Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2107(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0090/2019

Predložena besedila :

A8-0090/2019

Razprave :

PV 14/03/2019 - 7
CRE 14/03/2019 - 7

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0207

Sprejeta besedila
PDF 155kWORD 59k
Četrtek, 14. marec 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Izvajanje uredbe o splošnih tarifnih preferencialih (GSP)
P8_TA(2019)0207A8-0090/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2019 o izvajanju Uredbe (EU) št. 978/2012 o shemi splošnih tarifnih preferencialov (GSP) (2018/2107(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 607/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 552/97 o začasnem umiku dostopa Mjanmara/Burme do splošnih tarifnih preferencialov(2) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 23. maja 2013 o obnovitvi dostopa Mjanmara/Burme do splošnih tarifnih preferencialov(3),

–  ob upoštevanju vmesnega pregleda sedanje uredbe o splošni shemi preferencialov iz julija 2018(4) in poročila Komisije o uporabi Uredbe (EU) št. 978/2012(5), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z dne 4. oktobra 2018(6),

–  ob upoštevanju poročil Komisije z dne 28. januarja 2016 in 19. januarja 2018 o splošni shemi preferencialov za obdobji 2014–2015(7) in 2016–2017(8), v katerih so ocenjeni učinki GSP s poudarkom na uspešnosti držav upravičenk do GSP+,

–  ob upoštevanju javne predstavitve o GSP, ki jo je 16. februarja 2016 organiziral Odbor za mednarodno trgovino (INTA), izmenjave mnenj o dodelitvi GSP+ Šrilanki, ki je potekala 21. marca 2017, in izmenjave mnenj o izvajanju uredbe o GSP, ki je potekala 19. februarja 2018,

–  ob upoštevanju členov 5 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic v primeru 1409/2014/MHZ o tem, da Evropska komisija ni vnaprej ocenila učinka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Vietnamom na človekove pravice(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2018 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017 in politiki Evropske unije na tem področju(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o vodilni pobudi EU za sektor oblačil(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o trenutnem stanju pri izvajanju trajnostnega sporazuma v Bangladešu(13),

–  ob upoštevanju prostovoljnih partnerstev z določenimi državami, na primer bangladeškega trajnostnega sporazuma in pobude o pravicah delavcev v Mjanmaru,

–  ob upoštevanju skupne strategije EU in njenih držav članic iz leta 2007 z naslovom Pomoč trgovini: krepitev podpore EU potrebam, povezanim s trgovino, v državah v razvoju,

–  ob upoštevanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja do leta 2030,

–  ob upoštevanju temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela o delu otrok, prisilnem delu, diskriminaciji, svobodi združevanja in kolektivnem pogajanju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2016 o EU in odgovornih globalnih vrednostnih verigah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige(14),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu(15),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj (A8-0090/2019),

A.  ker je EU leta 1971 na priporočilo Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) prva vzpostavila shemo GSP, v skladu s katero naj bi industrializirane države odobrile splošne, nerecipročne in nediskriminatorne preferenciale za države v razvoju, da bi jim pomagale ustvariti dodatne dohodke z mednarodno trgovino in s tem zmanjšati revščino ter spodbujati dobro upravljanje in trajnostni razvoj;

B.  ker člen 207 PDEU določa, da mora trgovinska politika EU temeljiti na načelih in ciljih zunanje politike EU ter spodbujati vrednote, za katere si prizadeva Unija in so zajete v členu 2 PEU, ter prispevati k uresničevanju ciljev iz člena 21, vključno z utrjevanjem demokracije in pravne države, spoštovanjem človekovih pravic, temeljnih pravic in svoboščin, enakostjo, spoštovanjem človekovega dostojanstva ter varovanjem okolja in socialnih pravic;

C.  ker je varuhinja človekovih pravic EU v svojih ugotovitvah navedla naslednje: dobro upravljanje pomeni upoštevanje in spoštovanje temeljnih pravic; če se temeljne pravice ne spoštujejo, dobrega upravljanja ne more biti; institucije in organi EU morajo vedno upoštevati skladnost svojega delovanja s temeljnimi pravicami ter bi si morale prizadevati za uveljavljanje človekovih pravic v partnerskih državah;

D.  ker je bila sedanja shema GSP vzpostavljena z Uredbo (EU) št. 978/2012, sprejeto na podlagi člena 207 PDEU po rednem zakonodajnem postopku, v katerem je Evropski parlament prvič sodeloval kot sozakonodajalec pri uredbi o GSP;

E.  ker mora Komisija v skladu s členom 40 uredbe o GSP pet let po sprejetju te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o uporabi uredbe o GSP, kar bi moralo prispevati k oblikovanju prihodnje uredbe o GSP, ki naj bi bila sprejeta do leta 2022; ker ta uredba velja od 1. januarja 2014; ker je bila opravljena temeljita neodvisna ocena delovanja sedanje uredbe, da bi se pridobile informacije za postopek ocene, ki ga bo izvedla Komisija, pripravljen pa je bil seznam konkretnih priporočil;

F.  ker shema vsebuje tri režime: splošni režim GSP, spodbujevalni režim GSP+ in režim „vse razen orožja“ (EBA); ker upravičenke do standardnega GSP – trenutno 18 držav – uživajo ugodnosti nižjih carinskih tarif za 66 % vseh kategorij izdelkov EU; ker osem upravičenk do GSP+ izvaža približno 66 % vseh kategorij izdelkov brez dajatev v zameno za zavezo, da bodo učinkovito izvajale 27 temeljnih mednarodnih konvencij, ki zajemajo pravice delavcev, človekove pravice, dobro upravljanje in okoljska vprašanja; ker ima 49 najmanj razvitih držav v okviru režima EBA sheme GSP brezcarinski dostop do EU za vse izdelke, razen za orožje in strelivo; ker vse države upravičenke zavezujejo mednarodne konvencije na področjih človekovih pravic in pravic delavcev v okviru uredbe o GSP, pri čemer države GSP+ zavezujejo tudi mednarodne konvencije na področjih okolja in dobrega upravljanja; ker le shema GSP+ omogoča strukturiran dialog, v okviru katerega se ocenjuje učinkovito izvajanje teh konvencij v državah upravičenkah; ker morajo biti države upravičenke do GSP zmožne izpolnjevati mednarodne standarde in norme, vključno s pripravo, izvajanjem in uveljavljanjem ustrezne zakonodaje, posebej kar zadeva vzpostavitev pravne države in boj proti korupciji;

G.  ker so bili ključni cilji reforme GSP iz leta 2012 boljša osredotočenost na države v stiski – najmanj razvite države ter druge države z nizkimi in nižjimi dohodki –, dodatno spodbujanje osrednjih načel trajnostnega razvoja, okrepitev stabilnosti in predvidljivost ter povečanje gotovosti za poslovne subjekte;

H.  ker je preprečevanju kršitev človekovih pravic namenjenih več mednarodnih konvencij, smernic in predpisov; ker so jih zlasti države upravičenke do GSP dolžne izvajati in ustvariti ustrezne pravne in gospodarske pogoje, v okviru katerih bodo podjetja lahko poslovala in si zagotovila mesto v svetovnih dobavnih verigah;

I.  ker bi se morala EU še učinkoviteje odzivati na socialni in okoljski damping ter nepošteno konkurenco in trgovinske prakse, zagotoviti pa bi morala tudi enake konkurenčne pogoje;

J.  ker so v številnih državah cone izvozne proizvodnje izvzete iz nacionalne delovne zakonodaje, kar preprečuje uživanje pravice do sindikalne dejavnosti ali uporabe pravnih sredstev v celoti; ker to pomeni kršitev temeljnih standardov MOD in bi lahko vodilo k nadaljnjim negativnim učinkom na človekove pravice;

K.  ker je v členu 8 PDEU trdno uveljavljena enakost spolov v vseh politikah EU; ker imajo sporazumi o trgovini in naložbah zaradi strukturnih neenakosti med spoloma običajno različen vpliv na ženske in moške; ker je bilo po navedbah MOD leta 2012 po svetu 21 milijonov ljudi, od tega 55 % žensk in deklet, ki so bili žrtve prisilnega dela, med njimi pa je bilo 90 % zaposlenih v zasebnem gospodarskem sektorju;

L.  ker člen 19(6) uredbe o GSP določa, da mora Komisija upoštevati „vse ustrezne informacije“ pri ugotavljanju, ali države upravičenke do GSP primerno upoštevajo svoje zaveze na področju človekovih pravic, vključno z informacijami, ki jih posreduje civilna družba; ker lahko sodelovanje civilne družbe in socialnih partnerjev pri izvajanju sheme GSP okrepi legitimnost in učinkovitost skupne trgovinske politike EU;

M.  ker uredba o GSP omogoča EU, da opusti preferenciale v najhujših primerih kršitev človekovih pravic na podlagi člena 19(1)(a) iz Poglavja V uredbe o GSP, ki omogoča začasen preklic preferencialne obravnave na podlagi številnih razlogov, vključno s sistematičnimi kršitvami načel iz konvencij, ki so navedene v delu A Priloge VIII;

N.  ker je Komisija začela proces v primeru Kambodže in bo začela preiskavo v primeru Mjanmara v zvezi s kršitvami človekovih pravic v okviru morebitnega umika iz režima „Vse razen orožja“;

Glavne ugotovitve in priporočila

1.  pozdravlja vmesni pregled uporabe sedanje uredbe o GSP, v kateri je podana ocena o tem, ali je verjetno, da bodo uresničeni cilji te uredbe; pozdravlja dejstvo, da se je z novo uredbo povečal uvoz iz upravičenk do ureditve „Vse razen orožja“ (EBA) in sheme GSP+, kar je pomemben dejavnik, ki prispeva k cilju izkoreninjenja revščine;

2.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je uvoz v EU v sklopu preferenciala GSP leta 2016 znašal 62,6 milijarde EUR (se povečuje), razčleniti pa ga je mogoče takole: 31,6 milijarde EUR iz upravičenk do standardnega GSP, približno 7,5 milijarde EUR iz držav upravičenk do GSP+ ter 23,5 milijarde EUR iz upravičenk do EBA (podatki urada Eurostat iz septembra 2017);

3.  opozarja, da GSP industrijam v državah v razvoju pomaga pri premagovanju težav, s katerimi se zaradi visokih začetnih stroškov soočajo na izvoznih trgih; opozarja, da je cilj GSP v skladu z cilji UNCTAD povečati izvozne prihodke in spodbujati industrializacijo držav v razvoju in posledično tudi najmanj razvitih držav, prav tako pa pospešiti njihovo gospodarsko rast, da bi izkoreninili revščino;

4.  poudarja, da je GSP+ eden ključnih elementov trgovinske politike EU, ki zagotavlja boljši dostop do trga ter vključuje strog mehanizem spremljanja za spodbujanje človekovih pravic in pravic delavcev, varstva okolja in dobrega upravljanja v ranljivih državah v razvoju;

5.  poudarja, da je sedanja uredba o GSP do začetka procesa vmesnega pregleda veljala tri leta, v okviru tega procesa pa so že bili opredeljeni elementi, ki bi jih bilo treba reformirati v naslednji uredbi o GSP; pozdravlja priporočila iz končnega poročila o vmesnem pregledu;

6.  poudarja, da mora GSP, kot del trgovinske politike EU, temeljiti na načelih njene zunanje politike (učinkovitost, preglednost in vrednote), kot so zapisana v členu 21 PEU; poudarja, da člen 208 PDEU vzpostavlja načelo skladnosti politik za razvoj in kot glavni cilj določa izkoreninjenje revščine; poudarja, da sporočilo Komisije z naslovom Trgovina za vse ponovno potrjuje ta načela;

7.  priznava, da ima GSP+ pomembno vlogo pri spodbujanju mednarodnih delavskih pravic, človekovih pravic, dobrega upravljanja in standardov varstva okolja v njegovih državah upravičenkah, ne le prek nudenja spodbud za spoštovanje teh standardov, ampak tudi z vzpostavitvijo platforme za reden dialog na področjih, ki jih zajemajo konvencije, in spodbujanjem udejstvovanja v obsežnih reformah;

8.  priznava, da je shema GSP s povečanjem izvoza v EU in višjimi stopnjami uporabe preferencialov v državah upravičenkah do EBA in GSP+ prinesla gospodarske koristi za države upravičenke in EU; poziva EU, naj si prizadeva za ozaveščanje o pravilih GSP v državah upravičenkah, da bi spodbudila še večjo uporabo sheme; poziva Komisijo, naj oceni porazdelitev koristi, kar zadeva shemo GSP, kjer je to mogoče, na podlagi razpoložljivosti podatkov; je seznanjen, da so imeli večji izvoz in gospodarske priložnosti v nekaterih primerih neželene negativne posredne učinke na temeljne pravice in družbeni razvoj in so na primer vodili k prilaščanju zemljišč ali neupoštevanju pravic delavcev; zato poudarja, da mora trgovinskim preferencialom slediti izvajanje mednarodnih konvencij in reform, da bi preprečili, da bi programi GSP potencialno vodili k višjim stopnjam okoljskega in socialnega dampinga;

9.  pozdravlja poenostavljeni mehanizem za vstop v GSP+, zaradi katerega bo režim bolj privlačen za države upravičenke do standardnega GSP; opozarja na dejstvo, da so številne države kandidatke za GSP+ ratificirale več mednarodnih konvencij, ki so potrebne za sprejem v GSP+; poudarja, da je bistvenega pomena izboljšano, stalno in sistematično spremljanje procesa izvajanja, ki ga je mogoče doseči z okrepitvijo sodelovanja med vsemi akterji, da bi se izboljšalo zbiranje informacij in poglobljena analiza z uporabo vseh razpoložljivih informacij in virov, kot so poročila mednarodnih organov za spremljanje, vključno z OZN, MOD, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter vključno z neposredno udeležbo civilne družbe in socialnih partnerjev v procesu; opozarja, da je to potrebno za zagotovitev celotnega potenciala sheme GSP+ za izboljšanje razmer na področju pravic delavcev, spodbujanja enakosti spolov ter odprave dela otrok in prisilnega dela prek učinkovitega izvajanja 27 konvencij;

10.  poziva Komisijo, naj obravnava vprašanji vedno manjšega prostora civilne družbe in zaščite ogroženih zagovornikov človekovih pravic, ko bo sodelovala z državami upravičenkami do GSP+ in prek okrepljenega sodelovanja EBA, saj sta ti vprašanji neposredno povezani z obveznostmi v okviru Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in ustreznih določb temeljnih konvencij MOD, v skladu s sporočilom Komisije z naslovom Trgovina za vse; poleg tega jo poziva, naj preuči dodatne možnosti za strukturirano, formalno in neodvisno sodelovanje civilne družbe, predstavnikov sindikatov in zasebnega sektorja, ki bi lahko služilo kot možnost za okrepitev procesa spremljanja;

11.  poudarja, da so bile s shemo GSP na splošno očitno ustvarjene spodbude za ratifikacijo mednarodnih konvencij, kar pomeni boljši okvir za napredek; poudarja, kako pomembno je nadaljnje uvajanje temeljitih ukrepov za zagotavljanje, da GSP spodbuja pozitiven okoljski razvoj; priporoča, naj se Pariški sporazum doda na seznam 27 temeljnih mednarodnih konvencij, ki jih morajo upoštevati države upravičenke do GSP+; poudarja, da je treba v državah upravičenkah doseči še veliko napredka, da bi dosegli model trajnostnega razvoja;

12.  priznava napredek pri učinkovitem izvajanju, dosežen z okrepljenim spremljanjem in dialogom med EU in državami upravičenkami, zlasti pri spremljanju izvajanja 27 temeljnih konvencij; poudarja potrebo po nadaljnjem usklajevanju med Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), delegacijami Unije, diplomatskimi predstavništvi držav članic, vladami držav upravičenk, mednarodnimi organizacijami, podjetji, socialnimi partnerji in civilno družbo, da bi izboljšali zbiranje informacij in zagotovili bolj poglobljeno analizo postopka spremljanja; priporoča, v kolikor je mogoče, večjo preglednost in komuniciranje med sozakonodajalcema in deležniki v procesih umika GSP, zlasti med postopkom preiskave, ki ga vodi Komisija;

13.  se zaveda, da sta ratifikacija in napredek pri učinkovitem izvajanju ustreznih konvencij pomembni referenčni vrednosti za uresničitev potrebnega napredka v okviru sheme; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ukrepi, sprejeti za spremljanje učinkovitega izvajanja konvencij v državah upravičenkah, popolnoma skladni s strateškimi dokumenti držav, da bi zagotovili skladnost politik, doslednost in vključitev človekovih pravic v trgovinsko politiko;

14.  poudarja, da je potrebno stalno sodelovanje in nadaljnje povečanje preglednosti pri spremljanju GSP+ ob zagotavljanju, da bo lahko EU ohranila svoj celoten vpliv na države upravičenke v okviru tega dialoga, zlasti v zvezi s preglednicami; poziva Komisijo, naj razmisli o nadaljnjih ukrepih na tem področju in na področju dialoga z državami upravičenkami, da bi povečala preglednost, nadzor in učinkovitost sheme;

15.  meni, da mora biti vsak sklep o opustitvi preferencialov popolnoma skladen s krovnim ciljem zmanjševanja revščine, in poudarja, da se morajo akti sekundarnega prava EU pripraviti in tolmačiti v skladu s primarnim pravom EU in splošnimi načeli prava EU v zvezi s tem; zato poudarja, da je treba ohraniti sedanji ciljno usmerjen pristop za preklic preferencialov in zagotoviti, da bo tak umik omejen na specifične sektorje in zasnovan tako, da se bo čim bolj zmanjšal negativen učinek na lokalno prebivalstvo; poziva Komisijo, naj uporabi gradirane preklice trgovinskih preferencialov ali druge časovno omejene ukrepe preklica, kadar je to ustrezno; poudarja še, da bi bilo treba preklic trgovinskih preferencialov obravnavati kot skrajni ukrep, ki se uporablja le v primerih resnih pomanjkljivosti pri učinkovitem izvajanju mednarodnih konvencij ter pri jasnem pomanjkanju pripravljenosti in prizadevanj države upravičenke za njihovo odpravo; istočasno poudarja pogojno naravo shem in dejstvo, da bi bilo treba to pogojnost uporabiti za ohranitev verodostojnosti vsake sheme in zagotovitev ukrepov v primerih resnih in sistemskih kršitev konvencij;

16.  pozdravlja nedavne odločitve Komisije, da bo začela postopek za preklic preferencialov v okviru EBA za Kambodžo in napotila nujno misijo EU na visoki ravni v Mjanmar kot odziv na razmere na področju človekovih pravic v obeh državah; pričakuje, da bo Komisija redno obveščala Parlament in ga vključila v nadaljnje korake, tudi glede začasne opustitve preferencialov;

17.  ugotavlja, da se je število držav upravičenk znatno zmanjšalo zaradi reformiranih meril za upravičenost, kar je skupaj z graduacijo izdelkov povzročilo skupno manjši obseg uvoza v EU iz držav upravičenk do GSP; priznava, da te reforme omogočajo osredotočenost preferencialov na države, ki so v največji stiski; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost in doslednost med GSP in sporazumi o prosti trgovini v oceni učinka za naslednjo uredbo, da bi zagotovili osrednjo vlogo GSP za države v razvoju v trgovinski politiki EU; v zvezi s tem ugotavlja, da se države upravičenke do EBA soočajo z vedno večjim konkurenčnim pritiskom iz držav, ki so z EU podpisale prostotrgovinski sporazum; poleg tega ugotavlja, da za nekatere države, za katere je prej veljajo spremljanje v okviru GSP+, zdaj veljajo prostotrgovinski sporazumi, ki vključujejo poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ki bi morala biti učinkovita in izvršljiva;

18.  obžaluje, da shema GSP zlasti v primeru 29 držav EBA ni vodila k nikakršnim spremembam, v nekaterih primerih pa k poslabšanju v njihovih profilih diverzifikacije izvoza na ravni izdelkov; obžaluje tudi, da ni dovolj prispevala h gospodarski diverzifikaciji; poziva k sprejetju nadaljnjih ukrepov za okrepitev diverzifikacije izvoza iz držav upravičenk do GSP; obžaluje, da je diverzifikacijo med upravičenkami očitno ovirala ukinitev možnosti kumulacije z državami, za katere je bila uvedena graduacija v okviru GSP, saj te ne morejo več uživati ugodnosti iz pravil o poreklu za upravičenke do GSP; odločno poziva, naj se ta možnost ponovno uvede, zlasti za najranljivejše države; ugotavlja, da se je diverzifikacija izvoza upravičenk do standardnega GSP na ravni vseh sektorjev bistveno zmanjšala; Komisijo poziva tudi, naj razmisli o prenovi in razširitvi seznama izdelkov, za katere bo veljala uredba, in sicer kar zlasti zadeva polizdelke in končne izdelke, ter, po potrebi, o omilitvi pravil o poreklu za najranljivejše države; nadalje poziva države upravičenke do GSP, naj uvedejo učinkovite ukrepe, namenjene diverzifikaciji izdelkov; v zvezi s tem poudarja, da je treba ustvariti dostop do znanja in tehnologije, da bi se izdelki diverzificirali, izvoz pa bi lahko bil vzdržen v svetovni konkurenci, zlasti v Evropi;

19.  poziva države upravičenke do GSP, naj uvedejo in učinkovito izvedejo pravne ukrepe za zaščito intelektualne lastnine;

20.  pozdravlja dejstvo, da je stopnja uporabe preferencialov za upravičenke do EBA visoka; poudarja pomen krepitve zmogljivosti v državah upravičenkah, da bi jih podprli pri tem, da v kar največji meri izkoristijo shemo; poziva, naj se v zvezi s tem učinkoviteje uporabljajo ukrepi pobude Pomoč za trgovino; meni, da bi bilo treba preučiti vključitev storitev v prihodnjo uredbo o GSP, da bi še bolj spodbudili večjo diverzifikacijo; poleg tega v tem okviru poudarja pomen pristopa odnosov med podjetji; poziva k vzpostavitvi sektorskih platform in spletnih zmogljivosti z več deležniki, ki bodo združevale izvozna podjetja iz držav upravičenk do GSP, uvozna podjetja v EU in potencialna nova podjetja na obeh straneh – tista, ki trenutno ne izvažajo ali ne uvažajo, – da bi se izmenjale najboljše prakse in povečala ozaveščenost o pravilih in pogojih GSP ter ekonomskih perspektivah, ki jih nudi;

21.  pozdravlja zaključek prve preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov v okviru uredbe in meni, da bi bilo treba s to določbo zagotoviti zaščito finančnih, ekonomskih, socialnih in okoljskih interesov EU; poudarja, da bi bilo treba pri nudenju preferencialov za občutljive izdelke omogočiti, da bodo deležni posebne obravnave, da bi preprečili ogrožanje določenih sektorjev;

22.  poudarja, da za vse dele ozemlja držav upravičenk, vključno s conami izvozne proizvodnje, veljajo shema in obveznosti, ki izhajajo iz ratifikacije ustreznih konvencij; poziva države upravičenke, naj učinkovito uvedejo delovne standarde, in Komisijo, naj obravnava kršitve standardov MOD, vključno s kolektivnim pogajanjem in svobodo združevanja v conah izvozne proizvodnje, ki so v sedanjih ali potencialnih državah upravičenkah, ter naj zagotovi, da se bodo odpravile morebitne izjeme; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za zagotovitev, da za izdelke iz con izvozne proizvodnje ne bo veljala shema preferencialov, v kolikor so izvzeti iz nacionalne zakonodaje in kršijo ustrezne mednarodne konvencije;

23.  opozarja, da je GSP pripomogel k večji dinamičnosti podjetniškega sektorja, v določeni meri prispeval h krepitvi ekonomske vloge žensk ter spodbudil njihovo udeležbo v delovni sili, zlasti v panogah izvoznih držav, ki trgujejo z EU; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno vzpostaviti primerna poslovna okolja za ženske, da bodo lahko izkoristile te nove spretnosti in izkušnje ter napredovale v strukturah podjetij ali ustanovile svoja nova podjetja; kljub temu ugotavlja, da so ženske še vedno diskriminirane, in je zaskrbljen zaradi njihovih delovnih razmer, zlasti v sektorju tekstilnih izdelkov in oblačil; opominja na svojo resolucijo z dne 27. aprila 2017, in poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s tem;

24.  pozdravlja učinek GSP na sprejetje čistejših in varnejših tehnologij ter na pobude za prostovoljno družbeno odgovornost podjetij, kar je neposredno pozitivno vplivalo na delavce in okolje; meni, da bi bilo treba načrtovati ukrepe za nadaljnje spodbujanje in zanesljivo ocenjevanje takšnega razvoja; se zaveda, da je treba doseči pravo ravnotežje med regulativnimi in prostovoljnimi ukrepi v zvezi s primerno skrbnostjo podjetij v zvezi s tem, in poziva Komisijo, naj preuči načine za uvedbo obveznosti glede primerne skrbnosti;

25.  meni, da bi morala EU zagotoviti skladnost politik s spodbujanjem drugih mednarodnih akterjev, kot so multinacionalna podjetja, da bi v celoti sodelovali pri izboljševanju človekovih pravic, socialnih pravic in okoljskih standardov po vsem svetu, tudi tako, da bi od gospodarskih subjektov zahtevali, da vzpostavijo prakse primerne skrbnosti v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo, da bi zagotovila spoštovanje človekovih pravic in pravic delavcev v globalnih vrednostnih verigah, ter naj poroča o izvajanju resolucije Parlamenta iz leta 2016 o izvajanju njegovih priporočil o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti podjetij, vključno s pozivom, naj se v uredbo vključi družbena odgovornost podjetij in se reformirajo pravila STO, ki bodo uvedla zahteve glede primerne skrbnosti in preglednosti v oskrbovalni verigi, pri čemer naj bi izhajali iz vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

26.  opozarja, da se mora EU zavoljo skladnosti s politikami drugih mednarodnih akterjev, kot so multinacionalne družbe, zavzemati za polno sodelovanje pri izboljševanju spoštovanja človekovih pravic, pravic otrok, socialnih pravic, okoljskih pravic in javnega zdravja po svetu; poziva, naj EU zagotovi, da se bodo spoštovale človekove pravice v zvezi s pravico do dela v globalnih vrednostnih verigah, tj. vzdolž celotne oskrbovalne verige;

27.  poziva Komisijo, naj v zvezi s prihodnjo uredbo o GSP preuči možnost uvedbe dodatnih tarifnih preferencialov za izdelke, ki so bili dokazano proizvedeni trajnostno; meni, da bi bilo prav, da se proizvajalcem omogoči, da na prostovoljni osnovi za proizvedeno blago zaprosijo za certifikat o trajnostnem načinu proizvodnje, in da bi bilo treba pri uvozu v EU o tem zahtevati dokazila;

o
o   o

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 303, 31.10.2012, str. 1.
(2) UL L 181, 29.6.2013, str. 13.
(3) UL C 55, 12.2.2016, str. 112.
(4) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2018/october/tradoc_157434.pdf
(5) COM(2018)0665.
(6) SWD(2018)0430.
(7) COM(2016)0029.
(8) COM(2018)0036.
(9) https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/en/64308
(10) UL C 101, 16.3.2018, str. 19.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0515.
(12) UL C 298, 23.8.2018, str. 100.
(13) UL C 331, 18.9.2018, str. 100.
(14) UL C 337, 20.9.2018, str. 33.
(15) http://www.europarl.europa.eu/RegData/organes/conf_pres_groupes/proces_verbal/2002/12-12/CPG_PV(2002)12-12(ANN01)_EN.doc

Zadnja posodobitev: 27. januar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov