Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 14. november 2018 - Strasbourg
Vmesno poročilo o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor
 Pravila o državni pomoči: nove vrste državne pomoči *
 Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP
 Krepitev vloge organov, pristojnih za konkurenco, in zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga ***I
 Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah ***I
 Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije ***I
 Standardi emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila ***I
 Potreba po celovitem mehanizmu za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice
 Izvajanje pridružitvenega sporazuma EU-Gruzija
 Izvajanje pridružitvenega sporazuma EU-Moldavija

Vmesno poročilo o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor
PDF 307kWORD 105k
Resolucija
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor (COM(2018)0322 – C8-0000/2018 – 2018/0166R(APP))
P8_TA(2018)0449A8-0358/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2018 z naslovom Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0321),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0322) ter predlogov Komisije z dne 2. maja 2018 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2018)0325, COM(2018)0326, COM(2018)0327 in COM(2018)0328),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 o Medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2018)0323),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 in o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih(2),

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Evropskem parlamentu 4. oktobra 2016(3) in v Svetu 5. oktobra 2016(4),

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 70/1 z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je začela veljati 1. januarja 2016,

–  ob upoštevanju skupne zaveze EU, da bo v časovnem roku agende po letu 2015 dosegla cilj, da se 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) nameni uradni razvojni pomoči,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(5),

–  ob upoštevanju člena 99(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za proračun, mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za ustavne zadeve ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0358/2018),

A.  ker si mora Unija v skladu s členom 311 PDEU za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotoviti potrebna sredstva;

B.  ker so bila proračunska sredstva za prevzem obveznosti in plačila v sedanjem večletnem finančnem okviru (2014–2020) prvič nižja kot v prejšnjem okviru; ker je pozno sprejetje večletnega finančnega okvira in sektorskih zakonodajnih aktov zelo negativno vplivalo na izvajanje novih programov;

C.  ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir ni primeren za odzivanje na številne krize, nove mednarodne zaveze in nove politične izzive, ki v času njegovega sprejetja niso bili vključeni in/ali predvideni; ker je bil večletni finančni okvir za zagotovitev potrebnega financiranja potisnjen do skrajnih meja, saj so se po tem, ko so bile izčrpane vse razpoložljive razlike do zgornje meje, določbe o prožnosti in posebni instrumenti uporabljali v takšnem obsegu, kot še nikoli doslej; ker so bila sredstva za prednostne programe EU na področju raziskav in infrastrukture – samo dve leti po njihovem sprejetju – celo zmanjšana;

D.  ker se je izkazalo, da je bila vmesna revizija večletnega finančnega okvira, ki se je začela konec leta 2016, nujno potrebna za povečanje potenciala veljavnih določb o prožnosti, pri čemer pa niso bile spremenjene zgornje meje večletnega finančnega okvira; ker sta tako Parlament kot Svet to revizijo ocenila kot pozitivno;

E.  ker bo vzpostavitev novega večletnega finančnega okvira ključen trenutek za 27-člansko Unijo, saj bo omogočil sprejetje skupne dolgoročne vizije in odločitev o prihodnjih političnih prednostnih nalogah, poleg tega pa bo Uniji omogočil tudi, da jih izpolni; ker bi moral večletni finančni okvir 2021–2027 Uniji zagotoviti potrebna sredstva za spodbujanje trajnostne gospodarske rasti, raziskav in inovacij, krepitev vloge mladih, učinkovito obravnavanje migracijskih izzivov, boj proti brezposelnosti, trdovratni revščini in socialni izključenosti, nadaljnjo krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, obravnavanje trajnosti, izgube biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb, krepitev varnosti in obrambe EU, varovanje zunanjih meja in podpiranje sosednjih držav;

F.  ker bi bilo treba zaradi svetovnih izzivov, s katerimi se države članice ne morejo soočati same, omogočiti, da se prizna evropsko skupno dobro in da se oceni, na katerih področjih bi bili lahko evropski izdatki učinkovitejši kot državni, nato pa finančne vire prenesti na raven Unije in s tem okrepiti strateško vlogo Unije, ne da bi se po nepotrebnem povečali skupni javni odhodki;

G.  ker je Komisija 2. maja 2018 predstavila sklop zakonodajnih predlogov za večletni finančni okvir 2021–2027 in lastna sredstva EU, ki so jim sledili zakonodajni predlogi za uvedbo novih programov in instrumentov EU;

1.  poudarja, da mora biti z večletnim finančnim okvirom 2021–2027 zagotovljeno, da bo Unija sposobna odgovorno obravnavati nove potrebe, dodatne izzive in nove mednarodne obveznosti ter izpolnjevati svoje politične prednostne naloge in uresničevati svoje cilje; opozarja na resne težave v zvezi z nezadostnim financiranjem večletnega finančnega okvira 2014–2020 ter znova poudarja, da je treba preprečiti ponavljanje napak, tako da se od samega začetka zagotovi trden in verodostojen proračun EU, ki bo v naslednjem sedemletnem obdobju koristil državljanom;

2.  meni, da so predlogi Komisije za večletni finančni okvir 2021–2027 in sistem virov lastnih sredstev Unije izhodišče za prihodnja pogajanja; v pričakovanju pogajalskega mandata Sveta, ki še ni na voljo, izraža svoje stališče do teh predlogov;

3.  poudarja, da predlog Komisije o skupni višini naslednjega večletnega finančnega okvira, ki znaša 1,08 % BND EU-27 (oz. 1,11 % z Evropskim razvojnim skladom), v odstotkih BND predstavlja realno znižanje primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom; meni, da predlagana raven večletnega finančnega okvira Uniji ne bo omogočila, da bi izpolnila svoje politične zaveze in se odzivala na pomembne prihodnje izzive; zato se namerava pogajati o potrebnem zvišanju;

4.  poleg tega nasprotuje vsakršnemu zmanjšanju sredstev za dolgoletne politike EU, opredeljene v ustanovnih pogodbah, kot so kohezijska, skupna kmetijska in skupna ribiška politika; še posebej nasprotuje korenitemu zmanjšanju sredstev, ki bo neugodno vplivalo na samo naravo in cilje teh politik, na primer predlaganemu zmanjšanju sredstev za Kohezijski sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja; v zvezi s tem nasprotuje tudi predlogu, da bi se sredstva za Evropski socialni sklad plus zmanjšala, čeprav je bilo področje njegove uporabe razširjeno in so bili vanj vključeni štirje obstoječi socialni programi, med drugim pobuda za zaposlovanje mladih;

5.  nadalje poudarja, kako pomembna so horizontalna načela, ki bi morala biti temelj večletnega finančnega okvira in vseh povezanih politik EU; v zvezi s tem ponovno potrjuje svoje stališče, da mora EU izpolniti zavezo, da bo vodilna pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in obžaluje, da v predlogih za večletni finančni okvir ni jasne in prepoznavne zaveze v tem smislu; zato zahteva vključitev ciljev trajnostnega razvoja OZN v vse politike in pobude Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja tudi, da morajo biti vsi programi v naslednjem večletnem finančnem okviru v skladu z listino o temeljnih pravicah; poudarja, da je pomembno doseči rezultate pri evropskem stebru socialnih pravic, odpravi diskriminacije, tudi zoper osebe LGBTI, in uvedi posebnega resorja za manjšine, med drugim Rome, saj je vse to pomembno za uresničevanje zavez EU glede vključujoče Evrope; poudarja, da bi moral prispevek EU za podnebne cilje, če želi izpolniti svoje obveznosti iz Pariškega sporazuma, v večletnem finančnem okviru 2021–2027 doseči vsaj 25 % vseh odhodkov, takoj, ko bo mogoče, oziroma najpozneje do leta 2027 pa 30 %;

6.  v zvezi s tem obžaluje, da kljub skupni izjavi o vključevanju načela enakosti spolov, priloženi uredbi o večletnem finančnem okviru 2014–2020, na tem področju ni bil dosežen opaznejši napredek in da Komisija pri vmesnem pregledu večletnega okvira izvajanja te izjave sploh ni obravnavala; globoko obžaluje, da je bilo vključevanje načela enakosti spolov v predlogu večletnega finančnega okvira povsem potisnjeno ob rob in da v predlogih za pomembne politike EU ni jasnih ciljev, zahtev in kazalnikov na področju enakosti spolov; poziva, da se v letnih proračunskih postopkih oceni in upošteva celotni učinek politik EU na enakost spolov (priprava proračuna ob upoštevanju enakosti spolov); pričakuje, da se bodo Parlament, Svet in Komisija znova zavezali vključevanju načela enakosti spolov v naslednjem večletnem finančnem okviru ter njegovemu učinkovitemu spremljanju, med drugimi pri vmesnih revizijah tega okvira;

7.  poudarja, da so v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebni večja odgovornost, poenostavljanje, prepoznavnost, preglednost in priprava proračuna na podlagi smotrnosti; v zvezi s tem opominja, da se je treba pri prihodnjih izdatkih osredotočiti na smotrnost in rezultate, temelječe na ambicioznih in relevantnih ciljih uspešnosti ter skupni opredelitvi evropske dodane vrednosti; poziva Komisijo, naj upošteva omenjena horizontalna načela, poenostavi poročanje o smotrnosti in ga dopolni s kvalitativnim pristopom, tako da bodo vključeni okoljski in socialni kazalniki, ter jasno predstavi informacije o glavnih izzivih, ki še čakajo EU;

8.  se zaveda resnih izzivov, s katerimi se sooča Unija, in v celoti prevzema svoj del odgovornosti za pravočasen sprejem proračuna, ki bo ustrezal potrebam, pričakovanjem in pomislekom državljanov EU; je pripravljen nemudoma začeti pogajanja s Svetom za izboljšanje predlogov Komisije in oblikovanje stvarnega večletnega finančnega okvira;

9.  opozarja, da je Parlament svoje mnenje že jasno podal v resolucijah z dne 14. marca 2018 in 30. maja 2018, na katerih temelji njegovo politično stališče glede večletnega finančnega okvira 2021–2027 in lastnih sredstev; želi spomniti, da sta bili resoluciji sprejeti z veliko večino, kar kaže, da je Parlament enoten in pripravljen na prihajajoča pogajanja;

10.  zato pričakuje, da bo večletni finančni okvir uvrščen na vrh politične agende Sveta, in obžaluje, da do zdaj ni bilo opaziti večjega napredka; meni, da bi morala biti redna srečanja zaporednih predsedstev Sveta in pogajalskih ekip Parlamenta pogostejša in da bi morala utreti pot uradnim pogajanjem; pričakuje, da bo dober dogovor dosežen še pred volitvami v Evropski parlament leta 2019, da zaradi poznega sprejetja finančnega okvira ne bi prišlo do resnih zastojev pri začetku izvajanja novih programov, kot se je to zgodilo v preteklosti; poudarja, da bo ta časovni razpored novoizvoljenemu Evropskemu parlamentu omogočil, da prilagodi večletni finančni okvir 2021–2027 v sklopu obvezne vmesne revizije;

11.  opozarja, da bi bilo treba prihodke in odhodke pri prihodnjih pogajanjih obravnavati kot en sam sklop; zato poudarja, da dogovora o večletnem finančnem okviru ne bo mogoče doseči brez ustreznega napredka na področju lastnih sredstev Unije;

12.  poudarja, da morajo vsi elementi svežnja o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih, zlasti zneski večletnega finančnega okvira, ostati na pogajalski mizi, dokler ne bo dosežen dokončen dogovor; v zvezi s tem opozarja na kritično stališče Parlamenta do postopka, po katerem je bila sprejeta veljavna uredba o večletnem finančnem okviru, in do prevladujoče vloge, ki si jo je v tem postopku prisvojil Svet, ko je nepreklicno odločal o več elementih, tudi o zgornjih mejah večletnega finančnega okvira in več določbah, povezanih s sektorskimi politikami, s čimer je kršil duh in črko ustanovnih pogodb; je še posebej zaskrbljen, da prvi elementi pogajalskih sklopov o večletnem finančnem okviru, ki jih je pripravilo predsedstvo Sveta, sledijo podobni logiki in vsebujejo vprašanja, o katerih morata soodločati Svet in Parlament pri sprejemanju zakonodaje o novih programih EU; zato namerava ustrezno prilagoditi svojo strategijo;

13.  meni, da zahteva za soglasje pri sprejemanju in reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru resnično ovira postopek; poziva Evropski svet, naj uporabi premostitveno klavzulo iz člena 312(2) PDEU, da bi se uredba o večletnem finančnem okviru v Svetu lahko sprejela s kvalificirano večino;

14.  sprejema to resolucijo, da bi predstavil svoj pogajalski mandat v zvezi s posameznimi vidiki predlogov Komisije, vključno s konkretnimi spremembami predlagane uredbe o večletnem finančnem okviru in medinstitucionalnega sporazuma; poleg tega predlaga razpredelnico z zneski za vsako politiko in vsak program EU, ki ustrezajo stališčem, ki jih je Parlament že podal v prejšnjih resolucijah o večletnem finančnem okviru; poudarja, da bodo ti zneski tudi del mandata Parlamenta za prihodnja zakonodajna pogajanja o sprejetju programov EU za obdobje 2021–2027;

A.ZAHTEVE V ZVEZI Z VEČLETNIM FINANČNIM OKVIROM

15.  zahteva, da Svet ustrezno upošteva naslednja stališča Parlamenta, da bo izid pogajanj o večletnem finančnem okviru 2021–2027 pozitiven in da ga bo Parlament odobril v skladu s členom 312 PDEU;

Zneski

16.  ponovno potrjuje svoje uradno stališče, da bi moral večletni finančni okvir 2021–2027 znašati 1.324,1 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, kar bi predstavljalo 1,3 % BND EU-27, da bi se zagotovila potrebna raven financiranja za ključne politike EU, da bodo lahko izpolnile svoje naloge in cilje;

17.  v zvezi s tem poziva, da se za programe in politike EU zagotovijo naslednji finančni zneski, prikazani v vrstnem redu, ki ustreza sestavi večletnega finančnega okvira, kot ga je predlagala Komisija, ter predstavljeni v podrobni tabeli (prilogi III in IV te resolucije); poziva, da se temu ustrezno prilagodijo zadevne zgornje meje za obveznosti in plačila, kot je določeno v prilogah I in II te resolucije:

   i. proračun za Obzorje Evropa se poveča na 120 milijard EUR v cenah iz leta 2018;
   ii. sredstva za sklad InvestEU se povečajo, da bodo bolj ustrezala ravni finančnih instrumentov, vključenih v novi program, v obdobju 2014–2020;
   iii. prek programa instrumenta za povezovanje Evrope (IPE-Promet) se poveča raven financiranja prometne infrastrukture;
   iv. posebno financiranje za mala in srednja podjetja v programu enotnega trga se podvoji (v primerjavi s programom COSME), da bi izboljšali dostop do trgov, pogoje poslovanja in konkurenčnost podjetij ter spodbudili podjetništvo;
   v. program enotnega trga se poveča, da se omogoči financiranje novega cilja tržnega nadzora;
   vi. predlagana raven financiranja programa EU za boj proti goljufijam se podvoji, raven financiranja programa FISCALIS pa poveča;
   vii. uvedejo se posebna sredstva za trajnostni turizem;
   viii. sredstva za evropski vesoljski program se povečajo, zlasti za SSA/GOVSATCOM in Copernicus;
   ix. financiranje kohezijske politike za EU-27 se ohrani na ravni proračuna 2014–2020 v realnem smislu;
   x. sredstva za spopadanje z brezposelnostjo mladih v ESS+ se podvojijo (v primerjavi s trenutno pobudo za zaposlovanje mladih), hkrati pa se zagotovi uspešnost programa in dodano vrednost;
   xi. uvedejo se posebna sredstva (5,9 milijarde EUR) za jamstvo za otroke, namenjena boju proti revščini otrok v EU in prek njenega zunanjega delovanja;
   xii. sedanji proračun programa Erasmus+ se potroji;
   xiii. zagotovi se zadostna raven financiranja za program DiscoverEU (Interrail);
   xiv. poveča se sedanje financiranje programa Ustvarjalna Evropa;
   xv. poveča se trenutno financiranje programa za pravice in vrednote in uvedejo se posebna sredstva za novi sklop vrednot Unije (najmanj 500 milijonov EUR), da se podpre organizacije civilne družbe, ki spodbujajo temeljne vrednote in demokracijo v EU na lokalni in državni ravni;
   xvi. financiranje skupne kmetijske politike za EU-27 se ohrani na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 v realnem smislu, hkrati pa se načrtuje začetni znesek kmetijske rezerve;
   xvii. raven sredstev za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo – glede na njegovo novo vlogo na področju modrega gospodarstva – se poveča za 10 %;
   xviii. trenutno financiranje programa Life+ se podvoji, vključno z namenskimi sredstvi za biotsko raznovrstnost in upravljanjem mreže Natura 2000;
   xix. uvedejo se posebna sredstva (4,8 milijarde EUR) za novi sklad za pravičen energetski prehod, namenjen omilitvi družbenih, socialnih, ekonomskih in okoljskih posledic za delavce in skupnosti, ki jih je prizadel prehod z odvisnosti od premoga in ogljika;
   xx. sredstva za instrumente v podporo sosedski in razvojni politiki se povečajo za 3,5 milijarde EUR za še večji prispevek k financiranju naložbenega načrta za Afriko;
   xxi. obnovijo se najmanj ravni iz leta 2020 za vse agencije, ob tem pa se podprejo višji zneski, ki jih predlaga Komisija, tudi za agencije, ki so dobile nove pristojnosti in naloge, in pozove se k celovitemu pristopu k financiranju s pristojbinami;
   xxii. ohrani se raven financiranja iz obdobja 2014–2020 za več programov EU (npr. razgradnja jedrskih elektrarn, sodelovanje s čezmorskimi državami in ozemlji), tudi za programe, za katere se predlaga vključitev v večje programe (npr. pomoč za najbolj prikrajšane, zdravje, pravice potrošnikov) in za katere bo predlog Komisije pomenil realno zmanjšanje;
   xxiii. glede na zgoraj omenjene spremembe finančni zneski za vse druge programe ostanejo na ravni, ki jo predlaga Komisija, med drugim za programe IPE-Energetika, IPE-Digitalno in Digitalna Evropa, Evropski obrambni sklad in humanitarno pomoč;

18.  namerava zagotoviti zadostno raven financiranja na podlagi predloga Komisije za razdelka Migracije in upravljanje meja (razdelek 4) ter Varnost in obramba (razdelek 5), vključno z odzivanjem na krize; ponovno potrjuje svoje dolgoletno stališče, da bi morale biti dodatne politične prednostne naloge povezane z dodatnimi finančnimi sredstvi, da ne bi bili ogroženi obstoječi politike in programi ter njihovo financiranje v sklopu novega večletnega finančnega okvira;

19.  namerava zagovarjati predlog Komisije glede zagotovitve zadostne ravni financiranja za trdno in učinkovito evropsko javno upravo visoke kakovosti, ki bo služila vsem Evropejcem; želi spomniti, da so institucije, organi in decentralizirane agencije EU v sedanjem večletnem finančnem okviru za 5 % zmanjšale število uslužbencev, in verjame, da ne bi smele biti podvržene nadaljnjim zmanjšanjem, ki bi neposredno ogrozila uresničevanje politik Unije; znova poudarja, da odločno nasprotuje ponovni vzpostavitvi rezerve za prerazporeditev uslužbencev med agencijami;

20.  je odločen, da bo preprečil ponovitev plačilne krize v prvih letih večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, do kakršne je prišlo v tekočem obdobju; meni, da je treba pri skupni zgornji meji za plačila upoštevati znesek neporavnanih obveznosti, ki se bodo nakopičile do leta 2020 in ki jih bo treba poravnati v naslednjem večletnem finančnem okviru; opozarja, da te obveznosti ves čas naraščajo zaradi velikih zamud pri izvajanju in so že dosegle najvišjo raven doslej; zato zahteva, da se skupna raven plačil v naslednjem večletnem finančnem okviru in letne zgornje meje plačil zlasti na začetku obdobja določijo na ustrezni ravni, pri tem pa se upošteva omenjena situacija; namerava sprejeti le omejeno in dobro utemeljeno razliko med obveznostmi in plačili za naslednji večletni finančni okvir;

21.  na podlagi tega predlaga tabelo v prilogah III in IV te resolucije z natančnimi zneski za vsako politiko in program EU; izjavlja, da namerava za namene primerjave ohraniti strukturo posameznih programov EU, kot jih predlaga Komisija, brez poseganja v morebitne spremembe, ki bi se lahko zahtevale med zakonodajnim postopkom za sprejetje teh programov;

Vmesna revizija

22.  poudarja, da je treba ohraniti vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in se pri tem opreti na pozitiven precedens iz sedanjega okvira, ter poziva:

   i. naj se izvede obvezna in pravno zavezujoča vmesna revizija na podlagi pregleda delovanja večletnega finančnega okvira, pri čemer se upošteva ocena napredka pri izpolnjevanju podnebnih ciljev, vključevanju ciljev trajnostnega razvoja in enakosti spolov ter učinki poenostavitve za upravičence;
   ii. naj se zadevni predlog Komisije predloži pravočasno, da bosta lahko naslednji sestavi Parlamenta in Komisije plodno prilagodili okvir 2021–2027, najpozneje pa do 1. julija 2023;
   iii. naj se s to revizijo ne znižajo predhodno dodeljena sredstva za posamezne države;

Prilagodljivost

23.  pozdravlja predloge Komisije o prilagodljivosti, ki so dobra podlaga za pogajanja; se strinja s splošno strukturo mehanizmov prilagodljivosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027; poudarja, da imajo posebni instrumenti različne naloge in se odzivajo na drugačne potrebe, ter nasprotuje vsem poskusom, da se jih združi; odločno podpira jasno določbo, da bi bilo treba sredstva za prevzem obveznosti in plačila, ki izhajajo iz uporabe posebnih instrumentov, v proračun vključiti nad ustreznimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira ter odstraniti omejitve prilagoditev, ki izhajajo iz skupne razlike do zgornje meje za plačila; poziva k uvedbi številnih dodatnih izboljšav, kar med drugim vključuje naslednje:

   i. obnovitev rezerve Unije z zneskom, ki ustreza prihodkom, ki izhajajo iz glob in kazni;
   ii. takojšnjo ponovno uporabo sproščenih obveznosti iz leta n-2, vključno s tistimi, ki izhajajo iz obveznosti, prevzetih v sedanjem večletnem finančnem okviru;
   iii. zapadla sredstva posebnih instrumentov se dajo na voljo vsem posebnim instrumentom, ne le instrumentu prilagodljivosti;
   iv. dodelitev višjega zneska za instrument prilagodljivosti, rezervo za nujno pomoč, solidarnostni sklad EU in varnostno rezervo, pri čemer pri slednji ne sme biti obvezne izravnave;

Trajanje

24.  poudarja, da mora dolžina večletnega finančnega okvira postopno preiti na obdobje 5 + 5 let z obvezno vmesno revizijo; se strinja, da bi moral naslednji večletni finančni okvir trajati sedem let, kar bi bila prehodna rešitev, ki bi bila uporabljena zadnjič; pričakuje, da bodo podrobnosti v zvezi z uvedbo okvira 5 + 5 sprejete ob vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2021–2027;

Struktura

25.  sprejema splošno strukturo sedmih razdelkov večletnega finančnega okvira, kot jo je predlagala Komisija in ki večinoma ustreza lastnemu predlogu Parlamenta; meni, da ta struktura omogoča večjo preglednost, povečuje prepoznavnost odhodkov EU, ob tem pa ohranja potrebno stopnjo prilagodljivosti; se strinja tudi z uvedbo „programskih sklopov“, ki naj bi vodili k znatni poenostavitvi in racionalizaciji strukture proračuna EU ter njegovi jasni usklajenosti z razdelki večletnega finančnega okvira;

26.  ugotavlja, da Komisija predlaga zmanjšanje števila programov EU za več kot tretjino; poudarja, da bo stališče Parlamenta v zvezi s strukturo in sestavo 37 novih programov oblikovano med sprejemanjem ustreznih sektorskih zakonodajnih aktov; v vsakem primeru pričakuje, da bo predlagana proračunska nomenklatura odražala vse različne sestavne dele vsakega programa na način, ki bo zagotavljal preglednost in obseg informacij, ki ga proračunski organ potrebuje za določitev letnega proračuna in nadzor nad njegovim izvrševanjem;

Enotnost proračuna

27.  pozdravlja predlagano vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije, kar ustreza dolgoletnim zahtevam Parlamenta za vse instrumente zunaj proračuna; opozarja, da je načelo enotnosti, po katerem morajo biti vse postavke prihodkov in odhodkov Unije prikazane v proračunu, tako zahteva iz ustanovne pogodbe kot eden temeljnih pogojev za demokracijo;

28.  zato zavrača logiko in utemeljitev vzpostavljanja instrumentov zunaj proračuna, ki preprečuje parlamentarni nadzor nad javnimi financami in spodkopava preglednost odločanja; meni, da odločitve o vzpostavitvi takšnih instrumentov zaobidejo Parlament v njegovi trojni odgovornosti kot zakonodajni, proračunski in nadzorni organ; meni tudi, da bi morale biti izjeme, ki se ocenijo kot nujne za uresničitev posebnih ciljev, na primer uporaba finančnih instrumentov ali skrbniških skladov, popolnoma pregledne, ustrezno upravičene na podlagi dokazane dodatnosti in dodane vrednosti ter podprte s strogimi določbami o postopkih odločanja in odgovornosti;

29.  vendar poudarja, da vključitev teh instrumentov v proračun EU ne bi smela povzročiti omejevanja financiranja drugih politik in programov EU; zato poudarja, da je treba skupno višino naslednjega večletnega finančnega okvira določiti brez upoštevanja prihodkov v višini 0,03 % BND EU, ki ustrezajo Evropskemu razvojnemu skladu, kar bi bilo treba prišteti dogovorjenim zgornjim mejam;

30.  poudarja, da zgornje meje večletnega finančnega okvira ne bi smele ovirati financiranja političnih ciljev Unije prek proračuna Unije; zato pričakuje, da bo zagotovljeno povišanje zgornjih meja večletnega finančnega okvira, kadar bo to potrebno za financiranje novih političnih ciljev, ne da bi se bilo treba zateči k medvladnim metodam financiranja;

B.ZAKONODAJNA VPRAŠANJA

Pravna država

31.  poudarja pomen novega mehanizma, ki bo zagotovil spoštovanje vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, pri čemer bodo s finančnimi posledicami soočene države članice, ki teh vrednot ne bodo spoštovale; vendar svari, da končni upravičenci ne smejo biti prizadeti zaradi tega, ker njihova vlada ne spoštuje temeljnih pravic in pravne države; zato poudarja, da ukrepi ne smejo vplivati na obveznost vladnih organov ali držav članic, da opravijo plačilo končnim upravičencem ali prejemnikom;

Redni zakonodajni postopek in delegirani akti

32.  poudarja, da je treba v zadevni zakonodaji opredeliti cilje programa in prednostna področja porabe, finančna sredstva, ki bodo dodeljena, upravičenost, merila za izbor in dodelitev, pogoje, definicije in metode izračunavanja, ob polnem upoštevanju pooblastil Parlamenta kot sozakonodajalca; poudarja, da če ukrepi, ki lahko vodijo k pomembnim političnim odločitvam, niso vključeni v temeljni akt, jih je treba sprejeti z delegiranimi akti; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba večletne in/ali letne programe dela v splošnem sprejeti z delegiranimi akti;

33.  izjavlja, da namerava Parlament po potrebi izboljšati določbe o upravljanju, odgovornosti, preglednosti in parlamentarnem nadzoru, povečanju vloge lokalnih in regionalnih organov ter njihovih partnerjev, pa tudi o sodelovanju nevladnih organizacij in civilne družbe v naslednji generaciji programov; prav tako namerava po potrebi izboljšati in pojasniti usklajenost in sinergije med različnimi skladi in politikami ter znotraj njih; se zaveda, da je potrebna večja prilagodljivost pri dodeljevanju sredstev v nekaterih programih, vendar poudarja, da se to ne sme zgoditi na račun njihovih prvotnih in dolgoročnih političnih ciljev, predvidljivosti in pravic Parlamenta;

Klavzule o pregledu

34.  poudarja, da bi bilo treba v posamezne programe in instrumente večletnega finančnega okvira vključiti podrobne in učinkovite klavzule o pregledu, da bi zagotovili izvedbo smiselnih ocen teh programov in instrumentov ter da bo Parlament v celoti udeležen pri vseh odločitvah, sprejetih v zvezi s potrebnimi prilagoditvami;

Zakonodajni predlogi

35.  poziva Komisijo, naj predstavi ustrezne zakonodajne predloge, poleg tistih, ki jih je že predstavila, zlasti predlog uredbe o ustanovitvi sklada za pravičen energetski prehod in o posebnem programu za trajnostni turizem; poleg tega podpira uvedbo evropskega jamstva za otroke v ESS+ in druge ukrepe, vključitev posebnega sklopa vrednot Unije v program za pravice in vrednote, pa tudi revizijo uredbe o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije; obžaluje, da zadevni predlogi Komisije ne vsebujejo ukrepov v odgovor na zahteve iz člena 174 PDEU v zvezi z najbolj severnimi regijami z zelo nizko gostoto prebivalstva ter otoškimi, čezmejnimi in gorskimi regijami; meni, da bi bilo treba predlagati tudi revizijo finančne uredbe, ko bo to potrebno zaradi pogajanj o večletnem finančnem okviru;

C.LASTNA SREDSTVA

36.  poudarja, da je sedanji sistem virov lastnih sredstev zelo zapleten, nepravičen, nepregleden in za državljane EU popolnoma nerazumljiv; znova poziva k poenostavljenemu sistemu, ki bo razumljivejši za državljane EU;

37.  v zvezi s tem kot pomemben korak k bolj ambiciozni reformi pozdravlja predloge Komisije z dne 2. maja 2018 o novem sistemu lastnih sredstev; poziva Komisijo, naj upošteva mnenje št. 5/2018 Evropskega računskega sodišča o predlogu Komisije o novem sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, v katerem je poudarjeno, da sta potrebna boljši izračun in nadaljnja poenostavitev sistema;

38.  opominja, da bi morala imeti uvedba novih lastnih sredstev dvojni namen: korenito zmanjšanje deleža prispevkov na osnovi BND in jamstvo glede zadostnih finančnih sredstev za odhodke EU v večletnem finančnem okviru po letu 2020;

39.  podpira predlagano posodobitev obstoječih lastnih sredstev, kar pomeni:

   ohranitev carin kot tradicionalnih lastnih sredstev EU ob zmanjšanju deleža, ki ga države članice zadržijo za stroške zbiranja, in vrnitev na prvotno stopnjo 10 %;
   poenostavitev lastnih sredstev na podlagi davka na dodano vrednost, tj. uvedbo enotne vpoklicne stopnje brez izjem;
   ohranitev lastnih sredstev na podlagi BND s ciljem zmanjšanja njihovega deleža pri financiranju proračuna EU na 40 % ob ohranitvi njihove funkcije uravnoteženja;

40.  v skladu s predlogom Komisije zahteva programirano uvedbo novih lastnih sredstev, ki ne bodo povečala davčne obremenitve državljanov in bodo ustrezala bistvenim strateškim ciljem EU, katerih evropska dodana vrednost je očitna in nezamenljiva:

   ustrezno delovanje, utrditev in okrepitev enotnega trga, zlasti z uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb kot podlage za nova lastna sredstva in določitvijo enotne stopnje dajatev na prihodke iz naslova te konsolidirane osnove ter obdavčitev velikih podjetij v digitalnem sektorju, ki imajo koristi od enotnega trga;
   boj proti podnebnim spremembam in pospešitev energetskega prehoda z ukrepi, kot sta delež prihodkov sistema s trgovanje z emisijami;
   boj za varstvo okolja s prispevkom na podlagi količine nereciklirane plastične embalaže;

41.  zahteva razširitev seznama morebitnih novih lastnih sredstev, ki bo vključevala:

   vir lastnih sredstev na podlagi davka na finančne transakcije s pozivom državam članicam, naj dosežejo dogovor o učinkoviti shemi;
   uvedbo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah kot nov vir lastnih sredstev za proračun EU, ki bi moral zagotoviti enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini in zmanjšati selitev proizvodnje, pri tem pa internalizirati stroške podnebnih sprememb v cene uvoženega blaga;

42.  odločno odobrava odpravo vseh rabatov in drugih popravnih mehanizmov, ki bi jo po potrebi spremljalo omejeno obdobje opuščanja;

43.  vztraja pri uvedbi drugih virov, ki bodo prinesli dodatne prihodke za proračun EU, ne da bi se zato ustrezno zmanjšali prispevki na osnovi BND:

   glob, ki jih plačajo podjetja, ki kršijo pravila Unije, ali glob za zamude pri plačilih prispevkov;
   glob na osnovi sodb Sodišča Evropske unije, vključno s pavšalnimi zneski in denarnimi kaznimi za države članice, ki so posledica postopka za ugotavljanje kršitev;

44.  poleg tega opozarja na uvedbo drugih oblik prihodkov v skladu s predlogi Komisije v primeru:

   pristojbin v zvezi z izvajanjem mehanizmov, neposredno povezanih z EU, kot je sistem za potovalne informacije in odobritve ETIAS;
   izdajanja denarja v obliki namenskih prejemkov za financiranje novega mehanizma za stabilizacijo naložb;

45.  poudarja, da je treba ohraniti verodostojnost proračuna EU v odnosu do finančnih trgov, kar pomeni povečanje zgornjih mej lastnih sredstev;

46.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog za obravnavanje paradoksalnega stanja, ko bodo prispevki Združenega kraljestva za neporavnane obveznosti pred letom 2021 v proračun vključeni kot splošni prihodek, torej se bodo upoštevali v okviru zgornje meje lastnih sredstev, medtem ko se bo ta zgornja meja izračunala na podlagi BND EU-27, torej brez Združenega kraljestva, ko bo ta država izstopila iz Evropske unije; meni, da bi bilo treba prispevke Združenega kraljestva nasprotno vračunati zunaj zgornje meje lastnih sredstev;

47.  opominja, da je carinska unija pomemben vir finančne zmogljivosti Unije; v zvezi s tem poudarja, da je treba uskladiti carinski nadzor in upravljanje po celotni Uniji, da bo mogoče preprečevati goljufije in nepravilnosti, ki škodujejo finančnim interesom Unije, ter se boriti proti njim;

48.  poziva k pristnemu boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom, in sicer z uvedbo odvračilnih sankcij, zlasti za offshore ozemlja in za tiste, ki omogočajo ali spodbujajo takšne dejavnosti, in kot prvi korak za tiste, ki poslujejo na evropski celini; meni, da bi morale države članice sodelovati z vzpostavitvijo usklajenega sistema za spremljanje kapitalskih tokov, da bi se borili proti davčnim utajam, izogibanju davkom in pranju denarja;

49.  meni, da bi se lahko z učinkovitimi ukrepi proti korupciji in davčnim utajam mednarodnih družb in najbogatejših posameznikov v proračune držav članic stekel znesek, ki ga Evropska komisija ocenjuje na bilijon evrov letno, in da na tem področju Evropska unija ne ukrepa dovolj;

50.  odločno podpira Komisijo, ki je predstavila predlog uredbe Sveta o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2018)0327); opominja, da mora Parlament to uredbo odobriti; opozarja, da je ta uredba sestavni del svežnja o lastnih sredstvih, ki ga je predstavila Komisija, in pričakuje, da bo Svet obravnaval štiri povezana besedila o lastnih sredstvih kot en sam sveženj skupaj z večletnim finančnim okvirom;

D.SPREMEMBE PREDLOGA UREDBE O VEČLETNEM FINANČNEM OKVIRU ZA OBDOBJE 2021–2027

51.  meni, da bi bilo treba predlog uredbe Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 spremeniti, kot sledi:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Dopolnitev
Dopolnitev 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Ob upoštevanju potrebe po ustrezni stopnji predvidljivosti za pripravo in izvajanje srednjeročnih naložb bi bilo treba določiti, da večletni finančni okvir zajema sedem let od 1. januarja 2021.
(1)  Ob upoštevanju potrebe po ustrezni stopnji predvidljivosti za pripravo in izvajanje srednjeročnih naložb ter potrebe po demokratični legitimnosti in odgovornosti bi bilo treba določiti, da ta večletni finančni okvir traja sedem let od 1. januarja 2021, da bi pozneje prešli na obdobje 5+5 let, ki bi bilo usklajeno s političnim ciklom Evropskega parlamenta in Komisije.
Dopolnitev 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Letne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti po kategorijah odhodkov in letne zgornje meje odobritev plačil, določene v večletnem finančnem okviru, morajo upoštevati veljavne zgornje meje za obveznosti in lastna sredstva, ki so določene v skladu s Sklepom Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, sprejetim v skladu s tretjim odstavkom člena 311 PDEU.
(2)  V večletnem finančnem okviru bi morale biti določene letne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti po kategorijah odhodkov in letne zgornje meje odobritev plačil, da se zagotovi pravilno gibanje odhodkov Unije v okviru meja lastnih sredstev, Uniji pa se omogoči, da bo pridobila sredstva, potrebna za doseganje ciljev in izvajanje politik v skladu s prvim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ter izpolnila svoje obveznosti do tretjih strani v skladu s členom 323 PDEU.
Dopolnitev 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Zgornje meje bi bilo treba določiti na osnovi potrebnih zneskov za financiranje in izvajanje programov in politik, tako da bo razlika do zgornjih meja še vedno zadostovala za prilagajanje prihodnjim potrebam. Poleg tega bi bilo treba pri zgornjih mejah za plačila upoštevati velik znesek neporavnanih obveznosti, ki se bo nakopičil ob koncu leta 2020. Zneski, določeni v tej uredbi, pa tudi v temeljnih aktih za programe v obdobju 2021–2027, bi morali biti zaradi enostavnosti in predvidljivosti izraženi v cenah iz leta 2018 in prilagojeni na osnovi fiksnega deflatorja v višini 2 % letno.
Dopolnitev 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)   Če je treba uveljavljati jamstva, dana iz splošnega proračuna Unije za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom [208(1)] Uredbe (EU) [201x/xxx] Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), bi bilo treba potrebni znesek uveljavljati nad zgornjimi mejami odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil iz večletnega finančnega okvira, hkrati pa spoštovati zgornjo mejo lastnih sredstev.
(3)   Če je treba uveljavljati jamstva, dana iz splošnega proračuna Unije za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom [208(1)] Uredbe (EU) [201x/xxx] Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), bi bilo treba potrebni znesek uveljavljati nad zgornjimi mejami odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil iz večletnega finančnega okvira, ki bi jih bilo treba upoštevati pri določanju zgornje meje lastnih sredstev.
Dopolnitev 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  V večletnem finančnem okviru se ne bi smele upoštevati proračunske postavke, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu finančne uredbe.
(4)  Proračunske postavke, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu finančne uredbe, se ne smejo všteti v zgornje meje večletnega finančnega okvira, vendar bi morale biti vse razpoložljive informacije prikazane popolnoma pregledno v postopku sprejemanja letnega proračuna in med njegovim izvajanjem.
Dopolnitev 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)   Vzpostaviti bi bilo treba posebno in največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje obveznosti v skladu s členom 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
(6)   V večletnem finančnem okviru bi bilo treba zagotoviti največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje obveznosti v skladu s členom 311 in členom 323 PDEU.
Dopolnitev 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)   Naslednji posebni instrumenti so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki jih ne bi bilo mogoče financirati iz razpoložljivih razlik do zgornjih mej za enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira, kar omogoča, da proračunski postopek poteka gladko: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad Evropske unije, rezerva za nujno pomoč, skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije), instrument prilagodljivosti in varnostna rezerva. Rezerva za nujno pomoč ni namenjena reševanju posledic kriz, povezanih s trgom, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo. Zato bi morale biti določene posebne določbe, da se omogoči, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil nad zgornjimi mejami iz večletnega finančnega okvira, kadar je treba uporabiti posebne instrumente.
(7)  Naslednji posebni instrumenti so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki jih ne bi bilo mogoče financirati iz razpoložljivih razlik do zgornjih mej za enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira, s čimer bi omogočili, da letni proračunski postopek poteka gladko: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad Evropske unije, rezerva za nujno pomoč, skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti), instrument prilagodljivosti in varnostna rezerva. Zato bi morale biti določene posebne določbe, da se omogoči, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil nad zgornjimi mejami iz večletnega finančnega okvira, kadar je treba uporabiti posebne instrumente.
Dopolnitev 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Unija in njene države članice bi si morale prizadevati, da se obveznosti, ki jih je odobril proračunski organ, učinkovito izvršujejo za svoj prvotni namen, hkrati pa bi bilo treba omogočiti uporabo odobritev za prevzem obveznosti, ki niso bile izvršene oziroma so bile sproščene, prek rezerve Unije za obveznosti, kar pa ne sme biti sredstvo za upravičence, da zaobidejo ustrezna pravila o sprostitvi obveznosti.
Dopolnitev 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)   Določiti bi bilo treba pravila za druge primere, ko bi bilo treba prilagoditi večletni finančni okvir. Navedene prilagoditve so lahko povezane z zamudo pri sprejemanju novih pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja ali ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem ali zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah in sprejetimi v skladu z ustreznimi temeljnimi akti.
(9)   Določiti bi bilo treba pravila za druge primere, ko bi bilo treba prilagoditi večletni finančni okvir. Navedene prilagoditve so lahko povezane z zamudo pri sprejemanju novih pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja ali z zamrznitvijo proračunskih obveznosti v skladu z ustreznimi temeljnimi akti.
Dopolnitev 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)   Sredi izvajanja večletnega finančnega okvira je treba opraviti pregled njegovega delovanja. Rezultate tega pregleda bi bilo treba upoštevati pri vsakršni reviziji te uredbe v preostalih letih večletnega finančnega okvira.
(10)   Da bi upoštevali nove politike in prednostne naloge, bi bilo treba na sredi obdobja na podlagi pregleda delovanja večletnega finančnega okvira in njegovega izvajanja opraviti revizijo večletnega finančnega okvira, ki bi morala vsebovati tudi poročilo, v katerem bi bile določene metode za praktično izvajanje finančnega okvira za obdobje 5 + 5 let.
Dopolnitev 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Za izpolnitev zaveze Unije, da bo pri izvajanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja, vključno z enakostjo spolov, prevzela vodilno vlogo, bi bilo treba pri reviziji večletnega finančnega okvira upoštevati napredek, ki je bil pri njihovem uresničevanju dosežen v okviru vseh politik in pobud EU večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in ki se meri na podlagi kazalnikov smotrnosti, ki jih je pripravila Komisija, pa tudi napredek na področju vključevanja načela enakosti spolov v vse dejavnosti EU. Pri reviziji večletnega finančnega okvira je treba upoštevati tudi napredek, dosežen pri uresničevanju splošnega cilja, da se v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 za podnebne cilje nameni 25 % odhodkov EU, in pri tem, da se čim prej, najpozneje pa do leta 2027 uresniči cilj 30-odstotne letne porabe, kar se meri na podlagi spremenjenih kazalnikov smotrnosti, v okviru katerih se razlikuje med blažitvijo in prilagajanjem. Pri reviziji bi bilo treba poleg tega v posvetovanju z nacionalnimi in lokalnimi deležniki oceniti, ali je bila birokracija s sprejetimi ukrepi za poenostavitev za upravičence pri izvajanju programov dejansko zmanjšana;
Dopolnitev 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Vsi odhodki na ravni Unije, namenjeni izvajanju politik Unije, ki temeljijo na Pogodbah, so odhodki Unije v smislu člena 310(1) PDEU, zato bi jih bilo treba vnesti v proračun Unije v skladu s proračunskim postopkom iz člena 314 PDEU, s čimer bi se zagotovilo spoštovanje temeljnih načel demokratične zastopanosti državljanov pri odločanju, parlamentarnega nadzora nad javnimi financami in preglednosti odločanja. Zgornje meje večletnega finančnega okvira ne smejo ovirati financiranja ciljev politike Unije s proračunom Unije. Zato je treba določiti revizijo večletnega finančnega okvira navzgor, kadar je to potrebno za lažje financiranje politik Unije, zlasti novih političnih ciljev, ne da se uporabijo medvladne ali navidezno medvladne metode financiranja.
Dopolnitev 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Posebna pravila so potrebna tudi v zvezi z obsežnimi infrastrukturnimi projekti, katerih trajanje daleč presega obdobje, določeno za večletni finančni okvir. Treba je določiti najvišje zneske za prispevke iz splošnega proračuna Unije k tem projektom in tako zagotoviti, da ne vplivajo na druge projekte, ki se financirajo iz navedenega proračuna.
(13)  Posebna pravila so potrebna tudi v zvezi z obsežnimi infrastrukturnimi projekti, katerih trajanje daleč presega obdobje, določeno za večletni finančni okvir. Financiranje teh obsežnih projektov, ki so strateškega pomena za Unijo, je treba zagotoviti v splošnem proračunu Unije, a hkrati je treba določiti najvišje zneske za njegove prispevke k tem projektom in tako zagotoviti, da morebitne prekoračitve stroškov ne bodo vplivale na druge projekte, ki se financirajo iz navedenega proračuna.
Dopolnitev 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)   Določiti je treba splošna pravila za medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku.
(14)  Za preglednost in medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku je treba ob upoštevanju proračunskih pooblastil institucij, kot so določena v Pogodbah, določiti splošna pravila, da se zagotovi, da se proračunske odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani, kot je določeno v členu 10(3) PEU, in da proračunski postopek poteka nemoteno, kot je določeno v drugem odstavku člena 312(3) PDEU;
Dopolnitev 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Komisija bi morala do 1. julija 2025 predstaviti predlog novega večletnega finančnega okvira, da bi ga institucije lahko sprejele dovolj zgodaj pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira. Če se novi finančni okvir ne sprejme pred koncem trajanja večletnega finančnega okvira, določenega v tej uredbi, se v skladu s členom 312(4) PDEU še naprej uporabljajo zgornje meje, ki ustrezajo zadnjemu letu iz te uredbe –
(15)  Komisija bi morala do 1. julija 2025 predložiti predlog novega večletnega finančnega okvira. Tako bo imela novoimenovana Komisija dovolj časa za pripravo svojih predlogov, Evropski parlament pa bo lahko po volitvah leta 2024 predlagal lastno stališče o večletnem finančnem okviru po letu 2027. Tako ga bodo institucije lahko poleg tega sprejele dovolj zgodaj pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira. Če se novi finančni okvir ne sprejme pred koncem trajanja večletnega finančnega okvira, določenega v tej uredbi, se v skladu s členom 312(4) PDEU še naprej uporabljajo zgornje meje, ki ustrezajo zadnjemu letu iz te uredbe –
Dopolnitev 16
Predlog uredbe
Poglavje 1 – člen 3 – naslov
Spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev
Odnos do lastnih sredstev
Dopolnitev 17
Predlog uredbe
Poglavje 1 – člen 3 – odstavek 4
4.  V vsakem letu, ki ga zajema večletni finančni okvir, skupne zahtevane odobritve plačil po letni prilagoditvi ter ob upoštevanju vseh drugih prilagoditev in revizij ter uporabe člena 2(2) in (3) ne smejo biti tolikšne, da bi vpoklicna stopnja za lastna sredstva presegla zgornjo mejo lastnih sredstev, določeno v skladu z veljavnim sklepom Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, sprejetim v skladu s tretjim odstavkom člena 311 PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o virih lastnih sredstev).
4.  V vsakem letu, ki ga zajema večletni finančni okvir, skupne zahtevane odobritve plačil po letni prilagoditvi ter ob upoštevanju vseh drugih prilagoditev in revizij ter uporabe člena 2(2) in (3) ne smejo biti tolikšne, da bi vpoklicna stopnja za lastna sredstva presegla meje lastnih sredstev Unije, brez poseganja v obveznost Unije v skladu s prvim odstavkom člena 311 PDEU, da si za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva, ter obveznost institucij v skladu s členom 323 PDEU, da zagotovijo, da so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani.
Dopolnitev 18
Predlog uredbe
Poglavje 1 – člen 3 – odstavek 5
5.  Po potrebi se zgornje meje iz večletnega finančnega okvira znižajo, da se zagotovi spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev, določene v skladu z veljavnim sklepom o virih lastnih sredstev.
črtano
Dopolnitev 19
Predlog uredbe
Poglavje 2 – člen 5 – odstavek 4
4.  Brez poseganja v člene 6, 7 in 8 dodatne tehnične prilagoditve za zadevno leto, bodisi med zadevnim letom bodisi kot naknadni popravki v naslednjih letih, niso mogoče.
črtano
Dopolnitev 20
Predlog uredbe
Poglavje 2 – člen 7 – naslov
Prilagoditve v zvezi z ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem ali zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah
Prilagoditve v zvezi z zamrznitvijo proračunskih obveznosti
Dopolnitev 21
Predlog uredbe
Poglavje 2 – člen 7
Če se v okviru ukrepov, povezanih z dobrim gospodarskim upravljanjem ali zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, v skladu z ustreznim temeljnim aktom zamrznjene proračunske obveznosti sprostijo, se zneski, ki ustrezajo zamrznjenim obveznostim, prenesejo v naslednja leta, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo. Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n+2.
Če se v skladu z ustreznim temeljnim aktom zamrznjene proračunske obveznosti sprostijo, se ustrezni zneski prenesejo v naslednja leta, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo. Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n + 2. Od leta n + 3 se v rezervo Unije za obveznosti iz člena 12 vključi znesek, ki ustreza zapadlim obveznostim.
Dopolnitev 22
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 10 – odstavek 1
1.  Sredstva v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije, katerega cilji in področje uporabe so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002, ne presegajo najvišjega letnega zneska 600 milijonov EUR (cene iz leta 2018). Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina tega letnega zneska za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Del letnega zneska, ki se ne porabi v letu n, se lahko porabi do leta n+1. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n+1, zapade.
1.  Solidarnostni sklad Evropske unije je namenjen zagotavljanju finančne pomoči v primeru večjih nesreč na ozemlju države članice ali države kandidatke, kakor je opredeljeno v ustreznem temeljnem aktu, in ne presega najvišjega letnega zneska 1000 milijonov EUR (cene iz leta 2018). Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina tega letnega zneska za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Del letnega zneska, ki se ne porabi v letu n, se lahko porabi do leta n + 1. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n + 1, zapade.
Dopolnitev 23
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 10 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Odobritve za Solidarnostni sklad Evropske unije so v splošni proračun Unije vključene kot rezervacija.
Dopolnitev 24
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 11 – odstavek 2
2.  Letni znesek rezerve je določen na 600 milijonov EUR (cene iz leta 2018) in se lahko v skladu s finančno uredbo porabi do leta n+1. Rezerva je vključena v splošni proračun Unije kot rezervacija. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n+1, zapade. Do 1. oktobra vsako leto ostane na razpolago vsaj ena četrtina letnega zneska za leto n za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Za notranje oziroma zunanje operacije se lahko uporabi največ polovica zneska, ki je na razpolago do 30. septembra vsakega leta. Od 1. oktobra se lahko preostali del razpoložljivega zneska uporabi bodisi za notranje bodisi zunanje operacije za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta.
2.  Letni znesek rezerve za nujno pomoč je določen na 1000 milijonov EUR (cene iz leta 2018) in se lahko v skladu s Finančno uredbo porabi do leta n + 1. Rezerva je vključena v splošni proračun Unije kot rezervacija. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n + 1, zapade. Do 1. oktobra vsako leto ostane na razpolago vsaj 150 milijonov EUR (cene iz leta 2018) letnega zneska za leto n za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Za notranje oziroma zunanje operacije se lahko uporabi največ polovica zneska, ki je na razpolago do 30. septembra vsakega leta. Od 1. oktobra se lahko preostali del razpoložljivega zneska uporabi bodisi za notranje bodisi zunanje operacije za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta.
Dopolnitev 25
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 12 – naslov
Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije)
Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti)
Dopolnitev 26
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 12 – odstavek 1
1.  Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije), ki se da na razpolago nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru za obdobje 2022–2027, zajema naslednje:
(a)  razpoložljive razlike do zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti za leto n–1;
(b)  od leta 2023 poleg razlik do zgornjih mej iz točke (a) znesek, ki je enak odobritvam, sproščenim v letu n–2, ne glede na člen 15] finančne uredbe.
1.  Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti), ki se da na razpolago nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, zajema naslednje:
(a)  razpoložljive razlike do zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti iz prejšnjih let;
(aa)  neizvršene odobritve za prevzem obveznosti v letu n – 1;
(b)  znesek, ki ustreza odobritvam, sproščenim v letu n – 2, ne glede na člen [15] finančne uredbe;
(ba)   znesek, ki ustreza zamrznjenim obveznostim iz leta n – 3, ki jih ni več mogoče vnesti v proračun v skladu s členom 7;
(bb)   znesek, ki ustreza znesku prihodkov, ki izhajajo iz kazni in glob.
Dopolnitev 27
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 12 – odstavek 2
2.  Evropski parlament in Svet lahko skupno razliko v okviru obveznosti (rezerva Unije) ali del te razlike porabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.
2.  Evropski parlament in Svet lahko skupno razliko v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti) ali del te razlike porabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU. Razlika iz leta n se lahko v letih n in n + 1 prek rezerve Unije uporabi za obveznosti, če to ni v nasprotju s tekočimi ali načrtovanimi spremembami proračuna.
Dopolnitev 28
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 12 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Ob koncu leta 2027 se zneski, ki v okviru rezerve Unije za obveznosti ostajajo na razpolago, prenesejo v naslednji večletni finančni okvir do leta 2030.
Dopolnitev 29
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 13 – odstavek 1
Instrument prilagodljivosti se lahko uporabi za financiranje, in sicer v danem proračunskem letu, jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov. Ob upoštevanju drugega pododstavka je letna zgornja meja, ki je na razpolago za instrument prilagodljivosti, določena na 1 000 milijonov EUR (cene iz leta 2018).
Instrument prilagodljivosti se lahko uporabi za financiranje, in sicer v danem proračunskem letu, jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov, ali v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostnega sklada Evropske unije in rezerve za nujno pomoč. Ob upoštevanju drugega pododstavka je letna zgornja meja, ki je na razpolago za instrument prilagodljivosti, določena na 2 000 milijonov EUR (cene iz leta 2018).
Dopolnitev 30
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 1
1.  Kot skrajna možnost za odziv na nepredvidene okoliščine se določi varnostna rezerva v višini do 0,03 % bruto nacionalnega dohodka Unije zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira. Uporabi se lahko le za spremembo proračuna ali letni proračun.
1.  Kot skrajna možnost za odziv na nepredvidene okoliščine se določi varnostna rezerva v višini do 0,05 % bruto nacionalnega dohodka Unije zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira. Uporabi se lahko le za spremembo proračuna ali letni proračun. Prav tako se lahko uporabi le za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil ali zgolj za odobritve plačil.
Dopolnitev 31
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 2
2.  Uporaba varnostne rezerve v nobenem letu ne presega najvišjega zneska, določenega v letni tehnični prilagoditvi večletnega finančnega okvira, in je skladna z zgornjo mejo lastnih sredstev.
2.  Uporaba varnostne rezerve v nobenem letu ne presega najvišjega zneska, določenega v letni tehnični prilagoditvi večletnega finančnega okvira.
Dopolnitev 32
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 3
3.  Zneski, ki so na razpolago z uporabo varnostne rezerve, se v celoti izravnajo z razpoložljivimi razlikami iz enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira za tekoče ali prihodnja proračunska leta.
črtano
Dopolnitev 33
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 4
4.  Zneski, izravnani v skladu z odstavkom 3, se ne uporabijo nadalje v okviru večletnega finančnega okvira. Uporaba varnostne rezerve ne presega skupne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti in zgornje meje odobritev plačil, kot sta določeni v večletnem finančnem okviru za tekoče in prihodnja proračunska leta.
črtano
Dopolnitev 34
Predlog uredbe
Poglavje 4 – naslov
Pregled in revizija večletnega finančnega okvira
Revizije
Dopolnitev 35
Predlog uredbe
Poglavje 4 – člen 15 – odstavek 1
1.  Brez poseganja v člen 3(2) ter člene 16 do 20 in 24 se lahko v nepredvidenih okoliščinah večletni finančni okvir revidira ob upoštevanju zgornje meje lastnih sredstev, določene v skladu z veljavnim sklepom o virih lastnih sredstev.
1.  Brez poseganja v člen 3(2) ter člene 16 do 20 in 24 se ustrezne razlike do zgornje meje v večletnem finančnem okviru povečajo, če je to potrebno za lažje financiranje politik Unije, zlasti novih ciljev politik, in sicer v razmerah, v katerih bi bilo treba sicer vzpostaviti dodatne medvladne ali navidezno medvladne načine financiranja, s katerimi bi zaobšli proračunski postopek iz člena 314 PDEU.
Dopolnitev 36
Predlog uredbe
Poglavje 4 – člen 15 – odstavek 3
3.  Pri vsakem predlogu revizije večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se preučijo možnosti za prerazporeditev odhodkov med programi, ki jih zajema razdelek, na katerega se nanaša revizija, pri čemer se zlasti upoštevajo vsakršna pričakovanja, da se odobritve ne bodo porabile v celoti.
črtano
Dopolnitev 37
Predlog uredbe
Poglavje 4 – člen 16 – naslov
Vmesni pregled večletnega finančnega okvira
Vmesna revizija večletnega finančnega okvira
Dopolnitev 38
Predlog uredbe
Poglavje 4 – člen 16
Komisija pred 1. januarjem 2024 predstavi pregled delovanja večletnega finančnega okvira. Temu pregledu se po potrebi priložijo ustrezni predlogi.
Komisija pred 1. julijem 2023 predstavi zakonodajni predlog za revizijo te uredbe v skladu s postopki iz PDEU, in sicer na podlagi pregleda delovanja večletnega finančnega okvira. Brez poseganja v člen 6 te uredbe se s to revizijo ne znižajo predhodno dodeljena sredstva za posamezne države.
Predlog se pripravi ob upoštevanju ocene:
–   napredka pri izpolnjevanju splošnega cilja, da se 25 % odhodkov EU nameni za podnebne cilje v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027, in pri izpolnjevanju cilja 30-odstotne letne porabe, takoj ko bo mogoče;
–   vključevanja ciljev trajnostnega razvoja OZN;
–   vključevanja vidika spola v proračun Unije (priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola);
–  vpliva ukrepov poenostavitve na zmanjšanje birokracije za upravičence pri izvajanju finančnih programov, ki se opravi ob posvetovanju z deležniki.
Dopolnitev 39
Predlog uredbe
Poglavje 4 – člen 17
Komisija po potrebi hkrati z obvestilom Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih tehničnih prilagoditev večletnega finančnega okvira predloži predloge za revizijo skupnih odobritev plačil, ki so po njenem mnenju potrebni glede na izvrševanje, da se zagotovi dobro upravljanje letnih zgornjih mej plačil, še zlasti pa skladen razvoj odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti.
Komisija hkrati z obvestilom Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih tehničnih prilagoditev večletnega finančnega okvira ali kadar zgornje meje za plačila preprečujejo, da bi Unija izpolnila svoje pravne obveznosti, predloži predloge za revizijo skupnih odobritev plačil, ki so po njenem mnenju potrebni glede na izvrševanje, da se zagotovi dobro upravljanje letnih zgornjih mej plačil, še zlasti pa skladen razvoj odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti.
Dopolnitev 40
Predlog uredbe
Poglavje 5 – člen 21 – odstavek 1
1.  V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za obsežne projekte v skladu z [Uredbo XXXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta – vesoljski program] na razpolago največ 14 196 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).
1.  V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za evropske programe satelitske navigacije (EGNOS in Galileo) in za Copernicus (evropski program za spremljanje Zemlje) skupaj na razpolago največji možni znesek. Ta največji možni znesek znaša 15 % več od okvirnih zneskov, določenih za oba obsežna projekta v skladu z [Uredbo XXXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta – vesoljski program]. Vsako povečanje v okviru tega največjega možnega zneska se financira z razlikami do zgornje meje posebnih instrumentov, zaradi njega pa ne pride do zmanjšanja za druge programe in projekte.
Dopolnitev 41
Predlog uredbe
Poglavje 5 – člen 21 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Če bi se za zgoraj navedene obsežne projekte pojavile dodatne potrebe po financiranju iz proračuna Unije, Komisija predlaga ustrezno revizijo zgornjih meja večletnega finančnega okvira.
Dopolnitev 42
Predlog uredbe
Poglavje 6 – naslov
Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku
Preglednost in medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku
Dopolnitev 43
Predlog uredbe
Poglavje 6 – člen 22
Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku
Preglednost in medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku
Dopolnitev 44
Predlog uredbe
Poglavje 6 – člen 22 – odstavek 4 a (novo)
Kadar potekajo seje na politični ravni, Evropski parlament in Svet zastopajo člani teh institucij.
Dopolnitev 45
Predlog uredbe
Poglavje 6 – člen 22 – odstavek 4 b (novo)
Evropski parlament in Svet se javno sestaneta, kadar sprejemata svoje stališče o predlogu proračuna.
Dopolnitev 46
Predlog uredbe
Poglavje 6 – člen 23
Vsi odhodki in prihodki Unije in Euratoma so vključeni v splošni proračun Unije v skladu s členom [7] finančne uredbe, vključno z odhodki, ki nastanejo zaradi kakršne koli odločitve, ki jo Svet sprejme soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom v okviru člena 332 PDEU.
Vsi odhodki in prihodki Unije in Euratoma so vključeni v splošni proračun Unije v skladu s členom 310(1) PDEU, vključno z odhodki, ki nastanejo zaradi kakršne koli odločitve, ki jo Svet sprejme soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom v okviru člena 332 PDEU.
Dopolnitev 47
Predlog uredbe
Poglavje 7 – člen 24
Komisija do 1. julija 2025 predloži predlog novega večletnega finančnega okvira.
Komisija do 1. julija 2023 skupaj s predlogi za vmesno revizijo predloži poročilo, v katerem navede metode za praktično izvajanje finančnega okvira za obdobje 5+5 let.
Komisija do 1. julija 2025 predloži predlog novega večletnega finančnega okvira.
Če Svet do 31. decembra 2027 ne sprejme uredbe o novem večletnem finančnem okviru, se do njenega sprejetja uporabljajo zgornje meje in druge določbe, ki veljajo za zadnje leto starega večletnega finančnega okvira. Če po letu 2020 k Uniji pristopi nova država članica, se podaljšani finančni okvir po potrebi revidira, da se upoštevajo rezultati pristopa.

E.SPREMEMBE PREDLOGA MEDINSTITUCIONALNEGA SPORAZUMA

52.poudarja, da bi bilo treba zaradi pogajanj o novi uredbi o večletnem finančnem okviru in njenega sprejetja predlog medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju spremeniti, kot sledi:

Dopolnitev 48
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek A – točka 6 a (novo)
6a.  Informacije o ukrepih, ki niso vključeni v splošni proračun Unije, in o predvidenem razvoju raznih kategorij lastnih sredstev Unije so indikativno prikazane v ločenih razpredelnicah. Te informacije se vsako leto posodobijo skupaj z dokumenti, priloženimi predlogu proračuna.
Dopolnitev 49
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek A – točka 7
7.  Institucije zaradi dobrega finančnega poslovodenja v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna v čim večji meri zagotovijo, da ostanejo na razpolago zadostne razlike do zgornjih mej raznih razdelkov večletnega finančnega okvira.
7.  Institucije zaradi dobrega finančnega poslovodenja v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna v čim večji meri zagotovijo, da ostanejo na razpolago zadostni zneski v okviru razlike do zgornjih mej raznih razdelkov večletnega finančnega okvira ali v okviru razpoložljivih posebnih instrumentov.
Dopolnitev 50
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek A – točka 8
Posodobitev napovedi za odobritve plačil po letu 2027
Posodobitev napovedi za odobritve plačil
8.  Leta 2024 Komisija posodobi napovedi za odobritve plačil po letu 2027. Pri tej posodobitvi se upoštevajo vse ustrezne informacije, vključno z dejanskim izvrševanjem proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in proračunskih odobritev plačil ter napovedi glede izvrševanja proračuna. Prav tako se upoštevajo pravila, ki so določena za zagotovitev skladnega razvoja odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, ter napovedi glede rasti bruto nacionalnega dohodka Unije.
8.  Komisija vsako leto posodobi napovedi za odobritve plačil do leta 2027 in po njem. Pri tej posodobitvi se upoštevajo vse ustrezne informacije, vključno z dejanskim izvrševanjem proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in proračunskih odobritev plačil ter napovedi glede izvrševanja proračuna. Prav tako se upoštevajo pravila, ki so določena za zagotovitev skladnega razvoja odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, ter napovedi glede rasti bruto nacionalnega dohodka Unije.
Dopolnitev 51
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek B – točka 9
9.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice.
9.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija poda predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet.
Hkrati ko Komisija poda svoj predlog za odločitev o uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji, Evropskemu parlamentu in Svetu poda tudi predlog za prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice.
V primeru nestrinjanja se to vprašanje obravnava na naslednjem proračunskem trialogu.
Prerazporeditve v zvezi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji se opravijo v skladu s finančno uredbo.
Prerazporeditve v zvezi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji se opravijo v skladu s finančno uredbo.
Dopolnitev 52
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek B – točka 10
10.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija predlaga ustrezen proračunski instrument v skladu s finančno uredbo.
10.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija poda predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Solidarnostnega sklada skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet.
Hkrati, ko Komisija poda svoj predlog za odločitev o uporabi Solidarnostnega sklada, Evropskemu parlamentu in Svetu poda tudi predlog za prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice.
V primeru nestrinjanja se to vprašanje obravnava na naslednjem proračunskem trialogu.
Prerazporeditve v zvezi s Solidarnostnim skladom se opravijo v skladu s finančno uredbo.
Dopolnitev 53
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek B – točka 11
11.  Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti sredstva iz rezerve za nujno pomoč, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev iz rezerve v ustrezne proračunske vrstice v skladu s finančno uredbo.
11.  Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti sredstva iz rezerve za nujno pomoč, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev iz rezerve v ustrezne proračunske vrstice v skladu s finančno uredbo.
V primeru nestrinjanja se to vprašanje obravnava na naslednjem proračunskem trialogu.
Dopolnitev 54
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek B – točka 12
Instrument prilagodljivosti
Instrument prilagodljivosti
12.  Preden Komisija predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti, preveri vse možnosti za prerazporeditev odobritev znotraj razdelka, v katerem so potrebni dodatni odhodki.
12.  Preden Komisija predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti, izkoristi vse razlike do zgornje meje ustreznih razdelkov.
V tem predlogu se določijo potrebe, ki jih je treba kriti, in znesek. Takšen predlog se lahko poda le v zvezi s predlogom proračuna ali predlogom spremembe proračuna.
V tem predlogu se določijo potrebe, ki jih je treba kriti, in znesek.
Evropski parlament in Svet lahko instrument prilagodljivosti uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.
Evropski parlament in Svet lahko instrument prilagodljivosti uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.
Dopolnitev 55
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek B – točka 13
13.  Komisija predlaga uporabo varnostne rezerve ali njenega dela po temeljiti preučitvi vseh drugih finančnih možnosti. Takšen predlog se lahko poda le v zvezi s predlogom proračuna ali predlogom spremembe proračuna.
13.  Komisija predlaga uporabo varnostne rezerve ali njenega dela po temeljiti preučitvi vseh drugih finančnih možnosti.
Evropski parlament in Svet lahko varnostno rezervo uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.
Evropski parlament in Svet lahko varnostno rezervo uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.
Dopolnitev 56
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del II
Oddelek A – točka 14 a (novo)
14a.  Da bi olajšale sprejetje ali revizijo novega večletnega finančnega okvira ter izvajale člen 312(5) PDEU, institucije redno sklicujejo sestanke, in sicer:
–  sestanke predsednikov, kot določa člen 324 Pogodbe;
–  predstavitve in poročanja delegacije Evropskega parlamenta pri predsedstvu Sveta pred ustreznimi sejami Sveta in po teh sejah;
–  neformalne tristranske sestanke med posvetovanji Sveta, namenjenimi upoštevanju stališč Parlamenta v vseh dokumentih, ki jih pripravi predsedstvo Sveta;
–  trialoge, ko Parlament in Svet sprejmeta svoja pogajalska mandata;
–  vzajemne nastope predsedstva Sveta v ustreznem parlamentarnem odboru in pogajalske ekipe Parlamenta v ustrezni sestavi Sveta.
Parlament in Svet si takoj, ko so na voljo, posredujeta vse dokumente, ki jih uradno sprejmejo njuna zadevna pripravljalna telesa ali so uradno predložena v njunem imenu.
Dopolnitev 57
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del II
Oddelek B – točka 15 – alinea 2
–   prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in morebitnih drugih prihodnjih mehanizmov,
–  prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in morebitnih drugih prihodnjih mehanizmov, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, ampak so namenjeni podpori političnih ciljev Unije, ki izhajajo iz Pogodb,
Dopolnitev 58
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del II
Oddelek B – točka 15 a (novo)
15a.  Pri sprejemanju samostojnih prenosov v skladu s členom 30(1) finančne uredbe Komisija nemudoma obvesti proračunski organ o podrobnih razlogih za te prenose. Kadar Parlament ali Svet izrazi pridržek glede samostojnega prenosa, Komisija obravnava ta pridržek, tudi tako, da razveljavi ta prenos, če je to ustrezno.
Dopolnitev 59
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del III
Oddelek A – točka 24 a (novo)
24a.  Kadar se proračunski organ v okviru proračunskega postopka odloči za specifične okrepitve, jih Komisija v sledečih letih svojega finančnega načrtovanja ne izravna, razen če ji proračunski organ to izrecno naroči.
Dopolnitev 60
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del A – točka 1 a (novo)
1a.  Vsaka institucija si prizadeva, da drugim institucijam ne posreduje nenujnih proračunskih usmeritev, prenosov ali drugih uradnih obvestil, ki vključujejo aktivacijo rokov med njihovimi obdobji počitnic, da bi zagotovili, da bo lahko vsaka institucija ustrezno izvajala svoje postopkovne pristojnosti.
Službe institucij se medsebojno pravočasno obvestijo o datumih počitnic zadevnih institucij.
Dopolnitev 61
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del B – točka 2
2.  Pravočasno, preden Komisija sprejme predlog proračuna, se skličejo tristranski pogovori o možnih prednostnih nalogah proračuna za prihodnje proračunsko leto.
2.  Pravočasno, preden Komisija sprejme predlog proračuna, se skličejo tristranski pogovori o možnih prednostnih nalogah proračuna za prihodnje proračunsko leto in o vprašanjih glede izvrševanja proračuna za tekoče proračunsko leto.
Dopolnitev 62
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del C – točka 8
8.  Evropski parlament in Svet se v interesu lojalnega in dobrega institucionalnega sodelovanja zavezujeta, da bosta v celotnem proračunskem postopku, še zlasti pa v spravnem obdobju, vzdrževala redne in dejavne stike na vseh ravneh s pomočjo njunih pogajalcev. Evropski parlament in Svet se zavezujeta, da bosta zagotavljala pravočasno in redno medsebojno izmenjavo ustreznih informacij in dokumentov tako na uradni kot neuradni ravni ter da bosta v sodelovanju s Komisijo v spravnem obdobju po potrebi organizirala tehnične ali neuradne sestanke. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu zagotavlja pravočasen in enakopraven dostop do informacij in dokumentov.
8.  Evropski parlament in Svet se v interesu lojalnega in dobrega institucionalnega sodelovanja zavezujeta, da bosta v celotnem proračunskem postopku, še zlasti pa v spravnem obdobju, vzdrževala redne in dejavne stike na vseh ravneh s pomočjo njunih pogajalcev. Evropski parlament in Svet se zavezujeta, da bosta zagotavljala pravočasno in redno medsebojno izmenjavo ustreznih informacij in dokumentov tako na uradni kot neuradni ravni, zlasti tako, da bosta, takoj ko bodo na voljo, drug drugemu posredovala vse procesne dokumente, ki so jih sprejela njuna pripravljalna telesa. Nadalje se zavezujeta, da bosta v sodelovanju s Komisijo v spravnem obdobju po potrebi organizirala tehnične ali neuradne sestanke. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu zagotavlja pravočasen in enakopraven dostop do informacij in dokumentov.
Dopolnitev 63
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del D – točka 12 a (novo)
12a.   Evropski parlament in Svet se javno sestaneta, kadar sprejemata svoje stališče o predlogu proračuna.
Dopolnitev 64
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del E – točka 15
15.  Evropski parlament in Svet sta v spravnem odboru zastopana na ustrezni ravni, tako da se vsaki delegaciji omogoči, da svojo institucijo politično zaveže, in da se lahko doseže dejanski napredek k sklenitvi dokončnega dogovora.
15.  Evropski parlament in Svet v spravnem odboru zastopajo člani obeh institucij, tako da se vsaki delegaciji omogoči, da svojo institucijo politično zaveže, in da se lahko doseže dejanski napredek k sklenitvi dokončnega dogovora.
Dopolnitev 65
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del E – točka 19
19.  Datumi sestankov spravnega odbora in tristranskih pogovorov se med institucijami dogovorijo vnaprej.
19.  Datumi sestankov spravnega odbora in tristranskih pogovorov se med institucijami dogovorijo vnaprej. Po potrebi se lahko v spravnem obdobju organizirajo dodatni sestanki, tudi na tehnični ravni.
Dopolnitev 66
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del E – točka 21 a (novo)
21a.   Da bi v celoti izkoristila 21-dnevni spravni postopek, določen s Pogodbo, in institucijam omogočila, da posodobijo svoja pogajalska stališča, se Evropski parlament in Svet zavezujeta, da bosta v tem obdobju na vsakem sestanku svojih zadevnih pripravljalnih teles preučila trenutno stanje tega postopka in s tem ne bosta čakala do njegovih zadnjih faz.
Dopolnitev 67
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del G – naslov
Del G. Neporavnane obveznosti (Reste à liquider – RAL)
Del G. Izvrševanje proračuna, plačila in neporavnane obveznosti (Reste à liquider – RAL)
Dopolnitev 68
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del G – točka 36
36.  Glede na potrebo po zagotovitvi skladnega razvoja skupnih odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, da se prepreči kakršen koli neobičajen prenos RAL iz enega leta v drugo, Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo s podrobnim spremljanjem stopnje RAL, da se ublaži tveganje, ko bi bilo izvajanje programov Unije ovirano, ker bi ob koncu večletnega finančnega okvira zmanjkalo odobritev plačil.
36.  Glede na potrebo po zagotovitvi skladnega razvoja skupnih odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, da se prepreči kakršen koli neobičajen prenos RAL iz enega leta v drugo, Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo s podrobnim spremljanjem napovedi plačil in stopnje RAL, da se ublaži tveganje, ko bi bilo izvajanje programov Unije ovirano, ker bi ob koncu večletnega finančnega okvira zmanjkalo odobritev plačil.
Da se zagotovi obvladljiva raven in profil plačil v vseh razdelkih, se v vseh razdelkih dosledno uporabljajo pravila o prenehanju obveznosti, zlasti pravila za samodejno prenehanje obveznosti.
Med proračunskim postopkom se institucije redno sestajajo ter skupaj ocenjujejo stanje in možnosti za izvrševanje proračuna v tekočem letu in prihodnjih letih. Ti sestanki potekajo v obliki medinstitucionalnih sestankov na ustrezni ravni, pred njihovo organizacijo pa Komisija predloži podrobne informacije o stanju, razvrščene glede na sklad in državo članico, v zvezi z izvajanjem plačil, prejetimi zahtevki za povračila in spremenjenimi napovedmi. Da se zagotovi, da lahko Unija v skladu s členom 323 PDEU izpolni vse svoje finančne obveznosti na podlagi obstoječih in prihodnjih obveznostih v obdobju 2021–2027, Evropski parlament in Svet analizirata in preučita ocene Komisije glede potrebne stopnje odobritve plačil.
Med proračunskim postopkom se institucije redno sestajajo ter skupaj ocenjujejo stanje in možnosti za izvrševanje proračuna v tekočem letu in prihodnjih letih. Ti sestanki potekajo v obliki medinstitucionalnih sestankov na ustrezni ravni, pred njihovo organizacijo pa Komisija predloži podrobne informacije o stanju, razvrščene glede na sklad in državo članico, v zvezi z izvajanjem plačil, prejetimi zahtevki za povračila in spremenjenimi kratko- do dolgoročnimi napovedmi. Da se zagotovi, da lahko Unija v skladu s členom 323 PDEU izpolni vse svoje finančne obveznosti na podlagi obstoječih in prihodnjih obveznostih v obdobju 2021–2027, Evropski parlament in Svet analizirata in preučita ocene Komisije glede potrebne stopnje odobritve plačil.

o

o o

53.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

Priloga I – Večletni finančni okvir 2021–2027: zgornje meje in instrumenti zunaj zgornjih meja (cene iz leta 2018)

(v mio. EUR – cene iz leta 2018)

 

Predlog Komisije

Stališče Parlamenta

Odobritve za prevzem obveznosti

Skupaj

2021-2027

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

2021-2027

I.  Enotni trg, inovacije in digitalno

166 303

31 035

31 006

31 297

30 725

30 615

30 757

30 574

216 010

II.  Kohezija in vrednote

391 974

60 026

62 887

64 979

65 785

66 686

69 204

67 974

457 540

od tega: ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

330 642

52 143

52 707

53 346

53 988

54 632

55 286

55 994

378 097

III.  Naravni viri in okolje

336 623

57 780

57 781

57 789

57 806

57 826

57 854

57 881

404 718

IV.  Migracije in upravljanje meja

30 829

3 227

4 389

4 605

4 844

4 926

5 066

5 138

32 194

V.  Varnost in obramba

24 323

3 202

3 275

3 223

3 324

3 561

3 789

4 265

24 639

VI.  Sosedstvo in svet

108 929

15 368

15 436

15 616

15 915

16 356

16 966

17 729

113 386

VII.  Evropska javna uprava

75 602

10 388

10 518

10 705

10 864

10 910

11 052

11 165

75 602

od tega: Upravni odhodki institucij

58 547

8 128

8 201

8 330

8 432

8 412

8 493

8 551

58 547

ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI SKUPAJ

1 134 583

181 025

185 293

188 215

189 262

190 880

194 688

194 727

1 324 089

kot odstotek BND

1,11 %

1,29 %

1,31 %

1,31 %

1,30 %

1,30 %

1,31 %

1,29 %

1,30 %

ODOBRITVE PLAČIL SKUPAJ

1 104 805

174 088

176 309

186 391

187 490

188 675

189 961

191 398

1 294 311

kot odstotek BND

1,08 %

1,24 %

1,24 %

1,30 %

1,29 %

1,28 %

1,28 %

1,27 %

1,27 %

ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rezerva za nujno pomoč

4 200

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

7 000

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

1 400

200

200

200

200

200

200

200

1 400

Solidarnostni sklad Evropske unije

4 200

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

7 000

Instrument prilagodljivosti

7 000

2 000

2 000

2 000

2 000

2 000

2 000

2 000

14 000

Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Evropski mirovni instrument

9 223

753

970

1 177

1 376

1 567

1 707

1 673

9 223

SKUPAJ ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

26 023

4 953

5 170

5 377

5 576

5 767

5 907

5 873

38 623

SKUPAJ VEČLETNI FINANČNI OKVIR + ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

1 160 606

185 978

190 463

193 592

194 838

196 647

200 595

200 600

1 362 712

kot odstotek BND

1,14 %

1,32 %

1,34 %

1,35 %

1,34 %

1,34 %

1,35 %

1,33 %

1,34 %

Priloga II – Večletni finančni okvir 2021–2027: zgornje meje in instrumenti zunaj zgornjih meja (tekoče cene)

(v mio. EUR – tekoče cene)

 

Predlog Komisije

Stališče Parlamenta

Odobritve za prevzem obveznosti

Skupaj

2021-2027

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

2021-2027

I.  Enotni trg, inovacije in digitalno

187 370

32 935

33 562

34 555

34 601

35 167

36 037

36 539

243 395

II.  Kohezija in vrednote

442 412

63 700

68 071

71 742

74 084

76 601

81 084

81 235

516 517

od tega: ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

373 000

55 335

57 052

58 899

60 799

62 756

64 776

66 918

426 534

III.  Naravni viri in okolje

378 920

61 316

62 544

63 804

65 099

66 424

67 785

69 174

456 146

IV.  Migracije in upravljanje meja

34 902

3 425

4 751

5 084

5 455

5 658

5 936

6 140

36 448

V.  Varnost in obramba

27 515

3 397

3 545

3 559

3 743

4 091

4 439

5 098

27 872

VI.  Sosedstvo in svet

123 002

16 308

16 709

17 242

17 923

18 788

19 878

21 188

128 036

VII.  Evropska javna uprava

85 287

11 024

11 385

11 819

12 235

12 532

12 949

13 343

85 287

od tega: Upravni odhodki institucij

66 028

8 625

8 877

9 197

9 496

9 663

9 951

10 219

66 028

ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI SKUPAJ

1 279 408

192 105

200 567

207 804

213 140

219 261

228 107

232 717

1 493 701

kot odstotek BND

1,11 %

1,29 %

1,31 %

1,31 %

1,30 %

1,30 %

1,31 %

1,29 %

1,30 %

ODOBRITVE PLAČIL SKUPAJ

1 246 263

184 743

190 843

205 790

211 144

216 728

222 569

228 739

1 460 556

kot odstotek BND

1,08 %

1,24 %

1,24 %

1,30 %

1,29 %

1,28 %

1,28 %

1,27 %

1,27 %

ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rezerva za nujno pomoč

4 734

1 061

1 082

1 104

1 126

1 149

1 172

1 195

7 889

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

1 578

212

216

221

225

230

234

239

1 578

Solidarnostni sklad Evropske unije

4 734

1 061

1 082

1 104

1 126

1 149

1 172

1 195

7 889

Instrument prilagodljivosti

7 889

2 122

2 165

2 208

2 252

2 297

2 343

2 390

15 779

Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Evropski mirovni instrument

10 500

800

1 050

1 300

1 550

1 800

2 000

2 000

10 500

SKUPAJ ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

29 434

5 256

5 596

5 937

6 279

6 624

6 921

7 019

43 633

SKUPAJ VEČLETNI FINANČNI OKVIR + ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

1 308 843

197 361

206 163

213 741

219 419

225 885

235 028

239 736

1 537 334

kot odstotek BND

1,14 %

1,32 %

1,34 %

1,35 %

1,34 %

1,34 %

1,35 %

1,33 %

1,34 %

Priloga III – Večletni finančni okvir 2021–2027: razčlenitev po programih (cene iz leta 2018)

OPOMBA: Za namene primerjave razpredelnica sledi strukturi posameznih programov EU, kot jih predlaga Komisija, brez poseganja v morebitne spremembe, ki bi se lahko zahtevale med zakonodajnim postopkom za sprejetje teh programov.

(v mio. EUR – cene iz leta 2018)

 

Večletni finančni okvir 2014–2020 (EU27+ERS)

Predlog Komisije 2021–2027

Stališče Parlamenta

2021-2027

I.  Enotni trg, inovacije in digitalno

116 361

166 303

216 010

1.  Raziskave in inovacije

69 787

91 028

127 537

Obzorje Evropa

64 674

83 491

120 000

Program Euratoma za raziskave in usposabljanje

2 119

2 129

2 129

Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER)

2 992

5 406

5 406

Drugo

2

2

2

2.  Evropske strateške naložbe

31 886

44 375

51 798

Sklad InvestEU

3 968

13 065

14 065

Instrument za povezovanje Evrope (skupni prispevek H1)

vključno z:

17 579

21 721

28 083

Instrument za povezovanje Evrope – promet

12 393

11 384

17 746

Instrument za povezovanje Evrope – energetika

4 185

7 675

7 675

Instrument za povezovanje Evrope – digitalno

1 001

2 662

2 662

Program za digitalno Evropo

172

8 192

8 192

Drugo

9 097

177

177

Decentralizirane agencije

1 069

1 220

1 281

3.  Enotni trg

5 100

5 672

8 423

Program za enotni trg (vključno s COSME)

3 547

3 630

5 823

Program EU za boj proti goljufijam

156

161

322

Sodelovanje na področju obdavčitve (FISCALIS)

226

239

300

Sodelovanje na področju carine (CUSTOMS)

536

843

843

Trajnostni turizem

 

 

300

Drugo

61

87

87

Decentralizirane agencije

575

714

748

4.  Vesolje

11 502

14 404

15 225

Evropski program za vesolje

11 308

14 196

15 017

Decentralizirane agencije

194

208

208

Razlika

-1 913

10 824

13 026

II.  Kohezija in vrednote

387 250

391 974

457 540

5.  Regionalni razvoj in kohezija

272 647

242 209

272 647

ESRR + Kohezijski sklad vključno z:

272 411

241 996

272 411

Evropski sklad za regionalni razvoj

196 564

200 622

 

Kohezijski sklad

75 848

41 374

 

Od tega prispevek k Instrumentu za povezovanje Evrope – promet

11 487

10 000

 

Podpora turški skupnosti na Cipru

236

213

236

6.  Ekonomska in monetarna unija

273

22 281

22 281

Program za podporo reformam

185

22 181

22 181

Zaščita eura pred ponarejanjem

7

7

7

Drugo

81

93

93

7.  Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote

115 729

123 466

157 612

Evropski socialni sklad+ (vključno z zneskom 5,9 milijarde EUR za jamstvo za otroke)

96 216

89 688

106 781

Od tega zdravje, zaposlovanje in socialne inovacije

1 075

1 042

1 095

Erasmus+

13 699

26 368

41 097

Evropska solidarnostna enota

373

1 113

1 113

Ustvarjalna Evropa

1 403

1 642

2 806

Pravosodje

316

271

316

Pravice in vrednote, vključno z vsaj 500 milijoni EUR za sklop vrednot Unije

594

570

1 627

Drugo

1 158

1 185

1 185

Decentralizirane agencije

1 971

2 629

2 687

Razlika

-1 399

4 018

4 999

III.  Naravni viri in okolje

399 608

336 623

404 718

8.  Kmetijska in pomorska politika

390 155

330 724

391 198

EKJS + EKSRP

vključno z:

382 855

324 284

383 255

Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)

286 143

254 247

 

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)

96 712

70 037

 

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

6 243

5 448

6 867

Drugo

962

878

962

Decentralizirane agencije

95

113

113

9.  Okolje in podnebni ukrepi

3 492

5 085

11 520

Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)

3 221

4 828

6 442

Sklad za pravičen energetski prehod

 

 

4 800

Decentralizirane agencije

272

257

278

Razlika

5 960

814

1 999

IV.  Migracije in upravljanje meja

10 051

30 829

32 194

10.  Migracije

7 180

9 972

10 314

Sklad za azil in migracije

6 745

9 205

9 205

Decentralizirane agencije*

435

768

1 109

11.  Upravljanje meja

5 492

18 824

19 848

Sklad za integrirano upravljanje meja

2 773

8 237

8 237

Decentralizirane agencije*

2 720

10 587

11 611

Razlika

-2 621

2 033

2 033

V.  Varnost in obramba

1 964

24 323

24 639

12.  Varnost

3 455

4 255

4 571

Sklad za notranjo varnost

1 200

2 210

2 210

Razgradnja jedrskih elektrarn

vključno z:

1 359

1 045

1 359

Razgradnja jedrske elektrarne v Litvi

459

490

692

Jedrska varnost in razgradnja jedrskih elektrarn (tudi za Bolgarijo in Slovaško)

900

555

667

Decentralizirane agencije

896

1 001

1 002

13.  Obramba

575

17 220

17 220

Evropski obrambni sklad

575

11 453

11 453

Vojaška mobilnost

0

5 767

5 767

14.  Odzivanje na krize

1 222

1 242

1 242

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU)

560

1 242

1 242

Drugo

662

p.m.

p.m.

Razlika

-3 289

1 606

1 606

VI.  Sosedstvo in svet

96 295

108 929

113 386

15.  Zunanje delovanje

85 313

93 150

96 809

Instrument(i) v podporo sosedskim in razvojnim politikam, vključno z naslednikom ERS in naložbenim načrtom za Afriko

71 767

79 216

82 716

Humanitarna pomoč

8 729

9 760

9 760

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

2 101

2 649

2 649

Čezmorske države in ozemlja (tudi Grenlandija)

594

444

594

Drugo

801

949

949

Decentralizirane agencije

144

132

141

16.  Predpristopna pomoč

13 010

12 865

13 010

Predpristopna pomoč

13 010

12 865

13 010

Razlika

-2 027

2 913

3 567

VII.  Evropska javna uprava

70 791

75 602

75 602

Evropske šole in pokojnine

14 047

17 055

17 055

Upravni odhodki institucij

56 744

58 547

58 547

SKUPAJ

1 082 320

1 134 583

1 324 089

V % BND (EU-27)

1,16 %

1,11 %

1,30 %

* Znesek EP za decentralizirane agencije v sklopih 10 in 11 vključuje finančne posledice predlogov Komisije z dne 12. septembra 2018 o EASO in Evropsko mejno in obalno stražo.

Priloga IV – Večletni finančni okvir 2021–2027: razčlenitev po programih (tekoče cene)

(v mio. EUR – tekoče cene)

 

Večletni finančni okvir 2014–2020 (EU27+ERS)

Predlog Komisije 2021–2027

Stališče Parlamenta

2021-2027

I.  Enotni trg, inovacije in digitalno

114 538

187 370

243 395

1.  Raziskave in inovacije

68 675

102 573

143 721

Obzorje Evropa

63 679

94 100

135 248

Program Euratoma za raziskave in usposabljanje

2 085

2 400

2 400

Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER)

2 910

6 070

6 070

Drugo

1

3

3

2.  Evropske strateške naložbe

31 439

49 973

58 340

Sklad InvestEU

3 909

14 725

15 852

Instrument za povezovanje Evrope (skupni prispevek H1)

vključno z:

17 435

24 480

31 651

Instrument za povezovanje Evrope – promet

12 281

12 830

20 001

Instrument za povezovanje Evrope – energetika

4 163

8 650

8 650

Instrument za povezovanje Evrope – digitalno

991

3 000

3 000

Program za digitalno Evropo

169

9 194

9 194

Drugo

8 872

200

200

Decentralizirane agencije

1 053

1 374

1 444

3.  Enotni trg

5 017

6 391

9 494

Program za enotni trg (vključno s COSME)

3 485

4 089

6 563

Program EU za boj proti goljufijam

153

181

363

Sodelovanje na področju obdavčitve (FISCALIS)

222

270

339

Sodelovanje na področju carine (CUSTOMS)

526

950

950

Trajnostni turizem

 

 

338

Drugo

59

98

98

Decentralizirane agencije

572

804

843

4.  Vesolje

11 274

16 235

17 160

Evropski program za vesolje

11 084

16 000

16 925

Decentralizirane agencije

190

235

235

Razlika

-1 866

12 198

14 680

II.  Kohezija in vrednote

380 738

442 412

516 517

5.  Regionalni razvoj in kohezija

268 218

273 240

307 578

ESRR + Kohezijski sklad

vključno z:

267 987

273 000

307 312

Evropski sklad za regionalni razvoj

193 398

226 308

 

Kohezijski sklad

74 589

46 692

 

Od tega prispevek k Instrumentu za povezovanje Evrope – promet

11 306

11 285

 

Podpora turški skupnosti na Cipru

231

240

266

6.  Ekonomska in monetarna unija

275

25 113

25 113

Program za podporo reformam

188

25 000

25 000

Zaščita eura pred ponarejanjem

7

8

8

Drugo

79

105

105

7.  Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote

113 636

139 530

178 192

Evropski socialni sklad+ (vključno z zneskom 5,9 milijarde EUR v cenah iz leta 2018 za jamstvo za otroke)

94 382

101 174

120 457

Od tega zdravje, zaposlovanje in socialne inovacije

1 055

1 174

1 234

Erasmus+

13 536

30 000

46 758

Evropska solidarnostna enota

378

1 260

1 260

Ustvarjalna Evropa

1 381

1 850

3 162

Pravosodje

 

305

356

Pravice in vrednote, vključno z vsaj 500 milijoni EUR v cenah iz leta 2018 za sklop vrednot Unije

 

642

1 834

Drugo

1 131

1 334

1 334

Decentralizirane agencije

1 936

2 965

3 030

Razlika

-1 391

4 528

5 634

III.  Naravni viri in okolje

391 849

378 920

456 146

8.  Kmetijska in pomorska politika

382 608

372 264

440 898

EKJS + EKSRP

vključno z:

375 429

365 006

431 946

Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)

280 351

286 195

 

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)

95 078

78 811

 

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

6 139

6 140

7 739

Drugo

946

990

1 085

Decentralizirane agencije

94

128

128

9.  Okolje in podnebni ukrepi

3 437

5 739

12 995

Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)

3 170

5 450

7 272

Sklad za pravičen energetski prehod

 

 

5 410

Decentralizirane agencije

267

289

313

Razlika

5 804

918

2 254

IV.  Migracije in upravljanje meja

9 929

34 902

36 448

10.  Migracije

7 085

11 280

11 665

Sklad za azil in migracije

6 650

10 415

10 415

Decentralizirane agencije*

435

865

1 250

11.  Upravljanje meja

5 439

21 331

22 493

Sklad za integrirano upravljanje meja

2 734

9 318

9 318

Decentralizirane agencije*

2 704

12 013

13 175

Razlika

-2 595

2 291

2 291

V.  Varnost in obramba

1 941

27 515

27 872

12.  Varnost

3 394

4 806

5 162

Sklad za notranjo varnost

1 179

2 500

2 500

Razgradnja jedrskih elektrarn

vključno z:

1 334

1 178

1 533

Razgradnja jedrske elektrarne v Litvi

451

552

780

Jedrska varnost in razgradnja jedrskih elektrarn (tudi za Bolgarijo in Slovaško)

883

626

753

Decentralizirane agencije

882

1 128

1 129

13.  Obramba

590

19 500

19 500

Evropski obrambni sklad

590

13 000

13 000

Vojaška mobilnost

0

6 500

6 500

14.  Odzivanje na krize

1 209

1 400

1 400

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU)

561

1 400

1 400

Drugo

648

p.m.

p.m.

Razlika

-3 253

1 809

1 809

VI.  Sosedstvo in svet

93 381

123 002

128 036

15.  Zunanje delovanje

82 569

105 219

109 352

Instrument(i) v podporo sosedskim in razvojnim politikam, vključno z naslednikom ERS in naložbenim načrtom za Afriko

70 428

89 500

93 454

Humanitarna pomoč

8 561

11 000

11 000

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

2 066

3 000

3 000

Čezmorske države in ozemlja (tudi Grenlandija)

582

500

669

Drugo

790

1 070

1 070

Decentralizirane agencije

141

149

159

16.  Predpristopna pomoč

12 799

14 500

14 663

Predpristopna pomoč

12 799

14 500

14 663

Razlika

-1 987

3 283

4 020

VII.  Evropska javna uprava

69 584

85 287

85 287

Evropske šole in pokojnine

13 823

19 259

19 259

Upravni odhodki institucij

55 761

66 028

66 028

SKUPAJ

1 061 960

1 279 408

1 493 701

V % BND (EU-27)

1,16 %

1,11 %

1,30 %

* Znesek EP za decentralizirane agencije v sklopih 10 in 11 vključuje finančne posledice predlogov Komisije z dne 12. septembra 2018 o EASO in Evropsko mejno in obalno stražo.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075 in P8_TA(2018)0076.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0226.
(3) UL C 215, 19.6.2018, str. 249.
(4) UL L 282, 19.10.2016, str. 1.
(5) UL C 242, 10.7.2018, str. 24.


Pravila o državni pomoči: nove vrste državne pomoči *
PDF 111kWORD 44k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (COM(2018)0398 – C8-0316/2018 – 2018/0222(NLE))
P8_TA(2018)0450A8-0315/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0398),

–  ob upoštevanju člena 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0316/2018),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0315/2018),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP
PDF 169kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o izvozu orožja: izvajanje Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (2018/2157(INI))
P8_TA(2018)0451A8-0335/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju načel, določenih v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti spodbujanja demokracije in pravne države ter ohranjanja miru, preprečevanja sporov in krepitve mednarodne varnosti,

–  ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(1) (v nadaljnjem besedilu: skupno stališče),

–  ob upoštevanju devetnajstega letnega poročila EU(2), pripravljenega v skladu s členom 8(2) skupnega stališča,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2018/101/SZVP z dne 22. januarja 2018 o spodbujanju učinkovitega nadzora nad izvozom orožja(3) in Sklepa Sveta 2017/915/SZVP z dne 29. maja 2017 o dejavnostih ozaveščanja Unije v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem(4),

–  ob upoštevanju posodobljenega Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije, ki ga je Svet sprejel 26. februarja 2018(5),

–  ob upoštevanju navodil za uporabnike skupnega stališča, ki opredeljujejo skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme,

–  ob upoštevanju Wassenaarskega sporazuma z dne 12. maja 1996 o nadzoru nad izvozom konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo in seznamov tovrstnega blaga, tehnologije in streliva, posodobljenih decembra 2017(6),

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo z dne 25. junija 2012, zlasti rezultata 11(e) akcijskega načrta, ter akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo (2015–2019) z dne 20. julija 2015, zlasti cilja 21(d),

–  ob upoštevanju Pogodbe o trgovini z orožjem, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 2. aprila 2013(7), veljati pa je začela 24. decembra 2014,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(8),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(9), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 599/2014 z dne 16. aprila 2014, in seznama blaga in tehnologije z dvojno rabo iz njene Priloge I (v nadaljnjem besedilu: uredba o blagu z dvojno rabo),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 16, ki spodbuja miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj,

–  ob upoštevanju agende OZN za razorožitev („Varovanje naše skupne prihodnosti“),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2134 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2016 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje(10),

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice Svetu za človekove pravice o vplivu prenosa orožja na uveljavljanje človekovih pravic(11),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij v zvezi s tem, zlasti resolucij z dne 13. septembra 2017(12) in z dne 17. decembra 2015(13) o izvajanju Skupnega stališča,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU (COM(2017)0294) ter predloga uredbe o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (COM(2018)0476),

–  ob upoštevanju svoje resolucije o humanitarnih razmerah v Jemnu z dne 25. februarja 2016(14), 15. junija 2017(15) in 30. novembra 2017(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal(17),

–  ob upoštevanju poročila Sveta za človekove pravice z dne 17. avgusta 2018 o razmerah na področju človekovih pravic v Jemnu, vključno s kršitvami in zlorabami od septembra 2014 (A/HRC/39/43),

–  ob upoštevanju člena 52 in drugega odstavka člena 132 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0335/2018),

A.  ker člen 51 Ustanovne listine OZN določa neodtujljivo pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe;

B.  ker ima izvoz in prenos orožja nedvomen vpliv na človekove pravice in človekovo varnost, na družbeno-gospodarski razvoj in na demokracijo; ker izvoz orožja prispeva tudi k okoliščinam, zaradi katerih so ljudje primorani bežati iz svoje države; ker so to dobri razlogi za vzpostavitev strogega, preglednega, učinkovitega ter splošno sprejetega in opredeljenega sistema nazora nad orožjem;

C.  ker je Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP pravno zavezujoč okvir, ki določa osem meril; ker bi bilo treba v primerih, ko ta niso izpolnjena, zavrniti izvozno dovoljenje (merila 1–4) ali pa bi bilo treba o tem vsaj razmisliti (merila 5–8); ker v skladu s členom 4(2) skupnega stališča odločitev o prenosu vojaške tehnologije ali opreme ali njegovi zavrnitvi temelji na nacionalni presoji vsake države članice;

D.  ker najnovejši podatki(18) kažejo, da je izvoz orožja iz EU-28 v obdobju 2013–2017 znašal več kot 27 % skupnega svetovnega izvoza orožja, zaradi česar bi bila EU skupno drugi največji dobavitelj orožja na svetu, takoj za ZDA (34 %) in pred Rusijo (22 %); ker je bilo v letih 2015 in 2016 odobrenih največ izvoznih dovoljenj za orožje glede na vrednost od začetka zbiranja podatkov na ravni EU, pri čemer je leta 2015 skupna vrednost znašala 195,95 milijarde EUR in leta 2016, po podatkih iz najnovejšega poročila Delovne skupine za izvoz konvencionalnega orožja (COARM), 191,45 milijarde EUR(19); ker so podatki za leti 2015 in 2016 žal zavajajoči in nenatančni, saj je količina dovoljenj deloma bolj izraz namere kot pa natančen znesek dejanskega izvoza, do katerega naj bi prišlo v bližnji prihodnosti;

E.  ker so letna poročila skupine COARM doslej edini instrument, katerega namen je obravnavati izvajanje skupnega stališča; ker so ta poročila pripomogla k povečanju preglednosti izvoza orožja držav članic, število smernic in pojasnil v navodilih za uporabnike pa se je občutno povečalo; ker se je zaradi skupnega stališča povečalo potrebno število informacij za izdajo izvoznih dovoljenj za izvoz orožja;

F.  ker sta se svetovna in regionalna varnost dramatično spremenili, zlasti v južnem in vzhodnem sosedstvu Unije, to pa kaže, da je nujno treba izboljšati metodologije za pripravo informacij za oceno tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj in jih narediti varnejše;

G.  ker so z osmimi merili v skladu s členom 3 skupnega stališča določeni samo minimalni standardi in ta merila ne posegajo v pravico držav članic, da uveljavijo strožje ukrepe za nadzor nad orožjem; ker so za proces odločanja glede odobritve ali zavrnitve izvoznega dovoljenja za orožje pristojne izključno države članice;

H.  ker popolnih podatkov skupini COARM ne posredujejo vse države članice; ker so zaradi različnih načinov zbiranja podatkov in postopkov predložitve posameznih držav članic ter njihovega različnega razlaganja osmih meril podatkovni nizi nepopolni in raznovrstni, prakse izvoza orožja pa se zelo razlikujejo; poudarja, da je treba pri izmenjavi informacij spoštovati nacionalne zakone in upravne postopke v vsaki državi;

I.  ker trenutno ni mehanizma standardiziranega, neodvisnega preverjanja in poročanja o izpolnjevanju osmih meril skupnega stališča;

J.  ker so bili v zadnjih letih sprejeti ukrepi v zvezi s trgovino z osebnim in lahkim orožjem, med drugim posodobljen Seznam blaga in tehnologije z dvojno rabo v skladu z Wassenaarskim sporazumom; ker sistem nadzora še vedno ne zajema številnih proizvodov, zlasti na področju blaga z dvojno rabo, kibernetske tehnologije in nadzora, čeprav so bila vprašanja, kot so nadzor nad posredovanjem orožja, licenčna proizvodnja zunaj EU in nazor nad končnimi uporabniki, uvrščena na dnevni red in do neke mere vključena v samo skupno stališče;

K.  ker iz devetnajstega letnega poročila izhaja, da je bilo 40,5 % dovoljenj za izvoz orožja odobrenih državam Bližnjega vzhoda in severne Afrike v vrednosti 77,5 milijarde EUR, pri čemer so večino tega izvoza v vrednosti 57,9 milijarde EUR opravili Savdska Arabija, Egipt in Združeni arabski emirati;

L.  ker je bilo v nekaterih primerih orožje, izvoženo v nekatere države, na primer v Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in članice koalicije pod vodstvom Savdske Arabije, uporabljeno v konfliktih, kot je tisti v Jemnu; ker tak izvoz jasno krši skupno stališče;

M.  ker se v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj sproži pobudo za uvedbo embarga EU za prodajo orožja Savdski Arabiji;

N.  ker je orožje, za katero so države članice EU izdale dovoljenje za prenos in je bilo potem uporabljeno v sedanjem konfliktu v Jemnu, uničujoče vplivalo na trajnostni razvoj v Jemnu;

O.  ker je obrambni sektor postal osrednji element politike EU, pri čemer je v evropski globalni strategiji (EUGS) navedeno, da je „trajnostna, inovativna in konkurenčna evropska obrambna industrija bistvenega pomena za strateško avtonomijo Evrope in za verodostojno SVOP“(20); ker je izvoz orožja ključnega pomena za krepitev industrijske in tehnološke baze evropske obrambe in ker je prednostna naloga obrambne industrije zagotoviti varnost in obrambo držav članic EU ter prispevati k izvajanju SZVP; ker je glavna naloga evropskega obrambnega sklada in, kot predhodnika, evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP), ki je bil nedavno uveden, „podpora konkurenčnosti evropske obrambne industrije“(21);

P.  ker ukrepi za preglednost, kot je spremljanje izvoza orožja, pomagajo krepiti zaupanje med državami članicami;

Q.  ker člen 10 skupnega stališča nedvoumno določa, da ima izpolnjevanje teh osmih meril prednost pred morebitnimi gospodarskimi, socialnimi, trgovinskimi ali industrijskimi interesi držav članic;

Okrepitev skupnega stališča in izboljšanje njegovega izvajanja

1.  poudarja, da imajo države legitimno pravico, da nabavijo vojaško tehnologijo za namene samoobrambe; ugotavlja, da je ohranjanje obrambne industrije del samoobrambe držav članic;

2.  je seznanjen, da evropski obrambni trg služi kot instrument za jamčenje varnosti in obrambe držav članic in državljanov Unije ter prispeva k izvajanju Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter zlasti Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP); poziva države članice, naj odpravijo trenutno pomanjkanje učinkovitosti pri izdatkih za obrambo zaradi podvajanja, razdrobljenosti in pomanjkanja interoperabilnosti ter si prizadevajo, da bi EU zagotavljala varnost tudi z boljšim nadziranjem izvoza orožja;

3.  je seznanjen, da je EU edina zveza držav, ki ima pravno zavezujoč okvir, preko katerega se izboljšuje nadzor nad izvozom orožja, tudi v kriznih regijah in državah z vprašljivim spoštovanjem človekovih pravic; v zvezi s tem pozdravlja, da so se evropske in neevropske tretje države pridružile sistemu za nadzor nad izvozom orožja na podlagi skupnega stališča; spodbuja tudi preostale države kandidatke, države, ki so v postopku pridobivanja statusa države kandidatke, oziroma države, ki želijo kako drugače stopiti na pot v smeri pristopa k EU, naj uporabijo določbe iz skupnega stališča;

4.  poudarja, da je nujno treba okrepiti vlogo delegacij EU pri nudenju pomoči državam članicam in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) pri njihovih ocenah tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj ter izvajanju nadzora nad končnimi uporabniki, nadzora po opravljeni dostavi in inšpekcijskih pregledov na kraju samem;

5.  ugotavlja, da se osem meril v posameznih državah članicah uporablja in razlaga na različne načine; poziva k enotni, dosledni in usklajeni uporabi osmih meril ter k izvajanju skupnega stališča z vsemi njegovimi obveznostmi v celoti;

6.  meni, da bi morala metodologija za oceno tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj vključevati previdnostno načelo in da bi morale države članice, poleg tega, da se osredotočajo na to, ali se posebna vojaška tehnologija lahko uporablja za notranjo represijo ali druge neželene namene, oceniti tudi tveganja, ki temeljijo na splošnem stanju v namembni državi, ob upoštevanju dejavnikov, kot je stanje na področju demokracije, pravne države in družbeno-gospodarskega razvoja;

7.  v skladu s svojimi priporočili z dne 13. septembra 2017 poziva države članice in ESZD, naj uporabijo sedanji proces pregleda, da okrepijo mehanizme za izmenjavo informacij, tako da dajo na voljo kvalitativno in kvantitativno boljše informacije za ocene tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj, kot sledi:

   (a) zagotavljanje več informacij o izvoznih dovoljenjih in dejanskem izvozu, ki se izmenjujejo sistematično in pravočasno, tudi informacije o ustreznih končnih uporabnikih, primerih preusmerjanja, dovoljenjih za končne uporabnike, ki so ponarejena ali drugače sumljiva, sumljivih posrednikih ali prevoznih podjetjih, v skladu z nacionalno zakonodajo;
   (b) vzdrževanje seznama subjektov in posameznikov, obsojenih zaradi kršenja zakonodaje, povezane z izvozom orožja, ter primerov ugotovljenih preusmeritev in oseb, za katere je znano ali se sumi, da so vpletene v nezakonito trgovino z orožjem oziroma dejavnosti, ki ogrožajo mednarodno in državno varnost;
   (c) izmenjava dobre prakse, sprejete za izvajanje osmih meril;
   (d) sprememba veljavnih navodil za uporabnike v interaktivni spletni vir;
   (e) sprememba letnih poročil EU v odprto in javno spletno bazo podatkov do konca leta 2019, pri čemer se bo nov format uporabljal za podatke za leto 2017;
   (f) spodbujanje jasnih in ustaljenih postopkov sodelovanja med organi kazenskega pregona in mejnimi organi na podlagi izmenjave informacij, da se okrepi sodelovanje na področju varnosti in izkorenini nezakonita trgovina z orožjem, ki ogroža varnost EU in njenih državljanov;

8.  poziva države članice in ESZD, naj povečajo število zaposlenih, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z izvozom, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU; spodbuja uporabo sredstev EU za gradnjo zmogljivosti med uradniki za izdajo dovoljenj in uslužbenci organov pregona;

9.  želi spomniti, da sta bila med razlogi za sprejetje skupnega stališča preprečitev tega, da bi se evropsko orožje uporabljalo proti oboroženim silam držav članic, ter preprečitev kršitev človekovih pravic in podaljševanja oboroženih konfliktov; ponavlja, da skupno stališče določa minimalne zahteve, ki jih morajo države članice izpolnjevati na področju nadzora nad izvozom orožja, in da vsebuje obveznost oceniti prošnjo za izvozno dovoljenje glede na vseh osem meril, ki so v tem stališču navedena;

10.  kritizira, da države članice sistematično ne izvajajo osmih meril in da vojaška tehnologija doseže ciljne kraje in končne uporabnike, ki ne izpolnjujejo meril iz skupnega stališča; ponovno poziva k neodvisni oceni, ali države članice izpolnjujejo osem meril skupnega stališča; meni, da je treba spodbujati večjo konvergenco pri uporabi osmih meril; obžaluje, da ne obstajajo določbe o sankcijah, ki se naložijo državam članicam, ki pri izdaji dovoljenj niso predhodno preverile spoštovanja osmih meril; poziva države članice, naj povečajo doslednost izvajanja skupnega stališča, in jim priporoča, naj predvidijo načine za izvajanje neodvisnih preverjanj;

11.  meni, da je izvoz v Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in druge članice koalicije pod vodstvom Savdske Arabije v Jemnu neskladen vsaj z merilom 2, saj so te države vpletene v hude kršitve humanitarnega prava, kot so ga določili pristojni organi OZN; ponavlja svoj poziv z dne 13. septembra 2017, da je nujno treba uvesti embargo na orožje proti Savdski Arabiji, ter poziva PP/VP in Svet, naj tak embargo razširita na vse druge članice koalicije pod vodstvom Savdske Arabije v Jemnu;

12.  meni, da je treba začeti proces za oblikovanje mehanizma, s katerim se bodo sankcionirale države članice, ki ne spoštujejo skupnega stališča;

13.  je seznanjen, da so nekatere države članice prenehale zagotavljati orožje Savdski Arabiji in drugim članicam koalicije pod vodstvom Savdske Arabije v Jemnu zaradi njihovih dejanj, medtem ko druge še naprej zagotavljajo vojaško tehnologijo; čestita tistim državam članicam, kot sta Nemčija in Nizozemska, ki so spremenile svojo prakso v zvezi s konfliktom v Jemnu; vendar globoko obžaluje, da se zdi, da druge države članice ne upoštevajo ravnanja namembne države in končne uporabe izvoženega orožja in streliva; poudarja, da te razlike v praksi pomenijo tveganje za celoten evropski režim nadzora nad orožjem;

14.  je zaskrbljen, da so bile skoraj vse prošnje za dovoljenje za izvoz v specifične države, kot je Savdska Arabija, odobrene, čeprav izvoz v te države krši vsaj merila od 1 do 6 skupnega stališča in ob upoštevanju, da se mora ob neizpolnjevanju meril od 1 do 4 dovoljenje zavrniti; obžaluje, da so bile skoraj vse vloge za dovoljenje (95 %) za izvoz v Savdsko Arabijo odobrene za kategorijo ML9(22) (vojaška plovila, ki se uporabljajo za vzdrževanje pomorske blokade Jemna), ter kategoriji ML10 (zrakoplovi) in ML4 (bombe itd.), ki sta bistveni za zračno ofenzivo, kar prispeva k slabšanju humanitarnih razmer, ogrožanju trajnostnega razvoja celotne države ter nenehnemu trpljenju jemenskega prebivalstva;

15.  je zaprepaden nad količino orožja in streliva, izdelanega v EU, ki se nahaja v rokah Daiša v Siriji in Iraku; ugotavlja, da Bolgarija in Romunija nista uspešno izvajali skupnega stališča glede ponovnega prenosa, ki krši dovoljenja za končne uporabnike; poziva vse države članice, naj v bodoče zavrnejo podobne prenose, zlasti v ZDA in Savdsko Arabijo, ter poziva ESZD in države članice, zlasti Bolgarijo in Romunijo, naj v okviru COARM, pa tudi Pododbora Parlamenta za varnost in obrambo (SEDE) pojasnijo, kateri ukrepi so bili sprejeti v zvezi s tem; poziva ESZD, naj obravnava številne primere, ki jih je razkrilo nedavno poročilo organizacije Conflict Armament Research, ter preuči učinkovitejše metode za oceno tveganja preusmeritve v okviru COARM in drugih ustreznih forumov, tudi tako, da v okviru procesa pregleda napravi za obveznost držav članic, da zavrnejo izvozno dovoljenje, če obstaja jasno tveganje, da bi se lahko vojaška tehnologija ali oprema, ki se bo izvozila, preusmerila; se odloči, da bo o tem sprožil preiskavo;

16.  je zaskrbljen, da bi utegnila dobava oborožitvenih sistemov med vojno in v času precejšnje politične napetosti nesorazmerno prizadeti civiliste; poudarja, da bi bilo treba konflikte prednostno reševati na diplomatski način; zato poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za pristno skupno zunanjo in varnostno politiko;

17.  priznava, da bi boljše izvajanje merila 8 odločilno prispevalo k ciljem glede skladnosti politik EU za razvoj in ciljem OZN trajnostnega razvoja, zlasti cilju 16.4; poziva države članice in ESZD, naj v zvezi s tem uporabijo potekajoči proces pregleda skupnega stališča; priporoča posodobitev uporabniškega priročnika v zvezi s tem, s poudarkom ne le na razvojnem učinku nakupa orožja na državo prejemnico, ampak tudi na potencialni razvojni škodi zaradi uporabe orožja, tudi v državah, ki niso država prejemnica;

18.  predlaga, da bi bilo treba preučiti, kako bi EU lahko podprla države članice pri spoštovanju osmih meril skupnega stališča, zlasti z zagotavljanjem informacij v fazi ocenjevanja tveganja, preverjanjem končnih uporabnikov, predhodnimi pregledi pošiljk in rednim posodobljenim seznamom tretjih držav, ki spoštujejo merila iz skupnega stališča;

19.  je seznanjen, da Svet izvaja ponovno oceno izvajanja skupnega stališča in uresničevanja njegovih ciljev v letu 2018; poziva, naj se skupno stališče pregleda, da bi preučili, kako se to stališče izvaja na nacionalni ravni, vključno z oceno različnih načinov, na katere se izvaja v zakonih in predpisih držav, uporabljenih metod za oceno vlog za dovoljenja ter udeleženih vladnih agencij in ministrstev; v zvezi s tem poudarja, da morajo za projekte, ki se financirajo z nedavno uvedenim EDIDP in bodočim obrambnim skladom, veljati mehanizmi/režimi za nadzor in poročanje na nacionalni ravni in ravni EU, podvrženi pa morajo biti tudi popolnemu parlamentarnemu nadzoru; verjame, da mora biti tudi predlagani mirovni instrument v celoti podvržen mehanizmom parlamentarnega nadzora;

20.  poziva države članice, naj odpravijo trenutno pomanjkanje učinkovitosti pri izdatkih za obrambo zaradi podvajanja, razdrobljenosti in pomanjkanja interoperabilnosti ter si prizadevajo, da bi EU zagotavljala varnost tudi z boljšim nadziranjem izvoza orožja;

21.  meni, da bi bilo treba ukrepe v zvezi s proizvodi, ki so povezani z osebnim in lahkim orožjem, če so namenjeni predvsem za izvoz, izključiti iz financiranja Unije v okviru prihodnje uredbe o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (COM(2018)0476);

22.  meni, da je zaradi brexita pomembno, da Združeno kraljestvo še naprej ostaja zavezano skupnemu stališču in uporablja operativne določbe kot druge evropske tretje države;

23.  poudarja, da ambicije glede povečanja konkurenčnosti evropskega obrambnega sektorja ne smejo ogrožati uporabe osmih meril iz skupnega stališča, saj imajo prednost pred vsemi gospodarskimi, trgovinskimi, socialnimi ali industrijskimi interesi držav članic;

24.  meni, da mora biti izvajanje Direktive 2009/43/ES o poenostavitvi pogojev za prenos obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti skladno s skupnim stališčem, tudi v zvezi z nadomestnimi in sestavnimi deli; ugotavlja, da področje uporabe skupnega stališča ni omejeno in da osem meril ustrezno velja tudi za prenose znotraj EU;

25.  ponavlja, da lahko premalo nadzorovani izvoz tehnologije za kibernetski nadzor s strani podjetij iz EU škodljivo vpliva na varnost digitalne infrastrukture EU in na spoštovanje človekovih pravic; v zvezi s tem poudarja pomen hitre, učinkovite in celovite posodobitve uredbe EU o blagu z dvojno rabo, želi spomniti na stališče Parlamenta v zvezi s predlogom Komisije, ki je bilo z veliko večino sprejeto januarja 2018, ter predlaga Svetu, naj sprejme ambiciozno stališče, da bi sozakonodajalcema omogočil, da dogovor dosežeta še pred koncem tega zakonodajnega obdobja; poziva države članice, naj pri nadzoru nad izvozom in uporabi osmih meril večjo pozornost namenijo blagu, ki se lahko uporablja za civilne in vojaške namene, kot je tehnologija za nadzor, ter komponentam, ki se lahko uporabljajo za kibernetsko vojskovanje ali s katerimi se lahko zagrešijo kršitve človekovih pravic; poziva države članice in Komisijo, naj vlagajo dovolj sredstev v tehnologijo in človeške vire za usposabljanje posameznikov v posebnih programih za kibernetsko varnost; poziva države članice, naj na mednarodni ravni spodbujajo dodajanje tega blaga na kontrolne sezname (zlasti Wassenaarski sporazum);

26.  spodbuja države članice, naj bolj podrobno preučijo licenčno proizvodnjo v tretjih državah in zagotovijo strožje zaščitne ukrepe proti neželeni uporabi; zahteva dosledno izvajanje skupnega stališča v zvezi z licenčno proizvodnjo v tretjih državah; poziva, naj se dogovori o licenčni proizvodnji omejijo na države, ki so pogodbenice ali podpisnice Pogodbe o trgovini z orožjem, ter uvede obveznost za te tretje države, da se izvozi le oprema, proizvedena po licenci in z izrecno privolitvijo izvirne države članice izvoznice;

27.  poudarja, da je treba oblikovati pristop za obravnavanje primerov, ko države članice drugače razlagajo 8 meril iz skupnega stališča za izvoz proizvodov, ki so v bistvu enaki, v podobne namembne kraje in podobnim končnim uporabnikom, da bi tako ohranili enake konkurenčne pogoje in verodostojnost EU v tujini;

28.  poziva države članice in ESZD, naj oblikujejo namensko strategijo za uradno zaščito žvižgačev, ki poročajo o kršitvah meril in načel iz skupnega stališča s strani organizacij in podjetij v orožarski industriji;

29.  poleg tega poziva k razširitvi uporabe oziroma k uporabi osmih meril tudi za prenos vojaškega, varnostnega in policijskega osebja, storitve izvažanja orožja, strokovno znanje in usposabljanje, varnostno tehnologijo ter zasebne vojaške in varnostne službe;

30.  poziva države članice in ESZD, naj tesno sodelujejo, da bi preprečile tveganje zaradi preusmerjanja in skladiščenja orožja, na primer tihotapljenja orožja in nezakonite trgovine z njim; opozarja na tveganje, da bi orožje, izvoženo v tretje države, s tihotapljenjem in nezakonito trgovino znova vstopilo v EU;

31.  poziva države članice in ESZD, naj v skupno stališče vključijo novo merilo in tako zagotovijo, da se bo pri podeljevanju dovoljenj ustrezno upoštevala nevarnost korupcije pri zadevnem izvozu;

Letno poročilo skupine COARM

32.  ceni prizadevanja skupine COARM glede sodelovanja, usklajevanja in zbliževanja (z uporabo zlasti navodil za uporabnike skupnega stališča) ter glede krepitve in izvajanja skupnega stališča, zlasti kar zadeva kampanje ozaveščanja in postopke približevanja oziroma usklajevanja v EU in s tretjimi državami;

33.  obžaluje zelo pozno objavo osemnajstega letnega poročila za leto 2015 marca 2017 ter devetnajstega letnega poročila za leto 2016 februarja 2018; poziva, naj se zagotovi bolj standardiziran in pravočasen postopek poročanja in predložitve, z določitvijo strogega roka za predložitev podatkov najpozneje januarja po letu, v katerem je prišlo do takega izvoza, ter določitvijo datuma objave najpozneje do marca, ki sledi letu izvoza;

34.  želi spomniti, da so v skladu s členom 8(2) skupnega stališča vse države članice obvezane poročati o svojem izvozu orožja, in jih poziva, naj v celoti spoštujejo svoje obveznosti, določene v skupnem stališču; poudarja, da so visokokakovostni in razčlenjeni podatki o dejanski dobavi bistvenega pomena za razumevanje uporabe teh osmih meril;

35.  kritizira, da številne države članice niso predložile popolnih poročil za devetnajsto letno poročilo na podlagi podrobnih, za posamezno državo specifičnih podatkov; je zaskrbljen, da zaradi tega v letnem poročilu COARM manjkajo pomembni podatki in da zato poročilo ni posodobljeno, z njim pa ni mogoče predstaviti celotne slike izvoznih dejavnosti držav članic; meni, da bi bilo treba uvesti standardiziran sistem preverjanja in poročanja, ki bi zagotavljal podrobnejše in izčrpnejše informacije; ponovno poziva, naj vse države članice, ki niso predložile popolnih poročil, predložijo dodatne informacije v zvezi z njihovim preteklim izvozom, da bi se ti podatki vključili v naslednje letno poročilo;

36.  je seznanjen, da iz devetnajstega letnega poročila izhaja, da se merila, uporabljena za zavrnitve, razlikujejo glede na uporabo, pri čemer je bilo merilo 1 uporabljeno 82-krat, merilo 2 119-krat, merilo 3 103-krat, merilo 4 85-krat, merilo 5 8-krat, merilo 6 12-krat, merilo 7 139-krat in merilo 8 enkrat; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je število zavrnjenih dovoljenj zmanjšalo tudi v relativnem smislu (le 0,76 % prošenj za dovoljenja je bilo zavrnjenih leta 2016 v primerjavi s skoraj 1 % leta 2015); z razočaranjem ugotavlja, da v poročilu ponovno ni bilo podatkov o izidu pogajanj v zvezi z obvestili o zavrnitvi, ter poziva države članice, naj takšne podatke vključijo v prihodnja letna poročila;

37.  priporoča, naj se zberejo dodatne informacije držav članic ter objavijo na nacionalni ravni in v letnem poročilu COARM; priporoča tudi, naj se v letno poročilo COARM doda pregled primerjave trendov glede na pretekla leta, skupaj s skupnimi zneski;

Parlament in civilna družba

38.  je seznanjen, da vsi nacionalni parlamenti EU ne nadzorujejo vladnih odločb o dovoljenjih; opozarja na Poslovnik Parlamenta, ki predvideva možnost zagotavljanja rednih odzivov na letna poročila EU o izvozu orožja, in v zvezi s tem poziva k izboljšanju sedanjih razmer in zagotovitvi, da se bo Parlament na letno poročilo COARM odzval z lastnim letnim poročilom, ki bi moralo biti zunaj kvote; poziva nacionalne parlamente, naj izmenjajo vse obstoječe najboljše prakse na področju poročanja o izvozu orožja in nadzora nad njim;

39.  poudarja pomembno vlogo nacionalnih parlamentov, Evropskega parlamenta, civilne družbe, organov za nadzor nad izvozom orožja in industrijskih združenj pri podpiranju in spodbujanju dogovorjenih standardov iz skupnega stališča na nacionalni ravni in ravni EU ter pri vzpostavitvi preglednega nadzornega sistema, ki upošteva načelo odgovornosti; zato poziva k sprejetju preglednega in trdnega nadzornega mehanizma, ki krepi vlogo parlamentov in civilne družbe; spodbuja nacionalne parlamente, civilno družbo in akademski svet, naj neodvisno nadzirajo trgovino z orožjem, ter poziva države članice in ESZD, naj podprejo te dejavnosti, tudi s finančnimi sredstvi;

40.  poudarja pomen in legitimnost parlamentarnega nadzora v zvezi s podatki, ki se nanašajo na nadzor nad izvozom orožja in na to, kako se ta nadzor izvaja; v zvezi s tem poziva k potrebnim ukrepom, podpori in informacijam, da bi zagotovili, da bo mogoče funkcijo javnega nadzora izvajati v celoti;

41.  priporoča, naj se izvoz proizvodov, financiranih v okviru EDIDP in/ali evropskega obrambnega sklada ločeno navede med podatki, predloženimi COARM, da bi zagotovili tesno spremljanje teh proizvodov, ki so se financirali iz evropskega proračuna; poziva Svet in Parlament, naj se dogovorita o podrobnem režimu razlaganja in izvajanja, vključno z nadzornim organom, organom za sankcije in etičnim odborom za merila iz skupnega stališča, ki naj bi se uporabljala vsaj za proizvode, financirane v okviru EDIDP in/ali evropskega obrambnega sklada, da bi zagotovili enake izvozne okvire za udeležene države; meni, da bi moralo skupno razlaganje in izvajanje vnaprej veljati za ves izvoz orožja iz držav članic;

Mednarodni nadzor nad orožjem in razorožitev

42.  opozarja na ambicije EU, da bi delovala globalni akter za mir; meni, da bi morala EU upravičiti svojo večjo odgovornost za mir in varnost v Evropi in svetu s še izboljšanimi mehanizmi za nadzor nad izvozom orožja in pobudami za razoroževanje ter da bi morala kot odgovoren svetovni akter imeti vodilno vlogo, EU bi torej morala imeti dejavno vlogo, pri čemer bi si morale države članice po najboljših močeh prizadevati za skupno stališče na področjih neširjenja orožja, svetovnega razoroževanja in nadzora nad prenosom orožja, pa tudi pri okrepitvi raziskav in razvoja tehnologij in procesov za preoblikovanje vojaških struktur v strukture za civilno rabo, ter z ukrepi, kot je odobritev izvoznih prednosti za zadevno blago;

43.  želi spomniti, da so vse države članice podpisnice Pogodbe o trgovini z orožjem; poziva k univerzalizaciji te pogodbe in k večji osredotočenosti na tiste države, ki niso podpisnice; pozdravlja tudi prizadevanja za obveščanje glede Pogodbe o trgovini z orožjem in podpira njeno učinkovito izvajanje;

44.  spodbuja države članice, naj tretjim državam pomagajo pri oblikovanju, posodabljanju, izboljšanju in uporabi sistemov preverjanja orožja v skladu s skupnim stališčem;

45.  ponovno izraža svoje stališče v zvezi s smrtonosnimi avtonomnimi orožnimi sistemi; poziva k prepovedi izvoza proizvodov, ki se uporabljajo pri razvoju in proizvodnji takšnih orožnih sistemov;

46.  poudarja, da bi moral učinkovit mednarodni sporazum o nadzoru nad orožjem zajemati vse prenose, tudi prenos med državami, prenos med državami in nedržavnimi končnimi uporabniki, zakup in posojila, darila ali prenose v obliki pomoči ter druge oblike prenosa;

o
o   o

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.

(1) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.
(2) UL C 56, 14.2.2018, str. 1.
(3) UL L 17, 23.1.2018, str. 40.
(4) UL L 139, 30.5.2017, str. 38.
(5) UL C 98, 15.3.2018, str. 1.
(6) http://www.wassenaar.org/control-lists/, „Seznam blaga in tehnologije z dvojno rabo in seznam streliva“ v skladu z Wassenaarskim sporazumom o nadzoru nad izvozom konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo.
(7) Pogodba o trgovini z orožjem, OZN, 13-27217.
(8) UL L 146, 10.6.2009, str. 1.
(9) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.
(10) UL L 338, 13.12.2016, str. 1.
(11) A/HRC/35/8.
(12) UL C 337, 20.9.2018, str. 63.
(13) UL C 399, 24.11.2017, str. 178.
(14) UL C 35, 31.1.2018, str. 142.
(15) UL C 331, 18.9.2018, str. 146.
(16) UL C 356, 4.10.2018, str. 104.
(17) UL C 285, 29.8.2017, str. 110.
(18) Trendi v mednarodnih prenosih orožja, 2017 (preglednica dejstev SIPRI, marec 2018).
(19) http://enaat.org/eu-export-browser/licence.de.html
(20) „Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije“, Bruselj, junij 2016.
(21) „Vzpostavitev evropskega obrambnega sklada“, COM(2017)0295, 7. junij 2017.
(22) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52016XG0406(01)&from=SL


Krepitev vloge organov, pristojnih za konkurenco, in zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga ***I
PDF 126kWORD 59k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga (COM(2017)0142 – C8-0119/2017 – 2017/0063(COD))
P8_TA(2018)0452A8-0057/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0142),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 103 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0119/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0057/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. novembra 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga

P8_TC1-COD(2017)0063


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije

Komisija je seznanjena z besedilom člena 11 o začasnih ukrepih, o katerem sta se dogovorila Evropski parlament in Svet.

Začasni ukrepi so lahko ključno orodje za organe, pristojne za konkurenco, da zagotovijo, da konkurenca med potekom preiskave ni ovirana.

Da bi se organi, pristojni za konkurenco, lahko učinkoviteje soočali z razvojem dogodkov na hitro razvijajočih se trgih, se Komisija zavezuje, da bo v dveh letih od datuma prenosa te direktive opravila analizo, ali obstajajo sredstva za poenostavitev odobritev začasnih ukrepov v okviru Evropske mreže za konkurenco. Rezultati analize bodo predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu.


Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah ***I
PDF 123kWORD 61k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (COM(2016)0590 – C8-0379/2016 – 2016/0288(COD))
P8_TA(2018)0453A8-0318/2017

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0590),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0379/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. januarja 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(3),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 17. oktobra 2016, naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0318/2017),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog Komisije ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. novembra 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev)

P8_TC1-COD(2016)0288


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2018/1972.)

(1) UL C 125, 21.4.2017, str. 65.
(2) UL C 207, 30.6.2017, str. 87.
(3) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije ***I
PDF 123kWORD 63k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (COM(2016)0591 – C8-0382/2016 – 2016/0286(COD))
P8_TA(2018)0454A8-0305/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0591),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0382/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata, predloženega v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. januarja 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0305/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku , naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. novembra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Agencije za podporo BEREC-u (Urad BEREC), spremembi Uredbe (EU) 2015/2120 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1211/2009

P8_TC1-COD(2016)0286


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1971.)

(1) UL C 125, 21.4.2017, str. 65.


Standardi emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila ***I
PDF 233kWORD 78k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 14. novembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila (COM(2018)0284 – C8-0197/2018 – 2018/0143(COD))(1)
P8_TA(2018)0455A8-0354/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)   Uvedba brezemisijskih težkih vozil bi morala prispevati k reševanju večjih težav z mobilnostjo v mestih. Bistveno je, da proizvajalci spodbujajo uvedbo teh vozil, da bi zmanjšali emisije CO2 iz cestnega prometa, pa tudi da bi učinkovito zmanjšali količino onesnaževal zraka in previsoke stopnje hrupa v mestih in mestnih območjih.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Po uvedbi strategije za mobilnost z nizkimi emisijami je Komisija maja19 oziroma novembra 201720 sprejela dva svežnja o mobilnosti. Ta dva svežnja določata pozitivno agendo za izvajanje strategije za mobilnost z nizkimi emisijami ter zagotovitev nemotenega prehoda na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse.
(2)  Po uvedbi strategije za mobilnost z nizkimi emisijami je Komisija maja19 oziroma novembra 201720 sprejela dva svežnja o mobilnosti. Ta dva svežnja določata pozitivno agendo za izvajanje strategije za mobilnost z nizkimi emisijami ter zagotovitev nemotenega prehoda na brezemisijsko, konkurenčno in povezano mobilnost za vse.
__________________
__________________
19 Evropa v gibanju: Agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse, COM(2017)0283.
19 Evropa v gibanju: Agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse, COM(2017)0283.
20 Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti Evropska unija, ki varuje planet, opolnomoča svoje potrošnike ter ščiti svojo industrijo in delavce, COM(2017)0675.
20 Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti Evropska unija, ki varuje planet, opolnomoča svoje potrošnike ter ščiti svojo industrijo in delavce, COM(2017)0675.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Ta uredba je del tretjega svežnja „Evropa v gibanju“, ki zagotavlja izvajanje nove strategije za industrijsko politiko iz septembra 201721, njen namen pa je končati postopek, ki bo Evropi omogočil, da v celoti izkoristi ugodnosti posodobitve in razogljičenja mobilnosti. Cilj tega svežnja so varnejša in dostopnejša evropska mobilnost, konkurenčnejša evropska industrija, varnejša delovna mesta v Evropi ter čistejši sistem mobilnosti in boljša prilagojenost nujnosti obravnavanja podnebnih sprememb. V ta namen bo potrebna popolna zavezanost Unije, držav članic in zainteresiranih strani tudi pri okrepitvi prizadevanj za zmanjšanje emisij CO2 in onesnaževanja zraka.
(3)  Ta uredba je del tretjega svežnja „Evropa v gibanju“, ki zagotavlja izvajanje nove strategije za industrijsko politiko iz septembra 201721, njen namen pa je končati postopek, ki bo Evropi omogočil, da v celoti izkoristi ugodnosti posodobitve in razogljičenja mobilnosti. Cilj tega svežnja so varnejša in dostopnejša evropska mobilnost, konkurenčnejša evropska industrija, varnejša delovna mesta v Evropi ter zanesljiva usmeritev sektorja k cilju nič emisij do sredine stoletja in njegova popolna uskladitev s Pariškim sporazumom. Da bi se vzpostavilo dobro ravnovesje med krepitvijo prizadevanj za zmanjšanje emisij CO2 in onesnaževanja zraka ter spodbujanjem inovacij v avtomobilski industriji Unije in izboljšanjem konkurenčnosti Unije, je potrebna popolna zavezanost Unije, držav članic in deležnikov.
__________________
__________________
21 Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo Prenovljena strategija EU za industrijsko politiko, COM(2017)0479.
21 Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo Prenovljena strategija EU za industrijsko politiko, COM(2017)0479.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Ta uredba skupaj s standardi glede emisij CO2 za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila22 določa jasno pot do zmanjšanja emisij CO2 v sektorju cestnega prometa in prispeva k doseganju zavezujočega cilju vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990, kot ga je podprl Evropski svet v svojih sklepih z zasedanja 23. in 24. oktobra 2014 in ki ga je Svet za okolje na zasedanju 6. marca 2015 odobril kot načrtovani, nacionalno določeni prispevek Unije na podlagi Pariškega sporazuma.
(4)  Ta uredba skupaj z Uredbo (EU) .../...22 Evropskega parlamenta in Sveta določa jasno pot do zmanjšanja emisij CO2 v sektorju cestnega prometa in prispeva k doseganju zavezujočega cilja vsaj 55-odstotnega domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990, kar je v skladu s Pariškim sporazumom.
__________________
__________________
22 Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih vozil ter spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 (UL L, …,…, str. ).
22 Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih vozil ter spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 (UL L, …,…, str. ).
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Zato bi bilo treba za leto 2025 in za leto 2030 določiti cilje zmanjšanja emisij CO2 za celotni vozni park novih težkih vozil Unije, ob upoštevanju časa obnove voznega parka in potrebe po tem, da sektor cestnega prometa prispeva k uresničevanju podnebnih in energetskih ciljev Unije do leta 2030 in pozneje. Ta postopni pristop je za industrijo tudi nedvoumno in dovolj zgodnje opozorilo, naj ne odlaša z uvajanjem energetsko učinkovitih tehnologij ter brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Evropski svet je v sklepih iz oktobra 2014 podprl zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 30 % do leta 2030 glede na ravni iz leta 2005 v sektorjih, ki niso del sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami. Velik del emisij v teh sektorjih nastane v cestnem prometu, njegove emisije pa ostajajo precej nad ravnmi iz leta 1990. Če se bodo emisije v cestnem prometu še naprej povečevale, bodo izničile učinek zmanjšanja emisij, ki je bilo doseženo v drugih sektorjih v boju proti podnebnim spremembam.
(5)  Evropski svet je v sklepih iz oktobra 2014 podprl zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 30 % do leta 2030 glede na ravni iz leta 2005 v sektorjih, ki niso del sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami. Leta 2016 je 25 % emisij toplogrednih plinov v Uniji nastalo v cestnem prometu, njegove emisije pa so se povečale že tretje leto zapored in ostajajo precej nad ravnmi iz leta 1990. Če se bodo emisije v cestnem prometu še naprej povečevale, bodo izničile učinek zmanjšanja emisij, ki je bilo doseženo v drugih sektorjih v boju proti podnebnim spremembam.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Glede na pričakovano povečanje emisij iz težkih vozil za približno 9 % in dejstvo, da še ni zahtev za zmanjšanje emisij CO2 iz teh vozil, so za to kategorijo vozil potrebni izrecni ukrepi.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Da bi v celoti izkoristili potencial energijske učinkovitosti in zagotovili, da sektor cestnega prometa kot celota prispeva k dogovorjenemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, je primerno, da se že obstoječi standardi glede emisij CO2 za nove osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila dopolnijo z določitvijo standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila. Ti standardi bodo gonilo za inovacije v tehnologijah za učinkovito porabo goriva in bodo prispevali h krepitvi vodilnega tehnološkega položaja proizvajalcev in dobaviteljev v Uniji.
(9)  Da bi v celoti izkoristili potencial energijske učinkovitosti in zagotovili, da sektor cestnega prometa kot celota prispeva k dogovorjenemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, je primerno, da se že obstoječi standardi glede emisij CO2 za nove osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila dopolnijo z določitvijo standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila. Ti standardi bodo gonilo za inovacije v tehnologijah za učinkovito porabo goriva in bodo prispevali k okrepitvi vodilnega tehnološkega položaja proizvajalcev in dobaviteljev ter k zagotovitvi delovnih mest za visoko usposobljeno delovno silo.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Ob upoštevanju, da so podnebne spremembe čezmejna težava, in glede na potrebo po zaščiti dobro delujočega enotnega trga za storitve cestnega prometa in za težka vozila, je primerno, da se določijo standardi glede emisij CO2 za težka vozila na ravni Unije. Navedene standarde bi bilo treba oblikovati tako, da ne bodo posegali v konkurenčno pravo.
(10)  Ob upoštevanju, da so podnebne spremembe čezmejna težava, in glede na potrebo po zaščiti dobro delujočega enotnega trga za storitve cestnega prometa in za težka vozila ter za preprečitev drobljenja trga je primerno, da se določijo standardi glede emisij CO2 za težka vozila na ravni Unije. Navedene standarde bi bilo treba oblikovati tako, da ne bodo posegali v konkurenčno pravo.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Družbeno sprejemljiv in pravičen prehod na brezemisijsko mobilnost do sredine stoletja zahteva spremembe celotne avtomobilske vrednostne verige, pri čemer se upoštevajo državljani in regije v vseh državah članicah, ki bi utegnili biti prizadeti. Pomembno je upoštevati socialne učinke prehoda in proaktivno obravnavati posledice za delovna mesta. Zato je bistvenega pomena, da sedanje ukrepe spremljajo tudi ciljno usmerjeni programi na ravni Unije, nacionalni in regionalni ravni za preusposabljanje, dodatno izobraževanje in prerazporejanje delavcev, pa tudi pobude za izobraževanje in iskanje zaposlitve v prizadetih skupnostih in regijah, ki se izvajajo v tesnem dialogu s socialnimi partnerji in pristojnimi organi.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 b (novo)
(12b)   Treba je hitro vzpostaviti infrastrukture za polnjenje in dovod goriva, da se vzpostavi ozračje zaupanja za uporabnike brezemisijskih vozil in vozil z nizkimi emisijami, potrebna pa je tudi učinkovita interakcija različnih instrumentov pomoči na ravni Unije in držav članic za mobilizacijo večjih javnih in zasebnih naložb.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 c (novo)
(12c)   V strategiji za nizkoemisijsko mobilnost je bil poudarjen pomen zagotavljanja, da električna energija za električna vozila prihaja iz trajnostnih virov, in potreba, da se čim prej na ravni Unije začne izvajati dolgoročna pobuda za baterije naslednje generacije. Da se zagotovi doseganje teh ciljev, bodo potrebna večja finančna sredstva za tehnološke raziskave za proizvodnjo, upravljanje in odstranjevanje baterij za električne motorje, da bodo vedno bolj okoljsko trajnostne.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 d (novo)
(12d)   Večina prevoznikov tovora v Uniji so mala in srednja podjetja z omejenim dostopom do financiranja. Zato morajo biti prihodnje rešitve stroškovno učinkovite in uravnotežene. Bistvena sta trdna struktura spodbud, da se podpre uvajanje vozil z učinkovitejšo porabo goriva, in zagotavljanje mehanizmov financiranja Unije.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Z vidika inovacij in zaradi upoštevanja izvajanja novih tehnologij, ki izboljšujejo učinkovitost porabe goriva pri težkih vozilih, se bosta simulacijsko orodje VECTO in Uredba (EU) 2017/2400 nenehno in pravočasno posodabljala.
(13)  Z vidika inovacij ter zaradi upoštevanja izvajanja novih tehnologij, ki izboljšujejo učinkovitost porabe goriva pri težkih vozilih, in razvoja dejanske reprezentativnosti vrednosti emisij CO2, določenih z Uredbo (EU) 2017/2400, se bosta simulacijsko orodje VECTO in Uredba (EU) 2017/2400 nenehno in pravočasno posodabljala. Glede na vpliv, ki bi ga te nove tehnologije lahko imele na potencial za zmanjšanje emisij CO2 v prometnem sektorju, bi bilo treba pri pregledu leta 2022 v celoti upoštevati simulacijsko orodje VECTO.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Podatki o emisijah CO2, določeni v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400, se morajo spremljati na podlagi Uredbe (EU) .../2018 Evropskega parlamenta in Sveta 25. Navedeni podatki bi morali tvoriti podlago za določanje ciljev zmanjševanja, ki naj bi jih dosegle štiri skupine težkih vozil, ki imajo največje emisije v Uniji, pa tudi za določanje povprečnih specifičnih emisij proizvajalca v danem koledarskem letu.
(14)  Podatki o emisijah CO2, določeni v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400, se morajo spremljati na podlagi Uredbe (EU) 2018/95625 Evropskega parlamenta in Sveta. Navedeni podatki bi morali tvoriti podlago za določanje ciljev zmanjševanja, ki naj bi jih dosegle štiri skupine težkih vozil, ki imajo največje emisije v Uniji, pa tudi za določanje povprečnih specifičnih emisij proizvajalca v danem koledarskem letu.
(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)
__________________
__________________
25 Uredba (EU) .../2018 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih ter o poročanju o njih, UL L ... ,... ,...
25 Uredba (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremljanju emisij CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih ter o poročanju o njih (UL L 173, 9.7.2018, str. 1).
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Cilj zmanjšanja bi bilo treba določiti za leto 2025 kot relativno zmanjšanje na podlagi povprečnih emisij CO2 iz teh težkih vozil v letu 2019, kar bi odražalo uvedbo stroškovno učinkovitih tehnologij, ki so že na voljo za konvencionalna vozila. Cilj 2030 bi se moral upoštevati kot zaželeni, končni cilj pa bi se moral določiti na podlagi pregleda, ki bi bil izveden leta 2022, saj obstaja več negotovosti glede prevzemanja bolj izpopolnjenih tehnologij, ki še niso na voljo.
(15)  Cilj zmanjšanja bi bilo treba določiti za leto 2025 kot relativno zmanjšanje na podlagi povprečnih emisij CO2 iz teh težkih vozil v letu 2019, kar bi odražalo uvedbo stroškovno učinkovitih tehnologij, ki so že na voljo za konvencionalna vozila. Cilj zmanjšanja bi bilo treba določiti tudi za leto 2030, in sicer na podlagi pregleda, ki bi bil izveden leta 2022 in ne bi smel zmanjšati ambicioznosti te uredbe, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da obstaja več negotovosti glede prevzemanja bolj izpopolnjenih tehnologij, ki še niso na voljo.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Za težka vozila je kot alternativa dizelskemu gorivu na voljo utekočinjeni zemeljski plin (UZP). Uvedba sedanjih in prihodnjih bolj inovativnih tehnologij, ki temeljijo na UZP, bo prispevala h kratko- in srednjeročnemu doseganju ciljev glede emisij CO2, saj uporaba tehnologij UZP vodi k nižjim emisijam CO2 v primerjavi z dizelskimi vozili. Potencial vozil na UZP za zmanjšanje emisij CO2 se že v celoti kaže v orodju VECTO. Poleg tega sedanje tehnologije UZP zagotavljajo nizko raven emisij onesnaževal zraka, kot so NOx in delci. Vzpostavljena je tudi zadostna minimalna infrastruktura za oskrbo z gorivom in se še dodatno zagotavlja v sklopu nacionalnih okvirov politike v zvezi z infrastrukturo za alternativna goriva.
(16)  V skladu s cilji te uredbe bi morala biti v sklopu nacionalnih okvirov politike v zvezi z infrastrukturo za alternativna goriva dodatno zagotovljena tudi učinkovita, tehnološko nevtralna in zadostna minimalna infrastruktura za oskrbo z gorivom ter polnjenje.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Za delovna vozila in vozila kategorij M2 in M3 bi morala Komisija čim prej določiti tehnična merila za opredelitev delovnega namena vozila ali za opredelitev pojma avtobus, ki se uporablja v tej uredbi.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 b (novo)
(17b)  Treba bi bilo pripraviti mehanizem za potrditev osnovne vrednosti za leto 2019, da bi zagotovili natančnost in učinkovitost te uredbe.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)   Da bi zagotovili prožnost v spodbujevalnem mehanizmu za razvoj brezemisijskih težkih vozil, bi morali s tem povezani proizvajalci imeti možnost povezovanja na odprti, pregledni in nediskriminatorni osnovi. Sporazum o združevanju bi moral trajati največ pet let, vendar bi morala obstajati možnost obnovitve. Komisija bi morala imeti pooblastila za določitev natančnih pravil in pogojev za združevanje povezanih proizvajalcev na odprti, pregledni in nediskriminatorni osnovi v skladu s konkurenčnim pravom Unije.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  V nasprotju z avtomobili in kombiniranimi vozili na trgu še niso na voljo brezemisijska in nizkoemisijska težka vozila razen avtobusov. Zato bi bilo treba uvesti namenski mehanizem v obliki olajšav, ki bi olajšal nemoten prehod na brezemisijsko mobilnost. To bo zagotovilo spodbude za razvoj in uvedbo brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil na trg Unije, ki bi dopolnjevala instrumente na strani povpraševanja, kot je direktiva o čistih vozilih 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta26 .
(21)  Da bi zagotovili nemoten prehod na brezemisijsko mobilnost ter spodbude za razvoj in uvedbo brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil na trg Unije, ki bi dopolnjevale instrumente na strani povpraševanja, kot je direktiva o čistih vozilih 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta26, bi bilo treba za leti 2025 in 2030 določiti referenčno vrednost za delež brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil v voznem parku proizvajalca.
_________________
_________________
26 Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz, kot je bila spremenjena z Direktivo .../.../EU [COM(2017)0653] (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).
26 Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz, kot je bila spremenjena z Direktivo .../.../EU [COM(2017)0653] (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)  Minimalni delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil bi moral biti določen tako, da bi ponudnikom in proizvajalcem polnilne infrastrukture zagotavljal varnost naložb ter tako spodbudil hitro uvajanje brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trgu Unije, hkrati pa proizvajalcem pustil nekaj svobode pri odločanju o časovnih okvirih naložb. Uvesti bi bilo treba mehanizem za spodbujanje proizvajalcev, da brezemisijska in nizkoemisijska vozila dajo na trg Unije, kakor hitro je mogoče.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Zato bi se za izračun povprečnih specifičnih emisij proizvajalca morala vsa brezemisijska in nizkoemisijska vozila večkrat upoštevati. Raven spodbud bi se morala spreminjati glede na dejanske emisije CO2 iz vozila. Da bi se izognili oslabitvi okoljskih ciljev, bi bilo treba določiti zgornjo mejo za prihranke.
(22)  Za namene izračuna specifičnega cilja emisij CO2 za posameznega proizvajalca je treba upoštevati njegovo uspešnost glede na referenčne vrednosti za brezemisijska in nizkoemisijska vozila za leti 2025 in 2030. Da bi spodbudili razvoj in uporabo takšnih vozil ter se izognili oslabitvi okoljskih ciljev in učinkovitosti konvencionalnih motorjev z notranjim zgorevanjem, bi morali za spremembe določiti zgornjo mejo.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Pri načrtovanju mehanizma spodbud za uvedbo brezemisijskih težkih vozil bi bilo treba vključiti tudi manjše tovornjake in avtobuse, ki niso zajeti v cilje glede emisij CO2 v tej uredbi. Tudi ta vozila pomembno prispevajo k reševanju težav z onesnaževanjem zraka v mestih. Treba pa je opozoriti, da so brezemisijski avtobusi že na trgu in se spodbujajo z ukrepi na strani povpraševanja, na primer z javnimi naročili. Da bi zagotovili dobro uravnoteženost spodbud med različnimi tipi vozil, bi bilo treba določiti zgornjo mejo tudi za prihranke, ki so rezultat brezemisijskih manjših tovornjakov in avtobusov.
(24)  Pri načrtovanju mehanizma spodbud za uvedbo brezemisijskih težkih vozil bi bilo treba vključiti tudi manjše tovornjake in druge kategorije težkih vozil, ki še niso zajete v cilje glede emisij CO2 v tej uredbi. Tudi ta vozila pomembno prispevajo k reševanju težav z onesnaževanjem zraka v mestih.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Komisija bi morala naložiti finančno kazen v obliki premije za presežne emisije, kadar se ob upoštevanju emisijskih olajšav in dolgov ugotovi, da ima proizvajalec presežne emisije. Da bi proizvajalcem zagotovili zadostno spodbudo za sprejetje ukrepov za zmanjšanje specifičnih emisij CO2 iz težkih vozil, bi morala premija presegati povprečne mejne stroške tehnologij, ki so potrebni za doseganje ciljev. Premija bi se morala šteti za prihodek v splošnem proračunu Unije. Metodologija za zbiranje premij bi morala biti določena z izvedbenim aktom ob upoštevanju metodologije, sprejete na podlagi Uredbe (ES) št. 443/2009.
(29)  Komisija bi morala naložiti finančno kazen v obliki premije za presežne emisije, kadar se ob upoštevanju emisijskih olajšav in dolgov ugotovi, da ima proizvajalec presežne emisije. Da bi proizvajalcem zagotovili zadostno spodbudo za sprejetje ukrepov za zmanjšanje specifičnih emisij CO2 iz težkih vozil, je pomembno, da premija vedno presega povprečne mejne stroške tehnologij, ki so potrebni za doseganje ciljev. Zneski premije za presežne emisije bi se morali šteti za prihodek v splošnem proračunu Unije. Ti zneski bi se morali uporabiti v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji in pristojnimi organi za podporo pravičnemu prehodu avtomobilskega sektorja k brezemisijski mobilnosti in inovativnim rešitvam, ki spodbujajo hitro uvedbo brezemisijskih ali nizkoemisijskih težkih vozil. Metodologija za zbiranje premij bi morala biti določena z izvedbenim aktom ob upoštevanju metodologije, sprejete na podlagi Uredbe (ES) št. 443/20091a Evropskega parlamenta in Sveta.
_____________
1a Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 140, 5.6.2009, str. 1).
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Potreben je trden mehanizem za doseganje skladnosti, da se zagotovi doseganje ciljev iz te uredbe. Obveznosti, naložene proizvajalcem, da predložijo natančne podatke na podlagi Uredbe (EU) .../2018 [spremljanje in poročanje o težkih vozilih], in upravne kazni, ki se lahko naložijo v primeru neskladnosti s to obveznostjo, prispevajo k zagotavljanju zanesljivosti podatkov, ki se uporabljajo za zagotavljanje skladnosti s cilji iz te uredbe.
(30)  Potreben je trden mehanizem za doseganje skladnosti, da se zagotovi doseganje ciljev iz te uredbe. Obveznosti, naložene proizvajalcem, da predložijo natančne podatke na podlagi Uredbe (EU) št. 2018/956, in upravne kazni, ki se lahko naložijo v primeru neskladnosti s to obveznostjo, prispevajo k zagotavljanju zanesljivosti podatkov, ki se uporabljajo za zagotavljanje skladnosti s cilji iz te uredbe. V interesu potrošnikov in javnosti je, da vedo, kateri proizvajalci spoštujejo nove standarde za emisije in kateri ne.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Za zmanjšanje emisij CO2 na podlagi te uredbe je bistveno, da so emisije CO2 iz težkih vozil v uporabi skladne z vrednostmi, ki so določene na podlagi Uredbe (ES) št. 595/2009 in njenih izvedbenih ukrepov. Zato bi moralo biti mogoče, da Komisija pri izračunu povprečnih specifičnih emisij proizvajalca upošteva vsako sistemsko neskladnost, ki jo ugotovijo homologacijski organi v zvezi z emisijami CO2 iz težkih vozil v uporabi.
(31)  Za zmanjšanje emisij CO2 na podlagi te uredbe je bistveno, da so emisije CO2 iz težkih vozil v uporabi in na cesti skladne z vrednostmi, ki so določene na podlagi Uredbe (ES) št. 595/2009 in njenih izvedbenih ukrepov. Zato bi moralo biti mogoče, da Komisija pri izračunu povprečnih specifičnih emisij proizvajalca upošteva vsako sistemsko neskladnost, ki jo ugotovijo homologacijski organi v zvezi z emisijami CO2 iz težkih vozil v uporabi in na cesti. Uvesti bi bilo treba tudi neodvisno preskušanje vozil v uporabi in na cesti, ki bi ga izvajala tretja stran.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Učinkovitost ciljev iz te uredbe pri zmanjševanju emisij CO2 je močno odvisna od reprezentativnosti metodologije, ki se uporablja za določanje emisij CO2. V skladu z mnenjem mehanizma za znanstveno svetovanje (SAM)27 glede lahkih vozil je primerno, da se tudi v primeru težkih vozil vzpostavi mehanizem za oceno dejanske reprezentativnosti vrednosti emisij CO2 in porabe energije, ki so določene v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400. Komisija bi morala imeti pooblastila za zagotovitev, da so taki podatki na voljo javnosti, ter po potrebi razviti postopke za opredelitev in zbiranje podatkov, potrebnih za tako ocenjevanje.
(33)  Učinkovitost ciljev iz te uredbe pri zmanjševanju emisij CO2 je močno odvisna od reprezentativnosti metodologije, ki se uporablja za določanje emisij CO2. V skladu z mnenjem mehanizma za znanstveno svetovanje (SAM)27 glede lahkih vozil je primerno, da se tudi v primeru težkih vozil vzpostavi mehanizem za oceno dejanske reprezentativnosti vrednosti emisij CO2 in porabe energije, ki so določene v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400. Komisija bi morala imeti pooblastila za zagotovitev, da so taki podatki na voljo javnosti, ter po potrebi razviti postopke za opredelitev in zbiranje podatkov, potrebnih za tako ocenjevanje. Če se ugotovi bistvena razlika med vrednostmi emisij, ki nastajajo med vožnjo, in vrednostmi, določenimi v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400, bi morala biti Komisija pooblaščena, da ustrezno prilagodi povprečne specifične emisije CO2 proizvajalca in po potrebi referenčne referenčne emisije CO2 za leto 2019, ki se uporabljajo za potrebe izpolnjevanja zahtev te uredbe.
__________________
__________________
27 Skupina znanstvenih svetovalcev na visoki ravni, znanstveno mnenje 1/2016 Closing the gap between light-duty vehicle real-world CO2 emissions and laboratory testing (Zmanjševanje vrzeli med dejanskimi emisijami CO2 iz lahkih vozil, ki nastajajo med vožnjo, in emisijami iz laboratorijskega preskušanja).
27 Skupina znanstvenih svetovalcev na visoki ravni, znanstveno mnenje 1/2016 Closing the gap between light-duty vehicle real-world CO2 emissions and laboratory testing (Zmanjševanje vrzeli med dejanskimi emisijami CO2 iz lahkih vozil, ki nastajajo med vožnjo, in emisijami iz laboratorijskega preskušanja).
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34 a (novo)
(34a)  V svojem poročilu za leto 2020 bi morala Komisija tudi preučiti možnost razvoja metodologije za oceno emisij CO2 težkih vozil. Na podlagi te ocene bi morala Komisija po potrebi predlagati vzpostavitev obveznosti poročanja za proizvajalce in določiti potrebna pravila in postopke tega poročanja.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Izvedbena pooblastila v zvezi s členi 8(3), 9(3), 11(3) in 12(2) bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta28 .
(36)  Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določanje načinov zbiranja premij za presežne emisije, sprejemanje podrobnih pravil o postopku za poročanje o odstopanjih pri emisijah CO2 iz težkih vozil, ki so v uporabi, objavljanje podatkov, sprejemanje podrobnih pravil o postopkih za sporočanje podatkov iz naprav za merjenje porabe goriva ter določitev metodologije za opredelitev enega ali več reprezentativnih vozil podskupine vozil. Navedena izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta28.
__________________
__________________
28 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
28 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
(37)  Zaradi sprememb ali dopolnitev nebistvenih elementov določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte zaradi prilagoditev referenčnih emisij CO2 na podlagi člena 12(2) in sprememb prilog I in II glede nekaterih tehničnih parametrov, vključno s ponderji profilov namembnosti, koristnih tovorov in letnih kilometrin ter faktorji prilagoditve koristnega tovora. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov, in da navedena posvetovanja izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201629 . Da bi zlasti zagotovili enakovredno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, na katerih se obravnava priprava delegiranih aktov.
(37)  Zaradi sprememb in dopolnitev nebistvenih elementov določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določitvijo tehničnih meril za opredelitev delovnega namena vozila in za opredelitev mestnih avtobusov, določitvijo podrobnih pravil in pogojev za združevanje proizvajalcev, vzpostavitvijo letnega testiranja reprezentativnih vzorcev sestavnih delov, enot in sistemov, prilagoditvijo referenčnih emisij CO2, uvedbo preskusa za preverjanje skladnosti pri uporabi v cestnem prometu ter v zvezi s spremembo prilog I in II glede nekaterih tehničnih parametrov, vključno s ponderji profilov namembnosti, koristnih tovorov in letnih kilometrin ter faktorji prilagoditve koristnega tovora. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov, in da navedena posvetovanja izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201629. Da bi zlasti zagotovili enakovredno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
__________________
__________________
29 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
29 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del
Ta uredba z namenom prispevanja k uresničevanju cilja Unije, da v sektorjih, zajetih v členu 2 Uredbe (EU) 2018/... [uredba o porazdelitvi prizadevanj] zmanjša svoje emisije toplogrednih plinov v letu 2030 za 30 % pod ravnmi iz leta 2005 in doseže cilje iz Pariškega sporazuma, ter zagotavljanja ustreznega delovanja notranjega trga določa standarde emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila, pri čemer se specifične emisije CO2 iz voznega parka novih težkih vozil Unije zmanjšajo v primerjavi z referenčnimi emisijami CO2:
Ta uredba z namenom prispevanja k uresničevanju cilja Unije, da v sektorjih, zajetih v členu 2 Uredbe (EU) 2018/842 zmanjša svoje emisije toplogrednih plinov v letu 2030 za 30 % pod ravnmi iz leta 2005 in doseže cilje iz Pariškega sporazuma, ter zagotavljanja ustreznega delovanja notranjega trga določa zahteve glede emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila, pri čemer se specifične emisije CO2 iz voznega parka novih težkih vozil Unije zmanjšajo v primerjavi z referenčnimi emisijami CO2:
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka a
(a)  od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2029 za 15 %;
(a)  od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2029 za 20 %;
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka b
(b)  od 1. januarja 2030 dalje za najmanj 30 % glede na pregled na podlagi člena 13.
(b)  od 1. januarja 2030 dalje za najmanj 35 % glede na pregled na podlagi člena 13.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 a (novo)
Da bi zagotovili nemoten prehod na brezemisijsko mobilnost ter spodbude za razvoj in zagon trga Unije in infrastrukture za brezemisijska in nizkoemisijska težka vozila, ta uredba za leti 2025 in 2030 določa referenčno vrednost za delež brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil v celotnem voznem parku proizvajalca, v skladu s členom 5.
Specifične emisije CO2 so prilagojene na podlagi uspešnosti glede na referenčno vrednost v skladu s točko 4 Priloge I.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Ta uredba se uporablja za nova vozila kategorij N2 in N3, ki izpolnjujejo naslednje značilnosti:
Ta uredba se uporablja kot prvi korak za nova vozila kategorij N2 in N3, ki izpolnjujejo naslednje značilnosti:
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 2
Za namene člena 5 in točke 2.3 Priloge I se uporablja tudi za vozila kategorij M2 in M3 ter za vozila kategorije N, ki ne spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 510/2011 in ne izpolnjujejo značilnosti iz točk (a) do (d).
Za namene člena 1(2a), člena 5 in točke 4 Priloge I se uporablja tudi za vozila kategorije N, ki ne spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1a in ne izpolnjujejo značilnosti iz točk (a) do (d). Uporablja se tudi za namene člena 1(2b) za vozila kategorij M2 in M3, ki izpolnjujejo tehnična merila iz odstavka 2a tega člena.
_________________
1a Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO 2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 145, 31.5.2011, str. 1).
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija najpozneje 1. julija 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 15 za dopolnitev te uredbe v zvezi z določitvijo tehničnih meril za opredelitev delovnega namena vozila in za opredelitev mestnih avtobusov, zajetih v tej uredbi.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka h
(h)  „delovno vozilo“ pomeni težko vozilo, ki ni namenjeno za dostavo blaga in za katero so emisije CO2 in poraba goriva v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in njenimi izvedbenimi ukrepi določeni samo za profile namembnosti, ki niso opredeljeni v točki 2.1 Priloge I k tej uredbi;
(h)  „delovno vozilo“ pomeni težko vozilo, ki ni namenjeno za dostavo blaga, katerega delovni namen je opredeljen na podlagi tehničnih meril, določenih v skladu s členom 2(2a) in za katero so emisije CO2 in poraba goriva v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in njenimi izvedbenimi ukrepi določeni samo za profile namembnosti, ki niso opredeljeni v točki 2.1 Priloge I k tej uredbi;
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka k
(k)  „nizkoemisijsko težko vozilo“ pomeni težko vozilo, ki ni brezemisijsko težko vozilo, s specifičnimi emisijami CO2 manj kot 350 g CO2/km, kot je določeno na podlagi točke 2.1 Priloge I;
(k)  „nizkoemisijsko težko vozilo“ pomeni težko vozilo, ki ni brezemisijsko težko vozilo, s specifičnimi emisijami CO2, kot je določeno na podlagi točke 2.1 Priloge I, ki so za 50 % nižje od referenčne vrednosti emisij CO2 za vsako podskupino, kot je določeno v točki 3 Priloge I;
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
(b)  brezemisijskega in nizkoemisijskega faktorja, določenega v skladu s členom 5.
črtano
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1
Komisija od leta 2020 dalje in v vsakem nadaljnjem koledarskem letu z izvajanjem aktov iz člena 10(1) za vsakega proizvajalca določi brezemisijski in nizkoemisijski faktor iz člena 4(b) za predhodno koledarsko leto.
Od 1. januarja 2025 se specifični delež brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil v voznem parku proizvajalca v koledarskem letu primerja z naslednjimi referenčnimi vrednostmi:
od leta 2025 naprej: vsaj 5 %;
od leta 2030 naprej: 20 % glede na pregled na podlagi člena 13.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2
Pri brezemisijskem in nizkoemisijskem faktorju se upoštevajo število in emisije CO2 iz brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil v voznem parku proizvajalca v posameznem koledarskem letu, vključno z brezemisijskimi vozili kategorij iz drugega pododstavka člena 2(1) ter brezemisijskimi in nizkoemisijskimi delovnimi vozili.
črtano
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 3
Brezemisijski in nizkoemisijski faktor se izračunata v skladu s točko 2.3 Priloge I.
črtano
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1
Za namen odstavka 1 se brezemisijska in nizkoemisijska težka vozila upoštevajo, kot sledi:
Za namen doseganja ciljev iz odstavka 1 se ta uredba uporablja tudi za vozila kategorije N, ki ne spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 510/2011 in ne izpolnjujejo značilnosti iz točk (a) do (d) člena 2(1) te uredbe.
(a)  brezemisijsko težko vozilo se upošteva kot 2 vozili;
(b)  nizkoemisijsko težko vozilo se upošteva kot do 2 vozili v skladu s funkcijo njegovih specifičnih emisij CO2 in mejne vrednosti emisij 350 g CO2/km.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
3.  Brezemisijski in nizkoemisijski faktor zmanjšata povprečne specifične emisije proizvajalca za največ 3 %. Prispevek brezemisijskih težkih vozil kategorij iz drugega pododstavka člena 2(1) k navedenemu faktorju zmanjša povprečne specifične emisije proizvajalca za največ 1,5 %.
črtano
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
2.  Krivulja zmanjševanja emisij CO2 iz odstavka 1(a) se za vsakega proizvajalca določi v skladu s točko 5.1 Priloge I na podlagi krivulje linearnega zmanjševanja od referenčnih emisij CO2 iz drugega pododstavka člena 1 do cilja za leto 2025 iz točke (a) navedenega člena ter od cilja za leto 2025 do cilja za leto 2030 iz točke (b) navedenega člena.
2.  Krivulja zmanjševanja emisij CO2 iz točke (a) odstavka 1 se za vsakega proizvajalca določi v skladu s točko 5.1 Priloge I na podlagi krivulje linearnega zmanjševanja od referenčnih emisij CO2 iz drugega pododstavka člena 1(1) do cilja za leto 2025 iz točke (a) navedenega člena ter od cilja za leto 2025 do cilja za leto 2030 iz točke (b) navedenega člena.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 7 a (novo)
Člen 7a
Združevanje
1.   Povezani proizvajalci se lahko združijo, da bi izpolnjevali svoje obveznosti iz člena 5.
2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15 za dopolnitev te uredbe, da se določijo podrobna pravila in pogoji, ki povezanim proizvajalcem omogočajo združevanje na odprti, pregledni in nediskriminatorni osnovi.
Spremembi 74 in 75
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Kadar se ugotovi, da ima proizvajalec v danem koledarskem letu od leta 2025 dalje presežne emisije na podlagi odstavka 2, Komisija naloži premijo za presežne emisije, izračunano po naslednji formuli:
1.  Kadar se ugotovi, da ima proizvajalec v danem koledarskem letu od leta 2025 dalje presežne emisije na podlagi odstavka 2, Komisija proizvajalcu ali vodji združenja, kakor je ustrezno, naloži premijo za presežne emisije, izračunano po naslednji formuli:
v obdobju 2025–2029:
(premija za presežne emisije) = (presežne emisije x 6 800 EUR/g CO2/tkm).
(premija za presežne emisije) = (presežne emisije x 5 000 EUR/g CO2/tkm).
od leta 2030 naprej:
(premija za presežne emisije) = (presežne emisije x 6 800 EUR/g CO2/tkm).
Komisija zagotovi, da višina premije za presežne emisije vedno presega povprečne mejne stroške tehnologije, potrebne za doseganje ciljev iz člena 1(1).
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Zneski premije za presežne emisije se štejejo za prihodek v splošnem proračunu Unije.
4.  Zneski premije za presežne emisije se štejejo za prihodek v splošnem proračunu Unije. Ti zneski se uporabijo za dopolnitev ukrepov Unije in nacionalnih ukrepov, v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji in pristojnimi organi, za spodbujanje razvoja veščin ter prerazporeditve delavcev v avtomobilskem sektorju v vseh prizadetih državah članicah, zlasti v regijah in skupnostih, ki so najbolj prizadete zaradi prehoda, da bi prispevali k pravičnemu prehodu na brezemisijsko in nizkoemisijsko mobilnost.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  Komisija navedena odstopanja upošteva pri izračunu povprečnih specifičnih emisij proizvajalca.
2.  Komisija navedena odstopanja upošteva pri izračunu povprečnih specifičnih emisij proizvajalca in po potrebi prilagodi referenčne vrednosti emisij CO2 iz leta 2019, izračunane v skladu s točko 3 Priloge I.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Da bi zagotovili točnost podatkov, ki jih proizvajalci sporočijo v skladu z Uredbo (EU) 2018/956 in Uredbo (EU) 2017/2400, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15 za dopolnitev te uredbe, da z letom 2019 vzpostavi sistem letnega testiranja reprezentativnih vzorcev sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov iz člena 12(1) Uredbe (EU) št. 2017/2400, ki se pridobijo od vsakega proizvajalca, in sicer za vozila, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. Rezultati teh testov se primerjajo s podatki, ki jih v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400 sporočijo proizvajalci, in, kadar se ugotovijo sistematične nepravilnosti, se njihove povprečne specifične emisije, izračunane v skladu s točko 2.7 Priloge I, in po potrebi letne referenčne vrednosti emisij CO2 za leto 2019, izračunane v skladu s točko 3 Priloge I, prilagodijo.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
(b)  od leta 2020 dalje brezemisijski in nizkoemisijski faktor iz člena 5;
(b)  od leta 2020 dalje za vsakega proizvajalca njegov specifični delež brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil v predhodnem koledarskem letu iz člena 5(1);
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 11
Člen 11
Člen 11
Dejanske vrednosti emisij CO2 in porabe energije, ki nastajajo med vožnjo
Dejanske vrednosti emisij CO2 in porabe energije, ki nastajajo med vožnjo
1.  Komisija spremlja in oceni dejansko reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, določenih v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400. Zagotovi, da je javnost obveščena o tem, kako se reprezentativnost sčasoma razvija.
1.  Komisija spremlja in oceni dejansko reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, določenih v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400.
2.  V ta namen Komisija zagotovi, da so pri proizvajalcu ali nacionalnih organih, kakor je ustrezno, na voljo zanesljivi neosebni podatki o dejanskih vrednostih emisij CO2 in porabe energije, ki nastajajo med vožnjo, pri težkih vozilih.
2.  V ta namen Komisija zagotovi, da so pri proizvajalcu ali nacionalnih organih, kakor je ustrezno, ter tretjim stranem za namene neodvisnega testiranja, na voljo zanesljivi podatki o dejanskih vrednostih emisij CO2 in porabe energije, ki nastajajo med vožnjo, pri težkih vozilih, na podlagi podatkov iz standardiziranih naprav za merjenje porabe goriva.
2a.  Komisija najpozneje 31. decembra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 15 za dopolnitev te uredbe, s katerimi uvede preskus za preverjanje skladnosti pri uporabi v cestnem prometu, ki bo zagotavljal, da emisije CO2 in poraba goriva težkih vozil med vožnjo ne presegajo podatkov o spremljanju, sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400 in Uredbo (EU) 2018/956, za več kot 10%. Komisija morebitna odstopanja, ki presegajo ta prag, upošteva pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca in po potrebi prilagodi referenčne emisije CO2 iz leta 2019.
2b.   Komisija zagotovi, da je javnost obveščena o tem, kako se dejanska reprezentativnost iz odstavka 1 sčasoma razvija.
3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).
3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o postopkih za sporočanje podatkov iz naprav za merjenje porabe goriva iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1
1.  Zaradi zagotovitve, da se pri tehničnih parametrih, ki se uporabljajo za izračun povprečnih specifičnih emisij proizvajalca na podlagi člena 4 in za izračun ciljev specifičnih emisij na podlagi člena 6, upoštevata tehnični napredek in razvoj logistike tovornega prometa, je Komisija pooblaščena, da v skladu s členom 15 sprejme delegirane akte za spremembo naslednjih določb iz prilog I in II:
1.  Zaradi zagotovitve, da se pri tehničnih parametrih, ki se uporabljajo za izračun povprečnih specifičnih emisij proizvajalca na podlagi člena 4 in za izračun ciljev specifičnih emisij na podlagi člena 6, upoštevata tehnični napredek in razvoj logistike tovornega prometa, Komisija stalno in pravočasno posodablja simulacijsko orodje VECTO in je pooblaščena, da v skladu s členom 15 sprejme delegirane akte za spremembo naslednjih določb iz prilog I in II:
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
Komisija do 31. decembra 2022 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o učinkovitosti te uredbe, cilju zmanjšanja CO2, ki se za leto 2030 določi na podlagi člena 1, ter o določitvi ciljev zmanjšanja CO2 za druge tipe težkih vozil, vključno s priklopniki. Navedeno poročilo vključuje tudi oceno učinkovitosti načinov, ki obravnavajo zlasti brezemisijska in nizkoemisijska vozila, predvsem avtobuse, ob upoštevanju ciljev iz Direktive 2009/33/ES30 , sistem olajšav za CO2 ter ustreznost podaljšanja uporabe navedenih načinov v letu 2030 in zatem, po potrebi pa se poročilu priloži predlog za spremembo te uredbe.
Komisija do 31. decembra 2022 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o učinkovitosti te uredbe, cilju zmanjšanja CO2 za leto 2030 na podlagi člena 1, ki naj se po potrebi prilagodi, referenčni vrednosti za delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil za leto 2030 v skladu s členom 5, ki naj se po potrebi prilagodi, ter o določitvi ciljev zmanjšanja CO2 za druge tipe težkih vozil, vključno s priklopniki in delovnimi vozili, kot so smetarski tovornjaki. Navedeno poročilo vključuje tudi oceno učinkovitosti načinov, ki obravnavajo zlasti uvedbo brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, predvsem avtobusov, ob upoštevanju ciljev iz Direktive 2009/33/ES30, sistem olajšav za CO2 ter ustreznost podaljšanja uporabe navedenih načinov v letu 2030 in zatem, vzpostavitev potrebne infrastrukture za polnjenje in dovod goriva, možnost uvedbe standardov CO2 za motorje, zlasti za delovna vozila, različne kombinacije vozil z nestandardnimi merami, ki se uporabljajo v nacionalnem prometu, kot so modularni koncepti, dejansko reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in porabe energije, določeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400 ter oceno posodobitve simulacijskega orodja VECTO. Po potrebi se poročilu priloži predlog za spremembo te uredbe.
_______________
________________
30 Direktiva o čistih vozilih 2009/33/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo .../.../EU.
30 Direktiva o čistih vozilih 2009/33/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo .../.../EU.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 a (novo)
Komisija najpozneje do 31. decembra 2020 zasnuje metodologijo, s katero se pri izračunu povprečnih emisij voznega parka, kjer se za pogon uporablja stisnjeni ali utekočinjeni zemeljski plin, zajame učinek plinastih goriv za prevoz, ki so napredna ali pridobljena iz obnovljivih virov in so skladna z merili trajnosti iz druge direktive o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov. Metodologiji po potrebi priloži predlog za spremembo te uredbe.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 b (novo)
Komisija nadalje preuči možnost razvoja metodologije za oceno emisij CO2 v celotnem življenjskem ciklu vseh težkih vozil, ki se dajo na trg Unije. Na podlagi svoje ocene po potrebi predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu zakonodajni predlog, v katerem določi obveznosti proizvajalcev glede poročanja o emisijah v življenjskem ciklu ter vsa potrebna pravila in postopke za to poročanje.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1
1.  Komisiji pomaga odbor xxx, ustanovljen z Uredbo (EU) .../2018 [upravljanje]. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
1.  Komisiji pomaga odbor za podnebne spremembe, ustanovljen s členom 26 Uredbe (EU) št. 525/20131a Evropskega parlamenta in Sveta. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
_________________
1a Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 10(2) in 12(1) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [dneva začetka veljavnosti te uredbe].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 2(2a), 7a, 9(3a), 10(2), 11(2a) in 12(1) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [dneva začetka veljavnosti te uredbe].
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 3
3.  Prenos pooblastila iz členov 10(2) in 12(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz členov 2(2a), 7a, 9(3a), 10(2), 11(2a) in 12(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 10(2) in členom 12(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi2(2a), 7a, 9(3a), 10(2), 11(2a) in 12(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
Uredba (ES) št. 595/2009
Člen 5 – odstavek 4 – točka l
(1)  postopek za preverjanje na podlagi primernih in reprezentativnih vzorcev, ali so vozila, ki so bila registrirana in so se začela uporabljati, usklajena z vrednostmi emisij CO2 in porabe goriva, določenimi na podlagi te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov.“.
(1)  postopek za preverjanje na podlagi primernih in reprezentativnih vzorcev, ali so vozila, ki so bila registrirana in so se začela uporabljati, usklajena z vrednostmi emisij CO2 in porabe goriva, določenimi na podlagi te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov. Ta postopek v skladu s členom 13(10) Uredbe (EU) 2018/8581a Evropskega parlamenta in Sveta izvedejo tudi akreditirane in neodvisne tretje strani.“
_______________
1a Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 16 a (novo)
Člen 16a
Sprememba Direktive Sveta 96/53/ES
V Prilogi I k Direktivi 96/53/ES1a se za točko 2.2.4.2 vstavita naslednji točki:
„2.2.5 Največja dovoljena teža kombinacij vozil na alternativna goriva, kot je določena v točki (b) člena 5(2) Uredbe (EU) .../... [predlog uredbe COM(2018)0284] se poveča za dodatno težo, potrebno za tehnologijo alternativnih goriv, a največ do 1 tone.
2.2.6  Največja dovoljena teža kombinacij brezemisijskih vozil se poveča za dodatno težo, potrebno za brezemisijske tehnologije, kar je odvisno od brezemisijskega razpona vozila, a največ do 2 toni. Komisija najpozneje do 1. julija 2019 sprejme formulo za izračun potrebne teže.“
____________________________
1a Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59).
Sprememba 67
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – točka 2.3
2.3.  Izračun brezemisijskega in nizkoemisijskega faktorja iz člena 5
črtano
Za vsakega proizvajalca in koledarsko leto se brezemisijski in nizkoemisijski faktor iz člena 5 izračuna po naslednji formuli:
ZLEV = V / (Vconv + Vzlev) z najmanj 0,97
Kje:
število novih težkih vozil proizvajalca razen vseh delovnih vozil v skladu s členom 4(a).
število novih težkih vozil proizvajalca, razen vseh delovnih vozil v skladu s členom 4(a) ter brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil;
vsota Vin in Vout,
pri čemer je/so:
nič
je vsota vseh novih brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil z značilnostmi iz člena 2(1)(a) do (d);
nič
specifične emisije CO2 v g/km iz brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil v, določene v skladu s točko 2.1;
skupno število brezemisijskih težkih vozil kategorij iz drugega pododstavka člena 2(1), pomnoženo z 2 in z največ 1,5 % Vconv.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – točka 2.7 – formula
CO2 = ZLEV ×sg share,sg × MPWsg × avgCO2sg
CO2= ∑ sg share,sg × MPWsg × avgCO2sg
pri čemer je/so:
pri čemer je/so:
sg je vsota vseh podskupin;
sg je vsota vseh podskupin;
ZLEV kot je določen v točki 2.3;
share,sg kot je določen v točki 2.4;
share,sg, kot je določen v točki 2.4;
MPWsg kot je določen v točki 2.6;
MPWsg, kot je določen v točki 2.6;
avg CO2sg kot je določen v točki 2.2;
avg CO2sg, kot je določen v točki 2.2;
Sprememba 69
Predlog uredbe
Priloga I – točka 4 – odstavek 1 – formula – vrstica 1
T = ∑ sg sharesg × MPWsg × (1 - rf) × rCO2 sg
T = ZLEV_benchmark_factor * sg sharesg × MPWsg × (1 - rf) × rCO2 sg
Sprememba 70
Predlog uredbe
Priloga I – točka 4 – odstavek 1 – formula – vrstica 4
rf je cilj zmanjšanja emisij CO2 (v %), kot je določen v členu 1(a) in (b) za specifično koledarsko leto;
rf je cilj zmanjšanja emisij CO2 (v %), kot je določen v točkah(a) in (b) prvega pododstavka člena 1 za specifično koledarsko leto;
Sprememba 71
Predlog uredbe
Priloga I – točka 4 – odstavek 1 a (novo)
Za obdobje od leta 2025 do leta 2029 je ZLEV_benchmark_factor, (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,03 ali manjši od 0,97, se ZLEV_benchmark_factor določi na 1,03 ali 0,97, odvisno od primera,
pri čemer je/so:
x 5 %;
y delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v proizvajalčevem voznem parku novoregistriranih težkih vozil, izračunan kot skupno število brezemisijskih vozil kategorije N, ki ne sodijo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 510/2011 in ne izpolnjujejo značilnosti iz točk (a) do (d) člena 2(1), in skupno število nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil, ki izpolnjujejo značilnosti iz točk (a) do (d) člena 2(1), pri čemer se v skladu s spodnjo formulo vsak izmed njih šteje za ZLEV_specific, deljeno s skupnim številom vozil, registriranih v zadevnem koledarskem letu;
ZLEV_specific = 1- (CO2v/(0,5*rCO2sg), pri čemer je/so:
CO2v specifične emisije CO2 v g/km iz brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil v, določenih v skladu s točko 2.1;
rCO2sg, kot je določen v Oddelku 3.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Priloga I – točka 4 – odstavek 1 b (novo)
Za leto 2030 je ZLEV_benchmark_factor (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05, se ZLEV_benchmark_factor določi na 1,05;
če je seštevek večji od 1,0 ali manjši od 0,98, se ZLEV_benchmark_factor določi na 1,0;
če pa je seštevek manjši od 0,95, se ZLEV_benchmark_factor določi na 0,95.
Pri čemer je/so:
x 20 % glede na pregled na podlagi člena 13;
y delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v proizvajalčevem voznem parku novoregistriranih težkih vozil, izračunan kot skupno število brezemisijskih vozil kategorije N, ki ne sodijo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 510/2011 in ne izpolnjujejo značilnosti iz točk (a) do (d) člena 2(1), in skupno število nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil, ki izpolnjujejo značilnosti iz točk (a) do (d) člena 2(1), pri čemer se v skladu s spodnjo formulo vsak izmed njih šteje za ZLEV_specific, deljeno s skupnim številom vozil, registriranih v zadevnem koledarskem letu;
ZLEV_specific = 1- (CO2v/(0,5*rCO2sg), pri čemer je/so:
CO2v specifične emisije CO2 v g/km iz brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil v, določenih v skladu s točko 2.1;
rCO2sg, kot je določen v Oddelku 3.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0354/2018).


Potreba po celovitem mehanizmu za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice
PDF 133kWORD 47k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o potrebi po celovitem mehanizmu EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic (2018/2886(RSP))
P8_TA(2018)0456B8-0523/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(1),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter konvencij, priporočil, resolucij in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča št. 1/2018 z dne 17. julija 2018 o predlogu Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah,

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leto 2018,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“ (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2018 o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o sklepu Komisije o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o pravni državi na Malti(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o zaščiti preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove(5),

–  ob upoštevanju svoje razprave na plenarnem zasedanju 3. oktobra 2018 o pravni državi v Romuniji,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o razmerah na področju temeljnih pravic v EU v letu 2016(6),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0322),

–  ob upoštevanju pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2018,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, tudi pravic pripadnikov manjšin, in ker so te vrednote skupne državam članicam;

B.  ker so pravna država, demokracija in temeljne pravice v tristranskem odnosu ter se medsebojno krepijo in skupaj varujejo ustavno jedro EU in njenih držav članic;

C.  ker je Komisija leta 2014 vzpostavila okvir za pravno državo; ker je bil ta okvir uporabljen le enkrat in se je izkazalo, da ne zadostuje za preprečevanje ali odpravo groženj pravni državi;

D.  ker Evropska unija nima objektivnega in stalnega mehanizma za nadzorovanje demokracije, temeljnih pravic in pravne države v vseh državah članicah;

E.  ker pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2018 kaže, da izzivi ostajajo, tako v smislu delovanja pravosodnih sistemov držav članic kot tudi učinka nekaterih reform, ki se izvajajo v državah članicah;

F.  ker je na področju pravosodja, temeljnih pravic in državljanstva še veliko nerešenih postopkov za ugotavljanje kršitev(7);

G.  ker je Agencija za temeljne pravice objavila več poročil, ki izpostavljajo izzive za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v različnih državah članicah, in sicer o vprašanjih, kot so vse bolj omejene možnosti za delovanje organizacij civilne družbe v Evropi(8);

H.  ker smo bili priča ad hoc odzivom na grožnje demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam, kar je privedlo do zelo različnih pristopov v različnih državah članicah;

I.  ker je Komisija sprožila postopek v skladu s členom 7(1) PEU v zvezi z razmerami na Poljskem in ker je isti postopek zaradi razmer na Madžarskem sprožil tudi Evropski parlament;

J.  ker je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ustanovil skupino za nadzor pravne države, ki je začela delo v zvezi z umori preiskovalnih novinarjev in s pravno državo;

K.  ker so odzivi EU v glavnem reaktivni in ne preventivni ter jih ovira neenakomerna in spolitizirana pozornost, ki se namenja izzivom demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam v različnih državah članicah;

L.  ker je Komisija 2. maja 2018 objavila predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324),

M.  ker je Evropsko računsko sodišče v svojem mnenju št. 1/2018 o predlogu uredbe poudarilo potrebo po nadaljnji pojasnitvi virov smernic in postopkov, s katerimi se lahko ugotovijo splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah;

N.  ker prejšnja poročila EU o boju proti korupciji in poročila o državah v okviru evropskega semestra za leto 2018 kažejo na resne težave na področju korupcije v različnih državah članicah, s čimer se spodkopava zaupanje državljanov v institucije in pravno državo;

O.  ker izzivi na področju pravne države in demokracije v državah članicah ogrožajo območje svobode, varnosti in pravice, ki temelji na izpodbojni domnevi (praesumptio iuris tantum) vzajemnega zaupanja;

P.  ker izzivi na področju pravne države in demokracije v državah članicah ogrožajo legitimnost zunanjega delovanja Unije, zlasti v zvezi z njenimi politikami glede pristopa in sosedsko politiko;

Q.  ker so vse institucije, organi, uradi in agencije Unije dolžni spoštovati, varovati in spodbujati demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

R.  ker Unija kljub svoji obveznosti po členu 6(2) PEU še vedno ni pristopila k EKČP;

S.  ker Komisija in Svet nista upoštevala resolucije Parlamenta o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice ter sta doslej zavrnila sprejetje medinstitucionalnega sporazuma o paktu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

1.  obžaluje, da Komisija še ni predstavila predloga za celovit mehanizem EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ter poziva Komisijo, naj to stori, zlasti tako, da predlaga sprejetje medinstitucionalnega sporazuma o paktu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v prihodnji nezakonodajni pobudi za okrepitev izvrševanja načela pravne države v Evropski uniji;

2.  ponovno poziva k celovitemu, stalnemu in objektivnemu mehanizmu EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic ter poudarja, da je takšen mehanizem zdaj nujnejši kot kdaj koli prej;

3.  ponovno poudarja glavne elemente takega mehanizma, kot ga je predlagal Parlament v obliki medinstitucionalnega pakta za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki ga sestavljajo letni, z dokazi podprti in nediskriminatorni in enakovredni pregled skladnosti vseh držav članic EU z vrednotami iz člena 2 PEU s priporočili za posamezne države (evropsko poročilo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah), ki naj bi jim sledila medparlamentarna razprava, in stalnim ciklom politike za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v institucijah EU;

4.  ponovno poudarja, da mora evropsko poročilo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah vključevati in dopolnjevati obstoječe instrumente, med njimi pregled stanja na področju pravosodja, orodje za spremljanje medijskega pluralizma, poročilo o boju proti korupciji in postopke medsebojnega strokovnega pregleda, ki temeljijo na členu 70 PDEU, ter nadomeščati mehanizem sodelovanja in preverjanja za Bolgarijo in Romunijo; obžaluje odločitev Komisije, da v letu 2017 ni objavila poročila EU o boju proti korupciji;

5.  poziva Komisijo, naj preuči možnost povezave predlagane uredbe o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah s celovitim, stalnim in objektivnim mehanizmom EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic;

6.  poziva Svet, naj pristane k temu, da se zaveže k medinstitucionalnemu sporazumu o paktu za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice ter podpre nadaljnje predloge Komisije za krepitev demokracije, pravne države in temeljnih pravic;

7.  meni, da bi lahko Parlament, če bosta Komisija in Svet še dalje zavračala vzpostavitev pakta za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, prevzel pobudo za začetek pilotnega projekta za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice ter medparlamentarne razprave;

8.  poziva Svet, naj v tekočih postopkih v skladu s členom 7(1) PEU ustrezno prevzame svojo institucionalno vlogo, nemudoma in v celoti obvešča Parlament v vseh fazah postopka ter Parlament pozove, da mu ta predstavi svoj obrazložen predlog;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu ter parlamentom in vladam držav članic, pa tudi Evropskemu odboru regij, da jo razdeli podnacionalnim parlamentom in svetom.

(1) UL C 215, 19.6.2018, str. 162.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0340.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0055.
(4) UL C 356, 4.10.2018, str. 29.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0183.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0056.
(7) http://ec.europa.eu/atwork/applying-eu-law/infringements-proceedings/infringement_decisions/?typeOfSearch=true&active_only=1&noncom=0&r_dossier=&decision_date_from=&decision_date_to=&PressRelease=true&DG=JUST&title=&submit=Search&lang_code=sl
(8) Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Izzivi, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe s področja človekovih pravic v EU, Dunaj, 18. januar 2018,


Izvajanje pridružitvenega sporazuma EU-Gruzija
PDF 164kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Gruzijo (2017/2282(INI))
P8_TA(2018)0457A8-0320/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 8 in naslova V, zlasti členov 21, 22, 36 in 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ter petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, ki je začel veljati 1. julija 2016,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 18. decembra 2014, ki vsebuje osnutek sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani(1), in z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino(2), priporočila z dne 15. novembra 2017 o vzhodnem partnerstvu(3), zakonodajne resolucije z dne 14. marca 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji(4) ter resolucije z dne 14. junija 2018 o zasedenih gruzijskih ozemljih deset let po ruski invaziji(5),

–  ob upoštevanju letnih nacionalnih akcijskih načrtov za izvajanje pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje o poročilu o izvajanju pridružitvenega načrta za Gruzijo z dne 9. novembra 2017 (SWD(2017)0371),

–  ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, nazadnje tiste z dne 24. novembra 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju okvira za sodelovanje „20 ciljev do leta 2020“, ki je bil sprejet na vrhu v Rigi leta 2015 in spodbuja boljše gospodarstvo, vodenje, povezave in družbo,

–  ob upoštevanju enotnega okvira za podporo EU Gruziji v obdobju 2017–2020,

–  ob upoštevanju rezultatov četrte seje pridružitvenega sveta med EU in Gruzijo z dne 5. februarja 2018,

–  ob upoštevanju rezultatov s srečanj skupščine Euronest, nazadnje 25.–27. junija 2018, na katerih je bilo sprejetih sedem resolucij, EU pa je bila pozvana, naj okrepi prizadevanja za posredovanje v zamrznjenih konfliktih,

–  ob upoštevanju sklepne izjave in priporočil s šeste seje pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Gruzija, ki je potekala 26. aprila 2018,

–  ob upoštevanju sklepne izjave s tretje seje platforme civilne družbe EU-Gruzija, ki je potekala 22. marca 2018,

–  ob upoštevanju prvega poročila Komisije na podlagi mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, objavljenega 20. decembra 2017 (COM(2017)0815),

–  ob upoštevanju končnega mnenja Beneške komisije o ustavni reformi v Gruziji z dne 19. marca 2018 (CDL-AD(2018)005),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z dne 21. septembra 2015 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk: spreminjanje življenja deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020, SWD(2015)0182),

–  ob upoštevanju poročila organizacije Transparency International z dne 2. julija 2015 z naslovom Stanje korupcije: Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija in Ukrajina,

–  ob upoštevanju strokovnih študij za Odbor za zunanje zadeve, ki vključujejo študijo o volilnih reformah v treh državah vzhodnega sosedstva – Ukrajini, Gruziji in Moldaviji ter vplivu na razvoj politike v teh državah, ki je bila objavljena 26. oktobra 2017(6), študijo z naslovom Pridružitveni sporazumi med EU in Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino, ki je bila objavljena 28. junija 2018(7) ter primerjalno študijo z naslovom Razvoj institucionalnega okvira za izvajanje pridružitvenih sporazumov z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino: primerjalni vidik, ki je bila objavljena septembra 2018(8),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0320/2018),

A.  ker se odnosi med EU in Gruzijo stalno poglabljajo z novimi pomembnimi dosežki v skladu s pridružitvenim sporazumom med EU in Gruzijo, poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine ter pridružitvenim načrtom, med drugim z začetkom veljavnosti brezvizumske ureditve in pridružitvijo Gruzije energetski skupnosti;

B.  ker je polno spoštovanje osrednjih vrednot, kot so demokracija, pravna država, dobro upravljanje ter človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravicami manjšin, temeljni kamen evropskega povezovanja;

C.  ker so humanitarne razmere v zasedenih regijah Južne Osetije in Abhazije ter njuna osamitev še vedno glavni izziv za Gruzijo;

D.  ker indeks zaznavanja korupcije za leto 2017, ki ga pripravlja organizacija Transparency International, kaže, da se v boju proti korupciji še naprej dosegajo dobri rezultati;

E.  ker se nova državna strategija za boj proti organiziranemu kriminalu v obdobju 2017–2020 in akcijski načrt za njeno izvajanje, sprejeta leta 2017, osredotočata na boj proti mafijskim šefom, prekupčevanju z mamili in kibernetskemu kriminalu ter uvajanje policijskega dela na osnovi analiz in v sodelovanju s skupnostjo;

F.  ker je Istanbulska konvencija, katere namen je preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boj proti njemu, začela veljati 1. septembra 2017 in ker je bil ustanovljen medagencijski odbor za enakost spolov, boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini;

G.  ker se je uvrstitev Gruzije na svetovnem indeksu svobode medijev, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja, v letu 2018 nekoliko izboljšala, saj se je s 64. mesta v letu 2017 povzpela na 61. mesto;

1.  toplo pozdravlja trajen uspeh pri reformah in napredek, dosežen pri izvajanju pridružitvenega sporazuma ter poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, zaradi česar je Gruzija postala ključna strateška partnerica EU v tej regiji; poziva gruzijske oblasti, naj še naprej zagotavljajo stabilnost, nadaljnje demokratične reforme ter gospodarske in socialne izboljšave za Gruzijce, ki trpijo zaradi revščine, brezposelnosti in visoke stopnje ekonomskih migracij, saj bodo s tem pridobile naklonjenost množic na poti do suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije v okviru mednarodno priznanih meja ter pri okrepitvi sodelovanja med EU in Gruzijo;

2.  z zadovoljstvom ugotavlja, da evropski načrt Gruzije še naprej uživa medstrankarsko podporo, prav tako pa mu je naklonjena večina gruzijskih državljanov; poudarja, da lahko v skladu s členom 49 PEU in Rimsko izjavo z dne 25. marca 2017 vsaka evropska država zaprosi za članstvo v EU, če izpolnjuje københavnska merila; medtem spominja na predlog o politiki vzhodnega partnerstva plus, s katero želi Parlament odpreti nove priložnosti; pozdravlja pobudo gruzijske vlade o pripravi časovnega načrta za približevanje EU, ki naj bi poglobil obstoječe odnose med EU in Gruzijo; pozdravlja dejavno udeležbo Gruzije pri dejavnostih večstranskih platform vzhodnega partnerstva;

3.  čestita gruzijskim oblastem, da so večkrat izvedle informacijske kampanje o prednostih in gospodarskih priložnostih, ki jih ponujata pridružitveni sporazum ter poglobljeno in celovito območje proste trgovine, in se jim zahvaliti za pomoč pri upravljanju potrebnih prilagoditev;

Vzpostavljeni institucionalni okvir za izvajanje pridružitvenega sporazuma

4.  ugotavlja, da bo podpora EU Gruziji v obdobju 2017–2020 znašala od 371 do 453 milijonov EUR, dodatna sredstva pa bodo na voljo tudi po načelu „več za več“ v skladu s pridružitvenim načrtom EU in Gruzije; spodbuja Komisijo, naj zagotovi podporo, ki bo sorazmerna s sposobnostjo črpanja in reformnimi prizadevanji Gruzije; je seznanjen z odločitvijo Gruzije, da bo v sklopu optimizacije delovanja in zmanjševanja stroškov število ministrstev skrčila s 14 na 11, ter pozdravlja sklep gruzijske vlade, da bo prihranke preusmerila v izobraževanje;

5.  poziva k tesnejši vključitvi predsednika vlade ter ministra za zunanje zadeve v politični nadzor izvajanja pridružitvenega sporazuma na visoki ravni, zlasti z racionalizacijo ustreznih vladnih struktur, usklajevanjem in sinhronizacijo načrtov strokovnih ministrstev ter njihovim popolnim in učinkovitim izvajanjem; pozdravlja vključitev urada državnega ministra za evropsko povezovanje v ministrstvo za zunanje zadeve; meni pa, da bi morala biti odgovornost za evropsko povezovanje porazdeljena med vsemi ministrstvi;

6.  pozdravlja sprejetje triletne različice izvajalskega načrta za pridružitveni sporazum/poglobljeno in celovito območje proste trgovine in poziva oblasti, naj pripravijo reformno strategijo, s katero bodo dopolnile te načrte, ki se bo osredotočala na rezultate onkraj zakonodaje in usposabljanja osebja in opirala na strokovno oceno vpliva, prav tako pa obravnavala tudi medinstitucionalno sodelovanje med parlamentom, vlado in predsedniško upravo; v zvezi s tem spodbuja gruzijski parlament, naj zaostri preverjanje skladnosti domačih osnutkov reform s pridružitvenim sporazumom;

7.  poudarja, da mora Gruzija za izvajanje pridružitvenega sporazuma zadolžiti visoko usposobljeno osebje; zato poziva gruzijske oblasti, naj zagotovijo, da bodo strukturni oddelki na ministrstvih, ki se ukvarjajo z vprašanji evropskega povezovanja, imeli dovolj posebej usposobljenih uradnikov; poziva ESZD in/ali Evropsko komisijo, naj ponudi podporo pri vzpostavljanju zmogljivosti in usposabljanju gruzijskih uradnikov, odgovornih za izvajanje pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine;

8.  pozdravlja ustanovitev medparlamentarne skupščine Gruzije, Moldavije in Ukrajine ter jo spodbuja, naj spremlja tudi izvajanje pridružitvenih sporazumov;

9.  poziva ESZD in/ali Komisijo, naj povečata notranje zmogljivosti za pozornejše spremljanje izvajanja pridružitvenega sporazuma, zlasti s povečanjem temu namenjenih človeških virov, ki do potankosti poznajo gruzijski upravni in pravni sistem, ter za približevanje kvalitativni oceni napredka, zlasti z uvedbo postopkov pregledovanja, da se omogoči ocena dejansko dosežene ravni usklajenosti s pravnim redom EU, kot to zahteva pridružitveni sporazum;

10.  poudarja, da ima civilna družba, vključno s socialnimi partnerji, ključno vlogo pri izvajanju pridružitvenega sporazuma, saj gre za akterje, ki nadzirajo reforme, in pozdravlja njihova prizadevanja za spremljanje izvajanja sporazuma; poziva gruzijske oblasti, naj zagotovijo, da bodo pri izvajanju reform v okviru pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine v celoti sodelovali lokalni organi in predstavniki civilne družbe, pa tudi socialni partnerji, da bi oblikovali evropski socialni model, in poziva oblasti in EU, naj tem akterjem in prebivalcem odročnih območij zagotovijo dostop do informacij o izvajanju pridružitvenega sporazuma;

11.  poudarja, kako pomembna je proaktivna komunikacija z gruzijskimi državljani o konkretnih prednostih in ciljih vzhodnega partnerstva, in meni, da se je treba boriti z dezinformacijami z dostopnimi, kakovostnimi in na dejstvih temelječimi informacijami v vseh jezikih partnerske države; poziva Gruzijo, naj s podporo EU in njenih držav članic izboljša svojo komunikacijsko strategijo;

12.  pozdravlja, da je bila v Tbilisiju 4. septembra 2018 odprta evropska šola vzhodnega partnerstva s programom mednarodne mature za dijake iz vseh držav vzhodnega partnerstva; spodbuja gruzijske oblasti, naj povečajo vlogo evropskih študij v rednih šolskih in univerzitetnih učnih programih;

13.  podpira predhodne ugotovitve in zaključke iz prvega kroga predsedniških volitev v Gruziji leta 2018, kakor jih je predstavila mednarodna misija za opazovanje volitev, vključno z delegacijo Evropskega parlamenta; pozdravlja konkurenčno naravo volitev in je zadovoljen, da ni bilo primerov nasilja; obžaluje, da je Rusija zasedla Južno Osetijo in Abhazijo, pa tudi odločitev oblasti, ki dejansko vladajo v Južni Osetiji, da zapre upravno mejno linijo z Gruzijo, zaradi česar številni gruzijski državljani niso mogli oddati glasu; poziva oblasti in politične stranke, naj pred drugim krogom rešijo ta zaskrbljujoča vprašanja, zlasti zlorabo državnih sredstev in izjemno visoke zgornje meje pri financiranju kampanj ter odločne in ciljne verbalne napade visokih uradnikov na neodvisne organizacije civilne družbe;

Politični dialog

14.  izpostavlja dejstvo, da se stališče EU o ustavni reformi v Gruziji prekriva s skupno pozitivno oceno Beneške komisije; obžaluje, da je bila uvedba povsem proporcionalnega volilnega sistema preložena na leto 2024; poudarja, da je pripravljen opazovati prihodnje volitve v Gruziji in pomagati gruzijskim oblastem pri nadaljnji obravnavi in izvajanju podanih priporočil; znova poudarja, da sestava osrednje volilne komisije ne sme biti odvisna od političnih vplivov, v obdobju pred volitvami pa ne sme prihajati do zlorabe upravnih virov; poziva gruzijske oblasti, naj smiselno preiščejo politično motivirane nasilne izgrede med parlamentarnimi volitvami leta 2016;

15.  podpira demokratično krepitev gruzijskih političnih institucij in se zavezuje, da bo na tem področju zagotavljal pomoč; ugotavlja, da je Gruzija med redkimi državami, kjer vse veje oblasti sodelujejo v partnerstvu za odprto vlado; poudarja, kako pomembno je izvajanje ambicioznega načrta reform, katerega cilj je politična nevtralnost državnih institucij in njihovega osebja; poudarja, da ima opozicija v pomembno vlogo v parlamentarnem sistemu, in poziva k uvedbi strožjega mehanizma za nadzor nad izvršno vejo oblasti, vključno z možnostjo, da poslanci redno postavljajo vprašanja ministrom in predsedniku vlade ter tako javno zahtevajo njihovo odgovornost;

16.  pozdravlja uvedbo brezvizumske ureditve za gruzijske državljane 27. marca 2017; je seznanjen, da Gruzija izpolnjuje merila za liberalizacijo vizumskega režima, in spodbuja, naj se zadeva redno spremlja, s čimer bi zagotovili, da se stanje ne bo spremenilo; ugotavlja, da je uvedba brezvizumske ureditve prinesla pozitivne rezultate za vzpostavljanje medosebnih stikov; izraža pohvalo Gruziji za ukrepe, ki jih je sprejela, da bi hitro obravnavala kršitve brezvizumske ureditve, in poziva države članice EU, naj Gruzijo priznajo kot varno državo izvora; poudarja, da je pomembno poglobiti sodelovanje med sodnimi organi in organi pregona Gruzije in držav članic EU;

17.  pozdravlja, da Gruzija nenehno izvaja strategijo in akcijski načrt na področju migracij ter da je okrepila obnovo mejnih sektorjev s Turčijo in Azerbajdžanom;

18.  podpira Gruzijo pri prizadevanjih za politiko miroljubnega reševanja konfliktov, spravo in udeležbo in njeno konstruktivno sodelovanje v mednarodnih razpravah v Ženevi; pozdravlja prizadevanja Gruzije za ohranitev dialoga z Rusijo; želi pohvaliti pobudo z naslovom Korak za boljšo prihodnost, predstavljeno 4. aprila 2018, s katero naj bi izboljšali humanitarne in socialno-ekonomske razmere prebivalcev zasedenih ozemelj, spodbudili medosebne stike in poglabljali zaupanje med ločenimi skupnostmi;

19.  z obžalovanjem spominja, da Ruska federacija tudi desetletje pozneje še vedno nezakonito zaseda gruzijska ozemlja, in ponovno izraža odločno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije; je seznanjen, da je Gruzija na Evropskem sodišču za človekove pravice vložila tožbo zoper Rusijo zaradi uporabe prisilnih ukrepov zoper prebivalce Abhazije in Južne Osetije in da je gruzijski parlament sprejel resolucijo o oblikovanju Othozorijevega-Tatunašvilijevega seznama oseb, ki so bile obsojene ali se jih preiskuje zaradi umora, ugrabitve, mučenja ali nečloveškega ravnanja; poudarja, da mora mednarodna skupnost načelno, usklajeno, enotno in trdno nastopiti proti ruski politiki okupacije in priključitve;

20.  poziva gruzijske oblasti, naj si bolj prizadevajo, da bi premagale ovire ter prednosti pridružitvenega sporazuma in poglobljenega in celovitega območja proste trgovine zagotovile tudi prebivalcem Abhazije in chinvalske regije/Južne Osetije, in sicer z boljšim komuniciranjem o novih priložnostih, ki jih prinaša sporazum, ter razvojem priložnostnih projektov trgovinskega in gospodarskega sodelovanja na lokalni ravni;

21.  izraža pohvalo Gruziji za nadaljnje sodelovanje v civilnih in vojaških operacijah kriznega upravljanja v okviru skupne varnostne in obrambne politike; poudarja, da je treba še nadalje razvijati dialog na visoki ravni o varnostnih vprašanjih med EU in Gruzijo, zlasti o boju proti radikalizaciji, nasilnemu ekstremizmu, propagandi in hibridnim grožnjam;

Pravna država, dobro upravljanje in medijska svoboda

22.  potrjuje, da so rezultati Gruzije pri boju proti korupciji na nižji in srednji ravni privedli do dobre regionalne uvrstitve na indeksu zaznavanja te težave; kljub temu poudarja, da korupcija elite na visoki ravni ostaja resno vprašanje; želi pohvaliti Gruzijo za izvajanje strategije in akcijskega načrta za boj proti korupciji; poziva Gruzijo, naj zagotovi, da bo agencija za boj proti korupciji delovala neodvisno, povsem brez političnega vmešavanja in ločeno od državne varnostne službe; poudarja, kako pomembna je učinkovita delitev oblasti in jasno razlikovanje med političnimi in ekonomskimi interesi, in opozarja, da boj proti korupciji zahteva neodvisno sodstvo in odlične rezultate preiskav v primerih korupcije na visoki ravni, ki pa jih je treba še doseči; meni, da je Gruzija pomembna partnerica EU na različnih področjih sodelovanja, kot je boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu;

23.  poziva gruzijske oblasti, naj uvedejo polnopraven, neodvisen in učinkovit mehanizem, izvzet iz pristojnosti generalnega tožilstva, s katerim bi preiskovali in kazensko preganjali primere zlorabe, ki jih storijo organi kazenskega pregona, da bi obravnavali vztrajno pomanjkanje odgovornosti; zato pozdravlja ustanovitev službe državnega inšpektorja za preiskovanje kršitev človekovih pravic, ki jih storijo organi kazenskega pregona;

24.  je zelo zaskrbljen zaradi pritiska Turčija na turške prebivalce v Gruziji in na tamkajšnje izobraževalne ustanove zaradi njihovih domnevnih povezave z gülenističnim gibanjem; poziva gruzijske organe, naj pozorno spremljajo to zadevo in zagotovijo, da bodo sodni postopki in vsi sprejeti ukrepi povsem skladni z evropskimi načeli in standardi; poziva EU, naj podpre države vzhodnega partnerstva in jim pomaga prenesti pritiske zadnjih nekaj mesecev, predvsem s strani Turčije;

25.  je seznanjen, da poteka reforma pravosodja in da se kažejo znaki večje nepristranskosti in preglednosti sodstva, a opozarja na pomisleke Beneške komisije v zvezi s predlaganimi zakonodajnimi spremembami, ki ne zagotavljajo politične nevtralnosti državnega sveta tožilcev; poziva, naj se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za okrepitev pravosodnega sistema, vključno s povečanjem upravne zmogljivosti, in zagotovitev popolne neodvisnosti sodstva in tožilstva, prav tako pa poziva, naj se nad notranjim ministrstvom, tudi policijo in varnostnimi službami, ki jih je treba prenoviti in reformirati, izvaja demokratični nadzor, da bi med drugim zagotovili preglednost, predvsem ko gre za izbiro, imenovanje in napredovanje sodnikov ter disciplinske postopke zoper njih;

26.  poudarja, kako pomembne so reforme javne uprave, ki se izvajajo; pozdravlja pred kratkim uvedeni zakon o javni upravi in pričakuje, da se bo začel v interesu trajnostne krepitve zaupanja državljanov in državljank hitro izvajati;

27.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da gruzijska vlada ni sprejela nove zakonodaje za izboljšanje javnega dostopa do informacij; obžaluje, da predlagana reforma še bolj omejuje dostop na tem področju; poziva gruzijsko vlado, naj zagotovi učinkovit dostop do informacij javnega značaja; opozarja, da je to bistvena zaveza, sprejeta v okviru pridružitvenega sporazuma;

28.  poziva gruzijsko vlado, naj si prizadeva za izvedbo reforme upravljanja javnih financ;

29.  pozdravlja sprejetje nacionalne strategije za boj proti organiziranemu kriminalu;

30.  poziva gruzijski parlament, naj razmisli o svežnju sprememb, katerega cilj bi bil reformirati zakonodajo na področju politike do drog in jo uskladiti s sodbo ustavnega sodišča z dne 30. novembra 2017;

31.  je zadovoljen, da je gruzijski parlament potrdil sveženj zakonov za izboljšanje razmer, v katerih živijo zaporniki;

Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

32.  poziva gruzijske oblasti, naj še izboljšajo državni mehanizem za usklajevanje na področju človekovih pravic ter okrepijo sodelovanje na mednarodnih forumih; izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem napredka pri preiskavi ugrabitve azerbajdžanskega novinarja Afgana Mukhtarlija v Tbilisiju, pri kateri so bile odkrite številne pomanjkljivosti v zvezi z delovanjem varnostnih služb, med drugim vmešavanje političnih strank; poziva gruzijsko vlado, naj hitro in verodostojno zaključi preiskavo, in poudarja, da mora Gruzija zagotoviti varno okolje zagovornikom človekovih pravic, ki bivajo na njenem ozemlju, s čimer bi zagotovila, da se podobna dejanja ne bodo ponovila;

33.  je seznanjen s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 28. novembra 2017 v zvezi z nekdanjim predsednikom vlade Vanom Merabšvilijem, v kateri je ugotovilo, da je prišlo pri aretaciji nekdanjega predsednika vlade do izvajanja „skritega programa“ in „prikritih namenov“, s tem pa do kršitve člena 18 Evropske konvencije o človekovih pravicah;

34.  poudarja pomen jasnih, preglednih in na človekovih pravicah utemeljenih politik in mehanizmov za preiskovanje, pregon in izplačilo odškodnin za kršitve človekovih pravic, storjene pod prejšnjimi vladami, in sicer z jamstvom, da bodo ti postopki v celoti spoštovali načelo pravne države in ustrezne pravne postopke;

35.  poziva gruzijske oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe za spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic, zlasti za ranljive skupine, tako da se borijo proti sovražnemu govoru in diskriminaciji oseb LGBTQI, Romov, ljudi, ki živijo s HIV/aidsom, invalidov in manjšin, a tudi na trgu dela s spremenjenim delovnim zakonikom; zlasti poziva Gruzijo, naj uskladi zakonodajo o pravicah invalidov s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, ki jo je ratificirala leta 2014; pozdravlja, da je Gruzija ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) ter sprejela zakon o uradnem jeziku in državno strategijo za enakost in vključevanje, in poziva, naj se začnejo hitro izvajati, prav tako pa naj se uvedejo učinkoviti nadzorni mehanizmi;

36.  poziva gruzijske oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe, s katerimi bi zaščitile ženske pred vsemi oblikami nasilja, spolne zlorabe in nadlegovanja na delovnem mestu in javnih krajih, prav tako pa naj povečajo število žensk na trgu dela in v politiki, kjer so še vedno premalo zastopane;

37.  poziva, naj se okrepi varstvo pravic otrok, vključno s preprečevanjem nasilja nad njimi, ter izboljša dostop do izobraževanja za vse otroke, tudi invalide; ponavlja odgovornost gruzijske vlade za temeljit nadzor nad razmerami, v katerih živijo otroci v sirotišnicah in verskih nastanitvenih institucijah;

38.  opozarja, kako pomembni so svobodni in neodvisni množični mediji, uredniška neodvisnost ter pluralizem in preglednost lastništva v medijskem okolju, saj gre za ključna demokratična načela; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Gruzija izboljšala svoj položaj na svetovnem indeksu svobode tiska za leto 2018, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja; opozarja na spolitiziranost medijske vsebine; spominja na primer televizijskega kanala Rustavi 2;

Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje

39.  pozdravlja, da se namenja poudarek ustvarjanju delovnih mest in pravicam delavcev, zlasti s sprejetjem zakona o varnosti in zdravju pri delu, s katerim se poskuša učinkovito obravnavati številne smrtne žrtve nesreč pri delu; poziva gruzijski parlament, naj razširi področje uporabe zakona, da bi onemogočil izjeme; poziva gruzijske oblasti, da so dolžne spoštovati mednarodne delovne standarde, in poudarja, da je treba preoblikovati oddelek za inšpekcijo delovnih razmer v polnopraven in neodvisen organ za delovne inšpekcije, usklajen s konvencijo št. 81 Mednarodne organizacije dela, da bi izboljšali varnost pri delu in zmanjšali neprijavljeno delo; poziva, naj delodajalci prenehajo diskriminirati delavce zaradi uveljavljanja pravice do članstva v sindikatu; je zaskrbljen zaradi dela otrok in nezadostne svobode združevanja v sindikate; opozarja, da je varnost pri delu v skladu z zahtevami iz pridružitvenega sporazuma izjemno pomembna;

40.  je seznanjen, da je EU največja trgovinska partnerica Gruzije, ki predstavlja skoraj tretjino celotne trgovine, in najpomembnejša donatorica ter največji vir neposrednih tujih naložb; pozdravlja izvajanje ključnih strukturnih reform, namenjenih izboljšanju gospodarskega in poslovnega okolja in povečanju koristi, ki jih prinaša poglobljeno in celovito območje proste trgovine; pozitivno ocenjuje napredek, ki ga je Gruzija dosegla pri približevanju zakonodaje na področjih, povezanih s trgovino, vključno s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi, a poziva k večjemu napredku na področju varnosti hrane; poudarja pomen stalnih strukturnih reform za izboljšanje naložbenega ozračja v Gruziji; poudarja, da morajo gruzijske oblasti med prebivalstvo pravično porazdeliti rezultate rasti gruzijskega gospodarstva ter izvajanja pridružitvenega sporazuma v korist malih in srednjih podjetij;

41.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so se nekateri novi proizvodi začeli izvažati v EU, čeprav Gruzija še vedno pretežno izvaža kmetijske proizvode in surovine; spodbuja Komisijo, naj podpre Gruzijo pri opredeljevanju tistih področij, ki bi lahko dodatno spodbudila diverzifikacijo gospodarstva, ter jim da prednost v procesu izvajanja poglobljenega in celovitega območja proste trgovine; priporoča, da Gruzija razmisli o strategiji diverzifikacije za proizvode, ki se izvažajo na trge EU;

42.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil na področju javnega naročanja dosežen napredek in da bo zakonodaja v zvezi s tem predvidoma usklajena do leta 2022; poudarja, kako pomemben je neodvisen in nepristranski revizijski organ; poziva gruzijsko vlado, naj poveča preglednost sistema javnega naročanja, zlasti z zmanjšanjem izjem pri odprtem zbiranju ponudb v zakonu o javnih naročilih, da bi se zmanjšal skupni obseg nekonkurenčnega sklepanja pogodb;

43.  pozdravlja pristop Gruzije h konvencija o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, ki bo omogočila kumulacijo porekla v okviru poglobljenega in celovitega območja proste trgovine; prav tako spodbuja Gruzijo, naj pristopi h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku;

Energija in druga področja sodelovanja

44.  pozdravlja članstvo Gruzije v energetski skupnosti in napredek na poti do tega, da se bo energetski trg Gruzije prek regulativnega zbliževanja v skladu s pridružitvenim sporazumom in pogodbo o ustanovitvi energetske skupnosti povezal z energetskim trgom EU; je prepričan, da se bodo s tem izboljšali tudi pogoji za vseevropsko energetsko mešanico v skladu s Pariškim sporazumom o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam in ciljem 10 Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 v zvezi z ukrepi za boj proti energijski revščini; poziva gruzijske oblasti, naj si prizadevajo, da bi s podporo EU pospešile prenos pravnega reda Unije na področju energetike ter razvile znanstveno sodelovanje in inovacije na področju energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije; ugotavlja, da bi bilo treba načrte, kot je priključitev ministrstva za energetiko pod okrilje ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj, sprejeti v tesnem sodelovanju z gruzijskim parlamentom;

45.  priporoča, naj gruzijske oblasti pripravijo trdno nacionalno energetsko strategijo, znižajo raven energetskih subvencij ter povečajo zanesljivost energetske oskrbe in energetsko neodvisnost; spodbuja razvoj obnovljivih virov energije, energetsko učinkovitost ter sprejetje potrebnih zakonov, pa tudi prilagoditev institucionalnega okvira; spodbuja okrepitev funkcij prenosa energije;

46.  poudarja, da so potrebna nadaljnja izvajalska prizadevanja na področjih prometa in okolja; poziva gruzijsko vlado, naj sprejme strategijo za boj proti onesnaženosti zraka; poziva gruzijske oblasti, naj povečajo udeležbo javnosti pri odločanju na področju okolja in obseg, v katerem se objavljajo okoljske informacije, da bi vzbudili interes javnosti;

47.  opozarja, da je okoljsko upravljanje ena osrednjih zahtev pridružitvenega sporazuma; pozdravlja začetek veljavnosti novega zakona o presoji vplivov na okolje, ki je usklajen z zakonodajo EU, in sprejetje ukrepov za podnebni akcijski načrt; poziva, naj se nacionalne okoljske politike v skladu s pariškim sporazumom iz leta 2015 še natančneje uskladijo s cilji EU na področju boja proti podnebnim spremembam ter naj se zlasti dokonča in sprejme nizkoogljična razvojna strategija;

48.  ugotavlja, da se je Gruzija zavezala učinkovitemu izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov v okviru poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ki ga je treba še izboljšati;

49.  je seznanjen z načrtom gruzijske vlade glede nadaljnjega razvoja hidroelektrarn; v zvezi s tem poziva gruzijske oblasti, naj pri vseh projektih sprejmejo in upoštevajo standarde EU in zlasti uporabijo odprt in pregleden postopek presoje vpliva na okolje, ki bo v glavnih fazah procesa odločanja vključeval vse ustrezne deležnike;

Institucionalne določbe

50.  meni, da je praksa vključevanja gruzijskih organov vse od faze priprave ustrezne zakonodaje koristna in da je zaradi tega proces bolj vključujoč, stroški prehoda za Gruzijo pa nižji, ter poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi mehanizme za predhodno izmenjavo informacij;

51.  ponavlja svojo odločenost okrepiti spremljanje izvajanja mednarodnih sporazumov z vzhodnimi partnerji EU; znova poziva Komisijo in ESZD, naj Parlamentu in Svetu pogosteje posredujeta podrobna pisna poročila o izvajanju teh sporazumov;

52.  ugotavlja, da je ocena izvajanja poglobljenega in celovitega območja proste trgovine v veliki meri osredotočena na trgovinske tokove in trgovinske ovire; poziva Komisijo, naj ustrezno spremlja in ocenjuje izvajanje poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, pri tem pa naj posebno pozornost nameni prenosu in izvajanju pravnega reda, pa tudi posledicam za gruzijsko družbo, ter naj zagotovi javno in izčrpno letno poročanje, tudi o tehnični in finančni podpori, ki jo zagotavlja EU;

53.  poziva Svet in Komisijo, naj še naprej uporabljata vsa možna sredstva za spodbujanje in pomoč Gruziji pri njenih prizadevanjih za učinkovito izvajanje poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, ter opozarja, da se trajnostno izvajanje poglobljenega in celovitega sporazuma območja proste trgovine ne more opirati le na pomoč iz EU, ampak zahteva neodvisno upravo na gruzijski strani, da se spodbudijo povečani trgovinski toki, zmanjša birokratsko breme in poenostavijo upravni postopki; poziva obe strani, naj ponudita večjo podporo mikro, malim in srednjim podjetjem ter zagotovita tehnično pomoč; poziva Komisijo, naj razmisli o ustanovitvi podporne skupine za Gruzijo, podobno kot je bila ustanovljena za Ukrajino;

54.  poziva ESZD in/ali Komisijo, naj vsa letna poročila o izvajanju pridružitve objavita istočasno, skupaj z njimi pa še primerjalno oceno stopnje napredka pri izvajanju pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine v vsaki pridruženi partnerski državi, in sicer glede na specifična merila;

55.  odločno poudarja, da je treba pripraviti letna poročila o izvajanju pridružitvenih sporazumov;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Gruzije.

(1) UL C 294, 12.8.2016, str. 31.
(2) UL C 11, 12.1.2018, str. 82.
(3) UL C 356, 4.10.2018, str. 130.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0073.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0266.
(6) Volilne reforme v treh državah vzhodnega sosedstva – Ukrajini, Gruziji in Moldaviji, Evropski parlament, 26. oktober 2017.
(7) Pridružitveni sporazumi med EU in Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino, Evropski parlament, 28. junij 2018.
(8) Razvoj institucionalnega okvira za izvajanje pridružitvenih sporazumov z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino: primerjalni vidik, Evropski parlament, september 2018.


Izvajanje pridružitvenega sporazuma EU-Moldavija
PDF 162kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Moldavijo (2017/2281(INI))
P8_TA(2018)0458A8-0322/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 8 in naslova V, zlasti členov 21, 22, 36 in 37 Pogodbe o Evropski uniji, ter petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani, ki je začel veljati 1. julija 2016,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti tistih z dne 5. julija 2018 o politični krizi v Moldaviji po razveljavitvi županskih volitev v Kišinjevu(1), z dne 15. novembra 2017 o vzhodnem partnerstvu med pripravami na vrh, ki bo novembra 2017(2), z dne 4. julija 2017 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji(3) in z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino(4),

–  ob upoštevanju dejstva, da so bili novembra 2017 podpisani memorandum o soglasju, sporazum o posojilih in donacijski sporazum o makrofinančni pomoči v vrednosti 100 milijonov EUR za obdobje 2017–2018,

–  ob upoštevanju moldavskega nacionalnega akcijskega načrta o izvajanju pridružitvenega sporazuma med Moldavijo in Evropsko unijo v letih 2017–2019 (v nadaljevanju moldavski akcijski načrt),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje o poročilu o izvajanju pridružitvenega načrta za Moldavijo z dne 3. aprila 2018 (SWD(2018)0094),

–  ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, nazadnje tiste z dne 24. novembra 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Republiki Moldaviji z dne 26. februarja 2018,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Transparency International z naslovom Stanje korupcije: Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija in Ukrajina, ki je bilo objavljeno 2. julija 2015,

–  ob upoštevanju mnenj in priporočil Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Beneške komisije Sveta Evrope, zlasti z dne 15. marca 2018 o volilni reformi v Moldaviji,

–  ob upoštevanju priporočil parlamentarne skupščine Euronest, foruma za civilno družbo vzhodnega partnerstva in drugih predstavnikov civilne družbe v Moldaviji,

–  ob upoštevanju rezultatov obiska delegacije Odbora za zunanje zadeve v Moldaviji dne 3. in 4. aprila 2018,

–  ob upoštevanju strokovnih študij za Odbor za zunanje zadeve, ki vključujejo študijo o volilnih reformah v treh državah vzhodnega sosedstva – Ukrajini, Gruziji in Moldaviji ter vplivu na razvoj politike v teh državah, ki je bila objavljena 26. oktobra 2017(5), evropsko oceno izvajanja z naslovom Pridružitveni sporazumi med EU in Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino, ki je bila objavljena 28. junija 2018(6) ter študija z naslovom Razvoj institucionalnega okvira za izvajanje pridružitvenih sporazumov z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, ki je bila objavljena julija 2018(7),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0322/2018),

A.  ker so se politični in gospodarski odnosi med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo poglobili v okviru vzhodnega partnerstva, predvsem pa s tem, ko je bil 27. junija 2014 podpisan in je 1. julija 2016 začel veljati pridružitveni sporazum med EU in Moldavijo, ki je zajemal tudi poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini;

B.  ker pridružitveni sporazum temelji na skupnih vrednotah, ki zajemajo „spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor so navedene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in opredeljene v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Helsinški sklepni listini iz leta 1975 s Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter Pariški listini za novo Evropo iz leta 1990“;

C.  ker se je Moldavija s tem sporazumom zavezala korenitim notranjim reformam, ki jih bo na podlagi zakonodaje in prakse EU izvedla na številnih področjih, nanašajo pa se na dobro upravljanje, gospodarski razvoj in okrepljeno sodelovanje z EU; ker se je EU, da bi podprla ta prizadevanja, zavezala, da bo Moldaviji zagotovila občutno finančno in proračunsko pomoč ter je v ta namen od leta 2007 poleg sredstev za regionalne programe dodelila sredstva v znesku 1,14 milijarde EUR;

D.  ker poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini za blago in storitve iz Moldavije omogoča privilegiran dostop do trga EU; ker se je zaradi tega sporazuma trgovina med Moldavijo in EU leta 2017 povečala za 20% na 4 milijarde EUR; ker je EU trenutno največja trgovinska partnerica Moldavije, saj država z njo opravi več kot 55 % skupne trgovine; ker je EU tudi največji vlagatelj v Moldavijo; ker prvi podatki za leto 2018 potrjujejo pozitivni trend; ker stopnja uporabe preferencialov, ki za Moldavijo znaša 90 %, kaže, da je poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje prineslo koristi moldavskim podjetjem, delavcem in državljanom; ker je bil dosežen napredek na bistvenih področjih, kot so sanitarni in fitosanitarni ukrepi, tehnične prepreke za trgovino, carina in javna naročila; ker so bile v skladu z določbami iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju oblikovane notranje svetovalne skupine, ki so se doslej sestale trikrat;

E.  ker je EU v zameno za reforme na področju pravosodja in varnosti, vključno z bojem proti korupciji v Moldaviji, leta 2014 privolila v to, da bo državljanom Moldavije, ki imajo biometrični potni list, dovolila brezvizumski vstop v schengensko območje; ker je prednosti tega brezvizumskega režima v prvih štirih letih izvajanja izkoristilo več kot 1,5 milijona moldavskih državljanov;

F.  ker je EU večkrat izrazila zaskrbljenost, ker so se zaradi nedavnih odločitev moldavskih oblasti poslabšali demokratični standardi, na primer junija 2018, ko so bile iz dvomljivih razlogov in na nepregleden način razveljavljene lokalne volitve v Kišinjevu, julija 2017, ko je bila kljub negativnim priporočilom urada ODIHR in Beneške komisije sprejeta volilna reforma, pa tudi ker ni napredka pri kazenskem pregonu odgovornih za bančno goljufijo v vrednosti 1 milijarde ameriških dolarjev, ki je bila razkrita leta 2014, in ker prihaja do vse pogostejših kršitev človekovih pravic, katerih tarča so zlasti neodvisni sodniki, novinarji in opozicijski poslanci;

G.  ker EU zaradi takšnega razvoja dogodkov leta 2017 ni izplačala zadnjih dveh obrokov v okviru programa pomoči za reforme pravosodnega sektorja, saj moldavske oblasti niso pokazale zadostne pripravljenosti za reformo tega sektorja, leta 2018 pa je EU ustavila izplačilo prvega obroka makrofinančne pomoči, ker niso bili izpolnjeni politični pogoji, priloženi k sklepu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017, v katerem je bilo navedeno, da je „temeljni pogoj za dodelitev makroekonomske pomoči ta, da država upravičenka spoštuje učinkovite demokratične mehanizme – vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom – in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic“;

H.  ker razvoj dogodkov po teh odločitvah vzbuja nove skrbi, zlasti kar zadeva t. i. sveženj davčnih reform, sprejet julija 2018, pri katerem gre za zakonodajo o davčni amnestiji, s katero se povečuje tveganje za pranje denarja, pa tudi nadaljnji pritisk na opozicijo ter zatiranje miroljubnih demonstracij in majhnih, neodvisnih medijskih hiš, ki se trudijo ohraniti svoje dejavnosti, kljub sprejetju novega kodeksa avdiovizualnih medijskih storitev julija 2018;

I.  ker Moldavija na indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International leta 2017 med 180 državami skupaj z Azerbajdžanom in Malijem zaseda 122. mesto; ker je organizacija Novinarji brez meja na svetovnem indeksu svobode tiska Moldavijo med 180 državami uvrstila na 81. mesto, medtem ko je leta 2014 zasedala 56. mesto;

Splošna načela in skupne vrednote

1.  poudarja pomen pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja in je seznanjen z napredkom, ki ga je doslej dosegla Moldavija; vztraja, da mora biti popolno izvajanje sporazuma in območja, zlasti ko gre za politične reforme, prednostna naloga, ki bo prispevala k nadaljnji poglobitvi odnosov države z EU, kar bo v korist vseh njenih državljanov, hkrati pa bo v skladu s politiko vzhodnega partnerstva plus, ki jo zastopa Parlament, odprla nove priložnosti;

2.  izreka priznanje pogumnim tvorcem pozitivnih sprememb v Moldaviji, zlasti tistim, ki po bančnih goljufijah v letu 2014 v vrednosti 1 milijarde ameriških dolarjev (oziroma 12 % BDP) vodijo prizadevanja za reformo bančnega sektorja, katera bi bilo treba nadaljevati v skladu s pozivi EU in Mednarodnega denarnega sklada (MDS); pozdravlja, da je MDS julija 2018 kot uspešno ocenil izvajanje programa, ki ga sam sklad podpira; poziva moldavske politike in vse pravosodne organe, naj se pridružijo tem prizadevanjem, da bi v skladu z zavezami iz pridružitvenega sporazuma reformirali državo in se borili proti korupciji, saj je pomanjkanje politične volje ena glavnih ovir za verodostojne reforme; poziva vse politične sile h konstruktivnemu dialogu, ki bo koristil državi;

3.  izraža resno zaskrbljenost zaradi nazadovanja na področju demokratičnih standardov v Moldaviji, pri čemer temeljne vrednote, ki se jim je Moldavija zavezala zlasti s pridružitvenim sporazumom, kot sta demokracija – vključno s poštenimi in preglednimi volitvami, pri katerih se upošteva volja državljanov, in večstrankarskim demokratičnim sistemom – in pravna država – vključno z neodvisnostjo sodstva –, spodkopavajo politični voditelji, s tem ko ju podrejajo poslovnim interesom, čemur velik del političnega razreda in sodstva niti ne nasprotuje, zaradi česar je Republika Moldavija država v primežu oligarhičnih interesov, v kateri je gospodarska in politična moč zgoščena v rokah peščice ljudi, ki uveljavljajo svoj vpliv na parlament, vlado, politične stranke, javno upravo, policijo, sodstvo in medije, to pa vodi v zelo nezadovoljivo izvajanje zakonodaje z malo koristmi za državljane; ponovno izraža odločenost, da se bo za ohranitev skupnih vrednot osredotočil na izpolnjevanje zavez, ne pa na nekakšne neprepričljive geopolitične razloge;

4.  obžaluje namerno kršenje političnih pogojev, povezanih z demokratičnimi standardi v Moldaviji, zlasti nedavne spremembe nacionalne volilne zakonodaje, ki niso obravnavale nekaterih ključnih priporočil iz skupnega mnenja ODIHR in Beneške komisije, pa tudi odstranitev Dorina Chirurtocăje z mesta župana Kišinjeva in razveljavitev izvolitve Andreia Năstaseja, zaradi česar je EU začasno odložila izplačilo makrofinančne pomoči in plačila proračunske podpore;

5.  ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba odločitev o prihodnjem izplačilu makrofinančne pomoči sprejeti šele po izvedbi parlamentarnih volitev, načrtovanih v februarju 2019, in pod pogojem, da se izvedejo v skladu z mednarodno priznanimi standardi in jih ocenijo specializirani mednarodni organi, ter da bi bilo treba plačila v okviru vseh programov proračunske pomoči zadržati, dokler ne bo večjega napredka na področju demokratičnih standardov, vključno z reformo sodstva in sodnimi ukrepi zoper odgovorne za bančno goljufijo v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2018; medtem poziva Komisijo in ESZD, naj po možnosti usklajeno s pomočjo drugih držav članic EU nadaljujeta s prerazporejanjem sredstev za podporo civilni družbi in neodvisnim medijem v Moldaviji ter zasebnega sektorja in lokalnih organov, tudi z novimi partnerskimi in razvojnimi projekti, ter naj usklajujeta prizadevanja z drugimi organizacijami, kot je Mednarodni denarni sklad, da se zagotovi večja skladnost pogojevanja finančne pomoči; s previdnostjo pričakuje rezultate pregleda volilne zakonodaje, ki ga opravlja pravni odbor moldavskega parlamenta za imenovanja in imunitete; poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje mehanizem za spremljanje reform, ki bo vključeval jasna merila;

6.  opozarja na vsebino členov 2 in 455 pridružitvenega sporazuma, v skladu s katerima je spoštovanje demokratičnih načel njegova bistvena sestavina, kršitev katere lahko privede do opustitve pravic, ki iz sporazuma izhajajo; opozarja, da bodo potrebna velika prizadevanja za nadaljnje izpolnjevanje meril na področju boja proti korupciji in pranju denarja; zahteva, naj se vsi prihodnji sporazumi pogojujejo tudi z reformo sodstva ter temeljito preiskavo in kazenski pregon odgovornih za goljufijo v vrednosti milijarde ameriških dolarjev; opozarja tudi na merila za boj proti korupciji in pranju denarja, ki so povezana s politiko vizumske liberalizacije;

Vzpostavljeni institucionalni okvir za izvajanje sporazuma

7.  pozdravlja, da je Moldavija v skladu z zavezami iz pridružitvenega sporazuma sprejela številne zakone; vseeno poudarja, kako pomembno je hitro in popolno izvajanje teh zakonov, da bi uresničili končni cilj pridružitvenega sporazuma ter občutno in trajno izboljšali življenjske razmere navadnih državljanov Moldavije;

8.  poziva k tesnejši vključitvi Parlamenta, predsednika vlade ter ministra za zunanje zadeve in evropsko povezovanje Moldavije v zagotavljanje političnega nadzora na visoki ravni in spremljanje izvajanja pridružitvenega sporazuma, zlasti z nenehno racionalizacijo ustreznih parlamentarnih in vladnih struktur, izboljšanjem upravne zmogljivosti, usklajevanjem in sinhroniziranjem načrtov strokovnih ministrstev ter njihovim popolnim in učinkovitim izvajanjem;

9.  pozdravlja ustanovitev medparlamentarne skupščine Gruzije, Moldavije in Ukrajine ter njeno prvo sejo 8. in 9. junija 2018 v Kijevu; spodbuja to skupščino, naj nadzira tudi izvajanje pridružitvenih sporazumov;

10.  poziva moldavske oblasti, naj vložijo več truda v izvajanje pridružitvenega sporazuma in naj organizirajo svoje ukrepe, zlasti prek nacionalnega akcijskega načrta za izvajanje pridružitvenega sporazuma, glede na specifične sektorje in posebne rezultate, ki naj bi se dosegli, ne pa glede na člene pridružitvenega sporazuma, da bi razvile podroben prednostni vrstni red in zaporedje ukrepov na podlagi ocene učinka, ki ju pripravijo posebne strokovne enote;

11.  poziva ESZD in Evropsko komisijo, naj – glede na napredek na področju demokratičnih standardov – ustanovita posebno podporno skupino EU za Moldavijo, da bi povečali prenos strokovnega znanja, zlasti o približevanju moldavske zakonodaje pravu EU, in po izpolnitvi pogojev uskladili zagotavljanje finančne pomoči Moldaviji za podporo izvajanju pridružitvenega sporazuma;

12.  poziva ESZD in Evropsko komisijo, naj okrepita notranje zmogljivosti za izboljšanje spremljanja izvajanja pridružitvenega sporazuma, zlasti z znatnim povečanjem temu namenjenih človeških virov, ter za približevanje kvalitativni oceni napredka, zlasti z uvedbo postopkov pregledovanja za ocene dejansko dosežene ravni usklajenosti s pravnim redom EU, kot to zahteva pridružitveni sporazum;

13.  pozdravlja okrepljeni dialog na ministrski ravni z Moldavijo in drugimi pridruženimi partnericami, kar zadeva reforme, povezane s pridruževanjem, na področju trgovine, in podpira – ob upoštevanju napredka na področju demokratičnih standardov – začetek takih dialogov na drugih področjih, zajetih v pridružitvenem sporazumu, vključno s političnimi vprašanji, pravosodjem, svobodo in varnostjo ter sektorskim sodelovanjem;

14.  opozarja na mnenje Beneške komisije o volilni reformi v Moldaviji, ki ga tudi sam podpira, in sicer, da ni bilo zadostnega soglasja za spremembe v smeri mešanega volilnega sistema za parlamentarne volitve (razen podpore Demokratične stranke in Socialistične stranke) in da bi lahko ta privedel do neprimernega vpliva poslovnih interesov na kandidate; zato ponovno poziva moldavske organe, naj izboljšajo volilni sistem in tako zagotovijo, da bodo prihodnje volitve odražale voljo moldavskih državljanov, ne pa majhnega števila izbrancev; moldavske organe tudi poziva, naj v celoti izvajajo priporočila urada ODIHR, zlasti glede financiranja strank ter svobode in pluralnosti medijev; ponovno izraža pripravljenost Parlamenta za opazovanje naslednjih parlamentarnih volitev v Moldaviji;

Politični dialog in reforma, sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike

15.  izraža zaskrbljenost zaradi sprememb zakonika o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki so bile sprejete v zadnjem trenutku julija 2018 in o katerih ni bilo posvetovanj s civilno družbo; poziva moldavske organe, naj v celoti izvajajo kodeks v skladu z evropskimi standardi za svobodo in pluralizem medijev, kot sta priporočili Evropska komisija in Beneška komisija; poudarja, da so v tem procesu pomembna dejanska posvetovanja s civilno družbo in neodvisnimi mediji ter sprejetje novega zakona o oglaševanju; poudarja, da se je treba izogniti vsem poskusom ogrožanja pluralizma medijev, zlasti tistim, ki bi dodatno spodbujali kartelno urejanje medijskega trga in z njim povezanega oglaševalskega trga; poziva moldavske oblasti, naj sprejmejo novi zakon o oglaševanju po pristnem posvetovanju s civilno družbo; z zaskrbljenostjo opaža, da so mediji trenutno zelo monopolizirani in podrejeni političnim in poslovnim skupinam v državi; poziva k preglednosti lastništva medijev in zagotavljanju namenske pomoči za neodvisne medije, zlasti lokalne, da bodo lahko izpolnjevali zahteve iz kodeksa, kar zadeva obvezne lokalne vsebine; poudarja pomen zagotavljanja resnične neodvisnosti regulativne agencije za medije;

16.  pozdravlja reformna prizadevanja na področjih javne uprave in upravljanja javnih financ ter spodbuja nadaljnje ukrepe za povečanje preglednosti;

17.  pozdravlja dobro sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike ter zlasti visoko stopnjo usklajenosti z izjavami na področju te politike, pa tudi sodelovanje pri misijah in operacijah skupne varnostne in obrambne politike in pa sodelovanje Moldavije z zvezo NATO; je seznanjen z napredkom pri sprejemanju nove nacionalne obrambne strategije in akcijskega načrta za njeno izvajanje za obdobje 2017–2021, potem ko je moldavski predsednik umaknil nacionalno varnostno strategijo; pozdravlja začetek veljavnosti sporazuma o izmenjavi tajnih podatkov med EU in Moldavijo;

18.  izraža pohvalo moldavskim organom za postopno izboljšanje odnosov s Tiraspolom, zlasti z izvajanjem ukrepov za krepitev zaupanja, vključno z odprtjem mostu Gura Bîcului-Bîcioc in podpisom dodatnih šestih protokolov, s čimer se je izboljšalo življenje državljanov na obeh straneh reke Dnester; ponovno izraža popolno zavezanost EU in njeno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Moldavije ter prizadevanjem za mirno rešitev pridnestrskega vprašanja; brez zadržkov podpira prizadevanja OVSE, EU in drugih deležnikov ter spodbuja organe, naj sodelujejo zlasti z MSP iz Pridnestrja, da bi nadgradili doseženo raven sodelovanja, in naj si dodatno prizadevajo za spoštovanje človekovih pravic ter spoštujejo vse sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice; poziva moldavske organe, naj si dodatno prizadevajo za izvajanje spremenjenega zakona o posebnem pravnem statusu Gagauzije;

Pravna država in dobro upravljanje

19.  poziva organe, naj predvsem z nadaljnjim dodeljevanjem ustreznih sredstev, preglednimi izbirnimi postopki, pri katerih bodo sodelovali neodvisni strokovnjaki za zaposlovanje, in s sprejetjem ustavnih sprememb v skladu s priporočili Beneške komisije, ki bodo zlasti usmerjene v odpravo začetnega petletnega mandata sodnikov, spremembo sestave in okrepitev vloge vrhovnega sodnega sveta ter odpravo pooblastila moldavskega parlamenta za imenovanje sodnikov vrhovnega sodišča, poskrbijo za neodvisnost, nepristranskost in učinkovitost sodstva in specializiranih protikorupcijskih institucij, tako tudi vrhovnega sveta tožilcev, nacionalnega centra za boj proti korupciji in urada tožilca za boj proti korupciji, nacionalnega organa za integriteto in agencije za odvzem premoženjske koristi; je še vedno zelo zaskrbljen zaradi selektivnih sodnih praks moldavskega sodstva in poudarja, da to po navedbah iz najnovejših poročil organizacije Transparency International trpi zaradi omejene neodvisnosti od izvršilne veje oblasti in se uporablja kot instrument proti političnim nasprotnikom in poslovnim interesom; ugotavlja, da je pomembno pridobiti čvrste izkušnje pri preiskavah primerov korupcije, tudi v zelo izpostavljenih primerih;

20.  pozdravlja zakonodajne spremembe, sprejete julija 2018, ki naj bi okrepile izbor in napredovanje sodnikov na podlagi uspešnosti, pa tudi njihovo odgovornost;

21.  na podlagi ugotovitev in priporočil iz prvega in drugega Krollovega poročila, ki bi morali biti objavljeni v celoti, znova poziva k hitremu in transparentnemu kazenskemu pregonu vseh odgovornih za bančne goljufije v višini 1 milijarde USD, ki so bile razkrite leta 2014, ter odvzem ukradenih sredstev; je seznanjen s strategijo za izterjavo premoženja, ki so jo sprejeli moldavski organi, a z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila preiskava v tej zadevi precej neučinkovita; poudarja, da morajo sodišča začeti upoštevati trdne dokaze in čim prej na javni obravnavi razsojati o zadevah, ki čakajo na obravnavo oziroma so v postopku preiskave, zlasti primer Ilhana Shora; poudarja, da je politična odločitev za reševanje bank z javnimi sredstvi še dodatno povečala resno nezaupanje v moldavsko politiko; poziva Svet, naj preuči možnost sankcij zoper posameznike, ustrezne države članice EU pa poziva, naj podprejo preiskavo;

22.  je zaskrbljen, ker se je z zaletavim sprejetjem tako imenovanega svežnja fiskalnih reform julija 2018, ki vključuje shemo davčne amnestije in tako omogoča legalizacijo nezakonito pridobljenega premoženja, povečalo tveganje pranja denarja; poziva k spremembi tega svežnja, da bi se odpravile te vrzeli, medtem pa se zavezuje, da bo še naprej zelo pozorno spremljal njegovo izvajanje ter se pri tem usklajeval s Komisijo, ESZD in drugimi mednarodnimi organizacijami;

23.  poudarja, da je treba obravnavati in odvračati drugi pojave organiziranega kriminala, vključno s tihotapljenjem orožja, trgovino z ljudmi in pranjem denarja v velikem obsegu, zlasti iz Rusije; poudarja, da so sodniki odgovorni za uveljavljanje pravne države in da bi morali pravnomočno obsojeni sodniki prestati svoje kazni;

24.  poziva, naj se po zgledu Ukrajine na spletu omogoči neposredni vpogled v elektronske izjave politikov in uradnikov na višjih položajih;

25.  poziva moldavske organe, naj spoštujejo mednarodna načela in vzdržujejo dobro prakso, ki ustvarja ugodno okolje za civilno družbo; poudarja bistveno vlogo civilne družbe pri spremljanju izvajanja reform, pa tudi pri spodbujanju preglednosti in odgovornosti javnih institucij; pričakuje predvsem, da prihodnja zakonodaja ne bo nikoli omejevala domačega ali tujega financiranja moldavskih nevladnih in civilnodružbenih organizacij ali prekomerno povečevala njihovo upravno obremenitev in obremenitev poročanja; obžaluje, da je bila udeležba državljanov v številnih primerih omejena, na primer marca 2018, ko je osrednja volilna komisija zavrnila vlogo za organizacijo referenduma o spremembah volilnega sistema;

Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

26.  izraža zaskrbljenost, ker kaže, da se prostor za civilno družbo v državi vse bolj oži, in poziva organe, naj nemudoma ustavijo neupravičene ali nesorazmerne kazenske postopke, med katerimi so tudi takšni, ki temeljijo na izmišljenih obtožbah, in selektivno pravičnost zoper politične nasprotnike, njihove odvetnike in/ali družine; kritizira, da države članice EU oziroma delegacija ESZD vse težje spremljajo sodne procese, ki potekajo za zaprtimi vrati; je posebej zaskrbljen nad postopki, ki so uperjeni zoper zagovornike človekovih pravic, neodvisne sodnike, kot sta Domnica Manole in Gheorghe Balan, novinarje in kritike vlade ali predsednika demokratične stranke Moldavije, Vladimirja Plahotniuca; poziva oblasti, naj zagotovijo pravico do poštenega sojenja in spoštovanje človekovih pravic v prostorih za pridržanje; poudarja, da je treba učinkovito preiskati obtožbe glede mučenja v institucijah za pridržanje in psihiatričnih ustanovah; poziva organe, naj zagotavljajo tudi spoštovanje svobode zbiranja in izražanja ter zlasti organiziranja miroljubnih demonstracij in dosledno spoštovanje te temeljne pravice v skladu z mednarodnimi standardi;

27.  pozdravlja sprejetje nove nacionalne strategije za enakost spolov v letu 2017 in poziva organe, naj poskrbijo, da se bo v celoti izvajala;

28.  organe poziva, naj si bistveno bolj prizadevajo za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti za ranljive skupine, tako da se borijo proti še vedno zelo zaskrbljujočim sovražnemu govoru, nasilju, družbenemu izključevanju in diskriminaciji oseb LGBTQI, invalidov in manjšin, kot je romska populacija, pa tudi proti sovražnemu govoru in diskriminaciji na podlagi spola ali politične pripadnosti;

29.  odločno obsoja nedavno izročitev turških državljanov Turčiji/njihovo ugrabitev zaradi njihovih domnevnih povezav z gibanjem Gülen, s čimer so bile kršene pravna država in temeljne človekove pravice; poziva moldavske oblasti, naj zagotovijo, da se bodo zahteve tretjih držav za izročitev obdelale na pregleden način, pri čemer se bodo sodni postopki upoštevali popolnoma v skladu z evropskimi načeli in standardi;

Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje

30.  pozdravlja, da se je kot posledica začetka veljavnosti poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja precej povečal uvoz moldavskih proizvodov v EU ter dejstvo, da je EU največja vlagateljica v Moldavijo, obžaluje pa, da to ni privedlo do izboljšanja socialnega in ekonomskega položaja državljanov; svari, da utegne biti ogrožena podpora državljanov za proevropska usmeritev države, če ne bo napredka pri izboljševanju življenjskega standarda prebivalstva;

31.  želi spomniti, kako pomembna sta neodvisno sodstvo in boj proti korupciji, pa tudi zmanjšanje upravnih in birokratskih bremen za izboljšanje naložbenega in poslovnega okolja;

32.  spodbuja nadaljnji napredek na področjih sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter zaščite geografskih označb;

33.  poziva k učinkoviti skladnosti s členi o trgovini in trajnostnem razvoju ter z mednarodnimi obveznostmi, zlasti pa k ustreznemu izvajanju temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela;

34.  meni, da je regulativno zbliževanje s pravnim redom EU osrednji element poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja, saj je dejanski dostop do trga in reform EU zelo odvisen od ustreznega izvajanja in uveljavljanja ustrezne zakonodaje; je seznanjen s pomembnimi izzivi, ki jih to pomeni za vodstvo, institucije in javno upravo v Moldaviji, ter spodbuja Komisijo, naj zagotovi primerno tehnično in finančno podporo;

Energija in druga področja sodelovanja

35.  pozdravlja razglasitev energetskega zakona v letu 2017, ki je nadaljnji korak k prenosu tretjega energetskega svežnja, in spodbuja konkretne ukrepe, s katerimi bi zagotovili neodvisnost regulativne agencije za energetiko ANRE; priznava prizadevanja Moldavije za spodbujanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter meni, da je bistveno okrepiti metode agro-ekološkega kmetovanja v okviru trajnostnega razvoja podeželja;

36.  poziva k odločnejšemu ukrepanju na področju varstva okolja, zlasti pri upravljanju vode reke Dnester, ravnanja z odpadki in podnebnih sprememb, zlasti z izvajanjem in usklajevanjem zakonodaje;

Institucionalne določbe

37.  poziva EU, njene države članice in Moldavijo, naj še povečajo prizadevanja pri obveščanju v zvezi z izvajanjem pridružitvenega sporazuma in pričakovanimi koristmi s tem povezanih reform in tesnejše povezanosti z Evropsko unijo za državljane Moldavije; poudarja, da se je treba proti ruskim dezinformacijam boriti z dostopnimi kakovostnimi informacijami na podlagi podatkov, in sicer v vseh glavnih jezikih, ki se uporabljajo v Moldaviji;

38.  ponavlja svojo odločenost okrepiti spremljanje izvajanja mednarodnih sporazumov z vzhodnimi partnerji EU; znova poziva Komisijo in ESZD, naj Parlamentu in Svetu pogosteje predložita redna pisna poročila o izvajanju teh sporazumov;

39.  meni, da je praksa vključevanja moldavskih oblasti vse od faze priprave ustrezne zakonodaje koristna in da je zaradi tega proces bolj vključujoč, stroški tranzicije za Moldavijo pa nižji, in poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi postopke predhodnega posvetovanja;

40.  ugotavlja, da se ocenjevanje izvajanja poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega sporazuma osredotoča predvsem na trgovinske tokove in prepreke za trgovino; poziva Komisijo, naj spremlja in ocenjuje ustrezno izvajanje poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega sporazuma, pri tem pa naj bo posebej pozorna na prenos in izvajanje pravnega reda, pa tudi na posledice za moldavsko družbo, ter poskrbi za javno in izčrpno letno poročanje, tudi o tehnični in finančni podpori, ki jo zagotavlja EU;

41.  poziva ESZD in Komisijo, naj vsa letna poročila o izvajanju pridružitve objavita istočasno, hkrati z njimi pa še primerjalno oceno stopnje napredka pri izvajanju pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini v vsaki pridruženi partnerski državi, in sicer glede na specifična merila;

42.  odločno poudarja, da je treba pripraviti letna poročila o izvajanju pridružitvenih sporazumov;

o
o   o

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Republike Moldavije.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0303.
(2) UL C 356, 4.10.2018, str. 130.
(3) UL C 334, 19.9.2018, str. 199.
(4) UL C 11, 12.1.2018, str. 82.
(5) Študija z naslovom Volilne reforme v treh državah vzhodnega sosedstva – Ukrajini, Gruziji in Moldaviji ter vpliv na razvoj politike v teh državah, Evropski parlament, 26. oktober 2017.
(6) Evropska ocena izvajanja z naslovom Pridružitveni sporazumi med EU in Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino, Evropski parlament, 28. junij 2018.
(7) Študija z naslovom Razvoj institucionalnega okvira za izvajanje pridružitvenih sporazumov z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, Evropski parlament, julij 2018.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov