Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 228(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju členov 41 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 45 in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za peticije (A8-0050/2019),

1.  sprejme priloženi osnutek uredbe;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj priloženi osnutek uredbe posreduje Svetu in Komisiji po postopku iz člena 228(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj poskrbi za objavo te uredbe v Uradnem listu Evropske unije, potem ko bo Komisija podala svoje mnenje, Svet pa odobril priloženi osnutek uredbe.

Osnutek uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom

EVROPSKI PARLAMENT,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 228(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a(1) Pogodbe,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju odobritve Sveta,

ob upoštevanju mnenja Komisije,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Predpise in splošne pogoje, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuh), bi bilo treba določiti skladno z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti s točko (d) člena 20(2) in členom 228, ter določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(2)  Člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah priznava pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico evropskih državljanov. Člen 43 Listine priznava pravico obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Da bi bile te pravice učinkovite in da bi izboljšali sposobnost varuha za izvajanje temeljitih in nepristranskih poizvedb, bi mu bilo treba zagotoviti vsa potrebna orodja za uspešno opravljanje nalog iz Pogodb in te uredbe.

(3)  Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta(1) je bil nazadnje spremenjen leta 2008. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je bil vzpostavljen nov pravni okvir za Unijo. Natančneje, člen 228(4) Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) Evropskemu parlamentu omogoča, da po pridobitvi mnenja Komisije in odobritve Sveta sprejme uredbe, ki določajo pravila in splošne pogoje za opravljanje nalog varuha. Zato bi bilo treba Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom razveljaviti in nadomestiti z uredbo v skladu s trenutno veljavno pravno podlago.

(4)  Pri določanju pogojev, pod katerimi se lahko pritožba predloži varuhu, bi bilo treba upoštevati načela polnega, brezplačnega in enostavnega dostopa, ne glede na posebne omejitve, ki se nanašajo na nove ali tekoče sodne in upravne postopke.

(5)  Varuh ima pravico, da poda priporočila, kadar ugotovi, da institucija, organ, urad ali agencija Unije ne uporablja pravilno sodbe sodišča.

(6)  Določiti je treba postopke za primere, ko se v poizvedbah varuha odkrijejo nepravilnosti. Določiti bi bilo treba tudi, da varuh Evropskemu parlamentu ob koncu vsakega letnega zasedanja predloži celovito poročilo.

(7)  Da bi okrepili vlogo varuha, je zaželeno, da se mu brez poseganja v njegovo primarno nalogo, ki je obravnavanje pritožb, omogoči, da na lastno pobudo izvaja poizvedbe, da bi ugotovil ponavljajoče se ali posebno hude primere nepravilnosti in spodbujal najboljše upravne prakse v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije.

(8)  Da bi bilo ukrepanje varuha učinkovitejše, bi ga bilo treba pooblastiti, da na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe izvaja poizvedbe, ki se nanašajo na predhodne poizvedbe, da bi preveril, ali in v kolikšni meri je institucija, organ, urad ali agencija upoštevala njegova priporočila. Varuh bi moral imeti tudi pravico, da v svoje letno poročilo Evropskemu parlamentu vključi oceno stopnje skladnosti s priporočili, ki jih je podal, in oceno ustreznosti sredstev, ki jih ima na voljo za opravljanje nalog iz Pogodb in te uredbe.

(9)  Varuh bi moral imeti dostop do vseh elementov, ki so potrebni za opravljanje njegovih nalog. Zato mu morajo institucije, organi, uradi in agencije Unije posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, brez poseganja v njegove obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(2). Za dostop do tajnih podatkov ali dokumentov bi morala veljati pravila zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije o obdelavi zaupnih informacij. Institucije, organi, uradi in agencije, ki posredujejo tajne podatke ali dokumente, bi morali varuha obvestiti, da gre za tovrstne podatke ali dokumente. Varuh bi se moral za namene izvajanja pravil o obdelavi zaupnih informacij s strani posameznih institucij, organov, uradov ali agencij Unije z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo vnaprej dogovoriti o pogojih za obdelavo tajnih podatkov ali dokumentov in drugih informacij, ki jih zajema obveznost poklicne molčečnosti. Če varuh ugotovi, da zahtevane pomoči ne bo dobil, bi moral o tem obvestiti Evropski parlament, ki bi moral ustrezno ukrepati.

(10)  Varuh in njegovi uslužbenci so dolžni vsako informacijo, ki so jo pridobili pri opravljanju svojih nalog, obravnavati zaupno. Varuh pa bi moral pristojne organe vseeno seznaniti z dejstvi, ki se po njegovem mnenju nanašajo na kazensko pravo in jih je odkril med poizvedbo. Imeti bi moral tudi možnost, da pristojno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije obvesti o dejstvih zaradi katerih je ravnanje katerega od njihovih uslužbencev vprašljivo.

(11)  Upoštevati bi bilo treba nedavne spremembe glede zaščite finančnih interesov Unije pred kaznivimi dejanji, zlasti ustanovitev Evropskega javnega tožilstva z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(3), da se varuhu omogoči, da organu sporoči vse informacije, ki spadajo v pristojnost tega organa. V primeru, ko varuh te informacije sporoči Evropskemu javnemu tožilstvu, je prav tako zaželeno, da o tem obvesti osebo, na katero se informacije nanašajo, in pritožnika, da bi se v celoti spoštovali domneva nedolžnosti in pravica do obrambe iz člena 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(12)  Omogočiti bi bilo treba tudi sodelovanje med varuhom in istovrstnimi organi v državah članicah v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni. Prav tako je zaželeno, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo varuhu omogočili sodelovanje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, saj bo zaradi takega sodelovanja varuh morda lahko učinkoviteje opravljal svoje naloge.

(13)  Varuha imenuje Evropski parlament na začetku svojega mandata in za celotno trajanje mandata, pri čemer ga izbere med osebami, ki so državljani Unije in imajo vsa potrebna zagotovila glede neodvisnosti in usposobljenosti. Določiti bi bilo treba tudi pogoje za prenehanje nalog varuha ter za njegovo zamenjavo.

(14)  Varuh bi moral svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno. Varuh bi moral ob prevzemu svoje funkcije podati slovesno zaobljubo pred Sodiščem Evropske unije. Določiti bi bilo treba nezdružljivosti, plačilo ter privilegije in imunitete varuha.

(15)  Sprejeti bi bilo treba določbe o sedežu varuha, ki bi moral biti na sedežu Evropskega parlamenta. Sprejeti bi bilo treba tudi predpise v zvezi z uradniki in drugimi uslužbenci sekretariata varuha, ki mu bodo pomagali, ter njegovim proračunom.

(16)  Izvedbene določbe za to uredbo sprejme varuh. Za zagotovitev pravne varnosti in najvišjih standardov pri opravljanju nalog varuha, bi bilo treba v tej uredbi določiti minimalno vsebino izvedbenih določb, ki naj se sprejmejo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.  Ta uredba določa predpise in splošne pogoje, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: „Statut evropskega varuha človekovih pravic“).

2.  Varuh svojo funkcijo opravlja neodvisno od institucij, organov, uradov in agencij Unije v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena s Pogodbama, in ob ustreznem upoštevanju točke (d) člena 20(2) in člena 228 PDEU ter člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do dobrega upravljanja.

3.  Varuh pri opravljanju nalog iz Pogodb in te uredbe ne sme posredovati v zadevah pred sodišči, prav tako ne sme izraziti dvoma o pravilnosti sodbe sodišča ali pristojnosti sodišča, da o zadevi razsodi.

Člen 2

1.  Varuh pomaga pri odkrivanju nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije, ter, kadar je ustrezno, daje priporočila, da bi se tako ravnanje končalo. Dejanja drugih organov ali oseb ne morejo biti predmet pritožbe pri varuhu.

2.  Vsak državljan Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic Unije lahko na varuha neposredno ali prek poslanca Evropskega parlamenta naslovi pritožbo zaradi nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije. Varuh takoj po prejemu pritožbe o tem obvesti institucijo, organ, urad ali agencijo, na katero se pritožba nanaša, pri čemer upošteva standarde Uniji na področju varstva osebnih podatkov.

3.  V pritožbi se jasno navede predmet pritožbe in identiteta pritožnika. Pritožnik lahko zahteva, da pritožba ali njeni deli ostanejo zaupni.

4.  Pritožba je mogoča v roku treh let od dne, ko se je pritožnik seznanil z dejstvi, na katerih pritožba temelji, pred tem pa je moral že uporabiti ustrezna upravna sredstva pri zadevnih institucijah, organih, uradih in agencijah.

5.  Varuh določi, ali pritožba spada v okvir njegovih pristojnosti, in če je temu tako, ali je dopustna. Kadar pritožba ne spada v njegovo pristojnost ali ni dopustna, lahko varuh pred zaključkom zadeve pritožniku svetuje, naj se obrne na drug organ.

6.  Pritožbe, posredovane varuhu, ne vplivajo na roke za pritožbe v upravnih ali sodnih postopkih.

7.  Kadar mora varuh zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predstavljena, pritožbo razglasiti za nedopustno ali prenehati njeno obravnavo, se ugotovitve poizvedb, ki jih je do tedaj opravil, dokončno arhivirajo.

8.  Z izjemo zadev v zvezi s spolnim nadlegovanjem se sme pritožba v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter njihovimi uradniki ali drugimi uslužbenci podati pri varuhu le, če je zadevna oseba izkoristila vse notranje možnosti za upravne vloge in pritožbe, zlasti postopke iz člena 90 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68(4) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (Kadrovski predpisi), in je rok za odgovor institucije, organa, urada ali agencije, na katerega so bile pritožbe naslovljene, pretekel.

9.  Varuh čim prej obvesti pritožnika o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi pritožbe.

Člen 3

1.  Varuh na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe izvede vse poizvedbe, ki se mu zdijo utemeljene, tudi tiste, ki se nanašajo na predhodne poizvedbe, da bi pojasnil vse domnevne nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije. Varuh za ukrepanje ne potrebuje predhodnega dovoljenja in o tem ukrepanju v ustreznem roku obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo. Institucija, organ, urad ali agencija lahko varuhu posreduje morebitne koristne pripombe ali dokaze. Varuh lahko od institucije, organa, urada ali agencije tudi zahteva, da posreduje pripombe ali dokaze.

2.  Varuh lahko brez poseganja v svojo primarno nalogo, tj. obravnavanje pritožb, na lastno pobudo izvaja poizvedbe bolj splošne narave, da bi odkril ponavljajoče se ali posebej hude primere nepravilnosti, spodbudil najboljše upravne prakse v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter proaktivno obravnaval strukturna vprašanja v javnem interesu, ki spadajo v njegovo pristojnost.

3.  Varuh lahko sodeluje v strukturiranem in rednem dialogu z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter preden poda priporočila ali pozneje organizira javna posvetovanja. Varuh lahko tudi sistematično analizira in ocenjuje napredek zadevne institucije, organa, urada ali agencije in poda nadaljnja priporočila.

4.  Institucije, organi, uradi in agencije Unije varuhu posredujejo vse informacije, ki jih je od njih zahteval, in mu omogočijo dostop do zadevnih spisov. Za dostop do tajnih podatkov ali dokumentov veljajo pravila zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije o obdelavi zaupnih informacij.

Institucije, organi, uradi in agencije, ki v skladu s prvim pododstavkom posredujejo tajne podatke ali dokumente, varuha vnaprej obvestijo, da gre za tovrstne podatke ali dokumente.

Varuh se za namene izvajanja določb iz prvega pododstavka vnaprej dogovori z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo o pogojih za ravnanje s tajnimi podatki ali dokumenti.

Dostop do dokumentov, ki izvirajo iz države članice in so z zakonom ali predpisom označeni za tajne, smejo zadevne institucije ali organi dovoliti šele po tem, ko službe varuha v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ob upoštevanju varnostnih pravil posameznih institucij, organov, uradov ali agencij Unije uvedejo ustrezne ukrepe, med drugim zaščitne, za ravnanje z dokumenti, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo zaupnosti.

Uradniki in drugi uslužbenci institucij, organov, uradov in agencij Unije na zahtevo varuha pričajo o dejstvih, ki se nanašajo na tekoče poizvedbe varuha. Govorijo v imenu svoje institucije, organa, urada ali agencije. Še naprej jih zavezujejo obveznosti, ki izhajajo iz pravil, ki veljajo zanje. Kadar jih zavezuje obveznost poklicne molčečnosti, se tega ne razlaga, da zajema informacije, povezane s pritožbami ali poizvedbami o nadlegovanju ali nepravilnostih.

5.  Varuh redno pregleduje postopke v zvezi z administrativnim upravljanjem institucij, organov, uradov in agencij Unije in ocenjuje, ali se z njimi da učinkovito preprečiti nasprotja interesov ter zagotoviti nepristranskost in popolno spoštovanje pravice do dobrega upravljanja. Varuh lahko ugotavlja in ocenjuje morebitne primere nasprotja interesov na vseh ravneh, ki bi lahko predstavljali vir nepravilnosti – v tem primeru varuh pripravi posebne sklepe, Evropski parlament pa obvesti o ugotovitvah v zvezi s tem.

6.  Pristojni organi držav članic varuhu na njegovo zahtevo ali na svojo lastno pobudo takoj posredujejo vse informacije ali dokumente, ki lahko pomagajo razjasniti primere nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov ali agencij Unije, kolikor to dopušča njihovo nacionalno pravo. Kadar so take informacije ali dokumenti zajeti v nacionalnem pravu o obdelavi zaupnih informacij ali z določbami, ki preprečujejo njihovo posredovanje, lahko zadevna država članica varuhu dovoli dostop do teh informacij in dokumentov pod pogojem, da se varuh zaveže, da bo z njimi ravnal v skladu z dogovorom s pristojnim organom njihovega izvora. V vsakem primeru se zagotovi opis dokumenta.

7.  Če varuh zahtevane pomoči ne dobi, to sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa.

8.  Kadar varuh na podlagi poizvedbe ugotovi primere nepravilnosti, o tem obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo in po potrebi poda priporočila. Obveščena institucija, organ, urad ali agencija varuhu v roku treh mesecev pošlje podrobno mnenje. Varuh lahko na utemeljeno zahtevo institucije, organa, urada ali agencije odobri podaljšanje tega roka za največ dva meseca. Če zadevna institucija, organ, urad ali agencija v roku treh mesecev ali v podaljšanem roku ne poda mnenja, lahko varuh poizvedbo zaključi brez tega mnenja.

9.  Varuh nato pošlje poročilo zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, in zlasti Evropskemu parlamentu, kadar narava ali obseg odkritih primerov nepravilnosti to zahtevajo. Varuh lahko v poročilu poda priporočila. Pritožnika obvesti o izidih poizvedbe, o mnenju zadevne institucije, organa, urada ali agencije ter o morebitnih priporočilih, ki jih je podal v poročilu.

10.  Varuh lahko, kadar je to primerno, v zvezi s poizvedbo glede dejavnosti institucije, organa, urada ali agencije Unije na svojo pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta nastopi pred Evropskim parlamentom na najprimernejši ravni.

11.  Varuh po možnosti skupaj z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo poišče rešitev, da bi se odpravile nepravilnosti in ugodilo pritožbi. Pritožnika obvesti o predlagani rešitvi in mu sporoči morebitne pripombe zadevne institucije, organa, urada ali agencije. Pritožnik ima pravico, da, če želi, varuhu v kateri koli fazi predloži pripombe ali dodatne informacije, ki še niso bile znane ob vložitvi pritožbe.

12.  Varuh Evropskemu parlamentu na koncu vsakega letnega zasedanja predloži poročilo o izidih poizvedb, ki jih je opravil. Poročilo vsebuje oceno skladnosti s priporočili varuha in oceno ustreznosti sredstev, ki so na voljo za opravljanje njegovih nalog. Ti oceni se lahko predložita tudi v ločenih poročilih.

Člen 4

Varuh in njegovo osebje obravnavajo zahteve za dostop javnosti do dokumentov, razen dokumentov iz člena 6(1), v skladu s pogoji in omejitvami iz Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Glede pritožb v zvezi s pravico dostopa javnosti do uradnih dokumentov, ki jih pripravi ali prejme institucija, organ, urad ali agencija Unije, varuh po ustrezni analizi in potrebnem premisleku poda priporočilo o dostopu do teh dokumentov. Zadevna institucija, organ, urad ali agencija se odzove v rokih, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001. Če zadevna institucija, organ, urad ali agencija ne upošteva priporočila varuha, naj omogoči dostop do dokumentov, svojo zavrnitev ustrezno utemelji. V takem primeru varuh pritožnika obvesti o razpoložljivih pravnih sredstvih, vključno s postopki, ki so na voljo za predložitev zadeve Sodišču Evropske unije.

Člen 5

Varuh v skladu s členom 22a Kadrovskih predpisov (žvižgaštvo) opravlja redne ocene politik in postopkov za zaščito žvižgaštva v zadevnih institucijah, organih, uradih ali agencijah Unije ter po potrebi poda konkretna priporočila za izboljšave, da se zagotovi popolna zaščita uradnikov ali drugih uslužbencev, ki v skladu s členom 22a Kadrovskih predpisov prijavljajo dejstva. Varuh lahko uradnikom in drugim uslužbencem na zahtevo zaupno zagotovi nepristranske nasvete in strokovna navodila glede primernega ravnanja ob obstoju dejstev iz člena 22a Kadrovskih predpisov, vključno s področjem uporabe ustreznih določb prava Unije.

Varuh lahko tudi začne nove poizvedbe na podlagi informacij, ki jih podajo uradniki ali drugi uslužbenci, ki prijavljajo dejstva v skladu s členom 22a Kadrovskih predpisov, katerih prijava je lahko zaupna in anonimna, kadar bi lahko opisana dejstva predstavljala nepravilnost pri dejavnostih v instituciji, organu, uradu ali agenciji Unije. V ta namen je mogoče opustiti veljavne kadrovske predpise v zvezi z zaupnostjo.

Člen 6

1.  Varuh in njegovi uslužbenci, za katere se uporabljata člen 339 PDEU in člen 194 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ne smejo širiti informacij ali dokumentov, ki so jih pridobili med poizvedbami. Brez poseganja v odstavek 2 še zlasti ne smejo širiti tajnih podatkov ali dokumentov, poslanih varuhu, ali dokumentov, ki spadajo na področje uporabe prava Unije o varstvu osebnih podatkov, ter kakršnih koli informacij, ki bi lahko škodile pritožniku ali drugim vpletenim osebam.

2.  Če varuh meni, da bi se lahko dejstva, s katerimi se je seznanil med poizvedbo, nanašala na kazensko pravo, o tem obvesti nacionalne organe, pa tudi Evropski urad za boj proti goljufijam in Evropsko javno tožilstvo, kolikor zadeva spada v njuno pristojnost. Varuh po potrebi obvesti tudi institucijo, organ, urad ali agencijo Unije, ki je zadevnemu uradniku ali drugemu uslužbencu nadrejena in ki lahko uporabi drugi odstavek člena 17 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Varuh lahko zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije obvesti o dejstvih, zaradi katerih je ravnanje katerega od njihovih uslužbencev vprašljivo, pa tudi o morebitni stalni dejavnosti, ki ovira potekajočo poizvedbo.

Varuh o teh obvestilih poroča pritožniku in drugim zadevnim osebam, katerih identiteta je znana.

Člen 7

1.  Varuh lahko sodeluje z istovrstnimi organi v državah članicah, pod pogojem, da upošteva nacionalno pravo, ki se uporablja.

2.  Varuh v okviru svojih nalog sodeluje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice ter drugimi institucijami in organi, pri čemer se izogiba podvajanju njihovih dejavnosti.

Člen 8

1.  Varuh je izvoljen in je lahko ponovno imenovan v skladu s členom 228(2) PDEU.

2.  Varuha se izbere med osebami, ki so državljani Unije, imajo polne državljanske in politične pravice in vsa potrebna zagotovila neodvisnosti, v preteklih treh letih niso bili člani nacionalnih vlad ali institucij Unije ter izpolnjujejo pogoje nepristranskosti, ki so enakovredni tistim, ki so potrebni za izvajanje sodniške funkcije v njihovi državi, ali imajo priznano znanje in izkušnje za opravljanje nalog varuha.

Člen 9

1.  Varuh bodisi ob koncu svojega mandata bodisi z odstopom ali razrešitvijo preneha opravljati naloge iz Pogodb in te uredbe.

2.  Varuh ostane na svojem položaju do izvolitve novega varuha, razen v primeru razrešitve.

3.  V primeru predčasnega prenehanja funkcije se novi varuh za preostanek mandatnega obdobja Evropskega parlamenta imenuje v roku treh mesecev od sprostitve funkcije. Do izvolitve novega varuha je za nujne zadeve, ki so v njegovi pristojnosti, pristojna odgovorna oseba iz člena 13(2).

Člen 10

Kadar namerava Evropski parlament v skladu s členom 228(2) PDEU zahtevati razrešitev varuha, ga pred vložitvijo take zahteve zasliši.

Člen 11

1.  Varuh pri opravljanju nalog iz Pogodb in te uredbe ravna v skladu s členom 228(3) PDEU. Vzdrži se vsakega dejanja, ki je nezdružljivo z naravo njegovih nalog.

2.  Varuh ob prevzemu svoje funkcije poda slovesno zaobljubo pred Sodiščem Evropske unije na obči seji, da bo naloge iz Pogodb in te uredbe opravljal popolnoma neodvisno in nepristransko ter da bo v času svojega mandata in po njem v celoti spoštoval iz njega izhajajoče obveznosti. Slovesna zaobljuba zlasti vključuje dolžnost, da bo po izteku mandata pri sprejemanju nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravnal pošteno in diskretno.

Člen 12

1.  Varuh med trajanjem mandata ne sme opravljati nobenih drugih političnih ali upravnih nalog ali druge plačane ali neplačane zaposlitve.

2.  Varuh ima glede plačila, nadomestil in pokojnine enak položaj kot sodnik Sodišča Evropske unije.

3.  Za varuha ter uradnike in uslužbence njegovega sekretariata se uporabljajo členi 11 do 14 in člen 17 Protokola št. 7.

Člen 13

1.  Varuhu se dodeli ustrezen proračun, ki zadostuje za to, da se mu zagotovi neodvisnost in da lahko opravlja naloge iz Pogodb in te uredbe.

2.  Varuhu pomaga sekretariat, katerega odgovorno osebo imenuje varuh.

3.  Varuh bi si moral prizadevati za enakost spolov v sestavi njegovega sekretariata.

4.  Za uradnike in druge uslužbence sekretariata varuha veljajo pravila in predpisi, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropske unije. Njihovo število se sprejme vsako leto v okviru proračunskega postopka ter je primerno za ustrezno opravljanje nalog varuha in za njegovo delovno obremenitev.

5.  Uradniki in drugi uslužbenci Unije in držav članic, imenovani v sekretariat varuha, so napoteni v službenem interesu in jim je nato zajamčena avtomatična ponovna zaposlitev v njihovi prvotni instituciji, organu, uradu ali agenciji.

6.  Varuh ima v zadevah, ki se nanašajo na njegove uslužbence, enak položaj kakor institucije v smislu člena 1a Kadrovskih predpisov.

Člen 14

Varuh oceni postopke, vzpostavljene za preprečevanje nadlegovanja katere koli vrste in narave v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, ter mehanizme za kaznovanje oseb, odgovornih za nadlegovanje. Varuh oblikuje ustrezne sklepe o tem, ali so postopki skladni z načeli sorazmernosti, primernosti in odločnosti ter ali sta žrtvam zagotovljena učinkovita zaščita in podpora.

Varuh pravočasno preveri, ali institucije, organi, uradi in agencije Unije ustrezno ravnjo v zadevah v zvezi z nadlegovanjem katere koli vrste in narave ter pravilno uporabile postopke, določene za primere pritožb na tem področju. Varuh v zvezi s tem oblikuje ustrezne sklepe.

Varuh v svojem sekretariatu imenuje osebo ali oblikuje strukturo s strokovnim znanjem na področju nadlegovanja, ki je zmožna pravočasno oceniti, ali se primeri nadlegovanja katere kole vrste in narave, vključno s spolnim nadlegovanjem, znotraj institucij, organov, uradov in agencij Unije ustrezno obravnavajo, in po potrebi zagotoviti svetovanje njenim uradnikov in drugim uslužbencem.

Člen 15

Sedež varuha je na sedežu Evropskega parlamenta.

Člen 16

Vsa sporočila, naslovljena na nacionalne organe držav članic za namene izvajanja te uredbe, je treba poslati prek njihovih stalnih predstavništev pri Uniji.

Člen 17

Varuh sprejme izvedbene določbe za to uredbo. Te morajo biti v skladu s to uredbo in vključevati vsaj določbe o:

(a)  postopkovnih pravicah pritožnika ter zadevne institucije, organa, urada ali agencije;

(b)  zagotavljanju varstva uradnikov ali drugih uslužbencev, ki v skladu s členom 22a Kadrovskih predpisov (žvižgaštvo) prijavijo primere spolnega nadlegovanja in kršitev prava Unije v institucijah, organih, uradih ali agencijah Unije;

(c)  prejemu, obdelavi in zaključku pritožbe;

(d)  poizvedbah na lastno pobudo;

(e)  nadaljnjih poizvedbah, ki se nanašajo na predhodne poizvedbe; in

(f)  dejavnostih zbiranja informacij.

Člen 18

Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom se razveljavi.

Člen 19

Ta uredba začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu njene objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...

Za Evropski parlament

Predsednik

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (UL L 113, 4.5.1994, str. 15). (2) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). (3) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (UL L 283, 31.10.2017, str. 1). (4) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.