(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2018)0386),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 33 in 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0236/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 15. novembra 2018(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za proračun (A8-0064/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le predlog za zakonodajni organ in da ne morejo biti dokončna, dokler ne bo dosežen dogovor o predlogu uredbe, ki bo določala večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 10, 10.1.2019, str. 1.

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 33 in 325 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija in države članice preprečujejo goljufije, korupcijo in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije. Unija bi morala podpirati dejavnosti na teh področjih.

(2)  Pretekla podpora takim dejavnostim prek Sklepa št. 804/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta(3) (program Herkul), ki je bil spremenjen in podaljšan s Sklepom št. 878/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4) (program Herkul II), ki je bil razveljavljen in nadomeščen z Uredbo (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(5) (program Herkul III), je omogočila izboljšanje dejavnosti Unije in držav članic za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(3)  Podpora državam članicam, državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam pri poročanju o nepravilnostih in goljufijah, ki škodijo finančnim interesom Unije, prek sistema za upravljanje nepravilnosti (Irregularity Management System – IMS) je zahteva, določena v sektorski zakonodaji za Evropski kmetijski jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja(6), Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo(7), Sklad za azil, migracije in vključevanje, instrument za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz(8), Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim(9) in predpristopno pomoč(10) za programsko obdobje 2014–2020 in dalje. IMS je varno elektronsko komunikacijsko orodje, ki državam članicam, pa tudi državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam olajšuje izpolnjevanje obveznosti poročanja o odkritih nepravilnostih ter podpira upravljanje in analizo nepravilnosti.

(3a)  Izravnati je treba raznolikost pravnih in upravnih sistemov držav članic, da bi odpravili nepravilnosti in se borili proti goljufijam. Nihanje števila nepravilnosti je mogoče povezati z napredovanjem ciklov večletnih programov in zamudami pri poročanju. Zato je potreben enoten sistem za zbiranje podatkov o nepravilnostih in goljufijah iz držav članic, da bi standardizirali postopek poročanja ter zagotovili kakovost in primerljivost posredovanih podatkov. [Sprememba 1]

(3b)  Dejavnosti preprečevanja, ki jih izvajata Komisija in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), so nedvomno pomembne, prav tako kot boljše izvajanje sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev ter informacijskega sistema za boj proti goljufijam, pa tudi dokončno oblikovanje nacionalnih strategij za boj proti goljufijam. V kontekstu teh dejavnosti je treba pripraviti okvir za digitalizacijo vseh procesov pri izvajanju politik Unije (vključno z razpisi, uporabo, vrednotenjem, izvajanjem in plačili), ki ga bodo uporabljale vse države članice. [Sprememba 2]

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 515/97(11) in Sklep Sveta 2009/917/PNZ(12) določata, da Unija podpira medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic in sodelovanje med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje.

(5)  Ta podpora se zagotavlja za številne operativne dejavnosti. Sem spada informacijski sistem za boj proti goljufijam (Anti-Fraud Information System – AFIS), informacijskotehnološka platforma, sestavljena iz sklopa aplikacij, ki delujejo v okviru skupnega informacijskega sistema, ki ga upravlja Komisija. IMS prav tako deluje v okviru platforme AFIS. Takšen sistem zahteva dolgoletno stabilno in predvidljivo financiranje, ki zagotavlja njegovo trajnost.

(6)  Podporo Unije na področju zaščite finančnih interesov Unije, poročanja o nepravilnostih ter medsebojne upravne pomoči in sodelovanja v carinskih in kmetijskih zadevah bi bilo treba racionalizirati v enotnem programu, in sicer programu EU za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: program), katerega namen bi bil povečati sinergije in proračunsko prožnost ter poenostavitev upravljanja brez poseganja v učinkovit nadzor, ki ga nad izvajanjem programa izvajata sozakonodajalca. [Sprememba 3]

(7)  Program tako združuje komponento po vzoru programa Herkul, še eno komponento, ki zagotavlja financiranje sistema IMS, in še tretjo komponento, ki financira dejavnosti, naložene Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97, vključno s platformo AFIS.

(7a)   Zaščita finančnih interesov Unije bi morala zajemati vse vidike proračuna Unije, tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati dejstvo, da je program edini, ki izrecno ščiti stran odhodkov proračuna Unije. [Sprememba 4]

(8)  Platforma AFIS zajema več informacijskih sistemov, vključno s carinskim informacijskim sistemom (v nadaljnjem besedilu: CIS). CIS je avtomatiziran informacijski sistem, katerega cilj je pomagati državam članicam pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ter s hitrejšim razširjanjem informacij povečati uspešnost postopkov sodelovanja in nadzora njihovih carinskih uprav. CIS zajema tako primere upravnega kot policijskega sodelovanja v enotni infrastrukturi. Za namene upravnega sodelovanja je CIS vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 515/97, sprejeto na podlagi členov 33 in 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za namene policijskega sodelovanja je CIS vzpostavljen s Sklepom 2009/917/PNZ, sprejetim na podlagi členov 30(1)(a) in 34(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Razsežnosti policijskega sodelovanja v CIS tehnično ni mogoče ločiti od razsežnosti upravnega sodelovanja, saj oba vidika delujeta v okviru enotnega informacijskotehnološkega sistema. Ker je CIS sam samo eden od več informacijskih sistemov, ki delujejo v okviru AFIS, in je v CIS primerov policijskega sodelovanja manj od primerov upravnega sodelovanja, je razsežnost policijskega sodelovanja v AFIS obravnavana kot dopolnilna glede na njegovo razsežnost upravnega sodelovanja.

(9)  Ta uredba za celotno obdobje trajanja programa določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic ustrezno posodobiti v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(13)].

(10)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Za pogodbe, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije v sklopu programa, torej med drugim veljajo načela preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije, za nepovratna sredstva pa še načela sofinanciranja, nekumulativnega dodeljevanja in prepovedi dvojnega financiranja, prepovedi retroaktivnosti in načelo nedobičkonosnosti. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. [Sprememba 5]

(11)  Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za doseganje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(11a)   Najvišja stopnja sofinanciranja za nepovratna sredstva v okviru programa ne bi smela presegati 80 % upravičenih stroškov. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, opredeljenih v delovnem programu, kot so primeri, ki zadevajo države članice, izpostavljene visokemu tveganju v zvezi s finančnimi interesi Unije, bi morala najvišja stopnja sofinanciranja znašati 90 % upravičenih stroškov. [Sprememba 6]

(12)  Za zagotovitev neprekinjenosti v okviru programa pri financiranju vseh dejavnosti, naloženih Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97, vključno s platformo AFIS, vsebuje Priloga I okvirni seznam dejavnosti, ki naj bi se financirale.

(12a)   Komisija bi morala delovne programe sprejeti v skladu s členom 110 finančne uredbe. Delovni programi bi morali vsebovati opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, zneske, dodeljene posameznim ukrepom, okviren časovni razpored izvajanja in najvišjo stopnjo sofinanciranja za nepovratna sredstva. Komisija bi morala pri pripravi delovnega programa upoštevati prednostne naloge Evropskega parlamenta, ki so izražene v okviru njegove letne ocene zaščite finančnih interesov Unije. Delovni program bi moral biti objavljen na spletnem mestu Komisije, posredovati pa bi ga bilo treba Evropskemu parlamentu. [Sprememba 7]

(12b)   Ukrepi bi morali biti upravičeni na podlagi njihove zmožnosti doseči specifične cilje programa iz člena 2. Med njimi so lahko zagotavljanje tehnične podpore pristojnim organom držav članic, kot je zagotavljanje specifičnega znanja, specializirane in tehnično napredne opreme ter učinkovitih orodij informacijske tehnologije, zagotavljanje potrebne podpore in olajševanje preiskav, zlasti vzpostavljanje skupnih preiskovalnih skupin in čezmejnih operacij, ali povečanje obsega izmenjav osebja za specifične projekte. Poleg tega lahko upravičeni ukrepi vključujejo tudi organizacijo ciljno usmerjenega specializiranega usposabljanja, delavnic za analizo tveganja ter, po potrebi, konferenc in študijev. [Sprememba 8]

(13)  Nakup opreme prek instrumenta Unije za finančno podporo za opremo za carinski nadzor(14) lahko doseže pozitivne rezultate v boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom EU. Instrument Unije za finančno podporo za opremo za carinski nadzor in program si delita odgovornost za preprečevanje podvajanja podpore Unije. Podpora iz programa bi morala biti usmerjena predvsem v nabavo vrst opreme, ki ne spada v področje uporabe instrumenta Unije za finančno podporo za opremo za carinski nadzor, ali opreme, namenjene organom, za katere se ne uporablja instrument Unije za finančno podporo za opremo za carinski nadzor. Poleg tega bi morala obstajati jasna povezava med učinkom financirane opreme ter zaščito finančnih interesov Unije. Za preprečevanje prekrivanj in vzpostavitev sinergij med programom in drugimi zadevnimi programi na področjih, kot so pravosodje, carina in notranje zadeve, bi bilo treba poskrbeti predvsem pri pripravi letnih programov dela. [Sprememba 9]

(13a)   Program podpira sodelovanje med upravnimi organi in organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter med slednjimi in Komisijo, vključno z uradom OLAF, ter drugimi ustreznimi organi in agencijami Unije, kot sta Agencija za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), z namenom zagotoviti učinkovitejšo zaščito finančnih interesov Unije. Podpiral bo tudi sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom (EJT) v zvezi s tem, ko bo tožilstvo prevzelo svoje naloge. [Sprememba 10]

(14)  V programu bi morale imeti možnost sodelovati države Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP). To možnost bi morale imeti tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, pa tudi države, ki jih zajema evropska sosedska politika, in sicer v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih. Možnost sodelovanja v programu bi morale prav tako imeti druge tretje države, če imajo sklenjen pridružitveni sporazum ali sklenejo poseben sporazum, ki ureja njihovo udeležbo v programih Unije. [Sprememba 11]

(15)  Ob upoštevanju preteklih ocen programov Herkul in za okrepitev programa bi moralo biti izjemoma mogoče sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, ne da bi morali ti subjekti nositi stroške svoje udeležbe.

(15a)   Spodbujati bi bilo treba zlasti sodelovanje subjektov s sedežem v državah, ki imajo veljaven pridružitveni sporazum z Unijo, da bi se okrepila zaščita finančnih interesov Unije prek sodelovanja v zvezi s carinami in izmenjave najboljših praks, zlasti glede načinov boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter glede spopadanja z izzivi novega tehnološkega razvoja. [Sprememba 12]

(16)  Pri izvajanju programa bi bilo treba upoštevati priporočila in ukrepe iz sporočila Komisije z dne 6. junija 2013 z naslovom „Okrepitev boja proti tihotapljenju cigaret in drugim oblikam nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki – Celovita strategija EU“(15) ter poročilo z dne 12. maja 2017 o napredku pri izvajanju tega sporočila (16).

(17)  Unija je leta 2016 ratificirala Protokol za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom. Navedeni protokol bi bilo treba uporabiti za zaščito finančnih interesov Unije pri boju proti čezmejni nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki, ki povzroča izgubo prihodkov. Program bi moral podpirati sekretariat Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom v njegovih nalogah v zvezi s protokolom. Podpirati bi moral tudi druge dejavnosti, ki jih organizira sekretariat v zvezi z bojem proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki.

(18)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(17), Uredbo Sveta (ES, Euratom, ES) št. 2988/95(18), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(19) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(20) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki zajemajo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij.

Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druge kriminalne dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(21). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(19)  Tretje države, ki so članice EGP, lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega v okviru Sporazuma EGP, ki določa, da se programi izvajajo na podlagi sklepa v okviru navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, uradu OLAF in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(20)  

(21)  V skladu s [sklic ustrezno posodobiti v skladu z novim sklepom o ČDO: členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(22)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(22)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(23) je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami prek poročanja, in sicer o zahtevah glede uspešnosti, spremljanja in ocenjevanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu. Oceno bi moral opraviti neodvisen ocenjevalec. [Sprememba 13]

(23)  Na Komisijo Za dopolnitev te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za oblikovanje določb za okvir spremljanja in ocenjevanja, ki se bo uporabljal pri programu sprejetje programov dela. Poleg tega bi bilo treba za spremembo te uredbe na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s kazalniki iz Priloge II k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 14]

(24)  Člen 42a(1) in (2) Uredbe (ES) št. 515/97 določa pravno podlago za financiranje sistema AFIS. Ta uredba naj bi nadomestila navedeno pravno podlago in določila novo. Člen 42a(1) in (2) Uredbe (ES) št. 515/97 bi bilo zato treba črtati.

(25)  Uredba (EU) št. 250/2014 o uvedbi programa Herkul III zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Ta uredba določa nadaljevanje programa Herkul III s 1. januarjem 2021. Uredbo (EU) št. 250/2014 bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi program EU za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: program).

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Cilji programa

1.  Splošni cilji programa so:

(a)  zaščita finančnih interesov Unije;

(b)  podpora za medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic ter sodelovanje med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje.

2.  Specifični cilji programa so:

(a)  preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim;

(b)  podpora za poročanje o nepravilnostih, vključno z goljufijami, v zvezi s sredstvi v okviru deljenega upravljanja in predpristopne pomoči iz proračuna Unije;

(c)  zagotavljanje orodij za izmenjavo informacij in podpore operativnim dejavnostim na področju medsebojne upravne pomoči v carinskih in kmetijskih zadevah.

Člen 3

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 181,207 milijona 321 314 000 EUR v cenah iz leta 2018 (362 414 000 EUR v tekočih cenah. [Sprememba 15]

2.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(a)  114,207 milijona 202 512 000 EUR v cenah iz leta 2018 (228 414 000 EUR v tekočih cenah) EUR za cilj iz člena 2(2)(a); [Sprememba 16]

(b)  7 12 412 000 EUR v cenah iz leta 2018 (14 milijonov EUR v tekočih cenah za cilj iz člena 2(2)(b); [Sprememba 17]

(c)  60 106 390 000 EUR v cenah iz leta 2018 (120 milijonov EUR v tekočih cenah za cilj iz člena 2(2)(c). [Sprememba 18]

2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za prerazporeditev sredstev med cilji iz člena 2(2). Če prerazporeditev vključuje spremembo enega od zneskov iz odstavka 2 tega člena za 10 % ali več, se prerazporeditev opravi z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s členom 14. [Sprememba 19]

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Poleg tega se pri okvirnem znesku iz točke (a) odstavka 2 ustrezno upošteva dejstvo, da je program edini te vrste, ki obravnava stran odhodkov pri zaščiti finančnih interesov Unije. [Sprememba 20]

Člen 4

Tretje države, pridružene programu

Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)  druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

(a)  zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije; [Sprememba 21]

(b)  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe;

(c)  na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programi;

(d)  Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 5

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.  Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev v skladu z naslovom VIII in javnih naročil v skladu z naslovom VII, pa tudi povračila potnih stroškov in izplačila dnevnic, kot je določeno v členu 238 finančne uredbe. [Sprememba 22]

3.  S programom se lahko zagotovi financiranje za ukrepe, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97, zlasti za kritje vrst stroškov iz okvirnega seznama v Prilogi I.

4.  Kadar financirani ukrep vključuje nabavo opreme, Komisija po potrebi vzpostavi mehanizem usklajevanja za zagotovitev učinkovitosti in interoperabilnosti vse opreme, kupljene s podporo programov Unije.

Člen 6

Zaščita finančnih interesov Unije

Če tretja država v programu sodeluje na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, podeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam.

POGLAVJE II

NEPOVRATNA SREDSTVA [Sprememba 23]

Člen 7

Stopnja sofinanciranja za nepovratna sredstva, dodeljena v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe, ne presega 80 % upravičenih stroškov. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, opredeljenih v delovnih programih iz člena 10, stopnja sofinanciranja ne presega 90 % upravičenih stroškov. [Sprememba 24]

Člen 8

Upravičeni ukrepi

Do financiranja so upravičeni samo naslednji ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 2:

(a)  zagotavljanje tehničnega znanja, specializirane in tehnološko napredne opreme ter učinkovitih orodij IT, s katerimi se krepijo nadnacionalno in multidisciplinarno sodelovanje ter sodelovanje s Komisijo;

(b)  povečanje obsega izmenjave osebja za posebne projekte, zagotavljanje potrebne podpore in olajševanje preiskav, zlasti z vzpostavljanjem skupnih preiskovalnih skupin in čezmejnih operacij;

(c)  zagotavljanje tehnične in operacijske podpore nacionalnim preiskavam, zlasti za carinske organe in organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, da bi okrepili boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim;

(d)  krepitev zmogljivosti IT v državah članicah in tretjih državah, povečanje izmenjave podatkov ter razvoj in zagotavljanje orodij IT za preiskave in spremljanje obveščevalnega dela;

(e)  organizacija specializiranega usposabljanja, delavnic za analizo tveganja, konferenc in študijev za izboljšanje sodelovanja in usklajevanja med službami, ki se ukvarjajo z zaščito finančnih interesov Unije;

(f)  financiranje sklopa aplikacij IT, povezanih s carino, ki delujejo v okviru skupnega informacijskega sistema, ki ga upravlja Komisija in je bil vzpostavljen za opravljanje nalog, dodeljenih Komisiji z Uredbo (ES) št. 515/97;

(g)  financiranje varnega elektronskega komunikacijskega orodja, da bi državam članicam olajšali izpolnjevanje obveznosti poročanja o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, in ki podpira upravljanje in analizo teh nepravilnosti;

(h)  vsi drugi ukrepi, določeni v programih dela v skladu s členom 10, ki so potrebni za doseganje splošnih in specifičnih ciljev iz člena 2. [Sprememba 25]

Kadar podprt ukrep vključuje nabavo opreme, Komisija zagotovi, da financirana oprema prispeva k zaščiti finančnih interesov Unije. [Sprememba 26]

Člen 9

Upravičeni subjekti

1.  Poleg meril iz člena 197 finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavka 2.

2.  Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)  javni organi, ki lahko prispevajo k doseganju enega od ciljev iz člena 2 in imajo sedež v eni od naslednjih držav:

(a)  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(b)  tretji državi, pridruženi programu;

(c)  tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavka 3;

(b)  raziskovalni in izobraževalni inštituti ter neprofitni subjekti, ki lahko prispevajo k doseganju ciljev iz člena 2, če imajo sedež in delujejo vsaj eno leto v državi članici ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavka 3;

(c)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije, kot je opredeljeno v členu 156 finančne uredbe. [Sprememba 27]

3.  Subjekti iz odstavka 2 s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

4.  Subjekti iz odstavka 2 s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi morali načeloma nositi stroške svoje udeležbe.

POGLAVJE III

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

Člen 10

Program dela

Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe.

Komisija programe dela sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 14. [Sprememba 28]

Komisija preuči sinergije med programom in drugimi zadevnimi programi na področjih, kot so pravosodje, carina in notranje zadeve, ter zagotovi, da se preprečijo prekrivanja pri pripravi programov dela. [Sprememba 29]

Programi dela se objavijo na spletnem mestu Komisije in posredujejo Evropskemu parlamentu, ki v okviru letne ocene zaščite finančnih interesov Unije oceni njihovo vsebino in izide. [Sprememba 30]

Člen 11

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 2 so določeni v Prilogi II.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev se v skladu s členom 14 na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi bilo to potrebno, ter dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira spremljanja in ocenjevanja. [Sprememba 31]

2a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o uspešnosti programa. [Sprememba 32]

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in (kadar je smiselno) državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 12

Ocenjevanje

1.  Ocene se opravijo pravočasno opravi neodvisni ocenjevalec, da prispevajo k postopku odločanja. [Sprememba 33]

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. [Sprememba 34]

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Računskemu sodišču ter jih objavi na svojem spletnem mestu. [Sprememba 35]

Člen 13

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za oblikovanje določb za okvir spremljanja in ocenjevanja iz člena 11 za sprejetje programov dela, kot je določeno v členu 10, in za spremembo kazalnikov iz Priloge II k tej uredbi. [Sprememba 44]

Člen 14

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3.  Prenos pooblastila iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5a.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 10 in 13, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 36]

POGLAVJE IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo kar največjo prepoznavnost financiranja Unije (, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov), z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. Potrditev izvora in zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije se ne zahtevata, če bi ogrozila učinkovito izvajanje dejavnosti boja proti goljufijam in carinskih operativnih dejavnosti. [Sprememba 37]

2.  Komisija redno izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 2. [Sprememba 38]

Člen 16

Sprememba Uredbe (ES) št. 515/97

V členu 42a Uredbe (ES) št. 515/97 se odstavka 1 in 2 črtata.

Člen 17

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 250/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 18

Prehodne določbe

1.  Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 250/2014 in členom 42a Uredbe (ES) št. 515/97, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.  Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 250/2014 in členom 42a Uredbe (ES) št. 515/97.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Okvirni seznam vrst stroškov za dejavnosti, ki se financirajo iz programa in izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97:

(a)  vsi stroški za vzpostavitev in vzdrževanje stalne tehnične infrastrukture, ki državam članicam zagotavlja logistična, pisarniška in tehnološkoinformacijska sredstva za usklajevanje skupnih carinskih operacij in drugih operativnih dejavnosti;

(b)  povračila prevoznih stroškov in izplačila dnevnic ter po potrebi druga morebitna nadomestila predstavnikov držav članic in, kjer je primerno, predstavnikov tretjih držav, ki sodelujejo v akcijah Skupnosti, skupnih carinskih operacijah, kadar jih organizira ali pri organizaciji sodeluje Komisija, ter v usposabljanjih, namenskih sestankih ter pripravljalnih in ocenjevalnih sestankih za upravne preiskave ali operativne ukrepe, ki jih izvedejo države članice, kadar jih organizira ali pri organizaciji sodeluje Komisija;

(c)  odhodki, povezani s pridobitvijo, študijami, razvijanjem in vzdrževanjem računalniške infrastrukture (strojne opreme), programske opreme in namenskih mrežnih povezav, ter odhodki, povezani s službami za oskrbo, podporo in usposabljanje za namene izvajanja dejavnosti, ki so določene v Uredbi (ES) št. 515/97, zlasti preprečevanja goljufij in boja proti njim;

(d)  odhodki, povezani z zagotavljanjem informacij, in odhodki za s tem povezane ukrepe, ki omogočajo dostop do informacij, podatkov in virov podatkov v okviru izvajanja dejavnosti, ki so določene v Uredbi (ES) št. 515/97, zlasti preprečevanja goljufij in boja proti njim;

(e)  odhodki, povezani z uporabo carinskega informacijskega sistema, ki je določen z akti, sprejetimi na podlagi člena 87 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti s Sklepom 2009/917/PNZ o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene, če ti akti določajo, da navedene odhodke krije splošni proračun Evropske unije;

(f)  odhodki, povezani s pridobitvijo, študijami, razvijanjem in vzdrževanjem komponent Unije v skupnem komunikacijskem omrežju, ki se uporablja za namene iz točke (c).

PRILOGA II

KAZALNIKI ZA SPREMLJANJE PROGRAMA

Program se bo pozorno spremljal na podlagi niza kazalnikov za merjenje uspešnosti pri uresničevanju splošnih in specifičnih ciljev programa ter za zmanjšanje upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim nizom ključnih kazalnikov:

Specifični cilj št. 1: preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim.

Kazalnik 1: podpora pri preprečevanju goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boju proti njim, kot je izmerjena s:

1.1: stopnjo zadovoljstva z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru programa in se iz njega (so-) financirajo;

(a)  številom in vrsto dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa in se iz njega (so)financirajo; [Sprememba 39]

1.2: deležem seznamom držav članic, ki iz programa vsako leto prejemajo podporo, in ustreznim deležem financiranja. [Sprememba 40]

Specifični cilj št. 2: podpora za poročanje o nepravilnostih, vključno z goljufijami, v zvezi s sredstvi v okviru deljenega upravljanja in predpristopne pomoči iz proračuna Unije.

Kazalnik 2: stopnja zadovoljstva uporabnikov z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti.

(a)  številom poročil o nepravilnostih; [Sprememba 41]

Kazalnik 2a: stopnja zadovoljstva uporabnikov z uporabo informacijskega sistema za boj proti goljufijam. [Sprememba 42]

Specifični cilj št. 3: zagotavljanje orodij za izmenjavo informacij in podporo operativnim dejavnostim na področju medsebojne upravne pomoči v carinskih zadevah.

Kazalnik 3: število informacij o medsebojni pomoči, ki so bile dane na voljo, in število podprtih dejavnosti, povezanih.

Kazalnik 3a: število in vrsta dejavnosti, povezanih z medsebojno pomočjo. [Sprememba 43]

(1) UL C 10, 10.1.2019, str. 1. (2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019. (3) Sklep št. 804/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o delovnem programu Skupnosti za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti (program Herkul) (UL L 143, 30.4.2004, str. 9). (4) Sklep št. 878/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2007 o spremembi in podaljšanju Sklepa št. 804/2004/ES o delovnem programu Skupnosti za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti (program Herkul II) (UL L 193, 25.7.2007, str. 18). (5) Uredba (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Sklepa št. 804/2004/ES (UL L 84, 20.3.2014, str. 6). (6) Delegirana Uredba Komisije (EU) 2015/1971 z dne 8. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi določbami o poročanju o nepravilnostih v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006 in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1975 z dne 8. julija 2015 o določitvi pogostosti in oblike poročanja o nepravilnostih v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 293, 10.11.2015, str. 6). (7) Delegirana Uredba Komisije (EU) 2015/1970 z dne 8. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi določbami o poročanju o nepravilnostih v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1974 z dne 8. julija 2015 o določitvi pogostosti in oblike poročanja o nepravilnostih v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 293, 10.11.2015, str. 1). (8) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1973 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi določbami o poročanju o nepravilnostih v zvezi s Skladom za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1977 o določitvi pogostosti in oblike poročanja o nepravilnostih v zvezi s Skladom za migracije, azil in vključevanje ter instrumentom za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 293, 10.11.2015, str. 15). (9) Delegirana Uredba Komisije (EU) 2015/1972 z dne 8. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi določbami o poročanju o nepravilnostih v zvezi s Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1976 z dne 8. julija 2015 o določitvi pogostosti in oblike poročanja o nepravilnostih v zvezi s Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim v skladu z Uredbo (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 293, 10.11.2015, str. 11). (10) Člen 16 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 447/2014 o posebnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L 132, 3.5.2014, str. 32). (11) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1525 (UL L 82, 22.3.1997, str. 1). (12) Sklep Sveta 2009/917/PNZ o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene (UL L 323, 10.12.2009, str. 20). (13) Sklic, ki ga je treba posodobiti: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je na voljo na povezavi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1527811322830&uri=CELEX:32013Q1220(01) . (14) [ref] (15) COM(2013)0324. (16) COM(2017)0235. (17) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1). (18) UL L 312, 23.12.1995, str. 1. (19) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2). (20) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1). (21) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29). (22) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). (23) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).