Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 6/2018 za proračunsko leto 2018: zmanjšanje odobritev plačil in odobritev za prevzem obveznosti v skladu s posodobljenimi napovedmi odhodkov in posodobljenimi prihodki (iz lastnih sredstev) (13961/2018 – C8-0488/2018 – 2018/2244(BUD))

P8_TA(2018)0500 A8-0399/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1) in zlasti člena 41 Uredbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(2) in zlasti člena 44 Uredbe,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki je bil dokončno sprejet 30. novembra 2017(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(4),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 6/2018, ki ga je Komisija sprejela 12. oktobra 2018 (COM(2018)0704),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 6/2018, ki ga je Svet sprejel 26. novembra 2018 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (13961/2018 – C8-0488/2018),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0399/2018),

A.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 6/2018 posodobiti tako proračunske odhodke kot prihodke, da se upoštevajo najnovejši dogodki;

B.  ker predlog spremembe proračuna št. 6/2018 v razdelku 1a – „Konkurenčnost za rast in delovna mesta“ in razdelku 2 – „Trajnostna rast – naravni viri“ v proračunskih vrsticah na strani odhodkov zmanjšuje obveznosti za 48,7 milijona EUR in plačila za 44,7 milijona EUR;

C.  ker na strani prihodkov predlog spremembe proračuna št. 6/2018 zadeva revizijo napovedi tradicionalnih lastnih sredstev (tj. carin in prelevmanov na sladkor), davka na dodano vrednost (DDV) in osnov za bruto nacionalni dohodek (BND) ter vključitev ustreznih popravkov za Združeno kraljestvo v proračun in njihovo financiranje, kar bo vplivalo na porazdelitev prispevkov lastnih sredstev držav članic v proračun Unije;

1.  pozdravlja dejstvo, da se programi za obdobje 2014–2020 končno izvajajo po načrtih, kar pomeni le manjšo prilagoditev na strani odhodkov v primerjavi z zelo velikimi spremembami proračuna, sprejetimi v letih 2016 in 2017; spodbuja Komisijo in države članice, naj nadoknadijo velike zamude, ki so se nakopičile v zadnjih treh letih;

2.  je seznanjen s tehničnim postopkom ponovnega uravnoteženja lastnih sredstev, ki je postalo potrebno zaradi revizije napovedi tradicionalnih lastnih sredstev in DDV ter posodobitve popravka za Združeno kraljestvo;

3.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 6/2018;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 6/2018 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (2) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (3) UL L 57, 28.2.2018, str. 1. (4) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (6) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi instrumenta prilagodljivosti za financiranje takojšnjih proračunskih ukrepov za obvladovanje trenutnih izzivov migracij, pritokov beguncev in varnostnih groženj (COM(2018)0901 – C8-0492/2018 – 2018/2274(BUD))

P8_TA(2018)0501 A8-0455/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0901 – C8-0492/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1), zlasti člena 11,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2), zlasti točke 12,

–  ob upoštevanju novega predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Komisija sprejela 30. novembra 2018 (COM(2018)0900) v skladu s členom 314(8) PDEU,

–  ob upoštevanju sklepov trialoga o proračunu z dne 4. decembra 2018,

–  ob upoštevanju stališča o drugem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Svet sprejel 11. decembra 2018 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (15205/2018 – C8-0499/2018),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0455/2018),

A.  ker je instrument prilagodljivosti namenjen financiranju jasno opredeljenih odhodkov v danem proračunskem letu, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih meja enega ali več razdelkov;

B.  ker je Komisija predlagala uporabo instrumenta prilagodljivosti, da bi dopolnila financiranje ukrepov na področju migracij, beguncev in varnosti iz splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2019, in sicer v znesku 985 629 138 EUR nad zgornjo mejo razdelka 3;

C.  ker so se predstavniki Parlamenta in Sveta na proračunskem trialogu 4. decembra 2018 dogovorili, da se iz instrumenta prilagodljivosti zagotovi tudi 178 715 475 EUR za dopolnitev programov Obzorje 2020 in Erasmus+ v podrazdelku 1a;

1.  soglaša, da se iz instrumenta prilagodljivosti zagotovijo odobritve za prevzem obveznosti v višini 1 164 344 613 EUR;

2.  poudarja, da je uporaba tega instrumenta, kot je določena v členu 11 uredbe o večletnem finančnem okviru, znova pokazala, da bi moral biti proračun Unije bolj prilagodljiv;

3.  znova izraža svoje dolgoletno stališče, da se plačila, ki izhajajo iz obveznosti, prevzetih v sklopu instrumenta prilagodljivosti, ne smejo upoštevati pri zgornji meji večletnega finančnega okvira;

4.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

5.  naroči svojemu predsedniku, da sklep podpiše skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi instrumenta prilagodljivosti za okrepitev ključnih programov za konkurenčnost EU ter financiranje takojšnjih proračunskih ukrepov za obvladovanje trenutnih izzivov migracij, pritoka beguncev in varnostnih groženj

(Besedilo te priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2019/276.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada EU za plačilo predplačil v okviru splošnega proračuna Unije za leto 2019 (COM(2018)0281 – C8-0221/2018 – 2018/2074(BUD))

P8_TA(2018)0502 A8-0453/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0281 – C8-0221/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 11,

–  ob upoštevanju rezultatov tristranskih pogovorov z dne 4. decembra 2018,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0453/2018),

A.  ker se v skladu z Uredbo (EU) št. 661/2014, ki spreminja Uredbo (ES) št. 2012/2002, preko odobritev v splošnem proračunu Unije da na voljo znesek 50 000 000 EUR za predplačila;

1.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za plačilo predplačil v okviru splošnega proračuna Unije za leto 2019

(Besedilo te priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2019/277.)

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o stališču Sveta o drugem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019 (15205/2018 – C8-0499/2018 – 2018/2275(BUD))

P8_TA(2018)0503 A8-0454/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(4),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah za pripravo proračuna(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2019(7),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Komisija sprejela 21. junija 2018 (COM(2018)0600),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2018 in posredoval Evropskemu parlamentu 13. septembra 2018 (11737/2018 – C8-0410/2018),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2018 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2018 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(9),

–  ob upoštevanju dejstva, da se spravnemu odboru v roku enaindvajsetih dni, določenem v členu 314(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ni uspelo dogovoriti o skupnem besedilu,

–  ob upoštevanju drugega predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Komisija sprejela 30. novembra 2018 (COM(2018)0900) v skladu s členom 314(8) PDEU,

–  ob upoštevanju sklepov trialoga o proračunu z dne 4. decembra 2018,

–  ob upoštevanju stališča o drugem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Svet sprejel 11. decembra 2018 (15205/2018 – C8-0499/2018),

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0454/2018),

1.  spominja, da je „osnutek svežnja“, o katerem sta se po težavnih in napornih pogajanjih na tristranskih pogovorih 4. decembra 2018 uspela sporazumeti Parlament in Svet, sestavljen iz dveh elementov: proračuna Unije za leto 2019, določenega na ravni 165 795,6 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 148 198,9 milijona EUR v odobritvah plačil, ter štirih skupnih in ene enostranske izjave;

2.  poudarja, da predlog proračuna, kot ga je spremenil Svet, sicer ne izpolnjuje vseh dejanskih potreb trajnostnega, skladnega in učinkovitega proračuna Unije, a je namen Parlamenta Uniji zagotoviti proračun, ki bo državljanom in podjetjem prinesel občutne koristi;

3.  pozdravlja dogovorjeno skupno raven odobritev za prevzem obveznosti, ki se je v primerjavi z zneskom v prvi obravnavi v Svetu povečala za 1,728 milijarde EUR; je zadovoljen, da se povečanje sredstev za 943 milijonov EUR, o katerem sta se strani sporazumeli v pogajanjih, nanaša na glavne politične prednostne naloge Parlamenta, namreč podporo raziskovalcem, mladim, malim in srednjim podjetjem, obravnavo temeljnih vzrokov migracije, boj proti podnebnim spremembam, povečanje varnosti državljanov EU in obrambo;

4.  pozdravlja, da se je skupna raven odobritev plačil, dogovorjena za leto 2019, v primerjavi s proračunom za leto 2018 povečala za 2,4 %; ugotavlja pa, da raven plačil predstavlja zgolj 0,9 % BND Unije; poudarja, kako pomembna je skupna izjava o odobritvah plačil, v kateri se Parlament in Svet zavežeta, da bosta sprejela sklepe, potrebne za kritje ustrezno utemeljenih potreb;

5.  obžaluje, da je Svet pod pretvezo, da ni imel na voljo dovolj časa za analizo, v okviru proračunskega postopka za leto 2019 pravzaprav zavrnil vsakršno razpravo o uporabi novega člena 15(3) finančne uredbe, ki omogoča, da se razveljavljeni zneski za raziskave znova uporabijo v letnem proračunskem postopku; zato poziva Komisijo, naj vsaj vsakega pol leta posebej poroča o razveljavljenih zneskih za raziskovalne programe, posreduje vse ustrezne informacije in elemente o členu 15(3) ter v okviru proračunskega postopka za leto 2020 predlaga njegovo uporabo;

6.  znova obžaluje, da Parlament kot ena od vej proračunskega organa ni bil ustrezno vključen v razprave Sveta in Komisije o podaljšanju instrumenta za begunce v Turčiji; obžaluje neomajno stališče Sveta o financiranju drugega obroka instrumenta za begunce v Turčiji, h kateremu se bo iz proračuna Unije prispevalo 2 milijardi EUR, medtem ko bodo države članice prispevale 1 milijardo EUR; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da novih pobud ne bi smeli financirati v škodo obstoječih zunanjih projektov Unije; opozarja, da se zgornje meje sedanjega večletnega finančnega okvira ob vmesni reviziji zaradi nepripravljenosti Sveta niso povečale, zato večletni finančni okvir nima dovolj manevrskega prostora, da bi se lahko odzival na nepredvidene okoliščine; poudarja, da je treba pri večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2021 upoštevati nabrane izkušnje, da bi med drugim preprečili oblikovanje proračunskih satelitov, kot je instrument za begunce v Turčiji;

7.  v skladu s skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije vztraja, da se dogovorjeno povečanje sredstev za programa Obzorje 2020 in Erasmus+ v znesku 100 milijonov EUR, za katerega bo v letu 2019 sprejeta sprememba proračuna, ne financira s prerazporeditvijo sredstev iz drugih programov, temveč z novimi odobritvami;

8.  glede na večjo podporo, ki jo Europol v okviru sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zagotavlja državam članicam, in njegovo vlogo pri boju proti terorizmu in kibernetski kriminaliteti pozdravlja oblikovanje 10 dodatnih delovnih mest in s tem povezano povečanje odobritev zanj;

9.  pozdravlja, da je Komisija v predlogu proračuna za leto 2019 oblikovala 5 delovnih mest in povečala z njimi povezane odobritve, da se preprečijo ozka grla, ki bi utegnila zmanjšati storilnost sodišč, ko gre za nove dejavnosti, ki jih je prevzelo Sodišče Evropske unije, in čedalje večjo delovno obremenitev, zlasti zaradi brexita; poudarja pa, da bi Sodišče Evropske unije dejansko potrebovalo 16 novih stalnih delovnih mest v podpornih službah;

10.  pozdravlja, da so se povečala sredstva v proračunski vrstici ESZD, namenjeni zmogljivosti strateškega komuniciranja, da bi omogočili odločnejše in usklajeno odzivanje Unije na izziv dezinformiranja;

11.  odobri stališče Sveta o drugem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019 ter skupne izjave, priložene tej resoluciji;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je bil splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2019 dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo predloži Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA

OSNUTEK SVEŽNJA

Proračun za leto 2019 – skupni sklepi

Ti skupni sklepi vključujejo naslednje točke:

1.  Proračun 2019

2.  Izjave

KRATEK PREGLED

V skladu z osnutkom svežnja:

–  splošna raven odobritev za prevzem obveznosti (o. p. o.) v proračunu za leto 2019 znaša 165 795,6 milijona EUR. Do zgornjih mej večletnega finančnega okvira ostane za leto 2019 razlika v skupni višini 1 291,1 milijona EUR v o. p. o.;

–  skupna raven odobritev plačil (o. p.) v proračunu za leto 2019 znaša 148 198,9 milijona EUR;

–  instrument prilagodljivosti za leto 2019 se v okviru podrazdelka 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta) in razdelka 3 (Varnost in državljanstvo) uporabi v znesku 1 164,3 milijona EUR v o. p. o.;

–  skupna razlika do zgornje meje za obveznosti se v okviru podrazdelka 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta), podrazdelka 1b (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija) in razdelka 4 (Evropa v svetu) uporabi v znesku 1 476,0 milijona EUR;

–  varnostna rezerva, uporabljena v letu 2017, v znesku 253,9 milijona EUR se izravna z nerazporejeno razliko do zgornje meje v razdelku 5 (Uprava);

–  po ocenah Komisije naj bi o. p., povezane z uporabo instrumenta prilagodljivosti v letih 2016, 2017, 2018 in 2019, v letu 2019 znašale 961,9 milijona EUR.

1.  PRORAČUN ZA LETO 2019

Evropski parlament in Svet sta dosegla dogovor o skupnih sklepih iz podtočk 1.1 do 1.6 spodaj.

1.1.  Horizontalna vprašanja

Decentralizirane agencije

Prispevek EU (v o. p. o. in o. p.) in število delovnih mest za decentralizirane agencije bosta taka, kot ju v drugem predlogu proračuna (PP) predlaga Komisija.

Izvajalske agencije

Prispevek EU (v o. p. o. in o. p.) in število delovnih mest za izvajalske agencije bosta taka, kot ju v drugem PP predlaga Komisija.

Pilotni projekti/pripravljalni ukrepi

Dogovorjen je celovit sveženj 75 pilotnih projektov/pripravljalnih ukrepov, kot ga v drugem PP predlaga Komisija. Če je pilotni projekt oziroma pripravljalni ukrep zajet v obstoječi pravni podlagi, lahko Komisija predlaga prerazporeditev odobritev na ustrezno pravno podlago, da omogoči izvajanje ukrepa.

Pri tem svežnju, ki ga je predlagal Evropski parlament v okviru svoje obravnave prvotnega PP, so v celoti upoštevane zgornje meje za pilotne projekte/pripravljalne ukrepe, določene v finančni uredbi.

1.2.  Odhodkovni razdelki v finančnem okviru – odobritve za prevzem obveznosti

Podrazdelek 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta)

o. p. o. so take, kot jih v drugem PP predlaga Komisija, vendar s prilagoditvami, podrobno opredeljenimi v naslednji preglednici:

Zato dogovorjena raven o. p. o. znaša 23 335,4 milijona EUR, pri čemer v podrazdelku 1a ni več razlike do zgornje meje za odhodke ter se uporabita skupna razlika do zgornje meje za obveznosti v znesku 74,7 milijona EUR in 178,7 milijona EUR iz instrumenta prilagodljivosti.

Podrazdelek 1b (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija)

o. p. o. so take, kot jih v drugem PP predlaga Komisija.

Zato dogovorjena raven o. p. o. znaša 57 192,0 milijona EUR, pri čemer v podrazdelku 1b ni več razlike do zgornje meje za odhodke in se uporabi skupna razlika do zgornje meje za obveznosti v znesku 350,0 milijona EUR.

Razdelek 2 (Trajnostna rast: naravni viri)

o. p. o. so take, kot je v drugem PP predlagala Komisija.

Zato dogovorjena raven o. p. o. znaša 59 642,1 milijona EUR, pri čemer razlika znaša 701,9 milijona EUR.

Razdelek 3 (Varnost in državljanstvo)

o. p. o. so take, kot jih v drugem PP predlaga Komisija.

Zato dogovorjena raven o. p. o. znaša 3 786,6 milijona EUR, pri čemer v razdelku 3 ni več razlike do zgornje meje za odhodke in se uporabi 985,6 milijona EUR iz instrumenta prilagodljivosti.

Razdelek 4 (Evropa v svetu)

o. p. o. so take, kot je v drugem PP predlagala Komisija.

Zato dogovorjena raven o. p. o. znaša 11 319,3 milijona EUR, pri čemer v razdelku 4 ni več razlike do zgornje meje za odhodke in se uporabi skupna razlika do zgornje meje za obveznosti v znesku 1 051,3 milijona EUR.

Razdelek 5 (Uprava)

Število delovnih mest v kadrovskih načrtih institucij in odobritve so taki, kot jih v drugem PP predlaga Komisija.

Zato ob upoštevanju pilotnih projektov/pripravljalnih ukrepov (4,1 milijona EUR), predlaganih v podtočki 1.1 zgoraj, dogovorjena raven o. p. o. znaša 9 943,0 milijona EUR, pri čemer razlika do zgornje meje za odhodke v razdelku 5 po uporabi razlike v višini 253,9 milijona EUR za izravnavo uporabe varnostne rezerve v letu 2017 znaša 589,1 milijona EUR.

Posebni instrumenti: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), rezerva za nujno pomoč (EAR) in Solidarnostni sklad Evropske unije (EUSF)

o. p. o. za ESPG, EAR in EUSF so take, kot jih v drugem PP predlaga Komisija.

1.3.  Odobritve plačil

Skupna raven odobritev plačil v proračunu za leto 2019 je taka, kot jo v drugem PP predlaga Komisija.

1.4.  Proračunske opombe

Odobrene so proračunske opombe, ki jih v drugem PP predlaga Komisija, razen za naslednje proračunske vrstice:

–  člen 02 08 08 (instrument za MSP) v oddelku proračuna, namenjenem Komisiji: zanj je odobreno besedilo, ki je bilo predlagano v prvotnem PP;

–  postavka 2 2 1 4 (Zmogljivost strateškega komuniciranja) v oddelku proračuna, namenjenem Evropski službi za zunanje delovanje: zanjo je odobreno besedilo, ki je bilo vključeno v obravnavo prvotnega PP v Evropskem parlamentu.

1.5.  Nomenklatura

Odobrena je nomenklatura, ki jo Komisija predlaga v drugem PP.

1.6.  Rezerve

Odobrene so rezerve, ki jih Komisija predlaga v drugem PP. Poleg tega se do sprejetja predloga Komisije (dok. COM (2018)0632) z dne 12. septembra 2018 za člen 18 03 02 (Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)) uvrsti v rezervo znesek 19 321 000 EUR v o. p. o. in o. p.

2.  IZJAVE

2.1.  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o odobritvah plačil

„Evropski parlament in Svet opozarjata, da je treba z vidika izvrševanja zagotoviti nemoten potek plačil v zvezi s sredstvi za prevzem obveznosti, da se prepreči kakršna koli neobičajna raven neplačanih računov ob koncu leta.

Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, naj še naprej podrobno in dejavno spremlja izvajanje programov iz obdobja 2014–2020. V ta namen Komisijo pozivata, naj pravočasno predstavi posodobljene zneske glede stopnje izvajanja in oceno zahtevanih odobritev plačil v letu 2019.

Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, naj v primeru, da podatki pokažejo, da odobritve, vnesene v proračun za leto 2019, ne zadostujejo za kritje potreb, čim prej predstavi ustrezno rešitev, med drugim spremembo proračuna, s tem pa proračunskemu organu omogoči, da za ustrezno upravičene potrebe pravočasno sprejme morebitne nujne odločitve. Po potrebi bosta upoštevala nujnost zadeve.“

2.2.  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o pobudi za zaposlovanje mladih

„Evropski parlament, Svet in Komisija opozarjajo, da je zmanjšanje brezposelnosti mladih še vedno zelo pomembna skupna politična prednostna naloga, ter ponovno poudarjajo, da so za uresničitev tega cilja odločeni čim bolje izrabiti proračunska sredstva, predvsem prek pobude za zaposlovanje mladih.

Evropski parlament in Svet se zavedata, da je bilo treba v preteklosti zaradi povečanja sredstev v okviru posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih znatno spreminjati programe, da bi iz Evropskega socialnega sklada zagotovili zneske, ki bi bili enaki podpori iz posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih.

Evropski parlament in Svet zato pozivata Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, ki bo omogočil nemoteno črpanje povečanih proračunskih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih. Soglašata, da bosta takšen predlog nemudoma preučila, pri tem pa upoštevala prihodnje volitve v Evropski parlament, da bi bilo reprogramiranje v letu 2019 čim bolj nemoteno.“

2.3.  Enostranska izjava Komisije o pobudi za zaposlovanje mladih

„Brez poseganja v pooblastila proračunskega organa Komisija potrjuje, da ob predstavitvi posodobljenega finančnega načrtovanja in zakonodajnega predloga za revizijo uredbe o skupnih določbah povečanje sredstev v okviru pobude za zaposlovanje mladih, dogovorjeno za leto 2019, ne bo štelo kot predhodna zagotovitev zneska, ki je trenutno predviden za leto 2020.“

2.4.  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o vključevanju podnebnih ukrepov

„Evropski parlament, Svet in Komisija opozarjajo na pomen vzpostavitve nizkoogljičnega gospodarstva, ki bo učinkovito z vidika porabe virov in odporno na podnebne spremembe. V ta namen sta se Evropski parlament in Svet dogovorila, da bo v obdobju 2014–2020 najmanj 20 % proračuna EU vloženega v odhodke, povezane s podnebjem. Sedanja napoved za celotno obdobje 2014–2020 kaže, da bo delež proračuna EU, ki bo dodeljen podnebnim ukrepom, predvsem zaradi zamud pri črpanju sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov na začetku tega obdobja, znašal v povprečju 19,3 %, pa čeprav proračun za leto 2019 že sam zase dosega cilj 20 %.

Evropski parlament in Svet sta s tem seznanjena ter pozivata Komisijo, naj se čim bolj potrudi, da bo ta delež za celotno obdobje 2014–2020 le dosegel ciljnih 20 %.“

2.5.  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o okrepitvi podrazdelka 1a s spremembo proračuna

„Zaradi omejene razpoložljivosti instrumenta prilagodljivosti in skupne razlike do zgornje meje za obveznosti sta se Evropski parlament in Svet dogovorila, da bosta v spremembi proračuna v letu 2019 predvidela 100 milijonov EUR za okrepitev programov Obzorje 2020 in Erasmus+. Komisija bo to spremembo proračuna, ki ne bo vsebovala nobenih drugih elementov, predstavila, kakor hitro bo spomladi 2019 končana tehnična prilagoditev večletnega finančnega okvira za leto 2020, vključno z izračunom skupne razlike do zgornje meje za obveznosti. To ne vpliva na morebitne običajne tehnične popravke, ki jih bo Komisija morala izvesti, da bo zagotovila, da se bo proračun za leto 2019 izvrševal v skladu s predpisi.

Evropski parlament in Svet se obvezujeta, da bosta brez odlašanja preučila predlog spremembe proračuna za leto 2019, ki ga bo predložila Komisija.“

(1) UL L 168, 7.6.2014, str. 105. (2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (3) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (4) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0089. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0182. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0311. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0404.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (07964/2018 – C8-0382/2018 – 2018/0091(NLE))

P8_TA(2018)0504 A8-0366/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07964/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (07965/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 91, členom 100(2), prvim pododstavkom člena 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0382/2018),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2018(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino, mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja v obliki pisma Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0366/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Japonske.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0505.

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (07964/2018 – C8-0382/2018 – 2018/0091M(NLE))

P8_TA(2018)0505 A8-0367/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07964/2018),

–  ob upoštevanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (07965/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 91, členom 100(2), prvim pododstavkom člena 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (C8-0382/2018),

–  ob upoštevanju skupne izjave s 25. vrhovnega srečanja EU in Japonske z dne 17. julija 2018,

–  ob upoštevanju sporazuma o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko, podpisanega 17. julija 2018,

–  ob upoštevanju pogajalskih smernic za prostotrgovinski sporazum z Japonsko, ki jih je Svet sprejel 29. novembra 2012 in objavil 14. septembra 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2012 o trgovinskih pogajanjih EU z Japonsko(1),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji o pogajanjih za sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(2) in z dne 12. decembra 2017 o strategiji za digitalno trgovino(3),

–  ob upoštevanju končnega poročila o oceni učinka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Japonsko na trgovino in trajnostni razvoj iz aprila 2016 in analize gospodarskega učinka sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, ki ga je generalni direktorat Komisije za trgovino objavil junija 2018;

–  ob upoštevanju skupne izjave z 38. medparlamentarnega srečanja EU in Japonske z dne 10. maja 2018,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila septembra 2015 sprejeta na vrhu OZN za trajnostni razvoj v New Yorku,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina za vse – za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“ iz oktobra 2015,

–  ob upoštevanju neuradnega dokumenta služb Komisije z dne 26. februarja 2018 z naslovom „Povratne informacije in nadaljnja pot pri izboljšanju izvajanja in izvrševanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini“,

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. oktobra 2014 o vlogi civilne družbe v sporazumu o prosti trgovini med EU in Japonsko in z dne 14. februarja 2018 o poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini,

–  pozdravlja načrta Komisije v 15 točkah za večjo učinkovitost poglavij EU o trgovini in trajnostnem razvoju z dne 26. februarja 2018,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije št. 2/15 z dne 16. maja 2017 na podlagi člena 218(11) PDEU, za katerega je Komisija zaprosila 10. julija 2015,

–  ob upoštevanju Protokola št. 26 k PDEU o storitvah splošnega pomena,

–  ob upoštevanju členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 168 do 191 PDEU, zlasti člena 191(2),

–  ob upoštevanju členov 91, 100(2), 207 in člena 218 PDEU, zlasti njegovega odstavka 10,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2018(4) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0367/2018),

A.  ker Unija in Japonska delita temeljne vrednote, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracija in pravna država, obe pa sta tudi močno zavezani trajnostnemu razvoju in na pravilih temelječemu sistemu Svetovne trgovinske organizacije;

B.  ker ima sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko strateško razsežnost in ker gre za najpomembnejši dvostranski trgovinski sporazum, ki ga je Unija kdaj sklenila, saj zadeva skoraj tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skoraj 40 % svetovne trgovine in več kot 600 milijonov ljudi;

C.  ker je Japonska tretji največji potrošniški trg na svetu, a le šesta največja trgovinska partnerica Unije, kar je dokaz, da potencial te dvostranske trgovine še ni polno izkoriščen;

D.  ker je več predhodnih študij in analiz pokazalo, da naj bi imel sporazum tako za EU kot za Japonsko pozitivne učinke pri rasti BDP, dohodku, trgovini, produktivnosti in zaposlovanju, pomagal pa bi tudi pri cilju ustvarjanja pametne, trajnostne in vključujoče rasti; ker bi sporazum lahko potrošnikom prinesel koristi nižjih cen in večje potrošniške izbire pri blagu in storitvah; ker bi morale EU in njene države članice izboljšati sedanja orodja, s katerimi bi delavcem in podjetjem pomagale pri prilagajanju na nove priložnosti in na morebitne negativne učinke globalizacije in trgovinskih sporazumov; ker bi bilo treba uspešnost sporazuma ocenjevati tudi na podlagi njegovega prispevanja k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030;

E.  ker je Parlament že od začetka spremljal ta pogajanja in med drugim tudi pozval, naj pogajalci upoštevajo interese državljanov, civilne družbe in podjetij ter naj poskrbijo za preglednost, zaradi česar je bil zagotovljen boljši dostop do dokumentov, redno se je poročalo o pogajanjih in tudi komuniciranje je bilo boljše; ker bi lahko postopek za sklepanje trgovinskih sporazumov v prihodnje še izboljšali, in sicer tako, da bi EU svoje predloge dala na voljo, ter tako, da bi Svet pred pogajanji sistematično objavljal pogajalske smernice;

F.  ker je osrednjega pomena, da sporazum odpre trgovinske preference in priložnosti, tako da bodo dostopne in da jih bo mogoče docela izkoristiti;

1.  meni, da je ta sporazum v dvostranskem in svetovnem merilu strateško izjemno pomemben in da v pravem trenutku pošilja sporočilo o podpori prosti in pravični trgovini, temelječi na pravilih, povrhu tega pa v teh časih, ko se svetovni red sooča z resnimi protekcionističnimi izzivi, uveljavlja visoke standarde na področju okolja, varne hrane, varstva potrošnikov in delavskih pravic; svari, da protekcionizem ni sprejemljiva možnost, pa tudi sedanji nepremični položaj trgovinske politike ne zdrži več;

2.  je zadovoljen z velikopotezno in celovito naravo sporazuma o gospodarskem partnerstvu, saj sledi prednostnim nalogam iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2012 o trgovinskih odnosih EU z Japonsko;

3.  želi opozoriti predvsem na to, da so v njem močno liberalizirane tarife, tako da bo ob popolnem izvajanju liberaliziranih 99 % tarifnih postavk EU in 97 % postavk Japonske, med drugim tudi za industrijske proizvode v sektorjih, kjer je EU zelo konkurenčna, in to ob zaščitnih ukrepih za najbolj občutljive proizvode z brezcarinskimi kvotami, zmanjšano carino ali postopnim zmanjševanjem carine; poudarja, da sporazum vsebuje določbo o boju proti goljufijam, tako da bi lahko EU v primeru goljufije in nesodelovanja v carinskih zadevah umaknila svoje trgovinske preference, obenem pa zakoniti trgovci ne bodo oškodovani;

4.  poudarja, da bodo carine EU za avtomobile v sedmih letih postopoma odpravljene; poziva Komisijo, naj v tem obdobju spremlja trgovinske trende za avtomobile, da bi predvidela morebitno destabilizacijo evropskega trga in v tem primeru ustrezno ukrepala; poudarja pa, da je precejšnje število japonskih avtomobilskih znamk, ki se prodajajo v EU, v Uniji tudi izdelanih;

5.  poudarja, da je Japonska obravnavala problematiko nepotrebnih netarifnih ukrepov v mnogih sektorjih, na primer pri avtomobilih, prehranskih dodatkih, sanitarnih in fitosanitarnih predpisih ter označevanju živil in kozmetičnih izdelkov, in tako zmanjšala stroške izpolnjevanja zahtev ter ustvarila bolj predvidljiv regulativni okvir; želi spomniti, da ima vsaka država pravico, da nacionalne standarde postavi višje od mednarodnih, če je to potrebno za ustrezno varstvo zdravja, varnosti ali potrošnikov; je seznanjen z zavezo Japonske, da bo svoje avtomobilske standarde uskladila z mednarodnimi standardi Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, ki se jih držijo tudi proizvajalci avtomobilov v EU;

6.  pozdravlja, da bo Japonska dobaviteljem iz EU omogočila nediskriminatoren dostop do trgov javnih naročil v 54 osrednjih mestih in morda to število še povečala, odpravila tako imenovano klavzulo o operativni varnosti, ki je evropskim dobaviteljem železniške opreme doslej v praksi onemogočala dostop do japonskega trga, in povečala preglednost na razpisih za javna naročila; poziva Komisijo, naj izvajanje te točke natančno spremlja in zagotovi, da se bodo zaveze glede odprtosti in enakega dostopa do javnih naročil dejansko izvajale; poudarja, da bi bilo treba pri podeljevanju javnih naročil upoštevati tudi socialna in okoljska merila; poudarja, da morajo biti javna naročila tako v EU kot na Japonskem v najboljšem interesu državljanov;

7.  meni, da je Japonska izredno dragocen izvozni trg za kmete in proizvajalce hrane iz EU, in želi opozoriti, da bo lahko okoli 85 % agroživilskih izdelkov na Japonsko vstopalo brez carine; poudarja, da bodo lahko po prehodnem obdobju na japonski trg brez carine vstopali tudi predelani kmetijski proizvodi; odobrava, da sporazum prinaša precejšnje izvozne priložnosti za agroživilske proizvode iz EU, na primer vino, govedino, svinjino in sir, in da je v njem zaščitenih okoli 205 evropskih geografskih označb, mogoče pa jih bo še dodati, kar v primerjavi s preteklimi trgovinskimi sporazumi pomeni dodatno izboljšanje in je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja v živilski panogi; poziva, naj se pogajanja po treh letih nadaljujejo, da bi ocenili možnosti za razširitev seznama zaščitenih geografskih označb, in pričakuje, da bosta obe strani namenili veliko pozornost trajnostnemu kmetijstvu, vključno z malo proizvodnjo hrane in razvojem podeželja;

8.  poudarja, da sporazum spodbuja najboljše prakse za zagotavljanje varne in visokokakovostne hrane in proizvodov potrošnikom; želi podčrtati, da sporazum ne onemogoča uporabe previdnostnega načela v EU, določenega v PDEU; pozdravlja, da je v besedilu jasno navedeno previdnostno načelo; poudarja, da sporazum v nobenem primeru ne sme ogroziti jasnega, razumljivega označevanja živil, skladnega z zahtevami EU; poziva obe partnerici, naj pri izvajanju povečata varstvo in dobrobit potrošnikov in varnost hrane, Komisija pa naj v vse prihodnje trgovinske sporazume EU vključi izrecne in stroge določbe o varstvu potrošnikov;

9.  poudarja, da se obe strani zavzemata za visoko raven varstva okolja in delavcev ter da teh standardov ne bi smeli razumeti kot trgovinsko oviro, in se zaveda, da sporazum tudi nedvoumno določa, da ni dovoljeno zniževati ali slabiti delavskih in okoljskih standardov za privabljanje trgovine in naložb; želi spomniti na cilj trajnostnega razvoja 5 v agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030; pozdravlja, da sta Japonska in EU pristopili k deklaraciji iz Buenos Airesa o ženskah in trgovini, in obe strani poziva, naj v okviru tega sporazuma močno okrepita zavzemanje za vprašanja spola v trgovini, vključno s pravico do enakega plačila; pričakuje, da bosta obe storili vse potrebno za izvajanje tega cilja trajnostnega v vseh svojih dejavnostih, tudi pri izvajanju tega sporazuma; poziva Komisijo, naj izvede naknadno oceno učinka glede trajnosti pri izvajanju;

10.  pozdravlja zavezanost učinkovitemu izvajanju Pariškega sporazuma za boj proti podnebnim spremembam in drugih mnogostranskih okoljskih sporazumov, pa tudi trajnemu gospodarjenju z gozdovi (vključno z bojem proti nezakoniti sečnji) in ribolovnimi viri (boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu); poudarja, da se za proizvode, uvožene v EU, še naprej uporabljajo zakonodaja in standardi EU, zlasti pa, da uredba EU o lesu in lesnih proizvodih (Uredba (EU) št. 995/2010) prepoveduje dajanje nezakonito pridobljenega lesa na trg EU in vzpostavlja obvezni sistem potrebne skrbnosti; poziva obe strani, naj tesno sodelujeta v okviru poglavja o trajnostnem razvoju ter si izmenjujeta najboljše prakse in okrepita izvrševanje zakonodaje na tem področju, vključno z najučinkovitejšimi ukrepi zoper nezakonito sečnjo, pri tem pa posvetita pozornost zlasti preprečevanju izvoza nezakonito posekanega lesa iz EU na Japonsko;

11.  želi spomniti, da sporazum vsebuje nedvoumno zavezo o prizadevanju za ratifikacijo temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; želi poudariti, da mora Japonska ratificirati še dve (konvencijo o diskriminaciji in o odpravi prisilnega dela), in v doglednem času pričakuje konkreten napredek te države pri ratifikaciji in dejanskem izvajanju teh konvencij, kakor določa tudi sporazum o gospodarskem partnerstvu;

12.  pozdravlja, da je Japonska vzpostavila medresorski okvir za izvajanje zavez glede trajnostnega razvoja, vključno z ratifikacijo temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, in da je odbor za trgovino in trajnostni razvoj iz sporazuma zadolžen tudi za sodelovanje s civilno družbo pri izvajanju poglavja o trajnostnem razvoju;

13.  želi spomniti, da je Sodišče Evropske unije v odstavku 161 svojega mnenja št. 2/15 z dne 16. maja 2017 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem izjavilo, da sta poglavji o trgovini in trajnostnem razvoju takoj neposredno vplivala na trgovino in da kršenje določb o trajnostnem razvoju drugi pogodbeni stranki omogoča tudi prekinitev ali zamrznitev liberalizacije, ki je opredeljena v drugih določbah sporazuma; pozdravlja, da je v poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju vključena določba o pregledu, in obe strani poziva, naj jo docela izkoristita za izpolnjevanje danih zavez ter naj izboljšata izvršljivost in učinkovitost določb o delu in okolju, na primer z različnimi metodami izvrševanja, pri čemer naj bi bil mehanizem sankcij zadnja rešitev; obe strani poziva, naj z izvajanjem ne odlašata tako dolgo, da bi se sprožila določba o pregledu, in tako zagotovita, da bo ta sporazum o gospodarskem partnerstvu zares napreden in da bo zagotavljal kar največjo mogočo zaščito; poziva Komisijo, naj spremlja dane zaveze iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju ter naj z Japonsko sodeluje pri izvajanju teh zavez ter naj se pri tem opira na svoj neuradni dokument služb Komisije s 15 točkami, ki govori prav o izvajanju trgovine in trajnostnega razvoja;

14.  poudarja, da sporazum ohranja pravico organov držav članic EU, da popolnoma opredelijo, zagotovijo in zakonsko urejajo javne storitve na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, in da negativni seznam vladam ne preprečuje, da bi privatizirane storitve znova podržavile ali da bi prosto zasnovale nove javne storitve; meni, da je načeloma bolj zaželena uporaba pozitivnih seznamov, kakor določa sporazum Svetovne trgovinske organizacije o trgovini s storitvami (GATS); je seznanjen, da sta se obe strani sporazuma zavezali, da bo za gospodarjenje z vodo veljala splošna izjema za javne storitve;

15.  je prepričan, da zaveze glede tržnega dostopa za čezmejne storitve, vključno z e-trgovino, pomorskim prometom, poštnimi storitvami, energetiko in telekomunikacijami, odpirajo potencial za velik porast v trgovini s storitvami; meni, da bo sporazum evropskim podjetjem olajšal izvajanje storitev na japonskem trgu, saj bo zagotavljal pravičnejše obravnavanje; želi opomniti, da je treba obvarovati cilje javne politike, tudi na področju kibernetske varnosti, in da je treba v politiki dopustiti nekaj manevrskega prostora za prihodnje regulativne izzive;

16.  poudarja, da sporazum omogoča začasno preselitev strokovnjakov čez mejo (četrti način), pri čemer sta obe strani zavezani glede transferjev znotraj podjetij v okoli 40 sektorjih in glede neodvisnih strokovnjakov v okoli 20 sektorjih, s čimer se bodo okrepile vezi med EU in Japonsko v neposrednih tujih naložbah;

17.  poudarja, da sporazum iz previdnostnih in nadzornih razlogov ohranja suvereno pravico do zakonskega urejanja finančnega in bančnega sektorja; poziva obe partnerici, naj uporabljata finančni regulativni forum, da bi izboljšali svetovni finančni sistem;

18.  pozdravlja osrednje inovativne elemente, kakršni sta namenski poglavji o malih in srednjih podjetjih in družbeni odgovornosti podjetij ali določbe o Pariškem sporazumu, s katerimi naj bi spodbujali družbeno odgovornost podjetij na podlagi načel skupine G-20 in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD); poziva obe strani, naj si dejavno prizadevata za družbeno odgovornost podjetij;

19.  poudarja, da je regulativno sodelovanje prostovoljno in da nikakor ne omejuje pravice do zakonskega urejanja; poudarja, da je treba ustrezne določbe izvajati ob popolnem spoštovanju pristojnosti sozakonodajalcev; pozdravlja, da poglavje o regulativnem sodelovanju jasno določa, da je treba v celoti spoštovati načela iz PDEU, na primer previdnostno načelo;

20.  poziva k preglednosti glede delovanja odbora za regulativno sodelovanje in k ustreznemu vključevanju vseh deležnikov, predvsem sindikatov in organizacij civilne družbe, kar je pravzaprav pogoj za pridobitev javnega zaupanja do sporazuma in njegovih posledic; poudarja, da bi bilo treba Parlament redno obveščati o odločitvah odbora za regulativno sodelovanje;

21.  je seznanjen, da še vedno potekajo pogajanja o ločenem sporazumu o naložbah, kar bo Parlament pobliže spremljal; ve, da je Komisija v sporazume z drugimi partnerji uvedla sistem sodišč za naložbe, saj še ni mnogostranskega sodišča za naložbe; ponavlja, da stari mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo ni več sprejemljiv in da nihče nima mandata, da bi ga spet uporabili;

22.  pozdravlja, da sta EU in Japonska 17. julija 2018 uspešno sklenili pogovore za sklep o vzajemni ustreznosti in se dogovorili, da bosta svoja sistema varstva podatkov medsebojno priznali kot ustrezna, kar bo omogočilo varnejši pretok podatkov med njima; poudarja, da imajo organi za varstvo podatkov na obeh straneh pomembno vlogo pri varovanju ustrezno visokega varstva podatkov; je seznanjen, da sporazum vsebuje določbo o pregledu, po kateri bo v roku treh let ocenjeno vprašanje določb o čezmejnem prenosu podatkov, in se zaveda, da je digitalno gospodarstvo vse pomembnejše za rast in delovna mesta; želi spomniti, da je treba pri vseh trgovinskih sporazumih popolnoma spoštovati pravni red EU na področju varstva podatkov in zasebnosti, vključno s splošno uredbo o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679), in poudarja, da je treba za vse prihodnje dogovore pridobiti soglasje Parlamenta ter zaščititi temeljne pravice državljanov EU;

23.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje in usklajevanje z Japonsko o mnogostranskih vprašanjih ter pri tem sodeluje z drugimi strateškimi partnerji, da bi ohranili in nadalje razvili mednarodne standarde ter odprt, pošten in močan mnogostranski sistem trgovanja, ki se bo opiral na pravila Svetovne trgovinske organizacije in druge mednarodne standarde;

24.  poudarja, da gre pri 78 % podjetij iz EU, ki izvažajo na Japonsko, za manjše družbe, in odobrava, da sporazum vsebuje ločeno poglavje o malih in srednjih podjetjih, tako da ga bodo lahko čim bolje izkoristila, namreč zaradi določb, v katerih sta obe strani obvezani poskrbeti za preglednost pri dostopu do trga in za izmenjavo ustreznih informacij; poziva k hitri ustanovitvi kontaktnih točk in spletnega mesta za mala in srednja podjetja, da jim bodo na voljo potrebne informacije o tržnem dostopu;

25.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja, ali bo dogovor o odpravi netarifnih ukrepov ustrezno uresničen in kako poteka upravljanje tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ter o tem poroča Parlamentu;

26.  poziva obe partnerici, naj zagotovita dejavno udeležbo socialnih partnerjev in civilne družbe v skupnem dialogu s civilno družbo in notranjimi svetovalnimi skupinami; poziva Komisijo, naj dejavno oblikuje najboljše prakse o delovanju notranjih svetovalnih skupin in skupnega dialoga ter jo deli z Japonsko; poziva obe strani, naj poskrbita za hitro ustanovitev dobro delujočih, učinkovitih in uravnoteženih notranjih svetovalnih skupin z lastnim kodeksom ravnanja, katerih mnenje bo treba pregledno upoštevati pri medvladnih posvetih, ki jih določa sporazum;

27.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo pri procesu izvajanja sporazuma ves čas sodelovala tudi delegacija EU za Japonsko; poudarja, da delegacije EU omogočajo hitro in neposredno ukrepanje in tako zagotovijo pravilno izvajanje trgovinskih določb ter hitro odkrivanje in reševanje odprtih vprašanj in ovir;

28.  pričakuje popolno preglednost pri delovanju sektorskih odborov, ki naj bi bili ustanovljeni v skladu s sporazumom, in sicer tako v odnosu do Parlamenta kot do splošne javnosti;

29.  se zavezuje, da bo pozorno spremljal izvajanje sporazuma v tesnem sodelovanju s Komisijo, deležniki in japonskimi partnerji;

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter japonski vladi in parlamentu.

(1) UL C 72 E, 11.3.2014, str. 16. (2) UL C 35, 31.1.2018, str. 21. (3) UL C 369, 11.10.2018, str. 22. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0504.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani (08462/2018 – C8-0417/2018 – 2018/0122(NLE))

P8_TA(2018)0506 A8-0383/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08462/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani (08463/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 37 Pogodbe o Evropski uniji ter členom 212(1), točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0417/2018),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2018(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0383/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Japonske.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0507.

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani (08462/2018 – C8-0417/2018 – 2018/0122M(NLE))

P8_TA(2018)0507 A8-0385/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08462/2018),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani(1) (08463/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 37 Pogodbe o Evropski uniji ter členom 212(1), točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0417/2018),

–  ob upoštevanju sporazuma o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko, podpisanega v Tokiu 17. julija 2018,

–  ob upoštevanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, podpisanega v Tokiu 17. julija 2018,

–  ob upoštevanju 25. dvostranskega vrha, ki je potekal v Tokiu 17. julija 2018, in skupne izjave z njega,

–  ob upoštevanju prvega dvostranskega vrha, ki je potekal v Haagu leta 1991, in sprejete skupne izjave o odnosih med ES in Japonsko,

–  ob upoštevanju 20. vrha EU-Japonska iz leta 2010,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila o povezovanju Evrope in Azije – temeljni gradniki za strategijo EU, ki ga je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko 19. septembra 2018 poslala Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter Evropski investicijski banki,

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je junija 2016 objavila podpredsednica/visoka predstavnica,

–  ob upoštevanju smernic o zunanji in varnostni politiki EU v vzhodni Aziji, ki jih je Svet odobril 15. junija 2012,

–  ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Japonsko o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki je bil podpisan leta 2009(2),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU-Japonska iz leta 2001,

–  ob upoštevanju obiska priložnostne delegacije Odbora za zunanje zadeve v Tokiu na Japonskem in v Južni Koreji od 3. do 6. aprila 2018,

–  ob upoštevanju 38. medparlamentarnega srečanja med EU in Japonsko, ki je potekalo v Tokiu 9. in 10. maja 2018,

–  ob upoštevanju obiska priložnostne delegacije Pododbora za obrambo in varnost v Tokiu od 22. do 25. maja 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2014 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o pogajanjih za sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Japonsko in EU(3),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa(4),

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0385/2018),

A.  ker sta EU in Japonska strateški partnerici od leta 2003 in še naprej tesno sodelujeta v številnih mednarodnih forumih;

B.  ker si EU in Japonska kot enako misleči globalni partnerici delita posebno odgovornost za spodbujanje miru, stabilnosti, multilateralizma, spoštovanja človekovih pravic, blaginje in zagovarjanja na pravilih temelječe ureditve v hitro spreminjajočem se svetu;

C.  ker bo sporazum o strateškem partnerstvu/prostotrgovinski sporazum med EU in Japonsko zajemal približno tretjino svetovne gospodarske proizvodnje;

D.  ker je japonska vlada začela izvajati reforme varnostne politike, ki vključujejo krepitev obrambnih zmogljivosti, prenovo zavezništva z ZDA in sodelovanje z drugimi demokracijami v regiji in zunaj nje;

E.  ker se je prispevek Japonske k mednarodni varnosti in stabilnosti povečal; ker se nacionalna varnostna strategija Japonske iz leta 2013 nanaša na politiko „proaktivnega prispevka k miru“, ki temelji na načelu mednarodnega sodelovanja;

F.  ker je Japonska najstarejša partnerica Nata in je podpisala sporazume o sodelovanju glede zaupnih informacij, kibernetske varnosti, boja proti piratstvu, pomoči ob nesrečah in humanitarne pomoči;

G.  ker je Japonska v zadnjih desetletjih požela odobravanje mednarodne skupnosti za svojo politiko vojaškega samoomejevanja, ki ni nikakor ovirala njenega vzpona do statusa enega najpomembnejših gospodarskih in političnih akterjev na svetu;

H.  ker je bila Japonska vodilna v prizadevanjih za revizijo čezpacifiškega partnerstva (TPP) po umiku ZDA in je julija 2018 ratificirala revidiran sporazum, celoviti in napredni sporazum za čezpacifiško partnerstvo (CPTPP ali TPP-11); ker je tudi Japonska pokazala zanimanje za celovito regionalno gospodarsko partnerstvo (RCEP), ki vključuje Kitajsko;

I.  ker je Japonska dejavna članica Azijske razvojne banke (ADB), Afriške razvojne banke (AFDB), Medameriške razvojne banke (IADB), Ekonomske in socialne komisije Združenih narodov za Azijo in Pacifik (UNESCAP) in drugih specializiranih agencij ZN ter azijsko-evropskega srečanja (ASEM) in Dialoga za azijsko sodelovanje (ACD); ker je Japonska članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD), Mednarodnega denarnega sklada (IMF), skupine G7 in skupine G20;

J.  ker je japonska vlada februarja 2015 odobrila novo listino o razvojnem sodelovanju;

Sporazum in odnosi med EU in Japonsko

1.  pozdravlja sklenitev osnutka sporazuma o strateškem partnerstvu, ki zagotavlja pravno zavezujoč okvir, krepi dvostranske odnose med EU in Japonsko ter povečuje sodelovanje na več kot 40 področjih, kot so zunanja politika in varnostna vprašanja, vključno s spodbujanjem miru in stabilnosti ter operacijami nujne pomoči, svetovna razvojna in humanitarna pomoč, gospodarske zadeve, raziskave, inovacije, izobraževanje, varnost hrane, kmetijska politika, politika IKT, vesoljska tehnologija, kultura in šport, pa tudi globalni izzivi, ki zahtevajo globalno usklajevanje, kot so podnebne spremembe, migracije, kibernetske grožnje, javno zdravje, čezmejni kriminal, operacije vzpostavljanja miru, krizno upravljanje in obvladovanje nesreč ter boj proti terorizmu;

2.  poudarja povezave med sporazumom o strateškem partnerstvu in sporazumom o gospodarskem partnerstvu, največjim svetovnim dvostranskim sporazumom o prosti trgovini; meni, da je sklenitev obeh sporazumov nadgradnja partnerstva, katere cilj je zagotoviti konkretne prednosti za prebivalstvo EU in Japonske, in podpira nadaljnje sodelovanje v okviru mednarodnih forumov; pozdravlja vzajemno spoštovanje in zaupanje, ki sta bila okrepljena med pogajalskim postopkom;

3.  pozdravlja sklicevanje na parlamentarno razsežnost v členu 1(3) sporazuma o strateškem partnerstvu, namenjeno krepitvi partnerstva z dialogom in sodelovanjem na področju političnih vprašanj, zunanjih in varnostnih politik ter drugega sektorskega sodelovanja; v zvezi s tem predlaga, da japonski parlament in Evropski parlament še naprej razvijata parlamentarni nadzor in dialog, da bi zagotovila izvajanje pogodbeno dogovorjenega sodelovanja; poziva Evropski parlament, naj nadzira seje skupnega odbora in njihovo dokumentacijo; poziva, naj se civilna družba še naprej vključuje v izvajanje sporazuma o strateškem partnerstvu ter spodbuja odgovornost zanj; ponovno izraža prepričanje, da bi morala konkretna oblika splošnega in sektorskega sodelovanja načeloma temeljiti na ciljih v zvezi s trajnostjo, ki jih je treba uresničiti do leta 2030 in jih je sprejela OZN, odobrile pa pogodbenice;

4.  poudarja, da je treba sodelovati na večstranski ravni, da bi spodbujali pristop k Pogodbi o trgovini z orožjem ter izvajanje Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, s tem pa preprečili širjenje orožja z množično uničevanje, se borili proti terorizmu in preprečili, da ostanejo storilci najhujših oblik zločina zoper mednarodno pravo in kršitev človekovih pravic nekaznovani;

5.  opozarja, da je potreben celovit in skladen diplomatski, ekonomski, kulturni in varnostni pristop v državah v razvoju, kjer sta varnost in razvoj povezana s skupno vizijo EU in Japonske;

Človekove pravice in temeljne svoboščine

6.  ponovno potrjuje skupno zavezanost spoštovanju človekovih pravic, demokracije, temeljnih svoboščin, dobrega upravljanja, pravne države in skupnih vrednot iz Splošne deklaracije človekovih pravic ter skupnim prizadevanjem za globalno spodbujanje in zaščito teh vrednot in na pravilih temelječe mednarodne ureditve;

7.  je seznanjen, da Japonska ni ratificirala dveh osrednjih konvencij Mednarodne organizacije dela (o diskriminaciji in odpravi prisilnega dela), in pozdravlja njeno odločitev, da vzpostavi medministrski okvir za obravnavanje izvajanja zavez glede trajnostnega razvoja v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu, vključno z ratifikacijo teh konvencij;

8.  poudarja, da je na področju pravic žensk potrebno nadaljnje sodelovanje, s katerim bi zagotovili, da bo uresničitev enakosti spolov ena ključnih prednostnih nalog partnerstva; spodbuja japonski parlament, naj nadaljuje delo v zvezi z zakonodajo, da bi obravnaval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete;

9.  obsoja dejstvo, da je smrtna kazen na Japonskem še vedno zakonita, usmrtitve pa se izvajajo, ne da bi bili kaznjenci predhodno opozorjeni; poudarja, da odbor OZN proti mučenju kritizira to prakso zaradi psihološke obremenitve kaznjencev in njihovih družin; podpira prizadevanja OZN pri postopnem odpravljanju smrtne kazni; poziva EU, naj začne dialog z japonsko vlado o moratoriju za smrtno kazen, da bi jo sčasoma odpravili;

Regionalni in mednarodni odnosi

10.  opozarja, da je bila v okviru globalne strategije EU iz leta 2016 opredeljena neposredna povezava med evropsko blaginjo in varnostjo v Aziji, EU pa pozvana k večjim prispevkom v praktični obliki in sodelovanju s partnerji, kot je Japonska, za spodbujanje miru na Korejskem polotoku ter izjemno pomembno mirno reševanje pomorskih in ozemeljskih sporov na območju Vzhodnokitajskega in Južnokitajskega morja na podlagi mednarodnega prava in konvencij; poudarja pomen izgradnje zaupanja in preventivne diplomacije; poudarja, da je treba spoštovati svobodo mednarodne plovbe; pozdravlja srečanje predsednika vlade Abeja in predsednika Šija v Pekingu 26. oktobra 2018 ter najavo zavezanosti odprtju novega poglavja v odnosih kot korak k izboljšanju dvostranskih odnosov in zmanjšanju regionalnih napetosti;

11.  se zaveda, da pomeni kitajski in ruski vpliv v azijsko-pacifiški regiji velik varnostni izziv za Japonsko, pa tudi za interese EU, zato pozdravlja zaveze iz sporazuma o strateškem partnerstvu glede poglobitve sodelovanja med EU in Japonsko na področju varnosti kot zaščite pred tovrstnimi grožnjami;

12.  pozdravlja, da je bila 1. julija 2018 ustanovljena japonska misija v Natu;

13.  pozdravlja novo strategijo EU za izboljšanje povezljivosti z Azijo prek spodbujanja dialoga, stabilnosti, regionalnega in mednarodnega sodelovanja, interoperabilnega prometa, energetskih in digitalnih omrežij ter povezav med ljudmi; izpostavlja priložnosti, ki jih povezljivost prinaša za okrepitev izmenjav na področjih izobraževanja, znanosti, raziskav in kulture;

14.  poziva k razširitvi dvostranskega in večstranskega sodelovanja EU-Japonska z Južno Korejo, Severno Korejo, ZDA in Kitajsko v podporo prizadevanjem za vzpostavitev miru in ohranjanje stabilnosti v regiji, mirno sožitje na Korejskem polotoku ter popolno, nepreklicno in preverljivo denuklearizacijo Severne Koreje; poudarja, kako pomembni so nadaljnje sodelovanje in dobri sosedski odnosi med Japonsko in Južno Korejo, saj bi utegnili prispevati k regionalni stabilnosti in obravnavati varnostna tveganja, kot je Severna Koreja; se zavezuje podpori stalnemu mednarodnemu pritisku na Severno Korejo, da bi zagotovili sprejetje konkretnih ukrepov za denuklearizacijo; podpira mednarodno sodelovanje pri iskanju rešitve za vprašanje pogrešanih japonskih državljanov, za katere obstaja bojazen, da jih je ugrabil severnokorejski režim; poudarja, da je stabilnost v severovzhodni Aziji v osrednjem interesu Evrope;

15.  predlaga, da EU in Japonska sodelujeta pri krepitvi zmogljivosti ASEAN v zvezi z agendo regionalnega povezovanja in sodelovanja ter pri zmogljivosti za skupno reševanje konfliktov v regiji, pa tudi pri krepitvi sedanje osrednje vloge ASEAN v večstranski ureditvi Jugovzhodne Azije; podpira sklep, sprejet na 33. forumu ASEAN-Japonska v Tokiu, da se ponovno okrepijo vezi in rešijo regionalna ter mednarodna vprašanja v skupnem interesu ter vzpostavi sodelovanje za spodbujanje miru in stabilnosti; meni, da spodbujanje in varstvo človekovih pravic učinkovito prispevata k uresničevanju navedenih ciljev; poziva k sinergijam med prosto in odprto indopacifiško strategijo Japonske in pobudami EU, vključno z naložbenim načrtom EU in razširjenimi vseevropskimi prometnimi omrežji EU, da bi spodbujali globalno sodelovanje na področju povezljivosti;

16.  je seznanjen z ambicijami Japonske, da postane nestalna članica varnostnega sveta OZN v obdobju 2023-2024, in pozdravlja njen prispevek k OZN na področjih, kot so razoroževanje in neširjenje orožja, ohranjanje in vzpostavljanje miru ter varnost;

Sektorsko sodelovanje

17.  poudarja priložnosti in zagon, ki jih ima sporazum o strateškem partnerstvu za razvoj kulturnih odnosov in za sodelovanje na področjih mladih, izobraževanja in športa; je seznanjen z zaenkrat nizko stopnjo medosebnih izmenjav in jezikovnimi preprekami; predlaga nadaljnje naložbe za izboljšanje interakcije med državljani, izobraževalnega in kulturnega dialoga, akademske mobilnosti v okviru programa Erasmus+ ter javne diplomacije za spodbujanje medsebojnega razumevanja in kulturne raznolikosti;

18.  spominja na zagon, ki ga daje sporazum o strateškem partnerstvu pri poglabljanju sektorskega sodelovanja na področju varstva potrošnikov in izmenjavah v zvezi z regulativno in nadzorno ureditvijo v finančnem sektorju;

19.  meni, da sta EU in Japonska kot vodilni svetovni donatorici z dolgo zgodovino uradne razvojne pomoči za manj razvite države v vzhodni Aziji, v zadnjem času pa tudi Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki, naravni partnerici, skupaj z vladami prejemnicami, pri usklajevanju pomoči in zagotavljanju skladnosti; poudarja, da je glavni namen razvojne pomoči zmanjšanje revščine z uresničitvijo ciljev trajnostnega razvoja, in z zanimanjem pričakuje vzajemno sodelovanje za uresničitev teh ciljev;

20.  pozdravlja, da je Japonska leta 2016 ratificirala pariški podnebni sporazum, in jo poziva, naj ga začne učinkovito izvajati, pri tem pa prevzame vodilno vlogo pri proaktivnemu boju proti podnebnim spremembam in okrepitvi prizadevanj za ublažitev posledic; poziva EU in Japonsko, naj začneta tesneje sodelovati na področju trajnostnih virov energije, na primer pri razvoju prometnih sredstev z nizkimi emisijami; poudarja, da je svetovalna skupina zunanjega ministra o podnebnih spremembah februarja 2018 izdala poročilo, v katerem je bila v osredje japonske strategije za energetsko diplomacijo postavljena potreba po energetskem prehodu k obnovljivim virom;

21.  pozdravlja vključitev trajnostnega upravljanja gozdov v sporazum in z zanimanjem pričakuje nadaljnjo izmenjavo dobrih praks v zvezi z nezakonito sečnjo, ki se bo opirala na izkušnje z uredbo EU o lesu, da bi se v japonsko zakonodajo vključila obvezna primerna skrbnost;

22.  obžaluje, da je Japonska na sestankih Mednarodne komisije za kitolov septembra 2018 poskušala doseči konec moratorija za komercialni kitolov, in poziva k ustavitvi kitolova v znanstvene namene;

23.  poudarja, da je Japonska drugi največji trg kozmetike na svetu; želi spomniti, da sta testiranje kozmetike na živalih in prodaja uvoženih kozmetičnih proizvodov, testiranih na živalih, v EU prepovedana; v zvezi s tem poziva strani, naj izmenjujejo informacije in sodelujejo z namenom odprave testiranja kozmetike na živalih na Japonskem;

24.  poudarja pomen ohranjanja biološke raznovrstnosti in spodbuja Japonsko, naj umakne pridržke h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES);

25.  poziva k hitri ratifikaciji začasnega sporazuma v parlamentih držav članic EU in k njegovemu temeljitemu izvajanju v vseh sektorjih;

o
o   o

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Japonske.

(1) UL L 216, 24.8.2018, str. 1. (2) UL L 90, 6.4.2011, str. 2. (3) UL C 443, 22.12.2017, str. 49. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0506.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o spremembi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji v imenu Unije in njenih držav članic (07067/2015 – C8-0189/2016 – 2015/0003(NLE))

P8_TA(2018)0508 A8-0371/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07067/2015),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o spremembi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (07066/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0189/2016),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0371/2018),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Hašemitske kraljevine Jordanije.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 12. decembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov (COM(2018)0435 – C8-0252/2018 – 2018/0224(COD))(1)

P8_TA(2018)0509 A8-0401/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Cilj Unije je okrepiti svojo znanstveno in tehnološko bazo ter spodbuditi konkurenčnost, vključno s konkurenčnostjo industrije, pri čemer Unija pospešuje vse raziskovalne in inovacijske dejavnosti za uresničitev prednostnih nalog strateških politik EU, katerih najvišji smoter je spodbujanje miru, vrednot Unije in dobrobiti njenih narodov. (1)  Cilj Unije je okrepiti svojo znanstveno odličnost in tehnološko bazo, v kateri lahko raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožijo, ter spodbuditi konkurenčnost, vključno s konkurenčnostjo industrije, okrepiti evropski raziskovalni prostor, pri čemer Unija pospešuje vse raziskovalne in inovacijske dejavnosti za uresničitev prednostnih nalog in zavez strateških politik EU, katerih najvišji smoter je spodbujanje miru, vrednot Unije in dobrobiti njenih narodov. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 (2)  Da bi Unija dosegla znanstveni, gospodarski in družbeni vpliv ob prizadevanju za dosego tega najvišjega smotra, bi morala vlagati v raziskave in inovacije preko programa Obzorje Evropa, okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Program) in tako podpirati ustvarjanje in širjenje visokokakovostnega znanja in tehnologij, krepiti vpliv raziskav in inovacij na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, podpirati uvajanje inovativnih rešitev v industriji in družbi za reševanje globalnih izzivov in industrijske konkurenčnosti; spodbujanje vseh oblik inovacij, tudi prodornih inovacij, in krepitev uvajanja inovativnih rešitev na trg; in krepiti uvajanje inovativnih rešitev na trg ter omogočati čim boljše dosežke takih vlaganj za večji vpliv v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru. (2)  Da bi Unija dosegla znanstveni, gospodarski in družbeni vpliv ob prizadevanju za dosego tega najvišjega smotra ter povečala dodano vrednost naložb Unije v raziskave, razvoj in inovacije, bi morala vlagati v raziskave in inovacije preko programa Obzorje Evropa, okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Program) in tako podpirati ustvarjanje, širjenje ter prenos visokokakovostnega znanja in tehnologij v Uniji, krepiti vpliv raziskav in inovacij na reševanje globalnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja in podnebnimi spremembami, in na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, podpirati uvajanje inovativnih in trajnostnih rešitev v industriji in družbi Unije za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje gospodarske rasti in industrijske konkurenčnosti; Program bi moral spodbujati vse oblike inovacij, krepiti uvajanje inovativnih rešitev na trg in optimizirati izvajanje naložb. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Program bi moral prispevati k doseganju skupnega cilja, da se 3 % BDP Unije vloži v raziskave in razvoj v skladu s krovnim ciljem EU2020. Da se ta cilj doseže, bodo morale države članice in zasebni sektor Program dopolniti s svojimi lastnimi in okrepljenimi naložbenimi ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  Ob spodbujanju raziskav in inovacij, ki je potrebno, da bi pripomogli k uresničitvi ciljev politike Unije, bi bilo treba upoštevati inovacijsko načelo, predstavljeno v sporočilu Komisije z dne 15. maja 2018 z naslovom Prenovljeni evropski načrt za raziskave in inovacije – priložnost Evrope, da oblikuje svojo prihodnost (COM(2018)0306). (3)  Ob spodbujanju raziskav in inovacij, ki je potrebno, da bi pripomogli k uresničitvi ciljev politike Unije, bi bilo treba inovacijsko načelo obravnavati kot ključno gonilo za hitrejše in intenzivnejše pretvarjanje velike količine znanja v Uniji v inovacije. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Odprta znanost, odprte inovacije in odprtost v svet so splošna načela, ki bi morala zagotoviti odličnost in vpliv naložb Unije v raziskave in inovacije. Teh načel se je treba držati pri izvajanju programa, zlasti pri strateškem načrtovanju glede stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“. (4)  Nadaljnje usmerjanje v odprto znanost, odprte inovacije in odprtost v svet, hkrati pa zaščita znanstvenih in družbenoekonomskih interesov Unije bi morali zagotoviti odličnost in vpliv naložb Unije v raziskave in inovacije ter krepiti zmogljivosti za raziskave in inovacije v vseh državah članicah. To bi moralo voditi k uravnoteženemu izvajanju programa. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  Odprta znanost, vključno z odprtim dostopom do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov, lahko poveča kakovost, vpliv in koristi znanosti ter pospeši napredek znanja, tako da postane zanesljivejše, učinkovitejše, točnejše, razumljivejše za družbo in bolj odzivno na družbene izzive. Treba bi bilo oblikovati določbe, ki bodo omogočile, da upravičenci zagotovijo odprt dostop do strokovno ocenjenih znanstvenih objav, raziskovalnih podatkov in drugih izsledkov raziskav na odprt in nediskriminatoren način, brezplačno in v čim bolj zgodnji fazi postopka njihovega razširjanja, ter omogočiti njihovo čim širšo uporabo in ponovno uporabo. Večji poudarek bi bilo treba nameniti zlasti odgovornemu upravljanju raziskovalnih podatkov, ki bi moralo spoštovati načela FAIR, tj. Findability (podatke je možno najti), Accessibility (dostopnost), Interoperability (interoperabilnost) in Reusability (možnost ponovne uporabe), zlasti z vključevanjem v načrte upravljanja podatkov. Kadar je primerno, bi morali upravičenci uporabiti možnosti, ki jih ponuja evropski oblak odprte znanosti, in upoštevati še dodatna načela in prakse na področju odprte znanosti. (5)  Odprta znanost lahko poveča kakovost, vpliv in koristi znanosti ter pospeši napredek znanja, tako da postane zanesljivejše, učinkovitejše, točnejše, razumljivejše za družbo in bolj odzivno na družbene izzive. Treba bi bilo oblikovati določbe, ki bodo omogočile, da upravičenci zagotovijo odprt dostop do strokovno ocenjenih znanstvenih objav, raziskovalnih podatkov in drugih izsledkov raziskav na odprt in nediskriminatoren način, brezplačno in v čim bolj zgodnji fazi postopka njihovega razširjanja, ter omogočiti njihovo čim širšo uporabo in ponovno uporabo. Načelo glede raziskovalnih podatkov bi moralo biti „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“, s tem pa se prizna potreba po različnih ureditvah dostopa zaradi socialno-ekonomskih interesov Unije, pravic intelektualne lastnine, varstva osebnih podatkov in zaupnosti, varnostnih pomislekov ter drugih legitimnih interesov. Večji poudarek bi bilo treba nameniti odgovornemu upravljanju raziskovalnih podatkov, ki bi moralo spoštovati načela FAIR, tj. Findability (podatke je možno najti), Accessibility (dostopnost), Interoperability (interoperabilnost) in Reusability (možnost ponovne uporabe), zlasti z vključevanjem v načrte upravljanja podatkov. Kadar je primerno, bi morali upravičenci uporabiti možnosti, ki jih ponujata evropski oblak odprte znanosti in evropska podatkovna infrastruktura, in upoštevati še dodatna načela in prakse na področju odprte znanosti. Vzajemni odprti dostop bi bilo treba spodbujati v mednarodnih sporazumih o sodelovanju na področju znanosti in tehnologije in v ustreznih pridružitvenih sporazumih. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Upravičence MSP se spodbudi k uporabi obstoječih instrumentov, kot je služba za pomoč MSP v zvezi z intelektualno lastnino (IPR SME Helpdesk), ki podpira mala in srednja podjetja v Evropski uniji, da bi zaščitila in okrepila svoje pravice intelektualne lastnine z zagotavljanjem brezplačnih informacij in storitev v obliki zaupnih nasvetov glede intelektualne lastnine in povezanih vprašanj ter usposabljanja, gradiva in spletnih virov. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Zasnova in razvoj programa bi morala ustrezati potrebi po vzpostavitvi kritične mase podprtih dejavnosti po vsej Uniji in v okviru celotnega mednarodnega sodelovanja v skladu s cilji trajnostnega razvoja, ki jih je postavila OZN. Izvajanje programa bi moralo okrepiti prizadevanja za dosego tega cilja. (6)  Zasnova in razvoj programa bi morala ustrezati potrebi po vzpostavitvi kritične mase podprtih dejavnosti po vsej Uniji in v okviru mednarodnega sodelovanja, hkrati pa spodbujati sodelovanje vseh držav članic v Programu v skladu s cilji trajnostnega razvoja OZN in Pariškim sporazumom. Izvajanje programa bi moralo okrepiti prizadevanja za dosego tega cilja. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  Dejavnosti, ki bodo deležne podpore v okviru novega programa, bi morale prispevati k doseganju ciljev in prednostnih nalog Unije, spremljanju in ocenjevanju napredka glede na te cilje in prednostne naloge in oblikovanju revidiranih ali novih prednostnih nalog. (7)  Dejavnosti, ki bodo deležne podpore v okviru novega programa, bi morale prispevati k doseganju ciljev, prednostnih nalog in zavez Unije in Programa, spremljanju in ocenjevanju napredka glede na te cilje, prednostne naloge in zaveze ter oblikovanju revidiranih ali novih prednostnih nalog. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) (7a)   Program bi si moral prizadevati za uskladitev z obstoječimi evropskimi raziskovalnimi in inovacijskimi načrti in strategijami. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  Program bi moral ohranjati uravnotežen pristop med financiranjem od spodaj navzgor (ki ga usmerjajo raziskovalci ali inovatorji) in od zgoraj navzdol (s strateško določenimi prednostnimi nalogami) glede na naravo vključenih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti, vrsto in namen dejavnosti, ki se bodo izvajale, in vplive, ki jih želi doseči. Kombinacija teh dejavnikov bi morala določiti pristop pri ustreznih delih Programa, ki vsi skupaj prispevajo k vsem splošnim in specifičnim ciljem Programa. (8)  Program bi moral ohranjati uravnotežen pristop med financiranjem od spodaj navzgor (ki ga usmerjajo raziskovalci ali inovatorji) in od zgoraj navzdol (s strateško določenimi prednostnimi nalogami) glede na naravo vključenih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti po vsej Uniji, stopnje uspešnosti na področju ukrepanja, vrsto in namen dejavnosti, ki se bodo izvajale, načelo subsidiarnosti in vplive, ki jih želi doseči. Kombinacija teh dejavnikov bi morala določiti pristop pri ustreznih delih Programa, ki vsi skupaj prispevajo k vsem splošnim in specifičnim ciljem Programa. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) (8a)  Številni raziskovalni in inovacijski ukrepi bi morali uporabiti logiko hitre poti do raziskav in inovacij, pri čemer čas za dodelitev nepovratnih sredstev ne bi smel presegati šestih mesecev. To bi moralo omogočiti hitrejši dostop do sredstev od spodaj navzgor za majhne sodelovalne konzorcije, ki pokrivajo ukrepe od temeljnih raziskav do tržne uporabe. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 b (novo) (8b)  Program bi moral podpirati vse faze raziskav in inovacij, zlasti v okviru skupnih projektov. Temeljne raziskave so bistveno sredstvo in pomemben pogoj za povečanje sposobnosti Unije, da pritegne najboljše znanstvenike in s tem postane svetovno središče odličnosti. Zagotoviti bi bilo treba ravnovesje med temeljnimi in uporabnimi raziskavami. To bo skupaj z inovacijami podpiralo gospodarsko konkurenčnost, rast in delovna mesta v Uniji. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 c (novo) (8c)  Da bi povečali učinek programa Obzorje Evropa, bi bilo treba posebno pozornost nameniti multidisciplinarnemu, interdisciplinarnemu in transdisciplinarnemu pristopu, ki so potrebni dejavniki za večji znanstveni napredek. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 d (novo) (8d)  Povezanost z družbo je treba spodbujati s pomočjo odgovornih raziskav in inovacij kot medsektorskega elementa za vzpostavitev učinkovitega sodelovanja med znanostjo in družbo. To bi vsem družbenim akterjem (raziskovalcem, državljanom, oblikovalcem politik, podjetjem, organizacijam tretjega sektorja itd.) omogočilo sodelovanje v celotnem procesu raziskav in inovacij, da bi proces in njegove rezultate bolje uskladili z vrednotami, potrebami in pričakovanji evropske družbe. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)  Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru stebra „Odprta znanost“, bi bilo treba določiti glede na potrebe in priložnosti na področju znanosti. Raziskovalni program bi bilo treba določiti v tesni povezavi z znanstveno skupnostjo. Raziskave bi bilo treba financirati glede na odličnost. (9)  Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru stebra „Odlična in odprta znanost“, bi bilo treba določiti glede na potrebe in priložnosti na področju znanosti. Raziskovalni program bi bilo treba določiti v tesni povezavi z znanstveno skupnostjo in dati poudarek privabljanju novih talentov za raziskave in inovacije ter mladih raziskovalcev, hkrati pa okrepiti evropski raziskovalni prostor in preprečiti beg možganov. Raziskave bi bilo treba financirati glede na odličnost. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Steber „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ bi bilo treba vzpostaviti na podlagi sklopov raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, da bi se čim bolj povečalo vključevanje vseh zadevnih delovnih področij, hkrati pa zagotovile visoke in vzdržne stopnje vpliva glede na porabljene vire. Spodbujal bo meddisciplinaren, čezmejen in medsektorski pristop ob prizadevanju za dosego ciljev trajnostnega razvoja OZN in konkurenčnosti industrijskih panog Unije v njih. (10)  Steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ bi bilo treba vzpostaviti na podlagi sklopov raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, da bi se čim bolj povečalo vključevanje vseh zadevnih delovnih področij, hkrati pa zagotovile visoke in vzdržne stopnje vpliva za Unijo glede na porabljene vire. Spodbujal bo meddisciplinaren, čezmejen in medsektorski pristop ob prizadevanju za dosego ciljev trajnostnega razvoja OZN in zavez Unije v skladu s Pariškim sporazumom in po potrebi za obravnavanje družbenih sprememb in konkurenčnosti industrijskih panog Unije v njih. Dejavnosti v okviru tega stebra bi morale zajemati celoten nabor raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, kar vključuje raziskave in razvoj, poskusno izvajanje, predstavitev in podpora javnim naročilom, prednormativne raziskave in določanje standardov ter prevzemanje inovacij na trgu, za zagotovitev, da Evropa ostane v samem vrhu na področju raziskav, ki so zanjo strateško pomembne. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Polna udeležba industrije v Programu na vseh ravneh, od posameznega podjetnika ter malih in srednjih podjetij do velikih podjetij, bi morala pomeniti enega od glavnih načinov za uresničevanje ciljev programa, zlasti za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in gospodarske rasti. Industrija bi morala prispevati k perspektivam in prednostnim nalogam, določenim v postopku strateškega načrtovanja, ki bi moral podpirati razvoj programov dela. Pri taki udeležbi industrije bi bilo treba udeležbo v ukrepih podpirati po stopnjah, ki so vsaj primerljive s tistimi na podlagi prejšnjega okvirnega programa Obzorje 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta13 (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje 2020) (11)  Polna in pravočasna udeležba industrije v Programu na vseh ravneh, od posameznega podjetnika ter malih in srednjih podjetij do velikih podjetij, bi se morala nadaljevati, zlasti za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in gospodarske rasti v Evropi, da bi okrepili sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem in naložbe zasebnega sektorja v raziskave in razvoj. __________________ 13 Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) (11a)   Posveti več deležnikov, vključno s civilno družbo in industrijo, bi morali prispevati k perspektivam in prednostnim nalogam, določenim v postopku strateškega načrtovanja. To bi moralo zagotoviti redne strateške načrte za raziskave in inovacije, ki bi se sprejemali v obliki delegiranih aktov. Te strateške načrte bi bilo nato treba izvajati z razvojem programov dela. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Pomembno je podpreti industrijo, da ohrani ali pridobi vodilni položaj v svetu na področju inovacij, digitalizacije in razogljičenja, zlasti z naložbami v ključne omogočitvene tehnologije, na katerih bo osnovana gospodarska dejavnost v prihodnosti. Ukrepi programa bi se morali uporabiti za odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin na sorazmeren način, brez podvajanja z zasebnim financiranjem ali njegovega izrinjanja ter jasno dodano vrednostjo EU. Tako bo zagotovljena skladnost ukrepov programa in pravil EU o državni pomoči, s čimer bo preprečeno neutemeljeno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. (12)  Pomembno je podpreti industrijo Unije, da ohrani ali pridobi vodilni položaj v svetu na področju inovacij, digitalizacije in razogljičenja, zlasti z naložbami v ključne omogočitvene tehnologije, na katerih bo osnovana gospodarska dejavnost v prihodnosti. Ključne omogočitvene tehnologije naj bi imele osrednjo vlogo v drugem stebru „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ in bi morale biti še bolj povezane z vodilnimi pobudami na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij (FET), da bi raziskovalni projekti lahko zajemali celotno inovacijsko verigo. Ukrepi programa bi morali odražati industrijsko strategijo Unije za odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, spodbujanje naložb na sorazmeren in pregleden način, brez podvajanja z zasebnim financiranjem ali njegovega izrinjanja ter jasno evropsko dodano vrednostjo in javno donosnostjo naložb. Tako bo zagotovljena skladnost ukrepov programa in pravil EU o državni pomoči za raziskave, razvoj in inovacije, ki bi jih bilo treba pregledati, da bi spodbudili inovacije. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  MSP so pomemben vir inovacij in rasti v Evropi. Zato je v programu Obzorje Evropa potrebna močna udeležba MSP, kakor je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES. Na podlagi najboljših praks iz programa Obzorje 2020 bi moral program Obzorje Evropa še naprej na celosten način spodbujati sodelovanje MSP v okvirnem programu. Predvideti bi bilo treba ustrezne ukrepe in proračunske določbe, med drugim uvedbo instrumenta za posamezna MSP v skladu z načelom od spodaj navzgor, ki uvajajo postopne inovacije, ter posebne odprte razpise v različnih fazah inovacijskega cikla. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Program bi moral podpirati raziskave in inovacije na povezan način in upoštevati vse ustrezne predpise Svetovne trgovske organizacije. Koncept raziskav, vključno s poskusnim razvojem, bi bilo treba izvajati v skladu s priročnikom Frascati, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje (OECD), koncept inovacij pa bi se moral uporabljati v skladu s priročnikom iz Osla, ki sta ga razvila OECD in Eurostat, in sicer s širšim pristopom, ki zajema družbene inovacije. Opredelitve pojmov OECD glede v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti (TRL) bi se morale še naprej, kot v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020, upoštevati pri razvrščanju tehnoloških raziskav, razvoja izdelka, predstavitvenih dejavnosti in opredelitve vrst ukrepov, ki so na voljo v razpisih za zbiranje predlogov. Nepovratnih sredstev naj se načeloma ne bi dodeljevalo za ukrepe, kjer dejavnosti presegajo TRL 8. Program dela za razpis v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ bi lahko omogočal dodelitev nepovratnih sredstev za potrditev izdelkov v velikem obsegu in za tržno replikacijo. (13)  Program bi moral podpirati raziskave in inovacije na povezan način in upoštevati vse ustrezne predpise Svetovne trgovske organizacije. Koncept raziskav, vključno s poskusnim razvojem, bi bilo treba izvajati v skladu s priročnikom Frascati, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje (OECD), koncept inovacij pa bi se moral uporabljati v skladu s priročnikom iz Osla, ki sta ga razvila OECD in Eurostat, in sicer s širšim pristopom, ki zajema družbene inovacije, oblikovanje in ustvarjalnost. Opredelitve OECD v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti bi se morale upoštevati, tako kot v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020 Program dela za razpis v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ bi lahko omogočal dodelitev nepovratnih sredstev za potrditev izdelkov v velikem obsegu in za tržno replikacijo. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  V sporočilu Komisije o vmesni oceni programa Obzorje 2020 (COM(2018)0002) so podana priporočila za ta program, vključno z njegovimi pravili za sodelovanje in razširjanje rezultatov, ki izhajajo iz izkušenj iz prejšnjega programa ter prispevkov institucij EU in zainteresiranih strani. Med temi priporočili je tudi, da so potrebna bolj ambiciozna vlaganja, da bi dosegli kritično maso ter največji možni učinek; da je treba podpreti prodorne inovacije; da je treba prednostno razvrščati naložbe v raziskave in inovacije na področjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti z usmerjenostjo v naloge, sodelovanjem državljanov in širokim obveščanjem; da je treba racionalizirati področje financiranja Unije, vključno z racionalizacijo sedanjega obsega partnerskih pobud in programov sofinanciranja; da je treba razviti več sinergij, ki morajo biti konkretne, med različnimi instrumenti financiranja Unije, zlasti da bi pomagale mobilizirati neizkoriščen potencial za raziskave in inovacije v Uniji; da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje in krepiti odprtost za sodelovanje tretjih držav ter nadaljevati poenostavljanje na podlagi izkušenj iz programa Obzorje 2020. (14)  V sporočilu Komisije o vmesni oceni programa Obzorje 2020 (COM(2018)0002) in v poročilu Evropskega parlamenta o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa (2016/2147(INI)) so podana priporočila za ta program, vključno z njegovimi pravili za sodelovanje in razširjanje rezultatov, ki izhajajo iz izkušenj iz prejšnjega programa ter prispevkov institucij EU in zainteresiranih strani. Med temi priporočili je tudi, da so potrebna bolj ambiciozna vlaganja, da bi dosegli kritično maso ter največji možni učinek; da je treba podpreti prodorne inovacije; da je treba prednostno razvrščati naložbe v raziskave in inovacije na področjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti z usmerjenostjo v naloge, popolnim, dobro obveščenim in pravočasnim sodelovanjem državljanov in širokim obveščanjem; da je treba racionalizirati področje financiranja Unije, da bi v celoti izkoristili potencial vseh držav članic na področju raziskav in inovacij, vključno z racionalizacijo sedanjega obsega partnerskih pobud in programov sofinanciranja; da je treba razviti več sinergij, ki morajo biti konkretne, med različnimi instrumenti financiranja Unije, zlasti da bi pomagale mobilizirati neizkoriščen potencial za raziskave in inovacije v Uniji; da je treba bolje vključiti raziskovalno infrastrukturo, ki jo financira Unija, zlasti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, okrepiti mednarodno sodelovanje in krepiti odprtost za sodelovanje tretjih držav, obenem pa zaščititi interese Unije in povečati udeležbo vseh držav članic v Programu; ter nadaljevati poenostavljanje na podlagi izkušenj iz programa Obzorje 2020. Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Program bi si moral prizadevati za sinergije z drugimi programi Unije, od njihove zasnove in strateškega načrtovanja do izbire projektov, upravljanja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, spremljanja, revizije in upravljanja. Da bi se izognili prekrivanju in podvajanju ter da bi povečali finančni vzvod financiranja Unije, so možni prenosi iz drugih programov Unije v program Obzorje Evropa. V takih primerih bodo zanje veljala pravila programa Obzorje Evropa. (15)  Kohezijska politika bi morala še naprej prispevati k raziskavam in inovacijam. Zato je treba posebno pozornost namenjati usklajevanju in dopolnjevanju zadevnih dveh politik Unije. Program bi si moral prizadevati za uskladitev pravil in sinergije z drugimi programi Unije, kot je navedeno v Prilogi IV k tej uredbi, od njihove zasnove in strateškega načrtovanja do izbire projektov, upravljanja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, spremljanja, revizije in upravljanja. Da bi se izognili prekrivanju in podvajanju ter da bi povečali finančni vzvod financiranja Unije in zmanjšali upravno breme za vložnike in upravičence, bi morale vse vrste sinergij upoštevati načelo „en ukrep upošteva en sklop pravil“: –   prenosi iz drugih programov Unije, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), v program Obzorje Evropa so lahko prostovoljni. V takih primerih bodo zanje veljala pravila programa Obzorje Evropa, vendar se bodo uporabljala le v korist države članice ali organa upravljanja, ki se odloči za prenos; –   predvidi se lahko tudi sofinanciranje ukrepa v okviru programa Obzorje Evropa in drugega programa Unije, ki ne sme presegati skupnih upravičenih stroškov ukrepa. V takih primerih bi se uporabljala samo pravila programa Obzorje Evropa in preprečiti bi bilo treba dvojne revizije; –   pečat odličnosti bi morali prejeti vsi predlogi, ki so uspešno presegli mejne vrednosti za odličnost v programu Obzorje Evropa, vendar jih ni mogoče financirati zaradi proračunskih omejitev. V takih primerih bi se morala uporabljati pravila sklada, ki zagotavlja podporo, z izjemo pravil o državni pomoči. Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  Da bi dosegli največji možni učinek financiranja Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike EU, bi moral program Obzorje Evropa vstopati v evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja. Med takimi partnerji so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ter organizacije civilne družbe, kot so ustanove, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije, če je mogoče želene vplive doseči v partnerstvu učinkoviteje, kot bi jih dosegla Unija sama. (16)  Da bi dosegli največji možni učinek financiranja Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike in zavezam Unije, lahko program Obzorje Evropa vstopa v evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja na podlagi rezultatov strateškega načrtovanja. Med takimi partnerji so javne in zasebne zainteresirane strani na področju raziskav in inovacij, kompetenčni centri, poslovni inkubatorji, znanstveni in tehnološki parki, organi, ki opravljajo javne storitve, ustanove in organizacije civilne družbe in po potrebi regionalni inovacijski ekosistemi, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije, če je mogoče želene vplive doseči v partnerstvu učinkoviteje, kot bi jih dosegla Unija sama. Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Program bi moral krepiti sodelovanje med evropskimi partnerstvi in partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, ki prinašajo obojestranske koristi ljudem in podjetjem, hkrati pa zagotavljajo, da lahko EU ohrani svoje interese na strateških področjih14 . (17)  Program bi moral krepiti sodelovanje med evropskimi partnerstvi in partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, ki prinašajo obojestranske koristi ljudem in podjetjem, hkrati pa zagotavljajo, da lahko Unija ohrani svoje interese. __________________ 14 Glej predlog Komisije za uredbo o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v EU (COM(2017)0487). Sprememba 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) (17a)  Vodilne pobude FET so dokazale, da so uspešen in učinkovit instrument za zagotavljanje koristi družbi v okviru skupnih, usklajenih prizadevanj Unije in njenih držav članic ter da je treba obstoječe vodilne pobude, ki so dokazale svoje koristi, podpirati še naprej. Sprememba 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  Skupno raziskovalno središče (JRC) bi moralo še naprej zagotavljati neodvisne in k uporabnikom usmerjene znanstvene dokaze za politike Unije ter tehnično podporo skozi celoten ciklus politik. Neposredne ukrepe JRC bi bilo treba izvajati prožno, učinkovito in pregledno, pri tem pa upoštevati zadevne potrebe uporabnikov JRC in potrebe politik Unije ter zagotavljati zaščito finančnih interesov Unije. JRC bi moralo še naprej zagotavljati dodatne vire. (18)  Skupno raziskovalno središče (JRC) bi moralo še naprej zagotavljati neodvisne in k uporabnikom usmerjene znanstvene dokaze za politike Unije ter tehnično podporo skozi celoten ciklus politik. Neposredne ukrepe JRC bi bilo treba izvajati prožno, učinkovito in pregledno, pri tem pa upoštevati zadevne potrebe uporabnikov JRC, proračunske omejitve in potrebe politik Unije ter zagotavljati zaščito finančnih interesov Unije. JRC bi moralo še naprej zagotavljati dodatne vire. Sprememba 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)  Steber „Odprte inovacije“ bi moral vzpostaviti niz ukrepov za celovito podporo potrebam podjetnikov in podjetništva, ki bi omogočili nastajanje in pospeševanje prodornih inovacij za hitro rast trga. Pritegniti bi moral inovativna podjetja s potencialom za razširitev na mednarodni ravni / ravni EU in ponuditi hitro razpoložljiva, prilagodljiva nepovratna sredstva in sovlaganja, tudi z zasebnimi vlagatelji. Te cilje bi bilo treba uresničevati z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije (EIC). Ta steber bi moral podpirati tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in evropske inovacijske ekosisteme nasploh, zlasti s sofinanciranjem partnerstev z nacionalnimi in regionalnimi akterji za podporo inovacij. (19)  Steber „Inovativna Evropa“ bi moral vzpostaviti niz ukrepov za celovito podporo potrebam podjetnikov in v raziskave usmerjenega podjetništva, ki bi omogočili nastajanje in pospeševanje prodornih inovacij za hitro rast trga ter spodbujanje tehnološke neodvisnosti Unije na strateških področjih. Pritegniti bi moral inovativna podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter zagonskimi podjetji, s potencialom za razširitev na mednarodni ravni / ravni EU in ponuditi hitro razpoložljiva, prilagodljiva nepovratna sredstva in sovlaganja, tudi z zasebnimi vlagatelji. Te cilje bi bilo treba uresničevati z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije (EIC). Ta steber bi moral podpirati tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), regionalno inovacijsko shemo EIT in evropske inovacijske ekosisteme nasploh, po vsej Uniji, zlasti s sofinanciranjem partnerstev z nacionalnimi in regionalnimi akterji za podporo inovacij, tako javnih kot zasebnih. Sprememba 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 (20)  Cilji politike tega programa bodo obravnavani tudi preko finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v političnih okvirih sklada InvestEU. Finančno podporo bi bilo treba uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali razmer suboptimalnih naložb, in sicer sorazmerno, ukrepi pa ne bi smeli podvajati ali izrivati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost. (20)  Za obravnavanje potrebe po podpori naložb v bolj tvegane in nelinearne dejavnosti, kot so raziskave in inovacije, je ključno, da program Obzorje Evropa, zlasti EIC, pa tudi EIT in njegove skupnosti znanja in inovacij (SZI), delujejo v sinergiji s finančnimi produkti, ki se bodo uporabili v okviru InvestEU. V zvezi s tem bi morale izkušnje iz finančnih instrumentov, ki se uporabljajo v programu Obzorje 2020, kot sta InnovFin in jamstvo za posojila malim in srednjim podjetjem, služiti kot trdna podlaga za zagotavljanje te usmerjene podpore, EIC pa bi moral razviti strateško presojo in dejavnosti vrednotenja v realnem času, da bi pravočasno upravljal in usklajeval svoje različne ukrepe. Sprememba 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 (21)  EIC bi si moral s svoja instrumentoma – Iskalec (Pathfinder) in Pospeševalec (Accelerator) – prizadevati za odkrivanje, razvoj in uporabo prodornih inovacij, ki ustvarjajo trg, in podpirati hitro rast inovativnih podjetij na ravni EU in mednarodni ravni. Z dosledno in racionalizirano podporo prodornih inovacij bi moral zapolniti sedanjo praznino v javni podpori in zasebnim naložbam v prodorne inovacije. Za instrumenta EIC so potrebne namenske pravne in upravljavske značilnosti, da bi odražala cilje EIC, zlasti dejavnosti tržne uporabe. črtano Sprememba 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 (22)  S kombiniranim financiranjem EIC bi moral Pospeševalec premostiti „inovacijski prepad“ med raziskavami, komercializacijo pred serijsko proizvodnjo in širitvijo podjetij. Podpirati bi moral zlasti dejavnosti, pri katerih je tehnološko ali tržno tveganje tako veliko, da ne veljajo za dobičkonosne in na trgu ne morejo zagotoviti finančnega vzvoda za večje naložbe, s tem pa bi moral dopolnjevati program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo …15. (22)  S kombiniranim financiranjem EIC bi moral Pospeševalec EIC premostiti „inovacijski prepad“ med raziskavami, komercializacijo pred serijsko proizvodnjo in širitvijo podjetij. Podpirati bi moral zlasti dejavnosti, pri katerih je tehnološko ali tržno tveganje tako veliko, da ne veljajo za dobičkonosne in na trgu ne morejo zagotoviti finančnega vzvoda za večje naložbe, s tem pa bi moral dopolnjevati program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo …15. __________________ __________________ 15 15 ... Sprememba 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)  EIT bi se moral zlasti preko svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI) usmeriti v krepitev inovacijskih ekosistemov, ki rešujejo svetovne izzive, s spodbujanjem povezovanja podjetij, raziskav, visokega šolstva in podjetništva. EIT bi moral spodbujati inovacije v svojih dejavnostih in podpirati vključevanje visokošolskega izobraževanja v inovacijski ekosistem, zlasti s spodbujanjem podjetniškega izobraževanja, spodbujanjem trdnega izvendisciplinarnega sodelovanja med industrijo in visokošolskimi ter raziskovalnimi ustanovami ter odkrivanjem perspektivnih znanj in spretnosti za prihodnje inovatorje, da bi lahko reševali svetovne izzive, kar vključuje napredna digitalna in inovacijska znanja in spretnosti. Podporni programi, ki jih zagotavlja EIT, bi morali koristiti upravičencem Evropskega sveta za inovacije, zagonska podjetja, ki izhajajo iz skupnosti znanja in inovacij EIT, pa bi morala imeti dostop do ukrepov EIC. EIT daje poudarek inovacijskim ekosistemom, zato bi moral po svoji naravi spadati v steber „Odprte inovacije“ programa Obzorje Evropa, načrtovanje njegovih SZI pa se bi se moralo v postopku strateškega načrtovanja usklajevati s stebrom „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“. (23)  EIT bi se moral zlasti preko svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI) in Regionalnega inovacijskega programa EIT usmeriti v krepitev inovacijskih ekosistemov za razvoj skupne inovacijske zmogljivosti Unije, ki rešujejo svetovne izzive, s spodbujanjem povezovanja podjetij, raziskav, visokega šolstva in podjetništva. EIT bi moral v skladu z ustanovnim aktom, Uredbo o EIT1a in strateškim inovacijskim programom EIT1b spodbujati inovacije v svojih dejavnostih in podpirati vključevanje visokošolskega izobraževanja v inovacijski ekosistem, zlasti s spodbujanjem podjetniškega izobraževanja, spodbujanjem trdnega izvendisciplinarnega sodelovanja med industrijo in visokošolskimi ter raziskovalnimi ustanovami ter odkrivanjem perspektivnih znanj in spretnosti za prihodnje inovatorje, da bi lahko reševali svetovne izzive, kar vključuje napredna digitalna in inovacijska znanja in spretnosti. Podporni programi, ki jih zagotavlja EIT, bi morali koristiti upravičencem Evropskega sveta za inovacije, zagonska podjetja, ki izhajajo iz skupnosti znanja in inovacij EIT, pa bi morala imeti hiter dostop do ukrepov EIC. EIT daje poudarek inovacijskim ekosistemom, zato bi moral po svoji naravi spadati v steber „Inovativna Evropa“, po potrebi pa bi moral podpirati tudi vse druge stebre, načrtovanje njegovih SZI pa se bi se moralo v postopku strateškega načrtovanja usklajevati s stebrom „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“. Preprečiti bi bilo treba podvajanje skupnosti znanja in inovacij in drugih instrumentov na istem področju, predvsem drugih partnerstev. __________________ 1a Uredba (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 (UL L 97, 9.4.2008, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1292/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 174). 1b Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta. Sprememba 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 (24)  Zagotavljanje in ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki tekmujejo na določenem trgu, bi moralo biti ključni dejavnik za razcvet prodornih ali prelomnih inovacij ter zlasti malim in srednje velikim inovatorjem omogočati, da v celoti izkoristijo prednosti svojih naložb in si pridobijo ustrezen tržni delež. (24)  Zagotavljanje in ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki tekmujejo na določenem trgu, bi moralo biti ključni dejavnik za razcvet prodornih ali prelomnih inovacij ter zlasti malim in srednje velikim inovatorjem omogočati, da v celoti izkoristijo prednosti svojih naložb in si pridobijo ustrezen tržni delež. Podobno lahko določena stopnja odprtosti glede inovativnosti financiranih ukrepov, ki so naslovljeni na veliko mrežo upravičencev, znatno prispeva h krepitvi zmogljivosti MSP, saj jim zagotavlja potrebna sredstva za privabljanje naložb in razcvet. Sprememba 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 (25)  Program bi moral spodbujati in vključevati sodelovanje s tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in pobudami na podlagi skupnega interesa, obojestranske koristi in globalnih zavez za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja OZN. Cilj mednarodnega sodelovanja bi moral biti krepitev odličnosti raziskav in inovacij v Unij, privlačnosti in konkurenčnosti na področju gospodarstva in industrije za reševanje svetovnih družbenih izzivov, kot se kažejo v ciljih trajnostnega razvoja OZN, in podpora zunanji politiki EU. Upoštevati bi bilo treba pristop splošne odprtosti za mednarodno udeležbo in ciljno usmerjeno mednarodno sodelovanje, tudi preko ustrezne upravičenosti za financiranje subjektov s sedežem v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki. Hkrati bi bilo treba spodbujati pridruževanje tretjih držav Programu. (25)  Program bi moral spodbujati in vključevati sodelovanje s tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in pobudami na podlagi interesa Unije ter obojestranskih koristi in globalnih zavez za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja OZN. Cilj mednarodnega sodelovanja bi moral biti krepitev odličnosti raziskav in inovacij v Uniji, privlačnosti in konkurenčnosti na področju gospodarstva in industrije za reševanje svetovnih izzivov, kot se kažejo v ciljih trajnostnega razvoja OZN, in podpora zunanji politiki EU. Upoštevati bi bilo treba pristop splošne odprtosti za vzajemno mednarodno udeležbo in ciljno usmerjeno mednarodno sodelovanje, uporabiti pa je treba tudi ustrezna merila za upravičenost glede na različne zmogljivosti za raziskave in inovacije za financiranje subjektov s sedežem v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki. Hkrati bi bilo treba spodbujati pridruževanje tretjih držav Programu, kadar je predvidena vzajemnost, je zagotovljen interes Unije in se spodbuja večja udeležba vseh držav članic v Programu. Sprememba 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 (26)  Z namenom poglobitve odnosa med znanostjo in družbo ter doseganja čim večjih koristi njunega medsebojnega delovanja bi moral Program vključiti državljane in organizacije civilne družbe v sooblikovanje in soustvarjanje odgovornih programov in vsebin raziskav in inovacij, spodbujanje znanstvenega izobraževanja, javno dostopnost znanstvenih spoznanj ter sodelovanje državljanov in organizacij civilne družbe v njegovih dejavnostih. To bi moralo potekati v celotnem Programu in preko posebnih dejavnosti v delu „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“. Vključevanje državljanov in civilne družbe v raziskave in inovacije bi morale spremljati dejavnosti za obveščanje javnosti, ki bi zagotovile in ohranile javno podporo Programu. Program bi si moral prizadevati tudi za odstranjevanje ovir in spodbujanje sinergij med znanostjo, tehnologijo, kulturo in umetnostjo, da bi dosegel novo kakovost trajnostnih inovacij. (26)  Z namenom poglobitve odnosa med znanostjo in družbo ter doseganja čim večjih koristi njunega medsebojnega delovanja bi moral Program vključiti državljane in organizacije civilne družbe v sooblikovanje in soustvarjanje odgovornih programov in vsebin raziskav in inovacij, ki bodo upoštevali pomisleke, potrebe in pričakovanja državljanov in civilne družbe, spodbujanje znanstvenega izobraževanja, javno dostopnost znanstvenih spoznanj ter sodelovanje državljanov in organizacij civilne družbe v njegovih dejavnostih. Ukrepe, sprejete za večjo udeležbo državljanov in civilne družbe, bi bilo treba spremljati. Sprememba 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 a (novo) (26a)  Program Obzorje Evropa bi moral podpirati nove tehnologije, ki prispevajo k premagovanju ovir, ki preprečujejo dostop in polno udeležbo invalidov in ki posledično otežujejo nastanek resnično vključujoče družbe. Sprememba 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 b (novo) (26b)  Da bi okrepili evropski raziskovalni prostor, bi morali vsi deli Programa prispevati k znatnemu zmanjšanju razkoraka na področju raziskav in inovacij, zlasti z večjo udeležbo širitvenih držav v ukrepih Programa na področju raziskav in inovacij, širjenjem znanstvene odličnosti, pospeševanjem novih vzorcev sodelovanja na področju raziskav in inovacij, zmanjšanjem razlike pri plačilih raziskovalcev v Uniji, uravnoteženjem bega možganov, posodabljanjem nacionalnih ekosistemov za raziskave in inovacije in zagotavljanjem uravnotežene zastopanosti v ocenjevalnih odborih ter v strokovnih in znanstvenih skupinah. Sprememba 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 (27)  V skladu s členom 349 PDEU so najbolj oddaljene regije Unije upravičene do posebnih ukrepov (ob upoštevanju njihovih strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer) glede dostopa do horizontalnih programov Unije. Program bi moral zato upoštevati posebnosti teh regij v skladu s Sporočilom Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (COM(2017) 0623), ki ga je Svet potrdil dne 12. aprila 2018. (27)  V skladu s členom 349 PDEU so najbolj oddaljene regije Unije upravičene do posebnih ukrepov (ob upoštevanju njihovih strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer) glede dostopa do horizontalnih programov Unije. Program bi moral zato upoštevati posebnosti teh regij v skladu s Sporočilom Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (COM(2017)0623), ki ga je Svet potrdil dne 12. aprila 2018, in po možnosti spodbujati njihovo udeležbo v Programu. Sprememba 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 (28)  Cilj dejavnosti, razvite v okviru Programa, bi moral biti odpravljanje neenakosti med spoloma in spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi na področju raziskav in inovacij v skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji in členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Vidik spolov bi bilo treba ustrezno vključiti v vsebino raziskav in inovacij ter upoštevati v vseh fazah raziskovalnega cikla. (28)  Cilj dejavnosti, razvite v okviru Programa, bi moral biti odpravljanje neenakosti med spoloma, preprečevanje pristranskosti na podlagi spola, ustrezno vključevanje vidika enakosti spolov v vsebino raziskav in inovacij za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi, vključno z načeli enakosti spolov v skladu s členom 141(3) PDEU in Direktivo 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu ter zagotavljanje dostopnosti raziskovalcev invalidov na področju raziskav in inovacij. Sprememba 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 (29)  Glede na posebnosti v sektorju obrambne industrije bi morale biti podrobne določbe o financiranju Unije za raziskovalne projekte na področju obrambe določene v Uredbi ... o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada16 , ki opredeljuje pravila za sodelovanje pri raziskavah na področju obrambe. Dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Evropskega obrambnega sklada, bi morale biti usmerjene izključno v obrambne namene. (29)  Glede na posebnosti v sektorju obrambne industrije bi morale biti podrobne določbe o financiranju Unije za raziskovalne projekte na področju obrambe določene v Uredbi ... o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada16 , ki opredeljuje pravila za sodelovanje pri raziskavah na področju obrambe. Čeprav bi bilo mogoče spodbujati sinergije med programom Obzorje Evropa in Evropskim obrambnim skladom, pri čemer bi se bilo treba izogibati podvajanju, bi morali biti ukrepi v okviru programa Obzorje Evropa usmerjeni izključno v civilne namene. __________________ __________________ 16 16 ... Sprememba 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 a (novo) (31a)  Pri vzpostavitvi, izvajanju, ocenjevanju, poročanju in spremljanju Programa bi si bilo treba nenehno prizadevati za upravno poenostavitev, predvsem zmanjšanje upravnega bremena in zamud za upravičence. Sprememba 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 b (novo) (31b)  Za zagotovitev, da Evropa ohrani vodilno vlogo v svetovnih raziskavah in inovacijah na digitalnem področju, in za upoštevanje potrebe po okrepitvi naložb zaradi izkoriščanja vse večjih možnosti digitalnih tehnologij, bi bilo treba osrednjim prednostnim nalogam dodeliti dovolj proračunskih sredstev. Sprememba 44 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 (33)  V skladu s [sklic bo posodobljen, kot je primerno, v skladu z novim sklepom o ČDO: člen 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU23 ] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa in možnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je čezmorska država ali ozemlje ustrezno povezano. (33)  V skladu s [sklic bo posodobljen, kot je primerno, v skladu z novim sklepom o ČDO: člen 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU23 ] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa in možnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je čezmorska država ali ozemlje ustrezno povezano. V Programu bi bilo treba ustrezno upoštevati posebnosti teh ozemelj, da bi zagotovili njihovo učinkovito udeležbo ter podpirali sodelovanje in sinergije, zlasti v najbolj oddaljenih regijah in s tretjimi državami v njihovi soseščini. __________________ __________________ 23 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). 23 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). Sprememba 45 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 (34)  V skladu s členom 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba oceniti ta program na podlagi informacij, zbranih s pomočjo posebnih zahtev za spremljanje, in se hkrati izogibati prekomernemu zakonskemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so osnova za ocenjevanje učinkov programa na terenu. (34)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba oceniti ta program na podlagi informacij, zbranih s pomočjo posebnih zahtev za spremljanje, in se hkrati izogibati prekomernemu zakonskemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice in upravičence v okviru Programa. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so osnova za ocenjevanje učinkov programa na terenu. Sprememba 46 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 (38)  Skupna pravila bi morala zagotoviti skladen okvir, ki bo olajšal sodelovanje v programih, financiranih iz proračuna programa Obzorje Evropa, vključno s programi, ki jih upravljajo organi financiranja, kot so EIT, skupna podjetja ali katere koli druge strukture v skladu s členom 187 PDEU, in sodelovanje v programih, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 185 PDEU. Če je upravičeno, bi bilo treba zagotoviti prilagodljivost za sprejetje posebnih pravil. (38)  Skupna pravila in zahteve bi morale zagotoviti poenostavljena in skupna izvedbena orodja, tudi za spremljanje in poročanje, ter skladen okvir, ki bo olajšal sodelovanje v programih, financiranih iz proračuna programa Obzorje Evropa, vključno s programi, ki jih upravljajo organi financiranja, kot so EIT, skupna podjetja ali katere koli druge strukture v skladu s členom 187 PDEU, in sodelovanje v programih, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 185 PDEU. Sprejetje posebnih pravil bi moralo biti mogoče, vendar morajo biti izjeme omejene na primere, ko je to nujno potrebno in ustrezno utemeljeno. Sprememba 47 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 (39)  Ukrepi, ki spadajo v področje uporabe Programa, bi morali spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Taki ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in vsemi zadevnimi sklepi Komisije, kot je obvestilo Komisije z dne 28. junija 201324 , ter z etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev raziskovalne integritete. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 PDEU ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih s ciljem, da se njihova uporaba povsem nadomesti. (39)  Ukrepi, ki spadajo v področje uporabe Programa, bi morali spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Taki ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in vsemi zadevnimi sklepi Komisije, kot je obvestilo Komisije z dne 28. junija 201324 , ter z etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev raziskovalne integritete. Upoštevati bi bilo treba mnenje Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah, Agencije Evropske unije za temeljne pravice in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 PDEU ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih s ciljem, da se njihova uporaba povsem nadomesti. __________________ __________________ 24 UL C 205, 19.7.2013, str. 9. 24 UL C 205, 19.7.2013, str. 9. Sprememba 48 Predlog uredbe Uvodna izjava 40 (40)  V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja iz členov 180 in 186 PDEU bi bilo treba spodbujati sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter mednarodnih organizacij. Izvajanje Programa bi moralo biti skladno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 75 in 215 PDEU, ter z mednarodnim pravom. Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se sodelovanje v specifičnih ukrepih programa lahko omeji bodisi le na subjekte s sedežem v državah članicah bodisi na subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjih državah. (40)  V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja iz členov 180 in 186 PDEU bi bilo treba v znanstvenem, družbenem, gospodarskem in tehnološkem interesu Unije spodbujati sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter mednarodnih organizacij. Izvajanje Programa bi moralo biti skladno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 75 in 215 PDEU, ter z mednarodnim pravom. Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se sodelovanje v specifičnih ukrepih programa lahko omeji bodisi le na subjekte s sedežem v državah članicah bodisi na subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjih državah. Sprememba 49 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 (41)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. (41)  S priznavanjem podnebnih sprememb kot enega največjih in najpomembnejših svetovnih in družbenih izzivov in glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program vsaj 35 % svojih sredstev ustrezno namenil podnebnim ciljem in s tem prispeval k doseganju splošnega cilja Unije, da podnebne ukrepe vključi v vsa področja politike in temu nameni 30 % proračunskih sredstev EU. Za spremljanje in preverjanje tega cilja je treba evidentirati vse odhodke v zvezi s podnebjem, ki se financirajo iz proračunskih programov Unije, in prikazati v ustreznih delih delovnih programov. Ocenjene izdatke za posamezne tehnologije znotraj področja tehnologije za proizvodnjo čiste energije je treba razčleniti, da se zagotovi mednarodna primerljivost. Da bi upoštevali priporočila Evropskega računskega sodišča [Poročilo 31/2016], bi morali v zvezi z mehanizmi za vključevanje podnebnih ukrepov pri poročanju naknadno razlikovati med blaženjem in prilagajanjem. Sprememba 50 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 (43)  Uporaba občutljivih osnovnih informacij ali dostop nepooblaščenih oseb do občutljivih rezultatov bi lahko negativno vplivala na interese Unije ali ene ali več držav članic. Tako bi bilo treba obravnavanje zaupnih in tajnih podatkov izvajati v skladu z vso ustrezno zakonodajo Unije, vključno z notranjimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444, ki vsebuje določbe o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU. (43)  Uporaba občutljivih osnovnih informacij ali dostop nepooblaščenih oseb do občutljivih rezultatov in raziskovalnih podatkov bi lahko negativno vplivala na interese Unije ali ene ali več držav članic. Tako bi bilo treba obravnavanje zaupnih in tajnih podatkov izvajati v skladu z vso ustrezno zakonodajo Unije, vključno z notranjimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444, ki vsebuje določbe o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU. Sprememba 51 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 (44)  Treba je določiti minimalne pogoje za sodelovanje, in sicer tako v smislu splošnega pravila, kadar naj bi konzorcij vključeval vsaj en pravni subjekt iz države članice, kot tudi glede na posebnosti posamezne vrste ukrepov v okviru Programa. črtano Sprememba 52 Predlog uredbe Uvodna izjava 45 (45)  Ustrezno je, da se določijo pogoji za zagotovitev finančnih sredstev Unije udeležencem ukrepov v okviru Programa. Nepovratna sredstva bi bilo treba dodeljevati ob upoštevanju vseh oblik prispevkov iz finančne uredbe z namenom nadaljnje poenostavitve. (45)  Nujno je, da se določijo pogoji za zagotovitev finančnih sredstev Unije udeležencem ukrepov v okviru Programa. Glavna vrsta financiranja v Programu bodo nepovratna sredstva. Druge vrste financiranja bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi bilo treba upoštevati možnost pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto iz finančne uredbe z namenom nadaljnje poenostavitve. Preden bi nove sisteme za povračilo stroškov ocenili kot dejansko poenostavitev za upravičence, bi jih bilo treba izčrpno ovrednotiti in bi morali biti pozitivno ocenjeni. Sprememba 53 Predlog uredbe Uvodna izjava 46 (46)  V tej uredbi so navedene najvišje stopnje financiranja, da bi upoštevali načelo sofinanciranja. črtano Sprememba 54 Predlog uredbe Uvodna izjava 47 (47)  Program bi moral v skladu s finančno uredbo dajati podlago za širše priznavanje običajnih računovodskih metod upravičencev glede stroškov za osebje in stroškov na enoto za notranje zaračunano blago in storitve. (47)  Program bi moral v skladu s finančno uredbo dajati podlago za širše priznavanje običajnih računovodskih metod upravičencev glede stroškov za osebje in stroškov na enoto za notranje zaračunano blago in storitve. Možnost za vse upravičence bi morala biti tudi uporaba stroškov na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev kombinirajoč neposredne in posredne stroške. Upravičeni bi morali biti tudi stroški, ocenjeni z razdelitvenimi ključi. Sprememba 55 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 (48)  Sedanji sistem povračila dejanskih stroškov osebja bi bilo treba še poenostaviti v skladu s pristopom prejemkov na podlagi projekta, razvitim v okviru programa Obzorje 2020, ter dodatno usklajen s finančno uredbo. (48)  Sedanji sistem povračila dejanskih stroškov osebja bi bilo treba še poenostaviti v skladu s pristopom prejemkov na podlagi projekta, razvitim v okviru programa Obzorje 2020, s čimer bi podprli „enako plačilo za enako delo“ kot splošno načelo in odpravili razliko med raziskovalci EU, ki sodelujejo v Programu. Sprememba 56 Predlog uredbe Uvodna izjava 50 (50)  Določiti bi bilo treba pravila za urejanje izkoriščanja in razširjanja rezultatov, s katerimi bi zagotovili, da udeleženci ustrezno ščitijo, izkoriščajo, razširjajo in zagotavljajo dostop do teh rezultatov, če je to primerno. Večji poudarek bi bilo treba nameniti izkoriščanju rezultatov, zlasti v Uniji. Upravičenci bi morali posodobiti svoje načrte v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov med izvajanjem ukrepa in po njegovem zaključku. (50)  Določiti bi bilo treba pravila za urejanje izkoriščanja in razširjanja rezultatov, s katerimi bi zagotovili, da bodo udeleženci ustrezno ščitili, izkoriščali in razširjali te rezultate ter zagotavljali dostop do njih, pri tem pa upoštevali legitimne interese upravičencev in druge omejitve, na primer pravila o varstvu podatkov, zasebnosti in varnosti ter pravice intelektualne lastnine in zaupnost ali pa globalno gospodarsko konkurenčnost Unije. Večji poudarek bi bilo treba nameniti izkoriščanju rezultatov, zlasti v Uniji. Upravičenci bi morali posodobiti svoje načrte v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov med izvajanjem ukrepa in po njegovem zaključku. Sprememba 57 Predlog uredbe Uvodna izjava 51 (51)  Ohraniti bi bilo treba ključne elemente sistema ocenjevanja in izbire predlogov iz predhodnega programa Obzorje 2020 s posebnim poudarkom na odličnosti. Predloge bi bilo treba še naprej izbirati na podlagi ocene neodvisnih strokovnjakov. Kjer je primerno, bi bilo treba upoštevati potrebo po zagotovitvi splošne skladnosti portfelja projektov. (51)  Ohraniti bi bilo treba ključne elemente sistema ocenjevanja in izbire predlogov iz predhodnega programa Obzorje 2020 s posebnim poudarkom na merilih odličnosti, učinka ter kakovosti in učinkovitosti izvajanja. Predloge bi bilo treba še naprej izbirati na podlagi ocene neodvisnih strokovnjakov iz čim večjega števila držav članic. Komisija bi morala po možnosti organizirati anonimno oceno in razčleniti njene rezultate, da bi preprečila pristranskost pri izbiri. Kjer je primerno, bi morali neodvisni strokovnjaki upoštevati potrebo po zagotovitvi splošne skladnosti portfelja projektov. Sprememba 58 Predlog uredbe Uvodna izjava 52 (52)  Predvideti bi bilo treba večje navzkrižno opiranje revizij in ocen – vključno z drugimi programi EU, da se zmanjša upravno breme za upravičence do sredstev Unije. Navzkrižno opiranje bi moralo biti izrecno predvideno ob upoštevanju tudi drugih elementov zanesljivosti, kot so revizije sistemov in procesov. (52)  Za vse dele Programa bi bilo treba v skladu s členom 127 finančne uredbe izvajati sistematično navzkrižno opiranje revizij in ocen na druge programe EU, da se zmanjša upravno breme za upravičence do sredstev Unije. Navzkrižno opiranje bi moralo biti izrecno predvideno ob upoštevanju tudi drugih elementov zanesljivosti, kot so revizije sistemov in procesov. Sprememba 59 Predlog uredbe Uvodna izjava 53 (53)  Posebne izzive na področju raziskav in inovacij bi bilo treba obravnavati z nagradami, vključno s skupnimi ali združenimi nagradnimi natečaji, kadar je primerno, ki jih organizira Komisija ali organ financiranja skupaj z drugimi organi Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami ali neprofitnimi pravnimi osebami. (53)  Posebne izzive na področju raziskav in inovacij bi bilo treba po možnosti obravnavati z nagradami, vključno s skupnimi ali združenimi nagradnimi natečaji, ki bi jih organizirala Komisija ali organ financiranja skupaj z drugimi organi Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami ali neprofitnimi pravnimi osebami. Nagrade bi bilo treba podeliti predvsem projektom, ki privabljajo znanstvenike v širitvene države, ter uspešnim projektom za večjo prepoznavnost, tako da bi pomagale promovirati ukrepe, ki jih financira Unija. Sprememba 60 Predlog uredbe Uvodna izjava 54 (54)  Vrste financiranja in načini izvajanja v skladu s to uredbo se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje za neskladnost. Pri nepovratnih sredstvih se med drugim preuči uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto – (54)  Vrste financiranja in načini izvajanja v skladu s to uredbo se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje za neskladnost. Pri nepovratnih sredstvih bi moralo to vključevati preučitev uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 1 Člen 1 Člen 1 Predmet urejanja Predmet urejanja 1.  S to uredbo se vzpostavlja okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Program) in določajo pravila za sodelovanje in razširjanje pri posrednih ukrepih v okviru programa. 1.  S to uredbo se vzpostavlja okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Program) in določajo pravila za sodelovanje in razširjanje pri njegovih posrednih ukrepih, opredeljen pa je tudi okvir, ki ureja podporo Unije za raziskovalne in inovacijske dejavnosti. 2.  Uredba določa cilje Programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja. 2.  Uredba določa cilje Programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja. 3.  Program se bo izvajal: 3.  Program se bo izvajal: (a)  s posebnim programom, vzpostavljenim s Sklepom …/…/EU25 , ki vključuje finančni prispevek za EIT; (a)  s posebnim programom, vzpostavljenim s Sklepom …/…/EU25, ki vključuje utemeljitev EIT in njegova področja ukrepanja; (b)  s posebnim programom za raziskave na področju obrambe, vzpostavljenim z Uredbo …/…/EU. (b)  s posebnim programom za raziskave na področju obrambe, vzpostavljenim z Uredbo …/…/EU. 4.  Če ni izrecno določeno drugače, se izrazi „Obzorje Evropa“, „Program“ in „posebni program“ v tej Uredbi nanašajo na vsebino, ki je pomembna samo za posebni program iz odstavka 3(a). 4.  Če ni izrecno določeno drugače, se izrazi „Obzorje Evropa“, „Program“ in „posebni program“ v tej uredbi ne nanašajo na vsebino, ki je relevantna za posebni program iz odstavka 3(b). 4a.   EIT izvaja Program v skladu s strateškim načrtom za raziskave in inovacije ter strateškim inovacijskim programom EIT za obdobje 2021–2027, s pridržkom, da vsaka novoustanovljena skupnost znanja in inovacij po možnosti pritegne dodatna in ustrezna proračunska sredstva ter ne spodjeda ciljev in obveznosti že obstoječih skupnosti znanja in inovacij. __________________ __________________ 25 25 Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 2 Člen 2 Člen 2 Opredelitev pojmov Opredelitev pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (1)  „raziskovalna infrastruktura“ pomeni zmogljivosti, ki raziskovalnim skupnostim zagotavljajo vire in storitve za opravljanje raziskav in spodbujanje inovacij na njihovih področjih. Opredelitev vključuje z njimi povezane človeške vire ter zajema večjo opremo ali sklope instrumentov, vire v zvezi z znanjem, kot so zbirke, arhivi ali infrastruktura znanstvenih podatkov; računalniške sisteme in komunikacijska omrežja ter vso drugo infrastrukturo edinstvene narave, ki je bila odprta za zunanje uporabnike in bistvena za doseganje odličnosti pri raziskavah in inovacijah. Po potrebi se lahko uporablja zunaj področja raziskav, na primer pri izobraževanju ali javnih storitvah, lahko je „na enem mestu“, „virtualna“ ali „razpršena“; (1)  „raziskovalna infrastruktura“ pomeni zmogljivosti, ki raziskovalnim skupnostim zagotavljajo vire in storitve za opravljanje raziskav in spodbujanje inovacij na njihovih področjih. Opredelitev vključuje z njimi povezane človeške vire ter zajema večjo opremo ali sklope instrumentov, zlasti tiste, ki prejemajo podporo iz drugih skladov Unije, kot je navedeno v Prilogi IV; vire v zvezi z znanjem, kot so zbirke, arhivi ali infrastruktura znanstvenih podatkov; računalniške sisteme in komunikacijska omrežja ter vso drugo infrastrukturo edinstvene narave, ki je bila odprta za zunanje uporabnike in bistvena za doseganje odličnosti pri raziskavah in inovacijah. Po potrebi se lahko uporablja zunaj področja raziskav, na primer pri izobraževanju ali javnih storitvah, lahko je „na enem mestu“, „virtualna“ ali „razpršena“; (2)  „strategija pametne specializacije“ ima enak pomen kot strategija pametne specializacije iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta26 in izpolnjuje omogočitvene pogoje iz Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah]; (2)  „strategija pametne specializacije“ ima enak pomen kot strategija pametne specializacije iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta26 in izpolnjuje omogočitvene pogoje iz Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah]; (3)  „Evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, v kateri se Unija in zasebnimi in/ali javni partnerji (kot so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ali organizacije civilne družbe, vključno z ustanovami), zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje programa raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno s tistimi, ki so povezane s trgom in uvajanjem regulative ali politike; (3)  „Evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, v kateri se Unija in zasebni in/ali javni partnerji (kot so industrija, univerze, raziskovalne organizacije, tudi raziskovalna infrastruktura, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ali organizacije civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami in ustanovami) po možnosti zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje programa raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno s tistimi iz členov 185 in 187 PDEU in tistimi, ki so povezane s trgom in uvajanjem regulative ali politike; (4)  „odprt dostop“ pomeni prakso zagotavljanja brezplačnega spletnega dostopa do rezultatov raziskav, izhajajočih iz ukrepov, ki so bili financirani v okviru Programa, zlasti znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, končnemu uporabniku; (4)  „odprt dostop“ pomeni prakso zagotavljanja brezplačnega spletnega dostopa do rezultatov raziskav, izhajajočih iz ukrepov, ki so bili financirani v okviru Programa, zlasti znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, končnemu uporabniku. V zvezi z raziskovalnimi podatki je treba relevantne interese zasebnosti in varnosti ter pravice intelektualne lastnine, zaupnost, globalno gospodarsko konkurenčnost Evropske unije in druge legitimne interese obravnavati po načelu „kolikor mogoče odprto, kolikor treba, zaprto“ in odpornimi možnostmi izvzetja; (5)  „naloga“ pomeni portfelj ukrepov, katerih namen je doseganje merljivega cilja v danem časovnem okviru in vpliva na znanost in/ali tehnologijo, družbo in državljane, ki ga ne bi bilo mogoče doseči s posameznimi ukrepi; (5)  „naloga“ pomeni portfelj ukrepov, ki temeljijo na odličnosti raziskav in inovacij in lahko potekajo med sklopi ali med sektorji ter s katerimi naj bi v danem časovnem okviru dosegli merljiv cilj in vplivali na znanost in tehnologijo, na družbo, oblikovanje politike in/ali diplomacijo ter na državljane, česar ne bi bilo mogoče doseči s posameznimi ukrepi; (6)  „predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključujejo delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji, ter naročanje konkurenčnega razvoja v fazah, v katerih sta raziskovanje in razvoj naročenih storitev jasno ločena od uvajanja tržnih količin končnih izdelkov; (6)  „predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključujejo delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji, ter naročanje konkurenčnega razvoja v fazah, v katerih sta raziskovanje in razvoj naročenih storitev jasno ločena od uvajanja tržnih količin končnih izdelkov; (7)  „javno naročanje inovativnih rešitev“ pomeni naročanje, kjer javni organi naročniki nastopajo kot stranka za uvajanje inovativnega blaga ali storitev, ki še niso na voljo v serijski tržni obliki, na trg, in lahko vključuje tudi preskušanje skladnosti; (7)  „javno naročanje inovativnih rešitev“ pomeni naročanje, kjer javni organi naročniki nastopajo kot stranka za uvajanje inovativnega blaga ali storitev, ki še niso na voljo v serijski tržni obliki, na trg, in lahko vključuje tudi preskušanje skladnosti; (8)  „pravice do dostopa“ pomeni pravice uporabe rezultatov ali obstoječega znanja; (8)  „pravice do dostopa“ pomeni pravice uporabe rezultatov ali obstoječega znanja pod pogoji, določenimi v skladu s to uredbo; (9)  „obstoječe znanje“ pomeni podatke, znanje ali informacije kakršne koli oblike ali vrste, tako materialne kot nematerialne, vključno z vsemi pravicami, kot so pravice intelektualne lastnine, ki: (i) jih imajo upravičenci pred pristopom k ukrepu; (ii) jih upravičenci določijo v pisni obliki na kakršen koli način, kot je potreben za izvajanje ukrepa ali izkoriščanje njegovih rezultatov; (9)  „obstoječe znanje“ pomeni podatke, znanje ali informacije kakršne koli oblike ali vrste, tako materialne kot nematerialne, vključno z vsemi pravicami, kot so pravice intelektualne lastnine, ki: (i) jih imajo upravičenci pred pristopom k ukrepu in (ii) jih upravičenci določijo v pisni obliki, kot je potrebno za izvajanje ukrepa ali izkoriščanje njegovih rezultatov; (10)  „razširjanje“ pomeni javno razkritje rezultatov z ustreznimi sredstvi (razen zaradi zaščite ali izkoriščanja rezultatov), vključno z znanstvenimi objavami v kakršnem koli mediju; (10)  „razširjanje“ pomeni javno razkritje rezultatov z ustreznimi sredstvi (razen zaradi zaščite ali izkoriščanja rezultatov), vključno z znanstvenimi objavami v katerem koli mediju; (11)  „izkoriščanje“ pomeni uporabo rezultatov v nadaljnjih raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, ki niso zajete v zadevnem ukrepu, ali za razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali postopka, ali za ustvarjanje in zagotavljanje storitve, ali za dejavnosti standardizacije; (11)  „izkoriščanje“ pomeni uporabo rezultatov v nadaljnjih raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, ki niso zajete v zadevnem ukrepu, ali med drugim za komercialno izkoriščanje, kot je razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali postopka, ali za ustvarjanje in zagotavljanje storitve ali za dejavnosti standardizacije; (12)  „pošteni in razumni pogoji“ pomenijo ustrezne pogoje, vključno z morebitnimi finančnimi pogoji in pogoji za brezplačnost, ki upoštevajo specifične okoliščine zahteve za dostop, denimo dejansko ali potencialno vrednost rezultatov ali obstoječega znanja, do katerega se zahteva dostop, in/ali obseg, trajanje ali druge značilnosti predvidenega izkoriščanja; (12)  „pošteni in razumni pogoji“ pomenijo ustrezne pogoje, vključno z morebitnimi finančnimi pogoji in pogoji za brezplačnost, ki upoštevajo specifične okoliščine zahteve za dostop, denimo dejansko ali potencialno vrednost rezultatov ali obstoječega znanja, do katerega se zahteva dostop, in/ali obseg, trajanje ali druge značilnosti predvidenega izkoriščanja; (13)  „organ financiranja“ pomeni organ ali organizacijo, razen Komisije, kakor je določen v točki (c) člena 62(1) finančne uredbe in mu je Komisija zaupala naloge v zvezi z izvajanjem proračuna v okviru Programa; (13)  „organ financiranja“ pomeni organ ali organizacijo, razen Komisije, kakor je določen v točki (c) člena 62(1) finančne uredbe in mu je Komisija zaupala naloge v zvezi z izvajanjem proračuna v okviru Programa; (14)  „mednarodna evropska raziskovalna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, v kateri večino članov sestavljajo države članice ali pridružene države, njen glavni cilj pa je spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Evropi; (14)  „mednarodna evropska raziskovalna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, v kateri večino članov sestavljajo države članice ali pridružene države, njen glavni cilj pa je spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Evropi; (15)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost ter lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in ima obveznosti, ali subjekt, ki nima statusa pravne osebe v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe; (15)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost ter lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in ima obveznosti, ali subjekt, ki nima statusa pravne osebe v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe; (15a)  „širitvene države“ pomeni države, opredeljene s sestavljenim kazalnikom raziskovalne odličnosti (intenzivnost raziskav in razvoja, odličnost znanosti in tehnologije, intenzivnost znanja v gospodarstvu, prispevek visoko- in srednjetehnoloških proizvodov v trgovinski bilanci) in s korekcijsko mejno vrednostjo 70 % povprečja Unije26a. (16)  „nepridobitni pravni subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki je po svoji pravni obliki nepridobitne narave ali ima pravno ali statutarno obveznost, da dobička ne deli svojim delničarjem ali posameznim članom; (16)  „nepridobitni pravni subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki je po svoji pravni obliki nepridobitne narave ali ima pravno ali statutarno obveznost, da dobička ne deli svojim delničarjem ali posameznim članom; (17)  „podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni mikro-, malo in srednje veliko podjetje („MSP“) v skladu z opredelitvijo v Priporočilu Komisije 2003/361/ES27, in ima do 3 000 zaposlenih, pri čemer se število zaposlenih izračuna v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 naslova I Priloge k navedenemu priporočilu; (17)  „podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni mikro-, malo in srednje veliko podjetje („MSP“) v skladu z opredelitvijo v Priporočilu Komisije 2003/361/ES27, in ima do 3 000 zaposlenih, pri čemer se število zaposlenih izračuna v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 naslova I Priloge k navedenemu priporočilu; (18)  „rezultati“ pomeni materialne ali nematerialne učinke ukrepa, kot so podatki, tehnično znanje in izkušnje ali informacije ne glede na obliko in naravo in ne glede na to, ali jih je mogoče zaščititi, ter pravice, ki so povezane z njimi, vključno s pravicami intelektualne lastnine; (18)  „rezultati“ pomeni materialne ali nematerialne rezultate ukrepa, kot so podatki, tehnično znanje in izkušnje ali informacije ne glede na obliko in naravo in ne glede na to, ali jih je mogoče zaščititi, ter pravice, ki so povezane z njimi, vključno s pravicami intelektualne lastnine; (19)  „pečat odličnosti“ pomeni certificirano oznako, ki kaže, da je predlog, predložen na razpis za zbiranje predlogov, presegel vse mejne vrednosti, določene v programu dela, vendar ga ni bi bilo mogoče financirati zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ki so na voljo za ta razpis v delovnem programu; (19)  „pečat odličnosti“ pomeni certificirano oznako, ki kaže, da je predlog, predložen na razpis za zbiranje predlogov, presegel vse mejne vrednosti, določene v programu dela, vendar ga ni bilo mogoče financirati zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ki so na voljo za ta razpis v delovnem programu, vendar bi lahko prejel podporo iz drugih unijskih ali nacionalnih virov financiranja; (19a)  „strateški načrt za raziskave in inovacije“ pomeni dokument, ki se po obsežnem postopku posvetovanja vsaki dve leti sprejme z delegiranim aktom in dopolnjuje posebni program, pri posvetovanju pa sodeluje več deležnikov: države članice, Evropski parlament, deležniki na področju raziskav, razvoja in inovacij ter civilna družba. V strateškem načrtu so opredeljene prednostne naloge, instrumenti ter ustrezne vrste ukrepov in oblike njihovega izvajanja in tako služi kot podlaga za razvoj programov dela. Zajema predvsem izbrane naloge, nova ali nadaljevana pogodbena ali institucionalna partnerstva, vodilne pobude na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij ter skupnosti znanja in inovacij; (20)  „program dela“ pomeni dokument, ki ga je sprejela Komisija za izvajanje posebnega programa28 v skladu z njegovim členom 12, ali enakovredni dokument po vsebini in strukturi, ki ga je sprejel organ financiranja. (20)  „program dela“ pomeni dokument, ki ga je sprejela Komisija za izvajanje posebnega programa28 v skladu z njegovim členom 12, ali enakovredni dokument po vsebini in strukturi, ki ga sprejme organ financiranja. (21)  „vračljiv predujem“ pomeni del kombiniranega financiranja iz programa Obzorje Evropa ali EIC, ki ustreza posojilu na podlagi naslova X finančne uredbe, vendar ga neposredno dodeli Unija na nepridobitni osnovi za kritje stroškov dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, in ga mora upravičenec vrniti Uniji v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi; (21)  „vračljiv predujem“ pomeni del kombiniranega financiranja iz programa Obzorje Evropa ali EIC, ki ustreza posojilu na podlagi naslova X finančne uredbe, vendar ga neposredno dodeli Unija na nepridobitni osnovi za kritje stroškov dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, in ga mora upravičenec vrniti Uniji v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi; (22)  „pogodba“ pomeni sporazum, ki ga Komisija ali organ financiranja sklene s pravnim subjektom, ki izvaja ukrep na področju inovacij in tržne uporabe, in je podprt s kombiniranim financiranjem iz programa Obzorje Evropa ali EIC. (22)  „pogodba“ pomeni sporazum, ki ga Komisija ali organ financiranja sklene s pravnim subjektom, ki izvaja ukrep na področju inovacij in tržne uporabe, in je podprt s kombiniranim financiranjem iz programa Obzorje Evropa ali EIC. (23)  „tajni podatek“ pomeni tajni podatek EU, opredeljen v členu 3 Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444, ter tajni podatek držav članic, tajni podatek tretjih držav, s katerimi je Unija sklenila sporazum o varnosti, in tajni podatek mednarodne organizacije, s katero je Unija sklenila sporazum o varnosti; (23)  „tajni podatek“ pomeni tajni podatek EU, opredeljen v členu 3 Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444, ter tajni podatek držav članic, tajni podatek tretjih držav, s katerimi je Unija sklenila sporazum o varnosti, in tajni podatek mednarodne organizacije, s katero je Unija sklenila sporazum o varnosti; (24)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; (24)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; (25)  „kombinirano financiranje iz programa Obzorje Evropa ali EIC“ pomeni eno samo finančno podporo za inovacijo in ukrep tržne uporabe, ki je sestavljena iz posebne kombinacije nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma z naložbo v lastniški kapital; (25)  „kombinirano financiranje iz programa Obzorje Evropa“ pomeni eno samo finančno podporo za inovacijo in ukrep tržne uporabe, ki je sestavljena iz posebne kombinacije nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma z naložbo v lastniški kapital; (25a)  „ukrep na področju raziskav in inovacij“ pomeni ukrep, sestavljen predvsem iz dejavnosti, katerih namen je odkrivanje novega znanja in/ali preučitev izvedljivosti nove ali izboljšane tehnologije, izdelka, procesa, storitve ali rešitve. Zajema lahko temeljne in uporabne raziskave, tehnološki razvoj in povezovanje, preskušanje in preverjanje prototipov manjšega obsega v laboratorijskem ali simuliranem okolju; (25b)  „ukrep na področju inovacij“ pomeni ukrep, ki vključuje predvsem dejavnosti, ki so neposredno namenjene izdelavi načrtov in ureditev ali zasnov za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, procese ali storitve, na primer izdelavo prototipov, preskušanje, predstavljanje, poskusno izvajanje, obsežno preverjanje izdelkov in tržno replikacijo; (25c)  „pionirske raziskave Evropskega raziskovalnega sveta“ pomenijo glavne raziskovalne ukrepe, ki jih vodijo raziskovalci, ki te ukrepe izvajajo pri enem ali več upravičencih; (25d)  „ukrep na področju usposabljanja in mobilnosti“ pomeni ukrep, usmerjen v izboljšanje spretnosti, znanja in poklicnih možnosti raziskovalcev na podlagi mobilnosti med državami ter po potrebi med sektorji ali disciplinami; (25e)  „ukrep sofinanciranja programa“ pomeni ukrep za zagotovitev sofinanciranja programa dejavnosti, ki jih določijo in/ali izvajajo subjekti, ki upravljajo in/ali financirajo programe raziskav in inovacij in ne spadajo med organe financiranja Unije; (25f)  „ukrep predkomercialnega naročanja“ pomeni ukrep, katerega glavni cilj je uresničitev predkomercialnega naročila, ki ga izvedejo upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki; (25g)  „ukrep javnega naročanja inovativnih rešitev“ pomeni ukrep, katerega glavni cilj je uresničitev skupnega ali usklajenega javnega naročila inovativnih rešitev, ki ga izvedejo upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki; (25h)  „usklajevalni in podporni ukrep“ pomeni ukrep, ki prispeva k ciljem Programa, razen dejavnosti raziskav in inovacij; (25i)  „javna naročila“ pomenijo izvajanje delov Programa, povezanih s strateškimi interesi in samostojnostjo Unije, in organiziranje javnih naročil za študije, proizvode, storitve in zmogljivosti za lastne potrebe Komisije; (25j)  „pridruženi subjekt“ pomeni vsak pravni subjekt, ki je pod neposrednim ali posrednim nadzorom udeleženca, pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot udeleženec, ali ki neposredno ali posredno nadzoruje udeleženca. __________________ __________________ 26 Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006. 26 Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006. 26a Komisija lahko v svojih programih dela pregleda in po potrebi posodobi seznam širitvenih držav. 27 27 28 UL …. 28 UL …. Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 3 Člen 3 Člen 3 Cilji Programa Cilji Programa 1.  Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, družbenega in gospodarskega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze Unije ter spodbujanje njene konkurenčnosti, tudi v industriji, uresničevanje strateških prednostnih nalog EU in prispevek k obravnavi svetovnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja. 1.  Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, tehnološkega, družbenega in gospodarskega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze vse Unije ter spodbujanje njene konkurenčnosti in za krepitev evropskega raziskovalnega prostora. Raziskave in industrija bodo pomagale uresničevati strateške prednostne naloge Unije in obravnavati svetovne izzive, vključno s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom, ter doseči skupni delež naložb, da bi 3 % BDP vložili v raziskave in razvoj, kakor so se zavezali vodje držav in vlad Unije. 2.  Specifični cilji Programa so: 2.  Specifični cilji Programa so: (-a)  razvoj, spodbujanje in širjenje znanstvene in tehnološke odličnosti; (a)  podpora ustvarjanju in razširjanju visokokakovostnega novega znanja, spretnosti in tehnologij ter rešitev za svetovne izzive; (a)  podpora ustvarjanju in razširjanju visokokakovostnega znanja, spretnosti in tehnologij ter rešitev iz temeljnih in uporabnih raziskav za reševanje svetovnih izzivov, vključno s podnebnimi spremembami in cilji trajnostnega razvoja; (aa)  prizadevanja za znatno zmanjšanje razkoraka v Uniji na področju raziskav in inovacij, zlasti tako, da bi v programu Obzorje Evropa bolj sodelovale države članice, ki so bile v prejšnjem okvirnem programu v raziskavah in inovacijah manj intenzivne; (b)  krepitev vpliva raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik Unije in podpora uvajanja inovativnih rešitev v industriji in družbi za obravnavo svetovnih izzivov; (b)  okrepitev evropske dodane vrednosti pri financiranju raziskav, razvoja in inovacij, vpliva raziskav in inovacij Unije pri razvoju, podpori in izvajanju politik Unije in podpora dostopu in uvajanju inovativnih rešitev v evropski industriji in družbi; (c)  spodbujanje vseh oblik inovacij, tudi prodornih inovacij, in krepitev uvajanja inovativnih rešitev na trg; (c)  spodbujanje vseh oblik inovacij in okrepitev uvajanja na trg ter izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij, zlasti v Uniji; (d)  optimizacija doseganja rezultatov Programa za večji učinek v okrepljenem Evropskem raziskovalnem prostoru. (d)  optimizacija doseganja rezultatov Programa, da se okrepita in povečata učinek in privlačnost raziskav, razvoja in inovacij v evropskem raziskovalnem prostoru. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 4 Člen 4 Člen 4 Struktura Programa Struktura Programa 1.  Program je sestavljen iz naslednjih delov, ki prispevajo k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3: 1.  Program je sestavljen iz naslednjih delov, ki prispevajo k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3: (1)  Steber I „Odprta znanost“ je namenjen doseganju specifičnega cilja iz člena 3(2)(a) in podpira tudi specifične cilje iz člena 3(2)(b) in (c), sestavljajo pa ga: (1)  steber I „Odlična in odprta znanost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente: (a)  Evropski raziskovalni svet (ERC); (a)  Evropski raziskovalni svet (ERC); (b)  ukrepi Marie Skłodowska-Curie (MSCA); (b)  ukrepi Marie Skłodowska-Curie (MSCA); (c)  raziskovalna infrastruktura. (c)  raziskovalna infrastruktura. (2)  Steber II „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ je namenjen doseganju specifičnega cilja iz člena 3(2)(b)in podpira tudi specifične cilje iz člena 3(2)(a) in (c) sestavljajo pa ga: (2)  steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente: (a)  sklop „Zdravje“; (a)  sklop „Zdravje“; (b)  sklop „Vključujoča in varna družba“; (b)  sklop „Vključujoča in ustvarjalna družba“; (ba)  sklop „Varne družbe“; (c)  sklop „Digitalno in industrija“; (c)  sklop „Digitalno, industrija in vesolje“; (d)  sklop „Podnebje, energija in mobilnost“; (d)  sklop „Podnebje, energija in mobilnost“; (e)  sklop „Hrana in naravni viri“; (e)  Sklop „Hrana, naravni viri in kmetijstvo“; (f)  nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča (JRC). (f)  nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča (JRC). (3)  Steber III „Odprte inovacije“ je namenjen doseganju specifičnega cilja iz člena 3(2)(c) in podpira tudi specifične cilje iz člena 3(2)(a) in (b) sestavljajo pa ga: (3)  steber III „Inovativna Evropa“, ki ga sestavljajo naslednje komponente: (a)  Evropski svet za inovacije (EIC); (a)  Evropski svet za inovacije (EIC); (b)  evropski inovacijski ekosistemi; (b)  evropski inovacijski ekosistemi; (c)  Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT). (c)  Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT). (4)  Del II „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ je namenjen doseganju specifičnega cilja iz člena 3(2)(d) in podpira tudi specifične cilje iz člena 3(2)(a), (b) in (c) sestavljajo pa ga: (4)  Del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata naslednji komponenti: (a)  izmenjava odličnosti; (a)  razširjanje odličnosti in razširitev sodelovanja v Uniji; (b)  reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij. (b)  reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij. 2.  Splošne smernice za dejavnosti so določene v Prilogi I. 2.  Splošne smernice za dejavnosti so določene v Prilogi I. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 5 Člen 5 Člen 5 Raziskave na področju obrambe Raziskave na področju obrambe 1.  Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa iz člena 1(3)(b) in so določene v Uredbi … o vzpostavitvi evropskega obrambnega sklada, so raziskave, usmerjene izključno v obrambne aplikacije, njihov cilj pa je spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacije v obrambni industriji. 1.  Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa iz člena 1(3)(b) in so določene v Uredbi … o vzpostavitvi evropskega obrambnega sklada, so usmerjene izključno v raziskave na področju obrambe in obrambne aplikacije, njihov cilj pa je spodbujati konsolidacijo, konkurenčnost, učinkovitost in inovacije v obrambni industriji Unije, preprečevati pa je treba prekrivanje med programoma. 2.  Ta uredba se ne uporablja za posebni program iz člena 1(3)(b), z izjemo tega člena, člena 1(1) in (3) ter člena 9(1). 2.  Ta uredba se ne uporablja za posebni program iz člena 1(3)(b), z izjemo tega člena, člena 1(1) in (3) ter člena 9(1). Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 6 Člen 6 Člen 6 Izvajanje in oblike financiranja EU Strateško načrtovanje in izvajanje ter oblike financiranja EU 1.  Ta program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali v posrednem upravljanju z organi financiranja iz člena 62(1)(c) finančne uredbe. 1.  Ta program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali v posrednem upravljanju z organi financiranja iz člena 62(1)(c) finančne uredbe. 2.  V okviru Programa se lahko odobri financiranje posrednih ukrepov v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, zlasti v obliki nepovratnih sredstev (vključno z nepovratnimi sredstvi za poslovanje), nagradami in naročili. Lahko zagotavlja tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v operacijah mešanega financiranja. 2.  V okviru Programa se lahko odobri financiranje posrednih ukrepov v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, zlasti v obliki nepovratnih sredstev (vključno z nepovratnimi sredstvi za poslovanje), ki bi morala biti glavni instrument financiranja Programa, ter nagradami in naročili. Lahko zagotavlja tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v operacijah mešanega financiranja. 3.  Za posredne ukrepe se uporabljajo pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov iz te uredbe. 3.  Za posredne ukrepe se uporabljajo pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov iz te uredbe. 4.  Glavne vrste ukrepov, ki se bodo uporabljale v okviru Programa, so navedene in opredeljene v Prilogi II. Vse oblike financiranja se uporabljajo prožno za vse cilje Programa, njihova uporaba pa se določa na podlagi potreb in značilnosti posameznih ciljev. 4.  Glavne vrste ukrepov, ki se bodo uporabljale v okviru Programa, so navedene in opredeljene v členu 2 in Prilogi II. Vse oblike financiranja iz odstavka 2 se uporabljajo prožno za vse cilje Programa, njihova uporaba pa se določa na podlagi potreb in značilnosti posameznih ciljev. 5.  Program podpira tudi neposredne ukrepe, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče. Kadar ti ukrepi prispevajo k pobudam na podlagi člena 185 ali člena 187 PDEU, se ta prispevek ne šteje kot del finančnega prispevka, dodeljenega tem pobudam. 5.  Program podpira tudi neposredne ukrepe, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče. Kadar ti ukrepi prispevajo k pobudam na podlagi člena 185 ali člena 187 PDEU, se ta prispevek ne šteje kot del finančnega prispevka, dodeljenega tem pobudam. 6.  Izvajanje posebnega programa29 temelji na preglednem in strateškem večletnem načrtovanju dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti pri stebru „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, po opravljenih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi o prednostnih nalogah, primernih vrstah ukrepov in oblik izvajanja, ki naj se uporabljajo. Tako bo zagotovljena skladnost z drugimi ustreznimi programi Unije. 6.  Izvajanje posebnega programa29 temelji na strateških načrtih za raziskave in inovacije in je skladno z vsemi cilji Programa, določenimi v členu 3, poteka pa po postopku preglednega, vključujočega in strateškega večletnega načrtovanja dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti pri stebru „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“. O prednostnih nalogah, primernih vrstah ukrepov in oblik izvajanja, ki naj se uporabljajo, se izvedejo posvetovanja z nacionalnimi organi, Evropskim parlamentom, sektorjem raziskav, razvoja in inovacij in deležniki iz industrije, vključno s evropskimi tehnološkimi platformami, predstavniki civilne družbe in neodvisnimi svetovalnimi skupinami visokih strokovnjakov. S tem strateškim načrtovanjem se zagotovi skladnost z drugimi ustreznimi programi Unije in poveča dopolnjevanje in sinergije z nacionalnimi in regionalnimi prednostnimi nalogami in programi za financiranje razvoja in inovacij, tako pa se okrepi tudi evropski raziskovalni prostor. 6a.  Program vsem upravičencem omogoča hitrejše vlaganje vlog za financiranje. Številni raziskovalni in inovacijski ukrepi bodo uporabili logiko hitre poti do raziskav in inovacij, pri kateri čas za dodelitev nepovratnih sredstev ne presega šest mesecev. To bo omogočilo hitrejši dostop do sredstev od spodaj navzgor za majhne sodelovalne konzorcije, ki pokrivajo ukrepe od temeljnih raziskav do tržne uporabe. Razpisi za zbiranje predlogov v okviru pristopa Hitra pot do raziskav in inovacij bodo trajno odprti s presečnimi datumi in se bodo v programih dela izvajali v delu za sklope, EIC in „razširjanje odličnosti“. 7.  Dejavnosti programa Obzorja Evropa se izvajajo predvsem preko razpisov za zbiranje predlogov, nekateri od njih se organizirajo kot del nalog in evropskih partnerstev. 7.  Dejavnosti programa Obzorja Evropa se izvajajo preko razpisov za zbiranje predlogov, nekateri od njih se organizirajo kot del nalog in evropskih partnerstev, razen dejavnosti iz člena 39 o nagradah. 8.  Dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Obzorja Evropa, so osredotočene na uporabo v civilne namene. 9.  Program zagotavlja učinkovito spodbujanje enakosti spolov in vidika spolov v vsebini raziskav in inovacij. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov – glede na stanje na zadevnem področju raziskav in inovacij – v ocenjevalnih odborih in organih, kot so strokovne skupine. __________________ __________________ 29 … 29 … Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 6 a (novo) Člen 6a Načela financiranja EU in medsektorska vprašanja 1.  Dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Obzorja Evropa, so osredotočene izključno na uporabo v civilne namene. Prenos proračunskih sredstev med Programom in evropskim obrambnim skladom ni dovoljen. 2.  Obzorje Evropa zagotavlja multidisciplinarni pristop in v vse dejavnosti, razvite v okviru Programa, po možnosti vključuje družboslovje in humanistiko. 3.  Skupni deli Programa zagotavljajo ravnovesje med nižjimi in višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti ter tako zajamejo vso vrednostno verigo. 4.  Program naj bi znatno zmanjšal ločnico na področju raziskav, razvoja in inovacij v Uniji in spodbujal široko geografsko pokritost s skupnimi projekti. Države članice skušajo ta prizadevanja sorazmerno dopolnjevati s finančno podporo Unije ter nacionalnimi in regionalnimi skladi. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju evropske geografske uravnoteženosti v financiranih projektih, ocenjevalnih odborih in organih, kot so odbori in strokovne skupine, in sicer glede na razmere na posameznem področju raziskav in inovacij. 5.  Program zagotavlja učinkovito uveljavljanje enakosti spolov in vidika spolov v vsebini raziskav in inovacij ter rešuje vzroke neuravnotežene zastopanosti spolov. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov v ocenjevalnih odborih in drugih ustreznih svetovalnih organih, kot so strokovne skupine, in sicer glede na razmere na posameznem področju raziskav in inovacij. 6.  Cilj programa sta stalno upravno poenostavljanje in zmanjševanje bremena za upravičence. 7.  V vsebino raziskav in inovacij bi bilo treba ustrezno vključiti podnebna vprašanja ter jih upoštevati v vseh fazah raziskovalnega cikla. 8.  Program po možnosti zagotovi družbeno zavzemanje za boljše usklajevanje procesa raziskav in inovacij in njegovih rezultatov z vrednotami in potrebami družbe, in sicer s spodbujanjem zavzemanja za znanost in dejavnostmi znanstvene vzgoje ter s soustvarjanjem in sooblikovanjem znanstvenih agend z vključevanjem državljanov in civilne družbe v določanje prednostnih nalog za raziskave in inovacije. 9.  Program pri javnem financiranju raziskovalnih in inovacijskih projektov zagotovi zadostno preglednost in odgovornost ter s tem varuje javni interes. 10.  Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da so v času objave razpisa za zbiranje predlogov vsem morebitnim udeležencem na voljo zadostna navodila in informacije, zlasti vzorci sporazumov o nepovratnih sredstvih, ki se uporabljajo. Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 7 Člen 7 Člen 7 Naloge Naloge 1.  Naloge se načrtujejo v stebru „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, vendar imajo lahko koristi tudi od ukrepov, izvedenih v drugih delih Programa. 1.  Naloge se načrtujejo v stebru „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, vendar imajo lahko koristi tudi od ukrepov, izvedenih v drugih delih Programa, kot tudi ukrepov, izvedenih v okviru drugih programov Unije za financiranje, a po pravilih Obzorja Evropa. 2.  Naloge se izvajajo v skladu s členom 5 posebnega programa. Ocenjevanje se opravi v skladu s členom 26. 2.  Vsebina, namen, cilji, časovni načrt nalog in njihovo izvajanje se nadaljnje opredelijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije, kot je opredeljeno v členu 2 in določeno v členu 6 okvirnega programa ter v členu 5 posebnega programa. Ocenjevanje se opravi v skladu s členom 26. 2a.  V prvih dveh letih programa se največ 10 % letnega proračuna stebra II načrtuje s posebnimi razpisi za izvajanje nalog. V zadnjih treh letih programa in šele po pozitivni oceni postopka za izbiro in upravljanje nalog se lahko ta odstotek poveča. Skupni proračunski delež, namenjen nalogam, se opredeli v strateških načrtih za raziskave in inovacije. 2b.  Popolna ocena nalog, ki zajema obseg, upravljanje, imenovanje odbora in predhodne ukrepe, se opravi v skladu z ustreznimi merljivimi mejniki. Priporočila na podlagi te ocene se upoštevajo pred programskim načrtovanjem novih nalog ali pred nadaljevanjem, prekinitvijo ali preusmeritvijo že obstoječih nalog. 3.  Naloge: 3.  Naloge: (a)  imajo jasno dodano vrednost EU in prispevajo k doseganju prednostnih nalog Unije; (a)  imajo jasno dodano vrednost EU ter prispevajo k doseganju prednostnih nalog, ciljev in zavez Unije; (aa)  so vključujoče, spodbujajo k široki udeležbi in zagotavljajo sodelovanje različnih vrst deležnikov ter dajejo rezultate raziskav, razvoja in inovacij, ki koristijo vsem državam članicam; (b)  so drzne in navdihujoče, zato imajo velik družbeni ali gospodarski pomen; (b)  so drzne in navdihujoče ter imajo velik družbeni, znanstveni, tehnološki, diplomatski, okoljski ali gospodarski pomen; (c)  navajajo jasno usmeritev ter so osredotočeni, merljivi in časovno omejeni; (c)  navajajo jasno usmeritev ter so osredotočeni, merljivi in časovno omejeni; (d)  so osredotočeni na ambiciozne, vendar realistične raziskovalne in inovacijske dejavnosti; (d)  so izbrane pregledno in osredotočene na ambiciozne, na odličnosti temelječe, a realistične raziskovalne in inovacijske dejavnosti na vseh stopnjah razvoja; (da)  med cilji vsebujejo komponento nujnosti, imajo potrebno področje uporabe, obseg in široko polje mobiliziranja potrebnih virov ter so res osredotočene na izvedbo pričakovanega rezultata; (e)  spodbujajo dejavnosti med disciplinami, sektorji in akterji; (e)  spodbujajo dejavnosti med disciplinami (tudi v družboslovju in humanistiki), sektorji in akterji; (f)  so odprti za več rešitev od spodaj navzgor. (f)  so odprte za več rešitev od spodaj navzgor; (fa)  pregledno dosegajo sinergije z drugimi programi Unije ter z javnimi in zasebnimi skladi, na primer z dejavnim vključevanjem nacionalnih in regionalnih inovacijskih ekosistemov. Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 7 a (novo) Člen 7a Evropski svet za inovacije 1.  Komisija ustanovi Evropski svet za inovacije (v nadaljnjem besedilu: EIC) za izvajanje ukrepov iz stebra III „Inovativna Evropa“, ki se nanaša prav nanj. EIC deluje v skladu z naslednjimi načeli: osredotočenost na prodorne in prelomne inovacije, samostojnost, zmožnost prevzemanja tveganj, učinkovitost, uspešnost, preglednost in odgovornost. 2.  EIC bo odprt za vse vrste inovatorjev, od posameznikov do univerz, raziskovalnih organizacij in podjetij, zlasti zagonskih podjetij in MSP, ter od posameznih upravičencev do multidisciplinarnih konzorcijev. Vsaj 70 % proračuna EIC se nameni za inovativna zagonska podjetja in MSP. 3.  Odbor EIC in funkcije upravljanja EIC so opredeljeni v Sklepu (EU) ... [posebni program] in prilogah. Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 8 Člen 8 Člen 8 Evropska partnerstva Evropska partnerstva 1.  Del programa Obzorje Evropa se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih je lahko v kateri koli od naslednjih oblik: 1.  Del programa Obzorje Evropa se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih je lahko v kateri koli od naslednjih oblik: (a)  sodelovanje v partnerstvih, ustanovljenih na podlagi memorandumov o soglasju in/ali pogodbenih dogovorov med Komisijo in partnerji iz člena 2(3), v katerih so navedeni cilji partnerstva, z njim povezane zaveze za finančne prispevke partnerjev ali njihove prispevke v naravi, ključne kazalnike uspešnosti in vpliva ter rezultate, ki jih je treba doseči. Med njimi je določitev dopolnjujočih se dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih izvajajo partnerji in Program (skupaj načrtovana evropska partnerstva); (a)  sodelovanje v partnerstvih, ustanovljenih na podlagi memorandumov o soglasju in/ali pogodbenih dogovorov med Komisijo in partnerji iz člena 2(3), v katerih so navedeni cilji partnerstva, z njim povezane zaveze za finančne prispevke partnerjev ali njihove prispevke v naravi, ključne kazalnike uspešnosti in vpliva ter rezultate, ki jih je treba doseči. Med njimi je določitev dopolnjujočih se dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih izvajajo partnerji in Program (skupaj načrtovana evropska partnerstva); (b)  udeležba in finančni prispevek za program raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki izhaja iz zaveze partnerjev za finančne prispevke in prispevke v naravi ter združitev njihovih ustreznih dejavnosti z uporabo ukrepa sofinanciranja Programa (sofinancirana evropska partnerstva); (b)  udeležba in finančni prispevek za program raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki izhaja iz zaveze partnerjev za finančne prispevke in prispevke v naravi ter združitev njihovih ustreznih dejavnosti z uporabo ukrepa sofinanciranja Programa (sofinancirana evropska partnerstva); (c)  udeležba v programih raziskav in inovacij ter finančni prispevek za te programe, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 PDEU ali organov, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU, kot so skupna podjetja, skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo EIT v skladu z [uredba o EIT] (institucionalizirana evropska partnerstva), taka udeležba in sofinanciranje pa se izvedeta samo, če druge oblike evropskih partnerstev ne bi dosegle ciljev ali ne bi imele potrebnega pričakovanega učinka in če sta upravičena zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje povezanosti vključno s centralnim upravljanjem finančnih prispevkov. (c)  udeležba v programih raziskav in inovacij ter finančni prispevek ali prispevek v naravi za te programe, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 PDEU ali organov, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU, kot so skupna podjetja, skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo EIT v skladu z [uredba o EIT] (institucionalizirana evropska partnerstva), udeležba in sofinanciranje pa se izvedeta samo, če druge oblike evropskih partnerstev ne bi dosegle ciljev ali ne bi imele potrebnega pričakovanega učinka in če sta upravičena zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje povezanosti vključno s centralnim upravljanjem finančnih prispevkov. 2.  Evropska partnerstva: 2.  Evropska partnerstva: (a)  se vzpostavijo v primerih, kjer bodo učinkoviteje dosegla cilje programa Obzorje Evropa kot Unija sama; (a)  se vzpostavijo samo v primerih, kjer bodo v primerjavi z drugimi deli okvirnega programa učinkoviteje dosegla cilje programa Obzorje Evropa; (b)  izhajajo iz načel dodane vrednosti Unije, preglednosti, odprtosti, vpliva, učinka finančnega vzvoda in dolgoročne finančne zaveze vseh udeleženih strank, prožnosti, skladnosti in komplementarnosti s pobudami Unije, lokalnimi, regionalnimi in mednarodnimi pobudami; (b)  izhajajo iz načel dodane vrednosti Unije, preglednosti, odprtosti, vpliva, učinka močnega finančnega vzvoda in dolgoročne finančne zaveze in/ali zaveze v naravi vseh udeleženih strank, prožnosti, skladnosti in komplementarnosti s pobudami Unije, lokalnimi, regionalnimi in mednarodnimi pobudami; (c)  so časovno omejena in vključujejo pogoje za postopno odpravljanje financiranja iz programa. (c)  so časovno omejena in vključujejo pogoje za postopno odpravljanje financiranja iz Programa. 2a.  Vsa partnerstva se opredelijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije iz člena 6 in Priloge III k okvirnemu programu ter Priloge I k posebnemu programu, preden se začnejo izvajati v okviru programov dela ali načrtov dela. Določbe in merila za njihov izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno ukinjanje so določena v Prilogi III. Določbe in merila za njihov izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno ukinjanje so določena v Prilogi III. Spremembi 71 in 172 Predlog uredbe Člen 9 Člen 9 Člen 9 Proračun Proračun 1.  Finančna sredstva za izvajanje okvirnega programa za obdobje 2021–2027 znašajo 94 100 000 000 EUR po sedanjih cenah za posebni program iz člena 1(3)(a) in dodatno znesek za posebni program iz člena 1(3)(b) v skladu z Uredbo... o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada. 1.  Finančna sredstva za izvajanje okvirnega programa za obdobje 2021–2027 znašajo 120 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018 za posebni program iz člena 1(3)(a) in dodatno znesek za posebni program iz člena 1(3)(b) v skladu z Uredbo... o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada. 2.  Okvirna razdelitev zneska iz prve polovice odstavka 1 je: 2.  Okvirna razdelitev zneska iz prve polovice odstavka 1 je: (a)   25 800 000 000 EUR za steber I „Odprta znanost“ za obdobje 2021–2027, od tega: (a)  27,42 % za steber I „Odlična in odprta znanost“ za obdobje 2021–2027, od tega: (1)   16 600 000 000 EUR za Evropski raziskovalni svet; (1)  17,64 % za Evropski raziskovalni svet; (2)   6 800 000 000 EUR za ukrepe Marie Skłodowska-Curie; (2)  7.23 % za ukrepe Marie Skłodowska-Curie; (3)   2 400 000 000 EUR za raziskovalno infrastrukturo; (3)  2,55 % za raziskovalno infrastrukturo; (b)  52 700 000 000 EUR za steber II „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ za obdobje 2021–2027, od tega: (b)  55,48 % za steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ za obdobje 2021–2027, od tega: (1)  7 700 000 000 EUR za sklop „Zdravje“; (1)  8,16 % za sklop „Zdravje“; (2)   2 800 000 000 EUR za sklop „Vključujoča in varna družba“; (2)  2,50 % za sklop „Vključujoča in ustvarjalna družba“; (2a)  2,00 % za sklop „Varne družbe“ (3)   15 000 000 000 EUR za sklop „Digitalno in industrija“ (3)  15,94 % za sklop „Digitalno, industrija in vesolje“; (4)  15 000 000 000 EUR za sklop, „Podnebje, energija in mobilnost“; (4)  15,84 % za sklop „Podnebje, energija in mobilnost“; (5)   10 000 000 000 EUR za sklop „Hrana in naravni viri“; (5)  9,00 % za sklop „Hrana, naravni viri in kmetijstvo“; (6)   2 200 000 000 EUR za nejedrske neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča (JRC); (6)  2,04 % za nejedrske neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča (JRC); (c)   13 500 000 000 EUR za steber III „Odprte inovacije“ za obdobje 2021–2027, od tega: (c)  12,71 % za steber III „Inovativna Evropa“ za obdobje 2021–2027, od tega: (1)   10 500 000 000 EUR za Evropski svet za inovacije, vključno z največ 500 000 000 EUR za evropske inovacijske ekosisteme; (1)  8,71 % za Evropski svet za inovacije (EIC) , vključno z največ 0,53 % za evropske inovacijske ekosisteme; (2)   3 000 000 000 EUR za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT); (2)  4 % za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT). (d)   2 100 000 000 EUR za del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ za obdobje 2021–2027, od tega: (d)  4,39 % za del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata naslednji komponenti: (1)   1 700 000 000 EUR za „izmenjavo odličnosti“; (1)  4,00 % za razširjanje odličnosti in krepitev sodelovanja po vsej Uniji; (2)   400 000 000 EUR za „reformo in širitev evropskega sistema raziskav in inovacij“. (2)  0,39 % za „reformo in širitev evropskega sistema raziskav in inovacij“. 3.  Komisija lahko za odziv na nepredvidene razmere ali nove spremembe in potrebe v okviru letnega proračunskega postopka odstopi od zneskov iz odstavka 2 za največ 10 %. Tako odstopanje ni dovoljeno pri zneskih iz točke (b)(6) odstavka 2 tega člena in skupnem znesku za del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ iz odstavka 2 tega člena. 3.  Komisija lahko za odziv na nepredvidene razmere ali nove spremembe in potrebe v okviru letnega proračunskega postopka odstopi od zneskov iz odstavka 2, vključno z dodelitvijo prispevkov pridruženih držav, za največ 10 %. 3a.  V sklopu doseganja splošnega cilja Unije o vključevanju podnebnih ukrepov in porabi 30 % proračunskih sredstev Unije za podporo podnebnim ciljem, se za ukrepe v okviru programa, ki prispevajo k podnebnim ciljem, nameni vsaj 35 % izdatkov v okviru programa, kadar je to ustrezno. 3b.  Vsaj 2,5 milijarde EUR se nameni za nepovratna sredstva za postopne inovacije v MSP v skladu z instrumentom iz člena 43a te uredbe in iz Priloge I k Sklepu. 3c.  45 % proračunskih sredstev sklopa „Vključujoča in ustvarjalna družba“ se nameni podpori za raziskave o kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno s kulturno dediščino Unije, kar vključuje 300 milijonov EUR, ki se namenijo za oblikovanje oblaka za evropsko kulturno dediščino, kot je določeno v Prilogi I k posebnemu programu, in sicer po oceni učinka, ki jo je treba predstaviti Evropskemu parlamentu. 3d.  Vsaj ena milijarda EUR se nameni za kvantne raziskave v sklopu „Digitalno, industrija in vesolje“ v okviru stebra II. 4.  Znesek iz prve polovice stavka v odstavku 1 lahko krije tudi stroške za pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo, ocenjevanje ter druge dejavnosti in izdatke, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje programa, vključno z vsemi upravnimi stroški in ocenjevanjem doseganja ciljev. Poleg tega lahko krije tudi izdatke za študije, srečanja strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komuniciranja, če so povezane s cilji Programa, ter stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki so namenjena predvsem obdelavi in izmenjavi informacij, vključno z institucionalnimi orodji informacijske tehnologije ter drugo tehnično in upravno pomočjo, ki je potrebna v povezavi z upravljanjem Programa. 4.  Znesek iz prve polovice stavka v odstavku 1 lahko krije tudi stroške za pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo, ocenjevanje ter druge dejavnosti in izdatke, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje programa, vključno z vsemi upravnimi stroški in ocenjevanjem doseganja ciljev. Ti stroški ne presegajo 5 % celotnega zneska Programa. Poleg tega lahko krije tudi izdatke za študije, srečanja strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komuniciranja, če so povezane s cilji Programa, ter stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki so namenjena predvsem obdelavi in izmenjavi informacij, vključno z institucionalnimi orodji informacijske tehnologije ter drugo tehnično in upravno pomočjo, ki je potrebna v povezavi z upravljanjem Programa. 5.  Da bi omogočili upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027, se lahko odhodki za kritje stroškov iz odstavka 4 po potrebi vnesejo v proračun po letu 2027. 5.  Da bi omogočili upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027, se lahko odhodki za kritje stroškov iz odstavka 4 po potrebi vnesejo v proračun po letu 2027. 6.  Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke več let. 6.  Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke več let. 7.  Brez poseganja v finančno uredbo so odhodki za ukrepe na podlagi projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021. 7.  Brez poseganja v finančno uredbo so odhodki za ukrepe na podlagi projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021. 8.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, ki jih je mogoče prenesti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX […uredba o skupnih določbah], se lahko na njihovo zahtevo prenesejo na Program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice. 9.  Program Obzorje Evropa je zasnovan tako, da ga je mogoče izvajati v sinergiji z drugimi Unijinimi programi financiranja. Neizčrpen seznam sinergij z drugimi Unijinimi programi financiranja je vključen v Prilogo IV. Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 10 Člen 10 Člen 10 Odprt dostop in odprti podatki Odprti dostop in odprti podatki 1.  V skladu s členom 35(3) se zagotovi odprt dostop do znanstvenih publikacij iz raziskav, financiranih v okviru Programa. Odprt dostop do raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“. Spodbuja se odprt dostop do izsledkov raziskav. 1.  V skladu s členom 35(3) se zagotovi odprt dostop do znanstvenih publikacij iz raziskav, financiranih v okviru Programa. Odprt dostop do raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“. 1a.  Pri odprtem dostopu do raziskovalnih podatkov se upošteva, da so zaradi gospodarskih interesov Unije, pravic intelektualne lastnine, varstva osebnih podatkov in zaupnosti, varnostnih vidikov ter drugih legitimnih interesov potrebne različne ureditve dostopa. Stroški v zvezi z načrti upravljanja podatkov v času trajanja projekta se štejejo za upravičene stroške. 1b.  Vzajemni odprti dostop do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov se spodbuja na mednarodni ravni, pri tem pa se upoštevajo konkurenčnost in industrijski interesi Unije. Vzajemni odprti dostop se spodbuja in predvidi zlasti v vseh pridružitvenih sporazumih ter sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami na področju znanosti in tehnologije, tudi v sporazumih, ki jih sklenejo organi financiranja, ki so pooblaščeni za posredno upravljanje Programa. 2.  Odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načeli FAIR. 2.  Odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načeli, da je podatke možno najti, da so dostopni in interoperabilni ter da jih je možno ponovno uporabiti (načela FAIR). 3.  Spodbujajo se prakse odprte znanosti, ki presegajo odprt dostop do rezultatov raziskav, in odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov. 3.  Spodbujajo se prakse odprte znanosti, ki presegajo odprti dostop do raziskovalnih podatkov in znanstvenih publikacij, in odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov. Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 11 Člen 11 Člen 11 Dopolnilno in kombinirano financiranje Dopolnilno, kombinirano in kumulativno financiranje 1.   Izvajanje programa Obzorje Evropa poteka v sinergiji z drugimi programi Unije za financiranje in je usmerjeno v čim večjo upravno poenostavitev. Neizčrpen seznam sinergij z drugimi programi financiranja je vključen v Prilogo IV. Za sofinancirane ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij se uporablja enoten sklop pravil programa Obzorje Evropa. Ukrepi, ki so prejeli potrdilo o pečatu odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje: 2.   Pečat odličnosti se podeli v vseh delih Programa. Ukrepi, ki so prejeli potrdilo o pečatu odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje: (a)  bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru Programa; (a)  bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru Programa; (b)  izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov; (b)  izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov; (c)  jih zaradi proračunskih omejitev ni mogoče financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov; (c)  jih zaradi proračunskih omejitev ni mogoče financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov; lahko prejmejo podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropski kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in člena [8] Uredbe (EU) XX [financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], če so taki ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki daje podporo. lahko prejmejo podporo iz nacionalnih ali regionalnih skladov, med drugim tudi Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom [8] Uredbe (EU) XX [o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike], ne da bi bila za to potrebna dodatna vloga in ocenjevanje, če so ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Z izjemo pravil o državni pomoči se uporabljajo pravila sklada, ki zagotavlja podporo. 2a.   V skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX [... uredba o skupnih določbah] lahko organ upravljanja prostovoljno zaprosi za prerazporeditev delov svojih dodeljenih sredstev programu Obzorje Evropa. Prerazporejena sredstva se uporabljajo v skladu s pravili programa Obzorje Evropa. Poleg tega Komisija zagotovi, da se ta prerazporejena sredstva v celoti namenijo programom in/ali projektom, ki se bodo izvajali v državi članici ali regiji, iz katere izvirajo. 2b.   Komisija na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja vsa dodeljena sredstva iz tega člena vključi v informacijski sistem o izbranih projektih, da bi omogočila hitro izmenjavo informacij in organom financiranja zagotavljanje finančnih sredstev za izbrane ukrepe. Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 12 Člen 12 Člen 12 Tretje države, ki se pridružijo Programu Tretje države, ki se pridružijo Programu 1.  Program je odprt za pridružitev naslednjim tretjim državam: 1.  Program je odprt za pridružitev naslednjim tretjim državam: (a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP; (a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP; (b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami; (b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami; (c)  države, za katere velja evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih; in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami; (c)  države, za katere velja evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih; in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami; (d)  tretje države in ozemlja, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila: (d)  tretje države in ozemlja, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila: i.  dobre zmogljivosti na področju znanosti, tehnologije in inovacij; i.  dobre zmogljivosti na področju znanosti, tehnologije in inovacij; ii.  zavezanost pravilom, ki temeljijo na gospodarstvu s prostim trgom, vključno s pošteno in pravično obravnavo pravic intelektualne lastnine, in ki jih podpirajo demokratične institucije; ii.  zavezanost pravilom, ki temeljijo na gospodarstvu s prostim trgom, vključno s pošteno in pravično obravnavo pravic intelektualne lastnine in spoštovanjem človekovih pravic, in ki jih podpirajo demokratične institucije; iii.  dejavno spodbujanje politik za izboljšanje gospodarskega in družbenega blagostanja državljanov. iii.  dejavno spodbujanje politik za izboljšanje gospodarskega in družbenega blagostanja državljanov. Pridružitev tretjih držav iz točke (d) Programu je v skladu s pogoji iz posebnega sporazuma, ki velja za sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum: Polna ali delna pridružitev tretjih držav iz točke (d) Programu temelji na oceni koristi za Unijo. Zlasti je v skladu s pogoji iz posebnega sporazuma, ki velja za sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum: –  zagotavlja uravnoteženo porazdelitev glede prispevkov in koristi tretjih držav, ki sodelujejo v programih Unije; –  zagotavlja uravnoteženo porazdelitev glede prispevkov in koristi tretjih držav, ki sodelujejo v programih Unije; –  zagotavlja pravico do usklajevanja ukrepa v okviru Programa, pod pogojem, da ukrep koristi Uniji in da so zaščiteni finančni interesi Unije; –  določa pogoje za sodelovanje v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov k posameznim programom in njihovim upravnim stroškom. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe; –  določa pogoje za sodelovanje v Programu, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne (pod-)programe in njihove upravne stroške; Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe; –  zagotavlja Uniji pravico do zagotavljanja dobrega finančnega poslovodenja in ščitenja njenih finančnih interesov. –  Uniji jamči pravice do zagotavljanja dobrega finančnega poslovodenja in zaščite njenih finančnih interesov. 2.  Obseg pridružitve katere koli tretje države Programu upošteva cilj pospeševanja gospodarske rasti v Uniji preko inovacij. V skladu s tem se lahko deli programa izključijo iz sporazuma o pridružitvi za določeno državo, razen članic EGP, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk. 2.  Pri določanju področja pridružitve katere koli tretje države Programu se upošteva cilj pospeševanja gospodarske rasti v Uniji preko inovacij in preprečuje beg možganov iz Unije. V skladu s tem se lahko deli Programa, namenjeni samo enemu upravičencu, zlasti tisti, ki so namenjeni zasebnim subjektom, izključijo iz sporazuma o pridružitvi za določeno državo, razen članic EGP, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk. 3.  V sporazumu o pridružitvi je, kjer je primerno, določeno sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v Uniji v enakovrednih programih pridruženih držav v skladu s pogoji teh programov. 3.  V sporazumu o pridružitvi je, kjer je primerno, določeno in podprto vzajemno sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v Uniji v enakovrednih programih pridruženih držav v skladu s pogoji teh programov. 4.  Pogoji, ki določajo stopnjo finančnega prispevka, zagotavljajo samodejen popravek večjega neravnovesja v primerjavi z zneskom, ki ga subjekti s sedežem v pridruženi državi prejmejo preko sodelovanja v Programu, pri tem pa se upoštevajo stroški upravljanja, izvrševanja in delovanja Programa. 4.  Pogoji pridružitvenega sporazuma, ki določajo stopnjo finančnega prispevka, zagotavljajo, da se vsaki dve leti izvede samodejen popravek večjega neravnovesja v primerjavi z zneskom, ki ga subjekti s sedežem v pridruženi državi prejmejo preko sodelovanja v Programu, pri tem pa se upoštevajo stroški upravljanja, izvrševanja in delovanja Programa. 4a.  Prispevki vseh pridruženih držav se vključijo v ustrezne dele Programa, pri čemer se mora upoštevati razčlenitev proračuna teh delov, kot je določena v členu 9(2). Komisija v okviru letnega proračunskega postopka Svetu in Parlamentu poroča o skupnem proračunu vsakega dela Programa, v katerem navede vse pridružene države, prispevke posameznih držav in njihovo finančno bilanco. Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 14 – naslov Upravičeni ukrepi Upravičeni ukrepi in etična načela Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 15 Člen 15 Člen 15 Etika Etika 1.  Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, upoštevajo etična načela ter ustrezno nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije in mednarodno zakonodajo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, skupaj z njenimi dopolnilnimi protokoli. 1.  Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, upoštevajo etična načela ter ustrezno nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije in mednarodno zakonodajo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, skupaj z njenimi dopolnilnimi protokoli. Posebna pozornost se nameni načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne celovitosti, pravici do nediskriminacije in potrebi po zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi. 2.  Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, zagotovijo: 2.  Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, zagotovijo: (a)  etično samooceno z navedbo in opisom vseh predvidljivih in etičnih vprašanj, povezanih s ciljem, izvajanjem in verjetnim vplivom dejavnosti, ki se bodo financirale, vključno s potrditvijo skladnosti teh dejavnosti z odstavkom 1, in opis, kako bo to zagotovljeno; (a)  etično samooceno z navedbo in opisom vseh predvidljivih in etičnih vprašanj, povezanih s ciljem, izvajanjem in verjetnim vplivom dejavnosti, ki se bodo financirale, vključno s potrditvijo skladnosti teh dejavnosti z odstavkom 1, in opis, kako bo to zagotovljeno; (b)  potrditev, da bodo dejavnosti v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja za raziskovalno integriteto, ki ga je objavila Zveza evropskih akademij, in da se ne bodo izvajale dejavnosti, ki so bile izključene iz financiranja; (b)  potrditev, da bodo dejavnosti v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja za raziskovalno integriteto, ki ga je objavila Zveza evropskih akademij, in da se ne bodo izvajale dejavnosti, ki so bile izključene iz financiranja; (c)  v primeru dejavnosti, ki se izvajajo zunaj Unije, potrditev, da bi bile enake dejavnosti dovoljene v državi članici, in ter (c)  v primeru dejavnosti, ki se izvajajo zunaj Unije, potrditev, da bi bile enake dejavnosti dovoljene v državi članici, in ter (d)  za dejavnosti, ki uporabljajo matične celice človeških zarodkov, kakor je ustrezno, podrobnosti o izdaji dovoljenj in nadzornih ukrepih, ki jih morajo izvesti pristojni organi zadevnih držav članic, ter podatki o etičnih odobritvah, ki jih je treba pridobiti pred začetkom zadevne dejavnosti. (d)  za dejavnosti, ki uporabljajo matične celice človeških zarodkov, kakor je ustrezno, podrobnosti o izdaji dovoljenj in nadzornih ukrepih, ki jih morajo izvesti pristojni organi zadevnih držav članic, ter podatki o etičnih odobritvah, ki jih je treba pridobiti pred začetkom zadevne dejavnosti. 3.  Predlogi se sistematično pregledajo, da se ugotovijo dejavnosti, pri katerih nastajajo zapletena ali resna etična vprašanja, in se predložijo v etično presojo. To presojo opravi Komisija, če presoja ni prenesena na organ financiranja. Za ukrepe, ki vključujejo uporabo človeških matičnih celic ali človeških zarodkov, je etična presoja obvezna. Etični pregledi in ocene se izvajajo ob podpori strokovnjakov za etiko. Komisija in organi financiranja zagotovijo čim večjo preglednost postopkov v zvezi z etiko. 3.  Predlogi se sistematično pregledajo, da se ugotovijo dejavnosti, pri katerih nastajajo zapletena ali resna etična vprašanja, in se predložijo v etično presojo. To presojo opravi Komisija, če presoja ni prenesena na organ financiranja. Za ukrepe, ki vključujejo uporabo človeških matičnih celic ali človeških zarodkov, je etična presoja obvezna. Etični pregledi in ocene se izvajajo ob podpori strokovnjakov za etiko. Komisija in organi financiranja zagotovijo preglednost postopkov v zvezi z etiko. 4.  Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa dovoljenja ali druge obvezne dokumente od ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko ali drugih organov, kot so organi za varstvo podatkov. Ti dokumenti se hranijo v spisu in se na zahtevo predložijo Komisiji ali organu financiranja. 4.  Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa dovoljenja ali druge obvezne dokumente od ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko ali drugih organov, kot so organi za varstvo podatkov. Ti dokumenti se hranijo v spisu in se na zahtevo predložijo Komisiji ali organu financiranja. 5.  Če je primerno, etične presoje izvaja Komisija ali organ financiranja. Etične presoje za resna ali zapletena etična vprašanja opravlja Komisija, če jih ni prenesla na organ financiranja. 5.  Če je primerno, etične presoje izvaja Komisija ali organ financiranja. Etične presoje za resna ali zapletena etična vprašanja opravlja Komisija, če jih ni prenesla na organ financiranja. Etični presoje se izvedejo ob podpori strokovnjakov za etiko. Etični presoje se izvedejo ob podpori strokovnjakov za etiko. 6.  Etično nesprejemljivi ukrepi se lahko kadar koli zavrnejo ali prekinejo. 6.  Etično nesprejemljivi ukrepi se zavrnejo ali prekinejo takoj, ko se ugotovi njihova etična nesprejemljivost. Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 16 Člen 16 Člen 16 Varnost Varnost 1.  Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, morajo biti v skladu z veljavnimi varnostnimi pravili, zlasti tistimi glede zaščite tajnih podatkov pred nepooblaščenim razkritjem, ter upoštevati ustrezno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije. Če se raziskava izvaja zunaj Unije in/ali v njej nastajajo tajni podatki, se poleg skladnosti s temi zahtevami sklene sporazum o varnosti med Unijo in tretjo državo, v kateri se raziskava izvaja. 1.  Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, morajo biti v skladu z veljavnimi varnostnimi pravili, zlasti tistimi glede zaščite tajnih podatkov pred nepooblaščenim razkritjem, ter upoštevati ustrezno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije. Če se raziskava izvaja zunaj Unije in/ali v njej nastajajo tajni podatki, se poleg skladnosti s temi zahtevami sklene sporazum o varnosti med Unijo in tretjo državo, v kateri se raziskava izvaja. 2.  Predlogi po potrebi obsegajo samooceno varnosti, v kateri so ugotovljena vsa varnostna vprašanja in je navedeno, kako se bodo ta vprašanja reševala, da se upošteva ustrezna nacionalna zakonodaja in zakonodaja Unije. 2.  Predlogi po potrebi obsegajo samooceno varnosti, v kateri so ugotovljena vsa varnostna vprašanja in je navedeno, kako se bodo ta vprašanja reševala, da se upošteva ustrezna nacionalna zakonodaja in zakonodaja Unije. 3.  Po potrebi Komisija ali organ financiranja opravi varnostni pregled za predloge, ob katerih se zastavljajo vprašanja glede varnosti. 3.  Po potrebi Komisija ali organ financiranja opravi varnostni pregled za predloge, ob katerih se zastavljajo vprašanja glede varnosti. 4.  Po potrebi morajo biti ukrepi usklajeni s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili. 4.  Po potrebi morajo biti ukrepi usklajeni s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili. 5.  Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, zagotovijo zaščito pred nepooblaščenim razkritjem tajnih podatkov, ki so bili uporabljeni in/ali so nastali pri ukrepu. Pred začetkom zadevne dejavnosti predložijo dokazila o osebnem varnostnem dovoljenju in/ali varnostnem dovoljenju organizacije, ki ga izda ustrezni nacionalni varnostni organ. 5.  Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, zagotovijo zaščito pred nepooblaščenim razkritjem tajnih podatkov, ki so bili uporabljeni in/ali so nastali pri ukrepu. Pred začetkom zadevne dejavnosti na zahtevo Komisije ali organa financiranja predložijo dokazila o osebnem varnostnem dovoljenju in/ali varnostnem dovoljenju organizacije, ki ga izda ustrezni nacionalni varnostni organ. 6.  Če v stik s tajnimi podatki pridejo zunanji strokovnjaki, se ustrezno varnostno dovoljenje zahteva pred njihovim imenovanjem. 6.  Če v stik s tajnimi podatki pridejo zunanji strokovnjaki, se ustrezno varnostno dovoljenje zahteva pred njihovim imenovanjem. 7.  Komisija ali organ financiranja lahko po potrebi izvede varnostno preverjanje. 7.  Komisija ali organ financiranja lahko po potrebi izvede varnostno preverjanje. 8.  Ukrepi, ki ne izpolnjujejo varnostnih predpisov, se lahko zavrnejo ali kadar koli prekinejo. 8.  Ukrepi, ki ne izpolnjujejo varnostnih predpisov, se lahko zavrnejo ali kadar koli prekinejo. Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 18 Člen 18 Člen 18 Subjekti, ki so upravičeni do sodelovanja Subjekti, ki so upravičeni do sodelovanja 1.  V ukrepih v okviru Programa lahko sodeluje vsak pravni subjekt, ne glede na kraj njegovega sedeža, ali mednarodna organizacija, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe in vsi pogoji, določeni v programu dela ali razpisu. 1.  V ukrepih v okviru Programa lahko sodeluje vsak pravni subjekt, ne glede na kraj njegovega sedeža, vključno s pravnimi subjekti iz nepridruženih tretjih držav, ali mednarodna organizacija, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe in vsi pogoji, določeni v programu dela ali razpisu. 2.  Subjekti so člani konzorcija, ki vključuje najmanj tri neodvisne pravne subjekte s sedeži v različnih državah članicah ali pridruženi državi, vsaj eden od njih pa ima sedež v državi članici, razen če: 2.  Subjekti so člani konzorcija, ki vključuje najmanj tri neodvisne pravne subjekte s sedeži v različnih državah članicah, med drugim tudi v najbolj oddaljenih regijah, ali v pridruženi državi, vsaj dva od njih pa imata sedež v državi članici, razen če gre za katerega od ukrepov iz odstavkov 3 ali 4; (a)  program dela določa drugače, če je to upravičeno; (b)  je ukrep naveden v odstavkih 3 ali 4. 3.  Raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) področjih pionirskih raziskav, ukrepe Evropskega sveta za inovacije (EIC), ukrepe s področja usposabljanja in mobilnosti ali ukrepe sofinanciranja programov lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov, od katerih mora imeti vsaj eden sedež v državi članici ali pridruženi državi. 3.  Raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) področjih pionirskih raziskav, ukrepe Evropskega sveta za inovacije (EIC), ukrepe s področja usposabljanja in mobilnosti ali ukrepe sofinanciranja programov lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov, od katerih mora imeti vsaj eden sedež v državi članici ali, kadar je to ustrezno, pridruženi državi iz člena 12(1). 4.  Usklajevalne in podporne ukrepe lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov s sedežem v državi članici, pridruženi državi ali v drugi tretji državi. 4.  Usklajevalne in podporne ukrepe lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali v drugi tretji državi. 5.  Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se lahko s programom dela določi, da se sodelovanje lahko omeji bodisi le na pravne subjekte s sedežem v državi članici bodisi na pravne subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjihdržavah. 5.  Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se lahko s programom dela določi, da se sodelovanje lahko omeji bodisi le na pravne subjekte s sedežem v državi članici bodisi na pravne subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjih državah. 6.  V programu dela se lahko poleg meril iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 skladno z zahtevami posebnih politik ali vrsto in cilji ukrepa opredelijo dodatna merila za upravičenost, ki vključujejo tudi število pravnih subjektov, vrsto in sedež pravnega subjekta. 6.  V programu dela se lahko poleg meril iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 skladno z zahtevami posebnih politik ali vrsto in cilji ukrepa opredelijo dodatna merila za upravičenost, ki vključujejo tudi število pravnih subjektov, vrsto in sedež pravnega subjekta. 7.  Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 9(8), se sodelovanje omeji na en sam pravni subjekt s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje, če ni drugače dogovorjeno z organom upravljanja in določeno v programu dela. 7.  Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 11, se sodelovanje omeji na en sam pravni subjekt s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje, če ni drugače dogovorjeno z organom upravljanja in določeno v programu dela. 8.  Če je navedeno v programu dela, lahko pri ukrepih sodeluje Skupno raziskovalno središče. 8.  Če je navedeno v programu dela, lahko pri ukrepih sodeluje Skupno raziskovalno središče. 9.  Za Skupno raziskovalno središče, mednarodne evropske raziskovalne organizacije in pravne subjekte, ustanovljene v skladu s pravom Unije, se šteje, da imajo sedež drugi državi članici in ne v državi članici, v kateri imajo sedež drugi pravni subjekti, ki sodelujejo v ukrepu. 10.  Pri ukrepih Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) na področjih pionirskih raziskav ter ukrepih usposabljanja in mobilnosti se za mednarodne organizacije s sedežem v državi članici ali pridruženi državi šteje, da imajo sedež v tej državi članici ali pridruženi državi. 10.  Pri ukrepih Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) na področjih pionirskih raziskav ter ukrepih usposabljanja in mobilnosti se za mednarodne organizacije s sedežem v državi članici ali pridruženi državi šteje, da imajo sedež v tej državi članici ali pridruženi državi. Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 19 Člen 19 Člen 19 Subjekti, upravičeni do financiranja Subjekti, upravičeni do financiranja 1.   Subjekti so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi. 1.   Subjekti so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi iz člena 12(1). Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 9(8), so do financiranja iz teh zneskov upravičeni le subjekti s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje. Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 11(3), so do financiranja iz teh zneskov upravičeni le subjekti s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje. 1a.  Kadar je to ustrezno, so mednarodne organizacije, ki imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi, upravičene do financiranja za ukrep. 1b.  Subjekti iz držav z nizkimi ali srednjimi dohodki in izjemoma iz drugih nepridruženih tretjih držav so lahko upravičeni do financiranja, če: (a)  je tretja država navedena v programu dela in (b)  Komisija ali organ financiranja meni, da je sodelovanje subjekta ključnega pomena za izvedbo ukrepa. 2.  Subjekti s sedežem v nepridruženi tretji državi bi načeloma morali nositi stroške svojega sodelovanja. Toda v primeru držav z nizkimi ali srednjimi dohodki in izjemoma drugih nepridruženih tretjih držav bi lahko bili upravičeni do financiranja, če: 2.  Subjekti s sedežem v drugih nepridruženih tretjih državah bi morali nositi stroške svojega sodelovanja. Unija in te nepridružene tretje države lahko sklenejo sporazum na področju raziskav in razvoja, če menijo, da je to koristno, in lahko se vzpostavi mehanizem sofinanciranja, podoben tistim, ki so bili dogovorjeni v okviru programa Obzorje 2020. Te države za pravne subjekte Unije zagotovijo vzajemen dostop do svojih programov financiranja raziskav, razvoja in inovacij ter vzajemen odprti dostop do znanstvenih rezultatov in podatkov ter poštene in pravične pogoje za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. (a)  je tretja država navedena v programu dela, ki ga je sprejela Komisija; ali (b)  Komisija ali organ financiranja meni, da je sodelovanje upravičenca ključnega pomena za izvedbo ukrepa; 3.  Pridruženi subjekti so upravičeni do financiranja v ukrepu, če imajo sedež v državi članici, pridruženi državi ali tretji državi, navedeni v programu dela, ki ga je sprejela Komisija. 3.  Pridruženi subjekti so upravičeni do financiranja v ukrepu, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi. 3a.  Komisija Parlamentu in Svetu poroča o znesku finančnih prispevkov, ki jih je Unija dodelila sodelujočim subjektom v vsaki posamezni nepridruženi tretji državi, in o znesku finančnih prispevkov, ki jih je ista država dodelila subjektom Unije, ki sodelujejo v njenih dejavnostih. Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 20 Člen 20 Člen 20 Razpisi za zbiranje predlogov Razpisi za zbiranje predlogov 1.  Za vse ukrepe, razen za prehodne dejavnosti instrumenta Iskalec Evropskega sveta za inovacije (EIC), je vsebina razpisov za zbiranje predlogov zajeta v programu dela. 1.  Za vse ukrepe je vsebina razpisov za zbiranje predlogov zajeta v programu dela. V programu dela se utemelji, zakaj je financiranje posameznega ukrepa potrebno, pri čemer se upoštevajo rezultati določenih prejšnjih projektov, stanje znanosti, tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ter ustrezne politične, tržne in družbene spremembe. 2.  Za prehodne dejavnosti instrumenta Iskalec EIC: (a)  začetek in vsebina pozivov za zbiranje predlogov se določita glede na cilje in proračun, ki so določeni v programu dela v zvezi z zadevnim portfeljem ukrepov; (b)  nepovratna sredstva za določen znesek, ki ne presega 50 000 EUR, se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo za izvedbo nujnih usklajevalnih in podpornih ukrepov za krepitev skupnosti upravičencev portfelja ali za oceno možnih odcepljenih podjetij ali potencialnih inovacij, ki oblikujejo trg. 3.   Če je potrebno za doseganje ciljev, se lahko razpisi omejijo na razvoj dodatnih dejavnosti ali vključevanje dodatnih partnerjev v obstoječe ukrepe. 3.   Če je potrebno za doseganje ciljev, se lahko razpisi omejijo na razvoj dodatnih dejavnosti ali vključevanje dodatnih partnerjev v obstoječe ukrepe. 4.   Razpis za zbiranje predlogov ni potreben za usklajevalne in podporne ukrepe ali ukrepe sofinanciranja programa, ki: 4.   Razpis za zbiranje predlogov ni potreben za usklajevalne in podporne ukrepe ali ukrepe sofinanciranja programa, ki: (a)  naj bi jih izvajalo Skupno raziskovalno središče ali pravni subjekti, ki so določeni v programu dela, in (a)  naj bi jih izvajalo Skupno raziskovalno središče ali pravni subjekti, ki so določeni v programu dela, in (b)  ne spadajo v področje razpisa za zbiranje predlogov. (b)  ne spadajo v področje razpisa za zbiranje predlogov. 5.   S programom dela se določijo razpisi, v katerih se podeli „pečat odličnosti“. Na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti. 5.   S programom dela se določijo razpisi, v katerih se podeli „pečat odličnosti“. Na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti. 5a.  Komisija lahko pri več razpisih ob prevelikem številu prijav uporabi dvostopenjski postopek ocenjevanja. Sprememba 81 Predlog uredbe Člen 21 Člen 21 Člen 21 Skupni razpisi Skupni razpisi Komisija ali organ financiranja lahko izda skupni razpis za zbiranje predlogov s: Komisija ali organ financiranja lahko izda skupni razpis za zbiranje predlogov s: (a)  tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami; (a)  tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami; (b)  mednarodnimi organizacijami; (b)  mednarodnimi organizacijami; (c)  nepridobitnimi pravnimi subjekti. (c)  nepridobitnimi pravnimi subjekti. V primeru skupnega razpisa se določijo postopki za izbiranje in ocenjevanje predlogov. Postopki vključujejo uravnoteženo skupino strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stranka. V primeru skupnega razpisa konzorciji, ki se prijavljajo, izpolnjujejo zahteve iz člena 18 te uredbe, in določijo se postopki za izbiranje in ocenjevanje predlogov. Postopki vključujejo uravnoteženo skupino strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stranka. Sprememba 82 Predlog uredbe Člen 22 Člen 22 Člen 22 Predkomercialno naročanje in naročanje inovativnih rešitev Predkomercialno naročanje in naročanje inovativnih rešitev 1.  Ukrepi lahko zajemajo ali imajo za glavni cilj predkomercialno naročanje ali javno naročanje inovativnih rešitev, izvedejo pa jih upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU31 , 2014/25/EU32 in 2009/81/ES33 . 1.  Ukrepi lahko zajemajo ali imajo za glavni cilj predkomercialno naročanje ali javno naročanje inovativnih rešitev, izvedejo pa jih upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU31 , 2014/25/EU32 in 2009/81/ES33 . 2.  Pri postopkih naročanja: 2.  Pri postopkih naročanja: (a)  se upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja, dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti ter pravila o konkurenci; (a)  se upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja, dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti ter pravila o konkurenci; (b)  se lahko za predkomercialna naročila določijo posebni pogoji, na primer, da je kraj izvajanja naročenih dejavnosti omejen na ozemlje držav članic in pridruženih držav; (b)  se lahko za predkomercialna naročila uporabljajo poenostavljeni in/ali pospešeni postopki ter določijo posebni pogoji, na primer, da je kraj izvajanja naročenih dejavnosti omejen na ozemlje držav članic in pridruženih držav; (c)  se lahko dovoli oddaja več naročil v istem postopku (več virov); ter (c)  se lahko dovoli oddaja več naročil v istem postopku (več virov); ter (d)  se zagotovi oddaja naročil ponudniku ali ponudnikom, ki ponudijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, in hkrati preprečijo navzkrižje interesov. (d)  se zagotovi oddaja naročil ponudniku ali ponudnikom, ki ponudijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, in hkrati preprečijo navzkrižje interesov. 3.  Izvajalec, ki ustvarja rezultate v predkomercialnem naročanju, je lastnik vsaj pripadajočih pravic intelektualne lastnine. Javni naročniki imajo vsaj pravice do brezplačnega dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da podelijo ali od sodelujočega izvajalca zahtevajo, da podeli tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov za javnega naročnika pod poštenimi in razumnimi pogoji, brez pravice do podlicence. Če izvajalec rezultatov ne izkoristi komercialno v določenem roku po predkomercialnem naročilu, ki je določen v pogodbi, lahko javni naročniki od njega zahtevajo, da morebitno lastništvo rezultatov prenese na javne naročnike. 3.  Izvajalec, ki ustvarja rezultate v predkomercialnem naročanju, je lastnik vsaj pripadajočih pravic intelektualne lastnine. Javni naročniki imajo pravice do brezplačnega dostopa do rezultatov za lastno uporabo. Če izvajalec rezultatov ne izkoristi komercialno v določenem roku po predkomercialnem naročilu, ki je določen v pogodbi, se javni naročniki z izvajalcem posvetujejo in raziščejo razloge za to. Po tem posvetovanju lahko javni naročnik od izvajalca zahteva, da morebitno lastništvo rezultatov prenese nanj. 3a.  V pogodbe v zvezi z javnim naročanjem inovativnih rešitev se lahko vključijo posebne določbe o lastništvu, pravicah dostopa in podeljevanju licence. __________________ __________________ 31 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). 31 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). 32 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243). 32 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243). 33 Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76). 33 Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76). Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 23 Člen 23 črtano Kumulativno financiranje Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če se s prispevki ne krijejo isti stroški. Za vsak prispevek programa Unije k ukrepu se uporabljajo pravila zadevnega programa. Kumulativno financiranje ukrepa ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so določeni pogoji za podporo. Sprememba 84 Predlog uredbe Člen 24 – naslov Merila za izbor Finančna sposobnost vložnikov Sprememba 85 Predlog uredbe Člen 25 Člen 25 Člen 25 Merila za dodelitev Merila za izbor in dodelitev 1.  Predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev: 1.  Predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev: (a)  odličnost; (a)  odličnost; (b)  vpliv; (b)  vpliv; (c)  kakovost in učinkovitost izvajanja. (c)  kakovost in učinkovitost izvajanja. 2.  Za predloge raziskovalnih ukrepov Evropskega raziskovalnega sveta na področjih pionirskih raziskav se uporablja samo merilo iz točke (a) odstavka 1. 2.  Za predloge raziskovalnih ukrepov Evropskega raziskovalnega sveta na področjih pionirskih raziskav se uporablja samo merilo iz točke (a) odstavka 1. Samo v primerih, ko je uvrstitev dveh ali več odličnih projektov enaka, se za razlikovanje med njimi uporabijo merila iz točk (b) ali (c) odstavka 1. 3.  V programu dela se določijo dodatne podrobnosti za uporabo meril za dodelitev iz odstavka 1, lahko se navedejo tudi uteži in mejne vrednosti. 3.  V programu dela se določijo dodatne podrobnosti za uporabo meril za dodelitev iz odstavka 1, vključno z morebitnimi utežmi, mejnimi vrednostmi in pravili za obravnavo enako uvrščenih predlogov, pri čemer se upoštevajo cilji razpisa za zbiranje predlogov. Pogoji za obravnavanje enako uvrščenih predlogov lahko med drugim vključujejo naslednja merila: MSP, spol, sodelujoči iz širitvenih držav; 3a.  Komisija upošteva možnost dvostopenjskega postopka predložitve, kadar je mogoče, pa se lahko na prvi stopnji ocenjevanja anonimizirani predlogi ocenijo na podlagi meril za dodelitev iz odstavka 1. Sprememba 86 Predlog uredbe Člen 26 Člen 26 Člen 26 Ocenjevanje Ocenjevanje 1.  Predloge oceni odbor za ocenjevanje, ki je lahko: 1.  Predloge oceni odbor za ocenjevanje, ki je: –  v celoti ali delno sestavljen iz neodvisnih zunanjih strokovnjakov, –  sestavljen iz neodvisnih zunanjih strokovnjakov. –  sestavljen iz predstavnikov institucij ali organov Unije, kot je navedeno v členu 150 finančne uredbe. V primeru EIC in nalog lahko odbor za ocenjevanje vključuje tudi predstavnike institucij ali organov Unije, kot je določeno v členu 150 finančne uredbe. Odboru za ocenjevanje lahko pomagajo neodvisni strokovnjaki. Odboru za ocenjevanje lahko pomagajo neodvisni strokovnjaki. 2.  Odbor za ocenjevanje po potrebi določi vrstni red predlogov, ki so presegli veljavne mejne vrednosti, v skladu z: 2.  Odbor za ocenjevanje po potrebi določi vrstni red predlogov, ki so presegli veljavne mejne vrednosti, v skladu z: –  rezultati ocenjevanja, –  rezultati ocenjevanja, –  njihovim prispevkom k doseganju posebnih ciljev politike, vključno s sestavo skladnega portfelja projektov. –  njihovim prispevkom k doseganju posebnih ciljev politike, vključno s sestavo skladnega portfelja projektov. Odbor za ocenjevanje lahko predlaga tudi kakršne koli bistvene spremembe predlogov, če je to potrebno za skladnost portfelja. Odbor za ocenjevanje lahko le izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih predlaga spremembe predlogov, če je to potrebno za skladnost portfelja. 2a.  Pri postopku ocenjevanja se preprečujeta navzkrižje interesov in pristranskost zaradi ugleda. Zagotovi se preglednost glede meril za ocenjevanje in ocen predlogov. Sprememba 87 Predlog uredbe Člen 27 Člen 27 Člen 27 Postopek pregleda ocenjevanja Postopek pregleda ocenjevanja, poizvedbe in pritožbe 1.  Če vložnik meni, da veljavni postopek ocenjevanja za njegov predlog ni bil pravilno izveden, lahko zaprosi za pregled ocenjevanja. 1.  Če vložnik meni, da veljavni postopek ocenjevanja za njegov predlog ni bil pravilno izveden, lahko zaprosi za pregled ocenjevanja. 2.  Pregled ocenjevanja se uporablja le za postopkovne vidike ocenjevanja in ne za oceno utemeljenosti predloga. 2.  Pregled ocenjevanja se uporablja le za postopkovne vidike ocenjevanja in ne za oceno utemeljenosti predloga. 2a.  Zahtevek za pregled se nanaša na določen predlog in se vloži v 30 dneh od sporočitve rezultatov ocenjevanja. Odboru za pregled predsedujejo in ga sestavljajo predstavniki, ki niso sodelovali v razpisu za zbiranje predlogov. Odbor odloči, ali je treba predlog ponovno oceniti, oziroma potrdi prvotno oceno. To stori brez nepotrebnih zamud, da ne bi ogrozil možnosti, povezanih z izborom. 3.  Ocena pregleda ne odloži postopka izbire predlogov, ki niso predmet pregleda. 3.  Pregled ocenjevanja ne odloži postopka izbire predlogov, ki niso predmet pregleda. 3a.  Komisija zagotovi, da se vzpostavi postopek, ki ga lahko udeleženci programa Obzorje Evropa uporabijo za poizvedovanje ali vlaganje pritožb v zvezi s svojim sodelovanjem v programu. Informacije o tem, kako podati poizvedbe ali vložiti pritožbe, so objavljene na spletu. Sprememba 88 Predlog uredbe Člen 28 Člen 28 Člen 28 Čas do dodelitve Čas do dodelitve 1.  Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se uporabljajo naslednji roki: 1.   Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se uporabljajo naslednji roki: (a)  vse vložnike se o izidu ocenjevanja njihovih vlog obvesti najpozneje v petih mesecih od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov; (a)   vse vložnike se o izidu ocenjevanja njihovih vlog obvesti najpozneje v petih mesecih od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov; (b)  sporazum o nepovratnih sredstvih se podpiše z vložniki najpozneje osem mesecev od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov. (b)   sporazum o nepovratnih sredstvih se podpiše z vložniki najpozneje osem mesecev od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov. (ba)  sporazum o nepovratnih sredstvih v okviru pristopa Hitra pot do inovacij se podpiše z vložniki najpozneje šest mesecev od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov. Razpoložljivi čas za dodelitev sredstev ne vpliva na kakovost ocene. 2.  V programu dela za EIC se lahko določijo tudi krajši roki. 2.   V programu dela za EIC se lahko določijo tudi krajši roki. 3.  Poleg izjem iz drugega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se lahko roki iz odstavka 1 podaljšajo za ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta, za ocenjevanje v več korakih, za naloge in kadar se ukrepi predložijo v presojo etičnosti ali varnostno oceno. 3.   Poleg izjem iz drugega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se lahko roki iz odstavka 1 podaljšajo za ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta, za ocenjevanje v več korakih, za naloge in kadar se ukrepi predložijo v presojo etičnosti ali varnostno oceno. Sprememba 89 Predlog uredbe Člen 29 Člen 29 Člen 29 Izvrševanje nepovratnih sredstev Izvrševanje nepovratnih sredstev 1.  Če upravičenec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem ukrepa, morajo te obveznosti izpolniti drugi upravičenci brez dodatnih finančnih sredstev Unije, razen če so izrecno oproščeni te obveznosti. Finančna odgovornost posameznega upravičenca je omejena na njegov lastni dolg, ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na mehanizem vzajemnega zavarovanja. 1.  Če upravičenec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem ukrepa, morajo te obveznosti izpolniti drugi upravičenci brez dodatnih finančnih sredstev Unije, razen če so izrecno oproščeni te obveznosti. Finančna odgovornost posameznega upravičenca je omejena na njegov lastni dolg, ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na mehanizem vzajemnega zavarovanja. 2.  V sporazumu o nepovratnih sredstvih se lahko določijo mejniki in z njimi povezani obroki predhodnega financiranja. Če mejniki niso doseženi, se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni ali prekine. 2.  V sporazumu o nepovratnih sredstvih se lahko določijo mejniki in z njimi povezani obroki predhodnega financiranja. Če mejniki niso doseženi, se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni, če se ne ugotovi noben popravni ukrep, ali prekine na podlagi ocene neodvisnih strokovnjakov. 3.  Ukrep se lahko prekine tudi, če pričakovani rezultati za Unijo niso več pomembni iz znanstvenih, tehnoloških ali gospodarskih razlogov, v primeru EIC in nalog pa tudi, če niso več pomembni kot del portfelja ukrepov. 3.  Ukrep se lahko prekine tudi, če pričakovani rezultati in/ali mejniki za Unijo in upravičence niso več pomembni iz znanstvenih, tehnoloških ali gospodarskih razlogov, v primeru EIC in nalog pa tudi, če niso več pomembni kot del portfelja ukrepov. Preden se Komisija odloči za prekinitev ukrepa, opravi postopek, v katerega vključi koordinatorja ukrepa in po potrebi zunanje strokovnjake. Sprememba 90 Predlog uredbe Člen 30 Člen 30 Člen 30 Stopnje financiranja Stopnje financiranja 1.  Za vse dejavnosti, ki se financirajo, se uporablja enotna stopnja financiranja za posamezni ukrep. Najvišja stopnja se določi v programu dela. 1.  Za vse dejavnosti, ki se financirajo, se uporablja enotna stopnja financiranja za posamezni ukrep. Najvišja stopnja financiranja za posamezni ukrep se določi v programu dela. 2.  Program lahko povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, razen za: 2.  Program lahko povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, razen za: (a)  ukrepe na področju inovacij: do 70 % skupnih upravičenih stroškov, razen za neprofitne pravne subjekte, katerim lahko Program povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov; (a)  ukrepe na področju inovacij: do 70 % skupnih upravičenih stroškov, razen za neprofitne pravne subjekte, katerim lahko Program povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov; (b)  ukrepe sofinanciranja programa: najmanj 30 % skupnih upravičenih stroškov, v ugotovljenih in ustrezno utemeljenih primerih pa do 70 %. (b)  ukrepe sofinanciranja programa: najmanj 30 % skupnih upravičenih stroškov, v ugotovljenih in ustrezno utemeljenih primerih pa do 70 %. 3.  Stopnje financiranja iz tega člena se uporabljajo tudi za ukrepe, za katere je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, financiranje na enoto ali pavšalni znesek. 3.  Stopnje financiranja iz tega člena se uporabljajo tudi za ukrepe, za katere je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, financiranje na enoto ali pavšalni znesek. Sprememba 91 Predlog uredbe Člen 31 Člen 31 Člen 31 Posredni stroški Posredni stroški 1.  Posredni upravičeni stroški se določijo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, finančne podpore tretjim osebam ter vseh stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ki vključujejo posredne stroške. 1.  Posredni upravičeni stroški se določijo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, finančne podpore tretjim osebam ter vseh stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ki vključujejo posredne stroške. Kjer je primerno, se posredni stroški, vključeni v stroške na enoto ali pavšalne zneske, izračunajo z uporabo pavšalne stopnje iz odstavka 1, razen pri stroških na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev, ki se izračunajo na podlagi dejanskih stroškov v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca. Kjer je primerno, se posredni stroški, vključeni v stroške na enoto ali pavšalne zneske, izračunajo z uporabo pavšalne stopnje iz odstavka 1, razen pri stroških na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev, ki se izračunajo na podlagi dejanskih stroškov v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca in tako, da se lahko vzpostavi ključ za dodelitev sredstev. 2.  Vendar se lahko posredni stroški, če je to določeno v programu dela, prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto. 2.  Vendar se lahko posredni stroški, če je to določeno v programu dela, prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto. Sprememba 92 Predlog uredbe Člen 32 Člen 32 Člen 32 Upravičeni stroški Upravičeni stroški 1.  Poleg meril iz člena 197 finančne uredbe so za upravičence s prejemki na podlagi projekta stroški osebja upravičeni do višine prejemkov, ki jih oseba prejme za delo v podobnih projektih, financiranih iz nacionalnih programov. 1.  Poleg meril iz člena 197 finančne uredbe so za upravičence s prejemki na podlagi projekta stroški osebja upravičeni do višine prejemkov, ki jih oseba prejme za delo v podobnih projektih, financiranih iz nacionalnih programov. V času trajanja tega programa je v državah članicah, upravičenih do širitvenih ukrepov, osebje upravičeno do plačila, ki predstavlja 1,25-kratnik nacionalne urne postavke, ki se uporablja za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, financirane iz nacionalnih programov. Prejemki na podlagi projekta pomenijo prejemke, ki so povezani s sodelovanjem osebe v projektih, so del običajne prakse upravičenca glede prejemkov in se izplačujejo dosledno. Prejemki na podlagi projekta pomenijo prejemke, ki so povezani s sodelovanjem osebe v projektih, so del običajne prakse upravičenca glede prejemkov in se izplačujejo dosledno. 2.  Z odstopanjem od člena 190(1) finančne uredbe se stroški sredstev, ki jih zagotovijo tretje osebe v obliki prispevkov v naravi, štejejo za upravičene do višine neposrednih upravičenih stroškov tretje osebe. 2.  Z odstopanjem od člena 190(1) finančne uredbe se stroški sredstev, ki jih zagotovijo tretje osebe v obliki prispevkov v naravi, štejejo za upravičene do višine neposrednih upravičenih stroškov tretje osebe. 3.  Z odstopanjem od člena 192 finančne uredbe se prihodki, ustvarjeni z izkoriščanjem rezultatov, ne obravnavajo kot prihodki ukrepa. 3.  Z odstopanjem od člena 192 finančne uredbe se prihodki, ustvarjeni z izkoriščanjem rezultatov, ne obravnavajo kot prihodki ukrepa. 3a.  Upravičenci lahko uporabljajo svoje običajne računovodske prakse za opredelitev in prijavo stroškov, ki nastanejo v zvezi z ukrepom. Komisija lahko določi omejeno število dodatnih pogojev za upravičenost, da zagotovi dobro upravljanje nepovratnih sredstev. Komisija ne zavrne računovodskih praks, katerih rezultati se ne razlikujejo od njenih in ki zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije. 4.  Z odstopanjem od člena 203(4) finančne uredbe je treba ob plačilu preostalega zneska obvezno priložiti potrdilo o računovodskih izkazih, če je znesek, ki je bili prijavljen kot dejanski stroški in stroški na enoto ter izračunan v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva, 325 000 EUR ali več. 4.  Z odstopanjem od člena 203(4) finančne uredbe je treba ob plačilu preostalega zneska obvezno priložiti potrdilo o računovodskih izkazih, če je znesek, ki je bili prijavljen kot dejanski stroški in stroški na enoto ter izračunan v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva, 325 000 EUR ali več. Potrdila o računovodskih izkazih lahko izda pristojni in neodvisni javni uslužbenec, ki ga ustrezni nacionalni organi pooblastijo za revizijski pregled upravičenca, ali neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES. 4a.  Z odstopanjem od člena 186(1) finančne uredbe se za ukrepe usposabljanja in mobilnosti v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie (MSCA) in izključno v primeru materinskega ali starševskega dopusta v času trajanja nepovratnih sredstev najvišji znesek teh poveča za nadomestila, do katerih je raziskovalec v tem primeru upravičen. 4b.  Stroški, ki nastanejo zaradi odgovornega upravljanja raziskovalnih podatkov v skladu z načeli, da je podatke možno najti, da so dostopni in interoperabilni ter da jih je možno ponovno uporabiti (FAIR), so upravičeni. Sprememba 93 Predlog uredbe Člen 33 Člen 33 Člen 33 Mehanizem vzajemnega zavarovanja Mehanizem vzajemnega zavarovanja 1.  S to uredbo se ustanovi mehanizem vzajemnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki nadomesti in nasledi sklad, ustanovljen v skladu s členom 38 Uredbe (ES) št. 1290/2013. Mehanizem krije tveganja, povezana z neizterjavo zneskov, ki jih dolgujejo upravičenci: 1.  S to uredbo se ustanovi mehanizem vzajemnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki nadomesti in nasledi sklad, ustanovljen v skladu s členom 38 Uredbe (ES) št. 1290/2013. Mehanizem krije tveganja, povezana z neizterjavo zneskov, ki jih dolgujejo upravičenci: (a)  Komisiji v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES, (a)  Komisiji v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES, (b)  Komisiji in organom Unije v okviru programa „Obzorje 2020“, (b)  Komisiji in organom Unije v okviru programa „Obzorje 2020“, (c)  Komisiji in organom financiranja v okviru Programa. (c)  Komisiji in organom financiranja v okviru Programa. Kritje tveganja v zvezi z organi financiranja iz točke (c) prvega pododstavka se lahko opravi preko sistema posrednega kritja, določenega v veljavnem sporazumu, in ob upoštevanju narave organa financiranja. Kritje tveganja v zvezi z organi financiranja iz točke (c) prvega pododstavka se lahko opravi preko sistema posrednega kritja, določenega v veljavnem sporazumu, in ob upoštevanju narave organa financiranja. 2.  Mehanizem upravlja Unija, zastopa pa jo Komisija, ki deluje kot pooblaščenka. Komisija določi posebna pravila za delovanje sklada. 2.  Mehanizem upravlja Unija, zastopa pa jo Komisija, ki deluje kot pooblaščenka. Komisija določi posebna pravila za delovanje sklada. 3.  Upravičenci prispevajo za ukrep 5 % finančnih sredstev Unije. Na podlagi rednih ocenjevanj lahko Komisija ta prispevek poveča do 8 % ali zmanjša pod 5 %. Prispevek upravičencev v mehanizem se lahko poravna iz začetnega predhodnega financiranja in vplača v sklad v imenu upravičencev. 3.  Upravičenci prispevajo za ukrep 5 % finančnih sredstev Unije. Na podlagi preglednih letnih ocenjevanj lahko Komisija ta prispevek poveča do 8 % ali zmanjša pod 5 %. Prispevek upravičencev v mehanizem se lahko poravna iz začetnega predhodnega financiranja in vplača v sklad v imenu upravičencev. 4.  Prispevek upravičencev se povrne ob plačilu preostalega zneska. 4.  Prispevek upravičencev se povrne ob plačilu preostalega zneska. 5.  Vsi finančni prihodki, ki jih ustvari mehanizem, se pripišejo mehanizmu. Če prihodki ne zadoščajo, mehanizem ne posreduje, Komisija ali organ financiranja pa vse dolgovane zneske izterja neposredno od upravičencev ali tretjih oseb. 5.  Vsi finančni prihodki, ki jih ustvari mehanizem, se pripišejo mehanizmu. Če prihodki ne zadoščajo, mehanizem ne posreduje, Komisija ali organ financiranja pa vse dolgovane zneske izterja neposredno od upravičencev ali tretjih oseb. 6.  Izterjani zneski so prihodek, ki se v smislu člena 21(4) finančne uredbe pripiše mehanizmu. Po izvršitvi vseh nepovratnih sredstev, katerih tveganje neposredno ali posredno krije mehanizem, Komisija izterja vse neporavnane zneske in jih vključi v proračun Unije na podlagi sklepov zakonodajnega organa. 6.  Izterjani zneski so prihodek, ki se v smislu člena 21(4) finančne uredbe pripiše mehanizmu. Po izvršitvi vseh nepovratnih sredstev, katerih tveganje neposredno ali posredno krije mehanizem, Komisija izterja vse neporavnane zneske in jih vključi v proračun Unije. 7.  Mehanizem je lahko odprt za upravičence katerega koli drugega programa Unije z neposrednim upravljanjem. Komisija sprejme načine za sodelovanje upravičencev drugih programov. 7.  Mehanizem se lahko razširi na upravičence katerega koli drugega programa Unije z neposrednim upravljanjem. Komisija sprejme načine za sodelovanje upravičencev drugih programov. Sprememba 94 Predlog uredbe Člen 34 Člen 34 Člen 34 Lastništvo in zaščita Lastništvo in zaščita 1.  Upravičenci so lastniki rezultatov, ki jih ustvarijo. Upravičenci poskrbijo, da se morebitne pravice njihovih zaposlenih ali drugih strank v zvezi z rezultati lahko uresničujejo na način, ki je združljiv z obveznostmi upravičencev v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. 1.  Upravičenci so lastniki rezultatov, ki jih ustvarijo. Upravičenci poskrbijo, da se morebitne pravice njihovih zaposlenih ali drugih strank v zvezi z rezultati lahko uresničujejo na način, ki je združljiv z obveznostmi upravičencev v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Rezultati so v skupni lasti dveh ali več upravičencev, če: Rezultati so v skupni lasti dveh ali več upravičencev, če: (a)  so jih ustvarili skupaj; ter (a)  so jih ustvarili skupaj ter (b)  ni mogoče: (b)  ni mogoče: (i)  določiti zadevnega prispevka posameznega upravičenca (i)  določiti zadevnega prispevka posameznega upravičenca or ali (ii)  ločiti rezultatov pri vlogi za zaščito, pridobitvi in ohranjanju zaščite. (ii)  ločiti rezultatov pri vlogi za zaščito, pridobitvi in ohranjanju zaščite. Skupni lastniki se pisno dogovorijo o dodelitvi in pogojih uveljavljanja skupnega lastništva. Če ni dogovorjeno drugače, lahko vsak skupni lastnik podeli tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov, ki so v skupni lasti (brez pravice do podeljevanja podlicenc), če druge skupne lastnike o tem vnaprej obvesti ter jim zagotovi pošteno in razumno nadomestilo. Skupni lastniki se lahko pisno dogovorijo, da bodo namesto skupnega lastništva uporabili drugačno ureditev. Skupni lastniki se pisno dogovorijo o dodelitvi in pogojih uveljavljanja skupnega lastništva. Če v konzorcijskem sporazumu in/ali v sporazumu o skupnem lastništvu ni dogovorjeno drugače, lahko vsak skupni lastnik podeli tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov, ki so v skupni lasti (brez pravice do podeljevanja podlicenc), če druge skupne lastnike o tem vnaprej obvesti ter jim zagotovi pošteno in razumno nadomestilo. Skupni lastniki se lahko pisno dogovorijo, da bodo namesto skupnega lastništva uporabili drugačno ureditev. 2.  Upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, ustrezno zaščitijo svoje rezultate, če je zaščita možna in upravičena, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno z možnostmi za komercialno izkoriščanje. Pri odločanju o zaščiti upravičenci upoštevajo tudi legitimne interese drugih upravičencev v ukrepu. 2.  Upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, ustrezno zaščitijo svoje rezultate, če je zaščita možna in upravičena, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno z možnostmi za komercialno izkoriščanje, in drugih legitimnih interesov, kot so pravila o varstvu podatkov, zasebnost, pravice intelektualne lastnine in varnostna pravila, v povezavi s svetovno gospodarsko konkurenčnostjo Unije. Pri odločanju o zaščiti upravičenci upoštevajo tudi legitimne interese drugih upravičencev v ukrepu. Sprememba 95 Predlog uredbe Člen 35 Člen 35 Člen 35 Izkoriščanje in razširjanje rezultatov Izkoriščanje in razširjanje rezultatov 1.  Upravičenci, ki so prejeli sredstva Unije, si čim bolj prizadevajo za izkoriščanje svojih rezultatov, zlasti v Uniji. Rezultate lahko izkoriščajo neposredno upravičenci ali pa izkoriščanje poteka posredno, predvsem s prenosom rezultatov in podeljevanjem licenc za rezultate v skladu s členom 36. 1.  Upravičenci, ki so prejeli sredstva Unije, si čim bolj prizadevajo za izkoriščanje svojih rezultatov, še posebej v Uniji. Rezultate lahko izkoriščajo neposredno upravičenci ali pa izkoriščanje poteka posredno, predvsem s prenosom rezultatov in podeljevanjem licenc za rezultate v skladu s členom 36. V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede izkoriščanja. V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede izkoriščanja. Če se kljub upravičenčevim prizadevanjem za neposredno ali posredno izkoriščanje svojih rezultatov rezultati ne izkoristijo v obdobju, ki je določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih, upravičenec uporabi ustrezno spletno platformo, ki je navedena v sporazumu o nepovratnih sredstvih, da poišče osebe, ki so zainteresirane za izkoriščanje teh rezultatov. Če je to upravičeno na podlagi zahtevka upravičenca, se ta zahteva lahko opusti. Če se kljub upravičenčevim prizadevanjem za neposredno ali posredno izkoriščanje svojih rezultatov rezultati ne izkoristijo v obdobju, ki je določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih in opisano v načrtu za razširjanje in izkoriščanje rezultatov, se lahko po dogovoru z upravičenci dejavnosti izkoriščanja prenesejo na drugo stranko. Če je to upravičeno na podlagi zahtevka upravičenca, se ta zahteva lahko opusti. 2.  Upravičenci razširijo svoje rezultate čim prej, ob upoštevanju omejitev zaradi zaščite intelektualne lastnine, pravil o varnosti ali legitimnih interesov. 2.  Upravičenci razširijo svoje rezultate čim prej in v odprtem formatu, ob upoštevanju omejitev zaradi zaščite intelektualne lastnine, pravil o varnosti ali legitimnih interesov. V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede razširjanja rezultatov. V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede razširjanja rezultatov , pri čemer se zaščitijo gospodarski in znanstveni interesi Unije. 3.  Upravičenci zagotovijo, da za znanstvene publikacije velja prost dostop v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Upravičenci zlasti poskrbijo, da sami ali avtorji ohranijo zadostne pravice intelektualne lastnine, da lahko izpolnijo zahteve glede prostega dostopa. 3.  Upravičenci zagotovijo, da za znanstvene publikacije velja prost dostop v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Upravičenci zlasti poskrbijo, da sami ali avtorji ohranijo zadostne pravice intelektualne lastnine, da lahko izpolnijo zahteve FAIR glede prostega dostopa. Prost dostop do raziskovalnih podatkov je splošno pravilo v okviru pogojev, določenih v sporazumu o nepovratnih sredstvih, vendar veljajo utemeljene izjeme, ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev in vseh drugih omejitev, kot so pravila o varstvu podatkov, varnostni predpisi ali pravice intelektualne lastnine. V zvezi z razširjanjem raziskovalnih podatkov sporazum o nepovratnih sredstvih v okviru odprtega dostopa FAIR do raziskovalnih podatkov in njihovega ohranjanja določa pogoje, pod katerimi se zagotovi pravičen dostop do teh podatkov, ter zagotovijo možnosti izvzetja v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“. Veljajo utemeljene izjeme, ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev in vseh drugih omejitev, kot so pravila o varstvu podatkov, zasebnost, zaupnost, varnostni predpisi, poslovne skrivnosti, legitimni poslovni interesi ali pravice intelektualne lastnine ali zunanja konkurenčnost Unije. V programu dela se lahko določijo dodatne obveznosti za upoštevanje praks odprte znanosti. V programu dela se lahko določijo dodatne spodbude za upoštevanje praks odprte znanosti. 4.  Upravičenci upravljajo vse raziskovalne podatke v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih, in pripravijo načrt upravljanja podatkov. 4.  Upravičenci upravljajo vse raziskovalne podatke, ki nastanejo v okviru dejavnosti Obzorje Evropa, v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih, in pripravijo načrt upravljanja podatkov. V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti za uporabo evropskega oblaka odprte znanosti za shranjevanje raziskovalnih podatkov in zagotavljanje dostopa do njih. V programu dela se lahko nadalje spodbuja uporaba evropskega oblaka odprte znanosti za shranjevanje raziskovalnih podatkov in zagotavljanje dostopa do njih. 5.  Upravičenci, ki nameravajo razširjati svoje rezultate, o tem vnaprej obvestijo druge upravičence v ukrepu. Vsak drugi upravičenec lahko temu nasprotuje, če lahko dokaže, da bi nameravano razširjanje rezultatov znatno škodilo njegovim legitimnim interesom v zvezi z rezultati ali obstoječim znanjem. V takšnih primerih se rezultati ne smejo razširjati, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh legitimnih interesov. 5.  Upravičenci, ki nameravajo razširjati svoje rezultate, o tem vnaprej obvestijo druge upravičence v ukrepu. Vsak drugi upravičenec lahko temu nasprotuje, če lahko dokaže, da bi nameravano razširjanje rezultatov znatno škodilo njegovim legitimnim interesom v zvezi z rezultati ali obstoječim znanjem. V takšnih primerih se rezultati ne smejo razširjati, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh legitimnih interesov. 6.  Če ni drugače določeno v programu dela, morajo predlogi vključevati načrt za izkoriščanje in razširjanje rezultatov. Če načrtovano izkoriščanje rezultatov vključuje razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali procesa ali ustvarjanje in opravljanje storitve, ta načrt vsebuje strategijo za takšno izkoriščanje. Če načrt predvideva izkoriščanje predvsem v nepridruženih tretjih državah, pravni subjekti pojasnijo, zakaj je takšno izkoriščanje kljub temu v interesu Unije. 6.  Če ni drugače določeno v programu dela, morajo predlogi vključevati načrt za izkoriščanje in razširjanje rezultatov. Če načrtovano izkoriščanje rezultatov vključuje razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali procesa ali ustvarjanje in opravljanje storitve, ta načrt vsebuje strategijo za takšno izkoriščanje. Če načrt predvideva izkoriščanje predvsem v nepridruženih tretjih državah, pravni subjekti upravičijo, zakaj je takšno izkoriščanje kljub temu v interesu Unije. Upravičenci načrt med trajanjem in po koncu ukrepa oblikujejo še naprej. Upravičenci lahko načrt med trajanjem in po koncu ukrepa oblikujejo še naprej, tudi prek sodelovanja javnosti in znanstvenega izobraževanja. 7.  Upravičenci za potrebe spremljanja in razširjanja rezultatov, ki ju izvaja Komisija ali organ financiranja, zagotovijo vse zahtevane informacije v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem svojih rezultatov. Ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev se te informacije javno objavijo. 7.  Upravičenci za potrebe spremljanja in razširjanja rezultatov, ki ju izvaja Komisija ali organ financiranja, zagotovijo vse potrebne zahtevane informacije v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem svojih rezultatov v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih. Ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev se te informacije javno objavijo. Sprememba 96 Predlog uredbe Člen 36 Člen 36 Člen 36 Prenos in podelitev licenc Prenos in podelitev licenc 1.  Upravičenci lahko prenesejo lastništvo svojih rezultatov. Zagotovijo, da njihove obveznosti veljajo tudi za novega lastnika in da mora slednji te obveznosti prenesti naprej pri vsakem naslednjem prenosu lastništva. 1.  Upravičenci lahko prenesejo lastništvo svojih rezultatov. Zagotovijo, da njihove obveznosti veljajo tudi za novega lastnika in da mora slednji te obveznosti prenesti naprej pri vsakem naslednjem prenosu lastništva. 2.  Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe ali če ni izvedljivo v skladu z veljavno zakonodajo, upravičenci, ki nameravajo prenesti lastništvo rezultatov, o tem vnaprej obvestijo vsakega drugega upravičenca, ki ima še vedno pravico dostopa do rezultatov. Obvestilo mora vsebovati dovolj informacij o novem lastniku, da lahko upravičenec oceni posledice prenosa na svoje pravice do dostopa. 2.  Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe in njihove pridružene subjekte ali če ni izvedljivo v skladu z veljavno zakonodajo, upravičenci, ki nameravajo prenesti lastništvo rezultatov, o tem vnaprej obvestijo vsakega drugega upravičenca, ki ima še vedno pravico dostopa do rezultatov. Obvestilo mora vsebovati dovolj informacij o novem lastniku, da lahko upravičenec oceni posledice prenosa na svoje pravice do dostopa. Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe, lahko upravičenec nasprotuje prenosu, če lahko dokaže, da bi prenos škodil uveljavljanju njegovih pravic do dostopa. V tem primeru prenos lastništva ni mogoč, dokler zadevni upravičenci ne dosežejo dogovora. Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe in njihove pridružene subjekte, lahko upravičenec nasprotuje prenosu, če lahko dokaže, da bi prenos škodil uveljavljanju njegovih pravic do dostopa. V tem primeru prenos lastništva ni mogoč, dokler zadevni upravičenci ne dosežejo dogovora. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki. 3.  Upravičenci lahko podelijo licenco za svoje rezultate ali kako drugače podelijo pravico do izkoriščanja rezultatov, če to ne vpliva na izpolnjevanje njihovih obveznosti. 3.  Upravičenci lahko podelijo licenco za svoje rezultate ali kako drugače podelijo pravico do izkoriščanja rezultatov, če to ne vpliva na izpolnjevanje njihovih obveznosti. 4.  Če je to utemeljeno, se v sporazumu o nepovratnih sredstvih določi pravica do nasprotovanja prenosu lastništva rezultatov ali podelitvi izključne licence v zvezi z rezultati, če: 4.  Če je to utemeljeno, se v sporazumu o nepovratnih sredstvih določi pravica Komisije do nasprotovanja prenosu lastništva rezultatov ali podelitvi izključne licence v zvezi z rezultati, če: (a)  so upravičenci, ki ustvarjajo rezultate, prejeli finančna sredstva Unije; (a)  so upravičenci, ki ustvarjajo rezultate, prejeli finančna sredstva Unije; (b)  gre za prenos lastništva ali podelitev licence pravnemu subjektu s sedežem v tretji državi ter (b)  gre za prenos lastništva ali podelitev licence pravnemu subjektu s sedežem v tretji državi ter (c)  prenos lastništva ali podelitev licence ni v skladu z interesi Unije. (c)  prenos lastništva ali podelitev licence ni v skladu z interesi Unije. Spodbujajo se pogodbe o prenosu tehnologije. Če velja pravica do ugovora, upravičenec to sporoči vnaprej. Pravica do ugovora v zvezi s prenosi ali podelitvami posebej določenim pravnim subjektom se lahko opusti v pisni obliki, če so vzpostavljeni ukrepi za zaščito interesov Unije. Če velja pravica do ugovora, upravičenec to sporoči vnaprej. Pravica do ugovora v zvezi s prenosi ali podelitvami posebej določenim pravnim subjektom se lahko opusti v pisni obliki, če so vzpostavljeni ukrepi za zaščito interesov Unije. Sprememba 97 Predlog uredbe Člen 37 Člen 37 Člen 37 Pravice do dostopa Pravice do dostopa 1.  Uporabljajo se naslednja načela glede pravic do dostopa: 1.  Uporabljajo se naslednja načela glede pravic do dostopa: (a)  zahteva za uveljavljanje pravic dostopa ali vsaka opustitev pravic do dostopa se poda pisno; (a)  zahteva za uveljavljanje pravic dostopa ali vsaka opustitev pravic do dostopa se poda pisno; (b)  če ni drugače dogovorjeno z dajalcem licence, pravice do dostopa ne zajemajo pravice do dajanja podlicence; (b)  če ni drugače dogovorjeno z dajalcem licence, pravice do dostopa ne zajemajo pravice do dajanja podlicence; (c)  upravičenci se pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih medsebojno obvestijo o morebitnih omejitvah dostopa do obstoječega znanja; (c)  upravičenci se pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih medsebojno obvestijo o morebitnih omejitvah dostopa do obstoječega znanja; (d)  če upravičenec ni več vključen v ukrep, to ne vpliva na njegovo obveznost, da dovoli dostop; (d)  če upravičenec ni več vključen v ukrep, to ne vpliva na njegovo obveznost, da dovoli dostop; (e)  če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti, se upravičenci lahko dogovorijo, da nima več pravice do dostopa. (e)  če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti, se upravičenci lahko dogovorijo, da nima več pravice do dostopa. 2.  Upravičenci dovolijo dostop do: 2.  Upravičenci dovolijo dostop do: (a)  svojih rezultatov brezplačno drugemu upravičencu v ukrepu, ki potrebuje dostop za izvajanje svojih nalog; (a)  svojih rezultatov brezplačno drugemu upravičencu v ukrepu, ki potrebuje dostop za izvajanje svojih nalog; (b)  svojega obstoječega znanja drugemu upravičencu v ukrepu, ki obstoječe znanje potrebuje za izvajanje svojih nalog, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c); dostop se dovoli brezplačno, če se upravičenci pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih niso dogovorili drugače; (b)  svojega obstoječega znanja drugemu upravičencu v ukrepu, ki obstoječe znanje potrebuje za izvajanje svojih nalog, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c); dostop se dovoli brezplačno, če se upravičenci pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih niso dogovorili drugače; (c)  svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja vsakemu drugemu upravičencu v ukrepu, ki dostop potrebuje za izkoriščanje lastnih rezultatov; dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor. (c)  svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja vsakemu drugemu upravičencu v ukrepu, ki dostop potrebuje za izkoriščanje lastnih rezultatov; dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor. (3)  Če se upravičenci ne dogovorijo drugače, dovolijo dostop do svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja tudi pravnemu subjektu, ki: 3.  Če se upravičenci ne dogovorijo drugače, dovolijo dostop do svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja tudi pravnemu subjektu, ki: (a)  ima sedež v državi članici ali pridruženi državi; (a)  ima sedež v državi članici ali pridruženi državi; (b)  je pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega upravičenca ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot ta upravičenec ali neposredno ali posredno nadzoruje tega upravičenca; ter (b)  je pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega upravičenca ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot ta upravičenec ali neposredno ali posredno nadzoruje tega upravičenca; ter (c)  potrebuje dostop za izkoriščanje rezultatov tega upravičenca. (c)  potrebuje dostop za izkoriščanje rezultatov tega upravičenca. Dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor. Dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor. 4.  Če se upravičenci ne dogovorijo o drugačnem roku, se zahteva za dostop za namene izkoriščanja lahko poda največ eno leto po zaključku ukrepa. 4.  Če se upravičenci ne dogovorijo o drugačnem roku, se zahteva za dostop za namene izkoriščanja lahko poda največ eno leto po zaključku ukrepa. 5.  Upravičenci, ki so prejeli sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno institucijam Unije, organom, uradom ali agencijam za razvoj, izvajanje in spremljanje politik ali programov Unije. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo. 5.  Upravičenci, ki so prejeli sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno institucijam Unije, organom, uradom ali agencijam za razvoj, izvajanje in spremljanje politik ali programov Unije. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo, pri čemer se upoštevajo legitimni interesi upravičencev. Takšne pravice dostopa pa ne veljajo za obstoječe znanje udeležencev. Pri ukrepih v okviru sklopa „Vključujoča in varna družba“, področja „Zaščita in varnost“, upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno tudi nacionalnim organom držav članic za razvijanje, izvajanje in spremljanje njihovih politik ali programov na tem področju. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo in dovoli z dvostranskim dogovorom, ki opredeljuje posebne pogoje, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za načrtovane namene in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti. Države članice ter institucije, organi, uradi ali agencije Unije o takšnih zahtevah obvestijo vse države članice. Pri ukrepih v okviru sklopa „Varna družba“, področja „Zaščita in varnost“, upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno tudi nacionalnim organom držav članic za razvijanje, izvajanje in spremljanje njihovih politik ali programov na tem področju. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo in dovoli z dvostranskim dogovorom, ki opredeljuje posebne pogoje, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za načrtovane namene in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti. Države članice ter institucije, organi, uradi ali agencije Unije o takšnih zahtevah obvestijo vse države članice. 6.  V programu dela so lahko določene dodatne pravice do dostopa. 6.  V programu dela so lahko določene dodatne pravice do dostopa, kadar je to ustrezno. Sprememba 98 Predlog uredbe Člen 38 Člen 38 Člen 38 Posebne določbe o izkoriščanju in razširjanju Posebne določbe o izkoriščanju in razširjanju Posebna pravila v zvezi z lastništvom, izkoriščanjem in razširjanjem, prenosom in podeljevanjem licenc ter pravicami do dostopa se lahko uporabijo za ukrepe ERC, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ukrepe javnega naročanja inovativnih rešitev, ukrepe sofinanciranja programov ter usklajevalne in podporne ukrepe. Posebna pravila v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem, prenosom in podeljevanjem licenc ter pravicami do dostopa se lahko uporabijo za ukrepe ERC, ukrepe EIT, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ukrepe javnega naročanja inovativnih rešitev, ukrepe sofinanciranja programov ter usklajevalne in podporne ukrepe. Ta posebna pravila ne spreminjajo obveznosti glede prostega dostopa. Ta posebna pravila ne spreminjajo obveznosti in načel glede prostega dostopa, kot je določeno v členu 10. Sprememba 99 Predlog uredbe Člen 39 Člen 39 Člen 39 Nagrade Nagrade 1.  Nagrade v okviru programa se podeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom IX finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače. 1.  Nagrade v okviru programa se podeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom IX finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače. 2.  Na natečaju lahko sodelujejo vsi pravni subjekti, ne glede na kraj svojega sedeža, če ni v programu dela ali pravilih natečaja določeno drugače. 2.  Na natečaju lahko sodelujejo vsi pravni subjekti, ne glede na kraj svojega sedeža, če ni v programu dela ali pravilih natečaja določeno drugače. 3.  Komisija ali organ financiranja lahko organizira nagradne natečaje skupaj z: 3.  Komisija ali organ financiranja lahko organizira, kadar je to ustrezno, nagradne natečaje skupaj z: (a)  drugimi organi Unije; (a)  drugimi organi Unije; (b)  tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami; (b)  tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami; (c)  mednarodnimi organizacijami; ali (c)  mednarodnimi organizacijami; ali (d)  nepridobitnimi pravnimi subjekti. (d)  nepridobitnimi pravnimi subjekti. 4.  Program dela ali pravila natečaja lahko vsebujejo obveznosti v zvezi s komunikacijo ter izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov. 4.  Program dela ali pravila natečaja vsebujejo obveznosti v zvezi s komunikacijo, lastništvom, pravicami dostopa ter izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov, vključno z določbami o podeljevanju licence. Sprememba 100 Predlog uredbe Člen 42 Člen 42 Člen 42 Obzorje Evropa in kombinirano financiranje EIC Obzorje Evropa in kombinirano financiranje EIC 1.  Za nepovratna sredstva in vračljiv predujem, ki sta sestavina programa Obzorje Evropa ali kombiniranega financiranja, veljajo členi 30–33. 1.  Za nepovratna sredstva in vračljiv predujem, ki sta sestavina programa Obzorje Evropa ali kombiniranega financiranja, veljajo členi 30–33. 2.  Kombinirano financiranje EIC se izvaja v skladu s členom 43. Podpora v okviru kombiniranega financiranja EIC se dodeli, dokler je mogoče ukrep financirati kot operacijo mešanega financiranja ali operacijo financiranja in naložbe, za katero v celoti velja jamstvo EU v okviru InvestEU. Z odstopanjem od člena 209 finančne uredbe se ob dodelitvi kombiniranega financiranja EIC ne uporabljajo pogoji iz odstavka 2 in zlasti odstavkov (a) in (d). 2.  Kombinirano financiranje EIC se izvaja v skladu s členom 43. Podpora v okviru kombiniranega financiranja EIC se dodeli za tvegane projekte, dokler je mogoče ukrep financirati kot operacijo mešanega financiranja ali operacijo financiranja in naložbe, za katero v celoti velja jamstvo EU v okviru InvestEU. Z odstopanjem od člena 209 finančne uredbe se ob dodelitvi kombiniranega financiranja EIC ne uporabljajo pogoji iz odstavka 2 in zlasti odstavkov (a) in (d). 3.  Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa se lahko dodeli za sofinanciranje programa, kadar skupni program držav članic in pridruženih držav predvideva uvedbo finančnih instrumentov v podporo tretjim osebam. Taki ukrepi se ocenijo in izberejo v skladu s členi 19, 20, 23, 24, 25 in 26. Načini izvajanja kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa so skladni s členom 29, smiselno s členom 43(9) in dodatnimi pogoji, opredeljenimi v programu dela. 3.  Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa se lahko dodeli za sofinanciranje programa, kadar skupni program držav članic in pridruženih držav predvideva uvedbo finančnih instrumentov v podporo tretjim osebam. Taki ukrepi se ocenijo in izberejo v skladu s členi 11, 19, 20, 24, 25, 26, 42a in 43. Načini izvajanja kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa so skladni s členom 29, smiselno s členom 43(9) in dodatnimi ter utemeljenimi pogoji, opredeljenimi v programu dela. 4.  Vračila, skupaj z vrnjenimi predujmi, in prihodki od kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa in EIC se štejejo za notranje namenske prihodke v skladu s členom 21(3)(f) in členom 21(4) finančne uredbe. 4.  Vračila, skupaj z vrnjenimi predujmi, in prihodki od kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa in EIC se štejejo za notranje namenske prihodke v skladu s členom 21(3)(f) in členom 21(4) finančne uredbe. 5.  Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa in EIC se zagotovi na način, ki ne izkrivlja konkurence. 5.  Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa in EIC se zagotovi na način, ki spodbuja konkurenčnost Unije in hkrati preprečuje izkrivljanje konkurence. Sprememba 101 Predlog uredbe Člen 42 a (novo) Člen 42a Iskalec 1.  Iskalec zagotavlja nepovratna sredstva za zelo tvegane vrhunske projekte, ki so namenjeni razvoju strateške samostojnosti Unije v potencialno prebojne inovativne tehnologije prihodnosti in nove tržne priložnosti. Iskalec sprva podpira najzgodnejše faze znanstvenih in tehnoloških raziskav in razvoja, vključno s potrditvijo konceptov in prototipov za tehnološko validacijo. Iskalec se izvaja predvsem z razpisi za zbiranje predlogov od spodaj navzgor z letnimi presečnimi datumi in zagotavlja tudi konkurenčne izzive za razvoj ključnih strateških ciljev1a, ki zahtevajo visokotehnološke rešitve in prebojno razmišljanje. Združevanje izbranih projektov v tematsko ali ciljno naravnane portfelje bo omogočilo vzpostavitev kritične mase prizadevanj, tehnološko strateško samostojnost na ravni EU in strukturiranje novih multidisciplinarnih raziskovalnih skupnosti. 2.  Prehodne dejavnosti Iskalca se izvajajo z namenom pomoči inovatorjem pri razvoju poti komercialnega razvoja v Uniji, kot so predstavitvene dejavnosti in študije izvedljivosti za oceno morebitnih poslovnih modelov, in z namenom pomoči pri ustvarjanju odcepljenih ali zagonskih podjetij. (a)  začetek in vsebina pozivov za zbiranje predlogov se določita glede na cilje in proračun, ki so določeni v programu dela v zvezi z zadevnim portfeljem ukrepov; (b)  nepovratna sredstva za določen znesek, ki ne presega 50 000 EUR, se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo samo dejavnostim, ki se že financirajo v okviru instrumenta Iskalec, za izvedbo nujnih usklajevalnih in podpornih ukrepov za krepitev skupnosti upravičencev portfelja ali za oceno možnih odcepljenih podjetij ali potencialnih inovacij, ki oblikujejo trg. 3.  Za Iskalca EIC veljajo merila za dodelitev, kot so opredeljena v členu 25. __________________ 1a Ti bi lahko vključevali teme, kot so umetna inteligenca, kvantne tehnologije, biotično zatiranje ali druga generacija digitalnih dvojčkov, ali kakršne koli druge teme, opredeljene v okviru strateškega načrtovanja programa Obzorje Evropa (vključno z mrežnimi programi držav članic). Sprememba 102 Predlog uredbe Člen 43 Člen 43 Člen 43 Pospeševalec EIC Pospeševalec 1.  Upravičenec Pospeševalca EIC mora biti pravni subjekt, ki spada med zagonska podjetja, MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državi članici ali pridruženi državi. Predlog lahko predloži bodisi upravičenec bodisi ena ali več fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki nameravajo ustanoviti ali podpreti tega upravičenca. 1.  Upravičenec Pospeševalca EIC mora biti pravni subjekt, ki spada med zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi, MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državi članici ali pridruženi državi. Predlog lahko predloži bodisi upravičenec bodisi ena ali več fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki nameravajo ustanoviti ali podpreti tega upravičenca. 2.  En sam sklep o dodelitvi obsega in zagotavlja vse oblike prispevka Unije, ki se zagotavljajo v okviru kombiniranega financiranja EIC. 2.  En sam sklep o dodelitvi obsega in zagotavlja vse oblike prispevka Unije, ki se zagotavljajo v okviru kombiniranega financiranja EIC. 3.  Predloge ocenjujejo na podlagi njihove ustreznosti neodvisni strokovnjaki, izberejo pa se v okviru letnega javnega razpisa s presečnimi datumi, ki temelji na členih 24–26 ob upoštevanju odstavka 4. 3.  Predloge ocenjujejo na podlagi njihove ustreznosti neodvisni strokovnjaki, izberejo pa se v okviru letnega javnega razpisa s presečnimi datumi, ki temelji na členih 24–26 ob upoštevanju odstavka 4. 4.  Merila za dodelitev so: 4.  Merila za dodelitev so: –  odličnost; –  odličnost; –  vpliv; –  vpliv in dodana vrednost EU; –  stopnja tveganja ukrepa in potreba po podpori Unije. –  stopnja tveganja ukrepa in potreba po podpori Unije. 5.  Komisija ali organi financiranja, ki izvajajo program Obzorje Evropa, lahko s soglasjem zadevnih vložnikov neposredno vložijo za ocenjevanje z zadnjim merilom predlog za ukrep inovacije ali uvedbe na trg, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: 5.  Komisija ali organi financiranja, ki izvajajo program Obzorje Evropa (vključno z EIT in skupnostmi znanja in inovacij (SZI)), lahko s soglasjem zadevnih vložnikov neposredno vložijo za ocenjevanje z zadnjim merilom predlog za ukrep inovacije ali uvedbe na trg, zlasti v Uniji, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: –  predlog izvira iz drugega ukrepa, ki je bil financiran iz programa Obzorje 2020, tega programa ali nacionalnega programa, in je podoben Iskalcu EIC, kar je potrdila Komisija; –  predlog izvira iz drugega ukrepa, ki je bil financiran iz programa Obzorje 2020, tega programa ali nacionalnega programa, in izpolnjuje zahteve EIC, kar je potrdila Komisija; –  temelji na predhodnem pregledu projekta, v katerem sta bila ocenjena odličnost in vpliv predloga, in zanj veljajo pogoji in postopki, podrobneje navedeni v programu dela. –  temelji na predhodnem pregledu projekta, v katerem sta bila ocenjena odličnost in vpliv predloga, in zanj veljajo pogoji in postopki, podrobneje navedeni v programu dela. 6.  Pečat odličnosti se lahko podeli pod naslednjimi kumulativnimi pogoji: 6.  Pečat odličnosti se lahko podeli pod naslednjimi kumulativnimi pogoji: –  upravičenec je zagonsko podjetje ali MSP, –  upravičenec je zagonsko podjetje ali MSP, –  predlog je bil upravičen in je presegel pragove, ki se uporabljajo za prvi dve merili za dodelitev iz odstavka 4, –  predlog je bil upravičen in je presegel pragove, ki se uporabljajo za prvi dve merili za dodelitev iz odstavka 4, –  za dejavnosti, ki bi bile upravičene v okviru ukrepa na področju inovacij. –  za dejavnosti, ki bi bile upravičene v okviru ukrepa na področju inovacij. 7.  Za predlog, ki je bil pozitivno ocenjen, neodvisni strokovnjaki predlagajo ustrezno kombinirano financiranje EIC na podlagi nastalega tveganja ter sredstev in časa, ki so potrebni za uvedbo inovacije na trg. 7.  Za predlog, ki je bil pozitivno ocenjen, neodvisni strokovnjaki predlagajo ustrezno kombinirano financiranje EIC na podlagi nastalega tveganja ter sredstev in časa, ki so potrebni za uvedbo inovacije na trg. Komisija lahko zavrne predlog, ki so ga izbrali neodvisni strokovnjaki, iz utemeljenih razlogov, vključno s skladnostjo s cilji politik Unije. Komisija lahko zavrne predlog, ki so ga izbrali neodvisni strokovnjaki, iz utemeljenih razlogov, vključno z neskladnostjo s cilji politik Unije. 8.  Nepovratna sredstva ali vračljiv predujem kot sestavini kombiniranega financiranja ne smejo presegati 70 % stroškov izbranega ukrepa na področju inovacij. 8.  Nepovratna sredstva ali vračljiv predujem kot sestavini kombiniranega financiranja ne smejo presegati 70 % stroškov izbranega ukrepa na področju inovacij. 9.  Načini izvedbe sestavin glavnice in vračljive podpore kombiniranega financiranja EIC se podrobneje določijo v Sklepu [posebni program]. 9.  Načini izvedbe sestavin glavnice in vračljive podpore kombiniranega financiranja EIC se podrobneje določijo v Sklepu [posebni program]. 10.  S pogodbo za izbrani ukrep se določijo posebni mejniki ter ustrezno predhodno financiranje in plačila v obrokih za kombinirano financiranje EIC. 10.  S pogodbo za izbrani ukrep se določijo posebni merljivi mejniki ter ustrezno predhodno financiranje in plačila v obrokih za kombinirano financiranje EIC. Dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, se lahko začnejo in prvi obrok predhodnega financiranja nepovratnih sredstev se lahko izplača pred izvedbo drugih sestavin dodeljenega kombiniranega financiranja EIC. Pogoj za izvedbo teh sestavin je, da so doseženi posebni mejniki, določeni v pogodbi. Dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, se lahko začnejo in prvi obrok predhodnega financiranja nepovratnih sredstev se lahko izplača pred izvedbo drugih sestavin dodeljenega kombiniranega financiranja EIC. Pogoj za izvedbo teh sestavin je, da so doseženi posebni mejniki, določeni v pogodbi. 11.  V skladu s pogodbo se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni ali prekine, če mejniki niso doseženi. Prekine se lahko tudi, če ni mogoče doseči pričakovane tržne uporabe. 11.  V skladu s pogodbo se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni ali prekine, če merljivi mejniki niso doseženi. Prekine se lahko tudi, če ni mogoče doseči pričakovane tržne uporabe, zlasti v Uniji. Komisija se lahko odloči za povečanje kombiniranega financiranja EIC na podlagi pregleda projekta, ki ga opravijo neodvisni zunanji strokovnjaki. Komisija se lahko odloči za povečanje kombiniranega financiranja EIC na podlagi pregleda projekta, ki ga opravijo neodvisni zunanji strokovnjaki. Sprememba 103 Predlog uredbe Člen 43 a (novo) Člen 43a Postopne inovacije MSP Poleg instrumentov v okviru EIC se upravlja ter centralno in od spodaj navzgor izvaja poseben instrument za postopne inovacije za mala in srednja podjetja, s katerim se prek stalno odprtega razpisa, prilagojenega potrebam MSP, podpirajo nepovratna sredstva, namenjena enemu samemu upravičencu, za dejavnosti raziskav in inovacij v vseh sklopih. Sprememba 104 Predlog uredbe Člen 44 Člen 44 Člen 44 Imenovanje zunanjih strokovnjakov Imenovanje neodvisnih zunanjih strokovnjakov 1.  Z odstopanjem od člena 237(3) finančne uredbe se lahko zunanji strokovnjaki izberejo brez razpisa za prijavo interesa, če je to utemeljeno in izbor poteka na pregleden način. 1.  Z odstopanjem od člena 237(3) finančne uredbe se lahko neodvisni zunanji strokovnjaki izjemoma izberejo brez razpisa za prijavo interesa, če razpis za prijavo interesa ni zagotovil ustreznih zunanjih strokovnjakov. Vsaka izbira zunanjih strokovnjakov brez razpisa za prijavo interesa je ustrezno utemeljena, izbor pa poteka na pregleden način. Ti strokovnjaki morajo dokazati svojo neodvisnost in sposobnost podpreti cilje programa Obzorje Evropa. 1a.  Neodvisni zunanji strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog. Komisija ali organ financiranja Unije si pri imenovanju neodvisnih zunanjih strokovnjakov prizadeva za uravnoteženo zastopanost in sestavo strokovne skupine in ocenjevalnih odborov v smislu specializacije, geografskega izvora, spola in vrste organizacije, ki jo predstavljajo. 2.  V skladu s členom 237(2) in 237(3) finančne uredbe so zunanji strokovnjaki plačani na podlagi standardnih pogojev. Če je to upravičeno, se lahko dodeli ustrezna raven plačila, ki presega standardne pogoje, ki temeljijo na zadevnih tržnih standardih, zlasti za posebne strokovnjake na visoki ravni. 2.  V skladu s členom 237(2) in 237(3) finančne uredbe so neodvisni zunanji strokovnjaki plačani na podlagi standardnih pogojev. 3.  Dodatno k odstavkoma (2) in (3) člena 38 finančne uredbe se imena zunanjih strokovnjakov, ki ocenjujejo predloge za dodelitev nepovratnih sredstev, če so imenovani kot posamezniki, objavijo, skupaj z njihovim strokovnim področjem, vsaj enkrat letno na internetnem mestu Komisije ali organa financiranja. Takšni podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu s pravili EU o varstvu podatkov. 3.  Dodatno k odstavkoma (2) in (3) člena 38 finančne uredbe se imena neodvisnih zunanjih strokovnjakov, ki ocenjujejo predloge za dodelitev nepovratnih sredstev, če so imenovani kot posamezniki, objavijo, skupaj z njihovim strokovnim področjem, vsaj enkrat letno na internetnem mestu Komisije ali organa financiranja. Takšni podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu s pravili EU o varstvu podatkov. 3a.  Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da strokovnjak, ki se pri zadevi, za katero je zaprošen za mnenje, znajde v nasprotju interesov, v zvezi s to zadevo ne ocenjuje, svetuje ali pomaga. 3b.  Za vsak razpis je treba zagotoviti ustrezno število neodvisnih strokovnjakov, da se zagotovi kakovost ocenjevanja. 3c.  Raven plačila vseh neodvisnih in zunanjih strokovnjakov se vsako leto sporoči Evropskemu parlamentu in Svetu. Pokriva se iz upravnih stroškov programa. Sprememba 105 Predlog uredbe Člen 45 Člen 45 Člen 45 Spremljanje in poročanje Spremljanje in poročanje 1.  Komisija letno spremlja izvajanje programa Obzorje Evropa, njegovega posebnega programa in dejavnosti EIT. Letna poročila o spremljanju vključujejo: 1.  Kazalci za poročanje o napredku Programa pri doseganju ciljev, določenih v členu 3, so navedeni v Prilogi V, skupaj s potmi do učinkov. (i)   kazalce glede doseganja ciljev, določenih v členu 3 in navedenih v Prilogi V, skupaj s potmi do učinkov; (ii)  informacije o izvajanju načel financiranja in medsektorska vprašanja, določena zlasti v členu 6a, kot so raven vključevanja družbenih in humanističnih ved, razmerje med nižjimi in višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti v skupnih raziskavah, udeležba širitvenih držav, posodobljen seznam širitvenih držav v programih dela, napredek pri zmanjševanju ločnice med raziskavami, razvojem in inovacijami, geografska pokritost v skupnih projektih, plače raziskovalcev, uporaba dvostopenjskega postopka predložitve in ocenjevanja, uporaba pregleda ocenjevanja in ravni pritožb, raven vključevanj podnebnih ukrepov in povezani odhodki, udeležba MSP in tudi primerjava s podobnimi nacionalnimi posebnimi instrumenti MSP, sodelovanje zasebnega sektorja, napredek na področju enakosti spolov, pečati odličnosti, javno-zasebna partnerstva in učinek vzvoda na dodatno zasebno in javno financiranje, dopolnilno in kumulativno financiranje iz drugih skladov Unije, zlasti sinergije s programi iz Priloge IV, uporaba raziskovalne infrastrukture, ki jo podpirajo drugi programi financiranja Unije, hitra pot do raziskav in inovacij, raven in učinek mednarodnega sodelovanja, tudi v zvezi z načelom vzajemnosti, sodelovanje državljanov in civilne družbe na nacionalni ravni in na ravni Unije; (iii)  ravni odhodkov na posameznih področjih ukrepanja iz Priloge I in medsektorska vprašanja v programu in EIT, da se omogoči analiza portfelja; posodobljeni podatki so tudi javno dostopni na spletni strani Komisije, da se poveča preglednost; (iv)  raven prevelikega števila prijav, zlasti število predlogov na proračunsko vrstico in na posamezna področja ukrepanja, njihov povprečni rezultat in delež predlogov nad in pod mejnimi vrednostmi. 2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 zvezi s spremembami Priloge V, da dopolni ali spremeni kazalnike poti do učinkov, kadar je to potrebno, ter določi izhodiščne in ciljne vrednosti. 2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 zvezi s spremembami Priloge V, da dopolni ali spremeni kazalnike poti do učinkov, kadar je to potrebno, ter določi izhodiščne in ciljne vrednosti. 3.  Sistem poročanja o uspešnosti zagotovi, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in rezultatov zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno. V ta namen se sorazmerne zahteve glede poročanja naložijo prejemnikom sredstev Unije in (če je ustrezno) državam članicam. 3.  Sistem poročanja o uspešnosti zagotovi, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in rezultatov zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno, pri čemer se ne poveča upravno breme za upravičence. Zlasti podatki o projektih, ki se financirajo v okviru ERC, evropskih partnerstev, misij, EIC in EIT, se vključijo v isto podatkovno zbirko kot ukrepi, ki se financirajo neposredno iz programa (tj. podatkovna zbirka E-corda). 3a.  Kvalitativna analiza Komisije in organov financiranja Unije ali nacionalnih organov financiranja v največji možni meri dopolnjuje kvantitativne podatke. Sprememba 106 Predlog uredbe Člen 46 Člen 46 Člen 46 Informiranje, komuniciranje, obveščanje javnosti ter razširjanje in izkoriščanje rezultatov Informiranje, komuniciranje, obveščanje javnosti ter razširjanje in izkoriščanje rezultatov 1.  Prejemniki sredstev Unije navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promociji ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih, sorazmernih in ciljno usmerjenih informacij več različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. 1.  Prejemniki sredstev Unije navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promociji ukrepov in njihovih rezultatov, tudi za nagradne natečaje), z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih, sorazmernih in ciljno usmerjenih informacij več različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. 2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3. 2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Zagotavlja zlasti pravočasne in izčrpne informacije državam članicam in upravičencem. 3.  Komisija vzpostavi tudi strategijo razširjanja in izkoriščanja rezultatov, da bi povečala razpoložljivost in razširjenost rezultatov raziskav in inovacij ter znanja iz Programa in tako pospešila izkoriščanje v smeri uvedbe na trgu ter povečala vpliv Programa. Finančna sredstva za izvajanje Programa prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o prednostnih nalogah politik Unije ter informiranju, komuniciranju, obveščanju javnosti, dejavnosti razširjanja in izkoriščanja, v kolikor so povezane s cilji iz člena 3. 3.  Komisija vzpostavi tudi strategijo razširjanja in izkoriščanja rezultatov, da bi povečala razpoložljivost in razširjenost rezultatov raziskav in inovacij ter znanja iz Programa in tako pospešila izkoriščanje v smeri uvedbe na trgu, zlasti v Uniji, ter povečala vpliv Programa. Finančna sredstva za izvajanje Programa prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o prednostnih nalogah politik Unije ter informiranju, komuniciranju, obveščanju javnosti, dejavnosti razširjanja in izkoriščanja, v kolikor so povezane s cilji iz člena 3. Sprememba 107 Predlog uredbe Člen 47 Člen 47 Člen 47 Ocenjevanje programa Ocenjevanje programa 1.  Ocenjevanje programa se izvede pravočasno, da bi ga bilo mogoče upoštevati v postopku odločanja o programu, njegovem nasledniku in drugih pobudah, pomembnih za raziskave in inovacije. 1.  Ocenjevanje programa se izvede pravočasno in objavi, da bi ga bilo mogoče upoštevati v postopku odločanja o programu, njegovem nasledniku in drugih pobudah, pomembnih za raziskave in inovacije. 1a.  Naloge se v celoti ocenijo do 31. decembra 2022, še preden se sprejme kakršna koli odločitev o oblikovanju novih nalog ali o preusmeritvi, prenehanju in nadaljevanju nalog ali o povečanju njihovega proračuna. Rezultati ocenjevanja nalog se objavijo in vključujejo analizo izbirnega postopka, upravljanja, poudarka in rezultatov naloge. 2.  Vmesna ocena Programa se izvede, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Vsebuje oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov in pomeni podlago za prilagoditev izvajanja programa, če je to primerno. 2.  Vmesna ocena Programa se izvede, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v treh letih od začetka izvajanja programa. Vsebuje analizo portfelja in oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov in pomeni podlago za prilagoditev izvajanja programa in/ali pregled programa, če je to primerno. Z njo se oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost, učinek vzvoda, dopolnjevanje z drugimi programi financiranja Unije in nacionalnimi programi financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij ter dodana vrednost Unije. Oceni se zlasti učinek prenesenih sredstev iz drugih programov Unije. 3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar najpozneje štiri leta po zaključku obdobja, določenega v členu 1, Komisija zaključi končno oceno Programa. Vsebuje oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov. 3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar najpozneje tri leta po zaključku obdobja, določenega v členu 1, Komisija zaključi končno oceno Programa. Vsebuje oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov. 4.  Komisija zaključke ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. 4.  Komisija objavi in razširi rezultate in zaključke ocen skupaj s svojimi pripombami in jih predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Sprememba 108 Predlog uredbe Člen 48 Člen 48 Člen 48 Revizije Revizije 1.  Nadzorni sistem za Program zagotavlja ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, zlasti za upravičence. 1.  Nadzorni sistem za Program zagotavlja ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, zlasti za upravičence. Pravila za revizijo so jasna, dosledna in skladna v celotnem programu. 2.  Revizijska strategija za Program temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem programu. Reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. Za ukrepe, ki prejemajo skupno financiranje iz različnih programov Unije, se revizija opravi samo enkrat in zajame vse vključene programe in njihova veljavna pravila. 2.  Revizijska strategija za Program temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem programu. Reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. Za ukrepe, ki prejemajo skupno financiranje iz različnih programov Unije, se revizija opravi samo enkrat in zajame vse vključene programe in njihova veljavna pravila. 3.  Poleg tega se lahko Komisija ali organ financiranja opre na preglede kombiniranih sistemov na ravni upravičenca. Ti kombinirani pregledi so neobvezni za nekatere vrste upravičencev, sestavljeni so iz revizije sistemov in procesov in dopolnjeni z revizijo transakcij, ki jo opravi pristojni neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES34 . Kombinirane preglede lahko uporablja Komisija ali organ financiranja za določitev splošnega zagotovila o dobrem finančnem upravljanju odhodkov ter za ponovno preučitev ravni naknadnih revizij in potrdil o računovodskih izkazih. 3.  Poleg tega se lahko Komisija ali organ financiranja opre na preglede kombiniranih sistemov na ravni upravičenca. Ti kombinirani pregledi so neobvezni za nekatere vrste upravičencev, sestavljeni so iz revizije sistemov in procesov in dopolnjeni z revizijo transakcij, ki jo opravi pristojni neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES34 . Kombinirane preglede lahko uporablja Komisija ali organ financiranja za določitev splošnega zagotovila o dobrem finančnem upravljanju odhodkov ter za ponovno preučitev upravičenosti stroškov, za katere se zahteva povračilo, in ravni naknadnih revizij in potrdil o računovodskih izkazih. 4.  Komisija ali organ financiranja se v skladu s členom 127 finančne uredbe lahko opre na revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo druge osebe ali subjekti, tudi tisti, ki niso pooblaščeni s strani institucij ali organov Unije. 4.  Komisija ali organ financiranja se v skladu s členom 127 finančne uredbe opre na revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo druge certificirane osebe ali subjekti, tudi tisti, ki niso pooblaščeni s strani institucij ali organov Unije. 5.  Revizije se lahko opravijo najpozneje dve leti po plačilu preostalega zneska. 5.  Revizije se lahko opravijo najpozneje dve leti po datumu zaključka projekta. 5a.  Komisija objavi smernice za revizijo v sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem. Revizorji zagotovijo preglednost revizije, ki so jo opravili, ter zanesljivo in enotno razlago revizijskih pravil med celotnim trajanjem programa, da se zagotovi pravna varnost. __________________ __________________ 34 Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. Maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87). 34 Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. Maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87). Sprememba 109 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – uvodni del (1)  Steber I „Odprta znanost“ (1)  Steber I „Odlična in odprta znanost“ Sprememba 110 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – točka (a) – uvodni del (a)  Evropski raziskovalni svet: zagotavlja privlačno in prožno financiranje, ki bo na podlagi konkurence na ravni Unije posameznim nadarjenim in ustvarjalnim raziskovalcem in njihovim ekipam omogočilo, da raziskujejo najboljše poti na področju znanosti. (a)  Evropski raziskovalni svet: zagotavlja privlačno in prožno financiranje, ki bo na podlagi konkurence na ravni Unije posameznim nadarjenim in ustvarjalnim raziskovalcem, s poudarkom na mladih raziskovalcih, in njihovim ekipam omogočilo, da raziskujejo najboljše poti na področju znanosti. Sprememba 111 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – točka b – uvodni del (b)  Ukrepi „Marie Skłodowska-Curie“: zagotavljajo raziskovalcem nova znanja in spretnosti z mobilnostjo in izpostavljenostjo prek meja, sektorjev in disciplin, pa tudi s strukturiranjem in izboljšanjem institucionalnih in nacionalnih sistemov zaposlovanja, usposabljanja in razvoja poklicne poti; pri tem ukrepi Marie Skłodowska-Curie pomagajo postavljati temelje za odlično evropsko raziskovalno okolje, prispevajo k spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb ter reševanju sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov. (b)  Ukrepi „Marie Skłodowska-Curie“: zagotavljajo raziskovalcem nova znanja in spretnosti z mobilnostjo in izpostavljenostjo prek meja, sektorjev in disciplin, pa tudi s strukturiranjem in izboljšanjem institucionalnih in nacionalnih sistemov zaposlovanja, usposabljanja in razvoja poklicne poti; pri tem ukrepi Marie Skłodowska-Curie pomagajo postavljati temelje za odlično evropsko raziskovalno okolje v vsej Evropi, prispevajo k spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb ter reševanju sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov. Sprememba 112 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – točka b – odstavek 1 Področja ukrepanja: spodbujanje odličnosti s pomočjo mobilnosti raziskovalcev preko meja, sektorjev in disciplin; spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega usposabljanja raziskovalcev; krepitev človeškega kapitala ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru; izboljšanje in olajševanje sinergij; spodbujanje obveščanja javnosti. Področja ukrepanja: spodbujanje odličnosti s pomočjo mobilnosti raziskovalcev preko meja, sektorjev in disciplin; spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega usposabljanja raziskovalcev; krepitev človeških virov ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru; izboljšanje in olajševanje sinergij; spodbujanje obveščanja javnosti. Sprememba 113 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – uvodni del (2)  Steber II „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ (2)  Steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ Sprememba 114 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – odstavek 2 Za zagotovitev čim večjega vpliva, prožnosti in sinergij bodo raziskovalne in inovacijske dejavnosti organizirane v petih sklopih, ki bodo dajali spodbude za interdisciplinarno in medsektorsko, čezmejno in mednarodno sodelovanje, ki bo zajemalo več politik. Za zagotovitev čim večjega vpliva, prožnosti in sinergij bodo raziskovalne in inovacijske dejavnosti organizirane v šestih sklopih, ki so medsebojno povezani z vseevropskimi raziskovalnimi infrastrukturami in bodo dajali spodbude za interdisciplinarno in medsektorsko, čezmejno in mednarodno sodelovanje, ki bo zajemalo več politik. Šest sklopov bo z nepovratnimi sredstvi podpiralo tudi inovacije posameznih MSP po načelu od spodaj navzgor. Sprememba 115 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka (a) – uvodni del (a)  Sklop „Zdravje“: izboljšanje in varovanje zdravja državljanov vseh starosti z razvojem inovativnih rešitev za preprečevanje, diagnosticiranje, spremljanje in zdravljenje bolezni; zmanjšanje tveganj za zdravje, zaščita prebivalstva in spodbujanje dobrega zdravja; povečanje stroškovne učinkovitosti, pravičnosti in trajnostne naravnanosti sistemov javnega zdravstva; podpiranje in omogočanje sodelovanja bolnikov ter skrbi za lastno zdravje. (a)  Sklop „Zdravje“: izboljšanje in varovanje zdravja državljanov vseh starosti z razvojem inovativnih rešitev za preprečevanje, diagnosticiranje, spremljanje in zdravljenje bolezni ter z razvojem zdravstvenih tehnologij; zmanjšanje tveganj za zdravje, zaščita prebivalstva in spodbujanje dobrega zdravja; povečanje stroškovne učinkovitosti, pravičnosti in trajnostne naravnanosti sistemov javnega zdravstva; podpiranje in omogočanje sodelovanja bolnikov ter skrbi za lastno zdravje. Sprememba 116 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka b – uvodni del (b)  Sklop „Vključujoča in varna družba“: krepitev evropskih demokratičnih vrednot, med katerimi so pravna država in temeljne pravice, varovanje naše kulturne dediščine in spodbujanje družbeno-ekonomskih sprememb, ki prispevajo k vključevanju in gospodarski rasti, ob hkratnem odzivanju na izzive, ki izvirajo iz neprestanih varnostnih groženj, vključno s kibernetsko kriminaliteto ter naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek. (b)  sklop „Vključujoča in ustvarjalna družba“: krepitev evropskih demokratičnih vrednot, med katerimi so pravna država in temeljne pravice, varovanje naše kulturne dediščine, raziskovanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in spodbujanje družbeno-ekonomskih sprememb, ki prispevajo k vključevanju in gospodarski rasti, vključno z upravljanjem migracij in vključevanjem migrantov. Sprememba 117 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka b – odstavek 1 Področja ukrepanja: demokracija; kulturna dediščina; družbeno-ekonomske spremembe; družbe, odporne proti nesrečam; zaščita in varnost; kibernetska varnost; Področja ukrepanja: demokracija; kultura in ustvarjalnost; družbene, kulturne in ekonomske spremembe; družbene in humanistične vede; Sprememba 118 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka c – odstavek 1 Področja ukrepanja: proizvodne tehnologije; digitalne tehnologije; sodobni materiali; umetna inteligenca in robotika; internet naslednje generacije; visoko zmogljivo računalništvo in velepodatki; krožne industrije; nizkoogljična in čista industrija; vesolje; Področja ukrepanja: proizvodne tehnologije; digitalne tehnologije; sodobni materiali; umetna inteligenca in robotika; internet naslednje generacije; kvantne tehnologije: visoko zmogljivo računalništvo in velepodatki; krožne industrije; nizkoogljična in čista industrija; vesolje; Sprememba 119 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka c a (novo) (ca)  Sklop „Varna družba“: odzivanje na izzive, ki izvirajo iz neprestanih varnostnih groženj, vključno s kibernetsko kriminaliteto, ter iz naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek. Področja ukrepanja: organizirani kriminal; terorizem, ekstremizem, radikalizacija in ideološko motivirano nasilje; upravljanje varovanja meja; kibernetska varnost, zasebnost, zaščita podatkov; zaščita kritične infrastrukture in boljše odzivanje na nesreče; piratstvo in ponarejanje izdelkov; podpora politikam Unije za zunanjo varnost, vključno s preprečevanjem konfliktov in vzpostavljanjem miru; spodbujanje usklajevanja, sodelovanja in sinergij; Sprememba 120 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka d – uvodni del (d)  Sklop „Podnebje, energija in mobilnost“: boj proti podnebnim spremembam z boljšim razumevanjem njihovih vzrokov, razvoja, tveganj, vplivov in priložnosti ter ustvarjanje podnebju in okolju prijaznejšega, učinkovitejšega in konkurenčnejšega, pametnejšega, varnejšega in odpornejšega energetskega in prometnega sektorja. (d)  Sklop „Podnebje, energija in mobilnost“: boj proti podnebnim spremembam z boljšim razumevanjem njihovih vzrokov, razvoja, tveganj, vplivov in priložnosti ter ustvarjanje podnebju in okolju prijaznejšega, učinkovitejšega in konkurenčnejšega, pametnejšega, varnejšega in odpornejšega energetskega in prometnega sektorja; spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in spremembe v ravnanju. Sprememba 121 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka d – odstavek 1 Področja ukrepanja: znanost o podnebju in rešitve; oskrba z energijo; energetski sistemi in omrežja; stavbe in industrijski objekti v energetskem prehodu; skupnosti in mesta; industrijska konkurenčnost prometa; čisti promet in mobilnost; pametna mobilnost; shranjevanje energije. Področja ukrepanja: znanost o podnebju in rešitve; oskrba z energijo; energetski sistemi in omrežja; stavbe v energetskem prehodu; industrijski objekti v energetskem prehodu; premogovniške regije v prehodu; skupnosti in mesta; industrijska konkurenčnost prometa; čisti promet in mobilnost; pametna mobilnost; shranjevanje energije. Sprememba 122 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka e – uvodni del (e)  Sklop „Hrana in naravni viri“: varovanje, obnavljanje, trajnostno upravljanje in uporaba naravnih in bioloških virov s kopnega in morja za obravnavo preskrbe s hrano in varnosti prehrane ter prehod na nizkoogljično, z viri gospodarno krožno gospodarstvo. (e)  Sklop „Hrana, naravni viri in kmetijstvo“: varovanje, obnavljanje, trajnostno upravljanje in uporaba naravnih in bioloških virov s kopnega, celinskih voda in morja za obravnavo preskrbe s hrano in varnosti prehrane ter prehod na nizkoogljično, z viri gospodarno krožno gospodarstvo. Sprememba 123 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka e – odstavek 1 Področja ukrepanja: opazovanje okolja; biotska raznovrstnost in naravni kapital; kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja; morje in oceani; prehranski sistemi; sistemi biotehnoloških inovacij; krožni sistemi Področja ukrepanja: opazovanje okolja; biotska raznovrstnost in naravni kapital; kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja; morja, oceani, celinske vode in modro gospodarstvo; prehranski sistemi; sistemi biotehnoloških inovacij; krožni sistemi Sprememba 124 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka f – odstavek 1 Področja ukrepanja: zdravje; odpornost in varnost; digitalno in industrija; podnebje, energija in mobilnost; hrana in naravni viri; podpora za delovanje notranjega trga in gospodarsko upravljanje Unije; podpora državam članicam pri izvajanju zakonodaje in razvoju strategij pametne specializacije; analitična orodja in metode za oblikovanje politik; upravljanje znanja; prenos znanja in tehnologij; podpora znanosti, namenjena platformam za politike. Področja ukrepanja: zdravje; vključujoča in ustvarjalna družba; varna družba; digitalno, industrija in vesolje; podnebje, energija in mobilnost; hrana in naravni viri; podpora za delovanje notranjega trga in gospodarsko upravljanje Unije; podpora državam članicam pri izvajanju zakonodaje in razvoju strategij pametne specializacije; analitična orodja in metode za oblikovanje politik; upravljanje znanja; prenos znanja in tehnologij; podpora znanosti, namenjena platformam za politike. Sprememba 125 Predlog uredbe Priloga I – točka 3 – uvodni del (3)  Steber III „Odprte inovacije“ (3)  Steber III „Inovativna Evropa“ Sprememba 126 Predlog uredbe Priloga I – točka 3 – odstavek 1 – uvodni del Ta steber bo z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 spodbujal vse oblike inovacij, vključno s prodornimi inovacijami, in okrepil tržno uvajanje inovativnih rešitev na trg. Prispeval bo tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3. Ta steber bo z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 spodbujal vse oblike inovacij, vključno s prodornimi tehnološkimi in družbenimi inovacijami, in okrepil tržno uvajanje inovativnih rešitev na trg, zlasti s sodelovanjem zagonskih podjetij in MSP z raziskovalnimi institucijami. Prispeval bo tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3. Sprememba 127 Predlog uredbe Priloga I – točka 4 – odstavek 1 Ta del bo z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 zagotavljal najboljše možno doseganje rezultatov Programa in tako povečal vpliv v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru. Podpiral bo tudi druge posebne cilje Programa, kot je opisano v členu 3. Dajal bo podlago za preostanek programa in hkrati podpiral dejavnosti, ki prispevajo k Evropi, ki bo v večji meri temeljila na znanju, bo inovativna in bo upoštevala enakost spolov, ki bo na čelu svetovne konkurence ter tako optimizirala nacionalne prednosti in potencial po vsej Evropi v dobro delujočem evropskem raziskovalnem prostoru (ERP), v katerem znanje in visoko usposobljena delovna sila prosto krožita, obveščeni državljani razumejo rezultate raziskav in inovacij in jim zaupajo, ti rezultati pa prinašajo koristi družbi kot celoti, ter v katerem politika EU temelji na visokokakovostnih znanstvenih izsledkih. Ta del bo z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 zagotavljal najboljše možno uresničevanje Programa in tako povečal njegov vpliv in privlačnost v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru. Podpiral bo tudi druge posebne cilje Programa, kot je opisano v členu 3. Dajal bo podlago za preostanek programa in hkrati podpiral dejavnosti, ki prispevajo k privabljanju nadarjenih posameznikov v Uniji in se spopadajo z begom možganov. Prispeval bo tudi k Evropi, ki bo v večji meri temeljila na znanju, bo inovativna in bo upoštevala enakost spolov, ki bo na čelu svetovne konkurence ter tako optimizirala nacionalne prednosti in potencial po vsej Evropi v dobro delujočem evropskem raziskovalnem prostoru (ERP), v katerem znanje in visoko usposobljena delovna sila na uravnotežen način prosto krožita, obveščeni državljani razumejo rezultate raziskav in inovacij in jim zaupajo, ti rezultati pa prinašajo koristi družbi kot celoti, ter v katerem politika EU temelji na visokokakovostnih znanstvenih izsledkih. Sprememba 128 Predlog uredbe Priloga I – točka 4 – odstavek 2 Področja ukrepanja: izmenjava odličnosti; reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij. Področja ukrepanja: širjenje odličnosti in povečevanje udeležbe prek povezovanja, tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, pobud kateder evropskega raziskovalnega prostora, evropskega sodelovanja v znanosti in tehnologiji (COST), pobud odličnosti in širjenja štipendij; reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij. Sprememba 129 Predlog uredbe Priloga II – odstavek 2 – alinea 1 –  ukrep na področju raziskav in inovacij: sestavljen je zlasti iz dejavnosti, katerih cilj je odkrivanje novega znanja in/ali preučitev izvedljivosti nove ali izboljšane tehnologije, izdelka, procesa, storitve ali rešitve. Vključuje lahko temeljne in uporabne raziskave, tehnološki razvoj in povezovanje, preskušanje in preverjanje prototipov manjšega obsega v laboratorijskem ali simuliranem okolju; –  ukrep na področju raziskav in inovacij: sestavljen je zlasti iz dejavnosti, katerih cilj je odkrivanje novega znanja in/ali preučitev izvedljivosti nove ali izboljšane tehnologije, izdelka, procesa, storitve ali rešitve. Vključuje lahko temeljne in uporabne raziskave, tehnološki razvoj in povezovanje, preskušanje in preverjanje prototipov manjšega obsega v laboratorijskem ali simuliranem okolju. Pri izbranem številu ukrepov na področju sodelovanja pri raziskavah in na področju inovacij se uporabi logika hitre poti do raziskav in inovacij; Sprememba 130 Predlog uredbe Priloga II – odstavek 2 – alinea 6 –  ukrep sofinanciranja programa: ukrep za zagotovitev skupnega financiranja programa dejavnosti, ki jih določijo in/ali izvajajo subjekti, ki upravljajo in/ali financirajo programe raziskav in inovacij in ne spadajo med organe financiranja Unije. Tak program dejavnosti lahko podpira mreženje in usklajevanje, raziskave, inovacije, pilotne ukrepe ter ukrepe na področju inovacij in uvajanja na trgu, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ozaveščanje in komuniciranje, razširjanje in izkoriščanje ali kombinacije teh ukrepov, ki jih neposredno izvajajo navedeni subjekti ali tretje osebe, katerim lahko program zagotovi vse oblike ustrezne finančne podpore, kot so nepovratna sredstva, nagrade, javna naročila ter kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa; –  ukrep sofinanciranja programa: ukrep za zagotovitev skupnega financiranja programa dejavnosti, ki jih določijo in/ali izvajajo subjekti, ki upravljajo in/ali financirajo programe raziskav in inovacij in ne spadajo med organe financiranja Unije. Tak program dejavnosti lahko podpira povezovanje, mreženje in usklajevanje, raziskave, inovacije, pilotne ukrepe ter ukrepe na področju inovacij in uvajanja na trgu, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ozaveščanje in komuniciranje, razširjanje in izkoriščanje ali kombinacije teh ukrepov, ki jih neposredno izvajajo navedeni subjekti ali tretje osebe, katerim lahko program zagotovi vse oblike ustrezne finančne podpore, kot so nepovratna sredstva, nagrade, javna naročila ter kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa; Sprememba 131 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka a – uvodni del (a)  dokazi, da je evropsko partnerstvo učinkovitejše pri doseganju zadevnih ciljev Programa, predvsem pri ustvarjanju jasno vidnih vplivov za EU in njene državljane, zlasti na področju svetovnih izzivov ter ciljev raziskav in inovacij, izboljšanja konkurenčnosti EU in prispevka h krepitvi Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora ter mednarodnih zavez; (a)  dokazi, da je evropsko partnerstvo učinkovitejše pri doseganju zadevnih ciljev Programa, predvsem pri ustvarjanju jasno vidnih vplivov po vsej Uniji za njene državljane, zlasti na področju svetovnih izzivov ter ciljev raziskav in inovacij, izboljšanja konkurenčnosti EU, trajnosti in prispevka h krepitvi Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora ter mednarodnih zavez; Sprememba 132 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka b (b)  skladnost in sinergije evropskega partnerstva na področju raziskav in inovacij EU; (b)  skladnost in sinergije evropskih partnerstev na področju raziskav in inovacij EU, vključno z nacionalnimi in regionalnimi strategijami; Sprememba 133 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka c (c)  preglednost in odprtost evropskega partnerstva na področju ugotovitve prednostnih nalog in ciljev ter sodelovanje partnerjev in zainteresiranih strani iz različnih sektorjev, tudi mednarodnih, kadar je primerno; (c)  preglednost in odprtost evropskih partnerstev pri določanju prednostnih nalog in ciljev, vključno z njihovim upravljanjem, ter sodelovanje partnerjev in deležnikov iz različnih sektorjev in okolij, tudi mednarodnih, kadar je primerno; Sprememba 134 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka d – alinea 1 –  ugotovitev merljivih pričakovanih rezultatov, konkretnih dosežkov in vplivov v določenih rokih, vključno s ključno gospodarsko vrednostjo za Evropo; –  ugotovitev merljivih pričakovanih rezultatov, konkretnih dosežkov in vplivov v določenih rokih, vključno s ključno gospodarsko vrednostjo za EU; Sprememba 135 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka d – alinea 2 –  dokazane kvalitativne in kvantitativne učinke finančnega vzvoda; –  dokazan velik kvalitativni in kvantitativni učinek finančnega vzvoda; Sprememba 136 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka d – alinea 3 –  pristope za zagotavljanje prilagodljivosti izvajanja in prilagajanja spreminjajočim se potrebam politik ali trga ali znanstvenega napredka; –   pristope za zagotavljanje prilagodljivosti izvajanja in prilagajanja spreminjajočim se potrebam politik, družbe in/ali trga ali znanstvenega napredka; Sprememba 137 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka e – odstavek 1 v primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev mora biti finančni in/ali stvarni prispevek partnerjev, z izjemo Unije, najmanj 50 % in lahko znaša največ 75 % skupnih proračunskih obveznosti evropskega partnerstva. Za vsako institucionalizirano evropsko partnerstvo mora biti delež prispevkov partnerjev, razen Unije, v obliki finančnih prispevkov. v primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev mora biti finančni in/ali stvarni prispevek partnerjev, razen Unije, najmanj 50 % skupnih proračunskih obveznosti evropskega partnerstva, ko gre za partnerstva med Unijo in zasebnimi partnerji, in največ 75 % teh obveznosti, ko gre za partnerstva, ki vključujejo tudi države članice. Sprememba 138 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka e a (novo) (ea)  V soglasju z regionalnimi organi se Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) sprejme kot delni nacionalni prispevek za sofinanciranje ukrepov, povezanih z državami članicami, v okviru Programa. Sprememba 139 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – točka 2 – točka c (c)  usklajevanje in/ali skupne dejavnosti z drugimi ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami, da se zagotovijo učinkovite sinergije; (c)  usklajevanje in/ali skupne dejavnosti z drugimi ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami, da se zagotovijo optimalna raven povezanosti in učinkovite sinergije; Sprememba 140 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – točka 2 – točka c (d)  pravno zavezujoče obveznosti za vsakega partnerja v celotni življenjski dobi pobude, zlasti za finančne prispevke; (d)  pravno zavezujoče obveznosti za vsakega partnerja v celotni življenjski dobi pobude, zlasti za prispevke v naravi in/ali finančne prispevke; Sprememba 141 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – točka 3 – točka a (a)  sistem spremljanja v skladu z zahtevami iz člena 45 za spremljanje napredka pri doseganju posebnih ciljev politike, konkretnih rezultatov in ključnih kazalnikov uspešnosti, ki omogočajo ocenjevanje dosežkov v obdobju, vplivov in morebitnih potreb po popravnih ukrepih; (a)  sistem spremljanja v skladu z zahtevami iz člena 45 za spremljanje napredka pri doseganju ciljev politike za posamezne programe, konkretnih rezultatov in ključnih kazalnikov uspešnosti, ki omogočajo ocenjevanje dosežkov v obdobju, vplivov in morebitnih potreb po popravnih ukrepih; Sprememba 142 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – točka 4 – točka b (b)  ustrezni ukrepi za zagotovitev postopnega ukinjanja v skladu z dogovorjenimi pogoji in časovnim načrtom, brez poseganja v morebitno nadaljnje nadnacionalno financiranje iz nacionalnih ali drugih programov Unije. (b)  če se partnerstvo ne obnovi, ustrezni ukrepi za zagotovitev postopnega ukinjanja v skladu s časovnim okvirom in pogoji, dogovorjenimi s pravno zavezanimi partnerji, brez poseganja v morebitno nadaljnje nadnacionalno financiranje iz nacionalnih ali drugih programov Unije in v zasebne naložbe in tekoče projekte. Sprememba 143 Predlog uredbe Priloga IV – točka 1 – točka b (b)  skupna kmetijska politika omogoča najboljšo uporabo rezultatov raziskav in inovacij ter spodbuja obsežno uvajanje inovativnih rešitev, tudi tistih, ki izhajajo iz projektov, financiranih s sredstvi okvirnih programov za raziskave in inovacije, ter evropskega partnerstva za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“; (b)  skupna kmetijska politika omogoča najboljšo uporabo rezultatov raziskav in inovacij ter spodbuja obsežno uvajanje inovativnih rešitev, tudi tistih, ki izhajajo iz projektov, financiranih s sredstvi okvirnih programov za raziskave in inovacije, evropskega partnerstva za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“ ter iz upoštevnih skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT); Sprememba 144 Predlog uredbe Priloga IV – točka 2 – točka b (b)  bo ESPR podpiral uvajanje novih tehnologij in inovativnih proizvodov, procesov in storitev, zlasti tistih, ki izhajajo iz Programa na področju morske in pomorske politike; bo podpiral tudi zbiranje podatkov na terenu in obdelavo teh podatkov ter razširjal ustrezne ukrepe, ki se podpirajo v okviru Programa, to pa bo prispevalo k izvajanju skupne ribiške politike, pomorske politike EU in mednarodnemu upravljanju oceanov. (b)  bo ESPR podpiral uvajanje novih tehnologij in inovativnih proizvodov, procesov in storitev, zlasti tistih, ki izhajajo iz Programa na področju morske in pomorske politike; bo podpiral tudi zbiranje podatkov na terenu in obdelavo teh podatkov ter razširjal ustrezne ukrepe, ki se podpirajo v okviru Programa, to pa bo prispevalo k izvajanju skupne ribiške politike in pomorske politike EU ter k mednarodnemu upravljanju oceanov in mednarodnim obveznostim. Sprememba 145 Predlog uredbe Priloga IV – točka 3 – točka a (a)  se bodo uporabljale ureditve za kombinirano financiranje iz ESRR, Kohezijskega sklada in programa Obzorje Evropa za podporo dejavnostim, ki povezujejo strategije pametne specializacije in mednarodno odličnost na področju raziskav in inovacij, vključno s skupnimi nadregionalnimi/nadnacionalnimi programi in vseevropskimi raziskovalnimi infrastrukturami, z namenom krepitve evropskega raziskovalnega prostora; (a)  se bodo uporabljale ureditve za kombinirano financiranje iz ESRR in programa Obzorje Evropa za podporo dejavnostim, ki povezujejo regionalne operativne programe, strategije pametne specializacije in mednarodno odličnost na področju raziskav in inovacij, vključno s skupnimi nadregionalnimi/nadnacionalnimi programi in vseevropskimi raziskovalnimi infrastrukturami, z namenom krepitve evropskega raziskovalnega prostora; Sprememba 146 Predlog uredbe Priloga IV – točka 3 – točka aa (novo) (aa)  sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj se bodo lahko prostovoljno prenašala v podporo dejavnostim v okviru Programa, zlasti tistim z oznako „pečat odličnosti“; Sprememba 147 Predlog uredbe Priloga IV – točka 3 – točka b a (novo) (ba)  krepili se bodo regionalni ekosistemi, omrežne platforme in regionalne strategije; Sprememba 148 Predlog uredbe Priloga IV – točka 4 – točka b (b)  se bodo ureditve za dopolnilno financiranje iz ESS+ lahko uporabljale za podporo dejavnosti, ki spodbujajo razvoj človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, da bi okrepile evropski raziskovalni prostor; (b)  se bodo ureditve za dopolnilno financiranje iz ESS+ lahko uporabljale za podporo dejavnosti Programa, ki spodbujajo razvoj človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, da bi okrepile evropski raziskovalni prostor; Sprememba 149 Predlog uredbe Priloga IV – točka 6 – točka b (b)  bodo potrebe po raziskavah in inovacijah, ki so povezane z digitalnimi vidiki, ugotovljene in določene v načrtih strateških raziskav in inovacij Obzorja Evropa; mednje spadajo tudi raziskave in inovacije na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, pri katerih se digitalne tehnologije kombinirajo z drugimi omogočitvenimi tehnologijami in netehnološkimi inovacijami; bo zagotovljena podpora za širitev podjetij, ki uvajajo prodorne inovacije, od katerih bodo številne združevale digitalne in fizične tehnologije; vključitev digitalnih tehnologij v celotni steber „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“; podpora digitalnim raziskovalnim infrastrukturam; (b)  bodo potrebe po raziskavah in inovacijah, ki so povezane z digitalnimi vidiki, ugotovljene in določene v načrtih strateških raziskav in inovacij Obzorja Evropa; mednje spadajo tudi raziskave in inovacije na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, tehnologij distribuirane knjige transakcij in kvantnih tehnologij, pri katerih se digitalne tehnologije kombinirajo z drugimi omogočitvenimi tehnologijami in netehnološkimi inovacijami; bo zagotovljena podpora za širitev podjetij, ki uvajajo prodorne inovacije, od katerih bodo številne združevale digitalne in fizične tehnologije; vključitev digitalnih tehnologij v celotni steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“; podpora digitalnim raziskovalnim infrastrukturam; Sprememba 150 Predlog uredbe Priloga IV – točka 6 – točka c (c)  se bo DEP osredotočal na krepitev digitalnih zmogljivosti velikega obsega in infrastrukture na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti ter naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki so v okviru EU namenjene široki uporabi in uveljavitvi kritičnih obstoječih ali preizkušenih inovativnih digitalnih rešitev po vsej Evropi na področjih javnega interesa (kot so zdravje, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij); DEP se večinoma izvaja z usklajenimi in strateškimi naložbami z državami članicami, zlasti preko skupnih javnih naročil, v digitalne zmogljivosti, ki se bodo souporabljale po vsej Evropi, in v ukrepe na ravni EU, ki podpirajo interoperabilnost in standardizacijo kot del razvoja enotnega digitalnega trga; (c)  se bo DEP osredotočal na krepitev digitalnih zmogljivosti velikega obsega in infrastrukture na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, tehnologij distribuirane knjige transakcij, kvantnih tehnologij ter naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki so v okviru EU namenjene široki uporabi in uveljavitvi kritičnih obstoječih ali preizkušenih inovativnih digitalnih rešitev po vsej Evropi na področjih javnega interesa (kot so zdravje, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij); DEP se večinoma izvaja z usklajenimi in strateškimi naložbami z državami članicami, zlasti preko skupnih javnih naročil, v digitalne zmogljivosti, ki se bodo souporabljale po vsej Evropi, in v ukrepe na ravni EU, ki podpirajo interoperabilnost in standardizacijo kot del razvoja enotnega digitalnega trga; Sprememba 151 Predlog uredbe Priloga IV – točka 6 – točka f (f)  se bodo pobude Programa za razvoj izobraževalnih programov za pridobitev znanj, spretnosti in kompetenc, vključno s tistimi, ki se izvajajo v kolokacijskih centrih digitalnih skupnosti znanja in inovacij (SZI) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, dopolnjevale z razvojem zmogljivosti na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki jih podpira program Digitalna Evropa; (f)  se bodo pobude Programa za razvoj izobraževalnih programov za pridobitev znanj, spretnosti in kompetenc, vključno s tistimi, ki se izvajajo v kolokacijskih centrih skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, dopolnjevale z razvojem zmogljivosti na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki jih podpira program Digitalna Evropa; Sprememba 152 Predlog uredbe Priloga IV – točka 7 – točka a (a)  bo program za enotni trg obravnaval nedelovanje trga, ki vpliva na vsa MSP, in bo spodbujal podjetništvo ter ustanavljanje in rast podjetij. Med programom za enotni trg, ki se izvaja prek InvestEU, in ukrepi prihodnjega Evropskega sveta za inovacije, ki so namenjeni inovativnim podjetjem, obstaja popolna komplementarnost, tudi na področju podpornih storitev za MSP, zlasti kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja; (a)  bo program za enotni trg obravnaval nedelovanje trga, ki vpliva na vsa MSP, in bo spodbujal podjetništvo ter ustanavljanje in rast podjetij. Med programom za enotni trg in ukrepi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter nastajajočega Evropskega sveta za inovacije, ki so namenjeni inovativnim podjetjem, obstaja popolna komplementarnost, tudi na področju podpornih storitev za MSP, zlasti kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja; Sprememba 153 Predlog uredbe Priloga IV – točka 7 – točka b (b)  se bo lahko Evropska podjetniška mreža, kot tudi druge podporne strukture za MSP (npr. nacionalne kontaktne točke, agencije za inovacije), uporabljala za izvajanje podpornih storitev v okviru Sveta za inovacije programa Obzorje Evropa. (b)  se bo lahko Evropska podjetniška mreža, kot tudi druge podporne strukture za MSP (npr. nacionalne kontaktne točke, agencije za inovacije, vozlišča za digitalne inovacije, kompetenčni centri, certificirani inkubatorji), vključno z Evropskim svetom za inovacije, uporabljala za izvajanje podpornih storitev v okviru programa Obzorje Evropa. Sprememba 154 Predlog uredbe Priloga IV – točka 8 – odstavek 1 se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah za obravnavo izzivov na področju okolja, podnebja in energije v EU. Program LIFE bo še naprej deloval kot katalizator za izvajanje okoljske, podnebne in ustrezne energetske politike in zakonodaje EU, tudi s sprejetjem in uporabo rezultatov raziskav in inovacij iz Programa, in jih pomagal uvajati na državni in (med-)regionalni ravni, kjer lahko prispeva k obravnavi vprašanj okoljske, podnebne ali energetske učinkovitosti. Program LIFE bo še naprej spodbujal zlasti sinergije v okvirnem programu, tako da bo med ocenjevanjem dodeljeval bonuse predlogom, ki vključujejo uporabo rezultatov iz okvirnega programa. Standardni projekti ukrepov LIFE bodo podpirali razvoj, preizkušanje ali predstavljanje primernih tehnologij ali metodologij za izvajanje okoljske in podnebne politike EU, ki se lahko pozneje uporabijo v velikem obsegu, financirajo pa se iz drugih virov, tudi iz Programa. Evropski svet za inovacije iz Programa lahko podpre širitev ali komercializacijo novih prelomnih zamisli, ki lahko nastanejo pri izvajanju projektov programa LIFE. se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah za obravnavo izzivov na področju okolja, podnebja in energije v EU. Program LIFE bo še naprej deloval kot katalizator za izvajanje okoljske, podnebne in ustrezne energetske politike in zakonodaje EU, tudi s sprejetjem in uporabo rezultatov raziskav in inovacij iz Programa, in jih pomagal uvajati na državni in (med-)regionalni ravni, kjer lahko prispeva k obravnavi vprašanj okoljske, podnebne ali energetske učinkovitosti. Program LIFE bo še naprej spodbujal zlasti sinergije v okvirnem programu, tako da bo med ocenjevanjem dodeljeval bonuse predlogom, ki vključujejo uporabo rezultatov iz okvirnega programa. Standardni projekti ukrepov LIFE bodo podpirali razvoj, preizkušanje ali predstavljanje primernih tehnologij ali metodologij za izvajanje okoljske in podnebne politike EU, ki se lahko pozneje uporabijo v velikem obsegu, financirajo pa se iz drugih virov, tudi iz Programa. Tako Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo iz Programa kot nastajajoči Evropski svet za inovacije lahko podpreta širitev ali komercializacijo novih prelomnih zamisli, ki lahko nastanejo pri izvajanju projektov programa LIFE. Sprememba 155 Predlog uredbe Priloga IV – točka 9 – točka a (a)  se bodo združena sredstva Programa in programa Erasmus uporabljala za podporo dejavnostim, ki so namenjene krepitvi in posodobitvi evropskih visokošolskih ustanov. Program bo dopolnjeval podporo iz programa Erasmus za pobudo o evropskih univerzah, zlasti njene raziskovalne razsežnosti v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih, trajnostnih strategij izobraževanja, raziskav in inovacij omogočili razvoj novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostno naravnanih strategij na področju izobraževanja, raziskav in inovacij na podlagi naddisciplinarnih in medsektorskih pristopov, da bi v praksi uresničili trikotnik znanja in tako spodbudili gospodarsko rast. (a)  se bodo združena sredstva Programa in programa Erasmus uporabljala za podporo dejavnostim, ki so namenjene krepitvi in posodobitvi evropskih visokošolskih ustanov. Program bo dopolnjeval podporo iz programa Erasmus za pobudo o evropskih univerzah, zlasti njene raziskovalne razsežnosti v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih, trajnostnih strategij izobraževanja, raziskav in inovacij omogočili razvoj novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostno naravnanih strategij na področju izobraževanja, raziskav in inovacij na podlagi naddisciplinarnih in medsektorskih pristopov, da bi v praksi uresničili trikotnik znanja in tako spodbudili gospodarsko rast; izobraževalne dejavnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo bodo povezane s pobudo evropskih univerz in ji bodo za zgled. Sprememba 156 Predlog uredbe Priloga IV – točka 13 – točka b (b)  bodo finančni instrumenti za raziskave in inovacije ter MSP združeni v skladu InvestEU, zlasti preko namenskega tematskega okvira za raziskave in inovacije ter preko proizvodov, ki se uvajajo preko okvira za MSP in so usmerjena k inovativnim podjetjem, s čimer bodo prispevali tudi k uresničevanju ciljev Programa. (b)  bodo finančni instrumenti za raziskave in inovacije ter MSP združeni v skladu InvestEU, zlasti preko namenskega tematskega okvira za raziskave in inovacije ter preko proizvodov, ki se uvajajo preko okvira za MSP in so usmerjena k inovativnim podjetjem, s čimer bodo prispevali tudi k uresničevanju ciljev Programa; vzpostavljena bo močna dopolnjujoča povezava med skladom InvestEU in programom Obzorje Evropa. Sprememba 157 Predlog uredbe Priloga IV – točka 14 – točka a (a)  bo inovacijski sklad usmerjen predvsem v inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, vključno z okoljsko varnim zajemanjem in uporabo ogljikovega dioksida, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, ter proizvodi, ki nadomeščajo tiste z visokimi emisijami ogljikovega dioksida, ter v pomoč pri spodbujanju gradnje in obratovanja projektov, ki so namenjeni za okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, ter inovativnim tehnologijam na področju obnovljivih virov energije in shranjevanja energije; (a)  bo inovacijski sklad usmerjen predvsem v inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, vključno z okoljsko varnim zajemanjem in uporabo ogljikovega dioksida, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, ter proizvodi, ki nadomeščajo tiste z visokimi emisijami ogljikovega dioksida, ter v pomoč pri spodbujanju gradnje in obratovanja projektov, ki so namenjeni za okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, ter inovativnim tehnologijam na področju obnovljivih virov energije in shranjevanja energije; vzpostavljen bo ustrezni okvir, ki bo omogočal in spodbujal „bolj zelene“ izdelke s trajnostno dodano vrednostjo za potrošnike/končne uporabnike. Sprememba 158 Predlog uredbe Priloga IV – točka 14 – točka b (b)  bo Program financiral razvoj in predstavitev tehnologij, ki lahko prispevajo k uresničevanju ciljev EU na področju razogljičenja, energije in industrijskega preoblikovanja, zlasti v stebru 2; (b)  bo Program financiral razvoj, predstavitev in uvajanje tehnologij, tudi prebojnih rešitev, ki lahko prispevajo k uresničevanju nizkoogljičnega gospodarstva in ciljev Unije glede razogljičenja, energije in industrijskega preoblikovanja, zlasti v stebru 2, ter prek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo; Sprememba 159 Predlog uredbe Priloga IV – točka 14 – točka c (c)  bo inovacijski sklad lahko, ob upoštevanju svojih meril za izbor in dodelitev, podprl predstavitvene faze upravičenih projektov, ki so morda prejeli podporo iz okvirnih programov za raziskave in inovacije. (c)  bo inovacijski sklad lahko, ob upoštevanju svojih meril za izbor in dodelitev, podprl predstavitvene faze upravičenih projektov. Projekti, ki prejemajo podporo iz inovacijskega sklada, bodo upravičeni do podpore iz okvirnih programov za raziskave in inovacije in obratno. Zaradi dopolnjevanja programa Obzorje Evropa bo inovacijski sklad lahko osredotočen na inovacije, ki so blizu trgu in prispevajo k znatnemu in hitremu zmanjševanju emisij CO2. Vzpostavljena bo močna dopolnilna povezava med inovacijskim skladom in programom Obzorje Evropa. Sprememba 160 Predlog uredbe Priloga IV – točka 16 16.  Sinergije z Evropskim obrambnim skladom bodo koristile civilnim raziskavam in raziskavam na področju obrambe. Nepotrebno podvajanje bo izključeno. 16.  Morebitne sinergije z Evropskim obrambnim skladom bodo prispevale k preprečevanju podvajanja. Sprememba 161 Predlog uredbe Priloga IV– točka 16 a (novo) 16a.  Sinergije s programom Ustvarjalna Evropa bodo podpirale konkurenčnost in inovacije, prispevale k gospodarski in družbeni rasti ter spodbujale učinkovito uporabo javnih sredstev. Sprememba 162 Predlog uredbe Priloga IV – točka 16 b (novo) 16b.  Možno je predvideti sinergije s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa. Sprememba 163 Predlog uredbe Priloga V – odstavek 1 Poti do učinkov in z njimi povezani ključni kazalniki poti k učinkom dajejo strukturo spremljanju uspešnosti okvirnega programa (OP) pri doseganju ciljev. Poti do učinkov so časovno pogojene: pri njih se loči kratki, srednji in dolgi rok. Kazalniki poti do učinkov se uporabljajo kot približki za poročanje o napredku pri doseganju posamezne vrste vpliva raziskav in inovacij na ravni okvirnega programa. Posamezni deli programa bodo prispevali k tem kazalnikom z različnimi stopnjami in različnimi mehanizmi. Če je ustrezno, se za spremljanje posameznih delov programa lahko uporabljajo dodatni kazalniki. V skladu s členom 3 poti do učinkov in z njimi povezani ključni kazalniki poti k učinkom dajejo strukturo spremljanju uspešnosti okvirnega programa (OP) pri doseganju ciljev. Poti do učinkov so časovno pogojene in odražajo štiri kategorije vplivov, ki se med seboj dopolnjujejo, kar kaže na nelinearni značaj naložb v raziskave in inovacije: znanost, družba, gospodarstvo in evropski raziskovalni prostor. Za vsako od teh kategorij vplivov se bodo uporabljali približni kazalniki za sledenje napredku, ki bodo razlikovali med kratkoročnim, srednjeročnim in dolgoročnejšim obdobjem, z ustrezno razčlenitvijo, ter med državami članicami in pridruženimi državami. Posamezni deli programa bodo prispevali k tem kazalnikom z različnimi stopnjami in različnimi mehanizmi. Če je ustrezno, se za spremljanje posameznih delov programa lahko uporabljajo dodatni kazalniki. Sprememba 164 Predlog uredbe Priloga V – odstavek 2 Mikropodatki za ključne kazalnike poti do učinkov se bodo zbirali za vse dele programa in vse mehanizme za izvajanje na centralno upravljan in usklajen način ter na primerni ravni podrobnosti, s čim manjšo obremenitvijo zaradi poročanja za upravičence. Mikropodatki za ključne kazalnike poti do učinkov se bodo zbirali za vse dele programa in vse mehanizme za izvajanje na centralno upravljan in usklajen način ter na primerni ravni podrobnosti, s čim manjšo obremenitvijo zaradi poročanja za upravičence. Če je le mogoče, je treba empiričnim podatkom in kazalnikom priložiti kvalitativno analizo. Sprememba 165 Predlog uredbe Priloga V – odstavek 4 Pričakuje se, da bo program imel družbeni učinek z obravnavo prednostnih nalog politike EU prek raziskav in inovacij, z zagotavljanjem koristi in vpliva preko ciljev raziskav in inovacij ter s krepitvijo uvajanja inovacij v družbi. Napredovanje k doseganju tega vpliva se bo spremljalo s približnimi kazalniki, oblikovanimi vzdolž štirih ključnih poti vpliva. Pričakuje se, da bo program imel družbeni učinek z obravnavo globalnih izzivov, kot so opredeljeni v stebru II, tudi v ciljih trajnostnega razvoja OZN, ter prednostnih nalog politike in zavez EU prek raziskav in inovacij, z zagotavljanjem koristi in vpliva preko ciljev raziskav in inovacij ter s krepitvijo uvajanja inovacij v družbi, kar nenazadnje prispeva k dobremu počutju ljudi. Napredovanje k doseganju tega vpliva se bo spremljalo s približnimi kazalniki, oblikovanimi vzdolž štirih ključnih poti vpliva. Sprememba 166 Predlog uredbe Priloga V – tabela 2 Besedilo, ki ga predlaga Komisija     Na poti do družbenih učinkov Kratkoročni Srednjeročni Dolgoročnejši   Obravnavanje prednostnih nalog politik EU prek raziskav in inovacij Neposredni učinki – število in delež neposrednih učinkov, ki so namenjeni obravnavanju posebnih prednostnih nalog politik EU Rešitve – število in delež inovacij in znanstvenih rezultatov, ki so namenjeni obravnavanju posebnih prednostnih nalog politik EU Koristi - zbirni ocenjeni učinki uporabe rezultatov, financiranih iz OP, pri obravnavi posebnih prednostnih nalog politike EU, vključno s prispevkom k ciklusu oblikovanja politik in priprave zakonodaje   Zagotavljanje koristi in vpliva prek nalog raziskav in inovacij Neposredni učinki nalog na področju raziskav in inovacij – neposredni učinki v posebnih nalogah na področju raziskav in inovacij Rezultati nalog na področju raziskav in inovacij – rezultati v posebnih nalogah na področju raziskav in inovacij Dosežene ciljne vrednosti nalog na področju raziskav in inovacij – Dosežene ciljne vrednosti posebnih nalog na področju raziskav in inovacij   Krepitev sprejemanja inovacij v družbi Soustvarjanje – število in delež projektov OP, pri katerih državljani EU in končni uporabniki prispevajo k soustvarjanju vsebine na področju raziskav in inovacij Sodelovanje – število in delež upravičenih subjektov v OP z mehanizmi sodelovanja državljanov in končnih uporabnikov po končanem projektu OP Sprejemanje raziskav in inovacij v družbi – sprejetje soustvarjenih znanstvenih rezultatov in inovativnih rešitev v OP ter ozaveščenost o njih Sprememba     Na poti do družbenih učinkov Kratkoročni Srednjeročni Dolgoročnejši   Obravnavanje ciljev programa Obzorje Evropa in prednostnih nalog politik EU prek raziskav in inovacij Neposredni učinki – število in delež neposrednih učinkov, ki so namenjeni obravnavanju posebnih ciljev programa Obzorje Evropa in prednostnih nalog politik EU Rešitve – število in delež inovacij in znanstvenih rezultatov, ki so namenjeni obravnavanju posebnih ciljev programa Obzorje Evropa in prednostnih nalog politik EU Koristi – zbirni ocenjeni učinki uporabe rezultatov, financiranih iz OP, pri obravnavi posebnih ciljev programa Obzorje Evropa in prednostnih nalog politike EU ter prispevka k ciklusu oblikovanja politik in priprave zakonodaje   Zagotavljanje koristi in vpliva prek nalog raziskav in inovacij ter partnerstev Neposredni učinki nalog na področju raziskav in inovacij – rezultati v posebnih nalogah na področju raziskav in inovacij in partnerstvih Rezultati nalog na področju raziskav in inovacij – rezultati v posebnih nalogah na področju raziskav in inovacij in partnerstvih Dosežene ciljne vrednosti nalog na področju raziskav in inovacij – Dosežene ciljne vrednosti posebnih nalog na področju raziskav in inovacij in partnerstev   Izpolnjevanje zavez Unije glede podnebnih sprememb Projekti in neposredni učinki – število in delež projektov in neposrednih učinkov, povezanih s podnebjem (po nalogah, partnerstvih in proračunskih vrsticah Programa) Inovacije iz projektov OP, povezanih s podnebjem – število inovacij iz projektov OP, povezanih s podnebjem, vključno s tistimi, ki izhajajo iz podeljenih pravic intelektualne lastnine Družbeni in gospodarski vpliv projektov, povezanih s podnebjem – zbirni ocenjeni učinki uporabe rezultatov, financiranih iz OP na uresničevanje dolgoročnih podnebnih in energetskih zavez EU v okviru Pariškega sporazuma Gospodarski, družbeni in okoljski stroški in koristi projektov, povezanih s podnebjem – uvajanje inovativnih rešitev za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki izhajajo iz projektov OP – zbirni ocenjeni učinki uporabe teh rešitev na delovna mesta in ustanavljanje podjetij, gospodarsko rast, čisto energijo, zdravje in dobro počutje (vključno s kakovostjo zraka, tal in vode)   Krepitev sprejemanja raziskav in inovacij v družbi v državah članicah Soustvarjanje – število in delež projektov OP, pri katerih državljani EU in končni uporabniki prispevajo k soustvarjanju vsebine na področju raziskav in inovacij Sodelovanje – število in delež upravičenih subjektov v OP z mehanizmi sodelovanja državljanov in končnih uporabnikov po končanem projektu OP Sprejemanje raziskav in inovacij v družbi dostop do znanstvenih rezultatov in inovativnih rešitev v OP, njihovo sprejetje ter ozaveščenost o njih Sprememba 167 Predlog uredbe Priloga V – odstavek 5 Pričakuje se, da bo imel program gospodarski/inovacijski učinek z vplivom na ustanavljanje in rast podjetij, neposredno in posredno odpiranje delovnih mest ter s spodbujanjem naložb za raziskave in inovacije. Napredek v smeri tega vpliva se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinkov. Pričakuje se, da bo imel program gospodarski/inovacijski učinek zlasti v Uniji z vplivom na ustanavljanje in rast podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, neposredno in posredno odpiranje delovnih mest zlasti v Uniji ter s spodbujanjem naložb za raziskave in inovacije. Napredek v smeri tega vpliva se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinkov. Sprememba 168 Predlog uredbe Priloga V – tabela 3 Besedilo, ki ga predlaga Komisija     Na poti h gospodarskemu/inovacijskemu učinku: Kratkoročni Srednjeročni Dolgoročnejši   Ustvarjanje rasti, ki temelji na inovacijah Inovativni neposredni učinki – število inovativnih izdelkov, procesov ali metod iz OP (po vrsti inovacij) in vlog za podelitev pravic intelektualne lastnine (IPR) Inovacije – število inovacij iz projektov OP (po vrsti inovacij), vključno s tistimi, ki izhajajo iz podeljenih pravic intelektualne lastnine Gospodarska rast – ustvarjanje, rast in tržni delež podjetij, ki so razvila inovacije v OP   Odpiranje več in boljših delovnih mest Podprte zaposlitve – število ustvarjenih delovnih mest v EPDČ in ohranjenih delovnih mest pri upravičenih subjektih za projekt OP (po vrsti delovnih mest) Ohranjene zaposlitve – povečanje števila delovnih mest v EPDČ pri upravičenih subjektih po projektu OP (po vrsti delovnih mest) Skupaj število zaposlitev število delovnih mest, ki so bila neposredno in posredno odprta ali ohranjena zaradi razširjanja rezultatov OP (po vrsti delovnih mest)   Spodbujanje naložb v raziskave in razvoj Sovlaganje – znesek javnih in zasebnih naložb, ki jih je pritegnila začetna naložba OP Širitev – znesek javnih in zasebnih naložb, pritegnjenih zaradi izkoriščanja ali širitve rezultatov OP Prispevek k ciljni vrednosti „3 %“ – napredek EU proti ciljni vrednosti 3 % BDP zaradi OP Sprememba     Na poti h gospodarskemu/inovacijskemu učinku: Kratkoročni Srednjeročni Dolgoročnejši   Ustvarjanje rasti, ki temelji na inovacijah, v Uniji število inovativnih izdelkov, procesov ali metod iz OP (po vrsti inovacij) in vlog za podelitev pravic intelektualne lastnine (IPR) v vseh sodelujočih državah Inovacije – število inovacij iz projektov OP (po vrsti inovacij in po državi), vključno s tistimi, ki izhajajo iz podeljenih pravic intelektualne lastnine MSP MSP, ki uvajajo inovacije izdelkov ali procesov zahvaljujoč financiranju OP, v odstotkih MSP, financiranih iz OP Norme in standardi število norm in standardov, ki izhajajo iz projektov OP, oblikovanih v EU Gospodarska rast – ustvarjanje, rast in tržni delež podjetij, ki so razvila inovacije v OP v Uniji in zunaj nje   Odpravljanje vrzeli v Uniji med dejavnostmi na področju raziskav in razvoja in trgom izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij delež rezultatov OP, ki so omogočili komercialno izkoriščanje v Uniji ali zunaj nje, odvisno od zadevnega sektorja analiza izkoriščanja v Uniji ali zunaj nje razlogi (nekdanjih) sodelujočih v OP za izkoriščanje raziskav in razvoja zunaj Unije   Odpiranje več in boljših delovnih mest Podprte zaposlitve – za vsako sodelujočo državo, število ustvarjenih delovnih mest v EPDČ in ohranjenih delovnih mest pri upravičenih subjektih za projekt OP (po vrsti delovnih mest) Ohranjene zaposlitve – za vsako sodelujočo državo, povečanje števila delovnih mest v EPDČ pri upravičenih subjektih po projektu OP (po vrsti delovnih mest) Skupaj število zaposlitev – – število delovnih mest, ki so bila neposredno in posredno odprta ali ohranjena ali prenesena v Unijo zaradi razširjanja rezultatov OP (po vrsti delovnih mest) – število delovnih mest, ki so bila neposredno in posredno odprta v znanjsko intenzivnih sektorjih po sodelujoči državi   Spodbujanje naložb v raziskave in razvoj Sovlaganje – znesek javnih in zasebnih naložb, ki jih je pritegnila začetna naložba OP Širitev – znesek javnih in zasebnih naložb, pritegnjenih zaradi izkoriščanja ali širitve rezultatov OP Prispevek k ciljni vrednosti „3 %“ – napredek EU proti ciljni vrednosti 3 % BDP zaradi OP Sprememba 169 Predlog uredbe Priloga V – podnaslov 4 a (novo) Kazalniki poti do učinkov za evropski raziskovalni prostor Sprememba 170 Predlog uredbe Priloga V – točka 3 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba     Doseganje učinkov za evropski raziskovalni prostor ,Kratkoročni Srednjeročni Dolgoročnejši   Privabljanje in ohranjanje talentov v Uniji Mobilnost, financirana iz OP vhodna in izhodna mobilnost raziskovalcev in inovatorjev, v Uniji in zunaj nje, po državah Internacionalizacija, financirana iz OP – razvoj in delež tujih raziskovalcev in inovatorjev v vseh državah evropskega raziskovalnega prostora – razvoj povezljivosti in dejavnosti mrežnega povezovanja raziskovalnih ustanov, tudi javno-zasebnih povezav Privlačni sistemi raziskav in inovacij –  tuja vlaganja v inovativne dejavnosti v Uniji – število patentov v sodelujočih državah –  prihodki iz licenc iz tujine   Razširjanje odličnosti in širitev sodelovanja Sodelovanje v OP delež koordinatorjev in sodelujočih iz držav iz širitvenih držav po delih Programa in po instrumentih – delež ocenjevalcev in članov upravnih odborov, tudi iz širitvenih držav in regij z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij Vzpostavitev in posodobitev področij odličnosti odlični ekosistemi raziskav in inovacij, vključno s tem, da regije z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij postanejo vozlišča in nosilke sprememb v svojih državah   Razlike pri raziskavah in inovacijah Geografska koncentracija – stopnje uspešnosti – uporaba raziskovalne infrastrukture, ki jo financira Unija, v vseh državah v Evropskem raziskovalnem prostoru. Strateško načrtovanje programov financiranj EU sinergije in interakcije med OP in strategijami pametne specializacije Okrepitev nacionalnih sistemov raziskav in inovacij – povečanje financiranja za konkurenčne visokokakovostne in neodvisne raziskave in sistema za ocenjevanje poklicnih poti – povečanje zasebnih naložb in javnih izdatkov za raziskave in inovacije