Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 9, 10, 11, 12, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 9, 10, 15, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 45, 46, 47, 48, 153 in 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 PEU ter določbe iz člena 10(3), da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije,

–  ob upoštevanju člena 3(2) PEU, ki določa pravico do prostega gibanja oseb,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2020–2027,

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o ustanovitvi programa Evropa za državljane(3) za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg(7),

–  ob upoštevanju predloga direktive Sveta o vzpostavitvi potne listine EU za vrnitev in razveljavitvi Sklepa 96/409/SZVP (COM(2018)0358),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/637 z dne 20. aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah in o razveljavitvi Sklepa 95/553/ES(8),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote (COM(2018)0383),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o smernicah za boljši prenos in uporabo Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (COM(2009)0313),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. januarja 2017 z naslovom Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb: Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017 (COM(2017)0030),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 o mrežah za volilno sodelovanje, spletni preglednosti, zaščiti pred kibernetskimi incidenti in boju proti dezinformacijskim kampanjam v okviru volitev v Evropski parlament (C(2018)5949),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o evropski državljanski pobudi(10) in predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski državljanski pobudi (COM(2017)0482),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o državljanstvu EU naprodaj(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2017 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2017 o ovirah za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu(14),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. januarja 2013 z naslovom Krepitev državljanstva EU: spodbujanje volilne pravice državljanov EU,

–  ob upoštevanju študij, ki jih je leta 2016 objavil tematski sektor C Evropskega parlamenta z naslovom Ovire za pravico do prostega gibanja in prebivanja državljanov EU in njihovih družin,

–  ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice iz leta 2018 o uresničevanju pravic državljanov EU: nacionalna sodišča, ki uveljavljajo prosto gibanje in s tem povezane pravice (avgust 2018),

–  ob upoštevanju rezultatov raziskave Eurobarometer 89/2018,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o sestavi Evropskega parlamenta(15),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976 („Akt o volitvah“)(16),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 7. februarja 2018 o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor(19),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev“ (COM(2018)0637),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za peticije (A8-0041/2019),

A.  ker so bili državljanstvo EU in z njim povezane pravice prvič uvedeni leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo ter nadalje okrepljeni z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati decembra 2009, vendar so bili le delno uresničeni;

B.  ker pravice, vrednote in načela, na katerih temelji Unija in so poudarjeni v členih 2 in 6 PEU, postavljajo državljane v samo središče evropskega projekta; ker razprava o prihodnosti Evrope pomeni tudi razmislek o moči naše skupne identitete;

C.  ker so načela preglednosti, integritete in odgovornosti institucij EU ter postopkov odločanja, kot izhajajo iz členov 10 in 11 PEU ter člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, bistvene sestavine pojma državljanstva in so ključnega pomena za vzpostavitev in krepitev verodostojnosti in zaupanja v Unijo kot celoto; ker lahko uporaba ad hoc in medvladnih dogovorov in instrumentov na več političnih področjih EU ter neformalnih organov odločanja in s tem izogibanje rednim zakonodajnim postopkom in njihova deinstitucionalizacija resno ogrozijo ta načela;

D.  ker ima EU težave pri soočanju s številnimi krizami, ki imajo velike socialno-ekonomske posledice, kar je privedlo do vzpona populističnih in nacionalističnih ideologij, ki temeljijo na ekskluzivni identiteti in supremacističnih merilih ter so v nasprotju z evropskimi vrednotami;

E.  ker je nezadovoljivo obvladovanje različnih kriz povečalo razočaranje državljanov nad nekaterimi rezultati projekta evropskega povezovanja; ker je bistveno zagotoviti, da državljani na državljanstvo EU gledajo kot na privilegij, ki ga je treba ceniti, tudi s ponovno vzpostavitvijo zaupanja v projekt EU, dajanjem prednosti uveljavljanju vseh pravic državljanov, vključno s državljanskimi, političnimi in socialnimi pravicami, izboljšanjem kakovosti demokracije v Uniji, praktičnim uresničevanjem temeljnih pravic in svoboščin ter možnostjo, da vsak državljan sodeluje v demokratičnem življenju Unije, hkrati pa z zagotavljanjem večje vključenosti civilne družbe v postopke odločanja in izvrševanja;

F.  ker je namen sedanje revizije evropske državljanske pobude povečati njeno učinkovitost ter okrepiti participativno demokracijo in aktivno državljanstvo;

G.  ker se dostop do državljanstva EU pridobi prek državljanstva države članice, ki je urejeno z nacionalnim pravom; ker so hkrati pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz državljanstva EU, določene v pravu EU in niso odvisne od držav članic, ki jih zato ne morejo neupravičeno omejevati;

H.  ker bi morale države članice pri dostopu do nacionalnega državljanstva spoštovati načela prava EU, kot so sorazmernost, pravna država in nediskriminacija, ki so bila natančno opredeljena v sodni praksi Sodišča Evropske unije;

I.  ker je možnost izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije pokazala, kako pomembne so pravice državljanov EU, zlasti med mladimi Evropejci, in njihovo vlogo v življenju milijonov državljanov EU, in ker se je v EU povečala tudi ozaveščenost o morebitni izgubi teh pravic na obeh straneh;

J.  ker je bila leta 2014 povprečna volilna udeležba na volitvah v Evropski parlament 42,6 %; ker je v skladu z zadnjo raziskavo Eurobarometer, objavljeno maja 2018, le 19 % anketiranih Evropejcev vedelo za datum naslednjih evropskih volitev;

K.  ker državljani EU skoraj ne poznajo pisarn Europe Direct, čeprav je njihova glavna vloga zagotavljanje informacij;

L.  ker je v EU več kot 400 informacijskih centrov Europe Direct, ki prispevajo k sporočanju Komisije glede politik Evropske unije, ki so v neposrednem interesu državljanov, s ciljem sodelovanja z državljani na lokalni in regionalni ravni;

M.  ker pojem državljanstva opredeljuje odnos državljanov do politične skupnosti, vključno z njihovimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi; ker člen 20 PDEU dalje državljanom Unije, ki prebivajo v državi članici, katere niso državljani, pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani te države;

N.  ker so evropski državljani neposredno zastopani v Evropskem parlamentu, vsi državljani pa morajo biti deležni enake pozornosti institucij EU; ker člen 8 PDEU določa vključevanje načela enakosti spolov, in sicer je v tem členu navedeno, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

O.  ker je Sodišče Evropske unije v številnih primerih ugotovilo, da se lahko državljani držav članic v razmerju do svoje države sklicujejo na pravice, ki izhajajo iz državljanstva EU(20);

P.  ker številne države članice ponujajo t. i. zlate vizume in programe za tuje vlagatelje, na podlagi katerih se pridobi državljanstvo;

Q.  ker svoboda gibanja državljanom EU omogoča, da potujejo, študirajo, delajo in živijo v drugih državah EU; ker ima več kot 16 milijonov Evropejcev pravico do prebivanja v drugi državi EU;

R.  ker je pravica do prostega gibanja osrednjega pomena za državljanstvo EU ter dopolnjuje druge svoboščine notranjega trga EU; ker so mladi Evropejci še posebej vezani na svobodo gibanja, ki velja za najbolj pozitiven dosežek EU po tem, ko je bil v Evropi zagotovljen mir;

S.  ker je izvajanje Direktive 2004/38/ES naletelo na praktične težave in ker lahko Evropejci zaradi diskriminacije, ki izhaja iz državljanstva, vstopa in pogojev za prebivanje, še vedno naletijo na težave pri selitvi ali življenju v drugi državi članici; ker obstaja obsežna sodna praksa Sodišča Evropske unije, katere namen je pojasniti ključne pojme za mobilne državljane EU;

T.  ker je pravica do konzularne zaščite zagotovljena v skladu s členoma 20 in 23 PDEU in so zato državljani EU na ozemlju tretje države, v kateri njihova država članica državljanstva nima predstavništva, upravičeni do zaščite katere koli druge države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države; ker lahko nujni primeri, naravne nesreče ali dogodki, kot so teroristični napadi, prizadenejo evropske državljane, ki prihajajo iz države članice brez predstavništva v zadevni tretji državi;

U.  ker se je Komisija v poročilu o državljanstvu EU za leto 2017 zavezala, da bo organizirala vseevropsko informacijsko kampanjo za ozaveščanje o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva EU, da bi državljanom pomagala do boljšega razumevanja njihovih pravic; ker morajo države članice in civilna družba deliti odgovornost za boljše obveščanje državljanov EU o njihovih pravicah in dolžnostih;

V.  ker v skladu s poročilom Komisije o državljanstvu EU iz leta 2017 že od leta 2012 število ljudi, ki poročajo o tem, da so žrtve katere od oblik diskriminacije, raste;

W.  ker sta oblikovanje schengenskega območja in vključitev schengenskega pravnega reda v okvir EU močno povečala svobodo gibanja v EU in sta med največjimi dosežki evropskega povezovanja;

X.  ker je uvedba evropskega državljanstva dosežek evropskega projekta, ki še ni uresničil svojega potenciala; poudarja, da je to edinstven konstrukt, kakršnega ni drugje na svetu;

1.  meni, da niso bile vse določbe v zvezi z državljanstvom EU uresničene v taki meri, da bi v celoti dosegle svoj potencial, čeprav bi to omogočilo utrditev evropske identitete; poudarja, da se je z vzpostavitvijo državljanstva Unije dokazalo, da lahko obstaja oblika državljanstva, ki ga ne določa narodnost in ki oblikuje temelje političnega prostora, iz katerega izhajajo pravice in dolžnosti, ki jih določa pravo Evropske unije in ne država; poziva institucije Unije, naj sprejmejo potrebne ukrepe za izboljšanje izvajanja ter povečanja področja uporabe in učinkovitosti določb Pogodbe, ki se nanašajo na državljanstvo, pa tudi ustreznih določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poudarja, da se evropski državljani ne zavedajo v celoti svojih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije;

2.  opozarja, da državljanstvo EU dopolnjuje državljanstvo države članice; poudarja, da državljanstvo EU omogoča dopolnjevanje različnih identitet državljanov ter da ekskluzivni nacionalizem in populistične ideologije spodkopavajo to možnost; meni, da sta izvrševanje aktivnega državljanstva in spodbujanje državljanske udeležbe ključna za krepitev občutka pripadnosti političnemu projektu za spodbujanje razvoja skupnega občutka evropske identitete, medsebojnega razumevanja, medkulturnega dialoga in nadnacionalnega sodelovanja ter za izgradnjo odprtih, vključujočih, povezanih in odpornih družb;

3.  meni, da sta polno izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah s strani institucij, organov, uradov in agencij EU ter dejavno spodbujanje pravic in načel iz te listine pomembna vzvoda za zagotavljanje učinkovitega vključevanja državljanov v demokratični proces EU in konkretizacijo določb iz člena 20 PDEU;

4.  poudarja, da obsega pravic in obveznosti, ki izhajajo iz državljanstva Unije, ni mogoče neutemeljeno omejiti; v zvezi s tem poziva države članice, naj izkoristijo svojo pravico do podeljevanja državljanstva v duhu poštenega sodelovanja, tudi v primerih otrok državljanov EU, ki se soočajo s težavami pri izpolnjevanju meril za državljanstvo v skladu z nacionalnimi predpisi; poudarja, da uspešno uveljavljanje državljanskih pravic predpostavlja varstvo in spodbujanje vseh pravic in svoboščin iz Listine o temeljnih pravicah, tudi za invalide, ki bi morali imeti možnost, da uveljavijo svoje temeljne pravice na enak način kot vsi drugi državljani, ter da se izvaja vključevanje načela enakosti spolov, da bi ženskam zagotovili popolno uživanje pravic, povezanih z državljanstvom EU;

5.  ponovno poudarja, da ima državljanstvo Unije tudi razširjene posledice in daje pravice na področju demokratične udeležbe, kot izhaja iz členov 10 in 11 PEU; poudarja, da bi bilo treba pri uveljavljanju pravice do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije sprejemati odločitve čim bolj javno in čim bliže državljanom ter da je zato bistveno zagotoviti ustrezna jamstva o preglednosti pri odločanju in boju proti korupciji;

6.  obžaluje, da za nekatere države članice veljajo izvzetja za dele Pogodb, saj spodkopavajo pravice državljanov, ki naj bi bile po Pogodbah EU enake, in ustvarjajo dejanske razlike med njimi;

7.  ugotavlja, da program Erasmus +, program za pravice, enakost in državljanstvo ter program Evropa za državljane prinašajo velike koristi državljanom EU, zlasti mladim, saj povečujejo ozaveščenost o njihovem statusu kot državljanov EU in krepijo njihovo znanje o pravicah, ki izhajajo iz tega statusa in temeljnih vrednot; meni, da imajo evropski prostovoljni programi, kot sta evropska prostovoljska služba in evropska solidarnostna enota, tudi pomembno vlogo pri oblikovanju evropskega državljanstva; poudarja izjemen pomen teh programov, zlasti med mladimi, in poziva k njihovi finančni okrepitvi;

Politične pravice

8.  je zaskrbljen zaradi trenda upadanja volilne udeležbe na nacionalnih volitvah in na volitvah v Evropski parlament, zlasti med mladimi; je prepričan, da lahko okrepitev javne sfere EU in popolno izvajanje evropskega državljanstva prispevata k spremembi tega trenda s povečanjem občutka pripadnosti evropski skupnosti in krepitvijo predstavniške demokracije;

9.  priznava prizadevanja Komisije za spodbujanje programov, ki spodbujajo evropsko državljanstvo in ozaveščenost državljanov o njihovih političnih pravicah; vendar opaža skromen napredek pri izvajanju člena 165 PDEU kot pravne podlage za spodbujanje evropske razsežnosti pri izobraževanju državljanov; meni, da je nujno treba spodbujati sodelovanje državljanov v demokratičnem življenju EU, in meni, da bi moral biti razvoj učnih načrtov EU v izobraževalnih sistemih prednostna naloga za nadaljnjo krepitev potenciala državljanstva EU;

10.  ponovno obžaluje, da nekateri državljani EU izgubijo volilno pravico v državi članici, katere državljani so, in ne morejo sodelovati na nacionalnih parlamentarnih volitvah v državi članici, kjer prebivajo; poudarja, da bi lahko izguba volilne pravice zaradi prebivanja v drugi državi članici državljane odvrnila od selitve v drugo državo članico in bi torej lahko pomenila kršitev člena 18 PDEU;

11.   meni, da je v sistemu predstavniške demokracije bistveno zagotoviti pravilno delovanje institucij EU, da se zaščitijo vse politične pravice državljanov EU; poudarja pomen dostopnosti informacij o državljanstvu EU in pravicah, ki iz njega izhajajo, v vseh uradnih jezikih Evropske unije, da se okrepi pojem državljanstva EU; obžaluje, da se od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe člen 15(3) PDEU, ki je postal pravna podlaga za dostop javnosti do dokumentov in razširja pravila o dostopu do vseh institucij, organov, agencij in uradov Unije, še ne izvršuje v celoti; meni, da države članice dosledno ovirajo napredek pri sprejemanju nove uredbe;

Prosto gibanje

12.  pozdravlja koristi, ki jih prosto gibanje prinaša državljanom EU in gospodarstvom držav članic; poudarja, da pravice, ki izhajajo iz Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, niso vedno znane in spoštovane, kar povzroča ovire za prosto gibanje in prebivanje državljanov EU in njihovih družin ter njihovo diskriminacijo; ponovno opozarja na obveznost držav članic, da varujejo pravice do prostega gibanja, vključno z združitvijo družine, za istospolne zakonce;

13.  je zaskrbljen, ker se razlaga nekaterih določb in pogojev Direktive 2004/38/ES s strani nacionalnih sodišč razlikuje ne le med državami članicami, temveč včasih tudi v isti jurisdikciji; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se nacionalni organi vedno ne zavedajo v celoti pravic in obveznosti iz Direktive 2004/38/ES;

14.  poudarja problem pomanjkanja informacij ali napačnih ali nejasnih informacij o vizumskih zahtevah za družinske člane ali o pravici do prebivanja; vztraja, da bi morale države članice zagotoviti odpravo nepotrebnih ovir za pravico vstopa/prebivanja, zlasti za državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov EU;

15.  je zaskrbljen zaradi težav, s katerimi se soočajo državljani pri priznavanju svojih poklicnih kvalifikacij v Evropi; meni, da sta direktiva o poklicnih kvalifikacijah in evropsko ogrodje kvalifikacij pripomogla k priznavanju kvalifikacij med državami članicami; meni tudi, da je priznavanje poklicnih kvalifikacij ključno za zagotavljanje večje mobilnosti študentov in strokovnjakov; poziva Komisijo, naj nadaljuje težnjo, da se čim bolj olajša poklicno priznavanje;

16.  je zaskrbljen zaradi ugotovitev raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ki je ugotovila diskriminacijo pri iskanju zaposlitve, dostopu do različnih storitev, kot so najem avtomobila ali stanovanja ali nekatere bančne storitve, ter na področju izobraževanja in obdavčevanja; poudarja, da lahko diskriminacija na podlagi državljanstva ustvari ovire za prosto gibanje državljanov Unije; poziva EU in države članice, naj posebno pozornost namenijo spremljanju tovrstnih primerov diskriminacije ter sprejmejo odločne ukrepe za njihovo preprečevanje;

17.  poudarja vlogo, ki jo ima mobilnost pri osebnem razvoju mladih s spodbujanjem učenja in kulturnih izmenjav ter boljšim razumevanjem in prakso aktivnega državljanstva; spodbuja države članice, naj podpirajo programe EU za spodbujanje mobilnosti;

18.  ceni pomen kulture, umetnosti in znanosti kot sestavnih vidikov aktivnega državljanstva EU; poudarja njihovo vlogo pri krepitvi skupnega občutka pripadnosti Uniji, izboljšanju medsebojnega razumevanja in spodbujanju medkulturnega dialoga;

Konzularna zaščita

19.  ugotavlja, da skoraj 7 milijonov državljanov EU trenutno živi v državah zunaj EU in da se bo ta številka do leta 2020 predvidoma povečala na vsaj 10 milijonov;

20.  meni, da pravica do konzularne zaščite koristi vsem državljanom EU, in opozarja, da Direktiva Sveta (EU) 2015/637 razlaga konzularno zaščito v najširšem možnem smislu, tj. kot vsako konzularno pomoč; poudarja, da je ozaveščenost o teh pravicah še vedno omejena;

21.  poziva Komisijo, naj objavi oceno izvajanja Direktive Sveta (EU) 2015/637 in po potrebi začne postopek za ugotavljanje kršitev; poziva države članice, naj oblikujejo protokole za ukrepanje ob nesrečah, pri čemer naj upoštevajo državljane EU brez predstavništva, da bi izboljšali komunikacijo v izrednih razmerah v sodelovanju z drugimi predstavništvi držav članic in delegacijami EU; opozarja na svoj že zdavnaj izraženi poziv k okrepitvi vloge delegacij EU v tretjih državah in poudarja dodano vrednost, ki jo zagotavlja diplomatsko omrežje EU, ki je prisotno na terenu;

Peticija Evropskemu parlamentu in pritožba evropskemu varuhu človekovih pravic

22.  poudarja, kako pomembni sta pravica do peticije, ki jo določata člen 227 PDEU in člen 44 Listine o temeljnih pravicah, ter pravica obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic, ki jo določata člen 228 PDEU in člen 43 Listine o temeljnih pravicah; izraža pohvalo delu evropske varuhinje človekovih pravic pri boju proti nepravilnostim v institucijah, organih in agencijah Unije ter zlasti na področju preglednosti; poudarja, kako pomembna je preglednost za ustrezno demokratično delovanje in udeležbo v Uniji, ki vzbuja zaupanje med njenimi državljani; v zvezi s tem podpira priporočila varuhinje človekovih pravic iz njenega nedavnega posebnega poročila o preglednosti zakonodajnih postopkov Sveta;

Priporočila

23.  priporoča Komisiji, naj izvršuje svoje posebne pravice v skladu s členom 258 PDEU in pozove Sodišče Evropske unije, naj odloči, ali je treba izgubo volilne pravice zaradi prebivanja v drugi državi članici EU obravnavati kot kršitev pravice do prostega gibanja in prebivanja; ponovno poziva države članice, naj izvajajo Kodeks dobre volilne prakse Beneške komisije, vključno z odpravo odvzema volilne pravice izseljencem na volitvah v nacionalne parlamente;

24.  predlaga, da Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 25 PDEU, razširi pravice iz člena 20(2) PDEU, da bi državljanom EU omogočila, da se odločijo, ali bodo volili v svoji državi članici državljanstva ali prebivališča, in da se to razširi na vse volitve v skladu z ustavnimi možnostmi vsake države članice;

25.  poziva države članice, naj na lokalni in nacionalni ravni uvedejo orodja e-demokracije in jih ustrezno vključijo v politični proces ter tako državljanom kot prebivalcem omogočijo demokratično udeležbo;

26.  meni, da revizija pravnega okvira, ki ureja evropsko državljansko pobudo, daje priložnost za okrepitev udeležbe državljanov pri oblikovanju politik EU, da bi postal instrument manj birokratski in dostopnejši;

27.  poziva Komisijo, naj razvije trdnejšo prakso na področju političnega in pravnega ukrepanja po uspešnih evropskih državljanskih pobudah;

28.  vztraja, da je treba več sredstev vložiti v oblikovanje dodatnih programov in pobud, katerih cilj je spodbujati evropski javni prostor, v katerem uživanje temeljnih pravic in svoboščin, socialna blaginja in izpolnjevanje evropskih vrednot postanejo model za identiteto državljanov; pozdravlja program za pravice in vrednote kot dragocen primer dejavne podpore Unije njenim vrednotam in pravicam, ki izhajajo iz državljanstva EU in so zapisane v Pogodbah, vključno s podporo organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo in varujejo te pravice in vrednote; poudarja, da je treba ohraniti sedanji proračun za program za pravice in vrednote; odločno nasprotuje njegovemu zmanjšanju v novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, kot ga je predlagala Komisija;

29.  močno spodbuja evropske politične stranke in njihove člane, naj zagotovijo uravnoteženo zastopanost spolov pri kandidatih z izmenjavanjem imen kandidatov in kandidatk ali drugimi metodami;

30.  predlaga bistveno povečanje prepoznavnosti pisarn Europe Direct; poudarja, da bi se pisarne morale delovati kot posredniki med javnimi upravami v državah članicah in civilno družbo (vključno s sindikati, poslovnimi združenji ter javnimi in zasebnimi organi) za aktivno obveščanje evropskih državljanov o njihovih pravicah in obveznostih ter za spodbujanje sodelovanja državljanov na lokalni ravni v demokratičnem življenju Evropske unije; spodbuja države članice in subjekte na regionalni in lokalni ravni k dejavnemu sodelovanju s temi uradi; poudarja, da bi tovrstni uradi morali delovati v sinergiji s programi, kot je Evropa za državljane; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ti uradi centralizirali ustrezne informacije, ki državljanom EU omogočajo uveljavljanje njihovih pravic, in olajšali uveljavljanje pravic iz državljanstva EU; meni, da bi bilo treba dodatno poenostaviti storitev mreže SOLVIT, da bi učinkoviteje prispevala k zaščiti pravic državljanov EU, še preden ti posežejo po sodnem ali upravnem sredstvu;

31.  v tem smislu poziva Komisijo, naj pripravi predlog, ki bo okrepil tako vlogo pisarn Europe Direct kot tudi uveljavljanje državljanstva EU na podlagi pravic, podeljenih delavcem pri uporabi Direktive 2014/54/EU, vključno s pravicami državljanov EU do zaščite pred diskriminacijo, uveljavljanjem njihovih volilnih pravic v skladu s členom 22 PDEU in pravico do prostega gibanja v skladu s členom 21 PDEU in Direktivo 2004/38/ES ter pravico do prostega gibanja, ki jo uživajo člani njihovih družin;

32.  poziva Komisijo, naj sistematično ukrepa v zvezi s kršitvami Direktive 2004/38/ES s strani držav članic, in poziva k oblikovanju prenovljenih smernic EU za uporabo in razlago zakonodaje, ki vpliva na državljane EU, da bi vključili najnovejši razvoj prakse Sodišča Evropske unije, s čimer bi zagotovili, da bo zakonodaja EU v celoti učinkovita;

33.  poziva k doslednemu vključevanju načela enakosti spolov v vse dejavnosti EU, zlasti pri sprejemanju zakonodaje ali izvajanju politik, povezanih z državljanstvom EU;

34.  opozarja, da Parlament že od leta 2014 ob različnih priložnostih izraža pomislek, da vsaka nacionalna shema, ki vključuje neposredno ali posredno prodajo državljanstva EU, spodkopava sam koncept evropskega državljanstva; poziva Komisijo, naj spremlja tovrstne programe in pripravi poročilo o nacionalnih shemah za dodelitev državljanstva EU vlagateljem, kot je predvideno v poročilu o državljanstvu za leto 2017;

35.  obžaluje, da se poročilo Komisije o državljanstvu iz leta 2017 ne sklicuje na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, pravico do peticije, pravico obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic, pravico do dostopa do dokumentov ali pravico do podpore evropski državljanski pobudi; poziva Komisijo, naj pri naslednjem ocenjevanju v celoti upošteva določbe Listine in te pomanjkljivosti odpravi;

36.  poudarja, da se je povečalo število evropskih državljanov, ki so doživeli teroristični napad v državi, ki ni njihova lastna, zato v skladu z Direktivo (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu nujno poziva k vzpostavitvi protokolov v državah članicah, da bi se evropskim državljanom, ki niso državljani zadevne države, pomagalo v primeru terorističnega napada;

37.  predlaga državam članicam, naj 9. maj razglasijo za evropski praznik, da bi okrepili evropski občutek pripadnosti in ustvarili prostor za državljanska gibanje in dejavnosti;

38.  ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za izvajanje priporočil Parlamenta o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

39.  je trdno prepričan, da je načelo nediskriminacije temelj evropskega državljanstva ter v skladu s členom 2 PEU splošno načelo in temeljna vrednota prava EU; poziva Svet, naj do konca izpelje sprejetje horizontalne protidiskriminacijske direktive EU za nadaljnje zagotavljanje temeljnih pravic v Uniji, tako da se sprejme konkretna zakonodaja EU, ki bo v celoti izvajala člena 18 in 19 PDEU s horizontalnim pristopom; obžaluje, da Svet še vedno, desetletje po objavi predloga Komisije, blokira direktivo o boju proti diskriminaciji;

40.  ponovno opozarja na obveznost iz Pogodb glede pristopa Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP); poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za dokončanje pristopa Unije k EKČP in za pristop k Evropski socialni listini;

41.  poudarja, da je kakovostna državljanska vzgoja (formalna in neformalna) za vse starostne skupine bistvena za prepričano uveljavljanje demokratičnih pravic državljanov in pravilno delovanje demokratične družbe; ugotavlja, da lahko le stalna prizadevanja na področju izobraževanja zagotovijo večjo udeležbo na volitvah na evropski ravni in okrepijo medkulturno razumevanje in solidarnost v Evropi ter odpravijo diskriminacijo, predsodke in neenakost spolov; priporoča, da se členi 165, 166 in 167 PDEU uporabljajo kot pravna podlaga za širitev potenciala politik na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladih;

42.  ponovno opozarja na prispevek političnih strank na evropski ravni k „oblikovanju evropske politične zavesti in izražanju volje državljanov Unije“ (člen 10(4) PEU); zato poziva, da bi imeli posamezni državljani EU možnost neposredno zaprositi za članstvo v političnih strankah na evropski ravni;

43.  opozarja, da je treba spodbujati evropsko razsežnost evropskih parlamentarnih volitev, da bi prispevali k morebitnemu delu Parlamenta v prihodnje z uveljavljanjem pravice do zakonodajne pobude v skladu s členom 225 PDEU; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje pravic državljanov med evropskimi državljani, vključno s pravicami, povezanimi z volilno pravico; poudarja, da bi boljše in bolj osredotočene informacije o evropski politiki in vplivu zakonodaje EU na vsakodnevno življenje državljanov povečale udeležbo na evropskih volitvah; opozarja, da je treba spodbujati udeležbo na evropskih volitvah s povečanjem prepoznavnosti evropskih političnih strank; ponovno poudarja, da je spodbujanje sodelovanja na evropskih volitvah skupna odgovornost državljanov, držav članic in EU; poudarja, da je treba državljane seznaniti z nedavno reformo volilne zakonodaje in postopku z vodilnim kandidatom; poudarja politični pomen in simbolizem te osebe pri krepitvi državljanstva EU;

44.  ponovno opozarja, da je Evropski parlament parlament celotne Unije in da ima ključno vlogo pri zagotavljanju legitimnosti političnih institucij EU, saj so zaradi ustreznega parlamentarnega nadzora odgovorne; zato vztraja, da je treba zakonodajne pristojnosti in pravice nadzora Parlamenta zagotoviti, utrditi in povečati;

45.  opozarja na smernice Komisije o uporabi prava Unije o varstvu podatkov v volilnem kontekstu in na sporočilo z dne 12. septembra 2018 o zagotavljanju svobodnih in poštenih volitev v Evropi (COM(2018)0637); poziva, naj se stori vse, da bi zagotovili, da bodo volitve brez zlorab in vmešavanj; poudarja, da je za obravnavanje protievropske propagande in usmerjenega posredovanja napačnih informacij potrebna dobro opredeljena politika EU;

46.  poziva Komisijo, naj še bolj spodbuja demokratično udeležbo z okrepitvijo dialoga z državljani, povečanjem razumevanja vloge, ki jo ima zakonodaja EU v njihovem vsakdanjem življenju, ter poudarjanjem njihove aktivne in pasivne volilne pravice na lokalni, nacionalni in evropski ravni;

47.  poziva Komisijo, naj v zvezi s tem izkoristi družbene medije in digitalna orodja, s posebnim poudarkom na večji udeležbi mladih in invalidov; poziva k razvoju in izvajanju instrumentov e-demokracije, kot so spletne platforme za bolj neposredno udejstvovanje državljanov v demokratičnem življenju EU, s čimer se bo spodbudilo njihovo sodelovanje;

48.  podpira pripravo in razširjanje tiskanega in multimedijskega gradiva v vseh uradnih jezikih EU, s poudarkom na krepitvi ozaveščenosti državljanov EU o njihovih pravicah in krepitvi njihove sposobnosti, da te pravice učinkovito uveljavljajo v vseh državah članicah;

49.  meni, da bi morale evropske institucije glede na vse večji vpliv družbenih medijev na življenje državljanov še naprej razvijati nove mehanizme in javne politike za varstvo temeljnih pravic posameznikov v digitalnem okolju; poudarja potrebo po varni, pošteni in pregledni izmenjavi podatkov o državljanih; poudarja, da so svobodni mediji in dostop do pluralnosti mnenj nepogrešljiv del zdrave demokracije ter da je medijska pismenost ključna in bi jo bilo treba razvijati že v zgodnjem otroštvu;

50.  spodbuja uporabo člena 25 PDEU za sprejetje ukrepov, ki bi lahko olajšali vsakodnevno izvrševanje evropskega državljanstva;

51.  poziva Komisijo, naj v skladu s členom 25 PDEU v naslednjem poročilu o državljanstvu upošteva razvoj pravic državljanstva EU v sekundarni zakonodaji in sodni praksi ter predlaga časovni načrt za združitev tega napredka, da bi formalno upoštevala razvoj Unije na tem področju;

52.  poudarja, da bi bil končni cilj tega ukrepa po postopku iz člena 25 PDEU sprejeti konkretne pobude za utrditev državljanskih pravic in svoboščin v okviru statuta EU za državljanstvo, ki bi bil podoben evropskemu stebru socialnih pravic, vključno s temeljnimi pravicami in svoboščinami, določenimi v Listini o temeljnih pravicah, ter socialnimi pravicami, določenimi v evropskem stebru socialnih pravic, in vrednotami, določenimi v členu 2 PEU, kot elementov evropskega „javnega prostora“, med drugim z modelom upravljanja, ki je pomemben za zadevni javni prostor, dostojanstvo, svobodo, pravno državo, demokracijo, pluralizem, strpnost, pravičnost in solidarnost, enakost in nediskriminacijo, kar bi upoštevali pri prihodnji ali morebitni reformi Pogodb;

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 145, 31.5.2001, str. 43. (2) UL L 158, 30.4.2004, str. 77. (3) UL L 115, 17.4.2014, str. 3. (4) UL L 141, 27.5.2011, str. 1. (5) UL L 107, 22.4.2016, str. 1. (6) UL L 255, 30.9.2005, str. 22. (7) UL L 354, 28.12.2013, str. 132. (8) UL L 106, 24.4.2015, str. 1. (9) UL C 252, 18.7.2018, str. 215. (10) UL C 355, 20.10.2017, str. 17. (11) UL C 482, 23.12.2016, str. 117. (12) UL C 58, 15.2.2018, str. 57. (13) UL C 263, 25.7.2018, str. 28. (14) UL C 263, 25.7.2018, str. 98. (15) UL C 463, 21.12.2018, str. 83. (16) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0282. (17) UL C 463, 21.12.2018, str. 89. (18) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0226. (19) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449. (20) Na primer sodba Sodišča z dne 8. marca 2011, Gerardo Ruiz Zambrano proti Office national de l’emploi (ONEM) , C-34/09, ECLI:EU:C:2011:124, Sodba Sodišča z dne 2. marca 2010, Janko Rottman proti Freistaat Bayern, C-135/08, ECLI:EU:C:2010:104, sodba Sodišča z dne 5. maja 2011 v zadevi Shirley McCarthy proti Secretary of State for the Home Department , C-434/09, ECLI:EU:C:2011:277, in sodba Sodišča z dne 15. novembra 2011 v zadevi Murat Dereci in drugi proti Bundesministerium für Inneres, C-256/11, ECLI:EU:C:2011:734.