(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0277),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0192/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj češkega senata, nemškega zveznega parlamenta, irskega parlamenta in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A8-0015/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,(1)

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,(2)

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(4) določa skupni okvir za vzpostavitev najsodobnejših interoperabilnih omrežij z dvoplastno strukturo v Uniji, ki služijo državljanom, za razvoj notranjega trga ter za socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo Unije. Vseevropska prometna omrežja (TEN-T) imajo dvoplastno strukturo: jedrno omrežje sestavljajo tisti elementi omrežja, ki so strateško najpomembnejši za Unijo, celovito omrežje pa zagotavlja povezanost vseh regij Unije,.Jedrno omrežje pa sestavljajo tisti elementi omrežja, ki so strateško najpomembnejši za Unijobi moralo služiti kot čezmejni in večmodalni pospeševalnik za enotni evropski prometni prostor in območje mobilnosti. V Uredbi (EU) št. 1315/2013 so določeni zavezujoči cilji glede dokončanja, in sicer je treba jedrno omrežje dokončati do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050. Poleg tega se Uredba (EU) št. 1315/2013 osredotoča na čezmejne povezave, ki bodo izboljšale interoperabilnost med različnimi načini prevoza in prispevale k večmodalnemu povezovanju prometa Unije, ter bi morala upoštevati tudi prihodnjo razvojno dinamiko prometnega sektorja in novih tehnologij. [Sprememba 1]

(2)  Ne glede na nujnost in zavezujoče roke so izkušnje pokazale, da se veliko naložb, katerih cilj je dokončati omrežje TEN-T, srečuje z s številnimi, počasnimi, nejasnimi in zapletenimi postopki izdajanja dovoljenj, postopki čezmejnega javnega naročanja in drugimi postopki. To ogroža pravočasno izvedbo projektov ter v številnih primerih povzroči velike zamude in zvišanje stroškov. Da bi, povzroča negotovost za nosilce projektov in morebitne zasebne vlagatelje ter lahko celo povzroči, da se obravnavala ta vprašanja in omogočilo projekti na sredini postopka opustijo. V takih pogojih je za usklajeno dokončanje omrežja TEN-T do roka iz Uredbe (EU) št. 1315/2013 potrebno usklajeno ukrepanje, je na ravni Unije potrebno usklajeno ukrepanje. Poleg tega bi se morale države članice o nacionalnih načrtih za infrastrukturo odločati v skladu s cilji TEN-T. [Sprememba 2]

(2a)  Ta uredba se uporablja le za projekte Unije, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013 priznani kot projekti v skupnem interesu in so povezani z jedrnim omrežjem vseevropskega prometnega omrežja. Država članica se lahko tudi odloči za razširitev področja uporabe na celovito omrežje. [Sprememba 3]

(3)  Pravni okviri sistemi številnih držav članic zagotavljajo prednostno obravnavo nekaterih kategorij projektov na podlagi njihovega strateškega pomena za gospodarstvo Unijo. Za prednostno obravnavo so značilni krajši roki, hkratno in/ali poenostavljeno izvajanje postopkov ali omejeni časovni okviri za zaključek postopka za pridobitev dovoljenja ali za pritožbe, pri čemer se zagotavlja tudi doseganje ciljev drugih horizontalnih politik. Kadar tak okvir obstaja znotraj nacionalnega pravnega okvira obstajajo pravila o prednostni obravnavi, bi se moral ta morala samodejno uporabljati za projekte Unije, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013 priznani kot projekti v skupnem interesu. Države članice, ki takšnih pravil o prednostni obravnavi nimajo, bi jih morale sprejeti. [Sprememba 4]

(4)  Kadar obveznost opravljanja presoj v zvezi z okoljskimi vprašanji projektov jedrnega omrežja izhaja hkrati iz Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta(5), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta(6), ter iz druge zakonodaje Unije, na primer Direktive Sveta 92/43/EGS(7), direktiv 2009/147/ES(8), 2000/60/ES(9), 2008/98/ES(10), 2010/75/EU(11) in 2012/18/EU(12) Evropskega parlamenta in Sveta ter Izvedbene direktive Komisije 2011/42/ES(13), bi morale države članice zagotoviti skupni postopek, ki izpolnjuje zahteve navedenih direktiv, da bi se izboljšala učinkovitost okoljskih presoj in racionaliziral postopek sprejemanja odločitev. Poleg tega lahko zgodnja preučitev vpliva na okolje in zgodnja razprava s pristojnimi organi o vsebini okoljske presoje zmanjšata zamude v fazi izdaje dovoljenj in na splošno izboljšata kakovost presoje. [Sprememba 5]

(4a)  Glede na številne okoljske presoje, ki izhajajo iz različnih evropskih direktiv ali nacionalnih predpisov in so potrebne za izdajo dovoljenj za projekte v skupnem interesu za jedrno omrežje TEN-T, bi bilo zaželeno, da Unija vzpostavi skupen, poenostavljen in centraliziran postopek, ki bi izpolnjeval zahteve iz teh direktiv, da bi prispevala k doseganju ciljev iz te uredbe za večjo racionalizacijo ukrepov. [Sprememba 6]

(5)  Projekti jedrnega omrežja bi morali biti podprti s povezanimi postopki izdajanja dovoljenj, da bi se omogočalo jasno upravljanje celotnega postopka, vlagateljem pa zagotovila točka „vse na enem mestu“. Države članice bi morale v skladu s svojimi nacionalnimi pravnimi okviri in upravnimi strukturami določiti enotni pristojni organ, da bi lahko projekti v zvezi z jedrnim omrežjem imeli koristi od vključitve postopkov za izdajo dovoljenj, in točko „vse na enem mestu“ za vlagatelje, s čimer bi se omogočilo učinkovito in jasno upravljanje celotnega postopka. Po potrebi lahko enotni pristojni organ prenese svojo odgovornost, obveznosti ali naloge na drug organ na ustrezni regionalni, lokalni ali drugi upravni ravni. [Sprememba 7]

(6)  Z vzpostavitvijo enotnega pristojnega organa na nacionalni ravni, ki bi združeval vse postopke izdajanja dovoljenj (točka „vse na enem mestu“), bi se morala zmanjšati zapletenost, izboljšati učinkovitost in usklajenost ter povečati preglednost in hitrost postopkov ter sprejetja odločitev. Izboljšati bi se moralo tudi sodelovanje med državami članicami, kjer je to ustrezno. Postopki bi morali spodbujati resnično sodelovanje med vlagatelji in enotnim pristojnim organom ter bi torej morali omogočati določitev obsega v fazi postopka izdajanja dovoljenj pred oddajo vloge. To določitev obsega bi bilo treba vključiti v podrobno predlogo vloge in jo izvesti v skladu s postopkom iz člena 5(2) Direktive 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU. [Sprememba 8]

(6a)  Kadar projekti skupnega interesa štejejo za prednostne projekte Unije, bi bil lahko ustanovljen skupni pristojni organ, o katerem bi se dogovorili enotni pristojni organi dveh ali več držav članic oziroma držav članic in tretjih držav, da bi izpolnjeval dolžnosti, ki izhajajo iz te uredbe. [Sprememba 9]

(7)  Postopek iz te uredbe ne bi smel posegati v izpolnjevanje zahtev, ki jih določata mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi.

(8)  Glede na nujnost dokončanja jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030 bi bilo treba skupaj s poenostavitvijo postopkov izdajanja dovoljenj določiti rok, v katerem bi morali zadevni pristojni organi izdati celovito odločbo glede izgradnje projekta. Ta časovna omejitev bi morala spodbujati zagotoviti učinkovitejšo obravnavo postopkov ter nikakor ne bi smela nižati visokih standardov Unije za varovanje okolja, preglednost in udeležbo javnosti. Projekte bi bilo treba oceniti glede na merila za izbiro zrelosti projektov, določenih z Instrumentom za povezovanje Evrope. Pri izvajanju takih ocen bi bilo treba upoštevati spoštovanje rokov iz te uredbe. [Sprememba 10]

(9)  Države članice bi si morale prizadevati za najučinkovitejšo možno obravnavo pritožb zoper materialno ali postopkovno zakonitost celovite odločbe.

(10)  Čezmejni infrastrukturni projekti TEN-T se spopadajo s posebnimi izzivi v zvezi z usklajevanjem postopkov izdajanja dovoljenj. Evropske koordinatorje iz člena 45 Uredbe (EU) št. 1315/2013 bi bilo treba pooblastiti za spremljanje teh postopkov ter olajšanje njihovega usklajevanja in pravočasnega dokončanja, da bi zagotovili spoštovanje rokov iz te uredbe. [Sprememba 11]

(11)  Javno naročanje pri čezmejnih projektih v skupnem interesu bi bilo treba izvajati v skladu s Pogodbo in direktivama 2014/25/EU(14) in/ali 2014/24/EU(15) Evropskega parlamenta in Sveta. Da bi se zagotovilo uspešno dokončanje čezmejnih projektov jedrnega omrežja v skupnem interesu, bi moralo javno naročanje, ki ga izvaja skupni subjekt, temeljiti na enotni nacionalni zakonodaji. Z odstopanjem od zakonodaje Unije na področju javnega naročanja bi se načeloma morala uporabljati nacionalna pravila države članice, v kateri je registriran sedež skupnega subjekta. Še vedno bi moralo biti mogoče, da se veljavna zakonodaja določi v medvladnem sporazumu.

(12)  Komisija ni sistematično vključena v odobritev posameznih projektov, vendar je treba določene vidike priprave projekta v nekaterih primerih odobriti na ravni Unije. Kadar je Komisija vključena v postopke, prednostno obravnava projekte Unije v skupnem interesu in nosilcem projektov zagotovi pravno varnost. V nekaterih primerih je morda treba odobriti državno pomoč. VDržave članice bi morale imeti brez poseganja v roke iz te uredbe in v skladu s kodeksom dobrih praks za izvajanje postopkov nadzora nad državno pomočjo lahko države članice možnost, da Komisijo pozovejo, naj projekte v skupnem interesu v zvezi z jedrnim omrežjem TEN-T, ki jih štejejo za prednostne, obravnava ob uporabi bolj predvidljivih rokov v skladu s pristopom na podlagi portfelja primera ali v skladu z medsebojno dogovorjenim načrtovanjem. [Sprememba 12]

(13)  Izvajanje infrastrukturnih projektov v zvezi z jedrnim omrežjem TEN-T bi bilo treba podpreti tudi s smernicami Komisije, ki bolje pojasnjujejo izvajanje nekaterih vrst projektov ob upoštevanju pravnega reda Unije. V Akcijskem načrtu za naravo, ljudi in gospodarstvo(16) so predvidene take smernice, da bi se bolje pojasnilo izvajanje direktiv o pticah in habitatih. Projektom v skupnem interesu bi bilo treba zagotoviti neposredno podporo v zvezi z javnim naročanjem, da bi se zagotovila zmanjšanje zunanjih stroškov in čim bolj smotrna poraba javnih sredstev(17). V okviru mehanizmov, razvitih za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, bi bilo treba dati na voljo tudi ustrezno tehnično pomoč, da bi se zagotovila finančna podpora za projekte TEN-T v skupnem interesu. [Sprememba 13]

(14)  Ker države članice ciljev te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ti cilji zaradi potrebe po njihovem usklajevanju lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(15)  Zaradi pravne varnosti se za upravne postopke, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti te uredbe, ne bi smele uporabljati določbe iz te uredbe, razen če v dogovoru s tistimi, ki jih to zadeva, ni določeno drugače – [Sprememba 14]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

V tej uredbi so določene zahteve glede upravnih postopkov, ki jih pristojni organi držav članic upoštevajo pri odobritvi in izvajanju vseh projektov v skupnem interesu v zvezi z jedrnim vseevropskim prometnim omrežjem v zvezi z Uredbo (EU) št. 1315/2013, vključno s predizbranimi projekti, navedenimi v delu III Priloge k Uredbi o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027. [Sprememba 15]

Države članice se lahko odločijo, da bodo razširile uporabo vseh določb te uredbe v svežnju na projekte skupnega interesa za celovito omrežje vseevropskega prometnega omrežja. [Sprememba 16]

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz Uredbe (EU) št. 1315/2013. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „celovita odločba“ pomeni odločbo ali niz odločb organa ali organovenotnega pristojnega organa države članice in, razen kjer je ustrezno, skupnega pristojnega organa, kar ne vključuje sodnih odločb, na podlagi katerih katere se nosilcu projekta dovoli gradnja prometne infrastrukture, potrebna za dokončanje projekta, brez poseganja v morebitno odločbo v upravnem pritožbenem postopku; [Sprememba 17]

(b)  „postopki izdajanja dovoljenj“ pomenijo vsak postopek, ki ga morajo upoštevati organi države članice, ali korak, ki ga morajo sprejeti, v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, preden lahko nosilec projekta izvede projekt, in ki se začne na datum, ko enotni pristojni organ države članice podpiše, da je prejel uradno obvestilo o vlogi; [Sprememba 18]

(c)  „nosilec projekta“ pomeni vložnika za odobritev zasebnega projekta ali javni organ, ki da pobudo za projekt vsako fizično osebo ali javno oziroma zasebno pravno osebo, ki zaprosi za dovoljenje za začetek projekta; [Sprememba 19]

(d)  „enotni pristojni organ“ pomeni organ, ki ga država članica v skladu s svojim nacionalnim pravom določi za odgovornega za izvajanje nalog iz te uredbe; [Sprememba 20]

(e)  „čezmejni projekt v skupnem interesu“ pomeni projekt v skupnem interesu v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1315/2013, ki se nanaša na čezmejni odsek, kot je opredeljen v členu 3(m) navedene uredbe, ki ga izvaja skupni subjekt.;

(ea)  „skupni pristojni organ“ pomeni organ, ustanovljen z medsebojnim sporazumom med enotnimi pristojnimi organi dveh ali več držav članic oziroma ene ali več držav članic in ene ali več tretjih držav, ki je pristojen za olajšanje postopka izdaje dovoljenj v zvezi s čezmejnimi projekti skupnega interesa. [Sprememba 21]

POGLAVJE II

IZDAJANJE DOVOLJENJ

Člen 3

„Prednostni status“ projektov v skupnem interesu

1.  Vsak projekt v skupnem interesu v zvezi z jedrnim omrežjem TEN-T, tudi s predizbranimi oddelki v delu III Priloge k Uredbi o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, se odobri na podlagi integriranega postopka izdajanja dovoljenj, ki ga upravlja enotni pristojni organ, ki ga vsaka država članica določi v skladu s členoma 5 in 6. [Sprememba 22]

2.  Če prednostni status obstaja v okviru nacionalnega prava, se projektom v skupnem interesu dodeli status največjega možnega nacionalnega pomena, pri čemer se kot taki obravnavajo v postopkih izdajanja dovoljenj, kadar za področje ustrezne vrste prometne infrastrukture to določa nacionalna zakonodaja, v skladu z načinom, ki ga določa ta zakonodaja.

3.  Za zagotovitev učinkovitih in uspešnih upravnih postopkov, povezanih s projekti v skupnem interesu, nosilci projektov in vsi zadevni organi tem projektom zagotovijo najhitrejšo obravnavo, ki je pravno mogoča, tudi v zvezi z ocenjevanjem projektov na podlagi meril zrelosti za njihovo izbiro in dodeljenimi viri. [Sprememba 23]

Člen 4

Združitev postopkov izdajanja dovoljenj

1.  Da bi se upoštevali roki iz člena 6 in zmanjšalo upravno breme, povezano z dokončanjem projektov v skupnem interesu, se vsi upravni postopki izdaje dovoljenj na podlagi prava, ki se uporablja, tj. nacionalnega pravavključno z ustreznimi okoljskimi presojami na nacionalni ravni in prava na ravni Unije, združijo in se izda se le ena celovita odločba, brez poseganja v preglednost, sodelovanje javnosti ter okoljske in varnostne zahteve v skladu s pravom Unije. [Sprememba 24]

2.  VBrez poseganja v roke iz te člena 6 te uredbe in v primeru projektov v skupnem interesu, za katere obveznost izvajanja presoj vplivov na okolje hkrati izhaja iz Direktive 2011/92/EU ter drugega prava Unije, države članice zagotovijo razpoložljivost skupnih postopkov v smislu člena 2(3) Direktive 2011/92/EU. [Sprememba 25]

Člen 5

Enotni pristojni organ za izdajanje dovoljenj

1.  Vsaka država članica do … (UP: prosimo, vstavite datum [eno leto po začetku datumu začetka veljavnosti te uredbedoloči] in v vsakem primeru najpozneje do 31. decembra 2020 imenuje enotni pristojni organ, ki je odgovoren za olajšanje postopka izdajanja dovoljenj, tudipotrebnih za izdajo celovite odločbe v skladu z odstavkom 3 tega člena. [Sprememba 26]

2.  OdgovornostNa pobudo enotnega pristojnega organa iz odstavka 1se lahko njegova odgovornost, obveznosti in/ali z njo s tem povezane naloge v zvezi s posameznim projektom v skupnem interesu ali posebnoposamezno kategorijo projektov v skupnem interesu, kot je določeno v odstavku 1, v dogovoru z državo članico se lahko prenesejo na oziroma jih lahko izvede drug organ na ustrezni regionalni, lokalni ali drugi upravni ravni, in sicerz izjemo sprejetja celovite odločbe iz odstavka 3 tega člena, pod naslednjimi pogoji: [Sprememba 27]

(a)  za posameznivsak projekt v skupnem interesu je odgovoren le en pristojni organ; [Sprememba 28]

(b)  med postopkom za izdajo celovite odločbe v zvezi z danim projektom v skupnem interesu je pristojni organ edina kontaktna točka nosilca projekta in [Sprememba 29]

(c)  pristojni organ usklajuje predložitev vseh zadevnih dokumentov in informacij. [Sprememba 30]

Enotni pristojni organ lahko sam določi roke, brez poseganja v roke, določene v skladu s členom 6.

3.  Enotni pristojni organ izda celovito odločbo v roku iz člena 6. Pri tem upošteva skupne postopke.

Celovita odločba, ki jo izda enotni pristojni organ, je edina pravno zavezujoča odločba, izdana na podlagi predpisanega postopka izdajanja dovoljenj. KadarBrez poseganja v roke iz te člena 6 te uredbe, kadar projekt zadeva druge organe, lahko ti v skladu z nacionalno zakonodajo predložijo svoje mnenje kot prispevek k postopku. Enotni pristojni organ to mnenje upoštevamora ta mnenja upoštevati, zlasti če se nanašajo na zahteve iz direktiv 2014/52/EU ter 92/43/EGS. [Sprememba 31]

4.  Enotni pristojni organ ob izdaji celovite odločbe zagotovi izpolnjevanje zadevnih zahtev v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije ter svojo odločbo na osnovi veljavnih pravnih določb ustrezno utemelji. [Sprememba 32]

5.  Če je treba v zvezi s projektom v skupnem interesu izdati odločbe v dveh ali več državah članicah, zadevni pristojni organi sprejmejo vse zadevne ukrepe za uspešno in učinkovito medsebojno sodelovanje in usklajevanje ali pa lahko brez poseganja v roke iz člena 6 ustanovijo skupni pristojni organ, ki je odgovoren za olajšanje postopka izdaje dovoljenj. Brez poseganja v obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije ali mednarodnega prava, ki se uporablja, si države članice prizadevajo vzpostaviti skupne postopke, zlasti v zvezi s presojo okoljskih vplivov. [Sprememba 33]

5a.  Da bi enotni pristojni organ zagotovil učinkovito izvajanje te uredbe in zlasti člena 6a, Komisiji sporoči datum začetka postopka za izdajo dovoljenj in pošlje celovito odločbo, kot je določeno v členu 6. [Sprememba 34]

Člen 6

Trajanje in izvedba postopka izdajanja dovoljenj

1.  Postopek izdajanja dovoljenj vključuje fazo pred oddajo vloge ter fazo, v kateri enotni pristojni organ oceni vlogo in izda odločbo.

2.  Faza pred oddajo vloge, ki obsega obdobje od začetka postopka izdajanja dovoljenj do oddaje popolne vloge enotnemu pristojnemu organu, načeloma ni daljša od dveh let18 mesecev. [Sprememba 35]

3.  Pred začetkom postopka izdajanja dovoljenj nosilec projekta o projektu pisno obvesti enotni pristojni organ zadevnih držav članic ali, kjer je ustrezno, skupni subjekt za upravljanje, pri čemer projekt podrobno opiše. Enotni pristojni organ najpozneje dva mesecaen mesec po prejemu navedenega obvestila to obvestilo v pisni obliki sprejme ali zavrne, če meni, da projekt še ni zrel za začetek postopka izdajanja dovoljenj. Če enotni pristojni organ obvestilo zavrne, svojo odločitev utemelji. Za datum začetka postopka izdajanja dovoljenj šteje datum, ko pristojni organ potrdi, da je sprejel obvestilo. Če projekt zadeva dve ali več držav članic, za datum začetka postopka izdajanja dovoljenj šteje datum, ko je zadevni pristojni organ sprejel zadnje obvestilo. [Sprememba 36]

4.  Enotni pristojni organ ali, kjer je ustrezno, skupni subjekt za upravljanje v tesnem sodelovanju z nosilcem projekta in drugimi zadevnimi organi ter ob upoštevanju informacij, ki jih je nosilec projekta predložil v obvestilu iz odstavka 3, v trehdveh mesecih od začetka postopka izdajanja dovoljenj pripravi in nosilcu projekta posreduje podrobno predlogo vloge, ki vključuje: [Sprememba 37]

(-a)  v primeru prenosa pooblastil s strani enotnega pristojnega organa v skladu s členom 5(2) pristojni organ na ustrezni upravni ravni, ki je odgovoren; [Sprememba 38]

(a)  stvarni obseg in raven podrobnosti informacij, ki jih nosilec projekta predloži v okviru vloge za celovito odločbo;

(b)  časovni razpored postopka izdajanja dovoljenj, v katerem so opredeljeni vsaj:

(i)  odločbe in, dovoljenja, mnenja in presoje, ki jih je treba pridobiti; [Sprememba 39]

(ii)  organi, zainteresirane stranideležniki in javnost, ki jih postopek verjetno zadeva in/ali s katerimi se bo verjetno treba posvetovati; [Sprememba 40]

(iii)  posamezne faze postopka in njihovo trajanje;

(iv)  ključni mejniki, ki jih je treba doseči, in njihovi roki glede na celovito odločbo, ki jo je treba izdati, ter skupni načrtovani časovni okvir; [Sprememba 41]

(v)  sredstva, ki jih nameravajo za ta postopek uporabiti organi, in morebitna dodatna sredstva, ki bodo potrebna.

5.  Za zagotovitev popolnosti in zadostne kakovosti vloge nosilec projekta med postopkom pred oddajo vloge čim prej zaprosi za mnenje enotnega pristojnega organa o vlogi. Za namene upoštevanja rokov in skladnosti s podrobno predlogo vloge iz odstavka 4 nosilec projekta v celoti sodeluje z enotnim pristojnim organom.

6.  Nosilec projekta na podlagi podrobne predloge vloge odda vlogo v 2115 mesecih od prejetja te podrobne predloge vloge. Po izteku tega obdobja se podrobna predloga vloge ne šteje več za veljavno, razen če se enotni pristojni organ na lastno pobudo ali na podlagi utemeljene zahteve nosilca projekta ne odloči, da bo to obdobje podaljšal za največ šest mesecev. [Sprememba 42]

7.  Pristojni organ najpozneje v dveh mesecih od datuma oddaje popolne vloge s pisnim obvestilom, ki ga pošlje nosilcu projekta, potrdi popolnost vloge. Vloga, ki jo je oddal nosilec projekta, se šteje za popolno, razen če pristojni organ v dveh mesecih od datuma oddaje od nosilca projekta ne zahteva, naj predloži manjkajoče informacije. Ta zahteva je z vidika stvarnega obsega in ravni podrobnosti omejena na elemente, opredeljene v podrobni predlogi vloge. Vsaka dodatna zahteva za informacije je upravičena le v primeru izrednih in nepredvidenih novih okoliščin, enotni pristojni organ pa jo ustrezno utemelji.

8.  Enotni pristojni organ v enem letušestih mesecih od datuma oddaje popolne vloge oceni vlogo in izda celovito in zavezujočo odločbo v skladu z odstavkom 7, razen če se enotni pristojni organ na lastno pobudo odloči to obdobje podaljšati največ za 3 mesece in svojo odločitev utemelji. Države članice lahko po potrebi določijo zgodnejši rok. [Sprememba 43]

9.  Roki iz zgornjih določb ne posegajo v obveznosti iz pravnih aktov Unije in mednarodnih pravnih aktov niti v upravne pritožbene postopke in pravna sredstva pred sodišči.

Člen 6a

Postopek izdaje dovoljenj in finančna pomoč Unije

1.  V skladu s postopkom iz člena 6 te uredbe se pri ocenjevanju projektov v skladu z merili za izbiro zrelosti projektov iz člena 13 Uredbe (EU).../... [o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope] upošteva napredek pri izvajanju projekta.

2.  Zamude v zvezi s fazami in roki iz člena 6 bodo upravičevale preiskavo napredka pri izvajanju projekta in spremembo finančne pomoči, ki jo Unija prejema v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, kot določa členu 17(1) Uredbe (EU).../... [IPE] in bi lahko povzročile zmanjšanje ali ukinitev finančne pomoči. [Sprememba 44]

Člen 7

Usklajevanje čezmejnih postopkov izdajanja dovoljenj

1.  Pri projektih, ki vključujejo dve ali več držav članic oziroma eno ali več držav članic in eno ali več tretjih držav, pristojni organi zadevnih držav članic uskladijo svoje roke in se dogovorijo o skupnem časovnem razporedu. [Sprememba 45]

1a.  V takih primerih lahko enotni pristojni organi iz dveh ali več držav članic oziroma ene ali več držav članic in ene ali več tretjih držav za olajšanje postopka izdaje dovoljenj sporazumno ustanovijo skupni pristojni organ, kot je določeno v členu 5(5). [Sprememba 46]

2.  Evropski koordinator iz člena 45 Uredbe (EU)² št. 1315/2013 je pooblaščen za tesno spremljanje postopka izdajanja dovoljenj za čezmejne projekte v skupnem interesu in olajševanje stikov in sodelovanja med vpletenimi udeleženimi pristojnimi organi in, kjer je ustrezno, s skupnim pristojnim organom. [Sprememba 47]

3.  Brez poseganja v obveznost spoštovanja rokov iz te uredbe enotni pristojni organ v primeru neizpolnjevanja roka za izdajo celovite odločbe nemudoma obvesti Komisijo in, kjer je ustrezno, zadevnega evropskega koordinatorja o ukrepih, ki so bili ali bodo sprejeti za izvedbo postopka izdajanja dovoljenj s čim manjšo zamudo. EvropskiKomisija in, kjer je ustrezno, evropski koordinator lahko od enotnega pristojnega organa zahteva redno poročanje o doseženem napredku. [Sprememba 48]

POGLAVJE III

JAVNO NAROČANJE

Člen 8

Javno naročanje pri čezmejnih projektih v skupnem interesu

1.  Javno naročanje pri čezmejnih projektih v skupnem interesu se izvaja v skladu s Pogodbo ter direktivama 2014/25/EU in/ali 2014/24/EU.

2.  Če postopke javnega naročanja izvaja skupni subjekt, ki ga ustanovijo sodelujoče države članice, ta subjekt uporablja in, kjer je ustrezno, njegove podružnice, uporabljajo nacionalne določbe ene od zadevnih držav članic, pri čemer se te določbe z odstopanjem od navedenih direktiv določijo v skladu s točko (a) člena 57(5) Direktive 2014/25/EU oziroma točko (a) člena 39(5) Direktive 2014/24/EU, razen če ni v sporazumu med državami članicami drugače določeno. V tem sporazumu je v vsakem primeru določena uporaba ene nacionalne zakonodaje, kadar za postopke javnega naročanja izvaja, ki jih izvajajo skupni subjekt in, kjer je ustrezno, njegove podružnice, za celoten projekt. [Sprememba 49]

POGLAVJE IV

TEHNIČNA POMOČ

Člen 9

Tehnična pomoč

Na zahtevo nosilca projekta ali države članice, v skladu z zadevnimi programi Unije za financiranje in brez poseganja v večletni finančni okvir, Unija zagotovi tehnično, svetovalno in finančno pomoč za izvajanje te uredbe in olajšanje izvajanja projektov v skupnem interesu v vseh fazah procesa. [Sprememba 50]

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 10

Prehodne določbe

Ta uredba se ne uporablja za upravne postopke, ki so se začeli pred datumom začetka njene veljavnosti.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se členi 4, 5, 6 in 7 v določeni državi članici uporabljajo od datuma, ko je ta država članica imenovala enotni pristojni organ v skladu s členom 5(1).

Komisija v Uradnem listu objavi, kdaj bodo te določbe začele veljati v posamezni državi članici. [Sprememba 51]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Mnenje z dne 17. oktobra 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu). (2) Mnenje z dne 7. februarja2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu). (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu). (4) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1). (5) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1). (6) Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25.4.2014, str. 1). (7) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). (8) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7). (9) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). (10) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3). (11) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17). (12) Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1). (13) Izvedbena direktiva Komisije 2011/42/EU z dne 11. aprila 2011 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve flutriafola kot aktivne snovi in spremembi Odločbe Komisije 2008/934/ES (UL L 97, 12.4.2011, str. 42). (14) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243). (15) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). (16) COM(2017)0198. (17) COM(2017)0573.