Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 o izobraževanju v digitalni dobi: izzivi, priložnosti in pridobljene izkušnje za oblikovanje politike EU (2018/2090(INI))

P8_TA(2018)0485 A8-0400/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 14,

–  ob upoštevanju člena 2 Protokola h Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki določa pravico do izobraževanja,

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass) in razveljavitvi Odločbe št. 2241/2004/ES(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2018 o posodobitvi izobraževanja v EU(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o opolnomočenju deklic v Evropski uniji z izobraževanjem(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 o novih tehnologijah in odprtih izobraževalnih virih(7),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. maja 2018 o prizadevanjih za uresničitev vizije evropskega izobraževalnega prostora,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2017 o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in razveljavitvi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. maja 2016 o razvoju medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja z izobraževanjem in usposabljanjem,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2015 o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(11),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. maja 2017 z naslovom Razvoj šol in odlično poučevanje za dober začetek v življenju (COM(2017)0248),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2012 z naslovom „Evropska strategija za boljši internet za otroke“ (COM(2012)0196),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2016 z naslovom Izboljšanje in posodabljanje izobraževanja (COM(2016)0941),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. novembra 2017 o posodobitvi šolskega izobraževanja na vseh stopnjah(13),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja z dne 9. marca 2018 z naslovom Skill needs anticipation: systems and approaches. Analysis of stakeholder survey on skill needs assessment and anticipation (Predvidevanje potreb po znanjih in spretnostih: sistemi in pristopi. Analiza raziskave med zainteresiranimi stranmi o ocenjevanju in predvidevanju potreb po znanjih in spretnostih),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o politiki iz leta 2017 z naslovom DigComp 2.1: Okvir digitalnih kompetenc za državljane z osmimi ravnmi doseganja kompetenc in primeri rabe,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0400/2018),

A.  ker sta zaradi vse intenzivnejšega razvoja tehnologije digitalna družba in gospodarstvo zdaj realnost, kar pomeni, da so digitalna znanja in spretnosti ključnega pomena za uspešno poklicno samouresničevanje in osebni razvoj vseh državljanov;

B.  ker sodijo digitalne kompetence med ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, kot je opredeljeno v referenčnem okviru iz priloge k priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018;

C.  ker je inovacijska zmogljivost tehnologije med drugim odvisna od kritičnega razmišljanja, ravni digitalnih in ustvarjalnih znanj in spretnosti ljudi ter kakovosti in dosega internetne povezljivosti;

D.  ker je osnovno poznavanje digitalnih tehnologij ključno za opravljanje poglavitnih administrativnih in vsakodnevnih opravil;

E.  ker se ocenjuje, da bo v naslednjih 25 letih izginila približno polovica sedanjih delovnih mest po vsem svetu in 30 % v Evropski uniji(14), hkrati pa bodo nastajali novi poklici, za katere bodo potrebna napredna digitalna znanja in spretnosti;

F.  ker lahko digitalne kompetence, ki presegajo zahteve trga dela, izboljšujejo sedanje in prihodnje možnosti za udeležbo v življenju družbe, lajšajo izmenjavo informacij in kulturno izmenjavo ter ljudem omogočajo več vpliva na politično odločanje;

G.  ker je bistveno, da se internetu znova povrne status skupnega dobrega in se spodbudi aktivno e-državljanstvo;

H.  ker tehnološka preobrazba, ki poteka v vseh gospodarskih panogah, pomeni, da se digitalna orodja pogosto uporabljajo tudi v tradicionalno netehničnih poklicih, pri čemer se ocenjuje, da bodo v bližnji prihodnosti na devetih od desetih delovnih mest potrebna digitalna znanja in spretnosti;

I.  ker trenutno 44 % prebivalcev EU, starih od 16 do 74 let, nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, pri čemer jih 19 % sploh nima nobenih digitalnih znanj in spretnosti, razlike med državami članicami pa so velike, zato obstaja tveganje nastanka novega socialnega prepada;

J.  ker je zaradi pomena digitalnih znanj in spretnosti, sedanje vrzeli v znanjih in spretnostih, ki je zlasti izrazita med moškim in ženskami, med generacijami in različnimi socialnimi skupinami, ter razlik v digitalnih znanjih in spretnostih med državami članicami potreben skupni odziv politike;

K.  ker je bistveno, da izobraževalne ustanove učence in dijake pripravijo na soočenje z družbenimi in ekonomskimi izzivi, ki jih povzročajo hitre tehnološke in družbene spremembe, ter jih opremijo z ustreznimi znanji in spretnostmi, da se bodo znali prilagoditi izzivom digitalnega sveta;

L.  ker sta dostop do interneta ter tehnološke in digitalne opreme ter njihova uporaba spremenila družbeno vedenje in odnose, zlasti med mlajšimi deli družbe;

M.  ker je treba cilj, da naj bi se do leta 2025 vsem šolam v EU zagotovil dostop do internetne povezave s hitrostjo prenašanja/nalaganja podatkov 1 gigabit na sekundo, še doseči;

N.  ker lahko pretirana uporaba tehnološke in digitalne opreme, kot so računalniki in tablice, povzroči težave, povezane z zdravjem in dobrim počutjem, vključno s pomanjkanjem spanja, sedečim življenjskim slogom in odvisnostjo;

O.  ker je treba v strategijah za digitalno učenje upoštevati tudi raziskave o morebitnih negativnih posledicah uporabe digitalne tehnologije v zgodnjem otroštvu za razvoj možganov pri majhnih otrocih;

P.  ker bi morale biti digitalne tehnologije sestavni del na učenca osredotočenega in starosti prilagojenega pristopa v izobraževanju in ker lahko ponudijo nove in inovativne pristope k poučevanju in učenju; ker je bistveno ohranjati osebni stik med učenci in učitelji ter pri izobraževanju dajati prednost dobremu počutju in zdravemu razvoju otrok in odraslih;

Q.  ker bi bilo treba tehnologije bolje uporabljati za podpiranje nove pedagogike, osredotočene na učence kot dejavne udeležence, in sicer z orodji za raziskovalno učenje in sodelovalne delovne prostore;

R.  ker mora biti osnovno izobraževanje o kibernetski higieni in varnosti ter medijski pismenosti usmerjeno glede na starost in razvitost otrok, da bodo lahko postali kritični učenci, aktivni državljani, internetni uporabniki in oblikovalci demokratične digitalne družbe, sprejemali informirane odločitve ter se zavedali tveganj, povezanih z internetom, in jih obvladovali, na primer spletne dezinformacije, nadlegovanje in kršitve varstva osebnih podatkov; ker bi morali biti učni programi na področju kibernetske varnosti uvedeni v učne načrte za akademsko in poklicno usposabljanje;

S.  ker je lahko kakovostno inovativno digitalno učenje privlačno in interaktivno in ker lahko dopolnjuje poučevanje v obliki predavanj ter zagotavlja platforme za sodelovanje in ustvarjanje znanja;

T.  ker smo priča naraščajoči komercialni uporabi izobraževanja, ko velika digitalna podjetja poskušajo vplivati na prakso poučevanja z uvajanjem opreme, programske opreme in izobraževalnih virov ali usposabljanjem učiteljev;

U.  ker države članice za boljše izkoriščanje možnosti tehnologije potrebujejo učinkovite strategije za razvoj zmožnosti učiteljev, oblikovalci politike pa morajo biti bolj zavzeti pri iskanju podpore za ta načrt;

V.  ker javne knjižnice sodelujejo v skupnih prizadevanjih za razvoj digitalnih znanj in spretnosti državljanov z zagotavljanjem odprtih storitev za digitalno podporo v socialnem in prijaznem okolju;

W.  ker odrasli, ki so brezposelni ali na svojem delovnem mestu ne potrebujejo digitalnih znanj in spretnosti, običajno hitro zaostanejo za svojimi digitalno bolj usposobljenimi vrstniki, kar omejuje njihove zaposlitvene možnosti ter še stopnjuje socialne in ekonomske razlike;

X.  ker bodo zaradi postopne digitalizacije dela izginili številni poklici, brezposelnost pa se bo povečala; ker bodo novi poklici, ki se bodo pojavili z digitalizacijo, morda nadomestili del izgubljenih delovnih mest;

Y.  ker lahko digitalne tehnologije olajšajo dostop do znanja in učni proces in ker so lahko z njihovo uporabo vse izobraževalne strukture na različnih ravneh zlahka dostopne in vključujoče;

Z.  ker bo digitalni prehod brez ustreznih ciljno usmerjenih politik verjetno najbolj prizadel starejše in invalide;

AA.  ker je delež žensk v znanosti le 20 %, njihov delež med diplomiranimi inženirji je le 27 %(15) in med diplomanti računalništva le 20 %(16); ker v digitalnem sektorju dela 3,1-krat več moških kot žensk; ker ima le 19 % delavcev na področju IKT žensko vodjo, medtem ko je v drugih sektorjih ta delež 45 %;

AB.  ker so možnosti za vseživljenjsko učenje običajno precej bolj na voljo že visoko usposobljenim delavcem(17);

AC.  ker je stalno spremljanje in ocenjevanje digitalne usposobljenosti v organizacijah in med posamezniki osnovni pogoj za učinkovito izvajanje politik;

AD.  ker je obvladanje osnovnih prečnih znanj in spretnosti, kot so matematična pismenost, kritično razmišljanje ter spretnosti družbene komunikacije, temeljni pogoj za pridobitev digitalnih znanj in spretnosti ter kompetenc;

1.  poudarja, da je za pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti potreben skladen pristop vseživljenjskega učenja, ki temelji na formalnih, neformalnih in priložnostnih izobraževalnih okvirih, pri čemer morajo odziv politike in ciljno usmerjeni ukrepi ustrezati potrebam različnih starostnih skupin in učencev;

2.  poudarja, da je mogoče z načrtno in smiselno vključitvijo digitalne tehnologije v učne procese podpreti prehod na pedagoške pristope, ki bodo bolj usmerjeni k učencem; meni, da je treba učence usmeriti k inovativnim načinom pridobivanja znanja od spodaj navzgor, da bo prišlo do pravega preoblikovanja izobraževanja;

3.  poudarja, da je treba preoblikovati izobraževalne sisteme in sisteme usposabljanja na vseh ravneh, da bi v celoti izkoristili priložnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije in mediji, ter razvili spretnosti in kompetence, potrebne za izpolnitev zahtev družbe in trga dela v prihodnosti; ponovno poudarja, da je treba pri takšnem preoblikovanju še naprej zagotavljati pravico do osebne izpolnitve, doseči pravo ravnovesje med ustreznimi digitalnimi in življenjskimi znanji in spretnostmi ter podpirati posameznikovo odpornost, kritično razmišljanje in inovacijski potencial;

4.  meni, da izobraževalne ustanove ne bi smele zanemariti vsestranskega izobraževanja svojih učencev za oblikovanje in razvoj kritičnega in celovitega pristopa, ki jim omogoča, da se uveljavljajo kot aktivni državljani; meni, da kritičnega razmišljanja ni mogoče okrepiti le s poučevanjem digitalnih znanj in spretnosti, temveč je zanj potrebno vsestransko izobraževanje;

5.  poudarja, da je sicer bistveno izboljšati osnovne in naprednejše digitalne spretnosti učencev, a bi bilo treba še naprej negovati tradicionalna in humanistična znanja;

6.  opozarja, da Komisija v svojem akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje iz januarja 2018 priznava, da nujna prilagoditev izobraževalnih ustanov novim tehnologijam in inovativnim pedagoškim pristopom ne bi smela biti sama sebi namen, temveč orodje za izboljšanje kakovosti in povečanje vključevalnosti izobraževanja;

7.  priznava potrebo po več digitalnih znanjih, a obenem poudarja, da vpliva digitalnih tehnologij na izobraževanje trenutno ni lahko oceniti, zato je nujno treba upoštevati nevrološke raziskave o učinkih digitalne tehnologije na razvoj možganov; zato poziva k vlaganju v nepristranske in interdisciplinarne raziskave o različnih učinkih digitalnih tehnologij na področju izobraževanja, pri čemer naj se povežejo izobraževalne vede, pedagogika, psihologija, sociologija, nevroznanost in računalništvo, da bi dosegli čim bolj poglobljeno razumevanje tega, kako se otroci in odrasli odzivajo na digitalno okolje, ter kar najbolj povečali koristi uporabe digitalne tehnologije v izobraževanju in zmanjšali tveganja, ki jih prinaša; poudarja, da je treba spodbujati odgovorno uporabo digitalnih orodij ter tako zaščititi fiziološki, nevrološki in vedenjski razvoj učencev, zlasti v otroštvu, in da je treba doseči pravo ravnovesje pri vsakodnevni uporabi tehnološke in digitalne opreme tako v izobraževalnih ustanovah kot v zasebnem življenju;

8.  obžaluje, da postaja uporaba spletnih in mobilnih aplikacij ter novih tehnologij, kot je internet stvari, vse bolj razširjena, a se državljani, zlasti mladoletniki, pogosto ne zavedajo tveganj, povezanih z uporabo interneta in orodij IKT, kot so kršitve varstva osebnih podatkov, množično spremljanje končnih uporabnikov in kibernetska kazniva dejanja; zato poziva države članice, naj v učnih načrtih namenijo ustrezno vlogo varstvu podatkov in osnovam kibernetske higiene;

9.  poziva države članice, Komisijo in izobraževalne ustanove, naj z razvojem in izvajanjem preventivnih programov in kampanj ozaveščanja izboljšajo varnost otrok na spletu in obravnavajo vprašanja kibernetskega ustrahovanja, izpostavljenosti škodljivim in pretresljivim vsebinam ter drugim grožnjam kibernetski varnosti; spodbuja države članice, naj dodatno spodbujajo kampanjo „#SafeInternet4EU“;

10.  poudarja, da je treba digitalna orodja za boljše učne izkušnje in dosežke prilagoditi potrebam učencev in dijakov, da bodo postali aktivni državljani, ne samo pasivni potrošniki tehnologije;

11.  obžaluje, da je kljub možnostim za izboljšanje in razvoj različnih in prilagojenih metod učenja, ki jih prinaša digitalizacija, dosedanji vpliv digitalnih tehnologij na samo izobraževanje omejen; izraža zlasti zaskrbljenost, ker naložbe v IKT v šolah in centrih za usposabljanje še niso privedle do želene preobrazbe izobraževalnih praks; opozarja, da morajo šole in druga učna okolja podpirati učence ter se odzvati na njihove posebne potrebe z razvojem ustreznih in učinkovitih ukrepov za spodbujanje digitalnih znanj in spretnosti, zlasti pri invalidnih učencih, manjšinskih skupinah, priseljenskih skupnostih, osipnikih, dolgotrajno brezposelnih in starejših; meni, da je takšno podporo mogoče spodbuditi z uporabo novih tehnologij;

12.  ugotavlja, da je razkorak med udeležbo moških in žensk v digitalnem sektorju na področju izobraževanja, poklicne poti in podjetništva vse večji; poudarja, da je pri spodbujanju poklicnih poti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije nadvse pomembno zagotoviti pristop uravnotežene zastopanosti spolov ter da bi bilo treba podpreti več deklet in žensk pri odločanju za poklicno pot na digitalnem področju; poudarja pomen digitalnega opismenjevanja ter sodelovanja žensk in deklet v izobraževanju in usposabljanju na področju IKT; spodbuja države članice, naj uvedejo starosti primerno izobraževanje o IKT v zgodnjih fazah šolanja, s posebnim poudarkom na ukrepih, s katerimi bi premostili digitalni razkorak med spoloma ter dekletom zagotovili alternativne poti za dostop do predmetov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike, saj stereotipi o spolih, ki obdajajo te teme, in pomanjkanje vzornic dekletom predstavljajo oviro; meni, da bi lahko izpopolnjena strategija Ženske na digitalnem področju skupaj s prihodnjim akcijskim načrtom Komisije za zmanjšanje razlik med spoloma na področju tehnologije pripomogla k okrepitvi prizadevanj na tem področju;

13.  poudarja, da učenci in dijaki v šolah v nekaterih državah članicah zaradi nezadostne digitalne opreme in povezljivosti ne morejo pridobivati digitalnih znanj in spretnosti in nimajo na voljo digitalnih učnih orodij; poziva države članice, naj zagotovijo obsežne javne naložbe, da bi vsem šolam zagotovile visoko zmogljive širokopasovne povezave in v ta namen uporabile obstoječe programe EU, zlasti instrument za povezovanje Evrope, ki lahko podpira fizično infrastrukturo visoko zmogljivih širokopasovnih omrežij in sistem bonov WiFi4EU; poudarja, da bi bilo treba prizadevanja za povezljivost in financiranje osredotočiti zlasti na podeželska in prikrajšana območja ter najbolj oddaljene in gorske regije;

14.  poudarja, da izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje pri razvoju učnih programov na področju IKT in medijev v skladu s svojim specifičnim pedagoškim pristopom ter pri težavnem prehodu na bolj digitalizirano učno okolje potrebujejo pomoč Unije in držav članic ter tesno sodelovanje med vsemi deležniki, industrijo, lokalnimi in regionalnimi organi, skupnostmi in civilno družbo; v zvezi s tem poudarja, da se morajo digitalne spremembe v izobraževanju nanašati na celotno šolo in uvajati z interdisciplinarnim pristopom;

15.  poudarja, da bi morali biti učitelji in izvajalci usposabljanja v središču digitalne preobrazbe ter da zato potrebujejo ustrezno začetno pripravo in stalno usposabljanje, to pa mora vključevati module o učnih metodah, prilagojenih starosti in razvojni stopnji; vztraja, da to usposabljanje, za katerega je potreben čas, ne bi smelo biti dodatna zadolžitev poleg njihovih vsakodnevnih dejavnosti; poudarja, da poučevanje digitalnih znanj in spretnosti – celo bolj kot poučevanje drugih osnovnih znanj in spretnosti, kot sta računska in bralna pismenost – od učiteljev zahteva stalno izpopolnjevanje njihovega znanja in spretnosti; zato meni, da učitelji potrebujejo primerno, prožno in kakovostno stalno poklicno izpopolnjevanje, ki ustreza njihovim potrebam; v tem smislu pozitivno ocenjuje uporabo evropskih spletnih platform za povečanje možnosti za poklicni razvoj in spodbujanje izmenjave primerov dobre prakse;

16.  ugotavlja, da imajo izvajalci izobraževanja zaradi povečane uporabe digitalnih aplikacij pri šolskem delu zdaj večjo odgovornost; meni, da morajo biti tudi oni vključeni v učni proces in uporabo tehnologije, saj bodo svoje učence težje vključevali v učni proces, če ne bodo imeli potrebnih digitalnih znanj in spretnosti, kar bi lahko povečalo socialno izključenost;

17.  podpira in spodbuja izvajanje ukrepov za digitalizacijo upravnih postopkov v šolah, da bi dodatno zmanjšali upravno breme na vseh ravneh;

18.  spodbuja države članice, naj podprejo in financirajo regionalne in lokalne pobude, ki podpirajo kakovostne metode poučevanja, namenjene izboljšanju inovativnosti;

19.  poudarja pomen avtonomije šol za doseganje inovacij v izobraževanju;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezne smernice za zakonito uporabo odstopanj od prava avtorskih pravic na področju izobraževanja ter enostaven dostop do licenc za javne in nepridobitne ustanove formalnega in neformalnega izobraževanja; meni, da učitelji in učenci pri uporabi digitalno dostopnih virov ter pri posredovanju in učenju znanj in spretnosti potrebujejo varnost; v zvezi s tem priporoča, naj Komisija v ta namen zagotovi smernice za izobraževalne ustanove, pedagoge in učence;

21.  opozarja, da lahko pomanjkanje digitalnih orodij zniža kakovost izobraževalnih izkušenj mobilnih dijakov in študentov v Evropi; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s pilotnimi projekti, kot sta evropska študentska izkaznica in Erasmus brez papirja, da bi se začeli izvajati v naslednjem večletnem programskem obdobju; poziva države članice, naj odgovorno in učinkovito izkoristijo finančno podporo Unije ter naj v širši javnosti in pri izobraževalnih ustanovah promovirajo možnosti financiranja, da bi vsem zagotovile dostop do digitalnih učnih vsebin, orodij in rešitev;

22.  poudarja, da bi morale vlade v skladu s pristopom vseživljenjskega učenja v sodelovanju z deležniki, kot so podjetja in organizacije civilne družbe, tako v formalnih kot neformalnih okvirih zagotoviti trajnostno digitalno preobrazbo, pri kateri nihče ne bo zapostavljen;

23.  poudarja, da morata biti vključenost in inovativnost glavni načeli za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi; meni, da digitalne tehnologije ne bi smele okrepiti obstoječih neenakosti, temveč bi jih bilo treba uporabiti za premostitev digitalnega razkoraka med učenci in dijaki iz različnih socialno-ekonomskih okolij in regij EU; poudarja, da mora pristop, ki poudarja vključevanje, izkoristiti celotni potencial virov, ki jih zagotavljajo nove digitalne tehnologije, vključno s posameznikom prilagojenim izobraževanjem in partnerstvi med izobraževalnimi ustanovami, saj lahko tak pristop ljudem iz prikrajšanih skupin in ljudem z manj priložnostmi omogoči dostop do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter podpira vključevanje migrantov in beguncev;

24.  poudarja, da spodbujanje digitalnega dostopa v izobraževanju ne pomeni nujno enakega dostopa do priložnosti za učenje in da je pridobivanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti kljub vse večji dostopnosti tehnologij še vedno ovirano, digitalni razkorak pa ostaja velik; poudarja, da se po podatkih Eurostata digitalni razkorak ne zmanjšuje in da 44 % ljudi v Evropski uniji nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti(18);

25.  poudarja, da so kompleksna digitalna znanja in spretnosti, ki so potrebna za učinkovito uporabo IKT, odvisna od pridobljenih osnovnih znanj in spretnosti ter da nimajo vsi enakih pogojev, pri čemer ostajajo velike vrzeli na osnovni ravni, ki še posebej vplivajo na prikrajšane skupine in veliko število odraslih, tako da je za bolj izobražene ljudi trikrat bolj verjetno, da bodo uporabljali internet za pridobivanje novih spretnosti in ustvarjanje novih priložnosti, kot za tiste z nižjimi ravnmi izobrazbe(19), obstaja pa tudi tveganje, da bo tehnologija postala orodje za usposabljanje privilegiranih namesto priložnost za vse;

26.  poudarja, da je treba spremeniti institucionalne in pedagoške prakse šol, pa tudi v drugih učnih okoljih, tudi pri neformalnem učenju, da bi postale bolj pravične, in sicer z zagotavljanjem zelo raznovrstnih in temeljitih podpornih struktur za vse, zlasti za tiste, ki pripadajo skupinam, ki jim grozi izključenost, kot so brezposelni, migranti, nizko kvalificirani, invalidi in starejši;

27.  priporoča, naj države članice razvijejo programe za digitalno opismenjevanje v manjšinskih in regionalnih jezikih Evrope ter v učne načrte svojih šol, univerz in poklicnih šol uvedejo usposabljanje in orodja s področja jezikovnih tehnologij; ponovno poudarja, da pismenost ostaja pomemben dejavnik in nujen pogoj za napredek na področju digitalne vključenosti skupnosti;

28.  poudarja, da bi morale države članice zagotoviti podporo, ki jo potrebujejo izobraževalne ustanove za izboljšanje digitalizacije jezikov v EU; priporoča, naj šole po vsej EU uporabljajo digitalne tehnologije za več čezmejnih izmenjav na področju izobraževanja, in sicer z video konferencami in virtualnimi učilnicami; poudarja, da bi lahko imele šole po vsej EU koristi od čezmejnega dostopa do digitalnih vsebin;

29.  poudarja ključno vlogo, ki jo imajo knjižnice pri zagotavljanju digitalnih storitev državljanom in razpoložljivosti spletnega učenja in spletnih storitev v varnem okolju, ki je odprto za vse; priporoča, naj se ta prizadevanja ustrezno financirajo v okviru evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih sistemov, ki se medsebojno dopolnjujejo, ter naj se knjižnicam da širše priznanje za njihovo bistveno vlogo pri razvoju medijske pismenosti;

30.  poziva k prehodu na več priložnosti za neformalno učenje in usposabljanje na delovnem mestu ter vztraja, da so potrebni visokokakovostni, vključujoči in dobro podprti sistemi izobraževanja in usposabljanja; meni, da so ključnega pomena možnosti za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje, pri čemer je treba pomembne komponente digitalnih znanj in spretnosti vključiti v programe usposabljanja na delovnem mestu ter zagotoviti posebne načine usposabljanja zaposlenih v malih in srednjih podjetjih (MSP); poudarja pomen krepitve povezav med izobraževanjem in zaposlovanjem ter vloge vseživljenjskega poklicnega usmerjanja in svetovanja pri podpiranju dostopa do primernega, prožnega in visokokakovostnega usposabljanja in poklicne poti;

31.  poudarja, da lahko pripravništva v digitalnem sektorju študentom in mladim odraslim pomagajo pridobiti praktično digitalno znanje in spretnosti na delovnem mestu; v zvezi s tem pozdravlja novi pilotni projekt za uvedbo pripravništev na področju digitalnih priložnosti v okviru programov Erasmus+ in Obzorje 2020; poziva k ponovnemu spodbujanju te usmeritve v okviru programov novega večletnega finančnega okvira;

32.  priporoča, naj države članice v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ter ponudniki izobraževanja in usposabljanja odraslim z omejenimi digitalnimi znanji in spretnostmi omogočijo dostop do izpopolnjevanja, da bodo lahko pridobili minimalno raven digitalnih kompetenc;

33.  poziva države članice, naj v sodelovanju s podjetji, lokalnimi in regionalnimi skupnostmi, centri za izobraževanje in usposabljanje ter predstavniki civilne družbe opredelijo obstoječe vrzeli v znanju in spretnostih, razvijajo digitalno in internetno pismenost, zlasti med mladoletnimi, izboljšajo medijsko pismenost ter vzpostavijo visoko raven digitalne povezljivosti in vključenosti;

34.  pozdravlja sodelovanje podjetij pri ustanavljanju in financiranju šol;

35.  pozdravlja vzpostavitev strateških partnerstev med akademskimi in raziskovalnimi ustanovami ter javnimi in zasebnimi partnerji v okviru ključnega ukrepa 2 programa Erasmus+ za ustanovitev centrov odličnosti na področju IKT ter za spodbujanje razvoja tehnoloških zagonskih podjetij;

36.  opozarja, da sta za doseganje napredka ključna ocenjevanje in spremljanje digitalnih znanj in spretnosti; pozdravlja razvoj orodij na ravni EU za organizacije (npr. okvir digitalnih kompetenc in referenčni okvir za ključne kompetence za vseživljenjsko učenje ) in posameznike (npr. SELFIE); vendar vztraja, da morajo biti učinkovite metode ocenjevanja digitalnih znanj in spretnosti dinamične in prožne ter da jih je treba stalno posodabljati in prilagajati potrebam učencev, poleg tega pa je treba z njimi v Uniji doseči tudi precej večjo uporabo teh znanj in spretnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

37.  države članice poziva, naj v sodelovanju s Komisijo zagotovijo, da bo orodje SELFIE na voljo v regionalnih in manjšinskih jezikih držav članic;

38.  pozdravlja večji poudarek, ki je v politiki Unije namenjen digitalnim znanjem in spretnostim ter izobraževanju, kot je razvidno zlasti iz akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, ki temelji na več uspešnih malih političnih pobudah, kot so evropski teden programiranja, koalicija za digitalne spretnosti in delovna mesta ter poziv k ukrepanju na področju digitalnih spretnosti in izobraževanja iz Sofije; meni, da bi moralo biti poučevanje programiranja del širšega pristopa k izobraževanju na področju informatike ter kritičnega in računalniškega razmišljanja;

39.  vseeno ugotavlja, da pobude Unije pogosto izhajajo iz različnih generalnih direktoratov Komisije, kar onemogoča usklajen pristop k politiki glede digitalnih znanj in spretnosti;

40.  podpira večje financiranje, ki je v naslednji generaciji programov večletnega finančnega okvira na voljo za digitalna znanja in spretnosti; vztraja, da mora Komisija spodbujati sinergije in zagotavljati usklajenost med temi programi, vključno s programi Erasmus+, Obzorje Evropa, InvestEU in programom za digitalno Evropo, da se čim bolj poveča učinkovitost financiranja za razvoj visoko kakovostnih digitalnih znanj in spretnosti ter zagotovijo trajni rezultati za učence vseh starosti in iz vseh okolij; zlasti poudarja, da je treba v teh programih ter v strukturnih in investicijskih skladih zagotoviti finančna sredstva za digitalizacijo knjižnic, arhivov in muzejev, da bi se jih več uporabljalo in boljše izkoristilo na področju izobraževanja in kulture;

41.  poudarja, da mora Unija razviti zmogljivosti na področjih, kot so umetna inteligenca, velepodatki, programska oprema, kvantno računalništvo in oblikovanje spletnih strani; v zvezi s tem pozdravlja komponento digitalne spretnosti v okviru programa za digitalno Evropo;

42.  spodbuja večje sinergije med državami članicami in širšim svetom na področju spletnega izobraževanja in aktivnega e-državljanstva prek različnih mehanizmov in programov EU za zunanje ukrepe, vključno s programom Erasmus Mundus;

43.  poudarja, da lahko odprti podatki ter digitalna orodja in metode za sodelovanje omogočijo inovacije v izobraževanju in nadalje razvijajo odprto znanost ter tako prispevajo k blaginji in podjetniškemu duhu evropskega gospodarstva; poleg tega opozarja, da je zbiranje podatkov o digitalizaciji v izobraževalnih ustanovah in ustanovah za usposabljanje ter o uporabi digitalnih tehnologij pri učenju bistven dejavnik pri oblikovanju politik; zato priporoča, naj Komisija in države članice zbirajo podatke o stopnji povezljivosti izobraževalnih ustanov in ustanov za usposabljanje ter o ureditvah izdajanja digitalno certificiranih kvalifikacij in potrjevanja digitalno pridobljenih znanj in spretnosti, kar je cilj akcijskega načrta za digitalno izobraževanje;

44.  obžaluje, da na ravni EU zaenkrat ni bila oblikovana krovna strategija za digitalna znanja in spretnosti, čeprav je pomen digitalne preobrazbe za notranji trg EU očiten; meni, da razlike med državami članicami ponazarjajo potrebo po takšni strategiji;

45.  poudarja, da je treba pripraviti priporočila o minimalni ravni digitalnih kompetenc, ki bi jih morali dijaki in študentje pridobiti med šolanjem; zato poziva k uvedbi posebnega modula IKT v državah članicah, ki bi na primer temeljil na modulu PISA za informacijske in komunikacijske tehnologije, ter k vključitvi učiteljev v njegovo oblikovanje in izvajanje; poudarja, da bi moral biti ta modul IKT zasnovan tako, da bi izobraževalne ustanove v državah članicah zagotavljale enako raven digitalnih kompetenc, in sicer s tekočim ocenjevanjem namesto s pristopom, ki temelji na preizkusih znanja, ter da se hitro ugotovijo morebitne težave; spodbuja države članice k izmenjavi spoznanj in primerov dobre prakse, zlasti na področju inovacij v izobraževanju;

46.  meni, da bi bilo treba akcijski načrt za digitalno izobraževanje šteti za prvi korak k polno razviti strategiji EU o digitalnem izobraževanju ter znanjih in spretnostih na podlagi pristopa vseživljenjskega učenja, ki lahko zagotovi bolj usklajen politični okvir, obenem pa jo je mogoče prilagoditi spreminjajočim se razmeram; zato poziva Komisijo, naj kritično oceni 11 ukrepov iz načrta, tudi koliko so socialno vključevalni, da se pripravi na vmesni pregled leta 2020; opozarja, da bi moral temeljit pregled vključevati pripravljenost, da se glavna pozornost namenja le najučinkovitejšim ukrepom, da se opustijo tisti, ki niso uspešni, in da se po potrebi razvijejo novi ukrepi; poudarja, da sta izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti prek sodelovanja z neformalnimi izvajalci izobraževanja in pri težje dosegljivi odrasli populaciji trenutno očitni vrzeli v načrtu;

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 112, 2.5.2018, str. 42. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0247. (3) UL C 337, 20.9.2018, str. 135. (4) UL C 11, 12.1.2018, str. 44. (5) UL C 316, 22.9.2017, str. 182. (6) UL C 316, 22.9.2017, str. 76. (7) UL C 443, 22.12.2017, str. 31. (8) UL C 189, 4.6.2018, str. 1. (9) UL C 189, 15.6.2017, str. 15. (10) UL C 484, 24.12.2016, str. 1. (11) UL C 398, 22.12.2012, str. 1. (12) UL C 372, 20.12.2011, str. 1. (13) UL C 164, 8.5.2018, str. 24. (14) http://eskills-scale.eu/fileadmin/eskills_scale/all_final_deliverables/scale_digitalisation_report.pdf (15) Evropska komisija, Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2017. (16) Evropska komisija, Women in the Digital Age, Luxembourg, 2018. (17) Evropska komisija, skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2018. (18) Eurostat, 2016. (19) Delovni dokument služb Komisije z dne 9. oktobra 2008 o uporabi IKT v podporo inovacijam in vseživljenjskemu učenju za vse – poročilo o napredku (The use of ICT to support innovation and lifelong learning for all – A report on progress) (SEC(2008)2629).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede ponovnega prevzema obveznosti za preostale zneske prevzetih obveznosti za podporo izvajanju sklepov Sveta (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601 ali dodelitve teh zneskov za druge ukrepe v okviru nacionalnih programov (COM(2018)0719 – C8-0448/2018 – 2018/0371(COD))

P8_TA(2018)0486 A8-0370/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0719),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 78(2) in 79(2) in (4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0448/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. novembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0370/2018),

A.  ker je zaradi nujnosti utemeljeno, da se glasuje pred iztekom roka osmih tednov, kakor je določeno v členu 6 Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(1);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede ponovnega prevzema obveznosti za preostale zneske prevzetih obveznosti za podporo izvajanju sklepov Sveta (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601 ali dodelitve teh zneskov za druge ukrepe v okviru nacionalnih programov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/2000.)

(1) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 29. novembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0468).

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 11. decembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013 (COM(2018)0385 – C8-0249/2018 – 2018/0209(COD))(1)

P8_TA(2018)0487 A8-0397/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 (2)  Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta6 za obdobje 2014‒2020, je zadnji v nizu programov EU v zadnjih 25 letih, ki podpirajo izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje ter prednostnih nalog politik. V nedavni vmesni oceni je bil pozitivno ocenjen7 kot program, ki je na dobri poti, da bo učinkovit, uspešen in ustrezen. Program LIFE za obdobje 2014–2020 bi se torej moral nadaljevati z nekaterimi spremembami, ugotovljenimi v vmesni oceni in poznejših ocenah. V skladu s tem bi bilo treba pripraviti program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program) za obdobje od leta 2021. (2)  Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta6 za obdobje 2014‒2020, je zadnji v nizu programov EU v zadnjih 25 letih, ki podpirajo izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje ter prednostnih nalog politik. V nedavni vmesni oceni je bil pozitivno ocenjen7 kot program, ki je stroškovno že zelo učinkovit in na dobri poti, da bo splošno učinkovit, uspešen in ustrezen. Program LIFE za obdobje 2014–2020 bi se torej moral nadaljevati z nekaterimi spremembami, ugotovljenimi v vmesni oceni in poznejših ocenah. V skladu s tem bi bilo treba pripraviti program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program) za obdobje od leta 2021. _________________ _________________ 6 Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185). 6 Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185). 7 Report on the Mid-term Evaluation of the Programme for Environment and Climate Action (LIFE) (Poročilo o vmesni oceni programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)) (SWD(2017)0355). 7 Report on the Mid-term Evaluation of the Programme for Environment and Climate Action (LIFE) (Poročilo o vmesni oceni programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)) (SWD(2017)0355). Sprememba 102 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  V prizadevanju za doseganje ciljev Unije, določenih v zakonodaji, politiki, načrtih in mednarodnih obveznostih na področju okolja, podnebja in s tem povezane čiste energije, bi moral program prispevati k prehodu na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja ter k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, in to z neposrednimi posegi ali s podpiranjem vključevanja navedenih ciljev v druge politike. (3)  V prizadevanju za doseganje ciljev Unije, določenih v zakonodaji, politiki, načrtih in mednarodnih obveznostih na področju okolja, podnebja in s tem povezane čiste energije, bi moral program v okviru pravičnega prehoda prispevati k prehodu na čisto, krožno, energijsko učinkovito in brezemisijsko gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja in zdravja ter k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, tudi s podporo omrežju Natura 2000, učinkovitim upravljanjem ekosistemov ter bojem proti njihovem propadanju, in to z neposrednimi posegi ali s podpiranjem vključevanja navedenih ciljev v druge politike. Pravični prehod bi bilo treba doseči s posvetovanjem in dialogom s socialnimi partnerji ter zadevnimi regijami in skupnostmi. Prav tako bi jih bilo treba v največji možni meri vključiti tudi v razvoj in izvajanje projektov. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Unija si prizadeva razviti celovit odziv na cilje trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki poudarjajo neločljivo povezanost upravljanja naravnih virov za zagotovitev njihove dolgoročne razpoložljivosti, ekosistemskih storitev, njihove povezave z zdravjem ljudi ter trajnostne in socialno vključujoče gospodarske rasti. V tem duhu bi moral program precej prispevati h gospodarskemu razvoju in socialni koheziji. (4)  Unija si prizadeva razviti celovit odziv na cilje trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki poudarjajo neločljivo povezanost upravljanja naravnih virov za zagotovitev njihove dolgoročne razpoložljivosti, ekosistemskih storitev, njihove povezave z zdravjem ljudi ter trajnostne in socialno vključujoče gospodarske rasti. V tem duhu bi moral program odražati načela solidarnosti in delitve odgovornosti ter precej prispevati h gospodarskemu razvoju in socialni koheziji. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Za spodbujanje trajnostnega razvoja bi bilo treba v opredelitev in izvajanje vseh politik in dejavnosti Unije vključiti zahteve za varovanje okolja in podnebja. Zato bi bilo treba spodbujati sinergije in dopolnjevanje z drugimi programi financiranja Unije, vključno z olajšanjem financiranja dejavnosti, ki dopolnjujejo strateške integrirane projekte in strateške projekte za naravo ter podpirajo uporabo in ponavljanje rešitev, razvitih v okviru programa. Za preprečevanje podvajanja financiranja je potrebno usklajevanje. Komisija in države članice bi morale ukrepati, da bi preprečile upravno prekrivanje in breme za upravičence projektov zaradi obveznosti poročanja iz različnih finančnih instrumentov. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  Program bi moral prispevati k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, podnebja in čiste energije, zlasti agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 20308, Konvencije o biološki raznovrstnosti9 in Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah10 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum o podnebnih spremembah). (5)  Program bi moral prispevati k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, podnebja in čiste energije, zlasti agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 20308, Konvencije o biološki raznovrstnosti9, Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah10 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum o podnebnih spremembah), Konvencije UNECE o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija), Konvencije UNECE o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Baselske konvencije OZN o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja, Rotterdamske konvencije OZN o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini in njihovega odstranjevanja ter Stockholmske konvencije OZN o obstojnih organskih onesnaževalih. _________________ _________________ 8 Agenda 2030, resolucija, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015. 8 Agenda 2030, resolucija, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015. 9 93/626/EGS: Sklep Sveta z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (UL L 309, 13.12.1993, str. 1). 9 93/626/EGS: Sklep Sveta z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (UL L 309, 13.12.1993, str. 1). 10 UL L 282, 19.10.2016, str. 4. 10 UL L 282, 19.10.2016, str. 4. Spremembi 6 in 101 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Da se dosežejo splošni cilji, je posebej pomembno izvajanje svežnja o krožnem gospodarstvu11, okvira podnebne in energetske politike do leta 203012, 13, 14, zakonodaje Unije o naravi15 in sorodnih politik16, 17, 18, 19, 20. (6)  Da se dosežejo splošni cilji, je posebej pomembno izvajanje svežnja o krožnem gospodarstvu11, okvira podnebne in energetske politike do leta 203012, 13, 14, pravnega reda Unije o naravi14a, 14b, 15 in sorodnih politik16, 17, 18, 19, 20, 20a, pa tudi izvajanje20b splošnih akcijskih programov za okoljsko in podnebno politiko, sprejetih v skladu s členom 192(3) PDEU, kot je 7. okoljski akcijski program20c. _________________ _________________ 11 COM(2015)0614, 2.12.2015. 11 COM(2015)0614, 2.12.2015. 12 Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, COM(2014)0015, 22.1.2014, 12 Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, COM(2014)0015, 22.1.2014, 13 Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam, COM(2013)0216, 16.4.2013, 13 Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam, COM(2013)0216, 16.4.2013, 14 Čista energija za vse Evropejce, COM(2016)0860, 30.11.2016. 14 Čista energija za vse Evropejce, COM(2016)0860, 30.11.2016. 14a Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7). 14b Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). 15 Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo, COM(2017)0198, 27.4.2017, 15 Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo, COM(2017)0198, 27.4.2017, 16 Program „Čist zrak za Evropo“, COM(2013)0918. 16 Program „Čist zrak za Evropo“, COM(2013)0918. 17 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). 17 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). 18 Tematska strategija za varstvo tal, COM(2006)0231. 18 Tematska strategija za varstvo tal, COM(2006)0231. 19 Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, COM(2016)0501. 19 Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, COM(2016)0501. 20 Akcijski načrt o infrastrukturi za alternativna goriva na podlagi člena 10(6) Direktive 2014/94/EU, 8.11.2017. 20 Akcijski načrt o infrastrukturi za alternativna goriva na podlagi člena 10(6) Direktive 2014/94/EU, 8.11.2017. 20a Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1). 20b Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode. 20c Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171). Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Unija pripisuje velik pomen dolgoročni trajnosti rezultatov, ki jih imajo projekti LIFE, in zmogljivosti, da se ti rezultati zavarujejo in ohranijo po izvedbi projekta, med drugim z nadaljevanjem, ponavljanjem in/ali prenosom zadevnega projekta. To vključuje posebne zahteve za prosilce ter potrebo po jamstvih na ravni Unije za zagotovitev, da drugi projekti, ki jih financira Unija, ne ogrožajo rezultatov katerega koli izvedenega projekta LIFE. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  Spoštovanje zavez, ki jih je Unija sprejela v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, zahteva preoblikovanje Unije v energijsko učinkovito, nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam. Za to so potrebni ukrepi, s posebnim poudarkom na sektorjih, ki najbolj prispevajo k trenutnim ravnem emisij CO2 in onesnaževanju, ki bodo prispevali k izvajanju okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 in integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic ter pripravam za strategijo Unije za podnebje in energijo do sredine stoletja in dolgoročno. Program bi moral vključevati tudi ukrepe, ki prispevajo k izvajanju politike Unije za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zmanjša občutljivost za negativne posledice podnebnih sprememb. (7)  Spoštovanje zavez, ki jih je Unija sprejela v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, zahteva preoblikovanje Unije v trajnostno, krožno, obnovljivo, energijsko učinkovito, brezemisijsko družbo, odporno proti podnebnim spremembam. Za to so potrebni ukrepi, s posebnim poudarkom na sektorjih, ki najbolj prispevajo k trenutnim ravnem emisij toplogrednih plinov in onesnaževanju, ki bodo prispevali k izvajanju okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 in integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic ter k izvajanju strategije Unije za podnebje in energijo do sredine stoletja in dolgoročno v skladu s ciljem razogljičenja iz Pariškega sporazuma. Program bi moral vključevati tudi ukrepe, ki prispevajo k izvajanju politike Unije za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zmanjša občutljivost za negativne posledice podnebnih sprememb. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  Prehod na čisto energijo je nujen prispevek za blažitev podnebnih sprememb, ki bo koristil tudi okolju. Ukrepi za krepitev zmogljivosti, ki podpirajo prehod na čisto energijo in se do leta 2020 financirajo v okviru programa Obzorje 2020, bi se morali vključiti v program, saj njihov cilj ni financirati odličnost in ustvarjati inovacije, ampak olajšati prevzem tehnologije, ki je že na voljo in bo prispevala k blažitvi podnebnih sprememb. Vključitev teh dejavnosti za krepitev zmogljivosti v program ponuja možnosti za sinergijo med podprogrami in povečuje splošno skladnost financiranja Unije. Zato bi bilo treba zbirati in razširjati podatke o uporabi obstoječih rešitev za raziskave in inovacije v projektih LIFE, vključno iz programa Obzorje Evropa in njegovih predhodnikov. (8)  Prehod na obnovljivo, energijsko učinkovito in brezemisijsko energijo je nujen prispevek za blažitev podnebnih sprememb, ki bo koristil tudi okolju. Ukrepi za krepitev zmogljivosti, ki podpirajo prehod na čisto energijo in se do leta 2020 financirajo v okviru programa Obzorje 2020, bi se morali vključiti v program, saj njihov cilj ni financirati odličnost in ustvarjati inovacije, ampak olajšati prevzem tehnologije, ki je že na voljo za obnovljivo energijo in energijsko učinkovitost in bo prispevala k blažitvi podnebnih sprememb. Program bi moral vključiti vse deležnike in sektorje, vključene v prehod na čisto energijo, kot so stavbni sektor, industrija, promet in kmetijstvo. Vključitev teh dejavnosti za krepitev zmogljivosti v program ponuja možnosti za sinergijo med podprogrami in povečuje splošno skladnost financiranja Unije. Zato bi bilo treba zbirati in razširjati podatke o uporabi obstoječih rešitev za raziskave in inovacije v projektih LIFE, vključno iz programa Obzorje Evropa in njegovih predhodnikov. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)  Po ocenah učinka zakonodaje o čisti energiji bodo za doseganje energetskih ciljev Unije do leta 2030 v obdobju 2021–2030 potrebne dodatne naložbe v vrednosti dodatnih 177 milijard EUR na leto. Največje vrzeli so pri naložbah v razogljičenje zgradb (energijska učinkovitost in manjši obnovljivi viri energije), kjer je treba kapital usmeriti v projekte velikega obsega. Eden od ciljev podprograma za prehod na čisto energijo je krepitev zmogljivosti za razvoj in združevanje projektov, kar bi hkrati olajšalo črpanje sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter spodbudilo naložbe v čisto energijo tudi z uporabo finančnih instrumentov, ki so na voljo v okviru InvestEU. (9)  Po ocenah učinka zakonodaje o čisti energiji bodo za doseganje energetskih ciljev Unije do leta 2030 v obdobju 2021–2030 potrebne dodatne naložbe v vrednosti dodatnih 177 milijard EUR na leto. Največje vrzeli so pri naložbah v razogljičenje zgradb (energijska učinkovitost in manjši obnovljivi viri energije), kjer je treba kapital usmeriti v projekte velikega obsega. Eden od ciljev podprograma za prehod na čisto energijo je krepitev zmogljivosti za razvoj in združevanje projektov, kar bi hkrati olajšalo črpanje sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter spodbudilo naložbe v obnovljivo energijo in energijsko učinkovitost tudi z uporabo finančnih instrumentov, ki so na voljo v okviru InvestEU. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) (9a)   LIFE je edini program, ki je namenjen izrecno okolju in podnebnim spremembam in ima zato izjemno odločilno vlogo pri podpori izvajanju zakonodaje Unije na teh področjih. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Ukrep, ki je prejel prispevek iz programa, lahko prejme tudi prispevek iz katerega koli drugega programa Unije, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Ukrepi, ki prejmejo kumulativno financiranje iz različnih programov Unije, se revidirajo samo enkrat, revizija pa zajame vse vključene programe in njihova pravila, ki se uporabljajo. (11)  Ukrep, ki je prejel prispevek iz programa, lahko prejme tudi prispevek iz katerega koli drugega programa Unije, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Ukrepi, ki prejmejo kumulativno financiranje iz različnih programov Unije, bi se morali revidirati samo enkrat, revizija pa zajame vse vključene programe in njihova pravila, ki se uporabljajo. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Najnovejši sveženj Unije o pregledu izvajanja okoljske politike21 kaže, da je potreben precejšen napredek za pospešitev izvajanja pravnega reda Unije na področju okolja ter okrepitev vključevanja okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike. Zato bi moral program spodbujati doseganje potrebnega napredka z razvojem, preskušanjem in ponavljanjem novih pristopov; podpiranjem razvoja, spremljanja in pregleda politike; krepitvijo vključevanja zainteresiranih strani; vključitvijo naložb iz naložbenih programov Unije ali drugih finančnih virov ter podpiranjem ukrepov za premagovanje raznih ovir za učinkovito izvajanje ključnih načrtov, ki jih zahteva okoljska zakonodaja. (12)  Najnovejši sveženj Unije o pregledu izvajanja okoljske politike21 kaže, da je potreben precejšen napredek za pospešitev izvajanja pravnega reda Unije na področju okolja ter okrepitev vključevanja okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike. Zato bi moral program spodbujati premagovanje horizontalnih, sistemskih izzivov in temeljnih vzrokov za izvajanje pomanjkljivosti, kot je opredeljeno v okviru pregleda izvajanja okoljske politike ter spodbujati doseganje potrebnega napredka z razvojem, preskušanjem in ponavljanjem novih pristopov; podpiranjem razvoja, spremljanja in pregleda politike; izboljšanjem upravljanja na področju okolja, podnebnih sprememb in povezanega prehoda na čisto energijo, vključno s krepitvijo vključevanja javnosti in deležnikov na več ravneh, gradnjo zmogljivosti, obveščanjem in ozaveščanjem; vključitvijo naložb iz naložbenih programov Unije ali drugih finančnih virov ter podpiranjem ukrepov za premagovanje raznih ovir za učinkovito izvajanje ključnih načrtov, ki jih zahteva okoljska zakonodaja. _________________ _________________ 21 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled izvajanja okoljske politike EU: Skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate (COM(2017)0063). 21 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled izvajanja okoljske politike EU: Skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate (COM(2017)0063). Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Zaustavitev in sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti, tudi v morskih ekosistemih, zahtevata podporo za razvoj, izvajanje, izvrševanje in oceno ustrezne zakonodaje in politike Unije, vključno s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 202022, Direktivo Sveta 92/43/EGS23, Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta24 in Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta25, zlasti z razvojem baze znanja za pripravo in izvajanje politike ter z razvojem, preskušanjem, prikazom in uporabo dobrih praks in najboljših rešitev v majhnem obsegu ali prilagojenih za posebne lokalne, regionalne ali nacionalne okvire, vključno z integriranimi pristopi za izvajanje prednostnih okvirov ukrepanja, pripravljenih na podlagi Direktive 92/43/EGS. Unija bi morala spremljati svoje izdatke, povezane z biotsko raznovrstnostjo, da bi izpolnila obveznosti poročanja iz Konvencije o biološki raznovrstnosti. Izpolnjene bi morale biti tudi zahteve za spremljanje iz druge ustrezne zakonodaje Unije. (13)  Zaustavitev in sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti ter degradacija ekosistemov, tudi v morskih in drugih vodnih ekosistemih, zahtevata podporo za razvoj, izvajanje, izvrševanje in oceno ustrezne zakonodaje in politike Unije, vključno s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 202022, Direktivo Sveta 92/43/EGS23, Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta24 in Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta25, zlasti z razvojem baze znanja za pripravo in izvajanje politike ter z razvojem, preskušanjem, prikazom in uporabo dobrih praks in najboljših rešitev, kot je učinkovito upravljanje, v majhnem obsegu ali prilagojenih za posebne lokalne, regionalne ali nacionalne okvire, vključno z integriranimi pristopi za izvajanje prednostnih okvirov ukrepanja, pripravljenih na podlagi Direktive 92/43/EGS. Unija in države članice bi morale spremljati svoje izdatke, povezane z biotsko raznovrstnostjo, da bi izpolnile svoje obveznosti poročanja iz Konvencije o biološki raznovrstnosti. Izpolnjene bi morale biti tudi zahteve za spremljanje iz druge ustrezne zakonodaje Unije. _________________ _________________ 22 COM(2011)0244. 22 COM(2011)0244. 23 Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). 23 Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). 24 Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7). 24 Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7). 25 Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35). 25 Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35). Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  Najnovejša vrednotenja in ocenjevanja, vključno z vmesnim pregledom strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in preverjanjem ustreznosti zakonodaje o naravi, kažejo, da je eden glavnih razlogov za nezadostno izvajanje zakonodaje Unije o naravi in strategije za biotsko raznovrstnost pomanjkanje ustreznega financiranja. Glavni instrumenti Unije za financiranje, vključno z [Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo], lahko veliko prispevajo k zadovoljevanju navedenih potreb. Program lahko še izboljša učinkovitost takega vključevanja s strateškimi projekti za naravo, namenjenimi pospeševanju izvajanja zakonodaje in politike Unije o naravi in biotski raznovrstnosti, vključno z ukrepi iz prednostnih okvirov ukrepanja, pripravljenih v skladu z Direktivo 92/43/EGS. Strateški projekti za naravo bi morali podpirati programe ukrepov v državah članicah za vključevanje ustreznih ciljev za naravo in biotsko raznovrstnost v druge politike in programe financiranja, kar bi zagotovilo, da se za izvajanje teh politik zberejo ustrezna sredstva. Države članice bi se lahko v svojih strateških načrtih za skupno kmetijsko politiko odločile, da bodo delež odobrenih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja uporabile za podpiranje ukrepov, ki dopolnjujejo strateške projekte za naravo, kot so opredeljeni v tej uredbi. (14)  Najnovejša vrednotenja in ocenjevanja, vključno z vmesnim pregledom strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in preverjanjem ustreznosti zakonodaje o naravi, kažejo, da je eden glavnih razlogov za nezadostno izvajanje zakonodaje Unije o naravi in strategije za biotsko raznovrstnost pomanjkanje ustreznega financiranja. Glavni instrumenti Unije za financiranje, vključno z [Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo], lahko veliko prispevajo k zadovoljevanju navedenih potreb, pod pogojem, da je financiranje dopolnilno. Program lahko še izboljša učinkovitost takega vključevanja s strateškimi projekti za naravo, namenjenimi pospeševanju izvajanja zakonodaje in politike Unije o naravi in biotski raznovrstnosti, vključno z ukrepi iz prednostnih okvirov ukrepanja, pripravljenih v skladu z Direktivo 92/43/EGS. Strateški projekti za naravo bi morali podpirati programe ukrepov za pomoč pri vključevanju ustreznih ciljev za naravo in biotsko raznovrstnost v druge politike in programe financiranja, kar bi zagotovilo, da se za izvajanje teh politik zberejo ustrezna sredstva. Države članice bi se lahko v svojih strateških načrtih za skupno kmetijsko politiko odločile, da bodo delež odobrenih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja uporabile za podpiranje ukrepov, ki dopolnjujejo strateške projekte za naravo, kot so opredeljeni v tej uredbi. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Prostovoljna shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z morsko, in trajnostne rabe ekosistemskih storitev, vključno s pristopi za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev podnebnih sprememb, ki temeljijo na ekosistemih, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah ter na čezmorskih ozemljih Unije. Shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih pomaga ozaveščati o ekološkem pomenu najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti. Čezmorske države in ozemlja so se v svojih ministrskih izjavah leta 2017 in 2018 zahvalile za ta sistem majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost. Primerno je, da se programu omogoči, da še naprej financira sisteme majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih. (15)  Prostovoljna shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z morsko, in trajnostne rabe ekosistemskih storitev, vključno s pristopi za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev podnebnih sprememb, ki temeljijo na ekosistemih, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah ter na čezmorskih ozemljih Unije. Na podlagi pripravljalnega ukrepa BEST, sprejetega leta 2011, kasnejšega programa BEST 2.0 in projekta BEST RUP shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih pomaga ozaveščati o ekološkem pomenu najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj ter o njihovi ključni vlogi za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti. Komisija ocenjuje, da znaša potreba po finančni podpori za projekte na terenu na teh ozemljih 8 milijonov EUR na leto. Čezmorske države in ozemlja so se v svojih ministrskih izjavah leta 2017 in 2018 zahvalile za ta sistem majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost. Zato je primerno, da se s programom še naprej financirajo majhna nepovratna sredstva za biotsko raznovrstnost, vključno z gradnjo zmogljivosti in kapitalizacijo ukrepov, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  Spodbujanje krožnega gospodarstva zahteva spremembo miselnosti glede oblikovanja, proizvodnje, potrošnje in odlaganja materialov in izdelkov, vključno s plastiko. Program bi moral prispevati k prehodu na model krožnega gospodarstva tako, da bi bila finančna pomoč namenjena več subjektom (podjetjem, javnim organom in potrošnikom), zlasti z uporabo, razvojem in ponovno uporabo najboljše tehnologije, dobrih praks in najboljših rešitev, prilagojenih posebnim lokalnim, regionalnim ali nacionalnim okoliščinam, vključno s celostnimi pristopi za izvajanje načrtov ravnanja z odpadki in preprečevanja nastajanja odpadkov. S podpiranjem izvajanja strategije za plastiko se lahko sprejmejo zlasti ukrepi za reševanje problema morskih odpadkov. (16)  Spodbujanje krožnega gospodarstva in učinkovite rabe virov zahteva spremembo miselnosti glede oblikovanja, proizvodnje, potrošnje in odlaganja materialov in izdelkov, vključno s plastiko. Program bi moral prispevati k prehodu na model krožnega gospodarstva tako, da bi bila finančna pomoč namenjena več subjektom (podjetjem, javnim organom, civilni družbi in potrošnikom), zlasti z uporabo, razvojem in ponovno uporabo najboljše tehnologije, dobrih praks in najboljših rešitev, prilagojenih posebnim lokalnim, regionalnim ali nacionalnim okoliščinam, vključno s celostnimi pristopi za uporabo hierarhije ravnanja z odpadki in izvajanje načrtov ravnanja z odpadki in preprečevanja nastajanja odpadkov. S podpiranjem izvajanja strategije za plastiko se lahko sprejmejo zlasti ukrepi za reševanje problema morskih odpadkov. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo) (16a)  Visoka raven varstva okolja je temeljnega pomena za zdravje in dobro počutje državljanov Unije. Program bi moral podpirati cilj Unije, da se kemikalije proizvajajo in uporabljajo na način, ki vodi do zmanjšanja na najmanjšo možno mero velikih škodljivih učinkov na zdravje ljudi in okolje, ter da se razvije strategija Unije za nestrupeno okolje. Program bi moral podpirati dejavnosti za boljše izvajanje Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, da se dosežejo ravni hrupa, ki ne povzročajo večjih negativnih posledic in tveganj za zdravje ljudi. ___________________ 1a Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa – Izjava Komisije v spravnem odboru o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12). Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Dolgoročni cilj EU za politiko o zraku je doseči ravni kakovosti zraka, ki ne povzročajo pomembnih negativnih vplivov na zdravje ljudi niti ga ne ogrožajo. Ozaveščenost javnosti o onesnaženosti zraka je visoka, državljani pa od organov pričakujejo ukrepanje. Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta26 poudarja vlogo, ki jo lahko ima financiranje Unije pri doseganju ciljev s področja čistega zraka. Zato bi moral program podpirati projekte, vključno s strateškimi integriranimi projekti, ki imajo zmožnost, da zberejo večji prispevek javnih in zasebnih sredstev, prikazujejo dobre prakse in spodbujajo izvajanje načrtov in zakonodaje o kakovosti zraka, in to na lokalni, regionalni, medregionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni. (17)  Dolgoročni cilj EU za politiko o zraku je doseči ravni kakovosti zraka, ki ne povzročajo pomembnih negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje niti ga ne ogrožajo, hkrati pa krepijo sinergije med izboljšanjem kakovosti zraka in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Ozaveščenost javnosti o onesnaženosti zraka je visoka, državljani pa od organov pričakujejo ukrepanje, zlasti na področjih, kjer so prebivalstvo in ekosistemi izpostavljeni visokim ravnem onesnaževal zraka. Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta26 poudarja vlogo, ki jo lahko ima financiranje Unije pri doseganju ciljev s področja čistega zraka. Zato bi moral program podpirati projekte, vključno s strateškimi integriranimi projekti, ki imajo zmožnost, da zberejo večji prispevek javnih in zasebnih sredstev, prikazujejo dobre prakse in spodbujajo izvajanje načrtov in zakonodaje o kakovosti zraka, in to na lokalni, regionalni, medregionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni. _________________ _________________ 26 Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1). 26 Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1). Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)  Varstvo in obnova morskega okolja sta eden splošnih ciljev okoljske politike Unije. Program bi moral podpirati: upravljanje, ohranjanje, obnovo in spremljanje biotske raznovrstnosti in morskih ekosistemov zlasti na morskih območjih omrežja Natura 2000 ter varstvo vrst v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, pripravljenimi v skladu z Direktivo 92/43/EGS; doseganje dobrega okoljskega stanja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta28; spodbujanje čistega in zdravega morja; izvajanje evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu, zlasti za reševanje problematike izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov; in spodbujanje sodelovanja Unije v mednarodnem upravljanju oceanov, ki je bistveno za doseganje ciljev agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in za zagotavljanje zdravih oceanov za prihodnje rodove. Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo v okviru programa bi morali vključevati ustrezne ukrepe za varstvo morskega okolja. (19)  Varstvo in obnova vodnega okolja sta eden splošnih ciljev okoljske politike Unije. Program bi moral podpirati: upravljanje, ohranjanje, obnovo in spremljanje biotske raznovrstnosti in vodnih ekosistemov zlasti na morskih območjih omrežja Natura 2000 ter varstvo vrst v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, pripravljenimi v skladu z Direktivo 92/43/EGS; doseganje dobrega okoljskega stanja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta28; spodbujanje čistega in zdravega morja; izvajanje evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu, zlasti za reševanje problematike izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov; in spodbujanje sodelovanja Unije v mednarodnem upravljanju oceanov, ki je bistveno za doseganje ciljev agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in za zagotavljanje zdravih oceanov za prihodnje rodove. Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo v okviru programa bi morali vključevati ustrezne ukrepe za varstvo vodnega okolja. _________________ _________________ 28 Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19). 28 Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19). Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) (19a)  Sedanji ohranitveni status območij Natura 2000 na kmetijskih zemljiščih je zelo slab, kar kaže, da ta območja še vedno potrebujejo zaščito. Sedanja plačila iz skupne kmetijske politike za območja Natura 2000 so najučinkovitejši način za ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetijskih območjih1a. Vendar taka plačila niso zadostna in ne predstavljajo dovolj velike vrednosti naravnega kapitala. Da se spodbudi okoljsko varstvo teh območij, bi bilo zato treba povečati plačila iz skupne kmetijske politike za območja Natura 2000. _________________ 1a G. Pe’er, S. Lakner, R. Müller, G. Passoni, V. Bontzorlos, D. Clough, F. Moreira, C. Azam, J. Berger, P. Bezak, A. Bonn, B. Hansjürgens, L. Hartmann, J. Kleemann, A. Lomba, A. Sahrbacher, S. Schindler, C. Schleyer, J. Schmidt, S.Schüler, C. Sirami, M. von Meyer-Höfer in Y. Zinngrebe (2017). Is the CAP Fit for purpose? An evidence based fitness-check assessment. (Ali SKP ustreza potrebam? Pregled ustreznosti na podlagi dokazov.) Leipzig, German Centre for Integrative Biodiversity Research (iDiv) Halle-Jena-Leipzig. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 (20)  Za izboljšanje upravljanja zadev na področju okolja in podnebnih sprememb ter povezanih zadev v zvezi s prehodom na čisto energijo je treba v posvetovanje o zadevnih politikah in njihovo izvajanje vključiti civilno družbo, in sicer z ozaveščanjem javnosti, sodelovanjem potrošnikov in vključevanjem širšega kroga zainteresiranih strani, vključno z nevladnimi organizacijami. (20)  Za izboljšanje upravljanja zadev na področju okolja in podnebnih sprememb ter povezanih zadev v zvezi s prehodom na čisto energijo je treba tudi s pomočjo komunikacijske strategije, ki bo upoštevala nove medije in družbena omrežja, v posvetovanje o zadevnih politikah in njihovo izvajanje vključiti civilno družbo, in sicer z ozaveščanjem javnosti, večjim sodelovanjem potrošnikov in vključevanjem širšega kroga deležnikov na več ravneh, vključno z nevladnimi organizacijami. Zato je primerno, da program podpira obsežen niz nevladnih organizacij, pa tudi omrežij za nepridobitne subjekte, ki zasledujejo cilj v splošnem interesu Unije in so dejavni predvsem na področju okoljskih ali podnebnih ukrepov, in da se nepovratna sredstva dodeljujejo na konkurenčen in pregleden način, da bi tovrstnim nevladnim organizacijam, omrežjem in subjektom pomagali pri učinkovitem prispevanju k politiki Unije in pri povečevanju njihove zmogljivosti, da postanejo učinkovitejši partnerji. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 (21)  Izboljšanje upravljanja na vseh ravneh bi moral biti medsektorski cilj za vse podprograme programa, hkrati pa bi moral program podpirati razvoj in izvajanje horizontalne zakonodaje o okoljskem upravljanju, vključno z zakonodajo o izvajanju Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah29. (21)  Izboljšanje upravljanja na vseh ravneh bi moral biti medsektorski cilj za vse podprograme programa, hkrati pa bi moral program podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje okoljskega in podnebnega pravnega reda ter učinkovito usklajevanje z njim ter njegovo uveljavljanje, zlasti horizontalne zakonodaje o okoljskem upravljanju, vključno z zakonodajo o izvajanju Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah29,29a, tudi v zvezi z Odborom za skladnost z Aarhuško konvencijo. _________________ _________________ 29 UL L 124, 17.5.2005, str. 4. 29 UL L 124, 17.5.2005, str. 4. 29a Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13). Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 (22)  Program bi moral subjekte na trgu pripraviti za prehod na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam in jih pri tem podpirati s preskušanjem novih poslovnih priložnosti, nadgradnjo poklicnih znanj, olajševanjem dostopa potrošnikov do trajnostnih izdelkov in storitev, vključevanjem in opolnomočenjem usmerjevalcev mnenj ter preskušanjem novih metod za prilagajanje obstoječih procesov in poslovnega okolja. Da bi podprli prevzemanje trajnostnih rešitev na širšem trgu, bi bilo treba spodbujati sprejemanje v širši javnosti in vključevanje potrošnikov. (22)  Program bi moral subjekte na trgu pripraviti za prehod na čisto, krožno, energijsko učinkovito, brezemisijsko gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam in jih pri tem podpirati s preskušanjem novih poslovnih priložnosti, nadgradnjo poklicnih znanj, olajševanjem dostopa potrošnikov do trajnostnih izdelkov in storitev, vključevanjem in opolnomočenjem usmerjevalcev mnenj ter preskušanjem novih metod za prilagajanje obstoječih procesov in poslovnega okolja. Da bi podprli prevzemanje trajnostnih rešitev na širšem trgu, bi bilo treba spodbujati sprejemanje v širši javnosti in vključevanje potrošnikov. Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) (22a)  Program je zasnovan za podporo predstavljanju tehnik, pristopov in primerov dobre prakse, ki se lahko znova uporabijo in nadgradijo. Inovativne rešitve bi prispevale k izboljšanju okoljske učinkovitosti in trajnosti, zlasti pri razvoju trajnostnih kmetijskih praks na območjih, ki so dejavna na področjih podnebja, vode, tal, biotske raznovrstnosti in odpadkov. Pri tem je treba poudariti sinergije z drugimi programi in politikami, kot sta evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti in sistem EU za okoljsko ravnanje in presojo. Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)  Velike naložbe v okolje in podnebne ukrepe na ravni Unije financirajo zlasti večji programi financiranja Unije (vključevanje). Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo, ki bodo pripravljeni v okviru programa, bi morali glede na svojo katalitično vlogo spodbujati priložnosti za financiranje v okviru navedenih programov financiranja in drugih virov financiranja, kot so nacionalni skladi, ter ustvarjati sinergijo. (23)  Velike naložbe v okolje in podnebne ukrepe na ravni Unije financirajo zlasti večji programi financiranja Unije. Zato je zelo nujno potrebno okrepiti prizadevanja za vključevanje, da se zagotovi preverjanje drugih programov financiranja Unije glede trajnosti, biotske raznovrstnosti in podnebja ter da se v vse instrumente Unije vključijo zaščitni ukrepi glede trajnosti. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje skupne metodologije in učinkovitih ukrepov za zagotovitev, da drugi programi in politike Unije ne vplivajo negativno na projekte LIFE. Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo, ki bodo pripravljeni v okviru programa, bi morali glede na svojo katalitično vlogo spodbujati priložnosti za financiranje v okviru navedenih programov financiranja in drugih virov financiranja, kot so nacionalni skladi, ter ustvarjati sinergijo. Sprememba 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo) (23a)  Uspeh strateških projektov za naravo in strateških integriranih projektov je odvisen od tesnega sodelovanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi in nedržavnimi subjekti, povezanimi s programskimi cilji. Načela preglednosti in razkrivanja glede odločitev v zvezi z razvojem, izvajanjem, ocenjevanjem in spremljanjem projektov bi se zato morala uporabljati zlasti v primeru vključevanja ali v primeru, ko so vključeni viri financiranja. Sprememba 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 (24)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z obveznostmi Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in zavezami glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in prizadevanju za doseganje splošnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih podpiranju podnebnih ciljev. Pričakuje se, da bodo ukrepi iz tega programa 61 % skupnih finančnih sredstev programa prispevali za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. (24)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb na usklajen in ambiciozen način ter v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU vsaj 25 % namenjenih za podnebne cilje, in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najpozneje pa do leta 2027. Pričakuje se, da bodo ukrepi iz tega programa [61 %] skupnih finančnih sredstev programa prispevali za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Sprememba 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 (25)  Glede na člen 349 PDEU ter posebne potrebe in občutljivost najbolj oddaljenih regij bi bilo treba pri izvajanju programa ustrezno upoštevati strategijo za te regije. Poleg okoljske in podnebne politike ter politike za prehod na čisto energijo bi bilo treba upoštevati tudi druge politike Unije. (25)  Glede na člen 349 PDEU ter posebne potrebe in občutljivost najbolj oddaljenih regij bi bilo treba pri izvajanju programa ustrezno upoštevati strategijo za te regije. V zvezi s tem bi bilo treba ustrezno okrepiti financiranje Unije in držav članic. Poleg okoljske in podnebne politike ter politike za prehod na čisto energijo bi bilo treba upoštevati tudi druge politike Unije. Sprememba 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 (26)  Komisija bi morala za pomoč pri izvajanju programa sodelovati z nacionalnimi kontaktnimi točkami programa, organizirati seminarje in delavnice, objavljati sezname projektov, ki se financirajo v okviru programa, ali izvajati druge dejavnosti za obveščanje o rezultatih projektov in omogočanje izmenjave izkušenj, znanja in dobrih praks ter ponavljanja rezultatov projektov v celotni Uniji. Take dejavnosti bi morale biti usmerjene predvsem na države članice, ki črpajo malo sredstev, ter omogočiti komunikacijo in sodelovanje med upravičenci projektov, prosilci ali zainteresiranimi stranmi v okviru dokončanih ali tekočih projektov na istem področju. (26)  Komisija bi morala za pomoč pri izvajanju programa sodelovati z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi kontaktnimi točkami programa, tudi pri vzpostavitvi svetovalne mreže na lokalni ravni, da se olajša razvoj projektov z veliko dodano vrednostjo in političnim vplivom ter da se zagotovi nudenje informacij o dopolnilnem financiranju, prenosljivosti projektov in dolgoročni trajnosti, organizirati seminarje in delavnice, objavljati sezname projektov, ki se financirajo v okviru programa, ali izvajati druge dejavnosti, kot so medijske kampanje, za boljše obveščanje o rezultatih projektov in omogočanje izmenjave izkušenj, znanja in dobrih praks ter ponavljanja rezultatov projektov v celotni Uniji, s čimer bi spodbujali sodelovanje in obveščanje. Take dejavnosti bi morale biti usmerjene predvsem na države članice, ki črpajo malo sredstev, ter omogočiti komunikacijo in sodelovanje med upravičenci projektov, prosilci ali zainteresiranimi stranmi v okviru dokončanih ali tekočih projektov na istem področju. Pomembno je, da so v obveščanje in sodelovanje vključeni tudi regionalni in lokalni organi ter deležniki. Sprememba 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 a (novo) (28a)  Najnižje in najvišje stopnje sofinanciranja bi bilo treba določiti na ravneh, ki so potrebne za ohranjanje učinkovite stopnje podpore, ki jo zagotavlja program, obenem pa upoštevati potrebno prožnost in prilagodljivost, ki je potrebna za odzivanje na obstoječo vrsto ukrepov in subjektov. Sprememba 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 (31)  Vrste financiranja in metode izvajanja po tej uredbi bi se morale izbrati na podlagi njihove zmožnosti, da dosežejo specifične cilje ukrepov in rezultate, ob upoštevanju predvsem stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanih tveganj neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi se tudi morala preučiti uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto. (31)  Vrste financiranja in metode izvajanja po tej uredbi bi se morale izbrati na podlagi njihove zmožnosti, da dosežejo specifične cilje ukrepov in rezultate, ob upoštevanju predvsem stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanih tveganj neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi se tudi morala preučiti uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto. Komisija bi morala zagotoviti, da je izvajanje lahko razumljivo, spodbujati pa mora tudi dejansko poenostavitev za nosilce projektov. Sprememba 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 a (novo) (36a)  Da bi se zagotovilo, da sta pomoč iz programa in njegovo izvajanje skladna s politikami in prednostnimi nalogami Unije in da dopolnjujeta druge finančne instrumente Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za dopolnitev te uredbe s sprejetjem večletnih delovnih programov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Sprememba 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 (38)  Ker ciljev te uredbe, in sicer prispevanja k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, podnebja in čiste energije, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ti cilji zaradi obsega ali učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. (38)  Ker ciljev te uredbe, in sicer prispevanja k visoki ravni varstva okolja in ambicioznim podnebnim ukrepom z dobrim upravljanjem in pristopom z več deležniki ter k uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, biotske raznovrstnosti, podnebja, krožnega gospodarstva ter obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ti cilji zaradi obsega ali učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 S to uredbo se vzpostavi program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program). S to uredbo se vzpostavi program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program), ki zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja. V uredbi so določeni cilji programa, proračun za to obdobje, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja. Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 (1)  „strateški projekti za naravo“ pomeni projekte, ki podpirajo doseganje ciljev Unije na področju narave in biotske raznovrstnosti z izvajanjem usklajenih programov ukrepov v državah članicah za vključevanje teh ciljev in prednostnih nalog v druge politike in instrumente financiranja, vključno z usklajenim izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, sprejetih v skladu z Direktivo 92/43/EGS; (1)  „strateški projekti za naravo“ pomeni projekte, ki podpirajo doseganje ciljev Unije na področju narave in biotske raznovrstnosti z izvajanjem usklajenih programov ukrepov, zlasti za vključevanje teh ciljev in prednostnih nalog v druge politike in instrumente financiranja, vključno z usklajenim izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, sprejetih v skladu z Direktivo 92/43/EGS; Sprememba 103 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 1.  Splošni cilj programa je prispevati k prehodu na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, vključno s prehodom na čisto energijo, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja ter k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, s čimer prispeva k trajnostnemu razvoju. 1.  Splošni cilj programa je prispevati k prehodu na čisto, krožno, energijsko učinkovito brezemisijsko gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, varovati in izboljšati kakovost okolja ter ustaviti in preusmeriti trend izgube biotske raznovrstnosti in propadanja ekosistemov, s čimer prispeva k trajnostnemu razvoju. Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka a (a)  razviti, prikazati in spodbujati inovativne tehnike in pristope za doseganje ciljev zakonodaje in politike Unije o okolju in podnebnih ukrepih, vključno s prehodom na čisto energijo, in prispevati k uporabi dobrih praks v zvezi z naravo in biotsko raznovrstnostjo; (a)  razviti, prikazati in spodbujati inovativne tehnike in pristope za doseganje ciljev zakonodaje in politike Unije o okolju in podnebnih ukrepih, vključno s prehodom na čisto, obnovljivo energijo in z izboljšanjem energetske učinkovitosti, ter prispevati k bazi znanja, učinkovitemu upravljanju in uporabi dobrih praks v zvezi z naravo in biotsko raznovrstnostjo, tudi prek podpore omrežju Nature 2000; Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka b (b)  prispevati k razvoju, izvajanju, spremljanju in izvrševanju zadevne zakonodaje in politik Unije, vključno z izboljševanjem upravljanja s krepitvijo zmogljivosti javnih in zasebnih subjektov ter vključevanjem civilne družbe; (b)  prispevati k razvoju, izvajanju, spremljanju, učinkoviti skladnosti in izvrševanju zadevne zakonodaje in politik Unije, zlasti s podpiranjem izvajanja splošnih okoljskih akcijskih programov Unije, ki so bili sprejeti na podlagi člena 192(3) PDEU in izboljševanjem okoljskega in podnebnega upravljanja na vseh ravneh, vključno z izboljševanjem upravljanja s krepitvijo zmogljivosti javnih in zasebnih subjektov ter vključevanjem civilne družbe; Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 5 450 000 000 EUR v tekočih cenah. 1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 6 442 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (7 272 000 000 EUR v tekočih cenah). Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 2.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je: 2.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je: (a)  3 500 000 000 EUR za področje okolja, od tega (a)  4 715 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (5 322 000 000 EUR v tekočih cenah, kar predstavlja 73,2 % skupnih finančnih sredstev programa) za področje okolja, od tega (1)  2 150 000 000 EUR za podprogram za naravo in biotsko raznovrstnost in (1)  2 829 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (3 261 000 000 EUR v tekočih cenah, kar predstavlja 44,9 % skupnih finančnih sredstev programa) za podprogram za naravo in biotsko raznovrstnost in (2)  1 350 000 000 EUR za podprogram za krožno gospodarstvo in kakovost življenja; (2)  1 886 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (2 060 580 000 EUR v tekočih cenah, kar predstavlja 28,3% skupnih finančnih sredstev programa) za podprogram za krožno gospodarstvo in kakovost življenja; (b)  1 950 000 000 EUR za področje podnebnih ukrepov, od tega (b)  1 950 000 000 EUR za področje podnebnih ukrepov, od tega (1)  950 000 000 EUR za podprogram za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic; (1)  950 000 000 EUR za podprogram za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic; (2)  1 000 000 000 EUR za podprogram za prehod na čisto energijo. (2)  1 000 000 000 EUR za podprogram za prehod na čisto energijo. Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države: 1.  Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države, če spoštujejo vsa pravila in vse predpise: Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 6 a (novo) Člen 6a Mednarodno sodelovanje Med izvajanjem programa je sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, njihovimi institucijami in organi mogoče, kadar je to potrebno za uresničevanje splošnih ciljev iz člena 3. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 7 Program se bo izvajal tako, da se zagotovi skladnost z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, programom Obzorje Evropa, instrumentom za povezovanje Evrope in skladom InvestEU, da se zagotovi sinergija, predvsem v sklopu strateških integriranih projektov in strateških projektov za naravo, ter se podpreta uporaba in ponavljanje rešitev, razvitih v okviru programa. Komisija zagotovi skladno izvajanje programa, Komisija in države članice pa doslednost in usklajevanje z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, programom Obzorje Evropa, instrumentom za povezovanje Evrope, sistemom za trgovanje z emisijami, skladom za inovacije in skladom InvestEU, da se zagotovi sinergija, predvsem v sklopu strateških integriranih projektov in strateških projektov za naravo, ter se podpreta uporaba in ponavljanje rešitev, razvitih v okviru programa. Komisija in države članice zagotovijo dopolnjevanje na vseh ravneh. Komisija opredeli posebne ukrepe, mobilizira ustrezna finančna sredstva v okviru drugih programov Unije ter omogoči usklajeno in povezano izvajanje dopolnilnih ukrepov, ki se financirajo iz drugih virov. Sprememba 104 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Program se izvaja v okviru pravičnega prehoda, pri čemer so zadevne skupnosti in ozemlja vključeni v razvoj in izvajanje projektov, zlasti s posvetovanji in dialogom. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 3.  Projekti iz podprograma za naravo in biotsko raznovrstnost v zvezi z upravljanjem, obnovo in spremljanjem območij Natura 2000 v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES se podpirajo v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, sprejetimi v skladu z Direktivo 92/43/EGS. 3.  Projekti iz podprograma za naravo in biotsko raznovrstnost v zvezi z upravljanjem, obnovo in spremljanjem območij Natura 2000 v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES upoštevajo prednostne ukrepe iz nacionalnih in regionalnih načrtov, strategij in politik, med drugim tudi iz prednostnih okvirov ukrepanja, sprejetih v skladu z Direktivo 92/43/EGS. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 4.  Z nepovratnimi sredstvi se lahko financirajo dejavnosti zunaj Unije, če je projekt namenjen za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije, dejavnosti zunaj Unije pa so potrebne za zagotavljanje učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo na ozemljih držav članic. 4.  Z nepovratnimi sredstvi se lahko financirajo dejavnosti zunaj države članice ali z njo povezane čezmorske države ali ozemlja, če je projekt namenjen za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije, dejavnosti zunaj Unije pa so potrebne za zagotavljanje učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo na ozemljih držav članic ali v čezmorski državi ali ozemlju, ali za podporo mednarodnim sporazumom, katerih pogodbenica je Unija. Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 – točka a – točka 3 (3)  drugi tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavkov 4 do 6; (3)  drugi tretji državi, navedeni v večletnih programih dela, pod pogoji iz odstavkov 4 do 6; Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 6 a (novo) 6a.   Da bi zagotovili učinkovito uporabo sredstev programa in učinkovito sodelovanje pravnih subjektov iz odstavka 4, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 21 sprejeme delegirane akte, da dopolni ta člen z določitvijo, v kolikšni meri morajo ti pravni subjekti prispevati k okoljski in podnebni politiki Unije, ki je zadostna, da se jih šteje kot upravičene do programa. Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 12 a (novo) Člen 12a Postopki predložitve in izbora projektov 1.  S programom se uvedeta naslednja postopka za predložitev in izbor projektov: (a)  poenostavljen postopek v dveh fazah na podlagi predloga in ocene povzetka, , ki jima sledi še celotni predlog, za kandidate, katerih predlogi so bili uvrščeni v ožji izbor; (b)  standarden postopek v eni fazi le na podlagi predložitve in ocene celotnega predloga. Če se namesto poenostavljenega uporabi standardni postopek, se to utemelji v delovnem programu ob upoštevanju organizacijskih in operativnih omejitev vsakega podprograma in, kadar je primerno, vsakega razpisa za zbiranje predlogov. 2.  Za namene odstavka 1 „povzetek“ pomeni besedilo, ki obsega največ deset strani in zajema opis vsebine projekta, potencialne partnerje, možne omejitve in krizni načrt za njihovo reševanje ter izbrano strategijo, s katero se zagotovijo rezultati tudi po koncu samega projekta, upravne obrazce za upravičence, ki sodelujejo pri projektu, in podroben proračun projekta. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 13 Člen 13 Člen 13 Merila za dodelitev Merila za dodelitev Merila za dodelitev se določijo v razpisih za zbiranje predlogov, pri čemer se upošteva naslednje: Merila za dodelitev se opredelijo v večletnih programih dela, kot so določeni v členu 17, in razpisih za zbiranje predlogov, pri čemer se upošteva naslednje: (a)  projekti, financirani s programom, ne smejo ogrožati okoljskih in podnebnih ciljev programa ali zadevnih ciljev programa s področja čiste energije, po možnosti pa naj spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil; (a)  projekti, financirani s programom, ne škodujejo okoljskim in podnebnim ciljem programa ali zadevnim ciljem programa s področja čiste energije, ter spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil, kadar je to mogoče; (aa)  projekti zagotavljajo stroškovno učinkovit pristop ter so tehnično in finančno usklajeni; (ab)  prednost imajo projekti z največjim potencialnim prispevkom k doseganju ciljev, določenih v členu 3; (b)  prednost imajo projekti, ki zagotavljajo dodatne koristi in spodbujajo sinergijo med podprogrami iz člena 4; (b)  prednost imajo projekti, ki zagotavljajo dodatne koristi in spodbujajo sinergijo med podprogrami iz člena 4; (c)  prednost imajo projekti, ki imajo največ možnosti, da bodo ponovljeni in da jih bo prevzel javni ali zasebni sektor ali da bodo pritegnili največ naložb ali finančnih sredstev (katalitični potencial); (c)  projekti, ki imajo največ možnosti, da bodo ponovljeni in da jih bo prevzel javni ali zasebni sektor ali da bodo pritegnili največ naložb ali finančnih sredstev (katalitični potencial), pri vrednotenju dobijo dodatne točke; (d)  zagotovljena je ponovljivost rezultatov standardnih projektov ukrepov; (d)  zagotovljena je ponovljivost rezultatov standardnih projektov ukrepov; (e)  projekti, ki izhajajo iz rezultatov drugih projektov, financiranih iz programa, predhodnih programov ali z drugimi sredstvi Unije, ali jih nadgradijo, so upravičeni do bonusa pri ocenjevanju; (e)  projekti, ki izhajajo iz rezultatov drugih projektov, financiranih iz programa, predhodnih programov ali z drugimi sredstvi Unije, ali jih nadgradijo, so upravičeni do bonusa pri ocenjevanju; (f)  če je primerno, se poseben poudarek nameni projektom na geografskih območjih, ki imajo posebne potrebe ali so posebej občutljiva, kot so območja s posebnimi okoljskimi izzivi ali naravnimi omejitvami, čezmejna območja ali najbolj oddaljene regije. (f)  po potrebi se poseben poudarek nameni biogeografskemu ravnovesju projektov in projektom na geografskih območjih, ki imajo posebne potrebe ali so posebej občutljiva, kot so območja s posebnimi okoljskimi izzivi ali naravnimi omejitvami, čezmejna območja, območja z visoko naravno vrednostjo ali najbolj oddaljene regije. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 1.  Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru tega programa, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Pravila vsakega programa Unije, ki prispeva, se uporabljajo za njegov ustrezen prispevek k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega celotnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora različnih programov Unije pa se lahko izračuna na podlagi sorazmernega plačila v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo. 1.  Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru tega programa, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Da bi bili ukrepi, financirani z drugimi programi Unije, upravičeni do prispevkov v skladu s programom, ne smejo ogrožati okoljskih ali podnebnih ciljev, določenih v členu 3. Pravila vsakega programa Unije, ki prispeva, se uporabljajo za njegov ustrezen prispevek k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega celotnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora različnih programov Unije pa se lahko izračuna na podlagi sorazmernega plačila v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo. Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 2.  Ukrepi, ki so prejeli certifikat „Pečat odličnosti“, ali izpolnjujejo naslednje kumulativne in primerjalne pogoje: 2.  Ukrepi, ki so prejeli certifikat „Pečat odličnosti“, ali izpolnjujejo naslednje kumulativne in primerjalne pogoje: (a)  ocenjeni so bili v razpisu za zbiranje ponudb v okviru programa, (a)  ocenjeni so bili v razpisu za zbiranje ponudb v okviru programa, (b)  izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa, (b)  izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa, (c)  zaradi proračunskih omejitev jih ni mogoče financirati v okviru navedenega razpisa, (c)  zaradi proračunskih omejitev jih ni mogoče financirati v okviru navedenega razpisa, so lahko deležni podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, in sicer v skladu s členom 67(5) Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom 8 Uredbe (EU) XX [financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], pod pogojem, da so takšni ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki zagotavlja podporo. so lahko deležni podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, in sicer v skladu s členom 67(5) Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom 8 Uredbe (EU) XX [financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], pod pogojem, da so takšni ukrepi skladni s cilji in merili za upravičenost zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki zagotavlja podporo. Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe. Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe, pri čemer se ustrezno upoštevajo zahteve glede trajnosti in preglednosti. Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 17 – naslov Delovni program Večletni delovni program Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 1.  Program se bo izvajal z vsaj dvema večletnima delovnima programoma iz člena 110 finančne uredbe. V delovnih programih se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. 1.  Program se bo izvajal z vsaj dvema večletnima delovnima programoma iz člena 110 finančne uredbe. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo teh večletnih delovnih programov. Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 a (novo) 1a.   Komisija med pripravo večletnih delovnih programov poskrbi za ustrezno posvetovanje s sozakonodajalcema in zadevnimi deležniki, tudi z organizacijami civilne družbe. Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 – točka a a (novo) (aa)  najnižje in najvišje stopnje sofinanciranja, različno razporejene med podprogrami, določenimi v členu 4, in upravičeni ukrepi iz člena 10, za katere je najvišja stopnja sofinanciranja v prvem večletnem programu dela za ukrepe iz točk (a), (b) in (d) člena 10(2) največ [60 %] upravičenih stroškov in [75 %] za projekte, ki se financirajo iz podprograma narava in biotska raznovrstnost, namenjene prednostnim habitatom ali vrstam v okviru izvajanja Direktive 92/43/EGS oziroma vrstam ptic, ki jih kot prednostne za financiranje šteje odbor za prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku, ustanovljen v skladu s členom 16 Direktive 2009/147/ES, če je to potrebno za uresničevanje cilja ohranjanja; Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 – točka a b (novo) (ab)  najvišji skupni znesek, rezerviran za operacije mešanega financiranja; Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 – točka d a (novo) (da)  okvirne časovne razporede za javne razpise v obdobju večletnega delovnega programa; Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 – točka d b (novo) (db)  tehnično metodologijo za postopek predložitve in izbora projektov ter merila za izbiro in dodelitev nepovratnih sredstev projektom. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Prvi večletni delovni program traja štiri leta, drugi pa tri leta. Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 b (novo) 2b.  Komisija zagotovi, da se neporabljena sredstva v posameznem javnem razpisu prerazporedijo med različne vrste ukrepov iz člena 10(2). Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 c (novo) 2c.  Komisija pri razvoju večletnih delovnih programov zagotovi posvetovanje z deležniki. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 1.  Ocenjevanje se opravi pravočasno, da prispeva k postopku odločanja. 1.  Ocenjevanje se opravi pravočasno, da prispeva k postopku odločanja, ob ustreznem upoštevanju vidikov skladnosti, sinergij, dodane vrednosti Unije in dolgoročne vzdržnosti, pri čemer se kot vodilno načelo uporabljajo prednostne naloge ustreznega okoljskega akcijskega programa. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 2.  Vmesna ocena programa se izvede, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. 2.  Vmesna ocena programa se izvede, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje tri leta po začetku njegovega izvajanja, pri tem pa se uporabijo kazalniki učinkov in rezultatov, določeni v skladu s Prilogo II. Ocena po potrebi vsebuje predlog za spremembo te uredbe. Ocena zajema vsaj naslednje: (a)  kvalitativne in kvantitativne vidike izvajanja programa; (b)  učinkovitost porabe sredstev; (c)  stopnjo, do katere so bili doseženi cilji vseh ukrepov, ter po potrebi podrobno opredelitev rezultatov in učinkov; (d)  dejanski ali pričakovani uspeh projektov pri doseganju učinka vzvoda v zvezi z drugimi sredstvi Unije ob upoštevanju zlasti koristi povečane skladnosti z drugimi finančnimi instrumenti Unije; (e)  obseg, v katerem so dosežene sinergije med cilji in njihovim dopolnjevanjem z drugimi relevantnimi programi Unije; (f)  dodano vrednost Unije in dolgoročni vpliv programa za sprejetje odločitve o obnovi, spremembi ali opustitvi ukrepov; (g)  obseg, v katerem so vključeni deležniki; (h)  kvantitativno in kvalitativno analizo prispevkov programa k stanju ohranjenosti habitatov in vrst, navedenih v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3 3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po končanem obdobju iz drugega odstavka člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. 3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po končanem obdobju iz drugega odstavka člena 1, Komisija opravi končno oceno programa in jo dopolni z zunanjim in neodvisnim naknadnim poročilom o oceni, ki zajema izvajanje in rezultate programa. Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 4 4.  Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. 4.  Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter rezultate svojih ocen da na voljo javnosti. Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju projektov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. 1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju projektov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. V ta namen prejemniki uporabljajo logotip programa, kot je prikazan v Prilogi IIa, za vse dejavnosti sporočanja, ta logotip pa se pojavi na oglasnih deskah, opaznih javnosti na strateških mestih. Vse trajno blago, pridobljeno v programu LIFE, nosi logotip programa, razen če Komisija odloči drugače. Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 4 4.  Vrnjena sredstva iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1293/2013, se lahko vložijo v finančne instrumente, vzpostavljene v okviru [sklada InvestEU]. 4.  Vrnjena sredstva iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1293/2013, se prerazporedijo med ukrepe v okviru tega programa. Sprememba 71 Predlog uredbe Priloga II – točka 2 – točka 2.1 – alinea 3 a (novo) –  kemikalije Sprememba 72 Predlog uredbe Priloga II – točka 2 – točka 2.1 – alinea 5 a (novo) –  hrup Sprememba 73 Predlog uredbe Priloga II – točka 2 – točka 2.1 – alinea 5 b (novo) –  uporabo virov in učinkovitost Sprememba 74 Predlog uredbe Priloga II – točka 2 – točka 2.2 a (novo) 2.2a.  Ozaveščenost javnosti Sprememba 75 Predlog uredbe Priloga II a (novo) PRILOGA IIa Logotip programa

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0397/2018).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (COM(2017)0011 – C8-0010/2017 – 2017/0004(COD))

P8_TA(2018)0488 A8-0142/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0011),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 153(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0010/2017),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 24. oktobra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0142/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/130.)

(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 56.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 11. decembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah Uredbe (ES) št. 178/2002 [o splošni živilski zakonodaji], Direktive 2001/18/ES [o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje], Uredbe (ES) št. 1829/2003 [o gensko spremenjenih živilih in krmi], Uredbe (ES) št. 1831/2003 [o krmnih dodatkih], Uredbe (ES) št. 2065/2003 [o aromah dima], Uredbe (ES) št. 1935/2004 [o materialih, namenjenih za stik z živili], Uredbe (ES) št. 1331/2008 [o skupnem postopku odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila], Uredbe (ES) št. 1107/2009 [o fitofarmacevtskih sredstvih] in Uredbe (EU) 2015/2283 [o novih živilih] (COM(2018)0179 – C8-0144/2018 – 2018/0088(COD))(1)

P8_TA(2018)0489 A8-0417/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Osnutek zakonodajne resolucije   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 1 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43, člena 114 in člena 168(4)(b) Pogodbe, ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43, člena 114, člena 168(4)(b) in člena 192(1) Pogodbe, Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Obvladovanje in ocenjevanje tveganj ter obveščanje o njih bi morali med drugim temeljiti na dosledni uporabi previdnostnega načela. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)   Zato je treba zagotoviti celovit in stalen postopek obveščanja o tveganju med celotnim postopkom analize tveganja, ki vključuje odgovorne za oceno tveganja in odgovorne za obvladovanje tveganja na ravni Unije in nacionalni ravni. Navedeni postopek bi bilo treba združiti z odprtim dialogom med vsemi zainteresiranimi stranmi, da se zagotovita skladnost in doslednost v postopku analize tveganja. (4)   Zato je treba zagotoviti pregleden, neodvisen, stalen in vključujoč postopek obveščanja o tveganju med celotnim postopkom analize tveganja, ki bo vključeval odgovorne za oceno tveganja in odgovorne za obvladovanje tveganja na ravni Unije in nacionalni ravni. S tem postopkom bi se povrnilo zaupanje državljanov, da je ves postopek podprt s ciljem te uredbe, ki je zagotoviti visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi ter varstva interesov potrošnika. S postopkom bi moralo biti mogoče prispevati tudi k participativnemu in odprtemu dialogu med vsemi deležniki, zlasti z javnostjo, da se zagotovijo izključna prevlada javnega interesa ter točnost, celovitost, preglednost, skladnost in odgovornost v postopku analize tveganja. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Ob podpisu trgovinskih sporazumov se mora Unija prepričati, da živilska zakonodaja tretjih partnerskih držav določa vsaj tako varnost hrane kot zakonodaja Unije, da se zagotovi varnost potrošnikov in prepreči nelojalna konkurenca evropskim izdelkom. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti skladni, ustrezni in pravočasni razlagi ugotovitev ocene tveganja ter tudi načinov, kako te pripomorejo k odločitvam za obvladovanje tveganja, skupaj z drugimi upoštevanja vrednimi dejavniki, kadar je to ustrezno. (5)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti točni, jasni, objektivni in pravočasni razlagi ugotovitev ocene tveganja ter tudi načinov, kako pripomorejo k odločitvam za obvladovanje tveganja, skupaj z drugimi upoštevanja vrednimi dejavniki, kadar je to ustrezno. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  V ta namen je treba določiti splošne cilje in načela obveščanja o tveganju, ob upoštevanju vloge odgovornih za oceno tveganja in odgovornih za obvladovanje tveganja. (6)  V ta namen je treba določiti splošne cilje in načela obveščanja o tveganju. Pri tem bi bilo treba upoštevati vloge odgovornih za oceno tveganja in odgovornih za obvladovanje tveganja ter jim zagotoviti neodvisnost. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  V splošnem načrtu bi morali biti opredeljeni ključni dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri dejavnostih obveščanja o tveganju, kot so različne ravni tveganja, vrsta tveganja in njegove morebitne posledice za javno zdravje, koga in kaj tveganje neposredno ali posredno prizadene, ravni izpostavljenosti tveganju, zmožnost obvladovanja tveganja in drugi dejavniki, ki vplivajo na dojemanje tveganja, vključno s stopnjo nujnosti, veljavnim zakonodajnim okvirom in razmerami na zadevnem trgu. V splošnem načrtu bi morali biti opredeljeni tudi orodja in kanali, ki jih je treba uporabiti, ter vzpostavljeni ustrezni mehanizmi za zagotovitev usklajenega obveščanja o tveganju. (8)  V splošnem načrtu bi morala biti določena praktična ureditev za dajanje javnosti na voljo potrebnih informacij za doseganje visoke ravni preglednosti v postopku obvladovanja tveganja. V njem bi morali biti opredeljeni ključni dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri dejavnostih obveščanja o tveganju, kot so različne ravni tveganja, vrsta tveganja in njegove morebitne posledice za javno zdravje, zdravje živali in okolje, koga in kaj tveganje neposredno ali posredno prizadene, ravni izpostavljenosti tveganju, zmožnost zmanjšanja ali obvladovanja tveganja in drugi dejavniki, ki vplivajo na dojemanje tveganja, vključno s stopnjo nujnosti, veljavnim zakonodajnim okvirom in razmerami na zadevnem trgu. V splošnem načrtu bi morali biti opredeljeni tudi orodja in kanali, ki jih je treba uporabiti, ter vzpostavljeni ustrezni mehanizmi za zagotovitev usklajenega obveščanja o tveganju. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)   Preglednost postopka ocenjevanja tveganja prispeva k temu, da potrošniki in splošna javnost v večji meri priznavajo legitimnost Agencije za izpolnjevanje njenih nalog, povečuje njihovo zaupanje v delo Agencije ter zagotavlja, da je Agencija bolj odgovorna državljanom Unije v demokratičnem sistemu. Zato je bistveno ohraniti zaupanje splošne javnosti in drugih zainteresiranih strani v postopek analize tveganja, na katerem temelji živilska zakonodaja Unije, in zlasti v ocenjevanje tveganja, vključno z organizacijo in neodvisnostjo Agencije ter preglednostjo. (9)   Izboljšanje preglednosti postopka ocenjevanja tveganja bi prispevalo k temu, da bi potrošniki in splošna javnost v večji meri priznavali legitimnost Agencije za izpolnjevanje njenih nalog, da bi se povečalo njihovo zaupanje v delo Agencije ter zagotovilo, da bo Agencija bolj odgovorna državljanom Unije v demokratičnem sistemu. Zato je bistveno ponovno vzpostaviti zaupanje splošne javnosti in drugih deležnikov v postopek analize tveganja, na katerem temelji živilska zakonodaja Unije, in zlasti v ocenjevanje tveganja, vključno z organizacijo, delovanjem in neodvisnostjo Agencije ter preglednostjo. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Sestavo upravnega odbora Agencije je primerno uskladiti s skupnim pristopom k decentraliziranim agencijam, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah iz leta 201222. črtano __________________ 22 https://europa.eu/european-union/sites/europaeu/files/docs/body/joint_statement_and_common_approach_2012_sl.pdf. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Izkušnje kažejo, da je vloga upravnega odbora Agencije usmerjena v upravne in finančne vidike in ne vpliva na neodvisnost njenega znanstvenega dela. Zato je v upravni odbor Agencije primerno vključiti predstavnike vseh držav članic, hkrati pa zagotoviti, da imajo navedeni predstavniki izkušnje zlasti na področju ocenjevanja tveganja. (11)  Izkušnje kažejo, da je vloga upravnega odbora Agencije usmerjena v upravne in finančne vidike in ne vpliva na neodvisnost njenega znanstvenega dela. Zato je v upravni odbor Agencije primerno vključiti predstavnike vseh držav članic, Komisije, Evropskega parlamenta ter civilne družbe in panožnih združenj, hkrati pa zagotoviti, da imajo navedeni predstavniki izkušnje zlasti na področju ocenjevanja tveganja in se preprečijo nasprotja interesov. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Upravni odbor bi bilo treba izbrati tako, da se zagotovijo najvišji standardi strokovne usposobljenosti in širok obseg ustreznih izkušenj predstavnikov držav članic, Evropskega parlamenta in Komisije. (12)  Upravni odbor bi bilo treba izbrati tako, da se zagotovijo najvišji standardi strokovne usposobljenosti in zavezanosti varovanju zdravja in okolja ter širok obseg ustreznih izkušenj predstavnikov držav članic, Evropskega parlamenta in Komisije. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Pri preverjanju ustreznosti splošne živilske zakonodaje so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti pri dolgoročni zmogljivosti Agencije za ohranjanje strokovnega znanja na visoki ravni. Zlasti se je zmanjšalo število kandidatov, ki se prijavljajo za člane znanstvenih svetov. Sistem je zato treba okrepiti, države članice pa bi morale imeti aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju zadostnega nabora strokovnjakov za izpolnjevanje potreb sistema Unije za ocenjevanje tveganja v smislu visoke ravni strokovnega znanja, neodvisnosti in večdisciplinarnega strokovnega znanja. (13)  Pri preverjanju ustreznosti splošne živilske zakonodaje so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti pri dolgoročni zmogljivosti Agencije za ohranjanje strokovnega znanja na visoki ravni prek strokovnega kadra. Poleg tega se je zmanjšalo število kandidatov, ki se prijavljajo za člane znanstvenih svetov, in treba bi bilo preučiti, kaj je razlog za upad. Dve tretjini strokovnjakov v znanstvenih svetih prihaja iz šestih držav članic. Ker je trenutno okoli 20 odstotkov nacionalnih strokovnjakov iz Združenega kraljestva, se bodo te težave z izstopom Združenega kraljestva iz Unije še zaostrile. Da bi se z njimi učinkoviteje spopadli, bi bilo torej treba sistem okrepiti in spodbujati, kandidate bi bilo treba spodbujati k prijavi, države članice pa bi morale podpreti razširjanje pozivov Agencije k prijavi interesa za članstvo v znanstvenih svetih, da se zagotovi zadosten nabor neodvisnih strokovnjakov, in sicer z izvajanjem podpornih ukrepov ter z uporabo spodbud in nagrad za povečanje ravni sodelovanja in zanimanja za udejstvovanje v njem. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  Da bi ocenjevanje tveganja ostalo neodvisno od obvladovanja tveganja in drugih interesov na ravni Unije, je primerno, da predlog članov znanstvenih svetov s strani držav članic, izbor članov, ki ga opravi izvršni direktor Agencije, in njihovo imenovanje, ki ga opravi upravni odbor Agencije, temeljijo na strogih merilih, ki zagotavljajo odličnost in neodvisnost strokovnjakov in hkrati potrebno večdisciplinarno strokovno znanje vsakega sveta. Zato je prav tako nujno, da je v izbor in imenovanje navedenih znanstvenih strokovnjakov vključen tudi izvršni direktor, katerega naloga je ščititi interese Agencije in zlasti neodvisnost njenega strokovnega znanja. Vzpostaviti bi bilo treba tudi dodatne ukrepe, ki bodo omogočili neodvisno delovanje znanstvenih strokovnjakov. (14)  Da bi ocenjevanje tveganja ostalo neodvisno od obvladovanja tveganja in drugih interesov na ravni Unije, je primerno, da predlog članov znanstvenih svetov, izbor članov, ki ga opravi izvršni direktor Agencije, in njihovo imenovanje, ki ga opravi upravni odbor Agencije, temeljijo na strogih merilih, ki zagotavljajo odličnost in neodvisnost strokovnjakov in hkrati potrebno večdisciplinarno strokovno znanje vsakega sveta. Zato je prav tako nujno, da je v izbor in imenovanje navedenih znanstvenih strokovnjakov vključen tudi izvršni direktor, ki je zakoniti predstavnik Agencije in katerega naloga je ščititi interese Agencije, spremljati njeno uspešnost in zlasti neodvisnost njenega strokovnega znanja. Vzpostaviti bi bilo treba tudi dodatne ukrepe, vključno s primernim denarnim nadomestilom, ki bodo omogočili neodvisno delovanje znanstvenih strokovnjakov in zadosten čas, ki ga bodo lahko namenili ocenjevanju tveganja za Agencijo. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Bistveno je, da se zagotovi učinkovito delovanje Agencije in izboljša trajnost njenega strokovnega znanja. Zato je treba okrepiti podporo, ki jo Agencija in države članice zagotavljajo za delo znanstvenih svetov Agencije. Agencija bi zlasti morala organizirati pripravljalno delo v podporo nalogam, ki jih opravljajo znanstveni sveti, tudi tako, da od osebja Agencije ali nacionalnih znanstvenih organizacij, ki se povezujejo z Agencijo, zahteva, da pripravijo osnutek pripravljalnih znanstvenih mnenj, za katere bo opravljen medsebojni strokovni pregled in ki jih bodo sprejeli znanstveni sveti. (15)  Bistveno je, da se zagotovi učinkovito delovanje Agencije in izboljša trajnost njenega strokovnega znanja. Zato je treba okrepiti podporo, ki jo Agencija in države članice zagotavljajo za delo znanstvenih svetov Agencije. Agencija bi zlasti morala organizirati pripravljalno delo v podporo nalogam, ki jih opravljajo znanstveni sveti, tudi tako, da od osebja Agencije ali nacionalnih znanstvenih organizacij, ki se povezujejo z Agencijo, zahteva, da pripravijo osnutek pripravljalnih znanstvenih mnenj, za katere bo opravljen medsebojni strokovni pregled in ki jih bodo sprejeli znanstveni sveti. To ne sme posegati v neodvisnost znanstvenih ocen Agencije. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  Postopki odobritve temeljijo na načelu, da mora vlagatelj dokazati, da predmet postopka odobritve izpolnjuje varnostne zahteve Unije glede na znanstvena dognanja, s katerimi razpolaga. To načelo temelji na predpostavki, da se javno zdravje bolje varuje, če dokazno breme nosi vlagatelj, ki mora dokazati, da je določen predmet varen, preden se da na trg, namesto da bi javni organi morali dokazati, da predmet ni varen, da bi se lahko prepovedalo njegovo dajanje na trg. Poleg tega se javna sredstva ne bi smela uporabljati za naročanje dragih študij, ki bodo na koncu industriji pomagale dati izdelek na trg. V skladu s tem načelom in veljavnimi regulativnimi zahtevami morajo vlagatelji v podporo vlogam za odobritev na podlagi sektorske živilske zakonodaje Unije predložiti ustrezne študije, vključno s preizkusi, da se dokažeta varnost in v nekaterih primerih učinkovitost predmeta. (16)  Postopki odobritve temeljijo na načelu, da mora vlagatelj dokazati, da predmet postopka odobritve izpolnjuje varnostne zahteve Unije glede na znanstvena dognanja, s katerimi razpolaga. To načelo temelji na predpostavki, da se javno zdravje in okolje bolje varujeta, če dokazno breme nosi vlagatelj, ki mora dokazati, da je določen predmet varen, preden se da na trg, namesto da bi javni organi morali dokazati, da predmet ni varen, da bi se lahko prepovedalo njegovo dajanje na trg. Poleg tega se javna sredstva ne bi smela uporabljati za naročanje dragih študij, ki bodo na koncu industriji pomagale dati izdelek na trg. V skladu s tem načelom in veljavnimi regulativnimi zahtevami morajo vlagatelji v podporo vlogam za odobritev na podlagi sektorske živilske zakonodaje Unije predložiti ustrezne študije, vključno s preizkusi, da se dokažeta varnost in v nekaterih primerih učinkovitost predmeta. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo) (16a)  Primerjava med agencijami Unije kaže, da je postopek odobritve, ki v Agenciji traja do 55 mesecev, petkrat daljši kot pri Evropski agenciji za zdravila (EMA). To podjetja odvrača od naložb v inovativne izdelke, dolgoročno pa se zmanjšuje konkurenčnost Unije. Poleg tega dolgi postopki odobritve zmanjšujejo zaupanje v Agencijo. Zato je primerno, da se z ustreznim osebjem in finančnimi sredstvi zagotovi učinkovitost ocene tveganja. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Obstajajo določbe o vsebini vlog za odobritev. Bistvenega pomena je, da je vloga za odobritev, ki se predloži Agenciji za oceno tveganja, v skladu z veljavnimi specifikacijami, da se zagotovi, da Agencija pripravi znanstveno oceno najvišje kakovosti. Vlagatelji ter zlasti mala in srednja podjetja pa teh specifikacij ne razumejo vedno jasno. Zato bi bilo primerno, da bi Agencija na zahtevo svetovala morebitnemu vlagatelju o veljavnih pravilih in zahtevani vsebini vloge za odobritev, preden se vloga uradno vloži, ne da bi pri tem obravnavala zasnovo študij, ki jih je treba predložiti, za kar bi bil še naprej odgovoren vlagatelj. Za preglednost tega postopka bi bilo treba nasvet Agencije objaviti. (17)  Obstajajo določbe o vsebini vlog za odobritev. Bistvenega pomena je, da je vloga za odobritev, ki se predloži Agenciji za oceno tveganja, v skladu z veljavnimi specifikacijami, da se zagotovi, da Agencija pripravi znanstveno oceno najvišje kakovosti. Vlagatelji ter zlasti mala in srednja podjetja pa teh specifikacij ne razumejo vedno jasno. Zato bi bilo primerno, da bi Agencija na zahtevo svetovala morebitnemu vlagatelju o veljavnih pravilih in zahtevani vsebini vloge za odobritev, preden se vloga uradno vloži. Komisija bi morala do ... [36 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] oceniti vpliv splošnih nasvetov na delovanje Agencije. Oceniti bi morala zlasti njihov vpliv na dodeljevanje sredstev Agencije in na njeno neodvisnost. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  Agencija bi morala poznati predmet vseh študij, ki jih izvede vlagatelj v zvezi s prihodnjo vlogo za odobritev na podlagi živilske zakonodaje Unije. Zato je potrebno in primerno, da nosilci dejavnosti, ki naročijo študije, in laboratoriji, ki te študije izvajajo, študije ob naročilu priglasijo Agenciji. Informacije o priglašenih študijah bi bilo treba objaviti šele po objavi ustrezne vloge za odobritev v skladu z veljavnimi pravili o preglednosti. (18)  Agencija bi morala poznati predmet vseh študij, ki jih izvede vlagatelj v zvezi s prihodnjo vlogo za odobritev ali obnovitev na podlagi živilske zakonodaje Unije. Zato je potrebno in primerno, da nosilci dejavnosti, ki naročijo študije, in laboratoriji, ki te študije izvajajo, študije ob naročilu iz Unije ali tretjih držav priglasijo Agenciji. Informacije o priglašenih študijah bi bilo treba objaviti šele po objavi ustrezne vloge za odobritev ali obnovitev v skladu z veljavnimi pravili o preglednosti. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 (20)  Obstajajo nekateri pomisleki javnosti, da ocena Agencije v zvezi z odobritvijo temelji predvsem na študijah industrije. Agencija že pregleduje znanstveno literaturo, da bi lahko upoštevala druge podatke in študije o predmetu, na katerega se nanaša njena ocena. Da se zagotovi dodatna raven jamstva, ki omogoča dostop Agencije do vseh ustreznih znanstvenih podatkov in študij o predmetu postopka odobritve, je primerno predvideti posvetovanje s tretjimi osebami, da se ugotovi, ali so na voljo drugi relevantni znanstveni podatki ali študije. Da bi povečali učinkovitost posvetovanja, bi to moralo potekati po objavi študij iz vloge za odobritev, ki jih je predložila industrija, v skladu s pravili o preglednosti iz te uredbe. (20)  Obstajajo nekateri pomisleki javnosti, da ocena Agencije v zvezi z odobritvijo temelji predvsem na študijah industrije. V primeru nove vloge za odobritev ali postopka za obnovitev bi morala Agencija vedno pregledati znanstveno literaturo, da bi lahko upoštevala druge podatke in študije o predmetu, na katerega se nanaša njena ocena, in po potrebi zahtevati dodatne študije. Agencija bi morala zagotoviti javni dostop do vse ustrezne znanstvene literature o tej zadevi, ki jo ima. Da se zagotovi dodatna raven jamstva, ki omogoča dostop Agencije do vseh ustreznih znanstvenih podatkov in študij o predmetu postopka odobritve, je primerno predvideti posvetovanje s tretjimi osebami, da se ugotovi, ali so na voljo drugi relevantni znanstveni podatki ali študije. Da bi povečali učinkovitost posvetovanja, bi to moralo potekati takoj po objavi študij iz vloge za odobritev, ki jih je predložila industrija, v skladu s pravili o preglednosti iz te uredbe. Sprememba 158 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 (21)  Študije, vključno s preizkusi, ki jih predložijo nosilci dejavnosti v podporo vlogam za odobritev na podlagi sektorske živilske zakonodaje Unije, so običajno v skladu z mednarodno priznanimi načeli, ki zagotavljajo enotno podlago za njihovo kakovost, zlasti z vidika ponovljivosti rezultatov. Vendar se v nekaterih primerih lahko pojavijo težave glede skladnosti z veljavnimi standardi, zato so vzpostavljeni nacionalni sistemi za preverjanje te skladnosti. Primerno je določiti dodatno raven jamstev, da bi splošni javnosti dali zagotovila glede kakovosti študij in določili okrepljen sistem presoj, v skladu s katerim bi Komisija preverjala nadzor držav članic nad izvajanjem navedenih načel v laboratorijih, ki izvajajo take študije in preizkuse. (21)  Študije, vključno s preizkusi, ki jih predložijo nosilci dejavnosti v podporo vlogam za odobritev na podlagi sektorske živilske zakonodaje Unije, bi morale temeljiti na neodvisni strokovno pregledani literaturi ali biti v skladu z mednarodno priznanimi standardi in načeli dobre laboratorijske prakse, ki zagotavljajo enotno podlago za njihovo kakovost, zlasti z vidika ponovljivosti rezultatov. Vendar se v nekaterih primerih lahko pojavijo težave glede skladnosti z veljavnimi standardi, zato so vzpostavljeni nacionalni sistemi za preverjanje te skladnosti. Primerno je določiti dodatno raven jamstev, da bi splošni javnosti dali zagotovila glede kakovosti študij in določili okrepljen sistem presoj, v skladu s katerim bi Komisija v sodelovanju s svojim direktoratom za presoje in analize na področju zdravja in hrane preverjala nadzor držav članic ali tretjih držav nad izvajanjem navedenih načel v laboratorijih, ki izvajajo take študije in preizkuse v Uniji in tretjih državah. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) (21a)  V postopek je treba vgraditi dovolj prožnosti, da je takoj mogoče upoštevati nov vpogled v resne zdravju škodljive učinke, tudi če niso posebej zajeti z regulativnimi zahtevami glede podatkov. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 (22)  Varnost hrane je občutljivo vprašanje bistvenega pomena za vse državljane Unije. Poleg ohranjanja načela, da breme za dokazovanje skladnosti z zahtevami Unije nosi industrija, je pomembno vzpostaviti dodatno orodje za preverjanje za obravnavo posebnih primerov, ki so za družbo zelo pomembni in povzročajo polemiko glede varnosti, tj. naročanje dodatnih študij za preverjanje dokazov, uporabljenih v postopku ocenjevanja tveganja. Ker bi se tako izjemno orodje za preverjanje financiralo iz proračuna Unije in ker bi morala njegova uporaba ostati sorazmerna, bi morala biti za naročila takih preveritvenih študij odgovorna Komisija. Upoštevati bi bilo treba dejstvo, da mora biti področje uporabe naročenih študij v nekaterih posebnih primerih širše od zadevnega dokaza (če so na primer na voljo nova znanstvena dognanja). (22)  Varnost hrane je občutljivo vprašanje bistvenega pomena za vse državljane Unije. Poleg ohranjanja načela, da breme za dokazovanje skladnosti z zahtevami Unije nosi industrija, je pomembno vzpostaviti dodatno orodje za preverjanje za obravnavo posebnih primerov, ki so za družbo zelo pomembni in povzročajo polemiko glede varnosti, tj. naročanje dodatnih študij za preverjanje dokazov, uporabljenih v postopku ocenjevanja tveganja. Ker bi se tako izjemno orodje za preverjanje financiralo iz proračuna Unije in ker bi morala njegova uporaba ostati sorazmerna, bi morala biti v primeru različnih znanstvenih ugotovitev za naročila takih preveritvenih študij odgovorna Komisija. Upoštevati bi bilo treba dejstvo, da mora biti področje uporabe naročenih študij v nekaterih posebnih primerih širše od zadevnega dokaza v postopku ocenjevanja tveganja (če so na primer na voljo nova znanstvena dognanja). Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo) (23a)   Aarhuška konvencija daje javnosti vrsto pravic v zvezi z okoljem. Vsakemu posamezniku daje pravico do dostopa do okoljskih informacij, ki jih imajo javni organi, pravico do udeležbe pri odločanju o okoljskih zadevah in do revizije postopkov pri izpodbijanju javnih odločitev, sprejetih v nasprotju z navedenima pravicama, ali pri okoljski zakonodaji na splošno. Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 (24)  Evropska državljanska pobuda „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“ je dodatno potrdila pomisleke glede preglednosti v zvezi s študijami, ki jih naroča industrija in se predložijo vlogam za odobritev23. (24)  Unija je kot podpisnica Aarhuške konvencije priznala, da boljši dostop do informacij in udeležba javnosti pri odločanju na okoljskem področju povečujeta kakovost in izvajanje odločitev, prispevata k ozaveščanju javnosti o okoljskih vprašanjih, dajeta javnosti možnost, da izrazi svoje pomisleke, in omogočata javnim organom, da te pomisleke ustrezno upoštevajo. Evropska državljanska pobuda „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“ je dodatno potrdila pomisleke glede preglednosti v zvezi s študijami, ki jih naroča industrija in se predložijo vlogam za odobritev23. __________________ __________________ 23 Sporočilo Komisije o evropski državljanski pobudi „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“, C(2017)8414. 23 Sporočilo Komisije o evropski državljanski pobudi „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“, C(2017)8414. Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo) (25a)  Po zgledu komisije za pritožbe pri Evropski agenciji za kemikalije, kot je določeno v členih 89 do 93 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta1a, bi bilo treba z delegiranimi akti ustanoviti komisijo za pritožbe agencije EFSA. _______________ 1a Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1). Sprememba 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 (27)  Za določitev ravni razkritja, ki zagotavlja primerno ravnotežje, bi bilo treba ustrezne pravice javnosti do preglednosti v postopku ocenjevanja tveganja ponderirati glede na pravice poslovnih vlagateljev, ob upoštevanju ciljev Uredbe (ES) št. 178/2002. (27)  Za določitev ravni proaktivnega razkritja, ki zagotavlja primerno ravnotežje, bi bilo treba potrebo po zagotavljanju preglednosti v postopku ocenjevanja tveganja ponderirati glede na pravice poslovnih vlagateljev, ob upoštevanju ciljev Uredbe (ES) št. 178/2002 v zvezi z visoko ravnjo varovanja življenja in zdravja ljudi, varstva interesov potrošnikov, kot tudi varstva zdravja in dobrobiti živali, zdravja rastlin in okolja. Sprememba 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 a (novo) (27a)   Določbe o aktivnem razširjanju iz te uredbe nikakor ne omejujejo obsega pravic iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 in Uredbe (ES) št. 1367/2006. Sprememba 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 (30)  Prav tako je treba določiti posebne zahteve v zvezi z varstvom osebnih podatkov za namene preglednosti postopka ocenjevanja tveganja ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta24 in Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta25. Zato v skladu s to uredbo nobeni osebni podatki ne bi smeli biti javno dostopni, razen če je to potrebno in sorazmerno za namene zagotavljanja preglednosti, neodvisnosti in zanesljivosti postopka ocenjevanja tveganja, pri čemer pa se preprečuje nasprotje interesov. (30)  Prav tako se je treba zaradi zaščite zaupnosti in varstva osebnih podatkov za namene preglednosti postopka ocenjevanja tveganja sklicevati na Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta24 in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta25. Zato v skladu s to uredbo nobeni osebni podatki ne bi smeli biti javno dostopni, razen če je to potrebno in sorazmerno za namene zagotavljanja preglednosti, neodvisnosti in zanesljivosti postopka ocenjevanja tveganja, pri čemer pa se preprečuje nasprotje interesov. Za zagotovitev preglednosti, neodvisnosti, trajnosti in zanesljivosti postopka ocenjevanja tveganja se šteje, zlasti za preprečevanje nasprotij interesov, za potrebno in sorazmerno objaviti imena vseh posameznikov, ki jih imenuje Agencija, da bi prispevali k postopku odločanja Agencije, tudi v okviru sprejemanja smernic. __________________ __________________ 24 Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1). 24 Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1). 25 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). 25 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). Sprememba 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 (31)  Za namene povečane preglednosti in zagotovitev učinkovite obravnave zaprosil za znanstvene prispevke, ki jih prejme Agencija, bi bilo treba razviti standardne formate podatkov in pakete programske opreme. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 178/2002 v zvezi s sprejetjem standardnih formatov podatkov in paketov programske opreme, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta26. (31)  Za namene povečane preglednosti in zagotovitev učinkovite obravnave zaprosil za znanstvene prispevke, ki jih prejme Agencija, bi bilo treba razviti standardne formate podatkov in pakete programske opreme. Za zagotovitev enotnih in usklajenih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 178/2002 v zvezi s sprejetjem standardnih formatov podatkov in paketov programske opreme, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta26. _________________ _________________ 26 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). 26 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). Sprememba 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 (33)  Poleg tega je za oceno uspešnosti in učinkovitosti različnih določb, ki se uporabljajo za Agencijo, primerno tudi določiti, da Komisija oceni Agencijo, in sicer v skladu s skupnim pristopom k decentraliziranim agencijam. Pri oceni bi bilo zlasti treba pregledati postopke za izbor članov znanstvenega odbora in svetov, njihovo stopnjo preglednosti, stroškovno učinkovitost in primernost, da se zagotovita neodvisnost in usposobljenost ter preprečijo nasprotja interesov. (33)  Poleg tega je za oceno uspešnosti in učinkovitosti različnih določb, ki se uporabljajo za Agencijo, primerno opraviti tudi neodvisno oceno Agencije. Pri oceni bi bilo zlasti treba pregledati postopke za izbor članov znanstvenega odbora in svetov, njihovo stopnjo preglednosti, stroškovno učinkovitost in primernost, da se zagotovita neodvisnost in usposobljenost ter preprečijo nasprotja interesov. Sprememba 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 a (novo) (33a)  Prednostni nalogi sedmega evropskega akcijskega okoljskega programa sta razvoj in izvajanje načinov obravnave skupnih učinkov kemikalij na zdravje ljudi in okolje. Ocena „učinkov koktajla“ zahteva medsektorski pristop, tesnejše sodelovanje med agencijami za spremljanje na evropski ravni in določitev primernih postopkov. Sprememba 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 (35)  Za zagotovitev preglednosti postopka ocenjevanja tveganja je prav tako treba razširiti področje uporabe Uredbe (ES) št. 178/2002, ki je trenutno omejeno na živilsko zakonodajo, da se vanj vključijo tudi zahtevki za dovoljenje v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003 v zvezi s krmnimi dodatki, vloge za odobritev v okviru Uredbe (ES) št. 1935/2004 v zvezi z materiali, namenjenimi za stik z živili, in vloge za registracijo v okviru Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi. (35)  Za zagotovitev preglednosti in neodvisnosti postopka ocenjevanja tveganja je prav tako treba razširiti področje uporabe Uredbe (ES) št. 178/2002, ki je trenutno omejeno na živilsko zakonodajo, da se vanj vključijo tudi zahtevki za dovoljenje v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003 v zvezi s krmnimi dodatki, vloge za odobritev v okviru Uredbe (ES) št. 1935/2004 v zvezi z materiali, namenjenimi za stik z živili, in vloge za registracijo v okviru Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi. Sprememba 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 (36)  Za zagotovitev, da se upoštevajo sektorske posebnosti glede zaupnih informacij, je treba ustrezne pravice javnosti do preglednosti v postopku ocenjevanja tveganja, vključno s tistimi, ki izhajajo iz Aarhuške konvencije1, ponderirati glede na pravice poslovnih vlagateljev, ob upoštevanju posebnih ciljev sektorske zakonodaje Unije in pridobljenih izkušenj. Zato je treba spremeniti Direktivo 2001/18/ES, Uredbo (ES) št. 1829/2003, Uredbo (ES) št. 1831/2003, Uredbo (ES) št. 1935/2004 in Uredbo (ES) št. 1107/2009, da se določijo dodatni zaupni elementi poleg tistih, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 178/2002. (36)  Za zagotovitev, da se upoštevajo sektorske posebnosti glede zaupnih informacij, je treba ustrezne pravice javnosti do preglednosti, vključno s pravico do proaktivnega obveščanja o postopku ocenjevanja tveganja, presojati glede na pravice poslovnih vlagateljev, ob upoštevanju posebnih ciljev sektorske zakonodaje Unije in pridobljenih izkušenj. Zato je treba spremeniti Direktivo 2001/18/ES, Uredbo (ES) št. 1829/2003, Uredbo (ES) št. 1831/2003, Uredbo (ES) št. 1935/2004 in Uredbo (ES) št. 1107/2009, da se določijo dodatni zaupni elementi poleg tistih, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 178/2002. Določbe o aktivnem razširjanju iz te uredbe in oceni zahteve po zaupnosti, ki jo opravi Agencija, nikakor ne omejujejo obsega pravic iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 in Uredbe (ES) št. 1367/2006. _____________________________ 1 Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13). Sprememba 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 a (novo) (36a)  Pri preverjanju ustreznosti splošne živilske zakonodaje se je pokazalo, da je postopek obvladovanja tveganja nepregleden. Javnost je treba bolje obveščati o obravnavanih možnostih za obvladovanje tveganja, ravni varstva potrošnikov ter zdravja živali in okolja, ki bi jo dosegli z vsako od teh možnosti, ter o dejavnikih, ki niso povezani z rezultati ocene tveganja in ki jih odgovorni za obvladovanje tveganja upoštevajo, in o tem, kako jih v postopku odločanja medsebojno primerjajo. Sprememba 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 (37)   Da bi še dodatno okrepili povezavo med odgovornimi za oceno tveganja in odgovornimi za obvladovanje tveganja na ravni Unije in nacionalnih ravneh ter skladnost in doslednost obveščanja o tveganju, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte za sprejetje splošnega načrta za obveščanje o tveganju glede zadev, povezanih z agroživilsko verigo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvajajo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. (37)   Da bi izboljšali interaktivno izmenjavo informacij v celotnem postopku analize tveganja med odgovornimi za oceno tveganja in odgovornimi za obvladovanje tveganja na ravni Unije in nacionalnih ravneh ter drugimi deležniki prehranske verige, kot so gospodarski subjekti, potrošniške in druge organizacije civilne družbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte za sprejetje splošnega načrta za obveščanje o tveganju glede zadev, povezanih z agroživilsko verigo. V splošnem načrtu obveščanja o tveganju bi morala biti določena praktična ureditev, da bi lahko javnosti dali na voljo potrebne informacije za doseganje visoke ravni preglednosti v postopku obvladovanja tveganja. Zato je zlasti pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvajajo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Sprememba 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 a (novo) (37a)  Določbe o tem, katere informacije bi bilo treba javno objaviti, ne bi smele posegati v Uredbo (ES) št. 1049/2001 ter nacionalno pravo ali pravo Unije o dostopu javnosti do uradnih dokumentov. Sprememba 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 (38)  Da bi Agenciji in nosilcem dejavnosti omogočili, da se prilagodijo novim zahtevam, in hkrati zagotovili, da Agencija še naprej nemoteno deluje, je treba določiti prehodne ukrepe za uporabo te uredbe. (38)  Da bi Agenciji, državam članicam, Komisiji in nosilcem dejavnosti omogočili, da se prilagodijo novim zahtevam, in hkrati zagotovili, da bo Agencija še naprej nemoteno delovala, je treba določiti prehodne ukrepe za uporabo te uredbe. Sprememba 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 a (novo) (39a)  Ker se s spremembami iz tega predloga na Agencijo prenašajo široke pristojnosti v zvezi z oceno tveganja in preverjanjem zaupnosti, je treba bistveno povečati proračunska sredstva za Agencijo v skladu s Prilogo 3 k predlogu Komisije. Predlog financiranja je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom, vendar lahko vključuje uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013. Če razprave med Evropskim parlamentom in državami članicami o proračunu Unije ne bi omogočile manevrskega prostora za potrebna proračunska sredstva, bi morala Komisija v okviru delegiranega akta predložiti predlog za alternativno financiranje. Sprememba 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 40 a (novo) (40a)  Nedavni izredni dogodki v zvezi v varnostjo hrane so pokazali, da bi bilo treba v izrednih razmerah uvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se bodo za vsa živila, ne glede na vrsto in izvor, ter za vso krmo uporabili skupni ukrepi pri resnem tveganju za zdravje ljudi, zdravje živali ali za okolje. Tak celovit pristop k nujnim ukrepom na področju varnosti hrane bi moral omogočati učinkovito ukrepanje in preprečevati umetno ustvarjanje razlik pri reševanju resnega tveganja za živila ali krmo z uvedbo usklajenega skupnega postopka upravljanja sistema opozoril v zvezi z živili. Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek – točka -1 (novo) Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 6 – odstavek 2 (-1)  v členu 6 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: 2.  Ocena tveganja temelji na razpoložljivih znanstvenih dognanjih in se izvaja na neodvisen, objektiven in pregleden način. „2. Ocena tveganja temelji na vseh razpoložljivih znanstvenih dognanjih in se izvaja na neodvisen, objektiven in pregleden način.“ (Sprememba velja za vse besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve povsod v besedilu.) Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo) Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 7 – odstavek 1 (-1a)  v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: 1.  V nekaterih primerih, kadar je po oceni razpoložljivih informacij ugotovljena možnost neželenih učinkov na zdravje, obstaja pa znanstvena negotovost, se lahko sprejmejo začasni ukrepi za obvladovanje tveganja za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja, ki jo je Skupnost izbrala, dokler niso na voljo nadaljnje znanstvene informacije za bolj izčrpno oceno tveganja. „1. V nekaterih primerih, kadar je po oceni razpoložljivih informacij ugotovljena možnost neželenih učinkov na zdravje, obstaja pa znanstvena negotovost, se sprejmejo ukrepi za obvladovanje tveganja za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja, ki jo je Skupnost izbrala, dokler niso na voljo nadaljnje znanstvene informacije za bolj izčrpno oceno tveganja.“ Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 8a Člen 8a Člen 8a Cilji obveščanja o tveganju Cilji obveščanja o tveganju Z obveščanjem o tveganju se ob upoštevanju vlog odgovornih za oceno tveganja in odgovornih za obvladovanje tveganja dosegajo naslednji cilji: Z obveščanjem o tveganju se ob upoštevanju vlog odgovornih za oceno tveganja in odgovornih za obvladovanje tveganja dosegajo naslednji cilji: (a)  spodbujanje ozaveščenosti o posebnih vprašanjih, obravnavanih v celotnem postopku analize tveganja, in njihovega razumevanja; (a)  spodbujanje ozaveščenosti o posebnih vprašanjih, obravnavanih v celotnem postopku analize in obvladovanja tveganja, in njihovega razumevanja; (b)  spodbujanje doslednosti in preglednosti pri oblikovanju priporočil za obvladovanje tveganja; (b)  spodbujanje doslednosti, preglednosti in jasnosti pri oblikovanju možnosti in priporočil za obvladovanje tveganja ter odločitev o njem; (c)  zagotavljanje trdne podlage za razumevanje odločitev glede obvladovanja tveganja; (c)  zagotavljanje trdne znanstvene podlage za razumevanje odločitev glede obvladovanja tveganja, vključno z informacijami o: (i)  načinu, kako izbrana možnost obvladovanja tveganja odraža stopnjo negotovosti pri oceni tveganja ter raven varovanja potrošnikov, zdravja živali in okolja, ki bi jo dosegli z njo; (ii)  dejavnikih, kot so navedeni v členu 6(3), ki niso povezani z rezultati ocene tveganja, ki so jih upoštevali odgovorni za obvladovanje tveganja, in o načinu, kako se med seboj primerjajo; (d)  povečanje razumevanja postopka analize tveganja v javnosti, da se poveča zaupanje v njegove rezultate; (d)  povečanje razumevanja postopka analize tveganja v javnosti, da se poveča zaupanje v njegove rezultate, vključno z zagotavljanjem jasnih in doslednih informacij o nalogah, pooblastilih in odgovornostih odgovornih za oceno tveganja oziroma odgovornih za obvladovanje tveganja; (e)   spodbujanje ustrezne udeležbe vseh zainteresiranih strani ter (e)   spodbujanje uravnotežene udeležbe vseh deležnikov, tudi gospodarskih subjektov prehranske verige, potrošniških in drugih organizacij civilne družbe; (f)   zagotavljanje primerne izmenjave informacij z zainteresiranimi stranmi v zvezi s tveganji, povezanimi z agroživilsko verigo. (f)   zagotavljanje pregledne in nepristranske izmenjave informacij z deležniki iz točke (e) v zvezi s tveganji, povezanimi z agroživilsko verigo; (fa)  obveščanje potrošnikov o strategijah za preprečevanje tveganja ter (fb)  boj proti razširjanju lažnih informacij in njihovim virom. Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 8b Člen 8b Člen 8b Splošna načela obveščanja o tveganju Splošna načela obveščanja o tveganju Ob upoštevanju vlog odgovornih za oceno tveganja in odgovornih za obvladovanje tveganja mora obveščanje o tveganju: Ob upoštevanju vlog odgovornih za oceno tveganja in odgovornih za obvladovanje tveganja mora obveščanje o tveganju: (a)  zagotavljati interaktivno izmenjavo točnih, ustreznih in pravočasnih informacij na podlagi načel preglednosti, odprtosti in odzivnosti; (a)  zagotavljati interaktivno izmenjavo točnih, popolnih in pravočasnih informacij z vsemi deležniki na podlagi načel preglednosti, odprtosti in odzivnosti; (b)  zagotavljati pregledne informacije na vsaki stopnji postopka analize tveganja, od oblikovanja zaprosil za znanstveno mnenje do predložitve ocene tveganja in sprejetja odločitev o obvladovanju tveganja; (b)  zagotavljati pregledne informacije na vsaki stopnji postopka analize tveganja, od oblikovanja zaprosil za znanstveno mnenje do predložitve ocene tveganja in sprejetja odločitev o obvladovanju tveganja; (c)  upoštevati dojemanje tveganja; (c)  obravnavati dojemanje tveganja; (d)   olajšati razumevanje in dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi ter (d)   olajšati razumevanje in dialog med vsemi deležniki; (e)  biti dostopno tudi tistim, ki niso neposredno udeleženi v postopku, ob upoštevanju zaupnosti in varstva osebnih podatkov. (e)  biti dostopno tudi tistim, ki niso neposredno udeleženi v postopku, ob upoštevanju zaupnosti in varstva osebnih podatkov ter (ea)  oblikovati pristope za boljše obveščanje o razliki med nevarnostjo in tveganjem. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 8c Člen 8c Člen 8c Splošni načrt obveščanja o tveganju Splošni načrt obveščanja o tveganju 1.  Komisija je v skladu s členom 57a pooblaščena, da v tesnem sodelovanju z agencijo, državami članicami in po ustreznih javnih posvetovanjih sprejme delegirane akte o določitvi splošnega načrta obveščanja o tveganju glede zadev v zvezi z agroživilsko verigo, ob upoštevanju zadevnih ciljev in splošnih načel iz členov 8a in 8b. 1.  Komisija je v skladu s členom 57a pooblaščena, da v tesnem sodelovanju z agencijo, državami članicami in po ustreznih javnih posvetovanjih sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo splošnega načrta obveščanja o tveganju glede zadev v zvezi z agroživilsko verigo, ob upoštevanju zadevnih ciljev in splošnih načel iz členov 8a in 8b. 2.  Splošni načrt obveščanja o tveganju spodbuja celosten okvir za obveščanje o tveganju, ki ga morajo dosledno in sistematično upoštevati odgovorni za oceno tveganja in odgovorni za obvladovanje tveganja na ravni Unije in na nacionalni ravni. V njem so: 2.  Splošni načrt obveščanja o tveganju spodbuja celosten okvir za obveščanje o tveganju, ki ga morajo dosledno in sistematično upoštevati odgovorni za oceno tveganja in odgovorni za obvladovanje tveganja na ravni Unije in na nacionalni ravni. V njem so: (a)  opredeljeni ključni dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri določanju vrste in ravni potrebnih dejavnosti obveščanja o tveganju; (a)  opredeljeni ključni dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri določanju vrste in ravni potrebnih dejavnosti obveščanja o tveganju; (b)  opredeljena ustrezna glavna orodja in kanali, ki jih je treba uporabiti pri obveščanju o tveganju, pri čemer se upoštevajo potrebe ustreznih ciljnih skupin; ter (b)  opredeljena ustrezna glavna orodja in kanali, ki jih je treba uporabiti pri obveščanju o tveganju, pri čemer se upošteva potreba po zagotavljanju uravnotežene vključenosti vseh deležnikov, vključno z gospodarskimi subjekti v prehranski verigi ter potrošniškimi in drugimi organizacijami civilne družbe; (c)  vzpostavljeni ustrezni mehanizmi, s katerimi se bo povečala usklajenost obveščanja o tveganju med odgovornimi za oceno tveganja in odgovornimi za obvladovanje tveganja ter zagotovil odprt dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi. (c)  vzpostavljeni ustrezni mehanizmi, s katerimi se bo povečala usklajenost obveščanja o tveganju med odgovornimi za oceno tveganja in odgovornimi za obvladovanje tveganja, tudi s sistematičnim potrjevanjem in pojasnjevanjem razhajanj pri znanstveni oceni ali pri dojemanju sprejemljive ravni tveganja; (ca)  določeni praktične ureditve in časovni načrt za omogočanje dostopa javnosti do informacij iz člena 55a(1). 3.  Komisija sprejme splošni načrt obveščanja o tveganju v [dveh letih od začetka uporabe te uredbe] in ga redno posodablja, pri čemer se upoštevajo tehnični in znanstveni napredek ter pridobljene izkušnje. 3.  Komisija sprejme splošni načrt obveščanja o tveganju v [dveh letih od začetka uporabe te uredbe] in ga redno posodablja, pri čemer se upoštevajo tehnični in znanstveni napredek ter pridobljene izkušnje. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 8 d (novo) Člen 8d Preglednost obveščanja o tveganju 1.  Komisija, Agencija in države članice izvajajo svoje naloge v okviru obveščanja o tveganju na področju živilske zakonodaje z visoko stopnjo preglednosti. 2.  Komisija lahko sprejme ustrezne smernice. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo) Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 9 (1a)  člen 9 se nadomesti z naslednjim: Člen 9 „Člen 9 Javno posvetovanje Javno posvetovanje Med pripravo, oceno in spremembo živilske zakonodaje poteka, neposredno ali preko predstavniških forumov, javno in pregledno posvetovanje z javnostjo, razen če to zaradi nujnosti zadeve ni mogoče. Med analizo tveganja, pa tudi med pripravo, oceno in spremembo živilske zakonodaje poteka, neposredno ali preko predstavniških forumov, javno in pregledno posvetovanje z javnostjo, razen če to zaradi nujnosti zadeve ni mogoče.“ Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 b (novo) Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 10 (1b)  člen 10 se nadomesti z naslednjim: Člen 10 „Člen 10 Obveščanje javnosti Obveščanje javnosti Kadar obstaja utemeljen sum, da neko živilo ali krma lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali živali, javne oblasti brez poseganja v veljavne nacionalne določbe ali določbe Skupnosti o dostopu do dokumentov lahko sprejmejo, odvisno od vrste, resnosti in obsega tveganja, ustrezne ukrepe za obveščanje javnosti o vrsti tveganja za zdravje, pri čemer je treba čim bolj izčrpno navesti tveganje, ki ga živilo ali krma ali vrsta živila ali krme lahko predstavlja, ter sprejete ukrepe ali ukrepe, ki bodo sprejeti za preprečitev, omejitev ali odpravo tveganja. 1.   Kadar obstaja utemeljen sum, da neko živilo ali krma lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali živali, javne oblasti brez poseganja v veljavne nacionalne določbe ali določbe Skupnosti o dostopu do dokumentov sprejmejo ustrezne in pravočasne ukrepe za obveščanje javnosti o vrsti tveganja za zdravje, pri čemer je treba čim bolj izčrpno navesti zadevne proizvode, tveganje, ki ga lahko predstavljajo, ter sprejete ukrepe ali ukrepe, ki bodo sprejeti za preprečitev, omejitev ali odpravo tveganja. Ta odstavek se uporablja tudi v primeru domnevnih neskladnosti, ki izhajajo iz morebitnih namernih kršitev veljavne zakonodaje Unije, ki so posledica goljufivega ali zavajajočega ravnanja. 2.  Za zagotovitev enotnega izvajanja odstavka 1 Komisija do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] sprejme izvedbene akte o načinu njene uporabe.“ Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 c (novo) Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 22 – odstavek 7 (1c)  v členu 22(7) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: Ukrepa v tesnem sodelovanju s pristojnimi službami v državah članicah, ki izvajajo podobne naloge. „Ukrepa v sodelovanju z drugimi agencijami Evropske unije, pristojnimi za ocenjevanje.“ Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 d (novo) Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 23 – odstavek 1 – točka b (1d)  v prvem odstavku člena 23 se točka (b) nadomesti z naslednjim: (b)  pospeševati in usklajevati razvoj enotnih metodologij za ocenjevanje tveganj na področjih, ki sodijo v njeno poslanstvo; „(b) z medsektorskim pristopom pospeševati in usklajevati razvoj enotnih metod za ocenjevanje tveganj na področjih, ki sodijo v njeno poslanstvo, zlasti ob upoštevanju „učinkov koktajla“ kemičnih snovi, ki lahko vpliva na zdravje ljudi in okolje;“ Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 25 – odstavek 1a 1a.  Poleg članov in nadomestnih članov iz odstavka 1 upravni odbor sestavljajo: 1a.  Poleg članov in nadomestnih članov iz odstavka 1 upravni odbor sestavljajo: (a)  dva člana in nadomestna člana z glasovalno pravico, ki jih imenuje Komisija in predstavljajo Komisijo; (a)  dva člana in nadomestna člana z glasovalno pravico, ki jih imenuje Komisija in predstavljajo Komisijo; (b)  en član z glasovalno pravico, ki ga imenuje Evropski parlament; (b)  dva predstavnika z glasovalno pravico, ki ju imenuje Evropski parlament; (c)  štirje člani z glasovalno pravico, ki predstavljajo civilno družbo in interese prehranske verige, in sicer en član iz združenja potrošnikov, eden iz okoljske nevladne organizacije, eden iz organizacije kmetov in eden iz industrijske organizacije. Navedene člane imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom na podlagi seznama, ki ga sestavi Komisija in vključuje več imen, kot je prostih delovnih mest. Seznam, ki ga sestavi Komisija, se posreduje Evropskemu parlamentu skupaj s zadevnimi referenčnimi dokumenti. Kakor hitro je mogoče in v treh mesecih od uradnega obvestila, lahko Evropski parlament predloži svoje mnenje v presojo Svetu, ki potem imenuje navedene člane. (c)  šest članov z glasovalno pravico, ki predstavljajo civilno družbo in interese prehranske verige, in sicer en član iz združenja potrošnikov, eden iz okoljske nevladne organizacije, eden iz nevladne organizacije za javno zdravje, eden iz organizacije kmetov, eden iz agrokemične organizacije in eden iz organizacije živilske industrije. Navedene člane imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom na podlagi seznama, ki ga sestavi Komisija in vključuje več imen, kot je prostih delovnih mest. Seznam, ki ga sestavi Komisija, se posreduje Evropskemu parlamentu skupaj s zadevnimi referenčnimi dokumenti. Kakor hitro je mogoče in v treh mesecih od uradnega obvestila, lahko Evropski parlament predloži svoje mnenje v presojo Svetu, ki potem imenuje navedene člane. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 25 – odstavek 2 2.  Mandat članov in nadomestnih članov traja štiri leta. Vendar se mandat članov iz odstavkov 1a(a) in (b) časovno ne omeji. Mandat članov iz odstavka 1a(c) se lahko samo enkrat podaljša. 2.  Mandat članov iz točke (b) odstavka 1a traja največ 2,5 leta. Mandat članov iz točk (a) in (c) odstavka 1a traja pet let. Mandat članov iz točke (c) odstavka 1a se lahko samo enkrat podaljša. Sprememba 159 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a (novo) Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 28 – odstavek 4 – pododstavek 1 – uvodni del (-a)   v členu 28(4) se uvodni del nadomesti z naslednjim: „4. Znanstveni sveti so sestavljeni iz neodvisnih znanstvenikov, ki dejavno izvajajo raziskave in svoje ugotovitve objavljajo v strokovno pregledanih revijah.“ Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točki a in b Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 28 – odstavki 5 do 5g 5.  Člane znanstvenega odbora, ki niso člani znanstvenih svetov, in dodatne člane iz odstavka 5b imenuje upravni odbor na predlog izvršnega direktorja za petletni mandat z možnostjo podaljšanja po objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije, v ustreznih vodilnih znanstvenih publikacijah in na spletišču agencije.“; 5.  Člane znanstvenega odbora, ki niso člani znanstvenih svetov, in člane znanstvenih svetov imenuje upravni odbor za petletni mandat z možnostjo podaljšanja v skladu z naslednjim postopkom: 5a.  Člane znanstvenih svetov imenuje upravni odbor za petletni mandat z možnostjo podaljšanja v skladu z naslednjim postopkom: (a)  Izvršni direktor po posvetovanju z upravnim odborom pošlje državam članicam zaprosilo za posebna večdisciplinarna strokovna znanja, potrebna v posameznem znanstvenem svetu, ter navede število strokovnjakov, ki jih morajo predlagati države članice. Izvršni direktor obvesti države članice o politiki neodvisnosti agencije in izvedbenih pravilih, ki se uporabljajo za člane znanstvenih svetov. Države članice objavijo razpis za prijavo interesa, na podlagi katerega predlagajo svoje kandidate. Izvršni direktor obvesti upravni odbor o zaprosilih, poslanih državam članicam. (a)  Izvršni direktor po posvetovanju z upravnim odborom objavi razpis za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije, v ustreznih vodilnih znanstvenih publikacijah in na spletišču Agencije ter o tem obvesti države članice. V razpisu so določena posebna večdisciplinarna strokovna znanja, potrebna v posameznem znanstvenem svetu, ter navedeno potrebno število strokovnjakov. (b)  Države članice predlagajo strokovnjake, njihovo skupno število pa mora doseči število, ki ga navede izvršni direktor. Vsaka država članica predlaga vsaj 12 znanstvenih strokovnjakov. Države članice lahko predlagajo tudi državljane drugih držav članic. (b)  Države članice zagotovijo, da se razpis za prijavo interesa razširi po znanstveni skupnosti. Predlagajo lahko strokovnjake za navedena strokovna področja, če to storijo na podlagi nacionalnega razpisa za prijavo interesa. (c)  Na podlagi predlogov držav članic izvršni direktor za vsak znanstveni svet pripravi seznam strokovnjakov, ki vključuje več imen, kot je število članov, ki bodo imenovani. Izvršni direktor ne sme pripraviti takega seznama, kadar lahko utemelji, da na podlagi prejetih predlogov ne more pripraviti daljšega seznama glede na merila za izbor iz točke (d) tega odstavka. Izvršni direktor predloži seznam upravnemu odboru v imenovanje. (c)  Na podlagi prejetih prijav in predlogov ter v skladu s politiko neodvisnosti agencije in izvedbenimi predpisi, ki veljajo za člane znanstvenih svetov, izvršni direktor za vsak znanstveni svet pripravi seznam strokovnjakov, ki vključuje več imen, kot je število članov, ki bodo imenovani. Izvršni direktor ne sme pripraviti takega seznama, kadar lahko utemelji, da na podlagi prejetih prijav in predlogov ne more pripraviti daljšega seznama glede na merila za izbor iz točke (d) tega odstavka. Izvršni direktor predloži seznam upravnemu odboru v imenovanje. (d)  Na podlagi naslednjih meril države članice predlagajo strokovnjake, izvršni direktor jih izbere in upravni odbor imenuje: (d)  Na podlagi naslednjih meril države članice predlagajo strokovnjake, izvršni direktor jih izbere in upravni odbor imenuje: (i)  visoka raven strokovnega znanja; (i)  visoka raven strokovnega znanja; (ii)  neodvisnost in odsotnost nasprotja interesov v skladu s členom 37(2) in politiko neodvisnosti agencije ter izvedbenimi pravili o neodvisnosti članov znanstvenih svetov; (ii)  neodvisnost in odsotnost nasprotja interesov v skladu s členom 37(2) in politiko neodvisnosti agencije ter izvedbenimi pravili o neodvisnosti članov znanstvenih svetov; (iii)  izpolnjevanje potreb po posebnih večdisciplinarnih strokovnih znanjih znanstvenega sveta, v katerega bodo imenovani, in potreb veljavne jezikovne ureditve. (iii)  izpolnjevanje potreb po posebnih večdisciplinarnih strokovnih znanjih znanstvenega sveta, v katerega bodo imenovani, in potreb veljavne jezikovne ureditve. (e)  Upravni odbor zagotovi, da se pri končnem imenovanju doseže najširša možna geografska pokritost. (e)  Upravni odbor zagotovi, da se pri končnem imenovanju doseže najširša možna geografska pokritost. 5b.  Kadar agencija ugotovi, da v enem ali več znanstvenih svetih manjka posebno strokovno znanje, izvršni direktor upravnemu odboru predlaga imenovanje dodatnih članov znanstvenega sveta oziroma svetov v skladu s postopkom iz odstavka 5. 5a.  Kadar agencija ugotovi, da v enem ali več znanstvenih svetih manjka posebno strokovno znanje, izvršni direktor upravnemu odboru predlaga imenovanje dodatnih članov znanstvenega sveta oziroma svetov v skladu s postopkom iz odstavka 5. 5c.  Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja sprejme pravila za podrobno organizacijo in časovni načrt postopkov iz odstavkov 5a in 5b tega člena. 5b.  Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja sprejme pravila za podrobno organizacijo in časovni načrt postopkov iz odstavkov 5 in 5a tega člena. 5d.  Države članice sprejmejo ukrepe, ki zagotavljajo, da člani znanstvenih svetov delujejo neodvisno in brez nasprotja interesov, kakor je določeno v členu 37(2) ter notranjih ukrepih agencije. Države članice zagotovijo, da lahko člani znanstvenih svetov posvetijo dovolj časa in truda delu agencije. Države članice zagotovijo, da člani znanstvenih svetov ne prejemajo nobenih navodil na nobeni nacionalni ravni ter da je njihov neodvisni znanstveni prispevek k sistemu ocenjevanja tveganja na ravni Unije prepoznan kot prednostna naloga pri zaščiti varnosti prehranske verige. 5c.  Člani znanstvenih svetov delujejo neodvisno in brez nasprotja interesov, kakor je določeno v členu 37(2) ter notranjih ukrepih agencije. Člani lahko delu agencije posvetijo dovolj časa in truda, ne prejemajo nobenih navodil na nobeni nacionalni ravni, njihov neodvisni znanstveni prispevek k sistemu ocenjevanja tveganja na ravni Unije pa je prepoznan kot prednostna naloga pri zaščiti varnosti prehranske verige. 5e.  Države članice zagotovijo, da javni organi, ki zaposlujejo navedene znanstvene strokovnjake, in pristojni za določanje prednostnih nalog znanstvenih organov, ki zaposlujejo navedene strokovnjake, izvajajo ukrepe iz odstavka 5d. 5d.  Države članice po potrebi zagotovijo, da javni organi, ki zaposlujejo navedene znanstvene strokovnjake, in pristojni za določanje prednostnih nalog znanstvenih organov, ki zaposlujejo navedene strokovnjake, izvajajo ukrepe, ki so potrebni za izpolnitev pogojev iz odstavka 5c. 5f.  Agencija podpira naloge znanstvenih svetov, tako da organizira njihovo delo, zlasti pripravljalno delo, ki ga izvaja osebje agencije ali imenovane nacionalne znanstvene organizacije iz člena 36, tudi z organiziranjem možnosti za pripravo znanstvenih mnenj, ki jih morajo znanstveni sveti strokovno pregledati, preden jih sprejmejo. 5e.  Agencija podpira naloge znanstvenih svetov, tako da organizira njihovo delo, zlasti pripravljalno delo, ki ga izvaja osebje agencije ali imenovane nacionalne znanstvene organizacije iz člena 36, tudi z organiziranjem možnosti za pripravo znanstvenih mnenj, ki jih morajo znanstveni sveti strokovno pregledati, preden jih sprejmejo. 5g.  Vsak znanstveni svet vključuje največ 21 članov. 5f.  Vsak znanstveni svet vključuje največ 21 članov. 5fa.  Agencija članom znanstvenih svetov zagotovi izčrpno usposabljanje za postopek ocenjevanja tveganja. Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka c Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 28 – odstavek 9 – točka b število članov v posameznem znanstvenem svetu, ob upoštevanju največjega števila, navedenega v odstavku 5g. (b)  število članov v posameznem znanstvenem svetu, ob upoštevanju največjega števila, navedenega v odstavku 5f. Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka c a (novo) Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 28 – odstavek 9 – točka g a (novo) (ca)  v členu 28(9) se doda naslednja točka: „(ga) možnost, da vlagatelji obravnavajo ključna področja na podlagi novih podatkov v obdobju največ šest mesecev, če z Agencijo ni dogovorjeno drugače, in pred objavo osnutka mnenja Agencije.“ Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo) Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 29 – odstavek 6 (3a)  na koncu člena 29(6) se doda naslednji stavek: „Ne omogočajo vnaprejšnje izključitve določenih znanstvenih dokazov, zlasti če so bili ti objavljeni po postopku strokovnega pregleda.“; Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32a Na zahtevo morebitnega vlagatelja vloge za odobritev na podlagi živilske zakonodaje osebje agencije svetuje o zadevnih določbah in potrebni vsebini vloge za odobritev. Mnenje, ki ga poda osebje agencije, ne posega v naknadne ocene vlog za odobritev, ki jih pripravijo znanstveni sveti, ter zanje ni zavezujoče. Agencija objavi smernice, ki vključujejo katalog vprašanj in odgovorov ter obravnavajo upravne in znanstvene zahteve vloge za odobritev. Poleg tega agencija na zahtevo morebitnega vlagatelja vloge za odobritev na podlagi živilske zakonodaje ponudi svetovalne pogovore, v katerih pojasni potrebno vsebino in izvedbo različnih preizkusov in študij, da se dokažejo kakovost, varnost in učinkovitost načrtovanega izdelka. Mnenje, ki ga poda agencija, ne posega v naknadne ocene vlog za odobritev, ki jih pripravijo znanstveni sveti, ter zanje ni zavezujoče. Osebje agencije, ki svetuje, ne sodeluje v pripravljalnem znanstvenem delu, ki je neposredno ali posredno povezano z vlogo, za katero je izdano mnenje. Komisija v [36 mesecih po začetku veljavnosti uredbe o spremembi] oceni vpliv tega člena na delovanje Agencije. Posebna pozornost se nameni dodatni delovni obremenitvi in mobilizaciji osebja in vprašanju, ali je to vplivalo na spremembe pri dodelitvi sredstev agencije na račun dejavnosti javnega interesa. Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32b – odstavek 1 1.  Vzpostavi se register študij Unije, ki so jih naročili nosilci dejavnosti, da bi pridobili odobritev na podlagi živilske zakonodaje Unije. Nosilci dejavnosti morajo agencijo nemudoma uradno obvestiti o predmetu katere koli študije, naročene v podporo prihodnji vlogi za odobritev na podlagi živilske zakonodaje Unije. Register upravlja agencija. 1.  Vzpostavi se register študij Unije, ki so jih naročili nosilci dejavnosti, da bi pridobili odobritev ali obnovitev na podlagi živilske zakonodaje Unije. Nosilci dejavnosti agencijo nemudoma uradno obvestijo o predmetu katere koli študije, naročene v Uniji ali zunaj nje v podporo prihodnji vlogi za odobritev ali obnovitev na podlagi živilske zakonodaje Unije. Register upravlja agencija. Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32b – odstavek 1 a (novo) 1a.  Vse naročene študije upoštevajo Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a. _______________ 1a Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33). Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32b – odstavek 2 2.  Obveznost uradnega obveščanja iz odstavka 1 velja tudi za laboratorije Unije, ki izvajajo navedene študije. 2.  Obveznost uradnega obveščanja iz odstavka 1 velja tudi za vse institucije, ki izvajajo te študije, vključno z laboratoriji, inštituti in univerzami. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32b – odstavek 2 a (novo) 2a.  Podatki iz naročenih študij, ki niso registrirane, se ne uporabijo za oceno tveganja. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32b – odstavek 2 b (novo) 2b.  Predmet se ne odobri, če niso predloženi vsi podatki iz vseh registriranih študij. Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32b – odstavek 3 a (novo) 3a.  Kadar agencija vlagatelja prosi za dodatne podatke in jih prejme, se ti podatki ustrezno označijo in dodajo registru Unije ter dajo na voljo javnosti. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32b – odstavek 4 a (novo) 4a.  Komisija v skladu s členom 57a sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo kazni za kršitve obveznosti uradnega obveščanja. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32b – odstavek 4 b (novo) 4b.  Ta člen se ne uporablja za študije, naročene pred [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32c – odstavek 1 1.  Če živilska zakonodaja Unije določa, da se odobritev lahko obnovi, morebitni vlagatelj vloge za obnovitev uradno obvesti agencijo o študijah, ki jih namerava izvesti v ta namen. Po tem obvestilu začne agencija posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in javnostjo glede predvidenih študij za namen obnovitve ter predloži mnenje o vsebini predvidene vloge za obnovitev, pri čemer upošteva prejete pripombe. Mnenje, ki ga poda agencija, ne posega v naknadne ocene vlog za obnovitev odobritve, ki jih pripravijo znanstveni sveti, ter zanje ni zavezujoče. 1.  Če živilska zakonodaja Unije določa, da se odobritev lahko obnovi, morebitni vlagatelj vloge za obnovitev uradno obvesti agencijo o študijah, ki jih namerava izvesti v ta namen. Po tem obvestilu začne agencija posvetovanje z deležniki in javnostjo glede predvidenih študij za namen obnovitve ter predloži mnenje o vsebini predvidene vloge za obnovitev, pri čemer upošteva prejete pripombe, ki so pomembne za oceno tveganja nameravane obnovitve. Mnenje, ki ga poda agencija, ne posega v naknadne ocene vlog za obnovitev odobritve, ki jih pripravijo znanstveni sveti, ter zanje ni zavezujoče. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32c – odstavek 2 2.  Agencija se po objavi študij v podporo vlogam za odobritev v skladu s členom 38 in členi 39 do 39f o njih posvetuje z zainteresiranimi stranmi in javnostjo, da bi ugotovila, ali so na voljo drugi ustrezni znanstveni podatki ali študije o predmetu vloge za odobritev. Ta določba se ne uporablja za predložitev nobenih dodatnih informacij, ki jih vlagatelji predložijo v postopku ocenjevanja tveganja. 2.  Agencija se v dveh mesecih po objavi študij v podporo vlogam za odobritev v skladu s členom 38 in členi 39 do 39f o njih posvetuje z deležniki in javnostjo, da bi ugotovila, ali so na voljo drugi ustrezni znanstveni podatki ali študije o predmetu vloge za odobritev, ki temeljijo na neodvisni strokovno pregledani literaturi ali so bile izdelane v skladu z mednarodnimi smernicami in dobro laboratorijsko prakso ter ne posegajo v obveznosti agencije iz člena 33. Ta določba se ne uporablja za predložitev dodatnih informacij, ki jih vlagatelji predložijo v postopku ocenjevanja tveganja. Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32d Strokovnjaki Komisije izvajajo nadzor, vključno s presojami, da se prepričajo, da preizkuševalne zmogljivosti izpolnjujejo ustrezne standarde za izvajanje preizkusov in študij, predloženih agenciji v okviru vloge za odobritev na podlagi živilske zakonodaje Unije. Ta nadzor se organizira v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic. Strokovnjaki direktorata Komisije za presoje in analize na področju zdravja in hrane izvajajo nadzor, vključno s presojami, da se prepričajo, da preizkuševalne zmogljivosti v Uniji in tretjih državah izpolnjujejo ustrezne standarde za izvajanje preizkusov in študij, predloženih agenciji v okviru vloge za odobritev na podlagi živilske zakonodaje Unije. Ta nadzor se organizira v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic ali ustreznih tretjih držav. Sprememba 161 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32e Brez poseganja v obveznost vlagateljev vlog za odobritev na podlagi živilske zakonodaje, da dokažejo varnost predmeta, predloženega v sistem odobritve, lahko Komisija v izjemnih okoliščinah od agencije zahteva, da naroči znanstvene študije za preverjanje dokazov, uporabljenih v postopku ocenjevanja tveganja. Naročene študije so lahko obširnejše kot dokaz, ki se preverja.“; Brez poseganja v obveznost vlagateljev vlog za odobritev na podlagi živilske zakonodaje, da dokažejo varnost predmeta, predloženega v sistem odobritve, lahko Komisija v primeru nasprotujočih si znanstvenih ugotovitev od agencije zahteva, da naroči znanstvene študije za preverjanje dokazov, uporabljenih v postopku ocenjevanja tveganja. Naročene študije so lahko obširnejše kot dokaz, ki se preverja v postopku ocenjevanja tveganja. Preveritvene študije se financirajo s prispevki vlagateljev v skupni sklad. Komisija za določitev podrobnosti tega sklada sprejme delegirani akt v skladu s členom 57a. Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 32e – odstavek 1 a (novo) Naročene študije upoštevajo Direktivo 2010/63/EU. Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo) Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 33 – odstavek 1 – točka d a (novo) (4a)  v členu 33(1) se doda naslednja točka: „(da) kombiniranih in skupnih učinkih.“ Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 38 – odstavek 1 – uvodno besedilo 1.  Agencija izvaja svoje dejavnosti z visoko stopnjo preglednosti. Brez odlašanja objavi zlasti: 1.  Agencija izvaja svoje dejavnosti z visoko stopnjo preglednosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1367/2006 in ne glede na Uredbo (ES) št. 1049/2001. Brez odlašanja objavi zlasti: Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 38 – odstavek 1 – točka a (a)  dnevne rede in zapisnike zasedanj znanstvenega odbora in znanstvenih svetov ter njihovih delovnih skupin; (a)  dnevne rede, sezname udeležencev in zapisnike zasedanj upravnega odbora, svetovalnega odbora, znanstvenega odbora in znanstvenih svetov ter njihovih delovnih skupin; Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 38 – odstavek 1 – točka c (c)  znanstvene podatke, študije in druge informacije v podporo vlogam za odobritev na podlagi živilske zakonodaje Unije, vključno z dodatnimi informacijami, ki so jih predložili vlagatelji, ter druge znanstvene podatke in informacije v podporo zaprosilom Evropskega parlamenta, Komisije in držav članic za znanstvene prispevke, vključno z znanstvenim mnenjem, pri čemer upošteva varstvo zaupnih informacij in varstvo osebnih podatkov v skladu s členi 39 do 39f. (c)  znanstvene podatke, študije in druge informacije v podporo vlogam za odobritev na podlagi živilske zakonodaje Unije, vključno z dodatnimi informacijami, ki so jih predložili vlagatelji, ter druge znanstvene podatke in informacije v podporo zaprosilom Evropskega parlamenta, Komisije in držav članic za znanstvene prispevke, vključno z znanstvenim mnenjem, pri čemer upošteva prevladujoči javni interes za razkritje ter varstvo zaupnih informacij in varstvo osebnih podatkov v skladu s členi 39 do 39f. Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 38 – odstavek 1 – točka d (d)  informacije, na katerih temeljijo njeni znanstveni prispevki, vključno z znanstvenimi mnenji, pri čemer upošteva varstvo zaupnih podatkov in varstvo osebnih podatkov v skladu s členi 39 do 39f; (d)  informacije, na katerih temeljijo njeni znanstveni prispevki, vključno z znanstvenimi mnenji, pri čemer upošteva prevladujoči javni interes za razkritje ter varstvo zaupnih podatkov in varstvo osebnih podatkov v skladu s členi 39 do 39f; Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 38 – odstavek 1 – točka h a (novo) (ha)  informacije o imenu vlagatelja in naslovu vloge; Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 38 – odstavek 1 – točka i (i)  mnenje, ki ga agencija predloži morebitnim vlagateljem pred vložitvijo vloge v skladu s členoma 32a in 32c. (i)  splošno mnenje, ki ga agencija predloži morebitnim vlagateljem pred vložitvijo vloge v skladu s členoma 32a in 32c. Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 38 – odstavek 1 – pododstavek 2 Dokumenti iz prvega pododstavka se objavijo na posebnem razdelku spletišča agencije. Navedeni razdelek je na voljo javnosti in je zlahka dostopen. Zadevni dokumenti so v elektronski obliki na voljo za prenos, tisk in iskanje. Dokumenti iz prvega pododstavka se objavijo na posebnem razdelku spletišča agencije. Navedeni razdelek je na voljo javnosti in je zlahka dostopen, zanj pa veljajo jasne zaveze, ki jih elektronsko zabeležijo tisti, ki do njega dostopajo, ter učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ukrepi in kazni za vsakršno komercialno uporabo. Zadevni dokumenti so v elektronski, strojno čitljivi obliki na voljo za prenos, tisk z vodnim znakom za sledljivost in iskanje. Ti ukrepi se osredotočajo na komercialno uporabo dokumentov in njihovo predložitev. Zasnovani so tako, da učinkovito varujejo pred komercialno uporabo dokumentov iz prvega pododstavka v Uniji in tretjih državah. Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 38 – odstavek 1a – pododstavek 1 – uvodni del 1a.  Razkritje informacij iz odstavka (1)(c) javnosti ne posega v: 1a.  Razkritje informacij iz točk (c), (d) in (i) odstavka 1 javnosti ne posega v: Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 38 – odstavek 1a – pododstavek 1 – točka a (a)  katero koli pravico intelektualne lastnine, ki lahko obstaja na dokumentih ali njihovi vsebini; ter črtano Sprememba 163 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 38 – odstavek 1a – pododstavek 2 Javno razkritje informacij iz odstavka (1)(c) se ne šteje za eksplicitno ali implicitno dovoljenje ali licenco za uporabo, razmnoževanje ali drugačno izkoriščanje zadevnih podatkov in informacij ter njihove vsebine, za njihovo uporabo s strani tretjih oseb pa ni odgovorna Evropska unija.“; Javno razkritje informacij iz odstavka (1)(c) se ne šteje za eksplicitno ali implicitno dovoljenje ali licenco za komercialno uporabo, razmnoževanje ali drugačno izkoriščanje zadevnih podatkov in informacij ter njihove vsebine v komercialne namene. Da ne bi bilo dvomov, se lahko objavljene informacije uporabijo za namene javnega in akademskega nadzora nad rezultati, vključno z boljšim razumevanjem morebitnih škodljivih učinkov za zdravje in okolje, za njihovo uporabo s strani tretjih oseb pa ni odgovorna Unija. Sprememba 82 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c a (novo) Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 38 – odstavek 3 a (novo) (ca)   doda se naslednji odstavek: „3a Ta člen ne posega v Direktivo 2003/4/ES ter v uredbi (ES) št. 1049/2001 in (ES) št. 1367/2006.“ Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39 – odstavek 1 1.  Z odstopanjem od člena 38 agencija ne objavi informacij, za katere se zahteva zaupna obravnava pod pogoji iz tega členu. 1.  Z odstopanjem od člena 38 ter brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1049/2001 in Direktivo 2003/4/ES ter splošno načelo, da interesi javnega zdravja vedno prevladajo nad zasebnimi interesi, agencija ne objavi informacij, za katere se zahteva in je bila odobrena zaupna obravnava na podlagi izpolnjenih pogojev iz tega člena. Sprememba 84 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39 – odstavek 2 – točka 1 (1)  metode ter drugih tehničnih in industrijskih specifikacij za navedeno metodo, uporabljeno za izdelavo ali proizvodnjo predmeta, na katerega se nanaša zaprosilo za znanstveni prispevek, vključno z znanstvenim mnenjem; (1)  metode ter drugih tehničnih in industrijskih specifikacij za navedeno metodo, uporabljeno za izdelavo ali proizvodnjo predmeta, na katerega se nanaša zaprosilo za znanstveni prispevek, vključno z znanstvenim mnenjem, razen če je to pomembno za razumevanje morebitnih učinkov na zdravje in okolje, in pod pogojem, da vlagatelj s preverljivo utemeljitvijo dokaže, da taka metoda ne vključuje informacij o emisijah v okolje in škodljivih vplivih na zdravje in okolje; Sprememba 85 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39 – odstavek 2 – točka 3 (3)  poslovnih informacij, ki razkrivajo vire, tržne deleže ali poslovno strategijo vlagatelja ter (3)  poslovnih informacij, ki razkrivajo vire, inovativne ideje za proizvode/snovi, tržne deleže ali poslovno strategijo vlagatelja; (Sprememba velja za celotno besedilo. Njeno sprejetje zahteva potrebne prilagoditve povsod po besedilu.) Sprememba 86 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39 – odstavek 2 – točka 4 (4)  kvantitativne sestave predmeta, na katerega se nanaša zaprosilo za znanstveni prispevek, vključno z znanstvenim mnenjem. (4)  kvantitativne sestave predmeta, na katerega se nanaša zaprosilo za znanstveni prispevek, vključno z znanstvenim mnenjem, razen če je to pomembno za razumevanje možnih učinkov na zdravje in okolje. Sprememba 87 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39 – odstavek 4 – točka a (a)  agencija lahko v primeru, kadar je nujno takojšnje ukrepanje za zaščito zdravja ljudi, živali ali okolja, npr. v izrednih razmerah, razkrije informacije iz odstavkov 2 in 3; ter (a)  agencija lahko v primeru, kadar je nujno takojšnje ukrepanje za zaščito zdravja ljudi, živali ali okolja, npr. v izrednih razmerah, razkrije informacije iz odstavkov 2 in 3 ali Sprememba 88 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39 – odstavek 4 – točka b (b)  informacije, ki so del ugotovitev znanstvenih prispevkov, vključno z znanstvenimi mnenji, ki jih je izdala agencija in se nanašajo na predvidljive učinke na zdravje. (b)  informacije, ki so del ugotovitev znanstvenih prispevkov, vključno z znanstvenimi mnenji, ki jih izda agencija in se nanašajo na predvidljive učinke na javno zdravje, zdravje živali in okolje. Sprememba 89 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39 – odstavek 4 – točka b a (novo) (ba)  če prevlada javni interes za razkritje. Sprememba 90 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39 – odstavek 4 – točka b b (novo) (bb)  vse informacije, v zvezi s katerimi prevlada javni interes za razkritje v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001 in členom 6 Uredbe (ES) št. 1367/2006, še posebej, če se informacije nanašajo na emisije v okolje. Sprememba 91 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39 – odstavek 4 a (novo) 4a.  Ta člen ne posega v Direktivo 2003/4/ES ter Uredbo (ES) št. 1049/2001 in Uredbo (ES) št. 1367/2006. Sprememba 92 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39a – odstavek 2 2.  Kadar vlagatelj vloži zahtevo za zaupnost, predloži nezaupno in zaupno različico predloženih informacij v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te obstajajo, v skladu s členom 39f. Nezaupna različica ne vsebuje informacij, ki jih vlagatelj v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 39 šteje za zaupne. Zaupna različica vsebuje vse predložene informacije, vključno z informacijami, ki jih vlagatelj šteje za zaupne. Informacije, ki jih je treba obravnavati kot zaupne, morajo biti v zaupni različici jasno označene. Vlagatelj jasno navede razloge, zaradi katerih zahteva zaupnost posameznih informacij. 2.  Kadar vlagatelj vloži zahtevo za zaupnost, predloži nezaupno in zaupno različico predloženih informacij v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te obstajajo, v skladu s členom 39f. V nezaupni različici se s črnimi pravokotniki zakrijejo informacije, za katere vlagatelj v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 39 zahteva zaupno obravnavo. Zaupna različica vsebuje vse predložene informacije, vključno z informacijami, ki jih vlagatelj šteje za zaupne. Informacije, ki jih je treba obravnavati kot zaupne, morajo biti v zaupni različici jasno označene. Vlagatelj jasno navede preverljive utemeljitve in dokaze, zaradi katerih zahteva zaupnost posameznih informacij. Sprememba 167 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39b – odstavek 1 – pododstavek 1– točka a (a)  nemudoma objavi nezaupno različico, kot jo je predložil vlagatelj; (a)  nemudoma objavi nezaupno različico vloge, kot jo je predložil vlagatelj, potem ko se vloga šteje za dopustno; Sprememba 93 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c (c)  preden sprejme uradno odločitev o zahtevi za zaupnost, pisno obvesti vlagatelja o svoji nameri, da razkrije informacije, in navede razloge zanjo. Če se vlagatelj ne strinja z oceno agencije, lahko izrazi svoje mnenje ali umakne svojo vlogo v dveh tednih od datuma, ko je bil obveščen o stališču agencije. (c)  preden sprejme uradno odločitev o zahtevi za zaupnost, pisno obvesti vlagatelja o svoji nameri, da razkrije informacije, in navede razloge zanjo. Če vlagatelj nasprotuje oceni agencije, lahko (1) izrazi svoje mnenje, (2) umakne svojo vlogo ali (3) zahteva, da komisija za pritožbe pri agenciji oceno v štirih tednih od datuma, ko je bil obveščen o stališču agencije, pregleda. Vlagatelj lahko pri agenciji odda pisno vlogo, da želi vložiti zahtevo za ponovno preučitev mnenja komisije za pritožbe agencije. V tem primeru pošlje agenciji v 60 dneh po prejemu mnenja podrobne razloge za zahtevo. Komisija za pritožbe agencije v 60 dneh po prejemu razlogov za zahtevo ponovno preuči svoje mnenje; Sprememba 94 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d (d)  ob upoštevanju pripomb vlagatelja sprejme utemeljeno odločitev o zahtevi za zaupnost v desetih tednih od datuma prejema zahteve za zaupnost v zvezi z vlogami za odobritev, v primeru dodatnih podatkov in informacij pa brez nepotrebnega odlašanja ter o svoji odločitvi uradno obvesti vlagatelja, po potrebi pa jo sporoči tudi Komisiji in državam članicam; ter (d)  ob upoštevanju pripomb vlagatelja sprejme utemeljeno odločitev o zahtevi za zaupnost v osmih tednih od datuma prejema zahteve za zaupnost v zvezi z vlogami za odobritev, v primeru dodatnih podatkov in informacij pa brez nepotrebnega odlašanja ter o svoji odločitvi uradno obvesti vlagatelja, v vsakem primeru pa jo sporoči tudi Komisiji in državam članicam; ter Sprememba 140 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e (e)   objavi vse dodatne podatke in informacije, v zvezi s katerimi zahteva za zaupnost ni bila odobrena kot upravičena, ne prej kot v dveh tednih po tem, ko vlagatelja v skladu s točko (d) uradno obvesti o svoji odločitvi. (e)  objavi nezaupne podatke in informacije v zvezi z vlogo, potem ko je bila v skladu s tem členom sprejeta dokončna odločitev glede zahteve za zaupnost in je agencija v skladu s členom 38 objavila svoj osnutek znanstvenega mnenja. Če vlagatelj v skladu s členom 39(c) vlogo umakne, ker meni, da je objava informacij, ki jo načrtuje agencija, preobširna, agencija, Komisija in države članice ne objavijo nobenih informacij o tej vlogi za odobritev. Sprememba 96 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39b – odstavek 1 – pododstavek 2 Zoper odločitve, ki jih agencija sprejme v skladu s tem členom, se lahko vloži tožba pred Sodiščem Evropske unije pod pogoji, določenimi v členu 263 oziroma členu 278 Pogodbe. Zoper odločitve, ki jih agencija sprejme v skladu s tem členom, se lahko vloži pritožba pri njeni komisiji za pritožbe, ki jo ustanovi Komisija z delegiranimi akti. Ti se sprejmejo v skladu s členom 57a te uredbe. Vložitev pritožbe na podlagi tega odstavka ima odložilni učinek. Vlagatelj lahko pri agenciji odda pisno vlogo, da želi vložiti zahtevo za ponovno preučitev mnenja njene komisije za pritožbe. V tem primeru pošlje agenciji v 60 dneh po prejemu mnenja podrobne razloge za zahtevo. Komisija agencije za pritožbe v 60 dneh po prejemu razlogov za zahtevo ponovno preuči svoje mnenje. Če se izpodbija odločitev komisije za pritožbe, se lahko zadeva pod pogoji, določenimi v členu 263 Pogodbe, predloži Sodišču Evropske unije. Sprememba 97 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39d – odstavek 2 2.  Komisija in države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ne objavijo informacij, ki jih prejmejo na podlagi živilske zakonodaje Unije in za katere se zahteva zaupna obravnava, dokler agencija ne sprejme odločitve o zahtevi za zaupnost in ta ne postane dokončna. Komisija in države članice sprejmejo tudi potrebne ukrepe, da ne objavijo informacij, za katere je agencija odobrila zaupno obravnavo. 2.  Komisija in države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ne objavijo informacij, ki jih prejmejo na podlagi živilske zakonodaje Unije in za katere se zahteva zaupna obravnava, dokler agencija ne sprejme odločitve o zahtevi za zaupnost in ta ne postane dokončna, razen če se zahteva dostop do informacij v skladu z Direktivo 2003/4/ES ali nacionalnim pravom o dostopu do dokumentov. Komisija in države članice sprejmejo tudi potrebne ukrepe, da ne objavijo informacij, za katere je agencija odobrila zaupno obravnavo, razen če se zahteva dostop do informacij v skladu z Direktivo 2003/4/ES ali nacionalnim pravom o dostopu do dokumentov. Sprememba 98 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39d – odstavek 3 3.  Če vlagatelj v postopku odobritve umakne vlogo, agencija, Komisija in države članice upoštevajo zaupnost poslovnih in industrijskih informacij, kot jo je odobrila agencija v skladu s členi 39 do 39f. Vloga se šteje za umaknjeno od trenutka, ko pristojni organ, ki je prejel prvotno vlogo, prejme pisno zahtevo. Kadar vlagatelj umakne vlogo, preden se agencija odloči o zadevni zahtevi za zaupnost, agencija, Komisija in države članice ne objavijo informacij, za katere je bila zahtevana zaupna obravnava. 3.  Če vlagatelj v postopku odobritve umakne vlogo, agencija, Komisija in države članice upoštevajo zaupnost poslovnih in industrijskih informacij, kot jo je odobrila agencija v skladu s členi 39 do 39f. Vloga se šteje za umaknjeno od trenutka, ko pristojni organ, ki je prejel prvotno vlogo, prejme pisno zahtevo. Agencija ne objavi niti zaupnih niti nezaupnih informacij iz vloge, če jo je vlagatelj sklenil umakniti. Sprememba 99 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39e – odstavek 1 – točka c (c)  imena vseh udeležencev zasedanj znanstvenega odbora in znanstvenih svetov ter njihovih delovnih skupin; (c)  imena vseh udeležencev in opazovalcev zasedanj znanstvenega odbora in znanstvenih svetov, njihovih delovnih skupin ter vseh drugih ad hoc skupin, ki se sestajajo na to temo. Sprememba 101 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39f – odstavek 1 1.  Za namene člena 38(1)(c) in za učinkovito obravnavo zaprosil agenciji za znanstveni prispevek se sprejmejo standardne oblike zapisa podatkov in paketi programske opreme, da se omogoči predložitev, kopiranje in tiskanje dokumentov ter iskanje po njih, hkrati pa zagotavlja skladnost z regulativnimi zahtevami iz živilske zakonodaje Unije. Te predlagane standardne oblike zapisa podatkov in predlagani paketi programske opreme ne temeljijo na lastniških standardih ter v največji možni meri zagotavljajo interoperabilnost s sedanjimi pristopi za predložitev podatkov. 1.  Za namene člena 38(1)(c) in za učinkovito obravnavo zaprosil agenciji za znanstveni prispevek se sprejmejo standardne oblike zapisa podatkov in paketi programske opreme, da se omogoči predložitev, kopiranje in tiskanje dokumentov ter iskanje po njih, hkrati pa zagotavljata skladnost z regulativnimi zahtevami iz živilske zakonodaje Unije in izvedljivost za mala in srednja podjetja. Te predlagane standardne oblike zapisa podatkov in predlagani paketi programske opreme ne temeljijo na lastniških standardih ter v največji možni meri zagotavljajo interoperabilnost s sedanjimi pristopi za predložitev podatkov. Sprememba 102 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39f – odstavek 2 a (novo) 2a.  Standardne oblike in paketi programske opreme se uporabljajo samo za podatke, ki se ustvarijo po sprejetju izvedbenih aktov v skladu s točko (b) odstavka 2. Sprememba 103 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 39g – odstavek 1 Informacijski sistemi, ki jih uporablja agencija za shranjevanje podatkov, vključno z zaupnimi in osebnimi podatki, so zasnovani tako, da zagotavljajo visoko raven varnosti, primerno varnostnim tveganjem, pri čemer se upoštevajo členi 39 do 39f te uredbe. Dostop mora temeljiti najmanj na sistemu, ki zahteva dvostopenjsko avtentikacijo, ali sistemu, ki zagotavlja enakovredno raven varnosti. Sistem mora zagotavljati, da je vsak dostop do njega v celoti preverljiv. Informacijski sistemi, ki jih uporablja agencija za shranjevanje podatkov, vključno z zaupnimi in osebnimi podatki, so zasnovani tako, da je doseženo zagotavljanje najvišjih standardov varnosti, primerno varnostnim tveganjem, pri čemer se upoštevajo členi 39 do 39f te uredbe. Dostop mora temeljiti najmanj na sistemu, ki zahteva dvostopenjsko avtentikacijo, ali sistemu, ki zagotavlja enakovredno raven varnosti. Sistem mora zagotavljati, da je vsak dostop do njega popolnoma preverljiv. Sprememba 104 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 41 – odstavek 1 Kadar gre za okoljske informacije, se uporabljata tudi člena 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta39. Agencija zagotovi širok dostop do dokumentov, ki jih ima. Kadar gre za okoljske informacije, se uporablja tudi Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta39. Člena 38 in 39 te uredbe veljata brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1049/2001 in Uredbo (ES) št. 1367/2006. __________________ __________________ 39 Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13). 39 Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13). Sprememba 106 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo) Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 51 – odstavek 1 a (novo) (9b)  v členu 51 se vstavi naslednji odstavek: „1a. Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 57a, da se vzpostavi usklajen sistem za upravljanje mrež za opozorila v zvezi z živili med Komisijo in državami članicami.“ Sprememba 107 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 57a – odstavek 2 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8c se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(c), člena 32b(4a), pododstavka 2 člena 39b(1) in člena 51(1a) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Sprememba 108 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 Uredba (ES) št. 178/2002 Člen 61 Člen 61 Člen 61 Klavzula ponovnega pregleda Klavzula ponovnega pregleda 1.  Komisija zagotovi redne preglede uporabe te uredbe. 1.  Komisija zagotovi redne preglede uporabe te uredbe. 2.  Najpozneje pet let po datumu iz člena [začetek veljavnosti uredbe o spremembi uredbe o splošnih načelih živilske zakonodaje], nato pa vsakih pet let Komisija v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost agencije v zvezi z njenimi cilji, pooblastili, nalogami, postopki in lokacijo. Pri oceni se obravnavajo morebitna potreba po spremembi pooblastil agencije in finančne posledice kakršnih koli tovrstnih sprememb. 2.  Najpozneje pet let po datumu iz člena [začetek veljavnosti uredbe o spremembi uredbe o splošnih načelih živilske zakonodaje], nato pa vsakih pet let agencija skupaj s Komisijo naroči neodvisno zunanjo oceno svojih dosežkov in uspešnosti v zvezi z svojimi cilji, pooblastili, nalogami, postopki in lokacijami. Ocena temelji na programu dela upravnega odbora v dogovoru s Komisijo. Ocenjujejo se delovni postopki in vpliv agencije ter obravnava morebitna potreba po spremembi pooblastil agencije, tudi finančne posledice tovrstnih sprememb. Poleg tega se pri oceni obravnava morebitna potreba po natančnejšem usklajevanju dejavnosti agencije in pristojnih organov v državah članicah ter drugih agencij Unije. Pri oceni se upoštevajo stališča deležnikov na ravni Unije in na nacionalni ravni. 2a.  Upravni odbor preuči zaključke ocene in Komisiji predloži priporočila, ki lahko zadevajo spremembe v agenciji. 3.  Če Komisija meni, da nadaljnji obstoj agencije glede na zastavljene cilje, pooblastila in naloge ni več upravičen, lahko predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev zadevnih določb te uredbe. 4.  Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru poroča o ugotovitvah ocene. Ugotovitve ocenjevanja se objavijo. 4.  Ocene in priporočila iz odstavkov 2 in 2a se predložijo Komisiji, Svetu, Evropskemu parlamentu in upravnemu odboru. Ugotovitve ocenjevanja in priporočila se objavijo. Sprememba 109 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 a (novo) Direktiva 2001/18/ES Člen 24 – odstavek 2 a (novo) (2a)   v členu 24 se doda naslednji odstavek: „2a. Obveznost proaktivnega razširjanja informacij, določena v odstavku 1 tega člena, v skladu s členom 25 te direktive in členoma 38 in 39 Uredbe (ES) št. 178/2002, ne posega v pravico pravne ali fizične osebe za dostop do dokumentov na zahtevo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001 in Uredbi (ES) št. 1367/2006.“ Sprememba 110 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 1829/2003 Člen 29 – odstavek 1 1.  Agencija v skladu s členom 38, členi 39 do 39f in členom 40 Uredbe (ES) št. 178/2002 ter ob upoštevanju člena 30 te uredbe javno objavi vlogo za odobritev, ustrezne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih je predložil vlagatelj, ter svoja znanstvena mnenja in mnenja pristojnih organov iz člena 4 Direktive 2001/18/ES. 1.  Agencija v skladu s členom 38, členi 39 do 39f in členom 40 Uredbe (ES) št. 178/2002 ter ob upoštevanju člena 30 te uredbe javno objavi vlogo za odobritev, ustrezne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih je predložil vlagatelj, ter poročila o spremljanju, svoja znanstvena mnenja in mnenja pristojnih organov iz člena 4 Direktive 2001/18/ES. Sprememba 111 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 1829/2003 Člen 29 – odstavek 1 a (novo) 1a.   Obveznost proaktivnega razširjanja informacij, določena v odstavku 1 tega člena, v skladu s členom 30 te uredbe in členoma 38 in 39 Uredbe (ES) št. 178/2002, ne posega v pravico pravne ali fizične osebe za dostop do dokumentov na zahtevo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001 in Uredbi (ES) št. 1367/2006. Sprememba 112 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka 1 a (novo) Uredba (ES) št. 1831/2003 Člen 17 – odstavek 2 a (novo) (1a)   v členu 17 se doda naslednji odstavek: „2a Obveznost proaktivnega razširjanja informacij, določena v tem členu, v skladu s členoma 38 in 39 Uredbe (ES) št. 178/2002, ne posega v pravico pravne ali fizične osebe za dostop do dokumentov na zahtevo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001 in Uredbi (ES) št. 1367/2006.“ Sprememba 113 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1831/2003 Člen 18 – odstavek 3 3.  Poleg upoštevanja člena 39(2) Uredbe (ES) št. 178(2002) in v skladu s členom 39(3) navedene uredbe lahko Agencija tudi odobri zaupno obravnavo naslednjih informacij, katerih razkritje bi lahko na podlagi preverljive utemeljitve znatno škodovalo zadevnim interesom: črtano (a)  načrtov študij, ki dokazujejo učinkovitost krmnega dodatka glede na cilje njegove nameravane uporabe, kakor je opredeljena v členu 6(1) in Prilogi I k tej uredbi; ter (b)  specifikacij nečistoč aktivne snovi in ustreznih metod analize, ki jih je vložnik razvil interno, razen nečistoč, ki bi lahko imele škodljive učinke na zdravje živali, zdravje ljudi ali okolje. Sprememba 114 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1831/2003 Člen 18 – odstavek 3 a (novo) 3a.   Agencija pri obravnavanju vlog za dostop do dokumentov, ki jih hrani, uporablja načela Uredbe (ES) št. 1049/2001. Sprememba 115 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1831/2003 Člen 18 – odstavek 3 b (novo) 3b.   Države članice, Komisija in Agencija ohranijo zaupne vse podatke, označene kot zaupne v okviru odstavka 2 tega člena, razen kadar je primerno, da se objavijo za zaščito zdravja ljudi, živali ali okolja. Države članice ravnajo z zahtevki za dostop do dokumentov, prejetimi v okviru te uredbe, v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1049/2001. Sprememba 116 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 2065/2003 Člen 14 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Obveznost proaktivnega razširjanja informacij, določena v odstavku 1 tega člena, v skladu s členoma 38 in 39 Uredbe (ES) št. 178/2002, ne posega v pravico pravne ali fizične osebe za dostop do dokumentov na zahtevo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001 in Uredbi (ES) št. 1367/2006. Sprememba 117 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka 2 a (novo) Uredba (ES) št. 1935/2004 Člen 19 – odstavek 2 a (novo) (2a)  v členu 19 se doda naslednji odstavek: „2a. Obveznost proaktivnega razširjanja informacij, določena v odstavku 1 tega člena, vključno s členom 20 te uredbe ter členoma 38 in 39 Uredbe (ES) št. 178/2002, ne posega v pravico pravne ali fizične osebe za dostop do dokumentov na zahtevo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001 in Uredbi (ES) št. 1367/2006.“ Sprememba 119 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka 3 Uredba (ES) št. 1935/2004 Člen 20 – odstavek 2 – točka b (b)  blagovne znamke, pod katero se snov trži, ter, kadar je to ustrezno, trgovskega imena pripravkov, materialov ali izdelkov, v katerih se snov uporablja; ter črtano Spremembi 120 in 121 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1331/2008 Člen 11 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Obveznost proaktivnega razširjanja informacij, določena v odstavku 1 tega člena, v skladu s členom 12 te uredbe in členoma 38 in 39 Uredbe (ES) št. 178/2002, ne posega v pravico pravne ali fizične osebe za dostop do dokumentov na zahtevo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001 in Uredbi (ES) št. 1367/2006. Sprememba 122 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka 3 Uredba (ES) št. 1331/2008 Člen 12 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Določbe o aktivnem razširjanju iz členov 11 in 12 te uredbe ter členov 38 in 39 Uredbe (ES) št. 178/2002 ne posegajo v pravico dostopa do dokumentov na zahtevo iz Uredbe (ES) št. 1049/2001. Sprememba 170 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 1107/2009 Člen 16 Agencija nemudoma oceni vsako zahtevo za zaupnost in da na voljo javnosti informacije, ki jih je predložil vlagatelj na podlagi člena 15, vključno z vsemi dodatnimi informacijami, ki jih je predložil vlagatelj, razen informacij, za katere je bila zahtevana zaupna obravnava, ki jo je Agencija tudi odobrila, v skladu s členom 38, členi 39 do 39f in členom 40 Uredbe (ES) št. 178/2002, ki se uporabljajo smiselno, ter v skladu s členom 63 te uredbe. Agencija nemudoma oceni vsako zahtevo za zaupnost in da na voljo javnosti informacije, ki jih je predložil vlagatelj na podlagi člena 15, vključno z vsemi dodatnimi informacijami, ki jih je predložil vlagatelj, razen informacij, za katere je bila zahtevana zaupna obravnava, ki jo je Agencija tudi odobrila, v skladu s členom 38, členi 39 do 39f in členom 40 Uredbe (ES) št. 178/2002, ki se uporabljajo smiselno, ter v skladu s členom 63 te uredbe, razen če prevlada javni interes za razkritje. Sprememba 123 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka 4 a (novo) Uredba (ES) št. 1107/2009 Člen 23 – odstavek 1 – zadnji stavek (4a)  v členu 23(1) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: Za namen te uredbe se aktivna snov, ki izpolnjuje merila za „živila“, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002, šteje za osnovno snov. „Za namen te uredbe se aktivna snov, ki izpolnjuje merila za „živila“, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002, šteje za odobreno osnovno snov.“ Sprememba 124 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1107/2009 Člen 63 – odstavek 1 1.  V skladu s pogoji in postopki iz člena 39 Uredbe (ES) št. 178/2002 in tega člena lahko vlagatelj zahteva, da se nekatere informacije, predložene na podlagi te uredbe, obravnavajo zaupno, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev. 1.  V skladu s pogoji in postopki iz člena 39 Uredbe (ES) št. 178/2002 in tega člena lahko vlagatelj, razen za informacije, ki so relevantne s toksikološkega, ekotoksikološkega ali okoljskega vidika, zahteva, da se nekatere informacije, predložene na podlagi te uredbe, obravnavajo zaupno, pri čemer priloži ustrezno in preverljivo utemeljitev. Utemeljitev vključuje preverljive dokaze, ki potrjujejo, da bi razkritje informacij lahko škodilo njegovim poslovnim interesom ali varstvu zasebnosti in integritete posameznikov. Sprememba 126 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka 5 a (novo) Uredba (ES) št. 1107/2009 Člen 63 – odstavek 3 (5a)   v členu 63 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: 3.  Ta člen ne posega v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju. „3. Ta člen ne posega v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju ter v Uredbo (ES) št. 1049/2001 in Uredbo (ES) št. 1367/2006.“ Sprememba 127 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka 1 – točka a Uredba (ES) 2015/2283 Člen 10 – odstavek 1 1.  Postopek za odobritev dajanja novega živila na trg v Uniji ter posodobitev seznama Unije iz člena 9 te uredbe se začne na pobudo Komisije ali na podlagi vloge, ki jo vložnik predloži Komisiji v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te obstajajo, v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002. Komisija brez odlašanja da vlogo na voljo državam članicam. 1.  Postopek za odobritev dajanja novega živila na trg v Uniji ter posodobitev seznama Unije iz člena 9 te uredbe se začne na pobudo Komisije ali na podlagi vloge, ki jo vložnik predloži Komisiji v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te obstajajo, v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002. Komisija brez odlašanja da vlogo na voljo državam članicam in objavi njen povzetek.; Sprememba 128 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) 2015/2283 Člen 23 – odstavek 4 a (novo) 4a.  Določbe o aktivnem razširjanju iz člena 23 te uredbe ter členov 38 in 39 Uredbe (ES) št. 178/2002 ne posegajo v pravico dostopa do dokumentov na zahtevo iz Uredbe (ES) št. 1049/2001. Sprememba 129 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka 4 Uredba (ES) 2015/2283 Člen 23 – odstavek 4 b (novo) 4b.  Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o izvajanju odstavkov 1 do 4 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(3). Sprememba 130 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka 4 a (novo) Uredba (EU) 2015/2283 Člen 25 – odstavek 1 a (novo) (4a)   v členu 25 se doda naslednji odstavek: „1a. Obveznost proaktivnega razširjanja informacij, določena v tej uredbi, v skladu s členoma 38 in 39 Uredbe (ES) št. 178/2002, ne posega v pravico pravne ali fizične osebe za dostop do dokumentov na zahtevo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001 in Uredbi (ES) št. 1367/2006.“ Sprememba 131 Predlog uredbe Člen 9 a (novo) Člen 9a Preglednost upravljanja tveganja 1.  Komisija in države članice z visoko stopnjo preglednosti izvajajo dejavnosti obvladovanja tveganja v okviru zakonodajnih aktov iz členov 1 do 9. Nemudoma objavijo zlasti: (a)  obravnavani osnutek ukrepov za obvladovanje tveganja v zgodnji fazi postopka obvladovanja tveganja; (b)  dnevne rede in postopke, podrobna zbirna poročila z zasedanj in osnutke ukrepov, ki naj bi bili sprejeti, kot je ustrezno, v obliki delegiranih ali izvedbenih aktov, vključno z rezultati in pojasnili o glasovanju posameznih držav članic v odborih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1a, tudi v komisijah za pritožbe, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju [Uredbe (ES) št. 178/2002, Direktive 2001/18/ES, Uredbe (ES) št. 1829/2003, Uredbe (ES) št. 1831/2003, Uredbe (ES) št. 2065/2003, Uredbe (ES) št. 1935/2004, Uredbe (ES) št. 1331/2008, Uredbe (ES) št. 1107/2009 in Uredbe št. 2015/2283], kadar in v katerih se obravnavajo ukrepi za obvladovanje tveganja in se glasuje o njih ter (c)  dnevne rede in podrobne zapisnike sestankov delovnih skupin držav članic, v okviru katerih se razpravlja o posameznih ukrepih za obvladovanje tveganja. 2.  Za namene odstavka 1 tega člena Komisija vsakemu osnutku ukrepa, ki naj bi bil sprejet, v skladu s členom 58 [uredbe o splošni živilski zakonodaji], členom 30 Direktive 2001/18/ES, členom 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, členom 22 Uredbe (ES) št. 1831/2003, členom 19 Uredbe (ES) št. 2065/2003, členom 23 Uredbe (ES) št. 1935/2004, členom 14 Uredbe(ES) št. 1331/2008, členom 79 Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter členoma 30 in 32 Uredbe (EU) št. 2015/2283, priloži obrazložitev, ki vključuje: (a)  razloge in cilje ukrepa; (b)  obrazložitev ukrepa ob upoštevanju potrebnosti in sorazmernosti; (c)  učinek ukrepa na javno zdravje, zdravje živali, okolje, družbo in živilsko dejavnost, kot je prikazan v oceni učinka, ter (d)  rezultate morebitnih posvetovanj z javnostjo, vključno v skladu s členom 9 [uredbe o splošni živilski zakonodaji]. _______________ 1a Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0417/2018).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 337/75 (COM(2016)0532 – C8-0343/2016 – 2016/0257(COD))

P8_TA(2018)0490 A8-0273/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0532),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 166(4), člena 165(4) in člena 149 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0343/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. marca 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 9. novembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0273/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 337/75

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/128.)

(1) UL C 209, 30.6.2017, str. 49.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 (COM(2016)0528 – C8-0344/2016 – 2016/0254(COD))

P8_TA(2018)0491 A8-0274/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0528),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 153(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C8-0344/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. marca 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 9. novembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0274/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/126.)

(1) UL C 209, 30.6.2017, str. 49.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1365/75 Sveta (COM(2016)0531 – C8-0342/2016 – 2016/0256(COD))

P8_TA(2018)0492 A8-0275/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0531),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 153(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C8-0342/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. marca 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 9. novembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0275/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1365/75

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/127.)

(1) UL C 209, 30.6.2017, str. 49.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnitvi zakonodaje EU o homologaciji v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije (COM(2018)0397 – C8-0250/2018 – 2018/0220(COD))

P8_TA(2018)0493 A8-0359/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0397),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0250/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 28. novembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0359/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnitvi homologacijske zakonodaje Unije v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/26.)

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 95.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 s priporočili Komisiji o humanitarnih vizumih (2018/2271(INL))

P8_TA(2018)0494 A8-0423/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 4, 18 in 19,

–  ob upoštevanju Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev in protokola k tej konvenciji iz leta 1967,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (vizumski zakonik)(1),

–  ob upoštevanju globalnega dogovora Organizacije združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in globalnega dogovora OZN o beguncih, sklenjenih po Newyorški deklaraciji o beguncih in migrantih, ki jo je Generalna skupščina OZN soglasno sprejela 19. septembra 2016,

–  ob upoštevanju ocene evropske dodane vrednosti humanitarnih vizumov, ki jo je pripravila služba Evropskega parlamenta za raziskave,

–  ob upoštevanju členov 46 in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0423/2018),

A.  ker kljub številnim napovedim in zahtevam za varne in zakonite poti, ki bi omogočale dostop do evropskega ozemlja, za osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito, na evropski ravni trenutno ni harmonizacije glede postopkov zaščitenega vstopa in pravnega okvira za humanitarne vizume, tj. vizume, izdane osebam za vstop na ozemlje države članice, da bi tam zaprosile za mednarodno zaščito;

B.  ker v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 7. marca 2017 v zadevi C-638/16(2), X in X proti État belge, državam članicam na podlagi prava Unije ni treba izdati humanitarnega vizuma osebam, ki želijo vstopiti na njihovo ozemlje, da bi zaprosile za azil, lahko pa to storijo na podlagi svojega nacionalnega prava; ker se s to sodbo razlaga veljavno pravo Unije, ki se lahko spremeni;

C.  ker več držav članic ima ali so imele nacionalne sheme za izdajanje humanitarnih vizumov ali dovoljenj za prebivanje za zagotovitev nacionalnih postopkov zaščitenega vstopa za ljudi v stiski;

D.  ker je število oseb, sprejetih na podlagi nacionalnih postopkov vstopa za humanitarno zaščito ali preselitev, še vedno nizko v primerjavi z globalnimi potrebami, razlike med državami članicami pa so velike; ker je področje uporabe nacionalnih postopkov vstopa za humanitarno zaščito in preselitev opredeljeno ozko ter je v primeru preselitve strogo povezano z merili ranljivosti in registracijo kot begunec pri uradu visokega komisarja OZN za begunce;

E.  ker je zato približno 90 % oseb, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita, v Unijo vstopilo nezakonito, kar je privedlo do njihove stigmatizacije še pred prihodom na zunanje meje držav članic;

F.  ker so samske ženske, ki potujejo same ali z otroki, ženske, ki so glava družine, noseče ali doječe ženske, invalidi, mladostnice in starejše ženske med tistimi, ki so na migracijskih poteh v Evropo najbolj ranljivi ter jim grozi večja nevarnost nasilja na podlagi spola, ki zajema posilstvo, nasilje in dejstvo, da so tarče tihotapcev in trgovcev z ljudmi, z namenom, da se spolno in ekonomsko izkoriščajo; ker so ženske in dekleta poleg tega običajno bolj dovzetne za vse oblike izkoriščanja, vključno z izkoriščanjem delovne sile in spolnim izkoriščanjem na migracijskih poteh v Unijo in so pogosto prisiljene v spolne odnose za preživetje in za nadaljevanje potovanja;

G.  ker so bile človeške žrtve teh politik ocenjene na vsaj 30 000 smrti na mejah Unije od leta 2000; ker je nujno potreben pravni okvir Unije kot eden od načinov, da bi odpravili nesprejemljivo umiranje migrantov v Sredozemlju in na migracijskih poteh v Unijo, se resnično borili proti tihotapljenju ljudi, izpostavljenosti trgovini z ljudmi, izkoriščanju delovne sile in nasilju, upravljali urejen prihod, dostojen sprejem in pravično obravnavo prošenj za azil, optimizirali proračun držav članic in Unije, povezan z azilom, azilnimi postopki, nadzorom meje ter dejavnostmi iskanja in reševanja, ter dosegli usklajene prakse v pravnem redu Unije na področju azila;

H.  ker je Parlament v predloge sprememb Uredbe (ES) št. 810/2009 poskušal vključiti določbe v tej smeri;

I.  ker sta Svet in Komisija zavrnila te spremembe, med drugim na podlagi tega, da take določbe ne bi smele biti vključene v Uredbo (ES) št. 810/2009, saj njeno področje uporabe zajema le vizume za kratkoročno bivanje;

J.  ker se je Parlament zaradi neukrepanja Komisije zato odločil, da bo nadaljeval pripravo te resolucije o humanitarnih vizumih;

K.  ker je bilo vloženega veliko dela, tudi s pomočjo strokovnjakov, da bi pripravili priporočila, ki so priložena tej resoluciji;

1.  poziva Komisijo, naj do 31. marca 2019 na podlagi člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije vloži predlog uredbe o uvedbi evropskega humanitarnega vizuma na podlagi priporočil iz Priloge k tej resoluciji;

2.  meni, da bi države članice morale imeti možnost izdati humanitarni vizum osebam, ki želijo mednarodno zaščito, da bi jim omogočili vstop na ozemlje države članice, ki je vizum izdala, izključno za namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito v tej državi članici,

3.  meni, da bi morali evropski humanitarni vizumi dopolnjevati obstoječe nacionalne postopke vstopa za humanitarno zaščito, postopke preselitve in spontane prošnje v skladu z mednarodnim pravom o beguncih ter jih ne bi smeli nadomestiti, odločitev o izdaji evropskega humanitarnega vizuma pa bi morala ostati v izključni pristojnosti držav članic;

4.  meni, da nobena pobuda za evropske humanitarne vizume ne bi smela posegati v druge pobude na področju migracijske politike, vključno s tistimi, ki so namenjene odpravljanju temeljnih vzrokov migracij;

5.  poudarja nujno potrebo po varnih in zakonitih poteh v Unijo, humanitarni vizum pa bi moral biti ena od njih, kar je pomembno tudi z vidika spola, saj so ženske še posebej ranljive in so zato bolj izpostavljene spolnemu nasilju in nasilju na podlagi spola na poteh in v sprejemnih centrih; poudarja, da so ženske in dekleta v tretjih državah zaradi šibkega ekonomskega položaja in drugih odvisnosti pogosto v položaju, v katerem še težje kot moški varno zaprosijo za azil;

6.  meni, da bi moral del finančnih posledic zahtevanega predloga kriti splošni proračun Unije, s čimer bi se v praksi izrazilo načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti, vključno s finančnimi posledicami, med državami članicami v skladu s členom 80 PDEU;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena priporočila posreduje Komisiji in Svetu ter nacionalnim parlamentom, Sodišču Evropske unije, Evropski službi za zunanje delovanje, Evropskemu azilnemu podpornemu uradu, Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter Agenciji Evropske unije za temeljne pravice.

PRILOGA K RESOLUCIJI

PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Evropski parlament meni, da bi moral predvideni zakonodajni akt:

1.  OBLIKA IN NASLOV PREDVIDENEGA INSTRUMENTA

–  biti ločen pravni akt, ki bo sprejet v obliki uredbe z naslovom „Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega humanitarnega vizuma“,

2.  PRAVNA PODLAGA

–  imeti za pravno podlago točko (a) člena 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

3.  OBRAZLOŽITEV

–  biti utemeljen s:

–  trenutno pravno vrzeljo v pravu Unije, ki poleg postopkov preselitve, ki se uporabljajo za ranljive begunce, v pravnem redu o vizumih, mejah ali azilu ne določa postopkov za sprejem oseb, ki želijo zaščito, na ozemlje držav članic, pri čemer približno 90 % oseb, ki jim je nato priznan status begunca in upravičenca do subsidiarne zaščite, na ozemlje držav članic prispe nezakonito,(3) pogosto po življenjsko nevarnih poteh,

–  tveganjem razdrobljenosti, saj države članice vse pogosteje vzpostavljajo svoje programe humanitarnega sprejema in postopkov, kar je v nasprotju s splošnim ciljem iz člena 78(1) PDEU, tj. oblikovati skupno politiko o azilu, subsidiarni zaščiti in začasni zaščiti, in povzroča tudi tveganje, da bodo te različne sheme ovirale enotno uporabo skupnih določb o vstopu državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, kot je določeno v uredbah (ES) št. 810/2009(4) in (EU) 2016/399(5) Evropskega parlamenta in Sveta,

–  visokimi stroški, tako v človeškem kot v socialnem, gospodarskem in proračunskem smislu, ki so povezani z obstoječim stanjem za zadevne državljane tretjih držav (plačila tihotapcem, tveganje trgovine z ljudmi in izkoriščanja, tveganje preganjanja, tveganje smrti in trpinčenja itd.) ter za države članice in Unijo (višji proračun za iskanje in reševanje, tudi za zasebne ladijske prevoze, varovanje meja, sodelovanje s tretjimi državami, azilne postopke in morebitno vračanje v primeru zavrnjenih prošenj za mednarodno zaščito ter boj proti organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi in tihotapljenju itd.),

–  dodano vrednostjo ukrepov Unije v smislu zagotavljanja skladnosti z vrednotami Unije, vključno s temeljnimi pravicami, medsebojnega zaupanja med državami članicami in zaupanja prosilcev za azil v sistem, pravne varnosti, predvidljivosti ter enotne uporabe in izvajanja pravil, doseganja ekonomije obsega in zmanjšanja zgoraj navedenih stroškov obstoječega stanja,

–  opozorilom, da se Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta(6) ter Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(7) uporabljata samo na ozemlju držav članic, medtem ko trenutno ni dovolj zakonitih poti za prihod prosilcev za azil na to ozemlje,

–  opozorilom, da se po vložitvi prošnje za azil v državi članici uporabljajo določbe skupnega evropskega azilnega sistema Unije,

–  dejstvom, da zavrnitev prošnje za izdajo evropskega humanitarnega vizuma nikakor ne vpliva na pravico do vložitve prošnje za azil v Uniji niti prosilcu ne preprečuje, da bi uporabil druge razpoložljive sisteme varstva,

4.  SPLOŠNE DOLOČBE

–  imeti za cilj oblikovati določbe o postopkih in pogojih za izdajo humanitarnih vizumov, v skladu s katerimi lahko države članice izdajo evropski humanitarnim vizum osebam, ki želijo mednarodno zaščito, da bi jim omogočili vstop na ozemlje države članice, ki vizum izda, izključno za namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito v tej državi članici,

–  v svojem področju uporabe zajemati državljane tretjih držav, ki morajo imeti ob prehodu zunanjih meja držav članic vizum v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001(8) in pri katerih so trditve o izpostavljenosti preganjanju ali tveganju preganjanja iz direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta(9) očitno utemeljene, vendar še niso v postopku preselitve, kot je opredeljen v nacionalnih programih preselitve ali v predlagani uredbi o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(10) ali Direktivi Sveta 2001/55/ES(11),

–  s področja uporabe izključevati družinske člane, ki bi sicer imeli pravico do pravočasne združitve z družino v državi članici na podlagi drugih pravnih aktov Unije ali nacionalne zakonodaje,

5.  POSTOPKI ZA IZDAJO HUMANITARNIH VIZUMOV

–  določati, da se take vloge za vizume vložijo neposredno, elektronsko ali pisno na katerem koli konzulatu ali veleposlaništvu držav članic,

–  določati praktične postopke za take vloge za vizume, vključno z izpolnitvijo prijavnega obrazca, zagotavljanjem informacij o identiteti vlagatelja, vključno z biometričnimi identifikatorji, in zagotavljanje čim bolje dokumentiranih razlogov za strah pred preganjanjem ali resno škodo,

–  določati, da je treba prosilce za tak vizum povabiti na razgovor, po potrebi ob pomoči tolmača, ki ga je mogoče izvesti tudi na daljavo prek avdio in video komunikacije, kar zagotavlja ustrezno raven varnosti, varstva in zaupnosti,

–  določati, da vložene dokumente, vključno z njihovo verodostojnostjo, oceni pristojni, neodvisni in nepristranski organ z ustrezno usposobljenostjo in strokovnim znanjem na področju mednarodne zaščite,

–  določati, da se vloge za izdajo tega vizuma ocenijo na podlagi prosilčeve izjave in razgovora ter po možnosti ustreznih dokazil, ne da bi se izvedel celoten postopek določanja statusa,

–  določati, da se pred izdajo tega vizuma opravi varnostni pregled vsakega prosilca prek ustreznih nacionalnih podatkovnih zbirk in podatkovnih zbirk Unije ob popolnem spoštovanju veljavnih določb o varstvu podatkov, da bi zagotovili, da prosilec ne pomeni varnostnega tveganja,

–  določati, da se odločitev glede vlog za izdajo vizuma sprejmejo v 15 koledarskih dneh od datuma vložitve vloge,

–  določati, da se odločitev glede vloge sporoči prosilcu in da mora biti prilagojena posamezniku, pisna in utemeljena,

–  določati, da ima državljan tretje države, ki se mu izdaja vizuma zavrne, možnost pritožbe, kot je trenutno predvideno v primeru zavrnitve izdaje vizuma za kratkoročno bivanje ali zavrnitve vstopa na meji,

6.  IZDAJA HUMANITARNEGA VIZUMA

–  določati, da se taki vizumi izdajo s skupno nalepko in vnesejo v vizumski informacijski sistem,

–  določati, da izdani humanitarni vizum omogoča imetniku vstop na ozemlje države članice, ki vizum izda, izključno za namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito v tej državi članici,

7.  UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA

–  določati, da vloge za tak vizum obravnava ustrezno usposobljeno osebje,

–  določati, da lahko tako osebje dela bodisi na veleposlaništvih ali konzulatih bodisi v državah članicah, pri čemer se vloge posredujejo elektronsko, razgovori pa se opravljajo na daljavo,

–  določati, da lahko nekatere vidike postopka, ki ne vključujejo nikakršnega predhodnega izbora primerov, ocene ali odločanja, upravljajo zunanji ponudniki storitev, vključno z zagotavljanjem informacij, dogovarjanjem za razgovore in zbiranjem biometričnih identifikatorjev,

–  določati, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotavljanje varstva in varnosti podatkov ter zaupnosti komunikacij,

–  določati, da države članice sodelujejo med seboj, z agencijami Unije, mednarodnimi organizacijami, vladnimi in nevladnimi organizacijami ter drugimi ustreznimi deležniki, da bi se zagotovila njegova usklajena uporaba,

–  določati, da morajo biti informacije o postopkih in pogojih za izdajo takega vizuma ter o pogojih in postopkih za priznanje mednarodne zaščite na ozemlju držav članic široko dostopne, tudi na spletiščih veleposlaništev in konzulatov držav članic ter prek Evropske službe za zunanje delovanje,

8.  KONČNE DOLOČBE

–  zagotoviti znatno finančno podporo v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja, ki bo na voljo državam članicam za njegovo izvajanje,

–  določiti, da ima država članica, ki izda humanitarni vizum, dostop do enakega nadomestila iz sklada za migracije in azil, kot če sprejme begunca prek evropskega okvira za preselitev,

9.  SPREMEMBE DRUGIH PRAVNIH AKTOV

–  določiti spremembe:

–  Uredbe (ES) št. 810/2009, da bi razjasnili, da se za osebe, ki želijo mednarodno zaščito, uporabljajo določbe uredbe o uvedbi evropskega humanitarnega vizuma,

–  Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(12), da bi se vloge za evropski humanitarni vizum vnesle v vizumski informacijski sistem,

–  Uredbe (EU) 2016/399, da bi prilagodili pogoje za vstop oseb, ki jim je bil izdan evropski humanitarni vizum,

–  Sklada za integrirano upravljanje meja, da bi državam članicam zagotovili finančna sredstva za izvajanje uredbe o uvedbi evropskega humanitarnega vizuma,

–  člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah(13) in Direktive Sveta 2001/51/ES(14), da bi bili prevozniki, ki prevažajo državljane tretjih držav, oproščeni odgovornosti, obveznosti in kazni, če državljani tretjih držav izjavijo, da nameravajo zaprositi za mednarodno ali humanitarno zaščito na ozemlju držav članic.

(1) UL L 243, 15.9.2009, str. 1. (2) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 7. marca 2017, X in X proti État belge, C-638/16, ECLI:EU:C:2017:173. (3) Hein in Donato (CIR), 2012: exploring avenues for protected entry in Europe (preučitev možnosti za zaščiteni vstop v Evropo), str. 17. (4) Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1). (5) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1). (6) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60). (7) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31). (8) Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1). (9) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9). (10) 2016/0225(COD). (11) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12). (12) Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60). (13) UL L 239, 22.9.2000, str. 19. (14) Direktive Sveta 2001/51/ES z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi določb člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 187, 10.7.2001, str. 45).

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 11. decembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (COM(2018)0252 – C8-0114/2018 – 2018/0061(COD))(1)

P8_TA(2018)0495 A8-0434/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Skupna politika Evropske unije v zvezi z vizumi za kratkoročno bivanje je neločljivo povezana z oblikovanjem območja brez notranjih meja. Vizumska politika bi morala ostati bistveno orodje za spodbujanje turizma in poslovanja, obenem pa pomagati pri odpravljanju varnostnih tveganj in tveganja nedovoljenih migracij v Unijo. (1)  Skupna politika Evropske unije v zvezi z vizumi za kratkoročno bivanje je neločljivo povezana z oblikovanjem območja brez notranjih meja. Vizumska politika, pri kateri se spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, bi morala spodbujati potovanje državljanov tretjih držav v EU, obenem pa zagotavljati svobodo gibanja in varnost ljudi na ozemlju EU. Skupna vizumska politika bi morala biti usklajena z drugimi politikami Unije, tudi s tistimi na področju svobode gibanja, prebivanja in mobilnosti. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)   Države članice bi morale pri uporabi te uredbe spoštovati svoje obveznosti v okviru mednarodnega prava, zlasti Konvencije Združenih narodov o statusu beguncev, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah ter drugih ustreznih mednarodnih instrumentov. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Prosilcem bi moral biti na voljo čim bolj enostaven postopek za izdajo vizuma. Pojasniti bi bilo treba, katera država članica je pristojna za obravnavo vloge za izdajo vizuma, zlasti kadar načrtovano potovanje zajema več držav članic. Države članice bi morale, kadar je to mogoče, omogočiti, da se obrazci izpolnijo in vložijo v elektronski obliki. Treba bi bilo določiti roke za različne faze postopka, predvsem zato, da se potnikom omogoči, da načrtujejo vnaprej in se izognejo obdobjem, ko se oddaja večje število vlog. (4)  Prosilcem bi moral biti na voljo čim bolj enostaven in stroškovno sprejemljiv postopek za izdajo vizuma. Pojasniti bi bilo treba, katera država članica je pristojna za obravnavo vloge za izdajo vizuma, zlasti kadar načrtovano potovanje zajema več držav članic. Države članice bi morale omogočiti, da se obrazci izpolnijo in vložijo v elektronski obliki. Treba bi bilo določiti roke za različne faze postopka, predvsem zato, da se potnikom omogoči, da potovanje pravočasno načrtujejo in se izognejo obdobjem, ko se oddaja večje število vlog. V okviru nadaljnjega razvoja pravnega reda za oblikovanje resnično skupne vizumske politike bi bilo treba še bolj harmonizirati postopke in pogoje za izdajo vizumov ter okrepiti njihovo enotno uporabo. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)   Vloge za izdajo vizuma in odločitve o prošnjah pregledujejo in sprejemajo konzulati. Države članice bi morale zagotoviti, da so zastopane v tretjih državah, v katerih za državljane velja vizumska obveznost, ali da jih tam zastopa druga država članica, poskrbeti pa bi morali tudi, da konzulati dovolj dobro poznajo lokalne razmere, da lahko pravilno izvedejo celoten postopek za pridobitev vizuma. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)   Države članice ne bi smele biti obvezane, da ohranijo možnost neposrednega dostopa za oddajo vlog na konzulatu na območjih, na katerih je bil v imenu konzulata pooblaščen zunanji ponudnik storitev, brez poseganja v obveznosti, ki jo državam članicam nalaga Direktiva 2004/38/ES18, zlasti člen 5(2) Direktive. črtano _________________ 18 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (UL L 229, 29.6.2004, str. 35). Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Od prosilcev se ne bi smelo zahtevati, da ob vložitvi vloge za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje predložijo potovalno zdravstveno zavarovanje. To je zanje nesorazmerna obremenitev, poleg tega pa ni dokazov, da bi imetniki vizumov za kratkoročno bivanje pomenili večje tveganje za javne izdatkov za zdravstvo v državah članicah kot državljani tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Vizumska taksa bi morala zagotoviti, da je na voljo dovolj finančnih sredstev za pokritje stroškov obravnave vlog za izdajo vizuma, vključno z ustreznimi strukturami in zadostnim osebjem, da se zagotovi kakovostna in celovita obravnava vlog za izdajo vizuma. Znesek vizumske takse bi bilo treba pregledati vsaki dve leti na podlagi objektivnih meril. (6)  Vizumska taksa bi morala zagotoviti, da je na voljo dovolj finančnih sredstev za pokritje stroškov obravnave vlog za izdajo vizuma, vključno z ustreznimi strukturami in zadostnim osebjem, da se zagotovi kakovostna, hitra in celovita obravnava vlog za izdajo vizuma. Znesek vizumske takse bi bilo treba pregledati vsaki dve leti na podlagi objektivnih ocenjevalnih meril. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)   Pri sprejemu prosilcev bi bilo treba dosledno spoštovati človekovo dostojanstvo in temeljne pravice, kot je navedeno v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vloge za izdajo vizumov bi se morale obravnavati brez diskriminacije, strokovno in spoštljivo do prosilcev. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  Za zagotovitev, da državljani tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, lahko oddajo svojo vlogo za izdajo vizumov v kraju svojega prebivališča, tudi če tam nobena država članica ne zbira vlog za izdajo vizumov, bi morali zunanji ponudniki storitev imeti možnost, da zagotovijo potrebne storitve ob plačilu taks, ki presega splošno najvišjo vrednost. (7)  Za zagotovitev, da državljani tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, lahko oddajo svojo vlogo za izdajo vizuma čim bliže kraju svojega prebivališča, bi morali imeti zunanji ponudniki storitev možnost, da vloge zbirajo proti plačilu takse, ki presega splošno najvišjo vrednost. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  Ureditve zastopanja bi bilo treba poenostaviti in se izogibati oviram za sklenitev takih ureditev zastopanja med državami članicami. Država članica zastopnica bi morala biti odgovorna za izvedbo celotnega postopka obravnave vlog za izdajo vizuma, ne da bi v njem sodelovala zastopana država članica. (8)  Ureditve zastopanja bi bilo treba poenostaviti in olajšati, pri čemer se je treba izogibati oviram za sklenitev takih ureditev zastopanja med državami članicami. Država članica zastopnica bi morala biti odgovorna za izvedbo celotnega postopka obravnave vlog za izdajo vizuma, ne da bi v njem sodelovala zastopana država članica. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  V primeru pomanjkanja sodelovanja nekaterih tretjih držav pri ponovnem sprejemu njihovih državljanov, ki so bili prijeti zaradi neurejenega statusa, in njihovega učinkovitega sodelovanja v postopku vračanja, bi se morale na podlagi preglednega mehanizma, ki temelji na objektivnih merilih, uporabiti nekatere omejitvene in začasne določbe Uredbe (ES) št. 810/2009, da se okrepi sodelovanje določene tretje države na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa. (11)  V primeru zadovoljivega sodelovanja ali pomanjkanja sodelovanja nekaterih tretjih držav pri ponovnem sprejemu njihovih državljanov, ki so bili prijeti zaradi neurejenega statusa, in njihove pripravljenosti ali nepripravljenosti za učinkovito sodelovanje v postopku vračanja, bi se morale na podlagi preglednega mehanizma, ki temelji na objektivnih merilih, uporabiti nekatere omejitvene in začasne določbe Uredbe (ES) št. 810/2009, da se okrepi ali spodbudi nadaljnje sodelovanje dane tretje države na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Prosilci, katerim se izdaja vizuma zavrne, bi morali imeti pravico do pritožbe, ki bi morala v določeni fazi postopka zagotavljati učinkovito pravno sredstvo. V priglasitvi zavrnitve bi morale biti navedene podrobnejše informacije o razlogih za zavrnitev in postopki za pritožbe zoper negativno odločitev. (12)  Prosilci, katerim se izdaja vizuma zavrne, bi morali imeti pravico do pritožbe, ki bi morala zagotavljati učinkovito in pravočasno pravno sredstvo. V priglasitvi zavrnitve bi morale biti navedene podrobnejše informacije o razlogih za zavrnitev in postopki za pritožbe zoper negativno odločitev. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)   Ta uredba spoštuje temeljne pravice ter upošteva pravice in načela, ki jih priznavajo zlasti mednarodne pogodbe ter Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Njen namen je zlasti zagotoviti, da se v celoti spoštujejo pravica do varstva osebnih podatkov iz člena 16 PDEU, pravica do zasebnega in družinskega življenja iz člena 7, pravica do azila iz člena 18 in otrokove pravice iz člena 24 navedene listine ter zaščitijo ranljive osebe. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  Treba bi bilo sprejeti prilagodljiva pravila, ki bi državam članicam omogočala, da optimizirajo souporabo virov in povečajo konzularno zastopanost. Sodelovanje med državami članicami („schengenski vizumski centri“) bi lahko potekalo v kakršni koli obliki, prilagojeni lokalnim razmeram, da bi se povečala zemljepisna konzularna zastopanost, zmanjšali stroški držav članic, povečala prepoznavnost Evropske unije in izboljšale storitve, ki so na voljo prosilcem za vizum. (16)  Treba bi bilo sprejeti prilagodljiva pravila, ki bi državam članicam omogočala, da optimizirajo souporabo virov in povečajo konzularno zastopanost. Sodelovanje med državami članicami („schengenski vizumski centri“) bi lahko potekalo v kakršni koli obliki, prilagojeni lokalnim razmeram, da bi se povečala zemljepisna konzularna zastopanost, zmanjšali stroški držav članic, povečala prepoznavnost Evropske unije in izboljšale storitve, ki so na voljo prosilcem za vizum. Skupna vizumska politika bi morala prispevati k rasti in biti usklajena z drugimi politikami Unije, kot so tiste na področju zunanjih odnosov, trgovine, izobraževanja, kulture in turizma. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Sistemi za elektronsko obravnavo vlog za izdajo vizumov, ki jih razvijejo države članice, pripomorejo k lajšanju postopkov za izdajo vizumov za prosilce in konzulate. Treba bi bilo razviti skupno rešitev, ki bi omogočala popolno digitalizacijo in v celoti izkoristila nedavne pravni razvoj in tehnološke dosežke. (17)  Sistemi za elektronsko obravnavo vlog za izdajo vizumov, ki jih razvijejo države članice, so bistveni za lajšanje postopkov za izdajo vizumov za prosilce in konzulate. Do leta 2025 bi bilo treba oblikovati skupno rešitev v obliki spletne platforme in e-vizuma EU, ki bi zagotavljala popolno digitalizacijo, s čimer bi v celoti izkoristili nedavni pravni razvoj in tehnološke dosežke ter omogočili spletno oddajo vlog za izdajo vizumov, kar bi razbremenilo prosilce in privabilo na schengensko območje več obiskovalcev. Sistem za elektronsko oddajo vlog za izdajo vizumov bi moral biti docela dostopen za invalide. Enostavna in racionalizirana postopkovna jamstva bi se morala okrepiti in enotno izvajati. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) (17a)  Države članice bi morale pri uporabi Uredbe (ES) št. 810/2009 spoštovati svoje obveznosti v okviru mednarodnega prava, zlasti Ženevske konvencije o statusu beguncev, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah ter drugih ustreznih mednarodnih instrumentov. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 a (novo) (27a)   Sprejmejo se potrebni ukrepi za izvajanje te uredbe. Pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi se moralo prenesti na Komisijo za namene tehničnih sprememb prilog k tej uredbi. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 b (novo) (27b)   Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za spremljanje in ocenjevanje te uredbe v zvezi s harmonizacijo obravnave vlog za izdajo vizumov. Pri spremljanju in ocenjevanju bi bilo treba spremljati tudi, ali države članice pri obravnavi vlog v celoti spoštujejo temeljne pravice ter uporabljajo načelo nediskriminacije in varujejo osebne podatke. Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 1 – odstavek 1 1.  Ta uredba določa pogoje in postopke za izdajo vizumov za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni.; 1.  Ta uredba določa pogoje in postopke za izdajo vizumov za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, in načrtovano bivanje poklicnih športnikov in kulturnih delavcev za največ eno leto, pri čemer njihovo bivanje v eni sami državi članici ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni. Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 1 – odstavek 3 a (novo) (1a)  v členu 1 se doda naslednji odstavek: „3a. Države članice morajo pri uporabi te uredbe v celoti izpolnjevati ustrezno pravo Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), ustreznim mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo Združenih narodov o statusu beguncev (v nadaljnjem besedilu: Ženevska konvencija), obveznostmi za zagotavljanje mednarodne zaščite, zlasti načelom nevračanja, in temeljnimi pravicami. V skladu s splošnimi načeli prava Unije se odločitve v skladu s to uredbo sprejmejo za vsak primer posebej.“; Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 b (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 1 – odstavek 3 b (novo) (1b)  v členu 1 se doda naslednji odstavek: „3b. Evropska komisija do leta 2025 predstavi elektronsko vlogo za izdajo vizumov.“; Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka d Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 2 – točka 12 a (novo) 12a.   „poklicni športniki in kulturni delavci“ pomeni državljane tretjih držav, ki niso državljani Unije v smislu člena 20(1) Pogodbe in spadajo v eno od naslednjih kategorij: uprizoritveni umetniki in njihovo podporno osebje, vrhunski športniki in njihovo podporno osebje ter po potrebi njihovi družinski člani, ki lahko jasno dokažejo upravne in logistične ovire pri organizaciji več kot tri mesece trajajoče turneje ali turnirja v več državah članicah schengenskega območja. Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 3 – odstavek 5 (3)  v členu 3(5) se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim: (3)  v členu 3(5) se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim: „(b) državljane tretjih držav z veljavnim dovoljenjem za prebivanje, ki ga je izdala država članica, ki ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ali država članica, ki določb schengenskega pravnega reda še ne uporablja v celoti, ali državljane tretjih držav z enim od veljavnih dovoljenj za prebivanje iz Priloge V, ki so ga izdale Andora, Kanada, Japonska, San Marino ali Združene države Amerike, ki jamčijo za brezpogojni ponovni sprejem imetnika, ali ki imajo dovoljenje za prebivanje na karibskih območjih Kraljevine Nizozemske (Aruba, Curaçao, Sveti Martin, Bonaire, Sveti Evstahij in Saba); (c)  državljane tretjih držav z veljavnim vizumom za državo članico, ki ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ali za državo članico, ki določb schengenskega pravnega reda še ne uporablja v celoti, ali za državo, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ali za Kanado, Japonsko ali Združene države Amerike, ali za imetnike z veljavnim vizumom za karibska območja Kraljevine Nizozemske (Aruba, Curaçao, Sveti Martin, Bonaire, Sveti Evstahij in Saba), kadar potujejo v državo, ki je izdala vizum, ali v katero koli drugo tretjo državo, ali kadar se po uporabi vizuma vračajo iz države, ki je izdala vizum;“; Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 5 – odstavek 1 b (b)  država članica, ozemlje katere je glede na dolžino ali namen bivanja, ki se računa v dnevih, glavni cilj potovanja, če ima prosilec več kot en cilj, ali če naj bi v obdobju dveh mesecev večkrat obiskal njeno ozemlje, ali“; (b)  država članica, v kateri je sedež organizacije ali podjetja, ali, kadar je ustrezno, država članica, ozemlje katere je glede na dolžino ali namen bivanja, ki se računa v dnevih, glavni cilj potovanja, če ima prosilec več kot en cilj, ali če naj bi v obdobju dveh mesecev večkrat obiskal njeno ozemlje, ali, če ni mogoče določiti glavnega cilja, država članica, katere zunanjo mejo namerava prosilec prestopiti, da bi vstopil na ozemlje držav članic; Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 5 – odstavek 2 a (novo) (5a)  v členu 5 se vstavi naslednji odstavek: „2a. Če država članica, ki je pristojna v skladu s točko (a) ali (b) odstavka 1, ni niti prisotna niti zastopana v tretji državi, v kateri prosilec oddaja vlogo v skladu s členom 10, lahko prosilec vlogo odda: (a)  na konzulatu ene od namembnih držav članic načrtovanega obiska; (b)  na konzulatu države članice prvega vstopa, če ni mogoče uporabiti točke (a); (c)  v vseh drugih primerih na konzulatu katere koli države članice, ki je prisotna v državi, v kateri prosilec odda vlogo. Če je konzulat države članice, ki je pristojna v skladu z odstavkom 1, ali konzulat države članice iz prvega pododstavka tega odstavka od kraja prebivališča prosilca oddaljen več kot 500 km ali če bi povratno potovanje z javnim prevozom iz kraja prebivališča prosilca zahtevalo prenočevanje in je konzulat druge države članice bliže kraju prebivališča prosilca, ima ta pravico oddati vlogo za izdajo vizuma na konzulatu te države članice.“; Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 b (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 5 – odstavek 2 b (novo) (5b)  v členu 5 se vstavi naslednji odstavek: „2b. Če je država članica, ki je pristojna na podlagi odstavka 1 ali odstavka 2, v skladu s členom 8 sklenila z drugo državo članico dogovor o zastopanju, po katerem lahko ta v njenem imenu obravnava vloge in izdaja vizume, prosilec vlogo odda na konzulatu države članice zastopnice.“; Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka -a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 8 – odstavek 1 1.  Država članica lahko izrazi pripravljenost, da bo zastopala drugo državo članico, ki je pristojna v skladu s členom 5, in sicer da bi v imenu te države članice obravnavala vloge in izdajala vizume. Poleg tega lahko država članica v omejenem obsegu zastopa drugo državo članico samo za sprejem vlog in vnos biometričnih identifikatorjev. 1.  Brez poseganja v člen 6 lahko država članica izrazi pripravljenost, da bo zastopala drugo državo članico, ki je pristojna v skladu s členom 5, in sicer da bi v imenu te države članice obravnavala vloge in izdajala vizume. Poleg tega lahko država članica v omejenem obsegu zastopa drugo državo članico samo za sprejem vlog in vnos biometričnih identifikatorjev. Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 8 – odstavek 6 (ba)   v členu 8 se spremeni točka 6: 6.  Da prosilcem za izdajo vizuma zaradi slabe prometne infrastrukture ali velikih razdalj v določeni regiji oziroma na določenem zemljepisnem območju dostop do konzulatov ne bi bil nesorazmerno otežen, si države članice, ki v tej regiji ali na tem območju nimajo konzulatov, prizadevajo skleniti sporazume o zastopanju z drugimi državami članicami, ki v tej regiji ali na tem območju imajo konzulate. „6. Da prosilcem za izdajo vizuma zaradi slabe prometne infrastrukture ali velikih razdalj v določeni regiji oziroma na določenem zemljepisnem območju dostop do konzulatov ne bi bil nesorazmerno otežen, si države članice, ki v tej regiji ali na tem območju nimajo konzulatov, prizadevajo skleniti sporazume o zastopanju z drugimi državami članicami, ki v tej regiji ali na tem območju imajo konzulate, s tem pa prepreči diskriminacija med državljani tretjih držav na podlagi neenakega dostopa do konzularnih storitev. Taki sporazumi se lahko sklenejo tudi s predstavništvom države članice EU v sosednji državi dane tretje države, če je ta bliže domu prosilca.“; Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka a Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 9 – odstavek 1 Vloge se oddajo največ šest mesecev pred začetkom načrtovanega potovanja, pomorščaki, ki opravljajo svoje naloge, pa svoje vloge oddajo največ devet mesecev pred začetkom načrtovanega potovanja in praviloma najmanj 15 koledarskih dni pred začetkom takega potovanja. Vloge se oddajo največ devet mesecev pred začetkom načrtovanega potovanja in praviloma najmanj 15 koledarskih dni pred začetkom takega potovanja. Konzulatu tega roka v posameznih upravičenih nujnih primerih ni treba upoštevati, na primer iz službenih ali humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnega interesa ali mednarodnih obveznosti. Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka a a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 9 – odstavek 3 (aa)   člen 9(3) se spremeni: V utemeljenih nujnih primerih lahko konzulat prosilcem dovoli, da oddajo vlogo ne da bi se naročili ali pa so na obisk naročeni takoj. „V utemeljenih nujnih primerih lahko konzulat prosilcem dovoli, da oddajo vlogo ne da bi se naročili ali pa so na obisk naročeni takoj. Za primer ko v enem mesecu od oddaje vloge ne bi bilo odgovora, se v elektronskem postopku predvidi pravno sredstvo, s katerim se omogoči, da se vloga v vsakem primeru pregleda.“ Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 9 – odstavek 4 – točka a a (novo) (aa)  zakoniti predstavniki prosilca; Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 10 – odstavek 1 „Prosilci vlogo oddajo osebno zaradi odvzema prstnih odtisov v skladu s členom 13(2), (3) in (7)(b).“; Brez poseganja v določbe členov 13, 42, 43 in 45 lahko prosilci oddajo vlogo osebno ali v elektronski obliki. Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo) (9a)  v členu 13(2) se doda naslednji pododstavek: „Brez poseganja v odstavek 3 zunanji ponudnik storitev od prosilca ne sme zahtevati, da se zaradi zbiranja biometričnih podatkov osebno zglasi za vsako vlogo. Da bi lahko zunanji ponudniki storitev potrdili, da so bili biometrični identifikatorji zbrani, se prosilcu po pridobitvi biometričnih identifikatorjev izda potrdilo.“; Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 14 – odstavek 4 – pododstavek 1 4.  Države članice lahko zahtevajo, da prosilci predložijo dokazilo o plačilu stroškov ali dokazilo o zasebni nastanitvi ali oboje z izpolnitvijo obrazca, ki ga sestavi vsaka država članica. Na tem obrazcu se navede zlasti: 4.  Države članice lahko zahtevajo, da prosilci predložijo dokazilo o plačilu stroškov ali dokazilo o zasebni nastanitvi ali oboje z izpolnitvijo obrazca, ki ga sestavi Komisija. Na tem obrazcu se navede zlasti: Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 14 – odstavek 4 – pododstavek 2 Obrazec se pripravi v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice in vsaj v enem od ostalih uradnih jezikov institucij Unije. Vzorec obrazca se pošlje Komisiji. Komisija sprejme obrazec z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2). Obrazec se uporablja za obveščanje sponzorja/osebe, ki vabi, o obdelavi njegovih osebnih podatkov in veljavnih pravilih. Obrazec se pripravi v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice in vsaj v enem od ostalih uradnih jezikov institucij Unije. Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 15 (11)  člen 15 se spremeni: člen 15 se črta (a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: Črtanje potovalnega zdravstvenega zavarovanja „1. Prosilci za enotni vizum za enkratni vstop dokažejo, da imajo sklenjeno ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije stroške, ki bi utegnili nastati v zvezi z repatriacijo iz zdravstvenih razlogov, nujno medicinsko pomočjo in nujnim zdravljenjem v bolnišnici ali zaradi smrti med načrtovanim bivanjem na ozemlju držav članic.“; (b)  v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „2. Prosilci za enotni vizum za večkratni vstop dokažejo, da imajo sklenjeno ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije obdobje prvega načrtovanega potovanja.“; Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 16 člen 16 se nadomesti z naslednjim: Člen 16 „Člen 16 Vizumska taksa Vizumska taksa 1.  Prosilci plačajo vizumsko takso v višini 80 EUR. 1.  Prosilci plačajo vizumsko takso v višini 80 EUR. 1a.  Prosilci, katerih podatki so že zajeti v vizumskem informacijskem sistemu in katerih biometrični identifikatorji so bili zbrani v skladu s členom 13, plačajo vizumsko takso v višini 60 EUR. 2.  Otroci od šestega do dvanajstega leta starosti plačajo vizumsko takso v višini 40 EUR.“; 2.  Za otroke od dvanajstega do osemnajstega leta starosti se plača vizumska taksa v višini 40 EUR. 2a.  Prosilci, ki so člani skupine, ki potuje v umetniške, športne ali izobraževalne namene, plačajo vizumsko takso v višini 60 EUR. 4.  Prosilci, ki sodijo v eno od naslednjih kategorij, so oproščeni plačila vizumske takse: 4.  Prosilci, ki sodijo v eno od naslednjih kategorij, so oproščeni plačila vizumske takse: (a)  otroci do šest let; (a)  otroci do dvanajstega leta; (b)  učenci, dijaki in študentje, podiplomski študentje in učitelji spremljevalci, ki se za bivanje odločijo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja; (b)  učenci, dijaki in študentje, podiplomski študentje in učitelji spremljevalci, ki se za bivanje odločijo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja; (c)  raziskovalci iz tretjih držav, ki potujejo zaradi opravljanja znanstvenih raziskav, kakor je opredeljeno v Priporočilu št. 2005/761/ES27 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 za olajšanje izdaje enotnih vizumov, ki jih države članice izdajajo za kratkoročno bivanje raziskovalcem iz tretjih držav, ki potujejo znotraj Skupnosti z namenom izvajanja znanstvenih raziskav [21]; (c)  raziskovalci iz tretjih držav, kot so opredeljeni v Direktivi Sveta 2005/71/ES27, ki potujejo zaradi opravljanja znanstvenih raziskav oziroma se udeležujejo znanstvenega seminarja ali konference; (d)  predstavniki neprofitnih organizacij, stari 25 let ali mlajši, ki se udeležujejo seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije. (d)  predstavniki neprofitnih organizacij, stari 25 let ali mlajši, ki se udeležujejo seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije; (e)  družinski člani državljanov Unije v skladu s členom 5(2) Direktive 2004/38/ES. 5.  Plačila vizumske takse so lahko oproščeni: 5.  Plačila vizumske takse so lahko oproščeni: (a)  otroci med šestim in 12 letom starosti; (a)  otroci med dvanajstim in osemnajstim letom starosti; (b)  imetniki diplomatskih in službenih potnih listov; (b)  imetniki diplomatskih in službenih potnih listov; (c)  udeleženci seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije, stari 25 let ali mlajši. (c)  udeleženci seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije, stari 25 let ali mlajši; (d)  prosilci za vizum z omejeno krajevno veljavnostjo, ki se izda iz humanitarnih razlogov ali zaradi nacionalnih interesov ali mednarodnih obveznosti, ter upravičenci programa Unije za preselitev ali premestitev; (e)  prosilci za vizum z omejeno krajevno veljavnostjo. 6.  V posameznih primerih se znesek vizumske takse, ki se zaračuna, lahko oprosti ali zniža, kadar ta ukrep pomaga spodbujati kulturne ali športne interese ter interese na področju zunanje politike, razvojne politike in na drugih področjih ključnega javnega pomena ali iz humanitarnih razlogov. 6.  V posameznih primerih se znesek vizumske takse, ki se zaračuna, lahko oprosti ali zniža, kadar ta ukrep pomaga spodbujati kulturne ali športne interese, interese na področju zunanje politike, razvojne politike in na drugih področjih ključnega javnega pomena ali iz humanitarnih razlogov ali zaradi mednarodnih obveznosti.“; ___________________ ___________________ 27 Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L 289, 3.11.2005, str. 15). 27 Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L 289, 3.11.2005, str. 15). Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 13 Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 17 (13)  člen 17 se nadomesti z naslednjim: „Člen 17 Pristojbina za storitve 1.  Zunanji ponudnik storitev lahko v skladu s členom 43 zaračuna pristojbino za storitve. Pristojbina za storitve je sorazmerna s stroški, ki jih ima zunanji ponudnik storitev pri opravljanju ene ali več nalog iz člena 43(6). 1.  Zunanji ponudnik storitev lahko v skladu s členom 43 zaračuna pristojbino za storitve. Pristojbina za storitve je sorazmerna s stroški, ki jih ima zunanji ponudnik storitev pri opravljanju ene ali več nalog iz člena 43(6). 2.  Ta pristojbina za storitve se določi v pravnem instrumentu iz člena 43(2). 2.  Ta pristojbina za storitve se določi v pravnem instrumentu iz člena 43(2). 3.  Države članice v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni zagotovijo, da je pristojbina za storitve, ki se zaračuna prosilcu, sorazmerna s storitvami, ki jih ponuja zunanji ponudnik storitev, in prilagojena lokalnim okoliščinam. Poleg tega si države članice prizadevajo za harmonizacijo veljavnih pristojbin za storitve. 4.  Ne glede na morebitno zmanjšanje ali oprostitev vizumske takse iz člena 16(2), (4), (5) in (6) pristojbina za storitve ne presega polovice vizumske takse, določene v členu 16(1). 4.  Ne glede na morebitno zmanjšanje ali oprostitev vizumske takse iz člena 16(2), (4), (5) in (6) pristojbina za storitve ne presega polovice vizumske takse, določene v členu 16(1). Pristojbina za storitve vključuje vse stroške, povezane z vložitvijo vloge za izdajo vizuma, tudi tiste, ki nastanejo, ko zunanji ponudnik storitev konzulatu posreduje potno listino, in pri vrnitvi listine zunanjemu ponudniku storitev. 5.  Država(-e) članica(-e) ohrani(-jo) možnost za vse prosilce, da vloge predložijo neposredno na svojih konzulatih. 5.  Države članice ohranijo možnost za vse prosilce, da vloge predložijo neposredno na njihovih konzulatih ali na konzulatu države članice, s katero imajo sklenjen sporazum o zastopanju v skladu s členom 40. 5a.  Prosilec prejme potrdilo o plačilu pristojbine za storitve.“; Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 13 a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 19 – odstavek 3 (13a)  Člen 19 – odstavek 3 Če pristojni konzulat ugotovi, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, vloga ni dopustna in konzulat takoj: Če pristojni konzulat ugotovi, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, o tem po potrebi uradno obvesti prosilca, navede pomanjkljivosti in prosilcu omogoči, da jih odpravi. Če pomanjkljivosti niso odpravljene, vloga ni dopustna in konzulat takoj: –  vrne obrazec in vse dokumente, ki jih je prosilec predložil, –  vrne obrazec in vse dokumente, ki jih je prosilec predložil, –  uniči zbrane biometrične podatke, –  uniči zbrane biometrične podatke, –  povrne vizumsko takso in –  povrne vizumsko takso in –  ne obravnava vloge. –  ne obravnava vloge.“; Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 13 a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 19 – odstavek 4 (13a)  v členu 19 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: 4.  Vloga, ki ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1, lahko z odstopanjem od te določbe zaradi humanitarnih razlogov ali nacionalnega interesa šteje za dopustno. „4. Vloga, ki ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1, lahko z odstopanjem od te določbe iz humanitarnih razlogov ali zaradi nacionalnih interesov ali mednarodnih obveznosti šteje za dopustno.“; Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 14 – točka a Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 21 – odstavek 3 – točka e (a)  v odstavku 3 se točka (e) nadomesti z naslednjim: (a)  v odstavku 3 se točka (e) črta. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 14 – točka c Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 21 – odstavek 8 8.  Med obravnavo vloge lahko konzulati v utemeljenih primerih opravijo razgovor s prosilcem in zahtevajo dodatne dokumente. 8.  Med obravnavo vloge lahko konzulati v utemeljenih primerih opravijo razgovor s prosilcem in zahtevajo dodatne dokumente. Ti razgovori se lahko vodijo z uporabo sodobnih digitalnih orodij in sredstev za komunikacijo na daljavo, kot so glasovni ali video klici prek interneta. Med postopkom se spoštujejo temeljne pravice prosilcev. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka a a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 22 – odstavek 4 (aa)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: 4.  Komisija s tovrstnimi uradnimi obvestili seznani države članice. „4. Komisija tovrstna uradna obvestila objavi.“; Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 16 – točka a Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 23 – odstavek 1 Odločitev o vlogi se sprejme v 10 koledarskih dneh od datuma oddaje vloge, ki je dopustna v skladu s členom 19. Odločitev o vlogi se sprejme v 10 koledarskih dneh od datuma oddaje vloge, ki je dopustna v skladu s členom 19, ali v petih koledarskih dneh v primeru prosilcev, katerih podatki so že registrirani v vizumskem informacijskem sistemu in katerih biometrični identifikatorji so bili zbrani v skladu s členom 13. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 16 – točka a Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 2 Ta rok se lahko v posameznih primerih podaljša na največ 45 koledarskih dni, zlasti kadar je treba vlogo dodatno pregledati. Ta rok se lahko v posameznih primerih podaljša na največ 30 koledarskih dni, zlasti kadar je treba vlogo dodatno pregledati. Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 16 – točka a a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 23 – odstavek 2 a (novo) (aa)  vstavi se naslednji odstavek: „2a. O vlogi se v utemeljenih posameznih primerih odloča nemudoma, tudi kadar je to potrebno iz službenih in humanitarnih razlogov ali zaradi nacionalnih interesov ali spoštovanja mednarodnih obveznosti.“; Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 17 – točka a a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 24 – odstavek 1a (novo) 1a.  Konzulati prosilcem, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje za vstop, in za katere ne obstajajo razlogi za zavrnitev, kot so določeni v členu 32, izdajo vizum v skladu s tem členom. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 17 – točka b Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 24 – odstavek 2 – točka a (a)  za obdobje veljavnosti enega leta, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil tri vizume v preteklih dveh letih; (a)  za obdobje veljavnosti enega leta, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil tri vizume v preteklih dveh letih, v primeru pomorščakov med opravljanjem njihovih nalog pa za obdobje veljavnosti enega leta, pod pogojem, da je prosilec pridobil in zakonito uporabil dva vizuma v predhodnih dveh letih; Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 17 – točka b Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 24 – odstavek 2 – točka b (b)  za obdobje dveh let, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil predhoden vizum za večkratni vstop, veljaven eno leto; (b)  za obdobje dveh let, če je prosilec v preteklih dveh letih pridobil vizum za večkratni vstop, veljaven eno leto. Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 17 – točka b Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 24 – odstavek 2 – točka c (c)  za obdobje petih let, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil predhoden vizum za večkratni vstop, veljaven dve leti.; (c)  za obdobje petih let, če je prosilec v preteklih treh letih pridobil vizum za večkratni vstop, veljaven dve leti.; Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 17 – točka c Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 24 – odstavek 2 c 2c.  Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko vizum za večkratni vstop, ki velja do pet let, izda prosilcu, ki dokaže, da mora pogosto in/ali redno potovati, ali utemelji namero, da bo pogosto in/ali redno potoval, če dokaže svojo poštenost in zanesljivost, ekonomski položaj v matični državi in dejansko namero, da zapusti ozemlje držav članic pred iztekom veljavnosti vizuma, za katerega je zaprosil. 2c.  Z odstopanjem od odstavka 2 se vizum za večkratni vstop, ki velja do pet let, izda prosilcu, ki dokaže, da mora pogosto in/ali redno potovati, ali utemelji namero, da bo pogosto in/ali redno potoval, zlasti zaradi svojega poklicnega ali družinskega statusa, kot v primeru poslovnežev, uradnikov, ki redno potujejo na uradne obiske v države članice in institucije EU, predstavnikov organizacij civilne družbe, ki potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev in konferenc, družinskih članov državljanov Unije, družinskih članov državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, in pomorščakov, če dokažejo svojo poštenost in zanesljivost, ekonomski položaj v matični državi in dejansko namero, da zapustijo ozemlje držav članic pred iztekom veljavnosti vizuma, za katerega so zaprosili. Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 18 Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 25 a „Člen 25a „Člen 25a Sodelovanje na področju ponovnega sprejema Sodelovanje na področju ponovnega sprejema 1.  Člen 14(6), člen 16(1) in (5)(b), člen 23(1) in člen 24(2) se ne uporabljajo za prosilce ali kategorije prosilcev, ki so državljani tretje države, za katero se na podlagi zadevnih in objektivnih podatkov šteje, da ne sodeluje v zadostni meri z državami članicami pri ponovnem sprejemu migrantov brez urejenega statusa v skladu s tem členom. Ta člen ne posega v pristojnosti, ki jih Komisiji podeljuje člen 24(2d). 1.  Glede na raven sodelovanja tretjih držav pri ponovnem sprejemu migrantov brez urejenega statusa z državami članicami, ki se oceni na podlagi ustreznih in objektivnih podatkov, se lahko uporaba člena 16(1a) in (5)(b) ter člena 24(2) odslej prilagaja kategorijam prosilcev ali vsem prosilcem z državljanstvom te tretje države, kot je določeno v odstavku 4. Ta člen ne posega v pristojnosti, ki jih Komisiji podeljuje člen 24(2d). 2.  Komisija redno ocenjuje sodelovanje tretjih držav na področju ponovnega sprejema, ob upoštevanju zlasti naslednjih kazalnikov: 2.  Komisija redno, vsaj enkrat letno, ocenjuje ustrezno sodelovanje tretjih držav na področju ponovnega sprejema, pri čemer upošteva zlasti naslednje kazalnike: (a)  število odločb o vrnitvi, izdanih osebam iz zadevne tretje države, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic; (a)  število državljanov tretjih držav, za katere v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta velja upravna ali sodna odločba; (b)  število dejanskih vrnitev oseb, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi, kot odstotek števila odločb o vrnitvi, izdanih državljanom zadevne tretje države, vključno po potrebi in na podlagi zakonodaje Unije ali dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu s številom državljanov tretjih držav, ki so potovali prek njenega ozemlja; (c)   število s strani tretje države sprejetih prošenj za ponovni sprejem kot odstotek števila predloženih takih prošenj. (b)   število s strani tretje države sprejetih prošenj države članice za ponovni sprejem kot odstotek števila predloženih takih prošenj; (c)  stopnje praktičnega sodelovanja na področju vračanja v različnih fazah postopka vračanja, kot so: (i)  pravočasna pomoč pri postopkih identifikacije, (ii)  dostava in sprejemanje potrebnih potnih listin. Komisija sporoči rezultate svoje ocene Evropskemu parlamentu in Svetu, ki se o tem pogovorita, zlasti o ravni sodelovanja z ustrezno tretjo državo pri ponovnem sprejemu migrantov brez urejenega statusa. Pri oceni sodelovanja države pri ponovnem sprejemu se obravnavajo predvsem naslednji dejavniki: (a)  udeležba v pilotnih projektih na področju migracij, s čimer se prispeva k odvračanju od nedovoljenih migracij; (b)  dokazana prizadevanja za ponovno vključitev oseb v postopku vračanja in trajnost vrnitev; (c)  dokazana prizadevanja za boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju ter tako povzročenim kršitvam pravic vpletenih posameznikov (sodelovanje pri krepitvi zmogljivosti in usposabljanju, tudi o preprečevanju zlorab in izkoriščanja). Komisija o ugotovitvah ocene obvesti Evropski parlament. 3.  Država članica lahko Komisijo uradno obvesti o večjih in trajnih praktičnih težavah pri sodelovanju s tretjo državo na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa na podlagi enakih kazalnikov, kot so določeni v odstavku 2. 3.  Država članica lahko Komisijo uradno obvesti tudi o večjih in trajnih težavah ter bistvenem izboljšanju sodelovanja s tretjo državo na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa na podlagi istih kazalnikov, kot so določeni v odstavku 2. 4.  Komisija v roku enega meseca preuči vsako obvestilo v skladu z odstavkom 3. Komisija vsako obvestilo preuči v roku 15 dni. O rezultatih tega pregleda nemudoma obvesti Svet in Evropski parlament. 5.   Kadar Komisija na podlagi analize iz odstavkov 2 in 4 odloči, da država ne sodeluje v zadostni meri in da je zato potrebno ukrepanje, lahko ob upoštevanju splošnih odnosov Unije z zadevno tretjo državo sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2): 4.   Kadar se Komisija na podlagi analize iz odstavkov 2 in 3 in ob upoštevanju splošnih odnosov Unije s to tretjo državo, zlasti pri sodelovanju na področju ponovnega sprejema, ter ob upoštevanju ocene in razprav iz odstavka 2 odloči, da država: (a)  o začasni opustitvi uporabe člena 14(6), točke (b) člena 16(5), člena 23(1) ali člena 24(2) oziroma nekaterih ali vseh teh določb za vse državljane zadevne tretje države ali za nekatere kategorije njenih državljanov, ali (a)   sodeluje v zadostni meri, sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2a) izvedbeni akt za nekatere kategorije državljanov ali za vse državljane te tretje države, ki zaprosijo za vizum na ozemlju te tretje države, s katerim: (i)  zniža vizumsko takso iz člena 16(2a); (ii)  skrajša čas za sprejetje odločitve o vlogi v skladu s členom 23 (1a); (iii)  podaljša obdobje veljavnosti vizumov za večkratni vstop v skladu z zadnjim pododstavkom člena 24(2); in/ali (iv)  olajša sodelovanje v projektih v zvezi z delovno migracijo; (b)   o uporabi vizumske takse iz člena 16 (2a) za vse državljane zadevne tretje države ali za določene kategorije njenih državljanov. (b)  ne sodeluje v zadostni meri, lahko ob upoštevanju splošnih odnosov Unije s to tretjo državo sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2), s katerim: (i)  začasno opusti uporabo člena 14(6) ali člena 23(1) ali začasno opusti člen 16 (5b), člen 23(1) ali nekatere njunih določb ali člen 24(2).“; 6.  Komisija na podlagi kazalnikov iz odstavka 2 redno ocenjuje, ali je mogoče ugotoviti znatno izboljšanje sodelovanja določene tretje države na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa, in ob upoštevanju splošnih odnosov Unije z zadevno tretjo državo lahko odloči, da razveljavi ali spremeni izvedbeni akt iz odstavka 5. 7.  Najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti izvedbenega akta iz odstavka 5 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o napredku, doseženem v navedeni tretji državi glede sodelovanja na področju ponovnega sprejema.“; Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 – točka a a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 32 – odstavek 1 – točka a – točka vii (aa)   v prvem odstavku člena 32 se črta točka (vii) (vii)  ne predloži dokazila, da ima ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, kjer je primerno; Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 – točka a b (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 32 – odstavek 2 (ab)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: 2.  Prosilec je o sklepu o zavrnitvi in razlogih za zavrnitev obveščen s pomočjo standardnega obrazca iz Priloge VI. „2. Prosilec je o sklepu o zavrnitvi in razlogih za zavrnitev obveščen s pomočjo standardnega obrazca iz Priloge VI v jeziku, ki ga razume ali za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razume.“; Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 – točka b Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 32 – odstavek 3 3.  Prosilci, katerim se izdaja vizuma zavrne, bi morali imeti pravico do pritožbe, ki bi morala v določeni fazi postopka zagotavljati učinkovito pravno sredstvo. Pritožbe se vložijo zoper državo članico, ki je sprejela končno odločitev o vlogi, v skladu z nacionalnim pravom te države članice. Države članice prosilcem zagotovijo podrobne informacije o postopku, v skladu s katerim je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI. 3.  Prosilci, katerim se izdaja vizuma zavrne, bi morali imeti pravico do pritožbe, ki bi morala v določeni fazi postopka zagotavljati učinkovito pravno sredstvo. Pritožbe se vložijo zoper državo članico, ki je sprejela končno odločitev o vlogi, v skladu z nacionalnim pravom te države članice. Rok za pritožbo je vsaj 30 koledarskih dni. Države članice prosilcem zagotovijo podrobne informacije o postopku, v skladu s katerim je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI, v jeziku, ki ga prosilci razumejo ali za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razumejo. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 – točka b Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 32 – odstavek 3 a 3a.   Standardni obrazec za obveščanje in utemeljevanje zavrnitve, razveljavitve ali preklica vizuma, kakor je opredeljen v Prilogi VI, je na voljo vsaj v naslednjih jezikih: (a)  v uradnem jeziku/uradnih jezikih države članice, za katero se zahteva vizum; in (b)  v uradnem jeziku/uradnih jezikih države gostiteljice. Poleg jezika/jezikov iz točke (a) je lahko obrazec na voljo tudi v katerem koli drugem uradnem jeziku institucij Evropske unije.; Obrazec se v uradni jezik/uradne jezike države gostiteljice prevede v skladu s schengenskim sodelovanjem na lokalni ravni iz člena 48. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 c (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 34 – točka 7 (22c)   v členu 34 se spremeni odstavek 7: 7.  Imetnik vizuma, čigar vizum je bil razveljavljen ali preklican, se lahko pritoži, razen če je bil vizum v skladu z odstavkom 3 preklican na zahtevo imetnika vizuma. Pritožbe se vložijo zoper državo članico, ki je sprejela odločitev o razveljavitvi ali preklicu, v skladu z nacionalnim pravom te države članice. Države članice zagotovijo prosilcem informacije o postopku, v skladu s katerim je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI. „7. Imetnik vizuma, čigar vizum je bil razveljavljen ali preklican, se lahko pritoži, razen če je bil vizum v skladu z odstavkom 3 preklican na zahtevo imetnika vizuma. Pritožbe se vložijo zoper državo članico, ki je sprejela odločitev o razveljavitvi ali preklicu, v skladu z nacionalnim pravom te države članice. Države članice zagotovijo prosilcem informacije o postopku, v skladu s katerim je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI. Če je imetnik razveljavljenega vizuma že na ozemlju države članice, sklepa o vrnitvi ni mogoče sprejeti do preteka roka za pritožbo ali ustreznega obvestila prejemniku o končnem izidu pritožbe.“; Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 b (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 35 – odstavek 2 (22b)  v členu 35 se črta odstavek 2; Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 24 Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 36a – odstavek 3 3.  Zadevna država članica vzpostavi ustrezne strukture in napoti posebej usposobljeno osebje za obravnavo vlog za izdajo vizuma za izvajanje vseh preverjanj in ocene tveganja, kakor je določeno v členu 21. 3.  Zadevna država članica vzpostavi ustrezne strukture in napoti posebej usposobljeno osebje za obravnavo vlog za izdajo vizuma za izvajanje vseh preverjanj in ocene tveganja, kakor je določeno v členu 21. Za osebje se zagotovi usposabljanje o digitalnem upravljanju datotek. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 24 b (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 37 – točka 2 (24b)   v členu 37 se spremeni odstavek 2: 2.  Za shranjevanje vizumskih nalepk in ravnanje z njimi se uporabljajo ustrezni varnostni ukrepi, da se preprečijo goljufije ali izguba. Na vsakem konzulatu se vodi evidenca vizumskih nalepk in register o tem, kako je bila vsaka vizumska nalepka uporabljena. „2. Za shranjevanje vizumskih nalepk in ravnanje z njimi se uporabljajo ustrezni varnostni ukrepi, da se preprečijo goljufije ali izguba. Na vsakem konzulatu se vodi evidenca vizumskih nalepk in register o tem, kako je bila vsaka vizumska nalepka uporabljena. Vsaka pomembnejša goljufija ali izguba se sporoči Komisiji.“; Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 25 Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 37 – odstavek 3 – pododstavek 2 Posamezen spis se hrani najmanj eno leto od datuma sprejetja odločitve o vlogi v skladu s členom 23(1) ali v primeru pritožbe do konca postopka pritožbe. Posamezen spis se hrani najmanj dve leti od datuma sprejetja odločitve o vlogi v skladu s členom 23(1) ali v primeru pritožbe do konca postopka pritožbe. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 26 a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 38 – odstavek 4 a (novo) (26a)  v členu 38 se vstavi naslednji odstavek: „4a. Države članice zagotovijo, da konzulati predvidijo pritožbeni postopek za prosilce za vizum. Informacije o tem postopku so na voljo na spletnem mestu konzulata ali po potrebi prek zunanjega ponudnika storitev. Države članice zagotovijo, da se vodi evidenca pritožb.“; Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 26 b (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 39 – odstavek 1 (26b)   v členu 39 se odstavek 1 spremeni: 1.  Konzulati držav članic zagotovijo, da so prosilci prijazno sprejeti. „1. Konzulati držav članic zagotovijo, da so prosilci prijazno sprejeti. Pri sprejemu prosilcev in obdelavi njihovih prošenj je treba ustrezno spoštovati temeljne pravice, kot so navedene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prošnje za vizume je treba obravnavati brez diskriminacije ter strokovno in s spoštljivo do vlagateljev.“; Sprememba 88 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 26 c (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 39 – odstavek 3 (26c)  v členu 39 se odstavek 3 spremeni: 3.  Pri opravljanju svojih nalog konzularno osebje z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. „3. Pri opravljanju svojih nalog konzularno osebje z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi državljanstva, spola, družbenega spola, družinskega statusa, pripadnosti, dejanske ali domnevne vere, prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“ Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 29 – točka d Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 43 – odstavek 9 9.  Države članice so odgovorne za skladnost s predpisi o varstvu osebnih podatkov in zagotovijo, da nadzorni organi držav članic za varstvo podatkov spremljajo zunanje ponudnike storitev v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679. 9.  Zadevna država članica oziroma države članice so odgovorne za skladnost s predpisi, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic, predvsem pa načela nediskriminacije in varstva osebnih podatkov, in zagotovijo, da nadzorni organi držav članic za varstvo podatkov spremljajo zunanje ponudnike storitev v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 33 – točka b Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 48 – odstavek 1 a – točka (c) (c)  zagotovijo skupni prevod obrazca za vlogo, kjer je to potrebno; (c)  zagotovijo skupni prevod obrazca za vlogo in standardnega obrazca za obveščanje in utemeljevanje zavrnitve, razveljavitve ali preklica vizuma, kjer je to potrebno; Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 33 – točka d Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 48 – odstavek 3 – točka (b) – (vi) (vi)  trendih zavrnitve vstopa; (vi)  trendih zavrnitve vstopa in razlogih za zavrnitev; Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 33 – točka d Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 48 – odstavek 3 – točka d (d)  podatke o zavarovalnicah, ki zagotavljajo ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, vključno s preverjanjem vrste kritja in možnimi presežnimi zneski.“; črtano Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 34 a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 49 (34a)   člen 49 se spremeni: Člen 49 „Člen 49 Ureditve v zvezi z olimpijskimi in para-olimpijskimi igrami Ureditve v zvezi z olimpijskimi in para-olimpijskimi igrami in drugimi mednarodnimi športnimi prireditvami na visoki ravni Države članice, ki gostijo olimpijske igre in para-olimpijske igre, uporabijo posebne postopke in pogoje iz Priloge XI, ki olajšujejo izdajo vizumov. Države članice, ki gostijo olimpijske igre in para-olimpijske igre in druge mednarodne športne prireditve na visoki ravni, uporabijo posebne postopke in pogoje iz Priloge XI, ki olajšujejo izdajo vizumov.“; Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 35 Uredba (ES) št. 810/2009 Člen 50 b – odstavek 1 1.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih. 1.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu o delegiranem aktu, ki se sočasno in nemudoma pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu, se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih. Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 1.  Komisija tri leta po [datumu začetka veljavnosti te uredbe] pripravi oceno izvajanja te uredbe. V okviru te skupne ocene se bodo preučili rezultati, doseženi glede na zastavljene cilje, in izvajanje določb te uredbe. 1.  Komisija dve leti po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] pripravi oceno izvajanja te uredbe. V okviru te skupne ocene se bodo preučili rezultati, doseženi glede na zastavljene cilje, in izvajanje določb te uredbe. Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 a (novo) 2a.   Komisija najpozneje eno leto po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ocenjevalno poročilo o ukinitvi vizumskih nalepk in uvedbi digitalnih vizumov, s katerimi bo mogoče schengenske vizume izdajati z enostavno registracijo v sistemu VIS in pošiljanjem elektronskega obvestila prosilcu. Sprememba 78 Predlog uredbe Priloga IV a (novo) Uredba (ES) št. 810/2009 Priloga XI POSEBNI POSTOPKI IN POGOJI ZA POENOSTAVLJENO IZDAJO VIZUMOV ČLANOM OLIMPIJSKE DRUŽINE, KI SODELUJEJO NA OLIMPIJSKIH IN PARAOLIMPIJSKIH IGRAH POSEBNI POSTOPKI IN POGOJI ZA POENOSTAVLJENO IZDAJO VIZUMOV ČLANOM OLIMPIJSKE IN ŠPORTNE DRUŽINE, KI SODELUJEJO NA OLIMPIJSKIH IN PARAOLIMPIJSKIH IGRAH TER ŠPORTNIH PRIREDITVAH NA VISOKI RAVNI