Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0199(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0470/2018

Predložena besedila :

A8-0470/2018

Razprave :

PV 15/01/2019 - 21
CRE 15/01/2019 - 21

Glasovanja :

PV 16/01/2019 - 12.8
CRE 16/01/2019 - 12.8
Obrazložitev glasovanja
PV 26/03/2019 - 7.18
CRE 26/03/2019 - 7.18

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0021
P8_TA(2019)0238

Sprejeta besedila
PDF 436kWORD 170k
Torek, 26. marec 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Posebne določbe za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) ***I
P8_TA(2019)0238A8-0470/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja (COM(2018)0374 – C8-0229/2018 – 2018/0199(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0374),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 178, 209(1), 212(2) in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0229/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0470/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 116.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 137.
(3) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 16. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0021).


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja
P8_TC1-COD(2018)0199

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 178, člena 209(1), člena 212(2) in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti nekaterim kategorijam regij, med katerimi so eksplicitno navedene čezmejne regijepodeželskih območij, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, območij z nizko gostoto poseljenosti, otokov in gorskih regij. [Sprememba 1]

(2)  Uredba (EU) [nova uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta(4) vsebuje določbe, ki so skupne ESRR in nekaterim drugim skladom, Uredba (EU) [nova uredba o ESRR] Evropskega parlamenta in Sveta(5) pa vsebuje določbe, ki se nanašajo na posebne cilje in področje uporabe podpore iz ESRR. Sedaj je treba sprejeti posebne določbe o cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ko ena ali več držav članic in njihovih regij z učinkovitim načrtovanjem sodelujejo prek meja, vključno z določbami o tehnični pomoči, spremljanju, vrednotenju, komuniciranju, upravičenosti, upravljanju in kontroli ter finančnem upravljanju. [Sprememba 2]

(3)  Za spodbujanje kooperativnega in skladnega razvoja ozemlja Unije na različnih ravneh in zmanjšanje obstoječih razlik, bi moral ESRR podpirati čezmejno, nadnacionalno, pomorsko in medregionalno sodelovanje ter sodelovanje najbolj oddaljenih regij v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). Pri tem bi bilo treba upoštevati načeli upravljanja na več ravneh in partnerstva ter okrepiti lokalne pristope. [Sprememba 3]

(3a)  Različne komponente programa Interreg bi morale prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, kot so opisani v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejeti septembra 2015. [Sprememba 4]

(4)  Komponenta čezmejnega sodelovanja bi si morala prizadevati za reševanje skupnih izzivov, ki se skupaj opredelijo v obmejnih regijah, in za izkoriščanje neizkoriščenih možnosti za rast na obmejnih območjih, kot je razvidno iz sporočila Komisije „Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU“(6) („sporočilo o obmejnih regijah“). Zato bi bilo treba čezmejno komponento omejiti na sodelovanjevključiti sodelovanje tako na kopenskih mejah, čezmejno sodelovanjekot na morskih mejah pa bi bilo treba vključiti v nadnacionalno komponentobrez poseganja v novo komponento za sodelovanje najbolj oddaljenih regij. [Sprememba 5]

(5)  Komponenta čezmejnega sodelovanja bi morala vključevati tudi sodelovanje med eno ali več državami članicami ali njihovimi regijami in eno ali več državami ali regijami ali drugimi ozemlji zunaj Unije. V primerjavi s programskim obdobjem 2014–2020 bi vključitev notranjega in zunanjega čezmejnega sodelovanja v okvir te uredbe morala pomeniti bistveno poenostavitev in racionalizacijo veljavnih določb za organe, pristojne za programe, v državah članicah ter partnerske organe in upravičence zunaj Unije. [Sprememba 6]

(6)  Cilj komponente nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja bi moral biti krepitev sodelovanja z ukrepi za spodbujanje celostnega teritorialnega razvoja, povezanega s prednostnimi nalogami Unije na področju kohezijske politike, in bi moral vključevati pomorsko čezmejno sodelovanje ob doslednem spoštovanju subsidiarnosti. Nadnacionalno sodelovanje bi moralo zajemati širša nadnacionalna območja na celini Unije, medtem ko bi pomorsko sodelovanje moralo zajematiin, kjer je ustrezno, ozemlja okoli morskih bazenov ter vključevati čezmejno sodelovanje na morskih mejah programskega obdobja 2014–2020. Največjo prožnost bi bilo treba zagotoviti nadaljnjemu izvajanju prejšnjih pomorskih čezmejnih sodelovanj znotraj širšega okvira za pomorsko sodelovanje, zlasti z določitvijo ozemlja, na katerem se izvaja, posebnih ciljev takšnega sodelovanja, zahtev za projektno partnerstvo ter vzpostavitvijo podprogramov in posebnih usmerjevalnih odborov, ki v geografskem smislu presegajo območja iz čezmejnih programov. [Sprememba 7]

(7)  Na podlagi izkušenj s čezmejnim in nadnacionalnim sodelovanjem v programskem obdobju 2014–2020 v najbolj oddaljenih regijah, kjer kombinacija obeh komponent v okviru enega programa na področje sodelovanja ni pripeljala do zadostnih poenostavitev za organe, pristojne za programe, in upravičence, bi bilo treba določiti posebno dodatno komponento za najbolj oddaljene regije, da se omogoči sodelovanje najbolj oddaljenih regij z njihovimi sosednjimi s tretjimi državami, čezmorskimi državami in ozemlji ali organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje na najbolj učinkovit in preprost način, ob upoštevanju njihovih posebnosti. [Sprememba 8]

(8)  Na podlagi pozitivnih izkušenj s programi medregionalnega sodelovanja v okviru programa Interreg na eni strani in ob odsotnosti takšnega sodelovanja v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ v programskem obdobju 2014–2020 bi se komponenta medregionalnega sodelovanja morala osredotočiti zlasti na okrepitev učinkovitosti kohezijske politike. To komponento bi bilo zato treba omejiti na dva programa, enega za omogočanje vseh vrstdrugi strani je medregionalno sodelovanje in z izmenjavo izkušenj, inovativnih pristopov in krepitevrazvojem zmogljivosti za programe v okviru obeh ciljev ter za spodbujanje evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: EZTS), ki so ustanovljena ali bodo ustanovljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(7), in drugega za izboljšanje analize razvojnih trendov. Projektno sodelovanje po vsej Uniji bi bilo treba vključiti v novo komponento za medregionalne naložbe v inovacije in ga tesno povezati z izvajanjem Sporočila Komisije „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“(8), zlasti da se podprejo tematske platforme za pametno specializacijo na področjih, kot so energetika, posodabljanje industrije ali agroživilski sektor. Celosten teritorialni razvoj, ki se osredotoča na funkcionalna urbana območja ali urbana območja, bi se moral združevati v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter enega spremnega instrumenta, in sicer „evropske urbane pobude“. Oba programa v okviru komponente za medregionalno sodelovanje bi morala vključevati celotno Unijo in bi morala biti odprta tudi za sodelovanje tretjih držav(evropsko teritorialno sodelovanje in naložbe za delovna mesta in rast) v mestih in regijah pomembna komponenta za iskanje skupnih rešitev na področju kohezijske politike in za vzpostavitev trajnih partnerstev. Zato bi bilo treba nadaljevati obstoječe programe in zlasti še naprej spodbujati projektno sodelovanje, vključno s spodbujanjem evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: EZTS) ter makroregionalne strategije. [Sprememba 9]

(8a)   Podlaga za novo pobudo za medregionalne naložbe v inovacije bi morala biti pametna specializacija, z njo pa bi morali podpreti tematske platforme za pametno specializacijo na področjih, kot so energetika, posodabljanje industrije, krožno gospodarstvo, socialne inovacije, okolje ali agroživilski sektor, in omogočiti združevanje akterjev, vključenih v strategije pametne specializacije, da bi tako spodbudili inovacije ter na evropski trg dali inovativne izdelke, postopke in ekosisteme. Dokazano je, da v fazi preskušanja in potrjevanja pri predstavitvi novih tehnologij (npr. ključnih omogočitvenih tehnologij) še vedno obstaja nespremenjena sistemska pomanjkljivost, zlasti kadar so inovacije rezultat povezovanja regionalnih specializacij, ki se dopolnjujejo in ustvarjajo inovativne vrednostne verige. Ta pomanjkljivost je še zlasti kritična v fazi med pilotnim izvajanjem in polno uveljavitvijo na trgu. Na nekaterih strateških tehnoloških in industrijskih področjih mala in srednja podjetja trenutno ne morejo računati na odlično, odprto in povezano vseevropsko infrastrukturo za predstavitve. Oba programa v okviru pobude za medregionalno sodelovanje bi morala vključevati celotno Evropsko unijo in bi morala biti odprta tudi za sodelovanje čezmorskih držav in ozemelj, tretjih držav, njihovih regij ter organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje, vključno s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami. Spodbujati bi bilo treba sinergije med medregionalnimi naložbami v inovacije in drugimi ustreznimi programi EU, kot so tisti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, program Obzorje 2020, evropski digitalni trg in program enotnega trga, saj bi povečali učinek naložb in državljanom zagotovili boljšo vrednost. [Sprememba 10]

(9)  Določiti bi bilo treba skupna objektivna merila za opredelitev upravičenih regij in območij. V ta namen bi morala opredelitev upravičenih regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(9). [Sprememba 11]

(10)  Še naprej je treba podpirati ali, kadar je to ustrezno, vzpostaviti vse vrste sodelovanja s tretjimi državami v sosedstvu Unije, saj je tako sodelovanje pomembno orodje politike regionalnega razvoja in bi moralo koristiti regijam držav članic, ki mejijo na tretje države. V ta namen bi ESRR in zunanji instrumenti financiranja Unije, IPA(10), NDICI(11) in OCTP(12) morali podpirati programe v okviru čezmejnega sodelovanja, nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja, sodelovanja najbolj oddaljenih regij in medregionalnega sodelovanja. Podpora iz ESRR in zunanjih instrumentov financiranja Unije bi morala temeljiti na vzajemnosti in sorazmernosti. Pri instrumentih IPA III CBC in NDICI CBC bi se podpora iz ESRR morala dopolniti z vsaj enakovrednimi zneski iz IPA III CBC in NDICI CBC, in sicer do najvišjega zneska, določenega v zadevnem pravnem aktu, torej v višini največ 3 % finančnih sredstev v okviru IPA III in v višini največ 4 % finančnih sredstev programa „sosedsko geografsko območje“ v skladu s členom 4(2)(a) NDICI. [Sprememba 12]

(10a)   Posebno pozornost bi bilo treba nameniti regijam, ki bodo postale nove zunanje meje Unije, da se zagotovi primerno nadaljevanje programov sodelovanja, ki že potekajo. [Sprememba 13]

(11)  Pomoč IPA III bi bilo treba usmeriti predvsem na pomoč upravičencem do IPA za okrepitev demokratičnih institucij in pravne države, reformiranje sodstva in javne uprave, spoštovanje temeljnih pravic ter spodbujanje enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije ter regionalnega in lokalnega razvoja. S pomočjo IPA bi bilo treba še naprej podpirati prizadevanja upravičencev do IPA za pospeševanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, vključno z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije. Pomoč IPA bi morala obravnavati varnost, migracije in upravljanje meja, zagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite, izmenjavo ustreznih informacij, krepitev nadzora meja in skupna prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam in tihotapljenju migrantov. [Sprememba 14]

(12)  V zvezi s pomočjo NDICI bi Unija morala razviti posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja. Ta uredba in uredba o NDICI bi zato morali podpirati notranje in zunanje vidike zadevnih makroregionalnih strategij. Navedene pobude so strateško pomembne in nudijo pomembne politične okvire za poglobitev odnosov z državami partnericami in med njimi na podlagi načel vzajemne odgovornosti ter skupne in deljene odgovornosti.

(12a)  Vzpostavitev sinergij med zunanjim delovanjem Unije in razvojnimi programi bi morala prispevati k čim večjemu učinku, obenem pa izpolnjevati načelo skladnosti politik za razvoj, kakor določa člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Doseganje skladnosti vseh politik Unije je bistveno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. [Sprememba 15]

(13)  Še naprej je treba opazovati vlogo ESZD in Komisije pri pripravi strateškega načrtovanja in načrtovanja programov Interreg, ki jih podpirata ESRR in NDICI, kakor je določeno v Sklepu Sveta 2010/427/EU(13).

(14)  Glede na poseben položaj najbolj oddaljenih regij Unije je treba sprejeti ukrepe v zvezi s pogojiz izboljšanjem pogojev, pod katerimi imajo navedene regije lahko dostop do strukturnih skladov. Nekatere določbe te uredbe bi bilo zato treba prilagoditi posebnostim najbolj oddaljenih regij, da se poenostavi in okrepi njihovo sodelovanje z njihovimi sosedami s tretjimi državami ter čezmorskimi državami in ozemlji, pri čemer je treba upoštevati sporočilo Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“(14). [Sprememba 16]

(14a)  Ta uredba določa možnost, da čezmorske države in ozemlja (ČDO) sodelujejo v programih Interreg. Upoštevati je treba posebnosti in izzive čezmorskih držav in ozemelj, da bi olajšali njihov učinkovit dostop in sodelovanje. [Sprememba 17]

(15)  Določiti je treba sredstva, ki se dodelijo za vsako od različnih komponent programa Interreg, vključno z deleži vsake države članice, kar zadeva skupne zneske za čezmejno sodelovanje, nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje, sodelovanje najbolj oddaljenih regij in medregionalno sodelovanje, in možnosti, ki jih imajo države članice glede prožnosti med temi komponentami. V primerjavi s programskim obdobjem 2014–2020 bi bilo treba zmanjšati delež za čezmejno sodelovanje, medtem ko bi bilo treba zaradi vključitve pomorskega sodelovanja delež za nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje povečati, ter vzpostaviti komponento za sodelovanje najbolj oddaljenih regij.Vendar bi bilo treba glede na globalizacijo sodelovanje za spodbujanje naložb v nova delovna mesta in rast ter skupnih naložb z drugimi regijami opredeliti tudi glede na skupne značilnosti in cilje regij in ne le glede na meje, zato bi bilo treba zagotoviti dovolj dodatnih sredstev za nove pobude za medregionalne naložbe v inovacije in se tako odzvati na razmere na svetovnem trgu. [Sprememba 18]

(16)  Za čim bolj učinkovito uporabo podpore iz ESRR in zunanjih instrumentov financiranja Unije bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za organiziranje vračila takšne podpore v primerih, kadar ni mogoče sprejeti programov zunanjega sodelovanja ali kadar je program treba opustiti; tudi v zvezi s tretjimi državami, ki ne prejemajo podpore od instrumentov financiranja Unije. Ta mehanizem bi si moral prizadevati za optimalno delovanje programov in čim bolj usklajeno delovanje navedenih instrumentov.

(17)  ESRR bi moral v okviru programa Interreg prispevati k posebnim ciljem v okviru ciljev kohezijske politike. Vendar pa bi bilo treba seznam posebnih ciljev v okviru različnih tematskih ciljev prilagoditi posebnim potrebam programa Interreg, in sicer z določitvijo dodatnih posebnih ciljev v okviru cilja politike „bolj socialna Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic„, da se omogočijo intervencije vrste ESS.

(18)  V okviru edinstvenih in posebnih okoliščin v zvezi z otokom Irska in glede na podporo sodelovanju severa in juga v skladu z Velikonočnim sporazumom bi se moralmora novi čezmejni program „Mir plus“ nadaljevati in graditi na delu prejšnjih programov, tj. programov, ki so se izvajali v obmejnih grofijah Irske in Severne Irske. Ob upoštevanju njegovega praktičnega pomena je treba zagotoviti, da bi ESRR, kadar je program usmerjen v podporo miru in spravi, moral prispevati tudi k spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne stabilnosti in sodelovanja v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi. Glede na posebnosti programa bi ga bilo treba upravljati na celosten način, pri čemer se prispevek Združenega kraljestva v program vključi kot zunanje namenske prejemke. Poleg tega se določena pravila glede izbire operacij iz te uredbe ne bi smela uporabljati za navedeni program v zvezi z operacijami v podporo miru in spravi. [Sprememba 19]

(19)  S to uredbo bi bilo treba dodati dva dodatna specifična cilja programa Interreg, prvega za podporo specifičnega cilja programa Interreg, ki je usmerjen v krepitev institucionalnih zmogljivosti, izboljšanje pravnega in upravnega sodelovanja, zlasti v zvezi z izvajanjem sporočila o obmejnih regijah, krepitev sodelovanja med državljani in institucijami ter razvoj in usklajevanje makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene, ter drugega za obravnavo posebnih vprašanj zunanjega sodelovanja, kot so varnost, varovanje, upravljanje mejnih prehodov in migracije.

(20)  Večji del podpore Unije bi moral biti osredotočen na omejeno število ciljev politike, da bi se učinek programa Interreg čim bolj povečal. Okrepiti bi bilo treba sinergije med komponentami programa Interreg in njihovo medsebojno dopolnjevanje. [Sprememba 20]

(21)  Določbe o pripravi, odobritvi in spremembi programov Interreg, kot tudi o teritorialnem razvoju, o izbiri operacij, o spremljanju in vrednotenju, o organih, pristojnih za programe, o reviziji operacij ter o preglednosti in komuniciranju bi bilo treba prilagoditi posebnostim programov Interreg v primerjavi z določbami iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Te posebne določbe bi morale ostati preproste in jasne, da se preprečita čezmerno prenašanje zakonodaje in dodatno upravno breme za države članice in upravičence. [Sprememba 21]

(22)  Določbe o merilih za obravnavanje operacij kot resničnih skupnih sodelovanj, obravnavanje partnerstva v okviru operacije Interreg ter o obveznostih glavnega partnerja, določene v programskem obdobju 2014–2020, bi bilo treba obdržati. Vendar bi partnerjiPartnerji v programu Interreg bi morali sodelovati pri vseh štirih razsežnostih (razvoju, izvajanju,razvoju in izvajanju ter pri zagotavljanju osebja in ali financiranju ali obojem), v okviru sodelovanja najbolj oddaljenih regij pa v treh od štirih razsežnostih, saj naj bi bilo enostavneje kombinirati podporo iz ESRR in zunanjega instrumenta financiranja Unije na ravni programov in operacij. [Sprememba 22]

(22a)  Pomemben in uspešen instrument v okviru programov čezmejnega sodelovanja so projekti za stike med ljudmi in mali projekti, saj odpravljajo meje in čezmejne ovire, spodbujajo stike med lokalnimi prebivalci ter tako povezujejo obmejne regije in njihove prebivalce. Projekti za stike med ljudmi (P2P) in mali projekti se izvajajo na številnih področjih, na primer v kulturi, športu, turizmu, splošnem in poklicnem izobraževanju, gospodarstvu, znanosti, varstvu okolja in ekologiji, zdravstvu, prometu in majhnih infrastrukturnih projektih, upravnem sodelovanju in odnosih z javnostmi. Kot je opredeljeno tudi v mnenju Odbora regij z naslovom Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja(15), imajo taki projekti veliko evropsko dodano vrednost in znatno prispevajo k uresničitvi splošnega cilja programov čezmejnega sodelovanja. [Sprememba 23]

(23)  Razjasniti je treba pravila, ki urejajo sklad za male projekte, ki se izvajajo odOd uvedbe programa Interreg, vendar niso bila nikoli predmet posebnih določb. Kot je opredeljeno tudi v mnenju Odbora regij z naslovom Projekti se projekti za stike med ljudmi in majhnimali projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja“(16), igrajo takšni skladi za male projekte pomembno vlogo pri povečevanju zaupanja med državljani in institucijami, prinašajo veliko evropsko dodano vrednost in znatno prispevajo k splošnemu cilju programov čezmejnega sodelovanja, saj odpravljajo čezmejne ovire ter povezujejo obmejna območja in njihove prebivalce. Dapodpirajo iz skladov za male projekte ali podobnih instrumentov, za katere pa posebne določbe nikoli niso bile sprejete, zato je treba pojasniti pravila, ki urejajo te sklade. Da se ohranijo dodana vrednost in prednosti projektov za stike med ljudmi in malih projektov, tudi glede na lokalni in regionalni razvoj, ter da se poenostavi upravljanje financiranja malih projektov, ki ga izvajajo končni prejemniki, ki pogosto niso navajeni potegovanja za sredstva Unije, bi pod določenim pragom morala biti obvezna uporaba poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov in pavšalnih zneskov. [Sprememba 24]

(24)  Zaradi vključenosti več kot ene države članice in posledično višjih administrativnih stroškov, med drugim za regionalne kontaktne točke (imenovane tudi antene), ki so pomembna kontaktna točka za predlagatelje in izvajalce projekta ter so s tem neposredna povezava do skupnega sekretariata oz. zadevnega organa, vendar zlasti za nadzor in prevode, bi morala biti zgornja meja za odhodke tehnične pomoči višja kot pri cilju „naložbe za delovna mesta in rast“. Da se višji administrativni stroški izravnajo, bi bilo treba države članice spodbujati, da, kadar je mogoče, zmanjšajo upravno breme v zvezi z izvajanjem skupnih projektov. Poleg tega bi programi Interreg z omejeno podporo Unije ali programi zunanjega čezmejnega sodelovanja morali prejeti določen minimalni znesek za tehnično pomoč, da bi bilo na voljo dovolj sredstev za učinkovite ukrepe tehnične pomoči. [Sprememba 25]

(25)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba izvesti ocenjevanje skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu.

(25a)  Zaradi zmanjšanja upravnega bremena bi morale Komisija, države članice in regije tesno sodelovati, da bi lahko izkoristile izboljšana sorazmerna pravila za sistem upravljanja in nadzora programa Interreg, določena v členu 77 Uredbe (EU) .../... [nove uredbe o skupnih določbah]. [Sprememba 26]

(26)  Izkušnje iz programskega obdobja 2014-2020 kažejo, da bi bilo treba nadaljevati s sistemom, ki uvaja jasno hierarhijo pravil o upravičenosti odhodkov, ter ohraniti načelo pravil o upravičenosti odhodkov na ravni Unije ali za program Interreg v celoti, da bi se izognili vsakršnim nasprotjem ali nedoslednostim med različnimi uredbami ter med uredbami in nacionalnimi pravili. Dodatna pravila, ki jih sprejme ena država članica in ki bi veljala le za upravičence v navedeni državi članici, bi bilo treba omejiti na najmanjši možen obseg. V to uredbo bi bilo zlasti treba vključiti določbe Delegirane uredbe (EU) št. 481/2014(17), sprejete za programsko obdobje 2014–2020.

(27)  Države članice bi bilo treba spodbuditi, da prenesejomorale, kjer je ustrezno, prenesti naloge organa upravljanja na EZTSnovo ali da ustanovijo, kjer je ustrezno, obstoječe združenje EZTS ali ustanoviti tako združenje, kakor tudi druge čezmejne pravne organe, odgovorne za upravljanje podprograma, celostne teritorialne naložbe ali enega ali več skladov za mala podjetja, ali da delujejodelovati kot edini družbenik. Države članice bi morale regionalnim in lokalnim organom ter drugim javnim organom iz različnih držav članic omogočiti, da vzpostavijo taka združenja za sodelovanje, ki so pravne osebe, ter lokalne in regionalne organe vključiti v njihovo delovanje. [Sprememba 27]

(28)  Da bi se nadaljevala plačilna veriga, določena za programsko obdobje 2014–2020, tj. od Komisije prek organa za potrjevanje do glavnega partnerja, bi bilo treba plačilno verigo še naprej izvajati v okviru računovodske službe. Podpora Unije se izplača vodilnemu partnerju, razen če bi se s tem podvojili stroški za preračunavanje v eure in nato nazaj v drugo valuto ali obratno med vodilnim partnerjem in drugimi partnerji. Če ni določeno drugače, bi moral vodilni partner zagotoviti, da drugi partnerji v celoti in v roku, dogovorjenem med vsemi partnerji, prejmejo skupni znesek prispevka iz ustreznega sklada Unije, in sicer po istem postopku, ki velja za vodilnega partnerja. [Sprememba 28]

(29)  V skladu s členom [63(9)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] morajo pravila posameznih sektorjev upoštevati potrebe programov cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), zlasti kar zadeva revizijsko funkcijo. Določbe glede letnega revizijskega mnenja, letnega poročila o kontroli in revizij operacij bi bilo zato treba poenostaviti in prilagoditi za tiste programe, ki vključujejo več kot eno državo članico. [Sprememba 29]

(30)  Določiti bi bilo treba jasno verigo finančne odgovornosti za primer izterjave ob nepravilnostih, ki seže od edinega partnerja ali drugih partnerjev prek vodilnega partnerja in organa upravljanja do Komisije. Sprejeti bi bilo treba določbe o odgovornosti držav članic, tretjih držav, partnerskih držav ali čezmorskih držav in ozemelj (v nadaljnjem besedilu: ČDO), kadar izterjava od edinega, drugega ali vodilnega partnerja ni uspešna, kar pomeni, da država članica organu upravljanja povrne zadevna sredstva. Zato v okviru programov Interreg na ravni upravičencev ni prostora za neizterljive zneske. Vendar pa je treba pravila pojasniti, če država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja ne bi povrnila sredstev. Prav tako je treba razjasniti obveznosti vodilnega partnerja glede izterjave. Poleg tega bi morali biti postopki v zvezi z izterjavo določeni in dogovorjeni v odboru za spremljanje. OrganuVendar organu upravljanja zlasti ne bi smelo biti dovoljeno, da vodilnega partnerja prisili, da začne sodni postopek v drugi državi. [Sprememba 30]

(30a)   Primerno je spodbujati finančno disciplino. Obenem bi bilo treba pri ureditvah za sprostitev prevzetih proračunskih obveznosti upoštevati zapletenost programov Interreg in njihovega izvajanja. [Sprememba 31]

(31)  Da bi se v sodelujočih državah članicah, tretjih državah, partnerskih državah ali ČDO lahko uporabljal večinoma skupen sklop pravil, bi morala ta uredba veljati tudi za udeležbo tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO, razen če so v posebnem poglavju te uredbe določena posebna pravila. V tretjih državah, partnerskih državah ali ČDO se lahko vzpostavijo organi, ki so primerljivi organom, pristojnim za program Interreg. Začetni datum za upravičenost odhodkov bi moral biti povezan s podpisom sporazuma o financiranju z zadevno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO. Javna naročila za upravičence v tretji državi, partnerski državi ali ČDO bi morala potekati po pravilih o zunanjih javnih naročilih v skladu z Uredbo (EU, Euratom) [nova FR-Omnibus] Evropskega parlamenta in Sveta(18). Določiti bi bilo treba postopke za sklenitev sporazumov o financiranju z vsako od tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO, pa tudi sporazumov med organom upravljanja in vsako tretjo državo, partnersko državo ali ČDO v zvezi s podporo iz zunanjega instrumenta financiranja Unije ali v primeru prerazporeditve dodatnega prispevka iz tretje države, partnerske države ali ČDO v program Interreg, razen ko gre za nacionalno sofinanciranje.

(32)  Čeprav bi se programi Interreg v sodelovanju s tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO morali izvajati v okviru deljenega upravljanja, pa se sodelovanje najbolj oddaljenih regij lahko izvaja v okviru posrednega upravljanja. Določiti bi bilo treba posebna pravila o tem, kako te programe izvajati v celoti ali delno v okviru posrednega upravljanja. [Sprememba 32]

(33)  Izkušnje iz programskega obdobja 2014–2020 z velikimi infrastrukturnimi projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva kažejo, da bi bilo treba postopke poenostaviti. Vendar bi Komisija morala obdržati nekatere pravice v zvezi z izbiro teh projektov.

(34)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje in spremembo seznamov programov Interreg, seznama skupnega zneska podpore Unije za vsak program Interreg in za sprejemanje odločitev o odobritvi programov Interreg in njihovih sprememb. Ta izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(19). Čeprav so ti akti splošne narave, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek, saj izvajajo določbe le na tehnični ravni.

(35)  Za zagotovitev enotnih pogojev sprejetja ali spremembe programov Interreg bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. VendarKjer je primerno, pa bi morali programi zunanjega čezmejnega sodelovanja morali spoštovati, kjer je primerno, postopke v odboru iz uredb (EU) [IPA III] in [NDICI] v zvezi s prvo odločbo o odobritvi navedenih programov. [Sprememba 33]

(36)  Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za spremembo Priloge o predlogi za programe Interreg v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(36a)  Spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja je pomembna prednostna naloga kohezijske politike Unije. Za podporo malim in srednjim podjetjem pri stroških za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja že velja skupinska izjema na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014(20) (uredba o splošnih skupinskih izjemah). Posebne določbe za regionalno pomoč za naložbe podjetij vseh velikosti so prav tako vključene v smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020(21) ter v razdelek o regionalni pomoči uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Glede na pridobljene izkušnje naj bi pomoč za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja le malo vplivala na konkurenco in trgovino med državami članicami, zato bi Komisija tako pomoč lahko razglasila za združljivo z notranjim trgom, za financiranje za podporo projektom evropskega teritorialnega sodelovanja pa bo lahko veljala skupinska izjema. [Sprememba 34]

(37)  Ker cilja te uredbe, in sicer spodbujanja sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se jih zato lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Oddelek i

Predmet urejanja, področje uporabe in komponente programa Interreg

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba določa pravila za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), z namenom spodbujanja sodelovanja med državami članicami in njihovimi regijami znotraj Unije in med državami članicami, njihovimi regijami in sosednjimi tretjimi državami, partnerskimi državami, drugimi ozemlji ali čezmorskimi državami in ozemlji (v nadaljnjem besedilu: ČDO) ali organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje ali skupino tretjih držav, ki so del regionalne organizacije. [Sprememba 35]

2.  Ta uredba vsebuje tudi določbe, potrebne za zagotovitev učinkovitega načrtovanja, vključno s tehnično pomočjo, spremljanjem, vrednotenjem, komuniciranjem, upravičenostjo, upravljanjem in kontrolo ter finančnim upravljanjem programov v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (v nadaljnjem besedilu: programi Interreg), ki jih podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR).

3.  V zvezi s podporo iz „instrumenta za predpristopno pomoč“ (IPA III), „instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje“ („NDICI“) in financiranja za vse ČDO v okviru programa („OCTP“), vzpostavljenega s Sklepom Sveta (EU) XXX, za obdobje 2021–2027 za programe Interreg (navedeni trije instrumenti skupaj: zunanji instrumenti financiranja Unije), ta uredba določa dodatne posebne cilje ter vključitev navedenih sredstev v programe Interreg, merila upravičenosti za tretje države, partnerske države ter ČDO in njihove regije ter nekatera posebna pravila izvajanja.

4.  V zvezi s podporo iz ESRR in zunanjih instrumentov financiranja Unije (v nadaljnjem besedilu skupno poimenovani: skladi Interreg) za programe Interreg, ta uredba opredeljuje posebne cilje za Interreg, kakor tudi organizacijo, merila za upravičenost držav članic, tretjih držav, partnerskih držav ter ČDO in njihovih regij, finančne vire in merila za njihovo dodelitev.

5.  Uredba (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in Uredba (EU) [nova uredba o ESRR] se uporabljata za programe Interreg, razen če ni izrecno drugače določeno v skladu z navedenima uredbama in s to uredbo ali če se določbe Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] lahko uporabljajo samo za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(1)  „upravičenec do IPA“ pomeni državo ali ozemlje, ki sta navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) [IPA III];

(2)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica Unije in ne prejema podpore iz skladov Interreg;

(3)  „partnerska država“ pomeni upravičenko do IPA ali državo ali ozemlje, ki jih zajema „sosedsko geografsko območje“, navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) [NDICI], in Rusko federacijo ter ki prejema podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije;

(4)  „čezmejni pravni organ“ pomeni pravni organ, vključno z evroregijo, ustanovljen v skladu z zakonodajo ene od sodelujočih držav v programu Interreg, pod pogojem, da so ga ustanovili teritorialni organi ali drugi organi iz vsaj dveh sodelujočih držav. [Sprememba 36]

(4a)  „organizacija za regionalno povezovanje in sodelovanje“ pomeni skupino držav članic ali regij na istem geografskem območju, ki si prizadevajo za tesnejše sodelovanje na področjih skupnega interesa; [Sprememba 37]

2.  Za namene te uredbe se, kadar se določbe Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] nanašajo na „državo članico“, to razume kot „država članica, ki gosti organ upravljanja“, in kadar se določbe nanašajo na „vsako državo članico“ ali „države članice“, se to razume kot „države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ter ČDO, ki sodelujejo v določenem programu Interreg“.

Za namene te uredbe se, kadar se določbe Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] nanašajo na „sklade“, kot so navedeni v točki (a) člena 1(1) navedene uredbe, ali na „ESRR“, to razume kot da prav tako vključuje ustrezen zunanji instrument financiranja Unije.

Člen 3

Komponente cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)

ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije podpirajo v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) naslednje komponente:

(1)  čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami za spodbujanje celostnega in skladnega regionalnega razvoja (komponenta 1): [Sprememba 38]

(a)  notranje čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami dveh ali več držav članic s skupno kopensko ali morsko mejo ali med sosednjimi regijami z vsaj eno državo članico in eno ali več tretjimi državami, navedenimi v členu 4(3), s skupno kopensko ali morsko mejo; ali [Sprememba 39]

(b)  zunanje čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami s skupno kopensko ali morsko mejo, pri čemer sodeluje vsaj ena država članica in eno ali več od naslednjega: [Sprememba 40]

(i)  upravičenci do IPA; ali

(ii)  partnerske države, ki jih podpira NDICI; ali

(iii)  Ruska federacija, ki jo za omogočanje njene udeležbe v čezmejnem sodelovanju prav tako podpira NDICI;

(2)  nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje na širših nadnacionalnih območjih ali okoli morskih bazenov, v katero so vključeni nacionalni, regionalni in lokalni partnerji v programu v državah članicah, tretjih državah in partnerskih državah in na GrenlandijiČDO, z namenom večjega teritorialnega povezovanja („komponenta 2“; kadar se sklicuje le na nadnacionalno sodelovanje: „komponenta 2A“; kadar se sklicuje le na pomorsko sodelovanje: „komponenta 2B“); [Sprememba 41]

(3)  sodelovanje najbolj oddaljenih regij med seboj in z eno ali več njihovih sosednjih tretjih ali partnerskih držav oziroma ČDO oziroma organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje za olajšanje njihovega regionalnega povezovanja in skladnega razvoja v soseščini („komponenta 3“); [Sprememba 42]

(4)  medregionalno sodelovanje za večjo uspešnost kohezijske politike („komponenta 4“) s spodbujanjem:

(a)  izmenjave izkušenj, inovativnih pristopov in krepitve zmogljivosti v zvezi z:

(i)  izvajanjem programov Interreg;

(ia)  izvajanja skupnih medregionalnih razvojnih projektov; [Sprememba 43]

(ib)  razvijanja zmogljivosti med partnerji po vsej Uniji v povezavi z: [Sprememba 44]

(ii)  izvajanjem cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, zlasti v zvezi z medregionalnimi in nadnacionalnimi ukrepi z upravičenci, ki se nahajajo v vsaj eni drugi državi članici;

(iia)  opredelitvijo in širjenjem dobre prakse ter njenim prenosom predvsem v operativne programe v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“; [Sprememba 45]

(iib)  izmenjavo izkušenj pri opredeljevanju, prenosu in širjenju najboljše prakse v zvezi s trajnostnim razvojem mest, vključno s povezavami med mesti in podeželjem; [Sprememba 46]

(iii)  vzpostavitvijo, delovanjem in uporabo evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS);

(iiia)  vzpostavitvijo, delovanjem in uporabo evropskega čezmejnega mehanizma iz Uredbe (EU) št. .../... [novi evropski čezmejni mehanizem]; [Sprememba 47]

(b)  analize gibanja razvoja v zvezi s cilji teritorialne kohezije;

(5)  medregionalne inovacijske naložbe prek komercializacije in povečanjem medregionalnih inovacijskih projektov, ki imajo potencial za spodbujanje razvoja evropskih vrednostnih verig („komponenta 5“). [Sprememba 48]

Oddelek ii

Geografska pokritost

Člen 4

Geografska pokritost čezmejnega sodelovanja

1.  V okviru čezmejnega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 3 v Uniji vzdolž vseh notranjih in zunanjih kopenskih ali morskih meja s tretjimi državami ali partnerskimi državami brez poseganja v kakršne koli prilagoditve, da se zagotovita skladnost in kontinuiteta področij v programu sodelovanja, določenih za programsko obdobje 2014–2020. [Sprememba 49]

2.  Regije ob morskih mejah, ki so na morju povezane prek stalne povezave, se prav tako podpirajo v okviru čezmejnega sodelovanja. [Sprememba 50]

3.  Programi Interreg notranjega čezmejnega sodelovanja lahko zajemajo regije na Norveškem, v Švici in v Združenem kraljestvu, ki so enakovredne regijam na ravni NUTS 3, kakor tudi v Lihtenštajnu, Andori in, Monaku in San Marinu. [Sprememba 51]

4.  V okviru zunanjega čezmejnega sodelovanja se iz IPA III ali NDICI podpirajo regije na ravni NUTS 3 zadevne partnerske države ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja vzdolž kopenskih ali morskih meja med državami članicami in partnerskimi državami, ki izpolnjujejo pogoje v okviru IPA III ali NDICI. [Sprememba 52]

Člen 5

Geografska pokritost nadnacionalnega in pomorskega sodelovanja [Sprememba 53]

1.  V okviru nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 2 v Uniji, ki zajemajo sosednja funkcionalna območja brez poseganja v morebitne prilagoditve, da se zagotovita skladnost in kontinuiteta takega sodelovanja na večjih, celovitih območjih na podlagi programskega obdobja 2014–2020, pri čemer se po potrebi upoštevajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene. [Sprememba 54]

2.  Nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje programov Interreg lahko zajema: [Sprememba 55]

(a)  regije Islandije, Norveške, Švice, Združenega kraljestva ter Lihtenštajna, Andore, Monaka in San Marina;

(b)  GrenlandijoČDO, ki prejemajo podporo iz OCTP; [Sprememba 56]

(c)  Ferske otoke;

(d)  regije partnerskih držav v okviru IPA III ali NDICI;

ne glede na to, ali so financirane iz proračuna EU.

3.  Regije, tretje države ali, partnerske države ali ČDO, navedene v odstavku 2, so regije na ravni NUTS 2 ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja. [Sprememba 57]

Člen 6

Geografska pokritost sodelovanja najbolj oddaljenih regij

1.  V okviru sodelovanja najbolj oddaljenih regij se iz ESRR podpirajo vse regije iz prvega odstavka člena 349 PDEU.

2.  Programi Interreg za najbolj oddaljene regije lahko zajemajo sosednje partnerske države, ki jih podpira NDICI, ali ČDO, ki jih podpira OCTP, organizacije za regionalno sodelovanje ali oboje kombinacijo dveh ali vseh treh. [Sprememba 58]

Člen 7

Geografska pokritost medregionalnega sodelovanja in medregionalnih naložb v inovacije [Sprememba 59]

1.  V okviru vseh programov Interreg komponente 4 ali medregionalnih naložb v inovacije v okviru komponente 5 se celotno ozemlje Unije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, financira iz sredstev ESRR. [Sprememba 60]

2.  Programi Interreg komponente 4 lahko zajemajo celoto ali del tretjih držav, partnerskih držav, drugih ozemelj ali ČDO iz členov 4, 5 in 6, ne glede na to, ali so podprti iz zunanjih instrumentov financiranja Unije. Tretje države lahko sodelujejo pri teh programih, če prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prihodkov. [Sprememba 61]

Člen 8

Seznam programskih območij Interreg, ki prejmejo podporo

1.  Komisija za namene členov 4, 5 in 6 sprejme izvedbeni akt, ki določa seznam programskih območij Interreg, ki prejmejo podporo, razčlenjen na posamezne komponente in posamezne programe Interreg. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

Zunanji čezmejni programi Interreg se navedejo kot „programi Interreg IPA III CBC“ ali „sosedski programi Interreg CBC“.

2.  Izvedbeni akt iz odstavka 1 vsebuje tudi seznam tistih regij na ravni NUTS 3 v Uniji, ki se upoštevajo za dodelitev sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih mejah, ki jih zajemajo zunanji instrumenti financiranja Unije, kot tudi seznam tistih regij na ravni NUTS 3, ki se upoštevajo za namene dodelitve v okviru komponente 2B iz točke (a) člena 9(3). [Sprememba 62]

3.  Regije tretjih držav ali partnerskih držav ali ozemelj zunaj Unije, ki ne prejemajo podpore iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije, so prav tako navedene v seznamu iz odstavka 1.

Oddelek iii

Sredstva in stopnje sofinanciranja

Člen 9

Sredstva iz ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)

1.  Sredstva ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje„ (Interreg) znašajo 8 430 000 00011 165 910 000 EUR (v cenah iz leta 2018) iz skupnih sredstev, ki so na voljo za prevzem proračunskih obveznosti iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2021-2027 in so določena v členu 102[103(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 64]

2.  Sredstva10 195 910 000 EUR (91,31 %) iz sredstev iz odstavka 1 se dodelijo dodeli na naslednji način: [Sprememba 65]

(a)  52,7 % (tj. skupaj 4 440 000 000 EUR)7 500 000 000 EUR (67,16 %) za čezmejno sodelovanje (komponenta 1); [Sprememba 66]

(b)  31,4 % (tj. skupaj 2 649 900 000 EUR)1 973 600 880 EUR (17,68 %) za nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje (komponenta 2); [Sprememba 67]

(c)  3,2 % (tj. skupaj 270 100 000 EUR)357 309 120 EUR (3,2 %) za sodelovanje najbolj oddaljenih regij (komponenta 3); [Sprememba 68]

(d)  1,2 % (tj. skupno 100 000 000 EUR)365 000 000 EUR (3,27 %) za medregionalno sodelovanje (komponenta 4);. [Sprememba 69]

(e)  11,5 % (tj. skupno 970 000 000 EUR) za naložbe v medregionalne inovacije (komponenta 5). [Sprememba 70]

3.  Komisija posamezni državi članici sporoči njen delež skupnih zneskov za komponente 1, 2 in 3, in sicer za vsako leto posebej.

Velikost populacije v naslednjih regijah se uporabi kot merilo za razčlenitev po državah članicah:

(a)  regije na ravni NUTS 3 v okviru komponente 1 in tiste regije na ravni NUTS 3 v okviru komponente 2B, navedene v izvedbenem aktu iz člena 8(2); [Sprememba 71]

(b)  regije na ravni NUTS 2 v okviru komponentkomponente 2A in 3.; [Sprememba 72]

(ba)  regije na ravni NUTS 2 in 3 v okviru komponente 3. [Sprememba 73]

4.  Vsaka država članica lahko prerazporedi največ 15 % njenih dodeljenih finančnih sredstev za vsako od komponent 1, 2 in 3, in sicer iz ene od navedenih komponent v eno ali več drugih komponent.

5.  Na podlagi zneskov, sporočenih na podlagi odstavka 3, vsaka država članica Komisijo obvesti o tem, ali in kako je uporabila možnost prerazporeditve iz odstavka 4 ter kako je svoj delež razporedila med programe Interreg, v katerih sodeluje država članica.

5a.  970 000 000 EUR (8,69 %) sredstev iz odstavka 1 se dodeli novi pobudi za medregionalne naložbe v inovacije iz člena 15a (novo).

Če Komisija do 31. decembra 2026 projektom, izbranim v okviru pobude, ne dodeli vseh razpoložljivih sredstev iz odstavka 1, se preostala sredstva, za katere niso bile prevzete obveznosti, sorazmerno dodelijo komponentam 1 do 4. [Sprememba 74]

Člen 10

Določbe, veljavne za vse sklade

1.  Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa večletni strateški dokument v zvezi z zunanjimi čezmejnimi programi Interreg, ki jih podpirata ESRR in NDICI ali IPA III. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

V zvezi s programi Interreg, ki jih podpirata ESRR in NDICI, navedeni izvedbeni akt določi elemente iz člena 12(2) Uredbe (EU) [NDICI].

2.  Prispevek iz ESRR za zunanje čezmejne programe Interreg, ki prejemajo tudi finančna sredstva v okviru IPA III, dodeljena za čezmejno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: IPA III CBC), ali iz finančnih sredstev NDICI, dodeljenih za čezmejno sodelovanje za sosedsko geografsko območje (v nadaljnjem besedilu: NDICI CBC), določijo Komisija in zadevne države članice. Prispevek ESRR, določen za vsako državo članico, se naknadno ne prerazporeja med zadevnimi državami članicami.

3.  Podpora iz ESRR se dodeli posameznim zunanjim čezmejnim programom Interreg, pod pogojem, da v okviru zadevnega strateškega dokumenta načrtovanja najmanj enakovredne zneske zagotovita IPA III CBC in NDICI CBC. Navedena enakovrednost Navedeni prispevek je omejena omejen z največjim zneskom iz zakonodajnega akta IPA III ali NDICI. [Sprememba 75]

Vendar, če revizija zadevnega strateškega dokumenta načrtovanja v okviru IPA III ali NDICI povzroči zmanjšanje enakovrednega zneska za preostala leta, ima vsaka zadevna država članica naslednje možnosti:

(a)  zahtevati mehanizem iz člena 12(3);

(b)  nadaljevati program Interreg s preostalo podporo iz ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC; ali

(c)  združiti možnosti (a) in (b).

4.  Letna odobrena proračunska sredstva za podporo zunanjim čezmejnim programom Interreg iz ESRR, IPA III CBC ali NDICI CBC se vnesejo v ustrezne proračunske vrstice za proračunsko leto 2021.

5.  Če je Komisija vključila posebna dodeljena finančna sredstva za pomoč partnerskim državam ali regijam v skladu z Uredbo (EU) [NDICI] in ČDO v skladu s Sklepom Sveta [sklep o ČDO] ali obema pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije v skladu s členom [33(2)] Uredbe (EU) [NDICI] ali členom [87] [sklepa o OCTP] ali v skladu z obema aktoma, lahko ESRR po potrebi prav tako prispeva v skladu s to uredbo, ter, kjer je to primerno, in na podlagi vzajemnosti in sorazmernosti glede ravni financiranja iz NDICI ali OCTP ali obeh, za ukrepe, ki jih izvaja partnerska država ali regija ali kateri koli drug subjekt v skladu z Uredbo (EU) [NDICI], država, ozemlje ali kateri koli drug subjekt v skladu s [sklepom o ČDO] ali najbolj oddaljena regija Unije v okviru zlasti ene ali več skupnih komponent 2, 3 ali 4 programov Interreg ali v okviru ukrepov sodelovanja iz člena 60, ki so vzpostavljeni in se izvajajo v skladu s to uredbo.

Člen 11

Seznam sredstev programa Interreg

1.  Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 9(5), sprejme izvedbeni akt, ki določa seznam vseh programov Interreg in za vsak program navede skupni znesek celotne podpore iz ESRR ter, kjer je primerno, skupno podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

2.  Navedeni izvedbeni akt vsebuje tudi seznam zneskov, prerazporejenih v skladu s členom 9(5) in razčlenjenih po državah članicah ter zunanjih instrumentih financiranja Unije.

Člen 12

Vračilo sredstev in opustitev sodelovanja

1.  Leta 2022 in leta 2023 se letni prispevek iz ESRR za zunanje čezmejne programe Interreg, za katere ni bil Komisiji do 31. marca zadevnega leta predložen noben program ter ki ni bil prerazporejen v drug program, predložen v isti kategoriji zunanjih čezmejnih programov Interreg, dodeli notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.

2.  Če do 31. marca 2024 še vedno obstajajo zunanji čezmejni programi Interreg, ki niso bili predloženi Komisiji, se celotni prispevek iz ESRR iz člena 9(5) za te programe za preostala leta do leta 2027, ki ni bil prerazporejen k drugemu zunanjemu čezmejnemu programu Interreg, ki ga prav tako podpira IPA III CBC oziroma NDICI CBC, prerazporedi k notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.

3.  Kateri koli zunanji čezmejni program Interreg, ki ga je Komisija že odobrila, se v skladu z veljavnimi pravili in postopki opusti ali se mu dodelijo nižja sredstva, zlasti če:

(a)  nobena od partnerskih držav iz zadevnega programa Interreg ni podpisala zadevnega sporazuma o financiranju do rokov, določenih v skladu s členom 57;

(b)  v ustrezno utemeljenih primerih, v katerih programa Interreg ni mogoče izvesti po načrtih zaradi težav v odnosih med sodelujočimi državami. [Sprememba 76]

V takem primeru se prispevek iz ESRR iz odstavka 1 v višini neodobrenih letnih zneskov, za katere še niso bile prevzete obveznosti, ali letnih zneskov, za katere so bile pravice prevzete ali odvzete, v celoti ali deloma, v istem proračunskem letu, in ki niso bili prerazporejeni v drug zunanji čezmejni program Interreg, ki ga prav tako podpira IPA III CBC oziroma NDICI CBC, dodeli notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.

4.  V zvezi s komponento 2 programa Interreg, ki ga je Komisija že odobrila, se sodelovanje partnerske države ali GrenlandijeČDO opusti, če je izpolnjen eden od pogojev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 3. [Sprememba 77]

Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, preostale sodelujoče partnerske države zahtevajo eno od naslednjih možnosti:

(a)  popolno opustitev program Interreg, zlasti kadar glavnih skupnih razvojnih izzivov ni mogoče doseči brez sodelovanja zadevne partnerske države ali GrenlandijeČDO; [Sprememba 78]

(b)  zmanjšanje sredstev, dodeljenih programu Interreg, v skladu z veljavnimi pravili in postopki;

(c)  nadaljnje izvajanje programa Interreg brez sodelovanja zadevne partnerske države ali GrenlandijeČDO. [Sprememba 79]

Če se dodelitev sredstev za program Interreg zmanjša v skladu s točko (b) drugega pododstavka tega odstavka, se prispevek iz ESRR v višini neodobrenih letnih zneskov dodeli drugemu programu Interreg v okviru komponente 2, pri katerem sodeluje ena ali več zadevnih držav članic ali, če država članica sodeluje samo pri enem programu Interreg v okviru komponente 2, enemu ali več notranjih čezmejnih programov Interreg, pri katerih sodeluje zadevna država članica.

5.  Prispevek iz IPA III, NDICI ali OCTP, znižan v skladu s tem členom, se uporablja v skladu z uredbama (EU) [IPA III] in [NDICI] ali Sklepom Sveta [ČDO].

6.  Če tretja država ali partnerska država ali ČDO, ki prispeva k programu Interreg z nacionalnimi sredstvi, ki ne predstavljajo nacionalnega sofinanciranja podpore iz ESRR ali iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, zmanjša prispevek med izvajanjem programa Interreg, bodisi v celoti ali v zvezi z že izbranimi skupnimi operacijami, ter po prejemu dokumenta iz člena 22(6), sodelujoča država članica ali sodelujoče države članice zahtevajo eno od možnosti iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena. [Sprememba 80]

Člen 13

Stopnje sofinanciranja

Stopnja sofinanciranja na ravni posameznega programa Interreg ne sme presegati 7080 %, razen če se glede na zunanje čezmejne programe ali programe Interreg v okviru komponente 3 določi višji odstotek v uredbah (EU) [IPA III], [NDICI] oziroma Sklepu Sveta (EU) [OCTP], ali v katerem koli aktu, sprejetem na njihovi podlagi. [Sprememba 81]

POGLAVJE II

Specifični cilji Interreg in tematska osredotočenost

Člen 14

Specifični cilji Interreg

1.  ESRR v okviru svojega obsega delovanja, kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR], in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije prispevajo k uresničevanju ciljev politike, kot je določeno v členu 4(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], prek skupnih ukrepov v okviru programov Interreg.

2.  Kadar program PEACE PLUS deluje v podporo miru in spravi, ESRR, kot specifični cilj cilja politike 4, prispeva tudi k spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne stabilnosti v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi. Navedeni specifični cilj podpira ločena prednostna naloga.

3.  Poleg specifičnih ciljev za ESRR, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR] in, kjer je primerno, lahko tudi zunanji instrumenti financiranja Unije prispevajo k specifičnim ciljem v okviru cilja politike 4, kot sledi: [Sprememba 82]

(a)  povečanje učinkovitosti trgov dela in izboljšanje dostopa do kakovostne zaposlitve prek meja;

(b)  izboljšanje kakovosti izobraževanja in dostopa do njega, čezmejnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja, z namenom, da se povečajo stopnja izobrazbe in ravni usposobljenosti prek meja;

(c)  izboljšanje enakega in pravočasnega čezmejnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih storitev;

(d)  povečanje čezmejne dostopnosti, učinkovitosti in vzdržljivosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe;

(e)  spodbujanje socialnega vključevanja in odpravljanja revščine, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in boja proti diskriminaciji prek meja.

4.  V okviru komponent 1, 2 in 3, ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije lahko podpirajo tudi specifični cilj Interreg „boljše upravljanje programov Interreg“, zlasti z naslednjimi ukrepi:

(a)  v okviru komponent 1 in 2B programi Interreg: [Sprememba 83]

(i)  krepijo institucionalne zmogljivosti javnih organov, zlasti tistih, ki so pristojni za upravljanje določenega ozemlja, in deležnikov ter

(ii)  krepijo učinkovite javne uprave s spodbujanjem pravnega in upravnega sodelovanja ter sodelovanja med državljani, skupaj s projekti za stike med ljudmi, akterji civilne družbe in institucijami, zlasti z namenom, da se odpravijo pravne in druge ovire v obmejnih regijah; [Sprememba 84]

(b)  v okviru komponent 1, 2 in 3 programi Interreg: izboljšujejo institucionalne zmogljivosti javnih organov in deležnikov za izvajanje makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene;

(c)  v okviru programa čezmejnega sodelovanja in komponent v 2 in 3, programi Interreg, podprti s sredstvi programa Interreg, poleg točk (a) in (b): krepijo medsebojno zaupanje, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti za stike med ljudmi, krepijo trajnostno demokracijo in podpirajo akterje civilne družbe in njihovo vlogo pri procesih reform in demokratičnih tranzicijah.

5.  V okviru programa čezmejnega sodelovanja ter komponentkomponent 1, 2 in 3 v okviru programov Interreg ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije lahko prispevajo tudi k zunanjemu specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“, zlasti z ukrepi na področju upravljanja mejnih prehodov, mobilnosti in upravljanja migracij, vključno z zaščito migrantovter ekonomskim in socialnim vključevanjem migrantov in beguncev z mednarodno zaščito. [Sprememba 85]

Člen 15

Tematska osredotočenost

1.  Vsaj 60 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli največ trem ciljem politike, določenim v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

2.  DodatnihDo 15 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli specifičnemu cilju Interreg „boljše upravljanje programa Interreg“ ali zunanjemu in do 10 % se lahko dodeli specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“. [Sprememba 86]

3.  Kadar komponenta 1 ali 2A programa Interreg podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene, se celotni najmanj 80 % ESRR in, kjer je primerno, celotni zunanji instrumentidel zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljeni dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, načrtujejo za ustrezne ciljeprispeva k ciljem navedene strategije. [Sprememba 87]

4.  Kadar komponenta 2B programov Interreg podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene, se vsaj 70 % celotnega ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, dodeli ustreznim ciljem navedene strategije. [Sprememba 88]

5.  V okviru komponente 4 programov Interreg se celotni ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, dodelijo za specifični cilj Interreg „boljše upravljanje programov Interreg“.

Člen 15a

Medregionalne naložbe v inovacije

1.  Sredstva iz člena 9 (5a) (novo) se dodelijo novi pobudi za medregionalne naložbe v inovacije, ki se nameni:

(a)  komercializaciji in okrepitvi skupnih inovacijskih projektov, ki bodo najverjetneje spodbujali razvoj evropskih vrednostnih verig;

(b)  združevanju raziskovalcev, podjetij, organizacij civilne družbe in javnih uprav, vključenih v strategije pametne specializacije in strategije za socialne inovacije, vzpostavljene na nacionalni ali regionalni ravni;

(c)  pilotnim projektom za opredelitev ali preskušanje novih rešitev za regionalni in lokalni razvoj, ki temeljijo na strategijah pametne specializacije; ali

(d)  izmenjavi izkušenj na področju inovacij, da se izkoristijo izkušnje, pridobljene na področju regionalnega ali lokalnega razvoja.

2.  Da se ohrani načelo evropske teritorialne kohezije s približnim enakim deležem finančnih sredstev, se te naložbe osredotočijo na vzpostavljanje povezav med manj razvitimi regijami in vodilnimi regijami, in sicer s povečanjem zmogljivosti regionalnih inovacijskih ekosistemov v manj razvitih regijah, da bi se vključili in povečali obstoječa ali nastajajoča vrednost EU ter zmogljivost za sodelovanje v partnerstvih z drugimi regijami.

3.  Komisija izvaja te naložbe v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Pri določitvi dolgoročnega programa dela in ustreznih razpisov ji pomaga strokovna skupina.

4.  S sredstvi ESRR za medregionalne naložbe v inovacije se podpira celotno ozemlje Unije. Tretje države lahko pri teh naložbah sodelujejo, če prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prihodkov. [Sprememba 89]

POGLAVJE III

Načrtovanje

Oddelek i

Priprava, odobritev in sprememba programov Interreg

Člen 16

Priprava in predložitev programov Interreg

1.  Cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) se izvaja s programi Interreg v okviru deljenega upravljanja, razen komponente 3, ki se lahko izvaja kot celota ali delno izvaja v okviru posrednega upravljanja, in komponente 5, ki se izvaja v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja po posvetovanju z deležniki. [Sprememba 90]

2.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pripravijo program Interreg v skladu s predlogo iz Priloge II za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. [Sprememba 91]

3.  Sodelujoče države članice pripravijo načrt za program Interreg v sodelovanju s partnerji v programu iz člena [6] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. Ob pripravi programov Interreg, ki pokrivajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, bi morale države članice in parterji v programu upoštevati tematske prednostne naloge zadevnih makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene ter se posvetovati z ustreznimi akterji. Države članice in partnerji v programu vzpostavijo predhodni mehanizem, s katerim zagotovijo, da se na začetku programskega obdobja sestanejo vsi akterji na ravni makroregij in morskih bazenov, organi programa evropskega teritorialnega sodelovanja, regije in države, da bi skupaj določili prednostne naloge vsakega programa. Te naloge so usklajene z akcijskimi načrti makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene, če je ustrezno. [Sprememba 92]

Sodelujoče tretje države, partnerske države ali ČDO, kjer je primerno, bi morale vključiti tudi partnerje v programu, ki so enakovredni tistim iz navedenega člena.

4.  Država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, program Interreg predloži Komisiji do [datuma začetka veljavnosti plus devet mesecev] predloži enega ali več programov Interreg v imenu vseh sodelujočih držav članic in, kjer je primerno, tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje. [Sprememba 93]

Vendar pa program Interreg, ki zajema podporo iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, predloži država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, najpozneje šestdvanajst mesecev po datumu, ko je Komisija sprejela zadevni strateški dokument načrtovanja iz člena 10(1) ali kadar se zahteva iz ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov. [Sprememba 94]

5.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pisno potrdijo, da se strinjajo z vsebino programa Interreg, preden se ta predloži Komisiji. S tem se vse sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje ali partnerske države, ali ČDO tudi zavežejo, da bodo zagotovile potrebno sofinanciranje za izvajanje programa Interreg, tretje ali partnerske države, ali ČDO pa se, kjer je primerno, zavežejo, da bodo po potrebi zagotovile finančni prispevek.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru programov Interreg, ki se nanašajo na najbolj oddaljene regije, tretje države, partnerske države ali ČDO, se zadevne države članice posvetujejo z zadevnimi tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, preden programe Interreg predložijo Komisiji. V tem primeru se lahko sporazumi v zvezi z vsebino programov Interreg in morebitnim prispevkom tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO navedejo v uradno potrjenem zapisniku posvetovalnih sestankov s tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO ali posvetovanj v okviru organizacij za regionalno sodelovanje.

6.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62 za posodobitev Priloge, da se sprejmejo spremembe, ki nastanejo za nebistvene elemente Priloge v programskem obdobju.

Člen 17

Vsebina programov Interreg

1.  Vsak program Interreg določi skupno strategijo za prispevek programa k uresničevanju političnih ciljev, določenih v členu [4(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], in k specifičnim ciljem programa Interreg iz člena 14(4) in (5) te uredbe in obvestilih o njegovih rezultatih.

2.  Vsak program Interreg je sestavljen iz prednostnih nalog.

Vsaka prednostna naloga ustreza enemu samemu cilju politike ali, kjer je primerno, enemu oziroma obema specifičnima ciljema programa Interreg ali tehnični pomoči. Prednostna naloga, ki ustreza enemu cilju politike ali, kjer je primerno, enemu oziroma obema specifičnima ciljema programa Interreg, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza isti politiki ali specifičnemu cilju Interreg.

3.  V ustrezno utemeljenih primerih in s soglasjem Komisije ter da Da bi tako povečala učinkovitost izvajanja programa in zagotovila obsežne operacije, se lahko zadevna država članica odloči za prerazporeditev v programe Interreg v višini do [x] 20 % zneska ESRR, dodeljenega za zadevni program v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za isto regijo. Vsaka država članica Komisiji vnaprej sporoči, da namerava uporabiti to možnost prerazporeditve, in svojo odločitev utemelji. Prerazporejeni znesek predstavlja ločeno prednostno nalogo ali ločene prednostne naloge. [Sprememba 95]

4.  Vsak program Interreg določa:

(a)  programsko območje (vključno z načrtom kot ločenim dokumentom);

(b)  povzetek glavnih skupnih izzivov, pri čemer zlasti upošteva: [Sprememba 96]

(i)  ekonomska, socialna in teritorialna neskladja;

(ii)  skupne naložbene potrebe in dopolnjevanje z drugimi oblikami podpore ter morebitne sinergije, ki bodo dosežene; [Sprememba 97]

(iii)  spoznanja iz izkušenj v preteklosti in način, na katerega so upoštevana v programih; [Sprememba 98]

(iv)  makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, kadar celotno programsko območje ali del njega spada na področje uporabe enega ali več strategij;

(c)  utemeljitev izbranih ciljev politike in specifičnih ciljev programa Interreg, ustreznih prednostnih nalog, specifičnih ciljev in oblike podpore, po potrebi obravnava manjkajoče povezaveobravnavo manjkajočih povezav v čezmejni infrastrukturi; [Sprememba 99]

(d)  za vsako prednostno nalogo, razen za tehnično pomoč, specifične cilje;

(e)  za vsak specifični cilj:

(i)  povezane vrste ukrepov, vključno s seznamom načrtovanih dejavnosti strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene, in sicer niz meril ter ustreznih preglednih izbirnih meril za tak ukrep; [Sprememba 100]

(ii)  kazalnike izložkov in kazalnike rezultatov, z ustreznimi mejniki in cilji;

(iii)  glavne ciljne skupine; [Sprememba 101]

(iv)  posebna ciljna območja, vključno z načrtovano uporabo celostnih teritorialnih naložb, lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugih teritorialnih instrumentov;

(v)  načrtovano uporabo finančnih instrumentov; [Sprememba 102]

(vi)  okvirno razčlenitev načrtovanih virov po vrsti intervencije.

(f)  za prednostno nalogo „tehnična pomoč“, načrtovano uporabo v skladu s členi [30], [31] in [32] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in zadevne vrste intervencij;

(g)  finančni načrt z naslednjima tabelama (brez delitve po sodelujočih državah članicah, tretjih državah, partnerskih državah ali ČDO, razen če je določeno drugače):

(i)  tabela skupnih dodeljenih finančnih sredstev za ESRR in, kadar je primerno, za posamezni zunanji instrument financiranja Unije za celotno programsko obdobje in za vsako leto;

(ii)  tabela skupnih dodeljenih finančnih sredstev za ESRR in, kadar je primerno, za vsak zunanji instrument financiranja Unije po prednostnih nalogah in glede na nacionalno sofinanciranje in glede na to, ali je nacionalno sofinanciranje sestavljeno iz javnega in zasebnega sofinanciranja;

(h)  ukrepe, sprejete za vključitev ustreznih partnerjev v programu iz člena [6] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] v pripravo programa Interreg ter vloga teh partnerjev v programu pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju navedenega programa;

(i)  predvideni pristop h komuniciranju in prepoznavnosti za program Interreg z opredelitvijo njegovih ciljev, ciljnih skupin, komunikacijskih kanalov, družbenih medijev, predvidenega proračuna, in ustreznih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje.

5.  Informacije iz odstavka 4 se posredujejo, kot sledi:

(a)  glede na tabele iz točke (g) in kar zadeva podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije, so ti skladi določeni, kot sledi:

(i)  za zunanje čezmejne programe Interreg, ki jih podpirata IPA III in NDICI kot enoten znesek (v nadaljnjem besedilu: IPA III CBC ali sosedsko čezmejno sodelovanje), ki združuje prispevek iz [razdelka 2 Kohezija in vrednote, podrazdelek za „ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo“ in [razdelka 6 Sosedstvo in svet];

(ii)  za komponenti 2 in 4 programov Interreg, ki jih podpirajo IPA III, NDICI ali OCTP kot enoten znesek (v nadaljnjem besedilu: skladi Interreg), ki združuje prispevke iz [razdelka 2] in [razdelka 6] ali razčlenitev po instrumentih financiranja „ESRR“, „IPA III“, „NDICI“ in „OCTP“, v skladu z izbiro partnerjev v programu;

(iii)  za komponento 2 programov Interreg, ki jo podpira OCTP, kar zadeva razčlenitev po instrumentih financiranja („ESRR“ in „OCTP Grenlandija“); [Sprememba 103]

(iv)  za komponento 3 programov Interreg, ki jo podpira NDICI in razčlenitev glede na OCTP po instrumentih financiranja (oziroma, kakor je primerno, „ESRR“, „NDICI“ ali „OCTP“).

(b)  v zvezi s tabelo iz točke (g)(ii) odstavka 4 se navedejo samo zneski za leta od 2021 do 2025. [Sprememba 104]

6.  V zvezi s točko (e)(vi) in (f) odstavka 4 vrste intervencije temeljijo na nomenklaturi iz Priloge [I] k Uredbi (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

7.  Program Interreg tudi:

(a)  določa organ upravljanja, revizijski organ in organ, na katerega se bodo izvršila plačila s strani Komisije;

(b)  določa postopek za ustanovitev skupnega sekretariata in, kjer je primerno, podporo upravljavskim strukturam v državah članicah ali tretjih državah; [Sprememba 105]

(c)  navaja porazdelitev odgovornosti med sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO, pri finančnih popravkih, ki jih naloži organ upravljanja ali Komisija.

8.  Organ upravljanja Komisiji pošlje vse spremembe informacij iz točke (a) odstavka 7, ne da bi bila potrebna sprememba programa.

9.  Z odstopanjem od odstavka 4 se vsebnost komponente 4 programov Interreg prilagodi specifični naravi teh programov Interreg, zlasti naslednje:

(a)  informacije iz točke (a) se ne zahtevajo;

(b)  informacije, ki se zahtevajo v točkah (b) in (h) se navedejo v kratkem pregledu;

(c)  za vsak specifični cilj v okviru katere koli prednostne naloge, razen tehnične pomoči, se dajo na voljo naslednje informacije:

(i)  opredelitev enega upravičenca ali omejen seznam upravičencev ter postopek odobritve;

(ii)  povezane vrste ukrepov in njihov pričakovani prispevek k specifičnim ciljem;

(iii)  kazalnike izložkov in kazalnike rezultatov, z ustreznimi mejniki in cilji;

(iv)  glavne ciljne skupine;

(v)  okvirno razčlenitev načrtovanih virov po vrsti intervencije.

Člen 18

Odobritev programov Interreg

1.  Komisija popolnoma pregledno oceni vsak program Interreg in njegovo skladnost z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter, če gre za zunanji instrument financiranja Unije in, kadar je primerno, njegovo skladnost z večletnim strateškim dokumentom iz člena 10(1) te uredbe ali zadevnim strateškim okvirom načrtovanja na podlagi ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov. [Sprememba 106]

2.  Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po tem, ko država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, predloži program Interreg.

3.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pregledajo programe Interreg in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija. [Sprememba 107]

4.  Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se vsak program Interreg sprejme najpozneje v šestihtreh mesecih od datuma predložitve pregledane različice navedenega programa s strani države članice, ki gosti bodoči organ upravljanja. [Sprememba 108]

5.  Kar zadeva zunanje čezmejne programe Interreg, Komisija sprejme svoje odločitve v skladu z odstavkom 4 po posvetovanju z „Odborom IPA III“ v skladu s členom [16] Uredbe (EU) [IPA III] in „Odborom za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje“ v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. [NDICI].

Člen 19

Sprememba programov Interreg

1.  Država članica, ki gosti organ upravljanja, lahko Komisiji po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s členom 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa Interreg, skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na izpolnjevanje ciljev. [Sprememba 109]

2.  Komisija oceni skladnost spremembe z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter lahko da pripombe v treh mesecihenem mesecu po predložitvi spremenjenega programa. [Sprememba 110]

3.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pregledajo spremenjen program in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija. [Sprememba 111]

4.  Komisija odobri spremembo programa Interreg najpozneje šest mesecevtri mesece po predložitvi s strani države članice. [Sprememba 112]

5.  Države članice lahko po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s členom 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] v programskem obdobju prerazporedijo do 510 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 35 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega programa Interreg. [Sprememba 113]

Take prerazporeditve ne smejo vplivati na prejšnja leta.

Štejejo se za nebistvene in ne zahtevajo odločitve Komisije o spremembi programa Interreg. Vendar morajo izpolnjevati vse predpisane zahteve. Organ upravljanja Komisiji predloži spremenjeno tabelo iz točke (g)(ii) člena 17(4).

6.  Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa Interreg. Organ upravljanja o teh popravkih obvesti Komisijo.

Oddelek ii

Teritorialni razvoj

Člen 20

Celostni teritorialni razvoj

V zvezi s programi Interreg so zadevni mestni, lokalni ali drugi teritorialni organi ali organi, odgovorni za pripravo teritorialnih ali lokalnih razvojnih strategij, kot so navedene v členu 22 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], ali ki so odgovorni za izbor operacij, ki se financirajo v okviru navedenih strategij, kot je navedeno v členu 23(4) navedene uredbe, ali za oboje, bodisi čezmejne pravne osebe bodisi EZTS.

Čezmejni pravni organ ali EZTS pri izvajanju celostne teritorialne naložbe v skladu s členom 24 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali drugega teritorialnega orodja iz člena 22(c) navedene uredbe je lahko tudi edini upravičenec v smislu člena 23(5) navedene uredbe, če obstaja delitev funkcij znotraj čezmejne pravne osebe ali EZTS.

Člen 21

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz točke (b) člena 22 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], se lahko izvaja z novimi programi Interreg, pod pogojem, da so zadevne lokalne akcijske skupine, sestavljene iz predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih nobena posamezna interesna skupina ne nadzoruje odločanja, in je, od vsaj dveh sodelujočih držav, ena država članica.

Oddelek iii

Operacije in skladi za male projekte

Člen 22

Izbor operacij Interreg

1.  Odbor za spremljanje, ustanovljen v skladu s členom 27, izbere operacije Interreg v skladu s strategijo in cilji programa.

Ta odbor za spremljanje lahko ustanovi tudi enega ali, zlasti v primeru podprogramov, več usmerjevalnih odborov, ki pod njegovo odgovornostjo opravijo izbiro operacij. Usmerjevalni odbori uporabljajo načelo partnerstva, kot je določeno v členu 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah], in vključijo partnerje iz vseh sodelujočih držav članic. [Sprememba 114]

Kadar se operacija v celoti ali delno izvaja zunaj dela programskega območja [v Uniji ali zunaj nje], se za izbor te operacije zahteva izrecna odobritev s strani organa upravljanja v odboru za spremljanje, ali, kjer je primerno, usmerjevalnem odboru.

2.  Odbor za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalni odbor za izbiro operacij določi in uporabi postopke in merila, ki so nediskriminatorni in pregledni, zagotavljajo enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načela trajnostnega razvoja o okoljski politiki Unije v skladu s členom 11 in členom 191(1) PDEU.

Merila in postopki zagotovijo prednostno obravnavo operacij, ki jih je treba izbrati tako, da se čim bolj poveča prispevek finančnih sredstev Unije za doseganje ciljev programa Interreg in izvaja razsežnost sodelovanja operacije v okviru programov Interreg, kot je določena v členu 23(1) in (4).

3.  Organ upravljanja se posvetuje s Komisijo in upošteva njene pripombe pred prvo predložitvijo meril za izbor odboru za spremljanjeposreduje Komisiji merila za izbor, preden jih prvič predloži, ali, kjer je primerno, usmerjevalnemu odboru. Isto velja za vse nadaljnje spremembe teh meril. [Sprememba 115]

4.  Pri izbiri operacij odbor Organ upravljanja pred izbiro operacij odbora za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora usmerjevalni odbor: [Sprememba 116]

(a)  zagotovi, da so izbrane operacije v skladu s programom Interreg in učinkovito prispevajo k doseganju njegovih specifičnih ciljev;

(b)  zagotovi, da izbrane operacije niso v nasprotju z ustreznimi strategijami, vzpostavljenimi v skladu s členom 10(1), ali vzpostavljenimi za enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije;

(c)  zagotovi, da izbrane operacije predstavljajo najboljše razmerje med količino podpore, izvajanimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;

(d)  preveri, ali ima upravičenec potrebna finančna sredstva in mehanizme za kritje stroškov operacij in stroškov vzdrževanja;

(e)  zagotovi, da so izbrane operacije, ki spadajo na področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2011/92/EU(22), predmet ocene učinka na okolje ali postopka preverjanja, na podlagi zahtev iz navedene direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta(23);

(f)  preveri, ali se je, kadar so se operacije začele izvajati pred predložitvijo zahtevka za financiranje organu upravljanja, uporabila veljavna zakonodaja;

(g)  zagotovi, da izbrane operacije spadajo na področje uporabe zadevnega sklada Interreg in so razvrščene glede na vrsto intervencije;

(h)  zagotovi, da operacije ne vključujejo dejavnosti, ki so bile del premestitve v skladu s členom [60] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] ali ki bi pomenile premestitev proizvodne dejavnosti v skladu s točko (a) člena 59(1) navedene uredbe.

(i)  zagotovi, da na izbrane operacije ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije v zvezi s kršitvijo iz člena 258 PDEU, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov ali izvajanja dejavnosti;

(j)  zagotovi odpornost naložb na podnebne spremembe s pričakovano življenjsko dobo najmanj pet let.

5.  Odbor za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalni odbor odobri metodologijo in merila, uporabljena za izbor operacij Interreg, vključno s kakršnimi koli spremembami, brez poseganja v točko (b) člena 27(3) Uredbe (EU)[nova uredba o skupnih določbah] glede lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in člena 24 te uredbe.

6.  Za vsako operacijo Interreg organ upravljanja predloži dokument vodilnemu ali edinemu partnerju, v katerem so določeni pogoji za podporo operaciji Interreg, vključno s specifičnimi zahtevami za izdelke ali storitve, ki se zagotovijo, načrt financiranja, rok za izvedbo ter, kjer je primerno, metodo, ki se uporablja za določanje stroškov operacije, in pogoje za plačilo nepovratne pomoči.

Ta dokument vključuje tudi obveznosti vodilnega partnerja glede izterjav v skladu s členom 50. Navedene obveznostiPostopke, povezane z izterjavami, določi in potrdi odbor za spremljanje. Vendar če je vodilni partner iz države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki ni ista kot partnerjeva, ni obvezan, da s sodnim postopkom zahteva izterjavo. [Sprememba 117]

Člen 23

Partnerstvo znotraj operacij Interreg

1.  Operacije, izbrane v okviru komponent 1, 2 in 3, vključujejo akterje iz najmanj dveh sodelujočih držav ali ČDO, od katerih je vsaj eden upravičenec iz države članice. [Sprememba 118]

Upravičenci, ki prejemajo podporo iz sklada Interreg, in partnerji, ki ne prejemajo nobene finančne podpore v okviru teh skladov (upravičenci in partnerji skupaj: partnerji) sestavljajo partnerstvo operacije Interreg.

2.  Operacija Interreg se lahko izvaja samo v eni državi ali ČDO, pod pogojem, da so učinki in koristi za programsko območje opredeljeni v zahtevku za operacijo. [Sprememba 119]

3.  Odstavek 1 se ne uporablja za operacije v okviru programa PEACE PLUS, kadar program deluje v podporo miru in spravi.

4.  Partnerji sodelujejo pri razvoju, izvajanju, zagotavljanju osebja in financiranju operacij Interreg. Nekateri partnerji iz tretjih držav zaradi pravnih ali drugih omejitev ne morejo zagotoviti finančnih sredstev. V praksi se je pokazalo, da projekti, v katere so vključeni mnogi projektni partnerji, hitro postanejo nepregledni in jih je težko upravljati. [Sprememba 120]

Za operacije v okviru komponente 3 programov Interreg partnerji iz najbolj oddaljenih regij ter tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO se zahteva, da sodelujejo samo v trehdveh od štirih razsežnostih, ki so navedene v prvem pododstavku. [Sprememba 121]

5.  Kadar sta navedena dva ali več partnerjev, vsi partnerji enega od njih imenujejo za vodilnega partnerja.

6.  Čezmejni pravni organ ali EZTS je lahko edini partner operacije Interreg v okviru komponente 1, 2 in 3 programov Interreg, pod pogojem, da so med člani partnerji iz vsaj dveh sodelujočih držav ali ČDO. [Sprememba 122]

V okviru komponente 4 programa Interreg mora imeti čezmejni pravni organ ali EZTS člane iz vsaj treh sodelujočih držav.

Pravna oseba, ki izvaja finančni instrument ali, kadar je primerno, sklad skladov, je lahko edini partner operacije Interreg, ne da bi se uporabljale zahteve za njeno sestavo iz odstavka 1.

7.  Edini partner mora biti registriran v državi članici, ki sodeluje v programu Interreg.

Vendar je lahko registriran v državi članici, ki ne sodeluje v navedenem programu, če so izpolnjeni pogoji iz člena 23. [Sprememba 123]

Člen 24

Skladi za male projekte

1.  PrispevekSkupni znesek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanjega instrumenta financiranja Unije za skladenega ali več skladov za male projekte v okviru programa Interreg ne sme presegati 20 000 000 EUR ali 1520 % vseh dodeljenih sredstev programa Interreg, pri čemer velja nižji znesekin mora v okviru programa Interreg za čezmejno sodelovanje znašati najmanj 3 % vseh dodeljenih sredstev. [Sprememba 124]

Končni prejemniki v okviru sklada za male projekte prejmejo podporo iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanjega instrumenta financiranja Unije prek upravičenca ter izvajajo male projekte v okviru sklada za male projekte (v nadaljnjem besedilu: mali projekt).

2.  Upravičenec sklada za male projekte je čezmejni pravni organ ali EZTSoseba javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizična oseba, ki je odgovorna za začetek ali za začetek in izvajanje operacij. [Sprememba 125]

3.  Dokument, ki določa pogoje za podporo skladu za male projekte, poleg elementov iz člena 22(6) določi elemente, potrebne za zagotovitev, da upravičenec:

(a)  vzpostavi nediskriminatoren in pregleden izbirni postopek;

(b)  uporablja objektivna merila za izbiro manjših projektov, ki preprečujejo navzkrižje interesov;

(c)  ocenjuje zahtevke za podporo;

(d)  izbira projekte in določa znesek podpore za male projekte;

(e)  odgovarja za izvajanje operacije in na tej ravni hrani vsa dokazila, potrebna za revizijsko sled v skladu s Prilogo [XI] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah];

(f)  daje na voljo javnosti seznam končnih prejemnikov, ki imajo koristi od te operacije.

Upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v členu 35.

4.  Izbor manjših projektov se ne šteje kot prenos nalog od organa upravljanja na posredniški organ iz člena 65(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

5.  OsebjeStroški osebja in drugi neposredni stroški v skladu s kategorijami stroškov iz členov 39 do 42 ter posredni stroški, ki nastanejo na ravni upravičenca za upravljanje sklada ali skladov za male projekte, skupaj ne sme smejo presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov zadevnega sklada ali skladov za male projekte. [Sprememba 126]

6.  Kadar javni prispevek k malemu projektu ne presega 100 000 EUR, se prispevek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanji instrument financiranja Unije dodeli v obliki stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ali vključuje pavšalne stopnje, razen za projekte, za katere je pomoč dodeljena kot državna pomoč. [Sprememba 127]

Če skupni stroški vsake operacije ne presegajo 100 000 EUR, se lahko znesek podpore za enega ali več malih projektov določi na podlagi predloga proračuna, ki se pripravi za vsak primer posebej in ga predhodno potrdi organ, ki izbere operacijo. [Sprememba 128]

Ob uporabi financiranja po pavšalni stopnji se lahko kategorije stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja, povrnejo v skladu s [točko (a) člena 48(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

Člen 25

Naloge vodilnega partnerja

1.  Vodilni partner:

(a)  z drugimi partnerji sklene sporazum, ki vsebuje določbe, s katerimi se med drugim jamči dobro finančno poslovodenje ustreznih sredstev, dodeljenih operaciji Interreg, vključno z ureditvami za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov;

(b)  prevzame odgovornost za zagotovitev izvedbe celotne operacije Interreg;

(c)  zagotovi, da so odhodki, ki jih predložijo vsi partnerji, nastali pri izvajanju operacije Interreg in ustrezajo dejavnostim, o katerih so se skupaj dogovorili vsi partnerji, ter so v skladu z dokumentom, ki ga predloži organ upravljanja v skladu s členom 22(6).

2.  Če v ureditvi, določeni v skladu s točko (a) odstavka 1, ni določeno drugače, vodilni partner zagotovi, da drugi partnerji čim prej in v celoti in v časovnem okviru, o katerem se dogovorijo vsi partnerji, ter v skladu z enakim postopkom, kot velja za vodilnega partnerja, prejmejo celotni znesek prispevka iz ustreznega sklada Unije. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži niti se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali ti zneski za druge partnerje. [Sprememba 129]

3.  Vsak upravičenec v državi članici, tretji državi, partnerski državi ali ČDO, ki sodeluje v programu Interreg, je lahko imenovan za vodilnega partnerja. [Sprememba 130]

Vendar pa se države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko dogovorijo, da je partner, ki ne prejema podpore iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije, tudi lahko imenovan za vodilnega partnerja. [Sprememba 131]

Oddelek iv

Tehnična pomoč

Člen 26

Tehnična pomoč

1.  Tehnična pomoč za vsak program Interreg se povrne kot pavšalni znesek, tako da se odstotkeodstotki iz odstavka 2 uporabi v letih 2021 in 2022 uporabijo pri letnih obrokih predfinanciranja v skladu s točkama (a) in (b) člena 49(2) te uredbe, v naslednjih letih pa pri upravičenih odhodkih, vključno po potrebi v vsakem zahtevku za plačilo na podlagi točk (a) ali (c) člena 85(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 132]

2.  Odstotki ESRR in zunanjega instrumenta financiranja Unije, ki se povrnejo za tehnično pomoč, so kot sledi:

(a)  za notranje programe Interreg za čezmejno sodelovanje, ki jih podpira ESRR: 67%; [Sprememba 133]

(b)  za zunanje programe Interreg za čezmejno sodelovanje, ki jih podpira IPA III CBC ali NDICI CBC: 10 %;

(c)  za komponente 2, 3 in 4 programov Interreg, oboji za ESRR in, kjer je primerno, za zunanje instrumente financiranja Unije: 78%. [Sprememba 134]

3.  Za programe Interreg, katerih skupna dodeljena sredstva znašajo med 30 000 000 in 50 000 000 EUR, se znesek, ki izhaja iz uporabe odstotka za tehnično pomoč, poveča za dodaten znesek v višini 500 000 EUR. Komisija ta znesek doda prvemu vmesnemu plačilu.

4.  Za programe Interreg, katerih skupna dodeljena sredstva znašajo manj kot 30 000 000 EUR, se znesek, ki je potreben za tehnično pomoč, izraženo v EUR, in posledični odstotki, določijo s sklepom Komisije, s katerim se sprejme zadevni program Interreg.

POGLAVJE IV

Spremljanje, vrednotenje in komuniciranje

Oddelek i

Spremljanje

Člen 27

Odbor za spremljanje

1.  Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje, ki sodelujejo v navedenem programu v soglasju z organom upravljanja ustanovijo odbor za spremljanje izvajanja zadevnega programa Interreg (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila državam članicam o odločitvi Komisije o sprejetju programa Interreg. [Sprememba 135]

2.  Odboru za spremljanje predseduje predstavnik države članice, ki gosti organ upravljanja, ali predstavnik organa upravljanja.

Če je bilo s poslovnikom odbora za spremljanje vzpostavljeno rotirajoče predsedstvo, odboru za spremljanje lahko predseduje predstavnik tretje države, partnerske države ali ČDO, sopredseduje pa predstavnik države članice ali organa za upravljanje, in obratno. [Sprememba 136]

3.  Vsak član odbora za spremljanje ima en glas.

4.  Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik na svojem prvem zasedanju.

S poslovnikom odbora za spremljanje in, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora se prepreči kakršno koli navzkrižje interesov pri izbiri operacij Interreg.

5.  Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljev programa.

6.  Organ upravljanja objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, povzetek podatkov in informacij ter vse odločitve, izmenjane z odborom za spremljanje, na spletni strani iz člena 35(2). [Sprememba 137]

Člen 28

Sestava odbora za spremljanje

1.  O sestavi odbora za spremljanje vsakega programa Interreg se lahko dogovorijo države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v tem programu, ter zagotovijosi prizadevajo za uravnoteženo zastopanost ustreznih organov, posredniških organov in predstavnikov partnerjev v programu iz člena 6 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] iz držav članic, tretjih držav, partnerskih držav in ČDO. [Sprememba 138]

Pri sestavi odbora za spremljanje se upošteva število držav članic, tretjih držav, partnerskih državah in ČDO v zadevnem programu Interreg. [Sprememba 139]

Odbor za spremljanje vključuje tudi predstavnike regij in lokalne samouprave ter drugih organov, ki so bili skupno ustanovljeni za celotno programsko območje ali njegov del, vključno z EZTS. [Sprememba 140]

2.  Organ upravljanja objavi seznam članovorganov, imenovanih za člane odbora za spremljanje na spletni strani iz člena 35(2). [Sprememba 141]

3.  Predstavniki Komisije lahko svetujejo odboru za spremljanje. [Sprememba 142]

3a.  Predstavniki organov, ki so bili ustanovljeni na celotnem območju programa ali pokrivajo del tega območja, vključno z EZTS, lahko v svetovalni vlogi sodelujejo pri delu odbora za spremljanje. [Sprememba 143]

Člen 29

Naloge odbora za spremljanje

1.  Odbor za spremljanje preverja:

(a)  napredek pri izvajanju programa ter doseganju mejnikov in ciljev programa Interreg;

(b)  morebitna vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa Interreg, ter ukrepe, sprejete za obravnavo teh vprašanj;

(c)  kar zadeva finančne instrumente, elemente predhodne ocene, navedene v členu 52(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in strateškem dokumentu iz člena 53(2);

(d)  napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in morebitnega nadaljnjega spremljanja ugotovitev;

(e)  izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)  napredek pri izvajanju operacij Interreg, ki so strateškega pomena, in, kjer je primerno, velikih infrastrukturnih projektov;

(g)  napredek pri krepitvi upravne zmogljivosti za javne institucije in upravičence, kadar je to primerno, in po potrebi predlaga dodatne podporne ukrepe. [Sprememba 144]

2.  Poleg svojih nalog v zvezi z izborom operacij, ki so navedene v členu 22, odbor za spremljanje odobri:

(a)  metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno s kakršnimi koli spremembami, po posvetovanju s Komisijo uradnem obvestilu Komisiji v skladu s členom 22(2) te uredbe in brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 27(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; [Sprememba 145]

(b)  načrt vrednotenja in njegove morebitne spremembe;

(c)  morebitne predloge organa upravljanja za spremembo programa Interreg, vključno s prerazporeditvijo v skladu s členom 19(5);

(d)  končno poročilo o smotrnosti.

Člen 30

Pregled

1.  Pregled lahko izvede Komisija, da preveri smotrnost programov Interreg.

Pregled se lahko izvede v pisni obliki.

2.  Na zahtevo Komisije organ upravljanja v enem mesecutreh mesecih Komisiji posreduje informacije o elementih, navedenih v členu 29(1): [Sprememba 146]

(a)  napredek, dosežen pri izvajanju programov ter realizaciji mejnikov in ciljev, morebitna vprašanja, ki vplivajo na smotrnost zadevnega programa Interreg, in ustrezni ukrepi, sprejeti za njihovo obravnavo;

(b)  napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in morebitnega nadaljnjega spremljanja ugotovitev;

(c)  napredek pri krepitvi upravne zmogljivosti za javne organe in upravičence.

3.  Rezultati pregleda se zabeležijo v dogovorjenem zapisniku.

4.  Organ upravljanja nadalje obravnava vprašanja, ki jih je izpostavila Komisija, in Komisijo v treh mesecih obvesti o sprejetih ukrepih.

Člen 31

Predložitev podatkov

1.  Vsak organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje kumulativne podatke za zadevni program Interreg vsako leto do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija, in 30. septembra in 30. novembrapodatke v skladu s točko (a) člena 31(2) te uredbe, enkrat letno pa podatke v skladu s točko (b) člena 31(2) te uredbe za zadevni program Interreg, in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 147]

Za prenos podatkov se uporabijo obstoječi sistemi za njihovo sporočanje, če so se ti sistemi v predhodnem programskem obdobju izkazali za zanesljive. [Sprememba 148]

Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 2030.

2.  Podatki iz odstavka 1 so razčlenjeni za vsako prednostno nalogo specifičnega cilja in se nanašajo na:

(a)  število izbranih operacij Interreg, njihove skupne upravičene stroške, prispevek iz zadevnega sklada Interreg in skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih partnerji prijavili organu upravljanja, razčlenjene po vrstah intervencij;

(b)  vrednosti kazalnikov izložkov in rezultatov za izbrane operacije Interreg ter vrednosti, dosežene z dokončanimi operacijami Interreg. [Sprememba 149]

3.  Za finančne instrumente se navedejo tudi podatki o naslednjem:

(a)  upravičenih odhodkih po vrstah finančnih produktov;

(b)  znesku stroškov upravljanja in pristojbin, prijavljenih kot upravičeni odhodki;

(c)  znesku zasebnih in javnih virov, ki so bili uporabljeni ob skladih, razčlenjenem po vrsti finančnih produktov;

(d)  obrestih in drugih prihodkih, ustvarjenih s podporo skladov Interreg finančnim instrumentom, kot so opredeljeni v členu 54 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], ter vrnjenih virih, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov Interreg, kot so opredeljeni v členih 56 navedene uredbe.

4.  Podatki, posredovani v skladu s tem členom, so posodobljeni konec meseca pred mesecem predložitve.

5.  Organ upravljanja vse podatke, poslane Komisiji, objavi na spletni strani iz člena 35(2).

Člen 32

Končno poročilo o smotrnosti

1.  Vsak organ upravljanja Komisiji do 15. februarja 2031 predloži končno poročilo o smotrnosti zadevnega programa Interreg.

Končno poročilo o smotrnosti se predloži na podlagi predloge, določene v skladu s členom 38(5) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

2.  V končnem poročilu o smotrnosti se oceni realizacija ciljev programa na osnovi elementov iz člena 29 z izjemo odstavka 1 točke (c) tega člena.

3.  Komisija preuči končno poročilo o smotrnosti in organu upravljanja sporoči morebitne pripombe v petih mesecih po dnevu prejema tega poročila. Kadar so podane take pripombe, organ upravljanja zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih. Komisija obvesti države članice o sprejetju poročila.

4.  Organ upravljanja končno poročilo o smotrnosti objavi na spletni strani iz člena 35(2).

Člen 33

Kazalniki za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)

1.  Kazalniki skupnih izložkov in skupnih rezultatov, kakor so določeni v Prilogi [I] k Uredbi (EU) št. [nova uredba o ESRR], in, kjer je potrebno, kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programeki so najprimernejši za merjenje napredka pri uresničevanju ciljev programa evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg), se uporabijo v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], ter točko (d)(ii) člena 17(3) in točko (b) člena 31(2) te uredbe. [Sprememba 150]

1a.  Kadar je to potrebno in v primerih, ki jih ustrezno utemelji organ upravljanja, se poleg kazalnikov, ki se izberejo v skladu s prvim odstavkom, uporabijo kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe. [Sprememba 151]

2.  Za kazalnike izložkov se izhodišče določi pri nič. Mejniki, določeni za leto 2024, in cilji za leto 2029, so kumulativni.

Oddelek ii

Vrednotenje in komuniciranje

Člen 34

Vrednotenje v programskem obdobju

1.  Organ upravljanja največ enkrat na leto izvede vrednotenja za vsak program Interreg. V vsakem vrednotenju se za program oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja zadevnega programa Interreg. [Sprememba 152]

2.  Poleg tega organ upravljanja izvede vrednotenje za vsak program Interreg tako, da njegov učinek oceni do 30. junija 2029.

3.  Organ upravljanja vrednotenja zaupa funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.

4.  Organ upravljanja zagotovisi prizadeva zagotoviti, da so vzpostavljeni potrebni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za vrednotenja. [Sprememba 153]

5.  Organ upravljanja pripravi načrt vrednotenja, ki lahko zajema več kot en program Interreg.

6.  Organ upravljanja predloži načrt vrednotenja odboru za spremljanje najpozneje eno leto po odobritvi programa Interreg.

7.  Organ upravljanja vsa vrednotenja objavi na spletni strani iz člena 35(2).

Člen 35

Odgovornost organov upravljanja in partnerjev glede preglednosti in komuniciranja

1.  Vsak organ upravljanja določi uradnika za komuniciranje za vsak program Interreg, za katerega je odgovoren.

2.  Organ upravljanja zagotovi, da se v šestih mesecih po odobritvi programa Interreg vzpostavi spletna stran, na kateri so na razpolago informacije o vsakem programu Interreg, za katerega je organ upravljanja odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki programa.

3.  Uporablja se člen 44(2) do (76) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] o odgovornostih organa za upravljanje. [Sprememba 154]

4.  Vsak partner operacije Interreg ali vsak organ, ki izvaja finančni instrument, prizna podporo za operacijo Interreg iz sklada Interreg, vključno z viri, ki so ponovno uporabljeni za finančne instrumente, v skladu s členom 56 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], s tem da:

(a)  na poklicni spletni strani partnerja, če ta obstaja, objavi kratek opis operacije Interreg, ki je sorazmeren s stopnjo podpore, ki se zagotovi s skladom Interreg, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer se poudari finančna podpora Unije;

(b)  v dokumentih in komunikacijskem gradivu v zvezi z izvajanjem operacije Interreg, ki se uporablja za javnost ali udeležence, zagotovijo izjavo, v kateri se na prepoznaven način poudari podpora iz sklada Interreg;

(c)  v javnosti namesti plošče ali panoje, čim se začne fizično izvajanje operacije Interreg, ki vključuje fizično naložbo ali nakup opreme, katerih skupna vrednost presega 100 00050 000 EUR; [Sprememba 155]

(d)  za operacije Interreg, ki ne sodijo pod točko (c), v javnosti namesti vsaj en tiskani plakat aliin po potrebi elektronski prikazovalnik v velikosti vsaj A32 z informacijami o operaciji Interreg, pri čemer se poudari podpora iz sklada Interreg; [Sprememba 156]

(e)  za strateško pomembne operacije in operacije, katerih skupni stroški presegajo 10 000 0005 000 000 EUR, za organizacijo komunikacijskega dogodka, v katerega je pravočasno vključena Komisija in odgovorni organ upravljanja. [Sprememba 157]

Izraz „Interreg“ se uporablja poleg emblema Unije v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

5.  Za sklade za male projekte in finančne instrumente upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v točki (c) odstavka 4.

6.  Če upravičenec ne izpolnjujeizpolni svojih obveznosti iz člena [42] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali odstavkov 1 in 2 tega člena, država članicaali tega pravočasno ne popravi, organ upravljanja izvede finančni popravek z ukinitvijo do 5 % podpore iz skladov za zadevno operacijo. [Sprememba 158]

POGLAVJE V

Upravičenost

Člen 36

Pravila o upravičenosti odhodkov

1.  Cela operacija Interreg ali del operacije Interreg se lahko izvaja zunaj države članice, tudi zunaj Unije, pod pogojem, da operacija Interreg prispeva k ciljem zadevnega programa Interreg.

2.  Brez poseganja v pravila o upravičenosti, določena v členih 57 do 62 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], členih 4 in 6 Uredbe (EU) [nova uredba o ESRR], ali v tem poglavju, vključno z akti, sprejetimi na njihovi podlagi, sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO s skupnim sklepom v odboru za spremljanje, določijo samo dodatna pravila o upravičenosti odhodkov za program Interreg o kategorijah odhodkov, ki niso zajeti v navedenih določbah. Navedena dodatna pravila zajemajo programsko območje kot celoto.

Kadar pa program Interreg izbere operacije na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, se ta dodatna pravila sprejmejo pred objavo prvega razpisa za zbiranje predlogov. V vseh drugih primerih se ta dodatna pravila sprejmejo pred prvim izborom operacij.

3.  Za zadeve, ki niso zajete v pravilih o upravičenosti, določenih v členih 57 do 62 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], členih 4 in 6 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR], ter v tem poglavju, vključno z akti, sprejetimi na njihovi podlagi, ali pravili, določenimi v skladu z odstavkom 4, se uporabljajo nacionalni predpisi države članice in, kjer je primerno, tretjih držav, partnerskih držav in ČDO, v katerem so nastali odhodki.

4.  V primeru razhajanja mnenj med organi upravljanja in revizijskim organom v zvezi z upravičenostjo same operacije Interreg, izbrane v okviru zadevnega programa Interreg, prevlada mnenje organa upravljanja, pri čemer se ustrezno upošteva tudi mnenje odbora za spremljanje.

5.  ČDO niso upravičeni do podpore iz ESRR v okviru programov Interreg, vendar lahko sodelujejo v teh programih pod pogoji, določenimi v tej uredbi.

Člen 37

Splošne določbe o upravičenosti kategorij stroškov

1.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO se lahko v odboru za spremljanje programa Interreg dogovorijo, da se odhodki, ki spadajo v eno ali več kategorij iz členov 38 do 43, ne štejejo za upravičene v okviru ene ali več prednostnih nalog iz programa Interreg.

2.  Vsi odhodki, ki so v skladu s to uredbo upravičeni in jih plača partner Interreg ali se plačajo v njegovem imenu, se navezujejo na stroške začetka ali začetka in izvajanja operacije ali dela operacije.

3.  Naslednji stroški niso upravičeni:

(a)  globe, denarne kazni in odhodki za pravdne stroške;

(b)  stroški daril, razen tistih, ki ne presegajo vrednosti 50 EUR na darilo in so povezani s promocijo, komuniciranjem, oglaševanjem ali obveščanjem;

(c)  stroški, povezani z nihanjem deviznih tečajev.

Člen 38

Stroški osebja

1.  Stroški osebja obsegajo bruto stroške osebja, ki je zaposleno pri partnerju Interreg na enega od naslednjih načinov:

(a)  s polnim delovnim časom;

(b)  s krajšim delovnim časom in fiksnim odstotkom delovnih ur na mesec;

(c)  s krajšim delovnim časom in variabilnim številom delovnih ur na mesec; ali

(d)  na podlagi urne postavke.

2.  Stroški osebja so omejeni na naslednje:

(a)  izplačila plač za dejavnosti, ki jih subjekt ne bi opravljal, če se zadevna operacija ne bi izvajala, in so določene v pogodbi o zaposlitvi ali pogodbi o delu, sklepu o imenovanju (v nadaljnjem besedilu oba kot: dokument o zaposlitvi) ali predpisane ter so povezane z nalogami, določenimi v opisu delovnega mesta zadevnega zaposlenega;

(b)  vse druge stroške, ki jih ima in krije delodajalec ter so neposredno povezani z izplačili plač, kot so davki in prispevki iz naslova zaposlitve in socialne varnosti, vključno s pokojninskimi prispevki, kakor so zajeti v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(24), če:

(i)  so določeni v dokumentu o zaposlitvi ali predpisani;

(ii)  so v skladu z zakonodajo, navedeno v dokumentu o zaposlitvi, in standardnimi praksami v državi ali organizaciji, v kateri zadevni zaposleni dejansko dela, ali v obeh; in

(iii)  se delodajalcu ne povrnejo.

Kar zadeva točko (a), se lahko plačila fizični osebi, ki pri partnerju Interreg opravlja delo na podlagi pogodbe, ki ni pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu, obravnavajo kot izplačila plač, takšna pogodba pa se šteje za dokument o zaposlitvi.

3.  Stroški osebja se lahko povrnejo:

(a)  v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 48(1) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] (ki se dokažejo z dokumentom o zaposlitvi in plačilnimi listi); ali

(b)  na podlagi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov iz točk (b) do (e) prvega pododstavka člena 48(1) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; ali

(c)  kot pavšalni znesek v skladu s členom (50)1 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] neposredni stroški za osebje pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalna stopnja v višini do 20 % neposrednih stroškov, ki ne vsebujejo neposrednih stroškov za osebje pri navedeni operaciji, ne da bi morala država članica s kakršnim koli izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi. [Sprememba 159]

4.  Stroški osebja za posameznike, ki so za del delovnega časa razporejeni na operacijo, se izračunajo kot:

(a)  fiksni odstotek bruto stroškov za zaposlene kot pavšalni znesek v skladu s členom [50(2)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; ali

(b)  variabilni delež bruto stroška zaposlenega v skladu s spreminjajočim se številom delovnih ur, ki se na mesec opravi na operaciji, na podlagi sistema za evidentiranje časa, ki zajema 100 % delovnega časa zaposlenega.

5.  Povračilo stroškov osebja, ki je na operacijo razporejeno za del delovnega časa v skladu s točko (b) odstavka 4, se izračuna na podlagi urne postavke, ki se določi tako, da:

(a)  se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene delijo z mesečnim delovnim časom, izraženim v urah in določenim v dokumentu o zaposlitvi zadevne osebe v skladu z veljavnim pravom, kakor je navedeno v pogodbi o zaposlitvi, in odstavkom 2(b) člena 50 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah]; ali [Sprememba 160]

(b)  se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene delijo s 1 720 urami v skladu z [odstavki 2, 3 in 4 člena [50] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

6.  Za posameznike, ki glede na dokument o zaposlitvi opravljajo naloge na podlagi urne postavke, se upravičeni stroški osebja izračunajo tako, da se število dejansko opravljenih ur dela za posamezno operacijo, določenih na podlagi sistema za evidentiranje delovnega časa, pomnoži z urno postavko iz dokumenta o zaposlitvi. Če še niso vključeni v dogovorjeno urno postavko, se lahko stroški plač iz točke (b) člena 38(2) dodajo k tej urni postavki, v skladu z veljavnim nacionalnim pravom. [Sprememba 161]

Člen 39

Pisarniški in upravni stroški

Pisarniški in upravni stroški so omejeni na 15 % skupnih neposrednih stroškov operacije in na naslednje elemente: [Sprememba 162]

(a)  najem pisarniških prostorov;

(b)  zavarovanja ter davki in prispevki, povezani z objekti, v katerih je nameščeno osebje, ter z opremo pisarniških prostorov (npr. požarno zavarovanje, zavarovanje za primer kraje);

(c)  obratovalni stroški (npr. elektrika, ogrevanje, voda);

(d)  pisarniški material;

(e)  splošno računovodstvo znotraj organizacije upravičenca;

(f)  arhivi;

(g)  vzdrževanje, čiščenje in popravila;

(h)  varnost;

(i)  informacijski sistemi;

(j)  komunikacije (npr. telefon, telefaks, internet, poštne storitve, poslovne vizitke);

(k)  bančni stroški za odprtje in vodenje računa ali računov, kadar je za izvajanje operacije treba odpreti ločen račun;

(l)  stroški nadnacionalnih finančnih transakcij.

Člen 40

Potni in namestitveni stroški

1.  Potni in namestitveni stroški so omejeni na naslednje elemente:

(a)  potni stroški (npr. vozovnice, potovalno in avtomobilsko zavarovanje, gorivo, število prevoženih kilometrov, cestnine in parkirnine);

(b)  stroški prehrane;

(c)  stroški namestitve;

(d)  stroški vizuma;

(e)  dnevnice,

ne glede na to, ali so ti stroški nastali in bili plačani v programskem območju ali zunaj njega.

2.  Noben element iz točk (a) do (d) odstavka 1, ki je krit z dnevnico, se ne povrne poleg dnevnice.

3.  Potni in namestitveni stroški za zunanje strokovnjake in ponudnike storitev spadajo med stroške zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev iz člena 41.

4.  Za odhodke za stroške iz tega člena, ki jih zaposleni pri upravičencu plača neposredno, upravičenec zaposlenemu predloži dokazilo, da so bili ti odhodki povrnjeni. Ta kategorija stroškov se lahko uporabi za potne stroške operativnega osebja in drugih deležnikov za namene izvajanja in promocije operacije in programa Interreg. [Sprememba 163]

5.  Potni in namestitveni stroški pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalni znesek v višini do 15 % neposrednih stroškov, ki niso neposredni stroški osebja pri navedeni operaciji. [Sprememba 164]

Člen 41

Stroški zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev

Stroški zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev so omejeni na naslednje storitve in strokovno znanjesestavljeni iz naslednjih storitev in strokovnega znanja, ki jih zagotavlja oseba javnega ali zasebnega prava ali fizična oseba, ki ni upravičenec operacije, vključno z vsemi partnerji, vendar nanje niso omejeni: [Sprememba 165]

(a)  študije ali raziskave (npr. vrednotenja, strategije, idejni projekti in idejne zasnove, priročniki);

(b)  usposabljanje;

(c)  prevode;

(d)  razvoj, spremembe in posodobitve informacijskih sistemov in spletnih strani;

(e)  promocijo, komuniciranje, obveščanje javnosti ali informiranje v zvezi s posamezno operacijo ali programom sodelovanja;

(f)  finančno upravljanje;

(g)  storitve v zvezi z organizacijo in izvedbo dogodkov ali sestankov (vključno z najemnino, pogostitvami ali tolmačenjem);

(h)  udeležbo na dogodkih (npr. kotizacija);

(i)  pravno svetovanje in notarske storitve, tehnično in finančno strokovno znanje ter druge storitve svetovanja in računovodske storitve;

(j)  pravice intelektualne lastnine;

(k)  preverjanja iz [točke (a) člena 68(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in člena 45(1) te uredbe;

(l)  stroške za računovodske funkcije na ravni programa iz člena 70 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] in člena 46 te uredbe;

(m)  stroške revizij na ravni programa iz členov [72] in [75] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in členov 47 in 48 te uredbe;

(n)  stroške v zvezi z jamstvi, ki jih zagotovijo banke ali druge finančne institucije, če se to zahteva po pravu Unije ali nacionalnem pravu ali v programskem dokumentu, ki ga sprejme odbor za spremljanje;

(o)  stroške potovanja in namestitve zunanjih strokovnjakov, govorcev, vodij sestankov in ponudnikov storitev; [Sprememba 166]

(p)  drugo posebno strokovno znanje in storitve, ki so potrebni v okviru operacij.

Člen 42

Stroški za opremo

1.  Stroški za opremo, ki jo za operacijo kupi, najame ali zakupi upravičenec, razen tistih iz člena 39, so omejeni na naslednjemed drugim sestavljeni iz naslednjega: [Sprememba 167]

(a)  pisarniška oprema;

(b)  strojna in programska informacijska oprema;

(c)  pohištvo in druga oprema;

(d)  laboratorijska oprema;

(e)  stroji in instrumenti;

(f)  orodja ali naprave;

(g)  vozila;

(h)  druga posebna oprema, potrebna v okviru operacij.

2.  Stroški nakupa rabljene opreme so lahko upravičeni pod naslednjimi pogoji:

(a)  prejeta ni bila nobena druga pomoč iz skladov Interreg ali skladov, naštetih v točki (a) člena 1(1) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah];

(b)  ta cena ne presega običajne cene na zadevnem trgu;

(c)  ima tehnične značilnosti, potrebne za operacijo, ter izpolnjuje veljavne predpise in standarde.

Člen 43

Stroški za infrastrukturo in gradnje

Stroški za infrastrukturo in gradnje so omejeni na naslednje:

(a)  nakup zemljišča v skladu s [točko (cb) člena 58(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; [Sprememba 168]

(b)  gradbeno dovoljenje;

(c)  gradbeni material;

(d)  delovno silo;

(e)  posebne intervencije (npr. sanacija tal, odstranjevanje min).

POGLAVJE VI

Organi, pristojni za program Interreg, upravljanje, kontrola in revizija

Člen 44

Organi, pristojni za program Interreg

1.  Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje, ki sodelujejo v programu Interreg, za namene iz člena 65 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], opredelijo enotni organ upravljanja in enotni revizijski organ. [Sprememba 169]

2.  Organ upravljanja in revizijski organ imata lahko sedež v isti državi članici. [Sprememba 170]

3.  V zvezi s programom PEACE PLUS se šteje, da se organ za posebne programe EU, kadar se opredeli kot organ upravljanja, nahaja v državi članici.

4.  Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko EZTS opredelijo kot organ za upravljanje za navedeni program.

5.  V zvezi s sprejetjem programa Interreg v okviru komponente 2B ali komponente 1, kadar slednjislednja zajema dolge meje z raznovrstnimi razvojnimi izzivi in potrebami, lahko države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, opredelijo območja podprogramov. [Sprememba 171]

6.  Kadar upravni organ opredeli posredniški organenega ali več posredniških organov v okviru programa Interreg v skladu s členom 65(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], ta posredniški organ izvaja oz. organi izvajajo navedene naloge v več kot eni sodelujoči državi članici, ali vsak v svoji državi članici ali, kjer je to primerno, v več kot eni tretji državi, partnerski državi ali ČDO. [Sprememba 172]

Člen 45

Naloge organa upravljanja

1.  Organ za upravljanje programa Interreg izvaja naloge, določene v členih 66, 68 in 69 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], z izjemo nalog za izbor operacij iz točke (a) člena 66(1) in člena 67 ter plačil upravičencem iz točke (b) člena 68(1). Te naloge se izvajajo na celotnem ozemlju, ki jih zajema navedeni program, ob upoštevanju odstopanj iz poglavja VIII te uredbe.

1a.   Komisija z odstopanjem od člena 87(2) Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] kot vmesna plačila povrne 100 % zneska, vključenega v zahtevek za plačilo, ki izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja programa za skupne upravičene odhodke ali za javni prispevek, kot je ustrezno. [Sprememba 173]

1b.   Če organ upravljanja ne izvaja preverjanja iz točke (a) člena 68(1) Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] na celotnem programskem območju, vsaka država članica imenuje organ ali osebo, odgovorno za izvajanje takega preverjanja za upravičence na svojem ozemlju. [Sprememba 174]

1c.   Z odstopanjem od člena 92 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] za programe Interreg ne velja letna potrditev obračunov. Obračuni se potrdijo ob koncu programa na podlagi končnega poročila o uspešnosti. [Sprememba 175]

2.  Organ upravljanja po posvetovanju z državami članicami in, kjer je primerno, tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, ustanovi skupni sekretariat, pri čemer uporabi osebje, ki upošteva partnerstvo programa.

Skupni sekretariat pomaga organu upravljanja in odboru za spremljanje pri izvajanju njunih zadevnih nalog. Skupni sekretariat tudi obvešča potencialne upravičence o možnostih financiranja v okviru programov Interreg ter upravičencem in partnerjem pomaga pri izvajanju operacij.

3.  Z odstopanjem od točke (c) člena 70(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] odhodke, plačane v drugi valuti, vsak partner preračuna v eure, pri čemer uporabi mesečni računovodski menjalni tečaj Komisije v mesecu, v katerem so ti odhodki predloženi v preverjanje organu upravljanja v skladu s točko (a) člena 68(1) navedene uredbe.

Člen 46

Računovodske funkcije

1.  Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, se lahko dogovorijo o ureditvah za opravljanje računovodskih funkcij.

2.  Računovodske funkcije zajemajo naloge, ki so navedene v točkah (a) in (b) člena 70(1) Uredbe št. [nova uredba o skupnih določbah], in zajemajo tudi plačila, ki jih izvede Komisija, ter praviloma plačila vodilnemu partnerju v skladu s točko (b) člena 68(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

Člen 47

Naloge revizijskega organa

1.  Revizijski organ za program Interreg opravlja naloge iz tega člena in člena 48 na celotnem območju, ki ga pokriva navedeni program Interreg, za katerega veljajo odstopanja iz poglavja VIII.

Vendar lahko sodelujoče države članice določijo, kdaj revizijski organ spremlja revizor iz navedene sodelujoče države članice.

2.  Revizijski organ za program Interreg je odgovoren za izvajanje revizij sistemov in revizij operacij, da Komisiji zagotovi neodvisno jamstvo, da upravljavski in kontrolni sistemi delujejo učinkovito in da bodo odhodki v obračunih, predloženih Komisiji, zakoniti in pravilni.

3.  Kadar je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere skupni vzorec v skladu s členom 48(1), revizijski organ izvede revizije operacij, ki jih je izbrala Komisija, da bi Komisiji dal neodvisno zagotovilo, da upravljavski in kontrolni sistemi delujejo učinkovito.

4.  Revizijsko delo se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revidiranja.

5.  Revizijski organ pripravi in Komisiji vsako leto do 15. februarja po koncu obračunskega leta predloži letno revizijsko mnenje v skladu s členom [63(7)] Uredbe [FR-Omnibus], in sicer na podlagi predloge iz Priloge XVI Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in na podlagi opravljenega revizijskega dela, ki zajema vse naslednje elemente:

(a)  popolnost, verodostojnost in točnost obračunov;

(b)  zakonitost in pravilnost odhodkov, zajetih v obračunih, predloženih Komisiji;

(c)  upravljavski in kontrolni sistem za program Interreg.

Če je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere vzorec v skladu s členom 48(1), v letnem revizijskem mnenju veljajo samo komponente iz točk (a) in (c) prvega pododstavka.

Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice, ki gosti organ upravljanja, rok 15. februar izjemoma podaljša do 1. marca.

6.  Revizijski organ pripravi in Komisiji vsako leto do 15. februarja po koncu obračunskega leta predloži letno poročilo o kontroli v skladu s [točko (b) člena 63(5)] Uredbe [FR-Omnibus], za katerega se uporabi predloga iz Priloge [XVII] k Uredbi (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in ki podpira revizijsko mnenje iz odstavka 5 tega člena ter vsebuje povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih, ter predlagane in izvedene popravne ukrepe in posledično skupno stopnjo napak in stopnjo preostalih napak za odhodke, vključene v obračune, predložene Komisiji.

7.  Če je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere vzorec v skladu s členom 48(1), revizijski organ pripravi letno poročilo o kontroli, ki je navedeno v odstavku 6 tega člena in izpolnjuje zahteve iz [točke (b) člena 63(5)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], za katerega se uporabi predloga v Prilogi [XVII] k Uredbi Komisije (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in ki podpira revizijsko mnenje iz odstavka 5 tega člena.

To poročilo vsebuje tudi povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih ter predlaganimi in izvedenimi popravnimi ukrepi, rezultati revizij operacij, ki jih opravi revizijski organ v zvezi s skupnim vzorcem iz člena 48(1), in finančne popravke, ki jih organi, pristojni za program Interreg, uvedejo za posamezne nepravilnosti, ki jih je v teh operacijah odkril revizijski organ.

8.  Revizijski organ Komisiji pošlje poročila o reviziji sistemov, takoj ko zaključi razčiščevalni postopek z ustreznimi revidiranci.

9.  Komisija in revizijski organi se srečujejo redno in vsaj enkrat na leto, razen če se dogovorijo drugače, da pregledajo revizijsko strategijo, letno poročilo o kontroli in revizijsko mnenje, uskladijo revizijske načrte in metode ter izmenjajo stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem upravljavskih in kontrolnih sistemov.

Člen 48

Revizija operacij

1.  Komisija izbere skupen vzorec operacij (ali drugih vzorčnih enot), pri čemer uporabi metodo statističnega vzorčenja za revizije operacij, ki jih bodo izvedli revizijski organi za programe Interreg, ki prejemajo podporo iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije za vsako obračunsko leto.

Skupni vzorec mora biti reprezentativen za vse programe Interreg, ki sestavljajo populacijo.

Za namene izbire tega skupnega vzorca Komisija lahko stratificira skupine programov Interreg v skladu s posebnimi tveganji.

2.  Organi, pristojni za program, Komisiji predložijo informacije, potrebne za izbiro skupnega vzorca najpozneje do 1. septembra po koncu vsakega proračunskega leta.

Navedene informacije se posredujejo v standardizirani elektronski obliki, biti morajo popolne in se ujemati z odhodki, ki so bili Komisiji prijavljeni za referenčno obračunsko leto.

3.  Brez poseganja v zahtevo za izvedbo revizije iz člena 47(2) revizijski organi za programe Interreg, zajete v skupni vzorec, ne izvedejo dodatne revizije operacij v okviru teh programov, razen če je to zahtevala Komisija v skladu z odstavkom 8 tega člena ali v primerih, v katerih je revizijski organ ugotovil posebna tveganja.

4.  Komisija revizijske organe zadevnih programov Interreg pravočasno obvesti o skupnem vzorcu, da lahko ti organi načeloma izvedejo revizije operacij najpozneje do 1. oktobra po koncu vsakega obračunskega leta.

5.  Zadevni revizijski organi predložijo informacije o rezultatih teh revizij ter o vseh finančnih popravkih, sprejetih v zvezi s posameznimi nepravilnostmi, odkritimi najpozneje v letnih poročilih o kontroli, ki jih je treba predložiti Komisiji v skladu s členom 47(6) in (7).

6.  Po oceni rezultatov revizij operacij, izbranih na podlagi odstavka 1, Komisija za namene svojega postopka zagotovil izračuna globalno ekstrapolirano stopnjo napake v zvezi s programi Interreg, vključenimi v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec.

7.  Če globalna ekstrapolirana stopnja napak iz odstavka 6 presega 23,5 % skupnih odhodkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija izračuna globalno stopnjo preostalih napak, pri čemer upošteva finančne popravke, ki jih uporabljajo organi, pristojni za program Interreg, za posamezne nepravilnosti, ugotovljene pri revizijah operacij, izbranih v skladu z odstavkom 1. [Sprememba 176]

8.  Če globalna stopnja preostalih napak iz odstavka 7 presega 23,5 % odhodkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija določi, ali je treba od revizijskega organa za poseben program Interreg ali skupino programov Interreg, ki jih to najbolj zadeva, zahtevati, naj izvede dodatno revizijsko delo, da se nadalje ovrednoti stopnja napak in ugotovijo potrebni popravljalni ukrepi za programe Interreg, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti. [Sprememba 177]

9.  Na podlagi ocene rezultatov dodatnega revizijskega dela, zahtevanega v skladu z odstavkom 8, lahko Komisija zahteva dodatne finančne popravke, ki se uporabljajo za programe Interreg, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti. V takem primeru organi, pristojni za program Interreg, izvedejo finančne popravke v skladu s členom [97] Uredbe (EU)[uredba o skupnih določbah].

10.  Vsak revizijski organ za program Interreg, za katere informacije iz odstavka 2 manjkajo ali so nepopolne, ali niso bile predložene v roku iz prvega pododstavka odstavka 2, se izvede ločeno vzorčenje za zadevni program Interreg v skladu s členom [73]Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]).

POGLAVJE VII

Finančno upravljanje

Člen 49

Plačila in predfinanciranje

1.  Podpora iz ESRR in, kjer je primerno, podpora iz zunanjih instrumentov financiranja Unije za vsak program Interreg se v skladu s členom 46(2) plača na enotni račun, ki nima nacionalnih podračunov.

2.  Komisija poravna predfinanciranje na podlagi skupne podpore iz vsakega sklada Interreg, kakor je določen v sklepu o odobritvi programa Interreg iz člena 18, glede na razpoložljiva finančna sredstva in v letnih obrokih, in sicer pred 1. julijem leta 2022 do 2026, ali v letu odobritve sklepa najpozneje 60 dni po tem, ko je bil ta sklep sprejet:

(a)  2021: 13 %; [Sprememba 178]

(b)  2022: 12,25 %; [Sprememba 179]

(c)  2023: 12,25 %; [Sprememba 180]

(d)  2024: 12,25 %; [Sprememba 181]

(e)  2025: 12,25 %; [Sprememba 182]

(f)  2026: 12,25 %. [Sprememba 183]

3.  Kadar zunanje čezmejne programe Interreg podpirajo ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC, se predfinanciranje za vse sklade, ki podpirajo tak program Interreg, izvede v skladu z določbami Uredbe Komisije (EU) št. [IPA III] ali [NDICI] ali katerim koli aktom, sprejetim na njegovi podlagi. [Sprememba 184]

Znesek predfinanciranja se lahko po potrebi izplača v dveh obrokih v skladu s proračunskimi potrebami.

Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za predfinanciranje, če v roku štiriindvajsetih36 mesecev od datuma nakazila prvega obroka predfinanciranje Komisije ni bil predložen zahtevek za plačilo iz naslova čezmejnega programa Interreg. Tako povračilo pomeni notranji namenski prejemek in ne sme zmanjšati podpore programu iz ESRR, IPA III CBC ali NDICI CBC. [Sprememba 185]

Člen 50

Izterjave

1.  Organ upravljanja zagotovi, da se od vodilnega ali edinega partnerja izterja vsak nepravilno izplačani znesek. Partnerji vodilnemu partnerju vrnejo vse neupravičeno izplačane zneske.

2.  Kadar vodilnemu partnerju ne uspe zagotoviti povračila zneskov od drugih partnerjev ali kadar organu upravljanja ne uspe zagotoviti povračila zneskov od vodilnega ali edinega partnerja, država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO, na ozemlju katere ima zadevni partner sedež ali je v primeru EZTS registriran, vrne organu upravljanja vsak znesek, ki je bil neupravičeno izplačan temu partnerju. Organ upravljanja je odgovoren za povračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije v skladu s porazdelitvijo odgovornosti med sodelujoče države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, kot je določeno v programu Interreg.

3.  Ko je država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja vrnila vse neupravičeno izplačane zneske za tega partnerja, lahko nadaljuje ali začne postopek izterjave zoper tega partnerja v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo. V primeru uspešne izterjave država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO lahko navedene zneske uporabi za nacionalno sofinanciranje zadevnega programa Interreg. Država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO ne sme imeti obveznosti poročanja glede takih nacionalnih izterjav do organov programa, odbora za spremljanje ali Komisije.

4.  Kadar država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja ni vrnila vseh neupravičeno izplačanih zneskov v skladu z odstavkom 3, so ti zneski predmet naloga za izterjavo, ki ga izda odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, ki se po možnosti izvrši s pobotom zneskov, ki pripadajo zadevni državi članici, tretji državi, partnerski državi ali ČDO v okviru naknadnih plačil za isti program Interreg ali, v primeru tretje države, partnerske države ali ČDO, v okviru naknadnih plačil za programe v okviru ustreznih zunanjih instrumentov financiranja Unije. Taka izterjava ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz ESRR ali katerega koli zunanjega instrument financiranja Unije za zadevni program Interreg. Izterjani znesek pomeni namenski prejemek v skladu s členom 177(3) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus].

POGLAVJE VIII

Sodelovanje tretjih držav, partnerskih držav ali, ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje v programih Interreg v okviru deljenega upravljanja [Sprememba 186]

Člen 51

Veljavne določbe

Poglavja od I do VII in poglavje X se uporabljajo za sodelovanje tretjih držav, partnerskih držav in, ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje v programih Interreg, za katere veljajo posebne določbe iz tega poglavja. [Sprememba 187]

Člen 52

Organi, pristojni za program Interreg, in njihove naloge

1.  Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, organu upravljanja navedenega programa omogočijo, da na svojem ozemlju opravi svoje naloge, ali nacionalni organ opredelijo kot kontaktno točko, da organ upravljanja ali nacionalni kontrolor na svojem ozemlju izvede upravljalna preverjanja, kot je določeno v točki (a) člena 68(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

2.  Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, bodisi revizijskemu organu navedenega programa omogočijo izvajanje njegovih nalog na svojem ozemlju bodisi opredelijo nacionalni revizijski organ ali organ, ki je funkcionalno neodvisen od nacionalnega organa.

3.  Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko imenujejo osebje v skupni sekretariat navedenega programa ali v soglasju z organom upravljanja ustanovijo podružnico skupnega sekretariata na svojem ozemlju, ali oboje. [Sprememba 188]

4.  Nacionalni organ ali organ, enakovreden uradniku za komuniciranje za program Interreg, kot je določeno v členu 35(1), lahko podpre organ upravljanja in partnerje v zadevni tretji državi, partnerski državi ali ČDO v zvezi z nalogami iz člena 35(2) in (7). [Sprememba 189]

Člen 53

Metode upravljanja

1.  Zunanji čezmejni programi Interreg, ki jih podpirajo ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC, se izvajajo v okviru deljenega upravljanja tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali partnerski državi.

Program PEACE PLUS se izvaja v okviru deljenega upravljanja tako na Irskem kot v Združenem Kraljestvu.

2.  Komponenti 2 in 4 programov Interreg, ki združujejo prispevke iz ESRR in enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije, se izvajata v okviru deljenega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali, partnerski državi ali ČDO, ali, v zvezi s komponento 3, katerem koli ČDO, ne glede na to, ali navedena ČDO prejema podporo v okviru enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije. [Sprememba 190]

3.  Komponenta 3 programov Interreg, ki združuje prispevke iz ESRR in enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije, se izvaja na enega od naslednjih načinov:

(a)  v okviru deljenega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali ČDO ali skupini tretjih držav, ki so del regionalne organizacije; [Sprememba 191]

(b)  z deljenim upravljanjem le v državah članicah in kateri koli sodelujoči tretji državi ali ČDO ali skupini tretjih držav, ki so del regionalne organizacije, v zvezi z ESRR za odhodke zunaj Unije za enega ali več operacij, medtem ko se prispevki enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije upravljajo v okviru posrednega upravljanja; [Sprememba 192]

(c)  v okviru posrednega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči državi ali ČDO ali skupini tretjih držav, ki so del regionalne organizacije. [Sprememba 193]

Kadar se celotna komponenta 3 programov Interreg ali del nje izvaja v okviru posrednega upravljanja, morajo ustrezne države članice in regije skleniti predhodni dogovor, pri čemer se uporablja člen 60. [Sprememba 194]

3a.   Če se ustrezni organi upravljanja strinjajo, se lahko objavijo razpisi za zbiranje predlogov iz programov instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (NDICI) in programov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETC). V besedilu razpisa je navedena geografska pokritost razpisa ter njegov pričakovan prispevek k doseganju ciljev ustreznih programov. Organi upravljanja odločijo, ali se za ta poziv uporabljajo pravila NDICI ali ETC. Lahko sklenejo, da bodo imenovali vodilni organ upravljanja, ki bo odgovoren za naloge upravljanja in nadzora, povezane z razpisom. [Sprememba 195]

Člen 54

Upravičenost

1.  Z odstopanjem od člena 57(2) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] je odhodek upravičen do prispevka iz zunanjih instrumentov financiranja Unije, če jih je imel partner ali zasebni partner operacij javno-zasebnega partnerstva pri pripravi in izvajanju programa Interreg po 1. januarju 2021 in so bili plačani po datumu, ko je bil sklenjen sporazum o financiranju z zadevno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO.

Vendar pa so odhodki za tehnično pomoč, ki jih upravljajo organi, pristojni za programe, s sedežem v državi članici, upravičeni do financiranja od 1. januarja 2021, čeprav so bili plačani za ukrepe, izvedene v korist tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO.

2.  Če se za program Interreg izberejo operacije na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, taki razpisi lahko vključujejo zahtevke za prispevek iz zunanjih instrumentov financiranja Unije, tudi če se je ta začel, preden je bil zadevni sporazum o financiranju podpisan, in se lahko operacije izberejo že pred takimi datumi.

Vendar organu upravljanja ni treba predložiti dokumenta iz člena 22(6) pred temi datumi.

Člen 55

Veliki infrastrukturni projekti

1.  Programi Interreg iz tega oddelka lahko podpirajo „velike infrastrukturne projekte“, ki pomenijo operacije, ki zajemajo sklop gradenj, dejavnosti ali storitev, katerih namen je izpolniti enovito nalogo posebne narave z jasno opredeljenimi cilji skupnega interesa za izvajanje naložb s čezmejnim vplivom in koristmi, ter pri katerih se za pridobitev infrastrukture dodeli proračunski delež v višini vsaj 2 500 000 EUR.

2.  Vsak upravičenec, ki izvaja velik infrastrukturni projekt ali del takega projekta, uporabi veljavna pravila za javna naročila.

3.  Kadar je na dnevnem redu odbora za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora izbor enega ali več velikih infrastrukturnih projektov, organ upravljanja predloži obvestilo o konceptu za vsak tak projekt Komisiji najpozneje dva meseca pred datumom sestanka. Obvestilo o konceptu je dolgo največ tripet strani in vsebuje ime, lokacijo, proračun, vodilnega partnerja in partnerje ter glavne cilje in rezultate projekta ter verodostojni poslovni načrt, iz katerega izhaja, da se bodo lahko projekt ali projekti po potrebi nadaljevali tudi brez financiranja s sredstvi Interreg. Če obvestilo o konceptu v zvezi z enim ali več velikimi infrastrukturnimi projekti Komisiji ni posredovano do navedenega roka, lahko Komisija zahteva, da odbor za spremljanje ali usmerjevalni odbor zadevne projekte odstrani z dnevnega reda sestanka. [Sprememba 196]

Člen 56

Javna naročila

1.  Kadar se za izvajanje operacije zahtevajo javna naročila storitev, blaga in gradenj s strani upravičenca, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)  kadar je upravičenec javni naročnik ali naročnik v smislu zakonodaje Unije, ki se uporablja za postopke oddaje javnih naročil, se uporabljajo nacionalni zakoni, predpisi in upravne določbe, sprejeti v povezavi z zakonodajo Unije;

(b)  kadar je upravičenec javni organ partnerske države v okviru IPA III ali NDICI, ki svoje sofinanciranje prenese na organ upravljanja, lahko uporablja nacionalne zakone, predpise in upravne določbe, če to dovoljuje sporazum o financiranju in če je naročilo oddano ponudniku, ki predloži najugodnejšo ponudbo ali, kadar je to primerno, ponudniku, ki ponuja najnižjo ceno, pri čemer se izogne vsakemu navzkrižju interesov.

2.  Za oddajo naročil blaga, gradenj ali storitev v vseh primerih, razen tistih iz odstavka 1, se uporabljajo postopki za oddajo javnih naročil v smislu členov 178 in 179 Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] in poglavje 3 Priloge 1 (točke 36 do 41) navedene uredbe.

Člen 57

Finančno upravljanje

Odločitve Komisije o odobritvi programov Interreg, ki jih podpira tudi zunanji instrument financiranja Unije, morajo upoštevati zahteve, potrebne za oblikovanje sklepov o financiranju v smislu člena [110(2)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus].

Člen 58

Zaključek sporazumov o financiranju v okviru deljenega upravljanja

1.  Da se program Interreg v tretji državi, partnerski državi ali ČDO izvede v skladu s členom 112(4) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], se sporazum o financiranju sklene med Komisijo, ki zastopa Unijo, in vsako sodelujočo tretjo državo, partnersko državo ali ČDO v skladu s svojim nacionalnim pravnim okvirom.

2.  Vsak sporazum o financiranju se sklene najpozneje do 31. decembra v letu, ki sledi letu, ko je bila prevzeta prva proračunska obveznost, in se šteje za sklenjeno na dan, ko ga podpiše zadnja pogodbenica.

Vsak sporazum o financiranju začne veljati na dan:

(a)  ko ga je podpisala zadnja pogodbenica; ali

(b)  ko je tretja država, partnerska država ali ČDO zaključila postopek, potreben za ratifikacijo po svojem nacionalnem pravnem okviru, in o tem obvestila Komisijo.

3.  Če Interreg program vključuje več kot eno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO, vsaj en sporazum o financiranju podpišeta obe pogodbenici pred tem datumom. Druge tretje države, partnerske države ali ČDO lahko podpišejo svoje sporazume o financiranju najpozneje do 30. junija drugega leta po letu, ko je bila prevzeta prva proračunska obveznost.

4.  Država članica, ki gosti organ upravljanja zadevnega programa Interreg, bodisi

(a)  lahko podpiše sporazum o financiranju; bodisi

(b)  na isti dan podpiše izvedbeni sporazum z vsako tretjo državo, partnersko državo ali ČDO, ki sodeluje pri tem programu Interreg, v katerem so določene vzajemne pravice in obveznosti v zvezi z njegovim izvajanjem in finančnim upravljanjem.

Pri predložitvi podpisanega izvoda sporazuma o financiranju ali izvoda izvedbenega sporazuma Komisiji, država članica, ki gosti organ upravljanja, pošlje tudi, kot ločen dokument, seznam načrtovanih velikih infrastrukturnih projektov, kakor so opredeljeni v členu 55, z navedbo predvidenega imena, lokacijo, proračunom in vodilnim partnerjem sporazuma.

5.  Izvedbeni sporazum, podpisan v skladu s točko (b) odstavka 4, zajema vsaj naslednje elemente:

(a)  podrobno ureditev za plačila;

(b)  finančno upravljanje;

(c)  vodenje evidenc;

(d)  obveznosti poročanja;

(e)  preverjanje, kontrole in revizijo;

(f)  nepravilnosti in izterjave.

6.  Če se država članica, ki gosti organ upravljanja programa Interreg, odloči, da podpiše sporazum o financiranju v skladu s točko (a) odstavka 4, se sporazum o financiranju šteje kot orodje za izvajanje proračuna Unije v skladu z določbami finančne uredbe in ne kot mednarodni sporazum, kakor je navedeno v členih 216 do 219 PDEU.

Člen 59

Prispevek tretje države, partnerske države ali ČDO, razen sofinanciranja

1.  Če tretja država, partnerska država ali ČDO na organ upravljanja prerazporedi finančni prispevek za program Interreg, razen sofinanciranja podpore Unije programu Interreg, so določbe, ki se nanašajo na navedeni finančni prispevek, vsebovane v naslednjem dokumentu:

(a)  če država članica podpiše sporazum o financiranju v skladu s točko (a) člena 58(4), v ločenem izvedbenem sporazumu med državo članico, ki gosti organ upravljanja, in tretjo državo, partnersko državo ali ČDO, ali neposredno med organom upravljanja in pristojnim organom v tretji državi, partnerski državi ali ČDO;

(b)  če država članica podpiše izvedbeni sporazum v skladu s točko (b) člena 58(4) v enem od naslednjih dokumentov:

(i)  ločen del navedenega izvedbenega sporazuma; ali

(ii)  dodaten izvedbeni sporazum, podpisan med istimi pogodbenicami iz točke (a).

Za namene točke (b)(i) prvega pododstavka lahko oddelki izvedbenega sporazuma, kjer je primerno, vključujejo tako prerazporejeni finančni prispevek kot podporo Unije za programa Interreg.

2.  Izvedbeni sporazum iz odstavka 1 vključuje vsaj elemente, ki zadevajo sofinanciranje tretje države, partnerske države ali ČDO, navedene v členu 58(5).

Poleg tega mora določati oboje od naslednjega:

(a)  znesek dodatnega finančnega prispevka;

(b)  načrtovano uporabo in pogoje uporabe, vključno s pogoji za zahtevke za ta dodatni prispevek.

3.  V zvezi s programom PEACE PLUS finančni prispevek za dejavnosti Unije iz Združenega kraljestva v obliki zunanjih namenskih prejemkov, kot je navedeno v točki (e) člena 21(2) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], predstavlja del proračunskih sredstev za postavko 2 „Kohezija in vrednote“, posebna zgornja meja „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“.

Za navedeni prispevek se uporablja posebni sporazum o financiranju z Združenim kraljestvom v skladu s členom 58. Komisija in Združeno kraljestvo ter Irska sta pogodbenici v tem posebnem sporazumu o financiranju.

Podpiše se pred začetkom izvajanja programa, kar organu za posebne programe EU omogoči, da za izvajanje programa uporabi zakonodajo Unije.

POGLAVJE IX

Posebne določbe za posredno ali neposredno upravljanje

Člen 60

Sodelovanje najbolj oddaljenih regij

1.  Kadar se del ali cela komponenta 3 programa Interreg po posvetovanju z ustreznimi deležniki izvaja s posrednim upravljanjem v skladu s točko (b) ali (c) člena 53(3), se naloge izvrševanja zaupajo enemu od organov iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], zlasti takemu organu, ki ima sedež v sodelujoči državi članici, vključno z organom upravljanja zadevnega programa Interreg. [Sprememba 197]

2.  V skladu s točko (c) člena 154(6) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] se Komisija lahko odloči, da ne bo zahtevala predhodne ocene, kakor je navedeno v odstavkih 3 in 4 tega člena, če je opravljanje nalog izvrševanja proračuna iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] zaupano organu upravljanja za program Interreg za najbolj oddaljene regije, določene v skladu s členom 37(1) te uredbe in v skladu s členom 65 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

3.  Kadar so naloge izvrševanja proračuna v skladu s [točko (c) prvega pododstavka člena 62(1)] Uredbe [FR-Omnibus] zaupane organizaciji države članice, se uporabi člen [157] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus].

4.  Kadar program ali ukrep, ki ga sofinancira en ali več zunanjih instrumentov financiranja, izvaja tretja država, partnerska država, ČDO ali kateri koli drugi organi, našteti v [točki (c) prvega pododstavka člena 62(1)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] ali navedeni v Uredbi (EU) [NDICI] ali Sklepu Sveta [sklep o ČDO] ali obeh, se uporabljajo ustrezna pravila iz teh instrumentov, zlasti poglavja I, III in V naslova II Uredbe (EU) [NDICI].

Člen 61

Medregionalne naložbe v inovacije

Na pobudo Komisije se lahko sredstva ESRR uporabijo za podporo medregionalnih naložb v inovacije, kot je določeno v točki 5 člena 3, ki združujejo raziskovalce, podjetja, civilno družbo in javne uprave, vključene v strategije pametne specializacije, opredeljene na nacionalni ali regionalni ravni. [Sprememba 198]

Člen 61a

Izvzetje iz obveznosti poročanja v skladu s členom 108(3) PDEU

Komisija lahko izjavi, da je pomoč za projekte, ki jih podpira EU v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, združljiva z notranjim trgom in zanjo ne veljajo zahteve glede priglasitve iz člena 108(3) PDEU. [Sprememba 199]

POGLAVJE X

Končne določbe

Člen 62

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 16(6) se prenese na Komisijo od [en dan po objavi = datum začetka veljavnosti] do 31. decembra 2027.

3.  Prenos pooblastila iz člena 16(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Odločitev začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 16(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca].

Člen 63

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom [108(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 64

Prehodne določbe

Uredba (EU) št. 1299/2013 ali kateri koli akt, sprejet na njeni podlagi, se še naprej uporablja za programe in operacije, ki jih v programskem obdobju 2014–2020 podpira ESRR .

Člen 65

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

PREDLOGA ZA PROGRAME INTERREG

CCI

[15 znakov]

Naslov

[255]

Različica

 

Prvo leto

[4]

Zadnje leto

[4]

Upravičen od

 

Upravičen do

 

Številka odločitve Komisije

 

Datum odločitve Komisije

 

Številka odločitve o spremembi programa

[20]

Datum začetka veljavnosti odločitve o spremembi programa

 

Regije na ravni NUTS, ki so zajete v programu

 

Komponenta programa Interreg

 

1.  Strategija programa: glavni razvojni izzivi in odzivi politik

1.1.  Programsko območje (se ne zahteva za komponento 4 programov Interreg)

Sklic: člen 17(4)(a), člen 17(9)(a)

Besedilno polje [2 000]

1.2.  Povzetek glavnih skupnih izzivov, pri čemer upoštevajo ekonomska, socialna in teritorialna neskladja, skupne naložbene potrebe in dopolnjevanje z drugimi oblikami podpore, spoznanja iz izkušenj v preteklosti ter makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, kadar celotno programsko območje ali del njega spada na področje uporabe enega ali več strategij

Sklic: člen 17(4)(b), člen 17(9)(b)

Besedilno polje [50 000]

1.3.  Utemeljitev za izbrane cilje politike in specifične cilje programa Interreg, ustrezne prednostne naloge, specifične cilje in oblike podpore, po potrebi obravnava manjkajoče povezave v čezmejni infrastrukturi

Sklic: člen 17(4)(c)

Tabela 1

Izbrani cilji politike ali specifični cilji programa Interreg

Izbrani specifični cilj

Prednostna naloga

Utemeljitev izbire

 

 

 

[2 000 na vsak cilj]

2.  Prednostna naloga [300]

Sklic: člen 17(4)(d) in (e)

2.1.  Naziv prednostne naloge (ponovi se za vsako prednostno nalogo)

Sklic: člen 17(4)(d)

Besedilno polje: [300]

[ ] To je prednostna naloga v skladu s prerazporeditvijo iz člena 17(3)

2.1.1.  Specifični cilj (ponovi se za vsak izbran specifični cilj, za prednostne naloge, ki niso tehnična pomoč)

Sklic: člen 17(4)(e)

2.1.2  Povezane vrste ukrepov, vključno s seznamom načrtovanih dejavnosti strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kjer je primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene

Sklic: člen 17(4)(e)(i), člen 17(9)(c)(ii)

Besedilno polje [7 000]

Seznam načrtovanih operacij strateškega pomena

Besedilno polje [2 000]

Za komponento 4 programov Interreg:

Referenčni člen 17(9)(c)(i)

Opredelitev enega upravičenca ali omejen seznam upravičencev ter postopek odobritve

Besedilno polje [7 000]

2.1.3  Kazalniki

Sklic: člen 17(4)(e)(ii), člen 17(9)(c)(iii)

Tabela 2: Kazalniki izložkov

Prednostna naloga

Specifični cilj

ID

[5]

Kazalnik

Merska enota

[255]

Mejnik (2024)

[200]

Končna ciljna vrednost (2029)

[200]

Tabela 3: Kazalniki rezultatov

Prednostna naloga

Specifični cilj

ID

Kazalnik

Merska enota

Izhodišče

Referenčno leto

Končna ciljna vrednost (2029)

Vir podatkov

Opombe

2.1.4  Glavne ciljne skupine

Sklic: člen 17(4)(e)(iii), člen 17(9)(c)(iv)

Besedilno polje [7 000]

2.1.5  Posebna območja, vključno z načrtovano uporabo celostnih teritorialnih naložb in lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugimi teritorialnimi orodji

Sklic: člen 17(4)(e)(iv)

Besedilno polje [7 000]

2.1.6  Načrtovana uporaba finančnih instrumentov

Sklic: člen 17(4)(e)(v)

Besedilno polje [7 000]

2.1.7  Okvirna razčlenitev virov programov EU po vrsti intervencije

Sklic: člen 17(4)(e)(vi), člen 17(9)(c)(v)

Tabela 4: Razsežnost 1 – področje intervencije

Prednostna naloga št.

Sklad

Specifični cilj

Koda

Znesek (v EUR)

Tabela 5: Razsežnost 2 – oblika financiranja

Prednostna naloga št.

Sklad

Specifični cilj

Koda

Znesek (v EUR)

Tabela 6: Razsežnost 3 – mehanizem za ozemeljsko izvrševanje in ozemeljski pristop

Prednostna naloga št.

Sklad

Specifični cilj

Koda

Znesek (v EUR)

2.T. Prednostna naloga „tehnična pomoč“

Sklic: člen 17(4)(f) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju

Besedilno polje [8 000]

Prednostna naloga št.

Sklad

Koda

Znesek (v EUR)

3.  Finančni načrt

Sklic: člen 17(4)(g)

3.1  Finančna sredstva po letih

Sklic: člen 17(4)(g)(i), člen 17(5)(a)(i)-(iv)

Tabela 7

Sklad

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

ESRR

 

 

 

 

 

 

 

 

IPA III CBC(25)

 

 

 

 

 

 

 

 

Sosedski programi CBC(26)

 

 

 

 

 

 

 

 

IPA III(27)

 

 

 

 

 

 

 

 

NDICI(28)

 

 

 

 

 

 

 

 

OCTP Grenlandija(29)

 

 

 

 

 

 

 

 

OCTP(30)

 

 

 

 

 

 

 

 

skladi Interreg(31)

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

3.2  Skupna finančna sredstva po skladih in nacionalno sofinanciranje

Sklic: člen 17(4)(g)(ii), člen 17(5)(a)(i)–(iv), člen 17(5)(b)

Tabela 8*

Cilj politike št. ali TP

Prednostna naloga

Sklad

(kakor je ustrezno)

Osnova za izračun podpore EU (skupna ali javna)

Prispevek EU

(a)

Nacionalni prispevek

(b)=(c)+(d)

Okvirna razčlenitev ustreznega nacionalnega prispevka

Skupaj

(e)=(a)+(b)

Stopnja sofinanciranja

(f)=(a)/(e)

Prispevek tretjih držav

(v vednost)

Nacionalni javni prispevek

(c)

Nacionalni zasebni prispevek

(d)

 

Prednostna naloga 1

ESRR

 

 

 

 

 

 

 

 

IPA III CBC(32)

 

 

 

 

 

 

 

 

Sosedski programi CBC(33)

 

 

 

 

 

 

 

 

IPA III(34)

 

 

 

 

 

 

 

 

NDICI(35)

 

 

 

 

 

 

 

 

OCTP Grenlandija(36)

 

 

 

 

 

 

 

 

OCTP(37)

 

 

 

 

 

 

 

 

skladi Interreg(38)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prednostna naloga 2

(skladi isti kot zgorauj)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

Vsi skladi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ESRR

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

IPA III CBC

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sosedski programi CBC

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

IPA III

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NDICI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OCTP Grenlandija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OCTP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

skladi Interreg

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

Vsi skladi

 

 

 

 

 

 

 

 

* Pred vmesnim pregledom ta tabela vključuje samo zneske za leta od 2021 do 2025

4.  Ukrepi, sprejeti za vključitev ustreznih partnerjev v pripravo programa Interreg ter vloga teh partnerjev v programu pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju

Sklic: člen 17(4)(h)

Besedilno polje [10 000]

5.  Predvideni pristop h komuniciranju in prepoznavnosti programa Interreg, vključno s predvidenim proračunom

Sklic: člen 17(4)(i)

Besedilno polje [10 000]

6.  Izvedbene določbe

6.1.  Organi, pristojni za program

Sklic: člen 17(7)(a)

Tabela 10

Organi, pristojni za program

Ime institucije [255]

Ime kontaktne osebe [200]

E-naslov [200]

Organ upravljanja

 

 

 

Nacionalni organ (za programe s sodelujočimi tretjimi državami, kadar je ustrezno)

 

 

 

Revizijski organ

 

 

 

Skupina revizorjev (za programe s sodelujočimi tretjimi državami, kadar je ustrezno)

 

 

 

Organ, kateremu Komisija nakazuje izplačila

 

 

 

6.2.  Postopek za ustanovitev skupnega sekretariata

Sklic: člen 17(7)(b)

Besedilno polje [3 500]

6.3  Porazdelitev odgovornosti med sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje in partnerske države ter ČDO, pri finančnih popravkih, ki jih naloži organ upravljanja ali Komisija

Sklic: člen 17(7)(c)

Besedilno polje [10 500]

DODATKI

—  Zemljevid programskega območja

—  Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj

—  Financiranje, ki ni povezano s stroški

Dodatek 1: Zemljevid programskega območja

Dodatek 2: Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj

Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj

Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji

(člen 88 uredbe o skupnih določbah)

Datum predložitve predloga

 

Trenutna različica

 

A.   Povzetek glavnih elementov

Prednostna naloga

Sklad

Ocenjeni delež skupnih dodeljenih finančnih sredstev v okviru prednostne naloge, za katera bodo veljale poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov, v % (ocena)

Vrste operacij

Ustrezna imena kazalnikov

Merska enota za kazalnik

Vrsta poenostavljenih možnosti obračunavanja (standardna lestvica stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje)

Ustrezne standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje

 

 

 

Koda

Opis

Koda

Opis

 

 

 

B.  Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)

Ali je organ upravljanja prejel podporo zunanjega podjetja za določitev poenostavljenih stroškov v nadaljevanju?

Če je odgovor pritrdilen, navedite ime zunanjega podjetja: Da/ne – ime zunanjega podjetja

Vrste operacij:

1.1.  Opis vrste operacije

 

1.2  Zadevne prednostne naloge / specifični cilji

 

1.3  Ime kazalnika(39)

 

1.4  Merska enota za kazalnik

 

1.5  Standardna lestvica stroškov na enoto, pavšalni zneski ali pavšalne stopnje

 

1.6  Znesek

 

1.7  Kategorije stroškov, krite s stroški na enoto, pavšalnimi zneski ali pavšalnimi stopnjami

 

1.8  Ali te kategorije stroškov krijejo vse upravičene izdatke za delovanje? (D/N)

 

1.9  Prilagoditvena metoda

 

1.10  Preverjanje doseganja merske enote

–  opišite, kateri dokumenti se bodo uporabljali za preverjanje doseganja merske enote;

–  opišite, kaj se bo preverjalo v okviru preverjanja upravljanja (vključno na kraju samem) in kdo bo izvedel preverjanje;

–  opišite ureditev za zbiranje in shranjevanje podatkov/dokumentov

 

1.11  Možne neprimerne spodbude ali težave zaradi tega kazalnika, kako bi jih lahko ublažili ter ocenjena raven grožnje

 

1.12  Skupni znesek (nacionalni in EU), ki naj bi se po pričakovanjih povrnil

 

C: Izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj

1.   Vir podatkov, uporabljenih za izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj (kdo je proizvedel, zbral in evidentiral podatke; kje so podatki shranjeni; presečni datumi; potrjevanje itd.).

2.   Navedite, zakaj sta predlagana metoda in izračun relevantna za vrsto operacije.

3.   Prosimo, navedite, kako so bili izračuni narejeni, vključno zlasti s predpostavkami v smislu kakovosti ali količin. Če je relevantno, bi bilo treba uporabiti in k tej prilogi priložiti statistične dokaze in referenčne vrednosti v obliki, ki jo lahko uporabi Komisija.

4.  Prosimo, pojasnite, kako ste zagotovili, da so bili le upravičeni izdatki vključeni v izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnega zneska ali pavšalne stopnje.

5.  Ocena revizijskega organa v zvezi z metodologijo za izračun in zneski ter ureditvijo za zagotovitev potrjevanja, kakovosti, zbiranja in shranjevanja podatkov.

Dodatek 3: Financiranje, ki ni povezano s stroški

Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji

(člen 89 uredbe o skupnih določbah)

Datum predložitve predloga

 

Trenutna različica

 

A.   Povzetek glavnih elementov

Prednostna naloga

Sklad

Znesek, ki ga krije financiranje, ki ni povezano s stroški

Vrste operacij

Pogoji, ki jih je treba izpolniti / rezultati, ki jih je treba doseči

Ustrezna imena kazalnikov

Merska enota za kazalnik

 

 

 

 

 

Koda

Opis

 

Skupni kriti znesek

 

 

 

 

 

 

 

B.  Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)

Vrste operacij:

1.1.  Opis vrste operacije

 

1.2  Zadevne prednostne naloge / specifični cilji

 

1.3  Pogoji, ki jih je treba izpolniti ali rezultati, ki jih je treba doseči

 

1.4  Rok za izpolnitev pogojev ali dosežek rezultatov

 

1.5  Opredelitev kazalnikov za rezultate

 

1.6  Merska enota za kazalnik za rezultate

 

1.7  Vmesni rezultati (če je ustrezno), ki sprožijo povračilo Komisije, skupaj s časovnim razporedom za povračila

Vmesni rezultati

Datum

Zneski

1.8  Skupni znesek (vključno s sredstvi EU in nacionalnimi sredstvi)

 

1.9  Prilagoditvena metoda

 

1.10  Preverjanje doseganje rezultata ali izpolnitve pogoja (in, če je ustrezno, vmesnih rezultatov)

–  opišite, kateri dokumenti se bodo uporabljali za preverjanje doseganja rezultata ali izpolnitve pogoja;

–  opišite, kaj se bo preverjalo v okviru preverjanja upravljanja (vključno na kraju samem) in kdo bo izvedel preverjanje;

–  opišite ureditev za zbiranje in shranjevanje podatkov/dokumentov.

 

1.11  Ureditev za zagotavljanje revizijske sledi

Navedite organe, odgovorne za te ureditve.

 

(1)UL C 440, 6.12.2018, str. 116.
(2)UL C 86, 7.3.2019, str. 137.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019.
(4)[Sklic]
(5)[Sklic]
(6)Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017)0534 final z dne 20.9.2017).
(7)Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).
(8)Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“ – COM(2017) 376 final, 18.7.2017.
(9)Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
(10)Uredba (EU) XXX o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (UL L xx, str. y).
(11)Uredba (EU) XXX o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (UL L xx, str. y).
(12)Sklep Sveta (EU) XXX o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (UL L xx, str. y).
(13)Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
(14)Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623 final, 24.10.2017).
(15) Mnenje Evropskega odbora regij – Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja z dne 12. julija 2017 (UL C 342, 12.10.2017, str. 38).
(16)Mnenje Evropskega odbora regij – Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja z dne 12. julija 2017 (UL C 342, 12.10.2017, str. 38).
(17)Delegirana uredba Komisije (EU) št. 481/2014 z dne 4. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s posebnimi pravili o upravičenosti izdatkov za programe sodelovanja (UL L 138, 13.5.2014, str.45).
(18)[Sklic]
(19)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(20) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
(21) Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (UL C 209, 23.7.2013, str. 1).
(22)Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(23)Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU (UL L 124, 25.4.2014, str. 1).
(24)Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).
(25)Komponenta 1, zunanje čezmejno sodelovanje
(26)Komponenta 1, zunanje čezmejno sodelovanje
(27)Komponenti 2 in 4
(28)Komponenti 2 in 4
(29)Komponenti 2 in 4
(30)Komponenti 3 in 4
(31)ESRR, IPA III, NDICI ali OCTP, kadar je pomoč nakazana kot enotni znesek v okviru komponent 2 in 4
(32)Komponenta 1, zunanje čezmejno sodelovanje
(33)Komponenta 1, zunanje čezmejno sodelovanje
(34)Komponenti 2 in 4
(35)Komponenti 2 in 4
(36)Komponenti 2 in 4
(37)Komponenti 3 in 4
(38)ESRR, IPA III, NDICI ali OCTP, kadar je pomoč nakazana kot enotni znesek v okviru komponent 2 in 4
(39)Za eno vrsto operacije je možnih več dopolnjujočih se kazalnikov (na primer en kazalnik učinka in en kazalnik rezultatov). V teh primerih je treba za vsak kazalnik izpolniti polja 1.3 do 1.11 obrazca.

Zadnja posodobitev: 20. april 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov