Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0247(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0174/2019

Predložena besedila :

A8-0174/2019

Razprave :

PV 26/03/2019 - 20
CRE 26/03/2019 - 20

Glasovanja :

PV 27/03/2019 - 10.5
CRE 27/03/2019 - 10.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0299

Sprejeta besedila
PDF 316kWORD 106k
Sreda, 27. marec 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Instrument za predpristopno pomoč (IPA III) ***I
P8_TA(2019)0299A8-0174/2019
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) (COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0465),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0274/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0174/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 156.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 8.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)
P8_TC1-COD(2018)0247

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (EU) št. 231/2014 Evrospkega parlamenta in Sveta(4) preneha veljati 31. decembra 2020. Da bi ohranili učinkovitost zunanjega delovanja Unije, bi bilo treba ohraniti okvir za načrtovanje in zagotavljanje zunanje pomoči.

(2)  Cilji Cilj instrumenta za predpristopno pomoč se precej razlikujejo od splošnih ciljev zunanjega delovanja Unije, saj je namen tega instrumenta je pripraviti upravičenke iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: upravičenke) na prihodnje članstvo v Uniji in jih podpreti v pristopnem procesu v skladu s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic in načel, pa tudi varstvom in spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in pravne države, kot je določeno v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Zato jeMedtem ko je zaradi drugačne narave pristopnega procesa potreben namenski instrument za podporo širitve nepogrešljiv, vendar je treba zagotoviti, da se dopolnjuje, morajo biti cilji in delovanje tega instrumenta skladni s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zlasti z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: NDICI) in jih dopolnjevati. [Sprememba 1]

(3)  Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) določa, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki podpira vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter si prizadeva za njihovo spodbujanje. Evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica samo, ko je potrjeno, da izpolnjuje merila za članstvo, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu junija 1993 (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da ima Unija zmogljivost za vključitev nove članice. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z zavezanostjo ciljem politične, ekonomske in monetarne unije. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost med ženskami in moškimi. [Sprememba 2]

(4)  Širitveni proces temelji na uveljavljenih merilih ter poštenih in strogih pogojih. Vsako upravičenko se oceni glede na lastne dosežke. Cilj ocenjevanja doseženega napredka in ugotavljanja pomanjkljivosti je upravičenkam iz Priloge I zagotoviti spodbude in smernice za nadaljnje prizadevanje pri sprejemanju potrebnih daljnosežnih reform. Da bi se možnost širitve uresničila, je še naprej bistvenega pomena trdna zavezanost načelu, da se najprej obravnavajo temeljne prvine(5). Dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje na podlagi dokončne, vključujoče in zavezujoče rešitve dvostranskih sporov so temeljni elementi procesa širitve ter izjemno pomembni za varnost in stabilnost Unije kot celote. Napredek v pristopnem procesu je odvisen od spoštovanja vrednot Unije v vsaki posamezni prosilki in od njene zmožnosti, da sprejme in izvede potrebne reforme za uskladitev svojih političnih, institucionalnih, pravnih, socialnih, upravnih in gospodarskih sistemov s pravili, standardi, politikami in praksami v Uniji. Pogajalski okvir določa zahteve, s katerimi se ocenjuje napredek pri pristopnih pogajanjih s posamezno državo kandidatko. [Sprememba 3]

(4a)  Katera koli evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica Unije šele, ko je potrjeno, da izpolnjuje vsa merila za pristop, ki jih je junija 1993 določil Evropski svet v Københavnu (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da je Unija novo članico zmožna vključiti. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in zmožnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z izvajanjem ciljev politične, ekonomske in monetarne unije. [Sprememba 4]

(5)  Širitvena politika Unije je naložba v mir, varnost in stabilnost v Evropisestavni del zunanjega delovanja Unije in prispeva tudi k miru, varnosti in stabilnosti znotraj in zunaj meja Unije. Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk, pri tem pa spoštuje načelo naprednega povezovanja, da bi zagotovila nemoteno preoblikovanje upravičenk. Možnost članstva Unije ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe. [Sprememba 5]

(6)  Evropska komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom(6)“ ponovno potrdila trdno, na dosežkih temelječo možnost članstva v EU za Zahodni Balkan. To je močna spodbuda za celoten Zahodni Balkan in znak zavezanosti EU k njegovi evropski prihodnosti.

(7)  Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu sz mednarodnimi sporazumi, ki jih je Unija sklenila tudi z upravičenkami iz Priloge I. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic, tudi manjšin ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja spoštovanja mednarodno dogovorjenih delovnih standardov o pravicah delavcev in nediskriminacije ranljivih skupin, tudi otrok in invalidov. Pomoč bi morala prav tako podpirati, da upravičenke spoštujejo ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic(7), socialno tržno gospodarstvo in zbliževanje s socialnim pravnim redom. Še naprej bi morala podpirati prizadevanja upravičenk za spodbujanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, tudi na podlagi izvajanja makroregionalnih strategij Unije, da bi razvile dobre sosedske odnose in izboljšale spravo. Okrepitibi morala tudi Spodbujati bi morala strukture za sektorsko regionalno sodelovanje ter okrepiti njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje inspodbuditi gospodarsko povezovanje z enotnim trgom Unije, vključno s carinskim sodelovanjem, spodbuditi odprto in pravično trgovino ter tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kohezije in vključevanja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan. [Sprememba 6]

(7a)   Ob upoštevanju preobrazbene narave procesa reform med procesom širitve v državah kandidatkah bi morala Unija okrepiti prizadevanja pri določanju prednostnih področij za sredstva Unije, kot so vzpostavljanje institucij in varnosti, ter okrepiti podporo državam kandidatkam pri izvajanju projektov z namenom zaščite držav kandidatk pred vplivi zunaj EU. [Sprememba 7]

(7b)   O prizadevanjih Unije za podporo napredku reform v državah kandidatkah prek financiranja iz instrumenta za predpristopno pomoč bi bilo treba dobro obveščati v državah kandidatkah in državah članicah EU. V zvezi s tem bi morala Unija izboljšati komunikacijska prizadevanja in prizadevanja v okviru kampanj, da bi se zagotovila prepoznavnost financiranja iz instrumenta za predpristopno pomoč kot glavnega instrumenta EU za mir in stabilnost na območju širitve. [Sprememba 8]

(7c)   Priznava, kako pomembno je poenostavljati in izvrševati proračun za vzpostavljanje institucij, kar bo pripomoglo k predvidevanju morebitnih varnostnih težav in preprečilo prihodnje nezakonite migracijske tokove v države članice. [Sprememba 9]

(8)  Unija bi morala na podlagi izkušenj svojih držav članic podpirati upravičenke iz Priloge I na poti k pristopu. To sodelovanje bi moralo biti namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, ki so jih države članice pridobile v procesu reform.

(9)  Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in upravičenkami iz Priloge I na področju varnosti reforme varnostnega in obrambnega sektorja je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnostnihvarnosti, organiziranega kriminala in terorističnih groženj. [Sprememba 10]

(9a)  Ukrepi v sklopu instrumenta, vzpostavljenega s to uredbo, bi morali prav tako pomagati upravičenkam, da postopoma uskladijo svoje politike s Skupno zunanjo in varnostno politiko Unije (SZVP), vključno z izvajanjem omejevalnih ukrepov, pa tudi s širšimi zunanjimi politikami Unije v mednarodnih institucijah in mednarodnih forumih. Komisija bi morala spodbujati upravičenke, naj vzdržujejo na pravilih in vrednotah temelječ svetovni red ter sodelujejo pri spodbujanju multilateralizma in nadaljnji krepitvi mednarodnega trgovinskega sistema, vključno z reformami STO. [Sprememba 11]

(10)  Nujno je treba okrepiti sodelovanjeSodelovanje na področju migracij, vključno z upravljanjem in nadzorom meja, ter zagotoviti dostopzagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite, si izmenjevati relevantne informacije, povečati pozitivne učinke izmenjava relevantnih informacij, povečanje pozitivnih učinkov migracij na razvoj, olajšatiolajšanje zakonite in delovne migracije, okrepiti nadzorokrepitev nadzora meje ter nadaljevati prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam,ter prizadevanja za preprečevanje in odvračanje od nedovoljenih migracij ter prisilnih izginotij, boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantovljudi so pomemben vidik sodelovanja med Unijo in upravičenkami. [Sprememba 12]

(11)  Krepitev pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva, bojem proti korupciji, pranju denarja in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave, ostajata ključna izziva v večinizagotavljanje podpore zagovornikom človekovih pravic ter nenehno usklajevanje na področju preglednosti, javnega naročanja, konkurence, državne pomoči, intelektualne lastnine in zunanjih naložb ostajajo ključni izzivi upravičenk iz Priloge I ter sta bistvenaso bistveni za njihovo približevanje Uniji in pozneje zapripravo na prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform na teh področjih in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi se bilo treba s finančno pomočjo na podlagi te uredbe v čim zgodnejši fazi odzvati na zahteve, ki so naložene upravičenkam iz Priloge I. [Sprememba 13]

(12)  Parlamentarna razsežnost ostaja ključnega pomena v pristopnem procesu. Zato bi morala Komisija bi morala v skladu z načelom participativne demokracije v vsaki od upravičenk iz Priloge I spodbujati krepitev parlamentarnih zmogljivosti, izvajanje parlamentarnega nadzora, demokratične postopke in pravično zastopništvo. [Sprememba 14]

(13)  Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo zZ ukrepi v okviru tega programa bi bilo treba prispevati vsaj 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje, pri čemer si je treba prizadevati za uresničitev cilja, da bi poraba, povezana s podnebjem, do leta 2027 dosegla 30 % odhodkov iz večletnega finančnega okvira. Prednost bi bilo treba namenjati okoljskim projektom, ki se nanašajo na čezmejno onesnaževanje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjemizvrševanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda. [Sprememba 15]

(14)  Ukrepi na podlagi tega instrumenta bi morali podpirati izvajanje agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 kot univerzalne agende, h kateri so EU in njene države članice v celoti zavezane in ki so jo potrdile vse upravičenke iz Priloge I.

(15)  V tej uredbi so določena finančna sredstva za celotno obdobje njene uporabe, ki bodo v okviru letnega proračunskega postopka za Evropski parlament in Svet pomenila prednostni referenčni znesek v smislu [reference to be updated as appropriate according to the new inter-institutional agreement: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(8)].

(16)  Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost, usklajenost in dopolnjevanje svojezunanje finančne pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programihRazlične neodvisne organizacije civilne družbe ter lokalni organi različnih vrst in ravni bi morali imeti v procesu smiselno vlogo. V skladu z načelom vključujočega partnerstva bi morale biti organizacije civilne družbe del zasnove, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov, ki jih izvajajo izvršujejo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnicain bi morale biti neposredne prejemnice pomoči Unije. [Sprememba 16]

(17)  V programskem okviru, ki ga pripravi Komisija bi morala za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije za obdobje od 2021 do 2027 pripraviti programski okvir, v katerem biv obliki delegiranega akta, bi bilo treba za vsako upravičenko določiti specifične in merljive cilje na ustreznih področjih politike, nato pa še prednostne ukrepe za uresničitev teh ciljev. Programski okvir bi bilo treba pripraviti v sodelovanju z upravičenkami iz Priloge I na podlagi širitvenega načrta in njihovih posebnih potreb ter v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz te uredbe in načeli zunanjega delovanja Unije ter ob upoštevanju ustreznih nacionalnih strategij opredelila prednostne ukrepe za uresničevanje ciljev na ustreznih področjih politike, na katerih se bo zagotavljala pomoč na podlagi te uredbe in resolucij Evropskega parlamenta. To partnerstvo bi moralo po potrebi vključevati pristojne organe in organizacije civilne družbe. Komisija bi morala spodbujati sodelovanje med ustreznimi deležniki in usklajevanje donatorjev. Programski okvir bi bilo treba po vmesnem ocenjevanju pregledati. V programskem okviru bi bilo treba opredeliti področja, na katerih se bo zagotavljala pomoč, ter določiti okvirne dodelitve sredstev po posameznih področjih podpore, vključno z oceno odhodkov, povezanih s podnebjem. [Sprememba 17]

(18)  V skupnem interesu Unije in upravičenk je, da upravičenkam iz Priloge I pomaga pomagajo upravičenkam pri prizadevanjih za izvedbo reformreformo njihovih političnih, pravnih in gospodarskih sistemov z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila trdno usmerjena v rezultatev skladu s pristopom, usmerjenim v smotrnost in bi dajala pomembno spodbudo za uspešnejšo in učinkovitejšo uporabo sredstev tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo dokazali, da so zavezani reformam. Pomoč bi bilo treba dodeljevati v skladu z načelom pravične delitve in jasnimi posledicami v primerih resnega poslabšanja ali odsotnosti napredka, kar zadeva spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic. [Sprememba 18]

(18a)   Komisija bi morala vzpostaviti jasne mehanizme za spremljanje in ocenjevanje, s katerimi bi zagotovila, da bodo cilji in ukrepi za posamezne upravičenke ostali ustrezni in izvedljivi, in redno merila napredek. V zvezi s tem bi moral vsakega od ciljev spremljati eden ali več kazalnikov smotrnosti, ki bi ocenjevali, kako upravičenke sprejemajo in konkretno izvajajo reforme. [Sprememba 19]

(19)  Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Ta prehod bi bilo treba obrniti ali ustaviti, kadar upravičenke na določenem področju politike ali pri določenih programih ne izpolnijo ustreznih obveznosti ali ne upravljajo sredstev Unije v skladu z uveljavljenimi pravili, načeli in cilji. Pri takšni odločitvi bi bilo treba ustrezno upoštevati vse morebitne negativne gospodarske in družbene posledice. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu. [Sprememba 20]

(20)  Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije, da bi se preprečilo prekrivanje z drugimi obstoječimi instrumenti za zunanje financiranje. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo. [Sprememba 21]

(21)  Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi moralo biti na podlagi te uredbe mogoče prispevati k ukrepom na podlagi drugih programov, če le prispevki ne krijejo istih stroškov.

(21a)   Brez poseganja v proračunski postopek in določbe o začasni ukinitvi pomoči iz mednarodnih sporazumov z upravičenkami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme delegirane akte v zvezi s spremembo Priloge I k tej uredbi, da se začasno ali delno ukine pomoč Unije. To pooblastilo bi bilo treba uporabiti, kadar je opaziti stalno nazadovanje v zvezi z enim ali več kobenhavnskih meril ali kadar določena upravičenka ne spoštuje načel demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo začasno ukinitev pomoči, ne veljajo več – sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se pomoč Unije obnovi. [Sprememba 22]

(22)  Sredstva iz te uredbe bi bilo treba uporabiti za financiranje ukrepov v okviru mednarodne razsežnosti programov Erasmus, ki bi se morali izvajati v skladu z Uredbo (EU) .../... (v nadaljnjem besedilu: uredba Erasmus)(9).

(23)  Za to uredbo bi se morala uporabljati horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) ter določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad, posrednega izvrševanja, finančne pomoči, proračunske podpore, skrbniških skladov, finančnih instrumentov in proračunskih jamstev ter urejajo nadzor nad odgovornostjo finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah in tretjih državah, saj je spoštovanje tega načela bistveno za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(24)  Vrste financiranja in načini izvrševanjaizvrševanja iz te uredbe bi morali biti izbrani na podlagi njihove primernosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje, da bo prišlo do kršitev. To bi moralo vključevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. [Sprememba 23]

(25)  Unija bi morala za izvajanje zunanjih ukrepov še naprej uporabljati skupna pravila. Pravila in postopki za izvajanjeuporabo instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja so določena v Uredbi (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba NDICI). Določiti bi bilo treba še dodatne podrobne določbe za obravnavanje posebnih razmer, zlasti na področjih čezmejnega sodelovanja, kmetijstva in razvoja podeželja. [Sprememba 24]

(26)  Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost, obramba in stabilnost, podnebne spremembe in okolje ter, gospodarski protekcionizem nedovoljene migracije in prisilna izginotja ter temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanjeizvrševanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev ob upoštevanju ciljev iz te uredbe, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev. Omogočiti je treba dodatne oblike prožnosti, na primer s prerazporeditvijo prednostnih nalog, postopnim izvajanjem projektov in sklepanjem krovnih pogodb. [Sprememba 25]

(27)  Novi Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+), ki nadgrajuje svojega predhodnika, bi moral pomeniti celovit finančni sveženj, ki zagotavlja zmogljivost financiranja v obliki nepovratnih sredstev, proračunskih jamstev in drugih finančnih instrumentov po vsem svetu, tudi upravičenkam iz Priloge I. Upravljanje operacij, ki se izvajajo na podlagi te uredbe, bi moral še naprej zagotavljati naložbeni okvir za Zahodni Balkan.

(28)  Jamstvo za zunanje delovanje bi moralo podpirati operacije EFSD+, instrument IPA III pa bi moral prispevati k potrebam po oblikovanju rezervacij v zvezi z operacijami v korist upravičenk iz Priloge I, vključno z oblikovanjem rezervacij in obveznostmi, ki izhajajo iz posojil v obliki makrofinančne pomoči.

(29)  Zagotoviti je treba, da se programi čezmejnega sodelovanja izvajajo skladno z okvirom, opredeljenim v programih za zunanje delovanje, ter predpisi za teritorialno sodelovanje. Posebne določbe o sofinanciranju bi morale biti določene v tej uredbi.

(29a)   Programi čezmejnega sodelovanja so najbolj prepoznavni programi instrumenta za predpristopno pomoč, državljani pa jih tudi najbolje poznajo. Zato bi lahko ti programi v državah kandidatkah občutno izboljšali prepoznavnost projektov, ki jih financira EU. [Sprememba 26]

(30)  Letni in večletni akcijski načrti ter ukrepi iz člena 8 so delovni programi v skladu s finančno uredbo. Letne ali večletne akcijske načrte sestavljajo sklopi ukrepov, ki so združeni v posamezen dokument.

(31)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(11), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(12), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(13) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(14) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi z učinkovitimi in sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(15). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, po potrebi EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Tudi upravičenke iz Priloge I bi morale o nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so bile predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, nemudoma poročati Komisiji in jo obveščati o poteku upravnih in pravnih postopkov. Da bi bilo to poročanje usklajeno z dobrimi praksami v državah članicah, bi moralo potekati z elektronskimi sredstvi, tj. z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija.

(31a)   Vsa sredstva, dodeljena na podlagi te uredbe, morajo biti dodeljena na pregleden, učinkovit, odgovoren, depolitiziran in nediskriminatoren način, tudi s pomočjo pravične porazdelitve, ki odraža potrebe regij in lokalnih občin. Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in zlasti delegacije Unije bi morale pozorno spremljati, ali so ta merila izpolnjena in ali se pri dodeljevanju sredstev spoštujejo načela preglednosti, odgovornosti in nediskriminacije. [Sprememba 27]

(31b)   Komisija, visoka predstavnica/podpredsednica ter zlasti delegacije Unije in upravičenke bi morale povečati prepoznavnost predpristopne pomoči Unije, da bi tako obveščale o dodani vrednosti podpore Unije. Prejemniki sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije. Instrument IPA bi moral prispevati k financiranju ukrepov komuniciranja za promocijo rezultatov pomoči Unije pri različnih občinstvih v upravičenkah. [Sprememba 28]

(32)  Da bi upoštevali spremembe v okviru politike širitve ali bistven razvoj v upravičenkah iz Priloge I, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo in posodobitev tematskih prednostnih nalog pri zagotavljanju pomoči iz Prilog II in III. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(16). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(33)  Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti glede posebnih pogojev in struktur za posredno upravljanje z upravičenkami iz Priloge I in glede izvajanja pomoči za razvoj podeželja, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z [Uredbo (EU) št. 182/2011(17) Evropskega parlamenta in Sveta]. Pri vzpostavljanju enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba upoštevati izkušnje, pridobljene z upravljanjem in izvajanjem dosedanje predpristopne pomoči. Te enotne pogoje bi bilo treba po potrebi spremeniti v skladu z novimi okoliščinami. [Sprememba 29]

(34)  Odbor, ustanovljen na podlagi te uredbe, bi moral biti pristojen tudi za pravne akte ter zaveze iz Uredbe (ES) št. 1085/2006(18) in Uredbe (EU) št. 231/2014 ter za izvajanje člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 389/2006(19). [Sprememba 30]

(34a)   Evropski parlament bi moral biti v celoti vključen v faze oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov, da se zagotovi politični in demokratični nadzor ter odgovornost financiranja Unije na področju zunanjega delovanja. Izboljšati bi bilo treba dialog med institucijami, s čimer bi zagotovili, da lahko Evropski parlament med uporabo te uredbe sistematično in nemoteno izvaja politični nadzor ter tako povečuje učinkovitost in legitimnost. [Sprememba 31]

(35)  Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati [prej kot na dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavlja program „instrument za predpristopno pomoč“ (v nadaljnjem besedilu: instrument IPA III).

V njej so določeni cilji instrumenta, proračun za obdobje 2021–2027, oblike pomoči Unije in pravila za zagotavljanje take pomoči.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporablja naslednja opredelitev pojma:

(a)  „čezmejno sodelovanje“ pomeni sodelovanje med državami članicami EU in upravičenkami iz Priloge I, med dvema ali več upravičenkami iz Priloge I k tej uredbi ali med upravičenkami iz navedene priloge ter državami in ozemlji iz Priloge I k uredbi NDICI, kot je navedeno v členu 3(1)(b) Uredbe (EU) .../... (v nadaljnjem besedilu: uredba ETC)(20).

(b)  „načelo poštene delitve pomoči“ pomeni, da pristop, ki temelji na smotrnosti, dopolnjuje korektivni mehanizem za dodeljevanje, kadar bi bila pomoč, ki bi jo prejela določena upravičenka, v primerjavi z drugimi upravičenkami nesorazmerno nizka ali visoka, pri čemer se upoštevajo potrebe zadevnega prebivalstva in relativni napredek pri reformah, povezanih z začetkom pristopnih pogajanj ali napredkom pri njih; [Sprememba 32]

Člen 3

Cilji instrumenta IPA III

1.  Splošni cilj instrumenta IPA III je podpirati upravičenke iz Priloge I pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, ki so potrebne, da bi te upravičenke spoštovale vrednote Unije in se postopno uskladile s pravili, standardi, politikami in praksami Unije z namenom pridobitve članstva Unije, kar bi prispevalo k miru, njihovi stabilnosti, varnosti in blaginji, pa tudi k strateškim interesom Unije. [Sprememba 33]

2.  Instrument IPA III ima naslednje specifične cilje:

(a)  okrepiti pravno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, med drugim pravic manjšin in otrok, enakosti spolov, temeljnih pravic in mednarodnega prava, civilno družbo, akademsko svobodo, mir in varnost ter izboljšati upravljanje migracij, vključno z upravljanjem meja, spoštovanje kulturne raznolikosti, nediskriminacijo in strpnost; [Sprememba 34]

(aa)   obravnavati prisilno razseljevanje in nedovoljene migracije, zagotoviti da se migracije odvijajo na varen, urejen in dovoljen način, in ohranjati dostop do mednarodne zaščite; [Sprememba 35]

(b)  povečati učinkovitost javne uprave ter podpreti preglednost, strukturne reforme, neodvisnost sodstva, boj proti korupciji in dobro upravljanje na vseh ravneh, tudi na področjih javnih naročil, državne pomoči, konkurence, tujih investicij in intelektualne lastnine; [Sprememba 36]

(c)  oblikovati pravila, standarde, politike in prakse upravičenk iz Priloge I v skladu s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, tudi na področju SZVP, okrepiti na pravilih temelječ večstranski mednarodni red ter utrditi notranjo in zunanjo spravo in dobre sosedske odnose, pa tudi gradnjo miru, preprečevanje konfliktov, med drugim prek krepitve zaupanja in mediacije ter vključujočega in celovitega izobraževanja, ter medosebne stike, svobodo medijev in komunikacijo; [Sprememba 37]

(d)  okrepiti gospodarski in, socialni in teritorialni razvoj ter kohezijo, med drugim s povečano povezljivostjo in regionalnim razvojem, razvojem kmetijstva in podeželja ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, okrepiti varstvo okolja, povečati odpornosti na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo zmanjšati revščino in regionalna neravnovesja, spodbujati socialno varstvo in vključevanje s krepitvijo državnih struktur za regionalno sodelovanje, malih in srednjih podjetij ter zmogljivosti za pobude na podlagi skupnosti, podpirati naložbe na podeželju ter izboljšati poslovno in naložbeno okolje; [Sprememba 38]

(da)  okrepiti varstvo okolja, povečati odpornost na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo, s tem pa ustvariti zaposlitvene priložnosti, zlasti za mlade; [Sprememba 39]

(e)  podpreti teritorialno in čezmejno sodelovanje, tudi prek pomorskih meja, ter okrepiti trgovinske in gospodarske odnose z izvajanjem veljavnih sporazumov z Unijo v celoti in zmanjševanjem regionalnih neravnovesij. [Sprememba 40]

3.  V skladu s specifičnimi cilji so tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči glede na potrebe in zmogljivosti upravičenk iz Priloge I določene v Prilogi II. Tematske prednostne naloge pri čezmejnem sodelovanju med upravičenkami iz Priloge I so določene v Prilogi III. Vsaka od teh tematskih prednostnih nalog lahko prispeva k doseganju več specifičnih ciljev.

Člen 4

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje instrumenta IPA III za obdobje 2021–2027 znašajo 13 009 976 000 EUR v cenah iz leta 2018 (14 500 000 00014 663 401 000 EUR v tekočih cenah). [Sprememba 41]

2.  ZnesekDoločen delež zneska iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč pri izvajanjuizvrševanju programa, to je zakar zajema dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja ter podpore institucionalni krepitvi in vzpostavljanju upravne zmogljivosti, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, ter za katere koli dejavnosti v zvezi s pripravo naslednika programa za predpristopno pomoč, v skladu s členom 20 [Uredbe NDICI]. [Sprememba 42]

Člen 5

Določbe o povezavah z drugimi programi

1.  Pri izvajanjuuporabi te uredbe se zagotovijo doslednost, sinergije in dopolnjevanje z drugimi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politik v interesu razvoja. [Sprememba 43]

2.  Uredba NDICI se uporablja za dejavnosti, ki se izvajajopotekajo na podlagi te uredbe, kjer se ta uredba nanjo sklicuje. [Sprememba 44]

3.  Instrument IPA III prispeva k ukrepom, opredeljenim na podlagi uredbe Erasmus. Za uporabo navedenih sredstev se uporablja uredba Erasmus. V ta namen se prispevek instrumenta IPA III vključi v enotni okvirni programski dokument iz odstavka 7 člena 11 uredbe NDICI, ki se sprejme v skladu s postopki iz navedene uredbe.

4.  Pomoč iz instrumenta IPA III se lahko zagotovi za vrste dejavnosti, ki so določene v Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu(21), Evropskem socialnem skladu plus(22) in, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja(23) in Skladu za pravosodje, pravice in vrednote, in sicer na nacionalni ravni, pa tudi v čezmejnem, nadnacionalnem, medregionalnem ali makroregionalnem kontekstu. [Sprememba 45]

4a.   Komisija določen delež sredstev IPA III nameni temu, da upravičenke iz Priloge I pripravi na sodelovanje v Evropskih strukturnih in investicijskih skladih (ESIF), predvsem v Evropskem socialnem skladu (ESF). [Sprememba 46]

5.  ESRR prispeva k programom ali ukrepom, opredeljenim za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami. Te programe in ukrepe sprejme Komisija v skladu s členom 16. Znesek prispevka iz programov čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta IPA (programi IPA-CBC) se določi na podlagi člena10(3) uredbe ETC, pri čemer lahko prispevek v okviru instrumenta IPA III znaša največ 85 %. Programi IPA-CBC se upravljajo v skladu z uredbo ETC. [Sprememba 47]

6.  Instrument IPA III lahko prispeva k programom ali ukrepom transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja, ki so opredeljeni in se izvajajo na podlagi uredbe ETC ter v katerih sodelujejo upravičenke iz Priloge I k tej uredbi.

7.  Kadar je primerno, lahko k ukrepom, opredeljenim na podlagi člena 8 te uredbe prispevajo drugi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Prav tako lahko ta uredba prispeva k ukrepom, opredeljenim na podlagi drugih programov Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. V takih primerih se v delovnem programu za navedene ukrepe določi, kateri sklop pravil se uporablja.

8.  Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah ter za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega sodelovanja odloči, da upravičenost do akcijskih programov in ukrepov iz člena 8(1) razširi na države, ozemlja in regije, ki niso navedeni v Prilogi I, kadar ima program ali ukrep, ki naj bi se izvedeluporabil, globalno, regionalno ali čezmejno razsežnost. [Sprememba 48]

POGLAVJE II

STRATEŠKO NAČRTOVANJE

Člen 6

Okvir politike in splošna načela

1.  Splošni Celovit okvir za izvajanje uporabo te uredbe predstavljajo okvir politike širitve, ki sta ga opredelila Evropski svet in Svet, sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos z upravičenkami iz Priloge I, pa tudi ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Komisija zagotovi skladnost med pomočjo in okvirom politike širitve.

Podpredsednica/visoka predstavnica in Komisija zagotovita usklajevanje med zunanjim delovanjem Unije in širitveno politiko v okviru ciljev politike iz člena 3.

Komisija usklajuje načrtovanje programov v okviru te uredbe, v to pa ustrezno vključi tudi ESZD.

Okvir politike širitve je podlaga za zagotavljanje pomoči. [Sprememba 49]

2.  Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okoljapreprečevanja in reševanja konfliktov v zvezi s človekovimi pravicami, migracij in prisilnih izginotij, varnosti, socialne in regionalne kohezije, zmanjševanja revščine in enakosti spolov ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja(24) ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev. Z njimi bi bilo treba prispevati vsaj 16 % skupnih finančnih sredstev za podnebne cilje. [Sprememba 50]

3.  Komisija in države članice sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti in si prizadevajo preprečitipreprečujejo podvajanje med pomočjo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta IPA III, in drugo pomočjo, ki jo zagotavljajo Unija, države članice in Evropska investicijska banka, kar je v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje pomoči ter za harmonizacijo politik in postopkov, zlasti z mednarodnimi načeli glede učinkovitosti razvoja(25). Koordinacija zajema redna posvetovanja, pogoste izmenjave informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči in vključujoča srečanja, namenjena koordinaciji pomoči, ter je ključni korak v postopkih Unije in držav članic za pripravo programov. Pomoč je usmerjena v uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, dejansko in učinkovito uporabo sredstev, ureditev načela partnerstva in celostni pristop k teritorialnemu razvoju. [Sprememba 51]

3a.  Komisija ravna v partnerstvu z upravičenkami. To partnerstvo po potrebi vključuje pristojne nacionalne in lokalne organe, pa tudi organizacije civilne družbe, ki lahko pomembno prispevajo k fazam oblikovanja, izvajanja in spremljanja.

Komisija spodbuja usklajevanje med ustreznimi deležniki. Pomoč IPA III povečuje zmogljivost organizacij civilne družbe, tudi kadar gre za neposredne upravičenke do pomoči. [Sprememba 52]

4.  Komisija skupaj z državami članicami sprejme tudi potrebne ukrepe za zagotovitev koordinacije in dopolnjevanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, kot so mednarodne organizacije in finančne institucije, agencije ter donatorji, ki niso iz Unije.

POGLAVJE III

PROGRAMSKI OKVIR IN IZVAJANJE [Sprememba 53]

Člen 7

Programski okvir IPA

1.  Pomoč v okviru instrumenta IPA III temelji na programskem okviru IPA za doseganje specifičnih ciljevTa uredba se dopolni s programskim okvirom IPA, s katerim se uvedejo dodatne določbe o tem, kako naj se uresničujejo specifični cilji iz člena 3. Programski okvir IPA določi Komisija za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije, in sicer z delegiranimi akti v skladu z odstavkom 3 tega člena.

Komisija Evropskemu parlamentu pravočasno pred začetkom programskega obdobja predloži ustrezne programske dokumente. V teh dokumentih so določene okvirne dodelitve, predvidene po posameznih tematskih sklopih in, kadar so na voljo, po državi/regiji, vključujejo pa tudi pričakovane rezultate in izbrani način pomoči. [Sprememba 54]

1a.  Evropski parlament in Svet letne odobritve odobrita v okviru omejitev večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027. [Sprememba 55]

2.  V programskem okviru IPA se ustrezno upoštevajo relevantne resolucije in stališča Evropskega parlamenta in nacionalne strategije in sektorske politike. [Sprememba 56]

Pomoč je ciljno usmerjena in prilagojena razmeram v posameznih upravičenkah iz Priloge I, pri čemer se upoštevajo potrebna dodatna prizadevanja posameznih upravičenk, da bi izpolnile merila za članstvo, in njihove zmogljivosti. Pomoč se razlikuje po obsegu in intenzivnosti glede na potrebe, zavezanost reformam in napredek pri izvajanju teh reform.

3.  Ne glede na odstavek 4 tega člena Komisija sprejme programski okvir IPA z izvedbenim aktom. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda v odboru iz člena 16. sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 14, vključno z načinom za uveljavitev načela pravične delitve. Programski okvir IPA poteče najpozneje 30. junija 2025. Komisija na podlagi vmesne ocene iz člena 32 [Uredbe NDICI] ob zagotavljanju doslednosti z drugimi instrumenti za zunanje financiranje in ob upoštevanju relevantnih resolucij Evropskega parlamenta do 30. junija 2025 sprejme nov programski okvir IPA. Komisija lahko po potrebi preveri tudi učinkovitost izvajanja programskega okvira IPA, zlasti kadar pride do bistvenih sprememb v okviru politike iz člena 6 in ob upoštevanju relevantnih resolucij Evropskega parlamenta. [Sprememba 57]

4.  Programski okvir za čezmejno sodelovanje z državami članicami sprejme Komisija v skladu s členom 10(1) uredbe ETC.

5.  Programski okvir IPA vključuje kazalniketemelji na jasnih in preverljivih kazalnikih smotrnosti iz Priloge IV za ocenjevanje napredka v zvezi z uresničitvijo ciljev, ki so določeni v njem., med drugim napredka in rezultatov na naslednjih področjih:

(a)  demokracija, pravna država ter neodvisen in učinkovit pravosodni sistem;

(b)  človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in ranljivih skupin;

(c)  enakost spolov in pravice žensk;

(d)  boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

(e)  sprava, graditev miru, dobri sosedski odnosi;

(f)  svoboda medijev;

(g)  obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z obveznostmi iz Pariškega sporazuma.

Komisija v svoja letna poročila vključi napredek, ugotovljen na podlagi teh kazalnikov.

O pristopu na podlagi smotrnosti, ki ga določa ta uredba, potekajo redne izmenjave mnenj v Evropskem parlamentu in Svetu. [Sprememba 123]

Člen 7a

Vmesni pregled in ocenjevanje

1.  Komisija na podlagi vmesne ocene sprejme nov programski okvir IPA in najpozneje do 30. junija 2024 predloži poročilo o vmesni oceni uporabe te uredbe. Poročilo o vmesni oceni zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023, v njem pa se preuči prispevek Unije k uresničitvi ciljev te uredbe, s kazalniki, s katerimi se merijo doseženi rezultati, ter vsemi ugotovitvami in sklepnimi ugotovitvami glede učinka te uredbe.

Evropski parlament lahko prispeva k tej oceni. Komisija in ESZD organizirata posvetovanje s ključnimi deležniki in upravičenci, vključno z organizacijami civilne družbe, pri tem pa sta posebej pozorni na to, da bodo zastopane najbolj marginalizirane skupine.

Komisija oceni vpliv in učinkovitost svojih ukrepov po področjih ukrepanja ter učinkovitost načrtovanja programov, pri tem pa uporabi zunanje ocene. Komisija in ESZD upoštevata predloge in stališča Evropskega parlamenta in Sveta o neodvisnih zunanjih ocenah. V vmesni oceni se oceni, v kolikšni meri je Unija dosegla cilje iz te uredbe.

2.  V poročilu o vmesni oceni se obravnavajo tudi učinkovitost, dodana vrednost, delovanje poenostavljene in racionalizirane strukture zunanjega financiranja, notranja in zunanja skladnost ter nadaljnja ustreznost ciljev te uredbe, dopolnjevanje in sinergije med financiranimi ukrepi, prispevek ukrepov k doslednemu zunanjemu delovanju Unije ter v kolikšni meri se javnost v državah prejemnicah zaveda finančne podpore Unije, kadar je to ustrezno.

3.  Poseben namen poročila o vmesni oceni je izboljšati uporabo financiranja Unije. Poročilo vsebuje informacije za odločanje o podaljšanju, spremembi ali ustavitvi vrst ukrepov, ki se izvajajo na podlagi te uredbe.

4.  Poročilo o vmesni oceni vključuje tudi konsolidirane informacije iz ustreznih letnih poročil o vsem financiranju, ki ga ureja ta uredba, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah upravičenkah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil.

5.  Komisija rezultate ocenjevanj in svoje pripombe sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam. Rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

6.  Komisija v postopek ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo, vključi vse zadevne deležnike, vključno z organizacijami civilne družbe, in se, kadar je to ustrezno, lahko odloči, da bo ocenjevanje opravila skupaj z državami članicami, in sicer v tesnem sodelovanju z upravičenci.

7.  Komisija poročilo o vmesni oceni iz tega člena predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, v katerih so, če je ustrezno, določene potrebne spremembe te uredbe.

8.  Komisija po koncu obdobja uporabe te uredbe, vendar ne pozneje kot v treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, opravi končno oceno uredbe pod enakimi pogoji, kot veljajo za vmesno oceno iz tega člena. [Sprememba 124]

Člen 7b

Ustavitev pomoči

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar določena upravičenka ne spoštuje načela demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali standardov jedrske varnosti oziroma krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, ali nenehno nazaduje pri izpolnjevanju enega ali več københavnskih meril – v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I k tej uredbi, da se začasno ali delno ukine pomoč Unije. V primeru delne ukinitve se navedejo programi, za katere ukinitev velja.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo začasno ukinitev pomoči, ne veljajo več – v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se pomoč Unije obnovi.

3.  V primerih delne ukinitve se pomoč Unije uporablja predvsem za podporo organizacijam civilne družbe in nedržavnim akterjem pri ukrepih za spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za podporo demokratizaciji in procesom dialoga v partnerskih državah.

4.  Komisija pri sprejemanju odločitev ustrezno upošteva zadevne resolucije Evropskega parlamenta. [Sprememba 125]

Člen 7c

Upravljanje

Za usmerjanje, usklajevanje in upravljanje tega instrumenta skozi celoten cikel upravljanja je zaradi zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti pri vseh operacijah zunanjega financiranja EU pristojna horizontalna usmerjevalna skupina, ki je sestavljena iz vseh ustreznih služb Komisije in ESZD in ji predseduje podpredsednica/visoka predstavnica ali predstavnik tega urada. Podpredsednica/visoka predstavnica zagotavlja splošno politično usklajevanje zunanjega delovanja Unije. V celotnem ciklu načrtovanja in uporabe instrumenta visoka predstavnica in ESZD sodelujeta s pristojnimi člani in službami Komisije, opredeljenimi na podlagi narave in ciljev predvidenih ukrepov, pri tem pa se opirata na njihovo strokovno znanje. Podpredsednica/visoka predstavnica, ESZD in Komisija pripravijo vse osnutke sklepov v skladu s postopki Komisije in jih predložijo v sprejetje.

Evropski parlament je v celoti vključen v fazo oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov za zunanje financiranje, da se zagotovijo politični in demokratični nadzor ter odgovornost pri financiranju Unije na področju zunanjega delovanja. [Sprememba 126]

Člen 8

Izvedbeni ukrepi in metode

1.  Pomoč v okviru instrumenta IPA III se izvaja z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo na podlagi letnih ali večletnih akcijskih načrtov in ukrepov iz poglavja III naslova II [Uredbe NDICI]. Za to uredbo se uporablja poglavje III naslova II [Uredbe NDICI], razen odstavka 1 člena 24 [upravičene osebe in subjekti] IIIa. [Sprememba 63]

1a.  Posredno upravljanje se lahko ukine, če upravičenka dodeljenih sredstev ne more ali ne želi upravljati v skladu z veljavnimi pravili, načeli in cilji iz te uredbe. Če upravičenka ne spoštuje načel demokracije, pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali če krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, lahko Komisija na specifičnih področjih politike ali pri specifičnih programih s posrednega upravljanja s strani te upravičenke preide na posredno upravljanje s strani enega ali več pooblaščenih subjektov, ki niso upravičenka, ali na neposredno upravljanje. [Sprememba 64]

1b.  Komisija vodi dialog z Evropskim parlamentom in upošteva njegova stališča v zvezi s področji, na katerih Evropski parlament izvaja svoje programe pomoči (na primer za krepitev zmogljivosti in opazovanje volitev). [Sprememba 65]

2.  Na podlagi te uredbe se lahko sprejmejo akcijski načrti za obdobje do sedem let.

2a.  Komisija zagotovi, da je Evropski parlament ves čas v celoti vključen v obravnavo vprašanj, povezanih z načrtovanjem in izvajanjem ukrepov, sprejetih v skladu s tem členom, med drugim v vse predvidene bistvene spremembe ali dodelitve. [Sprememba 66]

2b.  Pogoj za izplačilo splošne ali sektorske proračunske podpore je zadovoljiv napredek pri uresničevanju ciljev, dogovorjenih z upravičenko.

Komisija uporabi merila za pogojevanje proračunske podpore iz člena 23(4) uredbe NDICI. V primeru sistemskih nepravilnosti v sistemih upravljanja in nadzora ali nezadovoljivega napredka pri uresničevanju ciljev, dogovorjenih z upravičenko, Komisija sprejme ukrepe za zmanjšanje ali začasno ukinitev financiranja Unije v obliki proračunske podpore.

Ponovno uvedbo pomoči Komisije po začasni ukinitvi, navedeni v tem členu, spremlja ciljno usmerjena pomoč nacionalnim revizijskim organom. [Sprememba 67]

Poglavje IIIa

Izvajanje

Člen 8a

Akcijski načrti in ukrepi

1.  Komisija sprejme letne ali večletne akcijske načrte ali ukrepe. Ukrepi so lahko v obliki individualnih ukrepov, posebnih ukrepov, podpornih ukrepov ali izjemnih ukrepov pomoči. V akcijskih načrtih in pri ukrepih se za vsak ukrep navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, načini uporabe, proračun ter vsi povezani odhodki za podporo.

2.  Akcijski načrti temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavkov 3 in 4.

Po potrebi se lahko ukrep sprejme kot posamezni ukrep, in sicer pred sprejetjem akcijskega načrta ali po njem. Posamezni ukrepi temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavka 3 in v drugih ustrezno utemeljenih primerih.

Če se pojavijo nepredvidene potrebe ali okoliščine in če financiranje ni mogoče iz ustreznejših virov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 uredbe NDICI, v katerih se določijo posebni ukrepi, ki ne temeljijo na programskih dokumentih.

3.  Za izvedbo ukrepov hitrega odzivanja iz člena 4(4)(b) uredbe NDICI se lahko uporabijo letni ali večletni akcijski načrti in posamezni ukrepi.

4.  Za ukrepe hitrega odzivanja iz člena 4(4)(a) uredbe NDICI pa lahko Komisija sprejme izjemne ukrepe pomoči.

5.  Ukrepi, sprejeti v skladu s členom 19(3) in (4), lahko trajajo največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvajanje pa se lahko podaljšajo dvakrat po največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev, pod pogojem, da se finančni znesek posameznega ukrepa ne poveča.

V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemni ukrep pomoči s trajanjem do 18 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, če je kontinuiteta ukrepa Unije iz tega odstavka bistvenega pomena in je ni mogoče zagotoviti z drugimi sredstvi. [Sprememba 69]

Člen 8b

Podporni ukrepi

1.  Financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju instrumenta in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za tako izvajanje, ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo, ki je potrebna za program, in za upravljanje operacij, ki se financirajo na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

2.  Če odhodki za podporo niso vključeni v akcijske načrte ali ukrepe iz člena 8c, Komisija po potrebi sprejme podporne ukrepe. V okviru podpornih ukrepov lahko financiranje Unije krije:

(a)  študije, sestanke, informiranje, ozaveščanje, usposabljanje, pripravo in izmenjavo pridobljenih izkušenj in primerov dobre prakse, dejavnosti objavljanja ter vse druge odhodke za upravno ali tehnično pomoč, ki so potrebni za načrtovanje in upravljanje ukrepov, vključno s plačanimi zunanjimi strokovnjaki;

(b)  dejavnosti na področju raziskav in inovacij ter študije o zadevnih vprašanjih in razširjanje pridobljenih rezultatov;

(c)  odhodke za dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno z razvojem komunikacijskih strategij ter korporativnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije in prepoznavnostjo teh prednostnih nalog. [Sprememba 70]

Člen 8c

Sprejetje akcijskih načrtov in ukrepov

1.  Komisija sprejme akcijske načrte in ukrepe s sklepom Komisije v skladu s finančno uredbo.

2.  Da se zagotovi skladnost zunanjega delovanja Unije, Komisija pri načrtovanju in pri poznejši uporabi teh akcijskih načrtov in ukrepov upošteva ustrezno politično usmeritev Sveta in Evropskega parlamenta.

Komisija Evropski parlament nemudoma obvesti o načrtovanju akcijskih načrtov in ukrepov v skladu s tem členom, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanjih te pomoči. Komisija čim prej po sprejetju ali bistveni spremembi ukrepa, v vsakem primeru pa v enem mesecu po tem, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, ter zagotovi pregled narave sprejetega ukrepa in razlogov za njegovo sprejetje, njegovega trajanja, proračuna in okoliščin, pa tudi poroča o dopolnjevanja tega ukrepa z obstoječo in načrtovano pomočjo Unije. Za izjemne ukrepe pomoči Komisija navede tudi, ali, v kolikšnem obsegu in na kakšen način bo zagotovila nadaljevanje politike, ki se izvaja prek izjemnih ukrepov pomoči z uporabo srednjeročne in dolgoročne pomoči v skladu s to uredbo.

3.  Komisija pred sprejetjem akcijskih načrtov in ukrepov, ki ne temeljijo na programskih dokumentih v skladu s členom 8a(2), razen v primerih iz člena 8a(3) in (4), sprejme delegirani akt v skladu s členom 14 za dopolnitev te uredbe z določitvijo specifičnih ciljev, za katere si je treba prizadevati, pričakovanih rezultatov, instrumentov, ki se uporabljajo, glavnih dejavnosti in okvirnih finančnih dodelitev v okviru teh akcijskih načrtov in ukrepov.

4.  Pri okoljsko občutljivih ukrepih, zlasti projektih za novo infrastrukturo večjega obsega, se v skladu z veljavnimi zakonodajnimi akti Unije, vključno z Direktivo 2011/92/EU(26) Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo Sveta 85/337/EGS(27), v zvezi z vsemi ukrepi ustrezno preveri, kako bodo vplivali na človekove pravice, družbo in okolje, med drugim na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, to preverjanje pa po potrebi vključuje presojo vplivov na okolje.

Poleg tega se bodo opravile predhodna ocena na področju človekovih pravic, enakosti spolov, socialnih zadev in dela ter analiza konfliktov in ocena tveganja.

Pri izvajanju sektorskih programov se, kadar je to ustrezno, uporabijo strateške presoje vplivov na okolje, na človekove pravice in na družbo. Komisija poskrbi za to, da so v te presoje vključeni deležniki in da so rezultati teh presoj javno dostopni. [Sprememba 127]

Člen 8d

Načini sodelovanja

1.  Financiranje v okviru tega instrumenta izvršuje Komisija v skladu s finančno uredbo, bodisi neposredno sama, prek delegacij Unije in izvajalskih agencij, ali posredno prek katerega koli od subjektov iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2.  Financiranje v okviru tega instrumenta se lahko zagotovi tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki jih določijo ali upravljajo EIB, države članice, partnerske države in regije ali mednarodne organizacije ali drugi donatorji.

3.  Subjekti iz člena 62(1)(c) finančne uredbe in iz člena 29(1) uredbe NDICI letno izpolnjujejo obveznosti poročanja iz člena 155 finančne uredbe. Obveznosti poročanja za katerega koli od teh subjektov so določene v okvirnem sporazumu o partnerstvu, sporazumu o prispevku, sporazumu o proračunskih jamstvih ali sporazumu o financiranju.

4.  Ukrepi, financirani na podlagi tega instrumenta, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.

5.  Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov, od katerih vsakega financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje tako, da je vedno lahko razvidno, za katere namene so bila sredstva porabljena.

6.  Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da ni več mogoče ugotoviti vira financiranja posameznih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru ukrepa.

7.  Sodelovanje med Unijo in njenimi partnerji lahko med drugim poteka v obliki:

(a)  tristranskih ureditev, v okviru katerih Unija s tretjimi državami usklajuje svojo finančno pomoč partnerski državi ali regiji;

(b)  ukrepov upravnega sodelovanja, kot so programi tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, lokalnimi organi, nacionalnimi javnimi organi ali subjekti zasebnega prava, ki opravljajo naloge javne službe, v državi članici in partnerski državi ali regiji, ter ukrepov sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake javnega sektorja, ki jih napotijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi;

(c)  prispevkov k stroškom, potrebnim za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva, vključno s podporo širokemu sodelovanju z vzpostavitvijo neodvisnega in nepristranskega organa civilne družbe za ocenjevanje in spremljanje vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva;

(d)  programov za podporo sektorski politiki, s katerimi Unija zagotavlja podporo za sektorske programe partnerskih držav;

(e)  prispevkov k stroškom sodelovanja držav v programih in ukrepih Unije, ki jih izvajajo agencije in organi Unije, pa tudi organi ali osebe, ki jim je zaupano izvajanje specifičnih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V PEU;

(f)  subvencij obrestne mere. [Sprememba 72]

Člen 8e

Oblike financiranja Unije in načini uporabe

1.  Financiranje Unije se lahko zagotavlja z vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi, zlasti z:

(a)  nepovratnimi sredstvi;

(b)  javnimi naročili za storitve, blago ali dela;

(c)  proračunsko podporo;

(d)  prispevki v skrbniške sklade, ki jih je ustanovila Komisija v skladu s členom 234 finančne uredbe;

(e)  finančnimi instrumenti;

(f)  proračunskimi jamstvi;

(g)  mešanim financiranjem;

(h)  odpisom dolga v okviru mednarodno dogovorjenega programa za odpis dolgov;

(i)  finančno pomočjo;

(j)  plačanimi zunanjimi strokovnjaki.

2.  Kadar Komisija sodeluje z deležniki iz partnerskih držav, pri določanju načinov financiranja, vrste prispevka, ureditev dodelitve in upravnih določb za upravljanje nepovratnih sredstev upošteva njihove posebnosti, med drugim njihove potrebe in zadevne okoliščine, da bi pritegnila čim širši krog takšnih deležnikov in se najbolje odzvala na njihove potrebe. Pri taki oceni je treba upoštevati pogoje za smiselno sodelovanje in udeležbo vseh deležnikov, zlasti lokalne civilne družbe. V skladu s finančno uredbo se spodbujajo posebni načini, kot so sporazumi o partnerstvu, odobritve finančne podpore tretjim osebam, neposredna oddaja ali razpisi za zbiranje ponudb z omejeno udeležbo ali pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji, pa tudi financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je predvideno v členu 125(1) finančne uredbe. Ti različni načini zagotavljajo preglednost, sledljivost in inovativnost. Spodbuja se sodelovanje med lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, da se krepijo zmogljivosti lokalne civilne družbe za polno sodelovanje pri razvojnih programih.

3.  Poleg primerov iz člena 195 finančne uredbe se lahko postopek neposredne oddaje uporabi za:

(a)  nepovratna sredstva majhne vrednosti za zagovornike človekovih pravic in za mehanizme za zaščito ogroženih zagovornikov človekovih pravic, za financiranje nujnih zaščitnih ukrepov, kadar je to ustrezno, ne da bi bilo zanje potrebno sofinanciranje, pa tudi za mediatorje in druge akterje civilne družbe, ki sodelujejo pri kriznih dialogih in dialogih v zvezi z oboroženimi konflikti, reševanju konfliktov, spravi in graditvi miru;

(b)  nepovratna sredstva, kadar je to ustrezno, ne da bi bilo zanje potrebno sofinanciranje, za financiranje ukrepov v najtežjih razmerah, v katerih objava razpisa za zbiranje predlogov ne bi bila ustrezna, tudi v okoliščinah, ki jih zaznamujejo resno pomanjkanje temeljnih svoboščin, ogroženost demokratičnih institucij, zaostrovanje krize, oboroženi konflikti, v katerih je varnost ljudi najbolj ogrožena oziroma v katerih organizacije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic, mediatorji in drugi akterji civilne družbe, ki so vključeni v krizni dialog in dialog v zvezi z oboroženimi konflikti, spravo in graditvijo miru, delujejo v najtežjih razmerah. Tovrstna nepovratna sredstva ne presegajo 1.000.000 EUR in trajajo največ 18 mesecev, pri čemer se lahko navedeno obdobje v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za njihovo uporabo podaljša za dodatnih 12 mesecev;

(c)  nepovratna sredstva za Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice, kakor tudi za svetovno študijsko mrežo, Evropski meduniverzitetni center za človekove pravice in demokratizacijo, ki izvaja evropski magistrski študij na področju človekovih pravic in demokratizacije, ter z njim povezano mrežo univerz, ki izvajajo podiplomske študijske programe na področju človekovih pravic, vključno s štipendijami študentom, raziskovalcem, učiteljem in zagovornikom človekovih pravic iz tretjih držav.

(d)  majhne projekte, kot so opisani v členu 23a uredbe NDICI.

Proračunska podpora iz točke (c) odstavka 1, vključno s pogodbami o izvedbi sektorskih reform, temelji na odgovornosti držav, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam, demokraciji, človekovim pravicam, enakosti spolov, socialnemu vključevanju, človekovemu razvoju in pravni državi ter je namenjena krepitvi partnerstev med Unijo in partnerskimi državami. Vključuje okrepljen dialog o politikah, razvoj zmogljivosti in izboljšano upravljanje ter dopolnjuje prizadevanja partnerjev za boljše pobiranje in boljšo porabo, da se podprejo trajnosten in vključujoč socialno-ekonomski razvoj, ki bo koristil vsem, ustvarjanje dostojnih delovnih mest, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti mladim, zmanjševanje neenakosti in izkoreninjenje revščine, pri čemer se ustrezno upoštevajo lokalna gospodarstva ter okoljske in socialne pravice.

Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril za upravičenost ter podrobni oceni tveganj in koristi. Eden odločilnih dejavnikov navedenega sklepa je ocena zavezanosti, opravljenega dela in napredka partnerskih držav na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države.

4.  Proračunska podpora se diferencira tako, da omogoča boljši odziv na politične, gospodarske in družbene razmere v partnerski državi, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.

Komisija pri zagotavljanju proračunske podpore v skladu s členom 236 finančne uredbe jasno določi in spremlja merila za pogojevanje proračunske podpore, vključno z napredkom na področju reform in preglednosti, ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora, nacionalne zmogljivosti za revizijo, sodelovanje organizacij civilne družbe pri spremljanju in izboljšano preglednost ter dostop javnosti do informacij, pa tudi oblikovanje trdnih sistemov javnega naročanja, ki podpirajo lokalni gospodarski razvoj in lokalna podjetja.

5.  Izplačilo proračunske podpore temelji na kazalnikih, ki izkazujejo zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih s partnersko državo.

6.  Finančni instrumenti v skladu s to uredbo so lahko v obliki posojil, jamstev, lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, naložb ali soudeležb in instrumentov delitve tveganj, po možnosti in v skladu z načeli, določenimi v členu 209(1) finančne uredbe pod vodstvom EIB, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot so dvostranske razvojne banke, po možnosti skupaj z drugimi oblikami finančne podpore držav članic in tretjih oseb.

K finančnim instrumentom Unije lahko v skladu s to uredbo prispevajo države članice ter kateri koli subjekt iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

7.  Za namene uporabe in poročanja se lahko ti finančni instrumenti združijo v mehanizme.

8.  Komisija in ESZD ne začenjata novih ali nadaljujeta obstoječih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije navedene kot nekooperativne ali so opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(28) ali pa v praksi ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij.

9.  Zaradi financiranja Unije se ne uvedejo oziroma se ne pobirajo posebni davki, carine ali dajatve.

10.  Davki, carine in dajatve, ki jih uvedejo partnerske države, so lahko upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo. [Sprememba 73]

Člen 8f

Prenosi, letni obroki, odobritve za prevzem obveznosti, odplačila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti

1.  V skladu s členom 12(2) finančne uredbe se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil na podlagi te uredbe samodejno prenesejo, obveznosti zanje pa se lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabi preneseni znesek.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o odobritvah, ki so bile samodejno prenesene, vključno z zadevnimi zneski, v skladu s členom 12(6) finančne uredbe.

2.  Poleg pravil iz člena 15 finančne uredbe o ponovni razpoložljivosti odobritev se odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ukrepa v skladu s to uredbo, znova dajo na voljo v prvotni proračunski vrstici.

V tej uredbi se sklicevanja na člen 15 finančne uredbe iz člena 12(1)(b) uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira razumejo kot sklici, ki vključujejo sklic na ta odstavek.

3.  Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko v skladu s členom 112(2) finančne uredbe razporedijo na več let v letne obroke.

Tretji pododstavek člena 114(2) finančne uredbe se ne uporablja za te večletne ukrepe. Komisija samodejno razveljavi prevzem vsakega dela proračunske obveznosti ukrepa, ki do 31. decembra petega leta po letu proračunske obveznosti ni bil uporabljen za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali za katerega ni bil predložen potrjen izkaz odhodkov ali zahtevek za plačilo.

Odstavek 2 tega člena se uporablja tudi za letne obroke.

4.  Z odstopanjem od člena 209(3) finančne uredbe se povračila in prihodki, ki jih ustvari posamezni finančni instrument, namenijo prvotni proračunski vrstici kot notranji namenski prejemki po odbitku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje. Komisija vsakih pet let pregleda prispevek obstoječih finančnih instrumentov k uresničevanju ciljev Unije in njihovo učinkovitost. [Sprememba 74]

Člen 9

Čezmejno sodelovanje

1.  Do 3 % finančnih sredstev se okvirno dodeli programom za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami v skladu z njihovimi potrebami in prednostnimi nalogami.

2.  Stopnja sofinanciranja Unije na ravni posamezne prednostne naloge ne sme presegati 85 % upravičenih izdatkov programa čezmejnega sodelovanja. Stopnja sofinanciranja Unije za tehnično pomoč znaša 100 %.

3.  Stopnja predhodnega financiranja za čezmejno sodelovanje z državami članicami se določi v delovnem programu v skladu s potrebami upravičenk iz Priloge I in lahko preseže odstotek iz člena 49 Uredbe ETC.

4.  Če se programi čezmejnega sodelovanja prekinejo v skladu s členom 12 uredbe ETC, se lahko podpora iz te uredbe, ki je bila predvidena za prekinjeni program in je še vedno na voljo, uporabi za financiranje katerih koli drugih ukrepov, ki so upravičeni na podlagi te uredbe. V takem primeru se odobritve, če ni upravičenih ukrepov, ki bi se financirali v tekočem letu, lahko prenesejo v naslednje leto. [Sprememba 75]

POGLAVJE IV

UPRAVIČENOST IN DRUGE POSEBNE DOLOČBE

Člen 10

Upravičenost do financiranja v okviru instrumenta IPA III

1.  Do financiranja v okviru instrumenta IPA III so upravičeni ponudniki, prijavitelji in kandidati iz naslednjih držav:

(a)  držav članic, upravičenk iz Priloge I k tej uredbi, pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in držav, ki jih zajema Priloga I k uredbi NDICI, ter

(b)  držav, za katere je Komisija določila vzajemni dostop do zunanje pomoči. Vzajemni dostop se lahko odobri za omejeno obdobje najmanj enega leta, če država odobri upravičenost pod enakimi pogoji za subjekte iz Unije in iz držav, upravičenih na podlagi te uredbe. Komisija odloči o vzajemnem dostopu po posvetovanju z zadevno državo prejemnico oziroma državami prejemnicami.

POGLAVJE V

EFSD+ IN PRORAČUNSKA JAMSTVA

Člen 11

Finančni instrumenti in jamstvo za zunanje ukrepe

1.  Upravičenke iz Priloge I so upravičene do sredstev Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstva za zunanje delovanje, kot je določeno v poglavju IV naslova II uredbe NDICI. Za ta namen instrument IPA III prispeva k oblikovanju rezervacij v zvezi z jamstvom za zunanje delovanje iz člena 26 uredbe NDICI sorazmerno z naložbami, izvedenimi v korist upravičenk iz Priloge I k tej uredbi.

POGLAVJE VI

SPREMLJANJE, POROČANJE, IN OCENJEVANJE IN KOMUNICIRANJE [Sprememba 76]

Člen 12

Spremljanje, revizija, ocenjevanje in zaščita finančnih interesov Unije

1.  Za to uredbo se uporablja poglavje V naslova II uredbe NDICI v zvezi s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem.

2.  Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka instrumenta IPA III pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi IV k tej uredbi.

3.  Kazalniki v zvezi s čezmejnim sodelovanjem z državami članicami so kazalniki iz člena 33 uredbe ETC.

4.  Poleg kazalnikov iz Priloge IV se v okviru za vrednotenje rezultatov pomoči iz instrumenta IPA III upoštevajo poročila o širitvi in ocene Komisije glede programov gospodarskih reform. [Sprememba 78]

4a.   Komisija poročila o vmesni in končni oceni iz člena 32 uredbe NDICI predloži Evropskemu parlamentu in Svetu in jih objavi. [Sprememba 79]

5.  Poleg izpolnjevanja obveznosti iz člena 129 finančne uredbe glede zaščite finančnih interesov Unije upravičenke iz Priloge I v okviru posrednega upravljanja nemudoma poročajo Komisiji o nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, in jo obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov. Poročanje poteka z elektronskimi sredstvi, tj. z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija. Komisija v upravičenkah podpira razvoj parlamentarnega nadzora in revizijskih zmogljivosti ter izboljševanje preglednosti in javnega dostopa do informacij. Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica in zlasti delegacije Unije v upravičenkah zagotovijo, da se vsa sredstva v okviru posrednega upravljanja dodelijo na pregleden, depolitiziran in nepristranski način, tudi tako, da se ob upoštevanju potreb regij in lokalnih občin pravično porazdelijo. [Sprememba 80]

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za spremembo Prilog II, III in IV k tej uredbi.

Člen 14

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(3), člena 7a, člena 7b(1) in (2), člena 8c(3) ter členov 13 in 15 se prenese na Komisijo. [Sprememba 128]

3.  Prenos pooblastila iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 14a

Demokratična odgovornost

1.  Za okrepitev dialoga med institucijami in službami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Komisijo in ESZD, za zagotovitev večje usklajenosti vseh instrumentov za zunanje financiranje ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, pa tudi smotrnosti pri sprejemanju aktov in ukrepov Komisije lahko Evropski parlament Komisijo in ESZD pozove, naj nastopita pred njim, da bi razpravljali o strateških usmeritvah in smernicah za načrtovanje programov v skladu s to uredbo. Ta dialog lahko poteka, še preden Komisija sprejme delegirane akte in predlog letnega proračuna, ob večjih političnih dogodkih pa lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Komisije ali ESZD poteka tudi na ad hoc osnovi.

2.  Če naj bi dialog iz odstavka 1 potekal, Komisija in ESZD Evropskemu parlamentu predložita vse ustrezne dokumente v zvezi z navedenim dialogom. Če se dialog nanaša na letni proračun, se predložijo konsolidirane informacije o vseh akcijskih načrtih in ukrepih, sprejetih ali načrtovanih v skladu s členom 8c, informacije o sodelovanju po državah, regijah in tematskih področjih ter uporabi ukrepov hitrega odzivanja in jamstvu za zunanje delovanje.

3.  Komisija in ESZD kar najbolj upoštevata stališče Evropskega parlamenta. Če Komisija ali ESZD stališč Evropskega parlamenta ne upoštevata, predložita ustrezno utemeljitev za to.

4.  Komisija in ESZD sta odgovorni za to, da, zlasti prek usmerjevalne skupine v skladu s členom 7c, poskrbita za to, da je Evropski parlament ves čas obveščen o stanju uporabe te uredbe, zlasti o tekočih ukrepih, dejavnostih in rezultatih. [Sprememba 82]

Člen 15

Sprejetje nadaljnjih izvedbenih pravil [Sprememba 83]

1.  Posebna pravila, ki določajo enotne pogoje za izvajanje te uredbe, zlasti vV zvezi s strukturami, ki jih je treba vzpostaviti v pripravah na pristop, in v zvezi s pomočjo za razvoj podeželja, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16z delegiranimi akti sprejmejo posebna pravila. [Sprememba 84]

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.Komisija akcijske načrte in ukrepe sprejme s sklepom v skladu s finančno uredbo. [Sprememba 85]

Člen 16

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor za instrument za predpristopno pomoč). Navedeni odbor je odbor v smislu [Uredbe (EU) št. 182/2011].

2.  Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

3.  Pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z EIB, sodeluje opazovalec EIB.

4.  Odbor IPA III pomaga Komisiji in je pristojen tudi za pravne akte in obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1085/2006 in Uredbe (EU) št. 231/2014 ter za izvajanje člena 3 Uredbe (ES) št. 389/2006.

5.  Odbor IPA III ni pristojen za prispevek v program Erasmus+, kot je določeno v členu 5(3). [Sprememba 86]

Člen 17

Informiranje, komuniciranje, prepoznavnost in oglaševanje [Sprememba 87]

1.  Uporabljata se člena 36 in 37 [Uredbe NDICI]. Pri zagotavljanju finančne pomoči v skladu s to uredbo Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica in zlasti delegacije Unije v upravičenkah sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev prepoznavnosti finančne podpore Unije, vključno s spremljanjem, ali prejemniki izpolnjujejo navedene zahteve. Za ukrepe, ki se financirajo iz instrumenta IPA, veljajo zahteve iz priročnika o komunikaciji in prepoznavnosti pri zunanjem delovanju EU. Komisija za projekte, ki jih financira Unija, za vsako upravičenko sprejme smernice o ukrepih glede prepoznavnosti in komuniciranja. [Sprememba 88]

1a.  Komisija sprejme ukrepe za okrepitev strateškega komuniciranja in javne diplomacije za obveščanje o vrednotah Unije in poudarjanje dodane vrednosti podpore Unije. [Sprememba 89]

1b.  Prejemniki sredstev Unije potrdijo, da so finančna sredstva prejeli od Unije, in poskrbijo za njihovo ustrezno prepoznavnost, tako da:

(a)  v dokumentih in komunikacijskem gradivu v zvezi z uporabo sredstev (tudi na uradnem spletnem mestu, kadar to obstaja) podajo izjavo, v kateri se na prepoznaven način poudari podpora, ki so jo prejeli od Unije; ter

(b)  promovirajo ukrepe in njihove rezultate, tako da različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, zagotavljajo skladne, učinkovite in sorazmerne ciljno usmerjene informacije.

Komisija v zvezi s to uredbo ter njenimi ukrepi in doseženimi rezultati izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja. Finančna sredstva, dodeljena v skladu s to uredbo, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te neposredno povezane s cilji iz člena 3 ter prilog II in III. [Sprememba 90]

Člen 18

Prehodne določbe

1.  Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) št. 231/2014 (IPA II) in Uredbo (EU) št. 1085/2006 (IPA), ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka. Za te ukrepe, ki so prej spadali pod Uredbo (EU) št. 236/2014, se uporablja poglavje III naslova II uredbe NDICI, razen odstavka 1 člena 24.

2.  Finančna sredstva instrumenta IPA III lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med instrumentom IPA III in ukrepi, sprejetimi v okviru njegovega predhodnika, IPA II.

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(2), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki še niso zaključeni.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati [...] [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. [Sprememba 91]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Albanija

Bosna in Hercegovina

Islandija

Kosovo(29)

Črna gora

Srbija

Turčija

Nekdanja jugoslovanska republikaRepublika Severna Makedonija [Sprememba 129]

PRILOGA II

Tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči

Pomoč je lahko po potrebi namenjena naslednjim tematskim prednostnim nalogam:

(a)  čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: delitev oblasti, vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja; zagotovitev vzpostavitve trdnihustreznih sistemov za zaščito meja, upravljanje migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov, nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, vključno s pravicami otroka, enakosti spolov, pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, ter temeljnih svoboščin, vključno s svobodo medijev in varstvom podatkov; [Sprememba 92]

(b)  reformi javne uprave v skladu z načeli javne uprave. Cilji ukrepanja so: okrepitev okvirov za reformo javne uprave; izboljšanje strateškega načrtovanja ter vključujoče in na dokazih temelječe oblikovanje politik in zakonodaje; izboljšanje strokovnosti in depolitizacija javnih služb z vključitvijo meritokratskih načel; spodbujanje preglednosti in odgovornosti; izboljšanje kakovosti in zagotavljanja storitev, vključno z ustreznimi upravnimi postopki in uporabo e-uprave, osredotočene na državljane; krepitev upravljanja javnih financ in priprava zanesljivih statistik;

(c)  okrepitvi upravljanja gospodarstva. Cilji ukrepanja so: podpiranje udeležbe v programu gospodarskih reform in sistematičnega sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami glede temeljev gospodarske politike ter krepitev večstranskih gospodarskih institucij; izboljšanje zmogljivosti za krepitev makroekonomske stabilnosti, socialna kohezija ter podpiranje napredka na poti k trajnostnemu razvoju ter v delujoče tržno gospodarstvo, ki se bo sposobno spopasti s pritiskom konkurence in tržnimi silami znotraj Unije; [Sprememba 93]

(d)  okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje konfliktov, graditev miru, dobre sosedske odnose in obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanje spodbujanju ukrepov za navezovanje medčloveških stikov, spravo, odgovornost, mednarodno pravosodje, graditev miru in krepitev zaupanja, podpiranjevključno z ustanovitvijo regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, storjenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM), ter podpiranju razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja, krepitvi zmogljivosti strateškega komuniciranja za spodbujanje sistematičnega razkrivanja dezinformacij; [Sprememba 94]

(e)  izboljšanjupovečanju zmogljivosti, neodvisnosti in pluralnosti organizacij civilne družbe in organizacij socialnih partnerjev, med drugim tudi poklicnih združenj, v upravičenkah iz Priloge I, ter spodbujanju povezovanja v mreže na vseh ravneh med organizacijami, ki imajo sedež v Uniji, in organizacijami upravičenk iz Priloge I, pri čemer se jim omogoča sodelovanje v plodovitem dialogu z javnostjo in akterji iz zasebnega sektorja; . V zvezi s pomočjo si je treba prizadevati, da bo dostopna kar najširšemu krogu organizacij v upravičenkah. [Sprememba 95]

(f)  spodbujanju usklajevanja pravil partnerskih držav, njihovih standardov, politik in praks s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, vključno s pravili o SZVP, javnem naročanju in državni pomoči; [Sprememba 96]

(g)  okrepitvi kakovosti izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja na vseh ravneh ter dostopa do njih in nudenju podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem in športu. Cilji ukrepanja na tem področju so: spodbujanje enakega dostopa do kakovostne, vključujoče predšolske vzgoje in varstva v skupnosti ter primarnega in sekundarnega izobraževanja, izboljšanje zagotavljanja osnovnih znanj in spretnosti; izboljšanje doseženih stopenj izobrazbe, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in okrepitev usposabljanja učiteljev; opolnomočenje otrok in mladih ter omogočanje, da v celoti uresničijo svoj potencial; razvoj sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje sistemov učenja na delovnem mestu, da se olajša prehod na trg dela; krepitev kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja; spodbujanje dejavnosti, povezanih z diplomanti; izboljšanje možnosti za vseživljenjsko učenje in telesne dejavnosti ter podpiranje naložb v infrastrukturo izobraževanjaza izobraževanje, usposabljanje in usposabljanjašport, zlasti z namenom zmanjšanja razlik med regijami in spodbujanja izobraževanja brez segregacije, med drugim tudi z uporabo digitalnih tehnologij; [Sprememba 97]

(h)  spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in mednarodno dogovorjenih standardov na celotnem ozemlju, vključno s spodbujanjem spoštovanja ključnih načel in pravic iz evropskega stebra socialnih pravic. Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati; [Sprememba 98]

(i)  spodbujanju socialne zaščite in vključevanja ter odpravljanju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter odprava neenakosti in revščine ter spodbujanje prehoda z institucionalnega varstva na varstvo v družini in skupnosti. Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih družinskih storitev in storitev v skupnosti, kot so vključujoča predšolska vzgoja in varstvo brez segregacije, nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite. Dejavnosti, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije, institucionalizacije ali družbene izključenosti, se ne podpirajo; [Sprememba 99]

(j)  spodbujanju pametnega, trajnostnega, vključujočega in varnega prometa ter odpravljanju ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah z vlaganjem v projekte z visoko dodano vrednostjo EU. Naložbe bi bilo treba prednostno razvrstiti glede na njihov pomen za povezave vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) z EU ter, čezmejne povezave, ustvarjanje delovnih mest, prispevek k trajnostni mobilnosti, zmanjšanju emisij in okoljskega učinka ter varni mobilnosti v sinergiji z reformami, ki se spodbujajo s Pogodbo o prometni skupnosti; [Sprememba 100]

(k)  izboljšanju okolja zasebnega sektorja in konkurenčnosti podjetij, zlasti MSP, vključno s pametno specializacijo, kot ključnih spodbujevalcev rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije. Prednost imajo trajnostni projekti, ki izboljšujejo poslovno okolje; [Sprememba 101]

(l)  izboljšanju dostopa do digitalnih tehnologij in storitev ter krepitvi raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij z naložbami v digitalno povezljivost, digitalno zaupanje in varnost, digitalna znanja in spretnosti ter podjetništvo, raziskovalno infrastrukturo in ugodno okolje, pa tudi s spodbujanjem mreženja in sodelovanja;

(m)  prizadevanjem za zanesljivo in varno preskrbo s hrano in vodo ter ohranjanje raznovrstnih in uspešno delujočih kmetijskih sistemov v dinamičnih podeželskih skupnostih in na podeželju; [Sprememba 102]

(n)  varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, obravnavanju degradacije okolja in zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti, spodbujanju ohranjanja in trajnostnega upravljanja kopenskih in morskih ekosistemov in obnovljivih naravnih virov, spodbujanju učinkovite rabe virov, trajnostne potrošnje in proizvodnje ter podpiranju prehoda na zeleno in krožno gospodarstvo, prispevanju k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, povečanju odpornosti na podnebne spremembe ter spodbujanju upravljanja podnebnih ukrepov in obveščanju o njih ter spodbujanju energijske učinkovitosti. Instrument IPA III spodbuja politike, ki podpirajo prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ki je gospodarno z viri, varno in trajnostno, ter krepijo prožnost ob naravnih nesrečah, pa tudi preprečevanje nesreč, pripravljenost in odzivanje nanje. Prav tako spodbuja visoko raven jedrske varnosti, varstva pred sevanji ter uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah ter tudi oblikovanje okvirov in metodologij za uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi;

(o)  spodbujanju najvišjih standardov jedrske varnosti, tudi kulture jedrske varnosti, pripravljenosti na izredne dogodke, odgovornega in varnega ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter razgradnje in sanacije nekdanjih jedrskih območij in objektov; varstvu pred sevanji ter vodenju evidenc in nadzoru jedrskih snovi;

(p)  povečanju sposobnosti agroživilskega in ribiškega sektorja za obvladovanje pritiska konkurence in tržnih sil ter za postopno uskladitev s pravili in standardi Unije z namenom povečanja zmogljivosti za izvoz na trg Unije, in sicer ob uresničevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev pri uravnoteženem teritorialnem razvoju podeželskih in obalnih območij; [Sprememba 103]

(pa)   spodbujanju dejavnosti in izboljšanju dolgoročnih strategij in politik za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter boj proti njima. [Sprememba 104]

PRILOGA III

Tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči za čezmejno sodelovanje

Pomoč za čezmejno sodelovanje je lahko po potrebi namenjena naslednjim tematskim prednostnim nalogam:

(a)  spodbujanju čezmejnega zaposlovanja, mobilnosti delovne sile ter socialne in kulturne vključenosti, med drugim s: povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo; skupnimi lokalnimi pobudami za zaposlovanje; storitvami obveščanja in svetovanja ter skupnim usposabljanjem; enakostjo spolov; enakimi možnostmi; vključevanjem priseljenskih skupnosti in ranljivih skupin; naložbami v javne zavode za zaposlovanje; ter podpiranjem naložb v javno zdravje, pa tudi prehoda na in socialne storitve v družini in skupnosti; [Sprememba 105]

(b)  varovanju okolja in spodbujanju prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitvi teh sprememb, preprečevanju in obvladovanju tveganja, med drugim s: skupnimi ukrepi za varovanje okolja; spodbujanjem trajnostne rabe naravnih virov, usklajenega pomorskega prostorskega načrtovanja, učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva, rabe obnovljivih virov energije ter prehoda na varno in trajnostno nizkoogljično zeleno gospodarstvo; spodbujanjem naložb za obvladovanje specifičnih tveganj, zagotavljanjem prožnosti ob naravnih nesrečah in preprečevanjem nesreč ter pripravljenostjo in odzivanjem nanje;

(c)  spodbujanju trajnostnega prometa in izboljšanju javnih infrastruktur, med drugim z zmanjšanjem izoliranosti po zaslugi boljšega dostopa do prometnih in digitalnih omrežij in storitev, ter vlaganju v čezmejne sisteme in objekte za ravnanje z vodami, odpadki in energijo;

(d)  spodbujanju digitalnega gospodarstva in družbe, med drugim s širjenjem digitalne povezljivosti ter razvojem storitev e-uprave, digitalnega zaupanja in varnosti, digitalnih spretnosti in znanj ter podjetništva;

(da)   spodbujanju odprave nepotrebnih trgovinskih ovir, vključno z birokratskimi ovirami, tarifami in netarifnimi ovirami; [Sprememba 106]

(e)  spodbujanju turizma, športa ter kulturne in naravne dediščine; [Sprememba 107]

(f)  vlaganju v mlade, šport, izobraževanje ter znanje in spretnosti, med drugim z zagotavljanjem priznavanja znanj, spretnosti in kvalifikacij, razvojem in izvajanjem skupnih programov na področju izobraževanja, poklicnega in drugega usposabljanja ter infrastrukture za podporo skupnim mladinskim dejavnostim; [Sprememba 108]

(g)  spodbujanju lokalnega in regionalnega upravljanja, vključno s čezmejnim sodelovanjem med upravami za spodbujanje sprave in graditev miru, ter krepitvi načrtovalnih in upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov; [Sprememba 109]

(ga)   vlaganju v krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe; [Sprememba 110]

(gb)  spodbujanju čezmejnega sodelovanja med upravami za spodbujanje sprave in graditev miru, vključno z ustanovitvijo regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, storjenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM); [Sprememba 111]

(h)  krepitvi konkurenčnosti, poslovnega okolja ter razvoja malih in srednjih podjetij, trgovine in naložb, med drugim s spodbujanjem in podpiranjem podjetništva, zlasti malih in srednjih podjetij, ter z razvojem lokalnih čezmejnih trgov in internacionalizacijo;

(i)  krepitvi raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij ter digitalnih tehnologij, med drugim s spodbujanjem skupne rabe človeških virov in objektov za raziskave in tehnološki razvoj;

(ia)   izboljšanju čezmejnega policijskega in pravosodnega sodelovanja in izmenjave informacij za olajšanje preiskav in pregona čezmejnega organiziranega kriminala in povezanih primerov gospodarskega in finančnega kriminala in korupcije, nedovoljene trgovine in tihotapljenja. [Sprememba 112]

PRILOGA IV

Seznam ključnih kazalnikov smotrnosti

Naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti in letne dinamike v zvezi z njimi se uporablja kot pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih specifičnih ciljev in napredka upravičenk: [Sprememba 113]

1.  Sestavljeni kazalnik(30) pripravljenosti držav v procesu širitve na temeljnih področjih, na katera se navezujejo politična merila za pristop (vključno z demokracijo, pravno državo (sodstvo, boj proti korupciji in boj proti organiziranemu kriminalu) in človekovimi pravicami) (vir: Evropska komisija);

1a.  Sestavljeni kazalnik prizadevanj partneric, povezanih s spravo, graditvijo miru, dobrimi sosedskimi odnosi in mednarodnimi obveznostmi, enakostjo spolov in pravicami žensk; [Sprememba 114]

1b.  Kazalnik odsotnosti nasilja v povezavi z zmanjšanjem vzrokov konfliktov (npr. politična ali ekonomska izključenost) na podlagi izhodiščne ocene; [Sprememba 115]

2.  Pripravljenost držav v procesu širitve na reformo javne uprave (vir: Evropska komisija);

3.  Sestavljeni kazalnik pripravljenosti držav kandidatk in potencialnih kandidatk na pristop k EU (vir: Evropska komisija);

3a.  Stopnja in letna dinamika usklajevanja s sklepi in ukrepi SZVP (vir: ESZD); [Sprememba 117]

4.  Sestavljeni kazalnik pripravljenosti držav kandidatk in potencialnih kandidatk na temeljnih področjih gospodarskih meril (delujoče tržno gospodarstvo in konkurenčnost) (vir: Evropska komisija);

5.  Javni izdatki za socialno varnost (odstotek BDP) (vir: ILO), kot jih je navede MOD, izdatki za zdravstvo, dohodkovna neenakost, stopnja revščine, ali stopnja zaposlenosti (vir: nacionalni statistični podatki)in brezposelnosti, kot so navedeni v uradnih nacionalnih statističnih podatkih; [Sprememba 118]

5a.  Spremembe Ginijevega koeficienta upravičenke skozi čas; [Sprememba 119]

6.  Digitalna vrzel med upravičenkami in povprečjem EU (vir: Evropska komisija, indeks DESI);

7.  Točkovanje oddaljenosti od meje (Doing Business) (vir: Svetovna banka);

8.  Energijska intenzivnost, merjena v smislu primarne energije in BDP (vir: Eurostat);

9.  Zmanjšanje ali preprečitev nastanka emisij toplogrednih plinov (kiloton ekvivalenta CO2) ob podpori EU;

10.  Število programov čezmejnega sodelovanja, sklenjenih in izvedenih med upravičenkami do IPA ter med upravičenkami do IPA in državami članicami EU (vir:, kot jih navede Evropska komisija); [Sprememba 120]

10a.  Število novih organizacij, ki skozi čas sodelujejo v ukrepih in programih; [Sprememba 121]

Kazalniki bodo po potrebi razčlenjeni vsaj po starosti in spolu. [Sprememba 122]

(1)UL C 110, 22.3.2019, str. 156.
(2)UL C 86, 7.3.2019, str. 8.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(4)Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L 77, 15.3.2014, str. 11).
(5)Pristop, v skladu s katerim se najprej obravnavajo temeljne prvine, povezuje pravno državo in temeljne pravice z dvema drugima ključnima področjema v pristopnem procesu: z ekonomskim upravljanjem (okrepljen poudarek na gospodarskem razvoju in večji konkurenčnosti) ter s krepitvijo demokratičnih institucij in reformo javne uprave. Vsaka od navedenih treh temeljnih prvin je odločilnega pomena za reformne procese v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter obravnava ključne pomisleke državljanov.
(6)COM(2018)0065.
(7)Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.
(8)Reference to be updated: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je na voljo na spletnem naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2013.373.01.0001.01.SLV&toc=OJ:C:2013:373:TOC.
(9)Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne .... (UL ...).
(10) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(11)Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(12)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(13)Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(14)Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(15)Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(16) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(17)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(18)Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).
(19)Uredba Sveta (ES) št. 389/2006 z dne 27. februarja 2006 o oblikovanju instrumenta finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru in o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2667/2000 o Evropski agenciji za obnovo (UL L 65, 7.3.2006, str. 5).
(20)COM(2018)0374 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja.
(21)COM(2018)0372 – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.
(22)COM(2018)0382 – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+).
(23)COM(2018)0392 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.
(24)https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en.
(25)https://ec.europa.eu/europeaid/policies/eu-approach-aid-effectiveness_en.
(26) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(27) Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40).
(28) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(29)*To poimenovanje ne vpliva na stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
(30)Tri sestavljene kazalnike oblikuje Evropska komisija na podlagi poročil o širitvi, ki podatke črpajo iz več neodvisnih virov.

Zadnja posodobitev: 20. april 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov