Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 26. marec 2019 - Strasbourg
Zahteva za odvzem imunitete Jørnu Dohrmannu
 Zastopniške tožbe za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov ***I
 Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med EU in Izraelom (pristop Hrvaške) ***
 Celoviti sporazum med EU in Uzbekistanom
 Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas ***I
 Skupna pravila notranjega trga električne energije ***I
 Notranji trg električne energije ***I
 Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev ***I
 Pripravljenost na tveganja v sektorju električne energije ***I
 Označevanje pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ***I
 Avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu ***I
 Pogodbe o dobavi digitalnih vsebin in digitalnih storitev ***I
 Pogodbe za prodajo blaga ***I
 Ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) ***I
 Uskladitev obveznosti poročanja na področju okoljske politike ***I
 Posebna pravila glede največje dolžine v primeru kabin ***I
 Referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčne vrednosti za ugodno ogljično bilanco ***I
 Posebne določbe za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) ***I
 Temeljne pravice oseb afriškega porekla
 Poročilo o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom
 Institucionalni okvirni sporazum med EU in Švico
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Komisija in izvajalske agencije
 Razrešnica 2017: posebna poročila Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2017
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – 8., 9., 10. in 11. ERS
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Evropski parlament
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Evropski svet in Svet
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Sodišče Evropske unije
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Računsko sodišče
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Evropski ekonomsko-socialni odbor
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Odbor regij
 Razrešnica 2017: splošni proračun – Evropska služba za zunanje delovanje
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Evropski varuh človekovih pravic
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Evropski nadzornik za varstvo podatkov
 Razrešnica 2017: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU
 Razrešnica 2017: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
 Razrešnica 2017: Urad Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC)
 Razrešnica 2017: Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT)
 Razrešnica 2017: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop)
 Razrešnica 2017: Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)
 Razrešnica 2017: Evropski azilni podporni urad (EASO)
 Razrešnica 2017: Evropski bančni organ (EBA)
 Razrešnica 2017: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za kemikalije (ECHA)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za okolje (EEA)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)
 Razrešnica 2017: Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE)
 Razrešnica 2017: Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)
 Razrešnica 2017: Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za zdravila (EMA)
 Razrešnica 2017: Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)
 Razrešnica 2017: Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA)
 Razrešnica 2017: Agencija Evropske unije za železnice (ERA)
 Razrešnica 2017: Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)
 Razrešnica 2017: Evropska fundacija za usposabljanje (ETF)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)
 Razrešnica 2017: Agencija za oskrbo Euratom (ESA)
 Razrešnica 2017: Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound)
 Razrešnica 2017: Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust)
 Razrešnica 2017: Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol)
 Razrešnica 2017: Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)
 Razrešnica 2017: Agencija za evropski GNSS (GSA)
 Razrešnica 2017: Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (BBI)
 Razrešnica 2017: Skupno podjetje Čisto nebo 2
 Razrešnica 2017: Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj Skupnega podjetja (ECSEL)
 Razrešnica 2017: Skupno podjetje za gorivne celice in vodik 2 (FCH 2)
 Razrešnica 2017: Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila 2 (IMI)
 Razrešnica 2017: Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo (ITER)
 Razrešnica 2017: Skupno podjetje SESAR
 Razrešnica 2017: Skupno podjetje Shift2Rail (SHIFT2RAIL)

Zahteva za odvzem imunitete Jørnu Dohrmannu
PDF 119kWORD 50k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o zahtevi za odvzem imunitete Jørnu Dohrmannu (2018/2277(IMM))
P8_TA(2019)0221A8-0178/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve danskega ministra za pravosodje za odvzem imunitete Jørnu Dohrmannu, ki jo je 6. novembra 2018 posredoval stalni predstavnik Kraljevine Danske pri Evropski uniji in je bila razglašena na plenarnem zasedanju 28. novembra 2018, v povezavi s kazenskim pregonom na podlagi točke (1) člena 260(1), člena 291(1) in člena 293(1) v povezavi s členom 21 danskega kazenskega zakonika,

–  po zagovoru Jørna Dohrmanna v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10 julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 57 ustave Kraljevine Danske,

–  ob upoštevanju členov 5(2) in 6(1) ter člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0178/2019),

A.  ker je državni tožilec v Viborgu vložil zahtevo za odvzem imunitete danskemu poslancu Evropskega parlamenta Jørnu Dohrmannu v zvezi s kaznivimi dejanji v smislu točke (1) člena 260(1) ter členov 291(1) in 293(1) v povezavi s členom 21 danskega kazenskega zakonika; ker se postopki nanašajo zlasti na domnevno protipravno prisiljenje, zlonamerno poškodovanje in poskus protipravne uporabe tuje stvari;

B.  ker je Jørn Dohrmann 26. aprila 2017 zunaj svojega zasebnega prebivališča v mestu Vamdrup vzel kamero snemalcu, ki je snemal njegovo hišo z razdalje približno 195 metrov, da bi pridobljene posnetke uporabil v televizijskem dokumentarcu o nekaterih danskih poslancih Evropskega parlamenta; ker je Jørn Dohrmann grozil, da bo kamero uničil; ker je to kamero poškodoval, vključno z njenim mikrofonom, zaslonom in kablom; ker je kamero in pomnilniško kartico vzel, da bi ju uporabil brez dovoljenja, tako da bi pregledal pridobljene posnetke, vendar mu je bilo to naposled preprečeno, saj so na njegov naslov prišli policisti ter zasegli kamero in pomnilniško kartico, ki jo je odstranil iz naprave;

C.  ker je bil snemalec najprej obtožen kaznivega dejanja po členu 264a danskega kazenskega zakonika, ker je nezakonito fotografiral osebe, ki so bile na zasebni lastnini; ker je državni tožilec priporočil, naj se obtožbe umaknejo, saj ni bil podan naklep, nujen za obsodbo osebe zaradi kršitve člena 264a danskega kazenskega zakonika;

D.  ker je policija jugovzhodnega Jutlanda poudarila, da je družba, v kateri je zaposlen novinar in lastnik kamere, v tej zadevi vložila odškodninski zahtevek v višini 14 724,71 DKK in da je treba zadeve, ki vključujejo zlonamerno poškodovanje, tatvino, prisvojitev in podobno, kadar je zahtevana kazen globa, reševati v sodnih postopkih, če lahko oškodovanec vloži odškodninski zahtevek;

E.  ker je urad državnega tožilca najprej priporočil, naj se v postopku zoper Jørna Dohrmanna določi globa 20 000 DKK namesto kazni zapora, brez vložitve obtožnega akta;

F.  ker je Jørn Dohrmann zavrnil obtožbe, ki ga bremenijo; ker po mnenju vodje državnega tožilstva tako ne bi bilo dosledno, če bi se poskušala doseči zunajsodna poravnava prek naloga za plačilo kazni;

G.  ker je pristojni organ, da bi zoper Jørna Dohrmanna uvedel pregon, vložil zahtevo za odvzem njegove imunitete;

H.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

I.  ker člen 57(1) danske ustave določa, da poslanec danskega parlamenta brez soglasja tega parlamenta ne sme biti obtožen ali kakor koli zaprt, razen če je bil prijet pri storitvi kaznivega dejanja; ker ta določba zagotavlja zaščito pred kazenskim pregonom, ne pa tudi pred zasebnim pregonom v kazenskih zadevah; ker soglasje danskega parlamenta ni potrebno, če so izpolnjeni pogoji za zunajsodno rešitev z nalogom za plačilo kazni;

J.  ker je obseg imunitete poslancev danskega parlamenta pravzaprav enak obsegu imunitete poslancev Evropskega parlamenta v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije; ker je Sodišče Evropske unije razsodilo, da mora poslanec Evropskega parlamenta, da bi zanj veljala imuniteta, mnenje izraziti pri opravljanju svojih dolžnosti, s čimer se zahteva povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi; ker mora biti ta povezava neposredna in očitna;

K.  ker se domnevna dejanja ne nanašajo na mnenje ali glas, ki bi ga poslanec Evropskega parlamenta izrazil pri opravljanju svojih dolžnosti v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, in zato niso jasno ali neposredno povezana s tem, kako Jørn Dohrmann opravlja dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta;

L.  ker niso podani niti dokazi niti razlogi za utemeljen sum;

1.  sklene, da se Jørnu Dohrmannu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pravosodnemu ministru Kraljevine Danske in Jørnu Dohrmannu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. Maja 1964, Wagner/Fahrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. Julija 1986 Wybot/Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008, Mote/Parlament, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008, Marra/De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010, Gollnisch/Parlament, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011, Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013, Gollnisch/Parlament, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Zastopniške tožbe za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov ***I
PDF 290kWORD 90k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (COM(2018)0184 – C8-0149/2018 – 2018/0089(COD))
P8_TA(2019)0222A8-0447/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0184),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0149/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj avstrijskega zveznega sveta in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Obora regij z dne 10. oktobra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za promet in turizem (A8-0447/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES

P8_TC1-COD(2018)0089


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Namen te direktive je kvalificiranim zastopniškim subjektom, ki zastopajo kolektivne interese potrošnikov, omogočiti, da z zastopniškimi tožbami zoperzaradi kršitve določb prava Unije uveljavljajo svoje zahtevke. Kvalificirani zastopniški subjekti bi morali imeti možnost zahtevati ustavitev ali prepoved kršitve, potrditev, da je do kršitve prišlo, in povračilo škode v obliki odškodnine, vračila plačane kupnine, popravila, zamenjave, odstranitve ali, znižanja kupnine ali odpovedi pogodbe, kot je predvideno z nacionalno zakonodajo. [Sprememba 1]

(2)  Direktiva 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6) je kvalificiranim zastopniškim subjektom omogočila vložitev zastopniških tožb, katerih namen je predvsem ustaviti in prepovedati kršitve določb prava Unije, ki škodijo kolektivnim interesom potrošnikov. Vendar navedena direktiva ni v zadostni meri obravnavala izzivov izvrševanja pravnih določb o varstvu potrošnikov. Za boljše odvračanje od nezakonitih praks, spodbujanje dobrih in odgovornih poslovnih praks in zmanjšanje škode za potrošnike je treba okrepiti mehanizem varstva kolektivnih interesov potrošnikov. Glede na številne spremembe je zaradi jasnosti primerno Direktivo 2009/22/ES nadomestiti. Obstaja velika potreba po posredovanju Unije na podlagi člena 114 PDEU, da bi zagotovili dostop do sodnega varstva in dobro upravljanje pravosodja, ker bi zmanjšali stroške in breme, ki nastanejo zaradi posameznih ukrepov. [Sprememba 2]

(3)  Zastopniška tožba mora nuditi uspešen in učinkovit način varstva kolektivnih interesov potrošnikov pred notranjimi in čezmejnimi kršitvami. Kvalificiranim zastopniškim subjektom mora omogočati, da ukrepajo z namenom zagotavljanja skladnosti z ustreznimi določbami prava Unije in da premagajo ovire, s katerimi se soočajo potrošniki pri posamičnih tožbah, kot je negotovost glede njihovih pravic in razpoložljivih postopkovnih mehanizmov, pretekle izkušnje z neuspešnimi postopki, predolgi postopki, odpor do ukrepanja in negativno razmerje med pričakovanimi stroški in koristmi posamične tožbe, in tako povečujejo pravno gotovost za tožnika in toženo stranko ter pravni sistem. [Sprememba 3]

(4)  Pomembno je, da se zagotovi potrebno ravnovesje med dostopom do sodnega varstva in postopkovnimi zaščitnimi ukrepi pred zlorabo pravdnih postopkov, ki bi lahko neupravičeno ovirala zmožnost podjetij, da poslujejo na enotnem trgu. Da bi se preprečile zlorabe zastopniških tožb, bi se bilo treba izogibati elementom, kot so kaznovalne odškodnine, in odsotnosti omejitev glede upravičenosti do vložitve tožbe v imenu oškodovanih potrošnikov, določiti pa bi bilo treba jasna pravila o različnih postopkovnih vidikih, na primer o imenovanju kvalificiranih zastopniških subjektov, izvoru njihovih sredstev in naravi informacij, potrebnih v podporo zastopniški tožbi. Ta direktiva ne bi smela vplivati na nacionalna pravila o razdelitvi stroškov postopka.Stroške postopka bi morala nositi stranka, ki v postopku ni uspela. Vendar sodišče ne prisodi povračila stroškov stranki, ki v postopku ni uspela, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom. [Sprememba 4]

(5)  Kršitve, ki vplivajo na kolektivne interese potrošnikov, imajo pogosto čezmejne posledice. Uspešnejše in učinkovitejše zastopniške tožbe, na voljo po vsej Uniji, bi morale povečati zaupanje potrošnikov v notranji trg in jim omogočiti uveljavljanje njihovih pravic.

(6)  Ta direktiva bi morala pokrivati različna področja, kot so varstvo podatkov, finančne storitve, potovanja in turizem, energetika, telekomunikacije in, okolje in zdravje. Zajemati bi morala kršitve določb prava Unije, ki varujejo kolektivne interese potrošnikov, ne glede na to, ali so v ustreznih določbah prava Unije poimenovani kot potrošniki ali potniki, uporabniki, stranke, mali vlagatelji, male neprofesionalne stranke ali kako drugače, ter kolektivne interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v smislu splošne uredbe o varstvu podatkov. Za zagotovitev ustreznega odziva na kršitve določb prava Unije, ki se hitro razvija glede na obliko in obseg, je treba ob vsakem sprejetju novega akta Unije, ki je pomemben za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, presoditi, ali bi bilo treba spremeniti Prilogo k tej direktivi, da bi njeno področje uporabe zajelo tudi novi akt. [Sprememba 5]

(6a)  Ta direktiva se uporablja za zastopniške tožbe, vložene proti trgovcem zaradi kršitev določb prava Unije, navedenih v Prilogi I, z velikim učinkom v javnosti. Velik učinek nastane, če vpliva na dva potrošnika. [Sprememba 6]

(7)  Komisija je sprejela zakonodajni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage ter zakonodajni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu. Zato je primerno zagotoviti, da Komisija eno leto po začetku veljavnosti te direktive oceni, ali pravila Unije na področju pravic potnikov v zračnem in železniškem prometu nudijo ustrezno raven varstva potrošnikov, ki je primerljiva z ravnjo iz te direktive, in sprejme vse potrebne ugotovitve v zvezi s področjem uporabe te direktive.

(8)  Na podlagi Direktive 2009/22/ES bi morala ta direktiva zajeti tako notranje kot tudi čezmejne kršitve, zlasti če potrošniki, ki jih kršitev zadeva, prebivajo v eni ali več državah članicah, ki niso država članica sedeža trgovca, ki je kršil pravila. Zajeti bi morala tudi kršitve, ki so prenehale pred začetkom ali zaključkom postopka zastopniške tožbe, saj je morda še vedno treba preprečiti ponovitev prakse, ugotoviti, da določena praksa pomeni kršitev pravil, in potrošnikom omogočiti zahtevanje povračila škode.

(9)  Ta direktiva ne bi smela določati pravil mednarodnega zasebnega prava glede pristojnosti, priznavanja in izvrševanja sodnih odločb ali veljavne zakonodaje. Za zastopniške tožbe, opredeljene v tej direktivi, se uporabljajo obstoječi instrumenti prava Unije, ki preprečujejo povečanje iskanja najugodnejše zakonodaje. [Sprememba 7]

(9a)  Ta direktiva ne bi smela vplivati na uporabo pravil EU o mednarodnem zasebnem pravu v čezmejnih zadevah. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev – Bruselj I), Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) in Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) se uporabljajo za reprezentativne tožbe, ki izhajajo iz te direktive. [Sprememba 8]

(10)  Ker lahko zastopniške tožbe vložijo samo kvalificirani zastopniški subjekti, bi morali zaradi zagotavljanja primernega zastopanja kolektivnih interesov potrošnikov izpolnjevati merila iz te direktive. Zlasti bi morali biti ustrezno ustanovljeni v skladu s pravom države članice, kar bi lahkomoralo na primer vključevalovključevati zahteve glede števila članov in trajnosti ustanovitve ali zahteve po preglednosti pomembnih vidikov njihove strukture, kot so statut, upravljavska struktura, cilji in načini dela. Prav tako bi morali delovati nepridobitno in imeti upravičen interes za zagotavljanje skladnosti z ustreznim pravom EU. Ta merila bi morala veljati za vnaprej imenovane kvalificirane subjekte in ad hoc kvalificirane subjekte, ki so bili ustanovljeni za namene določene tožbe.Poleg tega morajo biti kvalificirani zastopniški subjekti neodvisni od tržnih udeležencev, tudi finančno. Kvalificirani zastopniški subjekti morajo imeti tudi uveljavljen postopek za preprečevanje nasprotja interesov. Države članice ne uvedejo meril, ki presegajo merila iz te direktive. [Sprememba 9]

(11)  Neodvisni javni organi in zlasti potrošniške organizacije bi morali imeti dejavno vlogo pri zagotavljanju skladnosti z ustreznimi določbami prava Unije in so primerni za to, da delujejo kot kvalificirani subjekti. Ker imajo ti subjekti dostop do različnih virov informacij o praksah trgovcev v razmerju do potrošnikov in se njihove prednostne naloge pri njihovih dejavnostih razlikujejo, bi morale imeti države članice možnost, da se prosto odločijo o vrsti ukrepov, ki jih lahko zahteva vsak od teh kvalificiranih subjektov v zastopniških tožbah.

(12)  Sodni in upravni postopki lahko uspešno in učinkovito služijo varstvu kolektivnih interesov potrošnikov, zato se državam članicam prepušča odločitev, ali se zastopniške tožbe vložijo v okviru sodnih ali upravnih postopkov oziroma obeh, odvisno od ustreznega pravnega področja ali gospodarskega sektorja. To ne posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s katerim države članice zagotovijo, da imajo potrošniki in podjetja pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper vse upravne odločbe, sprejete v skladu z nacionalnimi določbami, ki izvajajo to direktivo. To vključuje možnost, da stranke pridobijo odločbo o začasnem zadržanju izvrševanja sporne odločbe v skladu z nacionalnim pravom.

(13)  Za povečanje postopkovne učinkovitosti zastopniških tožb bi kvalificirani subjekti morali imeti možnost, da v okviru ene same zastopniške tožbe ali v okviru ločenih zastopniških tožb zahtevajo različne ukrepe. Ti ukrepi bi morali vključevati začasne ukrepe za ustavitev obstoječe prakse ali prepoved prakse, če se praksa še ne izvaja, vendar obstaja tveganje, da bi potrošnikom povzročila resno ali nepopravljivo škodo, ukrepe za ugotovitev, da določena praksa pomeni kršitev določb prava, ki po potrebi ustavljajo ali prepovedujejo uporabo prakse v prihodnje, kakor tudi ukrepe za odpravo trajajočih posledic kršitve, vključno s povračilom škode. Če se zahtevajo na podlagi ene same tožbe, bi morali imeti kvalificirani subjekti možnost, da vse ustrezne ukrepe zahtevajo v trenutku vložitve tožbe ali da najprej zahtevajo ustrezne opustitvene odločbe, nato pa izdajo odločbe za povračilo škode, če je to primerno.

(14)  Namen opustitvene odločbe je varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, ne glede na dejansko izgubo ali škodo, ki nastane posameznim potrošnikom. Z opustitvenimi odločbami se lahko od trgovcev zahteva, da ravnajo na določen način, na primer potrošnikom zagotovijo informacije, ki so jih prej opustili v nasprotju s pravnimi obveznostmi. Odločbe, s katerimi se ugotavlja, da praksa pomeni kršitev, ne bi smele biti odvisne od tega, ali je do prakse prišlo namerno ali iz malomarnosti.

(15)  Kvalificirani subjekt, ki vloži zastopniško tožbo na podlagi te direktive, bi moral biti stranka v postopku. Potrošniki, ki jih kršitev zadeva, bi morali imetibiti ustrezno možnost, da izkoristijo zadevni izidobveščeni o zadevnem izidu zastopniške tožbe in o tem, kako ga lahko izkoristijo. Opustitvene odločbe, izdane v skladu s to direktivo, ne bi smele posegati v posamične tožbe, vložene s strani potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi prakse, v zvezi s katero je bila izdana opustitvena odločba. [Sprememba 10]

(16)  Kvalificirani zastopniški subjekti bi morali imeti možnost, da predlagajo sprejetje ukrepov, ki so namenjeni odpravi trajajočih posledic kršitve. Ti ukrepi bi morali biti v obliki odločbe za povračilo škode, ki trgovca obvezuje, da zagotovi, med drugim, odškodnino, popravilo, zamenjavo, odstranitev, znižanje kupnine, odpoved pogodbe ali vračilo plačane kupnine, če je to primerno in kot je predvideno v skladu z nacionalno zakonodajo. [Sprememba 11]

(17)  Odškodnina, ki jo prejmejo oškodovani potrošniki v primeru množičnega oškodovanja, ne bi smela biti višja od zneska, ki ga mora trgovec plačati v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali pravom Unije za dejansko škodo, ki so jo potrošniki utrpeli. Zlasti bi se bilo treba izogniti kaznovalnim odškodninam, ki bi privedle do prekomernih odškodnin tožniku za nastalo škodo.

(18)  Države članice lahkobi morale od kvalificiranih zastopniških subjektov zahtevajozahtevati, da zagotovijo zadostne informacije v podporo zastopniški tožbi naza povračilo škode, vključno z opisom skupine potrošnikov, ki jih zadeva kršitev, in dejanskimi ter pravnimi vprašanji, ki jih je treba razrešiti v okviru zastopniške tožbe. Od kvalificiranega subjekta se ne bi smelo zahtevati, da za začetek postopka poimensko določi vse posamezne potrošnike, ki jih kršitev zadeva. Med zastopniškimi tožbami naza povračilo škode bi moralo sodišče ali upravni organ v najzgodnejši možni fazi postopka preveriti, ali je zadeva primerna za vložitev zastopniške tožbe glede na naravo kršitve in značilnosti škode, ki je nastala oškodovanim potrošnikom. Natančneje, te trditve bi morale biti preverljive in enotne, obstajati bi moralo skupno stališče glede zahtevanih ukrepov, dogovor o financiranju kvalificiranih subjektov s strani tretjih oseb pa bi moral biti pregleden in brez nasprotja interesov. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da lahko sodišče ali upravni organ v čim zgodnejši fazi postopka zavrne očitno neutemeljene zadeve. [Sprememba 12]

(19)  Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da odločijo, ali lahko njihovo sodišče ali nacionalni organ, pri katerem je bila vložena zastopniška tožba na povračilo škode, izjemoma namesto odločbe za povračilo škode izda ugotovitveno odločbo o odgovornosti trgovca do potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitve, na katero bi se bilo mogoče neposredno opreti pri naknadnih tožbah na povračilo škode posameznih potrošnikov. Ta možnost bi morala biti prihranjena za ustrezno utemeljene primere, v katerih je določitev posameznega zahtevka vsakega potrošnika, ki ga zastopniška tožba zadeva, zapletena, njena izvedba v okviru zastopniške tožbe pa bi bila neučinkovita. Ugotovitvene odločbe ne bi smele biti izdane v primerih, ki niso zapleteni, zlasti pa, če so zadevni potrošniki poimensko določljivi in če so utrpeli primerljivo škodo glede na časovno obdobje ali nakup. Podobno se ugotovitvene odločbe ne bi smele izdati, če je izguba, ki je nastala vsakemu posameznemu potrošniku, tako majhna, da posamezni potrošniki verjetno ne bodo zahtevali individualnega povračila škode. Sodišče ali nacionalni organ bi moral v posameznem primeru ustrezno obrazložiti, zakaj je izdal ugotovitveno odločbo in ne odločbo za povračilo škode. [Sprememba 13]

(20)  Če so potrošniki, ki jih zadeva ista praksa, poimensko določljivi in so utrpeli primerljivo škodo glede na časovno obdobje ali nakup, kot velja v primeru dolgoročnih potrošniških pogodb, lahko sodišče ali upravni organ med potekom zastopniške tožbe jasno opredeli skupino potrošnikov, ki jih kršitev zadeva. Sodišče ali upravni organ bi lahko zlasti trgovca, ki je kršil pravila, zaprosil, da zagotovi ustrezne informacije, kot so identiteta zadevnih potrošnikov in trajanje prakse. Države članice bi morale v teh primerih zaradi ekspeditivnosti in učinkovitosti postopka v skladu s svojo nacionalno zakonodajo razmisliti, da bi potrošnikom omogočile, da imajo neposredno korist od odločbe za povračilo škode, potem ko je bila izdana, ne da bi morali dati individualno pooblastilo pred izdajo odločbe za povračilo škode. [Sprememba 14]

(21)  V primerih majhne vrednosti je malo verjetno, da bodo potrošniki ukrepali in uveljavljali svoje pravice, saj bi bil vložen napor večji od posameznih koristi. Če ista praksa zadeva številne potrošnike, pa je lahko skupna izguba precejšnja. V takih primerih lahko sodišče ali organ meni, da bi bila ponovna razdelitev sredstev med zadevne potrošnike nesorazmerna, ker bi bilo to na primer pretežavno ali neizvedljivo. Zato bi bilo koristneje, da se sredstva, prejeta v zastopniških tožbah kot povračilo škode, uporabijo za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, in bi jih bilo treba nameniti ustreznemu javnemu namenu, kot so sklad za pravno pomoč potrošnikom, kampanje ozaveščanja ali potrošniška gibanja. [Sprememba 15]

(22)  Ukrepi za odpravo trajajočih posledic kršitve se lahko zahtevajo le na podlagi pravnomočne odločbe, s katero se ugotovi kršitev določb prava Unije, ki spadajo na področje uporabe te direktive, kršitev pa škoduje kolektivnemu interesu potrošnikov; to vključuje tudi pravnomočno opustitveno odločbo, izdano na podlagi zastopniške tožbe. Ukrepi za odpravo trajajočih posledic kršitve se lahko zlasti zahtevajo na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali upravnega organa v okviru izvršilnih dejavnosti, ki jih ureja Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004(7).

(23)  Ta direktiva določa postopkovni mehanizem, ki ne vpliva na pravila o materialnih pravicah potrošnikov do pogodbenih in nepogodbenih pravnih sredstev v primeru, da so bili njihovi interesi oškodovani zaradi kršitve, kot so pravica do odškodnine, odpovedi pogodbe, vračila kupnine, zamenjave, odstranitve, popravila ali znižanja kupnine. Zastopniška tožba, s katero se zahteva povračilo škode v skladu s to direktivo, se lahko vloži le, če pravo Unije ali nacionalno pravo take materialne pravice določa. [Sprememba 16]

(24)  Ta direktiva je namenjena minimalni harmonizaciji in ne nadomešča obstoječih nacionalnih mehanizmov kolektivnega pravnega sredstva. Ob upoštevanju pravnih tradicij držav članic jim je prepuščena presoja, ali naj se zastopniška tožba, kot je določena v tej direktivi, zasnuje kot del obstoječega ali prihodnjega mehanizma kolektivnega pravnega sredstva ali kot alternativa temu mehanizmu, v kolikor je nacionalni mehanizem skladen z ureditvami iz te direktive. Državam članicam ne preprečuje, da bi ohranile svoj obstoječi okvir, niti jim ne nalaga, da ga spremenijo. Države članice bodo imele možnost, da pravila iz te direktive izvajajo v okviru lastnega sistema kolektivnih pravnih sredstev ali v ločenem postopku. [Sprememba 17]

(25)  Kvalificirani zastopniški subjekti morajo biti popolnoma pregledni glede vira financiranja svojih dejavnosti na splošno in glede sredstev, s katerimi se financira določena zastopniška tožba naza povračilo škode, da bi se sodiščem ali upravnim organom omogočila presoja, ali bi lahko obstajalo navzkrižjenasprotje interesov med tretjo osebo, ki zagotavlja sredstva, ter kvalificiranim subjektom, da bi se izognili tveganju zlorabe pravdnih postopkov ter da bi se lahko presodilo, ali sredstva tretje osebe kvalificiranega subjekta zadostujejo za izpolnitev njenih finančnih obveznosti do kvalificiranega subjektazastopanje interesov zadevnih potrošnikov in poplačilo vseh potrebnih pravnih stroškov, če tožba ne uspe. Informacije, ki jih kvalificirani subjekt v čim zgodnejši fazi postopka predloži sodišču ali upravnemu organu, ki obravnava zastopniško tožbo, bi morale omogočati presojo, ali bi lahko tretja oseba vplivala na postopkovne odločitve kvalificiranega subjekta na splošno in v okviru zastopniške tožbe, vključno z odločitvami o poravnavah, in ali zagotavlja financiranje zastopniške tožbe naza povračilo škode proti toženi stranki, ki je konkurent financerja, ali proti toženi stranki, od katere je financer odvisen. V primeru potrditve katere koli od teh okoliščin bi moralamora biti sodišče ali upravni organ pooblaščenapooblaščen, da od kvalificiranega subjekta zahtevatazahteva zavrnitev zadevnega financiranja in po potrebi zavrnetazavrne procesno upravičenje kvalificiranega subjekta v določenem primeru. Države članice bi morale odvetniškim družbam preprečiti, da ustanovijo kvalificirane zastopniške subjekte. Posredno financiranje postopka z donacijami, vključno z donacijami trgovcev v okviru pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb, je upravičeno do financiranja s strani tretjih oseb, če izpolnjuje zahteve glede preglednosti, neodvisnosti in odsotnosti nasprotja interesov iz člena 4 in člena 7. [Sprememba 18]

(26)  Pred vložitvijo zastopniške tožbe kot tudi v kateri koli fazi zastopniške tožbe bi bilo treba spodbujati kolektivne zunajsodne poravnave, kot je mediacija, katerih namen je zagotoviti povračilo škode oškodovanim potrošnikom. [Sprememba 19]

(27)  Države članice lahko določijo, da lahko kvalificirani subjekt in trgovec, ki sta dosegla poravnavo glede povračila škode potrošnikom, na katere je vplivala domnevno nezakonita praksa tega trgovca, skupaj zaprosita sodišče ali upravni organ, da jo potrdi. Sodišče ali upravni organ bi moralo taki prošnji ugoditi le, če ne poteka nobena druga zastopniška tožba v zvezi z isto prakso. Pristojno sodišče ali upravni organ, ki potrdi tako kolektivno poravnavo, mora upoštevati interese in pravice vseh zadevnih strank, vključno s posameznimi potrošniki. Posamezni potrošniki, ki jih to zadeva, bi morali imeti možnost, da sprejmejo ali zavrnejo tako poravnavo.Poravnave morajo biti dokončne in zavezujoče za vse stranke. [Sprememba 20]

(28)  Sodišče in upravni organ bi morala biti pooblaščena, da trgovca, ki krši pravila, in kvalificirani subjekt, ki je vložil zastopniško tožbo, pozoveta k pogajanjem, da bi dosegla poravnavo glede povračila škode zadevnim potrošnikom. Pri odločitvi, ali se stranki pozoveta k zunajsodnemu reševanju spora, bi bilo treba upoštevati vrsto kršitve, na katero se tožba nanaša, značilnosti zadevnih potrošnikov, način povračila škode, ki se lahko ponudi, pripravljenost strank k poravnavi in ekspeditivnost postopka.

(29)  Da bi se posameznim potrošnikom omogočilo uveljavljanje povračila škode, ki se zahteva na podlagi pravnomočnih ugotovitvenih odločb o odgovornosti trgovca do potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitve, izdanih na podlagi zastopniških tožb, bi morala biti sodišče ali upravni organ, ki je izdal odločbo, pooblaščena, da od kvalificiranega subjekta in trgovca zahtevata, da dosežeta kolektivno poravnavo. [Sprememba 21]

(30)  Vsako zunajsodno poravnavo, ki je bila dosežena v okviru zastopniške tožbe ali temelji na pravnomočni ugotovitveni odločbi, bi moralo potrditi ustrezno sodišče ali upravni organ, da bi se zagotovila njena zakonitost in pravičnost, pri čemer bi bilo treba upoštevati interese in pravice vseh zadevnih strank. Posamezni potrošniki, ki jih to zadeva, bi morali imeti možnost, da sprejmejo ali zavrnejo tako poravnavo.Poravnava je zavezujoča za vse stranke, brez poseganja v morebitne dodatne pravice do povračila škode, ki jih morda imajo zadevni potrošniki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. [Sprememba 22]

(31)  Zagotavljanje obveščenosti potrošnikov o zastopniški tožbi je ključnega pomena za njen uspeh. Potrošniki bi morali biti obveščeni o zastopniških tožbah, ki potekajo, o tem, da je bila praksa trgovca opredeljena kot kršitev zakonodaje, njihovih pravicah po ugotovitvi kršitve in morebitnih nadaljnjih ukrepih zadevnih potrošnikov, zlasti za pridobitev povračila škode. Tveganja izgube ugleda, povezana s širjenjem informacij o kršitvi, so prav tako pomembna za odvračanje trgovcev od kršenja pravic potrošnikov.

(32)  Da bi lahko bile učinkovite, bi morale biti informacije ustrezne in sorazmerne glede na okoliščine primera. Trgovec, ki krši pravila, bi moralDržave članice bi morale zagotoviti, da lahko sodišče ali upravni organ od stranke, ki v postopku ni uspela, zahteva, da ustrezno obvesti vse zadevne potrošnike ustrezno obvestiti o pravnomočnidokončni opustitveni odločbi in odločbi za povračilo škode, izdanih na podlagi zastopniške tožbe, ter o poravnavi obe stranki pa v primeru poravnave, ki jo je potrdilo sodišče ali upravni organ. Take informacije se lahko zagotovijo na primer na spletnem mestu trgovca, družbenih medijih, spletnih trgih ali v priljubljenih časopisih, vključno s tistimi, ki so na voljo izključno prek elektronskih sredstev obveščanja. Če je to mogoče, bi bilo treba potrošnike obvestiti posamično z elektronskimi sporočili ali pismi. Te informacije bi bilo treba na zahtevo zagotoviti v oblikah, primernih za invalide. Stroške obveščanja potrošnika krije stranka, ki je v postopku neuspešna. [Sprememba 23]

(32a)   Države članice bi bilo treba spodbujati k uvedbi nacionalnega registra zastopniških tožbe, ki bi lahko dodatno okrepil obveznosti glede preglednosti. [Sprememba 24]

(33)  Da bi se povečala pravna varnost, preprečila neskladja pri uporabi prava Unije ter povečali uspešnost in postopkovna učinkovitost zastopniških tožb in morebitnih nadaljnjih tožb naza povračilo škode, bi morala biti ugotovitev kršitve ali nekršitve, opredeljena v pravnomočni odločbi, tudi v pravnomočni opustitveni odločbi na podlagi te direktive, ki jo izda upravni organ ali sodišče, ne bi smela biti ponovno predmet pravdnega postopka v okviru poznejših tožb, ki se nanašajo na isto kršitev istega trgovca, kar zadeva naravo kršitve ter njen vsebinski, osebni, časovni in geografski obseg, kot je bil opredeljen v navedeni pravnomočni odločbizavezujoča za vse stranke, ki so udeležene v zastopniški tožbi. Pravnomočna odločba ne posega v morebitne dodatne pravice do povračila škode, ki jih morda imajo zadevni potrošniki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. Pravna sredstva, pridobljena s poravnavo, bi morala biti zavezujoča tudi za zadeve, ki vključujejo isto prakso, istega trgovca in istega potrošnika. Kadar se tožba, s katero se zahtevajo ukrepi za odpravo trajajočih posledic kršitve, vključno s povračilom škode, vloži v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bila izdana pravnomočna odločba o ugotovitvi kršitve ali nekršitve, bi morala odločba pomeniti izpodbojno domnevo dokaz, da je do kršitve prišlo ali da do kršitve ni prišlo v sorodnih zadevah. Države članice zagotovijo, da se pravnomočna odločba sodišča ene države članice, s katero se ugotovi obstoj ali neobstoj kršitve za namene drugih odškodninskih tožb za povračilo škode pred nacionalnimi sodišči v drugi državi članici proti istemu trgovcu za isto kršitev, obravnava kot izpodbojna predpostavka. [Sprememba 25]

(34)  Države članice bi morale zagotoviti, da lahko posamične tožbe na povračilo škode temeljijo na pravnomočni ugotovitveni odločbi, izdani na podlagi zastopniške tožbe. Take tožbe bi morale biti na voljo v okviru hitrih in poenostavljenih postopkov.

(35)  Tožb na povračilo škode, ki temeljijo na ugotovitvi kršitve s pravnomočno opustitveno odločbo ali pravnomočno ugotovitveno odločbo o odgovornosti trgovca do oškodovanih potrošnikov na podlagi te direktive, ne bi smela ovirati nacionalna pravila o zastaralnih rokih. Učinek vložitve zastopniške tožbe je zadržanje ali pretrganje zastaralnih rokov vseh tožb na povračilo škode za potrošnike, ki jih ta tožba zadeva. [Sprememba 26]

(36)  Zastopniške tožbe na izdajo opustitvene odločbe bi bilo treba obravnavati brez nepotrebnega odlašanja. Opustitvene odločbe z začasnim učinkom bi bilo treba vedno obravnavati po pospešenem postopku, da se prepreči morebitna ali nadaljnja škoda zaradi kršitve.

(37)  Dokazi so pomemben element za ugotavljanje, ali določena praksa pomeni kršitev določb prava in ali obstaja tveganje njene ponovitve, za določitev potrošnikov, ki jih kršitev zadeva, za odločanje o načinu povračila škode in za ustrezno obveščanje potrošnikov, ki jih zastopniška tožba zadeva, o postopku, ki poteka, in njegovih končnih izidih. Vendar je za odnose med podjetji in potrošniki značilna asimetričnost informacij, potrebne informacije pa ima morda izključno trgovec, medtem ko kvalificiranemu subjektu niso dostopne. Kvalificiranim subjektom bi bilo treba zato dati pravico, da pri pristojnem sodišču ali upravnem organu zahtevajo, da trgovec razkrije dokaze, ki so pomembni za njihov zahtevek ali potrebni za ustrezno obveščanje zadevnih potrošnikov o zastopniški tožbi, ne da bi morali podrobneje opredeliti posamezne dokaze. Sodišče ali upravni organ, ki obravnava zastopniško tožbo, mora skrbno presoditi nujnost, obseg in sorazmernost takega razkritja ob upoštevanju varstva upravičenih interesov tretjih oseb ter veljavnih pravil Unije in nacionalnih pravil o zaupnosti.

(38)  Za zagotovitev učinkovitosti zastopniških tožb bi bilo treba trgovcem, ki kršijo pravila, naložiti učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni za nespoštovanje pravnomočne odločbe, izdane na podlagi zastopniške tožbe.

(39)  Ob upoštevanju dejstva, da so zastopniške tožbe v javnem interesu, saj so namenjene varstvu kolektivnih interesov potrošnikov, bi morale države članice zagotoviti, da stroški, povezani s postopkom, kvalificiranim zastopniškim subjektom ne preprečujejo vložitve zastopniških tožb na podlagi te direktive. Vendar pa ob upoštevanju ustreznih pogojev v skladu z nacionalnim pravom to ne bi smelo posegati v dejstvo, da stranka, ki z zastopniško tožbo ni uspela, uspešni stranki povrne potrebne pravne stroške v skladu s pogoji ustreznega nacionalnega prava (načelo, da plača tisti, ki je v postopku neuspešen). Vendar sodišče ali upravni organ ne prisodi povračila stroškov stranki, ki je v postopku neuspešna, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom. [Sprememba 27]

(39a)   Države članice bi morale zagotoviti, da se preprečijo odvetniške nagrade, vezane na višino odškodnine, ter da odvetniške nagrade in metoda, po kateri se izračunajo, ne smejo po nepotrebnem spodbujati sodnih sporov, ki niso v interesu potrošnikov ali zadevnih strank in bi lahko potrošnikom preprečili, da v celoti izkoristijo prednosti zastopniške tožbe. Države članice, ki omogočajo odvetniške nagrade, vezane na višino odškodnine, bi morale zagotoviti, da take nagrade potrošnikom ne preprečijo pridobitve polnega nadomestila. [Sprememba 28]

(40)  Sodelovanje in izmenjava informacij, dobrih praks in izkušenj med kvalificiranimi zastopniškimi subjekti iz različnih držav članic sta se izkazala za koristna pri obravnavanju čezmejnih kršitev. Ukrepe za krepitev zmogljivosti in ukrepe sodelovanja je treba nadaljevati in jih razširiti na večje število kvalificiranih zastopniških subjektov po vsej Uniji, da bi se povečala uporaba zastopniških tožb s čezmejnimi posledicami. [Sprememba 29]

(41)  Za učinkovito obravnavo kršitev s čezmejnimi posledicami bi bilo treba zagotoviti vzajemno priznavanje procesnega upravičenja kvalificiranih subjektov, ki so v eni od držav članic vnaprej imenovani za vložitev zastopniške tožbe v drugi državi članici. Poleg tega bi morali imeti kvalificirani subjekti iz različnih držav članic možnost, da združijo moči v okviru ene same zastopniške tožbe pred enim forumom ob upoštevanju ustreznih pravil o pristojnosti. Zaradi učinkovitosti in uspešnosti bi moralo biti mogoče, da zastopniško tožbo vloži en kvalificirani subjekt v imenu drugih kvalificiranih subjektov, ki zastopajo potrošnike iz različnih držav članic.

(41a)   Da bi preučili možnost uvedbe postopka za čezmejne zastopniške tožbe na ravni Unije, bi morala Komisija oceniti možnost ustanovitve evropskega varuha človekovih pravic na področju kolektivnih pravnih sredstev. [Sprememba 30]

(42)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi bilo treba to direktivo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli, vključno s tistimi, povezanimi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter pravico do obrambe.

(43)  Kar zadeva okoljsko pravo, ta direktiva upošteva Konvencijo UNECE o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah („Aarhuška konvencija“).

(44)  Cilja te direktive, tj. vzpostavitve mehanizma zastopniške tožbe za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, namenjenega zagotovitvi visoke ravni varstva potrošnikov po vsej Uniji in pravilnega delovanja notranjega trga, ni mogoče zadovoljivo doseči izključno z ukrepi držav članic, temveč se lahko zaradi čezmejnih posledic zastopniških tožb lažje doseže na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(45)  V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(8) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(46)  Primerno je določiti pravila za časovno uporabo te direktive.

(47)  Direktivo 2009/22/ES bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA TO DIREKTIVO:

Poglavje 1

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet urejanja

1.  Ta direktiva določa pravila, ki kvalificiranim zastopniškim subjektom omogočajo vložitev zastopniških tožb, namenjenih varstvu kolektivnih interesov potrošnikov, ter s tem zlasti doseganje ter uveljavitev visoke ravni varstva in dostopa do pravnega varstva, in obenem zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje zlorabe pravdnih postopkov. [Sprememba 31]

2.  Ta direktiva državam članicam ne preprečuje sprejetja ali ohranitve veljavnih določb, ki kvalificiranim zastopniškim subjektom ali drugim zadevnim osebamjavnim organom podeljujejo druga postopkovna sredstva za vložitev tožb, namenjenih varstvu kolektivnih interesov potrošnikov na nacionalni ravni. Izvajanje te direktive v nobenem primeru ne sme biti razlog za zmanjšanje varstva potrošnikov na področjih, ki jih zajema pravo Unije. [Sprememba 32]

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za zastopniške tožbe, vložene proti trgovcem zaradi kršitev določb prava Unije, navedenih v Prilogi I, ki škodijo ali bi lahko škodovale kolektivnim interesom z velikim učinkom v javnosti, ki ščitijo kolektivne interese potrošnikov. Uporablja se za notranje in čezmejne kršitve, tudi če navedene kršitve prenehajo, preden se je postopek z zastopniško tožbo začel ali končal. [Sprememba 33]

2.  Ta direktiva ne vpliva na pravila o pogodbenih in nepogodbenih pravnih sredstvih, ki so potrošnikom na voljo za take kršitve na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.

3.  Ta direktiva ne posega v pravila Unije o mednarodnem zasebnem pravu, zlasti v pravila o pristojnosti sodišč, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ter pravila o pravu, ki se uporablja za pogodbene in nepogodbene obveznosti, ki veljajo za zastopniške tožbe iz te direktive. [Sprememba 34]

3a.  Ta direktiva ne posega v druge oblike pravnih sredstev, ki jih določa nacionalno pravo. [Sprememba 35]

3b.  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice ter upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ter zlasti pravico do poštenega in nepristranskega sojenja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. [Sprememba 36]

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene, ki so zunaj njene trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(1a)  „potrošniška organizacija“ pomeni vsako skupino, ki si prizadeva zaščititi interese potrošnikov pred nezakonitimi dejanji ali opustitvami, ki jih storijo trgovci; [Sprememba 37]

(2)  „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki sama ali deluje v okviru civilnega statusa v skladu s civilnim pravom, tudi prek druge osebe, ki nastopa v njenem imenu ali za njen račun, deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo; [Sprememba 38]

(3)  „kolektivni interesi potrošnikov“ pomenijo interese več potrošnikov ali posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov); [Sprememba 39]

(4)  „zastopniška tožba“ pomeni tožbo za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, v kateri zadevni potrošniki niso stranke;

(5)  „praksa“ pomeni vsako ravnanje ali opustitev s strani trgovca;

(6)  „pravnomočna odločba“ pomeni odločbo sodišča države članice, na katero se ni ali ni več mogoče pritožiti, ali odločbo upravnega organa, ki ne more več biti predmet sodne presoje;

(6a)  „pravo varstva potrošnikov“ pomeni pravo Unije in nacionalno pravo, sprejeto za varstvo potrošnikov. [Sprememba 40]

Poglavje 2

Zastopniške tožbe

Člen 4

Kvalificirani zastopniški subjekti [Sprememba 41]

1.  Države članice zagotovijo, da zastopniške tožbe lahko vložijo kvalificirani subjekti, ki jih na njihovo zahtevo v ta namen vnaprej imenujejo države članice in jih uvrstijo na javno dostopen seznam. Države članice ali njena sodišča na svojem ozemlju imenujejo vsaj en kvalificirani zastopniški subjekt, ki zastopa v zastopniških tožbah v smislu člena 3(4).

Države članice imenujejo subjekt kot kvalificirani zastopniški subjekt, če izpolnjuje vsa naslednja merila: [Sprememba 42]

(a)  je ustrezno ustanovljen v skladu s pravom države članice;

(b)  njegov statut ali drug ustrezen dokument o upravljanju ter stalno delovanje na področju obrambe in varstva potrošnikov dokazuje, da ima upravičen interes za zagotavljanje spoštovanja določb prava Unije, za katere velja ta direktiva; [Sprememba 43]

(c)  je nepridobitne narave;

(ca)  deluje tako, da je neodvisen od drugih subjektov in oseb, ki niso potrošniki in ki bi lahko imeli ekonomski interes glede izida zastopniških tožb, zlasti od tržnih udeležencev; [Sprememba 44]

(cb)  nima finančnih sporazumov z odvetniškimi pisarnami tožnikov, ki bi presegali običajno pogodbo za opravljanje storitev; [Sprememba 45]

(cc)  je vzpostavil notranje postopke za preprečevanje nasprotja interesov s svojimi financerji; [Sprememba 46]

Države članice zagotovijo, da kvalificirani zastopniški subjekti javno in na ustrezen način, na primer na svoji spletni strani, v preprostem in razumljivem jeziku objavijo podatke o svojem financiranju, organizacijski strukturi in strukturi upravljanja, svojih ciljih ter delovnih metodah in dejavnostih.

Države članice redno ocenjujejo, ali kvalificirani zastopniški subjekt še naprej izpolnjuje ta merila. Države članice zagotovijo, da kvalificirani zastopniški subjekt izgubi svoj status na podlagi te direktive, če ne izpolnjuje več enega ali več meril iz prvega pododstavka.

Države članice pripravijo seznam zastopniških subjektov, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1, in ga dajo na voljo javnosti. Navedeni seznam sporočijo Komisiji in ga po potrebi posodabljajo.

Komisija objavi seznam zastopniških subjektov, ki ji ga posredujejo države članice, na javno dostopnem spletnem portalu. [Sprememba 47]

1a.  Države članice lahko določijo, da javni organi, ki so bili imenovani še pred začetkom veljavnosti te direktive v skladu z nacionalnim pravom, ostanejo upravičeni do statusa zastopniškega subjekta v smislu tega člena. [Sprememba 48]

2.  Države članice lahko kvalificirani subjekt na ad hoc podlagi na njegovo zahtevo imenujejo za določeno zastopniško tožbo, če izpolnjuje merila iz odstavka 1. [Sprememba 49]

3.  Države članice zagotovijo, da so do statusa kvalificiranega zastopniškega subjekta upravičene zlasti potrošniške organizacije in neodvisni, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1 in javni organi. Države članice lahko kot kvalificirane zastopniške subjekte imenujejo potrošniške organizacije, ki zastopajo člane iz več kot ene države članice. [Sprememba 50]

4.  Države članice lahko določijo pravila o tem, kateri kvalificirani subjekti lahko zahtevajo vse ukrepe iz členov 5 in 6 in kateri kvalificirani subjekti lahko zahtevajo samo enega ali več teh ukrepov. [Sprememba 51]

5.  Če kvalificirani subjekt izpolnjuje merila iz odstavka 1, to ne posega v pravicodolžnost sodišča ali upravnega organa, da preveri, ali namen kvalificiranega subjekta upravičuje vložitev tožbe v posameznem primeru v skladu s členom 4 in členom 5(1). [Sprememba 52]

Člen 5

Zastopniške tožbe za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov

1.  Države članice zagotovijo, da lahko le kvalificirani subjekti, določeni v skladu s členom 4(1), pri nacionalnih sodiščih ali upravnih organih vložijo zastopniško tožbo, če obstaja neposredna povezava med glavnimi cilji subjekta in pravicami na podlagi prava Unije, ki naj bi bile kršene, v zvezi s čimer se vlaga tožba.

Kvalificirani zastopniški subjekti lahko prosto izberejo kateri koli postopek, ki je na voljo v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije, ki zagotavlja višjo raven varstva kolektivnega interesa potrošnikov.

Države članice zagotovijo, da pri sodišču ali upravnem organu države članice ni bila vložena nobena druga tožba, ki še poteka, v zvezi z isto prakso, istim trgovcem in istimi potrošniki. [Sprememba 53]

2.  Države članice zagotovijo, da so kvalificirani zastopniški subjekti, tudi javni organi, ki so vnaprej določeni, upravičeni do vložitve zastopniških tožb, s katerimi zahtevajo naslednje ukrepe: [Sprememba 54]

(a)  izdaja opustitvene odločbe kot začasnega ukrepa za ustavitev nezakonite prakse ali za prepoved nezakonite prakse, če se praksa še ne izvaja, vendar je tik pred izvedbo; [Sprememba 56]

(b)  izdaja opustitvene odločbe, s katero se ugotovi, da je praksa kršitev določb prava, in ki prakso po potrebi ustavlja ali jo prepoveduje, če se praksa še ne izvaja, vendar je tik pred izvedbo.

Kvalificiranim zastopniškim subjektom za zahtevanje izdaje opustitvenih odločb ni treba pridobiti pooblastila posameznih potrošnikov, ki jih to zadeva, aliin predložiti dokazil o dejanski izgubi ali škodi, ki je nastala zadevnim potrošnikom, niti o nameri ali malomarnosti trgovca. [Sprememba 55]

3.  Države članice zagotovijo, da so kvalificirani zastopniški subjekti upravičeni do vložitve zastopniških tožb, s katerimi zahtevajo ukrepe za odpravo trajajočih posledic kršitve. Ti ukrepi se zahtevajo na podlagi katere koli pravnomočne odločbe, s katero se ugotovi, da praksa predstavlja kršitev določb prava Unije iz Priloge I in škodi kolektivnim interesom potrošnikov, vključno s pravnomočno opustitveno odločbo iz odstavka (2)(b). [Sprememba 57]

4.  Brez poseganja v člen 4(4) države članice zagotovijo, da lahko kvalificirani subjekti ukrepe za odpravo trajajočih posledic kršitve skupaj z ukrepi iz odstavka 2 zahtevajo na podlagi ene same zastopniške tožbe. [Sprememba 58]

Člen 5a

Register kolektivnih tožb

1.  Države članice lahko vzpostavijo nacionalni register zastopniških tožb, ki je vsem zainteresiranim osebam na voljo brezplačno v elektronski in/ali drugačni obliki.

2.  Na spletiščih, na katerih so objavljeni registri, je zagotovljen dostop do celovitih in nepristranskih informacij o mehanizmih, ki so na voljo za pridobitev nadomestila, vključno z izvensodnimi mehanizmi, ter o odprtih zastopniških tožbah.

3.  Nacionalni registri so med seboj povezani. Uporablja se člen 35 Uredbe (EU) št. 2017/2394. [Sprememba 59]

Člen 6

Ukrepi za povračilo škode

1.  Za namene člena 5(3) države članice zagotovijo, da so kvalificirani zastopniški subjekti upravičeni do vložitve zastopniških tožb na izdajo odločbe za povračilo škode, ki trgovca obvezuje, da zagotovi, med drugim, odškodnino, popravilo, zamenjavo, znižanje kupnine, odpoved pogodbe ali vračilo plačane kupnine, če je to primerno. Država članica lahko ali pa ne pred izdajo ugotovitvene odločbe ali izdajo odločbe za povračilo škode zahteva pooblastilo posameznih potrošnikov. [Sprememba 60]

Če država članica od posameznega potrošnika ne zahteva pooblastila, da se lahko pridruži zastopniški tožbi, pa tistim posameznikom, ki nimajo običajnega prebivališča v državi članici, v kateri je vložena tožba, vseeno dovoli, da sodelujejo v zastopniški tožbi, če so v ustreznem roku izrecno dali svoje pooblastilo, da se ji pridružijo. [Sprememba 61]

Kvalificirani zastopniški subjekt zagotovi zadostne vse potrebne informacije v podporo tožbi, kot jih zahteva nacionalno pravo, vključno z opisom potrošnikov, ki jih tožba zadeva, ter dejanskimi in pravnimi vprašanji, ki jih je treba razrešiti. [Sprememba 62]

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice v ustrezno utemeljenih primerih, v katerih je zaradi značilnosti posamezne škode, ki je nastala zadevnim potrošnikom, določitev posameznega zahtevka zapletena, sodišče ali upravni organ pooblastijo, da namesto odločbe za povračilo škode izda ugotovitveno odločbo o odgovornosti trgovca do potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitve določb prava Unije iz Priloge I. [Sprememba 63]

3.  Odstavek 2 se ne uporablja, če:

(a)  so potrošniki, ki jih zadeva kršitev, poimensko določljivi in so utrpeli primerljivo škodo, ki jo je povzročila ista praksa glede na časovno obdobje ali nakup. V takih primerih zahteva po pooblastilu posameznih zadevnih potrošnikov ni pogoj za začetek postopka. Povračilo škode se nameni zadevnim potrošnikom;

(b)  so potrošniki utrpeli majhno izgubo in bi bilo nesorazmerno, če bi se povračilo škode razdelilo med njih. V takih primerih države članice zagotovijo, da pooblastilo posameznih zadevnih potrošnikov ni potrebno. Povračilo škode se nameni javnemu namenu, ki služi kolektivnim interesom potrošnikov. [Sprememba 64]

4.  Povračilo škode, pridobljeno s pravnomočno odločbo v skladu z odstavkiodstavkom 1, 2 in 3, ne posega v nobene dodatne pravice do povračila škode, ki jih morda imajo zadevni potrošniki v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Pri uporabi te določbe je treba spoštovati načelo pravnomočnosti. [Sprememba 65]

4a.  Cilj ukrepov za povračilo škode je zadevnim potrošnikom zagotoviti polno odškodnino za njihovo izgubo. Kadar po izplačilu odškodnine ostane neterjan znesek, o njegovem prejemniku odloči sodišče. Ta neterjani znesek se ne dodeli kvalificiranemu zastopniškemu subjektu ali trgovcu. [Sprememba 66]

4b.  Zlasti so prepovedane kaznovalne odškodnine, ki bi pripeljale do previsokega nadomestila tožniku za utrpelo škodo. Odškodnina, ki jo prejmejo oškodovani potrošniki v primeru skupnega oškodovanja, tako ni višja od zneska, ki ga mora trgovec plačati v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali pravom Unije za dejansko škodo, ki so jo potrošniki utrpeli posamično. [Sprememba 67]

Člen 7

Financiranje Dopustnost zastopniške tožbe [Sprememba 68]

1.  Kvalificirani zastopniški subjekt, ki zahteva izdajo odločbe za povračilo škode iz člena 6(1), v začetni fazi tožbe navede virsodišču ali upravnemu organu predloži popoln finančni pregled, kjer so navedeni vsi viri sredstev, ki se uporabljajo za njegove splošne dejavnosti, in sredstev, ki jih uporablja za financiranje tožbe, kot dokaz odsotnosti nasprotja interesov. Kvalificirani subjekt dokaže, da ima zadostna finančna sredstva za zastopanje interesov zadevnih potrošnikov in za poplačilo vseh stroškov nasprotne stranke, če tožba ne uspe. [Sprememba 69]

2.  Države članice zagotovijo, da je v primerih, v katerih zastopniško tožbo na povračilo škode financira tretja oseba, tretjim osebam prepovedano:Nacionalno sodišče lahko zastopniško tožbo razglasi za nedopustno, če ugotovi, da bi financiranje tretje osebe: [Sprememba 70]

(a)  vplivati na odločitve kvalificiranega zastopniškega subjekta v okviru zastopniške tožbe, tudi glede poravnavvložitve zastopniških tožb in sklepov o poravnavi; [Sprememba 71]

(b)  zagotavljati financiranje za kolektivno tožbo zoper toženo stranko, ki je konkurent financerja, ali zoper toženo stranko, od katere je financer odvisen.

3.  Države članice zagotovijo, da so sodišča in upravni organi pooblaščeni za presojo okoliščinpresojajo odsotnost nasprotja interesov iz odstavka 1 in okoliščine iz odstavka 2 in da v skladu s tem zahtevajo, da kvalificirani subjekt zavrne zadevno financiranje, ter po potrebi zavrnejo procesno upravičenje kvalificiranega subjekta v posameznem primeruv fazi presoje dopustnosti in kasnejši fazi med sodnim postopkom, če se okoliščine pojavijo šele tedaj. [Sprememba 72]

3a.  Države članice zagotovijo, da lahko sodišče ali upravni organ v čim zgodnejši fazi postopka zavrne očitno neutemeljene zadeve. [Sprememba 73]

Člen 7a

Načelo kdor izgubi, plača

Države članice zagotovijo, da stranka, ki je v kolektivni tožbi za povračilo škode neuspešna, uspešni stranki povrne pravne stroške, v skladu s pogoji iz nacionalnega prava. Vendar sodišče ali upravni organ ne prisodi povračila stroškov stranki, ki v postopku ne uspe, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom. [Sprememba 74]

Člen 8

Poravnave

1.  Države članice lahko določijo, da lahko kvalificirani zastopniški subjekt in trgovec, ki sta dosegla poravnavo glede povračila škode potrošnikom, na katere je vplivala domnevno nezakonita praksa tega trgovca, skupaj zaprosita sodišče ali upravni organ, da jo potrdi. Sodišče ali upravni organ tako zahtevo sprejme le, če pred sodiščem ali upravnim organom iste države članice ne poteka nobena druga zastopniška tožba v zvezi z istim trgovcem in v zvezi z isto prakso. [Sprememba 75]

2.  Države članice zagotovijo, da lahko sodišče ali upravni organ v okviru zastopniške tožbe kvalificirani subjekt in toženo stranko po posvetovanju z njima kadar koli pozove, da v določenem razumnem roku dosežeta poravnavo glede povračila škode.

3.  Države članice zagotovijo, da je sodišče ali upravni organ, ki je izdal pravnomočno ugotovitveno odločbo iz člena 6(2), pooblaščen, da od strank v zastopniški tožbi zahteva, da v določenem razumnem roku dosežeta poravnavo glede povračila škode, ki se zagotovi potrošnikom na podlagi te pravnomočne odločbe.

4.  Poravnave iz odstavkov 1, 2 in 3 so predmet nadzora sodišča ali upravnega organa. Sodišče ali upravni organ oceni zakonitost in pravičnost poravnave ob upoštevanju pravic in interesov vseh strank, vključno z zadevnimi potrošniki.

5.  Če se poravnava iz odstavka 2 ne doseže v določenih rokih ali če dosežena poravnava ni potrjena, sodišče ali upravni organ nadaljuje zastopniško tožbo.

6.  Posamezni potrošniki imajo možnost, da sprejmejo ali zavrnejo poravnavo iz odstavkov 1, 2 in 3. Povračilo škode, pridobljeno s potrjeno poravnavo v skladu z odstavkom 4, je obvezno za vse stranke in ne posega v morebitne dodatne pravice do povračila škode, ki jih imajo zadevni potrošniki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. [Sprememba 76]

Člen 9

Informacije o zastopniških tožbah

-1.  Države članice zagotovijo, da zastopniški subjekti:

(a)  obvestijo potrošnike o domnevni kršitvi pravic iz prava Unije in o nameri, da bodo zaprosili za sodno odredbo ali vložili odškodninsko tožbo,

(b)  zadevnim potrošnikom že vnaprej razložijo možnost pridružitve tožbi, da bi zagotovili hrambo ustreznih dokumentov in drugih informacij, potrebnih za tožbo,

(c)  po potrebi obveščajo o nadaljnjih korakih in morebitnih pravnih posledicah. [Sprememba 77]

1.  DržaveČe poravnava ali pravnomočna odločba koristi potrošnikom, ki se tega morda ne zavedajo, države članice zagotovijo, da sodišče ali upravni organ od trgovca, ki krši pravila,neuspešne stranke ali od obeh strank zahteva, da na svoje stroške v določenih rokih obvesti prizadete potrošnike o pravnomočnih odločbah o ukrepih iz členov 5 in 6 ter potrjenih poravnavah iz člena 8 na način, ki ustreza okoliščinam primera, vključno z obvestitvijo vsakega posameznega zadevnega potrošnika, če je to primerno. Države članice lahko določijo, da se obveznost obveščanja lahko izpolni na javnem in lahko dostopnem spletišču. [Sprememba 78]

1a.  Neuspešna stranka krije stroške obveščanja potrošnikov v skladu z načelom iz člena 7. [Sprememba 79]

2.  Informacije iz odstavka 1 vključujejo razumljivo razlago vsebine zastopniške tožbe, njenih pravnih posledic in nadaljnjih ukrepov zadevnih potrošnikov, če je to ustrezno. Podrobna ureditev in časovni okvir informacij se oblikujeta v dogovoru s sodiščem ali upravnim organom. [Sprememba 80]

2a.  Države članice zagotovijo, da so javnosti na dostopen način na voljo informacije o prihajajočih, potekajočih in zaključenih kolektivnih tožbah, med drugim prek medijev in na spletu na javnem spletišču, ko sodišče odloči, da je tožba dopustna. [Sprememba 81]

2b.  Države članice zagotovijo, da so javna sporočila kvalificiranih subjektov o zahtevkih stvarna in da upoštevajo tako pravico potrošnikov do obveščenosti kot pravice toženih strank do ugleda in do poslovnih skrivnosti. [Sprememba 82]

Člen 10

Učinki pravnomočnih odločb

1.  Države članice zagotovijo, da za kršitev, ki škoduje kolektivnim interesom potrošnikov, ugotovljeno v pravnomočni odločbipravnomočna odločba upravnega organa ali sodišča, vključno s pravnomočno opustitveno odločbo iz člena 5(2)(b), velja, da neizpodbojno ugotavlja kot dokaz za obstoj ali neobstoj navedene kršitve za namene vseh drugih tožb na povračilo škode pred nacionalnimi sodišči zoper istega trgovca in zaradi iste kršitve istih dejstev, upoštevajoč dejstvo, da ni mogoče prejeti dveh odškodnin za isto škodo istemu zadevnemu potrošniku. [Sprememba 83]

2.  Države članice zagotovijo, da njihova nacionalna sodišča ali upravni organi pravnomočno odločbo iz odstavka 1, izdano v drugi državi članici, upoštevajo kot izpodbojno domnevovsaj kot dokaz, da je do kršitve prišlo. [Sprememba 84]

2a.  Države članice zagotovijo, da se pravnomočna odločba sodišča ene države članice, s katero se ugotovi obstoj ali neobstoj kršitve za namene drugih odškodninskih tožb za povračilo škode pred nacionalnimi sodišči v drugi državi članici proti istemu trgovcu za isto kršitev, obravnava kot izpodbojna domneva. [Sprememba 85]

3.  Države članice zagotovijo, da za pravnomočno ugotovitveno odločbo iz člena 6(2) velja, da neizpodbojno ugotavlja odgovornost trgovca do potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitve, za namene morebitnih tožb na povračilo škode pred nacionalnimi sodišči zoper istega trgovca in zaradi iste kršitve. Države članice zagotovijo, da so take tožbe na povračilo škode, ki jih potrošniki vložijo posamično, na voljo brez nepotrebnega odlašanja in v okviru hitrih in poenostavljenih postopkovse spodbuja, da ustvarijo zbirko podatkov z vsemi pravnomočnimi odločbami v zvezi s tožbami za povračilo škode, ki bi lahko olajšala druge ukrepe za povračilo škode, in delijo svojo dobro prakso na tem področju. [Sprememba 86]

Člen 11

Zadržanje roka zastaranja

Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da je učinek vložitve zastopniške tožbe iz členov 5 in 6 zadržanje ali pretrganje zastaralnih rokov za zadevne potrošnikeposameznike, ki veljajo za vse tožbe na povračilo škode, če se za zadevne pravice uporabljajo zastaralni roki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. [Sprememba 87]

Člen 12

Ekspeditivnost postopka

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se zastopniške tožbe iz členov 5 in 6 obravnavajo brez nepotrebnega odlašanja.

2.  Zastopniške tožbe na izdajo opustitvene odločbe kot začasnega ukrepa iz člena 5(2)(a) se obravnavajo po pospešenem postopku.

Člen 13

Dokazi

Države članice zagotovijo, da lahko na zahtevo kvalificiranega subjektaene od strank, ki je predstavil predstavila zadostna dejstva in dokaze v podporo zastopniški tožbiter utemeljeno razlago, ki so mu ji dostopni pod razumnimi pogoji, v podporo svojim stališčem, in ki je navedel navedla nadaljnje konkretne in jasno opredeljene dokaze, s katerimi razpolaga tožena druga stranka, sodišče ali upravni organ v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili odredi, da mora toženata stranka predložiti take dokaze, kakor konkretno je to mogoče in na podlagi primerno razpoložljivih dokazov, v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili o zaupnosti. V zadevnem primeru mora biti nalog ustrezen in sorazmeren ter ne sme povzročiti neravnovesja med zadevnima strankama. [Sprememba 88]

Države članice zagotovijo, da sodišča omejijo razkritje dokazov le na tisto, kar je sorazmerno. Da bi sodišče ugotovilo, ali je kakršno koli razkritje, ki ga zahteva zastopniški subjekt, sorazmerno, prouči upravičeni interes vseh zadevnih strank, tj. v kolikšni meri zahtevo za razkritje dokazov podpirajo razpoložljiva dejstva in dokazi ter ali dokazi, katerih razkritje se zahteva, vsebujejo zaupne informacije. [Sprememba 89]

Države članice zagotovijo, da imajo nacionalna sodišča pristojnost, da odredijo razkritje dokazov, ki vsebujejo informacije, če menijo, da so pomembni za odškodninsko tožbo. [Sprememba 90]

Člen 14

Kazni

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za neupoštevanje pravnomočnih odločb, izdanih na podlagi zastopniške tožbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.  Države članice zagotovijo, da so kazni lahko med drugim v obliki glob. [Sprememba 91]

3.  Države članice pri odločanju o dodelitvi prihodkov od glob upoštevajo kolektivne interese potrošnikov. Države članice se lahko odločijo, da se ti prihodki dodelijo za sklad, ustanovljen za financiranje zastopniških tožb. [Sprememba 92]

4.  Države članice Komisijo uradno obvestijo o določbah iz odstavka 1 najpozneje do [datum prenosa Direktive] in jo nemudoma uradno obvestijo o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen 15

Pomoč kvalificiranim zastopniškim subjektom [Sprememba 93]

1.  Države članice sprejmejo se v skladu s členom 7 spodbuja, da zagotovijo, da imajo kvalificirani zastopniški subjekti na voljo zadostna sredstva za zastopniške tožbe. Sprejmejo potrebne ukrepe za lažji dostop do pravnega varstva in zagotovitev, da stroški postopka, povezani z zastopniškimi tožbami, ne pomenijo finančnih ovir za kvalificirane subjekte, da bi učinkovito uveljavljali pravico do zahtevanja ukrepov iz členov 5 in 6, tako da na primer omejijo veljavne sodne ali upravne takse, ali kvalificiranim subjektom po potrebi zagotovijo dostop do pravne pomoči ali jim v ta namen zagotovijo javna sredstva. [Sprememba 94]

1a.  Države članice zagotovijo strukturno podporo subjektom, ki na področju uporabe te direktive delujejo kot kvalificirani subjekti. [Sprememba 95]

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se v primerih, ko morajo kvalificirani subjekti zadevne potrošnike obvestiti o zastopniški tožbi, ki poteka, s tem povezani stroški lahko izterjajo od trgovca, če je tožba uspešna.

3.  Države članice in Komisija podpirajo in omogočajo sodelovanje kvalificiranih subjektov ter izmenjavo in razširjanje njihovih najboljših praks in izkušenj v zvezi z reševanjem čezmejnih in notranjih kršitev.

Člen 15a

Pravno zastopanje in odvetniške nagrade

Države članice zagotovijo, da odvetniške nagrade in metoda, po kateri se izračunajo, ne spodbujajo sodnih sporov, ki z vidika interesov katere koli od strank niso nujni. Zlasti države članice prepovejo odvetniške nagrade glede na uspešnost, vezane na višino odškodnine. [Sprememba 96]

Člen 16

Čezmejne zastopniške tožbe

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se lahko vsak kvalificirani zastopniški subjekt, ki je vnaprej imenovan v eni od držav članic v skladu s členom 4(1), obrne na sodišča ali upravne organe druge države članice ob predložitvi javno dostopnega seznama iz navedenega člena. Sodišča ali upravni organi ta seznam sprejmejo kot dokaz procesnega upravičenja lahko ponovno pregledajo procesno upravičenje kvalificiranega zastopniškega subjekta, kar ne posega v njihovo pravico, da preverijo, ali namen kvalificiranega zastopniškega subjekta v posameznem primeru upravičuje vložitev tožbe. [Sprememba 97]

2.  Države članice zagotovijo, da lahko v primeru, ko kršitev vpliva ali bi lahko vplivala na potrošnike iz različnih držav članic, zastopniško tožbo pri pristojnem sodišču ali upravnem organu ene od držav članic vloži več kvalificiranih subjektov iz različnih držav članic, ki delujejo skupaj ali jih zastopa en sam kvalificirani subjekt, za namene varstva kolektivnih interesov potrošnikov iz različnih držav članic.

2a.  Država članica, v kateri poteka kolektivna tožba, lahko zahteva pooblastilo od potrošnikov, ki imajo prebivališče v tej državi članici, in zahteva pooblastilo od posameznih potrošnikov, ki imajo prebivališče v drugi državi članici, če je tožba čezmejna. V takšnih okoliščinah se skupni seznam vseh potrošnikov iz drugih držav članic, ki so dali takšno pooblastilo, predloži sodišču ali upravnemu organu in toženi stranki ob začetku tožbe. [Sprememba 98]

3.  Brez poseganja v pravice, ki jih imajo drugi subjekti na podlagi nacionalne zakonodaje, države članice Komisiji sporočijo seznam kvalificiranih subjektov, ki so bili vnaprej imenovani za namene čezmejnih zastopniških tožb. Države članice sporočijo Komisiji ime in namen teh kvalificiranih subjektov. Komisija te informacije javno objavi in jih posodablja.

4.  Če država članica ali, Komisija ali trgovec izrazi pomisleke v zvezi s tem, ali kvalificirani zastopniški subjekt izpolnjuje merila iz člena 4(1), država članica, ki je ta subjekt imenovala, pomisleke preuči in po potrebi prekliče imenovanje, če eno merilo ali več ni izpolnjeno. [Sprememba 99]

Člen 16a

Javni register

Države članice zagotovijo, da ustrezni pristojni nacionalni organi vzpostavijo javno dostopen register nezakonitih dejanj, ki so bila v skladu z določbami te direktive predmet opustitvenih odločb. [Sprememba 100]

Poglavje 3

Končne določbe

Člen 17

Razveljavitev

Direktiva 2009/22/EU se razveljavi od ... [datum uporabe te direktive] brez poseganja v člen 20(2).

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 18

Spremljanje in ocenjevanje

1.  Komisija ne prej kot 5 let po datumu začetka uporabe te direktive opravi oceno te direktive in Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Ocena se opravi v skladu s smernicami Komisije za boljšo pravno urejanje. Komisija v poročilu zlasti oceni področje uporabe te direktive, opredeljeno v členu 2 in Prilogi I.

2.  Komisija najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te direktive oceni, ali pravila o pravicah potnikov v zračnem in železniškem prometu zagotavljajo primerljivo raven varstva pravic potrošnikov kot ta direktiva. V tem primeru namerava Komisija pripraviti ustrezne predloge, ki lahko vključujejo zlasti umik aktov iz točk 10 in 15 Priloge I s področja uporabe te direktive, kakor je opredeljeno v členu 2. [Sprememba 101]

3.  Države članice vsako leto, prvič pa najpozneje 4 leta po datumu začetka uporabe te direktive, Komisiji zagotovijo naslednje podatke, ki so potrebni za pripravo poročila iz odstavka 1:

(a)  število zastopniških tožb, vloženih v skladu s to direktivo pri upravnih in sodnih organih;

(b)  vrste kvalificiranih subjektov, ki so vložili tožbe;

(c)  vrste kršitev, ki so bile predmet zastopniških tožb, stranke v zastopniških tožbah in gospodarski sektor, na katerega so se zastopniške tožbe nanašale;

(d)  trajanje postopka od vložitve tožbe do sprejetja pravnomočnih opustitvenih odločb iz člena 5, odločb za povračilo škode ali ugotovitvenih odločb iz člena 6 ali dokončne potrditve poravnave iz člena 8;

(e)  izidi zastopniških tožb;

(f)  število kvalificiranih subjektov, ki sodelujejo v mehanizmu sodelovanja in izmenjave najboljših praks iz člena 15(3).

Člen 18a

Klavzula o ponovnem pregledu

Komisija brez poseganja v člen 16 oceni, ali bi bilo čezmejne zastopniške tožbe najbolje obravnavati na ravni Unije z ustanovitvijo evropskega varuha za kolektivne tožbe. Komisija najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo v zvezi s tem, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge. [Sprememba 102]

Člen 19

Prenos

1.  Države članice najpozneje do ... [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice navedene določbe uporabljajo od ... [6 mesecev po roku za prenos].

Države članice se v sprejetih določbah sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 20

Prehodne določbe

1.  Države članice uporabljajo zakone in druge predpise za prenos te direktive za kršitve, ki so se začele po ... [datum začetka uporabe te direktive].

2.  Države članice uporabljajo zakone in druge predpise za prenos Direktive 2009/22/ES za kršitve, ki so se začele pred ... [datum začetka uporabe te direktive].

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 22

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

SEZNAM DOLOČB PRAVA UNIJE IZ ČLENA 2(1)

(1)  Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 210, 7.8.1985, str. 29)(9).

(2)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).

(3)  Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27).

(4)  Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (UL L 171, 7.7.1999, str. 12).

(5)  Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(6)  Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini: členi 86 do 100 (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(7)  Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, 24.4.2002, str. 51).

(8)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37): člen 13.

(9)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo (UL L 271, 9.10.2002, str. 16).

(10)  Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL L 46, 17.2.2004, str. 1).

(11)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

(12)  Uredba (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (UL L 204, 26.7.2006, str. 1).

(13)  Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (UL L 376, 27.12.2006, str. 21): člen 1, člen 2(c) in členi 4 do 8.

(14)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(15)  Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).

(16)  Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).

(17)  Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3): členi 22, 23 in 24.

(18)  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(19)  Direktiva 2008/122/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki pogodb časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave (UL L 33, 3.2.2009, str. 10).

(20)  Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).

(21)  Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).

(22)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(23)  Uredba (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001 (UL L 266, 9.10.2009, str. 11).

(24)  Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

(25)  Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).

(26)  Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (UL L 342, 22.12.2009, str. 46).

(27)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1): členi 183, 184, 185 in 186.

(28)  Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1): členi 9, 10 in 11 ter členi 19 do 26.

(29)  Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

(30)  Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1).

(31)  Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1).

(32)  Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 55, 28.2.2011, str. 1).

(33)  Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(34)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(35)  Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).

(36)  Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

(37)  Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).

(38)  Uredba (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 172, 30.6.2012, str. 10).

(39)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(40)  Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov (UL L 165, 18.6.2013, str. 63): člen 13.

(41)  Uredba (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 1): člen 14.

(42)  Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

(43)  Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

(44)  Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34): členi 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 21, 22 in 23, poglavje 10 ter prilogi I in II.

(45)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(46)  Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214): členi 3 do 18 in člen 20(2).

(47)  Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL L 326, 11.12.2015, str. 1).

(48)  Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).

(49)  Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98).

(50)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(51)  Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 310, 26.11.2015, str. 1).

(52)  Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).

(53)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(54)  Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

(55)  Uredba (EU) 2017/1128 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu (UL L 168, 30.6.2017, str. 1).

(56)  Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(57)  Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8).

(58)  Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).

(59)  Uredba (EU) 2018/302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2018 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi uredb (ES) št. 2006/2004 in (EU) 2017/2394 ter Direktive 2009/22/ES (UL L 60, 2.3.2018, str. 1).

(59a)   Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4). [Sprememba 103]

(59b)   Direktiva 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL L 96, 29.3.2014, str. 357). [Sprememba 104]

(59c)   Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). [Sprememba 105]

(59d)   Direktiva 2014/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 107). [Sprememba 106]

(59e)   Uredba Sveta (EGS) št. 2136/89 z dne 21. junija 1989 o določitvi skupnih tržnih standardov za konzervirane sardele in trgovskih opisov konzerviranih sardel in proizvodov tipa sardele (UL L 212, 22.7.1989, str. 79). [Sprememba 107]

(59f)   Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L 211, 14.8.2009, str. 36). [Sprememba 108]

PRILOGA II

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 2009/22/ES

Ta direktiva

Člen 1(1)

Člen 1(1)

Člen 1(2)

Člen 2(1)

Člen 2(2)

Člen 3

Člen 2(1)

Člen 5(1)

Člen 2(1), točka (a)

Člen 5(2), točki (a) in (b)

Člen 12

Člen 5(2), drugi pododstavek

Člen 2(1), točka (b)

Člen 5(3)

Člen 9

Člen 2(1), točka (c)

Člen 14

Člen 2(2)

Člen 2(3)

Člen 3

Člen 4(1)−(3)

Člen 4(4)

Člen 4(5)

Člen 5(4)

Člen 6

Člen 7

Člen 8

Člen 10

Člen 11

Člen 13

Člen 15

Člen 4

Člen 16

Člen 5

Člen 6

Člen 18

Člen 7

Člen 1(2)

Člen 8

Člen 19

Člen 9

Člen 17

Člen 20

Člen 10

Člen 21

Člen 11

Člen 22

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 66.
(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 232.
(3)UL C 440, 6.12.2018, str. 66.
(4) UL C 461, 21.12.2018, str. 232.
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019.
(6)UL L 110, 1.5.2009, str. 30.
(7)UL L 345, 27.12.2017.
(8)UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(9)Navedena direktiva je bila spremenjena z Direktivo 1999/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 1999 o spremembi Direktive Sveta 85/374/EGS o prilagajanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 141, 4.6.1999, str. 20).


Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med EU in Izraelom (pristop Hrvaške) ***
PDF 113kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter državo Izrael na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (09547/2018 – C8-0021/2019 – 2018/0080(NLE))
P8_TA(2019)0223A8-0164/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09547/2018),

–  ob upoštevanju osnutka protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in državo Izrael na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (09548/2018),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0021/2019),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0164/2019),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Države Izrael.


Celoviti sporazum med EU in Uzbekistanom
PDF 167kWORD 58k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novem celovitem sporazumu med EU in Uzbekistanom (2018/2236(INI))
P8_TA(2019)0224A8-0149/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2018/… z dne 16. julija 2018 o pooblastilu Evropski komisiji in visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za začetek pogajanj in pogajanja v imenu Evropske unije o določbah celovitega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, ki so v pristojnosti Unije (10336/18),

—  ob upoštevanju Sklepa predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 16. julija 2018 o pooblastilu Evropski komisiji za začetek pogajanj in pogajanja v imenu držav članic o določbah celovitega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, ki so v pristojnosti držav članic (10337/18),

—  ob upoštevanju pogajalskih smernic Sveta z dne 16. julija 2018 (10601/18 EU Restricted), ki so bile Parlamentu posredovane 6. avgusta 2018,

—  ob upoštevanju obstoječega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Uzbekistan, ki je začel veljati leta 1999,

—  ob upoštevanju memoranduma o soglasju med EU in Uzbekistanom o energetiki, ki je bil podpisan januarja 2011,

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), ki jih je Svet sprejel leta 2013,

—  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, o spremembi sporazuma z namenom razširitve določb sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu(1),

—  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, o spremembi sporazuma z namenom razširitve določb sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu(2),

—  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2014 o človekovih pravicah v Uzbekistanu(3),

—  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. decembra 2011 o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo(4) ter z dne 13. aprila 2016 o izvajanju in pregledu strategije EU za Srednjo Azijo(5),

—  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. septembra 2018 z naslovom Povezovanje Evrope in Azije – gradniki strategije EU (JOIN(2018)0031),

—  ob upoštevanju obiskov Odbora za zunanje zadeve (september 2018) in Pododbora za človekove pravice (maj 2017) v Uzbekistanu in rednih obiskov delegacije pri odborih za parlamentarno sodelovanje med EU in Kazahstanom, EU in Kirgizistanom, EU in Uzbekistanom ter EU in Tadžikistanom in za odnose s Turkmenistanom in Mongolijo v tej državi,

—  ob upoštevanju rezultatov 13. srečanja ministrov EU in Srednje Azije, ki je potekalo 10. novembra 2017 v Samarkandu, na katerem so obravnavali dvostransko agendo (gospodarstvo, povezljivost, varnost in pravna država) in regionalna vprašanja,

—  ob upoštevanju skupnega sporočila 14. srečanja ministrov EU in Srednje Azije z naslovom EU-Central Asia – Working together to build a future of inclusive growth, sustainable connectivity and stronger partnerships(6) (EU in Srednja Azija – Sodelovanje za izgradnjo prihodnosti vključujoče rasti, trajnostne povezljivosti in močnejših partnerstev), ki je potekalo 23. novembra 2018 v Bruslju,

—  ob upoštevanju neprekinjene razvojne pomoči EU Uzbekistanu v višini 168 milijonov EUR v obdobju 2014–2020, finančne pomoči Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter drugih ukrepov EU v podporo miru, varnosti in omejevanju jedrskih odpadkov v tej državi,

—  ob upoštevanju izjave s konference o Afganistanu z naslovom Peace process, security cooperation and regional connectivity (Mirovni proces, sodelovanje na področju varnosti in regionalna povezljivost), ki je potekala 26. in 27. marca 2018 v Taškentu in jo je organiziral Uzbekistan, sopredsedoval pa ji je Afganistan,

—  ob upoštevanju strategije ukrepov na petih prednostnih področjih za razvoj Uzbekistana (razvojna strategija) za obdobje 2017–2021,

–  ob upoštevanju ukrepov, ki jih je Uzbekistan od osamosvojitve od Sovjetske zveze sprejel za bolj odprto družbo in bolj odprte odnose s sosedami,

–  ob upoštevanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0149/2019),

A.  ker sta EU in Uzbekistan 23. novembra 2018 začela pogajanja o celovitem sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki bi nadomestil veljavni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom, z namenom doseganja boljšega in globljega sodelovanja na področjih vzajemnega interesa ter na podlagi skupnih vrednot demokracije, pravne države, spoštovanja temeljnih svoboščin in dobrega upravljanja, da bi okrepili trajnostni razvoj in mednarodno varnost ter učinkovito obravnavali svetovne izzive, kot so terorizem, podnebne spremembe in organizirani kriminal;

B.  ker je za začetek veljavnosti sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju potrebno soglasje Parlamenta;

1.  priporoči Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:

Odnosi med EU in Uzbekistanom

Nov celovit sporazum

   (a) naj pozdravijo zaveze in ukrepe, ki jih je Uzbekistan sprejel za bolj odprto družbo, in raven dejanskega sodelovanja v okviru političnega dialoga med EU in Uzbekistanom, na podlagi česar so se začela pogajanja o celovitem sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju; naj poudarijo interes EU za krepitev odnosov z Uzbekistanom na podlagi skupnih vrednot in priznajo vlogo te države kot pomembnega kulturnega in političnega veznega člena med Evropo in Azijo;
   (b) naj zagotovijo redni in poglobljeni dialog in spremljajo celovito izvajanje političnih in demokratičnih reform, katerih cilj naj bo oblikovanje neodvisnega sodstva (vključno z odpravo vseh omejitev za neodvisnost odvetnikov), resnično neodvisnega parlamenta, izvoljenega na resnično konkurenčnih volitvah, varovanje človekovih pravic, enakosti spolov in svobode medijev, depolitizacija varnostnih služb in zagotavljanje, da se zavežejo spoštovanju načela pravne države, ter tesno vključevanje civilne družbe v proces reform; naj pozdravijo nova pooblastila, podeljena uzbekistanskemu parlamentu, in nove mehanizme za okrepitev parlamentarnega nadzora; naj spodbujajo organe k izvajanju priporočil iz poročila OVSE/ODIHR po parlamentarnih volitvah leta 2014;
   (c) naj poudarijo pomen trajnostnih reform in zagotavljajo znatno podporo zanje na podlagi sedanjih in prihodnjih sporazumov, ki bodo zagotovile oprijemljive rezultate ter obravnavale politična, družbena in gospodarska vprašanja, da bi zlasti izboljšali upravljanje, omogočili resnično raznoliko in neodvisno civilno družbo, krepili spoštovanje človekovih pravic, varstva vseh manjšin in ranljivih oseb, vključno z invalidi, zagotovili, da bodo storilci odgovarjali za kršitve človekovih pravic in druga kazniva dejanja, in odpravili ovire za podjetništvo;
   (d) naj priznajo zavezanost Uzbekistana strukturnim, upravnim in gospodarskim reformam v teku za izboljšanje poslovnega okolja, sodnega sistema in varnostnih služb, pogojev dela ter upravne odgovornosti in učinkovitosti ter poudarijo, kako pomembno je, da se izvedejo v celoti in na preverljiv način; naj pozdravijo liberalizacijo poslov v tujih valutah in tujega deviznega trga; naj poudarijo, da je treba celovit načrt reform Uzbekistana, tj. razvojno strategijo za obdobje 2017–2021, izvajati in podpreti z ukrepi, ki bodo spodbujali zunanjo trgovino in izboljšali poslovno okolje; naj upoštevajo, da so delovne migracije in nakazila ključni mehanizmi za odpravljanje revščine v Uzbekistanu;
   (e) naj pozovejo uzbekistansko vlado, naj zagotovi, da bodo lahko zagovorniki človekovih pravic, civilna družba, mednarodni opazovalci in organizacije za človekove pravice svobodno delovali v pravno in politično varnem okolju, zlasti z olajšanjem postopkov registracije in omogočanjem dostopa do pravnega varstva v primeru zavrnitve registracije; naj pozovejo vlado, naj dovoli redno, neomejeno in neodvisno spremljanje razmer v zaporih in prostorih za pridržanje; naj spodbujajo vlado, naj povabi posebnega poročevalca OZN o mučenju in drugem okrutnem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju, izvaja priporočila, ki jih je podal po svojem zadnjem obisku leta 2003, ter uskladi nacionalne zakone in prakse z mednarodnim pravom in standardi, vključno z neodvisnim mehanizmom za spremljanje, ki omogoča neoviran dostop do prostorov za pridržanje, da se lahko spremlja ravnanje z zaporniki; naj pozovejo organe, naj temeljito preiščejo vse obtožbe o mučenju ali nečloveškem ravnanju;
   (f) naj spodbujajo nastanek strpne, vključujoče, pluralistične in demokratične družbe z verodostojno vlado, tako da ob popolnem spoštovanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah podpirajo postopno liberalizacijo in socialno-ekonomski napredek v korist ljudstva;
   (g) naj pozdravijo izpustitev političnih zapornikov, a naj organe pozovejo, naj jim zagotovijo popolno rehabilitacijo ter dostop do pravnih sredstev in zdravljenja; naj pozovejo k izpustitvi vseh preostalih političnih zapornikov in vseh, ki so zaprti ali preganjani zaradi politično motiviranih obtožb, kot so aktivisti za človekove pravice, civilna družba in verski aktivisti, novinarji in opozicijski politiki; naj izrazijo zaskrbljenost zaradi številnih sojenj za zaprtimi vrati in vlado pozovejo, naj preneha s tovrstno prakso; naj pozovejo vlado, naj hitro spremeni določbe kazenskega zakonika v zvezi z ekstremizmom, ki se včasih zlorabljajo za kriminalizacijo nestrinjanja; naj pozdravijo zaveze o prenehanju uporabe obtožbe kršenja zaporniških pravil za samovoljno podaljševanje zapornih kazni političnih zapornikov; naj zagotovijo, da bodo vsi politični zaporniki, ki so bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj in prekrškov, prejeli izvod sodne odločbe v zvezi z njihovim primerom, da se jim omogoči, da uveljavijo svojo pravico do pritožbe in zaprosijo za rehabilitacijo; naj pozdravijo sprostitev nekaterih omejitev svobode mirnega zbiranja in spodbujajo odpravo omejitev teh pravic, kot je pridržanje miroljubnih protestnikov, in s tem spoštovanje splošne deklaracije o človekovih pravicah; naj pozdravijo nedavni obisk posebnega poročevalca OZN za versko svobodo in svobodo prepričanja;
   (h) naj priznajo, da se je položaj Uzbekistana po indeksu svobode tiska organizacije Novinarji brez meja med letoma 2016 in 2018 nekoliko izboljšal, a naj izrazijo zaskrbljenost zaradi cenzure, blokiranja spletnih strani, samocenzure novinarjev in blogerjev, nadlegovanja, tako na spletu kot drugod, ter politično motiviranih kazenskih obtožb; naj pozovejo oblasti, naj prenehajo izvajati pritisk na medije in nadzor nad njimi, prenehajo z blokiranjem neodvisnih spletnih strani ter omogočijo mednarodnim medijem akreditacijo dopisnikov in delovanje v državi; naj podprejo in pozdravijo ukrepe, ki so bili sprejeti za večjo neodvisnost medijev in organizacij civilne družbe, na primer odpravo nekaterih omejitev, ki veljajo za njihove dejavnosti, ter vrnitev tujih in mednarodnih medijev in nevladnih organizacij, ki so bili pred tem izgnani iz države; naj pozdravijo novi zakon o registraciji nevladnih organizacij, s katerim so nekateri postopki registracije postali manj obremenjujoči, nekatere zahteve glede vnaprejšnjih dovoljenj za opravljanje dejavnosti ali sestanke pa manj stroge; naj pozovejo organe, naj v celoti izvajajo ta zakon, vključno z odpravo vseh ovir za registracijo mednarodnih organizacij, in jih spodbujajo k obravnavi preostalih omejitev, ki omejujejo delo nevladnih organizacij, kot so obremenjujoče zahteve za registracijo in vsiljivo spremljanje;
   (i) naj pozdravijo napredek pri izkoreninjanju dela otrok in postopnemu odpravljanju prisilnega dela ter nedavne obiske posebnih poročevalcev OZN v Uzbekistanu in ponovno odprtje države mednarodnim nevladnim organizacijam na tem področju; naj poudarijo, da je prisilno delo v industriji bombaža in svile ter drugih panogah, ki ga podpira država, še vedno problematično; naj od uzbekistanske vlade pričakujejo ukrepe za odpravo vseh oblik prisilnega dela ter temeljnih vzrokov tega pojava, zlasti sistema obveznih kvot, ter za to, da bodo lokalni organi, ki pod prisilo mobilizirajo delavce v javnem sektorju in študente, za to tudi odgovarjali; naj poudarijo, da so za utrditev napredka na tem področju potrebni dodatna prizadevanja in nadaljnji pravni ukrepi, da bi odpravili prisilno delo; naj v zvezi s tem spodbujajo nadaljnje sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela; naj si prizadevajo, da bi posebna poročevalka OZN o sodobnih oblikah suženjstva lahko obiskala državo; naj poudarijo, kako pomembno si je prizadevati za to, da se v državi vzpostavi trajnostna dobavna veriga bombaža, in uvedejo sodobne in okolju prijazne tehnologije za gojenje bombaža in kmetijske prakse; naj podpirajo domače proizvajalce bombaža pri izboljšanju njihove proizvodne učinkovitosti, varstvu okolja in izboljšanju delovnih praks z namenom odprave prisilnega dela;
   (j) naj spodbujajo oblasti, naj okrepijo prizadevanja za zmanjšanje brezposelnosti v državi, tudi tako, da odprejo zasebni sektor ter okrepijo mala in srednja podjetja; naj v zvezi s tem pozdravijo, da je bil program usposabljanja za vodstveno osebje razširjen, in spodbujajo nadaljnje programe usposabljanja za podjetnike; naj spomnijo na potencial, ki ga imajo pri tem mladi v državi in njihova razmeroma visoka stopnja izobrazbe; naj spodbujajo programe za podjetniško izobraževanje; naj opozorijo, kako pomembni so programi EU, kot je Erasmus+, pri spodbujanju medkulturnega dialoga med EU in Uzbekistanom ter pri zagotavljanju možnosti za opolnomočenje študentov, da v njih sodelujejo kot pozitivni nosilci sprememb v družbi;
   (k) naj nadaljujejo z letnimi dialogi o človekovih pravicah, ki jih organizira Evropska služba za zunanje delovanje, in v zvezi s tem opozarjajo na posamezne primere, ki jih je treba rešiti, tudi na primere političnih zapornikov; naj določijo konkretna področja pred vsakim letnim krogom dialogov in ocenijo napredek pri rezultatih v skladu s standardi EU, obenem pa vprašanja človekovih pravic vključujejo v vsa druga srečanja in politike; naj spodbujajo in ocenjujejo skladnost z mednarodnimi instrumenti za človekove pravice, ki jih je ratificiral Uzbekistan, zlasti v okviru OZN, OVSE in Mednarodne organizacije dela; naj izrazijo stalno zaskrbljenost glede težav, ki še vedno niso rešene, in glede neizvajanja nekaterih reform; naj spodbujajo organe, naj dekriminalizirajo sporazumna spolna razmerja med osebami istega spola in spodbujajo kulturo strpnosti do oseb LGBTI; naj pozovejo uzbekistanske oblasti, naj spoštujejo in spodbujajo pravice žensk;
   (l) naj zagotovijo pregled sistema potnih listov; naj pozdravijo, da je bil sistem izstopnih vizumov, ki so jih uzbekistanski državljani, ki so potovali zunaj Skupnosti neodvisnih držav (SND), pred tem potrebovali, ukinjen; naj pozdravijo napoved Uzbekistana, da od januarja 2019 ne bo več zahteval vizumov za državljane držav članic EU;
   (m) naj spodbujajo organe k izboljšanju lokalnega sistema zdravstvenega varstva in povečanju državnih sredstev za podporo izboljšavam, saj so se razmere, odkar je država postala neodvisna, znatno poslabšale;
   (n) naj pozovejo organe, naj zagotovijo potrebno podporo in zaprosijo za prispevek in podporo mednarodnih partnerjev, da se Uzbekistanu, zlasti pa avtonomni republiki Karakalpakstan, omogoči, da nadaljujejo z reševanjem gospodarskih, socialnih in zdravstvenih posledic okoljske katastrofe v Aralskem jezeru z oblikovanjem politik in praks na področju trajnostnega upravljanja voda in dialoga ter verodostojnega načrta postopnega čiščenja te regije; naj pozdravijo pozitiven razvoj regionalnega sodelovanja na področju vode, zlasti s Tadžikistanom in Kazahstanom, ustanovitev večpartnerskega odškodninskega sklada OZN za varnost ljudi za regijo Aralskega jezera in zavezo, ki so jo pokazali organi; naj še naprej podpirajo prizadevanja za izboljšanje namakalne infrastrukture;
   (o) naj pozdravijo novo zunanjo politiko Uzbekistana, s katero je bilo doseženo izboljšanje na področju sodelovanja s sosednjimi državami in mednarodnimi partnerji, zlasti pri spodbujanju stabilnosti in varnosti v regiji, upravljanju meja in voda, določitvi meja in energetiki; naj podprejo pozitivno sodelovanje Uzbekistana v afganistanskem mirovnem procesu;
   (p) naj pozdravijo stalno zavezanost Uzbekistana uveljavljanju srednjeazijskega območja brez jedrskega orožja; naj opozorijo na zavezo EU, da bo podpirala Uzbekistan pri odstranjevanju strupenih in radioaktivnih odpadkov; naj spodbujajo Uzbekistan k podpisu Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja;
   (q) naj upoštevajo pomembno vlogo Uzbekistana pri prihodnjem pregledu strategije EU za Srednjo Azijo z uporabo načela diferenciacije;
   (r) naj priznavajo upravičene varnostne pomisleke Uzbekistana in povečajo sodelovanje v podporo kriznemu upravljanju, preprečevanju konfliktov, integriranemu upravljanju meja in prizadevanjem, da bi odpravili nasilno radikalizacijo, terorizem, organizirani kriminal in nezakonito trgovino z mamili, ob spoštovanju pravne države, vključno z varstvom človekovimi pravicami;
   (s) naj zagotovijo učinkovito sodelovanje v boju proti korupciji, pranju denarja in davčnim utajam;
   (t) naj pogojujejo zagotavljanje pomoči Uzbekistanu iz instrumentov EU za zunanje financiranje ter posojil EIB in EBRD z nadaljnjim izvajanjem reform;
   (u) naj podpirajo učinkovito izvajanje ključnih mednarodnih konvencij, potrebnih za status GSP+;
   (v) naj podpirajo prizadevanja Uzbekistana za vključitev v postopek pridružitve Svetovni trgovinski organizaciji (STO), da bi državo bolje vključili v svetovno gospodarstvo in izboljšali njeno poslovno okolje ter tako pritegnili več neposrednih tujih naložb;
   (w) naj upoštevajo razvoj odnosov z drugimi tretjimi državami v okviru izvajanja kitajske pobude En pas, ena pot; in vztrajajo pri upoštevanju pomislekov v zvezi s človekovimi pravicami, povezanih s to pobudo, tudi z oblikovanjem smernic v zvezi s tem;
   (x) naj uporabijo pogajanja o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju za podporo pristnemu in trajnostnemu napredku v smeri odgovornega in demokratičnega režima, ki zagotavlja in varuje temeljne pravice za vse državljane in se osredotoča zlasti na zagotavljanje ugodnega okolja za civilno družbo, zagovornike človekovih pravic in neodvisnost odvetnikov; naj še pred zaključkom pogajanja zagotovijo, da je Uzbekistan dosegel dober napredek pri zagotavljanju svobode izražanja ter svobode združevanja in miroljubnega zbiranja v skladu z mednarodnimi standardi, vključno z odpravo ovir, ki vsem novim skupinam preprečujejo, da bi se registrirale in začele zakonito izvajati dejavnosti v državi ter da bi prejemale finančna sredstva iz tujine;
   (y) naj izpogajajo sodoben, vseobsegajoč in ambiciozen sporazum med EU in Uzbekistanom, ki bo nadomestil sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1999, s čimer se bodo izboljšali medčloveški stiki, politično sodelovanje, trgovinski in naložbeni odnosi ter sodelovanje na področju trajnostnega razvoja, varstva okolja, povezljivosti, človekovih pravic in upravljanja in se bo prispevalo k trajnostnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju Uzbekistana;
   (z) naj se znova zavežejo k napredku na področju demokratičnih standardov, načel dobrega upravljanja in pravne države ter k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s svobodo veroizpovedi ali prepričanja, ter njihovih zagovornikov;
   (aa) naj podpirajo okrepljena prizadevanja Uzbekistana za večstransko in mednarodno sodelovanje na področju svetovnih in regionalnih izzivov, kot so med drugim mednarodna varnost in boj proti nasilnemu ekstremizmu, organizirani kriminal, degradacija okolja, podnebne spremembe in migracije;
   (ab) naj zagotovijo, da bo s celovitim sporazumom olajšano in okrepljeno regionalno sodelovanje ter mirno reševanje obstoječih sporov, kar bo omogočilo pristne dobrososedske odnose;
   (ac) naj okrepijo določbe, povezane s trgovinskimi in gospodarskimi odnosi, tako da jih na eni strani bolje povežejo z določbami na področju človekovih pravic in zavezo k izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter zagotovijo mehanizme za ocenjevanje in obravnavanje negativnih učinkov na človekove pravice, ter na drugi strani s spodbujanjem načel tržnega gospodarstva, vključno s pravno varnostjo, ter neodvisnih in preglednih institucij, socialni dialog in izvajanje standardov Mednarodne organizacije dela da bi zagotovili trajnostne neposredne tuje naložbe in prispevali k diverzifikaciji gospodarstva; naj izboljšajo sodelovanje v boju proti korupciji, pranju denarja in davčni utaji ter zagotovijo odgovorno vračanje premoženja, ki je trenutno zamrznjeno v več državah članicah EU in EGP, kar bi koristilo vsem Uzbekistancem;
   (ad) naj okrepijo vidike medparlamentarnega sodelovanja v okviru pooblaščenega odbora za parlamentarno sodelovanje na področjih demokracije, pravne države in človekovih pravic, vključno z neposredno odgovornostjo predstavnikov Sveta za sodelovanje in odbora za parlamentarno sodelovanje;
   (ae) naj zagotovijo sodelovanje vseh ustreznih akterjev, tudi civilne družbe, med pogajanji in izvedbeno fazo sporazuma;
   (af) naj vključijo pogoje o začasni prekinitvi sodelovanja v primeru kršitve osnovnih elementov s strani katere koli pogodbenice, zlasti kar zadeva spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države, vključno s posvetovanjem z Evropskim parlamentom v takih primerih; naj vzpostavijo neodvisen mehanizem za spremljanje in pritožbe, ki ga bodo prizadeto prebivalstvo in njegovi zastopniki lahko uporabljali kot učinkovito orodje za obravnavanje negativnih vplivov na človekove pravice, in za spremljanje izvajanja;
   (ag) naj zagotovijo, da bo Evropski parlament tesno vključen v spremljanje izvajanja vseh delov sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ko bo ta začel veljati, prirejajo posvetovanja v zvezi s tem, pri čemer zagotovijo, da bo Evropska služba za zunanje delovanje Parlament in civilno družbo ustrezno obveščala o izvajanju sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ter se ustrezno odzivajo;
   (ah) naj ob upoštevanju pravil o zaupnosti zagotovijo posredovanje vseh pogajalskih dokumentov Evropskemu parlamentu, da bi zagotovili ustrezen nadzor pogajalskega procesa s strani Parlamenta; naj izpolnjujejo medinstitucionalne obveznosti iz člena 218(10) PDEU in redno obveščajo Parlament;
   (ai) naj začasno uporabljajo sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju šele po soglasju Parlamenta;
   (aj) naj izvajajo javno kampanjo ozaveščanja, med katero bodo poudarjeni pričakovani pozitivni rezultati sodelovanja v korist državljanov EU in Uzbekistana, da se tudi dodatno povečajo medosebni stiki;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Republike Uzbekistan.

(1) UL C 238, 6.7.2018, str. 394.
(2) UL C 238, 6.7.2018, str. 51.
(3) UL C 274, 27.7.2016, str. 25.
(4) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 91.
(5) UL C 58, 15.2.2018, str. 119.
(6) https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/54354/joint-communiqué-european-union-–-central-asia-foreign-ministers-meeting-brussels-23-november_en


Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas ***I
PDF 179kWORD 60k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES (COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD))
P8_TA(2019)0225A8-0169/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0639),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0408/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega parlamenta, spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva in zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju rezultatov spletnega posvetovanja, ki ga je Evropska komisija izvedla med 4. julijem 2018 in 16. avgustom 2018,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za pravne zadeve in Odbora za peticije (A8-0169/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES

P8_TC1-COD(2018)0332


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Države članice so se v preteklosti odločile uvesti ureditev poletnega časa na nacionalni ravni. Zato je bilo za delovanje notranjega trga pomembno, da se v vsej Uniji določita skupen datum ter ura začetka in prenehanja poletnega časa, da bi se uskladila sprememba časa v vseh državah članicah. V skladu z Direktivo 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4) vse države članice trenutno uporabljajo ureditev poletnega premikanje ure dvakrat letno glede na letni čas. S standardnega časa od zadnje nedelje se zadnjo nedeljo v marcu ura premakne na poletni čas, ki se uporablja do zadnje nedelje v oktobru istega leta. [Sprememba 1]

(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 na podlagi več peticij, pobud državljanov in parlamentarnih vprašanj Komisijo pozval, naj opravi poglobljeno oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje tudi poudarja, da je nujno treba pomembno ohraniti harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji in enotni časovni režim EU. [Sprememba 2]

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga, ustvarita predvidljivost in dolgoročna gotovost ter se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno. [Sprememba 3]

(3a)   Javna razprava o ureditvi poletnega časa ni nova in od uvedbe poletnega časa je bilo že nekaj pobud, namenjenih ukinitvi te prakse. Nekatere države članice so izvedle nacionalna posvetovanja, večina podjetij in deležnikov pa je podprla njeno ukinitev. Posvetovanje, ki ga je začela Evropska komisija, je privedlo do enake ugotovitve. [Sprememba 4]

(3b)  V zvezi s tem se lahko položaj živinorejcev uporabi kot primer, kako je poletni čas sprva veljal kot nezdružljiv z delovno prakso v kmetijstvu, zlasti glede na zelo zgodnji začetek delovnega dne že po standardnem času. Poleg tega je obstajala domneva, da je zaradi premikanja ure na poletni čas otežena dobava pridelkov ali živali na trg. In nazadnje, ker imajo krave naravni ritem proizvajanja mleka, je bilo predvideno zmanjšanje mlečnosti. Vendar sta sodobna kmetijska oprema in praksa korenito spremenili kmetovanje, tako da je večina teh pomislekov izgubila težo, še vedno pa je pomembna skrb glede bioritma živali in delovnih pogojev kmetov. [Sprememba 5]

(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava. V javnem posvetovanju Komisije je sodelovalo okoli 4,6 milijona državljanov, kar je največ odgovorov, ki jih je Komisija kdaj koli prejela v okviru javnih posvetovanj. V več pobudah državljanov so bili poudarjeni javni pomisleki o premikanju ure dvakrat letno in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te tovrstne ureditve poletnega časa. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen in harmoniziran način opustiti ureditev poletnega časa. [Sprememba 6]

(4a)  Kronobiologija kaže, da spremembe časa vplivajo na bioritem človeškega telesa, kar lahko škodljivo vpliva na zdravje. Sveži znanstveni dokazi jasno kažejo na povezavo med spreminjanjem ure ter boleznimi srca in ožilja, vnetnimi imunskimi boleznimi ali hipertenzijo, ki so povezane z motenjem cirkadianega cikla. Še zlasti so ranljive nekatere skupine, kot so otroci in starejši. Zato je za zaščito javnega zdravja primerno opustiti premikanje ure na poletni oz. zimski čas. [Sprememba 7]

(4b)   Ozemlja držav članic, razen čezmorskih ozemelj, so razdeljena na tri časovne pasove oz. standardne čase, in sicer GMT, GMT + 1 in GMT + 2. Evropska unija se razteza od severa proti jugu, kar pomeni, da je trajanje dnevne svetlobe po Uniji različno. Zato je pomembno, da države članice pred spreminjanjem svojega časovnega pasu upoštevajo geografske vidike časa, tj. naravne časovne pasove in geografski položaj. Države članice bi se morale pred odločitvijo o spremembi časovnega pasu posvetovati z državljani in ustreznimi deležniki. [Sprememba 8]

(4c)  Številne državljanske pobude so poudarile zaskrbljenost državljanov zaradi premikanja ure dvakrat letno, države članice pa bi morale imeti čas in priložnost, da izvedejo svoja javna posvetovanja in ocene učinka, da bi bolje razumele posledice opustitve premikanja ure glede na letni čas v vseh regijah. [Sprememba 9]

(4d)  Poletni čas omogoča navidezno poznejše zahajanje sonca v poletnih mesecih. Za mnoge državljane Unije je poletje čas, ko je sončna svetloba na voljo pozno zvečer. Prehod na standardni čas bi pomenil, da bi sonce poleti zahajalo eno uro prej, kar bi precej skrajšalo letno obdobje, ko je na voljo dnevna svetloba. [Sprememba 10]

(4e)  V številnih študijah se je preučila povezava med prehodom na poletni čas in tveganjem srčne kapi, motenim telesnim ritmom, pomanjkanjem spanja, koncentracije in pozornosti, večjim tveganjem nesreč, manjšim zadovoljstvom z življenjem in celo številom samomorov. Ne glede na to imajo daljši dnevi, dejavnosti na prostem po službi ali šoli in izpostavljenost sončni svetlobi jasne pozitivne dolgoročne učinke na splošno počutje. [Sprememba 11]

(4f)  Sezonska sprememba časa negativno vpliva tudi na dobrobit živali, kar je očitno na primer v kmetijstvu, kjer trpi proizvodnja kravjega mleka. [Sprememba 12]

(4g)  Vsesplošno se domneva, da sezonska sprememba časa omogoča prihranek energije. To je bil tudi glavni razlog za njeno uvedbo v prejšnjem stoletju. Raziskave so pokazale, da se je poraba energije v Uniji kot celoti zaradi teh sprememb morda res malenkostno zmanjšala, vendar to ne drži za vse države članice. Prihranek energije za razsvetljavo zaradi prehoda na poletni čas lahko morda na drugi strani pretehta povečana poraba energije za ogrevanje. Poleg tega je rezultate težko interpretirati, saj nanje močno vplivajo zunanji dejavniki, kot so meteorologija, vedenje uporabnikov energije in sedanji energetski prehod. [Sprememba 13]

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi morale države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane straniKomisijo najpozneje do 1. aprila 2020 obvestiti, če nameravajo zadnjo nedeljo oktobra 2021 spremeniti svoj standardni čas. [Sprememba 14]

(6)  Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase s spreminjanjem standardnega časa več kot enkrat letno ter jim nalagajo obveznost obveščanja o načrtovanih spremembah standardnega časa. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije. [Sprememba 15]

(6a)   Odločitev o standardnem času, ki se uporablja, mora v vsaki državi članici slediti posvetovanjem in študijam, pri katerih se upoštevajo želje državljanov, geografske in regionalne razlike, standardne delovne ureditve in drugi dejavniki, pomembni za posamezno državo članico. Države članice bi zato morale imeti dovolj časa za analizo učinka predloga in izbiro rešitve, ki ob upoštevanju dobrega delovanja notranjega trga najbolje služi njenemu prebivalstvu. [Sprememba 16]

(6b)   Sprememba časa, ki ni povezana s sezonskimi spremembami, bo privedla do prehodnih stroškov, zlasti kar zadeva informacijske sisteme v prometnem in drugih sektorjih. Da bi znatno zmanjšali stroške prehoda, je za izvajanje te direktive potrebno razumno pripravljalno obdobje. [Sprememba 17]

(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2019 2021, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 31. zadnjo nedeljo marca 2019 2021 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 27. zadnjo nedeljo oktobra 2019 2021 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2019 2021 naprej, sprejmejo usklajeno. [Sprememba 18]

(7a)  Za namen harmoniziranega izvajanja te direktive, bi morale države članice medsebojno sodelovati ter skupaj in usklajeno sprejemati odločitve o načrtovanih časovnih ureditvah. Usklajevalni mehanizem bi morali zato sestavljati po en imenovan predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije. Usklajevalni mehanizem bi moral obravnavati in oceniti morebitni učinek načrtovane odločitve o spremembi standardnega časa države članice na delovanje notranjega trga, da bi se preprečile znatne motnje. [Sprememba 19]

(7b)  Komisija bi morala oceniti, ali lahko načrtovane časovne ureditve v različnih državah članicah znatno in trajno ovirajo pravilno delovanje notranjega trga. Kadar ta ocena ne privede do tega, da bi države članice ponovno preučile svoje načrtovane časovne ureditve, bi morala imeti Komisija možnost, da odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev in po potrebi predloži zakonodajni predlog. Zato, pa tudi, da bi zagotovili ustrezno uporabo te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z odločitvijo, da odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev. [Sprememba 20]

(8)  Izvajanje te direktive bi bilo treba spremljati. Rezultate tega spremljanja bi Komisija morala predstaviti Evropskemu parlamentu in Svetu v obliki poročila. Navedeno poročilo bi moralo temeljiti na informacijah, ki jih države članice pravočasno dajo na razpolago Komisiji, tako da ta lahko poročilo predloži do določenega roka.

(9)  Ker cilja te direktive v zvezi z usklajeno ureditvijo časa države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ga da lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(10)  Usklajena ureditev časa bi se morala uporabljati v skladu z določbami o ozemeljski veljavnosti Pogodb iz člena 355 PDEU.

(11)  Zato bi bilo treba Direktivo 2000/84/ES razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1.  Države članice svojega standardnega časa ali časov ne spreminjajo zaradi spremembe letnih časov.

2.  Ne glede na odstavek Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 20192021, če to storijo 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času zadnjo nedeljo oktobra istega leta. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2 najpozneje do 1. aprila 2020. [Sprememba 21]

Člen 2

1.  Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo o tem obvesti najmanj 6 mesecev, preden se ta sprememba uvede. Če država članica predloži takšno obvestilo in ga ne prekliče najmanj 6 mesecev pred datumom načrtovane spremembe, država članica to spremembo uvede. Vzpostavi se usklajevalni mehanizem, da se zagotovi harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji. [Sprememba 22]

2.  Najpozneje en mesec po prejetem obvestilu Komisija o najavljeni spremembi obvesti druge države članice in to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije. Usklajevalni mehanizem sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije. [Sprememba 23]

2a.  Kadar država članica Komisijo obvesti o svoji odločitvi na podlagi člena 1(2), se usklajevalni mehanizem sestane, da oceni možni učinek načrtovanih sprememb na delovanje notranjega trga in razpravlja o njem, da bi se izognili znatnim motnjam. [Sprememba 24]

2b.  Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 2a meni, da bo načrtovana sprememba znatno vplivala na pravilno delovanje notranjega trga, o tem uradno obvesti državo članico, ki je predložila obvestilo. [Sprememba 25]

2c.  Država članica, ki uradno obvešča, najpozneje do 31. oktobra 2020 odloči, ali bo vztrajala pri svoji nameri. Kadar se odloči, da še namerava izvesti spremembo, predloži podrobno pojasnilo, kako bo obravnavala negativni učinek spremembe na delovanje notranjega trga. [Sprememba 26]

Člen 3

1.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju z oceno uporabe in izvajanja te direktive najpozneje do 31. decembra 2024, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za njen pregled na podlagi temeljite ocene učinka, pri kateri sodelujejo vse ustrezni deležniki. [Sprememba 27]

2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2024 2025. [Sprememba 28]

Člen 4

1.  Države članice najpozneje do 1. aprila 2019 2021 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2019 2021.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. [Sprememba 29]

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4a

1.  Komisija v tesnem sodelovanju z usklajevalnim mehanizmom iz člena 2 natančno spremlja načrtovane časovne ureditve po vsej Uniji.

2.  Kadar Komisija ugotovi, da bi lahko načrtovane časovne ureditve, ki so jih države članice sporočile v skladu s členom 1(2), znatno in trajno ovirale pravilno delovanje notranjega trga, je pooblaščena, da sprejme delegirane akte, s katerimi odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev, in po potrebi predloži zakonodajni predlog. [Sprememba 30]

Člen 4b

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4a se prenese na Komisijo za obdobje od ... [datum začetka veljavnosti te direktive] do ... [datum začetka uporabe te direktive].

3.  Prenos pooblastila iz člena 4a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 31]

Člen 5

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2019 2021. [Sprememba 32]

Člen 6

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 305.
(2)UL C 62, 15.2.2019, str. 305.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019.
(4)Direktiva 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. januarja 2001 o ureditvi poletnega časa (UL L 31, 2.2.2001, str. 21).


Skupna pravila notranjega trga električne energije ***I
PDF 131kWORD 58k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga električne energije (prenovitev) (COM(2016)0864 – C8-0495/2016 – 2016/0380(COD))
P8_TA(2019)0226A8-0044/2018

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0864),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0495/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 predložili madžarska državna skupščina, avstrijski zvezni svet in poljski senat in v katerih trdijo, da se predlog zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017(1);

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017(2);

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(3),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 7. septembra 2017, naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0044/2018),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (prenovitev)

P8_TC1-COD(2016)0380


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/944.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o opredelitvi povezovalnega daljnovoda

Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev v zvezi s prenovitvijo direktive o električni energiji in prenovitvijo uredbe o električni energiji, v skladu s katerim se ponovno uporablja opredelitev „povezovalnega daljnovoda“ iz Direktive 2009/72/ES in Uredbe (ES) št. 714/2009. Komisija se strinja, da se trgi z električno energijo razlikujejo od drugih trgov, kot je trg z zemeljskim plinom, saj se na njih na primer trguje z izdelki, ki jih trenutno ni mogoče enostavno shranjevati in jih proizvajajo številne različne proizvodne naprave, vključno z napravami na ravni distribucije. Zato se pomen povezav s tretjimi državami v sektorju električne energije in sektorju plina zelo razlikuje, kar pomeni, da je mogoče izbrati različne regulativne pristope.

Komisija bo nadalje preučila vpliv tega dogovora in po potrebi zagotovila smernice za uporabo zakonodaje.

Zaradi pravne jasnosti želi Komisija poudariti naslednje:

dogovorjena opredelitev v direktivi o električni energiji povezovalni daljnovod opisuje kot naprave za povezavo elektroenergetskih sistemov. Ta opredelitev ne razlikuje med različnimi regulativnimi okviri ali tehničnimi okoliščinami, zato v področje uporabe a priori vključuje vse električne povezave s tretjimi državami. Kar zadeva dogovorjeno opredelitev povezovalnega daljnovoda v uredbi o električni energiji, Komisija poudarja, da je za povezovanje trgov z električno energijo potrebna visoka stopnja sodelovanja med operaterji sistemov, udeleženci na trgu in regulatorji. Čeprav se lahko področje uporabe veljavnih pravil razlikuje glede na stopnjo povezanosti z notranjim trgom z električno energijo, bi moralo tesno vključevanje tretjih držav v notranji trg z električno energijo, kot je sodelovanje pri projektih spajanja trgov, temeljiti na sporazumih, ki zahtevajo uporabo zadevnega prava Unije.

Izjava Komisije o alternativnem reševanju sporov

Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev v zvezi s členom 26, naj se na ravni EU določi, da je za ponudnike energetskih storitev sodelovanje v alternativnem reševanju sporov obvezno. Komisija obžaluje to odločitev, saj je njen predlog to izbiro prepustil državam članicam v skladu s pristopom iz Direktive 2013/11/EU o alternativnem reševanju potrošniških sporov (direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) in ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

Ni naloga Komisije, da izvede primerjalne ocene posameznih modelov za alternativno reševanje sporov, ki so jih uvedle države članice. Komisija bo zato obravnavala splošno učinkovitost nacionalnih okolij za alternativno reševanje sporov v okviru svoje splošne obveznosti spremljanja prenosa in učinkovite uporabe prava Unije.

(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 91.
(2) UL C 342, 12.10.2017, str. 79.
(3) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Notranji trg električne energije ***I
PDF 132kWORD 59k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem trgu električne energije (prenovitev) (COM(2016)0861 – C8-0492/2016 – 2016/0379(COD))
P8_TA(2019)0227A8-0042/2018

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0861),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0492/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj češke poslanske zbornice, nemškega zveznega parlamenta, španskega parlamenta, francoskega senata, madžarske državne skupščine, avstrijskega zveznega sveta, poljskega sejma, poljskega senata, romunske poslanske zbornice ter romunskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(3),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 13. julija 2017 naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0042/2018),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem trgu električne energije (prenovitev)

P8_TC1-COD(2016)0379


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/943.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o opredelitvi povezovalnega daljnovoda

Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev v zvezi s prenovitvijo direktive o električni energiji in prenovitvijo uredbe o električni energiji, v skladu s katerim se ponovno uporablja opredelitev „povezovalnega daljnovoda“ iz Direktive 2009/72/ES in Uredbe (ES) št. 714/2009. Komisija se strinja, da se trgi z električno energijo razlikujejo od drugih trgov, kot je trg z zemeljskim plinom, saj se na njih na primer trguje z izdelki, ki jih trenutno ni mogoče enostavno shranjevati in jih proizvajajo številne različne proizvodne naprave, vključno z napravami na ravni distribucije. Zato se pomen povezav s tretjimi državami v sektorju električne energije in sektorju plina zelo razlikuje, kar pomeni, da je mogoče izbrati različne regulativne pristope.

Komisija bo nadalje preučila vpliv tega dogovora in po potrebi zagotovila smernice za uporabo zakonodaje.

Zaradi pravne jasnosti želi Komisija poudariti naslednje:

dogovorjena opredelitev v direktivi o električni energiji povezovalni daljnovod opisuje kot naprave za povezavo elektroenergetskih sistemov. Ta opredelitev ne razlikuje med različnimi regulativnimi okviri ali tehničnimi okoliščinami, zato v področje uporabe a priori vključuje vse električne povezave s tretjimi državami. Kar zadeva dogovorjeno opredelitev povezovalnega daljnovoda v uredbi o električni energiji, Komisija poudarja, da je za povezovanje trgov z električno energijo potrebna visoka stopnja sodelovanja med operaterji sistemov, udeleženci na trgu in regulatorji. Čeprav se lahko področje uporabe veljavnih pravil razlikuje glede na stopnjo povezanosti z notranjim trgom z električno energijo, bi moralo tesno vključevanje tretjih držav v notranji trg z električno energijo, kot je sodelovanje pri projektih spajanja trgov, temeljiti na sporazumih, ki zahtevajo uporabo zadevnega prava Unije.

Izjava Komisije o načrtih za izvajanje reforme trga

Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev v zvezi s členom 20(3), ki določa, da države članice z ugotovljenimi težavami v zvezi z zadostnostjo virov objavijo načrt za izvedbo s časovnim načrtom za sprejetje ukrepov za odpravo vseh odkritih regulativnih motenj in/ali pomanjkljivosti trga kot del postopka za državno pomoč.

V skladu s členom 108 PDEU ima Komisija izključno pristojnost za ocenjevanje združljivosti ukrepov državne pomoči z notranjim trgom. Ta uredba ne more vplivati na izključno pristojnost Komisije v skladu s PDEU in ne posega vanjo. Komisija lahko zato, kadar je to ustrezno, poda svoje mnenje o načrtih za reformo trga vzporedno s postopkom odobritve mehanizmov zmogljivosti na podlagi pravil o državni pomoči, vendar sta postopka pravno ločena.

(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 91.
(2) UL C 342, 12.10.2017, str. 79.
(3) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev ***I
PDF 123kWORD 56k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev) (COM(2016)0863 – C8-0494/2016 – 2016/0378(COD))
P8_TA(2019)0228A8-0040/2018

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0863),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0494/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj nemškega zveznega parlamenta, francoskega senata in romunskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(3),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 13. julija 2017, naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za proračun (A8-0040/2018),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev)

P8_TC1-COD(2016)0378


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/942.)

(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 91.
(2) UL C 342, 12.10.2017, str. 79.
(3) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Pripravljenost na tveganja v sektorju električne energije ***I
PDF 122kWORD 52k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES (COM(2016)0862 – C8-0493/2016 – 2016/0377(COD))
P8_TA(2019)0229A8-0039/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0862),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0493/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 5. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0039/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES

P8_TC1-COD(2016)0377


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/941.)

(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 91.
(2) UL C 342, 12.10.2017, str. 79.


Označevanje pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ***I
PDF 547kWORD 390k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009 (COM(2018)0296 – C8-0190/2018 – 2018/0148(COD))
P8_TA(2019)0230A8-0086/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0296),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114 in 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0190/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2019(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0086/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009

P8_TC1-COD(2018)0148


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 114 in člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Unija je odločena, da bo vzpostavila energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. Izkoristek goriva je bistveni element okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030 ter ključen za zmanjšanje povpraševanja po energiji.

(2)  Komisija je pregledala(4) učinkovitost Uredbe (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(5) ter ugotovila, da je treba posodobiti njene določbe za izboljšanje njene učinkovitosti.

(3)  Uredbo (ES) št. 1222/2009 je primerno nadomestiti z novo uredbo, ki vključuje spremembe, uvedene leta 2011, ter s katero se spremenijo in okrepijo nekatere določbe navedene uredbe, da bi se pojasnila in posodobila njihova vsebina, ob upoštevanju tehnološkega napredka pri pnevmatikah v zadnjih letih. Lestvice za razvrščanje glede na izkoristek goriva pa trenutno ni treba spreminjati, ker sta se ponudba in povpraševanje glede izkoristka goriva le malo spremenila. Poleg tega bi bilo treba preučiti razloge, zakaj ni prišlo do večjega razvoja, ter dejavnike nakupa, kot so cena, zmogljivost itd. [Sprememba 1]

(4)  Prometni sektor obsega tretjino porabe energije v Uniji. Cestni promet je leta 2015 prispeval približno 22 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Pnevmatike prispevajo od 5 % do 10 % k porabi goriva, predvsem zaradi svojega kotalnega upora. Zato bi zmanjšanje kotalnega upora pnevmatik precej prispevalo k izkoristku goriva v cestnem prometu in s tem k zmanjšanju emisij ter razogljičenju v prometnem sektorju. [Sprememba 2]

(4a)  Da bi države članice izpolnile cilj glede zmanjšanja emisij CO2 iz cestnega prometa, je ustrezno, da v sodelovanju s Komisijo zagotovijo spodbude za inovacije v novem tehnološkem postopku za varne pnevmatike C1, C2 in C3 z velikim izkoristkom goriva. [Sprememba 3]

(5)  Za pnevmatike je značilna vrsta medsebojno povezanih parametrov. Izboljšanje enega parametra, npr. kotalnega upora, lahko negativno vpliva na druge parametre, npr. oprijem na mokri podlagi, medtem ko lahko izboljšanje oprijema na mokri podlagi negativno vpliva na zunanji kotalni hrup. Proizvajalce pnevmatik bi bilo treba spodbujati k temu, da bi vse parametre izboljšali tako, da bi presegli že dosežene standarde.

(6)  Pnevmatike z velikim izkoristkom goriva so lahko stroškovno učinkovite, saj prihranki goriva močno presegajo višjo nakupno ceno pnevmatik zaradi višjih proizvodnih stroškov.

(7)  Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(6) določa minimalne zahteve za kotalni upor pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi kotalnega upora pnevmatik, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo navedene minimalne zahteve. Zato je za zmanjšanje vpliva, ki ga ima cestni promet na okolje, primerno posodobiti določbe za označevanje pnevmatik, da bi z zagotovitvijo posodobljenih usklajenih informacij o navedenem parametru končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z večjim izkoristkom goriva.

(7a)  Zaradi izboljšanega označevanja pnevmatik bodo potrošniki lahko pridobili več ustreznih in primerljivih informacij o izkoristku goriva, varnosti in hrupu ter bodo lahko pri nakupu novih pnevmatik sprejemali stroškovno učinkovite in okolju prijazne odločitve. [Sprememba 5]

(8)  Prometni hrup povzroča precejšnje težave in škoduje zdravju. Uredba (ES) št. 661/2009 določa minimalne zahteve za zunanji kotalni hrup pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je mogoče zmanjšati zunanji kotalni hrup precej bolj, kot to določajo navedene minimalne zahteve. Zato je za zmanjšanje prometnega hrupa primerno posodobiti določbe za označevanje pnevmatik, da bi z zagotovitvijo usklajenih informacij o navedenem parametru končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z manjšim zunanjim kotalnim hrupom.

(9)  Z zagotavljanjem usklajenih informacij o zunanjem kotalnem hrupu se olajša tudi izvajanje ukrepov za omejitev prometnega hrupa in prispeva k večji ozaveščenosti o učinku pnevmatik na prometni hrup v okviru Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7).

(10)  Uredba (ES) št. 661/2009 določa minimalne zahteve za oprijem pnevmatik na mokri podlagi. Zaradi tehnološkega razvoja je oprijem na mokri podlagi mogoče izboljšati precej bolj, kot to določajo navedene zahteve, s tem pa tudi skrajšati zavorne razdalje na mokri podlagi. Zato je za izboljšanje varnosti v cestnem prometu primerno posodobiti določbe za označevanje pnevmatik, da bi z zagotovitvijo usklajenih informacij o navedenem parametru končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z dobrim oprijemom na mokri podlagi.

(11)  Za zagotovitev uskladitve z mednarodnim okvirom se Uredba (ES) št. 661/2009 sklicuje na Pravilnik UN/ECE št. 117(8), ki vključuje ustrezne metode za merjenje kotalnega upora, hrupa ter oprijema pnevmatik na mokri podlagi in snegu.

(12)  Da bi se izboljšala cestna varnost v območjih Unije s hladnejšim podnebjem in da bi se končnim uporabnikom zagotovile informacije o učinkovitosti pnevmatik, posebej zasnovanih za sneg in led, je primerno, da se zahteva vključitev zahtev za informacije o pnevmatikah za sneg in led na oznako. Pnevmatike za sneg in pnevmatike za led imajo posebne parametre, ki niso v celoti primerljivi z drugimi pnevmatikami. Da bi lahko končni uporabniki sprejemali premišljene odločitve na podlagi prejetih informacij, bi morale biti na oznaki navedene informacije o oprijemu na snegu in ledu ter koda QR. Komisija bi morala razviti lestvici za učinkovitost oprijema na snegu in ledu. Lestvici bi morali temeljiti na Pravilniku UN/ECE št. 117 za sneg in na standardu ISO 19447 za led. V vsakem primeru bi bilo treba pnevmatike, ki ustrezajo minimalnim vrednostim indeksa oprijema na snegu iz Pravilnika UN/ECE št. 117, označiti z logom 3PMSF (gora s tremi vrhovi in snežinka). Podobno bi morala pnevmatika, ki ustreza minimalnim vrednostim indeksa oprijema na ledu iz standarda ISO 19447 nositi logo, dogovorjen v skladu s tem standardom. [Sprememba 6]

(13)  Obraba pnevmatik med uporabo je pomemben vir mikroplastike, ki škoduje okolju, zato Komisija v sporočilu z naslovom „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“(9) navaja, da je treba obravnavati nenamerne izpuste mikroplastike iz pnevmatik, med drugim z ukrepi za obveščanje, kot so označevanje in minimalne zahteve za pnevmatike. Vendar primerna preskusna metoda za merjenje Tako bi uporaba zahtev za označevanje glede stopnje obrabe pnevmatike še ni na voljo pnevmatik prinesla precejšnje koristi za zdravje ljudi in za okolje. Zato bi morala Komisija naročiti njen razvoj, pri čemer bi bilo treba v celoti upoštevati najsodobnejše, mednarodno razvite ali predlagane standarde ali predpise, pa tudi rezultate industrijskih raziskav, da bi se čim prej določila primerna preskusna metoda. [Sprememba 7]

(14)  Obnovljene pnevmatike obsegajo precejšen del trga pnevmatik za težka vozila. Z obnavljanjem pnevmatik se podaljša njihova življenjska doba, to pa prispeva k ciljem krožnega gospodarstva, kot je zmanjšanje nastajanja odpadkov. Z uporabo zahtev za označevanje za take pnevmatike bi se zagotovili precejšnji prihranki energije. Vendar primerna preskusna metoda za merjenje učinkovitosti obnovljenih pnevmatik še ni na voljo, zato bi bilo treba v tej uredbi predvideti njihovo vključitev v prihodnosti.

(15)  Energijsko nalepko na podlagi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta(10), s katero se poraba energije izdelkov razvršča na lestvici od A do G, priznava več kot 85 % potrošnikov v Uniji kot jasno in pregledno informacijo, ugotovljeno pa je bilo, da nalepka uspešno promovira učinkovitejše izdelke. Zasnova oznake za pnevmatike bi morala še naprej ostati čim bolj enaka, ob upoštevanju posebnosti parametrov pnevmatik. [Sprememba 8]

(16)  Navajanje primerljivih informacij o parametrih pnevmatik v obliki standardne oznake bo verjetno vplivalo na končne uporabnike, da bodo kupovali varnejše, bolj trajnostne, tišje pnevmatike in pnevmatike z velikim izkoristkom goriva. To pa bo verjetno spodbudilo proizvajalce pnevmatik k optimizaciji navedenih parametrov, kar bi omogočilo bolj trajnostno potrošnjo in proizvodnjo. [Sprememba 9]

(17)  Potreba po več informacijah o izkoristku goriva in ostalih parametrih pnevmatik je pomembna za vse končne uporabnike, vključno s kupci nadomestnih pnevmatik, kupci pnevmatik, nameščenih na nova vozila, upravljavci voznih parkov in prevoznimi podjetji, ki brez sistema označevanja in usklajenega preskušanja težko primerjajo parametre različnih znamk pnevmatik. Zato je ustrezno, da se vselej zahteva označevanje pnevmatik, dobavljenih z vozili.

(18)  Zdaj se oznake izrecno zahtevajo za pnevmatike za avtomobile (pnevmatike C1) in kombinirana vozila (pnevmatike C2), ne pa tudi za težka vozila (pnevmatike C3). V primerjavi s pnevmatikami C1 in C2 sta pri pnevmatikah C3 poraba goriva in letno prevožena pot večji, zato je v zvezi z njimi možnost za zmanjšanje porabe goriva in emisij težkih vozil precejšnja.

(19)  Popolna vključitev pnevmatik C3 na področje uporabe te uredbe je tudi v skladu s predlogom Komisije za uredbo o spremljanju emisij CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih ter o poročanju o njih(11) ter predlogom Komisije o standardih za emisije CO2 za težka vozila(12).

(20)  Številni končni uporabniki sprejmejo odločitve o nakupu pnevmatik, ne da bi jih dejansko videli, zato ne vidijo oznake, nameščene nanje. V vseh takih primerih bi bilo treba oznako končnim uporabnikom pokazati pred sprejetjem odločitve o nakupu. S prikazom oznake na pnevmatikah na prodajnem mestu in v tehničnem promocijskem gradivu bi se moralo zagotoviti, da distributerji in morebitni končni uporabniki v trenutku in na kraju odločitve o nakupu prejmejo usklajene informacije o ustreznih parametrih pnevmatike.

(21)  Nekateri končni uporabniki izberejo pnevmatike, preden prispejo na prodajno mesto, ali pa jih kupijo po pošti ali prek spleta. Za zagotovitev, da se lahko tudi navedeni končni uporabniki ozaveščeno odločajo na podlagi usklajenih informacij o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi, zunanjem kotalnem hrupu in drugih parametrih, bi morale biti oznake prikazane v vsem tehničnem promocijskem gradivu, tudi če je tako gradivo objavljeno na spletu.

(22)  Morebitnim končnim uporabnikom bi bilo treba zagotoviti razlago vsake sestavine oznake in njenega pomena. Te informacije bi bilo treba zagotoviti v tehničnem promocijskem gradivu, na primer na spletnih mestih dobaviteljev. Za tehnično promocijsko gradivo se ne bi smelo šteti, da vključuje oglase na plakatih, v časopisih in revijah ali oglase, predvajane na radiu ali televiziji. [Sprememba 10]

(23)  Izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi, zunanji hrup in drugi parametri v zvezi s pnevmatikami bi se morali meriti z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami, pri katerih se upoštevajo splošno priznane in najsodobnejše merilne in računske metode. Kolikor je mogoče, bi morale take metode upoštevati povprečno ravnanje potrošnikov in biti zanesljive, da bi odvračale od namernega in nenamernega izogibanja. Oznake na pnevmatikah bi morale izražati primerjalno učinkovitost pnevmatik pri dejanski uporabi v okviru omejitev zaradi potrebe po zanesljivem, točnem in ponovljivem laboratorijskem preskušanju, da bi lahko končni uporabniki primerjali različne pnevmatike in da bi se poleg tega omejili stroški, ki jih imajo proizvajalci zaradi preskušanja.

(24)  Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v Uniji je ključno, da dobavitelji in distributerji izpolnjujejo določbe o označevanju pnevmatik. Zato bi morale države članice spremljati tako skladnost z nadzorom trga in rednimi naknadnimi nadzori v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(13).

(25)  Da bi se olajšalo spremljanje skladnosti, končnim uporabnikom zagotovilo koristno orodje in trgovcem omogočilo, da na različne načine pridobijo informacijske liste izdelka, bi bilo treba pnevmatike vključiti v zbirko podatkov o izdelkih, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369. Zato bi bilo treba Uredbo (EU) 2017/1369 ustrezno spremeniti.

(26)  Dobavitelji bi morali – brez poseganja v obveznosti držav članic glede nadzora trga in obveznosti dobaviteljev glede preverjanja skladnosti izdelkov – zahtevane informacije o skladnosti izdelka dati na voljo v elektronski obliki v zbirki podatkov o izdelkih.

(27)  Da bi lahko končni uporabniki zaupali oznaki na pnevmatikah, druge oznake, ki jo posnemajo, ne bi smele biti dovoljene. Iz istega razloga ne bi smele biti dovoljene dodatne oznake, znaki, simboli ali napisi, ki bodo verjetno zavedli ali zmedli končne uporabnike glede parametrov, zajetih z oznako za pnevmatike.

(28)  Kazni za kršitve te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(29)  Za spodbujanje energijske učinkovitosti, blažitve podnebnih sprememb in varstva okolja bi morale imeti države članice možnost, da uvedejo spodbude za uporabo energijsko učinkovitih izdelkov. Države članice se lahko same odločijo, kakšna bo narava takih spodbud. Take spodbude bi morale biti skladne s pravili Unije o državni pomoči in ne bi smele ustvarjati neupravičenih tržnih ovir. Ta uredba ne vpliva na izid prihodnjih postopkov glede državnih pomoči, ki bi se lahko glede takih spodbud začeli v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(30)  Za spremembo vsebine in oblike oznake, uvedbo zahtev v zvezi z obnovljenimi pnevmatikami, pnevmatikami za sneg ali led, obrabo in kilometrino ter prilagoditev prilog tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(14). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi bilo treba omogočiti, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 12]

(30a)  Podatki o kilometrini in obrabi pnevmatik bodo po tem, ko bo na voljo ustrezna preskusna metoda, koristno orodje za obveščanje potrošnikov o trajnosti, življenjski dobi in nenamerni sprostitvi mikroplastike iz njihove kupljene pnevmatike. Podatek o kilometrini bi potrošnikom tudi omogočil, da bi se ozaveščeno odločali glede pnevmatik z daljšo življenjsko dobo, kar bi pripomoglo k varstvu okolja, hkrati pa bi lahko ocenili dolgoročne obratovalne stroške pnevmatik. Zato bi se podatki o kilometrini in obrabi morali dodati oznaki, kadar bo na voljo ustrezna, smiselna in ponovljiva preskusna metoda za uporabo te uredbe. Raziskave in razvoj novih tehnologij na tem področju bi se morali nadaljevati. [Sprememba 13]

(31)  Pnevmatik, ki so bile dane na trg pred datumom uporabe zahtev iz te uredbe, ne bi bilo treba ponovno označevati.

(32)  Za okrepitev zaupanja v oznako in zagotovitev njene točnosti bi bilo treba navedbo glede vrednosti za kotalni upor, oprijem na mokri podlagi, oprijem na snegu in hrup, ki jo dobavitelji vključijo na oznako, vključiti v postopek homologacije na podlagi Uredbe (ES) št. 661/2009. [Sprememba 14]

(32a)  Velikost oznake bi morala ostati enaka velikosti, ki je določena v Uredbi (ES) št. 1222/2009. Oznaka bi morala vključevati podrobnosti o oprijemu na snegu, oprijemu na ledu ter kodo QR. [Sprememba 15]

(33)  Komisija bi morala opraviti vrednotenje te uredbe. V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 bi moralo navedeno vrednotenje temeljiti na petih merilih, tj. uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti EU, ter zagotoviti podlago za ocene učinka morebitnih nadaljnjih ukrepov.

(34)  Ker države članice ciljev te uredbe, tj. povečanja varnosti ter gospodarske in okoljske učinkovitosti cestnega prometa z zagotovitvijo informacij končnim uporabnikom, da bi lahko ti izbrali pnevmatike, ki imajo boljši izkoristek goriva, so varnejše in povzročajo manj hrupa, ne morejo zadostno doseči, saj to zahteva usklajene informacije za končne uporabnike, ampak je mogoče te cilje zaradi harmoniziranega regulativnega okvira in enakih konkurenčnih pogojev za proizvajalce lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Uredba je še naprej ustrezen pravni instrument, saj določa jasna in podrobna pravila, ki jih države članice ne morejo različno prenesti v nacionalno zakonodajo, s tem pa zagotavlja višjo stopnjo harmonizacije po vsej Uniji. S harmoniziranim regulativnim okvirom na ravni Unije namesto na ravni držav članic se znižajo stroški dobaviteljev ter zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in prosti pretok blaga po vsem notranjem trgu. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določen v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(35)  Uredbo (ES) št. 1222/2009 bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Namen in predmet urejanja

1.  Namen te uredbe je povečati varnost, varovanje zdravja ter gospodarsko in okoljsko učinkovitost cestnega prometa s spodbujanjem varnih pnevmatik z velikim izkoristkom goriva in nizkimi stopnjami hrupaspodbujati varne in trajnostne pnevmatike z velikim izkoristkom goriva in nizkimi stopnjami hrupa, ki bi lahko pripomogle k zmanjšanju vpliva na okolje in zdravje, obenem pa tudi k izboljšanju varnosti in gospodarske učinkovitosti cestnega prometa. [Sprememba 16]

2.  Ta uredba določa okvir za zagotavljanje usklajenih informacij o parametrih pnevmatik z označevanjem, ki končnim uporabnikom omogočajo, da so pri nakupu pnevmatik dobro obveščeni.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za pnevmatike C1, C2 in C3, ki se dajo na trg. [Sprememba 17]

2.  Ta uredba se uporablja tudi za obnovljene pnevmatike po tem, ko je ustrezna preskusna metoda za merjenje učinkovitosti takih pnevmatik dodana prilogam z delegiranim aktom v skladu s členom 12.

3.  Ta uredba se ne uporablja za:

(a)  profesionalne terenske pnevmatike;

(b)  pnevmatike, zasnovane za namestitev na vozila, ki so bila prvič registrirana pred 1. oktobrom 1990;

(c)  zasilne rezervne pnevmatike tipa T;

(d)  pnevmatike s hitrostnim razredom, manjšim od 80 km/h;

(e)  pnevmatike z nazivnim premerom platišča, ki ne presega 254 mm ali znaša 635 mm ali več;

(f)  pnevmatike z dodatnimi lastnostmi za boljši oprijem, npr. ježevke;

(g)  pnevmatike, izdelane samo za namestitev v vozila, ki se uporabljajo izključno za dirke.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „pnevmatike C1, C2 in C3“ pomenijo razrede pnevmatik, opredeljene v členu 8 Uredbe (ES) št. 661/2009;

(2)  „obnovljena pnevmatika“ pomeni rabljeno pnevmatiko, obnovljeno tako, da se obrabljena tekalna plast zamenja z novim materialom;

(3)  „zasilna rezervna pnevmatika tipa T“ pomeni zasilno rezervno pnevmatiko, zasnovano za uporabo pri višjem tlaku, kot je določen za standardne in ojačane pnevmatike;

(4)  „oznaka“ pomeni grafični diagram v natisnjeni ali elektronski obliki, tudi v obliki nalepke, ki vključuje simbole za obveščanje končnih uporabnikov o učinkovitosti pnevmatike ali serije pnevmatik v zvezi s parametri iz Priloge I;

(5)  „prodajno mesto“ pomeni kraj, kjer se pnevmatike razstavijo ali hranijo in prodajajo končnim uporabnikom, vključno z razstavnimi prostori, kjer so pnevmatike, ki se prodajajo končnim uporabnikom in niso nameščene na vozila;

(6)  „tehnično promocijsko gradivo“ pomeni dokumentacijo v natisnjeni ali elektronski obliki, ki jo pripravi dobavitelj, da bi oglasno gradivo dopolnil vsaj s tehničnimi informacijami v skladu s Prilogo V;

(7)  „informacijski list izdelka“ pomeni standardni dokument z informacijami iz Priloge IV v natisnjeni ali elektronski obliki;

(8)  „tehnična dokumentacija“ pomeni dokumentacijo, ki organom za nadzor trga omogoča, da ocenijo točnost oznake in informacijskega lista izdelka, vključno z informacijami iz Priloge III;

(9)  „zbirka podatkov o izdelkih“ pomeni zbirko podatkov, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369, ki vključuje javni del, namenjen potrošnikom, z elektronskim dostopom do informacij v zvezi s posameznimi parametri izdelka, spletni portal za dostopnost in del, ki zadeva skladnost, pri čemer so jasno določene zahteve glede dostopnosti in varnosti;

(10)  „prodaja na daljavo“ pomeni ponujanje naprodaj, v najem ali v nakup s pridržanim lastništvom, izveden po pošti, prek kataloške prodaje, spleta, trženja po telefonu ali na kateri koli drug način, pri katerem ni mogoče pričakovati, da bo morebitni končni uporabnik videl razstavljeni izdelek;

(11)  „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja izdelek ali za katero se tak izdelek zasnuje ali proizvaja in ki da ta izdelek na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko;

(12)  „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki izdelek iz tretje države da na trg Unije;

(13)  „pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;

(14)  „dobavitelj“ pomeni proizvajalca s sedežem v Uniji, pooblaščenega zastopnika proizvajalca, ki nima sedeža v Uniji, ali uvoznika, ki da izdelek na trg Unije;

(15)  „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen dobavitelja, ki na trgu ponuja izdelek;

(16)  „dostopnost na trgu“ pomeni dobavo izdelka za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi za plačilo bodisi brezplačno;

(17)  „dajanje na trg“ pomeni prvo omogočanje dostopnosti izdelka na trgu Unije;

(18)  „končni uporabnik“ pomeni potrošnika, upravljavca voznega parka ali prevozno podjetje, ki kupuje ali naj bi kupilo pnevmatike;

(19)  „parameter“ pomeni parameter pnevmatike iz Priloge I, npr. kotalni upor, oprijem na mokri podlagi, zunanji kotalni hrup, oprijem na snegu sneg ali ledu led, kilometrino ali obrabo, ki ima med uporabo precejšen vpliv na okolje, varnost v cestnem prometu ali zdravje; [Sprememba 18]

(20)  „tip pnevmatike“ pomeni različico pnevmatike, pri kateri imajo vse enote enake tehnične lastnosti, pomembne za oznako in informacijski list izdelka, ter enako identifikacijsko oznako.

Člen 4

Odgovornosti dobaviteljev pnevmatik

1.  Dobavitelji zagotovijo, da so pnevmatikam C1, C2 in C3, ki se dajo na trg, brezplačno priloženi: [Sprememba 19]

(a)  za vsako posamezno pnevmatiko oznaka v skladu s Prilogo II v obliki nalepke, na kateri so navedeni informacije in razred za vsak parameter iz Priloge I, ter informacijski list izdelka iz Priloge IV;, ali [Sprememba 20]

(b)  za vsako serijo ene ali več identičnih pnevmatik natisnjena oznaka v skladu s Prilogo II, na kateri so navedeni informacije in razred za vsak parameter iz Priloge I ter informacijski list izdelka iz Priloge IV.

2.  V zvezi s pnevmatikami, ki se oglašujejo ali prodajajo prek spleta, dobavitelji zagotovijo, da je oznaka na voljo, in da je ob nakupu vidno prikazana v bližini cene, in ter da je mogoče dostopati do informacijskega lista izdelka. Oznaka se lahko prikaže z uporabo ugnezdene slike po pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko, povečavi slike na zaslonu na dotik ali z uporabo podobnih tehnik. [Sprememba 21]

3.  Dobavitelji zagotovijo, da je oznaka prikazana v vsakem vizualnem oglasu za poseben tip pnevmatike, tudi na spletu. [Sprememba 22]

4.  Dobavitelji zagotovijo, da vsako tehnično promocijsko gradivo v zvezi s posebnim tipom pnevmatike, tudi na spletu, izpolnjuje zahteve iz Priloge V in je v njem prikazana oznaka. [Sprememba 23]

5.  Dobavitelji zagotovijo, da se v zvezi z vrednostmi, povezanimi razredi, identifikacijsko oznako modela in vsemi dodatnimi informacijami o učinkovitosti, ki jih navedejo na oznaki za bistvene parametre iz Priloge I, opravi postopek homologacije v skladu z Uredbo (ES) št. 661/2009.ter za parametre tehnične dokumentacije, določene v Prilogi III, priskrbijo homologacijskemu organu pred dajanjem pnevmatike na trg. Homologacijski organ potrdi prejem dokumentacije od dobavitelja in jo preveri. [Sprememba 24]

6.  Dobavitelji zagotovijo točnost oznak in informacijskih listov izdelka, ki jih predložijo.

7.  Dobavitelji organom držav članic ali kateri koli akreditirani tretji strani na zahtevo zagotovijo tehnično dokumentacijo, skladno s Prilogo III. [Sprememba 25]

8.  Dobavitelji sodelujejo z organi za nadzor trga in na lastno pobudo ali na zahtevo organov za nadzor trga nemudoma sprejmejo ukrepe za odpravo vseh primerov neskladnosti z zahtevami iz te uredbe, za katere so odgovorni.

9.  Dobavitelji ne predložijo ali prikazujejo drugih oznak, znakov, simbolov ali napisov, ki niso skladni z zahtevami iz te uredbe, če je verjetno, da bi to zavedlo ali zmedlo končne uporabnike glede bistvenih parametrov.

10.  Dobavitelji ne zagotavljajo ali prikazujejo oznak, ki posnemajo oznako, določeno v tej uredbi.

Člen 5

Odgovornosti dobaviteljev pnevmatik v zvezi z zbirko podatkov o izdelkih

1.  Dobavitelji po devetih mesecih od 1. januarja 2020 pred dajanjem pnevmatike ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] in preden dajo na trg pnevmatike, proizvedene po tem datumu, v zbirko podatkov o izdelkih vnesejo informacije iz Priloge I k Uredbi (EU) 2017/1369 v zbirko podatkov o izdelkih, razen izmerjenih tehničnih parametrov modela.

2.  Kadar se so pnevmatike dajo na trg proizvedene med ... [vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe] in 31. decembrom 2019 datumom devet mesecev minus en dan po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], dobavitelj do 30. junija 2020 datuma dvanajst mesecev po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] v zbirko podatkov o izdelkih vnese informacije iz Priloge I k Uredbi (EU) 2017/1369 v zvezi z navedenimi pnevmatikami v zbirko podatkov o izdelkih, razen izmerjenih tehničnih parametrov modela.

2a.   Kadar se pnevmatike dajo na trg pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], lahko dobavitelj v zbirko podatkov o izdelkih vnese informacije v zvezi s temi pnevmatikami iz Priloge I k Uredbi (EU) 2017/1369.

3.  Dokler informacije iz odstavkov 1 in 2 niso vnesene v zbirko podatkov o izdelkih, dobavitelj v desetih dneh po prejemu zahteve organov za nadzor trga zagotovi, da je elektronska različica tehnične dokumentacije na voljo za pregled.

4.  Pnevmatika, ki je bila spremenjena tako, da bi bilo to treba navesti na oznaki ali informacijskem listu izdelka, se šteje za nov tip pnevmatike. Ko dobavitelj enot tipa pnevmatike ne daje več na trg, to navede v zbirki podatkov.

5.  Potem ko je bila na trg dana zadnja enota tipa pnevmatike, dobavitelj pet let hrani informacije glede navedenega tipa pnevmatike v delu zbirke podatkov o izdelkih, ki zadeva skladnost. [Sprememba 58]

Člen 6

Odgovornosti distributerjev pnevmatik

1.  Distributerji zagotovijo:

(a)  da imajo pnevmatike na prodajnem mestu na vidnem mestu oznako, skladno s Prilogo II, v obliki nalepke, ki jo zagotovijo dobavitelji v skladu s členom 4(1)(a);, ali [Sprememba 26]

(b)  pred prodajo pnevmatike, ki je del serije ene ali več identičnih pnevmatik, da je oznaka iz člena 4(1)(b) končnemu uporabniku jasno prikazana predstavljena in je v neposredni bližini pnevmatike na prodajnem mestu; [Sprememba 27]

(ba)  da je oznaka nameščena neposredno na pnevmatiko, v celoti berljiva in nič ne ovira njene vidnosti. [Sprememba 28]

2.  Distributerji zagotovijo, da je oznaka prikazana v vsakem vizualnem oglasu za poseben tip pnevmatike, tudi na spletu. [Sprememba 29]

3.  Distributerji zagotovijo, da vsako tehnično promocijsko gradivo v zvezi s posebnim tipom pnevmatike, tudi na spletu, izpolnjuje zahteve iz Priloge V in je v njem prikazana oznaka. [Sprememba 30]

4.  Kadar končni uporabniki pnevmatik, ki se prodajajo, ne vidijo, jim distributerji pred prodajo zagotovijo izvod oznake.

5.  Distributerji zagotovijo, da je pri vsaki prodaji na daljavo, ki temelji na papirnih dokumentih, oznaka prikazana in da lahko končni uporabnik dostopa do informacijskega lista izdelka na spletnem mestu z brezplačnim dostopom ali da lahko zahteva tiskani izvod navedenega lista.

6.  Distributerji, ki uporabljajo prodajo na daljavo, ki temelji na trženju po telefonu, izrecno obvestijo končne uporabnike o razredih bistvenih parametrov na oznaki ter zagotovijo, da lahko končni uporabniki dostopajo do celotne oznake in informacijskega lista izdelka na spletnem mestu z brezplačnim dostopom ali na podlagi zahteve po tiskanem izvodu.

7.  V zvezi s pnevmatikami, ki se oglašujejo ali prodajajo neposredno prek spleta, distributerji zagotovijo, da je oznaka na voljo, in da je ob nakupu prikazana v bližini cene in, ter da je mogoče dostopati do informacijskega lista izdelka. Oznaka se lahko prikaže z uporabo ugnezdene slike, po pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko, povečavi slike na zaslonu na dotik ali z uporabo podobnih tehnik. [Sprememba 31]

Člen 7

Odgovornosti dobaviteljev in distributerjev vozil

Kadar nameravajo končni uporabniki kupiti novo vozilo, jim dobavitelji in distributerji vozil pred prodajo zagotovijo oznako za pnevmatike, ki se ponujajo skupaj z vozilom, pa tudi ustrezno tehnično promocijsko gradivo.

Člen 8

Preskusne in merilne metode

Informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členi 4, 6 in 7 o parametrih, navedenih na oznaki, se pridobijo z uporabo preskusnih in merilnih metod v skladu s preskusnimi metodami iz Priloge I ter postopka postopkom uskladitve laboratorijev iz Priloge VI. [Sprememba 32]

Člen 9

Postopek preverjanja

Države članice ocenijo skladnost navedenih razredov za vsak bistveni parameter iz Priloge I v skladu s postopkom iz Priloge VII.

Člen 10

Obveznosti držav članic

1.  Države članice na svojem ozemlju ne ovirajo dajanja pnevmatik, ki so v skladu s to uredbo, na trg ali v uporabo.

2.  Države članice ne spodbujajo pnevmatik, ki ne dosegajo razreda B glede na izkoristek goriva ali oprijem na mokri podlagi v smislu dela A oziroma B Priloge I. Davčni in fiskalni ukrepi se ne štejejo za spodbude za namene te uredbe.

2a.  Države članice zagotovijo, da nacionalni organi za nadzor trga vzpostavijo sistem rednih in naključnih pregledov prodajnih točk, da se zagotovi skladnost s to uredbo. [Sprememba 33]

3.  Države članice določijo pravila o kaznih za kršitev te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo, ter o mehanizmih za njihovo izvrševanje ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

4.  Države članice do 1. junija 2020 uradno obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 3, o katerih je še niso uradno obvestile, in jo nemudoma uradno obvestijo o vsaki naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 11

Nadzor trga Unije in nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije

1.  [Členi 16 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008/uredbe o skladnosti in izvrševanju, predlagane v predlogu COM(2017)0795] veljajo za izdelke, zajete s to uredbo in ustreznimi delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z njo.

2.  Komisija spodbuja in podpira sodelovanje in izmenjavo informacij o nadzoru trga v zvezi z označevanjem izdelkov med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za nadzor trga ali odgovorni za nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije, ter med temi organi in Komisijo, zlasti z intenzivnejšim vključevanjem strokovne skupine za označevanje pnevmatik – upravno sodelovanje za nadzor trga.

3.  Splošni programi držav članic za nadzor trga, določeni v skladu s [členom 13 Uredbe (ES) št. 765/2008/uredbe o skladnosti in izvrševanju, predlagane v predlogu COM(2017)0795], vključujejo ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvrševanja te uredbe in jih je treba okrepiti. [Sprememba 34]

Člen 11a

Obnovljene pnevmatike

Komisija do ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 13, da dopolni to uredbo z uvedbo novih zahtev glede informacij v prilogah za obnovljene pnevmatike, če je na voljo primerna in izvedljiva metoda. [Sprememba 35]

Člen 12

Delegirani akti

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13, da bi:

(a)  uvedla spremembe vsebine in oblike oznake;

(aa)  uvedla parametre in zahteve glede informacij za zimske pnevmatike in pnevmatike za led; [Sprememba 37]

(ab)  uvedla ustrezno preskusno metodo za merjenje učinkovitosti oprijema na snegu in ledu; [Sprememba 38]

(b)  uvedla zahteve za parametre ali informacije v priloge, zlasti za kilometrino in obrabo, če so na voljo ustrezne preskusne metode; [Sprememba 39]

(c)  prilagodila vrednosti, računske metode in zahteve iz prilog tehničnemu napredku.

Komisija med pripravo delegiranih aktov po potrebi preskusi zasnovo in vsebino oznak za posebne skupine izdelkov pnevmatike pri skupinah predstavnikov strank Unije, da zagotovi, da bodo oznake nedvoumno razumeli. [Sprememba 40]

Člen 13

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za pet let od [vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 12 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 14

Ocenjevanje in poročanje

Komisija do 1. junija 2026 2022 izvede oceno te uredbe, ki jo dopolni z oceno učinka in potrošniško raziskavo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo. Poročilu je po potrebi priložen zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. [Sprememba 41]

Navedeno poročilo vsebuje oceno o tem, kako uspešno so ta uredba in delegirani akti, sprejeti v skladu z njo, omogočili končnim uporabnikom, da izberejo učinkovitejše pnevmatike, pri čemer se upoštevajo njihovi vplivi na poslovanje, porabo goriva, varnost, emisije toplogrednih plinov in, dejavnosti nadzora trga in ozaveščenost potrošnikov. Vsebuje tudi oceno stroškov in koristi neodvisnega in obveznega preverjanja informacij z oznake, ki ga izvajajo tretje osebe, pri čemer se upoštevajo tudi izkušnje s širšim okvirom iz Uredbe (ES) št. 661/2009. [Sprememba 42]

Člen 15

Sprememba Uredbe (EU) 2017/1369

V členu 12(2) Uredbe (EU) 2017/1369 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) podpirati delo organov za nadzor trga pri opravljanju nalog v skladu s to uredbo in ustreznimi delegiranimi akti, vključno z njihovim izvrševanjem, ter v skladu z Uredbo (EU) [vstavite sklic na to uredbo]“.

"

Člen 16

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1222/2009

Uredba (ES) št. 1222/2009 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. junija 2020 ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. [Sprememba 43]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Preskušanje, razvrščanje in merjenje parametrov pnevmatik

Del A: razredi glede na izkoristek goriva

Razred glede na izkoristek goriva se določi in prikaže na oznaki na podlagi koeficienta kotalnega upora (KKU) v skladu z lestvico oznak „A“ do „G“, ki je določena v nadaljevanju, izmeri v skladu s Prilogo 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovimi naknadnimi spremembami ter uskladi po postopku iz Priloge VI. [Sprememba 44]

Če je tip pnevmatike homologiran za več kot en razred pnevmatik (npr. C1 in C2), se za opredelitev razreda glede na izkoristek goriva pri tem tipu pnevmatike uporabi lestvica, ki se uporablja za najvišji razred pnevmatik (npr. C2 in ne C1).

F razred za pnevmatike C1, C2 in C3 se ne bo več dajal na trg po polnem izvajanju določbe o zahtevah za homologacijo Uredbe (ES) št. 661/2009 in se na oznaki prikaže v sivi barvi. [Sprememba 45]

Pnevmatike C1

Pnevmatike C2

Pnevmatike C3

KKU v kg/t

Razred

energijske

učinkovitosti

KKU v kg/t

Razred

energijske

učinkovitosti

KKU v kg/t

Razred

energijske

učinkovitosti

KKU ≤ 5,4 KKU ≤ 6,5

A

KKU ≤ 4,4 KKU ≤ 5,5

A

KKU ≤ 3,1 KKU ≤ 4,0

A

5,5 ≤ KKU ≤ 6,5 6,6 ≤ KKU ≤ 7,7

B

4,5 ≤ KKU ≤ 5,5 5,6 ≤ KKU ≤ 6,7

B

3,2 ≤ KKU ≤ 4,0 4,1 ≤ KKU ≤ 5,0

B

6,6 ≤ KKU ≤ 7,7 7,8 ≤ KKU ≤ 9,0

C

5,6 ≤ KKU ≤ 6,7 6,8 ≤ KKU ≤ 8,0

C

4,1 ≤ KKU ≤ 5,0 5,1 ≤ KKU ≤ 6,0

C

7,8 ≤ KKU ≤ 9,0 Prazno

D

6,8 ≤ KKU ≤ 8,0 Prazno

D

5,1 ≤ KKU ≤ 6,0 6,1 ≤ KKU ≤ 7,0

D

9,1 ≤ KKU ≤ 10,5

E

8,1 ≤ KKU ≤ 9,2

E

6,1 ≤ KKU ≤ 7,0 7,1 ≤ KKU ≤ 8,0

E

KKU ≥ 10,6 10,6 ≤ KKU ≤ 12,0

F

KKU ≥ 9,3 9,3 ≤ KKU ≤ 10,5

F

KKU ≥ 7,1 KKU ≥ 8,1

F

[Sprememba 46]

Del B: razredi glede na oprijem na mokri podlagi

1.  Razred glede na oprijem na mokri podlagi se določi in prikaže na oznaki na podlagi indeksa oprijema na mokri podlagi (G) v skladu z lestvico oznak „A“ do „G“, ki je določena v preglednici v nadaljevanju, ter izračuna v skladu s točko 2 in izmeri v skladu s Prilogo 5 k Pravilniku UN/ECE št. 117. [Sprememba 47]

1a.  F razred za pnevmatike C1, C2 in C3 se ne bo več dajal na trg po polnem izvajanju določbe o zahtevah za homologacijo Uredbe (ES) št. 661/2009 in se na oznaki prikaže v sivi barvi. [Sprememba 48]

2.  Izračun indeksa oprijema na mokri podlagi (G)

G = G(T) – 0,03

pri čemer je:

Pnevmatike C1

Pnevmatike C2

Pnevmatike C3

G

Razred glede na oprijem na mokri podlagi

G

Razred glede na oprijem na mokri podlagi

G

Razred glede na oprijem na mokri podlagi

1,68 ≤ G 1,55 ≤ G

A

1,53 ≤ G 1,40 ≤ G

A

1,38 ≤ G 1,25 ≤ G

A

1,55 ≤ G ≤ 1,67 1,40 ≤G ≤ 1,54

B

1,40 ≤ G ≤ 1,52 1,25 ≤G ≤ 1,39

B

1,25 ≤ G ≤ 1,37 1,10 ≤G ≤ 1,24

B

1,40 ≤ G ≤ 1,54 1,25 ≤G ≤ 1,39

C

1,25 ≤ G ≤ 1,39 1,10 ≤G ≤ 1,24

C

1,10 ≤ G ≤ 1,24 0,95 ≤G ≤ 1,09

C

1,25 ≤ G ≤ 1,39 Prazno

D

1,10 ≤ G ≤ 1,24 Prazno

D

0,95 ≤ G ≤ 1,09 0,80 ≤G ≤ 0,94

D

1,10 ≤ G ≤ 1,24

E

0,95 ≤ G ≤ 1,09

E

0,80 ≤ G ≤ 0,94 0,65 ≤G ≤ 0,79

E

G ≤ 1,09

F

G ≤ 0,94

F

0,65 ≤ G ≤ 0,79 G ≤ 0,64

F

Prazno

G

Prazno

G

G ≤ 0,64

G

G(T) = indeks oprijema preskušane pnevmatike na mokri podlagi, kot je izmerjen v enem preskusnem ciklu

[Sprememba 49]

Del C: razredi in izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa [Sprememba 50]

Izmerjena Vrednost zunanjega kotalnega hrupa (N) se izrazi v decibelih in izračuna v skladu s Prilogo 3 k Pravilniku UN/ECE št. 117. [Sprememba 51]

Razred zunanjega kotalnega hrupa se določi in prikaže na oznaki na podlagi mejnih vrednosti (LV) iz dela C Priloge II k Uredbi (ES) št. 661/2009, kot sledi.v skladu z mejnimi vrednostmi (LV) druga faza iz Pravilnika UN/ECE št. 117. [Sprememba 52]

N v dB

Razred zunanjega kotalnega hrupa

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000002.png

N ≤ LV – 6 N ≤ LV – 3

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000003.png

LV – 6 < N ≤ LV – 3 LV – 3 < N ≤ LV

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000004.png

N > LV – 3 N > LV

[Sprememba 53]

Del D: oprijem na snegu

Oprijem na snegu se preskusi označi v skladu s Prilogo 7 k Pravilniku UN/ECE št. 117. [Sprememba 54]

Pnevmatika, ki izpolnjuje minimalne vrednosti indeksa oprijema na snegu iz Pravilnika UN/ECE št. 117, se opredeli kot zimska pnevmatika, na oznako pa se lahko vključi naslednja ikona. [Sprememba 55]

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000005.png

Del E: oprijem na ledu

Oprijem na ledu se preskusi označi v skladu s standardom ISO 19447. [Sprememba 56]

Pnevmatika, ki izpolnjuje minimalno vrednost indeksa oprijema na ledu iz standarda ISO 19447 in ima homologacijo za oprijem na snegu iz Pravilnika UN/ECE št. 117, se opredeli kot pnevmatika za led, na oznako pa se vključi naslednja ikona. [Sprememba 57]

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000006.png

PRILOGA II

Oblika oznake

1.  Oznake

1.1.  Oznake vsebujejo naslednje informacije v skladu z ilustracijami v nadaljevanju.

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000007.png

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000008.png

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000009.png

I.  Ime dobavitelja ali blagovna znamka.

II.  Dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela, pri čemer „identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen tip pnevmatike razlikuje od drugih tipov iste blagovne znamke ali z istim dobaviteljevim imenom.

III.  Koda QR.

IV.  Izkoristek goriva.

V.  Oprijem na mokri podlagi.

VI.  Zunanji kotalni hrup.

VII.  Oprijem na snegu.

VIII.  Oprijem na ledu.

2.  Zasnova oznake

2.1.  Zasnova oznake je takšna, kot je prikazana na spodnji sliki:

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000010.png

2.2.  Oznaka je široka najmanj 90 mm in visoka najmanj 130 mm. Če je natisnjena oznaka večja, je njena vsebina vseeno sorazmerna z zgornjimi specifikacijami.

2.3.  Oznaka izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)  barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna – in so prikazane v skladu z naslednjim primerom: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna;

(b)  spodnje številke se nanašajo na legendo iz točke 2.1:

(1)  rob oznake: črta: 1,5 pt – barva: X-10-00-05;

(2)  Calibri navadno 8 pt;

(3)  evropska zastava: širina: 15 mm, višina: 10 mm;

(4)  pasica: širina: 51,5 mm, višina: 13 mm;

besedilo „BRAND“:Calibri navadno 15 pt, 100 % bela;

besedilo „Model Number“:Calibri navadno 13 pt, 100 % bela;

(5)  koda QR: širina: 13 mm, višina: 13 mm;

(6)  lestvica A–F:

puščice: višina: 5,6 mm, presledek: 0,78 mm, črna črta: 0,5 pt – barve:

–  A: X-00-X-00;

–  B: 70-00-X-00;

–  C: 30-00-X-00;

–  D: 00-00-X-00;

–  E: 00-30-X-00;

–  F: 00-70-X-00;

(7)  vrstica: širina: 88 mm, višina: 2 pt – barva: X-00-00-00;

(8)  piktogram za zunanji kotalni hrup:

piktogram, kot sledi: širina: 25,5 mm, višina: 17 mm – barva: X-10-00-05;

(9)  puščica:

puščica: širina: 20 mm, višina: 10 mm, 100 % črna;

besedilo: Helvetica krepko 20 pt, 100 % bela;

besedilo enote: Helvetica krepko 13 pt, 100 % bela;

(10)  piktogram za led:

piktogram, kot sledi: širina: 15 mm, višina: 15 mm – črta: 1,5 pt – barva: 100 % črna;

(11)  piktogram za sneg:

piktogram, kot sledi: širina: 15 mm, višina: 15 mm – črta: 1,5 pt – barva: 100 % črna;

(12)  lestvica A–G: Calibri navadno 13 pt, 100 % bela;

(13)  puščice:

puščice: širina: 11,4 mm, višina: 9 mm, 100 % črna;

besedilo: Calibri krepko 17 pt, 100 % bela;

(14)  piktogram za izkoristek goriva:

piktogram, kot sledi: širina: 19,5 mm, višina: 18,5 mm – barva: X-10-00-05;

(15)  piktogram za oprijem na mokri podlagi:

piktogram, kot sledi: širina: 19 mm, višina: 19 mm – barva: X-10-00-05;

(c)  ozadje je belo.

2.4.  Razred pnevmatike se na oznaki navede v obliki, predpisani na sliki iz točke 2.1.

PRILOGA III

Tehnična dokumentacija

Tehnična dokumentacija iz člena 4(7) vsebuje:

(a)  ime in naslov dobavitelja;

(b)  identifikacijo in podpis osebe, ki je pooblaščena, da pravno zaveže dobavitelja;

(c)  trgovsko ime ali blagovno znamko dobavitelja;

(d)  model pnevmatike;

(e)  dimenzije, indeks obremenitve in hitrostni razred pnevmatike;

(f)  sklice uporabljene merilne metode.

PRILOGA IV

Informacijski list izdelka

Informacije o pnevmatikah na informacijskem listu izdelka se vključijo v prospekt o izdelku ali drugo gradivo, ki je priloženo izdelku, ter vključujejo:

(a)  ime dobavitelja ali blagovno znamko;

(b)  dobaviteljevo identifikacijsko oznako modela;

(c)  razred glede na izkoristek goriva pnevmatike v skladu s Prilogo I;

(d)  razred glede na oprijem pnevmatike na mokri podlagi v skladu s Prilogo I;

(e)  razred in decibele zunanjega kotalnega hrupa v skladu s Prilogo I;

(f)  ali je pnevmatika zimska pnevmatika;

(g)  ali je pnevmatika pnevmatika za led.

PRILOGA V

Informacije, navedene v tehničnem promocijskem gradivu

1.  Informacije o pnevmatikah, vključene v tehnično promocijsko gradivo, se navedejo v naslednjem vrstnem redu:

(a)  razred glede na izkoristek goriva (črke „A“ do „F“);

(b)  razred glede na oprijem na mokri podlagi (črke „A“ do „G“);

(c)  razred in izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa (dB);

(d)  ali je pnevmatika zimska pnevmatika;

(e)  ali je pnevmatika pnevmatika za led.

2.  Informacije iz točke 1 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)  so preprosto berljive;

(b)  so preprosto razumljive;

(c)  če je določen tip pnevmatike glede na dimenzije ali druge parametre mogoče različno uvrstiti, se navede razpon med najmanj in najbolj učinkovito pnevmatiko.

3.  Dobavitelji na svojih spletnih mestih objavijo tudi naslednje:

(a)  povezavo na ustrezno spletno stran Komisije, namenjeno tej uredbi;

(b)  razlago piktogramov, natisnjenih na oznaki;

(c)  opozorilo, da so dejanski prihranki goriva in varnost v cestnem prometu močno odvisni od ravnanja voznikov ter zlasti naslednjega:

–  okolju prijazna vožnja lahko bistveno zmanjša porabo goriva;

–  za kar najboljši oprijem na mokri podlagi in izkoristek goriva je treba redno preverjati tlak v pnevmatikah;

–  vedno je treba strogo upoštevati zavorno razdaljo.

PRILOGA VI

Postopek uskladitve laboratorijev glede merjenja kotalnega upora

1.  Opredelitev pojmov

Za namene postopka uskladitve laboratorijev se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.  „referenčni laboratorij“ pomeni laboratorij, ki je del mreže laboratorijev, katerih imena so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije zaradi postopka uskladitve, in ki lahko s svojo referenčno napravo doseže točnost rezultatov preskusa, določeno v oddelku 3;

2.  „laboratorij kandidat“ pomeni laboratorij, ki sodeluje v postopku uskladitve in ni referenčni laboratorij;

3.  „nastavitvena pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, ki se preskusi za potrebe izvajanja postopka uskladitve;

4.  „komplet nastavitvenih pnevmatik“ pomeni komplet petih ali več nastavitvenih pnevmatik za uskladitev ene naprave;

5.  „dodeljena vrednost“ pomeni teoretično vrednost koeficienta kotalnega upora (KKU) ene nastavitvene pnevmatike, kot jo je izmeril teoretični reprezentativni laboratorij mreže referenčnih laboratorijev, ki se uporablja za postopek uskladitve;

6.  „naprava“ pomeni vsako os za preskušanje pnevmatik v okviru ene določene merilne metode. Na primer dve osi, ki delujeta na isti boben, se ne štejeta za eno napravo.

2.  Splošne določbe

2.1.  Načelo

V referenčnem laboratoriju (l) izmerjeni (m) koeficient kotalnega upora (KKUm,l) se uskladi z dodeljenimi vrednostmi mreže referenčnih laboratorijev.

Izmerjeni (m) koeficient kotalnega upora (KKUm,c), pridobljen z napravo v laboratoriju kandidatu (c), se uskladi prek enega referenčnega laboratorija mreže, ki ga izbere laboratorij kandidat.

2.2.  Zahteve glede izbire pnevmatik

Za postopek uskladitve se v skladu s spodnjimi merili izbere komplet petih ali več nastavitvenih pnevmatik. En komplet se izbere za pnevmatike C1 in C2 skupaj, en komplet pa za pnevmatike C3.

(a)  Komplet nastavitvenih pnevmatik se izbere tako, da zajema razpon različnih KKU pnevmatik C1 in C2 skupaj ali pnevmatik C3. Vsekakor je pred uskladitvijo in po njej razlika med najvišjim in najnižjim KKUm kompleta pnevmatik enaka najmanj:

(i)  3 kg/t za pnevmatike C1 in C2 ter

(ii)  2 kg/t za pnevmatike C3.

(b)  KKUm v laboratoriju kandidatu ali referenčnem laboratoriju (KKUm,c ali KKUm,l) se na podlagi navedenih vrednosti KKU vsake nastavitvene pnevmatike kompleta enakomerno porazdeli.

(c)  Vrednosti indeksa obremenitve ustrezno zajemajo skupino pnevmatik, ki jih je treba preskusiti, pri čemer se zagotovi, da tudi vrednosti sile kotalnega upora zajemajo skupino pnevmatik, ki jih je treba preskusiti.

Vsaka nastavitvena pnevmatika se pred uporabo preveri in zamenja, kadar:

(a)  je v stanju, ki onemogoča njeno uporabo za nadaljnje preskuse, in/ali

(b)  so odstopanja KKUm,c ali KKUm,l po korekciji morebitnega odstopanja naprave v primerjavi s prejšnjimi meritvami večja od 1,5 odstotka.

2.3.  Merilna metoda

Referenčni laboratorij izmeri vsako nastavitveno pnevmatiko štirikrat in shrani tri zadnje rezultate za nadaljnjo analizo v skladu z odstavkom 4 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovimi naknadnimi spremembami ter ob uporabi pogojev iz odstavka 3 Priloge 6 k navedenemu pravilniku in njegovih naknadnih sprememb.

Laboratorij kandidat izmeri vsako nastavitveno pnevmatiko (n + 1)-krat, pri čemer je n določen v oddelku 5, in shrani n zadnjih rezultatov za nadaljnjo analizo v skladu z odstavkom 4 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovimi naknadnimi spremembami ter ob uporabi pogojev iz odstavka 3 Priloge 6 k navedenemu pravilniku in njegovih naknadnih sprememb.

Pri vsakem merjenju nastavitvene pnevmatike se sklop pnevmatika/kolo odstrani iz naprave, celotni preskusni postopek iz odstavka 4 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovih naknadnih sprememb pa se ponovno izvede od začetka.

Laboratorij kandidat ali referenčni laboratorij izračuna:

(a)  izmerjeno vrednost vsake nastavitvene pnevmatike za vsako meritev, kot je določeno v odstavkih 6.2 in 6.3 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovih naknadnih spremembah (tj. popravljeno za temperaturo 25 °C in premer bobna 2 m);

(b)  srednjo vrednost treh (v primeru referenčnih laboratorijev) ali n-tih (v primeru laboratorijev kandidatov) zadnjih izmerjenih vrednosti vsake nastavitvene pnevmatike ter

(c)  standardno odstopanje (σm) po naslednji enačbi:

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000011.png

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000012.png

pri čemer je:

i števec za število nastavitvenih pnevmatik in znaša od 1 do p;

j števec n zadnjih ponovitev vsake meritve za določeno nastavitveno pnevmatiko in znaša od 2 do n + 1;

n + 1 število ponovitev meritev pnevmatike (n + 1 = 4 za referenčne laboratorije in n + 1 ≥ 4 za laboratorije kandidate);

p število nastavitvenih pnevmatik (p ≥ 5).

2.4.  Oblike podatkov, ki se uporabljajo za izračune in rezultate

–  Izmerjene vrednosti KKU, popravljene za premer bobna in temperaturo, se zaokrožijo na dve decimalni mesti.

–  Izračuni se nato opravijo z vsemi števkami: dodatnih zaokrožanj ni, razen pri končnih enačbah za uskladitev.

–  Vse vrednosti standardnega odstopanja se navedejo na tri decimalna mesta.

–  Vse vrednosti KKU bodo navedene na dve decimalni mesti.

–  Vsi koeficienti usklajevanja (A1l, B1l, A2c in B2c) se zaokrožijo in navedejo na štiri decimalna mesta.

3.  Zahteve za referenčne laboratorije in določanje dodeljenih vrednosti

Dodeljene vrednosti vsake nastavitvene pnevmatike določi mreža referenčnih laboratorijev. Mreža vsako drugo leto oceni stabilnost in veljavnost dodeljenih vrednosti.

Vsak referenčni laboratorij, ki sodeluje v mreži, spoštuje specifikacije iz Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovih naknadnih sprememb ter ima naslednje standardno odstopanje (σm):

(a)  ne večje od 0,05 kg/t za pnevmatike razredov C1 in C2 ter

(b)  ne večje od 0,05 kg/t za pnevmatike razreda C3.

Komplet nastavitvenih pnevmatik, skladnih s specifikacijami iz oddelka 2.2, izmeri vsak referenčni laboratorij v mreži v skladu z oddelkom 2.3.

Dodeljena vrednost za vsako nastavitveno pnevmatiko je povprečje izmerjenih vrednosti, ki so jih predložili referenčni laboratoriji v mreži za to nastavitveno pnevmatiko.

4.  Postopek za uskladitev referenčnega laboratorija z dodeljenimi vrednostmi

Vsak laboratorij kandidat (l) se uskladi z vsakim novim naborom dodeljenih vrednosti in po vsaki pomembnejši spremembi naprave ali morebitnem odstopanju podatkov o preverjanju kontrolne pnevmatike naprave.

Pri uskladitvi se za vse posamezne podatke uporabi tehnika linearne regresije. Koeficienta regresije A1i in B1l se izračunata na naslednji način:

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000013.png

pri čemer je:

RRC (KKU) dodeljena vrednost koeficienta kotalnega upora;

RRCm,l (KKUm,l) posamezna izmerjena vrednost koeficienta kotalnega upora, ki jo je izmeril referenčni laboratorij (l) (vključno s korekcijami temperature in premera bobna).

5.  Zahteve za laboratorije kandidate

Laboratoriji kandidati postopek uskladitve ponovijo vsaj vsako drugo leto za vsako napravo in po vsaki pomembnejši spremembi naprave ali morebitnem odstopanju podatkov o preverjanju kontrolne pnevmatike naprave.

Običajen komplet petih različnih pnevmatik, skladnih s specifikacijami iz oddelka 2.2, najprej v skladu z oddelkom 2.3 izmeri laboratorij kandidat in zatem en referenčni laboratorij. Na zahtevo laboratorija kandidata se lahko preskusi več kot pet nastavitvenih pnevmatik.

Komplet nastavitvenih pnevmatik izbranemu referenčnemu laboratoriju zagotovi laboratorij kandidat.

Laboratorij kandidat (c) spoštuje specifikacije iz Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovih naknadnih sprememb ter ima po možnosti naslednji standardni odstopanji m):

(a)  ne večje od 0,075 kg/t za pnevmatike C1 in C2 ter

(b)  ne večje od 0,06 kg/t za pnevmatike C3.

Če je standardno odstopanje (σm) laboratorija kandidata večje od zgornjih vrednosti pri štirih merjenjih, od katerih se zadnja tri uporabijo za izračune, se število n + 1 ponovitev meritev poveča za celotno serijo, kot sledi:

n + 1 = 1 + (σm/γ)2,, zaokroženo navzgor na vrednost najbližjega celega števila,

pri čemer je:

γ = 0,043 kg/t za pnevmatike razredov C1 in C2;

γ = 0,035 kg/t za pnevmatike razreda C3.

6.  Postopek za uskladitev laboratorija kandidata

En referenčni laboratorij (l) iz mreže izračuna funkcijo linearne regresije za vse posamezne podatke laboratorija kandidata (c). Koeficienta regresije A2c in B2c se izračunata na naslednji način:

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000014.png

pri čemer je:

RRCm,l (KKUm,l) posamezna izmerjena vrednost koeficienta kotalnega upora, ki jo je izmeril referenčni laboratorij (l) (vključno s korekcijami temperature in premera bobna);

RRCm,c (KKUm,c) posamezna izmerjena vrednost koeficienta kotalnega upora, ki jo je izmeril referenčni laboratorij (c) (vključno s korekcijami temperature in premera bobna).

Če je determinacijski koeficient R2 manjši kot 0,97, se laboratorij kandidat ne uskladi.

Usklajeni KKU pnevmatik, ki jih je preskusil laboratorij kandidat, se izračuna po naslednji enačbi:

20190326-P8_TA(2019)0230_SL-p0000015.png

ANNEX VII

Postopek preverjanja

Skladnost na oznaki navedenih razredov glede na izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi in zunanji kotalni hrup ter navedenih vrednostih, pa tudi vseh dodatnih informacij o učinkovitosti s to uredbo se oceni za vsak tip pnevmatike ali vsako skupino pnevmatik, ki jo določi dobavitelj, po enem od naslednjih postopkov:

(a)  najprej se preskusi ena pnevmatika ali komplet pnevmatik:

1.  če izmerjene vrednosti ustrezajo navedenim razredom ali navedeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa v okviru tolerance, opredeljene v preglednici 1, je preskus uspešno opravljen;

2.  če izmerjene vrednosti ne ustrezajo navedenim razredom ali navedeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa v razponu, opredeljenem v preglednici 1, se preskusijo še tri pnevmatike ali trije kompleti pnevmatik. Povprečna vrednost meritev, pridobljena s preskusom treh pnevmatik ali treh kompletov pnevmatik, se uporabi za oceno skladnosti z navedenimi informacijami v razponu, opredeljenem v preglednici 1;

(b)  če označeni razredi ali vrednosti izhajajo iz rezultatov homologacijskih preskusov, pridobljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 661/2009 ali Pravilnikom UN/ECE št. 117 in njegovimi naknadnimi spremembami, lahko države članice uporabijo podatke meritev, pridobljene pri preskusih pnevmatik v zvezi s skladnostjo proizvodnje.

Pri oceni podatkov meritev, pridobljenih pri preskusih pnevmatik v zvezi s skladnostjo proizvodnje, se upoštevajo odstopanja, ki so opredeljena v preglednici 1.

Preglednica 1

Izmerjeni parameter

Tolerance pri preverjanju

Koeficient kotalnega upora (izkoristek goriva)

Usklajena izmerjena vrednost ne presega zgornje meje (najvišji KKU) navedenega razreda za več kot 0,3 kg/1 000 kg.

Zunanji kotalni hrup

Izmerjena vrednost ne presega navedene vrednosti N za več kot 1 dB(A).

Oprijem na mokri podlagi

Izmerjena vrednost G(T) ni manjša od spodnje meje (najmanjša vrednost G) navedenega razreda.

Oprijem na snegu

Izmerjena vrednost ni manjša od najmanjše vrednosti indeksa oprijema na snegu.

Oprijem na ledu

Izmerjena vrednost ni manjša od najmanjše vrednosti indeksa oprijema na ledu.

PRILOGA VIII

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 1222/2009

Ta uredba

Člen 1(1)

Člen 1(1)

Člen 1(2)

Člen 1(2)

Člen 2(1)

Člen 2(1)

Člen 2(2)

Člen 2(2)

Člen 3(1)

Člen 3(1)

Člen 3(2)

Člen 3(2)

Člen 3(3)

Člen 3(3)

Člen 3(4)

Člen 3(4)

Člen 3(5)

Člen 3(6)

Člen 3(5)

Člen 3(7)

Člen 3(8)

Člen 3(9)

Člen 3(6)

Člen 3(10)

Člen 3(7)

Člen 3(11)

Člen 3(8)

Člen 3(12)

Člen 3(9)

Člen 3(13)

Člen 3(10)

Člen 3(14)

Člen 3(11)

Člen 3(15)

Člen 3(16)

Člen 3(12)

Člen 3(17)

Člen 3(13)

Člen 3(18)

Člen 3(19)

Člen 4

Člen 4

Člen 4(1)

Člen 4(1)

Člen 4(1)(a)

Člen 4(1)(b)

Člen 4(1)(b)

Člen 4(1)(b)

Člen 4(2)

Člen 4(2)

Člen 4(3)

Člen 4(3)

Člen 4(4)

Člen 4(4)

Člen 4(6)

Člen 4(5)

Člen 4(6)

Člen 4(7)

Člen 4(8)

Člen 4(9)

Člen 5

Člen 5

Člen 6

Člen 5(1)

Člen 6(1)

Člen 5(1)(a)

Člen 6(1)(a)

Člen 5(1)(b)

Člen 6(1)(b)

Člen 6(2)

Člen 6(3)

Člen 5(2)

Člen 6(4)

Člen 5(3)

Člen 6(5)

Člen 6(6)

Člen 6(7)

Člen 6

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 9(1)

Člen 10(1)

Člen 9(2)

Člen 10

Člen 10(2)

Člen 11

Člen 12

Člen 12(a)

Člen 12(b)

Člen 12(c)

Člen 11(a)

Člen 11(b)

Člen 11(c)

Člen 12(d)

Člen 12

Člen 11

Člen 11(1)

Člen 11(2)

Člen 11(3)

Člen 13

Člen 13

Člen 14

Člen 14

Člen 15

Člen 15

Člen 16

Člen 16

Člen 17

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 280.
(2)UL C 62, 15.2.2019, str. 280.
(3)UL C […], […], str. […].
(4)COM(2017)0658
(5)Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (UL L 342, 22.12.2009, str. 46).
(6)Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).
(7)Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).
(8)UL L 307, 23.11.2011, str. 3.
(9)COM(2018)0028.
(10)Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).
(11)COM(2017)0279.
(12)Sklic bo dodan po sprejetju predloga.
(13)Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
(14)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.


Avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu ***I
PDF 126kWORD 51k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (COM(2016)0593 – C8-0383/2016 – 2016/0280(COD))
P8_TA(2019)0231A8-0245/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0593),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0383/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) ter členov 53(1), 62 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. januarja 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0245/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES

P8_TC1-COD(2016)0280


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/790.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o organizatorjih športnih prireditev

Komisija se zaveda pomena organizatorjev športnih prireditev in njihove vloge pri financiranju športnih dejavnosti v Uniji. Glede na družbeno in gospodarsko razsežnost športa v Uniji bo Komisija ocenila izzive organizatorjev športnih prireditev v digitalnem okolju, zlasti vprašanja, povezana z nezakonitim spletnim prenosom športnih oddaj.

(1) UL C 125, 21.4.2017, str. 27.
(2) UL C 207, 30.6.2017, str. 80.


Pogodbe o dobavi digitalnih vsebin in digitalnih storitev ***I
PDF 123kWORD 52k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin (COM(2015)0634 – C8-0394/2015 – 2015/0287(COD))
P8_TA(2019)0232A8-0375/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0634),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0394/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki sta ga odobrila pristojna odbora v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0375/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev

P8_TC1-COD(2015)0287


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/770.)

(1) UL C 264, 20.7.2016, str. 57.


Pogodbe za prodajo blaga ***I
PDF 122kWORD 52k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb za spletno in drugo prodajo blaga, na daljavo spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2017)0637 – C8-0379/2017 – 2015/0288(COD))
P8_TA(2019)0233A8-0043/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2015)0635) in spremenjenega predloga (COM(2017)0637),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0379/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016(1) in 15. februarja 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0043/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES

P8_TC1-COD(2015)0288


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/771.)

(1) UL C 264, 20.7.2016, str. 57.
(2) UL C 227, 28.6.2018, str. 58.


Ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) ***I
PDF 129kWORD 51k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1343/2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) (COM(2018)0143 – C8-0123/2018 – 2018/0069(COD))
P8_TA(2019)0234A8-0381/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0143),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0123/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0381/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1343/2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju)

P8_TC1-COD(2018)0069


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/982.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o rekreacijskem ribolovu

Komisija opozarja, da je eden od ciljev iz ministrske deklaracije MedFish4Ever, sprejete marca 2017, čim prej in najpozneje do leta 2020 določiti temeljna pravila za zagotovitev učinkovitega upravljanja rekreacijskega ribolova v Sredozemlju.

V skladu s tem ciljem vmesna strategija Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) za obdobje 2017–2020 med ukrepe, ki jih je treba izvesti na območju GFCM, vključuje oceno učinkov rekreacijskega ribolova in upoštevanje najboljših ukrepov za upravljanje teh dejavnosti. V zvezi s tem je bila v GFCM ustanovljena delovna skupina za rekreacijski ribolov, da bi razvila usklajeno regionalno metodologijo za ocenjevanje rekreacijskega ribolova.

Komisija bo nadaljevala svoja prizadevanja v GFCM, da se doseže cilj deklaracije MedFish4Ever.

Izjava Komisije o rdeči korali

Komisija opozarja na začasnost ohranitvenih ukrepov, sprejetih v okviru regionalnega načrta za prilagodljivo upravljanje izkoriščanja rdeče korale v Sredozemskem morju [Priporočilo GFCM/41/2017/5]. Te ukrepe, ki vključujejo možnost uvedbe omejitev ulova, bo v letu 2019 ocenil Znanstveni svetovalni odbor GFCM z namenom, da jih GFCM revidira na svojem 43. letnem zasedanju (novembra 2019).

(1) UL C 283, 10.8.2018, str. 95.


Uskladitev obveznosti poročanja na področju okoljske politike ***I
PDF 123kWORD 51k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi obveznosti poročanja na področju okoljske politike ter posledični spremembi direktiv 86/278/EGS, 2002/49/ES, 2004/35/ES, 2007/2/ES, 2009/147/ES in 2010/63/EU, uredb (ES) št. 166/2006 in (EU) št. 995/2010 ter uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES) št. 2173/2005 (COM(2018)0381 – C8-0244/2018 – 2018/0205(COD))
P8_TA(2019)0235A8-0324/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0381),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114, 192(1) in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0244/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za pravne zadeve (A8-0324/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi obveznosti poročanja na področju zakonodaje, povezane z okoljem, ter spremembi uredb (ES) št. 166/2006 in (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 2002/49/ES, 2004/35/ES, 2007/2/ES, 2009/147/ES in 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES) št. 2173/2005 ter Direktive Sveta 86/278/EGS

P8_TC1-COD(2018)0205


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1010.)

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 99.
(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 23. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0399).


Posebna pravila glede največje dolžine v primeru kabin ***I
PDF 123kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 96/53/ES glede roka za izvajanje posebnih pravil glede največje dolžine v primeru kabin, ki zagotavljajo izboljšane aerodinamične lastnosti, energijsko učinkovitost in varnost (COM(2018)0275 – C8-0195/2018 – 2018/0130(COD))
P8_TA(2019)0236A8-0042/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0275),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0195/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0042/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 96/53/ES glede roka za izvajanje posebnih pravil glede največje dolžine za kabine, ki zagotavljajo boljšo aerodinamičnost, energetsko učinkovitost in večjo varnost

P8_TC1-COD(2018)0130


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2019/984.)

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 286.


Referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčne vrednosti za ugodno ogljično bilanco ***I
PDF 123kWORD 51k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco (COM(2018)0355 – C8-0209/2018 – 2018/0180(COD))
P8_TA(2019)0237A8-0483/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0355),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0209/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0483/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod, referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, in s trajnostnostjo povezanih razkritij za referenčne vrednosti

P8_TC1-COD(2018)0180


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/2089.)

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 103.
(2)UL C 86, 7.3.2019, str. 24.


Posebne določbe za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) ***I
PDF 436kWORD 170k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja (COM(2018)0374 – C8-0229/2018 – 2018/0199(COD))
P8_TA(2019)0238A8-0470/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0374),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 178, 209(1), 212(2) in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0229/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0470/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja

P8_TC1-COD(2018)0199


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 178, člena 209(1), člena 212(2) in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti nekaterim kategorijam regij, med katerimi so eksplicitno navedene čezmejne regijepodeželskih območij, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, območij z nizko gostoto poseljenosti, otokov in gorskih regij. [Sprememba 1]

(2)  Uredba (EU) [nova uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta(7) vsebuje določbe, ki so skupne ESRR in nekaterim drugim skladom, Uredba (EU) [nova uredba o ESRR] Evropskega parlamenta in Sveta(8) pa vsebuje določbe, ki se nanašajo na posebne cilje in področje uporabe podpore iz ESRR. Sedaj je treba sprejeti posebne določbe o cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ko ena ali več držav članic in njihovih regij z učinkovitim načrtovanjem sodelujejo prek meja, vključno z določbami o tehnični pomoči, spremljanju, vrednotenju, komuniciranju, upravičenosti, upravljanju in kontroli ter finančnem upravljanju. [Sprememba 2]

(3)  Za spodbujanje kooperativnega in skladnega razvoja ozemlja Unije na različnih ravneh in zmanjšanje obstoječih razlik, bi moral ESRR podpirati čezmejno, nadnacionalno, pomorsko in medregionalno sodelovanje ter sodelovanje najbolj oddaljenih regij v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). Pri tem bi bilo treba upoštevati načeli upravljanja na več ravneh in partnerstva ter okrepiti lokalne pristope. [Sprememba 3]

(3a)  Različne komponente programa Interreg bi morale prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, kot so opisani v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejeti septembra 2015. [Sprememba 4]

(4)  Komponenta čezmejnega sodelovanja bi si morala prizadevati za reševanje skupnih izzivov, ki se skupaj opredelijo v obmejnih regijah, in za izkoriščanje neizkoriščenih možnosti za rast na obmejnih območjih, kot je razvidno iz sporočila Komisije „Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU“(9) („sporočilo o obmejnih regijah“). Zato bi bilo treba čezmejno komponento omejiti na sodelovanjevključiti sodelovanje tako na kopenskih mejah, čezmejno sodelovanjekot na morskih mejah pa bi bilo treba vključiti v nadnacionalno komponentobrez poseganja v novo komponento za sodelovanje najbolj oddaljenih regij. [Sprememba 5]

(5)  Komponenta čezmejnega sodelovanja bi morala vključevati tudi sodelovanje med eno ali več državami članicami ali njihovimi regijami in eno ali več državami ali regijami ali drugimi ozemlji zunaj Unije. V primerjavi s programskim obdobjem 2014–2020 bi vključitev notranjega in zunanjega čezmejnega sodelovanja v okvir te uredbe morala pomeniti bistveno poenostavitev in racionalizacijo veljavnih določb za organe, pristojne za programe, v državah članicah ter partnerske organe in upravičence zunaj Unije. [Sprememba 6]

(6)  Cilj komponente nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja bi moral biti krepitev sodelovanja z ukrepi za spodbujanje celostnega teritorialnega razvoja, povezanega s prednostnimi nalogami Unije na področju kohezijske politike, in bi moral vključevati pomorsko čezmejno sodelovanje ob doslednem spoštovanju subsidiarnosti. Nadnacionalno sodelovanje bi moralo zajemati širša nadnacionalna območja na celini Unije, medtem ko bi pomorsko sodelovanje moralo zajematiin, kjer je ustrezno, ozemlja okoli morskih bazenov ter vključevati čezmejno sodelovanje na morskih mejah programskega obdobja 2014–2020. Največjo prožnost bi bilo treba zagotoviti nadaljnjemu izvajanju prejšnjih pomorskih čezmejnih sodelovanj znotraj širšega okvira za pomorsko sodelovanje, zlasti z določitvijo ozemlja, na katerem se izvaja, posebnih ciljev takšnega sodelovanja, zahtev za projektno partnerstvo ter vzpostavitvijo podprogramov in posebnih usmerjevalnih odborov, ki v geografskem smislu presegajo območja iz čezmejnih programov. [Sprememba 7]

(7)  Na podlagi izkušenj s čezmejnim in nadnacionalnim sodelovanjem v programskem obdobju 2014–2020 v najbolj oddaljenih regijah, kjer kombinacija obeh komponent v okviru enega programa na področje sodelovanja ni pripeljala do zadostnih poenostavitev za organe, pristojne za programe, in upravičence, bi bilo treba določiti posebno dodatno komponento za najbolj oddaljene regije, da se omogoči sodelovanje najbolj oddaljenih regij z njihovimi sosednjimi s tretjimi državami, čezmorskimi državami in ozemlji ali organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje na najbolj učinkovit in preprost način, ob upoštevanju njihovih posebnosti. [Sprememba 8]

(8)  Na podlagi pozitivnih izkušenj s programi medregionalnega sodelovanja v okviru programa Interreg na eni strani in ob odsotnosti takšnega sodelovanja v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ v programskem obdobju 2014–2020 bi se komponenta medregionalnega sodelovanja morala osredotočiti zlasti na okrepitev učinkovitosti kohezijske politike. To komponento bi bilo zato treba omejiti na dva programa, enega za omogočanje vseh vrstdrugi strani je medregionalno sodelovanje in z izmenjavo izkušenj, inovativnih pristopov in krepitevrazvojem zmogljivosti za programe v okviru obeh ciljev ter za spodbujanje evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: EZTS), ki so ustanovljena ali bodo ustanovljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(10), in drugega za izboljšanje analize razvojnih trendov. Projektno sodelovanje po vsej Uniji bi bilo treba vključiti v novo komponento za medregionalne naložbe v inovacije in ga tesno povezati z izvajanjem Sporočila Komisije „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“(11), zlasti da se podprejo tematske platforme za pametno specializacijo na področjih, kot so energetika, posodabljanje industrije ali agroživilski sektor. Celosten teritorialni razvoj, ki se osredotoča na funkcionalna urbana območja ali urbana območja, bi se moral združevati v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter enega spremnega instrumenta, in sicer „evropske urbane pobude“. Oba programa v okviru komponente za medregionalno sodelovanje bi morala vključevati celotno Unijo in bi morala biti odprta tudi za sodelovanje tretjih držav(evropsko teritorialno sodelovanje in naložbe za delovna mesta in rast) v mestih in regijah pomembna komponenta za iskanje skupnih rešitev na področju kohezijske politike in za vzpostavitev trajnih partnerstev. Zato bi bilo treba nadaljevati obstoječe programe in zlasti še naprej spodbujati projektno sodelovanje, vključno s spodbujanjem evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: EZTS) ter makroregionalne strategije. [Sprememba 9]

(8a)   Podlaga za novo pobudo za medregionalne naložbe v inovacije bi morala biti pametna specializacija, z njo pa bi morali podpreti tematske platforme za pametno specializacijo na področjih, kot so energetika, posodabljanje industrije, krožno gospodarstvo, socialne inovacije, okolje ali agroživilski sektor, in omogočiti združevanje akterjev, vključenih v strategije pametne specializacije, da bi tako spodbudili inovacije ter na evropski trg dali inovativne izdelke, postopke in ekosisteme. Dokazano je, da v fazi preskušanja in potrjevanja pri predstavitvi novih tehnologij (npr. ključnih omogočitvenih tehnologij) še vedno obstaja nespremenjena sistemska pomanjkljivost, zlasti kadar so inovacije rezultat povezovanja regionalnih specializacij, ki se dopolnjujejo in ustvarjajo inovativne vrednostne verige. Ta pomanjkljivost je še zlasti kritična v fazi med pilotnim izvajanjem in polno uveljavitvijo na trgu. Na nekaterih strateških tehnoloških in industrijskih področjih mala in srednja podjetja trenutno ne morejo računati na odlično, odprto in povezano vseevropsko infrastrukturo za predstavitve. Oba programa v okviru pobude za medregionalno sodelovanje bi morala vključevati celotno Evropsko unijo in bi morala biti odprta tudi za sodelovanje čezmorskih držav in ozemelj, tretjih držav, njihovih regij ter organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje, vključno s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami. Spodbujati bi bilo treba sinergije med medregionalnimi naložbami v inovacije in drugimi ustreznimi programi EU, kot so tisti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, program Obzorje 2020, evropski digitalni trg in program enotnega trga, saj bi povečali učinek naložb in državljanom zagotovili boljšo vrednost. [Sprememba 10]

(9)  Določiti bi bilo treba skupna objektivna merila za opredelitev upravičenih regij in območij. V ta namen bi morala opredelitev upravičenih regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(12). [Sprememba 11]

(10)  Še naprej je treba podpirati ali, kadar je to ustrezno, vzpostaviti vse vrste sodelovanja s tretjimi državami v sosedstvu Unije, saj je tako sodelovanje pomembno orodje politike regionalnega razvoja in bi moralo koristiti regijam držav članic, ki mejijo na tretje države. V ta namen bi ESRR in zunanji instrumenti financiranja Unije, IPA(13), NDICI(14) in OCTP(15) morali podpirati programe v okviru čezmejnega sodelovanja, nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja, sodelovanja najbolj oddaljenih regij in medregionalnega sodelovanja. Podpora iz ESRR in zunanjih instrumentov financiranja Unije bi morala temeljiti na vzajemnosti in sorazmernosti. Pri instrumentih IPA III CBC in NDICI CBC bi se podpora iz ESRR morala dopolniti z vsaj enakovrednimi zneski iz IPA III CBC in NDICI CBC, in sicer do najvišjega zneska, določenega v zadevnem pravnem aktu, torej v višini največ 3 % finančnih sredstev v okviru IPA III in v višini največ 4 % finančnih sredstev programa „sosedsko geografsko območje“ v skladu s členom 4(2)(a) NDICI. [Sprememba 12]

(10a)   Posebno pozornost bi bilo treba nameniti regijam, ki bodo postale nove zunanje meje Unije, da se zagotovi primerno nadaljevanje programov sodelovanja, ki že potekajo. [Sprememba 13]

(11)  Pomoč IPA III bi bilo treba usmeriti predvsem na pomoč upravičencem do IPA za okrepitev demokratičnih institucij in pravne države, reformiranje sodstva in javne uprave, spoštovanje temeljnih pravic ter spodbujanje enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije ter regionalnega in lokalnega razvoja. S pomočjo IPA bi bilo treba še naprej podpirati prizadevanja upravičencev do IPA za pospeševanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, vključno z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije. Pomoč IPA bi morala obravnavati varnost, migracije in upravljanje meja, zagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite, izmenjavo ustreznih informacij, krepitev nadzora meja in skupna prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam in tihotapljenju migrantov. [Sprememba 14]

(12)  V zvezi s pomočjo NDICI bi Unija morala razviti posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja. Ta uredba in uredba o NDICI bi zato morali podpirati notranje in zunanje vidike zadevnih makroregionalnih strategij. Navedene pobude so strateško pomembne in nudijo pomembne politične okvire za poglobitev odnosov z državami partnericami in med njimi na podlagi načel vzajemne odgovornosti ter skupne in deljene odgovornosti.

(12a)  Vzpostavitev sinergij med zunanjim delovanjem Unije in razvojnimi programi bi morala prispevati k čim večjemu učinku, obenem pa izpolnjevati načelo skladnosti politik za razvoj, kakor določa člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Doseganje skladnosti vseh politik Unije je bistveno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. [Sprememba 15]

(13)  Še naprej je treba opazovati vlogo ESZD in Komisije pri pripravi strateškega načrtovanja in načrtovanja programov Interreg, ki jih podpirata ESRR in NDICI, kakor je določeno v Sklepu Sveta 2010/427/EU(16).

(14)  Glede na poseben položaj najbolj oddaljenih regij Unije je treba sprejeti ukrepe v zvezi s pogojiz izboljšanjem pogojev, pod katerimi imajo navedene regije lahko dostop do strukturnih skladov. Nekatere določbe te uredbe bi bilo zato treba prilagoditi posebnostim najbolj oddaljenih regij, da se poenostavi in okrepi njihovo sodelovanje z njihovimi sosedami s tretjimi državami ter čezmorskimi državami in ozemlji, pri čemer je treba upoštevati sporočilo Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“(17). [Sprememba 16]

(14a)  Ta uredba določa možnost, da čezmorske države in ozemlja (ČDO) sodelujejo v programih Interreg. Upoštevati je treba posebnosti in izzive čezmorskih držav in ozemelj, da bi olajšali njihov učinkovit dostop in sodelovanje. [Sprememba 17]

(15)  Določiti je treba sredstva, ki se dodelijo za vsako od različnih komponent programa Interreg, vključno z deleži vsake države članice, kar zadeva skupne zneske za čezmejno sodelovanje, nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje, sodelovanje najbolj oddaljenih regij in medregionalno sodelovanje, in možnosti, ki jih imajo države članice glede prožnosti med temi komponentami. V primerjavi s programskim obdobjem 2014–2020 bi bilo treba zmanjšati delež za čezmejno sodelovanje, medtem ko bi bilo treba zaradi vključitve pomorskega sodelovanja delež za nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje povečati, ter vzpostaviti komponento za sodelovanje najbolj oddaljenih regij.Vendar bi bilo treba glede na globalizacijo sodelovanje za spodbujanje naložb v nova delovna mesta in rast ter skupnih naložb z drugimi regijami opredeliti tudi glede na skupne značilnosti in cilje regij in ne le glede na meje, zato bi bilo treba zagotoviti dovolj dodatnih sredstev za nove pobude za medregionalne naložbe v inovacije in se tako odzvati na razmere na svetovnem trgu. [Sprememba 18]

(16)  Za čim bolj učinkovito uporabo podpore iz ESRR in zunanjih instrumentov financiranja Unije bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za organiziranje vračila takšne podpore v primerih, kadar ni mogoče sprejeti programov zunanjega sodelovanja ali kadar je program treba opustiti; tudi v zvezi s tretjimi državami, ki ne prejemajo podpore od instrumentov financiranja Unije. Ta mehanizem bi si moral prizadevati za optimalno delovanje programov in čim bolj usklajeno delovanje navedenih instrumentov.

(17)  ESRR bi moral v okviru programa Interreg prispevati k posebnim ciljem v okviru ciljev kohezijske politike. Vendar pa bi bilo treba seznam posebnih ciljev v okviru različnih tematskih ciljev prilagoditi posebnim potrebam programa Interreg, in sicer z določitvijo dodatnih posebnih ciljev v okviru cilja politike „bolj socialna Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic„, da se omogočijo intervencije vrste ESS.

(18)  V okviru edinstvenih in posebnih okoliščin v zvezi z otokom Irska in glede na podporo sodelovanju severa in juga v skladu z Velikonočnim sporazumom bi se moralmora novi čezmejni program „Mir plus“ nadaljevati in graditi na delu prejšnjih programov, tj. programov, ki so se izvajali v obmejnih grofijah Irske in Severne Irske. Ob upoštevanju njegovega praktičnega pomena je treba zagotoviti, da bi ESRR, kadar je program usmerjen v podporo miru in spravi, moral prispevati tudi k spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne stabilnosti in sodelovanja v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi. Glede na posebnosti programa bi ga bilo treba upravljati na celosten način, pri čemer se prispevek Združenega kraljestva v program vključi kot zunanje namenske prejemke. Poleg tega se določena pravila glede izbire operacij iz te uredbe ne bi smela uporabljati za navedeni program v zvezi z operacijami v podporo miru in spravi. [Sprememba 19]

(19)  S to uredbo bi bilo treba dodati dva dodatna specifična cilja programa Interreg, prvega za podporo specifičnega cilja programa Interreg, ki je usmerjen v krepitev institucionalnih zmogljivosti, izboljšanje pravnega in upravnega sodelovanja, zlasti v zvezi z izvajanjem sporočila o obmejnih regijah, krepitev sodelovanja med državljani in institucijami ter razvoj in usklajevanje makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene, ter drugega za obravnavo posebnih vprašanj zunanjega sodelovanja, kot so varnost, varovanje, upravljanje mejnih prehodov in migracije.

(20)  Večji del podpore Unije bi moral biti osredotočen na omejeno število ciljev politike, da bi se učinek programa Interreg čim bolj povečal. Okrepiti bi bilo treba sinergije med komponentami programa Interreg in njihovo medsebojno dopolnjevanje. [Sprememba 20]

(21)  Določbe o pripravi, odobritvi in spremembi programov Interreg, kot tudi o teritorialnem razvoju, o izbiri operacij, o spremljanju in vrednotenju, o organih, pristojnih za programe, o reviziji operacij ter o preglednosti in komuniciranju bi bilo treba prilagoditi posebnostim programov Interreg v primerjavi z določbami iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Te posebne določbe bi morale ostati preproste in jasne, da se preprečita čezmerno prenašanje zakonodaje in dodatno upravno breme za države članice in upravičence. [Sprememba 21]

(22)  Določbe o merilih za obravnavanje operacij kot resničnih skupnih sodelovanj, obravnavanje partnerstva v okviru operacije Interreg ter o obveznostih glavnega partnerja, določene v programskem obdobju 2014–2020, bi bilo treba obdržati. Vendar bi partnerjiPartnerji v programu Interreg bi morali sodelovati pri vseh štirih razsežnostih (razvoju, izvajanju,razvoju in izvajanju ter pri zagotavljanju osebja in ali financiranju ali obojem), v okviru sodelovanja najbolj oddaljenih regij pa v treh od štirih razsežnostih, saj naj bi bilo enostavneje kombinirati podporo iz ESRR in zunanjega instrumenta financiranja Unije na ravni programov in operacij. [Sprememba 22]

(22a)  Pomemben in uspešen instrument v okviru programov čezmejnega sodelovanja so projekti za stike med ljudmi in mali projekti, saj odpravljajo meje in čezmejne ovire, spodbujajo stike med lokalnimi prebivalci ter tako povezujejo obmejne regije in njihove prebivalce. Projekti za stike med ljudmi (P2P) in mali projekti se izvajajo na številnih področjih, na primer v kulturi, športu, turizmu, splošnem in poklicnem izobraževanju, gospodarstvu, znanosti, varstvu okolja in ekologiji, zdravstvu, prometu in majhnih infrastrukturnih projektih, upravnem sodelovanju in odnosih z javnostmi. Kot je opredeljeno tudi v mnenju Odbora regij z naslovom Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja(18), imajo taki projekti veliko evropsko dodano vrednost in znatno prispevajo k uresničitvi splošnega cilja programov čezmejnega sodelovanja. [Sprememba 23]

(23)  Razjasniti je treba pravila, ki urejajo sklad za male projekte, ki se izvajajo odOd uvedbe programa Interreg, vendar niso bila nikoli predmet posebnih določb. Kot je opredeljeno tudi v mnenju Odbora regij z naslovom Projekti se projekti za stike med ljudmi in majhnimali projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja“(19), igrajo takšni skladi za male projekte pomembno vlogo pri povečevanju zaupanja med državljani in institucijami, prinašajo veliko evropsko dodano vrednost in znatno prispevajo k splošnemu cilju programov čezmejnega sodelovanja, saj odpravljajo čezmejne ovire ter povezujejo obmejna območja in njihove prebivalce. Dapodpirajo iz skladov za male projekte ali podobnih instrumentov, za katere pa posebne določbe nikoli niso bile sprejete, zato je treba pojasniti pravila, ki urejajo te sklade. Da se ohranijo dodana vrednost in prednosti projektov za stike med ljudmi in malih projektov, tudi glede na lokalni in regionalni razvoj, ter da se poenostavi upravljanje financiranja malih projektov, ki ga izvajajo končni prejemniki, ki pogosto niso navajeni potegovanja za sredstva Unije, bi pod določenim pragom morala biti obvezna uporaba poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov in pavšalnih zneskov. [Sprememba 24]

(24)  Zaradi vključenosti več kot ene države članice in posledično višjih administrativnih stroškov, med drugim za regionalne kontaktne točke (imenovane tudi antene), ki so pomembna kontaktna točka za predlagatelje in izvajalce projekta ter so s tem neposredna povezava do skupnega sekretariata oz. zadevnega organa, vendar zlasti za nadzor in prevode, bi morala biti zgornja meja za odhodke tehnične pomoči višja kot pri cilju „naložbe za delovna mesta in rast“. Da se višji administrativni stroški izravnajo, bi bilo treba države članice spodbujati, da, kadar je mogoče, zmanjšajo upravno breme v zvezi z izvajanjem skupnih projektov. Poleg tega bi programi Interreg z omejeno podporo Unije ali programi zunanjega čezmejnega sodelovanja morali prejeti določen minimalni znesek za tehnično pomoč, da bi bilo na voljo dovolj sredstev za učinkovite ukrepe tehnične pomoči. [Sprememba 25]

(25)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba izvesti ocenjevanje skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu.

(25a)  Zaradi zmanjšanja upravnega bremena bi morale Komisija, države članice in regije tesno sodelovati, da bi lahko izkoristile izboljšana sorazmerna pravila za sistem upravljanja in nadzora programa Interreg, določena v členu 77 Uredbe (EU) .../... [nove uredbe o skupnih določbah]. [Sprememba 26]

(26)  Izkušnje iz programskega obdobja 2014-2020 kažejo, da bi bilo treba nadaljevati s sistemom, ki uvaja jasno hierarhijo pravil o upravičenosti odhodkov, ter ohraniti načelo pravil o upravičenosti odhodkov na ravni Unije ali za program Interreg v celoti, da bi se izognili vsakršnim nasprotjem ali nedoslednostim med različnimi uredbami ter med uredbami in nacionalnimi pravili. Dodatna pravila, ki jih sprejme ena država članica in ki bi veljala le za upravičence v navedeni državi članici, bi bilo treba omejiti na najmanjši možen obseg. V to uredbo bi bilo zlasti treba vključiti določbe Delegirane uredbe (EU) št. 481/2014(20), sprejete za programsko obdobje 2014–2020.

(27)  Države članice bi bilo treba spodbuditi, da prenesejomorale, kjer je ustrezno, prenesti naloge organa upravljanja na EZTSnovo ali da ustanovijo, kjer je ustrezno, obstoječe združenje EZTS ali ustanoviti tako združenje, kakor tudi druge čezmejne pravne organe, odgovorne za upravljanje podprograma, celostne teritorialne naložbe ali enega ali več skladov za mala podjetja, ali da delujejodelovati kot edini družbenik. Države članice bi morale regionalnim in lokalnim organom ter drugim javnim organom iz različnih držav članic omogočiti, da vzpostavijo taka združenja za sodelovanje, ki so pravne osebe, ter lokalne in regionalne organe vključiti v njihovo delovanje. [Sprememba 27]

(28)  Da bi se nadaljevala plačilna veriga, določena za programsko obdobje 2014–2020, tj. od Komisije prek organa za potrjevanje do glavnega partnerja, bi bilo treba plačilno verigo še naprej izvajati v okviru računovodske službe. Podpora Unije se izplača vodilnemu partnerju, razen če bi se s tem podvojili stroški za preračunavanje v eure in nato nazaj v drugo valuto ali obratno med vodilnim partnerjem in drugimi partnerji. Če ni določeno drugače, bi moral vodilni partner zagotoviti, da drugi partnerji v celoti in v roku, dogovorjenem med vsemi partnerji, prejmejo skupni znesek prispevka iz ustreznega sklada Unije, in sicer po istem postopku, ki velja za vodilnega partnerja. [Sprememba 28]

(29)  V skladu s členom [63(9)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] morajo pravila posameznih sektorjev upoštevati potrebe programov cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), zlasti kar zadeva revizijsko funkcijo. Določbe glede letnega revizijskega mnenja, letnega poročila o kontroli in revizij operacij bi bilo zato treba poenostaviti in prilagoditi za tiste programe, ki vključujejo več kot eno državo članico. [Sprememba 29]

(30)  Določiti bi bilo treba jasno verigo finančne odgovornosti za primer izterjave ob nepravilnostih, ki seže od edinega partnerja ali drugih partnerjev prek vodilnega partnerja in organa upravljanja do Komisije. Sprejeti bi bilo treba določbe o odgovornosti držav članic, tretjih držav, partnerskih držav ali čezmorskih držav in ozemelj (v nadaljnjem besedilu: ČDO), kadar izterjava od edinega, drugega ali vodilnega partnerja ni uspešna, kar pomeni, da država članica organu upravljanja povrne zadevna sredstva. Zato v okviru programov Interreg na ravni upravičencev ni prostora za neizterljive zneske. Vendar pa je treba pravila pojasniti, če država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja ne bi povrnila sredstev. Prav tako je treba razjasniti obveznosti vodilnega partnerja glede izterjave. Poleg tega bi morali biti postopki v zvezi z izterjavo določeni in dogovorjeni v odboru za spremljanje. OrganuVendar organu upravljanja zlasti ne bi smelo biti dovoljeno, da vodilnega partnerja prisili, da začne sodni postopek v drugi državi. [Sprememba 30]

(30a)   Primerno je spodbujati finančno disciplino. Obenem bi bilo treba pri ureditvah za sprostitev prevzetih proračunskih obveznosti upoštevati zapletenost programov Interreg in njihovega izvajanja. [Sprememba 31]

(31)  Da bi se v sodelujočih državah članicah, tretjih državah, partnerskih državah ali ČDO lahko uporabljal večinoma skupen sklop pravil, bi morala ta uredba veljati tudi za udeležbo tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO, razen če so v posebnem poglavju te uredbe določena posebna pravila. V tretjih državah, partnerskih državah ali ČDO se lahko vzpostavijo organi, ki so primerljivi organom, pristojnim za program Interreg. Začetni datum za upravičenost odhodkov bi moral biti povezan s podpisom sporazuma o financiranju z zadevno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO. Javna naročila za upravičence v tretji državi, partnerski državi ali ČDO bi morala potekati po pravilih o zunanjih javnih naročilih v skladu z Uredbo (EU, Euratom) [nova FR-Omnibus] Evropskega parlamenta in Sveta(21). Določiti bi bilo treba postopke za sklenitev sporazumov o financiranju z vsako od tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO, pa tudi sporazumov med organom upravljanja in vsako tretjo državo, partnersko državo ali ČDO v zvezi s podporo iz zunanjega instrumenta financiranja Unije ali v primeru prerazporeditve dodatnega prispevka iz tretje države, partnerske države ali ČDO v program Interreg, razen ko gre za nacionalno sofinanciranje.

(32)  Čeprav bi se programi Interreg v sodelovanju s tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO morali izvajati v okviru deljenega upravljanja, pa se sodelovanje najbolj oddaljenih regij lahko izvaja v okviru posrednega upravljanja. Določiti bi bilo treba posebna pravila o tem, kako te programe izvajati v celoti ali delno v okviru posrednega upravljanja. [Sprememba 32]

(33)  Izkušnje iz programskega obdobja 2014–2020 z velikimi infrastrukturnimi projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva kažejo, da bi bilo treba postopke poenostaviti. Vendar bi Komisija morala obdržati nekatere pravice v zvezi z izbiro teh projektov.

(34)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje in spremembo seznamov programov Interreg, seznama skupnega zneska podpore Unije za vsak program Interreg in za sprejemanje odločitev o odobritvi programov Interreg in njihovih sprememb. Ta izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(22). Čeprav so ti akti splošne narave, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek, saj izvajajo določbe le na tehnični ravni.

(35)  Za zagotovitev enotnih pogojev sprejetja ali spremembe programov Interreg bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. VendarKjer je primerno, pa bi morali programi zunanjega čezmejnega sodelovanja morali spoštovati, kjer je primerno, postopke v odboru iz uredb (EU) [IPA III] in [NDICI] v zvezi s prvo odločbo o odobritvi navedenih programov. [Sprememba 33]

(36)  Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za spremembo Priloge o predlogi za programe Interreg v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(36a)  Spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja je pomembna prednostna naloga kohezijske politike Unije. Za podporo malim in srednjim podjetjem pri stroških za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja že velja skupinska izjema na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014(23) (uredba o splošnih skupinskih izjemah). Posebne določbe za regionalno pomoč za naložbe podjetij vseh velikosti so prav tako vključene v smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020(24) ter v razdelek o regionalni pomoči uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Glede na pridobljene izkušnje naj bi pomoč za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja le malo vplivala na konkurenco in trgovino med državami članicami, zato bi Komisija tako pomoč lahko razglasila za združljivo z notranjim trgom, za financiranje za podporo projektom evropskega teritorialnega sodelovanja pa bo lahko veljala skupinska izjema. [Sprememba 34]

(37)  Ker cilja te uredbe, in sicer spodbujanja sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se jih zato lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Oddelek i

Predmet urejanja, področje uporabe in komponente programa Interreg

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba določa pravila za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), z namenom spodbujanja sodelovanja med državami članicami in njihovimi regijami znotraj Unije in med državami članicami, njihovimi regijami in sosednjimi tretjimi državami, partnerskimi državami, drugimi ozemlji ali čezmorskimi državami in ozemlji (v nadaljnjem besedilu: ČDO) ali organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje ali skupino tretjih držav, ki so del regionalne organizacije. [Sprememba 35]

2.  Ta uredba vsebuje tudi določbe, potrebne za zagotovitev učinkovitega načrtovanja, vključno s tehnično pomočjo, spremljanjem, vrednotenjem, komuniciranjem, upravičenostjo, upravljanjem in kontrolo ter finančnim upravljanjem programov v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (v nadaljnjem besedilu: programi Interreg), ki jih podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR).

3.  V zvezi s podporo iz „instrumenta za predpristopno pomoč“ (IPA III), „instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje“ („NDICI“) in financiranja za vse ČDO v okviru programa („OCTP“), vzpostavljenega s Sklepom Sveta (EU) XXX, za obdobje 2021–2027 za programe Interreg (navedeni trije instrumenti skupaj: zunanji instrumenti financiranja Unije), ta uredba določa dodatne posebne cilje ter vključitev navedenih sredstev v programe Interreg, merila upravičenosti za tretje države, partnerske države ter ČDO in njihove regije ter nekatera posebna pravila izvajanja.

4.  V zvezi s podporo iz ESRR in zunanjih instrumentov financiranja Unije (v nadaljnjem besedilu skupno poimenovani: skladi Interreg) za programe Interreg, ta uredba opredeljuje posebne cilje za Interreg, kakor tudi organizacijo, merila za upravičenost držav članic, tretjih držav, partnerskih držav ter ČDO in njihovih regij, finančne vire in merila za njihovo dodelitev.

5.  Uredba (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in Uredba (EU) [nova uredba o ESRR] se uporabljata za programe Interreg, razen če ni izrecno drugače določeno v skladu z navedenima uredbama in s to uredbo ali če se določbe Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] lahko uporabljajo samo za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(1)  „upravičenec do IPA“ pomeni državo ali ozemlje, ki sta navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) [IPA III];

(2)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica Unije in ne prejema podpore iz skladov Interreg;

(3)  „partnerska država“ pomeni upravičenko do IPA ali državo ali ozemlje, ki jih zajema „sosedsko geografsko območje“, navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) [NDICI], in Rusko federacijo ter ki prejema podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije;

(4)  „čezmejni pravni organ“ pomeni pravni organ, vključno z evroregijo, ustanovljen v skladu z zakonodajo ene od sodelujočih držav v programu Interreg, pod pogojem, da so ga ustanovili teritorialni organi ali drugi organi iz vsaj dveh sodelujočih držav. [Sprememba 36]

(4a)  „organizacija za regionalno povezovanje in sodelovanje“ pomeni skupino držav članic ali regij na istem geografskem območju, ki si prizadevajo za tesnejše sodelovanje na področjih skupnega interesa; [Sprememba 37]

2.  Za namene te uredbe se, kadar se določbe Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] nanašajo na „državo članico“, to razume kot „država članica, ki gosti organ upravljanja“, in kadar se določbe nanašajo na „vsako državo članico“ ali „države članice“, se to razume kot „države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ter ČDO, ki sodelujejo v določenem programu Interreg“.

Za namene te uredbe se, kadar se določbe Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] nanašajo na „sklade“, kot so navedeni v točki (a) člena 1(1) navedene uredbe, ali na „ESRR“, to razume kot da prav tako vključuje ustrezen zunanji instrument financiranja Unije.

Člen 3

Komponente cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)

ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije podpirajo v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) naslednje komponente:

(1)  čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami za spodbujanje celostnega in skladnega regionalnega razvoja (komponenta 1): [Sprememba 38]

(a)  notranje čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami dveh ali več držav članic s skupno kopensko ali morsko mejo ali med sosednjimi regijami z vsaj eno državo članico in eno ali več tretjimi državami, navedenimi v členu 4(3), s skupno kopensko ali morsko mejo; ali [Sprememba 39]

(b)  zunanje čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami s skupno kopensko ali morsko mejo, pri čemer sodeluje vsaj ena država članica in eno ali več od naslednjega: [Sprememba 40]

(i)  upravičenci do IPA; ali

(ii)  partnerske države, ki jih podpira NDICI; ali

(iii)  Ruska federacija, ki jo za omogočanje njene udeležbe v čezmejnem sodelovanju prav tako podpira NDICI;

(2)  nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje na širših nadnacionalnih območjih ali okoli morskih bazenov, v katero so vključeni nacionalni, regionalni in lokalni partnerji v programu v državah članicah, tretjih državah in partnerskih državah in na GrenlandijiČDO, z namenom večjega teritorialnega povezovanja („komponenta 2“; kadar se sklicuje le na nadnacionalno sodelovanje: „komponenta 2A“; kadar se sklicuje le na pomorsko sodelovanje: „komponenta 2B“); [Sprememba 41]

(3)  sodelovanje najbolj oddaljenih regij med seboj in z eno ali več njihovih sosednjih tretjih ali partnerskih držav oziroma ČDO oziroma organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje za olajšanje njihovega regionalnega povezovanja in skladnega razvoja v soseščini („komponenta 3“); [Sprememba 42]

(4)  medregionalno sodelovanje za večjo uspešnost kohezijske politike („komponenta 4“) s spodbujanjem:

(a)  izmenjave izkušenj, inovativnih pristopov in krepitve zmogljivosti v zvezi z:

(i)  izvajanjem programov Interreg;

(ia)  izvajanja skupnih medregionalnih razvojnih projektov; [Sprememba 43]

(ib)  razvijanja zmogljivosti med partnerji po vsej Uniji v povezavi z: [Sprememba 44]

(ii)  izvajanjem cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, zlasti v zvezi z medregionalnimi in nadnacionalnimi ukrepi z upravičenci, ki se nahajajo v vsaj eni drugi državi članici;

(iia)  opredelitvijo in širjenjem dobre prakse ter njenim prenosom predvsem v operativne programe v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“; [Sprememba 45]

(iib)  izmenjavo izkušenj pri opredeljevanju, prenosu in širjenju najboljše prakse v zvezi s trajnostnim razvojem mest, vključno s povezavami med mesti in podeželjem; [Sprememba 46]

(iii)  vzpostavitvijo, delovanjem in uporabo evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS);

(iiia)  vzpostavitvijo, delovanjem in uporabo evropskega čezmejnega mehanizma iz Uredbe (EU) št. .../... [novi evropski čezmejni mehanizem]; [Sprememba 47]

(b)  analize gibanja razvoja v zvezi s cilji teritorialne kohezije;

(5)  medregionalne inovacijske naložbe prek komercializacije in povečanjem medregionalnih inovacijskih projektov, ki imajo potencial za spodbujanje razvoja evropskih vrednostnih verig („komponenta 5“). [Sprememba 48]

Oddelek ii

Geografska pokritost

Člen 4

Geografska pokritost čezmejnega sodelovanja

1.  V okviru čezmejnega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 3 v Uniji vzdolž vseh notranjih in zunanjih kopenskih ali morskih meja s tretjimi državami ali partnerskimi državami brez poseganja v kakršne koli prilagoditve, da se zagotovita skladnost in kontinuiteta področij v programu sodelovanja, določenih za programsko obdobje 2014–2020. [Sprememba 49]

2.  Regije ob morskih mejah, ki so na morju povezane prek stalne povezave, se prav tako podpirajo v okviru čezmejnega sodelovanja. [Sprememba 50]

3.  Programi Interreg notranjega čezmejnega sodelovanja lahko zajemajo regije na Norveškem, v Švici in v Združenem kraljestvu, ki so enakovredne regijam na ravni NUTS 3, kakor tudi v Lihtenštajnu, Andori in, Monaku in San Marinu. [Sprememba 51]

4.  V okviru zunanjega čezmejnega sodelovanja se iz IPA III ali NDICI podpirajo regije na ravni NUTS 3 zadevne partnerske države ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja vzdolž kopenskih ali morskih meja med državami članicami in partnerskimi državami, ki izpolnjujejo pogoje v okviru IPA III ali NDICI. [Sprememba 52]

Člen 5

Geografska pokritost nadnacionalnega in pomorskega sodelovanja [Sprememba 53]

1.  V okviru nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 2 v Uniji, ki zajemajo sosednja funkcionalna območja brez poseganja v morebitne prilagoditve, da se zagotovita skladnost in kontinuiteta takega sodelovanja na večjih, celovitih območjih na podlagi programskega obdobja 2014–2020, pri čemer se po potrebi upoštevajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene. [Sprememba 54]

2.  Nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje programov Interreg lahko zajema: [Sprememba 55]

(a)  regije Islandije, Norveške, Švice, Združenega kraljestva ter Lihtenštajna, Andore, Monaka in San Marina;

(b)  GrenlandijoČDO, ki prejemajo podporo iz OCTP; [Sprememba 56]

(c)  Ferske otoke;

(d)  regije partnerskih držav v okviru IPA III ali NDICI;

ne glede na to, ali so financirane iz proračuna EU.

3.  Regije, tretje države ali, partnerske države ali ČDO, navedene v odstavku 2, so regije na ravni NUTS 2 ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja. [Sprememba 57]

Člen 6

Geografska pokritost sodelovanja najbolj oddaljenih regij

1.  V okviru sodelovanja najbolj oddaljenih regij se iz ESRR podpirajo vse regije iz prvega odstavka člena 349 PDEU.

2.  Programi Interreg za najbolj oddaljene regije lahko zajemajo sosednje partnerske države, ki jih podpira NDICI, ali ČDO, ki jih podpira OCTP, organizacije za regionalno sodelovanje ali oboje kombinacijo dveh ali vseh treh. [Sprememba 58]

Člen 7

Geografska pokritost medregionalnega sodelovanja in medregionalnih naložb v inovacije [Sprememba 59]

1.  V okviru vseh programov Interreg komponente 4 ali medregionalnih naložb v inovacije v okviru komponente 5 se celotno ozemlje Unije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, financira iz sredstev ESRR. [Sprememba 60]

2.  Programi Interreg komponente 4 lahko zajemajo celoto ali del tretjih držav, partnerskih držav, drugih ozemelj ali ČDO iz členov 4, 5 in 6, ne glede na to, ali so podprti iz zunanjih instrumentov financiranja Unije. Tretje države lahko sodelujejo pri teh programih, če prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prihodkov. [Sprememba 61]

Člen 8

Seznam programskih območij Interreg, ki prejmejo podporo

1.  Komisija za namene členov 4, 5 in 6 sprejme izvedbeni akt, ki določa seznam programskih območij Interreg, ki prejmejo podporo, razčlenjen na posamezne komponente in posamezne programe Interreg. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

Zunanji čezmejni programi Interreg se navedejo kot „programi Interreg IPA III CBC“ ali „sosedski programi Interreg CBC“.

2.  Izvedbeni akt iz odstavka 1 vsebuje tudi seznam tistih regij na ravni NUTS 3 v Uniji, ki se upoštevajo za dodelitev sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih mejah, ki jih zajemajo zunanji instrumenti financiranja Unije, kot tudi seznam tistih regij na ravni NUTS 3, ki se upoštevajo za namene dodelitve v okviru komponente 2B iz točke (a) člena 9(3). [Sprememba 62]

3.  Regije tretjih držav ali partnerskih držav ali ozemelj zunaj Unije, ki ne prejemajo podpore iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije, so prav tako navedene v seznamu iz odstavka 1.

Oddelek iii

Sredstva in stopnje sofinanciranja

Člen 9

Sredstva iz ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)

1.  Sredstva ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje„ (Interreg) znašajo 8 430 000 00011 165 910 000 EUR (v cenah iz leta 2018) iz skupnih sredstev, ki so na voljo za prevzem proračunskih obveznosti iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2021-2027 in so določena v členu 102[103(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 64]

2.  Sredstva10 195 910 000 EUR (91,31 %) iz sredstev iz odstavka 1 se dodelijo dodeli na naslednji način: [Sprememba 65]

(a)  52,7 % (tj. skupaj 4 440 000 000 EUR)7 500 000 000 EUR (67,16 %) za čezmejno sodelovanje (komponenta 1); [Sprememba 66]

(b)  31,4 % (tj. skupaj 2 649 900 000 EUR)1 973 600 880 EUR (17,68 %) za nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje (komponenta 2); [Sprememba 67]

(c)  3,2 % (tj. skupaj 270 100 000 EUR)357 309 120 EUR (3,2 %) za sodelovanje najbolj oddaljenih regij (komponenta 3); [Sprememba 68]

(d)  1,2 % (tj. skupno 100 000 000 EUR)365 000 000 EUR (3,27 %) za medregionalno sodelovanje (komponenta 4);. [Sprememba 69]

(e)  11,5 % (tj. skupno 970 000 000 EUR) za naložbe v medregionalne inovacije (komponenta 5). [Sprememba 70]

3.  Komisija posamezni državi članici sporoči njen delež skupnih zneskov za komponente 1, 2 in 3, in sicer za vsako leto posebej.

Velikost populacije v naslednjih regijah se uporabi kot merilo za razčlenitev po državah članicah:

(a)  regije na ravni NUTS 3 v okviru komponente 1 in tiste regije na ravni NUTS 3 v okviru komponente 2B, navedene v izvedbenem aktu iz člena 8(2); [Sprememba 71]

(b)  regije na ravni NUTS 2 v okviru komponentkomponente 2A in 3.; [Sprememba 72]

(ba)  regije na ravni NUTS 2 in 3 v okviru komponente 3. [Sprememba 73]

4.  Vsaka država članica lahko prerazporedi največ 15 % njenih dodeljenih finančnih sredstev za vsako od komponent 1, 2 in 3, in sicer iz ene od navedenih komponent v eno ali več drugih komponent.

5.  Na podlagi zneskov, sporočenih na podlagi odstavka 3, vsaka država članica Komisijo obvesti o tem, ali in kako je uporabila možnost prerazporeditve iz odstavka 4 ter kako je svoj delež razporedila med programe Interreg, v katerih sodeluje država članica.

5a.  970 000 000 EUR (8,69 %) sredstev iz odstavka 1 se dodeli novi pobudi za medregionalne naložbe v inovacije iz člena 15a (novo).

Če Komisija do 31. decembra 2026 projektom, izbranim v okviru pobude, ne dodeli vseh razpoložljivih sredstev iz odstavka 1, se preostala sredstva, za katere niso bile prevzete obveznosti, sorazmerno dodelijo komponentam 1 do 4. [Sprememba 74]

Člen 10

Določbe, veljavne za vse sklade

1.  Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa večletni strateški dokument v zvezi z zunanjimi čezmejnimi programi Interreg, ki jih podpirata ESRR in NDICI ali IPA III. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

V zvezi s programi Interreg, ki jih podpirata ESRR in NDICI, navedeni izvedbeni akt določi elemente iz člena 12(2) Uredbe (EU) [NDICI].

2.  Prispevek iz ESRR za zunanje čezmejne programe Interreg, ki prejemajo tudi finančna sredstva v okviru IPA III, dodeljena za čezmejno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: IPA III CBC), ali iz finančnih sredstev NDICI, dodeljenih za čezmejno sodelovanje za sosedsko geografsko območje (v nadaljnjem besedilu: NDICI CBC), določijo Komisija in zadevne države članice. Prispevek ESRR, določen za vsako državo članico, se naknadno ne prerazporeja med zadevnimi državami članicami.

3.  Podpora iz ESRR se dodeli posameznim zunanjim čezmejnim programom Interreg, pod pogojem, da v okviru zadevnega strateškega dokumenta načrtovanja najmanj enakovredne zneske zagotovita IPA III CBC in NDICI CBC. Navedena enakovrednost Navedeni prispevek je omejena omejen z največjim zneskom iz zakonodajnega akta IPA III ali NDICI. [Sprememba 75]

Vendar, če revizija zadevnega strateškega dokumenta načrtovanja v okviru IPA III ali NDICI povzroči zmanjšanje enakovrednega zneska za preostala leta, ima vsaka zadevna država članica naslednje možnosti:

(a)  zahtevati mehanizem iz člena 12(3);

(b)  nadaljevati program Interreg s preostalo podporo iz ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC; ali

(c)  združiti možnosti (a) in (b).

4.  Letna odobrena proračunska sredstva za podporo zunanjim čezmejnim programom Interreg iz ESRR, IPA III CBC ali NDICI CBC se vnesejo v ustrezne proračunske vrstice za proračunsko leto 2021.

5.  Če je Komisija vključila posebna dodeljena finančna sredstva za pomoč partnerskim državam ali regijam v skladu z Uredbo (EU) [NDICI] in ČDO v skladu s Sklepom Sveta [sklep o ČDO] ali obema pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije v skladu s členom [33(2)] Uredbe (EU) [NDICI] ali členom [87] [sklepa o OCTP] ali v skladu z obema aktoma, lahko ESRR po potrebi prav tako prispeva v skladu s to uredbo, ter, kjer je to primerno, in na podlagi vzajemnosti in sorazmernosti glede ravni financiranja iz NDICI ali OCTP ali obeh, za ukrepe, ki jih izvaja partnerska država ali regija ali kateri koli drug subjekt v skladu z Uredbo (EU) [NDICI], država, ozemlje ali kateri koli drug subjekt v skladu s [sklepom o ČDO] ali najbolj oddaljena regija Unije v okviru zlasti ene ali več skupnih komponent 2, 3 ali 4 programov Interreg ali v okviru ukrepov sodelovanja iz člena 60, ki so vzpostavljeni in se izvajajo v skladu s to uredbo.

Člen 11

Seznam sredstev programa Interreg

1.  Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 9(5), sprejme izvedbeni akt, ki določa seznam vseh programov Interreg in za vsak program navede skupni znesek celotne podpore iz ESRR ter, kjer je primerno, skupno podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

2.  Navedeni izvedbeni akt vsebuje tudi seznam zneskov, prerazporejenih v skladu s členom 9(5) in razčlenjenih po državah članicah ter zunanjih instrumentih financiranja Unije.

Člen 12

Vračilo sredstev in opustitev sodelovanja

1.  Leta 2022 in leta 2023 se letni prispevek iz ESRR za zunanje čezmejne programe Interreg, za katere ni bil Komisiji do 31. marca zadevnega leta predložen noben program ter ki ni bil prerazporejen v drug program, predložen v isti kategoriji zunanjih čezmejnih programov Interreg, dodeli notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.

2.  Če do 31. marca 2024 še vedno obstajajo zunanji čezmejni programi Interreg, ki niso bili predloženi Komisiji, se celotni prispevek iz ESRR iz člena 9(5) za te programe za preostala leta do leta 2027, ki ni bil prerazporejen k drugemu zunanjemu čezmejnemu programu Interreg, ki ga prav tako podpira IPA III CBC oziroma NDICI CBC, prerazporedi k notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.

3.  Kateri koli zunanji čezmejni program Interreg, ki ga je Komisija že odobrila, se v skladu z veljavnimi pravili in postopki opusti ali se mu dodelijo nižja sredstva, zlasti če:

(a)  nobena od partnerskih držav iz zadevnega programa Interreg ni podpisala zadevnega sporazuma o financiranju do rokov, določenih v skladu s členom 57;

(b)  v ustrezno utemeljenih primerih, v katerih programa Interreg ni mogoče izvesti po načrtih zaradi težav v odnosih med sodelujočimi državami. [Sprememba 76]

V takem primeru se prispevek iz ESRR iz odstavka 1 v višini neodobrenih letnih zneskov, za katere še niso bile prevzete obveznosti, ali letnih zneskov, za katere so bile pravice prevzete ali odvzete, v celoti ali deloma, v istem proračunskem letu, in ki niso bili prerazporejeni v drug zunanji čezmejni program Interreg, ki ga prav tako podpira IPA III CBC oziroma NDICI CBC, dodeli notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.

4.  V zvezi s komponento 2 programa Interreg, ki ga je Komisija že odobrila, se sodelovanje partnerske države ali GrenlandijeČDO opusti, če je izpolnjen eden od pogojev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 3. [Sprememba 77]

Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, preostale sodelujoče partnerske države zahtevajo eno od naslednjih možnosti:

(a)  popolno opustitev program Interreg, zlasti kadar glavnih skupnih razvojnih izzivov ni mogoče doseči brez sodelovanja zadevne partnerske države ali GrenlandijeČDO; [Sprememba 78]

(b)  zmanjšanje sredstev, dodeljenih programu Interreg, v skladu z veljavnimi pravili in postopki;

(c)  nadaljnje izvajanje programa Interreg brez sodelovanja zadevne partnerske države ali GrenlandijeČDO. [Sprememba 79]

Če se dodelitev sredstev za program Interreg zmanjša v skladu s točko (b) drugega pododstavka tega odstavka, se prispevek iz ESRR v višini neodobrenih letnih zneskov dodeli drugemu programu Interreg v okviru komponente 2, pri katerem sodeluje ena ali več zadevnih držav članic ali, če država članica sodeluje samo pri enem programu Interreg v okviru komponente 2, enemu ali več notranjih čezmejnih programov Interreg, pri katerih sodeluje zadevna država članica.

5.  Prispevek iz IPA III, NDICI ali OCTP, znižan v skladu s tem členom, se uporablja v skladu z uredbama (EU) [IPA III] in [NDICI] ali Sklepom Sveta [ČDO].

6.  Če tretja država ali partnerska država ali ČDO, ki prispeva k programu Interreg z nacionalnimi sredstvi, ki ne predstavljajo nacionalnega sofinanciranja podpore iz ESRR ali iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, zmanjša prispevek med izvajanjem programa Interreg, bodisi v celoti ali v zvezi z že izbranimi skupnimi operacijami, ter po prejemu dokumenta iz člena 22(6), sodelujoča država članica ali sodelujoče države članice zahtevajo eno od možnosti iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena. [Sprememba 80]

Člen 13

Stopnje sofinanciranja

Stopnja sofinanciranja na ravni posameznega programa Interreg ne sme presegati 7080 %, razen če se glede na zunanje čezmejne programe ali programe Interreg v okviru komponente 3 določi višji odstotek v uredbah (EU) [IPA III], [NDICI] oziroma Sklepu Sveta (EU) [OCTP], ali v katerem koli aktu, sprejetem na njihovi podlagi. [Sprememba 81]

POGLAVJE II

Specifični cilji Interreg in tematska osredotočenost

Člen 14

Specifični cilji Interreg

1.  ESRR v okviru svojega obsega delovanja, kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR], in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije prispevajo k uresničevanju ciljev politike, kot je določeno v členu 4(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], prek skupnih ukrepov v okviru programov Interreg.

2.  Kadar program PEACE PLUS deluje v podporo miru in spravi, ESRR, kot specifični cilj cilja politike 4, prispeva tudi k spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne stabilnosti v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi. Navedeni specifični cilj podpira ločena prednostna naloga.

3.  Poleg specifičnih ciljev za ESRR, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR] in, kjer je primerno, lahko tudi zunanji instrumenti financiranja Unije prispevajo k specifičnim ciljem v okviru cilja politike 4, kot sledi: [Sprememba 82]

(a)  povečanje učinkovitosti trgov dela in izboljšanje dostopa do kakovostne zaposlitve prek meja;

(b)  izboljšanje kakovosti izobraževanja in dostopa do njega, čezmejnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja, z namenom, da se povečajo stopnja izobrazbe in ravni usposobljenosti prek meja;

(c)  izboljšanje enakega in pravočasnega čezmejnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih storitev;

(d)  povečanje čezmejne dostopnosti, učinkovitosti in vzdržljivosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe;

(e)  spodbujanje socialnega vključevanja in odpravljanja revščine, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in boja proti diskriminaciji prek meja.

4.  V okviru komponent 1, 2 in 3, ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije lahko podpirajo tudi specifični cilj Interreg „boljše upravljanje programov Interreg“, zlasti z naslednjimi ukrepi:

(a)  v okviru komponent 1 in 2B programi Interreg: [Sprememba 83]

(i)  krepijo institucionalne zmogljivosti javnih organov, zlasti tistih, ki so pristojni za upravljanje določenega ozemlja, in deležnikov ter

(ii)  krepijo učinkovite javne uprave s spodbujanjem pravnega in upravnega sodelovanja ter sodelovanja med državljani, skupaj s projekti za stike med ljudmi, akterji civilne družbe in institucijami, zlasti z namenom, da se odpravijo pravne in druge ovire v obmejnih regijah; [Sprememba 84]

(b)  v okviru komponent 1, 2 in 3 programi Interreg: izboljšujejo institucionalne zmogljivosti javnih organov in deležnikov za izvajanje makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene;

(c)  v okviru programa čezmejnega sodelovanja in komponent v 2 in 3, programi Interreg, podprti s sredstvi programa Interreg, poleg točk (a) in (b): krepijo medsebojno zaupanje, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti za stike med ljudmi, krepijo trajnostno demokracijo in podpirajo akterje civilne družbe in njihovo vlogo pri procesih reform in demokratičnih tranzicijah.

5.  V okviru programa čezmejnega sodelovanja ter komponentkomponent 1, 2 in 3 v okviru programov Interreg ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije lahko prispevajo tudi k zunanjemu specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“, zlasti z ukrepi na področju upravljanja mejnih prehodov, mobilnosti in upravljanja migracij, vključno z zaščito migrantovter ekonomskim in socialnim vključevanjem migrantov in beguncev z mednarodno zaščito. [Sprememba 85]

Člen 15

Tematska osredotočenost

1.  Vsaj 60 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli največ trem ciljem politike, določenim v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

2.  DodatnihDo 15 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli specifičnemu cilju Interreg „boljše upravljanje programa Interreg“ ali zunanjemu in do 10 % se lahko dodeli specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“. [Sprememba 86]

3.  Kadar komponenta 1 ali 2A programa Interreg podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene, se celotni najmanj 80 % ESRR in, kjer je primerno, celotni zunanji instrumentidel zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljeni dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, načrtujejo za ustrezne ciljeprispeva k ciljem navedene strategije. [Sprememba 87]

4.  Kadar komponenta 2B programov Interreg podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene, se vsaj 70 % celotnega ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, dodeli ustreznim ciljem navedene strategije. [Sprememba 88]

5.  V okviru komponente 4 programov Interreg se celotni ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, dodelijo za specifični cilj Interreg „boljše upravljanje programov Interreg“.

Člen 15a

Medregionalne naložbe v inovacije

1.  Sredstva iz člena 9 (5a) (novo) se dodelijo novi pobudi za medregionalne naložbe v inovacije, ki se nameni:

(a)  komercializaciji in okrepitvi skupnih inovacijskih projektov, ki bodo najverjetneje spodbujali razvoj evropskih vrednostnih verig;

(b)  združevanju raziskovalcev, podjetij, organizacij civilne družbe in javnih uprav, vključenih v strategije pametne specializacije in strategije za socialne inovacije, vzpostavljene na nacionalni ali regionalni ravni;

(c)  pilotnim projektom za opredelitev ali preskušanje novih rešitev za regionalni in lokalni razvoj, ki temeljijo na strategijah pametne specializacije; ali

(d)  izmenjavi izkušenj na področju inovacij, da se izkoristijo izkušnje, pridobljene na področju regionalnega ali lokalnega razvoja.

2.  Da se ohrani načelo evropske teritorialne kohezije s približnim enakim deležem finančnih sredstev, se te naložbe osredotočijo na vzpostavljanje povezav med manj razvitimi regijami in vodilnimi regijami, in sicer s povečanjem zmogljivosti regionalnih inovacijskih ekosistemov v manj razvitih regijah, da bi se vključili in povečali obstoječa ali nastajajoča vrednost EU ter zmogljivost za sodelovanje v partnerstvih z drugimi regijami.

3.  Komisija izvaja te naložbe v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Pri določitvi dolgoročnega programa dela in ustreznih razpisov ji pomaga strokovna skupina.

4.  S sredstvi ESRR za medregionalne naložbe v inovacije se podpira celotno ozemlje Unije. Tretje države lahko pri teh naložbah sodelujejo, če prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prihodkov. [Sprememba 89]

POGLAVJE III

Načrtovanje

Oddelek i

Priprava, odobritev in sprememba programov Interreg

Člen 16

Priprava in predložitev programov Interreg

1.  Cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) se izvaja s programi Interreg v okviru deljenega upravljanja, razen komponente 3, ki se lahko izvaja kot celota ali delno izvaja v okviru posrednega upravljanja, in komponente 5, ki se izvaja v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja po posvetovanju z deležniki. [Sprememba 90]

2.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pripravijo program Interreg v skladu s predlogo iz Priloge II za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. [Sprememba 91]

3.  Sodelujoče države članice pripravijo načrt za program Interreg v sodelovanju s partnerji v programu iz člena [6] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. Ob pripravi programov Interreg, ki pokrivajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, bi morale države članice in parterji v programu upoštevati tematske prednostne naloge zadevnih makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene ter se posvetovati z ustreznimi akterji. Države članice in partnerji v programu vzpostavijo predhodni mehanizem, s katerim zagotovijo, da se na začetku programskega obdobja sestanejo vsi akterji na ravni makroregij in morskih bazenov, organi programa evropskega teritorialnega sodelovanja, regije in države, da bi skupaj določili prednostne naloge vsakega programa. Te naloge so usklajene z akcijskimi načrti makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene, če je ustrezno. [Sprememba 92]

Sodelujoče tretje države, partnerske države ali ČDO, kjer je primerno, bi morale vključiti tudi partnerje v programu, ki so enakovredni tistim iz navedenega člena.

4.  Država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, program Interreg predloži Komisiji do [datuma začetka veljavnosti plus devet mesecev] predloži enega ali več programov Interreg v imenu vseh sodelujočih držav članic in, kjer je primerno, tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje. [Sprememba 93]

Vendar pa program Interreg, ki zajema podporo iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, predloži država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, najpozneje šestdvanajst mesecev po datumu, ko je Komisija sprejela zadevni strateški dokument načrtovanja iz člena 10(1) ali kadar se zahteva iz ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov. [Sprememba 94]

5.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pisno potrdijo, da se strinjajo z vsebino programa Interreg, preden se ta predloži Komisiji. S tem se vse sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje ali partnerske države, ali ČDO tudi zavežejo, da bodo zagotovile potrebno sofinanciranje za izvajanje programa Interreg, tretje ali partnerske države, ali ČDO pa se, kjer je primerno, zavežejo, da bodo po potrebi zagotovile finančni prispevek.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru programov Interreg, ki se nanašajo na najbolj oddaljene regije, tretje države, partnerske države ali ČDO, se zadevne države članice posvetujejo z zadevnimi tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, preden programe Interreg predložijo Komisiji. V tem primeru se lahko sporazumi v zvezi z vsebino programov Interreg in morebitnim prispevkom tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO navedejo v uradno potrjenem zapisniku posvetovalnih sestankov s tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO ali posvetovanj v okviru organizacij za regionalno sodelovanje.

6.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62 za posodobitev Priloge, da se sprejmejo spremembe, ki nastanejo za nebistvene elemente Priloge v programskem obdobju.

Člen 17

Vsebina programov Interreg

1.  Vsak program Interreg določi skupno strategijo za prispevek programa k uresničevanju političnih ciljev, določenih v členu [4(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], in k specifičnim ciljem programa Interreg iz člena 14(4) in (5) te uredbe in obvestilih o njegovih rezultatih.

2.  Vsak program Interreg je sestavljen iz prednostnih nalog.

Vsaka prednostna naloga ustreza enemu samemu cilju politike ali, kjer je primerno, enemu oziroma obema specifičnima ciljema programa Interreg ali tehnični pomoči. Prednostna naloga, ki ustreza enemu cilju politike ali, kjer je primerno, enemu oziroma obema specifičnima ciljema programa Interreg, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza isti politiki ali specifičnemu cilju Interreg.

3.  V ustrezno utemeljenih primerih in s soglasjem Komisije ter da Da bi tako povečala učinkovitost izvajanja programa in zagotovila obsežne operacije, se lahko zadevna država članica odloči za prerazporeditev v programe Interreg v višini do [x] 20 % zneska ESRR, dodeljenega za zadevni program v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za isto regijo. Vsaka država članica Komisiji vnaprej sporoči, da namerava uporabiti to možnost prerazporeditve, in svojo odločitev utemelji. Prerazporejeni znesek predstavlja ločeno prednostno nalogo ali ločene prednostne naloge. [Sprememba 95]

4.  Vsak program Interreg določa:

(a)  programsko območje (vključno z načrtom kot ločenim dokumentom);

(b)  povzetek glavnih skupnih izzivov, pri čemer zlasti upošteva: [Sprememba 96]

(i)  ekonomska, socialna in teritorialna neskladja;

(ii)  skupne naložbene potrebe in dopolnjevanje z drugimi oblikami podpore ter morebitne sinergije, ki bodo dosežene; [Sprememba 97]

(iii)  spoznanja iz izkušenj v preteklosti in način, na katerega so upoštevana v programih; [Sprememba 98]

(iv)  makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, kadar celotno programsko območje ali del njega spada na področje uporabe enega ali več strategij;

(c)  utemeljitev izbranih ciljev politike in specifičnih ciljev programa Interreg, ustreznih prednostnih nalog, specifičnih ciljev in oblike podpore, po potrebi obravnava manjkajoče povezaveobravnavo manjkajočih povezav v čezmejni infrastrukturi; [Sprememba 99]

(d)  za vsako prednostno nalogo, razen za tehnično pomoč, specifične cilje;

(e)  za vsak specifični cilj:

(i)  povezane vrste ukrepov, vključno s seznamom načrtovanih dejavnosti strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene, in sicer niz meril ter ustreznih preglednih izbirnih meril za tak ukrep; [Sprememba 100]

(ii)  kazalnike izložkov in kazalnike rezultatov, z ustreznimi mejniki in cilji;

(iii)  glavne ciljne skupine; [Sprememba 101]

(iv)  posebna ciljna območja, vključno z načrtovano uporabo celostnih teritorialnih naložb, lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugih teritorialnih instrumentov;

(v)  načrtovano uporabo finančnih instrumentov; [Sprememba 102]

(vi)  okvirno razčlenitev načrtovanih virov po vrsti intervencije.

(f)  za prednostno nalogo „tehnična pomoč“, načrtovano uporabo v skladu s členi [30], [31] in [32] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in zadevne vrste intervencij;

(g)  finančni načrt z naslednjima tabelama (brez delitve po sodelujočih državah članicah, tretjih državah, partnerskih državah ali ČDO, razen če je določeno drugače):

(i)  tabela skupnih dodeljenih finančnih sredstev za ESRR in, kadar je primerno, za posamezni zunanji instrument financiranja Unije za celotno programsko obdobje in za vsako leto;

(ii)  tabela skupnih dodeljenih finančnih sredstev za ESRR in, kadar je primerno, za vsak zunanji instrument financiranja Unije po prednostnih nalogah in glede na nacionalno sofinanciranje in glede na to, ali je nacionalno sofinanciranje sestavljeno iz javnega in zasebnega sofinanciranja;

(h)  ukrepe, sprejete za vključitev ustreznih partnerjev v programu iz člena [6] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] v pripravo programa Interreg ter vloga teh partnerjev v programu pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju navedenega programa;

(i)  predvideni pristop h komuniciranju in prepoznavnosti za program Interreg z opredelitvijo njegovih ciljev, ciljnih skupin, komunikacijskih kanalov, družbenih medijev, predvidenega proračuna, in ustreznih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje.

5.  Informacije iz odstavka 4 se posredujejo, kot sledi:

(a)  glede na tabele iz točke (g) in kar zadeva podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije, so ti skladi določeni, kot sledi:

(i)  za zunanje čezmejne programe Interreg, ki jih podpirata IPA III in NDICI kot enoten znesek (v nadaljnjem besedilu: IPA III CBC ali sosedsko čezmejno sodelovanje), ki združuje prispevek iz [razdelka 2 Kohezija in vrednote, podrazdelek za „ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo“ in [razdelka 6 Sosedstvo in svet];

(ii)  za komponenti 2 in 4 programov Interreg, ki jih podpirajo IPA III, NDICI ali OCTP kot enoten znesek (v nadaljnjem besedilu: skladi Interreg), ki združuje prispevke iz [razdelka 2] in [razdelka 6] ali razčlenitev po instrumentih financiranja „ESRR“, „IPA III“, „NDICI“ in „OCTP“, v skladu z izbiro partnerjev v programu;

(iii)  za komponento 2 programov Interreg, ki jo podpira OCTP, kar zadeva razčlenitev po instrumentih financiranja („ESRR“ in „OCTP Grenlandija“); [Sprememba 103]

(iv)  za komponento 3 programov Interreg, ki jo podpira NDICI in razčlenitev glede na OCTP po instrumentih financiranja (oziroma, kakor je primerno, „ESRR“, „NDICI“ ali „OCTP“).

(b)  v zvezi s tabelo iz točke (g)(ii) odstavka 4 se navedejo samo zneski za leta od 2021 do 2025. [Sprememba 104]

6.  V zvezi s točko (e)(vi) in (f) odstavka 4 vrste intervencije temeljijo na nomenklaturi iz Priloge [I] k Uredbi (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

7.  Program Interreg tudi:

(a)  določa organ upravljanja, revizijski organ in organ, na katerega se bodo izvršila plačila s strani Komisije;

(b)  določa postopek za ustanovitev skupnega sekretariata in, kjer je primerno, podporo upravljavskim strukturam v državah članicah ali tretjih državah; [Sprememba 105]

(c)  navaja porazdelitev odgovornosti med sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO, pri finančnih popravkih, ki jih naloži organ upravljanja ali Komisija.

8.  Organ upravljanja Komisiji pošlje vse spremembe informacij iz točke (a) odstavka 7, ne da bi bila potrebna sprememba programa.

9.  Z odstopanjem od odstavka 4 se vsebnost komponente 4 programov Interreg prilagodi specifični naravi teh programov Interreg, zlasti naslednje:

(a)  informacije iz točke (a) se ne zahtevajo;

(b)  informacije, ki se zahtevajo v točkah (b) in (h) se navedejo v kratkem pregledu;

(c)  za vsak specifični cilj v okviru katere koli prednostne naloge, razen tehnične pomoči, se dajo na voljo naslednje informacije:

(i)  opredelitev enega upravičenca ali omejen seznam upravičencev ter postopek odobritve;

(ii)  povezane vrste ukrepov in njihov pričakovani prispevek k specifičnim ciljem;

(iii)  kazalnike izložkov in kazalnike rezultatov, z ustreznimi mejniki in cilji;

(iv)  glavne ciljne skupine;

(v)  okvirno razčlenitev načrtovanih virov po vrsti intervencije.

Člen 18

Odobritev programov Interreg

1.  Komisija popolnoma pregledno oceni vsak program Interreg in njegovo skladnost z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter, če gre za zunanji instrument financiranja Unije in, kadar je primerno, njegovo skladnost z večletnim strateškim dokumentom iz člena 10(1) te uredbe ali zadevnim strateškim okvirom načrtovanja na podlagi ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov. [Sprememba 106]

2.  Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po tem, ko država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, predloži program Interreg.

3.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pregledajo programe Interreg in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija. [Sprememba 107]

4.  Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se vsak program Interreg sprejme najpozneje v šestihtreh mesecih od datuma predložitve pregledane različice navedenega programa s strani države članice, ki gosti bodoči organ upravljanja. [Sprememba 108]

5.  Kar zadeva zunanje čezmejne programe Interreg, Komisija sprejme svoje odločitve v skladu z odstavkom 4 po posvetovanju z „Odborom IPA III“ v skladu s členom [16] Uredbe (EU) [IPA III] in „Odborom za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje“ v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. [NDICI].

Člen 19

Sprememba programov Interreg

1.  Država članica, ki gosti organ upravljanja, lahko Komisiji po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s členom 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa Interreg, skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na izpolnjevanje ciljev. [Sprememba 109]

2.  Komisija oceni skladnost spremembe z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter lahko da pripombe v treh mesecihenem mesecu po predložitvi spremenjenega programa. [Sprememba 110]

3.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pregledajo spremenjen program in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija. [Sprememba 111]

4.  Komisija odobri spremembo programa Interreg najpozneje šest mesecevtri mesece po predložitvi s strani države članice. [Sprememba 112]

5.  Države članice lahko po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s členom 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] v programskem obdobju prerazporedijo do 510 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 35 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega programa Interreg. [Sprememba 113]

Take prerazporeditve ne smejo vplivati na prejšnja leta.

Štejejo se za nebistvene in ne zahtevajo odločitve Komisije o spremembi programa Interreg. Vendar morajo izpolnjevati vse predpisane zahteve. Organ upravljanja Komisiji predloži spremenjeno tabelo iz točke (g)(ii) člena 17(4).

6.  Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa Interreg. Organ upravljanja o teh popravkih obvesti Komisijo.

Oddelek ii

Teritorialni razvoj

Člen 20

Celostni teritorialni razvoj

V zvezi s programi Interreg so zadevni mestni, lokalni ali drugi teritorialni organi ali organi, odgovorni za pripravo teritorialnih ali lokalnih razvojnih strategij, kot so navedene v členu 22 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], ali ki so odgovorni za izbor operacij, ki se financirajo v okviru navedenih strategij, kot je navedeno v členu 23(4) navedene uredbe, ali za oboje, bodisi čezmejne pravne osebe bodisi EZTS.

Čezmejni pravni organ ali EZTS pri izvajanju celostne teritorialne naložbe v skladu s členom 24 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali drugega teritorialnega orodja iz člena 22(c) navedene uredbe je lahko tudi edini upravičenec v smislu člena 23(5) navedene uredbe, če obstaja delitev funkcij znotraj čezmejne pravne osebe ali EZTS.

Člen 21

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz točke (b) člena 22 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], se lahko izvaja z novimi programi Interreg, pod pogojem, da so zadevne lokalne akcijske skupine, sestavljene iz predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih nobena posamezna interesna skupina ne nadzoruje odločanja, in je, od vsaj dveh sodelujočih držav, ena država članica.

Oddelek iii

Operacije in skladi za male projekte

Člen 22

Izbor operacij Interreg

1.  Odbor za spremljanje, ustanovljen v skladu s členom 27, izbere operacije Interreg v skladu s strategijo in cilji programa.

Ta odbor za spremljanje lahko ustanovi tudi enega ali, zlasti v primeru podprogramov, več usmerjevalnih odborov, ki pod njegovo odgovornostjo opravijo izbiro operacij. Usmerjevalni odbori uporabljajo načelo partnerstva, kot je določeno v členu 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah], in vključijo partnerje iz vseh sodelujočih držav članic. [Sprememba 114]

Kadar se operacija v celoti ali delno izvaja zunaj dela programskega območja [v Uniji ali zunaj nje], se za izbor te operacije zahteva izrecna odobritev s strani organa upravljanja v odboru za spremljanje, ali, kjer je primerno, usmerjevalnem odboru.

2.  Odbor za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalni odbor za izbiro operacij določi in uporabi postopke in merila, ki so nediskriminatorni in pregledni, zagotavljajo enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načela trajnostnega razvoja o okoljski politiki Unije v skladu s členom 11 in členom 191(1) PDEU.

Merila in postopki zagotovijo prednostno obravnavo operacij, ki jih je treba izbrati tako, da se čim bolj poveča prispevek finančnih sredstev Unije za doseganje ciljev programa Interreg in izvaja razsežnost sodelovanja operacije v okviru programov Interreg, kot je določena v členu 23(1) in (4).

3.  Organ upravljanja se posvetuje s Komisijo in upošteva njene pripombe pred prvo predložitvijo meril za izbor odboru za spremljanjeposreduje Komisiji merila za izbor, preden jih prvič predloži, ali, kjer je primerno, usmerjevalnemu odboru. Isto velja za vse nadaljnje spremembe teh meril. [Sprememba 115]

4.  Pri izbiri operacij odbor Organ upravljanja pred izbiro operacij odbora za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora usmerjevalni odbor: [Sprememba 116]

(a)  zagotovi, da so izbrane operacije v skladu s programom Interreg in učinkovito prispevajo k doseganju njegovih specifičnih ciljev;

(b)  zagotovi, da izbrane operacije niso v nasprotju z ustreznimi strategijami, vzpostavljenimi v skladu s členom 10(1), ali vzpostavljenimi za enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije;

(c)  zagotovi, da izbrane operacije predstavljajo najboljše razmerje med količino podpore, izvajanimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;

(d)  preveri, ali ima upravičenec potrebna finančna sredstva in mehanizme za kritje stroškov operacij in stroškov vzdrževanja;

(e)  zagotovi, da so izbrane operacije, ki spadajo na področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2011/92/EU(25), predmet ocene učinka na okolje ali postopka preverjanja, na podlagi zahtev iz navedene direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta(26);

(f)  preveri, ali se je, kadar so se operacije začele izvajati pred predložitvijo zahtevka za financiranje organu upravljanja, uporabila veljavna zakonodaja;

(g)  zagotovi, da izbrane operacije spadajo na področje uporabe zadevnega sklada Interreg in so razvrščene glede na vrsto intervencije;

(h)  zagotovi, da operacije ne vključujejo dejavnosti, ki so bile del premestitve v skladu s členom [60] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] ali ki bi pomenile premestitev proizvodne dejavnosti v skladu s točko (a) člena 59(1) navedene uredbe.

(i)  zagotovi, da na izbrane operacije ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije v zvezi s kršitvijo iz člena 258 PDEU, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov ali izvajanja dejavnosti;

(j)  zagotovi odpornost naložb na podnebne spremembe s pričakovano življenjsko dobo najmanj pet let.

5.  Odbor za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalni odbor odobri metodologijo in merila, uporabljena za izbor operacij Interreg, vključno s kakršnimi koli spremembami, brez poseganja v točko (b) člena 27(3) Uredbe (EU)[nova uredba o skupnih določbah] glede lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in člena 24 te uredbe.

6.  Za vsako operacijo Interreg organ upravljanja predloži dokument vodilnemu ali edinemu partnerju, v katerem so določeni pogoji za podporo operaciji Interreg, vključno s specifičnimi zahtevami za izdelke ali storitve, ki se zagotovijo, načrt financiranja, rok za izvedbo ter, kjer je primerno, metodo, ki se uporablja za določanje stroškov operacije, in pogoje za plačilo nepovratne pomoči.

Ta dokument vključuje tudi obveznosti vodilnega partnerja glede izterjav v skladu s členom 50. Navedene obveznostiPostopke, povezane z izterjavami, določi in potrdi odbor za spremljanje. Vendar če je vodilni partner iz države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki ni ista kot partnerjeva, ni obvezan, da s sodnim postopkom zahteva izterjavo. [Sprememba 117]

Člen 23

Partnerstvo znotraj operacij Interreg

1.  Operacije, izbrane v okviru komponent 1, 2 in 3, vključujejo akterje iz najmanj dveh sodelujočih držav ali ČDO, od katerih je vsaj eden upravičenec iz države članice. [Sprememba 118]

Upravičenci, ki prejemajo podporo iz sklada Interreg, in partnerji, ki ne prejemajo nobene finančne podpore v okviru teh skladov (upravičenci in partnerji skupaj: partnerji) sestavljajo partnerstvo operacije Interreg.

2.  Operacija Interreg se lahko izvaja samo v eni državi ali ČDO, pod pogojem, da so učinki in koristi za programsko območje opredeljeni v zahtevku za operacijo. [Sprememba 119]

3.  Odstavek 1 se ne uporablja za operacije v okviru programa PEACE PLUS, kadar program deluje v podporo miru in spravi.

4.  Partnerji sodelujejo pri razvoju, izvajanju, zagotavljanju osebja in financiranju operacij Interreg. Nekateri partnerji iz tretjih držav zaradi pravnih ali drugih omejitev ne morejo zagotoviti finančnih sredstev. V praksi se je pokazalo, da projekti, v katere so vključeni mnogi projektni partnerji, hitro postanejo nepregledni in jih je težko upravljati. [Sprememba 120]

Za operacije v okviru komponente 3 programov Interreg partnerji iz najbolj oddaljenih regij ter tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO se zahteva, da sodelujejo samo v trehdveh od štirih razsežnostih, ki so navedene v prvem pododstavku. [Sprememba 121]

5.  Kadar sta navedena dva ali več partnerjev, vsi partnerji enega od njih imenujejo za vodilnega partnerja.

6.  Čezmejni pravni organ ali EZTS je lahko edini partner operacije Interreg v okviru komponente 1, 2 in 3 programov Interreg, pod pogojem, da so med člani partnerji iz vsaj dveh sodelujočih držav ali ČDO. [Sprememba 122]

V okviru komponente 4 programa Interreg mora imeti čezmejni pravni organ ali EZTS člane iz vsaj treh sodelujočih držav.

Pravna oseba, ki izvaja finančni instrument ali, kadar je primerno, sklad skladov, je lahko edini partner operacije Interreg, ne da bi se uporabljale zahteve za njeno sestavo iz odstavka 1.

7.  Edini partner mora biti registriran v državi članici, ki sodeluje v programu Interreg.

Vendar je lahko registriran v državi članici, ki ne sodeluje v navedenem programu, če so izpolnjeni pogoji iz člena 23. [Sprememba 123]

Člen 24

Skladi za male projekte

1.  PrispevekSkupni znesek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanjega instrumenta financiranja Unije za skladenega ali več skladov za male projekte v okviru programa Interreg ne sme presegati 20 000 000 EUR ali 1520 % vseh dodeljenih sredstev programa Interreg, pri čemer velja nižji znesekin mora v okviru programa Interreg za čezmejno sodelovanje znašati najmanj 3 % vseh dodeljenih sredstev. [Sprememba 124]

Končni prejemniki v okviru sklada za male projekte prejmejo podporo iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanjega instrumenta financiranja Unije prek upravičenca ter izvajajo male projekte v okviru sklada za male projekte (v nadaljnjem besedilu: mali projekt).

2.  Upravičenec sklada za male projekte je čezmejni pravni organ ali EZTSoseba javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizična oseba, ki je odgovorna za začetek ali za začetek in izvajanje operacij. [Sprememba 125]

3.  Dokument, ki določa pogoje za podporo skladu za male projekte, poleg elementov iz člena 22(6) določi elemente, potrebne za zagotovitev, da upravičenec:

(a)  vzpostavi nediskriminatoren in pregleden izbirni postopek;

(b)  uporablja objektivna merila za izbiro manjših projektov, ki preprečujejo navzkrižje interesov;

(c)  ocenjuje zahtevke za podporo;

(d)  izbira projekte in določa znesek podpore za male projekte;

(e)  odgovarja za izvajanje operacije in na tej ravni hrani vsa dokazila, potrebna za revizijsko sled v skladu s Prilogo [XI] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah];

(f)  daje na voljo javnosti seznam končnih prejemnikov, ki imajo koristi od te operacije.

Upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v členu 35.

4.  Izbor manjših projektov se ne šteje kot prenos nalog od organa upravljanja na posredniški organ iz člena 65(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

5.  OsebjeStroški osebja in drugi neposredni stroški v skladu s kategorijami stroškov iz členov 39 do 42 ter posredni stroški, ki nastanejo na ravni upravičenca za upravljanje sklada ali skladov za male projekte, skupaj ne sme smejo presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov zadevnega sklada ali skladov za male projekte. [Sprememba 126]

6.  Kadar javni prispevek k malemu projektu ne presega 100 000 EUR, se prispevek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanji instrument financiranja Unije dodeli v obliki stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ali vključuje pavšalne stopnje, razen za projekte, za katere je pomoč dodeljena kot državna pomoč. [Sprememba 127]

Če skupni stroški vsake operacije ne presegajo 100 000 EUR, se lahko znesek podpore za enega ali več malih projektov določi na podlagi predloga proračuna, ki se pripravi za vsak primer posebej in ga predhodno potrdi organ, ki izbere operacijo. [Sprememba 128]

Ob uporabi financiranja po pavšalni stopnji se lahko kategorije stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja, povrnejo v skladu s [točko (a) člena 48(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

Člen 25

Naloge vodilnega partnerja

1.  Vodilni partner:

(a)  z drugimi partnerji sklene sporazum, ki vsebuje določbe, s katerimi se med drugim jamči dobro finančno poslovodenje ustreznih sredstev, dodeljenih operaciji Interreg, vključno z ureditvami za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov;

(b)  prevzame odgovornost za zagotovitev izvedbe celotne operacije Interreg;

(c)  zagotovi, da so odhodki, ki jih predložijo vsi partnerji, nastali pri izvajanju operacije Interreg in ustrezajo dejavnostim, o katerih so se skupaj dogovorili vsi partnerji, ter so v skladu z dokumentom, ki ga predloži organ upravljanja v skladu s členom 22(6).

2.  Če v ureditvi, določeni v skladu s točko (a) odstavka 1, ni določeno drugače, vodilni partner zagotovi, da drugi partnerji čim prej in v celoti in v časovnem okviru, o katerem se dogovorijo vsi partnerji, ter v skladu z enakim postopkom, kot velja za vodilnega partnerja, prejmejo celotni znesek prispevka iz ustreznega sklada Unije. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži niti se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali ti zneski za druge partnerje. [Sprememba 129]

3.  Vsak upravičenec v državi članici, tretji državi, partnerski državi ali ČDO, ki sodeluje v programu Interreg, je lahko imenovan za vodilnega partnerja. [Sprememba 130]

Vendar pa se države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko dogovorijo, da je partner, ki ne prejema podpore iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije, tudi lahko imenovan za vodilnega partnerja. [Sprememba 131]

Oddelek iv

Tehnična pomoč

Člen 26

Tehnična pomoč

1.  Tehnična pomoč za vsak program Interreg se povrne kot pavšalni znesek, tako da se odstotkeodstotki iz odstavka 2 uporabi v letih 2021 in 2022 uporabijo pri letnih obrokih predfinanciranja v skladu s točkama (a) in (b) člena 49(2) te uredbe, v naslednjih letih pa pri upravičenih odhodkih, vključno po potrebi v vsakem zahtevku za plačilo na podlagi točk (a) ali (c) člena 85(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 132]

2.  Odstotki ESRR in zunanjega instrumenta financiranja Unije, ki se povrnejo za tehnično pomoč, so kot sledi:

(a)  za notranje programe Interreg za čezmejno sodelovanje, ki jih podpira ESRR: 67%; [Sprememba 133]

(b)  za zunanje programe Interreg za čezmejno sodelovanje, ki jih podpira IPA III CBC ali NDICI CBC: 10 %;

(c)  za komponente 2, 3 in 4 programov Interreg, oboji za ESRR in, kjer je primerno, za zunanje instrumente financiranja Unije: 78%. [Sprememba 134]

3.  Za programe Interreg, katerih skupna dodeljena sredstva znašajo med 30 000 000 in 50 000 000 EUR, se znesek, ki izhaja iz uporabe odstotka za tehnično pomoč, poveča za dodaten znesek v višini 500 000 EUR. Komisija ta znesek doda prvemu vmesnemu plačilu.

4.  Za programe Interreg, katerih skupna dodeljena sredstva znašajo manj kot 30 000 000 EUR, se znesek, ki je potreben za tehnično pomoč, izraženo v EUR, in posledični odstotki, določijo s sklepom Komisije, s katerim se sprejme zadevni program Interreg.

POGLAVJE IV

Spremljanje, vrednotenje in komuniciranje

Oddelek i

Spremljanje

Člen 27

Odbor za spremljanje

1.  Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje, ki sodelujejo v navedenem programu v soglasju z organom upravljanja ustanovijo odbor za spremljanje izvajanja zadevnega programa Interreg (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila državam članicam o odločitvi Komisije o sprejetju programa Interreg. [Sprememba 135]

2.  Odboru za spremljanje predseduje predstavnik države članice, ki gosti organ upravljanja, ali predstavnik organa upravljanja.

Če je bilo s poslovnikom odbora za spremljanje vzpostavljeno rotirajoče predsedstvo, odboru za spremljanje lahko predseduje predstavnik tretje države, partnerske države ali ČDO, sopredseduje pa predstavnik države članice ali organa za upravljanje, in obratno. [Sprememba 136]

3.  Vsak član odbora za spremljanje ima en glas.

4.  Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik na svojem prvem zasedanju.

S poslovnikom odbora za spremljanje in, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora se prepreči kakršno koli navzkrižje interesov pri izbiri operacij Interreg.

5.  Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljev programa.

6.  Organ upravljanja objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, povzetek podatkov in informacij ter vse odločitve, izmenjane z odborom za spremljanje, na spletni strani iz člena 35(2). [Sprememba 137]

Člen 28

Sestava odbora za spremljanje

1.  O sestavi odbora za spremljanje vsakega programa Interreg se lahko dogovorijo države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v tem programu, ter zagotovijosi prizadevajo za uravnoteženo zastopanost ustreznih organov, posredniških organov in predstavnikov partnerjev v programu iz člena 6 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] iz držav članic, tretjih držav, partnerskih držav in ČDO. [Sprememba 138]

Pri sestavi odbora za spremljanje se upošteva število držav članic, tretjih držav, partnerskih državah in ČDO v zadevnem programu Interreg. [Sprememba 139]

Odbor za spremljanje vključuje tudi predstavnike regij in lokalne samouprave ter drugih organov, ki so bili skupno ustanovljeni za celotno programsko območje ali njegov del, vključno z EZTS. [Sprememba 140]

2.  Organ upravljanja objavi seznam članovorganov, imenovanih za člane odbora za spremljanje na spletni strani iz člena 35(2). [Sprememba 141]

3.  Predstavniki Komisije lahko svetujejo odboru za spremljanje. [Sprememba 142]

3a.  Predstavniki organov, ki so bili ustanovljeni na celotnem območju programa ali pokrivajo del tega območja, vključno z EZTS, lahko v svetovalni vlogi sodelujejo pri delu odbora za spremljanje. [Sprememba 143]

Člen 29

Naloge odbora za spremljanje

1.  Odbor za spremljanje preverja:

(a)  napredek pri izvajanju programa ter doseganju mejnikov in ciljev programa Interreg;

(b)  morebitna vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa Interreg, ter ukrepe, sprejete za obravnavo teh vprašanj;

(c)  kar zadeva finančne instrumente, elemente predhodne ocene, navedene v členu 52(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in strateškem dokumentu iz člena 53(2);

(d)  napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in morebitnega nadaljnjega spremljanja ugotovitev;

(e)  izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)  napredek pri izvajanju operacij Interreg, ki so strateškega pomena, in, kjer je primerno, velikih infrastrukturnih projektov;

(g)  napredek pri krepitvi upravne zmogljivosti za javne institucije in upravičence, kadar je to primerno, in po potrebi predlaga dodatne podporne ukrepe. [Sprememba 144]

2.  Poleg svojih nalog v zvezi z izborom operacij, ki so navedene v členu 22, odbor za spremljanje odobri:

(a)  metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno s kakršnimi koli spremembami, po posvetovanju s Komisijo uradnem obvestilu Komisiji v skladu s členom 22(2) te uredbe in brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 27(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; [Sprememba 145]

(b)  načrt vrednotenja in njegove morebitne spremembe;

(c)  morebitne predloge organa upravljanja za spremembo programa Interreg, vključno s prerazporeditvijo v skladu s členom 19(5);

(d)  končno poročilo o smotrnosti.

Člen 30

Pregled

1.  Pregled lahko izvede Komisija, da preveri smotrnost programov Interreg.

Pregled se lahko izvede v pisni obliki.

2.  Na zahtevo Komisije organ upravljanja v enem mesecutreh mesecih Komisiji posreduje informacije o elementih, navedenih v členu 29(1): [Sprememba 146]

(a)  napredek, dosežen pri izvajanju programov ter realizaciji mejnikov in ciljev, morebitna vprašanja, ki vplivajo na smotrnost zadevnega programa Interreg, in ustrezni ukrepi, sprejeti za njihovo obravnavo;

(b)  napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in morebitnega nadaljnjega spremljanja ugotovitev;

(c)  napredek pri krepitvi upravne zmogljivosti za javne organe in upravičence.

3.  Rezultati pregleda se zabeležijo v dogovorjenem zapisniku.

4.  Organ upravljanja nadalje obravnava vprašanja, ki jih je izpostavila Komisija, in Komisijo v treh mesecih obvesti o sprejetih ukrepih.

Člen 31

Predložitev podatkov

1.  Vsak organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje kumulativne podatke za zadevni program Interreg vsako leto do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija, in 30. septembra in 30. novembrapodatke v skladu s točko (a) člena 31(2) te uredbe, enkrat letno pa podatke v skladu s točko (b) člena 31(2) te uredbe za zadevni program Interreg, in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 147]

Za prenos podatkov se uporabijo obstoječi sistemi za njihovo sporočanje, če so se ti sistemi v predhodnem programskem obdobju izkazali za zanesljive. [Sprememba 148]

Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 2030.

2.  Podatki iz odstavka 1 so razčlenjeni za vsako prednostno nalogo specifičnega cilja in se nanašajo na:

(a)  število izbranih operacij Interreg, njihove skupne upravičene stroške, prispevek iz zadevnega sklada Interreg in skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih partnerji prijavili organu upravljanja, razčlenjene po vrstah intervencij;

(b)  vrednosti kazalnikov izložkov in rezultatov za izbrane operacije Interreg ter vrednosti, dosežene z dokončanimi operacijami Interreg. [Sprememba 149]

3.  Za finančne instrumente se navedejo tudi podatki o naslednjem:

(a)  upravičenih odhodkih po vrstah finančnih produktov;

(b)  znesku stroškov upravljanja in pristojbin, prijavljenih kot upravičeni odhodki;

(c)  znesku zasebnih in javnih virov, ki so bili uporabljeni ob skladih, razčlenjenem po vrsti finančnih produktov;

(d)  obrestih in drugih prihodkih, ustvarjenih s podporo skladov Interreg finančnim instrumentom, kot so opredeljeni v členu 54 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], ter vrnjenih virih, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov Interreg, kot so opredeljeni v členih 56 navedene uredbe.

4.  Podatki, posredovani v skladu s tem členom, so posodobljeni konec meseca pred mesecem predložitve.

5.  Organ upravljanja vse podatke, poslane Komisiji, objavi na spletni strani iz člena 35(2).

Člen 32

Končno poročilo o smotrnosti

1.  Vsak organ upravljanja Komisiji do 15. februarja 2031 predloži končno poročilo o smotrnosti zadevnega programa Interreg.

Končno poročilo o smotrnosti se predloži na podlagi predloge, določene v skladu s členom 38(5) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

2.  V končnem poročilu o smotrnosti se oceni realizacija ciljev programa na osnovi elementov iz člena 29 z izjemo odstavka 1 točke (c) tega člena.

3.  Komisija preuči končno poročilo o smotrnosti in organu upravljanja sporoči morebitne pripombe v petih mesecih po dnevu prejema tega poročila. Kadar so podane take pripombe, organ upravljanja zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih. Komisija obvesti države članice o sprejetju poročila.

4.  Organ upravljanja končno poročilo o smotrnosti objavi na spletni strani iz člena 35(2).

Člen 33

Kazalniki za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)

1.  Kazalniki skupnih izložkov in skupnih rezultatov, kakor so določeni v Prilogi [I] k Uredbi (EU) št. [nova uredba o ESRR], in, kjer je potrebno, kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programeki so najprimernejši za merjenje napredka pri uresničevanju ciljev programa evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg), se uporabijo v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], ter točko (d)(ii) člena 17(3) in točko (b) člena 31(2) te uredbe. [Sprememba 150]

1a.  Kadar je to potrebno in v primerih, ki jih ustrezno utemelji organ upravljanja, se poleg kazalnikov, ki se izberejo v skladu s prvim odstavkom, uporabijo kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe. [Sprememba 151]

2.  Za kazalnike izložkov se izhodišče določi pri nič. Mejniki, določeni za leto 2024, in cilji za leto 2029, so kumulativni.

Oddelek ii

Vrednotenje in komuniciranje

Člen 34

Vrednotenje v programskem obdobju

1.  Organ upravljanja največ enkrat na leto izvede vrednotenja za vsak program Interreg. V vsakem vrednotenju se za program oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja zadevnega programa Interreg. [Sprememba 152]

2.  Poleg tega organ upravljanja izvede vrednotenje za vsak program Interreg tako, da njegov učinek oceni do 30. junija 2029.

3.  Organ upravljanja vrednotenja zaupa funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.

4.  Organ upravljanja zagotovisi prizadeva zagotoviti, da so vzpostavljeni potrebni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za vrednotenja. [Sprememba 153]

5.  Organ upravljanja pripravi načrt vrednotenja, ki lahko zajema več kot en program Interreg.

6.  Organ upravljanja predloži načrt vrednotenja odboru za spremljanje najpozneje eno leto po odobritvi programa Interreg.

7.  Organ upravljanja vsa vrednotenja objavi na spletni strani iz člena 35(2).

Člen 35

Odgovornost organov upravljanja in partnerjev glede preglednosti in komuniciranja

1.  Vsak organ upravljanja določi uradnika za komuniciranje za vsak program Interreg, za katerega je odgovoren.

2.  Organ upravljanja zagotovi, da se v šestih mesecih po odobritvi programa Interreg vzpostavi spletna stran, na kateri so na razpolago informacije o vsakem programu Interreg, za katerega je organ upravljanja odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki programa.

3.  Uporablja se člen 44(2) do (76) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] o odgovornostih organa za upravljanje. [Sprememba 154]

4.  Vsak partner operacije Interreg ali vsak organ, ki izvaja finančni instrument, prizna podporo za operacijo Interreg iz sklada Interreg, vključno z viri, ki so ponovno uporabljeni za finančne instrumente, v skladu s členom 56 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], s tem da:

(a)  na poklicni spletni strani partnerja, če ta obstaja, objavi kratek opis operacije Interreg, ki je sorazmeren s stopnjo podpore, ki se zagotovi s skladom Interreg, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer se poudari finančna podpora Unije;

(b)  v dokumentih in komunikacijskem gradivu v zvezi z izvajanjem operacije Interreg, ki se uporablja za javnost ali udeležence, zagotovijo izjavo, v kateri se na prepoznaven način poudari podpora iz sklada Interreg;

(c)  v javnosti namesti plošče ali panoje, čim se začne fizično izvajanje operacije Interreg, ki vključuje fizično naložbo ali nakup opreme, katerih skupna vrednost presega 100 00050 000 EUR; [Sprememba 155]

(d)  za operacije Interreg, ki ne sodijo pod točko (c), v javnosti namesti vsaj en tiskani plakat aliin po potrebi elektronski prikazovalnik v velikosti vsaj A32 z informacijami o operaciji Interreg, pri čemer se poudari podpora iz sklada Interreg; [Sprememba 156]

(e)  za strateško pomembne operacije in operacije, katerih skupni stroški presegajo 10 000 0005 000 000 EUR, za organizacijo komunikacijskega dogodka, v katerega je pravočasno vključena Komisija in odgovorni organ upravljanja. [Sprememba 157]

Izraz „Interreg“ se uporablja poleg emblema Unije v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

5.  Za sklade za male projekte in finančne instrumente upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v točki (c) odstavka 4.

6.  Če upravičenec ne izpolnjujeizpolni svojih obveznosti iz člena [42] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali odstavkov 1 in 2 tega člena, država članicaali tega pravočasno ne popravi, organ upravljanja izvede finančni popravek z ukinitvijo do 5 % podpore iz skladov za zadevno operacijo. [Sprememba 158]

POGLAVJE V

Upravičenost

Člen 36

Pravila o upravičenosti odhodkov

1.  Cela operacija Interreg ali del operacije Interreg se lahko izvaja zunaj države članice, tudi zunaj Unije, pod pogojem, da operacija Interreg prispeva k ciljem zadevnega programa Interreg.

2.  Brez poseganja v pravila o upravičenosti, določena v členih 57 do 62 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], členih 4 in 6 Uredbe (EU) [nova uredba o ESRR], ali v tem poglavju, vključno z akti, sprejetimi na njihovi podlagi, sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO s skupnim sklepom v odboru za spremljanje, določijo samo dodatna pravila o upravičenosti odhodkov za program Interreg o kategorijah odhodkov, ki niso zajeti v navedenih določbah. Navedena dodatna pravila zajemajo programsko območje kot celoto.

Kadar pa program Interreg izbere operacije na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, se ta dodatna pravila sprejmejo pred objavo prvega razpisa za zbiranje predlogov. V vseh drugih primerih se ta dodatna pravila sprejmejo pred prvim izborom operacij.

3.  Za zadeve, ki niso zajete v pravilih o upravičenosti, določenih v členih 57 do 62 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], členih 4 in 6 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR], ter v tem poglavju, vključno z akti, sprejetimi na njihovi podlagi, ali pravili, določenimi v skladu z odstavkom 4, se uporabljajo nacionalni predpisi države članice in, kjer je primerno, tretjih držav, partnerskih držav in ČDO, v katerem so nastali odhodki.

4.  V primeru razhajanja mnenj med organi upravljanja in revizijskim organom v zvezi z upravičenostjo same operacije Interreg, izbrane v okviru zadevnega programa Interreg, prevlada mnenje organa upravljanja, pri čemer se ustrezno upošteva tudi mnenje odbora za spremljanje.

5.  ČDO niso upravičeni do podpore iz ESRR v okviru programov Interreg, vendar lahko sodelujejo v teh programih pod pogoji, določenimi v tej uredbi.

Člen 37

Splošne določbe o upravičenosti kategorij stroškov

1.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO se lahko v odboru za spremljanje programa Interreg dogovorijo, da se odhodki, ki spadajo v eno ali več kategorij iz členov 38 do 43, ne štejejo za upravičene v okviru ene ali več prednostnih nalog iz programa Interreg.

2.  Vsi odhodki, ki so v skladu s to uredbo upravičeni in jih plača partner Interreg ali se plačajo v njegovem imenu, se navezujejo na stroške začetka ali začetka in izvajanja operacije ali dela operacije.

3.  Naslednji stroški niso upravičeni:

(a)  globe, denarne kazni in odhodki za pravdne stroške;

(b)  stroški daril, razen tistih, ki ne presegajo vrednosti 50 EUR na darilo in so povezani s promocijo, komuniciranjem, oglaševanjem ali obveščanjem;

(c)  stroški, povezani z nihanjem deviznih tečajev.

Člen 38

Stroški osebja

1.  Stroški osebja obsegajo bruto stroške osebja, ki je zaposleno pri partnerju Interreg na enega od naslednjih načinov:

(a)  s polnim delovnim časom;

(b)  s krajšim delovnim časom in fiksnim odstotkom delovnih ur na mesec;

(c)  s krajšim delovnim časom in variabilnim številom delovnih ur na mesec; ali

(d)  na podlagi urne postavke.

2.  Stroški osebja so omejeni na naslednje:

(a)  izplačila plač za dejavnosti, ki jih subjekt ne bi opravljal, če se zadevna operacija ne bi izvajala, in so določene v pogodbi o zaposlitvi ali pogodbi o delu, sklepu o imenovanju (v nadaljnjem besedilu oba kot: dokument o zaposlitvi) ali predpisane ter so povezane z nalogami, določenimi v opisu delovnega mesta zadevnega zaposlenega;

(b)  vse druge stroške, ki jih ima in krije delodajalec ter so neposredno povezani z izplačili plač, kot so davki in prispevki iz naslova zaposlitve in socialne varnosti, vključno s pokojninskimi prispevki, kakor so zajeti v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(27), če:

(i)  so določeni v dokumentu o zaposlitvi ali predpisani;

(ii)  so v skladu z zakonodajo, navedeno v dokumentu o zaposlitvi, in standardnimi praksami v državi ali organizaciji, v kateri zadevni zaposleni dejansko dela, ali v obeh; in

(iii)  se delodajalcu ne povrnejo.

Kar zadeva točko (a), se lahko plačila fizični osebi, ki pri partnerju Interreg opravlja delo na podlagi pogodbe, ki ni pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu, obravnavajo kot izplačila plač, takšna pogodba pa se šteje za dokument o zaposlitvi.

3.  Stroški osebja se lahko povrnejo:

(a)  v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 48(1) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] (ki se dokažejo z dokumentom o zaposlitvi in plačilnimi listi); ali

(b)  na podlagi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov iz točk (b) do (e) prvega pododstavka člena 48(1) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; ali

(c)  kot pavšalni znesek v skladu s členom (50)1 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] neposredni stroški za osebje pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalna stopnja v višini do 20 % neposrednih stroškov, ki ne vsebujejo neposrednih stroškov za osebje pri navedeni operaciji, ne da bi morala država članica s kakršnim koli izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi. [Sprememba 159]

4.  Stroški osebja za posameznike, ki so za del delovnega časa razporejeni na operacijo, se izračunajo kot:

(a)  fiksni odstotek bruto stroškov za zaposlene kot pavšalni znesek v skladu s členom [50(2)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; ali

(b)  variabilni delež bruto stroška zaposlenega v skladu s spreminjajočim se številom delovnih ur, ki se na mesec opravi na operaciji, na podlagi sistema za evidentiranje časa, ki zajema 100 % delovnega časa zaposlenega.

5.  Povračilo stroškov osebja, ki je na operacijo razporejeno za del delovnega časa v skladu s točko (b) odstavka 4, se izračuna na podlagi urne postavke, ki se določi tako, da:

(a)  se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene delijo z mesečnim delovnim časom, izraženim v urah in določenim v dokumentu o zaposlitvi zadevne osebe v skladu z veljavnim pravom, kakor je navedeno v pogodbi o zaposlitvi, in odstavkom 2(b) člena 50 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah]; ali [Sprememba 160]

(b)  se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene delijo s 1 720 urami v skladu z [odstavki 2, 3 in 4 člena [50] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

6.  Za posameznike, ki glede na dokument o zaposlitvi opravljajo naloge na podlagi urne postavke, se upravičeni stroški osebja izračunajo tako, da se število dejansko opravljenih ur dela za posamezno operacijo, določenih na podlagi sistema za evidentiranje delovnega časa, pomnoži z urno postavko iz dokumenta o zaposlitvi. Če še niso vključeni v dogovorjeno urno postavko, se lahko stroški plač iz točke (b) člena 38(2) dodajo k tej urni postavki, v skladu z veljavnim nacionalnim pravom. [Sprememba 161]

Člen 39

Pisarniški in upravni stroški

Pisarniški in upravni stroški so omejeni na 15 % skupnih neposrednih stroškov operacije in na naslednje elemente: [Sprememba 162]

(a)  najem pisarniških prostorov;

(b)  zavarovanja ter davki in prispevki, povezani z objekti, v katerih je nameščeno osebje, ter z opremo pisarniških prostorov (npr. požarno zavarovanje, zavarovanje za primer kraje);

(c)  obratovalni stroški (npr. elektrika, ogrevanje, voda);

(d)  pisarniški material;

(e)  splošno računovodstvo znotraj organizacije upravičenca;

(f)  arhivi;

(g)  vzdrževanje, čiščenje in popravila;

(h)  varnost;

(i)  informacijski sistemi;

(j)  komunikacije (npr. telefon, telefaks, internet, poštne storitve, poslovne vizitke);

(k)  bančni stroški za odprtje in vodenje računa ali računov, kadar je za izvajanje operacije treba odpreti ločen račun;

(l)  stroški nadnacionalnih finančnih transakcij.

Člen 40

Potni in namestitveni stroški

1.  Potni in namestitveni stroški so omejeni na naslednje elemente:

(a)  potni stroški (npr. vozovnice, potovalno in avtomobilsko zavarovanje, gorivo, število prevoženih kilometrov, cestnine in parkirnine);

(b)  stroški prehrane;

(c)  stroški namestitve;

(d)  stroški vizuma;

(e)  dnevnice,

ne glede na to, ali so ti stroški nastali in bili plačani v programskem območju ali zunaj njega.

2.  Noben element iz točk (a) do (d) odstavka 1, ki je krit z dnevnico, se ne povrne poleg dnevnice.

3.  Potni in namestitveni stroški za zunanje strokovnjake in ponudnike storitev spadajo med stroške zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev iz člena 41.

4.  Za odhodke za stroške iz tega člena, ki jih zaposleni pri upravičencu plača neposredno, upravičenec zaposlenemu predloži dokazilo, da so bili ti odhodki povrnjeni. Ta kategorija stroškov se lahko uporabi za potne stroške operativnega osebja in drugih deležnikov za namene izvajanja in promocije operacije in programa Interreg. [Sprememba 163]

5.  Potni in namestitveni stroški pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalni znesek v višini do 15 % neposrednih stroškov, ki niso neposredni stroški osebja pri navedeni operaciji. [Sprememba 164]

Člen 41

Stroški zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev

Stroški zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev so omejeni na naslednje storitve in strokovno znanjesestavljeni iz naslednjih storitev in strokovnega znanja, ki jih zagotavlja oseba javnega ali zasebnega prava ali fizična oseba, ki ni upravičenec operacije, vključno z vsemi partnerji, vendar nanje niso omejeni: [Sprememba 165]

(a)  študije ali raziskave (npr. vrednotenja, strategije, idejni projekti in idejne zasnove, priročniki);

(b)  usposabljanje;

(c)  prevode;

(d)  razvoj, spremembe in posodobitve informacijskih sistemov in spletnih strani;

(e)  promocijo, komuniciranje, obveščanje javnosti ali informiranje v zvezi s posamezno operacijo ali programom sodelovanja;

(f)  finančno upravljanje;

(g)  storitve v zvezi z organizacijo in izvedbo dogodkov ali sestankov (vključno z najemnino, pogostitvami ali tolmačenjem);

(h)  udeležbo na dogodkih (npr. kotizacija);

(i)  pravno svetovanje in notarske storitve, tehnično in finančno strokovno znanje ter druge storitve svetovanja in računovodske storitve;

(j)  pravice intelektualne lastnine;

(k)  preverjanja iz [točke (a) člena 68(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in člena 45(1) te uredbe;

(l)  stroške za računovodske funkcije na ravni programa iz člena 70 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] in člena 46 te uredbe;

(m)  stroške revizij na ravni programa iz členov [72] in [75] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in členov 47 in 48 te uredbe;

(n)  stroške v zvezi z jamstvi, ki jih zagotovijo banke ali druge finančne institucije, če se to zahteva po pravu Unije ali nacionalnem pravu ali v programskem dokumentu, ki ga sprejme odbor za spremljanje;

(o)  stroške potovanja in namestitve zunanjih strokovnjakov, govorcev, vodij sestankov in ponudnikov storitev; [Sprememba 166]

(p)  drugo posebno strokovno znanje in storitve, ki so potrebni v okviru operacij.

Člen 42

Stroški za opremo

1.  Stroški za opremo, ki jo za operacijo kupi, najame ali zakupi upravičenec, razen tistih iz člena 39, so omejeni na naslednjemed drugim sestavljeni iz naslednjega: [Sprememba 167]

(a)  pisarniška oprema;

(b)  strojna in programska informacijska oprema;

(c)  pohištvo in druga oprema;

(d)  laboratorijska oprema;

(e)  stroji in instrumenti;

(f)  orodja ali naprave;

(g)  vozila;

(h)  druga posebna oprema, potrebna v okviru operacij.

2.  Stroški nakupa rabljene opreme so lahko upravičeni pod naslednjimi pogoji:

(a)  prejeta ni bila nobena druga pomoč iz skladov Interreg ali skladov, naštetih v točki (a) člena 1(1) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah];

(b)  ta cena ne presega običajne cene na zadevnem trgu;

(c)  ima tehnične značilnosti, potrebne za operacijo, ter izpolnjuje veljavne predpise in standarde.

Člen 43

Stroški za infrastrukturo in gradnje

Stroški za infrastrukturo in gradnje so omejeni na naslednje:

(a)  nakup zemljišča v skladu s [točko (cb) člena 58(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; [Sprememba 168]

(b)  gradbeno dovoljenje;

(c)  gradbeni material;

(d)  delovno silo;

(e)  posebne intervencije (npr. sanacija tal, odstranjevanje min).

POGLAVJE VI

Organi, pristojni za program Interreg, upravljanje, kontrola in revizija

Člen 44

Organi, pristojni za program Interreg

1.  Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje, ki sodelujejo v programu Interreg, za namene iz člena 65 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], opredelijo enotni organ upravljanja in enotni revizijski organ. [Sprememba 169]

2.  Organ upravljanja in revizijski organ imata lahko sedež v isti državi članici. [Sprememba 170]

3.  V zvezi s programom PEACE PLUS se šteje, da se organ za posebne programe EU, kadar se opredeli kot organ upravljanja, nahaja v državi članici.

4.  Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko EZTS opredelijo kot organ za upravljanje za navedeni program.

5.  V zvezi s sprejetjem programa Interreg v okviru komponente 2B ali komponente 1, kadar slednjislednja zajema dolge meje z raznovrstnimi razvojnimi izzivi in potrebami, lahko države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, opredelijo območja podprogramov. [Sprememba 171]

6.  Kadar upravni organ opredeli posredniški organenega ali več posredniških organov v okviru programa Interreg v skladu s členom 65(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], ta posredniški organ izvaja oz. organi izvajajo navedene naloge v več kot eni sodelujoči državi članici, ali vsak v svoji državi članici ali, kjer je to primerno, v več kot eni tretji državi, partnerski državi ali ČDO. [Sprememba 172]

Člen 45

Naloge organa upravljanja

1.  Organ za upravljanje programa Interreg izvaja naloge, določene v členih 66, 68 in 69 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], z izjemo nalog za izbor operacij iz točke (a) člena 66(1) in člena 67 ter plačil upravičencem iz točke (b) člena 68(1). Te naloge se izvajajo na celotnem ozemlju, ki jih zajema navedeni program, ob upoštevanju odstopanj iz poglavja VIII te uredbe.

1a.   Komisija z odstopanjem od člena 87(2) Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] kot vmesna plačila povrne 100 % zneska, vključenega v zahtevek za plačilo, ki izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja programa za skupne upravičene odhodke ali za javni prispevek, kot je ustrezno. [Sprememba 173]

1b.   Če organ upravljanja ne izvaja preverjanja iz točke (a) člena 68(1) Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] na celotnem programskem območju, vsaka država članica imenuje organ ali osebo, odgovorno za izvajanje takega preverjanja za upravičence na svojem ozemlju. [Sprememba 174]

1c.   Z odstopanjem od člena 92 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] za programe Interreg ne velja letna potrditev obračunov. Obračuni se potrdijo ob koncu programa na podlagi končnega poročila o uspešnosti. [Sprememba 175]

2.  Organ upravljanja po posvetovanju z državami članicami in, kjer je primerno, tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, ustanovi skupni sekretariat, pri čemer uporabi osebje, ki upošteva partnerstvo programa.

Skupni sekretariat pomaga organu upravljanja in odboru za spremljanje pri izvajanju njunih zadevnih nalog. Skupni sekretariat tudi obvešča potencialne upravičence o možnostih financiranja v okviru programov Interreg ter upravičencem in partnerjem pomaga pri izvajanju operacij.

3.  Z odstopanjem od točke (c) člena 70(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] odhodke, plačane v drugi valuti, vsak partner preračuna v eure, pri čemer uporabi mesečni računovodski menjalni tečaj Komisije v mesecu, v katerem so ti odhodki predloženi v preverjanje organu upravljanja v skladu s točko (a) člena 68(1) navedene uredbe.

Člen 46

Računovodske funkcije

1.  Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, se lahko dogovorijo o ureditvah za opravljanje računovodskih funkcij.

2.  Računovodske funkcije zajemajo naloge, ki so navedene v točkah (a) in (b) člena 70(1) Uredbe št. [nova uredba o skupnih določbah], in zajemajo tudi plačila, ki jih izvede Komisija, ter praviloma plačila vodilnemu partnerju v skladu s točko (b) člena 68(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

Člen 47

Naloge revizijskega organa

1.  Revizijski organ za program Interreg opravlja naloge iz tega člena in člena 48 na celotnem območju, ki ga pokriva navedeni program Interreg, za katerega veljajo odstopanja iz poglavja VIII.

Vendar lahko sodelujoče države članice določijo, kdaj revizijski organ spremlja revizor iz navedene sodelujoče države članice.

2.  Revizijski organ za program Interreg je odgovoren za izvajanje revizij sistemov in revizij operacij, da Komisiji zagotovi neodvisno jamstvo, da upravljavski in kontrolni sistemi delujejo učinkovito in da bodo odhodki v obračunih, predloženih Komisiji, zakoniti in pravilni.

3.  Kadar je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere skupni vzorec v skladu s členom 48(1), revizijski organ izvede revizije operacij, ki jih je izbrala Komisija, da bi Komisiji dal neodvisno zagotovilo, da upravljavski in kontrolni sistemi delujejo učinkovito.

4.  Revizijsko delo se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revidiranja.

5.  Revizijski organ pripravi in Komisiji vsako leto do 15. februarja po koncu obračunskega leta predloži letno revizijsko mnenje v skladu s členom [63(7)] Uredbe [FR-Omnibus], in sicer na podlagi predloge iz Priloge XVI Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in na podlagi opravljenega revizijskega dela, ki zajema vse naslednje elemente:

(a)  popolnost, verodostojnost in točnost obračunov;

(b)  zakonitost in pravilnost odhodkov, zajetih v obračunih, predloženih Komisiji;

(c)  upravljavski in kontrolni sistem za program Interreg.

Če je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere vzorec v skladu s členom 48(1), v letnem revizijskem mnenju veljajo samo komponente iz točk (a) in (c) prvega pododstavka.

Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice, ki gosti organ upravljanja, rok 15. februar izjemoma podaljša do 1. marca.

6.  Revizijski organ pripravi in Komisiji vsako leto do 15. februarja po koncu obračunskega leta predloži letno poročilo o kontroli v skladu s [točko (b) člena 63(5)] Uredbe [FR-Omnibus], za katerega se uporabi predloga iz Priloge [XVII] k Uredbi (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in ki podpira revizijsko mnenje iz odstavka 5 tega člena ter vsebuje povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih, ter predlagane in izvedene popravne ukrepe in posledično skupno stopnjo napak in stopnjo preostalih napak za odhodke, vključene v obračune, predložene Komisiji.

7.  Če je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere vzorec v skladu s členom 48(1), revizijski organ pripravi letno poročilo o kontroli, ki je navedeno v odstavku 6 tega člena in izpolnjuje zahteve iz [točke (b) člena 63(5)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], za katerega se uporabi predloga v Prilogi [XVII] k Uredbi Komisije (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in ki podpira revizijsko mnenje iz odstavka 5 tega člena.

To poročilo vsebuje tudi povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih ter predlaganimi in izvedenimi popravnimi ukrepi, rezultati revizij operacij, ki jih opravi revizijski organ v zvezi s skupnim vzorcem iz člena 48(1), in finančne popravke, ki jih organi, pristojni za program Interreg, uvedejo za posamezne nepravilnosti, ki jih je v teh operacijah odkril revizijski organ.

8.  Revizijski organ Komisiji pošlje poročila o reviziji sistemov, takoj ko zaključi razčiščevalni postopek z ustreznimi revidiranci.

9.  Komisija in revizijski organi se srečujejo redno in vsaj enkrat na leto, razen če se dogovorijo drugače, da pregledajo revizijsko strategijo, letno poročilo o kontroli in revizijsko mnenje, uskladijo revizijske načrte in metode ter izmenjajo stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem upravljavskih in kontrolnih sistemov.

Člen 48

Revizija operacij

1.  Komisija izbere skupen vzorec operacij (ali drugih vzorčnih enot), pri čemer uporabi metodo statističnega vzorčenja za revizije operacij, ki jih bodo izvedli revizijski organi za programe Interreg, ki prejemajo podporo iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije za vsako obračunsko leto.

Skupni vzorec mora biti reprezentativen za vse programe Interreg, ki sestavljajo populacijo.

Za namene izbire tega skupnega vzorca Komisija lahko stratificira skupine programov Interreg v skladu s posebnimi tveganji.

2.  Organi, pristojni za program, Komisiji predložijo informacije, potrebne za izbiro skupnega vzorca najpozneje do 1. septembra po koncu vsakega proračunskega leta.

Navedene informacije se posredujejo v standardizirani elektronski obliki, biti morajo popolne in se ujemati z odhodki, ki so bili Komisiji prijavljeni za referenčno obračunsko leto.

3.  Brez poseganja v zahtevo za izvedbo revizije iz člena 47(2) revizijski organi za programe Interreg, zajete v skupni vzorec, ne izvedejo dodatne revizije operacij v okviru teh programov, razen če je to zahtevala Komisija v skladu z odstavkom 8 tega člena ali v primerih, v katerih je revizijski organ ugotovil posebna tveganja.

4.  Komisija revizijske organe zadevnih programov Interreg pravočasno obvesti o skupnem vzorcu, da lahko ti organi načeloma izvedejo revizije operacij najpozneje do 1. oktobra po koncu vsakega obračunskega leta.

5.  Zadevni revizijski organi predložijo informacije o rezultatih teh revizij ter o vseh finančnih popravkih, sprejetih v zvezi s posameznimi nepravilnostmi, odkritimi najpozneje v letnih poročilih o kontroli, ki jih je treba predložiti Komisiji v skladu s členom 47(6) in (7).

6.  Po oceni rezultatov revizij operacij, izbranih na podlagi odstavka 1, Komisija za namene svojega postopka zagotovil izračuna globalno ekstrapolirano stopnjo napake v zvezi s programi Interreg, vključenimi v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec.

7.  Če globalna ekstrapolirana stopnja napak iz odstavka 6 presega 23,5 % skupnih odhodkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija izračuna globalno stopnjo preostalih napak, pri čemer upošteva finančne popravke, ki jih uporabljajo organi, pristojni za program Interreg, za posamezne nepravilnosti, ugotovljene pri revizijah operacij, izbranih v skladu z odstavkom 1. [Sprememba 176]

8.  Če globalna stopnja preostalih napak iz odstavka 7 presega 23,5 % odhodkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija določi, ali je treba od revizijskega organa za poseben program Interreg ali skupino programov Interreg, ki jih to najbolj zadeva, zahtevati, naj izvede dodatno revizijsko delo, da se nadalje ovrednoti stopnja napak in ugotovijo potrebni popravljalni ukrepi za programe Interreg, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti. [Sprememba 177]

9.  Na podlagi ocene rezultatov dodatnega revizijskega dela, zahtevanega v skladu z odstavkom 8, lahko Komisija zahteva dodatne finančne popravke, ki se uporabljajo za programe Interreg, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti. V takem primeru organi, pristojni za program Interreg, izvedejo finančne popravke v skladu s členom [97] Uredbe (EU)[uredba o skupnih določbah].

10.  Vsak revizijski organ za program Interreg, za katere informacije iz odstavka 2 manjkajo ali so nepopolne, ali niso bile predložene v roku iz prvega pododstavka odstavka 2, se izvede ločeno vzorčenje za zadevni program Interreg v skladu s členom [73]Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]).

POGLAVJE VII

Finančno upravljanje

Člen 49

Plačila in predfinanciranje

1.  Podpora iz ESRR in, kjer je primerno, podpora iz zunanjih instrumentov financiranja Unije za vsak program Interreg se v skladu s členom 46(2) plača na enotni račun, ki nima nacionalnih podračunov.

2.  Komisija poravna predfinanciranje na podlagi skupne podpore iz vsakega sklada Interreg, kakor je določen v sklepu o odobritvi programa Interreg iz člena 18, glede na razpoložljiva finančna sredstva in v letnih obrokih, in sicer pred 1. julijem leta 2022 do 2026, ali v letu odobritve sklepa najpozneje 60 dni po tem, ko je bil ta sklep sprejet:

(a)  2021: 13 %; [Sprememba 178]

(b)  2022: 12,25 %; [Sprememba 179]

(c)  2023: 12,25 %; [Sprememba 180]

(d)  2024: 12,25 %; [Sprememba 181]

(e)  2025: 12,25 %; [Sprememba 182]

(f)  2026: 12,25 %. [Sprememba 183]

3.  Kadar zunanje čezmejne programe Interreg podpirajo ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC, se predfinanciranje za vse sklade, ki podpirajo tak program Interreg, izvede v skladu z določbami Uredbe Komisije (EU) št. [IPA III] ali [NDICI] ali katerim koli aktom, sprejetim na njegovi podlagi. [Sprememba 184]

Znesek predfinanciranja se lahko po potrebi izplača v dveh obrokih v skladu s proračunskimi potrebami.

Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za predfinanciranje, če v roku štiriindvajsetih36 mesecev od datuma nakazila prvega obroka predfinanciranje Komisije ni bil predložen zahtevek za plačilo iz naslova čezmejnega programa Interreg. Tako povračilo pomeni notranji namenski prejemek in ne sme zmanjšati podpore programu iz ESRR, IPA III CBC ali NDICI CBC. [Sprememba 185]

Člen 50

Izterjave

1.  Organ upravljanja zagotovi, da se od vodilnega ali edinega partnerja izterja vsak nepravilno izplačani znesek. Partnerji vodilnemu partnerju vrnejo vse neupravičeno izplačane zneske.

2.  Kadar vodilnemu partnerju ne uspe zagotoviti povračila zneskov od drugih partnerjev ali kadar organu upravljanja ne uspe zagotoviti povračila zneskov od vodilnega ali edinega partnerja, država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO, na ozemlju katere ima zadevni partner sedež ali je v primeru EZTS registriran, vrne organu upravljanja vsak znesek, ki je bil neupravičeno izplačan temu partnerju. Organ upravljanja je odgovoren za povračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije v skladu s porazdelitvijo odgovornosti med sodelujoče države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, kot je določeno v programu Interreg.

3.  Ko je država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja vrnila vse neupravičeno izplačane zneske za tega partnerja, lahko nadaljuje ali začne postopek izterjave zoper tega partnerja v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo. V primeru uspešne izterjave država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO lahko navedene zneske uporabi za nacionalno sofinanciranje zadevnega programa Interreg. Država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO ne sme imeti obveznosti poročanja glede takih nacionalnih izterjav do organov programa, odbora za spremljanje ali Komisije.

4.  Kadar država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja ni vrnila vseh neupravičeno izplačanih zneskov v skladu z odstavkom 3, so ti zneski predmet naloga za izterjavo, ki ga izda odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, ki se po možnosti izvrši s pobotom zneskov, ki pripadajo zadevni državi članici, tretji državi, partnerski državi ali ČDO v okviru naknadnih plačil za isti program Interreg ali, v primeru tretje države, partnerske države ali ČDO, v okviru naknadnih plačil za programe v okviru ustreznih zunanjih instrumentov financiranja Unije. Taka izterjava ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz ESRR ali katerega koli zunanjega instrument financiranja Unije za zadevni program Interreg. Izterjani znesek pomeni namenski prejemek v skladu s členom 177(3) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus].

POGLAVJE VIII

Sodelovanje tretjih držav, partnerskih držav ali, ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje v programih Interreg v okviru deljenega upravljanja [Sprememba 186]

Člen 51

Veljavne določbe

Poglavja od I do VII in poglavje X se uporabljajo za sodelovanje tretjih držav, partnerskih držav in, ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje v programih Interreg, za katere veljajo posebne določbe iz tega poglavja. [Sprememba 187]

Člen 52

Organi, pristojni za program Interreg, in njihove naloge

1.  Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, organu upravljanja navedenega programa omogočijo, da na svojem ozemlju opravi svoje naloge, ali nacionalni organ opredelijo kot kontaktno točko, da organ upravljanja ali nacionalni kontrolor na svojem ozemlju izvede upravljalna preverjanja, kot je določeno v točki (a) člena 68(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

2.  Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, bodisi revizijskemu organu navedenega programa omogočijo izvajanje njegovih nalog na svojem ozemlju bodisi opredelijo nacionalni revizijski organ ali organ, ki je funkcionalno neodvisen od nacionalnega organa.

3.  Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko imenujejo osebje v skupni sekretariat navedenega programa ali v soglasju z organom upravljanja ustanovijo podružnico skupnega sekretariata na svojem ozemlju, ali oboje. [Sprememba 188]

4.  Nacionalni organ ali organ, enakovreden uradniku za komuniciranje za program Interreg, kot je določeno v členu 35(1), lahko podpre organ upravljanja in partnerje v zadevni tretji državi, partnerski državi ali ČDO v zvezi z nalogami iz člena 35(2) in (7). [Sprememba 189]

Člen 53

Metode upravljanja

1.  Zunanji čezmejni programi Interreg, ki jih podpirajo ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC, se izvajajo v okviru deljenega upravljanja tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali partnerski državi.

Program PEACE PLUS se izvaja v okviru deljenega upravljanja tako na Irskem kot v Združenem Kraljestvu.

2.  Komponenti 2 in 4 programov Interreg, ki združujejo prispevke iz ESRR in enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije, se izvajata v okviru deljenega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali, partnerski državi ali ČDO, ali, v zvezi s komponento 3, katerem koli ČDO, ne glede na to, ali navedena ČDO prejema podporo v okviru enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije. [Sprememba 190]

3.  Komponenta 3 programov Interreg, ki združuje prispevke iz ESRR in enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije, se izvaja na enega od naslednjih načinov:

(a)  v okviru deljenega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali ČDO ali skupini tretjih držav, ki so del regionalne organizacije; [Sprememba 191]

(b)  z deljenim upravljanjem le v državah članicah in kateri koli sodelujoči tretji državi ali ČDO ali skupini tretjih držav, ki so del regionalne organizacije, v zvezi z ESRR za odhodke zunaj Unije za enega ali več operacij, medtem ko se prispevki enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije upravljajo v okviru posrednega upravljanja; [Sprememba 192]

(c)  v okviru posrednega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči državi ali ČDO ali skupini tretjih držav, ki so del regionalne organizacije. [Sprememba 193]

Kadar se celotna komponenta 3 programov Interreg ali del nje izvaja v okviru posrednega upravljanja, morajo ustrezne države članice in regije skleniti predhodni dogovor, pri čemer se uporablja člen 60. [Sprememba 194]

3a.   Če se ustrezni organi upravljanja strinjajo, se lahko objavijo razpisi za zbiranje predlogov iz programov instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (NDICI) in programov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETC). V besedilu razpisa je navedena geografska pokritost razpisa ter njegov pričakovan prispevek k doseganju ciljev ustreznih programov. Organi upravljanja odločijo, ali se za ta poziv uporabljajo pravila NDICI ali ETC. Lahko sklenejo, da bodo imenovali vodilni organ upravljanja, ki bo odgovoren za naloge upravljanja in nadzora, povezane z razpisom. [Sprememba 195]

Člen 54

Upravičenost

1.  Z odstopanjem od člena 57(2) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] je odhodek upravičen do prispevka iz zunanjih instrumentov financiranja Unije, če jih je imel partner ali zasebni partner operacij javno-zasebnega partnerstva pri pripravi in izvajanju programa Interreg po 1. januarju 2021 in so bili plačani po datumu, ko je bil sklenjen sporazum o financiranju z zadevno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO.

Vendar pa so odhodki za tehnično pomoč, ki jih upravljajo organi, pristojni za programe, s sedežem v državi članici, upravičeni do financiranja od 1. januarja 2021, čeprav so bili plačani za ukrepe, izvedene v korist tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO.

2.  Če se za program Interreg izberejo operacije na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, taki razpisi lahko vključujejo zahtevke za prispevek iz zunanjih instrumentov financiranja Unije, tudi če se je ta začel, preden je bil zadevni sporazum o financiranju podpisan, in se lahko operacije izberejo že pred takimi datumi.

Vendar organu upravljanja ni treba predložiti dokumenta iz člena 22(6) pred temi datumi.

Člen 55

Veliki infrastrukturni projekti

1.  Programi Interreg iz tega oddelka lahko podpirajo „velike infrastrukturne projekte“, ki pomenijo operacije, ki zajemajo sklop gradenj, dejavnosti ali storitev, katerih namen je izpolniti enovito nalogo posebne narave z jasno opredeljenimi cilji skupnega interesa za izvajanje naložb s čezmejnim vplivom in koristmi, ter pri katerih se za pridobitev infrastrukture dodeli proračunski delež v višini vsaj 2 500 000 EUR.

2.  Vsak upravičenec, ki izvaja velik infrastrukturni projekt ali del takega projekta, uporabi veljavna pravila za javna naročila.

3.  Kadar je na dnevnem redu odbora za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora izbor enega ali več velikih infrastrukturnih projektov, organ upravljanja predloži obvestilo o konceptu za vsak tak projekt Komisiji najpozneje dva meseca pred datumom sestanka. Obvestilo o konceptu je dolgo največ tripet strani in vsebuje ime, lokacijo, proračun, vodilnega partnerja in partnerje ter glavne cilje in rezultate projekta ter verodostojni poslovni načrt, iz katerega izhaja, da se bodo lahko projekt ali projekti po potrebi nadaljevali tudi brez financiranja s sredstvi Interreg. Če obvestilo o konceptu v zvezi z enim ali več velikimi infrastrukturnimi projekti Komisiji ni posredovano do navedenega roka, lahko Komisija zahteva, da odbor za spremljanje ali usmerjevalni odbor zadevne projekte odstrani z dnevnega reda sestanka. [Sprememba 196]

Člen 56

Javna naročila

1.  Kadar se za izvajanje operacije zahtevajo javna naročila storitev, blaga in gradenj s strani upravičenca, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)  kadar je upravičenec javni naročnik ali naročnik v smislu zakonodaje Unije, ki se uporablja za postopke oddaje javnih naročil, se uporabljajo nacionalni zakoni, predpisi in upravne določbe, sprejeti v povezavi z zakonodajo Unije;

(b)  kadar je upravičenec javni organ partnerske države v okviru IPA III ali NDICI, ki svoje sofinanciranje prenese na organ upravljanja, lahko uporablja nacionalne zakone, predpise in upravne določbe, če to dovoljuje sporazum o financiranju in če je naročilo oddano ponudniku, ki predloži najugodnejšo ponudbo ali, kadar je to primerno, ponudniku, ki ponuja najnižjo ceno, pri čemer se izogne vsakemu navzkrižju interesov.

2.  Za oddajo naročil blaga, gradenj ali storitev v vseh primerih, razen tistih iz odstavka 1, se uporabljajo postopki za oddajo javnih naročil v smislu členov 178 in 179 Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] in poglavje 3 Priloge 1 (točke 36 do 41) navedene uredbe.

Člen 57

Finančno upravljanje

Odločitve Komisije o odobritvi programov Interreg, ki jih podpira tudi zunanji instrument financiranja Unije, morajo upoštevati zahteve, potrebne za oblikovanje sklepov o financiranju v smislu člena [110(2)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus].

Člen 58

Zaključek sporazumov o financiranju v okviru deljenega upravljanja

1.  Da se program Interreg v tretji državi, partnerski državi ali ČDO izvede v skladu s členom 112(4) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], se sporazum o financiranju sklene med Komisijo, ki zastopa Unijo, in vsako sodelujočo tretjo državo, partnersko državo ali ČDO v skladu s svojim nacionalnim pravnim okvirom.

2.  Vsak sporazum o financiranju se sklene najpozneje do 31. decembra v letu, ki sledi letu, ko je bila prevzeta prva proračunska obveznost, in se šteje za sklenjeno na dan, ko ga podpiše zadnja pogodbenica.

Vsak sporazum o financiranju začne veljati na dan:

(a)  ko ga je podpisala zadnja pogodbenica; ali

(b)  ko je tretja država, partnerska država ali ČDO zaključila postopek, potreben za ratifikacijo po svojem nacionalnem pravnem okviru, in o tem obvestila Komisijo.

3.  Če Interreg program vključuje več kot eno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO, vsaj en sporazum o financiranju podpišeta obe pogodbenici pred tem datumom. Druge tretje države, partnerske države ali ČDO lahko podpišejo svoje sporazume o financiranju najpozneje do 30. junija drugega leta po letu, ko je bila prevzeta prva proračunska obveznost.

4.  Država članica, ki gosti organ upravljanja zadevnega programa Interreg, bodisi

(a)  lahko podpiše sporazum o financiranju; bodisi

(b)  na isti dan podpiše izvedbeni sporazum z vsako tretjo državo, partnersko državo ali ČDO, ki sodeluje pri tem programu Interreg, v katerem so določene vzajemne pravice in obveznosti v zvezi z njegovim izvajanjem in finančnim upravljanjem.

Pri predložitvi podpisanega izvoda sporazuma o financiranju ali izvoda izvedbenega sporazuma Komisiji, država članica, ki gosti organ upravljanja, pošlje tudi, kot ločen dokument, seznam načrtovanih velikih infrastrukturnih projektov, kakor so opredeljeni v členu 55, z navedbo predvidenega imena, lokacijo, proračunom in vodilnim partnerjem sporazuma.

5.  Izvedbeni sporazum, podpisan v skladu s točko (b) odstavka 4, zajema vsaj naslednje elemente:

(a)  podrobno ureditev za plačila;

(b)  finančno upravljanje;

(c)  vodenje evidenc;

(d)  obveznosti poročanja;

(e)  preverjanje, kontrole in revizijo;

(f)  nepravilnosti in izterjave.

6.  Če se država članica, ki gosti organ upravljanja programa Interreg, odloči, da podpiše sporazum o financiranju v skladu s točko (a) odstavka 4, se sporazum o financiranju šteje kot orodje za izvajanje proračuna Unije v skladu z določbami finančne uredbe in ne kot mednarodni sporazum, kakor je navedeno v členih 216 do 219 PDEU.

Člen 59

Prispevek tretje države, partnerske države ali ČDO, razen sofinanciranja

1.  Če tretja država, partnerska država ali ČDO na organ upravljanja prerazporedi finančni prispevek za program Interreg, razen sofinanciranja podpore Unije programu Interreg, so določbe, ki se nanašajo na navedeni finančni prispevek, vsebovane v naslednjem dokumentu:

(a)  če država članica podpiše sporazum o financiranju v skladu s točko (a) člena 58(4), v ločenem izvedbenem sporazumu med državo članico, ki gosti organ upravljanja, in tretjo državo, partnersko državo ali ČDO, ali neposredno med organom upravljanja in pristojnim organom v tretji državi, partnerski državi ali ČDO;

(b)  če država članica podpiše izvedbeni sporazum v skladu s točko (b) člena 58(4) v enem od naslednjih dokumentov:

(i)  ločen del navedenega izvedbenega sporazuma; ali

(ii)  dodaten izvedbeni sporazum, podpisan med istimi pogodbenicami iz točke (a).

Za namene točke (b)(i) prvega pododstavka lahko oddelki izvedbenega sporazuma, kjer je primerno, vključujejo tako prerazporejeni finančni prispevek kot podporo Unije za programa Interreg.

2.  Izvedbeni sporazum iz odstavka 1 vključuje vsaj elemente, ki zadevajo sofinanciranje tretje države, partnerske države ali ČDO, navedene v členu 58(5).

Poleg tega mora določati oboje od naslednjega:

(a)  znesek dodatnega finančnega prispevka;

(b)  načrtovano uporabo in pogoje uporabe, vključno s pogoji za zahtevke za ta dodatni prispevek.

3.  V zvezi s programom PEACE PLUS finančni prispevek za dejavnosti Unije iz Združenega kraljestva v obliki zunanjih namenskih prejemkov, kot je navedeno v točki (e) člena 21(2) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], predstavlja del proračunskih sredstev za postavko 2 „Kohezija in vrednote“, posebna zgornja meja „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“.

Za navedeni prispevek se uporablja posebni sporazum o financiranju z Združenim kraljestvom v skladu s členom 58. Komisija in Združeno kraljestvo ter Irska sta pogodbenici v tem posebnem sporazumu o financiranju.

Podpiše se pred začetkom izvajanja programa, kar organu za posebne programe EU omogoči, da za izvajanje programa uporabi zakonodajo Unije.

POGLAVJE IX

Posebne določbe za posredno ali neposredno upravljanje

Člen 60

Sodelovanje najbolj oddaljenih regij

1.  Kadar se del ali cela komponenta 3 programa Interreg po posvetovanju z ustreznimi deležniki izvaja s posrednim upravljanjem v skladu s točko (b) ali (c) člena 53(3), se naloge izvrševanja zaupajo enemu od organov iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], zlasti takemu organu, ki ima sedež v sodelujoči državi članici, vključno z organom upravljanja zadevnega programa Interreg. [Sprememba 197]

2.  V skladu s točko (c) člena 154(6) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] se Komisija lahko odloči, da ne bo zahtevala predhodne ocene, kakor je navedeno v odstavkih 3 in 4 tega člena, če je opravljanje nalog izvrševanja proračuna iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] zaupano organu upravljanja za program Interreg za najbolj oddaljene regije, določene v skladu s členom 37(1) te uredbe in v skladu s členom 65 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

3.  Kadar so naloge izvrševanja proračuna v skladu s [točko (c) prvega pododstavka člena 62(1)] Uredbe [FR-Omnibus] zaupane organizaciji države članice, se uporabi člen [157] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus].

4.  Kadar program ali ukrep, ki ga sofinancira en ali več zunanjih instrumentov financiranja, izvaja tretja država, partnerska država, ČDO ali kateri koli drugi organi, našteti v [točki (c) prvega pododstavka člena 62(1)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] ali navedeni v Uredbi (EU) [NDICI] ali Sklepu Sveta [sklep o ČDO] ali obeh, se uporabljajo ustrezna pravila iz teh instrumentov, zlasti poglavja I, III in V naslova II Uredbe (EU) [NDICI].

Člen 61

Medregionalne naložbe v inovacije

Na pobudo Komisije se lahko sredstva ESRR uporabijo za podporo medregionalnih naložb v inovacije, kot je določeno v točki 5 člena 3, ki združujejo raziskovalce, podjetja, civilno družbo in javne uprave, vključene v strategije pametne specializacije, opredeljene na nacionalni ali regionalni ravni. [Sprememba 198]

Člen 61a

Izvzetje iz obveznosti poročanja v skladu s členom 108(3) PDEU

Komisija lahko izjavi, da je pomoč za projekte, ki jih podpira EU v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, združljiva z notranjim trgom in zanjo ne veljajo zahteve glede priglasitve iz člena 108(3) PDEU. [Sprememba 199]

POGLAVJE X

Končne določbe

Člen 62

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 16(6) se prenese na Komisijo od [en dan po objavi = datum začetka veljavnosti] do 31. decembra 2027.

3.  Prenos pooblastila iz člena 16(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Odločitev začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 16(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca].

Člen 63

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom [108(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 64

Prehodne določbe

Uredba (EU) št. 1299/2013 ali kateri koli akt, sprejet na njeni podlagi, se še naprej uporablja za programe in operacije, ki jih v programskem obdobju 2014–2020 podpira ESRR .

Člen 65

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

PREDLOGA ZA PROGRAME INTERREG

CCI

[15 znakov]

Naslov

[255]

Različica

 

Prvo leto

[4]

Zadnje leto

[4]

Upravičen od

 

Upravičen do

 

Številka odločitve Komisije

 

Datum odločitve Komisije

 

Številka odločitve o spremembi programa

[20]

Datum začetka veljavnosti odločitve o spremembi programa

 

Regije na ravni NUTS, ki so zajete v programu

 

Komponenta programa Interreg

 

1.  Strategija programa: glavni razvojni izzivi in odzivi politik

1.1.  Programsko območje (se ne zahteva za komponento 4 programov Interreg)

Sklic: člen 17(4)(a), člen 17(9)(a)

Besedilno polje [2 000]

1.2.  Povzetek glavnih skupnih izzivov, pri čemer upoštevajo ekonomska, socialna in teritorialna neskladja, skupne naložbene potrebe in dopolnjevanje z drugimi oblikami podpore, spoznanja iz izkušenj v preteklosti ter makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, kadar celotno programsko območje ali del njega spada na področje uporabe enega ali več strategij

Sklic: člen 17(4)(b), člen 17(9)(b)

Besedilno polje [50 000]

1.3.  Utemeljitev za izbrane cilje politike in specifične cilje programa Interreg, ustrezne prednostne naloge, specifične cilje in oblike podpore, po potrebi obravnava manjkajoče povezave v čezmejni infrastrukturi

Sklic: člen 17(4)(c)

Tabela 1

Izbrani cilji politike ali specifični cilji programa Interreg

Izbrani specifični cilj

Prednostna naloga

Utemeljitev izbire

 

 

 

[2 000 na vsak cilj]

2.  Prednostna naloga [300]

Sklic: člen 17(4)(d) in (e)

2.1.  Naziv prednostne naloge (ponovi se za vsako prednostno nalogo)

Sklic: člen 17(4)(d)

Besedilno polje: [300]

[ ] To je prednostna naloga v skladu s prerazporeditvijo iz člena 17(3)

2.1.1.  Specifični cilj (ponovi se za vsak izbran specifični cilj, za prednostne naloge, ki niso tehnična pomoč)

Sklic: člen 17(4)(e)

2.1.2  Povezane vrste ukrepov, vključno s seznamom načrtovanih dejavnosti strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kjer je primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene

Sklic: člen 17(4)(e)(i), člen 17(9)(c)(ii)

Besedilno polje [7 000]

Seznam načrtovanih operacij strateškega pomena

Besedilno polje [2 000]

Za komponento 4 programov Interreg:

Referenčni člen 17(9)(c)(i)

Opredelitev enega upravičenca ali omejen seznam upravičencev ter postopek odobritve

Besedilno polje [7 000]

2.1.3  Kazalniki

Sklic: člen 17(4)(e)(ii), člen 17(9)(c)(iii)

Tabela 2: Kazalniki izložkov

Prednostna naloga

Specifični cilj

ID

[5]

Kazalnik

Merska enota

[255]

Mejnik (2024)

[200]

Končna ciljna vrednost (2029)

[200]

Tabela 3: Kazalniki rezultatov

Prednostna naloga

Specifični cilj

ID

Kazalnik

Merska enota

Izhodišče

Referenčno leto

Končna ciljna vrednost (2029)

Vir podatkov

Opombe

2.1.4  Glavne ciljne skupine

Sklic: člen 17(4)(e)(iii), člen 17(9)(c)(iv)

Besedilno polje [7 000]

2.1.5  Posebna območja, vključno z načrtovano uporabo celostnih teritorialnih naložb in lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugimi teritorialnimi orodji

Sklic: člen 17(4)(e)(iv)

Besedilno polje [7 000]

2.1.6  Načrtovana uporaba finančnih instrumentov

Sklic: člen 17(4)(e)(v)

Besedilno polje [7 000]

2.1.7  Okvirna razčlenitev virov programov EU po vrsti intervencije

Sklic: člen 17(4)(e)(vi), člen 17(9)(c)(v)

Tabela 4: Razsežnost 1 – področje intervencije

Prednostna naloga št.

Sklad

Specifični cilj

Koda

Znesek (v EUR)

Tabela 5: Razsežnost 2 – oblika financiranja

Prednostna naloga št.

Sklad

Specifični cilj

Koda

Znesek (v EUR)

Tabela 6: Razsežnost 3 – mehanizem za ozemeljsko izvrševanje in ozemeljski pristop

Prednostna naloga št.

Sklad

Specifični cilj

Koda

Znesek (v EUR)

2.T. Prednostna naloga „tehnična pomoč“

Sklic: člen 17(4)(f) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju

Besedilno polje [8 000]

Prednostna naloga št.

Sklad

Koda

Znesek (v EUR)

3.  Finančni načrt

Sklic: člen 17(4)(g)

3.1  Finančna sredstva po letih

Sklic: člen 17(4)(g)(i), člen 17(5)(a)(i)-(iv)

Tabela 7

Sklad

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

ESRR

 

 

 

 

 

 

 

 

IPA III CBC(28)

 

 

 

 

 

 

 

 

Sosedski programi CBC(29)

 

 

 

 

 

 

 

 

IPA III(30)

 

 

 

 

 

 

 

 

NDICI(31)

 

 

 

 

 

 

 

 

OCTP Grenlandija(32)

 

 

 

 

 

 

 

 

OCTP(33)

 

 

 

 

 

 

 

 

skladi Interreg(34)

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

3.2  Skupna finančna sredstva po skladih in nacionalno sofinanciranje

Sklic: člen 17(4)(g)(ii), člen 17(5)(a)(i)–(iv), člen 17(5)(b)

Tabela 8*

Cilj politike št. ali TP

Prednostna naloga

Sklad

(kakor je ustrezno)

Osnova za izračun podpore EU (skupna ali javna)

Prispevek EU

(a)

Nacionalni prispevek

(b)=(c)+(d)

Okvirna razčlenitev ustreznega nacionalnega prispevka

Skupaj

(e)=(a)+(b)

Stopnja sofinanciranja

(f)=(a)/(e)

Prispevek tretjih držav

(v vednost)

Nacionalni javni prispevek

(c)

Nacionalni zasebni prispevek

(d)

 

Prednostna naloga 1

ESRR

 

 

 

 

 

 

 

 

IPA III CBC(35)

 

 

 

 

 

 

 

 

Sosedski programi CBC(36)

 

 

 

 

 

 

 

 

IPA III(37)

 

 

 

 

 

 

 

 

NDICI(38)

 

 

 

 

 

 

 

 

OCTP Grenlandija(39)

 

 

 

 

 

 

 

 

OCTP(40)

 

 

 

 

 

 

 

 

skladi Interreg(41)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prednostna naloga 2

(skladi isti kot zgorauj)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

Vsi skladi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ESRR

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

IPA III CBC

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sosedski programi CBC

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

IPA III

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NDICI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OCTP Grenlandija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OCTP

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

skladi Interreg

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

Vsi skladi

 

 

 

 

 

 

 

 

* Pred vmesnim pregledom ta tabela vključuje samo zneske za leta od 2021 do 2025

4.  Ukrepi, sprejeti za vključitev ustreznih partnerjev v pripravo programa Interreg ter vloga teh partnerjev v programu pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju

Sklic: člen 17(4)(h)

Besedilno polje [10 000]

5.  Predvideni pristop h komuniciranju in prepoznavnosti programa Interreg, vključno s predvidenim proračunom

Sklic: člen 17(4)(i)

Besedilno polje [10 000]

6.  Izvedbene določbe

6.1.  Organi, pristojni za program

Sklic: člen 17(7)(a)

Tabela 10

Organi, pristojni za program

Ime institucije [255]

Ime kontaktne osebe [200]

E-naslov [200]

Organ upravljanja

 

 

 

Nacionalni organ (za programe s sodelujočimi tretjimi državami, kadar je ustrezno)

 

 

 

Revizijski organ

 

 

 

Skupina revizorjev (za programe s sodelujočimi tretjimi državami, kadar je ustrezno)

 

 

 

Organ, kateremu Komisija nakazuje izplačila

 

 

 

6.2.  Postopek za ustanovitev skupnega sekretariata

Sklic: člen 17(7)(b)

Besedilno polje [3 500]

6.3  Porazdelitev odgovornosti med sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje in partnerske države ter ČDO, pri finančnih popravkih, ki jih naloži organ upravljanja ali Komisija

Sklic: člen 17(7)(c)

Besedilno polje [10 500]

DODATKI

—  Zemljevid programskega območja

—  Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj

—  Financiranje, ki ni povezano s stroški

Dodatek 1: Zemljevid programskega območja

Dodatek 2: Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj

Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj

Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji

(člen 88 uredbe o skupnih določbah)

Datum predložitve predloga

 

Trenutna različica

 

A.   Povzetek glavnih elementov

Prednostna naloga

Sklad

Ocenjeni delež skupnih dodeljenih finančnih sredstev v okviru prednostne naloge, za katera bodo veljale poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov, v % (ocena)

Vrste operacij

Ustrezna imena kazalnikov

Merska enota za kazalnik

Vrsta poenostavljenih možnosti obračunavanja (standardna lestvica stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje)

Ustrezne standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje

 

 

 

Koda

Opis

Koda

Opis

 

 

 

B.  Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)

Ali je organ upravljanja prejel podporo zunanjega podjetja za določitev poenostavljenih stroškov v nadaljevanju?

Če je odgovor pritrdilen, navedite ime zunanjega podjetja: Da/ne – ime zunanjega podjetja

Vrste operacij:

1.1.  Opis vrste operacije

 

1.2  Zadevne prednostne naloge / specifični cilji

 

1.3  Ime kazalnika(42)

 

1.4  Merska enota za kazalnik

 

1.5  Standardna lestvica stroškov na enoto, pavšalni zneski ali pavšalne stopnje

 

1.6  Znesek

 

1.7  Kategorije stroškov, krite s stroški na enoto, pavšalnimi zneski ali pavšalnimi stopnjami

 

1.8  Ali te kategorije stroškov krijejo vse upravičene izdatke za delovanje? (D/N)

 

1.9  Prilagoditvena metoda

 

1.10  Preverjanje doseganja merske enote

–  opišite, kateri dokumenti se bodo uporabljali za preverjanje doseganja merske enote;

–  opišite, kaj se bo preverjalo v okviru preverjanja upravljanja (vključno na kraju samem) in kdo bo izvedel preverjanje;

–  opišite ureditev za zbiranje in shranjevanje podatkov/dokumentov

 

1.11  Možne neprimerne spodbude ali težave zaradi tega kazalnika, kako bi jih lahko ublažili ter ocenjena raven grožnje

 

1.12  Skupni znesek (nacionalni in EU), ki naj bi se po pričakovanjih povrnil

 

C: Izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj

1.   Vir podatkov, uporabljenih za izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj (kdo je proizvedel, zbral in evidentiral podatke; kje so podatki shranjeni; presečni datumi; potrjevanje itd.).

2.   Navedite, zakaj sta predlagana metoda in izračun relevantna za vrsto operacije.

3.   Prosimo, navedite, kako so bili izračuni narejeni, vključno zlasti s predpostavkami v smislu kakovosti ali količin. Če je relevantno, bi bilo treba uporabiti in k tej prilogi priložiti statistične dokaze in referenčne vrednosti v obliki, ki jo lahko uporabi Komisija.

4.  Prosimo, pojasnite, kako ste zagotovili, da so bili le upravičeni izdatki vključeni v izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnega zneska ali pavšalne stopnje.

5.  Ocena revizijskega organa v zvezi z metodologijo za izračun in zneski ter ureditvijo za zagotovitev potrjevanja, kakovosti, zbiranja in shranjevanja podatkov.

Dodatek 3: Financiranje, ki ni povezano s stroški

Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji

(člen 89 uredbe o skupnih določbah)

Datum predložitve predloga

 

Trenutna različica

 

A.   Povzetek glavnih elementov

Prednostna naloga

Sklad

Znesek, ki ga krije financiranje, ki ni povezano s stroški

Vrste operacij

Pogoji, ki jih je treba izpolniti / rezultati, ki jih je treba doseči

Ustrezna imena kazalnikov

Merska enota za kazalnik

 

 

 

 

 

Koda

Opis

 

Skupni kriti znesek

 

 

 

 

 

 

 

B.  Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)

Vrste operacij:

1.1.  Opis vrste operacije

 

1.2  Zadevne prednostne naloge / specifični cilji

 

1.3  Pogoji, ki jih je treba izpolniti ali rezultati, ki jih je treba doseči

 

1.4  Rok za izpolnitev pogojev ali dosežek rezultatov

 

1.5  Opredelitev kazalnikov za rezultate

 

1.6  Merska enota za kazalnik za rezultate

 

1.7  Vmesni rezultati (če je ustrezno), ki sprožijo povračilo Komisije, skupaj s časovnim razporedom za povračila

Vmesni rezultati

Datum

Zneski

1.8  Skupni znesek (vključno s sredstvi EU in nacionalnimi sredstvi)

 

1.9  Prilagoditvena metoda

 

1.10  Preverjanje doseganje rezultata ali izpolnitve pogoja (in, če je ustrezno, vmesnih rezultatov)

–  opišite, kateri dokumenti se bodo uporabljali za preverjanje doseganja rezultata ali izpolnitve pogoja;

–  opišite, kaj se bo preverjalo v okviru preverjanja upravljanja (vključno na kraju samem) in kdo bo izvedel preverjanje;

–  opišite ureditev za zbiranje in shranjevanje podatkov/dokumentov.

 

1.11  Ureditev za zagotavljanje revizijske sledi

Navedite organe, odgovorne za te ureditve.

 

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 116.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 137.
(3) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 16. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0021).
(4)UL C 440, 6.12.2018, str. 116.
(5)UL C 86, 7.3.2019, str. 137.
(6) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019.
(7)[Sklic]
(8)[Sklic]
(9)Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017)0534 final z dne 20.9.2017).
(10)Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).
(11)Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“ – COM(2017) 376 final, 18.7.2017.
(12)Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
(13)Uredba (EU) XXX o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (UL L xx, str. y).
(14)Uredba (EU) XXX o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (UL L xx, str. y).
(15)Sklep Sveta (EU) XXX o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (UL L xx, str. y).
(16)Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
(17)Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623 final, 24.10.2017).
(18) Mnenje Evropskega odbora regij – Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja z dne 12. julija 2017 (UL C 342, 12.10.2017, str. 38).
(19)Mnenje Evropskega odbora regij – Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja z dne 12. julija 2017 (UL C 342, 12.10.2017, str. 38).
(20)Delegirana uredba Komisije (EU) št. 481/2014 z dne 4. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s posebnimi pravili o upravičenosti izdatkov za programe sodelovanja (UL L 138, 13.5.2014, str.45).
(21)[Sklic]
(22)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(23) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
(24) Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (UL C 209, 23.7.2013, str. 1).
(25)Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(26)Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU (UL L 124, 25.4.2014, str. 1).
(27)Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).
(28)Komponenta 1, zunanje čezmejno sodelovanje
(29)Komponenta 1, zunanje čezmejno sodelovanje
(30)Komponenti 2 in 4
(31)Komponenti 2 in 4
(32)Komponenti 2 in 4
(33)Komponenti 3 in 4
(34)ESRR, IPA III, NDICI ali OCTP, kadar je pomoč nakazana kot enotni znesek v okviru komponent 2 in 4
(35)Komponenta 1, zunanje čezmejno sodelovanje
(36)Komponenta 1, zunanje čezmejno sodelovanje
(37)Komponenti 2 in 4
(38)Komponenti 2 in 4
(39)Komponenti 2 in 4
(40)Komponenti 3 in 4
(41)ESRR, IPA III, NDICI ali OCTP, kadar je pomoč nakazana kot enotni znesek v okviru komponent 2 in 4
(42)Za eno vrsto operacije je možnih več dopolnjujočih se kazalnikov (na primer en kazalnik učinka in en kazalnik rezultatov). V teh primerih je treba za vsak kazalnik izpolniti polja 1.3 do 1.11 obrazca.


Temeljne pravice oseb afriškega porekla
PDF 136kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla v Evropi (2018/2899(RSP))
P8_TA(2019)0239B8-0212/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti drugega in od četrtega do sedmega odstavka preambule, člena 2, drugega pododstavka člena 3(3) in člena 6,

–  ob upoštevanju členov 10 in 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(4),

–  ob upoštevanju druge raziskave Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji (EU-MIDIS II), ki jo je decembra 2017 objavila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), in poročila te agencije o izkušnjah v zvezi z rasno diskriminacijo in rasističnim nasiljem med osebami afriškega porekla v EU(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2016(6),

–  ob upoštevanju, da je bila junija 2016 oblikovana skupina EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja o boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu, sklenjenega 31. maja 2016 med Komisijo in vodilnimi podjetji informacijske tehnologije ter drugimi platformami in podjetji družbenih medijev,

–  ob upoštevanju splošnega priporočila št. 34 Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije z dne 3. oktobra 2011 o rasni diskriminaciji ljudi afriškega porekla,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/237 z dne 23. decembra 2013, s katero je bilo obdobje 2015–2024 razglašeno za mednarodno desetletje ljudi afriškega porekla,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 69/16 z dne 18. novembra 2014, v kateri je program dejavnosti za izvajanje mednarodnega desetletja ljudi afriškega porekla,

–  ob upoštevanju Durbanske deklaracije in akcijskega programa s svetovne konference o rasizmu leta 2001, kjer se je priznalo, da se ljudje afriškega porekla že stoletja soočajo z rasizmom, diskriminacijo in krivicami,

–  ob upoštevanju splošnih političnih priporočil Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI),

–  ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 19. septembra 2001 o Evropskem kodeksu policijske etike(7),

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 25. julija 2017 z naslovom Afrofobija: Evropa bi se morala soočiti z dediščino kolonializma in trgovine s sužnji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o prepovedi diskriminacije,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla v Evropi (O-000022/2019 – B8-0016/2019),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker lahko izraz „osebe afriškega porekla“ zajema tudi izraze „Afroevropejec“, „afriški Evropejec“, „temnopolti Evropejec“, „Afrokaribčan“ ali „temnopolti Karibčan“ in se nanaša na osebe z afriškimi predniki ali poreklom, ki so rojeni v Evropi, evropski državljani ali živijo v Evropi;

B.  ker se izrazi „afrofobija“, „afrifobija“ in „rasizem proti temnopoltim“ nanašajo na posebno obliko rasizma, vključno z vsemi oblikami nasilja ali diskriminacije, ki jo spodbujajo zgodovinske zlorabe in negativni stereotipi ter vodi v izključevanje in razčlovečenje oseb afriškega porekla; ker to sovpada z zgodovinsko represivno strukturo kolonializma in čezatlantske trgovine s sužnji, kot jo priznava visoki komisar Sveta Evrope za človekove pravice;

C.  ker naj bi v Evropi živelo 15 milijonov oseb afriškega porekla(8), čeprav zbiranje podatkov o enakosti v državah članicah EU ni sistematično, ne temelji na samoopredelitvi in pogosto ne vključuje potomcev migrantov ali „migrantov tretje generacije“ in naslednjih generacij;

D.  ker je agencija FRA ugotovila, da se v Evropi manjšine s poreklom iz podsaharske Afrike še največkrat soočajo z rasizmom in diskriminacijo na vseh področjih življenja(9);

E.  ker je bilo v drugi raziskavi Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji, ki jo je izvedla agencija FRA(10), ugotovljeno, da so mladi anketiranci afriškega porekla, stari med 16 in 24 let, v 12 mesecih pred raziskavo doživeli več nadlegovanja zaradi sovraštva (32 %) kot starejši anketiranci in da je kibernetskega nadlegovanja največ pri mladih anketirancih, ki pa se zmanjšuje s starostjo;

F.  ker zgodovina krivic, ki so jih utrpeli Afričani in osebe afriškega porekla, vključno s zasužnjevanjem, prisilnim delom, apartheidom, pokoli in genocidi med evropskim kolonializmom in čezatlantsko trgovino s sužnji, na institucionalni ravni v državah članicah večinoma še ni priznana in upoštevana;

G.  ker po Evropi nekatere tradicije še vedno ohranjajo diskriminatorne stereotipe (tudi počrnjevanje obraza), kar ohranja globoko zakoreninjene stereotipe o osebah afriškega porekla, to pa lahko poveča diskriminacijo;

H.  ker bi bilo treba pozdraviti in podpreti pomembno delo nacionalnih organov za enakost in Evropske mreže organov za enakost (Equinet);

I.  ker je bilo v letnem poročilu o kaznivih dejanjih iz sovraštva(11), ki ga je pripravil Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR), ugotovljeno, da so osebe afriškega porekla pogosto tarče rasističnega nasilja, v številnih državah pa ni zagotovljena pravna pomoč in finančna podpora žrtvam, ki okrevajo po nasilnih napadih;

J.  ker so za spoštovanje načela pravne države in temeljnih pravic državljanov odgovorne predvsem vlade, zaradi česar so glavne pristojne za spremljanje in preprečevanje nasilja, vključno z afrofobnim nasiljem, ter za pregon storilcev;

K.  ker je o rasni diskriminaciji v izobraževalnem sistemu na voljo le malo podatkov; ker pa je iz dokazov razvidno, da otroci afriškega porekla v državah članicah prejemajo nižje šolske ocene od belih vrstnikov, prav tako pa je pri otrocih afriškega porekla zgodnje opuščanje šolanja občutno višje(12);

L.  ker so odrasli in otroci afriškega rodu vse bolj ranljivi med policijskim priporom, pri čemer se beležijo številni primeri nasilja in smrti; ker se rutinsko uporabljajo rasno profiliranje, diskriminatorne prakse ustavljanja in preiskovanja ter nadzora v povezavi z zlorabo pooblastil pri kazenskem pregonu, preprečevanju kriminala, ukrepih za boj proti terorizmu ali nadzoru priseljevanja;

M.  ker obstajajo pravna sredstva za diskriminacijo ter so nujne odločne in posebne politike za obravnavanje strukturnega rasizma, ki ga doživljajo osebe afriškega izvora v Evropi, vključno z zaposlovanjem, izobraževanjem, zdravjem, kazenskim pravosodjem, politično udeležbo ter vplivom politik in praks na področju migracij in azila;

N.  ker so osebe afriškega porekla v Evropi diskriminirane na stanovanjskem trgu in se soočajo s prostorsko segregacijo na območjih z nizkimi dohodki z nekakovostnimi in pretesnimi stanovanji;

O.  ker so osebe afriškega porekla v zgodovini znatno prispevale k izgradnji evropske družbe, vendar se jih na trgu dela veliko sooča z diskriminacijo;

P.  ker so osebe afriškega porekla nesorazmerno zastopane med sloji evropskega prebivalstva z nižjimi prihodki;

Q.  ker so osebe afriškega porekla v Evropski uniji večinoma premalo zastopane v političnih in zakonodajnih institucijah na evropski, nacionalni in lokalni ravni;

R.  ker se politiki afriškega porekla še vedno soočajo s ponižujočimi napadi v javnem prostoru na nacionalni in evropski ravni;

S.  ker sta rasizem in diskriminacija, ki ju doživljajo osebe afriškega porekla, strukturna in se pogosto prekrivata z drugimi oblikami diskriminacije in zatiranja na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega stališča, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

T.  ker so afrofobni napadi v Evropi v porastu in so v zadnjem času neposredno usmerjeni proti državljanom tretjih držav, zlasti beguncem in migrantom;

1.  poziva države članice in institucije EU, naj priznajo, da so osebe afriškega porekla zelo izpostavljene rasizmu, diskriminaciji in ksenofobiji, ter neenakemu uveljavljanju človekovih in temeljnih pravic na splošno, kar predstavlja strukturni rasizem, in da so upravičene do zaščite pred temi neenakostmi kot posamezniki, pa tudi kot skupina, vključno s pozitivnimi ukrepi za spodbujanje njihovih pravic ter njihovo polno in enakopravno uveljavljanje;

2.  meni, da je aktivna in smiselna družbena, gospodarska, politična in kulturna udeležba oseb afriškega porekla bistvena za spoprijemanje s pojavom afrofobije in zagotavljanje njihove vključenosti v Evropi;

3.  poziva Evropsko komisijo, naj pripravi okvir EU za nacionalne strategije za socialno vključevanje in integracijo oseb afriškega porekla;

4.  odločno obsoja vse fizične ali verbalne napade, ki so uperjeni proti osebam afriškega porekla v javnem in zasebnem prostoru;

5.  spodbuja institucije EU in države članice, naj uradno priznajo in obeležijo zgodovino oseb afriškega porekla v Evropi, vključno s preteklimi in sedanjimi krivicami in hudodelstvi zoper človečnost, kot sta suženjstvo in čezatlantska trgovina s sužnji, ali tistimi, ki so bila storjena med evropskim kolonializmom, pa tudi velike dosežke in pozitivne prispevke oseb afriškega porekla, tako da na evropski in nacionalni ravni priznajo mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in čezatlantske trgovine s sužnji ter uvedejo mesec spomina na zgodovino temnopoltih oseb;

6.  spodbuja države članice in evropske institucije, naj uradno obeležijo mednarodno desetletje OZN ljudi afriškega porekla in sprejmejo učinkovite ukrepe za izvajanje programa dejavnosti v duhu priznanja, pravičnosti in razvoja;

7.  spominja, da so nekatere države članice sprejele ukrepe za smiselno in učinkovito popravo preteklih krivic in hudodelstev zoper človečnost (pri čemer je treba upoštevati njihove trajne posledice v sedanjosti), storjenih osebam afriškega izvora;

8.  poziva institucije EU in ostale države članice, naj sledijo temu zgledu, kar lahko vključuje odpravo škode, na primer v obliki javnega opravičila in vračila ukradenih artefaktov državam izvora;

9.  poziva države članice, naj odprejo svoje kolonialne arhive;

10.  poziva institucije EU in njene države članice, naj si prizadevajo za sistematični boj proti etnični diskriminaciji in kaznivim dejanjem iz sovraštva ter naj skupaj s ključnimi deležniki razvijejo učinkovite pravne in politične odzive na ta pojav, ki bodo temeljili na dokazih; meni, da bi moralo morebitno zbiranje podatkov o etnični diskriminaciji in kaznivih dejanjih iz sovraštva potekati zgolj v namene ugotavljanja izvora ksenofobnega in diskriminatornega govora in dejanj ter za boj proti njim v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravnimi okviri in zakonodajo EU o varstvu podatkov;

11.  poziva države članice, naj oblikujejo nacionalne strategije za preprečevanje rasizma, s katerimi bodo obravnavale primerjalni položaj oseb afriškega porekla na področjih, kot so izobraževanje, stanovanja, zdravstvo, zaposlovanje, policijske dejavnosti, socialne storitve, pravosodni sistem, politična udeležba in zastopanje, ter naj spodbujajo udeležbo oseb afriškega porekla v televizijskih programih in drugih medijih, da bi se tako ustrezno odzvale na prenizko zastopanje teh oseb in pomanjkanje vzornikov za otroke afriškega porekla;

12.  poudarja pomembno vlogo organizacij civilne družbe v boju proti rasizmu in diskriminaciji ter poziva k večji finančni podpori za lokalne organizacije na evropski, nacionalni in lokalni ravni;

13.  poziva Komisijo, naj se v svojih sedanjih programih financiranja in pri naslednjem večletnem obdobju osredotoči tudi na osebe afriškega porekla;

14.  poziva Komisijo, naj v ustreznih službah Komisije oblikuje specializirano ekipo, ki se bo posebej osredotočala na vprašanja afrofobije;

15.  vztraja, da morajo države članice izvajati in ustrezno izvrševati okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, zlasti morajo upoštevati razloge za kazniva dejanja zaradi predsodkov na podlagi rase, nacionalne ali etnične pripadnosti, kot obteževalni dejavnik, s čimer bodo zagotovile, da se bodo kazniva dejanja iz sovraštva proti osebam afriškega porekla evidentirala, preiskovala, preganjala in kaznovala;

16.  poziva države članice, naj se učinkovito odzovejo na kazniva dejanja iz sovraštva, vključno s preiskavo razlogov za kazniva dejanja zaradi predsodkov na podlagi rase, nacionalne ali etnične pripadnosti, ter naj zagotovijo, da se bodo kazniva dejanja iz sovraštva proti osebam afriškega porekla evidentirala, preiskovala, preganjala in kaznovala;

17.  poziva države članice, naj odpravijo rasno ali etnično profiliranje v vseh oblikah kazenskega pregona, ukrepov za boj proti terorizmu in nadzora priseljevanja ter naj uradno priznajo prakse nezakonite diskriminacije in nasilja ter se borijo proti njim z usposabljanjem organov na področju odpravljanja rasizma in predsodkov;

18.  poziva države članice, naj obsodijo rasistične in afrofobne tradicije in odvračajo od njih;

19.  poziva države članice, naj spremljajo rasne predsodke v svojih sistemih kazenskega pravosodja, izobraževalnih sistemih in socialnih storitvah ter sprejmejo proaktivne ukrepe za enako sodno varstvo in izboljšanje odnosov med organi kazenskega pregona in manjšinskimi skupnostmi, da bi zagotovile enako izobraževanje in socialne storitve ter izboljšale odnose med socialnimi službami in manjšinskimi skupnostmi, zlasti s temnopoltimi skupnostmi in osebami afriškega porekla;

20.  poziva države članice, naj odraslim in otrokom afriškega porekla zagotovijo enak dostop do kakovostnega izobraževanja in varstva brez diskriminacije in segregacije ter po potrebi zagotovijo ustrezne podporne ukrepe za učenje; spodbuja države članice, naj v učne načrte vključijo zgodovino oseb afriškega porekla in predstavijo celovit pogled na kolonializem in suženjstvo, vključno s priznanjem njunih zgodovinskih in sodobnih škodljivih učinkov na osebe afriškega porekla, ter zagotovijo, da so učitelji ustrezno usposobljeni za to nalogo in za obravnavanje raznolikosti v razredu;

21.  poziva institucije EU in države članice, naj spodbujajo in podpirajo pobude za zaposlovanje, podjetništvo in krepitev ekonomske vloge oseb afriškega porekla, da bi obravnavale nadpovprečne stopnje brezposelnosti in diskriminacije oseb afriškega porekla na trgu dela;

22.  države članice poziva, naj odpravijo diskriminacijo oseb afriškega porekla na stanovanjskem trgu in konkretno obravnavajo neenakosti pri dostopu do stanovanj ter zagotovijo ustrezno nastanitev;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj ob upoštevanju veljavne zakonodaje in obstoječih praks zagotovijo varne in zakonite poti za migrante, begunce in prosilce za azil, ki vstopajo v EU;

24.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dejansko zagotovita, da sredstva, podpora in sodelovanje EU ne bodo na voljo organizacijam ali skupinam, ki so sodelujejo pri zasužnjevanju, trgovini z ljudmi, mučenju in izsiljevanju temnopoltih in afriških migrantov ali so povezane s temi dejanji;

25.  poziva evropske institucije, naj kot dopolnitev sedanjih prizadevanj sprejmejo strategijo za raznolikost in vključevanje delovne sile ter določijo strateški načrt za udeležbo etničnih in rasnih manjšin na delovnem trgu;

26.  poziva evropske stranke in politične ustanove ter parlamente na vseh ravneh EU, naj podprejo in oblikujejo pobude, ki spodbujajo politično udeležbo oseb afriškega porekla;

27.  poziva Komisijo, naj v boju proti afrofobiji na mednarodni ravni tesno sodeluje z mednarodnimi akterji, kot so OVSE, OZN, Afriška unija in Svet Evrope, pa tudi z drugimi mednarodnimi partnerji;

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(3) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.
(4) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(5) Temnopolt v EU (Being Black in EU), november 2018, poročilo z izbranimi rezultati raziskave EU-MIDIS II.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0056.
(7) https://search.coe.int/cm/Pages/result_details.aspx?ObjectID=09000016805e297e
(8) Glej Evropska mreža proti rasizmu, Afrofobija v Evropi – neuradno poročilo ENAR 2014–15, 2015, na voljo na: http://www.enar-eu.org/IMG/pdf/shadowreport_afrophobia_final_with_corrections.pdf.
(9) Glej drugo raziskavo Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji iz leta 2017 (EU-MIDIS II) http://fra.europa.eu/en/publication/2017/eumidis-ii-main-results.
(10) Prav tam.
(11) Glej najnovejše objavljeno leta 2016: http://hatecrime.osce.org/2016-data.
(12) Mnenje agencije FRA št.11.


Poročilo o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom
PDF 392kWORD 143k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (2018/2121(INI))
P8_TA(2019)0240A8-0170/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 4 in 13 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 107, 108, 113, 115 in 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 1. marca 2018 o ustanovitvi posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) ter njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu(1),

–  ob upoštevanju resolucije odbora TAXE z dne 25. novembra 2015(2) in resolucije odbora TAX2 z dne 6. julija 2016(3) o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji(4),

–  ob upoštevanju rezultatov Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji, ki so bili Svetu in Komisiji predloženi 13. decembra 2017(5),

–  ob upoštevanju nadaljnjega ukrepanja Komisije na podlagi vsake od zgoraj navedenih resolucij Evropskega parlamenta(6),

–  ob upoštevanju številnih razkritij preiskovalnih novinarjev, kot so LuxLeaks, panamski dokumenti, rajski dokumenti in bolj nedavne afere Cum Ex, pa tudi primeri pranja denarja, ki vključujejo zlasti banke na Danskem, v Estoniji, Nemčiji, Latviji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2018 o aferi Cum Ex: gospodarski kriminal in vrzeli v veljavnem pravnem okviru(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o zaščiti preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove(8),

–  ob upoštevanju študij službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovi „Citizenship by investment (CBI) and residency by investment (RBI) schemes in the EU: state of play, issues and impacts“ (Programa državljanstva in prebivališča za naložbe v EU: stanje, vprašanja in učinki), „Money laundering and tax evasion risks in free ports and customs warehouses“ (Tveganja pranja denarja in davčne utaje v prostih pristaniščih in carinskih skladiščih) ter „An overview of shell companies in the European Union“ (Pregled slamnatih družb v Evropski uniji)(9),

–  ob upoštevanju študij z naslovi „VAT fraud: economic impact, challenges and policy issues“(10) (Goljufije na področju DDV: gospodarski učinek, izzivi in politična vprašanja), „Cryptocurrencies and blockchain - Legal context and implications for financial crime, money laundering and tax evasion“ (Kriptovalute in tehnologija veriženja podatkovnih blokov – pravni okvir in posledice za finančni kriminal, pranje denarja in davčno utajo) ter „Impact of Digitalisation on International Tax Matters“(11) (Vpliv digitalizacije na mednarodne davčne zadeve),

–  ob upoštevanju študij Komisije o kazalnikih agresivnega davčnega načrtovanja(12),

–  ob upoštevanju dokazov, ki jih je odbor TAX3 zbral na podlagi 34 predstavitev s strokovnjaki ali izmenjav mnenj s komisarji in ministri ter v okviru misij v Washingtonu, Rigi, na Otoku Man, v Estoniji in na Danskem,

–  ob upoštevanju posodobljenega in trdnejšega okvira za davek od dohodkov pravnih oseb, vzpostavljenega v tem zakonodajnem obdobju, zlasti direktiv proti izogibanju davkom (ATAD I(13) in ATAD II(14)) ter revizij direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC)(15),

–  ob upoštevanju predlogov Komisije, ki čakajo na sprejetje, zlasti o CC(C)TB(16), svežnju ukrepov za digitalno obdavčenje(17) in javnem poročanju po državah (CBCR)(18), ter stališča parlamenta o teh dokumentih,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic z dne 1. decembra 1997 o kodeksu ravnanja o obdavčitvi podjetij in rednih poročil Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) Svetu ECOFIN,

–  ob upoštevanju seznama Sveta nekooperativnih jurisdikcij za davčne namene, sprejetega 5. decembra 2017 in spremenjenega na podlagi stalnega spremljanja zavez tretjih držav,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. marca 2018 o novih zahtevah zakonodaje EU v boju proti izogibanju davkom, zlasti v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami (C(2018)1756),

–  ob upoštevanju stalnega posodabljanja okvira za DDV, zlasti dokončne ureditve DDV,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2016 z naslovom „Na poti k dokončnemu sistemu DDV in boju proti goljufijam pri DDV“(19),

–  ob upoštevanju nedavno sprejetega novega okvira EU za preprečevanje pranja denarja, zlasti po sprejetju četrte (AMLD4)(20) in pete (AMLD5)(21) direktive o preprečevanju pranja denarja,

–  ob upoštevanju postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je Komisija začela proti 28 državam članicam, ker v nacionalno pravo niso pravilno prenesle četrte direktive o preprečevanju pranja denarja (AMDL4),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije z dne 2. februarja 2016 za okrepitev boja proti financiranju terorizma (COM(2016)0050)(22),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 o okrepitvi okvira Unije za bonitetni nadzor in nadzor na področju preprečevanja pranja denarja (COM(2018)0645),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o nujni uvedbi črnega seznama EU glede tretjih držav v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja(23),

–  ob upoštevanju pregleda in analize vrzeli v zvezi s pristojnostmi finančnih obveščevalnih enot EU (EU FIU) ter ovir pri pridobivanju in izmenjavi informacij z dne 15. decembra 2016, ki ju je opravila platforma finančnih obveščevalnih enot Evropske unije (platforma EU FIU), ter delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. junija 2017 o izboljšanju sodelovanja med finančnimi obveščevalnimi enotami EU (SWD(2017)0275),

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega bančnega organa (EBA) in Komisije z dne 11. julija 2018 malteškemu finančnemu preiskovalnemu uradu (FIAU) o ukrepih, ki so potrebni za skladnost z direktivo o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma,

–  ob upoštevanju pisma predsednika odbora TAX3 z dne 7. decembra 2018 stalnemu predstavniku Malte pri EU njegovi ekscelenci Danielu Azzopardiju, v katerem je zahteval pojasnila o podjetju „17 Black“,

–  ob upoštevanju preiskav in odločb Komisije o državni pomoči(24),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2018 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (COM(2018)0218);

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju politične izjave o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom,

–  ob upoštevanju izidov različnih srečanj skupin G7, G8 in G20 na vrhu v zvezi z mednarodnimi davčnimi vprašanji,

–  ob upoštevanju resolucije o akcijski agendi iz Adis Abebe, ki jo je 27. julija 2015 sprejela generalna skupščina Združenih narodov,

–  ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni o nezakonitih finančnih tokovih iz Afrike na skupno zahtevo Komisije Afriške unije in Konference afriških ministrov za finance, načrtovanje in gospodarski razvoj Ekonomske komisije za Afriko (ECA) pri OZN,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2016 o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016)0024), v katerem je Komisija med drugim pozvala EU, naj bo zgled na tem področju,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 8. julija 2015 o davčnih utajah in izogibanju davkom kot izzivih za upravljanje, socialno varstvo in razvoj v državah v razvoju(25) in z dne 15. januarja 2019 o enakosti spolov in davčnih politikah v EU(26),

–  ob upoštevanju obveznosti iz člena 8(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), da je treba vedno spoštovati zakonodajo o zasebnosti,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. januarja 2019 o shemah državljanstva in prebivanja za vlagatelje v Evropski uniji (COM(2019)0012),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. januarja 2019 z naslovom „Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU“ (COM(2019)0008),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2017 z naslovom „Mednarodni davčni sporazumi kot izziv za razvojna partnerstva EU“,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (A8-0170/2019),

1.Splošni uvod o ozadju

1.1.Spremembe

1.  trdi, da obstoječa davčna pravila pogosto ne morejo slediti vse večji hitrosti gospodarstva; opozarja, da so bila obstoječa mednarodna in nacionalna davčna pravila oblikovana na začetku 20. stoletja; trdi, da je nenehoma nujno potrebna reforma pravil, na podlagi katere bodo mednarodni, evropski in nacionalni davčni sistemi primerni za nove gospodarske, socialne in tehnološke izzive 21. stoletja; je seznanjen s širšim razumevanjem, da obstoječi davčni sistemi in računovodske metode niso ustrezno opremljeni, da bi sledili temu razvoju in zagotovili, da vsi udeleženci na trgu plačujejo pravičen delež davkov;

2.  poudarja, da je Evropski parlament znatno prispeval k boju proti finančnemu kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom, ki so bili med drugim razkriti v zadevah LuxLeaks, panamski dokumenti, rajski dokumenti, Football Leaks, Bahamas Leaks in Cum Ex, zlasti s pomočjo dela posebnih odborov TAXE, TAX2(27) in TAX3, preiskovalnega odbora PANA ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON);

3.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija v tem mandatu pripravila 26 zakonodajnih predlogov, katerih cilj je odpraviti nekatere vrzeli, izboljšati boj proti finančnim kaznivim dejanjem in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter povečati učinkovitost pobiranja davkov in davčno pravičnost; močno obžaluje, da Svet ni dosegel napredka v zvezi z glavnimi pobudami o reformi davka od dohodkov pravnih oseb, ki so nedokončane zaradi pomanjkanja dejanske politične volje; poziva k hitremu sprejetju še nedokončanih pobud EU in skrbnemu spremljanju njihovega izvajanja, da se zagotovita učinkovitost in pravilno izvrševanje, na podlagi katerih bi lahko sledili različnim oblikam davčnih goljufij, davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja;

4.  opozarja, da ima davčna jurisdikcija nadzor samo nad davčnimi zadevami v zvezi s svojim ozemljem, medtem ko gospodarski tokovi in nekateri davkoplačevalci, kot so multinacionalna podjetja in premožni posamezniki, delujejo globalno;

5.  poudarja, da je za določitev davčnih osnov potrebno v celoti poznati razmere davkoplačevalca, tudi tiste dele, ki jih davčna jurisdikcija ne zajema, in ugotavljanje, kateri del se nanaša na posamezno jurisdikcijo; opozarja, da je nujna tudi razporeditev teh davčnih osnov med davčnimi jurisdikcijami, da se preprečita dvojna obdavčitev in dvojna neobdavčitev; potrjuje, da bi bilo treba prednost dati odpravi dvojne neobdavčitve in zagotoviti rešitev vprašanja dvojne obdavčitve;

6.  meni, da si morajo vse institucije EU, pa tudi države članice, prizadevati državljanom razložiti delo, opravljeno na področju obdavčenja, in ukrepe za odpravo obstoječih problemov in vrzeli; meni, da bi morala EU sprejeti obširno strategijo, v okviru katere bi z ustreznimi politikami podprla države članice pri premiku s sedanjih škodljivih davčnih sistemov k davčnemu sistemu, skladnemu s pravnim okvirom EU in v duhu Pogodb EU;

7.  ugotavlja, da so se gospodarski tokovi(28) in priložnosti za spremembo davčnega rezidentstva znatno povečali; opozarja, da so nekateri novi pojavi(29) sami po sebi nepregledni ali omogočajo nepreglednost in s tem davčno goljufijo, davčno utajo, agresivno davčno načrtovanje in pranje denarja;

8.   obžaluje dejstvo, da nekatere države članice zasegajo davčno osnovo drugih držav članic s privabljanjem dobička, ustvarjenega drugje, s tem pa podjetjem omogočajo, da umetno zmanjšujejo svojo davčno osnovo; opozarja, da ta praksa škoduje načelu solidarnosti EU in povzroča prerazporejanje bogastva v korist multinacionalnih podjetij in njihovih delničarjev na račun državljanov EU; podpira pomembno delo akademikov in novinarjev, ki pomagajo razkrivati te prakse;

1.2.Namen obdavčitve in učinek davčnih goljufij, davčne utaje, škodljivih davčnih praks in pranja denarja v evropskih družbah

9.  meni, da imata pravična obdavčitev ter odločen boj proti davčnim goljufijam, davčni utaji, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja osrednjo vlogo pri oblikovanju pravične družbe in močnega gospodarstva, hkrati pa ščitita socialno pogodbo in pravno državo; ugotavlja, da je pravičen in učinkovit sistem obdavčevanja ključnega pomena za odpravljanje neenakosti, ne le s financiranjem javnih izdatkov za podporo družbene mobilnosti, temveč tudi z zmanjšanjem dohodkovne neenakosti; poudarja, da lahko davčna politika močno vpliva na odločitve o zaposlovanju, ravni naložb in pripravljenost podjetij, da se širijo;

10.  poudarja, da je najnujnejša prednostna naloga zmanjšanje davčne vrzeli, ki je posledica davčnih goljufij, davčne utaje, agresivnega davčnega načrtovanja in pranja denarja ter njihovega vpliva na nacionalne proračune in proračun EU, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in davčno pravičnost za vse davkoplačevalce, se borili proti naraščanju neenakosti in krepili zaupanje v demokratično oblikovanje politik, tako da se zagotovi, da goljufi ne bodo imeli konkurenčne davčne ugodnosti v primerjavi s poštenimi davkoplačevalci;

11.  poudarja, da so skupna prizadevanja na ravni EU in nacionalni ravni bistvena za zaščito proračuna EU in nacionalnih proračunov pred izgubami zaradi neplačanih davkov; ugotavlja, da lahko države le z v celoti in učinkovito zbranimi davčnimi prihodki med drugim zagotovijo kakovostne javne storitve, vključno s cenovno dostopnim izobraževanjem, zdravstvenim varstvom in nastanitvijo, varnostjo, nadzorom kaznivih dejanj in odzivanjem v izrednih razmerah, socialno varnostjo in varstvom, uveljavljanjem poklicnih in okoljskih standardov, bojem proti podnebnim spremembam, spodbujanjem enakosti spolov, javnim prevozom in osnovno infrastrukturo, da bi spodbudili in po potrebi stabilizirali socialno uravnotežen razvoj in se usmerili k ciljem trajnostnega razvoja;

12.  meni, da je imel nedavni razvoj na področju obdavčevanja in pobiranja davkov, ki je davčno obremenitev preusmeril s premoženja na dohodek, z dohodkov iz kapitala k dohodkom od dela in potrošnji, z multinacionalnih podjetij k malim in srednjim podjetjem (MSP) in s finančnega sektorja k realnemu gospodarstvu, nesorazmeren učinek na ženske in ljudi z nizkimi dohodki, ki se običajno bolj zanašajo na dohodek od dela in porabijo večji delež svojega dohodka za potrošnjo(30); ugotavlja, da so med najbogatejšimi stopnje davčne utaje višje(31); poziva Komisijo, naj v svojih zakonodajnih predlogih na področju davkov in preprečevanja pranja denarja preuči učinek na socialni razvoj, vključno z enakostjo spolov in drugimi omenjenimi politikami;

1.3.Tveganje in koristi, povezane z denarnimi posli

13.  poudarja, da denarni posli kljub prednostim, kot sta dostopnost in hitrost, še vedno predstavljajo zelo visoko tveganje pranja denarja in davčne utaje, vključno z goljufijami na področju DDV; ugotavlja, da je več držav članic že uvedlo omejitve gotovinskih plačil; ugotavlja tudi, da so predpisi o kontroli gotovine na zunanjih mejah EU sicer harmonizirani, obstajajo pa različna pravila med državami članicami glede prenosa gotovine znotraj meja EU;

14.  ugotavlja, da lahko zaradi razdrobljenosti in različne narave teh ukrepov pride do motenj v pravilnem delovanju notranjega trga; zato poziva Komisijo, naj pripravi predlog o evropskih omejitvah gotovinskih plačil, hkrati pa ohrani gotovino kot plačilno sredstvo; poleg tega ugotavlja, da evrski bankovci višjih vrednosti predstavljajo večje tveganje pranja denarja; pozdravlja, da je Evropska centralna banka (ECB) leta 2016 napovedala, da ne bo več izdajala novih bankovcev za 500 EUR (čeprav bankovci v obtoku ostajajo zakonito plačilno sredstvo); poziva ECB, naj pripravi časovni načrt za opustitev uporabe bankovcev za 500 EUR;

1.4.Kvantitativna ocena

15.  poudarja, da davčne goljufije, davčna utaja in agresivno davčno načrtovanje povzročajo izgubo sredstev za nacionalne proračune in proračun Evropske unije(32); potrjuje, da kvantitativna opredelitev teh izgub ni enostavna; vendar ugotavlja, da bi strožje zahteve po preglednosti zagotovile boljše podatke in tudi prispevale k zmanjšanju nepreglednosti;

16.  ugotavlja, da je več ocen poskušalo količinsko opredeliti obseg izgub zaradi davčnih goljufij, davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja; opozarja, da zaradi narave ali pomanjkanja podatkov nobena od teh ocen ne zagotavlja dovolj velike slike; ugotavlja, da se nekatere nedavne ocene dopolnjujejo na podlagi različnih, a dopolnilnih metodologij;

17.  ugotavlja, da je medtem ko Komisija ocenjuje davčno vrzel na področju DDV za EU, do sedaj samo petnajst držav članic pripravilo svoje ocene nacionalne davčne vrzeli; poziva vse države članice naj pod vodstvom Komisije pripravijo celostno oceno davčne vrzeli, ki ne bo omejena na DDV in bo vključevala oceno stroškov za vse davčne spodbude;

18.  ponovno izraža obžalovanje, „da ni zanesljivih in nepristranskih statističnih podatkov o obsegu izogibanja davkom in davčne utaje, ter poudarja, da je pomembno razviti ustrezne in pregledne metode za izmerjenje obsega teh pojavov ter njihovega učinka na javne finance, gospodarske dejavnosti in javne naložbe držav“(33); opozarja pomen politične in finančne neodvisnosti statističnih uradov za zagotovitev zanesljivosti statističnih podatkov; poziva, naj se pri Eurostatu zaprosi za tehnično pomoč pri zbiranju celovitih in točnih statističnih podatkov, da se ti zagotovijo v primerljivem digitalnem formatu, ki ga bo enostavno usklajevati;

19.  opozarja zlasti na empirično oceno obsega letne izgube prihodkov zaradi agresivnega načrtovanja davka od dobička pravnih oseb v EU, ki je bila pripravljena leta 2015; ugotavlja, da se ocena giblje med 50–70 milijardami EUR (znesek, izgubljen le zaradi preusmerjanja dobička, ki je leta 2013 znašal najmanj 17 % prihodka od davka od dohodkov pravnih oseb in 0,4 % BDP) in 160–190 milijardami EUR (skupaj s posameznimi davčnimi ureditvami velikih multinacionalnih podjetij ter neučinkovitim pobiranjem);

20.  poziva Svet in države članice, naj dajo prednost projektom, katerih cilj je izmeriti obseg izogibanja davkom za boljše obravnavanje sedanje davčne vrzeli, zlasti s podporo programa Fiscalis; poudarja, da je Evropski parlament potrdil(34) povečanje sredstev za program Fiscalis; poziva države članice, naj ocenijo svojo davčno vrzel in letno objavljajo rezultate, Komisija naj pa usklajuje njihovo delo;

21.  ugotavlja, da po oceni iz delovnega dokumenta MDS(35) svetovne izgube zaradi erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, povezane z davčnimi oazami, znašajo okoli 600 milijard USD na leto; ugotavlja, da približne dolgoročne ocene MDS znašajo 400 milijard USD za države OECD (1 % njihovega BDP) in 200 milijard USD za države v razvoju (1,3 % njihovega BDP);

22.  pozdravlja nedavne ocene neopažene ekonomije, pogosto imenovane siva ekonomija, v raziskavi o davčnih politikah v Evropski uniji iz leta 2017(36), ki zagotavlja obsežnejše informacije o davčni utaji; poudarja, da vrednost neopažene ekonomije meri gospodarske dejavnosti, ki morda niso zajete v osnovnih virih podatkov, uporabljenih za pripravo nacionalnih računov;

23.  poudarja, da je na svetovni ravni vsako leto skoraj 40 % dobička multinacionalnih podjetij preusmerjenih v davčne oaze, pri čemer se je izkazalo, da so največje izgube zaradi preusmerjanja dobička utrpele nekatere države Evropske unije, saj 35 % preusmerjenega dobička prihaja iz držav EU, takoj za njimi pa so države v razvoju (30 %)(37); poudarja, da se približno 80 % dobička, preusmerjenega iz EU, preusmeri v nekaj drugih držav članic EU ali prek njih; opozarja, da lahko multinacionalna podjetja plačajo do 30 % manj davkov kot domača konkurenčna podjetja in da agresivno davčno načrtovanje izkrivlja konkurenco za domača podjetja, zlasti mala in srednja;

24.  ugotavlja, da po najnovejših ocenah davčna utaja v EU predstavlja približno 825 milijard EUR letno(38);

25.  ugotavlja, da multinacionalna podjetja, ki jih je predstavil odbor TAX3, pripravljajo lastne ocene dejanskih davčnih stopenj(39); poudarja, da nekateri strokovnjaki dvomijo v te ocene;

26.  poziva k zbiranju statističnih podatkov o velikih poslih v prostih pristaniščih, carinskih skladiščih in posebnih ekonomskih conah, pa tudi o razkritjih posrednikov in žvižgačev;

1.5. Davčne goljufije, davčna utaja, izogibanje davkom in agresivno davčno načrtovanje

27.  opozarja, da boj proti davčni utaji in davčnim goljufijam obravnava nezakonita dejanja, boj proti izogibanju davkom pa primere, v katerih se izkoriščajo vrzeli v pravu ali ki so sicer v mejah zakona – razen če davčni in nazadnje sodni organi menijo, da so nezakoniti –, vendar so v nasprotju z njegovim duhom. zato poziva k poenostavitvi davčnega okvira;

28.  opozarja, da se bo z izboljšanjem pobiranja davkov v državah EU verjetno zmanjšalo število kaznivih dejanj v zvezi z davčno utajo in pranjem denarja, ki ji sledi;

29.  opozarja, da agresivno davčno načrtovanje pomeni oblikovanje davčnega načrta, katerega cilj je zmanjšati davčne obveznosti z izkoriščanjem tehničnih podrobnosti davčnega sistema ali z izbiranjem med dvema ali več davčnimi sistemi, kar je v nasprotju z duhom zakona;

30.  pozdravlja odgovor Komisije na pozive iz resolucij odborov TAXE, TAX2 in PANA po boljšem prepoznavanju agresivnega davčnega načrtovanja in škodljivih davčnih praks;

31.  poziva Komisijo in Svet, naj predlagata in sprejmeta celovito in natančno opredelitev kazalnikov agresivnega davčnega načrtovanja na podlagi prepoznavnih značilnosti, opredeljenih v peti reviziji direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC 6)(40), ter ustreznih študij in priporočil Komisije(41); poudarja, da ti jasni kazalniki lahko, če je to potrebno, temeljijo na standardih, določenih na mednarodni ravni; poziva države članice, naj te kazalnike uporabljajo kot podlago za razveljavitev vseh škodljivih davčnih praks, ki izhajajo iz obstoječih davčnih vrzeli; poziva Komisijo in Svet, naj redno posodabljata te kazalnike, če se pojavijo nove ureditve ali prakse na področju agresivnega davčnega načrtovanja;

32.  poudarja podobnost med družbami davčnimi zavezankami in premožnimi posamezniki pri uporabi poslovnih in podobnih struktur, kot so skrbniški skladi in offshore lokacije za namen agresivnega davčnega načrtovanja; opozarja na vlogo posrednikov(42) pri vzpostavitvi takšnih shem; v zvezi s tem opozarja, da večina premožnih posameznikov dohodke prejme v obliki kapitalskih dobičkov in ne plač;

33.  pozdravlja oceno Komisije in vključitev kazalnikov agresivnega davčnega načrtovanja v njena poročila o državah v okviru evropskega semestra 2018; poziva k rednemu ocenjevanju, da se na notranjem trgu EU zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in večja dolgoročna stabilnost javnih prihodkov; poziva Komisijo, naj po potrebi zagotovi jasne nadaljnje ukrepe za odpravo agresivnega davčnega načrtovanja v obliki uradnih priporočil;

34.  ponovno poziva družbe davčne zavezanke, naj v celoti izpolnjujejo svoje davčne obveznosti in ne izvajajo agresivnega davčnega načrtovanja, ki povzroča erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička, ter naj razmislijo o strategiji za pravično obdavčitev in se vzdržijo škodljivih praks kot pomembni del družbene odgovornosti podjetij ter upoštevajo načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD za multinacionalne družbe, da bodo davkoplačevalci zaupali v davčne okvire;

35.  poziva države članice, ki sodelujejo v postopku okrepljenega sodelovanja, naj čim prej dosežejo dogovor o sprejetju davka na finančne transakcije, pri tem pa potrdijo, da bi bila svetovna rešitev najustreznejša;

2.Obdavčitev dohodkov pravnih oseb

36.  opozarja, da so se možnosti izbire poslovne lokacije ali lokacije prebivališča na podlagi regulativnega okvira povečale z globalizacijo in digitalizacijo;

37.  opozarja, da je treba davke plačevati v jurisdikcijah dejanske bistvene in stvarne gospodarske dejavnosti in ustvarjanja vrednosti, v primeru posrednega obdavčenja pa v jurisdikcijah potrošnje; poudarja, da je to mogoče doseči s sprejetjem skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) v EU z ustrezno in pravično porazdelitvijo, ki bo med drugim vključevala vsa opredmetena sredstva;

38.  ugotavlja, da je EU v okviru direktive o preprečevanju izogibanja davkov (ATAD I) sprejela izstopni davek, ki državam članicam omogoča, da obdavčijo ekonomsko vrednost morebitnega kapitalskega dobička, ustvarjenega na njihovem ozemlju, tudi če ta dobiček v času izstopa še ni bil realiziran; meni, da bi bilo treba okrepiti načelo obdavčitve dobička, ustvarjenega v državah članicah pred njihovim izstopom iz Unije, na primer prek usklajenih davčnih odtegljajev od obresti in licenčnin, da se odpravijo obstoječe vrzeli in prepreči, da bi dobiček neobdavčen zapustil EU; poziva Svet, naj nadaljuje pogajanja o predlogu direktive o obrestih in licenčninah(43); ugotavlja, da se z davčnimi sporazumi stopnja davčnega odtegljaja pogosto zniža, da bi se izognili dvojnemu obdavčevanju(44);

39.  ponovno potrjuje, da se mora prilagoditev mednarodnih davčnih pravil odzvati na izogibanje davkom, ki izhaja iz možnega izkoriščanja vzajemnega delovanja nacionalnih davčnih določb in mrež davčnih sporazumov, njegova posledica pa sta erozija davčne osnove in dvojna neobdavčitev, obenem pa je treba zagotoviti, da ne pride do dvojne obdavčitve;

2.1.Akcijski načrt za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter njegovo izvajanje v EU: direktiva proti izogibanju davkom (ATAD)

40.  priznava, da je bil namen projekta OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička na usklajen način odpraviti vzroke in razmere, zaradi katerih nastajajo prakse erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, z izboljšanjem skladnosti čezmejnih davčnih pravil, poostritvijo vsebinskih zahtev ter povečanjem preglednosti in varnosti; vendar izjavlja, da se stopnja pripravljenosti za sodelovanje pri akcijskem načrtu OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter zavezanost k temu med državami in posameznimi zadevnimi ukrepi razlikuje;

41.  je seznanjen z izvajanjem in spremljanjem akcijskega načrta OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v 15 točkah, ki je namenjen usklajeni odpravi vzrokov in okoliščin, ki povzročajo prakse erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ter s tem, da prek vključujočega okvira potekajo nadaljnje razprave v širšem kontekstu od prvotnih držav udeleženk; zato poziva države članice, naj podpirajo reformo mandata in delovanja vključujočega okvira, da bi zagotovili vključitev preostalih davčnih vrzeli in nerešenih davčnih vprašanj v sedanji mednarodni okvir; pozdravlja pobudo o vključujočem okviru, namenjeno razpravam in iskanju globalnega soglasja o boljši razdelitvi pravic do obdavčenja med državami;

42.  ugotavlja, da ukrepi zahtevajo izvajanje; je seznanjen s političnim sporočilom(45) vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, katerega namen je oblikovati možne rešitve za opredeljene izzive v zvezi z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva;

43.  poudarja, da so nekatere države pred kratkim sprejele enostranske protiukrepe proti škodljivim davčnim praksam (kot so davek na preusmerjen dobiček v Združenem kraljestvu in določbe o globalnih neopredmetenih prihodkih z nizko davčno stopnjo v okviru davčne reforme v ZDA), da bi zagotovile ustrezno obdavčenje tujih dohodkov multinacionalnih podjetij po minimalni dejanski davčni stopnji v državi sedeža nadrejene družbe; poziva EU, naj oceni te ukrepe; ugotavlja, da EU v nasprotju s temi enostranskimi ukrepi na splošno spodbuja večstranske in sporazumne rešitve za pravično dodeljevanje pravic do obdavčitve; poudarja, da EU na primer daje prednost svetovni rešitvi za obdavčitev digitalnega sektorja, vendar kljub temu predlaga davek EU na digitalne storitve, saj svetovne razprave napredujejo počasi;

44.  želi spomniti, da sveženj EU proti izogibanju davkom iz leta 2016 dopolnjuje veljavne določbe, da bi se 15 ukrepov za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička izvajalo usklajeno po vsem enotnem trgu EU;

45.  pozdravlja dejstvo, da je EU sprejela direktivi proti izogibanju davkom ATAD I in ATAD II; ugotavlja, da ti direktivi zagotavljata pravičnejšo obdavčitev z vzpostavitvijo minimalne ravni zaščite proti izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb po vsej EU ter pravičnejše in stabilnejše okolje za podjetja z vidika povpraševanja in ponudbe; pozdravlja določbe o hibridnih neskladnostih za preprečevanje dvojne neobdavčitve, da bi se odpravila obstoječa neskladja in preprečil nastanek novih neskladij med državami članicami in tretjimi državami;

46.  pozdravlja določbe o tuji odvisni družbi, vključene v ATAD I, da se zagotovi učinkovito obdavčenje dobička, ki ga ustvarijo povezana podjetja in ki se hrani v državah z nizkimi davki ali brez davkov; priznava, da preprečujejo, da bi odsotnost ali raznolikost nacionalnih pravil o tuji odvisni družbi znotraj Unije izkrivljali delovanje notranjega trga, ki bi preseglo razmere povsem umetne ureditve, kot je že večkrat pozval Parlament; obžaluje, da ATAD I vključuje dva pristopa k izvajanju pravil o tuji odvisni družbi, ter poziva države članice, naj izvajajo le enostavnejša in najučinkovitejša pravila o tuji odvisni družbi, opredeljena v členu 7(2)(a) ATAD I;

47.  pozdravlja splošno pravilo o preprečevanju zlorab za namene izračuna obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb iz ATAD I, ki državam članicam omogoča, da ne upoštevajo shem, ki so ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin nepristne in namenjene izključno pridobitvi davčne ugodnosti; ponovno poziva k sprejetju splošnega in skupnega ter strogega pravila o preprečevanju zlorab v okviru obstoječe zakonodaje, zlasti direktive o matičnih in odvisnih družbah, direktive o združitvi ter direktive o obrestih in licenčninah;

48.  ponovno poziva k jasni opredelitvi stalne poslovne enote in pomembne gospodarske prisotnosti, tako da se podjetja ne bodo mogla umetno izmikati davčni zavezanosti v državi članici, kjer so ekonomsko dejavna;

49.  poziva k zaključku dela na področju razvoja dobre prakse in spremljanja izvajanja držav članic s strani Komisije v okviru Skupnega foruma EU za transferne cene;

50.  opozarja, da je zaskrbljen zaradi uporabe transfernih cen pri agresivnem davčnem načrtovanju ter da je posledično treba za obravnavanje vprašanja ustrezno ukrepati in izboljšati okvir za določanje transfernih cen; poudarja, da morajo odražati gospodarsko realnost, državam članicam in podjetjem, ki poslujejo v Uniji, zagotavljati varnost, jasnost in pravičnost ter zmanjšati tveganje zlorabe pravil za namene preusmerjanja dobička ob upoštevanju smernic OECD za določanje transfernih cen iz leta 2010(46); Vendar ugotavlja, da, kot so poudarili strokovnjaki in objave, uporaba koncepta neodvisnega subjekta ali načela običajnih tržnih pogojev predstavlja enega glavnih dejavnikov, ki omogočajo škodljive davčne prakse(47);

51.  poudarja, da so ukrepi EU za obravnavanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter agresivnega davčnega načrtovanja davčne organe opremili s posodobljeno zbirko orodij za zagotavljanje pravičnega pobiranja davkov; poudarja, da bi morali davčni organi učinkovito uporabljati orodja, ne da bi pri tem ustvarili dodatno breme za odgovorne davkoplačevalce, zlasti mala in srednja podjetja;

52.  priznava, da so zaradi novega pretoka informacij do davčnih organov po sprejetju direktiv ATAD I in DAC4 potrebna ustrezna sredstva za čim bolj učinkovito uporabo teh informacij in zmanjšanje sedanje davčne vrzeli; poziva vse države članice, naj zagotovijo, da bodo orodja, ki jih uporabljajo organi, zadostna in ustrezna za uporabo teh informacij ter za kombiniranje in navzkrižno preverjanje informacij iz različnih virov in podatkovnih nizov;

2.2.Krepitev ukrepov EU za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju ter dopolnitev akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička

2.2.1.Pregled davčnih sistemov in splošnega okolja za obdavčitev v državah članicah – agresivno davčno načrtovanje v EU (evropski semester)

53.  pozdravlja dejstvo, da so davčni sistemi in splošno okolje za obdavčitev v državah članicah postali del evropskega semestra v skladu s pozivom Parlamenta v zvezi s tem(48); pozdravlja študije in podatke, ki jih je zbrala Komisija(49), na podlagi katerih je mogoče bolje obravnavati situacije, ki zagotavljajo kazalnike agresivnega davčnega načrtovanja ter jasno kažejo na izpostavljenost davčnemu načrtovanju in državam članicam zagotavljajo bogato podatkovno bazo o tem pojavu; poudarja, da države članice v duhu lojalnega sodelovanja ne smejo spodbujati oblikovanja shem agresivnega davčnega načrtovanja, ki niso združljive s pravnim okvirom EU in duhom Pogodb EU;

54.  poziva, naj se ti novi davčni kazalniki za evropski semester obravnavajo enako kot kazalniki za nadzor nad izdatki; poudarja, da je koristno, da se za evropski semester zagotovi ta davčna razsežnost, ki bo omogočila odpravo določenih škodljivih davčnih praks, ki doslej niso bile odpravljene z direktivo ATAD in drugimi veljavnimi evropskimi predpisi;

55.  pozdravlja dejstvo, da so v DAC6 opredeljene prepoznavne značilnosti čezmejnih aranžmajev, o katerih se poroča, o katerih morajo posredniki obvestiti davčne organe, da jih lahko ti ocenijo; pozdravlja dejstvo, da je mogoče te značilnosti agresivnega davčnega načrtovanja posodobiti, če se pojavijo nove ureditve ali prakse; poudarja, da rok za začetek izvajanja te direktive še ni potekel ter da bo treba spremljati določbe, da se zagotovi njihova učinkovitost;

56.  poziva Skupino za kodeks ravnanja, naj vsako leto Svetu in Parlamentu poroča o glavnih ureditvah v državah članicah, da lahko nosilci odločanja sledijo novim davčnim shemam, ki se pripravljajo, ter sprejmejo morebitne potrebne protiukrepe;

57.  poziva institucije EU in države članice, naj zagotovijo, da pogodbe o izvedbi javnih naročil dobaviteljem ne omogočajo izogibanja davkom. poudarja, da bi države članice morale spremljati in zagotavljati, da podjetja ali drugi pravni subjekti, vključeni v razpise in pogodbe o izvedbi naročil, ne sodelujejo pri davčnih goljufijah, davčni utaji in agresivnem davčnem načrtovanju; poziva Komisijo, naj pojasni veljavno prakso javnih naročil v skladu z direktivo EU o javnem naročanju in po potrebi predlaga posodobitev direktive, da ne bi prepovedovala uporabe davčnih vidikov kot meril za izključitev ali celo kot meril za izbor v javnem naročanju;

58.  poziva Komisijo, naj objavi predlog, v skladu s katerim bi morale države članice zagotoviti, da gospodarski subjekti, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, izpolnjujejo zahtevo glede minimalne ravni preglednosti v zvezi z davki, zlasti z javnim poročanjem po državah in preglednimi lastniškimi strukturami;

59.  poziva Komisijo, naj čim prej izda predlog za razveljavitev posebnih ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine, države članice pa, naj dajo prednost neškodljivi in po potrebi neposredni podpori raziskavam in razvoju na svojem ozemlju; poudarja, da je treba davčne olajšave za podjetja skrbno načrtovati in izvajati le, če imajo pozitiven učinek za delovna mesta in rast in ne pomenijo tveganja za ustvarjanje novih vrzeli v davčnem sistemu;

60.  ponovno poziva, naj se zagotovi, da se posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine zares povežejo z gospodarsko dejavnostjo, kot je preverjanje odhodkov, in da ne izkrivljajo konkurence; je seznanjen z vse večjo vlogo neopredmetenih sredstev v vrednostnih verigah multinacionalnih podjetij; je seznanjen z izboljšano opredelitvijo stroškov raziskav in razvoja v predlogu o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; podpira stališče Parlamenta glede davčnega dobropisa za dejanske stroške raziskav in razvoja namesto odbitka za raziskave in razvoj;

2.2.2.Boljše sodelovanje na področju obdavčevanja, vključno s skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb

61.  poudarja, da bi se politika obdavčevanja v Evropski uniji morala osredotočati tako na boj proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju kot na spodbujanje čezmejnih gospodarskih dejavnosti s sodelovanjem med davčnimi organi in oblikovanjem pametne davčne politike;

62.  poudarja, da obstajajo številne ovire v zvezi z davki, ki zavirajo čezmejno gospodarsko dejavnost; v zvezi s tem je seznanjen s svojo resolucijo z dne 25. oktobra 2012 o dvajsetih glavnih pomislekih evropskih državljanov in podjetij v zvezi z delovanjem enotnega trga(50), poziva Komisijo, naj sprejme akcijski načrt, ki bo prednostno obravnaval te ovire;

63.  pozdravlja ponovno vzpostavitev projekta skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb s sprejetjem medsebojno povezanih predlogov o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb s strani Komisije; poudarja, da bo skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb, ko se bo v celoti izvajala, odpravila vrzeli med nacionalnimi davčnimi sistemi, predvsem pri transfernih cenah;

64.  poziva Svet, naj hitro sprejme in začne istočasno izvajati oba predloga, pri tem pa naj upošteva mnenje Parlamenta, ki že vključuje koncept virtualne stalne poslovne enote in dodelitve s formulo, s čimer bi se odpravile preostale vrzeli, ki omogočajo izogibanje davkom, in zagotovili enaki konkurenčni pogoji glede na digitalizacijo; obžaluje, da nekatere države članice še vedno niso našle rešitve, in poziva države članice, naj premostijo različna stališča;

65.  opozarja, da bi morala biti uporaba skupne (konsolidirane) osnove za davek od dohodkov pravnih oseb povezana z izvajanjem skupnih računovodskih pravil in z ustreznim usklajevanjem upravnih praks;

66.  opozarja, da bi bilo treba za odpravo prakse preusmerjanja dobička in uvedbo načela, da se davek plača, kjer se ustvari dobiček, skupno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb in skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb uvesti hkrati v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj pripravi nov predlog na podlagi člena 116 PDEU, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku izdata potrebno zakonodajo, če Svet ne bo dosegel dogovora o predlogu o vzpostavitvi skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb;

2.2.3.Digitalna obdavčitev dohodkov pravnih oseb

67.  ugotavlja, da je pojav digitalizacije na trgu ustvaril nove okoliščine, v katerih lahko digitalna in digitalizirana podjetja izkoriščajo lokalne trge, ne da bi bile na njih fizično prisotne in obdavčene, kar ustvarja neenake konkurenčne pogoje ter postavlja tradicionalna podjetja v slabši položaj; ugotavlja, da se za digitalne poslovne modele v EU plačuje nižja dejanska povprečna davčna stopnja kot za tradicionalne poslovne modele(51);

68.  v zvezi s tem poudarja postopen premik z oprijemljive proizvodnje k neopredmetenim sredstvom v vrednostnih verigah multinacionalnih podjetij, kot kažejo relativne stopnje rasti licenčnin in prejemkov v zvezi s pristojbinami za izdajo dovoljenj v zadnjih petih letih (skoraj 5 % na leto) v primerjavi s trgovino z blagom in tujimi neposrednimi naložbami (manj kot 1 % na leto)(52); obžaluje dejstvo, da digitalna podjetja v nekaterih državah članicah skorajda ne plačujejo davkov kljub pomembni digitalni prisotnosti in velikim prihodkom v teh državah članicah;

69.  meni, da bi morala EU omogočiti privlačno poslovno okolje, da bi dosegla gladko delujoč enotni digitalni trg, hkrati pa zagotoviti pravično obdavčenje digitalnega gospodarstva; opozarja, da bi morala lokacija ustvarjanja vrednosti pri digitalizaciji celotnega gospodarstva upoštevati prispevek uporabnikov in zbrane informacije o vedenju potrošnikov na spletu;

70.  poudarja, da bodo brez skupnega pristopa Unije k obravnavanju obdavčitve digitalnega gospodarstva države članice sprejele – in so že sprejele – enostranske rešitve, ki bodo ustvarile regulativno arbitražo in razdrobljenost enotnega trga ter bi lahko postale breme za podjetja, ki poslujejo čezmejno, in za davčne organe;

71.  je seznanjen z vodilno vlogo Komisije in nekaterih držav članic v svetovni razpravi o obdavčitvi digitalnega gospodarstva; spodbuja države članice, naj nadaljujejo proaktivno delo na ravni OECD in OZN, zlasti s procesom, uvedenem s političnim sporočilom v okviru vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička(53); vendar opozarja, da EU ne bi smela čakati na svetovno rešitev, temveč mora nemudoma ukrepati;

72.  pozdravlja sveženj ukrepov za digitalno obdavčenje, ki ga je Komisija sprejela 21. marca 2018, vendar obžaluje, da so Danska, Finska, Irska in Švedska na seji Sveta ECOFIN 12. marca 2019(54) ostale zadržane glede svežnja davka na digitalne storitve ali mu korenito nasprotovale;

73.  poudarja, da je dogovor o tem, kaj je stalna digitalna poslovna enota, ki je edini dogovor, dosežen doslej, korak v pravo smer, vendar ne rešuje vprašanja določitve davčne osnove;

74.  poziva države članice, ki so pripravljene razmisliti o uvedbi digitalnega davka, naj to storijo v okviru okrepljenega sodelovanja, da bi preprečili nadaljnje drobljenje enotnega trga, ki že poteka v posameznih državah članicah, v katerih razmišljajo o uvedbi nacionalnih rešitev;

75.  priznava, da je predlagana „začasna rešitev“ nepopolna; meni, da bo pripomogla k iskanju boljše rešitve na svetovni ravni in deloma zagotovila enake konkurenčne pogoje na lokalnih trgih; poziva države članice EU, naj čim prej razpravljajo o dolgoročni rešitvi glede obdavčenja digitalnega gospodarstva (v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo), jo sprejmejo in začnejo izvajati, da bo EU še naprej določala smer razvoja na svetovni ravni; poudarja, da bi bilo treba dolgoročno rešitev, ki jo predlaga Komisija, uporabiti kot podlago za nadaljnje delo na mednarodni ravni;

76.  ugotavlja, da državljani EU močno zahtevajo davek na digitalne storitve; opozarja, da je iz raziskav razvidno, da 80 % državljanov iz Nemčije, Francije, Avstrije, Nizozemske, Švedske in Danske podpira davek na digitalne storitve in meni, da bi EU morala imeti vodilno vlogo pri mednarodnih prizadevanjih; poleg tega poudarja, da se večina državljanov, ki so sodelovali v raziskavi, zavzema za široko področje uporabe davka na digitalne storitve(55);

77.  poziva države članice, naj zagotovijo, da davek na digitalne storitve ostane začasen ukrep, in sicer z vključitvijo samoderogacijske klavzule v predlog direktive Sveta z dne 21. marca 2018 o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev(56) (COM(2018)0148) in s pospešitvijo razprave o pomembni digitalni prisotnosti;

2.2.4.Učinkovito obdavčevanje

78.  je seznanjen, da so se na ravni EU nominalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb znižale s povprečnih 32 % leta 2000 na 21,9 % leta 2018(57), kar predstavlja 32-odstotno zmanjšanje; je zaskrbljen zaradi posledic te konkurence na vzdržnost davčnih sistemov in morebitnih učinkov prelivanja na druge države; ugotavlja, da se prvi projekt preprečevanja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička pod vodstvom G20/OECD ni dotaknil tega pojava; pozdravlja napoved v okviru vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, da se do leta 2020 „brez poseganja“ razišče pravice do obdavčitve, ki bi okrepile zmožnost jurisdikcij za obdavčitev dobičkov, v primeru, da druga jurisdikcija s pravico do obdavčitve uveljavlja nizko dejansko davčno stopnjo na ta dobiček(58), kar pomeni minimalno efektivno obdavčitev; ugotavlja, da, kot je bilo povedano v okviru vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, trenutna prizadevanja pod vodstvom OECD ne spreminjajo dejstva, da države ali jurisdikcije še vedno same prosto določajo svoje davčne stopnje ali odločajo, da sploh nimajo sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb(59);

79.  pozdravlja nov globalni standard OECD o dejavniku pomenljivih dejavnosti za davčne jurisdikcije z nominalno davčno stopnjo ali brez nje(60), ki v veliki meri temelji na delu EU v zvezi s postopkom uvrščanja na seznam EU (pravično merilo 2.2. na seznamu EU);

80.  ugotavlja, da so razlike med dejanskimi davčnimi stopnjami družb, ki pogosto temeljijo na napovedih za davke(61), in dejanskimi davki, ki jih plačujejo velika multinacionalna podjetja; je seznanjen, da tradicionalni sektorji povprečno plačujejo dejansko stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb v višini 23 %, digitalni sektor pa približno 9,5 %(62);

81.  je seznanjen z različnimi metodologijami za ocenjevanje dejanskih davčnih stopenj, ki ne omogočajo zanesljive primerjave dejanskih davčnih stopenj v EU in po svetu; ugotavlja, da se nekatere ocene dejanskih davčnih stopenj v EU razlikujejo od 2,2 % do 30 %(63); poziva Komisijo, naj oblikuje lastno metodologijo in redno objavlja dejanske davčne stopnje v državah članicah;

82.  poziva Komisijo, naj oceni pojav znižanja nominalnih davčnih stopenj in njihovega učinka na dejanske davčne stopnje v EU ter naj predlaga pravna sredstva, tako znotraj EU kot v odnosu do tretjih držav, kot je ustrezno, vključno s strogimi pravili o preprečevanju zlorab, obrambnimi ukrepi, kot so strožja pravila o nadzorovanih tujih družbah, in priporočili za spremembo davčnih sporazumov;

83.  meni, da bi moralo globalno usklajevanje davčne osnove na podlagi projekta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička spremljati boljše usklajevanje davčnih stopenj, da bi dosegli večjo učinkovitost;

84.  poziva države članice, naj posodobijo mandat Skupine za kodeks ravnanja, da se preuči koncept minimalne efektivne obdavčitve dobičkov podjetij, da bi spremljali delo OECD na področju davčnih izzivov digitalizacije gospodarstva;

85.  je seznanjen z izjavo francoskega finančnega ministra na seji odbora TAX3 dne 23. oktobra 2018 o tem, da je treba razpravljati o konceptu minimalne obdavčitve; pozdravlja pripravljenost Francije, da razpravo o minimalni obdavčitvi kot eno od prednostnih nalog vključi v svoje predsedovanje skupini G7 leta 2019, kot je bilo ponovno poudarjeno na seji ECOFIN 12. marca 2019;

2.3.Upravno sodelovanje na področju neposrednih davkov

86.  poudarja, da je bila direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC) od junija 2014 štirikrat spremenjena;

87.  poziva Komisijo, naj oceni in predstavi predloge za odpravo vrzeli v DAC2, zlasti tako, da v področje uporabe direktive vključi materialno premoženje in kriptovalute, določi sankcije za neizpolnjevanje obveznosti ali napačno poročanje finančnih institucij ter z vključitvijo več vrst finančnih institucij in vrst računov, o katerih se trenutno ne poroča, kot so pokojninski skladi;

88.  ponovno poziva k razširitvi področja uporabe v zvezi z izmenjavo davčnih stališč in dostopa Komisije ter večji usklajenosti praks različnih nacionalnih davčnih organov na področju izdajanja davčnih stališč;

89.  poziva Komisijo, naj v zvezi s tem hitro objavi prvo oceno DAC3, pri čemer naj obravnava zlasti število izmenjav stališč in primerov, ko so nacionalne davčne uprave dostopale do informacij drugih držav članic; poziva, naj se v oceni obravnava tudi učinek razkritja ključnih informacij v zvezi z davčnimi stališči (število stališč, imena upravičencev, dejanska davčna stopnja, ki izhaja iz posameznega stališča); poziva države članice, naj objavijo nacionalna davčna stališča;

90.  obžaluje dejstvo, da komisar, pristojen za obdavčevanje, ne priznava potrebe, da bi razširili obstoječi sistem za izmenjavo informacij med nacionalnimi davčnimi organi;

91.  poleg tega ponovno poziva, naj se zagotovi sočasen davčni nadzor nad osebami s skupnimi ali dopolnilnimi interesi (vključno z nadrejenimi in podrejenimi družbami) ter naj se z obveznostjo odgovarjanja na skupinske zahteve v zvezi z davčnimi vprašanji okrepi davčno sodelovanje med državami članicami; opozarja, da pravica do molka v razmerju do davčnih organov ne velja pri preprosti upravni preiskavi in da je sodelovanje obvezno(64);

92.  meni, da bi morali biti usklajeni inšpekcijski pregledi na kraju samem del evropskega okvira sodelovanja med davčnimi upravami;

93.  poudarja, da izmenjava in obdelava informacij ter izmenjava najboljše prakse med davčnimi organi prispevajo k učinkovitejšemu pobiranju davkov; poziva države članice, naj dajo prednost izmenjavi najboljše prakse med davčnimi organi, zlasti v zvezi z digitalizacijo davčnih uprav;

94.  poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo postopke za digitalni sistem vložitve davčne napovedi, da bi spodbudile čezmejne dejavnosti in zmanjšale upravna bremena;

95.  poziva Komisijo, naj hitro oceni izvajanje DAC4 in za vsako državo posebej ugotovi, ali imajo nacionalne davčne uprave dejanski dostop do informacij druge države članice; od Komisije zahteva, naj za vsako državo posebej ugotovi, v kakšnem obsegu je DAC4 skladna z ukrepom 13 akcijskega načrta G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička o izmenjavi informacij;

96.  pozdravlja avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih na podlagi globalnega standarda, ki ga je oblikoval OECD, z Andoro, Lihtenštajnom, Monakom, San Marinom in Švico; poziva Komisijo in države članice, naj nadgradijo določbe Pogodbe, da bodo skladne s spremenjeno direktivo o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC);

97.  poleg tega poudarja prispevek, zagotovljen na podlagi programa Fiscalis 2020, katerega cilj je izboljšati sodelovanje med sodelujočimi državami, njihovimi davčnimi organi in njihovimi uradniki; poudarja dodano vrednost skupnih ukrepov na tem področju ter vlogo morebitnih programov pri razvoju in upravljanju pomembnih vseevropskih informacijskih sistemov;

98.  opozarja države članice na vse njihove obveznosti iz Pogodbe(65), zlasti da lojalno, odkrito in hitro sodelujejo; zato v zvezi s čezmejnimi primeri in zlasti tako imenovano afero Cum Ex poziva, naj vsi nacionalni davčni organi držav članic določijo enotne kontaktne točke v skladu s sistemom enotnih kontaktnih točk skupne mednarodne projektne skupine za izmenjavo obveščevalnih podatkov in sodelovanje v okviru OECD(66), da bi olajšali in poglobili sodelovanje na področju boja proti davčnim goljufijam, davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju; poziva Komisijo, naj olajša in uskladi sodelovanje med enotnimi kontaktnimi točkami držav članic;

99.  priporoča, da morajo organi držav članic, ki jih organi drugih držav članic obvestijo o morebitnih kršitvah prava, izdati uradno obvestilo o prejemu in se po potrebi pravočasno konkretno odzvati na ukrepe, sprejete v zvezi z navedenim obvestilom;

2.4.Trgovalna praksa Cum Ex (dividendna arbitraža) in izpiranje obveznic

100.  je seznanjen, da so transakcije Cum Ex globalni problem in da so poznane že od 90. let prejšnjega stoletja, tudi v Evropi, vendar se proti njim še ni usklajeno ukrepalo; obžaluje davčne goljufije, razkrite v tako imenovani aferi Cum Ex, ki je privedla do javne objave izgub davčnih prihodkov držav članic, ki so po ocenah nekaterih medijev znašale kar 55,2 milijarde EUR; poudarja, da konzorcij evropskih novinarjev opredeljuje Nemčijo, Dansko, Španijo, Italijo in Francijo kot domnevno glavne ciljne trge za trgovalne prakse Cum Ex, tem državam pa sledijo Belgija, Finska, Poljska, Nizozemska, Avstrija in Češka republika;

101.  poudarja, da lahko zapletenost davčnih sistemov privede do pravnih vrzeli, ki olajšujejo sisteme davčnih goljufij, kot je Cum Ex;

102.  ugotavlja, da je do sistematičnih goljufij, ki so bile osredotočene na sistema Cum Ex in Cum Cum, deloma prihajalo zato, ker zadevni organi držav članic niso ustrezno nadzirali zahtevkov za povračilo davkov, pa tudi ker nimajo jasnega in popolnega pregleda nad dejanskim lastništvom delnic; poziva države članice, naj vsem zadevnim organom zagotovijo dostop do vseh popolnih in posodobljenih informacij o lastništvu delnic; poziva Komisijo, naj oceni, ali je v zvezi s tem potrebno ukrepanje EU, in predloži zakonodajni predlog, če je iz ocene razvidna potreba po takšnem ukrepanju;

103.  poudarja, da razkritja kažejo na morebitne pomanjkljivosti v nacionalnih davčnih zakonodajah ter sedanjih sistemih za izmenjavo informacij in sodelovanje med organi držav članic; poziva države članice, naj učinkovito uporabljajo vse komunikacijske kanale, nacionalne podatke in podatke iz okrepljenega okvira za izmenjavo informacij;

104.  poudarja, da bi bilo treba čezmejne vidike afere Cum Ex obravnavati večstransko; opozarja, da bi se z uvedbo novih dvostranskih sporazumov o izmenjavi informacij in dvostranskih mehanizmov za sodelovanje med posameznimi državami članicami dodatno zapletla že zdaj zapletena mreža mednarodnih pravil, ustvarile nove vrzeli in prispevalo k nepreglednosti;

105.  poziva vse države članice, naj temeljito raziščejo in proučijo prakse izplačevanja dividend v svojih jurisdikcijah, da bi v svojih davčnih zakonodajah odkrile vrzeli, ki davčnim goljufom in tistim, ki se izogibajo plačilu davkov, ponujajo priložnost za izkoriščanje, poleg tega pa naj preučijo morebitno čezmejno razsežnost teh praks in odpravijo vse te škodljive davčne prakse; poziva države članice, naj si v zvezi s tem izmenjujejo dobro prakso;

106.  poziva države članice in njihove urade za nadzor finančnih storitev, naj ocenijo potrebo po izključni prepovedi finančnih praks, ki se izvajajo iz davčnih razlogov, kot je dividendna arbitraža ali trgovalne prakse Cum Ex in podobni sistemi, če izdajatelj ne predloži dokazov o nasprotnem, in sicer da imajo te finančne prakse bistven gospodarski pomen, ki ni neupravičeno povračilo davka in/ali izogibanje davkom; poziva zakonodajalce EU, naj ocenijo možnost izvajanja tega ukrepa na ravni EU;

107.  poziva Komisijo, naj začne takoj pripravljati predlog o evropski finančni policiji znotraj Europola z lastnimi preiskovalnimi zmogljivostmi, pa tudi o evropskem okviru za čezmejne davčne preiskave in druga čezmejna finančna kazniva dejanja;

108.  ugotavlja, da afera Cum Ex kaže, da je nujno treba izboljšati sodelovanje med davčnimi organi držav članic EU, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij; zato poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje na področju odkrivanja, preprečevanja, preiskovanja in preganjanja sistemov davčnih goljufij in davčne utaje, kot sta sistema Cum Ex in, kjer je primerno, Cum Cum, vključno z izmenjavo dobre prakse, in podprejo rešitve na ravni EU, kadar je to upravičeno;

2.5.Preglednost na področju davka od dohodkov pravnih oseb

109.  pozdravlja sprejetje direktive DAC4, v kateri je v skladu s standardom iz ukrepa 13 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička določena predložitev poročila po državah davčnim organom;

110.  opozarja, da je javno poročanje po državah eden od ključnih ukrepov za zagotavljanje večje preglednosti davčnih podatkov podjetij; poudarja, da je bil predlog nekaterih podjetij in podružnic o javnem poročanju po državah sozakonodajalcema predložen takoj po škandalu s panamskimi dokumenti 12. aprila 2016 ter da je Parlament svoje stališče o tem sprejel 4. julija 2017(67); opozarja, da je Parlament pozval k razširitvi področja uporabe poročanja in varovanja poslovno občutljivih informacij, pri čemer je ustrezno upošteval konkurenčnost podjetij EU;

111.  opozarja na stališče Parlamenta v priporočilih odbora PANA, v katerih je pozval k ambicioznemu javnemu poročanju po posameznih državah, s čimer bi povečali davčno preglednost in javni nadzor nad multinacionalnimi podjetji; poziva Svet, naj doseže soglasje, da bi sprejeli javno poročanje po državah, kar je eden od ključnih ukrepov, da bi vsem državljanom zagotovili večjo preglednost v zvezi z davčnimi informacijami o podjetjih;

112.  obžaluje, da Svet od leta 2016 ni pokazal napredka in sodelovanja; poziva Svet, naj si prizadeva za hiter napredek in začne pogajanja s Parlamentom;

113.  opozarja, da je javni nadzor koristen za raziskovalce(68), preiskovalne novinarje, vlagatelje in druge deležnike, da ustrezno ocenijo tveganja, obveznosti in priložnosti za spodbujanje pravičnega podjetništva; opozarja, da podobne določbe že obstajajo za bančni sektor, in sicer v členu 89 Direktive 2013/36/EU (CDR IV)(69), ter za ekstraktivno industrijo in industrijo izkoriščanja gozdov v Direktivi 2013/34/EU(70); ugotavlja, da nekateri zasebni deležniki v okviru svoje politike družbene odgovornosti podjetij prostovoljno razvijajo nova orodja za poročanje, ki povečujejo davčno preglednost, kot je standard organizacije Global Reporting Initiative z naslovom „Disclosure on tax and payments to governments“ (Razkrivanje informacij o davkih in plačilih vladam);

114.  opozarja, da je treba ukrepe o preglednosti davka od dohodkov pravnih oseb obravnavati kot povezane s členom 50(1) PDEU o svobodi ustanavljanja, zato je navedeni člen ustrezna pravna podlaga za predlog o javnem poročanju po državah, kot je bilo ugotovljeno v oceni učinka Komisije, ki je bila objavljena 12. aprila 2016 (COM(2016)0198);

115.  ugotavlja, da je glede na omejeno zmogljivost držav v razvoju, da izpolnjujejo zahteve s pomočjo sedanjih postopkov izmenjave informacij, preglednost še posebej pomembna, saj bi olajšala dostop njihovih davčnih uprav do informacij;

2.6.Pravila o državni pomoči

116.  opozarja, da neposredna obdavčitev ustvarjenega dohodka spada na področje uporabe državne pomoči(71), kadar fiskalni ukrepi razlikujejo med davkoplačevalci, v nasprotju s fiskalnimi ukrepi splošne narave, ki se brez razlikovanja uporabljajo za vsa podjetja;

117.  poziva Komisijo in zlasti Generalni direktorat za konkurenco, naj oceni možne ukrepe za odvrnitev držav članic od dodeljevanja državne pomoči v obliki davčne ugodnosti;

118.  pozdravlja nov proaktiven in odprt pristop Komisije k preiskavam nezakonite državne pomoči v sedanjem mandatu, ki je Komisiji omogočil, da je zaključila več odmevnih primerov;

119.  obžaluje, da lahko podjetja z vladami sklepajo dogovore, da v njihovi državi plačujejo zanemarljivo nizke davke, čeprav v njej veliko poslujejo; v zvezi s tem opozarja na davčno stališče, ki ga je nizozemska davčna uprava izdala podjetju Royal Dutch Shell plc, za katerega se zdi, da je v nasprotju z nizozemsko davčno zakonodajo, ker je bilo izdano izključno na podlagi tega, da bo sedež po združitvi dveh nekdanjih matičnih družb na Nizozemskem, kar ima za posledico oprostitev nizozemskega davka na izplačane dividende, odtegnjenega pri viru; poudarja, da je istočasno iz nedavnih preiskav razvidno, da podjetje na Nizozemskem ne plačuje niti davka na dobiček; ponovno poziva Komisijo, naj razišče ta primer potencialno nezakonite državne pomoči;

120.  pozdravlja dejstvo, da Komisija od leta 2014 preiskuje prakse držav članic na področju izdajanja davčnih stališč, spremlja domnevne ugodne davčne obravnave nekaterih podjetij in je sprožila devet uradnih preiskav, od katerih se jih je šest končalo z ugotovitvijo, da je davčno stališče pomenilo nezakonito državno pomoč(72); ugotavlja, da se je ena preiskava končala z ugotovitvijo, da dvojna neobdavčitev nekaterih dobičkov ni pomenila državne pomoči(73), dve pa še potekata(74);

121.  obžaluje, da je Komisija skoraj pet let po razkritjih v škandalu LuxLeaks začela eno samo uradno preiskavo(75) med več kot 500 davčnimi stališči, ki jih je podelil Luksemburg, kar je razkril Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ);

122.  ugotavlja, da kljub ugotovitvi Komisije, da je podjetje Mc Donald’s izkoristilo dvojno neobdavčitev nekaterih svojih dobičkov v EU, v okviru pravil EU o državni pomoči ni bilo mogoče izdati sklepa, saj je Komisija zaključila, da dvojna neobdavčitev izhaja iz neskladja med davčnima zakonodajama v Luksemburgu in ZDA ter konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Luksemburgom in ZDA(76); pozdravlja sporočilo Luksemburga, da bo revidiral svoje konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, da se uskladi z mednarodnim davčnim pravom;

123.  je zaskrbljen, ker je Komisija sklenila, da dvojna neobdavčitev, odobrena podjetju McDonald’s, izhaja iz neskladja med davčnima zakonodajama Luksemburga in ZDA in konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med tema dvema državama, pri čemer je zadevno podjetje to neskladje izkoriščalo za arbitražo med tema jurisdikcijama; je zaskrbljen tudi zato, ker se to izogibanje davkom na podlagi arbitraže omogoča v EU;

124.  je zaskrbljen zaradi obsega neplačanih davkov za vse države članice v daljših časovnih obdobjih(77); opozarja, da je cilj izterjave nezakonite pomoči povrniti razmere v prejšnje stanje in da morajo točen znesek pomoči, ki ga je treba povrniti, izračunati nacionalni organi; poziva Komisijo, naj oceni in uvede uspešne protiukrepe, vključno s sankcijami, da se državam članicam pomaga preprečiti ponujanje selektivne ugodne davčne obravnave v obliki državne pomoči, ki ni v skladu s pravili EU;

125.  ponovno poziva Komisijo k sprejetju smernic, s katerimi se bo pojasnilo, kaj šteje za državno pomoč, povezano z davki, in kakšno je „ustrezno“ določanje transfernih cen; poziva jo tudi, naj odpravi pravne negotovosti za davkoplačevalce in davčne uprave, ki izpolnjujejo zahteve, in zagotovi celostni okvir za davčne prakse držav članic;

126.  obžaluje, da Komisija ni uporabila pravil o državni pomoči za vse davčne ukrepe, ki resno izkrivljajo konkurenco, in da uporablja ta pravila samo v določenih primerih s posebnimi značilnostmi, da bi spremenila prakso v zadevni državi; poziva Komisijo, naj si po najboljših močeh prizadeva izterjati neupravičeno državno pomoč, tudi za vsa podjetja, omenjena v škandalu Luxleaks, da bi izenačila konkurenčne pogoje; poleg tega poziva Komisijo, naj državam članicam in udeležencem na trgu zagotovi dodatna navodila o uporabi pravil o državni pomoči in o tem, kako vplivajo na prakse davčnega načrtovanja v podjetjih;

127.  poziva k reformi konkurenčnega prava za razširitev področja uporabe pravil o državni pomoči, da bi lahko odločneje ukrepali proti škodljivi davčni državni pomoči za večnacionalna podjetja, kar vključuje tudi davčna stališča;

2.7.Slamnate družbe

128.  ugotavlja, da ni enotne opredelitve slamnatih podjetij, tj. podjetij, ki so v neki jurisdikciji registrirane le zaradi izogibanja davkom ali davčne utaje in v njej niso pomembno gospodarsko prisotne; vendar poudarja, da so lahko preprosta merila, kot je dejanska gospodarska dejavnost ali fizična prisotnost osebja, ki dela za podjetje, orodja za identifikacijo teh slamnatih podjetij in boj proti njihovemu širjenju; ponovno poziva k oblikovanju jasne opredelitve;

129.  poudarja, da bi morale države članice v skladu s stališčem Parlamenta o medinstitucionalnih pogajanjih o spremembi direktive glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev(78) zagotoviti, da čezmejna preoblikovanja ustrezajo dejanskemu prizadevanju za resnično gospodarsko dejavnost, tudi v digitalnem sektorju, da bi se izognili ustanavljanju slamnatih družb;

130.  poziva države članice, naj pred izvršitvijo čezmejnih preoblikovanj, združitev ali delitev zahtevajo, da ustrezni organi izmenjajo sklop finančnih informacij;

131.  priporoča, da bi moral vsak subjekt, ki vzpostavi off-shore strukturo, pristojnim organom zagotoviti legitimne razloge za tako odločitev, zato da se off-shore računi ne bodo uporabljali za pranje denarja ali davčne utaje;

132.  poziva, naj se davčnim organom razkrijejo resnični lastniki;

133.  poudarja nacionalne ukrepe, ki izrecno prepovedujejo poslovne odnose s slamnatimi podjetji; zlasti izpostavlja latvijsko zakonodajo, v kateri je slamnato podjetje opredeljeno kot subjekt brez dejanske gospodarske dejavnosti in dokumentarnih dokazil o nasprotnem, ki je registriran v jurisdikciji, v kateri podjetja niso dolžna predložiti računovodskih izkazov, in/ali v državi svojega sedeža nima poslovne enote; vendar ugotavlja, da v skladu s pravom EU prepovedi ustanavljanja slamnatih podjetij v Latviji ni mogoče uporabiti za prepoved teh podjetij, ki so rezidenti drugih držav članic EU, saj bi se to štelo za diskriminatorno(79); poziva Komisijo, naj predlaga spremembe veljavne zakonodaje EU, ki bi omogočile prepoved slamnatih podjetij, tudi če so rezidenti držav članic EU;

134.  poudarja, da je visoko raven vhodnih in izhodnih neposrednih tujih naložb kot odstotek BDP v sedmih državah članicah (Belgija, Ciper, Madžarska, Irska, Luksemburg, Malta in Nizozemska) mogoče le delno pojasniti z dejanskimi gospodarskimi dejavnostmi, ki se izvajajo v teh državah članicah(80);

135.  poudarja velik delež neposrednih tujih naložb v več državah članicah, zlasti v Luksemburgu, na Malti, Cipru, Nizozemskem in Irskem(81); ugotavlja, da takšne neposredne tuje naložbe običajno hranijo subjekti za posebne namene, ki pogosto izkoriščajo vrzeli; poziva Komisijo, naj oceni vlogo subjektov za posebne namene, ki hranijo neposredne tuje naložbe;

136.  ugotavlja, da so gospodarski kazalniki, kot so neobičajno visoka raven neposrednih tujih naložb in neposredne tuje naložbe, ki jih hranijo subjekti za posebne namene, vključeni med kazalnike agresivnega davčnega načrtovanja(82);

137.  ugotavlja, da pravila o preprečevanju zlorab (umetne ureditve) iz direktive proti izogibanju davkom (ATAD) vključujejo slamnata podjetja, medtem ko bi skupna osnova za davek od dohodkov pravnih oseb in skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb zagotovili, da se dohodki pripišejo kraju, kjer se dejansko izvaja gospodarska dejavnost;

138.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo usklajene, zavezujoče in izvršljive zahteve glede izvajanja pomenljive gospodarske dejavnosti in preverjanja odhodkov;

139.  poziva Komisijo, naj v dveh letih izvede preverjanja ustreznosti medsebojno povezanih zakonodajnih in političnih pobud, usmerjenih v obravnavanje uporabe slamnatih podjetij v okviru davčnih goljufij, davčne utaje, agresivnega davčnega načrtovanja in pranja denarja;

3.DDV

140.  poudarja, da je treba harmonizirati pravila o DDV na ravni EU v obsegu, ki je potreben za zagotavljanje vzpostavitve in delovanja notranjega trga ter preprečevanje izkrivljanja konkurence(83);

141.  poudarja, da je DDV pomemben vir davčnega prihodka za nacionalne proračune; ugotavlja, da so leta 2016 prihodki iz DDV v 28 državah članicah EU znašali 1 044 milijard EUR, kar je 18 % skupnih prihodkov od davkov v državah članicah; ugotavlja, da je letni proračun EU za leto 2017 znašal 157 milijard EUR;

142.  obžaluje pa, da se vsako leto zaradi goljufij izgubijo veliki zneski pričakovanih prihodkov iz DDV; poudarja, da je v skladu s statističnimi podatki Komisije vrzel pri pobiranju DDV (razlika med pričakovanimi prihodki iz DDV in dejansko pobranim DDV, na podlagi česar je bila ocenjena izguba DDV ne le zaradi goljufij, temveč tudi zaradi stečaja, napačnega izračuna in izogibanja plačevanju davka) v EU v letu 2016 znašala 147 milijard EUR, kar predstavlja več kot 12 % skupnega pričakovanega prihodka iz DDV(84), čeprav je stanje v več državah članicah veliko slabše, saj je vrzel blizu ali celo nad 20 %, kar kaže na veliko razliko med državami članicami pri obravnavanju vrzeli pri pobiranju DDV;

143.  ugotavlja, da se po ocenah Komisije zaradi čezmejnih goljufij na področju DDV letno izgubi okoli 50 milijard EUR ali 100 EUR na državljana EU(85); po ocenah Europola je za približno 60 milijard EUR goljufij na področju DDV povezanih z organiziranim kriminalom in financiranjem terorizma; je seznanjen z večjo harmonizacijo in poenostavitvijo sistemov DDV v EU, čeprav sodelovanje med državami članicami še ni zadostno in tudi ne učinkovito; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje za učinkovitejši boj proti goljufijam na področju DDV; poziva naslednjo Komisijo, naj da prednost uvedbi in izvajanju dokončne ureditve DDV, da bi jo izboljšali;

144.  poziva k zanesljivim statističnim podatkom za oceno vrzeli pri pobiranju DDV in poudarja, da je potreben skupen pristop k zbiranju in izmenjavi podatkov; poziva Komisijo, naj zagotovi zbiranje in redno objavljanje harmoniziranih statističnih podatkov v državah članicah;

145.  poudarja, da so goljufi zlorabili značilnost sedanje (prehodne) ureditve DDV, ki v EU omogoča uporabo odstopanja za oskrbo v EU in izvoz, zlasti z goljufijo z davčnim vrtiljakom na področju DDV ali goljufijo z neobstoječim trgovcem znotraj Unije;

146.  ugotavlja, da imajo po navedbah Komisije podjetja, ki poslujejo čezmejno, 11 % višje stroške izpolnjevanja obveznosti v primerjavi s podjetji, ki poslujejo le na domačem trgu; ugotavlja, da zlasti mala in srednja podjetja trpijo zaradi nesorazmernih stroškov izpolnjevanja obveznosti v zvezi z DDV, kar je eden od razlogov za to, da so previdna pri izkoriščanju prednosti enotnega trga; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo rešitve za zmanjšanje stroškov skladnosti s predpisi o DDV, povezanih s čezmejno trgovino;

3.1.Posodobitev okvira DDV

147.  zato pozdravlja akcijski načrt Komisije za DDV z dne 6. aprila 2016 za reformo okvira DDV in 13 zakonodajnih predlogov, ki jih je Komisija sprejela od decembra 2016 in obravnavajo premik k dokončni ureditvi DDV, odpravljajo ovire DDV za elektronsko trgovanje, pregledujejo ureditev DDV za mala in srednja podjetja, posodabljajo politiko glede stopnje DDV in odpravljajo vrzel pri pobiranju DDV;

148.  pozdravlja dejstvo, da je bil leta 2015 uveden mini sistem „vse na enem mestu“ za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve kot prostovoljni sistem za registracijo, prijavo in plačilo DDV; pozdravlja razširitev tega sistema na drugo zagotavljanje blaga in storitev končnim potrošnikom od 1. januarja 2021;

149.  ugotavlja, da naj bi po ocenah Komisije reforma za posodobitev DDV upravne postopke skrajšala za 95 %, s čimer bi se prihranila milijarda EUR;

150.  zlasti pozdravlja dejstvo, da je Svet 5. decembra 2017 sprejel nova pravila, na podlagi katerih spletna podjetja lažje izpolnjujejo obveznosti DDV; zlasti pozdravlja dejstvo, da je Svet upošteval mnenje Parlamenta v zvezi z vzpostavitvijo obveznosti spletnih platform za pobiranje DDV na prodajo blaga na daljavo, ki jo omogočajo; meni, da bo ta ukrep zagotovil enake konkurenčne pogoje s podjetji zunaj EU, saj veliko blaga, ki se uvaža za prodajo na daljavo, v EU vstopi brez plačila DDV; poziva države članice, naj do leta 2021 začnejo pravilno izvajati nova pravila;

151.  pozdravlja predloge za dokončni sistem DDV, sprejete 4. oktobra 2017(86) in 24. maja 2018(87); zlasti pozdravlja predlog Komisije, da bi se načelo namembne države uporabljalo za obdavčevanje, kar pomeni, da bi se DDV plačeval v davčnemu organu države članice končnega potrošnika po stopnji, ki velja v tej državi;

152.  zlasti pozdravlja napredek v zvezi z dokončno ureditvijo DDV, ki ga je Svet dosegel s sprejetjem hitrih rešitev(88) 4. oktobra 2018; vendar je zaskrbljen, da v skladu s stališčem Parlamenta(89) glede predloga o certificiranem davčnem zavezancu(90), kot ga je izrazil v svojem mnenju z dne 3. oktobra 2018(91), ni bilo sprejetih zaščitnih ukrepov v zvezi z njegovimi vidiki, občutljivimi za goljufije; močno obžaluje, da je Svet odločitev o uvedbi statusa certificiranega davčnega zavezanca odložil do sprejetja dokončne ureditve DDV;

153.  poziva Svet, naj zagotovi, da je status certificiranega davčnega zavezanca skladen s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta, ki ga podeljujejo carinski organi;

154.  poziva k minimalnemu in preglednemu usklajevanju na ravni EU v zvezi z opredelitvijo statusa certificiranega davčnega zavezanca, vključno z redno oceno, kako države članice podeljujejo ta status, ki jo izvaja Komisija; poziva k izmenjavi informacij med davčnimi organi držav članic o zavrnitvah podelitve statusa certificiranega davčnega zavezanca nekaterim podjetjem, da bi povečali skladnost in skupne standarde;

155.  poleg tega pozdravlja revizijo posebnih shem za mala in srednja podjetja(92), ki je ključnega pomena za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev, saj so sistemi oprostitve plačila DDV zdaj na voljo le domačim akterjem, in lahko prispeva k znižanju stroškov izpolnjevanja obveznosti teh podjetij v zvezi z DDV; poziva Svet, naj upošteva mnenje Parlamenta z dne 11. septembra 2018(93), zlasti v zvezi z nadaljnjo upravno poenostavitvijo za mala in srednja podjetja; zato poziva Komisijo, naj vzpostavi spletni portal, prek katerega se morajo mala in srednja podjetja registrirati, če želijo uporabiti odstopanje v drugi državi članici, ter enotno kontaktno točko, prek katere lahko mala podjetja vložijo obračune DDV za različne države članice, v katerih poslujejo;

156.  je seznanjen s sprejetjem predloga Komisije o splošnem mehanizmu obrnjene davčne obveznosti(94), ki bo omogočil začasna odstopanja od običajnih pravil o DDV, da bi bolje preprečevali zlasti goljufije z davčnim vrtiljakom v državah članicah, ki jih tovrstne goljufije najpogosteje prizadenejo; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja uporabo ter morebitna tveganja in koristi te nove zakonodaje; vztraja pa, da splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti nikakor ne bi smel odložiti hitrega začetka izvajanja dokončnega sistema DDV;

157.  ugotavlja, da lahko razširitev elektronskega poslovanja pogosto pomeni izziv za davčne organe, na primer zaradi odsotnosti davčne identifikacije prodajalca v EU in prijavljanja DDV, ki je precej nižji od realne vrednosti prijavljenih transakcij; zato pozdravlja duh predlaganih izvedbenih pravilv zvezi s prodajo blaga na daljavo, ki jih je Evropska komisija sprejela 11. decembra 2018 (COM(2018)0819 in COM(2018)0821) in v skladu s katerimi bodo spletne platforme od leta 2021 odgovorne za zagotavljanje pobiranja DDV od prodaje blaga, ki ga podjetja iz držav zunaj EU prodajajo potrošnikom v EU prek njihovih platform;

158.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo transakcije elektronskega trgovanja s trgovci s sedežem zunaj EU, ki ne prijavljajo DDV (na primer z nepravilno uporabo pravilnika o vzorcu) ali namenoma zmanjšajo vrednost, da bi se izognili plačilu DDV ali ga zmanjšali; meni, da takšne prakse ogrožajo celovitost in nemoteno delovanje notranjega trga EU; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajne predloge, če meni, da je to ustrezno in potrebno;

3.2.Vrzel pri pobiranju DDV ter boj proti goljufijam in upravno sodelovanje na področju DDV

159.  znova poziva k obravnavi dejavnikom, ki prispevajo k davčni vrzeli, kot je DDV;

160.  pozdravlja, da je Komisija 8. marca 2018 sprožila postopke za ugotavljanje kršitev proti Cipru, Grčiji in Malti, 8. novembra 2018 pa proti Italiji in otoku Man, zaradi praks zlorabe v zvezi z DDV glede nakupa jaht in letal, da bi zagotovila, da prenehajo ponujati domnevno nezakonite ugodne davčne obravnave za zasebne jahte in letala, saj to izkrivlja konkurenco v pomorskem in letalskem sektorju;

161.  pozdravlja spremembe Uredbe (EU) št. 904/2010 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost; pozdravlja obiske za spremljanje v 10 državah članicah, ki jih je Komisija opravila leta 2017, zlasti naknadno priporočilo, naj se izboljša zanesljivost sistema izmenjave podatkov s področja DDV (sistem VIES);

162.  ugotavlja, da je Komisija pred kratkim predlagala dodatna nadzorna orodja in večjo vlogo Eurofisca ter mehanizme za tesnejše sodelovanje med carinskimi in davčnimi upravami; poziva vse države članice, naj dejavneje sodelujejo v sistemu analize transakcijskih mrež v okviru Eurofisca;

163.  meni, da mora biti sodelovanje vseh držav članic v Eurofiscu obvezno in pogoj za prejemanje sredstev EU; ponavlja osredotočenost Evropskega računskega sodišča na vračanje DDV pri kohezijskih izdatkih(95) in na program EU za boj proti goljufijam(96);

164.  poziva Komisijo, naj preuči možnosti, da bi države članice v realnem času zbirale in posredovale podatke o DDV pri transakcijah, saj bi se tako povečala učinkovitost Eurofisca in omogočil nadaljnji razvoj novih strategij za boj proti goljufijam na področju DDV; poziva vse ustrezne organe, naj uporabijo različne statistične tehnologije in tehnologije podatkovnega rudarjenja za opredeljevanje anomalij, sumljivih odnosov in vzorcev, kar bi davčnim agencijam omogočilo boljše proaktivno, usmerjeno in stroškovno učinkovito obravnavanje različnih neskladij;

165.  pozdravlja sprejetje direktive o zaščiti finančnih interesov(97), ki pojasnjuje vprašanja čezmejnega sodelovanja in vzajemne pravne pomoči med državami članicami, Eurojustom, Evropskim javnim tožilstvom (EJT), Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Komisijo pri boju proti goljufijam na področju DDV; poziva Evropsko javno tožilstvo, OLAF, Eurofisc, Europol in Eurojust k tesnemu sodelovanju, da bi usklajevali svoja prizadevanja v boju proti goljufijam na področju DDV ter opredelili nove goljufive prakse in se jim prilagodili;

166.  vendar poudarja, da morajo upravni in sodni organi ter organi kazenskega pregona znotraj EU bolje sodelovati, kot so strokovnjaki poudarili na predstavitvi 28. junija 2018 in v študiji, ki jo je naročil odbor TAX3;

167.  pozdravlja sporočilo Komisije o razširitvi pristojnosti Evropskega javnega tožilstva na čezmejna teroristična kazniva dejanja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo Evropsko javno tožilstvo čim prej začelo delovati, najpozneje pa do leta 2022, pri čemer naj se zagotovi tesno sodelovanje z obstoječimi institucijami, organi, agencijami in uradi Unije, zadolženimi za zaščito finančnih interesov Unije; poziva, naj se izrečejo eksemplarične, odvračilne in sorazmerne sankcije; meni, da bi bilo treba vse, ki sodelujejo pri organiziranih shemah goljufanja na področju DDV, strogo kaznovati, da bi preprečili dojemanje nekaznovanosti;

168.  meni, da je eden glavnih razlogov za goljufivo ravnanje na področju DDV denarni dobiček, ki ga lahko dobi goljuf; zato poziva Komisijo, naj analizira predlog strokovnjakov(98), da bi se čezmejni podatki o transakcijah vnesli v verigo podatkovnih blokov in da bi se namesto papirne valute uporabljale zavarovane digitalne valute, ki se lahko uporabljajo le za plačilo DDV (enonamenske);

169.  pozdravlja dejstvo, da je Svet obravnaval goljufije, povezane z uvozom(99); meni, da bo ustrezna vključitev podatkov carinskih deklaracij v sistem VIES namembnim državam članicam omogočila navzkrižno preverjanje carinskih informacij in informacij o DDV, da bi se zagotovilo plačilo DDV v namembni državi; poziva države članice, naj do 1. januarja 2020 začnejo učinkovito in pravočasno izvajati novo zakonodajo;

170.  meni, da upravno sodelovanje med davčnimi in carinskimi organi ni optimalno(100); poziva države članice, naj Eurofisc pooblastijo za razvoj novih strategij za sledenje blaga v okviru carinskega postopka št. 42, tj. mehanizma, ki uvozniku omogoča oprostitev plačila DDV v primeru, da se bo uvoženo blago sčasoma poslalo poslovni stranki v državi članici, ki ni država članica uvoza;

171.  poudarja, kako pomembna je uvedba registra dejanskih lastnikov gospodarskih subjektov iz pete direktive o preprečevanju pranja denarja kot pomembnega orodja za boj proti goljufijam na področju DDV; poziva države članice, naj okrepijo pristojnosti in kvalifikacije policije, davčnih služb, tožilcev in sodnikov, ki se ukvarjajo s tovrstno goljufijo;

172.  je zaskrbljen zaradi rezultatov študije(101), ki jo je naročil odbor TAX3, ki kažejo, da bodo predlogi Komisije zmanjšali goljufije pri uvozu, ne bodo pa jih odpravili; ugotavlja, da vprašanje podcenitve in izvrševanja pravil EU na splošno v primeru davčnih zavezancev tretjih držav ne bo rešeno; poziva Komisijo, naj preuči dolgoročne alternativne metode pobiranja za to blago; poudarja, da zanašanje na dobro vero davčnih zavezancev tretjih držav, da bodo pobirali DDV za EU, ni primerna možnost; meni, da ti alternativni modeli pobiranja ne bi smeli biti usmerjeni le v prodajo prek spletnih platform, temveč bi morali zajemati vso prodajo, ki jo opravijo davčni zavezanci tretjih držav, ne glede na poslovni model, ki ga uporabljajo;

173.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja posledice uvedbe dokončne ureditve za prihodke iz DDV za države članice; poziva Komisijo, naj resno preuči možnosti nastanka novih tveganj goljufij v dokončni ureditvi DDV, zlasti morebitnega neobstoječega dobavitelja pri čezmejnih transakcijah, ki bi nadomestil vrsto davčnega vrtiljaka z neobstoječo stranko; v zvezi s tem poudarja, da lahko tudi carinski tranzitni sistem zagotovo olajša trgovino znotraj EU; ugotavlja pa, da so mogoče zlorabe, kriminalne združbe pa lahko z izogibanjem plačilu davkov in dajatev povzročijo veliko izgubo za države članice in EU (z izogibanjem plačilu DDV); zato poziva Komisijo, naj spremlja carinski tranzitni sistem in oblikuje predloge, ki temeljijo zlasti na priporočilih urada OLAF, Europola in Eurofisca;

174.  meni, da velika večina evropskih državljanov pričakuje jasno evropsko in nacionalno zakonodajo, ki omogoča identifikacijo in sankcioniranje tistih, ki ne plačujejo davkov, ter pravočasno povračilo manjkajočih davkov;

4.Obdavčitev posameznikov

175.  poudarja, da fizične osebe svoje svobode gibanja običajno ne uveljavljajo za namene davčnih goljufij, davčnih utaj in agresivnega davčnega načrtovanja; vendar poudarja, da imajo nekatere fizične osebe dovolj veliko davčno osnovo, da sega v več davčnih jurisdikcij;

176.  obžaluje, da imajo premožni posamezniki in zelo premožni posamezniki še naprej možnost preusmeriti svoje zaslužke in sredstva ali svoje nakupe prek različnih davčnih jurisdikcij, pri čemer se poslužujejo zapletenih davčnih struktur, vključno z ustanavljanjem podjetij, da si s pomočjo upravljavcev premoženja in drugih posrednikov znatno znižajo obveznost ali se ji izognejo; obžaluje, da so nekatere države članice EU uvedle davčne sisteme, da bi privabile premožne posameznike brez ustvarjanja resnične gospodarske dejavnosti;

177.  ugotavlja, da so po vsej EU stopnje obdavčitve od dohodkov od dela običajno višje od stopenj obdavčitve dohodkov od kapitala; ugotavlja, da je prispevek davkov na podlagi premoženja k splošnim prihodkom od davkov na splošno še vedno razmeroma omejen, tj. 4,3 % splošnih prihodkov od davkov v EU(102);

178.  z obžalovanjem ugotavlja, da davčne goljufije, davčna utaja in agresivno davčno načrtovanje podjetij prispevajo k preusmerjanju davčne obveznosti na poštene in pravične davkoplačevalce;

179.  poziva države članice, naj naložijo odvračilne, učinkovite in sorazmerne kazni za davčne goljufije, davčno utajo in nezakonito agresivno davčno načrtovanje ter zagotovijo izvrševanje teh kazni;

180.  obžaluje dejstvo, da so nekatere države članice vzpostavile sumljive davčne ureditve, ki posameznikom, ki postanejo rezidenti za davčne namene, omogočajo pridobitev olajšav pri davku iz dobička, s čimer ogrožajo davčno osnovo drugih držav članic in spodbujajo škodljive politike, ki so diskriminatorne do njihovih lastnih državljanov; ugotavlja, da te ureditve lahko ponujajo koristi, ki jih državljani ne morejo izkoristiti, kot so neobdavčitev tujega imetja in dohodkov, pavšalni davek na tuje dohodke, oprostitev davkov za del dohodkov, zasluženih v državi, in nižja davčna stopnja za pokojnine, ki jo pobere država izvora;

181.  želi spomniti, da je Komisija leta 2001 v svojem sporočilu predlagala, da se posebne ureditve za visokousposobljene izseljenske delavce vključijo na seznam škodljivih davčnih praks, ki ga je pripravila Skupina za kodeks ravnanja (glede obdavčitve podjetij)(103), vendar od takrat ni predložila nobenih podatkov o obsegu te težave; poziva Komisijo, naj ponovno oceni to vprašanje in zlasti oceni tveganja dvojnega obdavčevanja in dvojnega neobdavčenja pri teh shemah;

4.1.Programa državljanstvo za naložbe in prebivališče za naložbe

182.  je zaskrbljen, da je večina držav članic sprejela programe državljanstva za naložbe ali prebivališča za naložbe(104), ki so splošno znani kot programi zlatih vizumov in potnih listov za vlagatelje, s katerimi se državljanom EU in tretjih držav podeli državljanstvo ali izda dovoljenje za prebivanje v zameno za finančne naložbe;

183.  ugotavlja, da naložbe, izvedene v okviru teh programov, ne spodbujajo nujno realnega gospodarstva države članice, ki podeljuje državljanstvo ali dovoljenje za prebivanje, in da pogosto prosilcem ni treba preživeti časa na ozemlju, na katerem so bile izvedene naložbe, če pa se to že zahteva, se običajno ne preverja; poudarja, da takšni sistemi ogrožajo doseganje ciljev Unije in zato kršijo načelo lojalnega sodelovanja;

184.  ugotavlja, da je vsaj 5000 državljanov tretjih držav državljanstvo EU pridobilo prek programov državljanstva za naložbe(105); ugotavlja, da je študija(106) pokazala, da je bilo državljanstvo podeljeno vsaj 6000 osebam in da je bilo izdanih skoraj 100 000 dovoljenj za prebivanje;

185.  je zaskrbljen, da sta prebivališče in državljanstvo za naložbe podeljena brez ustreznega preverjanja prosilcev, vključno z zelo tveganimi državljani tretjih držav, kar pomeni tveganje za varnost Unije; obžaluje, da so se politična, gospodarska in varnostna tveganja za evropske države znatno povečala zaradi nepreglednosti v zvezi z izvorom denarja, povezanega z omenjenimi programi;

186.  poudarja, da programi državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe predstavljajo druga znatna tveganja, med drugim devalvacije državljanstva EU in nacionalnega državljanstva ter morebitne korupcije, pranja denarja in davčne utaje; ugotavlja, da ima odločitev ene države članice, da bo izvajala programe državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe, učinke prelivanja na druge države članice; ponovno izraža zaskrbljenost, da bi se lahko prek teh programov državljanstvo podelilo ali dovoljenje za prebivanje izdalo brez opravljenega ustreznega ali celo brez vsakršnega skrbnega preverjanja strank s strani pristojnih organov;

187.  ugotavlja, da obveznost, določena v peti direktivi o preprečevanju pranja denarja, po kateri bi morali pooblaščeni subjekti pri skrbnem preverjanju strank obravnavati prosilce v okviru programov državljanstva in prebivališča za naložbe kot osebe z visokim tveganjem, držav članic ne odvezuje njihove odgovornosti, da same določijo in izvajajo poostrene ukrepe skrbnega preverjanja; ugotavlja, da je bilo sproženih več uradnih preiskav korupcije in pranja denarja na nacionalni in evropski ravni, ki so neposredno povezane s programi državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe;

188.  poudarja, da gospodarska vzdržnost in uspešnost naložb prek teh programov ostajata negotovi; ponavlja, da državljanstvo in vse s tem povezane pravice nikoli ne smejo biti naprodaj;

189.  ugotavlja, da ruski državljani in državljani držav pod ruskim vplivom precej pogosto uporabljajo programe državljanstva in prebivališča za naložbe v nekaterih državah članicah; poudarja, da bi se ruski državljani s seznama sankcij, sprejetih po nezakoniti priključitvi Krima Rusiji in napadu Rusije na Krim, prek teh programov lahko izognili sankcijam EU;

190.  kritizira, da ti programi pogosto vključujejo davčne ugodnosti ali posebne davčne ureditve za upravičence; je zaskrbljen, da bi lahko te ugodnosti ovirale cilj pravičnega prispevanja v davčni sistem s strani vseh državljanov;

191.  je zaskrbljen, da so število in izvor prosilcev, število posameznikov, ki jim je bilo na podlagi teh programov podeljeno državljanstvo ali izdano dovoljenje za prebivanje, ter zneski, vloženi prek teh programov, nepregledni; ceni dejstvo, da nekatere države članice izrecno navedejo ime in državljanstvo posameznikov, ki jim na podlagi teh programov podelijo državljanstvo ali izdajo dovoljenje za prebivanje; spodbuja druge države članice, naj sledijo njenemu zgledu;

192.  je zaskrbljen, ker bi se lahko po mnenju OECD programi državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe zlorabili za spodkopavanje postopkov skrbnega pregleda v okviru skupnega standarda poročanja, kar bi lahko privedlo do nenatančnega ali nepopolnega poročanja v okviru skupnega standarda poročanja, zlasti kadar se finančni instituciji ne razkrijejo vse jurisdikcije davčnega rezidenstva; ugotavlja, da so po mnenju OECD programi za vizume z morebitnim visokim tveganjem za celovitost skupnega standarda poročanja tisti, ki davkoplačevalcem omogočajo dostop do nizke davčne stopnje za dohodnino, ki za offshore finančna sredstva znaša manj kot 10 %, in ne zahtevajo znatne fizične prisotnosti najmanj 90 dni v jurisdikciji, ki ponuja program zlatega vizuma;

193.  je zaskrbljen, da Malta in Ciper izvajata programe(107), ki bi utegnili imeti visoko tveganje za celovitost skupnega standarda poročanja;

194.  ugotavlja, da morebitne gospodarske koristi programov državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe ne odtehtajo resnega tveganja za varnost, pranje denarja in davčno utajo, ki ga predstavljajo;

195.  poziva države članice, naj čim prej postopno opustijo vse obstoječe programe državljanstvo za naložbe ali prebivališče za naložbe;

196.  poudarja, da bi morale države članice zahtevati fizično prisotnost v državi kot pogoj za izkoriščanje ugodnosti programov državljanstva in prebivališča za naložbe ter ustrezno zagotoviti, da se v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja ustrezno izvaja poostreno skrbno preverjanje strank, ki prek teh programov prosijo za državljanstvo ali prebivališče; poudarja, da omenjena direktiva določa poostreno skrbno preverjanje politično izpostavljenih oseb; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vlade prevzele končno odgovornost za izvajanje skrbnega preverjanja prosilcev v okviru programov državljanstva in prebivališča za naložbe; poziva Komisijo, naj dosledno in stalno spremlja ustrezno izvajanje in uporabo skrbnega preverjanja strank v okviru programov državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe, dokler ne bodo razveljavljeni v vseh državah članicah;

197.  ugotavlja, da pridobitev dovoljenja za prebivanje ali državljanstva države članice zagotavlja posamezniku dostop do številnih pravic na vsem ozemlju Unije, vključno s pravico do prostega gibanja in prebivanja na schengenskem območju; zato poziva države članice, ki izvajajo programe državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe, naj, dokler programi še ne bodo razveljavljeni, ustrezno preverijo značilnosti prosilcev in zavrnejo njihovo vlogo, če predstavljajo varnostna tveganja, vključno s pranjem denarja; opozarja na nevarnosti programov državljanstva in prebivališča za naložbe, ki omogočajo združevanje družinskih članov, pri čemer lahko družinski člani upravičencev teh programov pridobijo rezidentstvo ali državljanstvo na podlagi minimalnih preverjanj ali celo brez njih;

198.  glede tega poziva države članice, naj zberejo in objavijo pregledne podatke o svojih tovrstnih programih, vključno s številom zavrnitev in razlogi za to; poziva Komisijo, naj do razveljavitve programov izda smernice in poskrbi za boljše zbiranje podatkov in izmenjavo informacij med državami članicami v okviru teh njihovih programov, vključno s tem, katerim prosilcem je bila vloga zavrnjena iz varnostnih razlogov;

199.  meni, da bi morale države članice do dokončne razveljavitve programov državljanstva in prebivališča za naložbe uvesti enake obveznosti za posrednike pri teh programih, kot veljajo za pooblaščene subjekte v okviru zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, poziva pa jih tudi, naj s preverjanjem ustreznosti in izpolnjevanjem prošenj za državljanstvo ali prebivališče preprečijo navzkrižja interesov v zvezi s programi državljanstva in prebivališča za naložbe, ki lahko nastanejo v primeru, ko so zasebna podjetja, ki so vladi pomagala pri oblikovanju, upravljanju in spodbujanju teh programov, tudi svetovala posameznikom in jih podpirala;

200.  pozdravlja poročilo Komisije z dne 23. januarja 2019 o programih državljanstva in prebivanja za vlagatelje v Evropski uniji (COM(2019)0012); ugotavlja, da poročilo potrjuje, da obe vrsti programov pomenita resno tveganje za države članice in Unijo kot celoto, zlasti glede varnosti, pranja denarja, korupcije, izogibanja predpisom EU in davčne utaje, ter da je to tveganje še večje zaradi slabe preglednosti in upravljanja teh programov; je zaskrbljen zaradi pomislekov Komisije, da ukrepi, ki so jih sprejele države članice, ne ublažijo vedno tveganj, ki jih predstavljajo ti programi;

201.  je seznanjen z namero Komisije, da ustanovi skupino strokovnjakov, ki bo obravnavala vprašanja preglednosti, upravljanja in varnosti teh programov; pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo v okviru mehanizma za zadržanje izvzetja iz iz vizumske obveznosti spremljala učinek programov za državljanstvo vlagateljev, ki jih izvajajo države z režimom potovanj brez vizumov; poziva Komisijo, naj usklajuje izmenjavo informacij med državami članicami o zavrnjenih vlogah; poziva Komisijo, naj v okviru svoje naslednje nadnacionalne ocene tveganj oceni tveganja, povezana s prodajo državljanstva in prebivališča; poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri te programe uporabljajo državljani EU;

4.2.Prosta pristanišča, carinska skladišča in druge posebne ekonomske cone

202.  pozdravlja dejstvo, da bodo v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja prosta pristanišča postala pooblaščeni subjekti ter bo zanje veljala obveznost izvajanja zahtev skrbnega preverjanja strank in poročanja finančnim obveščevalnim enotam (FIU) o sumljivih transakcijah;

203.  ugotavlja, da je mogoče prosta pristanišča v EU vzpostaviti v skladu s postopkom proste cone; ugotavlja, da so proste cone zaprta območja znotraj carinskega ozemlja Unije, v katera lahko blago vstopa brez uvoznih dajatev, drugih stroškov (tj. davkov) in ukrepov trgovinske politike;

204.  opozarja, da so prosta pristanišča skladišča v prostih conah, ki so bila prvotno namenjena shranjevanju blaga v tranzitu; obžaluje, da so zdaj postala priljubljena za shranjevanje nadomestnih sredstev, kot so umetnine, dragi kamni, starine, zlato in zbirke vin, ki so tam pogosto stalno(108) shranjena, financirajo pa se iz neznanih virov; poudarja, da se prosta pristanišča in proste cone ne smejo uporabljati za utajo davkov ali tako, da bi dosegli učinek kot z davčnimi oazami;

205.  ugotavlja, da so med razlogi za uporabo prostih pristanišč poleg varnega shranjevanja tudi visoka stopnja tajnosti ter odlog uvoznih dajatev in posrednih davkov, kot je DDV ali davek za uporabo;

206.  poudarja, da je v EU več kot 80 prostih con(109) in več tisoč drugih skladišč, za katere veljajo posebni postopki shranjevanja, zlasti carinskih skladišč, ki lahko ponujajo enako stopnjo tajnosti in davčnih ugodnosti (za posredne davke)(110);

207.  ugotavlja, da so v skladu s carinskim zakonikom Unije carinska skladišča skoraj pravno izenačena s prostimi pristanišči; zato priporoča, naj se v skladu s pravnimi ukrepi za obvladovanje tveganj pranja denarja in davčne utaje, kot je peta direktiva o preprečevanju pranja denarja, pravno izenačijo s prostimi pristanišči; meni, da morajo imeti skladišča zadostno in kvalificirano osebje, ki bo lahko izvajalo potreben nadzor nad dejavnostmi, ki jih skladišča gostijo;

208.  ugotavlja, da so tveganja pranja denarja v prostih pristaniščih neposredno povezana s tveganji pranja denarja na trgu nadomestnih sredstev;

209.  ugotavlja, da imajo davčni organi za neposredne davke v skladu z direktivo DAC5 od 1. januarja 2018 „dostop na zahtevo“ do širokega nabora informacij v zvezi z dejanskim lastništvom, zbranih v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja; ugotavlja, da zakonodaja EU o preprečevanju pranja denarja temelji na zaupanju v zanesljive raziskave skrbnega preverjanja strank in skrbnem poročanju o sumljivih transakcijah s strani pooblaščenih subjektov, ki bodo postali nadzorniki preprečevanja pranja denarja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo lahko imel „dostop na zahtevo“ do informacij, ki jih imajo prosta pristanišča, v posebnih primerih le zelo omejen učinek(111);

210.  poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri je mogoče dovoljenja za prosta pristanišča in ladijske licence zlorabiti za davčno utajo(112); poziva jo tudi, naj predloži zakonodajni predlog, da bi zagotovili avtomatično izmenjavo informacij med ustreznimi organi, kot so organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, davčni in carinski organi ter Europol, o dejanskem lastništvu in transakcijah, ki se izvajajo v prostih pristaniščih, carinskih skladiščih ali posebnih ekonomskih conah, in naj predvidi tudi obvezno sledljivost;

211.  poziva Komisijo, naj oblikuje predlog za nujno postopno opuščanje sistema prostih pristanišč v EU;

212.  ugotavlja, da so se z odpravo bančne tajnosti pojavile naložbe v nove vrste premoženja, kot je umetnost, kar je v zadnjih letih privedlo od hitre rasti na trgu umetnin; poudarja, da jim prosta območja zagotavljajo varne in pretežno neopazne možnosti shranjevanja, kjer trgovanje lahko poteka neobdavčeno in je lastništvo mogoče prikriti, sam trg umetnih pa ostaja nereguliran, ker je težko določiti tržne cene in najti strokovnjake; poudarja, da je na primer lažje na drugo stran sveta prenesti dragoceno sliko kot pa primerljivo vsoto denarja;

4.3.Davčne amnestije

213.  opozarja(113), da je treba amnestije uporabljati zelo previdno ali jih sploh ne uporabljati, saj gre zgolj za enostavno in hitro kratkoročno pobiranje davkov, pogosto uvedeno za odpravo proračunskih vrzeli, ki pa lahko tudi spodbuja prebivalce k izogibanju plačevanja davkov in čakanju na naslednjo amnestijo, ne da bi jim bile naložene odvračilne sankcije ali kazni; poziva države članice, ki so sprejele davčne amnestije, naj od upravičenca vedno zahtevajo pojasnilo o viru sredstev, ki je bilo prej opuščeno;

214.  poziva Komisijo, naj oceni pretekle programe amnestije, ki so jih sprejele države članice, in zlasti izterjane javne prihodke ter njihov srednje- in dolgoročni učinek na nestabilnost davčne osnove; poziva države članice, naj zagotovijo, da se ustrezni podatki v zvezi z upravičenci predhodnih in prihodnjih davčnih amnestij posredujejo pravosodnim in davčnim organom ter organom kazenskega pregona, da se zagotovi upoštevanje pravil AML/CFT in možnost kazenskega pregona zaradi drugih finančnih kaznivih dejanj;

215.  meni, da bi morala Skupina za kodeks ravnanja obvezno preveriti in odobriti vsak program davčne amnestije, preden ga začne država članica izvajati; meni, da davkoplačevalec ali dejanski lastnik podjetja, ki je že izkoristil eno ali več davčnih amnestij, ne bi smel biti nikdar več upravičen do ponovne amnestije; poziva nacionalne organe, ki upravljajo podatke o osebah, ki so izkoristile davčno amnestijo, naj izvedejo učinkovito izmenjavo podatkov z organi kazenskega pregona ali drugimi pristojnimi organi, ki preiskujejo kazniva dejanja, ki niso davčne goljufije ali davčna utaja;

4.4.Upravno sodelovanje

216.  priznava, da upravno sodelovanje na področju neposrednih davkov zdaj pokriva tako posamezne davkoplačevalce kot tudi družbe;

217.  poudarja, da so mednarodni standardi na področju mednarodnega sodelovanja minimalni; meni, da bi morale države članice preseči upoštevanje zgolj minimalnih standardov; poziva države članice, naj odpravijo vse ovire za upravno in pravno sodelovanje;

218.  pozdravlja dejstvo, da je bil s sprejetjem globalnega standarda o avtomatični izmenjavi informacij, ki se izvaja v okviru DAC1, in razveljavitvijo direktive o prihrankih iz leta 2003 vzpostavljen enotni mehanizem EU za izmenjavo informacij;

5.Preprečevanje pranja denarja

219.  poudarja, da je lahko pranje denarja različnih oblik in da lahko oprani denar izhaja iz različnih nezakonitih dejavnosti, kot so korupcija, trgovina z orožjem, ljudmi in drogami, davčna utaja in davčne goljufije, ter se lahko uporablja za financiranje terorizma; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naj bi znesek premoženjskih koristi, pridobljenih s kriminalno dejavnostjo, v EU znašal 110 milijard EUR letno(114), kar je 1 % skupnega BDP Unije; poudarja, da ima po ocenah Komisije v nekaterih državah članicah do 70 % primerov pranja denarja čezmejno razsežnost(115); poleg tega ugotavlja, da je po ocenah OZN(116) obseg pranja denarja enak 2–5 % globalnega BDP, kar znaša med 715 milijardami in 1,87 bilijona EUR na leto;

220.  poudarja, da so različni nedavni primeri pranja denarja v Uniji povezani s kapitalom, vladajočo elito in/ali državljani, ki prihajajo zlasti iz Rusije in Skupnosti neodvisnih držav; izraža zaskrbljenost zaradi grožnje, ki jo za evropsko varnost in stabilnost predstavljajo nezakonita sredstva iz Rusije in držav Skupnosti neodvisnih držav, vnešena v evropski finančni sistem, da bi se lahko oprala in nadalje uporabila za financiranje kriminalnih dejavnosti; poudarja, da ta sredstva ogrožajo varnost državljanov EU ter povzročajo izkrivljanja, državljane in podjetja, ki spoštujejo zakone, pa postavijo v slabši konkurenčni položaj, kar je nepošteno; meni, da je obseg teh sovražnih dejavnosti, katerih namen je oslabiti evropske demokracije, gospodarstva in institucije, poleg bega kapitala, ki ga ni mogoče zmanjšati, ne da bi rešili gospodarske in upravne težave države izvora, in pranja denarja iz izključno kriminalnih vzgibov, tolikšen, da destabilizira evropsko celino; poziva k boljšemu sodelovanju med državami članicami pri nadzoru kapitala, ki vstopa v Unijo iz Rusije;

221.  znova poziva(117) k uvedbi sankcij na ravni EU za kršitve človekovih pravic po zgledu ameriškega zakona Magnickega, s katerimi bi lahko prepovedali izdajo vizumov in ciljno usmerjene sankcije, na primer zaseg premoženja in deležev v nepremičninah na območju pravne pristojnosti EU, zoper posamezne državne uradnike ali osebe, ki opravljajo javno funkcijo, ki so odgovorne za korupcijo ali hude kršitve človekovih pravic; pozdravlja sprejetje svojega poročila o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji(118), poziva k strožjemu pregledovanju in nadzoru nad portfelji bank s sredstvi nerezidentov in deležem teh sredstev, ki izvira iz držav, ki naj bi pomenile varnostno tveganje za Unijo;

222.  pozdravlja sprejetje četrte in pete direktive o preprečevanju pranja denarja; poudarja, da predstavljata pomemben korak k izboljšanju učinkovitosti prizadevanj Unije za boj proti pranju denarja, pridobljenega s kriminalnimi dejavnostmi, in boj proti financiranju terorističnih dejavnosti; ugotavlja, da okvir Unije za preprečevanje pranja denarja temelji zlasti na preventivnem pristopu k pranju denarja, s poudarkom na odkrivanju in prijavljanju sumljivih transakcij;

223.  obžaluje dejstvo, da države članice v določenem roku niso uspele v celoti ali delno prenesti četrte direktive o preprečevanju pranja denarja v svojo nacionalno zakonodajo in je morala Komisija zato proti njim sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev, vključno z napotitvijo pred Sodišče Evropske unije(119); poziva te države članice, naj to težavo hitro rešijo; zlasti poziva države članice, da morajo v skladu s svojo pravno obveznostjo upoštevati datum 10. januar 2020 za prenos pete direktive o preprečevanju pranja denarja v svojo nacionalno zakonodajo; podpira in pozdravlja sklepe Sveta z dne 23. novembra 2018, v katerih države članice poziva, naj pred iztekom roka, določenim za leto 2020, v nacionalno zakonodajo prenesejo peto direktivo o preprečevanju pranja denarja; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi instrumente, ki so na voljo, da države članice podpre in zagotovi, da bodo čim prej ustrezno prenesle in začele izvajati peto direktivo o preprečevanju pranja denarja;

224.  opozarja na bistveni pomen skrbnega preverjanja strank v okviru obveznosti poznavanja strank, v skladu s katero morajo pooblaščeni subjekti ustrezno prepoznati svoje stranke in vir njihovih sredstev ter dejanske lastnike sredstev, vključno z zamrznitvijo anonimnih računov; obžaluje, da nekatere finančne institucije in njihovi s tem povezani poslovni modeli dejavno spodbujajo pranje denarja; poziva zasebni sektor, naj po najboljših močeh dejavno sodeluje v boju proti financiranju terorizma in pri preprečevanju terorističnih dejavnosti; poziva finančne institucije, naj dejavno pregledajo svoje notranje postopke, da bi preprečile vsakršno tveganje pranja denarja;

225.  pozdravlja akcijski načrt, ki ga je Svet sprejel 4. decembra 2018 in vključuje več nezakonodajnih ukrepov za boljše preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v Uniji; poziva Komisijo, naj Parlament redno obvešča o napredku pri izvajanju akcijskega načrta;

226.  je zaskrbljen, ker ni konkretnih postopkov za oceno in pregled integritete članov upravnega odbora Evropske centralne banke, zlasti ko so uradno obtoženi kriminalnih dejavnosti; poziva k mehanizmom za spremljanje in pregledovanje ravnanja in primernosti članov upravnega odbora Evropske centralne banke in njihovi zaščiti, če organ za imenovanje zlorabi svoja pooblastila;

227.  obsoja dejstvo, da so sistemske pomanjkljivosti pri izvrševanju zahtev glede preprečevanja pranja denarja skupaj z neučinkovitim nadzorom privedle do številnih nedavnih odmevnih primerov pranja denarja v evropskih bankah, povezanih s sistematičnimi kršitvami najosnovnejših zahtev glede poznavanja strank in skrbnega preverjanja strank;

228.  opozarja, da sta prepoznavanje strank in njihovo skrbno preverjanje osrednjega pomena in da bi ju bilo treba med poslovnim odnosom nepretrgoma izvajati ter da je treba transakcije strank stalno in še posebej skrbno spremljati, da bi odkrili sumljive ali neobičajne dejavnosti; v zvezi s tem opozarja, da za pooblaščene subjekte velja obveznost, da nacionalne finančne obveščevalne enote na lastno pobudo hitro obvestijo o transakcijah, pri katerih sumijo, da gre za pranje denarja, povezana predhodna kazniva dejanja ali financiranje terorizma; obžaluje, da kljub prizadevanjem Parlamenta peta direktiva o preprečevanju pranja denarja kot zadnjo možnost še naprej omogoča, da se fizične osebe, ki imajo položaj višjega vodstva, registrirajo kot dejanski lastniki podjetja ali družbe, medtem ko pravi dejanski lastnik ni znan ali je sumljiv; poziva Komisijo, naj ob naslednji reviziji pravil o pranju denarja v EU jasno oceni učinek te določbe na razpoložljivost zanesljivih informacij o dejanskem lastništvu v državah članicah in naj jo odstrani, če bi ocene pokazale, da je določba pogosto zlorabljena z namenom, da se zaščiti identiteta dejanskih lastnikov;

229.  ugotavlja, da v nekaterih državah članicah obstajajo mehanizmi za nadzor nepojasnjenega premoženja, s katerimi se spremljajo premoženjske koristi, pridobljene s kriminalnimi dejavnostmi; poudarja, da gre pri tem mehanizmu pogosto za sodni nalog, po katerem mora oseba, za katero se utemeljeno sumi, da je vpletena v hudo kaznivo dejanje ali je povezana s tako osebo, pojasniti naravo in obseg svojega deleža pri določeni posesti ter pojasniti, kako je bilo premoženje pridobljeno, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da oseba z znanimi zakonito pridobljenimi dohodki te nepremičnine ne bi mogla pridobiti; poziva Komisijo, naj oceni učinke in izvedljivost takega ukrepa na ravni Unije;

230.  pozdravlja odločitev nekaterih držav članic, da prepovedo izdajo prinosniških delnic in da bodo sedanje delnice pretvorile v nominalne vrednostne papirje; poziva države članice, naj razmislijo, ali bi bilo treba v njihovih jurisdikcijah uvesti podobne ukrepe, ob upoštevanju novih določb pete direktive o preprečevanju pranja denarja glede poročanja o dejanskem lastništvu in ugotovljenih tveganjih;

231.  poudarja, da je nujno treba vzpostaviti učinkovitejši sistem za sporočanje in izmenjavo informacij med pravosodnimi organi v Uniji, s katerim bi nadomestili tradicionalne instrumente medsebojne pravne pomoči v kazenskih zadevah, saj so postopki v njih dolgotrajni in obremenjujoči, kar škoduje čezmejnim preiskavam pranja denarja in drugih hudih kaznivih dejanj; ponovno poziva Komisijo, naj oceni, ali so na tem področju potrebni zakonodajni ukrepi;

232.  poziva Komisijo, naj oceni vlogo in specifična tveganja pranja denarja, ki jih predstavljajo pravni dogovori, kot so subjekti in družbe s posebnim namenom (Special Purpose vehicles in Special Purpose Entities) ter nedobrodelni trusti, zlasti v Združenem kraljestvu in na njegovih neposrednih kronskih posestih in čezmorskih ozemljih, ter naj o tem poroča Parlamentu;

233.  poziva države članice, naj pri izdaji državnih obveznic na finančnih trgih popolnoma spoštujejo zakonodajo o preprečevanju pranja denarja; meni, da je tudi pri takšnih finančnih operacijah treba izvajati potrebno skrbnost;

234.  ugotavlja, da so bili samo v času mandata odbora TAX3 odkriti trije obžalovanja vredni primeri pranja denarja prek bank EU: banka ING Bank N.V. je pred kratkim priznala resne pomanjkljivosti pri uporabi določb direktive o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma in se strinjala, da bo v poravnavi z nizozemskim javnim tožilstvom(120) plačala 775 milijonov EUR; banka ABLV v Latviji je bila prostovoljno likvidirana, potem ko ji je Mreža ZDA za pregon finančnega kriminala (FinCEN) zaradi suma pranja denarja(121) prepovedala, da bi imela v Združenih državah korespondenčni račun, banka Danske Bank pa je po preiskavi 15.000 strank in okoli 9,5 milijona transakcij, povezanih z njeno estonsko podružnico, priznala, da so ji velike pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrole banke omogočile, da estonsko podružnico uporablja za sumljive transakcije(122);

235.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo v okviru primera pranja denarja prek banke Troika Dialog javno izpostavljeno, da je bilo prek evropskih bank in podjetij prenesenih 4,6 milijarde USD; poudarja, da sta bila v središču škandala banka Troika Dialog, nekoč ena od največjih ruskih zasebnih investicijskih bank, in mreža, ki naj bi ruski vladajoči eliti omogočila skrivno uporabo nezakonito pridobljene premoženjske koristi za nabavo delnic v državnih podjetjih, nakup nepremičnin v Rusiji in v tujini ter nakup luksuznih izdelkov; obžaluje tudi, da naj bi bile v te sumljive transakcije vpletene številne evropske banke, in sicer Danske Bank, Swedbank AB, Nordea Bank Abp, ING Groep NV, Credit Agricole SA, Deutsche Bank AG, KBC Group NV, Raiffeisen Bank International AG, ABN Amro Group NV, Cooperatieve Rabobank U.A. in nizozemska podružnica Turkiye Garanti Bankasi A.S.;

236.  ugotavlja, da so v primeru banke Danske Bank v njeno estonsko podružnico(123) in iz nje tekle transakcije v vrednosti več kot 200 milijard EUR, ne da bi banka vzpostavila ustrezne notranje postopke preprečevanja pranja denarja in poznavanja strank, kakor je naknadno priznala banka sama in sta potrdila estonski in danski urad za nadzor finančnih storitev; meni, da to kaže na popolno neodgovornost banke in pristojnih nacionalnih organov; poziva pristojne organe, naj izvedejo nujno oceno ustreznosti postopkov preprečevanja pranja denarja in poznavanja strank v vseh evropskih bankah, da se zagotovi pravilno izvrševanje zakonodaje Unije o preprečevanju pranja denarja;

237.  ugotavlja, da je bilo za 6200 strank estonske podružnice banke Danske Bank ugotovljeno, da so sodelovale pri sumljivih transakcijah, da je bilo okoli 500 strank povezanih z javno objavljenimi shemami pranja denarja, da jih je bilo 177 povezanih s škandalom „ruska pralnica“, 75 pa s škandalom „azerbajdžanska pralnica“ ter da je šlo v primerih 53 strank za podjetja z istimi naslovi in direktorji(124); poziva ustrezne nacionalne organe, naj preverijo destinacije sumljivih transakcij 200 strank estonske podružnice Danske Bank, da bi potrdili, da oprani denar ni bil uporabljen za nadaljnje kriminalne dejavnosti; poziva ustrezne nacionalne organe, naj pri tem skrbno sodelujejo, saj so verige sumljivih transakcij nedvomno čezmejne;

238.  poudarja, da je Evropska centralna banka malteški banki Pilatus odvzela dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, potem ko je bil njen predsednik in edini delničar Ali Sadr Hasheminejad v Združenih državah aretiran, med drugim na podlagi obtožb glede pranja denarja; poudarja, da je Evropski bančni organ ugotovil, da je malteški finančni preiskovalni urad kršil zakonodajo EU, ker ni izvajal učinkovitega nadzora nad banko Pilatus, med drugim zaradi pomanjkljivih postopkov in nadzornih ukrepov; ugotavlja, da je Komisija 8. novembra 2018 na malteški finančni preiskovalni urad naslovila uradno mnenje in ga pozvala, naj sprejme dodatne ukrepe za izpolnitev svojih pravnih obveznosti(125); poziva ta malteški urad, naj sprejme ukrepe za izpolnitev zadevnih priporočil;

239.  je seznanjen z dopisom, ki ga je stalni predstavnik Malte v EU naslovil na odbor TAX3, v katerem je odgovoril na pomisleke odbora glede domnevne vpletenosti nekaterih malteških politično izpostavljenih oseb v morebitnem novem primeru pranja denarja in davčne utaje, povezanem s podjetjem 17 Black s sedežem v Združenih arabskih emiratih(126); obžaluje, da prejeti odgovori niso bili dovolj natančni; je zaskrbljen zaradi očitnega političnega neukrepanja malteških oblasti; je zlasti zaskrbljen, ker razkritja v primeru 17 Black kažejo na domnevno vpletenost politično izpostavljenih oseb z najvišje ravni malteške vlade; poziva malteške organe, naj od Združenih arabskih emiratov zahtevajo dokaze v obliki pisem o pravni pomoči; poziva Združene arabske emirate, naj sodelujejo z malteškimi in evropskimi organi ter zagotovijo, da bodo zamrznjena sredstva na bančnem računu podjetja 17 Black ostala zamrznjena, dokler ne bo opravljena temeljita preiskava; poudarja zlasti očitno pomanjkanje neodvisnosti malteškega finančnega preiskovalnega urada in malteškega načelnika policije; obžaluje, da doslej niso bili sprejeti nobeni ukrepi proti politično izpostavljenim osebam, vpletenim v domnevne primere korupcije; poudarja, da bi imela malteška preiskava koristi od ustanovitve skupne preiskovalne enote na podlagi ad hoc sporazuma(127), ki bi obravnavala resne pomisleke glede neodvisnosti in kakovosti nacionalnih preiskav v teku, podpirala pa bi jo Europol in Eurojust;

240.  ugotavlja, da je preiskovalna novinarka Daphne Caruana Galizia v času, ko je bila umorjena, preiskovala največje razkritje informacij s strežnikov podjetja ElektroGas, ki upravlja malteško elektrarno; poleg tega ugotavlja, da je lastnik podjetja 17 Black, ki naj bi politično izpostavljenim osebam na Malti, pristojnim za to elektrarno, nakazal velike vsote denarja, direktor in delničar podjetja ElectroGas;

241.  je zaskrbljen zaradi povečevanja pranja denarja v drugih oblikah poslovnih dejavnosti, zlasti zaradi pojava tako imenovanega „letečega denarja“ (neformalnih sistemov za prenos denarja) in „zloglasnih ulic“ (v pranju denarja sodelujejo ulične tolpe); poudarja, da je za reševanje teh vprašanj v evropskih mestih potrebno tesnejše usklajevanje in sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi upravnimi organi ter organi kazenskega pregona;

242.  se zaveda, da je sedanji pravni okvir za preprečevanje pranja denarja doslej vključeval direktive in temelji na minimalni harmonizaciji, kar je privedlo do različnih nacionalnih praks nadzorovanja in izvrševanja v državah članicah; poziva Komisijo, naj v obvezni oceni učinka v okviru prihodnje revizije zakonodaje o preprečevanju pranja denarja oceni, ali bi bila uredba primernejši pravni akt od direktive; v zvezi s tem poziva k hitremu preoblikovanju zakonodaje o preprečevanju pranja denarja v uredbo, če bo tako priporočeno v oceni učinka;

5.1.Sodelovanje med nadzorniki na področju preprečevanja pranja denarja in bonitetnimi nadzorniki v Evropski uniji

243.  pozdravlja dejstvo, da je predsednik Komisije po nedavnih primerih kršitev ali domnevnih kršitev pravil o preprečevanju pranja denarja 12. septembra 2018 v govoru o stanju v Uniji napovedal dodatne ukrepe;

244.  poziva k nujno potrebnemu povečanemu nadzoru in stalnemu spremljanju članov upravnih odborov in delničarjev kreditnih institucij, investicijskih podjetij in zavarovalnic v Uniji ter zlasti poudarja, kako težko je odvzeti dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ali enakovredna posebna dovoljenja;

245.  podpira delo skupne delovne skupine predstavnikov Generalnega direktorata Komisije za pravosodje in potrošnike ter Generalnega direktorata Komisije za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, Evropske centralne banke, evropskih nadzornih organov in predsednika pododbora za preprečevanje pranja denarja skupnega odbora evropskih nadzornih organov, da bi odkrili sedanje pomanjkljivosti in predlagali ukrepe za učinkovito sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo informacij med nadzornimi organi in organi kazenskega pregona;

246.  ugotavlja, da sedanja raven usklajenosti nadzora finančnih institucij na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT), zlasti v okoliščinah AML/CFT s čezmejnim učinkom, ne zadostuje za obravnavanje trenutnih izzivov v tem sektorju ter da je sposobnost Unije za izvrševanje usklajenih pravil in praks na področju preprečevanja pranja denarja trenutno neustrezna;

247.  poziva, naj se ocenijo dolgoročni cilji, ki bi pripomogli k okrepljenemu okviru za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, kot je navedeno v Dokumentu za razpravo o morebitnih elementih načrta za nemoteno sodelovanje med nadzorniki na področju preprečevanja pranja denarja in bonitetnimi nadzorniki v Evropski uniji(128), kot sta vzpostavitev mehanizma na ravni EU za boljše usklajevanje dejavnosti nadzornikov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma pri nadzoru subjektov finančnega sektorja, zlasti v okoliščinah, v katerih bi lahko imela vprašanja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma čezmejne učinke, ter morebitna centralizacija nadzora nad preprečevanjem pranja denarja prek obstoječega ali novega organa Unije, pooblaščenega za izvrševanje harmoniziranih pravil in praks v vseh državah članicah; podpira nadaljnja prizadevanja za centraliziranje nadzora nad preprečevanjem pranja denarja in meni, da če bi bil tovrstni mehanizem vzpostavljen, bi mu bilo treba za učinkovito izvajanje nalog zagotoviti zadostne človeške in finančne vire;

248.  opozarja, da je Evropska centralna banka pristojna in odgovorna za odvzem dovoljenj kreditnim institucijam zaradi hudih kršitev pravil AML/CFT; ve pa, da je ECB glede informacij v zvezi s takšnimi kršitvami, ki jih odkrijejo nacionalni organi, v celoti odvisna od nacionalnih nadzornikov za preprečevanje pranja denarja; zato poziva nacionalne organe za boj proti pranju denarja, naj ECB pravočasno dajo na voljo kakovostne informacije, da bo lahko ustrezno opravljala svojo funkcijo; v zvezi s tem pozdravlja večstranski sporazum o praktičnih načinih izmenjave informacij med ECB in vsemi pristojnimi organi, ki so odgovorni za nadzor nad tem, ali kreditne in finančne institucije izpolnjujejo obveznosti glede preprečevanja pranja denarja/boja proti financiranju terorizma v skladu s četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja;

249.  meni, da bonitetnega nadzora in nadzora za preprečevanje pranja denarja ni mogoče obravnavati ločeno; poudarja, da imajo evropski nadzorni organi zaradi svojih struktur odločanja, pomanjkanja pooblastil in omejenih virov omejene zmogljivosti za prevzemanje pomembnejše vloge v boju proti pranju denarja; poudarja, da bi moral EBA prevzeti vodilno vlogo v tem boju, pri tem pa se tesno usklajevati z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), zato bi mu bilo treba nujno zagotoviti zadostne zmogljivosti na področju človeških in materialnih virov, da bi učinkovito prispeval k doslednemu in učinkovitemu preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja, vključno z izvajanjem ocen tveganja pristojnih organov in pregledov znotraj svojega splošnega okvira; poziva k večjemu obveščanju javnosti o teh pregledih in zlasti k sistematičnemu posredovanju ustreznih informacij Parlamentu in Svetu v primeru resnih pomanjkljivosti, ugotovljenih na nacionalni ravni ali na ravni EU(129);

250.  se zaveda, da imajo nacionalni finančni nadzorniki vse večji pomen; poziva Komisijo, naj po posvetovanju z EBA predlaga mehanizme za spodbujanje večjega sodelovanja in usklajevanja med finančnimi nadzornimi organi; poziva, da bi bilo dolgoročno treba harmonizirati nadzorne postopke različnih nacionalnih organov za preprečevanje pranja denarja;

251.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 12. septembra 2018 o okrepitvi okvira unije za bonitetni nadzor in nadzor na področju preprečevanja pranja denarja za finančne institucije (COM(2018)0645) in predlog o pregledu evropskih nadzornih organov za okrepitev nadzorniškega zbliževanja; meni, da bi moral EBA prevzeti vodilno, usklajevalno in nadzorno vlogo na ravni Unije za učinkovito zaščito finančnega sistema pred pranjem denarja in tveganji financiranja terorizma, saj bi zlorabe finančnega sektorja za pranje denarja ali financiranje terorizma lahko imelo neželene sistemske posledice za finančno stabilnost Unije, ta organ pa ima pri zaščiti bančnega sektorja pred takimi zlorabami že izkušnje, saj je pristojen za nadzor nad vsemi državami članicami;

252.  je seznanjen s pomisleki, ki jih je izrazil EBA v zvezi z izvajanjem Direktive o kapitalskih zahtevah (2013/36/EU) o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij(130); pozdravlja predloge EBA za odpravo pomanjkljivosti, ki jih povzroča sedanji pravni okvir Unije; poziva države članice, naj v nacionalno zakonodajo hitro prenesejo nedavno sprejete spremembe direktive o kapitalskih zahtevah;

5.2.Sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami (FIU)

253.  opozarja, da morajo države članice v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja vzpostaviti avtomatične centralizirane mehanizme, s katerimi bo možna hitra identifikacija imetnikov bančnih in plačilnih računov, ter zagotoviti, da je katera koli finančna obveščevalna enota zmožna kateri koli drugi finančni obveščevalni enoti pravočasno zagotoviti podatke, shranjene v teh centraliziranih mehanizmih; poudarja, da je treba pravočasno zagotoviti dostop do informacij, da bi preprečili finančna kazniva dejanja in ustavitev preiskav; poziva države članice, naj pospešijo vzpostavitev teh mehanizmov, da bodo lahko FIU držav članic na podlagi učinkovitega medsebojnega sodelovanja odkrivale dejavnosti pranja denarja in se borile proti njim; močno spodbuja finančne obveščevalne enote držav članic, naj uporabljajo sistem FIU.net; ugotavlja, da je pomembno tudi varstvo podatkov na tem področju;

254.  meni, da je za učinkovit boj proti dejavnostim pranja denarja ključnega pomena, da se nacionalnim finančnim obveščevalnim enotam zagotovijo ustrezni viri in zmogljivosti;

255.  poudarja, da je sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami držav članic ter sodelovanje teh enot s finančnimi obveščevalnimi enotami tretjih držav prav tako bistveno za učinkovit boj proti dejavnostim pranja denarja; je seznanjen s političnimi sporazumi o medinstitucionalnih pogajanjih(131) za prihodnje sprejetje direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/JHA;

256.  poziva Komisijo, naj zasnuje specializirana usposabljanja za finančne preiskovalne urade, zlasti glede na manjše zmogljivosti v nekaterih državah članicah; je seznanjen s prispevkom skupine Egmont, v kateri sodeluje 159 finančnih obveščevalnih enot, ki skuša okrepiti svoje operativno sodelovanje tako, da spodbuja nadaljevanje in uvajanje mnogih projektov; pričakuje oceno Komisije glede okvira za sodelovanje FIU s tretjimi državami ter ovirami in priložnostmi za okrepitev sodelovanja med FIU v Uniji, vključno z možnostjo vzpostavitve usklajevalnega in podpornega mehanizma; opozarja, da bi morala biti ta ocena pripravljena do 1. junija 2019; poziva Komisijo, naj izkoristi to priložnost in izda zakonodajni predlog o finančni obveščevalni enoti EU, ki bo vozlišče za skupno preiskovalno delo in usklajevanje, z lastno avtonomijo in preiskovalnimi pristojnostmi za čezmejni finančni kriminal ter mehanizmom zgodnjega opozarjanja; meni, da bi morala imeti finančna obveščevalna enota EU široko vlogo usklajevanja, pomoči in podpiranja finančnih obveščevalnih enot držav članic v čezmejnih primerih, da bi se razširila izmenjavo informacij ter zagotovila skupna analiza čezmejnih primerov in tesno usklajevanje dela;

257.  poziva Komisijo, naj aktivno sodeluje z državami članicami, da bi našla mehanizme za izboljšanje in krepitev sodelovanja med FIU držav članic in tretjih držav; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem primerno ukrepa na ustreznih mednarodnih forumih, kot sta OECD in Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF); meni, da bi bilo treba v morebitnem sporazumu, ki bi iz tega izhajal, ustrezno upoštevati varstvo osebnih podatkov;

258.  poziva Komisijo, naj pripravi poročilo, ki ga bo naslovila na Parlament in Svet in v katerem bo ocenila, ali razlike v statusu in organizaciji finančnih obveščevalnih enot držav članic ovirajo sodelovanje v boju proti hudim kaznivim dejanjem s čezmejno razsežnostjo;

259.  poudarja, da zaradi nestandardizacije oblik poročanja o sumljivih transakcijah in mejnih vrednostih za te transakcije med državami članicami in v zvezi z različnimi pooblaščenimi subjekti prihaja do težav pri obdelavi in izmenjavi informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami; poziva Komisijo, naj s podporo EBA preuči mehanizme za čimprejšnjo vzpostavitev standardiziranih oblik poročanja za pooblaščene subjekte, da bi se omogočili in izboljšali izmenjava in obdelava informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami v primerih s čezmejno razsežnostjo in da bi razmislili o standardizaciji mejnih vrednosti sumljivih transakcij;

260.  poziva Komisijo, naj preuči možnost za vzpostavitev avtomatiziranega sistema poročil o sumljivih transakcijah, ki bi finančnim obveščevalnim enotam držav članic omogočil poiskati transakcije ter njihove pobudnike in prejemnike, ki so bili v različnih državah članicah večkrat prijavljeni kot sumljivi;

261.  spodbuja pristojne organe in FIU, naj sodelujejo s finančnimi institucijami in drugimi pooblaščenimi subjekti, da bi okrepili poročanje o sumljivih dejavnostih in zmanjšali defenzivno poročanje in tako pomagali zagotoviti, da bi FIU prejeli koristnejše, bolj usmerjene in popolnejše informacije za ustrezno izvajanje njihovih nalog ter hkrati zagotovilo skladnost s Splošno uredbo o varstvu podatkov;

262.  opozarja, da je pomembno razviti boljše kanale za dialog, komunikacijo in izmenjavo informacij med javnimi organi in posebnimi deležniki iz zasebnega sektorja, splošno znanimi kot javno-zasebna partnerstva, zlasti za pooblaščene subjekte v okviru direktive o preprečevanju pranja denarja, ter opozarja na obstoj in pozitivne rezultate edinega nadnacionalnega javno-zasebnega partnerstva, javno-zasebnega partnerstva Europola o finančni obveščevalni dejavnosti, ki spodbuja strateško izmenjavo informacij med bankami, finančnimi obveščevalnimi enotami, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in nacionalnimi regulativnimi organi v državah članicah;

263.  podpira nenehno izboljševanje izmenjave informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami in organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vključno z Europolom; meni, da bi bilo treba tako partnerstvo vzpostaviti na področju novih tehnologij, vključno z virtualnimi sredstvi, da bi formalizirali že obstoječe operacije v državah članicah; poziva Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB), naj v okviru svoje obveznosti potrebne skrbnosti zagotovi udeležencem na trgu podrobnejša pojasnila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, da se jim omogoči spoštovanje ustreznih določb o varstvu podatkov;

264.  poudarja, da je povečanje in izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi nadzornimi organi in finančnimi obveščevalnimi enotami ključno za učinkovit boj proti pranju denarja in davčni utaji; poudarja tudi, da je v boju proti pranju denarja in davčni utaji potrebno tudi dobro sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami in carinskimi organi;

265.  poziva Komisijo, naj poroča o sedanjem stanju in izboljšavah v finančnih obveščevalnih enotah držav članic v zvezi s širjenjem, izmenjavo in obdelavo informacij v skladu s priporočili odbora PANA(132) in skupnega poročila o pregledu stanja, ki ga izvede platforma finančnih obveščevalnih enot v državah članicah;

5.3.Pooblaščeni subjekti (področje uporabe)

266.  pozdravlja dejstvo, da peta direktiva o preprečevanju pranja denarja vključuje razširjen seznam pooblaščenih subjektov, ki zajema ponudnike, ki sodelujejo pri menjalniških storitvah med virtualnimi in papirnimi valutami, ponudnike skrbniških denarnic, trgovce z umetninami ter prosta pristanišča;

267.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za izboljšanje izvrševanja skrbnega preverjanja strank, zlasti za boljšo pojasnitev, da je za pravilno izvajanje skrbnega preverjanja strank vedno odgovoren pooblaščeni subjekt, tudi kadar gre za zunanjega izvajalca, ter naj se sprejmejo določbe glede kazni v primeru malomarnosti ali navzkrižja interesov, kadar gre za zunanje izvajanje; poudarja pravno obveznost pooblaščenih subjektov v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja, da pri izvajanju skrbnega preverjanja strank v zvezi s poslovnimi odnosi ali transakcijami, v katere so vključene države, ki jih je Komisija opredelila kot tretje države z visokim tveganjem, za namene pranja denarja izvajajo okrepljen nadzor in sistematično poročanje;

5.4.Registri

268.  pozdravlja dostop do dejanskega lastništva in drugih informacij skrbnega preverjanja strank, ki je davčnim organom zagotovljen v okviru DAC5; opozarja, da davčni organi ta dostop potrebujejo za ustrezno izvajanje svojih nalog;

269.  ugotavlja, da zakonodaja Unije o preprečevanju pranja denarja države članice obvezuje, da vzpostavijo centralne registre, ki vsebujejo popolne podatke o dejanskem lastništvu podjetij in skladov, ter zagotavlja njihovo medsebojno povezanost; pozdravlja dejstvo, da peta direktiva o preprečevanju pranja denarja države članice obvezuje, da javnosti v vsakem primeru zagotovijo dostop do informacij o dejanskem lastništvu;

270.  je seznanjen, da bodo nacionalni registri v zvezi s skladi načeloma dostopni samo tistim, ki izkažejo legitimni interes; poudarja, da se države članice lahko prosto odločijo, da registre dejanskega lastništva dajo na voljo javnosti, kot je že priporočil Parlament; poziva države članice, naj vzpostavijo prosto dostopne in odprte registre podatkov; v vsakem primeru opozarja, da pristojbina, ki bi jo lahko uvedle, ne bi smela presegati upravnih stroškov, povezanih z dajanjem informacij na voljo, vključno z vzdrževanjem in razvojem registrov;

271.  poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti medsebojno povezanost registrov dejanskih lastnikov; meni, da bi morala Komisija pozorno spremljati delovanje tega medsebojno povezanega sistema in v razumnem roku oceniti, ali pravilno deluje in ali ga bi bilo treba dopolniti z javnim registrom dejanskih lastnikov EU ali drugimi instrumenti, ki bi lahko učinkovito odpravili morebitne pomanjkljivosti; poziva Komisijo, naj medtem pripravi in izda tehnične smernice, da bi spodbujala usklajevanje formata, interoperabilnost in medsebojno povezanost registrov držav članic; meni, da bi morala za dejansko lastništvo skladov veljati enaka raven preglednosti kot za podjetja iz pete direktive o preprečevanju pranja denarja, hkrati pa bi morala biti zagotovljena ustrezna varovala;

272.  je zaskrbljen, ker informacije v registrih dejanskih lastnikov niso vedno zadostne in/ali točne; zato poziva države članice, naj zagotovijo, da registri dejanskih lastnikov vsebujejo mehanizme preverjanja, da se zagotovi točnost podatkov; poziva Komisijo, naj v svojih pregledih oceni mehanizme preverjanja in zanesljivost podatkov;

273.  poziva k strožji in natančnejši opredelitvi dejanskega lastništva, da se zagotovi identifikacija vseh fizičnih oseb, ki imajo na koncu v lasti ali nadzirajo pravni subjekt;

274.  opozarja, da so potrebna jasna pravila, ki bi omogočala preprosto identifikacijo dejanskega lastnika, vključno z obveznostjo, da morajo skrbniški skladi in podobne ureditve obstajati v pisni obliki in biti registrirani v državi članici, kjer je sklad ustanovljen, upravljan ali voden;

275.  opozarja na problem pranja denarja z vlaganjem v nepremičnine v evropskih mestih prek tujih slamnatih podjetij; opozarja, da bi morala Komisija oceniti, ali bi bilo potrebno in sorazmerno harmonizirati informacije v registrih o zemljiščih in nepremičninah ter ali bi bilo treba te registre povezati med seboj; poziva Komisijo, naj poročilo po potrebi dopolni z zakonodajnim predlogom; meni, da bi morale države članice imeti javno dostopne informacije o končnem dejanskem lastništvu zemljišč in nepremičnin;

276.  želi ponoviti svoje stališče o vzpostavitvi registrov o dejanskem lastništvu pogodb o življenjskem zavarovanju, kakor je bilo navedeno v medinstitucionalnih pogajanjih o peti direktivi o preprečevanju pranja denarja; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo izvedljivo in potrebno omogočiti ustreznim organom, da bi imeli dostop do informacij o dejanskem lastništvu pogodb o življenjskem zavarovanju in finančnih instrumentov;

277.  ugotavlja, da mora Komisija v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja analizirati izvedljivost posebnih ukrepov in mehanizmov na ravni Unije in držav članic, ki bi omogočali zbiranje in dostop do informacij o dejanskem lastništvu gospodarskih in drugih pravnih subjektov, ustanovljenih zunaj Unije; poziva Komisijo, naj v primeru pozitivne ocene o izvedljivosti pripravi zakonodajni predlog za takšen mehanizem;

5.5.Tveganja tehnologije in virtualnih sredstev, vključno z virtualnimi valutami in kriptovalutami

278.  poudarja, da nove tehnologije distribuirane knjige transakcij, kot je tehnologija veriženja podatkovnih blokov, odpirajo pozitiven potencial; obenem ve, da se povečujejo zlorabe novih oblik plačevanja in nakazovanja denarja, ki temeljijo na teh tehnologijah, in se uporabljajo za pranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ali za druge vrste finančnih kaznivih dejanj; priznava, da je treba spremljati razvoj dogodkov v tehnologiji, da se v zakonodaji zagotovi učinkovito obravnavanje zlorabe novih tehnologij in anonimnosti, ki omogoča kriminalno dejavnost, a brez omejevanja pozitivnih vidikov tega področja;

279.  poziva Komisijo, naj podrobno preuči tiste akterje na področju kriptotehnologij, ki še niso zajeti v zakonodaji Unije o preprečevanju pranja denarja, in naj po potrebi razširi seznam pooblaščenih subjektov, zlasti na ponudnike storitev na področju transakcij, ki vključujejo izmenjavo ene ali več virtualnih valut; poziva države članice, naj medtem čim prej prenesejo določbe pete direktive o trgih finančnih instrumentov in naložijo obvezno uporabo denarnic za virtualne valute ter obvezno identifikacijo strank pri izmenjavi storitev, s čimer bo otežena anonimna uporaba virtualnih valut;

280.  poziva Komisijo, naj skrbno spremlja tehnološki razvoj, tudi hitro širjenje inovativnih poslovnih modelov finančne tehnologije in prevzemanje novih tehnologij, kot so umetna inteligenca, distribuirana knjiga transakcij, kognitivno računalništvo in strojno učenje, zato da bi ovrednotila tehnološka tveganja in potencialne vrzeli ter povečala odpornost na kibernetske napade ali okvare sistemov, to pa predvsem s spodbujanjem varstva podatkov; poziva pristojne organe in Komisijo, naj skrbno ocenita morebitna sistemska tveganja, povezana z uporabo tehnologije distribuirane knjige transakcij;

281.  poudarja, da sta razvoj in uporaba virtualnih sredstev dolgoročen trend, ki se bo v prihodnjih letih verjetno nadaljeval in še krepil, predvsem zaradi virtualnih kovancev, ki jih bo mogoče uporabiti za različne namene, na primer za financiranje podjetij; poziva Komisijo, naj zasnuje ustrezen evropski okvir za ureditev tega dogajanja, pri tem pa naj se opre na delo, ki je že opravljeno v mednarodnem kontekstu, pa tudi v ustreznih evropskih krogih, na primer pri ESMA; sodi, da bi moral ta okvir zaradi specifičnih tveganj kriptosredstev po eni strani vsebovati zaščitne ukrepe, po drugi pa puščati dovolj prostora za inovacije;

282.  zlasti ugotavlja, da se lahko nepreglednost kriptovalut uporabi za pranje denarje in davčno utajo; glede tega poziva Komisijo, naj izda jasne smernice, pod katerimi pogoji se lahko virtualne valute razvrstijo kot obstoječi ali nov finančni instrumenti v okviru druge direktive o trgih finančnih instrumentov in v katerih okoliščinah se lahko za prve ponudbe kovancev uporablja veljavna zakonodaja EU;

283.  poziva Komisijo, naj oceni možnost, da bi prepovedali nekatere ukrepe za zagotavljanje anonimnosti specifičnih virtualnih sredstev in virtualna sredstva po potrebi zakonsko urejali kot finančne instrumente; meni, da bi morale imeti finančne obveščevalne enote možnost, da bi naslove virtualnih valut in kriptovalut povezale z identiteto lastnika virtualnih sredstev; meni, da bi morala Komisija oceniti možnost, da bi zahtevali obvezno registracijo uporabnikov virtualnih sredstev; želi spomniti, da so nekatere države članice že sprejele različne vrste ukrepov za posamezne segmente tega sektorja, na primer za prve ponudbe kovancev, kar bi bilo lahko zgled za prihodnje ukrepanje EU;

284.  želi poudariti, da je Projektna skupina za finančno ukrepanje pred kratkim poudarila, da morajo države nujno sprejeti usklajene ukrepe za preprečevanje uporabe virtualnih sredstev za kriminal in terorizem, ter poziva vse jurisdikcije, naj sprejmejo pravne in praktične ukrepe za preprečevanje zlorabe virtualnih sredstev(133); poziva Komisijo, naj razišče, kako bi v evropski pravni okvir nemudoma vključili priporočila in standarde Projektne skupine za finančno ukrepanje, s katerimi bi zakonsko urejali virtualna sredstva; poudarja, da bi se morala EU na podlagi svojih prizadevanj v skupini G20 še naprej zavzemati za povezan in usklajen mednarodni regulativni okvir za virtualne valute;

285.  ponovno poziva Komisijo, naj nujno oceni posledice dejavnosti elektronskih iger na srečo za področje pranja denarja in davčnih kaznivih dejanj; meni, da je ta ocena nujno potrebna; ugotavlja, da se povečuje sektor e-igralništva v nekaterih jurisdikcijah, tudi na nekaterih samostojnih ozemljih pod suverenostjo Združenega kraljestva, kot je otok Man, kjer elektronske igre na srečo predstavljajo že 18 % nacionalnega dohodka;

286.  je seznanjen z delom na strokovni ravni v zvezi z elektronsko identifikacijo in oddaljenimi postopki poznavanja strank, kjer so obravnavana vprašanja, kot sta možnost, da bi finančne institucije uporabljale elektronsko identifikacijo (e-ID), in prenosljivost poznavanja strank, da bi se omogočila digitalna identifikacija; glede tega poziva Komisijo, naj oceni potencialne prednosti, če bi uvedli evropski sistem elektronske identifikacije; opozarja, da je pomembno ohraniti ustrezno ravnovesje med varstvom podatkov in zasebnosti ter tem, da morajo imeti pristojni organi dostop do informacij za namene preiskovanja kaznivih dejanj;

5.6.Sankcije

287.  poudarja, da zakonodaja EU o preprečevanju pranja denarja obvezuje države članice, da morajo določiti sankcije za kršitve pravil o preprečevanju pranja denarja; poudarja, da morajo biti sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne; poziva, da bi v državah članicah uvedli poenostavljene postopke za izvrševanje finančnih sankcij za kršitve zakonodaje o preprečevanju pranja denarja;

288.  poziva države članice, naj čim prej objavijo informacije o naravi in znesku naloženih sankcij, pa tudi o vrsti kršitve in identiteti odgovorne osebe; poziva države članice, naj uporabijo sankcije in ukrepe tudi za člane upravljalnih organov in druge fizične osebe, ki so po nacionalni zakonodaji odgovorne za kršitve predpisov proti pranju denarja(134);

289.  poziva Komisijo, naj Parlamentu vsaki dve leti poroča o nacionalni zakonodaji in praksah v zvezi s sankcijami za kršitve zakonodaje o preprečevanju pranja denarja;

290.  pozdravlja sprejetje Uredbe (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi(135), s katero naj bi olajšali čezmejno izterjavo sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji in ki naj bi s tem pomagala povečati zmogljivosti Unije za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter storilcem kaznivih dejanj in teroristom po vsej Uniji prekiniti vire financiranja;

291.  pozdravlja, da je bila sprejeta Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava(136), ki uvaja nove kazenskopravne določbe in omogoča učinkovitejše in hitrejše čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi za učinkovitejše preprečevanje pranja denarja in s tem povezano financiranje terorizma in organiziranega kriminala; ugotavlja, da bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi po potrebi zagotovile, da bi njihovi pristojni organi v skladu z Direktivo 2014/42/EU(137) začasno zavarovali ali odvzeli premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, in predmete, ki so bili uporabljeni za ta kazniva dejanja in premoženjsko korist ali so bili temu namenjeni ali so bili uporabljeni pri naročilu teh dejanj ali pri prispevanju k njim;

5.7.Mednarodna razsežnost

292.  je seznanjen, da Komisija mora v skladu s četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja opredeliti tretje države z visokim tveganjem, ki imajo v svoji ureditvi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti;

293.  meni, da bi bilo treba sicer upoštevati delo na mednarodni ravni v zvezi z identificiranjem tretjih držav z visokim tveganjem za namene boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, zlasti pa delo Projektne skupine za finančno ukrepanje, a je tudi bistveno, da Unija oblikuje lasten seznam tretjih držav z visokim tveganjem; glede tega pozdravlja Delegirano uredbo Komisije z dne 13. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti (C(2019)1326), ter obžaluje, da je Svet nasprotoval delegiranemu aktu; poleg tega pozdravlja Delegirano uredbo Komisije z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah(138);

294.  pozdravlja, da je Komisija sprejela metodologijo za identifikacijo tretjih držav z visokim tveganjem na podlagi Direktive (EU) 2015/849, objavljene 22. junija 2018(139); pozdravlja oceno Komisije o državah z dne 31. januarja 2019 o državah, ki so uvrščene najvišje;

295.  poudarja, da je treba poskrbeti za usklajenost in dopolnjevanje med seznamom tretjih držav z visokim tveganjem za preprečevanje pranja denarja in evropskim seznamom nekooperativnih jurisdikcij; ponovno poziva, naj se Komisiji zaupa osrednja vloga pri upravljanju obeh seznamov; poziva Komisijo, naj poskrbi za preglednost v postopku preverjanja jurisdikcij;

296.  je zaskrbljen zaradi trditev, da pristojni organi v Švici ne opravljajo dobro svojih funkcij na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma(140); poziva Komisijo, naj te elemente upošteva pri posodabljanju seznama tretjih držav z visokim tveganjem in tudi v prihodnjih dvostranskih odnosih med Švico in Unijo;

297.  poziva Komisijo, naj tretjim državam zagotovi tehnično pomoč, da bodo zasnovale učinkovit sistem za boj proti pranju denarja in ga nenehno izboljševale;

298.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo EU v Projektni skupini za finančno ukrepanje nastopala enovito in da bodo dejavno prispevale k aktualnemu razmisleku o reformi te skupine, s katero bi okrepili njene vire in ji povečali verodostojnost; poziva Komisijo, naj v svojo delegacijo v projektni skupini kot opazovalce vključi tudi osebje Evropskega parlamenta;

299.  poziva Komisijo, naj na svetovni ravni prevzame pobudo, da bi v vseh jurisdikcijah vzpostavili javne centralne registre dejanskih lastnikov; poudarja, da imajo pri tem osrednjo vlogo mednarodne organizacije, na primer Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Združeni narodi;

6.Mednarodna razsežnost obdavčevanja

300.  poudarja, da bi bilo za sistem pravične obdavčitve v Evropi potrebno tudi pravičnejše davčno okolje v svetovnem merilu; ponovno poziva, da bi bilo treba spremljati aktualne davčne reforme v tretjih državah;

301.  ve za prizadevanja nekaterih tretjih držav, ki skušajo odločno ukrepati zoper erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička; obenem poudarja, da bi morale reforme ostati skladne z obstoječimi pravili Svetovne trgovinske organizacije;

302.  meni, da so še posebej pomembne informacije o davčnih reformah v ZDA in njihovih morebitnih učinkih na mednarodno sodelovanje, ki jih je odbor zbral med obiskom v Washingtonu; ugotavlja, da bi bile po mnenju nekaterih strokovnjakov nekatere določbe zakona ZDA o davčnih olajšavah in delovnih mestih iz leta 2017 nezdružljive z aktualnimi pravili Svetovne trgovinske organizacije; ugotavlja, da se želijo z nekaterimi določbami ameriške davčne reforme enostransko in nevzajemno spodbuditi nadnacionalne koristi, ki pripadajo ameriškim ozemljem (pod pogojem, da se jih vsaj 50 % ustvari na ozemlju ZDA); pozdravlja, da Komisija ravno ocenjuje potencialne regulativne in poslovne posledice nove davčne reforme v ZDA, zlasti določb o eroziji davčne osnove in preprečevanju zlorab (BEAT), o globalnih neopredmetenih prihodkih z nizko davčno stopnjo (GILTI) ter o neopredmetenih prihodkih iz tujine (FDII)(141); poziva Komisijo, naj o rezultatih svoje ocene obvesti Parlament;

303.  ve, da sta bili zasnovani dve vrsti medvladnih sporazumov v zvezi z zakonom o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini (FATCA), da bi ga uskladili z mednarodnim pravom(142); ugotavlja, da je samo eden od teh modelov zasnovan vzajemno; obžaluje, da v teh sporazumih ni vzajemnosti, saj ZDA od tujih vlad običajno prejmejo precej več informacij, kot pa jih ponudijo; poziva Komisijo, naj izvede pregled stanja in analizira obseg vzajemnosti pri izmenjavi informacij med ZDA in državami članicami;

304.  poziva svet, naj Komisijo pooblasti za pogajanje z ZDA, da bi se v okviru zakona FATCA dogovorili za vzajemnost;

305.  želi ponoviti, da je v svoji resoluciji z dne 5. julija 2018 o škodljivih učinkih zakona FATCA na državljane EU, zlasti pa na „naključne Američane“(143), pozval Komisijo, naj poskrbi, da bodo vsem tem državljanom ustrezno zagotovljene temeljne pravice;

306.  poziva Komisijo in Svet, naj zasnujeta skupni pristop EU do zakona FATCA, da bi ustrezno zaščitili pravice evropskih državljanov (predvsem „naključnih Američanov“) in pri izmenjavi informacij z ZDA poskrbeli za vzajemnost, kot izbrani standard pa uporabili skupni standard poročanja (CRS); poziva Komisijo in Svet, naj medtem po potrebi razmislita o ustreznih protiukrepih, s katerimi bi poskrbela za enake konkurenčne pogoje, če ZDA v okviru zakona FATCA ne bi zagotovile vzajemnosti, na primer o konceptu davčnega odtegljaja;

307.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo nove predpise o davku od dohodka pravnih oseb v državah, ki sodelujejo z EU na podlagi mednarodnih sporazumov(144);

6.1.Davčne oaze in jurisdikcije, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje, v EU in drugod

308.  opozarja, kako pomemben je skupni seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (v nadaljnjem besedilu „seznam EU“), saj temelji na celovitih, preglednih, robustnih, objektivno preverljivih in splošno sprejetih merilih, ki se redno posodabljajo;

309.  obžaluje, da so bile v postopku oblikovanja seznama EU sprva upoštevane samo tretje države; je seznanjen, da je Komisija v sklopu evropskega semestra opredelila pomanjkljivosti v davčnih sistemih nekaterih držav članic, zaradi katerih je mogoče izvajati agresivno davčno načrtovanje; glede tega pozdravlja izjavo predsednice Skupine za kodeks ravnanja v zvezi z obdavčitvijo podjetij med predstavitvijo v odboru TAX3 dne 10. oktobra 2018, ki je poročala, da se v okviru revizije mandata Skupine za kodeks ravnanja(145) razpravlja o možnosti uporabe meril za uvršanje na seznam EU tudi za države članice;

310.  pozdravlja, da je Svet 5. decembra 2017 sprejel prvi seznam EU in da se redno spremljajo zaveze teh tretjih držav; ve, da je bil na podlagi ocene teh zavez seznam večkrat posodobljen in da je bilo zaradi tega z njega črtanih več držav; ugotavlja, da po reviziji z dne 12. marca 2019 ostajajo na seznamu naslednje davčne jurisdikcije: Ameriška Samoa, Aruba, Guam, Barbados, Belize, Bermudi, Dominika, Fidži, Marshallovi otoki, Oman, Samoa, Trinidad in Tobago, Združeni arabski emirati, Ameriški Deviški otoki in Vanuatu;

311.  ugotavlja, da sta bili na sivi seznam dodani še dve državi (Avstralija in Kostarika)(146);

312.  je seznanjen, da v osmih velikih tranzitnih gospodarstvih, in sicer Nizozemska, Luxembourg, Hongkong, Britanski Deviški otoki, Bermudi, Kajmanski otoki, Irska in Singapur, poteka več kot 85 % svetovnih naložb v subjektih za posebne namene, ki se pogosto ustanovijo za davčne namene(147); obžaluje, da je na seznamu jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati za davčne namene(148), trenutno samo eno od njih (Bermudi);

313.  poudarja, da sta procesa pregledovanja in spremljanja nepregledna in da ni jasno, ali je bil pri državah, ki niso več na seznamu, resnično dosežen napredek;

314.  poudarja, da ocena Sveta in Skupine za kodeks ravnanja temelji na merilih, ki se opirajo na tehnično preglednico Komisije, in da Parlament ni bil uradno udeležen v tem procesu; glede tega poziva Komisijo in Svet, naj Parlament vnaprej podrobno obveščata o vseh predlaganih spremembah seznama; poziva Svet, naj v sklopu rednega poročanja Skupine za kodeks ravnanja Svetu redno objavlja tudi poročila o napredku v zvezi z jurisdikcijami s črnega in sivega seznama;

315.  poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta ambiciozno zastavljeno in objektivno metodologijo, ki se ne bo opirala samo na zaveze, temveč tudi na ocenjene učinke ustreznega in pravilnega izvajanja zakonodaje v teh državah;

316.  močno obžaluje, da je bil prvotni postopek oblikovanja seznama EU premalo pregleden in da niso bila objektivno uporabljena merila za oblikovanje seznama, ki jih je določil Svet ECOFIN; vztraja, da v tem procesu ne sme biti političnega vmešavanja; pozdravlja pa povečanje preglednosti z razkritjem pisem, poslanih jurisdikcijam, ki jih je preverjala Skupina za kodeks ravnanja, ter prejetih pisem o zavezi; poziva, naj se objavijo še preostala nerazkrita pisma, da se zagotovita nadzor in pravilno izvajanje zavez; meni, da jurisdikcije, ki ne želijo razkriti svojih zavez, v javnosti zbujajo sum, da ne želijo sodelovati v davčnih zadevah;

317.  pozdravlja nedavna pojasnila Skupine za kodeks ravnanja o merilih pravične obdavčitve, zlasti v zvezi z odsotnostjo ekonomske vsebine v jurisdikcijah z ničelno ali skoraj ničelno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb; poziva države članice, naj si prizadevajo postopno izpopolnjevati merila za uvrstitev na seznam EU, da bodo zajete vse škodljive davčne prakse(149), predvsem tako, da bi zajeli podrobno ekonomsko analizo, v kateri bi omogočanje izogibanja plačilu davkov in ničelno davčno stopnjo ali neobstoj davka od prihodkov pravnih oseb preučili kot samostojno merilo;

318.  pozdravlja nov globalni standard OECD o dejavniku tehtnih dejavnosti, ki se uporablja za jurisdikcije z zgolj nominalno davčno stopnjo ali brez nje(150), ki v veliki meri temelji na delu EU pri oblikovanju seznama EU(151); poziva države članice, naj spodbujajo skupino G20 k reformi meril za črni seznam OECD, tako da ne bi bila omejena le na golo davčno preglednost, temveč da bodo zajela tudi davčno utajo in agresivno davčno načrtovanje;

319.  pozna in pozdravlja delo pogajalskih ekip EU in Združenega kraljestva o vprašanju obdavčitve, ki je navedeno v Prilogi 4 k osnutku sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo(152); ima pomisleke, da utegne ob izstopu Združenega kraljestva v kratkem času priti do razhajanj med njima v politiki glede finančnih kaznivih dejanj, davčne utaje in izogibanja plačilu davkov, kar bi prineslo nova ekonomska, fiskalna in varnostna tveganja; poziva Komisijo in Svet, naj se na vsa tovrstna tveganja nemudoma odzoveta in zaščitita interese EU;

320.  želi spomniti, da naj bi bila po členu 79 Politične izjave o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom(153) v prihodnjih odnosih zagotovljena odprta in poštena konkurenca, in sicer z določbami o državni pomoči, konkurenci, socialnih in zaposlitvenih standardih, okoljskih standardih, podnebnih spremembah in relevantnih davčnih zadevah; je zaskrbljen zaradi napovedi predsednice britanske vlade Therese May, da naj bi v Združenem kraljestvu uvedli „najnižjo stopnjo davka od dohodka pravnih oseb v skupini G20“; poziva Združeno kraljestvo, naj kot član mednarodne skupnosti ostane močan partner v svetovnih prizadevanjih za boljšo in učinkovitejšo obdavčitev in za preprečevanje finančnih kaznivih dejanj; poziva Komisijo in Svet, naj Združeno kraljestvo, ko bo postalo tretja država, vključita v ocene za unijski seznam nekooperativnih jurisdikcij in seznam jurisdikcij s pomanjkljivo ureditvijo za preprečevanje pranja denarja, natančno pa naj spremlja tudi njegove gospodarske odnose s samostojnimi ozemlji pod britansko suverenostjo in britanskimi čezmorskimi ozemlji;

321.  poudarja, da bo Združeno kraljestvo ne glede na dogajanje tudi po roku za izstop iz Unije ostalo član Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in zavezano njenemu akcijskemu načrtu za preprečevanje erozije davčne osnove in dobro davčno upravljanje;

322.  poziva, naj se v posebnem primeru Švice, za katero zaradi njenega predhodnega sporazuma z EU ni predviden točen rok, državo do konca leta 2019 vključi v Prilogo I, če po ustreznem postopku stopnjevanja do takrat ne bo razveljavila svojih neskladnih davčnih ureditev, ki omogočajo neenako obravnavanje tujih in domačih prihodkov ter davčne ugodnosti za nekatere vrste podjetij;

323.  ima pomisleke, da lahko sicer tretje države razveljavijo neskladne davčne ureditve, a jih utegnejo nadomestiti z drugimi, ki bodo škodljive za EU; poudarja, da morda to velja ravno za Švico: poziva Svet, naj ponovno zares oceni Švico in vse druge države zunaj EU(154), ki uvajajo podobne zakonske spremembe(155);

324.  ve, da še vedno potekajo pogajanja med EU in Švico o reviziji dvostranskega pristopa do vzajemnega dostopa do trgov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo končni sporazum med EU in Švico vseboval klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, vključno z izrecnimi pravili o državni pomoči v obliki davčne ugodnosti, ter samodejno izmenjavo informacij o obdavčitvi, po potrebi javno dostopne informacije o dejanskem lastništvu, pa tudi določbe o boju proti pranju denarja; poziva, naj si pogajalci EU prizadevajo skleniti tak sporazum, da bodo v švicarskem nadzornem sistemu odpravljene pomanjkljivosti(156) in da bodo zaščitili žvižgače;

325.  pozdravlja posodobljeni seznam EU z dne 12. marca 2019(157); pozdravlja objavo podrobne ocene zavez in reform jurisdikcij, ki so bile navedene v Prilogi II, ko je bil seznam EU prvič objavljen 5. decembra 2017; pozdravlja, da se jurisdikcije, ki so bile predhodno navedene v Prilogi II na podlagi zavez iz leta 2017, zdaj navedejo v Prilogi I, ker reforme niso bile izvedene do konca leta 2018 oziroma do dogovorjenega roka;

326.  je zaskrbljen, da se akt o skupnih standardih poročanja ne uporablja za avstrijske rezidente, ki imajo bančne račune pri kreditnih institucijah v Liechtensteinu, če njihovi dohodki iz kapitala prihajajo iz sestavov sredstev (zasebni skladi, ustanove, trusti in podobno) in obdavčevanje v skladu z dvostranskimi sporazumi izvaja kreditna institucija v Liechtensteinu; poziva Avstrijo, naj v zvezi s tem spremeni svoj zakon, da bi odpravila vrzel v skupnem standardu poročanja;

327.  ugotavlja, da sta po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o neposrednih tujih naložbah Luksemburg in Nizozemska na primer skupaj prejela več naložb kot ZDA, od tega veliko večino v subjekte za posebne namene, ki ne vidne tehtne gospodarske dejavnosti, Irska pa je prejela več tujih naložb kot Nemčija ali Francija; poudarja, da po podatkih malteškega statističnega urada tuje naložbe v tej državi znašajo 1.474 % vsega gospodarstva te države;

328.  želi spomniti na raziskavo, ki je pokazala, da zaradi izogibanja davkom prek šestih držav članic ostalih 22 držav članic pri prihodkih od davkov izgubi 42,8 milijarde EUR(158), kar pomeni, da bi bilo mogoče neto plačilni položaj teh držav mogoče izravnati z izgubami, ki jih povzročajo davčni osnovi drugih držav članic; ugotavlja, da neto strošek, ki ga na primer Nizozemska povzroči vsej Uniji, nanese 11,2 milijarde EUR, kar pomeni, da ta država drugim državam članicam odžira davčni prihodek v korist multinacionalk in njihovih delničarjev;

329.  želi spomniti, da je treba za izboljšanje boja Unije in držav članic proti davčnim goljufijam, izogibanju plačilu davka in pranju denarja učinkovito uporabiti vse razpoložljive podatke, tudi makroekonomske;

330.  želi spomniti, da je Komisija zaradi pomanjkljivosti v davčnem sistemu, zaradi katerih je omogočeno agresivno davčno načrtovanje, pograjala sedem držav članic(159), namreč Belgijo, Ciper, Madžarsko, Irsko, Luksemburg, Malto in Nizozemsko, saj s tem spodkopavajo celovitost enotnega evropskega trga; trdi, da to pomeni, da te jurisdikcije omogočajo agresivno davčno načrtovanje tudi v svetovnem merilu; želi poudariti, da tudi Komisija priznava, da so nekatere od teh držav v odziv na njeno kritiko že sprejele ukrepe, s katerimi želijo izboljšati svoj davčni sistem(160); želi opozoriti na nedavno študijo(161), v kateri je bilo kot davčne oaze imenovanih pet držav članic EU: Ciper, Irska, Luksemburg, Malta in Nizozemska; poudarja, da je bilo med merili in v metodologiji, po katerih so bile izpostavljene prav te države članice, na podlagi podatkov Eurostata izvedena poglobljena ocena o škodljivih praksah, ki jih uporabljajo, o ukrepih, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje, in o izkrivljanju ekonomskih tokov, v podatkih pa je bila zajeta kombinacija visokih vhodnih in izhodnih neposrednih tujih naložb, licenčnin, obresti in dividendnih tokov; poziva Komisijo, naj vsaj teh pet držav članic obravnava kot davčne oaze v EU, dokler bodo izvedejo obsežnih davčnih reform;

331.  poziva Svet, naj objavi podrobno oceno zavez jurisdikcij, ki so se prostovoljno zavezale reformi in so bile navedene v Prilogi II, ko je bil seznam EU prvič objavljen 5. decembra 2017;

6.2.Protiukrepi

332.  ponovno poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo učinkovite in odvračilne protiukrepe zoper nekooperativne jurisdikcije, da bi pri državah iz Priloge I k seznamu EU spodbudile dobro sodelovanje v davčnih zadevah in skladnost;

333.  obžaluje, da je večina protiukrepov, ki jih je predlagal Svet, prepuščenih nacionalni presoji; ima pomisleke, ker je med predstavitvijo v odboru TAX3 dne 15. maja 2018 več strokovnjakov(162) poudarilo, da protiukrepi morda ne bodo dovolj spodbudili nekooperativnih jurisdikcij k skladnosti, saj na seznamu EU manjkajo nekatere najbolj zloglasne davčne oaze; meni, da to zmanjšuje verodostojnost postopka za oblikovanje seznama, kar so poudarili tudi nekateri strokovnjaki;

334.  poziva države članice, naj sprejmejo enoten nabor odločnih protiukrepov, vključno z davčnimi odtegljaji, izključitvijo iz javnih naročil, strožjimi zahtevami glede revizije in samodejnimi pravili o tujih odvisnih družbah za podjetja, ki so locirana v nekooperativnih jurisdikcijah, razen če tam ne opravljajo dejanske gospodarske dejavnosti kot davkoplačevalci;

335.  poziva davčne uprave in davkoplačevalce, naj sodelujejo pri zbiranju relevantnih dejstev, kadar nadzorovana tuja družba opravlja resnično gospodarsko dejavnost in ima pomembno gospodarsko prisotnost, podprto z osebjem, opremo, sredstvi in prostori, kar je mogoče potrditi tudi z ustreznimi dejstvi in okoliščinami;

336.  se zaveda, da države v razvoju morda nimajo sredstev za izvajanje novodogovorjenih mednarodnih ali evropskih davčnih standardov; zato poziva Svet, naj tu ne uporablja protiukrepov, kot na primer zmanjšanje razvojne pomoči;

337.  ugotavlja, da so protiukrepi bistveni v boju proti izogibanju davkom, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja; meni tudi, da lahko gospodarska moč Evropske unije pomaga odvračati nekooperativne jurisdikcije in davkoplačevalce od izkoriščanja davčnih lukenj in škodljivih davčnih praks, ki jih te jurisdikcije omogočajo;

338.  poziva evropske finančne institucije(163), naj razmislijo, da bi za jurisdikcije iz Priloge II k seznamu EU uporabili poostreno skrbno preverjanje na podlagi posameznih projektov, da se prepreči vlaganje sredstev EU v subjekte v tretjih državah, ki ne izpolnjujejo davčnih standardov EU, ali preusmerjanje teh sredstev prek tovrstnih subjektov; je seznanjen, da je EIB odobrila svojo revidirano politiko skupine do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij in dobrega davčnega upravljanja, in jo poziva, naj jo redno posodablja ter naj vključi tudi poostrene zahteve glede preglednosti, ki bodo skladni s standardi EU; poziva EIB, naj to politiko objavi takoj po sprejetju; poziva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in k uporabi enake ravni standardov v vseh evropskih finančnih institucijah;

6.3.Vodilni položaj EU v svetu

339.  ponovno poziva EU in države članice, naj po predhodnem usklajevanju prevzamejo vodilni položaj v svetovnem boju proti utaji davkov, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja, zlasti s pobudami Komisije v okviru vseh sorodnih mednarodnih forumov, na primer OZN, G20 in OECD, ki imajo v davčnih zadevah osrednjo vlogo, še posebej od časa mednarodne finančne krize;

340.  želi spomniti, da so za doseganje konkretnih rezultatov in za spoštovanje načela vzajemnosti najprimernejše mnogostranske politike in mednarodno sodelovanje med državami, tudi z državami v razvoju; obžaluje, da so v Svetu obtičali nekateri zakonodajni predlogi, ki presegajo priporočila OECD o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, ki bi lahko bili podlaga za nadaljnje plodno delo na mednarodni ravni;

341.  meni, da bi z ustanovitvijo medvladnega davčnega organa v okviru OZN, ki bi moral biti dobro opremljen in imeti na voljo zadostna sredstva, po potrebi pa tudi ustrezna pooblastila za izvrševanje, zagotovili, da bi lahko vse države enakopravno sodelovale pri zasnovi in reformi svetovne agende na področju davkov(164) za učinkovit boj proti škodljivim davčnim praksam in poskrbele za ustrezno porazdelitev pravic do obdavčitve; je seznanjen z nedavnimi pozivi, da bi strokovno skupino OZN za mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah nadgradili v medvladni svetovni davčni organ OZN(165); poudarja, da vzorčna konvencija OZN o davku zagotavlja pravičnejšo porazdelitev pravic do obdavčitve med državo izvora in državo sedeža;

342.  poziva, naj se organizira medvladni vrh o preostalih potrebnih davčnih reformah na svetovni ravni, da bi se poglobilo mednarodno sodelovanje in povečal pritisk na vse države, zlasti na njihove finančne centre, da bi spoštovali standarde preglednosti in pravične obdavčitve; poziva Komisijo, naj prevzame pobudo za tovrsten svetovni vrh, na katerem bi sprožili drugi sklop mednarodnih davčni reform, s katerimi bi nadaljevali akcijski načrt zoper erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička in omogočili ustanovitev zgoraj omenjenega medvladnega davčnega organa;

343.  je seznanjen z ukrepi in prispevki Komisije v Svetovnem forumu za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene v okviru OECD ter v njenem vključujočem okviru za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, s čimer naj bi spodbujali dobro davčno upravljanje v svetovnem merilu, ter naj zagotovi, da se bodo v EU še naprej popolnoma upoštevali standardi dobrega davčnega upravljanja;

6.4.Države v razvoju

344.  meni, da je izredno pomembno podpirati države v razvoju v boju proti davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter proti korupciji in tajnosti, ki omogočata nezakonite bančne tokove, ter tako povečati skladnost politik za razvoj v EU ter pomagati izboljšati davčne zmogljivosti držav v razvoju, da bodo lahko mobilizirale lastna sredstva za trajnostni gospodarski razvoj; poudarja, da je treba povečati finančno in tehnično pomoč nacionalnim davčnim upravam v državah v razvoju, da bodo lahko ustvarile stabilne in sodobne pravne okvire za obdavčitev;

345.  pozdravlja sodelovanje med EU in Afriško unijo v okviru davčne pobude iz Adis Abebe, pobude za preglednost v ekstraktivni industriji in kimberleyjskega procesa; poziva Komisijo in države članice, naj države Afriške unije podprejo pri izvajanju politik preglednosti; glede tega spodbuja nacionalne in regionalne davčne organe k samodejni izmenjavi podatkov; želi poudariti, da je tu v veliko pomoč tesno in okrepljeno sodelovanje med Interpolom in Afripolom;

346.  želi spomniti, da morajo države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo redno analizirati, do katerih učinkov prelivanja prihaja in kako davčne politike in dvostranski davčni sporazumi vplivajo na druge države članice in države v razvoju, obenem pa priznava, da v zvezi s tem že poteka delo v okviru platforme za dobro davčno upravljanje; poziva vse države članice, naj učinke prelivanja analizirajo pod nadzorom Komisije;

347.  poziva države članice, naj pregledajo in posodobijo dvostranske sporazume o obdavčevanju med državami članicami in s tretjimi državami, da bi se odpravile vrzeli, ki spodbujajo trgovinske prakse, ki se izvajajo iz davčnih razlogov in so namenjene izogibanju davkom;

348.  želi opozoriti, da je treba upoštevati posebne pravne značilnosti in ranljivosti držav v razvoju, zlasti v zvezi z avtomatično izmenjavo informacij, kar zadeva prehodno obdobje in potrebo teh držav po podpori za krepitev zmogljivosti;

349.  ugotavlja, da je treba tesneje sodelovati z regionalnimi organizacijami, zlasti z Afriško unijo, da bi ukrepali zoper nezakonite finančne tokove in korupcijo v zasebnem in javnem sektorju;

350.  pozdravlja enakopravno sodelovanje vseh držav v vključujočem okviru OECD, v katerem je združenih več kot 115 držav in jurisdikcij, ki sodelujejo pri izvajanju svežnja OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; poziva države članice, naj podprejo reformo mandata in delovanja tega vključujočega okvira, da bi bili upoštevani interesi držav v razvoju; opozarja, da je bilo več kot 100 držav v razvoju izključenih iz pogajanj o ukrepih za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

351.  se zaveda, da davčne oaze obstajajo tudi v državah v razvoju; pozdravlja predlog Komisije za okrepljeno sodelovanje s tretjimi državami v boju proti financiranju terorizma, zlasti pa predlog o uvoznem dovoljenju za starine;

352.  želi opozoriti, da bi morali javno razvojno pomoč, namenjeno zmanjševanju revščine, dodatno usmeriti k vzpostavljanju ustreznega regulativnega okvira in k okrepitvi davčnih uprav in institucij, ki so pristojne za boj proti nezakonitim finančnim tokovom; poziva, naj se ta pomoč nudi v obliki tehničnega strokovnega znanja glede upravljanja virov, finančnih informacij in protikorupcijskih predpisov; poziva, naj pomoč tudi spodbuja regionalno sodelovanje v boju proti davčnim goljufijam, davčni utaji, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja; poudarja, da bi morala pomoč zajemati podporo civilni družbi in medijem v državah v razvoju, da bi se zagotovil javni nadzor nad domačimi davčnimi politikami;

353.  pričakuje, da bo Komisija zbrala dovolj sredstev za izvajanje pristopa „Poberi več, porabi bolje“, zlasti prek svojih vodilnih programov(166);

354.  poziva k usklajenemu zunanjemu delovanju EU in držav članic na vseh ravneh politike, da bi omogočili okrepljen in uravnotežen gospodarski razvoj v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju, in preprečili odvisnost od enega samega sektorja, zlasti finančnega;

355.  opozarja, da je treba pri pogajanjih o davčnih konvencijah pravično obravnavati države v razvoju ter upoštevati njihove posebne razmere in poskrbeti za pravično razporeditev pravic do obdavčitve glede na dejansko gospodarsko dejavnost in ustvarjanje vrednosti; glede tega poziva k uporabi vzorčne davčne konvencije OZN kot minimalnega standarda in k preglednosti v pogajanjih o sporazumih; se zaveda, da vzorčna davčna konvencija OECD zagotavlja več pravic državi, v kateri ima podjetje sedež;

356.  poziva Komisijo, naj v sporazum, o katerem se bo pogajala z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, ko se bo februarja 2020 iztekel Sporazum iz Cotonouja, vključi tudi določbe zoper finančna kazniva dejanja, davčno utajo in agresivno davčno načrtovanje; želi opomniti, da je v davčnih zadevah izredno pomembna preglednost, če naj se te določbe resnično izvajajo;

6.5.Sporazumi EU s tretjimi državami

357.  želi spomniti, da je dobro davčno upravljanje svetovni izziv, ki zahteva rešitve na svetovni ravni; zato želi spomniti na svoje stališče, da bi bilo treba v ustrezne sporazume EU s tretjimi državami vključiti klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, da bi se preprečila zloraba teh sporazumov za izogibanje davkom, davčno utajo ali pranje nezakonito pridobljenih premoženjskih koristi s strani podjetij ali posrednikov, a ne da bi pri tem ovirali izključne pristojnosti EU; meni, da bi morala ta klavzula vsebovati posebna pravila glede državne pomoči v obliki davčne ugodnosti, zahteve glede preglednosti in določbe o preprečevanju pranja denarja;

358.  spodbuja države članice, naj svoje dvostranske odnose z ustreznimi tretjimi državami uporabljajo usklajeno, po potrebi s podporo Komisije, in naj poskrbijo za nadaljnje dvostransko sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami, davčnimi organi in pristojnimi organi ter tako ukrepajo zoper finančna kazniva dejanja;

359.  ugotavlja, da vzporedno s političnimi sporazumi, ki vključujejo klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, tudi prostotrgovinski sporazumi EU vsebujejo davčne oprostitve, ki omogočajo politično izvajanje pristopa EU k boju proti davčni utaji in pranju denarja, na primer z vztrajanjem pri dobrem davčnem upravljanju in z učinkovito uporabo unijskega seznama nekooperativnih davčnih jurisdikcij; poleg tega ugotavlja, da je namen prostotrgovinskih sporazumov tudi spodbujanje ustreznih mednarodnih standardov in njihovega izvrševanja v tretjih državah;

360.  meni, da EU ne bi smela sklepati sporazumov z nekooperativnimi jurisdikcijami iz Priloge I k seznamu EU, dokler ne izpolnijo standardov dobrega davčnega upravljanja EU; poziva Komisijo, naj preuči, ali neizpolnjevanje standardov dobrega davčnega upravljanja EU vpliva na pravilno delovanje že podpisanih prostotrgovinskih ali političnih sporazumov;

361.  opozarja, da bi bilo treba v vse ustrezne sporazume EU, ki se sklenejo s tretjimi državami, vključiti klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, v veljavne pa jo ob reviziji in po pogajanjih dodati, pri čemer je treba upoštevati, da gre za osrednje instrumente zunanje politike EU, ki pa se za različna področja politike opirajo na različne ravni pristojnosti;

6.6.Dvostranski davčni sporazumi, ki so jih sklenile države članice

362.  ugotavlja, da po mnenju nekaterih strokovnjakov številni veljavni davčni sporazumi, ki so jih sklenile države članice EU, omejujejo pravice držav z nizkim in srednjim dohodkom do obdavčitve(167); poudarja, da bi morale Evropska unija in njene države članice pri pogajanjih o davčnih sporazumih upoštevati načelo usklajenosti politik za razvoj iz člena 208 PDEU; poudarja, da so za sklepanje davčnih sporazumov pristojne države članice;

363.  ugotavlja, da je intenzivnost izgub zaradi izogibanja davkom znatno večja v državah z nizkim in srednjim dohodkom kot pa v drugih regijah, in sicer zlasti v podsaharski Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih ter v južni Aziji(168); zato poziva države članice, naj se s tretjimi državami ponovno pogajajo o dvostranskih davčnih sporazumih, da bi vanje vključile klavzule proti zlorabam ter med tretjimi državami preprečile izbiranje najugodnejših sporazumov in tekmovanje v zniževanju davčnih stopenj;

364.  poziva Komisijo, naj pregleda vse veljavne davčne sporazume, ki so jih države članice podpisale s tretjimi državami, da se zagotovi njihova skladnost z novimi globalnimi standardi, na primer z mnogostransko konvencijo za izvajanje z davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička; ugotavlja, da ta konvencija vsebuje standarde OECD, pri katerih določanju se niso upoštevale potrebe ali izzivi držav v razvoju; poziva Komisijo, naj pripravi priporočila za države članice v zvezi z njihovimi obstoječimi dvostranskimi davčnimi sporazumi, zato da se vanje vključijo splošna pravila o preprečevanju zlorab, s katerimi se bosta spremljala dejanska gospodarska dejavnost in ustvarjanje vrednosti;

365.  se zaveda, da dvostranski davčni sporazumi ne odražajo realnosti digitaliziranega gospodarstva; poziva države članice, naj svoje dvostranske davčne sporazume posodobijo na podlagi priporočila Komisije o obdavčitvi v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo(169);

6.7.Dvojna obdavčitev

366.  pozdravlja okrepljeni okvir o preprečevanju dvojne neobdavčitve; poudarja, da je odprava dvojne obdavčitve zelo pomembna, saj bo tako zagotovljena pravična obravnava poštenih davkoplačevalcev in bomo ohranili njihovo zaupanje; poziva države članice, naj spoštujejo sklenjene sporazume o preprečevanju dvojne obdavčitve, v primerih prijavljene dvojne obdavčitve pa naj pošteno in hitro sodelujejo;

367.  pozdravlja sprejetje Direktive Sveta (EU) 2017/1852 z dne 10. oktobra 2017 o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji, v okviru katere se izvaja standard iz ukrepa 14 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; poudarja, da rok za izvajanje te direktive (30. junij 2019) še ni potekel ter da bo treba spremljati ustrezne predpise, da se zagotovita njihova učinkovitost in uspešnost;

368.  poziva Komisijo, naj zbere in objavi informacije o številu vloženih in rešenih davčnih sporov ter jih razvrsti glede na vrsto spora po letu in po vpletenih državah, tako da bo mogoče mehanizem spremljati in zagotoviti, da bo učinkovit in uspešen;

6.8.Najbolj oddaljene regije

369.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo tudi najbolj oddaljene regije EU izvajale minimalne standarde za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter direktivo proti izogibanju davkom;

370.  ve, da je Komisija začela poglobljeno raziskavo o tem, kako Portugalska uporablja shemo regionalne pomoči za prosto cono Madeira(170);

7.Posredniki

371.  pozdravlja široko opredelitev izrazov „posrednik“(171) in „čezmejni aranžma, o katerem se poroča“, v nedavno sprejeti šesti reviziji direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC6)(172); poziva k posodobitvi kategorij, o katerih se poroča na podlagi DAC6, da se bo zahtevalo tudi obvezno razkritje sistemov dividendne arbitraže, vključno z dodeljevanjem dividend in vračilom davka na kapitalski dobiček; poziva Komisijo, naj ponovno ovrednoti razširitev obveznosti poročanja iz DAC6 na notranje primere; želi spomniti na obveznost, ki jo DAC6 nalaga posrednikom, namreč da morajo davčnim organom poročati o strukturnih vrzelih v davčni zakonodaji, zlasti glede na vse številčnejše čezmejne strategije za izogibanje davkom; meni, da bi bilo treba sheme, za katere domači organi presodijo, da so škodljive, obravnavati in anonimizirano objaviti;

372.  ponavlja, da imajo posredniki odločilno vlogo pri omogočanju pranja denarja in pri financiranju terorizma, torej bi morali za ta dejanja odgovarjati;

373.  ponavlja, da je treba okrepiti sodelovanje med davčnimi upravami in finančnimi nadzorniki za skupen in učinkovit nadzor nad vlogo finančnih posrednikov in glede na to, da utegnejo nekateri finančni instrumenti, ki se izvajajo iz davčnih razlogov, ogroziti stabilnost in celovitost finančnega trga;

374.  meni, da bi morala biti EU zgled, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da posredniki, ki spodbujajo agresivno davčno načrtovanje in davčno utajo, ne bodo smeli svetovati institucijam, ki oblikujejo politike EU na tem področju;

375.  poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo in rešijo tveganje nasprotja interesov, ki nastaja, kadar se pravno in davčno svetovanje ter revizijske storitve hkrati zagotavljajo tako gospodarskim družbam kot javnim organom; poudarja, da se lahko nasprotje interesov pokaže v različnih oblikah, tudi pri pogodbah o javnih naročilih, kjer je potrebno plačano svetovanje o teh storitvah, pri neformalnem ali neplačanem svetovanju prek uradnih svetovalnih in strokovnih skupin in prek tako imenovanih vrtljivih vrat; zato poudarja, da je pomembno jasno navesti, katere storitve se zagotavljajo posamezni stranki, in nedvoumno ločevati med temi storitvami; želi ponovno spomniti na svoje pozive iz svojih preteklih poročil(173) na to temo;

376.  pozdravlja, da se spremlja izvrševanja Direktive 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze(174) in Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES(175), zlasti določbo o zakonitih revizorjih ali revizijskih podjetjih, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa; poudarja, da je treba pravila pravilno uporabljati;

377.  poziva države članice, naj razmislijo o uvedbi obvezne davčne napovedi za vse davčne in finančne posrednike iz ukrepa 12 projekta za preprečitev erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki v okviru svojih poklicnih dejavnosti izvedo za obstoj škodljivih ali agresivnih transakcij, instrumentov ali struktur;

378.  poziva h kroženju revizorjev vsakih sedem let, da se prepreči nasprotje interesov, in naj se čim bolj omeji zagotavljanje nerevizorskih storitev;

379.  ponavlja, da bi bilo treba finančnim institucijam, svetovalcem in drugim posrednikom, ki zavestno, sistematično in večkrat spodbujajo ali izvajajo dejavnosti pranja denarja ali utaje davkov ali pri tem sodelujejo ali ki odpirajo urade, podružnice ali odvisne družbe v jurisdikcijah s seznama EU in tako svojim strankam ponujajo sheme agresivnega davčnega načrtovanja, naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni; poziva te institucije in posameznike, naj, če so obsojeni sodelovanja v goljufiji ali če izvedo za tako ravnanje svojih strank, dajo poglobljeno pregledati svoje poslovne licence, in poziva, da je treba po potrebi omejiti njihovo delovanje na enotnem trgu;

380.  opozarja, da se poklicna skrivnost ne more uporabljati za zaščito oziroma prikrivanje nezakonitih praks ali za kršenje duha zakona; poziva, da načelo poklicne skrivnosti med odvetnikom in njegovo stranko ne bi smelo onemogočati ustreznega poročanja o sumljivih transakcijah ali o drugih morebitnih nezakonitih dejavnostih, in sicer brez poseganja v pravice, ki jih zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in v splošna načela kazenskega prava;

381.  poziva Komisijo, naj izda smernice za razlago in uporabo načela poklicne skrivnosti pri ustreznih poklicih in naj v skladu s sodno prakso evropskih sodišč nedvoumno razmeji med tradicionalnim pravnim svetovanjem in odvetniki, ki delujejo kot izvajalci finančnih storitev;

8.Zaščita žvižgačev in novinarjev

382.  meni, da je zaščita žvižgačev zelo pomembna za preprečitev nastanka oziroma nadaljevanja nezakonitih dejavnosti in zlorab prava; se zaveda, da imajo žvižgači poglavitno vlogo pri krepitvi demokracije v družbenem boju proti korupciji in drugim hudim kaznivim dejanjem ali proti nezakonitim dejavnostim ter pri zaščiti finančnih interesov Evropske unije; poudarja, da so žvižgači pogosto ključni vir preiskovalnega novinarstva in bi jih bilo zato treba zaščititi pred vsemi oblikami nadlegovanja in povračilnih ukrepov; želi opozoriti, da jim je pomembno dati na voljo vse kanale poročanja;

383.  meni, da je treba zaščititi zaupnost virov preiskovalnega novinarstva, na primer zaščititi žvižgače, če želimo obvarovati nadzorno vlogo preiskovalnega novinarstva v naši demokratični družbi;

384.  zato meni, da bi bilo od dolžnosti zaupnosti mogoče odstopati le v izrednih okoliščinah, ko je razkritje informacij v zvezi z identiteto prijavitelja potrebna in sorazmerna obveznost po pravu Unije ali nacionalnem pravu v okviru preiskav ali sodnih postopkov ali za zaščito svoboščin drugih, vključno s pravico te osebe do obrambe, v vsakem primeru pa po tej zakonodaji veljajo ustrezni zaščitni ukrepi; meni, da bi bilo treba v primeru kršene dolžnosti zaupnosti v zvezi z identiteto prijavitelja poskrbeti za ustrezne kazni(176);

385.  ugotavlja, da ameriški zakon o lažnih navedbah postavlja trden okvir za nagrajevanje žvižgačev v primerih, ko vlada dobi nazaj sredstva, izgubljena zaradi goljufije(177); poudarja, da so bili po navedbah v poročilu ameriškega ministrstva za pravosodje žvižgači neposredno odgovorni za odkritje in poročanje o 3,4 milijarde USD od skupno 3,7 milijarde USD ponovno pridobljenega denarja; poziva države članice, naj v okviru ustreznih organov in zasebnih podjetij vzpostavijo varne in zaupne komunikacijske kanale za poročanje žvižgačev;

386.  poziva Komisijo, naj preuči dobro prakso za zaščito in spodbujanje žvižgačev po svetu(178), po potrebi pa naj razmisli tudi o pregledu veljavne zakonodaje, da bi povečali učinkovitost podobnih programov v EU;

387.  poziva, naj se oblikuje splošni sklad EU, ki bo zagotavljal ustrezno finančno podporo žvižgačem, katerih preživljanje je ogroženo zaradi razkritja kaznivih dejavnosti ali dejstev, ki so nedvomno v javnem interesu;

388.  je zaskrbljen, da žvižgače od prijave pomislekov pogosto odvrača strah pred povračilnimi ukrepi, in če se povračilni ukrepi ne zavrejo in ne kaznujejo, se potencialni žvižgači ne odločijo za prijavo; meni, da so se s priznanjem pravice žvižgačev v peti direktivi o preprečevanju pranja denarja, da v kompleksnih mednarodnih primerih varno vložijo pritožbo pri ustreznih pristojnih organih oziroma prek enotne kontaktne točke, kadar so izpostavljeni povračilnim ukrepom, in s priznanjem njihove pravice do učinkovitega pravnega sredstva znatno izboljšale razmere posameznikov, ki interno prijavijo sum pranja denarja ali financiranja terorizma znotraj podjetja ali neposredno finančni obveščevalni enoti; poziva države članice, naj pravočasno prenesejo določbe o zaščiti žvižgačev iz direktive o preprečevanju pranja denarja in naj jih dosledno izvršujejo;

389.  pozdravlja izid medinstitucionalnih pogajanj med Evropskim parlamentom in Svetom o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, in poziva države članice, naj nove standarde čim prej sprejmejo, da bodo lahko zaščitile žvižgače z jasnimi kanali za prijavo, zaupnostjo, pravno zaščito in s sankcioniranjem vseh, ki jih skušajo preganjati;

390.  želi spomniti, da so uslužbenci EU v vlogi žvižgačev deležni zaščite po Kadrovskih prepisih in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije(179), in poziva države članice, naj za svoje javne uslužbence uvedejo podobne standarde;

391.  meni, da sporazumi o nerazkrivanju podatkov, ki so vstavljeni v pogodbe o sklenitvi delovnega razmerja, in sporazumi o prekinitvi delovnega razmerja, nikakor ne bi smeli onemogočati, da bi delavec pristojnim organom prijavil domnevne kršitve zakonodaje in človekovih pravic(180); poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo mogoče predlagati zakonodajo, s katero bi prepovedali škodljive sporazume o nerazkrivanju podatkov);

392.  je seznanjen, da je odbor TAX3 žvižgača v zadevah Julius Bär in Danske Bank pozval, naj pričata na javnih parlamentarnih predstavitvah(181); ima pomisleke, ker zaščita žvižgačev v finančnih institucijah ni povsem zadovoljiva, tako da se lahko žvižgači iz strahu pred povračilnimi ukrepi delodajalcev in oblasti odločijo, da ne bodo objavili informacij o kršenju zakonodaje; močno obžaluje, da žvižgač Danske Bank zaradi zakonskih omejitev ni mogel v celoti in svobodno deliti svojih informacij;

393.  obžaluje, da danskemu uradu za finančni nadzor ni uspelo navezati stika z žvižgačem, ki je prijavil obsežne dejavnosti pranja denarja v banki Danske Bank; meni, da pomeni ta opustitev ukrepanja hudo malomarnost tega urada pri izvajanju natančnih preiskav na podlagi resnih domnev o obsežnem in sistematičnem pranju denarja prek bank; poziva ustrezne organe EU in držav članic, naj dodobra izkoristijo informacije, ki jim jih posredujejo žvižgači, ter naj na podlagi teh informacij hitro in odločno ukrepajo;

394.  poziva države članice, naj v okviru Sveta Evrope tesno sodelujejo za uveljavitev in izvajanje priporočila o zaščiti žvižgačev v notranji zakonodaji vseh držav, ki so članice Sveta Evrope; poziva Komisijo in države članice, naj prevzamejo vodilno vlogo v drugih mednarodnih organizacijah, kjer naj se zavzemajo za sprejetje zavezujočih mednarodnih standardov za zaščito žvižgačev;

395.  ugotavlja, da je treba poleg zajamčeno zaupne identitete žvižgačev, kar je bistveno za zaščito te osebe, anonimno poročanje dodatno zaščititi pred splošnimi grožnjami in napadi, saj želijo osebe, ki so zaradi poročanja prizadete ali užaljene, žvižgača diskreditirati;

396.  se zaveda, da imajo novinarji velike težave pri preiskovanju primerov pranja denarja, davčnih goljufij, davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja ali poročanju o tem; je zaskrbljen, ker so novinarji pogosto izpostavljeni grožnjam in ustrahovanju, tudi grožnjam s strateškimi tožbami, s katerimi se skuša onemogočiti udeležba javnosti; poziva države članice, naj poskrbijo za zaščito novinarjev, zlasti tistih, ki preiskujejo finančni kriminal;

397.  poziva Evropsko komisijo, naj čim prej zasnuje shemo finančne podpore za preiskovalne novinarje, po možnosti kot stalno in namensko proračunsko vrstico v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, ki bo namenjena za podporo neodvisnim, kakovostnim medijem in preiskovalnemu novinarstvu;

398.  odločno obsoja nasilna dejanja proti novinarjem; z razočaranjem opozarja, da so bili v zadnjih letih na Malti in Slovaškem(182) umorjeni novinarji, ki so sodelovali pri preiskovanju sumljivih dejavnosti, povezanih s pranjem denarja; poudarja, da zlorabe in kazniva dejanja zoper novinarje po mnenju Sveta Evrope močno krnijo svobodo izražanja in intenzivirajo samocenzuro;

399.  poziva malteške oblasti, naj uporabijo vse razpoložljive vire, da bi zagotovile napredek pri iskanju načrtovalca umora Daphne Caruana Galizia; pozdravlja pobudo 26 mednarodnih organizacij za svobodo medijev in novinarskih organizacij, s katero želijo sprožiti neodvisno javno preiskavo umora Daphne Caruana Galizia in ugotovitvi, ali bi ga lahko preprečili; poziva malteško vlado, naj čim prej začne neodvisno javno preiskavo; ugotavlja tudi, da malteška vlada sodeluje z mednarodnimi institucijami, kot so Europol, FBI in nizozemski forenzični inštitut, da bi podprli njeno strokovno znanje;

400.  pozdravlja, da so slovaške oblasti že vložile obtožnico zoper domnevne naročnike in izvajalce umora Jána Kuciaka in Martine Kušnírove; spodbuja slovaške oblasti, naj še naprej preiskujejo oba umora in naj poskrbijo, da bodo preiskani vsi vidiki tega primera, tudi morebitne politične povezave s tem zločinom; poziva slovaške oblasti, naj poglobljeno raziščejo primere obsežnih shem davčne utaje, goljufije na področju DDV in primere pranja denarja, ki so jih razkrile preiskave Jána Kuciaka;

401.  obžaluje, da so preiskovalni novinarji, kot je bila na primer Daphne Caruana Galizia, pogosto žrtve nepoštenih tožb, s katerimi se jih želi cenzurirati, ustrahovati in utišati tako, da se jih obremeni s stroški pravne obrambe, dokler niso prisiljeni opustiti svoje kritike ali nasprotovanja; opozarja, da te nepoštene tožbe ogrožajo temeljne demokratične pravice, kot so svoboda izražanja, svoboda tiska in svoboda širjenja in prejemanja informacij;

402.  poziva države članice, naj zasnujejo mehanizme za preprečitev strateških tožb za onemogočenje udeležbe javnosti; meni, da bi bilo treba pri teh mehanizmih ustrezno upoštevati pravico do dobrega imena in ugleda; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo mogoče sprejeti konkretne ukrepe na tem področju, in razmisli, kakšne in katere;

403.  obžaluje, da Švica za utišanje kritikov v Švici in po svetu uporablja zakone proti obrekovanju, kjer dokazno breme nosi obtoženec, ne pa tožnik; poudarja, da ima negativne posledice za prizadene novinarje in žvižgače, pa tudi za poročevalce v Evropski uniji in osebe, ki jih obvezuje register dejanskega lastništva, in če bi bil zaradi obveznosti poročanja naveden dejanski lastnik, ki je Švicar, bi lahko poročevalca tam tožili zaradi kaznivih dejanj obrekovanja in klevetanja(183);

9.Institucionalni vidiki

9.1.Preglednost

404.  pozdravlja delo, ki ga je opravila platforma za dobro davčno upravljanje; ve, da njena pooblastila veljajo do 16. junija 2019; poziva, naj se ji pooblastila podaljšajo ali obnovijo, da bodo lahko države članice in Komisija pridobile pomisleke in strokovno znanje civilne družbe; spodbuja Komisijo, naj razširi področje strokovnjakov, povabljenih v skupino strokovnjakov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, da bodo vključeni tudi strokovnjaki iz zasebnega sektorja (podjetja in nevladne organizacije);

405.  poudarja, da ima evropska varuhinja človekovih pravic pooblastila za preverjanje, kako institucije EU uporabljajo pravila EU o dostopu javnosti do dokumentov, med drugim sme preveriti delovne metode Sveta ali Skupine za kodeks ravnanja na področju obdavčitve;

406.  opozarja, da so rezultati preiskave varuhinje človekovih pravic na lastno pobudo v zvezi z delovnimi metodami Sveta in priporočilo z dne 9. februarja 2018 pokazali na nepravilnosti, in sicer da Svet ne zagotavlja široke dostopnosti zakonodajnih dokumentov, nesorazmerno uporablja oznako „LIMITE“ in sistematično ne evidentira identitete držav članic, ki zavzamejo stališče v zakonodajnem postopku(184);

407.  želi spomniti, da je obdavčevanje v nacionalni pristojnosti in da ima Evropski parlament na tem področju zelo omejene pristojnosti;

408.  poudarja, da vprašanj davčne goljufije, davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja ni mogoče učinkovito obravnavati brez politične volje držav članic in Sveta; obžaluje, da Svet kljub zahtevam odbora TAX3 še vedno ni zagotovil ustrezne dokumentacije; ima velike pomisleke, ker v državah članicah ni politične volje, da bi v okviru Sveta sprejele obsežnejše ukrepe za boj proti pranju denarja, davčnim goljufijam, davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju ali da bi upoštevale PEU in načelo lojalnega sodelovanja(185) z zagotavljanjem zadostne preglednosti in sodelovanjem z drugimi institucijami EU;

409.  obžaluje, da aktualna pravila o dostopu do tajnih in drugih zaupnih informacij, ki jih Svet, Komisija ali države članice dajo na voljo Parlamentu, ne zagotavljajo popolne pravne jasnosti, a se na splošno razlagajo tako, da parlamentarni pomočniki ne smejo dostopati do netajnih „drugih zaupnih informacij“ in jih preučiti v varni sobi za branje; zato poziva, naj se v dogovorjeni medinstitucionalni sporazum doda jasno ubesedena določba, ki bo akreditiranim parlamentarnim pomočnikom v njihovi podporni vlogi za poslance na podlagi načela potrebe po seznanitvi omogočila dostop do dokumentov;

410.  obžaluje, da so predstavniki predsedstva Sveta kljub večkratnemu povabilu zavrnili udeležbo na seji odbora TAX3, kjer bi poročali o napredku pri izvajanju priporočil odborov TAXE, TAX3 in PANA; poudarja, da bi morali biti delovni stiki med predsedstvom Sveta ter posebnimi in preiskovalnimi odbori Evropskega parlamenta običajna praksa;

9.2.Skupina za kodeks ravnanja za obdavčitev podjetij

411.  je seznanjen z intenzivnejšo komunikacijo Skupine za kodeks ravnanja in pozdravlja objavo njenega polletnega poročila za Svet ter tudi pisem, poslanih jurisdikcijam, in od njih prejetih zavez v okviru postopka oblikovanja seznama EU;

412.  obžaluje pa, da pogajanja o postopku oblikovanja seznama EU niso bila pregledna, ter poziva države članice, naj zagotovijo preglednost pri prihodnjih posodobitvah seznama;

413.  pozdravlja, da je predsednica Skupine za kodeks ravnanja v nasprotju kljub sprva drugačnemu stališču skupine nastopila pred odborom TAX3; poleg tega ugotavlja, da je skupina od začetka dela odbora TAX3 dala na voljo zbirke svojih dokumentov(186); obžaluje pa, da ti dokumenti niso bili objavljeni prej in da so bili pomembni deli počrnjeni;

414.  poudarja, da se ta priporočila varuhinje človekovih pravic uporabljajo tudi za Skupino za kodeks ravnanja, ki bi morala zagotavljati potrebne informacije, zlasti v zvezi s škodljivimi praksami držav članic in postopkom oblikovanja seznama EU;

415.  poziva Skupino za kodeks ravnanja, naj sprejme dodatne ukrepe, s katerimi bo zagotovila preglednost svojih sej, najkasneje šest mesecev po sejah pa naj objavi stališča različnih držav članic glede obravnavanega dnevnega reda;

416.  poziva Komisijo, naj poroča o izvajanju kodeksa ravnanja pri obdavčitvi podjetij in o uporabi davčne državne pomoči, kot je določeno v točki N kodeksa ravnanja(187);

417.  meni, da je treba posodobiti mandat Skupine za kodeks ravnanja, saj obravnava vprašanja, ki presegajo zgolj ocenjevanje škodljivih davčnih praks v EU in zagotavljanje tehnične podpore glede na sklepe Sveta; poziva, naj se glede na naravo dela Skupine za kodeks ravnanja, ki je tudi politično, te naloge ponovno umestijo v okvir, ki bo omogočal demokratični nadzor, najprej pa naj se poskrbi za preglednost;

418.  v zvezi s tem poziva, naj se uredi za zdaj še nepregledna sestava Skupine za kodeks ravnanja, in sicer naj se objavi seznam njenih članov;

9.3.Izvrševanje zakonodaje EU

419.  poziva novoizvoljeni Parlament, naj začne splošno oceno napredka v zvezi z dostopnostjo dokumentov, ki so jih zahtevali odbori TAXE, TAX2, PANA in TAX3, ter njihove zahteve primerja s tistimi, ki so jih odobrili Svet in druge institucije EU, ter naj po potrebi sprejme potrebne postopkovne in/ali pravne ukrepe;

420.  poziva, da bi v okviru Komisije ustanovili center Unije za doslednost in usklajenost davčne politike, ki bi na ravni Unije ocenjeval in spremljal davčno politiko držav članic in skrbel, da države članice ne bi uvajale novih škodljivih davčnih ukrepov;

9.4.Sodelovanje neinstitucionalnih udeležencev

421.  pozdravlja sodelovanje in prispevke deležnikov pri predstavitvah odbora TAX3, kakor je opisano v oddelku IV.3 pregleda dejavnosti, izvedenih med njegovim mandatom; obžaluje, da so nekateri drugi deležniki odklonili sodelovanje pri predstavitvah, kar pa je predstavljeno v oddelku IV.4 pregleda dejavnosti; je seznanjen, da v primerih, ko za zavrnitev ni bilo nobene obrazložitve, ni bilo mogoče uvesti sankcij;

422.  poziva Svet in Komisijo, naj se dogovorita za vzpostavitev javno dostopnega in redno posodobljenega seznama nekooperativnih neinstitucionalnih strank v okviru medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru za preglednost lobiranja; meni, da bi bilo treba voditi evidenco posameznikov in organizacij, ki brez utemeljenega razloga odklonijo udeležbo na predstavitvah odborov TAXE, TAX2, PANA in TAX3; poziva institucije EU, naj to stališče upoštevajo v prihodnji interakciji z deležniki in naj jim odvzamejo izkaznice za dostop do svojih prostorov;

9.5.Pravica Parlamenta do izvajanja poizvedb in preiskav

423.  meni, da je za izvajanje demokratičnega nadzora nad izvršno vejo oblasti bistvenega pomena, da ima Parlament preiskovalna pooblastila, ki ustrezajo pooblastilom nacionalnih parlamentov držav članic; meni, da mora imeti Evropski parlament pri izvajanju te vloge tudi pooblastila, da ustrezne osebe pozove k obveznemu pričanju in zahteva vpogled v dokumente;

424.  meni, da je za uveljavljanje teh pravic potrebno, da se države članice dogovorijo za izvajanje sankcij zoper posameznike, ki se ne odzovejo na poziv ali ne predložijo dokumentov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ureja nacionalne parlamentarne poizvedbe in preiskave;

425.  poziva Svet in Komisijo, naj si prizadevata za pravočasno sklenitev pogajanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta o določbah, ki bi podrobneje urejale izvajanje preiskovalne pravice Parlamenta;

9.6.Soglasje ali glasovanje s kvalificirano večino

426.  znova poziva Komisijo, naj po potrebi uporabi postopek iz člena 116 PDEU, s katerim je mogoče spremeniti zahtevo glede soglasja v Svetu, če bi Komisija ugotovila, da razlike med zakonskimi določbami, ureditvijo ali upravnimi ukrepi v državah članicah izkrivljajo pogoje konkurence na notranjem trgu;

427.  pozdravlja prispevek Komisije, ki je v svojem sporočilu „Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU“ predlagala načrt za glasovanje s kvalificirano večino o posebnih in nujnih vprašanjih davčne politike, kadar so v Svetu na škodo velike večine držav članic blokirani pomembni zakonodajni dosjeji in pobude za boj proti davčnim goljufijam, davčni utaji ali finančnemu kriminalu; pozdravlja, da so nekatere države članice izrazile podporo temu predlogu(188);

428.  poudarja, da je treba predvideti vse scenarije, ne zgolj prehoda s soglasja na glasovanje s kvalificirano večino na podlagi premostitvene klavzule; poziva Evropski svet, naj to točko še pred koncem leta 2019 doda na dnevni red vrhunskega srečanja, da bi spodbodli plodno razpravo o tem, kako za boljše delovanje enotnega trga spodbuditi odločanje o davčnih zadevah;

9.7.Nadaljnji ukrepi

429.  meni, da bi bilo treba v prihodnjem parlamentarnem obdobju nadaljevati delo odborov TAXE, TAX2, PANA in TAX3, in sicer v okviru stalne strukture znotraj Parlamenta, na primer v obliki pododbora Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON), omogočeno pa bi moralo biti sodelovanje med odbori;

o
o   o

430.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu za ekonomske in finančne zadeve, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, evropskim nadzornim organom, Evropskemu javnemu tožilstvu, Evropski centralni banki, organu Moneyval, državam članicam, nacionalnim parlamentom, Združenim narodom, skupini G20, Projektni skupini za finančno ukrepanje in OECD.

(1) Sklep Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o ustanovitvi Posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) ter njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu, Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0048.
(2) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, UL C 366, 27.10.2017, str. 51.
(3) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, UL C 101, 16.3.2018, str. 79.
(4) UL C 399, 24.11.2017, str. 74.
(5) Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji, UL C 369, 11.10.2018, str. 132.
(6) Skupnih nadaljnjih ukrepov z dne 16. marca 2016 o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji in resolucij odbora TAXE 1, nadaljnjih ukrepov z dne 16. novembra 2016 na podlagi resolucije odbora TAXE 2 ter nadaljnjih ukrepov iz aprila 2018 na podlagi resolucije odbora PANA.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0475.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0183.
(9) Scherrer, A., in Thirion, E., Citizenship by Investment (CBI) and Residency by Investment (RBI) schemes in the EU (Programa državljanstva in prebivališča za naložbe v EU), EPRS, PE 627.128, Evropski parlament, oktober 2018; Korver, R., Money laundering and tax evasion risks in free ports (Pranje denarja in nevarnost davčnih utaj v prostih pristaniščih), EPRS, PE 627.114, Evropski parlament, oktober 2018, ter Kiendl Kristo, I., in Thirion E., An overview of shell companies in the European Union (Pregled slamnatih družb v Evropski uniji), EPRS, PE 627.129, Evropski parlament, oktober 2018.
(10) Lamensch M. in Ceci E., VAT fraud: Economic impact, challenges and policy issues(Goljufije na področju DDV: gospodarski učinek, izzivi in politična vprašanja), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor A za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, 15. oktober 2018.
(11) Houben R. and Snyers A, Cryptocurrencies and blockchain, (Kriptovalute in tehnologija veriženja podatkovnih blokov), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor A za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, 5. julij 2018, in Hadzhieva E., Impact of Digitalisation on International Tax Matters (Vpliv digitalizacije na mednarodne davčne zadeve), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor A za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, 15. februar 2019.
(12) „Study on Structures of Aggressive Tax Planning and Indicators - Final Report“ (Študija o strukturah agresivnega davčnega načrtovanja in kazalnikih – končno poročilo) (dokument o davkih št. 61, 27. januar 2016), „The Impact of Tax Planning on Forward-Looking Effective Tax Rates“ (Učinek davčnega načrtovanja na v prihodnost usmerjene dejanske davčne stopnje) (dokument o davkih št. 64, 25. oktober 2016) in „Aggressive tax planning indicators – Final Report“ (Kazalniki agresivnega davčnega načrtovanja – končno poročilo)(dokument o davkih št. 71, 7. marec 2018).
(13) Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga, UL L 193, 19.7.2016, str. 1.
(14) Direktiva Sveta (EU) 2017/952 z dne 29. maja 2017 o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami, UL L 144, 7.6.2017, p. 1.
(15) Glede avtomatične izmenjave davčnih stališč (Direktiva Sveta (EU) 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja, UL L 332, 18.12.2015, str. 1, DAC3), izmenjave poročil po državah med davčnimi organi (Direktiva Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja, UL L 146, 3.6. 2016, str. 8, DAC4), dostopa davčnih organov do informacij o preprečevanju pranja denarja, dejanskem lastništvu in drugem skrbnem preverjanju strank (Direktiva Sveta (EU) 2016/2258 z dne 6. decembra 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede dostopa davčnih organov do informacij o preprečevanju pranja denarja, UL L 342, 16.12.2016, str. 1, DAC5), obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, UL L 139, 5.6.2018, str. 1, DAC6).
(16) Predlog direktive Sveta z dne 25. oktobra 2016 o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016)0685) in Predlog direktive Sveta z dne 25. oktobra 2016 o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016)0683).
(17) Sveženj vključuje sporočilo Komisije z dne 21. marca 2018 z naslovom „Čas za vzpostavitev modernega, pravičnega in učinkovitega standarda obdavčenja za digitalno gospodarstvo“ (COM(2018)0146), predlog direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (COM(2018)0147), predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev (COM(2018)0148) ter priporočilo Komisije z dne 21. marca 2018 glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (C(2018)1650).
(18) Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. apria 2016 o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki (COM(2016)0198).
(19) UL C 224, 27.6.2018, str. 107.
(20) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES, UL L 141, 5.6.2015, p. 73.
(21) Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU, UL L 156, 19.6.2018, str. 43.
(22) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 2. februarja 2016 o akcijskem načrtu za okrepitev boja proti financiranju terorizma, COM(2016)0050.
(23) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0216.
(24) V zvezi s podjetjema Fiat in Starbucks in belgijskimi davčnimi stališči o presežnih dobičkih ter odločitvijo o začetku preiskav o državni pomoči podjetjem McDonald’s, Apple in Amazon.
(25) UL C 265, 11.8.2017, str. 59.
(26) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0014.
(27) v skladu z notranjimi pravili Parlamenta se lahko imena odborov skrajšujejo z največ štirimi črkami, zato se nekdanji začasni odbori za obdavčitev imenujejo TAXE, TAX2, PANA in TAX3. Vendar je treba opozoriti, da se mandat glede „ustanovitve posebnega odbora za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom“ nanaša izključno na TAXE2.
(28) Kot je financializacija.
(29) na primer uporaba programske opreme za samodejno krajo gotovine iz elektronskih blagajn ali terminalov POS („zapping“) ali vse pogostejša uporaba programske opreme za obračunavanje plač tretjih ponudnikov, ki goljufom omogočajo preusmerjanje zakonitih davkov.
(30) Gunnarsson A., Schratzenstaller M. in Spangenberg U., Gender equality and Taxation in the European Union (Enakost spolov in obdavčitev v Evropski uniji), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C za pravice državljanov in ustavne zadeve, 15. marca 2017; Grown C. in Valodia I.(urednika), Taxation and Gender Equity: 315A Comparative Analysis of Direct and Indirect Taxes in Developing and Developed Countries (Obdavčitev in enakost spolov: primerjalna analiza neposrednega in posrednega obdavčevanja v državah v razvoju in razvitih državah), Routledge, 2010, str. 32–74, str. 309–310 in str. 315; ActionAid, Value-Added Tax (VAT) (Davek na dodano vrednost (DDV)), poročilo o progresivni davčni politiki, 2018; in Stotsky J. G., Gender and Its Relevance to Macroeconomic Policy: A Survey (Spol in njegov pomen za makroekonomsko politiko: raziskava), delovni dokument MDS, WP/06/233, str. 42.
(31) Predstavitev odbora TAX3 z dne 24. januarja 2018 o davčni vrzeli v EU: glej sliko 4.
(32) odstavek 49 stališča Parlamenta z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.
(33) Glej odstavek 59 priporočila Evropskega parlamenta Svetu in Komisiji z dne 13. decembra 2017 po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji, UL C 369, 11.10.2018, str. 132.
(34) V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor in spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0039).
(35) Crivelli E., De Mooij R. A., in Keen M., Base Erosion, Profit Shifting and Developing Countries, (Erozija davčne osnove, preusmerjanje dobička in države v razvoju), 2015.
(36) Tax Policies in the European Union 2017 Survey (Raziskava o davčnih politikah v Evropski uniji iz leta 2017), ISBN 978-92-79-72282-0.
(37) Tørsløv T. R., Wier L. S. in Zucman G., The missing profits of nations (Ponikli dobički držav), Nacionalni biro za gospodarske raziskave, Delovni dokument št. 24701, 2018.
(38) Richard Murphy, The European Tax Gap (Evropska davčna vrzel), 2019 – http://www.taxresearch.org.uk/Documents/EUTaxGapJan19.pdf.
(39) Poročilo o misiji delegacije v Washingtonu D.C. Dobesedni zapis javne predstavitve odbora TAX3 z dne 27. novembra 2018.
(40) Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča, UL L 139, 5.6.2018, str. 1.
(41) Study on Structures of Aggressive Tax Planning and Indicators – Final Report (Študija o strukturah agresivnega davčnega načrtovanja in kazalnikih – končno poročilo) (Dokument o davkih št. 61, 27. januar 2016) in Tax policies in the EU – 2017 Survey (Davčne politike v EU – raziskava iz leta 2017).
(42) Včasih se imenujejo tudi omogočevalci ali spodbujevalci davčne utaje.
(43) Predlog Direktive Sveta z dne 11. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic, COM(2011)0714.
(44) Hearson M., The European Union’s Tax Treaties with Developing Countries: Leading By Example? (Davčni sporazumi Evropske unije z državami v razvoju: dajanje zgleda?), 27. september 2018.
(45) Politično sporočilo, kot je bilo sprejeto v okviru vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, z naslovom Addressing the Tax Challenges of the Digitalisation of the Economy (Obravnavanje davčnih izzivov digitalizacije gospodarstva), objavljeno 29. januarja 2019.
(46) Glej smernice OECD za določanje transfernih cen za leto 2017 z dne 10. julija 2017.
(47) Javna predstavitev z dne 24. januarja 2019: ocena davčne vrzeli in politično sporočilo OECD, objavljeno 29. januarja 2019, z naslovom „Addressing the Tax Challenges of the Digitalisation of the Economy“ (Obravnavanje davčnih izzivov digitalizacije gospodarstva).
(48) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, UL C 366, 27.10.2017, str. 51, odstavek 96.
(49) Navedena zgoraj. Študije zagotavljajo pregled izpostavljenosti držav članic strukturam agresivnega davčnega načrtovanja, ki vplivajo na njihovo davčno osnovo (erozija ali zvišanje). Čeprav za ta pojav ni samostojnega kazalnika, zanj kljub temu obstaja niz kazalnikov, ki se štejejo za dokaz.
(50) UL C 72 E, 11.3.2014, str. 1.
(51) Kot je navedeno v oceni učinka z dne 21. marca 2018, ki dopolnjuje sveženj ukrepov za digitalno obdavčenje (SWD(2018)0081) in v skladu s katero dejanska davčna stopnja, ki jo v povprečju plačujejo digitalna podjetja, znaša samo 9,5 % v primerjavi s 23,2 % za tradicionalne poslovne modele.
(52) UNCTAD, World Investment Report (Poročilo o naložbah po svetu), 2018.
(53) Addressing the Tax Challenges of the Digitalisation of the Economy (Obravnavanje davčnih izzivov digitalizacije gospodarstva) – politično sporočilo, objavljeno 29. januarja 2019.
(54) Sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 12. marca 2019.
(55) KiesKompas, Public Perception towards taxing digital companies in six countries (Kako javnost dojema obdavčitev digitalnih podjetij v šestih državah), december 2018.
(56) COM(2018)0148.
(57) Taxation trends in the European Union (Trendi obdavčenja v Evropski uniji), razpredelnica 3: Top statutory corporate income tax rates (including surcharges), 1995-2018 (najvišje zakonsko določene stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (vključno z dodatnimi dajatvami) za obdobje 1995–2018), Evropska komisija 2018.
(58) Addressing the Tax Challenges of the Digitalisation of the Economy (Obravnavanje davčnih izzivov digitalizacije gospodarstva) – politično sporočilo, kot ga je 23. januarja 2019 potrdil vključujoči okvir za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.
(59) Prav tam.
(60) OECD, Resumption of Application of Substantial Activities Factor to No or only Nominal Tax Jurisdictions Inclusive Framework on BEPS: Action 5 (Nadaljnja uporaba dejavnika pomenljivih dejavnosti za davčne jurisdikcije z nominalno davčno stopnjo ali brez nje — vključujoči okvir za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička: ukrep 5), 2018.
(61) Javna predstavitev z dne 27. novembra 2018 o domnevnih shemah agresivnega davčnega načrtovanja v EU.
(62) Sporočilo Komisije z naslovom „Čas za vzpostavitev modernega, pravičnega in učinkovitega standarda obdavčenja za digitalno gospodarstvo“(COM(2018)0146).
(63) Javna predstavitev z dne 24. januarja 2019 o oceni davčne vrzeli.
(64) ESČP, sodba z dne 16. junija 2015 (št. 787/14) Van Weerelt proti Nizozemski.
(65) Člen 4(3) PEU.
(66) Skupne mednarodna projektne skupine za izmenjavo obveščevalnih podatkov in sodelovanje.
(67) Glej tudi priporočilo Evropskega parlamenta Svetu in Komisiji z dne 13. decembra 2017 po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (UL C 369, 11.10.2018, str. 132).
(68) Javna predstavitev z dne 24. januarja 2019 o oceni davčne vrzeli.
(69) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES, UL L 176, 27.6.2013, str. 63.
(70) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS, UL L 182, 29.6.2013, str. 19.
(71) Kot je Sodišče Evropske unije navedlo že leta 1974.
(72) Sklep z dne 20. junija 2018 o državni pomoči, ki jo je Luksemburg odobril skupini ENGIE (SA.44888); sklep z dne 4. oktobra 2017 o državni pomoči, ki jo je Luksemburg odobril skupini Amazon (SA.38944); sklep z dne 30. avgusta 2016 o državni pomoči, ki jo je Irska odobrila skupini Apple (SA.38373); sklep z dne 11. januarja 2016 o oprostitvi presežnih dobičkov v Belgiji – člen 185§2 b) CIR92 (SA.37667); sklep z dne 21. oktobra 2015 o državni pomoči, ki jo je Nizozemska dodelila podjetju Starbucks (SA.38374); in sklep z dne 21. oktobra 2015 o državni pomoči, ki jo je Luksemburg odobril podjetju Fiat (SA.38375).Pred Sodiščem Evropske unije in Splošnim sodiščem tečejo postopki v zvezi z vsemi šestimi sklepi.
(73) Sklep z dne 19. septembra 2018 o domnevni pomoči podjetju Mc Donald's – Luksemburg (SA.38945).
(74) Preiskava o morebitni državni pomoči v korist podjetja Inter IKEA, sprožena 18. decembra 2017 (SA.46470) in preiskava o možni shemi državne pomoči v zvezi z izjemo pri financiranju skupin v Združenem kraljestvu (pravila o nadzorovanih tujih družbah), sprožena 26. oktobra 2018 (SA.44896).
(75) Sklep z dne 7. marca 2019 o domnevni pomoči podjetju Huhtamaki – Luksemburg (SA.50400).
(76) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-5831_en.htm
(77) Kot v primeru sklepa z dne 30. avgusta 2016 (SA.38373) o državni pomoči, ki jo je Irska odobrila skupini Apple. Zadevne davčne sklepe je Irska objavila 29. januarja 1991 in 23. maja 2007.
(78) Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb, UL L 169, 30.6.2017, str. 46.
(79) Delegacija odbora TAX3 v Rigi (Latvija), 30. in 31. avgusta 2018, poročilo o misiji.
(80) Kiendl Kristo, I. in Thirion, E., An overview of shell companies in the European Union (Pregled slamnatih družb v Evropski uniji), EPRS, PE 627.129, Evropski parlament, oktober 2018, str. 23.
(81) Kiendl Kristo I. in Thirion E., op. cit., str. 23; ter „Study on Structures of Aggressive Tax Planning Indicators – Final Report“ (Študija o strukturah kazalnikov agresivnega davčnega načrtovanja – končno poročilo)(dokument o davkih št. 61, 27. januarja 2016). „The Impact of Tax Planning on Forward-Looking Effective Tax Rates“ (Učinek davčnega načrtovanja na v prihodnost usmerjene dejanske davčne stopnje) (dokument o davkih št. 64, 25. oktober 2016) ter „Aggressive tax planning indicators – Final Report“ (Kazalniki agresivnega davčnega načrtovanja – končno poročilo) (dokument o davkih št. 71, 7. marec 2018).
(82) IHS, Aggressive tax planning indicators (Kazalniki agresivnega davčnega načrtovanja), pripravljeno za Evropsko komisijo, dokumenti o davkih GD TAXUD, delovni dokument št. 71, 7. marec 2018.
(83) člen 113 PDEU
(84) Študija in poročila o vrzeli pri pobiranju DDV v državah članicah EU-28: Končno poročilo 2018 / TAXUD/2015/CC/131.
(85) Glej Sporočilo za javnost Evropske komisije.
(86) COM(2017)0569, COM(2017)0568 in COM(2017)0567.
(87) COM(2018)0329.
(88) Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2017)0569).
(89) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami, sprejeta besedila, P8_TA(2018)0366.
(90) Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (COM(2016)0757).
(91) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0367.
(92)  Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja (COM(2018)0021).
(93) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja, sprejeta besedila, P8_TA(2018)0319.
(94) Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES z dne 21. decembra 2016 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z začasno uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo blaga in storitev nad določenim pragom (COM(2016)0811).
(95) Evropsko računsko sodišče, Hiter pregled primera, Vračanje DDV na področju kohezije - poraba sredstev EU, pri kateri so pogoste napake in ki ni povsem optimalna, 29. november 2018.
(96) Evropsko računsko sodišče, Mnenje št. 9/2018 z dne 22. novembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam.
(97) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, UL L 198, 28.7.2017, str. 29, zlasti njena člena 3 in 15.
(98) Ainsworth, R. T., Alwohabi, M., Cheetham, M., in Tirand, C.: A VATCoin Solution to MTIC Fraud: Past Efforts, Present Technology, and the EU’s 2017 Proposal (VATCoin, rešitev za goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem: pretekla prizadevanja, sedanja tehnologija in predlog EU za leto 2017), Boston University School of Law, Law and Economics Series Paper, št. 18-08, 26. marec 2018. Glej tudi: Ainsworth, R. T., Alwohabi, M., in Cheetham, M.: VATCoin: Can a Crypto Tax Currency Prevent VAT Fraud? (VATCoin: Ali lahko davčna kriptovaluta prepreči davčne goljufije?), Tax Notes International, št. 84, 14. november 2016.
(99) Uredba Sveta (EU) 2017/2454 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, UL L 348, 29.12.2017, str. 1.
(100) Lamensch M. in Ceci E., VAT fraud: Economic impact, challenges and policy issues (Goljufije na področju DDV: gospodarski učinek, izzivi in politična vprašanja), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, 15. oktober 2018.
(101) Prav tam.
(102) Gunnarsson A., Spangenberg U. in Schratzenstaller M., Gender equality and Taxation in the European Union (Enakost spolov in obdavčitev v Evropski uniji) Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C za pravice državljanov in ustavne zadeve, 17. januar 2017.
(103) Sporočilo Komisije z naslovom Davčna politika v Evropski uniji – prednostne naloge za prihodnja leta (COM(2001)0260).
(104) V 18 državah članicah se uporablja nekakšna oblika programa prebivališče za naložbe, v štirih državah članicah pa se poleg tega programa uporablja tudi program državljanstvo za naložbe: Bolgarija, Ciper, Malta in Romunija. Naslednjih 10 držav članic nima takšnih programov: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Nemčija, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Vir: Scherrer, A. in Thirion, E., Citizenship by Investment (CBI) and Residency by Investment (RBI) schemes in the EU, EPRS, PE 627.128, Evropski parlament, oktober 2018, str. 12–13 in 55–56; ISBN: 978-92-846-3375-3.
(105) Glej zgoraj navedeno študijo. Po drugih študijah so te številke še višje, tudi za programe prebivališča za naložbe.
(106) Organizacija Transparency International in Global Witness, European Getaway: Inside the Murky World of Golden Visas (Evropski pobeg. V mračnem svetu zlatih vizumov), 10. oktober 2018.
(107) The Cypriot Citizenship by Investment: Scheme for Naturalisation of Investors by Exception, the Cypriot Residence by Investment, the Maltese Individual Investor Programme, and the Maltese Residence and Visa programme (Ciprsko državljanstvo za naložbe: program za izjemno naturalizacijo vlagateljev, ciprsko prebivališče za naložbe, malteški program za posamezne vlagatelje ter malteški program za prebivališče in vizum).
(108) Korver R., Money Laundering and tax evasion risks in free ports (Tveganja pranja denarja in davčne utaje v prostih pristaniščih), EPRS, PE 627.114, oktober 2018; ISBN: 978-92-846-3333-3.
(109) Seznam prostih con EU Evropske komisije.
(110) Korver R., op. cit.
(111) Korver R., op. cit.
(112) Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (UL C 369, 11.10.2018, str. 132).
(113) Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (UL C 369, 11.10.2018, str. 132).
(114) From illegal markets to legitimate businesses:the portfolio of organised crime in Europe (Od nezakonitih trgov do zakonitih podjetij: portfelj organiziranega kriminala v Evropi), končno poročilo projekta OCP – portfelj organiziranega kriminala, marec 2015.
(115) http://www.europarl.europa.eu/news/sl/press-room/20171211IPR90024/new-eu-wide-penalties-for-money-laundering; Predlog Komisije z dne 21. decembra 2016 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi (COM(2016)0826).
(116) UNODC
(117) Glej na primer resolucijo Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah (UL C 337, 20.9.2018, str. 82), odstavka 35 in 36, ter izid 3662. seje Sveta za zunanje zadeve z dne 10. decembra 2018 v Bruslju.
(118) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0121).
(119) Komisija je 19. julija 2018 proti Grčiji in Romuniji sprožila postopek pred Sodiščem Evropske unije, ker v nacionalno zakonodajo nista prenesli četrte direktive o preprečevanju pranja denarja. Postopek pred Sodiščem Evropske unije je bil sprožen tudi proti Irski, ki je v nacionalno zakonodajo prenesla le zelo omejen del pravil. Komisija je 7. marca 2019 Avstriji in Nizozemski poslala obrazloženo mnenje, Češki republiki, Madžarski, Italiji, Sloveniji, Švedski in Združenemu kraljestvu pa uradni opomin, ker niso v celoti prenesle četrte direktive o preprečevanju pranja denarja.
(120) Nizozemsko javno tožilstvo, 4. september 2018
(121) Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, Oddelek za podporo ekonomskemu upravljanju, poglobljena analiza z naslovom Money laundering - Recent cases from a EU banking supervisory perspective (Pranje denarja – nedavni primeri z vidika bančnega nadzora EU), april 2018, PE 614.496.
(122) Bruun & Hjejle: Report on the Non-Resident Portfolio at Danske Bank’s Estonian Branch (Poročilo o portfelju nerezidentov v estonski podružnici banke Danske Bank), København, 19. september 2018.
(123) Prav tam.
(124) Prav tam.
(125) Mnenje Komisije z dne 8. novembra 2018, naslovljeno na malteški finančni preiskovalni urad na podlagi člena 17(4) Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ukrepih, potrebnih za uskladitev s pravom Unije (C(2018)7431).
(126) Dopis stalnega predstavnika Malte v EU z dne 20. decembra 2018 v odgovor na pismo predsednika odbora TAX3 z dne 7. decembra 2018.
(127) Na podlagi priloge k resoluciji Sveta o vzorčnem sporazumu o ustanovitvi skupne preiskovalne skupine (UL C 18, 19.1.2017, str. 1).
(128) Dokument za razpravo o morebitnih elementih načrta za nemoteno sodelovanje med nadzorniki na področju preprečevanja pranja denarja in bonitetnimi nadzorniki v Evropski uniji, 31. avgust 2018.
(129) V času glasovanja odbora TAX3 dne 27. februarja 2019 so bila medinstitucionalna pogajanja še v teku.
(130) Pismo Tiini Astola z dne 24. septembra 2018 o zahtevi za preiskavo morebitne kršitve prava Unije v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
(131) COM(2018)0213.
(132) Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (UL C 369, 11.10.2018, str. 132).
(133) FATF, Regulation of virtual assets (Zakonsko urejanje virtualnih sredstev), 19. oktober 2018.
(134) Poročilo o misiji delegacije odbora TAX3 v Estoniji in na Danskem 6.–8. februarja 2019.
(135) UL L 303, 28.11.2018, str. 1.
(136) UL L 284, 12.11.2018, str. 22.
(137) Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 39).
(138) C(2019)0646.
(139) SWD(2018)0362.
(140) na predstavitvi v odbora TAX3 1. oktobra 2018 o odnosih s Švico v davčnih zadevah in boju proti pranju denarja so govorniki menili, da Švica ne upošteva 9. in 40. priporočila Projektne skupine za finančno ukrepanje;
(141) BEAT: Base Erosion and Anti-Abuse Tax (erozija davčne osnove in preprečevanju zlorab), GILTI: Global Intangible Low Tax Income (globalni neopredmeteni prihodki z nizko davčno stopnjo) ter FDII: Foreign-Derived Intangible Income (neopredmeteni prihodki iz tujine).
(142) Konkretneje: prvi model medvladnega sporazuma je, da tuje finančne institucije sporočijo ustrezne informacije svojim domačim organom, ti pa jih nato posredujejo ameriški davčni upravi, po drugem modelu pa tuje finančne institucije ne poročajo svoji vladi, temveč neposredno ameriški davčni upravi.
(143) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0316.
(144) Omenjeno na predstavitvi odbora TAX 3 dne 1. oktobra 2018.
(145) Izmenjava mnenj v odboru TAX3 s Fabrizio Lapecorella, predsednico Skupine za kodeks ravnanja v zvezi z obdavčitvijo podjetij, 10. oktobra 2018.
(146) Sklepi Sveta z dne 12. marca 2019 o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, dostopni na https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7441-2019-INIT/sl/pdf
(147) https://www.oxfam.org/en/research/hook-how-eu-about-whitewash-worlds-worst-tax-havens
(148) Sklepi Sveta z dne 12. marca 2019 o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, dostopni na https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7441-2019-INIT/sl/pdf.
(149) Delo v zvezi z meriloma pravične obdavčitve 2.1 in 2.2 iz Sklepov Sveta št. 14166/16 z dne 8. novembra 2016.
(150) OECD, “Resumption of Application of Substantial Activities Factor to No or only Nominal Tax Jurisdictions Inclusive Framework on BEPS: Action 5” (Nadaljnja uporaba dejavnika tehtnih dejavnosti za davčne jurisdikcije z nominalno davčno stopnjo ali brez nje — vključujoči okvir: ukrep 5), 2018.
(151) Merilo pravične obdavčitve, točka 2.2 na seznamu EU.
(152) Osnutek sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (samo angleška različica) je dostopen na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/commission/publications/draft-agreement-withdrawal-united-kingdom-great-britain-and-northern-ireland-european-union-and-european-atomic-energy-community-agreed-negotiators-level-14-november-2018_en.
(153) Politična izjava o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom je na voljo na spletnem naslovu https://data.consilium.europa.eu/doc/document/XT-21095-2018-INIT/sl/pdf.
(154) Vključno z Andoro in Liechtensteinom.
(155) Predstavitev v odboru TAX3 o odnosih s Švico v davčnih zadevah in boju proti pranju denarja 1. oktobra 2018 in izmenjava mnenj s predsednico Skupine za kodeks ravnanja Fabrizio Lapecorella 10. oktobra 2018;
(156) Prav tam.
(157) Posodobljeni seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene – Sklepi Sveta 7441/19 z dne 12. marca 2019.
(158) V knjigi T. R. Tørsløva, L. S. Wiera in G. Zucmana „The missing profits of nations“ (Ponikli dobički držav) je v prvem delu na podlagi sodobnih makroekonomskih modelov in podatkov iz objavljenih plačilnih bilanc navedeno, da primanjkljaj v svetovnem letnem prihodku od davkov znaša okoli 200 milijard USD in da neposredne tuje naložbe, preusmerjene skozi davčne oaze, nanesejo od 10 do 30 % skupnih neposrednih tujih naložb. Te ocene so precej višje od preteklih ocen, ki so temeljile na drugih metodah.
(159) Poročilo o Belgiji za leto 2018; Poročilo o Cipru za leto 2018; Poročilo o Madžarski za leto 2018; Poročilo o Irski za leto 2018; Poročilo o Luksemburgu za leto 2018; Poročilo o Malti za leto 2018; Poročilo o Nizozemski za leto 2018;
(160) Gl. poročilo o Belgiji za leto 2019; poročilo o Cipru za leto 2019; poročilo o Madžarski za leto 2019; poročilo o Irski za leto 2019; poročilo o Luksemburgu za leto 2019; poročilo o Malti za leto 2019; poročilo o Nizozemski za leto 2019 (https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/2019-european-semester-country-report-netherlands_en_0.pdf).
(161) https://www.oxfam.org/en/research/hook-how-eu-about-whitewash-worlds-worst-tax-havens
(162) Prispevki Alexa Cobhama (Tax Justice Network) in Johana Langerocka (Oxfam), predstavitev v odboru TAX3 o boju proti škodljivim davčnim praksam v EU in v tujini, 15. maj 2018.
(163) Evropska investicijska banka ter Evropska bank za obnovo in razvoj.
(164) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (UL C 101, 16.3.2018, str. 79) in priporočilo Svetu in Komisiji z dne 13. decembra 2017 po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (UL C 369, 11.10.2018, str. 132).
(165) K ustanovitvi tega organa je leta 2017 pozvala skupina G77.
(166) Dokument Evropske komisije za razpravo: A Contribution to the Third Financing for Development Conference in Addis Ababa (Prispevek k tretji konferenci o financiranju razvoja v Adis Abebi).
(167) Action Aid, Mistreated Tax Treaties Report (Napačno uporabljeno poročilo o davčnih sporazumih), februar 2016.
(168) Cobham, Alex in Janský Petr (2017): Global Distribution of Revenue Loss from Tax Avoidance (Svetovna distribucija izgube prihodkov zaradi izogibanja davkom).
(169) C(2018)1650.
(170) Poglobljena raziskava Komisije o tem, ali je Portugalska svojo shemo regionalne pomoči za prosto cono Madeira uporabljala v skladu s svojima sklepoma o njeni odobritvi iz let 2007 in 2013, zlasti s preverjanjem, ali so oprostitve davka, ki jih je Portugalska dodelila podjetjem s sedežem v prosti coni Madeira, skladne s sklepi Komisije in pravili EU o državni pomoči; poudarja, da Komisija preverja, ali je Portugalska izpolnila zahteve glede tovrstnih shem, tj. ali dobiček podjetij, za katerega je bilo uporabljeno znižanje davka iz dobička, izvira izključno iz dejavnosti, opravljenih na Madeiri, in ali so upravičena podjetja na Madeiri dejansko ustvarila in ohranila delovna mesta.
(171) V nekaterih predpisih se imenujejo tudi omogočevalci, spodbujevalci ali promotorji (enablers, promoters, facilitators).
(172) Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (UL L 139, 5.6.2018, str. 1).
(173) Gl. odstavek 143 priporočila Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (UL C 369, 11.10.2018, str. 132).
(174) UL L 158, 27.5.2014, str. 196.
(175) UL L 158, 27.5.2014, str. 77.
(176) Poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2018 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (COM(2018)0218 – C8-0159/2018 – 2018/0106(COD)).
(177) Predstavitev v odboru TAX3 dne 21. novembra 2018.
(178) Predvsem ustrezno zakonodajo ZDA.
(179) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (UL L 124, 27.4.2004, str. 1).
(180) Kakor je Svet Evrope predlagal v svojem priporočilu Sveta ministrov CM/Rec(2014)7 državam članicam o zaščiti žvižgačev, ki ga je sprejel 30. aprila 2014.
(181) Rudolf Elmer na predstavitvi dne 1. oktobra 2018, Howard Wilkinson na predstavitvi dne 21. novembra 2018.
(182) Na Malti je bila 16. oktobra 2017 umorjena Daphne Caruana Galizia; na Slovaškem pa so 21. februarja 2018 skupaj s partnerko Martino Kušnírovo umorili Jána Kuciaka;
(183) Predstavitev v odboru TAX3 1. oktobra 2018.
(184) Priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi OI/2/2017/TE o preglednosti zakonodajnega postopka Sveta.
(185) Člen 4(3) PEU.
(186) Kakor je navedeno v poročilu Skupine za kodeks ravnanja za Svet iz junija 2018: postopkovne smernice za izvajanje procesa spremljanja izpolnjevanja zavez v zvezi s seznamom EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (dok. 6213/18); zbirka vseh dogovorjenih smernic od vzpostavitve Skupine za kodeks ravnanja leta 1998 (dok. 5814/18 REV1); zbirka vseh pisem s podpisom predsednice Skupine za kodeks ravnanja, v katerih jurisdikcije poziva k ustreznim zavezam (dok. 6671/18); zbirka vseh prejetih pisem o zavezi od jurisdikcij, ki so soglašale s tem (dok. 6972/18 in dodatki), ter pregled posameznih ukrepov, ki jih je Skupina za kodeks ravnanja ocenila od leta 1998 (dok. 639/18).
(187) Kodeks je določen v Prilogi I k sklepom z zasedanja Sveta ECOFIN 1. decembra 1997 o politiki obdavčevanja, in sicer se uvodna izjava N nanaša na spremljanje in revizijo določb kodeksa (UL C 2, 6.1.1998, str. 1).
(188) Predstavitev 19. februarja 2019 v odboru TAX 3, na katero je bila vabljena španska finančna ministrica.


Institucionalni okvirni sporazum med EU in Švico
PDF 145kWORD 59k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o institucionalnem okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo (2018/2262(INI))
P8_TA(2019)0241A8-0147/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 6. maja 2014 o odobritvi pogajanj o sporazumu med EU in Švico o institucionalnem okviru za dvostranske odnose ter začetka pogajanj 22. maja 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. februarja 2017 o odnosih EU s Švicarsko konfederacijo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. decembra 2010 in z dne 20. decembra 2012 o odnosih EU z državami Efte,

–  ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) z dne 1. januarja 1994(1),

–  ob upoštevanju dejstva, da so v Švici državljani na referendumu decembra 1992 zavrnili sodelovanje v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) s 50,3 % glasov, junija 1997 pobudo o pogajanjih o članstvu v EU s 74 % glasov, marca 2001 pa pobudo „Da Evropi!“ s 77 % glasov,

–  ob upoštevanju sporazuma med EU in Švicarsko konfederacijo o trgovanju z emisijami, podpisanega 23. novembra 2017(2),

–  ob upoštevanju okvira za sodelovanje med Evropsko obrambno agencijo (EDA) in Švico, podpisanega 16. marca 2012,

–  ob upoštevanju sporazuma med Švico in Eurojustom o pravosodnem sodelovanju, ki je bil podpisan 27. novembra 2008 in je začel veljati 22. julija 2011,

–  ob upoštevanju sporazuma med Švico in Europolom o sodelovanju med policijskimi organi pri preprečevanju mednarodnih hudih kaznivih dejanj, organiziranega kriminala in terorizma ter boju proti njim, ki je bil podpisan 24. septembra 2004 in je začel veljati 1. marca 2006, ter razširitve območja uporabe sporazuma z dne 1. januarja 2008,

–  ob upoštevanju Sporazuma z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb(3), zlasti Priloge I o prostem pretoku oseb in Priloge III o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij,

–  ob upoštevanju Protokola z dne 27. maja 2008 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani, o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma glede na njun pristop k Evropski uniji(4),

–  ob upoštevanju Sporazuma z dne 25. junija 2009 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih(5),

–  ob upoštevanju švicarske zvezne ljudske pobude z dne 9. februarja 2014, ko je 50,3 % Švicarjev podprlo predloge za ponovno uvedbo kvot za priseljevanje iz Evropske unije, za dajanje prednosti domačim državljanom pri zapolnjevanju prostih delovnih mest in za omejitev pravic priseljencev do socialnih prejemkov,

–  ob upoštevanju prostotrgovinskega sporazuma med EU in Švico iz leta 1972(6), ki je bil postopoma prilagojen in posodobljen,

–  ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, ki je začel veljati 1. junija 2002(7),

–  ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga, ki je začel veljati 1. junija 2002(8),

–  ob upoštevanju pogajanj o sporazumih med EU in Švicarsko konfederacijo o električni energiji, o varnosti hrane in o javnem zdravju,

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/2047 z dne 20. decembra 2018 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za borze v Švici, v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(9),

–  ob upoštevanju 37. medparlamentarnega srečanja med EU in Švico 4. in 5. julija 2018 v Bruslju,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o Švici, zlasti tiste z dne 9. septembra 2015 o EGP-Švica: Ovire pri dokončnem oblikovanju notranjega trga(10), in o osnutku predloga resolucije Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o isti temi z dne 24. aprila 2018,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o letnem poročilu o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra za leto 2017(11),

–  ob upoštevanju člena 108(4) in člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0147/2019),

A.  ker sedanji odnosi med Švico in EU temeljijo na kompleksnem sklopu približno 20 glavnih sektorskih dvostranskih sporazumov in okoli 100 drugih sporazumov; ker Švica le delno sodeluje pri vseh štirih svoboščinah; ker so ti sporazumi v preteklosti res poglobili sodelovanje med EU in Švico na področjih notranjega trga, notranje varnosti in azila, prometa in davčnih zadev, v prihodnosti pa bi lahko ta kompleksni sklop sporazumov postal zastarel, njihovo izvajanje pa s tem manj pomembno, razen če ne bo dosežen dogovor o splošnem okviru;

B.  ker je bila po podatkih Eurostata Švica v letu 2017 tretja največja partnerica EU na področju izvoza blaga in četrta največja na področju uvoza blaga;

C.  ker je Svet navedel, da bi morala biti cilja krovnega institucionalnega sporazuma s Švico zaščita homogenosti notranjega trga ter zagotovitev pravne varnosti za organe, državljane in gospodarske subjekte;

D.  ker želi Švicarski zvezni svet z EU skleniti institucionalni sporazum, s katerim bi se zagotovila pravna varnost glede dostopa do trga ter ohranili švicarska blaginja, neodvisnost in pravni sistem(12); ker je Švicarski zvezni svet napovedal posvetovanje z deležniki na podlagi besedila, o katerem so se pogajalci dogovorili 23. novembra 2018;

E.  ker je za rast in konkurenčnost ter ustvarjanje delovnih mest, s čimer bi oživili evropsko gospodarstvo, potreben dobro delujoč in učinkovit enotni trg, ki bo temeljil na zelo konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu; ker je treba zakonodajo o enotnem trgu ustrezno prenesti, izvajati in izvrševati, da bi lahko države članice in Švica izkoristile vse prednosti;

F.  ker je Švica izrazila željo, da bi zavezujoče materialne določbe o državni pomoči vključila šele v prihodnji sporazum o dostopu do trga, imela pa bi dostop do enotnega trga z električno energijo;

G.  ker je zvezni svet 28. septembra 2018 potrdil drugi švicarski prispevek številnim državam članicam EU v višini 1,3 milijarde CHF v roku desetih let, zdaj pa čaka na pozitivno odločitev zvezne skupščine;

H.  ker je Švica članica Evropske agencije za okolje;

I.  ker je Švica ratificirala udeležbo v evropskih programih satelitske navigacije Galileo in EGNOS;

J.  ker je sodelovanje Švice v okvirnem programu za raziskave EU Obzorje 2020 in predhodnem sedmem okvirnem programu pomembno za vse udeležene strani zaradi visoke kakovosti predlogov;

K.  ker sta Švica in EU 27. maja 2015 podpisali dodatni protokol k sporazumu o obdavčevanju dohodka od prihrankov, ki od obeh podpisnic od septembra 2018 zahteva samodejno izmenjavo podatkov o finančnih računih njunih rezidentov; ker je EU Švico uvrstila v Prilogo II k sklepom Sveta z dne 5. decembra 2017, ki zadeva države, ki so se zavezale izvajanju načel dobrega davčnega upravljanja za obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na preglednost, pravično obdavčitev in ukrepe za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

L.  ker Švica sodeluje v izbranih delih skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter je sodelovala v civilnih in vojaških mirovnih misijah v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), zlasti v Ukrajini in Maliju; ker okvir za sodelovanje med Evropsko obrambno agencijo in Švico, ki je bil podpisan 16. marca 2012, omogoča izmenjavo informacij in skupne dejavnosti pri projektih in programih na področjih raziskav in razvoja ter oboroževanja;

M.  ker je Švica del schengenskega območja od začetka njegovega izvajanja v Švici decembra 2008;

N.  ker Švica sodeluje v schengenskem informacijskem sistemu, vizumskem informacijskem sistemu in sistemu EU za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil ter bo sodelovala v bodočem sistemu vstopa/izstopa (SVI), v okviru katerega se bodo beležili prehodi zunanjih meja EU, in evropskem sistemu za potovalne informacije in odobritve, v okviru katerega se bo zagotovila varnost pred potovanjem in preverjanje nedovoljenih migracij državljanov držav zunaj EU, ki ne potrebujejo vizuma;

O.  ker je Švica na podlagi sporazuma o pridružitvi dublinskemu sistemu pridružena delom pravnega reda EU na področju azila; ker Švica od leta 2010 finančno in operativno prispeva k agenciji Frontex;

P.  ker je bilo leta 2017 od 8,48 milijona prebivalcev Švice 2,13 milijona tujih državljanov, od katerih se je 1,4 milijona priselilo iz držav članic EU in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA); ker se 320 000 državljanov EU dnevno vozi na delo v Švico; ker 750 000 švicarskih državljanov živi v tujini, od tega 450 000 v EU;

Q.  ker je Švica leta 2009 soglašala z nadaljnjo veljavnostjo dvostranskega sporazuma med EU in Švico iz leta 1999 o prostem pretoku oseb, ki švicarskim državljanom in državljanom EU podeljuje pravico do svobodne izbire kraja zaposlitve in bivališča na nacionalnem ozemlju pogodbenic;

R.  ker morajo tuja podjetja pri napotitvi tujih delavcev v Švico spoštovati švicarske minimalne delovne pogoje; ker je glavni izvajalec pravno odgovoren zagotoviti, da podizvajalci upoštevajo švicarske predpise o trgu dela;

S.  ker je Švica leta 2002 uvedla t. i. spremljevalne ukrepe, namenjene izraženemu cilju zaščite švicarskih plač, delovnih pogojev in socialnih standardov, za katere EU meni, da niso v skladu s sporazumom o prostem pretoku oseb;

T.  ker so izvajanje direktive EU o državljanih (2004/38/ES) in pravic državljanov EU do socialne pomoči in pravic do ustanovitve povzročili zaskrbljenost v Švici;

U.  ker je Švica že od leta 1960 članica Efte, od leta 2002 pa Organizacije združenih narodov;

V.  ker je bila pobuda „Švicarsko pravo, ne tuji sodniki“ (znana kot pobuda o samoodločbi) na glasovanju 25. novembra 2018 zavrnjena s 66 % vseh glasov in v vseh kantonih;

W.  ker je Švica zavezana politični nevtralnosti in kot taka gosti številna mednarodna pogajanja z namenom doseči mirno rešitev oboroženih konfliktov po svetu;

X.  ker je Evropska komisija proti koncu leta 2018 za šest mesecev podaljšala svojo odločitev, da bo mesta trgovanja v Švici priznala kot upravičena do skladnosti s trgovalnimi obveznostmi za delnice, določenimi v direktivi o trgih finančnih instrumentov (2004/39/ES) in uredbi o trgih finančnih instrumentov ((EU) št. 600/2014);

Y.  ker ima Medparlamentarna unija (IPU) sedež v Ženevi;

Z.  ker so v Švici svetovni sedeži 25 večjih mednarodnih organizacij in konferenc, večina v Ženevi;

AA.  ker ima več sto mednarodnih nevladnih organizacij sedež v Švici in zagotavljajo nasvete OZN in drugim nevladnim organizacijam;

AB.  ker bo Švica 20. oktobra 2019 izvedla zvezne volitve;

1.  priporoči Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:

   (a) poudarja, da sta Švica in EU v tesnem, širokem in celovitem partnerstvu, ki je vzajemno koristno in temelji na skupini kulturni zgodovini in skupnih vrednotah ter da so ekonomske, politične, socialne, okoljske, znanstvene in medosebne vezi vzorne, pri čemer želi spomniti na edinstveno kulturno in geografsko bližino med njima;
   (b) poudarja, da je Švica tesno povezana z EU, da je podobno misleča partnerica in da se sooča z enakimi evropskimi regionalnimi in svetovnimi izzivi kot EU; pozdravlja izjavo Švice, da je v njenem interesu, da se obnovi in utrdi dvostranski pristop ter vzpostavijo še tesnejši odnosi;
   (c) ugotavlja, da je EU glavna trgovinska partnerica Švice, saj predstavlja 52 % njenega izvoza ter 71 % njenega uvoza, in da trgovina z blagom v skladu s sedanjimi dvostranskimi trgovinskimi sporazumi znaša najmanj eno milijardo CHF dnevno(13); ker je Švica tretja največja trgovinska partnerica EU, ki predstavlja 7 % njenega trga; meni, da je EU najpomembnejša gospodarska in trgovinska partnerica Švice, saj je visoka stopnja vključenosti Švice na notranjem trgu EU velik razlog za njeno gospodarsko rast;
   (d) poudarja, da je EU izkazala veliko prilagodljivost v pogajanjih o institucionalnem okvirnem sporazumu in da morajo to priznati vse udeležene strani;
   (e) poziva k čimprejšnji sklenitvi dvostranskega institucionalnega okvirnega sporazuma, da bi v sedanjih kompleksnih sklopih dvostranskih sporazumov dosegli skladnost, vključno z mehanizmom za poravnavo sporov; pozdravlja dogovor o končnem besedilu sporazuma, ki so ga dosegli pogajalci; poziva švicarski zvezni svet, naj sprejme odločitev o sklenitvi sporazuma, takoj ko bo v zvezi s tem pozitivno sklenjeno posvetovanje z deležniki;
   (f) opozarja, da je za nadaljnji razvoj sektorskega pristopa potrebna vzpostavitev skupnega institucionalnega okvira za obstoječe in prihodnje sporazume, ki omogočajo sodelovanje Švice na enotnem trgu EU, da se zagotovita homogenost in pravna varnost za državljane in podjetja; poudarja, da je po štirih letih pogajanj nastopil čas za sprejetje institucionalnega okvirnega sporazuma; meni, da se bo po sklenitvi sporazuma lahko razvil celoten potencial obsežnega partnerstva med EU in Švico;
   (g) priznava potrebo po institucionalnem okvirnem sporazumu, saj odnosi med EU in Švico temeljijo na kompleksnem sistemu 120 sporazumov za posamezne sektorje, dodatna skladnost ter pravna varnost pa bi koristili vsem stranem;
   (h) poziva strani, naj čim prej organizirata medparlamentarno srečanje zakonodajalcev iz EU in Švice, da bi razpravljali o vseh vprašanjih v zvezi s tem sporazumom;
   (i) obžaluje, da je Komisija posredovala pogajalsko besedilo institucionalnega okvirnega sporazuma med EU in Švico Odboru za zunanje zadeve in Odboru za mednarodno trgovino komaj 6. februarja 2019, čeprav je bilo dokončno oblikovano novembra 2018;
   (j) priznava, da obsežni odnosi med EU in Švico presegajo gospodarsko povezovanje in širitev enotnega trga ter prispevajo k stabilnosti in blaginji v korist vseh državljanov in podjetij, tudi malih in srednjih podjetij (MSP); poudarja, kako pomembno je zagotavljati pravilno delovanje enotnega trga, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje in nova delovna mesta;
   (k) meni, da je sklenitev institucionalnega okvirnega sporazuma s Švico izjemno pomembna, saj bi zagotovila pravno varnost za Švico in EU, dinamično vključitev pravnega reda EU, boljši dostop Švice do notranjega trga v korist obeh strani in pristojnost Sodišča Evropske unije za reševanje sporov v zvezi z uporabo ali razlago institucionalnega okvirnega sporazuma;
   (l) pozdravlja sklep Komisije z dne 20. decembra 2018, s katerim je mesta trgovanja v Švici priznala kot skladna z obveznostjo trgovanja za delnice, določeno v direktivi(14) in uredbi(15) o trgih finančnih instrumentov (MiFID II/MiFIR); poudarja, da status enakovrednosti velja do 30. junija 2019, vendar ga je mogoče podaljšati, če se doseže napredek v zvezi s podpisom sporazuma o vzpostavitvi skupnega institucionalnega okvira;
   (m) poudarja, tako kot Svet, da je prosti pretok oseb temeljni steber, o katerem se ni mogoče pogajati, politike EU in notranjega trga ter da so štiri svoboščine notranjega trga neločljive; obžaluje švicarske nesorazmerne enostranske spremljevalne ukrepe, ki veljajo od leta 2004; poziva Švico, ki se ji zdijo spremljevalni ukrepi pomembni, naj poišče rešitev, ki bo v celoti združljiva z zadevnimi instrumenti EU; poziva jo tudi, naj razmisli o skrajšanju obdobja uporabe prehodnih ukrepov, ki zadevajo delavce iz Hrvaške, pri tem pa upošteva koristi prostega pretoka oseb med EU in Švico;
   (n) je seznanjen z izvajanjem pobude „rahla prednost za domačine“ in mnenjem Sveta, da se posledično besedilo, ki ga je švicarska zvezna skupščina sprejela 16. decembra 2016, lahko izvaja tako, da je v skladu s pravicami državljanov EU po sporazumu o prostem pretoku oseb, če bodo v potrebnem izvedbenem odloku pojasnjena preostala odprta vprašanja, kot sta pravica do obveščenosti v zvezi s prostimi delovnimi mesti in spoštovanje pravic obmejnih delavcev; vendar opozarja, da vprašanja preseljevanja državljanov iz tretjih držav ne bi smeli enačiti s prostim pretokom oseb, ki je določen v Pogodbah; poudarja, da je treba pozorno spremljati izvajanje odloka, da bi ocenili njegovo skladnost s sporazumom o prostem pretoku oseb;
   (o) poudarja, da ima Švica velike koristi od demokratičnega in konkurenčnega razvoja po vsem njenem evropskem sosedstvu in da so zato njeni finančni prispevki programom, kot je Kohezijski sklad, v njenem lastnem interesu in bi se morali nadaljevati; pozdravlja tudi pozitivne rezultate prispevka v državah članicah prejemnicah; opominja, da ima Švica pomembne koristi od sodelovanja na enotnem trgu; poudarja, da je prihodnji švicarski prispevek h koheziji EU bistvenega pomena in bi se moralo še povečati, podobno kot v primeru EGP/Norveške;
   (p) pozdravlja, da Švica intenzivno notranje razpravlja o sodelovanju z EU; predlaga pa, naj poskuša svojim državljanom še bolje sporočiti, katere oprijemljive koristi imajo od dostopa do notranjega trga, in potrebo po tesnejšem sodelovanju z EU;
   (q) poziva, naj se institucionalni okvirni sporazum takoj po sklenitvi predloži v odobritev Evropskemu parlamentu, državam članicam in švicarskemu parlamentu ter švicarskim volivcem na referendumu v skladu s švicarsko ustavo;
   (r) je seznanjen, da v Švici živi 1,4 milijona državljanov EU, več kot 450 000 švicarskih državljanov pa živi v EU;
   (s) želi spomniti, da je švicarski parlament leta 2016 v skladu z referendumom z dne 9. februarja 2014 sprejel spremembo zakona o tujih državljanih za izvajanje člena 121a zvezne ustave, ki je začela veljati 1. julija 2018; poudarja, kako nujno je, da zvezni svet pozorno spremlja izvajanje člena 121a, da ne bi bila ogrožena pravica državljanov EU do prostega gibanja;
   (t) obžaluje morebitne kantonske in nacionalne pobude, ki bi delavcem iz EU (zlasti čezmejnim delavcem) omejile dostop do švicarskega trga dela in s tem spodkopale pravice državljanov EU, ki jih uživajo v skladu s sporazumom o prostem pretoku oseb ter o sodelovanju med EU in Švico;
   (u) močno pozdravlja politično izjavo o nameri, da se posodobita Sporazum o vladnih nabavah in prostotrgovinski sporazum med EU in Švico iz leta 1972, hkrati pa podpira željo po dopolnitvi trgovinskega partnerstva, da bi vključevalo področja, kot so storitve, ki presegajo področje uporabe institucionalnega okvirnega sporazuma in so le delno zajeta v sporazumu o prostem pretoku oseb, vključno z digitalnimi vidiki, pravicami intelektualne lastnine, olajševanjem trgovine, vzajemnim priznavanjem ugotavljanja skladnosti in javnimi naročili ter poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju; zahteva nadaljnje sodelovanje za boljšo zaščito geografskih označb ter razširitev sodobnega in zanesljivega mehanizma poravnave sporov med državami, ki je vključen v osnutek institucionalnega okvirnega sporazuma, da bi to pomenilo podlago za nadaljnje dvostranske trgovinske odnose in učinkovito odpravo trgovinskih ovir med stranema;
   (v) se zaveda, da med EU in Švico ni celovitega sporazuma o storitvah in da so storitve le delno zajete v sporazumu o prostem pretoku oseb, iz česar je razvidno, da obstaja možnost za nadaljnji razvoj;
   (w) je seznanjen z revidiranim zakonom o javnem naročanju, sprejetim leta 2017 v kantonu Ticino, ki mora biti popolnoma v skladu s Sporazumom o vladnih nabavah Svetovne trgovinske organizacije ter ustreznim sektorskim sporazumom med EU in Švico, ki velja od leta 2002; odločno spodbuja javne naročnike, naj dobavitelje in izvajalce storitev iz EU obravnavajo na nediskriminatoren način, tudi pri javnih naročilih pod mejno vrednostjo;
   (x) spodbuja k nadaljevanju uveljavljene prakse, da lahko taksi podjetja iz držav članic EU neomejeno opravljajo storitve v Švici, kar že dolgo prispeva h gospodarskemu razvoju švicarskih obmejnih regij in je v obojestransko korist;
   (y) meni, da so vzajemni in pošteni odnosi med EGP in Švico pogoj, da je sodelovanje na enotnem trgu v korist obeh strani;
   (z) ugotavlja, da je sodelovanje v okviru sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti med EU in Švico zadovoljivo; pozdravlja najnovejšo posodobitev sporazuma o vzajemnem priznavanju iz leta 2017 in upa, da bo mogoče hitro izvesti prihodnje posodobitve, ko bo prihodnji institucionalni okvirni sporazum v celoti uresničen;
   (aa) pozdravlja novo davčno zakonodajo, ki bo omejila ugodnejše davčne režime in približala prakse mednarodnim standardom, hkrati pa upa na pozitiven izid bližajočega se referenduma v Švici; poudarja potrebo po nadaljnjem izboljševanju sodelovanja za boj proti izogibanju davkom in za povečanje davčne pravičnosti;
   (ab) poziva Švico, naj nadaljuje svoje delo v zvezi s strategijo za digitalno Švico, da bi jo uskladili z enotnim digitalnim trgom EU;
   (ac) priznava prispevek k tesnemu partnerstvu med EU in Švico, ki ga prinašajo dvostranski sektorski sporazumi o prostem pretoku oseb, pokojninah, okolju, statistiki, pravosodnem in policijskem sodelovanju, schengenskem območju, azilu (Dublin), skupni zunanji in varnostni politiki ter skupni varnostni in obrambni politiki, satelitski navigaciji, raziskavah, civilnem letalstvu, kopenskem prevozu, vzajemnem tržnem dostopu za dogovorjeno blago in storitve, predelanih kmetijskih proizvodih, harmonizaciji zakonodaje, vzajemnem priznanju, boju proti goljufijam ter obdavčitvi in prihrankih; vendar meni, da je skrajni čas, da partnerstvo doseže višjo raven ter se sprejme bistveno celovitejši in pomembnejši korak v dvostranskih odnosih, tj. sklenitev okvirnega sporazuma čim prej;
   (ad) pozdravlja dejstvo, da so spodbujanje miru, mediacija in mirno reševanje sporov že zelo dolgo pomemben del švicarske zunanje politike; pozdravlja izstopajočo vlogo Švice pri graditvi miru in njeno zavzetost za iskanje rešitev za krize, olajševanje dialoga, razvoj ukrepov za krepitev zaupanja in spravo; pozdravlja vlogo