Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0208(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0068/2019

Predložena besedila :

A8-0068/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 13/02/2019 - 8.15
CRE 13/02/2019 - 8.15
PV 17/04/2019 - 8.14
CRE 17/04/2019 - 8.14

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0097
P8_TA(2019)0406

Sprejeta besedila
PDF 246kWORD 93k
Sreda, 13. februar 2019 - Strasbourg
Program za pravosodje ***I
P8_TA(2019)0097A8-0068/2019

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. februarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravosodje (COM(2018)0384 – C8-0235/2018 – 2018/0208(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“ Člen 3 nadalje določa, da je cilj Unije „krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“ ter da Unija med drugim „spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine“. Te vrednote so bile ponovno potrjene in oblikovane v pravicah, svoboščinah in načelih, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).
 (1)  V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“ Člen 3 nadalje določa, da je cilj Unije „krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“ ter da Unija med drugim „spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine“. Člen 8 PDEU poleg tega določa, da si Evropska unija z vsemi svojimi dejavnostmi prizadeva odpraviti neenakosti, spodbujati enakost spolov in se boriti proti diskriminaciji pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti. Te vrednote so bile ponovno potrjene in izražene v pravicah, svoboščinah in načelih, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in Konvenciji OZN o pravicah invalidov.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  V skladu s členoma 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi morali pri vseh dejavnostih programa za pravosodje podpirati vključevanje vidika spola, tudi vključevanje načela enakosti spolov v proračun, in vključevanje ciljev nediskriminacije.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Te pravice in vrednote je treba še naprej spodbujati in uveljavljati, biti morajo skupne državljanom in narodom v Uniji ter biti v središču evropskih družb. Zato je treba v proračunu Unije vzpostaviti nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki zajema program za pravice in vrednote ter program za pravosodje. V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom in delitvijo, je bolj kot kdaj koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote EU: človekove pravice, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost in pravno državo. To bo imelo globoke in neposredne posledice za politično, družbeno, kulturno in gospodarsko življenje v EU. Program za pravice in vrednote bo kot del novega sklada združil program za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje 2014–2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta10, ter program Evropa za državljane, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 390/201411. Program za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: program) bo ob nadaljevanju programa za pravosodje za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta12 (v nadaljnjem besedilu: predhodni program), še naprej podpiral razvoj povezanega evropskega območja pravosodja in čezmejno sodelovanje.
 (2)  Te pravice in vrednote morajo Unija in vse države članice v vseh svojih politikah še naprej dejavno in dosledno negovati, ščititi, spodbujati in uveljavljati, biti morajo skupne državljanom in narodom v Uniji ter biti v središču evropskih družb. Hkrati so za uspešen notranji trg in ohranjanje skupnih vrednot Unije potrebni dobro delujoče evropsko območje pravosodja, učinkoviti, neodvisni in kakovostni nacionalni pravni sistemi ter večje medsebojno zaupanje. Zato je treba v proračunu Unije vzpostaviti nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki zajema program za pravice in vrednote ter program za pravosodje. V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom, polarizacijo in delitvijo ter ko potekajo postopki iz člena 7 Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s sistematičnimi kršitvami pravne države, pa tudi postopki za ugotavljanje kršitev glede vprašanj pravne države v državah članicah, je bolj kot kdaj koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote EU: človekove in temeljne pravice, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost, vključno z enakostjo spolov, nediskriminacijo in pravno državo, saj lahko oslabitev teh pravic in vrednot v kateri koli državi članici škodljivo vpliva na Unijo kot celoto. To bo imelo globoke in neposredne posledice za politično, družbeno, kulturno in gospodarsko življenje v EU. Program za pravice in vrednote bo kot del novega sklada združil program za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje 2014–2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta10, ter program Evropa za državljane, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 390/201411. Program za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: program) bo ob nadaljevanju programa za pravosodje za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta12 (v nadaljnjem besedilu: predhodni program), še naprej podpiral razvoj povezanega evropskega območja pravosodja in čezmejno sodelovanje.
__________________
 __________________
10 Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).
 10 Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).
11 Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (UL L 115, 17.4.2014, str. 3).
 11 Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (UL L 115, 17.4.2014, str. 3).
12 Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).
 12 Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Sklad za pravosodje, pravice in vrednote ter njegova temeljna programa financiranja bodo osredotočeni predvsem na ljudi in subjekte, ki prispevajo k uresničevanju in oživljanju naših skupnih vrednot, pravic in bogate raznolikosti. Končni cilj je spodbujanje in ohranjanje naše enakopravne, vključujoče in demokratične družbe, ki temelji na pravicah. To vključuje živahno civilno družbo, spodbujanje demokratične, državljanske in družbene udeležbe ljudi ter spodbujanje bogate raznolikosti evropske družbe, ki temelji tudi na naši skupni zgodovini in spominu. Člen 11 Pogodbe EU nadalje določa, da institucije državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način dajejo možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.
 (3)  Sklad za pravosodje, pravice in vrednote ter njegova dva temeljna programa financiranja bodo osredotočeni na ljudi in subjekte, ki prispevajo k uresničevanju in oživljanju naših skupnih vrednot, pravic in bogate raznolikosti. Končni cilj je spodbujanje in ohranjanje naše enakopravne, odprte, vključujoče in demokratične družbe, ki temelji na pravicah, zlasti s financiranjem dejavnosti, ki spodbujajo živahno, razvito, odporno in močno civilno družbo, omogočanjem demokratične, državljanske in družbene udeležbe ljudi, pravilno uporabo in izvajanjem človekovih in temeljnih pravic ter spodbujanjem bogate raznolikosti evropske družbe, ki temelji tudi na naši skupni zgodovini in spominu. Člen 11 Pogodbe o Evropski uniji zahteva, da institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo ter državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način dajejo možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije. To je še posebej pomembno zaradi vedno manjšega prostora za neodvisno civilno družbo v številnih državah članicah.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic ter različnih pravnih sistemov in izročil držav članic. V ta namen lahko Unija sprejme ukrepe za razvoj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ter spodbuja in podpira ukrepe držav članic na področju preprečevanja kriminalitete. Pri nadaljnjem razvoju evropskega območja pravosodja je treba zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic ter skupnih načel in vrednot, kot so nediskriminacija, enakost spolov, učinkovit dostop do pravnega varstva za vse, pravna država in dobro delujoč neodvisen sodni sistem.
 (4)  Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic ter različnih pravnih sistemov in izročil držav članic. Spoštovanje in spodbujanje pravne države, temeljnih pravic in demokracije v Uniji sta predpogoja za spoštovanje vseh pravic in obveznosti iz Pogodb ter za krepitev zaupanja ljudi v Unijo. Način izvajanja načela pravne države v državah članicah igra ključno vlogo pri zagotavljanju vzajemnega zaupanja med državami članicami in njihovimi pravnimi sistemi. V ta namen lahko Unija sprejme ukrepe za razvoj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, po potrebi pa tudi v upravnih zadevah, ter spodbuja in podpira ukrepe držav članic na področju preprečevanja kriminalitete, s poudarkom zlasti na hudih čezmejnih kaznivih dejanjih, davčnih kaznivih dejanjih, okoljskih kaznivih dejanjih, terorizmu in kršitvah temeljnih pravic, kot je trgovina z ljudmi, ter na področju varstva pravic žrtev. Pri nadaljnjem razvoju evropskega območja pravosodja bi bilo treba na lokalni, regionalni in nacionalni ravni zagotoviti in spodbujati spoštovanje človekovih in temeljnih pravic ter skupnih načel in vrednot, kot so nediskriminacija, solidarnost, enako obravnavanje na podlagi vseh razlogov iz člena 21 Listine, učinkovit dostop do pravnega varstva za vse, pravna država, demokracija in dobro delujoč neodvisen sodni sistem.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Člen 81 PDEU izrecno določa, da lahko Unija sprejme pravne akte za približevanje zakonodaj držav članic. V skladu s Pogodbo se lahko ti akti med drugim sprejmejo za vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih in zunajsodnih odločb med državami članicami; čezmejno vročanje sodnih in zunajsodnih listin; skladnost pravil mednarodnega zasebnega prava, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti; sodelovanje pri pridobivanju dokazov; učinkovit dostop do pravnega varstva; odpravo ovir za pravilno delovanje civilnih, kazenskih in upravnih postopkov, kar lahko vključuje povečanje skladnosti nacionalnih sodnih postopkov; razvoj alternativnega reševanja sporov (ARS); ter podporo za usposabljanje sodnikov in sodnega osebja;
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Financiranje bi moralo ostati eno od pomembnih orodij za uspešno izvajanje ambicioznih ciljev, določenih v Pogodbah. Navedene cilje bi bilo treba med drugim doseči z vzpostavitvijo prožnega in učinkovitega programa za pravosodje, ki bi moral olajšati njihovo načrtovanje in izvajanje.
 (5)  Financiranje je eno od najpomembnejših orodij za uspešno izvajanje ambicioznih ciljev, določenih v Pogodbah. Navedene cilje bi bilo treba med drugim doseči z vzpostavitvijo prožnega in učinkovitega programa za pravosodje, ki bi moral olajšati njihovo načrtovanje in izvajanje ob upoštevanju, katere dejavnosti prinašajo največjo dodano vrednost Unije, z uporabo ključnih kazalnikov uspešnosti, če je to mogoče.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Cilj tega programa bi moral biti povečanje prožnosti in dostopnosti sredstev ter zagotavljanje enakih možnosti financiranja in pogojev za organizacije civilne družbe v EU in zunaj nje.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice mora Unija sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in kazenskih zadevah, ki temeljijo na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb, kar je od zasedanja Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 temelj pravosodnega sodelovanja v Uniji. Vzajemno priznavanje zahteva visoko raven medsebojnega zaupanja med državami članicami. Da se olajša vzajemno priznavanje in spodbudi medsebojno zaupanje, so bili sprejeti ukrepi za približevanje zakonodaje držav članic na več področjih. Dobro delujoče območje pravosodja, s katerega so odstranjene ovire v čezmejnih sodnih postopkih in pri dostopu do pravnega varstva v čezmejnih primerih, je ključno tudi za zagotovitev gospodarske rasti.
 (6)  Za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice za vse mora Unija sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in kazenskih zadevah, ki temeljijo na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb, kar je od zasedanja Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 temelj pravosodnega sodelovanja v Uniji. Vzajemno priznavanje zahteva visoko raven medsebojnega zaupanja med državami članicami. Da se olajša vzajemno priznavanje in spodbudi medsebojno zaupanje, so bili sprejeti ukrepi za približevanje zakonodaje držav članic na več področjih. Dobro delujoče območje pravosodja, s katerega so odstranjene ovire v čezmejnih sodnih postopkih in pri dostopu do pravnega varstva v čezmejnih primerih, je ključno tudi za zagotovitev gospodarske rasti in nadaljnjega povezovanja.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Kot je razvidno iz sodne prakse Sodišča Evropske unije1a, je neodvisnost sodne veje oblasti neločljivo povezana s temeljno pravico do poštenega sojenja in je podlaga za medsebojna zaupanje in priznavanje.
_________________
1a Sodišče Evropske unije, veliki senat, 27. februar 2018, C-64/16, Asociação Sindical dos Juízes Portugueses, ECLI:EU:C:2018:117; Sodišče, veliki senat, 25. julij 2018, C-216/18 PPU, L.M., ECLI:EU:C:2018:586.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)   Dostop do pravnega varstva bi moral zlasti vključevati dostop do sodišč, alternativnih načinov reševanja sporov ter nosilcev javne funkcije, ki morajo po zakonu strankam zagotoviti neodvisno in nepristransko pravno svetovanje.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)  Vključitev vidika enakosti spolov v pravosodne sisteme bi moral biti pomemben cilj nadaljnjega razvoja evropskega območja pravice. Presečna diskriminacija je v pravosodnem sistemu še vedno ena od glavnih ovir za enak dostop žensk do pravnega varstva. Program bi moral zato dejavno prispevati k odpravi vsakršne diskriminacije in ovir za manjšine, invalide, migrante, prosilce za azil, starejše osebe, osebe, ki živijo na oddaljenih območjih, ali vse ranljive skupine, ki bi jim lahko bil omejen dostop do pravnega varstva, in k podpori postopkom in odločbam, ki so prijazni do žrtev in pri katerih se upošteva vidik enakosti spolov, v pravosodnih sistemih.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Spoštovanje načela pravne države je bistvenega pomena za visoko raven medsebojnega zaupanja na področju pravosodja in notranjih zadev, zlasti za učinkovito pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, ki temelji na vzajemnem priznavanju. Pravna država je ena od skupnih vrednot, zapisanih v členu 2 PEU, načelo učinkovitega pravnega varstva iz člena 19(1) PEU in člena 47 Listine pa je konkreten izraz pravne države. Spodbujanje pravne države s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje neodvisnosti, kakovosti in učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov krepi medsebojno zaupanje, ki je nepogrešljivo za pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah.
 (7)  Popolno spoštovanje in spodbujanje načela pravne države je bistvenega pomena za visoko raven medsebojnega zaupanja na območju svobode, varnosti in pravice ter notranjih zadev, zlasti za učinkovito pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, ki temelji na vzajemnem priznavanju. Pravna država je ena od skupnih vrednot, zapisanih v členu 2 PEU, načelo učinkovitega pravnega varstva iz člena 19(1) PEU in člena 47 Listine pa je konkreten izraz pravne države. Spodbujanje pravne države s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje neodvisnosti, preglednosti, odgovornosti, kakovosti in učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov krepi medsebojno zaupanje, ki je nepogrešljivo za pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Opozoriti je treba, da pravosodje pomeni utrjevanje pravne države v družbi in zagotavljanje, da ima vsakdo pravico do poštenega sojenja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, da bi se zaščitile evropske vrednote.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Unija v skladu s členoma 81(2)(h) in 82(1)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije podpira usposabljanje sodnikov in sodnega osebja kot orodje za izboljšanje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb. Usposabljanje pravosodnih delavcev je pomembno orodje za oblikovanje skupnega razumevanja o tem, kako najbolje ohraniti pravno državo. K izgradnji evropskega območja pravosodja prispeva z vzpostavitvijo skupne pravosodne kulture med pravosodnimi delavci iz držav članic. Bistveno je zagotoviti pravilno in skladno uporabo prava v Uniji ter medsebojno zaupanje med pravosodnimi delavci v čezmejnih postopkih. Dejavnosti usposabljanja, ki jih program podpira, bi morale temeljiti na zanesljivih ocenah potreb po usposabljanju, uporabljati najsodobnejšo metodologijo usposabljanja, vključevati čezmejne dogodke, ki združujejo pravosodne delavce iz različnih držav članic, zajemati aktivno učenje in elemente mreženja ter biti trajnostne.
 (8)  Unija v skladu s členoma 81(2)(h) in 82(1)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije podpira usposabljanje sodnikov in sodnega osebja kot orodje za izboljšanje pravosodnega sodelovanja v civilnih, kazenskih in po potrebi upravnih zadevah, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb. Usposabljanje pravosodnih delavcev je pomembno orodje za oblikovanje skupnega razumevanja o tem, kako najbolje izvajati in ohraniti pravno državo in temeljne pravice. K izgradnji evropskega območja pravosodja prispeva z vzpostavitvijo skupne pravosodne kulture med pravosodnimi delavci iz držav članic. Bistveno je zagotoviti nediskriminatorno, pravilno in skladno uporabo prava v Uniji ter medsebojno zaupanje in razumevanje med pravosodnimi delavci v čezmejnih postopkih. Dejavnosti usposabljanja, ki jih program podpira, bi morale temeljiti na zanesljivih ocenah potreb po usposabljanju, uporabljati najsodobnejšo metodologijo usposabljanja, vključevati čezmejne dogodke, ki združujejo pravosodne delavce iz različnih držav članic, vključno s tistimi, ki delajo za organizacije civilne družbe, zajemati aktivno učenje in elemente mreženja ter biti trajnostne. Vključevati bi morale tečaje usposabljanja za sodnike, odvetnike, tožilce in policiste o izzivih in ovirah, s katerimi se soočajo ljudje v ranljivem položaju, vključno z otroki, etničnimi manjšinami, osebami LGBTI, invalidi, žrtvami nasilja na podlagi spola in drugih oblik medosebnega nasilja ter žrtvami trgovine z ljudmi, in o tem, kako zagotoviti ustrezno zaščito žrtev kaznivih dejanj. Ti tečaji usposabljanja bi morali biti organizirani z neposrednim sodelovanjem teh oseb in organizacij, ki jih zastopajo ali jim pomagajo.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Postopki v razumnem roku so v interesu pravne varnosti, ki je ključna zahteva za pravno državo.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)  V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2017/865 z dne 11. maja 2017 o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in ustreznimi odločbami v zvezi z azilom in nevračanjem, bi bilo treba v okviru programa podpirati usposabljanje sodnikov in sodnega osebja z namenom ozaveščanja in spodbujanja praktične uporabe Konvencije na tem področju za boljšo zaščito žrtev nasilja nad ženskami in dekleti po vsej Uniji.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Usposabljanje v pravosodju lahko vključuje različne akterje, kot so pravni, pravosodni in upravni organi držav članic, akademske institucije, nacionalni organi, pristojni za usposabljanje v pravosodju, organizacije ali mreže za usposabljanje na evropski ravni ter mreže sodnih koordinatorjev za pravo Unije. Organi in subjekti, ki se zavzemajo za splošni evropski interes na področju usposabljanja v pravosodju, kot so Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN), Akademija za evropsko pravo (ERA), Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ), Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (ACA-Europe), Mreža predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije (EUSJC) in Evropski inštitut za javno upravo (EIPA), bi morali še naprej spodbujati programe usposabljanja s pristno evropsko razsežnostjo za sodnike in sodno osebje, zato bi se jim lahko namenila ustrezna finančna podpora v skladu s postopki in merili iz letnih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s to uredbo.
 (9)  Usposabljanje v pravosodju lahko vključuje različne akterje, kot so pravni, pravosodni in upravni organi držav članic, akademske institucije, nacionalni organi, pristojni za usposabljanje v pravosodju, organizacije ali mreže za usposabljanje na evropski ravni ter mreže sodnih koordinatorjev za pravo Unije, pa tudi ustrezne organizacije civilne družbe, vključno s tistimi, ki vlagajo zastopniške tožbe. Organi in subjekti, ki se zavzemajo za splošni evropski interes na področju usposabljanja v pravosodju, kot so Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN), Akademija za evropsko pravo (ERA), Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ), Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (ACA-Europe), Mreža predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije (EUSJC) in Evropski inštitut za javno upravo (EIPA), bi morali še naprej spodbujati programe usposabljanja s pristno evropsko razsežnostjo za sodnike in sodno osebje, zato bi se jim lahko namenila ustrezna finančna podpora v skladu s postopki in merili iz letnih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s to uredbo. K tem programom usposabljanja bi morale prispevati tudi organizacije z področja temeljnih pravic in strokovnjaki, ki delajo z žrtvami nasilja, ter specializirane akademske ustanove, in bi jih bilo zato treba vključiti, kadar je to ustrezno. Ker so sodnice premalo zastopane na vodilnih položajih, bi bilo treba sodnice, tožilke in druge pravne strokovnjakinje spodbujati k sodelovanju v dejavnostih usposabljanja.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Države članice bi morale več vlagati v razvoj tečajev usposabljanja v pravosodju in stalnega izobraževanja za sodnike, saj so te dejavnosti podlaga za učinkovit, neodvisen in nepristranski sodni sistem.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Program bi moral podpirati tudi spodbujanje dobre prakse na sodiščih, ki obravnavajo nasilje na podlagi spola, in izmenjavo skupnih sredstev in gradiva za usposabljanje o nasilju na podlagi spola za sodnike, državne tožilce, odvetnike, policiste in druge strokovnjake, ki pridejo v stik z žrtvami nasilja na podlagi spola.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Ukrepi v okviru programa bi morali podpirati okrepljeno vzajemno priznavanje sodnih odločb in sodb ter potrebno približevanje zakonodaje, ki bo olajšalo sodelovanje med vsemi zadevnimi organi, vključno s finančnoobveščevalnimi enotami, ter sodno varstvo pravic posameznikov v civilnih in gospodarskih zadevah. Program bi moral prav tako spodbujati procesno zakonodajo za čezmejne primere in večjo konvergenco na področju civilnega prava, kar bo v korist vseh strank v civilnem sporu pripomoglo k odpravi ovir za dobro in učinkovito delovanje sodnih in izvensodnih postopkov. Za podporo učinkovitemu izvrševanju in praktični uporabi prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah bi moral program podpirati tudi delovanje Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES.
 (11)  Ukrepi v okviru programa bi morali podpirati okrepljeno vzajemno priznavanje sodnih odločb in sodb, medsebojno zaupanje med državami članicami ter potrebno približevanje zakonodaje, ki bo olajšalo sodelovanje med vsemi zadevnimi organi, vključno s finančnoobveščevalnimi enotami, ter sodno varstvo pravic posameznikov v civilnih in gospodarskih zadevah. Program bi moral prav tako spodbujati procesno zakonodajo za čezmejne primere, vključno s postopki mediacije, zlasti z osredotočanjem na olajšanje dostopa do pravnega varstva brez razlikovanja za vse, in večjo konvergenco zlasti na področju civilnega prava, kar bo v korist vseh strank v civilnem sporu pripomoglo k odpravi ovir za dobro in učinkovito delovanje sodnih in izvensodnih postopkov. Za podporo učinkovitemu izvrševanju in praktični uporabi prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah bi moral program podpirati tudi delovanje Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  V skladu s členom 3(3) PEU, členom 24 Listine in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi moral program podpirati varstvo otrokovih pravic, spodbujanje teh pravic pa bi bilo treba vključiti v izvajanje vseh ukrepov v okviru programa.
 (12)  V skladu s členom 3(3) PEU, členom 24 Listine in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi moral program podpirati varstvo otrokovih pravic, spodbujanje teh pravic pa bi bilo treba vključiti v izvajanje vseh ukrepov v okviru programa. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti ukrepom za varstvo pravic otrok v okviru kazenskega in civilnega pravosodja, vključno z zaščito otrok, ki spremljajo starše, ki so pridržani, in otrok staršev, ki so v zaporu. Razmisliti bi bilo treba tudi o ustrezni podpori za dejavnosti usposabljanja za pravilno izvajanje Direktive (EU) 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Pro gram bi moral v skladu s členom 3(3) PEU, členom 23 Listine in Konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) podpirati varstvo pravic žensk in vključevati vprašanja v zvezi z enakostjo spolov v izvajanje vseh svojih ukrepov. Države članice bi morale za zagotavljanje in izboljšanje dostopa žensk in deklet do pravnega varstva v primerih nasilja na podlagi spola ratificirati Istanbulsko konvencijo in sprejeti celovito zakonodajo za preprečevanje nasilja na podlagi spola v Uniji.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 b (novo)
(12b)   Program bi moral v skladu z Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost podpirati zaščito ljudi, ki pripadajo rasni ali etnični manjšini, kot so Romi, in vključevati spodbujanje njihovih pravic v izvajanje vseh svojih ukrepov, zlasti s krepitvijo protidiskriminacijskih ukrepov.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Program za obdobje 2014–2020 je omogočil dejavnosti usposabljanja o pravu Unije, zlasti o področju uporabe in uporabi Listine, ki so namenjene članom sodstva in drugim delavcem v pravni stroki. Svet je v svojih sklepih z dne 12. oktobra 2017 o uporabi Listine v letu 2016 opozoril na pomen ozaveščanja o uporabi Listine, tudi med oblikovalci politik, delavci v pravni stroki in samimi imetniki pravic, in sicer tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije. Za dosledno vključevanje temeljnih pravic je zato treba finančno podporo dejavnostim ozaveščanja razširiti na druge javne organe, ki niso pravosodni organi, in na delavce v pravni stroki.
 (13)  Program za obdobje 2014–2020 je omogočil dejavnosti usposabljanja o pravu Unije, zlasti o področju uporabe in uporabi Listine, ki so namenjene članom sodstva in drugim delavcem v pravni stroki. Svet je v svojih sklepih z dne 12. oktobra 2017 o uporabi Listine v letu 2016 opozoril na pomen ozaveščanja o uporabi Listine, tudi med oblikovalci politik, delavci v pravni stroki in samimi imetniki pravic, in sicer tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije. Za dosledno vključevanje temeljnih pravic je zato treba finančno podporo dejavnostim ozaveščanja razširiti na druge javne organe, ki niso pravosodni organi, in na delavce v pravni stroki ter na nevladne organizacije, ki opravljajo to nalogo.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Unija bi morala v skladu s členom 67 PDEU ob spoštovanju temeljnih pravic vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice, za katero je bistvenega pomena dostop do pravnega varstva. Za olajšanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva in za spodbujanje medsebojnega zaupanja, ki je nepogrešljivo za dobro delovanje območja svobode, varnosti in pravice, je treba finančno podporo razširiti na dejavnosti drugih organov, ki niso pravosodni organi, in delavce v pravni stroki, pa tudi na dejavnosti organizacij civilne družbe, ki prispevajo k tem ciljem.
 (14)  Unija bi morala v skladu s členom 67 PDEU ob spoštovanju temeljnih pravic vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice, za katero je bistvenega pomena nediskriminatoren dostop za vse do pravnega varstva. Za olajšanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva in za spodbujanje medsebojnega zaupanja, ki je nepogrešljivo za dobro delovanje območja svobode, varnosti in pravice, je treba finančno podporo razširiti na dejavnosti drugih organov, ki niso pravosodni organi, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, in delavce v pravni stroki, pa tudi na dejavnosti organizacij civilne družbe, ki prispevajo k tem ciljem, vključno s tistimi, ki zastopajo pravice žrtev kaznivih dejanj. Za zagotovitev dostopa do pravnega varstva za vse bi bilo treba podpirati zlasti dejavnosti, ki omogočajo učinkovit in enak dostop do pravnega varstva osebam v ranljivem položaju, kot so otroci, etnične manjšine, osebe LGBTI, invalidi, žrtve nasilja na podlagi spola in drugih oblik medosebnega nasilja ter žrtve trgovine z ljudmi in migranti, ne glede na njihov status v zvezi s prebivanjem.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi moral program pri vseh svojih dejavnostih podpirati tudi vključevanje ciljev načela enakosti spolov in nediskriminacije.
 (15)  V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi moral program pri vseh svojih dejavnostih uporabiti medsektorski pristop k spodbujanju enakosti spolov in podpirati cilje vključevanja načel enakosti spolov in nediskriminacije. Za oceno, kako se prek dejavnosti programa uresničujejo ti cilji, bi bilo treba izvajati redno spremljanje in ocenjevanje.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Ukrepi, ki jih zajema ta uredba, bi morali prispevati k vzpostavitvi evropskega območja pravosodja s povečanjem čezmejnega sodelovanja in mreženja ter doseganjem pravilne, skladne in dosledne uporabe prava Unije. Financiranje dejavnosti bi moralo prispevati tudi k skupnemu razumevanju vrednot Unije, pravni državi, boljšemu poznavanju prava in politik Unije, izmenjavi znanja in izkušenj ter dobrih praks pri uporabi instrumentov pravosodnega sodelovanja s strani vseh zadevnih zainteresiranih strani, pa tudi k širjenju interoperabilnih digitalnih rešitev, ki podpirajo nemoteno in učinkovito čezmejno sodelovanje, ter zagotoviti trdno analitično podlago za podporo razvoju, izvrševanju in pravilnemu izvajanju prava in politik Unije. Posredovanje Unije omogoča dosledno izvajanje teh ukrepov po vsej Uniji in zagotavlja ekonomijo obsega. Poleg tega Unija enostavneje kot države članice obravnava čezmejne primere in zagotavlja evropsko platformo za vzajemno učenje.
 (16)  Ukrepi, ki jih zajema ta uredba, bi morali prispevati k vzpostavitvi evropskega območja pravosodja s spodbujanjem neodvisnosti in učinkovitosti pravnega sistema, povečanjem čezmejnega sodelovanja in mreženja, krepitvijo medsebojnega zaupanja med sodstvi držav članic ter doseganjem pravilne, skladne in dosledne uporabe prava Unije. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti uporabi zakonodaje Unije na področju enakosti in boljšemu izvajanju in usklajevanju različnih instrumentov Unije za zaščito žrtev . Financiranje dejavnosti bi moralo prispevati tudi k skupnemu razumevanju vrednot Unije, pravni državi, boljšemu poznavanju prava in politik Unije, izmenjavi znanja in izkušenj ter dobrih praks pri uporabi instrumentov pravosodnega sodelovanja s strani vseh zadevnih zainteresiranih strani, pa tudi k širjenju in spodbujanju interoperabilnih digitalnih rešitev, ki podpirajo nemoteno in učinkovito čezmejno sodelovanje, ter zagotoviti trdno analitično podlago za podporo razvoju, izvrševanju in pravilnemu razumevanju in izvajanju prava in politik Unije. Posredovanje Unije omogoča dosledno izvajanje teh ukrepov po vsej Uniji in zagotavlja ekonomijo obsega. Poleg tega Unija enostavneje kot države članice obravnava čezmejne primere in zagotavlja evropsko platformo za vzajemno učenje in izmenjavo dobre prakse.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Program bi moral prispevati tudi h krepitvi sodelovanja s tretjimi državami v primerih ekstrateritorialne uporabe prava Unije, da bi se izboljšal dostop do pravnega varstva in olajšalo reševanje sodnih in postopkovnih izzivov, zlasti v primerih trgovine z ljudmi ter v zvezi s podnebnimi spremembami in družbeno odgovornostjo podjetij.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 b (novo)
(16b)   Kot je Evropski parlament poudaril v poročilu o pregledu stanja na področju pravosodja za leto 2017, ki ga je pripravila Evropska komisija, so med sodniki in sodnimi uslužbenci držav članic še vedno velike razlike med spoloma, zlasti v zvezi z naslednjimi vidiki: delež sodnic na višjih ravneh sodstva, preglednost pri imenovanjih, usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti ter obstoj mentorske prakse. Program bi zato moral podpirati dejavnosti usposabljanja za zmanjšanje teh razlik. Te dejavnosti bi se lahko na primer prilagodile strokovnjakinjam v sodstvih držav članic ali, če je to ustrezno, strokovnjakinjam in strokovnjakom, da bi se povečala ozaveščenost vsega ustreznega osebja.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 c (novo)
(16c)  Pravosodni sistem Unije ne zagotavlja ustreznega pravnega varstva in zaščite ženskam in dekletom, zato žrtve nasilja na podlagi spola ne prejmejo potrebne podpore. To vključuje tudi pomanjkanje zaščite in podpore za žrtve trgovine z ljudmi za spolne namene, begunke in migrantke, osebe LGBTIQ in invalide.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergije z delom organov, uradov in agencij Unije, kot so Eurojust, eu-LISA in Evropsko javno tožilstvo, ter bi se morala seznaniti z delom drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih program zajema.
 (17)  Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergije z delom organov, uradov in agencij Unije, kot so Eurojust, FRA, OLAF, eu-LISA in Evropsko javno tožilstvo, da bi se seznanila z delom drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih program zajema, ter po potrebi predlagala izboljšave.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost vseh ukrepov in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa, njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic in njihovo skladnost z drugimi dejavnostmi Unije. Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije bi si bilo treba prizadevati za skladnost, dopolnjevanje in sinergije s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnimi vezmi, zlasti v okviru sklada za pravosodje, pravice in vrednote, torej s programom za pravice in vrednote, ter med tem programom in programom za enotni trg, upravljanjem meja in varnostjo, zlasti Skladom za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Skladom za notranjo varnost, strateško infrastrukturo, zlasti programom za digitalno Evropo, programom Erasmus+, okvirnim programom za raziskave in inovacije, instrumentom za predpristopno pomoč ter uredbo LIFE13.
 (18)  Zagotoviti je treba vzdržnost, prepoznavnost, osrednje načelo evropske dodane vrednosti in dobro finančno poslovodenje pri izvajanju vseh ukrepov in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa za pravosodje, njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic in njihovo skladnost z drugimi dejavnostmi Unije. Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije na podlagi uspešnosti bi si bilo treba prizadevati za skladnost, dopolnjevanje in sinergije s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnimi vezmi, zlasti v okviru sklada za pravosodje, pravice in vrednote, torej s programom za pravice in vrednote, ter med tem programom in programom za enotni trg, upravljanjem meja in varnostjo, zlasti Skladom za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Skladom za notranjo varnost, strateško infrastrukturo, zlasti programom za digitalno Evropo, Evropskim socialnim skladom plus, programom Erasmus+, okvirnim programom za raziskave in inovacije, instrumentom za predpristopno pomoč ter uredbo LIFE13. Izvajanje programa za pravosodje ne bi smelo posegati v zakonodajo in politike Unije v zvezi z zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti glede pravne države v državah članicah, ter bi moralo biti z njimi dopolnjeno.
__________________
 __________________
13 Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 Besedilo velja za EGP.
 13 Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)   Dalje bi bilo treba izpopolniti mehanizme, ki zagotavljajo povezavo med politikami Unije za financiranje in vrednotami Unije, tako da bi Komisija Svetu lahko predlagala prerazporeditev sredstev, dodeljenih državi članici v okviru deljenega upravljanja, na program za pravosodje, če zoper to državo članico potekajo postopki v zvezi z vrednotami Unije. Celovit mehanizem Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice bi moral zagotoviti redno in enako pregledovanje vseh držav članic, s katerim bi pridobili potrebne informacije za sprožitev ukrepov, povezanih s splošnimi pomanjkljivostmi glede vrednot Unije v državah članicah. Za zagotovitev enotnega izvajanja ter glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na podlagi predloga Komisije. Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za učinkovito ukrepanje, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 b (novo)
(19b)  Poskrbeti je treba za dobro finančno poslovodenje programa ter njegovo čim bolj učinkovito in uporabnikom prijazno izvajanje, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost programa za vse udeležence.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 c (novo)
(19c)  Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev programa, pri tem pa mora biti uporaba finančnih virov optimalna.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Ta določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.
 (20)  Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Ta določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih, in zahteva popolno preglednost glede uporabe sredstev, dobro finančno poslovodenje in preudarno rabo sredstev. Zlasti bi morala biti kot del izvajanja tega programa v praksi udejanjena in nadalje okrepljena pravila v zvezi z možnostjo, da se lokalne, regionalne, nacionalne in mednarodne organizacije civilne družbe financirajo prek večletnih nepovratnih sredstev za poslovanje, posredovanih nepovratnih sredstev, določb, ki zagotavljajo hitre in prilagodljive postopke za dodeljevanje sredstev, kot je postopek za prijavo v dveh korakih, ter uporabniku prijaznih prijav in postopkov poročanja. Pri merilih za sofinanciranje bi bilo treba upoštevati prostovoljno delo.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.
 (21)  Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in želeni rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena, velikosti in zmogljivosti ustreznih deležnikov in ciljnih upravičencev ter pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj, stroškov na enoto in posredovanih nepovratnih sredstev ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta15, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/9516, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/9617 in Uredbo Sveta (EU) 2017/193918 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 preiskuje in preganja goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta19. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
 (22)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta15, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/9516, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/9617 in Uredbo Sveta (EU) 2017/193918 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo popolno preglednost financiranja programa in izbirnih postopkov, preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti bi moral v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvajati upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) bi moralo v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 preiskovati in preganjati goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta19. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
_________________
 _________________
15 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
 15 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
16 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
 16 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
17 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
 17 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
18 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
 18 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
19 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
 19 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.
 (23)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, organom in mrežam za človekove pravice, vključno z nacionalnimi institucijami, ki so odgovorne za varstvo človekovih pravic v posameznih državah članicah, organom in mrežam, ki so odgovorni za politike nediskriminacije in enakosti, varuhom človekovih pravic, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti ter okrepili sinergije in sodelovanje. Obstajati bi morala možnost, da se vključijo tretje države, zlasti kadar se z njihovo udeležbo spodbujajo cilji programa, in sicer v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih;
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24 a (novo)
(24a)  Namen predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah je Uniji omogočiti, da bolje zaščiti svoj proračun, kadar pomanjkljivosti na področju pravne države škodujejo ali utegnejo škodovati dobremu finančnemu poslovodenju glede finančnih interesov Unije. Predlog bi moral dopolnjevati program za pravosodje, ki ima drugačno vlogo, in sicer naj bi podpiral nadaljnje oblikovanje evropskega območja pravosodja, ki temelji na pravni državi in medsebojnem zaupanju, ter zagotavljal, da lahko ljudje uživajo svoje pravice.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  V skladu s [členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU1] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.
 (25)  V skladu s [sklicevanje se ustrezno posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO: členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU1] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. S programom je treba zagotoviti, da so te osebe in subjekti dovolj obveščeni o svoji upravičenosti do financiranja.
__________________
 __________________
1 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
 1 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)   Glede na njihov pomen in upoštevnost bi moral ta program prispevati k izpolnjevanju zaveze Unije in njenih držav članic, da bodo uresničile cilje trajnostnega razvoja.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.
 (27)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti upravičencem programa. Te zahteve bi morale, če je to mogoče, vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
 V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
1.  „sodniki in sodno osebje“ pomeni sodnike, tožilce in sodno osebje ter druge pravosodne delavce, povezane s sodstvom, kot so odvetniki, notarji, sodni izvršitelji ali uradniki za izvrševanje, stečajni upravitelji, mediatorji, sodni tolmači in prevajalci, sodni izvedenci, zaporniško osebje in svetovalci za pogojni odpust.
 1.  „sodniki in sodno osebje“ pomeni sodnike, tožilce in sodno osebje ter druge pravosodne delavce, povezane s sodstvom, kot so odvetniki in tožilci, notarji, sodni izvršitelji ali uradniki za izvrševanje, stečajni upravitelji, mediatorji, sodni tolmači in prevajalci, sodni izvedenci, zaporniško osebje in svetovalci za pogojni odpust.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Splošni cilj programa je prispevanje k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravosodja, ki temelji na pravni državi, vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju.
 1.  Splošni cilj programa je prispevanje k nadaljnjemu razvoju evropskega območja svobode, varnosti in pravice, ki temelji na pravni državi, vključno z neodvisnostjo sodnikov in nepristranskostjo pravosodja, vzajemnem priznavanju, medsebojnem zaupanju in čezmejnem sodelovanju, s čimer prispeva tudi k razvoju demokracije, pravne države in temeljnih pravic.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Program ima naslednje specifične cilje, kakor je podrobneje opredeljeno v Prilogi I:
 2.  Program ima naslednje specifične cilje:
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka a
(a)  olajševanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ter spodbujanje pravne države, tudi s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje uspešnosti nacionalnih pravosodnih sistemov in izvrševanja odločb;
 (a)  v okviru demokracije in spoštovanja temeljnih pravic, olajševanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, vključno s sodelovanjem onkraj meja Unije v primerih ekstrateritorialne uporabe prava Unije, krepitev dostopa do pravnega varstva za fizične in pravne osebe ter spodbujanje pravne države in neodvisnosti sodstva, tudi s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov, ustreznega izvrševanja sodnih odločb in zaščite žrtev;
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka b
(b)  podpiranje in spodbujanje usposabljanja v pravosodju z namenom gojenja skupne pravne in pravosodne kulture ter kulture pravne države;
 (b)  podpiranje in spodbujanje nacionalnega in transnacionalnega usposabljanja v pravosodju, vključno s pravo terminologijo, z namenom gojenja skupne pravne in pravosodne kulture ter kulture pravne države, pa tudi dosledno in učinkovito izvajanje pravnih instrumentov Unije o vzajemnem priznavanju in procesnih jamstvih. Pri tem usposabljanju se upoštevajo vidik enakosti spolov in posebne potrebe otrok in invalidov, po potrebi je usmerjeno na žrtve ter zajema zlasti civilno, kazensko in po potrebi upravno pravo, temeljne pravice, pa tudi boj proti terorizmu in radikalizaciji;
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka c
(c)  olajševanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva za vse in učinkovitih pravnih sredstev, vključno z elektronskimi sredstvi, s spodbujanjem učinkovitih civilnih in kazenskih postopkov ter s spodbujanjem in podpiranjem pravic žrtev kaznivih dejanj ter procesnih pravic osumljencev in obtožencev v kazenskih postopkih.
 (c)  olajševanje učinkovitega in nediskriminatornega dostopa do pravnega varstva za vse s poudarkom na neenakostih in diskriminaciji na vseh podlagah, kakršne so navedene v členu 21 Listine, in učinkovitih pravnih sredstev, vključno z elektronskimi sredstvi (e-pravosodje), s spodbujanjem učinkovitih civilnih, kazenskih in po potrebi upravnih postopkov ter s spodbujanjem in podpiranjem pravic vseh žrtev kaznivih dejanj ter procesnih pravic osumljencev in obtožencev v kazenskih postopkih, pri čemer se posebna pozornost nameni otrokom in ženskam.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)   spodbujanje praktične uporabe raziskav v zvezi z drogami, podpiranje organizacij civilne družbe, širjenje baze znanja na tem področju ter razvoj inovativnih metod spopadanja s pojavi novih psihoaktivnih snovi, trgovine z ljudmi in nedovoljene trgovine z blagom.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Pri izvajanju vseh ukrepov programa si je treba, kot horizontalni cilj, prizadevati za podporo in spodbujanje varstva enakih pravic in načela nediskriminacije iz člena 21 Listine.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo [305 000 000] EUR v tekočih cenah.
 1.  V smislu [sklicevanje se po potrebi posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom] točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027, ki je prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku, znašajo 316 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (356 000 000 EUR v tekočih cenah).
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, povezane s spodbujanjem enakosti spolov, se vsako leto navedejo;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4
4.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1)(a) finančne uredbe ali posredno v skladu s členom 62(1)(c). Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.
 4.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo ali na zahtevo Komisije prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1)(a) finančne uredbe. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe.
 2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, predvsem z nepovratnimi sredstvi za ukrepe ter z letnimi in večletnimi nepovratnimi sredstvi za poslovanje. Financiranje zagotavlja dobro finančno poslovodenje, preudarno uporabo javnih sredstev, majhno upravno breme za upravljavca programa in upravičence ter dostopnost sredstev programa za morebitne upravičence. Uporabijo se lahko pavšalni zneski, stroški na enoto, pavšalne stopnje, posredovana nepovratna sredstva in finančna podpora tretjim strankam. Sofinanciranje se sprejme v naravi in se lahko opusti v primerih omejenega dodatnega financiranja.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 7
Člen 7
 Člen 7
Vrsta ukrepov
 Vrsta ukrepov
Financiranje v skladu s to uredbo lahko prejmejo ukrepi, ki prispevajo k doseganju specifičnega cilja iz člena 3. Do financiranja so upravičene zlasti dejavnosti, navedene v Prilogi I.
 Financiranje v skladu s to uredbo lahko prejmejo ukrepi, ki prispevajo k doseganju specifičnega cilja iz člena 3. Do financiranja so upravičene zlasti naslednje dejavnosti:
(1)   ozaveščanje in razširjanje informacij z namenom izboljšanja poznavanja politik in prava Unije, vključno z materialnim in procesnim pravom, instrumentov pravosodnega sodelovanja, upoštevne sodne prakse Sodišča Evropske unije, primerjalnega prava ter evropskih in mednarodnih standardov, s posebnim poudarkom na povečanju razumevanja večdisciplinarnih in interdisciplinarnih področij prava, kot je področje trgovine in človekovih pravic, ter na načinih olajševanja ekstrateritorialnih sodnih postopkov;
(2)  vzajemno učenje z izmenjavo dobrih praks med deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe, z namenom izboljšanja poznavanja in vzajemnega razumevanja civilnega in kazenskega prava ter pravnih in pravosodnih sistemov držav članic, tudi glede pravne države in dostopa do pravnega varstva, ter krepitvijo medsebojnega zaupanja in izmenjavo dobrih praks v zvezi z otrokom prijaznim pravosodjem ter spodbujanjem in vključevanjem vidika enakosti spolov v celotni pravosodni sistem;
(3)  tečaji usposabljanja za sodnike, odvetnike, tožilce in policiste ter druge zaposlene v pravosodnem sistemu o izzivih in ovirah, s katerimi se soočajo ljudje v ranljivem položaju, vključno z otroki, etničnimi manjšinami, osebami LGBTI, invalidi, žrtvami nasilja na podlagi spola in drugih oblik medosebnega nasilja ter žrtvami trgovine z ljudmi, in o tem, kako zagotoviti ustrezno zaščito žrtev kaznivih dejanj.
(4)  analitične dejavnosti in dejavnosti spremljanja z namenom izboljšanja poznavanja in razumevanja morebitnih ovir za nemoteno delovanje evropskega območja pravosodja ter izboljšanja izvajanja prava in politik Unije v državah članicah, tudi ob upoštevanju učinkov prava Unije na tretje države;
(5)  dejavnosti za izboljšanje nemotenega delovanja evropskega območja pravosodja, med drugim s spremljanjem demokracije, pravne države in temeljnih pravic v državah članicah, in raziskave o tem, kako odpraviti ovire za splošen, nediskriminatoren in učinkovit dostop do pravnega varstva za vse;
(6)  pobude, s katerimi se obravnavajo razlike v uravnoteženi zastopanosti spolov v pravosodju in sodnem osebju med državami članicami z usposabljanjem, prilagojenim strokovnjakinjam, ali namenjenim strokovnjakinjam in strokovnjakom, in krepi ozaveščenost o vprašanjih, kot je nizek delež sodnic na višjih ravneh pravosodja ali potreba po preglednosti in objektivnih merilih v postopkih imenovanja;
(7)  usposabljanje ustreznih deležnikov, vključno z organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo z zaščito žrtev kaznivih dejanj in vlaganjem pravnih sredstev, z namenom izboljšanja poznavanja politik in prava Unije, med drugim vključno z materialnim in procesnim pravom, temeljnimi pravicami, podporo in zaščito žrtev kaznivih dejanj, uporabo kolektivnih pravnih sredstev in univerzalne pristojnosti, uporabo instrumentov Unije za pravosodno sodelovanje, upoštevno sodno prakso Sodišča Evropske unije, pravnim jezikom in primerjalnim pravom;
(8)  večdisciplinarno usposabljanje sodnega osebja in drugih ustreznih deležnikov na področju kazenskega izvršilnega prava, pridržanja in upravljanja zaporov, da bi se pospešilo širjenje dobre prakse;
(9)  večdisciplinarno usposabljanje sodnega osebja in drugih ustreznih deležnikov na področju sodstva za mladoletnike, da bi se pripravilo in spodbujalo pravilno izvajanje Direktive (EU) 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku;
(10)  razvijanje in vzdrževanje orodij informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter e-pravosodja za večjo učinkovitost pravosodnih sistemov in njihovo boljše sodelovanje s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno s čezmejno interoperabilnostjo sistemov in aplikacij, zasebnostjo in varstvom podatkov;
(11)  razvijanje zmogljivosti ključnih mrež na evropski ravni in evropskih pravosodnih mrež, vključno z mrežami, vzpostavljenimi s pravom Unije, da se zagotovita učinkovita uporaba in izvrševanje prava Unije ter spodbujajo in nadalje razvijajo pravo Unije, politični cilji in strategije na področjih programa;
(12)  strukturna podpora za organizacije civilne družbe in druge ustrezne deležnike, dejavne na področjih, ki jih zajema program, ter krepitev zmogljivosti in usposabljanje pravnih strokovnjakov, ki delajo za te organizacije, pa tudi za posebne dejavnosti teh organizacij, vključno z zagovorništvom, mreženjem, pravnimi spori v zvezi s kršitvami demokracije, pravne države in temeljnih pravic, javno mobilizacijo, izobraževanjem in opravljanjem ustreznih storitev;
(13)  izboljšanje poznavanja programa ter širjenje, prenosljivost in preglednost njegovih rezultatov ter spodbujanje vzpostavljanja stikov z državljani, tudi z vzpostavitvijo in podpiranjem mreže neodvisnih centrov/nacionalnih kontaktnih točk programa;
(14)  primerjalne študije, raziskave, analize in ankete, ocenjevanja in ocene učinka ter priprava in objava navodil, poročil in učnega gradiva.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi z deljenim upravljanjem, če prispevki ne krijejo istih stroškov. [Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora v okviru različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno.]
 1.  Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi z deljenim upravljanjem, če prispevki ne krijejo istih stroškov in če se prepreči dvojno financiranje iz skladov z jasno navedbo virov financiranja za posamezno kategorijo odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. [Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora v okviru različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno.]
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a
(a)  bili so ocenjeni v okviru razpisa za zbiranje predlogov v okviru programa;
 (a)  bili so ustrezno ocenjeni v okviru razpisa za zbiranje predlogov v okviru programa;
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 3
3.  Evropski mreži institucij za izobraževanje v pravosodju se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo nepovratna sredstva za poslovanje za kritje odhodkov, povezanih z njenim stalnim delovnim programom.
 3.  Evropski mreži institucij za izobraževanje v pravosodju se brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo nepovratna sredstva za poslovanje za kritje odhodkov, povezanih z njenim stalnim delovnim programom.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17.
 2.  Komisija sprejme program dela z delegiranim aktom. Ta delegirani akt se sprejme v skladu s členom 14.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1
1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II.
 1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi. Podatki, zbrani za spremljanje in poročanje, so po potrebi razčlenjeni glede na spol, starost in kategorijo osebja.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 a (novo)
2a.  S spremljanjem se zagotovi tudi ocena, kako so bila z ukrepi programa obravnavana vprašanja enakosti spolov in nediskriminacije.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3
3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
 3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se pravilni podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito, natančno in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. Komisija da na voljo uporabnikom prijazne oblike ter zagotovi usmeritve in podporo, zlasti za prosilce in upravičence, ki morda nimajo ustreznih sredstev in osebja za izpolnjevanje zahtev glede poročanja.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
 1.  Ocene se opravijo pravočasno in so ustrezno dokumentirane, da prispevajo k postopku odločanja in spremljajo izvajanje ukrepov, ki potekajo v okviru programa, ter doseganje ciljev iz člena 3. Pri vseh ocenah se upošteva vidik enakosti spolov, vključujejo pa natančno analizo sredstev programa, namenjenih dejavnostim, povezanim z enakostjo spolov.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.
 2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v treh letih od začetka izvajanja programa.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 3
3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.
 3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Pri vmesni in končni oceni programa se med drugim ocenjujejo:
(a)  zaznani vpliv programa na dostop do pravnega varstva na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, zbranih na evropski ravni;
(b)  število in kakovost instrumentov in orodij, razvitih v okviru ukrepov, ki se financirajo iz programa;
(c)  evropska dodana vrednost Programa;
(d)  obseg financiranja glede na dosežene rezultate;
(e)  potencialne upravne, organizacijske in/ali strukturne ovire za nemoteno, uspešnejše in učinkovitejše izvajanje Programa.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 4
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
 4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Pri sestavi posvetovalne skupine strokovnjakov je upoštevana uravnotežena zastopanost spolov.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
 1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij o evropski dodani vrednosti programa različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, s čimer pokažejo dodano vrednost Unije in pripomorejo k prizadevanjem Komisije, da zbira podatke zaradi večje preglednosti proračuna.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
 1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 in mu pomagajo ustrezne organizacije civilne družbe in organizacije za človekove pravice. V odboru se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov , manjšin in drugih izključenih skupin.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Priloga I
Priloga I
 črtano
Dejavnosti v okviru programa
Specifični cilji programa, navedeni v členu 3(2), se bodo uresničevali zlasti s podporo naslednjim dejavnostim:
1.  ozaveščanju in razširjanju informacij z namenom izboljšanja poznavanja politik in prava Unije, vključno z materialnim in procesnim pravom, instrumentov pravosodnega sodelovanja, upoštevne sodne prakse Sodišča Evropske unije, primerjalnega prava ter evropskih in mednarodnih standardov;
2.  vzajemnemu učenju z izmenjavo dobrih praks med zainteresiranimi stranmi z namenom izboljšanja poznavanja in vzajemnega razumevanja civilnega in kazenskega prava ter pravnih in pravosodnih sistemov držav članic, tudi glede pravne države, ter krepitvi medsebojnega zaupanja;
3.  analitičnim dejavnostim in dejavnostim spremljanja25 z namenom izboljšanja poznavanja in razumevanja morebitnih ovir za nemoteno delovanje evropskega območja pravosodja ter izboljšanja izvajanja prava in politik Unije v državah članicah;
4.  usposabljanju zadevnih zainteresiranih strani z namenom izboljšanja poznavanja politik in prava Unije, med drugim na področjih materialnega in procesnega prava, uporabe instrumentov pravosodnega sodelovanja EU, upoštevne sodne prakse Sodišča Evropske unije, pravnega jezika in primerjalnega prava;
5.  razvijanju in vzdrževanju orodij informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) z namenom izboljšanja učinkovitosti pravosodnih sistemov in njihovega sodelovanja s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno s čezmejno interoperabilnostjo sistemov in aplikacij;
6.  razvijanju zmogljivosti ključnih mrež na evropski ravni in evropskih pravosodnih mrež, vključno z mrežami, vzpostavljenimi s pravom Unije, z namenom zagotavljanja učinkovite uporabe in izvrševanja prava Unije ter spodbujanja in nadaljnjega razvoja prava Unije, političnih ciljev in strategij na področjih programa ter podpiranju organizacij civilne družbe, ki se udejstvujejo na področjih, zajetih s programom;
7.  izboljšanju znanja o programu ter širjenja in prenosljivosti njegovih rezultatov ter spodbujanju vzpostavljanja stikov z državljani, vključno z vzpostavitvijo in podpiranjem mreže centrov/nacionalnih kontaktnih točk programa.
__________________
25 Te dejavnosti vključujejo na primer zbiranje podatkov in statistik; razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril; študije, raziskave, analize in ankete; ocenjevanja; ocene učinka ter pripravo in objavo navodil, poročil in izobraževalnega gradiva.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – uvodni del
Priloga II
 Priloga
Kazalniki
 Kazalniki
Program se bo spremljal na podlagi sklopa kazalnikov, namenjenih merjenju obsega, v katerem so bili doseženi splošni in specifični cilji programa, z namenom zmanjšanja upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim sklopom ključnih kazalnikov:
 Program se bo spremljal na podlagi sklopa kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, namenjenih merjenju obsega, v katerem so bili doseženi splošni in specifični cilji programa, z namenom zmanjšanja upravnih bremen in stroškov ter povečanja učinkovitosti pravosodnih sistemov. V ta namen se bodo ob spoštovanju pravic v zvezi z zasebnostjo in varstvom podatkov zbirali podatki, po potrebi razčlenjeni po spolu, starosti in kategoriji osebja, v zvezi z naslednjim sklopom ključnih kazalnikov:
Sprememba 77
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – razpredelnica
Število članov sodstva in sodnega osebja, ki so sodelovali v dejavnostih usposabljanja (vključno z izmenjavami osebja, študijskimi obiski, delavnicami in seminarji), financiranih iz programa, vključno z nepovratnimi sredstvi za poslovanje EJTN
 Število članov sodstva in sodnega osebja, ki so sodelovali v dejavnostih usposabljanja (vključno z izmenjavami osebja, študijskimi obiski, delavnicami in seminarji), financiranih iz programa, vključno z nepovratnimi sredstvi za poslovanje EJTN
Število članov osebja in organizacij civilne družbe, ki so sodelovali v dejavnostih usposabljanja
Število izmenjav informacij v evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc (ECRIS)
 Število izmenjav informacij v evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc (ECRIS)
Število primerov, dejavnosti in rezultatov čezmejnega sodelovanja, vključno s sodelovanjem z uporabo orodij informacijske tehnologije in postopkov na ravni Unije
Število zadetkov na portalu/straneh e-pravosodje z informacijami o čezmejnih civilnih zadevah
Število ljudi, ki so jih dosegle:
 Število ljudi, ki so jih dosegle:
(i)   dejavnosti vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks;
 (i)   dejavnosti vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks;
(ii)   dejavnosti ozaveščanja, obveščanja in razširjanja informacij
 (ii)   dejavnosti ozaveščanja, obveščanja in razširjanja informacij
(iia)  dejavnosti krepitve zmogljivosti, namenjene organizacijam civilne družbe;
(iib)  dejavnosti, povezane z obveščanjem ljudi o dostopu do pravnega varstva;
(iic)  dejavnosti za sodnike o izzivih v zvezi s sodnimi postopki in o načinu uporabe zasebnega mednarodnega prava in prava Unije v čezmejnih/večdisciplinarnih primerih;
(iid)  dejavnosti ozaveščanja, financirane iz programa.
Geografska porazdeljenost dejavnosti, financiranih iz programa
Ocena udeležencev glede dejavnosti, pri katerih so sodelovali, in njihove pričakovane trajnosti

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnima odboroma v medinstitucionalna pogajanja (A8-0068/2019).

Zadnja posodobitev: 27. januar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov