Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člena 21,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju priporočila CM/Rec(2010)5 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali identitete, sprejetega 31. marca 2010,

–  ob upoštevanju predloga direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) ter stališča Parlamenta o tem predlogu z dne 2. aprila 2009,

–  ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic oseb LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnikov in interseksualcev), ki jih je sprejel Svet Evropske unije na svojem zasedanju 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o enakopravnosti oseb LGBTI z dne 16. junija 2016,

–  ob upoštevanju rezultatov raziskave o lezbijkah, gejih, biseksualcih in transseksualcih v Evropski uniji, ki jo je izvedla Agencija za temeljne pravice in ki je bila objavljena 17. maja 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o časovnem načrtu EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017(2),

–  ob upoštevanju Resolucije št. 2191(2017) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 12. oktobra 2017 o spodbujanju človekovih pravic interseksualnih oseb in odpravi njihove diskriminacije,

–  ob upoštevanju seznama ukrepov Komisije za spodbujanje enakopravnosti oseb LGBTI iz decembra 2015,

–  ob upoštevanju letnih poročil Komisije iz let 2016 in 2017 o izvajanju seznama ukrepov za spodbujanje enakosti oseb LGBTI,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 5. junija 2018 (Rint Adrian Coman in drugi proti Inspecatul General pentru Imigrări in Ministerul Afacerilor Interne )(3) ter druge zadevne sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz maja 2015 z naslovom Stanje na področju temeljnih pravic interseksualnih oseb,

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz marca 2017 z naslovom Current migration situation in the EU: Lesbian, gay, bisexual, transgender and intersex asylum seekers (Trenutni položaj na področju migracij v EU: prosilci za azil, ki so lezbijke, geji, biseksualci, transspolne ali interseksualne osebe),

–  ob upoštevanju poročila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice iz leta 2015 o človekovih pravicah in interseksualnih osebah,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2048(2015) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 22. aprila 2015 o diskriminaciji transspolnih oseb v Evropi,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o prihodnosti seznama ukrepov za osebe LGBTI (2019–2024) (O-00006/2019 – B8-0014/2019),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so osebe LGBTI v Evropski uniji še vedno diskriminirane in se nad njimi izvaja nasilje; ker vse države članice EU ne zagotavljajo pravnega varstva osebam LGBTI pred diskriminacijo;

B.  ker Parlament v svoji resoluciji z dne 4. februarja 2014 o časovnem načrtu EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete poziva Komisijo, naj sprejme strategijo za spodbujanje enakosti oseb LGBTI;

C.  ker je Evropski svet v svojih sklepih o enakosti oseb LGBTI z dne 16. junija 2016 pozval države članice, naj sodelujejo s Komisijo v zvezi s seznamom ukrepov za osebe LGBTI;

D.  ker je Komisija sprejela celovite strateške okvire o drugih temah, povezanih s temeljnimi pravicami, kot so invalidnost in vključevanje Romov, vendar še ni sprejela takšnih ukrepov za pravice oseb LGBTI;

E.  ker je seznam ukrepov za spodbujanje enakosti oseb LGBTI, ki ga je Komisija objavila leta 2015, nezavezujoča in necelovita strategija;

F.  ker poročila Komisije o izvajanju seznama ukrepov za spodbujanje enakosti oseb LGBTI kažejo, da so bili sprejeti pomembni ukrepi, vendar je treba storiti še veliko za zagotovitev enakosti vseh državljanov EU, tudi državljanov LGBTI;

G.  ker kljub temu, da so bile smernice, ki jih je Evropski svet sprejel za spodbujanje uresničevanja in varstva vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnikov in interseksualcev (LGBTI), od leta 2013 zavezujoče za EU in njene države članice v okviru njihovega zunanjega delovanja, pomanjkanje dodatne notranje zaveze EU ogroža notranjo in zunanjo kohezijo;

H.  ker je direktiva o preprečevanju diskriminacije še vedno blokirana v Svetu;

1.  ponovno poudarja priporočila iz svoje resolucije o časovnem načrtu EU;

2.  ugotavlja, da je v zadnjih letih v EU prišlo do nasprotovanja enakosti spolov, ki neposredno vpliva na osebe LGBTI; poziva Komisijo, naj se zaveže, da se bo borila proti temu nasprotovanju, da bo enakost in nediskriminacija prednostno področje, ter naj zagotovi, da bo ta zaveza vključena v delo prihodnje Komisije, ki bo nastopila mandat pozneje v letu 2019;

3.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pravice oseb LGBTI v njenem delovnem programu za obdobje 2019–2024 prednostno obravnavane, ter naj okrepi sodelovanje med različnimi generalnimi direktorati na področjih, v katera bi bilo treba vključiti pravice oseb LGBTI, na primer na področju izobraževanja in zdravja, kot je navedeno v seznamu ukrepov za osebe LGBTI;

4.  poziva Komisijo, naj sprejme še en strateški dokument za spodbujanje enakosti oseb LGBTI;

5.  poziva Komisijo, naj spremlja in izvaja protidiskriminacijsko zakonodajo in ukrepe za zagotavljanje pravic oseb LGBTI na vseh področjih;

6.  poziva Komisijo, naj nadaljuje delo v zvezi s temami, ki so že vključene v ukrepe v korist oseb LGBTI;

7.  poziva Komisijo, naj Parlament in organizacije civilne družbe vključi v oblikovanje njenega prihodnjega seznama ukrepov za osebe LGBTI;

8.  poziva Komisijo, naj nadaljuje kampanje za ozaveščanje in obveščanje javnosti o osebah LGBTI in njihovih družinah; poudarja, kako pomembni so ti ukrepi na vseh ravneh in da se je treba osredotočiti na koristi, ki jih družbi prinaša raznolikost, ne pa zgolj na golo ureditev statusa oseb LGBTI;

9.  poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira države članice pri izvajanju visokokakovostnih in celovitih izobraževalnih programov o spolnosti in odnosih, ki zagotavljajo informacije in izobraževanje o spolnem in reproduktivnem zdravju in s tem povezanih pravic brez predsodkov, s pozitivnim pristopom in vključujoče za osebe LGBTI;

10.  poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe za zagotovitev prostega gibanja vseh družin, vključno z družinami oseb LGBTI, v skladu z nedavno zadevo Coman na Sodišču Evropske unije;

11.  ugotavlja, da za dostop do pravnega priznanja spola osem držav članic zahteva sterilizacijo, 18 držav članic pa diagnozo o duševnem zdravju; poziva Komisijo, naj oceni, ali so te zahteve v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

12.  poziva Komisijo, naj v svoje prihodnje delo na področju pravic oseb LGBTI vključi presečni vidik in tako upošteva izkušnje z diskriminacijo oseb LGBTI zaradi križanja dejavnikov ter naj razvije ukrepe za obravnavanje njihovih posebnih potreb, tudi z zagotavljanjem finančnih sredstev za posebna podporna omrežja marginaliziranih skupin oseb LGBTI;

13.  poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje z državami članicami pri izvajanju prihodnjih ukrepov na področju pravic oseb LGBTI;

14.  poziva Komisijo, naj okrepi izmenjavo dobrih praks v zvezi s tem vprašanjem; poziva države članice, naj sprejmejo zakonodajo, ki je potrebna za zagotavljanje ustreznega upoštevanja, spodbujanja in zaščite temeljnih pravic otrok LGBTI, vključno s popolno zaščito pred diskriminacijo;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic ter parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

(1) UL C 93, 24.3.2017, str. 21. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032. (3) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 5. junija 2018, ECLI:EU:C:2018:385.