(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0337),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0220/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0044/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 86, 7.3.2019, str. 353.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Vodni viri v Uniji so izpostavljeni vse večjemu pritisku, kar povzroča pomanjkanje vode in slabšanje njene kakovosti. Zlasti podnebne spremembe, nepredvidljivi vremenski vzorci in suša pomembno prispevajo k pritisku na razpoložljivost sladke vode, ki je posledica razvoja mest in kmetijstva. [Sprememba 1]

(2)  Zmožnost Unije za odzivanje na vse večji pritiskvečje pritiske na vodne vire bi se lahko izboljšala s širšo ponovno uporabo očiščene odpadne vode, omejevanjem odvzemanja iz vodnih teles in podzemne vode, zmanjševanjem vpliva izpusta očiščene komunalne odpadne vode v vodna telesa in spodbujanjem varčevanja z večkratno uporabo komunalne odpadne vode, ob zagotavljanju visoke ravni okoljskega varstva. V Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4) je ponovna uporaba vode skupaj s spodbujanjem uporabe tehnologij za učinkovito rabo vode v industriji in z vodo varčnih metod namakanja omenjena kot eden od dopolnilnih ukrepov, ki jih lahko države članice uporabljajo za dosego ciljev Direktive, tj. dobrega kakovostnega in količinskega stanja površinskih in podzemnih voda. V skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS(5) je treba očiščeno odpadno vodo znova uporabiti, kadar koli je mogoče. [Sprememba 2]

(2a)  Posebna težava na številnih področjih sta starost in slabo stanje infrastrukture za distribucijo očiščene vode, kar povzroča veliko izgubo očiščene vode in posledično finančnih sredstev, vloženih v čiščenje. Nadgradnja celotne vodovodne infrastrukture bi zato morala biti prednostna naloga. [Sprememba 3]

(3)  V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Načrt za varovanje evropskih vodnih virov“(6) je bila ponovna uporaba vode za namakanje ali industrijske namene poudarjena kot alternativna možnostpoudarjena potreba po vzpostavitvi instrumenta za ureditev standardov na ravni Unije za ponovno uporabo vode in odpravo ovir za široko uporabo take alternativne oskrbe z vodo, ki zahteva pozornost Unije bi lahko prispeval k zmanjšanju pomanjkanja vode in k manj občutljivim sistemom oskrbe. [Sprememba 4]

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji“(7) določa hierarhijo ukrepov, ki bi jo morale države članice upoštevati pri obvladovanju pomanjkanja vode in suše. Za isti namen bi bilo priporočljivo v Direktivo 2000/60/ES vključiti zavezujočo hierarhijo ukrepov za dobro upravljanje vode. V sporočilu je navedeno, da se lahko v regijah, kjer so bili v skladu s hierarhijo možnih rešitev problemov z vodo izvedeni vsi preventivni ukrepi in kjer povpraševanje po vodi še vedno presega njeno razpoložljivost, dodatna infrastruktura za oskrbo z vodo v nekaterih okoliščinah ter ob upoštevanju vidika stroškov in koristi uporabi kot alternativni pristop k blažitvi posledic hude suše. [Sprememba 5]

(4a)  Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 9. oktobra 2008 o obravnavanju izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji(8) opozarja, da bi bilo treba pri gospodarjenju z vodnimi viri dati prednost pristopu z vidika povpraševanja, in meni, da bi morala Unija pri tem gospodarjenju uporabiti celostni pristop, ki bi združeval ukrepe za upravljanje povpraševanja, ukrepe za optimizacijo obstoječih virov v vodnem ciklu in ukrepe za ustvarjanje novih virov, ter da bi bilo treba v pristop vključiti okoljske, socialne in ekonomske razmisleke. [Sprememba 6]

(5)  Komisija se je v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo(9) zavezala, da bo sprejela vrsto ukrepov za spodbujanje ponovne uporabe očiščene odpadne vode, vključno s pripravo zakonodajnega predloga o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode. Komisija bi morala posodobiti svoj akcijski načrt in vodne vire še naprej obravnavati kot prednostno področje, na katerem je treba ukrepati. [Sprememba 7]

(6)  Za ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode, na primer iz komunalnih čistilnih naprav ali industrijskih naprav, se šteje, da ima manjši vpliv na okolje kot drugi alternativni načini oskrbe z vodo, kot so prenosi vode ali razsoljevanje, vendar je taka ponovna uporaba, ki bi lahko zmanjšala potrato vode in omogočila prihranek vode v Uniji, omejena. Zdi se, da je to delno posledica znatnih stroškov sistemov ponovne uporabe odpadne vode ter neobstoja skupnih okoljskih ali in zdravstvenih standardov Unije za ponovno uporabo vode, ter kar zadeva pri kmetijskih proizvodih pa zlasti kmetijske proizvode, morebitnih potencialnega tveganja za okolje in zdravje ter morebitnih ovir za prosti pretok takih proizvodov, ki so se namakali s predelano vodo. Obenem bi bilo treba upoštevati, da je namakalna infrastruktura v nekaterih državah članicah neustrezna ali pa je sploh ni. [Sprememba 8]

(6a)  Ponovna uporaba vode bi lahko prispevala k ponovni uporabi hranil, ki jih vsebuje očiščena voda, pri čemer bi lahko bila uporaba predelane vode za namakanje v kmetijstvu ali gozdarstvu dejansko način za vrnitev hranil, kot so dušik, fosfor in kalij, v naravne biogeokemične cikle. [Sprememba 9]

(6b)  Skladno s to uredbo bi morala ponovna uporaba ustrezno očiščene in predelane komunalne odpadne vode za namakanje potekati na okolju prijazen način. To pomeni, da ponovna uporaba ne bi smela povzročiti večjega izpusta dušika in fosforja, saj prevelika količina teh hranil lahko vodi v evtrofikacijo tal in površinskih ter podzemnih vodnih teles, poškoduje ekosisteme in pospeši zmanjševanje biotske raznovrstnosti. [Sprememba 10]

(6c)   Da bi zagotovili učinkovito ponovno uporabo virov komunalne odpadne vode, je treba priznati, da niso vse vrste reciklirane vode uporabne za vse poljščine. Zato je treba kmete izobraževati, da bodo uporabljali različne vrste reciklirane vode na optimalen način za poljščine, pri katerih kakovost uporabljene vode nima posledic za javno zdravje. [Sprememba 11]

(7)  Enakovredne zdravstvene standarde v zvezi s higieno živil za kmetijske proizvode, ki so se namakali s predelano vodo, je mogoče doseči le, če se zahteve glede kakovosti predelane vode, namenjene za namakanje v kmetijstvu, med državami članicami ne razlikujejo bistveno. Uskladitev zahtev bo prispevala tudi k učinkovitemu delovanju notranjega trga v zvezi s takimi proizvodi. Zato je z določitvijo minimalnih zahtev za kakovost vode, pogostost spremljanja in spremljanje ključne naloge obvladovanja tveganja primerno uvesti minimalno uskladitev harmonizacijo. Navedene minimalne zahteve bi morale vključevati minimalne parametre za predelano vodo in druge strožje ali dodatne zahteve glede kakovosti, ki bi jih pristojni organi po potrebi naložili skupaj z morebitnimi ustreznimi preventivnimi ukrepi. Upravljavec objekta za predelavo vode bi moral v sodelovanju z ustreznimi vključenimi akterji pripraviti osnutek načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode ter bi moral biti usposobljen Za za določitev strožjih ali dodatnih zahtev za kakovost predelane vode bi morali upravljavci obratov. Upravljavec objekta za predelavo vode izvesti bi moral opravljati ključne naloge obvladovanja tveganja, pri čemer bi moral sodelovati vsaj z upravljavcem distribucije predelane vode in upravljavcem shranjevanja predelane vode. Načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode bi bilo treba stalno posodabljati, pripravljen pa bi moral biti v skladu z mednarodno priznanimi standardnimi postopki. Parametri temeljijo na tehničnem poročilu Skupnega raziskovalnega središča Komisije in upoštevajo mednarodne standarde na področju ponovne uporabe vode. V skupnem raziskovalnem središču Evropske komisije bi morali razviti parametre in merilne metode za ugotavljanje prisotnosti mikroplastike in ostankov zdravil v predelani vodi. [Sprememba 12]

(7a)  Prisotnost mikroplastike je lahko vir tveganja za zdravje ljudi in okolje. Zato bi morala Komisija v okviru temeljitega pregleda virov in distribucije mikroplastike, njenega odlaganja v okolju in vpliva v okviru čiščenja odpadne vode oblikovati metodologijo za merjenje mikroplastike v komunalni odpadni vodi, očiščeni v skladu z Direktivo 91/271/EGS in predelani v skladu s to uredbo. [Sprememba 13]

(7b)  Uporaba nezadostno očiščene odpadne vode za javne storitve (kot je čiščenje cest ali namakanje parkov in igrišč za golf) je lahko škodljiva za zdravje. Komisija bi zato morala zaradi varovanja zdravja ljudi in živali ter kakovosti podzemne in površinske vode določiti zahteve glede kakovosti ponovno uporabljene vode za javne storitve. [Sprememba 14]

(7c)   Zahteve glede kakovosti vode, ki se uporablja za namakanje, morajo upoštevati znanstveni napredek, zlasti glede preskušanja mikroonesnaževal in „na novo pojavljajočih se“ snovi , da se zagotovi varna uporaba vode ter zaščiti okolje in javno zdravje. [Sprememba 15]

(7d)  Zahteve glede kakovosti vode bi morale upoštevati izvedene eksperimente, zlasti v zvezi z uporabo blata iz čistilnih naprav in odplak, pridobljenih v postopku metanizacije, v kmetijstvu. [Sprememba 16]

(8)  Izpolnjevanje minimalnih zahtev za ponovno uporabo vode bi moralo pomagati podpreti biti skladno z vodno politiko Unije in bi moralo podpirati doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja št. 6, da bi se zagotovili dostop do vode in sanitarne ureditve za vse, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri ter bistveno povečanje recikliranja vode in varne ponovne uporabe vode po vsem svetu, s čimer bi prispevali k doseganju 12. cilja trajnostnega razvoja OZN glede trajnostne porabe in proizvodnje. Poleg tega je namen te uredbe zagotoviti uporabo člena 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o varstvu okolja. [Sprememba 17]

(8a)  Zahteve glede kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, so navedene v Direktivi (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta(10). Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ne pride do kontaminacije vodnih virov, ki se uporabljajo za pitje, s predelano vodo, s čimer bi se izognili poslabšanju kakovosti pitne vode. [Sprememba 18]

(8b)  V nekaterih primerih upravljavci objektov za predelavo vode predelano vodo še vedno shranjujejo, potem ko zapusti predelovalnico, preden jo dostavijo drugim akterjem v verigi, na primer upravljavcu distribucije predelane vode ali upravljavcu shranjevanja predelane vode ali končnemu uporabniku. Treba je opredeliti mesto ustrezanja, da se pojasni, kje preneha odgovornost upravljavca objekta za predelavo in začne odgovornost naslednjega akterja v verigi. [Sprememba 19]

(9)  Obvladovanje tveganja bi moralo zajemati opredelitev in proaktivno obvladovanje tveganj ter vključevati koncept proizvodnje, distribucij, shranjevanja in uporabe predelane vode take kakovosti, kot se zahteva za določene namene. Ocena tveganja bi morala temeljiti na ključnih nalogah obvladovanja tveganja tveganj in na temeljiti uporabi načela previdnosti, med drugim, v njej pa bi bilo treba opredeliti morebitne dodatne zahteve za kakovost vode, potrebne za zagotovitev ustreznega varstva okolja ter varovanja zdravja ljudi in živali. Obvladovanje tveganja bi morala biti odgovornost, ki si jo delijo vsi ustrezni akterji, udeleženi pri načrtu obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode. Vloge in odgovornosti udeleženih akterjev bi morale biti jasno navedene v načrtu obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode. Pristojni organ bi moral imeti možnost, da pri izdaji dovoljenja zahteva, da ustrezni akterji, vključeni v načrt obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode, izvedejo nadaljnje ukrepe za obvladovanje tveganja. [Sprememba 20]

(9a)  Sodelovanje in vzajemno delovanje različnih strani, udeleženih v procesu predelave vode, bi morala biti nujna pogoja za vzpostavitev dejavnosti predelave v skladu z zahtevami za posebne uporabe, da bi lahko oskrbo s predelano vodo načrtovali glede na povpraševanje končnih uporabnikov. [Sprememba 21]

(10)  Da bi se učinkovito zavarovala zavarovali okolje, tudi kakovost tal, in zdravje ljudi, bi morali imeti upravljavci obratov biti za predelavo kakovost predelane vode glavno odgovornost za kakovost predelane vode na mestu ustrezanja odgovorni v prvi vrsti upravljavci objektov za predelavo. Zaradi izpolnjevanja minimalnih zahtev in morebitnih dodatnih pogojev, ki jih določi pristojni organ, bi morali upravljavci obratov objektov za predelavo vode spremljati kakovost predelane vode v skladu z minimalnimi zahtevami in morebitnimi dodatnimi pogoji, ki jih določijo pristojni organi. Zato je primerno določiti minimalne zahteve za spremljanje, ki vključujejo pogostost rutinskega spremljanja ter čas in cilje uspešnosti za validacijsko spremljanje. Nekatere zahteve za rutinsko spremljanje so določene v skladu z Direktivo 91/271/EGS. [Sprememba 22]

(11)  Zagotoviti je treba varno uporabo predelane vode ter s tem spodbuditi ponovno oskrbo s ponovno uporabljeno vodo, njeno shranjevanje in uporabo, ter tako spodbuditi razvoj ponovne uporabe vode na ravni Unije, in povečati zaupanje sicer zlasti s spodbujanjem kmetov v Uniji, naj osvojijo to prakso, ter s povečanjem zaupanja javnosti vanjo. Ne glede na uporabo morajo biti količina uporabljene očiščene odpadne vode, njena narava, metode čiščenja in njene značilnosti takšne, da ravnanje s to vodo, njena uporaba in shranjevanje (vključno z namakanjem z razprševanjem, kapljičnim namakanjem, s shranjevanjem ali brez) kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno ne vplivajo neposredno ali posredno na zdravje ljudi ali živali, kakovost tal in vodna okolja. Zato bi bilo treba oskrbo s predelano vodo in njeno shranjevanje za posebne namene dovoliti samo na podlagi dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi držav članic. Za zagotovitev usklajenega pristopa na ravni Unije, sledljivosti in preglednosti bi bilo treba na ravni Unije določiti pravila materialnega prava za navedeno dovoljenje. Podrobnosti o postopkih za izdajo dovoljenj pa bi morale določiti države članice, katerih pristojni organi so sami odgovorni za ocenjevanje tveganj, povezanih s ponovno uporabo vode. Te bi morale imeti možnost, da uporabijo obstoječe postopke za izdajo dovoljenj, ki bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevale zahteve, uvedene s to uredbo. [Sprememba 23]

(11a)  Oskrba s predelano vodo, njeno shranjevanje in njena uporaba pri končnih uporabnikih so sestavni del sistema za ponovno uporabo vode. Med procesom oskrbe in shranjevanja se predelana voda lahko spremeni, kar lahko negativno vpliva na njeno kemijsko in biološko kakovost. Predelana voda bi se morala ustrezno uporabljati glede na razred kakovosti predelane vode, značilnosti poljščin in metodo namakanja. Ključne naloge obvladovanja tveganja bi morale upoštevati morebitne negativne učinke na zdravje in okoljske matrike, povezane z oskrbo s predelano vodo, njenim shranjevanjem in njeno predvideno uporabo. V zvezi s tem bi morala Evropska komisija pripraviti smernice v pomoč pristojnim organom pri izvajanju nadzora in spremljanja oskrbe s predelano vodo, njenega shranjevanja in uporabe. [Sprememba 24]

(11b)  Če se pokaže potreba po upravljavcu distribucije predelane vode in upravljavcu shranjevanja predelane vode, morajo imeti vsi taki upravljavci dovoljenje. Če so vse zahteve za dovoljenje izpolnjene, bi moral pristojni organ v državi članici izdati dovoljenje, ki bi moralo vsebovati vse potrebne pogoje in ukrepe, določene v oceni tveganja za varno distribucijo predelane vode končnemu uporabniku in shranjevanje. [Sprememba 25]

(12)  Določbe te uredbe dopolnjujejo zahteve drugih zakonodajnih aktov Unije, zlasti v zvezi z morebitnimi tveganji za zdravje in okolje. Da bi se zagotovil celovit pristop k obravnavi morebitnih tveganj za zdravje ljudi in, živali ter okolje zdravje rastlin, bi morali upravljavci obratov za predelavo vode in poleg tistih, ki se po potrebi nanašajo na varstvo okolja, bi morali pristojni organi upoštevati zahteve ravnati v skladu z zahtevami iz drugih ustreznih zakonodajnih aktov Unije, zlasti direktiv Sveta 86/278/EGS(11), 91/676/EGS(12) in 98/83/ES(13), direktiv 91/271/EGS in 2000/60/ES, uredb (ES) št. 178/2002(14), (ES) št. 852/2004(15), (ES) št. 183/2005(16), (ES) št. 396/2005(17) in (ES) št. 1069/2009(18) Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 2006/7/ES(19), 2006/118/ES(20), 2008/105/ES(21) in 2011/92/EU(22) Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 2073/2005(23), (ES) št. 1881/2006(24) in (EU) št. 142/2011(25). [Sprememba 26]

(12a)  Za namene te uredbe bi moralo biti mogoče, da dejavnosti čiščenja in dejavnosti predelave komunalne odpadne vode potekajo na isti fizični lokaciji in se zanje uporablja isti objekt ali različne, ločene objekte. Poleg tega bi moralo biti mogoče, da sta upravljavec čistilne naprave in upravljavec objekta za predelavo vode isti subjekt. [Sprememba 27]

(13)  Uredba (ES) št. 852/2004 določa splošna pravila za nosilce živilske dejavnosti ter zajema proizvodnjo, predelavo, distribucijo in dajanje v promet hrane, namenjene za prehrano ljudi. Navedena uredba obravnava zdravstveno ustreznost hrane in eno od njenih glavnih načel je, da je za varnost hrane odgovoren predvsem nosilec živilske dejavnosti. Za navedeno uredbo so bile pripravljene tudi podrobne smernice, od katerih je zlasti pomembno Obvestilo Komisije o Smernicah za odpravo mikrobioloških tveganj pri svežem sadju in zelenjavi v primarni proizvodnji z dobro higieno (2017/C 163/01). Cilji uspešnosti za predelano vodo, ki so določeni v tej uredbi, nosilcem živilske dejavnosti ne preprečujejo, da kakovost vode, ki je potrebna za skladnost z Uredbo (ES) št. 852/2004, dosežejo tako, da na naslednji stopnji uporabijo več možnosti čiščenja vode samih ali v kombinaciji z drugimi možnostmi, ki ne vključujejo čiščenja.

(13a)  Z namenom boljšega spodbujanja dejavnosti ponovne uporabe vode navedba posebnih namenov v okviru te uredbe državam članicam ne bi smela preprečevati, da dovolijo uporabo predelane vode za nadaljnje namene, vključno s ponovno uporabo za industrijske, rekreacijske in okoljske namene, pod pogojem, da države članice zagotovijo skladnost z obveznostjo zagotavljanja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja. [Sprememba 8]

(14)  Da bi se spodbudilo zaupanje v ponovno uporabo vode, bi bilo treba javnosti zagotoviti informacije. Zagotavljanje dostopa do jasnih, razumljivih in ažurnih informacij o ponovni uporabi vode bi moralo omogočiti večjo preglednost in sledljivost, poleg tega bi bilo lahko posebej zanimivo za druge zadevne organe, za katere ima določena ponovna uporaba vode posledice. Za spodbujanje ponovne uporabe vode bi morale države članice zagotoviti oblikovanje kampanj informiranja in ozaveščanja, ki bodo specifične in prilagojene različnim zadevnim akterjem, s katerimi bi zagotovili, da se bodo ti akterji zavedali cikla vode v mestih ter potrebe po ponovni uporabi vode in koristi take uporabe, obenem pa deležnike spodbujali, da sprejmejo prakso ponovne uporabe vode ter v njej sodelujejo. [Sprememba 29]

(14a)  Izobraževanje in usposabljanje končnih uporabnikov, povezanih z namakanjem v kmetijstvu, sta ključnega pomena kot sestavna dela izvajanja in ohranjanja preventivnih ukrepov. Končne uporabnike bi bilo treba izčrpno informirati o ustrezni uporabi predelane vode, saj so še posebej ranljivi. Izvajati bi bilo treba vrsto ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti ljudi, kot so uporaba osebne zaščitne opreme, umivanje rok in osebna higiena. Spremljanje ustreznega izvajanja teh ukrepov bi moralo biti del ključnih nalog obvladovanja tveganja. [Sprememba 30]

(15)  Cilj Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta(26) je zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju v državah članicah v skladu s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah(27) (Aarhuška konvencija). V navedeni direktivi so določene obsežne obveznosti v zvezi z dajanjem informacij o okolju na voljo na zahtevo in dejavnim razširjanjem takih informacij. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta(28) zajema izmenjavo prostorskih informacij, vključno s podatkovnimi nizi o različnih okoljskih temah. Pomembno je, da določbe te uredbe v zvezi z dostopom do informacij in ureditvami izmenjave podatkov dopolnjujejo navedeni direktivi in ne vzpostavljajo ločene pravne ureditve. Zato določbe te uredbe o obveščanju javnosti in informacijah o spremljanju izvajanja ne bi smele posegati v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES.

(16)  Da bi se obstoječe minimalne zahteve in ključne naloge obvladovanja tveganja prilagodile znanstvenemu in tehničnemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bo lahko spremenila minimalne zahteve in ključne naloge obvladovanja tveganja. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev visoke ravni varstva okolja in varovanja zdravja ljudi Komisiji omogočiti, da sprejema delegirane akte, ki z določitvijo tehničnih specifikacij dopolnjujejo ključne naloge obvladovanja tveganja, kar pa ne sme ogroziti obsega ponovne uporabe ustrezno očiščene odpadne vode. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje(29) z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo srečanj strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 31]

(17)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje podrobnih pravil o obliki in predstavitvi informacij, ki jih morajo države članice zagotoviti javnosti, obliki in predstavitvi informacij o spremljanju izvajanja te uredbe, ki jih morajo zagotoviti države članice, ter obliki in predstavitvi informacij v zvezi s pregledom na ravni Unije, ki ga pripravi Evropska agencija za okolje. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(30).

(18)  Pristojni organi bi morali preverjati skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja. V primeru neskladnosti bi morali od upravljavca obrata objekta za predelavo vode zahtevati, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti. Upravljavci obratov objektov za predelavo vode bi morali takoj prekiniti oskrbo s predelano vodo, če neskladnost preseže določene najvišje vrednosti in posledično povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi. Pristojni organi bi morali pri delu tesno sodelovati s končnimi uporabniki, da se olajša ponovna uporaba ustrezno očiščene odpadne vode. Pristojni organi bi morali nadzirati in spremljati oskrbo, shranjevanje in uporabo predelane vode ter pri tem upoštevati ustrezno tveganje za zdravje in okolje. [Sprememba 32]

(19)  Pristojni organi bi morali z izmenjavo informacij sodelovati z drugimi ustreznimi organi, da bi zagotovili skladnost z ustreznimi zahtevami Unije in nacionalnimi zahtevami.

(20)  Podatki, ki jih zagotovijo države članice, so bistveni, saj Komisiji omogočajo spremljanje in ocenjevanje uspešnosti zakonodaje glede na njene cilje.

(21)  Komisija bi morala v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 opraviti vrednotenje te uredbe. Vrednotenje bi moralo temeljiti na petih merilih, tj. uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti EU, ter zagotavljati podlago za ocene učinka morebitnih prihodnjih ukrepov.

(22)  V skladu z Aarhuško konvencijo bi morali imeti člani zadevne javnosti dostop do pravnega varstva, da bi prispevali k varovanju pravice do življenja v okolju, ki je primerno za zdravje in dobro počutje posameznikov.

(23)  Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(24)  Ker ciljev te uredbe, in sicer varstva okolja in varovanja zdravja ljudi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(25)  Državam članicam je treba zagotoviti dovolj časa za vzpostavitev upravne infrastrukture, potrebne za uporabo te uredbe, upravljavcem pa dovolj časa za pripravo na uporabo novih pravil.

(25a)   Da bi v največji možni meri razvili in spodbudili ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode, bi morala Evropska unija podpirati raziskave in razvoj na tem področju prek programa Obzorje Evropa, da bi zagotovili pomembno izboljšanje zanesljivosti ustrezno očiščene odpadne vode in uspešno delujočih metod uporabe. [Sprememba 33]

(25b)  Da bi učinkovito zaščitili okolje in zdravje ljudi, bi morale države članice v sodelovanju z deležniki uvesti kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne kontrole kakovosti tal. [Sprememba 34]

(25c)  Namen te uredbe je spodbujanje trajnostne uporabe vode. Komisija bi se zato morala zavzeti za uporabo programov Unije, med drugim programa LIFE, za podporo lokalnih pobud za ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode – [Sprememba 35]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in namen

1.  Ta uredba določa minimalne zahteve za kakovost vode in spremljanje predelane vode ter obveznost izvajanja določenih ključnih nalog obvladovanja tveganja, da se v okviru celostnega upravljanja voda zagotovi varna ponovna uporaba očiščene komunalne odpadne vode, in prispeva k izpolnjevanju ciljev, določenih v Direktivi 2000/60/ES. [Sprememba 36]

2.  Namen te uredbe je zagotoviti, da je bo predelana voda varna za predvideno uporabo, s čimer se zagotovi visoka bi zagotovili visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali ter varstva okolja kot tudi usklajeno obravnavanje pomanjkanja, hkrati pa zmanjšati negativne učinke uporabe vodnih virov in izboljšati učinkovitost, obravnavati pomanjkanje vode, vprašanja podnebnih sprememb in posledičnega pritiska okoljske cilje Unije ter posledični pritisk na vodne vire na usklajen način po vsej Uniji, kar prispeva tudi k učinkovitemu delovanju prispevati k uvajanju trajnostnih rešitev v zvezi s porabo vode, podpirati prehod na krožno gospodarstvo ter zagotavljati dolgoročno konkurenčnost Unije in učinkovito delovanje notranjega trga. [Sprememba 37]

2a.  Države članice zagotovijo, da ne pride do kontaminacije vodnih virov, ki se uporabljajo za pitje, s predelano vodo. [Sprememba 38]

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za predelano vodo, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I.

Ta uredba se ne uporablja za pilotne projekte, ki se osredotočajo na ponovno uporabo vode v obratih za predelavo vode. [Sprememba 39]

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.  „pristojni organ“ pomeni organ ali telo, ki ga država članica imenuje za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe;

2.  „organ, pristojen za vodo“, pomeni organ ali organe, opredeljene v skladu s členom 3(2) ali (3) Direktive 2000/60/ES;

3.  „končni uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo ali javni ali zasebni subjekt, ki za predvideno uporabo uporablja predelano vodo; [Sprememba 40]

4.  „komunalna odpadna voda“ pomeni komunalno odpadno vodo, kot je opredeljena v členu 2(1) Direktive 91/271/EGS;

4a.  „očiščena odpadna voda“ pomeni komunalno odpadno vodo, ki je bila očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS; [Sprememba 41]

5.  „predelana voda“ pomeni komunalno odpadno vodo, ki je bila očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS in ki nastane ob dodatnem čiščenju v obratu nastane ob dodatnem čiščenju v objektu za predelavo vode, zaradi česar je njena kakovost primerna za predvideno uporabo; [Sprememba 42]

5a.  „ponovna uporaba vode“ pomeni uporabo predelane vode, ki je zaradi posebne kakovosti primerna za uporabo, navedeno v oddelku 1 Priloge I, prek distribucijskega omrežja, ki delno ali v celoti nadomesti uporabo površinske ali podzemne vode; [Sprememba 43]

6.  „obrat objekt za predelavo vode“ pomeni komunalno čistilno napravo del komunalne čistilne naprave ali drug obrat objekt, v katerem se komunalna odpadna voda, ki izpolnjuje zahteve je bila predhodno očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS, dodatno očisti, s čimer se proizvede predelana voda, ki je primerna za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I k tej uredbi, in vključuje katero koli infrastrukturo za shranjevanje, in katero koli infrastrukturo, namenjeno prenosu predelane vode do infrastrukture za distribucijo predelane vode ali do končnega uporabnika; [Sprememba 44]

7.  „upravljavec obrata objekta za predelavo vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje obrat objekt za predelavo vode; [Sprememba 45]

7a.  „infrastruktura za distribucijo predelane vode“ pomeni sistem namenskih cevovodov in črpalk ali druge namenske zmogljivosti za prenos, namenjene prenosu predelane vode do končnega uporabnika, vključno z vsemi objekti za izenačevanje, dodatno čiščenje in shranjevanje, zunaj objekta za predelavo vode; [Sprememba 46]

7b.  „upravljavec distribucije predelane vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje infrastrukturo za distribucijo predelane vode; [Sprememba 47]

7c.  „infrastruktura za shranjevanje predelane vode“ pomeni sistem namenskih zmogljivosti za shranjevanje, zasnovanih za shranjevanje predelane vode; [Sprememba 48]

7d.  „upravljavec shranjevanja predelane vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje infrastrukturo za shranjevanje predelane vode; [Sprememba 49]

8.  „nevarnost“ pomeni biološko, kemično, fizično ali radiološko sredstvo, ki lahko škoduje ljudem, živalim, posevkom ali rastlinam, drugim kopenskim organizmom, vodnim organizmom, tlem ali okolju na splošno;

9.  „tveganje“ pomeni verjetnost, da bodo opredeljene nevarnosti v določenem časovnem okviru povzročile škodo, vključno z resnostjo posledic;

10.  „obvladovanje tveganja“ pomeni sistematično obvladovanje, ki dosledno zagotavlja varnost ponovne uporabe vode v določenih okoliščinah;

11.  „preventivni ukrep“ pomeni vsak ustrezni ukrep ali dejavnost, ki se lahko uporabi za preprečitev ali odpravo tveganja za zdravje in okolje ali njegovo zmanjšanje na sprejemljivo raven; [Sprememba 50]

11a.  „mesto ustrezanja“ pomeni mesto, kjer upravljavec objekta za predelavo vode preda predelano vodo naslednjemu akterju v verigi; [Sprememba 51]

11b.  „mikroonesnaževalo“ pomeni nezaželeno snov, ki jo zaznamo v okolju v zelo nizkih koncentracijah, kot je navedeno v Prilogi VIII k Direktivi 2000/60/ES. [Sprememba 52]

Člen 4

Obveznosti upravljavcev obratov objektov za predelavo vode v zvezi s kakovostjo vode [Sprememba 53]

1.  Upravljavci obratov objektov za predelavo vode zagotovijo, da predelana voda, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, na izhodu iz obrata za predelavo vode (mesto mestu ustrezanja) izpolnjuje:

(a)  minimalne zahteve za kakovost vode iz oddelka 2 Priloge I;

(b)  vse dodatne pogoje glede kakovosti vode, ki jih je pristojni organ določil v ustreznem dovoljenju v skladu s točkama (b) in (c) člena 7(3). [Sprememba 54]

2.  Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev in pogojev iz odstavka 1 upravljavec obrata za predelavo vode spremlja kakovost vode v skladu z:

(a)  oddelkom 2 Priloge I;

(b)  vsemi dodatnimi pogoji glede spremljanja, ki jih je pristojni organ določil v ustreznem dovoljenju v skladu s točkama (b) in (c) člena 7(3).

2a.  Upravljavci objektov za predelavo vode tudi zagotovijo, da se v objektu za predelavo vode v celoti izvedejo vsaj ukrepi za obvladovanje tveganja iz načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz odstavka -1 člena 5. [Sprememba 55]

2b.  Za mestom ustrezanja za kakovost vode ni več odgovoren upravljavec objekta za predelavo vode, temveč naslednji akter v verigi. [Sprememba 56]

3.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte o spremembi te uredbe za prilagoditev minimalnih zahtev iz oddelka 2 Priloge I tehničnemu in znanstvenemu napredku. [Sprememba 57]

Člen 4a

Obveznosti upravljavcev distribucije predelane vode, upravljavcev shranjevanja predelane vode in končnih uporabnikov predelane vode

1.  Upravljavec distribucije predelane vode ohranja kakovost predelane vode v infrastrukturi za distribucijo predelane vode na vsaj enaki ravni, kot je opredeljena v oddelku 2 Priloge I. Upravljavec distribucije predelane vode tudi zagotovi, da se v objektu za predelavo vode v celoti izvajajo vsaj ukrepi za obvladovanje tveganja iz načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz odstavka -1 člena 5.

Pristojni organ pri izdaji dovoljenja v skladu s členom 7 lahko zahteva sprejetje dodatnih ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi z nalogami, ki naj bi jih izvajal upravljavec distribucije predelane vode, in navede dodatne zahteve in preventivne ukrepe, ki so potrebni v skladu s točkama (b) in (c) Priloge II.

2.  Upravljavec shranjevanja predelane vode ohranja kakovost predelane vode v infrastrukturi za shranjevanje predelane vode na vsaj enaki ravni, kot je opredeljena v oddelku 2 Priloge I. Upravljavec shranjevanja predelane vode tudi zagotovi, da se v infrastrukturi za shranjevanje predelane vode v celoti izvajajo vsaj ukrepi za obvladovanje tveganja iz načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz odstavka -1 člena 5.

Pristojni organ pri izdaji dovoljenja v skladu s členom 7 lahko zahteva sprejetje dodatnih ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi z nalogami, ki naj bi jih izvajal upravljavec shranjevanja predelane vode, in navede dodatne zahteve in preventivne ukrepe, ki so potrebni v skladu s točkama (b) in (c) Priloge II.

3.  Kakovost predelane vode, ki jo uporabljajo končni uporabniki, je vsaj na ravni kakovosti, kot je določena v oddelku 2 Priloge I. Pristojni organ lahko določi dodatne zahteve glede obveznosti za končne uporabnike poleg tistih, ki so določene v oddelku 2 Priloge I.

4.  Komisija pripravi smernice, ki bodo pristojnim organom v pomoč pri izvajanju zahtev glede nadzora in spremljanja proizvodnje, distribucije, shranjevanja in uporabe predelane vode. [Sprememba 58]

Člen 5

Obvladovanje tveganja

-1.  Upravljavec objekta za predelavo vode v sodelovanju z ustreznimi akterji iz odstavka 1 tega člena pripravi načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. V načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode, ki temelji na ključnih nalogah obvladovanja tveganja iz točke (a) Priloge II, so poleg zahtev iz Priloge I v skladu s točko (b) Priloge II navedene morebitne dodatne zahteve, opredeljeni pa so tudi nevarnosti, tveganja in ustrezni preventivni ukrepi v skladu s točko (c) Priloge II. [Sprememba 59]

1.  Za namene zagotavljanja proizvodnje predelane vode, distribucije, shranjevanja in oskrbe z njo upravljavec obrata za predelavo vode izvaja uporabe predelane vode pristojni organ nadzira obvladovanje tveganja ob posvetovanju, pri čemer se posvetuje z naslednjimi akterji: [Sprememba 60]

(a)  upravljavcem komunalne čistilne naprave ali naprav, ki obrat objekt za predelavo vode oskrbujejo z očiščeno odpadno vodo, skladno z zahtevami glede kakovosti iz Direktive 91/271/EGS, če ta upravljavec ni upravljavec obrata objekta za predelavo vode; [Sprememba 61]

(aa)  upravljavcem obrata za predelavo vode; [Sprememba 62]

(ab)  upravljavcem distribucije predelane vode; [Sprememba 63]

(ac)  upravljavcem shranjevanja predelane vode; [Sprememba 64]

(b)  končnimi uporabniki;

(c)  vsemi drugimi stranmi, za katere upravljavec obrata za predelavo vode pristojni organ meni, da jih to zadeva. [Sprememba 65]

2.  Upravljavec obrata objekta za predelavo vode na podlagi ključnih nalog, upravljavec distribucije predelane vode in upravljavec shranjevanja predelane vode izvajajo vsaj naloge obvladovanja tveganja iz Priloge II pripravi načrt, opredeljene v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. V tem načrtu predlaga morebitne dodatne zahteve, ki dopolnjujejo zahteve iz Priloge I in so potrebne za nadaljnje zmanjšanje morebitnih tveganj, poleg tega pa med drugim opredeli nevarnosti, tveganja in ustrezne preventivne ukrepe iz odstavka -1. Metode obvladovanja tveganja, ki jih uporabljajo upravljavec objekta za predelavo vode, upravljavec distribucije predelane vode in upravljavec shranjevanja predelane vode temeljijo na mednarodno priznanih metodologijah. [Sprememba 66]

2a.  Pristojni organ lahko v ustreznem dovoljenju, izdanem v skladu s členom 7, navede različne naloge in odgovornosti za različne akterje, vključene v načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. [Sprememba 67]

2b.  V primeru, da se vrsta poljščin, ki naj bi se namakala, na trgu prodaja v več različnih oblikah in se razvršča v različne razrede kakovosti očiščene vode, mora upravljavec objekta za predelavo vode kmetu zagotoviti vodo najvišjega ustreznega razreda kakovosti. [Sprememba 68]

3.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte o spremembi te uredbe za prilagoditev ključnih nalog obvladovanja tveganja iz Priloge II tehničnemu in znanstvenemu napredku. [Sprememba 69]

Komisija je pooblaščena tudi, da v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte o dopolnitvi te uredbe, da določi tehnične specifikacije za ključne naloge obvladovanja tveganja iz Priloge II. [Sprememba 70]

Komisija do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe] v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z uvedbo metodologije za merjenje mikroplastike v predelani vodi, za katero lahko veljajo dodatne zahteve na podlagi ocene tveganja iz točke 4 Priloge II. [Sprememba 133]

3a.  Če končni uporabnik sumi, da shranjena voda iz člena 4a(2) ne izpolnjuje minimalnih zahtev iz te uredbe:

(a)  o tem takoj obvestiti ustrezni zdravstveni organ in mu po potrebi zagotovi razpoložljive informacije;

(b)  polno sodeluje z ustreznim pristojnim organom, da se preverijo in določijo razlogi za sum in morebitna prisotnost nedovoljenih snovi ali vrednosti iz tabel 2 in 4 oddelka 2 Priloge I. [Sprememba 71]

Člen 6

Vloga za izdajo dovoljenja za oskrbo s predelano vodo proizvodnjo, distribucijo in shranjevanje predelane vode [Sprememba 72]

1.  Za vsako oskrbo s predelano vodo proizvodnjo, distribucijo ali shranjevanje predelane vode, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, je potrebno dovoljenje. [Sprememba 73]

2.  Upravljavec objekta za predelavo vode pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje obrat objekt za predelavo vode ali v kateri se načrtuje njegovo delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja. [Sprememba 74]

3.  Vloga vsebuje:

(a)  načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode, pripravljen skladu s členom z odstavkom -1 člena 5(2); [Sprememba 75]

(aa)  razpoložljive podatke, ki dokazujejo skladnost komunalne odpadne vode, obdelane v skladu z Direktivo 91/271/EGS v obratu za predelavo vode, iz katerega izhaja voda, namenjena za predelavo; [Sprememba 76]

(b)  opis, kako bo upravljavec obrata objekta za predelavo vode na mestu ustrezanja izpolnjeval minimalne zahteve za kakovost vode in spremljanje iz oddelka 2 Priloge I; [Sprememba 77]

(c)  opis, kako bo upravljavec obrata objekta za predelavo vode na mestu ustrezanja izpolnjeval dodatne zahteve, predlagane v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. [Sprememba 78]

3a.  Upravljavec distribucije predelane vode pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje infrastruktura za distribucijo predelane vode ali v kateri se načrtuje njeno delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja. Vloga vključuje opis, kako namerava upravljavec distribucije predelane vode izpolnjevati obveznosti iz odstavka 1 člena 4a. [Sprememba 79]

3b.  Upravljavec shranjevanja predelane vode pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje infrastruktura za distribucijo predelane vode ali v kateri se načrtuje njeno delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja. Vloga vključuje opis, kako namerava upravljavec shranjevanja predelane vode izpolnjevati obveznosti iz odstavka 2 člena 4a. [Sprememba 80]

Člen 7

Izdaja dovoljenja

1.  Pristojni organ se za namene ocenjevanja vloge po potrebi posvetuje in izmenja ustrezne informacije z:

(a)  drugimi ustreznimi organi iste države članice, zlasti z organom, pristojnim za vodo, in organom, pristojnim za zdravje, če ta ni nista pristojni organ; [Sprememba 81]

(b)  kontaktnimi točkami v potencialno prizadetih državah članicah, imenovanimi v skladu s členom 9(1).

2.  Pristojni organ v treh mesecih od prejema popolne vloge iz točke (a) odstavkov 2, 3, 3a in 3b člena 6( 3) oceni vlogo, pri čemer uporabi ustrezno znanstveno podporo, in odloči, ali bo izdal dovoljenje ali zavrnil njegovo izdajo. Če zaradi zapletenosti vloge potrebuje več časa, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti vložnika ter navede pričakovani datum izdaje ali zavrnitve dovoljenja in razloge za podaljšanje roka. Tako odločitev je treba v vsakem primeru sprejeti najpozneje šest mesecev po prejemu popolne vloge iz odstavkov 2, 3, 3a in 3b člena 6. [Sprememba 82]

3.  Če se pristojni organ odloči izdati dovoljenje, določi veljavne pogoje, ki po potrebi vključujejo:

(a)  pogoje v zvezi z minimalnimi zahtevami za kakovost vode in spremljanje, določenimi v oddelku 2 Priloge I;

(b)  pogoje v zvezi z dodatnimi zahtevami, predlaganimi v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode;

(c)  vse druge pogoje, potrebne za nadaljnje zmanjšanje odpravljanje vseh nesprejemljivih tveganj za zdravje ljudi in živali ali okolje. [Sprememba 83]

3a.  Če pogoji, enakovredni tistim iz točk (a) do (c) odstavka 3 niso vključeni že v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz člena 5, pristojni organ brez odlašanja posodobi načrt. [Sprememba 84]

4.  Dovoljenje se redno pregleduje, in sicer vsaj vsakih pet let, ter se po potrebi spremeni.

Člen 8

Preverjanje skladnosti

1.  Pristojni organ na mestu ustrezanja preverja skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja dovoljenj, izdanih v skladu s členom 7. Preverjanje skladnosti se izvaja z naslednjimi sredstvi: [Sprememba 85]

(a)  pregledi na kraju samem;

(b)  uporabo podatkov o spremljanju, pridobljenih v skladu s to uredbo ter direktivama 91/271/EGS in 2000/60/ES;

(c)  vsemi drugimi ustreznimi sredstvi.

2.  Pristojni organ v primeru neskladnosti od upravljavca obrata objekta za predelavo vode, upravljavca distribucije predelane vode ali upravljavca shranjevanja predelane vode po potrebi zahteva, naj brez odlašanja sprejme vse potrebne ukrepe za takojšnjo ponovno vzpostavitev skladnosti in nemudoma obvesti zadevne končne uporabnike. [Sprememba 86]

3.  Če neskladnost povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi vrednost posameznega parametra presega minimalne zahteve za kakovost vode iz točke (a) oddelka 2 Priloge I, upravljavec obrata objekta za predelavo vode takoj prekine nadaljnjo oskrbo s predelano vodo, dokler pristojni organ ne ugotovi lahko določi, da je bila skladnost ponovno vzpostavljena šele po tem, ko vrednost posameznega parametra ali parametrov, ki je presegla ustrezne minimalne zahteve za kakovost vode, v vsaj treh zaporednih preverjanjih pade pod najvišjo dovoljeno vrednost. [Sprememba 87]

4.  Če se zgodi incident, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz dovoljenja, upravljavec obrata objekta za predelavo vode, upravljavec distribucije predelane vode oziroma upravljavec shranjevanja predelane vode takoj obvesti pristojni organ in končne uporabnike, na katere bi lahko to vplivalo, pri čemer pristojnemu organu sporoči informacije, potrebne za oceno učinkov tega incidenta. [Sprememba 88]

4a.  Pristojni organ po izdaji dovoljenja v skladu s členom 7 redno preverja, ali upravljavec objekta za predelavo vode, upravljavec distribucije predelane vode in upravljavec shranjevanja predelane vode izpolnjujejo ukrepe iz načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. [Sprememba 89]

4b.  Če predelana voda na mestu ustrezanja ni skladna z zahtevami in zato pride do onesnaženja tal ali kmetijskih proizvodov zaradi distribucije in skladiščenja te neustrezne vode ter posledičnih nevarnosti za zdravje in okolje, je za povrnitev nastale škode odgovoren zadevni upravljavec objekta za predelavo. [Sprememba 134]

Člen 9

Sodelovanje med državami članicami

1.  Države članice imenujejo kontaktno točko za ustrezno sodelovanje s kontaktnimi točkami in pristojnimi organi drugih držav članic. Vloga kontaktnih točk je, da na zahtevo zagotavljajo pomoč in usklajujejo komunikacijo med pristojnimi organi. Kontaktne točke predvsem prejemajo in posredujejo prošnje za pomoč.

2.  Države članice brez nepotrebnega odlašanja odgovorijo na prošnje za pomoč.

Člen 9a

Nacionalne kampanje za ozaveščanje

1.  Države članice organizirajo kampanje za večjo obveščenost in ozaveščenost potencialnih končnih uporabnikov, tudi državljanov, o varni ponovni uporabi vode in posledični manjši izrabi vodnih virov.

2.  Države pripravijo tudi informacijske kampanje za kmete, da bi zagotovili optimalno uporabo predelane vode za poljščine ter preprečili katere koli škodljive vplive na zdravje ali okolje, ki bi izhajali iz take rabe. [Sprememba 91]

Člen 10

Obveščanje javnosti

1.  Države članice brez poseganja v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES in člen 9(4) Direktive 2000/60/ES zagotovijo, da so javnosti na spletu ali na drug uporabniku prijazen način na voljo ustrezne posodobljene in dostopne informacije o ponovni uporabi vode, pri čemer spoštujejo pravila o varstvu podatkov. Navedene informacije vključujejo: [Sprememba 92]

(a)  količino in kakovost predelane vode, dobavljene v skladu s to uredbo;

(aa)  uporabo predelane vode, izraženo v odstotkih skupne količine sladke vode, porabljene za uporabe, ki jih zajema ta uredba; [Sprememba 93]

(b)  delež predelane vode v državi članici, dobavljene v skladu s to uredbo, v primerjavi s skupno količino očiščene komunalne odpadne vode;

(ba)  delež predelane vode v državi članici, dobavljene v skladu s to uredbo, v primerjavi s skupno količino komunalne odpadne vode, ki se lahko očisti; [Sprememba 94]

(c)  dovoljenja, izdana ali spremenjena v skladu s to uredbo, vključno s pogoji, ki so jih pristojni organi določili v skladu s členom 7(3);

(d)  rezultat preverjanja skladnosti, izvedenega v skladu s členom 8(1);

(e)  kontaktne točke, imenovane v skladu s členom 9(1).

2.  Informacije iz odstavka 1 se posodobijo vsaj enkrat na leto.

2a.   V skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004, ki določa splošna pravila za nosilce živilske dejavnosti glede proizvodnje, predelave, distribucije in dajanja na trg hrane, namenjene za prehrano ljudi, morajo pristojni organi uporabnikom sporočiti najvišjo vsebnost hranil, ki jih vsebuje dobavljena ustrezno očiščena odpadna voda, da se lahko uporabniki, vključno s kmeti, prepričajo o njeni skladnosti z ravnjo hranil, navedeno v ustreznih pravilih Unije. [Sprememba 95]

3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila glede oblike in predstavitve informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15. [Sprememba 96]

Člen 11

Informacije o spremljanju izvajanja

1.  Vsaka država članica brez poseganja v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES ob pomoči Evropske agencije za okolje:

(a)  do ... [tri štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe] vzpostavi in objavi, nato pa vsakih šest let posodobi zbirko podatkov, ki vsebuje informacije o rezultatih preverjanja skladnosti, izvedenega v skladu s členom 8(1), in druge informacije, ki jih je treba v skladu s členom 10 javno objaviti na spletu; [Sprememba 97]

(b)  vzpostavi, objavi in nato vsako leto posodablja zbirko podatkov, ki vsebuje informacije o primerih neskladnosti s pogoji iz dovoljenja, zbrane v skladu s členom 8(1), ter informacije o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 8(2) in (3).

2.  Države članice zagotovijo, da imajo Komisija, Evropska agencija za okolje ter Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni dostop do zbirk podatkov iz odstavka 1.

3.  Evropska agencija za okolje na podlagi podatkov iz odstavka 1 redno ali na zahtevo Komisije pripravi, objavi in posodablja pregled na ravni Unije, ki po potrebi vključuje kazalnike izložkov, rezultatov in učinkov te uredbe, zemljevide ter poročila držav članic.

4.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila glede oblike in predstavitve informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1, ter podrobna pravila glede oblike in predstavitve pregleda na ravni Unije iz odstavka 3. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15.

Člen 12

Dostop do pravnega varstva

1.  Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso fizičnim ali pravnim osebam ali njihovim združenjem, organizacijam ali skupinam zagotovijo dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev, povezanih z izvajanjem členov od 4 do 8, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)  imajo zadosten interes;

(b)  uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo zadevne države članice zahteva kot osnovni pogoj.

2.  Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3.  Države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice.

V ta namen se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namene odstavka 1(a).

Za take organizacije se tudi šteje, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namene odstavka 1(b).

4.  Odstavki 1, 2 in 3 ne izključujejo možnosti predhodnega revizijskega postopka pred upravnim organom in ne vplivajo na zahtevo, da je treba izčrpati vse upravne revizijske postopke, preden se je mogoče zateči k sodnim revizijskim postopkom, če je taka zahteva predvidena po notranjem pravu.

5.  Vsak revizijski postopek iz odstavkov 1 in 4 je pošten, nepristranski, pravočasen in ne pretirano drag.

6.  Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopne informacije o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Člen 13

Vrednotenje

1.  Komisija do ... [šest pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] izvede vrednotenje te uredbe. Vrednotenje temelji vsaj na naslednjih elementih: [Sprememba 98]

(a)  izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju te uredbe;

(b)  zbirkah podatkov, ki jih države članice vzpostavijo v skladu s členom 11(1), in pregledu na ravni Unije, ki ga v skladu s členom 11(3) pripravi Evropska agencija za okolje;

(c)  ustreznih znanstvenih, analitičnih in epidemioloških podatkih;

(d)  tehničnem in znanstvenem znanju;

(e)  priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, če so na voljo;

(ea)   izvedenih eksperimentih, zlasti v zvezi z uporabo blata iz čistilnih naprav in odplak, pridobljenih v postopku metanizacije, v kmetijstvu. [Sprememba 99]

2.  Komisija v okviru vrednotenja iz odstavka 1 posebno pozornost nameni naslednjim vidikom:

(a)  minimalnim zahtevam iz Priloge I;

(b)  ključnim nalogam obvladovanja tveganja iz Priloge II;

(c)  dodatnim zahtevam, ki so jih pristojni organi določili v skladu s točkama (b) in (c) člena 7(3);

(d)  vplivom ponovne uporabe vode na okolje in zdravje ljudi;

(da)   vse večji prisotnosti mikroonesnaževal in novih, „na novo pojavljajočih se“ snovi v ponovno uporabljeni vodi. [Sprememba 100]

2a.  Komisija v okviru vrednotenja iz odstavka 1 oceni izvedljivost:

(a)  razširitve področja uporabe te uredbe na predelano vodo, namenjeno za druge posebne namene, vključno s ponovno uporabo za industrijske namene;

(b)  razširitve zahtev iz te uredbe, da bi zajemale posredno uporabo očiščene odpadne vode;

(c)  določitve minimalnih zahtev, ki se uporabljajo za kakovost očiščene odpadne vode, namenjene za polnjenje vodonosnikov. [Sprememba 101]

2b.  Komisija vrednotenju iz odstavka 1 po potrebi priloži zakonodajni predlog. [Sprememba 102]

Člen 14

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(3) in člena 5(3) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.  Prenos pooblastila iz člena 4(3) in člena 5(3) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(3) in členom 5(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 15

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen z Direktivo 2000/60/ES. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 16

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice do ... [tri štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe] Komisijo obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih, pozneje pa o morebitnih spremembah, ki nanje vplivajo. [Sprememba 103]

Člen 17

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od... [eno leto dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. [Sprememba 104]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

UPORABE IN MINIMALNE ZAHTEVE

Oddelek 1: Uporabe predelane vode iz člena 2

(a)  Namakanje v kmetijstvu

Namakanje v kmetijstvu pomeni namakanje naslednjih vrst poljščin:

–  prehrambnih poljščin, ki se zaužijejo surove, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se zaužijejo surove ali nepredelane;

–  predelanih prehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se ne zaužijejo surove, ampak po postopku predelave (tj. skuhane, industrijsko predelane);

–  neprehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki niso namenjene za prehrano ljudi (npr. pašniki, krma, vlakna, okrasne poljščine, semenski posevki, energijske in travniške poljščine).

Brez poseganja v zadevno zakonodajo Unije na področju okolja in zdravja lahko države članice uporabljajo predelano vodo za druge namene, na primer v industriji ter na področju rekreacije in okolja. [Sprememba 105]

Oddelek 2: Minimalne zahteve

2.1  Minimalne zahteve, ki se uporabljajo za predelano vodo, namenjeno za namakanje v kmetijstvu

Razredi kakovosti predelane vode ter dovoljena uporaba in metode namakanja za vsak razred so določeni v preglednici 1. Minimalne zahteve za kakovost vode so določene v preglednici 2 v točki (a). Najmanjša pogostost spremljanja in cilji uspešnosti za spremljanje predelane vode so določeni v preglednicah 3 (rutinsko spremljanje) in 4 (validacijsko spremljanje) v točki (b).

Preglednica 1: Razredi kakovosti predelane vode ter dovoljena uporaba v kmetijstvu in metoda namakanja

(*) Kapljično namakanje je sistem za mikronamakanje, ki lahko rastlinam dovaja vodo v obliki kapljic ali šibkih curkov ter vključuje zelo počasno (2–20 litrov/uro) kapljanje vode na tla ali neposredno pod površino tal iz sistema plastičnih cevi z majhnim premerom, ki imajo izhodne odprtine, imenovane kapljalniki.

(a)  Minimalne zahteve za kakovost vode

Preglednica 2: Zahteve glede kakovosti predelane vode za namakanje v kmetijstvu

Predelana voda se šteje za skladno z zahtevami iz preglednice 2, če meritve izpolnjujejo vsa naslednja merila:

–  90 % ali več vzorcev ne presega navedenih vrednosti za bakteriji E. coli in Legionella spp. ter črevesne ogorčice. Nobena najvišja vrednost vzorcev ne sme presegati najvišje meje odstopanja za eno logaritemsko enoto od navedene vrednosti za bakteriji E. coli in Legionella ter 100 % navedene vrednosti za črevesne ogorčice.; Zahteva glede zagotovitve odsotnosti bakterije Salmonella velja za vse vzorce. [Sprememba 109]

–  90 % ali več vzorcev ne presega navedenih vrednosti za BOD5, skupne suspendirane trdne snovi in motnost v razredu A. Nobena najvišja vrednost vzorcev ne sme presegati najvišje meje odstopanja, ki je 100 % navedene vrednosti. [Sprememba 110]

(b)  Minimalne zahteve za spremljanje

Upravljavci obratov objektov za predelavo vode izvajajo rutinsko spremljanje, s katerim preverjajo, ali predelana voda izpolnjuje minimalne zahteve za kakovost vode iz točke (a). Rutinsko spremljanje je vključeno v postopke preverjanja sistema projekta za ponovno uporabo vode. [Sprememba 111]

Vzorci, ki se uporabijo za preverjanje skladnosti z mikrobiološkimi parametri na mestu ustrezanja, se odvzamejo v skladu s standardom EN ISO 19458. [Sprememba 112]

Preglednica 3: Najmanjša pogostost rutinskega spremljanja predelane vode za namakanje v kmetijstvu

Validacijsko spremljanje je treba izvesti, preden obrat objekt za predelavo vode začne obratovati, kadar se oprema nadgradi in kadar se dodajo nova oprema ali postopki in vsakič, ko se izda novo dovoljenje oziroma spremeni obstoječe. [Sprememba 113]

Validacijsko spremljanje se izvede za najstrožji razred kakovosti predelane vode, tj. razred A, da se oceni, ali so cilji uspešnosti (zmanjšanje log10) doseženi. Validacijsko spremljanje vključuje spremljanje indikatorskih mikroorganizmov, povezanih s posamezno skupino patogenov (bakterije, virusi in protozoji). Izbrani indikatorski mikroorganizmi so E. coli za patogene bakterije, F-specifični kolifagi, somatski kolifagi ali kolifagi za patogene viruse ter spore Clostridium perfringens ali bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate, za protozoje. Cilji uspešnosti (zmanjšanje log10) za validacijsko spremljanje za izbrane indikatorske mikroorganizme so določeni v preglednici 4 in morajo biti doseženi na izhodu iz obrata objekta za predelavo vode (mesto ustrezanja), pri čemer se upoštevajo koncentracije v odplakah neobdelane odpadne vode, ki vstopajo v komunalno čistilno napravo. Cilj uspešnosti bi moralo doseči ali preseči vsaj 90 % validacijskih vzorcev. [Sprememba 114]

Če biološki kazalnik v neobdelani odpadni vodi ni navzoč v zadostni količini, da bi dosegli zmanjšanje log10, odsotnost tega biološkega kazalnika v odplakah pomeni, da so validacijske zahteve izpolnjene. Doseganje cilja uspešnosti se lahko ugotovi z analitičnim nadzorom, z dodajanjem ciljev uspešnosti, določenih za posamezne faze čiščenja na podlagi znanstvenih dognanj za standardne uveljavljene procese, kot so objavljeni podatki iz poročil o preskusih, študije primerov itd., ali na podlagi laboratorijskih preskusov v nadzorovanih pogojih za inovativno čiščenje. [Sprememba 115]

Preglednica 4: Validacijsko spremljanje predelane vode za namakanje v kmetijstvu

(*) Za namene validacijskega spremljanja se namesto predlaganih indikatorskih mikroorganizmov lahko uporabijo tudi referenčni patogeni mikroorganizmi Campylobacter, rotavirus in Cryptosporidium. V tem primeru se uporabijo naslednji cilji uspešnosti (zmanjšanje log10): Campylobacter (≥ 5,0), rotavirus (≥ 6,0) in Cryptosporidium (≥ 5,0). Nacionalni zdravstveni organ lahko na podlagi specifičnega primera opredeli dodatne kazalnike, če obstajajo dokazi, da je treba zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi, živali in okolja. [Sprememba 116]

(**) Kazalnik „kolifagi skupaj“ je izbran kot najprimernejši kazalnik za viruse. Če pa analiza kolifagov skupaj ni izvedljiva, je treba analizirati vsaj enega od njih (F-specifične ali somatske kolifage). Če kolifagi skupaj v neobdelanih odplakah odpadne vode niso prisotni v zadostni količini, se lahko doseganje cilja uspešnosti ugotovi z dodajanjem ciljev uspešnosti, določenih za posamezne faze obdelave na podlagi znanstvenih dognanj za standardne uveljavljene procese (objavljeni podatki iz poročil o preskusih, študije primerov ...) ali na podlagi laboratorijskih preskusov v nadzorovanih pogojih za inovativno čiščenje. [Sprememba 117]

(***) Spore Clostridium perfringens so izbrane kot najprimernejši kazalnik za protozoje. Druga možnost pa so bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate, če koncentracija spor Clostridium perfringens ne omogoča potrditve zahtevanega zmanjšanja log10. Če spore Clostridium perfringens v neobdelanih odplakah odpadne vode niso prisotni v zadostni količini, se lahko doseganje cilja uspešnosti ugotovi z dodajanjem ciljev uspešnosti, določenih za posamezne faze obdelave na podlagi znanstvenih dognanj za standardne uveljavljene procese (objavljeni podatki iz poročil o preskusih, študije primerov ...) ali na podlagi laboratorijskih preskusov v nadzorovanih pogojih za inovativno čiščenje. [Sprememba 118]

Upravljavec potrdi in dokumentira metode analize za spremljanje v skladu s standardom EN ISO/IEC-17025 ali drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki zagotavljajo enako kakovost. Upravljavec obrata za predelavo vode zagotovi, da se v laboratorijih, izbranih za validacijsko spremljanje, izvajajo prakse upravljanja kakovosti, ki so v skladu z zahtevami standarda ISO/IEC 17025. [Sprememba 119]

Priloga II

(a)  Ključne naloge obvladovanja tveganja [Sprememba 120]

-1.  Izvedite analizo izvedljivosti načrtovanega objekta za predelavo, pri čemer se upoštevajo vsaj stroški razvoja objekta z upoštevanjem teritorialnega povpraševanjem po predelani vodi, potencialnih končnih uporabnikov in zahtev glede odpadne vode, očiščene v objektu, ter oceni kakovost očiščene odpadne vode, ki vstopa v objekt. [Sprememba 121]

1.  Opišite sistem ponovne uporabe vode od vstopa odpadne vode v komunalno čistilno napravo do mesta uporabe, vključno z viri odpadne vode, fazami in tehnologijami čiščenja v obratu za predelavo vode, infrastrukturo za oskrbo in shranjevanje, predvideno uporabo, mestom uporabe ter količinami predelane vode, ki bodo dobavljene. Namen te naloge je zagotoviti podroben opis celotnega sistema ponovne uporabe vode.

2.  Opredelite morebitne nevarnosti, zlasti prisotnost onesnaževal in patogenov, ter možnost za nevarne dogodke, kot so neuspešno čiščenje vode, nenamerna uhajanja ali kontaminacija v opisanem sistemu ponovne uporabe vode.

3.  Opredelite okolja, populacije in posameznike, ki jih ogroža neposredna ali posredna izpostavljenost opredeljenim morebitnim nevarnostim, pri čemer se upoštevajo posebni okoljski dejavniki, kot so lokalna hidrogeologija, topologija, tip tal in ekologija, ter dejavniki, povezani z vrsto poljščin in kmetijskimi praksami. V vseh fazah sistema za ponovno uporabo odpadne vode se upoštevajo ocena zdravstvenega tveganja, krivulja odmerek-odziv, ocena izpostavljenosti in opredelitev tveganja. Upoštevati je treba tudi morebitne nepopravljive ali dolgoročne negativne okoljske ali zdravstvene učinke dejavnosti predelovanja vode, kot so dobava, shranjevanje in uporaba, tudi morebitne negativne učinke na ekološke tokove. [Sprememba 122]

4.  Izvedite oceno tveganja, ki zajema okoljska tveganja ter tveganja za zdravje ljudi in živali, pri čemer se upoštevajo narava opredeljenih morebitnih nevarnosti, opredeljenih okolij, populacij in posameznikov, ki jih ogroža izpostavljenost navedenim nevarnostim, resnost morebitnih učinkov teh nevarnosti ter ustrezna zakonodaja Unije in nacionalna zakonodaja, smernice in minimalne zahteve v zvezi z živili, krmo in varnostjo delavcev ter okoljski cilji. Za namene ocene tveganja se lahko uporabijo kvalitativne študije. Znanstvena negotovost pri opredelitvi tveganja se obravnava v skladu s previdnostnim načelom. [Sprememba 123]

Ocena tveganja vsebuje naslednje elemente:

(a)  oceno okoljskih tveganj, vključno z vsemi naslednjimi elementi:

i.  potrditvijo narave nevarnosti, po potrebi vključno s predvideno ravnjo brez učinka;

ii.  oceno morebitnega razpona izpostavljenosti;

iii.  opredelitvijo tveganja;

(b)  oceno tveganj za zdravje ljudi, vključno z vsemi naslednjimi elementi:

i.  potrditvijo narave nevarnosti, po potrebi vključno z razmerjem med odmerkom in odzivom, v sodelovanju z zdravstvenimi organi; [Sprememba 124]

ii.  oceno morebitnega razpona odmerka ali izpostavljenosti;

iii.  opredelitvijo tveganja.

Pri oceni tveganja se upoštevajo spoštujejo vsaj naslednje zahteve in obveznosti: [Sprememba 125]

(c)  zahteva, da se v skladu z Direktivo91/676/EGS zmanjša in prepreči onesnaževanje vode z nitrati;

(d)  obveznost, da zavarovana območja pitne vode izpolnjujejo zahteve iz Direktive 98/83/ES;

(e)  zahteva, da se dosežejo okoljski cilji iz Direktive 2000/60/ES;

(f)  zahteva, da se v skladu z Direktivo 2006/118/ES prepreči onesnaževanje podzemne vode;

(g)  zahteva, da se dosežejo okoljski standardi kakovosti za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala iz Direktive 2008/105/ES;

(h)  zahteva, da se dosežejo okoljski standardi kakovosti za onesnaževala, ki vzbujajo zaskrbljenost na nacionalni ravni (tj. posebna onesnaževala povodij), iz Direktive 2000/60/ES;

(i)  zahteva, da se dosežejo standardi kakovosti za kopalne vode iz Direktive 2006/7/ES;

(j)  zahteve iz Direktive 86/278/EGS glede varstva okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu;

(k)  zahteve glede higiene živil iz Uredbe (ES) št. 852/2004 ter smernice iz Obvestila Komisije o Smernicah za odpravljanje mikrobioloških tveganj pri svežem sadju in zelenjavi v primarni proizvodnji z dobro higieno;

(l)  zahteve glede higiene krme iz Uredbe (ES) št. 183/2005;

(m)  zahteva, da se izpolnijo ustrezna mikrobiološka merila iz Uredbe (ES) št. 2073/2005;

(n)  zahteve glede mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih iz Uredbe (ES) št. 1881/2006;

(o)  zahteve glede mejnih vrednosti ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi iz Uredbe (ES) št. 396/2005;

(p)  zahteve glede zdravja živali iz uredb (ES) št. 1069/2009 ter (ES) št. 142/2011.

(b)  Pogoji v zvezi z dodatnimi zahtevami [Sprememba 126]

5.  Kadar je potrebno in primerno za zagotovitev ustreznega varstva okolja in varovanja zdravja ljudi, določite zahteve za kakovost vode in spremljanje, ki so strožje od zahtev iz Priloge I in/ali jih dopolnjujejo.

Glede na rezultate ocene tveganja iz točke 4Take dodatne zahteve se lahko take dodatne zahteve nanašajo zlasti na:

(a)  težke kovine;

(b)  pesticide;

(c)  stranske proizvode dezinfekcije;

(d)  farmacevtske izdelke;

(da)  prisotnost mikroplastike;

(e)  druge snovi, za katere se porajajo pomisleki druga onesnaževala, ki so se na podlagi okoljskih analiz in analiz javnega zdravja, opravljenih na lokalni ravni, izkazala za pomembna;

(f)  protimikrobno odpornost. [Sprememba 127]

(c)  Preventivni ukrepi [Sprememba 128]

6.  Opredelite preventivne ukrepe, ki so že vzpostavljeni ali bi jih bilo treba sprejeti za omejitev tveganj, da bi bilo mogoče učinkovito obvladovati vsa opredeljena tveganja.

Taki preventivni ukrepi lahko vključujejo:

(g)  nadzor dostopa;

(h)  dodatne ukrepe za dezinfekcijo ali odstranjevanje onesnaževal;

(i)  posebno namakalno tehnologijo, ki zmanjšuje tveganje nastajanja aerosolov (npr. kapljično namakanje);

(j)  spodbujanje odmiranja patogenov pred spravilom pridelka;

(k)  določitev najmanjših varnostnih razdalj.

Posebni preventivni ukrepi, ki so lahko pomembni, so navedeni v preglednici 1.

Preglednica 1: Posebni preventivni ukrepi

7.  Zagotovite, da so vzpostavljeni ustrezni sistemi in postopki za nadzor kakovosti, vključno s spremljanjem ustreznih parametrov za predelano vodo, ter da so določeni ustrezni programi vzdrževanja opreme.

8.  Zagotovite, da so vzpostavljeni sistemi za spremljanje stanja okolja, ki bodo zaznali kakršne koli negativne učinke ponovne uporabe vode, da so zagotovljene povratne informacije, pridobljene s spremljanjem, ter da so vsi procesi in postopki ustrezno potrjeni in dokumentirani.

Priporočljivo je, da upravljavec obrata za predelavo vode vzpostavi in vzdržuje sistem upravljanja kakovosti, certificiran v skladu z ISO 9001 ali enakovrednim standardom.

8a.  Zagotovite, da je objekt za predelavo vode opremljen z alternativno zmogljivostjo za izpust očiščene odpadne vode, ki se ne ponovno uporabi. [Sprememba 129]

9.  Zagotovite, da je vzpostavljen ustrezen sistem za obvladovanje incidentov in izrednih razmer, vključno s postopki za ustrezno obveščanje vseh zadevnih strani o takšnih dogodkih, ter hranite načrt za odzivanje na izredne razmere, ki naj se redno posodablja.

9a.  Zagotovite, da je infrastruktura za distribucijo predelane odpadne vode ločena in zgrajena tako, da se preprečijo tveganja kontaminacije sistema oskrbe z vodo, namenjene za prehrano ljudi, in njene distribucije. [Sprememba 130]

9b.  Zagotovite, da je infrastruktura za distribucijo predelane odpadne vode ustrezno označena in da je, če je zgrajena z odprtimi kanali za padavinske vode, ustrezno opremljena z jasno vidnimi napisi tudi v primeru, če je odpadna voda zmešana z vodo iz drugih virov. [Sprememba 131]

9c.  Zagotovite, da so med različnimi akterji vzpostavljeni mehanizmi za usklajevanje, da bi zagotovili varno proizvodnjo in uporabo predelane vode. [Sprememba 132]

(1) UL C ... (2) UL C 86, 7.3.2019, str. 353. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019. (4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). (5) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40). (6) COM(2012)0673. (7) COM(2007)0414. (8) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 33. (9) COM(2015)0614. (10) Direktiva (EU) .../... o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L ...). (11) Direktiva Sveta z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6). (12) Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1–8). (13) Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32). (14) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). (15) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1). (16) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35, 8.2.2005, str. 1). (17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1). (18) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1). (19) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L 64, 4.3.2006, str. 37). (20) Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19). (21) Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84). (22) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1). (23) Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1). (24) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5). (25) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1). (26) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26). (27) UL L 124, 17.5.2005, str. 4. (28) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1). (29) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (30) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (31) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).