Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2574(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0128/2019

Razprave :

PV 13/02/2019 - 20
CRE 13/02/2019 - 20

Glasovanja :

PV 14/02/2019 - 10.16

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0130

Sprejeta besedila
PDF 133kWORD 54k
Četrtek, 14. februar 2019 - Strasbourg
Prihodnost pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega in vpliv na EU
P8_TA(2019)0130RC-B8-0128/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2019 o prihodnosti pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega in vplivu na EU (2019/2574(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pogodbe med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Zvezo sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) o uničenju njihovih izstrelkov srednjega in kratkega dometa (v nadaljnjem besedilu: pogodba INF), ki sta jo 8. decembra 1987 v Washingtonu podpisala takratni predsednik ZDA Ronald Reagan in takratni voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov(1),

–  ob upoštevanju poročila iz leta 2018 o spoštovanju sporazumov in obveznosti v zvezi z nadzorom orožja, neširjenjem orožja in razoroževanjem, ki ga je pripravilo ministrstvo za zunanje zadeve ZDA,

–  ob upoštevanju izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa z dne 21. oktobra 2018, v kateri je opozoril, da bodo ZDA odstopile od pogodbe INF,

–  ob upoštevanju izjave ameriškega zunanjega ministra z dne 2. februarja 2019 o nameri ZDA, da se umaknejo iz pogodbe INF(2),

–  ob upoštevanju izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina z dne 2. februarja 2019, da bo tudi Rusija prenehala s sodelovanjem v pogodbi,

–  ob upoštevanju izjave o pogodbi INF, ki so jo 4. decembra 2018 podali ministri za zunanje zadeve držav Nata(3),

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa,

–   ob upoštevanju pomislekov, ki so jih leta 2019 izrazile ZDA in Nato glede ruskega nespoštovanja pogodbe INF, zlasti v zvezi z novim ruskim raketnim sistemom 9M729; te pomisleke je nazadnje izrazil Severnoatlantski svet v izjavi z dne 1. februarja 2019(4),

–  ob upoštevanju pripomb podpredsednice/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini na sedmi konferenci EU o neširjenju orožja in razoroževanju, ki je potekala 18. in 19. decembra 2018 v Bruslju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja(5),

–  ob upoštevanju skupne izjave o sodelovanju EU in Nata, ki je bila 10. julija 2018 podpisana v Bruslju,

–  ob upoštevanju agende OZN za razorožitev(6),

–  ob upoštevanju cilja trajnostnega razvoja OZN 16, ki spodbuja miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj(7),

–  ob upoštevanju letnega poročila za leto 2017 o napredku pri izvajanju strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje z dne 18. maja 2018,

–  ob upoštevanju pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1968 ter obveznosti iz te pogodbe, ki vse države zavezuje, da v dobri veri prenehajo tekmovati v jedrskem oboroževanju,

–  ob upoštevanju pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je 7. julija 2017 sprejela generalna skupščina OZN,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja(8),

–  ob upoštevanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o deveti konferenci za pregled pogodbenic pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (8079/15),

–  ob upoštevanju Nobelove nagrade za mir za leto 2017, ki je bila podeljena organizaciji Mednarodna pobuda za prepoved jedrskega orožja (ICAN), in izjave te organizacije z dne 1. februarja 2019 z naslovom Umik ZDA iz pogodbe INF predstavlja nevarnost za Evropo (in svet),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker je bila pogodba INF, ki so jo leta 1987 podpisale ZDA in Sovjetska zveza, edinstven sporazum v obdobju hladne vojne, saj od obeh držav zahteva, da uničita in ne le omejita svoje zaloge kopenskih jedrskih in konvencionalno oboroženih balističnih raket ter manevrirnih raket z dosegom med 500 in 5500 km, ter podpisnicama prepoveduje posedovanje, proizvodnjo in preizkušanje teh raket zraku;

B.  ker je bilo v skladu z določbami pogodbe do maja 1991 uničenih 2692 izstrelkov; ker so se nato deset let izvajali inšpekcijski pregledi na terenu; ker je bilo na podlagi pogodbe INF na koncu uničenih več kot 3000 izstrelkov, ki so vsebovali jedrske bojne konice;

C.  ker je ta pogodba INF prispevala k omejevanju strateškega tekmovanja med ZDA ter Sovjetsko zvezo in nato Rusko federacijo in ker je prispevala k vzpostavljanju in krepitvi stabilnosti med hladno vojno; ker je imela Evropa največ koristi od pogodbe INF, saj je več kot tri desetletja igrala osrednjo vlogo pri zagotavljanju njene varnosti; ker je ta pogodba še vedno steber mednarodnega miru in stabilnosti, zlasti kot del evropske varnostne strukture;

D.  ker je administracija predsednika Baracka Obame leta 2014 navedla, da je Rusija kršila svoje obveznosti iz pogodbe INF, ki prepoveduje posedovanje, proizvodnjo ali preizkušanje letenja manevrirnih izstrelkov, ki se izstreljujejo s tal, z dosegom med 500 in 5500 km, oziroma posedovanje in proizvodnjo lanserjev za te izstrelke; ker je ministrstvo ZDA za zunanje zadeve v poznejših poročilih, ki jih je objavilo v letih 2015, 2016, 2017 in 2018, ponovilo obtožbe o nadaljnjem ruskem kršenju pogodbe;

E.  ker so ZDA in Nato večkrat zahtevali pojasnila Rusije o njenih dejavnostih na področju razvijanja izstrelkov, zlasti kar zadeva raketni sistem 9M729, za katerega menijo, da krši pogodbo INF;

F.  ker je uprava predsednika Donalda Trumpa decembra 2017 ob 30. obletnici te pogodbe napovedala „celostno strategijo“ diplomatskih, vojaških in gospodarskih ukrepov, da bi Rusija ponovno spoštovala pogoje; ker so ti ukrepi vključevali diplomatska prizadevanja preko posebne komisije za preverjanje, začetek programa za vojaške raziskave in razvoj ter gospodarske ukrepe proti ruskim subjektom, vključenim v razvoj in proizvodnjo raket, ki ne spoštujejo pogojev;

G.  ker ZDA in Rusiji ni uspelo obravnavati vprašanj v skupnem interesu z diplomatskim dialogom; ker se posebna komisija za preverjanje, ustanovljena v skladu s pogodbo INF, ni sestala, da bi med drugim obravnavala pomisleke v zvezi s spoštovanjem pogodbe;

H.  ker je predsednik Trump 20. oktobra 2018 napovedal, da se bodo ZDA umaknile iz te pogodbe, ker je Rusija ne spoštuje in Kitajska v njej ne sodeluje; ker je zunanji minister ZDA Mike Pompeo 4. decembra 2018 po srečanju zunanjih ministrov držav Nata napovedal, da so ZDA ugotovile, da Rusija bistveno krši pogodbo ter da bodo v 60 dneh kot pravno sredstvo prenehale izpolnjevati svoje obveznosti, razen če bo Rusija začela dosledno in preverljivo izpolnjevati obveznosti;

I.  ker so ZDA 1. februarja 2019, ko je pretekel 60-dnevni rok, v katerem naj bi Rusija vrnila k doslednem spoštovanju pogodbe, napovedale, da bodo prekinile izvajanje svojih obveznosti na podlagi pogodbe INF in začele postopek umika iz te pogodbe, razen če se Rusija – za katero ZDA menijo, da krši pogodbo – v šestih mesecih ne vrne k spoštovanju določb pogodbe; ker je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg Rusijo pozval, naj šestmesečni časovni okvir, ki so ga določile ZDA, izkoristijo za to, da ponovno zagotovi dosledno spoštovanje določb pogodbe;

J.  ker so se zunanji ministri držav Nata 4. decembra 2018 podali izjavo, v kateri ugotavljajo, da Rusija krši pogodbo INF, in jo pozivajo, naj se čim prej vrne k doslednemu in preverljivemu izpolnjevanju obveznosti iz pogodbe;

K.  ker je Rusija 2. februarja 2019 napovedala, da bo začasno prenehala izvajati pogodbo INF in razvijala nove vrste izstrelkov; ker so ruske oblasti večkrat izrazile zaskrbljenost glede Natove raketne obrambe;

L.  ker je Kitajska, skupaj z drugimi državami, ki niso podpisnice pogodbe INF, zelo razširila svojo raketno oborožitev in dokazala, da je potrebna nova pogodba, ki bo zavezovala ZDA, Rusijo in Kitajsko;

M.  ker bi morebiten konec pogodbe lahko vodil k stopnjevanju napetosti med državami z jedrskim orožjem, k nesporazumom in k novi oboroževalni tekmi;

N.  ker je pogodba INF temelj za ohranjanje globalne strateške stabilnosti, svetovnega miru in regionalne varnosti; ker bi ohranitev pogodbe prispevala k prizadevanjem za ohranitev drugih obstoječih sporazumov o nadzoru nad orožjem in razorožitvi, pa tudi k ustvarjanju ugodnejših pogojev za pogajanja o omejitvah orožja, razoroževanju in neširjenju orožja; ker napovedi o umiku iz pogodbe napeljujejo k ugibanju o nepodaljšanju drugih glavnih pogodb o nadzoru nad orožjem, kot je Pogodba med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo o ukrepih za nadaljnje zmanjšanje in omejitev strateškega napadalnega orožja („Novi START“), to pa bi resno škodilo mednarodnemu režimu za nadzor nad orožjem, ki že desetletja omogoča stabilnost v zvezi z jedrskim orožjem, svet pa bi ostal brez pravno zavezujočih, preverljivih omejitev zalog jedrskega orožja;

O.  ker je generalni sekretar OZN 20. septembra 2017 odprl za podpis pogodbo OZN o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je do zdaj podpisalo 70 držav, med temi pa jih je 21 pristopilo k pogodbi z ratifikacijo, med njimi je tudi država članica EU Avstrija, ki bo verjetno skupaj z Irsko v naslednjih mesecih generalnemu sekretarju OZN izročila listine o ratifikaciji;

P.  ker je organizacija ICAN, prejemnica Nobelove nagrade za mir, pozvala vse države, naj ratificirajo pogodbo o prepovedi jedrskega orožja;

1.  podpira spoštovanje pogodbe INF ter njeno nadaljnjo uporabo in krepitev; opozarja na bistven prispevek te pogodbe k miru in varnosti v Evropi ter drugje po svetu in k globalnemu razoroževanju in neširjenju jedrskega orožja;

2.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi kršenja pogodbe in poznejših napovedi ZDA, nato pa tudi Rusije, da bodo zamrznile svoje obveznosti iz pogodbe in da bodo v šestih mesecih od pogodbe odstopile; poudarja, da ti dogodki ogrožajo enega od najpomembnejših varnostnih interesov Evrope, pa tudi evropski in svetovni mir in varnost; izraža bojazen, da bi ti ukrepi lahko vodili v napačne ocene in zmotne domneve, ki bi povzročile slabšanje odnosov med ZDA in Rusijo, stopnjevanje napetosti, povečanje jedrskih in vojaških groženj in tveganja ter morebitno vrnitev k destabilizirajoči oboroževalni tekmi, ki bi škodovala evropski varnosti in strateški stabilnosti;

3.  obsoja Rusijo, ker še naprej krši določbe pogodbe INF;

4.  poziva Rusko federacijo, naj čim prej ponovno zagotovi popolno in preverljivo spoštovanje pogodbe, da bi tako odgovorila na zaskrbljenost ZDA in Nata, ki je posledica stalnega ruskega kršenja določb pogodbe; poziva jo tudi, naj se zaveže dolgoročni prihodnosti pogodbe;

5.  priznava pomen popolne preglednosti in dialoga za krepitev zaupanja v izvajanje pogodbe o INF in vseh drugih sporazumov, ki podpirajo strateško stabilnost in varnost; glede na navedeno poziva Rusijo in ZDA, naj rešita medsebojne obtožbe o nespoštovanju pogodbe, vzpostavita konstruktiven dialog pod okriljem varnostnega sveta OZN, posebne komisije za preverjanje ali drugega ustreznega foruma, da bi zmanjšali napetosti, pri tem pa naj upoštevata interese in pomisleke obeh strani ter nadaljujeta pogajanja v dobri veri, da bi zavarovali pogodbo INF pred dejanskim izstopom avgusta 2019, povečali preglednost in medsebojno spremljanje ter dosegli strožja pravila in jamstva v zvezi s izstrelki in jedrskimi zmogljivostmi;

6.  poziva podpredsednico /visoko predstavnico, naj šestmesečno obdobje izkoristi, da bi uporabila vsa politična in diplomatska sredstva, ki jih ima na voljo, za dialog s pogodbenicama INF ter tako ponovno vzpostavi čezmejno zaupanje, hkrati pa ponudi znanje in izkušnje EU pri mediaciji, da bi preprečila umik ZDA in Rusije iz pogodbe; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj si prizadeva za ohranitev in razvoj pogodbe INF ter začne pogajanja o večstranski pogodbi za to kategorijo izstrelkov; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi, da bo EU delovala kot proaktiven in verodostojen akter zagotavljanja varnosti, tudi v svojem sosedstvu, in da bo prevzela odločno in konstruktivno vlogo pri razvoju in okrepitvi svetovnih prizadevanj za neširjenje orožja, ki temeljijo na pravilih, ter strukture nadzora nad orožjem in razoroževanja;

7.  poudarja, da negotova prihodnost pogodbe INF ne bi smela ogroziti drugih sporazumov za nadzor nad orožjem; še zlasti poziva ZDA in Rusijo, naj novi sporazum START, ki omejuje število strateških bojnih glav na obeh straneh na 1550, razširita pred prenehanjem njegove veljavnosti leta 2021;

8.  ponovno izraža polno zavezanost ohranjanju učinkovitih mednarodnih režimov za nadzor nad orožjem, razoroževanje in neširjenje orožja kot temelju za svetovno in evropsko varnost; meni, da mora biti Evropa zgled, da bi bila verodostojna in da bi si prizadevala za svet brez jedrskega orožja; poziva države članice EU, naj večstransko jedrsko razorožitev postavijo za prednostno nalogo v zunanji in varnostni politiki EU; želi spomniti na svojo zavezanost izvajanju politik, namenjenih napredku pri zmanjšanju in uničenju vseh zalog jedrskega orožja;

9.  meni, da bi morala evropska varnost ostati nedeljiva; poziva vse države članice EU, ki so tudi članice Nata, naj delujejo temu primerno; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj razvije skupno oceno nevarnosti, v kateri analizira posledice za varnost EU, če bo prenehala zaščita, ki jo pogodba INF zagotavlja Uniji in njenim državljanom, in pravočasno poroča Parlamentu, v skladu s členom 36 Pogodbe o Evropski uniji, ter naj nato oblikuje verodostojno in ambiciozno strategijo za jedrsko razorožitev, ki bo temeljila na učinkovitem multilateralizmu;

10.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predstavi predloge za uporabo sredstev EU in za izboljšanje baze znanja Unije v zvezi z neširjenjem jedrskega orožja, nadzorom nad oborožitvijo in človeškimi zmogljivostmi za analizo nevarnosti jedrskega orožja; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predstavi previdne načrte o tem, kako preprečiti nenamerno ali nezgodno uporabo jedrskega orožja srednjega dosega;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, Natu, predsedniku in članom kongresa ZDA, predsedniku Ruske federacije ter članom ruske dume in svetu federacije.

(1) https://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%201657/v1657.pdf
(2) https://www.state.gov/secretary/remarks/2019/02/288722.htm
(3) https://www.nato.int/cps/en/natohq/official_texts_161122.htm
(4) https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_162996.htm
(5) UL C 215, 19.6.2018, str. 202.
(6) https://front.un-arm.org/documents/SG+disarmament+agenda_1.pdf
(7) https://sustainabledevelopment.un.org/sdg16
(8) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 77.

Zadnja posodobitev: 27. januar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov