Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Jean-Marieju Le Penu, ki jo je 5. septembra 2018 posredovalo ministrstvo za pravosodje Francoske republike na podlagi zahteve generalnega državnega tožilca pri pritožbenem sodišču v Parizu (Cour d’appel de Paris) in je bila razglašena na plenarnem zasedanju 22. oktobra 2018, v zvezi z nerešeno zadevo, ki jo obravnavajo preiskovalni sodniki in se nanaša na sodno preiskavo v zvezi z domnevnimi kaznivimi dejanji zlorabe zaupanja, prikrivanja zlorabe zaupanja, goljufije organizirane skupine, ponarejanja listin in uporabe ponarejenih listin ter prikritega zaposlovanja s prikrivanjem zaposlenih v povezavi s pogoji za zaposlitev parlamentarnih pomočnikov,

–  po zagovoru Jean-Françoisa Jalkha, ki je v skladu s členom 9(6) Poslovnika zastopal Jean-Marieja Le Pena,

–  ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 26 ustave Francoske republike,

–  ob upoštevanju členov 5(2) in 6(1) ter člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0167/2019),

Α.  ker so preiskovalni sodniki pri okrožnem sodišču v Parizu zahtevali odvzem poslanske imunitete Jean-Marieju Le Penu, da bi ga zaslišali v zvezi z domnevnimi kaznivimi dejanji;

Β.  ker se zahteva za odvzem imunitete Jean-Marieju Le Penu nanaša na domnevna kazniva dejanja zlorabe zaupanja, prikrivanja zlorabe zaupanja, goljufije organizirane skupine, ponarejanja listin in uporabe ponarejenih listin ter prikritega zaposlovanja s prikrivanjem zaposlenih v povezavi s pogoji za zaposlitev pomočnikov poslancev Evropskega parlamenta iz stranke Front National;

C.  ker je bila 5. decembra 2016 uvedena sodna preiskava po predhodni preiskavi, ki se je začela, potem ko je takratni predsednik Evropskega parlamenta 9. marca 2015 podal ovadbo v zvezi z nekaj parlamentarnimi pomočniki poslancev Evropskega parlamenta iz stranke Front National;

D.  ker je bilo med hišno preiskavo, ki je bila februarja 2016 opravljena na sedežu stranke Front National, v pisarni zakladnika stranke zaseženih nekaj dokumentov, iz katerih je razvidna želja te stranke, da bi pri osebnih prejemkih zaposlenih v stranki „varčevala“ tako, da bi Evropski parlament pokril stroške njihove zaposlitve, češ da gre za parlamentarne pomočnike;

E.  ker je v kadrovskem načrtu stranke Front National, objavljenem februarja 2015, navedenih samo 15 poslancev Evropskega parlamenta (od skupno 23), 21 lokalnih parlamentarnih pomočnikov in 5 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov (od skupno 54 pomočnikov); ker je več parlamentarnih pomočnikov izjavilo, da je njihov kraj zaposlitve sedež stranke Front National v Nanterru, v nekaterih primerih pa so navedli tudi, da so tam zaposleni za polni delovni čas, čeprav je njihovo prebivališče od navedenega kraja zaposlitve oddaljeno med 120 in 945 km; ker se je v tej fazi preiskave izkazalo, da 8 parlamentarnih pomočnikov ni opravljalo skoraj nobene naloge parlamentarnih pomočnikov ali pa so to počeli zgolj v zelo majhnem deležu svojih skupnih nalog;

F.  ker so se med preiskavami razkrile okoliščine, zaradi katerih je malo verjetno, da so ti parlamentarni pomočniki dejansko opravljali naloge v zvezi z Evropskim parlamentom, na primer:

G.  ker se je med preiskavo razkrilo, da je Jean-Marie Le Pen kot poslanec Evropskega parlamenta leta 2011 zaposloval parlamentarnega pomočnika, vendar je ta parlamentarni pomočnik preiskovalcem povedal, da je v istem obdobju opravljal dela za volilno kampanjo drugega poslanca Evropskega parlamenta; ker je Jean-Marie Le Pen uredil, da so se plače parlamentarnih pomočnikov izplačevale trem drugim osebam, čeprav te nikakor niso delale kot parlamentarni pomočniki;

H.  ker se je med preiskavo izkazalo tudi, da je kot predsednik stranke Front National v času domnevnih kaznivih dejanj Jean-Marie Le Pen vzpostavil sistem – ki ga je razkril Evropski parlament – uporabe sredstev EU za plačevanje nekaterih uslužbencev stranke Front National prek parlamentarnih pogodb z osebami, ki so dejansko delale za stranko, s čimer so bila kršena veljavna pravila EU;

I.  ker preiskovalni sodniki menijo, da je treba zaslišati Jean-Marieja Le Pena;

J.  ker se Jean-Marie Le Pen ni odzval na vabilo preiskovalcev, ki mu je bilo vročeno 21. junija 2018, in je enako ravnal, ko mu je bilo julija 2018 vročeno vabilo preiskovalnih sodnikov, pri čemer se je skliceval na poslansko imuniteto;

K.  ker je pristojni organ vložil zahtevo za odvzem imunitete Jean-Marieju Le Penu, da bi ga lahko zaslišali v zvezi z obtožbami, ki se nanj nanašajo;

L.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države članice imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

M.  ker člen 26 francoske ustave določa, da „se poslanca zaradi hudega ali drugega kaznivega dejanja ne sme prijeti ali pripreti niti se mu ne sme kako drugače odvzeti prostosti brez dovoljenja predsedstva doma parlamenta, katerega poslanec je. To dovoljenje se ne zahteva, če je poslanec prijet med storitvijo hudega ali drugega kaznivega dejanja ali če obsodba postane pravnomočna“;

N.  ker niso podani niti dokazi niti razlogi za utemeljen sum;

1.  sklene, da se Jean-Marieju Le Penu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje ministru Francoske republike za pravosodje in Jean-Marieju Le Penu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrman in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI: EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.