Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0152(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0078/2019

Predložena besedila :

A8-0078/2019

Razprave :

PV 12/03/2019 - 25
CRE 12/03/2019 - 25

Glasovanja :

PV 13/03/2019 - 11.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0174

Sprejeta besedila
PDF 506kWORD 160k
Sreda, 13. marec 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Vizumski informacijski sistem ***I
P8_TA(2019)0174A8-0078/2019
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (ES) št. 810/2009, Uredbe (EU) 2017/2226, Uredbe (EU) 2016/399, Uredbe XX/2018 [uredba o interoperabilnosti] in Odločbe Sveta 2004/512/ES ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (COM(2018)0302 – C8-0185/2018 – 2018/0152(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0302),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 16(2), člena 77(2)(a), (b), (d) in (e), člena 78(2)(d), (e) in (g), člena 79(2)(c) in (d), člena 87(2)(a) in člena 88(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0185/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A8-0078/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 13. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi reformi vizumskega informacijskega sistema s spremembo Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (ES) št. 810/2009, Uredbe (EU) 2017/2226, Uredbe (EU) 2016/399, in Uredbe XX/2018 [uredba o interoperabilnosti] in ter razveljavitvijo Odločbe Sveta 2004/512/ES ter o razveljavitvi in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ [Sprememba 1]
P8_TC1-COD(2018)0152

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16(2), člena 77(2)(a) (b), (d) in (e), člena 78(2)(d), (e) in (g), člena 79(2)(c) in (d), člena 87(2)(a) in člena 88(2)(a),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,(1)

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,(2)

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Vizumski informacijski sistem (VIS) je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2004/512/ES(4) kot tehnološka rešitev za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami. Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(5) opredeljuje namen, funkcije in odgovornosti VIS ter določa pogoje in postopke za izmenjavo podatkov o vizumih za kratkoročno bivanje med državami članicami, da se olajšajo obravnava vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje in s tem povezane odločitve. Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(6) določa pravila o registraciji biometričnih podatkov v VIS. Sklep Sveta 2008/633/PNZ(7) določa pogoje, na podlagi katerih lahko imenovani organi držav članic in Europol pridobijo dostop do iskanja po VIS za preprečevanje, zaznavanje in preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. VIS je začel delovati 11. oktobra 2011(8) in je bil postopoma uveden v konzulatih vseh držav članic po vsem svetu med oktobrom 2011 in februarjem 2016. [Sprememba 2]

(2)  Splošni cilji VIS so izboljšati izvajanje skupne vizumske politike, konzularnega sodelovanja in posvetovanja med osrednjimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, z olajšanjem izmenjave podatkov med državami članicami o vlogah za izdajo vizumov in o odločitvah, povezanih z njimi, da se olajša postopek za izdajo vizuma, prepreči trgovanje z vizumi, olajša boj proti zlorabam identitete, olajša preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah in znotraj ozemlja držav članic, zagotovi pomoč pri ugotavljanju istovetnosti katere koli osebe, ki morda ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop na ozemlje držav članic, bivanje ali prebivanje na njem, olajša uporaba Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(9) ter prispeva k preprečevanju groženj notranji varnosti katere koli države članice.

(3)  Komisija je v svojem sporočilu z dne 6. aprila 2016 z naslovom „Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost“(10) navedla, da bi morala EU okrepiti in izboljšati svoje informacijske sisteme, podatkovno arhitekturo in izmenjavo informacij na področju upravljanja meja, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter boja proti terorizmu, poudarila pa je tudi, da bi bilo treba izboljšati interoperabilnost informacijskih sistemov. V njem je navedla tudi, da bi bilo treba obravnavati informacijske vrzeli, vključno s tistimi o državljanih tretjih držav, ki imajo vizum za dolgoročno bivanje, saj člen 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma določa pravico do prostega gibanja na ozemlju pogodbenic Sporazuma za največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, in sicer z uvedbo vzajemnega priznavanja dovoljenj za prebivanje in vizumov za dolgoročno bivanje, ki jih izdajo te države. Komisija je zato izvedla dve študiji: iz prve študije izvedljivosti(11) izhaja, da bi bil razvoj registra tehnično izvedljiv in da bi bila najboljša tehnična možnost ponovna uporaba strukture VIS; v okviru druge študije(12) pa je bila opravljena analiza nujnosti in sorazmernosti, iz katere izhaja, da bi bilo nujno in sorazmerno razširiti področje uporabe VIS, tako da bi zajemal zgoraj navedene listine. [Sprememba 3]

(4)  Svet je 10. junija 2016 potrdil načrt za boljšo izmenjavo in upravljanje informacij(13). Svet je Komisijo pozval, naj oceni vzpostavitev centralnega registra dovoljenj za prebivanje in vizumov za dolgoročno bivanje, ki jih izdajajo države članice, za shranjevanje informacij o teh listinah, vključno z datumi izteka veljavnosti in njihovim morebitnim odvzemom, da se obravnava sedanja informacijska vrzel glede izdanih listin državljanom tretjih držav. Člen 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma določa pravico do prostega gibanja na ozemlju pogodbenic Sporazuma za največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, in sicer z uvedbo vzajemnega priznavanja dovoljenj za prebivanje in vizumov za dolgoročno bivanje, ki jih izdajo te države. [Sprememba 4]

(5)  Svet je v sklepih z dne 9. junija 2017 o nadaljnjih ukrepih za boljšo izmenjavo informacij in zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU(14) navedel, da bodo morda potrebni novi ukrepi za zapolnitev sedanjih informacijskih vrzeli pri upravljanju meja ter preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v zvezi z imetniki vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje, ki prečkajo meje. Svet je Komisijo pozval k prednostni izvedbi študije izvedljivosti vzpostavitve centralnega registra EU z informacijami o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje. Komisija je na podlagi tega izvedla dve študiji: iz prve študije izvedljivosti(15) izhaja, da bi bil razvoj registra tehnično izvedljiv in da bi bila najboljša tehnična možnost ponovna uporaba strukture VIS; v okviru druge študije(16) pa je bila opravljena analiza nujnosti in sorazmernosti, iz katere izhaja, da bi bilo nujno in sorazmerno razširiti področje uporabe VIS, tako da bi zajemal zgoraj navedene listine. [Sprememba 5]

(6)  Komisija je v sporočilu z dne 27. septembra 2017 o uresničevanju evropske agende o migracijah(17) navedla, da skupna vizumska politika EU ni samo bistveni element za spodbujanje turizma in poslovanja, ampak tudi ključno orodje za preprečevanje varnostnih tveganj in tveganj nedovoljenih migracij v EU. V sporočilu je navedeno, da je treba skupno vizumsko politiko nadalje prilagoditi sedanjim izzivom, pri čemer je treba upoštevati nove rešitve informacijske tehnologije in uravnotežiti koristi lažjega potovanja na podlagi vizuma z izboljšanim upravljanjem migracij, varnosti in meja. Prav tako je navedeno, da bo pravni okvir VIS revidiran za nadaljnje izboljšanje vizumskih postopkov, vključno z vidiki, povezanimi z varstvom podatkov, in dostopom za organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, da bi se tako nadalje razširila uporaba VIS na nove kategorije in uporabe podatkov ter v celoti izkoristili instrumenti za interoperabilnost.

(7)  Komisija je v sporočilu z dne 14. marca 2018 o prilagajanju skupne vizumske politike novim izzivom(18) ponovno potrdila, da bo pravni okvir VIS revidiran v okviru širšega postopka proučitve interoperabilnosti informacijskih sistemov.

(8)  Pri sprejemanju Uredbe (ES) št. 810/2009 je bilo navedeno, da bo treba vprašanje zadostne zanesljivosti prstnih odtisov otrok, mlajših od 12 let, zlasti vprašanje, kako se prstni odtisi razvijajo s starostjo, za ugotavljanje istovetnosti in preverjanje obravnavati pozneje na podlagi rezultatov študije, izvedene v okviru odgovornosti Komisije. Iz študije(19), ki jo je leta 2013 opravilo Skupno raziskovalno središče, izhaja, da je mogoče prepoznavanje prstnih odtisov pri otrocih, starih med šest in dvanajst let, pod določenimi pogoji izvesti z zadovoljivo stopnjo natančnosti. Druga študija(20) je te ugotovitve potrdila decembra 2017 in omogočila nadaljnji vpogled v učinek staranja na kakovost prstnih odtisov. Komisija je na podlagi navedenega leta 2017 opravila nadaljnjo študijo o nujnosti in sorazmernosti znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov v vizumskem postopku na šest let. V navedeni študiji(21) je bilo ugotovljeno, da bi znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov prispevalo k boljšemu doseganju ciljev VIS, zlasti glede spodbujanja boja proti zlorabam identitete in olajšanja preverjanj na mejnih prehodih na zunanjih mejah ter bi lahko imelo dodatne koristi z okrepitvijo preprečevanja in boja proti zlorabam pravic otrok, zlasti z omogočanjem ugotavljanja/preverjanja istovetnosti otrok, državljanov tretjih držav, ki se znajdejo na schengenskem ozemlju v okoliščinah, v katerih so njihove pravice morda bile ali so bile kršene (npr. otroci, žrtve trgovanja z ljudmi, pogrešani otroci in mladoletniki brez spremstva, ki zaprosijo za azil). Obenem so otroci še posebej ranljiva skupina in za zbiranje posebnih vrst podatkov, kot so prstni odtisi, bi pri njih morali veljati strožji zaščitni ukrepi in omejitev namenov, za katere se lahko ti podatki uporabljajo v primerih, ko je to v korist otroka, vključno z omejitvijo obdobja hrambe podatkov. V drugi študiji je bilo ugotovljeno tudi, da so prstni odtisi oseb, ki so starejše od 70 let, slabe kakovosti in srednje natančni. Komisija in države članice bi morale sodelovati pri izmenjavi dobrih praks in obravnavati te pomanjkljivosti. [Sprememba 6]

(9)  Pri izvajanju vseh postopkov iz te uredbe je primarna skrb držav članic največja korist otroka. V skladu s starostjo in zrelostjo otroka se upoštevajo njegovo dobro počutje, varnost in zaščita ter njegovo mnenje, ki se jim nameni tudi ustrezna teža. VIS je zlasti pomemben, kadar obstaja tveganje, da je otrok žrtev trgovine z ljudmi.

(10)  V VIS bi se morali obdelati osebni podatki, ki jih navede prosilec za vizum za kratkoročno bivanje, da se oceni, ali bi lahko vstop prosilca v Unijo pomenil grožnjo javni varnosti ali javnemu zdravju v Uniji, ter da se oceni tveganje nedovoljene migracije prosilca. Glede državljanov tretjih držav, ki jim je bil izdan vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, bi moralo biti navedeno preverjanje omejeno na pomoč pri oceni istovetnosti imetnika listine, verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ter oceni, ali bi lahko vstop državljana tretje države v Unijo pomenil grožnjo javni varnosti ali javnemu zdravju v Uniji. Pri tem se ne bi smelo posegati v nobeno odločitev o vizumih za dolgoročno bivanje ali dovoljenjih za prebivanje. [Sprememba 7]

(11)  Ocene navedenih tveganj ni mogoče opraviti brez obdelave osebnih podatkov, povezanih z istovetnostjo osebe, njeno potno listino in, po potrebi, združevalcem družine oziroma, če je prosilec mladoletnik, istovetnostjo odgovorne osebe. Vse osebne podatke v vlogah bi bilo treba primerjati s podatki iz evidence, dosjeja ali razpisa ukrepa v informacijskem sistemu (schengenskem informacijskem sistemu (SIS), vizumskem informacijskem sistemu (VIS), podatkih Europola, Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD), sistemu vstopa/izstopa (SVI), sistemu Eurodac, sistemu ECRIS-TCN glede obsodb, povezanih s terorističnimi kaznivimi dejanji ali drugimi oblikami hudih kaznivih dejanj, in/ali Interpolovi zbirki potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov) ali z nadzornimi seznami s seznamom ETIAS ali kazalniki posebnih tveganj. Kategorije osebnih podatkov, ki bi jih bilo treba uporabiti za primerjavo, bi morale biti omejene na kategorije podatkov, ki jih vsebujejo informacijski sistemi, nadzorni seznami ali kazalniki posebnih tveganj, po katerih poteka poizvedovanje. [Sprememba 8]

(12)  Interoperabilnost med informacijskimi sistemi EU je bila vzpostavljena z [Uredbo (EU) XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)], s ciljem dopolnjevanja informacijskih sistemov EU in njihovih podatkov, da se izboljša upravljanje zunanjih meja, prispeva k preprečevanju nedovoljenih migracij in boju proti njim ter zagotavlja visoka stopnja varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Unije, vključno z vzdrževanjem javnega reda in varnosti ter varovanjem varnosti na ozemljih držav članic. [Sprememba 9. Ta sprememba velja za celotno besedilo.]

(13)  Interoperabilnost informacijskih sistemov EU omogoča, da se ti sistemi med seboj dopolnjujejo, da se olajša olajšajo pravilno ugotavljanje istovetnosti oseb, prispeva k boju proti zlorabam identitete, izboljšajo in uskladijo zahteve glede kakovosti podatkov zadevnih informacijskih sistemov EU, državam članicam olajša tehnično in operativno izvajanje obstoječih in prihodnjih informacijskih sistemov EU, okrepijo, harmonizirajo in poenostavijo zaščitni ukrepi za varnost in varstvo podatkov, ki urejajo zadevne informacijske sisteme EU, racionalizira nadzorovan dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj do SVI, VIS, [ ETIAS] in Eurodac ter podprejo nameni SVI, VIS, [ETIAS], Eurodac, SIS in [ECRIS-TCN]. [Sprememba 10]

(14)  Komponente interoperabilnosti zajemajo SVI, VIS, [ETIAS], Eurodac, SIS in [ ECRIS-TCN] ter podatke Europola, da je mogoče z navedenimi informacijskimi sistemi EU po njih iskati hkrati, zato je te ustrezno, če se te komponente uporabijo za izvajanje samodejnega preverjanja in ob dostopu do VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. V te namene bi bilo treba uporabiti Evropski iskalni portal (ESP), da se omogoči hiter, nemoten, učinkovit, sistematičen in nadzorovan dostop do informacijskih sistemov EU, podatkov Europola in podatkovnih zbirk Interpola, ki jih ti organi potrebujejo za opravljanje svojih nalog, v skladu s pravicami do dostopa, ter da se podprejo cilji VIS. [Sprememba 11]

(15)  Primerjava z drugimi podatkovnimi zbirkami bi morala biti samodejna. Kadar koli se na podlagi take primerjave najde ujemanje (zadetek) s katerimi koli osebnimi podatki ali njihovo kombinacijo v vlogi in evidenci, dosjeju ali razpisu ukrepa v zgoraj navedenih informacijskih sistemih ali z osebnimi podatki na nadzornem seznamu, bi moral izvajalec pri odgovornem organu vlogo obdelati ročno, kadar sistem VIS ne more samodejno potrditi zadetka. Odvisno od vrste podatkov, ki sprožijo zadetek, mora zadetek oceniti konzulat ali nacionalna enotna kontaktna točka, pri čemer je slednja odgovorna za zadetke, ustvarjene zlasti s podatkovnimi zbirkami ali sistemi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Rezultat ocene odgovornega organa bi morala biti odločitev o izdaji vizuma za kratkoročno bivanje ali o njeni zavrnitvi. [Sprememba 12]

(16)  Zavrnitev vloge za vizum za kratkoročno bivanje ne bi smela temeljiti na samodejni obdelavi osebnih podatkov v vlogah.

(17)  Prosilci, ki jim je bila izdaja vizuma za kratkoročno bivanje zavrnjena na podlagi informacij, pridobljenih z obdelavo v VIS, bi morali imeti pravico do pritožbe. Pritožbe bi bilo treba obravnavati v državi članici, ki je sprejela odločitev o vlogi, in v skladu z njenim nacionalnim pravom. Uporabljati bi se morali sedanji zaščitni ukrepi in pravila o pritožbah iz Uredbe (ES) št. 767/2008.

(18)  Za analizo dosjeja vloge za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje bi se morali uporabiti kazalniki posebnih tveganj, ki ustrezajo predhodno opredeljenim varnostnim tveganjem, tveganjem nedovoljenih migracij ali tveganjem za javno zdravje visokim epidemiološkim tveganjem. Merila, ki se uporabijo za opredelitev kazalnikov posebnih tveganj, nikakor ne bi smela temeljiti samo na spolu ali starosti osebe. Nikakor ne bi smela temeljiti ne smejo temeljiti na informacijah, ki razkrivajo raso, barvo kože, narodnost ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, politično ali kakršno koli drugo mnenje, versko ali filozofsko prepričanje osebe, njeno članstvo v sindikatu, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost ali spolno usmerjenost. [Sprememba 13]

(19)  Nenehno pojavljanje novih groženj tveganj za varnost, novih vzorcev nedovoljenih neregularnih migracij in groženj za javno zdravje visokih epidemioloških tveganj zahteva učinkovite odzive in sodobne protiukrepe. Ker taki protiukrepi vključujejo obdelavo pomembnih količin osebnih podatkov, bi bilo treba uvesti ustrezne zaščitne ukrepe, da se poseganje v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov omeji na to, kar je nujno in sorazmerno v demokratični družbi. [Sprememba 14]

(20)  Zagotoviti bi bilo treba, da se glede prosilcev za vizum za kratkoročno bivanje ali državljanov tretjih držav, ki jim je bil izdan vizum za kratkoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, uporabi vsaj podobna raven preverjanja kot glede državljanov tretjih držav, ki so oproščeni vizumske obveznosti. Za to je bil oblikovan nadzorni seznam z informacijami, ki se nanašajo na osebe, za katere obstaja sum, da so storile hudo kaznivo dejanje ali dejanje terorizma, ali glede katerih obstajajo dejanski indici ali utemeljeni razlogi za sum, da bodo storile hudo kaznivo dejanje ali dejanje terorizma, ki bi ga bilo treba uporabiti tudi za preverjanje navedenih kategorij državljanov tretjih držav.

(21)  Mednarodni prevozniki bi morali imeti možnost v VIS s poizvedbo preveriti, ali imajo državljani tretjih držav, ki jim je bil izdan vizum za kratkoročno bivanje, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, zahtevane veljavne potne listine, da lahko navedeni prevozniki izpolnijo svoje obveznosti na podlagi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma. Navedeno preverjanje bi moralo biti mogoče na podlagi dnevnega izpiska podatkov iz VIS v ločeno podatkovno zbirko, ki je namenjena samo za branje, kar bi omogočilo izpis najmanjšega dela podatkov za poizvedbo, ki bi dala odgovor OK/NOT OK. Sam dosje vloge prevoznikom ne bi smel biti na voljo. Tehnične specifikacije za dostop do VIS skozi prehod za prevoznike bi morale čim bolj omejiti vpliv na potovanje potnikov in prevoznike. V ta namen bi bilo treba preučiti možnost povezovanja s SVI in ETIAS. [Sprememba 15]

(21a)  Da bi omejili vpliv obveznosti, ki jih ta uredba nalaga prevoznikom v mednarodnem prometu, ki po kopenski poti z avtobusom prevažajo skupine, bi bilo treba dati na voljo uporabnikom prijazne mobilne rešitve. [Sprememba 16]

(21b)  V dveh letih po začetku uporabe te uredbe bi morala Komisija oceniti ustreznost, združljivost in skladnost določb iz člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah za namene določb o VIS glede kopenskega prevoza z avtobusom. Upoštevati bi bilo treba nedavni razvoj kopenskega prevoza z avtobusom. Preučiti bi bilo treba potrebo po spremembi določb glede kopenskega prevoza z avtobusom iz člena 26 navedene konvencije ali te uredbe. [Sprememba 17]

(22)  V tej uredbi bi bilo treba opredeliti organe držav članic, ki se jim lahko odobri dostop do VIS za vnos, spremembo, izbris ali vpogleda v podatke o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje za posebne namene, določene v sistemu VIS za to kategorijo listin in njihovih imetnikov, v obsegu, ki je potreben za izvajanje njihovih nalog.

(23)  Vsakršna obdelava podatkov iz VIS o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenih za prebivanje bi morala biti sorazmerna z zastavljenimi cilji ter potrebna za izpolnjevanje nalog pristojnih organov. Pristojni organi bi morali pri uporabi VIS zagotoviti spoštovanje človekovega dostojanstva in integritete oseb, katerih podatki se zahtevajo, ter ne bi smeli diskriminirati oseb na podlagi spola, barve kože, narodnosti ali družbenega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(23a)  Biometrični podatki, ki v okviru te uredbe obsegajo prstne odtise in podobe obraza, so edinstveni in zato veliko bolj zanesljivi za namene ugotavljanja istovetnosti osebe kot alfanumerični podatki. Vendar so biometrični podatki občutljivi osebni podatki. Ta uredba zato določa podlago in zaščitne ukrepe za obdelavo takih podatkov za namene edinstvene identifikacije zadevnih oseb. [Sprememba 18]

(24)  V okviru boja proti terorističnim kaznivim dejanjem in drugim hudim kaznivim dejanjem je nujno, da imajo organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za opravljanje svojih nalog na voljo najnovejše informacije. Dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic in Europola do VIS je bil določen s Sklepom Sveta 2008/633/PNZ. Vsebino navedenega sklepa bi bilo treba vključiti v Uredbo VIS, da se uskladi s sedanjim okvirom pogodb.

(25)  Dostop do podatkov iz VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj se je že izkazal za uporaben pri ugotavljanju istovetnosti oseb, ki so umrle nasilne smrti, ali kot pomoč preiskovalcem, da so znatno napredovali v zadevah, povezanih s trgovino z ljudmi, terorizmom ali nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami. Zato bi morali biti podatki iz VIS, ki se nanašajo na dolgoročno bivanje, pod pogoji iz te uredbe na voljo tudi imenovanim organom držav članic in Evropskemu policijskemu uradu (v nadaljnjem besedilu: Europol).

(26)  Glede na to ima Europol ključno vlogo pri sodelovanju med organi držav članic na področju preiskovanja čezmejnih kaznivih dejanj ter pri spodbujanju preprečevanja, analiziranja in preiskovanja kaznivih dejanj v vsej Uniji. Sedanji dostop Europola do VIS v okviru njegovih nalog bi bilo treba kodificirati in racionalizirati, ob tem pa upoštevati nedavni razvoj pravnega okvira, kot je Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta(22).

(27)  Dostop do VIS za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj pomeni poseganje v temeljno pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov oseb, katerih osebni podatki se obdelujejo v VIS. Vsako tako poseganje mora biti v skladu s pravom, ki mora biti dovolj natančno opredeljeno, da posameznikom omogoči, da prilagodijo svoje ravnanje, prav tako pa mora posameznike ščititi pred samovoljo ter mora dovolj jasno navesti obseg prostega preudarka, poverjenega pristojnim organom, in način njegovega izvajanja. Vsako poseganje mora biti v demokratični družbi nujno za zaščito upravičenega in sorazmernega interesa ter sorazmerno z upravičenim ciljem, ki ga poskuša doseči.

(28)  [Uredba 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)] policijskemu organu države članice, ki ima ustrezno pooblastilo na podlagi nacionalnih zakonodajnih ukrepov, omogoča ugotavljanje istovetnosti osebe na podlagi biometričnih podatkov navedene osebe, pridobljenih med preverjanjem istovetnosti. Možne pa so posebne okoliščine, ko je ugotavljanje istovetnosti osebe potrebno v interesu navedene osebe. Taki primeri zajemajo okoliščine, ko je oseba najdena po tem, ko je bila pogrešana ali ugrabljena, ali po tem, ko je bila opredeljena kot žrtev trgovine z ljudmi. V Samo v takih primerih bi bilo treba organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zagotoviti hiter dostop do podatkov iz VIS, da se omogoči hitro in zanesljivo ugotavljanje istovetnosti osebe, brez izpolnjevanja vseh temeljnih pogojev in izvajanja dodatnih zaščitnih ukrepov glede dostopa organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. [Sprememba 19]

(29)  Primerjava podatkov na podlagi sledi prstnih odtisov, tj. daktiloskopskih sledi, ki se lahko najdejo na kraju kaznivega dejanja, je bistvena na področju policijskega sodelovanja. Možnost primerjave sledi prstnih odtisov s podatki o prstnih odtisih, shranjenimi v VIS, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je storilec kaznivega dejanja ali žrtev evidentirana v VIS, bi morala biti za organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v državah članicah po predhodni poizvedbi v skladu s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ(23) zelo dragoceno orodje za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, če so na primer sledi prstnih odtisov edini dokaz, ki je na voljo na kraju kaznivega dejanja. [Sprememba 20]

(30)  Imenovati je treba pristojne organe držav članic in osrednjo točko dostopa, prek katere se zahteva dostop do podatkov iz VIS, ter voditi seznam operativnih enot, ki so v okviru imenovanih organov pooblaščene, da zahtevajo tak dostop za posebne namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

(31)  Zahteve za dostop do podatkov, shranjenih v centralnem sistemu, bi morale operativne enote vložiti v okviru imenovanih organov pri osrednji točki dostopa in bi morale biti upravičene. Operativne enote v okviru imenovanih organov, ki so pooblaščene, da zahtevajo dostop do podatkov iz VIS, ne bi smele opravljati funkcije organa, pristojnega za preverjanje. Osrednje točke dostopa bi morale biti neodvisne od imenovanih organov in odgovorne, da neodvisno zagotovijo strogo izpolnjevanje pogojev za dostop, kakor jih določa ta uredba. V izjemno nujnih primerih, kadar je predčasni dostop do podatkov potreben za odziv na posebno in dejansko grožnjo, povezano s terorističnimi kaznivimi dejanji ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji, bi morala biti osrednja točka dostopa sposobna zahtevo takoj obdelati in šele naknadno opraviti preverjanje.

(32)  Obdelava podatkov iz VIS bi morala potekati le v določenih primerih in kadar je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, da se zagotovi varstvo osebnih podatkov in preprečijo sistematične iskalne poizvedbe organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Imenovani organi in Europol bi morali dostop do VIS zahtevati le, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da bo ta dostop zagotovil informacije, ki jim bodo znatno v pomoč pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, in po predhodni poizvedbi v skladu s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ. [Sprememba 21]

(32a)  Kot splošno prakso končni uporabniki držav članic pred ali vzporedno s poizvedbami v evropskih zbirkah podatkov opravijo poizvedbe v ustreznih nacionalnih podatkovnih zbirkah. [Sprememba 22]

(33)  Osebni podatki imetnikov listin vizumov za dolgoročno bivanje, ki so shranjeni v VIS, bi morali biti shranjeni le toliko časa, kot je potrebno za namene VIS. Podatke v zvezi z državljani tretjih držav je ustrezno hraniti pet let, da se omogoči upoštevanje podatkov pri oceni vlog za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje, da se omogoči odkrivanje prekoračitve obdobja dovoljenega bivanja po koncu veljavnosti obdobja in da se izvedejo varnostne ocene državljanov tretjih držav, ki so jim bile take listine izdane. Podatki o predhodni uporabi listine bi lahko olajšali izdajo vizumov za kratkoročno bivanje v prihodnje. Za navedene namene krajša hramba podatkov ne bi zadostovala. Po petih letih bi bilo treba podatke izbrisati, razen če obstajajo razlogi, da se to stori že prej. [Sprememba 23]

(34)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(24) se uporablja glede obdelave osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice pri uporabi te uredbe. Obdelavo osebnih podatkov s strani organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali za izvrševanje kazenskih sankcij ureja Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta(25).

(35)  Člani skupin evropske mejne in obalne straže ter skupine osebja, ki se ukvarjajo z nalogami, povezanimi z vračanjem, so na podlagi Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta upravičene upravičeni do vpogleda v evropske podatkovne zbirke, kadar je to potrebno za izvajanje operativnih nalog iz operativnega načrta o mejni kontroli, varovanju meje in vračanju, pod vodstvom države članice gostiteljice. Da bi olajšali naveden vpogled in skupinam omogočili učinkovit dostop do podatkov, vnesenih v VIS, bi morali Agenciji Frontex zagotoviti dostop do VIS. Za ta dostop bi morali veljati enaki pogoji in omejitve, kot se uporabljajo za organe držav članic, ki so pristojni za vsak posamezen namen, za katerega je mogoče iskanje po podatkih iz VIS. [Sprememba 24]

(36)  Vračanje državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje v državah članicah v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta(26), je bistveni element celovitih prizadevanj za reševanje nedovoljenih migracij in je pomemben razlog za znaten javni interes.

(37)  Sklepi o ustreznosti, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 45 Uredbe (EU) 2016/679 ali ki so sprejeti na podlagi nacionalnih določb za prenos člena 36 Direktive (EU) 2016/680, za tretje države vračanja pogosto ne veljajo. Poleg tega z obsežnimi prizadevanji Unije glede sodelovanja z glavnimi državami izvora nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, za katere velja obveznost vračanja, ni bilo mogoče zagotoviti sistematičnega izpolnjevanja obveznosti takih tretjih držav, ki jo imajo na podlagi mednarodnega prava, da ponovno sprejmejo svoje državljane. Sporazumi o ponovnem sprejemu oseb, ki so jih sklenile Unija ali države članice oziroma o katerih se te pogajajo in ki zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za predajo podatkov tretjim državam v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2016/679 ali nacionalnimi določbami, sprejetimi za prenos člena 37 Direktive (EU) 2016/680, zajemajo omejeno število takih tretjih držav, sklenitev kakršnih koli novih sporazumov pa ostaja negotova. V takih primerih je mogoče osebne podatke obdelovati na podlagi te uredbe z organi tretjih držav zaradi izvajanja politike Unije glede vračanja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 49(1)(d) Uredbe (EU) 2016/679 ali iz nacionalnih določb za prenos člena 38 ali 39 Direktive (EU) 2016/680. Osebni podatki, ki jih država članica pridobi v skladu s to uredbo, se ne bi smeli posredovati ali dajati na voljo kateri koli tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje. Kot izjema od tega pravila pa bi moralo biti mogoče posredovati takšne osebne podatke tretji državi ali mednarodni organizaciji, če je takšno posredovanje potrebno zaradi zagotavljanja pomoči pri ugotavljanju identitete državljana tretje države v zvezi z njegovo vrnitvijo in se pri tem upoštevajo strogi pogoji. Če ni bil sprejet sklep o ustreznosti varstva v obliki izvedbenega akta na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali ustrezni zaščitni ukrepi, ki veljajo za posredovanje v skladu z navedeno uredbo, bi moralo biti mogoče, da se za namene vračanja podatki iz VIS lahko izjemoma posredujejo tretji državi ali mednarodni organizaciji, samo če je to potrebno zaradi pomembnih razlogov javnega interesa, kot je določeno v navedeni uredbi. [Sprememba 25]

(38)  Države članice bi morale [Agenciji Evropske unije za azil] in zadevnim mednarodnim organom, kot so visoki komisar ZN za begunce, Mednarodna organizacija za migracije in Mednarodni odbor rdečega križa, ki se ukvarjajo z begunci in preselitvami, dati na voljo ustrezne osebne podatke, ki se obdelujejo v VIS, v skladu s pravili o varstvu podatkov, ki se uporabljajo, in kadar je to v posameznem primeru potrebno za izvajanje nalog na podlagi Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta(27) [uredba Unije o okviru preselitev], v zvezi z državljani tretjih držav ali osebami brez državljanstva, ki so jih navedene organizacije napotile v države članice na podlagi izvajanja Uredbe (EU) …/… [uredba Unije o okviru preselitev]. [Sprememba 26]

(39)  Uredba (ES) št. 45/2001(EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta(28) se uporablja za dejavnosti institucij ali organov Unije, kadar izvajajo naloge kot odgovorni subjekt za operativno upravljanje VIS. [Sprememba 27]

(40)  Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je podal svoje mnenje dne [...] 12. decembra 2018. [Sprememba 28]

(41)  Kopije potnih listin prosilcev za vizum za kratkoročno bivanje bi se morale hraniti v VIS, da se izboljša sodelovanje tretjih držav glede ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa in da se olajša vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, katerih podatki so morda shranjeni v VIS. Kopije potnih listin so v nasprotju z informacijami iz VIS širše sprejeto dokazilo o državljanstvu v tretjih državah.

(42)  Preverjanje seznama potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere je mogoče vpisati vizum, kot je določeno v Sklepu št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta(29), je obvezen element postopka pregleda vizuma. Organi, pristojni za izdajo vizumov, bi morali to obveznost sistematično izvajati, zato bi moral biti navedeni seznam vključen v VIS, da se omogoči samodejno preverjanje priznavanja potne listine prosilca.

(43)  Brez poseganja v odgovornost držav članic za točnost podatkov, vnesenih v VIS, bi morala biti agencija eu-LISA odgovorna za izboljšanje kakovosti podatkov z uvedbo, vzdrževanjem in nenehnim posodabljanjem osrednjega orodja za spremljanje kakovosti podatkov in za redno pripravo poročil za države članice. [Sprememba 29]

(44)  Agencija eu-LISA bi morala biti sposobna razviti zmogljivosti za statistično poročanje državam članicam, Komisiji in agenciji Frontex brez ogrožanja celovitosti podatkov, da se omogoči boljše spremljanje uporabe VIS za analizo trendov v zvezi z migracijskim pritiskom in upravljanjem meja. Zato bi bilo treba vzpostaviti centralni register morala agencija eu-LISA hraniti nekatere statistične podatke v centralnem registru za namene priprave poročil in zagotavljanja statističnih podatkov v skladu z [Uredbo (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)]. Statistični podatki ne bi smeli vsebovati osebnih podatkov. [Sprememba 30]

(45)  Ta uredba ne posega v uporabo Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES(30).

(46)  Ker države članice ciljev te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi zagotavljanja izvajanja skupne vizumske politike, visoke stopnje varnosti na območju brez nadzora na notranjih mejah in postopnega vzpostavljanja sistema celovitega upravljanja zunanjih meja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(47)  S to uredbo se vzpostavljajo stroga pravila za dostop do VIS in potrebni zaščitni ukrepi. V njej so določene tudi pravice posameznikov do dostopa, popravka, izbrisa in pravnih sredstev, zlasti pravica do sodnega varstva, in nadzor obdelave podatkov s strani neodvisnih javnih organov. Ta uredba uvaja tudi dodatne zaščitne ukrepe, ki pokrivajo posebne potrebe novih kategorij podatkov, ki se bodo obdelovali v VIS. V tej uredbi so torej spoštovane temeljne pravice in upoštevana načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravica do človekovega dostojanstva, pravica do svobode in varnosti, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov, pravica do azila in zaščita načela nevračanja ter varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, prepoved diskriminacije, pravice otroka in pravica do učinkovitega pravnega sredstva.

(47a)  Ta uredba ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, kot je dopolnjena s Protokolom iz New Yorka z dne 31. januarja 1967, in vse mednarodne zaveze, ki so jih sprejele Unija in njene države članice. [Sprememba 31]

(48)  Posebne določbe bi se morale uporabljati za državljane tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost in ki so družinski člani državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja na podlagi prava Unije in nimajo dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana Unije iz Direktive 2004/38/ES. Člen 21(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Zadevne omejitve in pogoji so navedeni v Direktivi 2004/38/ES.

(49)  Kot je potrdilo Sodišče Evropske unije, imajo taki družinski člani pravico vstopa na ozemlje države članice in pravico do pridobitve vizuma v ta namen. Države članice morajo takim osebam omogočiti pridobitev potrebnega vizuma, ki mora biti izdan čim prej in brezplačno ter po pospešenem postopku.

(50)  Pravica do pridobitve vizuma ni brezpogojna, saj se lahko zavrne tistim družinskim članom, ki pomenijo tveganje za javni red, javno varnost ali javno zdravje v skladu z Direktivo 2004/38/ES. V skladu s tem se lahko osebni podatki družinskih članov preverjajo le, kadar se nanašajo na ugotavljanje njihove istovetnosti in statusa, in sicer le, če so ti podatki upoštevni za oceno varnostnega tveganja, ki bi ga lahko predstavljali. Njihova vloga za izdajo vizuma se lahko obravnava izključno v zvezi z varnostnimi vprašanji in ne v zvezi z vprašanji glede migracijskih tveganj.

(51)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali bo to uredbo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(52)  Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES(31) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(53)  Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES(32) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(54)  Za Islandijo in Norveško ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(33), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES(34).

(55)  Za Švico ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(35), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES(36) in členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ(37).

(56)  Za Lihtenštajn ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(38), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU(39) in členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU(40).

(57)  Ta uredba, razen člena 22r, pomeni akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011, razen določb, ki se uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2017/1908(41) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 767/2008 se spremeni:

(-1)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi informacij med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje, vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje (Uredba VIS)“; [Sprememba 32]

"

(1)  v členu 1 se dodata naslednja odstavka:"

„Ta uredba določa tudi postopke za izmenjavo informacij med državami članicami o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje, vključno z nekaterimi odločitvami o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje.

VIS s shranjevanjem podatkov o istovetnosti, podatkov iz potnih listin in biometričnih podatkov v skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR), vzpostavljeno s členom 17 Uredbe 2018/XX Evropskega parlamenta in Sveta* [Uredba 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)], prispeva k olajšanju in podpiranju pravilnega ugotavljanja istovetnosti oseb, ki so evidentirane v VIS.

_______

* Uredba 2018/XX Evropskega parlamenta in Sveta* [Uredba 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)] (UL L).“;

"

(2)  člen 2 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 2

Namen VIS

1.  Namen VIS je z olajšanjem izmenjave podatkov med državami članicami o vlogah za izdajo vizumov in s tem povezanih odločitvah izboljšati izvajanje skupne vizumske politike glede vizumov za kratkoročno prebivanje, konzularno sodelovanje in posvetovanje med osrednjimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, da se: [Sprememba 33]

   (a) olajša in pospeši postopek za izdajo vizuma; [Sprememba 34]
   (b) prepreči izkrivljanja meril za določanje države članice, ki je odgovorna za obravnavo vloge;
   (c) olajša boj proti goljufijam;
   (d) olajša preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah in znotraj ozemlja držav članic;
   (e) zagotovi pomoč pri ugotavljanju istovetnosti in vračanju vseh oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje držav članic, bivanje ali prebivanje na navedenem ozemlju;
   (f) zagotovi pomoč pri ugotavljanju istovetnosti pogrešanih oseb iz člena 22o te uredbe; [Sprememba 35]
   (g) olajša uporaba Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta* in Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta**;
   (h) prispeva k preprečevanju, odkrivanju groženj notranji varnosti katere koli države članice, in sicer s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanju preiskovanjem terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v ustreznih in natančno določenih okoliščinah; [Sprememba 36]
   (i) prispeva k preprečevanju groženj notranji varnosti katere koli države članice; [Sprememba 37]
   (j) zagotovi pravilno ugotavljanje istovetnosti oseb;
   (k) podprejo cilji schengenskega informacijskega sistema (SIS) v povezavi z razpisi ukrepov glede državljanov tretjih držav, ki jim je bil vstop zavrnjen, oseb, za katere se zahteva prijetje ali predaja ali izročitev, pogrešanih oseb, oseb, iskanih zaradi sodelovanja v sodnem postopku, in oseb, ki so predmet prikrite ali namenske kontrole.

2.  Kar zadeva vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje, je namen VIS olajšati izmenjavo podatkov med državami članicami o spremljajočih odločitvah, da se:

   (a) podpre visoka stopnja varnosti v vseh državah članicah s prispevanjem k oceni, ali prosilec ali imetnik listine pomeni grožnjo javnemu redu, ali notranji varnosti ali javnemu zdravju, še preden prispe na mejne prehode na zunanjih mejah; [Sprememba 38]
   (b) olajša preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah in izboljša učinkovitost mejne kontrole in kontrole znotraj ozemlja držav članic; [Sprememba 39]
   (c) prispeva k preprečevanju, odkrivanju groženj notranji varnosti katere koli države članice, in sicer s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanju preiskovanjem terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v ustreznih in natančno določenih okoliščinah; [Sprememba 40]
   (d) zagotovi pravilno ugotavljanje istovetnosti oseb;
   (da) zagotovi pomoč pri ugotavljanju istovetnosti pogrešanih oseb iz člena 22o; [Sprememba 41]
   (e) olajša uporaba Uredbe (EU) št. 604/2013 in Direktive 2013/32/EU;
   (f) podprejo cilji schengenskega informacijskega sistema (SIS) v povezavi z razpisi ukrepov glede državljanov tretjih držav, ki jim je bil vstop zavrnjen, oseb, za katere se zahteva prijetje ali predaja ali izročitev, pogrešanih oseb, oseb, iskanih zaradi sodelovanja v sodnem postopku, in oseb, ki so predmet prikrite ali namenske kontrole.

* Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

** Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).“;

"

(2a)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 2a

Arhitektura

1.  VIS temelji na centralizirani arhitekturi in ga sestavljajo:

   (a) skupno odložišče podatkov o istovetnosti iz [člena 17(2)(a) Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)];
   (b) centralni informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: centralni sistem VIS);
   (c) vmesnik v vsaki državi članici (v nadaljnjem besedilu: nacionalni vmesnik ali NI-VIS), ki zagotavlja povezavo z ustreznim osrednjim nacionalnim organom zadevne države članice, ali nacionalni enotni vmesnik (NUI) v vsaki državi članici, ki temelji na skupnih tehničnih specifikacijah, je v vseh državah članicah enak in omogoča povezavo centralnega sistema VIS z nacionalnimi infrastrukturami v državah članicah;
   (d) komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom VIS in nacionalnimi vmesniki;
   (e) varni komunikacijski kanal med centralnim sistemom VIS in centralnim sistemom SVI;
   (f) varna komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom VIS ter centralnimi infrastrukturami evropskega iskalnega portala, vzpostavljenega s [členom 6 Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)], skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, vzpostavljene s [členom 12 Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)], skupnega odložišča podatkov o identiteti, vzpostavljenega s [členom 17 Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)], in detektorja več identitet, vzpostavljenega s [členom 25 Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)];
   (g) mehanizem posvetovanja o vlogah in izmenjavi informacij med osrednjimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov (VISMail);
   (h) prehod za prevoznike;
   (i) varna spletna storitev, ki omogoča komunikacijo med centralnim sistemom VIS na eni strani ter prehodom za prevoznike in mednarodnimi sistemi na drugi strani;
   (j) register podatkov za namene priprave poročil in statistične namene;
   (k) orodje, ki prosilcem omogoča, da dajo ali prekličejo privolitev za dodatno obdobje hrambe svojega dosjeja.

Centralni sistem VIS, nacionalni enotni vmesniki, spletna storitev, prehod za prevoznike in komunikacijska infrastruktura VIS si bodo, kolikor je to tehnično mogoče, delili in ponovno uporabljali komponente strojne in programske opreme centralnega sistema SVI, nacionalnih enotnih vmesnikov sistema SVI, prehoda za prevoznike v sistemu ETIAS, spletne storitve v sistemu SVI ter komunikacijske infrastrukture v sistemu SVI.

2.  NI-VIS sestavljajo:

   (a) en lokalni nacionalni vmesnik (v nadaljnjem besedilu: LNI) v vsaki državi članici, ki fizično povezuje državo članico z varnim komunikacijskim omrežjem in vsebuje naprave za šifriranje, namenjene VIS. LNI je v državi članici;
   (b) en rezervni LNI (v nadaljnjem besedilu: BLNI), ki ima enako vsebino in funkcionalnost kot LNI.

3.  LNI in BLNI se uporabljata izključno za namene, opredeljene v zakonodaji Unije, ki se uporablja za VIS.

4.  Centralizirane storitve so podvojene na dveh različnih lokacijah, in sicer v Strasbourgu v Franciji, ki gosti glavni centralni sistem VIS in centralno enoto (v nadaljevanju: CU), in v kraju St. Johann im Pongau v Avstriji, ki gosti rezervni centralni sistem VIS in rezervno centralno enoto (v nadaljevanju: BCU). Povezava med glavnim centralnim sistemom VIS in rezervnim centralnim sistemom VIS omogoča stalno sinhronizacijo med CU in BCU. Komunikacijska infrastruktura nudi podporo in prispeva k zagotavljanju neprekinjene razpoložljivosti VIS. Vključuje redundančne in ločene poti za povezave med centralnim sistemom VIS in rezervnim centralnim sistemom VIS ter vključuje tudi redundančne in ločene poti za povezave med vsakim nacionalnim vmesnikom ter centralnim sistemom VIS in rezervnim centralnim sistemom VIS. Komunikacijska infrastruktura zagotavlja šifrirano navidezno zasebno omrežje, namenjeno podatkom VIS in komunikaciji med državami članicami ter med državami članicami in organom, odgovornim za operativno upravljanje centralnega sistema VIS.“; [Sprememba 42]

"

(3)  člen 3 se črta;

(4)  v členu 4 se spremeni:

(a)  vstavi se naslednja točka:"

(3a) ,osrednji organ‘ pomeni organ, ki ga je država članica ustanovila za namene Uredbe (ES) št. 810/2009;“; [Sprememba 43]

"

(b)  dodajo se naslednje točke:"

(12) „‚podatki iz VIS‘ pomenijo vse podatke, shranjene v centralnem sistemu VIS in skupnem odložišču podatkov o identiteti v skladu s členi od 9 do 14 in od 22c do 22f;

   (13) ‚podatki o istovetnosti‘ pomenijo podatke iz člena 9(4)(a) in (aa);
   (14) ‚podatki o prstnih odtisih‘ pomenijo podatke, ki se nanašajo na prstne odtise, shranjene v dosjeju VIS;
   (15) ‚podoba obraza‘ pomeni digitalno podobo obraza ustrezne ločljivosti in kakovosti za uporabo pri avtomatiziranem ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov; [Sprememba 44]
   (16) ‚podatki Europola‘ pomenijo osebne podatke, ki jih Europol obdeluje za namen iz člena 18(2)(a) Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta*;
   (17) ‚dovoljenje za prebivanje‘ pomeni vsa dovoljenja za prebivanje, ki jih države članice izdajo v skladu z enotno obliko, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1030/2002**, in vse druge listine iz člena 2(16)(b) Uredbe (EU) 2016/399;
   (18) ‚vizum za dolgoročno bivanje‘ pomeni dovoljenje, ki ga država članica izda v skladu s členom 18 Schengenske konvencije;
   (19) nacionalni nadzorni organ organi v smislu preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pomeni pomeni nadzorne organe iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta*** in nadzorne organe, ustanovljene v skladu s členom iz člena 41 Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta****; [Sprememba 45]
   (19a) ,zadetek‘ pomeni ujemanje, ugotovljeno s primerjavo ustreznih podatkov, zabeleženih v prosilčevem dosjeju v VIS, z ustreznimi podatki, shranjenimi v evidenci, dosjeju ali razpisu ukrepa v VIS, schengenskem informacijskem sistemu, SVI, ETIAS, sistemu Eurodac, v podatkih Europola ali v Interpolovi podatkovni zbirki SLTD; [Sprememba 46]
   (20) ‚preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj‘ pomeni preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v natančno določenem okviru; [Sprememba 47]
   (21) ‚teroristična kazniva dejanja‘ pomenijo kazniva dejanja na podlagi nacionalnega prava, ki ustrezajo ali so enakovredna tistim iz so določena v členih 3 do 14 Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta***** ali so enakovredna kateremu od teh kaznivih dejanj v primeru držav članic, ki jih navedena direktiva ne zavezuje; [Sprememba 48]
   (22) ‚huda kazniva dejanja‘ pomenijo kazniva dejanja, ki ustrezajo ali so enakovredna kaznivim dejanjem iz člena 2(2) Okvirnega Sklepa Sveta 2002/584/PNZ******, če je zanje po nacionalnem pravu določena zgornja meja zagrožene zaporne kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, vsaj tri leta.

________________

* Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

** Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1).

*** Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). [Sprememba 49]

**** Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

***** Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

****** Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).“;

"

(5)  člen 5 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 5

Kategorije podatkov

1.  V VIS se zapišejo samo naslednje kategorije podatkov:

   (a) alfanumerični podatki o prosilcu za vizum za kratkoročno bivanje ter podatki o zahtevanih, izdanih, zavrnjenih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumih iz člena 9(1) do (4) in členov od 10 do 14, alfanumerični podatki o prosilcu za vizum za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje ter podatki o izdanih, odvzetih, zavrnjenih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumov iz členov 22c, 22d, 22e in 22f ter informacije o zadetkih iz členov 9a in 22b ter rezultati preverjanj iz člena 9c(6);
   (b) podobe obraza iz člena 9(5) in člena 22c(2)(f);
   (c) podatki o prstnih odtisih iz člena 9(6) in, člena 22c(2)(g) in člena 22d; [Sprememba 50]
   (ca) optične preslikave strani z biografskimi podatki v potni listini iz člena 9(7); [Sprememba 51]
   (d) povezave z drugimi vlogami iz člena 8(3) in (4) ter člena 22a(3).

2.  Sporočila, ki so poslana z VIS, kot so določena v členu 16, členu 24(2) in členu 25(2), ne bodo shranjena v VIS, vendar to ne posega v zapisovanje postopkov obdelave podatkov v skladu s členom 34.

3.  Skupno odložišče podatkov o identiteti vsebuje podatke iz člena 9(4)(a) do (cc), člena 9(5) in (6), člena 22c(2)(a) do (ccc), (f) in (g) ter člena 22d(a) do (cc), (f) in (g). Preostali podatki iz VIS se shranjujejo v centralnem sistemu VIS.“; [Sprememba 52]

"

(6)  vstavi se naslednji člen 5a:"

„Člen 5a

Seznam priznanih potnih listin

(1). Seznam potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere je mogoče vpisati vizum, kot je določeno v Sklepu št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, se vključi v VIS. [Sprememba 53]

(2). VIS omogoča funkcijo centraliziranega upravljanja seznama priznanih potnih listin in obveščanja o priznavanju ali nepriznavanju navedenih potnih listin v skladu s členom 4 Sklepa št. 1105/2011/EU. [Sprememba 54]

(3). Podrobna pravila o upravljanju funkcije iz odstavka 2 se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2). [Sprememba 55]

_________________

* Sklep št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o seznamu potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, ter o vzpostavitvi mehanizma za pripravo tega seznama (UL L 287, 4.11.2011, str. 9).“;

"

(7)  člen 6 se spremeni:

(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Brez poseganja v člen 22a je dostop do VIS za vnos, spremembo ali izbris podatkov iz člena 5(1) v skladu s to uredbo omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje organov, pristojnih za izdajo vizumov. Število ustrezno pooblaščenih članov osebja je strogo omejeno z dejanskimi potrebami njihove službe.“ [Sprememba 56]

"

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Dostop do VIS za iskanje podatkov je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov posamezne države članice in organov EU, ki so pristojni za namene iz členov od 15 do 22, členov od 22c do 22f in členov od 22g do 22j22l ter za namene iz členov 20 in 21 [Uredbe 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)].

Organi, ki so pooblaščeni za vpogled v VIS ali za dostop do njega zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, se imenujejo v skladu s poglavjem IIIb.

Navedeni dostop je omejen na obseg, v katerem so podatki potrebni za izvajanje njihovih nalog v skladu z navedenimi nameni, in sorazmeren z zasledovanimi cilji.“; [Sprememba 57]

"

(aa)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

“3. Vsaka država članica imenuje pristojne organe, katerih ustrezno pooblaščeno osebje ima pravico do vnosa, spremembe, izbrisa ali uporabe podatkov znotraj VIS. Vsaka država članica agenciji eu-LISA brez odlašanja posreduje seznam teh organov, vključno s tistimi iz člena 29, ter vsako s tem povezano spremembo. Ta seznam za vsak organ določa, katere podatke lahko išče in za katere namene.

Agencija eu-LISA zagotovi letno objavo seznama in seznamov imenovanih organov iz člena 22k(2) in centralnih točk dostopa iz člena 22k(4) v Uradnem listu Evropske unije. Agencija eu-LISA na svojem spletnem mestu vzdržuje seznam, ki se stalno posodablja in vsebuje spremembe, ki jih države članice pošljejo med letnimi objavami.“; [Sprememba 58]

"

(b)  doda se naslednji odstavek 4:"

„4. V VIS se zagotovi funkcija centraliziranega upravljanja tega seznama.“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek 5:"

„5. Podrobna pravila o upravljanju funkcije Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 48a o podrobnih pravilih za upravljanje funkcionalnosti centraliziranega upravljanja seznama iz odstavka 3 se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2). “; [Sprememba 59]

"

(7a)  v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Obdelava osebnih podatkov v okviru VIS s strani katerega koli uporabnika ne sme povzročiti diskriminacije prosilcev, imetnikov vizuma ali prosilcev in imetnikov vizumov za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali družbenega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali kakršnega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Pri njej se dosledno spoštujejo človekovo dostojanstvo in integriteta ter temeljne pravice in spoštujejo načela, zapisana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov. Posebna pozornost se nameni otrokom, starejšim osebam, invalidom in osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Otrokova korist mora biti vedno najpomembnejše vodilo.“; [Sprememba 60]

"

(8)  v členu 7 se doda nov odstavek 3 dodata naslednja odstavka:"

„3. Pri izvajanju vseh postopkov iz te uredbe je primarna najpomembnejša skrb držav članic največja korist otroka, ob polnem spoštovanju Konvencije o otrokovih pravicah. V skladu s starostjo in zrelostjo otroka se upoštevajo njegovo dobro počutje, varnost in zaščita, zlasti kadar obstaja tveganje, da je otrok žrtev trgovine z ljudmi, ter njegovo mnenje, ki se jim nameni tudi ustrezna teža. [Sprememba 61]

3a.  Države članice pri izvajanju uredbe dosledno spoštujejo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do človekovega dostojanstva, pravico do svobode in varnosti, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov, pravico do azila in zaščito načela nevračanja ter varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, prepoved diskriminacije, pravice otroka in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.“; [Sprememba 62]

"

(8a)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 7a

Podatki o prstnih odtisih otrok

1.  Z odstopanjem od člena 22c(2)(g) se prstni odtisi otrok, mlajših od 6 let, ne vnesejo v VIS.

2.  Biometrične podatke mladoletnikov, starejših od šest let, vzamejo uradniki, ki so posebej usposobljeni za odvzem biometričnih podatkov na otroku prijazen in prilagojen način ter ob polnem spoštovanju koristi otroka in zaščitnih ukrepov iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Mladoletnika pri odvzemu biometričnih podatkov spremlja odrasel družinski član, če je prisoten. Mladoletnika brez spremstva pri odvzemu biometričnih podatkov spremlja skrbnik, zastopnik ali, kadar zastopnik ni imenovan, oseba, ki je usposobljena za varovanje koristi mladoletnika in njegove splošne dobrobiti. Taka usposobljena oseba ni uradnik, ki je odgovoren za zbiranje biometričnih podatkov, deluje neodvisno in od uradnika ali službe, ki je odgovorna za pridobivanje biometričnih podatkov, ne prejema navodil. Proti mladoletnikom ne sme biti uporabljena nobena oblika prisile, da bi se zagotovilo njihovo izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja biometričnih podatkov.

3.  Z odstopanjem od člena 13(2) Uredbe (ES) št. 810/2009 konzulati ne zahtevajo, da se otroci, stari med šest in dvanajst let osebno zglasijo na konzulatu za zbiranje biometričnih identifikatorjev, če bi to pomenilo preveliko breme in strošek za družino. V takih primerih se na zunanjih mejah sprejmejo biometrični identifikatorji, pri katerih se posebna pozornost nameni preprečevanju trgovine z otroki.

4.  Z odstopanjem od določb o uporabi podatkov iz poglavij II, III, IIIa in IIIb, so podatki o prstnih odtisih otrok lahko dostopni samo za naslednje namene:

   (a) preverjanje istovetnosti otroka v postopku za pridobitev vizuma v skladu s členom 15 in na zunanjih mejah v skladu s členoma 18 in 22 g ter
   (b) v skladu s poglavjem IIIb za prispevek k preprečevanju zlorab otrokovih pravic in boju proti zlorabam, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
   (i) takšen dostop mora biti potreben za namen preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja trgovine z otroki;
   (ii) dostop je potreben v določeni zadevi;
   (iii) ugotavljanje istovetnosti je v otrokovo korist.“; [Sprememba 63]

"

(9)  naslov poglavja II se nadomesti z naslednjim:"

„VNOS IN UPORABA PODATKOV O VIZUMIH ZA KRATKOROČNO BIVANJE S STRANI ORGANOV, PRISTOJNIH ZA IZDAJO VIZUMOV“;

"

(10)  člen 8 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Če je vloga dopustna v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 810/2009, organ, pristojen za izdajo vizumov, ustvari dosje v dveh delovnih dneh, tako da podatke iz člena 9 vnese v VIS, če se zahteva, da jih prosilec predloži.“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek 1a:"

„1a. Po tem, ko se ustvari dosje, se v VIS samodejno sproži poizvedba v skladu s členom 9a in navedejo rezultati.“;

"

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Če se predložitev nekaterih podatkov ne zahteva iz pravnih razlogov ali če jih dejansko ni mogoče predložiti, se v zadevna podatkovna polja vnese ‚ni relevantno‘. Odsotnost prstnih odtisov se navede kot ‚VIS0‘; poleg tega sistem omogoča razlikovanje med primeri iz člena 13(7)(a) do (d) Uredbe (ES) št. 810/2009.“;

"

(11)  člen 9 se spremeni:

(a)  v točki 4 se točke (a), (b) in (c) nadomestijo z naslednjimi:"

„(a) priimek; ime ali imena; datum rojstva; državljanstvo ali državljanstva; spol;

   (aa) priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki); kraj in država rojstva; državljanstvo ob rojstvu;
   (b) vrsta in številka potne listine ali potnih listin ter tričrkovna oznaka države izdajateljice potne listine ali potnih listin;
   (c) datum izteka veljavnosti potne listine ali potnih listin;
   (cc) organ, ki je izdal potno listino, in datum njene izdaje;“;

"

(b)  točka 5 se nadomesti z naslednjo:"

„5. podoba obraza prosilca v skladu s členom 13(1) Uredbe (ES) št. 810/2009.“; [Sprememba 65]

"

(ba)  točka 6 se nadomesti z naslednjo:"

„6. prstni odtisi prosilca v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 810/2009.“; [Sprememba 66]

"

(c)  doda se naslednja točka 7:"

„7. optična preslikava strani z biografskimi podatki.“;

"

(d)  dodata se naslednji točki:"

8. Podoba obraza državljanov tretjih držav iz točke 5 prvega odstavka mora biti v ustrezni ločljivosti in kakovosti slike, da jo je mogoče uporabiti pri samodejnem ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov. Podoba obraza se ne uporabi za ugotavljanje ujemanja, če ni ustrezne kakovosti. [Sprememba 67]

Z odstopanjem od drugega prvega odstavka se lahko v izjemnih primerih, kadar ni mogoče izpolniti zahtev glede kakovosti in ločljivosti za vnos podobe obraza, posnete v živo, v VIS, podoba obraza pridobi elektronsko s čipa elektronske strojno berljive potne listine (eMRTD). V takšnih primerih se podoba obraza vnese v individualno dokumentacijo šele po tem, ko se z elektronskim postopkom preveri, ali se podoba obraza, evidentirana na čipu elektronske strojno berljive potne listine, ujema z v živo posneto podobo obraza zadevnega državljana tretje države.“; [Sprememba 68]

"

(12)  vstavijo se naslednji novi členi od 9a do 9d:"

„Člen 9a

Poizvedbe v drugih sistemih

1.  VIS samodejno obdela dosjeje in preveri zadetke. VIS obravnava vsak dosje posebej.

2.  Ko se ustvari dosje ali izda vizum, VIS preveri, ali se potna listina, povezana z navedeno vlogo, prizna v skladu s Sklepom št. 1105/2011/EU, tako da opravi samodejno iskanje v seznamu priznanih potnih listin iz člena 5a in navede rezultate. [Sprememba 69]

3.  VIS za preverjanja iz člena 21(1) in člena 21(3)(a), in (c) in (d) Uredbe (ES) št. 810/2009 začne poizvedbo z uporabo evropskega portala za iskanje iz člena 6(1) [uredbe o interoperabilnosti (meje in vizumi)] in tako primerja zadevne podatke iz člena 9(4) te uredbe s podatki iz evidence, dosjeja ali razpisa ukrepa, vpisanega v VIS, schengenski informacijski sistem (SIS), sistem vstopa/izstopa (SVI), evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vključno z nadzornim seznamom iz člena 29 [Uredbe (EU) 2018/XX za vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve], sistem Eurodac, [sistem ECRIS-TCN v zvezi z obsodbami, povezanimi s terorističnimi kaznivimi dejanji in drugimi hudimi kaznivimi dejanji], podatkovne zbirke Europola, Interpolove podatkovne zbirke o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD) in Interpolove zbirke potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov (TDAWN).točk (4), (5) in (6) člena 9 te uredbe. VIS preveri:

   (a) ali se potna listina, ki je navedena v prošnji, ujema s katero od potnih listin, ki so v SIS prijavljene kot izgubljene, ukradene, odtujene ali razveljavljene;
   (b) ali se potna listina, ki je navedena v prošnji, ujema s katero od potnih listin, ki so v podatkovni zbirki SLTD prijavljene kot izgubljene, ukradene ali razveljavljene;
   (c) ali za prosilca velja razpis ukrepa v SIS za zavrnitev vstopa in prepoved bivanja;
   (d) ali za prosilca velja razpis ukrepa v SIS, s katerim se zahteva njegovo prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali njegovo prijetje zaradi izročitve;
   (e) ali se prosilec in potna listina v centralnem sistemu ETIAS ujemata s katero od zavrnjenih, preklicanih ali razveljavljenih potovalnih odobritev in njihovim imetnikom;
   (f) ali sta prosilec in potna listina v nadzornem seznamu iz člena 34 Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta*;
   (g) ali so podatki o prosilcu že zabeleženi v VIS;
   (h) ali se podatki v vlogi v zvezi s potno listino ujemajo z drugo vlogo za izdajo vizuma, ki se navezuje na drugačne podatke o istovetnosti;
   (i) ali je prosilec trenutno oziroma je bil v preteklosti v SVI zabeležen kot oseba, ki je prekoračila obdobje dovoljenega bivanja;
   (j) ali je prosilec v SVI zabeležen kot oseba, ki ji je bil zavrnjen vstop;
   (k) ali za prosilca velja odločitev o zavrnitvi, razveljavitvi ali preklicu vizuma za kratkoročno bivanje, zabeležena v VIS;
   (l) ali za prosilca velja odločitev o zavrnitvi, razveljavitvi ali preklicu vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, zabeležena v VIS;
   (m) ali so v podatkih Europola zabeleženi podatki, ki določajo istovetnost prosilca;
   (n) ali je prosilec za vizum za kratkoročno bivanje registriran v sistemu Eurodac;
   (o) če je prosilec mladoletna oseba, ali za ustrezno osebo s starševskimi pravicami oziroma zakonitega skrbnika prosilca:
   (i) velja razpis ukrepa v SIS, s katerim se zahteva njegovo prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali njegovo prijetje zaradi izročitve;
   (ii) velja razpis ukrepa, vnesen v SIS, za zavrnitev vstopa in prepoved bivanja;
   (iii) ali ima potno listino, ki je v nadzornem seznamu iz člena 34 Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 70]

3a.  Pri poizvedovanju v podatkovni zbirki SLTD se podatki, ki jih je uporabnik ESP uporabil za poizvedbo, ne delijo z lastniki podatkov Interpola. [Sprememba 71]

4.  VIS doda v dosje sklic na vsak zadetek, najden v skladu z odstavkom 3. Poleg tega VIS, če je to ustrezno, opredeli državo članico ali države članice, ki so vnesle ali zagotovile podatke, na podlagi katerih je bil najden zadetek, ali Europol in to vnese v dosje. Druge informacije, razen sklica na morebitni zadetek in ustvarjalca podatkov, se ne vnesejo. [Sprememba 72]

5.  Za namene člena 2(1)(k) se ob poizvedbah na podlagi odstavka 3 tega člena zadevni podatki iz člena 15(2) primerjajo s podatki iz sistema SIS, da se opredeli, ali za prosilca velja kateri od naslednjih razpisov ukrepov:

   (a) razpis ukrepa v zvezi z osebami, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve;
   (b) razpis ukrepa v zvezi s pogrešanimi osebami;
   (c) razpis ukrepa v zvezi z osebami, iskanimi zaradi sodelovanja v sodnem postopku;
   (d) razpis ukrepa za osebe in stvari zaradi prikrite ali, namenske ali poizvedovalne kontrole. [Sprememba 73]

5a.  Vsak zadetek na podlagi poizvedb v skladu s členom 9a(3)(a), (b), (c), (e), (g), (h), (i), (j), (k), (l) in (n) oceni konzulat, kjer je bila prošnja za izdajo vizuma vložena, po potrebi po preverjanju, ki ga opravi osrednji organ v skladu s členom 9c. [Sprememba 74]

5b.  Vsak zadetek na podlagi poizvedb v skladu s členom 9a(3)(d), (f), (m) in (o) v skladu s členom 9ca po potrebi preveri in oceni enotna kontaktna točka države članice, ki je vnesla ali zagotovila podatke, ki so sprožili zadetke. [Sprememba 75]

5c.  O vsakem zadetku na podlagi primerjave s SIS se prav tako samodejno uradno obvesti urad SIRENE države članice, ki je ustvaril razpis ukrepa, ki je sprožil zadetek. [Sprememba 76]

5d.  Uradno obvestilo za urad SIRENE države članice ali enotno kontaktno točko, ki je vnesla razpis ukrepa, vsebuje naslednje podatke:

   (a) priimek oziroma priimke, ime oziroma imena in morebitne psevdonime;
   (b) kraj in datum rojstva;
   (c) spol;
   (d) državljanstvo ali državljanstva, če jih je več;
   (e) državo članico prvega načrtovanega bivanja in, če je na voljo, naslov prvega načrtovanega bivanja;
   (f) domači naslov prosilca oziroma, če ta ni na voljo, mesto in državo prebivališča;
   (g) sklic na vsak zadetek, vključno z datumom in uro zadetka. [Sprememba 77]

5e.  Ta člen ne preprečujejo vložitve prošnje za azil na podlagi katerega koli razloga. Če vlogo za izdajo vizuma vloži žrtev nasilnih kaznivih dejanj, kot so nasilje v družini ali trgovina z ljudmi, ki jih je izvršil njen sponzor, je treba dokumentacijo v VIS ločiti od dokumentacije sponzorja, da se žrtev zaščiti pred nadaljnjo nevarnostjo. [Sprememba 78]

________________________

* Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).

Člen 9b

Posebne določbe, ki se uporabljajo za poizvedbe v drugih sistemih glede družinskih članov državljanov EU ali drugih državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja na podlagi prava Unije

1.  Glede državljanov tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo ter njenimi državami članicami na eni strani in tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, se samodejno preverjanje iz člena 9a(3) izvaja izključno za preverjanje, da ne obstajajo dejanski indici ali utemeljeni razlogi na podlagi dejanskih indicev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bi prisotnost osebe na ozemlju držav članic pomenila tveganje za varnost ali veliko epidemiološko tveganje v skladu z Direktivo 2004/38/ES. [Sprememba 79]

2.  VIS ne preverja:

   (a) ali je prosilec trenutno prijavljen kot oseba, ki je prekoračila dovoljeni čas bivanja, oziroma ali je bil v preteklosti prijavljen kot oseba, ki je prekoračila dovoljeni čas bivanja, in sicer z vpogledom v SVI;
   (b) ali se prosilec ujema z osebo, katere podatki so zabeleženi v sistemu Eurodac.

3.  Če je rezultat samodejne obdelave vloge v skladu s členom 9a(3) zadetek, ki se ujema z razpisom ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, kot je navedeno v členu 24 Uredbe (ES) št. 1987/2006 (EU) 2018/1861, organ, pristojen za izdajo vizumov, preveri razloge za odločitev, na podlagi katere je bil navedeni ukrep razpisan v sistemu SIS. Če se razlog nanaša na tveganje nezakonitega priseljevanja, se razpis ukrepa pri oceni vloge ne upošteva. Organ, pristojen za izdajo vizumov, nadaljuje postopek v skladu s členom 25(2) 26(2) Uredbe SIS II (EU) 2018/1861. [Sprememba 80]

Člen 9c

Preverjanja Preverjanje s strani osrednjih organov in enotne kontaktne točke [Sprememba 81]

1.  Osrednji organ države članice, ki obravnava vlogo, Enotna kontaktna točka v skladu s členom 9ca ročno preveri vsak zadetek na podlagi poizvedb iz člena 9a(3), določen v členu 9a(5b), ki ga ni mogoče samodejno potrditi z VIS. Osrednji organ države članice, ki obravnava vlogo, se uradno obvesti. [Sprememba 82]

2.  Osrednji organ ročno preveri vsak zadetek na podlagi poizvedb iz člena 9a(3), določen v členu 9a(5a), ki ga ni mogoče samodejno potrditi z VIS. Osrednji organ ima pri ročnem preverjanju zadetkov dostop do dosjeja in vseh povezanih dosjejev ter do vseh zadetkov, ki se sprožijo med samodejno obdelavo na podlagi člena 9a(35a). [Sprememba 83]

3.  Osrednji organ preveri, ali se istovetnost prosilca, zapisana v dosjeju, ujema s podatki iz VIS ali druge zadevne podatkovne zbirke.

4.  Če se osebni podatki ne ujemajo in med samodejno obdelavo na podlagi člena 9a(3) ni bil zabeležen noben drug zadetek, osrednji organ izbriše napačni zadetek iz dosjeja.

5.  Če se podatki ujemajo ali če ostajajo dvomi glede istovetnosti prosilca, osrednji organ, pristojen za izdajo vizumov, ki obravnava vlogo, v utemeljenih primerih obvesti osrednji organ druge države članice ali organe držav članic, ki so bili navedeni kot subjekti, ki so vnesli ali priskrbeli podatke, ki so sprožili zadetek na podlagi člena 9a(3). Če je ena ali več držav članic opredeljenih kot subjekti, ki so vnesle ali priskrbele podatke, ki so sprožili zadetek, se osrednji organ posvetuje z osrednjimi organi druge države članice ali drugih držav članic v skladu s postopkom iz člena 16(2). Dvom se razlaga v korist prosilca. [Sprememba 84]

6.  Rezultati preverjanj s strani osrednjih organov drugih držav članic se vnesejo v dosje.

7.  Z odstopanjem od odstavka 1, če je rezultat primerjave iz člena 9a(5) en ali več zadetkov, VIS pošlje samodejno obvestilo osrednjemu organu države članice, ki je začel poizvedbo, da lahko sprejme vse ustrezne nadaljnje ukrepe. [Sprememba 85]

8.  Če se opredeli, da je Europol priskrbel podatke, ki so sprožili zadetek v skladu s členom 9a(3), se osrednji organ odgovorne države članice posvetuje z nacionalno enoto Europola o nadaljnjih ukrepih v skladu z Uredbo (EU) 2016/794, zlasti z njenim poglavjem IV. [Sprememba 86]

Člen 9ca

Preverjanje in ocena s strani nacionalne enotne kontaktne točke

1.  Vsaka država članica imenuje nacionalni organ, ki deluje 24 ur na dan in 7 dni na teden in zagotavlja ustrezno ročno preverjanje in oceno zadetkov za namene te uredbe (v nadaljnjem besedilu: enotna kontaktna točka). Enotno kontaktno točko sestavljajo uradniki za zvezo urada SIRENE, Interpolovih nacionalnih centralnih uradov, nacionalne centralne točke Europola, nacionalne enote ETIAS in vseh ustreznih nacionalnih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Države članice zagotovijo zadostno število osebja, ki omogoča enotni kontaktni točki, da preverja zadetke, o katerih je bila uradno obveščena v skladu s to uredbo, ob upoštevanju rokov iz člena 23 Uredbe (ES) št. 810/2009.

2.  Enotna kontaktna točka ročno preveri zadetke, ki so ji bili posredovani. Uporabljajo se postopki iz člena 9c(2) do (6).

3.  Kadar po preverjanju iz odstavka 2 tega člena podatki ustrezajo in je zadetek potrjen, enotna kontaktna točka stopi po potrebi v stik z odgovornimi organi, vključno z Europolom, ki so zagotovili podatke, ki so sprožili zadetek. Nato oceni zadetek. Enotna kontaktna točka poda obrazloženo mnenje o odločitvi o vlogi, ki jo je treba sprejeti v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 810/2009. To obrazloženo mnenje se vključi v dosje prosilca. [Sprememba 87]

Člen 9cb

Priročnik

Komisija v skladu s členom 48a sprejme delegirani akt, s katerim v priročniku določi ustrezne podatke, ki se v skladu s členom 9a(3) preverijo v drugih sistemih, ter postopke in pravila za poizvedbe, preverjanja in ocene iz členov 9a do 9ca. Ta delegirani akt vključuje kombinacijo kategorij podatkov za poizvedovanje v vsakem sistemu v skladu s členom 9a. [Sprememba 88]

Člen 9d

Odgovornosti Europola

Europol prilagodi svoj informacijski sistem, tako da omogoči samodejno obdelavo poizvedb iz člena 9a(3) in člena 22b(2).“;

"

(13)  v členu 13 se doda naslednji odstavek 4:"

„4. Če se dosje posodobi v skladu z odstavkoma 1 in 2, VIS državi članici, ki je izdala vizum, pošlje obvestilo o utemeljeni odločitvi o razveljavitvi ali preklicu vizuma. Centralni sistem samodejno pošlje tako obvestilo prek mehanizma iz člena 16.“; [Sprememba 89]

"

(14)  člen 15 se spremeni:

(a)  v odstavek 2 se vstavi naslednja točka (ea):"

„(ea) podoba obraza;“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek 2a:"

„2a. Podoba obraza iz točke (ea) odstavka 2 ni edino merilo iskanja.“;

"

(15)  v členu 16 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjima:"

„2. Ko se v VIS ustvari dosje glede državljana posamezne tretje države ali državljana, ki spada v posebno kategorijo takih državljanov, glede katerih se zahteva predhodno posvetovanje v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 810/2009, VIS samodejno pošlje zahtevo za posvetovanje navedeni državi članici ali navedenim državam članicam.

Država članica ali države članice, ki jim je bila poslana zahteva za posvetovanje, odgovor pošljejo v VIS, ki ga posreduje državi članici, ki je ustvarila dosje.

Zgolj za potrebe izvajanja postopka posvetovanja se v VIS vključi seznam držav članic, ki zahtevajo, da se osrednji organi drugih držav članic med preverjanjem vlog za izdajo enotnih vizumov, ki jih vložijo državljani nekaterih tretjih držav ali nekatere kategorije takih državljanov, v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 810/2009, in med preverjanjem zadevnih državljanov tretjih držav posvetujejo z njihovimi organi.“ [Sprememba 90]

3.  Postopek iz odstavka 2 se uporablja tudi za:

   (a) pošiljanje informacij v skladu s členom 25(4) o izdaji vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, in členom 24(2) o spremembah podatkov in te uredbe ter členom 31 Uredbe (ES) št. 810/2009 o naknadnem obveščanju; [Sprememba 91]
   (b) vsa druga sporočila, ki se nanašajo na konzularno sodelovanje, v okviru katerega se zahteva pošiljanje osebnih podatkov, ki so zapisani v VIS ali povezani z njim, na pošiljanje zahtev organom, pristojnim za izdajo vizumov, o posredovanju kopij potnih listin v skladu s točko 7 člena 9 in drugih dokumentov v podporo vlogi ter na pošiljanje elektronskih kopij navedenih dokumentov, pa tudi na zahteve na podlagi člena 9c in člena 38(3). Organi, pristojni za izdajo vizumov, se na vse navedene zahteve odzovejo v dveh delovnih dneh.“; [Sprememba 92]

"

(16)  člen 17 se črta;

(17)  naslov poglavja III se nadomesti z naslednjim:"

„DOSTOP DO PODATKOV O VIZUMIH ZA KRATKOROČNO BIVANJE S STRANI DRUGIH ORGANOV“;

"

(18)  drugi pododstavek v členu 18(6) se nadomesti z naslednjim:"

„Organi, pristojni za izvajanje kontrole na mejah, kjer se uporablja SVI, preverijo prstne odtise imetnika vizuma in jih primerjajo s prstnimi odtisi, evidentiranimi v VIS. Za imetnike vizumov, katerih prstnih odtisov ni mogoče uporabiti, se iskalna poizvedba iz odstavka 1 izvede z alfanumeričnimi podatki iz odstavka 1 v kombinaciji s podobo obraza.“;

"

(18a)  člen 18a se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 18a

Pridobivanje podatkov iz VIS zaradi oblikovanja ali posodobitve evidence o vstopu/izstopu ali evidence o zavrnitvi vstopa imetnika vizuma v SVI

Zgolj za namen oblikovanja ali posodobitve evidence o vstopu/izstopu ali evidence o zavrnitvi vstopa imetnika vizuma v SVI v skladu s členom 14(2) in členoma 16 in 18 Uredbe (EU) 2017/2226 ima organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, pravico, da iz VIS pridobi podatke, shranjene v sistemu VIS in navedene v točki (d) člena 16(1) in točkah (c) do (f) člena 16(2) navedene uredbe, in jih uvozi v SVI.“; [Sprememba 93]

"

(19)  vstavi se naslednji člen 20a:"

„Člen 20a

Uporaba podatkov iz VIS za vnos razpisov ukrepov glede pogrešanih oseb ali ranljivih oseb, ki jim je treba preprečiti potovanje, v SIS in naknadni dostop do navedenih podatkov [Sprememba 94]

1.  Podatki o prstnih odtisih in podobe obraza, shranjeni v VIS, se lahko uporabijo za vnos razpisa ukrepa glede pogrešanih oseb, otrok, ki jim grozi ugrabitev, ali ranljivih oseb, ki jim je treba preprečiti potovanje, v skladu s členom 32(2) Uredbe (EU) ... Evropskega parlamenta in Sveta* [Uredba (EU) o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah]. V takih primerih izmenjava podatkov o prstnih odtisih in podob obraza poteka prek varnih poti do urada SIRENE države članice, ki ima podatke. [Sprememba 95]

2.  Če obstaja se s podatki o prstnih odtisih in podobi obraza, shranjenimi v VIS, ugotovi ujemanje z razpisom ukrepa v sistemu SIS, kot je navedeno v odstavku 1, lahko organi za zaščito otrok in nacionalni pravosodni organi, vključno s tistimi, ki so odgovorni za začetek javnega pregona v kazenskih postopkih in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice, ter njihovimi usklajevalnimi organi, kot je določeno v členu 4344 Uredbe (EU) ... [COM(2016)0883 – SIS LE(policijsko sodelovanje)], pri izpolnjevanju svojih nalog od organa z dostopom do VIS zahtevajo dostop do podatkov, vnesenih v VIS. Uporabljajo se pogoji, določeni v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji. Države članice zagotovijo, da se podatki pošiljajo na varen način. [Sprememba 96]

__________

* Uredba (EU) … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … (UL L ..., ..., str. ...).“;

"

(20)  v členu 22 se odstavek odstavka 1 in 2 nadomesti nadomestita z naslednjim:"

1. Z izključnim namenom obravnave prošnje za azil imajo organi, ki so pristojni za odločanje o azilu, v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 343/2003 dostop do iskanja informacij s pomočjo prstnih odtisov prosilca za azil. Če prstnih odtisov te osebe ni mogoče uporabiti ali iskanje po prstnih odtisih ni uspešno, se iskanje izvede s pomočjo podatkov iz člena 9(4)(a) in/ali (b) do (cc); iskanje se lahko izvede v povezavi s podatki iz člena 9(4)(aa).“ [Sprememba 97]

2.  Če se pri iskanju na podlagi podatkov iz odstavka 1 izkaže, da so podatki o prosilcu za mednarodno zaščito vneseni v VIS, ima organ, pristojen za odločanje o azilu, v skladu s členom 8(3) dostop za vpogled v naslednje podatke o prosilcu in v vse s tem povezane dosjeje prosilca, vendar izključno za namen iz odstavka 1:

   (a) številko vloge;
   (b) podatke iz obrazca ali obrazcev vloge iz točk 4, 5 in 7 člena 9;
   (c) fotografije podobe obraza; [Sprememba 98]
   (d) podatke, vnesene v zvezi s katerim koli izdanim, razveljavljenim, preklicanim ali podaljšanim vizumom, iz členov 10, 13 in 14;
   (e) podatke iz točk točke 4 in 5 člena 9 iz povezanih dosjejev v skladu s členom 8(4).“; [Sprememba 99]

"

(21)  člen 23 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 23

Obdobje, za katero se hranijo podatki

1.  Vsak dosje z vlogo se v VIS hrani največ pet let, brez poseganja v izbris iz členov 24 in 25 in vodenje evidenc iz člena 34. [Sprememba 100]

Obdobje se začne:

   (a) z datumom izteka veljavnosti vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, če je bil tak dokument izdan;
   (b) z novim datumom izteka veljavnosti vizuma, ali vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, če je bila veljavnost takega dokumenta vizuma ali vizuma za dolgoročno bivanje podaljšana; [Sprememba 101]
   (c) z datumom, ko se ustvari dosje v VIS, če je bila vloga umaknjena ali je bilo obravnavanje vloge končano ali prekinjeno;
   (d) z datumom odločitve odgovornega organa, če je bil vizum, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje zavrnjeno, razveljavljeno, odvzeto, preklicano ali je bila njegova veljavnost skrajšana, kot je ustrezno.

2.  Po izteku obdobja iz odstavka 1 VIS samodejno izbriše dosje in vse povezave do njega, kot je določeno v členu 8(3) in (4) ter členu 22a(3) in (5). [Sprememba 102]

2a.  Z odstopanjem od odstavka 1:

   (a) se dosjeji z vlogami za dovoljenje za prebivanje izbrišejo po največ 10 letih;
   (b) se dosjeji z vlogami, ki se nanašajo na otroke, mlajše od 12 let, izbrišejo ob izstopu otroka iz schengenskega območja. [Sprememba 103]

2b.  Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko za olajšanje nove vloge navedeni dosje hrani dodatno obdobje, ki ni daljše od treh let od konca obdobja veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, in samo če prosilec na podlagi zahteve za privolitev s podpisano izjavo potrdi, da se svobodno in izrecno strinja. Zahteva za privolitev se predloži na način, ki se jasno razlikuje od drugih zadev, v razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku v skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2016/679. V skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2016/679 lahko prosilec privolitev kadar koli prekliče. Če prosilec privolitev umakne, se dosje samodejno izbriše iz sistema VIS.

Agencija eu-LISA razvije orodje, ki prosilcem omogoča dajanje in preklic privolitve.

Komisija sprejeme delegirane akte v skladu s členom 89 za podrobnejšo opredelitev orodja, s katerim prosilci dajo in prekličejo privolitev.“; [Sprememba 104]

"

(22)  v členu 24 se odstavek odstavka 2 in 3 nadomesti nadomestita z naslednjim:"

„2. Če ima država članica dokaze, iz katerih izhaja, da so podatki, ki se obdelujejo v VIS, netočni ali da so bili v VIS obdelani v nasprotju s to uredbo, o tem nemudoma obvesti odgovorno državo članico. Tako sporočilo se pošlje v skladu s postopkom iz člena 16(3).

Če se netočnost v podatkih nanaša na povezave, ustvarjene v skladu s členom 8(3) ali (4) in členom 22a(3), odgovorna država članica to ustrezno preveri in odgovori v 48 urah ter po potrebi popravi povezavo. Če v navedenem roku ni odgovora, država članica, ki je vložila zahtevo, popravi povezavo in o tem obvesti odgovorno državo članico prek funkcije VISMail.

3.   Odgovorna država čim prej preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi oziroma izbriše.“; [Sprememba 105]

"

(23)  člen 25 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Če prosilec pred iztekom obdobja iz člena 23(1) pridobi državljanstvo države članice, država članica, ki je ustvarila dosjeje in povezave iz člena 8(3) in (4) ter iz člena 22a(3), ki se nanašajo na prosilca, te brez odlašanja izbriše iz sistema VIS.“; [Sprememba 106]

"

(b)  v odstavku 2 se besedilo „infrastruktura VIS“ nadomesti z besedilom „funkcije VISMail“;

(23a)  člen 26 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. Za operativno upravljanje VIS in njegovih elementov, kot so določeni v členu 2a, je odgovorna agencija eu-LISA. V sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za te elemente vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je predmet analize stroškov in koristi. [Sprememba 107]

2.   Operativno upravljanje VIS v skladu s to uredbo obsega vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema 24 ur na dan in 7 dni v tednu, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni delovanja VIS, zlasti glede odzivnega časa, ki ga konzularna predstavništva in mejni organi potrebujejo za poizvedbe v centralnem sistemu VIS. Ti odzivni časi so čim krajši.“; [Sprememba 108]

"

(b)  odstavki 3 do 8 se črtajo; [Sprememba 109]

(24)  v členu 26 se vstavi naslednji odstavek 8a:"

„8a. Agencija eu-LISA lahko uporablja anonimizirane dejanske osebne podatke iz produkcijskega sistema VIS zaradi preskušanja v naslednjih okoliščinah:

   (a) za diagnostiko in popravila, če se v centralnem sistemu odkrijejo napake;
   (b) za preskušanje novih tehnologij in tehnik, ki so pomembne za izboljšanje delovanja centralnega sistema ali prenosa podatkov v navedeni sistem.

V takih primerih so varnostni ukrepi, nadzor dostopa in dejavnosti zapisovanja v dnevnik v preskusnem okolju enaki tistim v produkcijskem sistemu VIS. Pravi osebni podatki, prilagojeni za preskušanje, se anonimizirajo tako, da ni mogoče več ugotoviti istovetnosti posameznika, na katerega se podatki nanašajo.“; [Sprememba 110]

"

(c)  dodata se naslednja odstavka:"

„9a. Kadar agencija eu-LISA pri nalogah, povezanih z VIS, sodeluje z zunanjimi izvajalci, pozorno spremlja dejavnosti izvajalca, da zagotovi skladnost z vsemi določbami te uredbe, med drugim zlasti glede varnosti, zaupnosti in varstva podatkov.

9b.  Operativno upravljanje centralnega sistema VIS se ne sme zaupati zasebnim podjetjem ali zasebnim organizacijam.“; [Sprememba 111]

"

(25)  člen 27 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 27

Lokacija centralnega vizumskega informacijskega sistema

Glavni osrednji VIS, ki opravlja funkcije tehničnega nadzora in upravljanja, je v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija osrednjega VIS, ki lahko zagotavlja vse funkcije glavnega osrednjega VIS, pa je v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

Obe lokaciji se lahko uporabljata hkrati za aktivno delovanje Agencija eu-LISA izvede tehnične rešitve za zagotovitev neprekinjene razpoložljivosti VIS bodisi s sočasnim delovanjem centralnega sistema VIS in rezervnega centralnega sistema VIS, če druga lokacija pod pogojem, da rezervni centralni sistem VIS ostane sposobna sposoben zagotoviti delovanje VIS v primeru odpovedi centralnega sistema VIS, bodisi s podvajanjem sistema ali njegovih sestavnih delov.“; [Sprememba 112]

"

(26)  člen 29 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Odgovornost za uporabo in kakovost podatkov“;

"

(b)  v odstavku odstavek 1 se spremeni:

(i)  točka (c) se nadomesti z naslednjo:"

„(c) podatki so med pošiljanjem v VIS točni, posodobljeni ter ustrezne kakovosti in celovitosti.“;

"

(ii)  doda se naslednji pododstavek:"

„V ta namen države članice zagotovijo redno usposabljanje konzularnega osebja in osebja katerega koli zunanjega ponudnika storitev, s katerim sodelujejo, kot je določeno v členu 43 Uredbe (ES) št. 810/2009.“; [Sprememba 113]

"

(c)  v točki (a) odstavka 2 se beseda „VIS“ v obeh primerih, v katerih se pojavi, nadomesti z besedami „VIS ali skupnega odložišča podatkov o identiteti“ oziroma „VIS ali skupnim odložiščem podatkov o identiteti“;

(d)  vstavi vstavita se naslednji odstavek 2a naslednja odstavka:"

„2a. Upravljavski organ bo Agencija eu-LISA skupaj s Komisijo razvil razvije, vzdržuje in vzdrževal nenehno posodablja samodejne mehanizme nadzora kakovosti podatkov in postopke za izvajanje preverjanja kakovosti podatkov v VIS ter zagotovil redna poročila državam članicam. Upravljavski organ Agencija eu-LISA zagotovi ustrezno raven strokovno usposobljenega osebja za izvajanje tehničnih inovacij in posodobitev, potrebnih za uporabo mehanizmov za nadzor kakovosti podatkov. Agencija eu-LISA redno poroča državam članicam in Komisiji o nadzoru kakovosti podatkov. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno poroča o morebitnih težavah glede kakovosti podatkov in kako so bile odpravljene. [Sprememba 114]

Ta mehanizem, postopki in razlaga skladnosti z določbami o kakovosti podatkov se zagotovijo z izvedbenimi ukrepi v skladu s postopkom iz člena 49(2).

2b.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o razpoložljivosti, pripravljenosti in zanesljivosti potrebne tehnologije za uporabo podob obraza za ugotavljanje istovetnosti osebe.“; [Sprememba 115]

"

(da)  doda se naslednji odstavek:"

„3a. V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v VIS vsaka država članica imenuje organ, ki se v skladu s točko (7) člena 4 Uredbe (EU) 2016/679 šteje za upravljavca in ima glavno odgovornost pri obdelavi podatkov, ki jo opravlja ta država članica. Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo o imenovanju.“; [Sprememba 116]

"

(27)  vstavi se naslednji člen 29a:"

„Člen 29a

Posebna pravila o vnosu podatkov

1.  Za vnos podatkov iz členov 9, 22c in 22d v VIS veljajo naslednji temeljni pogoji:

   (a) podatki iz členov 9, 22c in 22d ter člena 6(4) se lahko v VIS pošljejo vnesejo le po preverjanju kakovosti, ki ga opravi odgovorni nacionalni organ; [Sprememba 117]
   (b) podatki iz členov 9, 22c in 22d ter člena 6(4) se obdelajo v VIS po preverjanju kakovosti, ki ga opravi VIS v skladu z odstavkom 2.

2.  VIS kakovost preveri na naslednji način:

   (a) ko se ustvari dosje ali dosjeji državljanov tretjih držav v VIS, se preveri kakovost podatkov iz členom 9, 22c in 22d; če se med temi preverjanji ugotovi, da podatki ne dosegajo vzpostavljenih meril kakovosti, VIS samodejno obvesti odgovorni organ ali organe;
   (b) VIS lahko samodejne postopke v skladu s členoma 9a(3) in 22b(2) začne le po tem, ko preveri kakovost podatkov v skladu s tema členoma; če se med preverjanjem izkaže, da podatki ne dosegajo vzpostavljenih meril kakovosti, VIS samodejno obvesti odgovorni organ ali organe;
   (c) preverjanje kakovosti podob obraza in daktilografskih podatkov se opravi ob ustvarjanju dosjejev državljanov tretjih držav v VIS, da se preveri izpolnjevanje minimalnih standardov kakovosti podatkov, ki omogočajo ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov;
   (d) preverjanje kakovosti podatkov v skladu s členom 6(4) se opravi ob shranjevanju informacij o imenovanih nacionalnih organih v VIS.

3.  Za shranjevanje podatkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena se vzpostavijo standardi kakovosti. Specifikacije navedenih standardov se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).“;

"

(28)  v členu 31 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim: "

„1. Brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 se lahko podatki iz člena 9(4)(a), (b), (c), (k) in (m) ter člena 9(6) in (7) tretji državi ali mednarodni organizaciji iz Priloge pošljejo ali dajo na voljo le, če je to v posameznem primeru potrebno, da se dokaže istovetnost državljanov tretjih držav, in samo zaradi vračanja v skladu z Direktivo 2008/115/ES ali preselitve v skladu z Uredbo ... [okvirna uredba o preseljevanju] ter če država članica, ki je podatke vnesla v VIS, s tem soglaša.“; [Sprememba 121]

"

(28a)  člen 31 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko mejni organi ali organi, pristojni za priseljevanje, podatke iz člena 9(4)(a), (aa), (b), (c), (cc), (k) in (m), (6) in (7) te uredbe posredujejo mejnim ali imigracijskim organom tretjim državam ali mednarodnim organizacijam iz Priloge k tej uredbi v posameznih primerih, če je to potrebno – zgolj zaradi vračanja –, da se dokaže istovetnost državljanov tretjih držav, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

   (a) Komisija je sprejela sklep o ustrezni zaščiti osebnih podatkov v tej tretji državi v skladu s členom 45(3) Uredbe (EU) 2016/679;
   (b) zagotovljeni so ustrezni zaščitni ukrepi, kot je določeno v členu 46 Uredbe (EU) 2016/679, na primer s sporazumom o ponovnem sprejemu, ki velja med Evropsko unijo ali državo članico in zadevno tretjo državo; ali
   (c) uporablja se točka (d) člena 49(1) Uredbe (EU) 2016/679. [Sprememba 122]

3.  Podatki iz člena 9(4)(a), (b), (c), (k) in (m), (6) in (7) se lahko v skladu z odstavkom 2 tega člena posredujejo le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

   (a) podatki se prenesejo v skladu z ustreznimi določbami prava Unije, zlasti določbami o varstvu podatkov, vključno s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679 ter s sporazumi o ponovnem sprejemu in v skladu z nacionalnim pravom države članice, ki prenaša podatke;
   (b) država članica, ki je vnesla podatke v VIS, je dala svoje soglasje;
   (c) tretja država ali mednarodna organizacija je privolila v obdelavo podatkov le za namene, za katere so bili zagotovljeni in
   (d) za zadevnega državljana tretje države je bila izdana odločba o vrnitvi, sprejeta na podlagi Direktive 2008/115/ES, pod pogojem, da se izvršitev te odločbe o vrnitvi ne zadrži, in pod pogojem, da ni bila vložena pritožba, zaradi katere bi bila njena izvršitev lahko zadržana.“; [Sprememba 123]

"

(b)  dodata se naslednja odstavka:"

„3a. Posredovanje osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam na podlagi odstavka 2 ne posega v pravice prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do te zaščite, zlasti kar zadeva njihovo nevračanje.

3b.  Osebni podatki, ki jih država članica ali Europol pridobi iz VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se ne smejo pošiljati ali dajati na voljo kateri koli tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje. Prepoved velja tudi, kadar se navedeni podatki nadalje obdelujejo na nacionalni ravni ali če jih države članice skupaj obdelujejo v skladu z Direktivo (EU) 2016/680.“; [Sprememba 124]

"

(28b)  člen 32(2) se spremeni:

(a)  vstavi se naslednja točka:"

„(ea) preprečitev uporabe sistemov za samodejno obdelavo podatkov s strani nepooblaščenih oseb, ki uporabljajo komunikacijsko opremo;“; [Sprememba 125]

"

(b)  vstavijo se naslednje točke:"

„(ja) zagotovitev, da je mogoče nameščene sisteme v primeru prekinitve ponovno vzpostaviti za normalno delovanje;

   (jb) zagotovitev zanesljivosti z ustreznim poročanjem o morebitnih napakah v delovanju VIS in vzpostavitvijo potrebnih tehničnih ukrepov za zagotovitev, da se lahko osebni podatki v primeru okvare zaradi nedelovanja VIS ponovno vzpostavijo;“; [Sprememba 126]

"

(28c)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 32a

Varnostni incidenti

1.  Varnostni incident je vsak dogodek, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost VIS in bi lahko povzročil škodo za podatke VIS ali njihovo izgubo, zlasti v primeru morebitnega nedovoljenega dostopa do podatkov ali kadar so bile ali bi lahko bile ogrožene razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov.

2.  Varnostni incidenti se obvladujejo tako, da se zagotovi hiter, učinkovit in ustrezen odziv.

3.  Brez poseganja v uradna obvestila in sporočila o kršitvi varstva osebnih podatkov na podlagi člena 33 Uredbe (EU) 2016/679 ali člena 30 Direktive (EU) 2016/680, države članice, Europol ter agencija Frontex o varnostnih incidentih nemudoma uradno obvestijo Komisijo, agencijo eu-LISA, pristojni nadzorni organ in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Agencija eu-LISA Komisijo in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov nemudoma obvesti o varnostnih incidentih v zvezi s centralnim sistemom VIS.

4.  Informacije o varnostnem incidentu, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje VIS v državi članici ali v okviru agencije eu-LISA na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov, ki so jih vnesle ali poslale druge države članice, se zagotovijo vsem državam članicam brez odlašanja, o njem pa se poroča v skladu z načrtom obvladovanja incidentov, ki ga zagotovi agencija eu-LISA.

5.  Države članice in agencija eu-LISA v primeru varnostnega incidenta medsebojno sodelujejo.

6.  Komisija o resnih incidentih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. V skladu z veljavnimi varnostnimi pravili imajo ta poročila oznako EU RESTRICTED/RESTREINT UE.

7.  Če do varnostnega incidenta pride zaradi zlorabe podatkov, države članice, Europol in Evropska agencija za mejno in obalno stražo zagotovijo, da se izrečejo kazni v skladu s členom 36.“; [Sprememba 127]

"

(28d)  člen 33 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 33

Odgovornost

1.  Brez poseganja v pravico do nadomestila od upravljavca ali obdelovalca in v njuno odgovornost na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, Direktive (EU) 2016/680 in Uredbe (EU) 2018/1726:

   (a) je katera koli oseba ali država članica, ki je utrpela materialno škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave osebnih podatkov, ki ga je izvedla država članica, oziroma katerega koli drugega dejanja države članice, ki je v neskladju s to uredbo, upravičena, da od zadevne države članice prejme nadomestilo;
   (b) je katera koli oseba ali država članica, ki je utrpela materialno ali nematerialno škodo zaradi katerega koli dejanja Europola, agencije Frontex ali agencije eu-LISA, ki je nezdružljivo s to uredbo, upravičena do nadomestila zadevne agencije.

Zadevna država članica, Europol, agencija Frontex ali agencija eu-LISA je v celoti ali delno izvzeta iz odgovornosti iz prvega pododstavka, če dokaže, da ni odgovorna za dogodek, iz katerega izvira škoda.

2.  Če kakršno koli neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe s strani države članice povzroči škodo centralnemu sistemu VIS, je država članica za takšno škodo odgovorna, razen v primeru, da agencija eu-LISA ali druga država članica, ki sodeluje v centralnem sistemu VIS, ni sprejela primernih ukrepov za preprečitev tovrstne škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

3.  Zahteve za nadomestilo škode iz odstavkov 1 in 2, za katero je odgovorna ta država članica, ureja njena nacionalna zakonodaja. Za zahtevke za nadomestilo škode iz odstavkov 1 in 2 proti upravljavcu, Europolu, agenciji Frontex ali agenciji eu-LISA veljajo pogoji iz Pogodb.“; [Sprememba 128]

"

(29)  člen 34 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 34

Vodenje dnevnikov

1.  Vsaka država članica, agencija Frontex ter upravljavski organ agencija eu-LISA vodijo dnevnike vseh postopkov obdelave podatkov v VIS. Iz navedenih dnevnikov so razvidni namen dostopa iz člena 6(1), člena 20a(1), člena 22k(1), členov od 15 do 22 in členov od 22g do 22j, datum in čas, vrsta podatkov, ki se prenašajo, kot je določeno v členih od 9 do 14 in 22c do 22f, vrsta podatkov, ki se uporabljajo pri poizvedovanju, kot je določeno v členu 15(2), členu 18, členu 19(1), členu 20(1), členu 21(1), členu 22(1), členu 22g, členu 22h, členu 22i, , členu 22j, členu 45a in členu 45d, ter naziv organa, ki vnaša ali pridobiva podatke. Poleg tega vsaka država članica vodi dnevnike o osebah, ki so ustrezno pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov. [Sprememba 129]

2.  Za naloge iz člena 45b se vodi dnevnik vsakega postopka obdelave podatkov v VIS in SVI v skladu s tem členom in členom 4146 Uredbe (EU) 2017/2226 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI). Za naloge iz člena 17a se vodi evidenca o vseh postopkih obdelave podatkov v VIS in SVI v skladu s tem členom in členom 46 Uredbe (EU) 2017/2226. [Sprememba 130]

3.  Ti dnevniki se lahko uporabljajo le za spremljanje varstva podatkov v okviru dopustnosti obdelave podatkov in za zagotavljanje njihove varnosti. Dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in se izbrišejo po enem letu od izteka obdobja hrambe iz člena 23(1), razen če so potrebni za že začete postopke spremljanja.“;

"

(29a)  člen 35 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 35

Notranje spremljanje

Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je pooblaščen za dostop do podatkov v VIS, sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in sodeluje z nacionalnim nadzornim organom.“; [Sprememba 131]

"

(29b)  člen 36 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 36

Kazni

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za vsako zlorabo ali obdelavo podatkov, vnesenih v VIS, ki je v nasprotju s to uredbo, naložijo kazni, vključno z administrativnimi in/ali kazenskimi sankcijami v skladu z nacionalnim pravom, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“; [Sprememba 132]

"

(30)  člen 37 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  uvodni stavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1. Odgovorna država članica brez poseganja v pravico do informacij iz členov 15 in 16 Uredbe (EU) 2018/1725, členov 13 in 14 Uredbe (EU) 2016/679 ter člena 13 Direktive (EU) 2016/680 državljane tretjih držav in osebe iz člena 9(4)(f), 22c(2)(e) ali 22d(e) obvesti o naslednjem:“; [Sprememba 133]

"

(ii)   točka (f) se nadomesti z naslednjim:"

„(f) pravici do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanje, pravici do zahteve, da se popravijo napačni podatki, ki se nanašajo nanje, ali izbrišejo nezakonito obdelani podatki, ki se nanašajo nanje; o pravici do obveščanja o postopkih za uveljavljanje teh pravic ter o kontaktnih podatkih Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in nacionalnega nadzornega organa države članice, odgovorne za zbiranje podatkov, iz člena 41(1), ki obravnavata zahteve glede varstva osebnih podatkov;“; [Sprememba 134]

"

(iii)  doda se naslednja točka:"

„(fa) da lahko države članice in Europol dostopajo do VIS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.“; [Sprememba 135]

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Ko se zberejo podatki, fotografija podoba obraza in podatki o prstnih odtisih, kot je določeno v točkah 4, 5 in 6 člena 9, členu 22c(2) in členu 22d(a) do (g), se državljanu tretje države informacije iz odstavka 1 predložijo pisno, če je potrebno, pa tudi ustno v jeziku in na način, ki ga posameznik, na katerega se podatki nanašajo, razume ali za katerega je mogoče razumno pričakovati, da ga razume in sicer na jasen, jedrnat in natančen način. Otroke je treba obvestiti na način, ki ustreza njihovi starosti, z uporabo zloženk in/ali infografik in/ali prikazov, ki so posebej zasnovani za razlago postopka odvzema prstnih odtisov.“; [Sprememba 136]

"

(c)  v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Kadar ni takšnega obrazca, ki bi ga omenjene osebe podpisale, se te informacije sporočijo v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2016/679.“;

"

(31)  v členu 38 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: "

„3. Če je zahteva iz odstavka 2 vložena pri državi članici, ki zanjo ni odgovorna, njeni organi o tem v sedmih dneh obvestijo organe odgovorne države članice. Odgovorna država članica v enem mesecu preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave v VIS.“; [Sprememba 137]

"

(31a)  člen 38 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 38

Pravica do dostopa do osebnih podatkov ter pravica do njihovega popravka, dopolnitve in izbrisa ter do omejitve njihove obdelave

1.  Ne glede na pravico do informacij iz členov 15 in 16 Uredbe (EU) 2018/1725 so prosilci ali imetniki vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, katerih podatki so shranjeni v VIS, ob zbiranju podatkov obveščeni o postopkih za uveljavljanje pravic na podlagi členov 17 do 20 Uredbe (EU) 2018/1725 ter členov 15 do 18 Uredbe (EU) 2016/679. Zagotovijo se jim tudi kontaktni podatki Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

2.  Za uveljavljanje pravic na podlagi členov 17 do 20 Uredbe (EU) 2018/1725 ter členov 15 do 18 Uredbe (EU) 2016/679 imajo osebe iz odstavka 1 pravico, da se obrnejo na državo članico, ki je njihove podatke vnesla v VIS. Država članica, ki prejme zahtevo, jo čim prej, najpozneje pa v 30 dneh, obravnava in nanjo odgovori. Kadar se na podlagi zahteve ugotovi, da so podatki, shranjeni v VIS, dejansko netočni ali da so bili vneseni nezakonito, odgovorna država članica te podatke v VIS nemudoma in najpozneje v 30 dneh od prejetja zahteve v skladu s členom 12(3) in (4) Uredbe (EU) 2016/679 popravi ali izbriše. Če je zahteva vložena pri državi članici, ki zanjo ni odgovorna, njeni organi o tem v sedmih dneh obvestijo organe odgovorne države članice. Ta v roku enega meseca preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave v VIS. Država članica, ki je vzpostavila stik z organom odgovorne države članice, zadevno osebo obvesti, da je bila njena zahteva posredovana, komu je bila posredovana in o nadaljnjem postopku.

3.  Če se odgovorna država članica ne strinja s trditvijo, da so podatki, shranjeni v VIS, dejansko netočni oziroma da so bili vanj vneseni nezakonito, nemudoma sprejme upravno odločbo, v kateri zadevni osebi pisno pojasni razloge za nestrinjanje s popravkom ali izbrisom podatkov, ki se nanašajo nanjo.

4.  V tej odločbi se zadevni osebi poda tudi pouk o možnosti, da izpodbija odločbo, sprejeto v zvezi z zahtevo iz odstavka 2, ter po potrebi o tem, kako vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih, in o morebitni pomoči, ki je tej osebi na voljo, vključno s pomočjo pristojnih nacionalnih nadzornih organov.

5.  Vsaka zahteva, predložena na podlagi odstavka 2, vsebuje informacije, potrebne za ugotavljanje istovetnosti zadevne osebe. Te informacije se uporabijo izključno zaradi uresničevanja pravic iz odstavka 2 in se takoj po uporabi izbrišejo.

6.  Odgovorna država članica vodi evidenco v obliki pisnega dokumenta o tem, da je bila zahteva iz odstavka 2 predložena, in o tem, kako se je obravnavala. Ta dokument nemudoma, najpozneje pa sedem dni po sprejetju odločitve o popravku ali izbrisu podatkov iz drugega pododstavka odstavka 2 oziroma odločbe iz odstavka 3, da na voljo pristojnim nacionalnim nadzornim organom za varstvo podatkov.“; [Sprememba 138]

"

(31b)  člen 39 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 39

Sodelovanje na področju izvajanja pravic do varstva podatkov

1.  Pristojni organi držav članic dejavno sodelujejo pri izvajanju pravic, ki so določene s členom 38.

2.  V vsaki državi članici nadzorni organ iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 na zahtevo pomaga in svetuje zadevni osebi pri izvajanju njenih pravic do popravka, dopolnitve ali izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo, ali pravice do omejitve njihove obdelave v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Da se cilji iz prvega pododstavka dosežejo, nadzorni organ odgovorne države članice, ki je posredoval podatke, in nadzorni organ države članice, pri katerem je bila zahteva vložena, sodelujeta.“; [Sprememba 139]

"

(31c)  člen 40 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 40

Pravna sredstva

1.  Brez poseganja v člena 77 in 79 Uredbe (EU) 2016/679 ima v vsaki državi članici katera koli oseba pravico vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnem organu ali na sodišču države članice, ki ji je kršila pravico do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanjo, oziroma pravico do njihovega popravka, dopolnitve ali izbrisa v skladu s členom 38 te uredbe. Pravica do vložitve te tožbe ali pritožbe velja tudi v primerih, ko na zahtevo za dostop, popravek, dopolnitev ali izbris ni bilo odgovora v rokih iz člena 38 ali ko upravljavec podatkov te zahteve sploh ni obravnaval.

2.  Pomoč nadzornega organa iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 je na voljo skozi ves postopek.“; [Sprememba 140]

"

(31d)  člen 41 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 41

Nadzor, ki ga izvaja nacionalni nadzorni organ

1.  Vsaka država članica zagotovi, da nadzorni organ iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 neodvisno nadzoruje zakonitost obdelave osebnih podatkov v skladu s to uredbo s strani zadevne države članice.

2.  Nadzorni organ ali organi iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 zagotovijo, da se vsaj vsaka tri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov s strani odgovornih nacionalnih organov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Rezultati revizije se lahko upoštevajo v ocenah, opravljenih v okviru mehanizma, uvedenega z Uredbo Sveta (EU) št. 1053/2013. Nadzorni organ iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 letno objavlja število zahtev za popravek, dopolnitev ali izbris podatkov oziroma omejitev njihove obdelave, ukrepe, ki so temu sledili, in število popravkov, dopolnitev, izbrisov in omejitev obdelave, izvedenih na podlagi zahtev zadevnih oseb.

3.  Države članice svojemu nadzornemu organu zagotovijo zadostna sredstva za izpolnjevanje poverjenih nalog iz te uredbe ter dostop do svetovanja oseb, ki imajo zadostno znanje o biometričnih podatkih.

4.  Države članice nadzornemu organu iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 zagotovijo vse zahtevane informacije, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu z njihovimi odgovornostmi iz te uredbe. Države članice nadzornemu organu iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 omogočijo dostop do svojih dnevnikov in mu kadar koli dovolijo vstop v vse svoje prostore, povezane z interoperabilnostjo.“; [Sprememba 141]

"

(31e)  člen 42 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 42

Nadzor, ki ga izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov

1.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje dejavnosti obdelave osebnih podatkov v agenciji eu-LISA, Europolu in agenciji Frontex v skladu s to uredbo ter za zagotavljanje, da se te dejavnosti izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 in s to uredbo.

2.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj na vsaka tri leta izvede revizija dejavnosti agencije eu-LISA v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o tej reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, agenciji eu-LISA, Komisiji in državam članicam. Agencija eu-LISA ima možnost podati pripombe pred sprejetjem poročil.

3.  Agencija eu-LISA Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotavlja zahtevane podatke, mu omogoča dostop do vseh dokumentov in dnevnikov iz členov 22r, 34 in 45b ter mu kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore.“; [Sprememba 142]

"

(32)  v členu 43 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim: "

„1. Evropski nadzornik za varstvo podatkov tesno sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi v zvezi s posebnimi vprašanji, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, zlasti če Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali nacionalni nadzorni organ ugotovi večja neskladja med praksami držav članic ali morebitne nezakonite prenose z uporabo komunikacijskih kanalov sestavnih delov interoperabilnosti, ali v zvezi z vprašanji o izvajanju in razlagi te uredbe, ki jih postavi en ali več nacionalnih nadzornih organov.

2.  V primerih iz odstavka 1 se zagotovi usklajen nadzor v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/XXXX [revidirana Uredba (ES) št. 45/2001].“; [Sprememba 143]

"

(32a)  člen 43 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 43

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1.  Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v okviru svojih nalog za zagotovitev usklajenega nadzora sestavnih delov interoperabilnosti in drugih določb te uredbe.

2.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nadzorni organi si po potrebi izmenjujejo ustrezne informacije, si med seboj pomagajo pri izvajanju revizij in preverjanj, preučujejo morebitne težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, ocenjujejo težave pri izvajanju neodvisnega nadzora ali uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki, pripravljajo usklajene predloge za skupne rešitve morebitnih težav ter spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov.

3.  Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se za namene iz odstavka 2 sestanejo najmanj dvakrat na leto v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov. Evropski odbor za varstvo podatkov organizira te sestanke in krije stroške teh sestankov. Poslovnik se sprejme na prvem srečanju. Po potrebi skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode.

4.  Evropski odbor za varstvo podatkov vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Europolu, agenciji Frontex in agenciji eu-LISA pošlje skupno poročilo o dejavnostih. To poročilo vsebuje poglavje o vsaki državi članici, ki ga pripravi nadzorni organ te države članice.“; [Sprememba 144]

"

(32b)  člen 44 se črta; [Sprememba 145]

(33)  v členu 45 se doda naslednji odstavek 3 dodata naslednja odstavka:"

2a. Ukrepi, potrebni za razvoj centralnega sistema VIS, nacionalnega vmesnika v vsaki državi članici in komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom VIS in nacionalnimi vmesniki, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 49(2), kadar zadevajo naslednja vprašanja:

   (a) oblikovanje fizične sistemske arhitekture, vključno z njenim komunikacijskim omrežjem;
   (b) tehnične vidike, ki vplivajo na varstvo osebnih podatkov;
   (c) tehnične vidike, ki imajo resne finančne posledice za proračun držav članic ali ki imajo resne tehnične posledice za nacionalne sisteme držav članic;
   (d) razvoj varnostnih zahtev, vključno z biometričnimi vidiki. [Sprememba 146]

3.  Tehnične specifikacije glede kakovosti, ločljivosti ter uporabe prstnih odtisov in podobe obraza za biometrično preverjanje in ugotavljanje istovetnosti v VIS se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).“;

"

(34)  vstavi se naslednji člen 45a:"

„Člen 45a

Uporaba podatkov za pripravo poročil in v statistične namene

1.  Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije, agencije eu-LISA in agencije Frontex, ustanovljene z Uredbo (EU) 2016/1624, ima dostop do vpogleda v naslednje podatke, in sicer izključno za pripravo poročil in v statistične namene, ni pa jim omogočeno ugotavljanje istovetnosti posameznikov, saj so podatki popolnoma anonimni: [Sprememba 147]

   (a) informacije o statusu;
   (b) pristojni organ in njegova lokacija;
   (c) spol, datum leto rojstva in trenutno državljanstvo prosilca; [Sprememba 148]
   (d) država članica prvega vstopa, vendar le v zvezi z vizumi za kratkoročno bivanje;
   (e) datum in kraj vloge in odločitev o njej (izdano ali zavrnjeno);
   (f) vrsta izdanega dokumenta, tj. letališki tranzitni vizum, enotni vizum ali vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje;
   (g) vrsta potne listine in tričrkovna oznaka države izdajateljice, vendar samo v zvezi z vizumi za kratkoročno bivanje;
   (h) razlogi, navedeni za katero koli odločitev za zavrnitev glede dokumenta ali vloge, vendar le glede vizumov vizuma za kratkoročno bivanje; glede vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje pa odločitev o vlogi (ali izdati dokument ali zavrniti vlogo in razlogi za to), vključno s sklicem na vse zadetke primerjave z informacijskimi sistemi Unije, v katerih je bilo izvedeno iskanje, s podatki Europola ali Interpola, z nadzornim seznamom iz člena 29 Uredbe (EU) 2018/1240 ali kazalniki posebnih tveganj; [Sprememba 149]
   (ha) razlogi, navedeni za odločitev za zavrnitev vizuma za kratkoročno bivanje, vključno s sklicem na vse zadetke primerjave z informacijskimi sistemi Unije, v katerih je bilo izvedeno iskanje, s podatki Europola ali Interpola, z nadzornim seznamom iz člena 29 Uredbe (EU) 2018/1240 ali kazalniki posebnih tveganj; [Sprememba 150]
   (i) pristojni organ, vključno z njegovo lokacijo, ki je zavrnil vlogo, in datum zavrnitve, vendar le glede vizumov za kratkoročno bivanje;
   (j) primeri, v katerih je isti prosilec vložil vlogo za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje pri več kot enem organu, pristojnem za izdajo vizumov, pri čemer se navedejo ti organi, njihova lokacija in datumi zavrnitev, vendar le glede vizumov za kratkoročno bivanje;
   (k) glede vizumov za kratkoročno bivanje glavni razlog potovanja; glede vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje pa razlog za vložitev vloge; [Sprememba 151]
   (l) datum, zapisan v zvezi s katerim koli vizumskim dokumentom, ki je bil odvzet, razveljavljen, preklican ali podaljšan, kot je ustrezno; [Sprememba 152]
   (m) datum izteka veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, kadar je ustrezno;
   (n) število oseb, izvzetih iz obveznosti dajanja prstnih odtisov na podlagi člena 13(7) Uredbe (ES) št. 810/2009;
   (o) primeri, ko podatkov iz točke 6 člena 9 dejansko ni bilo mogoče priskrbeti v skladu z drugim stavkom člena 8(5);
   (p) primeri, ko podatkov iz točke 6 člena 9 ni bilo treba priskrbeti iz pravnih razlogov v skladu z drugim stavkom člena 8(5);
   (q) primeri, ko je bila osebi, ki podatkov iz točke 6 člena 9 dejansko ni mogla priskrbeti, zavrnjena izdaja vizuma v skladu z drugim stavkom člena 8(5).

Ustrezno pooblaščeno osebje agencije Frontex ima pravico do vpogleda v podatke iz prvega pododstavka za izvajanje analiz tveganj in ocen ranljivosti, kot je določeno v členih 11 in 13 Uredbe (EU) 2016/1624.

2.  Agencija eu-LISA za namene odstavka 1 tega člena hrani podatke iz navedenega odstavka v centralnem registru za poročanje in statistične podatke iz [člena 39 Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)].

3.  Postopki, ki jih je agencija eu-LISA vzpostavila za spremljanje delovanja VIS iz člena 50(1), vključujejo možnost redne priprave statističnih podatkov za zagotavljanje navedenega spremljanja.

4.  Agencija eu-LISA vsako četrtletje pripravi statistične podatke na podlagi podatkov iz VIS o vizumih za kratkoročno bivanje, ki za vsako lokacijo, kjer je bila vložena vloga za izdajo vizuma, kažejo zlasti:

   (a) skupno število vseh letaliških tranzitnih vizumov, za katere so bile vložene vloge, vključno z letališkimi tranzitnimi vizumi za večkratni vstop;
   (b) skupno število izdanih vizumov, vključno z vizumi A za večkratni vstop;
   (c) skupno število izdanih vizumov za večkratni vstop;
   (d) skupno število neizdanih vizumov, vključno z vizumi A za večkratni vstop;
   (e) skupno število enotnih vizumov, za katere je bila vložena vloga, vključno z enotnimi vizumi za večkratni vstop;
   (f) skupno število izdanih vizumov, vključno z vizumi za večkratni vstop;
   (g) skupno število izdanih vizumov za večkratni vstop, razdeljeno glede na trajanje veljavnosti (manj kot šest mesecev, eno leto, dve leti, tri leta, štiri leta, pet let);
   (h) skupno število neizdanih enotnih vizumov, vključno z enotnimi vizumi za večkratni vstop;
   (i) skupno število izdanih vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo.

Dnevni statistični podatki se hranijo v centralnem registru za poročanje in statistične podatke.

5.  Agencija eu-LISA vsako četrtletje pripravi statistične podatke na podlagi podatkov iz sistema VIS o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje, ki za vsako lokacijo kažejo zlasti:

   (a) skupno število vizumov za dolgoročno bivanje, za katere je bila predložena vloga in ki so bili izdani, zavrnjeni, odvzeti ali podaljšani;
   (b) skupno število dovoljenj za prebivanje, za katere je bila predložena vloga, ki so bili izdani, zavrnjeni, podaljšan in odvzeti.

6.  Ob koncu vsakega leta se statistični podatki zberejo v obliki zbirke četrtletnih statističnih podatkov letnem poročilu za zadevno leto. Statistični podatki se prikažejo za vsako državo članico posebej. Poročilo se objavi in posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in nacionalnim nadzornim organom. [Sprememba 153]

7.  Agencija eu-LISA Komisiji na njeno zahtevo predloži statistične podatke o posebnih vidikih v zvezi z izvajanjem skupne vizumske politike ali migracijske politike, vključno z vidiki v skladu z uporabo Uredbe (EU) št. 1053/2013.“;

"

(35)  vstavijo se naslednji členi 45b, 45c, 45d in 45e:"

„Člen 45b

Dostop do podatkov za preverjanje s strani prevoznikov

1.  Letalski prevozniki, ladijski prevozniki in mednarodni prevozniki, ki prevažajo skupine po kopnem z avtobusom, za izpolnitev svojih obveznosti iz člena 26(1)(b) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v VIS s poizvedbo preverijo, ali so vizumi za kratkoročno bivanje, vizumi za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje državljanov tretjih držav veljavni. Zato prevozniki glede vizumov za kratkoročno bivanje predložijo podatke iz točk (a), (b) in (c) člena 9(4) te uredbe ali točk (a), (b) in (c) člena 22c, kot je ustrezno. V primerih, ko se potniki ne morejo vkrcati zaradi poizvedbe v VIS, prevozniki potnikom zagotovijo to informacijo in sredstva za uveljavljanje njihovih pravic do dostopa, popravljanja in izbrisa osebnih podatkov, shranjenih v VIS. [Sprememba 154]

2.  Agencija eu-LISA za izvajanje odstavka 1 ali za reševanje morebitnih sporov, ki izhajajo iz njegove uporabe, vodi dnevnike vseh postopkov obdelave podatkov, ki jih v okviru prehoda za prevoznike opravljajo prevozniki. V navedenih dnevnikih se zapišejo datum in čas vsakega postopka, podatki, uporabljeni pri poizvedovanju, podatki, ki se pošljejo prek prehoda za prevoznike, in ime zadevnega prevoznika.

Dnevniki se hranijo dve leti. Dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom.

3.  Varen dostop do prehoda za prevoznike iz člena 1(2)(h) Odločbe Sveta 2004/512/ES, kot je bila spremenjena s to uredbo 2a(h), vključno z možnostjo uporabe mobilnih tehničnih rešitev, prevoznikom omogoča izvedbo poizvedbe poizvedbo iz odstavka 1 še pred vstopom vkrcanjem potnika. V ta namen prevoznik pošlje poizvedbo za dovoljenje do vpogleda v VIS z uporabo podatkov iz strojno čitljivega območja potne listine. Prevoznik predloži podatke iz strojno berljivega dela potne listine in navede državo članico vstopa. Prevoznik z odstopanjem v primeru letališkega tranzita ni dolžan preveriti, ali ima državljan tretje države veljavni vizum za kratkoročno bivanje, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje. [Sprememba 155]

4.  VIS se odzove z navedbo, ali ima oseba veljaven vizum za kratkoročno bivanje, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje ali ne, tako da prevozniku pošlje odgovor OK/NOT OK. Če je bil izdan vizum za kratkoročno bivanje z omejeno ozemeljsko veljavnostjo v skladu s členom 25 Uredbe (ES) št. 810/2009, je v odgovoru VIS upoštevana država članica oziroma države članice, za katere vizum velja, in država članica vstopa, ki jo navede prevoznik. Prevozniki lahko poslane informacije in prejet odgovor shranijo v skladu s pravom, ki se uporablja. Odgovor „OK/NOT OK“ se ne šteje za odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi vstopa v skladu z Uredbo (EU) 2016/399. Komisija z izvedbenimi akt sprejme podrobna pravila o pogojih delovanja prehoda za prevoznike ter pravil o varstvu in varnosti podatkov, ki se uporabljajo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2). [Sprememba 156]

5.  Vzpostavi se program avtentikacije izključno za prevoznike, da se ustrezno pooblaščenim članom osebja prevoznika mogoči dostop do prehoda za prevoznike za namene odstavka 2. Pri vzpostavitvi programa avtentikacije se upoštevajo obvladovanje tveganja za varnost informacij ter načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov. Komisija sprejme program avtentikacije z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2). [Sprememba 157]

5a.  Prehod za prevoznike uporablja ločeno zbirko podatkov, ki je namenjena samo za branje in se dnevno posodablja s pomočjo enosmerne ekstrakcije najmanjše potrebne podmnožice podatkov, shranjenih v VIS. Agencija eu-LISA je odgovorna za varnost prehoda za prevoznike in osebnih podatkov, ki jih vsebuje, ter za postopek ekstrakcije osebnih podatkov v ločeno zbirko podatkov, ki je namenjena samo za branje. [Sprememba 158]

5b.  Za prevoznike iz odstavka 1 tega člena veljajo kazni, določene v skladu s členom 26(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma) in členom 4 Direktive Sveta 2001/51/ES, če prevažajo državljane tretjih držav, ki nimajo veljavnega vizuma, čeprav zanje velja vizumska obveznost. [Sprememba 159]

5c.  Če je državljanom tretjih držav vstop zavrnjen, mora prevoznik, ki jih pripelje na zunanje meje po zraku, morju ali kopnem, takoj spet prevzeti odgovornost zanje. Prevozniki morajo na zahtevo mejnih organov državljane tretjih držav vrniti v tretjo državo, iz katere so bili pripeljani, v tretjo državo, ki je izdala potno listino, s katero so potovali, ali v katero koli drugo tretjo državo, za katero so prepričani, da jih bo sprejela. [Sprememba 160]

5d.  Z odstopanjem od odstavka 1 za prevoznike, ki prevažajo skupine z avtobusom, prva tri leta po začetku veljavnosti te uredbe preverjanje iz odstavka 1 ni obvezno in se zanje določbe iz odstavka 5b ne uporabljajo. [Sprememba 161]

Člen 45c

Nadomestni postopki v primeru tehnične nezmožnosti dostopa do podatkov s strani prevoznikov

1.  Kadar vpogleda iz člena 45b(1) tehnično ni mogoče izvesti zaradi nedelovanja katerega koli dela VIS ali iz drugih razlogov, nad katerimi prevoznik nima nadzora, so prevozniki oproščeni obveznosti preverjanja veljavnosti vizumov ali potnih listin prek prehoda za prevoznike. Kadar tako napako odkrije upravljavski organ agencija eu-LISA, o tem obvesti prevoznike. Prav tako jih obvesti, ko je napaka odpravljena. Kadar tako napako odkrijejo prevozniki, lahko obvestijo upravljavski organ agencijo eu-LISA. [Sprememba 162]

1a.  Prevoznikom se v primerih iz odstavka 1 tega člena kazni iz člena 45b(5b) ne izrečejo. [Sprememba 163]

1b.  Kadar prevozniki vpogleda iz člena 45b(1) dalj časa tehnično ne morejo izvesti zaradi drugih razlogov, ki niso povezani z nedelovanjem katerega koli dela VIS, o tem obvestijo agencijo eu-LISA. [Sprememba 164]

2.  Podrobnosti nadomestnih postopkov se določijo z izvedbenim aktom, ki se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Člen 45d

Dostop skupin evropske mejne in obalne straže do podatkov v VIS

1.  Člani skupin evropske mejne in obalne straže ter skupin osebja, ki sodeluje pri dejavnostih, povezanih z vračanjem, imajo za izvajanje nalog in pooblastil v skladu s členom 40(1) Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta* ter poleg dostopa, zagotovljenega v členu 40(8) navedene uredbe, v okviru svojih pooblastil pravico do dostopa do VIS in do iskanja po podatkih v njem. [Sprememba 165]

2.  Za zagotavljanje dostopa iz odstavka 1 agencija Frontex imenuje posebno enoto z ustrezno pooblaščenimi uradniki evropske mejne in obalne straže kot osrednjo točko dostopa. V okviru osrednje točke dostopa se preveri, ali so pogoji za zahtevo za dostop do VIS iz člena 45e izpolnjeni.

__________

* Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

Člen 45e

Pogoji in postopek glede dostopa skupin evropske mejne in obalne straže do podatkov v VIS

1.  Skupina evropske mejne in obalne straže lahko v zvezi z dostopom iz odstavka 1 člena 45d pri osrednji točki dostopa evropske mejne in obalne straže iz člena 45d(2) vloži zahtevo za vpogled v vse podatke ali poseben nabor podatkov, shranjenih v VIS. Zahteva temelji na operativnem načrtu o mejni kontroli, in varovanju meje in/ali vračanju navedene države članice, na katerega se zahteva tudi sklicuje. Osrednja točka dostopa evropske mejne in obalne straže po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz odstavka 2. Če so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, ustrezno pooblaščeno osebje osrednje točke dostopa obdela zahteve. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se skupini pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena. [Sprememba 166]

2.  Za odobritev dostopa se uporabljajo naslednji pogoji:

   (a) država članica gostiteljica pooblasti člane skupine za vpogled v VIS za izvajanje operativnih ciljev, navedenih v operativnem načrtu o mejni kontroli, in varovanju meje in vračanju, ter [Sprememba 167]
   (b) vpogled v VIS je potreben za izvajanje posebnih nalog, ki jih je skupini zaupala država članica gostiteljica.

3.  V skladu s členom 40(3) Uredbe (EU) 2016/1624 se lahko člani skupin in skupine osebja, ki sodelujejo pri nalogah v zvezi z vračanjem, odzovejo le na informacije, prejete iz VIS, v skladu z navodili in praviloma v prisotnosti mejnih policistov ali osebja, ki sodeluje pri nalogah v zvezi z vračanjem, države članice gostiteljice, v kateri delujejo. Država članica gostiteljica lahko člane skupin pooblasti za delovanje v njenem imenu. [Sprememba 168]

4.  V primeru dvoma ali če istovetnosti imetnika vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ni mogoče preveriti, član evropske skupine mejne in obalne straže osebo napoti k mejnemu policistu države članice gostiteljice.

5.  Člani skupin lahko v VIS vpogledajo v naslednjih primerih:

   (a) pri izvajanju nalog v zvezi z mejno kontrolo v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 imajo člani skupin dostop do podatkov v VIS za preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah v skladu s členom 18 oziroma 22g te uredbe;
   (b) pri preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju države članice, imajo člani skupin dostop do podatkov v VIS za preverjanje državljanov tretjih držav znotraj ozemlja v skladu s členom 19 oziroma 22h te uredbe;
   (c) pri ugotavljanju istovetnosti katere koli osebe, ki morda ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju države članice, imajo člani skupin dostop do podatkov v VIS za ugotavljanje istovetnosti v skladu s členom 20 te uredbe.

6.  Če se na podlagi navedenega dostopa in iskalne poizvedbe izkaže, da je bil v VIS najden zadetek, se o tem obvesti državo članico gostiteljico.

7.  Upravljavski organ v skladu z določbami člena 34 vodi vse dnevnike postopkov obdelave podatkov v VIS, ki jih izvedejo člani evropskih skupin mejne in obalne straže ali skupin osebja, ki sodeluje pri nalogah, povezanih z vračanjem. [Sprememba 169]

8.  Vsak dostop in vsaka iskalna poizvedba, ki jo opravi agencija Frontex, se evidentira v skladu z določbami člena 34, zabeleži pa se tudi vsaka uporaba podatkov, do katerih je dostopala agencija so dostopale skupine agencije Frontex. [Sprememba 170]

9.  Noben del sistema VIS ne sme biti povezan z nobenim računalniškim sistemom za zbiranje in obdelavo podatkov, ki ga uporablja upravlja agencija Frontex ali ki se uporablja upravlja pri navedeni agenciji, prav tako se podatki iz VIS, do katerih ima dostop agencija Frontex, ne smejo prenesti v tak sistem, razen kadar je to potrebno za izvajanje nalog za namene uredbe o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS). Noben del VIS se ne sme prenesti. Vodenje dnevnikov o dostopu in iskalnih poizvedbah se ne šteje za prenašanje ali kopiranje podatkov iz VIS. [Sprememba 171]

10.  Agencija Frontex sprejme in uporabi ukrepe za zagotovitev varnosti podatkov, kot so določeni v členu 32.“;

"

(35a)  členi 46, 47 in 48 se črtajo; [Spremembe 172, 173 in 174]

(35b)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 48a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9cb in člena 23 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 9cb in člena 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9cb in členom 23, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; [Sprememba 175]

"

(36)  člen 49 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 49

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

____________

* Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;

"

(37)  vstavi se naslednji člen 49a:"

„Člen 49a

Svetovalna skupina

Agencija eu-LISA ustanovi svetovalno skupino ter ji zagotovi strokovno znanje in izkušnje v zvezi z VIS, zlasti v okviru priprave njenega letnega delovnega programa in letnega poročila o dejavnostih.“ ;

"

(38)  člen 50 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 50

Spremljanje in ocenjevanje učinka na temeljne pravice [Sprememba 176]

1.  Upravljavski organ Agencija eu-LISA zagotovi vzpostavitev postopkov za spremljanje delovanja VIS v primerjavi z zastavljenimi cilji glede na rezultate, stroškovno učinkovitost, varnost in kakovost storitev, pa tudi za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do nediskriminacije, pravicami otrok in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. [Sprememba 177]

2.  Zaradi tehničnega vzdrževanja ima upravljavski organ agencija eu-LISA dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v VIS. [Sprememba 178]

3.  Agencija eu-LISA vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju VIS, vključno z njegovo varnostjo in stroški. Poročilo vsebuje pregled trenutnega napredka pri razvoju projekta in z njim povezanih stroškov, oceno finančnega učinka ter informacije o vseh tehničnih vprašanjih in tveganjih, ki lahko vplivajo na skupne stroške sistema. [Sprememba 179]

3a.  V primeru zamud v razvojnem procesu agencija eu-LISA Evropski parlament in Svet čim prej obvesti o razlogih za zamude ter o njihovih časovnih in finančnih posledicah. [Sprememba 180]

4.  Vse države članice in Europol ob upoštevanju določb nacionalnega prava o objavi občutljivih informacij pripravijo letna poročila o učinkovitosti dostopa do podatkov iz VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pri čemer vključijo informacije in statistične podatke o:

   (a) natančnem namenu vpogleda, vključno z vrsto terorističnega kaznivega dejanja ali hudega kaznivega dejanja, in dostopih do podatkov otrok, mlajših od 12 let; [Sprememba 181]
   (b) utemeljenih razlogih za utemeljen sum, da je osumljenec, storilec ali žrtev zajeta s to uredbo;
   (c) številu zahtev za dostop do VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;
   (ca) številu in vrsti primerov, v katerih so bili uporabljeni postopki za nujne primere iz člena 22m(2), vključno s primeri, pri katerih po naknadnem preverjanju, ki ga je opravila centralna točka dostopa, nujnost ni bila potrjena; [Sprememba 182]
   (d) številu in vrsti zadev, katerih rezultat je bila uspešna ugotovitev istovetnosti;
   (da) statistiki o trgovini z otroki, vključno s primeri uspešnih identifikacij. [Sprememba 183]

Letna poročila držav članic in Europola se Komisiji pošljejo do 30. junija naslednjega leta. Komisija letna poročila združi v izčrpno poročilo, ki se objavi do 30. decembra istega leta. [Sprememba 184]

5.  Komisija vsaka štiri leta vsaki dve leti pripravi splošno oceno VIS. Navedena splošna Splošna ocena vključuje pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje in nastale stroške ter oceno nadaljnje veljavnosti temeljnih načel in učinka na temeljne pravice, uporabe te uredbe v zvezi z VIS, njegove varnosti, uporabe določb iz člena 31 ter vpliva na delovanje v prihodnje. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 185]

6.  Države članice upravljavskemu organu in Komisiji zagotovijo potrebne informacije za pripravo poročil iz odstavkov 3, 4 in 5.

7.  Upravljavski organ zagotovi Komisiji potrebne informacije za pripravo splošne ocene iz odstavka 5.“;

"

(39)  naslov Priloge 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Seznam medneearodnih organizacij iz člena 31(1)“; [Sprememba 186]

"

(40)  za členom 22 se vstavita naslednji poglavji IIIa in IIIb:"

„POGLAVJE IIIa

VNOS IN UPORABA PODATKOV O VIZUMIH ZA DOLGOROČNO BIVANJE IN DOVOLJENJIH ZA PREBIVANJE

Člen 22a

Postopki za vnos podatkov na podlagi odločitve o vlogi za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje

1.  Ko organ izda odločitev o vlogi za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, brez odlašanja oblikuje individualno dokumentacijo, tako da vnese podatke iz člena 22c ali 22d v VIS.

1a.  Organ, pristojen za izdajo odločbe, pred izdajo pripravi individualno dokumentacijo. [Sprememba 187]

2.  Ob oblikovanju individualne dokumentacije VIS samodejno začne poizvedbo v skladu s členom 22b.

3.  Če se je imetnik prijavil kot del skupine ali z družinskim članom, organ oblikuje ločeno individualno dokumentacijo za vsako osebo v skupini in poveže dokumentacije oseb, ki so se prijavile skupaj in jim je bil izdan vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje. Vloge staršev ali zakonitih skrbnikov se ne ločijo od vlog njihovih otrok. [Sprememba 188]

4.  Če se predložitev nekaterih podatkov v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ne zahteva ali če jih dejansko ni mogoče priskrbeti, se v posebna podatkovna polja vnese ‚ni relevantno‘. V primeru prstnih odtisov sistem omogoča razlikovanje med primeri, ko se predložitev prstnih odtisov v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ne zahteva, in primeri, ko jih dejansko ni mogoče priskrbeti.

Člen 22b

Poizvedbe v drugih sistemih

1.  Dosjeji se samodejno obdelajo v VIS, da se preverijo morebitni zadetki, vendar zgolj za oceno, ali oseba morda pomeni grožnjo javnemu redu, ali notranji varnosti ali javnemu zdravju v državah članicah, v skladu s členom 6(1)(e) Uredbe (EU) 2016/399. V VIS se vsak dosje obravnava posebej. [Sprememba 189]

2.  VIS vsakokrat, ko je ob izdaji ali zavrnitvi vizuma v zvezi z vizumom za dolgoročno bivanje ali dovoljenja dovoljenjem za prebivanje v skladu s členom 22d 22c oblikovana nova individualna dokumentacija, začne poizvedbo z uporabo evropskega portala za iskanje iz člena 6(1) [uredbe o interoperabilnosti (meje in vizumi)], da primerja zadevne podatke iz člena 22c(2)(a), (b), (c), (f) in (g) te uredbe z ustreznimi podatki iz VIS, schengenskega informacijskega sistema (SIS), sistema vstopa/izstopa (SVI), evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vključno z nadzornim seznamom iz člena 29 Uredbe (EU) 2018/XX za vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, [sistema ECRIS-TCN v zvezi z obsodbami, povezanimi s terorističnimi kaznivimi dejanji in drugimi hudimi kaznivimi dejanji], podatkovne zbirke Europola, Interpolove podatkovne zbirke o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD) in Interpolove zbirke potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov (TDAWN). VIS preveri:

   (a) ali se potna listina, uporabljena v vlogi, ujema s potno listino, ki je v SIS prijavljena kot izgubljena, ukradena, odtujena ali preklicana;
   (b) ali se potna listina, uporabljena v vlogi, ujema s potno listino listin, ki je v podatkovni zbirki SLTD prijavljena kot izgubljena, ukradena ali preklicana;
   (c) ali za prosilca velja razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved bivanja, vnesen v SIS;
   (d) ali za prosilca velja razpis ukrepa v SIS, s katerim se zahteva njegovo prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali njegovo prijetje zaradi izročitve;
   (e) ali se prosilec in potna listina ujemata z zavrnjeno, preklicano ali razveljavljeno odobritvijo potovanja v centralnem sistemu ETIAS;
   (f) ali sta prosilec in potna listina v nadzornem seznamu iz člena 34 Uredbe (EU) 2018/1240;
   (g) ali so podatki o prosilcu že zabeleženi v VIS o isti osebi;
   (h) ali se podatki v vlogi v zvezi s potno listino ujemajo z drugo vlogo za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ki se navezuje na drugačne podatke o istovetnosti;
   (i) ali je prosilec trenutno oziroma je bil v preteklosti v SVI prijavljen kot oseba, ki je prekoračila dovoljeni čas bivanja;
   (j) ali je prosilec v SVI zabeležen kot oseba, ki ji je bil zavrnjen vstop;
   (k) ali za prosilca velja odločitev o zavrnitvi, razveljavitvi ali preklicu vizuma za kratkoročno bivanje, zabeležena v VIS;
   (l) ali za prosilca velja odločitev o zavrnitvi, razveljavitvi ali preklicu vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, zabeležena v VIS;
   (m) ali so v podatkih Europola zabeleženi podatki, ki določajo istovetnost prosilca;
   (n) v primerih, ko je prosilec mladoletna oseba, ali za ustrezno osebo s starševskimi pravicami oziroma zakonitega skrbnika prosilca:
   (i) velja razpis ukrepa v SIS, s katerim se zahteva njegovo prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali njegovo prijetje zaradi izročitve;
   (ii) velja razpis ukrepa v SIS za zavrnitev vstopa in prepoved bivanja;
   (iii) ali ima potno listino, ki je v nadzornem seznamu iz člena 34 Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta.

Ta odstavek ne preprečujejo vložitve prošnje za azil na podlagi katerega koli razloga. Če vlogo za izdajo vizuma vloži žrtev nasilnih kaznivih dejanj, kot so nasilje v družini ali trgovina z ljudmi, ki jih je izvršil njen sponzor, je treba dokumentacijo v VIS ločiti od dokumentacije sponzorja, da se žrtev zaščiti pred nadaljnjo nevarnostjo.

Da bi preprečili tveganje lažnih zadetkov, bi moral vsako poizvedbo, ki zadeva otroke, mlajše od 14 let, ali osebe, starejše od 75 let, ki je bila izvedena z biometričnimi identifikatorji, odvzetimi več kot pet let pred ujemanjem, ter pri kateri istovetnost državljana tretje države ni bila potrjena, obvezno ročno preveriti strokovnjak za biometrične podatke. [Sprememba 190]

3.  VIS v individualno dokumentacijo doda sklic na vsak zadetek, pridobljen v skladu z odstavkoma 2 in 5. Poleg tega VIS, če je to ustrezno, opredeli državo članico ali države članice, ki so vnesle ali zagotovile podatke, na podlagi katerih je bil najden zadetek, ali Europol in to vnese v individualno dokumentacijo. Druge informacije, razen sklica na morebitni zadetek in ustvarjalca podatkov, se ne vnesejo. [Sprememba 191]

3a.  Pri poizvedovanju v podatkovni zbirki SLTD se podatki, ki jih je uporabnik ESP uporabil za poizvedbo, ne delijo z lastniki podatkov Interpola. [Sprememba 192]

4.  Za namene člena 2(2)(f) glede izdanih ali podaljšanih vizumov za dolgoročno bivanje se s poizvedbami na podlagi odstavka 2 tega člena zadevni podatki iz člena 22c(2) primerjajo s podatki iz sistema SIS, da se opredeli, ali za prosilca velja kateri od naslednjih razpisov ukrepov:

   (a) razpis ukrepa v zvezi z osebami, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve;
   (b) razpis ukrepa v zvezi s pogrešanimi osebami;
   (c) razpis ukrepa v zvezi z osebami, iskanimi zaradi sodelovanja v sodnem postopku;
   (d) razpis ukrepa za osebe in stvari zaradi prikrite ali, namenske ali poizvedovalne kontrole. [Sprememba 194]

Če je rezultat primerjave, navedene v tem odstavku, en ali več zadetkov, VIS pošlje samodejno obvestilo osrednjemu organu države članice, ki je sprožil iskalno zahtevo, in sprejme vse ustrezne nadaljnje ukrepe. Člen 9a(5a), (5b), (5c), (5d) in členi 9c, 9ca, 9cb se smiselno uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb. [Sprememba 195]

5.  Glede poizvedbe v sistemih SVI, ETIAS in VIS v skladu z odstavkom 2, se zadetki omejijo na navajanje zavrnitev dovoljenja za potovanje, vstopa ali vizuma, ki je bila izrečena iz varnostnih razlogov.

6.  Če vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje izda ali podaljša konzularni organ države članice, se uporablja člen 9a. [Sprememba 196]

7.  Če organ na ozemlju države članice izda ali podaljša dovoljenje za prebivanje ali če podaljša vizum za dolgoročno bivanje organ, se uporablja naslednje:

   (a) navedeni organ preveri, ali se podatki, zapisani v individualni dokumentaciji, ujemajo s podatki iz VIS, podatki v enem od informacijskih sistemov/podatkovnih zbirk EU, v katerem poteka iskanje, podatki Europola ali podatki iz Interpolovih podatkovnih zbirk v skladu z odstavkom 2;
   (b) če se zadetek iz odstavka 2 nanaša na podatke Europola, se za nadaljnje ukrepanje obvesti nacionalno enoto Europola;
   (c) če se podatki ne ujemajo in med samodejno obdelavo na podlagi odstavkov 2 in 3 ni bil zabeležen noben drug zadetek, organ izbriše napačni zadetek iz dosjeja;
   (d) če se podatki ujemajo ali če ostajajo dvomi glede istovetnosti prosilca, organ ukrepa na podlagi podatkov, zaradi katerih je bil skladno z odstavkom 4 najden zadetek, v skladu s postopki, pogoji in merili iz zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje. [Sprememba 197]

Člen 22c

Individualna dokumentacija, ki se oblikuje glede izdanega vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje

Individualna dokumentacija, ki se oblikuje na podlagi člena 22a(1), vsebuje naslednje podatke:

   (1) organ, ki je izdal dokument, in njegovo lokacijo;
   (2) naslednje podatke o imetniku:
   (a) priimek; ime ali imena; datum leto rojstva; trenutno državljanstvo ali državljanstva; spol; datum, kraj in država rojstva; [Sprememba 198]
   (b) vrsto in številko potne listine ter tričrkovno oznako države izdajateljice potne listine;
   (c) datum izteka veljavnosti potne listine;
   (cc) organ, ki je izdal potno listino;
   (d) v primeru mladoletnikov priimek in ime oziroma imena osebe s starševsko avtoriteto ali zakonitega skrbnika imetnika;
   (e) priimek, ime in naslov fizične osebe ali naziv in naslov delodajalca ali katere koli druge organizacije, na podlagi katere je bila vloga predložena;
   (f) podobo obraza imetnika, če je mogoče, posneto v živo; [Sprememba 199]
   (g) dva prstna odtisa imetnika, v skladu z zadevno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo;
   (3) naslednje podatke o izdanem vizumu za dolgoročno bivanje ali dovoljenju za prebivanje:
   (a) informacije o statusu, iz katerih izhaja, da je bil izdan vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje;
   (b) kraj in datum odločitve o izdaji vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje;
   (c) vrsto izdanega dokumenta (vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje);
   (d) številko izdanega vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje;
   (e) datum izteka veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje.

Člen 22d

Individualna dokumentacija, ki se oblikuje v nekaterih primerih zavrnitve vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje

Če je bila sprejeta odločitev o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ker se šteje, da prosilec pomeni grožnjo javnemu redu, ali notranji varnosti ali javnemu zdravju, ali ker je prosilec predložil dokumente, ki so bili pridobljeni z goljufijo, ponarejeni ali v katere se je posegalo, organ, ki zavrne izdajo, brez odlašanja oblikuje individualno dokumentacijo, ki vsebuje naslednje podatke: [Sprememba 200]

   a) priimek, priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki); ime ali imena; spol; datum, kraj in država rojstva;
   b) trenutno državljanstvo in državljanstvo ob rojstvu;
   c) vrsto in številko potne listine, organ, ki jo je izdal, ter datum izdaje in datum izteka veljavnosti;
   d) v primeru mladoletnih oseb priimek in ime ali imena osebe s starševsko avtoriteto ali zakonitega skrbnika prosilca;
   e) priimek, ime in naslov fizične osebe, za katero je bila vloga predložena;
   f) podobo obraza prosilca, če je mogoče, posneto v živo; [Sprememba 202]
   g) dva prstna odtisa prosilca v skladu z zadevno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo;
   h) informacije o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ker se šteje, da prosilec pomeni grožnjo javnemu redu, ali notranji varnosti ali javnemu zdravju, ali ker je prosilec predložil dokumente, ki so bili pridobljeni z goljufijo, ponarejeni ali v katere se je posegalo; [Sprememba 203]
   i) organ, ki je zavrnil izdajo vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, vključno z njegovo lokacijo;
   j) kraj in datum sprejetja odločitve o zavrnitvi vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje.

Člen 22e

Podatki, ki se vnesejo glede odvzetega vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje

1.  Če je bila sprejeta odločitev o odvzemu dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno bivanje ali o skrajšanju veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje, organ, ki je sprejel to odločitev, v individualno dokumentacijo vnese naslednje podatke:

   (a) informacije o statusu, iz katerih izhaja, da je bil vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje odvzeto ali da je bila skrajšana veljavnost vizuma za dolgoročno bivanje;
   (b) organ, ki je odvzel vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje ali ki je skrajšal veljavnost vizuma za dolgoročno bivanje, vključno z lokacijo takega organa;
   (c) kraj in datum odločitve;
   (d) nov datum izteka veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje, če je to ustrezno;
   (e) številko vizumske nalepke, če je bila zaradi skrajšanja veljavnosti izdana nova vizumska nalepka.

2.  V individualni dokumentaciji se navedejo tudi razlogi za odvzem vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ali razlogi za skrajšanje veljavnosti takega vizuma v skladu s točko (h) člena 22d.

Člen 22f

Podatki, ki se vnesejo glede vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, katerega veljavnost je bila podaljšana

Če je bila sprejeta odločitev o podaljšanju veljavnosti dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno bivanje, organ, ki je podaljšal veljavnost dokumenta, v individualno dokumentacijo vnese naslednje podatke:

   (a) informacije o statusu, iz katerih izhaja, da je bila veljavnost vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje podaljšana;
   (b) organ, ki je podaljšal veljavnost vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, vključno z njegovo lokacijo;
   (c) kraj in datum odločitve;
   (d) v primeru vizuma za dolgoročno bivanje številko vizumske nalepke, če je bila zaradi podaljšanja veljavnosti izdana nova vizumska nalepka;
   (e) datum izteka podaljšanega obdobja.

Člen 22g

Dostop do podatkov za preverjanje vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah

1.  Pristojni organi za preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 imajo izključno za preverjanje istovetnosti imetnika listine in/ali verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ter preverjanje, ali oseba morda pomeni grožnjo javnemu redu, ali notranji varnosti ali javnemu zdravju katere koli države članice, v skladu s členom 6(1)(e) navedene uredbe dostop do iskanja z uporabo številke dokumenta v povezavi z enim ali več podatki iz člena 22c(2)(a), (b) in (c) te uredbe. [Sprememba 204]

2.  Če se pri iskanju na podlagi podatkov iz odstavka 1 izkaže, da so podatki o imetniku dokumenta že vneseni v VIS, ima pristojni organ mejne kontrole pravico do vpogleda v naslednje podatke v individualni dokumentaciji, vendar izključno za namene iz odstavka 1:

   (a) informacije o statusu, iz katerih izhaja, ali je bil vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje izdano, odvzeto ali podaljšano;
   (b) podatke iz člena 22c(3)(c), (d) in (e);
   (c) podatke iz člena 22e(1)(d) in (e), če je ustrezno;
   (d) podatke iz člena 22f(d) in (e), če je ustrezno;
   (e) fotografije podobe obraza iz člena 22c(2)(f). [Sprememba 205]

Člen 22h

Dostop do podatkov za preverjanje znotraj ozemlja držav članic

1.  Organi, pristojni za preverjanje znotraj ozemlja držav članic, in, če je ustrezno, policijski organi imajo v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju države članice izključno za preverjanje istovetnosti imetnika dokumenta in/ali verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ali preverjanje, ali oseba morda pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju katere koli države članice, dostop do iskanja z uporabo številke vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje v povezavi z enim ali več podatki iz člena 22c(2)(a), (b) in (c). [Sprememba 206]

2.  Če se pri iskanju na podlagi podatkov iz odstavka 1 izkaže, da so podatki o imetniku dokumenta že vneseni v VIS, ima pristojni organ pravico do vpogleda v naslednje podatke v individualni dokumentaciji in, če je ustrezno, v povezanih dokumentacijah v skladu s členom 22a(4), vendar izključno za namene iz odstavka 1:

   (a) informacije o statusu, iz katerih izhaja, ali je bil vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje izdano, odvzeto ali podaljšano;
   (b) podatke iz člena 22c(3)(c), (d) in (e);
   (c) podatke iz člena 22e(1)(d) in (e), če je ustrezno;
   (d) podatke iz člena 22f(d) in (e), če je ustrezno;
   (e) fotografije podobe obraza iz člena 22c(2)(f). [Sprememba 207]

Člen 22i

Dostop do podatkov za določanje odgovornosti v primeru prošnje za mednarodno zaščito

1.  Organi, pristojni za odločanje o azilu, imajo izključno za določanje države članice, ki je odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 604/2013, dostop do iskanja na podlagi prstnih odtisov prosilca za mednarodno zaščito.

Če prstnih odtisov prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče uporabiti ali če je iskanje na podlagi prstnih odtisov neuspešno, se iskanje opravi na podlagi številke vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje v povezavi s podatki iz člena 22c(2)(a), (b) in (c).

2.  Če se pri iskanju na podlagi podatkov iz odstavka 1 izkaže, da je vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje že vneseno v VIS, ima organ, pristojen za odločanje o azilu, pravico do vpogleda v naslednje podatke v dosjeju in podatke iz točke (g) v zvezi s povezanimi dosjeji zakonca in otrok v skladu s členom 22a(4), vendar izključno za namene iz odstavka 1:

   (a) podatke o organu, ki je izdal ali podaljšal vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje;
   (b) podatke iz člena 22c(2)(a) in (b);
   (c) podatke o vrsti dokumenta;
   (d) podatke o obdobju veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje;
   (f) podatke o fotografijah iz člena 22c(2)(f);
   (g) podatke iz člena 22c(2)(a) in (b) povezanega dosjeja ali dosjejev o zakoncu in otrocih.

3.  Vpogled v VIS na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena lahko opravijo le imenovani nacionalni organi iz člena 27 Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*.

Člen 22j

Dostop do podatkov za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito

1.  Organi, pristojni za odločanje o azilu, imajo v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 603/2013 izključno za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito dostop do iskanja na podlagi prstnih odtisov prosilca za mednarodno zaščito.

Če prstnih odtisov prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče uporabiti ali če je iskanje na podlagi prstnih odtisov neuspešno, se iskanje opravi na podlagi številke vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje v povezavi s podatki iz člena 22c(2)(a), (b) in (c) ali kombinacijo podatkov iz člena 22d(a), (b), (c) in (f).

2.  Če se pri iskanju na podlagi podatkov iz odstavka 1 izkaže, da so podatki o prosilcu za mednarodno zaščito že vneseni v VIS, ima organ, pristojen za odločanje o azilu, pravico do vpogleda v podatke, vnesene v zvezi s katerim koli vizumom za dolgoročno bivanje ali dovoljenjem za prebivanje, ki je bilo izdano, zavrnjeno, odvzeto ali podaljšano, in določene v členih 22c, 22d, 22e in 22f, o prosilcu in iz povezanih dosjejev prosilca v skladu s členom 22a(3), vendar izključno za namen iz odstavka 1.

3.  Vpogled v VIS na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena lahko opravijo le imenovani nacionalni organi iz člena 27 Uredbe (EU) št. 603/2013.

POGLAVJE IIIb

Postopek in pogoji za dostop do VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

Člen 22k

Imenovani organi držav članic

1.  Države članice imenujejo organe, ki so upravičeni do vpogleda v podatke, shranjene v VIS, za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v ustreznih in natančno določenih okoliščinah iz člena 22n. Tem organom se vpogled v podatke o otrocih, mlajših od 12 let, dovoli samo zaradi zaščite pogrešanih otrok in otrok, ki so žrtve hudih kaznivih dejanj. [Sprememba 208]

2.  Vsaka država članica vodi strogo omejen seznam imenovanih organov. Vsaka država članica uradno obvesti agencijo eu-LISA in Komisijo o svojih imenovanih organih, uradno obvestilo pa lahko kadar koli spremeni ali nadomesti. [Sprememba 209]

3.  Vsaka država članica imenuje osrednjo točko dostopa, ki ima dostop do VIS. V okviru osrednje točke dostopa se preveri, ali so pogoji za zahtevo za dostop do VIS iz člena 22n izpolnjeni. Imenovani organ in osrednja točka dostopa sta lahko dela iste organizacije, če je to dovoljeno v okviru nacionalnega prava, vendar osrednja točka dostopa pri opravljanju nalog na podlagi te uredbe deluje popolnoma neodvisno od imenovanih organov.

Osrednja točka dostopa je ločena od imenovanih organov in od njih ne prejema navodil v zvezi z izidom preverjanja, ki ga mora izvajati neodvisno.

Države članice lahko v skladu z njihovo organizacijsko in upravno strukturo ter v okviru izpolnjevanja svojih ustavnih ali pravnih zahtev imenujejo več osrednjih točk dostopa.

4.  Vsaka država članica uradno obvesti agencijo eu-LISA in Komisijo o svoji osrednji točki dostopa, uradno obvestilo pa lahko kadar koli spremeni ali nadomesti.

5.  Vsaka država članica na nacionalni ravni vodi seznam operativnih enot v okviru imenovanih organov, ki so pooblaščene, da prek osrednjih točk dostopa zahtevajo dostop do podatkov v VIS.

6.  Dostop do VIS ima v skladu s členoma 22m in 22n samo ustrezno pooblaščeno osebje osrednjih točk dostopa.

Člen 22l

Europol

1.  Europol imenuje eno od svojih operativnih enot za „imenovani organ Europola“ in jo pooblasti, da lahko zahteva dostop do VIS prek imenovane osrednje točke dostopa do VIS iz odstavka 2, da se podprejo in okrepijo ukrepi držav članic pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.

2.  Europol imenuje posebno enoto, ki jo sestavljajo ustrezno pooblaščeni uradniki Europola, da deluje kot osrednja točka dostopa.

V okviru osrednje točke dostopa se preveri, ali so pogoji za zahtevo za dostop do VIS iz člena 22p izpolnjeni. Osrednja točka dostopa pri opravljanju nalog na podlagi te uredbe deluje popolnoma neodvisno in od imenovanega organa Europola iz odstavka 1 ne prejema navodil v zvezi z izidom preverjanja. [Sprememba 210]

Člen 22m

Postopek za dostop do VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

1.  Operativne enote iz člena 22k(5) osrednjim točkam dostopa iz člena 22k(3) predložijo obrazloženo elektronsko ali pisno zahtevo za dostop do podatkov, shranjenih v VIS. Osrednje točke dostopa po prejemu zahteve za dostop preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz člena 22n. Če so izpolnjeni, osrednje točke dostopa obdelajo zahteve. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se operativnim enotam iz člena 22k(5) pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.

2.  V zelo nujnih primerih, kadar je treba preprečiti neposredno nevarnost za življenje osebe, povezano s terorističnim kaznivim dejanjem ali drugim hudim kaznivim dejanjem, osrednja točka dostopa nemudoma obdela zahtevo in šele naknadno preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 22n, vključno s tem, ali je dejansko šlo za nujni primer. Naknadno preverjanje se izvede brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje sedem delovnih dni po obdelavi zahteve.

3.  Kadar se na podlagi naknadnega preverjanja ugotovi, da dostop do podatkov iz VIS ni bil upravičen, vsi organi, ki so dostopali do takih podatkov, te informacije nemudoma izbrišejo in o izbrisu obvestijo osrednje točke dostopa. [Sprememba 211]

Člen 22n

Pogoji dostopa imenovanih organov držav članic do podatkov iz VIS

1.  Imenovani organi imajo brez poseganja v člen 22 Uredbe 2018/XX [o interoperabilnosti (meje in vizumi)] dostop do VIS za vpogled, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: [Sprememba 212]

   (a) dostop zaradi vpogleda je nujen in sorazmeren za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;
   (b) dostop zaradi vpogleda je v posamezni zadevi nujen in sorazmeren;
   (c) obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bo vpogled v podatke iz VIS znatno pripomogel k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju katerega koli zadevnega kaznivega dejanja, zlasti kadar obstaja utemeljen sum, da osumljenec, storilec ali žrtev terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja spada v eno od kategorij, ki jih zajema ta uredba;
   (ca) v primeru iskanja s prstnimi odtisi je bilo začeto predhodno iskanje v sistemu za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov drugih držav članic na podlagi Sklepa 2008/615/PNZ, kadar je primerjava prstnih odtisov tehnično izvedljiva in je bilo to iskanje izvedeno v celoti ali pa to iskanje ni bilo izvedeno v celoti v 24 urah od njegovega začetka; [Sprememba 213]
   (d) če je bila poizvedba v skupnem odložišču podatkov o identiteti opravljena v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2018/XX [o interoperabilnosti (meje in vizumi)], iz prejetega odgovora, kot je določeno v odstavku 5 člena 22 navedene uredbe Uredbe 2018/XX [o interoperabilnosti (meje in vizumi)], izhaja, da so podatki shranjeni v VIS. [Sprememba 214]

2.  Izpolnitev pogoja iz točke (d) odstavka 1 se ne zahteva v primerih, ko je dostop do VIS potreben kot orodje za vpogled v zgodovino vizuma ali obdobja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic znanega osumljenca, storilca ali domnevne žrtve terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja.

3.  Vpogled v VIS se omeji na iskanje na podlagi katerega koli od naslednjih podatkov v dosjeju vloge ali individualni dokumentaciji: [Sprememba 215]

   (a) priimek, ime ali imena, datum leto rojstva, državljanstvo ali državljanstva in/ali spol; [Sprememba 216]
   (b) vrsta in številka potne listine ali potnih listin, tričrkovna oznaka države članice izdajateljice in datum izteka veljavnosti potne listine;
   (c) številka vizumske nalepk ali številka vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje in datum izteka veljavnosti vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, kot je ustrezno;
   (d) prstni odtisi, vključno s sledmi prstnih odtisov;
   (e) podoba obraza.

3a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvedljivosti, razpoložljivosti, pripravljenosti in zanesljivosti potrebne tehnologije za uporabo podob obraza za ugotavljanje istovetnosti osebe. [Sprememba 217]

3b.  Podoba obraza iz točke (e) odstavka 3 ni edino merilo iskanja. [Sprememba 218]

4.  V primeru zadetka pri vpogledu v VIS se omogoči dostop do podatkov iz odstavka 3 tega člena ter vseh drugih podatkov iz dosjeja ali individualne dokumentacije, vključno s podatki, vnesenimi v zvezi katerim koli izdanim, zavrnjenim, razveljavljenim ali preklicanim dokumentom ali dokumentom, ki mu je bila veljavnost podaljšana. Dostop do podatkov iz točke (4)(l) člena 9, kot so zapisani v dosjeju, se omogoči le, če je bila predložena izrecna obrazložena zahteva za vpogled v navedene podatke in če je bila taka zahteva odobrena z neodvisnim preverjanjem. [Sprememba 219]

Člen 22o

Dostop do VIS za ugotavljanje istovetnosti oseb v posebnih okoliščinah

Z odstopanjem od člena 22n(1) se od imenovanih organov ne zahteva izpolnjevanje pogojev iz navedenega odstavka za dostop do VIS za ugotavljanje istovetnosti pogrešanih ali ugrabljenih oseb ali oseb, ki so bile opredeljene kot žrtve trgovine z ljudmi, zlasti otrok, glede katerih obstajajo utemeljeni tehtni razlogi, da bo vpogled v podatke iz VIS pripomogel k ugotavljanju njihove istovetnosti in/ali pripomogel k preiskovanju posebnih primerov trgovine z ljudmi. V takih primerih lahko imenovani organi po VIS iščejo na podlagi prstnih odtisov navedenih oseb. [Sprememba 220]

Če prstnih odtisov navedenih oseb ni mogoče uporabiti ali če je iskanje na podlagi prstnih odtisih neuspešno, se iskanje izvede na podlagi podatkov iz točk (a) in (b) člena 9(4) ali točk (a) in (b) člena 22c(2). [Sprememba 221]

V primeru zadetka pri vpogledu v VIS se omogoči dostop do katerih koli podatkov iz člena 9, člena 22c ali člena 22d ter do podatkov iz člena 8(3) in (4) ali člena 22a(3). [Sprememba 222]

Člen 22p

Postopek in pogoji za dostop Europola do podatkov iz VIS

1.  Europol ima pravico do vpogleda v VIS, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

   (a) vpogled je nujen in sorazmeren, da se podprejo in okrepijo ukrepi držav članic za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, ki spadajo v okvir pooblastil Europola;
   (b) vpogled je nujen in sorazmeren v posameznem primeru;
   (c) obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bo vpogled v podatke iz VIS znatno pripomogel k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju katerega koli zadevnega kaznivega dejanja, zlasti kadar obstaja utemeljen sum, da osumljenec, storilec ali žrtev terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja spada v eno od kategorij, ki jih zajema ta uredba;
   (d) če je bila poizvedba v skupnem odložišču podatkov o identiteti opravljena v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2018/XX [o interoperabilnosti (meje in vizumi)], iz prejetega odgovora, kot je določeno v členu 22(3) navedene uredbe, izhaja, da so podatki shranjeni v VIS.

2.  Ustrezno se uporabljajo pogoji iz člena 22n(2), (3) in (4).

3.  Imenovani organ Europola lahko svoji osrednji točki dostopa iz člena 22k(3)22l(2) predloži obrazloženo elektronsko zahtevo za vpogled v vse podatke ali v posamezen nabor podatkov, shranjenih v VIS. Osrednja točka dostopa Europola po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz odstavkov 1 in 2. Če so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, ustrezno pooblaščeno osebje osrednjih točk dostopa obdela zahteve. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se operativnim enotam iz člena 22l(1) pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena. [Sprememba 223]

4.  Obdelavo informacij, ki jih Europol pridobi z vpogledom v podatke iz VIS, mora odobriti država članica izvora. Navedena odobritev se pridobi prek nacionalne enote Europola v zadevni državi članici.

Člen 22q

Vodenje dnevnika in dokumentacija

1.  Vse države članice in Europol zagotovijo, da se vodi dnevnik ali drug postopek dokumentiranja glede vseh postopkov vsi postopki obdelave podatkov, ki izhajajo iz zahtev za dostop do VIS v skladu s poglavjem IIIc IIIb evidentirajo ali dokumentirajo, in sicer za preverjanje spremljanje dopustnosti zahteve, spremljanje zakonitosti obdelave podatkov, celovitosti in varstva podatkov in morebitnih učinkov na temeljne pravice ter notranje spremljanje.

Evidence ali dokumenti se zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo po dveh letih od nastanka, razen če niso potrebni za že začete postopke spremljanja. [Sprememba 224]

2.  Dnevnik ali dokumentacija v vseh primerih vsebuje:

   (a) natančen namen zahteve za dostop do podatkov iz VIS, vključno z zadevnim terorističnim kaznivim dejanjem ali drugim hudim kaznivim dejanjem, in – v primeru Europola – natančen namen zahteve za dostop;
   (b) sklic na nacionalno podatkovno zbirko;
   (c) datum in točno uro, ko je osrednja točka dostopa vložila zahtevo za dostop do centralnega sistema VIS;
   (d) naziv organa, ki je zahteval dostop zaradi vpogleda;
   (e) odločitev v zvezi z naknadnim preverjanjem, če je ustrezno;
   (f) podatke, uporabljene za vpogled;
   (g) edinstveno uporabniško identiteto uradnika, ki je opravil iskanje, in uradnika, ki je dal nalog za iskanje, v skladu z nacionalnimi pravili ali Uredbo (EU) 2016/794 ali po potrebi Uredbo (EU) 2018/1725. [Sprememba 225]

3.  Dnevniki in dokumentacija se lahko uporabljajo zgolj za spremljanje zakonitosti obdelave podatkov, spremljanje učinka na temeljne pravice ter zagotavljanje celovitosti in varnosti podatkov. Za spremljanje in oceno iz člena 50 te uredbe se lahko uporabljajo le dnevniki, ki ne vsebujejo osebnih podatkov. Nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 41(1) Direktive (EU) 2016/680 ter odgovoren za preverjanje dopustnosti zahteve in spremljanje zakonitosti obdelave podatkov ter celovitosti in varnosti podatkov, ima za opravljanje svojih nalog na svojo zahtevo dostop do navedenih dnevnikov. [Sprememba 226]

Člen 22r

Pogoji dostopa do podatkov iz VIS s strani imenovanih organov države članice, za katero ta uredba še ni začela veljati

1.  Imenovani organi države članice, za katero ta uredba še ni začela veljati, imajo dostop do VIS za vpogled, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) dostop je v okviru njihovih pristojnosti;
   (b) za dostop veljajo enaki pogoji, kot so določeni v členu 22n(1);
   (c) dostop temelji na predhodni, ustrezno obrazloženi pisni ali elektronski zahtevi, naslovljeni na imenovani organ države članice, v kateri se ta uredba uporablja; navedeni organ nato od nacionalnih osrednjih točk dostopa zahteva vpogled v VIS.

2.  Država članica, za katero ta uredba še ni začela veljati, da svoje informacije o vizumih na voljo državam članicam, v katerih se ta uredba uporablja, na podlagi ustrezno obrazložene pisne ali elektronske zahteve in ob izpolnjevanju pogojev iz člena 22n(1).

_____________

* Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).

Člen 22ra

Varstvo osebnih podatkov, do katerih se dostopa v skladu s poglavjem IIIb

1.  Vsaka država članica zagotovi, da se nacionalni zakoni in drugi predpisi, sprejeti na podlagi Direktive (EU) 2016/680, uporabljajo tudi za dostop njenih nacionalnih organov do VIS v skladu s tem poglavjem, tudi glede pravic oseb, do podatkov katerih se tako dostopa.

2.  Nadzorni organ iz člena 41(1) Direktive (EU) 2016/680 spremlja zakonitost dostopa držav članic do osebnih podatkov v skladu s tem poglavjem, vključno z njihovim prenosom v VIS in iz njega. Ustrezno se uporablja člen 41(3) in (4) te uredbe.

3.  Obdelava osebnih podatkov, ki jo opravlja Europol na podlagi te uredbe, poteka v skladu z Uredbo (EU) 2016/794, nadzoruje pa jo Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

4.  Osebni podatki, do katerih se dostopa v VIS v skladu s tem poglavjem, se obdelujejo le zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja posameznega primera, v zvezi s katerim sta država članica ali Europol zaprosila za podatke.

5.  Agencija eu-LISA, imenovani organi, centralne točke dostopa in Europol vodijo dnevnike iz člena 22q o iskanju, da nadzornemu organu iz člena 41(1) Direktive (EU) 2016/680 in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov omogočijo spremljanje skladnosti obdelave podatkov s pravili Unije in nacionalnimi pravili o varstvu podatkov. Z izjemo podatkov, ki se hranijo v ta namen, se osebni podatki in evidence o iskanju po 30 dneh izbrišejo iz vseh nacionalnih dokumentacij in dokumentacij Europola, razen če so ti podatki in evidence potrebni za namene konkretne kazenske preiskave, ki takrat poteka in zaradi katere sta država članica ali Europol zahtevala podatke. [Sprememba 227]

"

Člen 2

Spremembe Razveljavitev Odločbe Sveta 2004/512/ES [Sprememba 228]

Člen 1(2) Odločbe Sveta Odločba 2004/512/ES se nadomesti z naslednjim: razveljavi. Sklicevanje na to odločbo se šteje za sklicevanje na Uredbo (ES) št. 767/2008 in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge 2."

„2. Vizumski informacijski sistem temelji na centralizirani arhitekturi in ga sestavljajo:

   (a) skupno odložišče podatkov o identiteti iz [člena 17(2)(a) Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti],
   (b) centralni informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: centralni vizumski informacijski sistem (VIS)),
   (c) vmesnik v vsaki državi članici (v nadaljnjem besedilu: nacionalni vmesnik (NI-VIS)), ki zagotavlja povezavo z ustreznim osrednjim nacionalnim organom zadevne države članice, ali nacionalni enotni vmesnik (NUI) v vsaki državi članici, ki temelji na skupnih tehničnih specifikacijah, je v vseh državah članicah enak in omogoča povezavo centralnega sistema z nacionalnimi infrastrukturami v državah članicah,
   (d) komunikacijska infrastruktura med VIS in nacionalnimi vmesniki,
   (e) varni komunikacijski kanal med VIS in centralnim sistemom SVI,
   (f) varna komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom VIS in osrednjimi infrastrukturami Evropskega iskalnega portala, vzpostavljenega s [členom 6 Uredbe (EU) 2017/XX o interoperabilnosti], skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, vzpostavljene s [členom 12 Uredbe (EU) 2017/XX o interoperabilnosti], skupno odložišče podatkov o identiteti, vzpostavljeno s [členom 17 Uredbe (EU) 2017/XX o interoperabilnosti], in detektor več identitet (MID), vzpostavljen s [členom 25 Uredbe (EU) 2017/XX o interoperabilnosti];
   (g) mehanizem posvetovanja o vlogah in izmenjavi informacij med osrednjimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov (VISMail);
   (h) prehod za prevoznike;
   (i) varna spletna storitev, ki omogoča komunikacijo med VIS na eni strani ter prehodom za prevoznike in mednarodnimi sistemi (Interpolovi sistemi/podatkovne zbirke) na drugi strani;
   (j) register podatkov za namene priprave poročil in statistične namene.

Centralni sistem, nacionalni enotni vmesniki, spletna storitev, prehod za prevoznike in komunikacijska infrastruktura VIS si bodo, kolikor je to tehnično mogoče, delili in ponovno uporabljali komponente strojne in programske opreme osrednjega sistema SVI, nacionalnih enotnih vmesnikov sistema SVI, prehoda za prevoznike v sistemu ETIAS, spletne storitve v sistemu SVI oziroma komunikacijske infrastrukture v sistemu SVI.“ [Sprememba 229]

"

Člen 3

Spremembe Uredbe (ES) št. 810/2009

Uredba (ES) št. 810/2009 se spremeni:

(1)  v členu 10(3) se točka (c) nadomesti z naslednjo:"

„(c) predloži fotografijo v skladu s standardi iz Uredbe (ES) št. 1683/95 ali dovoli snemanje podobe obraza v živo ob prvi vlogi in nato vsaj vsakih 59 mesecev po njej v skladu s standardi iz člena 13 te uredbe.“; [Sprememba 230]

"

(2)  člen 13 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se prva alinea nadomesti z naslednjo:"

„– fotografija podoba obraza, posneta v živo in digitalno zapisana ob predložitvi vloge;“; [Sprememba 231]

"

(b)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Če so bili prstni odtisi in dovolj kakovostna fotografija prosilca, posneta v živo, odvzeti in vneseni v VIS kot del vloge, predložene manj kot 59 mesecev pred datumom nove vloge, se lahko navedeni [podatki] prenesejo v naslednjo vlogo.“; [Sprememba 232]

"

(c)  v odstavku 7 se točka (a) nadomesti z naslednjo:"

„(a) otroci, mlajši od šest let, in osebe, starejše od 70 let;“; [Sprememba 253]

"

(d)  odstavek 8 se črta;

(3)  člen 21 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Za vsako vlogo se vpogled v VIS opravi v skladu s členom 8(2) ter členoma 15 in 9a Uredbe (ES) št. 767/2008. Države članice zagotovijo, da se v celoti uporabljajo vsa iskalna merila v skladu z navedenimi členi, da se izognejo neutemeljenim zavrnitvam in napačnim identifikacijam.“;

"

(b)  vstavita se naslednja odstavka 3a in 3b:"

„3a. Konzulat pri oceni vstopnih pogojev iz odstavka 3 upošteva rezultat preverjanj na podlagi člena 9c Uredbe (ES) št. 767/2008 v naslednjih podatkovnih zbirkah:

   (a) sistemu SIS in Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih, da se preveri, ali se potna listina, uporabljena v vlogi, ujema s potno listino, ki je prijavljena kot izgubljena, ukradena ali preklicana, in ali se potna listina, uporabljena v vlogi, ujema s potno listino, vneseno v dosje v Interpolovi zbirki potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov; [Sprememba 233]
   (b) centralnem sistemu ETIAS, da se preveri, ali se prosilec ujema s prosilcem iz zavrnjene, preklicane ali razveljavljene vloge za odobritev potovanja;
   (c) sistemu VIS, da se preveri, ali se podatki v vlogi v zvezi s potno listino ujemajo z drugo vlogo za izdajo vizuma, povezano z drugačnimi podatki o identifikaciji, in ali je bila prosilcu izdana odločitev o zavrnitvi, preklicu ali razveljavitvi vizuma za kratkoročno bivanje;
   (d) sistemu SVI, da se preveri, ali je prosilec trenutno prijavljen kot oseba, ki je prekoračila dovoljeni čas bivanja, ali je bil kot taka oseba prijavljen v preteklosti oziroma ali mu je bil v preteklosti zavrnjen vstop;
   (e) sistemu Eurodac, da se preveri, ali je bila v zvezi s prosilcem umaknjena prošnja za mednarodno zaščito oziroma ali mu je bila ta zavrnjena;
   (f) podatkih Europola, da se preveri, ali se podatki v vlogi ujemajo s podatki v tej podatkovni zbirki;
   (g) sistemu ECRIS-TCN, da se preveri, ali se prosilec ujema z osebo, katere podatki so zapisani v tej podatkovni zbirki v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji; [Sprememba 234]
   (h) sistemu SIS, da se preveri, ali za prosilca velja razpis ukrepa, s katerim se zahteva njegovo prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali s katerim se zahteva njegovo prijetje zaradi izročitve.

Konzulat ima dostop do dosjeja in povezanih dosjejev, če ti obstajajo, ter do vseh rezultatov preverjanj na podlagi člena 9c Uredbe (ES) št. 767/2008.

3b.  Organ, pristojen za izdajo vizumov, preveri detektor več identitet in skupno odložišče podatkov o identiteti iz člena 4(35) Uredbe (EU) 2018/XX [o interoperabilnosti (meje in vizumi)] ali SIS ali oba, da oceni razlike med povezanimi identitetami, ter opravi dodatna potrebna preverjanja, da se lahko odloči o statusu in barvi povezave ter o izdaji ali zavrnitvi vizuma zadevni osebi.

V skladu s členom 59(1) Uredbe (EU) 2018/XX [o interoperabilnosti (meje in vizumi)] se ta odstavek uporablja šele od začetka delovanja detektorja več identitet.“;

"

(c)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Konzulat na podlagi informacij, pridobljenih iz sistema vstopa/izstopa, preveri, ali prosilec z nameravanim bivanjem ne bo presegel najdaljšega dovoljenega bivanja na ozemlju države članice, ne glede na morebitno dovoljeno bivanje na podlagi nacionalnega vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala druga država članica.“;

"

(4)  vstavi se naslednji člen 21a:"

„Člen 21a

Kazalniki posebnih tveganj

-1.  Kazalniki posebnih tveganj so algoritem, ki omogoča oblikovanje profilov, kakor je opredeljeno v točki (4) člena 4 Uredbe (EU) 2016/679, s primerjavo podatkov, zabeleženih v dosjeju prosilca, s kazalniki posebnih tveganj, ki kažejo na varnostna tveganja in tveganja nezakonitega priseljevanja oziroma visoka epidemiološka tveganja. Kazalniki posebnih tveganj se vpišejo v VIS. [Sprememba 235]

1.  Ocena Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 51a za podrobnejšo opredelitev varnostnega tveganja ali tveganja nezakonitega priseljevanja ali visokega epidemiološkega tveganja, ki temelji na: [Sprememba 236]

   (a) statističnih podatkih iz sistema vstopa/izstopa, iz katerih izhaja neobičajno število oseb, ki prekoračijo dovoljeni čas bivanja, in zavrnitev vstopa posamezni skupini potnikov, ki jim je bil izdan vizum;
   (b) statističnih podatkih iz VIS v skladu s členom 45a, iz katerih izhaja neobičajna stopnja zavrnitev vlog za izdajo vizumov zaradi nedovoljenih migracij, ali varnostnih tveganj ali tveganj, povezanih z javnim zdravjem, ki se nanašajo na posebno skupino potnikov s prosilcem; [Sprememba 237]
   (c) statističnih podatkov iz VIS v skladu s členom 45a in iz sistema vstopa/izstopa, iz katerih izhajajo korelacije med informacijami, zbranimi na podlagi obrazca za vlogo, in prekoračitvami obdobja dovoljenega bivanja ali zavrnitvami vstopa;
   (d) informacijah, podprtih z dejanskimi elementi in elementi, ki temeljijo na dokazih, ki jih države članice predložijo glede posebnih kazalnikov varnostnega tveganja ali groženj, ki jih ugotovi navedena država članica;
   (e) informacijah, podprtih z dejanskimi elementi in elementi, ki temeljijo na dokazih, ki jih države članice predložijo glede neobičajnega števila oseb, ki prekoračijo dovoljeni čas bivanja, in zavrnitev vstopa posamezni skupini potnikov za navedeno državo članico;
   (f) informacijah glede posebnih visokih epidemioloških tveganj, ki jih predložijo države članice, ter informacijah o epidemiološkem spremljanju in ocenah tveganja, ki jih predloži Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ter izbruhih bolezni, o katerih poroča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).

2.  Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem opredeli tveganja iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2). [Sprememba 238]

3.  Na podlagi posebnih tveganj, opredeljenih v skladu z odstavkom 2 s to uredbo in delegiranim aktom iz odstavka 1, se vzpostavijo kazalniki posebnih tveganj, ki so sestavljeni iz kombinacij podatkov, vključno z enim ali več od naslednjega: [Sprememba 239]

   (a) starostna skupina, spol, državljanstvo;
   (b) država in kraj prebivališča;
   (c) namembna država članica (namembne države članice);
   (d) država članica prvega vstopa;
   (e) namen potovanja;
   (f) sedanji poklic.

4.  Kazalniki posebnih tveganj so ciljno usmerjeni in sorazmerni. Nikakor ne temeljijo samo na spolu ali starosti osebe. Nikakor ne temeljijo na informacijah, ki razkrivajo raso, barvo kože, narodnost ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, politično ali kakršno koli drugo mnenje, versko ali filozofsko prepričanje osebe, njeno članstvo v sindikatu, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost ali spolno usmerjenost.

5.  Komisija opredeli kazalnike posebnih tveganj z izvedbenim aktom. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).

6.  Kazalnike posebnih tveganj uporabijo organi, pristojni za izdajo vizumov, ko ocenjujejo, ali prosilec pomeni tveganje za nezakonito priseljevanje, tveganje za varnost držav članic ali visoko epidemiološko tveganje v skladu s členom 21(1). [Sprememba 240]

7.  Komisija in Agencija Evropske unije za temeljne pravice redno preverja preverjata posebna tveganja in kazalnike posebnih tveganj.“; [Sprememba 241]

"

(4a)  člen 39 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 39

Ravnanje osebja in spoštovanje temeljnih pravic

1.  Konzulati držav članic zagotovijo, da so prosilci prijazno sprejeti. Konzularno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti v celoti spoštuje dostojanstvo ljudi.

2.  Konzularno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti v celoti spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Vsi sprejeti ukrepi so sorazmerni s cilji, ki se želijo doseči s takimi ukrepi.

3.  Konzularno osebje pri opravljanju svojih nalog z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, barve kože, socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Otrokova korist je vedno na prvem mestu.“; [Sprememba 242]

"

(4b)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 39a

Temeljne pravice

Države članice to uredbo uporabljajo popolnoma skladno z ustreznim pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ustreznim mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo o statusu beguncev, sprejeto 28. julija 1951 v Ženevi, obveznostmi za zagotavljanje mednarodne zaščite, zlasti načelom nevračanja, in temeljnimi pravicami. V skladu s splošnimi načeli prava Unije se odločitve v skladu s to uredbo sprejmejo za vsak primer posebej. Otrokova korist je vedno na prvem mestu.“; [Sprememba 243]

"

(5)  člen 46 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 46

Zbiranje statističnih podatkov

Komisija do 1. marca vsako leto objavi nabor naslednjih letnih statističnih podatkov o vizumih po posameznem konzulatu in mejnem prehodu, kjer posamezne države članice obravnavajo vloge za izdajo vizuma:

   (a) število letaliških tranzitnih vizumov, za katere so bile vložene vloge, ter izdanih in zavrnjenih letaliških tranzitnih vizumov;
   (b) število enotnih vizumov za enkratni vstop in vizumov za večkratni vstop, za katere so bile vložene vloge, ter izdanih (glede na obdobje trajanja: 1, 2, 3, 4 in 5 let) in zavrnjenih takšnih vizumov;
   (c) število izdanih vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo.

Statistični podatki se zberejo na podlagi poročil, ki jih pripravi centralni register podatkov VIS v skladu s členom 45a Uredbe (ES) št. 767/2008.“;

"

(5a)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 51a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 21a se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 21a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 21a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; [Sprememba 244]

"

(6)  v členu 57 se črtata odstavka 3 in 4.

Člen 4

Spremembe Uredbe (EU) 2017/2226

Uredba (EU) 2017/2226 se spremeni:

(1)  v členu 9(2) se doda naslednji pododstavek:"

„V SVI se zagotovi funkcija centraliziranega upravljanja tega seznama. Podrobna pravila o upravljanju te funkcije se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2) te uredbe.“;

"

(2)  v členu 13 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Prevozniki za izpolnjevanje obveznosti iz točke (b) člena 26(1) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma uporabljajo spletno storitev za preverjanje, ali je vizum za kratkoročno bivanje veljaven, vključno s tem, ali je že bilo izkoriščeno dovoljeno število vstopov oziroma ali je imetnik že izkoristil obdobje dovoljenega bivanja oziroma, če je ustrezno, ali je vizum veljaven za ozemlje namembnega pristanišča navedenega potovanja. Prevozniki predložijo podatke iz točk (a), (b) in (c) člena 16(1) te uredbe. Na tej podlagi prevozniki prek spletne storitve prejmejo odgovor OK/NOT OK. Prevozniki lahko poslane informacije in prejet odgovor shranijo v skladu s pravom, ki se uporablja. Prevozniki vzpostavijo avtentikacijsko shemo, s katero zagotovijo, da lahko do spletne storitve dostopa samo pooblaščeno osebje. Odgovora OK/NOT OK ni mogoče šteti za odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi vstopa v skladu z Uredbo (EU) 2016/399. V primerih, ko se potniki ne smejo vkrcati zaradi poizvedbe v VIS, prevozniki potnikom zagotovijo to informacijo in sredstva za uveljavljanje njihovih pravic do dostopa, popravljanja in izbrisa osebnih podatkov, shranjenih v VIS.“; [Sprememba 245]

"

(2a)  v členu 14 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Kadar je treba vnesti ali posodobiti podatke v evidenci o vstopu/izstopu imetnika vizuma, lahko mejni organi podatke iz točke(d) člena 16(1) in točk (c) do (f) člena 16(2) te uredbe pridobijo iz VIS in uvozijo v SVI v skladu s členom 8 te uredbe in členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008.“; [Sprememba 246]

"

(2b)  člen 15 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar je treba ustvariti individualno dokumentacijo ali posodobiti podobo obraza iz točke (b) člena 17(1), se podoba obraza posname v živo.“; [Sprememba 247]

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. Podoba obraza iz točke (d) člena 16(1) se lahko pridobi iz VIS in uvozi v SVI.“; [Sprememba 248]

"

(c)  odstavek 5 se črta; [Sprememba 249]

(3)  v členu 35(4) se črta izraz „prek infrastrukture VIS“.

Člen 5

Spremembe Uredbe (EU) 2016/399

Uredba (EU) 2016/399 se spremeni:

(1)  v členu 8(3) se doda naslednja točka (ba):"

„(ba) če je državljan tretje države imetnik vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, temeljita kontrola pri vstopu vključuje tudi preverjanje istovetnosti imetnika vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje in verodostojnosti take listine z iskanjem podatkov v vizumskem informacijskem sistemu (VIS) v skladu s členom 22g Uredbe (ES) št. 767/2008;

če je preverjanje imetnika listine ali same listine v skladu s členom 22g navedene uredbe, kot je ustrezno, neuspešno ali če obstajajo dvomi glede istovetnosti imetnika, verodostojnosti listine in/ali potne listine, ustrezno pooblaščeno osebje navedenih pristojnih organov preveri čip listine.“;

"

(2)  v členu 8(3) se črtajo točke od (c) do (f).

Člen 7

Spremembe Uredbe (EU) XXX o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (meje in vizumi) [uredba o interoperabilnosti]

Uredba (EU) XXX o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (meje in vizumi) [uredba o interoperabilnosti] se spremeni:

(1)  v členu 13(1) se točka (b) nadomesti z naslednjo:"

„(b) podatkov iz člena 9(6), člena 22c(2)(f) in (g) ter člena 22d(f) in (g) Uredbe (ES) št. 767/2008;“;

"

(2)  v členu 18(1) se točka (b) nadomesti z naslednjo:"

„(b) podatke iz člena 9(4)(a), (b) in (c) do (cc), člena 9(5) in (6), člena 22c(2)(a) do (cc), (f) in (g) ter člena 22d(a), (b), (c), (f) in (g) Uredbe (ES) št. 767/2008;“; [Sprememba 250]

"

(3)  v členu 26(1) se točka (b) nadomesti z naslednjo:"

„(b) pristojnim organom iz člena 6(1) in (2) Uredbe (ES) št. 767/2008 pri pripravi ali posodobitvi dosjeja ali individualne dokumentacije v VIS v skladu s členom 8 ali 22a Uredbe (ES) št. 767/2008;“;

"

(4)  člen 27 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjo:"

„(b) pripravi ali posodobitvi dosjeja ali individualne dokumentacije v VIS v skladu s členom 8 ali 22a Uredbe (ES) št. 767/2008;“;

"

(b)  v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjo:"

„(b) priimka, imena (rojstnega imena), datuma rojstva, spola in državljanstva, kakor je določeno v členu 9(4)(a), členu 22c(2)(a) in členu 22d(a) Uredbe (ES) št. 767/2008;“;

"

(5)  v členu 29(1) se točka (b) nadomesti z naslednjo:"

„(b) pristojne organe iz člena 6(1) in (2) Uredbe (ES) št. 767/2008 za zadetke pri pripravi ali posodobitvi dosjeja ali individualne dokumentacije v VIS v skladu s členom 8 ali 22a Uredbe (ES) št. 767/2008;“.

"

Člen 8

Razveljavitev Sklepa Sveta 2008/633/PNZ

Sklep Sveta 2008/633/PNZ se razveljavi. Sklicevanja na Sklep Sveta 2008/633/PNZ se štejejo za sklicevanja na Uredbo (ES) št. 767/2008 in se razlagajo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge 2.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti], razen določb o izvedbenih in delegiranih aktih iz točk (6), (7), (26), (27), (33) in (35) člena 1, točke (4) člena 3 in točke (1) člena 4, ki se uporabljajo od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Komisija do ... [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o stanju priprav na celovito izvajanje te uredbe. To poročilo vsebuje tudi podrobne informacije o nastalih stroških in o morebitnih tveganjih, ki bi lahko vplivala na skupne stroške. [Sprememba 251]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA 2

Korelacijska tabela

Sklep Sveta 2008/633/PNZ

Uredba (ES) št. 767/2008

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Člen 2

Opredelitev pojmov

Člen 4

Opredelitve

Člen 3

Imenovani organi in centralne točke dostopa

Člen 22k

Imenovani organi držav članic

Člen 22 l

Europol

Člen 4

Postopek dostopa do VIS

Člen 22 m

Postopek za dostop do VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

Člen 5

Pogoji dostopa do podatkov VIS s strani imenovanih organov držav članic

Člen 22n

Pogoji dostopa imenovanih organov držav članic do podatkov iz VIS

Člen 6

Pogoji dostopa do podatkov VIS s strani imenovanih organov držav članic, za katere Uredba (ES) št. 767/2008 še ni začela veljati

Člen 22r

Pogoji dostopa do podatkov iz VIS s strani imenovanih organov države članice, za katero ta uredba še ni začela veljati

Člen 7

Pogoji za dostop Europola do podatkov VIS

Člen 22p

Postopek in pogoji za dostop Europola do podatkov iz VIS

Člen 8

Varstvo osebnih podatkov

Poglavje VI

Pravice in nadzor na področju varstva podatkov

Člen 9

Varnost podatkov

Člen 32

Varnost podatkov

Člen 10

Odgovornost

Člen 33

Odgovornost

Člen 11

Notranje spremljanje

Člen 35

Notranje spremljanje

Člen 12

Kazni

Člen 36

Kazni

Člen 13

Hramba podatkov VIS v nacionalnih zbirkah

Člen 30

Hranjenje podatkov VIS v nacionalnih podatkovnih zbirkah

Člen 14

Pravica do dostopa, popravka in izbrisa

Člen 38

Pravica do dostopa, popravljanja in izbrisa

Člen 15

Stroški

Ni relevantno

Člen 16

Vodenje evidenc

Člen 22q

Vodenje dnevnika in dokumentacija

Člen 17

Spremljanje in vrednotenje

Člen 50

Nadzor in ocenjevanje

(1)UL C , , str. .
(2)UL C , , str. .
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019.
(4)Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5).
(5)Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).
(6)Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).
(7)Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (UL L 218, 13.8.2008, str. 129).
(8) Izvedbeni sklep Komisije 2011/636/EU z dne 21. septembra 2011 o določitvi datuma začetka delovanja vizumskega informacijskega sistema (VIS) v prvi regiji (UL L 249, 27.9.2011, str. 18).
(9)Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).
(10)COM(2016)0205.
(11) „Integrated Border Management (IBM) – Feasibility Study to include in a repository documents for Long-Stay visas, Residence and Local Border Traffic Permits“ (Celovito upravljanje zunanjih meja – študija izvedljivosti vključitve dokumentov glede vizumov za dolgoročno bivanje, dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za obmejni promet v register), 2017.
(12) „Legal analysis on the necessity and proportionality of extending the scope of the Visa Information System (VIS) to include data on long stay visas and residence documents“ (Pravna analiza o nujnosti in sorazmernosti razširitve področja uporabe vizumskega informacijskega sistema (VIS), tako da se vključijo tudi podatki o vizumih za dolgoročno bivanje in dokumentih za prebivanje), 2018.
(13)Načrt za boljšo izmenjavo in upravljanje informacij, vključno z interoperabilnostnimi rešitvami, na področju pravosodja in notranjih zadev (9368/1/16 REV 1).
(14)Sklepi Sveta o nadaljnjih ukrepih za boljšo izmenjavo informacij in zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU (10151/17).
(15)„Integrated Border Management (IBM) – Feasibility Study to include in a repository documents for Long-Stay visas, Residence and Local Border Traffic Permits“ (Celovito upravljanje zunanjih meja – študija izvedljivosti vključitve dokumentov glede vizumov za dolgoročno bivanje, dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za obmejni promet v register), 2017.
(16)„Legal analysis on the necessity and proportionality of extending the scope of the Visa Information System (VIS) to include data on long stay visas and residence documents“ (Pravna analiza o nujnosti in sorazmernosti razširitve področja uporabe vizumskega informacijskega sistema (VIS), tako da se vključijo tudi podatki o vizumih za dolgoročno bivanje in dokumentih za prebivanje), 2018.
(17)COM(2017)0558, str. 15.
(18)COM(2018)0251.
(19)Fingerprint Recognition for Children (Prepoznavanje prstnih odtisov otrok), 2013 – EUR 26193.
(20)„Automatic fingerprint recognition: from children to elderly“ (Samodejno prepoznavanje prstnih odtisov: od otrok do starejših), 2018 – JRC.
(21)„Feasibility and implications of lowering the fingerprinting age for children and on storing a scanned copy of the visa applicant's travel document in the Visa Information System (VIS)“ (Izvedljivost in posledice znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov in shranjevanja optičnih preslikav potnih listin prosilcev za vizum v vizumskem informacijskem sistemu (VIS)), 2018.
(22)Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).
(23) Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).
(24)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(25)Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).
(26)Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
(27)Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [polni naslov] (UL L …, …, str. …).
(28)Uredba (ES) št. 45/2001(EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in organih Skupnosti agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1) ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(29)Sklep št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o seznamu potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, ter o vzpostavitvi mehanizma za pripravo tega seznama (UL L 287, 4.11.2011, str. 9).
(30)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).
(31)Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).
(32)Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).
(33)UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
(34)Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).
(35)UL L 53, 27.2.2008, str. 52.
(36)Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).
(37)Sklep Sveta 2008/149/PNZ z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 53, 27.2.2008, str. 50).
(38)UL L 160, 18.6.2011, str. 21.
(39)Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).
(40)Sklep Sveta 2011/349/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi zlasti s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 1).
(41)Sklep Sveta (EU) 2017/1908 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na vizumski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (UL L 269, 19.10.2017, str. 39).

Zadnja posodobitev: 14. april 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov