Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščeno obalo (2018–2024) (10858/2018 – C8-0387/2018 – 2018/0267(NLE))

P8_TA(2019)0063 A8-0030/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10858/2018),

–  ob upoštevanju Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščeno obalo (2018–2024) (10856/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0387/2018),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 12. februarja 2019(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A8-0030/2019),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Slonokoščene obale.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0064.

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščeno obalo (2018–2024) (10858/2018 – C8-0387/2018 – 2018/0267M(NLE))

P8_TA(2019)0064 A8-0034/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10858/2018),

–  ob upoštevanju Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščeno obalo (2018–2024) (10856/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0387/2018),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. februarja 2019(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za razvoj (A8-0034/2019),

A.  ker sta se Komisija in vlada Slonokoščene obale pogajali o novem sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu (sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo) in protokolu o izvajanju za šestletno obdobje;

B.  ker je splošni cilj sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo okrepiti sodelovanje na področju ribištva med EU in Slonokoščeno obalo, kar je v interesu obeh strani, s spodbujanjem trajnostne ribiške politike in trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov v izključni ekonomski coni Slonokoščene obale;

C.  ker je koriščenje ribolovnih možnosti v okviru prejšnjega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo v povprečju znašalo 79 %, kar je številka, ki se na splošno šteje za dobro; ker v tem obdobju plovila s parangalom niso izkoristila razpoložljivih ribolovnih možnosti;

D.  ker dejstvo, da se sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo sklepajo eden za drugim, pomaga gospodarstvu Slonokoščene obale, saj se uporabljajo lokalni pomorščaki ter pristanišče in zmogljivosti za konzerviranje v Abidžanu, upošteva se prilov plovil EU za ribolov tunov s potegalko, lokalne zmogljivosti za spremljanje pa so se okrepile (čeprav se šteje, da so na splošno skromne);

E.  ker bi moral sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo spodbujati učinkovitejši trajnostni razvoj ribiških skupnosti Slonokoščene obale ter povezanih industrij in dejavnosti; ker mora biti podpora, ki se zagotavlja na podlagi Protokola, v skladu z nacionalnimi razvojnimi načrti, zlasti s strateškim načrtom za razvoj živinoreje, ribištva in akvakulture (PSDEPA), in z akcijskim načrtom za modro rast, zasnovanim z Združenimi narodi za povečanje proizvodnje in profesionalizacijo sektorja, da bi se zadovoljile potrebe prebivalstva po hrani in zaposlovanju; ker v skladu z zgoraj navedenim strateškim načrtom doseganje teh ciljev zahteva proračun v višini več kot 140 milijonov EUR;

F.  ker EU prek Evropskega razvojnega sklada prispeva za Slonokoščeno obalo večletni proračun v višini 273 milijonov EUR, s poudarkom med drugim na infrastrukturi, zdravju in humanitarni pomoči;

1.  meni, da ima sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo dva enako pomembna cilja: (1) zagotavljanje ribolovnih možnosti za plovila EU v izključni ekonomski coni Slonokoščene obale na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in brez poseganja v ukrepe za ohranjanje in upravljanje regionalnih organizacij, katerih članica je Slonokoščena obala, predvsem konvencije ICCAT, ali prekoračitev razpoložljivega presežka; in (2) spodbujanje sodelovanja med EU in Slonokoščeno obalo, da bi se zagotovila trajnostna ribiška politika in odgovorno izkoriščanje ribolovnih virov na ribolovnem območju Slonokoščene obale, ter prispevanje k trajnostnemu razvoju ribiškega sektorja Slonokoščene obale z gospodarskim, finančnim, tehničnim in znanstvenim sodelovanjem, ne da bi se posegalo v suverene odločitve Slonokoščene obale v zvezi s tem razvojem;

2.  opozarja na ugotovitve retrospektivne in prospektivne ocene protokola k sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo, ki je bila opravljena septembra 2017 in v kateri je navedeno, da se je protokol k sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu za obdobje 2013–2018 na splošno izkazal kot učinkovit, uspešen, primeren za zadevne interese in skladen s sektorsko politiko Slonokoščene obale ter v veliki meri sprejemljiv za deležnike, in je priporočena sklenitev novega protokola;

3.  vztraja, da morata sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo ter protokol k temu sporazumu pri svojem izvajanju in morebitni spremembi in/ali prenovi upoštevati PSDEPA in akcijski načrt za modro rast in biti z njima usklajena za razvoj ribiškega sektorja Slonokoščene obale, zlasti pa bi morala:

4.  meni, da bi bila lahko pravila za zaposlovanje pomorščakov iz držav AKP za ribiška plovila EU, ki predstavljajo 20 % posadke, bolj ambiciozna; ponavlja, da je treba spoštovati načela Mednarodne organizacije dela, zlasti pa se zavzema za podpis Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 188, kar vključuje obveznost spoštovanja splošnih načel svobode združevanja in kolektivnih pogajanj delavcev ter prepovedi diskriminacije pri zaposlovanju in na delovnem mestu; poziva tudi k razmisleku o zahtevah sindikatov lokalnih pomorščakov, naj se socialna varnost ter zdravstveno in pokojninsko varstvo pomorščakov iz držav AKP bolje prevedejo v prakso;

5.  meni, da bi bilo treba zbrati informacije o koristih, ki jih izvajanje protokola prinaša lokalnemu gospodarstvu (zaposlovanje, infrastruktura, socialne izboljšave);

6.  meni, da bi bilo treba izboljšati količino in natančnost podatkov o vseh ulovih (ciljnih vrstah in prilovu) in o stanju ohranjenosti ribolovnih virov ter izboljšati izvajanje financiranja sektorske podpore, da bi se lahko natančneje ocenil vpliv sporazuma na morski ekosistem in ribiške skupnosti; poziva Komisijo, naj pomaga zagotoviti, da bodo lahko organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem sporazuma, vključno s skupnim znanstvenim odborom, ki bo za to ustanovljen, delovali redno in pregledno ob sodelovanju združenj obrtnih ribičev in žensk v prekajevalnicah, sindikatov, predstavnikov obalnih skupnosti in organizacij civilne družbe Slonokoščene obale;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru politik sodelovanja in uradne razvojne pomoči, osredotočenih na Slonokoščeno obalo, upoštevajo, da se morata Evropski razvojni sklad in sektorska podpora iz tega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med seboj dopolnjevati, da bi se hitreje in učinkoviteje prispevalo h krepitvi lokalnih ribiških skupnosti in popolnemu izvajanju suverenosti Slonokoščene obale nad njenimi viri;

8.  poziva Komisijo, naj Republiko Slonokoščeno obalo spodbuja k uporabi finančnega prispevka, ki ga zagotavlja protokol, za trajnostno okrepitev ribiške industrije, spodbujanje povpraševanja po lokalnih naložbah in industrijskih projektih ter ustvarjanje lokalnih delovnih mest;

9.  poziva Komisijo, naj Parlamentu pošlje in objavi zapisnike in sklepe sej skupnega odbora iz člena 9 sporazuma, večletni sektorski program iz člena 4 protokola in ugotovitve iz letnih ocen; poziva jo tudi, naj predstavnikom Parlamenta omogoči, da se kot opazovalci udeležujejo sej skupnega odbora, in spodbuja k sodelovanju ribiške skupnosti Slonokoščene obale;

10.  poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament hitro in izčrpno obveščata o vseh fazah postopka, povezanega s Protokolom in njegovim morebitnim podaljšanjem;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Slonokoščene obale.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0063.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, njegovega protokola o izvajanju ter izmenjave pisem, priloženih Sporazumu (14367/2018 – C8-0033/2019 – 2018/0349(NLE))

P8_TA(2019)0065 A8-0027/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14367/2018),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, njegovega protokola o izvajanju ter izmenjave pisem, priloženih Sporazumu (12983/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0033/2019),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za proračun (A8-0027/2019),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Maroko.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu v imenu Evropske unije (10784/2018 – C8-0431/2018 – 2018/0239(NLE))

P8_TA(2019)0066 A8-0016/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10784/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu (10788/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0431/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo (A8-0016/2019),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in ostalim pogodbenicam sporazuma.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Tretjega dodatnega protokola k Sporazumu o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (15383/2017 – C8-0489/2018 – 2017/0319(NLE))

P8_TA(2019)0067 A8-0066/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15383/2017),

–  ob upoštevanju osnutka tretjega dodatnega protokola k Sporazumu o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi Mehiškimi državami na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (15410/2017),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 91, členom 100(2) ter členoma 207 in 211 ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0489/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0066/2019),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenih mehiških držav.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam (COM(2018)0386 – C8-0236/2018 – 2018/0211(COD))

P8_TA(2019)0068 A8-0064/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2018)0386),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 33 in 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0236/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 15. novembra 2018(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za proračun (A8-0064/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le predlog za zakonodajni organ in da ne morejo biti dokončna, dokler ne bo dosežen dogovor o predlogu uredbe, ki bo določala večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. februarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 33 in 325 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija in države članice preprečujejo goljufije, korupcijo in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije. Unija bi morala podpirati dejavnosti na teh področjih.

(2)  Pretekla podpora takim dejavnostim prek Sklepa št. 804/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4) (program Herkul), ki je bil spremenjen in podaljšan s Sklepom št. 878/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5) (program Herkul II), ki je bil razveljavljen in nadomeščen z Uredbo (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(6) (program Herkul III), je omogočila izboljšanje dejavnosti Unije in držav članic za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(3)  Podpora državam članicam, državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam pri poročanju o nepravilnostih in goljufijah, ki škodijo finančnim interesom Unije, prek sistema za upravljanje nepravilnosti (Irregularity Management System – IMS) je zahteva, določena v sektorski zakonodaji za Evropski kmetijski jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja(7), Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo(8), Sklad za azil, migracije in vključevanje, instrument za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz(9), Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim(10) in predpristopno pomoč(11) za programsko obdobje 2014–2020 in dalje. IMS je varno elektronsko komunikacijsko orodje, ki državam članicam, pa tudi državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam olajšuje izpolnjevanje obveznosti poročanja o odkritih nepravilnostih ter podpira upravljanje in analizo nepravilnosti.

(3a)  Izravnati je treba raznolikost pravnih in upravnih sistemov držav članic, da bi odpravili nepravilnosti in se borili proti goljufijam. Nihanje števila nepravilnosti je mogoče povezati z napredovanjem ciklov večletnih programov in zamudami pri poročanju. Zato je potreben enoten sistem za zbiranje podatkov o nepravilnostih in goljufijah iz držav članic, da bi standardizirali postopek poročanja ter zagotovili kakovost in primerljivost posredovanih podatkov. [Sprememba 1]

(3b)  Dejavnosti preprečevanja, ki jih izvajata Komisija in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), so nedvomno pomembne, prav tako kot boljše izvajanje sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev ter informacijskega sistema za boj proti goljufijam, pa tudi dokončno oblikovanje nacionalnih strategij za boj proti goljufijam. V kontekstu teh dejavnosti je treba pripraviti okvir za digitalizacijo vseh procesov pri izvajanju politik Unije (vključno z razpisi, uporabo, vrednotenjem, izvajanjem in plačili), ki ga bodo uporabljale vse države članice. [Sprememba 2]

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 515/97(12) in Sklep Sveta 2009/917/PNZ(13) določata, da Unija podpira medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic in sodelovanje med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje.

(5)  Ta podpora se zagotavlja za številne operativne dejavnosti. Sem spada informacijski sistem za boj proti goljufijam (Anti-Fraud Information System – AFIS), informacijskotehnološka platforma, sestavljena iz sklopa aplikacij, ki delujejo v okviru skupnega informacijskega sistema, ki ga upravlja Komisija. IMS prav tako deluje v okviru platforme AFIS. Takšen sistem zahteva dolgoletno stabilno in predvidljivo financiranje, ki zagotavlja njegovo trajnost.

(6)  Podporo Unije na področju zaščite finančnih interesov Unije, poročanja o nepravilnostih ter medsebojne upravne pomoči in sodelovanja v carinskih in kmetijskih zadevah bi bilo treba racionalizirati v enotnem programu, in sicer programu EU za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: program), katerega namen bi bil povečati sinergije in proračunsko prožnost ter poenostavitev upravljanja brez poseganja v učinkovit nadzor, ki ga nad izvajanjem programa izvajata sozakonodajalca. [Sprememba 3]

(7)  Program tako združuje komponento po vzoru programa Herkul, še eno komponento, ki zagotavlja financiranje sistema IMS, in še tretjo komponento, ki financira dejavnosti, naložene Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97, vključno s platformo AFIS.

(7a)   Zaščita finančnih interesov Unije bi morala zajemati vse vidike proračuna Unije, tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati dejstvo, da je program edini, ki izrecno ščiti stran odhodkov proračuna Unije. [Sprememba 4]

(8)  Platforma AFIS zajema več informacijskih sistemov, vključno s carinskim informacijskim sistemom (v nadaljnjem besedilu: CIS). CIS je avtomatiziran informacijski sistem, katerega cilj je pomagati državam članicam pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ter s hitrejšim razširjanjem informacij povečati uspešnost postopkov sodelovanja in nadzora njihovih carinskih uprav. CIS zajema tako primere upravnega kot policijskega sodelovanja v enotni infrastrukturi. Za namene upravnega sodelovanja je CIS vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 515/97, sprejeto na podlagi členov 33 in 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za namene policijskega sodelovanja je CIS vzpostavljen s Sklepom 2009/917/PNZ, sprejetim na podlagi členov 30(1)(a) in 34(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Razsežnosti policijskega sodelovanja v CIS tehnično ni mogoče ločiti od razsežnosti upravnega sodelovanja, saj oba vidika delujeta v okviru enotnega informacijskotehnološkega sistema. Ker je CIS sam samo eden od več informacijskih sistemov, ki delujejo v okviru AFIS, in je v CIS primerov policijskega sodelovanja manj od primerov upravnega sodelovanja, je razsežnost policijskega sodelovanja v AFIS obravnavana kot dopolnilna glede na njegovo razsežnost upravnega sodelovanja.

(9)  Ta uredba za celotno obdobje trajanja programa določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic ustrezno posodobiti v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(14)].

(10)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Za pogodbe, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije v sklopu programa, torej med drugim veljajo načela preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije, za nepovratna sredstva pa še načela sofinanciranja, nekumulativnega dodeljevanja in prepovedi dvojnega financiranja, prepovedi retroaktivnosti in načelo nedobičkonosnosti. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. [Sprememba 5]

(11)  Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za doseganje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(11a)   Najvišja stopnja sofinanciranja za nepovratna sredstva v okviru programa ne bi smela presegati 80 % upravičenih stroškov. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, opredeljenih v delovnem programu, kot so primeri, ki zadevajo države članice, izpostavljene visokemu tveganju v zvezi s finančnimi interesi Unije, bi morala najvišja stopnja sofinanciranja znašati 90 % upravičenih stroškov. [Sprememba 6]

(12)  Za zagotovitev neprekinjenosti v okviru programa pri financiranju vseh dejavnosti, naloženih Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97, vključno s platformo AFIS, vsebuje Priloga I okvirni seznam dejavnosti, ki naj bi se financirale.

(12a)   Komisija bi morala delovne programe sprejeti v skladu s členom 110 finančne uredbe. Delovni programi bi morali vsebovati opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, zneske, dodeljene posameznim ukrepom, okviren časovni razpored izvajanja in najvišjo stopnjo sofinanciranja za nepovratna sredstva. Komisija bi morala pri pripravi delovnega programa upoštevati prednostne naloge Evropskega parlamenta, ki so izražene v okviru njegove letne ocene zaščite finančnih interesov Unije. Delovni program bi moral biti objavljen na spletnem mestu Komisije, posredovati pa bi ga bilo treba Evropskemu parlamentu. [Sprememba 7]

(12b)   Ukrepi bi morali biti upravičeni na podlagi njihove zmožnosti doseči specifične cilje programa iz člena 2. Med njimi so lahko zagotavljanje tehnične podpore pristojnim organom držav članic, kot je zagotavljanje specifičnega znanja, specializirane in tehnično napredne opreme ter učinkovitih orodij informacijske tehnologije, zagotavljanje potrebne podpore in olajševanje preiskav, zlasti vzpostavljanje skupnih preiskovalnih skupin in čezmejnih operacij, ali povečanje obsega izmenjav osebja za specifične projekte. Poleg tega lahko upravičeni ukrepi vključujejo tudi organizacijo ciljno usmerjenega specializiranega usposabljanja, delavnic za analizo tveganja ter, po potrebi, konferenc in študijev. [Sprememba 8]

(13)  Nakup opreme prek instrumenta Unije za finančno podporo za opremo za carinski nadzor(15) lahko doseže pozitivne rezultate v boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom EU. Instrument Unije za finančno podporo za opremo za carinski nadzor in program si delita odgovornost za preprečevanje podvajanja podpore Unije. Podpora iz programa bi morala biti usmerjena predvsem v nabavo vrst opreme, ki ne spada v področje uporabe instrumenta Unije za finančno podporo za opremo za carinski nadzor, ali opreme, namenjene organom, za katere se ne uporablja instrument Unije za finančno podporo za opremo za carinski nadzor. Poleg tega bi morala obstajati jasna povezava med učinkom financirane opreme ter zaščito finančnih interesov Unije. Za preprečevanje prekrivanj in vzpostavitev sinergij med programom in drugimi zadevnimi programi na področjih, kot so pravosodje, carina in notranje zadeve, bi bilo treba poskrbeti predvsem pri pripravi letnih programov dela. [Sprememba 9]

(13a)   Program podpira sodelovanje med upravnimi organi in organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter med slednjimi in Komisijo, vključno z uradom OLAF, ter drugimi ustreznimi organi in agencijami Unije, kot sta Agencija za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), z namenom zagotoviti učinkovitejšo zaščito finančnih interesov Unije. Podpiral bo tudi sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom (EJT) v zvezi s tem, ko bo tožilstvo prevzelo svoje naloge. [Sprememba 10]

(14)  V programu bi morale imeti možnost sodelovati države Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP). To možnost bi morale imeti tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, pa tudi države, ki jih zajema evropska sosedska politika, in sicer v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih. Možnost sodelovanja v programu bi morale prav tako imeti druge tretje države, če imajo sklenjen pridružitveni sporazum ali sklenejo poseben sporazum, ki ureja njihovo udeležbo v programih Unije. [Sprememba 11]

(15)  Ob upoštevanju preteklih ocen programov Herkul in za okrepitev programa bi moralo biti izjemoma mogoče sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, ne da bi morali ti subjekti nositi stroške svoje udeležbe.

(15a)   Spodbujati bi bilo treba zlasti sodelovanje subjektov s sedežem v državah, ki imajo veljaven pridružitveni sporazum z Unijo, da bi se okrepila zaščita finančnih interesov Unije prek sodelovanja v zvezi s carinami in izmenjave najboljših praks, zlasti glede načinov boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter glede spopadanja z izzivi novega tehnološkega razvoja. [Sprememba 12]

(16)  Pri izvajanju programa bi bilo treba upoštevati priporočila in ukrepe iz sporočila Komisije z dne 6. junija 2013 z naslovom „Okrepitev boja proti tihotapljenju cigaret in drugim oblikam nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki – Celovita strategija EU“(16) ter poročilo z dne 12. maja 2017 o napredku pri izvajanju tega sporočila (17).

(17)  Unija je leta 2016 ratificirala Protokol za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom. Navedeni protokol bi bilo treba uporabiti za zaščito finančnih interesov Unije pri boju proti čezmejni nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki, ki povzroča izgubo prihodkov. Program bi moral podpirati sekretariat Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom v njegovih nalogah v zvezi s protokolom. Podpirati bi moral tudi druge dejavnosti, ki jih organizira sekretariat v zvezi z bojem proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki.

(18)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(18), Uredbo Sveta (ES, Euratom, ES) št. 2988/95(19), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(20) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(21) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki zajemajo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij.

Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druge kriminalne dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(22). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(19)  Tretje države, ki so članice EGP, lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega v okviru Sporazuma EGP, ki določa, da se programi izvajajo na podlagi sklepa v okviru navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, uradu OLAF in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(20)  

(21)  V skladu s [sklic ustrezno posodobiti v skladu z novim sklepom o ČDO: členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(23)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(22)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(24) je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami prek poročanja, in sicer o zahtevah glede uspešnosti, spremljanja in ocenjevanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu. Oceno bi moral opraviti neodvisen ocenjevalec. [Sprememba 13]

(23)  Na Komisijo Za dopolnitev te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za oblikovanje določb za okvir spremljanja in ocenjevanja, ki se bo uporabljal pri programu sprejetje programov dela. Poleg tega bi bilo treba za spremembo te uredbe na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s kazalniki iz Priloge II k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 14]

(24)  Člen 42a(1) in (2) Uredbe (ES) št. 515/97 določa pravno podlago za financiranje sistema AFIS. Ta uredba naj bi nadomestila navedeno pravno podlago in določila novo. Člen 42a(1) in (2) Uredbe (ES) št. 515/97 bi bilo zato treba črtati.

(25)  Uredba (EU) št. 250/2014 o uvedbi programa Herkul III zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Ta uredba določa nadaljevanje programa Herkul III s 1. januarjem 2021. Uredbo (EU) št. 250/2014 bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi program EU za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: program).

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Cilji programa

1.  Splošni cilji programa so:

(a)  zaščita finančnih interesov Unije;

(b)  podpora za medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic ter sodelovanje med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje.

2.  Specifični cilji programa so:

(a)  preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim;

(b)  podpora za poročanje o nepravilnostih, vključno z goljufijami, v zvezi s sredstvi v okviru deljenega upravljanja in predpristopne pomoči iz proračuna Unije;

(c)  zagotavljanje orodij za izmenjavo informacij in podpore operativnim dejavnostim na področju medsebojne upravne pomoči v carinskih in kmetijskih zadevah.

Člen 3

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 181,207 milijona 321 314 000 EUR v cenah iz leta 2018 (362 414 000 EUR v tekočih cenah. [Sprememba 15]

2.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(a)  114,207 milijona 202 512 000 EUR v cenah iz leta 2018 (228 414 000 EUR v tekočih cenah) EUR za cilj iz člena 2(2)(a); [Sprememba 16]

(b)  7 12 412 000 EUR v cenah iz leta 2018 (14 milijonov EUR v tekočih cenah za cilj iz člena 2(2)(b); [Sprememba 17]

(c)  60 106 390 000 EUR v cenah iz leta 2018 (120 milijonov EUR v tekočih cenah za cilj iz člena 2(2)(c). [Sprememba 18]

2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za prerazporeditev sredstev med cilji iz člena 2(2). Če prerazporeditev vključuje spremembo enega od zneskov iz odstavka 2 tega člena za 10 % ali več, se prerazporeditev opravi z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s členom 14. [Sprememba 19]

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Poleg tega se pri okvirnem znesku iz točke (a) odstavka 2 ustrezno upošteva dejstvo, da je program edini te vrste, ki obravnava stran odhodkov pri zaščiti finančnih interesov Unije. [Sprememba 20]

Člen 4

Tretje države, pridružene programu

Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)  druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

(a)  zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije; [Sprememba 21]

(b)  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe;

(c)  na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programi;

(d)  Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 5

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.  Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev v skladu z naslovom VIII in javnih naročil v skladu z naslovom VII, pa tudi povračila potnih stroškov in izplačila dnevnic, kot je določeno v členu 238 finančne uredbe. [Sprememba 22]

3.  S programom se lahko zagotovi financiranje za ukrepe, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97, zlasti za kritje vrst stroškov iz okvirnega seznama v Prilogi I.

4.  Kadar financirani ukrep vključuje nabavo opreme, Komisija po potrebi vzpostavi mehanizem usklajevanja za zagotovitev učinkovitosti in interoperabilnosti vse opreme, kupljene s podporo programov Unije.

Člen 6

Zaščita finančnih interesov Unije

Če tretja država v programu sodeluje na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, podeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam.

POGLAVJE II

NEPOVRATNA SREDSTVA [Sprememba 23]

Člen 7

Stopnja sofinanciranja za nepovratna sredstva, dodeljena v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe, ne presega 80 % upravičenih stroškov. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, opredeljenih v delovnih programih iz člena 10, stopnja sofinanciranja ne presega 90 % upravičenih stroškov. [Sprememba 24]

Člen 8

Upravičeni ukrepi

Do financiranja so upravičeni samo naslednji ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 2:

(a)  zagotavljanje tehničnega znanja, specializirane in tehnološko napredne opreme ter učinkovitih orodij IT, s katerimi se krepijo nadnacionalno in multidisciplinarno sodelovanje ter sodelovanje s Komisijo;

(b)  povečanje obsega izmenjave osebja za posebne projekte, zagotavljanje potrebne podpore in olajševanje preiskav, zlasti z vzpostavljanjem skupnih preiskovalnih skupin in čezmejnih operacij;

(c)  zagotavljanje tehnične in operacijske podpore nacionalnim preiskavam, zlasti za carinske organe in organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, da bi okrepili boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim;

(d)  krepitev zmogljivosti IT v državah članicah in tretjih državah, povečanje izmenjave podatkov ter razvoj in zagotavljanje orodij IT za preiskave in spremljanje obveščevalnega dela;

(e)  organizacija specializiranega usposabljanja, delavnic za analizo tveganja, konferenc in študijev za izboljšanje sodelovanja in usklajevanja med službami, ki se ukvarjajo z zaščito finančnih interesov Unije;

(f)  financiranje sklopa aplikacij IT, povezanih s carino, ki delujejo v okviru skupnega informacijskega sistema, ki ga upravlja Komisija in je bil vzpostavljen za opravljanje nalog, dodeljenih Komisiji z Uredbo (ES) št. 515/97;

(g)  financiranje varnega elektronskega komunikacijskega orodja, da bi državam članicam olajšali izpolnjevanje obveznosti poročanja o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, in ki podpira upravljanje in analizo teh nepravilnosti;

(h)  vsi drugi ukrepi, določeni v programih dela v skladu s členom 10, ki so potrebni za doseganje splošnih in specifičnih ciljev iz člena 2. [Sprememba 25]

Kadar podprt ukrep vključuje nabavo opreme, Komisija zagotovi, da financirana oprema prispeva k zaščiti finančnih interesov Unije. [Sprememba 26]

Člen 9

Upravičeni subjekti

1.  Poleg meril iz člena 197 finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavka 2.

2.  Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)  javni organi, ki lahko prispevajo k doseganju enega od ciljev iz člena 2 in imajo sedež v eni od naslednjih držav:

(a)  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(b)  tretji državi, pridruženi programu;

(c)  tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavka 3;

(b)  raziskovalni in izobraževalni inštituti ter neprofitni subjekti, ki lahko prispevajo k doseganju ciljev iz člena 2, če imajo sedež in delujejo vsaj eno leto v državi članici ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavka 3;

(c)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije, kot je opredeljeno v členu 156 finančne uredbe. [Sprememba 27]

3.  Subjekti iz odstavka 2 s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

4.  Subjekti iz odstavka 2 s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi morali načeloma nositi stroške svoje udeležbe.

POGLAVJE III

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

Člen 10

Program dela

Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe.

Komisija programe dela sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 14. [Sprememba 28]

Komisija preuči sinergije med programom in drugimi zadevnimi programi na področjih, kot so pravosodje, carina in notranje zadeve, ter zagotovi, da se preprečijo prekrivanja pri pripravi programov dela. [Sprememba 29]

Programi dela se objavijo na spletnem mestu Komisije in posredujejo Evropskemu parlamentu, ki v okviru letne ocene zaščite finančnih interesov Unije oceni njihovo vsebino in izide. [Sprememba 30]

Člen 11

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 2 so določeni v Prilogi II.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev se v skladu s členom 14 na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi bilo to potrebno, ter dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira spremljanja in ocenjevanja. [Sprememba 31]

2a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o uspešnosti programa. [Sprememba 32]

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in (kadar je smiselno) državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 12

Ocenjevanje

1.  Ocene se opravijo pravočasno opravi neodvisni ocenjevalec, da prispevajo k postopku odločanja. [Sprememba 33]

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. [Sprememba 34]

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Računskemu sodišču ter jih objavi na svojem spletnem mestu. [Sprememba 35]

Člen 13

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za oblikovanje določb za okvir spremljanja in ocenjevanja iz člena 11 za sprejetje programov dela, kot je določeno v členu 10, in za spremembo kazalnikov iz Priloge II k tej uredbi. [Sprememba 44]

Člen 14

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3.  Prenos pooblastila iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5a.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 10 in 13, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 36]

POGLAVJE IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo kar največjo prepoznavnost financiranja Unije (, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov), z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. Potrditev izvora in zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije se ne zahtevata, če bi ogrozila učinkovito izvajanje dejavnosti boja proti goljufijam in carinskih operativnih dejavnosti. [Sprememba 37]

2.  Komisija redno izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 2. [Sprememba 38]

Člen 16

Sprememba Uredbe (ES) št. 515/97

V členu 42a Uredbe (ES) št. 515/97 se odstavka 1 in 2 črtata.

Člen 17

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 250/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 18

Prehodne določbe

1.  Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 250/2014 in členom 42a Uredbe (ES) št. 515/97, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.  Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 250/2014 in členom 42a Uredbe (ES) št. 515/97.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Okvirni seznam vrst stroškov za dejavnosti, ki se financirajo iz programa in izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97:

(a)  vsi stroški za vzpostavitev in vzdrževanje stalne tehnične infrastrukture, ki državam članicam zagotavlja logistična, pisarniška in tehnološkoinformacijska sredstva za usklajevanje skupnih carinskih operacij in drugih operativnih dejavnosti;

(b)  povračila prevoznih stroškov in izplačila dnevnic ter po potrebi druga morebitna nadomestila predstavnikov držav članic in, kjer je primerno, predstavnikov tretjih držav, ki sodelujejo v akcijah Skupnosti, skupnih carinskih operacijah, kadar jih organizira ali pri organizaciji sodeluje Komisija, ter v usposabljanjih, namenskih sestankih ter pripravljalnih in ocenjevalnih sestankih za upravne preiskave ali operativne ukrepe, ki jih izvedejo države članice, kadar jih organizira ali pri organizaciji sodeluje Komisija;

(c)  odhodki, povezani s pridobitvijo, študijami, razvijanjem in vzdrževanjem računalniške infrastrukture (strojne opreme), programske opreme in namenskih mrežnih povezav, ter odhodki, povezani s službami za oskrbo, podporo in usposabljanje za namene izvajanja dejavnosti, ki so določene v Uredbi (ES) št. 515/97, zlasti preprečevanja goljufij in boja proti njim;

(d)  odhodki, povezani z zagotavljanjem informacij, in odhodki za s tem povezane ukrepe, ki omogočajo dostop do informacij, podatkov in virov podatkov v okviru izvajanja dejavnosti, ki so določene v Uredbi (ES) št. 515/97, zlasti preprečevanja goljufij in boja proti njim;

(e)  odhodki, povezani z uporabo carinskega informacijskega sistema, ki je določen z akti, sprejetimi na podlagi člena 87 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti s Sklepom 2009/917/PNZ o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene, če ti akti določajo, da navedene odhodke krije splošni proračun Evropske unije;

(f)  odhodki, povezani s pridobitvijo, študijami, razvijanjem in vzdrževanjem komponent Unije v skupnem komunikacijskem omrežju, ki se uporablja za namene iz točke (c).

PRILOGA II

KAZALNIKI ZA SPREMLJANJE PROGRAMA

Program se bo pozorno spremljal na podlagi niza kazalnikov za merjenje uspešnosti pri uresničevanju splošnih in specifičnih ciljev programa ter za zmanjšanje upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim nizom ključnih kazalnikov:

Specifični cilj št. 1: preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim.

Kazalnik 1: podpora pri preprečevanju goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boju proti njim, kot je izmerjena s:

1.1: stopnjo zadovoljstva z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru programa in se iz njega (so-) financirajo;

(a)  številom in vrsto dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa in se iz njega (so)financirajo; [Sprememba 39]

1.2: deležem seznamom držav članic, ki iz programa vsako leto prejemajo podporo, in ustreznim deležem financiranja. [Sprememba 40]

Specifični cilj št. 2: podpora za poročanje o nepravilnostih, vključno z goljufijami, v zvezi s sredstvi v okviru deljenega upravljanja in predpristopne pomoči iz proračuna Unije.

Kazalnik 2: stopnja zadovoljstva uporabnikov z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti.

(a)  številom poročil o nepravilnostih; [Sprememba 41]

Kazalnik 2a: stopnja zadovoljstva uporabnikov z uporabo informacijskega sistema za boj proti goljufijam. [Sprememba 42]

Specifični cilj št. 3: zagotavljanje orodij za izmenjavo informacij in podporo operativnim dejavnostim na področju medsebojne upravne pomoči v carinskih zadevah.

Kazalnik 3: število informacij o medsebojni pomoči, ki so bile dane na voljo, in število podprtih dejavnosti, povezanih.

Kazalnik 3a: število in vrsta dejavnosti, povezanih z medsebojno pomočjo. [Sprememba 43]

(1) UL C 10, 10.1.2019, str. 1. (2) UL C 10, 10.1.2019, str. 1. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019. (4) Sklep št. 804/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o delovnem programu Skupnosti za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti (program Herkul) (UL L 143, 30.4.2004, str. 9). (5) Sklep št. 878/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2007 o spremembi in podaljšanju Sklepa št. 804/2004/ES o delovnem programu Skupnosti za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti (program Herkul II) (UL L 193, 25.7.2007, str. 18). (6) Uredba (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Sklepa št. 804/2004/ES (UL L 84, 20.3.2014, str. 6). (7) Delegirana Uredba Komisije (EU) 2015/1971 z dne 8. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi določbami o poročanju o nepravilnostih v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006 in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1975 z dne 8. julija 2015 o določitvi pogostosti in oblike poročanja o nepravilnostih v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 293, 10.11.2015, str. 6). (8) Delegirana Uredba Komisije (EU) 2015/1970 z dne 8. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi določbami o poročanju o nepravilnostih v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1974 z dne 8. julija 2015 o določitvi pogostosti in oblike poročanja o nepravilnostih v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 293, 10.11.2015, str. 1). (9) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1973 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi določbami o poročanju o nepravilnostih v zvezi s Skladom za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1977 o določitvi pogostosti in oblike poročanja o nepravilnostih v zvezi s Skladom za migracije, azil in vključevanje ter instrumentom za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 293, 10.11.2015, str. 15). (10) Delegirana Uredba Komisije (EU) 2015/1972 z dne 8. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi določbami o poročanju o nepravilnostih v zvezi s Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1976 z dne 8. julija 2015 o določitvi pogostosti in oblike poročanja o nepravilnostih v zvezi s Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim v skladu z Uredbo (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 293, 10.11.2015, str. 11). (11) Člen 16 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 447/2014 o posebnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L 132, 3.5.2014, str. 32). (12) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1525 (UL L 82, 22.3.1997, str. 1). (13) Sklep Sveta 2009/917/PNZ o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene (UL L 323, 10.12.2009, str. 20). (14) Sklic, ki ga je treba posodobiti: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je na voljo na povezavi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1527811322830&uri=CELEX:32013Q1220(01) . (15) [ref] (16) COM(2013)0324. (17) COM(2017)0235. (18) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1). (19) UL L 312, 23.12.1995, str. 1. (20) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2). (21) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1). (22) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29). (23) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). (24) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže rib v zahodnih vodah in sosednjih vodah ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 o vzpostavitvi večletnega načrta za Baltsko morje ter razveljavitvi uredb (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 (COM(2018)0149– C8-0126/2018– 2018/0074(COD))

P8_TA(2019)0069 A8-0310/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0149),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0126/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju uradnega obvestila vlade Združenega kraljestva z dne 29. marca 2017 v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji o nameri, da izstopi iz Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0310/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta in Sveta, ki je priložena tej resoluciji in bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. februarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi uredb (EU) 2016/1139 in (EU) 2018/973 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/472.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta

Evropski parlament in Svet nameravata razveljaviti pooblastila za sprejemanje tehničnih ukrepov z delegiranimi akti iz člena 8 te uredbe, ko bosta sprejela novo uredbo o tehničnih ukrepih, ki vključuje pooblastilo za sprejetje enakih ukrepov.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 171. (2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 25. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0425).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (COM(2017)0772/2 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD))

P8_TA(2019)0070 A8-0180/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0772/2),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 196 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0409/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja češke poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. maja 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj in stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0180/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  poziva Komisijo, naj za financiranje novih prednostnih nalog politike, dodanih med izvajanjem večletnega finančnega okvira, ne uporablja prerazporeditev, saj bo to zagotovo negativno vplivalo na izvajanje drugih ključnih dejavnosti Unije;

5.  poziva Komisijo, naj glede na sedanjo prenovo mehanizma Unije na področju civilne zaščite zagotovi zadostno financiranje zanj v prihodnjem večletnem finančnem okviru s pričetkom leta 2021;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. februarja 2019 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2019/420.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

Za dodatna finančna sredstva za izvajanje mehanizma na področju civilne zaščite v letih 2019 in 2020 je določen znesek 205,6 milijona EUR. Brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa bi bilo treba del celotnega povečanja proračuna za reševanje v nujnih primerih (rescEU) dati na voljo s prerazporeditvami v razdelku 3 (varnost in državljanstvo) in razdelku 4 (Evropa v svetu) večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Vse tri institucije želijo tudi spomniti, da je del teh prerazporeditev že vključen v proračun za leto 2019 in da je bilo v finančno načrtovanje za leto 2020 že vključenih 15,34 milijona EUR.

V okviru proračunskega postopka za leto 2020 je Komisija pozvana, naj predlaga prerazporeditev 18,24 milijona EUR, da bi za leti 2019 in 2020 v teh razdelkih dosegli celih 50 %.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 361, 5.10.2018, str. 37 (3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 31. maja 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0236).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (COM(2018)0337 – C8-0220/2018 – 2018/0169(COD))

P8_TA(2019)0071 A8-0044/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0337),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0220/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0044/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 12. februarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Vodni viri v Uniji so izpostavljeni vse večjemu pritisku, kar povzroča pomanjkanje vode in slabšanje njene kakovosti. Zlasti podnebne spremembe, nepredvidljivi vremenski vzorci in suša pomembno prispevajo k pritisku na razpoložljivost sladke vode, ki je posledica razvoja mest in kmetijstva. [Sprememba 1]

(2)  Zmožnost Unije za odzivanje na vse večji pritiskvečje pritiske na vodne vire bi se lahko izboljšala s širšo ponovno uporabo očiščene odpadne vode, omejevanjem odvzemanja iz vodnih teles in podzemne vode, zmanjševanjem vpliva izpusta očiščene komunalne odpadne vode v vodna telesa in spodbujanjem varčevanja z večkratno uporabo komunalne odpadne vode, ob zagotavljanju visoke ravni okoljskega varstva. V Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6) je ponovna uporaba vode skupaj s spodbujanjem uporabe tehnologij za učinkovito rabo vode v industriji in z vodo varčnih metod namakanja omenjena kot eden od dopolnilnih ukrepov, ki jih lahko države članice uporabljajo za dosego ciljev Direktive, tj. dobrega kakovostnega in količinskega stanja površinskih in podzemnih voda. V skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS(7) je treba očiščeno odpadno vodo znova uporabiti, kadar koli je mogoče. [Sprememba 2]

(2a)  Posebna težava na številnih področjih sta starost in slabo stanje infrastrukture za distribucijo očiščene vode, kar povzroča veliko izgubo očiščene vode in posledično finančnih sredstev, vloženih v čiščenje. Nadgradnja celotne vodovodne infrastrukture bi zato morala biti prednostna naloga. [Sprememba 3]

(3)  V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Načrt za varovanje evropskih vodnih virov“(8) je bila ponovna uporaba vode za namakanje ali industrijske namene poudarjena kot alternativna možnostpoudarjena potreba po vzpostavitvi instrumenta za ureditev standardov na ravni Unije za ponovno uporabo vode in odpravo ovir za široko uporabo take alternativne oskrbe z vodo, ki zahteva pozornost Unije bi lahko prispeval k zmanjšanju pomanjkanja vode in k manj občutljivim sistemom oskrbe. [Sprememba 4]

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji“(9) določa hierarhijo ukrepov, ki bi jo morale države članice upoštevati pri obvladovanju pomanjkanja vode in suše. Za isti namen bi bilo priporočljivo v Direktivo 2000/60/ES vključiti zavezujočo hierarhijo ukrepov za dobro upravljanje vode. V sporočilu je navedeno, da se lahko v regijah, kjer so bili v skladu s hierarhijo možnih rešitev problemov z vodo izvedeni vsi preventivni ukrepi in kjer povpraševanje po vodi še vedno presega njeno razpoložljivost, dodatna infrastruktura za oskrbo z vodo v nekaterih okoliščinah ter ob upoštevanju vidika stroškov in koristi uporabi kot alternativni pristop k blažitvi posledic hude suše. [Sprememba 5]

(4a)  Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 9. oktobra 2008 o obravnavanju izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji(10) opozarja, da bi bilo treba pri gospodarjenju z vodnimi viri dati prednost pristopu z vidika povpraševanja, in meni, da bi morala Unija pri tem gospodarjenju uporabiti celostni pristop, ki bi združeval ukrepe za upravljanje povpraševanja, ukrepe za optimizacijo obstoječih virov v vodnem ciklu in ukrepe za ustvarjanje novih virov, ter da bi bilo treba v pristop vključiti okoljske, socialne in ekonomske razmisleke. [Sprememba 6]

(5)  Komisija se je v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo(11) zavezala, da bo sprejela vrsto ukrepov za spodbujanje ponovne uporabe očiščene odpadne vode, vključno s pripravo zakonodajnega predloga o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode. Komisija bi morala posodobiti svoj akcijski načrt in vodne vire še naprej obravnavati kot prednostno področje, na katerem je treba ukrepati. [Sprememba 7]

(6)  Za ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode, na primer iz komunalnih čistilnih naprav ali industrijskih naprav, se šteje, da ima manjši vpliv na okolje kot drugi alternativni načini oskrbe z vodo, kot so prenosi vode ali razsoljevanje, vendar je taka ponovna uporaba, ki bi lahko zmanjšala potrato vode in omogočila prihranek vode v Uniji, omejena. Zdi se, da je to delno posledica znatnih stroškov sistemov ponovne uporabe odpadne vode ter neobstoja skupnih okoljskih ali in zdravstvenih standardov Unije za ponovno uporabo vode, ter kar zadeva pri kmetijskih proizvodih pa zlasti kmetijske proizvode, morebitnih potencialnega tveganja za okolje in zdravje ter morebitnih ovir za prosti pretok takih proizvodov, ki so se namakali s predelano vodo. Obenem bi bilo treba upoštevati, da je namakalna infrastruktura v nekaterih državah članicah neustrezna ali pa je sploh ni. [Sprememba 8]

(6a)  Ponovna uporaba vode bi lahko prispevala k ponovni uporabi hranil, ki jih vsebuje očiščena voda, pri čemer bi lahko bila uporaba predelane vode za namakanje v kmetijstvu ali gozdarstvu dejansko način za vrnitev hranil, kot so dušik, fosfor in kalij, v naravne biogeokemične cikle. [Sprememba 9]

(6b)  Skladno s to uredbo bi morala ponovna uporaba ustrezno očiščene in predelane komunalne odpadne vode za namakanje potekati na okolju prijazen način. To pomeni, da ponovna uporaba ne bi smela povzročiti večjega izpusta dušika in fosforja, saj prevelika količina teh hranil lahko vodi v evtrofikacijo tal in površinskih ter podzemnih vodnih teles, poškoduje ekosisteme in pospeši zmanjševanje biotske raznovrstnosti. [Sprememba 10]

(6c)   Da bi zagotovili učinkovito ponovno uporabo virov komunalne odpadne vode, je treba priznati, da niso vse vrste reciklirane vode uporabne za vse poljščine. Zato je treba kmete izobraževati, da bodo uporabljali različne vrste reciklirane vode na optimalen način za poljščine, pri katerih kakovost uporabljene vode nima posledic za javno zdravje. [Sprememba 11]

(7)  Enakovredne zdravstvene standarde v zvezi s higieno živil za kmetijske proizvode, ki so se namakali s predelano vodo, je mogoče doseči le, če se zahteve glede kakovosti predelane vode, namenjene za namakanje v kmetijstvu, med državami članicami ne razlikujejo bistveno. Uskladitev zahtev bo prispevala tudi k učinkovitemu delovanju notranjega trga v zvezi s takimi proizvodi. Zato je z določitvijo minimalnih zahtev za kakovost vode, pogostost spremljanja in spremljanje ključne naloge obvladovanja tveganja primerno uvesti minimalno uskladitev harmonizacijo. Navedene minimalne zahteve bi morale vključevati minimalne parametre za predelano vodo in druge strožje ali dodatne zahteve glede kakovosti, ki bi jih pristojni organi po potrebi naložili skupaj z morebitnimi ustreznimi preventivnimi ukrepi. Upravljavec objekta za predelavo vode bi moral v sodelovanju z ustreznimi vključenimi akterji pripraviti osnutek načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode ter bi moral biti usposobljen Za za določitev strožjih ali dodatnih zahtev za kakovost predelane vode bi morali upravljavci obratov. Upravljavec objekta za predelavo vode izvesti bi moral opravljati ključne naloge obvladovanja tveganja, pri čemer bi moral sodelovati vsaj z upravljavcem distribucije predelane vode in upravljavcem shranjevanja predelane vode. Načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode bi bilo treba stalno posodabljati, pripravljen pa bi moral biti v skladu z mednarodno priznanimi standardnimi postopki. Parametri temeljijo na tehničnem poročilu Skupnega raziskovalnega središča Komisije in upoštevajo mednarodne standarde na področju ponovne uporabe vode. V skupnem raziskovalnem središču Evropske komisije bi morali razviti parametre in merilne metode za ugotavljanje prisotnosti mikroplastike in ostankov zdravil v predelani vodi. [Sprememba 12]

(7a)  Prisotnost mikroplastike je lahko vir tveganja za zdravje ljudi in okolje. Zato bi morala Komisija v okviru temeljitega pregleda virov in distribucije mikroplastike, njenega odlaganja v okolju in vpliva v okviru čiščenja odpadne vode oblikovati metodologijo za merjenje mikroplastike v komunalni odpadni vodi, očiščeni v skladu z Direktivo 91/271/EGS in predelani v skladu s to uredbo. [Sprememba 13]

(7b)  Uporaba nezadostno očiščene odpadne vode za javne storitve (kot je čiščenje cest ali namakanje parkov in igrišč za golf) je lahko škodljiva za zdravje. Komisija bi zato morala zaradi varovanja zdravja ljudi in živali ter kakovosti podzemne in površinske vode določiti zahteve glede kakovosti ponovno uporabljene vode za javne storitve. [Sprememba 14]

(7c)   Zahteve glede kakovosti vode, ki se uporablja za namakanje, morajo upoštevati znanstveni napredek, zlasti glede preskušanja mikroonesnaževal in „na novo pojavljajočih se“ snovi , da se zagotovi varna uporaba vode ter zaščiti okolje in javno zdravje. [Sprememba 15]

(7d)  Zahteve glede kakovosti vode bi morale upoštevati izvedene eksperimente, zlasti v zvezi z uporabo blata iz čistilnih naprav in odplak, pridobljenih v postopku metanizacije, v kmetijstvu. [Sprememba 16]

(8)  Izpolnjevanje minimalnih zahtev za ponovno uporabo vode bi moralo pomagati podpreti biti skladno z vodno politiko Unije in bi moralo podpirati doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja št. 6, da bi se zagotovili dostop do vode in sanitarne ureditve za vse, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri ter bistveno povečanje recikliranja vode in varne ponovne uporabe vode po vsem svetu, s čimer bi prispevali k doseganju 12. cilja trajnostnega razvoja OZN glede trajnostne porabe in proizvodnje. Poleg tega je namen te uredbe zagotoviti uporabo člena 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o varstvu okolja. [Sprememba 17]

(8a)  Zahteve glede kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, so navedene v Direktivi (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta(12). Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ne pride do kontaminacije vodnih virov, ki se uporabljajo za pitje, s predelano vodo, s čimer bi se izognili poslabšanju kakovosti pitne vode. [Sprememba 18]

(8b)  V nekaterih primerih upravljavci objektov za predelavo vode predelano vodo še vedno shranjujejo, potem ko zapusti predelovalnico, preden jo dostavijo drugim akterjem v verigi, na primer upravljavcu distribucije predelane vode ali upravljavcu shranjevanja predelane vode ali končnemu uporabniku. Treba je opredeliti mesto ustrezanja, da se pojasni, kje preneha odgovornost upravljavca objekta za predelavo in začne odgovornost naslednjega akterja v verigi. [Sprememba 19]

(9)  Obvladovanje tveganja bi moralo zajemati opredelitev in proaktivno obvladovanje tveganj ter vključevati koncept proizvodnje, distribucij, shranjevanja in uporabe predelane vode take kakovosti, kot se zahteva za določene namene. Ocena tveganja bi morala temeljiti na ključnih nalogah obvladovanja tveganja tveganj in na temeljiti uporabi načela previdnosti, med drugim, v njej pa bi bilo treba opredeliti morebitne dodatne zahteve za kakovost vode, potrebne za zagotovitev ustreznega varstva okolja ter varovanja zdravja ljudi in živali. Obvladovanje tveganja bi morala biti odgovornost, ki si jo delijo vsi ustrezni akterji, udeleženi pri načrtu obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode. Vloge in odgovornosti udeleženih akterjev bi morale biti jasno navedene v načrtu obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode. Pristojni organ bi moral imeti možnost, da pri izdaji dovoljenja zahteva, da ustrezni akterji, vključeni v načrt obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode, izvedejo nadaljnje ukrepe za obvladovanje tveganja. [Sprememba 20]

(9a)  Sodelovanje in vzajemno delovanje različnih strani, udeleženih v procesu predelave vode, bi morala biti nujna pogoja za vzpostavitev dejavnosti predelave v skladu z zahtevami za posebne uporabe, da bi lahko oskrbo s predelano vodo načrtovali glede na povpraševanje končnih uporabnikov. [Sprememba 21]

(10)  Da bi se učinkovito zavarovala zavarovali okolje, tudi kakovost tal, in zdravje ljudi, bi morali imeti upravljavci obratov biti za predelavo kakovost predelane vode glavno odgovornost za kakovost predelane vode na mestu ustrezanja odgovorni v prvi vrsti upravljavci objektov za predelavo. Zaradi izpolnjevanja minimalnih zahtev in morebitnih dodatnih pogojev, ki jih določi pristojni organ, bi morali upravljavci obratov objektov za predelavo vode spremljati kakovost predelane vode v skladu z minimalnimi zahtevami in morebitnimi dodatnimi pogoji, ki jih določijo pristojni organi. Zato je primerno določiti minimalne zahteve za spremljanje, ki vključujejo pogostost rutinskega spremljanja ter čas in cilje uspešnosti za validacijsko spremljanje. Nekatere zahteve za rutinsko spremljanje so določene v skladu z Direktivo 91/271/EGS. [Sprememba 22]

(11)  Zagotoviti je treba varno uporabo predelane vode ter s tem spodbuditi ponovno oskrbo s ponovno uporabljeno vodo, njeno shranjevanje in uporabo, ter tako spodbuditi razvoj ponovne uporabe vode na ravni Unije, in povečati zaupanje sicer zlasti s spodbujanjem kmetov v Uniji, naj osvojijo to prakso, ter s povečanjem zaupanja javnosti vanjo. Ne glede na uporabo morajo biti količina uporabljene očiščene odpadne vode, njena narava, metode čiščenja in njene značilnosti takšne, da ravnanje s to vodo, njena uporaba in shranjevanje (vključno z namakanjem z razprševanjem, kapljičnim namakanjem, s shranjevanjem ali brez) kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno ne vplivajo neposredno ali posredno na zdravje ljudi ali živali, kakovost tal in vodna okolja. Zato bi bilo treba oskrbo s predelano vodo in njeno shranjevanje za posebne namene dovoliti samo na podlagi dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi držav članic. Za zagotovitev usklajenega pristopa na ravni Unije, sledljivosti in preglednosti bi bilo treba na ravni Unije določiti pravila materialnega prava za navedeno dovoljenje. Podrobnosti o postopkih za izdajo dovoljenj pa bi morale določiti države članice, katerih pristojni organi so sami odgovorni za ocenjevanje tveganj, povezanih s ponovno uporabo vode. Te bi morale imeti možnost, da uporabijo obstoječe postopke za izdajo dovoljenj, ki bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevale zahteve, uvedene s to uredbo. [Sprememba 23]

(11a)  Oskrba s predelano vodo, njeno shranjevanje in njena uporaba pri končnih uporabnikih so sestavni del sistema za ponovno uporabo vode. Med procesom oskrbe in shranjevanja se predelana voda lahko spremeni, kar lahko negativno vpliva na njeno kemijsko in biološko kakovost. Predelana voda bi se morala ustrezno uporabljati glede na razred kakovosti predelane vode, značilnosti poljščin in metodo namakanja. Ključne naloge obvladovanja tveganja bi morale upoštevati morebitne negativne učinke na zdravje in okoljske matrike, povezane z oskrbo s predelano vodo, njenim shranjevanjem in njeno predvideno uporabo. V zvezi s tem bi morala Evropska komisija pripraviti smernice v pomoč pristojnim organom pri izvajanju nadzora in spremljanja oskrbe s predelano vodo, njenega shranjevanja in uporabe. [Sprememba 24]

(11b)  Če se pokaže potreba po upravljavcu distribucije predelane vode in upravljavcu shranjevanja predelane vode, morajo imeti vsi taki upravljavci dovoljenje. Če so vse zahteve za dovoljenje izpolnjene, bi moral pristojni organ v državi članici izdati dovoljenje, ki bi moralo vsebovati vse potrebne pogoje in ukrepe, določene v oceni tveganja za varno distribucijo predelane vode končnemu uporabniku in shranjevanje. [Sprememba 25]

(12)  Določbe te uredbe dopolnjujejo zahteve drugih zakonodajnih aktov Unije, zlasti v zvezi z morebitnimi tveganji za zdravje in okolje. Da bi se zagotovil celovit pristop k obravnavi morebitnih tveganj za zdravje ljudi in, živali ter okolje zdravje rastlin, bi morali upravljavci obratov za predelavo vode in poleg tistih, ki se po potrebi nanašajo na varstvo okolja, bi morali pristojni organi upoštevati zahteve ravnati v skladu z zahtevami iz drugih ustreznih zakonodajnih aktov Unije, zlasti direktiv Sveta 86/278/EGS(13), 91/676/EGS(14) in 98/83/ES(15), direktiv 91/271/EGS in 2000/60/ES, uredb (ES) št. 178/2002(16), (ES) št. 852/2004(17), (ES) št. 183/2005(18), (ES) št. 396/2005(19) in (ES) št. 1069/2009(20) Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 2006/7/ES(21), 2006/118/ES(22), 2008/105/ES(23) in 2011/92/EU(24) Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 2073/2005(25), (ES) št. 1881/2006(26) in (EU) št. 142/2011(27). [Sprememba 26]

(12a)  Za namene te uredbe bi moralo biti mogoče, da dejavnosti čiščenja in dejavnosti predelave komunalne odpadne vode potekajo na isti fizični lokaciji in se zanje uporablja isti objekt ali različne, ločene objekte. Poleg tega bi moralo biti mogoče, da sta upravljavec čistilne naprave in upravljavec objekta za predelavo vode isti subjekt. [Sprememba 27]

(13)  Uredba (ES) št. 852/2004 določa splošna pravila za nosilce živilske dejavnosti ter zajema proizvodnjo, predelavo, distribucijo in dajanje v promet hrane, namenjene za prehrano ljudi. Navedena uredba obravnava zdravstveno ustreznost hrane in eno od njenih glavnih načel je, da je za varnost hrane odgovoren predvsem nosilec živilske dejavnosti. Za navedeno uredbo so bile pripravljene tudi podrobne smernice, od katerih je zlasti pomembno Obvestilo Komisije o Smernicah za odpravo mikrobioloških tveganj pri svežem sadju in zelenjavi v primarni proizvodnji z dobro higieno (2017/C 163/01). Cilji uspešnosti za predelano vodo, ki so določeni v tej uredbi, nosilcem živilske dejavnosti ne preprečujejo, da kakovost vode, ki je potrebna za skladnost z Uredbo (ES) št. 852/2004, dosežejo tako, da na naslednji stopnji uporabijo več možnosti čiščenja vode samih ali v kombinaciji z drugimi možnostmi, ki ne vključujejo čiščenja.

(13a)  Z namenom boljšega spodbujanja dejavnosti ponovne uporabe vode navedba posebnih namenov v okviru te uredbe državam članicam ne bi smela preprečevati, da dovolijo uporabo predelane vode za nadaljnje namene, vključno s ponovno uporabo za industrijske, rekreacijske in okoljske namene, pod pogojem, da države članice zagotovijo skladnost z obveznostjo zagotavljanja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja. [Sprememba 8]

(14)  Da bi se spodbudilo zaupanje v ponovno uporabo vode, bi bilo treba javnosti zagotoviti informacije. Zagotavljanje dostopa do jasnih, razumljivih in ažurnih informacij o ponovni uporabi vode bi moralo omogočiti večjo preglednost in sledljivost, poleg tega bi bilo lahko posebej zanimivo za druge zadevne organe, za katere ima določena ponovna uporaba vode posledice. Za spodbujanje ponovne uporabe vode bi morale države članice zagotoviti oblikovanje kampanj informiranja in ozaveščanja, ki bodo specifične in prilagojene različnim zadevnim akterjem, s katerimi bi zagotovili, da se bodo ti akterji zavedali cikla vode v mestih ter potrebe po ponovni uporabi vode in koristi take uporabe, obenem pa deležnike spodbujali, da sprejmejo prakso ponovne uporabe vode ter v njej sodelujejo. [Sprememba 29]

(14a)  Izobraževanje in usposabljanje končnih uporabnikov, povezanih z namakanjem v kmetijstvu, sta ključnega pomena kot sestavna dela izvajanja in ohranjanja preventivnih ukrepov. Končne uporabnike bi bilo treba izčrpno informirati o ustrezni uporabi predelane vode, saj so še posebej ranljivi. Izvajati bi bilo treba vrsto ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti ljudi, kot so uporaba osebne zaščitne opreme, umivanje rok in osebna higiena. Spremljanje ustreznega izvajanja teh ukrepov bi moralo biti del ključnih nalog obvladovanja tveganja. [Sprememba 30]

(15)  Cilj Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta(28) je zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju v državah članicah v skladu s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah(29) (Aarhuška konvencija). V navedeni direktivi so določene obsežne obveznosti v zvezi z dajanjem informacij o okolju na voljo na zahtevo in dejavnim razširjanjem takih informacij. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta(30) zajema izmenjavo prostorskih informacij, vključno s podatkovnimi nizi o različnih okoljskih temah. Pomembno je, da določbe te uredbe v zvezi z dostopom do informacij in ureditvami izmenjave podatkov dopolnjujejo navedeni direktivi in ne vzpostavljajo ločene pravne ureditve. Zato določbe te uredbe o obveščanju javnosti in informacijah o spremljanju izvajanja ne bi smele posegati v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES.

(16)  Da bi se obstoječe minimalne zahteve in ključne naloge obvladovanja tveganja prilagodile znanstvenemu in tehničnemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bo lahko spremenila minimalne zahteve in ključne naloge obvladovanja tveganja. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev visoke ravni varstva okolja in varovanja zdravja ljudi Komisiji omogočiti, da sprejema delegirane akte, ki z določitvijo tehničnih specifikacij dopolnjujejo ključne naloge obvladovanja tveganja, kar pa ne sme ogroziti obsega ponovne uporabe ustrezno očiščene odpadne vode. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje(31) z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo srečanj strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 31]

(17)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje podrobnih pravil o obliki in predstavitvi informacij, ki jih morajo države članice zagotoviti javnosti, obliki in predstavitvi informacij o spremljanju izvajanja te uredbe, ki jih morajo zagotoviti države članice, ter obliki in predstavitvi informacij v zvezi s pregledom na ravni Unije, ki ga pripravi Evropska agencija za okolje. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(32).

(18)  Pristojni organi bi morali preverjati skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja. V primeru neskladnosti bi morali od upravljavca obrata objekta za predelavo vode zahtevati, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti. Upravljavci obratov objektov za predelavo vode bi morali takoj prekiniti oskrbo s predelano vodo, če neskladnost preseže določene najvišje vrednosti in posledično povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi. Pristojni organi bi morali pri delu tesno sodelovati s končnimi uporabniki, da se olajša ponovna uporaba ustrezno očiščene odpadne vode. Pristojni organi bi morali nadzirati in spremljati oskrbo, shranjevanje in uporabo predelane vode ter pri tem upoštevati ustrezno tveganje za zdravje in okolje. [Sprememba 32]

(19)  Pristojni organi bi morali z izmenjavo informacij sodelovati z drugimi ustreznimi organi, da bi zagotovili skladnost z ustreznimi zahtevami Unije in nacionalnimi zahtevami.

(20)  Podatki, ki jih zagotovijo države članice, so bistveni, saj Komisiji omogočajo spremljanje in ocenjevanje uspešnosti zakonodaje glede na njene cilje.

(21)  Komisija bi morala v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 opraviti vrednotenje te uredbe. Vrednotenje bi moralo temeljiti na petih merilih, tj. uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti EU, ter zagotavljati podlago za ocene učinka morebitnih prihodnjih ukrepov.

(22)  V skladu z Aarhuško konvencijo bi morali imeti člani zadevne javnosti dostop do pravnega varstva, da bi prispevali k varovanju pravice do življenja v okolju, ki je primerno za zdravje in dobro počutje posameznikov.

(23)  Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(24)  Ker ciljev te uredbe, in sicer varstva okolja in varovanja zdravja ljudi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(25)  Državam članicam je treba zagotoviti dovolj časa za vzpostavitev upravne infrastrukture, potrebne za uporabo te uredbe, upravljavcem pa dovolj časa za pripravo na uporabo novih pravil.

(25a)   Da bi v največji možni meri razvili in spodbudili ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode, bi morala Evropska unija podpirati raziskave in razvoj na tem področju prek programa Obzorje Evropa, da bi zagotovili pomembno izboljšanje zanesljivosti ustrezno očiščene odpadne vode in uspešno delujočih metod uporabe. [Sprememba 33]

(25b)  Da bi učinkovito zaščitili okolje in zdravje ljudi, bi morale države članice v sodelovanju z deležniki uvesti kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne kontrole kakovosti tal. [Sprememba 34]

(25c)  Namen te uredbe je spodbujanje trajnostne uporabe vode. Komisija bi se zato morala zavzeti za uporabo programov Unije, med drugim programa LIFE, za podporo lokalnih pobud za ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode – [Sprememba 35]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in namen

1.  Ta uredba določa minimalne zahteve za kakovost vode in spremljanje predelane vode ter obveznost izvajanja določenih ključnih nalog obvladovanja tveganja, da se v okviru celostnega upravljanja voda zagotovi varna ponovna uporaba očiščene komunalne odpadne vode, in prispeva k izpolnjevanju ciljev, določenih v Direktivi 2000/60/ES. [Sprememba 36]

2.  Namen te uredbe je zagotoviti, da je bo predelana voda varna za predvideno uporabo, s čimer se zagotovi visoka bi zagotovili visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali ter varstva okolja kot tudi usklajeno obravnavanje pomanjkanja, hkrati pa zmanjšati negativne učinke uporabe vodnih virov in izboljšati učinkovitost, obravnavati pomanjkanje vode, vprašanja podnebnih sprememb in posledičnega pritiska okoljske cilje Unije ter posledični pritisk na vodne vire na usklajen način po vsej Uniji, kar prispeva tudi k učinkovitemu delovanju prispevati k uvajanju trajnostnih rešitev v zvezi s porabo vode, podpirati prehod na krožno gospodarstvo ter zagotavljati dolgoročno konkurenčnost Unije in učinkovito delovanje notranjega trga. [Sprememba 37]

2a.  Države članice zagotovijo, da ne pride do kontaminacije vodnih virov, ki se uporabljajo za pitje, s predelano vodo. [Sprememba 38]

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za predelano vodo, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I.

Ta uredba se ne uporablja za pilotne projekte, ki se osredotočajo na ponovno uporabo vode v obratih za predelavo vode. [Sprememba 39]

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.  „pristojni organ“ pomeni organ ali telo, ki ga država članica imenuje za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe;

2.  „organ, pristojen za vodo“, pomeni organ ali organe, opredeljene v skladu s členom 3(2) ali (3) Direktive 2000/60/ES;

3.  „končni uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo ali javni ali zasebni subjekt, ki za predvideno uporabo uporablja predelano vodo; [Sprememba 40]

4.  „komunalna odpadna voda“ pomeni komunalno odpadno vodo, kot je opredeljena v členu 2(1) Direktive 91/271/EGS;

4a.  „očiščena odpadna voda“ pomeni komunalno odpadno vodo, ki je bila očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS; [Sprememba 41]

5.  „predelana voda“ pomeni komunalno odpadno vodo, ki je bila očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS in ki nastane ob dodatnem čiščenju v obratu nastane ob dodatnem čiščenju v objektu za predelavo vode, zaradi česar je njena kakovost primerna za predvideno uporabo; [Sprememba 42]

5a.  „ponovna uporaba vode“ pomeni uporabo predelane vode, ki je zaradi posebne kakovosti primerna za uporabo, navedeno v oddelku 1 Priloge I, prek distribucijskega omrežja, ki delno ali v celoti nadomesti uporabo površinske ali podzemne vode; [Sprememba 43]

6.  „obrat objekt za predelavo vode“ pomeni komunalno čistilno napravo del komunalne čistilne naprave ali drug obrat objekt, v katerem se komunalna odpadna voda, ki izpolnjuje zahteve je bila predhodno očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS, dodatno očisti, s čimer se proizvede predelana voda, ki je primerna za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I k tej uredbi, in vključuje katero koli infrastrukturo za shranjevanje, in katero koli infrastrukturo, namenjeno prenosu predelane vode do infrastrukture za distribucijo predelane vode ali do končnega uporabnika; [Sprememba 44]

7.  „upravljavec obrata objekta za predelavo vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje obrat objekt za predelavo vode; [Sprememba 45]

7a.  „infrastruktura za distribucijo predelane vode“ pomeni sistem namenskih cevovodov in črpalk ali druge namenske zmogljivosti za prenos, namenjene prenosu predelane vode do končnega uporabnika, vključno z vsemi objekti za izenačevanje, dodatno čiščenje in shranjevanje, zunaj objekta za predelavo vode; [Sprememba 46]

7b.  „upravljavec distribucije predelane vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje infrastrukturo za distribucijo predelane vode; [Sprememba 47]

7c.  „infrastruktura za shranjevanje predelane vode“ pomeni sistem namenskih zmogljivosti za shranjevanje, zasnovanih za shranjevanje predelane vode; [Sprememba 48]

7d.  „upravljavec shranjevanja predelane vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje infrastrukturo za shranjevanje predelane vode; [Sprememba 49]

8.  „nevarnost“ pomeni biološko, kemično, fizično ali radiološko sredstvo, ki lahko škoduje ljudem, živalim, posevkom ali rastlinam, drugim kopenskim organizmom, vodnim organizmom, tlem ali okolju na splošno;

9.  „tveganje“ pomeni verjetnost, da bodo opredeljene nevarnosti v določenem časovnem okviru povzročile škodo, vključno z resnostjo posledic;

10.  „obvladovanje tveganja“ pomeni sistematično obvladovanje, ki dosledno zagotavlja varnost ponovne uporabe vode v določenih okoliščinah;

11.  „preventivni ukrep“ pomeni vsak ustrezni ukrep ali dejavnost, ki se lahko uporabi za preprečitev ali odpravo tveganja za zdravje in okolje ali njegovo zmanjšanje na sprejemljivo raven; [Sprememba 50]

11a.  „mesto ustrezanja“ pomeni mesto, kjer upravljavec objekta za predelavo vode preda predelano vodo naslednjemu akterju v verigi; [Sprememba 51]

11b.  „mikroonesnaževalo“ pomeni nezaželeno snov, ki jo zaznamo v okolju v zelo nizkih koncentracijah, kot je navedeno v Prilogi VIII k Direktivi 2000/60/ES. [Sprememba 52]

Člen 4

Obveznosti upravljavcev obratov objektov za predelavo vode v zvezi s kakovostjo vode [Sprememba 53]

1.  Upravljavci obratov objektov za predelavo vode zagotovijo, da predelana voda, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, na izhodu iz obrata za predelavo vode (mesto mestu ustrezanja) izpolnjuje:

(a)  minimalne zahteve za kakovost vode iz oddelka 2 Priloge I;

(b)  vse dodatne pogoje glede kakovosti vode, ki jih je pristojni organ določil v ustreznem dovoljenju v skladu s točkama (b) in (c) člena 7(3). [Sprememba 54]

2.  Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev in pogojev iz odstavka 1 upravljavec obrata za predelavo vode spremlja kakovost vode v skladu z:

(a)  oddelkom 2 Priloge I;

(b)  vsemi dodatnimi pogoji glede spremljanja, ki jih je pristojni organ določil v ustreznem dovoljenju v skladu s točkama (b) in (c) člena 7(3).

2a.  Upravljavci objektov za predelavo vode tudi zagotovijo, da se v objektu za predelavo vode v celoti izvedejo vsaj ukrepi za obvladovanje tveganja iz načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz odstavka -1 člena 5. [Sprememba 55]

2b.  Za mestom ustrezanja za kakovost vode ni več odgovoren upravljavec objekta za predelavo vode, temveč naslednji akter v verigi. [Sprememba 56]

3.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte o spremembi te uredbe za prilagoditev minimalnih zahtev iz oddelka 2 Priloge I tehničnemu in znanstvenemu napredku. [Sprememba 57]

Člen 4a

Obveznosti upravljavcev distribucije predelane vode, upravljavcev shranjevanja predelane vode in končnih uporabnikov predelane vode

1.  Upravljavec distribucije predelane vode ohranja kakovost predelane vode v infrastrukturi za distribucijo predelane vode na vsaj enaki ravni, kot je opredeljena v oddelku 2 Priloge I. Upravljavec distribucije predelane vode tudi zagotovi, da se v objektu za predelavo vode v celoti izvajajo vsaj ukrepi za obvladovanje tveganja iz načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz odstavka -1 člena 5.

Pristojni organ pri izdaji dovoljenja v skladu s členom 7 lahko zahteva sprejetje dodatnih ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi z nalogami, ki naj bi jih izvajal upravljavec distribucije predelane vode, in navede dodatne zahteve in preventivne ukrepe, ki so potrebni v skladu s točkama (b) in (c) Priloge II.

2.  Upravljavec shranjevanja predelane vode ohranja kakovost predelane vode v infrastrukturi za shranjevanje predelane vode na vsaj enaki ravni, kot je opredeljena v oddelku 2 Priloge I. Upravljavec shranjevanja predelane vode tudi zagotovi, da se v infrastrukturi za shranjevanje predelane vode v celoti izvajajo vsaj ukrepi za obvladovanje tveganja iz načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz odstavka -1 člena 5.

Pristojni organ pri izdaji dovoljenja v skladu s členom 7 lahko zahteva sprejetje dodatnih ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi z nalogami, ki naj bi jih izvajal upravljavec shranjevanja predelane vode, in navede dodatne zahteve in preventivne ukrepe, ki so potrebni v skladu s točkama (b) in (c) Priloge II.

3.  Kakovost predelane vode, ki jo uporabljajo končni uporabniki, je vsaj na ravni kakovosti, kot je določena v oddelku 2 Priloge I. Pristojni organ lahko določi dodatne zahteve glede obveznosti za končne uporabnike poleg tistih, ki so določene v oddelku 2 Priloge I.

4.  Komisija pripravi smernice, ki bodo pristojnim organom v pomoč pri izvajanju zahtev glede nadzora in spremljanja proizvodnje, distribucije, shranjevanja in uporabe predelane vode. [Sprememba 58]

Člen 5

Obvladovanje tveganja

-1.  Upravljavec objekta za predelavo vode v sodelovanju z ustreznimi akterji iz odstavka 1 tega člena pripravi načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. V načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode, ki temelji na ključnih nalogah obvladovanja tveganja iz točke (a) Priloge II, so poleg zahtev iz Priloge I v skladu s točko (b) Priloge II navedene morebitne dodatne zahteve, opredeljeni pa so tudi nevarnosti, tveganja in ustrezni preventivni ukrepi v skladu s točko (c) Priloge II. [Sprememba 59]

1.  Za namene zagotavljanja proizvodnje predelane vode, distribucije, shranjevanja in oskrbe z njo upravljavec obrata za predelavo vode izvaja uporabe predelane vode pristojni organ nadzira obvladovanje tveganja ob posvetovanju, pri čemer se posvetuje z naslednjimi akterji: [Sprememba 60]

(a)  upravljavcem komunalne čistilne naprave ali naprav, ki obrat objekt za predelavo vode oskrbujejo z očiščeno odpadno vodo, skladno z zahtevami glede kakovosti iz Direktive 91/271/EGS, če ta upravljavec ni upravljavec obrata objekta za predelavo vode; [Sprememba 61]

(aa)  upravljavcem obrata za predelavo vode; [Sprememba 62]

(ab)  upravljavcem distribucije predelane vode; [Sprememba 63]

(ac)  upravljavcem shranjevanja predelane vode; [Sprememba 64]

(b)  končnimi uporabniki;

(c)  vsemi drugimi stranmi, za katere upravljavec obrata za predelavo vode pristojni organ meni, da jih to zadeva. [Sprememba 65]

2.  Upravljavec obrata objekta za predelavo vode na podlagi ključnih nalog, upravljavec distribucije predelane vode in upravljavec shranjevanja predelane vode izvajajo vsaj naloge obvladovanja tveganja iz Priloge II pripravi načrt, opredeljene v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. V tem načrtu predlaga morebitne dodatne zahteve, ki dopolnjujejo zahteve iz Priloge I in so potrebne za nadaljnje zmanjšanje morebitnih tveganj, poleg tega pa med drugim opredeli nevarnosti, tveganja in ustrezne preventivne ukrepe iz odstavka -1. Metode obvladovanja tveganja, ki jih uporabljajo upravljavec objekta za predelavo vode, upravljavec distribucije predelane vode in upravljavec shranjevanja predelane vode temeljijo na mednarodno priznanih metodologijah. [Sprememba 66]

2a.  Pristojni organ lahko v ustreznem dovoljenju, izdanem v skladu s členom 7, navede različne naloge in odgovornosti za različne akterje, vključene v načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. [Sprememba 67]

2b.  V primeru, da se vrsta poljščin, ki naj bi se namakala, na trgu prodaja v več različnih oblikah in se razvršča v različne razrede kakovosti očiščene vode, mora upravljavec objekta za predelavo vode kmetu zagotoviti vodo najvišjega ustreznega razreda kakovosti. [Sprememba 68]

3.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte o spremembi te uredbe za prilagoditev ključnih nalog obvladovanja tveganja iz Priloge II tehničnemu in znanstvenemu napredku. [Sprememba 69]

Komisija je pooblaščena tudi, da v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte o dopolnitvi te uredbe, da določi tehnične specifikacije za ključne naloge obvladovanja tveganja iz Priloge II. [Sprememba 70]

Komisija do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe] v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z uvedbo metodologije za merjenje mikroplastike v predelani vodi, za katero lahko veljajo dodatne zahteve na podlagi ocene tveganja iz točke 4 Priloge II. [Sprememba 133]

3a.  Če končni uporabnik sumi, da shranjena voda iz člena 4a(2) ne izpolnjuje minimalnih zahtev iz te uredbe:

(a)  o tem takoj obvestiti ustrezni zdravstveni organ in mu po potrebi zagotovi razpoložljive informacije;

(b)  polno sodeluje z ustreznim pristojnim organom, da se preverijo in določijo razlogi za sum in morebitna prisotnost nedovoljenih snovi ali vrednosti iz tabel 2 in 4 oddelka 2 Priloge I. [Sprememba 71]

Člen 6

Vloga za izdajo dovoljenja za oskrbo s predelano vodo proizvodnjo, distribucijo in shranjevanje predelane vode [Sprememba 72]

1.  Za vsako oskrbo s predelano vodo proizvodnjo, distribucijo ali shranjevanje predelane vode, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, je potrebno dovoljenje. [Sprememba 73]

2.  Upravljavec objekta za predelavo vode pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje obrat objekt za predelavo vode ali v kateri se načrtuje njegovo delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja. [Sprememba 74]

3.  Vloga vsebuje:

(a)  načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode, pripravljen skladu s členom z odstavkom -1 člena 5(2); [Sprememba 75]

(aa)  razpoložljive podatke, ki dokazujejo skladnost komunalne odpadne vode, obdelane v skladu z Direktivo 91/271/EGS v obratu za predelavo vode, iz katerega izhaja voda, namenjena za predelavo; [Sprememba 76]

(b)  opis, kako bo upravljavec obrata objekta za predelavo vode na mestu ustrezanja izpolnjeval minimalne zahteve za kakovost vode in spremljanje iz oddelka 2 Priloge I; [Sprememba 77]

(c)  opis, kako bo upravljavec obrata objekta za predelavo vode na mestu ustrezanja izpolnjeval dodatne zahteve, predlagane v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. [Sprememba 78]

3a.  Upravljavec distribucije predelane vode pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje infrastruktura za distribucijo predelane vode ali v kateri se načrtuje njeno delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja. Vloga vključuje opis, kako namerava upravljavec distribucije predelane vode izpolnjevati obveznosti iz odstavka 1 člena 4a. [Sprememba 79]

3b.  Upravljavec shranjevanja predelane vode pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje infrastruktura za distribucijo predelane vode ali v kateri se načrtuje njeno delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja. Vloga vključuje opis, kako namerava upravljavec shranjevanja predelane vode izpolnjevati obveznosti iz odstavka 2 člena 4a. [Sprememba 80]

Člen 7

Izdaja dovoljenja

1.  Pristojni organ se za namene ocenjevanja vloge po potrebi posvetuje in izmenja ustrezne informacije z:

(a)  drugimi ustreznimi organi iste države članice, zlasti z organom, pristojnim za vodo, in organom, pristojnim za zdravje, če ta ni nista pristojni organ; [Sprememba 81]

(b)  kontaktnimi točkami v potencialno prizadetih državah članicah, imenovanimi v skladu s členom 9(1).

2.  Pristojni organ v treh mesecih od prejema popolne vloge iz točke (a) odstavkov 2, 3, 3a in 3b člena 6( 3) oceni vlogo, pri čemer uporabi ustrezno znanstveno podporo, in odloči, ali bo izdal dovoljenje ali zavrnil njegovo izdajo. Če zaradi zapletenosti vloge potrebuje več časa, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti vložnika ter navede pričakovani datum izdaje ali zavrnitve dovoljenja in razloge za podaljšanje roka. Tako odločitev je treba v vsakem primeru sprejeti najpozneje šest mesecev po prejemu popolne vloge iz odstavkov 2, 3, 3a in 3b člena 6. [Sprememba 82]

3.  Če se pristojni organ odloči izdati dovoljenje, določi veljavne pogoje, ki po potrebi vključujejo:

(a)  pogoje v zvezi z minimalnimi zahtevami za kakovost vode in spremljanje, določenimi v oddelku 2 Priloge I;

(b)  pogoje v zvezi z dodatnimi zahtevami, predlaganimi v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode;

(c)  vse druge pogoje, potrebne za nadaljnje zmanjšanje odpravljanje vseh nesprejemljivih tveganj za zdravje ljudi in živali ali okolje. [Sprememba 83]

3a.  Če pogoji, enakovredni tistim iz točk (a) do (c) odstavka 3 niso vključeni že v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz člena 5, pristojni organ brez odlašanja posodobi načrt. [Sprememba 84]

4.  Dovoljenje se redno pregleduje, in sicer vsaj vsakih pet let, ter se po potrebi spremeni.

Člen 8

Preverjanje skladnosti

1.  Pristojni organ na mestu ustrezanja preverja skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja dovoljenj, izdanih v skladu s členom 7. Preverjanje skladnosti se izvaja z naslednjimi sredstvi: [Sprememba 85]

(a)  pregledi na kraju samem;

(b)  uporabo podatkov o spremljanju, pridobljenih v skladu s to uredbo ter direktivama 91/271/EGS in 2000/60/ES;

(c)  vsemi drugimi ustreznimi sredstvi.

2.  Pristojni organ v primeru neskladnosti od upravljavca obrata objekta za predelavo vode, upravljavca distribucije predelane vode ali upravljavca shranjevanja predelane vode po potrebi zahteva, naj brez odlašanja sprejme vse potrebne ukrepe za takojšnjo ponovno vzpostavitev skladnosti in nemudoma obvesti zadevne končne uporabnike. [Sprememba 86]

3.  Če neskladnost povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi vrednost posameznega parametra presega minimalne zahteve za kakovost vode iz točke (a) oddelka 2 Priloge I, upravljavec obrata objekta za predelavo vode takoj prekine nadaljnjo oskrbo s predelano vodo, dokler pristojni organ ne ugotovi lahko določi, da je bila skladnost ponovno vzpostavljena šele po tem, ko vrednost posameznega parametra ali parametrov, ki je presegla ustrezne minimalne zahteve za kakovost vode, v vsaj treh zaporednih preverjanjih pade pod najvišjo dovoljeno vrednost. [Sprememba 87]

4.  Če se zgodi incident, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz dovoljenja, upravljavec obrata objekta za predelavo vode, upravljavec distribucije predelane vode oziroma upravljavec shranjevanja predelane vode takoj obvesti pristojni organ in končne uporabnike, na katere bi lahko to vplivalo, pri čemer pristojnemu organu sporoči informacije, potrebne za oceno učinkov tega incidenta. [Sprememba 88]

4a.  Pristojni organ po izdaji dovoljenja v skladu s členom 7 redno preverja, ali upravljavec objekta za predelavo vode, upravljavec distribucije predelane vode in upravljavec shranjevanja predelane vode izpolnjujejo ukrepe iz načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. [Sprememba 89]

4b.  Če predelana voda na mestu ustrezanja ni skladna z zahtevami in zato pride do onesnaženja tal ali kmetijskih proizvodov zaradi distribucije in skladiščenja te neustrezne vode ter posledičnih nevarnosti za zdravje in okolje, je za povrnitev nastale škode odgovoren zadevni upravljavec objekta za predelavo. [Sprememba 134]

Člen 9

Sodelovanje med državami članicami

1.  Države članice imenujejo kontaktno točko za ustrezno sodelovanje s kontaktnimi točkami in pristojnimi organi drugih držav članic. Vloga kontaktnih točk je, da na zahtevo zagotavljajo pomoč in usklajujejo komunikacijo med pristojnimi organi. Kontaktne točke predvsem prejemajo in posredujejo prošnje za pomoč.

2.  Države članice brez nepotrebnega odlašanja odgovorijo na prošnje za pomoč.

Člen 9a

Nacionalne kampanje za ozaveščanje

1.  Države članice organizirajo kampanje za večjo obveščenost in ozaveščenost potencialnih končnih uporabnikov, tudi državljanov, o varni ponovni uporabi vode in posledični manjši izrabi vodnih virov.

2.  Države pripravijo tudi informacijske kampanje za kmete, da bi zagotovili optimalno uporabo predelane vode za poljščine ter preprečili katere koli škodljive vplive na zdravje ali okolje, ki bi izhajali iz take rabe. [Sprememba 91]

Člen 10

Obveščanje javnosti

1.  Države članice brez poseganja v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES in člen 9(4) Direktive 2000/60/ES zagotovijo, da so javnosti na spletu ali na drug uporabniku prijazen način na voljo ustrezne posodobljene in dostopne informacije o ponovni uporabi vode, pri čemer spoštujejo pravila o varstvu podatkov. Navedene informacije vključujejo: [Sprememba 92]

(a)  količino in kakovost predelane vode, dobavljene v skladu s to uredbo;

(aa)  uporabo predelane vode, izraženo v odstotkih skupne količine sladke vode, porabljene za uporabe, ki jih zajema ta uredba; [Sprememba 93]

(b)  delež predelane vode v državi članici, dobavljene v skladu s to uredbo, v primerjavi s skupno količino očiščene komunalne odpadne vode;

(ba)  delež predelane vode v državi članici, dobavljene v skladu s to uredbo, v primerjavi s skupno količino komunalne odpadne vode, ki se lahko očisti; [Sprememba 94]

(c)  dovoljenja, izdana ali spremenjena v skladu s to uredbo, vključno s pogoji, ki so jih pristojni organi določili v skladu s členom 7(3);

(d)  rezultat preverjanja skladnosti, izvedenega v skladu s členom 8(1);

(e)  kontaktne točke, imenovane v skladu s členom 9(1).

2.  Informacije iz odstavka 1 se posodobijo vsaj enkrat na leto.

2a.   V skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004, ki določa splošna pravila za nosilce živilske dejavnosti glede proizvodnje, predelave, distribucije in dajanja na trg hrane, namenjene za prehrano ljudi, morajo pristojni organi uporabnikom sporočiti najvišjo vsebnost hranil, ki jih vsebuje dobavljena ustrezno očiščena odpadna voda, da se lahko uporabniki, vključno s kmeti, prepričajo o njeni skladnosti z ravnjo hranil, navedeno v ustreznih pravilih Unije. [Sprememba 95]

3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila glede oblike in predstavitve informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15. [Sprememba 96]

Člen 11

Informacije o spremljanju izvajanja

1.  Vsaka država članica brez poseganja v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES ob pomoči Evropske agencije za okolje:

(a)  do ... [tri štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe] vzpostavi in objavi, nato pa vsakih šest let posodobi zbirko podatkov, ki vsebuje informacije o rezultatih preverjanja skladnosti, izvedenega v skladu s členom 8(1), in druge informacije, ki jih je treba v skladu s členom 10 javno objaviti na spletu; [Sprememba 97]

(b)  vzpostavi, objavi in nato vsako leto posodablja zbirko podatkov, ki vsebuje informacije o primerih neskladnosti s pogoji iz dovoljenja, zbrane v skladu s členom 8(1), ter informacije o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 8(2) in (3).

2.  Države članice zagotovijo, da imajo Komisija, Evropska agencija za okolje ter Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni dostop do zbirk podatkov iz odstavka 1.

3.  Evropska agencija za okolje na podlagi podatkov iz odstavka 1 redno ali na zahtevo Komisije pripravi, objavi in posodablja pregled na ravni Unije, ki po potrebi vključuje kazalnike izložkov, rezultatov in učinkov te uredbe, zemljevide ter poročila držav članic.

4.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila glede oblike in predstavitve informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1, ter podrobna pravila glede oblike in predstavitve pregleda na ravni Unije iz odstavka 3. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15.

Člen 12

Dostop do pravnega varstva

1.  Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso fizičnim ali pravnim osebam ali njihovim združenjem, organizacijam ali skupinam zagotovijo dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev, povezanih z izvajanjem členov od 4 do 8, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)  imajo zadosten interes;

(b)  uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo zadevne države članice zahteva kot osnovni pogoj.

2.  Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3.  Države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice.

V ta namen se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namene odstavka 1(a).

Za take organizacije se tudi šteje, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namene odstavka 1(b).

4.  Odstavki 1, 2 in 3 ne izključujejo možnosti predhodnega revizijskega postopka pred upravnim organom in ne vplivajo na zahtevo, da je treba izčrpati vse upravne revizijske postopke, preden se je mogoče zateči k sodnim revizijskim postopkom, če je taka zahteva predvidena po notranjem pravu.

5.  Vsak revizijski postopek iz odstavkov 1 in 4 je pošten, nepristranski, pravočasen in ne pretirano drag.

6.  Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopne informacije o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Člen 13

Vrednotenje

1.  Komisija do ... [šest pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] izvede vrednotenje te uredbe. Vrednotenje temelji vsaj na naslednjih elementih: [Sprememba 98]

(a)  izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju te uredbe;

(b)  zbirkah podatkov, ki jih države članice vzpostavijo v skladu s členom 11(1), in pregledu na ravni Unije, ki ga v skladu s členom 11(3) pripravi Evropska agencija za okolje;

(c)  ustreznih znanstvenih, analitičnih in epidemioloških podatkih;

(d)  tehničnem in znanstvenem znanju;

(e)  priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, če so na voljo;

(ea)   izvedenih eksperimentih, zlasti v zvezi z uporabo blata iz čistilnih naprav in odplak, pridobljenih v postopku metanizacije, v kmetijstvu. [Sprememba 99]

2.  Komisija v okviru vrednotenja iz odstavka 1 posebno pozornost nameni naslednjim vidikom:

(a)  minimalnim zahtevam iz Priloge I;

(b)  ključnim nalogam obvladovanja tveganja iz Priloge II;

(c)  dodatnim zahtevam, ki so jih pristojni organi določili v skladu s točkama (b) in (c) člena 7(3);

(d)  vplivom ponovne uporabe vode na okolje in zdravje ljudi;

(da)   vse večji prisotnosti mikroonesnaževal in novih, „na novo pojavljajočih se“ snovi v ponovno uporabljeni vodi. [Sprememba 100]

2a.  Komisija v okviru vrednotenja iz odstavka 1 oceni izvedljivost:

(a)  razširitve področja uporabe te uredbe na predelano vodo, namenjeno za druge posebne namene, vključno s ponovno uporabo za industrijske namene;

(b)  razširitve zahtev iz te uredbe, da bi zajemale posredno uporabo očiščene odpadne vode;

(c)  določitve minimalnih zahtev, ki se uporabljajo za kakovost očiščene odpadne vode, namenjene za polnjenje vodonosnikov. [Sprememba 101]

2b.  Komisija vrednotenju iz odstavka 1 po potrebi priloži zakonodajni predlog. [Sprememba 102]

Člen 14

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(3) in člena 5(3) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.  Prenos pooblastila iz člena 4(3) in člena 5(3) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(3) in členom 5(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 15

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen z Direktivo 2000/60/ES. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 16

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice do ... [tri štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe] Komisijo obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih, pozneje pa o morebitnih spremembah, ki nanje vplivajo. [Sprememba 103]

Člen 17

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od... [eno leto dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. [Sprememba 104]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

UPORABE IN MINIMALNE ZAHTEVE

Oddelek 1: Uporabe predelane vode iz člena 2

(a)  Namakanje v kmetijstvu

Namakanje v kmetijstvu pomeni namakanje naslednjih vrst poljščin:

–  prehrambnih poljščin, ki se zaužijejo surove, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se zaužijejo surove ali nepredelane;

–  predelanih prehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se ne zaužijejo surove, ampak po postopku predelave (tj. skuhane, industrijsko predelane);

–  neprehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki niso namenjene za prehrano ljudi (npr. pašniki, krma, vlakna, okrasne poljščine, semenski posevki, energijske in travniške poljščine).

Brez poseganja v zadevno zakonodajo Unije na področju okolja in zdravja lahko države članice uporabljajo predelano vodo za druge namene, na primer v industriji ter na področju rekreacije in okolja. [Sprememba 105]

Oddelek 2: Minimalne zahteve

2.1  Minimalne zahteve, ki se uporabljajo za predelano vodo, namenjeno za namakanje v kmetijstvu

Razredi kakovosti predelane vode ter dovoljena uporaba in metode namakanja za vsak razred so določeni v preglednici 1. Minimalne zahteve za kakovost vode so določene v preglednici 2 v točki (a). Najmanjša pogostost spremljanja in cilji uspešnosti za spremljanje predelane vode so določeni v preglednicah 3 (rutinsko spremljanje) in 4 (validacijsko spremljanje) v točki (b).

Preglednica 1: Razredi kakovosti predelane vode ter dovoljena uporaba v kmetijstvu in metoda namakanja

(*) Kapljično namakanje je sistem za mikronamakanje, ki lahko rastlinam dovaja vodo v obliki kapljic ali šibkih curkov ter vključuje zelo počasno (2–20 litrov/uro) kapljanje vode na tla ali neposredno pod površino tal iz sistema plastičnih cevi z majhnim premerom, ki imajo izhodne odprtine, imenovane kapljalniki.

(a)  Minimalne zahteve za kakovost vode

Preglednica 2: Zahteve glede kakovosti predelane vode za namakanje v kmetijstvu

Predelana voda se šteje za skladno z zahtevami iz preglednice 2, če meritve izpolnjujejo vsa naslednja merila:

–  90 % ali več vzorcev ne presega navedenih vrednosti za bakteriji E. coli in Legionella spp. ter črevesne ogorčice. Nobena najvišja vrednost vzorcev ne sme presegati najvišje meje odstopanja za eno logaritemsko enoto od navedene vrednosti za bakteriji E. coli in Legionella ter 100 % navedene vrednosti za črevesne ogorčice.; Zahteva glede zagotovitve odsotnosti bakterije Salmonella velja za vse vzorce. [Sprememba 109]

–  90 % ali več vzorcev ne presega navedenih vrednosti za BOD5, skupne suspendirane trdne snovi in motnost v razredu A. Nobena najvišja vrednost vzorcev ne sme presegati najvišje meje odstopanja, ki je 100 % navedene vrednosti. [Sprememba 110]

(b)  Minimalne zahteve za spremljanje

Upravljavci obratov objektov za predelavo vode izvajajo rutinsko spremljanje, s katerim preverjajo, ali predelana voda izpolnjuje minimalne zahteve za kakovost vode iz točke (a). Rutinsko spremljanje je vključeno v postopke preverjanja sistema projekta za ponovno uporabo vode. [Sprememba 111]

Vzorci, ki se uporabijo za preverjanje skladnosti z mikrobiološkimi parametri na mestu ustrezanja, se odvzamejo v skladu s standardom EN ISO 19458. [Sprememba 112]

Preglednica 3: Najmanjša pogostost rutinskega spremljanja predelane vode za namakanje v kmetijstvu

Validacijsko spremljanje je treba izvesti, preden obrat objekt za predelavo vode začne obratovati, kadar se oprema nadgradi in kadar se dodajo nova oprema ali postopki in vsakič, ko se izda novo dovoljenje oziroma spremeni obstoječe. [Sprememba 113]

Validacijsko spremljanje se izvede za najstrožji razred kakovosti predelane vode, tj. razred A, da se oceni, ali so cilji uspešnosti (zmanjšanje log10) doseženi. Validacijsko spremljanje vključuje spremljanje indikatorskih mikroorganizmov, povezanih s posamezno skupino patogenov (bakterije, virusi in protozoji). Izbrani indikatorski mikroorganizmi so E. coli za patogene bakterije, F-specifični kolifagi, somatski kolifagi ali kolifagi za patogene viruse ter spore Clostridium perfringens ali bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate, za protozoje. Cilji uspešnosti (zmanjšanje log10) za validacijsko spremljanje za izbrane indikatorske mikroorganizme so določeni v preglednici 4 in morajo biti doseženi na izhodu iz obrata objekta za predelavo vode (mesto ustrezanja), pri čemer se upoštevajo koncentracije v odplakah neobdelane odpadne vode, ki vstopajo v komunalno čistilno napravo. Cilj uspešnosti bi moralo doseči ali preseči vsaj 90 % validacijskih vzorcev. [Sprememba 114]

Če biološki kazalnik v neobdelani odpadni vodi ni navzoč v zadostni količini, da bi dosegli zmanjšanje log10, odsotnost tega biološkega kazalnika v odplakah pomeni, da so validacijske zahteve izpolnjene. Doseganje cilja uspešnosti se lahko ugotovi z analitičnim nadzorom, z dodajanjem ciljev uspešnosti, določenih za posamezne faze čiščenja na podlagi znanstvenih dognanj za standardne uveljavljene procese, kot so objavljeni podatki iz poročil o preskusih, študije primerov itd., ali na podlagi laboratorijskih preskusov v nadzorovanih pogojih za inovativno čiščenje. [Sprememba 115]

Preglednica 4: Validacijsko spremljanje predelane vode za namakanje v kmetijstvu

(*) Za namene validacijskega spremljanja se namesto predlaganih indikatorskih mikroorganizmov lahko uporabijo tudi referenčni patogeni mikroorganizmi Campylobacter, rotavirus in Cryptosporidium. V tem primeru se uporabijo naslednji cilji uspešnosti (zmanjšanje log10): Campylobacter (≥ 5,0), rotavirus (≥ 6,0) in Cryptosporidium (≥ 5,0). Nacionalni zdravstveni organ lahko na podlagi specifičnega primera opredeli dodatne kazalnike, če obstajajo dokazi, da je treba zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi, živali in okolja. [Sprememba 116]

(**) Kazalnik „kolifagi skupaj“ je izbran kot najprimernejši kazalnik za viruse. Če pa analiza kolifagov skupaj ni izvedljiva, je treba analizirati vsaj enega od njih (F-specifične ali somatske kolifage). Če kolifagi skupaj v neobdelanih odplakah odpadne vode niso prisotni v zadostni količini, se lahko doseganje cilja uspešnosti ugotovi z dodajanjem ciljev uspešnosti, določenih za posamezne faze obdelave na podlagi znanstvenih dognanj za standardne uveljavljene procese (objavljeni podatki iz poročil o preskusih, študije primerov ...) ali na podlagi laboratorijskih preskusov v nadzorovanih pogojih za inovativno čiščenje. [Sprememba 117]

(***) Spore Clostridium perfringens so izbrane kot najprimernejši kazalnik za protozoje. Druga možnost pa so bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate, če koncentracija spor Clostridium perfringens ne omogoča potrditve zahtevanega zmanjšanja log10. Če spore Clostridium perfringens v neobdelanih odplakah odpadne vode niso prisotni v zadostni količini, se lahko doseganje cilja uspešnosti ugotovi z dodajanjem ciljev uspešnosti, določenih za posamezne faze obdelave na podlagi znanstvenih dognanj za standardne uveljavljene procese (objavljeni podatki iz poročil o preskusih, študije primerov ...) ali na podlagi laboratorijskih preskusov v nadzorovanih pogojih za inovativno čiščenje. [Sprememba 118]

Upravljavec potrdi in dokumentira metode analize za spremljanje v skladu s standardom EN ISO/IEC-17025 ali drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki zagotavljajo enako kakovost. Upravljavec obrata za predelavo vode zagotovi, da se v laboratorijih, izbranih za validacijsko spremljanje, izvajajo prakse upravljanja kakovosti, ki so v skladu z zahtevami standarda ISO/IEC 17025. [Sprememba 119]

Priloga II

(a)  Ključne naloge obvladovanja tveganja [Sprememba 120]

-1.  Izvedite analizo izvedljivosti načrtovanega objekta za predelavo, pri čemer se upoštevajo vsaj stroški razvoja objekta z upoštevanjem teritorialnega povpraševanjem po predelani vodi, potencialnih končnih uporabnikov in zahtev glede odpadne vode, očiščene v objektu, ter oceni kakovost očiščene odpadne vode, ki vstopa v objekt. [Sprememba 121]

1.  Opišite sistem ponovne uporabe vode od vstopa odpadne vode v komunalno čistilno napravo do mesta uporabe, vključno z viri odpadne vode, fazami in tehnologijami čiščenja v obratu za predelavo vode, infrastrukturo za oskrbo in shranjevanje, predvideno uporabo, mestom uporabe ter količinami predelane vode, ki bodo dobavljene. Namen te naloge je zagotoviti podroben opis celotnega sistema ponovne uporabe vode.

2.  Opredelite morebitne nevarnosti, zlasti prisotnost onesnaževal in patogenov, ter možnost za nevarne dogodke, kot so neuspešno čiščenje vode, nenamerna uhajanja ali kontaminacija v opisanem sistemu ponovne uporabe vode.

3.  Opredelite okolja, populacije in posameznike, ki jih ogroža neposredna ali posredna izpostavljenost opredeljenim morebitnim nevarnostim, pri čemer se upoštevajo posebni okoljski dejavniki, kot so lokalna hidrogeologija, topologija, tip tal in ekologija, ter dejavniki, povezani z vrsto poljščin in kmetijskimi praksami. V vseh fazah sistema za ponovno uporabo odpadne vode se upoštevajo ocena zdravstvenega tveganja, krivulja odmerek-odziv, ocena izpostavljenosti in opredelitev tveganja. Upoštevati je treba tudi morebitne nepopravljive ali dolgoročne negativne okoljske ali zdravstvene učinke dejavnosti predelovanja vode, kot so dobava, shranjevanje in uporaba, tudi morebitne negativne učinke na ekološke tokove. [Sprememba 122]

4.  Izvedite oceno tveganja, ki zajema okoljska tveganja ter tveganja za zdravje ljudi in živali, pri čemer se upoštevajo narava opredeljenih morebitnih nevarnosti, opredeljenih okolij, populacij in posameznikov, ki jih ogroža izpostavljenost navedenim nevarnostim, resnost morebitnih učinkov teh nevarnosti ter ustrezna zakonodaja Unije in nacionalna zakonodaja, smernice in minimalne zahteve v zvezi z živili, krmo in varnostjo delavcev ter okoljski cilji. Za namene ocene tveganja se lahko uporabijo kvalitativne študije. Znanstvena negotovost pri opredelitvi tveganja se obravnava v skladu s previdnostnim načelom. [Sprememba 123]

Ocena tveganja vsebuje naslednje elemente:

(a)  oceno okoljskih tveganj, vključno z vsemi naslednjimi elementi:

i.  potrditvijo narave nevarnosti, po potrebi vključno s predvideno ravnjo brez učinka;

ii.  oceno morebitnega razpona izpostavljenosti;

iii.  opredelitvijo tveganja;

(b)  oceno tveganj za zdravje ljudi, vključno z vsemi naslednjimi elementi:

i.  potrditvijo narave nevarnosti, po potrebi vključno z razmerjem med odmerkom in odzivom, v sodelovanju z zdravstvenimi organi; [Sprememba 124]

ii.  oceno morebitnega razpona odmerka ali izpostavljenosti;

iii.  opredelitvijo tveganja.

Pri oceni tveganja se upoštevajo spoštujejo vsaj naslednje zahteve in obveznosti: [Sprememba 125]

(c)  zahteva, da se v skladu z Direktivo91/676/EGS zmanjša in prepreči onesnaževanje vode z nitrati;

(d)  obveznost, da zavarovana območja pitne vode izpolnjujejo zahteve iz Direktive 98/83/ES;

(e)  zahteva, da se dosežejo okoljski cilji iz Direktive 2000/60/ES;

(f)  zahteva, da se v skladu z Direktivo 2006/118/ES prepreči onesnaževanje podzemne vode;

(g)  zahteva, da se dosežejo okoljski standardi kakovosti za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala iz Direktive 2008/105/ES;

(h)  zahteva, da se dosežejo okoljski standardi kakovosti za onesnaževala, ki vzbujajo zaskrbljenost na nacionalni ravni (tj. posebna onesnaževala povodij), iz Direktive 2000/60/ES;

(i)  zahteva, da se dosežejo standardi kakovosti za kopalne vode iz Direktive 2006/7/ES;

(j)  zahteve iz Direktive 86/278/EGS glede varstva okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu;

(k)  zahteve glede higiene živil iz Uredbe (ES) št. 852/2004 ter smernice iz Obvestila Komisije o Smernicah za odpravljanje mikrobioloških tveganj pri svežem sadju in zelenjavi v primarni proizvodnji z dobro higieno;

(l)  zahteve glede higiene krme iz Uredbe (ES) št. 183/2005;

(m)  zahteva, da se izpolnijo ustrezna mikrobiološka merila iz Uredbe (ES) št. 2073/2005;

(n)  zahteve glede mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih iz Uredbe (ES) št. 1881/2006;

(o)  zahteve glede mejnih vrednosti ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi iz Uredbe (ES) št. 396/2005;

(p)  zahteve glede zdravja živali iz uredb (ES) št. 1069/2009 ter (ES) št. 142/2011.

(b)  Pogoji v zvezi z dodatnimi zahtevami [Sprememba 126]

5.  Kadar je potrebno in primerno za zagotovitev ustreznega varstva okolja in varovanja zdravja ljudi, določite zahteve za kakovost vode in spremljanje, ki so strožje od zahtev iz Priloge I in/ali jih dopolnjujejo.

Glede na rezultate ocene tveganja iz točke 4Take dodatne zahteve se lahko take dodatne zahteve nanašajo zlasti na:

(a)  težke kovine;

(b)  pesticide;

(c)  stranske proizvode dezinfekcije;

(d)  farmacevtske izdelke;

(da)  prisotnost mikroplastike;

(e)  druge snovi, za katere se porajajo pomisleki druga onesnaževala, ki so se na podlagi okoljskih analiz in analiz javnega zdravja, opravljenih na lokalni ravni, izkazala za pomembna;

(f)  protimikrobno odpornost. [Sprememba 127]

(c)  Preventivni ukrepi [Sprememba 128]

6.  Opredelite preventivne ukrepe, ki so že vzpostavljeni ali bi jih bilo treba sprejeti za omejitev tveganj, da bi bilo mogoče učinkovito obvladovati vsa opredeljena tveganja.

Taki preventivni ukrepi lahko vključujejo:

(g)  nadzor dostopa;

(h)  dodatne ukrepe za dezinfekcijo ali odstranjevanje onesnaževal;

(i)  posebno namakalno tehnologijo, ki zmanjšuje tveganje nastajanja aerosolov (npr. kapljično namakanje);

(j)  spodbujanje odmiranja patogenov pred spravilom pridelka;

(k)  določitev najmanjših varnostnih razdalj.

Posebni preventivni ukrepi, ki so lahko pomembni, so navedeni v preglednici 1.

Preglednica 1: Posebni preventivni ukrepi

7.  Zagotovite, da so vzpostavljeni ustrezni sistemi in postopki za nadzor kakovosti, vključno s spremljanjem ustreznih parametrov za predelano vodo, ter da so določeni ustrezni programi vzdrževanja opreme.

8.  Zagotovite, da so vzpostavljeni sistemi za spremljanje stanja okolja, ki bodo zaznali kakršne koli negativne učinke ponovne uporabe vode, da so zagotovljene povratne informacije, pridobljene s spremljanjem, ter da so vsi procesi in postopki ustrezno potrjeni in dokumentirani.

Priporočljivo je, da upravljavec obrata za predelavo vode vzpostavi in vzdržuje sistem upravljanja kakovosti, certificiran v skladu z ISO 9001 ali enakovrednim standardom.

8a.  Zagotovite, da je objekt za predelavo vode opremljen z alternativno zmogljivostjo za izpust očiščene odpadne vode, ki se ne ponovno uporabi. [Sprememba 129]

9.  Zagotovite, da je vzpostavljen ustrezen sistem za obvladovanje incidentov in izrednih razmer, vključno s postopki za ustrezno obveščanje vseh zadevnih strani o takšnih dogodkih, ter hranite načrt za odzivanje na izredne razmere, ki naj se redno posodablja.

9a.  Zagotovite, da je infrastruktura za distribucijo predelane odpadne vode ločena in zgrajena tako, da se preprečijo tveganja kontaminacije sistema oskrbe z vodo, namenjene za prehrano ljudi, in njene distribucije. [Sprememba 130]

9b.  Zagotovite, da je infrastruktura za distribucijo predelane odpadne vode ustrezno označena in da je, če je zgrajena z odprtimi kanali za padavinske vode, ustrezno opremljena z jasno vidnimi napisi tudi v primeru, če je odpadna voda zmešana z vodo iz drugih virov. [Sprememba 131]

9c.  Zagotovite, da so med različnimi akterji vzpostavljeni mehanizmi za usklajevanje, da bi zagotovili varno proizvodnjo in uporabo predelane vode. [Sprememba 132]

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 86, 7.3.2019, str. 353. (3) UL C ... (4) UL C 86, 7.3.2019, str. 353. (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019. (6) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). (7) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40). (8) COM(2012)0673. (9) COM(2007)0414. (10) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 33. (11) COM(2015)0614. (12) Direktiva (EU) .../... o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L ...). (13) Direktiva Sveta z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6). (14) Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1–8). (15) Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32). (16) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). (17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1). (18) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35, 8.2.2005, str. 1). (19) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1). (20) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1). (21) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L 64, 4.3.2006, str. 37). (22) Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19). (23) Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84). (24) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1). (25) Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1). (26) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5). (27) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1). (28) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26). (29) UL L 124, 17.5.2005, str. 4. (30) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1). (31) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (32) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (33) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi in popravku Uredbe (EU) št. 167/2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (COM(2018)0289 – C8-0183/2018 – 2018/0142(COD))

P8_TA(2019)0072 A8-0318/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0289),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0183/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0318/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. februarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 167/2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/519.)

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 104.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 258/2014, (EU) št. 652/2014 in (EU) 2017/826 (COM(2018)0441 – C8-0254/2018 – 2018/0231(COD))

P8_TA(2019)0073 A8-0052/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0441),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 43(2), člena 168(4)(b) ter členov 114, 173 in 338 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0254/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter tudi mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za proračun (A8-0052/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. februarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 258/2014, (EU) št. 652/2014 in (EU) 2017/826

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 43(2), 168(4)(b) ter 114, 173 in 338 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Notranji trg je temelj Unije. Od svojega začetka dokazuje, da izrazito prispeva k rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju. Zagotovil je nove priložnosti in ekonomije obsega za evropska podjetja, predvsem mikro, mala in srednja podjetja (MSP), ter okrepil njihovo industrijsko konkurenčnost, še naprej pa bi moral enako koristiti vsem državljanom. Notranji trg je prispeval k ustvarjanju delovnih mest in potrošnikom ponudil večjo izbiro in nižje cene, hkrati pa zagotavljal visoko kakovost izdelkov in storitev. Še vedno je gonilo za izgradnjo močnejšega, bolj uravnoteženega in pravičnejšega gospodarstva. Je eden izmed glavnih dosežkov Unije in njeno najmočnejše orodje v vse bolj globalnem svetu ter osrednji element preoblikovanja v z viri gospodarno in energetsko učinkovito gospodarstvo, s čimer se odziva na vse večji pritisk podnebnih sprememb. [Sprememba 1]

(2)  Notranji trg se mora stalno prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju digitalne revolucije in globalizacije. Novo obdobje digitalnih inovacij še naprej zagotavlja priložnosti in koristi za gospodarstvo in za vsakdanje življenje, zlasti za podjetja in posameznike ter ustvarja nove izdelke in poslovne modele, hkrati pa pomeni izziv za urejanje in izvrševanje ter varstvo in varnost potrošnikov. [Sprememba 2]

(3)  Obsežna zakonodaja Unije podpira delovanje notranjega trga. To zadeva zlasti konkurenčnost, standardizacijo, medsebojno priznavanje, varstvo potrošnikov, nadzor trga in ureditev prehranske verige, poleg tega pa tudi pravila v zvezi s poslovanjem, trgovinskimi in finančnimi transakcijami ter spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev, ki so bistvenega pomena za delovanje notranjega trga, kar prinaša koristi potrošnikom in podjetjem. [Sprememba 3]

(4)  Vendar so še vedno prisotne neupravičene, diskriminatorne in nesorazmerne ovire za pravilno delovanje notranjega trga ostajajo, poleg tega pa nastajajo se pojavljajo nove. Sprejetje pravil je le prvi korak, zagotoviti, da delujejo, pa je prav tako pomembno. To Neustrezno izvrševanje obstoječih pravil, ovire za prost pretok blaga in storitev ter majhen obseg čezmejnih javnih naročil omejujejo možnosti za podjetja in potrošnike. Odprava teh ovir je navsezadnje stvar zaupanja državljanov v Unijo, v njeno zmožnost uresničevanja ciljev ter ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in rasti ob hkratnem varstvu javnega interesa. [Sprememba 4]

(5)  Trenutno obstaja več programov za ukrepanje Unije na področjih konkurenčnosti podjetij, vključno z MSP zlasti mikro, malih in srednjih podjetij, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politike na področju finančnih storitev in prehranske verige. Nekatere dodatne dejavnosti se financirajo neposredno v okviru proračunskih vrstic za notranji trg. Treba je racionalizirati ukrepe in izkoristiti sinergije med njimi ter zagotoviti prožnejši, preglednejši, enostavnejši in prilagodljivejši okvir za financiranje dejavnosti, namenjenih uresničitvi dobro delujočega notranjega trga na stroškovno najučinkovitejši način in trajnostnega notranjega trga. Zato je treba vzpostaviti nov program, ki bo združeval dejavnosti, ki so se prej financirale v okviru navedenih programov in drugih ustreznih proračunskih vrstic, in ki bo izhajal iz izkušenj sedanjih programov. Program bi moral prav tako vključiti nove pobude, katerih cilj je izboljšati delovanje notranjega trga, in bi se moral izogibati podvajanju s sorodnimi programi in ukrepi Unije. [Sprememba 5]

(6)  Razvoj, priprava in izkazovanje evropske statistike so zajeti v ločenem evropskem statističnem programu, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(6). Za zagotovitev kontinuitete priprave in izkazovanja evropske statistike bi moral novi program vključevati tudi dejavnosti, ki jih zajema že obstoječi evropski statistični program, in sicer z zagotavljanjem okvira za zbiranje podatkov ter za razvoj, pripravo, pravilno uporabo in izkazovanje evropske statistike. Novi program bi moral vzpostaviti finančni okvir za evropsko statistiko, da se zagotovi visokokakovostna, primerljiva in zanesljiva evropska statistika, tudi o Evropi vprašanjih trgovine in migracij, ki bo podpirala oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije v skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). [Sprememba 6]

(7)  Zato je primerno, da se vzpostavi program za notranji enotni trg, konkurenčnost za okrepitev notranjega trga in izboljšanje njegovega delovanja na področju konkurenčnosti in trajnostnosti podjetij, vključno z zlasti mikro, malimi malih in srednjimi podjetji srednjih podjetij, standardizacije, nadzora trga, varstva potrošnikov, prehranske verige, ter evropsko statistiko evropske statistike (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, in sicer od leta 2021 do leta 2027. [Sprememba 7]

(8)  Program bi moral podpreti oblikovanje, izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki je temelj za pravilno delovanje notranjega trga. Program bi moral podpreti ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev na notranjem trgu: podjetij, državljanov, vključno s potrošniki in zaposlenimi, civilne družbe in javnih organov. Zato bi moral biti cilj programa zagotoviti konkurenčnost in trajnostnost podjetij, predvsem MSP, hkrati mikro, majhnih in srednjih podjetij, vključno s tistimi v sektorju turizma, pa podpirati izvrševanje tudi visoko raven varstva potrošnikov s podpiranjem izvrševanja pravil o varstvu in varnosti potrošnikov ter ozaveščanje okoljskih in socialnih standardov in ozaveščanjem podjetij in posameznikov, tako da se jim zagotovijo prava orodja, ustrezne informacije in pomoč, znanje in kompetence za sprejemanje premišljenih odločitev ter okrepi njihovo sodelovanje pri oblikovanju politik Unije. Poleg tega bi moral biti cilj programa krepitev regulativnega in upravnega sodelovanje sodelovanja, zlasti s programi usposabljanja, z izmenjavo najboljših praks ter oblikovanjem baz znanja in kompetenc, vključno z uporabo strateških javnih naročil. Programom bi moral prav tako podpirati razvoj visokokakovostnih mednarodnih standardov, ki podpirajo izvajanje zakonodaje Unije. To vključuje tudi določanje standardov na področju računovodskega poročanja in revizije, kar bo prispevalo k preglednosti in dobremu delovanju kapitalskih trgov Unije ter k boljši zaščiti vlagateljev. Program bi moral podpirati oblikovanje pravil in določanje standardov tudi z zagotavljanjem vključenosti najširšega kroga zainteresiranih strani. Cilj programa bi moral biti tudi podpreti izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki zagotavlja visoko raven zdravja za ljudi, živali in rastline v prehranski verigi ter izboljšanje dobrobiti živali. [Sprememba 8]

(9)  Sodoben notranji trg, ki temelji na načelih pravičnosti, preglednosti in medsebojnega zaupanja, spodbuja konkurenco in koristi potrošnikom, podjetjem in zaposlenim. Boljše izkoriščanje nenehno razvijajočega se notranjega trga na področju storitev bi moralo evropskim podjetjem pomagati pri ustvarjanju delovnih mest in čezmejni rasti, nudenju večje izbire storitev po boljših cenah ter ohranjanju visokih standardov za potrošnike in delavce. V ta namen je cilj programa Da bi to dosegli, bi moral program prispevati k odstranitvi boljšemu spremljanju razvoja notranjega trga, vključno z učinkom novega tehnološkega razvoja ter opredelitvijo in odpravo preostalih neupravičenih, diskriminatornih in nesorazmernih ovir ter zagotoviti, da regulativni okvir, ki dopušča nove inovativne poslovne modele, vključno z modeli sodelovalnega gospodarstva in socialnega podjetništva, ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni socialne zaščite, tudi za podjetnike. [Sprememba 9]

(10)  Regulativne ovire na notranjem trgu so bile za številne industrijske proizvode odstranjene s pomočjo mehanizmov preprečevanja, sprejetjem skupnih pravil in standardov ter z načelom vzajemnega priznavanja na področjih, na katerih ne veljajo taka pravila Unije. Na področjih, kjer ni veljavne zakonodaje Unije, načelo vzajemnega priznavanja pomeni, da ima blago, ki se zakonito trži v eni državi članici, pravico do prostega pretoka in se ga lahko prodaja v drugi državi članici, razen če zadevna država članica upravičeno nasprotuje trženju blaga, a le, če je taka omejitev nediskriminatorna, utemeljena z legitimnim ciljem javnega interesa, kot je določeno v členu 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ali priznana s sodno prakso Sodišča Evropske unije ter sorazmerna z želenim ciljem. Vendar imajo zaradi neustrezne uporabe vzajemnega priznavanja, kot so neupravičene ali nesorazmerne omejitve, podjetja, ki želijo vstopiti na trge drugih držav članic, težave. Čeprav je povezanost trga na področju blaga močna, to vseeno pomeni izgubljene priložnosti za širše gospodarstvo. Revizija Uredbe (EU) št. xxx/2018 o vzajemnem priznavanju bo prispevala k povečanju gospodarskih koristi na tem področju. Zato bi moral biti cilj tega programa izboljšati vzajemno priznavanje na področju blaga in uresničiti ves njegov potencial ter zmanjšati število nezakonitega in neskladnega blaga, ki vstopa na trg, z usmerjenim ozaveščanjem in usposabljanjem, podpiranjem kontaktnih točk za izdelke, boljšim sodelovanjem med pristojnimi organi za vzajemno priznavanje in večjim tržnim nadzorom. [Sprememba 10]

(11)  Novi regulativni izzivi in izzivi v zvezi z izvrševanjem so povezani s hitro spreminjajočim se okoljem digitalne revolucije ter se nanašajo na zadeve, kot so kibernetska varnost, varstvo podatkov in zasebnosti, internet stvari in ali umetna inteligenca, ter tudi na etične standarde, ki so s tem povezani. Če bi prišlo do škode, so bistvena stroga pravila o varnosti proizvodov in odgovornosti jasnost v zvezi z odgovornostjo, pa tudi dosledno izvrševanje pravil, da se zagotovi odziv politike, ki evropskim državljanom, vključno s potrošniki in podjetji, omogoča, da imajo od takih pravil koristi. Zato bi moral program prispevati k hitremu prilagajanju in boljšemu izvrševanju ureditve glede odgovornosti za proizvode, ki spodbuja inovacije, ter hkrati zagotavljati varnost in zaščito uporabnikov. [Sprememba 11]

(12)  Dajanje na trg izdelkov, ki niso skladni z zakonodajo Unije, postavlja skladne izdelke v slabši položaj in lahko ogrozi na trg, ne glede na to, ali so ti izdelki dani na trg tradicionalno ali elektronsko, in ne glede na to, ali so proizvedeni v Uniji ali vanjo vstopijo iz tretjih držav, ogroža državljane in potrošnike Unije. Mnogi podjetniki Gospodarski subjekti, ki prodajajo skladne izdelke, se soočajo z izkrivljeno konkurenco zaradi subjektov, ki ne upoštevajo pravil zaradi pomanjkanja znanja ali namenoma, da bi pridobili konkurenčno prednost. Organi za nadzor trga imajo pogosto na voljo premalo finančnih sredstev in so omejeni z nacionalnimi mejami, medtem ko podjetniki trgujejo na evropski in celo svetovni ravni. Zlasti pri e-trgovanju imajo organi za nadzor trga, ker nimajo fizičnega dostopa do izdelkov, velike težave pri sledenju neskladnih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, in pri iskanju odgovornega subjekta v svoji jurisdikciji ali pri izvajanju ocen tveganja ali varnostnih pregledov. Zato bi si program moral prizadevati za krepitev skladnosti izdelkov, tako da bi podjetnikom zagotovil prave spodbude okrepil nadzor trga, zagotavljal jasna, pregledna in razumljiva pravila za gospodarske subjekte in tako ozaveščal o veljavnih pravilih Unije glede varnosti proizvodov, okrepil preglede skladnosti, vključno s sistematično uporabo preverjanj vzorcev izdelkov, ki predstavljajo pomemben delež vsake vrste izdelkov, danih na trg, in skrivnim nakupovanjem, ki ga izvajajo organi za nadzor, in spodbudil spodbujal tesnejše čezmejno sodelovanje med izvršilnimi organi. Program bi prav tako moral prispevati k utrditvi obstoječega okvira za dejavnosti nadzora trga; spodbujati skupne ukrepe organov za nadzor trga iz različnih držav članic, izboljšati izmenjavo informacij ter spodbujati zbliževanje in tesnejše povezovanje dejavnosti nadzora trga, zlasti tako, da bi zagotovil dosledno izvrševanje novih zahtev, uvedenih z Uredbo (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta(7), da bi se preprečila prodaja neskladnih izdelkov evropskim državljanom. Program bi torej moral okrepiti zmogljivosti organov za nadzor trga po vsej Uniji in prispevati k večji enotnosti med državami članicami, ki bi imele enake koristi od notranjega trga v smislu gospodarske blaginje in trajnostne rasti, hkrati pa bi moral obravnavati njihove posebne potrebe na prilagojen način. [Sprememba 12]

(13)  Varnost izdelkov je skupna skrb. Organi za ugotavljanje skladnosti preverjajo, ali izdelki izpolnjujejo varnostne zahteve, preden so dani na trg. Zato je izredno pomembno, da so organi za ugotavljanje skladnosti zanesljivi in usposobljeni. Unija je vzpostavila sistem akreditacije organov za ugotavljanje skladnosti, ki preverja njihovo usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost. Vendar se Uredba (ES) št. 765/2008(8) Evropskega parlamenta in Sveta na nacionalni ravni izvaja na veliko različnih načinov. Razlike se nanašajo na razdelitev pristojnosti med organi za nadzor trga in notranjimi mehanizmi usklajevanja na nacionalni ravni, v zvezi z uporabljenimi finančnimi sredstvi, namenjenimi za nadzor trga, strategijami in pristopi za nadzor trga, pa tudi na ravni pooblastil v zvezi z neskladnimi izdelki in višinami kazni za kršitve, kar povzroča razdrobljeno izvrševanje harmonizacijske zakonodaje Unije. Zaradi te razdrobljenosti je nadzor trga v nekaterih državah članicah strožji kot v drugih, kar lahko omaje odvračilni učinek zakonodaje ter ustvari neenake konkurenčne pogoje za podjetja v nekaterih državah članicah in povzroči morebitna neravnotežja glede ravni varnosti izdelkov v Uniji. Tako je zdaj glavni izziv ohranjanje akreditacijskega sistema v skladu z najnovejšim tehničnim razvojem in zagotavljanje, da se uporablja z enako strogostjo po vseh Uniji. Program bi zato moral podpirati ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da organi za ugotavljanje skladnosti še naprej izpolnjujejo zakonske zahteve, zlasti z uporabo ocene tretjih strani za izboljšanje nepristranskih in neodvisnih postopkov, ter okrepili evropski akreditacijski sistem, zlasti na novih področjih politike, s podpiranjem enotnosti pregledov in kazni, pa tudi Evropskega združenja za akreditacijo (EA) iz člena 14 Uredbe (ES) št. 765/2008. [Sprememba 13]

(14)  Razvoj e-trgovine bi lahko prinesel nekatere izzive v zvezi z varovanjem zdravja in varnosti končnih uporabnikov neskladnih izdelkov. Ker zaradi razvoja spletne trgovine in potovalnih storitev potrošniški trgi ne poznajo meja, je pomembno zagotoviti, da lahko potrošniki, ki prebivajo v Uniji, izkoristijo ustrezno enako varstvo pri uvozu blaga in storitev od gospodarskih subjektov, ki imajo sedež v tretjih državah. Program bi zato po potrebi moral podpirati sodelovanje z ustreznimi organi, ki se nahajajo v državah, ki so ključne trgovinske partnerice Unije, kar zadeva izmenjavo informacij o neskladnih izdelkih, nedavnem znanstvenem napredku in novih tehnologijah, novih tveganjih ter drugih vidikih, povezanih z dejavnostmi nadzora. [Sprememba 14]

(15)  Javni organi uporabljajo javna naročila za zagotovitev najboljše ponudbe za ceno, plačano iz javnih sredstev, ter za prispevanje k bolj inovativnemu, trajnostnemu, vključujočemu in konkurenčnemu notranjemu trgu, vključno z uporabo drugih meril, ne le najnižje cene ali stroškovne učinkovitosti, če je to v skladu z veljavnim pravom Unije, med drugim ob upoštevanju kakovostnih, okoljskih in socialnih vidikov ter vidika poštene trgovine, ter z olajšanjem razdelitve javnih naročil za obsežno infrastrukturo v sklope. Direktive 2014/23/EU(9), 2014/24/EU(10) ter 2014/25/EU(11) Evropskega parlamenta in Sveta določajo pravni okvir za vključevanje in učinkovito delovanje trgov javnih naročil, ki predstavljajo 14 % bruto domačega proizvoda Unije, v korist javnih organov, podjetij in državljanov, vključno s potrošniki. Pravilno izvajanje pravil o javnih naročilih je ključno orodje za krepitev enotnega trga ter povečanje rasti podjetij ter zaposlovanja v Uniji. Zato bi moral program podpirati ukrepe za zagotovitev širše uporabe strateških javnih naročil, profesionalizacijo javnih kupcev, izboljšan dostop olajšanje in izboljšanje dostopa do trgov javnih naročil za MSP in mikropodjetja, zlasti s pomočjo svetovalnih storitev in usposabljanja, večjo preglednost, zanesljivost in kakovost podatkov, spodbujanje digitalne preobrazbe javnih naročil in skupnega javnega naročanja prek krepitve partnerskega pristopa z državami članicami, izboljšanje zbiranja in analiziranja podatkov, vključno prek namenskih orodij informacijske tehnologije, podpiranje izmenjave izkušenj in dobrih praks, sklicevanje na evropske in mednarodne standarde, zagotavljanje smernic, prizadevanje za koristne trgovinske sporazume, krepitev sodelovanja med nacionalnimi organi in uvedbo pilotnih projektov. [Sprememba 15]

(16)  Za doseganje ciljev programa in za olajševanje življenja državljanov in podjetij je treba vzpostaviti visokokakovostne in k uporabniku usmerjene javne storitve, ki bodo digitalno usmerjene in polno dostopne, ter še bolj okrepiti prizadevanja v zvezi z e-upravo in e-vlado, ob tem pa zagotavljati ustrezno varstvo podatkov in zasebnost. To pomeni, da bodo javne uprave morale začeti delovati na nove, inovativnejše načine, zmanjšati da bi zmanjšale izoliranost med različnimi deli svojih uprav, ter soustvarjati te javne storitve z državljani in podjetji soustvarjati te javne storitve. Stabilna in vztrajna rast čezmejnih dejavnosti na notranjem trgu zahteva zagotavljanje razpoložljivost najnovejših, natančnih in lahko razumljivih informacij o pravicah podjetij in državljanov ter informacij, ki pojasnjujejo in poenostavljajo upravne formalnosti. Poleg tega sta bistvenega pomena pravno svetovanje in pomoč pri reševanju problemov, ki nastajajo na čeznacionalni ravni. Nadalje je potrebno enostavno in učinkovito povezovanje nacionalnih uprav, podpiranje javnih organov pri doseganju teh ciljev ter ocenjevanje, kako notranji trg deluje v praksi. Obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga že imajo pomembno vlogo pri lažjem doseganju teh ciljev. V ta namen in da bi dohajali tehnološki in tržni napredek, pa tudi nove regulativne izzive in izzive v zvezi z izvrševanjem, bi moral program podpirati krepitev kakovosti, prepoznavnosti in preglednosti ter zanesljivosti orodij za upravljanje notranjega trga. Ta Program bi zato za izboljšanje vsakodnevnega življenja državljanov in zmožnosti podjetij za čezmejno trgovanje med drugim moral podpirati obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga: portal Tvoja Evropa, ki bi moral biti temelj prihajajočega enotnega digitalnega portala, Tvoja Evropa – nasveti (YEA), SOLVIT, informacijski sistem za notranji trg (IMI) in pregled enotnega trga. [Sprememba 16]

(17)  Program bi moral podpirati razvoj regulativnega okvira Unije na področju prava gospodarskih družb in upravljanja podjetij ter pogodbenega prava z namenom povečati učinkovitost in konkurenčnost poslovanja, zlasti MSP, hkrati pa zagotavljati varstvo zainteresiranih strani, na katere vpliva poslovanje podjetij, ter se odzvati na nastajajoče izzive politike. Poleg tega bi moral zagotoviti primerno ocenjevanje, izvajanje in izvrševanje ustreznega pravnega reda, obveščati zainteresirane strani in jim pomagati ter spodbujati izmenjavo informacij na tem področju. Program bi moral nadalje podpirati pobude Komisije za jasen in prilagojen okvir za podatkovno gospodarstvo in inovacije. Te pobude so potrebne za večjo pravno varnost v zvezi s pogodbenim in nepogodbenim pravom, zlasti odgovornostjo in etiko v okviru tehnologij v vzponu, npr. internet stvari, umetna inteligenca, robotika in 3D-tiskanje. Cilj programa bi moral biti spodbujanje razvoja podatkovno vodenega poslovanja z zagotavljanjem visoke ravni varstva zasebnosti, ki bo odločilno za položaj gospodarstva Unije v svetovni konkurenci. [Sprememba 17]

(18)  Program bi moral spodbujati tudi pravilno in celovito izvajanje in uporabo pravnega okvira Unije za preprečevanje pranja denarja in financirana terorizma s strani držav članic ter razvoj prihodnjih politik za spopadanje z novimi izzivi na tem področju. Prav tako bi moral podpirati ustrezne dejavnosti mednarodnih organizacij v evropskem interesu, kot je Odbor strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma Sveta Evrope.

(19)  Izvajanje in razvoj notranjega trga na področju finančnih storitev, finančne stabilnosti in unije kapitalskih trgov, ki vključuje vzdržne finance, sta močno odvisna od političnih ukrepov, ki jih na podlagi dokazov sprejme Unija. Za doseganje tega cilja bi morala Komisija imeti aktivno vlogo pri stalnem spremljanju finančnih trgov in finančne stabilnosti, ocenjevanju, kako države članice izvajajo zakonodajo Unije in ali obstoječa zakonodaja ustreza svojemu namenu, ter prepoznavanju morebitnih področij ukrepanja, kjer nastajajo nova tveganja, ob stalni udeležbi zainteresiranih strani v celotnem ciklu politike. Takšne dejavnosti so odvisne od priprave analiz, študij, gradiva za usposabljanje, anket, ugotavljanja skladnosti, ocen in statistik ter jih podpirajo informacijskotehnološki sistemi in komunikacijska orodja.

(20)  Glede na to, da notranji trg, kot je opredeljen v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji, PDEU vključuje sistem pravil, ki zagotavlja, da se konkurenca na notranjem trgu ne izkrivlja, bi moral program moral podpirati politiko prispevati k podpiranju politike Unije na področju konkurence, povezovanje in sicer z izboljšanjem in sodelovanje krepitvijo sodelovanja z Evropsko mrežo za konkurenco ter nacionalnimi organi in sodišči ter vključevanje širše skupine zainteresiranih strani v obveščanje, tudi s krepitvijo mednarodnega sodelovanja in obveščanjem o pravicah, koristih in dolžnostih politike Unije na področju konkurence ter njihovo pojasnjevanje njihovim pojasnjevanjem. Program bi moral Komisiji zlasti pomagati, da izboljša svoje analize in ocene razvoja trga, tudi s široko uporabo sektorskih preiskav ter bolj sistematično izmenjavo rezultatov in dobrih praks v okviru Evropske mreže za konkurenco. To bi moralo prispevati k zagotavljanju poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev, in sicer tudi na mednarodni ravni, ter krepitvi vloge podjetij, zlasti MSP, in potrošnikov, da bi izkoristili prednosti enotnega trga. [Sprememba 18]

(21)  Program bi moral zlasti obravnavati radikalne posledice za konkurenčnost in delovanje notranjega trga, ki izhajajo iz stalnega preoblikovanja gospodarstva in poslovnega okolja, zlasti zaradi eksponentne rasti in uporabe podatkov, ob upoštevanju, da se podjetja in njihovi svetovalci vedno bolj zatekajo k umetni inteligenci, masovnim podatkom in algoritmom ter in drugim orodjem informacijske tehnologije. Poleg tega je bistvenega pomena, da program podpira povezovanje ter širše in tesnejše sodelovanje z organi in sodišči držav članic, glede na to, da sta neizkrivljena konkurenca in notranji trg močno odvisna od ukrepanja teh subjektov. V zvezi s posebno vlogo politike konkurence pri preprečevanju škodovanja notranjemu trgu, ki je posledica protikonkurenčnega ravnanja izven meja Unije, bi program moral podpirati tudi sodelovanje z organi tretjih držav, kot je primerno. Navsezadnje je razširitev dejavnosti obveščanja potrebna, da se več državljanom in podjetjem omogoči, da v celoti uživajo koristi poštene konkurence na notranjem trgu. Zlasti je treba dokazati oprijemljive koristi politike Unije na področju konkurence za evropske državljane, in sicer prek sodelovanja s skupinami civilne družbe ter deležniki, ki jih to neposredno zadeva. Ker so številne pobude v programu nove in ker na pogoje na področju konkurenčnosti vplivajo zlasti dinamične in hitre spremembe na notranjem trgu, predvsem v zvezi z digitalnim razvojem, umetno inteligenco, algoritmi, velepodatki, kibernetsko varnostjo in forenzično tehnologijo, katerih hitrost in obseg je težko oceniti, se predvideva, da bo za soočanje s spreminjajočimi se potrebami v okviru tega dela programa potrebna prožnost. [Sprememba 19]

(22)  Izjemno pomembno je okrepiti konkurenčnost in trajnostnost evropskih podjetij ter hkrati zagotoviti učinkovite enake pogoje za vse na odprtem in konkurenčnem notranjem trgu zagotoviti dejanske enake razmere za vse. MSP so gonilna sila evropskega gospodarstva in predstavljajo 99 % vseh evropskih podjetij, zagotavljajo dve tretjini delovnih mest ter znatno prispevajo k ustvarjanju kakovostnih novih delovnih mest z regionalno in lokalno razsežnostjo v vseh sektorjih, s tem pa podpirajo tudi socialno kohezijo. MSP so ključnega pomena pri prizadevanjih za energetski prehod in pri izpolnjevanju podnebnih ciljev Unije, ki izhajajo iz Pariškega sporazuma. Program bi zato moral okrepiti njihovo zmožnost za razvoj okolju prijaznih in visokokakovostnih proizvodov in storitev ter podpirati njihova prizadevanja za učinkovitejšo rabo virov, kar bo v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“. S tem bo program pomagal izboljševati konkurenčnost MSP Unije na svetovnem trgu. [Sprememba 20]

(23)  Pri pridobivanju financiranja, iskanju usposobljene delovne sile, spoprijemanju z upravnim bremenom, sprejemanju ustvarjalnosti in inovacij, dostopanju do trgov in spodbujanju dejavnosti internacionalizacije se MSP soočajo z enakimi izzivi, ki na večja podjetja nimajo enako velikega učinka. Program bi moral takšne tržne pomanjkljivosti obravnavati sorazmerno, ob tem pa ne izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Zlasti bi moral ustvariti ustrezne razmere za uvajanje tehnoloških in organizacijskih inovacij v proizvodne postopke, pri tem pa posebno pozornost nameniti posebnim oblikam MSP, na primer mikropodjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, samozaposlenim, svobodnim poklicem in socialnim podjetjem. Posvetiti bi se morali tudi potencialnim, novim in mladim podjetnikom in podjetnicam ter drugim posebnim ciljnim skupinam, kot so starejši, priseljenci in podjetniki iz prikrajšanih ali ranljivih družbenih skupin, na primer invalidi. [Sprememba 21]

(23a)  Program bi moral podpirati in spodbujati kulturo inovacij, in sicer z razvojem okolja, ki bo spodbujalo ustanavljanje podjetij in njihovo rast, ter se pri tem osredotočiti zlasti na mikropodjetja in inovativna mala in srednja podjetja, ki so se zmožna spoprijeti z izzivi vse bolj konkurenčnega in hitro spreminjajočega se okolja. Povsem novi inovacijski procesi zahtevajo razvoj odprtega inovacijskega modela, ki bo temeljil na povečanju sodelovalnih raziskav ter izmenjavi znanja in intelektualne lastnine med različnimi organizacijami. Zato bi moral program težiti k podpiranju inovacijskih procesov z vključevanjem novih modelov sodelovalnega poslovanja, ki bodo osredotočeni na mreženje ter na združevanje znanja in virov v medorganizacijskih skupnostih. [Sprememba 22]

(23b)  Program bi moral takšne tržne pomanjkljivosti obravnavati sorazmerno in se posebej osredotočiti na ukrepe, ki bodo imeli neposredne koristi za MSP in podjetniške mreže, ob tem pa ne bodo izkrivljali konkurence na notranjem trgu. [Sprememba 23]

(24)  Prenekatera težava Unije na področju konkurenčnosti je povezana s težavnim dostopanjem MSP do financiranja, saj imajo premalo informacij in le stežka izkažejo svojo kreditno sposobnost in nimajo zadostnih jamstev ali pa zgolj niso seznanjena z obstoječimi mehanizmi na ravni Unije, nacionalni ali lokalni ravni, ki bi lahko podprli njihove dejavnosti. Dodatni izzivi, povezani s financiranjem, izhajajo iz majhnosti mikropodjetij in potrebe MSP, da ostanejo konkurenčna, na primer z dejavnostmi za digitalizacijo, internacionalizacijo in inovacije ter krepitvijo delovne sile. Omejen dostop do financiranja slabo vpliva na ustanavljanje, rast in preživetje podjetij ter na pripravljenost novih podjetnikov, da bi prevzeli poslovno uspešna podjetja z nasledstvom. [Sprememba 24]

(25)  Da bi MSP premostila te tržne pomanjkljivosti in da bi še naprej igrala svojo vlogo temelja konkurenčnosti gospodarstva Unije in gonila trajnostnega gospodarstva, potrebujejo dodatno podporo prek dolžniških in lastniških instrumentov, ki bodo uvedeni v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo […] Evropskega parlamenta in Sveta(12). Jamstvena shema za posojila, vzpostavljena v okviru prejšnjega programom COSME, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(13), ima dokazano dodatno vrednost in od nje se pričakuje, da bo imela ugoden učinek za vsaj 500 000 MSP; nova shema bo vzpostavljena v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU. Več pozornosti bi bilo treba nameniti boljšemu komuniciranju in javnim kampanjam, s katerimi bi potencialne upravičence seznanili, da jim je na voljo program za MSP. Za ozaveščanje o dejavnostih Unije v podporo MSP bi bilo treba pri dejavnostih, ki jih program v celoti ali vsaj delno financira, vključno s posredniki, vključiti evropski emblem (zastavo) z navedbo, da dejavnost prejema sredstva tega programa. [Sprememba 25]

(26)  Cilji politike iz tega programa se bodo obravnavali tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU. Sklop za MSP v okviru sklada InvestEU bi moral v vsaki državi članici imeti osrednjo krovno točko za informiranje o programu, da bi povečali dostopnost sredstev za MSP in seznanjenost s tem. Finančna podpora bi se morala uporabiti za sorazmerno odpravljanje tržnih pomanjkljivosti nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ne da bi se ukrepi podvajali ali nadomestili zasebno financiranje ali izkrivljali konkurenco ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali izrivati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu ter bi morali jasno izkazovati dodatnost in krepiti sinergije z drugimi evropskimi programi. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost. [Sprememba 26]

(26a)  Dejavnosti, ki jih sklad InvestEU financira prek oddelka za EU ali prek oddelka za države članice, ne bi smele podvajati ali nadomeščati zasebnega financiranja, pač pa bi se morale navezovati na že delujoče lokalne javne in zasebne jamstvene sheme, omogočati povezovanje z njimi, saj bi moral biti krovni cilj to, da bi okrepili in razširili dejanske ugodnosti za končne prejemnike – MSP po opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES(14), zato da bi dosegli resnično dodatnost ukrepov. [Sprememba 27]

(26b)  Poleg dostopa do finančnih sredstev je osrednjega pomena tudi dostop do znanj in spretnosti, vključno z vodstvenimi kompetencami in znanji, ki so odločilni dejavnik za dostop MSP do razpoložljivih sredstev, za inoviranje, konkurenčnost in rast. Izvajanje finančnih instrumentov, predvidenih v okviru sklada InvestEU, bi zato morali pospremiti z ustreznim mentorstvom, programi inštruiranja in zagotavljanjem na znanju temelječih poslovnih storitev. [Sprememba 28]

(27)  Program bi moral zagotoviti učinkovito podporo MSP v celotnem vsem življenjskem ciklu, zagotavljati pomoč, ki bi segala od priprave projektov do komercializacije in dostopa do trga, ter spodbujati oblikovanje podjetniških mrež. Temeljiti bi moral na edinstvenem strokovnem znanju in izkušnjah, razvitih v zvezi z MSP ter z gospodarskimi in industrijskih sektorjih podjetniškimi sektorji, ter na dolgoročnih izkušnjah pri delu z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmideležniki. Ta podpora bi morala temeljiti na uspešnih izkušnjah evropske podjetniške mreže, ki deluje kot enotna kontaktna točka za povečanje konkurenčnosti MSP in razvijanje njihovega poslovanja na enotnem trgu in širše. Mreža namerava še naprej nuditi storitve v imenu drugih programov Unije, predvsem programa Obzorje 2020, z uporabo finančnih virov navedenih programov. Podpirati bi morala tudi okrepljeno sodelovanje organizacij, ki zastopajo MSP, pri oblikovanju političnih pobud za enotni trg, kot so javna naročila, postopki standardizacije in režimi, ki urejajo intelektualno lastnino. Obenem bi morala mreža povečati število ukrepov, zagotavljati bolj ciljno usmerjeno svetovanje za MSP pri pripravi projektov ter nuditi podporo mreženju in tehnološkemu in organizacijskemu prehodu. Mreža bi morala prav tako z vidika dostopa do financiranja izboljšati sodelovanje in povezovanje z drugimi pomembnimi svetovalnimi vozlišči, vzpostavljenimi v okviru programov za digitalno Evropo in sklada InvestEU. Ukrepi programa COSME za MSP v tej mreži bi morali biti namenjeni tudi zagotavljanju visoke kakovosti storitev po vsej Evropi, pri tem pa posebno pozornost nameniti dejavnostim in geografskim območjem Unije, v okviru katerih mreže in posredni deležniki ne dosegajo pričakovanih rezultatov. Uspešen mentorski program za nove podjetnike (Erasmus za mlade podjetnike) bi moral prav tako ostati orodje, ki s katerim bo novim podjetnikom ali osebam, ki želijo postati podjetniki, omogoča omogočena pridobitev podjetniških poslovnih in vodstvenih izkušenj, tako da bi jih poveže povezal z izkušenimi podjetniki iz drugih držav in jim tako pomaga s tem pomagal izboljšati podjetniške sposobnosti. Program bi si ob morebitnem dopolnjevanju drugih pobud Unije moral še naprej prizadevati za rast rasti in širjenje svoje geografske pokritosti širiti svojo geografsko pokritost ter tako podjetnikom ponuditi večjo izbiro povezovanja. Za povečanje dodane vrednosti, ki jo je mogoče doseči s spodbujanjem podjetniških pobud, bi bilo treba posebno pozornost nameniti mikropodjetjem in tistim, ki so od sedanjega programa imeli najmanj koristi, ter področjem, na katerih je podjetniška kultura še vedno na zelo osnovni ravni in kjer se soočajo s številčnejšimi ovirami. Čim bolj bi si bilo treba prizadevati za geografsko sorazmerno uravnoteženo porazdelitev sredstev. [Sprememba 29]

(27a)  Bolj bi si bilo treba prizadevati za zmanjšanje upravnega bremena ter za večjo prepoznavnost in dostopnost programov, da bi MSP in mikropodjetjem zmanjšali stroške, ki jih imajo zaradi zapletenega postopka prijave in zahtev za sodelovanje. Države članice bi morale razmisliti tudi o vzpostavitvi enotne informacijske točke „vse na enem mestu“ za podjetja, ki se zanimajo za uporabo sredstev Unije. Postopek ocenjevanja bi moral biti čim preprostejši in čim hitrejši, da bi bilo mogoče do ugodnosti programa priti karseda hitro. [Sprememba 30]

(28)  Grozdi in podjetniške mreže so strateško orodje za podpiranje konkurenčnosti in širitve MSP, saj ponujajo ugodna poslovna okolja, povečujejo trajnostni razvoj industrije in storitev ter z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest krepijo gospodarski razvoj regij. Skupne pobude grozdov bi morale doseči kritično maso, da bi pospešile rast MSP. S povezovanjem specializiranih ekosistemov grozdi ustvarjajo nove poslovne priložnosti za MSP ter jih bolje vključujejo v evropske in globalne strateške vrednostne verige. Zagotoviti bi bilo treba podporo razvoju transnacionalnih strategij za partnerstva in izvajanju skupnih dejavnosti, ki jih podpira evropska platforma za sodelovanje grozdov. Spodbujati bi bilo treba trajnostna partnerstva z nadaljevanjem financiranja, če bodo doseženi mejniki glede smotrnosti in udeležbe. Neposredno podporo MSP bi bilo treba zagotoviti prek organizacij, ki združujejo grozde, in sicer za: uvajanje naprednih tehnologij, nove poslovne modele, nizkoogljične in z viri gospodarne rešitve, ustvarjalnost in oblikovanje, nadgrajevanje znanj in spretnosti, privabljanje talentov, pospeševanje podjetništva in internacionalizacijo. Za lažje industrijsko preoblikovanje in izvajanje strategij pametne specializacije bi morali biti vključeni tudi drugi akterji, specializirani za podporo MSP. Program bi zato moral prispevati k rasti trajnostnemu gospodarskemu razvoju in vzpostaviti povezave z vozlišči Unije za (digitalne) inovacije ter naložbami v okviru kohezijske politike in programa Obzorje Evropa. Preučiti je mogoče tudi sinergije s programom Erasmus. [Sprememba 31]

(28a)  Program bi lahko pomagal poglobiti in/ali izboljšati odnose med mikro, malimi in srednjimi podjetji ter univerzami, raziskovalnimi središči in drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in širjenjem znanja. S tem bi se lahko izboljšale zmožnosti podjetij za premoščanje strateških izzivov, ki se pojavljajo v novih mednarodnih okoljih. [Sprememba 32]

(28b)  MSP se zaradi svoje majhnosti spopadajo s specifičnimi ovirami pri rasti in imajo največ težav pri povečevanju in širjenju nekaterih svojih poslovnih dejavnosti. Unija zagotavlja podporo za povečanje dejavnosti ter se pri tem osredotoča na inovacije na področju raziskav, in to predvsem s instrumentom za mala in srednja podjetja, v zadnjem času pa tudi s pilotnim projektom „Evropski svet za inovacije“ v okviru programa Obzorje 2020. Na podlagi delovnih metod in izkušenj z instrumentom za MSP bi moral program za enotni trg podpirati tudi dejavnosti za širitev poslovanja MSP, ki bi bile skladne z novim Evropskim svetom za inovacije, saj se v okviru programa Obzorje Evropa izrecno osredotoča na prodorne inovacije. Ukrepi za širitev poslovanja MSP v okviru tega programa bi morale biti na primer usmerjene v pomoč tem podjetjem pri širjenju s komercializacijo in internacionalizacijo ter prek tržnih priložnosti. [Sprememba 33]

(29)  Ustvarjalnost in inovativnost sta ključni za konkurenčnost industrijskih vrednostnih verig UnijeZa konkurenčnost industrijskih vrednostnih verig Unije so ključni ustvarjalnost, inovativnost ter tehnološko in organizacijsko preoblikovanje, bolj trajnostni proizvodni procesi, zlasti pa gospodarna raba virov in energijska učinkovitost. Sta So katalizator modernizacije industrije in prispevata podjetij in industrijskih sektorjev in prispevajo k pametni, vključujoči in trajnostni rasti. Vendar pa MSP še vedno zaostajajo pri izkoriščanju teh možnosti. Program bi zato moral podpirati ciljno naravnane ukrepe, omrežja in partnerstva za inovacije, ki temeljijo na ustvarjalnosti, v celotni industrijski vrednostni verigi. [Sprememba 34]

(29a)  Upoštevati je treba, da je bil instrument za MSP v okviru programa Obzorje 2020 za podjetnike z nepovratnimi sredstvi tako prve kot druge faze izredno uspešen, saj so lahko razvijali svoje nove poslovne zamisli ter preskušali in razvijali prototipe. Čeprav je izbirni proces že zelo strog, vseeno mnogi res dobri projekti ne morejo pridobiti financiranja, saj so sredstva omejena. Izvajanje v okviru Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (EASME) poteka zelo učinkovito. Program Obzorje je sicer usmerjen k visokotehnološkim projektom, metodologijo pričujočega programa pa bi morali razširiti na vse vrste MSP, ki želijo razširiti poslovanje. [Sprememba 35]

(29b)  Ukrepi programa COSME za MSP bi se morali osredotočiti tudi na sektorje, ki imajo znaten potencial rasti in socialni potencial ter kjer je visok delež MSP. Edinstven gospodarski sektor Unije, ki znatno prispeva k njenemu BDP in ki ga vzdržujejo predvsem MSP, je turizem. Unija bi morala še naprej izvajati ukrepe, s katerimi podpira posebnosti tega sektorja, in jih še pomnožiti. [Sprememba 36]

(30)  Evropski standardi igrajo pomembno vlogo na notranjem trgu. So izjemno pomembni za konkurenčnost podjetij, zlasti MSP. So bistveno orodje za podpiranje zakonodaje in politik Unije na številnih ključnih področjih, kot so energijaenergetski prehod, podnebne spremembe, varstvo okolja, informacijske in komunikacijske tehnologije, trajnostna raba in recikliranje virov, inovacije, varnost proizvodov, varstvo potrošnikov, varnost delavcev in delovni pogoji ter starajoče se prebivalstvo, in imajo tako ugoden učinek na družbo kot celoto. Izkušnje pa so pokazale, da je treba standarde pripraviti hitreje in pravočasneje kot doslej, poleg tega pa si je treba bolj prizadevati za boljše vključevanje vseh zadevnih deležnikov, vključno s tistimi, ki zastopajo potrošnike. [Sprememba 37]

(31)  Evropske standardizacijske dejavnosti ureja Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(15), izvajajo pa se s pomočjo dolgoletnega javno-zasebnega partnerstva, ki je ključnega pomena za doseganje ciljev iz navedene uredbe ter iz splošnih in sektorskih standardizacijskih politik Unije.

(32)  Dobro delujoč skupni okvir računovodskega poročanja je bistvenega pomena za notranji trg, za učinkovito delovanje kapitalskih finančnih trgov in za doseganje povezanega trga za finančne storitve v okviru bančne unije in unije kapitalskih trgov. [Sprememba 38]

(33)  V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(16) bi bilo treba mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, in z njimi povezane razlage Odbora za pojasnjevanje MSRP vključiti v pravo Unije, da bi jih uporabljala podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranem trgu v Uniji, če MSRP izpolnjujejo merila iz navedene uredbe, vključno z zahtevo, da letni računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko, kot določa člen 4(3) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(17), ter da spodbujajo splošni evropski interes. Te mednarodne standarde je treba razvijati v okviru postopka, ki je pregleden in je predmet demokratičnega nadzora. Zato imajo MSRP pomembno vlogo pri delovanju notranjega trga, Unija pa ima neposredni interes za zagotovitev, da postopek razvijanja in odobritve MSRP prinese standarde, ki so skladni z zahtevami pravnega okvira notranjega trga. Zato je pomembno vzpostaviti ustrezne ureditve financiranja za Fundacijo za MSRP.

(34)  Ob upoštevanju vloge, ki jo ima Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) pri ocenjevanju, ali MSRP izpolnjujejo zahtevo prava in politik Unije iz Uredbe (ES) št. 1606/2002, mora Unija tudi zagotoviti stabilno financiranje skupine EFRAG in torej prispevati k njenemu financiranju. Tehnično delo skupine EFRAG bi se moralo osredotočati na tehnično svetovanje Komisiji o potrjevanju MSRP in na primerno sodelovanje v postopku razvijanja teh MSRP ter bi moralo zagotavljati, da so interesi Unije ustrezno upoštevani v postopku določanja mednarodnih standardov. Ti interesi bi morali vključevati pojem „preudarnosti“ ter ohraniti obveznost „resničnega in poštenega prikaza“ iz Direktive 2013/34/EU in „javnega evropskega interesa“ iz Uredbe (ES) št. 1606/2002 ob upoštevanju vpliva MSRP na finančno stabilnost in gospodarstvo. Kot del Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) bi bilo treba za spodbujanje inovacij in razvoj najboljših praks pri korporativnem poročanju ustanoviti tudi Evropski laboratorij za korporativno poročanje. V tem okviru lahko podjetja in vlagatelji izmenjajo najboljše prakse, zlasti na področju poročanja o nefinančnem poslovanju in trajnostnem razvoju.

(35)  Na področju zakonsko predpisane revizije je Nadzorna skupina, tj. mednarodna organizacija, odgovorna za spremljanje reforme upravljanja Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC), leta 2005 ustanovila Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB). Vloga odbora PIOB je nadzor nad postopkom sprejemanja mednarodnih revizijskih standardov (MSR) in drugimi dejavnostmi v javnem interesu, ki jih izvaja zveza IFAC. MSR se lahko sprejmejo za uporabo v Uniji, zlasti če so bili razviti v skladu s predpisanim postopkom, javnim nadzorom in preglednostjo, kot je določeno v členu 26 Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta(18). Glede na uvajanje MSR v Uniji in ključno vlogo odbora PIOB pri zagotavljanju, da izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2006/43/ES, je pomembno, da so zagotovljene ustrezne ureditve financiranja za odbor PIOB.

(36)  Unija prispeva k zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov, opolnomočenju potrošnikov in k postavljanju potrošnikov v središče notranjega trga, tako da podpira in dopolnjuje politike držav članic pri njihovih prizadevanjih, da državljanom, kadar delujejo kot potrošniki, zagotovijo, da v celoti uživajo koristi notranjega trga in da jim je pri tem zagotovljena varnost, njihovi pravni in ekonomski interesi pa so ustrezno zaščiteni s konkretnimi ukrepi. Unija mora prav tako zagotoviti, da se zakonodaja s področja potrošnikov in varnosti proizvodov ustrezno in enako uveljavlja v praksi in da podjetja uživajo enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco na notranjem trgu. Poleg tega je treba okrepiti vlogo potrošnikov, jih spodbujati in jim pomagati pri sprejemanju trajnostnih in informiranih odločitev, s čimer bi prispevali k trajnostnemu, energijsko učinkovitemu in z viri gospodarnemu krožnemu gospodarstvu. [Sprememba 39]

(37)  Cilj programa bi moral biti ozaveščanje potrošnikov, podjetij, civilne družbe in organov o zakonodaji s področja potrošnikov in varnosti proizvodov EU ter ozaveščanje potrošnikov in njihovih predstavniških organizacij na nacionalni ravni in ravni Unije, predvsem s podpiranjem evropske potrošniške organizacije BEUC (Bureau Européen des Unions de Consommateurs), ki je uveljavljena in priznana nevladna organizacija, ki zastopa interese potrošnikov v zvezi z vsemi ustreznimi politikami Unije, ter evropskega združenja za usklajevanje zastopanja potrošnikov pri standardizaciji ANEC (European Association for the Coordination of Consumer Representation in Standardisation), ki predstavlja interese potrošnikov v zvezi z vprašanji standardizacije. Tako bi bilo treba posebno pozornost nameniti novim tržnim potrebam glede spodbujanja trajnostne potrošnje, zlasti ukrepom za odpravo načrtovane zastarelosti izdelkov in preprečevanja preprečevanje ranljivosti, ter izzivom, ki jih povzroča povzročajo digitalizacija gospodarstva, povezani izdelki, internet stvari, umetna inteligenca in uporaba algoritmov ali razvoj novih vzorcev porabe in poslovnih modelov, zlasti socialnega podjetništva in sodelovalnega gospodarstva. Program bi moral podpreti razvoj ustreznih informacij o trgih, vključno z ukrepi za izboljšanje sledljivosti izdelkov vzdolž dobavne verige in standardov kakovosti v Uniji ter reševanje vprašanja dvojne kakovosti izdelkov, o izzivih politik, novih vprašanjih in vedenju ter objavo pregledov stanja potrošniških trgov Unije. [Sprememba 40]

(38)  Program bi moral podpirati pristojne nacionalne organe, vključno s tistimi, odgovornimi za spremljanje varnosti proizvodov, ki sodelujejo zlasti prek sistema Unije za hitro obveščanje o nevarnih proizvodih. Prav tako bi moral podpirati izvrševanje Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta(19) ter Uredbe (ES) št. 765/2008 v zvezi z varstvom potrošnikov in varnostjo proizvodov ter mrežo za sodelovanje na področju varstva potrošnikov in mednarodno sodelovanje med zadevnimi organi v tretjih državah in v Uniji. Cilj programa bi moral biti tudi zagotavljanje dostopa za vse potrošnike in trgovce do kakovostnega izvensodnega reševanja sporov in spletnega reševanja sporov ter informacij o možnostih sodelovanju v postopkih pravnega varstva z najnižjimi stroški. [Sprememba 41]

(39)  Mreža Program bi moral podpreti tudi mrežo evropskih potrošniških centrov, ki pomaga potrošnikom izkoristiti prednosti njihovih potrošniških pravic v Uniji pri čezmejnem nakupu blaga in storitev na notranjem trgu in v EGP prek spleta ali na potovanju. Močna mreža tridesetih centrov, ki jo skupaj financirajo potrošniški programi Unije, je v več kot desetih letih dokazala svojo dodano vrednost za krepitev zaupanja potrošnikov in trgovcev na notranjem trgu. Obravnava več kot 100 000 zahtev potrošnikov letno ter prek svojih medijskih in spletnih informacijskih dejavnosti dosega milijone državljanov. Je ena izmed najbolj cenjenih podpornih mrež Unije za državljane in večina centrov ima kontaktne točke za pravo notranjega trga, kot je Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta(20); ocena te mreže poudarja pomembnost njenega nadaljnjega delovanja. Mreža evropskih potrošniških centrov je lahko tudi pomemben vir informacij o izzivih in težavah, s katerimi se potrošniki soočajo na lokalni ravni ter so relevantni za oblikovanje politik Unije in zaščito interesov potrošnikov. Zato bi program moral omogočati oblikovanje in krepitev sinergij med zastopanjem potrošnikov na lokalni ravni in ravni Unije, da bi se okrepilo zagovarjanje potrošnikov. Mreža namerava razviti dogovore o vzajemnosti s podobnimi organi v tretjih državah. [Sprememba 42]

(40)  Preverjanje ustreznosti prava Unije na področju varstva potrošnikov in trženja, ki ga je Komisija izvedla maja 2017, je izpostavilo potrebo po boljšem izvrševanju pravil in olajševanju pravnega varstva, kadar so potrošniki oškodovani zaradi kršitev potrošniške zakonodaje. Posledično je Komisija aprila 2018 sprejela „novi dogovor za potrošnike“, da bi med drugim zagotovila enako obravnavo potrošnikov na celotnem notranjem trgu v zvezi s čezmejnimi primeri, kot je prodaja neskladnih izdelkov v sektorju motornih vozil, standardi neenake kakovosti izdelkov ali težavami potnikov, ki obtičijo na letališčih zaradi odpovedi velikega števila letov, večjo zmogljivost držav članic za izvrševanje, boljšo varnost proizvodov, okrepljeno mednarodno sodelovanje in nove možnosti pravnih sredstev, predvsem s pomočjo zastopniških tožb kvalificiranih subjektov. Program bi moral med drugim podpirati potrošniško politiko z ozaveščanjem, krepitvijo znanja in zmogljivosti, izmenjavo najboljših praks potrošniških organizacij in organov za varstvo potrošnikov, mreženjem in razvojem tržne inteligence, krepitvijo dokazov o delovanju notranjega trga v korist potrošnikom ter razvojem informacijskotehnoloških sistemov in komunikacijskih orodij. [Sprememba 43]

(41)  Na potrošnike državljane vpliva predvsem delovanje trgov za finančne storitve, zato bi jih bilo treba bolje obveščati o pravicah, tveganjih in koristih na tem področju. Ti so ključni element notranjega trga in zahtevajo trden okvir za urejanje in nadzor, ki ne zagotavlja le finančne stabilnosti in trajnostnega gospodarstva, temveč tudi visoko stopnjo varstva potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, vključno z malimi vlagatelji, varčevalci, imetniki zavarovalnih polic, člani in upravičenci pokojninskih skladov, posameznimi delničarji, posojilojemalci in MSP. Pomembno je krepiti njihovo zmožnost udeležbe Program bi moral prispevati h krepitvi njihove zmožnosti za udeležbo pri oblikovanju politike za finančni sektor , tudi prek oblikovanja in razširjanja jasnih, popolnih in uporabniku prijaznih informacij o proizvodih, ki se tržijo na finančnih trgih. [Sprememba 44]

(42)  Zato bi program moral še naprej podpirati posebne dejavnosti, ki so zajete v programu za krepitev zmogljivosti v obdobju 2017–2020 za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 2017/826 Evropskega parlamenta in Sveta(21), ki je nadaljeval pilotni program in pripravljalni ukrep iz obdobja 2012–2017. To je potrebno, da se oblikovalcem politike priskrbijo stališča zainteresiranih strani, ki niso strokovnjaki iz finančnega sektorja, ter zagotovi boljše zastopanje interesov potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev. V okviru programa bi se morala stalno razvijati metodologija in dobra praksa v zvezi s tem, kako povečati sodelovanje potrošnikov in končnih uporabnikov finančnih storitev, da bi ugotovili, katera vprašanja so pomembna za oblikovanje politik Unije in varovanje interesov potrošnikov na področju finančnih storitev. To bi moralo zagotoviti boljše izboljšati politike na področju finančnih storitev, predvsem zahvaljujoč boljšemu javnemu razumevanju vprašanj v zvezi s finančno uredbo, in boljšo finančno pismenost boljši finančni pismenosti. Javna sredstva tega programa bi se morala osredotočiti na to, kar je bistveno za končne uporabnike, in se izogibati neposrednemu ali posrednemu finančnemu podpiranju komercialnih dejavnosti, ki jih predlagajo zasebni finančni subjekti. [Sprememba 45]

(43)  V zvezi s pilotnim projektom v obdobju 2012–2013 in pripravljalnim ukrepom v obdobju 2014–2016 je Komisija po opravljenem letnem javnem razpisu za zbiranje predlogov nepovratna sredstva dodelila dvema organizacijama. To sta Finance Watch, ki je bila ustanovljena z nepovratnimi sredstvi Unije leta 2011 kot mednarodno neprofitno združenje po belgijskem pravu, in Better Finance, ki je nastala kot posledica zaporednih reorganizacij in preoblikovanja blagovne znamke evropskih združenj vlagateljev in delničarjev od leta 2009 naprej. Program za krepitev zmogljivosti, ki je bil vzpostavljen v okviru Uredbe (EU) št. 2017/826, ti dve organizaciji opredeljuje kot edina upravičenca. Zato je treba ti organizaciji še naprej financirati v okviru programa. Vendar bi bilo treba to financiranje pregledati. V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da če bi program za krepitev zmogljivosti in financiranje iz njega podaljšali po letu 2020 in bi se pojavili še drugi možni upravičenci, lahko razpis odprli vsem drugim organizacijam, ki izpolnjujejo merila in prispevajo k ciljem programa, in sicer v skladu z Uredbo (EU) 2017/826. [Sprememba 46]

(44)  Visoka raven varovanja zdravja v celotni prehranski vsej dobavni verigi hrane in krme je nujna, da bi zaščitili potrošnike ter da lahko notranji trg deluje učinkovito učinkovito in nemoteno deluje. Varna in trajnostna kmetijska in prehranska veriga je predpogoj za družbo na splošno in za notranji trg. Kakor je razvidno iz nedavnih incidentov, kot sta okužba jajc s fipronilom leta 2017 in škandal s konjskim mesom leta 2013, čezmejne izredne zdravstvene razmere, na primer izbruh ptičje gripe ali afriške prašičje kuge, in preplahi v zvezi s hrano ovirajo delovanje notranjega trga, saj omejujejo pretok oseb in blaga ter prekinjajo proizvodnjo. Preprečevanje čezmejnih zdravstvenih kriz in preplahov v zvezi s hrano je izredno pomembno. Zato bi moral program podpirati konkretne ukrepe, na primer uvedbo kriznih ukrepov v primeru kriznih razmer in nepredvidljivih dogodkov, ki vplivajo na zdravje živali in rastlin, ter zasnovati mehanizem za neposreden dostop do krizne rezerve, s katerim bi hitreje, učinkoviteje in uspešneje reševali tovrstne izredne razmere. [Sprememba 47]

(45)  Splošni cilj prava Unije na področju prehranske verige je prispevati k visoki ravni zagotavljati visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, podpirati izboljšanje dobrobiti živali, prispevati k visoki ravni varstva in informiranja potrošnikov ter visoki ravni varstva okolja, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, in hkrati izboljšati trajnost evropske proizvodnje hrane in krme, zmanjšati količino živilskih odpadkov, zvišati standarde kakovosti izdelkov po vsej Uniji, povečati konkurenčnost industrije hrane in krme v Uniji ter dajati prednost ustvarjanju delovnih mest. [Sprememba 48]

(46)  Glede na posebno naravo ukrepov, ki zadevajo visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, je treba v tej uredbi določiti posebna merila za upravičenost v zvezi z zagotavljanjem nepovratnih sredstev in uporabo javnih naročil. Zlasti bi morali biti z odstopanjem od Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(22) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) kot izjema od načela neretroaktivnosti stroški izrednih ukrepov zaradi njihove nujne in nepredvidljive narave upravičeni in bi morali vključevati tudi stroške, ki nastanejo zaradi domnevnega pojava bolezni ali škodljivega organizma, pod pogojem, da je ta pojav naknadno potrjen in sporočen Komisiji. Ustrezne proračunske obveznosti in plačilo upravičenih izdatkov bi Komisija morala izvesti po podpisu pravnih obveznosti in oceni zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo države članice. Stroški bi morali biti upravičeni tudi pri zaščitnih ukrepih v primeru neposredne grožnje zdravstvenemu statusu Unije, ki je posledica pojava ali razvoja ene od bolezni živali in zoonoz na ozemlju tretje države ali države članice ali v čezmorskih državah in ozemljih, ter pri zaščitnih ukrepih ali drugih ustreznih dejavnostih, sprejetih v podporo zdravstvenemu statusu rastlin v Uniji. [Sprememba 49]

(47)  Uradni Glede na vse bolj globalizirano prehransko verigo je uradni nadzor, ki ga izvajajo države članice, je pomembno orodje za preverjanje in spremljanje, da se izvajajo, izpolnjujejo in izvršujejo ustrezne zahteve Unije, zlasti glede uvoženih proizvodov iz tretjih držav. Uspešnost in učinkovitost sistemov uradnega nadzora je bistvenega pomena za ohranjanje visoke ravni varnosti ljudi, živali ali rastlin v prehranski verigi in zaupanja potrošnikov ter za hkratno zagotavljanje visoke ravni varstva okolja. Za take nadzorne ukrepe bi morala biti na voljo finančna podpora Unije. Finančni prispevek bi zlasti moral biti na voljo referenčnim laboratorijem Unije, da jim pomaga pokriti stroške, nastale zaradi izvajanja programov dela, ki jih odobri Komisija. Ker je poleg tega uspešnost uradnega nadzora odvisna tudi od tega, ali je nadzornim organom na voljo dobro usposobljeno osebje z ustreznim poznavanjem prava Unije, bi Unija morala imeti možnost, da prispeva k usposabljanju in ustreznim programom izmenjav osebja, ki jih organizirajo pristojni organi. [Sprememba 50]

(48)  Visokokakovostna evropska statistika, ki je razvita, pripravljena in izkazana v okviru evropskega statističnega programa, je bistvenega pomena za odločanje na podlagi dokazov in bi morala biti na voljo pravočasno ter prispevati k izvajanju politik Unije, kot izhajajo iz PDEU, predvsem okrepljenega in celostnega ekonomskega upravljanja, socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije, trajnostnega razvoja, kmetijske politike, socialne razsežnosti Evrope in globalizacije.

(49)  Evropska statistika je nujno potrebna za odločanje Unije ter za merjenje smotrnosti in učinka pobud Unije. Zato bi moralo biti zagotovljeno neprekinjeno zagotavljanje in razvoj evropske statistike s sprejetjem pristopa na ravni Unije ter preseganjem vidika notranjega trga, da se zajamejo vse dejavnosti in področja politike Unije, vključno z opolnomočenjem podjetij in državljanov za sprejemanje informiranih odločitev.

(50)  Za evropski statistični program zaradi njegovega horizontalnega značaja veljajo posebne zahteve, predvsem tiste iz Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(23), zlasti v zvezi s spoštovanjem statističnih načel, delovanjem in upravljanjem evropskega statističnega sistema, vključno z vlogo in nalogami, dodeljenimi Odboru za statistične programe Evropskih skupnosti in Komisiji, ter vzpostavitvijo in izvajanjem načrtovanja programov statističnih dejavnosti.

(51)  Program je bil predložen v predhodni pregled odboru za evropski statistični sistem v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 in bi ga bilo treba izvajati ob zagotovljenem dejanskem parlamentarnem nadzoru. [Sprememba 51]

(52)  Unija in države članice so zavezane k, da bodo še naprej imele vodilno vlogo pri izvajanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. S prispevanjem k uresničevanju Agende 2030 bodo Unija in države članice spodbujale močnejšo, bolj trajnostno, bolj vključujočo, varno in uspešno Evropo. Program bi moral prispevati k izvajanju Agende 2030, vključno z usklajevanjem gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti trajnostnega razvoja, zato bi morala uredba o večletnem finančnem okviru vsebovati jasne in prepoznavne zaveze, ter vključevati cilje trajnostnega razvoja, kot je Evropski parlament pozval v svojih resolucijah z dne 14. marca in 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027. [Sprememba 52]

(53)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bi moral program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznega postopka ocenjevanja in pregledovanja.

(54)  Ta uredba določa finančna sredstva za program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [posodobitev sklica, kot je primerno v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(24)].

(55)  V Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru je predvideno sodelovanje na področjih, ki so predmet programa, med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Evropskega združenja za prosto trgovino, ki sodelujejo v okviru Evropskega gospodarskega prostora, na drugi strani. Prav tako bi bilo treba določiti, da v programu lahko sodelujejo tudi druge države, vključno sosednje države Unije in države, ki so zaprosile za članstvo v Uniji, države kandidatke ali države pristopnice. Poleg tega bi program na področju evropske statistike moral biti odprt za Švico v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike(25).

(56)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru, vzpostavljenem na podlagi sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa, da se programi izvajajo na podlagi sklepa po navedenem sporazumu. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, tj. Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševala svoje pristojnosti

(57)  Za ta program se uporablja finančna uredba. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah in javnih naročilih.

(58)  Ukrepi, ki se izvajajo na podlagi prejšnjih programov in proračunskih vrstic, so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo treba ohraniti. Cilj novih ukrepov, uvedenih v okviru programa, je zlasti okrepiti dobro delujoč notranji trg. Za bolj enostavno in prožno izvajanje programa ter s tem za boljše doseganje njegovih ciljev bi morali biti ukrepi opredeljeni le v smislu okvirnih in splošnih kategorij. V program bi bilo treba vključiti tudi sezname okvirnih dejavnosti v zvezi s specifičnimi cilji na področju konkurenčnosti, varstva potrošnikov ali posebnih dejavnosti, ki izhajajo iz predpisanih zahtev, na primer na področjih standardizacije, nadzora trga, ureditve prehranske verige in evropske statistike. [Sprememba 53]

(59)  Treba je opredeliti določene kategorije subjektov, ki so upravičeni do financiranja, ter tiste subjekte, ki bi morali biti upravičeni do financiranja brez razpisov za zbiranje predlogov.

(60)  Glede na vedno večjo medsebojno povezanost svetovnega gospodarstva, zlasti digitalnega, bi moral program pri določenih dejavnostih še naprej zagotavljati možnost vključevanja zunanjih strokovnjakov, kot so uradniki tretjih držav ter predstavniki mednarodnih organizacij ali gospodarskih subjektov. [Sprememba 54]

(61)  Treba je navesti posebna merila v zvezi s pravili sofinanciranja in upravičenimi stroški.

(62)  V skladu z zavezo Komisije iz njenega sporočila z dne 19. oktobra 2010 „Pregled proračuna EU“(26) in da se zagotovita skladnost in poenostavitev programov financiranja, bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če predvideni ukrepi v okviru programa sledijo ciljem, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer pa je treba izključiti dvojno financiranje.

(63)  Ta program bi moral prispevati k splošni podpori za obravnavanje posebnih potreb najbolj oddaljenih regij in njihovega vključevanja na notranji trg, kot je bilo nedavno ponovno potrjeno v sporočilu Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU(27)“.

(64)  Program bi moral spodbujati sinergije ob hkratnem preprečevanju podvajanja s povezanimi programi in ukrepi Unije. Ukrepi v okviru tega programa bi morali dopolnjevati ukrepe programov Carina in Fiscalis, ki sta bila vzpostavljena z Uredbo (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta(28) in Uredbo (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta(29), katerih cilj je prav tako podpirati in izboljševati delovanje notranjega trga. [Sprememba 55]

(65)  Program bi moral spodbujati sinergije, in dopolnjevanje in dodatnost v zvezi z MSP ter podporo za podjetništvo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta(30). Poleg tega bo sklop za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta(31), zagotavljal podporo z dolžniškim in lastniškim financiranjem, da se za MSP in mikropodjetja olajša dostop do finančnih sredstev za MSP in ter poveča tudi njihova razpoložljivost. Program bi si poleg tega moral prizadevati za sinergije v okviru vesoljskega programa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta(32), v zvezi s spodbujanjem MSP, da izkoristijo prodorne inovacije in druge rešitve, razvite v okviru navedenega programa. [Sprememba 56]

(66)  Ta program bi moral spodbujati sinergije s programom Obzorje Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. [...] Evropskega parlamenta in Sveta(33), katerega cilj je spodbujati raziskave in inovacije. To bi moralo vključevati zlasti dopolnjevanje ukrepov prihodnjega Evropskega sveta za inovacije za inovativna podjetja ter podporo storitvam za MSP.

(67)  Program bi moral spodbujati sinergije in dopolnjevanje v zvezi s programom za digitalno Evropo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta(34), katerega namen je spodbujati digitalizacijo gospodarstva Unije in javnega sektorja ter pripomoči k večji kibernetski varnosti. [Sprememba 57]

(68)  Poleg tega bi si moral program prizadevati tudi za sinergije s Skladom za pravosodje, pravice in vrednote, vzpostavljenim z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta(35), katerega cilj je podpreti in nadaljevati razvoj evropskega območja pravice za učinkovitost nacionalnih pravosodnih sistemov, kar je ključni dejavnik za pravično in stroškovno učinkovito evropsko gospodarstvo.

(69)  Program bi moral spodbujati sinergije s programom Erasmus, vzpostavljenim z Uredbo (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta(36), Solidarnostnim skladom Evropske unije, vzpostavljenim z Uredbo (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta(37), in Evropskim socialnim skladom plus, vzpostavljenim z Uredbo (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta(38), na področju mobilnosti delovne sile in mladine, ki je bistvenega pomena za dobro delujoč notranji trg.

(70)  Nazadnje bi se ukrepi prehranske verige, kot so veterinarski in fitosanitarni ukrepi v primeru kriz na področju zdravja živali in rastlin, lahko dopolnjevali s tržnimi posegi v okviru načrtovanja skupne kmetijske politike Unije, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta(39).

(71)  Če je primerno, Ukrepi programa bi se morali ukrepi programa uporabiti za imeti jasno evropsko dodano vrednost in sorazmerno odpravljanje tržnih odpraviti tržne pomanjkljivosti ali neoptimalnih naložbenih razmerneoptimalne naložbene razmere, ne da bi se podvajali ali nadomestili zasebno financiranje, ter bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost. [Sprememba 58]

(72)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem programov dela za izvajanje ukrepov, ki prispevajo k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(40). [Sprememba 59]

(73)  Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti dodana vrednost Unije, stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen 125(1) finančne uredbe. [Sprememba 60]

(74)  Za zagotovitev rednega spremljanja in poročanja o doseženem napredku ter o učinkovitosti in uspešnosti programa bi se moral že na samem začetku vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje ukrepov in rezultatov programa. Takšno spremljanje in poročanje bi moralo temeljiti na kazalnikih, ki merijo učinke ukrepov v okviru programa glede na vnaprej določena izhodišča. [Sprememba 61]

(75)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(41) je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu. Komisija bi morala pripraviti vmesno poročilo z oceno doseganja ciljev ukrepov, podprtih v okviru programa, rezultatov in učinkov, učinkovitosti porabe sredstev in dodane vrednosti programa za Unijo ter končno poročilo z oceno dolgoročnega učinka, rezultatov in trajnostnosti ukrepov ter sinergij z drugimi programi. [Sprememba 62]

(75a)  Da bi dopolnili nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s sprejemanjem delovnih programov. [Sprememba 63]

(76)  Na podlagi odprtega seznama bolezni živali iz poglavja 2 dela I Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta(42), Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(43) in Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(44) bi bilo treba določiti seznam bolezni in zoonoz, upravičenih do financiranja v okviru izrednih ukrepov po programih za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor. [Sprememba 64]

(77)  Da se upoštevajo situacije, ki jih izzovejo bolezni živali, ki bistveno vplivajo na živinorejo ali trgovino z rejnimi živalmi, razvoj zoonoz, ki ogrožajo ljudi, ali novi znanstveni dosežki ali epidemiološke spremembe pa tudi bolezni živali, ki bi lahko ogrožale Unijo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte glede spremembe seznama bolezni žival in zoonoz. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pregledom ali dopolnjevanjem dopolnitvijo kazalnikov za merjenje doseganja specifičnih ciljev, kadar je to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Prav tako bi se bilo treba posvetovati z deležniki in združenji potrošnikov. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 65]

(78)  V skladu s [sklic se po potrebi posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO: členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(45)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(79)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(46), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(47), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(48) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(49) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(50). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(80)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti , zlasti pa finančna uredba, ki določa postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo tudi nadzor odgovornosti finančnih akterjev, ki bi se moral izvajati za ukrepe iz tega programa, ter za katerega veljajo posebna odstopanja, opredeljena v tej uredbi. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. [Sprememba 66]

(81)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(51) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic. Uredba (EU) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(52) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru te uredbe in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679 in Uredbe XXX [uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah], vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani Komisije pa v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001. [Sprememba 67]

(82)  Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi čezmejne narave obravnavanih vprašanj, temveč se zaradi večje primernosti ukrepov Unije lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(83)  Cilj programa bi moral biti tudi zagotoviti večjo prepoznavnost in skladnost notranjega trga Unije, konkurenčnost in trajnostnost podjetij, vključno z MSP predvsem mikro, malih in srednjih podjetij, ter ukrepe evropske statistike za evropske državljane, podjetja in uprave. [Sprememba 68]

(84)  Uredbo (EU) št. 99/2013, Uredbo (EU) št. 1287/2013, Uredbo (EU) št. 254/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(53), Uredbo (EU) št. 258/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(54), Uredbo (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter (55), Uredbo (EU) 2017/826 bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2021.

(85)  Primerno je zagotoviti nemoten in neprekinjen prehod med programi na področjih konkurenčnosti in trajnostnosti podjetij, predvsem mikro, malih in MSP srednjih podjetij, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politik na področju finančnih storitev, prehranske verige ter evropske statistike, vzpostavljenimi z Uredbo (EU) št. 1287/2013, Uredbo (EU) št. 254/2014, Uredbo (EU) št. 2017/826, Uredbo (EU) št. 258/2014, Uredbo (EU) št. 652/2014, in Uredbo (EU) št. 99/2013, ter tem programom, zlasti glede nadaljevanja večletnih ukrepov ter ocenjevanja uspehov predhodnih programov – [Sprememba 69]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi program za izboljšanje delovanja enotni trg za okrepitev notranjega trga in izboljšanje njegovega delovanja na področju konkurenčnosti in trajnostnosti podjetij, vključno z zlasti mikro, malimi malih in srednjimi podjetji, ter srednjih podjetij, standardizacije, varstva potrošnikov, prehranske verige, pa tudi okvir za financiranje razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike v smislu člena 13 Uredbe (ES) št. 223/2009 (v nadaljnjem besedilu: program). [Sprememba 70]

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(2)  „evropska statistika“ pomeni statistiko, razvito, pripravljeno in izkazano na ravni Unije in držav članic v skladu s členom 3 PEU in z Uredbo (ES) št. 223/2009; [Sprememba 71]

(3)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom 197(2)(c) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba); [Sprememba 72]

(4)  „mikro, mala in srednja podjetja“ pomeni mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v različici Priporočila 2003/361/ES z dne 6. maja 2003;

(4a)  „socialno podjetje“ pomeni podjetje, za katero je socialni vpliv pomembnejši od ustvarjanja dobička za lastnike ali delničarje in ki na trgu zagotavlja blago in opravlja storitve, njegovo upravljanje pa je odgovorno in pregledno ter so vanj vključeni delavci, potrošniki in drugi deležniki; [Sprememba 73]

(4b)  „lokalno javno podjetje“ pomeni manjše lokalno javno podjetje, ki izpolnjuje merila za MSP ter opravlja pomembne naloge za lokalne skupnosti; [Sprememba 74]

(4c)  „podjetniške mreže“ pomeni povezovanje podjetnikov zaradi izvajanja skupnega projekta, v katerem dve ali več MSP skupaj izvajajo eno ali več gospodarskih dejavnosti, s katero želijo povečati svojo konkurenčnost na trgu; [Sprememba 75]

(5)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Unije.

Člen 3

Cilji programa

1.  Splošni cilji programa so:

(a)  izboljšati delovanje notranjega trga, predvsem pa zaščititi in opolnomočiti državljane, potrošnike in podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja (MSP), z izvrševanjem prava pravnega, socialnega in okoljskega okvira Unije, olajševanjem dostopa ; olajšati dostop do trga, določanjem in do finančnih sredstev, spodbujati pošteno konkurenco med podjetji in oblikovanje standardov ter spodbujanjem zdravja, poskrbeti za enovito in visoko varstvo potrošnikov, okrepiti tržni nadzor po vsej Uniji, izboljšati vzajemno priznavanje in spodbujati zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti dobrobit živali, ; poleg tega pa tudi izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo ter decentraliziranimi agencijami Unije; [Sprememba 76]

(b)  zagotavljati razviti, pripraviti in izkazati visokokakovostno, primerljivo in zanesljivo evropsko statistiko o Evropi, ki podpira oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije, vključno s trgovinsko in migracijsko, ter državljanom, oblikovalcem politik, regulativnim in nadzornim organom, podjetjem, akademskemu svetu, državljanom civilni družbi in medijem pomaga sprejemati informirane odločitve ter aktivno sodelovati v demokratičnem procesu. [Sprememba 77]

2.  Specifični cilji programa so:

(a)  povečati učinkovitost notranjega trga tako, da:

(i)  omogoča , omogočiti lažje preprečevanje in odstranjevanje ovir, podpirati in podpira razvoj, izvajanje in izvrševanje prava Unije na področjih notranjega trga blaga in storitev, in javnih naročil, nadzora trga ter na področjih prava gospodarskih družb, pogodbenega in nepogodbenega prava, preprečevanja pranja denarja, prostega pretoka kapitala, finančnih storitev in konkurence, vključno z razvojem orodij upravljanja;

(ii)  podpira učinkovit nadzor trga in varnosti izdelkov povsod po Uniji, prispeva k boju proti ponarejanju izdelkov, zato da bi bili na trgu Unije le varni in skladni izdelki, ki jamčijo visoko raven varstva potrošnikov, vključno z izdelki, ki se prodajajo po spletu, ter se tako pri organih za nadzor trga po Uniji doseže večja homogenost in zmogljivost. [Sprememba 78]

(b)  izboljšati okrepiti konkurenčnost in trajnostnost podjetij, s posebnim poudarkom na MSP, ter doseči dodatnost z ukrepi, ki MSP ponujajo različne oblike podpore, omogočiti dostop do trgov, vključno z internacionalizacijo MSP, ugodnim poslovnim okoljem za MSP, konkurenčnostjo sektorjev, modernizacijo industrije in spodbujanjem podjetništva;(programa COSME), pri katerih bodo izrecno upoštevane posebne potrebe teh podjetij, in sicer:

(i)  z nudenjem različnih oblik podpore MSP, s katerimi bi spodbujali rast, podpiranje in ustanavljanje tovrstnih podjetij, na primer s podjetniškimi mrežami, razvojem upravljavskih znanj in veščin ter s spodbujanjem ukrepov za razširitev poslovanja, zaradi česar bodo lažje dostopala do trgov in procesov internacionalizacije ter lažje tržila svoje proizvode in storitve;

(ii)  s spodbujanjem ugodnega poslovnega okolja in okvira za MSP, z zmanjšanjem upravnega bremena, s povečanjem konkurenčnosti posameznih sektorjev, s posodobitvijo industrije in njeno digitalno preobrazbo, kar bo vse pomagalo ustvariti odporno, z viri gospodarno in energijsko učinkovito gospodarstvo;

(iii)  s spodbujanjem podjetniške kulture in prispevanjem k visokokakovostnemu usposabljanju zaposlenih v MSP;

(iv)  s spodbujanjem novih poslovnih priložnosti za MSP, v okviru katerih bi na ozemljih, kjer prihaja do strukturnih sprememb, te premagovali z usmerjenimi ukrepi in z drugimi inovativnimi oblikami ukrepanja, na primer z delavskimi odkupi, s katerimi bi omogočili ustvarjanje novih delovnih mest in poslovno kontinuiteto. [Sprememba 79]

(c)  zagotoviti učinkovito delovanje notranjega trga s procesi standardizacije, ki:

(i)  omogočajo financiranje evropske standardizacije evropskih organov za standardizacijo in sodelovanje zainteresiranih strani vseh deležnikov pri določanju evropskih standardov; [Sprememba 80]

(ii)  podpirajo razvoj visokokakovostnih mednarodnih standardov računovodskega poročanja in revizije, omogočajo njihovo vključevanje v pravo Unije ter in/ali spodbujajo inovacije in razvoj najboljših praks dobre prakse korporativnega poročanja tako za majhna kot za velika podjetja; [Sprememba 81]

(d)  zavzemati se za interese potrošnikov ter zagotoviti enotno in visoko raven varstva potrošnikov in varnosti proizvodov z: [Sprememba 82]

(i)  opolnomočenjem, podpiranjem in izobraževanjem potrošnikov, podjetij in civilne družbe; zagotavljanjem visoke ravni varstva potrošnikov, trajnostne potrošnje in varnosti proizvodov, zlasti s predvsem najranljivejših, zato da se na enotnem trgu okrepijo poštenost, preglednost in zaupanje; podpiranjem ukrepov pristojnih izvršilnih organov in organizacij, ki zastopajo potrošnike, ter sodelovanja, in sicer med drugim z reševanjem vprašanj že obstoječih in novonastajajočih tehnologij ter z ukrepi za izboljšanje sledljivosti proizvodov vzdolž dobavne verige; zagotavljanjem s standardi kakovosti po vsej Uniji in ureditvijo problematike dvojne kakovosti proizvodov; ozaveščanjem o potrošniških pravicah po zakonodaji Unije in zagotovitvijo, da imajo bodo imeli vsi potrošniki dostop do pravnih sredstev, in učinkovitih pritožbenih mehanizmov, ter zagotavljanjem ustreznih informacij o trgih in potrošnikih, pa tudi s spodbujanjem trajnostne potrošnje z okrepljenimi potrošniškimi informacijami o posebnih značilnostih in okoljskem vplivu blaga in storite; [Sprememba 83]

(ii)  krepitvijo sodelovanja potrošnikov, drugih končnih uporabnikov finančnih storitev in civilne družbe pri oblikovanju politike na področju finančnih storitev; spodbujanjem boljšega razumevanja finančnega sektorja in različnih kategorij finančnih produktov, ki jih je mogoče tržiti, ter z zagotavljanjem zanimanja potrošnikov za maloprodajne finančne storitve; [Sprememba 84]

(e)  prispevati k visoki ravni zdravja in varnosti ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi preskrbe s hrano in krmo in na povezanih sorodnih področjih, vključno s preprečevanjem in izkoreninjanjem bolezni in škodljivih organizmov, tudi z izrednimi ukrepi v primeru obsežnih kriznih razmer in nepredvidljivih dogodkov, ki bi vplivali na zdravje ljudi in živali, ter podpirati izboljšanje dobrobiti živali ter razviti trajnostno proizvodnjo in potrošnjo hrane po sprejemljivih cenah, obenem pa spodbujati raziskave, inovacije in izmenjavo dobre prakse med deležniki na teh področjih; [Sprememba 85]

(f)  pravočasno, nepristransko in stroškovno učinkovito razvijati, pripravljati, izkazovati in sporočati visokokakovostno evropsko statistiko o Evropi s pomočjo okrepljenih partnerstev v okviru evropskega statističnega sistema iz člena 4 Uredbe (ES) št. 223/2009 in z vsemi zadevnimi zunanjimi stranmi ter z uporabo različnih podatkovnih virov, naprednih metod podatkovne analitike, pametnih sistemov in digitalnih tehnologij ter poskrbeti za nacionalno in po možnosti regionalno razčlembo podatkov. [Sprememba 86]

Člen 4

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 4 088 580 000 EUR 6 563 000 000 EUR v tekočih cenah. [Sprememba 87]

2.  V okviru zneska iz odstavka 1 se za naslednje cilje dodelijo naslednji okvirni zneski:

(-a)  394 590 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(a)(i); [Sprememba 88]

(-aa)  396 200 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(a)(ii); [Sprememba 89]

(a)  1 000 000 000 EUR 3 122 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(b); [Sprememba 90]

(aa)  220 510 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(c); [Sprememba 91]

(b)  188 000 000 EUR 198 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(d)(i); [Sprememba 92]

(c)  1 680 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(e);

(d)  552 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(f).

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, predvsem za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja ter za izkoriščanje informacijskotehnoloških omrežij, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, pa tudi za uporabo in razvoj korporativnih informacijskotehnoloških orodij. Skupni strošek upravne in tehnične podpore bo omejen, zato da bo lahko program čim bolj na voljo za financiranje ukrepov, ki sodijo med cilje programa, in sicer ta skupni strošek v nobenem primeru ne sme preseči 5 % finančnih sredstev iz odstavka 1. [Sprememba 93]

4.  Za cilj iz člena 3(2)(e) se proračunske obveznosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, lahko razporedijo na več let v letne obroke.

5.  Z odstopanjem od člena 111(2) finančne uredbe Komisija prevzame proračunsko obveznost za nepovratna sredstva, ki so dodeljena za izredne veterinarske in fitosanitarne ukrepe v okviru specifičnega cilja iz člena 3(2)(e) te uredbe, in sicer po oceni zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo države članice.

5a.  Uvesti bi bilo treba poseben mehanizem, s katerim bi imela prehranska veriga v primeru obsežnejših izrednih razmer neposreden dostop do krizne rezerve Komisije, da bi zagotovili ustrezno financiranje ukrepov iz člena 3(2)(e). [Sprememba 94]

6.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 5

Tretje države, pridružene programu

Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za njihovo udeležbo v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)  tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

(i)  zagotavlja pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;

(ii)  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške;

(iii)  na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom,

(iv)  Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Prispevki iz točke (ii) so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.  Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru mehanizmov mešanega financiranja.

3.  Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se v skladu s finančno uredbo štejejo za zadostno jamstvo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [uredbe, ki bo nasledila uredbo o Jamstvenem skladu](56).

POGLAVJE II

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 7

Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

Člen 8

Upravičeni ukrepi

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2.  Upravičeni so zlasti naslednji ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3:

(a)  ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev notranjega trga, vključno s podjetji, državljani in, potrošniki, civilno družbo in javnimi organi, s pomočjo preglednih izmenjav informacij in kampanjami ozaveščanja, zlasti v zvezi z veljavnimi pravili Unije ter pravicami potrošnikovi in podjetij, izmenjavo najboljše prakse, spodbujanjem dobrih praks in inovativnih rešitev, izmenjavo in razširjanjem strokovnega znanja in izkušenj ter organizacijo usposabljanj za spodbujanje digitalne pismenosti državljanov in podjetij; [Sprememba 95]

(b)  zagotavljanje mehanizmov, s katerimi lahko državljani, potrošniki, končni uporabniki, civilna družba, sindikati in predstavniki podjetij iz Unije lahko, predvsem predstavniki MSP, prispevajo k političnim razpravam, politikam in postopkom odločanja, zlasti s podpiranjem delovanja zastopniških organizacij na nacionalni ravni in ravni Unije; [Sprememba 96]

(c)  krepitev zmogljivosti, spodbujanje in usklajevanje skupnih ukrepov med državami članicami in pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo, decentraliziranimi agencijami Unije in organi tretjih držav, predvsem pa skupni ukrepi, s katerimi bi povečali varnost izdelkov, okrepili izvrševanje pravil o varstvu potrošnikov v Uniji in izboljšali sledljivost proizvodov; [Sprememba 97]

(d)  podpora za učinkovito izvrševanje v državah članicah in posodobitev pravnega okvira Unije in njegovega hitrega prilagajanja spreminjajočemu se okolju ter podpora za reševanje problematike, do katere prihaja zaradi digitalizacije, vključno z zbiranjem podatkov in analizami; študije, ocene in priporočila politik; organizacija predstavitvenih dejavnosti in pilotnih projektov; dejavnosti komuniciranja; razvoj namenskih orodij informacijske tehnologije, ki zagotavljajo pregledno, pošteno in učinkovito delovanje notranjega trga. [Sprememba 98]

2a.  Do financiranja so upravičeni naslednji ukrepi, s katerimi se uresničujejo specifični cilji iz člena 3(2)(a)(ii):

(a)  usklajevanje in sodelovanje med organi za nadzor trga in drugimi ustreznimi organi držav članic, zlasti z mrežo Unije za skladnost izdelkov;

(b)  razvoj in vzdrževanje orodij informacijske tehnologije za izmenjavo informacij o nadzoru trga in kontrolah na zunanjih mejah;

(c)  podpora za razvoj skupnih ukrepov in preskušanje na področju varnosti in skladnosti izdelkov, med drugim v zvezi s preskušanjem povezanih izdelkov in izdelkov, ki se prodajajo po spletu;

(d)  sodelovanje in izmenjava najboljših praks med organi za nadzor trga in ustreznimi organi iz tretjih držav ter njihovi skupni projekti;

(e)  podpora za strategije za nadzor trga, znanje in zbiranje obveščevalnih podatkov, preskušanje zmogljivosti in infrastrukture, medsebojne preglede, programe usposabljanja, tehnično pomoč ter krepitev zmogljivosti za organe za nadzor trga;

(f)  ocena homologacijskih postopkov in preverjanja skladnosti motornih vozil, kar izvede Komisija. [Sprememba 99]

3.  Do financiranja so upravičeni naslednji ukrepi, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(b):

(a)  zagotavljanje različnih oblik podpore za MSP; [Sprememba 100]

(b)  izboljševanje dostopa mikropodjetij, MSP in podjetniških mrež do trgov, vključno s trgi zunaj Unije, podpora MSP tem subjektom pri obravnavi reševanju svetovnih okoljskih, gospodarskih in družbenih izzivov ter in pri poslovni internacionalizaciji in, omogočanje podpore zanje v vsem življenjskem ciklu ter krepitev vodilnega podjetniškega in industrijskega položaja Unije v globalnih vrednostnih verigah, vključno z evropsko podjetniško mrežo; [Sprememba 101]

(c)  obravnavanje tržnih ovir in zmanjšanje upravnega bremena, vključno z odpravo ovir za ustanovitev podjetja in začetek poslovanja, ter ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja za opolnomočenje, v katerem bodo lahko mikropodjetja in MSP, da izkoristijo izkoristila notranji trg, vključno z dostopom do financiranja, obenem pa tudi zagotovitev ustreznih programov usmerjanja, mentorstva in inštruiranja, ki bodo omogočali poslovne storitve na podlagi znanja; [Sprememba 102]

(d)  spodbujanje razvoja in rasti trajnostnih podjetij, ozaveščanje o zakonodaji Unije med mikropodjetji in MSP, vključno z razvojem znanja okoljskim in energetskim pravom Unije, nadgradnja njihovih znanj in spretnosti, ter razvoj kvalifikacij, omogočanje novih poslovnih modelov in z viri gospodarnih vrednostnih verig, ki bodo podpirali industrijsko, tehnološko in organizacijsko preoblikovanje v proizvodnem in storitvenem sektorju; [Sprememba 103]

(e)  podpiranje povečanje konkurenčnosti in trajnosti podjetij in celotnih celih gospodarskih sektorjev ter pomoč mikropodjetjem in MSP pri uvajanju tehnoloških, organizacijskih in socialnih inovacij, pri krepitvi družbene odgovornosti podjetij in pri sodelovanju v vrednostnih verigah s pomočjo strateškega povezovanja ekosistemov in grozdov, vključno s skupno pobudo grozdov; [Sprememba 104]

(f)  spodbujanje podjetniškega poslovnega okolja in podjetniške kulture, tudi z mentorskim programomrazširitev mentorskega programa za nove podjetnike, ter in podpiranje zagonskih podjetij ter trajnosti trajnostnost in razširitve širitev poslovanja s posebnim poudarkom na potencialnih novih podjetnikih (na primer mladih, ženskah) in drugih posebnih ciljnih skupinah, na primer socialno prikrajšanih in ranljivih skupinah. [Sprememba 105]

3a.  Pri uvajanju specifičnega cilja iz člena 3(2)(b) lahko Komisija poleg ukrepov iz točk (a) do (f) odstavka 3 tega člena podpre še naslednje posebne ukrepe:

(a)  pospeševanje, podpiranje in širjenje svetovalnih storitev prek evropske podjetniške mreže za zagotavljanje celovitih podpornih poslovnih storitev „vse na enem mestu“ za MSP v Uniji, ki želijo raziskati priložnosti na notranjem trgu in v tretjih državah, in s spremljanjem, da se bodo pri tem v vseh državah članicah zagotavljale primerljivo kakovostne storitve;

(b)  podpiranje vzpostavljanja podjetniških mrež;

(c)  podpiranje in širjenje programov mobilnosti za nove podjetnike (Erasmus za mlade podjetnike), da bi si okrepili zmožnosti za razvijanje podjetniškega znanja, spretnosti in naravnanosti ter izboljšali svoje tehnološke zmogljivosti in znanje o vodenju podjetja;

(d)  podpiranje rasti in širitve MSP s projekti za obsežnejšo razširitev poslovanja na podlagi tržnih priložnosti (instrument za razširitev MSP);

(e)  podpiranje specifičnih sektorskih dejavnosti, za katere sta značilna velik delež mikropodjetij in MSP ter visok prispevek k BDP Unije, na primer turizma. [Sprememba 106]

3b.  Ukrepi iz točke (a) odstavka 3a, ki se izvajajo v okviru evropske podjetniške mreže, lahko med drugim vključujejo:

(a)  omogočanje internacionalizacije MSP in iskanja poslovnih partnerjev na notranjem trgu, čezmejno poslovno sodelovanje pri raziskavah in razvoju ter partnerstva za prenos tehnologije, znanja in inovacij;

(b)  zagotavljanje informacij, usmerjanja in personaliziranega svetovanja v zvezi s pravom Unije, možnostmi za financiranje in pobudami Unije, ki vplivajo na poslovanje, vključno z vidiki obdavčitve, lastninskih pravic, okoljskih in energetskih obveznosti, delovnega prava in socialne varnosti;

(c)  lajšanje dostopa MSP do strokovnega znanja na področju okolja, podnebja, energijske učinkovitosti in poslovne uspešnosti;

(d)  krepitev sodelovanja mreže z drugimi informacijskimi in svetovalnimi mrežami v Uniji in državah članicah, zlasti z mrežo evropskih služb za zaposlovanje (EURES), vozlišči Unije za inovacije in svetovalnim vozliščem InvestEU.

Storitve, ki jih mreža izvaja v imenu drugih programov Unije, se financirajo iz teh programov.

Komisija prednostno obravnava ukrepe v okviru mreže, ki so namenjeni izboljšanju tistih delov ali elementov mreže, ki ne dosegajo minimalnih standardov, da bi mikropodjetjem in MSP po vsej Uniji zagotovila enovito podporo.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi kazalnike in minimalne standarde za merjenje učinka mreže pri uresničevanju posebnih ciljev in učinkovitosti ukrepov za MSP.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za dopolnitev z dodatnimi oblikami podpore za MSP, ki v tem odstavku še niso predvidene. [Sprememba 107]

4.  Ukrepi iz členov 15 in 16 Uredbe (EU) št. 1025/2012, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(c)(i) te uredbe, so upravičeni do financiranja.

5.  Ukrepi, ki zagotavljajo podporo za dejavnosti, katerih namen je razviti, uporabljati, oceniti in spremljati mednarodne standarde na področjih računovodskega poročanja in revizije, nadzirati postopke določanja standardov in uresničevati specifični cilj iz člena 3(2)(c)(ii), so upravičeni do financiranja.

5a.  Do financiranja so upravičeni naslednji ukrepi, s katerimi se uresničujejo specifični cilji iz člena 3(2)(d)(i):

(a)  ozaveščanje potrošnikov in izobraževanje o potrošniških pravicah v vseživljenjskem izobraževanju o potrošniških pravilih EU ter opolnomočenje potrošnikov za spoprijemanje z novimi izzivi, ki izhajajo iz tehnološkega razvoja in digitalizacije, zlasti glede posebnih potreb ranljivih potrošnikov;

(b)  ukrepi za zagotavljanje dostopa za vse potrošnike in trgovce do kakovostnega zunajsodnega in spletnega reševanja sporov ter informacij o možnostih pravnega varstva;

(c)  podpora za strožje izvrševanje potrošniške zakonodaje s posebnim poudarkom na čezmejnih primerih ali primerih, kjer so udeležene tretje strani, učinkovito usklajevanje in sodelovanje med nacionalnimi organi izvrševanja in sodelovanje s tretjimi državami na tem področju;

(d)  spodbujanje trajnostne potrošnje z ozaveščanjem potrošnikov o vzdržljivosti izdelkov in njihovem vplivu na okolje, lastnostih okoljsko primerne zasnove, pravicah potrošnikov v zvezi s tem in možnostih pravnega varstva v primeru zgodnje okvare izdelkov. [Sprememba 109]

6.  Ukrepi iz Priloge I, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(e), so upravičeni do financiranja.

7.  Ukrepi iz Priloge II, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(f), so upravičeni do financiranja.

Člen 9

Upravičeni subjekti

1.  Poleg meril iz člena 197 finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov od 2 do 7 tega člena.

2.  Poleg subjektov, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenost iz odstavkov od 3 do 7, so v okviru programa upravičeni naslednji subjekti:

(a)  pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

(i)  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)  tretji državi, pridruženi programu v skladu s členom 5;

(b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije;

(c)  pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja, če ukrep sledi ciljem Unije in dejavnosti zunaj Unije prispevajo k učinkovitosti ukrepov, izvedenih na ozemljih držav članic, za katere veljajo Pogodbe.

3.  Pravni subjekti Komisija lahko pravnim subjektom s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, lahko sodelujejo dovoli sodelovanje v naslednjih ukrepih: [Sprememba 109]

(a)  ukrepi, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(b);

(b)  ukrepi, ki podpirajo varstvo potrošnikov za uresničevanje specifičnega cilja iz člena 3(2)(d)(i).

Subjekti, ki sodelujejo v ukrepih iz točk a) in b), niso upravičeni do finančnih prispevkov Unije, zlasti če obstaja tveganje prenosa inovativnih tehnologij, razen kadar je to za program nujno, zlasti kar zadeva konkurenčnost in dostop do trgov za podjetja Unije ali kar zadeva varstvo potrošnikov, ki prebivajo v Uniji. Ta izjema ne velja za pridobitne subjekte. [Sprememba 110]

4.  Pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(c)(i) te uredbe, so upravičeni subjekti iz členov 15 in 16 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

5.  Pri ukrepih, ki podpirajo varstvo potrošnikov za uresničevanje specifičnega cilja iz člena 3(2)(d)(i) in se nanašajo na mrežo evropskih potrošniških centrov, so upravičeni naslednji organi:

(a)  organ, ki ga je imenovala država članica ali tretja država iz člena 5 in je neprofitna organizacija, izbrana v preglednem postopku;

(b)  javni organ.

6.  Tretje države, pridružene programu ali ne, so upravičene pri naslednjih ukrepih za uresničevanje specifičnega cilja iz člena 3(2)(e):

(a)  zaščitnih ukrepih, sprejetih v primeru neposredne grožnje zdravstvenemu statusu Unije, ki je posledica pojava ali razvoja ene od bolezni živali ali zoonoz, navedenih v Prilogi III, ali škodljivih organizmov na rastlinah, navedenih v členu 16, na ozemlju tretje države ali države članice;

(b)  zaščitnih ukrepih ali drugih ustreznih dejavnostih, sprejetih v podporo zdravstvenemu statusu Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembe Priloge III, če je treba upoštevati situacije, ki jih izzovejo tiste bolezni živali, ki bistveno vplivajo na živinorejo ali trgovino z rejnimi živalmi, razvoj zoonoz, ki ogrožajo ljudi, ali nove znanstvene ali epidemiološke razvojne dosežke, pa tudi bolezni živali, ki bi lahko pomenile novo grožnjo Uniji.

Razen v primeru bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah, ki znatno vplivajo na Unijo, bi morale države, ki niso pridružene programu, načeloma same financirati svojo udeležbo pri ukrepih iz točk (a) in (b).

7.  Pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(f) te uredbe, so upravičeni naslednji pravni subjekti:

(a)  nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009;

(b)  pri ukrepih, ki podpirajo omrežja sodelovanja, drugi organi, ki delujejo na področju statistike in niso organi iz točke (a) tega odstavka;

(c)  nepridobitni subjekti, ki so neodvisni od industrijskih, komercialnih, poslovnih ali drugih nasprotujočih si interesov, njihovi glavni cilji in dejavnosti pa so spodbujanje in podpiranje izvajanja Evropskega statističnega kodeksa ravnanja iz člena 11 Uredbe (ES) št. 223/2009 in izvajanje novih metod priprave evropske statistike, katerih cilj je povečati učinkovitost in kakovost na ravni Unije.

Člen 10

Imenovani upravičenci

Naslednji subjekti so lahko upravičeni do nepovratnih sredstev v okviru programa brez razpisa za zbiranje predlogov:

(a)  pri ukrepih na področju nadzora trga, ki uresničujejo specifični cilj iz člena 3(2)(a)(ii) te uredbe, organi za nadzor trga držav članic iz člena 17 Uredbe (ES) št. 765/2008 in člena 11 [predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih in njeno izvrševanje](57); [Sprememba 111]

(b)  pri ukrepih na področju akreditacije in nadzora trga, ki uresničujejo specifični cilj iz člena 3(2)(a)(i) te uredbe, organ, priznan v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008 za izvajanje dejavnosti iz člena 32 Uredbe (ES) št. 765/2008; [Sprememba 112]

(c)  pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(c)(i) te uredbe, subjekti iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(d)  pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(c)(ii), Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG), Fundacija za mednarodne standarde računovodskega poročanja (IFRS) in Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB);

(e)  pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(d)(i) v zvezi z zastopanjem interesov potrošnikov na ravni Unije, evropska potrošniška organizacija BEUC (Bureau Européen des Unions de Consommateurs) in evropsko združenje za usklajevanje zastopanja potrošnikov pri standardizaciji ANEC (European Association for the Coordination of Consumer Representation in Standardisation), če nista v navzkrižju interesov in prek svojih članov predstavljata interese potrošnikov Unije v vsaj dveh tretjinah držav članic;

(f)  pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(d)(ii), organizaciji Finance Watch in Better Finance pod naslednjimi pogoji, ki se letno ocenjujejo:

(i)  subjekta sta nevladna, nepridobitna in neodvisna od industrije, trgovine in podjetij;

(ii)  nista v navzkrižju interesov in prek svojih članov predstavljata interese potrošnikov Unije in drugih končnih uporabnikov na področju finančnih storitev;

(g)  pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(e) te uredbe:

(i)  pristojni organi držav članic in njihovi povezani subjekti, referenčni laboratoriji Evropske unije in referenčni centri Evropske unije iz členov 92, 95 in 97 Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta(58) ter mednarodne organizacije;

(ii)  samo v primeru ukrepov, opisanih v členu 9(6)(a) in (b) te uredbe, tretje države, pridružene programu ali ne;

(h)  pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(f) te uredbe, nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009.

V zvezi s točko (e) prvega odstavka tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20, s katerimi prilagodi seznam subjektov, ki so v okviru programa upravičeni do nepovratnih sredstev za ukrepe izvajanja posebnih ciljev iz člena 3(2)(d)(i). [Sprememba 113]

Člen 11

Merila za ocenjevanje in dodelitev

Odbore za ocenjevanje ukrepov, s katerimi se uresničujejo specifični cilji iz člena 3(2), lahko deloma ali v celoti sestavljajo zunanji strokovnjaki. Delo odborov za ocenjevanje temelji na načelih preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije. [Sprememba 114]

Člen 12

Pravila sofinanciranja

1.  Pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(a)(ii) te uredbe in se nanašajo na organe za nadzor trga držav članic in tretjih držav, pridruženih programu, ter na preizkusne zmogljivosti Unije iz člena 20 [predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih in njeno izvrševanje], lahko program financira do 100 % upravičenih stroškov ukrepa, če se ne krši načelo sofinanciranja iz finančne uredbe. [Sprememba 115]

2.  Za nepovratna sredstva, dodeljena odboru PIOB, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(c)(ii), se, če financiranje Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC) v določenem letu preseže dve tretjini celotnega letnega financiranja, letni prispevek za to leto omeji na največji znesek, ki je opredeljen v programu dela iz člena 16.

3.  Pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(e) te uredbe, lahko program financira do 100 % upravičenih stroškov, če se ne krši načela sofinanciranja iz člena 190 finančne uredbe.

4.  Pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(f) te uredbe, lahko program financira do 95 % upravičenih stroškov ukrepov, ki podpirajo omrežja sodelovanja iz člena 15 Uredbe (ES) št. 223/2009.

Člen 13

Upravičeni stroški

Poleg meril iz člena 186 finančne uredbe se za ukrepe, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(e) te uredbe, uporabljajo naslednja merila za upravičenost stroškov:

(a)  kot je določeno v členu 193(2)(b) finančne uredbe, so stroški upravičeni pred datumom začetka ukrepa;

(b)  takšni stroški so lahko upravičeni tudi na podlagi sprejetih ukrepov v zvezi z domnevnim pojavom bolezni ali prisotnostjo škodljivega organizma, če sta ta pojav ali prisotnost pozneje potrjena.

Stroški iz točke (a) prvega odstavka so upravičeni od datuma obvestila o pojavu bolezni ali prisotnosti škodljivega organizma Komisiji.

Člen 14

Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1.  Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme tudi prispevek v okviru tega programa, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Za vsak prispevek programa Unije k ukrepu se uporabljajo pravila zadevnega programa. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2.  Ukrepi, ki jim je bil podeljen pečat odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne, primerjalne pogoje:

(a)  ocenjeni so bili v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa;

(b)  izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)  zaradi proračunskih omejitev se ne smejo financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov;

lahko prejemajo podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom [8] Uredbe (EU) XX [o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike] ali Uredbo (EU) XX [o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo], zlasti pri cilju glede naprednih digitalnih znanj in spretnosti, če so takšni ti ukrepi skladni s cilji zadevnega posameznega programa. Uporabljajo se pravila iz sklada, ki zagotavlja podporo. [Sprememba 116]

3.  Operacija lahko prejme podporo iz enega ali več programov Unije. V takih primerih se izdatki, prijavljeni v zahtevku za plačilo, ne navedejo v zahtevku za plačilo za drug program.

4.  Znesek izdatkov, ki ga je treba vnesti v zahtevek za plačilo, se lahko za vsak zadevni program izračuna sorazmerno v skladu z dokumentom, v katerem so navedeni pogoji za podporo.

POGLAVJE III

OPERACIJE MEŠANEGA FINANCIRANJA

Člen 15

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o skladu InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.

POGLAVJE IV

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 16

Izvajanje programa

1.  Program se izvaja s programi dela iz člena Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za dopolnitev te uredbe, da bi sprejela delovne programe v skladu s členom 110 finančne uredbe. Programi dela so letni ali večletni, v njih pa se zlasti navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in skupni znesek finančnega načrta. V njih so tudi podrobno opisani ukrepi, za katere je predvideno financiranje, znesek, dodeljen za posamezni ukrep, in okvirni časovni načrt izvajanja. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. [Sprememba 117]

2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme programe dela, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(e), kot je določeno v Prilogi I. Ti izvedbeni akti se sprejmejo Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za dopolnitev te uredbe s sprejetjem programov dela v skladu s postopkom pregleda specifičnim ciljem iz člena 21(2) 3(2)(e), kakor je navedeno v Prilogi. [Sprememba 118]

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se ukrepi iz Priloge II k tej uredbi, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(f) te uredbe, izvedejo v skladu s členoma 14 in 17 Uredbe (ES) št. 223/2009.

Člen 17

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za poročanje o napredku glede učinkovitosti in uspešnosti programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3(2) so določeni v Prilogi IV. [Sprememba 119]

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa glede doseganja njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 z namenom pregleda ali dopolnitve kazalnikov iz Priloge IV, kadar je to potrebno, in dopolnitve te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je to ustrezno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 18

Ocenjevanje

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Komisija najpozneje ... [štiri leta po začetku izvajanja programa] pripravi vmesno ocenjevalno poročilo programa o uresničitvi ciljev ukrepov, podprtih v okviru programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa rezultatih in učinkih, učinkovitosti uporabe sredstev in njihovi dodani vrednosti Unije. [Sprememba 120]

3.  V zvezi z ukrepi, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(c)(ii), Komisija pripravi letno poročilo o dejavnostih Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja glede razvoja mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ter dejavnostih odbora PIOB in skupine EFRAG. Komisija poročilo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.  V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 223/2009 se Komisija z Odborom za evropski statistični sistem posvetuje glede delov ocen, ki se nanašajo na ukrepe, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(f) te uredbe, in sicer pred njihovim sprejetjem in predložitvijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.  Na Komisija najpozneje ... [tri leta po koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa] pripravi končno ocenjevalno poročilo o dolgoročnem učinku programa, o rezultatih in trajnostnosti ukrepov in sinergiji med različnimi programi dela. [Sprememba 121]

6.  Komisija zaključke teh ocen poročili iz odstavkov 2 in skupaj s svojimi pripombami ugotovitvami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter ju javno objavi. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za spremembo programa. [Sprememba 122]

Člen 19

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država odgovornemu odredbodajalcu, tj. Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. V primeru urada OLAF take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 20

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8(3b), 9, 10, 16 in 17 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028. [Sprememba 123]

3.  Prenos pooblastila iz členov 8(3b), 9, 10, 16 in 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 124]

4.  Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 8(3b), 9, 10, 16 in 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 125]

Člen 21

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(59). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(60). [Sprememba 126]

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

POGLAVJE V

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo preglednost in prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. [Sprememba 127]

2.  Komisija izvaja sprejme ustrezne ukrepe uporabnikom prijaznega informiranja in komuniciranja v zvezi za ozaveščanje potrošnikov, državljanov, podjetij, zlasti MSP, in javnih uprav o sredstvih, zagotovljenih s programom ter njegovimi ukrepi finančnimi instrumenti iz te uredbe, pa tudi o njenih ukrepih in rezultati rezultatih. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3. [Sprememba 128]

3.  Komisija (EUROSTAT) izvaja dejavnosti informiranja in komuniciranja v zvezi z uresničevanjem specifičnega cilja iz člena 3(2)(f) ter ukrepi in rezultati v okviru tega cilja, kadar se nanašajo na zbiranje podatkov ter razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, ob upoštevanju statističnih načel iz Uredbe (ES) št. 223/2009, zlasti tistih o strokovni neodvisnosti in nepristranskosti. [Sprememba 129]

Člen 23

Razveljavitev

Uredbe (EU) št. 99/2013, št. 1287/2013, št. 254/2014, št. 258/2014, št. 652/2014 in št. 2017/826 se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 24

Prehodne določbe

1.  Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z uredbami (EU) št. 99/2013, št. 1287/2013, št. 254/2014, št. 258/2014, št. 652/2014 in št. 2017/826, ki se še naprej uporabljajo za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.  Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnih programov, vzpostavljenih z akti iz odstavka 1.

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 vknjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(3), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Upravičeni ukrepi, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(e)

Do financiranja so upravičeni naslednji ukrepi, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(c)(e) in ki se v glavnem izvajajo z nepovratnimi sredstvi in javnimi naročili:

1.  Nujni veterinarski in fitosanitarni ukrepi

1.1.  Nujni veterinarski in fitosanitarni ukrepi, sprejeti na podlagi potrditve pojava bolezni živali ali zoonoz, navedenih v Prilogi III, ali potrditve prisotnosti enega ali več škodljivih organizmov ali če obstaja neposredna grožnja zdravstvenemu statusu ljudi, živali ali rastlin Unije.

Navedeni ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo nemudoma, njihova uporaba pa je skladna z določbami zadevnega prava Unije.

1.2.  Na področju nujnih fitosanitarnih ukrepov države članice sprejmejo naslednje ukrepe proti prvemu izbruhu škodljivih organizmov na določenem območju:

(a)  ukrepe za preprečevanje pojava ali širjenja in/ali izkoreninjenje karantenskega škodljivega organizma za Unijo, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta(61) ali na podlagi ukrepov Unije, sprejetih v skladu s členom 28(1) navedene Uredbe; [Sprememba 130]

(b)  ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/2031 za preprečevanje, omejitev in/ali izkoreninjenje škodljivega organizma, ki ni na seznamu karantenskih škodljivih organizmov Unije in ki lahko izpolnjuje pogoje za karantenski škodljivi organizem v skladu z merili iz navedenega člena ali člena 30(1) navedene Uredbe; [Sprememba 131]

(c)  dodatne varstvene ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivega organizma, v zvezi s katerimi so bili sprejeti ukrepi Unije v skladu s členoma 28(1) in 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, poleg ukrepov za izkoreninjenje iz točke točk (a) te točke in ukrepov zadrževanja iz točke (b) te točke, kadar so navedeni ti ukrepi nujni za varstvo Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega tega škodljivega organizma, da se po potrebi omeji prosto gibanje prenašalcev v okoliških državah članicah; [Sprememba 132]

(ca)  ukrepe za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki se nenadoma pojavi, tudi če v Uniji ne velja za karantenski škodljivi organizem, temveč je posledica izrednih vremenskih dogodkov ali podnebnih sprememb v državi članici. [Sprememba 133]

1.3.  Sredstva Unije se lahko zagotovijo tudi za naslednje ukrepe:

1.3.1.  zaščitne ukrepe, sprejete v primeru neposredne grožnje zdravstvenemu statusu Unije, ki je posledica pojava ali razvoja ene od bolezni živali ali zoonoz iz Priloge III na ozemlju tretje države, države članice ali ČDO, ter zaščitne ukrepe ali druge ustrezne dejavnosti, sprejete za podporo zdravstvenemu statusu rastlin Unije;

1.3.2.  ukrepe iz te priloge, ki jih izvajata dve ali več držav članic, ki tesno sodelujejo za nadzor epidemije;

1.3.3.  uvedbo zalog bioloških proizvodov za obvladovanje bolezni živali in zoonoz, navedenih v Prilogi III, kadar Komisija na podlagi zahteve države članice meni, da je uvedba takšnih zalog v navedeni državi članici potrebna;

1.3.4.  uvedbo zalog bioloških proizvodov ali nakup odmerkov cepiva, če lahko pojav ali razvoj ene od bolezni živali ali zoonoz iz Priloge III v tretji državi ali državi članici ogroža Unijo;

1.3.4a.  če bi se pojavil sum na izbruh bolezni živali in/ali pojav škodljivih organizmov, bi bilo treba močno okrepiti kontrole in spremljanje po vsej Uniji in/ali njenih zunanjih mejah; [Sprememba 134]

1.3.4b.   ukrepe za spremljanje pojavljanja znanih in še nepoznanih škodljivih organizmov in bolezni. [Sprememba 135]

2.  Letni in večletni veterinarski in fitosanitarni programi

2.1.  Letne in večletne veterinarske in fitosanitarne programe za preprečevanje, izkoreninjenje, kontrolo in nadzor bolezni živali in zoonoz, navedenih v Prilogi III, ter škodljivih organizmov na rastlinah je treba izvesti v skladu z določbami zadevnega ustreznega prava Unije. [Sprememba 136]

Pogoji, pod katerimi so ukrepi upravičeni do financiranja, so določeni v programu dela iz člena 16.

Programi se predložijo Komisiji do 31. maja v letu, ki je pred letom načrtovanega obdobja izvajanja.

po tem, ko upravičenci predložijo vmesna finančna poročila, Komisija lahko po potrebi spremeni sporazume o nepovratnih sredstvih v zvezi s celotnim obdobjem upravičenosti.

Ti programi bi morali odražati nove razmere, ki so posledica podnebnih sprememb, in njihovo raznolikost na evropski ravni ter pomagati preprečevati izgubljanje evropske biotske raznovrstnosti. [Sprememba 137]

2.2.  Države članice lahko v svoje nacionalne programe vključijo ukrepe, ki se izvajajo na ozemlju tretjih držav in v sodelovanju z organi navedenih držav, če bi lahko pojav ali razvoj ene od bolezni živali ali zoonoz, navedenih v Prilogi III, ogrozil zdravstveni status Unije in če so sprejeti ukrepi namenjeni preprečitvi vnosa ene od navedenih bolezni ali zoonoz v Unijo ali če so potrebni zaščitni ukrepi za podporo zdravstvenemu statusu rastlin. V istih okoliščinah in za isti cilj se lahko sredstva Unije dodelijo neposredno pristojnim organom tretjih držav.

2.3.  Na področju fitosanitarnih programov se sredstva Unije lahko dodelijo državam članicam za naslednje ukrepe:

(a)  ankete v določenih obdobjih, s katerimi se preverja vsaj prisotnost katerega koli karantenskega škodljivega organizma za Unijo ter znake in simptome katerega koli škodljivega organizma, za katerega veljajo ukrepi iz člena 29 Uredbe (EU) 2016/2031 ali ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1) navedene uredbe;

(b)  ankete v določenih obdobjih, s katerimi se preverja vsaj prisotnost katerih koli škodljivih organizmov, ki niso navedeni v točki (a) in ki bi lahko predstavljali nastajajoče tveganje za Unijo in katerih pojav ali širjenje bi lahko bistveno vplivalo na kmetijstvo ali gozdove Unije;

(c)  ukrepe za preprečitev pojava, zadržanje ali izkoreninjenje karantenskega škodljivega organizma za Unijo, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2016/2031 ali na podlagi ukrepov Unije, sprejetih v skladu s členom 28(1) navedene uredbe; [Sprememba 138]

(d)  ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/2031 za preprečitev pojava, zadržanje ali izkoreninjenje škodljivega organizma, ki ni na seznamu karantenskih škodljivih organizmov Unije in ki lahko izpolnjuje pogoje za karantenski škodljivi organizem v skladu z merili iz navedenega člena ali člena 30(1) navedene uredbe; [Sprememba 139]

(e)  dodatne varstvene ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivega organizma, v zvezi s katerimi so bili sprejeti ukrepi Unije v skladu s členoma 28(1) in 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, poleg ukrepov za izkoreninjenje iz točk točke (c) te točke in ukrepov zadrževanja iz točke (d) te točke, kadar so navedeni ti ukrepi nujni za varstvo Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega škodljivega organizma; [Sprememba 140]

(f)  ukrepe za zadrževanje škodljivega organizma, proti kateremu so bili sprejeti ukrepi zadrževanja Unije v skladu s členom 28(2) Uredbe (EU) 2016/2031 ali členom 30(3) navedene uredbe, na napadenem območju, iz katerega navedenega škodljivega organizma ni mogoče izkoreniniti, kadar so navedeni ukrepi nujni za varstvo Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega škodljivega organizma.

Program dela iz člena 16 določi seznam škodljivih organizmov, ki jih zajemajo ti ukrepi.

3.  Dejavnosti, ki podpirajo izboljšanje dobrobiti živali, vključno z ukrepi za zagotavljanje skladnosti s standardi dobrobiti živali med njihovim prevozom [Sprememba 141]

4.  Referenčni laboratoriji Evropske unije in referenčni centri Evropske unije iz členov 92, 95 in 97 Uredbe (EU) 2017/625

5.  Usklajeni programi nadzora ter zbiranje informacij in podatkov iz člena 112 Uredbe (EU) št. 2017/625

6.  Dejavnosti preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov in boj proti goljufijam s hrano

7.  Dejavnosti, ki podpirajo trajnostno agroživilsko proizvodnjo in, trajnostno porabo hrane, ki ne škoduje okolju in biotski raznovrstnosti, ter spodbujanje neposredne prodaje in kratkih dobavnih verig [Sprememba 142]

8.  Podatkovne zbirke in računalniško podprti informacijski sistemi, ki so potrebni za uspešno in učinkovito izvajanje zakonodaje, ki zadeva posebni specifični cilj iz člena 3(2)(e), ter imajo dokazano dodatno vrednost za Unijo kot celoto; uvajanje novih tehnologij za izboljšanje sledljivosti proizvodov, kot so kode QR na embalaži [Sprememba 143]

9.  Usposabljanje osebja pristojnih organov, odgovornih za uradni nadzor, in drugih strani, ki sodelujejo pri upravljanju in/ali preprečevanju bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah iz člena 130 Uredbe (EU) 2017/625

10.  Potni stroški, stroški nastanitve in dnevnice za strokovnjake držav članic, ki jih Komisija imenuje za pomoč svojim strokovnjakom, kakor je določeno v členih 116(4) in 120(4) Uredbe (EU) št. 2017/625

11.  Tehnično in znanstveno delo, vključno s študijami in dejavnostmi usklajevanja, potrebno za preprečevanje pojava novih in neznanih škodljivih organizmov in bolezni in za zagotavljanje pravilnega izvajanja zakonodaje na področju, ki zadeva specifični cilj iz člena 3(2)(e), ter prilagajanje navedene zakonodaje znanstvenim, tehnoloških in družbenim dosežkom [Sprememba 144]

12.  Dejavnosti, ki jih izvajajo države članice ali mednarodne organizacije, katerih namen delovanja je doseganje specifičnega cilja iz člena 3(2)(e), za podporo razvoju in izvajanju pravil v zvezi z navedenim ciljem

13.  Projekti, ki jih organizira ena ali več držav članic s ciljem izboljšanja učinkovitega izvajanja specifičnega cilja iz člena 3(2)(e) z uporabo inovativnih tehnik in protokolov

14.  Podpora pobud Unije in držav članic za informiranje in ozaveščanje, katerih namen je zagotoviti izboljšano, skladno in trajnostno proizvodnjo in porabo hrane, vključno z dejavnostmi preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov, prispevanja h krožnemu gospodarstvu in preprečevanja goljufij s hrano, v okviru izvajanja pravil na področju specifičnega cilja iz člena 3(2)(e) [Sprememba 145]

15.  Ukrepi za varstvo zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali, izvedenih na živalih, živalskih proizvodih, rastlinah in rastlinskih proizvodih, ki prihajajo iz tretjih držav na meje Unije

PRILOGA II

Upravičeni ukrepi, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(f)

Za izvajanje politik Unije so potrebne visokokakovostne, primerljive in zanesljive statistične informacije o gospodarskih, socialnih, teritorialnih in okoljskih razmerah v Uniji. Poleg tega evropska statistika omogoča evropskim državljanom razumevanje demokratičnega procesa in razprave o sedanjosti in prihodnosti Unije ter sodelovanje v njih.

Skupaj z Uredbo (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki Program zagotavlja celovit okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike v obdobju 2021–2027. Evropska statistika se razvija, pripravlja in izkazuje v tem okviru in v skladu z načeli Evropskega statističnega kodeksa ravnanja s tesnim in usklajenim sodelovanjem znotraj Evropskega statističnega sistema (ESS).

Evropska statistika, razvita, pripravljena in izkazana v tem okviru, prispeva k izvajanju politik Unije, kot določa PDEU in je upoštevano tudi v strateških prednostnih nalogah Komisije.

Pri izvajanju specifičnega cilja iz člena 3(2)(f) se izvedejo naslednji ukrepi:

Ekonomska in monetarna unija, globalizacija in trgovina

–  zagotavljanje visokokakovostne statistike, ki podpira postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, program za podporo reformam in letni cikel gospodarskega spremljanja in usmerjanja Unije;

–  zagotavljanje in po potrebi spodbujanje glavnih evropskih gospodarskih kazalnikov (PEEI);

–  zagotavljanje statističnih in metodoloških smernic za statistično obdelavo naložbenih in proračunskih instrumentov za podporo ekonomski konvergenci, finančni stabilnosti in ustvarjanju delovnih mest;

–  zagotavljanje statistike za namene lastnih sredstev ter plače in pokojnine osebja EU;

–  boljše merjenje trgovanja s z blagom in storitvami, neposrednih tujih naložb, globalnih vrednostnih verig in vpliva globalizacije na gospodarstva Unije. [Sprememba 146]

Enotni trg, inovacije in digitalna preobrazba

–  zagotavljanje visokokakovostne in zanesljive statistike za enotni trg, evropski obrambni akcijski načrt ter ključna področja inovacij in raziskav;

–  zagotavljanje večje količine in bolj pravočasnih statističnih podatkov o sodelovalnem gospodarstvu in učinku digitalizacije evropskih podjetij in državljanov.

Socialna razsežnost Evrope

–  zagotavljanje visokokakovostne in zanesljive statistike za podporo evropskemu stebru socialnih pravic ter politiki znanj in spretnosti Unije, med drugim vključno s statistiko o trgu dela, zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju, prihodku, življenjskih pogojih, revščini, neenakosti, socialni zaščiti, delu na črno in satelitskih računih o znanju in spretnostih; [Sprememba 147]

–  zagotavljanje statistike v zvezi s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov;

–  bogatitev statistike o migracijah, zlasti o razmerah in vključevanju migrantov ter izobrazbenih potrebah in stopnjah kvalifikacije prosilcev za azil;

–  razvijanje posodobljenih programov za popis prebivalstva in gospodinjstev ter statistike prebivalstva po letu 2021;

–  zagotavljanje projekcij prebivalstva in njihovih letnih posodobitev.

Trajnostni razvoj, naravni viri in okolje

–  spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja;

–  nadaljnje razvijanje statistike za podporo strategiji za energijo, krožnemu gospodarstvu in strategiji za plastiko;

–  zagotavljanje ključne okoljske statistike in kazalnikov, vključno o odpadkih, vodi, biotski raznovrstnosti, gozdovih, rabi in pokritosti tal, ter podnebne statistike in okoljskih gospodarskih računov;

–  zagotavljanje statistike prevoza blaga in potnikov za podporo politikam Unije ter

–  razvijanje nadaljnjih kazalnikov za spremljanje intermodalnosti in modalnega prehoda k okolju prijaznejšim načinom prevoza;

–  zagotavljanje pravočasnih in ustreznih podatkov za potrebe skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike in politik, povezanih z okoljem, varnostjo hrane in dobrobitjo živali.

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

–  zagotavljanje pravočasnih in celovitih statističnih kazalnikov o regijah, vključno z najbolj oddaljenimi regijami Unije, mesti in podeželskimi območji za spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti politik teritorialnega razvoja ter za ocenjevanje teritorialnih učinkov sektorskih politik;

–  podpora razvoju kazalnikov o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma ter razvoj statistike o policiji in varnosti;

–  vse večja uporaba geoprostorskih podatkov ter sistematično vključevanje upravljanja geoprostorskih informacij v pripravo statistike.

Boljše obveščanje o evropski statistiki in njena promocija kot zaupanja vrednega vira pri preprečevanju spletnih dezinformacij

–  sistematična promocija evropske statistike kot zaupanja vrednega vira dokazov in za spodbujanje preverjevalcev dejstev, raziskovalcev in javnih organov, da jo uporabljajo pri preprečevanju spletnih dezinformacij;

–  lajšanje dostopa uporabnikom do statistike in njeno razumevanje, vključno z zagotavljanjem privlačnih in interaktivnih vizualnih prikazov, bolj prilagojenih storitev, kot so podatki na zahtevo in samopostrežna analitika;

–  nadaljnji razvoj in spremljanje okvira za zagotavljanje kakovosti evropske statistike, vključno z medsebojnimi strokovnimi pregledi skladnosti držav članic s Kodeksom ravnanja evropske statistike;

–  zagotavljanje dostopa do mikropodatkov za raziskovalne namene ob varovanju najvišjih standardov varstva podatkov in statistične zaupnosti.

Izkoriščanje prednosti podatkovne revolucije in prehod na zaupanja vredno pametno statistiko

–  povečanje izkoriščanja novih digitalnih virov podatkov in vzpostavitev temeljev za zaupanja vredno pametno statistiko za pripravo nove statistike skoraj sproti z zaupanja vrednimi algoritmi;

–  razvoj novih pristopov za uporabo podatkov v zasebni lasti s sprejetjem metod računanja z ohranjanjem zasebnosti in varnega večstranskega računanja;

–  spodbujanje vrhunskih raziskav in inovacij na področju uradne statistike, vključno z uporabo mrež sodelovanja in zagotavljanjem evropskih statističnih programov usposabljanja.

Razširjeno partnerstvo in statistično sodelovanje

–  krepitev partnerstva z ESS in sodelovanja z Evropskim sistemom centralnih bank;

–  spodbujanje partnerstev z javnimi in zasebnimi lastniki podatkov in tehnološkim sektorjem za olajšanje dostopa do podatkov za statistične namene, vključevanje podatkov iz več virov in uporabe najnovejših tehnologij;

–  spodbujanje sodelovanja z raziskovalnimi in univerzitetnimi ustanovami, zlasti na področju uporabe novih virov podatkov, analize podatkov in spodbujanja statistične pismenosti;

–  sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami v korist globalni uradni statistiki.

PRILOGA III

Seznam bolezni živali in zoonoz

(1)  konjska kuga

(2)  afriška prašičja kuga

(3)  vranični prisad

(4)  aviarna influenca (visoko patogena)

(5)  aviarna influenca (nizko patogena)

(6)  kampilobakterioza

(7)  klasična prašičja kuga

(8)  slinavka in parkljevka

(9)  nalezljiva pljučna kuga koz

(10)  smrkavost

(11)  okužba z virusom modrikastega jezika (serotipi 1–24)

(12)  okužba z Brucella abortus, B. melitensis in B. suis

(13)  okužba z virusom epizootske hemoragične bolezni

(14)  okužba z virusom vozličastega dermatitisa

(15)  okužba z Mycoplasma mycoides, podvrsto miocidi SC (pljučna kuga govedi),

(16)  okužba s sklopom Mycobacterium tuberculosis (M. bovis, M. caprae in M. tuberculosis)

(17)  okužba z virusom atipične kokošje kuge

(18)  okužba z virusom kuge drobnice

(19)  okužba z virusom stekline

(20)  okužba z virusom mrzlice Rift Valley

(21)  okužba z virusom goveje kuge

(22)  okužba z zoonotsko salmonelo serovar

(23)  okužba z Echinococcus spp

(24)  listerioza

(25)  osepnice ovc in koz

(26)  transmisivne spongiformne encefalopatije

(27)  trihineloza

(28)  venezuelski encefalomielitis kopitarjev

(29)  verotoksična E. coli

Seznam bolezni živali in zoonoz zajema:

(a)  seznam bolezni, oblikovan v skladu s poglavjem 2 dela 1 Uredbe (EU) 2016/429;

(b)  salmonelo, zoonoze in povzročitelje zoonoz, ki so zajeti v Uredbi (ES) št. 2160/2003 in Direktivi 2003/99/ES(62);

(c)  transmisivne spongiformne encefalopatije. [Sprememba 149]

PRILOGA IV

KAZALNIKI

[Sprememba 149]

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 40. (2) UL C 86, 7.3.2019, str. 259. (3) UL C 62, 15.2.2019, str. 40. (4) UL C 86, 7.3.2019, str. 259. (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019. (6) Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (UL L 39, 9.2.2013, str. 12). (7) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1). (8) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30). (9) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1). (10) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). (11) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243). (12) COM(2018)0439. (13) Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33). (14) Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). (15) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12). (16) Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1). (17) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19). (18) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87). (19) Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4). (20) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36). (21) Uredba (EU) 2017/826 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020 (UL L 129, 19.5.2017, str. 17). (22) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). (23) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164). (24) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (25) UL L 90, 28.3.2006, str. 2. (26) COM(2010)0700. (27) COM(2017)0623. (28) COM(2018)0442. (29) COM(2018)0443. (30) COM(2018)0372. (31) COM(2018)0439. (32) COM(2018)0447. (33) COM(2018)0435. (34) COM(2018)0434. (35) COM(2018)0375. (36) COM(2018)0367. (37) COM(2018)0322, člen 10. (38) COM(2018)0382. (39) COM(2018)0393. (40) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (41) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (42) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1). (43) Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, str. 1). (44) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1). (45) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). (46) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1). (47) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1). (48) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2). (49) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1). (50) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29). (51) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). (52) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1). (53) Uredba (EU) št. 254/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o večletnem programu za potrošnike za obdobje 2014–2020 in o razveljavitvi Sklepa št. 1926/2006/ES (UL L 84, 20.3.2014, str. 42). (54) Uredba (EU) št. 258/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 in o razveljavitvi Sklepa št. 716/2009/ES (UL L 105, 8.4.2014, str. 1). (55) Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L 189, 27.6.2014, str. 1). (56) [dodati] (57) COM(2017)0795. (58) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1). (59) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 031, 1.2.2002, str. 1). (60) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (61) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4). (62) Directive 2003/99/EC of the European Parliament and of the Council of 17 November 2003 on the monitoring of zoonoses and zoonotic agents, amending Council Decision 90/424/EEC and repealing Council Directive 92/117/EEC (OJ L 325, 12.12.2003, p. 31).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede uvedbe podrobnih tehničnih ukrepov za delovanje dokončnega sistema DDV za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2018)0329 – C8-0317/2018 – 2018/0164(CNS))

P8_TA(2019)0074 A8-0028/2019

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0329),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0317/2018),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0028/2019),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 (1)  Ko je Svet leta 1967 z direktivama Sveta 62/227/EGS1 in 67/228/EGS2 sprejel skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV), je bila sprejeta zaveza, da bo vzpostavljen dokončen sistem DDV za obdavčevanje trgovine med državami članicami, ki bo deloval podobno, kot bi deloval v eni državi članici. Ker politični in tehnični pogoji za tak sistem niso bili zreli, je bila ob opustitvi davčnih meja med državami članicami konec leta 1992 sprejeta prehodna ureditev DDV. Direktiva Sveta 2006/112/ES3, ki je trenutno v veljavi, določa, da je treba ta prehodna pravila nadomestiti z dokončno ureditvijo na podlagi načela, po katerem se dobave blaga ali storitev obdavčujejo v državi članici porekla. (1)  Ko je Svet leta 1967 z direktivama Sveta 67/227/EGS1 in 67/228/EGS2 sprejel skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV), je bila sprejeta zaveza, da bo vzpostavljen dokončen sistem DDV za obdavčevanje trgovine med državami članicami, ki bo deloval podobno, kot bi deloval v eni državi članici. Ker politični in tehnični pogoji za tak sistem niso bili zreli, je bila ob opustitvi davčnih meja med državami članicami konec leta 1992 sprejeta prehodna ureditev DDV. Direktiva Sveta 2006/112/ES3, ki je trenutno v veljavi, določa, da je treba ta prehodna pravila nadomestiti z dokončno ureditvijo na podlagi načela, po katerem se dobave blaga ali storitev obdavčujejo v državi članici porekla. Vendar se ta prehodna pravila uporabljajo že nekaj desetletij, posledica pa je zapleten prehoden sistem DDV, ki pri čezmejnih transakcijah znotraj Unije omogoča goljufije v zvezi z DDV. Prehodna pravila imajo številne pomanjkljivosti, zaradi katerih sistem DDV ni niti povsem učinkovit niti združljiv z zahtevami pravega enotnega trga. Šibkosti prehodnega sistema DDV so postale očitne šele nekaj let po njegovi uvedbi. Od takrat je bilo sprejetih več zakonodajnih ukrepov (izboljšanje upravnega sodelovanja, krajši roki za rekapitulacijska poročila, sektorska obrnjena davčna obveznost), pa tudi nekateri nezakonodajni. Kljub temu pa nedavne študije o vrzeli pri pobiranju DDV kažejo, da je obseg nepobranega DDV še vedno ogromen. Na področju DDV je po uvedbi sedanjih pravil leta 1992 to prvi zakonodajni predlog, katerega cilj je odpraviti vzroke čezmejnih goljufij. Komisija je v svojem sporočilu z dne 28. oktobra 2015 z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo kot eno glavnih ovir za dokončanje enotnega trga navedla zapletenost sedanjega sistema DDV. Obenem se veča tudi vrzel pri pobiranju DDV, opredeljena kot razlika med dejansko pobranimi prihodki iz tega naslova in teoretičnim zneskom, ki naj bi ga po pričakovanjih pobrali, in je leta 2015 v EU-28 dosegla 151,5 milijarde EUR. To kaže, da je treba sistem DDV nemudoma in korenito preoblikovati v dokončen sistem DDV, s katerim bomo olajšali in poenostavili čezmejno trgovino znotraj Unije ter zagotovili, da bo sistem bolj odporen na goljufije. __________________ __________________ 1 Prva direktiva Sveta 67/227/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (UL 71, 14.4.1967, str. 1 301). 1 Prva direktiva Sveta 67/227/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (UL 71, 14.4.1967, str. 1 301). 2 Druga direktiva Sveta 67/228/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – struktura in postopek za enotni sistem davka na dodano vrednost (UL 71, 14.4.1967, str. 1 303). 2 Druga direktiva Sveta 67/228/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – struktura in postopek za enotni sistem davka na dodano vrednost (UL 71, 14.4.1967, str. 1 303). 3 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1). 3 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1). Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)  Poleg tega je Komisija ob podpori Evropskega parlamenta vedno poudarjala, da bi bil sistem DDV, ki bi temeljil na obdavčitvi v državi porekla, ustrezna rešitev za to, da bi postal sistem DDV v Uniji bolj odporen na goljufije in bil čim bolj usklajen s pravilnim delovanjem notranjega trga. Sedanja pobuda pa temelji na pristopu obdavčitve v namembnem kraju, ki ga želijo države članice, saj jim omogoča določeno prožnost pri določanju stopenj DDV. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 (2)  Svet je ob podpori Evropskega parlamenta1 in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora2 potrdil, da sistema, ki temelji na poreklu, ni mogoče vzpostaviti, ter Komisijo pozval, naj nadaljuje poglobljeno tehnično delo in široko zastavljen dialog z državami članicami, da bi podrobno preučila različne možne načine izvajanja načela namembnega kraja3. (2)  Svet je ob podpori Evropskega parlamenta1 in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora2 potrdil, da sistema, ki temelji na poreklu, ni mogoče vzpostaviti, ter Komisijo pozval, naj nadaljuje poglobljeno tehnično delo in široko zastavljen dialog z državami članicami, da bi podrobno preučila različne možne načine izvajanja načela namembnega kraja3 s ciljem zagotoviti, da bo dobava blaga iz ene države članice v drugo obdavčena tako, kot če bi bilo blago dobavljeno in pridobljeno znotraj ene države članice. Vzpostavitev enotnega območja DDV v Uniji je ključnega pomena za to, da se za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, ki poslujejo čezmejno, zmanjšajo stroški izpolnjevanja obveznosti ter da se omejijo možnosti za čezmejne goljufije v zvezi z DDV in poenostavijo postopki za DDV. Dokončni sistem DDV bo okrepil notranji trg in ustvaril boljše poslovne razmere za čezmejno trgovino. Vanj bi bilo treba vnesti spremembe, potrebne zaradi tehnološkega razvoja in digitalizacije. Ta direktiva določa tehnične ukrepe za izvajanje tako imenovanih temeljev, ki jih je določila Komisija v svojem predlogu z dne 18. januarja 20183a. Države članice bi se torej morale odločiti glede teh temeljev, saj bi tako lahko začeli to direktivo čim prej izvajati. __________________ __________________ 1 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV (P7_TA(2011)0436) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=SL&reference=P7-TA-2011-0436. 1 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV (P7_TA(2011)0436) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=SL&reference=P7-TA-2011-0436. 2 Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2011 o zeleni knjigi o prihodnosti DDV – Za enostavnejši, zanesljivejši in učinkovitejši sistem DDV: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:52011AE1168. 2 Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2011 o zeleni knjigi o prihodnosti DDV – Za enostavnejši, zanesljivejši in učinkovitejši sistem DDV: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:52011AE1168. 3 Sklepi Sveta o prihodnosti DDV – 3167. zasedanje Sveta za ekonomske in finančne zadeve, Bruselj, 15. maja 2012 (glej zlasti točko B(4)): http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/130257.pdf. 3 Sklepi Sveta o prihodnosti DDV – 3167. zasedanje Sveta za ekonomske in finančne zadeve, Bruselj, 15. maja 2012 (glej zlasti točko B(4)): http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/130257.pdf. 3a Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost, COM(2018)0020, 2018/0005(CNS). Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 3 (3)  Komisija je v akcijskem načrtu za DDV1 opredelila spremembe sistema DDV, ki bi bile potrebne za razvoj takega sistema za trgovanje znotraj Unije, ki bi temeljil na namembnem kraju, z obdavčitvijo čezmejnih dobav. Svet je pozneje ponovno potrdil sklepe iz navedenega akcijskega načrta in med drugim navedel, da meni, da bi bilo treba načelo obdavčitve v državi porekla, kot je bilo predvideno za dokončni sistem DDV, nadomestiti z načelom obdavčitve v namembni državi članici2. (3)  Komisija je v akcijskem načrtu za DDV1 opredelila spremembe sistema DDV, ki bi bile potrebne za razvoj takega sistema za trgovanje znotraj Unije, ki bi temeljil na namembnem kraju, z obdavčitvijo čezmejnih dobav. Svet je pozneje ponovno potrdil sklepe iz navedenega akcijskega načrta in med drugim navedel, da meni, da bi bilo treba načelo obdavčitve v državi porekla, kot je bilo predvideno za dokončni sistem DDV, nadomestiti z načelom obdavčitve v namembni državi članici2. S to spremembo naj bi se čezmejne goljufije v zvezi z DDV po oceni zmanjšale za 50 milijard EUR letno. __________________ __________________ 1 Akcijski načrt za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016)0148 z dne 7. aprila 2016). 1 Akcijski načrt za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016)0148 z dne 7. aprila 2016). 2 Glej: http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/05/25-conclusions-vat-action-plan/. 2 Glej: http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/05/25-conclusions-vat-action-plan/. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)   Da bi bilo sodelovanje med državami članicami učinkovito, bi morala Komisija zagotoviti preglednost sistema, zlasti z vsakoletno obvezno objavo seznama goljufij, storjenih v vsaki državi članici. Preglednost je pomembna tudi za to, da bi se zavedali obsega goljufij, ozaveščali splošno javnost in povečali pritisk na države članice. Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)   Posebno pozornost bi bilo treba nameniti stališčem Evropskega parlamenta, sprejetim v zakonodajnih resolucijah z dne 3. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2017)0569 – C8‑0363/2017 – 2017/0251(CNS)) in o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost (COM(2018)0020 – C8‑0023/2018 – 2018/0005(CNS)) ter v zakonodajni resoluciji z dne 3. julija 2018 o spremenjenem predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost (COM(2017)0706 – C8‑0441/2017 – 2017/0248(CNS)). Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 13 (13)  Splošno pravilo za dobave blaga, vključno z dobavami blaga znotraj Unije, in za opravljanje storitev bi moralo biti, da je dobavitelj dolžan plačati DDV. (13)  Splošno pravilo za dobave blaga, vključno z dobavami blaga znotraj Unije, in za opravljanje storitev bi moralo biti, da je dobavitelj dolžan plačati DDV. Ta nova načela bodo državam članicam omogočila učinkovitejši boj proti goljufijam v zvezi z DDV, zlasti goljufijam znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem, katerih vrednost se ocenjuje na vsaj 50 milijard EUR letno. Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 14 a (novo) (14a)   Za določanje, katera podjetij lahko pridobijo status certificiranega davčnega zavezanca, je treba vzpostaviti stroga merila, ki jih bodo harmonizirano uporabljale vse države članice, ter skupna pravila in določbe o globah in kaznih za vse, ki teh meril ne bodo spoštovali. Sprememba 9 Predlog direktive Uvodna izjava 14 b (novo) (14b)   Komisija bi morala biti odgovorna za predložitev nadaljnjih smernic in bi morala preverjati pravilno uporabo teh harmoniziranih meril v državah članicah po vsej Uniji. Sprememba 10 Predlog direktive Uvodna izjava 15 (15)  Pravila o začasni uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti za premičnine bi bilo treba spremeniti, da bi se zagotovila njihova skladnost z uvedbo novih pravil v zvezi z osebo, ki je dolžna plačati DDV za dobavo blaga znotraj Unije. (15)  Pravila o začasni uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti za premičnine bi bilo treba spremeniti, da bi se zagotovila njihova skladnost z uvedbo novih pravil v zvezi z osebo, ki je dolžna plačati DDV za dobavo blaga znotraj Unije. Z izvajanjem te direktive začasna uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti morda ne bo več potrebna. Komisija bi morala zato pravočasno preučiti, ali bi bilo treba predlog za začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti razveljaviti. Sprememba 11 Predlog direktive Uvodna izjava 23 (23)  Za zagotovitev skladnosti obveznosti velikih podjetij glede poročanja o DDV bi bilo treba določbe o tem, kako pogosto je treba v okviru te posebne ureditve predložiti obračune DDV, spremeniti, tako da bi se dodala zahteva, da davčni zavezanci, ki uporabljajo to ureditev, v okviru te ureditve vsak mesec predložijo obračun DDV, če njihov letni promet v Uniji presega 2 500 000 EUR. (23)  Za zagotovitev skladnosti obveznosti velikih podjetij glede poročanja o DDV bi bilo treba določbe o tem, kako pogosto je treba v okviru te posebne ureditve predložiti obračune DDV, spremeniti, tako da bi se dodala zahteva, da davčni zavezanci, ki uporabljajo to ureditev, v okviru te ureditve vsak mesec predložijo obračun DDV, če njihovi letni prihodki z obračunanim DDV v Uniji presegajo 2 500 000 EUR. Sprememba 12 Predlog direktive Uvodna izjava 25 a (novo) (25a)   Visoka stopnja neizpolnjevanja obveznosti povzroča gospodarske izgube za davčne zavezance, ki obveznosti izpolnjujejo, prav tako pa ogroža kohezijo in doslednost fiskalnega sistema ter ustvarja splošen občutek nepravičnosti zaradi izkrivljanja konkurence. Učinkovit in razumljiv sistem je ključen za ustvarjanje javnih prihodkov in prevzemanje odgovornosti državljanov in podjetij. Sprememba 13 Predlog direktive Uvodna izjava 26 a (novo) (26a)   Statistični podatki kažejo, da goljufi izkoriščajo pomanjkljivost sistema ter sledijo razvoju gospodarstva in dinamični rasti povpraševanja po dobavi nekaterih vrst blaga oziroma storitev. Zato je treba vzpostaviti sistem, ki bo dovolj dinamičen za spopadanje s škodljivimi praksami in zmanjšanje stopnje namernega neizpolnjevanja obveznosti (goljufija), pa tudi nenamernega. Sprememba 14 Predlog direktive Uvodna izjava 26 b (novo) (26b)   Da bi poenostavili trgovanje na enotnem trgu, bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostaviti celovit in javno dostopen spletni informacijski portal Unije za DDV za podjetja, pri čemer bi morala posebno pozornost nameniti potrebam malih in srednjih podjetij, ki znotraj Unije poslujejo čezmejno. Ta večjezični portal bi moral zagotavljati hiter dostop do najnovejših, točnih in ustreznih informacij o izvajanju sistema DDV v različnih državah članicah, predvsem o dejanskih stopnjah DDV za različne vrste blaga in storitev v različnih državah članicah ter o pogojih za ničelno davčno stopnjo. Pomagal bi lahko tudi pri ukrepanju v zvezi s sedanjo vrzeljo pri pobiranju DDV. Sprememba 15 Predlog direktive Uvodna izjava 26 c (novo) (26c)   Osrednji element novega sistema DDV, ki bo temeljil na načelu namembne države, je storitev „vse na enem mestu“, brez katere bi se znatno povečala zapletenost sistema in upravno breme. Da bi zagotovili interoperabilnost, preprosto uporabo in zaščito pred goljufijami, bi morale točke „vse na enem mestu“ za podjetja delovati v okviru harmoniziranega čezmejnega računalniškega sistema na podlagi skupnih standardov in omogočati samodejno pridobivanje in vnašanje podatkov, na primer z uporabo enotnih standardnih obrazcev. Sprememba 16 Predlog direktive Uvodna izjava 28 (28)  Zaradi uvedbe novega pojma dobave blaga znotraj Unije je treba pojem „Skupnost“ nadomestiti s pojmom „Unija“, da se zagotovi posodobljena in skladna uporaba pojma. (28)  Zaradi uvedbe novega pojma dobave blaga znotraj Unije je treba pojem „Skupnost“ povsod v direktivi nadomestiti s pojmom „Unija“, da se zagotovi posodobljena in skladna uporaba pojma. Sprememba 17 Predlog direktive Uvodna izjava 30 a (novo) (30a)  Zakonodajni ukrepi za reformo sistema DDV, za boj proti goljufijam v zvezi z DDV in za zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV bodo lahko uspešni le, če bodo davčne uprave držav članic v duhu medsebojnega zaupanja tesneje sodelovale in si izmenjevale ustrezne informacije, ki so potrebne za opravljanje njihovih nalog. Sprememba 18 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo) Direktiva 2006/112/ES Člen 8 (4a)  člen 8 se nadomesti z naslednjim: „Člen 8 „Člen 8 Če Komisija meni, da določbe iz členov 6 in 7 niso več upravičene, zlasti v smislu lojalne konkurence ali lastnih sredstev, Svetu predloži ustrezne predloge.“ Če Komisija meni, da določbe iz členov 6 in 7 niso več upravičene, zlasti v smislu lojalne konkurence ali lastnih sredstev, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ustrezne predloge.“ Sprememba 19 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 1 – pododstavek 3 Za prosilce, ki so davčni zavezanci s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske namene, se šteje, da izpolnjujejo merila iz odstavka 2. Za prosilce, ki so davčni zavezanci s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske namene, se šteje, da za namene te direktive izpolnjujejo merila iz odstavka 2. Sprememba 20 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 2 – točka a a (novo) (aa)   odsotnost evidentiranih hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo prosilca, med katera med drugim spadajo: (i)  pranje denarja, (ii)  davčna utaja in davčne goljufije, (iii)  zlorabljanje skladov in programov Unije, (iv)  goljufije v zvezi s stečajem ali insolventnostjo, (v)  zavarovalniške ali druge finančne goljufije, (vi)  podkupovanje in/ali korupcija, (vii)  kibernetska kriminaliteta, (viii)  sodelovanje v kriminalni združbi, (ix)  kazniva dejanja na področju konkurenčnega prava, (x)  neposredno ali posredno sodelovanje v terorističnih dejavnostih; Sprememba 21 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 2 – točka c (c)  plačilna sposobnost prosilca, ki se šteje za dokazano bodisi z dobrim finančnim stanjem prosilca, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti, bodisi s predložitvijo jamstva zavarovalnice ali druge finančne institucije ali druge ekonomsko zanesljive tretje osebe. (c)  plačilna sposobnost prosilca v zadnjih treh letih, ki se šteje za dokazano bodisi z dobrim finančnim stanjem prosilca, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti, bodisi s predložitvijo jamstva zavarovalnice ali druge finančne institucije ali druge ekonomsko zanesljive tretje osebe. Prosilec mora imeti bančni račun v finančni instituciji s sedežem v Uniji. Sprememba 22 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 2 a (novo) 2a.   Da bi zagotovili harmonizirano razlago v zvezi s podelitvijo statusa certificiranega davčnega zavezanca, Komisija z izvedbenim aktom sprejme nadaljnje smernice za države članice v zvezi z oceno teh meril, ki so veljavna v vsej Uniji. Komisija sprejme prvi izvedbeni akt najpozneje en mesec po začetku veljavnosti te direktive. Sprememba 23 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 3 a (novo) 3a.   Komisija uvede prilagojen postopek za mala in srednja podjetja, da bi jih spodbudila k zaprositvi za status certificiranega davčnega zavezanca. Sprememba 24 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 4 – pododstavek 1 Davčni zavezanec, ki zaprosi za status certificiranega davčnega zavezanca, davčnim organom predloži vse informacije, ki jih ti zahtevajo, da bi lahko sprejeli odločitev. Davčni zavezanec, ki zaprosi za status certificiranega davčnega zavezanca, davčnim organom predloži vse ustrezne informacije, ki jih ti zahtevajo, da bi lahko sprejeli odločitev. Davčni organi prošnjo nemudoma obravnavajo in bi morali v zvezi s predložitvijo informacij uporabljati merila, ki bi bila harmonizirana v vseh državah članicah. Sprememba 25 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 4 a (novo) 4a.   Ko se podeli status certificiranega davčnega zavezanca, postane ta informacija dostopna prek sistema izmenjave podatkov s področja DDV. Spremembe tega statusa se nemudoma vnesejo v sistem. Sprememba 26 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 5 5.  V primeru zavrnitve prošnje davčni organi prosilca skupaj z odločitvijo seznanijo tudi z razlogi za zavrnitev. Države članice zagotovijo, da ima prosilec pravico do pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi prošnje. 5.  V primeru zavrnitve prošnje davčni organi prosilca skupaj z odločitvijo nemudoma seznanijo tudi z jasno navedenimi razlogi za zavrnitev. Države članice zagotovijo, da ima prosilec v razumnem roku pravico do pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi prošnje. Sprememba 27 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 5 a (novo) 5a.   Kadar se prošnja zavrne, se odločitev in razlogi za zavrnitev sporočijo davčnim organom drugih držav članic. Sprememba 28 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 6 6.  Davčni zavezanec, ki mu je bil podeljen status certificiranega davčnega zavezanca, davčne organe nemudoma obvesti o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločitve in ki bi lahko vplivali ali učinkovali na nadaljevanje tega statusa. Davčni organi tak davčni status razveljavijo, če merila iz odstavka 2 niso več izpolnjena. 6.  Davčni zavezanec, ki mu je bil podeljen status certificiranega davčnega zavezanca, davčne organe v enem mesecu obvesti o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločitve in ki bi lahko vplivali ali učinkovali na nadaljevanje tega statusa. Davčni organi tak davčni status razveljavijo, če merila iz odstavka 2 niso več izpolnjena. Davčni organi držav članic, ki so podelili status certificiranega davčnega zavezanca, to odločitev pregledajo vsaj enkrat na dve leti, da bi zagotovili, da so pogoji še vedno izpolnjeni. Če davčni zavezanec davčnih organov ni obvestil o katerem koli dejavniku, ki bi lahko vplival na status certificiranega davčnega zavezanca, kot je to določeno v izvedbenem aktu, ali ga je namerno skrival, se mu naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, vključno z izgubo statusa certificiranega davčnega zavezanca. Sprememba 29 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 6 a (novo) 6a.   Davčni zavezanec, ki se mu status certificiranega davčnega zavezanca zavrne ali ki na lastno pobudo obvesti davčni organ, da ne izpolnjuje več meril iz odstavka 2, lahko za ta status ponovno zaprosi šele po šestih mesecih od datuma zavrnitve ali odvzema, če so izpolnjena vsa ustrezna merila. Sprememba 30 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 6 b (novo) 6b.   Da bi znotraj držav članic in med njimi zagotovili enotne standarde za spremljanje, ali je subjekt še upravičen do statusa certificiranega davčnega zavezanca, in za odvzem davčnega statusa, Komisija sprejme ustrezne smernice. Sprememba 31 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 6 c (novo) 6c.   Če je bil prosilcu v skladu s carinskim zakonikom Unije v zadnjih treh letih zavrnjen status pooblaščenega gospodarskega subjekta, se mu status certificiranega davčnega zavezanca ne podeli. Sprememba 32 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2006/112/ES Člen 13a – odstavek 7 7.  Status certificiranega davčnega zavezanca v eni državi članici priznajo davčni organi vseh držav članic.; 7.  Status certificiranega davčnega zavezanca v eni državi članici priznajo davčni organi vseh držav članic. Za notranje davčne spore o DDV med davčnim zavezancem in nacionalnim davčnim organom se bodo še naprej uporabljali nacionalni mehanizmi. Sprememba 33 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 56 a (novo) Direktiva 2006/112/ES Člen 145 – odstavek 1 (56a)  v členu 145 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Komisija po potrebi in v najkrajšem možnem času Svetu poda predloge za natančno opredelitev obsega oprostitev iz členov 143 in 144 ter podrobnejših pravil za njihovo izvajanje.“ „1. Komisija po potrebi in v najkrajšem možnem času Evropskemu parlamentu in Svetu poda predloge za natančno opredelitev obsega oprostitev iz členov 143 in 144 ter podrobnejših pravil za njihovo izvajanje.“ Sprememba 34 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 59 a (novo) Direktiva 2006/112/ES Člen 150 – odstavek 1 (59a)  v členu 150 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Komisija po potrebi in v najkrajšem možnem času Svetu predloži predloge za natančno opredelitev obsega oprostitev iz člena 148 in podrobnejših pravil za njihovo izvajanje.“ „1. Komisija po potrebi in v najkrajšem možnem času Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predloge za natančno opredelitev obsega oprostitev iz člena 148 in podrobnejših pravil za njihovo izvajanje.“ Sprememba 35 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 68 a (novo) Direktiva 2006/112/ES Člen 166 (68a)  člen 166 se nadomesti z naslednjim: Člen 166 Člen 166 „Komisija Svetu po potrebi in v najkrajšem možnem času predloži predloge skupnih postopkov za uporabo DDV za transakcije iz oddelkov 1 in 2.“ „Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi in v najkrajšem možnem času predloži predloge skupnih postopkov za uporabo DDV za transakcije iz oddelkov 1 in 2.“ Sprememba 36 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 123 a (novo) Direktiva 2006/112/ES Člen 293 – odstavek 1 – uvodni del (123a)  v členu 293 se uvodni stavek odstavka 1 nadomesti z naslednjim: „Komisija vsaka štiri leta od sprejetja te direktive na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, Svetu predloži poročilo o uporabi določb tega poglavja, ki mu po potrebi in ob upoštevanju potrebe zagotoviti dolgoročno konvergenco nacionalnih predpisov priloži predloge za:“ „Komisija vsaka štiri leta od sprejetja te direktive na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi določb tega poglavja, ki mu po potrebi in ob upoštevanju potrebe zagotoviti dolgoročno konvergenco nacionalnih predpisov priloži predloge za:“ Sprememba 37 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 166 a (novo) Direktiva 2006/112/ES Člen 395 – odstavek 3 (166a)  v členu 395 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Komisija v treh mesecih od uradnega obvestila iz drugega pododstavka odstavka 2 Svetu predloži ustrezen predlog, če pa zahtevanemu odstopanju nasprotuje, obvestilo o zavrnitvi z obrazložitvijo.“ „3. Komisija v treh mesecih od uradnega obvestila iz drugega pododstavka odstavka 2 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ustrezen predlog, če pa zahtevanemu odstopanju nasprotuje, obvestilo o zavrnitvi z obrazložitvijo.“ Sprememba 38 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 166 b (novo) Direktiva 2006/112/ES Člen 396 – odstavek 3 (166b)  v členu 396 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Komisija v treh mesecih od uradnega obvestila iz drugega pododstavka odstavka 2 Svetu predloži ustrezen predlog, če pa zahtevanemu odstopanju nasprotuje, obvestilo o zavrnitvi z obrazložitvijo.“ „3. Komisija v treh mesecih od uradnega obvestila iz drugega pododstavka odstavka 2 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ustrezen predlog, če pa zahtevanemu odstopanju nasprotuje, obvestilo o zavrnitvi z obrazložitvijo.“ Sprememba 39 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 169 a (novo) Direktiva 2006/112/ES Člen 404 a (novo) (169a)  za členom 404 se vstavi naslednji nov člen: „Člen 404a Komisija v štirih letih po sprejetju Direktive Sveta (EU) .../...* + na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in uporabi novih določb te direktive ter mu po potrebi [in ob upoštevanju tega, da je treba zagotoviti dolgoročno konvergenco nacionalnih predpisov] priloži predloge.“ _______________ * Direktiva Sveta (EU) .../... z dne ... o spremembi (UL ...). + Uradni list: prosimo, da v besedilo vstavite številko direktive iz dokumenta PE-CONS ... (2018/0164(CNS)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene direktive.) Sprememba 40 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 169 b (novo) Direktiva 2006/112/ES Člen 404 b (novo) (169b)  za členom 404a se vstavi naslednji nov člen: „Člen 404b Glede na to, da je za uspeh dokončnega sistema DDV izjemno pomembno medsebojno zaupanje med davčnimi upravami držav članic, Komisija v dveh letih po sprejetju Direktive Sveta (EU).../... * + Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o učinkovitosti izmenjave ustreznih informacij med njimi.“; ________________ * Direktiva Sveta (EU) .../... z dne ... o spremembi ... (UL ...). + Uradni list: prosimo, da v besedilo vstavite številko direktive iz dokumenta PE-CONS ... (2018/0164(CNS)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene direktive.) Sprememba 41 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 173 a (novo) Direktiva 2006/112/ES Člen 411 a (novo) (173a)   vstavi se naslednji nov člen 411a: „Člen 411a Komisija v sodelovanju z državami članicami do 1. junija 2020 vzpostavi celovit, večjezičen in javno dostopen spletni informacijski portal Unije za DDV, na katerem lahko podjetja in končni potrošniki hitro in učinkovito pridobijo točne informacije o stopnjah DDV – tudi informacije o tem, za katere vrste blaga in storitev se uporabljajo znižane stopnje ali oprostitve – in vse ustrezne informacije o izvajanju dokončnega sistema DDV v različnih državah članicah. Kot dopolnitev portala se vzpostavi mehanizem za samodejno obveščanje. Z njim se zagotovi samodejno obveščanje davčnih zavezancev o spremembah in posodobitvah stopenj DDV v državah članicah. Samodejna obvestila se aktivirajo pred začetkom uporabe spremembe in najpozneje pet dni po sprejetju odločitve.“; Sprememba 42 Predlog direktive Člen 1 a (novo) Uredba (EU) št. 904/2010 Člen 34 in člen 49 a (novo) Člen 1a Sprememba Uredbe (EU) št. 904/2010 Uredba (EU) št. 904/2010 se spremeni: (1)  člen 34 se nadomesti z naslednjim: Člen 34 „Člen 34 1.  Države članice sodelujejo na tistih delovnih področjih Eurofisca, ki jih izberejo in se lahko tudi odločijo, da končajo sodelovanje. 1.   Komisija nudi Eurofiscu vso potrebno tehnično in logistično podporo. Komisija ima dostop do informacij iz člena 1, ki se lahko izmenjujejo prek Eurofisca, v okoliščinah, določenih v členu 55(2). 2.  Države članice, ki so se odločile sodelovati na delovnem področju Eurofisca, dejavno sodelujejo v večstranski izmenjavi ciljnih informacij med sodelujočimi državami članicami. 2.  Države članice sodelujejo na delovnih področjih Eurofisca in dejavno sodelujejo v večstranski izmenjavi informacij. 3.  Izmenjane informacije so tajne, kakor določa člen 55. 3.   Koordinatorji za delovna področja Eurofisca lahko Europolu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) na lastno pobudo ali na zahtevo posredujejo ustrezne informacije o najresnejših čezmejnih kaznivih dejanjih na področju DDV. 3a.  Koordinatorji za delovna področja Eurofisca lahko Europol in urad OLAF zaprosijo za ustrezne informacije. Koordinatorji za delovna področja Eurofisca dajejo informacije, ki jih prejmejo od Europola in urada OLAF, na voljo drugim sodelujočim uradnikom Eurofisca za zvezo; te informacije se izmenjujejo z elektronskimi sredstvi.“; (2)  doda se naslednji člen 49a: „Člen 49a Države članice in Komisija vzpostavijo skupni sistem za zbiranje statističnih podatkov o goljufijah na področju DDV znotraj Skupnosti in nenamernem neizpolnjevanju obveznosti ter vsako leto objavijo nacionalne ocene izgub prihodkov iz DDV zaradi teh goljufij ter ocene za Unijo kot celoto. Komisija z izvedbenimi akti sprejme praktično ureditev za ta statistični sistem. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“;

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 in okrepitvi boja proti anticiganizmu (2019/2509(RSP))

P8_TA(2019)0075 B8-0098/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in nadaljnjih poročil o izvajanju in ocenjevanju,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s priznanjem Romov kot skupine, ki potrebuje posebno zaščito pred diskriminacijo,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 2153 (2017) o spodbujanju vključevanja Romov in potujočih skupin,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah(2) ter sklepov Sveta z dne 8. decembra 2016 o pospešitvi procesa vključevanja Romov in z dne 13. oktobra 2016 o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 14/2016,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – anticiganizem v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno(5),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) o temeljnih pravicah za leto 2016 in raziskav te agencije o MIDIS I in II ter različnih drugih raziskav in poročil o Romih,

–  ob upoštevanju evropske državljanske pobude Minority SafePack, registrirane 3. aprila 2017,

–  ob upoštevanju ustreznih poročil in priporočil romske civilne družbe, nevladnih organizacij in raziskovalnih ustanov,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je anticiganizem(6) posebna vrsta rasizma in ideologija, ki temelji na rasni večvrednosti, oblika razčlovečenja in institucionalnega rasizma, ki se napaja iz zgodovinske diskriminacije in se med drugim izraža z nasiljem, sovražnim govorom, izkoriščanjem, stigmatiziranjem in najočitnejšo obliko diskriminacije(7);

B.  ker se Romom(8) v Evropi še vedno kratijo človekove pravice;

C.  ker ugotovitve poročila Komisije o ocenjevanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2018)0785) poudarjajo, da je okvir ključnega pomena za razvoj instrumentov in nacionalnih instrumentov ter struktur, namenjenih spodbujanju vključevanja Romov, vendar cilj, da bi odpravili izključenost Romov, ni bil dosežen;

D.  ker ocena, ki jo je opravila Komisija, kaže, da morajo strategije vključevanja obravnavati različne cilje hkrati in s celovitim pristopom, z večjim poudarkom na boju proti anticiganizmu; ker bi bilo treba poleg štirih ciljev za vključevanje Romov (izobraževanje, urejanje stanovanjskega vprašanja, zaposlovanje in zdravstvo) dodati specifičen protidiskriminacijski cilj;

E.  ker je napredek, dosežen pri vključevanju Romov, na splošno omejen; ker so bile ugotovljene izboljšave v prezgodnjem opuščanju šolanja in predšolskem izobraževanju, vendar je prišlo do poslabšanja segregacije v šolah; ker se je izboljšalo zaznavanje zdravstvenega stanja Romov, vendar je njihovo zdravstveno kritje še vedno omejeno; ker v večini držav članic ni bilo opaziti napredka glede dostopa do zaposlitve in se je celo povečal delež mladih Romov, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo; ker obstajajo resni pomisleki glede stanovanjskega vprašanja in ker je bilo doseženega na področju revščine le malo napredka; ker anticiganizem in njegovo izražanje, kot so kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor na spletu in drugje, še naprej vzbujajo resne pomisleke; ker naj bi ukrepi EU zagotovili veliko dodano vrednost nacionalnim romskim politikam in njihovemu izvajanju na političnem področju, področju upravljanja in finančnem področju;

F.  ker se v oceni poroča o pomanjkljivostih prvotne zasnove okvira in njegovi omejeni učinkovitosti med izvajanjem;

G.  ker ocena pojasnjuje dejstvo, da je treba zagotoviti krepitev vloge Romov in njihovo sodelovanje prek namenskih ukrepov; ker sta krepitev vloge in krepitev zmogljivosti Romov ter nevladnih organizacij ključnega pomena;

H.  ker ocena kaže, da okvir EU ni namenil zadostne pozornosti ciljnim skupinam Romov, da je treba obravnavati večplastno in presečno diskriminacijo ter da je treba v strategije vključiti močno načelo enakosti spolov ter pristop, ki bo osredotočen na otroke;

I.  ker sedanji okvir EU nima jasnih in merljivih ciljev; ker ni dovolj kvalitativnih in kvantitativnih postopkov spremljanja, priporočila za posamezne države pa niso zavezujoča; ker ni bilo vloženih dovolj prizadevanj za obravnavo omejenega sodelovanja Romov in romskih skupnosti v zasnovi, izvajanju in spremljanju okvira ter oceni ukrepov, programov in projektov v zvezi z Romi;

J.  ker večina glavnih programov ne vključuje Romov in ker ciljno usmerjeni ukrepi, zajeti v okviru strukturnih skladov, niso dosegli trajnostnih pozitivnih sprememb v življenju najbolj prikrajšanih Romov;

K.  ker imajo države članice izrecno odgovornost, da sprejmejo popravne ukrepe proti praksam, pri katerih se diskriminirajo Romi;

L.  ker je vprašanje vzpostavitve zaupanja med romskim in neromskim prebivalstvom bistveno za izboljšanje življenja in življenjskih priložnosti Romov; ker je zaupanje bistveno za družbo kot celoto;

1.  ponavlja svoje stališče, pozive in priporočila, ki jih je predstavil in sprejel v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu; obžaluje, da so bili sprejeti omejeni ukrepi v zvezi s priporočili iz te resolucije;

2.  poziva Komisijo, naj:

3.  poziva države članice, naj:

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Odboru regij, da jo razdeli podnacionalnim parlamentom in svetom, Svetu Evrope in Organizaciji združenih narodov.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (2) UL C 378, 24.12.2013, str. 1. (3) UL L 328, 6.12.2008, str. 55. (4) UL C 346, 27.9.2018, str. 171. (5) UL C 328, 6.9.2016, str. 4. (6) Anticiganizem se včasih zapisuje drugače, v nekaterih državah članicah pa se včasih uporablja nekoliko drugačen izraz; (7) Splošno politično priporočilo št. 13 o boju proti anticiganstvu in diskriminaciji Romov, Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti. (8) Beseda „Rom“ se uporablja kot krovni termin, ki zajema različne sorodne skupine po vsej Evropi, naj so potujoče ali ne, npr. Romi, potujoče skupine, Sinti, Manuši, Kaléji, Romaničali, Bojaši, Aškali, Egipčani, Jeniši, Domi in Lomi, ki imajo lahko različne kulture in življenjske navade.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o izvajanju določb Pogodbe glede državljanstva EU (2018/2111(INI))

P8_TA(2019)0076 A8-0041/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 9, 10, 11, 12, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 9, 10, 15, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 45, 46, 47, 48, 153 in 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 PEU ter določbe iz člena 10(3), da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije,

–  ob upoštevanju člena 3(2) PEU, ki določa pravico do prostega gibanja oseb,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2020–2027,

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o ustanovitvi programa Evropa za državljane(3) za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg(7),

–  ob upoštevanju predloga direktive Sveta o vzpostavitvi potne listine EU za vrnitev in razveljavitvi Sklepa 96/409/SZVP (COM(2018)0358),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/637 z dne 20. aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah in o razveljavitvi Sklepa 95/553/ES(8),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote (COM(2018)0383),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o smernicah za boljši prenos in uporabo Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (COM(2009)0313),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. januarja 2017 z naslovom Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb: Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017 (COM(2017)0030),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 o mrežah za volilno sodelovanje, spletni preglednosti, zaščiti pred kibernetskimi incidenti in boju proti dezinformacijskim kampanjam v okviru volitev v Evropski parlament (C(2018)5949),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o evropski državljanski pobudi(10) in predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski državljanski pobudi (COM(2017)0482),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o državljanstvu EU naprodaj(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2017 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2017 o ovirah za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu(14),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. januarja 2013 z naslovom Krepitev državljanstva EU: spodbujanje volilne pravice državljanov EU,

–  ob upoštevanju študij, ki jih je leta 2016 objavil tematski sektor C Evropskega parlamenta z naslovom Ovire za pravico do prostega gibanja in prebivanja državljanov EU in njihovih družin,

–  ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice iz leta 2018 o uresničevanju pravic državljanov EU: nacionalna sodišča, ki uveljavljajo prosto gibanje in s tem povezane pravice (avgust 2018),

–  ob upoštevanju rezultatov raziskave Eurobarometer 89/2018,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o sestavi Evropskega parlamenta(15),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976 („Akt o volitvah“)(16),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 7. februarja 2018 o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor(19),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev“ (COM(2018)0637),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za peticije (A8-0041/2019),

A.  ker so bili državljanstvo EU in z njim povezane pravice prvič uvedeni leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo ter nadalje okrepljeni z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati decembra 2009, vendar so bili le delno uresničeni;

B.  ker pravice, vrednote in načela, na katerih temelji Unija in so poudarjeni v členih 2 in 6 PEU, postavljajo državljane v samo središče evropskega projekta; ker razprava o prihodnosti Evrope pomeni tudi razmislek o moči naše skupne identitete;

C.  ker so načela preglednosti, integritete in odgovornosti institucij EU ter postopkov odločanja, kot izhajajo iz členov 10 in 11 PEU ter člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, bistvene sestavine pojma državljanstva in so ključnega pomena za vzpostavitev in krepitev verodostojnosti in zaupanja v Unijo kot celoto; ker lahko uporaba ad hoc in medvladnih dogovorov in instrumentov na več političnih področjih EU ter neformalnih organov odločanja in s tem izogibanje rednim zakonodajnim postopkom in njihova deinstitucionalizacija resno ogrozijo ta načela;

D.  ker ima EU težave pri soočanju s številnimi krizami, ki imajo velike socialno-ekonomske posledice, kar je privedlo do vzpona populističnih in nacionalističnih ideologij, ki temeljijo na ekskluzivni identiteti in supremacističnih merilih ter so v nasprotju z evropskimi vrednotami;

E.  ker je nezadovoljivo obvladovanje različnih kriz povečalo razočaranje državljanov nad nekaterimi rezultati projekta evropskega povezovanja; ker je bistveno zagotoviti, da državljani na državljanstvo EU gledajo kot na privilegij, ki ga je treba ceniti, tudi s ponovno vzpostavitvijo zaupanja v projekt EU, dajanjem prednosti uveljavljanju vseh pravic državljanov, vključno s državljanskimi, političnimi in socialnimi pravicami, izboljšanjem kakovosti demokracije v Uniji, praktičnim uresničevanjem temeljnih pravic in svoboščin ter možnostjo, da vsak državljan sodeluje v demokratičnem življenju Unije, hkrati pa z zagotavljanjem večje vključenosti civilne družbe v postopke odločanja in izvrševanja;

F.  ker je namen sedanje revizije evropske državljanske pobude povečati njeno učinkovitost ter okrepiti participativno demokracijo in aktivno državljanstvo;

G.  ker se dostop do državljanstva EU pridobi prek državljanstva države članice, ki je urejeno z nacionalnim pravom; ker so hkrati pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz državljanstva EU, določene v pravu EU in niso odvisne od držav članic, ki jih zato ne morejo neupravičeno omejevati;

H.  ker bi morale države članice pri dostopu do nacionalnega državljanstva spoštovati načela prava EU, kot so sorazmernost, pravna država in nediskriminacija, ki so bila natančno opredeljena v sodni praksi Sodišča Evropske unije;

I.  ker je možnost izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije pokazala, kako pomembne so pravice državljanov EU, zlasti med mladimi Evropejci, in njihovo vlogo v življenju milijonov državljanov EU, in ker se je v EU povečala tudi ozaveščenost o morebitni izgubi teh pravic na obeh straneh;

J.  ker je bila leta 2014 povprečna volilna udeležba na volitvah v Evropski parlament 42,6 %; ker je v skladu z zadnjo raziskavo Eurobarometer, objavljeno maja 2018, le 19 % anketiranih Evropejcev vedelo za datum naslednjih evropskih volitev;

K.  ker državljani EU skoraj ne poznajo pisarn Europe Direct, čeprav je njihova glavna vloga zagotavljanje informacij;

L.  ker je v EU več kot 400 informacijskih centrov Europe Direct, ki prispevajo k sporočanju Komisije glede politik Evropske unije, ki so v neposrednem interesu državljanov, s ciljem sodelovanja z državljani na lokalni in regionalni ravni;

M.  ker pojem državljanstva opredeljuje odnos državljanov do politične skupnosti, vključno z njihovimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi; ker člen 20 PDEU dalje državljanom Unije, ki prebivajo v državi članici, katere niso državljani, pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani te države;

N.  ker so evropski državljani neposredno zastopani v Evropskem parlamentu, vsi državljani pa morajo biti deležni enake pozornosti institucij EU; ker člen 8 PDEU določa vključevanje načela enakosti spolov, in sicer je v tem členu navedeno, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

O.  ker je Sodišče Evropske unije v številnih primerih ugotovilo, da se lahko državljani držav članic v razmerju do svoje države sklicujejo na pravice, ki izhajajo iz državljanstva EU(20);

P.  ker številne države članice ponujajo t. i. zlate vizume in programe za tuje vlagatelje, na podlagi katerih se pridobi državljanstvo;

Q.  ker svoboda gibanja državljanom EU omogoča, da potujejo, študirajo, delajo in živijo v drugih državah EU; ker ima več kot 16 milijonov Evropejcev pravico do prebivanja v drugi državi EU;

R.  ker je pravica do prostega gibanja osrednjega pomena za državljanstvo EU ter dopolnjuje druge svoboščine notranjega trga EU; ker so mladi Evropejci še posebej vezani na svobodo gibanja, ki velja za najbolj pozitiven dosežek EU po tem, ko je bil v Evropi zagotovljen mir;

S.  ker je izvajanje Direktive 2004/38/ES naletelo na praktične težave in ker lahko Evropejci zaradi diskriminacije, ki izhaja iz državljanstva, vstopa in pogojev za prebivanje, še vedno naletijo na težave pri selitvi ali življenju v drugi državi članici; ker obstaja obsežna sodna praksa Sodišča Evropske unije, katere namen je pojasniti ključne pojme za mobilne državljane EU;

T.  ker je pravica do konzularne zaščite zagotovljena v skladu s členoma 20 in 23 PDEU in so zato državljani EU na ozemlju tretje države, v kateri njihova država članica državljanstva nima predstavništva, upravičeni do zaščite katere koli druge države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države; ker lahko nujni primeri, naravne nesreče ali dogodki, kot so teroristični napadi, prizadenejo evropske državljane, ki prihajajo iz države članice brez predstavništva v zadevni tretji državi;

U.  ker se je Komisija v poročilu o državljanstvu EU za leto 2017 zavezala, da bo organizirala vseevropsko informacijsko kampanjo za ozaveščanje o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva EU, da bi državljanom pomagala do boljšega razumevanja njihovih pravic; ker morajo države članice in civilna družba deliti odgovornost za boljše obveščanje državljanov EU o njihovih pravicah in dolžnostih;

V.  ker v skladu s poročilom Komisije o državljanstvu EU iz leta 2017 že od leta 2012 število ljudi, ki poročajo o tem, da so žrtve katere od oblik diskriminacije, raste;

W.  ker sta oblikovanje schengenskega območja in vključitev schengenskega pravnega reda v okvir EU močno povečala svobodo gibanja v EU in sta med največjimi dosežki evropskega povezovanja;

X.  ker je uvedba evropskega državljanstva dosežek evropskega projekta, ki še ni uresničil svojega potenciala; poudarja, da je to edinstven konstrukt, kakršnega ni drugje na svetu;

1.  meni, da niso bile vse določbe v zvezi z državljanstvom EU uresničene v taki meri, da bi v celoti dosegle svoj potencial, čeprav bi to omogočilo utrditev evropske identitete; poudarja, da se je z vzpostavitvijo državljanstva Unije dokazalo, da lahko obstaja oblika državljanstva, ki ga ne določa narodnost in ki oblikuje temelje političnega prostora, iz katerega izhajajo pravice in dolžnosti, ki jih določa pravo Evropske unije in ne država; poziva institucije Unije, naj sprejmejo potrebne ukrepe za izboljšanje izvajanja ter povečanja področja uporabe in učinkovitosti določb Pogodbe, ki se nanašajo na državljanstvo, pa tudi ustreznih določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poudarja, da se evropski državljani ne zavedajo v celoti svojih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije;

2.  opozarja, da državljanstvo EU dopolnjuje državljanstvo države članice; poudarja, da državljanstvo EU omogoča dopolnjevanje različnih identitet državljanov ter da ekskluzivni nacionalizem in populistične ideologije spodkopavajo to možnost; meni, da sta izvrševanje aktivnega državljanstva in spodbujanje državljanske udeležbe ključna za krepitev občutka pripadnosti političnemu projektu za spodbujanje razvoja skupnega občutka evropske identitete, medsebojnega razumevanja, medkulturnega dialoga in nadnacionalnega sodelovanja ter za izgradnjo odprtih, vključujočih, povezanih in odpornih družb;

3.  meni, da sta polno izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah s strani institucij, organov, uradov in agencij EU ter dejavno spodbujanje pravic in načel iz te listine pomembna vzvoda za zagotavljanje učinkovitega vključevanja državljanov v demokratični proces EU in konkretizacijo določb iz člena 20 PDEU;

4.  poudarja, da obsega pravic in obveznosti, ki izhajajo iz državljanstva Unije, ni mogoče neutemeljeno omejiti; v zvezi s tem poziva države članice, naj izkoristijo svojo pravico do podeljevanja državljanstva v duhu poštenega sodelovanja, tudi v primerih otrok državljanov EU, ki se soočajo s težavami pri izpolnjevanju meril za državljanstvo v skladu z nacionalnimi predpisi; poudarja, da uspešno uveljavljanje državljanskih pravic predpostavlja varstvo in spodbujanje vseh pravic in svoboščin iz Listine o temeljnih pravicah, tudi za invalide, ki bi morali imeti možnost, da uveljavijo svoje temeljne pravice na enak način kot vsi drugi državljani, ter da se izvaja vključevanje načela enakosti spolov, da bi ženskam zagotovili popolno uživanje pravic, povezanih z državljanstvom EU;

5.  ponovno poudarja, da ima državljanstvo Unije tudi razširjene posledice in daje pravice na področju demokratične udeležbe, kot izhaja iz členov 10 in 11 PEU; poudarja, da bi bilo treba pri uveljavljanju pravice do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije sprejemati odločitve čim bolj javno in čim bliže državljanom ter da je zato bistveno zagotoviti ustrezna jamstva o preglednosti pri odločanju in boju proti korupciji;

6.  obžaluje, da za nekatere države članice veljajo izvzetja za dele Pogodb, saj spodkopavajo pravice državljanov, ki naj bi bile po Pogodbah EU enake, in ustvarjajo dejanske razlike med njimi;

7.  ugotavlja, da program Erasmus +, program za pravice, enakost in državljanstvo ter program Evropa za državljane prinašajo velike koristi državljanom EU, zlasti mladim, saj povečujejo ozaveščenost o njihovem statusu kot državljanov EU in krepijo njihovo znanje o pravicah, ki izhajajo iz tega statusa in temeljnih vrednot; meni, da imajo evropski prostovoljni programi, kot sta evropska prostovoljska služba in evropska solidarnostna enota, tudi pomembno vlogo pri oblikovanju evropskega državljanstva; poudarja izjemen pomen teh programov, zlasti med mladimi, in poziva k njihovi finančni okrepitvi;

Politične pravice

8.  je zaskrbljen zaradi trenda upadanja volilne udeležbe na nacionalnih volitvah in na volitvah v Evropski parlament, zlasti med mladimi; je prepričan, da lahko okrepitev javne sfere EU in popolno izvajanje evropskega državljanstva prispevata k spremembi tega trenda s povečanjem občutka pripadnosti evropski skupnosti in krepitvijo predstavniške demokracije;

9.  priznava prizadevanja Komisije za spodbujanje programov, ki spodbujajo evropsko državljanstvo in ozaveščenost državljanov o njihovih političnih pravicah; vendar opaža skromen napredek pri izvajanju člena 165 PDEU kot pravne podlage za spodbujanje evropske razsežnosti pri izobraževanju državljanov; meni, da je nujno treba spodbujati sodelovanje državljanov v demokratičnem življenju EU, in meni, da bi moral biti razvoj učnih načrtov EU v izobraževalnih sistemih prednostna naloga za nadaljnjo krepitev potenciala državljanstva EU;

10.  ponovno obžaluje, da nekateri državljani EU izgubijo volilno pravico v državi članici, katere državljani so, in ne morejo sodelovati na nacionalnih parlamentarnih volitvah v državi članici, kjer prebivajo; poudarja, da bi lahko izguba volilne pravice zaradi prebivanja v drugi državi članici državljane odvrnila od selitve v drugo državo članico in bi torej lahko pomenila kršitev člena 18 PDEU;

11.   meni, da je v sistemu predstavniške demokracije bistveno zagotoviti pravilno delovanje institucij EU, da se zaščitijo vse politične pravice državljanov EU; poudarja pomen dostopnosti informacij o državljanstvu EU in pravicah, ki iz njega izhajajo, v vseh uradnih jezikih Evropske unije, da se okrepi pojem državljanstva EU; obžaluje, da se od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe člen 15(3) PDEU, ki je postal pravna podlaga za dostop javnosti do dokumentov in razširja pravila o dostopu do vseh institucij, organov, agencij in uradov Unije, še ne izvršuje v celoti; meni, da države članice dosledno ovirajo napredek pri sprejemanju nove uredbe;

Prosto gibanje

12.  pozdravlja koristi, ki jih prosto gibanje prinaša državljanom EU in gospodarstvom držav članic; poudarja, da pravice, ki izhajajo iz Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, niso vedno znane in spoštovane, kar povzroča ovire za prosto gibanje in prebivanje državljanov EU in njihovih družin ter njihovo diskriminacijo; ponovno opozarja na obveznost držav članic, da varujejo pravice do prostega gibanja, vključno z združitvijo družine, za istospolne zakonce;

13.  je zaskrbljen, ker se razlaga nekaterih določb in pogojev Direktive 2004/38/ES s strani nacionalnih sodišč razlikuje ne le med državami članicami, temveč včasih tudi v isti jurisdikciji; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se nacionalni organi vedno ne zavedajo v celoti pravic in obveznosti iz Direktive 2004/38/ES;

14.  poudarja problem pomanjkanja informacij ali napačnih ali nejasnih informacij o vizumskih zahtevah za družinske člane ali o pravici do prebivanja; vztraja, da bi morale države članice zagotoviti odpravo nepotrebnih ovir za pravico vstopa/prebivanja, zlasti za državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov EU;

15.  je zaskrbljen zaradi težav, s katerimi se soočajo državljani pri priznavanju svojih poklicnih kvalifikacij v Evropi; meni, da sta direktiva o poklicnih kvalifikacijah in evropsko ogrodje kvalifikacij pripomogla k priznavanju kvalifikacij med državami članicami; meni tudi, da je priznavanje poklicnih kvalifikacij ključno za zagotavljanje večje mobilnosti študentov in strokovnjakov; poziva Komisijo, naj nadaljuje težnjo, da se čim bolj olajša poklicno priznavanje;

16.  je zaskrbljen zaradi ugotovitev raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ki je ugotovila diskriminacijo pri iskanju zaposlitve, dostopu do različnih storitev, kot so najem avtomobila ali stanovanja ali nekatere bančne storitve, ter na področju izobraževanja in obdavčevanja; poudarja, da lahko diskriminacija na podlagi državljanstva ustvari ovire za prosto gibanje državljanov Unije; poziva EU in države članice, naj posebno pozornost namenijo spremljanju tovrstnih primerov diskriminacije ter sprejmejo odločne ukrepe za njihovo preprečevanje;

17.  poudarja vlogo, ki jo ima mobilnost pri osebnem razvoju mladih s spodbujanjem učenja in kulturnih izmenjav ter boljšim razumevanjem in prakso aktivnega državljanstva; spodbuja države članice, naj podpirajo programe EU za spodbujanje mobilnosti;

18.  ceni pomen kulture, umetnosti in znanosti kot sestavnih vidikov aktivnega državljanstva EU; poudarja njihovo vlogo pri krepitvi skupnega občutka pripadnosti Uniji, izboljšanju medsebojnega razumevanja in spodbujanju medkulturnega dialoga;

Konzularna zaščita

19.  ugotavlja, da skoraj 7 milijonov državljanov EU trenutno živi v državah zunaj EU in da se bo ta številka do leta 2020 predvidoma povečala na vsaj 10 milijonov;

20.  meni, da pravica do konzularne zaščite koristi vsem državljanom EU, in opozarja, da Direktiva Sveta (EU) 2015/637 razlaga konzularno zaščito v najširšem možnem smislu, tj. kot vsako konzularno pomoč; poudarja, da je ozaveščenost o teh pravicah še vedno omejena;

21.  poziva Komisijo, naj objavi oceno izvajanja Direktive Sveta (EU) 2015/637 in po potrebi začne postopek za ugotavljanje kršitev; poziva države članice, naj oblikujejo protokole za ukrepanje ob nesrečah, pri čemer naj upoštevajo državljane EU brez predstavništva, da bi izboljšali komunikacijo v izrednih razmerah v sodelovanju z drugimi predstavništvi držav članic in delegacijami EU; opozarja na svoj že zdavnaj izraženi poziv k okrepitvi vloge delegacij EU v tretjih državah in poudarja dodano vrednost, ki jo zagotavlja diplomatsko omrežje EU, ki je prisotno na terenu;

Peticija Evropskemu parlamentu in pritožba evropskemu varuhu človekovih pravic

22.  poudarja, kako pomembni sta pravica do peticije, ki jo določata člen 227 PDEU in člen 44 Listine o temeljnih pravicah, ter pravica obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic, ki jo določata člen 228 PDEU in člen 43 Listine o temeljnih pravicah; izraža pohvalo delu evropske varuhinje človekovih pravic pri boju proti nepravilnostim v institucijah, organih in agencijah Unije ter zlasti na področju preglednosti; poudarja, kako pomembna je preglednost za ustrezno demokratično delovanje in udeležbo v Uniji, ki vzbuja zaupanje med njenimi državljani; v zvezi s tem podpira priporočila varuhinje človekovih pravic iz njenega nedavnega posebnega poročila o preglednosti zakonodajnih postopkov Sveta;

Priporočila

23.  priporoča Komisiji, naj izvršuje svoje posebne pravice v skladu s členom 258 PDEU in pozove Sodišče Evropske unije, naj odloči, ali je treba izgubo volilne pravice zaradi prebivanja v drugi državi članici EU obravnavati kot kršitev pravice do prostega gibanja in prebivanja; ponovno poziva države članice, naj izvajajo Kodeks dobre volilne prakse Beneške komisije, vključno z odpravo odvzema volilne pravice izseljencem na volitvah v nacionalne parlamente;

24.  predlaga, da Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 25 PDEU, razširi pravice iz člena 20(2) PDEU, da bi državljanom EU omogočila, da se odločijo, ali bodo volili v svoji državi članici državljanstva ali prebivališča, in da se to razširi na vse volitve v skladu z ustavnimi možnostmi vsake države članice;

25.  poziva države članice, naj na lokalni in nacionalni ravni uvedejo orodja e-demokracije in jih ustrezno vključijo v politični proces ter tako državljanom kot prebivalcem omogočijo demokratično udeležbo;

26.  meni, da revizija pravnega okvira, ki ureja evropsko državljansko pobudo, daje priložnost za okrepitev udeležbe državljanov pri oblikovanju politik EU, da bi postal instrument manj birokratski in dostopnejši;

27.  poziva Komisijo, naj razvije trdnejšo prakso na področju političnega in pravnega ukrepanja po uspešnih evropskih državljanskih pobudah;

28.  vztraja, da je treba več sredstev vložiti v oblikovanje dodatnih programov in pobud, katerih cilj je spodbujati evropski javni prostor, v katerem uživanje temeljnih pravic in svoboščin, socialna blaginja in izpolnjevanje evropskih vrednot postanejo model za identiteto državljanov; pozdravlja program za pravice in vrednote kot dragocen primer dejavne podpore Unije njenim vrednotam in pravicam, ki izhajajo iz državljanstva EU in so zapisane v Pogodbah, vključno s podporo organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo in varujejo te pravice in vrednote; poudarja, da je treba ohraniti sedanji proračun za program za pravice in vrednote; odločno nasprotuje njegovemu zmanjšanju v novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, kot ga je predlagala Komisija;

29.  močno spodbuja evropske politične stranke in njihove člane, naj zagotovijo uravnoteženo zastopanost spolov pri kandidatih z izmenjavanjem imen kandidatov in kandidatk ali drugimi metodami;

30.  predlaga bistveno povečanje prepoznavnosti pisarn Europe Direct; poudarja, da bi se pisarne morale delovati kot posredniki med javnimi upravami v državah članicah in civilno družbo (vključno s sindikati, poslovnimi združenji ter javnimi in zasebnimi organi) za aktivno obveščanje evropskih državljanov o njihovih pravicah in obveznostih ter za spodbujanje sodelovanja državljanov na lokalni ravni v demokratičnem življenju Evropske unije; spodbuja države članice in subjekte na regionalni in lokalni ravni k dejavnemu sodelovanju s temi uradi; poudarja, da bi tovrstni uradi morali delovati v sinergiji s programi, kot je Evropa za državljane; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ti uradi centralizirali ustrezne informacije, ki državljanom EU omogočajo uveljavljanje njihovih pravic, in olajšali uveljavljanje pravic iz državljanstva EU; meni, da bi bilo treba dodatno poenostaviti storitev mreže SOLVIT, da bi učinkoviteje prispevala k zaščiti pravic državljanov EU, še preden ti posežejo po sodnem ali upravnem sredstvu;

31.  v tem smislu poziva Komisijo, naj pripravi predlog, ki bo okrepil tako vlogo pisarn Europe Direct kot tudi uveljavljanje državljanstva EU na podlagi pravic, podeljenih delavcem pri uporabi Direktive 2014/54/EU, vključno s pravicami državljanov EU do zaščite pred diskriminacijo, uveljavljanjem njihovih volilnih pravic v skladu s členom 22 PDEU in pravico do prostega gibanja v skladu s členom 21 PDEU in Direktivo 2004/38/ES ter pravico do prostega gibanja, ki jo uživajo člani njihovih družin;

32.  poziva Komisijo, naj sistematično ukrepa v zvezi s kršitvami Direktive 2004/38/ES s strani držav članic, in poziva k oblikovanju prenovljenih smernic EU za uporabo in razlago zakonodaje, ki vpliva na državljane EU, da bi vključili najnovejši razvoj prakse Sodišča Evropske unije, s čimer bi zagotovili, da bo zakonodaja EU v celoti učinkovita;

33.  poziva k doslednemu vključevanju načela enakosti spolov v vse dejavnosti EU, zlasti pri sprejemanju zakonodaje ali izvajanju politik, povezanih z državljanstvom EU;

34.  opozarja, da Parlament že od leta 2014 ob različnih priložnostih izraža pomislek, da vsaka nacionalna shema, ki vključuje neposredno ali posredno prodajo državljanstva EU, spodkopava sam koncept evropskega državljanstva; poziva Komisijo, naj spremlja tovrstne programe in pripravi poročilo o nacionalnih shemah za dodelitev državljanstva EU vlagateljem, kot je predvideno v poročilu o državljanstvu za leto 2017;

35.  obžaluje, da se poročilo Komisije o državljanstvu iz leta 2017 ne sklicuje na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, pravico do peticije, pravico obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic, pravico do dostopa do dokumentov ali pravico do podpore evropski državljanski pobudi; poziva Komisijo, naj pri naslednjem ocenjevanju v celoti upošteva določbe Listine in te pomanjkljivosti odpravi;

36.  poudarja, da se je povečalo število evropskih državljanov, ki so doživeli teroristični napad v državi, ki ni njihova lastna, zato v skladu z Direktivo (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu nujno poziva k vzpostavitvi protokolov v državah članicah, da bi se evropskim državljanom, ki niso državljani zadevne države, pomagalo v primeru terorističnega napada;

37.  predlaga državam članicam, naj 9. maj razglasijo za evropski praznik, da bi okrepili evropski občutek pripadnosti in ustvarili prostor za državljanska gibanje in dejavnosti;

38.  ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za izvajanje priporočil Parlamenta o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

39.  je trdno prepričan, da je načelo nediskriminacije temelj evropskega državljanstva ter v skladu s členom 2 PEU splošno načelo in temeljna vrednota prava EU; poziva Svet, naj do konca izpelje sprejetje horizontalne protidiskriminacijske direktive EU za nadaljnje zagotavljanje temeljnih pravic v Uniji, tako da se sprejme konkretna zakonodaja EU, ki bo v celoti izvajala člena 18 in 19 PDEU s horizontalnim pristopom; obžaluje, da Svet še vedno, desetletje po objavi predloga Komisije, blokira direktivo o boju proti diskriminaciji;

40.  ponovno opozarja na obveznost iz Pogodb glede pristopa Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP); poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za dokončanje pristopa Unije k EKČP in za pristop k Evropski socialni listini;

41.  poudarja, da je kakovostna državljanska vzgoja (formalna in neformalna) za vse starostne skupine bistvena za prepričano uveljavljanje demokratičnih pravic državljanov in pravilno delovanje demokratične družbe; ugotavlja, da lahko le stalna prizadevanja na področju izobraževanja zagotovijo večjo udeležbo na volitvah na evropski ravni in okrepijo medkulturno razumevanje in solidarnost v Evropi ter odpravijo diskriminacijo, predsodke in neenakost spolov; priporoča, da se členi 165, 166 in 167 PDEU uporabljajo kot pravna podlaga za širitev potenciala politik na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladih;

42.  ponovno opozarja na prispevek političnih strank na evropski ravni k „oblikovanju evropske politične zavesti in izražanju volje državljanov Unije“ (člen 10(4) PEU); zato poziva, da bi imeli posamezni državljani EU možnost neposredno zaprositi za članstvo v političnih strankah na evropski ravni;

43.  opozarja, da je treba spodbujati evropsko razsežnost evropskih parlamentarnih volitev, da bi prispevali k morebitnemu delu Parlamenta v prihodnje z uveljavljanjem pravice do zakonodajne pobude v skladu s členom 225 PDEU; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje pravic državljanov med evropskimi državljani, vključno s pravicami, povezanimi z volilno pravico; poudarja, da bi boljše in bolj osredotočene informacije o evropski politiki in vplivu zakonodaje EU na vsakodnevno življenje državljanov povečale udeležbo na evropskih volitvah; opozarja, da je treba spodbujati udeležbo na evropskih volitvah s povečanjem prepoznavnosti evropskih političnih strank; ponovno poudarja, da je spodbujanje sodelovanja na evropskih volitvah skupna odgovornost državljanov, držav članic in EU; poudarja, da je treba državljane seznaniti z nedavno reformo volilne zakonodaje in postopku z vodilnim kandidatom; poudarja politični pomen in simbolizem te osebe pri krepitvi državljanstva EU;

44.  ponovno opozarja, da je Evropski parlament parlament celotne Unije in da ima ključno vlogo pri zagotavljanju legitimnosti političnih institucij EU, saj so zaradi ustreznega parlamentarnega nadzora odgovorne; zato vztraja, da je treba zakonodajne pristojnosti in pravice nadzora Parlamenta zagotoviti, utrditi in povečati;

45.  opozarja na smernice Komisije o uporabi prava Unije o varstvu podatkov v volilnem kontekstu in na sporočilo z dne 12. septembra 2018 o zagotavljanju svobodnih in poštenih volitev v Evropi (COM(2018)0637); poziva, naj se stori vse, da bi zagotovili, da bodo volitve brez zlorab in vmešavanj; poudarja, da je za obravnavanje protievropske propagande in usmerjenega posredovanja napačnih informacij potrebna dobro opredeljena politika EU;

46.  poziva Komisijo, naj še bolj spodbuja demokratično udeležbo z okrepitvijo dialoga z državljani, povečanjem razumevanja vloge, ki jo ima zakonodaja EU v njihovem vsakdanjem življenju, ter poudarjanjem njihove aktivne in pasivne volilne pravice na lokalni, nacionalni in evropski ravni;

47.  poziva Komisijo, naj v zvezi s tem izkoristi družbene medije in digitalna orodja, s posebnim poudarkom na večji udeležbi mladih in invalidov; poziva k razvoju in izvajanju instrumentov e-demokracije, kot so spletne platforme za bolj neposredno udejstvovanje državljanov v demokratičnem življenju EU, s čimer se bo spodbudilo njihovo sodelovanje;

48.  podpira pripravo in razširjanje tiskanega in multimedijskega gradiva v vseh uradnih jezikih EU, s poudarkom na krepitvi ozaveščenosti državljanov EU o njihovih pravicah in krepitvi njihove sposobnosti, da te pravice učinkovito uveljavljajo v vseh državah članicah;

49.  meni, da bi morale evropske institucije glede na vse večji vpliv družbenih medijev na življenje državljanov še naprej razvijati nove mehanizme in javne politike za varstvo temeljnih pravic posameznikov v digitalnem okolju; poudarja potrebo po varni, pošteni in pregledni izmenjavi podatkov o državljanih; poudarja, da so svobodni mediji in dostop do pluralnosti mnenj nepogrešljiv del zdrave demokracije ter da je medijska pismenost ključna in bi jo bilo treba razvijati že v zgodnjem otroštvu;

50.  spodbuja uporabo člena 25 PDEU za sprejetje ukrepov, ki bi lahko olajšali vsakodnevno izvrševanje evropskega državljanstva;

51.  poziva Komisijo, naj v skladu s členom 25 PDEU v naslednjem poročilu o državljanstvu upošteva razvoj pravic državljanstva EU v sekundarni zakonodaji in sodni praksi ter predlaga časovni načrt za združitev tega napredka, da bi formalno upoštevala razvoj Unije na tem področju;

52.  poudarja, da bi bil končni cilj tega ukrepa po postopku iz člena 25 PDEU sprejeti konkretne pobude za utrditev državljanskih pravic in svoboščin v okviru statuta EU za državljanstvo, ki bi bil podoben evropskemu stebru socialnih pravic, vključno s temeljnimi pravicami in svoboščinami, določenimi v Listini o temeljnih pravicah, ter socialnimi pravicami, določenimi v evropskem stebru socialnih pravic, in vrednotami, določenimi v členu 2 PEU, kot elementov evropskega „javnega prostora“, med drugim z modelom upravljanja, ki je pomemben za zadevni javni prostor, dostojanstvo, svobodo, pravno državo, demokracijo, pluralizem, strpnost, pravičnost in solidarnost, enakost in nediskriminacijo, kar bi upoštevali pri prihodnji ali morebitni reformi Pogodb;

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 145, 31.5.2001, str. 43. (2) UL L 158, 30.4.2004, str. 77. (3) UL L 115, 17.4.2014, str. 3. (4) UL L 141, 27.5.2011, str. 1. (5) UL L 107, 22.4.2016, str. 1. (6) UL L 255, 30.9.2005, str. 22. (7) UL L 354, 28.12.2013, str. 132. (8) UL L 106, 24.4.2015, str. 1. (9) UL C 252, 18.7.2018, str. 215. (10) UL C 355, 20.10.2017, str. 17. (11) UL C 482, 23.12.2016, str. 117. (12) UL C 58, 15.2.2018, str. 57. (13) UL C 263, 25.7.2018, str. 28. (14) UL C 263, 25.7.2018, str. 98. (15) UL C 463, 21.12.2018, str. 83. (16) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0282. (17) UL C 463, 21.12.2018, str. 89. (18) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0226. (19) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449. (20) Na primer sodba Sodišča z dne 8. marca 2011, Gerardo Ruiz Zambrano proti Office national de l’emploi (ONEM) , C-34/09, ECLI:EU:C:2011:124, Sodba Sodišča z dne 2. marca 2010, Janko Rottman proti Freistaat Bayern, C-135/08, ECLI:EU:C:2010:104, sodba Sodišča z dne 5. maja 2011 v zadevi Shirley McCarthy proti Secretary of State for the Home Department , C-434/09, ECLI:EU:C:2011:277, in sodba Sodišča z dne 15. novembra 2011 v zadevi Murat Dereci in drugi proti Bundesministerium für Inneres, C-256/11, ECLI:EU:C:2011:734.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o izvajanju določb Pogodbe glede okrepljenega sodelovanja (2018/2112(INI))

P8_TA(2019)0077 A8-0038/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb Pogodb, povezanih z okrepljenim sodelovanjem, in zlasti členov 20, 42(6), 44, 45 in 46 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), in členov 82, 83, 86, 87, 187, 188, 326, 327, 328, 329, 330, 331, 332, 333 in 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju določb Pogodbe o drugih obstoječih oblikah diferenciranega povezovanja, zlasti členov 136, 137 in 138 PDEU, ki se nanašajo na določbe, ki veljajo za države članice, katerih valuta je euro,

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (TSCG),

–  ob upoštevanju Protokola št. 10 o stalnem strukturnem sodelovanju, vzpostavljenem na podlagi člena 42 Pogodbe o Evropski uniji, Protokola št. 14 o Euroskupini in Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi sedanje institucionalne ureditve Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti euroobmočja(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ustavnih, pravnih in institucionalnih posledicah skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2019 o diferenciranem povezovanju(5),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 (COM(2017)2025) in petih nadaljnjih razmislekov (COM(2017)0206, COM(2017)0240, COM(2017)0291, COM(2017)0315, COM(2017)0358),