Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 31. januar 2019 - BruseljKončna izdaja
Spremembe Poslovnika Parlamenta
 Carinski zakonik Unije: vključitev občine Campione d'Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v carinsko območje Unije ***I
 Nekatera pravila o neposrednih plačilih in podpori za razvoj podeželja za leti 2019 in 2020 ***I
 Pristop Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
 Pristop Ekvadorja in Ukrajine k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
 Pristop Hondurasa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
 Pristop Belorusije in Uzbekistana k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
 Pridružitev čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med EU ter Grenlandijo in Dansko *
 Letno poročilo za leto 2017 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam
 Izvajanje in delovanje vrhnjega domenskega imena .eu ***I
 Uskladitev bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (Uredba BND) ***I
 Gensko spremenjena oljna ogrščica Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3
 Gensko spremenjena koruza 5307 (SYN-Ø53Ø7-1)
 Gensko spremenjena koruza MON 87403 (MON-874Ø3-1)
 Gensko spremenjeni bombaž GHB614 × LLCotton25 × MON 15985
 Razmere v Venezueli
 Letno poročilo o politiki konkurence

Spremembe Poslovnika Parlamenta
PDF 200kWORD 71k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o spremembah Poslovnika Parlamenta, ki zadevajo poglavji 1 in 4 naslova I, poglavje 3 naslova V, poglavji 4 in 5 naslova VII, poglavje 1 naslova VIII, naslov XII, naslov XIV in Prilogo II (2018/2170(REG))
P8_TA(2019)0046A8-0462/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 226 in 227 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A8-0462/2018),

1.  sklene spremeniti Poslovnik, kot sledi;

2.  sklene, da začnejo spremembe veljati prvi dan naslednjega delnega zasedanja, razen sprememb, ki vstavljajo drugi pododstavek odstavka 3e člena 11 ter točki 6 in 7 Kodeksa primernega vedenja za poslance Evropskega parlamenta pri opravljanju svojih dolžnosti, in sprememb členov 196 in 204, ki začnejo veljati ob začetku prvega delnega zasedanja po naslednjih volitvah v Evropski parlament, ki bodo potekale leta 2019;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Veljavno besedilo   Sprememba
Sprememba 1
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – naslov
Finančni interesi poslancev in pravila ravnanja
Pravila ravnanja
Sprememba 2
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 1
1.  Parlament pravila, ki urejajo preglednost finančnih interesov poslancev, določi v obliki kodeksa ravnanja, ki se sprejme z večino vseh poslancev in priloži k temu poslovniku4.
črtano
Ta pravila drugače ne vplivajo na poslanca ali ga omejujejo pri izvrševanju njegovega mandata ali s tem povezanih političnih ali drugih dejavnosti.
______________
4 Glej Prilogo I.
Sprememba 3
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 2
2.  Poslanci bi se morali sistematično omejiti na sestanke samo s tistimi zastopniki interesov, ki so registrirani v registru za preglednost, vzpostavljenem s Sporazumom med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost5.
črtano
______________
5 Sporazum z dne 16. aprila 2014 med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU (UL L 277, 19.9.2014, str. 11).
Sprememba 4
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1
Ravnanje poslancev izhaja iz medsebojnega spoštovanja, temelji na vrednotah in načelih, določenih v Pogodbah in zlasti v Listini o temeljnih pravicah, in spoštuje dostojanstvo Parlamenta. Prav tako njegovo ravnanje ne sme ogrožati poteka parlamentarnega dela, vzdrževanja varnosti in reda v prostorih Parlamenta ali delovanja opreme Parlamenta.
Ravnanje poslancev izhaja iz medsebojnega spoštovanja ter temelji na vrednotah in načelih, določenih v Pogodbah in zlasti v Listini o temeljnih pravicah. Poslanci spoštujejo dostojanstvo Parlamenta in ne škodijo njegovemu ugledu.
Sprememba 5
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 2
Poslanci se v parlamentarnih razpravah vzdržijo žaljivega, rasističnega ali ksenofobičnega govorjenja ali vedenja in ne razvijajo transparentov.
črtano
Sprememba 6
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 3
Poslanci ravnajo v skladu s pravili Parlamenta o ravnanju z zaupnimi informacijami.
črtano
Sprememba 7
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 4
Nespoštovanje teh standardov in pravil lahko pripelje do uporabe ukrepov v skladu s členi 165, 166 in 167.
črtano
Sprememba 8
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Poslanci ne ogrožajo nemotenega poteka parlamentarnega dela, vzdrževanja varnosti in reda v prostorih Parlamenta ali delovanja opreme Parlamenta.
Sprememba 9
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Poslanci ne motijo reda v sejni dvorani in se vzdržijo neprimernega vedenja. Ne razprostirajo transparentov.
Sprememba 10
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 3 c (novo)
3c.  V parlamentarnih razpravah v sejni dvorani poslanci ne uporabljajo nedostojnega jezika.
Sprememba 11
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 3 c (novo) – razlaga
Ocena, ali je jezik, ki ga poslanec uporablja v parlamentarni razpravi, nedostojen, bi morala med drugim upoštevati ugotovljive namene govorca, kako javnost dojema izjavo, obseg, v katerem škoduje dostojanstvu in ugledu Parlamenta, ter svobodo govora zadevnega poslanca. Na primer obrekovalni jezik, "sovražni govor" in spodbujanje k diskriminaciji, zlasti na kakršni koli podlagi iz člena 21 Listine o temeljnih pravicah, bi običajno pomenili primer "nedostojnega jezika" v smislu tega člena.
Sprememba 12
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 3 d (novo)
3d.  Poslanci ravnajo v skladu s pravili Parlamenta o ravnanju z zaupnimi informacijami.
Sprememba 13
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 3 e (novo)
3e.  Poslanci se vzdržijo vseh vrst psihološkega ali spolnega nadlegovanja in spoštujejo Kodeks primernega vedenja za poslance Evropskega parlamenta pri opravljanju svojih dolžnosti, ki je priložen temu poslovniku1a.
Če poslanec ni podpisal izjave, povezane s tem kodeksom, ne more biti izvoljen za nosilca funkcije Parlamenta ali njegovih organov in ne more biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji ali pri medinstitucionalnih pogajanjih.
____________________
1a Kodeks primernega vedenja za poslance Evropskega parlamenta pri opravljanju svojih dolžnosti, ki ga je predsedstvo sprejelo 2. julija 2018, postane priloga k temu poslovniku.
Sprememba 14
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 4
4.  Uporaba tega člena sicer ne vpliva na živahnost parlamentarnih razprav ali ogroža svobode govora poslancev.
črtano
Temelji na polnem spoštovanju pristojnosti poslancev, kakor so določene v primarnem pravu Unije in statutu za poslance.
Temelji na načelu preglednosti in se izvede tako, da so poslanci seznanjeni z ustreznimi določbami ter so posamično obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih.
Sprememba 15
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 5
5.  Kadar oseba, ki jo zaposluje poslanec ali druga oseba, ki ji je poslanec omogočil dostop do prostorov ali opreme Parlamenta, ne spoštuje standardov ravnanja, določenih v odstavku 3, se lahko zadevnemu poslancu po potrebi naložijo kazni, določene v členu 166.
5.  Kadar oseba, ki dela za poslanca, ali druga oseba, ki ji je poslanec omogočil dostop do prostorov ali opreme Parlamenta, ne spoštuje standardov ravnanja, določenih v tem členu, se lahko takšno ravnanje po potrebi pripiše zadevnemu poslancu.
Sprememba 16
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Uporaba tega člena sicer ne vpliva na živahnost parlamentarnih razprav ali ogroža svobode govora poslancev.
Sprememba 17
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 5 b (novo)
5b.  Ta člen se smiselno uporablja za organe, odbore in delegacije Parlamenta.
Sprememba 18
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 6
6.  Kvestorji določijo najvišje število pomočnikov, ki jih lahko prijavi vsak poslanec.
črtano
Sprememba 19
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 – odstavek 7
7.  Pravila ravnanja ter pravice in privilegiji nekdanjih poslancev se določijo s sklepom predsedstva. Pri obravnavanju nekdanjih poslancev se ne dela razlik.
črtano
Spremembi 20 in 75
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Finančni interesi poslancev in register za preglednost
1.  Parlament pravila, ki urejajo preglednost finančnih interesov poslancev, določi v obliki kodeksa ravnanja, ki se sprejme z večino vseh poslancev in priloži k temu poslovniku1a.
Ta pravila drugače ne vplivajo na poslanca ali ga omejujejo pri izvrševanju njegovega mandata ali s tem povezanih političnih ali drugih dejavnosti.
2.  Poslanci bi se morali sistematično omejiti na sestanke samo s tistimi zastopniki interesov, ki so registrirani v registru za preglednost, vzpostavljenem s Sporazumom med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost1b.
3.  Poslanci bi morali na spletu objaviti vse načrtovane sestanke z zastopniki interesov, ki spadajo na področje uporabe registra za preglednost. Poročevalci, poročevalci v senci in predsedniki odborov brez poseganja v člen 4(6) Priloge I za vsako poročilo na spletu objavijo vse predvidene sestanke z zastopniki interesov, ki spadajo na področje uporabe registra za preglednost. Predsedstvo poskrbi za potrebno infrastrukturo na spletišču Parlamenta.
4.  Predsedstvo zagotovi potrebno infrastrukturo na spletnem mestu poslancev na spletišču Parlamenta za tiste poslance, ki želijo objaviti prostovoljno revizijo ali potrditev, kot je določeno v veljavnih pravilih Statuta poslancev in njegovih izvedbenih pravilih, da je njihova uporaba nadomestila splošnih stroškov v skladu z veljavnimi pravili Statuta poslancev in njegovimi izvedbenimi ukrepi.
5.  Navedena pravila drugače ne vplivajo na poslanca ali ga omejujejo pri izvrševanju njegovega mandata ali s tem povezanih političnih ali drugih dejavnosti.
6.  Kodeks ravnanja ter pravice in privilegiji nekdanjih poslancev se določijo s sklepom predsedstva. Pri obravnavanju nekdanjih poslancev se ne dela razlik.
__________________
1a Glej Prilogo I.
1b Sporazum z dne 16. aprila 2014 med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU (UL L 277, 19.9.2014, str. 11).
Sprememba 88
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 32 – odstavek 5
5.   Predsednik je o vzpostavitvi politične skupine obveščen z izjavo. V tej izjavi se podrobno navedejo ime skupine, njeni člani in sestava njenega predsedstva. Podpišejo jo vsi člani skupine.
5.  Predsednik je o vzpostavitvi politične skupine obveščen z izjavo. V tej izjavi se navedejo:
–  ime skupine,
–  politična deklaracija, v kateri je naveden namen te skupine, ter
–  imena članov skupine in sestava njenega predsedstva.
Vsi člani skupine v prilogi k izjavi pisno izjavijo, da imajo enako politično pripadnost.
Sprememba 21
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 34 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Medskupine in druga neuradna združenja svoje dejavnosti opravljajo popolnoma pregledno in ne opravljajo nobenih dejavnosti, ki bi lahko povzročile nejasnosti v zvezi z uradnimi dejavnostmi Parlamenta ali njegovih organov. Ne smejo organizirati prireditev v tretjih državah, ki bi sovpadale z misijo uradnega organa Parlamenta, vključno z uradno delegacijo za opazovanje volitev.
Sprememba 22
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 34 – odstavek 2
2.  Takšna združenja svoje dejavnosti opravljajo popolnoma pregledno in ne opravljajo nobenih dejavnosti, ki bi lahko povzročile nejasnosti v zvezi z uradnimi dejavnostmi Parlamenta in njegovih teles. Če so izpolnjeni pogoji iz pravil, ki jih sprejme predsedstvo o oblikovanju teh združenj, jim lahko politične skupine nudijo logistično podporo in jim tako olajšajo delo.
2.  Če so izpolnjeni pogoji iz notranjih pravil Parlamenta o oblikovanju teh združenj, lahko politična skupina nudi logistično podporo takšnim združenjem in jim tako olajša delo.
Sprememba 23
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 34 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Druga neuradna združenja morajo ravno tako do konca naslednjega meseca prijaviti morebitno podporo v denarju ali naravi, ki je poslanci posamično niso prijavili v skladu s svojimi obveznostmi iz Priloge I.
Sprememba 24
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 34 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Pri dejavnostih medskupine ali drugih neuradnih skupin, organiziranih v prostorih Parlamenta, lahko sodelujejo samo zastopniki interesov, ki so registrirani v registru za preglednost, na primer z udeležbo na srečanjih ali prireditvah medskupine ali drugega neuradnega združenja, tako da ji nudijo podporo ali sogostijo njene prireditve.
Sprememba 25
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 34 – odstavek 4
4.  Register prijav iz odstavka 3 vodijo kvestorji. Ta register se objavi na spletišču Parlamenta. Kvestorji sprejmejo podrobna pravila v zvezi s takimi prijavami in zagotovijo učinkovito izvrševanje tega člena.
4.  Register prijav iz odstavka 3 vodijo kvestorji. Kvestorji sprejmejo podrobna pravila v zvezi s takimi prijavami in zagotovijo njihovo objavo na spletišču Parlamenta.
Sprememba 26
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 34 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Kvestorji zagotavljajo učinkovito izvrševanje tega člena.
Sprememba 27
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 128 – odstavek 4
4.  Eden od avtorjev lahko vprašanje predstavi na plenarnem zasedanju. Odgovori mu naslovnik.
4.  Poslanec, ki ga vnaprej določijo avtorji, vprašanje zastavi na plenarnem zasedanju. Če ta poslanec ni navzoč, se vprašanje šteje za brezpredmetno. Odgovori mu naslovnik.
Sprememba 28
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130 – odstavek 1
1.  Vsak poslanec lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu z merili iz priloge k temu poslovniku27 postavi vprašanja za pisni odgovor. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno njihovi avtorji.
1.  Vsak poslanec, politična skupina ali odbor lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu z merili iz priloge k temu poslovniku27 postavi vprašanja za pisni odgovor. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno njihovi avtorji.
________________________
____________________
27 Glej Prilogo II.
27 Glej Prilogo II.
Sprememba 29
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130 – odstavek 2
2.  Vprašanja se predložijo predsedniku. O problemih glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. Predsednikova odločitev ne temelji izključno na določbah v prilogi iz odstavka 1, ampak na določbah tega poslovnika na splošno. O predsednikovi obrazloženi odločitvi se uradno obvesti avtorja vprašanja.
2.  Vprašanja se v elektronski obliki predložijo predsedniku. O problemih glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. Predsednikova odločitev ne temelji izključno na določbah v prilogi iz odstavka 1, ampak na določbah tega poslovnika na splošno. O predsednikovi obrazloženi odločitvi se uradno obvesti avtor vprašanja.
Sprememba 30
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130 – odstavek 3
3.  Vprašanja se predložijo v elektronski obliki. Vsak poslanec lahko vloži največ 20 vprašanj v treh zaporednih mesecih.
3.  Vsak poslanec, politična skupina ali odbor lahko vloži največ 20 vprašanj v treh zaporednih mesecih. Naslovnik na vprašanja praviloma odgovori v šestih tednih od dneva, ko so mu bila posredovana. Vendar pa lahko vsak poslanec, politična skupina ali odbor vsak mesec določi eno od vprašanj kot „prednostno vprašanje“, na katero mora naslovnik odgovoriti v treh tednih od dneva, ko mu je bilo posredovano.
Sprememba 31
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130 – odstavek 5
5.  Če naslovnik na vprašanje ne more odgovoriti v treh tednih (prednostno vprašanje) ali v šestih tednih (neprednostno vprašanje) od dneva, ko mu je bilo posredovano, se lahko na zahtevo avtorja vprašanja uvrsti na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora.
5.  Če naslovnik v roku iz odstavka 3 ne odgovori na vprašanje, lahko pristojni odbor odloči, da vprašanje uvrsti na dnevni red svoje naslednje seje.
Sprememba 32
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130 – odstavek 6
6.  Vsak poslanec lahko vloži eno prednostno vprašanje na mesec.
črtano
Sprememba 33
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130 – odstavek 7
7.  Vprašanja in odgovori se skupaj s povezanimi prilogami objavijo na spletišču Parlamenta.
7.  (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 34
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130a
Člen 130 a
črtano
Manjše interpelacije za pisni odgovor
1.   Pri manjših interpelacijah, sestavljenih iz vprašanj za pisni odgovor, lahko odbor, politična skupina ali najmanj pet odstotkov vseh poslancev Parlamenta Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko postavi vprašanja z zahtevo, naj Parlamentu posredujejo informacije o določenih zadevah.
Ta vprašanja se posredujejo predsedniku, ki – pod pogojem, da so v splošnem v skladu s tem poslovnikom in izpolnjujejo merila iz priloge k temu poslovniku28 – naslovnika zaprosi, naj odgovori v dveh tednih; predsednik lahko po posvetovanju z avtorji ta rok podaljša.
2.  Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Parlamenta.
_____________________
28 Glej Prilogo II.
Sprememba 35
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130b – naslov
Večje interpelacije za pisni odgovor z razpravo
Večje interpelacije za pisni odgovor
Sprememba 36
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130b – odstavek 1
1.  Pri večjih interpelacijah, sestavljenih iz vprašanj za pisni odgovor z razpravo, se lahko odbor, politična skupina ali najmanj pet odstotkov vseh poslancev Parlamenta z vprašanji obrne na Svet, Komisijo ali podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Vprašanja lahko vključujejo kratko obrazložitev.
1.  Večje interpelacije sestavljajo vprašanja za pisni odgovor, s katerimi se politična skupina obrne na Svet, Komisijo ali podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Ta vprašanja se v pisni obliki posredujejo predsedniku, ki – pod pogojem, da so v splošnem v skladu s tem poslovnikom in izpolnjujejo merila iz priloge k temu poslovniku29 – naslovnika takoj seznani z vprašanjem in ga zaprosi, naj navede, ali in kdaj bo odgovoril nanj.
_____________________
29 Glej Prilogo II.
Sprememba 37
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130b – odstavek 1 a (novo)
1a.   Večja interpelacija je v splošnem interesu in se v pisni obliki posreduje predsedniku. Ne sme presegati 500 besed. Če je večja interpelacija v splošnem v skladu z določbami Poslovnika, jo predsednik takoj posreduje naslovniku za pisni odgovor.
Sprememba 38
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130b – odstavek 1 b (novo)
1b.   Vsako leto se lahko vloži največ 30 večjih interpelacij. Konferenca predsednikov zagotovi pošteno razdelitev teh interpelacij med politične skupine in nobena politična skupina ne predloži več kot ene na mesec.
Sprememba 39
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130b – odstavek 1 c (novo)
1c.  Če naslovnik ne odgovori na večjo interpelacijo v šestih tednih od dneva, ko mu je bila posredovana, se interpelacija na zahtevo avtorja uvrsti v končni osnutek dnevnega reda Parlamenta v skladu s postopkom iz člena 149 in ob upoštevanju odstavka 3a.
Sprememba 40
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130b – odstavek 2
2.  Večje interpelacije se ob prejemu pisnega odgovora uvrstijo na osnutek dnevnega reda Parlamenta v skladu s postopkom iz člena 149. Na zahtevo odbora, politične skupine ali vsaj petih odstotkov vseh poslancev Parlamenta je treba organizirati razpravo.
2.  Večje interpelacije se ob prejemu pisnega odgovora, če tako zahtevajo poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag, uvrstijo v končni osnutek dnevnega reda Parlamenta v skladu s postopkom iz člena 149 in ob upoštevanju odstavka 3a.
Sprememba 41
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130b – odstavek 3
3.  Če naslovnik ne želi odgovoriti na vprašanje ali nanj ne odgovori v treh tednih, se vprašanje uvrsti na osnutek dnevnega reda. Na zahtevo odbora, politične skupine ali vsaj petih odstotkov vseh poslancev Parlamenta je treba organizirati razpravo. Pred razpravo je mogoče dati besedo kateremu od avtorjev, da navede dodatne razloge za vprašanje.
črtano
Sprememba 42
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130b – odstavek 3 a
3a.  Med istim delnim zasedanjem se lahko razpravlja o največ treh večjih interpelacijah. Če se na istem delnem zasedanju zahtevajo razprave za več kot tri večje interpelacije, jih konferenca predsednikov vključi v končni osnutek dnevnega reda po vrstnem redu, v katerem je prejela zahteve za razpravo.
Sprememba 43
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130b – odstavek 4
4.   Eden od avtorjev lahko vprašanje predstavi na plenarnem zasedanju. Odgovori mu eden izmed članov institucije.
4.  Poslanec, ki ga vnaprej določi avtor ali tisti, ki zahtevajo razpravo v skladu z odstavkom 2, večjo interpelacijo predstavi na plenarnem zasedanju. Če ta poslanec ni navzoč, se večja interpelacija šteje za brezpredmetno. Odgovori mu naslovnik.
Smiselno se uporablja člen 123(2) do (5) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij.
Smiselno se uporablja člen 123(2) do (8) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij.
Sprememba 44
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 130b – odstavek 5
5.  Taka vprašanja, kot tudi odgovori nanje, se objavijo na spletišču Parlamenta.
5.  Te interpelacije, kot tudi odgovori nanje, se objavijo na spletišču Parlamenta.
Sprememba 45
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 165 – odstavek 1
1.  Predsednik na red opomni vsakega poslanca, ki moti nemoten potek seje ali katerega ravnanje ni v skladu z določbami iz člena 11.
1.  Predsednik na red opomni vsakega poslanca, ki krši standarde ravnanja iz člena 11(3b) ali (3c).
Sprememba 46
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 165 – odstavek 2
2.  Če se kršitev ponovi, predsednik ponovno opomni poslanca na red, kar se zabeleži v zapisniku.
2.  (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 47
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 165 – odstavek 3
3.  Če se motenje nadaljuje ali ob novi kršitvi reda, lahko predsednik kršitelju vzame besedo in ga da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane. V izjemno hudih primerih lahko predsednik zadevnega poslanca da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane takoj in brez drugega opomina k redu. Generalni sekretar nemudoma poskrbi, da se disciplinski ukrep izvrši s pomočjo pristojnega osebja in, če je to potrebno, varnostne službe Parlamenta.
3.  Če se kršitev nadaljuje ali ob novi kršitvi reda, lahko predsednik kršitelju vzame besedo in ga da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane. V izjemno hudih primerih lahko predsednik zadevnega poslanca da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane takoj in brez drugega opomina k redu. Generalni sekretar nemudoma poskrbi, da se disciplinski ukrep izvrši s pomočjo pristojnega osebja in, če je to potrebno, varnostne službe Parlamenta.
Sprememba 48
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 165 – odstavek 5
5.  V primeru žaljivega, rasističnega ali ksenofobičnega izražanja ali obnašanja poslanca se predsednik lahko odloči za prekinitev neposrednega prenosa seje.
5.  Predsednik se lahko v primeru, da poslanec krši člen 11(3b) ali (3c), odloči za prekinitev neposrednega prenosa seje.
Sprememba 49
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 165 – odstavek 6 – pododstavek 1
Predsednik lahko naroči, da se deli govora poslanca, v katerih je uporabljen klevetniški, rasistični ali ksenofobičen jezik, izbrišejo iz avdiovizualnega zapisa postopka.
Predsednik lahko naroči, da se deli govora poslanca, ki kršijo člen 11(3b) ali (3c), izbrišejo iz avdiovizualnega zapisa postopka.
Sprememba 50
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 166 – odstavek 1
1.  V primerih hude kršitve reda ali motenja Parlamenta, s čimer se kršijo načela iz člena 11, predsednik sprejme obrazložen sklep, s katerim izreče primerno kazen.
1.  V primerih hude kršitve člena 11(3a) do (5b) predsednik sprejme obrazložen sklep, s katerim izreče primerno kazen v skladu s tem členom.
V zvezi s členom 11(3b) ali (3c) lahko predsednik na podlagi tega člena sprejme obrazložen sklep, ne glede na to, ali je bil zadevnemu poslancu predhodno naložen takojšen ukrep v smislu člena 165.
V zvezi s členom 11(3e) lahko predsednik na podlagi tega člena sprejme obrazložen sklep le na podlagi ugotovitve, da gre za nadlegovanje v skladu z veljavnim notranjim upravnim postopkom o nadlegovanju in njegovem preprečevanju.
Predsednik lahko poslancu izreče kazen v primerih, ko ta poslovnik ali sklep, ki ga predsedstvo sprejme v skladu s členom 25, določa uporabo tega člena.
Pred sprejetjem sklepa predsednik zadevnega poslanca povabi, naj predloži pisne pripombe. V izjemnih primerih lahko poslanca ustno zasliši.
Zadevnega poslanca se o tem sklepu uradno obvesti s priporočenim pismom ali, v nujnih primerih, prek pristojnega osebja.
Potem ko je bil poslanec uradno obveščen o sklepu, predsednik izrečeno kazen razglasi še na plenarnem zasedanju. Obvestijo se tudi nosilci funkcij, ki predsedujejo organom, odborom in delegacijam, katerim poslanec pripada.
Ko kazen postane dokončna, se objavi na vidnem mestu na spletišču Parlamenta za preostanek parlamentarnega obdobja.
Sprememba 51
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 166 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Pred sprejetjem sklepa predsednik zadevnega poslanca povabi, naj predloži pisne pripombe. Predsednik se lahko odloči, da poslanca ustno zasliši, če je to bolj primerno.
Zadevnemu poslancu se ta sklep vroči s priporočenim pismom ali, v nujnih primerih, prek pristojnega osebja.
Potem ko je bil sklep vročen zadevnemu poslancu, predsednik kazen, izrečeno poslancu, razglasi na plenarnem zasedanju. Obvestijo se tudi nosilci funkcij, ki predsedujejo organom, odborom in delegacijam, ki jim poslanec pripada.
Ko kazen postane pravnomočna, se objavi na vidnem mestu na spletišču Parlamenta za preostanek parlamentarnega obdobja.
Sprememba 52
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 166 – odstavek 2
2.  Pri oceni opaženega ravnanja se upošteva njegova izjemnost, ponavljanje ali trajnost in resnost.
2.  Pri oceni opaženega ravnanja se upošteva njegova izjemnost, ponavljanje ali trajnost in resnost. Po potrebi se upošteva tudi morebitna škoda, povzročena dostojanstvu in ugledu Parlamenta.
Razlikovati je treba med vidnimi dejanji, ki so dopustna, pod pogojem, da niso žaljiva, klevetniška, rasistična ali ksenofobična ter ostajajo v razumnem obsegu, ter med tistimi, ki aktivno motijo parlamentarne dejavnost.
Sprememba 53
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 166 – odstavek 4
4.  Ukrepi iz točk (b) do (e) odstavka 3 se lahko podvojijo, če se kršitve ponavljajo ali če poslanec noče izpolniti ukrepa, sprejetega na podlagi člena 165(3).
4.  (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 54
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 174 – odstavek 7
7.  Predsednik lahko da na glasovanje skupaj tudi druge predloge sprememb, kadar se med seboj dopolnjujejo, razen če politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, zahtevajo ločeno glasovanje ali glasovanje po delih. Tudi avtorji predlogov sprememb lahko predlagajo skupno glasovanje, če se njihovi predlogi medsebojno dopolnjujejo.
7.  Predsednik lahko da na glasovanje skupaj tudi druge predloge sprememb, kadar se med seboj dopolnjujejo, razen če politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, zahtevajo ločeno glasovanje ali glasovanje po delih. Tudi avtorji predlogov sprememb lahko predlagajo skupno glasovanje o svojih predlogih.
Sprememba 55
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 174 – odstavek 10
10.  O predlogih sprememb, za katere se zahteva poimensko glasovanje, se glasuje posamično.
10.  O predlogih sprememb, za katere se zahteva poimensko glasovanje, se glasuje ločeno od drugih predlogov sprememb.
Sprememba 56
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 177 – razlaga
Vsaka kršitev tega člena se šteje za primer hude kršitve reda iz člena 166(1) in ima pravne posledice, določene v navedenem členu.
Vsaka kršitev tega člena se šteje za hudo kršitev člena 11(3b).
Sprememba 57
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 196
Člen 196
Člen 196
Ustanovitev stalnih odborov
Ustanovitev stalnih odborov
Parlament na predlog konference predsednikov ustanovi stalne odbore. Njihove pristojnosti so določene v prilogi k temu poslovniku52. Ta priloga se sprejme z večino oddanih glasov. Njihovi člani se imenujejo med prvim delnim zasedanjem po volitvah Parlamenta in ponovno čez dve leti in pol.
Parlament na predlog konference predsednikov ustanovi stalne odbore. Njihove pristojnosti so določene v prilogi k temu poslovniku52. Ta priloga se sprejme z večino oddanih glasov. Njihovi člani se imenujejo med prvim delnim zasedanjem po volitvah Parlamenta.
Pristojnosti stalnih odborov je mogoče opredeliti tudi kdaj drugič, ne le ob njihovi ustanovitvi.
Pristojnosti stalnih odborov je mogoče ponovno opredeliti tudi ob drugem času, ne le ob njihovi ustanovitvi.
_____________
_______________
52 Glej Prilogo V.
52 Glej Prilogo V.
Sprememba 58
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 204 – odstavek 1
1.  Na prvi seji odbora po imenovanju članov odbora v skladu s členom 199 odbor na ločenih glasovanjih izmed njegovih polnopravnih članov izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki. Število podpredsednikov, ki se izvolijo, določi Parlament na predlog konference predsednikov. Sestava predsedstva vsakega odbora mora odražati raznolikost Parlamenta; ni dovoljeno, da predsedstvo sestavljajo samo moški ali ženske ali da so vsi podpredsedniki iz iste države članice.
1.  Na prvi seji odbora po imenovanju članov odbora v skladu s členom 199, in ponovno čez dve leti in pol, odbor na ločenih glasovanjih izmed njegovih polnopravnih članov izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki. Število podpredsednikov, ki se izvolijo, določi Parlament na predlog konference predsednikov. Sestava predsedstva vsakega odbora mora odražati raznolikost Parlamenta; ni dovoljeno, da predsedstvo sestavljajo samo moški ali ženske ali da so vsi podpredsedniki iz iste države članice.
Sprememba 59
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 210a – naslov
Postopek za posvetovanje z odborom o zaupnih informacijah, ki jih prejme Parlament
Postopek za posvetovanje z odborom o zaupnih informacijah na seji odbora brez navzočnosti javnosti
Sprememba 60
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 210a – odstavek 3 – pododstavek 1
Ko predsednik odbora razglasi, da se uporablja postopek zaupne obravnave, so na seji navzoči le člani odbora ter uradniki in strokovnjaki, ki jih je predsednik odbora predhodno imenoval in katerih navzočnost je nujno potrebna.
Ko predsednik odbora razglasi, da se uporablja postopek zaupne obravnave, seja poteka brez navzočnosti javnosti, na njej pa so lahko navzoči le člani odbora, vključno z nadomestnimi člani. Odbor lahko v skladu z veljavnim medinstitucionalnim pravnim okvirom odloči, da se lahko seje udeležijo drugi člani v skladu s členom 206(3). Seje se lahko udeležijo tudi osebe, ki jih je predsednik odbora predhodno imenoval, da se morajo seznaniti s podatki, ob upoštevanju vseh omejitev, ki izhajajo iz veljavnih pravil, ki urejajo obravnavo zaupnih informacij s strani Parlamenta. Kar zadeva vpogled v podatke s stopnjo tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL in višje ali v primeru posebnih omejitev dostopa, ki izhajajo iz medinstitucionalnega pravnega okvira, se lahko uporabljajo dodatne omejitve.
Sprememba 61
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 210a – odstavek 4
4.  Preučitev kršitve zaupnosti lahko zahtevajo poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru, ki je uporabil postopek zaupne obravnave. Ta zahteva se lahko uvrsti na dnevni red naslednje seje odbora. Odbor se lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo zadevo predložil predsedniku v nadaljnjo obravnavo v skladu s členoma 11 in 166.
4.  Brez poseganja v veljavna pravila o kršitvi zaupnosti na splošno lahko preučitev kršitve zaupnosti zahtevajo poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru, ki je uporabil postopek zaupne obravnave. Ta zahteva se lahko uvrsti na dnevni red naslednje seje odbora. Odbor se lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo zadevo predložil predsedniku v nadaljnjo obravnavo v skladu s členoma 11 in 166.
Sprememba 62
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 211 – naslov
Javne predstavitve o državljanskih pobudah
Javne predstavitve in razprave o državljanskih pobudah
Sprememba 63
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 211 – odstavek 7 a (novo)
7a.  Parlament razpravlja o državljanski pobudi, objavljeni v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011, na delnem zasedanju, ki sledi javni predstavitvi, in se pri njeni uvrstitvi na svoj dnevni red odloči, ali bo razpravo zaključil z resolucijo. Razprave ne zaključi z resolucijo, kadar je za to ali za naslednje delno zasedanje predvidena obravnava poročila o isti ali podobni zadevi, razen če predsednik izjemoma predlaga drugače. Če Parlament odloči, da bo razpravo zaključil z resolucijo, lahko predlog resolucije vloži vsebinsko pristojni odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Smiselno se uporablja člen 123(3) do (8) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij.
Sprememba 76
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 211 – odstavek 8
8.  Če Komisija predloga pravnega akta o uspešno predloženi državljanski pobudi v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 211/2011 ne predloži v 12 mesecih po tem, ko je objavila pozitivno mnenje o njej in v sporočilu opredelila ukrep, ki ga namerava sprejeti, lahko vsebinsko pristojni odbor po posvetovanju z organizatorji državljanske pobude organizira predstavitev in po potrebi začne postopek iz člena 46 tega poslovnika z namenom uveljaviti pravico Parlamenta, da od Komisije zahteva predložitev ustreznega predloga.
8.  Ko parlament prejme sporočilo Komisije o njenih pravnih in političnih sklepih glede posamezne državljanske pobude, oceni ukrepe, ki jih Komisija sprejme na podlagi tega sporočila. Če Komisija ne predloži ustreznega predloga o državljanski pobudi, lahko vsebinsko pristojni odbor po posvetovanju z organizatorji državljanske pobude organizira predstavitev. Parlament lahko tudi odloči, ali bo sklical razpravo na plenarnem zasedanju in ali bo zadevo zaključil z resolucijo. Smiselno se uporablja postopek iz člena 211(7a). Parlament lahko tudi odloči, da bo uveljavil pravico, ki jo ima na podlagi člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in sprožil postopek iz člena 46 Poslovnika.
Sprememba 64
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 223a – naslov – opomba
61 Člen 223a se uporablja le za evropske politične stranke in evropske politične fundacije v smislu člena 2(3) in (4) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014. Glej tudi opombi k členoma 224 in 225 tega poslovnika.
61 Člen 223a se uporablja le za evropske politične stranke in evropske politične fundacije v smislu člena 2(3) in (4) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.
Sprememba 65
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 223a – odstavek 2 a (novo)
2a.   Na podlagi prvega pododstavka člena 10(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 lahko skupina najmanj 50 državljanov predloži obrazloženo zahtevo, s katero Parlament pozove, naj zahteva preverjanje iz odstavka 2. Te obrazložene zahteve ne vložijo ali podpišejo poslanci. Ta obrazložena zahteva vsebuje bistvene dejanske dokaze, ki kažejo, da zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 2.
Predsednik dopustne zahteve skupin državljanov posreduje odboru, pristojnemu za nadaljnjo obravnavo.
Po preučitvi, ki jo je treba izvesti v štirih mesecih po predložitvi predsednika, lahko pristojni odbor z večino svojih članov, ki predstavljajo najmanj tri politične skupine, odloči, da vloži predlog za nadaljnje ukrepanje, in o tem obvesti predsednika.
Skupina državljanov se obvesti o izidu pregleda s strani odbora.
Po prejemu predloga odbora predsednik zahtevo posreduje Parlamentu.
Po takem obvestilu Parlament z večino oddanih glasov odloči, ali bo vložil zahtevo pri Organu za evropske politične stranke in evropske politične fundacije.
Odbor sprejme smernice za obravnavo takih zahtev skupin državljanov.
Sprememba 89/rev
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 228 a (novo)
Člen 228a
Vključevanje načela enakosti spolov
Predsedstvo sprejme akcijski načrt za enakost spolov, katerega cilj je vključitev vidika spola v vse dejavnosti Parlamenta na vseh ravneh in v vseh fazah. Akcijski načrt za enakost spolov se spremlja dvakrat letno in se pregleda vsaj vsakih pet let.
Sprememba 66
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 229 – odstavek 3
Te določbe se ne uporabljajo za peticije in besedila, za katera odločitev ni potrebna.
Te določbe se ne uporabljajo za peticije, državljanske pobude in besedila, za katera odločitev ni potrebna.
Sprememba 67
Poslovnik Evropskega parlamenta
Priloga II – naslov
MERILA ZA VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE ZA PISNI ODGOVOR V SKLADU S ČLENOMA 130, 130A, 130B, 131 IN 131A
MERILA ZA VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE ZA PISNI ODGOVOR V SKLADU S ČLENI 130, 131 IN 131A

Carinski zakonik Unije: vključitev občine Campione d'Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v carinsko območje Unije ***I
PDF 122kWORD 44k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije (COM(2018)0259 – C8-0180/2018 – 2018/0123(COD))
P8_TA(2019)0047A8-0368/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0259),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 33, 114 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0180/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0368/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 31. januarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/474.)

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 39.


Nekatera pravila o neposrednih plačilih in podpori za razvoj podeželja za leti 2019 in 2020 ***I
PDF 122kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede nekaterih pravil o neposrednih plačilih in podpori za razvoj podeželja za leti 2019 in 2020 (COM(2018)0817 – C8-0506/2018 – 2018/0414(COD))
P8_TA(2019)0048A8-0018/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0817),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0506/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. januarja 2019, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0018/2019),

A.  ker je zaradi nujnosti treba glasovati pred iztekom roka osmih tednov, določenega v členu 6 Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 31. januarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede nekaterih pravil o neposrednih plačilih in podpori za razvoj podeželja za leti 2019 in 2020

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/288.)


Pristop Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
PDF 117kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o predlogu sklepa Sveta o pooblastilu Avstriji, Cipru, Hrvaški, Luksemburgu, Portugalski, Romuniji in Združenemu kraljestvu, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (COM(2018)0526 – C8-0376/2018 – 2018/0276(NLE))
P8_TA(2019)0049A8-0451/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2018)0526),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) ter točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0376/2018),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča(1), da je izjava o sprejetju pristopa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok v izključni zunanji pristojnosti Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 78c in 108(8) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8‑0451/2018),

1.  odobri pooblastilo Avstriji, Cipru, Hrvaški, Luksemburgu, Portugalski, Romuniji in Združenemu kraljestvu, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

(1) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.


Pristop Ekvadorja in Ukrajine k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
PDF 113kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o predlogu sklepa Sveta o pooblastilu Avstriji, da v interesu Evropske unije sprejme pristop Ekvadorja in Ukrajine k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (COM(2018)0527 – C8-0375/2018 – 2018/0277(NLE))
P8_TA(2019)0050A8-0452/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2018)0527),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) ter točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0375/2018),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča(1), da je izjava o sprejetju pristopa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok v izključni zunanji pristojnosti Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 78c in 108(8) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0452/2018),

1.  odobri pooblastilo Avstriji, da v interesu Evropske unije sprejme pristop Ekvadorja in Ukrajine k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

(1) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.


Pristop Hondurasa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
PDF 113kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o predlogu sklepa Sveta o pooblastilu Avstriji in Romuniji, da v interesu Evropske unije sprejmeta pristop Hondurasa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (COM(2018)0528 – C8-0377/2018 – 2018/0278(NLE))
P8_TA(2019)0051A8-0457/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2018)0528),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) ter točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0377/2018),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča(1), da je izjava o sprejetju pristopa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok v izključni zunanji pristojnosti Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 78c in 108(8) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0457/2018),

1.  odobri pooblastilo Avstriji in Romuniji, da v interesu Evropske unije sprejmeta pristop Hondurasa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

(1) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.


Pristop Belorusije in Uzbekistana k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
PDF 114kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o predlogu sklepa Sveta o pooblastilu Avstriji, Luksemburgu in Romuniji, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Belorusije in Uzbekistana k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (COM(2018)0530 – C8-0378/2018 – 2018/0279(NLE))
P8_TA(2019)0052A8-0458/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2018)0530),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) ter točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0378/2018),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča(1), da je izjava o sprejetju pristopa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok v izključni zunanji pristojnosti Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 78c in 108(8) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0458/2018),

1.  odobri pooblastilo Avstriji, Luksemburgu in Romuniji, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Belorusije in Uzbekistana k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

(1) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.


Pridružitev čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med EU ter Grenlandijo in Dansko *
PDF 244kWORD 78k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o predlogu sklepa Sveta o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (COM(2018)0461 – C8-0379/2018 – 2018/0244(CNS))
P8_TA(2019)0053A8-0480/2018

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0461),

–  ob upoštevanju člena 203 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0379/2018),

—  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A8-0480/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Ta novi sklep bi moral poudariti posebnosti sodelovanja z Grenlandijo, kot so cilj, da se ohranijo tesne in trajne vezi med Unijo, Grenlandijo in Dansko, priznanje geostrateškega položaja Grenlandije, pomen dialoga o politikah med Grenlandijo in Unijo, obstoj sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Unijo in Grenlandijo ter morebitno sodelovanje o vprašanjih v zvezi z Arktiko. Z možnostjo razvoja proaktivne agende in uresničevanjem skupnih interesov bi sklep moral omogočiti odzivanje na svetovne izzive, zlasti vse večje vplive podnebnih sprememb na človekovo delovanje in okolje, pomorski promet, naravne vire, vključno s surovinami in ribjim staležem, pa tudi raziskave in inovacije.
(6)  Ta novi sklep bi moral poudariti posebnosti sodelovanja z Grenlandijo. Svet se je leta 2003 zavezal, da bo prihodnje odnose Unije z Grenlandijo po letu 2006 gradil na celostnem partnerstvu za trajnostni razvoj, ki bi vključevalo poseben sporazum o ribolovu, izpogajanem na podlagi splošnih pravil in načel za take sporazume. Prav tako so v skupni izjavi Evropske unije na eni strani ter vlade Grenlandije in vlade Danske na drugi strani o odnosih med Evropsko unijo in Grenlandijo, podpisani 19. marca 2015 v Bruslju, navedene zgodovinske, politične, gospodarske in kulturne vezi med Unijo in Grenlandijo ter poudarjena potreba po krepitvi odnosov in sodelovanja na podlagi vzajemnih interesov. Partnerstvo v okviru tega novega sklepa bi zato moralo biti namenjeno ohranjanju tesnih in trajnih vezi med Unijo, Grenlandijo in Dansko ter bi moralo prispevati k reševanju svetovnih izzivov z omogočanjem razvoja dinamične agende in iskanja skupnih interesov. Sklep bi moral poudariti posebnosti sodelovanja z Grenlandijo ter priznati geostrateški položaj Grenlandije, pomen političnega dialoga med Grenlandijo in Unijo, obstoj sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Unijo in Grenlandijo ter morebitno sodelovanje o arktičnih vprašanjih. Sklep bi moral zlasti upoštevati vse večji vpliv podnebnih sprememb na človekovo delovanje in okolje, pomorski promet, naravne vire, vključno s surovinami in ribjim staležem, pa tudi raziskave in inovacije.
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 16
(16)  Z odražanjem pomembnosti obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezo Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev ZN za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja 25 % odhodkov proračuna Unije, namenjenih podpori podnebnih ciljev. Z ukrepi v okviru tega programa naj bi se zagotovilo 20 % skupnih finančnih sredstev programa za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med izvajanjem programa in ponovno ocenjeni v okviru postopkov vmesnega ocenjevanja in pregledov.
(16)  Z odražanjem pomembnosti obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezo Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev ZN za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja 25 % odhodkov proračuna Unije, namenjenih podpori podnebnih ciljev. Z ukrepi v okviru tega programa naj bi se zagotovilo 30 % skupnih finančnih sredstev programa za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med izvajanjem programa in ponovno ocenjeni v okviru postopkov vmesnega ocenjevanja in pregledov.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18
(18)  Unija in ČDO priznavajo, da sta izobraževanje in poklicno usposabljanje posebno pomembna za uresničitev trajnostnega razvoja ČDO.
(18)  Unija in ČDO priznavajo, da sta izobraževanje in poklicno usposabljanje posebno pomembna za uresničitev trajnostnega razvoja ČDO, zlasti na ozemljih, kjer je splošna raven izobrazbe precej nizka.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 19
(19)  Pridružitev med Unijo in ČDO bi morala upoštevati ohranitev kulturne raznolikosti in identitete ČDO in k temu prispevati.
(19)  Pridružitev med Unijo in ČDO bi morala upoštevati ohranitev kulturne raznolikosti in identitete ČDO in k temu prispevati. Poleg tega bi morala nameniti primerno pozornost ter prispevati k spoštovanju in varovanju pravic domorodnih ljudstev ČDO.
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 20
(20)  Trgovina in s trgovino povezano sodelovanje med Unijo in ČDO bi morala prispevati k uresničitvi cilja trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja ter varstva okolja.
(20)  Trgovina in s trgovino povezano sodelovanje med Unijo in ČDO bi morala prispevati k uresničitvi cilja trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja ter varstva okolja v skladu s cilji trajnostnega razvoja.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 21
(21)  Ta sklep bi moral zagotavljati bolj prilagodljiva pravila o poreklu, vključno z novimi možnostmi kumulacije porekla. Kumulacija bi morala biti mogoča ne le s ČDO in državami podpisnicami Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, ampak pod določenimi pogoji tudi za proizvode s poreklom iz držav, s katerimi Unija uporablja sporazum o prosti trgovini, in za proizvode, ki v Unijo vstopajo brez dajatev in kvot v okviru splošnega sistema preferencialov Unije, tudi v skladu s pogoji. Ti pogoji so potrebni za preprečitev izogibanja izpolnjevanju obvez iz trgovinskih določb in za zagotovitev pravilnega delovanja sistemov kumulacije.
(21)  Ta sklep bi moral zagotavljati bolj prilagodljiva pravila o poreklu, vključno z novimi možnostmi kumulacije porekla. Kumulacija bi morala biti mogoča ne le s ČDO in državami podpisnicami Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, ampak pod določenimi pogoji tudi za proizvode s poreklom iz držav, s katerimi Unija uporablja sporazum o prosti trgovini, in za proizvode, ki v Unijo vstopajo brez dajatev in kvot v okviru splošnega sistema preferencialov Unije, tudi v skladu s pogoji. Ti pogoji so potrebni za bolj trdno trgovinsko unijo, ki lahko prepreči izogibanje izpolnjevanja obvez iz trgovinskih določb in za zagotovitev pravilnega delovanja sistemov kumulacije.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 25
(25)  Sodelovanje na področju finančnih storitev med Unijo in ČDO bi moralo prispevati k oblikovanju varnejšega, zanesljivejšega, preglednejšega finančnega sistema, ki je bistven za spodbujanje svetovne finančne stabilnosti ter podpiranje trajnostne rasti. Prizadevanja na tem področju bi morala biti usmerjena na približevanje mednarodno dogovorjenim standardom in približevanje predpisov ČDO pravnemu redu Unije na področju finančnih storitev. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti krepitvi upravne zmogljivosti organov ČDO, med drugim tudi na področju nadzora.
(25)  Sodelovanje na področju finančnih storitev med Unijo in ČDO bi moralo biti namenjeno boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom, da se prispeva k oblikovanju varnejšega, zanesljivejšega, preglednejšega finančnega sistema, ki je bistven za spodbujanje svetovne finančne stabilnosti ter podpiranje trajnostne rasti. Prizadevanja na tem področju bi morala biti usmerjena na približevanje mednarodno dogovorjenim standardom in približevanje predpisov ČDO pravnemu redu Unije na področju finančnih storitev. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti krepitvi upravne zmogljivosti organov ČDO, med drugim tudi na področju nadzora.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 32
(32)  Ta sklep bi se moral po potrebi sklicevati na [uredbo NDICI] za namen izvajanja sodelovanja ter tako zagotavljati skladnost pri upravljanju z različnimi instrumenti.
črtano
Sprememba 9
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta sklep vzpostavlja pridružitev čezmorskih držav in ozemelj (v nadaljnjem besedilu: ČDO) Uniji (v nadaljnjem besedilu: pridružitev), ki je partnerstvo, ki temelji na členu 198 PDEU in katerega namen je podpreti trajnostni razvoj ČDO ter spodbujati uveljavljanje vrednot in standardov Unije v širšem svetu.
1.  Ta sklep vzpostavlja pridružitev čezmorskih držav in ozemelj (v nadaljnjem besedilu: ČDO) Uniji (v nadaljnjem besedilu: pridružitev), ki je partnerstvo, ki temelji na členu 198 PDEU in katerega namen je podpreti trajnostni razvoj ČDO ter spodbujati uveljavljanje vrednot, načel in standardov Unije v širšem svetu.
Sprememba 10
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1
1.  Pridružitev med Unijo in ČDO temelji na ciljih, načelih in vrednotah, ki so skupni ČDO, državam članicam, s katerimi so povezani, in Uniji.
1.  Pridružitev med Unijo in ČDO temelji na ciljih, načelih in vrednotah, ki so skupni ČDO, državam članicam, s katerimi so povezani, in Uniji. Prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, kakor so opredeljeni v Agendi 2030, ter k izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 3
3.  Partnerji pri izvajanju tega sklepa ravnajo po načelih preglednosti, subsidiarnosti in učinkovitosti ter enako obravnavajo vse tri stebre trajnostnega razvoja ČDO: gospodarski razvoj, družbeni razvoj in varstvo okolja.
3.  Partnerji pri izvajanju tega sklepa ravnajo po načelih preglednosti, subsidiarnosti in učinkovitosti ter enako obravnavajo vse tri stebre trajnostnega razvoja ČDO: gospodarski razvoj, družbeni ter kulturni razvoj in varstvo okolja.
Sprememba 12
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 4
4.  Glavni cilj tega sklepa je spodbujati gospodarski in družbeni razvoj ČDO ter vzpostaviti tesne gospodarske vezi med njimi in Unijo kot celoto. Namen pridružitve je uresničiti ta splošni cilj, in sicer s povečanjem konkurenčnosti ČDO, krepitvijo odpornosti ČDO, zmanjšanjem njihove ogroženosti na področju gospodarstva in varstva okolja ter spodbujanjem sodelovanja med njimi in drugimi partnerji.
4.  Glavni cilj tega sklepa je v skladu s členoma 3(5) in členom 21 Pogodbe o Evropski uniji ter členom 198 Pogodbe o delovanju Evropske unije spodbujati gospodarski in družbeni razvoj ČDO ter vzpostaviti tesne gospodarske vezi med njimi in Unijo kot celoto.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 5 – točka a
a)  spodbujanje sodelovanja s ČDO in podpora temu sodelovanju;
črtano
Sprememba 14
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 5 – točka b
(b)  podpora Grenlandiji in sodelovanje z njo pri reševanju glavnih izzivov, na primer dvigu ravni izobraževanja, ter prispevanje k zmogljivosti uprave Grenlandije za oblikovanje in izvajanje nacionalnih politik.
(b)  podpora ČDO pri reševanju glavnih izzivov, s katerimi se soočajo, vključno s stopnjo izobraževanja v zvezi z Grenlandijo;
Sprememba 15
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 5 – točka b a (novo)
(ba)  krepitev odpornosti ČDO z zmanjšanjem njihove gospodarske in okoljske ranljivosti;
Sprememba 16
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 5– točka b b (novo)
(bb)  izboljšanje konkurenčnosti ČDO, vključno s socialnimi standardi;
Sprememba 17
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 5 – točka b c (novo)
(bc)  spodbujanje sodelovanja ČDO z drugimi partnerji.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 6
6.  Pri uresničevanju teh ciljev je treba spoštovati temeljna načela svobode, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, dobrega upravljanja in trajnostnega razvoja, ki so skupna ČDO in državam članicam, s katerimi so povezani.
6.  Pri uresničevanju teh ciljev je treba spoštovati temeljna načela demokracije, pristopa na podlagi pravice, ki vključuje vse človekove pravice in temeljne svoboščine, pravne države, dobrega upravljanja in trajnostnega razvoja, ki so skupna ČDO in državam članicam, s katerimi so povezani. Enako velja tudi za načelo nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, veroizpovedi, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ter enakosti spolov.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
Komisija pri načrtovanju in izvajanju, predvsem pa pri sprejemanju smernic, ustrezno upošteva omejene upravne in kadrovske zmogljivosti ČDO.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 2 – točka a
(a)  gospodarska diverzifikacija gospodarstev ČDO, vključno z nadaljnjim povezovanjem v svetovna in regionalna gospodarstva; v posebnem primeru Grenlandije je treba povečati usposobljenost njene delovne sile;
(a)  gospodarska trajnostna diverzifikacija gospodarstev ČDO, vključno z nadaljnjim povezovanjem v svetovna in regionalna gospodarstva; v posebnem primeru Grenlandije je treba povečati usposobljenost njene delovne sile;
Sprememba 21
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)   spodbujanje kakovostnega socialnega modela;
Sprememba 22
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 2 – točka e
(e)  ukrepi za zmanjšanje tveganja nesreč;
(e)  ukrepi za zmanjšanje tveganja nesreč ob upoštevanju prednostnih nalog, opredeljenih v Sendajskem okviru za obdobje 2015–2030;
Sprememba 23
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 2 – točka h a (novo)
(ha)  vprašanja v zvezi s karibskimi in pacifiškimi državami.
Sprememba 24
Predlog sklepa
Člen 7 – odstavek 2
2.  V ta namen lahko Unija in ČDO izmenjujejo informacije in najboljše prakse ali vzpostavijo druge oblike tesnega sodelovanja in usklajevanja z drugimi partnerji v okviru članstva ČDO v regionalnih in mednarodnih organizacijah, če je primerno, s pomočjo mednarodnih sporazumov.
2.  V ta namen lahko Unija in ČDO izmenjujejo informacije in najboljše prakse ali vzpostavijo druge oblike tesnega sodelovanja in usklajevanja z drugimi partnerji v okviru članstva ČDO v regionalnih in mednarodnih organizacijah, če je primerno, s pomočjo mednarodnih sporazumov, da bi prispevali k skladnemu vključevanju ČDO v njihova geografska območja.
Sprememba 25
Predlog sklepa
Člen 7 – odstavek 3
3.  Namen pridružitve je podpreti sodelovanje med ČDO in drugimi partnerji na področjih sodelovanja, ki so določena v delih II in III tega sklepa. V zvezi s tem je cilj pridružitve spodbuditi sodelovanje med ČDO in najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, njihovimi sosednjimi državami AKP ter državami in ozemlji, ki niso države AKP. Unija za uresničitev tega cilja izboljša usklajevanje in sinergije med zadevnimi programi Unije. Unija si tudi prizadeva za vključevanje ČDO v različne oblike dialoga, ki ga ima z njihovimi sosednjimi državami, ne glede na to, ali so ali niso države ali ozemlja AKP, in z najbolj oddaljenimi regijami, kadar je to primerno.
3.  Namen pridružitve je podpreti sodelovanje med ČDO in drugimi partnerji na področjih sodelovanja, ki so določena v delih II in III tega sklepa. V zvezi s tem je cilj pridružitve spodbuditi sodelovanje med ČDO in najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, njihovimi sosednjimi državami AKP ter državami in ozemlji, ki niso države AKP. Unija za uresničitev tega cilja izboljša usklajevanje in sinergije med zadevnimi programi Unije. Unija vključi ČDO v različne oblike dialoga, ki ga ima z njihovimi sosednjimi državami, ne glede na to, ali so ali niso države ali ozemlja AKP, in z najbolj oddaljenimi regijami, kadar je to primerno, in jim ponudi status opazovalca.
Sprememba 26
Predlog sklepa
Člen 7 – odstavek 4 – točka a a (novo)
(aa)  krepitev zmogljivosti ČDO, da bi vplivali na sprejetje regionalnih strategij, pri katerih bi se upoštevali njihove posebnosti, njihov potencial ter njihova evropska perspektiva;
Sprememba 27
Predlog sklepa
Člen 9 – naslov
Posebna obravnava
Posebna obravnava odročnih ČDO
Sprememba 28
Predlog sklepa
Člen 9-a (novo)
Člen 9a
Posebna obravnava manj razvitih ČDO
1.  Pri pridružitvi se upošteva raznolikost ČDO v smislu njihove stopnje razvoja in strukturnih omejitev.
2.  Za manj razvite ČDO se vzpostavi posebna obravnava.
3.  Da bi omogočili manj razvitim ČDO, da nadoknadijo zaostanek v razvoju in obravnavajo svoje stalne strukturne omejitve, je treba pri določanju obsega finančne podpore in z njo povezanih pogojev ustrezno upoštevati njihove posebnosti.
4.  ČDO, ki velja za najmanj razvito, je Wallis in Futuna.
Sprememba 29
Predlog sklepa
Člen 10 – odstavek 1
1.  Pridružitev temelji na širokem dialogu in posvetovanjih o vprašanjih skupnega interesa med ČDO, državami članicami, s katerimi so povezani, in Komisijo ter, če je primerno, Evropsko investicijsko banko (v nadaljnjem besedilu: EIB).
1.  Pridružitev temelji na širokem dialogu in posvetovanjih o vprašanjih skupnega interesa med ČDO, državami članicami, s katerimi so povezani, Komisijo in Evropskim parlamentom ter, če je primerno, Evropsko investicijsko banko (v nadaljnjem besedilu: EIB).
Sprememba 30
Predlog sklepa
Člen 12 – naslov
Odgovornosti nevladnih akterjev
Odgovornosti civilne družbe in nevladnih akterjev
Sprememba 31
Predlog sklepa
Člen 12 – odstavek 1
1.  Nevladni akterji imajo lahko vlogo v izmenjavi informacij in pri posvetovanjih o sodelovanju ter zlasti pri pripravi in izvajanju pomoči glede sodelovanja ter projektov ali programov sodelovanja. Nanje se lahko prenesejo pooblastila finančnega upravljanja za izvajanje teh projektov ali programov za podporo lokalnim razvojnim pobudam.
1.  Civilna družba, zasebni sektor ter nevladni akterji imajo lahko vlogo v izmenjavi informacij in pri posvetovanjih o sodelovanju ter zlasti pri pripravi in izvajanju pomoči glede sodelovanja ter projektov ali programov sodelovanja. Nanje se lahko prenesejo pooblastila finančnega upravljanja za izvajanje teh projektov ali programov za podporo lokalnim razvojnim pobudam.
Sprememba 32
Predlog sklepa
Člen 13 – odstavek 3
3.  Dialog omogoča, da se ČDO popolnoma vključijo v izvajanje pridružitve.
3.  Dialog omogoča, da se ČDO popolnoma vključijo v izvajanje pridružitve, pa tudi v določanje in izvajanje regionalnih strategij Unije na območjih, na katerih se nahajajo ČDO.
Sprememba 33
Predlog sklepa
Člen 13 – odstavek 4
4.  Dialog je med drugim usmerjen na določena politična vprašanja, ki so v skupnem interesu ali splošnega pomena doseganje ciljev pridružitve.
4.  Dialog je med drugim usmerjen na določena politična vprašanja, ki so v skupnem interesu ali splošnega pomena za doseganje tako ciljev pridružitve kot ciljev trajnostnega razvoja.
Sprememba 34
Predlog sklepa
Člen 13 – odstavek 5
5.  Dialog z Grenlandijo zlasti zagotavlja podlago za širše sodelovanje in dialog na področjih, ki med drugim zadevajo energijo, podnebne spremembe in okolje, naravne vire, vključno s surovinami in ribjim staležem, pomorski promet, raziskave in inovacije ter arktično razsežnost navedenih vprašanj.
5.  Dialog z Grenlandijo zlasti zagotavlja podlago za širše sodelovanje in dialog na področjih, ki med drugim zadevajo izobraževanje, energijo, podnebne spremembe in okolje, naravo, naravne vire, vključno s surovinami in ribjim staležem, pomorski promet, raziskave in inovacije ter arktično razsežnost navedenih vprašanj.
Sprememba 35
Predlog sklepa
Člen 13 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Namen dialoga s karibskimi ČDO je predvsem okrepiti evropsko strategijo v karibski regiji ter sodelovati pri vprašanjih v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, podnebnimi spremembami, trajnostnim upravljanjem virov ter preprečevanjem in obvladovanjem tveganja za nesreče, socialno razsežnostjo pa tudi spodbujanjem dobrega upravljanja, zlasti na fiskalnem področju, in boja proti organiziranemu kriminalu.
Sprememba 36
Predlog sklepa
Člen 13 – odstavek 5 b (novo)
5b.  Namen dialoga s pacifiškimi ČDO je predvsem določiti in s povečano evropsko prisotnostjo začeti izvajati ambiciozno evropsko strategijo v pacifiški regiji ter sodelovati pri socialnih vprašanjih, trajnostnem upravljanju morskih in kopenskih virov, podnebnih spremembah, energiji, okolju in modrem gospodarstvu.
Sprememba 37
Predlog sklepa
Člen 14 – odstavek 1 – točka a
(a)  forum za dialog med ČDO in EU (v nadaljnjem besedilu: forum ČDO–EU) se organizira enkrat letno, da se srečajo organi ČDO, predstavniki držav članic in Komisija. Člani Evropskega parlamenta, predstavniki EIB in predstavniki najbolj oddaljenih regij se po potrebi pridružijo forumu ČDO–EU;
(a)  forum za politični dialog med ČDO in EU (v nadaljnjem besedilu: forum ČDO–EU) se organizira enkrat letno, da se srečajo organi ČDO, predstavniki držav članic, Komisija, država, ki predseduje Svetu, in Evropski parlament. Združenje ČDO (OCTA), predstavniki EIB, predstavniki najbolj oddaljenih regij in predstavniki tretjih držav oziroma ozemelj v sosedstvu ČDO se po potrebi pridružijo forumu ČDO–EU;
Sprememba 38
Predlog sklepa
Člen 14 – odstavek 1 – točka b
(b)  Komisija, ČDO in države članice, s katerimi so povezani, se redno tristransko posvetujejo. Ta posvetovanja se organizirajo vsaj trikrat letno na pobudo Komisije ali na zahtevo ČDO in držav članic, s katerimi so povezani;
(b)  Komisija, ČDO in države članice, s katerimi so povezani, se redno tristransko posvetujejo. Ta posvetovanja se organizirajo vsaj štirikrat letno na pobudo Komisije ali na zahtevo ČDO in držav članic, s katerimi so povezani;
Sprememba 39
Predlog sklepa
Del II – poglavje 1 – naslov
OKOLJSKA VPRAŠANJA, PODNEBNE SPREMEMBE, OCEANI IN ZMANJŠEVANJE NESREČ
OKOLJSKA VPRAŠANJA, PODNEBNE SPREMEMBE, OCEANI IN ZMANJŠEVANJE TVEGANJA NESREČ
Sprememba 40
Predlog sklepa
Člen 15 – odstavek 1 – uvodni del
V okviru pridružitve se lahko sodelovanje na področju okolja, podnebnih sprememb in zmanjševanja tveganja nesreč nanaša na:
V okviru pridružitve se lahko sodelovanje na področju okolja, podnebnih sprememb, zmanjševanja tveganja nesreč in izboljšanja odpornosti nanaša na:
Sprememba 41
Predlog sklepa
Člen 15 – odstavek 1 – točka c
(c)  spodbujanje trajnostne uporabe virov in učinkovite rabe virov ter razdruževanja gospodarske rasti in degradacije okolja ter
(c)  spodbujanje trajnostne uporabe virov in učinkovite rabe virov za doseganje nizkoogljičnega gospodarstva, ki temelji na strategijah za pravičen prehod ter
Sprememba 42
Predlog sklepa
Člen 16 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)   obravnavanje težav, povezanih z degradacijo tal, vključno z dviganjem morske gladine in onesnaženjem tal.
Sprememba 43
Predlog sklepa
Člen 17 – odstavek 1
V okviru pridružitve se lahko sodelovanje na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi nanaša na uveljavljanje ohranjanja gozdov in trajnostnega gospodarjenja z njimi, vključno z njihovo vlogo pri varovanju okolja pred erozijo in nadzoru dezertifikacije, ter na pogozdovanje in upravljanje izvoza lesa.
V okviru pridružitve se lahko sodelovanje na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi nanaša na uveljavljanje ohranjanja gozdov in trajnostnega gospodarjenja z njimi, vključno z njihovo vlogo pri varovanju okolja pred erozijo in nadzoru dezertifikacije, ter na pogozdovanje in upravljanje izvoza lesa ter boj proti nezakoniti sečnji.
Sprememba 44
Predlog sklepa
Člen 18 – odstavek 1 – točka b
(b)  uskladitev interesov gospodarskih in družbenih dejavnosti, kot so ribištvo in akvakultura, turizem, pomorski promet in kmetijstvo, s potencialom morskih in obalnih območij v smislu obnovljivih virov energije in surovin, pri čemer se upoštevajo vplivi podnebnih sprememb in človekovih dejavnosti.
(b)  uskladitev interesov gospodarskih in družbenih dejavnosti, kot so ribištvo in akvakultura, turizem, pomorski promet in trajnostno kmetijstvo, s potencialom morskih in obalnih območij v smislu obnovljivih virov energije in surovin, pri čemer se upoštevajo vplivi podnebnih sprememb in človekovih dejavnosti.
Sprememba 45
Predlog sklepa
Člen 23 – odstavek 1 – točka c
(c)  razvoj in krepitev varstva okolja;
(c)  razvoj in krepitev človekovih pravic ter socialnega varstva in varstva okolja;
Sprememba 46
Predlog sklepa
Člen 24 – odstavek 1 – točka b
(b)  prispevanje k prizadevanjem partnerskih držav pri izpolnjevanju njihovih zavez glede podnebnih sprememb v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah;
(b)  prispevanje k prizadevanjem partnerskih držav pri izpolnjevanju njihovih zavez glede podnebnih sprememb v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah in k ciljem trajnostnega razvoja;
Sprememba 47
Predlog sklepa
Del II – poglavje 4 – naslov
MLADI, IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, ZDRAVJE, ZAPOSLOVANJE, SOCIALNA VARNOST, VARNOST HRANE IN VARNOST PRESKRBE S HRANO
MLADI, ŽENSKE, IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, ZDRAVJE, ZAPOSLOVANJE, SOCIALNA VARNOST, VARNOST HRANE IN VARNOST PRESKRBE S HRANO
Sprememba 48
Predlog sklepa
Člen 32 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Unija in ČDO sodelujejo pri zagotavljanju dejavnega vključevanja mladih na trg dela, da se prepreči brezposelnost med njimi.
Sprememba 49
Predlog sklepa
Člen 32 a (novo)
Člen 32a
Enakost spolov
1.  Unija si prizadeva za spodbujanje enakosti in enakopravnosti med spoloma v ČDO, opolnomočenjem žensk ter omogočanje enakih političnih in ekonomskih možnosti za ženske.
2.  Cilj pridružitve je zaščititi pravice žensk in deklet, vključno z zaščito pred vsemi oblikami nasilja.
3.  Cilj pridružitve je tudi spodbujati opolnomočenje žensk, zlasti v njihovi vlogi akterjev trajnostnega razvoja ter na gospodarskem in finančnem področju.
V vse pobude je treba vključiti vidik spola.
Sprememba 50
Predlog sklepa
Člen 33 – odstavek 1 – točka b
(b)  podporo ČDO pri določitvi in izvajanju izobraževalnih politik in politik za poklicno usposabljanje.
(b)  podporo ČDO pri določitvi in izvajanju izobraževalnih politik in politik za poklicno usposabljanje ter
Sprememba 51
Predlog sklepa
Člen 33 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)   podpora sodelovanju in dostopu ČDO do programa Erasmus+ s spodbujanjem in povečanjem mobilnosti morebitnih upravičencev iz ČDO in v ČDO.
Sprememba 52
Predlog sklepa
Člen 38 – naslov
Uprizoritvene umetnosti
Likovne umetnosti
Sprememba 53
Predlog sklepa
Člen 38 – odstavek 1 – uvodni del
V okviru pridružitve se lahko sodelovanje na področju uprizoritvenih umetnosti nanaša na:
V okviru pridružitve se lahko sodelovanje na področju likovnih umetnosti nanaša na:
Sprememba 54
Predlog sklepa
Člen 38 – odstavek 1 – točka a
(a)  lažje in pogostejše stike med izvajalci uprizoritvenih umetnosti na področjih, kot so poklicne izmenjave in usposabljanje, vključno z udeležbo na avdicijah, razvojem mrež in spodbujanjem povezovanja v mreže;
(a)  lažje in pogostejše stike med izvajalci likovnih umetnosti na področjih, kot so poklicne izmenjave in usposabljanje, vključno z udeležbo na avdicijah, razvojem mrež in spodbujanjem povezovanja v mreže z ustrezno finančno podporo;
Sprememba 55
Predlog sklepa
Člen 38 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  spodbujanje umetniške produkcije ČDO v Uniji;
Sprememba 56
Predlog sklepa
Člen 39 – odstavek 1 – uvodni del
V okviru pridružitve je sodelovanje na področju materialne in nematerialne kulturne dediščine in zgodovinskih spomenikov namenjeno spodbujanju izmenjav izkušenj in najboljših praks s pomočjo:
V okviru pridružitve je sodelovanje na področju materialne in nematerialne kulturne dediščine in zgodovinskih spomenikov namenjeno spodbujanju izmenjav izkušenj in najboljših praks ter trajnostnega vrednotenja teh objektov s pomočjo:
Sprememba 57
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  izboljšanje znanja, ohranjanje ter vrednotenje materialne in nematerialne kulturne dediščine ČDO.
Sprememba 58
Predlog sklepa
Del II – poglavje 6 – naslov
BOJ PROTI ORGANIZIRANEMU KRIMINALU
SPODBUJANJE NAČEL PRAVNE DRŽAVE
Sprememba 59
Predlog sklepa
Člen 40 a (novo)
Člen 40a
Spodbujanje načel pravne države
1.  Cilj pridružitve je spodbujanje načel demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji, in sicer z dialogom ter sodelovanjem med Unijo in ČDO.
2.  ČDO so kot oddaljena ozemlja Unije pomembni akterji pri širjenju vrednot in načel Unije v posameznih regijah.
Sprememba 60
Predlog sklepa
Člen 41 – naslov
Boj proti organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi, spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok, terorizmu in korupciji
Boj proti organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi, spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok, terorizmu in korupciji ter njihovemu preprečevanju
Sprememba 61
Predlog sklepa
Člen 41 – odstavek 1 – uvodni del
1.  V okviru pridružitve lahko sodelovanje na področju boja proti organiziranemu kriminalu vključuje:
1.  V okviru pridružitve lahko sodelovanje na področju boja proti organiziranemu kriminalu in njegovemu preprečevanju vključuje:
Sprememba 62
Predlog sklepa
Člen 42 a (novo)
Člen 42a
Pogajanja o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami
Kadar pogajanja o trgovinskih sporazumih ali sporazumih o ribištvu s tretjimi državami lahko povzročijo resno škodo za regionalno povezovanje ali občutljive sektorje ČDO, Komisija izvede oceno učinka, pri čemer upošteva skupni učinek teh sporazumov na gospodarstva ČDO. Ko so ocene pripravljene, jih Komisija pred sklenitvijo zadevnih mednarodnih sporazumov posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, vladnim in lokalnim organom ČDO.
Sprememba 63
Predlog sklepa
Člen 53 – odstavek 2
2.  S trgovino povezano sodelovanje je namenjeno podpori končnim ciljem Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in izvajanju Pariškega sporazuma. Lahko se tudi razširi na sodelovanje pri drugih večstranskih okoljskih sporazumih, povezanih s trgovino, kot je Konvencija o trgovini z ogroženimi vrstami.
2.  S trgovino povezano sodelovanje je namenjeno podpori končnim ciljem Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), izvajanju Pariškega sporazuma in ciljem trajnostnega razvoja. Lahko se tudi razširi na sodelovanje pri drugih večstranskih okoljskih sporazumih, povezanih s trgovino, kot je Konvencija o trgovini z ogroženimi vrstami.
Sprememba 64
Predlog sklepa
Člen 59 – odstavek 1 – točka 4
4.  pomoč, ki jo ČDO dodeli iz državnih sredstev in ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem, če ima pomemben negativen učinek na trgovino ali naložbe.
črtano
Sprememba 65
Predlog sklepa
Člen 70 – odstavek 1
Unija in ČDO si po svojih najboljših močeh prizadevajo zagotoviti, da se na njihovem ozemlju izvajajo in uporabljajo mednarodno dogovorjeni standardi za urejanje in nadzor v sektorju finančnih storitev ter za boj proti izogibanju davkom in davčni utaji. Ti mednarodno dogovorjeni standardi so med drugim „Temeljno načelo za učinkovit bančni nadzor“ Baselskega odbora, „Temeljna načela zavarovanja“ Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov, „Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev“ Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, „Sporazum o izmenjavi informacij v davčnih zadevah“ Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, „Poročilo o preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene“ skupine G20 in „Ključne lastnosti učinkovitih shem za reševanje finančnih institucij“ Odbora za finančno stabilnost.
Unija in ČDO si po svojih najboljših močeh prizadevajo zagotoviti, da se na njihovem ozemlju izvajajo in uporabljajo mednarodno dogovorjeni standardi za urejanje in nadzor v sektorju finančnih storitev ter za boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom. Ti mednarodno dogovorjeni standardi so med drugim „Temeljno načelo za učinkovit bančni nadzor“ Baselskega odbora, „Temeljna načela zavarovanja“ Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov, „Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev“ Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, „Sporazum o izmenjavi informacij v davčnih zadevah“ Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, „Poročilo o preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene“ skupine G20 in „Ključne lastnosti učinkovitih shem za reševanje finančnih institucij“ Odbora za finančno stabilnost ter „Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu“ in njeni protokoli.
Sprememba 66
Predlog sklepa
Člen 72 – odstavek 1 – točka a
(a)  ustreznih finančnih sredstev in primerne tehnične pomoči, namenjenih krepitvi zmogljivosti ČDO za oblikovanje in izvajanje strateških in regulativnih okvirov;
(a)  ustreznih finančnih sredstev in primerne tehnične pomoči v skladu s tem sklepom, namenjenih krepitvi zmogljivosti ČDO za oblikovanje in izvajanje strateških in regulativnih okvirov;
Sprememba 67
Predlog sklepa
Člen 72 – odstavek 1 – točka b
(b)  dolgoročnega financiranja za spodbujanje gospodarske rasti zasebnega sektorja;
(b)  dolgoročnega financiranja v skladu s tem sklepom za spodbujanje gospodarske rasti zasebnega sektorja;
Sprememba 68
Predlog sklepa
Člen 72 – odstavek 1 – točka c
(c)  kadar je primerno, lahko k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi tega sklepa, prispevajo drugi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Tudi ta sklep lahko prispeva k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi drugih programov Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. V takih primerih se v programu dela za navedene ukrepe določi, kateri sklop pravil se uporablja.
(c)  k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi tega sklepa, lahko prispeva dodatno financiranje na podlagi drugih programov Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. V takih primerih se v programu dela za navedene ukrepe določi, kateri sklop pravil se uporablja.
Sprememba 69
Predlog sklepa
Člen 72 – odstavek 1 a (novo)
Tudi ta sklep lahko prispeva k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi drugih programov Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. V takih primerih se v programu dela za navedene ukrepe določi, kateri sklop pravil se uporablja.
Sprememba 70
Predlog sklepa
Člen 73 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za program za obdobje 2021–2027 znašajo 500 000 000 EUR v tekočih cenah.
1.  Finančna sredstva za program za obdobje 2021–2027 znašajo 669 000 000 EUR v tekočih cenah.
Sprememba 71
Predlog sklepa
Člen 74 – odstavek 1 – točka a
(a)  „programljiva pomoč“ pomeni nepovratno pomoč, dodeljeno ČDO za financiranje teritorialnih, regionalnih in znotrajregijskih strategij in prednostnih nalog, določenih v programskih dokumentih;
(a)  „programljiva pomoč“ pomeni nepovratno pomoč, dodeljeno ČDO za financiranje teritorialnih, regionalnih in znotrajregijskih strategij in prednostnih nalog, in kjer je primerno, določenih v programskih dokumentih;
Sprememba 72
Predlog sklepa
Člen 74 – odstavek 1 – točka g
(g)  „znotrajregijska dodelitev sredstev“ pomeni znesek znotraj regionalne dodelitve sredstev, dodeljen za programljivo pomoč za financiranje znotrajregijskih strategij sodelovanja in prednostnih nalog, ki vključujejo najmanj en ČDO in eno ali več najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU in/ali eno ali več držav AKP in/ali eno ali več držav ali ozemelj, ki niso AKP.
(g)  „znotrajregijska dodelitev sredstev“ pomeni znesek znotraj regionalne dodelitve sredstev, dodeljen za programljivo pomoč za financiranje znotrajregijskih strategij sodelovanja in prednostnih nalog, ki vključujejo subjekte iz člena 82 tega sklepa.
Sprememba 73
Predlog sklepa
Člen 74 a (novo)
Člen 74a
Splošno načelo
Če v tem sklepu niso opredeljene posebne določbe, se finančna pomoč Unije izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta1a (finančna uredba) ter ob upoštevanju ciljev in načel tega sklepa.
___________________
1a Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
Sprememba 74
Predlog sklepa
Člen 75 – odstavek 3 – točka a
(a)  se izvaja ob ustreznem upoštevanju različnih geografskih, socialnih in kulturnih značilnosti ČDO ter njihovega posebnega potenciala;
(a)  se izvaja ob ustreznem upoštevanju različnih demografskih, geografskih, gospodarskih in finančnih, okoljskih, socialnih in kulturnih značilnosti ČDO ter njihovega posebnega potenciala;
Sprememba 75
Predlog sklepa
Člen 75 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Finančna sredstva Unije se lahko zagotavljajo z vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi, zlasti z:
(a)  nepovratnimi sredstvi;
(b)  javnimi naročili za storitve, blago ali dela;
(c)  proračunsko pomočjo;
(d)  prispevki v skrbniške sklade, ki jih je ustanovila Komisija v skladu s členom 234 finančne uredbe;
(e)  finančnimi instrumenti;
(f)  proračunskimi jamstvi;
(g)  mešanim financiranjem;
(h)  finančno pomočjo;
(i)  plačanimi zunanjimi strokovnjaki.
V okviru programljive pomoči se finančna pomoč Unije nudi predvsem v obliki proračunske pomoči za ČDO.
Finančna pomoč Unije se lahko v skladu s finančno uredbo zagotovi tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki jih ustanovijo ali upravljajo EIB, države članice, partnerske države in regije ali mednarodne organizacije in so namenjeni privabljanju skupnega financiranja več donatorjev, ali v sklade, ki jih za namene skupnega izvajanja projektov ustanovi en ali več donatorjev.
Finančno pomoč Unije izvaja Komisija, kot je določeno v določbah finančne uredbe, neposredno prek svojih služb, delegacij Unije in izvajalskih agencij, s skupnim upravljanjem z državami članicami ali posredno s prenosom nalog izvrševanja proračuna na subjekte, navedene v finančni uredbi. Ti subjekti zagotovijo skladnost z zunanjo politiko Unije in lahko pod enakovrednimi pogoji, kot veljajo za Komisijo, prenesejo naloge izvrševanja proračuna na druge subjekte.
Financirani ukrepi se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem. Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov, od katerih vsakega financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje tako, da je vedno razvidno, za katere namene so bila sredstva porabljena. Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da za nobeno posamezno dejavnost, ki se izvaja kot del ukrepa, ni več mogoče ugotoviti vira financiranja. V takšnih primerih je naknadna objava sporazumov o nepovratnih sredstvih in pogodb o javnih naročilih, kot določa člen 38 finančne uredbe, v skladu s pravili odgovornega subjekta, kjer je to primerno.
Zaradi financiranja Unije se ne uvedejo oziroma se ne pobirajo posebni davki, carine ali dajatve.
Sprememba 76
Predlog sklepa
Člen 75 a (novo)
Člen 75a
Prenosi, letni obroki, odobritve za prevzem obveznosti, odplačila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti
1.  V skladu s členom 12(2) finančne uredbe se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil na podlagi tega sklepa samodejno prenesejo, obveznosti zanje pa se lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabi preneseni znesek. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o odobritvah za prevzem obveznosti, prenesenih v skladu s členom 12(6) finančne uredbe.
2.  Ob upoštevanju pravil iz člena 15 finančne uredbe o sprostitvi odobritev se znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki je bil sproščen zaradi delne ali popolne neizvedbe ukrepa v skladu s tem sklepom, znova da na voljo v prvotni proračunski vrstici. Za namene tega sklepa se sklici na člen 15 finančne uredbe iz člena 12(1)(b) uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira razumejo kot sklici na ta odstavek.
3.  Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko v skladu s členom 112(2) finančne uredbe razdelijo na letne obroke, razporejene na več let.
Za te večletne ukrepe se ne uporablja tretji pododstavek člena 114(2) finančne uredbe. Komisija samodejno razveljavi vse dele prevzete proračunske obveznosti za ukrep, ki do 31. decembra petega leta po letu prevzema proračunske obveznosti niso bili uporabljeni za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali za katere ni bil predložen potrjen izkaz odhodkov ali zahtevek za plačilo.
Odstavek 2 tega člena se uporablja tudi za letne obroke.
Sprememba 77
Predlog sklepa
Člen 76 – odstavek 1 – točka b
(b)  institucionalni razvoj, vzpostavljanje zmogljivosti in vključevanje okoljskih vidikov;
(b)  institucionalni razvoj, vzpostavljanje zmogljivosti, vključevanje okoljskih vidikov, vidikov spola ter dobrega upravljanja;
Sprememba 78
Predlog sklepa
Člen 77 – odstavek 2
2.  Unija podpira prizadevanja ČDO za razvoj zanesljivih statističnih podatkov o teh področjih.
2.  Unija podpira prizadevanja ČDO za razvoj zanesljivih in javno dostopnih statističnih podatkov o teh področjih.
Sprememba 79
Predlog sklepa
Člen 77 – odstavek 3
3.  Unija lahko podpira ČDO pri prizadevanjih za izboljšanje primerljivosti njihovih makroekonomskih kazalnikov.
3.  Unija lahko podpira ČDO pri prizadevanjih za izboljšanje primerljivosti njihovih makroekonomskih kazalnikov, zlasti z omogočanjem analize BDP ČDO s pariteto njihove kupne moči, kjer je na voljo.
Sprememba 80
Predlog sklepa
Člen 78 – odstavek 1
1.  Na pobudo Komisije financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju sklepa in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za tako izvajanje, ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo, ki je potrebna za program, in za upravljanje operacij, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskimi in tehnološkimi sistemi.
1.  Na pobudo Komisije financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju sklepa in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za tako izvajanje.
Sprememba 81
Predlog sklepa
Člen 79
Člen 79
črtano
Splošno načelo
Če v tem sklepu ni določeno drugače, se finančna pomoč Unije izvaja v skladu s cilji in načeli iz tega sklepa, finančne uredbe in [uredbe NDICI], zlasti naslova II poglavja I razen člena 13, člena 14(1) in 14(4) ter člena 15, poglavja III razen člena 21(1) 21(2)(a) in (b) ter 21(3) in poglavja V razen člena 31(1), 31(4), 31(6) in 31(9) ter člena 32(3). Postopek iz člena 80 tega sklepa se ne uporablja za primere iz člena 21(2)(c) [uredbe NDICI].
Sprememba 82
Predlog sklepa
Člen 79 a (novo)
Člen 79a
Sprejetje programskih dokumentov
1.  V okviru partnerstva med Unijo in ČDO so organi slednjih odgovorni za pripravo in sprejetje sektorskih politik na glavnih področjih sodelovanja iz dela II tega sklepa ter za njihovo ustrezno spremljanje.
Na tej osnovi vsak ČDO pripravi in predloži programski dokument za trajnostni razvoj svojega ozemlja. Programski dokument vsebuje jasen okvir za sodelovanje med Unijo in zadevnim ČDO, skladen s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji, načeli in politikami Unije.
Programski dokument vsebuje:
–  kratko predstavitev političnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in okoljskih razmer ČDO;
–  kratek opis strategije trajnostnega razvoja (Agenda 2030) ČDO, ki opredeljuje prednostne naloge ČDO in način, na katerega bo prispeval k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja;
–  prednostna področja za financiranje Unije;
–  specifične cilje;
–  pričakovane rezultate;
–  jasne in specifične kazalnike uspešnosti;
–  okvirne finančne dodelitve, tako v skupnem znesku kot za posamezna prednostna področja;
–  okvirni časovni razpored.
2.  Programski dokument se opira na pridobljene izkušnje in dobro prakso ter temelji na posvetovanjih in dialogu s civilno družbo, lokalnimi organi in drugimi akterji, da se zagotovi njihova zadostna udeležba in dodatno sprejetje odgovornosti za okvirni programski dokument.
3.  O osnutku programskega dokumenta razpravljajo organi ČDO in države članice, s katero je povezan, ter Komisija. Za dokončanje programskega dokumenta so odgovorni organi ČDO. Komisija v smernicah opredeli ureditve programskega načrtovanja za ČDO na tak način, da omogoči hitro sprejetje programskega dokumenta.
4.  Komisija oceni dokončen programski dokument in preveri, ali so v njem upoštevani nameni tega sklepa in zadevne politike Unije ter ali so vključeni vsi elementi, potrebni za sprejetje letnega sklepa o financiranju. Organi ČDO za to oceno zagotovijo vse potrebne informacije, tudi rezultate morebitnih študij o izvedljivosti.
5.  Programski dokument se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(5) tega sklepa.
Ta postopek se uporablja tudi v primeru temeljitih pregledov, zaradi katerih bi se bistveno spremenila strategija ali načrtovanje.
Postopka pregleda ni treba uporabiti za nebistvene spremembe okvirnega programskega dokumenta, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditve sredstev v sklopu okvirnih dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali povečanje oziroma zmanjšanje obsega prvotne okvirne dodelitve za manj kot 20 %, če te spremembe ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v okvirnem programskem dokumentu. Komisija o teh nebistvenih spremembah obvesti Evropski parlament in Svet v enem mesecu po dnevu sprejetja zadevne odločitve.
Sprememba 83
Predlog sklepa
Člen 79 b (novo)
Člen 79b
Akcijski načrti in ukrepi
1.  Komisija sprejme letne ali večletne akcijske načrte oziroma ukrepe. Ukrepi so lahko v obliki individualnih ukrepov, posebnih ukrepov, podpornih ukrepov ali izjemnih ukrepov pomoči. V akcijskih načrtih in pri ukrepih se za vsak ukrep navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, načini izvrševanja, proračun ter vsi povezani odhodki za podporo.
2.  Akcijski načrti temeljijo na programskih dokumentih.
3.  Akcijski načrti in ukrepi se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(5) tega sklepa. Postopek iz odstavka 1 ni potreben za:
(a)  akcijske načrte, posamezne ukrepe in podporne ukrepe, pri katerih financiranje Unije ne presega 10 000 000 EUR;
(b)  tehnične spremembe, če ne vplivajo bistveno na cilje zadevnega akcijskega načrta ali ukrepa, kot so:
(i)  sprememba načina izvrševanja;
(ii)  prerazporeditev sredstev med ukrepi iz akcijskega načrta;
(iii)  povečanje ali zmanjšanje proračuna akcijskih načrtov in ukrepov za največ 20 % prvotnega proračuna, vendar ne za več kot 10 000 000 EUR.
Za večletne akcijske načrte in ukrepe se pragova iz točk (a) in (b)(iii) odstavka 3 uporabljata na letni osnovi. Evropski parlament in države članice se v enem mesecu po sprejetju obvesti o akcijskih načrtih in ukrepih, sprejetih v skladu s tem odstavkom, razen izjemnih ukrepov pomoči in tehničnih sprememb.
4.  Preden Komisija sprejme ali podaljša izjemni ukrep pomoči, katerega stroški ne presegajo 20 000 000 EUR, obvesti Svet o njegovi naravi in ciljih ter o predvidenih finančnih zneskih. Komisija obvesti Svet, preden občutno vsebinsko spremeni že sprejete izjemne ukrepe pomoči. Zaradi skladnosti zunanjega delovanja Unije Komisija pri načrtovanju in pri poznejšem izvajanju takšnih ukrepov upošteva ustrezno politično usmeritev Sveta. Komisija Evropski parlament ustrezno in pravočasno obvešča o načrtovanju in izvajanju izjemnih ukrepov pomoči v skladu s tem členom, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanju te pomoči.
5.  V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, kot so krize, naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, oziroma neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, lahko Komisija sprejme akcijske načrte in ukrepe oziroma spremembe obstoječih akcijskih načrtov in ukrepov v skladu s postopkom iz člena 88(5).
Sprememba 84
Predlog sklepa
Člen 80
Člen 80
črtano
Sprejetje večletnih okvirnih programov, akcijskih načrtov in ukrepov
Komisija na podlagi tega sklepa v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(5) tega sklepa v obliki „enotnih programskih dokumentov“ sprejme večletne okvirne programe iz člena 12 [uredbe NDICI] ter ustrezne akcijske načrte in ukrepe iz člena 19 [uredbe NDICI]. Ta postopek se uporablja tudi za preglede iz člena 14(3) [uredbe NDICI], ki znatno spreminjajo vsebino večletnega okvirnega programa.
V primeru Grenlandije se lahko akcijski načrti in ukrepi iz člena 19 [uredbe NDICI] sprejmejo ločeno od večletnih okvirnih programov.
Sprememba 85
Predlog sklepa
Člen 81 – odstavek 1
1.  Javni organi ČDO so upravičeni do finančne pomoči iz tega sklepa.
1.  Javni organi vseh ČDO so upravičeni do finančne pomoči iz tega sklepa.
Sprememba 86
Predlog sklepa
Člen 81 – odstavek 2 – točka e
(e)  akterji decentraliziranega sodelovanja in drugi nevladni akterji iz ČDO in Unije, da bi omogočili izvajanje gospodarskih, kulturnih, socialnih ter izobraževalnih projektov in programov v ČDO v okviru decentraliziranega sodelovanja iz člena 12 tega sklepa.
(e)  akterji decentraliziranega sodelovanja in drugi nevladni akterji iz ČDO in Unije, da bi omogočili izvajanje gospodarskih, okoljskih, kulturnih, socialnih ter izobraževalnih projektov in programov v ČDO v okviru decentraliziranega sodelovanja iz člena 12 tega sklepa.
Sprememba 87
Predlog sklepa
Člen 82 – odstavek 1 – točka c – podtočka iii
(iii)  eno ali več regionalnih ustanov, katerih člani so ČDO;
(iii)  eno ali več regionalnih ustanov oziroma združenj, katerih člani so ČDO;
Sprememba 88
Predlog sklepa
Člen 83 – odstavek 1
1.  Fizične osebe iz posameznega ČDO, kakor so opredeljene v členu 50, in kjer je primerno, ustrezni javni in/ali zasebni organi ter institucije v posameznem ČDO, so upravičeni do sodelovanja v programih Unije in do financiranja iz njih v skladu s pravili in cilji programov ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je posamezen ČDO povezan.
1.  Fizične osebe iz posameznega ČDO, kakor so opredeljene v členu 50, in kjer je primerno, ustrezni javni in/ali zasebni organi ter institucije v posameznem ČDO, so upravičeni do sodelovanja v vseh programih Unije, tudi pri Solidarnostnem skladu Evropske unije, in do financiranja iz njih v skladu s pravili in cilji programov ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je posamezen ČDO povezan.
Sprememba 89
Predlog sklepa
Člen 83 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija zagotovi učinkovit in uspešen dostop ČDO do vseh programov in instrumentov sodelovanja Unije z drugimi državami, pri tem pa po potrebi predvidi posebne ukrepe.
Poleg tega Komisija zagotovi preglednost informacij in razvidnost razpisov za zbiranje predlogov v okviru različnih programov Unije prek posebnega portala za dostop ČDO, ki ga redno posodablja.
Sprememba 90
Predlog sklepa
Člen 83 – odstavek 3
3.  ČDO Komisiji vsako leto, z začetkom leta 2022, poročajo o tem sodelovanju v programih Unije.
3.  Na podlagi informacij, ki jih posredujejo ČDO, Komisija pripravi letno poročilo o sodelovanju ČDO v programih Unije.
Sprememba 91
Predlog sklepa
Člen 86 – odstavek 2
Za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka tega sklepa pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da se spremeni člen 3 Priloge I zaradi pregleda ali dopolnitve kazalnikov, če je to potrebno, in dopolni ta sklep z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in vrednotenje.
Za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka tega sklepa pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da se določi kazalnike uspešnosti iz člena 3 Priloge I, jih pregleda ali dopolni, če je to potrebno, in dopolni ta sklep z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in vrednotenje.
Sprememba 92
Predlog sklepa
Člen 87 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 86 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. januarja 2021. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 86 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. januarja 2021. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. Svet o svojem sklepu obvesti Evropski parlament.
Sprememba 93
Predlog sklepa
Člen 87 – odstavek 4
4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem uradno obvesti Svet.
4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem uradno obvesti Svet in Evropski parlament.
Sprememba 94
Predlog sklepa
Člen 87 – odstavek 5
5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 86, začne veljati le, če Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Na pobudo Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.
5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 86, začne veljati le, če Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Na pobudo Sveta se ta rok podaljša za dva meseca. Če namerava Svet nasprotovati delegiranemu aktu, o tem v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve obvesti Evropski parlament, pri tem pa navede, kateremu delegiranemu aktu namerava nasprotovati, pa tudi možne razloge za nasprotovanje.
Sprememba 95
Predlog sklepa
Člen 90 – odstavek 1
Ta sklep se uporablja v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU46 .
Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko skrbi za splošno politično usklajevanje zunanjega delovanja Unije, pri tem pa zagotavlja enotnost, skladnost in učinkovitost tega delovanja.
__________________
46 Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
Sprememba 96
Predlog sklepa
Člen 92 – odstavek 2
Uporablja se od 1. januarja 2021.
Uporablja se od 1. januarja 2021 in preneha veljati 31. decembra 2027.
Sprememba 97
Predlog sklepa
Priloga I – člen 1 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za namene tega sklepa se skupni znesek finančne pomoči Unije v višini 500 000 000 EUR v tekočih cenah za sedemletno obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 dodeli na naslednji način:
1.  Za namene tega sklepa se skupni znesek finančne pomoči Unije v višini 669 000 000 EUR v tekočih cenah za sedemletno obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 dodeli na naslednji način:
Sprememba 98
Predlog sklepa
Priloga I – člen 1 – odstavek 1 – točka a
(a)  159 000 000 EUR v obliki nepovratnih sredstev za bilateralno programsko podporo za dolgoročni razvoj ČDO, razen Grenlandije, zlasti za financiranje pobud iz programskega dokumenta. Ta znesek se dodeli na podlagi potreb in uspešnosti ČDO v skladu z naslednjimi merili: programski dokument bo, kjer je to primerno, posebno pozornost namenjal ukrepom, usmerjenim v krepitev upravljanja in institucionalnih zmogljivosti upravičenk ČDO, in po potrebi predvidenemu razporedu predlaganih ukrepov. Pri dodelitvi tega zneska se bo upoštevalo število prebivalcev, višina bruto domačega proizvoda (BDP), raven prejšnjih dodelitev sredstev in omejitve zaradi geografske odročnosti ČDO iz člena 9 tega sklepa.
(a)  81 % v obliki nepovratnih sredstev za bilateralno programsko podporo za dolgoročni razvoj vseh ČDO, zlasti za financiranje pobud iz programskega dokumenta.
Ta znesek se dodeli na podlagi potreb in uspešnosti ČDO v skladu z naslednjimi merili: število prebivalcev, višina bruto domačega proizvoda (BDP), merjenega s pariteto kupne moči, če je na voljo, raven prejšnjih dodelitev sredstev in omejitve zaradi geografske odročnosti ČDO iz člena 9 tega sklepa, nizka razvojna stopnja ČDO iz člena 9a tega sklepa, velikost ozemlja ter podnebne in okoljske razmere.
4 % za Arubo
1,5 % za Bonaire
5 % za Curaçao
48 % za Grenlandijo
10,75 % za Novo Kaledonijo
10,85 % za Francosko Polinezijo
1,2 % za Sabo
2 % za Saint Barthélemy
0,8 % za Sint Eustatius
7,5 % za Saint Pierre in Miquelon
2,5 % za Sint Maarten
0,4 % za Francoska južna in antarktična ozemlja
5,5 % za Wallis in Futuno
Sprememba 99
Predlog sklepa
Priloga I – člen 1 – odstavek 1 – točka b
(b)  225 000 000 EUR v obliki nepovratnih sredstev za bilateralno programsko podporo za dolgoročni razvoj Grenlandije, zlasti za financiranje pobude iz programskega dokumenta.
črtano
Sprememba 100
Predlog sklepa
Priloga I – člen 1 – odstavek 1 – točka c
(c)  81 000 000 EUR se dodeli za podporo regionalnim programom ČDO, od katerih lahko 15 000 000 EUR podpira operacije znotraj regij, pri čemer je Grenlandija upravičena le za operacije znotraj regij. To sodelovanje se bo izvajalo v skladu s členom 7 tega sklepa, zlasti v zvezi s področji skupnega interesa iz člena 5 tega sklepa ter s pomočjo posvetovanj prek primerov partnerstva EU-ČDO iz člena 14 tega sklepa. Prizadevalo si bo za povezavo z drugimi ustreznimi finančnimi programi in instrumenti Unije, zlasti najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU.
(c)  12 % se dodeli za podporo regionalnim programom ČDO, od katerih lahko 30 000 000 EUR podpira operacije znotraj regij, pri čemer je Grenlandija upravičena le za operacije znotraj regij. To sodelovanje se bo izvajalo v skladu s členom 7 tega sklepa, zlasti v zvezi s področji skupnega interesa iz člena 5 tega sklepa ter s pomočjo posvetovanj prek primerov partnerstva EU-ČDO iz člena 14 tega sklepa. Prizadevalo si bo za povezavo z drugimi ustreznimi finančnimi programi in instrumenti Unije, zlasti najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU.
Sprememba 101
Predlog sklepa
Priloga I – člen 1 – odstavek 1 – točka d
(d)  22 000 000 EUR za študije ali ukrepe tehnične pomoči za vse ČDO, vključno z Grenlandijo, v skladu s členom 78 tega sklepa49.
(d)  3,5 % za študije ali ukrepe tehnične pomoči za vse ČDO, vključno z Grenlandijo, v skladu s členom 78 tega sklepa.
__________________
49 Od tega je 9 725 000 EUR namenjenih za kritje tehnične in/ali upravne pomoči ter odhodke za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU, posredne raziskave in neposredne raziskave.
Sprememba 102
Predlog sklepa
Priloga I – člen 1 – odstavek 1 – točka e – uvodni del
(e)  13 000 000 EUR za nedodeljena sredstva za vse ČDO, vključno z Grenlandijo, med drugim za:
(e)  3,5 % za nedodeljena sredstva za vse ČDO, vključno z Grenlandijo, med drugim za:
Sprememba 103
Predlog sklepa
Priloga I – člen 1 – odstavek 2
2.  Komisija lahko na osnovi pregleda določi dodelitev nedodeljenih sredstev iz tega člena.
2.  Komisija lahko na osnovi pregleda, opravljenega pred letom 2025, po posvetovanju z državami članicami in Evropskim parlamentom, določi dodelitev nedodeljenih sredstev iz tega člena.
Sprememba 104
Predlog sklepa
Priloga I – člen 3 – odstavek 1 – uvodni del
Doseganje ciljev iz člena 3.5 Sklepa se meri z:
V skladu s cilji trajnostnega razvoja se po postopku iz člena 86 pripravi seznam ključnih kazalnikov uspešnosti in se uporablja pri ocenjevanju tega, v kolikšni meri je Unija prispevala k doseganju ciljev iz člena 3(5) tega sklepa.
Sprememba 105
Predlog sklepa
Priloga I – člen 3 – odstavek 1 – točka 1
1.  za ČDO, razen za Grenlandijo, izvozom blaga in storitev v % BDP in skupnimi javnofinančnimi prihodki v % BDP.
črtano
Sprememba 106
Predlog sklepa
Priloga I – člen 3 – odstavek 1 – točka 2
2.  za Grenlandijo, izvozom blaga in storitev v % BDP in odstotkom ribiškega sektorja v celotnem izvozu.
črtano

Letno poročilo za leto 2017 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam
PDF 178kWORD 65k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o letnem poročilu za leto 2017 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam; (2018/2152(INI))
P8_TA(2019)0054A8-0003/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 310(6) in 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 3. septembra 2018 z naslovom „29. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije in boju proti goljufijam (2017)“ (COM(2018)0553) ter spremljajočih delovnih dokumentov služb Komisije ((SWD(2018)0381), (SWD(2018)0382), (SWD(2018)0383), (SWD(2018)0384), (SWD(2018)0385) in (SWD(2018)0386)),

–  ob upoštevanju poročila urada OLAF za leto 2017(1) in letnega poročila o dejavnostih za leto 2017 nadzornega odbora urada OLAF,

–   ob upoštevanju mnenja št. 8/2018 Evropskega računskega sodišča z dne 22. novembra 2018 o predlogu Komisije z dne 23. maja 2018 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 o uradu OLAF v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav urada OLAF,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2017 z odgovori institucij,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013(2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in vmesne evalvacije navedene uredbe, ki jo je Komisija objavila 2. oktobra 2017 (COM(2017)0589),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371(3) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (direktiva o zaščiti finančnih interesov),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939(4) z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(5) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002,

–  ob upoštevanju poročila z naslovom „Količinska opredelitev in analiza vrzeli pri pobiranju DDV v državah članicah EU“ za leto 2015, ki ga je naročila Komisija, in njenega sporočila o akcijskem načrtu za DDV z dne 7. aprila 2016 z naslovom „Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev“ (COM(2016)0148),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča v zadevi C-105/14(6), kazenski postopek zoper Taricca in druge,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča v zadevi C-42/17(7), kazenski postopek zoper M. A. S. in M. B.,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(8),

–  ob upoštevanju poročila o napredku pri izvajanju sporočila Komisije z dne 12. maja 2017 z naslovom „Okrepitev boja proti tihotapljenju cigaret in drugim oblikam nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki – celovita strategija EU (COM(2013)0324 z dne 6. junija 2013)“ (COM(2017)0235),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 z naslovom „Boj proti korupciji v EU“ (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je usklajeval urad OLAF, z naslovom „Goljufije na področju javnih naročil – zbirka opozorilnih znamenj in primerov dobre prakse“ (Fraud in Public Procurement – A collection of red flags and best practices), objavljenega 20. decembra 2017, in priročnika z naslovom „Poročanje o nepravilnostih pri deljenem upravljanju“ (Reporting of irregularities in shared management ) iz leta 2017, ki ga je pripravil urad OLAF,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU(9) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o zaščiti finančnih interesov EU: izterjava denarja in premoženja iz tretjih držav v primerih goljufije(10),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. februarja 2014 o boju proti korupciji v EU (COM(2014)0038),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 19/2017 z naslovom „Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU“,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča št. 9/2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ (COM(2018)0321),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2018 o boju proti carinskim goljufijam in zaščiti lastnih sredstev EU(11),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 26/2018 z dne 10. oktobra 2018 z naslovom „Vrsta zamud pri carinskih sistemih IT: kaj je šlo narobe?“,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0003/2019),

A.  ker so bile države članice in Komisija skupaj pravno pristojne za izvrševanje 74 % proračuna Unije za leto 2017; ker vsa ta sredstva dejansko porabijo države članice, Komisija pa je odgovorna za nadzor nad njimi prek kontrolnih mehanizmov;

B.  ker bi morala biti smotrna javna poraba in zaščita finančnih interesov EU osrednja elementa politike EU, da se bo denar davkoplačevalcev uporabljal pravilno in učinkovito in tako povečalo njihovo zaupanje;

C.  ker člen 310(6) PDEU določa, da „Unija in države članice preprečujejo goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije“;

D.  ker doseganje dobrih rezultatov s procesi poenostavitve zahteva redno ocenjevanje vložkov, izložkov, rezultatov in učinkov z revizijami smotrnosti poslovanja;

E.  ker je treba ustrezno obravnavati raznolikost pravnih in upravnih sistemov držav članic, da bi odpravili nepravilnosti in se borili proti goljufijam; ker si mora Komisija zato bolj prizadevati, da se bo boj proti goljufijam izvajal učinkovito in da bo prinašal bolj oprijemljive in zadovoljive rezultate;

F.  ker je v členu 325(2) PDEU določeno, da države članice za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, sprejmejo enake ukrepe, kot jih sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim lastnim finančnim interesom;

G.  ker ima EU splošno pravico, da ukrepa na področju boja proti korupciji v mejah, ki jih določa PDEU; ker člen 67 PDEU določa, da je Unija obvezana zagotavljati visoko raven varnosti, vključno s preprečevanjem kriminala in bojem proti njemu ter približevanjem kazenske zakonodaje; ker je v členu 83 PDEU korupcija navedena kot posebno huda oblika kriminala s čezmejnimi posledicami;

H.  ker člen 325(3) PDEU določa, da države članice usklajujejo svoje delovanje, katerega cilj je zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami, in da v ta namen skupaj s Komisijo organizirajo tesno in redno sodelovanje med pristojnimi organi;

I.  ker je korupcija v državah članicah zelo razširjena in resno ogroža finančne interese Unije, posledično pa tudi zaupanje v javno upravo;

J.  ker je DDV pomemben vir prihodkov državnih proračunov in ker je v letu 2017 kot lastno sredstvo prispeval 12,1 % skupnega proračuna EU;

K.  ker je Svet v resoluciji št. 6902/05 z dne 14. aprila 2005 o celostni politiki EU za boj proti korupciji Komisijo pozval, naj razmisli o vseh izvedljivih rešitvah, na primer udeležbi v skupini GRECO ali mehanizmu za ocenjevanje in spremljanje instrumentov EU v povezavi z razvojem vzajemnih mehanizmov za ocenjevanje in spremljanje;

L.  ker sistematična in institucionalizirana korupcija v nekaterih državah članicah resno škoduje finančnim interesom EU, poleg tega pa ogroža demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

M.  ker izidi posebnega Evrobarometra št. 470 o korupciji, objavljeni decembra 2017, kažejo, da se dojemanje korupcije in stališča do nje v primerjavi z letom 2013 niso dosti spremenila, kar pomeni, da pri poglabljanju zaupanja državljanov EU v institucije ni bilo konkretnih rezultatov;

Odkrivanje in sporočanje nepravilnosti

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se je skupno število goljufij in drugih nepravilnosti, sporočenih leta 2017 (15.213 primerov), glede na leto 2016 (19.080 primerov) zmanjšalo za 20,8 %, njihova vrednost pa se je znižala za 13 % (z 2,97 milijarde EUR leta 2016 na 2,58 milijarde EUR leta 2017);

2.  opozarja, da vse nepravilnosti niso goljufije in da je treba jasno razlikovati med storjenimi napakami;

3.  ugotavlja, da se je število nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije, glede na prejšnje leto znatno zmanjšalo (tj. za 19,3 %), s čimer se nadaljuje negativni trend, ki smo mu priča od leta 2014; upa, da je to zmanjšanje posledica dejanskega zmanjšanja števila goljufij, in ne pomanjkljivosti pri njihovem odkrivanju;

4.  meni, da bi državam članicam koristilo, če bi tesneje sodelovale z namenom izmenjave informacij, da bi tako izboljšale zbiranje podatkov in povečale učinkovitost kontrol;

5.  obžaluje, da več kot polovica držav članic ni sprejela nacionalnih strategij za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj te države članice spodbuja k temu, da pospešijo sprejetje nacionalnih strategij za boj proti goljufijam;

6.  znova poziva Komisijo, naj vzpostavi enoten sistem za zbiranje primerljivih podatkov o nepravilnostih in primerih goljufije iz držav članic, da bi standardizirala postopek poročanja ter zagotovila kakovost in primerljivost posredovanih podatkov;

7.  opozarja, da mnoge države članice nimajo posebne zakonodaje proti organiziranemu kriminalu, ki je vse pogosteje vpleten v čezmejne dejavnosti in sektorje, ki zadevajo finančne interese Unije, na primer s tihotapljenjem in ponarejanjem denarja;

8.  je zaskrbljen glede nadzora finančnih instrumentov, ki jih upravljajo posredniki, in glede pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri preverjanju registriranih sedežev upravičencev; poudarja, da mora biti dodeljevanje neposrednih in posrednih posojil pogojeno z objavo davčnih in računovodskih podatkov po posameznih državah ter z razkritjem podatkov o dejanskem lastništvu upravičencev in finančnih posrednikov, ki so vključeni v posle financiranja;

Prihodki – lastna sredstva

9.  je zaskrbljen, ker je po statističnih podatkih Komisije vrzel pri pobiranju DDV leta 2016 znašala 147 milijard EUR, kar je več kot 12 % skupnih pričakovanih prihodkov iz DDV, in ker Komisija ocenjuje, da goljufije na področju DDV znotraj Unije slednjo vsako leto stanejo 50 milijard EUR;

10.  zato pozdravlja akcijski načrt Komisije za DDV z dne 7. aprila 2016, namenjen reformi okvira DDV, in 13 zakonodajnih predlogov, ki jih je Komisija sprejela od decembra 2016 in se nanašajo na premik k dokončni ureditvi DDV, odpravo ovir v zvezi z DDV za elektronsko trgovanje, pregled ureditve DDV za mala in srednja podjetja, posodobitev politike o stopnji DDV in odpravo vrzeli pri pobiranju DDV; ugotavlja, da bi predlog o dokončnem sistemu lahko izkoreninil goljufije z neobstoječim trgovcem znotraj Unije (MTIC), vendar ne bo začel veljati pred letom 2022; poziva države članice, naj čim prej reformirajo svoje sisteme DDV, v vmesnem času pa sprejemajo ukrepe za nadzor nad škodo, med drugim v okviru Eurofisca, urada OLAF, Europola in prihodnjega Evropskega javnega tožilstva;

11.  pozdravlja sodbo Sodišča v zadevi M. A. S. (C-42/17), po kateri so države članice v skladu z obveznostmi iz člena 325(1) in (2) PDEU dolžne poskrbeti za sprejem učinkovitih in odvračilnih kazni v primeru resnih goljufij v zvezi z DDV, ki škodujejo finančnim interesom EU;

12.  obžaluje, da so bile v preiskavi carinskih goljufij v Združenem kraljestvu, ki jo je leta 2017 opravil urad OLAF, odkrite obsežne utaje DDV pri uvozu v Združeno kraljestvo z zlorabo začasne odložitve plačila DDV ali tako imenovanega carinskega postopka 42 (CP42); pozdravlja, da je Komisija maja 2018 proti Združenem kraljestvu sprožila predhodni postopek za ugotavljanje kršitev; spominja, da so bile te izgube DDV skupaj ocenjene na približno 3,2 milijarde EUR v obdobju 2013–2016, kar je tudi izguba za proračun EU; je zaskrbljen, da nedavno sprejete spremembe Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost(12) v zvezi z ukrepi za izboljšanje upravnega sodelovanja na področju DDV morda ne bodo zadostovale za zatrtje goljufij na račun omenjenega carinskega postopka, in poziva Komisijo, naj razmisli o novih strategijah za sledenje blagu, ocarinjenemu po tem postopku, znotraj EU;

13.  pozdravlja spremembo Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010, sprejeto 2. oktobra 2018, in upa, da bo tesnejše sodelovanje učinkovito obravnavalo ključne vidike čezmejnih goljufij na enotnem trgu, kot so goljufije z neobstoječim trgovcem znotraj Unije;

14.  pozdravlja sprejetje direktive o zaščiti finančnih interesov, ki pojasnjuje vprašanja čezmejnega sodelovanja in vzajemne pravne pomoči med državami članicami, Eurojustom, Evropskim javnim tožilstvom in Komisijo pri boju proti goljufijam na področju DDV;

15.  pri tem opozarja na resnost situacije v zvezi z goljufijami, pri katerih ni plačan DDV, zlasti tako imenovanimi davčnimi vrtiljaki; poziva države članice, naj sodelujejo na vseh področjih dejavnosti Eurofisca, da bi olajšale izmenjavo informacij, pomembnih za boj proti goljufijam;

16.  opominja, da je Sodišče Evropske unije ob več priložnostih potrdilo, da je DDV v finančnem interesu Unije, nazadnje v zadevi Taricco (C-105/14); ugotavlja pa, da OLAF zaradi pomanjkanja instrumentov zelo redko preiskuje nepravilnosti v zvezi z DDV; poziva države članice, naj sprejmejo predlog Komisije, po katerem naj bi OLAF dobil nove instrumente za obravnavo primerov DDV, na primer možnost uporabe Eurofisca in sistema VIES ter dostop do podatkov o bančnih računih;

17.  je seznanjen s stabilnim trendom, kar zadeva sporočeno število goljufij in drugih primerov, ki ne pomenijo goljufije, povezanih s tradicionalnimi lastnimi sredstvi (leta 2016 jih je bilo 4647, leta 2017 pa 4636), ter z zadevnimi zneski (leta 2016: 537 milijonov EUR, leta 2017: 502 milijona EUR); a hkrati ugotavlja, da so nepravilnosti med državami članicami neenakomerno porazdeljene, pri čemer so bile Grčija (7,17 %), Španija (4,31 %) in Madžarska (3,35 %), kar zadeva nepobrana tradicionalna lastna sredstva, očitno nad povprečjem EU, ki je znašalo 1,96 %;

18.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je tihotapljenje tobačnih izdelkov v EU v zadnjih letih naraslo, po ocenah predstavlja letno izgubo 10 milijard EUR javnih prihodkov proračuna EU in držav članic ter je obenem eden večjih finančnih virov organiziranega kriminala, vključno s terorizmom; meni, da si morajo države članice bolj prizadevati za boj proti tem protizakonitim dejavnostim, tudi z boljšimi postopki za medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij;

19.  meni, da je kombinacija različnih metod za odkrivanje (kontrole po sprostitvi in prepustitvi blaga, pregledi s strani služb za boj proti goljufijam ipd.) najuspešnejši način za odkrivanje goljufij in da je učinkovitost posamezne metode odvisna od posamezne države članice, učinkovitega usklajevanja njene uprave in sposobnosti njenih ustreznih služb, da komunicirajo med seboj;

20.  meni, da je skrb zbujajoče, da nekatere države članice nikoli ne poročajo niti o enem samem primeru goljufije; poziva Komisijo, naj to preuči, saj meni, da je verjetnost, da so te države članice paradiži brez goljufij, precej majhna; poziva Komisijo, naj v teh državah izvede naključno preverjanje na kraju samem;

21.  neprijetno presenečen ugotavlja, da je bila povprečna stopnja izterjave v primerih, sporočenih kot goljufije, v obdobju 1989–2017 le 37 %; poziva Komisijo, naj poišče rešitev za izboljšanje tega poraznega stanja;

22.  ponovno poziva Komisijo, naj vsako leto poroča o znesku lastnih sredstev EU, izterjanih na podlagi priporočil urada OLAF, in sporoči zneske, ki jih je treba še izterjati;

Program EU za boj proti goljufijam

23.  pozdravlja vzpostavitev programa EU za boj proti goljufijam, ki ga bo urad OLAF izvajal z neposrednim upravljanjem (COM(2018)0386), in poziva, naj se nepovratna sredstva od junija 2019 naprej upravljajo elektronsko, in sicer v upravljavskem sistemu Komisije eGrants;

Evropsko javno tožilstvo in njegovi prihodnji odnosi z uradom OLAF

24.  pozdravlja odločitev 20 držav članic, da bodo prek okrepljenega sodelovanja ustanovile Evropsko javno tožilstvo (EJT); poziva Komisijo, naj spodbudi države članice, ki se tožilstvu doslej niso bile pripravljene pridružiti, naj to storijo;

25.  poudarja, da bi bilo treba v sporazumih o sodelovanju med uradom OLAF in EJT jasno ločiti pristojnosti, da se bo mogoče izogniti dvojnim strukturam, navzkrižju pooblastil in pravnim vrzelim, ki nastanejo zaradi premajhnih pooblastil;

26.  pozdravlja, da predlog proračuna EU za leto 2019 prvič vključuje odobrena sredstva za EJT (4,9 milijona EUR), in vztraja, da tožilstvo potrebuje ustrezno število zaposlenih in primeren proračun; ugotavlja, da je predvidenih zgolj 37 delovnih mest, kar pomeni, da bo za upravne naloge skrbelo le 14 uslužbencev, če odštejemo mesta 23 evropskih tožilcev; meni, da to ni realistično, zlasti ker sta se nedavno tožilstvu odločili pridružiti še dve državi članici; zato poziva, da se vnaprej zagotovijo dodatna sredstva za uslužbence, predvidena za leto 2020, da bo lahko tožilstvo povsem operativno do izteka leta 2020, kot je predvideno v uredbi;

27.  pozdravlja ciljno usmerjeni predlog Komisije za revizijo Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, zlasti zaradi ustanovitve EJT; poudarja, da bi moralo prihodnje sodelovanje med uradom OLAF in EJT temeljiti na tesnem sodelovanju, učinkoviti izmenjavi informacij in dopolnjevanju, pri tem pa bi se morali izogniti podvajanju in navzkrižju pristojnosti;

Boj proti korupciji

28.  pozdravlja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ki ga je pripravila Komisija; poudarja, da bi morala Komisija redno objavljati ocene tveganj za pravno državo v posameznih državah članicah, vključno s tveganjem sistemske korupcije, ki bi temeljile na naboru kazalnikov in neodvisnih poročilih, da bi zagotovila objektivno in sistematično ocenjevanje;

29.  poudarja, da bo po ustanovitvi EJT urad OLAF v državah članicah, ki se ne bodo pridružile tožilstvu, edini urad, odgovoren za zaščito finančnih interesov EU; poudarja, da predlog Komisije o spremembi uredbe o uradu OLAF po mnenju Evropskega računskega sodišča št. 8/2018 ne ponuja rešitve za slabo učinkovitost upravnih preiskav tega urada; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo OLAF ostal vpliven in dobro delujoč partner EJT;

30.   obžaluje, da se Komisiji ne zdi več potrebno objavljati poročila o boju proti korupciji; obžaluje tudi njeno odločitev, da bo spremljanje boja proti korupciji vključila v proces ekonomskega upravljanja evropskega semestra; meni, da bo zato spremljanje s strani Komisije še bolj omejeno, podatki pa na voljo samo za nekaj držav; obžaluje tudi, da je novi pristop osredotočen predvsem na ekonomske posledice korupcije in skoraj povsem zanemarja druge razsežnosti, na katere ta vpliva, na primer zaupanje državljanov v javno upravo in celo demokratične strukture držav članic; poziva Komisijo, naj še naprej objavlja poročila o boju proti korupciji; znova jo poziva, naj vodi celovitejšo in jasnejšo politiko EU proti korupciji, ki bo vključevala poglobljeno analizo protikorupcijskih politik v državah članicah;

31.  priznava, da lahko izmenično zaposlovanje v javnem in zasebnem sektorju negativno vpliva na odnose med institucijami in zastopniki interesov; poziva institucije EU, naj se s tem izzivom soočajo sistematično in sorazmerno;

32.   obžaluje, da Komisija ni podprla sodelovanja EU v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope; poziva jo, naj čim prej znova začne pogajanja s skupino GRECO, da bo mogoče pravočasno oceniti njeno skladnost s konvencijo OZN proti korupciji (UNCAC) in uvesti interni ocenjevalni mehanizem za institucije EU;

33.  ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem doslednih kazalnikov in zlahka uporabnih enotnih meril na podlagi zahtev iz stockholmskega programa za merjenje stopnje korupcije v državah članicah in ovrednotenje njihovih politik boja proti korupciji; poziva jo tudi, naj oblikuje indeks korupcije, da bi po njem razvrstila države članice; meni, da bi bil lahko indeks korupcije dobra podlaga, na kateri bi Komisija vzpostavila mehanizem nadzora za posamezne države pri nadziranju porabe sredstev EU;

34.  opominja, da Komisija nima dostopa do informacij, ki si jih države članice izmenjujejo, da bi preprečile in odpravile goljufije znotraj Unije z neobstoječim trgovcem (davčni vrtiljak); meni, da bi morala imeti Komisija dostop do Eurofisca, zato da bi lahko lažje nadzirala, ocenjevala in izboljševala izmenjavo podatkov med državami članicami; poziva vse države članice, naj v skladu s priporočili Evropskega računskega sodišča sodelujejo na vseh področjih delovanja Eurofisca, da bi spodbudile in pospešile izmenjavo informacij s pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona, kot sta Europol in urad OLAF; poziva države članice in Svet, naj Komisiji omogočijo dostop do teh podatkov, da bi spodbudili sodelovanje ter izboljšali zanesljivost podatkov in boj proti čezmejnemu kriminalu;

Javno naročanje

Digitalizacija

35.  ugotavlja, da se velik del javnih naložb porabi z javnimi naročili (2 bilijona EUR na leto); poudarja koristi, ki jih prinaša elektronsko javno naročanje v boju proti goljufijam, kot so prihranki za vse strani, večja preglednost ter poenostavljeni in skrajšani postopki;

36.  poziva Komisijo, naj pripravi okvir za digitalizacijo vseh postopkov izvajanja politik EU (razpisi, uporaba, ocenjevanje, izvajanje, plačila), ki ga bodo uporabljale vse države članice;

37.  obžaluje, da le malo držav članic uporablja nove tehnologije za vse glavne korake postopka javnega naročanja (elektronska objava, elektronski dostop do razpisne dokumentacije, elektronska oddaja ponudb, elektronsko ocenjevanje, elektronska oddaja naročila, elektronsko naročanje izdelkov in storitev, elektronsko izdajanje računov in elektronsko plačevanje); poziva države članice, naj do julija 2019 prek spleta in v strojno berljivi obliki objavijo vse obrazce za postopek javnega naročanja in javno dostopne registre javnih naročil;

38.  poziva Komisijo, naj za države članice, kjer javni naročniki še nimajo elektronskega profila, razvije pobude za njegovo oblikovanje;

39.  pozdravlja časovni načrt Komisije za uvedbo elektronskega javnega naročanja v EU in jo poziva, naj spremlja njegovo izvajanje;

Preprečevanje in zgodnje faze razpisnega postopka

40.  meni, da so dejavnosti preprečevanja zelo pomembne za zmanjšanje stopnje goljufij pri porabi sredstev EU in da je prehod na elektronsko javno naročanje pomemben korak k preprečevanju goljufij ter spodbujanju integritete in preglednosti;

41.  pozdravlja, da je bil vzpostavljen sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev, in meni, da je kombinacija različnih metod za odkrivanje (nadzor) v zgodnjih fazah predložitve projektov najučinkovitejši način za preprečevanje goljufij, saj so sredstva tako lahko preusmerjena v druge projekte;

42.  pozdravlja smernice o opozorilnih znamenjih in najboljši praksi pri javnem naročanju in sporočanju nepravilnosti, ki jih je pripravil Svetovalni odbor za usklajevanje preprečevanja goljufij (COCOLAF);

43.  pozdravlja, da so bila finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun EU, poenostavljena, in meni, da se z nadaljnjo poenostavitvijo poveča učinkovitost; upa, da bodo imeli drugi prejemniki sredstev Unije več koristi od poenostavljenega obračunavanja stroškov;

Uvozni postopki

44.  ugotavlja, da carine predstavljajo 14 % proračuna EU, in meni, da njihovo neučinkovito pobiranje in neusklajenost pravil negativno vplivata na finančne interese EU;

45.  ugotavlja, da si carinske službe različnih držav članic izmenjujejo informacije o sumih goljufije, da bi zagotovile spoštovanje carinskih predpisov (medsebojna pomoč); meni, da je takšna komunikacija lažja v primerih, ko je pošiljatelja obvezno treba navesti v uvozni carinski deklaraciji, in poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bo ta navedba do julija 2019 postala obvezna v vseh državah članicah;

46.  izraža zaskrbljenost v zvezi s carinskimi kontrolami in povezanim pobiranjem carin, ki so lastni vir proračuna Unije; opozarja, da so carinski organi držav članic tisti, ki izvajajo kontrole, da bi ugotovili, ali uvozniki spoštujejo predpise o tarifah in uvozu, in poziva Komisijo, naj poskrbi za ustrezen in usklajen nadzor na mejah EU ter s tem za varnost in zaščito gospodarskih interesov Unije, zlasti v boju proti prodaji nezakonitih in ponarejenih izdelkov;

47.  obžaluje, da je pri uvajanju novih informacijskih sistemov carinske unije prišlo do vrste zamud, tako da nekateri poglavitni sistemi ne bodo na voljo do roka, zastavljenega v carinskem zakoniku, namreč do leta 2020; poudarja, da je gladek prehod na carinske postopke brez papirja ključnega pomena za usklajeno delo carinskih uprav; poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k dokončni vzpostavitvi in finančni vzdržnosti carinskih informacijskih sistemov EU;

48.  pozdravlja enajst skupnih carinskih operacij urada OLAF, v katerih so bile uspešno obravnavane različne grožnje, kot so goljufanje pri prihodkih, nezakoniti gotovinski tokovi, ponarejeni izdelki, tihotapljenje cigaret in trgovina z mamili; poleg tega pozdravlja odkritje nepravilnosti po obvestilih urada OLAF v okviru medsebojne pomoči, zlasti goljufij v zvezi s sončnimi kolektorji;

49.  poudarja, da so na vseh vstopnih točkah potrebne usklajene in standardizirane carinske kontrole, saj neravnovesje pri tem, kako jih izvajajo države članice, ovira učinkovito delovanje carinske unije;

Odhodki

50.  pozdravlja znatno zmanjšanje števila sporočenih goljufij na področju razvoja podeželja (z 272 v letu 2016 na 133 v letu 2017) in posledično zmanjšanje vrednosti goljufij s 47 milijonov EUR na 20 milijonov EUR; hkrati ugotavlja, da se ravno nasproten trend kaže na področju neposredne podpore kmetijstvu, kjer se je vrednost sporočenih goljufij močno povečala: z 11 milijonov EUR na 39 milijonov EUR, povprečna finančna vrednost posameznega primera pa se je povečala za 227 %; upa, da to ni negativen trend;

51.  pričakuje, da se bo s poenostavitvijo upravnih pravil, predvideno v skupnih določbah za obdobje 2014–2020, zmanjšalo število nepravilnosti, ki niso goljufije, olajšalo odkrivanje goljufij in izboljšal dostop upravičencev do sredstev EU;

52.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za standardizacijo nomenklature napak, povezanih z odhodki, saj podatki kažejo, da različne države članice iste napake navajajo v različnih kategorijah (SWD(2018)0386);

53.  poudarja, da je zmogljivost za odkrivanje ključna značilnost v boju proti goljufijam, ki prispeva k uspešnosti in učinkovitosti sistema za zaščito proračuna EU; zato pozdravlja, da so bile Poljska, Romunija, Madžarska, Italija in Bolgarija najbolj dejavne države članice pri odkrivanju in sporočanju nepravilnosti, saj so v zvezi s skupno kmetijsko politiko v obdobju 2013–2017 prijavile 73 % vseh sporočenih goljufij; v zvezi s tem poudarja, da lahko ena sama številčna ocena prijav ustvari nepravilno predstavo o učinkovitosti kontrol; zato poziva Komisijo, naj države članice še naprej podpira, da bi zagotovila večje število in boljšo kakovost kontrol, ter izmenjuje dobro prakso v boju proti goljufijam;

54.  ugotavlja, da se je število nepravilnosti, ki niso bile sporočene kot goljufije, v kohezijski in ribiški politiki (leta 2017 je bilo 5129 primerov) po vrhuncu, ki je trajal dve leti, vrnilo na raven iz let 2013 in 2014 (4695 oziroma 4825 primerov);

55.  poudarja, da je popolna preglednost poročanja o odhodkih bistvena, predvsem kar se tiče infrastrukturnih projektov, ki se financirajo neposredno z evropskimi sredstvi in finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj evropskim državljanom omogoči popoln dostop do podatkov o projektih, sofinanciranih iz evropskih sredstev;

56.  je seznanjen s tem, da se je število sporočenih nepravilnosti v okviru predpristopne pomoči v letu 2017 dodatno zmanjšalo in da se je s postopnim opuščanjem predpristopnih programov število sporočenih goljufij približalo ničli;

Ugotovljene težave in potrebni ukrepi

Boljši nadzor

57.  podpira program Herkul III, ki je dober primer načela najboljše porabe vsakega evra; pričakuje, da bo program, ki ga bo nasledil po letu 2020, še učinkovitejši;

58.  upa, da se bo z načrtovano novo uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za notranjo varnost dodatno izboljšalo usklajevanje in okrepilo sodelovanje za namene financiranja med carinskimi organi in drugimi organi kazenskega pregona, in sicer prek izboljšanega partnerstva na ravni EU;

Mednarodne goljufije

59.  poudarja, da bi sistem izmenjave informacij med pristojnimi organi omogočil križno preverjanje računovodskih evidenc za transakcije med dvema ali več državami članicami, da bi tako preprečili mednarodne goljufije pri strukturnih in investicijskih skladih, s čimer bi zagotovili celovit horizontalni pristop k zaščiti finančnih interesov držav članic; ponavlja svojo zahtevo Komisiji, naj predstavi zakonodajni predlog s področja vzajemne upravne pomoči na področjih porabe sredstev EU, kjer doslej ta praksa ni bila predpisana;

60.  je zaskrbljen zaradi vse večjega tveganja za mednarodne goljufije, ki jih odkrije urad OLAF, in njihove pogostosti; pozdravlja, da je Parlament 25. oktobra 2018 sprejel poročilo o zaščiti finančnih interesov EU: izterjava denarja in premoženja iz tretjih držav v primerih goljufije in da je bila v prostotrgovinski sporazum z Japonsko uspešno vključena klavzula o boju proti goljufijam; poziva Komisijo, naj posploši prakso dodajanja klavzul o boju proti goljufijam v sporazume, ki jih EU podpiše s tretjimi državami;

Žvižgači

61.  pozdravlja predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (COM(2018)0218); upa, da bo znatno izboljšala varnost žvižgačev v Uniji, kar bo privedlo do velikega izboljšanja finančne zaščite EU in pravne države; upa, da bo začela veljati v bližnji prihodnosti; poziva vse institucije EU, naj standarde iz te direktive čim prej vključijo v svoje interne politike, da se zagotovi najvišja raven zaščite finančnih interesov Unije; spodbuja države članice, naj direktivo v največjem možnem obsegu prenesejo v svoje pravne sisteme;

62.  poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo žvižgači pri preprečevanju in odkrivanju goljufij ter poročanju o njih, in opozarja, da jih je treba zaščititi;

Raziskovalno novinarstvo

63.  meni, da ima raziskovalno novinarstvo ključno vlogo pri izboljšanju potrebne preglednosti v Uniji in državah članicah, zato ga morajo spodbujati in podpirati tako države članice kot Unija;

Tobak

64.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da proračuni Unije in držav članic zaradi nezakonite trgovine s cigaretami po ocenah urada OLAF vsako leto utrpijo finančno izgubo v višini več kot 10 milijard EUR;

65.  pozdravlja, da je 25. septembra 2018 začel veljati protokol Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o odpravi nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, potem ko ga je 27. junija 2018 ratificirala še 41. država; pozdravlja tudi prvo srečanje pogodbenic protokola, ki je potekalo od 8. do 10. oktobra 2018; vseeno poziva države članice, ki protokola še niso ratificirale, naj to čim prej storijo; poziva Komisijo, naj odigra dejavno vlogo pri pripravi celovitega poročila o dobrih praksah in poskusnem uvajanju sistemov za sledenje in spremljanje v državah pogodbenicah; poziva države članice, ki so protokol podpisale, niso pa ga še ratificirale, naj to storijo;

66.  opozarja na odločitev Komisije, da ne bo obnovila sporazuma z družbo PMI, ki je prenehal veljati 9. julija 2016; opominja, da je Evropski parlament 9. marca 2016 Komisijo pozval, naj sporazuma po izteku njegove veljavnosti ne obnovi, ne podaljša in naj se o njem ne pogaja znova; je prepričan, da tudi preostalih treh sporazumov s tobačnimi družbami (BAT, JTI, ITL) ne bi smeli obnoviti ali podaljšati oziroma se o njih znova pogajati; poziva Komisijo, naj do konca leta 2018 predstavi poročilo o izvedljivost prenehanja uporabe preostalih treh sporazumov;

67.  poziva Komisijo, naj hitro pripravi nov akcijski načrt in celovito strategijo EU za boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki, ki naj bi ju bila predstavila že konec poletja 2018;

68.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo sistemi sledenja in varnostni ukrepi, ki jih morajo države članice sprejeti do 20. maja 2019 za cigarete in tobak za zvijanje in do 20. maja 2024 za vse ostale tobačne izdelke (na primer cigare, cigarilose in brezdimne tobačne izdelke), usklajeni s smernicami za neodvisnost iz protokola WHO o odpravi nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, ki ga je Evropska unija ratificirala 24. junija 2016;

69.  poziva Komisijo, naj predvidi tveganje za skrito kloniranje posameznih oznak tobačne industrije za namene prodaje na vzporednih trgih;

70.  ugotavlja, da so se pravosodna priporočila urada OLAF v državah članicah doslej izvajala le v omejenem obsegu; meni, da je takšno stanje nesprejemljivo, in poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo v državah članicah upoštevana vsa priporočila urada OLAF, in sprejme pravila, ki bodo omogočila dopustnost dokazov, ki jih zbere OLAF;

Preiskave in vloga urada OLAF

71.  pozdravlja predlog Komisije, da se uradu OLAF podeli pristojnost za preiskave primerov na področju davka na dodano vrednost; poziva jo, naj zagotovi določeno raven preglednosti poročil in priporočil urada OLAF po zaključku vse evropskih in državnih postopkov; meni, da bi morala Komisija po sprejetju sprememb uredbe o uradu OLAF, potrebnih zaradi ustanovitve EJT, pripraviti temeljitejšo in obsežnejšo modernizacijo okvira za OLAF;

72.  obžaluje neusklajeno terminologijo v poročilih urada OLAF, na primer „zaključene“ in „dokončane“ preiskave; poziva Komisijo in urad OLAF, naj terminologijo uporabljata dosledno, da bo v zvezi s poročanjem in povračilom škode v primerih goljufij mogoča primerljivost skozi leta;

73.  je seznanjen s težavami, ki jih ima OLAF z novo podatkovno zbirko za upravljanje vsebine (OCM); še zlasti obžaluje, da so se v novi podatkovni zbirki izgubili nekateri primeri; pozdravlja dejstvo, da se te težave obravnavajo kot prednostne; poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje temeljito oceno informacijskega projekta OCM, zlasti kar zadeva osnutek, skupne stroške, izvedbo, uporabniško izkušnjo in seznam odkritih težav, kot priporoča nadzorni odbor urada OLAF(13);

74.  poziva Komisijo in države članice, naj skupaj poskrbijo, da se bodo preiskave urada OLAF in držav članic medsebojno dopolnjevale, da bo imel OLAF enaka preiskovalna pooblastila v vseh državah članicah, med drugim dostop do podatkov o bančnih računih, in da bodo dokazi, ki jih bo zbral, dopustni v kazenskih postopkih na sodiščih vseh držav članic, saj je to bistveno za učinkovito ukrepanje na osnovi njegovih preiskav;

o
o   o

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in nadzornemu odboru Evropskega urada za boj proti goljufijam.

(1) OLAF, „Osemnajsto poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam, 1. januar do 31. december 2017“, 5.10.2018.
(2) UL L 248, 18.9.2013, str. 1.
(3) UL L 198, 28.7.2017, str. 29.
(4) UL L 283, 31.10.2017, str. 1.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Sodba Sodišča Evropske unije (veliki senat) z dne 8. septembra 2015, kazenski postopek zoper Iva Taricca in druge, 105/14, ECLI:EU:C:2015:555.
(7) Sodba Sodišča Evropske unije (veliki senat) z dne 5. decembra 2017, kazenski postopek zoper M. A. S. in M. B., 42/17, ECLI:EU:C:2017:936.
(8) UL C 252, 18.7.2018, str. 56.
(9) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0419.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0384.
(12) UL L 268, 12.10.2010, str. 1.
(13) Mnenje nadzornega odbora urada OLAF št. 1/2018 o predhodnem predlogu proračuna urada OLAF za leto 2019.


Izvajanje in delovanje vrhnjega domenskega imena .eu ***I
PDF 123kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju in delovanju vrhnjega domenskega imena .eu ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 733/2002 in Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004 (COM(2018)0231 – C8-0170/2018 – 2018/0110(COD))
P8_TA(2019)0055A8-0394/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0231),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0170/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0394/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 31. januarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju in delovanju vrhnjega domenskega imena .eu ter spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 733/2002 in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/517.)

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 112.


Uskladitev bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (Uredba BND) ***I
PDF 123kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (Uredba BND), ki razveljavlja Direktivo Sveta 89/130/EGS, Euratom in Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 (COM(2017)0329 – C8-0192/2017 – 2017/0134(COD))
P8_TA(2019)0056A8-0009/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0329),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0192/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 5. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0009/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 31. januarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah in razveljavitvi Direktive Sveta 89/130/EGS, Euratom in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 (Uredba BND)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/516.)


Gensko spremenjena oljna ogrščica Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3
PDF 141kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije 2013/327/EU v zvezi z obnovitvijo odobritve dajanja na trg živil, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali so iz nje sestavljena, ali živil in krme, proizvedenih iz teh gensko spremenjenih organizmov, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D059688/02 – 2019/2521(RSP))
P8_TA(2019)0057B8-0073/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije 2013/327/EU v zvezi z obnovitvijo odobritve dajanja na trg živil, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali so iz nje sestavljena, ali živil in krme, proizvedenih iz teh gensko spremenjenih organizmov, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D059688/02),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1829/2003 z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti členov 11(3) in 23(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 3. decembra 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 25. oktobra 2017 in ki je bilo objavljeno 28. novembra 2017(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Bayer CropScience AG 20. maja 2016 Komisiji predložila vlogo v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 za obnovitev odobritve za dajanje na trg proizvodov iz Odločbe Komisije 2007/232/ES(5) (v nadaljnjem besedilu: vloga za obnovitev);

B.  ker je bilo z Odločbo 2007/232/ES odobreno dajanje na trg krme, ki vsebuje gensko spremenjeno oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali je iz nje sestavljena, področje uporabe te odobritve pa je zajemalo tudi proizvode, ki vsebuje oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali so iz nje sestavljeni, za uporabo v druge namene, ne le za živila in krmo, z izjemo gojenja;

C.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 25. oktobra 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje glede vloge za obnovitev;

D.  ker se je Komisija na zahtevo vlagatelja odločila spremeniti prejšnji Izvedbeni sklep Komisije 2013/327/EU(6) ter s tem v njegovo področje uporabe vključila proizvode, ki so zajeti v področje uporabe Odločbe 2007/232/ES; ker osnutek izvedbenega sklepa Komisije s tem spreminja Izvedbeni sklep 2013/327/EU in razveljavlja Odločbo 2007/232/ES; ker je legitimnost takšnega pristopa vprašljiva;

E.  ker so pristojni organi v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovali veliko kritičnih pripomb(7); ker so države članice med drugim kritizirale dejstvo, da pristop spremljanja, ki ga je sprejel vložnik, ni bil v skladu z zahtevami iz Priloge VII k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8) oziroma z navodili EFSA, da so bila poročila o spremljanju okolja po dajanju na trg, ki jih je predložil vložnik, v temelju pomanjkljiva in da niso ponudila zanesljivih podatkov v podporo sklepu, da ni bilo škodljivih vplivov na zdravje ali okolje, ki bi bili povezani z uvozom ali uporabo gensko spremenjene oljne ogrščice Ms8, Rf3 in Ms8 x Rf3;

F.  ker so bile sorte Ms8, Rf3 in Ms8 x Rf3 gensko spremenjene oljne ogrščice zasnovane tako, da so odporne na uporabo herbicida glufosinat;

G.  ker se pri gojenju rastlin, odpornih proti herbicidom, običajno uporablja komplementarni herbicid, zato je mogoče pričakovati, da bodo te rastline izpostavljene večjim in večkratnim odmerkom herbicidov, kar ne bo povzročilo le več ostankov v pridelku in s tem v uvoženih proizvodih, temveč lahko vpliva na sestavo gensko spremenjene rastline in njenih agronomskih značilnosti;

H.  ker uporaba glufosinata v Uniji ni več dovoljena, saj je bil razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev, določena v Uredbi (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(9);

I.  ker ostanki škropljenja s herbicidi ne sodijo v področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme; ker ni bila opravljena ocena učinka škropljenja gensko spremenjene oljne ogrščice Ms8, Rf3 in Ms8 x Rf3 z glufosinatom; ker so informacije o vrednostih ostankov herbicidov in njihovih metabolitov ključnega pomena za temeljito oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom;

J.  ker državam članicam ni treba meriti ostankov glufosinata v uvoženi oljni ogrščici, da bi v okviru usklajenega večletnega programa nadzora za leta 2019, 2020 in 2021(10) zagotovile skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov;

K.  ker je strokovnjak pri pristojnem organu, poleg možnosti, da bodo živali in ljudje v Uniji še naprej izpostavljeni visokim ravnem ostankov glufosinata, ki so prisotne v tej gensko spremenjeni oljni ogrščici, izrazil tudi zaskrbljenost glede metabolita N-acetil-glufosinata, ki nastaja v gensko spremenjeni oljni ogrščici Ms8xRf3, v oljni ogrščici, ki ni gensko spremenjena, pa ne(11); ker študija iz leta 2013 kaže, da ima lahko N-acetil-glufosinat nevrotoksičen učinek, a EFSA v svoji oceni tega ni presojala;

L.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 3. decembra 2018, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

M.  ker je Komisija v obeh obrazložitvenih memorandumih zakonodajnih predlogov z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovedo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, oziroma z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala dejstvo, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala odločbe o odobritvi, ki niso bile podprte z mnenjem odbora držav članic, in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, ki naj bi bila kvečjemu izjema v postopku kot celoti, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso že večkrat označil za nedemokratično(12);

N.  ker je Parlament v prvi obravnavi(13) 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen z enim od ciljev Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(14) dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza gensko spremenjenih rastlin, namenjenih za živila ali krmo, ki so odporne proti herbicidu, ki ni registriran za uporabo v Uniji (glufosinat v tem primeru);

5.  poziva Komisijo, naj gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne odobri brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialnimi pripravki, ki se uporabljajo v državah gojenja;

6.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali se v Unijo uvaža za živila in krmo;

7.  znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom;

8.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek odobritve ne spremeni in se ne odpravijo pomanjkljivosti sedanjega postopka, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen;

9.  poziva Komisijo, naj umakne predloge za odobritev GSO, če stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja, bodisi za gojenje ali za uporabo v živilih in krmi;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Assessment of genetically modified oilseed rape MS8 × RF3 for renewal of authorisation under Regulation (EC) No 1829/2003 (application EFSA-GMO-RX-004) (Ocena gensko spremenjene oljne ogrščice MS8 × RF3 za obnovitev odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GMO-RX-007)), https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2017.5067
(4)––––––––––––––––––––––––––– Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 76).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 80).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 70).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 73).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (UL C 215, 19.6.2018, str. 83).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 298, 23.8.2018, str. 34).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 307, 30.8.2018, str. 71).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 307, 30.8.2018, str. 67).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 337, 20.9.2018, str. 54).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 55).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 60).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 122).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 127).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 133).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0221).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0222).Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (MON-ØØ6Ø3-6 × MON-ØØ81Ø-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0416).Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Sklepa 2011/366/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0417).
(5) Odločba Komisije 2007/232/ES z dne 26. marca 2007 o dajanju v promet proizvodov iz oljne repice (Brassica napus L., sorte Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3), gensko spremenjenih za odpornost na herbicid glufosinat-amonij, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 100, 17.4.2007, str. 20).
(6) Izvedbeni sklep Komisije 2013/327/EU z dne 25. junija 2013 o odobritvi dajanja na trg živil, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali so iz nje sestavljena, ali živil in krme, proizvedenih iz teh gensko spremenjenih organizmov, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 175, 27.6.2013, str. 57).
(7) Pripombe države članice, Priloga G, http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2016-00569
(8) Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).
(9) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/555 z dne 9. aprila 2018 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2019, 2020 in 2021 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter za oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 92, 10.4.2018, str. 6).
(11) Pripombe države članice, Priloga G, str. 18, http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2016-00569
(12) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 15. julija 2014, ki je bil pozneje vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo, ali govor o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016.
(13) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(14) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).


Gensko spremenjena koruza 5307 (SYN-Ø53Ø7-1)
PDF 140kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 5307 (SYN-Ø53Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D059689/02 – 2019/2522(RSP))
P8_TA(2019)0058B8-0074/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 5307 (SYN-Ø53Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D059689/02),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1829/2003 z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti člena 7(3) IN 19(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 3. decembra 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki je bilo sprejeto 16. aprila 2015 in objavljeno 5. maja 2015(3), ter izjave, ki dopolnjuje znanstveno mnenje o vlogi (EFSA-GMO-DE-2011-95) za dajanje na trg gensko spremenjene koruze 5307 za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, ki jo je oddala družba Syngenta Crop Protection AG, ob upoštevanju dodatne toksikološke študije, ki jo je EFSA sprejela 7. marca 2018 in objavila 11. aprila 2018(4),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(5),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je podružnica Syngenta Crop Protection NV/SA v imenu družbe Syngenta Crop Protection AG v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri nemškem pristojnem organu 7. aprila 2011 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 5307, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (v nadaljnjem besedilu: vloga); ker vloga zajema tudi dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 5307 ali so iz nje sestavljeni in so razen za hrano in krmo namenjeni za uporabo kot vsa druga koruza, z izjemo gojenja, na trg;

B.  ker gensko spremenjena koruza 5307 proizvaja nov insekticidni protein eCry3.1Ab, ki je strupen za nekatere hrošče in rilčkarje, pridobiva pa se z združevanjem in prerazporejanjem toksinov, ki jih je mogoče najti v mikroorganizmih v zemlji, znanih kot Bacillus thuringiensis (Bt); ker gensko spremenjena koruza 5307 izloča tudi fosfatno izomerazo (PMI), beljakovino, ki se uporablja kot selektivni označevalec;

C.  ker je EFSA v mnenju iz leta 2015 navedla, da ni uspela končati ocene tveganja hrane/krme zaradi neustreznosti v 28-dnevni študiji toksičnosti, ki jo je posredoval vložnik, predvsem ker so bili uporabljeni podatkovni nizi dveh ločenih eksperimentov in ker ni bilo vključenih dovolj živali(6);

D.  ker je vložnik pozneje posredoval novo 28-dnevno študijo toksičnosti; ker druga študija ni izpolnjevala vseh zahtev iz smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v zvezi z 28-dnevno študijo toksični ob ponavljajočem se oralnem odmerku pri glodavcih(7), kakor je zahtevala EFSA;

E.  ker je Evropska agencija za varnost hrane leta 2018 v zvezi s to vlogo sprejela pozitivno mnenje;

F.  ker je bilo za beljakovine Cry (toksine Bt) ugotovljeno, da imajo adjuvantne lastnosti, kar pomeni, da lahko okrepijo alergene lastnosti drugih živil, vendar agencija EFSA tega ni analizirala; ker je to problematično, saj se lahko toksini Bt pomešajo z alergeni v živilih in krmi, na primer soji;

G.  ker je bila v 28-dnevni študiji toksičnosti, ki jo je EFSA sprejela, preizkušena le izolirana beljakovina; ker pa je bilo dokazano, da je mogoče z interakcijo z drugimi sestavinami, kot so rastlinski encimi, drugi toksini Bt ter ostanki škropljenja s herbicidi, povečati toksičnost toksinov Bt; ker na podlagi preizkušanja samega toksina Bt v izolirani obliki zato ni mogoče sprejemati zaključkov o njegovih posledicah za zdravje po zaužitju(8);

H.  ker je EFSA ugotovila, da „je vložnik odkril ustrezne podobnosti med zaporedjem aminokislin eCry3.1Ab in parasporini, ki imajo lahko za celice sesalcev učinek citotoksičnih beljakovin“(9); ker agencija EFSA ni natančneje preiskala te zadeve;

I.  ker so pristojni organi držav članic v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovali veliko kritičnih pripomb(10);

J.  ker po navedbah enega od pristojnih organov(11) stopnja eCry3.1Ab v zrnih gensko spremenjene koruze 5307 presegajo dovoljeno mejno vrednost ostankov, ki v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta(12) znaša 0,01 mg/kg;

K.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 3. decembra 2018, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice niso s kvalificirano večino naklonjene odobritvi;

L.  ker je Komisija v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovedo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala dejstvo, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala odločbe o odobritvi, ki niso bile podprte z mnenjem odbora držav članic, in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, ki naj bi bila kvečjemu izjema v postopku kot celoti, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso že večkrat označil za nedemokratično(13);

M.  ker je Parlament v prvi obravnavi(14) 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002(15) – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom;

5.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek odobritve ne spremeni in se ne odpravijo pomanjkljivosti sedanjega postopka, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen;

6.  poziva Komisijo, naj umakne predloge za odobritev GSO, če stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja, bodisi za gojenje ali za uporabo v živilih in krmi;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Znanstveno mnenje o vlogi (EFSA-GMO-DE-2011-95) za dajanje na trg gensko spremenjene koruze 5307 za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, ki jo je oddala družba Syngenta Crop Protection AG https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2015.4083
(4) Izjava, ki dopolnjuje znanstveno mnenje o vlogi (EFSA-GMO-DE-2011-95) za dajanje na trg gensko spremenjene koruze 5307 za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, ki jo je oddala družba Syngenta Crop Protection AG ob upoštevanju dodatne toksikološke študije, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5233
(5)––––––––––––––––––––––––––– – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 76).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 80).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 70).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 73).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (UL C 215, 19.6.2018, str.83).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 298, 23.8.2018, str. 34).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 307, 30.8.2018, str. 71).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 307, 30.8.2018, str. 67).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 337, 20.9.2018, str. 54).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 55).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 60).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 122).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 127).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 133).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0221).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0222)Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (MON-ØØ6Ø3-6 × MON-ØØ81Ø-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0416).Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Sklepa 2011/366/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0417).
(6) Mnenje EFSA, 2015, str. 15, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2015.4083
(7) Mnenje EFSA 2018, str. 4, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5233
(8) Podrobnosti najdete v analizi Inštituta za neodvisno oceno učinka v biotehnologiji TESTBIOTECH, str. 3: https://www.testbiotech.org/sites/default/files/Testbiotech_Comment_Maize%205307.pdf
(9) Mnenje EFSA 2015, str. 9 https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2015.4083
(10) Priloga G, pripombe držav članic,http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2011-00310
(11) Pripombe države članice, str. 95.
(12) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).
(13) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(14) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(15) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Gensko spremenjena koruza MON 87403 (MON-874Ø3-1)
PDF 139kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87403 (MON-874Ø3-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D059691/02 – 2019/2523(RSP))
P8_TA(2019)0059B8-0075/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbene uredbe Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87403 (MON-874Ø3-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D059691/02),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1829/2003 z dne 22. septembra 2003 o genetsko spremenjenih živilih krme(1), zlasti členov 7(3) in 19(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 3. decembra 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 8. marca 2018 in ki je bilo objavljeno 28. marca 2018(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Monsanto Europe SA/NV 26. junija 2015 v imenu družbe Monsanto iz ZDA predložila vlogo v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87403, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (v nadaljnjem besedilu: vloga), nacionalnemu pristojnemu organu Belgije, in ker je vloga zajemala tudi dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87403 ali so iz nje sestavljeni, za uporabo v druge namene, ne le za živila in krmo, z izjemo gojenja;

B.  ker je koruza MON 87403 gensko spremenjena, s povečano biomaso in večjo rodnostjo klasov (ki ob žetvi postanejo koruzni storži) z vstavitvijo skrajšanega genskega zaporedja, pridobljenega iz druge rastlinske vrste (Arabidopsis thaliana); ker se zaradi tega izrazi beljakovina (AtHB17Δ113), katere funkcija je konkurirati podobni naravni beljakovini, ki nadzira upravljanje z geni in rast rastlin;

C.  ker so pristojni organi v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovali veliko kritičnih pripomb(5); ker so med pripombami mdr. ugotovitve, da podatki iz poskusov niso podprli trditve o povečani rodnosti gensko spremenjene koruze MON 87403, da ni mogoče sklepati o varnosti dolgoročnih učinkov na razmnoževanje ali razvoj celotne hrane in/ali krme, da vloga predlagatelja za načrt za spremljanje stanja okolja ne izpolnjuje ciljev iz Priloge VII k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6) ter, kar je bistveno, da predloženi dokazi niso zadostni, da bi pomirili potrošnike glede varnosti gensko spremenjene koruze MON 87403;

D.  ker je kljub temu, da je EFSA dala zeleno luč v zvezi z varnostjo gensko spremenjene koruze MON 87403, neodvisna analiza ocene agencije EFSA pokazala, da konkretni molekularni mehanizmi, ki sodelujejo pri izražanju AtHB17Δ113, pa tudi, kako vse to pripelje do predvidenih učinkov in možnih neželenih učinkov, še vedno niso povsem jasni in da so potrebne nadaljnje raziskave(7); ker brez popolnega razumevanja genske spremembe ni mogoče v celoti oceniti s tem povezanih tveganj;

E.  ker rezultati terenskih preskušanj, ki jih je izvedel predlagatelj, kažejo, da so ugotovljeni učinki predvidene lastnosti, se pravi večje biomase in večje rodnosti klasja, zelo majhni in spremenljivi; ker je odbor EFSA za gensko spremenjene organizme potrdil, da je znano, da je sprememba zaradi predvidene lastnosti omejenega obsega, kar kaže, da je lahko pojavnost lastnosti odvisna od okoljskih razmer pri terenskih preskušanjih(8);

F.  ker so terenska preskušanja potekala le v ZDA; ker bo gensko spremenjeno koruzo MON 87403, če se odobri njen uvoz v Unijo, mogoče pridelovati v mnogih državah proizvajalkah koruze z zelo različnimi podnebnimi in agronomskimi razmerami ter dodatnimi stresorji, kot sta omejevanje vode ali suša; ker učinek teh stresorjev in razmer, za katere odbor EFSA za GSO priznava, da lahko vplivajo na pojavnost lastnosti (in torej tudi morebitnih neželenih učinkov), torej ni bil ustrezno obravnavan;

G.  ker je odbor EFSA za GSO ugotovil, da analiza sestave (primerjava sestave gensko spremenjene koruze MON 87403 s gensko nespremenjeno standardno koruzo na podlagi rezultatov terenskih preskusov) „ni opredelila vprašanj, ki bi zahtevala nadaljnjo oceno varnosti živil in krme ter njihovega vpliva na okolje“, paradoksalno pa je obenem podvomil, ali bi „lahko podatki o sestavi, pridobljeni iz terenskih preskusov, omogočili temeljito oceno tveganja“;

H.  ker odbor EFSA za GSO ni ustrezno preučil morebitnih tveganj, ki jih predstavlja ta gensko spremenjena koruza za zdravje ljudi in živali ter za okolje; ker je nesprejemljivo, da Komisija predlaga odobritev te gensko spremenjene koruze na podlagi mnenja EFSA;

I.  ker sta bila soavtorja ene od študij, omenjenih v mnenju EFSA, tudi član odbora EFSA za GSO in znanstvenik, zaposlen pri družbi Syngenta(9); ker je bilo ugotovljeno, da so bila sklicevanja na to študijo kasneje odstranjena iz mnenja EFSA, pri tem pa je EFSA izjavila, da njihova odstranitev „v ničemer pomembno ne vpliva na vsebino ali končno mnenje“(10);

J.  ker Parlament pozdravlja dejstvo, da se je izvršni direktor agencije EFSA zavezal, da uslužbenci agencije EFSA v prihodnje ne bodo več soavtorji znanstvenih publikacij z znanstveniki, ki so povezani z industrijo, da bi tako preprečili sum neustreznih tesnih povezav z industrijo in povečali zaupanje potrošnikov v sistem Unije za varnost hrane(11); ker je izjemno pomembno, da so vse študije, ki jih EFSA uporablja pri svojem delu, jasno navedene;

K.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 3. decembra 2018, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

L.  ker je Komisija v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovedo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala dejstvo, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala odločbe o odobritvi, ki niso bile podprte z mnenjem odbora držav članic, in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, ki naj bi bila kvečjemu izjema v postopku kot celoti, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso že večkrat označil za nedemokratično(12);

M.  ker je Parlament v prvi obravnavi(13) 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(14), in sicer dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom;

5.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek odobritve ne spremeni in se ne odpravijo pomanjkljivosti sedanjega postopka, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen;

6.  poziva Komisijo, naj umakne predloge za odobritev GSO, če stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja, bodisi za gojenje ali za uporabo v živilih in krmi;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Ocena gensko spremenjene koruze MON 87403 za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GMO-BE-2015–125), https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.2903/j.efsa.2018.5225
(4)––––––––––––––––––––––––––– – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 76).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 80).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 70).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 73).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (UL C 215, 19.6.2018, str. 83).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 298, 23.8.2018, str. 34).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 307, 30.8.2018, str. 71).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 307, 30.8.2018, str. 67).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 337, 20.9.2018, str. 54).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 55).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 60).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 122).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 127).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 133).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0221).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0222).Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (MON-ØØ6Ø3-6 × MON-ØØ81Ø-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0416).Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Sklepa 2011/366/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0417).
(5) Pripombe držav članic: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionDocumentsLoader?question=EFSA-Q-2018-00222
(6) Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).
(7) Pripombe inštituta Testbiotech na Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene koruze MON 87403 družbe Monsanto za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo, odbor EFSA za GSO, 2018 https://www.testbiotech.org/node/2210
(8) Mnenje EFSA, str. 3: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.2903/j.efsa.2018.5225
(9) Za podrobnosti gl. pripombe inštituta Testbiotech na Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene koruze MON 87403 družbe Monsanto za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo, odbor EFSA za GSO, 2018: https://www.testbiotech.org/node/2210
(10) Glej mnenje EFSA, str. 2: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.2903/j.efsa.2018.5225
(11) Pismo agencije EFSA inštitutu Testbiotech julija 2018: http://www.testbiotech.org/sites/default/files/EFSA_letter_Testbiotech_July_2018%20.pdf
(12) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(13) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(14) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Gensko spremenjeni bombaž GHB614 × LLCotton25 × MON 15985
PDF 177kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB614 × LLCotton25 × MON 15985, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D059692/02 – 2019/2524(RSP))
P8_TA(2019)0060B8-0076/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbene uredbe Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB614 × LLCotton25 × MON 15985, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D059692/02)

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1829/2003 z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti členov 7(3) in 19(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 3. decembra 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 7. marca 2018 in ki je bilo objavljeno 20. aprila 2018(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Bayer CropScience AG 11. februarja 2011 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri nizozemskem pristojnem organu oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo bombaž GHB614 × LLCotton25 × MON 15985 in podkombinacijo LLCotton25 × MON 15985, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg (v nadaljnjem besedilu: vloga); ker vloga zajema tudi dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB614 × LLCotton25 × MON 15985 in podkombinacijo LLCotton25 × MON 15985 ali so iz njega sestavljeni, na trg za uporabo v druge namene, ne le za živila in krmo, z izjemo gojenja;

B.  ker je v zvezi s to vlogo Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 7. marca 2018 sprejela pozitivno mnenje;

C.  ker gensko spremenjeni bombaž GHB614 × LLCotton25 × MON 15985 izraža beljakovino 2mEPSPS, ki zagotavlja odpornost proti herbicidom, ki vsebujejo glifosat, beljakovino PAT, ki zagotavlja odpornost proti herbicidom na osnovi amonijevega glufosinata, ter beljakovini CryAc in Cry1Ab2, ki zagotavljata zaščito pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev; ker poleg tega ta rastlina proizvaja beljakovini (NPTII in AAD), ki zagotavljata odpornost proti antibiotikom;

D.  ker v Evropi sicer samega olja iz bombaževih semen zaužijemo relativno malo, ga pa lahko vsebuje veliko različnih živilskih izdelkov, med katerimi so prelivi, majoneza, fini pekovski izdelki, čokoladni namazi in čipsi(5);

E.  ker se bombaž za krmo živali uporablja v glavnem v obliki tropine/moke ali polnomastnih bombaževih semen(6);

Ostanki in sestavine komplementarnih herbicidov

F.  ker se pri gojenju rastlin, odpornih proti herbicidom, običajno uporabljajo komplementarni herbicidi, v tem primeru sta to glifosat in glufosinat, zato je mogoče pričakovati, da bodo te rastline izpostavljene večjim in večkratnim odmerkom herbicidov, kar ne bo povzročilo le več ostankov v pridelku in s tem v uvoženih proizvodih, temveč lahko vpliva na sestavo gensko spremenjene rastline in njenih agronomskih značilnosti;

G.  ker uporaba glufosinata od 1. avgusta 2018 v Uniji ni več dovoljena, saj je bil razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev, določena v Uredbi (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(7);

H.  ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je agencija EFSA novembra 2015 sklenila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ne bi bila utemeljena; ker je prav nasprotno Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

I.  ker po mnenju odbora EFSA za pesticide in njihove ostanke v splošnem ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih rastlin s pripravki glifosata(8); ker so dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, lahko bolj toksični kot sama aktivna snov(9);

J.  ker je Unija dodatek glifosatu, znan kot polietoksilirani lojni amin (POEA), že umaknila s trga zaradi pomislekov o njegovi toksičnosti; ker so problematični dodatki in mešanice še vedno dovoljeni v državah, kjer se goji ta gensko spremenjeni bombaž (Japonska);

K.  ker so informacije o vrednostih ostankov herbicidov in njihovih metabolitov ključnega pomena za temeljito oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom; ker ostanki škropljenja s herbicidi ne sodijo v področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme (odbor EFSA za GSO); ker učinki škropljenja gensko spremenjenega bombaža s herbicidi niso bili ocenjeni, prav tako ni bil ocenjen kumulativni učinek škropljenja z glifosatom in glufosinatom;

L.  ker državam članicam po predpisih ni treba meriti ostankov glifosata ali glufosinata na uvoženem bombažu, da bi v okviru usklajenega večletnega programa nadzora za leta 2019, 2020 in 2021(10) zagotovile skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov; ker najnovejše poročilo Evropske unije o ostankih pesticidov v hrani, ki ga je pripravila agencija EFSA na podlagi rezultatov usklajenega večletnega programa in posameznih programov držav članic, ne vsebuje informacij o skladnosti bombaža z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov(11); ker torej po najnovejših podatkih ni znano, ali so ostanki glifosata ali glufosinata na gensko spremenjenem bombažu GHB614 × LLCotton25 × MON 15985 skladni z mejnimi vrednostmi ostankov na ravni Unije;

Prisotnost toksičnega gosipola

M.  ker je gosipol toksična snov, ki je naravno prisotna v bombažu; ker lahko beljakovina EPSPS pri gensko spremenjenih rastlinah, ki jo vsebujejo, povzroči višje vrednosti gosipola(12); ker je odbor EFSA za GSO ugotovil, da so vrednosti prostega gosipola v surovih semenih gensko spremenjenega bombaža GHB614 ×LLcotton25 × MON15985 višje kot v primeru bombaža, ki ni bil gensko spremenjen (7200 mg/kg in 6000 mg/kg(13)), obe vrednosti pa sta bili višji od zgornje meje, določene v Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta(14), tj. 5000 mg/kg;

N.  ker se na podlagi študije iz leta 2014 o toksičnosti gosipola iz bombaževih semen posledica toksičnosti najpogosteje kaže v motnjah v razmnoževanju pri samcih in samicah, kar povzroča hude gospodarske izgube v živinoreji, kaže pa se tudi v delovanju imunskega sistema, tako da so živali manj odporne na okužbe ter so cepiva manj učinkovita(15); ker odbor EFSA o onesnaževalih v prehranski verigi gosipol obravnava kot neželeno snov v živalski krmi(16);

O.  ker odbor EFSA za GSO trdi, da višja vsebnost gosipola v semenih gensko spremenjenega bombaža GHB614 ×LLcotton25 × MON15985 v primerjavi z bombažem, ki ni bil gensko spremenjen, v praksi ni nevarna za živali in ljudi, saj (i) evropska zakonodaja ureja najvišjo vsebnost prostega gosipola ter (ii) očiščeno in rafinirano olje ter moka iz bombaževih semen, ki ju lahko neposredno zaužijejo ljudje, v bistvu ne vsebujeta gosipola(17); ker agencija EFSA tega olja (za prehrano ljudi) ali moke (za živalsko krmo) ni ocenjevala v skladu s priporočilom iz obstoječega dokumenta OECD o soglasju v zvezi s preudarki o sestavi za nove sorte bombaža; ker izjava, da za gosipol veljajo zgornje meje, določene v zakonodaji Unije, ni dovolj dobro zagotovilo, da je gensko spremenjeni bombaž GHB614 × LLcotton25 ×MON15985 varen za prehrano;

Beljakovine Cry in povezava z alergijskimi reakcijami

P.  ker bombaž GHB614 ×LLcotton25 ×MON15985 izraža toksina Bt (beljakovini Cry1Ac in Cry1Ab2), ki zagotavljata zaščito pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev; ker je bilo za beljakovine Cry1 ugotovljeno, da imajo adjuvantne lastnosti, kar pomeni, da lahko okrepijo alergene lastnosti drugih živil, vendar agencija EFSA tega ni analizirala;

Q.  ker je bilo v znanstveni študiji iz leta 2017 o morebitnih učinkih toksinov Bt in ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi na zdravje ugotovljeno, da je treba ostankom herbicidov in njihovi interakciji s toksini Bt posvetiti posebno pozornost(18); ker agencija EFSA tega ni raziskala;

Odpornost proti antibiotikom

R.  ker bombaž GHB614 ×LLcotton25 ×MON15985 proizvaja beljakovini (NPTII in AAD), ki zagotavljata odpornost proti antibiotikom; ker beljakovina NPT11 zagotavlja odpornost proti neomicinu in kanamicinu; ker beljakovina AAD zagotavlja odpornost proti streptomicinu; ker Svetovna zdravstvena organizacija(19) vse te antibiotike uvršča med kritično pomembne antibiotike;

S.  ker je treba na podlagi člena 4(2) Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(20) gensko spremenjene organizme, ki vsebujejo gene, ki izražajo odpornost proti antibiotikom, ki se uporabljajo za medicinsko ali veterinarsko zdravljenje, posebej upoštevati pri oceni tveganja, da se določijo in postopoma odpravijo označevalci odpornosti proti antibiotikom v GSO, ki lahko škodujejo zdravju ljudi in okolju;

T.  ker je odbor EFSA za GSO v mnenju leta 2004 preučil uporabo označevalnih genov za odpornost proti antibiotikom pri izbiri transgenskih transformacij v rastlinah zaradi zaskrbljenosti, da lahko uporaba teh označevalnih genov zaradi njihovega prenosa iz gensko spremenjene rastline na bakterije povzroči večjo odpornost proti antibiotikom pri ljudeh in živalih;

U.  ker na podlagi tega mnenja iz leta 2004 gen AAD sodi med gene za odpornost proti antibiotikom skupine II, katerih uporabo bi bilo treba omejiti na poljske poskuse in ki ne bi smeli biti prisotni v gensko spremenjenih rastlinah, ki se dajo na trg(21);

Pripombe pristojnih organov držav članic

V.  ker so pristojni organi v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovali veliko kritičnih pripomb, ki so se med drugim nanašale na zgoraj navedena vprašanja(22);

Pomanjkanje demokracije v postopku odločanja

W.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 3. decembra 2018, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

X.  ker je Komisija v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovedo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala dejstvo, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala odločbe o odobritvi, ki niso bile podprte z mnenjem odbora držav članic, in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, ki naj bi bila kvečjemu izjema v postopku kot celoti, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso že večkrat označil za nedemokratično(23);

Y.  ker je Parlament v prvi obravnavi 28. oktobra 2015(24) zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

3.  poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza gensko spremenjenih rastlin, namenjenih za živila ali krmo, ki so odporne proti herbicidu, ki ni registriran za uporabo v Uniji (glufosinat v tem primeru);

4.  poziva Komisijo, naj gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne odobri brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialnimi pripravki, ki se uporabljajo v državah gojenja;

5.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali se v Unijo uvaža za živila in krmo;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, ki vsebuje gene za odpornost proti antibiotikom;

7.  znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom;

8.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek odobritve ne spremeni in se ne odpravijo pomanjkljivosti sedanjega postopka, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen;

9.  poziva Komisijo, naj umakne predloge za odobritev GSO, če stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja, bodisi za gojenje ali za uporabo v živilih in krmi;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Assessment of genetically modified cotton GHB614 × LLCotton25 × MON 15985 for food and feed uses, under Regulation (EC) No 1829/2003 (Ocena gensko spremenjenega bombaža GHB614 × LLCotton25 × MON 15985 za uporabo v živilih in krmi v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, vloga EFSA‐GMO‐NL‐2011‐94), https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5213
(4)––––––––––––––––––––––––––– – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 76).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 80).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 70).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 73).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (UL C 215, 19.6.2018, str.83).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 298, 23.8.2018, str. 34).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 307, 30.8.2018, str. 71).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 307, 30.8.2018, str. 67).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 337, 20.9.2018, str. 54).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 55).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 60).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 122).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 127).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 133).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0221).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0222).Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (MON-ØØ6Ø3-6 × MON-ØØ81Ø-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0416).Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Sklepa 2011/366/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0417).
(5) Mnenje EFSA 2017, str. 17 https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5213.
(6) Mnenje EFSA 2017, str. 18 https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5213.
(7) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(8) Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat. Strokovno glasilo EFSA 2015, 13 (11):4302 http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4302/epdf.
(9) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3955666
(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/555 z dne 9. aprila 2018 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2019, 2020 in 2021 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 92, 10.4.2018, str. 6).
(11) Poročilo Evropske unije za leto 2016 o ostankih pesticidov v hrani https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5348.
(12) https://www.testbiotech.org/node/2209 str. 2
(13) Mnenje EFSA 2017, str. 14, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5213.
(14) Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L 140, 30.5.2002, str. 10), v kateri je največja vsebnost gosipola v krmi, ki sestavljajo bombažna semena, določena na 5000 mg/kg https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:02002L0032-20131227&from=ES
(15) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4033412/
(16) Mnenje EFSA 2017, str. 15 https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5213.
(17) Mnenje EFSA 2017, str. 15 https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5213.
(18) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5236067/
(19) Str. 21 http://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/255027/9789241512220-eng.pdf;jsessionid=11933F77EEEE4D6E7BD574889996C4E6?sequence=1.
(20) Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).
(21) https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2004.48
(22) Priloga G, pripombe držav članic,http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionDocumentsLoader?question=EFSA-Q-2018-00147.
(23) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(24) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.


Razmere v Venezueli
PDF 120kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o razmerah v Venezueli (2019/2543(RSP))
P8_TA(2019)0061RC-B8-0082/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti tistih z dne 3. maja 2018 o volitvah v Venezueli(1), z dne 5. julija 2018 o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo(2) ter z dne 25. oktobra 2018 o razmerah v Venezueli(3),

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. januarja 2019 v imenu EU o razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice z dne 10. januarja 2019 v imenu EU o razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju venezuelske ustave, zlasti 233. člena,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker so bile volitve, ki so potekale 20. maja 2018, izvedene, ne da bi bili izpolnjeni minimalni mednarodni standardi za verodostojen postopek in ne da bi se upoštevali politična pluralnost, demokracija, preglednost in pravna država; ker EU skupaj z drugimi regionalnimi organizacijami in demokratičnimi državami ni priznala ne volitev in ne oblasti, ki se je vzpostavila s tem nelegitimnim postopkom;

B.  ker si je Nicolás Maduro 10. januarja 2019 pred vrhovnim sodiščem nezakonito in v nasprotju z ustavnim redom države prisvojil predsedniško oblast;

C.  ker je 23. januarja 2019 skladno z 233. členom venezuelske ustave kot začasni predsednik Venezuele zaprisegel zakonito in demokratično izvoljeni predsednik narodne skupščine Juan Guaidó;

D.  ker v zadnjih dneh v Venezueli potekajo protesti in množične demonstracije; ker naj bi demonstracije in nemiri po poročanjih terjali na desetine smrtnih žrtev, več sto ljudi pa naj bi bilo ranjenih; ker še vedno prihaja do smrtnih žrtev in hudih kršitev človekovih pravic zaradi nasilja nad protestniki in zatiranja družbenih protestov, zaradi nezakonitih racij, samovoljnih aretacij, med drugim je bilo aretiranih več kot 70 mladoletnikov, ter stigmatizacije in preganjanja opozicijskih aktivistov; ker so prejšnji teden pozivali še k novim protestom;

E.  ker je EU že večkrat pozvala, naj se v Venezueli z verodostojnim političnim procesom ponovno vzpostavita demokracija in pravna država;

F.  ker je Evropski parlament decembra 2017 nagrado Saharova za svobodo misli podelil venezuelski demokratični opoziciji in političnim zapornikom;

G.  ker venezuelsko prebivalstvo sooča z družbeno in gospodarsko krizo ter krizo demokracije brez primere, zaradi katere se je iz države izselilo več kot tri milijone ljudi, stopnja inflacije pa presega 1 650 000 %;

H.  ker so se mednarodni in regionalni partnerji, tudi EU, zavezali, da bodo pomagali vzpostaviti pogoje za miren, verodostojen in vključujoč politični proces med najpoglavitnejšimi akterji v Venezueli; ker EU ponovno poudarja, da je pripravljena pustiti komunikacijske poti odprte;

I.  ker je Nicolás Maduro v odgovor na zahtevo podpredsednice/visoke predstavnice v imenu EU, naj se hitro izvedejo svobodne, pregledne in verodostojne predsedniške volitve, javno zavrnil možnost, da bi razpisali nove predsedniške volitve;

1.  skladno venezuelsko ustavo in njenim 233. členom priznava Juana Guaidója kot legitimnega začasnega predsednika Bolivarske republike Venezuele in izraža popolno podporo njegovemu načrtu;

2.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko naj skupaj z državami članicami zavzame odločno in enotno stališče ter Juana Guaidója prizna kot edinega legitimnega začasnega predsednika države, dokler ne bo mogoče razpisati novih svobodnih, preglednih in verodostojnih volitev, s katerimi bi obnovili demokracijo; pozdravlja, da so že mnoge demokratične države priznale začasno novo predsedstvo;

3.  če bo ta odločitev sprejeta, poziva EU in države članice, naj ravnajo v tem smislu in akreditirajo predstavnike, ki jih bo imenovala legitimna oblast;

4.  ostro obsoja hudo represijo in nasilje ter poboje in smrtne žrtve; izraža solidarnost s prebivalci Venezuele in izreka iskreno sožalje njihovim svojcem in prijateljem; poziva de facto venezuelske oblasti, naj ustavijo vse kršitve človekovih pravic, odgovorne zanje privedejo pred sodišče ter zagotovijo, da se bodo popolnoma spoštovale vse človekove pravice in temeljne svoboščine;

5.  obsoja pridržanje številnih novinarjev, ki so poročali o razmerah v Venezueli, in poziva k njihovi takojšnji izpustitvi;

6.  zavrača vse predloge ali poskuse reševanja krize, ki bi zajemali uporabo nasilja;

7.  ponovno poudarja, da popolnoma podpira narodno skupščino, ki je edini legitimni demokratični organ Venezuele in katerega pooblastila je treba znova uveljaviti in spoštovati, vključno s pristojnostjo in varnostjo njegovih poslancev;

8.  odločno podpira poziv generalnega sekretarja OZN, naj se v zvezi z izvršenimi uboji izvede neodvisna in celovita preiskava, kar je izrazil že v svojih preteklih resolucijah;

9.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sodeluje z državami v tej regiji in z drugimi najpomembnejšimi akterji ter naj, kakor je pozval že Svet v svojih sklepih z dne 15. oktobra 2018, skupaj oblikujejo kontaktno skupino, ki bi lahko posredovala pri doseganju sporazuma o razpisu svobodnih, preglednih in verodostojnih predsedniških volitev na podlagi dogovorjenega volilnega koledarja, enakih pogojev za vse udeležence, preglednosti in mednarodnega opazovanja;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, legitimnemu začasnemu predsedniku republike in narodne skupščine Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom skupine iz Lime, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0313.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0436.


Letno poročilo o politiki konkurence
PDF 167kWORD 65k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o letnem poročilu o politiki konkurence (2018/2102(INI))
P8_TA(2019)0062A8-0474/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 7, 8, 9, 11, 12, 39, 42, 101 do 109 in 174,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti njenih členov 35, 37 in 38,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. junija 2018 o politiki konkurence za leto 2017 (COM(2018)0482) ter objavljenega delovnega dokumenta služb Komisije z istega dne,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij(2) (Uredba ES o združitvah),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 9. julija 2014 z naslovom Za učinkovitejši nadzor EU nad združitvami (COM(2014)0449),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. marca 2017 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga (COM(2017)0142) (direktiva ECN+),

–  ob upoštevanju obvestila Komisije z dne 19. julija 2016 o pojmu državne pomoči po členu 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C(2016)2946),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2014 o sporazumih EU o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence – pot naprej(3),

–  ob upoštevanju ustreznih pravil, smernic, sklepov, resolucij, sporočil in dokumentov Komisije na področju konkurence,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 19. aprila 2018(4) in 14. februarja 2017(5) o letnem poročilu o politiki konkurence EU za leti 2017 in 2016,

–  ob upoštevanju študije iz julija 2018 v zvezi z vprašanji konkurenčnosti na področju finančne tehnologije (Fintech), ki jo je naročila delovna skupina za konkurenco Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju odgovorov Komisije na pisna vprašanja E-000344-16, E-002666-16 in E-002112-16,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018 o poročilu Komisije z dne 18. junija 2018 o politiki konkurence za leto 2017,

–  ob upoštevanju končnega poročila Komisije z dne 10. maja 2017 o preiskavi sektorja e-trgovanja (COM(2017)0229),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0474/2018),

A.  ker je politika konkurence zdaj uveljavljena že več kot šestdeset let in ker je bila močna in učinkovita politika konkurence EU vedno temeljni kamen evropskega projekta;

B.  ker utaja davkov in izogibanje davkom ustvarjata nepošteno konkurenco, ki zlasti vpliva na mala in srednja podjetja;

C.  ker pranje denarja, izogibanje davkom in utaja davkov ogrožajo pravično porazdelitev prihodkov od davkov v državah članicah in zato izkrivlja konkurenco na notranjem trgu;

D.  ker obsežno izogibanje davkom s strani premožnih posameznikov in podjetij škoduje običajnim davkoplačevalcem, javnim financam in socialni porabi, poleg tega pa ogroža dobro upravljanje, makroekonomsko stabilnost, socialno kohezijo ter zaupanje javnosti v institucije Unije in držav članic;

E.  ker so se nekatere vlade in jurisdikcije, vključno z nekaterimi znotraj Evropske unije, specializirale za oblikovanje izredno preferencialnih davčnih ureditev z izkrivljeno konkurenco v korist multinacionalnih podjetij in premožnih posameznikov, ki v teh jurisdikcijah niso dejansko prisotni z gospodarsko dejavnostjo, pač pa jih zgolj zastopajo slamnata podjetja;

1.  meni, da je politika konkurence, usmerjena na zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev v vseh sektorjih, temelj evropskega socialnega tržnega gospodarstva in bistveni dejavnik zagotavljanja ustreznega delovanja notranjega trga; pozdravlja poročilo Komisije o politiki konkurenci za leto 2017 in njene dejavnosti in prizadevanja za zagotavljanje učinkovite uporabe pravil o konkurenci v Uniji v korist vseh državljanov EU, zlasti tistih v šibkem položaju kot potrošnikov; poleg tega poziva Komisijo, naj še naprej zagotavlja polno izvrševanje pravil EU o konkurenci, pri čemer naj posebno pozornost nameni težavam, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja, in prepreči neenako uporabo teh pravil v državah članicah;

2.  pozdravlja in še naprej spodbuja strukturiran dialog s komisarjem za konkurenco in prizadevanja Komisije za tesno sodelovanje s člani pristojnega odbora Parlamenta in njegovo delovno skupino za politiko konkurence; meni, da je letno poročilo Komisije o politiki konkurence nepogrešljivo pri demokratičnem nadzoru; opozarja, da je Parlament v zadnjih letih prek rednega zakonodajnega postopka sodeloval pri oblikovanju okvira za pravila o konkurenci, na primer pri predlagani direktivi o Evropski mreži za konkurenco (direktiva ECN+); ugotavlja, da bi moral biti Parlament pristojen za soodločanje pri oblikovanju okvira za pravila konkurence, in obžaluje, da v nedavnih spremembah Pogodb ni bila okrepljena demokratična razsežnost tega področja politike Unije;

3.  pozdravlja ambiciozen program in prednostne naloge generalnega direktorata Komisije za konkurenco in jih še naprej podpira, hkrati pa ugotavlja, da še vedno obstajajo veliki izzivi, na primer na področju nadzora nad združitvami, kjer že samo število združitev predstavlja izziv; ugotavlja, da so odločitve Komisije o združitvah, kartelih in državni pomoči pogosto predmet politične razprave, in poudarja, da so v tem poročilu sicer navedene nekatere nedavne odločitve, da pa je splošna slika širša in da se Parlament ne namerava izreči o posameznih primerih, saj je naloga Komisije, da odloči o tem, kdaj konkurenčno pravo ni spoštovano;

4.  poziva Komisijo, naj analizira potencialni škodljivi učinek predlagane združitve Siemens/Alstom na konkurenčnost evropskega železniškega trga in njegove škodljive posledice za uporabnike železniškega voznega prometa;

5.  ugotavlja, da je Komisija v letu 2018 pripravila zakonodajni predlog za vzpostavitev vseevropskega osebnega pokojninskega produkta, ki bi bil zasebni pokojninski sklad;

6.  poudarja, da učinkovita konkurenca na evropskem notranjem trgu koristi predvsem potrošnikom;

7.  pozdravlja preiskavo kartela proizvajalcev tovornjakov; pozitivno ocenjuje, da je Komisija pregledala vpliv kartela med velikimi proizvajalci tovornjakov glede cen tovornjakov in jih kaznovala zaradi skupnega delovanja, s katerim so odložili uvedbo čistejših tovornjakov;

8.  poudarja, da pravila o konkurenci izhajajo iz Pogodbe in, kot je zapisano v členu 7 PDEU, bi jih bilo razlagati ob upoštevanju širših evropskih vrednot, ki se nanašajo na socialne zadeve, socialno tržno gospodarstvo Unije, okoljske standarde, podnebno politiko in varstvo potrošnikov; meni, da bi bilo treba pri uporabi konkurenčnega prava EU obravnavati vsa izkrivljanja trga, vključno s tistimi, ki so nastala zaradi negativnih socialnih in okoljskih zunanjih učinkov;

9.  meni, da mora politika konkurence podpirati energetski prehod v vsej EU, pospeševati gospodarsko in socialno povezovanje v Evropi, spodbujati okoljsko trajnostne kmetijske dejavnosti in omejevati velika podjetja za energetske storitve pri zviševanju cen oskrbe z energijo;

10.  poudarja, da bodo potrošniki morda tudi v primeru brezplačne dobave izdelkov ali storitev, zlasti v digitalnem gospodarstvu, še vedno izpostavljeni nepoštenemu ravnanju, kot je poslabšanje kakovosti, izbire in inovacij ali izsiljevanje; meni, da bi morala pravila EU o konkurenci in njihovo izvrševanje presegati cenovno usmerjene pristope in upoštevati širše vidike, kot je kakovost izdelkov ali storitev, tudi glede vpliva na zasebnost državljanov;

11.  poudarja velikanske spremembe na trgih, ki so posledica stalnega tehnološkega razvoja, ki prinaša tako priložnosti kot izzive; v zvezi s tem poudarja, da ima politika konkurence ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju enotnega digitalnega trga; poudarja, da je nujno vzpostaviti okvir, ki bo spodbujal inovacije na področju podatkov in nove poslovne modele, obenem pa učinkovito obravnaval izzive gospodarstva, ki temelji na podatkih in algoritmih; zlasti poudarja, da lahko več digitalnih platform, ki lahko dostopajo do vse obsežnejših podatkov in jih nadzirajo, ustvarja ekonomije obsega in precejšnje zunanje učinke na omrežja ter lahko povzroči nedelovanje trga zaradi pretirane koncentracije in črpanja rent, ki izhaja iz zlorabe tržne moči; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje posebnih svetovalcev komisarju, ki se osredotočajo na prihodnje izzive digitalizacije za politiko konkurence, in z zanimanjem pričakuje njihove ugotovitve in priporočila za ukrepe; poudarja potrebo po skupnem pristopu na ravni EU glede teh vprašanj;

12.  poudarja, da se uporabniki pogosto ne zavedajo, v kolikšni meri se njihovi podatki uporabljajo in posredujejo tretjim osebam v tržne ali komercialne namene; poziva Komisijo, naj v skladu s členom 5(3) Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij(6) (direktiva o e-zasebnosti) zagotovi, da bodo digitalna podjetja izkoriščala osebne podatke le po izrecni privolitvi naročnika ali uporabnika in da podatkov brez tega soglasja ne bo mogoče prenesti na tretje osebe, s katerimi ima podjetje ali platforma sklenjen sporazum; zato meni, da je treba digitalne trge ocenjevati z večdisciplinarnega vidika, saj lahko protikonkurenčno ravnanje pomeni tudi kršitve drugih pravnih področij, kot sta varstvo podatkov in varstvo potrošnikov; poudarja, da bi bilo za ustrezen odziv glede izvrševanja potrebno sodelovanje različnih pristojnih organov, zlasti organov za varstvo konkurence, potrošnikov in podatkov, kot je predlagano v pobudi za urad za izmenjavo informacij(7), ki jo je podal evropski nadzornik za varstvo podatkov;

13.  poziva Komisijo, naj organizira predstavitev s tehnološkimi podjetji, na katero bo povabila izvršne direktorje podjetij Google, Facebook in Apple, da bi razpravljali o tem, kako tretje države nabirajo in uporabljajo osebne podatke potrošnikov; je zaskrbljen, da se uporabniki, regulativni organi in včasih celo razvijalci aplikacij ter oglaševalci ne zavedajo, v kolikšni meri se podatki iz pametnih telefonov prenašajo skupinam za digitalno oglaševanje in drugim tretjim stranem; ugotavlja, da lahko podatki, ki jih zbirajo tretje strani prek aplikacij pametnih telefonov, vključujejo vse od informacij o profilu, kot so starost in spol, do podatkov o lokaciji, vključno s podatki o bližnjih telekomunikacijskih stolpih ali usmerjevalnikih Wi-Fi, ter informacij o vseh drugih aplikacijah na telefonu; meni, da bi morala EU posameznike poučiti, da bi razumeli vprašanja monopolnega položaja in koncentracije, ki obkrožajo ta podjetja za sledenje;

14.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj potrdi, da je nadzor podatkov, potrebnih za oblikovanje in opravljanje storitev, približek obstoja tržne moči, tudi pri izdajanju smernic za uporabo člena 102 PDEU, ter naj zahteva interoperabilnost med spletnimi platformami in ponudniki socialnih omrežij; opozarja tudi na razvoj samoizobraževalnih algoritmov in umetne inteligence, zlasti kadar jih podjetjem zagotavljajo tretje strani, in njegovega vpliva na naravo kartelne dejavnosti; zahteva, da Komisija v svojem naslednjem letnem poročilu o politiki konkurence predstavi podrobne informacije o tem vprašanju;

15.  meni, da je pomembno zagotoviti pravilno delovanje kolektivnih pravnih sredstev Unije, katerih namen je zagotoviti ustrezno nadomestilo za potrošnike, ki so bili žrtve protikonkurenčnih praks;

16.  meni, da je treba zagotoviti pravico do čezmejne prenosljivosti, da se obstoječe omejitve te pravice ne bodo utrdile kot zakonite tržne prakse; poleg tega meni, da je treba odpraviti neustrezno in neupravičeno uporabo omejitev na podlagi geografskih razlogov, katere posledica je spremenljiva raven domnevnega varstva pravic intelektualne lastnine;

17.  meni, da pragi za določitev pravne pristojnosti, ki določajo izhodišče za pregled združitev na ravni EU, ki temeljijo na prometu ciljnih in prevzemnih subjektov, niso vedno primerni za digitalno gospodarstvo, v katerem vrednost za oglaševalske namene pogosto predstavlja število obiskovalcev spletnega mesta; predlaga, naj se ti pragovi spremenijo in prilagodijo, da bi med drugim upoštevali dejavnike, kot sta število potrošnikov, na katere vplivajo združitve, in vrednost zadevnih transakcij;

18.  poudarja, da postajajo ovire za vstop v nekatera področja digitalnega gospodarstva vse bolj nepremostljive, saj dlje kot traja nepravično ravnanje, težje se je vrniti k protikonkurenčnim učinkom; meni, da so lahko začasni ukrepi koristno orodje, s katerim bi zagotovili, da med potekom preiskave konkurenca ni ogrožena; v zvezi s tem potrjuje, da bi morala Komisija učinkovito uporabiti začasne ukrepe ter hkrati zagotoviti ustrezen postopek in pravico do obrambe podjetij, ki so predmet preiskave; pozdravlja zavezo Komisije, da bo preučila, ali obstajajo načini za poenostavitev sprejemanja začasnih ukrepov, in sicer v dveh letih od datuma prenosa direktive o Evropski mreži za konkurenco +; v zvezi s tem priporoča, naj se Komisija zgleduje po primerih najboljše prakse v drugih jurisdikcijah;

19.  poziva Komisijo, naj sprejme bolj ambiciozne ukrepe za odpravo nezakonitih ovir za spletno konkurenco, da bi zagotovila neovirano spletni nakupovanje znotraj EU, spremlja omejevanje cen v sektorjih, kot so spletne platforme za nastanitev in turizem, ter zagotovi, da bodo imeli potrošniki čezmejni dostop do širokega nabora spletnih proizvodov in storitev po konkurenčnih cenah; poziva Komisijo, naj izvede sektorsko preiskavo oglaševalskega trga, da bi bolje razumela dinamiko spletnega oglaševanja in ugotovila, katere protikonkurenčne prakse je treba obravnavati v okviru izvrševanja zakonodaje o konkurenci, kot so to storili nekateri nacionalni organi;

20.  poudarja, da digitalizacija sodobnega gospodarstva spreminja tradicionalno gospodarsko logiko; zato poudarja, da mora vsak sistem obdavčitve upoštevati, da digitalizacija v vseh delih našega gospodarstva ni nič več nenavadnega; je seznanjen s predlogom Komisije o določitvi pravil za obdavčitev digitalnega gospodarstva(8); poudarja, da mora obdavčitev digitalnega gospodarstva odpraviti nesorazmerja med tradicionalnim gospodarstvom in novimi digitalnimi gospodarskimi praksami ter ne sme ovirati digitalizacije in inovacij ali ustvarjati umetnih mej v gospodarstvu; poudarja pomen iskanja mednarodnih rešitev in skupnih pristopov k obdavčevanju v digitalnem gospodarstvu; poziva Komisijo, naj si v okviru mednarodnih forumov, in sicer z OECD, še naprej prizadeva, da bi bil o tem dosežen dogovor;

21.  pozdravlja predlog Komisije o davku na digitalne storitve kot ključnem ukrepu za zagotovitev, da bo digitalni sektor plačal svoj pošteni delež davkov (COM(2018)0148), dokler ne bo sprejeta trajna rešitev, ki bo omogočala, da se dobiček obdavči tam, kjer se ustvarja vrednost;

22.  ponavlja, da je konkurenca v telekomunikacijskem sektorju bistvena za poganjanje inovacij in naložb v omrežja in da bi bilo treba spodbujati dostopne cene ter izbiro pri storitvah za potrošnike; meni, da so klici znotraj EU še vedno veliko breme za podjetja in potrošnike in da ukrepi za ukinitev potrošniških stroškov gostovanja v EU v dolgoročnem pogledu ne zadostujejo, če naj se enotni trg še poglobi; priznava, da je treba za notranje klice v EU ustvariti enake spodbude kot za lokalne klice, tako da se olajšujejo naložbe v docela evropska ali deljena omrežja; meni, da bi morale politike dajati prednost učinkovitim naložbam v nova omrežja in upoštevati učinek na potrošnike ter s tem preprečiti nove digitalne vrzeli med gospodinjstvi z visokimi in nizkimi dohodki; poziva Komisijo, naj spodbuja uvajanje širokopasovnih storitev s spodbujanjem visoke ravni konkurence in zagotavljanjem visoke ravni povezljivosti v EU ter hitro uvedbo omrežja 5G po vsej Uniji, da bi zagotovili svetovno konkurenčnost Unije in privabili naložbe; meni, da je pri izvajanju te naloge pomembno, da se v okviru politike konkurence upoštevajo posebnosti uvedbe širokopasovnih omrežij na podeželju, da bi delovali v javno dobro in obrnili trend vse večje tehnološke asimetričnosti med podeželjem in mestnimi območji, ko gre za dostop do tehnologij;

23.  meni, da uporabnik ne bi smel plačevati nadomestil za tekoče in varčevalne račune, razen če so povezani s posebnimi storitvami;

24.  pozdravlja protimonopolno odločitev Komisije, da podjetju Google naloži globo v višini 4,34 milijarde EUR za nezakonite prakse v zvezi z mobilnimi napravami Android za utrditev prevlade Googlovega iskalnika; poziva Komisijo, naj leta 2019 zaključi protimonopolni primer „Google Shopping“, ki se je začel pred osmimi leti, novembra 2010; opozarja Komisijo, naj zaključi preiskavo Googlove obravnave drugih specializiranih storitev iskanja Google v svojih rezultatih iskanja, vključno z vprašanji, povezanimi z lokalnim iskanjem, ki jih je Yelp izpostavil v nedavni pritožbi; priporoča generalnemu direktoratu za konkurenco, naj razmisli o trajanju digitalnih protimonopolnih zadev in razmisli o najustreznejšem orodju za njihovo obravnavo; zlasti poziva Komisijo, naj preuči možnost določitve rokov za protimonopolne zadeve, na primer v primerih združitev;

25.  ponovno poudarja, da mora Komisija razmisliti tudi o celovitem strukturnem ločevanju digitalnih tehnoloških monopolov kot možni rešitvi za ponovno vzpostavitev konkurence in enakih konkurenčnih pogojev na evropskem digitalnem trgu;

26.  poudarja, da je učinkovitost izvrševanja zakonodaje o konkurenci odvisna od ustrezne zasnove in testiranja pravnih sredstev; poudarja, da so pravna sredstva, usmerjena v potrošnike, pomembna za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti na trgu, saj potrošnikom pomagajo sprejemati informirane odločitve in obravnavati pristranskost; meni, da bi morala Komisija v oblikovanje ukrepov v zvezi z ravnanjem vključiti vedenjsko ekonomijo kot podporno disciplino, kot so v zadnjih letih to storili nekateri nacionalni organi;

27.  ugotavlja, da se je predsednik Komisije zavezal, da bo predložil predloge za okrepitev davčnega sodelovanja med državami članicami z obvezo za odgovarjanje na skupinske zahteve v zvezi z davčnimi vprašanji, da bo lahko država članica drugim zagotovila vse potrebne podatke, ki bodo omogočili pregon čezmejnih davčnih utajevalcev; ugotavlja, da lahko Evropski parlament in Svet, če ukrepi določene države članice izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu, pod določenimi pogoji in kot je določeno v členu 116 PDEU, izdata direktive za odpravo tega izkrivljanja;

28.  je seznanjen, da je Komisija ugotovila, da je Luksemburg podjetju Engie odobril neupravičene davčne ugodnosti v višini približno 120 milijonov EUR in da postopek izterjave še poteka; obžaluje, da se je luksemburška vlada odločila, da bo vložila pritožbo na odločitev Komisije;

29.  je seznanjen z odločitvijo komisarke za konkurenco Margrethe Vestager o preiskavi državne pomoči za McDonalds o tem, da neobdavčevanje nekaterih dobičkov podjetja McDonald’s v Luksemburgu ne pomeni nezakonite državne pomoči; meni, da sedanja ureditev na ravni EU ni primerna za učinkovit boj proti dvojnemu neobdavčevanju in za zaustavitev tekmovanja v zniževanju stopenj davka od dohodkov pravnih oseb;

30.  opozarja, da je Komisija v dveh nedavnih primerih kljub ugotovitvam Enotnega odbora za reševanje (SRB), da reševanje ne more temeljiti na razlogih javnega interesa, odobrila državno pomoč na podlagi tega, da bo zmanjšala gospodarske motnje na regionalni ravni, s čimer se kažeta dve različni interpretaciji javnega interesa; poziva Komisijo, naj znova preuči neskladja med predpisi o državni pomoči na področju pomoči za likvidacijo in shem za reševanje iz direktive o sanaciji in reševanju bank (DSRB), nato pa skladno s tem pregleda svoje sporočilo o bančništvu iz leta 2013;

31.  ugotavlja, da je več študij(9) pokazalo skrite družbene stroške in manjšo konkurenco med produkti, ki ustrezajo višjim ravnem horizontalne koncentracije lastništva; zato poziva Komisijo, naj razmisli o reviziji uredbe o združitvah v tem smislu ter v takih primerih zagotovi smernice za uporabo členov 101 in 102 PDEU;

32.  poudarja, da so začasne državne pomoči v finančnem sektorju utegnile biti potrebne za stabilizacijo svetovnega finančnega sistema, saj ni bilo instrumentov za reševanje, vendar jih je treba pregledati in odpraviti; obžaluje, da je ta pregled nezadosten; zato ponovno poziva Komisijo, naj preuči, ali so banke od začetka krize prejele implicitne subvencije in državno pomoč v obliki likvidnostne podpore, ki jo zagotovijo centralne banke; pozdravlja zaveze komisarke Vestager, izražene med strukturiranim dialogom z Odborom za ekonomske in monetarne zadeve novembra 2017, da bo preučila morebitno izkrivljanje konkurence, ki ga povzroča program Evropske centralne banke za nakup vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, in sporočila kvalitativne ugotovitve; v zvezi s tem poudarja, da je koncept selektivnosti pri državni pomoči bistveno merilo, ki ga je treba temeljito preiskati, in opozarja na člen 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, ki vsebuje t. i. načelo lojalnosti;

33.  meni, da je treba pri reševanju bodočih bančnih kriz zagotoviti strogo in nepristransko spoštovanje pravil o državni pomoči, tako da so davkoplačevalci zaščiteni pred bremenom reševanja bank;

34.  pozdravlja, da je Komisija uvedla anonimno orodje za prijavljanje nepravilnosti, ki omogoča prijavljanje kartelov ali drugih vrst nezakonitih protikonkurenčnih praks, s čimer je povečala verjetnost njihovega odkrivanja in pregona; je seznanjen s pozitivnimi rezultati po prvih mesecih uporabe;

35.  izraža zaskrbljenost, da bi se lahko zaradi vse večje koncentracije v finančnem sektorju zmanjšala konkurenca v sektorju, zaskrbljen pa je tudi, ker ni resničnega notranjega bančnega trga in ker še naprej obstaja razdrobljenost na nacionalne trge;

36.  poudarja, da Evropa potrebuje trden in usklajen okvir za poročanje in obdavčitev dohodkov multinacionalnih podjetij, z javnim poročanjem po posameznih državah in skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb; želi spomniti, da bi s sprejetjem teh ukrepov poleg zmanjšanja stroškov za podjetja in davčne uprave držav članic rešili vprašanje transfernih cen in na enotnem trgu zagotovili bolj pošteno konkurenco;

37.  poziva Komisijo, naj še naprej ocenjuje škodljive davčne ukrepe v državah članicah v okviru evropskega semestra ter v celoti oceni izkrivljanje konkurence in učinke prelivanja na druge jurisdikcije;

38.  poziva Komisijo, naj nadaljuje in okrepi prizadevanja pri preiskavah zlorab prevladujočega položaja na trgu v škodo potrošnikov v EU; poziva Komisijo, naj hkrati spremlja obstoječe vladne monopole in zakonitost javnih razpisov za koncesije, da bi preprečila vsako pretirano izkrivljanje konkurence;

39.  poudarja, da ima lahko državna pomoč izkrivljajoč učinek na delovanje notranjega trga; opozarja na stroge zahteve za uporabo člena 107(3)(b) PDEU; ugotavlja, da se večina odločitev o protimonopolnih vprašanjih in državni pomoči sprejme na nacionalni ravni; zato meni, da bi morala Komisija spremljati in sprejeti ukrepe za zagotavljanje dosledne politike na notranjem trgu; poziva Komisijo, naj pripravi načrt za bolje usmerjeno državno pomoč; pozdravlja stalna prizadevanja Komisije, da bi pojasnila različne vidike opredelitve državne pomoči, kot je pokazala v Obvestilu Komisije o pojmu državne pomoči iz člena 107(1) PDEU; posebej izpostavlja prizadevanja za razjasnitev pojmov podjetja in gospodarske dejavnosti; vendar ugotavlja, da je še vedno težko razlikovati med gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi; izpostavlja tudi, da je za zagotavljanje, da se ustanovne pogodbe ustrezno razlagajo, pristojno Evropsko sodišče; poziva Komisijo, naj pri uporabi pravil EU o državni pomoči posebno pozornost nameni zagotavljanju storitev splošnega gospodarskega pomena, vključno z energijo, prometom in telekomunikacijami, zlasti v okviru državne podpore, namenjene izoliranim, oddaljenim ali obrobnim regijam v Uniji; poudarja, da bi morali pri uporabi državne pomoči za spodbujanje storitev splošnega pomena zasledovati cilj koristi za potrošnike in državljane, ne pa krepitve posameznih interesov;

40.  poudarja, da je obdavčitev prvenstveno v nacionalni pristojnosti, saj je treba v Svetu doseči soglasje, in da je zato izbira politike odvisna od političnega stališča in usmerjenosti nacionalnih vlad in parlamentov držav članic; ugotavlja pa, da je instrument obdavčenja mogoče uporabiti za dodelitev implicitne državne pomoči, ki lahko ustvari neenake konkurenčne pogoje na notranjem trgu; zato poudarja, da je treba zagotoviti, da nacionalne davčne politike ne izkrivljajo poštene konkurence in da se davčna politika in politika konkurence dosledno uporabljata na notranjem trgu; pozdravlja, da je delovna skupina za državno pomoč v obliki davčne ugodnosti postala stalno telo; poziva, naj ima zadostne človeške vire in preiskovalna orodja; poziva k razjasnitvi stanja v preiskavah državne pomoči v zvezi z davčnimi ugodnostmi, vključno s številom preiskanih primerov; poudarja, da so na notranjem trgu novi udeleženci in podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ki ne uporabljajo agresivnih davčnih praks, kaznovani; izraža zadovoljstvo, da je Komisija objavila poglobljene preiskave protikonkurenčnega ravnanja, kot so selektivne davčne ugodnosti in sistemi izdajanja stališč o presežnem dobičku; zlasti pozdravlja smernice iz obvestila Komisije o državni pomoči, ki se še posebej nanaša na davčna stališča; poziva države članice, naj opustijo prakse nelojalne konkurence med državami, ki temeljijo na neupravičenih davčnih spodbudah; poziva Svet, naj sprejme predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; obžaluje, da se v skladu s pravili EU o državni pomoči neplačani davki, izterjani od upravičencev nezakonite davčne pomoči, vrnejo v državo, ki je pomoč dodelila; poziva Komisijo, naj najde rešitev za to težavo; poudarja, da bi morala nadaljnja pogajanja z Združenim kraljestvom vključevati tudi spoštovanje poštene konkurence in zagotovilo, da Združeno kraljestvo ne bo dodeljevalo državne pomoči v obliki davčnih ugodnosti;

41.  poudarja daljnosežno koncentracijo verige preskrbe s hrano, pri čemer lahko nekaj podjetij ustvari oligopol na svetovnem trgu semen in pesticidov v škodo potrošnikov, kmetov, okolja in biotske raznovrstnosti; opozarja, da bo zaradi takšne strukture prišlo do povečanja tehnološke in ekonomske odvisnosti kmetov od nekaj globalnih celovitih platform za nakup vsega na enem mestu, omejene raznovrstnosti semen in prenehanja prizadevanja na področju inovacij, da bi sprejeli proizvodni model, ki spoštuje okolje in biotsko raznovrstnost, ter v končni fazi do manjše inovativnosti in slabše kakovosti končnih izdelkov zaradi zmanjšane konkurence; poziva Komisijo, naj glede na zmanjšanje prihodkov kmetij, zlasti za male kmete, predvsem malim in srednjim kmetom zagotovi dostojen dohodek;

42.  meni, da je nujno, da Komisija bolje spremlja uporabo patentov v kmetijstvu;

43.  pozdravlja pobude, kot je okvir za pametne vasi, ki spodbuja naselja, naj postanejo bolj prožna, bolje izkoristijo svoje vire in dejavneje sodelujejo na področju konkurence na enotnem trgu ter izboljšajo privlačnost teh naselij in kakovost življenja prebivalcev na podeželju;

44.  priznava potencial tehnologije blokovnih verig za finančne storitve; vendar opozarja, da mora biti uporaba te tehnologije za zbiranje sredstev urejena s predpisi, da bi se izognili pretiranemu dampingu na reguliranih finančnih trgih, tveganjem za vlagatelje in tveganjem pranja denarja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga regulativni okvir za prve javne ponudbe kovancev;

45.  je zaskrbljen, ker je Komisija nedavno odobrila združitev podjetij Bayer in Monsanto in priznala, da pri svoji odločitvi ni upoštevala svojih ciljev iz PDEU, zlasti glede varnosti hrane, varstva potrošnikov, okolja in podnebja;

46.  meni, da je zato pomembno ukrepati proti podjetjem, ki se v kmetijski verigi ukvarjajo s trženjem in distribucijo in ki izkrivljajo kmetijske trge, kar ima negativni učinek na prihodke kmetij in maloprodajne cene;

47.  pozdravlja pristop Komisije pri ocenjevanju horizontalnih združitev z vse večjim poudarkom na konkurenci na področju inovacij, zlasti pri združitvah, ki vključujejo trge, ki temeljijo na intenzivnih dejavnostih raziskav in razvoja, ter ugotavlja, da bi bilo treba združitve ocenjevati z vidika celotnega notranjega trga; prav tako poziva Komisijo, naj predlaga revizijo uredbe ES o združitvah in preuči, kolikšna pooblastila bi morala imeti, podobno kot jih ima zdaj več držav članic, da sprejme ukrepe za zaščito evropskega javnega reda ter pravic in načel iz PDEU in Listine EU o temeljnih pravicah, tudi na področju varstva okolja;

48.  ponovno poudarja predhodno ugotovitev Komisije, da je Google s tem, ko je dajal nezakonito prednost svojim produktom, zlorabil svoj prevladujoč položaj na trgu; poudarja, da je potrebna popolna strukturna ločitev med splošnimi in specializiranimi storitvami iskanja tega podjetja, da bi odpravili to zlorabo;

49.  ugotavlja, da Evropsko sodišče pri razlagi člena 101 PDEU upošteva različne cilje Pogodb; vendar poudarja, da je vse bolj očitno, da ozka razlaga člena 101 PDEU, ki jo vsebujejo horizontalne smernice Komisije, vedno bolj ovira sodelovanje manjših tržnih akterjev pri sprejemanju višjih okoljskih in socialnih standardov; meni, da bi morala Komisija vzpostaviti pravno varnost glede pogojev, pod katerimi bi bile kolektivne ureditve organizacij proizvajalcev, vključno z zadrugami, njihovimi združenji in medpanožnimi organizacijami, ki delujejo po vsej verigi preskrbe s hrano za namene trajnosti in poštenih delovnih standardov, ocenjene v skladu s konkurenčnim pravom, ter spodbujati take pobude v okviru politike konkurence; poudarja tudi, da ta pristop ne bi smel preprečevati proizvodnje blaga z nižjimi cenami, zlasti v sektorjih, kjer so potrošniki bolj občutljivi na ceno; poudarja tudi pomen načela sorazmernosti, kar pomeni, da omejevanje konkurence ne sme presegati tistega, kar je potrebno za doseganje splošnega interesa;

50.  poudarja skupno dogovorjene cilje energetske unije in zlasti opozarja na razsežnost varnosti, razogljičenja gospodarstva, solidarnosti in zaupanja; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da evropski energetski trgi temeljijo na pravni državi, konkurenčnosti, raznolikosti energetskih virov in dobaviteljev, predvidljivosti in preglednosti, ter preprečiti, da bi kateri koli udeleženec na trgu, ki ima sedež v Uniji ali v tretji državi, okrepil prevladujoč položaj v škodo konkurentov in potrošnikov; v zvezi s tem poziva k strožjemu nadzoru in po potrebi k ukrepanju zoper takšne udeležence na trgu in nalaganju obveznosti zanje; zlasti ugotavlja, da je treba ustrezno obravnavati strategijo delitve trga s plinom v EU, ki jo izvajajo nekatera energetska podjetja, kar bi utegnilo privesti do kršitve protimonopolnih pravil EU; priznava tudi, da pravno zavezujočih zavez držav članic v skladu s pariškim podnebnim sporazumom ni mogoče uresničiti brez konkretnih državnih ukrepov za pospeševanje, omogočanje in ustvarjanje spodbud in financiranje proizvodnje ter uporabe obnovljivih virov energije; je seznanjen s prihodnjo revizijo smernic o državni pomoči in energiji, ki ne bodo več izključevale dveh sektorjev, ki pridobita največ državnih subvencij, tj. jedrske energije in pridobivanja fosilnih goriv, pri čemer bodo smernice zagotovile večjo prožnost za energijo iz obnovljivih virov, ki jo proizvajajo potrošniki; poudarja, kako pomembno je dokončati energetsko unijo z združevanjem trgov, zlasti z naložbami v povezovalne daljnovode, kjer so potrebne ter na podlagi tržnih razmer in tržnega potenciala, ter s povečanjem trgovalnih zmogljivosti obstoječih povezav; zato poudarja, da je treba pred vsako odobritvijo državne pomoči za mehanizme zmogljivosti oceniti, ali je zares nujna, in obenem preučiti alternativne ukrepe, zlasti učinkovitejšo uporabo obstoječih povezovalnih daljnovodov; poudarja, da mehanizmi zmogljivosti pogosto predstavljajo precejšnje stroške za potrošnike in pomenijo „prikrito subvencioniranje“ ter podpirajo nedonosne in onesnažujoče elektrarne, zaradi česar je treba pri odobritvi državne pomoči zagotoviti, da ti mehanizmi niso odprti za sredstva, ki najbolj onesnažujejo;

51.  poudarja, da je treba izboljšati preglednost pri načrtovanju javno-zasebnih partnerstev, da bi zmanjšali verjetnost, da bi si partnerji iz zasebnega sektorja prek njih zagotovili konkurenčno prednost pred svojimi konkurenti;

52.  pozdravlja preiskavo Komisije o oblikovanju cen zdravil, ki rešujejo življenja, zlasti glede primera Aspen;

53.  poudarja, da je pomembno vsem letalskim prevoznikom pri letenju v EU ali iz nje podeliti iste pravice; priznava, da žal to ne velja vedno za letalske prevoznike iz EU, ki delujejo zunaj EU, kjer so izpostavljeni nepoštenim praksam, ki vplivajo na konkurenco; poziva Komisijo, naj obravnava protikonkurenčne prakse, ki spodkopavajo tudi zakonodajo o varstvu potrošnikov; ponovno poudarja, da je pomembno zagotoviti pošteno konkurenco med letalskimi prevozniki EU in letalskimi prevozniki iz tretjih držav;

54.  poudarja pomen konkurenčnega prometnega sektorja; ugotavlja, da je treba enotni trg na področju prometa še dopolniti, saj je najbolj razdrobljen; pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela Komisija za spodbujanje dokončnega oblikovanja in izboljšanja delovanja na notranjem trgu cestnega prevoza potnikov;

55.  ponovno poudarja, da za nove infrastrukturne projekte, vključno s tistimi, ki državo članico povezujejo s tretjo državo, velja zakonodaja Unije, zlasti pravila o ločevanju in oblikovanju tržnih cen;

56.  poudarja, da so ustrezna finančna sredstva in človeški viri v generalnem direktoratu Komisije za konkurenco in v nacionalnih pristojnih organih pomembna in potrebna, prav tako pa strokovno znanje na digitalnem področju in področju IT, potrebno za spopadanje z izzivi, ki jih predstavlja gospodarstvo, ki temelji na podatkih in algoritmih; v zvezi s tem podpira predlagani sklop programa enotnega trga v okviru večletnega finančnega okvira 2021–2027, namenjen konkurenci;

57.  poudarja, da mora Komisija pri pripravi pravil o konkurenci notranji trg obravnavati kot enoten trg in ne kot skupino samostojnih lokalnih ali nacionalnih trgov;

58.  poudarja, da je za učinkovito izvajanje načel konkurenčnega prava in preprečevanje nedoslednosti pri pravnih sredstvih in izidih izvršilnih ukrepov bistveno mednarodno sodelovanje; meni, da je najboljši način za izboljšanje pravil in praks na področju konkurence po svetu sodelovanje v poštenih in preglednih razpravah; podpira dejavno sodelovanje Komisije, nacionalnih in morebitnih regionalnih organov, pristojnih za konkurenco, v Mednarodni mreži za konkurenco;

59.  pozdravlja direktivo o Evropski mreži za konkurenco (ECN+), ki bo znatno izboljšala učinkovito in dosledno uporabo konkurenčnega prava EU v vsej Uniji, saj bo zagotovila, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, na voljo ustrezna orodja, vire in varovala za neodvisnost, vključno s preglednim postopkom za izvolitev ali imenovanje njihovega vodstva, kar jim omogoča, da za kršitve konkurenčnih pravil naložijo odvračilne kazni; odobrava zgodnjo pomoč Komisije državam članicam v zvezi z izvajanjem te direktive;

60.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo prihodnji trgovinski sporazumi zagotavljali enake pogoje, zlasti glede konkurence in državne pomoči; poudarja, da bi morala biti državna pomoč dovoljena le v izjemnih in upravičenih primerih, ki jih ureja zakonodaja, da bi preprečili izkrivljanje konkurence, ter da bi morali omogočiti izjeme in utemeljitve, povezane z doseganjem ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah; opozarja, da podjetja delujejo globalno, zato morajo globalno delovati tudi organi za zagotavljanje konkurence, saj so razširitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter pojav digitalnega gospodarstva privedli do prekomerne tržne koncentracije in koncentracije moči v nekaterih sektorjih; meni, da sta osnovna pogoja za razvoj pravične trgovine na svetovni ravni oblikovanje svetovnih pravil konkurence in najvišja raven usklajevanja med organi za konkurenco, vključno z izmenjavo informacij v okviru postopkov na tem področju;

61.  opozarja, da bi morali mednarodni trgovinski in naložbeni sporazumi vsebovati posebno in izčrpno poglavje o konkurenci;

62.  poziva Komisijo, naj si ambiciozneje prizadeva za odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil in povečanje dostopa evropskih podjetij do javno-zasebnih partnerstev v tretjih državah; meni, da je treba zmanjšati nesorazmerja med Unijo in tretjimi državami pri dostopu do javnih naročil, predvsem ZDA in Kitajsko; poziva vse trgovinske partnerje EU, naj evropskim podjetjem in delavcem omogočijo nediskriminatoren dostop do trgov javnih naročil; pozdravlja obnovljeno razpravo o mednarodnem instrumentu za javna naročila, ki vzpostavlja potrebno vzajemnost v primerih, ko trgovinski partnerji omejujejo dostop do svojih trgov javnih naročil, in poziva Evropski svet, naj ga hitro sprejme; pozdravlja prizadevanja Komisije pri odpiranju trgov javnih naročil v tretjih državah z dvostranskimi partnerskimi sporazumi; opozarja, da podjetja, ki delujejo v netržnih pogojih in ki upoštevajo geopolitična vprašanja, lahko v evropskih javnih naročilih premagajo praktično vse konkurente; poziva Komisijo, naj spremlja javna naročila in naj prepreči, da bi evropska podjetja in delavci utrpeli škodo zaradi nepoštene konkurence, ki jo povzročajo podjetja, ki jih upravlja država;

63.  poudarja, da je boj proti nepoštenim trgovinskim praksam, tudi z uveljavljanjem politike konkurence, potreben za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev po vsem svetu, kar bo koristilo delavcem, potrošnikom in podjetjem, to pa je tudi ena od prednostnih nalog trgovinske strategije EU; poudarja, da je v dokumentu o razmisleku o izkoriščanju globalizacije ugotovljeno, da mora Unija sprejeti ukrepe za ponovno vzpostavitev poštenih konkurenčnih pogojev; pozdravlja vključitev določb o politikah konkurence v sporazum o gospodarskem partnerstvu z Japonsko in v celovit gospodarski in trgovinski sporazum s Kanado; obžaluje, da je obseg teh določb omejen in da ne zagotavljajo učinkovitega izvrševanja in reševanja sporov; opozarja, da je treba v vse trgovinske sporazume vključiti ambiciozne določbe o konkurenci in zagotoviti njihovo izvajanje, da bi zagotovili poštena pravila;

64.  pozdravlja predlog o vzpostavitvi evropskega okvira za pregledovanje neposrednih tujih naložb; meni, da je to koristno orodje za zaščito evropskih podjetij strateškega pomena pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, ki bi utegnile ogroziti varnost in javni red, ter za zagotavljanje spoštovanja načel poštene konkurence v EU;

65.  poudarja, da je v boju proti nepošteni svetovni konkurenci pomemben protisubvencijski instrument, ter da je treba vzpostaviti enake konkurenčne pogoje s pravili EU o državni pomoči; v zvezi s tem obžaluje, da je leta 2017 Ljudska republika Kitajska ponovno vzpostavila največje število novih trgovinskih ovir za evropska podjetja in delavce ter je bila vključena v večino evropskih protisubvencijskih primerov;

66.  je zaskrbljen zaradi carinske politike ZDA in njenega vpliva na konkurenčnost evropskih podjetij; poudarja, da bi morala biti prizadevanja Komisije za uravnoteženje trgovine z ZDA odločna, a uravnotežena, sorazmerna in združljiva z načeli Svetovne trgovinske organizacije;

67.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje poštene konkurence, tudi s preprečevanjem neupravičene uporabe tarifnih ovir in subvencij na globalnem trgu z okrepljenim sodelovanjem z drugimi državami na forumih, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Konferenca OZN za trgovino in razvoj, skupina G20 in Svetovna banka; želi spomniti na delo v zvezi s povezanostjo med trgovinsko politiko in politiko konkurence, opravljeno v okviru Svetovne trgovinske organizacije med letoma 1996 in 2004, in obžaluje, da ta tema ni vključena v njen delovni program; poudarja, da se je treba za nadaljnje sodelovanje med članicami Svetovne trgovinske organizacije v vprašanjih konkurence opirati na določbe v njenih sporazumih, na primer na člen IX Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami; zato poziva, naj se na 12. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije doseže napredek glede zagotavljanja poštene mednarodne konkurence;

68.  izraža zaskrbljenost glede domnevne nezmožnosti Svetovne trgovinske organizacije pri spopadanju z netržnimi gospodarstvi in pri obravnavanju izkrivljanja konkurence, ki ga povzročajo subvencije in državna intervencija, vendar je globoko prepričan, da ima ta organizacija na tem področju bistveno vlogo; pozdravlja tristransko ukrepanje ZDA, Japonske in EU v zvezi s tem;

69.  poziva Komisijo, naj poveča podporo malim in srednjim podjetjem v EU, tako da bodo lahko zaščitila in uveljavila svoje pravice v primeru nepoštenih poslovnih praks, kot sta dumping in subvencioniranje s strani držav, ki niso članice EU. v zvezi s tem je seznanjen s prizadevanji Komisije za boj proti nelojalni konkurenci v odmevnih primerih proti znanim podjetjem, vendar poudarja, da je zagotavljanje poštene konkurence za mala in srednja podjetja prav tako izredno pomembno;

70.  poudarja, da je učinkovito izvajanje določb o trajnostnem razvoju v okviru trgovinskih sporazumov pomembno za izboljšanje življenjskih razmer v partnerskih državah in zaščite evropskih podjetij pred nelojalno konkurenco. pozdravlja uvedbo okoljskih in družbenih meril v reformi protisubvencijskih in protidampinških ukrepov.

71.  poudarja, da politika EU na področju konkurence ne dosega želenih rezultatov, saj se sicer uporablja z namenom zaščite poštene konkurence med vsemi udeleženci na notranjem trgu s posebnim poudarkom na interesih potrošnikov, v praksi pa se kmetijski proizvajalci zaradi neenakosti v verigi preskrbe s hrano soočajo z nesprejemljivo ravnjo pritiska; meni, da bi morali biti interesi potrošnikov in kmetijskih proizvajalcev enako pomembni;

72.  meni, da so zaradi posebnih značilnosti kmetijskih dejavnosti kolektivne organizacije bistvenega pomena, da bi izboljšali položaj primarnih proizvajalcev v prehranski verigi in omogočili doseganje ciljev skupne kmetijske politike, opredeljenih v členu 39 PDEU, in da bi morale skupne dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev in njihova združenja, tudi načrtovanje proizvodnje in pogajanja o prodaji in pogodbenih pogojih, šteti za združljive s členom 101 PDEU; poudarja, da se z združevanjem kmetov v organizacijah proizvajalcev krepi njihov položaj v dobavni verigi;

73.  meni, da je model medpanožne organizacije uspešna oblika sektorskega upravljanja, saj zagotavlja strukturo za vse akterje v sektorju, ki so v tej strukturi pošteno zastopani, ter organizira izmenjavo med njimi, in sicer z omogočanjem posredovanja gospodarskih in tehničnih informacij, da se poveča preglednost trga in boljše razporedijo tveganja in koristi; meni, da bi morala skupna kmetijska politika spodbujati različne, ustrezno strukturirane modele sodelovanja, kot je trenutni, da bi olajšali ustanavljanje medpanožnih organizacij na evropski ravni;

74.  meni, da je treba v skladu s trenutnim trendom dodatno okrepiti kompetence organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, da bi se lahko pogajalska moč kmetov uravnovesila s pogajalsko močjo trgovcev na drobno v prehranski verigi; meni, da bi bilo treba povečati sofinanciranje EU za ustanovitev in delovanje teh organizacij;

75.  poziva Komisijo, naj olajša uporabo instrumentov za kolektivno tržno upravljanje v primeru krize z uporabo orodij, ki ne zahtevajo javnih sredstev, kot so umiki proizvodov, izvedeni z dogovorom med udeleženci v prehranski verigi; poudarja, da bi tak ukrep lahko uporabljale same medpanožne organizacije;

76.  meni, da vstop proizvodov iz tretjih držav, ki ne izpolnjujejo istih socialnih, zdravstvenih in okoljskih standardov, na evropski trg za evropske proizvajalce pomeni nelojalno konkurenco za evropske proizvajalce; zato poziva, naj se pri trenutnih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih v zvezi s kmetijskimi proizvodi zaščitijo ranljivi sektorji ter zagotovi sistematična uporaba načel vzajemnosti in skladnosti; poziva Komisijo, naj ta vidik vključi v pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Unije;

77.  poudarja, da bi moral biti dostop do notranjega trga EU pogojen s skladnostjo s sanitarnimi, fitosanitarnimi in okoljskimi standardi; poziva Komisijo, naj za zagotovitev poštene konkurence spodbuja enakovredne ukrepe in preglede med tretjimi državami in Evropsko unijo na področju okoljskih standardov ter standardov za varnost hrane; ugotavlja, da najvišji standardi varstva okolja in dobrobiti živali lahko pomenijo višje cene in da zato lahko nižanje standardov povzroči protikonkurenčno vedenje;

78.  opozarja, da podnebne katastrofe, ki pogosto prizadenejo kmete, vplivajo na trg in slabijo njihov položaj v prehranski verigi; želi spomniti, da glede na protidampinška pravila EU(10), ki se med drugim uporabljajo tudi za kmetijski sektor, okoljski damping povzroča nepošteno konkurenco; poziva, naj se upoštevajo interese evropskih državljanov, ki zahtevajo trajnostno in okolju prijazno družbo; zato ob upoštevanju delovanja enotnega trga in koristi za celotno družbo poziva Komisijo, naj dovoli izvzetja iz pravil konkurence, da se olajša sodelovanje, tako horizontalno kot vertikalno, v okviru trajnostnih pobud;

79.  opozarja, da pojma „poštena cena“ ne bi smeli dojemati kot najnižjo možno ceno za potrošnika, temveč kot razumno ceno, ki omogoča pošteno plačilo vsem udeležencem vzdolž prehranske verige; poudarja, da imajo potrošniki razen nizkih cen tudi druge interese, vključno z dobrobitjo živali, okoljsko trajnostnostjo, razvojem podeželja, pobudami za zmanjšanje uporabe antibiotikov, ublažitvijo protimikrobne odpornosti itd.;

80.  pozdravlja, da uredba omnibus(11) vzpostavlja postopek, ko lahko skupina kmetov prosi Komisijo za nezavezujoče mnenje o skladnosti skupnega ukrepa s splošnim odstopanjem od pravil konkurence po členu 209 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007/(uredba o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov); vseeno glede na priporočilo projektne skupine za kmetijske trge poziva Komisijo, naj pojasni področje uporabe splošnega odstopanja za kmetijstvo in njegovo prepletanje z odstopanji iz členov 149 in 152 ter tako natančneje opredeli odstopanje, da bo neuporaba člena 101 PDEU, če je to potrebno, veljavna in izvedljiva;

81.  opozarja, da se je individualna zgornja meja pomoči de minimis v kmetijskem sektorju v letu 2013 podvojila (s 7500 EUR na 15 000 EUR), da bi se odzvali na porast podnebnih, zdravstvenih in gospodarskih kriz; poudarja, da je bila ob tem nacionalna zgornja meja pomoči de minimis dvignjena le malo (z 0,75 % na 1 % vrednosti nacionalne kmetijske proizvodnje), s čimer se je zmanjšal manevrski prostor držav članic za pomoč kmetijam v težavah; zato podpira predlog Komisije, da se državam članicam in regijam zagotovi več prožnosti v okviru pravil de minimis na področju kmetijstva;

82.  pozdravlja spremembe, uvedene v okviru uredbe omnibus, da bi lažje aktivirali določbe člena 222 uredbe o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov, ki dovoljujejo začasna odstopanja od prava konkurence; kljub temu poziva Komisijo, naj pojasni uporabo členov 219 in 222 uredbe o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov v zvezi z ukrepi v primeru motenj na trgu in resnega neravnovesja na trgu, glede na to, da trenutna pravna negotovost glede obeh členov pomeni, da ju nihče ne uporablja zaradi strahu pred neskladjem s pravili, ki jih v državah članicah določajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco;

83.  želi spomniti, da je prišlo do znatnega horizontalnega in vertikalnega prestrukturiranja, ki je privedlo do nadaljnje konsolidacije že tako koncentriranega sektorja semen, agrokemije, gnojil, živalske genetike in kmetijskih strojev ter predelave in prodaje na drobno; poziva Komisijo, naj glede na to, da je družbo Monsanto nedavno prevzela skupina Bayer ter da skupaj nadzorujeta približno 24 % svetovnega trga pesticidov in 29 % svetovnega trga semen, zagotovi, da bodo interesi evropskih kmetov, državljanov in okolja zaščiteni;

84.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim in, kjer je ustrezno, regionalnim organom za konkurenco v državah članicah ter nacionalnim parlamentom držav članic.

(1) UL L 187, 26.6.2014, str. 1.
(2) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
(3) UL C 93, 24.3.2017, str. 71.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0187.
(5) UL C 252, 18.7.2018, str. 78.
(6) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(7) Privacy and competitiveness in the age of big data: The interplay between data protection, competition law and consumer protection in the Digital Economy (Zasebnost in konkurenčnost v času velepodatkov: povezava med varstvom podatkov, konkurenčnim pravom in varstvom potrošnikov v digitalnem gospodarstvu), predhodno mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov, marec 2014, https://edps.europa.eu/sites/edp/files/publication/14-03-26_competitition_law_big_data_en.pdf
(8) COM(2018)0147, COM(2018)0148 in C(2018)1650.
(9) Skupno lastništvo institucionalnih vlagateljev in njegov vpliv na konkurenco, OECD, 5. in 6. december 2017.
(10) COM(2013)0192.
(11) Uredba (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom (UL L 350, 29.12.2017, str. 15).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov