Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 29. november 2018 - BruseljKončna izdaja
Uporaba stopnje Euro 5 pri homologaciji dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov ***I
 Trgovina z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno ravnanje ali kaznovanje ***I
 Sklad za azil, migracije in vključevanje: ponovni prevzem obveznosti za preostale zneske ***I
 Pristop Samoe k začasnemu Sporazumu o partnerstvu med EU in pacifiškimi državami ***
 Imenovanje predsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2018/003 EL/Attica publishing
 Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ***I
 Skupna pravila za opravljanje zračnih prevozov ***I
 Avtorizacija za uporabo natrijevega dikromata
 Afera Cum Ex: gospodarski kriminal in vrzeli v veljavnem pravnem okviru
 Vloga nemške agencije za zaščito otrok (Jugendamt) v čezmejnih družinskih sporih
 STO: pot naprej
 Poročilo o Srbiji za leto 2018
 Poročilo o Kosovu za leto 2018
 Poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2018
 Poročilo o Albaniji za leto 2018
 Poročilo o Črni gori za leto 2018
 Varstvo akademske svobode v zunanjem delovanju EU
 Položaj invalidk

Uporaba stopnje Euro 5 pri homologaciji dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov ***I
PDF 122kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 168/2013 v zvezi z uporabo standarda Euro 5 pri homologaciji dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (COM(2018)0137 – C8-0120/2018 – 2018/0065(COD))
P8_TA(2018)0466A8-0346/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0137),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0120/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. novembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0346/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. novembra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 168/2013 glede uporabe stopnje Euro 5 pri homologaciji dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov

P8_TC1-COD(2018)0065


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/129.)

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 32.


Trgovina z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno ravnanje ali kaznovanje ***I
PDF 122kWORD 54k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (kodificirano besedilo) (COM(2018)0316 – C8-0210/2018 – 2018/0160(COD))
P8_TA(2018)0467A8-0387/2018

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0316),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0210/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0387/2018),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. novembra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (kodificirano besedilo)

P8_TC1-COD(2018)0160


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/125.)

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Sklad za azil, migracije in vključevanje: ponovni prevzem obveznosti za preostale zneske ***I
PDF 156kWORD 56k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 29. novembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede ponovnega prevzema obveznosti za preostale zneske prevzetih obveznosti za podporo izvajanju sklepov Sveta (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601 ali dodelitve teh zneskov za druge ukrepe v okviru nacionalnih programov (COM(2018)0719 – C8-0448/2018 – 2018/0371(COD))(1)
P8_TA(2018)0468A8-0370/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Namen te uredbe je omogočiti ponovni prevzem obveznosti za preostale zneske prevzetih obveznosti za podporo izvajanju sklepov Sveta (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta8, ali dodelitev teh zneskov za druge ukrepe v okviru nacionalnih programov v skladu s prednostnimi nalogami Unije in potrebami držav članic na področju migracij in azila.
(1)  Namen te uredbe je omogočiti ponovni prevzem obveznosti za preostale zneske prevzetih obveznosti za podporo izvajanju sklepov Sveta (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta8, ali dodelitev teh zneskov za druge ukrepe v okviru nacionalnih programov v skladu s prednostnimi nalogami Unije in potrebami držav članic na določenih področjih migracij in azila. Njen namen je tudi zagotoviti, da sta ta ponovni prevzem obveznosti ali dodelitev pregledna.
_____________
__________________
8.  Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).
8.  Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Države članice bi morale imeti možnost zgoraj navedene zneske uporabiti za nadaljnje izvajanje premestitev, in sicer tako, da se za te zneske v nacionalnih programih ponovno prevzamejo obveznosti za isti ukrep. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da se ob ustrezni utemeljitvi v spremembi nacionalnih programov držav članic, ta sredstva uporabijo tudi za obravnavanje drugih izzivov na področju migracij in azila v skladu z uredbo o Skladu za azil, migracije in vključevanje. Potrebe držav članic na teh področjih so še vedno znatne. Ponovni prevzem obveznosti za zgoraj navedene zneske za isti ukrep ali njihova prerazporeditev k drugim ukrepom v okviru nacionalnega programa bi morala biti mogoča samo enkrat in z odobritvijo Komisije.
(4)  Države članice bi morale imeti možnost zgoraj navedene zneske uporabiti za nadaljnje izvajanje premestitev, in sicer tako, da se za te zneske v nacionalnih programih ponovno prevzamejo obveznosti za isti ukrep. Vsaj 20 % teh zneskov bi morale države članice uporabiti za ponovni prevzem obveznosti za ukrepe v nacionalnih programih, premestitev prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite ali preselitev in druge ad hoc humanitarne sprejeme. Za preostale zneske bi bilo treba omogočiti, da se ob ustrezni utemeljitvi v spremembi nacionalnih programov držav članic financirajo posebni ukrepi iz poglavij II in III na področju migracij in azila v skladu z uredbo o Skladu za azil, migracije in vključevanje, zlasti razvoj vidikov skupnega evropskega azilnega sistema, predvsem združitev družine ali podpiranje zakonitih migracij v države članice in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav. Potrebe držav članic na teh področjih so še vedno znatne. Ponovni prevzem obveznosti za zgoraj navedene zneske za isti ukrep ali njihova prerazporeditev na druge ukrepe v okviru nacionalnega programa bi morala biti mogoča samo enkrat in z odobritvijo Komisije. Države članice bi morale zagotoviti, da se pri dodeljevanju sredstev v celoti spoštujejo načela iz finančne uredbe, predvsem učinkovitost in preglednost.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Ciljno skupino, ki je upravičena do premestitve, bi bilo treba razširiti, da se državam članicam omogoči večja prožnost pri izvajanju premestitev.
(5)  Ciljno skupino, ki je upravičena do premestitve, in države, iz katerih se osebe premeščajo, bi bilo treba razširiti, da se državam članicam omogoči večja prožnost pri izvajanju premestitev. Pri premestitvi bi morali imeti prednost mladoletniki brez spremstva, drugi ranljivi prosilci in družinski člani upravičencev do mednarodne zaščite.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Države članice bi morale imeti tudi dovolj časa, da zneske, za katere so bile obveznosti ponovno prevzete za isti ukrep ali ki so bili prerazporejeni k drugim ukrepom, porabijo pred njihovo sprostitvijo. Kadar take ponovne prevzeme obveznosti ali prerazporeditve zneskov v okviru nacionalnega programa odobri Komisija, bi se moralo zato šteti, da so bile za zadevne zneske obveznosti prevzete v letu spremembe nacionalnega programa, s katero je bil odobren zadevni ponovni prevzem obveznosti ali prerazporeditev.
(7)  Države članice bi morale imeti tudi dovolj časa, da zneske, za katere so bile obveznosti ponovno prevzete za isti ukrep ali ki so bili prerazporejeni k drugim posebnim ukrepom, porabijo pred njihovo sprostitvijo. Kadar take ponovne prevzeme obveznosti ali prerazporeditve zneskov v okviru nacionalnega programa odobri Komisija, bi se moralo zato šteti, da so bile za zadevne zneske obveznosti prevzete v letu spremembe nacionalnega programa, s katero je bil odobren zadevni ponovni prevzem obveznosti ali prerazporeditev.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati o uporabi sredstev za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite, zlasti o prerazporeditvi na druge ukrepe v okviru nacionalnega programa in ponovnem prevzemu obveznosti.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Če Uredba (EU) št. 516/2014 ne bo spremenjena še pred koncem leta 2018, države članice ustreznih finančnih sredstev ne bodo mogle več uporabljati v okviru nacionalnih programov, ki jih podpira Sklad za azil, migracije in vključevanje. Zaradi nujnosti spremembe Uredbe (EU) št. 516/2014 bi morala veljati izjema za rok osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Uredba (EU) št. 516/2014
Člen 18 – naslov
(-1)  naslov se nadomesti z naslednjim:
Sredstva za premestitev upravičencev do mednarodne zaščite
Sredstva za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite
Sprememba 8
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) št. 516/2014
Člen 18 – odstavek 1
(1)  V odstavku 1 se besedilo „upravičenca do mednarodne zaščite“ nadomesti z besedilom „prosilca za mednarodno zaščito ali upravičenca do mednarodne zaščite“;
črtano
Sprememba 9
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Uredba (EU) št. 516/2014
Člen 18 – odstavek 1
(1a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
1.  Zaradi upoštevanja načela solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter ob upoštevanju razvoja politike Unije v izvedbenem obdobju sklada države članice poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s točko (a) člena 15(1), prejmejo dodaten znesek iz točke (b) člena 15(2) v obliki pavšalnega zneska v višini 6 000 EUR za vsakega upravičenca do mednarodne zaščite, premeščenega iz druge države članice.
1. Zaradi upoštevanja načela solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter ob upoštevanju razvoja politike Unije v izvedbenem obdobju sklada države članice poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s točko (a) člena 15(1), prejmejo dodaten znesek iz točke (b) člena 15(2) v obliki pavšalnega zneska v višini 10 000 EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito in upravičenca do mednarodne zaščite, premeščenega iz druge države članice.;
Sprememba 10
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) št. 516/2014
Člen 18 – odstavek 3
3.  Dodatni zneski iz odstavka 1 tega člena se državam članicam prvič dodelijo s posameznimi sklepi o financiranju, s katerimi se odobri njihov nacionalni program v skladu s postopkom iz člena 14 Uredbe (EU) št. 514/2014, nato pa s sklepom o financiranju, ki se priloži sklepu o odobritvi njihovega nacionalnega programa. Ob ustrezni utemeljitvi v spremembi zadevnega nacionalnega programa je za navedene zneske možen ponovni prevzem obveznosti za isti ukrep v okviru nacionalnega programa ali njihova prerazporeditev k drugim ukrepom v okviru nacionalnega programa. Ponovni prevzem obveznosti za določen znesek ali njegova prerazporeditev se lahko opravi samo enkrat. Komisija ponovni prevzem obveznosti ali prerazporeditev odobri s spremembo nacionalnega programa.
3.  Dodatni zneski iz odstavka 1 tega člena se državam članicam prvič dodelijo s posameznimi sklepi o financiranju, s katerimi se odobri njihov nacionalni program v skladu s postopkom iz člena 14 Uredbe (EU) št. 514/2014, nato pa s sklepom o financiranju, ki se priloži sklepu o odobritvi njihovega nacionalnega programa. Ob ustrezni utemeljitvi v spremembi zadevnega nacionalnega programa je za navedene zneske možen ponovni prevzem obveznosti za isti ukrep v okviru nacionalnega programa ali njihova prerazporeditev na druge posebne ukrepe iz poglavja II in poglavja III te uredbe v okviru nacionalnega programa. Ponovni prevzem obveznosti za določen znesek ali njegova prerazporeditev se lahko opravi samo enkrat. Komisija ponovni prevzem obveznosti ali prerazporeditev odobri s spremembo nacionalnega programa. Finančna sredstva se pregledno in učinkovito dodelijo v skladu s cilji nacionalnega programa.
V zvezi z zneski, ki izhajajo iz začasnih ukrepov, vzpostavljenih s sklepoma (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601, se za vsaj 20 % zneskov, za katere se ponovno prevzamejo obveznosti, obveznosti ponovno prevzamejo za ukrepe v nacionalnih programih za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite ali preselitev in druge ad hoc humanitarne sprejeme.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (EU) št. 516/2014
Člen 18 – odstavek 3a
3a.  Za namene člena 50(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 se v primerih, ko se za zneske, ki izhajajo iz začasnih ukrepov, določenih v sklepih (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601, ponovno prevzamejo obveznosti za isti ukrep v okviru nacionalnega programa ali se zneski prerazporedijo k drugim ukrepom v okviru nacionalnega programa v skladu z odstavkom 3, šteje, da so bile za zadevne zneske obveznosti prevzete v letu spremembe nacionalnega programa, s katero se odobri zadevni ponovni prevzem obveznosti ali zadevna prerazporeditev.
3a.  Za namene člena 50(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 se v primerih, ko se za zneske, ki izhajajo iz začasnih ukrepov, določenih v sklepih (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601, ponovno prevzamejo obveznosti za isti ukrep v okviru nacionalnega programa ali se zneski prerazporedijo na druge posebne ukrepe v okviru nacionalnega programa v skladu z odstavkom 3, šteje, da so bile za zadevne zneske obveznosti prevzete v letu spremembe nacionalnega programa, s katero se odobri zadevni ponovni prevzem obveznosti ali zadevna prerazporeditev.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (EU) št. 516/2014
Člen 18 – odstavek 3 c (novo)
3c.  Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi tega člena, zlasti o prerazporeditvi na druge ukrepe v okviru nacionalnih programov in ponovno prevzetih obveznosti.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (EU) št. 516/2014
Člen 18 – odstavek 4
(4)  v odstavku 4 se besedilo „upravičencev do mednarodne zaščite“ nadomesti z besedilom „prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite“.
črtano
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Uredba (EU) št. 516/2014
Člen 18 – odstavek 4
(4a)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
4.  Da bi učinkovito sledili cilju solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami iz člena 80 PDEU, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 te uredbe, s katerimi v okviru razpoložljivih sredstev prilagodi pavšalni znesek iz odstavka 1 tega člena, pri čemer zlasti upošteva trenutno stopnjo inflacije, zadevni razvoj dogodkov na področju premeščanja upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo ter dejavnike, na podlagi katerih se da najbolje izkoristiti uporabo finančne spodbude iz pavšalnih zneskov.
4.  Da bi učinkovito sledili cilju solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami iz člena 80 PDEU, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 te uredbe, s katerimi v okviru razpoložljivih sredstev prilagodi pavšalni znesek iz odstavka 1 tega člena, pri čemer zlasti upošteva trenutno stopnjo inflacije, zadevni razvoj dogodkov na področju premeščanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo, preselitev in drugih ad hoc humanitarnih sprejemov ter dejavnike, na podlagi katerih se da najbolje izkoristiti uporabo finančne spodbude iz pavšalnih zneskov.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0370/2018).


Pristop Samoe k začasnemu Sporazumu o partnerstvu med EU in pacifiškimi državami ***
PDF 112kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o pristopu Samoe k začasnemu Sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi strani (12281/2018 – C8-0434/2018 – 2018/0291(NLE))
P8_TA(2018)0469A8-0376/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12281/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0434/2018),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2016 o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2011 o začasnem sporazumu o partnerstvu med ES in pacifiškimi državami(2),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000 (sporazum iz Cotonouja)(3),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A8-0376/2018),

1.  odobri pristop Samoe k sporazumu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Samoe.

(1) UL C 215, 19.6.2018, str. 2.
(2) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 19.
(3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.


Imenovanje predsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke
PDF 111kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o predlogu za imenovanje predsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke (N8-0120/2018 – C8-0466/2018 – 2018/0905(NLE))
P8_TA(2018)0470A8-0380/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Evropske centralne banke z dne 7. novembra 2018 za imenovanje predsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke (C8-0466/2018),

–  ob upoštevanju člena 26(3) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih uresničevanja demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora(2),

–  ob upoštevanju člena 122a Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0380/2018),

A.  ker člen 26(3) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 določa, da Evropska centralna banka Parlamentu predloži predlog za imenovanje predsednika svojega nadzornega sveta in da se predsednik izbere na podlagi odprtega izbirnega postopka izmed uglednih in izkušenih posameznikov s področja bančnih in finančnih zadev, ki niso člani sveta ECB;

B.  ker člen 26(2) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 določa, da se pri imenovanju članov nadzornega sveta v skladu s to uredbo spoštujejo načela izkušenosti, usposobljenosti in uravnotežene zastopanosti spolov;

C.  ker je Evropska centralna banka v pismu z dne 7. novembra 2018 Parlamentu predložila predlog o imenovanju Andree Enrie na mesto predsednika nadzornega sveta;

D.  ker je Odbor Parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve nato ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 26(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1024/2013; ker je odbor med izvajanjem ocene od predlaganega kandidata prejel življenjepis;

E.  ker je imel predlagani kandidat 20. novembra 2018 predstavitev v odboru, ki jo je začel z uvodnim nagovorom, nato pa je odgovarjal na vprašanja članov odbora;

1.  odobri predlog Evropske centralne banke o imenovanju Andree Enrie na mesto predsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Evropski centralni banki, Svetu in vladam držav članic.

(1) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.
(2) UL L 320, 30.11.2013, str. 1.


Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2018/003 EL/Attica publishing
PDF 141kWORD 53k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga Grčije – EGF/2018/003 EL/Attica publishing) (COM(2018)0667 – C8-0430/2018 – 2018/2240(BUD))
P8_TA(2018)0471A8-0377/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0667 – C8-0430/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, zlasti člena 12(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0377/2018),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način;

C.  ker je Grčija vložila vlogo EGF/2018/003 EL/Attica publishing za finančni prispevek iz ESPG po odpustitvi 550 presežnih delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 58 NACE Revizija 2 (Založništvo), v grški regiji na ravni NUTS 2 Atika (EL30);

D.  ker je vloga utemeljena na merilih za pomoč iz člena 4(1)(b) uredbe o ESPG, ki zahteva, da je najmanj 500 delavcev postalo presežnih v referenčnem obdobju devetih mesecev v podjetjih, ki delujejo v isti gospodarski panogi na ravni oddelka NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ali v več kot dveh sosednjih regijah na ravni NUTS 2, če je prizadetih več kot 500 delavcev v dveh regijah skupaj v državi članici;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(b) Uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Grčija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 2 308 500 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 3 847 500 EUR;

2.  ugotavlja, da so grški organi vlogo predložili 22. maja 2018, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Grčija, oceno te vloge dokončala 4. oktobra 2018 in jo še istega dne posredovala Parlamentu, kar pomeni, da je upoštevala rok 12 tednov;

3.  je seznanjen s trditvami Grčije, da so odpuščanja presežnih delavcev povezana s svetovno finančno in gospodarsko krizo, zlasti z njenimi učinki na grško gospodarstvo, ki vključujejo zmanjšanje realnega BDP na prebivalca, čedalje večjo brezposelnost, vedno nižje plače in manjše dohodke gospodinjstev, v povezavi s hitrim digitalnim razvojem, ki skupaj z manjšimi odhodki za oglaševanje pomembnih oglaševalcev spreminja založniški sektor; ugotavlja, da se sektor sooča z zmanjšanjem prihodkov iz oglaševanja in prodaje;

4.  želi spomniti, da bodo odpuščanja, do katerih je prišlo v treh podjetjih, ki delujejo v grškem sektorju založništva, po pričakovanjih močno škodila lokalnemu gospodarstvu, njihov učinek pa je povezan s težavami pri prezaposlovanju zaradi pomanjkanja delovnih mest, odsotnosti poklicnega usposabljanja, ki bi ustrezalo preverjenim potrebam na trgu dela, in velikega števila iskalcev zaposlitve;

5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da brezposelnost in dolgoročna brezposelnost v Atiki prispevata velik delež k brezposelnosti v Grčiji, kjer je ta še vedno visoka;

6.  želi spomniti, da je to druga vloga Grčije za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpuščanja v sektorju založništva v Atiki, saj je bila leta 2014 vložena vloga EGF/2014/018, ki je bila rešena pozitivno(4);

7.  ugotavlja, da se vloga nanaša na 550 delavcev, ki so postali presežni, od tega je veliko žensk (41,82 %); ugotavlja tudi, da je 14,73 % presežnih delavcev starejših od 55 let, 1,6 % pa je mlajših od 30 let; glede na navedeno priznava pomen aktivnih ukrepov na trgu dela, ki se sofinancirajo iz ESPG, za izboljšanje možnosti ponovnega vključevanja teh ranljivih skupin na trg dela;

8.  pozdravlja, da se pri načrtovani ponudbi usposabljanja upoštevajo izkušnje, pridobljene v sklopu vloge EGF-2014-018 GR/Attica, ki je po podatkih iz ocenjevanja, ki poteka, dosegla dobre rezultate na področju vključevanja;

9.  ugotavlja, da ni načrtovanih ukrepov za mlade, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, čeprav je njihov delež v Grčiji še vedno visok;

10.  poudarja, da so finančna nadomestila pogojena z dejavnim sodelovanjem ciljnih upravičencev in lahko v posebnem ekonomskem kontekstu Grčije služijo kot dejanska spodbuda;

11.  ugotavlja, da so se finančna nadomestila in spodbude, tj. spodbude za zaposlovanje ter nadomestila za iskanje zaposlitve in usposabljanje, približale največjemu deležu 35 %, ki je določen v uredbi o ESPG;

12.  je seznanjen, da Grčija načrtuje pet vrst ukrepov za odpuščene delavce, na katere se nanaša ta vloga, in sicer: (i) poklicno usmerjanje in pomoč pri iskanju zaposlitve; (ii) usposabljanje, prekvalifikacija in poklicno usposabljanje v skladu s potrebami trga dela; (iii) prispevek za ustanovitev podjetja; (iv) nadomestilo za iskanje zaposlitve in usposabljanje; (v) spodbude za zaposlovanje;

13.  priznava, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen ob posvetovanju s predstavniki združenja novinarjev atenskega dnevnega časopisja (ΕΣΗΕΑ), sindikata zaposlenih v atenskem dnevnem časopisju (ΕΠΗΕΑ) in ministrstva za delo;

14.  poudarja, da grški organi potrjujejo, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije in da se bo preprečilo vsakršno dvojno financiranje;

15.  opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

16.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev, in pozdravlja zagotovilo Grčije v zvezi s tem;

17.  poziva Komisijo, naj nacionalnim organom naroči, naj v prihodnjih predlogih posredujejo več podrobnosti o sektorjih, ki imajo možnosti za rast in v katerih je torej verjetno, da se bodo ustvarila delovna mesta, ter naj zberejo utemeljene podatke o vplivu financiranja iz ESPG, tudi o kakovosti delovnih mest in stopnji ponovne vključitve na trg dela, dosežene s pomočjo iz ESPG;

18.  želi spomniti na svoj poziv Komisiji, naj javnosti omogoči dostop do vseh dokumentov, povezanih z vlogami za sredstva ESPG;

19.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Grčije – EGF/2018/003 EL/Attica publishing

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2019/275.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) Sklep (EU) 2015/644 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. aprila 2015 o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2014/018 GR/Attica broadcasting iz Grčije) (UL L 106, 24.4.2015, str. 29).


Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ***I
PDF 195kWORD 61k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 29. novembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 glede pravil, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah (COM(2017)0571 – C8-0326/2017 – 2017/0245(COD))(1)
P8_TA(2018)0472A8-0356/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)  Oblikovanje območja, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb prek notranjih meja, je eden največjih dosežkov Unije. Normalno delovanje in krepitev tega območja, ki temelji na zaupanju in solidarnosti, bi morala biti skupna cilja Unije in držav članic, ki so soglašale, da bodo pri njem sodelovale. Istočasno je potreben skupen odziv na razmere, ki resno vplivajo na javni red ali notranjo varnost tega območja ali njegovih delov, in sicer tako, da se v izrednih razmerah in kot skrajni ukrep dovoli začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, hkrati pa se okrepi sodelovanje med zadevnimi državami članicami.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah bi se morala na območju, kjer se osebe lahko prosto gibljejo, še naprej uporabljati le izjemoma. Sprejeti bi se morala le kot skrajni ukrep, za določeno časovno obdobje in pod pogojem, da je nadzor nujen in sorazmeren glede na ugotovljeno resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost.
(1)  Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah bi se morala na območju, kjer se osebe lahko prosto gibljejo, še naprej uporabljati le izjemoma. Ker začasna ponovna uvedba nadzora vpliva na prosto gibanje oseb, bi se morala uvesti le kot skrajni ukrep, za določeno časovno obdobje in pod pogojem, da je nadzor nujen in sorazmeren glede na ugotovljeno resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost. Tovrstni ukrep je treba umakniti takoj, ko prenehajo obstajati razlogi zanj.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Migracij in primerov, ko zunanje meje prečka veliko število državljanov tretjih držav, samih po sebi ne bi smeli obravnavati kot grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Ugotovljene resne grožnje je glede na njihovo naravo in obseg mogoče obravnavati z različnimi ukrepi. Države članice imajo na voljo tudi policijska pooblastila, kakor je določeno v členu 23 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)8, ki se ob upoštevanju nekaterih pogojev lahko uporabljajo na mejnih območjih. Priporočilo Komisije o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju9 državam članicam daje smernice v zvezi s tem.
(2)  Ugotovljene resne grožnje je glede na njihovo naravo in obseg mogoče obravnavati z različnimi ukrepi. Jasno je, da se policijska pooblastila razlikujejo od nadzora na mejah, vendar imajo države članice na voljo tudi policijska pooblastila, kakor je določeno v členu 23 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)8, ki se ob upoštevanju nekaterih pogojev lahko uporabljajo na mejnih območjih. Priporočilo Komisije o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju9 državam članicam daje smernice v zvezi s tem.
__________________
__________________
8 UL L 77, 23.3.2016, str. 1.
8 UL L 77, 23.3.2016, str. 1.
9 C(2017)3349 z dne 12. maja 2017.
9 C(2017)3349 z dne 12. maja 2017.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Pred poseganjem po ukrepu ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah bi morale države članice dati prednost drugim ukrepom. Zadevne države članice bi morale zlasti preučiti možnost, da bi, kadar je to potrebno in utemeljeno ter na podlagi ocene tveganja, na svojem ozemlju, tudi na obmejnih območjih in glavnih prometnih poteh, bolj učinkovito izvajale policijske kontrole in jih okrepile, pri čemer bi morale poskrbeti, da cilj teh policijskih kontrol ne bo mejni nadzor. Pri obravnavi groženj za javni red ali notranjo varnost so zelo pomembne sodobne tehnologije. Države članice bi morale oceniti, ali bi se lahko z razmerami ustrezno spopadle s pomočjo povečanega čezmejnega sodelovanja, tako z operativnega vidika kot tudi z vidika izmenjave informacij med policijo in obveščevalnimi službami.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Vendar so izkušnje pokazale, da nekatere resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti, kot so čezmejne teroristične grožnje ali specifični primeri sekundarnega gibanja migrantov brez urejenega statusa v Uniji, ki so upravičevale ponovno uvedbo nadzora mej, lahko trajajo tudi dlje od navedenih obdobij. Zato je potrebno in upravičeno, da se obdobja, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, prilagodijo trenutnim potrebam, ob tem pa se zagotovi, da se ta ukrep ne zlorablja ter se uporabi izjemoma in le kot skrajni ukrep. V ta namen bi moralo biti obdobje, ki se uporablja na podlagi člena 25 Zakonika o schengenskih mejah, podaljšano na eno leto.
(4)  Vendar so izkušnje pokazale, da je redko treba ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah za več kot dva meseca. Le v izjemnih okoliščinah bi lahko nekatere resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti trajale dlje od najdaljšega obdobja šestih mesecev, ki je trenutno dovoljen za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Zato je treba obdobja, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, prilagoditi, ob tem pa zagotoviti, da se ta ukrep ne zlorablja ter se uporabi izjemoma in le kot skrajni ukrep.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Odstopanje od temeljnega načela prostega gibanja oseb bi bilo treba razlagati ozko, pojem javnega reda pa predvideva obstoj resnične, sedanje in dovolj resne grožnje, ki vpliva na enega od temeljnih interesov družbe.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Da bi se zagotovilo, da se navedeni nadzor na notranjih mejah še naprej uporablja izjemoma, bi morale države članice predložiti oceno tveganja o načrtovani ponovni uvedbi nadzora mej ali podaljšanju takega nadzora. Ocena tveganja bi morala zlasti opredeliti, koliko časa naj bi trajala ugotovljena grožnja in kateri deli notranje meje so ogroženi, dokazati, da je podaljšanje nadzora na notranjih mejah skrajni ukrep, in pojasniti, kako bi nadzor mej pripomogel k odpravi ugotovljene grožnje. V primeru nadzora na notranjih mejah, ki presega šest mesecev, bi morala ocena tveganja tudi naknadno dokazati učinkovitost ponovne uvedbe nadzora mej pri obravnavanju ugotovljene grožnje in podrobno pojasniti, kako je bila vsaka od sosednjih držav članic, na katere vpliva takšno podaljšanje, vključena v posvetovanje in kako je sodelovala pri določanju najmanj obremenjujoče operativne ureditve.
(5)  Da bi se zagotovilo, da se navedeni nadzor na notranjih mejah še naprej uporablja kot skrajni ukrep in izjemoma, bi morale države članice predložiti oceno tveganja o načrtovanem podaljšanju nadzora za dlje kot dva meseca. Ocena tveganja bi morala zlasti opredeliti, koliko časa naj bi trajala ugotovljena grožnja in kateri deli notranje meje so ogroženi, dokazati, da je podaljšanje nadzora na notranjih mejah skrajni ukrep, zlasti tako, da pokaže, da so se drugi ukrepi izkazali za nezadostne ali se ocenjuje, da so nezadostni, in pojasniti, kako bi nadzor mej pripomogel k odpravi ugotovljene grožnje. Ocena tveganja bi morala tudi naknadno dokazati učinkovitost in uspešnost ponovne uvedbe nadzora mej pri obravnavanju ugotovljene grožnje in podrobno pojasniti, kako je bila vsaka od sosednjih držav članic, na katere vpliva takšno podaljšanje, vključena v posvetovanje in kako je sodelovala pri določanju najmanj obremenjujoče operativne ureditve. Države članice bi morale imeti možnost, da po potrebi razvrstijo vse posredovane informacije ali njihove dele.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Če je ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah povezana s posebnimi predvidenimi dogodki izredne narave in trajanja (na primer športni dogodki), bi moralo biti njegovo trajanje zelo natančno opredeljeno, omejeno in povezano z dejanskim trajanjem dogodka.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Kakovost ocene tveganja, ki jo predloži država članica, bo zelo pomembna za oceno nujnosti in sorazmernosti načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ali njegovega podaljšanja. V navedeno oceno bi morala biti vključena Evropska agencija za mejno in obalno stražo in Europol.
(6)  Kakovost ocene tveganja, ki jo predloži država članica, bo zelo pomembna za oceno nujnosti in sorazmernosti načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ali njegovega podaljšanja. V to oceno bi morali biti vključeni Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Europol, Evropski azilni podporni urad, Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice ter Agencija Evropske unije za temeljne pravice.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Pristojnost Komisije, da poda mnenje na podlagi člena 27(4) Zakonika o schengenskih mejah, bi bilo treba spremeniti, da bo odražala nove obveznosti držav članic v zvezi z oceno tveganja, vključno z obveznostjo sodelovanja z zadevnimi državami članicami. Kadar se nadzor na notranjih mejah izvaja več kot šest mesecev, bi Komisija takšno mnenje morala podati. Tudi postopek posvetovanja, kakor je določen v členu 27(5) Zakonika o schengenskih mejah, bi bilo treba spremeniti, da bi odražal vlogo agencij (Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Europola) in se osredotočil na praktično izvajanje različnih vidikov sodelovanja med državami članicami, po potrebi vključno z usklajevanjem različnih ukrepov na obeh straneh meje.
(7)  Postopek posvetovanja, kakor je določen v členu 27(5) Zakonika o schengenskih mejah, bi bilo treba spremeniti, da bi odražal vlogo agencij Unije in se osredotočil na praktično izvajanje različnih vidikov sodelovanja med državami članicami.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Da bi bila spremenjena pravila bolje prilagojena izzivom, ki jih prinašajo trajne resne grožnje za javni red ali notranjo varnost, bi morala biti zagotovljena možnost podaljšati nadzor na notranjih mejah za dlje kot eno leto. Tako podaljšanje bi morali spremljati sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je npr. izredno stanje, ki so za odpravo grožnje sprejeti na ozemlju držav članic. V vsakem primeru ta možnost ne bi smela privesti do nadaljnjega podaljšanja začasnega nadzora na notranjih mejah, ki bi presegalo dve leti.
(8)  Da bi bila spremenjena pravila bolje prilagojena izzivom, ki jih prinašajo trajne resne grožnje za javni red ali notranjo varnost, bi morala biti zagotovljena možnost izjemoma podaljšati nadzor na notranjih mejah za dlje kot šest mesecev. Tako podaljšanje bi morali spremljati sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je npr. izredno stanje, ki so za odpravo grožnje sprejeti na ozemlju držav članic. V vsakem primeru ta možnost ne bi smela privesti do nadaljnjega podaljšanja začasnega nadzora na notranjih mejah, ki bi presegalo eno leto.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Nujnost in sorazmernost ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah bi bilo treba pretehtati glede na grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, zaradi katere je nastala potreba za takšno ponovno uvedbo nadzora, pretehtati pa bi bilo treba tudi alternativne ukrepe, ki bi se lahko sprejeli na nacionalni ravni, na ravni Unije ali na obeh ravneh, ter učinek takšnega nadzora na prosto gibanje oseb na območju brez nadzora na notranjih mejah.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Sklicevanje na člen 29 v členu 25(4) bi bilo treba spremeniti, da bi se pojasnila povezava med obdobji, ki se uporabljajo v okviru člena 29, in obdobji, ki se uporabljajo v okviru člena 25 Zakonika o schengenskih mejah.
črtano
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Za možnost izvajanja začasnega nadzora na notranjih mejah kot odziv na posebno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ki traja dlje kot eno leto, bi se moral uporabljati poseben postopek.
(10)  Za možnost izvajanja začasnega nadzora na notranjih mejah kot odziv na posebno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ki traja dlje kot šest mesecev, bi se moral uporabljati poseben postopek, pri katerem bi bilo potrebno priporočilo Sveta.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  V ta namen bi morala Komisija podati mnenje o nujnosti in sorazmernosti takega podaljšanja in, kadar je to primerno, o sodelovanju s sosednjimi državami članicami.
(11)  V ta namen bi morala Komisija podati mnenje o nujnosti in sorazmernosti takega podaljšanja. Evropski parlament bi moral biti o predlaganem podaljšanju takoj obveščen. Prizadete države članice bi morale imeti možnost, da Komisiji predložijo pripombe, preden ta izda mnenje.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Ob upoštevanju mnenja Komisije lahko Svet priporoči takšno izredno nadaljnje podaljšanje in po potrebi določi pogoje za sodelovanje med zadevnimi državami članicami, s čimer zagotovi, da gre za izjemen ukrep, ki se izvaja le tako dolgo, kot je potrebno in utemeljeno, in je usklajen z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni na ozemlju držav članic za obravnavanje iste posebne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. Priporočilo Sveta bi moralo biti pogoj za nadaljnje podaljšanje po izteku enega leta, zato bi moralo biti iste vrste kot podaljšanje iz člena 29.
(13)  Ob upoštevanju mnenja Komisije lahko Svet priporoči takšno izredno nadaljnje podaljšanje in po potrebi določi pogoje za sodelovanje med zadevnimi državami članicami, s čimer zagotovi, da gre za izjemen ukrep, ki se izvaja le tako dolgo, kot je potrebno in utemeljeno, in je usklajen z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni na ozemlju držav članic za obravnavanje iste posebne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. Priporočilo Sveta bi moralo biti pogoj za nadaljnje podaljšanje po izteku šestih mesecev. Priporočilo Sveta bi bilo treba takoj poslati Evropskemu parlamentu.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Ukrepi, sprejeti v skladu s posebnim postopkom, kadar izredne okoliščine ogrozijo splošno delovanje območja brez notranjih meja, se ne bi smeli podaljšati ali združiti z ukrepi, sprejetimi v skladu z drugim postopkom za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah ali njeno podaljšanje iz Uredbe (EU) 2016/399.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)  Kadar Komisija meni, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz Pogodb, bi morala kot varuhinja Pogodb, ki nadzoruje uporabo prava Unije, sprejeti ustrezne ukrepe v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije, tudi tako, da zadevo predloži Sodišču Evropske unije.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) 2016/399
Člen 25 – odstavek 1
1.  Kadar se na območju brez nadzora na notranjih mejah pojavi resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici, lahko ta država članica izjemoma ponovno uvede nadzor meje na vseh ali določenih delih svoje notranje meje za določeno obdobje do največ 30 dni, ali za čas predvidenega trajanja resne grožnje, če ta traja več kot 30 dni, vendar ne za več kot šest mesecev. Obseg in trajanje začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ne presegata tega, kar je nujno potrebno glede na resnost grožnje.
1.  Kadar se na območju brez nadzora na notranjih mejah pojavi resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici, lahko ta država članica izjemoma ponovno uvede nadzor meje na vseh ali določenih delih svoje notranje meje za določeno obdobje kot skrajni ukrep. Obseg in trajanje začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ne presegata tega, kar je nujno potrebno glede na resnost grožnje.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) 2016/399
Člen 25 – odstavek 2
2.  Nadzor na notranjih mejah se ponovno uvede le v skrajnem primeru ter v skladu s členi 27, 27a, 28 in 29. V vsakem primeru, ko se odloča o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah na podlagi člena 27, 27a, 28 oziroma 29, se upoštevajo merila iz člena 26 oziroma 30.
črtano
Spremembi 22 in 52
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) 2016/399
Člen 25 – odstavek 3
3.  Če resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v zadevni državi članici traja dlje kot obdobje iz odstavka 1 tega člena, lahko ta država članica večkrat za obdobje predvidenega trajanja resne grožnje, ki ne presega šest mesecev, podaljša nadzor na svojih notranjih mejah, ob upoštevanju meril iz člena 26 in v skladu s postopkom iz člena 27, in sicer iz istih razlogov, kot so navedeni v odstavku 1 tega člena, in ob upoštevanju morebitnih novih elementov.
črtano
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) 2016/399
Člen 25 – odstavek 4
Celotno trajanje ponovno uvedenega nadzora na notranjih mejah, vključno s podaljšanji iz odstavka 3 tega člena, ni daljše od enega leta.
črtano
V primeru izrednih okoliščin iz člena 27a se lahko to celotno obdobje podaljša za največ dve leti v skladu z navedenim členom.
V primeru izrednih okoliščin iz člena 29 se lahko to celotno obdobje podaljša za največ dve leti v skladu z odstavkom 1 navedenega člena.“;
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 26
(1a)  člen 26 se nadomesti z naslednjim:
Člen 26
„Člen 26
Merila za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah
Merila za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah
Kadar se država članica v skladu s členom 25 ali členom 28(1) odloči, da v skrajnem primeru začasno ponovno uvede nadzor na eni ali več notranjih mejah ali na njihovih delih, ali da podaljša tako ponovno uvedbo, oceni, v kolikšni meri se lahko s takšnim ukrepom ustrezno odpravi grožnja javnemu redu ali notranji varnosti, ter oceni sorazmernost ukrepa glede na zadevno grožnjo. Pri pripravi take ocene država članica upošteva zlasti naslednje:
Preden se država članica odloči, da kot skrajni ukrep začasno ponovno uvede nadzor na eni ali več notranjih mejah ali na njihovih delih ali da podaljša to začasno ponovno uvedbo, oceni:
(a)  ali se lahko šteje, da se z začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v zadostni meri odpravi grožnja javnemu redu ali notranji varnosti;
(b)  ali je verjetno, da se lahko z drugimi ukrepi, ki niso začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, kot sta povečano čezmejno policijsko sodelovanje ali okrepljena policijska kontrola, v zadostni meri odpravi grožnja javnemu redu ali notranji varnosti;
(c)  sorazmernost začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah glede na grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, pri čemer zlasti upošteva:
(a)   verjetni učinek groženj na njen javni red ali notranjo varnost, tudi po terorističnih napadih ali grožnjah, vključno s tistimi, ki jih predstavlja organiziran kriminal;
(i)   verjetni učinek groženj na njen javni red ali notranjo varnost, tudi po terorističnih napadih ali grožnjah, vključno s tistimi, ki jih predstavlja organiziran kriminal; in
(b)   verjetni učinek takšnega ukrepa na prosto gibanje oseb v območju brez nadzora na notranjih mejah.
(ii)   verjetni učinek začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah na prosto gibanje oseb v območju brez nadzora na notranjih mejah.
Če država članica v skladu s točko (a) prvega pododstavka oceni, da se z začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah grožnja javnemu redu ali notranji varnosti verjetno ne bo odpravila v zadostni meri, nadzora na notranjih mejah ne uvede.
Če država članica v skladu s točko (b) prvega pododstavka oceni, da se bo z ukrepi, ki niso začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, grožnja javnemu redu ali notranji varnosti verjetno odpravila v zadostni meri, nadzora na notranjih mejah ne uvede ali podaljša, sprejme pa te ukrepe.
Če država članica v skladu s točko (c) prvega pododstavka oceni, da predlagana začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ni sorazmerna grožnji, nadzora na notranjih mejah ne uvede ali podaljša.“
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -i (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – naslov
(-i)  naslov se nadomesti z naslednjim:
Postopek za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah na podlagi člena 25
„Postopek za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti“;
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -i a (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek -1 (novo)
(-ia)  v členu 27 se pred odstavkom 1 vstavi naslednji odstavek:
„-1. Kadar sta v državi članici na območju brez nadzora na notranjih mejah javni red ali notranja varnost resno ogrožena, lahko ta država članica kot skrajni ukrep v skladu z merili iz člena 26 ponovno uvede nadzor na vseh ali določenih delih notranje meje za določeno obdobje največ 30 dni ali, če resna grožnja traja več kot 30 dni, za obdobje predvidenega trajanja resne grožnje, vendar v vsakem primeru za največ dva meseca.“
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -i b (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 1 – uvodni del
(-ib)  v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:
1.  Kadar država članica načrtuje ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah na podlagi člena 25, o tem najpozneje v štirih tednih pred načrtovano ponovno uvedbo ali v krajšem obdobju, kadar so okoliščine, zaradi katerih je treba ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah, znane manj kot štiri tedne pred načrtovano ponovno uvedbo, uradno obvesti ostale države članice in Komisijo. V ta namen jim država članica zagotovi naslednje informacije:
„1. Zadevna država članica za namene odstavka -1 najpozneje v štirih tednih pred načrtovano ponovno uvedbo ali v krajšem obdobju, kadar so okoliščine, zaradi katerih je treba ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah, znane manj kot štiri tedne pred načrtovano ponovno uvedbo, o tem uradno obvesti ostale države članice in Komisijo. V ta namen jim država članica zagotovi naslednje informacije:
Spremembi 28 in 57
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka i
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 1 – točka a a
(i)  v odstavku 1 se doda nova točka (aa):
črtano
(aa)  „oceno tveganja, ki opredeljuje, koliko časa naj bi trajala ugotovljena grožnja in kateri deli notranje meje so ogroženi, dokazuje, da je podaljšanje nadzora na notranjih mejah skrajni ukrep, in pojasnjuje, kako bi nadzor mej pripomogel k odpravi ugotovljene grožnje. Če je bil nadzor mej že ponovno uveden za obdobje, ki presega šest mesecev, ocena tveganja pojasni tudi, kako je predhodna ponovna uvedba nadzora mej prispevala k odpravi ugotovljene grožnje.
Ocena tveganja vsebuje tudi podrobno poročilo o usklajevanju, ki je potekalo med zadevno državo članico in državami članicami, s katerimi ima skupne notranje meje, na katerih se izvaja nadzor.
Komisija oceno tveganja posreduje Evropski agenciji za mejno in obalno stražo oziroma Europolu, kakor je ustrezno.“;
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka i a (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ia)  v odstavku 1 se doda naslednja točka (ab):
„(ab) vse druge ukrepe, razen predlagane ponovne uvedbe, sprejete ali predvidene v državi članici, s pomočjo katerih bi obravnavali grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ter na dokazih temelječe razloge, zakaj se alternativni ukrepi, kot so okrepljeno čezmejno policijsko sodelovanje in policijske kontrole, niso šteli za zadostne;“
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka ii
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 1 – točka e
(e)  kadar je ustrezno, ukrepe, ki naj bi jih sprejele ostale države članice, kot je bilo dogovorjeno pred zadevno začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah.
(e)  kadar je ustrezno, ukrepe, ki naj bi jih sprejele ostale države članice, kot je bilo dogovorjeno pred zadevno začasno ponovno uvedbo nadzora na ustreznih notranjih mejah.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka iii
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 1 – zadnji stavek
Če je potrebno, lahko Komisija od zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic zahteva dodatne informacije, tudi glede sodelovanja z državami članicami, ki jih zadeva načrtovano podaljšanje nadzora na notranjih mejah, ter dodatne informacije, potrebne za oceno, ali gre za skrajni ukrep.“;
Če je potrebno, lahko Komisija od zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic zahteva dodatne informacije, tudi glede sodelovanja z državami članicami, ki jih zadeva načrtovana ponovna uvedba ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah, ter nadaljnje informacije, potrebne za oceno, ali gre za skrajni ukrep.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka iii a (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 1 a (novo)
(iiia)  vstavi se naslednji odstavek 1a:
„1a. Če resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v zadevni državi članici traja več kot dva meseca, lahko ta država članica ob upoštevanju meril iz člena 26 iz istih razlogov, kot so navedeni v odstavku -1 tega člena, in ob upoštevanju morebitnih novih elementov podaljša nadzor na svojih notranjih mejah za obdobje predvidenega trajanja resne grožnje, v vsakem primeru pa za največ štiri mesece. Zadevna država članica o tem v roku iz odstavka 1 uradno obvesti Komisijo in druge države članice.“
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka iii b (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 1 b (novo)
(iiib)  vstavi se odstavek 1b:
„1b. Zadevna država članica za namene odstavka 1a poleg informacij iz odstavka 1 zagotovi oceno tveganja, v kateri:
(i)  oceni, kako dolgo naj bi grožnja predvidoma trajala in kateri del notranje meje je ogrožen;
(ii)  opiše alternativne ukrepe ali ukrepe, ki jih je predhodno uvedla proti ugotovljeni grožnji;
(iii)  pojasni, zakaj alternativni ukrepi iz točke (ii) niso zadostno odpravili ugotovljene grožnje;
(iv)  dokaže, da je podaljšanje nadzora na mejah skrajni ukrep; in
(v)  pojasni, kako bo nadzor na mejah bolje pripomogel k odpravi ugotovljene grožnje.
Ocena tveganja iz prvega pododstavka vsebuje tudi podrobno poročilo o sodelovanju, ki je potekalo med zadevno državo članico in državami članicami, na katere je ponovna uvedba mejnega nadzora neposredno vplivala, vključno z državami članicami, s katerimi ima zadevna država članica skupne notranje meje, na katerih se izvaja nadzor.
Komisija oceno tveganja posreduje agenciji in Europolu ter lahko po potrebi zaprosi za njuno mnenje.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za dopolnitev te uredbe s sprejetjem metodologije za oceno tveganja.“;
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka iii c (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 2
(iii c)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
2.  Informacije iz odstavka 1 se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, kot se o njih uradno obvesti ostale države članice in Komisijo v skladu z navedenim odstavkom.
2.  Informacije iz odstavkov 1 in 1b se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, kot se o njih uradno obvesti ostale države članice in Komisijo v skladu z navedenima odstavkoma.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka iii d (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 3
(iii d)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
3.  Država članica, ki poda uradno obvestilo na podlagi odstavka 1, lahko, kadar je potrebno in v skladu z nacionalnim pravom, sklene, da dele informacij označi kot tajne. Takšna označba ni razlog, da Komisija informacij ne bi mogla dati na razpolago Evropskemu parlamentu. Pošiljanje in ravnanje z informacijami in dokumenti, ki se Evropskemu parlamentu pošljejo na podlagi tega člena, je skladno s pravili o pošiljanju tajnih podatkov in ravnanju z njimi, ki se uporabljajo za izmenjavo podatkov med Evropskim parlamentom in Komisijo.
„3. Država članica, ki predloži uradno obvestilo, lahko, kadar je potrebno in v skladu z nacionalnim pravom, vse informacije ali dele informacij iz odstavkov 1 in 1b označi kot tajne. Takšna označba ne izključuje dostopa drugih držav članic, na katere vpliva začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, do informacij prek ustreznih in varnih kanalov za policijsko sodelovanje in ni razlog, da Komisija informacij ne bi mogla dati na razpolago Evropskemu parlamentu. Pošiljanje in ravnanje z informacijami in dokumenti, ki se Evropskemu parlamentu pošljejo na podlagi tega člena, je skladno s pravili o pošiljanju tajnih podatkov in ravnanju z njimi, ki se uporabljajo za izmenjavo podatkov med Evropskim parlamentom in Komisijo.“;
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka iv
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 4 – pododstavek 1
Po prejemu uradnega obvestila države članice na podlagi odstavka 1 in za namen posvetovanja iz odstavka 5 lahko Komisija ali katera koli druga država članica brez poseganja v člen 72 PDEU poda mnenje.
Po prejemu uradnega obvestila države članice na podlagi odstavkov 1 ter 1a in za namen posvetovanja iz odstavka 5 lahko Komisija ali katera koli druga država članica brez poseganja v člen 72 PDEU poda mnenje.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka iv
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 4 – pododstavek 2
Če ima Komisija pomisleke glede nujnosti ali sorazmernosti načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ali če meni, da bi bilo primerno opraviti posvetovanje o nekaterih vidikih uradnega obvestila, o tem poda mnenje.
Če ima Komisija na podlagi informacij iz uradnega obvestila ali dodatnih prejetih informacij pomisleke glede nujnosti ali sorazmernosti načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ali če meni, da bi bilo primerno opraviti posvetovanje o nekem vidiku uradnega obvestila, o tem nemudoma poda mnenje.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka iv
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 4 – pododstavek 3
Če je bil nadzor na notranjih mejah že ponovno uveden za šest mesecev, Komisija mora podati mnenje.“;
črtano
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka v
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 – odstavek 5
O informacijah iz odstavka 1 in katerem koli mnenju Komisije ali države članice iz odstavka 4 se opravi posvetovanje, ki ga vodi Komisija. Po potrebi posvetovanje vključuje skupna srečanja med državo članico, ki načrtuje ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, ostalimi državami članicami, zlasti tistimi, ki jih taki ukrepi neposredno zadevajo, in ustreznimi agencijami. Preučijo se sorazmernost načrtovanih ukrepov, ugotovljena grožnja za javni red ali notranjo varnost, ter načini, kako zagotoviti medsebojno sodelovanje med državami članicami. Država članica, ki načrtuje uvedbo ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah pri njegovem izvajanju v največji možni meri upošteva rezultate takšnega posvetovanja.“
O informacijah iz odstavka 1 in 1b ter katerem koli mnenju Komisije ali države članice iz odstavka 4 se opravi posvetovanje. Posvetovanje vključuje:
(i)  skupna srečanja med državo članico, ki načrtuje ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, ostalimi državami članicami, zlasti tistimi, ki jih taki ukrepi neposredno zadevajo, in Komisijo, da se po potrebi organizira vzajemno sodelovanje med državami članicami in preuči sorazmernost ukrepov, vključno z morebitnimi alternativnimi ukrepi, glede na dogodke, zaradi katerih je treba ponovno uvesti mejni nadzor, in glede na grožnjo javnemu redu in notranji varnosti;
(ii)  po potrebi nenapovedane terenske obiske Komisije na zadevnih notranjih mejah, po potrebi ob podpori strokovnjakov iz držav članic ter agencije, Europola ali ustreznih drugih organov, uradov ali agencij Unije, da se oceni učinkovitost nadzora na teh notranjih mejah in skladnost s to uredbo; poročila teh nenapovedanih terenskih obiskov se posredujejo Evropskemu parlamentu.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27 a – naslov
Poseben postopek v primeru resne grožnje za javni red ali notranjo varnost, ki traja dlje kot eno leto
Poseben postopek v primeru resne grožnje za javni red ali notranjo varnost, ki traja dlje kot šest mesecev
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27a – odstavek 1
1.  V izjemnih primerih, kadar se države članice soočajo z isto resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost tudi po izteku obdobja iz prvega stavka člena 25(4) in so za odpravo te grožnje na njenem ozemlju sprejeti tudi sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, se nadzor mej, ki je bil začasno ponovno uveden za odziv na to grožnjo, lahko nadalje podaljša v skladu s tem členom.
1.  V izjemnih okoliščinah, kadar se države članice soočajo z isto resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost tudi po izteku obdobja iz člena 27(1a) in so za odpravo te grožnje na njenem ozemlju sprejeti tudi sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, se nadzor mej, ki je bil začasno ponovno uveden za odziv na to grožnjo, lahko nadalje podaljša v skladu s tem členom.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27a – odstavek 2
2.  Najkasneje šest tednov pred iztekom obdobja iz prvega stavka člena 25(4), država članica uradno obvesti ostale države članice in Komisijo, da si prizadeva za nadaljnje podaljšanje v skladu s posebnim postopkom, določenim v tem členu. Uradno obvestilo vsebuje informacije, zahtevane s členom 27(1)(a) do (e). Uporabita se odstavka 2 in 3 člena 27.
2.  Najkasneje tri tedne pred iztekom obdobja iz člena 27(1a) država članica uradno obvesti ostale države članice in Komisijo, da si prizadeva za nadaljnje podaljšanje v skladu s posebnim postopkom, določenim v tem členu. To uradno obvestilo vsebuje vse informacije, zahtevane s členom 27(1) in (1b). Uporablja se člen 27(2) in (3).
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27a – odstavek 3
3.  Komisija poda mnenje.
3.  Komisija izda mnenje o tem, ali predlagano podaljšanje izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 in 2 ter ali je potrebno in sorazmerno. Prizadete države članice lahko Komisiji predložijo pripombe, preden ta izda mnenje.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (EU) 2016/399
Člen 27a – odstavek 4
4.  Svet lahko ob ustreznem upoštevanju mnenja Komisije priporoči, da naj se država članica odloči za nadaljnje podaljšanje nadzora na notranjih mejah za obdobje do šestih mesecev. To obdobje se lahko podaljša največ trikrat za nadaljnje obdobje do šestih mesecev. Svet v svojem priporočilu navede vsaj informacije iz člena 27(1)(a) do (e). Če je primerno, določi pogoje za sodelovanje med zadevnimi državami članicami.
4.  Svet lahko po tem, ko je upošteval mnenje Komisije, priporoči, da država članica kot skrajni ukrep nadzor na notranjih mejah podaljša za nadaljnje obdobje do šestih mesecev. Svet v svojem priporočilu navede informacije iz člena 27(1) in (1b) ter določi pogoje za sodelovanje med zadevnimi državami članicami.
Spremembi 45 in 66
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 28 – odstavek 4
(3a)  v členu 28 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
4.  Brez poseganja v člen 25(4) celotno trajanje ponovno uvedenega nadzora na notranjih mejah, ki vključuje začetno obdobje iz odstavka 1 tega člena in vsa podaljšanja iz odstavka 3 tega člena, ni daljše od dveh mesecev.
4. Celotno trajanje ponovno uvedenega nadzora na notranjih mejah, ki vključuje začetno obdobje iz odstavka 1 tega člena in vsa podaljšanja iz odstavka 3 tega člena, ni daljše od dveh mesecev.“;
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 28a (novo)
(3b)  vstavi se novi člen 28a:
„Člen 28a
Izračun trajanja ponovno uvedenega ali podaljšanega nadzora zaradi predvidene grožnje javnemu redu ali notranji varnosti, kadar ta grožnja traja več kot šest mesecev in v primerih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje
V izračun obdobij iz členov 27, 27a in 28 se vključi vsaka ponovna uvedba ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].“
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 c (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
(3c)  v členu 29(1) se doda naslednji pododstavek:
„V vsakem primeru, ko se odloča o začasni ponovni uvedbi ali podaljšanju nadzora na notranjih mejah na podlagi tega člena, se upoštevajo merila iz člena 30.“
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 d (novo)
Uredba (EU) 2016/399
Člen 29 – odstavek 5
(3d)  v členu 29 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:
5.  Ta člen ne posega v ukrepe, ki jih države članice lahko sprejmejo v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti na podlagi členov 25, 27 in 28.
„5. Ta člen ne posega v ukrepe, ki jih države članice lahko sprejmejo v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti na podlagi členov 27, 27a in 28. Skupno obdobje uvedenega ali podaljšanega nadzora na notranjih mejah iz tega člena pa se zaradi ukrepov, sprejetih v skladu s členom 27, 27a ali 28, ne podaljša ali se z njimi združi.“
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 1 a (novo)
Člen 1a
Ta uredba se uporablja za uradna obvestila držav članic v skladu s členom 27 Zakonika o schengenskih mejah od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].
Vsako obdobje od uradnega obvestila o ponovni uvedbi ali podaljšanju nadzora na notranjih mejah, ki preteče do ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], se upošteva za izračun obdobja iz člena 28(4).

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0356/2018).


Skupna pravila za opravljanje zračnih prevozov ***I
PDF 122kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (COM(2016)0818 – C8-0531/2016 – 2016/0411(COD))
P8_TA(2018)0473A8-0150/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0818),

–  ob upoštevanju členov 294(2) in 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0531/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 5. julija 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 23. oktobra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0150/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 29. novembra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

P8_TC1-COD(2016)0411


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/2.)

(1) UL C 345, 13.10.2017, str. 126.


Avtorizacija za uporabo natrijevega dikromata
PDF 151kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dodelitvi avtorizacije za uporabo natrijevega dikromata v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (Ilario Ormezzano Sai S.R.L.) (D058762/01 – 2018/2929(RSP))
P8_TA(2018)0474B8-0548/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o dodelitvi avtorizacije za nekatere uporabe natrijevega dikromata v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (Ilario Ormezzano Sai S.R.L.) (D058762/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES(1) (uredba REACH) in zlasti njenega člena 64(8),

–  ob upoštevanju mnenj odbora za oceno tveganja (RAC) in odbora za socialno-ekonomsko analizo (SEAC)(2) v skladu s tretjim pododstavkom člena 64(5) uredbe REACH,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je natrijev dikromat vključen v Prilogo XIV k uredbi REACH, ker je rakotvoren, mutagen in strupen za razmnoževanje (skupina 1B); ker je bil natrijev dikromat dodan na seznam snovi v okviru uredbe REACH leta 2008(4), saj je bil v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(5) uvrščen med snovi, ki so rakotvorne, mutagene in strupene za razmnoževanje (skupina 1B);

B.  ker je molekula natrijevega dikromata rakotvorna zaradi kroma (VI), ki se sprosti, ko se natrijev dikromat raztopi in disocira; ker vdihavanje kroma (VI) povzroča pljučne tumorje pri ljudeh in živalih, po oralni poti pa tumorje prebavnega trakta pri živalih;

C.  ker je bil natrijev dikromat že leta 1997 v okviru Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93(6) opredeljen kot prednostna snov za oceno v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 143/97(7); ker je Komisija leta 2008 izdala priporočilo o zmanjšanju tveganja zaradi izpostavljenosti natrijevemu dikromatu(8);

D.  ker je podjetje Ilario Ormezzano Sai S.R.L (vlagatelj) oddalo vlogo za avtorizacijo za uporabo natrijevega dikromata pri barvanju volne; ker je vloga v mnenjih Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo opisana kot vloga nabavnega trga; ker vlagatelj dobavlja natrijev dikromat enajstim uporabnikom nižje v proizvodni verigi, ki bodisi proizvajajo barve ali jih uporabljajo;

E.  ker je namen uredbe REACH zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja, vključno s spodbujanjem alternativnih metod za oceno nevarnosti snovi, kot tudi prosti pretok snovi na notranjem trgu ob pospeševanju konkurenčnosti in inovacij; ker prvi od teh treh ciljev glavni cilj te uredbe v smislu uvodne izjave (16) v njeni preambuli, kot razlaga Sodišče(9);

F.  ker v uredbi REACH ni določena posebna ureditev za avtorizacijo v primeru tako imenovanih vlog nabavnega trga; ker mora vsak vlagatelj za pridobitev avtorizacije predložiti informacije, navedene v členu 62 uredbe REACH, ne glede na svojo vlogo ali raven v dobavni verigi;

G.  ker je Odbor za oceno tveganja potrdil, da ni mogoče določiti izpeljane ravni brez učinka (DNEL) za rakotvorne lastnosti natrijevega dikromata in se ta snov zato obravnava kot snov, za katero ni mogoče določiti praga, za namene člena 60(3)(a) uredbe REACH; ker to pomeni, da teoretične varne ravni izpostavljenosti tej snovi ni mogoče določiti in uporabiti kot merilo za oceno, ali je tveganje uporabe te snovi ustrezno nadzorovano;

H.  ker je v uvodni izjavi (70) uredbe REACH navedeno, da bi bilo treba za katero koli drugo snov, za katero ni mogoče določiti varne stopnje izpostavljenosti, vedno sprejeti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti in emisij, kolikor je to tehnično in praktično izvedljivo, da se kar se da zmanjša verjetnost škodljivih učinkov;

I.  ker je Odbor za oceno tveganja ugotovil, da operativni pogoji in ukrepi za obvladovanje tveganja, opisani v vlogi, niso ustrezni in učinkoviti za omejevanje tveganja(10);

J.  ker člen 55 uredbe REACH določa, da je eden osrednjih ciljev poglavja o dodelitvi avtorizacije zamenjava snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, z varnejšimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami;

K.  ker je v členu 64(4) uredbe REACH določeno, da je mandat Odbora za socialno-ekonomsko analizo oceniti razpoložljivost, primernost in tehnično izvedljivost drugih možnosti, povezanih z uporabo(-ami) snovi, kot je (so) opisana (-e) v vlogi [...], ali vseh prispevkov zainteresiranih tretjih strani iz odstavka 2 tega člena;

L.  ker je v členu 62(4)(e) uredbe REACH določeno, da mora vlagatelj predložiti analizo alternativ, ob upoštevanju z njimi povezanih tveganj ter tehnične in ekonomske izvedljivosti nadomestitve;

M.  ker člen 60(4) uredbe REACH določa, da se avtorizacija za uporabo snovi, katere tveganja niso ustrezno nadzorovana, lahko dodeli le, če ni na voljo ustreznih alternativnih snovi ali tehnologij;

N.  ker je Odbor za socialno-ekonomsko analizo v vlogi za avtorizacijo ugotovil veliko pomanjkljivosti glede analize alternativ; ker po mnenju tega odbora vlagatelj ni ustrezno obravnaval ključnih vprašanj, kar je odbor oviralo pri oceni glede tehnične izvedljivosti, nekatere vidike, ki so enako pomembni kot ekonomska izvedljivost alternativ, pa je le na kratko obravnaval(11);

O.  ker je vlagatelj ugotovitev, da ni ustreznih alternativ, podkrepil s trditvijo, da kakovost barvanja tekstila, če bi bil barvano z alternativno snovjo, ne bi bila sprejemljiva za stranke (tj. proizvajalci/prodajalci oblačil);

P.  ker teh domnevnih zahtev strank ni podprl z dokazi, pri sklicevanju na želje strank pa ni jasno, ali so bile stranke dodobra obveščene o vseh tveganjih natrijevega dikromata(12);

Q.  ker je poleg tega odbor sicer od prosilca zahteval dodatna pojasnila, a je kljub temu ugotovil, da je sprejemljivost alternativnega izdelka pri strankah nižje v proizvodni verigi subjektivna in negotova(13), in je na koncu zaključil, da so kljub dobrodošlim pojasnilom vlagatelja v analizi še številne negotovosti;

R.  ker je odbor kljub vrzelim in negotovostim v vlogi vseeno sklenil, da ni na voljo ustreznih alternativ, kar je pojasnil na splošno, da so te negotovosti neločljivo povezane s tovrstno uporabo (razprava o kakovosti proizvodov je lahko zaznamovana s subjektivnostjo modnih trendov in estetskih okusov potrošnikov)(14);

S.  ker je v tem kontekstu iz mnenja odbora razvidno, da vlagatelj ni predložil celovite analize alternativnih snovi, ki so na voljo na trgu za nadomestitev natrijevega dikromata pri uporabah, navedenih v vlogi, vseeno pa so sklepne ugotovitve odbora neustrezne;

T.  ker ta izid ni združljiv z dejstvom, da so druge možnosti vendarle že več let na voljo(15), da vodilne modne blagovne znamke sodelujejo v programu za prenehanje odlaganja nevarnih kemikalij, na podlagi katerega uporaba kroma (VI) pri proizvodnji tekstila ni dovoljena(16), in da imajo posamezna tekstilna podjetja izrecno politiko, ki ne dovoljuje uporabe kroma (VI) (npr. H&M)(17), vključno s podjetji na trgu luksuznih izdelkov (Armani(18) in Lanificio Ermenegildo Zegna(19));

U.  ker sta bili podjetji Gruppo Colle in Ormezzano edina vlagatelja za avtorizacijo za uporabo barvil s kromom v skladu z uredbo REACH;

V.  ker uredba REACH določa, da dokazno breme, da so pogoji za avtorizacijo izpolnjeni, nosi vlagatelj; ker je Odbor za socialno-ekonomsko analizo dolžen zagotavljati znanstveno svetovanje, ki temelji na načelih odličnosti, preglednosti in neodvisnosti, kar je pomembno postopkovno jamstvo, katerega namen je zagotavljati znanstveno objektivnost sprejetih ukrepov in preprečiti morebitne samovoljne ukrepe(20);

W.  ker ni jasno, zakaj je Odbor za socialno-ekonomsko analizo kljub ugotovljenim pomanjkljivostim oziroma negotovostim v zvezi z analizo alternativ sklenil, da je na voljo dovolj informacij za sprejetje odločitve o primernosti alternativ; ker tudi ni jasno, zakaj trditve o subjektivnih željah niso bile zavrnjene kljub temu, da niso bile podkrepljene z natančnimi objektivnimi in preverljivimi dokazi, in zakaj se te trditve niso presojale glede na najboljšo tržno prakso;

X.  ker ni sprejemljivo, da se kljub razpoložljivosti alternativ za natrijev kromat dopuščajo potencialno številni primeri neplodnosti, raka in mutagenih učinkov, in sicer na podlagi domneve, da proizvajalci oblačil ne bodo sprejeli alternativ zaradi svojega subjektivnega okusa;

Y.  ker taka razlaga pojma alternativ in raven dokazil, ki se zahtevajo od vlagatelja, nista v skladu s ciljem, da se snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, nadomestijo z alternativami, pa tudi ne z glavnim ciljem uredbe REACH, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in okolja;

Z.  ker se Komisija zaveda, da so na voljo ustrezne alternative, zlasti zahvaljujoč informacijam, pridobljenim med javnim posvetovanjem in trialogom(21), ki ju je organizirala Evropska agencija za kemikalije v zvezi z zadevo Gruppo Colle(22);

AA.  ker ni primerno, da Komisija ne bi upoštevala ključnih informacij, iz katerih je razvidno, da so v tem podobnem primeru na voljo ustrezne alternative;

AB.  ker lahko Komisija v skladu s členom 61(2)(b) uredbe REACH kadar koli preveri avtorizacijo, če postanejo dostopne nove informacije glede morebitnih alternativ;

AC.  ker dodelitev avtorizacije za uporabo snovi, za katere ni določen prag in za katere nedvomno obstajajo alternative, ni v skladu s pogoji, določenimi v uredbi REACH, in bi neupravičeno nagrajevalo tiste, ki zaostajajo, ter ustvarilo nevaren precedens za prihodnje odločitve o avtorizaciji v skladu z uredbo REACH;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1907/2006;

2.  poziva Komisijo, naj osnutek izvedbenega sklepa umakne in predlaga novega, v katerem bo zavrnila vlogo za avtorizacijo za nekatere uporabe natrijevega dikromata (Ilario Ormezzano Sai S.R.L.);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(2) Mnenje o uporabi natrijevega dikromata kot lužila pri barvanju volnenih trakov in/ali preje s temnimi barvami v industrijskih okoljih (Use of sodium dichromate as a mordant in the dyeing of wool as sliver and/or yarn with dark colours in industrial settings) (ES št. 234-190-3);Mnenje o prepakiranju natrijevega dikromata kot lužila pri barvanju volnenih trakov in/ali preje s temnimi barvami v industrijskih okoljih (Repackaging of sodium dichromate to be supplied as a mordant in the dyeing of wool as sliver and/or yarn with dark colours in industrial settings) (ES št. 234-190-3);
(3) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(4) Evropska agencija za kemikalije: Sklep izvršnega direktorja z dne 28. oktobra 2008 o uvrstitvi snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, na seznam snovi, ki bodo morda vključene v Prilogo XIV (Decision by the Executive Director of 28 October 2008 on the inclusion of substances of very high concern in the candidate list).
(5) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(6) Uredba Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o ocenjevanju in nadzorovanju tveganja, ki ga povzročajo obstoječe snovi (UL L 84, 5.4.1993, str. 1).
(7) Uredba Komisije (ES) št. 143/97 z dne 27. januarja 1997 o tretjem seznamu prednostnih snovi v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 (UL L 25, 28.1.1997, str. 13).
(8) Priporočilo Komisije z dne 30. maja 2008 o ukrepih za zmanjšanje tveganja za natrijev kromat, natrijev dikromat in 2,2′,6,6′-tetrabromo-4,4′-izopropilidendifenol (tetrabromobisfenol A) (UL L 158, 18.6.2008, str. 62).
(9) Zadeva C-558/07 S.P.C.M.. SA in drugi proti ministru za okolje, prehrano in podeželje (ECLI:EU:C:2009:430, § 45).
(10) Mnenje o uporabi natrijevega dikromata kot lužila pri barvanju volnenih trakov in/ali preje s temnimi barvami v industrijskih okoljih (Use of sodium dichromate as a mordant in the dyeing of wool as sliver and/or yarn with dark colours in industrial settings) (ES št. 234-190-3), str. 19, vprašanje 6.
(11) Mnenje o uporabi natrijevega dikromata kot lužila pri barvanju volnenih trakov in/ali preje s temnimi barvami v industrijskih okoljih (Use of sodium dichromate as a mordant in the dyeing of wool as sliver and/or yarn with dark colours in industrial settings) (ES št. 234-190-3), str. 24-25.
(12) Vlagateljeva analiza alternativ je na voljo na: https://echa.europa.eu/documents/10162/88b2f393-17cf-465e-95eb-ba07282ba400
(13) Mnenje o uporabi natrijevega dikromata kot lužila pri barvanju volnenih trakov in/ali preje s temnimi barvami v industrijskih okoljih (Use of sodium dichromate as a mordant in the dyeing of wool as sliver and/or yarn with dark colours in industrial settings) (št. ES št. 234-190-3);
(14) Mnenje o uporabi natrijevega dikromata kot lužila pri barvanju volnenih trakov in/ali preje s temnimi barvami v industrijskih okoljih (Use of sodium dichromate as a mordant in the dyeing of wool as sliver and/or yarn with dark colours in industrial settings) (ES št. 234-190-3), str. 26;
(15) Glej: https://marketplace.chemsec.org/Alternative/LANASOL-CE-pioneering-replacement-of-chrome-dyes-since-20-years-44.
(16) Glej: https://www.roadmaptozero.com/mrsl_online/.
(17) Glej: H&M Group Chemical Restrictions 2018 Manufacturing Restricted Substances List (MRSL)) (Seznam prepovedanih snovi pri proizvodnji za leto 2018, skupina H&M).
(18) Glej: Armani’s Restricted Substances List Version 9 - Effective as of the Season SS 18(Seznam prepovedani snovi pri proizvodnji za leto 2018, različica 9, veljaven od sezone pomlad-poletje 2018, Armani).
(19) Glej predstavitev podjetja Huntsman ‘Turning risks into opportunities - How to dye wool sustainably‘ (Spremeniti tveganja v priložnosti – kako trajnostno barvati volno, str. 18).
(20) Sodba Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 11. septembra 2002 v zadevi T-13/99, Pfizer Animal Health SA proti Svetu Evropske unije, ECLI:EU:T:2002:209.
(21) Kot je pojasnjeno v mnenju Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo v zadevi Gruppo Colle: Use of sodium dichromate as mordant in wool dyeing (Uporaba natrijevega dikromata kot lužila pri barvanju volne) (ES št. 234-190-3) (str. 21, ki se nanaša na dve alternativi: Lanasol in Realan).
(22) Sprejeta mnenja Evropske agencije za kemikalije in prejšnja posvetovanja o vlogah za avtorizacijo – Gruppo Colle.S.r.l. - Use of Sodium dichromate as mordant in wool dyeing (uporaba natrijevega dikromata kot lužila pri barvanju volne) (ES št. 234-190-3).


Afera Cum Ex: gospodarski kriminal in vrzeli v veljavnem pravnem okviru
PDF 138kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o aferi Cum Ex: gospodarski kriminal in vrzeli v veljavnem pravnem okviru (2018/2900(RSP))
P8_TA(2018)0475RC-B8-0551/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju afere Cum Ex, ki jo je 18. oktobra 2018 razkril konzorcij preiskovalnih novinarjev, ki ga vodi nemška nepridobitna medijska organizacija CORRECTIV,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES(1) (uredba o ESMA),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES(2) (uredba o EBA),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (DAC2)(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (DAC6)(4),

–  ob upoštevanju četrtega preiskovalnega odbora nemškega zveznega parlamenta, ki je afero preiskal in pripravil poročilo(5) junija 2017,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2015(6) in z dne 6. julija 2016(7) o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji(8),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji(9),

–  ob upoštevanju sklepa z dne 1. marca 2018 o ustanovitvi posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) ter določitvi njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata (10),

–  ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 23. oktobra 2018 o aferi Cum Ex,

–  ob upoštevanju skupnega seje odbora ECON/TAX3 dne 26. novembra 2018,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se sistema Cum Ex in Cum Cum – oziroma sistema trgovanja z dividendno arbitražo – nanašata na prakso trgovanja z delnicami, ko se prikrije identiteta dejanskega lastnika in omogoči obema ali več udeleženim stranem, da zadržijo vračilo davka na kapitalski dobiček, ki pa je bil plačan samo enkrat;

B.  ker je bila afera Cum Ex razkrita javnosti zaradi skupne preiskave v 12 državah, v kateri je sodelovalo 19 evropskih medijskih hiš in 38 novinarjev;

C.  ker se poroča, da je 11 držav članic zaradi sistemov Cum Ex in Cum Cum izgubilo do 55,2 milijarde EUR davčnih prihodkov;

D.  ker je kljub temu težko izračunati najvišji znesek nastale škode glede na to, da so se številna od teh dejanj začela v poznih 90. letih 20. stoletja in so že zastarala;

E.  ker preiskava konzorcija evropskih novinarjev opredeljuje Nemčijo, Dansko, Španijo, Italijo in Francijo kot domnevno glavne ciljne trge za trgovalne prakse Cum Ex, tem državam pa sledijo Norveška, Finska, Poljska, Danska, Nizozemska, Avstrija in Češka republika; ker te prakse potencialno vključujejo neznano število držav članic EU ter držav Evropskega združenja za prosto trgovino (na primer Švico);

F.  ker v najbolj prizadetih državah članicah EU že potekajo preiskave;

G.  ker imata sistema Cum Ex in Cum Cum nekatere značilnosti davčnih goljufij in je treba oceniti, ali gre za kršitev nacionalnega prava ali prava EU;

H.  ker so po poročanjih v to kriminalno prakso vključene finančne institucije držav članic EU, vključno z več znanimi poslovnimi bankami;

I.  ker pristojni organi v nekaterih primerih niso poglobljeno preiskali informacij, ki so jim bile na voljo iz drugih držav članic v zvezi z razkritji o Cum Ex;

J.  ker je v teh razkritjih ključno, da imajo tuji vlagatelji pravico do vračila davčnih odtegljajev za dividende;

K.  ker od septembra 2017 druga direktiva o upravnem sodelovanju (DAC2) določa, da morajo države članice EU pridobiti informacije od svojih finančnih institucij in jih enkrat na leto izmenjati z državo članico prebivanja davkoplačevalcev;

L.  ker šesta direktiva o upravnem sodelovanju (DAC6) določa, da vsaka oseba, ki oblikuje, trži, organizira, daje na voljo za uporabo ali upravlja izvajanje čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča in ki izpolnjuje vnaprej določene prepoznavne značilnosti, nacionalnim davčnim organom o teh aranžmajih poroča;

M.  ker mandat Posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) izrecno vključuje vse pomembne dogodke, ki se zgodijo v času njegovega mandata in spadajo v njegovo pristojnost;

N.   ker se je v zadnjih 25 letih izkazalo, da je vloga žvižgačev pomembna pri razkrivanju občutljivih informacij, ki so v središču javnega interesa, kar velja tudi za razkritja Cum Ex(11);

1.  ostro obsoja razkrite davčne goljufije in izogibanje davkom, ki so povzročili poročane izgube pri davčnih prihodkih držav članic, ki po ocenah nekaterih medijev znašajo kar 55,2 milijarde EUR, kar je hud udarec za evropsko socialno tržno gospodarstvo;

2.  poudarja, da so v skladu z direktivo EU proti pranju denarja(12) davčna kazniva dejanja, povezana z neposrednimi in posrednimi davki, vključena v široko opredelitev pojma „kaznivo dejanje“ in se štejejo za predhodna kazniva dejanja za namene pranja denarja; opozarja, da se v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja kreditne in finančne institucije, pa tudi davčni svetovalci, računovodje in odvetniki štejejo za pooblaščene subjekte in so zato zavezani, da izpolnjujejo vrsto nalog za preprečevanje in odkrivanje dejavnosti pranja denarja in poročanje o njih;

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je afera Cum Ex omajala zaupanje državljanov v davčne sisteme, ter poudarja, kako pomembno je ponovno pridobiti zaupanje javnosti in zagotoviti, da se povzročena škoda ne bo ponovila;

4.  obžaluje dejstvo, da komisar, pristojen za obdavčevanje, ne priznava potrebe, da bi razširili obstoječi sistem za izmenjavo informacij med nacionalnimi davčnimi organi;

5.  poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter Evropski bančni organ, naj opravita preiskavo sistemov trgovanja z dividendno arbitražo, kot sta Cum Ex in Cum Cum, da bi ocenila potencialne grožnje za celovitost finančnih trgov in nacionalnih proračunov; naj ugotovita vrsto in obseg akterjev v teh sistemih; naj ocenita, ali je prišlo do kršitev nacionalnega prava ali prava Unije; naj ocenita ukrepe, ki so jih sprejeli finančni nadzorniki v državah članicah in naj tamkajšnjim pristojnim organom podata ustrezna priporočila za reformo in ukrepe;

6.  poudarja, da razkritja, o katerih se poroča, ne vplivajo na stabilnost finančnega sistema EU;

7.  priporoča, naj se v preiskavi ugotovi, glede česa usklajevanje in nadzor finančnih nadzornikov, borz in davčnih organov v državah članicah nista delovala, tako da so se lahko ti sistemi davčne kraje uporabljali več let, čeprav so bili odkriti;

8.  poziva, naj se nacionalnim in evropskim nadzornim organom podeli mandat za preiskavo praks izogibanja davkom, saj bi lahko pomenile tveganje za integriteto notranjega trga;

9.  poudarja, da ta nova razkritja kažejo na morebitne pomanjkljivosti v nacionalni davčni zakonodaji in sedanjih sistemih za izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami; poziva države članice, naj dejansko izvajajo obvezno avtomatično izmenjavo informacij na področju obdavčenja;

10.  poziva k boljši izmenjavi informacij med davčnimi organi, da bi preprečili težave z davčno zaupnostjo, ki so se pojavile v nekaterih državah članicah;

11.  poziva davčne organe vseh držav članic, naj v skladu s skupno mednarodno delovno skupino OECD o izmenjavi obveščevalnih podatkov in sodelovanju določijo enotne kontaktne točke, Komisijo pa, naj zagotovi in olajša sodelovanje med njimi, da se zagotovi hitra in učinkovita izmenjava informacij o primerih s čezmejnim pomenom med državami članicami;

12.  poziva pristojne državne organe, naj po potrebi sprožijo kazenske preiskave, uporabijo pravna orodja za zamrznitev sumljivega premoženja, začnejo preiskave upravnih odborov, ki bi utegnili biti vpleteni v to afero, ter uvedejo ustrezne in odvračilne sankcije za vpletene strani; meni, da bi bilo treba tiste, ki so ta kazniva dejanja storili ali jih omogočili – med njimi niso le davčni svetovalci, temveč tudi odvetniki, računovodje in banke – nemudoma privesti pred sodišče; poudarja, da je treba odpraviti nekaznovanost uradnikov in zagotoviti boljše izvrševanje finančnih predpisov;

13.  poziva EU in organe držav članic, naj raziščejo vlogo zavarovalnih skladov in zavarovalniških nadzornikov v aferi;

14.  poziva nacionalne davčne organe, naj dodobra izkoristijo možnosti direktive DAC6 glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča, vključno z uporabo skupinskih zahtevkov; poziva tudi k spremembi direktive DAC6, da se bo v njej zahtevalo obvezno razkritje sistemov dividendne arbitraže in vseh informacij o kapitalskih dobičkih, vključno z dodeljevanjem dividend in vračilom davka na kapitalski dobiček;

15.  poziva vse države članice, katerih trgi naj bi bili domnevno glavna tarča za prakse trgovanja z dividendno arbitražo, naj temeljito raziščejo in preučijo prakse izplačevanja dividend v svoji jurisdikciji, da bi v svojih davčni zakonodaji odkrile vrzeli, ki davčnim goljufom in tistim, ki se izogibajo plačilu davkov, ponujajo priložnost za izkoriščanje, poleg tega pa naj preučijo morebitno čezmejno razsežnost teh praks in odpravijo vse te škodljive davčne prakse;

16.  poudarja, da bi morali nacionalni organi ukrepati usklajeno, da bi zagotovili povrnitev sredstev, ki so bila nezakonito pridobljena iz javnih računov;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo in posodobijo dvostranske sporazume o obdavčevanju med državami članicami in s tretjimi državami, da bi odpravile vrzeli, zaradi katerih nastajajo trgovinske prakse, ki se izvajajo iz davčnih razlogov in so namenjene izogibanju davkom;

18.  poziva Komisijo, naj začne takoj pripravljati predlog o evropski finančni policiji znotraj Europola z lastnimi preiskovalnimi zmogljivostmi, pa tudi o evropskem okviru za čezmejne davčne preiskave;

19.  poziva Komisijo, naj revidira direktivo o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic, da bi se spoprijela z praksami dividendnih arbitraž;

20.  poziva Komisijo, naj oceni vlogo subjektov za posebne namene, ki so jih razkrili dokumenti Cum Ex, in po potrebi predlaga omejitev uporabe teh instrumentov;

21.  poziva Komisijo, naj preuči, ali je potreben evropski okvir za obdavčitev kapitalskih dohodkov, ki bo odvračal od destabilizacije čezmejnih finančnih tokov, davčne konkurence med državami članicami in spodkopavanja davčne osnove, ki zagotavlja vzdržnost evropskih socialnih držav;

22.  poziva Komisijo, naj razmisli o zakonodajnem predlogu o finančni obveščevalni enoti EU, evropskem vozlišču za skupno preiskovalno delo in mehanizmu zgodnjega opozarjanja;

23.  ugotavlja, da so se zaradi finančne krize leta 2008 na splošno zmanjšala sredstva in osebje v davčnih upravah; poziva države članice, naj vlagajo v instrumente, ki so na voljo davčnim organom, in jih posodobijo ter naj namenijo ustrezne človeške vire, da se izboljša nadzor in zmanjšajo časovni zamiki in vrzeli v informacijah; poziva države članice, naj izboljšajo zmogljivosti in sposobnosti svojih finančnih organov in zagotovijo, da bodo ti popolnoma delujoči za odkrivanje davčnih goljufij;

24.  poudarja, da je treba zaščititi žvižgače, ki razkrijejo informacije, na primer o davčnih goljufijah in davčnih utajah na nacionalni ravni in na ravni EU; poziva vse, ki imajo informacije javnega interesa, naj jih interno ali eksterno sporočijo nacionalnim organom, po potrebi pa tudi javnosti; poziva, naj se hitro sprejme predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, pri čemer je treba upoštevati mnenja, ki so jih sprejeli ustrezni odbori Evropskega parlamenta;

25.  pozdravlja predlog Komisije z dne 12. septembra 2018 o spremembi uredbe o ustanovitvi Evropskega bančnega organa in tudi drugih uredb, da bi okrepili vlogo EBA pri nadzoru nad izvajanjem ukrepov za preprečevanje pranja denarja v finančnem sektorju (COM(2018)0646); poudarja, da je v skladu z enotnim mehanizmom nadzora naloga ECB ta, da izvaja ukrepe za zgodnje posredovanje, kot je določeno v ustreznem pravu Unije; meni, da bi morala ECB imeti vlogo pri opozarjanju pristojnih nacionalnih organov in bi morala usklajevati ukrepe v primeru suma, da se v nadzorovanih bankah ali skupinah ne upoštevajo pravila o preprečevanju pranja denarja;

26.  meni, da bi bilo treba delo odborov TAXE, TAX2, PANA in TAX3 v naslednjem parlamentarnem obdobju nadaljevati v stalni strukturi znotraj Parlamenta, na primer v pododboru Odbora za ekonomske in monetarne zadeve;

27.  poziva Posebni odbor TAX3, naj izvede lastno oceno razkritij afere Cum Ex in vključi ugotovitve in vsa ustrezna priporočila v svoje končno poročilo;

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge.

(1) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.
(2) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.
(3) UL L 359, 16.12.2014, str. 1.
(4) UL L 139, 5.6.2018, str. 1.
(5) Deutscher Bundestag, Drucksache 18/12700, 20.6.2017.
(6) UL C 366, 27.10.2017, str. 51.
(7) UL C 101, 16.3.2018, str. 79.
(8) UL C 399, 24.11.2017, str. 74.
(9) UL C 369, 11.10.2018, str. 132.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0048.
(11) Predstavitev odborov ECON/TAX3 v Evropskem parlamentu 26. novembra 2018, „Afera Cum Ex: gospodarski kriminal in vrzeli v veljavnem pravnem okviru“.
(12) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).


Vloga nemške agencije za zaščito otrok (Jugendamt) v čezmejnih družinskih sporih
PDF 143kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o vlogi nemške agencije za zaščito otrok (Jugendamt) pri čezmejnih družinskih sporih (2018/2856(RSP))
P8_TA(2018)0476B8-0546/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 81(3) PDEU,

–  ob upoštevanju člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 24,

–  ob upoštevanju členov 8 in 20 Konvencije OZN o otrokovih pravicah, v katerih je poudarjena obveznost vlad, da zaščitijo identiteto otrok, vključno z njihovimi družinskimi odnosi,

–  ob upoštevanju Dunajske konvencije o konzularnih odnosih iz leta 1963, zlasti člena 37(b),

–  ob upoštevanju Haaške konvencije z dne 29. maja 1993 o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (Bruselj IIa)(1), zlasti členov 8, 10, 15, 16, 21, 41, 55 in 57 te uredbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. februarja 2011 o Agendi EU za otrokove pravice (COM(2011)0060),

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije, zlasti sodbe z dne 22. decembra 2010 v zadevi C-497/10 PPU, Mercredi proti Chaffe(3) in z dne 2. aprila 2009 v zadevi C-523/07, pri čemer je oba postopka sprožil A(4),

–  ob upoštevanju popisa sistemov za zaščito otrok, ki ga izvaja Agencija Evropske unije za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju velikega števila peticij glede vloge nemške agencije za zaščito otrok (Jugendamt) pri čezmejnih družinskih sporih,

–  ob upoštevanju priporočil, podanih v poročilu o obisku za ugotavljanje dejstev v Nemčiji (23. in 24. novembra 2011), ki je bil organiziran zato, da bi preiskali trditve iz peticij glede vloge nemške agencije za zaščito otrok (Jugendamt),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o varstvu otrokove koristi v EU na podlagi peticij, naslovljenih na Evropski parlament(5);

–  ob upoštevanju priporočil delovne skupine za vprašanja o zaščiti otrok v okviru Odbora za peticije z dne 3. maja 2017,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker Odbor Evropskega parlamenta za peticije že več kot 10 let prejema peticije, v katerih veliko število oseb, ki niso nemški državljani, opozarjajo na sistematično diskriminacijo in samovoljne ukrepe, ki jih nemška agencija za zaščito otrok (Jugendamt) sprejema zoper njih v čezmejnih družinskih sporih, v katere so vpleteni otroci, o zadevah, ki se med drugim nanašajo na starševsko odgovornost in skrbništvo nad otroki;

B.  ker se Odbor za peticije opira predvsem na subjektivno poročanje vlagatelja peticije in v splošnem nima dostopa do sodnih odločb, ki vsebujejo popoln in stvaren opis stanja ter pričevanje tako staršev kot otrok in prič;

C.  ker ima agencija Jugendamt osrednjo vlogo v nemškem sistemu družinskega prava, saj je ena od strank v vseh družinskih sporih, v katere so vpleteni otroci;

D.  ker agencija Jugendamt v družinskih sporih, v katere so vpleteni otroci, daje sodnikom priporočilo, katerega narava je praktično zavezujoča, in lahko sprejme začasne ukrepe, kot je pravno svetovanje („Beistandschaft“), ki jih ni mogoče izpodbijati;

E.  ker je agencija Jugendamt odgovorna za izvajanje odločitev, ki jih sprejmejo nemška sodišča; ker je široka razlaga teh odločitev po besedah vlagateljev peticij pogosto v škodo učinkovitemu varstvu pravic staršev, ki niso nemški državljani;

F.  ker lahko to, da nemški organi ne priznavajo in ne izvršujejo odločb in sodb, ki so jih v čezmejnih družinskih sporih sprejeli pravosodni organi drugih držav članic EU, pomeni kršitev načela vzajemnega priznavanja in medsebojnega zaupanja med državami članicami, zato ogroža učinkovito varstvo otrokove koristi;

G.  ker so vlagatelji peticije navedli, da pristojni nemški organi v čezmejnih družinskih sporih varstvo otrokove koristi dosledno razlaga s tem, da bi morali otroci ostati na nemškem ozemlju, tudi v primerih, ko so bile prijavljene zlorabe in nasilje v družini zoper starše, ki niso nemški državljani;

H.  ker starši, ki niso nemški državljani, v svojih peticijah opozarjajo, da jim nacionalni organi v državah izvora ne svetujejo (dovolj) in ne nudijo (dovolj) pravne pomoči v primerih, ko so domnevne diskriminatorne ali neugodne sodne in upravne postopke v družinskih sporih, v katere so vpleteni otroci, zoper njih sprejeli nemški organi;

I.  ker je bilo po podatkih Evropskega sodišča za človekove pravice zoper Nemčijo 17 pritožb, ki so jih vlagatelji peticij, ki niso nemški državljani, vložili v zvezi s starševsko odgovornostjo ali skrbništvom nad otroki v čezmejnih družinskih sporih in so bile vse ocenjene kot nedopustne;

J.  ker morajo vse institucije EU in države članice skrbeti za popolno zaščito otrokovih pravic, kot so zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah; ker je otrokova korist, ki se v osnovi in najbolje uresničuje v lastni družini, temeljno načelo, ki ga je treba upoštevati kot vodilno smernico pri sprejemanju vseh odločitev o vprašanjih otroškega varstva na vseh ravneh;

K.  ker zaradi večje mobilnosti znotraj EU narašča število čezmejnih sporov glede odgovornosti staršev in skrbništva nad otrokom; ker mora Komisija okrepiti prizadevanja, da bi v vseh državah članicah, tudi Nemčiji, spodbujala dosledno in dejansko izvajanje načel iz Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki so jo ratificirale vse države članice EU;

L.  ker področje uporabe in cilji uredbe Bruselj IIa temeljijo na načelu nediskriminacije na podlagi državljanstva med državljani Unije in načelu vzajemnega zaupanja med pravnimi sistemi držav članic;

M.  ker določbe uredbe Bruselj IIa nikakor ne bi smele dopuščati zlorab njenih temeljnih ciljev, to so medsebojno spoštovanje in priznavanje, preprečevanje diskriminacije na podlagi državljanstva, predvsem pa resnična stvarna zaščita največje koristi otroka;

N.  ker lahko pomanjkanje natančnih in podrobnih preverjanj nediskriminatornosti postopkov in prakse, ki jih uporabljajo nemški organi v čezmejnih družinskih sporih, v katere so vpleteni otroci, škoduje dobrobiti otroka in vodi k večjemu kršenju pravic staršev, ki niso nemški državljani;

O.  ker za vsa vprašanja materialnega družinskega prava velja načelo subsidiarnosti;

P.  ker je nemško zvezno ustavno sodišče razsodilo, da lahko sodišče zaprosi za zaslišanje otroka, ki ob sprejetju odločitve še ni povsem dopolnil treh let; ker v drugih državah članicah EU šteje, da so otroci te starosti premladi in niso dovolj zreli za posvetovanje v sporih, v katere so vpleteni njihovi starši;

Q.  ker uveljavljanje temeljne pravice, kot je svoboda gibanja in prebivanja, ne bi smelo ogroziti pravice otroka do družinskega življenja;

R.  ker sodna praksa Sodišča Evropske unije določa samostojni pojem „običajnega prebivališča“ otroka in številna merila, ki jih morajo nacionalna sodišča uporabiti za njegovo določitev;

S.  ker imajo v skladu s členom 24 Listine EU o temeljnih pravicah otroci, katerih starši uveljavljajo pravico do prostega gibanja, pravico, da redno vzdržujejo osebne odnose in neposredne stike z obema staršema, če to ni v nasprotju z njihovimi interesi;

1.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da težave v zvezi z nemškim sistemom družinskega prava, vključno s sporno vlogo agencije Jugendamt, na katero so opozorili starši, ki niso nemški državljani, še vedno niso rešene; poudarja, da Odbor za peticije stalno prejema peticije, v katerih starši, ki niso nemški državljani, opozarjajo na hudo diskriminacijo s postopki in prakso, ki jih pristojni nemški organi sprejemajo v čezmejnih družinskih sporih, v katere so vpleteni otroci;

2.  z zaskrbljenostjo se seznanja z vsemi primeri domnevne diskriminacije staršev, ki niso nemški državljani, s strani agencije Jugendamt;

3.  izpostavlja dolgoletno delo Odbora za peticije pri obravnavi peticij o vlogi agencije Jugendamt; je seznanjen z odgovori, ki jih je dalo pristojno nemško ministrstvo glede delovanja nemškega sistema družinskega prava, vendar poudarja, da Odbor za peticije nenehno prejema peticije v zvezi z domnevno diskriminacijo staršev, ki niso nemški državljani;

4.  opozarja na obveznost nacionalnih organov, določeno v uredbi Bruselj IIa, da priznajo in izvršijo sodne odločbe sodišč drugih držav članic v zadevah, povezanih z otroki; je zaskrbljen, ker lahko nemški organi v čezmejnih družinskih sporih domnevno dosledno zavračajo priznanje sodnih odločb, sprejetih v drugih državah članicah v primerih, ko otroci, ki še niso povsem dopolnili treh let, niso bili zaslišani; poudarja, da ta vidik spodkopava načelo vzajemnega zaupanja z drugimi državami članicami, katerih pravni sistemi določajo drugačno starostno mejo za zaslišanje otroka;

5.  obžaluje, da Komisija že več let ni natančneje preverjala nediskriminatornosti praks in postopkov, ki se za čezmejne družinske spore uporabljajo v okviru nemškega sistema družinskega prava, tudi v agenciji Jugendamt, da bi se zaščitili interesi otrok in druge z njimi povezane pravice;

6.  opozarja na odgovor Komisije v zvezi s peticijami o vlogi agencije Jugendamt v čezmejnih družinskih sporih; znova poudarja, da EU nima splošne pristojnosti za ukrepanje na področju družinskega prava, da materialno družinsko pravo v izključni pristojnosti držav članic in ga Komisija ne more nadzorovati, da je treba v primeru pomislekov v zvezi z delovanjem agencije Jugendamt uporabiti pravna sredstva na nacionalni ravni in da lahko starši, ki menijo, da so bile kršene njihove temeljne pravice, vložijo pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, potem ko izčrpajo vsa nacionalna pravna sredstva;

7.  vztraja, da morajo države članice zbirati statistične podatke o upravnih in sodnih postopkih v zvezi s skrbništvom otrok in sodelovanjem tujih staršev, zlasti o izidu sodb, da bi omogočili podrobno analizo obstoječih trendov v daljšem časovnem obdobju in zagotovili referenčne vrednosti;

8.  poudarja, da morajo nacionalna sodišča v skladu s sodno prakso Sodišča EU uporabljati samostojni pojem „običajnega prebivališča“ otroka in številna merila za njegovo določitev;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da so nemška sodišča v zadevah iz peticij, ki jih je prejel Odbor za peticije, pravilno opredelila običajno prebivališče otroka;

10.  močno obsoja, da ni statističnih podatkov o številu zadev v Nemčiji, v katerih sodbe sodišča niso bile v skladu s priporočili agencije Jugendamt, ter o izidu družinskih sporov, v katere so bili vpleteni otroci staršev z različnim državljanstvom, čeprav že več let poziva k zbiranju in javni dostopnosti teh podatkov;

11.  poziva Komisijo, naj v obravnavanih peticijah oceni, ali so nemška sodišča pri določanju svojih pristojnosti ustrezno upoštevala določbe iz uredbe Bruselj IIa in ali so upoštevala sodbe ali odločbe, ki so jih izdala sodišča drugih držav članic;

12.  obsoja, da je v primerih nadzorovanega starševskega dostopa, ko starši, ki niso nemški državljani, niso upoštevali uradne prakse agencije Jugendamt, da pri pogovorih s svojimi otroki uporabljajo nemščino, prišlo do prekinitve pogovorov in prepovedi stikov teh staršev s svojimi otroci; meni, da tako ravnanje uradnikov agencije Jugendamt pomeni jasno diskriminacijo na podlagi porekla in jezika zoper starše, ki niso nemški državljani;

13.  poudarja, da agencija Jugendamt v splošnem dovoljuje uporabo skupnega maternega jezika, če pa je za otrokovo dobro počutje in varnost, na primer ob možnih primerih ugrabitve, potrebno, poskrbi za tolmačenje, s čimer zagotovi, da uradniki agencije razumejo vsebino pogovora;

14.  je trdno prepričan, da morajo nemški organi v primeru nadzorovanega starševskega dostopa med pogovorom med starši in njihovimi otroki dopuščati vse jezike staršev; poziva k vzpostavitvi mehanizmov, s katerimi bi zagotovili, da se lahko starši, ki niso nemški državljani, in njihovi otroci sporazumevajo v svojem skupnem jeziku, saj je njegova uporaba bistvena za ohranitev močnih čustvenih vezi med starši in otroki ter zagotavlja učinkovito zaščito kulturne dediščine in blaginje otrok;

15.  je trdno prepričan, da je treba dosledno in učinkovito ukrepati na podlagi priporočil iz končnega poročila za vprašanja o zaščiti otrok v okviru Odbora za peticije z dne 3. maja 2017, zlasti tistih, ki so neposredno ali posredno povezana z vlogo agencije Jugendamt in nemškim sistemom družinskega prava;

16.  opozarja Nemčijo na mednarodne obveznosti, ki jih ima v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, vključno s členom 8 te konvencije; meni, da morajo vsi pristojni nemški organi uvesti pomembne izboljšave, da bi ustrezno zaščitili pravice otrok staršev z različnim državljanstvom, da ohranijo svojo identiteto, vključno z družinskimi odnosi, kot to priznava zakon, brez nezakonitega vmešavanja;

17.  meni, da lahko Komisija v skladu s členom 81 PDEU dejavno sodeluje pri zagotavljanju poštene in dosledne nediskriminatorne prakse do staršev, ko gre za obravnavo čezmejnega skrbništva nad otroki po vsej Uniji, ter da mora tako ravnati;

18.  poziva Komisijo, naj v čezmejnih družinskih sporih zagotovi natančno preverjanje nediskriminatornosti praks in postopkov, ki se uporabljajo v nemškem sistemu družinskega prava, vključno z agencijo Jugendamt;

19.  znova poudarja, da se pri vprašanjih materialnega družinskega prava uporablja načelo subsidiarnosti;

20.  poziva Komisijo, naj zagotovi več usposabljanja in mednarodnih izmenjav za uradnike, zaposlene v socialnih službah, da bi tako izboljšali poznavanje dela kolegov, ki opravljajo enako delo v drugih državah članicah, in izmenjavali dobro prakso;

21.  poudarja pomen tesnega sodelovanja in učinkovite komunikacije med različnimi nacionalnimi in lokalnimi organi, ki so vpleteni v postopke za varstvo otrok, od socialnih služb do pravosodnih in centralnih organov;

22.  poudarja, da je treba izboljšati pravosodno in upravno sodelovanje med nemškimi organi in organi drugih držav članic, da bi zagotovili medsebojno zaupanje v zadevah, povezanih s priznavanjem in izvrševanjem odločitev in sodb, ki jih v čezmejnih družinskih sporih, v katere so vpleteni otroci, sprejemajo organi drugih držav članic;

23.  opozarja, da je treba staršem, ki niso nemški državljani, nemudoma od samega začetka in na vsaki stopnji postopka, povezanega z otrokom, priskrbeti popolne in jasne informacije o postopkih in njihovih morebitnih posledicah, in sicer v jeziku, ki ga ti starši popolnoma razumejo, da bi preprečili, da bi starši dali soglasje, ne da bi v celoti razumeli posledic obveznosti, ki jih prevzemajo; poziva države članice, naj izvajajo ciljno usmerjene ukrepe za izboljšanje pravne podpore, pomoči, svetovanja in informacij za svoje državljane v primerih, ko ti prijavljajo diskriminatorne ali neugodne sodne in upravne postopke, ki so jih zoper njih uvedli nemški organi v čezmejnih družinskih sporih, v katere so vpleteni otroci;

24.  poudarja, da prijavljeni primeri, ko se starši, ki niso nemški državljani, med obiski niso mogli sporazumeti s svojimi otroki v skupnem maternem jeziku, pomenijo diskriminacijo na podlagi jezika in so tudi v nasprotju s ciljem spodbujanja večjezičnosti in raznolikosti kulturnih ozadij v Uniji, kršijo pa tudi temeljne pravice do svobode misli, vesti in veroizpovedi;

25.  poziva Nemčijo, naj si močneje prizadeva za to, da bodo lahko starši med nadzorovanimi obiski s svojimi otroki uporabljali skupni materni jezik;

26.  izraža zaskrbljenost v zvezi s trditvami vlagateljev peticij glede kratkih rokov, ki jih določajo pristojni nemški organi, in glede dokumentov, ki jih pošljejo pristojni nemški organi, ki niso na voljo v jeziku predlagatelja peticije, ki ni nemški državljan; poudarja, da imajo državljani pravico zavrniti dokumente, če niso napisani ali prevedeni v jezik, ki ga razumejo, kot je določeno v členu 8(1) Uredbe (ES) št. 1393/2007 o vročanju pisem; poziva Komisijo, naj natančno oceni, ali se v Nemčiji izvajajo določbe te uredbe, da bi lahko ustrezno obravnavala vse morebitne kršitve;

27.  poziva Komisijo, naj preveri, ali se med postopki pred nemškimi sodišči v primerih iz peticij, ki so bile predložene Evropskemu parlamentu, spoštujejo jezikovne zahteve;

28.  poziva države članice, naj izvajajo ciljno usmerjene ukrepe za izboljšanje pravne podpore, pomoči, svetovanja in informacij za svoje državljane v čezmejnih družinskih sporih, v katere so vpleteni otroci; v zvezi s tem ugotavlja, da so pristojna nemška ministrstva na zvezni ravni vzpostavila nemško osrednjo kontaktno točko za čezmejne družinske spore, da bi zagotovila svetovanje in informacije v čezmejnih družinskih sporih glede starševske odgovornosti;

29.  ponovno poziva Komisijo in države članice, naj sofinancirajo in spodbujajo vzpostavitev platforme, ki bo državljanom EU, ki niso državljani zadevne države, nudila pomoč v družinskih postopkih;

30.  opozarja države članice, da je treba sistematično izvajati določbe Dunajske konvencije iz leta 1963 in zagotoviti, da bodo veleposlaništva ali konzularna predstavništva od začetka obveščena o vseh postopkih, povezanih z otroškim varstvom, v katere so vpleteni državljani njihovih držav, in da bodo imela popoln dostop do ustreznih dokumentov; poudarja pomen zaupanja vrednega konzularnega sodelovanja na tem področju in predlaga, da bi morali imeti konzularni organi možnost udeležba na vseh stopnjah postopka;

31.  opozarja države članice, da morajo otrokom zagotoviti potrebno in upravičeno rejništvo v skladu z vsebino členov 8 in 20 Konvencije OZN o otrokovih pravicah, in predvsem omogočiti stalno otroško varstvo, ki upošteva otrokovo etnično, versko, jezikovno in kulturno identiteto;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 338, 23.12.2003, str. 1.
(2) UL L 324, 10.12.2007, str. 79.
(3) Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 22. decembra 2010, Barbara Mercredi proti Richardu Chaffeju, C-497/10 PPU, ECLI:EU:T:2010:829.
(4) Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 2. aprila 2009, A, C-523/07, ECLI:EU:C:2009:225.
(5) UL C 66, 21.2.2018, str. 2.


STO: pot naprej
PDF 139kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o STO: pot naprej (2018/2084(INI))
P8_TA(2018)0477A8-0379/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Marakeškega sporazuma z dne 15. aprila 1994 o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO),

–  ob upoštevanju ministrske deklaracije STO iz Dohe z dne 14. novembra 2001(1),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o STO, zlasti tistih z dne 24. aprila 2008 z naslovom „ Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti“(2) in z dne 15. novembra 2017 z naslovom „Večstranska pogajanja v okviru priprav na enajsto ministrsko konferenco STO“(3),

–  ob upoštevanju končnega dokumenta, ki je bil soglasno sprejet 10. decembra 2017 na letnem zasedanju parlamentarne konference STO v Buenos Airesu(4),

–  ob upoštevanju izida 11. ministrske konference v Buenos Airesu decembra 2017, vključno z več ministrskimi sklepi, na kateri pa ni bilo mogoče sprejeti ministrske izjave(5),

–  ob upoštevanju šestega splošnega pregleda pomoči za trgovino, ki je potekal od 11. do 13. julija 2017 v Ženevi(6),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN(7),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma v okviru Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je začel veljati novembra 2016,

–  ob upoštevanju zadnjega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), objavljenega 8. oktobra 2018, ki kaže, da je omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C še mogoča, če države do leta 2020 zmanjšajo svoje prispevke, določene na nacionalni ravni,

–  ob upoštevanju 16. odstavka sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2018(8),

–  ob upoštevanju skupne izjave o tristranskem srečanju ministrov za trgovino iz Združenih držav Amerike (ZDA), Japonske in Evropske unije, sprejete 31. maja 2018(9),

–  ob upoštevanju skupne izjave 20. vrha EU–Kitajska o ustanovitvi skupne delovne skupine za reformo STO, katere predsedstvo bi bilo na ravni namestnikov ministrov(10),

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije za razpravo z dne 18. septembra 2018 o posodobitvi STO(11),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A8-0379/2018),

A.  ker STO od svoje ustanovitve igra ključno vlogo pri krepitvi multilateralizma, spodbujanju vključujoče svetovne gospodarske ureditve in odprtega, na pravilih temelječega in nediskriminacijskega večstranskega trgovinskega sistema; ker se je prispevek držav v razvoju k svetovni trgovini s 33 % leta 2000 povečal na približno polovico svetovne trgovine, število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, pa se je od leta 1990 zmanjšalo za polovico in zdaj znaša malo manj kot milijardo; ker STO temelji na sistemu pravic in obveznosti, ki zavezuje članice, da odprejo svoje trge in ne diskriminirajo;

B.  ker bi morala STO ostati glavna referenčna točka za vlade in podjetja pri določanju pravil in v trgovinskih sporih;

C.  ker EU dosledno zagovarja trden, multilateralen in na pravilih temelječ pristop k trgovini, saj so njeno gospodarstvo ter delavci in potrošniki v EU in njeni partnerji vedno bolj prepleteni s svetovnimi vrednostnimi verigami in odvisni od predvidljivega razvoja mednarodne trgovine tako pri uvozu kot izvozu in kar zadeva socialne in okoljske pogoje;

D.  ker je izid 11. ministrske konference STO v Buenos Airesu decembra 2017 razočaral in jasno pokazal, da je pogajalska funkcija te organizacije ohromljena;

E.  ker se na pravilih temelječi multilateralni sistem trgovine sooča z najhujšo krizo od ustanovitve STO, ki ogroža osnovno delovanje te organizacije, in sicer določanje bistvenih pravil in strukture za mednarodno trgovino ter izvajanje najbolj učinkovitega in razvitega mehanizma za reševanje sporov, kakršnega nima nobena druga multilateralna organizacija;

F.  ker trgovinska reforma v okviru STO zaostaja že od leta 2000, kljub pomembnim izjemam, kot je sporazum o olajševanju trgovine;

G.  ker je pritožbeni organ najpomembnejši element v strukturi STO zaradi zavezujočega značaja njegovih odločitev ter njegovega statusa neodvisnega in nepristranskega revizijskega organa; ker je število članov pritožbenega organa padlo na minimalno število sodnikov, ki so potrebni za delovanje, saj po izteku mandata sodnika Shreeja Babooja Chekitana Servansinga na položaju ostajajo le trije sodniki; ker bi lahko ta blokada, ki jo izvaja vlada ZDA, povzročila zlom sistema, ki je bistvenega pomena za reševanje sporov med vsemi članicami STO;

1.  znova izraža svojo popolno zavezanost trajni vrednoti multilateralizma in poziva k trgovinskemu programu, ki bo temeljil na pravični in na pravilih temelječi trgovini v korist vseh, prispeval k miru, varnosti in agendi za trajnostni razvoj z vključevanjem in krepitvijo socialnih, okoljskih in človekovih pravic ter zagotavljal, da se večstransko dogovorjena in usklajena pravila enotno uporabljajo za vse in učinkovito uveljavljajo; poudarja, da mora STO prispevati tudi k spodbujanju pravične trgovine in boju proti nepoštenim praksam; poudarja, da trgovina ni sama sebi namen, temveč je orodje za doseganje globalno opredeljenih razvojnih ciljev;

2.  meni, da je treba glede na nedavne dogodke, pa tudi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja napredka v zvezi z razvojno agendo iz Dohe, nujno posodobiti STO ter temeljito pregledati več vidikov njenega delovanja, da se poveča tako njena učinkovitost kot legitimnost; v zvezi s tem meni, da je nujno, da sekretariat STO za vse članice organizacije ustvari priložnosti za sodelovanje v razpravi od njenega začetka; poziva Komisijo in države članice EU v STO, naj poskušajo z drugimi članicami te organizacije, zlasti pomembnejšimi trgovinskimi partnericami EU, kot so ZDA, Japonska, Kitajska, Kanada, Brazilija in Indija, doseči dogovor o skupnih stališčih; meni, da so začetne izjave vrha EU–Kitajska o reformi STO spodbudne;

3.  v zvezi s tem pozdravlja mandat, ki ga je Evropski svet 28. in 29. junija 2018 podelil Komisiji, in je seznanjen s pristopom, opisanim v sklepih, ter z dokumentom Komisije za razpravo o posodobitvi STO z dne 18. septembra 2018 in s predlogi Kanade za reformo STO z dne 25. septembra 2018; pričakuje objavo več predlogov, zlasti držav v razvoju, pa tudi delovnih skupin, ki so že ustanovljene med državami članicami STO;

4.  je zelo zaskrbljen, ker so zasedeni le trije položaji v pritožbenem organu, kar močno ogroža sprotno in pravilno delovanje postopka za reševanje sporov, in odločno poziva ZDA, naj ta zaplet rešijo tako, da bo mogoče nezasedene položaje v pritožbenem organu čim hitreje zapolniti; pozdravlja izhodiščne predloge iz dokumenta Komisije za razpravo o posodobitvi STO za odpravo blokade z obravnavo nekaterih pomislekov, ki so se pojavili, tudi s prehodnimi pravili za odhajajoče člane oziroma spremembo trajanja mandata v pritožbenem organu ali najdaljšega dovoljenega roka za objavo poročila, pa tudi z vzpostavitvijo nove sodne prakse pritožbenega organa; je seznanjen, da pomisleki, ki so jih ZDA izrazile glede pritožbenega organa, presegajo postopkovne spremembe in vključujejo obsežne reforme sodb sodnikov tega organa;

5.  meni, da je odločitev ZDA z dne 31. maja 2018 o uvedbi carin na izdelke iz jekla in aluminija, ki so jo upravičile z razlogi „nacionalne varnosti“ v skladu z oddelkom 232 zakona o širitvi trgovine iz leta 1962, neutemeljena in da ne obravnava izziva, ki ga predstavlja presežno jeklo na svetovnih trgih in ni v skladu s pravili STO; odločno spodbuja Komisijo, naj sodeluje z ZDA pri reševanju trgovinskih nesoglasij in odpravi trgovinskih ovir v okviru mehanizmov STO za reševanje sporov, ki temeljijo na pravilih;

6.   meni, da se mora STO prilagoditi spreminjajočemu se svetu in na ta način obravnavati temeljne vzroke sedanje krize, hkrati pa rešiti nekatera odprta vprašanja razvojne agende iz Dohe, zlasti glede prehranske varnosti; meni, da je zato potrebno:

   (a) zapolniti obstoječe vrzeli v pravilniku, da se izenačijo konkurenčni pogoji, kar zadeva subvencije in državna podjetja, ki izkrivljajo trge, ter sproti posodabljati zaščito pravic intelektualne lastnine in dostop do trga naložb; obravnavati je treba tudi vprašanja zaščite in prisilnega razkritja izvorne kode ter druge dejavnosti, ki jih usmerjajo države in zaradi katerih nastajajo presežne zmogljivosti, pa tudi regulativne ovire za storitve in naložbe, ki vključujejo prenose tehnologij, zahteve po skupnih podjetjih in zahteve glede lokalne vsebine, ter spremljati izvajanje, upravljanje in delovanje obstoječih sporazumov;
   (b) oblikovati potreben regulativni okvir za sledenje tehnološkemu razvoju, ki bo zajemal e-trgovino, svetovne vrednostne verige, javna naročila, posodobljene domače pravne ureditve za storitve ter mikro-, mala in srednja podjetja;
   (c) obvladovati najbolj pereče svetovne okoljske in socialne izzive, zagotoviti sistemsko usklajenost politik med programi na področjih trgovine, dela in okolja;
   (d) v zvezi s tem pozdraviti skupne izjave, sprejete v Buenos Airesu, o e-trgovanju, domačih zakonih in predpisih, olajševanju naložb in utrjevanju ekonomskega položaja žensk, pa tudi delo, ki je bilo odtlej opravljeno na teh področjih;

7.  poudarja, da bi morala EU izpostaviti svoja pravila o zasebnosti in varstvu podatkov, da bi jih bilo mogoče spodbujati na mednarodni ravni in da bi postala merilo za razvoj mednarodnih in multilateralnih standardov;

8.  opozarja, da je dostop do javnih naročil ena od prednostnih nalog Evropske unije v trgovinskih pogajanjih ter da v tem smislu pričakuje, da bodo članice STO izpolnile zavezo o pristopu k sporazumu o javnih naročilih in izboljšavah pri delovanju in spoštovanju določb tega sporazuma, in sicer v duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi; ugotavlja, da je popolna učinkovitost morebitnih izboljšav okvira državnih pomoči in vloge javnih podjetij delno odvisna od napredka na tem področju; poziva Komisijo, naj sodeluje s tistimi članicami, ki so v postopku pristopanja k sporazumu o vladnih naročilih, da bi se pospešila njihova prizadevanja za razširitev koristi liberalizacije javnih naročil med članicami STO;

9.  je prepričan, da trenutno razlikovanje med razvitimi državami in državami v razvoju ne odraža gospodarske realnosti in dejanskega stanja v STO in da je bilo to ovira za napredek v krogu pogajanj iz Dohe, v škodo držav v največji stiski; poziva uspešnejše države v razvoju, naj prevzamejo svoj delež odgovornosti in prispevajo ustrezen delež glede na svojo stopnjo razvoja in (sektorsko) konkurenčnost; ugotavlja, da Komisija v dokumentu za razpravo poziva k sprejetju pravil, v skladu s katerimi se bo državam v razvoju, ko bodo postale bogatejše, spremenil status držav z nizkimi dohodki; meni, da bi bilo treba ponovno pregledati mehanizem za posebno in diferencirano obravnavo, da bi bolje odražal indekse človekovega razvoja, kot orodje politike, ki omogoča državam v razvoju, da povežejo izvajanje večstranskih sporazumov s pomočjo bogatejših držav in donatorskih organizacij;

10.  toplo pozdravlja, da sta februarja 2017 dve tretjini članic STO ratificirali sporazum o olajševanju trgovine; je prepričan, da sporazum o olajševanju trgovine predstavlja pomemben zgled in bi lahko bil model za prihodnje sporazume STO, ob upoštevanju razlik v razvoju in potrebah članic STO; spodbuja članice STO, naj prevzamejo odgovornost in ohranijo svoje zaveze v skladu s svojo dejansko gospodarsko močjo in zmogljivostmi; meni, da bodo naslednje izzive predstavljali popolna ratifikacija sporazuma, zlasti s strani afriških članic, katerim naj bi sporazum najbolj koristil, učinkovito izvajanje tega sporazuma in obveščanje o razvojni pomoči na podlagi sporazuma;

11.  priznava, da je pristop Kitajske k STO leta 2001 na splošno povečal dostop do njenega domačega trga, kar je koristilo svetovnemu gospodarstvu; je zaskrbljen, ker Kitajska ne spoštuje duha in načel STO o nacionalni obravnavi;

12.  meni, da je treba pregledati delovanje pogajalskega procesa in uvesti večjo prilagodljivost, kot jo omogoča obstoječe pravilo o soglasju, hkrati pa priznati, da je pristop skupne zaveze omejil učinkovitost multilateralnega upravljanja trgovine; podpira koncept prilagodljivega multilateralizma, kjer bodo lahko članice STO, ki želijo rešiti določeno vprašanje, o katerem splošno soglasje še ni mogoče, ukrepale že prej in sklenile plurilateralne sporazume v skladu s prilogo 4 k sporazumu o STO in v skladu s členi II:3, III:1 in X:9 sporazuma iz Marakeša oziroma sporazume „kritične mase“, ki članicam STO podeljujejo izpogajane koncesije po načelu države z največjimi ugodnostmi; spodbuja Komisijo, naj teh členov ne uporablja kot alternativo konstruktivnemu dialogu s članicami STO za obravnavanje trgovinskih ovir ter reformo te organizacije in njenih funkcij; v zvezi s tem meni, da bi morale članice STO povečati krepitev zmogljivosti organizacije, da bi zagotovile, da bo imela na voljo finančne in človeške vire, skladne z razširjenimi potrebami, da bo lahko ohranila raven kakovosti svojega dela; meni, da bi morali denarni prispevki novih članic na splošno povečati proračun STO in ne bi smeli voditi v zmanjšanje članarin za obstoječe članice;

13.  priznava, da je multilateralizem, ki temelji na pravilih, sicer še vedno ključni del strukture STO, a obstajajo možnosti za poglobljeno in bolj prilagodljivo večstransko sodelovanje med zainteresiranimi državami na področjih, na katerih se je pokazalo, da je soglasje težko doseči; ugotavlja, da morajo taki sporazumi večstranski program dopolnjevati, ne pa spodkopavati, ter da jih je treba uporabljati kot korake na poti napredka na večstranski ravni, ne pa kot nadomestne forume za odpravljanje trgovinskih ovir; poziva, naj se nadaljujejo večstranska pogajanja o sporazumu o okoljskem blagu in sporazumu o trgovini s storitvami, ter poziva, naj se v večstranske in multilateralne sporazume vključijo posebna pravila za mala in srednja podjetja; poudarja, da je pomembno, da STO nadaljuje in poglablja svoje delo na področju mednarodnega sodelovanja z drugimi mednarodnimi organizacijami, kot so OZN, OECD, Svetovna carinska organizacija in Mednarodna organizacija dela ter druge;

14.   poudarja vlogo, ki jo trgovina lahko ima in ki jo mora imeti pri prispevanju k razvoju in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, zavez iz pariškega sporazuma in v boju proti podnebnim spremembam; obžaluje, da je bil sporazum o okoljskem blagu leta 2016 blokiran, in opozarja na njegov potencial za zagotavljanje večjega dostopa do zelenih tehnologij in prispevanje k izpolnjevanju omenjenih zavez; poudarja, da mora STO poleg pogajanj o subvencijah za ribolov opredeliti konkretnejše ukrepe, ki jih je treba v zvezi s tem sprejeti za zaščito življenja v morju; opozarja, da STO s konceptom načina predelave in proizvodnje ponuja možnosti za razlikovanje med tako imenovanimi „podobnimi“ izdelki glede na njihov vpliv na okolje; predlaga poživitev odbora STO za trgovino in okolje z mandatom za oblikovanje meril za boj proti okoriščanju na račun okolja in vzpostavitev tesnejših povezav s sekretariatom UNFCCC;

15.  ponovno poudarja povezave med enakostjo spolov in vključujočim razvojem, kar je izraženo tudi v cilju trajnostnega razvoja št. 5, ob tem pa opozarja, da je povečevanje vloge žensk ključnega pomena za izkoreninjenje revščine in da je odprava ovir za sodelovanje žensk v trgovini bistvenega pomena za gospodarski razvoj; pozdravlja, da se je STO bolj osredotočila na vprašanja, povezana s trgovino in spolom, in spodbuja 121 podpisnic izjave o trgovini in krepitvi ekonomske vloge žensk z zasedanja v Buenos Airesu leta 2017, naj uresničijo svoje zaveze; poudarja potrebo po sistemskem pristopu na podlagi enakosti spolov na vseh področjih, na katerih STO oblikuje pravila, v obliki ocen učinka s specifične perspektive enakosti spolov; je seznanjen s pomenom pobud, kot je na primer SheTrades, pri poudarjanju pozitivne vloge žensk v trgovini in spodbujanju večje udeležbe žensk v mednarodni trgovini po svetu;

16.  opozarja na sklepe s šestega splošnega pregleda pomoči za trgovino, ki je potekal julija 2017 v Ženevi na temo spodbujanja trgovine, vključenosti in povezljivosti za trajnostni razvoj; se strinja s stališčem, da bi morali te sklepe pretvoriti v konkretne ukrepe, da se olajša e-trgovanje in digitalne priložnosti, kot so blokovne verige, spremeni v trgovinsko realnost, tudi za države v razvoju; v zvezi s tem ugotavlja, da glavni izziv ostajajo naložbe v fizično in digitalno infrastrukturo, ki je bistvena za napredek na tem področju; zato poziva članice STO, naj spodbujajo naložbe v fizično in digitalno infrastrukturo in poleg drugih pobud spodbujajo javno-zasebna partnerstva;

17.  ponovno poziva EU, naj zagotovi, da bodo njene dejavnosti z državami v razvoju na področjih razvoja in trgovine temeljile na uravnoteženem okviru med enakopravnimi partnerji, da bodo upoštevale načelo skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije in da bodo namenjene spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic;

18.  obžaluje, da na enajsti ministrski konferenci STO ni bil dosežen napredek pri ključnih vprašanjih za države v razvoju; pozdravlja pa okrepljeno prednostno obravnavo, ki je že zagotovljena v STO za najmanj razvite države, vključno s preferencialnimi pravili o poreklu in obravnavo ponudnikov storitev, ter poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za gradnjo zmogljivosti, s katerimi bi dobaviteljem iz najmanj razvitih držav omogočili, da izkoristijo oprostitev obveznosti v sektorju storitev za najmanj razvite države;

19.  poudarja, da je preglednost ključni element pri zagotavljanju zanesljivega in predvidljivega okolja za trgovanje in naložbe; meni, da je pomembno izboljšati preglednost postopkov spremljanja s povečanjem spodbud za članice STO, da bodo upoštevale zahteve glede obveščanja, zmanjšanjem zapletenosti in bremen teh zahtev ter z zagotavljanjem krepitve zmogljivosti, če je ta potrebna, ob tem pa odvračati od namernega nespoštovanja pravil in se z njim spoprijemati;

20.  poudarja, da ima sekretariat STO ključno vlogo pri spodbujanju in varovanju pristopa „od spodaj navzgor“ za dejavno sodelovanje vseh članic ter da bi ga bilo treba še okrepiti in povečati njegovo prožnost za podpiranje različnih pogajalskih procesov ter funkcij izvajanja in spremljanja; meni, da je treba povečati finančna sredstva in človeške vire, ki so na voljo sekretariatu STO, ter poziva članice STO, naj vzajemno izpolnjujejo svoje odgovornosti glede tega; meni, da bi bilo treba poživiti tudi redno delo odborov STO, tako da bi njihovim predsednikom dali dejavnejšo vlogo pri oblikovanju in predlaganju rešitev in kompromisov, s tem pa presegli zgolj zmanjšanje prispevkov članic, to razširjeno nalogo pa bi moral podpirati sekretariat;

21.  poziva članice STO, naj zagotovijo demokratično legitimnost in preglednost, tako da okrepijo parlamentarno razsežnost te organizacije, ter podprejo memorandum o soglasju, ki vzpostavlja formalno delovno razmerje s parlamentarno konferenco STO; v zvezi s tem poudarja, da je treba poskrbeti, da bodo imeli poslanci celovit dostop do trgovinskih pogajanj in bodo vključeni v oblikovanje in uresničevanje odločitev STO ter da se bo izvajal ustrezen nadzor nad trgovinskimi politikami v korist njihovih državljanov;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu direktorju STO.

(1) Ministrska deklaracija iz Dohe (WT/MIN(01)/DEC/1) z dne 14. novembra 2001 – https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/min01_e/mindecl_e.htm
(2) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 77.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0439.
(4) http://www.europarl.europa.eu/pcwto/en/sessions/2017.html
(5) https://www.wto.org/english/news_e/news17_e/mc11_10dec17_e.htm
(6) https://www.wto.org/english/tratop_e/devel_e/a4t_e/gr17_e/gr17programme_e.htm
(7) http://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-development-goals/
(8) http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2018/06/29/20180628-euco-conclusions-final/
(9) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2018/may/tradoc_156906.pdf
(10) https://www.consilium.europa.eu/media/36165/final-eu-cn-joint-statement-consolidated-text-with-climate-change-clean-energy-annex.pdf
(11) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2018/september/tradoc_157331.pdf


Poročilo o Srbiji za leto 2018
PDF 161kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o poročilu Komisije o Srbiji za leto 2018 (2018/2146(INI))
P8_TA(2018)0478A8-0331/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003,

–  ob upoštevanju izjave z vrha EU-Zahodni Balkan iz Sofije z dne 17. maja 2018 in njene „agende prednostnih nalog iz Sofije“,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/213/ES(1) z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih Evropskega partnerstva s Srbijo in o razveljavitvi Sklepa 2006/56/ES,

–  ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji (SEC(2011)1208), sklepa Evropskega sveta z dne 2. marca 2012, da Srbiji podeli status države kandidatke, in sklepa Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013, da se začnejo pogajanja s Srbijo za pristop k EU,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami ter Republiko Srbijo, ki je začel veljati 1. septembra 2013,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije Generalne skupščine OZN št. 64/298 z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja Meddržavnega sodišča in pozdravila pripravljenost EU, da spodbuja dialog med Srbijo in Kosovom,

–  ob upoštevanju berlinskega procesa, ki se je začel 28. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju izjave in priporočil, sprejetih na osmi seji stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Srbija dne 13. in 14. junija 2018,

–  ob upoštevanju končnega poročila Urada za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE/ODIHR) z dne 29. julija 2016 o omejeni misiji tega urada za opazovanje predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji,

–  ob upoštevanju poročila OVSE/ODIHR o misiji za oceno predsedniških volitev v Srbiji dne 2. aprila 2017,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o Srbiji za leto 2018 z dne 17. aprila 2018 (SWD(2018)0152),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, sprejetih v okviru ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo, z dne 23. maja 2017 (9655/17),

–  ob upoštevanju četrte seje stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Srbija z dne 16. novembra 2017,

–  ob upoštevanju osmega srečanja pristopne konference s Srbijo na ministrski ravni z dne 25. junija 2018,

–  ob upoštevanju poročila protikorupcijske skupine Sveta Evrope GRECO o Srbiji iz julija 2015 ter poročila četrtega ocenjevalnega kroga skupine GRECO z dne 20. oktobra 2017 o preprečevanju korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih,

–  ob upoštevanju ocene Komisije z dne 17. aprila 2018 v zvezi s programom gospodarskih reform Srbije za obdobje 2018–2020 (SWD(2018)0132) in skupnih sklepov, ki jih je Svet 25. maja 2018 sprejel v okviru ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom,

–  ob upoštevanju mnenja Beneške komisije o osnutku sprememb ustavnih določb o sodstvu z dne 25. junija 2018,

–  ob upoštevanju izsledkov raziskave iz leta 2017 o marginaliziranih Romih na Zahodnem Balkanu, ki jo je podprla Komisija, izvedla pa sta jo Svetovna banka in program OZN za razvoj (UNDP),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o poročilu Komisije o Srbiji za leto 2016(2),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0331/2018),

A.  ker je treba Srbijo, kot vse države, ki si prizadevajo za članstvo v EU, soditi po lastnih dosežkih pri izpolnjevanju, izvajanju in spoštovanju istega sklopa meril in ker je časovni načrt za pristop določen na podlagi kakovosti nujnih reform in predanosti tem reformam; ker je pristop proces, ki temelji na dosežkih in je popolnoma odvisen od objektivnega napredka, ki ga doseže posamezna država, tudi Srbija, in bo tak tudi ostal;

B.  ker je bilo od začetka pogajanj s Srbijo odprtih 14 poglavij, med katerimi sta bili dve začasno zaprti;

C.  ker je Srbija stalno vključena v normalizacijo odnosov s Kosovom, kar je privedlo do sklenitve prvega sporazuma o načelih za normalizacijo odnosov dne 19. aprila 2013 ter sporazumov iz avgusta 2015; ker je Srbija še naprej vključena v dialog;

D.  ker Srbija prispeva h krepitvi regionalnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov, pa tudi miru in stabilnosti, sprave ter ozračja, ki spodbuja obravnavo odprtih dvostranskih vprašanj iz preteklosti;

E.  ker je Srbija še naprej zavezana vzpostavitvi delujočega tržnega gospodarstva in še naprej dosega napredek pri izvajanju obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

F.  ker so načela pravne države ena temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, in so v središču tako širitvenega procesa kot stabilizacijsko-pridružitvenega procesa; ker je treba na tem področju sprejeti reforme ter premagati pomembne preostale izzive, zlasti kar zadeva zagotavljanje neodvisnega, nepristranskega, odgovornega in učinkovitega sodstva ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pa tudi varstvo temeljnih pravic;

G.  ker je Srbija ratificirala vse temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela, vključno zlasti s Konvencijo o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic iz leta 1948 (št. 87), Konvencijo o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja iz leta 1949 (št. 98) in Konvencijo o prisilnem delu iz leta 1930 (št. 29);

H.  ker je stanje na področju svobode izražanja in neodvisnosti medijev še vedno zelo zaskrbljujoče in ga je treba obravnavati prednostno ter odločno in učinkovito;

I.  ker Srbija koristi predpristopno pomoč v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), pri čemer skupna okvirna dodelitev za obdobje 2014–2020 znaša 1,5 milijarde EUR; ker spremenjena okvirna dodelitev v okviru IPA II za Srbijo za obdobje 2018–2020 znaša 722 milijonov EUR; ker je bila Srbiji dodeljena nagrada za uspešnost na vmesni stopnji;

1.  pozdravlja stalna prizadevanja Srbije na poti vključevanja v Evropsko unijo; poziva jo, naj s podporo Komisije dejavno spodbuja to strateško odločitev v srbski javnosti in naj še poveča pravočasne in pregledne informacije ter prepoznavnost EU ter projektov in programov, ki jih financira;

2.  poudarja, da je temeljito izvajanje reform in politik ključen kazalnik uspešnega procesa vključevanja; poziva Srbijo, naj izboljša načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja nove zakonodaje in politik; pozdravlja sprejetje tretje revizije nacionalnega programa za sprejetje pravnega reda EU in svari, da bi neustrezen prenos pomembne zakonodaje EU negativno vplival na usklajenost s pravnim redom; pozdravlja oceno Komisije iz njenega sporočila z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom, da bi lahko Srbija z močno politično voljo, zagotovitvijo dejanskih in trajnih reform ter dokončno rešitvijo sporov s sosednjimi državami postala članica EU; poziva Svet in Komisijo, naj podpreta odprtje tehnično pripravljenih poglavij in pospešita skupen proces pristopnih pogajanj, če bo to upravičeno z nujnim napredkom, zlasti na temeljnem področju pravne države;

3.  pozdravlja uspešen zaključek programskega procesa IPA za leto 2018 ter podpis sporazuma o financiranju za IPARD II; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju novega instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) vključi ustrezne določbe, da bi upoštevala morebiten pristop Srbije k EU;

4.  pozdravlja napredek, ki ga je Srbija dosegla pri razvoju delujočega tržnega gospodarstva, zagotavljanju gospodarske rasti ter ohranitvi makroekonomske in monetarne stabilnosti; poudarja, da je Srbija dosegla občuten napredek pri obravnavanju nekaterih slabosti politike, ki so se v preteklosti izkazale za težavne, predvsem s konsolidacijo proračuna; vendar poudarja, da so brezposelnost, beg možganov in ekonomska neaktivnost še vedno visoki; poziva Srbijo, naj oblikuje vzdržen načrt za prihodnost državnih podjetij; poudarja izjemen pomen malih in srednjih podjetij za srbsko gospodarstvo ter poziva k bolj preglednemu in manj obremenjujočemu poslovnemu okolju; podpira pristop Srbije k Svetovni trgovinski organizaciji (STO);

5.  izraža zaskrbljenost zaradi trajne brezposelnosti in poudarja pomen usposabljanja in pridobivanja podjetniških spretnosti za mlade; poziva Srbijo, naj izboljša položaj žensk na trgu dela; poziva jo, naj okrepi tristranski dialog; poziva k spremembi zakona o prispevkih za obvezno socialno zavarovanje in zakona o zdravstvenem zavarovanju, da bi preprečili diskriminacijo malih kmetijskih proizvajalcev;

6.  je seznanjen s predsedniškimi volitvami 2. aprila 2017; pozdravlja splošen potek volitev in poziva oblasti, naj zagotovijo uporabo mednarodnih standardov; poziva jih, naj v celoti obravnavajo in uveljavijo priporočila misije OVSE/ODIHR za opazovanje volitev, zlasti glede zagotovitve enakih konkurenčnih pogojev med predvolilno kampanjo, ter vzpostavijo dialog z neodvisnimi domačimi misijami za opazovanje volitev; poziva jih, naj ustrezno preiščejo očitke o nepravilnosti, nasilju in ustrahovanju, ki so bili podani med minulimi volilnimi procesi; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je financiranje političnih strank in predvolilnih kampanj premalo pregledno; poudarja, da mora biti financiranje političnih strank pregledno in v skladu z mednarodnimi standardi;

7.  poziva Srbijo, naj se bolj uskladi z zunanjo in varnostno politiko EU, vključno z njeno politiko glede Rusije, tudi v okviru Organizacije združenih narodov; pozdravlja pomemben prispevek in stalno sodelovanje Srbije v številnih misijah in operacijah EU v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SVOP; EUTM Mali, EUTM Somalia, EUNAVFOR Atalanta, EUTM RCA), pri čemer Srbija sodeluje v 4 od 6 vojaških misij ali operacij, ki jih trenutno izvaja Unija; vendar je zaskrbljen zaradi stalnega vojaškega sodelovanja Srbije z Rusijo in Belorusijo;

8.  izreka pohvalo Srbiji za konstruktiven pristop k obvladovanju posledic migracijske in begunske krize ter za znatna prizadevanja te države pri zagotavljanju zatočišč in humanitarne pomoči, zlasti s podporo EU; pozdravlja, da je Srbija sprejela nov zakon o azilu, zakon o tujcih in zakon o nadzoru meje; poziva jo, naj svojo vizumsko politiko postopoma uskladi s politiko EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je z neusklajeno vizumsko politiko Srbije odprla možnost nezakonitih migracij in tihotapljenja v države EU, pa tudi sosednje države, ki niso članice EU; poziva Srbijo, naj vzpostavi mehanizem vračanja migrantov brez urejenega statusa, ki bo v skladu s pravnim redom EU, in še izboljša svoje zmogljivosti za obravnavo potreb mladoletnikov brez spremstva; poziva jo, naj poišče izvedljivo rešitev za begunce iz sosednjih držav, tudi kar zadeva njihove potrebe glede nastanitve ter dostop do dela in izobraževanja;

Pravna država

9.  poziva Srbijo, naj okrepi prizadevanja za reforme na področju pravne države in zlasti zagotovi neodvisnost in splošno učinkovitost pravosodnega sistema; poudarja, da bi se bilo treba posebej osredotočiti na izvajanje učinkovitih reform na tem področju; ugotavlja, da je sicer bil dosežen določen napredek pri zmanjšanju zaostankov pri starih primerih kazenskega pregona in pri uvedbi ukrepov za harmonizacijo delovanja sodišč, da pa neodvisnost sodstva v Srbiji ni zagotovljena v celoti, možnost političnega vplivanja na sodstvo pa je še vedno zaskrbljujoča; poziva Srbijo, naj okrepi odgovornost, nepristranskost, strokovnost in splošno učinkovitost sodstva ter vzpostavi sistem brezplačne pravne pomoči, s čimer bi zagotovila širok nabor ponudnikov brezplačne pravne pomoči; poziva k uveljavitvi vseh sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;

10.  ponavlja, kako pomembno je okrepiti boj proti korupciji, in poziva Srbijo, naj pokaže jasno zavezanost spopadanju s tem vprašanjem; pozdravlja izvajanje zakona o organizaciji in pristojnosti vladnih organov pri zatiranju organiziranega kriminala, terorizma in korupcije; pozdravlja, da so bile v delu kazenskega zakonika te države o gospodarskem kriminalu sprejete spremembe, in spodbuja Srbijo, naj jih v celoti uveljavi, vključno s spremembo glede zlorabe položaja, da bi preprečila morebitne zlorabe; poziva k nadaljnjemu izvajanju nacionalne strategije in akcijskega načrta za boj proti korupciji; ponavlja poziv Srbiji, da je treba hitro sprejeti novo zakonodajo o agenciji za boj proti korupciji, da bi izboljšali načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja nove in obstoječe zakonodaje in politik; poudarja, da je bistveno, da ta agencija prejme in ohrani človeške in finančne vire, ki jih potrebuje za neodvisno izvajanje svojega mandata; poudarja, da morajo biti člani agencije za boj proti korupciji izvoljeni v skladu z načeloma preglednosti in odsotnosti nasprotja interesov ali politične pripadnosti; poziva oblasti, naj zapolnijo vsa prosta delovna mesta v agenciji; poziva Srbijo, naj še izboljša rezultate pri preiskavah, obtožbah in obsodbah v primerih korupcije na visoki ravni ter redno objavlja statistične podatke o rezultatih preiskav v vseh primerih domnevne korupcije javnih uslužbencev;

11.  poziva srbske oblasti, naj uveljavijo priporočila Skupine držav proti korupciji (GRECO); poziva srbski parlament, naj obravnava zlasti priporočila v zvezi s preprečevanjem korupcije in nasprotji interesov ter sprejme kodeks ravnanja;

12.  priznava, da je bil v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu dosežen določen napredek, ter pozdravlja dejavno vlogo Srbije pri mednarodnem in regionalnem policijskem in pravosodnem sodelovanju; poziva Srbijo, naj izkaže nadaljnjo zavezanost in zagotovi oprijemljive rezultate v tem boju, zlasti s prepričljivimi rezultati pri preiskavah, pregonu in končnih obsodbah v primerih organiziranega kriminala, vključno z nezakonito trgovino in tihotapljenjem migrantov iz Srbije v EU in države zunaj EU, umori, povezanimi z organiziranim kriminalom, kibernetsko kriminaliteto, finančnimi tokovi v podporo terorističnim dejavnostim in pranjem denarja; poziva jo, naj še naprej v celoti izvaja akcijski načrt, dogovorjen s Projektno skupino za finančno ukrepanje (FATF); opozarja na vedno večje število kriminalnih napadov in poziva, naj se preiščejo ob polnem sodelovanju s pravosodnimi organi;

Demokracija in socialni dialog

13.  poudarja, da srbski parlament še vedno ne izvaja dejanskega nadzora nad izvršno oblastjo in da je treba še povečati preglednost, vključujočo naravo in kakovost zakonodajnega procesa; pozdravlja vedno manjšo uporabo nujnih postopkov za sprejemanje zakonodaje; vendar poudarja, da še vedno pogosta uporaba nujnih postopkov ogroža parlamentarni in javni nadzor; poudarja, da bi bilo treba preprečiti vse ukrepe, ki omejujejo zmožnost srbskega parlamenta za vodenje učinkovite razprave o zakonodaji in nadzor nad njo; poudarja pomen dela opozicije v demokraciji in poudarja, da njeni politiki ne bi smeli biti deležni obrekovanja in žalitev; izraža zaskrbljenost, da nekateri politiki zlorabljajo javni diskurz za spodbujanje radikalizma; poziva k dodatnim ukrepom za zagotovitev medstrankarskega dialoga in učinkovite udeležbe civilne družbe; poziva srbski parlament, naj pregleda prakso izvajanja obstrukcije in ali zavira demokratično razpravo; pozdravlja nenehna prizadevanja srbskega parlamenta za povečanje preglednosti prek razprav o pogajalskih stališčih Srbije do poglavij za pristop k EU ter prek izmenjav z osrednjo pogajalsko ekipo in nacionalnim zborom za Evropsko unijo; poudarja, da je treba v celoti priznati ter podpirati vlogo neodvisnih regulativnih organov, tudi varuha človekovih pravic te države, agencije za boj proti korupciji, nacionalnega revizijskega organa ter komisarja za informacije javnega značaja in varstvo osebnih podatkov; poziva srbski parlament, naj sodeluje pri uveljavljanju ugotovitev in priporočil neodvisnih regulativnih organov, zlasti varuha človekovih pravic; želi spomniti, da je socialni dialog eden temeljev evropskega socialnega modela in da so redna posvetovanja med vlado in socialnimi partnerji bistvena za preprečevanje socialnih napetosti in konfliktov; poudarja, da je bistveno, da socialni dialog presega zgolj izmenjavo informacij, in da bi se morale zainteresirane strani posvetovati o pomembnih zakonih, preden se začne parlamentarni postopek;

14.  pozdravlja predstavitev osnutka ustavne reforme sodstva te države, ki je bil Beneški komisiji predložen za pripravo mnenja; poudarja, kako pomembno je v celoti izvesti priporočila Beneške komisije; spodbuja srbske oblasti, naj začnejo vključujočo in smiselno javno razpravo, ki bo izvedena konstruktivno, za ozaveščanje o procesu ustavne reforme v državi; poziva k obsežnemu javnemu posvetovanju, preden bo končni osnutek predložen srbskemu parlamentu;

15.  pozdravlja napredek Srbije pri reformi javne uprave, zlasti s sprejetjem številnih novih zakonov o plačah in delovnih razmerjih v javnem sektorju, o lokalni samoupravi in plačah v avtonomnih pokrajinah ter o nacionalni akademiji za usposabljanje; poudarja, da politično vplivanje na imenovanje višjega vodstva ostaja pereče vprašanje; poziva Srbijo, naj spremeni zakon o javni upravi, da zagotovi njeno nepristranskost; poudarja, da je krepitev upravnih zmogljivosti na vseh ravneh pomembna za uspešno izvajanje ključnih reform; pozdravlja ustanovitev ministrstva za evropsko povezovanje, ki vključuje strukture nekdanjega srbskega urada za evropsko povezovanje, ki je stalno zagotavljal politične smernice za evropsko povezovanje;

Človekove pravice

16.  poudarja, da je zakonodajni in institucionalni okvir za uveljavljanje človekovih pravic vzpostavljen; poudarja, da je potrebno dosledno in učinkovito izvajanje v celotni državi; poziva Srbijo, naj sprejme nov zakon o varstvu podatkov in zagotovi, da bo popolnoma v skladu s standardi in najboljšimi praksami EU; poudarja, da so potrebna nadaljnja stalna prizadevanja za izboljšanje položaja oseb, ki pripadajo ranljivim skupinam, vključno z otroki, invalidi, osebami z virusom HIV/aidsom ter osebami LGBTI; obsoja ponavljajoča se kazniva dejanja iz sovraštva proti Romom in osebam LGBTI; poziva Srbijo, naj dejavno izvaja preiskave, pregone in obsodbe kaznivih dejanj iz sovraštva; poziva srbske oblasti, naj spodbujajo ozračje strpnosti ter obsodijo vse oblike sovražnega govora, javno odobravanje in zanikanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva;

17.  poziva Srbijo, naj okrepi vlogo in zmogljivost svojih organov v zvezi z zaščito ranljivih skupin, vključno z ženskami, otroki in invalidi, ter zagotovi boljše sodelovanje med policijo, javnimi tožilci in socialnimi službami v zvezi s tem; pozdravlja, da je Srbija ratificirala Istanbulsko konvencijo, in nedavne dogodke v zvezi z ukrepi za zaščito otrok pred nasiljem, vključno z vladno napovedjo glede ustanovitve položaja varuha otrokovih pravic, ter poziva oblasti, naj spremljajo učinek zakonodaje in drugih ukrepov; poudarja, da so še vedno prisotne pomanjkljivosti glede uveljavljanja človekovih pravic invalidov, ter poziva vlado, naj sprejme nacionalno strategijo za invalide;

18.  odločno spodbuja srbske oblasti, naj okrepijo prizadevanja za izboljšanje stanja na področju svobode izražanja in svobode medijev; pozdravlja ustanovitev nove delovne skupine za pripravo osnutka strategije o medijih; poudarja, da so grožnje novinarjem in medijskim hišam, nasilje nad njimi in njihovo ustrahovanje, vključno z upravnim nadlegovanjem in ustrahovanjem s sodnimi postopki, še vedno skrb vzbujajoči; poziva uradnike, naj dosledno javno obsojajo vsakršno obliko ustrahovanja novinarjev in naj se vzdržijo poseganja v dejavnosti medijev in novinarjev, tudi v okviru volitev; v zvezi s tem ugotavlja, da so sicer številni primeri bili rešeni in je bilo vloženih nekaj kazenskih obtožnic, da pa so obsodbe še vedno redke; pozdravlja prizadevanja stalne delovne skupine, ki je bila ustanovljena s Sporazumom o sodelovanju in ukrepih za povečanje varnosti novinarjev, ter poziva organe, naj izkažejo polno zavezanost preiskovanju in preganjanju vseh primerov napadov na novinarje in medijske hiše; poziva k izvajanju zakonov o medijih v celoti in k okrepitvi neodvisnosti regulativnega organa države za elektronske medije; pozdravlja obnovljena prizadevanja za sprejetje strategije o medijih, s katero bi ustvarili pluralno medijsko okolje, in v zvezi s tem poudarja pomen preglednega in vključujočega posvetovanja z deležniki; poudarja, da je glede lastništva in financiranja medijev nujna popolna preglednost; poziva k sprejetju politik, ki bodo zaščitile medije in programe v jezikih narodnih manjšin, ki živijo v Srbiji;

19.  poziva srbske organe, naj okrepijo sodelovanje z organizacijami civilne družbe, vključno z ženskimi organizacijami in skupinami za človekove pravice, katerih vloga je ključnega pomena za dobro delujočo demokracijo; obsoja negativne kampanje in omejitve, uperjene proti nekaterim organizacijam civilne družbe; poziva k sprejetju nacionalne strategije in povezanega akcijskega načrta za regulacijo okolja, v katerem delujejo organizacije civilne družbe; meni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za zagotovitev sistematičnega sodelovanja med vlado in civilno družbo, ter poziva k večji pozornosti pri pripravi in izvajanju zakonodaje na področjih, ki vplivajo na civilno družbo;

20.  ugotavlja, da je bil dosežen zmeren napredek v primeru nezakonitega porušenja zasebne lastnine in omejevanja svobode gibanja v beograjski četrti Savamala aprila 2016; poziva k rešitvi teh vprašanj in k popolnemu sodelovanju pri preiskavah sodnih organov, da bi storilce privedli pred sodišče;

Spoštovanje in varstvo manjšin

21.  pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za uveljavljanje pravic narodnih manjšin ter sprejetje odloka o ustanovitvi sklada za narodne manjšine; poziva srbsko vlado, naj celovito izvaja vse mednarodne pogodbe, ki se nanašajo na pravice manjšin; poudarja, da napredek na področju jamčenja pravic nacionalnih manjšin ni zadovoljiv, in poziva k izvajanju akcijskega načrta v celoti ter k boljšemu usklajevanju in vključitvi deležnikov, tudi sosednjih držav, za prometne in komunikacijske potrebe; je seznanjen, da sklad za narodne manjšine deluje in da so se povečala njegova sredstva; pozdravlja sprejetje ključnih zakonov o okviru pravic manjšin; ponovno poziva Srbijo, naj zagotovi dosledno izvajanje zakonodaje o varstvu manjšin, tudi na področju izobraževanja in kulture, uporabe jezikov manjšin, zastopanosti v javni upravi in sodstvu ter stalnega dostopa do medijev in verskih obredov v jezikih manjšin; priznava dejavno udejstvovanje narodnih manjšin države v volilnih ciklih in poziva k sprejetju politik, ki bodo zagotovile njihovo pravično politično zastopanost v srbski nacionalni skupščini; poziva k celovitemu uresničevanju pravice do pravočasne registracije rojstva; poudarja, da sta spodbujanje in varstvo človekovih pravic, tudi pravic narodnih manjšin, predpogoj za pristop k EU;

22.  ugotavlja, da kulturna raznolikost Vojvodine prispeva k identiteti Srbije; poudarja, da bi se morala avtonomija Vojvodine ohraniti ter da bi bilo treba nemudoma sprejeti zakon o njenih virih financiranja, kot je določeno v ustavi;

23.  pozdravlja sprejetje nove strategije za družbeno vključevanje Romov za obdobje 2016–2025 skupaj z akcijskim načrtom, ki zajema izobraževanje, zdravstvo, bivališča in zaposlovanje; pozdravlja dejstvo, da strategija priznava, da so romske ženske še posebej diskriminirane; poziva Srbijo, naj določi jasne cilje in kazalnike za spremljanje izvajanja nove strategije; je zaskrbljen zaradi visoke stopnje romskih deklet, ki opustijo šolanje; ugotavlja, da večina Romov trpi zaradi socialne izključenosti in se sooča s sistematičnimi kršitvami pravic; poziva k izvajanju nove strategije za vključevanje Romov in akcijskega načrta v celoti; poudarja pomen oblikovanja politik za boj proti diskriminaciji Romov in anticiganizmu; poziva, naj se smiselna javna in politična udeležba Romov omogoči na vseh ravneh;

Regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi

24.  pozdravlja, da Srbija ostaja zavezana konstruktivnim dvostranskim odnosom z drugimi državami širitve in sosednjimi državami članicami; pozdravlja, da se Srbija še naprej udejstvuje v številnih regionalnih pobudah za sodelovanje, kot so Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP), Svet za regionalno sodelovanje, Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA), Jadransko-jonska pobuda, makroregionalna strategija EU za Podonavje (EUSDR), strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), proces Brdo-Brioni, pobuda zahodnobalkanske šesterice in njena agenda o povezljivosti ter Berlinski proces; pozdravlja dosedanje rezultate pobude zahodnobalkanske šesterice in poziva k nadaljnjemu razvoju regionalnega gospodarskega območja; ponovno poziva Srbijo, naj izvaja reformne ukrepe na področju povezljivosti, povezane z agendo o povezljivosti; pozdravlja prizadevanja Srbije za dajanje prednosti infrastrukturnim naložbam in poudarja pomen večje povezljivosti v regiji; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja na področju gospodarskega in socialnega razvoja obmejnih regij, da se prepreči odseljevanje prebivalstva iz teh regij; podpira predlog o znižanju tarif za storitve mobilnega gostovanja na Zahodnem Balkanu; poudarja, da nerešeni dvostranski spori ne bi smeli negativno vplivati na pristopni proces; odločno podpira zavezo partneric z Zahodnega Balkana, da bodo še naprej krepile dobre sosedske odnose, regionalno stabilnost in medsebojno sodelovanje; želi spomniti, da je EU odločena okrepiti in nadgraditi sodelovanje v podporo preobrazbi v tej regiji;

25.  pozdravlja sprejetje nacionalne strategije za preiskovanje in pregon vojnih hudodelstev; je seznanjen s sprejetjem strategije tožilstva za preiskavo in pregon vojnih hudodelstev ter poziva Srbijo k odločnemu izvajanju vseh predvidenih dejavnosti; pozdravlja, da je bila maja 2017 imenovana nova tožilka za vojna hudodelstva; ponovno poziva k izvajanju te strategije, zlasti z zgodnejšim vlaganjem obtožnic, in k sprejetju operativne strategije tožilstva; poziva Srbijo, naj učinkovito preišče vsa vojna hudodelstva, zlasti odmevna, in naj pri teh primerih sodeluje s svojimi regionalnimi partnerji; poziva Komisijo in države članice, naj si dodatno prizadevajo za rešitev teh vprašanj v pogajalskem procesu med EU in Srbijo; poziva oblasti, naj še naprej obravnavajo problem pogrešanih oseb med vojnami v 90. letih 20. stoletja; poziva Srbijo, naj znova v celoti sodeluje s sedanjim mednarodnim rezidualnim mehanizmom za kazenska sodišča; poziva srbske organe, naj si še naprej prizadevajo za rešitev vprašanja o usodi pogrešanih oseb, vključno z odpiranjem državnih arhivov, povezanih z vojnim obdobjem; poziva Srbijo, naj pripravi shemo odškodnin za žrtve in njihove družine; ponovno izraža podporo pobudi za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih grobih kršitvah človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije; poudarja pomen dela, ki so ga regionalni urad za sodelovanje mladih in njegove lokalne podružnice opravili pri spodbujanju sprave med mladimi; poziva k nadaljnjim spremembam zakona o vračanju premoženja in poudarja pomen nediskriminatornega obravnavanja tožnikov v postopku za vračilo premoženja v primerjavi z drugimi upravičenci, zlasti na področju registracije javnega premoženja;

26.  obžaluje, da nekateri srbski organi vztrajno zanikajo genocid v Srebrenici; spominja te organe, da neomejeno sodelovanje z mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo in njegovim naslednikom mednarodnim rezidualnim mehanizmom za kazenska sodišča pomeni tudi, da se v celoti sprejmejo in spoštujejo njegove sodbe in sklepi; poudarja, da je priznanje genocida v Srebrenici pomemben korak Srbije na poti pridružitve k Evropski uniji;

27.  pozdravlja stalno sodelovanje Srbije v procesu normalizacije odnosov s Kosovom ter njeno zavezanost izvajanju sporazumov, doseženih v dialogu, ki ga podpira EU; pozdravlja, da je srbski predsednik začel notranji dialog o Kosovu; ponovno poziva, naj se začnejo v dobri veri in pravočasno v celoti izvajati vsi že sprejeti sporazumi, tudi energetski, in spodbuja obe strani, naj odločno nadaljujeta proces normalizacije odnosov; poudarja, kako pomembno je ustanoviti združenje/skupnost občin s srbsko večino; poudarja, da je treba pospešiti delo v zvezi z novo fazo dialoga, da bi dosegli celovito normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, ki bo opredeljena v pravno zavezujočem sporazumu; ponovno poziva ESZD, naj oceni, kako uspešni sta strani pri izpolnjevanju svojih obveznosti; nedvoumno obsoja uboj kosovskega srbskega politika Oliverja Ivanovića in poudarja, da sta nujno potrebna pristno sodelovanje med kosovskimi in srbskimi preiskovalci in mednarodna podpora, tako da se bo storilcem sodilo;

28.  je seznanjen s potekajočo razpravo in javnimi izjavami o morebitnih prilagoditvah meje med Srbijo in Kosovom, vključno z izmenjavami ozemelj; poudarja, da imata Kosovo in Srbija večetnično naravo in da etnično homogene države v regiji ne bi smele biti cilj; podpira dialog, ki ga podpira EU, kot okvir za uresničitev celovitega sporazuma o normalizaciji med Srbijo in Kosovom; meni, da je lahko kakršen koli sporazum sprejemljiv zgolj, če je vzajemno dogovorjen, pri čemer je treba upoštevati splošno stabilnost v regiji in mednarodno pravo;

29.  izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se izjav visokih politikov, ki ogrožajo ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, ter obsoja vsakršno obliko nacionalistične retorike, namenjene spodbujanju povzročitve njenega razpada;

Energija in promet

30.  poziva Srbijo, naj v celoti izvaja reformne ukrepe na področju povezljivosti v sektorju energetike; spodbuja jo, naj razvije konkurenco na trgu s plinom in izpolni ustrezne obveznosti v zvezi z ločevanjem, kot določa tretji energetski sveženj; poziva jo, naj oblikuje svojo energetsko politiko za zmanjšanje odvisnosti od uvoza ruskega plina; pozdravlja prizadevanja te države za spodbujanje naložb na področjih energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov; želi spomniti, da zakonodaja o učinkoviti uporabi energije ni v celoti skladna z ustreznimi direktivami EU; poziva Srbijo, naj diverzificira svoje energetske vire in vključi druge obnovljive vire;

31.  poziva srbsko vlado, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi ohranila zaščitena območja, zlasti glede na gradnjo hidroelektrarn v okoljsko občutljivih območjih, kot je naravni park Stara Planina; v zvezi s tem poziva, naj se opravi temeljita presoja vpliva, temelječa na standardih EU, kakor so bili vzpostavljeni z direktivama o pticah in habitatih ter okvirno direktivo o vodah; poziva srbsko vlado, naj prek sodelovanja javnosti in posvetovanja z vsemi deležniki poveča preglednost v zvezi z načrtovanimi projekti;

32.  pozdravlja skupno zavezo o izgradnji povezovalnega plinovoda med Srbijo in Bolgarijo, ki sta jo ti državi podpisali 17. maja 2018 na vrhu voditeljev Zahodnega Balkana v Sofiji, ter sprejetje svežnja IPA 2018, ki vključuje strateško pomemben infrastrukturni projekt izgradnje t. i. avtoceste miru Niš-Merdare-Priština, ki bo omogočila boljše prometne povezave med osrednjo Srbijo in Kosovom ter ima simbolni pomen za odnose v regiji;

33.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi zaskrbljujoče ravni onesnaženosti zraka v Srbiji, zaradi katere je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v letu 2016 zaradi bolezni dihal umrlo približno 6 500 ljudi; v zvezi s tem poziva srbske organe, naj sprejmejo potrebne kratkoročne ukrepe za izboljšanje teh razmer ter sprejmejo učinkovite srednje- in dolgoročne reforme prometne politike in politike mobilnosti v velikih mestih;

o
o   o

34.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Srbije.

(1) UL L 80, 19.3.2008, str. 46.
(2) UL C 331, 18.9.2018, str. 71.


Poročilo o Kosovu za leto 2018
PDF 151kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o poročilu Komisije o Kosovu za leto 2018 (2018/2149(INI))
P8_TA(2018)0479A8-0332/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta s seje v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju izjave iz Sofije z vrha EU-Zahodni Balkan z dne 17. maja 2018 in agende prednostnih nalog iz Sofije, ki je priložena tej izjavi,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Kosovom, ki je začel veljati 1. aprila 2016,

–  ob upoštevanju evropskega programa reform za Kosovo, ki je bil sprejet 11. novembra 2016 v Prištini,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma s Kosovom o sodelovanju v programih Unije, ki je začel veljati 1. avgusta 2017,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. aprila 2018 o širitveni politiki EU (COM(2018)0450) ter spremnega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Kosovo 2018 Report (Poročilo o Kosovu za leto 2018) (SWD(2018)0156),

–  ob upoštevanju prvega dogovora med vladama Srbije in Kosova z dne 19. aprila 2013 o načelih za normalizacijo odnosov ter drugih bruseljskih dogovorov v okviru dialoga za normalizacijo odnosov, ki ga podpira EU, vključno s protokolom o integriranem upravljanju meja, pravnim okvirom združenja/skupnosti občin s srbsko večino ter dogovori o mostu v Mitrovici in o energiji,

–  ob upoštevanju, da so bili v skladu s sporazumom o pravosodju, sklenjenim februarja 2015, sodniki, tožilci in upravno osebje, ki so kosovski Srbi, vključeni v kosovsko sodstvo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/856 z dne 8. junija 2018 o spremembi Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX Kosovo)(1), s katerim je bilo trajanje misije poleg tega podaljšano do 14. junija 2020,

–  ob upoštevanju letnega poročila o misijah in operacijah skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) za leto 2017 ter strnjenega poročila misije EULEX o napredku za leto 2017,

–  ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja OZN o trenutnih dejavnostih misije začasne uprave OZN na Kosovu (UNMIK), vključno z najnovejšim poročilom z dne 1. maja 2018, in poročila z dne 7. februarja 2018 o operacijah mednarodnih sil KFOR,

–  ob upoštevanju ocene Komisije z dne 17. aprila 2018 v zvezi s programom gospodarskih reform za Kosovo za obdobje 2018–2020 (SWD(2018)0133) in skupnih sklepov Sveta z dne 25. maja 2018, sprejetih v okviru ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo,

–  ob upoštevanju končnih poročil misije EU za opazovanje volitev z dne 11. junija 2017 o parlamentarnih volitvah na Kosovu in z dne 22. oktobra 2017 o volitvah županov in občinskih svetov na Kosovu,

–  ob upoštevanju četrte seje stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Kosovo, ki je potekala 17. in 18. januarja 2018 v Strasbourgu,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 4. maja 2016 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo) (COM(2016)0277), ter četrtega poročila Komisije z dne 4. maja 2016 o napredku Kosova pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima (COM(2016)0276),

–  ob upoštevanju, da sta parlamenta Črne gore in Kosova ratificirala sporazum o določitvi meje med Kosovom in Črno goro,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije generalne skupščine OZN št. 64/298 z dne 9. septembra 2010, s katero je bila potrjena vsebina mnenja Meddržavnega sodišča in pozdravljeno, da je EU pripravljena podpirati dialog med Srbijo in Kosovom,

–  ob upoštevanju izsledkov raziskave iz leta 2017 o marginaliziranih Romih na Zahodnem Balkanu, ki je bila opravljena pod okriljem Komisije, Svetovne banke in programa OZN za razvoj (UNDP),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 21. septembra 2015 z naslovom Gender Equality and Women’s Empowerment: Transforming the Lives of Girls and Women through EU External Relations 2016-2020 (Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenja deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020) (SWD(2015)0182),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kosovu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0332/2018),

A.  ker so za pripravljenost na izzive, ki jih prinaša članstvo v EU, potrebna stalna in znatna prizadevanja, podprta s konstruktivnim dialogom med političnimi silami in s sosednjimi državami;

B.  ker se vsaka država širitve ocenjuje individualno glede na lastne dosežke, časovni načrt za pristop pa se določi glede na hitrost in kakovost reform;

C.  ker je neodvisnost Kosova do zdaj priznalo 114 držav, med njimi 23 od 28 držav članic EU;

D.  ker je EU večkrat pokazala, da je pripravljena pomagati pri gospodarskem in političnem razvoju Kosova z jasno evropsko perspektivo, Kosovo pa je pokazalo prizadevanja na svoji poti v evropsko povezavo;

E.  ker je Kosovo zaradi stalne polarizacije med političnimi strankami dosegel le malo napredka pri reformah v zvezi z EU, ki pa so nujne za nadaljnji napredek v procesu pristopa k EU;

F.  ker cvetoče neformalno gospodarstvo Kosova zavira razvoj uspešnega gospodarstva za celotno državo;

G.  ker sta posebno sodišče za vojne zločine in specializirano tožilstvo za Kosovo v Haagu od 5. julija 2017 v celoti sodno operativna;

H.  ker se je Svet 8. junija 2018 odločil, da bo preusmeril in podaljšal mandat misije EU za krepitev pravne države (EULEX) na Kosovu, hkrati pa je končal del mandata misije, ki se nanaša na izvršilno funkcijo v pravosodju; ker je bil kot novi datum konca mandata določen 14. junij 2020;

I.  ker je Kosovo še vedno edina država Zahodnega Balkana, katere državljani za potovanje na schengensko območje potrebujejo vizum;

1.  pozdravlja pomembne zakonodajne akte, sprejete v okviru evropskega programa reform, in poziva, naj se v celoti izvajajo; meni, da bi bilo treba doseči medstrankarsko soglasje, da bi sprejeli ključne reforme, povezane z EU; z zanimanjem pričakuje sprejetje novega evropskega programa reform leta 2019;

2.  a hkrati opozarja, da se temeljne reforme zaradi pomanjkanja medstrankarskega soglasja in stalne politične polarizacije izvajajo le počasi; ugotavlja, da to negativno vpliva na zmogljivost skupščine in vlade, da izvajata stalne in trajne reforme; obsoja destruktivno ravnanje nekaterih poslancev; poziva vse politične stranke, naj vzpostavijo vključujoč politični dialog; poudarja, da je treba izboljšati učinkovitost nadzora skupščine nad izvršilno vejo oblasti ter preglednost in kakovost priprave zakonodaje, tudi z zagotavljanjem dejavne in konstruktivne udeležbe ter omejevanjem uporabe nujnih postopkov za sprejemanje zakonov; spodbuja soglasje glede reform, povezanih s pristopom k EU;

3.  pozdravlja, da je na področju javne uprave mogoče zaznati določen napredek, a poudarja, da so potrebne dodatne reforme; poziva zlasti k depolitizaciji in prestrukturiranju državne uprave;

4.  pozdravlja, da je bil sporazum iz avgusta 2015 o določitvi meje s Črno goro marca 2018 končno ratificiran, kar je korak naprej v duhu dobrih sosedskih odnosov; poudarja, kako pomemben je ta ukrep za liberalizacijo vizumskega režima;

5.  poziva kosovske oblasti, naj celovito obravnavajo predhodno ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi z volitvami, vključno s pomanjkanjem preglednosti in odgovornosti financiranja političnih strank in kampanj, ter trditve o splošnem ustrahovanju volivcev, zlasti v mnogih skupnostih kosovskih Srbov, in sicer tako da pravočasno sprejmejo zakonodajne in upravne ukrepe za obravnavo nerešenih priporočil EU ter misij Evropskega parlamenta in Beneške komisije za opazovanje volitev pred naslednjim krogom volitev, da bodo te v celoti skladne z mednarodnimi standardi; pozdravlja napredek v zvezi z enakostjo spolov v volilni upravi in poziva Kosovo, naj si še bolj prizadeva za povečanje politične udeležbe žensk in okrepi splošni pravni okvir;

6.  izraža zaskrbljenost zaradi kosovskega podfinanciranega sodstva, razširjene korupcije, elementov ujetja države, neustreznih političnih vplivov in težav z nespoštovanjem poštenega sojenja in dolžnega pravnega postopanja, kar vključuje primere izročitve; poudarja, kako pomembni so procesi reform na področju pravne države, s posebnim poudarkom na neodvisnosti in učinkovitosti ter tem, da je treba zaščito prič še povečati;

7.  poudarja, da sta reprezentativno sodstvo in enotno izvajanje kosovske zakonodaje pogoja za reševanje problema nedoslednih, počasnih in neučinkovitih sodnih postopkov; pozdravlja, da so bili v skladu s sporazumom o pravosodju med Srbijo in Kosovom iz leta 2015 sodniki, tožilci in upravno osebje, ki so kosovski Srbi, vključeni v kosovsko sodstvo; meni, da je sodstvo še vedno izpostavljeno neustreznim političnim vplivom in da so potrebna dodatna prizadevanja za krepitev zmogljivosti in zagotovitev disciplinske odgovornosti sodnikov in tožilcev, tudi s pomočjo znatnega pravnega funkcionalnega pregleda za vse sodnike, tožilce, visoke policijske uradnike in preiskovalce kaznivih dejanj; pozdravlja, da je bila novembra 2017 ustanovljena vladna komisija za priznanje in preverjanje statusa žrtev spolnega nasilja med konfliktom na Kosovu;

8.  ugotavlja, da korupcija in organizirani kriminal, vključno s prometom s prepovedanimi drogami in trgovino z ljudmi ter kibernetsko kriminaliteto, še vedno predstavljajo probleme, za rešitev katerih so potrebna skupna prizadevanja; pozdravlja začetni napredek, dosežen pri izboljševanju rezultatov pri preiskavah in pregonu korupcije na visoki ravni in primerov organiziranega kriminala; v zvezi z obveznostmi, povezanimi s procesom pristopa k EU, pričakuje odločna in stalna prizadevanja; pozdravlja, da si varuhinja človekovih pravic stalno prizadeva okrepiti svoje zmogljivosti za pregled zadev;

9.  poziva, naj se vzpostavi boljši pravni okvir ter povečata učinkovitost in zmogljivost pregona, da bi omogočili celovit pristop k preiskavam in pregonu, ki ga bi bilo treba podpreti z zamrznitvijo, zasegom in odvzemom sredstev, ter končne obsodbe v primerih korupcije na visoki ravni, organiziranega in finančnega kriminala, pranja denarja in financiranja terorizma; poziva k zaščitnim ukrepom za zagotovitev neodvisnosti pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj ter k preventivnim ukrepom proti korupciji v različnih sektorjih; meni, da so potrebni dodatni ukrepi za zagotovitev boljšega sodelovanja in usklajevanja med institucijami kazenskega pregona ter za dosego kar največje neodvisnosti in odgovornosti sodstva; poziva Kosovo, naj spoštuje mednarodne postopke in pravila o izročanju tujih državljanov ter sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bi se preprečili primeri kot konec marca 2018, ko je bilo šest turških državljanov izgnanih s Kosova v Turčijo; v zvezi s tem pozdravlja sklep kosovske skupščine o ustanovitvi preiskovalnega odbora, ki se bo posvetil temu primeru;

10.  poziva k pristnemu in konstruktivnemu pravosodnemu in policijskemu sodelovanju med kosovskimi in srbskimi organi; meni, da bi se učinkovitost ukrepov proti čezmejnemu kriminalu še povečala, če bi bilo Kosovo član Interpola in bi tesneje sodelovalo z Europolom; medtem spodbuja k dodatnemu sodelovanju na področju boja proti terorizmu;

11.  meni, da je bistvenega pomena, da se pravočasno in celovito izvedejo priporočila kosovskega varuha človekovih pravic, generalnega revizorja, protikorupcijske agencije ter komisije za regulacijo javnih naročil; poudarja, da je treba pomanjkljivosti v sistemu javnega naročanja odpraviti, medinstitucionalno sodelovanje in izmenjavo informacij pa izboljšati; močno priporoča, da se za zaščito finančnih interesov Kosova in EU okrepijo zmogljivosti za spremljanje, ocenjevanje in revizijo ter sprejme in izvaja strategija za boj proti goljufijam;

12.  pozdravlja potrditev Komisije z dne 18. julija 2018, da so bila merila za liberalizacijo vizumskega režima izpolnjena; meni, da je bistvenega pomena, da se Kosovu brez nepotrebnega odlašanja odobri liberalizacija vizumskega režima; meni, da se bo z liberalizacijo vizumskega režima povečala stabilnost in Kosovo približalo EU, saj bodo potovanja in poslovanje olajšani, hkrati pa bo pripomogla k boju proti tihotapljenju ljudi in proti korupciji; poziva Svet, naj hitro sprejme svoj mandat za nadaljevanje sprejemanja brezvizumskega režima;

13.  ugotavlja, da so poleg napredka pri izpolnjevanju zahtev glede liberalizacije vizumskega režima potrebna trajna prizadevanja za boj proti organiziranemu kriminalu, prometu s prepovedanimi drogami, tihotapljenju ljudi in korupciji, pa tudi konkretna prizadevanja za upravljanje nedovoljenih migracijskih tokov in zmanjšanje števila neutemeljenih prošenj za azil;

14.  z zadovoljstvom opaža veliko zmanjšanje števila prošenj za azil in ponovni sprejem državljanov Kosova ter vlog za sporazume o ponovnem sprejemu; z zadovoljstvom opaža tudi novo strategijo ponovnega vključevanja in poziva, naj se ta v celoti izvede;

15.  izreka pohvalo prizadevanjem Kosova za zajezitev odhodov tujih borcev, ki so skoraj vsi džihadistični borci, in za boj proti terorističnim grožnjam; poziva k dejavnemu regionalnemu sodelovanju v boju proti potencialnim terorističnim dejavnostim in pri prekinjanju finančnih tokov za financiranje terorizma; poziva Kosovo, naj se spoprime z radikalizacijo na spletu in zunanjimi ekstremističnimi vplivi; poudarja pomen preprečevanja terorizma ter preganjanja osumljenih borcev ter rehabilitacije in izobraževanja teh borcev in njihovih družin in njihovega ponovnega vključevanja v družbo; poudarja, da je treba preprečiti radikalizacijo zapornikov in zlasti ranljivih mladih ter si dejavno prizadevati za njihovo deradikalizacijo;

16.  odločno obsoja umor kosovskosrbskega politika Oliverja Ivanovića; meni, da njegov umor pomeni hud udarec za konstruktivne in zmerne pripadnike skupnosti kosovskih Srbov; poudarja, da sta nujno potrebna pristno sodelovanje med kosovskimi in srbskimi preiskovalci in mednarodna podpora, da bodo morilci in osebe, ki so umor naročile, brez dodatnega odlašanja privedeni pred sodišče;

17.  obžaluje, da ni pripravljenosti za obravnavo primerov vojnih zločinov, in poudarja, kako pomembna je jasna politična zavezanost njihovemu pregonu; poziva oblasti Kosova, naj pokažejo, da so trdno in trajno zavezane svojim mednarodnim obveznostim v zvezi s posebnim sodiščem za vojne zločine in specializiranim tožilstvom za Kosovo v Haagu; izraža globoko zaskrbljenost, ker so člani kosovske skupščine decembra 2017 poskušali razveljaviti zakon o posebnem sodišču za vojne zločine in specializiranem tožilstvu za Kosovo; globoko obžaluje, da zaradi teh poskusov ni bilo mogoče sprejeti skupnih priporočil, saj je bila četrta seja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Kosovo preložena na 17. in 18. januar 2018; poziva k konstruktivnemu pristopu k stabilizacijsko-pridružitvenemu parlamentarnemu odboru EU-Kosovo in okrepljenemu parlamentarnemu sodelovanju v zvezi s tem;

18.  poziva oblasti, naj okrepijo medsebojno pravno sodelovanje med kosovskim in srbskim tožilstvom ter podprejo ustanovitev regionalne komisije (RECOM) za ugotavljanje dejstev v zvezi z vojnimi zločini in drugih hudih kršitev človekovih pravic, storjenih v nekdanji Jugoslaviji med letoma 1991 in 2001;

19.  je seznanjen s pomembno vlogo, ki jo ima misija EULEX pri krepitvi neodvisnih pravosodnih, policijskih in carinskih sistemov; nadalje priznava preventivno in spravno vlogo misije EULEX pri pregonu in razsojanju v zadevah v zvezi z vojnimi zločini, korupcijo in organiziranim kriminalom, pa tudi njena stalna prizadevanja za identifikacijo pogrešanih oseb ter odkrivanje grobov, da bi lahko zadeve v celoti rešili; priporoča, da se ocenijo prednosti in slabosti misije;

20.  ponovno poziva misijo EULEX, naj poveča svojo učinkovitost in ohrani najvišje standarde preglednosti in pristop ničelne tolerance do korupcije, nepravilnosti, kršitev ter političnih pritiskov in vmešavanja;

21.  poudarja, da je treba o dejavnostih v okviru misije EULEX in o morebitnih spremembah njenega pravnega statusa čim prej obvestiti kosovsko skupščino;

22.  je seznanjen z novim mandatom misije EULEX in datumom njegovega prenehanja; hkrati pa poudarja, da je konkreten napredek na Kosovu pomembnejši od določenega časovnega razporeda;

23.  poziva, naj se izvajanju okvira za človekove pravice nameni absolutna prednost in se ga podpre s primernim in ustreznim usklajevanjem in financiranjem, zlasti na področjih enakosti spolov, varstva otrok in zaščite delavcev, družbene izključenosti ter diskriminacije invalidov, pa tudi etničnih in jezikovnih manjšin in skupnosti ter oseb LGBTI; poudarja, da je treba okrepiti vlogo agencije za enakost spolov in nacionalnega koordinatorja za zaščito pred nasiljem v družini ter izboljšati preventivne ukrepe in pregon za tovrstna kazniva dejanja; ponovno poudarja, da je treba sprejeti predlog zakona o verski svobodi;

24.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi neenakosti spolov in nasilja na podlagi spola; poziva Kosovo, naj poskrbi za celovito in pravočasno izvajanje zakonodaje o enakosti spolov in protidiskriminacijske zakonodaje; je globoko zaskrbljen zaradi pomanjkanja napredka pri izvajanju strategije in akcijskega načrta za boj proti nasilju v družini ter poziva oblasti, naj sprejmejo strožje in učinkovitejše ukrepe za boj proti nasilju na podlagi spola, tudi s krepitvijo agencije za enakost spolov in nacionalnega koordinatorja za zaščito pred nasiljem v družini; izraža zaskrbljenost zaradi premajhne zastopanosti žensk na položajih odločanja; poziva kosovske oblasti, naj prednostno obravnavajo vključevanje načela enakosti spolov, tudi v okviru evropskega programa reform in s civilno družbo, vključno z ženskimi organizacijami; spodbuja Kosovo, naj poleg tega obravnava vprašanje pravice in podpore za ženske, ki so bile med vojno žrtve spolnega nasilja; poziva Kosovo, naj izvaja določbe Istanbulske konvencije;

25.  poziva kosovsko skupščino, naj pri pripravi zakona o zaščiti otrok upošteva stališče, ki so ga skupaj podpisali EU, UNICEF, koalicija nevladnih organizacij za zaščito otrok na Kosovu (KOFM) in organizacija Save the Children;

26.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Kosovo na področju pravic invalidov le malo napredovalo; poziva Kosovo, naj zagotovi nediskriminacijo in enake možnosti za invalide;

27.  poziva kosovske oblasti, naj prednostno obravnavajo vprašanja manjšin, vključno z njihovimi kulturnimi in jezikovnimi pravicami ter njihovimi možnostmi; obžaluje, da imajo manjšine, kot so Romi, Aškali in Egipčani, še vedno težave pri pridobivanju osebnih dokumentov, kar vpliva na njihovo zmožnost dostopa do državljanstva, izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialne pomoči, in poziva kosovske oblasti, naj te težave rešijo; pozdravlja pripravljenost oblasti, da priznajo pravice pripadnikov zgodovinske bolgarske manjšine v regijah Gora in Župa; pozdravlja, da sta bila sprejeta nova strategija in akcijski načrt za obdobje 2017–2021 za vključevanje romskih in aškalskih skupnosti v kosovsko družbo, ter poziva Kosovo, naj prevzame dejavno vlogo pri regionalnem sodelovanju v okviru projekta za vključevanje Romov 2020, ki ga izvaja Svet za regionalno sodelovanje;

28.  obžaluje, da so osebe LGBTI še vedno diskriminirane, in povečanje spletnega sovražnega govora v zvezi z dogodkom Gay Pride v Prištini;

29.  poudarja, da je treba sprejeti nov predlog zakona o svobodi združevanja nevladnih organizacij; poziva, naj se pripravi in izvajanju zakonodaje na področjih, ki vplivajo na področje delovanja civilne družbe, posveti več pozornosti, da z zakonodajo ne bi nesorazmerno obremenili organizacij civilne družbe in povzročili diskriminatornih učinkov nanje ali zmanjšali področja delovanja civilne družbe; poudarja, da je treba dati organizacijam civilne družbe na voljo javna sredstva;

30.  poudarja, da je treba v skladu s priporočili iz letnega poročila Komisije zagotoviti uredniško svobodo, finančno vzdržnost in neodvisnost kosovske javne radiotelevizije ter preglednost lastništva nad zasebnimi mediji; poziva k izvajanju vseh ustreznih zakonov v zvezi s tem; poziva, naj se izboljšata večjezično oddajanje in kakovost informacij, ki se nudijo vsem kosovskim skupnostim; izraža zaskrbljenost zaradi povečanja števila groženj in napadov na novinarje ter poziva kosovske oblasti, naj osebe, ki so odgovorne zanje, nemudoma preiščejo in preganjajo; pozdravlja, da je vlada Kosova odobrila predlog zakona o zaščiti žvižgačev;

31.  poziva k stalnim prizadevanjem za celovito normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom; meni, da popolna normalizacija odnosov s Srbijo v okviru pravno zavezujočega sporazuma in njegovih izvedbenih ureditev ne bo mogoča brez celovitega in obojestranskega izvajanja veljavnih sporazumov in da je za obe strani ključni element na poti v evropsko povezavo;

32.  je seznanjen s potekajočo razpravo in javnimi izjavami o morebitnih prilagoditvah meje med Srbijo in Kosovom, vključno z izmenjavami ozemelj; poudarja, da imata tako Kosovo kot Srbija večetnično naravo ter da etnično homogene države v regiji ne morejo in ne smejo biti cilj; podpira dialog, ki ga podpira EU, kot okvir za dosego celovitega sporazuma o normalizaciji med Srbijo in Kosovom; meni, da je lahko kakršen koli sporazum sprejemljiv zgolj, če je vzajemno dogovorjen, pri čemer je treba upoštevati splošno stabilnost v regiji in mednarodno pravo;

33.  ugotavlja, da pet držav članic EU Kosova še ni priznalo, in jih poziva, naj to storijo; poudarja, da bi priznanje prispevalo k normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo;

34.  meni, da mora dialog med Beogradom in Prištino potekati na odprt in pregleden način in da bi se morali odgovorni za ta dialog redno posvetovati s kosovsko skupščino o njegovem razvoju;

35.  obžaluje, da se mnogi sporazumi, ki so bili doslej podpisani, niso začeli izvajati ali pa so bili odloženi, kot sta tista o energiji in o združenju občin s srbsko večino; spodbuja obe strani, naj začneta vse sporazume v celoti in v dobri veri izvajati; ponovno poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj opravi oceno o tem, kako strani izpolnjujeta svoje obveznosti, da bi lahko premostili vse izzive, povezane z izvajanjem; spodbuja vladi Srbije in Kosova, naj se vzdržita kakršnih koli dejanj, ki bi lahko ogrozila zaupanje med stranema in konstruktivno nadaljevanje dialoga;

36.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi vedno številnejših medetničnih incidentov; odločno obsoja vsa dejanja ustrahovanja in nasilja; pričakuje, da se bodo kosovske oblasti nemudoma distancirale od takšnih dejanj, in poziva, naj se storilce čim prej odkrije in privede pred sodišče; poziva nacionalne in lokalne oblasti, naj si bolj prizadevajo za izvajanje sprejetih zakonov za nadaljnji razvoj večetnične družbe; obžaluje vse bolj nacionalistično in ekstremistično retoriko v regiji in zahteva, da Komisija spravo dodatno podpre s kulturnimi projekti;

37.  ponovno poziva, naj se most v Mitrovici hitro in v celoti odpre, kar bo pomemben korak v smeri združitve mesta; poziva, naj se dogovor o svobodi gibanja v celoti izvaja; poziva srbske in kosovske oblasti, naj spodbujajo medosebne stike med lokalnimi skupnostmi, da bi okrepili dialog, tudi na nevladni ravni; v zvezi s tem pozdravlja program vzajemnega sodelovanja krajev Peja in Šabac ter poziva Komisijo, naj podpira podobne pobude; pozdravlja razvoj infrastrukturnih projektov, kot je avtocesta Niš–Merdare–Priština, ki omogočajo tesnejše stike;

38.  pozdravlja prizadevanja Kosova pri ohranjanju konstruktivnih sosedskih odnosov po vsej regiji in pri proaktivnem usklajevanju s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) EU ter poziva k nadaljnjemu napredku na tem področju; meni, da bi se s članstvom Kosova v mednarodnih organih prenesle pravice in obveznosti, ki vključujejo izvajanje mednarodnih norm in standardov; spodbuja pozitiven pristop v zvezi s sodelovanjem Kosova v mednarodnih organizacijah;

39.  poudarja, da je nujno treba sprejeti in izvajati ukrepe za zagotavljanje preglednih in konkurenčnih postopkov privatizacije ter preiskati domnevne nepravilnosti; je zaskrbljen, ker nakazila zdomcev pomembno spodbujajo domače povpraševanje; izraža zaskrbljenost zaradi diskriminacije žensk na trgu dela, predvsem pri zaposlovanju;

40.  izraža zaskrbljenost zaradi težavnih postopkov za registracijo zdravil in kakovosti zdravil, pa tudi zaradi korupcije v zdravstvenem sektorju na splošno; poziva kosovsko ministrstvo za zdravje, naj pospeši svoja prizadevanja za preiskavo teh kaznivih dejanj ter težave v zvezi z registracijo in kakovostjo čim prej reši; poziva k celoviti reformi zdravstvenega sektorja, vključno z uvedbo splošnega zdravstvenega zavarovanja, da bi zagotovili splošen dostop do zdravstvenega varstva; poudarja, da je potrebno ustrezno financiranje sistema javnega zdravstva;

41.  poziva Komisijo, naj pripravi regionalno strategijo za obravnavanje stalne brezposelnosti mladih in bega možganov z odpravo neskladja v znanju in spretnostih med izobraževalnim sistemom in trgom dela, izboljšanjem kakovosti poučevanja ter zagotovitvijo ustreznega financiranja za dejavne ukrepe na trgu dela in sheme poklicnega usposabljanja, skupaj z ustreznimi prostori za varstvo otrok in predšolsko vzgojo; obžaluje, da ni napredka pri izboljševanju kakovosti izobraževanja; poziva zadevne akterje, naj v pripravo in izvajanje ukrepov za zaposlovanje vključijo osebe, ki pripadajo manjšinam;

42.  poziva Kosovo, naj v celoti izkoristi potencial, ki ga nudijo programi EU; pozdravlja, da je bil podpisan sporazum o udeležbi Kosova v programih Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa; poziva kosovske oblasti in Komisijo, naj še naprej podpirajo MSP, da bi se na Kosovu lahko razvilo vzdržno gospodarstvo; podpira predlog o znižanju stroškov gostovanja na Zahodnem Balkanu;

43.  opozarja na izjemno nizko kakovost zraka v Prištini in drugih zelo onesnaženih mestih; poziva k učinkovitim sistemom spremljanja kakovosti zraka in vode, izboljšanju infrastrukture za čiščenje odpadne vode ter zanesljivim in dostopnim podatkom v realnem času o onesnaženju; izraža zaskrbljenost zaradi slabega ravnanja z odpadki, netrajnostnega odlaganja odpadkov in razširjene prakse nezakonitega odlaganja odpadkov; poziva oblasti, naj sprejmejo cilje v zvezi z ločevanjem in recikliranjem odpadkov, izboljšajo lokalne zbirne centre ter centre za odlaganje in recikliranje odpadkov ter zagotovijo, da bodo onesnaževalci za svoja dejanja odgovarjali; poziva OZN, naj žrtvam zastrupitve s svincem v nekaterih begunskih taboriščih, vzpostavljenih na Kosovu, hitro zagotovi potrebno podporo, tudi prek predvidenega skrbniškega sklada;

44.  ugotavlja, da priporočila v zvezi z energetsko politiko iz lanskega poročila večinoma niso bila izvedena; poudarja, da je treba začeti opuščati lignit za netrajnostno pridobivanje energije in da je nujno treba začeti z razgradnjo elektrarne Kosovo A ter zagotoviti dodatne zmogljivosti za trajnostno pridobivanje in uvoz energije; je seznanjen z delnim napredkom v zvezi s tretjim energetskim svežnjem in poudarja, da je treba zagotoviti neodvisnost kosovskega energetskega regulatorja; poziva k odločnejšim prizadevanjem na področju energijske učinkovitosti in varčevanja z energijo, zlasti v gradbenem sektorju; ugotavlja, da je bil predlog zakona o energijski učinkovitosti v prvi obravnavi sicer sprejet, a je energijska učinkovitost omejena, ker ni napredka pri izvajanju sporazuma o energiji med Kosovom in Srbijo; poziva oblasti, naj ustanovijo sklad za energijsko učinkovitost;

45.  poudarja, da bi morale predvidene hidroelektrarne izpolnjevati okoljske standarde EU; v zvezi s tem pozdravlja odločitev ministra za okolje, da bo ocenil in zamrznil dovoljenja, izdana za projekte hidroelektrarn;

46.  obžaluje, da ni napredka pri izkoriščanju potenciala obnovljivih virov energije; poziva oblasti, naj sprejmejo akcijski načrt za energetsko strategijo za obdobje 2017–2026, da bi do leta 2020 dosegli obvezni cilj 25 % energije iz obnovljivih virov; spodbuja Komisijo, naj okrepi pomoč v zvezi s tem;

47.  poziva kosovske oblasti, naj sprejmejo verodostojne in trajnostne politike glede javnega prevoza in mobilnosti, da bi obravnavale dolgotrajne infrastrukturne pomanjkljivosti;

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje ter vladi in skupščini Kosova.

(1) UL L 146, 11.6.2018, str. 5.


Poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2018
PDF 165kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o poročilu Komisije o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2018 (2018/2145(INI))
P8_TA(2018)0480A8-0341/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se državi podeli status kandidatke za članstvo v EU,

–  ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani,

–  ob upoštevanju končnega sporazuma o rešitvi sporov, opisanih v resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov št. 817 (1993) in 845 (1993), odpovedi začasnega sporazuma iz leta 1995 in vzpostavitvi strateškega partnerstva med Grčijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo z dne 17. junija 2018, imenovanega tudi Prespanski sporazum,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma, sklenjenega v Ohridu in podpisanega v Skopju 13. avgusta 2001 (v nadaljevanju: ohridski okvirni sporazum),

–  ob upoštevanju nujnih prednostnih nalog Komisije na področju reform za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo iz junija 2015,

–  ob upoštevanju političnega dogovora (t. i. dogovora iz Pržina), ki so ga 2. junija in 15. julija 2015 v Skopju dosegle štiri največje politične stranke, in sporazuma teh strank o njegovem izvajanju z dne 20. julija in 31. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju priporočil skupine višjih strokovnjakov glede sistemskih vprašanj pravne države z dne 14. septembra 2017,

–  ob upoštevanju berlinskega procesa, ki se je začel 28. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju končnih poročil OVSE/ODIHR v zvezi s predčasnimi parlamentarnimi volitvami z dne 11. decembra 2016, ki jih je opazoval tudi Evropski parlament, ter lokalnimi volitvami z dne 15. oktobra in 29. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju izjave z vrha EU-Zahodni Balkan z dne 17. maja 2018 in agende prednostnih nalog iz Sofije,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2018, s katerimi so bili potrjeni sklepi o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ki jih je 26. junija 2018 sprejel Svet,

–  ob upoštevanju odločitve s srečanja voditeljev držav in vlad Nata z dne 11. in 12. julija 2018, da državo povabijo k začetku pogovorov o pristopu k zavezništvu,

–  ob upoštevanju 14. srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega sveta Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in EU, ki je potekalo 13. julija 2018,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. aprila 2018 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2018 (COM(2018)0450), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2018 (SWD(2018)0154) in v katerem se glede na dosežen napredek in stalno zavezanost reformam priporoča začetek pristopnih pogajanj,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o njeni oceni programa gospodarskih reform Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije (SWD(2018)0134) in skupnih sklepov ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo z dne 25. maja 2018,

–  ob upoštevanju priporočil, sprejetih na 14. srečanju skupnega parlamentarnega odbora EU–Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, ki je potekalo 7. in 8. februarja 2018 v Strasbourgu,

–  ob upoštevanju procesa „dialog Jeana Monneta“ s parlamentarnim vodstvom in političnimi strankami v skupščini (sobranie), ki se je začel 17. in 18. maja 2018 v Ohridu,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0341/2018),

A.  ker nova vlada z izvajanjem trdnih in vključujočih reform ter dejavnim izboljševanjem medsosedskih odnosov kaže trajno zavezanost evropski in evro-atlantski usmeritvi te države; ker bi bilo treba prizadevanja za reforme pospremiti s stalno podporo EU za izvajanje nujnih prednostnih nalog na področju reform in merljivimi dosežki; ker so obeti za članstvo v Evropski uniji velika spodbuda za reforme v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, zlasti v zvezi s pravno državo, neodvisnostjo pravosodja in bojem proti korupciji; ker Makedonija velja za državo kandidatko, ki je dosegla največji napredek z vidika uskladitve zakonodaje s pravnim redom Unije;

B.  ker je Prespanski sporazum z dne 17. junija 2018 o rešitvi sporov in vzpostavitvi strateškega partnerstva med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo prepotreben pozitiven signal za stabilnost in spravo v celotni zahodnobalkanski regiji ter temelj za evropsko vključevanje države;

C.  ker sta se Grčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sporazumeli glede enajstih ukrepov za krepitev zaupanja, predvsem na področjih političnih zadev in zadev EU, izobraževanja in kulture, trgovinskega in gospodarskega sodelovanja, povezljivosti, pravosodja in notranjih zadev in sodelovanja na področju zdravja; ker ti ukrepi za krepitev zaupanja že prinašajo oprijemljive rezultate;

D.  ker imajo vse politične stranke in državne institucije dolžnost prispevati k bolj vključujočemu in odprtemu političnemu vzdušju, s čimer bi omogočile nadaljnji napredek v procesu pristopa k EU;

E.  ker mora ta država med drugim nadalje okrepiti parlamentarno, zakonodajno in nadzorno zmogljivost, sodstvo, upoštevanje pravne države, svobodo medijev ter boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji; ker so na področjih javne uprave, gospodarstva in zaposlovanja potrebna stalna prizadevanja za reforme, pa tudi celovit pregled izvajanja ohridskega okvirnega sporazuma;

F.  ker bo pristop Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije k Natu prispeval k miru in stabilnosti v celotni regiji;

G.  ker je Evropski svet 28. junija 2018 odobril sklepe Sveta z dne 26. junija 2018, v katerih je začrtana pot do odprtja pristopnih pogajanj junija 2019;

H.  ker je Komisija 18. julija 2018 z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo parafirala sporazum o statusu, ki skupinam Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) omogoča, da s to državo in v tej državi izvajajo skupne operacije za obvladovanje migracij in upravljanje meja, kar je eden ključnih elementov strategije Komisije za Zahodni Balkan;

I.  ker je onesnaženost zraka v makedonskih mestih velika težava ter ker imata glede na nedavno študijo finskega meteorološkega inštituta in makedonskega inštituta za javno zdravje Skopje in Tetovo najvišjo koncentracijo drobnih delcev v zraku (PM2,5) med vsemi evropskimi mesti;

J.  ker je balkanska regija strateško pomembna;

K.  ker se vsaka država kandidatka ocenjuje individualno glede na lastne dosežke, časovni načrt za pristop in hitrost pogajanj pa se določata glede na hitrost in kakovost reform;

L.  ker so makedonska sodišča po temeljitem in preglednem pravnem postopku Nikolo Gruevskega spoznala za krivega zlorabe pooblastil in ga obsodila na dveletno zaporno kazen; ker je več sodišč potrdilo to obsodbo, ki je začela veljati, potem ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva; ker je obtoženec še v štirih kazenskih postopkih, ki potekajo, in osumljenec še v petih kazenskih preiskavah;

Splošne reforme in dobri medsosedski odnosi

1.  pozdravlja trdno politično zavezanost vlade, da v celoti izvede dogovor iz Pržina in nujne prednostne naloge na področju reform, kar bo vodilo k okrepljenim prizadevanjem na področju reform v zvezi z EU, in sicer na podlagi medstrankarskega in medetničnega sodelovanja in posvetovanj s civilno družbo, ter poudarja, kako pomembna so ta prizadevanja za evropsko prihodnost te države; spodbuja novo vlado, naj ohrani pozitivni zagon, zagotovi napredek ter pospeši in v celoti izvede reforme, povezane z EU, in sicer na pregleden in vključujoč način; poziva k zagotovitvi podpore članstvu nekdanje jugoslovanske Makedonije v evroatlantskih organizacijah zaradi povečanja varnosti v regiji;

2.  izreka veliko pohvalo prizadevanjem na področjih pozitivne diplomacije in dejavne gradnje zaupanja, ki vodijo k dogovoru, rešitev vseh odprtih dvostranskih vprašanj ter spodbujanje dobrih medsosedskih odnosov; poudarja, da dvostranska vprašanja ne bi smela ovirati pristopnega procesa; toplo pozdravlja, da je 14. februarja 2018 začela veljati pogodba o prijateljstvu z Bolgarijo, ki bi morala zagotoviti trajne in spravne dobre medsosedske odnose med državama;

3.  pozdravlja Prespanski sporazum z dne 17. junija 2018 med Grčijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ter izreka pohvalo obema stranema za njuna velika prizadevanja, da sta dosegli vzajemno zadovoljivo rešitev vprašanja imena; pozdravlja, da je parlament Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije 20. junija in 5. julija 2018 ratificiral ta sporazum; meni, da je državljanom v interesu, da vsi politični akterji in civilna družba delujejo konstruktivno in prevzamejo svojo zgodovinsko odgovornost; poziva strani, naj na prvo mesto postavijo interese svoje države, ustrezno obvestita svoje državljane o vsebini in posledicah sporazuma ter skrbno dokončata vse notranje postopke za ratifikacijo in uveljavitev tega strateško pomembnega sporazuma, s tem pa končata dolgotrajno geopolitično negotovost ter postavita dober zgled za regijo; poudarja, kako pomemben je referendum 30. septembra 2018 glede vključitve nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v EU in NATO;

4.  je seznanjen z izidom referenduma z dne 30. septembra 2018; poudarja, da je potrebna nadaljnja podpora evro-atlantski prihodnosti države in za izvajanje Prespanskega sporazuma z dne 17. junija 2018; spodbuja vlado v Skopju, da sprejme vse potrebne in možne ukrepe za spoštovanje določb Prespanskega sporazuma, ki odpira vrata do pristopnih pogajanj EU in NATO;

5.  pozdravlja, da se je z glasovanjem v sobraniu 19. oktobra 2018 začel postopek spremembe ustave za začetek izvajanja določb iz Prespanskega sporazuma; poziva vse politične stranke, naj tudi pri naslednjih korakih postopka spremembe sodelujejo v duhu skupne odgovornosti; ponovno izraža odločno podporo evropski in evro-atlantski prihodnosti države ter poziva vlado in parlament, naj še naprej izvajata reforme, ki bodo utrle pot pristopu k EU; spodbuja posebno državno tožilstvo in sodišča, naj opravijo neodvisno preiskavo vseh aktualnih primerov političnih goljufij in kaznivih dejanj ter odgovorne privedejo pred sodišče;

6.  pozdravlja diplomatska prizadevanja te države za spodbujanje dvostranskega in regionalnega sodelovanja z Albanijo ter vzpostavitev novih kakovostnih odnosov na področjih, kot so trgovina, kazenski pregon, boj proti goljufijam in preprečevanje terorizma;

7.  želi spomniti, da je ta država že dosegla visoko raven usklajenosti s pravnim redom Unije; kljub temu obžaluje dejstvo, da se del te zakonodaje še ne izvaja; je seznanjen s izboljšanjem glede usklajenosti z izjavami EU in sklepi Sveta v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko ter poudarja pomen postopnega doseganja popolne usklajenosti, ki je predpogoj za evro-atlantsko prihodnost države;

8.  priznava, da je bil v javnem sektorju s sprejetjem strategije za reformo javne uprave in programa reform upravljanja financ dosežen napredek; poziva vlado, naj zagotovi popolno izvedbo teh reform; spodbuja vlado, naj še okrepi profesionalnost, in sicer z izboljšanjem preglednosti, pravično zastopanostjo in zagotovitvijo, da se pri položajih v javni upravi v celoti upošteva načelo zaposlovanja na podlagi dosežkov;

9.  najstrožje obsoja napad na parlament te države 27. aprila 2017, ki pomeni napad na demokracijo ter v katerem so številni poslanci in novinarji utrpeli hude poškodbe, ter poziva, naj se organizatorji in storilci privedejo pred sodišče; pozdravlja, da v tej zadevi potekata preiskava in sojenje; poudarja, da bi bilo treba odgovornost za ta nasilna dejanja še naprej ugotavljati v skladu z zakonodajo ter pregledno, neodvisno in sorazmerno; poleg tega obsoja vsakršno oviranje in zlorabljanje postopkov parlamenta in predsedniških pooblastil, ki kršijo ustavo;

10.  v celoti podpira priporočilo Komisije in posledični sklep Sveta, v katerem je bil kot priznanje za spodbudna reformna prizadevanja junij 2019 določen za datum začetka pristopnih pogajanj; meni, da bo hiter začetek procesa pregleda in pristopnih pogovorov ohranil in poglobil zagon reform, meni, da bi z začetkom pogajanj dodatno spodbudili demokratizacijo ter okrepili varnost in povečali odgovornost;

11.  pozdravlja, da je NATO 11. julija 2018 uradno povabil državo k začetku pogovorov o pristopu k tej organizaciji;

12.  meni, da bi lahko članstvo nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v Natu prispevalo k doseganju večje varnosti in politične stabilnosti v jugovzhodni Evropi; poziva vse države članice EU, ki so članice Nata, naj dejavno podprejo pristop države k Natu;

13.  pozdravlja, da bo država kmalu prešla v drugo fazo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in da se je vključila v Jadransko-jonsko pobudo, ter poziva Svet, naj jo vključi v strategijo EU za jadransko-jonsko regijo;

Demokratizacija

14.  pozdravlja začetne ukrepe, sprejete za ponovno uvedbo nadzora in ravnotežja ter večjo vključenost z ukrepi za izboljšanje okolja, v katerem delujejo neodvisne nadzorne institucije, mediji in organizacije civilne družbe; pozdravlja konstruktiven dialog med vlado in organizacijami civilne družbe ter vlogo slednjih pri zagotavljanju boljšega nadzora in ravnotežja; poudarja, da je treba te temeljne spremembe izvesti v vključujočem in odprtem političnem vzdušju;

15.  ceni prizadevanja vlade, da bi preprečila nazadovanje in odpravila še zadnje elemente prilastitve države, ter jo spodbuja, naj ta prizadevanja še okrepi; želi spomniti, da je bila država med vodilnimi v procesu pristopa na začetku novega tisočletja;

16.  pozdravlja izboljšave volilne zakonodaje, vendar poudarja potrebo po pravočasni reviziji volilnega zakonika s celovito obravnavo preostalih priporočil OVSE/ODIHR, Beneške komisije in GRECO glede financiranja kampanj in političnih strank; poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja, da bi preprečili in preiskali vse oblike ustrahovanja volivcev; poziva politične stranke, naj demokratizirajo svoje notranje procese odločanja;

17.  spodbuja oblasti, naj dokončajo prekinjeni popis prebivalstva, s čimer bi se zagotovili točni statistični podatki o prebivalstvu, ki bi predstavljali podlago za vladne razvojne programe in ustrezno načrtovanje proračuna, pa tudi za organiziranje volitev in izračun rezultatov volitev;

18.  pozdravlja nadaljevanje srečanj skupnega parlamentarnega odbora EU–Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in spodbuja k nadaljnjemu konstruktivnemu delu v tem medparlamentarnem okviru;

19.  pozdravlja začetek procesa „dialog Jeana Monneta“ v Ohridu 17. in 18. maja 2018 in posledično sprejetje etičnega kodeksa s soglasno medstrankarsko podporo; spodbuja delovno skupino za reforme in delovanje sobrania, naj pregleda poslovnik parlamenta in predloži predloge za spremembe in časovni okvir za sprejetje na prednostnih področjih, navedenih v sklepih iz Ohrida; spodbuja vse deležnike, udeležene v političnem procesu, naj še naprej krepijo kulturo sprejemanja kompromisov in konstruktiven politični dialog, zlasti med poslanci Parlamenta, ter se vzdržijo ustvarjanja vseh ovir, ki bi ogrozile učinkovito delovanje Parlamenta;

20.  priporoča, naj parlament te države v celoti uporabi nadzorne in zakonodajne funkcije, pri čemer naj strogo omeji uporabo nujnih postopkov, ki ogrožajo parlamentarni in javni nadzor; poziva k vzpostavitvi verodostojnega nadzora obveščevalnih služb in k spremljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi;

21.  pozdravlja pomembne ukrepe, ki jih je vlada sprejela, da bi postopno ponovno vzpostavila kulturo sprejemanja kompromisov s sodelovanjem z vsemi deležniki, vključno z opozicijo, ter okrepila demokracijo in pravno državo, ter resnično željo po vključujočih in preglednih reformah;

22.  poziva, naj se začne učinkovito izvajanje strategije za reformo javne uprave in vzpostavijo jasne smernice za odgovornost; poudarja, kako pomembni so zaposlovanje na podlagi dosežkov in javni razpisi za vse postopke zaposlovanja ter poziva k povečanju zmogljivosti v upravljanju človeških virov; poziva k dodatnim ukrepom za izboljšanje zmogljivosti sektorskega in finančnega načrtovanja v celotni javni upravi;

23.  pozdravlja, da je vlada pospešila postopke decentralizacije s sprejetjem akcijskega načrta za decentralizacijo in razvoj za obdobje 2018-2020, ki je pomemben ukrep za obravnavo pomanjkanja sredstev in storitev v občinah;

24.  pozdravlja sedanja prizadevanja za spodbujanje dobrega upravljanja, odgovornosti in svobodnega medijskega okolja ter povečanje preglednosti ter izboljšanje dostopa do javnih informacij, vključno z objavljanjem odhodkov državnih institucij; poziva k nadaljnjim ukrepom za zagotovitev pravic državljanov do dostopa do javnih informacij; poziva k stalnim prizadevanjem za povečanje vključujoče narave procesa odločanja ter izboljšanje medinstitucionalnega usklajevanja;

25.  poziva k nadaljnjemu napredku pri digitaliziranju javnih informacij, da bi postale dostopnejše, in spodbuja oblasti, naj poiščejo inovativne e-rešitve, ki bodo še povečale transparentnost in olajšale dostop do javnih informacij, ter zmanjšajo s tem povezano birokracijo;

Pravna država

26.  želi spomniti, da so ustrezno delovanje pravosodnega sistema in učinkoviti ukrepi proti korupciji izjemnega pomena v pristopnem procesu k EU;

27.  pozdravlja strategijo pravosodne reforme, namenjeno povrnitvi neodvisnosti, odgovornosti in strokovnosti sodstva in odpravi političnega poseganja in selektivne pravičnosti, ter poziva državno vlado in druge deležnike, naj okrepijo prizadevanja za ustrezno izvajanje strategije pravosodne reforme s tem, da vzpostavijo ustrezne mehanizme za spremljanje in ocenjevanje; poudarja, da je treba dokončati zakonodajno usklajevanje v skladu s priporočili Beneške komisije; poziva k stalnemu sprejemanju in izvajanju ukrepov, predvidenih v strategiji pravosodne reforme; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za zaščito pravosodja pred političnim poseganjem;

28.  pozdravlja ustanovitev sveta za sodniško etiko januarja 2018 in organizacijo programov usposabljanja akademije za sodnike in javne tožilce o etičnem vedenju sodnikov, namenjenih preprečevanju navzkrižja interesov in vzpostavitvi ukrepov za preprečevanje korupcije;

29.  ostaja zaskrbljen zaradi razširjene korupcije in pozdravlja začetne dosežke pri njenem preprečevanju in pregonu; je zaskrbljen glede omejenega števila pravnomočnih sodnih odločb v primerih korupcije, vendar je seznanjen s sodbami sodišča v primerih korupcije in zlorabe pooblastil ter z dogodki z dne 27. aprila 2017; poziva k stalnim prizadevanjem, da bi se dosegli rezultati pri preiskavah, pregonu in končnih obsodbah v primerih korupcije na visoki ravni in organiziranega kriminala; izreka pohvalo delu, ki ga je posebno tožilstvo opravilo v težavnih razmerah in ostaja zaskrbljen, ker je delo posebnega tožilstva pogosto napadano in ovirano ter da druge institucije ne kažejo pripravljenosti za sodelovanje;

30.  poziva oblasti, naj okrepijo boj proti pranju denarja in nasprotjem interesov, tako da vzpostavijo in okrepijo zmogljivosti celic za boj proti korupciji, boj proti kriminalu in finančne preiskave, pa tudi z zamrznitvijo, zasegom, izterjavo in upravljanjem sredstev; poziva oblasti, naj dosežejo prepričljive rezultate pri preiskavah in pregonu ter povečajo število obsodb v primerih pranja denarja na visoki ravni in finančnega kriminala; pozdravlja sprejetje zakona o zaščiti žvižgačev, s katerim je zagotovljena učinkovitejša zaščita žvižgačev, vladne politike proti korupciji pa so okrepljene; poziva k nujnemu pregledu zakonov na področjih boja proti korupciji, finančnega nadzora in javnih naročil; spodbuja k takšni reformi splošnega pravnega okvira, da bo državna komisija za preprečevanje korupcije imela jasna pooblastila in bo lahko delo opravljala povsem neodvisno, javno tožilstvo za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji pa bo tako lahko izvajalo redne preiskave;

31.  poudarja, da sta korupcija in organizirani kriminal v tej regiji zelo razširjena ter da zavirata demokratični, družbeni in gospodarski razvoj države; meni, da sta regionalna strategija in tesnejše sodelovanje med vsemi državami v tej regiji bistvena za učinkovitejše reševanje teh vprašanj;

32.  poziva, naj se strogo zagotavlja politična in pravna odgovornost za kazniva dejanja, tudi za dejanja, ki izhajajo iz škandala s prisluškovanjem; poziva parlament, naj dokonča reformo obveščevalne službe ter zagotovi ustrezen zunanji nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi agencijami;

33.  poziva oblasti, naj odločno ukrepajo, da bi razbile kriminalne mreže, ki se ukvarjajo z nezakonito trgovino z ljudmi, orožjem in drogami, ter povečajo institucionalne zmogljivosti in medinstitucionalno sodelovanje med agencijami kazenskega pregona ter izboljšajo rezultate preiskav, pregonov in končnih obsodb;

34.  priznava opravljena prizadevanja in konstruktivno vlogo države pri odzivanju na izzive evropske migracijske in begunske krize; je seznanjen s stalnimi prizadevanji in poziva k nadaljnjim izboljšavam v azilnem sistemu in pri upravljanju migracij; spodbuja to državo, naj okrepi in nadalje poglobi regionalno sodelovanje in partnerstvo s Frontexom v okviru novega sporazuma o statusu, da bi razbili mreže, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi;

35.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo migranti in begunci, zlasti ženske in otroci, ki zaprosijo za azil v državi ali prečkajo njeno ozemlje, obravnavani v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU;

36.  meni, da si morajo oblasti tudi v prihodnje prizadevati za boj proti islamski radikalizaciji in tujim terorističnim bojevnikom ter ta prizadevanja še okrepiti; poziva k izvajanju prek okrepljenega sodelovanja med varnostnimi agencijami in organizacijami civilne družbe, verskimi voditelji, lokalnimi skupnostmi in drugimi državnimi organi na področju izobraževanja ter zdravstvenih in socialnih storitev; poziva, naj varnostne službe še naprej spremljajo tuje borce, ki se vračajo, ter k njihovem ustreznem ponovnem vključevanjem v družbo in stalni izmenjavi informacij z organi EU in sosednjimi državami;

37.  poziva k nadaljnjim izboljšavam sistema pravice za otroke; poziva pristojne organe, naj namenijo dovolj sredstev za izvajanje zakona o pravici za otroke in za izboljšanje storitev za podporo fantom in dekletom, ki so bili žrtve nasilja ter zlorabe, in otrokom, s katerimi se ravna v nasprotju z zakonom;

38.  poziva madžarske oblasti, naj zagotovijo vse ustrezne informacije in potrebna pojasnila v zvezi s primerom nekdanjega makedonskega predsednika vlade Nikole Gruevskega, ki je pobegnil iz svoje države s tajno diplomatsko pomočjo Madžarske, da bi se izognil zaporni kazni; meni, da gre za dejanje vmešavanja v notranje zadeve nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, zlasti pa za dejanje nespoštovanja sodstva in pravne države v tej državi; je seznanjen z zahtevo za izročitev, ki so jo izdali organi v Skopju, in pričakuje, da bo Madžarska s pozitivnim odgovorom na to zahtevo ravnala strogo v skladu z ustreznim nacionalnim in mednarodnim pravom;

Temeljne pravice in civilna družba

39.  pozdravlja ukrepe za povečanje medetničnega zaupanja in poziva k vključujočemu in transparentnemu pregledu nerešenih vidikov izvajanja ohridskega okvirnega sporazuma; meni, da je bistveno zagotoviti potrditev etničnih manjšin v javnem življenju v celoti; poziva k nadaljnjim ukrepom za spodbujanje vključevanja manjšin v izobraževanje, da bi okrepili družbeno kohezijo in povezovanje skupnosti;

40.  meni, da je treba nadaljevati sodni postopek v skladu s predpisi, ki veljajo v državi, in da mora Nikola Gruevski odgovarjati v okviru makedonskega pravosodnega sistema; poziva Madžarsko, naj spoštuje neodvisnost makedonskega pravosodnega sistema in tamkajšnja načela pravne države, ponovno preuči politični azil, ki ga je odobrila Nikoli Gruevskemu, in nadaljuje z njegovo izročitvijo Makedoniji; pričakuje, da bodo vse vpletene strani dosledno upoštevale ustrezne nacionalne in mednarodne zakone; poudarja, da se tega sodnega postopka ne bi smelo politizirati;

41.  pozdravlja reforme in prizadevanja za postopno usklajevanje pravnega okvira s standardi EU, odločitev države, da postane opazovalka v Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, in ratifikacijo večine mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic; spodbuja k popolnemu izvajanju standardov človekovih pravic in političnih dokumentov, kot je Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), pri čemer se posebna pozornost nameni pravici do poštenega sojenja, svobodi zbiranja in združevanja, pravici do življenja in spoštovanju zasebnega in družinskega življenja;

42.  ugotavlja, da je sprejetje zakona o uporabi jezikov pomemben dosežek, in obžaluje razdiralno taktiko, katere cilj je ogroziti sprejetje tega zakona ob spoštovanju standardnih postopkov v celoti;

43.  pozdravlja, da je ta država 23. marca 2018 ratificirala Istanbulsko konvencijo, in jo poziva, naj dokonča pravne reforme za odpravo diskriminacije žensk, deklet in otrok ter nasilja nad njimi in naj nadaljuje z izkoreninjanjem nasilja v družini in nasilja na podlagi spola, ki sta še vedno zelo razširjena;

44.  poudarja, da je treba zagotoviti avtonomijo ter ustrezne človeške in finančne vire za neodvisne nadzorne organe; izreka pohvalo vlogi urada varuha človekovih pravic pri uveljavljanju teh pravic ter poudarja, da je treba zagotoviti sistematične nadaljnje ukrepe v zvezi z odločitvami varuha;

45.  ostaja zaskrbljen zaradi nevzdržnega položaja invalidov in še vedno prisotne diskriminacije proti njim; poziva k učinkovitemu izvajanju obstoječih instrumentov in strategij;

46.  pozdravlja prve ukrepe, sprejete za okrepitev preprečevanja diskriminacije, in poziva oblasti, naj v zakonu o preprečevanju diskriminacije in zaščiti pred njo kot razloge za diskriminacijo opredelijo tudi spolno usmerjenost in spolno identiteto; poziva oblasti, naj zagotovijo zadosten proračun za izvajanje nacionalne strategije za enakost in preprečevanje diskriminacije za obdobje 2016–2020; poziva oblasti, naj učinkovito obravnavajo zločine iz sovraštva in sovražni govor proti manjšinam, tudi ranljivim skupinam, kot so Romi in skupnost LGBTI, ter kaznujejo homofobično in transfobično nasilje ter spodbujanje nasilja; ostaja zaskrbljen, da še vedno obstajajo družbeni predsodki in da se v medijih, na spletu in na družbenih medijih širi sovražni govor proti osebam LGBTI; poziva oblasti, naj zagotovijo učinkovito zaščito in vzpostavijo odvračilne in učinkovite sankcije v primeru sovražnega govora, homofobičnih/transfobičnih dejanj in nasilja; poudarja, da je treba transspolnim osebam omogočiti dostop do zdravstvenega varstva; obžaluje stalne pomanjkljivosti pri delu komisije za zaščito pred diskriminacijo; pozdravlja ustanovitev tako medstrankarske parlamentarne skupine za pravice skupnosti LGBTI kot tudi medstrankarske parlamentarne skupine za pravice Romov;

47.  poziva, naj se strategije in zakonodaja o pravicah oseb, ki pripadajo manjšinskim skupinam, ter njihova zaščita v celoti izvajajo in podprejo z javnimi sredstvi; vztraja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo nadalje izboljšali izobraževanje, stopnje zaposlenosti, zdravstvo, nastanitve, dostop do dobrin in storitev in pogoje bivanja za Rome ter obsodili segregacijo v šolah in druge oblike diskriminacije;

48.  pozdravlja znatno izboljšanje operativnega okolja za organizacije civilne družbe in posvetovanje z njimi, vključno z vzpostavitvijo sveta za sodelovanje s civilno družbo; poudarja, da je treba okrepiti pravni, finančni, upravni in politični okvir, tudi z zakonodajo o fundacijah in donacijah; poudarja pomen strukturnega vključevanja organizacij civilne družbe preko bolj rednega, celovitega, nediskriminatornega in predvidljivega posvetovalnega postopka;

49.  ponovno izraža podporo pobudi za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, zagrešenih na ozemlju nekdanje Jugoslavije (RECOM); poziva vlado, naj prevzame vodilno vlogo pri njeni ustanovitvi; poudarja pomen tega procesa in dejavnega sodelovanja vseh regionalnih političnih voditeljev za začetek delovanja komisije RECOM brez nadaljnjega odlašanja; opozarja na predlog akcijskega načrta za RECOM koalicije RECOM, ki vsebuje jasne datume in merila uspešnosti;

50.  pozdravlja okrepljena prizadevanja vlade pri pospeševanju procesa deinstitucionalizacije in reforme socialnega sektorja; izreka pohvalo zavezi, da se prekine z nameščanjem otrok v velike javne institucije in namesto tega vzpostavijo storitve oskrbe, ki temeljijo na družini in skupnosti; poziva oblasti, naj sprejmejo nujne ukrepe za zaustavitev naraščajoče obporodne umrljivosti in vzpostavijo sistem za analizo vzrokov tega zaskrbljujočega trenda;

51.  pozdravlja partnerstvo med vlado in nacionalnim mladinskim svetom države pri izvajanju programa jamstva za mlade kot dobrega mehanizma za sodelovanje med mladimi in odločevalci pri oblikovanju in izvajanju mladinskih politik; poziva vlado, naj poveča finančno podporo za mladinske organizacije in mlade, da bi se zoperstavili begu možganov;

Mediji

52.  poudarja, da imajo neodvisni mediji ključno vlogo pri demokratičnem in vzpodbudnem okolju; je seznanjen s skromnimi izboljšavami medijskega okolja in pogojev za neodvisno poročanje; poziva k pobudam za vzpostavitev okolja, ki bo naklonjeno poklicnemu delovanju tako vseh deležnikov s področja medijev kot tudi preiskovalnemu novinarstvu brez kakršnih koli notranjih ali zunanjih vplivov; pozdravlja odpravo oglaševanja v medijih na podlagi političnega favoriziranja, ki ga je financirala država, kot pomemben ukrep za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev v tem sektorju ter poziva k nadaljnjim zaščitnim ukrepom pred politizacijo medijev; poudarja, da je treba okrepiti neodvisnost in zmogljivost medijskega regulatorja in javne radiotelevizije; poziva k ukrepom, s katerimi bi okrepili varstvo delavskih in socialnih pravic novinarjev in zagotovili, da se primeri nasilja, zlorabe ali groženj proti novinarjem vedno kaznujejo, kar bi tudi prispevalo k minimiziranju prevladujoče samocenzure med novinarji;

53.  pozdravlja izboljšave pri zagotavljanju dostopa do informacij; poudarja, da je treba posodobiti pravila o medijskih storitvah in dostopu do javnih informacij; poudarja, da je treba sprejeti učinkovite nadaljnje ukrepe v zvezi z grožnjami novinarjem in njihovim ustrahovanjem, kot so ustrezno prijavljanje napadov na novinarje in njihova izčrpna preiskava; obsoja vsako obliko sovražnega in hujskajočega govora; poziva k učinkovitim ukrepom za boj proti temu in kršitvam etičnega kodeksa novinarjev na spletu; poleg tega poudarja potrebo po hitri reformi medijskega sektorja, da se zagotovi okrepitev Agencije za avdio in avdiovizualne medijske storitve ter zagotovi objektivno in profesionalno poročanje;

Gospodarstvo

54.  poudarja, da je treba izboljšati poslovno okolje z zagotovitvijo fiskalne konsolidacije ter regulativne preglednosti in zanesljivosti, hkrati pa obravnavati preostale pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, okornimi regulativnimi postopki in samovoljnimi inšpekcijami;

55.  poziva oblasti, naj obravnavajo obsežno neformalno ekonomijo ter stalne težave z davčnimi utajami in slabim izvrševanjem pogodb, kar še vedno odvrača tuje neposredne investicije; poudarja, da je treba izvesti ukrepe glede javnih naročil in notranjega finančnega nadzora; je seznanjen, da je treba povečati preglednost podatkov v zvezi z javno porabo, naročili, državno pomočjo in uporabo sredstev EU; poziva k ukrepom, s katerimi bi se izboljšale zmogljivosti načrtovanja in upravljanja nacionalnih struktur instrumenta za predpristopno pomoč;

56.  poziva vlado, naj digitalizacijo opredeli kot eno izmed svojih medsektorskih prednostnih nalog; poziva, naj se nemudoma oblikuje dolgoročna digitalna agenda ter med drugim strategija e-upravljanja, strategija IKT in nacionalna strategija za kibernetsko varnost; poudarja, da bi celovita digitalna agenda izboljšala gospodarsko okolje in učinkovitost ter povečala preglednost in učinkovitost javne uprave in storitev;

57.  ceni prizadevanja vlade, da bi izboljšala razmere mladih in okrepila sodelovanje mladih v politiki, kot na primer z nacionalno strategijo o mladih za obdobje 2016-2025; spodbuja vlado, naj skuša problem visoke stopnje brezposelnosti mladih rešiti s premostitvijo neskladja med znanjem in veščinami mladih diplomantov in potrebami zasebnih podjetij;

58.  poziva vlado, naj se na celovit in inovativen način bori proti dolgotrajni brezposelnosti in nizki stopnji udeležbe žensk na trgu zaposlovanja; poziva k nujnim reformam v izobraževanju, da se zagotovi, da pridobljene veščine ustrezajo potrebam na trgu dela in tako prepreči beg možganov; spodbuja vlado, naj pripravi strategijo za digitalne spretnosti in poveča digitalno pismenost med prebivalstvom;

59.  želi spomniti, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija nazadnje izvedla svoj popis prebivalstva leta 2002; poudarja pomen izvedbe novega popisa prebivalstva, za katerega je že skrajni čas, da bi pridobili posodobljeno in realistično demografsko statistiko v skladu s standardi EU;

60.  pozdravlja nov energetski zakon, ki ga je sprejel makedonski parlament, s katerim je prenesen tretji energetski sveženj, s čimer je ta zakon v celoti skladen s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti; poziva oblasti, naj se osredotočijo na reforme energetskega trga, pri tem pa zagotovijo zanesljivo oskrbo in diverzifikacijo virov energije, zlasti z obnovljivimi viri;

61.  je seznanjen s številnimi načrtovanimi infrastrukturnimi projekti na zaščitenih območjih, ki bi verjetno imeli velike vplive na prihodnja območja Natura 2000; v zvezi s tem poziva, naj se spoštuje priporočilo stalnega odbora Bernske konvencije (št. 184(2015)) o začasni zaustavitvi izvajanja projektov na območju narodnega parka Mavrovo, dokler ne bo zaključena strateška presoja vplivov na okolje v popolni skladnosti z okoljsko zakonodajo EU; poleg tega poziva k spoštovanju sklepa odbora za svetovno dediščino organizacije Unesco (40 COM 7B.68) o naravni in kulturni dediščini ohridske regije ter k pripravi celovite strateške presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na kulturno dediščino, preden se začnejo izvajati nadaljnja dela; poziva, naj se razvije nacionalna strategija za izkoriščanje vodne energije v skladu z okoljsko zakonodajo EU;

62.  spodbuja državo, naj razvije konkurenco na trgu plina in električne energije, da bi v celoti ločili dejavnosti javnih služb v skladu s tretjim energetskim svežnjem; poziva k znatnemu napredku pri energijski učinkovitosti, proizvodnji energije iz obnovljivih virov in boju proti podnebnim spremembam;

63.  izreka pohvalo Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za ratifikacijo Pariške pogodbe 9. januarja 2018, saj se je proti podnebnim spremembam mogoče učinkovito boriti samo s skupnimi prizadevanji;

64.  pozdravlja pozitiven pristop vlade glede regionalnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov ter aktivnega sodelovanja v regionalnih pobudah, kot so Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi, Svet za regionalno sodelovanje, Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA), pobuda šestih zahodnobalkanskih držav, Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti, Sporazum o skupnem evropskem zračnem prostoru, Srednjeevropska pobuda, regionalna pobuda za migracije, azil in begunce (MARRI) in proces Brdo-Brioni;

65.  pozdravlja zavezanost te države projektom povezljivosti, izvedenih v okviru berlinskega procesa; je seznanjen, da je treba opraviti diverzifikacijo in odmik od cestnega prevoza z izvedbo ukrepov železniške reforme, vključno s posodabljanjem ali gradnjo železniških povezav od Skopja do glavnih mest sosednjih držav; poziva k hitrejšemu napredku pri dokončanju železniških in cestnih povezav v okviru osmega in desetega koridorja;

66.  poziva k nadaljnjemu trgovinskemu in carinskemu spodbujanju ter diverzifikaciji izvoza, tudi z uporabo potenciala za trgovino znotraj regije; poziva Komisijo, naj državo izvzame iz zaščitnih ukrepov za jeklo in aluminij;

67.  izraža zaskrbljenost zaradi kritične ravni onesnaženosti zraka v Skopju in drugih močno onesnaženih mestih ter poziva državne in lokalne organe, naj nujno sprejmejo ustrezne ukrepe za obravnavanje teh izrednih razmer z učinkovitimi ciljno usmerjenimi ukrepi za nadzor in izboljšanje kakovosti zraka, vključno z izboljšavami javnega prometa in učinkovitimi načrti za mobilnost; poziva državo, naj nujno uskladi svojo zakonodajo s pravnim redom na področju varstva okolja, narave in podnebja; spodbuja k razvoju sistema ravnanja z odpadki;

o
o   o

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.


Poročilo o Albaniji za leto 2018
PDF 142kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o poročilu Komisije o Albaniji za leto 2018 (2018/2147(INI))
P8_TA(2018)0481A8-0334/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Albanijo,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2003 ter priloge z naslovom Solunska agenda za Zahodni Balkan,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014, da se Albaniji dodeli status kandidatke za članstvo v EU,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta za splošne zadeve z dne 26. junija 2018,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2018,

–  ob upoštevanju priporočil visokega komisarja za narodne manjšine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi k osnutku sekundarne zakonodaje za zaščito narodnih manjšin v Albaniji,

–  ob upoštevanju izjave z vrhunskega srečanja EU in Zahodnega Balkana dne 17. maja 2018 in agende prednostnih nalog iz Sofije,

–  ob upoštevanju devete seje stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med Albanijo in EU, ki je potekala 15. novembra 2017,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. aprila 2018 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2018 (COM(2018)0450), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Albaniji za leto 2018 (SWD(2018)0151),

–  ob upoštevanju priporočil, sprejetih na dvanajstem srečanju stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU–Albanija, ki je potekalo 12. in 13. februarja 2018 v Tirani,

–  ob upoštevanju izsledkov raziskave iz leta 2017 o marginaliziranih Romih na Zahodnem Balkanu, ki jo je podprla Komisija, izvedla pa sta jo Svetovna banka in program OZN za razvoj (UNDP),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Albaniji,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0334/2018),

A.  ker je proces širitve EU še vedno strateška naložba v mir, demokracijo, blaginjo, varnost in stabilnost v Evropi;

B.  ker Albanija še naprej napreduje na poti do izpolnitve političnih meril in petih osrednjih prednostnih nalog za začetek pristopnih pogajanj, napredek pa dosega tudi pri utrjevanju demokratičnih institucij in praks;

C.  ker Komisija priporoča, da se začnejo pristopna pogajanja z Albanijo, saj je država dobro napredovala pri izpolnjevanju petih prednostnih nalog; ker bodo pristopna pogajanja omogočila tesnejši nadzor EU in so pomembno gonilo za izvajanje nadaljnjih reform ter utrditev demokratičnih institucij in praks;

D.  ker je Evropski svet 28. junija 2018 odobril sklepe Sveta z dne 26. junija 2018, v katerih je začrtana pot do začetka pristopnih pogajanj junija 2019;

E.  ker izzivi ostajajo in se je treba z njimi spoprijeti hitro in učinkovito v duhu dialoga in sodelovanja;

F.  ker je konstruktiven dialog med vlado in opozicijo o reformah, povezanih z EU, še vedno bistvenega pomena za napredovanje pri programu reform v korist državljanom ter za približevanje države k EU;

G.  ker pristop Albanije k EU v državi uživa precejšnjo podporo javnosti;

H.  ker so načela pravne države ena temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, in so v središču tako širitvenega kot stabilizacijsko-pridružitvenega procesa; ker je treba na tem področju premagati preostale izzive ter sprejeti reforme, zlasti kar zadeva zagotavljanje neodvisnega, nepristranskega, odgovornega in učinkovitega sodstva ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pa tudi varstvo temeljnih pravic;

I.  ker sodi varstvo verske svobode, kulturne dediščine in pravic manjšin med temeljne vrednote Evropske unije;

J.  ker je Albanija ratificirala vse temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela, vključno s Konvencijo št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic iz leta 1948 in Konvencijo št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja iz leta 1949;

K.  ker se vsaka država širitve ocenjuje individualno glede na njene dosežke, časovni načrt za pristop pa se določa glede na hitrost in kakovost reform;

L.  ker so regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi bistvenega pomena za napredek Albanije na poti pristopa k EU;

1.  pozdravlja okrepljena prizadevanja Albanije v zvezi s tem, ki so privedla do stalnega napredka pri izvajanju reform, povezanih s pristopom k EU, zlasti obsežne pravosodne reforme; poziva Albanijo, naj utrdi že izvedene reforme in nadaljuje priprave na izpolnjevanje obvez za članstvo v EU v vseh poglavjih;

2.  v celoti podpira priporočilo Komisije, da bi bilo treba začeti pristopna pogajanja, s čimer bi priznali prizadevanja države za reforme; je seznanjen z odločitvijo Sveta o ponovni preučitvi razmer junija 2019; pozdravlja, da je bila začrtana jasna pot v smeri začetka pristopnih pogajanj leta 2019, in poudarja, da se je začel pripravljalni postopek preverjanja; opozarja, da bo odločitev o začetku pristopnih pogajanj odvisna od nadaljnjega napredka v reformnem procesu, poziva Svet, naj objektivno in pošteno oceni napredek, ki ga je dosegla država, in naj do konca leta skliče prvo medvladno konferenco, ter spodbuja Albanijo, naj v zvezi s tem ohrani reformni zagon; meni, da bi z začetkom pristopnih pogajanj dodatno spodbudili proces reform in izboljšali nadzor nad njim in pozitivno prispevali h krepitvi demokracije in pravne države;

3.  poziva Komisijo, naj v pogajanjih o poglavju 23 (pravosodje in temeljne pravice) ter poglavju 24 (pravica, svoboda in varnost) uporabi okrepljeni pristop;

4.  opozarja, da je treba okrepiti nadzorno zmogljivost albanskega parlamenta, tudi v procesu pristopa k EU; poziva k učinkovitejši uporabi različnih nadzornih mehanizmov in institucij, tudi preiskovalnih odborov; pozdravlja, da je albanski parlament sprejel kodeks ravnanja, s katerim se bosta izboljšali integriteta in preglednost parlamentarnega procesa ter povečalo zaupanje javnosti v institucijo; poudarja potrebo po mehanizmu izvrševanja, vključno s sankcijami, da bo ta kodeks učinkovit; poudarja osrednjo vlogo odbora za vključevanje v EU in odgovornost narodnega sveta za evropsko povezovanje kot foruma za posvetovanje o pripravah na pristop; poziva, naj se sodelovanje z albanskim parlamentom v okviru podpornega programa Evropskega parlamenta za parlamente držav širitve izkoristi tudi za povečanje njegove zmogljivosti za pripravo kakovostne zakonodaje v skladu s pravnim redom EU in izvajanje nadzorne vloge;

5.  poudarja, kako pomembno je ozaveščati splošno javnost o procesu pristopa k EU ter vlogi institucij EU in albanskih institucij, ki v tem procesu sodelujejo;

6.  poziva, naj se sprejmejo upravni in zakonodajni ukrepi, s katerimi bi obravnavali še neizvedena priporočila Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE); poudarja, da je treba pravočasno izvesti vključujočo reformo, da se bo povečalo zaupanje javnosti v volilni proces; opozarja, da je treba ustrezno pozornost posvetiti obtožbam o nezakonitem in neprijavljenem financiranju političnih strank; pozdravlja dejavnosti ad hoc odbora albanskega parlamenta za volilno reformo, povezane z neodvisnostjo in depolitizacijo volilne uprave, preglednostjo pri financiranju kampanj, registracijo volivcev, kupovanjem glasov, uporabo novih tehnologij za glasovanje ter glasovanje zunaj države, in ga poziva, naj pravočasno doseže soglasje o potrebnih reformah in jih sprejme pred lokalnimi volitvami leta 2019;

7.  pozdravlja spremembo albanske zakonodaje o financiranju političnih strank; ponovno poziva albanske politične stranke, naj izpolnijo svoje obveznosti in poskrbijo za to, da bo storilcem kaznivih dejanj onemogočeno opravljanje javne funkcije v vseh resorjih in na vseh ravneh vlade;

8.  poudarja, da so konstruktiven politični dialog, pripravljenost sprejemati sporazumne rešitve, trajno sodelovanje med strankami ter nenehna in neomahljiva predanost izvajanju in utrjevanju reform na vseh petih prednostnih področjih bistvenega pomena za doseganje napredka v procesu pristopa k EU, pa tudi za dobro delovanje demokratičnega sistema; pozdravlja porast dvostranskega sodelovanja in široko medstrankarsko soglasje, ki je bilo doseženo pri obravnavanju nekaterih ključnih reform; spodbuja vse politične sile, naj si še naprej prizadevajo vzpostaviti pristen politični dialog in začeti konstruktivno sodelovati, da bi podprle reformni proces; je še zmeraj trdno prepričan, da mora biti v demokratičnih institucijah prostor za politični dialog; je še vedno zaskrbljen, ker opozicija od poletnega premora leta 2018 dejansko bojkotira parlamentarni proces;

9.  poudarja, da je pravosodna reforma ena najpomembnejših zahtev albanskih državljanov in osnovni pogoj za ponovno vzpostavitev zaupanja v pravno državo, javne institucije in politične predstavnike; opozarja, da so verodostojnost in učinkovitost celotnega reformnega procesa, zlasti na področju boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ter izvrševanje lastninskih pravic odvisni od tega, ali bo postopek preverjanja uspešen ter ali se bo še naprej odločno izvajala pravosodna reforma;

10.  pozdravlja napredek pri pravosodni reformi, katere cilj je povečati neodvisnost, odgovornost, strokovnost in učinkovitost pravosodnih institucij v državi ter izboljšati zaupanje prebivalcev v pravosodne organe; obžaluje, da je pravosodje še vedno počasno in neučinkovito; ugotavlja, da ponovno ocenjevanje vseh sodnikov in tožilcev že prinaša prve konkretne rezultate; pozdravlja dejstvo, da je večina prednostnih dosjejev že obdelana; kljub temu poziva albanske oblasti, naj pospešijo neodvisni postopek preverjanja, ne da bi to vplivalo na kakovost ali pravičnost; poudarja, kako pomembno je, da se postopek preverjanja izvaja v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi, in spodbuja Albanijo, naj še naprej tesno sodeluje z mednarodno nadzorno misijo; je seznanjen s prvimi odpuščanji in prostovoljnimi odstopi nekaterih kandidatov pred zaslišanji; meni, da je pri tem še pomembnejša priprava naslednje generacije sodnikov in tožilcev, zato obžaluje, da se politične stranke v Albaniji še niso uspele dogovoriti glede potrebnih sprememb zakona o statusu sodnikov in tožilcev ob upoštevanju višje zmogljivosti zaposlovanja in usposabljanja; poziva, naj se institucijam za preverjanje nenehno zagotavljajo ustrezni finančni in človeški viri;

11.  poziva albanske oblasti, naj čim prej dokončno ustanovijo nove pravosodne organe in ponovno vzpostavijo delovanje ustavnega in višjega sodišča; poudarja, da je treba učinkovito delovanje teh institucij podpreti z ustreznimi človeškimi in finančnimi viri;

12.  pozdravlja nenehen napredek pri vzpostavljanju bolj državljanom prijazne, pregledne, strokovne in nepolitične javne uprave, tudi na lokalni ravni; poziva k celovitemu izvajanju priporočil nadzornih institucij in priporočil varuha človekovih pravic; ugotavlja tudi napredek, dosežen pri ozemeljski reformi in nadaljnji konsolidaciji, upravno in finančno, novoustvarjenih občin ter ustanovitev posvetovalnega sveta za izboljšanje usklajevanja med osrednjo in lokalnimi vladami; pozdravlja odprtje lokalnih pisarn in imenovanje koordinatorjev za EU;

13.  poziva, naj se dodatno okrepi upravna zmogljivost institucij in organov, pristojnih za izvajanje pristopnih reform, prenos zakonodaje EU v nacionalno pravo ter priprave na pogajanja za pristop k EU;

14.  želi pohvaliti občutne izboljšave pravnega in institucionalnega okvira, s katerimi se želi preprečiti in odpraviti korupcija v javnih institucijah, saj je ta še vedno zelo zaskrbljujoča; poziva k dodatnim prizadevanjem za zmanjšanje korupcije, ki vpliva na vsakdanje življenje državljanov Albanije, da bi izboljšali naložbeno ozračje in zagotovili pravno varnost naložb; poudarja, da visokih uradnikov v primeru obtožbe ne bi smeli obravnavati drugače kot navadnih državljanov; poziva Albanijo, naj okrepi uporabo finančnih preiskav in začne serijo uspešnih zasegov in zaplemb/izterjave sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, povezanimi s korupcijo, prav tako pa naj pokaže oprijemljive rezultate pri boju proti trgovini z drogami in pranju denarja;

15.  pozdravlja pred kratkim opravljeno posodobitev protikorupcijske zakonodaje države; poudarja, da je treba dokončno ustanoviti nacionalni preiskovalni urad, posebno sodišče in posebno tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala; poziva, naj se še izboljša medinstitucionalno sodelovanje ter izmenjava informacij med policijo in tožilstvom; pozdravlja, da se bo v skladu z zakonom o preverjanju policije ponovno preverilo uslužbence organov kazenskega pregona;

16.  poziva, naj se večja pozornost nameni politični in javno-zasebni korupciji; poziva h krepitvi rezultatov pri proaktivnih preiskavah, pregonu in pravnomočnih obsodbah v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, tudi v primerih na visoki ravni;

17.  pozdravlja napredek, dosežen v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, zlasti nedavne aretacije članov kriminalne združbe Bajri, in poziva k nadaljnjemu doseganju oprijemljivih in trajnostnih rezultatov, tudi na posebnem področju preprečevanja gojenja in prometa z drogami, med drugim z izvajanjem akcijskih načrtov zoper gojenje konoplje; pozdravlja, da je albanska policija okrepila dejavnosti v boju proti organiziranemu kriminalu, in je zadovoljen z okrepljenim mednarodnim policijskim sodelovanjem Albanije, med drugim v skupnih delovnih skupinah z državami članicami, kar je privedlo do učinkovitih operacij proti kriminalnim združbam; verjame, da je treba še izboljšati sodelovanje med policijo, tožilstvom in drugimi ustreznimi agencijami in organi;

18.  poziva albanske oblasti, naj odločno ukrepajo, da bi razbile kriminalne mreže, ki se ukvarjajo z nezakonito trgovino z ljudmi, orožjem in drogami, ter povečajo število preiskav in obtožb ter tudi končnih obsodb, zlasti obsodb članov organiziranih kriminalnih združb na visokih položajih; poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za preprečevanje trgovine z ljudmi, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti otrokom brez spremstva in otrokom, ki so žrtve trgovine z ljudmi, zlasti če so brezdomci;

19.  ponovno poziva albanske oblasti, naj poskrbijo za učinkovito in pregledno izvrševanje lastninskih pravic in napredek pri varovanju teh pravic, obenem pa upoštevajo registracijo in vračanje premoženja ter izplačevanje odškodnine; poziva, naj se doseže potreben napredek v zvezi z digitalizacijo in kartiranjem premoženja; poziva albanske oblasti, naj ustrezno obveščajo državljane o njihovih pravicah in možnostih za uveljavljanje zahtevkov; poudarja, kako pomemben je učinkovit sistem lastninskih pravic za ohranjanje pravne države in učinkovitega poslovnega okolja;

20.  pozdravlja ukrepe, sprejete za okrepitev varstva človekovih pravic, pravic manjšin in protidiskriminacijske politike, vključno z enako obravnavo vseh manjšin; pozdravlja sprejetje okvirnega zakona o manjšinah, ki je odpravil razlikovanje med nacionalnimi manjšinami in etničnimi jezikovnimi skupnostmi ter uvedel načelo samoopredelitve, prepoved diskriminacije in pravico do ohranitve kultur, običajev in maternih jezikov; poziva, naj se začne ta zakon v celoti izvajati v praksi, in spodbuja Albanijo, naj nadaljuje prizadevanja s sprejetjem potrebne sekundarne zakonodaje za okvirni zakon v skladu z evropskimi standardi in zagotovi sodelovanje vseh ustreznih deležnikov pri pripravi osnutka; vztraja, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi izboljšali izobraževanje, zdravje, stopnjo zaposlenosti ter življenjske razmere Romov, Egipčanov in drugih etničnih manjšin;

21.  je seznanjen z napetostjo po incidentu, v katerem je življenje izgubil Konstantinos Kacifas, član grške narodne manjšine in imetnik dvojnega (albanskega in grškega) državljanstva, ki so ga albanske specialne policijske sile (RENA) ustrelile med slovesnostjo grškim vojakom, padlim v drugi svetovni vojni, ki je potekala 28. oktobra 2018 v Bularatu; poziva vse strani k strpnosti in pričakuje, da bodo albanski organi preiskali in razjasnili okoliščine, ki so privedle do izgube življenja;

22.  pozdravlja napredek pri povečanju udeležbe in zastopanosti žensk v politiki, zlasti z uvedbo sistema kvot za spol, in enakopravno zastopanost žensk v novi vladi; kljub temu znova izraža zaskrbljenost zaradi diskriminacije žensk in deklet iz prikrajšanih in marginaliziranih skupin, kot so Rominje(1) ali invalidke, diskriminatornih določb do posameznega spola, ki jih je še vedno mogoče najti v številnih zakonih, težavnega dostopa žensk do pravnega varstva, deleža žensk na neformalnem trgu dela ter visokega števila primerov nasilja v družini nad ženskami in dekleti; poziva k primernemu odzivu na te težave in izraža pohvalo za sprejetje resolucije o boju proti nasilju na podlagi spola in ustanovitev parlamentarnega pododbora za enakost spolov;

23.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da imajo ženske, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, ter romske in egiptovske ženske še vedno omejen dostop do storitev primarnega zdravstvenega varstva in storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pogosto niso seznanjene z razpoložljivostjo teh storitev; zato poziva albanske oblasti, naj zagotovijo boljše informacije o teh storitvah in zagotovijo, da so dostopne, cenovno dostopne in kakovostne;

24.  pozdravlja, da se je s sprejetjem zakona za varstvo otrokovih pravic, kazenskega zakonika za otroke in Agende za otroke 2020 izboljšal zakonodajni okvir na področju pravic otrok; opozarja, da je še zmeraj treba izboljšati institucionalne mehanizme za varstvo otrokovih pravic; spodbuja oblasti, naj začnejo izvajati sekundarno zakonodajo o varstvu otrokovih pravic in pravnem varstvu mladoletnikov, ter poziva k znatnemu povečanju finančnih sredstev za sistem za zaščito otrok, zlasti enot za zaščito otrok na lokalni in regionalni ravni;

25.  želi pohvaliti strpnost in sodelovanje med verskimi skupnostmi v državi; poziva albanske oblasti, naj učinkovito preganjajo sovražni govor ter izključevanje in diskriminacijo manjšin, tudi oseb LGBTI; pozdravlja akcijske načrte za enakost spolov, ki jih je v skladu z evropsko listino za enakost med ženskami in moškimi v lokalnem življenju nedavno sprejelo pet albanskih občin;

26.  poziva albanske oblasti, naj okrepijo sodelovanje z organizacijami civilne družbe ter poskrbijo za učinkovito sodelovanje javnosti in posvetovanje skozi celoten proces sprejemanja odločitev in povezovanja z EU, tudi na nacionalni in lokalni ravni, s čimer bi okrepili demokracijo in povečali preglednost; opozarja, da je treba spremeniti pravni in davčni okvir za organizacije civilne družbe, pa tudi javna sredstva, ki so na voljo za organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, demokracijo in pravno državo, vključno s tistimi, ki delujejo na področju nadzora in zagovorništva, ter malimi lokalnimi organizacijami, saj ostaja finančna vzdržnost pomemben izziv za precejšnje število teh organizacij, sploh ker sedanji proces registracije zaznamujejo dolgotrajni postopki in visoki stroški, trenutni davčni sistem pa zelo obremenjuje organizacije civilne družbe in ovira donacije podjetij in posameznikov; opozarja, da je močna civilna družba ključna značilnost dinamične demokracije in je strateško pomembna za preoblikovanje Albanije v državo članico EU;

27.  pozdravlja podpis sporazuma o sodelovanju med albansko vlado in Mednarodno komisijo za pogrešane osebe, na podlagi katerega bo lahko slednja pomagala pri iskanju in identifikaciji pogrešanih oseb iz komunistične dobe;

28.  poziva albanske oblasti, naj okrepijo politiko, namenjeno invalidom, ki se še zmeraj soočajo s težavami pri dostopu do izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva, socialnih služb in sodelovanja pri sprejemanju odločitev;

29.  obžaluje, da je prišlo pri ustanovitvi regionalnega urada za sodelovanje mladih v Tirani do zamude; poziva oblasti, naj bodo pri zagotavljanju podpore dejavnostim tega urada prilagodljive, saj bo tako lahko kar največ mladih deležnih sadov njegovega dela;

30.  poudarja, kako pomembni so strokovni ter neodvisni zasebni in javni mediji; je seznanjen z delnim napredkom, doseženim pri povečevanju neodvisnosti avdiovizualnega medijskega organa in javne radiotelevizije; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za izboljšanje finančne preglednosti pri vladnem oglaševanju v medijih; prav tako poziva k ukrepom, s katerimi bi okrepili varstvo delavskih in socialnih pravic novinarjev;

31.  pozdravlja ustanovitev albanskega sveta za medije in poudarja njegovo vlogo pri vzpostavljanju visokih etičnih in strokovnih standardov za novinarje in medije ter spodbujanju njihove neodvisnosti in svobode; pozdravlja sprejetje revidiranega kodeksa novinarske etike in etičnih smernic za spletne medije ter poziva k okrepitvi teh načel, da se ohrani zaupanje javnosti, verodostojnost, pravičnost, integriteta, neodvisnost in odgovornost;

32.  poziva albanske oblasti, naj okrepijo reforme, katerih cilj je povečanje konkurenčnosti in odprava neformalne ekonomije; poudarja, da korupcija, pomanjkljivosti v načelih pravne države in okorni regulativni postopki še naprej odvračajo naložbe in preprečujejo trajnostni razvoj Albanije; poziva, naj se dodatno izboljša poslovno in naložbeno okolje ter poskrbi za predvidljiv regulativni in zakonodajni okvir, pravno varnost, načela pravne države, uveljavljanje lastninskih pravic in strožje izvrševanje pogodb, odločno nadaljevanje fiskalne konsolidacije ter okrepitev davčnega upravljanja;

33.  poudarja, da je treba v procesu pristopa zagotoviti pozitivno zbliževanje socialnih standardov; pozdravlja, da je bila sprejeta agenda prednostnih nalog iz Sofije, in je še posebej zadovoljen, da se osredotoča na družbeno-gospodarski razvoj in posveča posebno pozornost mladim; poziva albanske oblasti, naj ponovno preučijo vlogo javno-zasebnih partnerstev in njihov vpliv na storitve in dobrine v javnem interesu, kot so avtoceste, zdravstvo, narava in kulturna dediščina, v skladu z obveznostmi Unesca; poziva Albanijo, naj objavi merila za dodelitev socialne pomoči;

34.  se boji, da bi utegnila ukinitev albanskega ministrstva za socialno varstvo kot posledica vladnega prestrukturiranja negativno vplivati na sprejemanje zaposlitvenih in socialnih politik, poziva albanske oblasti, naj se zavzemajo za sodelovanje s sindikati in krepijo socialni dialog; poziva jih, naj sprejmejo učinkovite ukrepe, s katerimi bi obravnavale visoko stopnjo brezposelnosti, predvsem med mladimi in ženskami, ter preprečile delo otrok; poziva jih tudi, naj dodatno izboljšajo kakovost izobraževanja, obenem pa zagotovijo, da bo izobraževanje ostalo dostopno vsem prebivalcem;

35.  pozdravlja dejstvo, da se je stopnja brezposelnosti v Albaniji po podatkih albanskega statističnega inštituta (INSTAT) znižala; poudarja, da je treba izboljšati kakovost izobraževalnega sistema, tudi povečati njegove zmogljivosti, da bodo ljudje pridobili znanje in veščine, ki bodo bolj ustrezali potrebam na trgu dela; poudarja, da je treba dolgoročno rast podpreti z razvojem zmogljivosti za absorpcijo tehnologije, raziskave, razvoj in inovacije;

36.  poziva vlado, naj posodobi izobraževalni sistem, da bo mogoče vzpostaviti bolj vključujočo družbo, zmanjšati neenakost in diskriminacijo ter mladim bolje posredovati veščine in znanje;

37.  pozdravlja zavezanost Albanije, da začne v okviru berlinskega procesa izvajati agendo na področju povezljivosti, in sprejetje svežnja instrumenta za predpristopno pomoč za leto 2018, v katerem je tudi strateško pomemben infrastrukturni projekt za obnovo pristanišča Drač, ki omogoča boljšo povezanost Albanije s Hrvaško in Italijo ter neobalnima sosedama Kosovu in Makedoniji zagotavlja dostop do pomorskih prometnih poti; poziva albanske oblasti, naj pospešijo načrtovanje in izgradnjo albanskih odsekov vseevropskih omrežij in nadaljujejo z usklajevanjem pravnega okvira s pravnim redom EU; podpira predlog o znižanju tarif za gostovanje na Zahodnem Balkanu, ki bi spodbudilo trgu in naložbam prijazno okolje, usmerjeno v digitalno gospodarstvo; ugotavlja, da na podeželju živi 40 % albanskega prebivalstva, le 1 % tega prebivalstva pa ima povezavo z internetom;

38.  ponovno poudarja, kako pomembno je izboljšati javno infrastrukturo v državah Zahodnega Balkana ter med njimi in državami članicami EU; priporoča oblastem, naj pospešijo gradnjo glavnih infrastrukturnih projektov, kot sta železniška povezava in sodobna avtocesta med Tirano in Skopjem v sklopu koridorja VIII;

39.  je močno zaskrbljen zaradi nekaterih gospodarskih dejavnosti, ki povzročajo hudo okoljsko škodo na zaščitenih območjih, na primer obsežnih turističnih kompleksov in hidroelektrarn vzdolž rek Vjosa in Valbona; priporoča, naj Albanija ponovno preuči svojo strategijo glede energije iz obnovljivih virov in se pri proizvodnji električne energije manj zanaša na vodno energijo; zato poziva oblasti, naj preučijo možnost naložb v projekte na področju obnovljivih virov energije, pri katerih ne gre za hidroelektrarne; poziva oblasti, naj povečajo kakovost strateških okoljskih presoj, presoj vpliva na okolje in javnih posvetovanj v zvezi s tovrstnimi projekti, pri tem pa upoštevajo stališče lokalnih skupnosti; spodbuja Evropsko banko za obnovo in razvoj ter Evropsko investicijsko banko, naj opravita revizijo svoje podpore projektom za izgradnjo hidroelektrarn, pri katerih nista bili opravljeni zanesljiva predhodna strateška okoljska presoja in presoja vplivov na okolje; poudarja, da mora biti projekt čezjadranskega plinovoda v skladu z okoljskimi in socialnimi vidiki pravnega reda; ponovno poziva Albanijo, naj začne izvajati ustrezne ukrepe za ravnanje z odpadki ter uskladi zakonodajo s pravnim redom EU na področju okolja;

40.  izraža zaskrbljenost, ker je Albanija še vedno država Zahodnega Balkana, iz katere države članice beležijo največ nezakonitih vstopov in nedovoljenega prebivanja, pa tudi neupravičenih prošenj za azil; poziva k okrepitvi ukrepov, sprejetih v zadnjih mesecih, za učinkovito obravnavanje neutemeljenih prošenj za azil v EU ter prihodov mladoletnikov brez spremstva, vključno s temeljnimi vzroki za te težave; poziva h konkretnim ukrepom za izboljšanje zaposlovanja, zlasti med mladimi, izobraževanja, življenjskih razmer in zdravstva; poziva albanske oblasti, naj vzpostavijo sisteme v pomoč učinkoviti ponovni vključitvi družin in otrok po vrnitvi v državo;

41.  pozdravlja dosedanje korake k sporazumu o operativnem sodelovanju med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in Albanijo, prvo državo v regiji, s katero je bil sklenjen tak sporazum, in spodbuja nadaljnje sodelovanje na operativni ravni;

42.  poziva albansko vlado, naj upošteva določbe iz člena 3 Evropske konvencije o izročitvi, ki jo je sprejel Svet Evrope, in člena 19 Listine EU o temeljnih pravicah ter ne dovoli izročitve zaradi političnih kaznivih dejanj ali, če bi bila oseba v državi, ki zahteva izročitev, podvržena mučenju ali nečloveškemu ravnanju;

43.  želi pohvaliti uspeh Albanije pri boju proti odhajanju tujih bojevnikov; pozdravlja regionalno sodelovanje, doseženo pri boju proti morebitnih terorističnim grožnjam; poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi, s katerimi bi prekinili finančne tokove za financiranje terorizma, okrepili preventivne in nadzorne mehanizme, ki vključujejo civilno družbo in verske skupnosti, ter učinkovito obravnavali spletno radikalizacijo; ponovno poudarja, da je treba še izboljšati programe za ponovno vključevanje povratnikov in njihovih družin ter preprečevanje radikalizacije v zaporih, tudi z večjo udeležbo civilne družbe in verskih skupnosti v njih;

44.  poziva k večjemu sodelovanju med Albanijo in EU pri boju proti kibernetski kriminaliteti in vprašanjih kibernetske obrambe;

45.  pozdravlja dejavno sodelovanje Albanije v berlinskem procesu, pobudi šestih zahodnobalkanskih držav in drugih regionalnih pobudah, pa tudi njen prispevek h krepitvi profila Sveta za regionalno sodelovanje; pozdravlja, da je bila v okviru berlinskega procesa podpisana skupna izjava o regionalnem sodelovanju in dobrih sosedskih odnosih; pozdravlja proaktivno vlogo Albanije pri spodbujanju regionalnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov z drugimi državami širitve in sosednjimi državami članicami EU ter poudarja, da so dobri odnosi bistveni del procesa širitve; pozdravlja uradno ustanovitev sklada za Zahodni Balkan, ki bi moral spodbujati skupne vrednote in razvijati regionalno sodelovanje med državljani, civilno družbo in institucijami Zahodnega Balkana; pozdravlja ustanovitev skupne albansko-srbske gospodarske zbornice v Tirani ter spodbuja krepitev trgovinskega in poslovnega sodelovanja v regiji; pozdravlja stalna prizadevanja za krepitev regionalnega sodelovanja, zlasti na področju varstva okolja, kot je določeno v tristranski jadranski pobudi; opozarja, da bi se bilo treba izogibati izjavam in dejanjem, ki bi utegnila negativno vplivati na dobre sosedske odnose;

46.  ponovno izraža podporo pobudi za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, zagrešenih na ozemlju nekdanje Jugoslavije (REKOM); poziva albansko vlado, naj prevzame vodilno vlogo pri njeni ustanovitvi; poudarja pomen tega procesa in aktivnega sodelovanja vseh regionalnih političnih voditeljev, da bi komisija lahko čim prej začela delovati; opozarja na predlog akcijskega načrta koalicije RECOM, ki vsebuje jasne datume in merila uspešnosti;

47.  izreka veliko pohvalo Albaniji, ker si prizadeva biti nenehno usklajena z vsemi stališči in izjavami EU, danimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike; poziva jo, naj se uskladi s skupnim stališčem EU o integriteti Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in razveljavi dvostranski sporazum o imuniteti z Združenimi državami Amerike; izraža priznanje Albaniji za dejavno sodelovanje v vojaških misijah za krizno upravljanje v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter njen prispevek k misijam Nata, ki so strateškega pomena za EU;

48.  poziva albanske oblasti, naj v vseh regijah čim bolj učinkovito uporabljajo sredstva EU; poziva Komisijo, naj zagotovi strogo pogojevanje sredstev v sklopu instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) ter v okviru poročil o posameznih državah oceni, ali je pomoč Albaniji v okviru tega instrumenta učinkovita, zlasti ko gre za osrednje prednostne naloge in ustrezne projekte;

49.  ugotavlja, da je dvanajsto srečanje stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Albanija 12. in 13. februarja 2018 v Tirani potekalo v konstruktivnem ozračju; je seznanjen tudi z boljšim sodelovanjem med predstavniki večine in opozicije v tem odboru; poudarja, kako pomembno je, da stranke med seboj še naprej sodelujejo pri reformah na poti pristopa k EU;

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladi in parlamentu Albanije.

(1) Izraz „Romi“ se uporablja kot krovni izraz, ki vključuje različne sorodne skupine, ne glede na to, ali so se ustalile na enem mestu, kot so Romi, Aškali, Egipčani itd., ki se lahko razlikujejo glede kulture in načina življenja.


Poročilo o Črni gori za leto 2018
PDF 161kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o poročilu Komisije o Črni gori za leto 2018 (2018/2144(INI))
P8_TA(2018)0482A8-0339/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma EU-Črna gora, ki velja od 1. maja 2010,

–  ob upoštevanju izjave z vrha EU in Zahodnega Balkana dne 17. maja 2018 in njegove agende prednostnih nalog iz Sofije,

–  ob upoštevanju devete seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Črna gora dne 25. junija 2018,

–  ob upoštevanju pristopa Črne gore k zvezi NATO dne 5. junija 2017,

–  ob upoštevanju dejstva, da sta parlamenta Črne gore in Kosova ratificirala sporazum o določitvi meje med Črno goro in Kosovom,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. aprila 2018 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2018 (COM(2018)0450), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Črni gori za leto 2018 (SWD(2018)0150),

–  ob upoštevanju ocene Komisije z dne 17. aprila 2018 v zvezi s programom gospodarskih reform Črne gore (2018–2020) (SWD(2018)0131) in skupnih sklepov Sveta z dne 25. maja 2018, sprejetih v okviru ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom,

–  ob upoštevanju poročil misije za opazovanje volitev pri Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (OVSE ODIHR) ter izjave delegacije za opazovanje volitev Evropskega parlamenta o predsedniških volitvah dne 15. aprila 2018,

–  ob upoštevanju izjave in priporočil, sprejetih na petnajstem srečanju stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Črna gora, ki je potekalo 16. in 17. julija 2018 v Podgorici,

–  ob upoštevanju izsledkov raziskave iz leta 2017 o marginaliziranih Romih na Zahodnem Balkanu, ki je bila opravljena pod okriljem Komisije, Svetovne banke in programa OZN za razvoj (UNDP),

–  ob upoštevanju berlinskega procesa, ki se je začel 28. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Črni gori,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0339/2018),

A.  ker se vsaka država širitve ocenjuje individualno glede na lastne dosežke, časovni načrt za pristop pa se določa glede na hitrost in kakovost reform;

B.  ker je Črna gora v pogajalskem procesu zdaj najbolj napredovala, saj je odprla 31 od 35 poglavij pravnega reda EU in začasno zaprla pogajanja o treh poglavjih;

C.  ker bo konstruktiven dialog med notranjimi političnimi silami in s sosednjimi državami bistven za nadaljnji napredek v pristopnem procesu EU;

D.  ker je Črna gora ostala zavezana vzpostavljanju delujočega tržnega gospodarstva in še naprej dosega dobre rezultate pri izvajanju obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

E.  ker je Črna gora upravičena do predpristopne pomoči v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II);

F.  ker mora Črna gora med drugim nadalje okrepiti parlamentarno, zakonodajno in nadzorno zmogljivost, institucionalno preglednost, upoštevanje pravne države in neodvisnost sodstva, notranjo obravnavo vojnih hudodelstev, celovitost volilnega postopka, svobodo medijev ter boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in neformalnemu gospodarstvu;

1.  pozdravlja stalno sodelovanje Črne gore v postopku vključevanja v EU ter njen nenehen in na splošno dober napredek, ki temelji na široki podpori javnosti tej strateški odločitvi;

2.  poudarja, da sta izvajanje in uporaba reform še vedno bistvena kazalnika uspešnega vključevanja; poziva Črno goro, naj izboljša načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja nove zakonodaje in politik ter poziva k pravočasnemu izvajanju vmesnih meril za poglavji 23 in 24;

3.  pozdravlja oceno Komisije iz njenega sporočila z dne 6. februarja 2018 o strategiji za Zahodni Balkan, da bi lahko bila Črna gora ob močni politični volji, izvajanju resničnih in trajnih reform ter dokončnih rešitvah za spore s sosednjimi državami do leta 2025 pripravljena za članstvo;

4.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita ustrezno določbo v naslednjem večletnem finančnem okviru, namenjeno morebitnemu pristopu Črne gore k Evropski uniji, kot je določeno v strategiji za Zahodni Balkan;

Demokratizacija

5.  opozarja vse politične stranke, da je konstruktivno politično sodelovanje odvisno od popolnoma delujočega parlamenta, v katerem vsi politiki prevzemajo svojo odgovornost do volivcev, tako da zasedejo svoja mesta v parlamentu; pozdravlja dejstvo, da se je večina opozicijskih strank po dolgotrajnem bojkotiranju parlamenta vrnila vanj; poziva vse druge politične stranke, naj se čim prej vrnejo v parlament in si še nadalje usklajeno prizadevajo za vzpostavitev iskrenega političnega dialoga, da bi lahko parlament v celoti prevzel svojo zakonodajno in nadzorno vlogo, s čimer bi se obnovil delujoč demokratični proces;

6.  poziva k izvajanju zakonodaje o javnem in političnem udejstvovanju žensk in manjšin, zlasti Romov(1), tudi z omogočanjem smiselne udeležbe pripadnic manjšin v postopkih odločanja in pri zasedanju položajev v javni upravi in drugih javnih institucijah;

7.  poziva črnogorsko politično vodstvo, naj se osredotoči na preostale izzive pri reševanju težav v zvezi s pravno državo, svobodo medijev, korupcijo, pranjem denarja, organiziranim kriminalom in z njim povezanim nasiljem ter ta vprašanja prednostno obravnava;

8.  ugotavlja, da so bile na predsedniških volitvah aprila 2018 spoštovane temeljne svoboščine; poziva vlado, naj sodeluje z opozicijskimi strankami in civilno družbo, da bi celovito obravnavala pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil urad OVSE/ODIHR, in v celoti izvede prednostna priporočila njegove misije za opazovanje volitev, tako da sprejme nacionalno zakonodajo, ki je v pripravi, ter okrepi preglednost in profesionalizacijo volilne uprave, da bi se tako povečalo zaupanje javnosti v volilni proces; poziva, naj se lokalne volitve izvedejo hkrati po vsej državi in naj se povečata kakovost in preglednost volitev; poziva, naj se okrepijo določbe v zvezi s preglednostjo financiranja političnih strank;

9.  poziva k polni preiskavi vseh domnevnih nepravilnosti pri volitvah; ponovno vztraja pri ustreznih ukrepih v odziv na afero v zvezi z zvočnimi posnetki iz leta 2012; poziva agencijo za preprečevanje korupcije, naj poveča nadzor nad možnimi zlorabami javnih sredstev za namene političnih strank;

10.  je zaskrbljen zaradi odločitve črnogorskega parlamenta, da razreši Vanjo Ćalović Marković s položaja v svetu agencije za preprečevanje korupcije; poziva k popolni preglednosti pri obravnavi te zadeve;

Pravna država

11.  je seznanjen z osrednjo vlogo, ki so jo pri preprečevanju organiziranega kriminala in korupcije imeli revizijski organ, agencija za preprečevanje korupcije, komisija za nadzor javnega naročanja, agencija, pristojna za konkurenco, in organ, pristojen za državno pomoč; pozdravlja stalne reforme, namenjene povečanju zmogljivosti in neodvisnosti teh institucij, vendar se zaveda, da je treba izboljšati učinkovitost, doseči boljše rezultate, spodbujati preprečevanje korupcije, tudi z ustreznimi sankcijami, in odpraviti preostale ovire, da bi institucije postale popolnoma neodvisne;

12.  je seznanjen z napredkom pri krepitvi zmogljivosti agencije za preprečevanje korupcije pri preiskovanju financiranja kampanj; vendar poudarja, da je treba izboljšati zaupanje v agencijo in njen ugled, kar bi se lahko doseglo z nadaljnjim ločevanjem njenega dela od vsakršnega političnega vpliva;

13.  pozdravlja prizadevanja za povečanje preglednosti javne uprave in izmenjave informacij, vendar spodbuja vzpostavitev državljanom prijaznejše, bolj strokovne in depolitizirane javne uprave; izraža priznanje uspešnejšemu delu varuha človekovih pravic; poziva k izboljšanju ocen učinka zakonodajne ureditve, celovitim revizijskim poročilom ter vključujočim javnim posvetovanjem o zakonodajnih predlogih; poudarja pomen sodelovanja z organizacijami civilne družbe in odprtega dostopa do informacij za namene učinkovitega boja proti korupciji ter spodbuja revizijo zakonodajnih sprememb iz maja 2017; priporoča optimizacijo virov in človeškega kapitala v javni upravi;

14.  pozdravlja znaten napredek Črne gore na področju e-uprave in e-sodelovanja, pri čemer se po podatkih iz raziskave OZN o e-upravi iz leta 2016 ta država zdaj uvršča med 25 najuspešnejših izvajalcev; poziva črnogorsko vlado, naj reformo nadaljuje z enako hitrostjo, da bi še dodatno okrepila učinkovitost in dostopnost javne uprave;

15.  pozdravlja zmeren napredek pri povečanju neodvisnosti, preglednosti, odgovornosti, strokovnosti in učinkovitosti pravosodnih institucij; poziva k zaščitnim ukrepom pred političnim vmešavanjem ter k dosledni uporabi etičnih kodeksov in disciplinskih ukrepov; pozdravlja dejstvo, da so bili novi sodniki in tožilci prvič imenovani po novem sistemu zaposlovanja;

16.  ugotavlja, da je treba z zagotovitvijo polnega pravosodnega sodelovanja s tretjimi državami pospešiti sodne postopke v zvezi z domnevnim poskusom državnega udara oktobra 2016; pozdravlja odločitev o javnem prenosu sodnih postopkov zaradi preglednosti;

17.  pozdravlja spremembe zakona o sodnem svetu, ki so bile sprejete 29. junija 2018 in omogočajo nadaljnje dobro delovanje sodnega sveta; ugotavlja, da so bile te spremembe sprejete v skladu s priporočili Beneške komisije; poudarja, da te spremembe glede izvolitve članov porotnikov v svet predstavljajo le začasno rešitev; poziva novoustanovljeno ad hoc delovno skupino Parlamenta, naj hitro reši to vprašanje;

18.  je zaskrbljen zaradi čedalje več primerov nasilja in umorov, povezanih z organiziranim kriminalom, ki škodljivo vplivajo na vsakodnevno življenje običajnih državljanov; pozdravlja, da so organi to zadevo opredelili kot težavo, vendar poziva k strožjim preventivnim ukrepom, tudi k uporabi zaplembe premoženja brez obsodbe; izreka pohvalo preiskavam, pregonu in izreku obsodb v primerih korupcije na visoki ravni; vendar priznava, da je treba te rezultate še okrepiti, zlasti pri pranju denarja in trgovini z ljudmi;

19.  poziva k napredku pri preprečevanju nasprotja interesov in nezakonitega bogatenja javnih uradnikov, tudi na občinski ravni; poziva organe, naj povečajo zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, pospešijo preiskave neupravičenega bogastva ter sprejmejo druge ukrepe za uničenje kriminalnih združb, s čimer se bodo prekinile povezave med organiziranim kriminalom, gospodarstvom in politiko; medtem obsoja prakso določanja blažjih sankcij, kot je zakonsko predpisano, saj to slabo vpliva na preprečevanje kaznivih dejanj korupcije;

20.  opozarja, da si mora Črna gora še naprej prizadevati za učinkovito varstvo pravice do lastnine v skladu s pravnim redom EU in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; poziva državne organe, naj pri izvajanju veljavnega nacionalnega pravnega okvira zagotovijo pravične postopke v razumnem roku, tudi na področju lastninskih pravic in vračila premoženja; ugotavlja, da je trden, nediskriminatoren in stabilen sistem lastninskih pravic predpogoj za zaupanje državljanov in zunanjih vlagateljev ter poslovno zaupanje;

Upravljanje meja in migracije

21.  je seznanjen, da je Črna gora doslej dokazala, da je zmožna obravnavati prošnje za azil, vendar poudarja, da je potreben nadaljnji napredek; spodbuja Črno goro, naj tesneje sodeluje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, da bi izboljšala upravljanje meja v skladu z evropskimi normami, obravnavala nedovoljene migracije in prekinila mreže za tihotapljenje migrantov; poziva k intenzivnejšim prizadevanjem in čezmejnemu sodelovanju za preprečevanje in uničenje organiziranih kriminalnih združb, povezanih s trgovino z ljudmi, pa tudi tihotapljenjem drog in tobačnih izdelkov; poudarja stalne pomisleke v zvezi z nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki v Črni gori, zlasti povezano s prostotrgovinskimi območji; poziva Komisijo, naj še naprej podpira Črno goro pri nadzoru prostotrgovinskih območij in prizadevanju za preprečevanje nedovoljene trgovine;

22.  obžaluje, da ni napredka pri obravnavanju trgovine z ljudmi, ter poziva, naj se posebna pozornost nameni preprečevanju prisilne organizirane prostitucije in prisilnega beračenja otrok; poudarja, da si je treba bolj prizadevati za identifikacijo žrtev ter njihov dostop do ukrepov pomoči, odškodnine in varstva; poziva Črno goro, naj zagotovi učinkovito zaščito za žrtve trgovine z ljudmi in posebno pozornost nameni rehabilitaciji otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, ter romskim ženskam in dekletom, zaradi ranljivih okoliščin, v katerih se znajdejo zaradi revščine in marginalizacije;

Mediji

23.  je čedalje bolj zaskrbljen zaradi stanja na področjih svobode izražanja in svobode medijev, v zvezi s katerima je bilo v treh zaporednih poročilih Komisije navedeno, da ni napredka; želi spomniti, da je bilo s tem povezano poglavje 23 odprto decembra 2013 ter da napredek pri tem poglavju in poglavju 24 določa splošno hitrost pogajanj; najstrožje obsoja ustrahovanje in kampanje blatenja novinarjev ter verbalne in fizične napade nanje; je seznanjen, da je bilo leta 2017 prijavljenih sedem primerov napadov na novinarje; poziva vlado, naj zagotovi, da bodo novinarji zaščiteni v praksi; poziva k sprejetju nadaljnjih ukrepov za zagotovitev neodvisnosti medijev in novinarjev ter spodbuja k sistematičnemu zbiranju podatkov o grožnjah novinarjem; je seznanjen, da delegacija EU v Črni gori pozorno spremlja razmere;

24.  je zlasti zaskrbljen zaradi napada na novinarko časnika Vijesti Olivero Lakić, ki je bil izveden 8. maja 2018, ter poziva k preiskavi primera v celoti; meni, da je nesprejemljivo, da ni bilo napredka pri preiskavah starih primerov nasilja nad novinarji; poziva oblasti, naj odločno obsodijo vse napade na novinarje in spodbujajo ukrepe za zaščito novinarjev in izkoreninjenje nekaznovanosti;

25.  obžaluje trenutni finančni in uredniški pritisk na javno radiotelevizijo Črne gore (RTCG) in agencijo za elektronske medije; poziva k vzpostavitvi zaščitnih ukrepov pred neprimernimi političnimi in gospodarskimi vplivi ter k zagotovitvi popolne preglednosti zadev, povezanih z oglaševanjem države v medijih; ponovno poudarja, da je treba RTCG in vse druge medijske hiše zaščititi pred neprimernim političnim vplivom; poziva državne oblasti, naj medijskim regulatorjem in javni radioteleviziji zagotovijo zadostna sredstva za zagotovitev finančne avtonomije in neodvisnosti tako RTCG kot agencije za elektronske medije, ki sta ključni za trdno medijsko okolje med predvolilnimi kampanjami; obžaluje spremembo sestave sveta RTCG in razrešitev generalne direktorice RTCG Andrijane Kadija; meni, da bi moralo biti zgodnje odpuščanje dovoljeno le v omejenih okoliščinah;

26.  svari, da pomanjkanje finančne avtonomije medijev spodbuja njihovo politično odvisnost in polarizacijo; meni, da je potrebno pregledno in nediskriminatorno dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev ter poziva organe, naj preučijo druge oblike posrednih subvencij za spodbujanje neodvisnosti medijev;

27.  poudarja vlogo agencije za elektronske medije in učinkovite samoregulacije pri zagotavljanju najvišjih etičnih standardov v črnogorskih medijih in zmanjšanju števila primerov obrekovanja; ugotavlja, da sta zaradi prekarnega položaja novinarjev ogroženi kakovost in strokovnost medijev;

Civilna družba in človekove pravice

28.  poudarja ključno vlogo organizacij civilne družbe pri izboljšanju delovanja državnih institucij ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu; odločno obsoja nedavno ustrahovanje organizacij civilne družbe in nesprejemljive kampanje blatenja zoper njih, ker so bile kritične do splošno počasnega napredka ali pomanjkanja napredka na ključnih področjih pravne države;

29.  poziva, naj se pripravi in izvajanju zakonodaje na področjih, ki vplivajo na področje delovanja civilne družbe, posveti več pozornosti, da z zakonodajo ne bi nesorazmerno obremenili organizacij civilne družbe in povzročili diskriminatornih učinkov nanje ali zmanjšali področja delovanja civilne družbe; poudarja, da je treba nameniti javna sredstva za organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih človekovih pravic, demokracije in pravne države, tudi za organizacije, ki se ukvarjajo z nadzorom in zagovorništvom, in male lokalne organizacije; meni, da bi moralo biti organizacijam civilne družbe dovoljeno prejemati sredstva drugih donatorjev, na primer zasebnikov ter mednarodnih organizacij, organov ali agencij;

30.  je seznanjen s spremembami zakonodaje o nevladnih organizacijah, s katerimi naj bi izboljšali njihovo javno financiranje, in priporoča hitro sprejetje potrebne sekundarne zakonodaje; ponovno poudarja svoj poziv k sistematičnim, vključujočim, pravočasnim in dejanskim posvetovanjem s civilno družbo in širšo javnostjo glede ključnih zakonodajnih reform, povezanih z EU, vključno z njihovim izvajanjem na lokalni ravni, s čimer bi se okrepila demokratičnost in povečala preglednost pri sprejemanju odločitev; priporoča izboljšanje finančnega regulativnega okolja za organizacije civilne družbe z zagotovitvijo dodatnih sredstev in določitvijo jasnih pravil, kar zadeva vladne mehanizme za posvetovanje s temi organizacijami;

31.  pozdravlja zakonodajno usklajevanje o temeljnih pravicah, ki trenutno poteka; poziva k okrepitvi institucionalnega okvira, ki omogoča učinkovito zaščito pravic, med drugim v primeru trpinčenja med kazenskim pregonom, ustrahovanja in fizičnega napada; poziva k posodobitvi zakona o verski svobodi;

32.  pozdravlja dosedanja prizadevanja pri izvajanju Istanbulske konvencije, vendar poziva k izboljšanju mehanizmov izvrševanja in spremljanja za varstvo človekovih pravic, med drugim z bojem proti nasilju nad ženskami in otroki; v zvezi s tem poziva k učinkovitemu izvajanju politik o temeljnih pravicah, zlasti na področju enakosti spolov, pravic socialne vključenosti invalidov, pravic otroka in pravic Romov, tako da se zagotovi dovolj proračunskih sredstev in virov za izvajanje politik in izgradnjo zmogljivosti pristojnih institucij; poziva organe, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi preprečili prisilne poroke otrok;

33.  poziva Črno goro, naj poskrbi za celovito in pravočasno izvajanje zakonodaje o enakosti spolov in protidiskriminacijske zakonodaje ter naj spremlja njen učinek na ženske iz prikrajšanih in obrobnih socialnih skupin; poziva jo, naj vsem ženskam zagotovi neoviran dostop do pravnega varstva ter brezplačno pravno pomoč ženskam, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, pri čemer naj posebno pozornost nameni Rominjam, invalidkam in ženskam na podeželskih in oddaljenih območjih; poziva jo, naj okrepi vlogo in zmogljivosti svojih ustreznih organov, da bodo bolje opremljeni za zaščito in rehabilitacijo žrtev, ter proaktivno sodeluje z moškimi, da ne bodo izvajali nasilja nad ženskami; poziva jo, naj poveča število in zmogljivosti državnih zavetišč;

34.  poziva črnogorske organe, naj še naprej izboljšujejo ozračje na področju socialne vključenosti in tolerance ter sprejmejo učinkovite ukrepe proti sovražnemu govoru, socialni izključenosti in diskriminaciji manjšin; ugotavlja, da se Črna gora še ni v celoti uskladila s Konvencijo OZN o pravicah invalidov; spodbuja pristojne organe, naj še naprej krepijo svoja prizadevanja za varstvo pravic oseb LGBTI; je še vedno zaskrbljen zaradi težav pri sprejemanju spolne raznolikosti v črnogorski družbi; izraža zaskrbljenost zaradi diskriminacije, s katero se soočajo ženske in dekleta v romski skupnosti, in zaradi dejstva, da imajo marginalizirani Romi v Črni gori omejen dostop do možnosti v vseh vidikih človekovega razvoja, kot izhaja iz rezultatov raziskave o tem vprašanju iz leta 2017; poudarja pomen okrepitve sektorja malih in srednjih podjetij ter zagotavljanja podpore prek boljše priprave zakonodaje in izvajanja industrijske politike;

35.  ugotavlja, da je bil pri izboljševanju položaja manjšin dosežen določen trajni napredek; poziva, naj se upoštevajo in nadaljujejo prizadevanja za zaščito večnarodnostne identitete Boke Kotorske;

36.  poziva Črno goro, naj pripravi kampanje za ozaveščanje o boju proti diskriminaciji oseb LGBTI in nasilju nad njimi ter naj zagotovi poštene preiskave in pregon primerov kaznivih dejanj, storjenih nad temi osebami;

37.  poziva Črno goro, naj pripravi kampanje za ozaveščanje, s katerimi bi spodbudila prijavljanje nasilja v družini nad ženskami in deklicami, naj poveča število usposobljenih sodnikov, ki upoštevajo vprašanja spola, zagotovi ustrezne preiskave in pregon kaznivih dejanj ter poskrbi za pomoč, svetovanje in ponovno vključevanje za žrtve;

Gospodarstvo, socialna politika, zaposlovanje in izobraževanje

38.  pozdravlja napredek, ki ga je Črna gora dosegla pri zagotavljanju makroekonomske stabilnosti in fiskalne konsolidacije, ter poziva k preglednosti proračuna in dobremu okolju zaposlovanja in poslovnemu okolju; poudarja, da korupcija, neformalna ekonomija, pomanjkljivosti pravne države in zapleteni regulativni postopki še naprej preprečujejo rast in naložbe; poudarja, da evropski socialni model zahteva dialog z vsemi gospodarskimi deležniki, tudi sindikati;

39.  poziva k izkoriščanju vseh možnosti, ki jih digitalna orodja nudijo na področju zemljiške knjige, izdaje računov in izdaje gradbenih dovoljenj; ugotavlja, da je treba pospešiti uvedbo širokopasovnega dostopa za podjetja in gospodinjstva; poudarja, da mora vladni okvir interoperabilnosti podpirati nadaljnjo digitalizacijo in poenostavljanje upravnih in poslovnih postopkov; pozdravlja sedanji razvoj spletne elektronske registracije podjetij;

40.  pozdravlja regulativne spremembe na področju izobraževanja in prizadevanja za večjo vključenost v predšolsko izobraževanje, tudi za otroke iz prikrajšanega okolja, ter poudarja pomen celovitega pristopa k razvoju v zgodnjem otroštvu; poziva organe, naj se spopadejo z visoko stopnjo dolgoročne brezposelnosti mladih in žensk, tudi s pomočjo ocen učinka na enakost spolov, kjer je to ustrezno; je seznanjen s pripravo bele knjige o spodbujanju zaposlovanja mladih v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela; poudarja, da je treba uvesti aktivne ukrepe na trgu dela, zlasti za ženske, ki jih je prizadela ukinitev socialnih ugodnosti;

41.  ugotavlja, da se je treba s socialnimi partnerji učinkovito in sistematično posvetovati o vprašanjih zaposlovanja in socialnih zadev; poudarja, da je treba še okrepiti zmogljivosti socialnega sveta; pozdravlja sprejetje pravilnikov na področju zdravja in varnosti pri delu, vendar je še vedno zaskrbljen zaradi visokega odstotka smrtnih nesreč pri delu ter majhnega števila delovnih inšpektorjev;

42.  pozdravlja okrepljeno sodelovanje Črne gore v programu Erasmus+ ter izraža podporo predlogu Komisije za podvojitev proračuna za ta program; spodbuja večje usklajevanje o medsektorskih vprašanjih, ki vplivajo na zaposlovanje mladih, vključevanje, dejavno državljanstvo, prostovoljstvo in izobraževanje;

Okolje, energija in promet

43.  izraža zadovoljstvo, da je Črna gora v skladu s členom 1 svoje ustave ekološka država; pozdravlja možnost, da se letos odpre poglavje 27 pravnega reda Unije v pogajanjih s Črno goro; poziva oblasti, naj bolje zaščitijo najbolj dragocena območja, zlasti biotsko raznovrstnost, ter naj zlasti pregledajo gradbene projekte za hotele in hidroelektrarne;

44.  se zaveda, da je treba pri razvoju dodatnih zmogljivosti na področju hidroelektrarn in turizma, zlasti na zaščitenih območjih, upoštevati okoljske standarde EU; izraža zaskrbljenost zaradi netrajnostnega razvoja vodne energije, saj se številni od 80 projektov hidroelektrarn ne načrtujejo v skladu z mednarodnimi konvencijami ali zakonodajo EU, zahtevam iz poglavja 27 navkljub; poziva k nadaljnji uporabi potencialnih obnovljivih virov energije in ukrepov za energetsko učinkovitost ter izboljšanju upravljanja voda in ravnanja z odpadki; pozdravlja uspešno uskladitev med črnogorskim zakonom iz leta 2016 o čezmejni izmenjavi elektrike in zemeljskega plina in tretjim energetskim svežnjem; izreka pohvalo za boljšo zakonodajno uskladitev Črne gore na področju energijske učinkovitosti in obnovljive energije, vendar poziva oblasti, naj nacionalno zakonodajo v celoti uskladijo z direktivo o energiji iz obnovljivih virov in direktivo o energetski učinkovitosti stavb;

45.  poziva Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) ter Evropsko investicijsko banko, naj opravita revizijo svoje podpore projektom za izgradnjo hidroelektrarn ter umakneta financiranje za vse projekte, ki se izvajajo na zavarovanih območjih ali nimajo zanesljivih predhodnih presoj vplivov na okolje;

46.  poudarja, da je treba širši javnosti dati na voljo pravočasne in točne informacije o vplivu izgradnje avtoceste na reko Taro in da je treba prekiniti vse dejavnosti odlaganja odpadkov in spreminjanja rečne struge v skladu z obveznostmi, ki jih je Črna gora prevzela za ohranjanje območij s posebno nacionalno in mednarodno zaščito;

47.  izraža zaskrbljenost zaradi posebnega prostorskega načrta za narodni park Skadrsko jezero; poudarja, da je treba opustiti obsežne projekte hidroelektrarn na reki Morači, saj so zelo škodljivi za Skadrsko jezero in reko Taro, ki sta po nacionalni in mednarodni zakonodaji zaščiteni območji;

48.  pozdravlja pozitiven razvoj pri nadaljnjem usklajevanju črnogorske zakonodaje na področju okolja in podnebnih sprememb s pravnim redom Unije; poziva črnogorsko vlado, naj na nacionalni in mednarodni ravni zaščiti soline v Ulcinju v skladu s priporočili iz študije o zaščiti ulcinjskih solin, ki jo je financirala EU; poudarja, da je ulcinjske soline nujno treba vključiti v omrežje Natura 2000; poziva k opredelitvi in določitvi zaščitenih morskih območij;

49.  poudarja proaktivno udeležbo Črne gore in njeno konstruktivno vlogo na področju regionalnega in mednarodnega sodelovanja prek berlinskega procesa in pobude zahodnobalkanske šesterice; pozdravlja izid vrha EU in Zahodnega Balkana iz leta 2018, ki je potekal v Sofiji, in sprejetje svežnja instrumenta za predpristopno pomoč iz leta 2018, ki vključuje financiranje za dva pomembna infrastrukturna projekta: obvoznico pri Budvi v jadransko-jonskem koridorju in železniški odsek Vrbnica–Bar v koridorju Orient/vzhodno Sredozemlje; poudarja pomen prometnih poti, ki pomenijo neposredno povezavo med balkanskimi državami in trgi EU;

50.  izraža pohvalo nameri Črne gore, da v naslednjih treh letih vzpostavi sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), in njenemu sprejetju sekundarne zakonodaje o zmanjšanju porabe goriva in emisijah iz novih avtomobilov; ugotavlja, da je v črnogorsko nacionalno zakonodajo pomembno vključiti vidike sistema EU ETS, uredbe o porazdelitvi prizadevanj ter mehanizma spremljanja in poročanja;

51.  pozdravlja stalna prizadevanja za krepitev regionalnega sodelovanja, zlasti na področju varstva okolja, kot je določeno v tristranski jadranski pobudi;

Regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi

52.  pozdravlja stalna prizadevanja Črne gore za konstruktivno regionalno sodelovanje in dobre dvostranske sosedske odnose; podpira predlog o znižanju stroškov gostovanja na Zahodnem Balkanu;

53.  pozdravlja dejstvo, da sta Črna gora in Kosovo ratificirala sporazum o državni meji; poziva k hitri sklenitvi sporazumov za reševanje nerešenih mejnih sporov z drugimi sosednjimi državami;

54.  pozdravlja, da sta Črna gora in Albanija podpisali skupno izjavo in 12 sporazumov o vzajemni pomoči na različnih področjih, ter meni, da je to primer pozitivnega sodelovanja v regiji;

55.  poziva Črno goro, naj okrepi prizadevanja za proaktivno prednostno obravnavanje in kaznovanje vojnih zločinov ter pojasnitev usode pogrešanih oseb; pozdravlja prizadevanja za ponovno vključitev razseljenih oseb na podlagi regionalnega stanovanjskega programa; poudarja, da kljub temu, da so bili v zvezi s strategijo za raziskovanje vojnih zločinov sprejeti štirje dokumenti, državno tožilstvo še ni niti začelo novih preiskav ali postopkov niti vložilo obtožnice; izraža zaskrbljenost, da je posebno tožilstvo v letu 2016 odprlo osem novih zadev, od katerih jih je šest še vedno v fazi predhodne preiskave; ponovno izraža podporo pobudi za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, zagrešenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM); poudarja pomen tega procesa in dejavne vključenosti vseh regionalnih političnih voditeljev; pozdravlja javno podporo predsednika vlade tej komisiji;

56.  izreka pohvalo Črni gori, da si je ponovno prizadevala biti usklajena z vsemi stališči in izjavami EU, danimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), ter pozdravlja njeno dejavno sodelovanje v misijah v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP); ceni, kako vodi svojo zunanjo politiko; poziva jo, naj bo usklajena s skupnim stališčem EU glede celovitosti Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in z njenimi glavnimi načeli o dvostranskih sporazumih o imuniteti;

57.  poziva k večjemu sodelovanju med Črno goro in EU v boju proti kibernetski kriminaliteti in pri vprašanjih kibernetske obrambe;

58.  ponovno opozarja, da je pristop Črne gore k zvezi NATO strateško pomemben za zagotovitev stabilnosti in miru na Zahodnem Balkanu;

o
o   o

59.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Črne gore.

(1) Izraz „Romi“ se uporablja kot krovni izraz, ki vključuje različne sorodne skupine, ne glede na to, ali so se ustalile na enem mestu, ne le Rome, ampak tudi skupine, kot so Aškali, Egipčani itd., ki se lahko razlikujejo glede kulture in načina življenja.


Varstvo akademske svobode v zunanjem delovanju EU
PDF 133kWORD 54k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o varstvu akademske svobode v zunanjem delovanju EU (2018/2117(INI))
P8_TA(2018)0483A8-0403/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 13,

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo (11855/2012), ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah – svoboda izražanja v spletu in drugje, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 12. maja 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 ter politike Evropske unije na tem področju,

–  ob upoštevanju priporočila o statusu učnega osebja v visokošolskem izobraževanju, ki ga je sprejela generalna konferenca Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) na 29. zasedanju od 21. oktobra do 12. novembra 1997,

–  ob upoštevanju Limske deklaracije o akademski svobodi in avtonomiji visokošolskih ustanov, ki jo je septembra 1988 sprejela Svetovna univerzitetna služba,

–  ob upoštevanju resolucije št. 29/7 o pravici do izobraževanja, ki jo je Svet OZN za človekove pravice sprejel na 42. zasedanju 2. julija 2015,

–  ob upoštevanju splošne opombe št. 13, ki jo je Odbor OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice sprejel 8. decembra 1999 na 21. zasedanju,

–  ob upoštevanju mnenja št. 891/2017 Beneške komisije,

–  ob upoštevanju poročil nacionalnih, evropskih in mednarodnih nevladnih organizacij ter zlasti načel odgovornosti držav, da visoko šolstvo zaščitijo pred napadi,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0403/2018),

A.  ker UNESCO opredeljuje akademsko svobodo kot pravico, da se brez omejitev predpisane doktrine svobodno poučuje in razpravlja, svobodno opravlja raziskave in razširja ter objavlja njihove rezultate in svobodno izraža mnenja o instituciji ali sistemu, v katerem se dela, ter kot svobodo pred institucionalno cenzuro in svobodo sodelovanja v strokovnih ali predstavniških akademskih organih;

B.  ker je pravica do izobraževanja bistvena za uživanje vseh drugih človekovih pravic in za doseganje trajnostnega razvoja; ker je te pravice mogoče uživati le v ozračju akademske svobode in avtonomije visokošolskih ustanov;

C.  ker Limska deklaracija o akademski svobodi in avtonomiji visokošolskih ustanov akademsko svobodo opredeljuje kot posamezno ali kolektivno svobodo članov akademske skupnosti – to so vse osebe, ki poučujejo, študirajo, raziskujejo in delajo na visokošolski ustanovi – pri pridobivanju, izpopolnjevanju in prenosu znanja z raziskavami, študijem, razpravami, produkcijo, ustvarjanjem, poučevanjem, predavanjem in pisanjem;

D.  ker mora biti ta opredelitev utemeljena v osrednjih demokratičnih vrednotah, vključno z načeli o dostopu in preprečevanju diskriminacije, odgovornostjo, kritičnim in neodvisnim razmišljanjem, institucionalno avtonomijo in družbeno odgovornostjo; ker demokracija ne more obstajati brez akademske svobode, ki omogoča ozaveščeno razpravo;

E.  ker je akademska svoboda ključni element za napredek pri trajnostnem razvoju, zlasti doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zapisanih v Agendi 2030, v kateri imajo osrednjo vlogo kakovostno izobraževanje, znanstvene raziskave in inovacije;

F.  ker je avtonomija nujen pogoj, da lahko izobraževalne ustanove uresničujejo svojo pravo funkcijo; ker akademska svoboda potrebuje stalno in budno zaščito pred neprimernim pritiskom države ali poslovnih interesov;

G.  ker akademska svoboda – vključno s svobodo misli, mnenja, izražanja, združevanja, potovanja in poučevanja, ki so zanjo konstitutivne – prispeva k oblikovanju prostora, v katerem lahko vsakdo v odprti in stabilni pluralistični družbi svobodno razmišlja, dvomi, izmenjuje ideje ter pridobiva, uporablja in razširja znanje;

H.  ker napadi na akademsko svobodo ogrožajo raziskave, poučevanje, javno razpravo in pravico do izobraževanja, slabijo akademsko kakovost ter družbeni, politični, gospodarski in kulturni razvoj; ker bi bilo treba odgovore na vprašanja v družbi iskati z razumom, dokazi in prepričevanjem;

I.  ker je mogoče pravico do izobraževanja, poučevanja in raziskovanja v celoti uveljavljati le v ozračju akademske svobode;

J.  ker je treba v procesu pristopa k EU nujno ustrezno obravnavati akademsko svobodo, da se preprečijo napadi nanjo v državah članicah EU, kot je bil poskus zaprtja Srednjeevropske univerze (CEU) v Budimpešti, zaradi katerega se bodo novi študenti leta 2019 preselili na Dunaj, pa tudi prepoved študij spola na Madžarskem; ker bi se morale države kandidatke zavezati ključnim visokošolskim vrednotam, med drugim akademski svobodi in avtonomiji institucij;

K.  ker so akademska skupnost in izobraževalne ustanove vse bolj ranljive za vmešavanje, pritiske ali zatiranje s strani držav, poslovnega sektorja ali drugih nedržavnih akterjev; ker se vsako leto po svetu zgodi več sto napadov na univerze, visokošolske ustanove in njihove člane, vključno z umori, nasiljem in izginotjem, neupravičenimi zapornimi kaznimi/pridržanjem, neupravičenim kazenskim pregonom, izgubo položaja, neupravičenim odpuščanjem/izključitvijo iz študija, omejitvijo potovanja ali gibanja in drugimi skrajnimi ali sistemskimi grožnjami; ker se kršitve akademske svobode pojavljajo tudi v državah članicah Evropske unije in njenih najbližjih partnerskih državah;

L.  ker zmanjšanje javnega financiranja za izobraževanje, vključno z visokošolskim izobraževanjem, in posledična potreba po alternativnih virih prihodka ogrožata akademsko svobodo, zlasti kadar zunanje financiranje zagotavljajo avtokratski režimi iz tujine ali multinacionalne družbe;

M.  ker se tuje visokošolske ustanove znotraj Evropske unije soočajo z napadi nacionalnih vlad in doživljajo kršitve akademske svobode;

N.  ker poskusi nadzorovanja ali utišanja visokošolskih ustanov ali njihovih akademikov, študentov in zaposlenih niso usmerjeni samo v posameznike in ustanove, na katere so neposredno osredotočeni, ampak so precej širši in vplivajo na družbo kot celoto, tako da krčijo prostor za vključujočo demokratično udeležbo in krepitev vloge vseh državljanov ter prihodnje generacije prikrajšajo za visokokakovostne akademike in raziskovalce;

O.  ker morajo države članice za učinkovito uresničevanje pravice do izobraževanja in zagotavljanje akademske svobode poskrbeti za ustrezno in zanesljivo raven financiranja za izobraževanje; ker so politike finančnih in gospodarskih varčevalnih ukrepov močno oslabile akademsko svobodo in jo po svetu slabijo še naprej, med drugim v Evropski uniji;

P.  ker se obtožbe o kršenju akademske svobode le redko obravnavajo v okviru človekovih pravic, kar deloma odraža slabo poznavanje vprašanj akademske svobode med zagovorniki človekovih pravic, deloma pa dejstvo, da se obtožbe pogosto nanašajo na kršenje drugih pravic, na primer svobode izražanja ali mnenja; ker so zato standardi na tem področju slabše razviti, kršitve akademske svobode pa se premalokrat prijavijo;

Q.  ker je treba na splošno izboljšati ozaveščenost o pomenu akademske svobode kot orodja za spodbujanje demokracije, spoštovanja pravne države in odgovornosti ter omogočiti, da bodo zmogljivosti zagovarjanja in zaščite te svobode večje;

R.  ker je pomembno prepoznati napade na akademsko svobodo kot del svetovnega pojava in priznati, da akademiki in študenti niso tarče napadov le kot posamezniki, katerih pravice so kršene, temveč da se napadajo tudi kot zagovorniki človekovih pravic; ker je na mednarodni in državni ravni potreben odločen odziv, tako visokega šolstva kot civilne družbe in širše javnosti;

S.  ker številni akademiki in študenti, ki so ogroženi, ne morejo izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo programi EU za akademsko mobilnost in zagovornike človekovih pravic, ker ne izpolnjujejo meril za prijavo ali imajo velike težave pri sledenju splošnim postopkom ter izpolnjevanju zahtev in rokov za prijavo;

T.  ker omejitve financiranja v programih EU omejujejo ukrepe organizacij in univerz v EU, ki že zdaj podpirajo študente in akademike, ki so ogroženi ali so pobegnili iz svojih držav zaradi groženj, da bodo preganjani zaradi svojih akademskih dejavnosti; ker te organizacije in univerze potrebujejo več podpore pri ukrepih in pobudah;

U.  ker je EU zavezana podpiranju in varovanju človekovih pravic, demokratičnih institucij in pravne države po vsem svetu; ker akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo poziva k učinkovitejši politiki EU za podporo človekovih pravic in demokracije, vključno s povečanjem učinkovitosti dialogov o človekovih pravicah, izboljšanjem prepoznavnosti in učinka strategij za posamezne države na področju človekovih pravic, s poudarkom na učinkovitem izvajanju smernic EU o človekovih pravicah ter izboljšanju javne diplomacije in komunikacije o človekovih pravicah;

1.  priporoči Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj:

   (a) izrecno priznajo pomen akademske svobode v javnih izjavah, politikah in ukrepih, povezanih z zunanjim delovanjem EU, vključno s priznavanjem načel, da ideje niso zločini in da kritične razprave ne pomenijo nelojalnosti, temveč so bistvena sestavina demokratične družbe in njenega razvoja, da je treba avtonomijo izobraževalnih ustanov vedno zaščititi in da ima akademska svoboda nepogrešljivo vlogo pri napredku v izobraževanju ter razvoju človeštva in sodobne družbe;
   (b) priznajo, da zahteve za akademsko svobodo sodijo v obstoječe pravo človekovih pravic in da izhajajo iz pravice do svobode izražanja in svobode mnenja; opozorijo, da akademska svoboda pomeni svobodo akademikov, da razširjajo informacije, izvajajo raziskave, delijo znanje in razširjajo resnice brez omejitev, izražajo svoje poglede in mnenja na področju svojih raziskav ter strokovnega znanja, tudi če so kontroverzni ali nepriljubljeni, kar lahko vključuje preučevanje delovanja javnih institucij v določenem političnem sistemu in njihovo kritiko;
   (c) javno opozorijo na napade na akademsko svobodo, vključno z njihovimi negativnimi posledicami; izrazijo zaskrbljenost zaradi izpostavljenosti akademske skupnosti neprimernemu vmešavanju državnih organov, zasebnih akterjev ali interesov podjetij; opozorijo na odgovornost držav, da zagotovijo akademsko svobodo, delujejo v skladu z njo ter proaktivno zaščitijo visokošolske ustanove, akademike in študente pred napadi, ne glede na njihov izvor in naravo;
   (d) zagotovijo, da se predstavniki institucij EU in držav članic med obiski v tretjih državah seznanijo z razmerami na področju akademske svobode;
   (e) podprejo ustanove, osebje in študente, ki so ogroženi ali so bili žrtve prisile ali nasilnih napadov, ter javno obsodijo takšne napade, tako da to vprašanje načnejo na vseh ravneh, tudi z izjavami, obiski, povabili k javnim nastopom, spremljanjem sojenja, obiski v zaporih ter posebnim sklicevanjem na primere članov visokošolske skupnosti, ki so ogroženi;
   (f) podprejo enakopraven dostop do akademske skupnosti, ne glede na etnično in kastno pripadnost, invalidnost, državljanstvo, versko prepričanje, spolno identiteto, spolno usmerjenost ali drug status; pri odnosih s tretjimi državami posebno pozornost namenijo podpori odprave diskriminacije na podlagi spola in vseh oblik nasilja ter priznavanja enakosti spolov in pravice do izobraževanja za vse ljudi;
   (g) poudarijo, da so lahko napadi na akademsko svobodo tudi kibernetski, saj akademiki dandanes za izražanje svojih idej in mnenj vse bolj uporabljajo splet in družbene medije;
   (h) načnejo vprašanje akademske svobode na različnih ravneh političnih dialogov, vključno z dialogi glede človekovih pravic in razpravami s partnerskimi državami; pospešijo diplomatska prizadevanja s partnerskimi državami prek dvostranskega in večstranskega sodelovanja v zvezi s skrb zbujajočimi dogodki, ki vključujejo grožnje akademski svobodi ali napade nanjo, zlasti nasilne napade na institucije in člane visokošolske skupnosti, vključno z diskriminacijskimi politikami ali praksami, neupravičenimi omejitvami raziskav ali izražanja, neupravičenim pregonom ali pridržanjem ter omejitvami pravice do ustanavljanja sindikatov in vključevanja vanje; spodbujajo partnerske države, da vzpostavijo okvir za akademsko svobodo in avtonomijo ustanov ter spremljajo uresničevanje teh temeljnih pravic; zagotovijo, da se v vseh sporazumih o mednarodnem sodelovanju s partnerskimi državami spoštujejo ta načela;
   (i) vključijo obrambo in zaščito akademske svobode in avtonomije institucij v københavnska merila za pristopni proces EU, da se preprečijo napadi na akademsko svobodo v državah članicah, kakršen je bil tisti na Srednjeevropsko univerzo na Madžarskem;
   (j) spodbujajo vse države, naj tako kot večina držav članic EU podprejo in izvajajo deklaracijo o varnih šolah in spremljevalne smernice za zaščito šol in univerz pred vojaško uporabo v oboroženih spopadih, ki služijo kot vodilo glede odgovornosti za zaščito temeljnih vrednot, zlasti akademske svobode in avtonomije ustanov v kontekstu nasilnih in prisilnih napadov na visoko šolstvo;
   (k) sodelujejo z OZN, Svetom Evrope, mednarodnimi agencijami, civilno družbo in visokošolskimi skupnostmi, da bi se vzpostavil mehanizem za spremljanje napadov, groženj in neupravičenih omejitev za visoko šolstvo in posamezne akademike ter poročanje o njih, da bi se poostrilo in spodbudilo spremljanje in tako izboljšala ozaveščenost, da bi storilci odgovarjali in da bi se izboljšala prizadevanja za preprečevanje napadov na akademsko svobodo in odzivanje nanje;
   (l) vzpostavijo in spodbujajo reden dialog z univerzitetnimi skupnostmi in organizacijami, ki si prizadevajo za zaščito visokošolskih skupnosti in se zavzemajo za akademsko svobodo, da se razvijejo najboljši politični okviri, pobude in strategije za zagovarjanje akademske svobode;
   (m) prispevajo k razvoju zmogljivosti za hitre, temeljite in pregledne preiskave kršitev akademske svobode, zlasti v primeru nasilnih napadov; si bolj prizadevajo za preprečevanje napadov na akademsko svobodo in odzivanje nanje ter storijo vse, da bi storilci odgovarjali;
   (n) podpirajo delo na področju raziskav in zagovorništva, usmerjeno v reformo zakonodaje in predpisov, ki neupravičeno omejujejo akademsko svobodo oziroma akademsko avtonomijo visokošolskih ustanov, ter spodbujajo institucionalno avtonomijo kot način za zaščito sistemov visokošolskega izobraževanja pred vmešavanjem ali napadi države, poslovnega sektorja in nedržavnih akterjev ter obvarovanje visokega šolstva pred politizacijo in ideološko manipulacijo;
   (o) pospešijo diplomatska prizadevanja s partnerskimi državami prek dvostranskega in večstranskega sodelovanja v zvezi s skrb zbujajočimi dogodki, ki vključujejo grožnje akademski svobodi ali napade nanjo, zlasti nasilne napade na institucije in člane visokošolske skupnosti, vključno z diskriminacijskimi politikami ali praksami, neupravičenimi omejitvami raziskav ali izražanja ter neupravičenim pregonom ali pridržanjem;
   (p) ponovno preučijo obstoječe mehanizme za podporo in zaščito zagovornikov človekovih pravic, da bi razvili zmogljivost za prepoznavanje in zagotavljanje pomoči, vključno z nujno zaščito in podporo, v primerih napadov na akademsko svobodo, tudi s fizičnim varovanjem, pravno in vizumsko podporo, zdravstvenim varstvom, spremljanjem sojenja in pridržanja, zagovarjanjem in lobiranjem ter dolgoročno podporo v času izgnanstva; zlasti poziva, naj se med prednostne naloge evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice vključita spodbujanje akademske svobode in podpora članom akademske skupnosti, ki so ogroženi;
   (q) pregledajo obstoječe programe in vire za akademsko mobilnost ter druge oblike sodelovanja med izobraževanjem in raziskovanjem, vključno z merili, postopki za prijavo, zahtevami, časovnimi okviri in razporedi, da bi se odpravile ovire, ki bi lahko ogroženim akademikom ali študentom (ki so sicer kvalificirani) onemogočile sodelovanje v programih, prijavo na delovna mesta ali uporabo drugih virov; spodbujajo obstoječe projekte, ki jih financira EU (kot je Academic Refuge) in ki so namenjeni ozaveščanju o pomembnosti akademske svobode v visokošolskem sektorju in posledicah za širšo družbo, če je ta svoboda zatirana;
   (r) zagotovijo, da programi makrofinančne pomoči tretjim državam in politike evropskih finančnih institucij ne ogrožajo akademske svobode s podpiranjem politik, ki zmanjšujejo sredstva iz naslova nacionalnega dohodka, dodeljena izobraževalnemu sektorju;
   (s) ustvarijo nove pobude v obstoječih in prihodnjih programih, kot so instrument za predpristopno pomoč (IPA III), Obzorje 2020, Erasmus+ in ukrepi Marie Skłodowske-Curie, po možnosti kot sinergije, ki jih razvije in financira Unija s proračunskimi sredstvi, ki niso namenjena izobraževanju in raziskavam, in sicer v okviru novih programskih ukrepov, ki jih financira EU, da bi podprli zaposlovanje ogroženih akademikov, mladih raziskovalcev in rednih študentov s statusom mednarodne zaščite v evropskih visokošolskih in raziskovalnih ustanovah;
   (t) podpirajo nenehna normativna prizadevanja na regionalni in mednarodni ravni, med drugim s sprejetjem mednarodne deklaracije o akademski svobodi in avtonomiji visokošolskih ustanov; spodbujajo Evropsko unijo in države članice, da Svetu OZN za človekove pravice predlagajo pobudo za akademsko svobodo;
   (u) zagotovijo stalno podporo Evropskemu meduniverzitetnemu centru in Svetovnemu kampusu za človekove pravice in demokracijo na visoki ravni, kot zgled, kako Evropska unija podpira izobraževanje o človekovih pravicah po vsem svetu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.


Položaj invalidk
PDF 159kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 o položaju invalidk (2018/2685(RSP))
P8_TA(2018)0484B8-0547/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti(1), zlasti njenega člena 6 o invalidnih ženskah in dekletih,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979 in njenega izbirnega protokola iz leta 1999,

–  ob upoštevanju Listine skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev(2),

–  ob upoštevanju členov 10, 19 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(3),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) ter stališča Parlamenta z dne 2. aprila 2009(4),

–  ob upoštevanju študije generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko Unije o diskriminaciji na podlagi spola v povezavi z invalidnostjo,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov z naslovom „Revščina, spol in prekrivajoče se oblike neenakosti v EU“, s posebnim poudarkom na poglavju 8 o enakosti spolov in invalidnosti,

–  ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2017,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o položaju invalidk (O-000117/2018 – B8-0418/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker v EU živi več kot 80 milijonov invalidov; ker ima vsak četrti Evropejec v družini invalida; ker je v EU približno 46 milijonov invalidnih žensk in deklet, kar je približno 16 % vseh prebivalk in 60 % vseh invalidov;

B.  ker izraz „invalidnost“ zajema veliko različnih začasnih, kratkoročnih ali dolgoročnih osebnih situacij, ki zahtevajo prilagojene odzive v politiki in vključujejo tudi vprašanja duševnega zdravja;

C.  ker se bo zaradi spreminjajoče se demografije in starajočega se prebivalstva vse več ljudi kasneje v življenju soočilo z invalidnostjo;

D.  ker se temeljne pravice invalidov vsakodnevno kršijo, saj tako v javnem kot v zasebnem sektorju še vedno obstajajo ovire, ki invalidom preprečujejo dostop do plačane zaposlitve, ki daje pravice; ker poklicno usposabljanje invalidov ne izpolnjuje potreb in ne dosega optimalnih rezultatov, zato ne omogoča pridobitve znanja, spretnosti in kompetenc, potrebnih za vključitev v poklicno življenje;

E.  ker je v EU le 18,8 % invalidk zaposlenih; ker je 45 % invalidk v delovni starosti (od 20 do 64 let) delovno neaktivnih, pri moških pa ta delež znaša 35 %;

F.  ker 75 % težkih invalidov nima priložnosti za polno udeležbo na evropskem trgu dela, za invalidke pa je v primerjavi z neinvalidkami dvakrat do petkrat bolj verjetno, da bodo žrtve nasilja;

G.  ker 34 % žensk z zdravstvenimi težavami ali invalidk v življenju doživi partnerjevo fizično ali spolno nasilje;

H.  ker je sterilizacija invalidk brez njihove vednosti ali privolitve močno razširjena oblika nasilja, ki še posebej zadeva pripadnice etničnih manjšin, kot so Rominje;

I.  ker invalidi v javnem življenju in medijih niso dovolj vidni;

J.  ker je okoli dve tretjini oskrbovalcev v Evropi žensk; ker 80 % oskrbe v EU zagotavljajo neplačani neformalni oskrbovalci, med katerimi je 75 % žensk; ker se ekonomska vrednost neplačane neformalne oskrbe v Uniji glede na vse stroške formalne dolgotrajne oskrbe ocenjuje na 50 do 90 %;

K.  ker je družbeno in gospodarsko udejstvovanje invalidk bistvenega pomena za uspešnost splošne evropske ekonomske in socialne strategije;

L.  ker se invalidke pogosto soočajo z večplastno diskriminacijo, med drugim tudi zaradi svoje spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti, kar prispeva k feminizaciji revščine;

M.  ker imajo invalidi in zlasti invalidke nižje prihodke ter so izpostavljeni večjemu tveganju revščine in socialne izključenosti; ker se revščina in izključenost ohranjata, če je socialna zaščita očitno nezadostna; ker se položaj invalidk v delovnem razmerju v primerjavi s položajem invalidov skozi čas slabša (delež revnih zaposlenih invalidk je bil leta 2007 10 %, leta 2014 pa 12 %);

N.  ker tehnološki razvoj prinaša tako prednosti kot izzive, kar velja zlasti za invalidke, saj svetovna delovna sila vse bolj uporablja digitalna orodja;

O.  ker še vedno obstajajo ovire pri dostopanju do zdravstvenih centrov, bolnišnične oskrbe, podpornih proizvodov, zdravil in osnovnih terapij za spremljanje stanja in rehabilitacijo; ker je mobilnost še vedno močno ovirana zaradi arhitekturnih ovir, ki preprečujejo promet na javnih mestih in ulicah, ali omejenega dostopa za javni in kolektivni prevoz; ker še vedno obstajajo komunikacijske ovire (na primer pomanjkanje tolmačev za znakovni jezik v javnih službah in slab dostop do televizijskih storitev za gluhe), kar omejuje in preprečuje dostop do javnih storitev in informacij; ker bi morale biti vsem ženskam, zlasti invalidnim ženskam in dekletom, v vseh jezikih, oblikah in formatih na voljo popolnoma dostopne storitve, podpora, zaščita, komunikacije ter storitve oskrbe in zdravstva, kot so storitve, povezane z osnovnim zdravstvenim varstvom, ter storitve s področja nasilja nad ženskami, otroškega varstva in obporodnega varstva;

P.  ker bo načelo polne udeležba invalidov v političnem in javnem življenju iz člena 29 Konvencije o pravicah invalidov ostalo zgolj na papirju, če to vprašanje ne bo ustrezno rešeno, saj so invalidi v politiki in javnem delovanju pogosto premalo zastopani, zlasti ženske;

Q.  ker invalidi kljub številnim mednarodnim konvencijam in določbam v evropski zakonodaji ter evropski strategiji o invalidnosti še vedno ne uživajo v celoti svojih državljanskih in socialnih pravic; ker nista zagotovljena enak dostop do kulture, športa in prostega časa ter enaka udeležba v družbenem in političnem življenju; ker so strokovnjaki, ki delajo na teh področjih, podcenjeni; ker se vse omenjene konvencije in določbe sistematično ne upoštevajo, temeljne pravice invalidnih delavcev in invalidov pa se še naprej kršijo; ker invalidne ženske in dekleta ostajajo na obrobju odločanja in napredka pri enakosti spolov;

R.  ker enakost spolov ni bila horizontalno vključena v evropsko strategijo o invalidnosti za obdobje 2010–2020;

S.  ker člena 21 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah izrecno prepovedujeta diskriminacijo na podlagi invalidnosti ter invalidom zagotavljata enakopravno udeležbo v družbi; ker je mogoče z izvajanjem pozitivnih ukrepov in politik invalidkam in materam invalidnih otrok zagotoviti enako obravnavanje;

T.  ker bo vključitev razsežnosti spola v evropsko strategijo o invalidnosti po letu 2020 prispevala k celovitemu pristopu do odpravljanja diskriminacije invalidnih žensk in deklet;

U.  ker je v še vedno diskriminacijski resničnosti mesečna plača invalidov višja od plače invalidk, plače vseh invalidov (obeh spolov) pa so na splošno nižje od plač drugih delavcev;

V.  ker je trg dela v tem trenutku nestabilen in negotov, povečevanje brezposelnosti pa pomeni zmanjševanje možnosti dostopa do zaposlitve za invalide;

W.  ker v državnem šolskem sistemu primanjkuje človeških, materialnih in pedagoških sredstev za ustrezno spremljanje in učinkovito vključevanje otrok in mladih s posebnimi izobraževalnimi potrebami; ker je polno vključitev v družbo v glavnem mogoče doseči s kakovostnim zaposlovanjem ter dostopnim izobraževanjem; ker zaposlovanje ni zgolj vir dohodka, temveč tudi mehanizem socialnega vključevanja, saj ustvarja povezavo z družbo, gradi medosebne odnose in daje občutek udeležbe v družbenem, kulturnem in gospodarskem življenju;

X.  ker so invalidke lahko žrtve edinstvenih oblik zlorab, ki jih je težko prepoznati, kot je odstranjevanje ali uničevanje pripomočkov za gibanje ali onemogočanje dostopa do sredstev za invalide v skupnosti in/ali do zdravstvenih pregledov;

Y.  ker je stopnja raka na dojkah pri invalidkah zaradi pomanjkanja prilagojene presejalne in diagnostične opreme veliko višja kot pri splošni ženski populaciji;

Z.  ker indeks enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2017 kaže, da zdravstvene potrebe ostanejo v povprečju neizpolnjene pri 13 % invalidk, zobozdravstvene pa pri 12 %, medtem ko ostanejo zdravstvene potrebe neizpolnjene le pri 5 % neinvalidk;

Splošna priporočila

1.  znova poudarja, da morajo imeti vsi invalidi možnost v celoti uživati svoje pravice na podlagi vključevanja in polnega sodelovanja v družbi; poudarja, da je to mogoče le z izvajanjem aktivnih in javnih politik ter z odpravo vseh ovir za sodelovanje;

2.  poziva države članice, naj izvajajo politike preprečevanja, zdravljenja, rehabilitacije in vključevanja invalidov ter podpore njihovim družinam in prevzamejo odgovornost za učinkovito uveljavljanje njihovih pravic, pri čemer naj ne posegajo v pravice in dolžnosti staršev ali skrbnikov; poziva tudi k razvoju pedagogike, s katero bo mogoče družbo izobraziti o dolžnosti spoštovanja invalidov in solidarnosti z njimi, da bi odpravili socialno diskriminacijo, s katero se soočajo;

3.  poziva države članice, naj izpolnijo svoje obveznosti glede ratifikacije Konvencije o pravicah invalidov in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje pravic in svoboščin ter odgovornosti, ki izhajajo iz nje, zlasti na področjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje, zdravstvo, socialna zaščita, stanovanja, mobilnost, dostop do pravnega varstva, kultura, šport, prosti čas in udeležba v družbenem in političnem življenju, pa tudi posebnih odgovornosti glede pravic invalidnih žensk in otrok, ki so opredeljene v konvenciji;

4.  poudarja, da so invalidne ženske in dekleta žrtve dvojne diskriminacije zaradi presečišča spola in invalidnosti, pogosto pa so lahko izpostavljene celo večplastni diskriminaciji, ki izhaja iz presečišča spola in invalidnosti ter spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza, spolnih značilnosti, države izvora, družbenega razreda, priseljenskega statusa, starosti, vere ali etnične pripadnosti;

5.  ponovno poziva Komisijo in države članice, naj v svoje strategije, politike in programe za enakost spolov vključijo vidik invalidnih žensk in deklet, v strategije o invalidnosti naj vključijo vidik spola v vse druge politike pa tako vidik spola kot vidik invalidnosti;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo raziskave in inovacije v zvezi z razvojem proizvodov in storitev za podporo invalidom pri njihovih vsakodnevnih dejavnostih;

7.  poudarja, da je vse več starejših in da je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije invalidnost pogostejša pri ženskah, še posebej jih namreč prizadene zaradi daljše pričakovane življenjske dobe; poudarja, da bo torej število invalidk sorazmerno naraščalo;

8.  vztraja, da je treba zbirati po spolu razčlenjene podatke, da bi odkrili oblike presečne večplastne diskriminacije, ki jo doživljajo invalidne ženske in dekleta, in to na vseh področjih, ki jih zajema Istanbulska konvencija, in povsod, kjer je to pomembno;

9.  poziva Evropski inštitut za enakost spolov, naj še naprej zagotavlja analize in prispevke na ravni EU in držav članic v zvezi s posebnim položajem invalidnih žensk in deklet, s posebnim poudarkom na presečni diskriminaciji;

10.  poudarja, da invalidke pogosto doživljajo še večje izzive in nevarnosti v državah, ki so vpletene v konflikte, in na kriznih območjih; zato poudarja, da jih je treba v zunanji politiki EU zaščititi;

Pravice invalidk

11.  poudarja, da je treba invalidkam zagotoviti polno uživanje pravic v zvezi z dostopom do kakovostnega, dostopnega in cenovno sprejemljivega izobraževanja, v zvezi z zdravstvenim varstvom, vključno s transspolno specifičnim zdravstvenim varstvom ter spolnim in reproduktivnim zdravjem in sorodnimi pravicami, v zvezi z zaposlitvijo, mobilnostjo, družinskim življenjem, telesno avtonomijo, spolnostjo in zakonsko zvezo, zagotoviti pa je treba tudi zaščitne ukrepe za zagotavljanje teh pravic;

12.  opozarja, da morajo javni organi na vseh ravneh in tudi ustrezni deležniki spoštovati in zagotavljati pravico do neodvisnega življenja in zato zagotoviti potrebne instrumente in podporo, s katerimi bosta invalidom, zlasti pa invalidkam, omogočena svobodna izbira in nadzor nad lastnim življenjem in življenjskim slogom;

13.  poudarja, da morajo biti invalidne ženske in dekleta obveščene o svojih pravicah in storitvah, ki so jim na voljo; poudarja, da je treba te informacije zagotavljati na enostaven in varen način, pri tem pa upoštevati različne metode obveščanja, medije in formate, ki jih invalidi sami izberejo in ki so jim ustrezno prilagojeni; poudarja, da pravica do obveščenosti ne pomeni, da morajo invalidi dejavno iskati dostop do pravic (s čimer se odgovornost za udejanjanje pravic preloži na tiste, ki potrebujejo pomoč), saj morajo države članice prevzeti odgovornost za to, da z informacijami dosežejo vse invalide in jim zagotovijo pravice, ki jih določa pravo ali mednarodna konvencija;

14.  poziva k vključevanju invalidov v običajne družbene strukture na vseh ravneh, vključno z zdravjem, izobraževanjem in zaposlovanjem, saj stalna in splošna uporaba posebnih struktur ali storitev vodi v segregacijo in zmanjšuje enake možnosti;

15.  priznava, da invalidi potrebujejo dostop do varnih prostorov, na primer v obliki klubov in društev;

16.  poziva EU, naj odpravi ovire za volilno pravico invalidov, zlasti za evropske volitve leta 2019;

17.  poziva države članice, naj izvajajo načelo enakega plačila za enako delo, se borijo proti diskriminaciji pri plačah in zagotovijo enakost med ženskami in moškimi, tudi ko gre za invalide;

Dostopnost

18.  poziva države članice in Komisijo, naj izvršujejo politike, ki bodo spodbujale dostopnost kot bistven korak k vključevanju in nujen pogoj za vključevanje in sodelovanje invalidov; poudarja tudi pomen spoštovanja načel enakega obravnavanja in enakih možnosti na področju dostopnosti in mobilnosti;

19.  vztraja, da morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe, zlasti na področju zdravstva, izobraževanja, prometa, urbanističnega načrtovanja in stanovanj;

20.  je globoko zaskrbljen, ker invalidne ženske in dekleta prepogosto nimajo dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter sorodnih pravic; meni, da je skrb vzbujajoče, da se invalidnim ženskam in dekletom odreka privolitev po predhodni seznanitvi, ko gre za uporabo kontracepcijskih sredstev, in da se soočajo celo s tveganjem prisilne sterilizacije; poziva države članice, naj izvajajo zakonodajne ukrepe za zaščito telesne celovitosti, svobode izbire in samoodločanja v zvezi s spolnim in reproduktivnim življenjem invalidnih žensk in deklet;

21.  je zaskrbljen, da ima le malo držav določbe, ki invalidom zagotavljajo pravico do pravnega priznanja spola; ugotavlja, da je lahko pravno priznanje spola, tudi če je dovoljeno, nedostopno za ženske in dekleta, ki so v zakonitem skrbništvu; ugotavlja, da psihiatrična ocena, ki je obvezna za dostop do pravnega priznanja spola, ovira dostop žensk in deklet, ki imajo težave z duševnim zdravjem; poziva države članice, naj sprejmejo zakonodajo o priznanju spola, ki bo temeljila na samoodločanju in bo upoštevala potrebe invalidov glede dostopnosti;

22.  ugotavlja, da morajo države članice na področju prometa zasnovati politike javnega prevoza, ki bodo invalidom olajševale mobilnost, in odstraniti arhitekturne ovire; poziva Svet in Komisijo, naj za razvoj teh politik namenita potrebna sredstva EU;

Odnosi med delodajalci in delojemalci ter odnosi na delovnem mestu za kakovostno zaposlitev in pravično usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

23.  poziva države članice, naj razvijejo politike, ki bodo spodbujale vključevanje invalidov na trg dela; meni, da bi morale te politike spodbujati dostop do zaposlitve kot pogoj socialne vključenosti in spodbujati enake možnosti;

24.  poziva države članice, naj zagotovijo posebne oblike delovnih predpisov, ki bodo obravnavali in upoštevali posebne potrebe invalidov, zlasti ko gre za ureditev delovnega časa; poudarja, da je treba opredeliti namensko delovno zakonodajo, v kateri bodo upoštevane potrebe invalidk glede nosečnosti in obporodnega varstva ter zagotovljeni stalna prisotnost na trgu dela in zaščita delavcev;

25.  poziva države članice, naj ocenijo potrebo po ureditvah, s katerimi bi zagotovile, da bi bila uporaba materinskega, očetovskega in starševskega dopusta ter gibljivega delovnega časa prilagojena različnim potrebam, ki izhajajo iz rojstva več otrok, prezgodnjega rojstva, posvojitve, sostarševstva, invalidnosti staršev, duševnih težav staršev, invalidnosti otrok, kronične bolezni ali duševnih težav;

26.  poziva k spodbujanju pravice do zdravja in rehabilitacije ter k politikam, ki preprečujejo in odpravljajo nesreče pri delu in poklicne bolezni za invalide;

27.  poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi strokovno znanje o tem, kako nadalje obravnavati presečno diskriminacijo;

28.  poziva Komisijo, naj podpre in spodbuja države članice pri odpravljanju diskriminacije, ki jo ustvarja presečišče spolne identitete, spolnega izraza, spolne usmerjenosti, spolnih značilnosti in invalidnosti, in sicer z usposabljanjem o raznolikosti in sodelovanjem z delodajalci pri ukrepih na delovnem mestu, npr. s spodbujanjem anonimnih postopkov zaposlovanja;

Izobraževanje

29.  poziva države članice, naj pri zagotavljanju predšolskega varstva ne namenijo posebne pozornosti le dostopnosti, ampak tudi kakovosti in cenovni sprejemljivosti varstva, zlasti za invalidne otroke, in potrebam invalidnih staršev; prav tako poziva države članice, naj izboljšajo javne naložbe v predšolsko vzgojo in varstvo za te skupine ljudi;

30.  poudarja, da je pomembno vključiti invalidke v redni izobraževalni in poklicni sistem;

31.  poudarja, da bosta višji standard in kakovost izobraževanja in usposabljanja privedla do večje vloge invalidk, saj je izobraževanje eno od orodij, ki najbolj vplivajo na napredek družbe, in zagotavlja znanje in vrednote, potrebne za višjo raven blaginje ter za gospodarsko in osebno rast; poudarja poseben pomen kakovostnega izobraževanja in usposabljanja za invalide;

32.  poziva države članice, naj z zagotavljanjem učinkovitega vključevanja invalidnih otrok in mladih v izobraževalne sisteme na vseh ravneh zagotovijo dejanske enake možnosti pri dostopu do izobraževanja; poziva, naj se posebne izobraževalne potrebe in izobraževalno gradivo podprejo z vključujočimi šolami, da se zagotovita enak dostop in uspešnost v izobraževalnem sistemu;

33.  poziva države članice, naj vlagajo v visokokakovostno izobraževanje za invalidne otroke in odrasle v okviru rednega izobraževanja in tako olajšajo dostop zlasti najbolj prikrajšanim skupinam prebivalstva;

34.  poziva k izobraževalnim politikam, ki bodo odpravile številne ovire, s katerimi se invalidi še vedno srečujejo; poziva države članice, naj v svojih rednih izobraževalnih ustanovah dosežejo fizične in/ali pedagoške razmere, ki bodo invalidom omogočile obiskovanje; zato poudarja, da je treba povečati število učiteljev, ki bodo spremljali invalidne otroke;

35.  poziva države članice, naj zasnujejo strategije za boj proti ustrahovanju in nadlegovanju (tudi v izobraževalnem in spletnem okolju) otrok in mladih zaradi invalidnosti, spolne identitete ali spolnega izraza, spolne usmerjenosti, priseljenskega statusa, družbenega razreda, starosti, vere ali etnične pripadnosti;

36.  opozarja, da je pri oblikovanju in izvajanju programov in pobud EU, zlasti na področju izobraževanja, mobilnosti in ukrepov za mlade, pomembno upoštevati potrebe invalidnih žensk in deklet ter sprejeti vse ustrezne ukrepe, da bi dodatno zagotovili njihovo udeležbo na teh področjih;

Zdravje

37.  meni, da morajo imeti invalidne ženske in dekleta poln dostop do zdravstvene in zobozdravstvene oskrbe, primerne njihovim posebnim potrebam, in sicer na področjih, kot so ginekološko posvetovanje, zdravstveni pregledi, spolno in reproduktivno zdravje, načrtovanje družine in prilagojena podpora med nosečnostjo ter transspolno specifično zdravstveno varstvo; poziva države članice, naj poskrbijo za javne naložbe na tem področju in naj nacionalne določbe o javnih zdravstvenih storitvah zajamejo ustrezen dostop do teh storitev;

38.  poudarja, da morajo invalidne ženske in dekleta prejeti vse ustrezne informacije, da bodo lahko svobodno sprejele odločitve v zvezi z svojim zdravjem; poudarja, da morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za boj proti prisilni sterilizaciji;

39.  poziva Komisijo, naj uvede cilje glede storitev oskrbe invalidov, podobne barcelonskim ciljem, in orodja za spremljanje, s katerimi se bodo merili kakovost, dostopnost in cenovna sprejemljivost teh storitev;

40.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse ukrepe, s katerimi bodo invalidnim ženskam in deklicam zagotovile enak dostop tako do zdravstvenega varstva za invalide kot do splošnih storitev;

41.  poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi strokovno znanje o tem, kako nadalje obravnavati presečno diskriminacijo;

Nasilje zaradi spola

42.  pozdravlja odločitev Sveta, da bo EU kot nadaljnji pomemben korak v boju proti nasilju nad invalidnimi ženskami in dekleti podpisala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija); poziva EU, naj čim prej ratificira Istanbulsko konvencijo, in poziva tiste države članice, ki je še niso ratificirale, naj to storijo; spodbuja Svet, naj čim prej zaključi pristop EU;

43.  z zaskrbljenostjo poudarja, da je za invalidne ženske in dekleta bolj verjetno, da bodo doživele nasilje zaradi spola, zlasti nasilje v družini in spolno izkoriščanje; poudarja, da to pomeni tudi prisilno sterilizacijo in splav; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe in zagotovijo visokokakovostne, dostopne in prilagojene storitve, da bi odpravile nasilje nad ženskami in otroki ter podprle žrtve nasilja, pri čemer bi jim dale na razpolago osebje, usposobljeno za specializirano svetovanje, ter zagotovile ustrezno pravno varstvo in podporo;

44.  spodbuja države članice, naj vsem zdravstvenim in izobraževalnim delavcem zagotovijo ustrezno usposabljanje za preprečevanje diskriminacije in nasilja nad invalidnimi ženskami in dekleti;

45.  ponovno poziva Komisijo, naj vloži celovito evropsko strategijo za boj proti nasilju nad ženskami s predlogom zakonodajnega instrumenta za preprečevanje nasilja zaradi spola in boj proti njemu, pri tem pa naj posebno pozornost nameni invalidnim ženskam in dekletom; poziva tudi k ustanovitvi observatorija EU za nasilje na podlagi spola;

46.  poziva k oblikovanju namenskih ukrepov politike za obravnavanje nasilja in zlorab, ki jih doživljajo invalidi in osebe z učnimi težavami, zlasti ženske in dekleta, vključno s spletnim zastraševanjem, ustrahovanjem in nadlegovanjem ter nasiljem v formalni in neformalni oskrbi;

Digitalno in medijsko vključevanje

47.  poudarja, da je treba storiti več za premagovanje stereotipov in predsodkov o invalidnosti in da morajo invalidne ženske in dekleta pridobiti večjo prepoznavnost v medijih, da bomo spremenili izključujoče norme, ki vladajo v družbi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo enakost spolov v medijskih organizacijah, predstavniških organih in ustanovah za usposabljanje, zlasti v njihovih upravnih odborih, in naj vlagajo v pobude za ozaveščanje ter pozorno spremljajo doseženi napredek;

48.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo programe in storitve za invalidke, pri čemer naj se osredotočijo na digitalno vključenost in poudarjajo izjemen potencial digitalizacije za invalidke;

49.  poudarja, da bi morale biti medijske, pa tudi njihove internetne storitve polno dostopne in da bi morale dosegati najvišje standarde odličnosti, prilagojene invalidom;

50.  poziva države članice, naj radiodifuzne hiše spodbujajo k vključevanju invalidk kot udeleženk ali voditeljic v vse vrste radiodifuzijskih medijev;

Zakonodaja in izvajanje

51.  obžaluje, da nam z veljavno evropsko strategijo o invalidnosti za obdobje 2010–2020 ni uspelo spodbuditi sprejetja učinkovitih zakonskih aktov, ukrepov in politik za odpravo segregacije in zavračanja invalidk na trgu dela in v političnem življenju ter v šolah in učnem okolju;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo politike za omogočanje in spodbujanje udeleževanja invalidnih žensk in deklet v javnem, družbenem, kulturnem, gospodarskem in političnem življenju, zlasti z zmanjšanjem ovir za mobilnost in spodbujanjem invalidk k oblikovanju organizacij in mrež in k vključevanju vanje, pa tudi s programi usposabljanja in mentorstva;

53.  poziva EU in države članice, naj oblikujejo pozitivne ukrepe za invalidke, da se spodbudijo usposabljanje, zaposlovanje, dostop do zaposlitve, ohranitev zaposlitve, enake poklicne poti, prilagoditev na delovnem mestu ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

54.  poziva Komisijo, naj razvije pozitivne ukrepe za spodbujanje pravic invalidnih žensk in deklet, vzpostavi mehanizem za spremljanje napredka ter financira zbiranje podatkov in raziskave o invalidnih ženskah in dekletih v skladu z načeli Konvencije o pravicah invalidov;

55.  poziva Komisijo, naj predstavi predlog evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2020–2030, ki bo določbe Konvencije o pravicah invalidov popolnoma vključila v prihodnjo zakonodajo, politike in programe EU ter bo skladna s Konvencijo o otrokovih pravicah in strateškimi prizadevanji za enakost spolov 2016–2019, zato da bodo lahko invalidne ženske in dekleta polno uživale svoje pravice kot vsi drugi;

56.  poziva EU in države članice, naj standarde iz konvencije vključijo v svoj pravni in politični okvir in tako zagotovijo, da se bo pristop k invalidnosti, ki temelji na človekovih pravicah, v celoti odražal v pravu in oblikovanju politik;

57.  poudarja, da bi se bilo treba prek predstavniških organizacij podrobno posvetovati z invalidnimi ženskami in dekleti ter jih dejavno vključiti v oblikovanje in izvajanje zakonodaje in politik, da se zagotovijo nediskriminacija in enake možnosti ter spremlja učinkovitost teh politik; poziva k pristnemu strukturiranemu dialogu med EU in invalidskimi organizacijami pri pripravi evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2020–2030;

58.  poudarja, da morajo biti organizacije invalidov vključene v pripravo, izvajanje in naknadno ocenjevanje projektov, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike EU;

Financiranje

59.  poziva Komisijo in države članice, naj optimizirajo strukturne sklade EU, vključno z Evropskim socialnim skladom, da bi spodbudili dostopnost za invalidke in njihovo nediskriminacijo ter povečali védenje o možnostih financiranja, na primer za zagonska podjetja in podporo podjetništvu na splošno;

o
o   o

60.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1) UL L 23, 27.1.2010, str. 35.
(2) UL C 364, 18.12.2000, str. 1.
(3) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(4) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 68.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov