Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 27. marec 2019 - StrasbourgKončna izdaja
Viri za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih ***I
 Splošni režim za trošarino *
 Izdelki, upravičeni do oprostitve ali zmanjšanja pristaniških pristojbin *
 Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ***I
 Instrument za predpristopno pomoč (IPA III) ***I
 Okvir za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ***I
 Evropski ponudniki storitev množičnega financiranja za podjetja ***I
 Trgi finančnih instrumentov: ponudniki storitev množičnega financiranja ***I
 Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad***I
 Standardi emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ***I
 Zmanjšanje vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje ***I
 Sredstva za gnojenje EU ***I
 Varovanje delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu ***I
 Skupna pravila za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami ***I
 Razkritje davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic***I
 Skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ***I
 Sklad za azil, migracije in vključevanje
 Instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov
 Gensko spremenjena soja MON 87751 (MON-87751-7)
 Gensko spremenjena koruza 1507 × NK603 (DASØ15Ø7-1 × MON-ØØ6Ø3-6)
 Nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) (DEZA a.s.)
 Nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) (Grupa Azoty Zakłady Azotowe Kędzierzyn S.A.)
 Nekatere uporabe kromovega trioksida
 Razmere po arabski pomladi: pot naprej v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki

Viri za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih ***I
PDF 121kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih (COM(2019)0055 – C8-0041/2019 – 2019/0027(COD))
P8_TA(2019)0295A8-0085/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0055),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0041/2019),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. marca 2019(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračun (A8-0085/2019),

A.  ker je zaradi nujnosti utemeljeno, da se glasuje pred iztekom roka osmih tednov, kakor je določeno v členu 6 Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih

P8_TC1-COD(2019)0027


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/711.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Splošni režim za trošarino *
PDF 113kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Sveta o določitvi splošnega režima za trošarino (prenovitev) (COM(2018)0346 – C8-0381/2018 – 2018/0176(CNS))
P8_TA(2019)0296A8-0117/2019

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0346),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0381/2018),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 22. februarja 2019, naslovljenega na Odbor za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 104 in 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0117/2019),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog Komisije ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Izdelki, upravičeni do oprostitve ali zmanjšanja pristaniških pristojbin *
PDF 111kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu sklepa Sveta o spremembi Sklepa št. 940/2014/EU glede izdelkov, upravičenih do oprostitve ali zmanjšanja pristaniških pristojbin (COM(2018)0825 – C8-0034/2019 – 2018/0417(CNS))
P8_TA(2019)0297A8-0112/2019

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0825),

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0034/2019),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0112/2019),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ***I
PDF 682kWORD 215k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (COM(2018)0460 – C8-0275/2018 – 2018/0243(COD))
P8_TA(2019)0298A8-0173/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0460),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 209, 212 in 322(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0275/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 13. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018(3),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0173/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje

P8_TC1-COD(2018)0243


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 209 in 212 ter člena 322(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča(4),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(5),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(6),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(7),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Splošni cilj programa „instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje“ (v nadaljnjem besedilu: instrument) bi moralo biti zagotavljanje finančnega okvira za podpiranje spoštovanja in spodbujanje spodbujanja vrednot, načel in temeljnih interesov Unije po vsem svetu, da bi se uresničevali v skladu s cilji in načela načeli zunanjega delovanja Unije iz člena 3(5) ter členov 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). [Sprememba 1]

(2)  V skladu s členom 21 PEU si Unija prizadeva za usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in njihovo usklajenost z njenimi drugimi politikami ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov. Širok nabor dejavnosti, ki jih omogoča ta uredba, bi moral prispevati k izpolnjevanju ciljev, določenih v navedenem členu PEU.

(2a)  V skladu s členom 21 PEU mora izvajanje te uredbe temeljiti na načelih zunanjega delovanja Unije, in sicer na načelih demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanja načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. Namen te uredbe je prispevati k doseganju ciljev zunanjega delovanja Unije, tudi politik Unije, ki so povezane s človekovimi pravicami, in ciljev, opredeljenih v strateškem okviru in akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo. Ukrepi Unije bi morali spodbujati spoštovanje Splošne deklaracije človekovih pravic. [Sprememba 2]

(3)  V skladu s členom 8 PEU uniji Unija razvija posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da bi vzpostavila območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja. Ta uredba bi morala prispevati k temu cilju.

(3a)   Unija in države članice bi morale v skladu s členom 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) podpirati sodelovanje s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področju kulture. Uredba bi morala prispevati k izpolnjevanju ciljev iz navedenega člena. [Sprememba 3]

(4)  Glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja, kot je določen v členu 208 PDEU, je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine. Politika Unije na področju razvojnega sodelovanja prispeva tudi k ciljem zunanjega delovanja Unije, zlasti k spodbujanju trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju s poglavitnim ciljem izkoreninjenja revščine, kot je določeno v členu 21(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unijePEU, ter k ohranjanju trajnega miru, preprečevanju sporov in krepitvi mednarodne varnosti, kot je določeno v členu 21(2)(c) PEU. [Sprememba 4]

(5)  Unija zagotavlja skladnost politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 PDEU. Unija bi morala upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju, kar bo ključni element strategije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), ki so jo Združeni narodi sprejeli septembra 2015(8). Za zagotavljanje skladnosti politike za trajnostni razvoj, kot se odraža v Agendi 2030, je potrebno upoštevanje učinka vseh politik na trajnostni razvoj na vseh ravneh – na nacionalni ravni, znotraj Unije, v drugih državah in na svetovni ravni. Politike Unije in držav članic o razvojnem sodelovanju, bi se morale medsebojno dopolnjevati in krepiti. [Sprememba 5]

(6)  Ta instrument določa ukrepe za podporo teh ciljev in politik zunanjega delovanja ter temelji na ukrepih, ki so se prej podpirali na podlagi Uredbe (EU) št. 233/2014(9); notranjega sporazuma o 11. Evropskem razvojnem skladu(10) in njegove izvedbene uredbe(11); Uredbe (EU) št. 232/2014(12); Uredbe (EU) št. 230/2014(13); Uredbe (EU) št. 235/2014(14); Uredbe (EU) št. 234/2014(15); Uredbe (Euratom) št. 237/2014(16); Uredbe (EU) št. 236/2014(17); Sklepa št. 466/2014/EU; Uredbe (ES, Euratom) št. 480/2009(18) in Uredbe (EU) št. 2017/1601(19).

(7)  Svetovni okvir za delovanje je uresničevanje na pravilih in vrednotah temelječe svetovne ureditve, katere ključno načelo je večstranskost in v središču katere so Združeni narodi. Skupaj s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah(20) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) in akcijsko agendo iz Adis Abebe(21) je Agenda 2030 odziv mednarodne skupnosti na svetovne izzive in trende v zvezi s trajnostnim razvojem. Agenda 2030 temelji na ciljih trajnostnega razvoja ter je okvir s preoblikovalno močjo za izkoreninjenje revščine,in doseganje trajnostnega razvoja na svetovni ravni ter spodbujanje miroljubnih, pravičnih in vključujočih družb, skupaj z bojem proti podnebnim spremembam ter prizadevanjem za ohranitev oceanov in gozdov. Njeno področje uporabe je univerzalno in zagotavlja celovit skupni okvir za delovanje, ki se uporablja tako za Unijo in njene države članice kot njene partnerje. Zagotavlja ravnovesje med gospodarskimi, socialnimi, kulturnimi, izobraževalnimi in okoljskimi razsežnostmi trajnostnega razvoja, pri čemer priznava bistvene medsebojne povezave med njegovimi cilji. Cilj Agende 2030 je, da se nihče ne prezre in da je treba najprej doseči tiste, ki so najbolj prikrajšani. Izvajanje Agende 2030 bo tesno usklajeno z drugimi ustreznimi mednarodnimi zavezami Unije. Pri ukrepihUkrepi, ki se izvajajo v okviru te uredbe, bi morala biti posebna pozornost namenjena medsebojnim povezavam med ciljimorali temeljiti na načelih in ciljih iz Agende 2030, Pariškega sporazuma in akcijske agende iz Adis Abebe ter prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti medsebojnim povezavam med njimi in celostnimi ukrepi, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev, ne da bi pri tem ogrožali druge cilje. [Sprememba 6]

(8)  Izvajanje Uporaba te uredbe bi moralomorala temeljiti na petih prednostnih nalogah, določenih v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: globalna strategija)(22), ki je bila predstavljena 19. junija 2016 in predstavlja vizijo Unije ter okvir za povezano in odgovorno zunanje ukrepanje v sodelovanju s partnerji, pri katerem bi Unija uveljavila svoje vrednote in interese. Unija bi morala okrepiti partnerstva ter spodbujati dialog o politikah in skupne odzive na izzive svetovnega pomena. Njeno delovanje bi moralo podpirati vse vidike temeljnih interesov, načel in vrednot Unije, vključno s spodbujanjem demokracije in človekovih pravic, prispevanjem k izkoreninjenju revščine, z ohranjanjem miru, preprečevanjem konfliktov, mediacijo in obnovo po konfliktu, pri čemer bi bile na vseh ravneh vključene ženske, zagotavljanjem jedrske varnosti, krepitvijo mednarodne varnosti, bojem proti temeljnim vzrokomobravnavanjem temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje ter pomočjo prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih povzroči človek, zagotavljanjem pogojev za oblikovanje mednarodnega pravnega okvira za zaščito oseb, ki so razseljene zaradi podnebnih sprememb, spodbujanjem vključujočega kakovostnega izobraževanja, podporo pravični, trajnostni trgovinski politiki, gospodarski diplomaciji in gospodarskemu sodelovanjuki temelji na pravilih in vrednotah, kot orodju za razvoj ter izboljšanje pravne države in človekovih pravic, gospodarsko in kulturno diplomacijo in gospodarskim sodelovanjem, spodbujanjem digitalnih rešitev in tehnologij, varstvom kulturne dediščine, zlasti na konfliktnih območjih, obravnavanjem groženj javnemu zdravju ter spodbujanjem mednarodne razsežnosti politik Unije. Za spodbujanje svojih temeljnih interesov, načel in vrednot bi morala Unija upoštevati in spodbujati načela spoštovanja visokih socialnih, delovnih in okoljskih standardov, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami, pravne države, mednarodnega prava, tudi spoštovanja humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic. [Sprememba 7]

(9)  Novo Evropsko soglasje Uporaba te uredbe bi morala temeljiti tudi na Evropskem soglasju o razvoju (v nadaljnjem besedilu: soglasje)(23), ki je bilo podpisano 7. junija 2017, in ki določa okvir za skupen pristop k razvojnemu sodelovanju Unije in njenih držav članic za izvajanje Agende 2030 in akcijske agende iz Adis Abebe. V središču politike razvojnega sodelovanja soIzvajanje te uredbe bi morali podpreti izkoreninjenje revščine, boj proti diskriminaciji in neenakostim, načelo, da se nihče ne prezre, varstvo okolja, boj proti podnebnim spremembam in krepitev odpornosti. [Sprememba 8]

(9a)  Poleg Agende 2030 OZN, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, akcijske agende iz Adis Abebe, Globalne strategije EU, Evropskega soglasja o razvoju ter Evropske sosedske politike, ki sestavljajo primarni politični okvir, bi moralo izvajanje te uredbe temeljiti tudi na naslednjih dokumentih in njihovih prihodnjih spremembah:

   strateškem okviru EU za človekove pravice in demokracijo in akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo;
   smernicah EU o človekovih pravicah;
   celostnem pristopu EU k zunanjim konfliktom in krizam celovitem pristopu EU k zunanjim konfliktom in krizam iz leta 2013;
   celovitem pristopu EU k izvajanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti;
   programu Unije za preprečevanje nasilnih konfliktov;
   sklepih Sveta z dne 20. junija 2011 o preprečevanju konfliktov;
   konceptu krepitve zmogljivosti EU za posredovanje in dialog;
   strateškem okviru na ravni EU za podporo reformi varnostnega sektorja;
   strategiji EU proti nedovoljenemu strelnemu orožju, osebnemu in lahkemu orožju ter pripadajočemu strelivu;
   konceptu EU za podporo razoroževanju, demobilizaciji in ponovnemu vključevanju;
   sklepih Sveta z dne 19. novembra 2007 o odzivu EU na primere ranljivosti ter sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, prav tako z dne 19. novembra 2007, o varnosti in razvoju;
   izjavi Evropskega sveta z dne 25. marca 2004 o boju proti terorizmu, strategiji Evropske unije za boj proti terorizmu z dne 30. novembra 2005 in sklepih Sveta z dne 23. maja 2011 o krepitvi vezi med notranjimi in zunanjimi vidiki boja proti terorizmu;
   smernicah OECD za večnacionalna podjetja;
   vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;
   novi agendi OZN za mesta;
   konvenciji OZN o pravicah invalidov;
   konvenciji o beguncih;
   konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;
   rezultatih Pekinških izhodišč za ukrepanje in akcijskem program z mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju;
   načrtu UNCTAD za rešitve glede vzdržnosti državnih dolgov (april 2015);
   vodilnih načelih o zunanjem dolgu in človekovih pravicah, ki jih je pripravil visoki komisar OZN za človekove pravice;
   svetovnem dogovoru o beguncih;
   svetovnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, sprejetem v Marakešu 10. decembra 2018;
   Konvenciji OZN o otrokovih pravicah. [Sprememba 9]

(10)  Za izvajanje novega mednarodnega okvira, vzpostavljenega z Agendo 2030, globalno strategijo in soglasjem, bi moral biti cilj te uredbe izboljšanje skladnosti in zagotavljanje uspešnosti zunanjega delovanja Unije z usmerjanjem njenih prizadevanj prek usklajenega instrumenta za boljše izvajanje različnih politik zunanjega delovanja.

(11)  V skladu z globalno strategijo in Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, sprejetim 18. marca 2015(24), bi bilo treba priznati potrebo po prehodu z odzivanja na krize in njihovega obvladovanja na bolj strukturiran, preventiven dolgoročni pristop, ki učinkoviteje obravnava primere nestabilnosti, naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter dolgotrajne krize. Potrebni so večji poudarek in skupni pristopi glede zmanjševanja, preprečevanja in omejevanja tveganj ter pripravljenosti nanje, hkrati pa tudi nadaljnja prizadevanja za izboljšanje hitrega odzivanja in trajnega okrevanja. Ta uredba bi torej morala prispevati h krepitvi odpornosti ter povezovanju humanitarne pomoči in razvojnega delovanja zlasti prek ukrepov hitrega odzivanja ter ustreznih geografskih in tematskih programov, pri čemer bi morala zagotavljati ustrezno predvidljivost, preglednost in odgovornost, pa tudi skladnost, doslednost in dopolnjevanje s humanitarno pomočjo ter popolno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, ne da bi bila pri tem ogrožena dostava humanitarne pomoči, v skladu z načeli človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti v nujnih razmerah in obdobju, ki jim sledi. [Sprememba 10]

(12)  V skladu z mednarodnimi zavezami Unije na področju razvojne učinkovitosti, sprejetimi leta 2011 v Busanu in ponovno potrjenimi na forumu na visoki ravni leta 2016 v Nairobiju ter na katere je bilo opozorjeno v soglasju, bi bilo trebamorala Unija v okviru razvojnega sodelovanja Unijesvoje uradne razvojne pomoči in pri vseh oblikah pomoči uporabljati načela uspešnosti razvoja, med drugim prevzemanje odgovornosti držav v razvoju za razvojne prednostne naloge, osredotočenost na rezultate, vključujoča razvojna partnerstva ter vzajemno preglednost in odgovornost, pa tudi načela skladnosti in harmonizacije. [Sprememba 11]

(13)  V skladu s cilji trajnostnega razvoja naj bi ta uredba prispevala k okrepljenemu spremljanju in poročanju s poudarkom na rezultatih, ki vključujejo izložke, izide in učinke v partnerskih državah, ki prejemajo zunanjo finančno pomoč Unije. Zlasti bi se moralo, kot je bilo dogovorjeno v soglasju, pričakuje, da se bo pričakuje, da se bo iz ukrepov na podlagi te uredbe prispevalo vsaj 20 % uradne razvojne pomoči, financirane v skladu s to uredbo, za socialno vključevanje in človekov razvoj, vključno z enakostjo spolov ter opolnomočenjem žensks poudarkom na osnovnih socialnih storitvah, kot so zdravstvo, izobraževanje, prehrana, voda, sanitarna oskrba in higiena ter socialno varstvo, zlasti za najbolj marginalizirane, ob upoštevanju enakosti spolov, opolnomočenja žensk in pravic otrok kot horizontalnih vprašanj. [Sprememba 12]

(14)  Kadar je mogoče in ustrezno, bi bilo treba rezultateKomisija bi morala za povečanje dejanske odgovornosti in preglednosti proračuna Unije vzpostaviti jasne mehanizme spremljanja in vrednotenja, da bi zagotovila učinkovito oceno napredka pri uresničevanju ciljev te uredbe. Rezultate zunanjega delovanja Unije bi bilo treba spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, preglednih, posamezni državi prilagojenih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posebnostim in ciljem instrumenta, po možnosti na podlagi okvira partnerske države za rezultate. Komisija bi morala redno spremljati svoje ukrepe in pregledati napredek ter objaviti rezultate, zlasti v obliki letnega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 13]

(15)  Ta uredba bi morala prispevati k skupnemu cilju Unije, da bo zagotovila 0,7 % bruto nacionalnega dohodka kot uradno razvojno pomoč v obdobju izvajanja Agende 2030. Ta zaveza bi morala temeljiti na jasnem načrtu za Unijo in njene države članice za določitev rokov in načinov za njegovo uresničitev. V tem smislu bi moralo vsaj 9295 % finančnih sredstev na podlagi te uredbe prispevati k ukrepom, zasnovanim tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. [Sprememba 14]

(16)  Da bi zagotovili sredstva tam, kjer so najbolj potrebna, zlasti v najmanj razvitih državah in državah v nestabilnih razmerah in konfliktih, bi morala ta uredba v obdobju izvajanja Agende 2030 prispevati k doseganju skupnega cilja 0,20 % bruto nacionalnega dohodka Unije za najmanj razvite države. Ta zaveza bi morala temeljiti na jasnem načrtu za EU in njene države članice za določitev rokov in načinov za njegovo uresničitev. [Sprememba 15]

(16a)  V skladu z obstoječimi zavezami v akcijskem načrtu EU za enakost spolov II bi moralo imeti najmanj 85 % geografskih in tematskih programov, financiranih v okviru uradne razvojne pomoči, za glavni ali pomemben cilj enakost spolov, kot je določil odbor DAC pri OECD. Obvezen pregled porabe bi moral zagotoviti, da bo imel znaten delež teh programov za glavni cilj enakost spolov ter pravice in opolnomočenje žensk in deklet. [Sprememba 16]

(16b)  Ta uredba bi morala posebno pozornost nameniti otrokom in mladim kot tistim, ki prispevajo k uresničenju Agende 2030. Pri zunanjem delovanju Unije na podlagi te uredbe bi se morala posebna pozornost nameniti njihovim potrebam in opolnomočenju, pri čemer se bo prispevalo k uresničevanju njihovega potenciala kot ključnih akterjev sprememb z vlaganjem v človekov razvoj in socialno vključevanje. [Sprememba 17]

(16c)   Prebivalci držav podsaharske Afrike so predvsem mladostniki in mladi. Vsaka država bi morala sama odločati o svoji demografski politiki. Vendar pa bi bilo treba demografsko dinamiko obravnavati na celovit način, da se zagotovi, da bodo lahko sedanje in prihodnje generacije v celoti dosegle svoj potencial na trajnosten način. [Sprememba 18]

(17)  Ta uredba bi morala odražati dejstvo, da se je na strateške prioritete treba osredotočiti tako geografsko (evropsko sosedstvo in Afrika ter države, ki so ranljive in potrebujejo največ pomoči, zlasti najmanj razvite države) kot tudi tematsko (trajnostni razvoj, izkoreninjenje revščine, demokracija in človekove pravice, pravna država, dobro upravljanje, varnost, varne, urejene in zakonite migracije, podnebne spremembe in človekove pravicezmanjšanje neenakosti, enakost spolov, obravnavanje degradacije okolja in podnebnih sprememb ter groženj za svetovno javno zdravje). [Sprememba 19]

(17a)  Ta uredba bi morala prispevati k vzpostavitvi državne in družbene odpornosti na področju svetovnega javnega zdravja z obravnavanjem tveganj za svetovno javno zdravje, okrepitvijo zdravstvenih sistemov, uresničitvijo splošnega zdravstvenega varstva, preprečevanjem nalezljivih boleznih in bojem proti njim ter pomočjo pri zagotavljanju dostopnih zdravil in cepiv za vse. [Sprememba 20]

(18)  S to uredboZ uporabo te uredbe bi bilo treba ohranjati in izboljšati posebne odnose s sosednjimi državami Unije v skladu s členom 8 PEU. Ta uredba bi morala prispevati h krepitvi odpornosti držav in družb v sosedstvu Unije v skladu z zavezo iz globalne strategije. Morala bi podpirati izvajanje evropske sosedske politike, kakor je bila revidirana leta 2015, in izvajanje regionalnih okvirov sodelovanja, kot so programi za čezmejno sodelovanje in zunanje vidike zadevnih makroregionalnih strategij in politik ter strategij in politik za morske bazene v vzhodnem in južnem sosedstvu, vključno s severno razsežnostjo in črnomorskim regionalnim sodelovanjem. Vse te pobude nudijo dodatne politične okvire za poglobitev odnosov s partnerskimi državami in med njimi na podlagi načel vzajemne odgovornosti ter skupne in deljene odgovornosti. [Sprememba 21]

(19)  Evropska sosedska politika, kakor je bila revidirana leta 2015(25), si prizadeva za si prizadeva za krepitev demokracije, spodbujanje človekovih pravic in spoštovanje pravne države, stabilizacijo sosednjih držav in krepitev odpornosti, zlasti s spodbujanjem gospodarskega razvojapolitičnih, gospodarskih in družbenih reform, kot glavnih političnih prednostnih nalog Unije. Da bi se dosegli njegovi cilji, bi se moralo izvajanje revidirane evropske sosedske politike, se ta osredotoča na štiriprek te uredbe osredotočiti na naslednja prednostna področja: dobro upravljanje, demokracija, pravna država in človekove pravice, s posebnim poudarkom na nadaljnjem povezovanju s civilno družbo; gospodarskidružbeno-gospodarski razvoj, vključno z bojem proti brezposelnosti mladih, pa tudi izobraževalno in okoljsko trajnostjo; varnost; migracije in mobilnost, vključno z odpravljanjem temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje ter zagotavljanjem podpore prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z večjim migracijskim pritiskom. S to uredbo bi bilo treba podpirati izvajanje pridružitvenih sporazumov Unije ter poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini z državami v sosedstvu. Razlikovanje in večja vzajemna odgovornost sta zaščitni znak evropske sosedske politike, ob upoštevanju različnih stopenj sodelovanja ter interesov vsake posamezne države glede značilnosti in poudarka njenega partnerstva z Unijo. Pristop, ki temelji na uspešnosti, je eno ključnih načel evropske sosedske politike. V primeru hudega ali vztrajnega propadanja demokracije v kateri od partnerskih držav bi bilo treba podporo preklicati. Financiranje sosedstva je eden ključnih vzvodov za obravnavanje skupnih izzivov, kot so nedovoljene migracije in podnebne spremembe, ter širjenje blaginje, varnosti in stabilnosti z gospodarskim razvojem in boljšim upravljanjem. Izboljšati bi bilo treba prepoznavnost pomoči Unije na področju sosedstva. [Sprememba 22]

(20)  Ta uredba bi morala podpirati vzpostavitev posodobljenega pridružitvenega sporazuma z državami iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: AKP) ter EU in njenim partnerjem iz AKP omogočati nadaljnji razvoj močnega zavezništva na področju ključnih in skupnih globalnih izzivov. Natančneje, ta uredba bi morala podpirati nadaljevanje vzpostavljenega sodelovanja med Unijo in Afriško unijo, v skladu s skupno strategijo Afrike in EU, vključno s sodelovanjem Afrike in Unije za spodbujanje pravic otrok ter opolnomočenje mladih v Evropi in Afriki, ter graditi na prihodnjem sporazumu med EU in AKP po letu 2020, tudi prek kontinentalnega pristopa do Afrike in vzajemno koristnega partnerstva enakopravnih partnerjev med Unijo in Afriko. [Sprememba 23]

(20a)   Ta uredba bi morala prispevati tudi k vidikom zunanjih odnosov Unije, povezanim s trgovino, kot so sodelovanje s tretjimi državami v zvezi s primerno skrbnostjo v oskrbovalni verigi za kositer, tantal in zlato, proces Kimberley, trajnostni sporazum, izvajanje obvez iz Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(26) (uredba o GSP), sodelovanje v okviru izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT) ter pobude v okviru pomoči za trgovino, da bi se zagotovila skladnost in vzajemna podpora med trgovinsko politiko Unije ter razvojnimi cilji in ukrepi. [Sprememba 24]

(21)  Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje, in sicer instrumenta za predpristopno pomoč III(27), instrumenta za humanitarno pomoč(28), Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj(29), evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki bo dopolnjeval instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom(30), skupne zunanje in varnostne politike in na novo predlaganega evropskega mirovnega instrumenta,(31) ki se financira zunaj proračuna EU, ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije, vključno s skrbniškimi skladi ter politikami in programi držav članic EU. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo. Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi morala ta uredba omogočati kombiniranje financiranja z drugimi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. [Sprememba 25]

(22)  Sredstva iz te uredbe bi bilo treba uporabiti za financiranje ukrepov v okviru mednarodne razsežnosti programov Erasmus in Ustvarjalna Evropa, ki bi se morali izvajati v skladu z Uredbo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu:uredba Erasmus) (32) in Uredbo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Ustvarjalna Evropa)(33). [Sprememba 26]

(22a)   Mednarodno razsežnost programa Erasmus+ bi bilo treba okrepiti z namenom povečanja priložnosti za mobilnost in sodelovanje posameznikov in organizacij iz manj razvitih držav sveta, da bi podprli gradnjo zmogljivosti v tretjih državah, razvoj spretnosti, medosebne izmenjave, pri tem pa zagotovili več priložnosti za sodelovanje in mobilnost z razvitimi državami in državami v vzponu. [Sprememba 27]

(22b)  Glede na pomen obravnavanja izobraževanja in kulture v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in strategijo EU za mednarodne kulturne odnose bi morala ta uredba prispevati k zagotavljanju vključujočega in enakopravnega kakovostnega izobraževanja, spodbujanju priložnosti za vseživljenjsko učenje za vse in krepitvi mednarodnih kulturnih odnosov ter priznati vlogo kulture pri spodbujanju evropskih vrednot prek namenskih in ciljno usmerjenih ukrepov, ki naj bi jasno vplivali na vlogo Unije na svetovnem prizorišču. [Sprememba 28]

(23)  Glavni pristop za ukrepe, ki se financirajo v okviru te uredbe, bi moral biti v okviru geografskih programov, da se kar najbolj poveča učinek pomoči Unije in da se delovanje Unije približa partnerskim državam in njihovemu prebivalstvu, s podpiranjem tematskih prednostnih nalog, kot so človekove pravice, civilna družba in trajnost. Cilji iz geografskih in tematskih programov bi morali biti medsebojno usklajeni in povezani ter dopolnjeni s tematskimi programi in ukrepi hitrega odzivanja, kjer. Če je to ustrezno, bi bilo treba ta splošni pristop dopolniti s tematskimi programi in ukrepi hitrega odzivanja. Zagotavljati bi bilo treba učinkovito dopolnjevanje med geografskimi in tematskimi programi in ukrepi ter programi in ukrepi hitrega odzivanja. Zaradi upoštevanja posebnosti vsakega programa bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da se z določitvijo strategije Unije, prednostnih področij, podrobnih ciljev, pričakovanih rezultatov, posebnih kazalnikov uspešnosti in posebne finančne dodelitve za vsak program dopolnijo določbe te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(34). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 29]

(24)  V skladu s soglasjem bi morale Unija in njene države članice izboljšati skupno pripravo programov, da bi povečale svoj kolektivni učinek z združevanjem sredstev in zmogljivosti. Skupna priprava programov bi morala temeljiti na prizadevanjih, prevzemanju lastništva in odgovornosti partnerskih držav. Unija in države članice bi si morale prizadevati za podporo partnerskim državam prek skupnega izvajanjaskupne uporabe, če je ustrezno. Skupna uporaba bi morala biti vključujoča in odprta za vse partnerje Unije, ki se strinjajo s skupno vizijo in lahko k njej prispevajo, vključno z agencijami držav članic in njihovimi razvojnimi finančnimi institucijami, lokalnimi organi, zasebnim sektorjem, civilno družbo in akademskim svetom. [Sprememba 30]

(24a)  V primeru resnega ali trajnega poslabšanja na področju demokracije, človekovih pravic ali pravne države v kateri od partnerskih držav se lahko podpora prek delegiranega akta delno ali v celoti prekliče. Komisija bi morala pri sprejemanju odločitev ustrezno upoštevati zadevne resolucije Evropskega parlamenta. [Sprememba 31]

(24b)  Ta uredba bi morala ponovno potrditi jedrsko varnost kot pomemben del zunanjega delovanja Unije in olajšati doseganje ciljev glede sodelovanja, določenih v Uredbi (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta(35) (v nadaljnjem besedilu: uredba EINS). Zato bi bilo treba v primeru, kadar partnerska država vztrajno ne izpolnjuje osnovnih standardov jedrske varnosti, kot so določbe ustreznih mednarodnih konvencij v okviru IAEA, Konvencije iz Espooja in Aarhuške konvencije ter njunih poznejših sprememb, Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in njenih dodatnih protokolov, zavez glede izvajanja izrednih varnostnih pregledov in sorodnih ukrepov ter ciljev glede sodelovanja, določenih v uredbi EINS, znova razmisliti o pomoči za zadevno državo na podlagi te uredbe in jo morda v celoti ali delno ukiniti. [Sprememba 2]

(25)  Medtem ko bi se morale demokracija, človekove pravice in človekove pravice temeljne svoboščine, vključno z zaščito otrok, manjšin, invalidov in oseb LGBTI, pa tudi enakostjo spolov ter opolnomočenjem žensk in deklet, dosledno odražati in vključevati v celotnem obdobju izvajanja uporabe te uredbe, pa bi morale imeti pomoč Unije v okviru tematskih programov za človekove pravice in demokracijo ter organizacije civilne družbe – lokalni organi posebno dopolnilno in dodatno vlogo zaradi svojega globalnega značaja in neodvisnosti ukrepanja od soglasja vlad in javnih organov zadevnih tretjih držav. Unija bi morala pri tem namenjati posebno pozornost državam in nujnim primerom, kadar so človekove pravice in temeljne svoboščine najbolj ogrožene in kadar je nespoštovanje teh pravic in svoboščin posebno izrazito in sistematično, pa tudi primerom, ko je ogrožen prostor civilne družbe. Pomoč Unije v skladu s to uredbo bi bilo treba oblikovati tako, da se omogočijo podpora in sodelovanje ter partnerstvo s civilno družbo o občutljivih vprašanjih ter vprašanjih človekovih pravic in demokracije, s čimer se zagotovita prožnost in potrebna odzivnost za obravnavanje spreminjajočih se razmer, potreb upravičencev ali kriznih obdobij ter se po potrebi prispeva k izgradnji zmogljivosti civilne družbe. V teh primerih bi morali biti prednostni politični nalogi spodbujanje spoštovanja mednarodnega prava in zagotavljanje sredstev za delovanje lokalni civilni družbi in drugim ustreznim deležnikom na področju človekovih pravic, da bi prispevali k delu, ki se opravlja v zelo težkih razmerah. Ta uredba bi morala tudi omogočati, da organizacije civilne družbe po potrebi hitro in učinkovito prejmejo manjša nepovratna sredstva, zlasti v najtežjih razmerah, kot so ranljivost, krize in napetosti med skupnostmi. [Sprememba 33]

(25a)  V skladu s členi 2, 3 in 21 PEU ter členom 8 PDEU bi moralo izvajanje te uredbe temeljiti na načelih enakosti spolov ter opolnomočenja žensk in deklet, cilj pa bi moral biti varovati in spodbujati pravice žensk v skladu z akcijskim načrtom za enakost spolov II, sklepi Sveta o ženskah, miru in varnosti z dne 10. decembra 2018, Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope in ciljem 5 Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. [Sprememba 34]

(25b)  Ta uredba bi morala obravnavati in vključiti spodbujanje pravic žensk in enakost spolov po vsem svetu, tudi s podpiranjem organizacij, ki se ukvarjajo s spodbujanjem spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic (dostop do kakovostnih in dostopnih informacij, izobraževanja in storitev) ter bojem proti nasilju na podlagi spola in diskriminaciji, pa tudi opredeljevanjem in obravnavanjem tesnih povezav med vprašanji miru, varnosti, razvoja in enakosti spolov. To delo bi moralo biti skladno z izvajanjem ustreznih mednarodnih in evropskih načel in konvencij ter ga spodbujati. [Sprememba 35]

(26)  Organizacije civilne družbe bi morale zajemati širok nabor akterjev z različnimi s številnimi vlogami in pooblastili, ki vključujejo vse nedržavne, neprofitne strukture, so nepristranske in nenasilne ter strukture, v okviru katerih se ljudje združujejo, da bi sledili skupnim ciljem in idealom, ki so lahko politični, kulturni, družbeni, verski, okoljski ali ekonomski ali povezani z zahtevanjem odgovornosti od oblasti. Delujejo na lokalnih, pa tudi na nacionalnih, regionalnih in mednarodnih ravneh ter vključujejo formalne in neformalne organizacije v mestih in na podeželju. Financiranje drugih organov in akterjev, ki s to uredbo niso izrecno izključeni, bi moralo biti mogoče, kadar je to potrebno za doseganje ciljev te uredbe. [Sprememba 36]

(26a)  Unija in njene države članice bi morale v skladu s soglasjem za razvoj spodbujati udeležbo organizacij civilne družbe in lokalnih organov pri prispevanju k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, tudi v sektorjih demokracije, pravne države, temeljnih svoboščin, človekovih pravic in socialne pravičnosti ter kot ponudnikov osnovnih socialnih storitev za prebivalstvo, ki jih najbolj potrebuje. Priznati bi morale različne vloge, ki jih imajo organizacije civilne družbe in lokalni organi, slednji kot spodbujevalci teritorialnega pristopa k razvoju, vključno s postopki decentralizacije, udeležbo, nadzorom in odgovornostjo. Unija in njene države članice bi morale spodbujati prostor delovanja in ugodno okolje za organizacije civilne družbe ter dodatno podpreti krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe in lokalnih organov, da bi okrepile njihovo vlogo v procesu trajnostnega razvoja in spodbujale politični, socialni in ekonomski dialog, tudi s programi v zvezi z mehanizmi za spodbujanje razvoja civilne družbe. [Sprememba 37]

(26b)   Unija bi morala podpirati organizacije civilne družbe in spodbujati njihovo večjo strateško udeležbo v vseh zunanjih instrumentih in programih, vključno z geografskimi programi in ukrepi hitrega odzivanja iz te uredbe, v skladu s sklepi Sveta z dne 15. oktobra 2012 z naslovom Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov. [Sprememba 38]

(27)  V tej uredbi so določena finančna sredstva za ta instrument, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(36).

(28)  Z odražanjem pomembnosti obvladovanja podnebnih sprememb, varovanja okolja in boja proti izgubi biotske raznovrstnosti, v skladu z zavezo Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, Konvencije o biološki raznovrstnosti in ciljev ZN za trajnostni razvoj OZN glede trajnostnega razvoja bi morala ta uredba prispevati k vključevanju podnebnih in okoljskih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja 25 % glede odhodkov proračuna Unije, namenjenih podpori podpiranju podnebnih ciljev in podpiranju ukrepov z jasnimi in opredeljivimi skupnimi koristmi za vse sektorje. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru te uredbe 25 % 45 % skupnih finančnih sredstev prispevalo za podnebne cilje, upravljanje in varstvo okolja, biotsko raznovrstnost in boj proti dezertifikaciji, pri čemer bi moralo biti 30 % vseh finančnih sredstev namenjenih blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med izvajanjem uporabo te uredbe, skupni prispevek iz te uredbe pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda. Ukrepi Unije na tem področju bi morali spodbujati spoštovanje Pariškega sporazuma in konvencij iz Ria, ne pa prispevati k degradaciji okolja ali povzročati škodo okolju ali podnebju. Pri ukrepih, ki prispevajo k doseganju cilja na področju podnebja, se poseben poudarek nameni podpori prilagajanju podnebnim spremembam v revnih, zelo ranljivih državah, upoštevati pa bi bilo treba povezavo med podnebjem, mirom in varnostjo, opolnomočenjem žensk in bojem proti revščini. Ta uredba bi morala prispevati k trajnostnemu upravljanju naravnih virov in spodbujati trajnostno in varno rudarjenje, upravljanje gozdov in kmetijstvo. [ Sprememba 39]

(29)  Bistvenega pomena je, da se dodatno okrepi sodelovanjeSodelovanje na področju migracij s partnerskimi državami, s čimer bi se izkoristile dobro upravljane in zakonite migracije ter učinkovito obravnavale nedovoljene migracije lahko vodi k vzajemnim koristim zaradi urejenih, varnih in odgovornih migracij ter k učinkovitemu obravnavanju nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja. Tovrstno sodelovanje bi moralo prispevati k olajšanju varnih in zakonitih poti za migracije in azil, zagotavljanju dostopa do mednarodne zaščite, odpravi temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja, sodelovanju z diasporami, krepitvi upravljanja meja in prizadevanjem v boju proti nedovoljenim migracijam, trgovini pri obravnavanju nedovoljenih migracij, trgovine z ljudmi in tihotapljenju tihotapljenja migrantov ter delu dela na področju varnega, dostojnega in trajnostnega vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, če je to ustrezno, na način, ki je občutljiv za konflikte, na podlagi vzajemne odgovornosti ter polnega spoštovanja ob polnem spoštovanju zavez glede humanitarne pomoči in človekovih pravic v okviru mednarodnega prava in prava Unije. Zato bi moralo biti učinkovito sodelovanje tretjih držav z Unijo na tem področju sestavni del splošnih načel te uredbe. Med migracijsko politiko in politiko razvojnega sodelovanja je pomembna večja skladnost, da se zagotovi, da razvojna pomoč partnerskim državam pomaga učinkoviteje upravljati migracije boriti se proti revščini in neenakosti, spodbujati pravice in svoboščine ter prispevati k urejenemu, varnemu in odgovornemu upravljanju migracij. Ta uredba bi morala prispevati k usklajenemu, celostnemu in strukturiranemu pristopu do migracij ter omogočati čim večje sinergije in zagotavljati potreben vzvod pozitiven vpliv migracij in mobilnosti na razvoj. [Sprememba 40]

(30)  Ta uredba bi morala Uniji omogočiti, da se odzove na izzive in priložnosti, povezane z migracijami, ter hkrati dopolnjevati migracijsko politiko in razvojno politiko Unije. V ta namen, za maksimiranje prispevka migracij k razvoju, in brez poseganja v nepredvidene okoliščine novo nastajajoče izzive ali nove potrebe naj bi se največ 10 % finančnih sredstev namenilo odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja ter podpiranju upravljanja okrepljenega prizadevanja za lajšanje varnih, urejenih, dovoljenih in odgovornih migracij ter izvajanja načrtovanih in dobro upravljanih migracijskih politik in vodenja migracij, vključno z zaščito pravic beguncev in migrantov na podlagi mednarodnega prava in prava Unije v okviru ciljev te uredbe. Ta uredba bi morala prispevati tudi k obravnavanju pojava bega možganov ter pomagati nuditi pomoč razseljenim osebam in gostiteljskim skupnostim, zlasti z zagotavljanjem dostopa do osnovnih storitev in možnosti preživetja. [Sprememba 41]

(30a)   Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in storitve dokazano omogočajo trajnostni razvoj in vključujočo rast. Lahko so ključne za izboljšanje življenja državljanov tudi v najrevnejših državah, zlasti s krepitvijo vloge žensk in deklet, krepitvijo demokratičnega upravljanja in preglednosti ter spodbujanjem produktivnosti in ustvarjanja delovnih mest. Vendar pa povezljivost in cenovna dostopnost še vedno ostaja težava tako med regijami kot znotraj njih, saj med državami z visokim in nizkim dohodkom ter med mesti in podeželskimi območji obstajajo velike razlike. Zato bi morala ta uredba Uniji pomagati pri nadaljnjem vključevanju digitalizacije v razvojne politike Unije. [Sprememba 42]

(30b)  V Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta z resolucijo Generalne skupščine Organizacije združenih narodov 25. septembra 2015, je poudarjen pomen spodbujanja miroljubnih in vključujočih družb kot cilja trajnostnega razvoja (cilj trajnostnega razvoja 16) in za doseganje drugih rezultatov razvojne politike. V okviru cilja trajnostnega razvoja 16.a se izrecno poziva, naj se „tudi z mednarodnim sodelovanjem okrepijo zmogljivosti ustreznih državnih ustanov za preprečevanje nasilja in boj proti terorizmu in kriminalu na vseh ravneh, zlasti v državah v razvoju“. [Sprememba 43]

(30c)  V sporočilu glede srečanja na visoki ravni z dne 19. februarja 2016 je Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj posodobil smernice za poročanje o uradni razvojni pomoči na področju miru in varnosti. Financiranje ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, se šteje za uradno razvojno pomoč, če so izpolnjena merila iz navedenih smernic za poročanje ali katerih koli kasnejših smernic za poročanje, o katerih se lahko dogovori Odbor za razvojno pomoč. [Sprememba 44]

(30d)  Krepitev zmogljivosti v podporo razvoju in varnosti za razvoj bi bilo treba uporabiti le v izjemnih primerih, ko ciljev Uredbe ni mogoče doseči z drugimi dejavnostmi razvojnega sodelovanja. Podpiranje akterjev varnostnega sektorja v tretjih državah, vključno z vojsko v izjemnih okoliščinah, pri preprečevanju konfliktov, kriznem upravljanju ali stabilizaciji, je bistveno za zagotovitev ustreznih pogojev za izkoreninjenje revščine in razvoj. Odgovorno upravljanje, učinkovit demokratičen nadzor in civilni nadzor nad varnostnim sistemom, tudi nad vojsko, so poleg skladnosti z načeli človekovih pravic in pravne države na splošno bistvene značilnosti dobro delujoče države ter bi jih bilo treba spodbujati s podpiranjem obširnejše reforme varnostnega sektorja v tretjih državah. [Sprememba 45]

(30e)  Ta uredba bi morala temeljiti na sklepih ocene Komisije, pripravljene do junija 2020, ki bi zajemala obsežna javna posvetovanja z več deležniki, glede skladnosti krepitve zmogljivosti v podporo razvoju in varnosti za razvoj v okviru povezave med varnostjo in razvojem, ki jo financirajo Unija in njene države članice, z globalno strategijo in cilji OZN glede trajnostnega razvoja. [Sprememba 46]

(30f)  Unija bi morala spodbujati tudi pristop, ki je občutljiv na konflikte in upošteva vidik spola, pri vseh ukrepih in programih v okviru te uredbe, da bi preprečila negativne učinke in maksimirala pozitivne. [Sprememba 47]

(31)  Za to uredbo bi se morala uporabljati horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(37) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad, posrednega izvrševanja, finančne pomoči, proračunske podpore, skrbniških skladov, finančnih instrumentov in proračunskih jamstev ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah in tretjih državah, saj je spoštovanje tega načela bistveno za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(32)  Vrste financiranja in načini izvrševanja uporabe iz te uredbe bi morali biti izbrani na podlagi potreb, želja in posebnih okoliščin partnerja, njihove ustreznosti, trajnosti in primernosti za spoštovanje načel razvojne učinkovitosti, uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje, da bo prišlo do kršitev. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. Vlogo Evropske ustanove za demokracijo kot fundacije, ki so jo evropske institucije pooblastile za podpiranje demokracije, civilne družbe in človekovih pravic, bi bilo treba v skladu s to uredbo okrepiti in povečati. Evropski ustanovi za demokracijo bi bilo treba zagotoviti upravno prožnost in finančne možnosti za izplačilo ciljno usmerjenih nepovratnih sredstev akterjem civilne družbe v evropskem sosedstvu, ki se zavzemajo za izvajanje evropske sosedske politike, zlasti kar zadeva razvoj demokracije, človekove pravice, svobodne volitve in pravno državo. [Sprememba 48]

(33)  Novi Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (v nadaljnjem besedilu: EFSD+), ki temelji na svojem uspešnem predhodniku EFSD(38), bi moral pomeniti celovit finančni sveženj, ki zagotavlja zmogljivost financiranja v obliki nepovratnih sredstev, proračunskih jamstev in finančnih instrumentov po vsem svetu. EFSD+ bi moral podpirati načrt za zunanje naložbe ter združevati operacije mešanega financiranja in operacije proračunskega jamstva, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, vključno s tistimi, ki krijejo tveganja državnih posojilojemalcev, povezana z dajanjem posojil, ki je bilo izvedeno že v okviru mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila. Evropska investicijska banka bi morala glede na svojo vlogo v skladu s Pogodbama in svoje izkušnje v zadnjih desetletjih pri podpiranju politik Unije ostati naravni partner Komisije za izvajanje uporabo operacij v okviru jamstva za zunanje delovanje. Tudi druge večstranske razvojne banke ali nacionalne razvojne banke EU imajo zmogljivosti in kapital, ki lahko dodajo znatno vrednost učinku razvojne politike Unije, zato bi bilo treba s to uredbo odločno podpirati tudi njihovo udeležbo v okviru EFSD+. [Sprememba 49]

(34)  Namen EFSD+ bi morala biti podpora naložbam za prispevanje k doseganju ciljev trajnostnega razvoja s spodbujanjem trajnostnega in vključujočega gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja ter socialno-ekonomske odpornosti v partnerskih državah, s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine, trajnostni preprečevanju konfliktov in spodbujanju miroljubnih, pravičnih in vključujočih družb, trajnostnem in vključujočem gospodarskem napredku, boju proti podnebnim spremembam z blaženjem in vključujoči rasti prilagajanjem, degradaciji okolja, ustvarjanju dostojnih delovnih mest, v skladu z ustreznimi standardi MOD ter gospodarskih priložnostih, spretnostih zlasti za ženske, mlade in ranljive. Poudarek bi moral biti na zagotavljanju vključujočega in enakopravnega kakovostnega izobraževanja ter razvoju spretnosti in podjetništva z okrepitvijo izobraževalnih in kulturnih struktur, tudi za otroke v izrednih humanitarnih razmerah in podjetništvu primerih prisilnega razseljevanja. Cilj bi moral biti tudi podpiranje stabilnega naložbenega okolja, industrializacije, socialno-ekonomskih sektorjih ter mikro sektorjev, zadrug, socialnih podjetij, mikro-, malih in srednjih podjetjih ter odpravljanju posebnih socialno-ekonomskih temeljnih vzrokov podjetij, pa tudi krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic, pomanjkanje teh pa pogosto pomeni posebne socialno-ekonomske temeljne vzroke za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje, v skladu z ustreznimi okvirnimi programskimi dokumenti. Posebna pozornost bi se morala nameniti državam, ki so bile opredeljene kot države v nestabilnih razmerah ali konfliktih, najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi izboljšanju zagotavljanja osnovnih javnih storitev in zanesljive oskrbe s hrano ter povečanju kakovosti življenja hitro rastočemu urbanemu prebivalstvu, tudi prek ustreznih, varnih in cenovno dostopnih bivališč. EFSD+ bi moral podpirati profitna in neprofitna partnerstva, da bi se naložbe zasebnega sektorja usmerile v trajnostni razvoj in izkoreninjanje revščine. V vseh fazah projektnega cikla bi bilo treba spodbujati tudi strateško udeležbo organizacij civilne družbe in delegacij Unije v partnerskih državah, da bi pomagali poiskati prilagojene rešitve za spodbujanje socialno-ekonomskega razvoje skupnosti, ustvarjanja delovnih mest in novih poslovnih priložnosti. Naložbe bi morale temeljiti na analizi konfliktov, se osredotočati na temeljne vzroke konfliktov, ranljivost in nestabilnost, povečati možnosti za spodbujanje miru in zmanjšati tveganja zaostritve konfliktov. [Sprememba 50]

(35)  EFSD+ bi moral čim bolj povečati dodatnost financiranja, obravnavati nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine, zagotoviti inovativne proizvode ter privabiti sredstva zasebnega sektorja, da bi optimiziral prispevek zasebnih financ k lokalnemu trajnostnemu razvoju. Udeležba zasebnega sektorja pri sodelovanju Unije s partnerskimi državami prek EFSD+ bi morala zagotoviti merljiv in dodaten razvojni učinek, ne da bi izkrivljala trg, ter bi ob polnem spoštovanju okolja ter pravic skupnosti in njihovih načinov preživljanja ter brez izkrivljanja lokalnega trga in nepoštenega tekmovanja z lokalnimi gospodarskimi akterji. Morala bi biti stroškovno učinkovita in temeljiti na vzajemni odgovornosti ter delitvi tveganja in stroškov. EFSD++, ki sicer temelji na ustreznih merilih odgovornosti in preglednosti, bi moral delovati kot točka „vse na enem mestu“ za sprejemanje predlogov za financiranje finančnih institucij in javnih ali zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje najrazličnejše finančne podpore za upravičene naložbe. [Sprememba 51]

(35a)  Jamstvo EU za državne naložbene operacije v javnem sektorju je del EFSD+. To jamstvo EU se ne uporablja za državne naložbene operacije, ki vključujejo nadaljnja posojila zasebnemu sektorju ali posojila subjektom na poddržavni ravni, ki imajo dostop do poddržavnega financiranja brez državnih jamstev, ali v njihovo korist. Za pomoč pri načrtovanju zmogljivosti EIB se ji dodeli najmanjši zajamčeni obseg takšnih državnih naložbenih operacij. [Sprememba 52]

(36)  Treba bi bilo vzpostaviti jamstvo za zunanje delovanje na podlagi obstoječega jamstva EFSD in Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe. Jamstvo za zunanje delovanje bi moralo podpirati operacije EFSD+, ki jih krije proračunsko jamstvo, makrofinančno pomoč in posojila tretjim državam na podlagi Sklepa Sveta 77/270/Euratom(39). Te operacije bi morale prejemati podporo iz odobritev v okviru te uredbe, skupaj s tistimi iz Uredbe (EU) št. .../...Evropskega parlamenta in Sveta(40) (v nadaljnjem besedilu: uredba IPA III) in uredbe EINS, ki bi morale zajemati tudi rezervacije in obveznosti, ki izhajajo iz posojil v obliki makrofinančne pomoči oziroma posojil tretjim državam iz člena 10(2) Uredbe EINS. Pri financiranju operacij EFSD+ bi morala biti prednost namenjena projektom, ki imajo velik učinek na ustvarjanje dostojnih delovnih mest in načinov preživljanja ter katerih razmerje med stroški in koristmi povečuje trajnost naložb ter ki predstavljajo največja jamstva za trajnost in dolgoročni razvojni učinek z lokalno odgovornostjo. Operacije, ki prejemajo podporo jamstva za zunanje delovanje, bi morala spremljati poglobljena predhodna ocena okoljskih, finančnih in socialnih vidikov, kot je ustrezno vključno z vplivom na človekove pravice in načine preživljanja prizadetih skupnosti in vplivom na neenakosti ter opredelitvijo načinov za obravnavanje teh neenakosti v skladu z zahtevami za boljše pravno urejanje in ob ustreznem upoštevanju načela prostovoljnega soglasja po predhodni seznanitvi skupnosti, na katere vplivajo naložbe, povezane z zemljo. Jamstvo za zunanje delovanje se ne bi smelo uporabljati za zagotavljanje osnovnih javnih storitev, ki ostajajo v odgovornosti vlad. Naknadne ocene učinka bi se morale izvesti tudi za merjenje razvojnega učinka operacij EFSD+. [Sprememba 53]

(37)  Da se zagotovi prožnost, poveča privlačnost za zasebni sektor, spodbudi poštena konkurenca ter omogoči čim večji učinek naložb, bi bilo treba upravičenim partnerjem omogočiti odstopanje od pravil v zvezi z načini izvrševanja proračuna Unije, kot je določeno v finančni uredbi. Upravičeni partnerji so lahko tudi organi, ki niso pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, in subjekti zasebnega prava partnerske države. [Sprememba 54]

(38)  Da bi se povečal učinek jamstva za zunanje delovanje, bi morale imeti države članice in pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru možnost, da zagotovijo prispevke v obliki denarja ali jamstva. Prispevek v obliki jamstva ne bi smel presegati 50 % zneska operacij, za katere jamči Unija. Za finančne obveznosti, ki izhajajo iz tega jamstva, se ne bi smele oblikovati rezervacije in likvidnostni blažilec bi se moral zagotoviti iz skupnega sklada za rezervacije.

(39)  Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo uporabljajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in dobrega upravljanja, varnosti in stabilnosti, podnebnih sprememb in okolja, oceanov ter migracijskih kriz in temeljnih vzrokovmigracij, vključno s temeljnimi vzroki zanje, kot sta revščina in neenakost, ter učinkom vedno večjega števila razseljenih oseb, zlasti na države v razvoju. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje uporabo programov. Glede na uspešne izkušnje Evropskega razvojnega sklada (ERS) bi moral za večjo zmožnost EU za odzivanje na nepredvidene potrebe, ki niso zajete v programih in programskih dokumentih, predhodno določen znesek ostati nedodeljen kot rezerva za nove izzive in prednostne naloge. Uporabiti bi ga bilo treba v ustrezno utemeljenih primerih, in sicer v skladu s postopki, določenimi v tej uredbi. [Sprememba 55]

(40)  Zato bi morala ob spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. za prenose in ponovno dodeljevanje sredstev, da bi se s tem zagotovila učinkovita poraba sredstev Unije za državljane Unije in partnerske države, s čimer bi se v največji možni meri povečala razpoložljivost sredstev Unije, namenjenih posredovanju v okviru zunanjega delovanja Unije.

(41)  V skladu s členom 83 Sklepa Sveta .../... (ČDO) bi morali biti osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja na podlagi te uredbe, v skladu z njenimi pravili in cilji ter ureditvami, ki se morda uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana. Poleg tega bi bilo treba spodbujati sodelovanje na področjih skupnega interesa med partnerskimi državami ter čezmorskimi državami in ozemlji ter najbolj oddaljenimi regijami Unije v skladu s členom 349 PDEU.

(42)  Zaradi okrepitve demokratične odgovornosti partnerskih držav za njihove razvojne procese in vzdržnost zunanje pomoči bi morala Unija, če je ustrezno, dati prednost uporabi institucij, sredstev in strokovnega znanja samih držav partneric ter sistemov in postopkov partnerskih držav v zvezi z vsemi vidiki projektnega cikla za sodelovanje ob zagotavljanju lokalnih sredstev in strokovnega znanja ter polne vključenosti lokalnih vlad in civilnih družb. Unija bi morala zagotoviti tudi programe usposabljanja za državne uslužbence lokalnih organov in organizacije civilne družbe v zvezi s tem, kako zaprositi za financiranje Unije, da bi jim pomagala povečati upravičenost in učinkovitost njihovih projektov. Te programe bi bilo treba izvajati v zadevnih državah in bi morali biti na voljo v jeziku države, da bi dopolnjevali morebitne vzpostavljene programe učenja na daljavo za zagotavljanje ciljno usmerjenega usposabljanja, ki ustreza potrebam zadevne države. [Sprememba 56]

(43)  Letni in večletni akcijski načrti ter ukrepi iz člena 19 so delovni programi v skladu s finančno uredbo. Letne ali večletne akcijske načrte sestavljajo sklopi ukrepov, ki so združeni v posamezen dokument.

(44)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(41), Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95(42), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(43) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(44) je treba finančne interese Unije zaščititi z učinkovitimi in sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, tudi goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(45). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, ter Komisiji, uradu OLAF in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice; zato bi morali sporazumi s tretjimi državami in ozemlji ter z mednarodnimi organizacijami, kot tudi vse pogodbe ali sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebovati določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij, pregledov in inšpekcij na kraju samem v skladu z njihovimi pristojnostmi, ter zagotavljajo, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje financiranja Unije, podelijo enakovredne pravice.

(44a)  Da bi prispevali k mednarodnemu boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam, goljufijam, korupciji in pranju denarja, bi moralo biti vse financiranje v okviru te uredbe popolnoma pregledno. Poleg tega upravičeni partnerji ne bi smeli podpirati dejavnosti, ki se izvajajo v nezakonite namene, oziroma sodelovati v operacijah financiranja ali naložbenih operacijah, ki se izvajajo prek nosilca, ki se nahaja v nekooperativni jurisdikciji ali davčni oazi. Partnerji prav tako ne bi smeli uporabljati shem za izogibanje davkom ali za agresivno davčno načrtovanje. [Sprememba 57]

(45)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje ustreznih določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011(46) Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 58]

(46)  Za dopolnitev ali spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske PDEU glede določitve strategije Unije glede stopenj rezervacij, določenih v členu 26(3), področij , prednostih področij, podrobnih ciljev, pričakovanih rezultatov, posebnih kazalnikov uspešnosti ter posebnih načinov finančnega dodeljevanja in sodelovanja in ukrepanja iz prilog II, III in IV, prednostnih področij operacij EFSD+ iz Priloge V, upravljanja EFSD+ iz Priloge VI, za pregled ali dopolnitev kazalnikov iz Priloge VII, če je ustrezno, in za dopolnitev za vsak geografski ali tematski program, pa tudi za akcijske načrte in ukrepe, ki ne temeljijo na programskih dokumentih, ki določajo operativni okvir za človekove pravice, določajo okvir za obvladovanje tveganj, odločajo o potrebah, ki niso zajete v programih ali programskih dokumentih, odločajo o ukinitvi pomoči, določajo okvir za pristop, ki temelji na uspešnosti, določajo stopnje rezervacij, vzpostavljajo okvir za spremljanje in ocenjevanje in širijo področje ukrepanja na države in ozemlja, ki niso zajeta v tej uredbi. Za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU glede področij sodelovanja in ukrepanja iz prilog II, III in IV, prednostnih področij operacij EFSD+ in naložbenih oken iz Priloge V ter kazalnikov iz Priloge VII. [Sprememba 59]

(47)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(47) je ta program treba oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi posebnih zahtev glede spremljanja, pri čemer se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo bi morale vključevati merljive kazalnike, ki so osnova za ocenjevanje učinkov programa na terenu. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakovtudi z ustreznimi deležniki, kot so civilna družba in strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 60]

(48)  Sklicevanja na instrumente Unije v členu 9 Sklepa Sveta 2010/427/EU(48), ki se nadomestijo s to uredbo, bi bilo treba razumeti kot sklicevanja na to uredbo, Komisija pa bi morala zagotoviti, da se ta uredba izvaja v skladu z vlogo ESZD, kakor je določena v navedenem sklepu.Zaradi obširnega področja uporabe te uredbe ter za zagotovitev skladnosti med načeli, cilji in odhodki v skladu s to uredbo in drugih instrumentov za zunanje financiranje, kot je uredba EINS, ali instrumentov, ki so neločljivo povezani z zunanjimi politikami, kot je uredba IPA III, bi morala biti horizontalna usmerjevalna skupina s člani iz vseh zadevnih služb Komisije in ESZD, ki ji predseduje podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ali predstavnik tega urada, odgovorna za usmerjanje, usklajevanje in upravljanje politik, programov, ciljev in ukrepov v skladu s to uredbo, da bi se zagotovili skladnost, učinkovitost, preglednost in odgovornost zunanjega financiranja Unije. Podpredsednica/visoka predstavnica bi morala zagotoviti skupno politično usklajevanje zunanjih ukrepov Unije. Za vse ukrepe, vključno z ukrepi hitrega odzivanja in ukrepi izjemne pomoči, ter v celotnem ciklu priprave programa, načrtovanja in uporabe instrumenta bi morala visoka predstavnica in ESZD sodelovati z ustreznimi člani in službami Komisije, opredeljenimi na podlagi narave in ciljev predvidenih ukrepov, pri tem pa izhajati iz njihovega strokovnega znanja. Vsi predlogi sklepov bi se morali pripraviti po postopkih Komisije in bi se morali Komisiji predložiti v sprejetje. [Sprememba 61]

(48a)  Kadar je primerno, bi morala uporaba te uredbe dopolnjevati ukrepe, ki jih je Unija sprejela za doseganje ciljev skupne zunanje in varnostne politike v okviru Poglavja 2 Naslova V PEU, in ukrepe, sprejete v okviru petega dela PDEU, ter biti skladna z njimi. [Sprememba 62]

(49)  Predvideni ukrepi, določeni v nadaljevanju, bi morali strogo slediti pogojem in postopkom, ki jih določajo omejevalni ukrepi Unije – [Sprememba 63]

(49a)  Evropski parlament bi moral biti v celoti vključen v faze oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov za zagotavljanje političnega nadzora ter demokratičnega pregleda in odgovornosti financiranja Unije na področju zunanjega delovanja. Izboljšati bi bilo treba dialog med institucijami, da se zagotovi, da lahko Evropski parlament med uporabo te uredbe sistematično in nemoteno izvaja politični nadzor, s čimer se krepita učinkovitost in legitimnost –[Sprememba 64]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi program „instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje“ (v nadaljnjem besedilu: instrument).

V Uredbi so določeni cilji instrumenta, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Ustanovi se tudi Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (v nadaljnjem besedilu: EFSD+) in vzpostavi jamstvo za zunanje delovanje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „program za državo“ pomeni okvirni program, ki zajema eno samo državo;

(2)  „program za več držav“ pomeni okvirni program, ki zajema več kot eno državo;

(3)  „čezmejno sodelovanje“ pomeni sodelovanje med eno ali več državami članicami ter eno ali več tretjimi državami in ozemlji ob zunanjih mejah Unije;

(4)  „regionalni program“ pomeni okvirni program za več držav, ki zajema več kot eno tretjo državo na istem geografskem območju iz člena 4(2);

(5)  „transregionalni program“ pomeni okvirni program za več držav, ki zajema dve ali več tretjih držav na različnih geografskih območjih iz člena 4(2);

(6)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe;

(6a)  „organizacije civilne družbe“ pomeni vse nedržavne, neprofitne in nenasilne strukture, v okviru katerih se ljudje združujejo, da bi sledili skupnim ciljem in idealom, ki so lahko politični, kulturni, družbeni, ekonomski, verski, okoljski ali povezani z zahtevanjem odgovornosti od oblasti, ki delujejo na lokalni, nacionalni, regionalni ali mednarodni ravni in ki lahko vključujejo mestne in podeželske ter formalne in neformalne organizacije; v okviru tematskih programov o človekovih pravicah „civilna družba“ pomeni vključuje posameznike ali skupine ki so neodvisni od države in ki s svojimi dejavnostmi pomagajo spodbujati človekove pravice in demokracijo, tudi zagovornike človekovih pravic, kot so določeni v Deklaraciji OZN o pravici in odgovornosti posameznikov; [Sprememba 65]

(6b)  „lokalni organi“ pomeni veje vlade ali javne organe, ki delujejo na podnacionalni ravni (npr. na ravni občine, skupnosti, okrožja, okraja, province ali regije); [Sprememba 66]

(7)  „naložbeno okno“ pomeni ciljno področje za podporo iz jamstva EFSD+ za portfelje naložb v posamezne regije, države ali sektorje;

(8)  „donator“ pomeni državo članico, mednarodno finančno institucijo ali javno ustanovo države članice, javno agencijo ali druge javne ali zasebne subjekte, ki prispevajo v skupni sklad za rezervacije v denarju ali jamstvih; [Sprememba 67]

(8a)  „dodatnost“ pomeni načelo, ki zagotavlja, da jamstvo za zunanje delovanje prispeva k trajnostnemu razvoju, in sicer z operacijami, ki jih brez jamstva ne bi bilo mogoče izvesti ali ki dosegajo pozitivne rezultate, ki presegajo tisto, kar bi bilo mogoče doseči brez jamstva, pa tudi s privabljanjem financiranja iz zasebnega sektorja in odpravljanjem nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer ter povečanjem kakovosti, trajnosti, učinka ali obsega naložbe. To načelo tudi zagotavlja, da naložbene operacije in operacije financiranja, ki jih zajema jamstvo za zunanje delovanje, ne nadomestijo podpore države članice, zasebnega financiranja ali drugega finančnega posredovanja Unije ali mednarodnega finančnega posredovanja, preprečujejo pa tudi izrinjanje drugih javnih ali zasebnih naložb. Projekti, podprti z jamstvom za zunanje delovanje, imajo običajno višji profil tveganja kot portfelj naložb, ki ga podpirajo upravičeni partnerji v okviru svoje običajne naložbene politike brez jamstva za zunanje delovanje. [Sprememba 68]

(8b)  „industrializirane države“ pomeni tretje države, razen držav v razvoju, ki so vključene v seznam prejemnikov uradne razvojne pomoči (URP) Odbora za razvojno pomoč pri OECD (OECD-DAC). [Sprememba 69]

(8c)  „revščina“ pomeni vse pogoje, v katerih so ljudje prikrajšani in nanje v različnih družbah in lokalnih okoliščinah gledajo kot na onesposobljene. Temeljni vidiki revščine vključujejo gospodarske, človeške, politične in socialno-kulturne sposobnosti ter sposobnosti zaščite. [Sprememba 70]

(8d)  „upoštevanje različnosti spolov“ pomeni delovanje s ciljem razumevanja in upoštevanja družbenih in kulturnih dejavnikov, povezanih z izključenostjo na podlagi spola in diskriminacijo na vseh področjih javnega in zasebnega življenja; [Sprememba 71]

(8e)  „občutljivost za konflikte“ pomeni delovanje s ciljem razumevanja, da bo vsaka pobuda, izvedena v okolju, prizadetem zaradi konflikta, povezana z zadevnim konfliktom in da bo imela taka povezava posledice, ki imajo lahko pozitivne ali negativne učinke. Občutljivost za konflikte pomeni tudi zagotavljanje, da ukrepi Unije (politični ter na področju politik in zunanje pomoči) v čim večji meri preprečujejo negativen vpliv in povečujejo pozitiven vpliv na dinamiko konfliktov, s čimer prispevajo k preprečevanju konfliktov, strukturni stabilnosti in izgradnji miru. [Sprememba 72]

Sklicevanje na človekove pravice se razume tako, da vključuje temeljne svoboščine. [Sprememba 73]

V kontekstu člena 15 lahko „države, ki najbolj potrebujejo pomoč“, vključujejo države iz Priloge I. [Sprememba 74]

Člen 3

Cilji

1.  Splošni cilj te uredbe je določiti finančni okvir, ki bo Uniji omogočal podpirati in spodbujati svoje vrednote, načela in temeljne interese Unije po vsem svetu, da bi se uresničevali v skladu s cilji in načela načeli zunanjega delovanja Unije iz člena 3(5) ter členov 8 in 21 PEU, pa tudi členov 11 in 208 PDEU. [Sprememba 75]

2.  V skladu z odstavkom 1 so specifični cilji te uredbe naslednji:

(a)  podpirati in pospeševati dialog in sodelovanje s tretjimi državami in regijami v sosedstvu, podsaharski Afriki, Aziji in Pacifiku ter v Ameriki in na Karibih;

(aa)  prispevati k uresničevanju mednarodnih zavez in ciljev, o katerih se je dogovorila Unija, zlasti Agende 2030, ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma; [Sprememba 76]

(ab)  razvijati posebne okrepljene odnose z državami v vzhodnem in južnem sosedstvu Unije, ki bodo temeljili na sodelovanju, miru in varnosti, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, socialno-ekonomskem vključevanju, varstvu okolja in podnebnih ukrepih; [Sprememba 77]

(ac)  prizadevati si za zmanjšanje in, dolgoročno, odpravo revščine, zlasti v najmanj razvitih državah; omogočiti trajnostni družbeni in gospodarski razvoj; [Sprememba 78]

(b)  na svetovni ravni utrjevati podpirati organizacije civilne družbe in podpirati demokracijo, pravno državo in človekove pravice, podpirati organizacije civilne lokalne organe, nadaljnjo stabilnost in mir, preprečevati konflikte ter spodbujati pravične in vključujoče družbe, nadaljnjo stabilnost uveljavljati večstranskost, mednarodno pravičnost in mir odgovornost ter obravnavati druge svetovne in regionalne izzive, vključno z migracijami in mobilnostjo s podnebnimi spremembami in degradacijo okolja, pa tudi potrebe in prednostne naloge na področju zunanje politike, kot so določeni v Prilogi III, vključno s spodbujanjem krepitve zaupanja in dobrih sosedskih odnosov; [Sprememba 79]

(ba)  varovati, spodbujati in uveljavljati človekove pravice, demokracijo, pravno državo, pa tudi enakost med spoloma in družbeno enakost, tudi v najtežjih okoliščinah in nujnih razmerah, v partnerstvu s civilno družbo ter zagovorniki človekovih pravic po vsem svetu; [Sprememba 80]

(c)  zagotavljati hiter odziv na: krizne razmere, nestabilnost in konflikte; izzive v zvezi z odpornostjo ter povezovanjem humanitarne pomoči in razvojnega ukrepanja; ter potrebe in prednostne naloge zunanje politike. [Sprememba 81]

Doseganje teh ciljev se meri z ustreznimi kazalniki iz člena 31.

3.  Vsaj 92 % 95 % odhodkov na podlagi te uredbe izpolnjuje merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč, ki ga je ustanovila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Ta uredba prispeva k uresničitvi skupnega cilja dodelitve 0,2 % bruto nacionalnega dohodka Unije najmanj razvitim državam in dodelitve 0,7 % bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč v obdobju izvajanja Agende 2030. [Sprememba 82]

3a.  Na letni ravni in v celotnem obdobju trajanja ukrepov se vsaj 20 % uradne razvojne pomoči, financirane v skladu s to uredbo, v vseh programih, tako geografskih kot tematskih, nameni socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju, da bi podprli in okrepili zagotavljanje osnovnih socialnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje, prehrana in socialna zaščita, zlasti najbolj marginaliziranim in s poudarkom na ženskah in otrocih. [Sprememba 83]

3b.  Vsaj 85 % programov, financiranih v okviru uradne razvojne pomoči, tako geografskih kot tematskih, v skladu s to uredbo ima za glavni ali pomemben cilj enakost spolov ter pravice in opolnomočenje žensk in deklet, kot je opredelil OECD-DAC. Poleg tega bi moral imeti znaten delež teh programov za glavni cilj enakost spolov ter pravice in opolnomočenje žensk in deklet. [Sprememba 84]

Člen 4

Področje uporabe in struktura

1.  Financiranje Unije na podlagi te uredbe se izvaja uporablja prek: [Sprememba 85]

(a)  geografskih programov;

(b)  tematskih programov;

(c)  ukrepov hitrega odzivanja.

2.  Geografski programi vključujejo sodelovanje s posameznimi državami in z več državami na naslednjih področjih:

(a)  sosedstvo;

(b)  podsaharska Afrika;

(c)  Azija in Pacifik;

(d)  Amerika in Karibi.

Geografski programi lahko zajemajo vse tretje države, razen za kandidatke in potencialne kandidatke, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št..../....(49). (IPA), in čezmorske države in ozemlja, kot so opredeljeni v Sklepu Sveta …/… (EU). Vzpostavijo se lahko tudi geografski programi celinskega ali nadregionalnega obsega, zlasti vseafriški program, ki zajema afriške države iz točk (a) in (b), ter program, ki zajema afriške, karibske in pacifiške države iz točk (b), (c) in (d). [Sprememba 86]

Geografski programi na sosedskem območju lahko zajemajo katero koli državo iz Priloge I.

Da bi se dosegli cilji iz člena 3, geografski programi temeljijo na področjih sodelovanja iz Priloge II.

3.  Tematski programi zajemajo ukrepe, povezane z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja na svetovni ravni, in sicer na naslednjih področjih:

(a)  človekove pravice in demokracija;

(b)  organizacije civilne družbe in lokalni organ; [Sprememba 87]

(c)  stabilnost in mir;

(d)  svetovni izzivi;

(da)  potrebe in prednostne naloge zunanje politike. [Sprememba 88].

Tematski programi lahko zajemajo vse tretje države ter. Čezmorske države in ozemlja imajo popoln dostop do tematskih programov, kakor so opredeljeni določeni v Sklepu Sveta .../... (EU). Njihova učinkovita udeležba se zagotovi z upoštevanjem njihovih posebnosti in posebnih izzivov, s katerimi se spoprijemajo. [Sprememba 89]

Da bi se dosegli cilji iz člena 3, tematski programi temeljijo na področjih ukrepanja iz Priloge III.

4.  Ukrepi hitrega odzivanja bodo omogočili zgodnje ukrepanje za:

(a)  prispevanje k miru, stabilnosti in preprečevanje konfliktov v nujnih razmerah ter razmerah na začetku krize, sredi krize in po krizi; [Sprememba 90]

(b)  prispevanje h krepitvi odpornosti držav, vključno z lokalnimi organi, družb, skupnosti in posameznikov ter povezovanje humanitarne pomoči in razvojnega ukrepanja. [Sprememba 91]

(c)  obravnavanje potreb in prednostnih nalog zunanje politike. [Sprememba 92]

Ukrepi hitrega odzivanja lahko zajemajo vse tretje države ter čezmorske države in ozemlja, kakor so opredeljeni v Sklepu Sveta.../... (EU).

Da bi se dosegli cilji iz člena 3, ukrepi hitrega odzivanja temeljijo na področjih ukrepanja iz Priloge IV.

5.  Ukrepi na podlagi te uredbe se izvajajo uporabljajo predvsem prek geografskih programov. [Sprememba 93]

Ukrepi, ki se izvajajo uporabljajo v okviru tematskih programov, dopolnjujejo ukrepe, financirane v okviru geografskih programov, in podpirajo svetovne in transregionalne pobude za doseganje mednarodno dogovorjenih ciljev, zlasti ciljev trajnostnega razvoja, varovanja kot so navedeni v točki (aa) člena 3(2), pa tudi svetovnih javnih dobrin ali obravnavanja svetovnih izzivov. Ukrepi se lahko prek tematskih programov izvedejo tudi neodvisno, tudi, če geografski program ne obstaja ali je bil prekinjen ali če z zadevno partnersko državo ni bil dosežen sporazum ali geografski programi niso primerni za ukrep. [Sprememba 94]

Ukrepi hitrega odzivanja dopolnjujejo geografske in tematske programe, pa tudi ukrepe, financirane v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 (v nadaljnjem besedilu: uredba o humanitarni pomoči). Ti ukrepi se oblikujejo in izvajajo uporabljajo tako, da se, če je ustrezno, omogoči njihova kontinuiteta v okviru geografskih ali tematskih programov. [Sprememba 95]

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev ali spremembo prilog II, III in IV.

Člen 5

Doslednost, skladnost in dopolnjevanje

1.  Pri izvajanju uporabi te uredbe se zagotovijo doslednost, skladnost, sinergije in dopolnjevanje z drugimi vsemi področji zunanjega delovanja Unije, vključno z drugimi zunanjimi instrumenti zunanjega financiranja, zlasti uredbo IPA III, pa tudi ukrepi, sprejetimi v okviru Poglavja 2 Naslova V PEU in petega dela PDEU, drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politike za razvoj. Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih uporablja in za katere je verjetno, da bodo vplivale na države v razvoju. [Sprememba 96]

1a.   Unija in države članice usklajujejo svoje programe podpore, da bi povečale učinkovitost in uspešnost njihovega izvajanja ter preprečile prekrivanje financiranja. [Sprememba 97]

1b.  Komisija in ESZD pri uporabi te uredbe ustrezno upoštevata stališča Evropskega parlamenta. [Sprememba 98]

2.  Ukrepi, ki spadajo v področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96, se ne financirajo na podlagi te uredbe.

3.  Če je ustrezno, lahko k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi te uredbe, prispevajo drugi programi Unije, če ti prispevki ne krijejo istih stroškov. Ta uredba lahko prispeva k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi drugih programov Unije, če ti prispevki ne krijejo istih stroškov. V takih primerih se v delovnem programu za navedene ukrepe določi, kateri sklop pravil se uporablja.

Člen 6

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje uporabo te uredbe za obdobje 2021–2027 znašajo 89 200 82 451 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (93 154 milijonov EUR v tekočih cenah) [100 %]. [Sprememba 99]

2.  Finančna sredstva iz odstavka 1 se delijo na:

(a)  68 000 63 687 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (71 954 milijonov EUR v tekočih cenah) [77,24 %] za geografke geografske programe, in sicer: [Sprememba 100]

–  vsaj 22 000 20 572 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (23 243 milijonov EUR v tekočih cenah) [24,95 %] za sosedstvo, [Sprememba 101]

–  vsaj 32 000 30 723 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (34 711 milijonov EUR v tekočih cenah) [37,26 %] za podsaharsko Afriko, [Sprememba 102]

–  8 851 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (10 000 milijonov EUR v tekočih cenah) [73 %] za Azijo in Pacifik vključno z vsaj 620 milijoni EUR v cenah iz leta 2018 (700 milijonov EUR v tekočih cenah) za Pacifik, [Sprememba 103]

–  3 540 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (4 000 milijonov EUR v tekočih cenah) [4,29 %] za Ameriko in Karibe vključno z vsaj 1 062 milijoni EUR v cenah iz leta 2018 (1 200 milijonov EUR v tekočih cenah) za Karibe; [Sprememba 104]

(b)  7 000 9 471 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (10 700 milijonov EUR v tekočih cenah) [11,49 %] za tematske programe, in sicer: [Sprememba 105]

–  1 500 vsaj 1 770 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (2 000 milijonov EUR v tekočih cenah) [2,15 %] za program za človekove pravice in demokracijo, pri čemer se do 25 % programa nameni za financiranje misij EU za opazovanje volitev, [Sprememba 106]

–  1 500 2 390 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (2 700 milijonov EUR v tekočih cenah) [2,90 %] za program za organizacije civilne družbe in lokalne organe, od tega 1 947 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (2 200 milijonov EUR v tekočih cenah) [2,36 %] za organizacije civilne družbe in 443 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (500 milijonov EUR v tekočih cenah) [0,54 %] za lokalne organe, [Sprememba 107]

–  885 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (1 000 milijonov EUR v tekočih cenah) [1,07 %] za program za stabilnost in mir, [Sprememba 108]

–  3 000 3 983 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (4 500 milijonov EUR v tekočih cenah) [4,83 %] za program za svetovne izzive; [Sprememba 109]

–  443 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (500 milijonov EUR v tekočih cenah) [0,54%] za program za potrebe in prednostne naloge zunanje politike, [Sprememba 110]

(c)  4 000 3 098 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (3 500 milijonov EUR v tekočih cenah) [3,76 %] za ukrepe hitrega odzivanja, od tega:

–  1 770 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (2 000 milijonov EUR v tekočih cenah) [2,15 %] za stabilnost in preprečevanje konfliktov v nujnih razmerah, razmerah nastajajoče krize, kriznih in pokriznih razmerah,

–  1 328 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (1 500 milijonov EUR v tekočih cenah) [1,61 %] za krepitev odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov ter povezovanje humanitarne pomoči in razvojnih ukrepov, [Sprememba 111]

3.  Zneskom iz odstavka 2 se doda rezerva za nove izzive in prednostne naloge iz člena 15, ki bo znašal 10 200 znašala 6 196 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (7 000 milijonov EUR v tekočih cenah). [Sprememba 112]

4.  Finančna sredstva iz odstavka 2(a) ustrezajo vsaj 75 % finančnih sredstev iz odstavka 1.

4a.  Ukrepi iz člena 9 se financirajo do višine 270 milijonov EUR. [Sprememba 113]

4b.  Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira med proračunskim postopkom, potem ko institucije dosežejo dogovor o prednostnih nalogah. [Sprememba 114]

Člen 7

Okvir politike

Splošni okvir politike za izvajanje uporabo te uredbe predstavljajo pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, večstranski trgovinski sporazumi in drugi sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos s partnerskimi državami, priporočila in akti, sprejeti v organih, ki jih ti sporazumi določajo, ter ustrezni večstranski sporazumi, zakonodajni akti Unije, ter sklepi Evropskega sveta in, sklepi Sveta, izjave srečanj na vrhu ali ter druge mednarodne izjave in sklepi srečanj na visoki ravni s partnerskimi državami, ustrezne resolucije in stališča Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter konvencije in resolucije Organizacije združenih narodov. [Sprememba 115]

Člen 8

Splošna načela

1.  Unija si prek dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami, prek ukrepanja v okviru Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih forumov ter prek sodelovanja z organizacijami civilne družbe, lokalnimi organi in akterji iz zasebnega sektorja prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel, na katerih temelji, in sicer demokracije, pravne države ter spoštovanja , dobrega upravljanja, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temeljispoštovanja človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter spoštovanja načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in mednarodnega prava. Financiranje v okviru te uredbe je skladno s temi načeli, pa tudi z zavezami Unije v okviru mednarodnega prava. [Sprememba 116]

1a.  V skladu s členoma 2 in 21 PEU prispevek Unije k demokraciji in prani državi ter spodbujanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelji na Splošni deklaraciji človekovih pravic, mednarodnem pravu o človekovih pravicah in mednarodnem humanitarnem pravu. [Sprememba 117]

2.  Da bi se upoštevala načela človekovih pravic, da bi se imetniki pravic podprli pri uveljavljanju pravic, pri čemer velja osrednja pozornost revnejšim in bolj marginaliziranim in ranljivim skupinam, vključno z manjšinami, ženskami, otroki in mladimi, starejšimi, domorodnimi ljudstvi, osebami LGBTI in invalidi, bistvenim delavskim pravicam in družbenemu vključevanju, ter da bi se partnerske države podprle pri uresničevanju njihovih mednarodnih zavez na področju človekovih pravic, se uporabi pristop, ki temelji na pravicah in obsega človekove pravice, bodisi državljanske, politične ali ekonomske, socialne in kulturne. Ta uredba spodbuja enakost spolov in opolnomočenje žensk, mladih in otrok, tudi v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami. [Sprememba 118]

3.  Unija po potrebi podpira izvajanje dvostranskega, regionalnega in večstranskega sodelovanja in dialoga, partnerskih sporazumov in tristranskega sodelovanja.

Unija spodbuja večstranski in na pravilih in vrednotah temelječi pristop k svetovnim javnim dobrinam in izzivom ter na tem področju sodeluje z državami članicami, partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami, tudi mednarodnimi finančnimi institucijami ter agencijami, skladi in programi OZN, ter drugimi donatorji. [Sprememba 119]

Unija spodbuja sodelovanje z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami in drugimi donatorji. [Sprememba 120]

V odnosih s partnerskimi državami se upošteva njihovo dosedanje izvajanje zavez, mednarodnih sporazumov, zlasti Pariškega sporazuma, in pogodbenih odnosov z Unijo, zlasti pridružitvenih sporazumov, sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter trgovinskih sporazumov. [Sprememba 121]

4.  Kjer je primerno, Sodelovanje med Unijo in državami članicami na eni strani ter partnerskimi državami na drugi strani pri vseh oblikah pomoči temelji na načelih učinkovitosti razvoja in spodbuja ta načela, in sicer: odgovornost partnerskih držav za prednostne naloge razvoja, osredotočenost na rezultate, vključujoča razvojna partnerstva, preglednost in vzajemna odgovornost ter usklajenost s prednostnimi nalogami partnerskih držav. Unija spodbuja učinkovito in uspešno mobilizacijo ter uporabo sredstev. [Sprememba 122]

Komisija v skladu z načelom vključujočega partnerstva, če je ustrezno, zagotovi, da se z ustreznimi zainteresiranimi stranmi iz partnerskih držav, vključno z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi, opravijo ustrezna posvetovanja, in da so jim pravočasno na voljo ustrezne informacije, kar jim omogoča dejavno vlogo pri oblikovanju in izvajanju uporabi programov ter povezanih postopkih spremljanja programov. [Sprememba 123]

Če je ustrezno, Komisija v skladu z načelom odgovornosti spodbuja, da se za izvajanje uporabo programov uporabljajo sistemi partnerskih držav. [Sprememba 124]

5.  Unija in države članice zaradi spodbujanja dopolnjevanja in učinkovitosti delovanja usklajujejo svoje politike in se med seboj posvetujejo o programih pomoči, tudi v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah.

6.  Programi in ukrepi v okviru te uredbe upoštevajo podnebne spremembe, varstvo okolja v skladu s členom 11 PDEU, zmanjševanje tveganja nesreč in pripravljenost nanje, človekov razvoj, preprečevanje konfliktov in graditev miru, enakost spolov in opolnomočenje žensk, otrok in mladih, nediskriminacijo, izobraževanje in kulturo ter digitalizacijo in obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in na dosleden način izpolnijo več ciljev. Ti programi in ukrepi temeljijo na analizi zmogljivosti, tveganj in ranljivosti, vključujejo vidik odpornosti, usmerjen v ljudi in skupnost, in konfliktov. Njihovo vodilno načelo jeNjihovi vodilni načeli sta, da nihče ni prezrt in da se nikomur ne škoduje. [Sprememba 125]

7.  S partnerji Brez poseganja v druge cilje zunanjega delovanja Unije se s partnerji skuša doseči bolj usklajen, celosten in strukturiran pristop k vprašanju migracij, učinkovitost tega pristopa pa se redno ocenjuje, ne da bi se dodeljevanje razvojne pomoči tretjim državam pogojevalo s sodelovanjem pri upravljanju migracij ter ob polnem spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravico vsakega posameznika, da zapusti matično državo. [Sprememba 126]

7a.  Komisija zagotovi, da se ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, v zvezi z varnostjo, stabilnostjo in mirom, zlasti v zvezi s krepitvijo zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj, boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter kibernetski varnosti, izvajajo v skladu z mednarodnim pravom, tudi mednarodnim pravom o človekovih pravicah in humanitarnim pravom. Komisija lahko časovne načrte pripravi skupaj z partnerji upravičenci, da bi izboljšala institucionalno in operativno skladnost vojaških akterjev s standardi preglednosti in človekovih pravic. Komisija pozorno spremlja in ocenjuje uporabo teh ukrepov za vsak ustrezen cilj v skladu s členom 31 ter poroča o njej, da zagotovi izpolnjevanje obvez na področju človekovih pravic. Za te ukrepe Komisija uporabi pristop, ki upošteva vidik konfliktov, vključno s strogo in sistematsko predhodno analizo konfliktov, ki v celoti vključuje analizo glede na spol, poleg določb o obvladovanju tveganj iz člena 8(8)b. Komisija sprejme delegiran akt v skladu s členom 34 o dopolnitvi te uredbe z vzpostavitvijo operativnega okvira na podlagi obstoječih smernic, s katerim zagotovi, da se pri oblikovanju in uporabi ukrepov iz tega člena upoštevajo človekove pravice, zlasti v zvezi s preprečevanjem mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in upoštevanjem ustreznega postopka, vključno z domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in pravico do obrambe. [Sprememba 127]

8.  Komisija redno obvešča Evropski parlament in si sodeluje v konstruktivnih dialogih o politiki z njim redno izmenjuje mnenja, in sicer na lastno pobudo in kadar Evropski parlament to zahteva. [Sprememba 128]

8a.  Komisija redno izmenjuje informacije s civilno družbo in lokalnimi organi. [Sprememba 129]

8b.  Komisija sprejme delegiran akt v skladu s členom 34 o dopolnitvi te uredbe z določitvijo ustreznega okvira za obvladovanje tveganj, vključno z oceno in ukrepi za zmanjšanje tveganj za vsak ustrezen cilj uredbe. [Sprememba 130]

8c.  Celoten instrument temelji na preglednosti in odgovornosti z močnim poudarkom na poročanju in nadzoru. To vključuje pregleden nadzorni sistem, tudi poročanje o prejemnikih sredstev in o tem, ali so bila plačila pravočasno izvedena. [Sprememba 131]

Člen 9

Krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj

1.  V skladu s členom 41(2) Pogodbe o Evropski uniji se financiranje Unije na podlagi te uredbe ne uporablja za financiranje nabave orožja ali streliva oziroma operacij vojaškega ali obrambnega pomena. Financiranje Unije na podlagi te uredbe se ne uporablja za financiranje nabave orožja ali streliva oziroma operacij vojaškega ali obrambnega pomena. Za prenos katere koli opreme, storitve ali tehnologije, dobavljene v skladu s to uredbo, velja strog nadzor nad prenosom, določen v Skupnem stališču 944/2008/SZVP, uredba o dvojni rabi ter vsi veljavni omejevalni ukrepi EU. V skladu z Uredbo (EU) .../... [uredba EU o blagu, ki se uporablja za izvajanje smrtne kazni in mučenje] se ta uredba ne uporablja za financiranje zagotavljanja kakršne koli opreme, ki bi se lahko uporabljala za mučenje, slabo ravnanje ali druge kršitve človekovih pravic. [Sprememba 132]

2.  Da bi prispevala k trajnostnemu razvoju, za katerega so potrebne stabilne, miroljubne in vključujoče družbe, se lahko pomoč Unije iz te Uredbe v izjemnih okoliščinah iz odstavka 4 lahko uporabi v okviru širše reforme varnostnega sektorja ali za krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah, in sicer za zagotavljanje razvojnih dejavnosti in varnosti za razvojne dejavnosti, v skladu z glavnim ciljem doseganja trajnostnega razvoja. [Sprememba 133]

3.  Pomoč iz tega člena lahko zajema zlasti zagotavljanje programov za krepitev zmogljivosti v podporo razvoju in varnosti za razvoj, vključno z usposabljanjem, mentorstvom in svetovanjem, pa tudi zagotavljanje opreme, izboljšave infrastrukture in storitve, neposredno povezane s to pomočjo.

4.  Pomoč iz tega člena se zagotovi le:

(a)  kadar zahtev ni mogoče izpolniti z nevojaškimi akterji, da bi se ustrezno dosegli cilji Unije iz te uredbe, in če je ogrožen obstoj delujočih državnih institucij ali zaščita človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter če državne institucije ne morejo obvladati te grožnje; ter

(b)  kadar med zadevno partnersko državo in Unijo obstaja soglasje, da so vojaški akterji ključnega pomena za ohranitev, vzpostavitev ali ponovno vzpostavitev bistvenih pogojev za trajnostni razvoj ter da ti vojaški akterji niso vpleteni v kršitve človekovih pravic in ne ogrožajo delovanja državnih institucij, tudi v kriznih in ranljivih ali nestabilnih razmerah in okoliščinah. [Sprememba 134]

5.  Pomoč Unije iz tega člena se ne uporabi za financiranje krepitve zmogljivosti vojaških akterjev v druge namene kakor za zagotavljanje razvojnih dejavnosti in varnosti za razvojne dejavnosti. Zlasti se ne uporabi za financiranje:

(a)  ponavljajočih se vojaških odhodkov;

(b)  naročanja orožja in streliva ali katere koli druge opreme, zasnovane za uporabo smrtonosne sile;

(c)  usposabljanja, namenjenega posebej za krepitev zmogljivosti oboroženih sil za boj.

6.  Komisija pri oblikovanju in izvajanju uporabi ukrepov iz tega člena spodbuja odgovornost partnerske države. Razvije tudi potrebne elemente in dobre prakse, potrebne za zagotavljanje srednje- in dolgoročne trajnosti in odgovornosti, ter spodbuja pravno državo in uveljavljena mednarodna pravna načela. Komisija zagotovi, da ti ukrepi zagotavljajo prebivalstvu neposredne koristi glede človekove varnosti, so vključeni v širšo politiko reforme varnostnega sektorja, ki vključuje odločen demokratični in parlamentarni nadzor in elemente odgovornosti, tudi z vidika izboljšanega zagotavljanja varnostnih storitev, ter da se lahko umestijo v dolgoročne mirovne in razvojne strategije, namenjene obravnavanju temeljnih vzrokov konflikta. Komisija tudi zagotovi, da ukrepi za reformo vojaških sil prispevajo k njihovi večji preglednosti, odgovornosti in spoštovanju človekovih pravic tistih, ki spadajo pod njihovo jurisdikcijo. V zvezi z ukrepi, namenjenimi zagotavljanju opreme partnerskim vojaškim silam, Komisija pojasni, katera vrsta opreme se zagotovi v okviru posameznega ukrepa. Komisija uporabi določbe iz člena 8(8b) (novo), da bi zagotovila, da bodo to opremo uporabljali le predvideni upravičenci. [Sprememba 135]

7.  Komisija za ukrepe iz tega v okviru ocenjevanja iz člena vzpostavi ustrezne postopke za oceno tveganja, spremljanje in ocenjevanje 32 in zlasti v zvezi z vmesnim ocenjevanjem izvaja skupna ocenjevanja z državami članicami. Rezultati bodo v pomoč pri načrtovanju programov in dodeljevanju sredstev ter bodo še izboljšali doslednost in dopolnjevanje zunanjega delovanja Unije. [Sprememba 136]

NASLOV II

IZVAJANJE UPORABA TE UREDBE [Sprememba 137]

Poglavje I

Načrtovanje programov

Člen 9a

Področje uporabe geografskih programov

1.  Dejavnosti sodelovanja Unije na podlagi tega člena se uporabljajo za nacionalne, regionalne, transregionalne in celinske dejavnosti.

2.  Da bi se dosegli cilji iz člena 3, so osnova za geografske programe naslednja področja sodelovanja:

(a)  dobro upravljanje, demokracija, pravna država, človekove pravice, temeljne svoboščine in civilna družba;

(b)  izkoreninjanje revščine, boj proti neenakostim in človekov razvoj;

(c)  migracije in mobilnost;

(d)  okolje in podnebne spremembe;

(e)  vključujoča in trajnostna gospodarska rast in dostojna zaposlitev;

(f)  varnost, stabilnost in mir;

(g)  partnerstvo.

3.  Več podrobnosti o področjih sodelovanja iz odstavka 2 je v Prilogi II. [Sprememba 138]

Člen 9b

Področje uporabe tematskih programov

1.  Tematski programi zajemajo naslednja področja ukrepanja:

(a)  človekove pravice, temeljne svoboščine in demokracija:

–  varstvo in spodbujanje človekovih pravic in zagovornikov človekovih pravic v državah in nujnih razmerah, kjer so človekove pravice in temeljne svoboščine najbolj ogrožene, tudi s prožnim in celovitim obravnavanjem nujnih potreb po zaščiti zagovornikov človekovih pravic;

–  spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, prispevanje k oblikovanju družb, v katerih so uveljavljene udeležba, nediskriminacija, enakost, socialna pravičnost in odgovornost;

–  utrjevanje in podpiranje demokracije, obravnavanje vseh vidikov demokratičnega upravljanja, vključno s krepitvijo demokratičnega pluralizma in državljanske udeležbe, tudi prek podpiranja državljanskih organizacij za opazovanje volitev in njihovih regionalnih mrež po vsem svetu, vzpostavljanje spodbudnega okolja za civilno družbo ter podpiranje verodostojnih, vključujočih in preglednih volilnih postopkov v celotnem volilnem ciklu, zlasti prek misij EU za opazovanje volitev;

–  spodbujanje učinkovite večstranskosti in strateških partnerstev, ki prispevajo h krepitvi zmogljivosti mednarodnih, regionalnih in nacionalnih okvirov, ter opolnomočenje lokalnih akterjev pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;

–  spodbujanje novih medregionalnih sinergij in mreženja med lokalnimi civilnimi družbami ter med civilno družbo in drugimi ustreznimi organi in mehanizmi za človekove pravice za čim večjo izmenjavo najboljših praks na področju človekovih pravic in demokracije ter vzpostavitev pozitivne dinamike;

(b)  organizacije civilne družbe in lokalni organi:

–  podpiranje vključujoče, participativne, opolnomočene in neodvisne civilne družbe v partnerskih državah;

–  spodbujanje dialoga z organizacijami civilne družbe in med njimi;

–  podpiranje krepitve zmogljivosti lokalnih organov in izkoriščanje njihovega strokovnega znanja za spodbujanje teritorialnega pristopa k razvoju;

–  krepitev ozaveščenosti, znanja in vključenosti državljanov Unije v zvezi s cilji, opredeljenimi v členu 3 te uredbe;

–  spodbujanje civilne družbe k sodelovanju v zagovorništvu javne politike ter dialogu z vladami in mednarodnimi institucijami;

–  spodbujanje civilne družbe k senzibilizaciji potrošnikov in državljanov ter njihovemu ozaveščanju o okolju prijazni in pravični proizvodnji in potrošnji, da bi jih spodbudili k bolj trajnostnemu ravnanju;

(c)  stabilnost in mir:

–  pomoč za preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru in pripravljenost na krize;

–  pomoč pri odzivanju na svetovne in transregionalne grožnje ter nove grožnje;

(d)  svetovni izzivi:

–  zdravje,

–  izobraževanje,

–  enakost spolov,

–  otroci in mladi,

–  migracije in prisilno razseljevanje

–  dostojno delo, socialna zaščita in neenakost,

–  kultura,

–  zagotavljanje zdravega okolja in spoprijemanje s podnebnimi spremembami,

–  trajnostna energija,

–  trajnostna in vključujoča rast, dostojna delovna mesta in sodelovanje zasebnega sektorja,

–  hrana in prehrana,

–  spodbujanje vključujočih družb, dobrega gospodarskega upravljanja in preglednega upravljanja javnih financ,

–  dostop do varne vode, sanitarne oskrbe in higiene;

(e)  potrebe in prednostne naloge zunanje politike:

–  podpiranje strategij Unije za dvostranska, regionalna in medregionalna partnerstva za sodelovanje, spodbujanje političnega dialoga in oblikovanje skupnih pristopov k izzivom svetovnega pomena in odzivov nanje;

–  zagotavljanje podpore trgovinski politiki Unije;

–  prispevanje k uresničevanju mednarodne razsežnosti notranjih politik Unije ter spodbujanje širšega razumevanja in prepoznavnosti Unije in njene vloge na svetovnem prizorišču.

2.  Več podrobnosti o področjih sodelovanja iz odstavka 1 je v Prilogi III. [Sprememba 139]

Člen 10

Splošni pristop pri načrtovanju programov

1.  Sodelovanje in posredovanje na podlagi te uredbe se načrtuje, razen pri ukrepih hitrega odzivanja iz člena 4(4).

2.  Na podlagi člena 7 načrtovanje programov v skladu s to uredbo temelji na naslednjem:

(a)  programski dokumenti zagotavljajo dosleden okvir za sodelovanje med Unijo in partnerskimi državami ali regijami, ki je skladen s splošnim namenom in obsegom, cilji in načeli iz te uredbe ter temelji na strategiji Unije za partnersko državo ali regijo oziroma na tematskih strategijah Unije; [Sprememba 140]

(b)  Unija in države članice se že v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov in med tem postopkom med seboj posvetujejo zaradi večje doslednosti, dopolnjevanja in skladnosti svojih dejavnosti sodelovanja. Skupno načrtovanje programov je prednostni pristop pri načrtovanju za posamezne države. Po potrebi je skupno načrtovanje programov na voljo drugim donatorjem;

(c)  Unija se po potrebi posvetuje tudi v zgodnji fazi in v celotnem procesu priprave programov spodbuja reden in vključujoč dialog z več deležniki z drugimi donatorji in akterji iz Unije in zunaj nje, vključno s predstavniki civilne družbe in lokalnimi organi ter zasebnimi in političnimi ustanovami; Evropski parlament se obvesti o rezultatu teh posvetovanj; [Sprememba 141]

(d)  tematski programi za človekove pravice in demokracijo, organizacije civilne družbe in lokalne organe ter civilno družbo stabilnost in mir iz člena 4(3)(a), (b) in (bc) zagotavljajo pomoč neodvisno od soglasja vlad in drugih javnih organov zadevnih tretjih držav. Ti Tematski programi podpirajo predvsem za človekove pravice in demokracijo ter organizacije civilne družbe in lokalne organe podpirajo predvsem civilno družbo, vključno z zagovorniki človekovih pravic in novinarji, na katere se vrši pritisk. [Sprememba 142]

Člen 11

Programska načela za pripravo geografskih programov [Sprememba 143]

-1.  Pri načrtovanju programov na podlagi te uredbe se ustrezno upoštevajo človekove pravice, temeljne svoboščine, dobro upravljanje in demokracija v partnerskih državah. [Sprememba 144]

-1a.  Priprava, uporaba in pregled vseh programskih dokumentov po tem členu ustrezajo skladnosti politik za razvoj in načelom učinkovitosti pomoči. [Sprememba 145]

-1b.  Geografski in tematski programi se dopolnjujejo, so medsebojno usklajeni in ustvarjajo dodano vrednost. [Sprememba 146]

1.  Priprava geografskih programov temelji na naslednjih načelih:

(a)  brez poseganja v odstavek 4 ukrepi, kolikor je mogoče, temeljijo na vključujočem dialogu med Unijo, državami članicami in zadevnimi partnerskimi državami, institucijami Unije, držav članic in zadevnih partnerskih držav, vključno z nacionalnimi in lokalnimi in regionalnimi organi, ki vključujejo civilno družboorganizacije civilne družbe, regionalne, nacionalne in lokalne parlamente, skupnosti ter druge zainteresirane strani, da se okrepi demokratična odgovornost za proces in spodbudi podpora nacionalnim in regionalnim strategijam; [Sprememba 147]

(b)  če je ustreznokadar je mogoče, se programsko obdobje uskladi s strateškimi cikli partnerskih držav; [Sprememba 148]

(c)  načrtovanje programov lahko predvideva dejavnosti sodelovanja, ki se financirajo iz različnih dodelitev iz člena 6(2) in iz drugih programov Unije v skladu z njihovimi temeljnimi akti.

2.  Brez poseganja v odstavek 1 načrtovanje geografskih programov zagotavlja poseben, prilagojen okvir za sodelovanje, ki temelji na: [Sprememba 149]

(a)  potrebah partnerjev, določenih na podlagi posebnih meril in poglobljene analize, ob upoštevanju prebivalstva, revščine, neenakosti, človekovega razvoja, stanja na področjih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in enakosti spolov, državljanskega prostora, gospodarske in okoljske ranljivosti ter državne in družbene odpornosti; [Sprememba 150]

(b)  zmogljivosti partnerjev za ustvarjanje finančnih mobilizacijo in učinkovito uporabo domačih virov in dostop do njih v podporo nacionalnim razvojnim prednostnim nalogam ter njihovih absorpcijskih sposobnosti; [Sprememba 151]

(c)  zavezah in uspešnosti partnerjevpartnerjev, tudi skupno dogovorjenih z Unijo, in prizadevanjih, določenih na podlagi meril, kot sta so politična reforma ter, napredek na področju pravne države, dobrega upravljanja, človekovih pravic in boja proti korupciji, gospodarski in družbeni razvoj, okoljska trajnost ter učinkovita uporaba pomoči; [Sprememba 152]

(d)  morebitnem učinku financiranja Unije v partnerskih državah in regijah;

(e)  zmogljivosti in zavezanosti partnerja, da spodbuja skupne interese vrednote, načela in vrednote temeljne interese ter podpira skupne cilje in večstranska zavezništva, pa tudi napredek pri prednostnih nalogah Unije. [Sprememba 153]

3.  Države, ki najbolj potrebujejo pomoč, zlasti najmanj razvite države, države z nizkim dohodkom ter države v krizi in po krizi ter v nestabilnih in ranljivih razmerah, vključno z majhnimi otoškimi državami v razvoju, imajo prednost pri dodeljevanju sredstev.

4.  Sodelovanje z industrializiranimi državami se osredotoča na spodbujanje interesov Unije in skupnih interesov, pa tudi skupnih temeljnih interesov in vrednot, skupno dogovorjenih ciljev ter večstranskosti. Kjer je ustrezno, to sodelovanje temelji na dialogu med Unijo, tudi Evropskim parlamentom in državami članicami, ter vključuje civilno družbo. [Sprememba 154]

5.  Programski dokumenti za geografske programe so usmerjeni v rezultate ter vključujejo, kjer je to mogoče, jasne cilje in kazalnike za merjenje napredka in učinka pomoči Unije. Kjer je primerno, upoštevajo mednarodno dogovorjene cilje in kazalnikelahko kazalniki temeljijo na mednarodno dogovorjenih standardih, zlasti tiste tistih, ki so določeni za cilje trajnostnega razvoja, ter okvire okvirih za rezultate na ravni države, da se oceni in sporoči prispevek Unije k rezultatom na ravni izložkov, izidov in učinkov. [Sprememba 155]

6.  Pri oblikovanju programskih dokumentov za države in regije v kriznih ali pokriznih, nestabilnih in ranljivih razmerah se ustrezno upoštevajo posebne potrebe in okoliščine zadevnih držav ali regij ter ranljivosti, tveganja in zmogljivosti, da bi se povečala odpornost. Pozornost se nameni tudi preprečevanju konfliktov, vzpostavitvi državnih struktur in izgradnji miru, spravam po konfliktih in ukrepom obnove, pripravljenosti na nesreče, pa tudi vlogi žensk in pravicam otrok v teh procesih. Uporabi se pristop, ki temelji na človekovih pravicah in je osredotočen na ljudi.

Če so partnerske države ali regije neposredno vpletene v krizne, pokrizne ali nestabilne razmere ali pa te nanje vplivajo, se poseben poudarek nameni boljšemu usklajevanju vseh zadevnih akterjev za pomoč pri preprečevanju nasilja in prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja. [Sprememba 156]

7.  Ta uredba prispeva iz programov, določenih s členom 4(2) te uredbe, k ukrepom, vzpostavljenim z uredbo Erasmus. Ukrepom za mobilnost, sodelovanje in politični dialog z organi, institucijami in organizacijami iz partnerskih držav bi bilo treba dodeliti okvirni znesek 2 000 000 000 EUR iz geografskih programov. Ta uredba bo osnova za enoten programski dokument za sedem let, ki bo vključeval sredstva iz uredbe IPA III. Za uporabo teh sredstev se uporablja uredba Erasmus, pri čemer se zagotovi skladnost z uredbo IPA III. [Sprememba 157]

7a.   Ta uredba prispeva k ukrepom, vzpostavljenim z uredbo Ustvarjalna Evropa. Na njeni podlagi se pripravi enoten programski dokument za sedem let, ki bo vključeval sredstva iz uredbe IPA III. Za uporabo teh sredstev se uporablja uredba Ustvarjalna Evropa. [Sprememba 158]

Člen 12

Programski dokumenti za geografske programe

-1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev nebistvenih elementov te uredbe z vzpostavitvijo okvira za vsak posamezni državni in večdržavni večletni program. V teh okvirnih določbah se:

(a)  opredelijo prednostna področja izmed področij, opredeljenih v členih 9a in 15b;

(b)  določijo posebni podrobni in merljivi cilji vsakega programa;

(c)  opredelijo pričakovani rezultati z merljivimi cilji ter jasnimi in posebnimi kazalniki uspešnosti, povezanimi s cilji;

(d)  opredelijo okvirna finančna sredstva, ki se dodelijo v celoti in po prednostnih področjih;

(e)  vzpostavijo načini sodelovanja, tudi prispevki k jamstvu za zunanje delovanje. [Sprememba 159]

1.  Pri geografskih programih se ta uredba izvaja v okviru večletnih okvirnih programov za posamezne države in za več držav. [Sprememba 160]

2.  V večletnih okvirnih programih se določajo prednostna področja za financiranje s strani Unije, specifični cilji, pričakovani rezultati, jasni in specifični kazalniki smotrnosti in okvirne finančne dodelitve, tako v celoti kot tudi za vsako prednostno področje posebej. [Sprememba 161]

3.  Večletni okvirni programi temeljijo na: [Sprememba 162]

(-a)  poročilu, ki vsebuje analizo potreb, zmogljivosti, zavez in uspešnosti zadevne partnerske države ali držav ter morebitnega vpliva financiranja Unije, v skladu s členom 11(2), in eno ali več od naslednjega: [Sprememba 163]

(a)  nacionalni ali regionalni strategiji v obliki razvojnega načrta ali podobnega dokumenta, ki temelji na konstruktivnem posvetovanju z lokalnim prebivalstvom in civilno družbo ter ga Komisija sprejme kot podlago za ustrezen večletni okvirni program in sicer ob sprejetju navedenega dokumenta; [Sprememba 164]

(b)  okvirnem dokumentu, ki določa politiko Unije do zadevnega partnerja ali partnerjev, vključno s skupnim dokumentom Unije in držav članic; [Sprememba 165]

(c)  skupnem dokumentu Unije in zadevnega partnerja ali partnerjev, ki določa skupne prednostne naloge.

4.  Za večji učinek kolektivnega sodelovanja Unije skupni programski dokument, če je mogoče, nadomesti programske dokumente Unije in držav članic. Skupni programski dokument lahko nadomesti večletni okvirni program Unije, če je odobren z aktom, sprejetim v skladu s členom 14, ter skladen s členoma 10 in 11, vsebuje elemente iz odstavka 2 tega člena in določa delitev dela med Unijo in državami članicami. [Sprememba 166]

4a.  V večletnih programih je lahko predviden znesek sredstev, nižji od 5 % skupne vsote, ki ni dodeljen prednostnemu področju ali partnerski državi oziroma skupini držav. Ta sredstva se dodelijo v skladu s členom 21. [Sprememba 167]

Člen 13

Programski dokumenti za tematske programe

-1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev nebistvenih elementov te uredbe z vzpostavitvijo okvira za vsak posamezni tematski večletni program. V teh okvirnih določbah se:

(a)  opredelijo prednostna področja izmed področij, opredeljenih v členu 9b;

(b)  določijo posebni podrobni in merljivi cilji vsakega programa;

(c)  opredelijo pričakovani rezultati z merljivimi cilji ter jasnimi in posebnimi kazalniki uspešnosti, povezanimi s cilji;

(d)  opredelijo okvirna finančna sredstva, ki se dodelijo v celoti in po prednostnih področjih;

(e)  vzpostavijo načini sodelovanja. [Sprememba 168]

1.  Pri tematskih programih se ta uredba izvaja v okviru večletnih okvirnih programov. [Sprememba 169]

2.  Večletni okvirni programi za tematske programe določajo strategijo Unije, prednostne naloge, izbrane za financiranje Unije, specifične cilje, pričakovane rezultate, jasne in specifične kazalnike smotrnosti ter mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev za zadevno temo. [Sprememba 170]

Po potrebi se določijo sredstva in prednostne naloge za ukrepanje v okviru sodelovanja pri svetovnih pobudah.

V večletnih okvirnih programih za tematske programe se določijo tudi okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti, po področjih sodelovanja in po prednostnih nalogah. Okvirne finančne dodelitve se lahko dodelijo v obliki razpona. [Sprememba 171]

Okvirne določbe iz členov 12 in 13 temeljijo na poročilu, ki vsebuje analizo mednarodnih razmer in dejavnosti glavnih partnerjev za zadevno temo, poleg tega pa so v njem navedeni pričakovani rezultati programa. [Sprememba 172]

2a.   V večletnih programih je lahko predviden znesek sredstev, nižji od 5 % skupne vsote, ki ni dodeljen prednostnemu področju ali partnerski državi oziroma skupini držav. Ta sredstva se dodelijo v skladu s členom 21. [Sprememba 173]

Člen 14

Sprejetje in spremembe večletnih okvirnih programov [Sprememba 174]

1.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev nebistvenih elementov te uredbe z vzpostavitvijo okvirov za večletne okvirne programe iz členov 12 in 13 z delegiranimi akti. Navedeni izvedbeni delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2)34. Ta postopek se uporablja tudi za preglede iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena, ki znatno spreminjajo vsebino večletnega okvirnega programa. [Sprememba 175]

2.  Pri sprejetju skupnih večletnih programskih dokumentov iz člena 12 se sklep Komisije delegirani akt uporablja samo za prispevek Unije k skupnemu večletnemu programskemu dokumentu. [Sprememba 176]

3.  Večletni okvirni programi za geografske programe se lahko pregledajo, če je to potrebno za učinkovito izvajanje, zlasti če obstajajo bistvene spremembe okvira politike iz člena 7 ali zaradi kriznih ali pokriznih razmer geografski in tematski programi se iztečejo najpozneje 30. junija 2025. Komisija do 30. junija 2025 sprejme nove večletne programe, ki temeljijo na rezultatih, ugotovitvah in sklepnih ugotovitvah vmesne ocene iz člena 32. [Sprememba 177]

4.  Večletni okvirni programi za tematske programe se lahko pregledajo spremenijo, če je to potrebno za učinkovito izvajanje uporabo, zlasti kadar obstajajo bistvene spremembe okvira politike iz člena 7. Večletni programi se spremenijo v primerih, ko mobilizacija rezerve za nove izzive in prednostne naloge zahteva spremembo okvirnih določb ustreznega programa. [Sprememba 178]

5.  Komisija lahko z izvedbenimi delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z nujnim postopkom iz člena 35(4) 34a, v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kot so krize ali neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, spremeni večletne okvirne programe iz členov 12 in 13 te uredbe. [Sprememba 179]

Člen 15

Rezerva za nove izzive in prednostne naloge

1.  Znesek iz člena 6(3) se med drugim uporabi zauporabi v ustrezno utemeljenih primerih, pri čemer imajo prednost države, ki najbolj potrebujejo pomoč, ter ob popolnem dopolnjevanju in skladno z akti, sprejetimi v skladu s to uredb: [Sprememba 180]

(a)  zagotovitev ustreznega odziva Unije v nepredvidenih okoliščinah ob nepredvidenih potrebah, ki niso zajete v programih in programskih dokumentih; [Sprememba 181]

(b)  obravnavanje novih potreb ali novih izzivov, kot so potrebe in izzivi na mejah Unije ali njenih sosed ali v tretjih državah, povezani s kriznimi krizami, bodisi naravnimi bodisi takimi, ki jih povzroči človek, in pokriznimi razmerami ali migracijskimi pritiski pojavom migracij, zlasti prisilnim razseljevanjem; [Sprememba 182]

(c)  spodbujanje novih mednarodnih pobud ali prednostnih nalog, ki jih vodi Unija ali odzivanje nanje. [Sprememba 183]

2.  O uporabi teh sredstev se odloči v skladu s postopki iz členov 14 in 21.

Člen 15a

Ukinitev pomoči

1.  Brez poseganja v določbe o ukinitvi pomoči iz sporazumov s partnerskimi državami in regijami se, kadar partnerska država vztrajno krši načela demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali standarde jedrske varnosti, na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za spremembo Priloge VII-a z vključitvijo partnerske države na seznam partnerskih držav, za katere se pomoč Unije delno ali v celoti ukine. V primeru delne ukinitve se navedejo programi, za katere ukinitev velja.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo ukinitev pomoči, ne veljajo več, – v skladu s členom 34 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge VII-a, da se pomoč Unije obnovi.

3.  V primerih delne ukinitve se pomoč Unije uporablja predvsem za podporo organizacijam civilne družbe in nedržavnim akterjem pri ukrepih za spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za podporo demokratizaciji in procesom dialoga v partnerskih državah.

4.  Komisija pri sprejemanju odločitev ustrezno upošteva zadevne resolucije Evropskega parlamenta. [Sprememba 184]

Poglavje II

Posebne določbe za sosedstvo

Člen 15b

Posebni cilji za sosedsko območje

1.  V skladu s členoma 3 in 4 so cilji podpore Unije na podlagi te uredbe na sosedskem območju naslednji:

(a)  okrepitev političnega sodelovanja ter odgovornosti Unije in njenih partnerskih držav za evropsko sosedsko politiko;

(b)  podpiranje izvajanja pridružitvenih sporazumov ali drugih obstoječih in prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih pridružitvenih načrtov in prednostnih nalog partnerstva ali enakovrednih dokumentov;

(c)  okrepitev in utrditev demokracije, oblikovanja države, dobrega upravljanja, pravne države in človekovih pravic ter spodbujanje učinkovitejšega izvajanja reform, dogovorjenih v vzajemnih ureditvah;

(d)  stabilizacija sosedstva v političnem, gospodarskem in varnostnem smislu;

(e)  okrepitev regionalnega sodelovanja, zlasti v okviru vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje, sodelovanja po vsem evropskem sosedstvu in čezmejnega sodelovanja;

(f)  spodbujanje krepitve zaupanja, dobrih sosedskih odnosov in drugih ukrepov, ki prispevajo k varnosti v vseh njenih oblikah, preprečevanju in reševanju konfliktov, vključno z dolgotrajnimi konflikti, podpora za prizadeto prebivalstvo in obnovo ter spoštovanje večstranskosti in mednarodnega prava;

(g)  spodbujanje okrepljenega partnerstva z družbami med Unijo in partnerskimi državami, tudi z okrepljeno mobilnostjo in medosebnimi stiki, zlasti v zvezi s kulturnimi, izobraževalnimi, strokovnimi in športnimi dejavnostmi;

(h)  okrepitev sodelovanja na področju zakonitih in nedovoljenih migracij;

(i)  postopna vključitev na notranji trg Unije ter poglobljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter boljšim dostopom do trga, tudi s poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi območji, s tem povezanim vzpostavljanjem institucij in naložbami;

(j)  podpiranje trajnostnega, vključujočega in družbeno koristnega gospodarskega in družbenega razvoja za vse s spodbujanjem ustvarjanja delovnih mest in zaposljivosti, zlasti za mlade;

(k)  prispevanje k izvajanju Pariškega sporazuma z okrepitvijo sodelovanja na področju energetske varnosti in s spodbujanjem obnovljivih virov energije, trajnostne energije in ciljev energijske učinkovitosti;

(l)  spodbujanje oblikovanja tematskih okvirov s sosednjimi državami sosedskih partnerskih držav za obravnavanje skupnih izzivov, kot so migracije, energija, varnost in zdravje. [Sprememba 185]

Člen 16

Programski dokumenti in merila za dodelitev

1.  Za partnerske države, navedene v Prilogi I, se prednostna področja za financiranje Unije izberejo predvsem izmed tistih, ki so vključena v dokumente iz člena 12(3)(c), v skladu s področji sodelovanja na sosedskem območju, ki so navedena v Prilogi II.

2.  Z odstopanjem od člena 11(2) se podpora Unije v okviru geografskih programov na sosedskem območju razlikuje po obliki in zneskih, pri čemer se upoštevajo naslednji elementi:

(a)  potrebe partnerske države, pri čemer se uporabijo kazalniki, kot so število prebivalcev in stopnja razvoja;

(b)  zavezanost partnerske države izvajanju skupno dogovorjenih političnih, ekonomskih, okoljskih in socialnih ciljev reform ter napredek pri tem; [Sprememba 186]

(c)  zavezanost partnerske države vzpostavitvi trdne in trajnostne demokracije, vključno s spodbujanjem človekovih pravic, dobrim upravljanjem, spoštovanjem pravne države in bojem proti korupciji, ter napredek pri tem; [Sprememba 187]

(ca)  zavezanost večstranskosti; [Sprememba 188]

(d)  partnerstvo partnerske države z Unijo, vključno z njeno prizadevnostjo glede partnerstva;

(e)  absorpcijsko sposobnost partnerske države in morebiten učinek podpore Unije na podlagi te uredbe.

3.  Podpora iz odstavka 2 se odraža v programskih dokumentih iz člena 12.

3a.  Podpora Unije partnerskim državam iz Priloge I se uporabi v skladu z načelom sofinanciranja iz člena 190 finančne uredbe. [Sprememba 189]

Člen 17

Pristop na podlagi smotrnosti

1.  Okvirno Vsaj 10 % finančnih sredstev iz prve alineje člena 46(2)(a) za dopolnitev finančnih dodelitev za posamezne države iz člena 12 se dodeli partnerskim državam iz Priloge I za izvajanje uporabo pristopa na podlagi smotrnosti. Podlaga za odločitev o dodelitvah na podlagi smotrnosti je napredek v demokraciji, človekovih pravicah, pravni državi, dobrem upravljanju, sodelovanju pri varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ekonomskem upravljanju in reformahizvajanju dogovorjenih reform. Napredek partnerskih držav se ocenjuje vsako leto z dejavno udeležbo civilne družbe, zlasti na podlagi poročil o napredku za posamezne države, ki vključujejo trende v primerjavi s preteklimi leti. [Sprememba 190]

1a.  O uporabi pristopa na podlagi smotrnosti iz te uredbe potekajo redne izmenjave stališč v okviru Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 191]

2.  Pristop na podlagi smotrnosti se ne uporablja za podporo civilni družbi, medosebnim stikom, vključno s sodelovanjem med lokalnimi organi, podporo za večje spoštovanje človekovih pravic ali podporne ukrepe, povezane s krizo. V primeru resnega ali trajnega poslabšanja na področju demokracije, človekovih pravic ali pravne države se lahko podpora tem ukrepom poveča, kjer je to ustrezno. [Sprememba 192]

2a.  Komisija in ESZD pregledata podporo na podlagi smotrnosti v primeru resnega ali trajnega poslabšanja na področju demokracije, človekovih pravic ali pravne države. [Sprememba 193]

2b.  Komisija sprejme delegiran akt v skladu s členom 34 za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo metodološkega okvira pristopa na podlagi smotrnosti. [Sprememba 194]

Člen 18

Čezmejno sodelovanje

1.  Čezmejno sodelovanje, kot je opredeljeno v členu 2(3), zajema sodelovanje na kopenskih in morskih mejah s sosednjimi državami, transnacionalno sodelovanje prek večjih transnacionalnih ozemelj, pomorsko sodelovanje okoli morskih bazenov in medregionalno sodelovanje. Čezmejno sodelovanje stremi k skladnosti s cilji obstoječih in prihodnjih makroregionalnih strategij in procesov regionalnega povezovanja. [Sprememba 195]

2.  Sosedsko območje prispeva k programom čezmejnega sodelovanja iz odstavka 1, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta(50) (v nadaljnem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju. Za podporo tem programom se okvirno dodeli do 4 % finančnih sredstev za sosedsko območje.

3.  Prispevki za programe čezmejnega sodelovanja se določijo in uporabljajo v skladu s členom 10(3) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

4.  Stopnja sofinanciranja Unije ne presega 90 % upravičenih odhodkov za program čezmejnega sodelovanja. Za tehnično pomoč znaša stopnja sofinanciranja 100 %.

5.  Stopnja predhodnega financiranja za programe čezmejnega sodelovanja se določi v delovnem programu v skladu s potrebami sodelujočih tretjih držav in ozemelj ter lahko preseže odstotni delež iz člena 49 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

6.  Večletni okvirni strateški dokument za čezmejno sodelovanje, ki določa elemente iz člena 12(2) te uredbe, se sprejme v skladu s členom 10(1) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

7.  Programi čezmejnega sodelovanja se prekinejo v skladu s členom 12 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju, podpora iz sosedskega območja za prekinjeni program, ki je še na razpolago, pa se lahko uporabi za financiranje katerih koli drugih ukrepov na sosedskem območju.

Poglavje III

Akcijski načrti, ukrepi in načini izvrševanja Izvrševanje [Sprememba 196]

Člen 19

Akcijski načrti in ukrepi

1.  Komisija sprejme letne ali večletne akcijske načrte ali ukrepe. Ukrepi so lahko v obliki individualnih ukrepov, posebnih ukrepov, podpornih ukrepov ali izjemnih ukrepov pomoči. V akcijskih načrtih in pri ukrepih se za vsak ukrep navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, načini izvrševanja uporabe, proračun ter vsi povezani odhodki za podporo. [Sprememba 197]

2.  Akcijski načrti temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavkov 3 in 4.

Po potrebi se lahko ukrep sprejme kot posamezni ukrep, in sicer pred sprejetjem akcijskega načrta ali po njem. Posamezni ukrepi temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavka 3 in v drugih ustrezno utemeljenih primerih.

Če nastopijo nepredvidene potrebe ali okoliščine in če financiranje ni mogoče iz ustreznejših virov, lahko Komisija sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v ne temeljijo na programskih dokumentih. [Sprememba 198]

3.  Za izvajanje izvrševanje ukrepov hitrega odzivanja iz člena 4(4)(b) in (c) se lahko uporabljajo letni ali večletni akcijski načrti in posamezni ukrepi. [Sprememba 199]

4.  Komisija lahko za ukrepe hitrega odzivanja iz člena 4(4)(a) sprejme izjemne ukrepe pomoči.

Izjemni ukrep pomoči lahko traja največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvajanje pa se lahko dvakrat podaljša za največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev pod pogojem, da se finančni znesek ukrepa ne poveča. [Sprememba 200]

V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemni ukrep pomoči s trajanjem do 18 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, če je kontinuiteta ukrepa Unije bistvenega pomena in je ni mogoče zagotoviti z drugimi sredstvi. [Sprememba 201]

4a.  Ukrepi, sprejeti v skladu s členom 19(3) in (4), lahko trajajo največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvrševanje pa se lahko podaljšajo dvakrat po največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev, pod pogojem, da se finančni znesek posameznega ukrepa ne poveča.

V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemni ukrep pomoči s trajanjem do 18 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, če je kontinuiteta ukrepa Unije iz tega odstavka bistvenega pomena in je ni mogoče zagotoviti z drugimi sredstvi. [Sprememba 202]

Člen 20

Podporni ukrepi

1.  Financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju izvrševanju instrumenta in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za tako izvajanje izvrševanje, ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo, ki je potrebna za program, in za upravljanje operacij, ki se financirajo na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. [Sprememba 203]

2.  Če odhodki za podporo niso vključeni v akcijske načrte ali ukrepe iz člena 21, Komisija po potrebi sprejme podporne ukrepe. Financiranje Unije pri podpornih ukrepih lahko zajema:

(a)  študije, sestanke, informiranje, ozaveščanje, usposabljanje, pripravo in izmenjavo pridobljenih izkušenj in dobrih praks, dejavnosti objavljanja ter vse druge odhodke za upravno ali tehnično pomoč, ki so potrebni za načrtovanje in upravljanje ukrepov, vključno s plačanimi zunanjimi strokovnjaki;

(b)  dejavnosti na področju raziskav in inovacij ter študije o zadevnih vprašanjih in razširjanje pridobljenih rezultatov;

(c)  odhodke za dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno z razvojem komunikacijskih strategij ter korporativnega komuniciranja in prepoznavnostjo političnih prednostnih nalog Unije.

Člen 21

Sprejetje akcijskih načrtov in ukrepov

1.  Akcijski načrti in ukrepi se sprejmejo z izvedbenimi akti, sprejetimi s sklepom Komisije v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2) finančno uredbo. [Sprememba 204]

2.  Postopek iz odstavka 1 ni potreben za:

(a)  akcijske načrte, posamezne ukrepe in podporne ukrepe, pri katerih financiranje Unije ne presega 10 milijonov EUR;

(b)  posebne ukrepe ter akcijske načrte in ukrepe, sprejete za izvajanje ukrepov hitrega odzivanja, pri katerih financiranje Unije ne presega 20 milijonov EUR;

(c)  tehnične spremembe, če takšne spremembe ne vplivajo bistveno na cilje zadevnega akcijskega načrta ali ukrepa, kot so:

(i)  sprememba načina izvrševanja;

(ii)  prerazporeditev sredstev med ukrepi iz akcijskega načrta;

(iii)  povečanje ali zmanjšanje proračuna akcijskih načrtov in ukrepov za največ 20 % prvotnega proračuna, vendar ne za več kot 10 milijonov EUR;

v primeru večletnih akcijskih načrtov in ukrepov se pragi iz odstavkov (2)(a), (b) in (c)(iii) uporabljajo na letni osnovi.

Po sprejetju v skladu s tem odstavkom se akcijski načrti in ukrepi, razen izjemnih ukrepov pomoči, ter tehnične spremembe sporočijo Evropskemu parlamentu in državam članicam prek ustreznega odbora iz člena 35 v enem mesecu po njihovem sprejetju. [Sprememba 205]

3.  Preden Komisija sprejme ali podaljša izjemni ukrep pomoči, katerega stroški ne presegajo 20 milijonov EUR, obvesti Svet o njegovi naravi in ciljih ter o predvidenih finančnih zneskih. Komisija obvesti Svet, preden občutno vsebinsko spremeni že sprejete ukrepe izredne pomoči. Zaradi skladnosti zunanjega delovanja Unije Komisija pri načrtovanju in pri poznejšem izvajanju poznejši uporabi takšnih ukrepov upošteva ustrezno politično usmeritev Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 206]

Komisija Evropski parlament ustrezno in pravočasno obvešča nemudoma obvesti o načrtovanju in izvajanju izjemnih ukrepov pomoči Unije v skladu s tem členom, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanjih te pomoči. Komisija čim prej po sprejetju ali bistveni spremembi ukrepa, v vsakem primeru pa v enem mesecu po tem, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, ter zagotovi pregled narave sprejetega ukrepa in razlogov za njegovo sprejetje, njegovega trajanja, proračuna in okoliščin, pa tudi poroča o dopolnjevanja tega ukrepa z obstoječo in načrtovano pomočjo Unije. Za izjemne ukrepe pomoči Komisija navede tudi, ali, v kolikšnem obsegu in na kakšen način bo zagotovila nadaljevanje politike, ki se izvaja prek izjemnih ukrepov pomoči z uporabo srednjeročne in dolgoročne pomoči v skladu s to uredbo. [Sprememba 207]

3a.  Komisija pred sprejetjem akcijskih načrtov in ukrepov, ki ne temeljijo na programskih dokumentih v skladu s členom 19(2), razen v primerih iz člena (19)(3) in (4), sprejme delegirani akt v skladu s členom 34 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih zasledovanih ciljev, pričakovanih rezultatov, instrumentov, ki se uporabljajo, glavnih dejavnosti in okvirnih finančnih dodelitev v okviru teh akcijskih načrtov in ukrepov. [Sprememba 208]

4.  Vizredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kot so krize, vključno z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih povzroči človek, neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 35(4) sprejme akcijske načrte ali spremembe obstoječih akcijskih načrtov in ukrepov kot izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati. [Sprememba 209]

5.  V skladu z veljavnimi zakonodajnimi akti Unije, vključno z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta(51) in Direktivo Sveta 85/337/EGS(52), se na ravni ukrepov izvede ustrezno preverjanje človekovih pravic ter socialno in okoljsko preverjanje, tudi vplivov na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, ki po potrebi zajema presojo vplivov na okolje, ki bi jih imeli okoljsko občutljivi ukrepi, zlasti projekti za novo infrastrukturo večjega obsega. [Sprememba 210]

Poleg tega se opravijo predhodna ocena učinka na človekove pravice, enakost spolov, socialne zadeve in delo ter analiza in ocena tveganja konfliktov. [Sprememba 211]

Če je ustrezno, se pri izvajanju izvrševanju sektorskih programov uporabijo ocene učinka na človekove pravice in socialne zadeve ter strateške presoje vplivov na okolje. Zagotovita se sodelovanje zainteresiranih strani pri presojah vplivov na okolje teh ocenah in presojah in javna dostopnost rezultatov takih ocen in presoj. [Sprememba 212]

Člen 21a

Programi pomoči Evropskega parlamenta

Komisija vodi dialog z Evropskim parlamentom in upošteva njegova stališča v zvezi s področji, na katerih Evropski parlament izvaja svoje programe pomoči, na primer za krepitev zmogljivosti in opazovanje volitev. [Sprememba 213]

Člen 22

Načini sodelovanja

1.  Financiranje v okviru tega instrumenta izvršuje Komisija v skladu s finančno uredbo, bodisi neposredno sama, prek delegacij Unije in izvajalskih agencij ali posredno prek katerega koli od subjektov iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2.  Financiranje v okviru tega instrumenta se lahko zagotovi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki jih določijo ali upravljajo EIB, države članice, partnerske države in regije ali mednarodne organizacije ali drugi donatorji.

3.  Subjekti iz člena 62(1)(c) finančne uredbe in iz člena 29(1) te uredbe letno izpolnjujejo obveznosti poročanja iz člena 155 finančne uredbe. Obveznosti poročanja za katerega koli od teh subjektov so določene v okvirnem sporazumu o partnerstvu, sporazumu o prispevku, sporazumu o proračunskih jamstvih ali sporazumu o financiranju.

4.  Ukrepi, financirani na podlagi instrumenta, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.

5.  Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov, ki jih financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, tako da je vedno razvidno, za katere namene so bila sredstva uporabljena.

6.  Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da za nobeno posamezno dejavnost, ki se izvaja kot del ukrepa, ni več mogoče ugotoviti vira financiranja.

7.  Sodelovanje med Unijo in njenimi partnerji je lahko med drugim v obliki:

(a)  tristranskih ureditev, v okviru katerih Unija s tretjimi državami usklajuje svojo finančno pomoč partnerski državi ali regiji;

(b)  ukrepov upravnega sodelovanja, kot so programi tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, lokalnimi organi, nacionalnimi javnimi organi ali subjekti zasebnega prava, ki opravljajo naloge javne službe, v državi članici in partnerski državi ali regiji, ter ukrepov sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake javnega sektorja, ki jih napotijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi;

(c)  prispevkov za potrebne stroške za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva, vključno s podporo širokemu sodelovanju z vzpostavitvijo neodvisnega in nepristranskega zunanjega organa civilne družbe za ocenjevanje in spremljanje vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva; [Sprememba 214]

(d)  programov za podporo sektorski politiki, s katerimi Unija zagotavlja podporo za sektorske programe partnerskih držav;

(e)  prispevkov k stroškom sodelovanja držav v programih in ukrepih Unije, ki jih izvajajo agencije in organi Unije, pa tudi organi ali osebe, ki jim je zaupano izvajanje specifičnih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V PEU;

(f)  subvencij obrestnih mer.

Člen 23

Oblike financiranja EU Unije in načini izvrševanja uporabe [Sprememba 215]

1.  Financiranje Unije se lahko zagotovi z vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi, zlasti z:

(a)  nepovratnimi sredstvi;

(b)  javnimi naročili storitev, blaga ali gradenj;

(c)  proračunsko podporo;

(d)  prispevki v skrbniške sklade, ki jih je ustanovila Komisija v skladu s členom 234 finančne uredbe;

(e)  finančnimi instrumenti;

(f)  proračunskimi jamstvi;

(g)  mešanim financiranjem;

(h)  odpisom dolga v okviru mednarodno dogovorjenega programa za odpis dolgov;

(i)  finančno pomočjo;

(j)  plačanimi zunanjimi strokovnjaki.

2.  Kadar Komisija sodeluje z zainteresiranimi stranmi iz partnerskih držav, pri določanju načinov financiranja, vrste prispevka, ureditev dodelitve in upravnih določb za upravljanje nepovratnih sredstev upošteva njihove posebnosti, med drugim njihove potrebe in zadevne okoliščine, da bi pritegnila čim širši krog takšnih zainteresiranih strani in se najbolje odzvala na njihove potrebe. Pri taki oceni je treba upoštevati pogoje za smiselno sodelovanje in udeležbo vseh deležnikov, zlasti lokalne civilne družbe. V skladu s finančno uredbo se spodbujajo posebni načini, kot so sporazumi o partnerstvu, odobritve finančne podpore tretjim osebam, neposredna oddaja ali razpisi za zbiranje ponudb z omejeno udeležbo ali pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji, pa tudi financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je predvideno v členu 125(1) finančne uredbe. Ti različni načini zagotavljajo preglednost, sledljivost in inovativnost. Spodbuja se sodelovanje med lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, da se krepijo zmogljivosti lokalne civilne družbe za polno sodelovanje pri razvojnih programih. [Sprememba 216]

3.  Poleg primerov iz člena 195 finančne uredbe se lahko postopek neposredne oddaje uporabi za:

(a)  nepovratna sredstva majhne vrednosti, brez potrebe po sofinanciranju, če je to ustrezno, namenjenih namenjena zagovornikom človekovih pravic in mehanizmom za zaščito ogroženih zagovornikov človekovih pravic za financiranje nujnih ukrepov za zaščito, pa tudi za mediatorje in druge akterje civilne družbe, ki sodelujejo pri kriznih dialogih in dialogih v zvezi z oboroženimi konflikti, reševanju konfliktov, spravi in graditvi miru; [Sprememba 217]

(b)  nepovratna sredstva, brez potrebe po sofinanciranju, za financiranje ukrepov v najtežjih razmerah, v katerih objava razpisa za zbiranje predlogov ne bi bila ustrezna, tudi v okoliščinah, v katerih so resno primanjkuje temeljnih svoboščin, v katerih so ogrožene temeljne svoboščine demokratične institucije, v katerih prihaja do stopnjevanja konfliktov ali oboroženih konfliktov, v katerih je varnost ljudi najbolj ogrožena ali v katerih organizacije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic, mediatorji in drugi akterji civilne družbe, ki sodelujejo pri kriznih dialogih in dialogih v zvezi z oboroženimi konflikti, spravi in graditvi miru, delujejo v najtežjih razmerah. Tovrstna nepovratna sredstva ne presegajo 1 000 000 EUR in trajajo največ 18 mesecev, pri čemer se lahko navedeno obdobje v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za njihovo izvajanje uporabo podaljša za dodatnih 12 mesecev; [Sprememba 218]

(c)  nepovratna sredstva za Urad visokega komisarja ZN OZN za človekove pravice, kakor tudi za svetovno študijsko mrežo, Evropski meduniverzitetni center za človekove pravice in demokratizacijo, ki izvaja evropski magistrski študij na področju človekovih pravic in demokratizacije, ter z njim povezano mrežo univerz, ki izvajajo podiplomske študijske programe na področju človekovih pravic, vključno s štipendijami študentom, raziskovalcem, učiteljem in zagovornikom človekovih pravic iz tretjih držav. [Sprememba 219]

(ca)   male projekte iz člena 23a. [Sprememba 220]

Proračunska podpora iz točke (c) odstavka 1, vključno s pogodbami o izvedbi sektorskih reform, temelji na odgovornosti držav, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam, demokraciji, človekovih pravicah, enakosti spolov, socialnem vključevanju, človekovem razvoju in načelu pravne države ter je namenjena krepitvi partnerstev med Unijo in partnerskimi državami. Vključuje okrepljen dialog o politikah, razvoj zmogljivosti in boljše upravljanje, ki dopolnjujejo prizadevanja partnerjev za uspešnejše zbiranje sredstev ter njihovo boljšo porabo v podporo trajnostne trajnostnega in vključujoče gospodarske rasti in vključujočega socialno-ekonomskega razvoja, ki bo koristil vsem, ustvarjanja dostojnih delovnih mest ter izkoreninjenja, s posebno pozornostjo na mladih, zmanjšanju neenakosti in izkoreninjenju revščine, ob ustreznem upoštevanju lokalnih gospodarstev ter okoljskih in socialnih pravic. [Sprememba 221]

Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril upravičenosti ter temeljiti oceni tveganj in koristi. Eden odločilnih dejavnikov navedenega sklepa je ocena zavezanosti, opravljenega dela in napredka partnerskih držav na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države. [Sprememba 222]

4.  Proračunska podpora se diferencira tako, da omogoča boljši odziv na politične, gospodarske in družbene razmere v partnerski državi, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.

Pri zagotavljanju proračunske podpore v skladu s členom 236 finančne uredbe Komisija jasno določi in spremlja merila za pogojevanje proračunske podpore, vključno z napredkom na področju reform in preglednosti, ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora, nacionalnih zmogljivosti za revizijo, sodelovanja organizacij civilne družbe pri spremljanju in izboljšane preglednosti ter dostopa javnosti do informacij, pa tudi oblikovanje trdnih sistemov javnega naročanja, ki bodo podpirali lokalni gospodarski razvoj in lokalna podjetja. [Sprememba 223]

5.  Izplačilo proračunske podpore temelji na kazalnikih, ki izkazujejo zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih s partnersko državo.

6.  Finančni instrumenti v skladu s to uredbo so lahko v obliki posojil, jamstev, lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, naložb ali soudeležb in instrumentov delitve tveganj, po možnosti in v skladu z načeli, določenimi v členu 209(1) finančne uredbe pod vodstvom EIB, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot so dvostranske razvojne banke, po možnosti skupaj z dodatnimi drugimi oblikami finančne podpore držav članic in tretjih oseb.

K finančnim instrumentom Unije lahko v skladu s to uredbo prispevajo države članice ter kateri koli subjekt iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

7.  Za namene izvajanja uporabe in poročanja se lahko ti finančni instrumenti združijo v mehanizme. [Sprememba 224]

7a.   Komisija in ESZD ne začenjata novih ali nadaljujeta obstoječih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije navedene kot nekooperativne ali so opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, ali pa v praksi ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij. [Sprememba 225]

8.  Zaradi financiranja Unije se ne uvedejo oziroma se ne pobirajo posebni davki, carine ali dajatve.

9.  Davki, carine in dajatve, ki jih uvedejo partnerske države, so lahko upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo.

Člen 23a

Skladi za male projekte

1.  Financiranje v okviru te uredbe se lahko zagotovi za sklade za male projekte, namenjene izboru in izvajanju projektov z omejenim finančnim obsegom.

2.  Upravičenci sklada za male projekte so organizacije civilne družbe.

3.  Končni prejemniki v okviru sklada za male projekte prejmejo podporo iz te uredbe prek upravičenca ter izvajajo male projekte v okviru tega sklada za male projekte (v nadaljevanju: „mali projekt“).

4.  Če javni prispevek k malemu projektu ne presega 50 000 EUR, je v obliki stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov ali vključuje pavšalne stopnje. [Sprememba 226]

Člen 24

Upravičene osebe in subjekti

1.  Postopkov javnega naročanja ter postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev in nagrad za ukrepe, financirane v okviru geografskih programov, programov organizacij civilne družbe in programov svetovnih izzivov, se lahko udeležijo mednarodne organizacije in vsi drugi pravni subjekti, ki so državljani naslednjih držav ali ozemelj, oziroma, v primeru pravnih oseb, imajo tudi dejanski sedež v naslednjih državah ali na naslednjih ozemljih:

(a)  države članice, upravičenke uredbe IPA III ter pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;

(b)  sosedske partnerske države in Ruska federacija, kadar zadevni postopek poteka v okviru programov iz Priloge I, v katerih sodeluje;

(c)  države in ozemlja v razvoju, ki so vključeni na seznam prejemnikov uradne razvojne pomoči, ki ga je objavil Odbor za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD), ki niso članice skupine G-20, ter čezmorske države in ozemlja, opredeljeni v Sklepu Sveta.../... (EU);

(d)  države v razvoju s seznama prejemnic uradne razvojne pomoči, ki so članice skupine G-20, ter druge države in ozemlja, kadar zadevni postopek poteka v okviru ukrepa, ki ga financira Unija v skladu s to uredbo in v katerem sodelujejo;

(e)  države, za katere Komisija zagotovi vzajemni dostop do zunanjega financiranja; ta dostop se lahko odobri za omejeno obdobje najmanj enega leta, če država odobri upravičenost pod enakimi pogoji za subjekte iz Unije in držav, upravičenih na podlagi te uredbe; Komisija odloči o vzajemnem dostopu in njegovem trajanju po posvetovanju z zadevno državo prejemnico oziroma državami prejemnicami;

(f)  države članice OECD, kar zadeva javna naročila, ki se izvajajo uporabljajo v najmanj razvitih državah ali močno zadolženih revnih državah s seznama prejemnic uradne razvojne pomoči. [Sprememba 227]

2.  Brez poseganja v omejitve, povezane z naravo in cilji ukrepa, je udeležba v postopkih javnih naročil ter postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev in nagrad za ukrepe, financirane v okviru programov za človekove pravice in demokracijo in programov za stabilnost in mir, ter ukrepi hitrega odzivanja na voljo brez omejitev.

3.  Vse zaloge in materiali, ki se financirajo na podlagi te uredbe, imajo lahko poreklo iz katere koli države.

4.  Pravila iz tega člena se ne uporabljajo in ne uvajajo nacionalnih omejitev za fizične osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali drugačno pogodbo z upravičenim izvajalcem, oziroma, če je primerno, podizvajalcem.

5.  Za ukrepe, ki jih sofinancira subjekt ali se izvajajo uporabljajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja s subjekti iz točke (c)(ii) do (viii) člena 62(1) finančne uredbe, se prav tako uporabljajo pravila o upravičenosti teh subjektov. [Sprememba 228]

6.  Če donatorji financiranje zagotovijo za skrbniški sklad, ki ga je ustanovila Komisija, ali prek zunanjih namenskih prejemkov, se uporabljajo pravila o upravičenosti iz akta o ustanovitvi skrbniškega sklada ali, v primeru zunanjih namenskih prejemkov, iz sporazuma z donatorjem.

7.  V primeru ukrepov, ki se financirajo v skladu s to uredbo in iz drugega programa Unije, se za upravičene štejejo vsi subjekti, upravičeni v okviru katerega koli od teh programov.

8.  V primeru ukrepov za več držav se lahko štejejo za upravičene pravni subjekti, ki so državljani, in, v primeru pravnih oseb, ki imajo tudi dejanski sedež v državah in na ozemljih, ki jih zajema ukrep.

9.  Pravila o upravičenosti iz tega člena se lahko omejijo glede na državljanstvo, geografsko lego ali naravo prijaviteljev, če so takšne omejitve potrebne zaradi posebne narave in ciljev ukrepa ter če je to potrebno za njegovo učinkovito izvajanje uporabo. Omejitve glede na državljanstvo se ne uporabljajo za mednarodne organizacije. [Sprememba 229]

10.  Kot upravičeni se lahko sprejmejo ponudniki, prijavitelji in kandidati iz držav, ki niso upravičenke, kadar obstaja nujna potreba po storitvah na trgih zadevnih držav ali ozemelj oziroma kadar storitve tam niso na voljo, ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih, če bi uporaba pravil o upravičenosti onemogočala ali prekomerno oteževala uresničitev ukrepa.

11.  Da bi spodbudili lokalne zmogljivosti, trge in nakupe, imajo prednost lokalni in regionalni izvajalci, pri čemer se pozornost nameni preteklim dosežkom na področju okoljske trajnosti ali pravične trgovine, kadar finančna uredba omogoča oddajo naročila na podlagi ene same ponudbe. V vseh drugih primerih se sodelovanje lokalnih in regionalnih izvajalcev spodbuja v skladu z zadevnimi določbami navedene uredbe. V vseh primerih se uporabljajo merila glede trajnosti in primerne skrbnosti. [Sprememba 230]

12.  V okviru programa za človekove pravice in demokracijo je upravičen kateri koli subjekt, ki ni zajet v opredelitvi pravnega subjekta iz člena 2(6), kadar je to potrebno za izvajanje na področjih ukrepanja tega programa.

12a.   Instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje ne podpira ukrepov, ki v skladu z okoljskim preverjanjem iz člena 21 škodujejo okolju ali podnebju. Dodelitve so v celoti skladne s Pariškim sporazumom, evropsko financiranje, namenjeno zunanjemu delovanju, pa na splošno prispeva k dolgoročnim ciljem Pariškega sporazuma. Instrument zlasti ne podpira:

(a)  ukrepov, ki niso združljivi z nacionalno določenimi prispevki držav prejemnic v okviru Pariškega sporazuma;

(b)  naložb v pridobivanje, prenos ter hrambo in obdelavo fosilnih goriv. [Sprememba 231]

Člen 25

Prenosi, letni obroki, odobritve za prevzem obveznosti, odplačila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti

1.  V skladu s členom 12(2) finančne uredbe se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil na podlagi te uredbe samodejno prenesejo, obveznosti zanje pa se lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabi preneseni znesek.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o prenesenih odobritvah za prevzem obveznosti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o odobritvah, ki so bile samodejno prenesene, vključno z zadevnimi zneski, v skladu s členom 12(6) finančne uredbe. [Sprememba 232]

2.  Poleg pravil iz člena 15 finančne uredbe o ponovni razpoložljivosti odobritev se odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ukrepa v skladu s to uredbo, znova dajo na voljo v dobro prvotne proračunske vrstice.

V tej uredbi se sklicevanja na člen 15 finančne uredbe iz člena 12(1)(b) uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira razumejo kot sklici, ki vključujejo sklic na ta odstavek.

3.  Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko v skladu s členom 112(2) finančne uredbe razdelijo na letne obroke, razporejene na več let.

Za te večletne ukrepe se ne uporablja tretji pododstavek člena 114(2) finančne uredbe. Komisija samodejno razveljavi prevzem vsakega dela proračunske obveznosti ukrepa, ki do 31. decembra petega leta po letu proračunske obveznosti ni bil uporabljen za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali za katerega ni bil predložen potrjen izkaz odhodkov ali zahtevek za plačilo.

Odstavek 2 tega člena se uporablja tudi za letne obroke.

4.  Z odstopanjem od člena 209(3) finančne uredbe se povračila in prihodki, ki jih ustvari posamezni finančni instrument, namenijo prvotni proračunski vrstici kot notranji namenski prejemki po odbitku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje. Komisija vsakih pet let pregleda prispevek obstoječih finančnih instrumentov k uresničevanju ciljev Unije in njihovo učinkovitost.

Poglavje IV

EFSD+, proračunska jamstva in finančna pomoč tretjim državam

Člen 26

Področje uporabe in financiranje

1.  Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstvo za zunanje delovanje se financirata s finančnimi sredstvi za geografske programe iz člena (6)(2)(a) se financirata Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstvo za zunanje delovanje, pri čemer se zagotovi, da to financiranje ne škodi drugim ukrepom, ki jih podpirajo geografski programi. [Sprememba 233]

Namen EFSD+ kot celovitega finančnega svežnja, ki zagotavljanja zmogljivost financiranja na podlagi načinov izvrševanja v obliki nepovratnih sredstev, jamstev in drugih finančnih instrumentov iz člena 23(1)(a), (e), (f) in (g), je podpora naložbam in izboljšanje dostopa do financiranja ter povečanje dodatnosti, zagotavljanje inovativnih proizvodov in privabljanje sredstev v zasebnem sektorju za spodbujanje podpiranje trajnostnega in vključujočega gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja ter, industrializacije in stabilnega naložbenega okolja, za spodbujanje socialno-ekonomske in okoljske odpornosti v partnerskih državah, s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine, trajnostni in vključujoči rasti, blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, ustvarjanju dostojnih delovnih mest v skladu z ustreznimi standardi MOD, zlasti za ranljive skupine, vključno z ženskami in mladimi, gospodarskih priložnostih, spretnostih in podjetništvu, socialno-ekonomskih sektorjih, pri čemer je poudarek na socialnih podjetjih in zadrugah glede na njihov potencial za zmanjševanje revščine in neenakosti ter mikro spodbujanje človekovih pravic in načinov preživljanja, podpiranju mikro-, malih in srednjih podjetij ter odpravljanju posebnih socialno-ekonomskih temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje ter prispevanju k trajnostnemu ponovnemu vključevanju migrantov, ki so se vrnili v svoje države izvora, v skladu z ustreznimi okvirnimi programskimi dokumenti. 45 % financiranja se dodeli naložbam, ki prispevajo k podnebnim ciljem, upravljanju in varstvu okolja, biotski raznovrstnosti in boju proti dezertifikaciji, pri čemer bi moralo biti 30 % vseh finančnih sredstev namenjenih blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Posebna pozornost in dodatna podpora za izgradnjo institucionalne zmogljivosti, gospodarsko upravljanje in tehnično pomoč se nameni namenita državam, ki so bile opredeljene kot države v nestabilnih razmerah ali konfliktih, najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam. Jamstvo za zunanje delovanje se uporablja poleg vladnih naložb v osnovne javne storitve, ki ostajajo v odgovornosti vlad. [Sprememba 234]

2.  Jamstvo za zunanje delovanje podpira operacije EFSD+, ki jih krije proračunsko jamstvo v skladu s členi 27, 28 in 29 te uredbe, makrofinančno pomoč in posojila tretjim državam iz člena 10(2) uredbe o EINS.

3.  V okviru jamstva za zunanje delovanje lahko Unija zagotovi jamstvo za operacije, ki so bile podpisane med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2027, in sicer v višini do 60 000 000 000 EUR. Ta zgornja meja se pregleda v okviru poročila o vmesni oceni v skladu s členom 32. [Sprememba 235]

4.  Stopnja rezervacij znaša od 9 % do 50 %, odvisno od vrste operacij. Iz proračuna Unije se zagotovi najvišji znesek v višini 10 milijard EUR, in sicer iz posebne proračunske vrstice v okviru letnega proračunskega postopka ali s prenosom proračunskih sredstev. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34, s katerimi se ta najvišja vsota po potrebi spremeni. [Sprememba 236]

Stopnja rezervacij jamstva za zunanje delovanje znaša 9 % za makrofinančno pomoč Unije in za proračunska jamstva, ki krijejo tveganja državnih posojilojemalcev, povezana z dajanjem posojil.

Stopnje rezervacij se ponovno pregledajo vsaka tri leta vsaki dve leti od datuma začetka uporabe te uredbe iz člena 40. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev ali spremembo teh stopenj in ustreznih finančnih zneskov. [Sprememba 237]

5.  Jamstvo za zunanje delovanje se šteje za eno samo jamstvo v skupnem skladu za rezervacije, ustanovljenem s členom 212 finančne uredbe.

6.  EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje lahko podpirata operacije financiranja in naložbene operacije v partnerskih državah na geografskih območjih iz člena 4(2). Oblikovanje rezervacij jamstva za zunanje delovanje se financira iz proračuna ustreznih geografskih programov, ustanovljenih s členom 6(2)(a), in se prenese v skupni sklad za rezervacije. Geografska porazdelitev operacij EFSD+ v največjem možnem obsegu izraža tudi sorazmerno težo finančnih dodelitev za različne regije, kot je določeno v členu 6(2)(a). EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje lahko podpirata tudi operacije v upravičenkah s seznama v Prilogi I k uredbi IPA III. Te operacije v okviru EFSD+ in oblikovanje rezervacij jamstva za zunanje delovanje se financirajo iz uredbe IPA. Oblikovanje rezervacij jamstva za zunanje delovanje za posojila tretjim državam iz člena 10(2) uredbe o EINS se financira iz uredbe o EINS. [Sprememba 238]

7.  Oblikovanje rezervacij iz člena 211(2) finančne uredbe je zasnovano na podlagi skupnih neporavnanih obveznosti Unije, ki izhajajo iz vsake operacije, vključno z operacijami, sklenjenimi pred letom 2021, za katere jamči Unija. Letni znesek potrebnih rezervacij je lahko zasnovan v časovnem razponu največ sedmih let.

8.  Preostanek sredstev do 31. decembra 2020 v jamstvenem skladu EFSD in Jamstvenem skladu za zunanje ukrepe, ustanovljenima z Uredbo (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta oziroma Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009, se prenese v skupni sklad za rezervacije z namenom oblikovanja rezervacij za njune operacije v okviru enega jamstva iz odstavka 4 tega člena.

Člen 26a

Cilji za EFSD+

1.  Operacije EFSD+, upravičene do podpore iz jamstva za zunanje delovanje, prispevajo k naslednjim prednostnim področjem:

(a)  zagotavljanje financiranja in podpore za razvoj zasebnega in zadružnega sektorja ter sektorja socialnih podjetij za prispevanje k trajnostnemu razvoju v njegovih ekonomskih, socialnih in okoljskih razsežnostih, s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine, ter, kjer je ustrezno, evropski sosedski politiki in ciljem, določenim v členu 3 uredbe IPA III;

(b)  odprava ozkih grl za zasebne naložbe, zlasti z zagotavljanjem pravne varnosti naložb;

(c)  okrepitev vzvodov za financiranje zasebnega sektorja, s posebnim poudarkom na mikro-, malih in srednjih podjetjih;

(d)  okrepitev socialno-ekonomskih sektorjev in področij ter z njimi povezane javne in zasebne infrastrukture ter trajnostne povezljivosti in trajnostne proizvodnje s ciljem spodbujanja vključujočega in trajnostnega socialno-ekonomskega razvoja, ki spoštuje človekove pravice in okolje;

(e)  prispevanje k podnebnim ukrepom, varstvu okolja in okoljskemu upravljanju;

(f)  prispevanje k obravnavi specifičnih temeljnih vzrokov migracij, vključno z nedovoljenimi migracijami in prisilnim razseljevanjem, s spodbujanjem trajnostnega razvoja ter prispevanje k varnim, urejenim in zakonitim migracijam ter mobilnosti. [Sprememba 239]

Člen 27

Upravičenost ter izbira operacij in partnerjev

1.  Operacije financiranja in naložbene operacije, upravičene do podpore jamstva za zunanje delovanje, so dosledne in usklajene s politikami Unije, zlasti njeno razvojno politiko in evropsko sosedsko politiko, ter s strategijami in politikami partnerskih držav ter obravnavajo nedelovanje lokalnih trgov ali neoptimalne naložbene operacije, ne da bi nepošteno tekmovale z lokalnimi gospodarskimi akterji. Zlasti podpirajo cilje, splošna načela in okvir politike iz te uredbe in ustreznih okvirnih programskih dokumentov, pri čemer ustrezno upoštevajo prednostna področja, ki so določena v členu 26a in podrobneje opisana v Prilogi V. [Sprememba 240]

1a.  Jamstvo za zunanje delovanje se podeli na podlagi sklenitve ustreznega sporazuma o jamstvu EFSD med Komisijo v imenu Unije in upravičenim partnerjem. [Sprememba 241]

2.  Jamstvo za zunanje delovanje podpira operacije financiranja in naložbene operacije, ki obravnavajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere. Operacije izpolnjujejo tudi pogoje iz točk (a) do (cd) člena 209(2) finančne uredbe in ki: [Sprememba 242]

(-aa)   zagotavljajo finančno in razvojno dodatnost; [Sprememba 243]

(-ab)   so predmet javno dostopne participatorne predhodne ocene učinka na človekove pravice, področje socialnih zadev in trg dela ter presoje vpliva na okolje, v katerih so opredeljena in obravnavana tveganja na teh področjih ter je ustrezno upoštevano načelo prostovoljnega soglasja po predhodni seznanitvi prizadetih skupnosti pri naložbah, povezanih z zemljišči; [Sprememba 244]

(a)  zagotavljajo dopolnjevanje z drugimi pobudami;

(b)  so ekonomsko in finančno izvedljive, ob ustreznem upoštevanju možne podpore ter sofinanciranja zasebnih in javnih partnerjev v projektu, pri čemer se upoštevajo posebnosti poslovnega okolja in zmogljivosti držav, v nestabilnih razmerah ali konfliktih, najmanj razvitih držav in močno zadolženih revnih držav, ki so lahko upravičene do ugodnejših pogojev;

(c)  so tehnično izvedljive in trajnostne z okoljskega in socialnega socialno-ekonomskega vidika; [Sprememba 245]

(ca)  so ciljno usmerjene v sektorje in vprašanja, pri katerih obstajajo očitne tržne in institucionalne pomanjkljivosti, ki ovirajo financiranje zasebnega sektorja; [Sprememba 246]

(cb)  so strukturirane tako, da prispevajo k spodbujanju razvoja trga in mobilizaciji sredstev zasebnega sektorja za zapolnitev naložbenih vrzeli; [Sprememba 247]

(cc)  se osredotočajo na projekte, ki vključujejo večja tveganja, kot so jih zasebni posojilodajalci pripravljeni prevzeti samo na tržni osnovi; [Sprememba 248]

(cd)  ne izkrivljajo trgov v partnerskih državah in regijah; [Sprememba 249]

(ce)  kadar je mogoče, zagotavljajo čim večjo mobilizacijo lokalnega kapitala zasebnega sektorja; [Sprememba 250]

(cf)  spoštujejo načela učinkovitosti razvoja, kot so bila določena v partnerstvu za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana in potrjena leta 2016 v Nairobiju, vključno z lastno odgovornostjo, prilagajanjem, usmerjenostjo v rezultate, preglednostjo in vzajemno odgovornostjo, pa tudi ciljem nevezane pomoči; [Sprememba 251]

(cg)  so oblikovane tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil OECD-DAC, ob upoštevanju posebnosti pri razvoju zasebnega sektorja, razen operacij v industrializiranih državah, ki niso upravičene do uradne razvojne pomoči; [Sprememba 252]

(ch)  se izvajajo ob polnem spoštovanju mednarodnega prava o človekovih pravicah ter mednarodno dogovorjenih smernic, načel in konvencij, vključno z načeli za odgovorne naložbe, vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicami OECD za multinacionalna podjetja, načeli Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) za odgovorno vlaganje v kmetijske in prehranske sisteme ter konvencijami in standardi Mednarodne organizacije dela, Konvencijo OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, maastrichtskih načel o ekstrateritorialnih obveznostih držav na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic ter prostovoljnih smernic FAO za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov v okviru nacionalne prehranske varnosti. [Sprememba 253]

3.  Jamstvo za zunanje delovanje se uporablja za kritje tveganj za naslednje instrumente:

(a)  posojila, vključno s posojili v lokalni valuti in posojili v obliki makrofinančne pomoči;

(b)  jamstva;

(c)  posredna jamstva;

(d)  instrumente kapitalskih trgov;

(e)  katero koli drugo obliko financiranja ali izboljšanja kreditne kakovosti, zavarovanja in udeležbe v obliki lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala.

4.  Upravičeni partnerji za namene jamstva za zunanje delovanje so tisti, ki so opredeljeni v členu 208(4) finančne uredbe, vključno s tistimi iz tretjih držav, ki prispevajo k jamstvu za zunanje delovanje, ob odobritvi Komisije v skladu s členom 28 te uredbe in mnenjem strateškega odbora. Poleg tega in z odstopanjem od člena 62(2)(c) finančne uredbe so za namene jamstva upravičeni subjekti zasebnega prava države članice ali tretje države, ki je prispevala k jamstvu za zunanje delovanje v skladu s členom 28, in ki nudijo ustrezno zagotovilo o svoji finančni zmogljivosti. [Sprememba 254]

4a.  Skupina Evropske investicijske banke med drugim:

(a)  skupaj z drugimi evropskimi finančnimi institucijami sodeluje pri obvladovanju tveganja EFSD+, pri čemer ustrezno upoštevajo, da je treba preprečevati morebitno nasprotje interesov;

(b)  v skladu s postopki iz poglavij 1 in 3 tega naslova edina izvaja del naložbenega okna, ki zajema državna posojila, za katera se oblikujejo rezervacije v višini vsaj 1 000 000 000 EUR iz finančnih sredstev za geografske programe;

(c)  predstavlja upravičenega partnerja za izvedbene dejavnosti v okviru drugih naložbenih oken. [Sprememba 255]

5.  Upravičeni partnerji ravnajo v skladu s pravili in pogoji iz člena 62(2)(c) finančne uredbe. V primeru subjektov zasebnega prava države članice ali tretje države, ki je prispevala k jamstvu za zunanje delovanje v skladu s členom 28 te uredbe, imajo prednost tisti subjekti, ki razkrijejo informacije, povezane z merili na področju okolja, družbe, obdavčevanja in upravljanja podjetij. [Sprememba 256]

Komisija upravičenim partnerjem zagotovi uspešno, učinkovito in pravično uporabo razpoložljivih virov ter spodbuja sodelovanje med njimi.

Komisija vsem upravičenim partnerjem zagotovi pravično obravnavo in enak dostop do financiranja ter poskrbi za preprečevanje nasprotja interesov v celotnem obdobju izvajanjauporabe EFSD+. Da bi zagotovila dopolnjevanje, lahko Komisija od upravičenih partnerjev zahteva vse ustrezne informacije o operacijah, ki niso povezane z EFSD+. [Sprememba 257]

5a.  Evropski parlament ali Svet lahko upravičene partnerje, organizacije civilne družbe in lokalne skupnosti povabi k izmenjavi mnenj v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami, ki so zajete s to uredbo. [Sprememba 258]

6.  Komisija upravičene partnerje izbere v skladu s členom 154 finančne uredbe, pri čemer ustrezno upošteva:

(a)  mnenje strateških in regionalnih operativnih odborov v skladu s Prilogo VI;

(b)  cilje naložbenega okna;

(c)  izkušnje in zmogljivost upravičenih partnerjev za obvladovanje tveganja;

(d)  znesek lastnih sredstev in sofinanciranje zasebnega sektorja, ki jih je upravičeni partner pripravljen uporabiti za naložbeno okno;

(da)   načela poštenih in odprtih razpisnih postopkov. [Sprememba 259]

7.  Komisija določi naložbena okna za regije, posamezne partnerske države ali za oboje, za posamezne sektorje ali posamezne projekte, posamezne kategorije končnih upravičencev ali oboje, ki se financirajo v skladu s to uredbo in se do določenega zneska krijejo iz jamstva za zunanje delovanje. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o skladnosti naložbenih oken s tem členom in njihovih podrobnih prednostnih nalogah v okviru financiranja. Vsi zahtevki za finančno podporo v okviru naložbenih oken se predložijo Komisiji.

Izbira naložbenih oken se ustrezno utemelji z analizo tržne nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin. To analizo izvede Komisija v sodelovanju s potencialno upravičenimi partnerji in zainteresiranimi stranmi.

Instrumente iz odstavka 3 lahko zagotovijo upravičeni partnerji v okviru naložbenega okna ali posameznega projekta, ki ga upravlja upravičeni partner. Instrumenti se lahko zagotovijo v korist partnerskih držav, vključno z državami, v nestabilnih razmerah ali konfliktih, ali državami, ki se soočajo z izzivi pri obnovi in okrevanju po konfliktu, ter v korist institucij teh partnerskih držav, vključno z njihovimi javnimi nacionalnimi in zasebnimi lokalnimi bankami in finančnimi institucijami, ter tudi v korist subjektov zasebnega sektorja teh partnerskih držav. [Sprememba 260]

8.  Komisija oceni operacije, podprte z jamstvom za zunanje delovanje, in jih primerja z merili upravičenosti oceni na podlagi meril za upravičenost iz odstavkov 2 in 3, pri tem pa se, kadar je mogoče, opira na obstoječe sisteme za merjenje rezultatov, ki jih uporabljajo upravičeniKomisija pripravi preglednico kazalnikov za usmerjanje izbire projektov. Izvajalski partnerji preglednico izpolnijo za vse operacije v okviru EFSD+. Komisija vse operacije, podprte z jamstvom, oceni na podlagi meril za upravičenost iz člena 27 ter s pomočjo preglednice izvede neodvisen pregled kakovosti glede potrebne skrbnosti ter ocene, ki jo na ravni projekta opravijo izvajalski partnerji. Komisija vsako leto objavi rezultate ocenjevanjaizvajalske partnerje po potrebi prosi za pojasnila in spremembe. Po tem ko Komisija in izvajalski partnerji odobrijo uporabo jamstva, Komisija v okviru svoje ocene za vsako naložbeno okno vsako leto objavi preglednico za vse projekte in rezultate vseh jamstvenih orodij in posameznih projektov. [Sprememba 261]

9.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev ali spremembo prednostnih področij in naložbenih oken iz Priloge V in upravljanja EFSD+ iz Priloge VI. Komisija pri dopolnjevanju ali spreminjanju naložbenih oken za posamezne regije, posamezne partnerske države ali za oboje, za posamezne sektorje ali posamezne projekte, posamezne kategorije končnih upravičencev ali oboje, ki se financirajo v skladu s to uredbo in se do določenega zneska krijejo iz jamstva za zunanje delovanje, ustrezno upošteva nasvete strateškega odbora in se posvetuje z operativnima odboroma.

Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o tem, v kolikšni meri so naložbena okna skladna z zahtevami iz člena 26a in tega člena, ter o njihovih podrobnih prednostnih nalogah v okviru financiranja. Vsi zahtevki za finančno podporo v okviru naložbenih oken se predložijo Komisiji.

Izbira naložbenih oken se ustrezno utemelji z analizo tržne nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin. To analizo izvede Komisija, pri tem pa sodeluje s potencialno upravičenimi partnerji in deležniki.

Instrumente iz odstavka 3 lahko zagotovijo upravičeni partnerji v okviru naložbenega okna ali posameznega projekta, ki ga upravlja upravičeni partner. Instrumenti se lahko zagotovijo v korist partnerskih držav, vključno z državami, ki se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, ali državami, ki se soočajo z izzivi pri obnovi in okrevanju po konfliktu, ter v korist institucij teh partnerskih držav, vključno z njihovimi javnimi nacionalnimi in zasebnimi lokalnimi bankami in finančnimi institucijami, ter tudi v korist subjektov zasebnega sektorja teh partnerskih držav. V državah, ki se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, in, kadar je to upravičeno, v drugih državah se lahko zagotovi podpora za naložbe v javnem sektorju, ki pomembno vplivajo na razvoj zasebnega sektorja. [Sprememba 262]

Člen 27a

Upravljanje in struktura EFSD+

1.  EFSD+ sestavljata regionalni naložbeni platformi, vzpostavljeni na podlagi delovnih metod, postopkov in struktur obstoječih mehanizmov Unije za mešano financiranje za zunanje delovanje, v katerih so lahko združene njune operacije mešanega financiranja in operacije jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+.

2.  Komisija je odgovorna za splošno upravljanje EFSD+ in jamstva za zunanje delovanje. Razen tega ne skuša izvajati splošnih bančnih operacij. Da bi zagotavljala najvišje standarde preglednosti in finančne odgovornosti, Komisija redno obvešča Evropski parlament.

3.  Komisiji pri upravljanju EFSD+ svetuje strateški odbor, razen v primeru operacij, ki zajemajo politiko širitve Unije in se financirajo z uredbo IPA III. Pri teh Komisiji svetuje strateški odbor za naložbeni okvir za Zahodni Balkan. Komisija pri operativnem upravljanju jamstva za zunanje delovanje tesno sodeluje z vsemi upravičenimi partnerji. V ta namen se ustanovi tehnična delovna skupina, sestavljena iz strokovnjakov Komisije in upravičenih partnerjev, da bi ocenila tveganje in z njim povezane cene.

4.  Strateški odbor svetuje Komisiji o strateški usmeritvi in prednostnih nalogah naložb jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+ ter prispeva k njihovemu usklajevanju z vodilnimi načeli in cilji zunanjega delovanja Unije, razvojne politike in evropske sosedske politike, pa tudi cilji iz člena 3 in namenom EFSD+ iz člena 26. Komisijo prav tako podpira pri določanju splošnih naložbenih ciljev glede uporabe jamstva za zunanje delovanje za podpiranje operacij EFSD+ ter spremlja ustrezno in raznovrstno geografsko in tematsko pokritost naložbenih oken, pri tem pa posebno pozornost namenja državam, za katere velja, da se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam.

5.  Strateški odbor prispeva tudi k splošni usklajenosti, dopolnjevanju in skladnosti med regionalnima naložbenima platformama, tremi stebri evropskega naložbenega načrta, med evropskim naložbenim načrtom in drugimi prizadevanji Unije na področju migracij in uresničevanja Agende 2030, pa tudi z drugimi programi iz te uredbe, drugimi instrumenti Unije za financiranje in jamstvenimi skladi.

6.  Strateški odbor sestavljajo predstavniki Komisije in urada visoke predstavnice, vseh držav članic in Evropske investicijske banke. Evropski parlament ima status opazovalca. Donatorjem, upravičenim partnerjem, partnerskim državam, ustreznim regionalnim organizacijam in drugim deležnikom se lahko, kadar je to ustrezno, podeli status opazovalca. Pred vključitvijo morebitnega novega opazovalca se je treba posvetovati s strateškim odborom. Strateškemu odboru sopredsedujeta Komisija in visoka predstavnica.

7.  Strateški odbor se sestane vsaj dvakrat letno in mnenja po možnosti sprejema soglasno. Dodatne sestanke lahko kadar koli skliče predsednik ali se skličejo na zahtevo tretjine članov. Kadar soglasja ni mogoče doseči, se uporabijo glasovalne pravice, kot so bile dogovorjene na prvi seji strateškega odbora in določene v njegovem poslovniku. Pri teh glasovalnih pravicah se upošteva vir financiranja. Poslovnik določa okvir glede vloge opazovalcev. Zapisniki in dnevni redi sej strateškega odbora se po njihovem sprejetju objavijo.

8.  Komisija strateškemu odboru vsako leto poroča o napredku, doseženem pri uporabi EFSD+. Strateški odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan predloži informacije o napredku pri uporabi jamstvenega instrumenta za regijo širitve, da se dopolni navedeno poročanje. Strateški odbor redno organizira posvetovanje z ustreznimi deležniki o strateški usmeritvi in uporabi EFSD+.

9.  To, da obstajata dva strateška odbora, ne pomeni, da je potreben enoten okvir za obvladovanje tveganj EFSD+.

10.  Strateški odbor v obdobju uporabe EFSD čim prej sprejme in objavi smernice, v katerih je podrobno opisano, kako se bo zagotovila skladnost operacij EFSD+ s cilji in merili za upravičenost, določenimi v členih 26a in 27.

11.  Strateški odbor v svojih strateških smernicah upošteva ustrezne resolucije Evropskega parlamenta ter ustrezne sklepe Sveta.

12.  Operativna odbora regionalnih naložbenih platform podpirata Komisijo na ravni uporabe pri opredeljevanju regionalnih in sektorskih naložbenih ciljev ter regionalnih, sektorskih in tematskih naložbenih oken ter pripravljata mnenja o operacijah mešanega financiranja in uporabi jamstva za zunanje delovanje, ki zajema operacije EFSD+. [Sprememba 263]

Člen 28

Prispevek drugih donatorjev k jamstvu za zunanje delovanje

1.  K jamstvu za zunanje delovanje lahko prispevajo države članice, tretje države in druge tretje osebe.

Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 218(2) finančne uredbe lahko pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru prispevajo v obliki jamstev ali gotovine.

Prispevek tretjih držav, ki niso pogodbenice Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, in drugih tretjih oseb je v obliki gotovine, temelji na mnenju strateškega odbora in zanj pa je potrebna odobritev Komisije. [Sprememba 264]

Komisija brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet o potrjenih prispevkih.

Na zahtevo držav članic se lahko njihovi prispevki namenijo za zagon ukrepov v posameznih regijah, državah, sektorjih ali obstoječih naložbenih oknih. [Sprememba 265]

2.  Prispevki v obliki jamstva ne presegajo 50 % zneska iz člena 26(2) te uredbe.

Prispevki držav članic in držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru v obliki jamstva se lahko za plačila za unovčitev jamstev uporabijo šele potem, ko so bila za plačila za unovčitev jamstva uporabljena sredstva iz splošnega proračuna Unije, ki se jim prištejejo kateri koli drugi denarni prispevki.

Vsak prispevek se lahko uporabi za kritje unovčitev jamstva, tudi če je določen za poseben namen. [Sprememba 266]

Med Komisijo v imenu Unije in donatorjem se sklene sporazum o prispevkih ter vsebuje zlasti določbe o plačilnih pogojih.

Člen 29

IzvajanjeUporaba sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje [Sprememba 267]

1.  Komisija v imenu Unije sklene sporazume o jamstvu za zunanje delovanje z upravičenimi partnerji, izbranimi v skladu s členom 27. Ti sporazumi so brezpogojni, nepreklicni, na prvi poziv in v korist izbranih partnerjev. Sporazumi se lahko sklenejo s konzorcijem dveh ali več upravičenih partnerjev. [Sprememba 268]

2.  Med Komisijo in izbranim upravičenim partnerjem oziroma izbranimi upravičenimi partnerji se sklene en ali več sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje za vsako naložbeno okno. Poleg tega, da se zadosti posebnim potrebam, se lahko jamstvo za zunanje delovanje odobri za posamezne operacije financiranja ali naložbene operacije.

Vsi sporazumi o jamstvu za zunanje delovanje se na zahtevo dajo na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu, pri čemer se zagotovi varovanje zaupnih in poslovno občutljivih informacij. [Sprememba 269]

3.  Sporazumi o jamstvu za zunanje delovanje vsebujejo zlasti:

(a)  podrobna pravila o kritju, zahtevah, upravičenosti, upravičenih partnerjih in postopkih;

(b)  podrobna pravila o zagotavljanju jamstva za zunanje delovanje, vključno z ureditvijo glede kritja in njegovim določenim kritjem za portfelje in projekte v okviru posameznih vrst instrumentov, kakor tudi analizo tveganja za projekte in portfelje projektov, tudi na sektorski, regionalni in nacionalni ravni;

(c)  navedbo ciljev in namena te uredbe, oceno potreb in navedbo pričakovanih rezultatov, ob upoštevanju spodbujanja družbene odgovornosti gospodarskih družb in odgovornega poslovanja, pa tudi da je treba zagotoviti odgovorno poslovanje, med drugim zlasti s spoštovanjem mednarodno dogovorjenih smernic, načel in pravnih instrumentov iz točke (ch) člena 27(2); [Sprememba 270]

(d)  nadomestilo za jamstvo, ki odraža stopnjo tveganja, in možnost, da se nadomestilo delno subvencionira, da se postavijo ugodnejši pogoji v ustrezno utemeljenih primerih, zlasti pa za države, ki se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, najmanj razvite in močno zadolžene države; [Sprememba 271]

(e)  zahteve za uporabo jamstva za zunanje delovanje, vključno glede plačilnih pogojev, kot so specifični časovni okviri, obresti, ki se morajo plačati na zapadle zneske, odhodki in stroški izterjave ter morda potrebne ureditve v zvezi z likvidnostjo;

(f)  postopke v sporih, vključno s sprožilnimi dogodki in čakalnimi dobami, vendar ne omejeno nanje, ter postopki v zvezi z izterjavo terjatev;

(g)  obveznosti v zvezi s preglednim spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem; [Sprememba 272]

(h)  jasne in dostopne pritožbene postopke za tretje strani, na katere bi lahko vplivalo izvajanjevplivala uporaba projektov, podprtih z jamstvom za zunanje delovanje. [Sprememba 273]

4.  Upravičeni partner operacije financiranja in naložbene operacije odobri v skladu s svojimi lastnimi pravili in postopki ter v skladu s pogoji iz sporazuma o jamstvu za zunanje delovanje.

5.  Jamstvo za zunanje delovanje lahko krije:

(a)  za dolžniške instrumente glavnico in vse obresti ter zneske, dolgovane izbranemu upravičenemu partnerju, ki jih ta partner ni prejel v skladu s pogoji o finančnih operacijah po nastopu primera neizpolnitve obveznosti;

(b)  za naložbe v lastniški kapital vložene zneske in z njimi povezane stroške financiranja;

(c)  za druge operacije financiranja in naložbene operacije iz člena 27(2) uporabljene zneske in stroške financiranja, povezane z njimi;

(d)  vse ustrezne stroške in stroške izterjave, povezane z neizpolnitvijo obveznosti, razen če se ti odbijejo od prihodkov izterjave.

5a.  Komisija pri sklepanju sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje z upravičenimi partnerji upošteva naslednje:

(a)  nasvete in napotke strateškega in regionalnega odbora;

(b)  cilje naložbenega okna;

(c)  izkušnje upravičenega partnerja ter njegovo operativno in finančno zmogljivost ter zmogljivost za obvladovanje tveganj;

(d)  znesek lastnih sredstev in sofinanciranje zasebnega sektorja, ki jih je upravičeni partner pripravljen uporabiti za naložbeno okno. [Sprememba 274]

6.  Za namene računovodenja Komisije, njenega poročanja o tveganjih, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, ter v skladu s členom 209(4) finančne uredbe, upravičeni partnerji, s katerimi je bil sklenjen sporazum o jamstvu za zunanje delovanje, Komisiji in Računskemu sodišču vsako leto predložijo finančna poročila o operacijah financiranja in naložb, ki jih zajema ta uredba, revidirana s strani neodvisnega zunanjega revizorja, pri čemer ta med drugim vsebujejo informacije o:

(a)  oceni tveganja operacij financiranja in naložbenih operacij upravičenih partnerjev, vključno z informacijami o obveznostih Unije, izmerjenih v skladu z računovodskimi pravili iz člena 80 finančne uredbe in mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor (IPSAS);

(b)  neporavnanih finančnih obveznostih za Unijo, nastalih na podlagi operacij EFSD+, odobrenih za upravičene partnerje in njihove operacije financiranja in naložbene operacije, razčlenjene po posameznih operacijah.

7.  Upravičeni partnerji Komisiji na zahtevo predložijo vse dodatne informacije, potrebne za izpolnitev obveznosti Komisije v zvezi s to uredbo, zlasti v zvezi z izvajanjem priporočil iz predhodne ocene učinka na človekove pravice, na področji socialnih zadev in trga dela in presoje vpliva na okolje ter drugih meril za izbiro iz člena 27. [Sprememba 275]

8.  Komisija poroča o finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči v skladu s členoma 241 in 250 finančne uredbe. V ta namen upravičeni partnerji vsako leto predložijo informacije, ki jih Komisija potrebuje za izpolnitev obveznosti poročanja. Poleg tega Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo, kot je določeno v členu 31(6a). [Sprememba 276]

8a.  Komisija ali upravičeni partnerji nemudoma obvestijo urad OLAF, če v kateri koli fazi priprave, izvajanja ali zaključka operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih zajema ta uredba, utemeljeno sumijo, da je prišlo do goljufije, korupcije, pranja denarja ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki bi lahko škodila finančnim interesom Unije. Komisija ali upravičeni partnerji uradu OLAF posredujejo vse informacije, ki jih potrebuje, da lahko izvede celovito in temeljito preiskavo. [Sprememba 277]

Člen 29a

Pritožbeni mehanizem in mehanizem pravnih sredstev

Zaradi morebitnih pritožb tretjih strani v partnerskih državah, vključno s skupnostmi in posamezniki, ki bi bili oškodovani zaradi projektov, podprtih z jamstvom EFSD+ in jamstvom za zunanje delovanje, Komisija in delegacije Evropske unije na svojih spletiščih objavijo neposredne sklice na pritožbene mehanizme ustreznih partnerjev, ki so sklenili sporazume s Komisijo. Komisija za vse projekte v skladu s poglavjem V te uredbe vzpostavi tudi centralni pritožbeni mehanizem EU in tako omogoči, da se ji pritožbe v zvezi s tem, kako upravičeni partnerji obravnavajo pritožbe, neposredno pošljejo. Te informacije upošteva pri odločanju o prihodnjem sodelovanju s temi partnerji. [Sprememba 278]

Člen 29b

Izključene dejavnosti in nekooperativne jurisdikcije

1.  Jamstvo za zunanje delovanje ne podpira operacij financiranja in naložbenih operacij, ki:

(a)  so povezane z vojaškim ali varnostnim sektorjem;

(b)  podpirajo razvoj jedrske energije, razen posojil, zagotovljenih v skladu z Uredbo EINS, in fosilnih goriv ter dodatno spodbujajo odvisnost gospodarstev in družb od visokoogljičnih tehnologij;

(c)  povzročajo visoke zunanje okoljske stroške, kot so stroški, ki so povezani z degradacijo zaščitenih območij ter območij kritičnih habitatov in dediščine, za katera se ne izvaja noben načrt trajnostnega razvoja in upravljanja;

(d)  vodijo v kršitve človekovih pravic v partnerskih državah, tako da se na primer skupnostim odreče pravica do dostopa do naravnih virov, kot so zemljišča, in nadzora nad njimi, prispevajo k prisilnemu razseljevanju prebivalstva ali vključujejo prisilno delo ali delo otrok.

2.  Upravičeni partnerji pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah spoštujejo veljavno pravo Unije ter dogovorjene mednarodne standarde in standarde Unije, torej v okviru te uredbe ne podpirajo projektov, ki prispevajo k pranju denarja, financiranju terorizma, izogibanju davkom, davčnim goljufijam in davčnim utajam. Upravičeni partnerji prav tako ne začenjajo novih ali nadaljujejo obstoječih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije o nekooperativnih jurisdikcijah ali so opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem na podlagi člena 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ali pa v praksi ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov o preglednosti in izmenjavi informacij. Upravičeni partnerji lahko od tega načela odstopajo samo, če se projekt fizično izvaja v eni od teh jurisdikcij in če nič ne kaže na to, da bi ustrezna operacija spadala v katero od kategorij iz prvega pododstavka tega odstavka. Upravičeni partnerji pri sklepanju sporazumov s finančnimi posredniki zahteve iz tega člena prenesejo v ustrezne sporazume in od finančnih posrednikov zahtevajo, da poročajo o njihovem izpolnjevanju.

3.  Upravičeni partnerji pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah uporabljajo načela in standarde, določene v pravu Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, zlasti v Uredbi (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in Direktivi (EU) 2015/849. Upravičeni partnerji zagotovijo, da tako za neposredno financiranje kot za financiranje prek posrednikov na podlagi te uredbe velja obveznost razkritja informacij o dejanskem lastništvu v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, ter objavijo podatke iz poročil po posameznih državah v skladu s členom 89(1) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 279]

Člen 30

Kapitalska udeležba v razvojni banki

Sredstva za geografske programe iz člena 6(2)(a) se lahko uporabijo za prispevanje k dotiranemu kapitalu evropskih in drugih razvojnih finančnih institucij.

Poglavje V

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje

Člen 31

Spremljanje in poročanje

-1.  Doseganje ciljev iz te uredbe se meri z ustreznim, preglednim in zanesljivim sistemom spremljanja, poročanja in ocenjevanja, s katerim bo pri uporabi programov zagotovljena ustrezna vključitev Evropskega parlamenta in Sveta ter povečano sodelovanje vseh partnerjev Unije, vključno s civilno družbo. [Sprememba 280]

1.  Kazalniki za poročanje o napredku v skladu s to uredbo pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3(2) so določeni v Prilogi VII, v skladu s kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. Kot podlaga za oceno stopnje doseganja ciljev se uporabijo vrednosti kazalnikov z dne 1. januarja 2021. [Sprememba 281]

2.  Komisija redno spremlja svoje ukrepe in pregleduje napredek pri doseganju ciljev iz člena 3, pa tudi pričakovanih rezultatov, ki vključujejo izložke in izide. [Sprememba 282]

Napredek glede pričakovanih rezultatov bi bilo treba spremljatise spremlja na podlagi jasnih, preglednih, in če je ustrezno, merljivih kazalnikov iz Priloge VII ter iz okvira za spremljanje in ocenjevanje, sprejetem v skladu z odstavkom 9, pa tudi v skladu z določbami o izvrševanju proračuna Unije. Zaradi olajšanja pravočasnega poročanja je število kazalnikov omejeno, razčlenjeni pa so vsaj po spolu in starosti. [Sprememba 283]

3.  Skupni okviri za rezultate, vključeni v skupne programske dokumente, ki izpolnjujejo merila iz člena 12(4), Uniji in državam članicam zagotavljajo podlago za skupno spremljanje izvajanjauporabe njihove skupne podpore partnerski državi. [Sprememba 284]

Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanjauporabe in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. [Sprememba 285]

4.  Komisija preuči napredek, dosežen pri izvajanjuuporabi te uredbe. Komisija od leta 2022 vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o doseganju ciljev te uredbe na podlagi kazalnikov, s katerimiki med drugim vključujejo kazalnike iz Priloge VII in izvrševanje proračuna Unije, z njimi pa se merijo doseženi rezultati in učinkovitost uredbe. To poročilo se predloži tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 286]

5.  Letno poročilo vsebuje informacije o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja, sodelovanjuudeležbi in ravni sodelovanja zadevnih partnerjev ter izvrševanju razčlenitev proračunskih obveznosti in odobritev plačil za vsako posamezno državo, regijo in sektorpo državi, regiji in sektorju sodelovanja, ki se nanašajo na predhodno leto. Zajema oceno napredka pri doseganju pričakovanih rezultatov in pri vključevanju medsektorskih vprašanj iz člena 8(6). V poročilu Ocenijo se ocenijo rezultati financiranja Unije, pri čemer se v največji možni meri upoštevajo specifični in merljivi kazalniki vloge financiranja pri uresničevanju ciljev te uredbe. Če je mogoče in ustrezno, je v primeru razvojnega sodelovanja v poročilu ocenjeno tudi upoštevanje načel uspešnosti razvoja, tudi inovativnih finančnih instrumentov. [Sprememba 287]

6.  Letno poročilo, pripravljeno leta 2021, vsebuje konsolidirane informacije iz letnih poročil za obdobje od 2014 do 2020 o vsem financiranju na podlagi uredb, navedenih v členu 4039(2), vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil. Poročilo odraža glavne pridobljene izkušnje in nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil iz zunanjih ocenjevanj, izvedenih v preteklih letih. Zajema oceno ravni zmogljivosti osebja na ravni sedeža in delegacij Unije, kar zadeva dosego vseh ciljev iz te uredbe. [Sprememba 288]

6a.  Komisija v okviru letnega poročila podrobno poroča o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, ter o delovanju EFSD+, njegovem upravljanju in dejanskem prispevku k ciljem. Temu delu letnega poročila se priloži mnenje Računskega sodišča. Vključuje naslednje elemente:

(a)  oceno rezultatov, ki prispevajo k namenu in ciljem EFSD+ iz te uredbe;

(b)  oceno tekočih operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, po sektorju, državi in regiji ter njihove skladnosti s to uredbo, vključno z ukrepi glede tveganj in njihovimi učinki na finančno in gospodarsko stabilnost partnerjev;

(c)  oceno dodatnosti in dodane vrednosti, mobilizacije sredstev zasebnega sektorja, pričakovanih in dejanskih izložkov ter izidov in učinkov operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, skupaj, vključno z učinkom na ustvarjanje dostojnih delovnih mest in sposobnost zagotavljanja zajamčenih plač, izkoreninjenje revščine in zmanjšanje neenakosti; ta ocena, kadar je to mogoče, vključuje analizo zajetih operacij glede na spol na podlagi dokazov in podatkov, razčlenjenih po spolu, ter analizo vrste podprtega podjetja zasebnega sektorja, vključno z zadrugami in socialnimi podjetji;

(d)  oceno skladnosti z zahtevami za uporabo jamstva za zunanje delovanje in izpolnjevanje ključnih kazalnikov smotrnosti, določenih za vsak predloženi predlog;

(e)  oceno učinka finančnega vzvoda, ki je bil dosežen z operacijami, ki jih krijeta jamstvo za zunanje delovanje in EFSD+;

(f)  informacijo o finančnem znesku, prenesenem upravičencem, in oceno vseh operacij financiranja in naložbenih operacij vsakega upravičenega partnerja skupaj;

(g)  oceno dodatnosti in dodane vrednosti operacij financiranja in naložb upravičenih partnerjev ter skupnih tveganj, povezanih s temi operacijami;

(h)  podrobne informacije o unovčitvah jamstva za zunanje delovanje, izgubah, donosih, izterjanih zneskih in vseh ostalih prejetih plačilih, pa tudi splošni izpostavljenosti tveganjem;

(i)  finančna poročila o operacijah financiranja in naložbenih operacijah upravičenih partnerjev, ki jih zajema ta uredba, revidirana s strani neodvisnega zunanjega revizorja;

(j)  oceno sinergij in dopolnjevanja med operacijami, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, ter drugim in tretjim stebrom načrta za zunanje naložbe na podlagi ustreznih obstoječih poročil, s posebnim poudarkom na napredku, doseženem pri dobrem upravljanju, vključno z bojem proti korupciji in nezakonitim finančnim tokovom, spoštovanjem človekovih pravic, pravno državo, politikami, ki upoštevajo vidik spola, pa tudi spodbujanjem podjetništva, lokalnega podjetniškega okolja in lokalnih finančnih trgov;

(k)  oceno skladnosti operacij jamstva za zunanje delovanje z mednarodno dogovorjenimi načeli učinkovitosti razvoja;

(l)  oceno nadomestila za jamstva;

(m)  oceno izvajanja določb, povezanih z izključenimi dejavnostmi in nekooperativnimi jurisdikcijami. [Sprememba 289]

7.  Skupna poraba sredstev v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjocilji iz te uredbe se vsako leto oceni na podlagi sprejetih okvirnih programskih dokumentov. Sredstva, dodeljena v skladu s to uredbo, so predmet letnega sistema sledenja, ki temelji na metodologiji OECD (, vključno s t. i. označevalci Rio), vendar to ne izključuje uporabe natančnejših metodologij, če so na voljo in so vključene v obstoječo metodologijo za upravljanje uspešnosti programov Unije, da se količinsko ovrednotijo izdatki v zvezi s podnebnimi ukrepi in, biotsko raznovrstnostjo ter okoljem, človekovim razvojem in socialnim vključevanjem, enakostjo spolov in uradno razvojno pomočjo na ravni akcijskih načrtov in ukrepov iz člena 19, ter se evidentirajo v ocenah in letnem poročilu. [Sprememba 290]

8.  Komisija da na voljo informacije o razvojnem sodelovanju prek priznanih mednarodnih standardov, vključno s standardi Mednarodne organizacije dela, in s pomočjo okvira za skupni standard, razvitega v okviru pobude za preglednost mednarodne pomoči. [Sprememba 291]

9.  Za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka te uredbe pri doseganju njenih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktovKomisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 34 zvezi s spremembo Priloge VII zaradi pregleda ali dopolnitve kazalnikov, če je to potrebno, tudi v okviru vmesnega pregleda v skladu s členom 32, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje, ki lahko vključuje dodatne kazalnike smotrnosti, ki se uporabljajo za vsakega od posebnih ciljev te uredbe. [Sprememba 292]

Člen 32

Ocenjevanje Vmesni pregled in ocenjevanje [Sprememba 293]

1.  Vmesna ocena te uredbe se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njenem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja instrumenta.Komisija najpozneje do 30. junija 2024 predloži poročilo o vmesni oceni uporabe te uredbe. Poročilo o vmesni oceni zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023, v njem pa se preuči prispevek Unije k uresničitvi ciljev te uredbe, s kazalniki, s katerimi se merijo doseženi rezultati, ter kakršnimi koli ugotovitvami in sklepnimi ugotovitvami glede učinka te uredbe, vključno z Evropskim skladom za trajnostni razvoj plus in jamstvom za zunanje delovanje. [Sprememba 294]

Evropski parlament lahko prispeva k tej oceni. Komisija in ESZD organizirata posvetovanje s ključnimi deležniki in upravičenci, vključno z organizacijami civilne družbe, pri tem pa sta posebej pozorni na to, da bodo zastopane najbolj marginalizirane skupine. [Sprememba 295]

Komisija oceni vpliv in učinkovitost svojih ukrepov po področjih ukrepanja ter učinkovitost načrtovanja programov, pri tem pa uporabi zunanje ocene. Komisija in ESZD upoštevata predloge in stališča Evropskega parlamenta in Sveta o neodvisnih zunanjih ocenah. Če je ustrezno, temeljijo ocene na načelih dobre prakse Odbora za razvojno pomoč pri OECD, njihov namen pa je ugotoviti, ali so bili cilji uresničeni, in oblikovati priporočila za izboljšanje prihodnjih ukrepov. V vmesni oceni se oceni, v kolikšni meri je Unija dosegla cilje iz te uredbe. [Sprememba 296]

2.  Na koncu izvajanja uredbe, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno uredbe. V oceni se preuči prispevek Unije za doseganje ciljev te uredbe, pri čemer se upoštevajo kazalniki, ki merijo dosežene rezultate, in kakršne koli ugotovitve in sklepne ugotovitve glede učinka te uredbe.V poročilu o vmesni oceni se obravnavajo tudi učinkovitost, dodana vrednost, delovanje poenostavljene in racionalizirane strukture zunanjega financiranja, notranja in zunanja skladnost ter nadaljnja ustreznost ciljev te uredbe, dopolnjevanje in sinergije med financiranimi ukrepi, prispevek ukrepov k doslednemu zunanjemu delovanju Unije ter v kolikšni meri se javnost v državah prejemnicah zaveda finančne podpore Unije, kadar je to ustrezno, v poročilo pa so vključene tudi ugotovitve iz poročil iz člena 31(4). [Sprememba 297]

V poročilu o končni oceni se preučijo tudi učinkovitost, dodana vrednost, možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja doslednost in nadaljnja ustreznost ciljev te uredbe. [Sprememba 298]

Poseben namen poročila o končnivmesni oceni je izboljšanje izvrševanja uporabe financiranja Unije. Poročilo vsebuje informacije za odločanje o podaljšanju, spremembi ali ustavitvi vrst ukrepov, ki se izvajajo na podlagi te uredbe. [Sprememba 299]

Poročilo o končnivmesni oceni vključuje tudi konsolidirane informacije iz ustreznih letnih poročil o vsem financiranju, ki ga ureja ta uredba, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah upravičenkah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil, pa tudi po geografskem in tematskem programu ter ukrepih hitrega ukrepanja, vključno s sredstvi, zbranimi z uporabo rezerve za nove izzive in prednostne naloge. [Sprememba 300]

Komisija svoje sklepe o ocenah skupaj s pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam prek zadevnega odbora iz člena 35. Na zahtevo držav članic lahko ta odbor razpravlja o posameznih ocenah. Rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev. [Sprememba 301]

Komisija v primernem obsegu vključi vse zadevne zainteresirane strani v postopek ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo, vključi vse zadevne deležnike in upravičence, vključno z organizacijami civilne družbe, in se, če kadar je to ustrezno, lahko odloči, da bo ocenjevanje opravila skupaj z državami članicami in razvojnimi partnerji, in sicer v tesnem sodelovanju s partnerskimi državami. [Sprememba 302]

2a.  Komisija poročilo o vmesni oceni iz odstavka 2 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu se, če je to ustrezno, priložijo zakonodajni predlogi, v katerih so določene potrebne spremembe te uredbe. [Sprememba 303]

2b.  Komisija po koncu obdobja uporabe te uredbe, vendar ne pozneje kot v treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, opravi končno oceno uredbe pod enakimi pogoji, kot veljajo za vmesno oceno iz odstavka 2 tega člena. [Sprememba 304]

3.  V skladu s posebnimi določbami o poročanju iz finančne uredbe Komisija do 31. decembra 2025 in nato vsaka tri leta oceni uporabo in delovanje jamstva za zunanje delovanje. Komisija poročilo o oceni predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Temu poročilu o oceni se priloži mnenje Računskega sodišča.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 33

Udeležba držav ali ozemelj, ki niso zajeti s to uredbo

1.  V ustrezno utemeljenih primerih in kadar je ukrep, ki naj se izvedeuporabi, svetovne, transregionalne ali regionalne narave, se lahko Komisija odloči v okviru ustreznih večletnih okvirnih programov ali ustreznih akcijskih načrtov oziroma ukrepov razširiti področje uporabe ukrepov na države in ozemlja, ki nisona Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirani akt v skladu s členom 34, da to uredbo dopolni, tako da na seznam držav in ozemelj, ki so zajeti s to uredbo v skladu s členom 4, in sicer za zagotovitev doslednosti in uspešnosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega ali transregionalnega sodelovanjanamen takih ukrepov vključi dodatne države in ozemlja. [Sprememba 305]

2.  Komisija lahko dodeli posebna finančna sredstva za pomoč partnerskim državam in regijam pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter čezmorskimi državami in ozemlji, zajetimi s Sklepom Sveta sklep o ČDO. V ta namen lahko ta uredba, če je ustrezno in na podlagi vzajemnosti in sorazmernosti glede ravni financiranja iz sklepa o ČDO in/ali uredbe o ETC, prispeva za ukrepe, ki jih izvaja partnerska država ali regija ali kateri koli drug subjekt v skladu s to uredbo, država, ozemlje ali kateri koli drug subjekt v skladu s sklepom o ČDO ali najbolj oddaljena regija Unije v okviru skupnih operativnih programov ali programov, ali za medregionalno sodelovanje oziroma ukrepe, ki so vzpostavljeni in se izvajajo v skladu z uredbo ETC. [Sprememba 306]

Člen 33a

Sodelovanje partnerskih držav in regij s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter čezmorskimi državami in ozemlji

1.  Komisija lahko dodeli posebna finančna sredstva za pomoč partnerskim državam in regijam pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter čezmorskimi državami in ozemlji, zajetimi s sklepom Sveta o ČDO. V ta namen lahko ta uredba, če je ustrezno in na podlagi vzajemnosti in sorazmernosti glede ravni financiranja iz sklepa o ČDO in/ali uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju, prispeva za ukrepe, ki jih izvaja partnerska država ali regija ali kateri koli drug subjekt v skladu s to uredbo, država, ozemlje ali kateri koli drug subjekt v skladu s sklepom o ČDO ali najbolj oddaljena regija Unije v okviru skupnih operativnih programov ali programov, ali za medregionalno sodelovanje oziroma ukrepe, ki so vzpostavljeni in se izvajajo v skladu z uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju.

2.  Stopnja sofinanciranja Unije ne presega 90 % upravičenih odhodkov za program ali ukrep. Za tehnično pomoč znaša stopnja sofinanciranja 100 %. [Sprememba 307]

Člen 34

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(6), člena 26(3)8(7a), člena 8(8b), člena 14(1), člena 15a, člena 17(4), člena 21(3a), člena 26(4), člena 27(9) in, člena 31(9) in člena 33(1) se prenese na Komisijo za obdobje veljavnosti te uredbe. Komisija navedene delegirane akte sprejme čim prej, delegirani akti iz člena 8(7a), člena 8(8b), člena 17(4) in člena 31(9) pa se sprejmejo do ... [6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. [Sprememba 308]

3.  PooblastiloPrenos pooblastila iz člena 4(6), člena 26(3)8(7a), člena 8(8b), člena 14(1), člena 15a, člena 17(4), člena 21(3a), člena 26(4), člena 27(9) in, člena 31(9) in člena 33(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 309]

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(6), členom 8(7a), členom 8(8b), členom 14(1), členom 15a, členom 17(4), členom 21(3a), členom 26(3)26(4), členom 27(9) in, členom 31(9) in členom 33(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestilaobvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 310]

Člen 34a

Nujni postopek

1.  Kadar v primeru naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, ali neposrednih groženj demokraciji, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov in uporabi se postopek iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

2.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 3. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

3.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 34(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi. [Sprememba 311]

Člen 34b

Demokratična odgovornost

1.  Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Komisijo in ESZD, in za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, pa tudi smotrnosti pri sprejemanju aktov in ukrepov Komisije lahko Evropski parlament Komisijo in ESZD pozove, naj nastopita pred njim, da bi razpravljali o strateških usmeritvah in smernicah za načrtovanje programov v skladu s to uredbo. Dialog je namenjen tudi spodbujanju splošne skladnosti vseh instrumentov za zunanje financiranje v skladu s členom 5. Ta dialog lahko poteka, še preden Komisija sprejme delegirane akte in predlog letnega proračuna, ob večjih političnih dogodkih pa lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Komisije ali ESZD poteka tudi na ad hoc osnovi.

2.  Komisija in ESZD Evropskemu parlamentu vse ustrezne dokumente v zvezi s tem predložita vsaj en mesec pred dialogom. Za dialog o letnem proračunu Komisija in ESZD zagotovita konsolidirane informacije o vseh akcijskih načrtih in ukrepih, sprejetih ali načrtovanih v skladu s členom 21, informacije o sodelovanju po državi, regiji in tematskem področju ter uporabi ukrepov hitrega odzivanja, porajajočih se izzivih in rezervi za prednostne naloge ter jamstvu za zunanje delovanje.

3.  Komisija in ESZD kar najbolj upoštevata stališče Evropskega parlamenta. Če Komisija ali ESZD stališč Evropskega parlamenta ne upoštevata, predložita ustrezno utemeljitev za to.

4.  Komisija in ESZD sta odgovorni za to, da, zlasti prek usmerjevalne skupine v skladu s členom 38, poskrbita za to, da je Evropski parlament ves čas obveščen o stanju uporabe te uredbe, zlasti o tekočih ukrepih, dejavnostih in rezultatih. [Sprememba 312]

Člen 35

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

5.  Sprejeti sklep ostane veljaven za čas trajanja sprejetega ali spremenjenega dokumenta, akcijskega programa ali ukrepa.

6.  Opazovalec Evropske investicijske banke sodeluje pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z Evropsko investicijsko banko. [Sprememba 313]

Člen 36

InformiranjePreglednost, komuniciranje in oglaševanje javno razkritje informacij [Sprememba 314]

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. Komisija je odgovorna za to, da spremlja, ali prejemniki te zahteve izpolnjujejo. [Sprememba 315]

2.  Komisija izvajauporablja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s to uredbo ter njenimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena tej uredbi, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge neposredno povezane s cilji iz člena 3. [Sprememba 316]

2a.  Komisija sprejme ukrepe za okrepitev strateškega komuniciranja in javne diplomacije za obveščanje o vrednotah Unije in dodani vrednosti Unije. [Sprememba 317]

2b.  Komisija vzpostavi enoten in celovit javni centralni elektronski repozitorij vseh ukrepov, financiranih v okviru te uredbe, vključno z merili, ki se uporabljajo za ugotavljanje potreb partnerjev v postopku dodeljevanja sredstev, in zagotavlja njegovo redno posodabljanje, z izjemo tistih ukrepov, za katere se šteje, da porajajo varnostna ali lokalna politično občutljiva vprašanja v skladu s členom 37. [Sprememba 318]

2c.  Repozitorij poleg tega vključuje informacije o vseh operacijah financiranja in naložbenih operacijah, tudi na individualni in projektni ravni, ter ključne elemente vseh sporazumov o jamstvu EFSD+, vključno z informacijami o pravni identiteti upravičenih partnerjev, pričakovanih koristih za razvoj in pritožbenih postopkih, pri tem pa je zagotovljeno varstvo zaupnih in poslovno občutljivih informacij. [Sprememba 319]

2d.  Upravičeni partnerji EFSD+ v skladu s svojo politiko preglednosti in pravili Unije glede varstva podatkov in dostopa do dokumentov in informacij na svojih spletiščih proaktivno in sistematično objavljajo informacije o vseh operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, zlasti o tem, kako te operacije prispevajo k izpolnjevanju ciljev in zahtev iz te uredbe. Te informacije se razčlenijo na ravni projekta. Pri tem se vedno zagotovi varovanje zaupnih in poslovno občutljivih informacij. Upravičeni partnerji v vseh informacijah, ki jih objavijo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje v skladu s to uredbo, navedejo tudi podporo Unije. [Sprememba 320]

Člen 37

Odstopanje od zahtev glede prepoznavnosti

Zaradi varnostnih ali lokalnih politično občutljivih vprašanj je lahko zaželeno ali potrebno omejiti komunikacijske dejavnosti in dejavnosti za povečanje prepoznavnosti v nekaterih državah ali na nekaterih območjih ali v določenih obdobjih. V takih primerih se ciljno občinstvo ter orodja, produkti in načini za povečanje prepoznavnosti, ki se uporabljajo za promocijo določenega ukrepa, določijo za vsak primer posebej, po posvetovanju in v dogovoru z Unijo. Kadar je zaradi nenadne krize potrebno hitro posredovanje, ni treba takoj pripraviti celotnega načrta glede komuniciranja in povečanja prepoznavnosti. Vendar se v takih primerih podpora Unije kljub temu ustrezno navede že ob samem začetku.

Člen 38

Klavzula o Evropski službi za zunanje delovanje

Ta uredba se uporablja v skladu s Sklepom 2010/427/EU. [Sprememba 321]

Člen 38a

Upravljanje

Za usmerjanje, usklajevanje in upravljanje tega instrumenta skozi celoten cikel upravljanja je zaradi zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti pri vseh operacijah zunanjega financiranja EU pristojna horizontalna usmerjevalna skupina, ki je sestavljena iz vseh zadevnih služb Komisije in ESZD in ji predseduje podpredsednica/visoka predstavnica ali predstavnik tega urada. Podpredsednica/visoka predstavnica zagotavlja splošno politično usklajevanje zunanjega delovanja Unije. Visoka predstavnica in ESZD pri vseh ukrepih, vključno z ukrepi hitrega odzivanja in ukrepi izjemne pomoči, ter skozi celoten cikel načrtovanja programov, načrtovanja in uporabe instrumenta sodelujeta s pristojnimi člani in službami Komisije, opredeljenimi na podlagi narave in ciljev predvidenih ukrepov, pri tem pa se opirata na njihovo strokovno znanje. Vsi predlogi sklepov se pripravijo po postopkih Komisije in se ji predložijo v sprejetje.

Evropski parlament je v celoti vključen v fazo oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov, da se zagotovijo politični in demokratični nadzor ter odgovornost pri financiranju Unije na področju zunanjega delovanja. [Sprememba 322]

Člen 39

Razveljavitev in prehodne določbe

1.  Sklep št. 466/2014/EU, Uredba (ES, Euratom) št. 480/2009 in Uredba (EU) 2017/1601 se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2021.

2.  Finančna sredstva za to uredbo lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med instrumentom to uredbo in ukrepi, sprejetimi v okviru njenih predhodnikov: Uredba (EU) št. 233/2014; Uredba (EU) št. 232/2014; Uredba (EU) št. 230/2014; Uredba (EU) št. 235/2014; Uredba (EU) št. 234/2014, Uredba (Euratom) št. 237/2014, Uredba (EU) št. 236/2014, Sklep št. 466/2014/EU, Uredba (ES, Euratom) št. 480/2009 in Uredba (EU) 2017/1601.

3.  Finančna sredstva za to uredbo lahko krijejo odhodke, povezane s pripravo katerega koli akta, ki bo nasledil to uredbo.

4.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 20(1), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 40

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. [Sprememba 323]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

SEZNAM DRŽAV IN OZEMELJ NA SOSEDSKEM OBMOČJU

Alžirija

Armenija

Azerbajdžan

Belorusija

Egipt

Gruzija

Izrael

Jordanija

Libanon

Libija

Republika Moldavija

Maroko

zasedeno palestinsko ozemlje

Sirija

Tunizija

Ukrajina

Podpora Unije v okviru tega območja se lahko uporabi tudi za namen omogočanja udeležbe Ruske federacije v programih čezmejnega sodelovanja in drugih ustreznih programih za več držav, vključno s sodelovanjem na področju izobraževanja, zlasti študentskih izmenjav. [Sprememba 324]

PRILOGA II

PODROČJA SODELOVANJA ZA GEOGRAFSKE PROGRAME

A.  Za vse geografske regije

LJUDJE

1.  Dobro upravljanje, demokracija, pravna država in človekove pravice

(a)  Krepitev demokracije in vključujočih demokratičnih procesov ter demokratičnega upravljanja in nadzora, vključno z neodvisnim sodstvom, pravno državo ter s preglednimi, mirnimi in verodostojnimi volilnimi postopki; [Sprememba 325]

(b)  krepitev spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so razglašene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, in uresničevanja povezanih mednarodnih instrumentov, podpiranje in ščitenje zagovornikov človekovih pravic, prispevanje k izvajanju svetovnih in regionalnih paktov in okvirov, povečanje zmogljivosti civilne družbe pri njihovem izvajanju in spremljanju ter položitev temeljev za oblikovanje pravnega okvira za zaščito oseb, razseljenih zaradi podnebnih sprememb; [Sprememba 326]

(c)  spodbujanje boja proti vsem oblikam diskriminacije in načela enakosti, zlasti enakosti spolov, ter pravic in opolnomočenja žensk in deklet, pa tudi pravic otrok, mladih, invalidov, pripadnikov manjšin, oseb LGBTI in domorodnih ljudstev; [Sprememba 327]

(d)  podpiranje uspešne civilne družbe ter, krepitev njene vloge v politični tranziciji, procesih reform in demokratičnih sprememb ter spodbujanje prostora, ki omogoča sodelovanje civilne družbe in državljanov v političnem odločanjuživljenju in pri nadzoru nad odločanjem; [Sprememba 328]

(e)  izboljšanje pluralizma, neodvisnosti in profesionalnosti svobodnih in neodvisnih medijev;

(f)  krepitev odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov proti političnim, da se jih pripravi, da se zoperstavijo in prilagodijo okoljskim in ekonomskim, okoljskim, prehranskim, demografskim in družbenim pritiskom in pretresom, naravnim nesrečam in nesrečam, ki jih povzroči človek, ter konfliktom, izrednim zdravstvenim razmeram in težavam v zvezi s prehransko varnostjo ter si od njih hitro opomorejo; [Sprememba 329]

(g)  krepitev razvoja demokratičnih javnih ustanov na mednarodni, nacionalni in podnacionalni ravni, vključno z neodvisnim, uspešnim, učinkovitim in odgovornim pravosodnim sistemom, ter spodbujanja pravne države, mednarodne pravičnosti, odgovornosti in dostopa do pravnega varstva za vse; [Sprememba 330]

(h)  podpiranje procesov reforme javne uprave, vključno z uporabo pristopov e-uprave, osredotočene na državljane, krepitev pravnih okvirov in institucionalne ureditve, nacionalnih statističnih sistemov, zmogljivosti in smotrnega upravljanja javnih financ ter prispevanje k boju proti korupciji, izogibanju davkom, davčnim utajam in agresivnemu davčnem načrtovanju; [Sprememba 331]

(i)  spodbujanje vključujočih, uravnoteženih in celovitih teritorialnih in mestnih politik s krepitvijo javnih institucij in organov na nacionalni in podnacionalni ravni ter podpiranje učinkovitih procesov decentralizacije in prestrukturiranja države;

(j)  povečevanje preglednosti in odgovornosti javnih institucij, krepitev javnih naročil, vključno s spodbujanjem razvoja (okoljskih, socialnih in ekonomskih) trajnostnih meril ter ciljev, in upravljanja javnih financ, razvoj e-uprave in krepitev zagotavljanja storitev; [Sprememba 332]

(k)  podpiranje trajnostnega, odgovornega in preglednega upravljanja sektorjev naravnih virov in z njimi povezanih prihodkov ter reform za zagotavljanje poštenih, pravičnih in vzdržnih davčnih politik;

(ka)   spodbujanje parlamentarne demokracije. [Sprememba 333]

2.  Izkoreninjanje revščine, boj proti neenakostim in razvoj ljudi

(a)  Izkoreninjenje revščine v vseh njenih razsežnostih, boj proti diskriminaciji in neenakostim ter, skrb za to, da nihče ne bo prezrt, najprej pa je treba poskrbeti za tiste, ki so najbolj zapostavljeni, tako da se naložbe prednostno usmerjajo v javne storitve na področjih zdravstva, prehrane, izobraževanja in socialne zaščite; [Sprememba 334]

(b)  povečevanje prizadevanj za sprejetje politik in ustrezne naložbe za spodbujanje, varstvo in uresničevanje pravic žensk, mladih in mladih otrok ter invalidov, olajšanje njihovega udejstvovanja in smiselnega sodelovanja v družbenem, državljanskem in gospodarskem življenju ter zagotovitev, da polno prispevajo k vključujoči rasti in trajnostnemu razvoju; [Sprememba 335]

(c)  spodbujanje varstva pravic opolnomočenja žensk in deklet ter njihovegavarstva in spoštovanja, vključno z ekonomskimi, delavskimi in socialnimi pravicami, zemljiškimi pravicami ter spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, ter preprečevanje vseh oblik spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter zaščita žensk in deklet pred tem nasiljem; to vključuje tudi spodbujanje dostopa do celostnih informacij glede spolnega in reproduktivnega zdravja in celostne spolne vzgoje za vse; spodbujanje sodelovanja pri raziskavah in inovacijah za nova in izboljšana orodja na področju spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva, vključno z načrtovanjem družine, zlasti v okoljih z omejenimi sredstvi; [Sprememba 336]

(d)  namenjanje posebne pozornosti prikrajšanim, ranljivim in marginaliziranim osebam, med drugim otrokom, starejšim, invalidom, osebam LGBTI ter domorodnim ljudstvom. To vključuje spodbujanje prehoda z institucionalne skrbi za otroke, vključno z invalidnimi, na skrb za otroke, ki temelji na skupnosti; [Sprememba 337]

(e)  spodbujanje celovitega pristopa k podpiranju skupnosti, zlasti najrevnejših, pri izboljševanju zadovoljevanja in tistih, ki jih je najtežje doseči, tako da se izboljša splošna dostopnost osnovnih potreb in dostopa do osnovnih storitev, zlasti na področju zdravstva, tudi storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, informacij in oskrbe, izobraževanja, prehrane in socialne zaščite; [Sprememba 338]

(f)  zagotavljanje najboljšega možnega začetka v življenju za otroke, zlasti najbolj marginalizirane, tako da se vlaga v razvoj v zgodnjem otroštvu in zagotovi, da imajo otroci, ki se soočajo z revščino ali neenakostjo, dostop do osnovnih storitev, kot so zdravstvo, prehrana, izobraževanje in socialna zaščita; podpiranje zagotavljanja varnega, spodbudnega okolja za otroke kot pomembnega elementa za razvoj zdrave populacije mladih, sposobnih izkoristiti ves svoj potencial, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebam deklet; [Sprememba 339]

(g)  podpiranje univerzalnega dostopa do zadostne, cenovno dostopne, varne in hranljive hrane, zlasti za tiste v najbolj ranljivem položaju, med drugim otroke, mlajše od petih let, mladostnike (dekleta in fante) in ženske, zlasti med nosečnostjo in v času dojenja, ter krepitev prehranske varnosti in prehrane, zlasti v državah, ki se spopadajo z dolgotrajnimi ali ponavljajočimi se krizami; spodbujanje večsektorskih pristopov h kmetijstvu, usmerjenih v prehrano; [Sprememba 340]

(h)  podpiranje univerzalnega dostopa do varne in zadostne pitne vode, sanitarne oskrbe in higiene ter trajnostnega in celostnega upravljanja voda kot ključnih determinant zdravja, izobraževanja, prehrane, odpornosti proti podnebnim spremembam in enakosti spolov; [Sprememba 341]

(i)  uvedba splošnega zdravstvenega zavarovanja z enakopravnim dostopom do kakovostnih in cenovno dostopnih zdravstvenih storitev, tudi storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, in s podpiranjem vzpostavitve vključujočih, močnih, kakovostnih in odpornih zdravstvenih sistemov, ki bodo dostopni vsem, ter krepitvijo zmogljivosti za zgodnje opozarjanje, zmanjševanje tveganj, upravljanje tveganj in vzpostavljanje normalnega stanja; dopolnjevalni ukrepi prek okvirnega programa Unije za raziskave in inovacije za obravnavanje svetovnih groženj za zdravje, razvoj varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih cepiv ter zdravljenj bolezni, povezanih z revščino, in zapostavljenih bolezni, ter boljše odzivanje na zdravstvene izzive, kot so nalezljive bolezni, protimikrobna odpornost ter porajajoče se bolezni in epidemije; [Sprememba 342]

(j)  podpiranje univerzalne in pravične socialne zaščite ter krepitev socialnih varnostnih mrež za zagotovitev osnovnega dohodka, preprečevanje pogrezanja v skrajno revščino in krepitev odpornosti;

(ja)  krepitev odpornosti ljudi in skupnosti, tudi z večjimi naložbami v zmanjševanje tveganja nesreč pod vodstvom skupnosti in s projekti pripravljenosti; [Sprememba 343]

(jb)  podpiranje nacionalnih, regionalnih in lokalnih vlad in uprav pri vzpostavljanju potrebne infrastrukture, med drugim glede fizičnih, tehnoloških in človeških virov, pri čemer se uporabljajo najnovejša tehnološka in upravna spoznanja, da se omogočita ustrezno beleženje prijav vseh državljanov v register prebivalstva (od rojstva do smrti) ter po potrebi izdajanje uradno priznanih dvojnikov dokumentov, da se zagotovi, da vsi državljani uradno obstajajo in imajo dostop do svojih temeljnih pravic; [Sprememba 44]

(k)  spodbujanje vključujočega trajnostnega razvoja mest za obravnavanje neenakosti v mestih s poudarkom na tistih, ki so najbolj potrebni pomoči, in sprejetje pristopa, ki upošteva različnost spolov; [Sprememba 345]

(l)  podpiranje lokalnih organov, da se na ravni mest izboljša zagotavljanje osnovnih storitev in enakega dostopa do prehranske varnosti, dostopnih in dostojnih stanovanj po dostopnih cenah ter kakovostnega življenja, zlasti za tiste, ki živijo v neuradnih in revnih naseljih; [Sprememba 346]

(m)  spodbujanje doseganja mednarodno dogovorjenih ciljev na področju izobraževanja, s posebnim poudarkom na brezplačnih javnih izobraževalnih sistemih, in sicer prek vključujočega in enakopravnega kakovostnega formalnega, priložnostnega in neformalnega izobraževanja in spodbujanje priložnosti za vseživljenjsko učenje za vse na vseh ravneh ter vključevanje, tudi v okviru razvoja v zgodnjem otroštvu, strokovnega in poklicnega usposabljanja, tudi v izrednih in kriznih razmerah, vključno z uporabo digitalnih tehnologij za izboljšanje izobraževanja, poučevanja in učenja; [Sprememba 347]

(ma)  podpiranje izobraževalnih koridorjev, da bodo študenti iz držav, v katerih vlada vojna, lahko študirali na univerzah Unije; [Sprememba 348]

(n)  podpiranje ukrepov za krepitev zmogljivosti, učno mobilnost v partnerske državekrepitev zmogljivosti in sodelovanje na področju kulture v smeri partnerskih držav, iz njih ali med njimi ter podpiranje sodelovanja in političnega dialoga z institucijami, organizacijami in lokalnimi izvedbenimi organi iz zadevnih držav; [Sprememba 349]

(na)   spodbujanje krepitve zmogljivosti in sodelovanja na področju znanosti, tehnologije in raziskav, zlasti pri obravnavanju družbenih izzivov, povezanih z revščino, ki nesorazmerno vplivajo na partnerske države, in na zapostavljenih področjih raziskav in inovacij z omejenimi naložbami zasebnega sektorja, pa tudi na področju odprtih podatkov, ter spodbujanje socialnih inovacij; [Sprememba 350]

(o)  spodbujanje krepitve zmogljivosti in sodelovanja na področju znanosti, tehnologije in raziskav, odprtih podatkov in, velepodatkov, umetne inteligence ter inovacij, kar mora biti usklajeno z okvirnim programom Unije za raziskave in inovacije, da bi se preprečil beg možganov; [Sprememba 351]

(p)  okrepitev sodelovanja med vsemi ustreznimi akterji za pomoč pri prehodu z izrednih razmer na razvojno fazo;

(q)  spodbujanje medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti v vseh njenih oblikah ter ohranjanja in promocije kulturne dediščine ter izkoriščanja potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za trajnostni, družbeni in gospodarski razvoj; [Sprememba 352]

(qa)  podpiranje ukrepov in spodbujanje sodelovanja na področju športa, da se prispeva k opolnomočenju žensk in mladih, posameznikov in skupnosti ter k ciljem Agende 2030 na področju zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja; [Sprememba 353]

(r)  spodbujanje dostojanstva in odpornosti dolgotrajno prisilno razseljenih oseb ter njihovega vključevanja v gospodarsko in družbeno življenje držav gostiteljic in gostiteljskih skupnosti.

3.  Migracije in, mobilnost in prisilno razseljevanje [Sprememba 354]

(–a)  Podpiranje učinkovitih in na pravicah temelječih migracijskih politik na vseh ravneh, vključno s programi zaščite, da se omogočijo varne, urejene in zakonite migracije; [Sprememba 355]

(a)  Krepitevprispevanje h krepitvi dvostranskih, regionalnih, tudi jug-jug, in mednarodnih partnerstev na področju migracij in mobilnosti na podlagi celovitega in uravnoteženega pristopa, ki zajema vse vidike migracij, vključno s pomočjo pri izvajanju dvostranskih ali regionalnih sporazumov in dogovorov Unije, tudi partnerstev za mobilnostin v skladu z mednarodnim pravom in pravom Unije ter obveznostmi na področju človekovih pravic; [Sprememba 356]

(aa)  zagotavljanje pomoči pri izvajanju dvostranskih ali regionalnih sporazumov in dogovorov Unije s tretjimi državami, tudi partnerstev za mobilnost, ter ustvarjanje varnih in zakonitih poti, med drugim s pripravo sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in o preselitvi, in sicer na podlagi vzajemne odgovornosti ter polnega spoštovanja humanitarnih obveznosti in obveznosti na področju človekovih pravic; [Sprememba 357]

(b)  podpiranje trajnostnega in uspešnega ponovnega vključevanja vračajočih se migrantov v družbo in gospodarstvo; [Sprememba 358]

(c)  obravnavanje in zmanjševanje osnovnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje;

(d)  obravnavanjezmanjševanje ranljivosti, povezanih z migracijami, med drugim z obravnavanjem nedovoljenih migracij, trgovine in krepitev nadnacionalnega odzivanja na trgovino z ljudmi in tihotapljenja tihotapljenje migrantov ter okrepitev sodelovanja na področju celovitega upravljanja mejav skladu z mednarodnim pravom in pravom Unije; [Sprememba 359]

(e)  krepitev znanstvene, tehnične, človekove in institucionalne zmogljivosti za upravljanje migracij, vključno z zbiranjem in uporabo točnih in razčlenjenih podatkov za osnovanje z dokazi podprtih politik, da se omogočijo varne, urejene in odgovorne migracije; [Sprememba 360]

(f)  podpiranje učinkovitih migracijskih politik, temelječih na človekovih pravicah, vključno s programi zaščite; [Sprememba 361]

(g)  spodbujanje pogojev za olajšanje zakonitih migracij in dobro upravljane mobilnosti ter medosebnih stikov, s katerimi se povečuje razvojni učinektudi tako, da se v vseh fazah migracij zagotavljajo točne in pravočasne informacije; [Sprememba 362]

(ga)  doseganje čim večjega učinka migracij na razvoj in izboljšanje splošnega razumevanja povezave med migracijami in razvojem; [Sprememba 363]

(h)  zagotavljanje zaščite migrantov in prisilno razseljenih oseb, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam in uporabiti na pravicah temelječ pristop, ter zagotavljanje, da se v mešanih migracijskih tokovih priznajo osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in da se jim podeli status; [Sprememba 364]

(i)  podpiranje na razvoju temelječih rešitev za prisilno razseljene osebe in njihove gostiteljske skupnosti, tudi z dostopom do izobraževanja in dostojnih delovnih mest, za spodbujanje dostojanstva, odpornosti in samooskrbe razseljenih oseb ter njihovega vključevanja v gospodarsko in družbeno življenje držav gostiteljic; [Sprememba 365]

(j)  podpiranje sodelovanja diaspore v izvornih državah, da bi v celoti prispevala k trajnostnemu razvoju; [Sprememba 366]

(k)  spodbujanje hitrejših, cenejših in varnejših denarnih nakazil v državah izvora in državah prejemnicah ter s tem izkoriščanje njihovega potenciala za razvoj;

(ka)  prispevanje k opolnomočenju migrantov in družbe, da bi zagotovili njihovo popolno vključitev in socialno kohezijo. [Sprememba 367]

Sodelovanje na tem področju se izvaja v skladu s [Skladom za azil in migracije] ob polnem spoštovanju načela skladnosti politik za razvoj. [Sprememba 368]

PLANET

4.  Okolje in podnebne spremembe

(a)  Krepitev znanstvene, tehnične, človekove in institucionalne zmogljivosti za upravljanje, vključevanje in spremljanje podnebja in okolja; krepitev regionalnega in nacionalnega podnebnega upravljanja;

(b)  podpiranje prilagajanja podnebnim spremembam s posebnim poudarkom na državah in prebivalcih, ki so še posebej ranljivi in nimajo sredstev, da bi izvedli potrebne ukrepe; prispevanje k prizadevanjem partnerjev za izpolnitev njihovih obveznosti glede podnebnih sprememb v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, vključno z izvajanjem nacionalno določenih prispevkov ter načrtov ukrepov za blažitev posledic in prilagajanje, vključno s sinergijami med prilagajanjem in blažitvijo posledic, pa tudi njihovih obveznosti v skladu z drugimi večstranskimi okoljskimi sporazumi, kot sta Konvencija o biološki raznovrstnosti in Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji; [Sprememba 369]

(c)  razvoj in/ali krepitev trajnostne zelene in modre rasti v vseh gospodarskih panogah;

(d)  spodbujanje dostopa do trajnostne energije v državah v razvoju, da se izpolni zaveza Unije iz leta 2012, da bo do leta 2030 takšen dostop zagotovila dodatnim 500 milijonom ljudi, pri čemer imajo prednost rešitve majhnega obsega, v okviru mini omrežij in ločene od električnega omrežja z visoko okoljsko in razvojno vrednostjo; krepitev trajnostnega sodelovanja na področju energetike; spodbujanje in krepitev sodelovanja na področju energijske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije; spodbujanje dostopa do zanesljivih, varnih, dostopnih, čistih in trajnostnih energetskih storitev, zlasti lokalnih in decentraliziranih rešitev, s pomočjo katerih se dostop do energije zagotavlja ljudem, ki živijo v revščini in na oddaljenih območjih; [Sprememba 370]

(da)  krepitev zmogljivosti, da se bodo cilji na področju okoljske trajnosti in podnebnih sprememb ter prizadevanja za zeleno rast lahko vključevali v nacionalne in lokalne razvojne strategije, vključno s podpiranjem trajnostnih meril pri javnem naročanju; [Sprememba 371]

(db)  spodbujanje družbene odgovornosti podjetij, potrebne skrbnosti v dobavnih verigah ter sistematične uporabe previdnostnega pristopa ter načela „onesnaževalec plača“; [Sprememba 372]

(dc)   spodbujanje okoljsko trajnostnih kmetijskih praks, vključno z agroekologijo, ki dokazano prispevajo k varovanju ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter dolgoročno povečujejo okoljsko in družbeno odpornost proti podnebnim spremembam; [Sprememba 373]

(e)  izboljševanje lokalnih, nacionalnih, regionalnih in celinskih multimodalnih prometnih omrežij in storitev za okrepitev nadaljnjih možnosti za trajnosten gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest, ki sta odporna proti podnebnim spremembam, ob upoštevanju nizkoogljičnega razvoja, odpornega proti podnebnim spremembam; krepitev poenostavljanja in liberalizacije prometa, izboljšanje trajnosti, varnosti v cestnem prometu in odpornosti sektorjev prometa;

(f)  krepitev vključevanja lokalnih skupnosti in domorodnih ljudstev v odzive na podnebne spremembe, boj proti izginevanju biotske raznovrstnosti in kriminaliteti, povezani s prostoživečimi vrstami, ohranjanje ekosistemov in upravljanje naravnih virov, tudi prek izboljšanja pravice do posesti in upravljanja z vodnimi viri; spodbujanje trajnostnega razvoja mest in odpornosti na mestnih območjih; [Sprememba 374]

(fa)  končanje trgovine s konfliktnimi minerali in izkoriščanja rudarjev ter podpiranje razvoja lokalnih skupnosti v skladu z Uredbo (EU) 2017/821 o obveznostih za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi ter spremljevalnih ukrepih, pa tudi razvoj takšnega pristopa za minerale, ki trenutno še niso zajeti; [Sprememba 375]

(fb)   spodbujanje izobraževanja za trajnostni razvoj, da se ljudi opolnomoči, da preoblikujejo družbo in gradijo trajnostno prihodnost; [Sprememba 376]

(g)  spodbujanje ohranjanja, trajnostnega upravljanja ter rabe in obnavljanja naravnih virov, zdravih ekosistemov, zaustavitve izgubljanja in zaustavitev izginevanja biotske raznovrstnosti in zaščite ter varovanje prostoživečih vrst, vključno z bojem proti divjemu lovu in trgovini s prostoživečimi vrstami; [Sprememba 377]

(ga)  obravnavanje izginevanja biotske raznovrstnosti, izvajanje pobud na mednarodni ravni in ravni Unije za obravnavanje tega vprašanja, zlasti prek spodbujanja ohranjanja, trajnostne rabe in upravljanja kopenskih in morskih ekosistemov in povezane biotske raznovrstnosti; [Sprememba 378]

(h)  spodbujanje celovitega in trajnostnega upravljanja vodnih virov ter čezmejnega sodelovanja na področju voda v skladu z mednarodnim pravom; [Sprememba 379]

(i)  spodbujanje ohranjanja in povečevanja zalog ogljika s trajnostnim upravljanjem rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva ter boj proti degradaciji okolja, dezertifikaciji, degradaciji zemljišč in degradaciji zemljišč gozdov ter suši; [Sprememba 380]

(j)  omejevanje krčenja gozdov in spodbujanje izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovine na področju gozdov (FLEGT) ter boj proti nezakoniti sečnji in trgovini z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi izdelki; podpiranje boljšega upravljanja in krepitev zmogljivosti za trajnostno upravljanje naravnih virov; podpiranje pogajanj o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu in njihovemu izvajanju; [Sprememba 381]

(k)  podpiranje upravljanja oceanov, vključno z varovanjem, obnavljanjem in ohranjanjem obalnih in morskih območij v vseh oblikah, vključno z ekosistemi, boja proti morskim odpadkom, boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu (IUU) ter varstva morske biotske raznovrstnosti v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS); [Sprememba 382]

(l)  krepitev regionalnega zmanjševanja tveganja nesreč, pripravljenosti in odpornosti na podlagi pristopa, ki temelji na skupnosti in je osredotočen na ljudi, v sinergiji s politikami in ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam; [Sprememba 383]

(m)  spodbujanje učinkovite rabe virov ter trajnostne potrošnje in proizvodnje (med drugim v celotni dobavni verigi), vključno z bojem proti onesnaževanjuzajezitvijo rabe naravnih virov za financiranje konfliktov in podpiranjem, da deležniki upoštevajo pobude, kot je sistem potrjevanja procesa Kimberley; obravnavanje onesnaževanja ter ustreznim ravnanjem ustrezno ravnanje s kemikalijami in odpadki; [Sprememba 384]

(n)  podpiranje prizadevanj za izboljšanje trajnostne gospodarske diverzifikacije, konkurenčnosti, dobavnih verig s porazdelitvijo vrednosti in pravične trgovine, razvoja zasebnega sektorja s posebnim poudarkom na nizkoogljični, proti podnebnim spremembam odporni zeleni rasti, mikro podjetjih, socialnih podjetjih ter MSP in zadrugah, pri čemer se izkoriščajo obstoječi trgovinski sporazumi prednosti obstoječih trgovinskih sporazumov z EU za razvoj;. [Sprememba 385]

(na)  uresničevanje mednarodnih zavez glede ohranjanja biotske raznovrstnosti iz pogodb, kot so Konvencija o biološki raznovrstnosti, Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (CMS) in druge pogodbe v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; [Sprememba 386]

(nb)   izboljšanje vključevanja podnebnih in okoljskih ciljev na področju razvojnega sodelovanja Unije, tako da se podpreta metodološko in raziskovalno delo o državah v razvoju, v njih ter z njihove strani, vključno z mehanizmi za spremljanje, poročanje in preverjanje, kartiranjem, ocenjevanjem in vrednotenjem ekosistemov, pa tudi tako, da se povečuje strokovno znanje na področju okolja ter spodbujajo inovativni ukrepi in usklajenost politik; [Sprememba 387]

(nc)   odzivanje na svetovne in nadregionalne učinke podnebnih sprememb, ki bi lahko ogrozili razvoj, mir in varnost; [Sprememba 388]

BLAGINJA

5.  Vključujoča in trajnostna gospodarska rast in dostojno delo

(a)  Podpiranje podjetništva, tudi z mikrofinanciranjem, dostojnega dela in zaposljivosti z razvojem znanj in spretnosti ter kompetenc, vključno z izobraževanjem, izboljšanjem izvajanja vseh standardov dela in delovnih pogojevMOD, vključno s socialnim dialogom in bojem proti delu otrok, delovnimi pogoji v zdravem okolju, zajamčenimi plačami ter ustvarjanjem priložnosti, zlasti za mlade; [Sprememba 389]

(b)  podpiranje nacionalnih razvojnih poti, s katerimi se čim bolj povečajo pozitivni družbeni rezultati in učinki, ter spodbujanje progresivneučinkovite in vzdržne obdavčitve in prerazporeditvenih javnih politik ter vzpostavitev in krepitev vzdržnih sistemov socialne zaščite ter sistemov socialnega zavarovanja; podpiranje prizadevanj na nacionalni in mednarodni ravni za boj proti davčnim utajam in davčnim oazam; [Sprememba 390]

(c)  izboljšanje odgovornega poslovnega in naložbenega okolja, ustvarjanje spodbudnega regulativnega okolja za gospodarski razvoj in podpiranje podjetij, zlasti mikro podjetij in MSP, zadrug in socialnih podjetij, pri širitvi poslovanja in ustvarjanju delovnih mest, podpiranje razvoja solidarnostnega gospodarstva ter spodbujanje odgovornosti zasebnega sektorja; [Sprememba 391]

(ca)  spodbujanje odgovornosti družb in mehanizmov pravnega varstva za kršitve človekovih pravic pri dejavnostih zasebnega sektorja; podpiranje prizadevanj na lokalni, regionalni in svetovni ravni za zagotavljanje, da družbe spoštujejo standarde človekovih pravic in regulativni razvoj, tudi v zvezi z obveznostmi glede potrebne skrbnosti in mednarodnim zavezujočim instrumentom o podjetništvu in človekovih pravicah na svetovni ravni; [Sprememba 392]

(d)  krepitev socialne in okoljske trajnosti, družbene odgovornosti podjetij in odgovornega poslovnega ravnanja vzdolž celotnih vrednostnih verig, zagotavljanje porazdelitve vrednosti, pravičnih cen in poštenih pogojev trgovanja; [Sprememba 393]

(e)  povečevanje učinkovitosti in trajnosti javne porabe, tudi s spodbujanjem trajnostnega javnega naročanja; in spodbujanje bolj strateške uporabe javnih financ, tudi z instrumenti kombiniranja za privabljanje dodatnih javnih in zasebnih naložb; [Sprememba 394]

(f)  spodbujanje potenciala mest kot središč trajnostne in vključujoče rasti ter inovacij;

(g)  spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, oblikovanje močnejših povezav med mestnimi in podeželskimi območji ter pospeševanje razvoja ustvarjalnih sektorjev in kulturnega turizma kot vzvoda za trajnostni razvoj; [Sprememba 395]

(h)  povečevanje in diverzifikacija vzdržnih in vključujočih kmetijskih in živilskih vrednostnih verig, spodbujanje prehranske varnosti in gospodarske diverzifikacije, dodajanja vrednosti, regionalnega povezovanja, konkurenčnosti in poštene trgovine ter krepitev trajnostnih, nizkoogljičnih in proti podnebnim spremembam odpornih inovacij; [Sprememba 396]

(ha)   osredotočanje na ekološko učinkovito povečanje intenzivnosti kmetijske pridelave v korist malih kmetov, predvsem žensk, s podpiranjem učinkovitih in trajnostnih nacionalnih politik, strategij in pravnih okvirov ter pravičnega in trajnostnega dostopa do virov, vključno z zemljo, vodo, (mikro)posojili in drugimi kmetijskimi surovinami; [Sprememba 397]

(hb)   dejavno podpiranje večje udeležbe civilne družbe in organizacij kmetov pri oblikovanju politik in raziskovalnih programih ter povečanje njihovega sodelovanja pri izvajanju ter ocenjevanju vladnih programov; [Sprememba 398]

(i)  podpiranje trajnostnega upravljanja ribištva in trajnostne akvakulture;

(j)  spodbujanje univerzalnega dostopa do varne, cenovno dostopne in trajnostne energije, spodbujanje nizkoogljičnega, proti podnebnim spremembam odpornega, z viri učinkovitega in krožnega gospodarstva v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah; [Sprememba 399]

(k)  spodbujanje pametne, trajnostne, vključujoče in varne mobilnosti, kot tudi izboljšanje prometne povezanosti z Unijo;

(l)  spodbujanje cenovno dostopne, vključujoče in, zanesljive in varne digitalne povezljivosti ter krepitev digitalnega gospodarstva; spodbujanje digitalne pismenosti ter digitalnih spretnosti; spodbujanje digitalnega podjetništva in ustvarjanja digitalnih delovnih mest; spodbujanje uporabe digitalnih tehnologij, ki omogočajo trajnostni razvoj; obravnavanje kibernetske varnosti, zasebnosti podatkov in drugih regulativnih vprašanj, povezanih z digitalizacijo; [Sprememba 400]

(m)  razvijanje in krepitev trgov in sektorjev za spodbujanje vključujoče in trajnostne rasti ter pravične trgovine; [Sprememba 401]

(n)  podpiranje programa regionalnega povezovanja in optimalnih trgovinskih politik v podporo vključujočemu in trajnostnemu razvoju ter podpiranje utrditve in izvajanja pravičnih trgovinskih sporazumov med EUUnijo in njenimi partnericami, vključno s celostnimi in asimetričnimi sporazumi z državami v razvoju kot partnericami; spodbujanje in krepitev multilateralizma, trajnostnega gospodarskega sodelovanja ter pravil Svetovne trgovinske organizacije; [Sprememba 402]

(o)  spodbujanje sodelovanja na področju znanosti, tehnologije in raziskav, digitalizacije, odprtih podatkov, velepodatkov ter umetne inteligence in inovacij, vključno z razvojem znanstvene diplomacije; [Sprememba 403]

(p)  spodbujanje medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti v vseh njenih oblikah, razvijanje lokalnih obrti ter sodobne umetnosti in drugih kulturnih izražanj ter ohranjanje in promocija kulturne dediščine; [Sprememba 404]

(q)  krepitev vloge žensk, da bi prevzele večjo gospodarsko vlogo in večjo vlogo pri odločanju;

(r)  izboljševanje dostopa do dostojnega dela za vse v zdravem okolju ter ustvarjanje bolj vključujočih in dobro delujočih trgov dela in politik zaposlovanja, usmerjenih k dostojnemu delu, spoštovanju človekovih pravic in pravic delavcev, vključno z zajamčenimi plačami za vse, zlasti ženske in mlade; [Sprememba 405]

(ra)   zagotavljanje pravičnega in trajnostnega dostopa do ekstraktivnih sektorjev, ki ne prispeva h konfliktom ali korupciji; [Sprememba 406]

(s)  spodbujanje pravičnega, trajnostnega in neoviranega dostopa do ekstraktivnih sektorjev; zagotavljanje večje preglednosti, potrebne skrbnosti in odgovornosti vlagateljev ob spodbujanju odgovornosti zasebnega sektorja; izvajanje ukrepov kot dopolnitev Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem. [Sprememba 407]

MIR

6.  Varnost,Mir, varnost in stabilnost in mir [Sprememba 408]

(a)  Prispevanje k miru, preprečevanju konfliktov in s tem k stabilnosti s krepitvijo odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov proti političnim, ekonomskim, okoljskim, demografskim in družbenim pritiskom in pretresom, med drugim s podpiranjem ocen odpornosti, namenjenim ugotavljanju lastnih zmogljivosti družb, ki jim omogočajo, da te pritiske in pretrese prestanejo, se jim prilagodijo in si od njih hitro opomorejo; [Sprememba 409]

(aa)  spodbujanje kulture nenasilja, tudi s podpiranjem formalnega in neformalnega izobraževanja o miru; [Sprememba 410]

(b)  podpiranje preprečevanja konfliktov, zgodnjega opozarjanja in vzpostavljanja miru z mediacijo, kriznim upravljanjem in stabilizacijo ter pokonfliktne obnove, vključno z okrepljeno vlogo žensk v vsaki od teh faz; spodbujanje, omogočanje in krepitev zmogljivosti na področju krepitve zaupanja, mediacije, dialoga in sprave, dobrih sosedskih odnosov in drugih ukrepov, ki prispevajo k preprečevanju in reševanju konfliktov, zlasti v zvezi s porajajočimi se napetostmi med skupnostmi, pa tudi ukrepov za spravo med različnimi deli družb ter v okviru dolgotrajnih konfliktov in kriz; [Sprememba 411]

(ba)  podpiranje rehabilitacije in reintegracije žrtev oboroženih spopadov ter razorožitev, demobilizacija in reintegracija nekdanjih borcev in njihovih družin v civilno družbo, ob upoštevanju posebnih potreb žensk; [Sprememba 412]

(bb)  krepitev vloge žensk in mladih pri vzpostavljanju miru in preprečevanju konfliktov ter njihovo vključevanje, smiselna civilna in politična udeležba ter družbeno priznanje; podpiranje izvajanja resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325, zlasti v nestabilnih razmerah in državah ter državah, kjer potekajo oziroma so nedavno potekali konflikti; [Sprememba 413]

(c)  podpiranje reforme varnostnega sektorja, kipri kateri bo upoštevana občutljivost za konflikte ter s katero bo posameznikom in državi postopoma zagotavlja učinkovitejšo zagotovljena bolj učinkovita, demokratična in odgovornejšo odgovorna varnost za trajnostni razvoj in mir; [Sprememba 414]

(d)  podpiranje krepitve zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj;

(da)   podpiranje regionalnih in mednarodnih pobud za razorožitev ter režimov in mehanizmov za nadzor nad izvozom orožja; [Sprememba 416]

(e)  podpiranje lokalnih, regionalnih in mednarodnih pobud, ki prispevajo k varnosti, stabilnosti in miru, ter povezovanje teh različnih pobud; [Sprememba 417]

(f)  preprečevanje radikalizacije, ki vodi do nasilnega ekstremizma in terorizma, ter boj proti njej s programi in ukrepi, pri katerih se upoštevajo razmere, občutljivost za konflikte, različnost spolov in ki so osredotočeni na ljudi; [Sprememba 418]

(fa)  obravnavanje socialno-ekonomskega učinka protipehotnih min, neeksplodiranih ubojnih sredstev ali eksplozivnih ostankov vojne na civilno prebivalstvo, ob upoštevanju potreb žensk; [Sprememba 419]

(fb)  obravnavanje socialnih učinkov ali prestrukturiranje oboroženih sil, ob upoštevanju potreb žensk; [Sprememba 420]

(fc)  podpiranje ad hoc lokalnih, nacionalnih, regionalnih in mednarodnih sodišč ter komisij in mehanizmov za resnico in spravo; [Sprememba 421]

(g)  boj proti vsem oblikam nasilja, korupcije in organiziranega kriminala ter pranju denarja;

(h)  spodbujanje čezmejnega sodelovanja na področju trajnostnega upravljanja skupnih naravnih virov v skladu z mednarodnim pravom in pravom Unije; [Sprememba 422]

(i)  sodelovanje s tretjimi državami v zvezi z miroljubno uporabo jedrske energije, zlasti prek krepitve zmogljivosti in razvoja infrastrukture v tretjih državah na področjih zdravja, kmetijstva in varnosti hrane; podpiranje socialnih ukrepov za obravnavanje posledic za najranljivejše prebivalstvo, izpostavljeno radiološkim nesrečam, in izboljšanje njihovih življenjskih pogojev; spodbujanje upravljanja znanja, usposabljanja in izobraževanja na jedrskem področju. Te dejavnosti se razvijajo v povezavi z dejavnostmi v okviru evropskega instrumenta za jedrsko varnost, vzpostavljenega z uredbo EINS; [Sprememba 423]

(j)  krepitev pomorske varnosti in zaščite za omogočanje varnih, zaščitenih, čistih in trajnostno upravljanih oceanov; [Sprememba 424]

(k)  podpiranje krepitve zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, odpornih digitalnih omrežij, varstva podatkov in zasebnosti.

PARTNERSTVO

7.  Partnerstvo

(a)  Krepitev odgovornosti države, partnerstva in dialoga za prispevanje k večji učinkovitosti razvojnega sodelovanja v vseh njegovih razsežnostih (z namenjanjem posebne pozornosti posebnim izzivom najmanj razvitih držav in držav, ki so jih prizadeli konflikti, ter posebnim prehodnim izzivom naprednejših držav v razvoju);

(b)  poglabljanje političnega, gospodarskega, socialnega, okoljskega in kulturnega dialoga med Unijo in tretjimi državami ter regionalnimi organizacijami in podpiranje izpolnjevanja dvostranskih in mednarodnih zavez;

(c)  spodbujanje dobrih sosedskih odnosov, regionalnega povezovanja, večje povezljivosti, sodelovanja in dialoga;

(ca)  podpiranje in krepitev sodelovanja partnerskih držav in regij s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter čezmorskimi državami in ozemlji, zajetimi v sklepu Sveta1 [...] o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji; [Sprememba 425]

______________

1 Sklep Sveta .../... z dne ... o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (UL ...).

(d)  spodbujanje spodbudnega okolja za organizacije civilne družbe, vključno s fundacijami, povečevanje njihovega smiselnega in strukturiranega sodelovanja v nacionalnih politikah ter njihove zmogljivosti za opravljanje vloge neodvisnih akterjev na področju razvoja in upravljanja; krepitev novih načinov vzpostavljanja partnerstev z organizacijami civilne družbe, spodbujanje vsebinskega in strukturiranega dialoga z Unijo ter učinkovita uporaba in izvajanje načrtov države za sodelovanje EUUnije s civilno družbo; [Sprememba 426]

(e)  sodelovanje z lokalnimi organi in podpiranje njihove vloge oblikovalcev politike in odločevalcev za spodbujanje lokalnega razvoja in boljšega upravljanja;

(f)  učinkovitejše sodelovanje z državljani in zagovorniki človekovih pravic v tretjih državah, tudi s polnim izkoriščanjem gospodarske, kulturne, športne in javne diplomacije; [Sprememba 427]

(g)  povezovanje z industrializiranimi in naprednejšimi državami v razvoju pri izvajanju Agende 2030, svetovnih javnih dobrin in izzivov, tudi na področju sodelovanja jug-jug in tristranskega sodelovanja;

(h)  spodbujanje regionalnega povezovanja in sodelovanja, usmerjenega v rezultate, s podporo regionalnemu povezovanju in dialogu.

B.  Značilno posebej za sosedsko območje

(a)  Spodbujanje okrepljenega političnega sodelovanja;

(b)  podpiranje izvajanja pridružitvenih sporazumov ali drugih obstoječih in prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih pridružitvenih načrtov in prednostnih nalog partnerstva ali enakovrednih dokumentov;

(c)  spodbujanje okrepljenega partnerstva z družbami med Unijo in partnerskimi državami, tudi z osebnimi stiki;

(d)  krepitev regionalnega sodelovanja, zlasti v okviru vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje, sodelovanja po vsem evropskem sosedstvu in čezmejnega sodelovanja;

(e)  postopna vključitev na notranji trg Unije ter poglobljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter boljšim dostopom do trga, tudi s poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi območji, s tem povezanim vzpostavljanjem institucij in naložbami. [Sprememba 428]

PRILOGA III

PODROČJA UKREPANJA ZA TEMATSKE PROGRAME

1.  PODROČJA UKREPANJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN DEMOKRACIJO

—  Prispevanje k spodbujanju temeljnih vrednot demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, spoštovanju človekovega dostojanstva, načel nediskriminacije, enakosti in solidarnosti ter spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. [Sprememba 429]

—  Omogočanje sodelovanja in partnerstva s civilno družbo pri vprašanjih človekovih pravic in demokracije, tudi v občutljivih in perečih primerih. Oblikuje se skladna in celostna strategija na vseh ravneh za doseganje v nadaljevanju navedenih ciljev. [Sprememba 430]

—  Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, prispevanje k oblikovanju družb, v katerih so uveljavljene udeležba, nediskriminacija, strpnost, pravičnost in odgovornost, solidarnost in enakost. Spoštovanje in upoštevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse se spremljata, spodbujata in krepita v skladu z načeli univerzalnosti, neločljivosti in medsebojne odvisnosti človekovih pravic. Program obsega državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice. Obravnavajo se izzivi na področju človekovih pravic, obenem pa se krepi civilna družba ter varujejo zagovorniki človekovih pravic in povečuje njihova vloga, tudi v povezavi s krčenjem njihovih možnosti za ukrepanje. [Sprememba 431]

—  Razvoj, krepitev in varovanje demokracije, celovito obravnavanje vseh vidikov demokratičnega upravljanja, vključno s krepitvijo demokratičnega pluralizma in državljanske udeležbe ter podpiranjem verodostojnih, vključujočih in preglednih volilnih postopkov. Demokracija se krepi s spoštovanjem glavnih stebrov demokratičnih sistemov, vključno s pravno državo, demokratičnimi normami in vrednotami, neodvisnimi mediji, odgovornimi in vključujočimi institucijami, vključno s političnimi strankami in parlamenti, ter bojem proti korupciji. Opazovanje volitev ima celovito vlogo pri širši podpori demokratičnih procesov. V tem okviru je opazovanje volitev s strani EU še naprej glavni del programa, enako pa velja za izvajanje nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil misij EU za opazovanje volitev. [Sprememba 432]

—  Spodbujanje učinkovitega multilateralizma in strateškega partnerstva za prispevanje h krepitvi zmogljivosti mednarodnih, regionalnih in nacionalnih okvirov pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države. Spodbujajo se strateška partnerstva, pri čemer se posebna pozornost namenja Uradu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR), Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS) ter ustreznim regionalnim in nacionalnim mehanizmom na področju človekovih pravic. Poleg tega program spodbuja izobraževanje in raziskave na področju človekovih pravic in demokracije, tudi prek globalnega kampusa za človekove pravice in demokracijo. [Sprememba 433]

Unija v okviru tega programa v partnerstvu s civilno družbo zagotavlja pomoč pri obravnavanju globalnih, regionalnih, nacionalnih in lokalnih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokratizacijo na naslednjih strateških področjih posredovanja:

1a.  zaščita in spodbujanje človekovih pravic in zagovornikov človekovih pravic v državah ter nujnih primerih, ko so človekove pravice in temeljne svoboščine najbolj ogrožene, med drugim s prožnim in celovitim obravnavanjem nujnih potreb po zaščiti zagovornikov človekovih pravic.

Poudarek je na vprašanjih v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo, ki jih zaradi njihove občutljivosti ali nujne narave ni mogoče obravnavati v okviru geografskih ali drugih tematskih programov. V takih primerih ima prednost, da se spodbuja spoštovanje ustreznega mednarodnega prava ter lokalni civilni družbi v zelo težkih razmerah zagotavljajo konkretna podpora in sredstva za ukrepanje. Posebna pozornost se nameni tudi krepitvi posebnega mehanizma za zaščito zagovornikov človekovih pravic;

1b.  spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, prispevanje k oblikovanju družb, v katerih so uveljavljeni udeležba, nediskriminacija, enakost, socialna in mednarodna pravičnost ter odgovornost.

S pomočjo, ki jo bo zagotovila Unija, se bodo lahko obravnavala najobčutljivejša politična vprašanja, kot so smrtna kazen, mučenje, svoboda izražanja v omejujočem okolju, diskriminacija ranljivih skupin, pa tudi varstvo in spodbujanje pravic otrok (npr. kar zadeva delo otrok, trgovino z otroki, otroško prostitucijo in otroke vojake), poleg tega pa bo omogočala odziv na porajajoče se in kompleksne izzive, kot je zaščita oseb, razseljenih zaradi podnebnih sprememb, in sicer zaradi neodvisnosti njenega ukrepanja in velike prožnosti glede načinov sodelovanja;

1c.  utrjevanje in podpiranje demokracije, obravnavanje vseh vidikov demokratičnega upravljanja, vključno s krepitvijo demokratičnega pluralizma in državljanske udeležbe, vzpostavljanje spodbudnega okolja za civilno družbo ter podpiranje verodostojnih, vključujočih in preglednih volilnih postopkov, zlasti z misijami EU za opazovanje volitev.

Demokracija se krepi s spoštovanjem glavnih stebrov demokratičnih sistemov, vključno s pravno državo, demokratičnimi normami in vrednotami, neodvisnimi mediji, odgovornimi in vključujočimi institucijami, vključno s političnimi strankami in parlamenti, pa tudi odgovornim varnostnim sektorjem, ter bojem proti korupciji. Prednostna naloga je, da se političnim akterjem, ki svoje dejavnosti opravljajo v zelo težkih okoliščinah, zagotavljajo konkretna podpora in sredstva za ukrepanje. Opazovanje volitev ima celovito vlogo pri širši podpori demokratičnih procesov. V tem okviru je opazovanje volitev s strani EU še naprej glavni del programa, enako pa velja za izvajanje nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil misij EU za opazovanje volitev. Poudarek bo pa tudi na podpiranju državljanskih organizacij za opazovanje volitev in njihovih regionalnih mrež po vsem svetu.

Okrepiti je treba zmogljivosti in prepoznavnost organizacij državljanov za opazovanje volitev v državah evropskega vzhodnega in južnega sosedstva ter ustreznih organizacij regionalne platforme, zlasti tako da se spodbuja trajnostni program medsebojnega učenja za neodvisne in nepristranske organizacije državljanov za opazovanje volitev. Unija si prizadeva za povečanje zmogljivosti nacionalnih organizacij državljanov za opazovanje volitev, zagotavlja izobraževanje volivcev, medijsko pismenost, programe za spremljanje izvajanja priporočil nacionalnih in mednarodnih misij za opazovanje volitev ter ščiti verodostojnost in zaupanje v institut volitev in opazovanja volitev;

1d.  spodbujanje učinkovitega multilateralizma in strateških partnerstev za prispevanje h krepitvi zmogljivosti mednarodnih, regionalnih in nacionalnih okvirov ter opolnomočenje lokalnih akterjev pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države.

Partnerstva za človekove pravice so osredotočena na krepitev nacionalne in mednarodne strukture človekovih pravic, vključno s podporo multilateralizmu, saj sta neodvisnost in učinkovitost Urada visokega komisarja za človekove pravice (OHCHR), Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) in ustreznih regionalnih mehanizmov za človekove pravice ključnega pomena. Tudi v prihodnje je treba podpirati izobraževanje in raziskave na področju človekovih pravic in demokracije ter spodbujati akademsko svobodo, med drugim s podpiranjem globalnega kampusa za človekove pravice in demokracijo;

1e.  spodbujanje novih medregionalnih sinergij in mreženja med lokalnimi civilnimi družbami ter med civilno družbo in drugimi ustreznimi organi in mehanizmi za človekove pravice za čim večjo izmenjavo primerov dobre prakse na področju človekovih pravic in demokracije ter ustvarjanje pozitivne dinamike.

Poudarek je na varstvu in spodbujanju načela univerzalnosti, opredelitvi in izmenjavi primerov dobre prakse na področju vseh civilnih in političnih, pa tudi ekonomskih, socialnih in kulturnih človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, med drugim pri obravnavanju velikih izzivov, tudi trajnostne varnosti, boja proti terorizmu, nedovoljenih migracij in čedalje manjšega prostora za delovanje civilne družbe. Pri tem bodo potrebna okrepljena prizadevanja za združitev širokega nabora deležnikov na področju človekovih pravic (npr. lokalna civilna družba in aktivisti za človekove pravice, odvetniki, akademiki, nacionalne institucije za človekove pravice in pravice žensk, sindikati) iz različnih držav in z različnih celin, ki lahko skupaj oblikujejo pozitiven diskurz o človekovih pravicah z multiplikacijskim učinkom;

1f.  Unija v svojih odnosih s tretjimi državami v okviru instrumenta nadalje spodbuja mednarodna prizadevanja za večstranski sporazum o prepovedi trgovine z blagom, ki se uporablja za mučenje in izvršitev smrtne kazni. [Sprememba 434]

2.  PODROČJA UKREPANJA ZA ORGANIZACIJE CIVILNE DRUŽBE CIVILNO DRUŽBO IN LOKALNE ORGANE [Sprememba 435]

1.  Vključujoč, participativen, opolnomočen in neodvisen državljanski prostor civilne družbe in lokalnih organov v partnerskih državah [Sprememba 436]

(a)  Ustvarjanje spodbudnega okolja za državljansko udeležbo in delovanje civilne družbe, tudi s podpiranjem dejavnega sodelovanja civilne družbe v političnem dialogu prek fundacij; [Sprememba 437]

(b)  podpiranje in krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe, vključno s fundacijami, da bi delovale kot akterji razvoja in upravljanja; [Sprememba 438]

(c)  povečevanje zmogljivosti mrež, platform in zavezništev civilne družbe v partnerskih državah.

(ca)  krepitev zmogljivosti, usklajevanje in institucionalna krepitev organizacij civilne družbe in lokalnih organov, vključno z južnimi mrežami organizacij civilne družbe ter lokalnimi organi in krovnimi organizacijami, za sodelovanje v okviru njihovih organizacij in med različnimi vrstami deležnikov, dejavnimi v javnih razpravah o razvoju, ter za dialog z vladami o javni politiki in učinkovito sodelovanje v razvojnem procesu. [Sprememba 439]

2.  Dialog z organizacijami civilne družbe o razvojni politiki in med njimi [Sprememba 440]

(a)  Spodbujanje drugih forumov za vključujoč dialog med več zainteresiranimi stranmideležniki in institucionalna krepitev mrež civilne družbe in lokalnih organov, vključno s komuniciranjem in usklajevanjem med državljani, organizacijami civilne družbe, lokalnimi organi, državami članicami, partnerskimi državami in drugimi ključnimi zainteresiranimi stranmideležniki na področju razvoja; [Sprememba 441]

(b)  omogočanje sodelovanja in izmenjave izkušenj med akterji civilne družbe;

(c)  zagotavljanje vsebinskega in stalnega strukturiranega dialoga in partnerstev z EU.

3.  Ozaveščenost, znanje in udeležba evropskih državljanov pri razvojnih vprašanjih

(a)  Krepitev vloge ljudi za povečanje njihove udeležbe;

(b)  mobilizacija javne podpore v Uniji, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah za zmanjšanje revščine ter strategije trajnostnega in vključujočega razvoja v partnerskih državah. [Sprememba 442]

(ba)   ozaveščanje o trajnostni potrošnji in proizvodnji, ozaveščanje o dobavnih verigah in učinkih kupne moči državljanov Unije na omogočanje trajnostnega razvoja. [Sprememba 443]

3a.  Zagotavljanje osnovnih socialnih storitev za prebivalstvo v stiski

Posredovanja v partnerskih državah, v okviru katerih se pomaga ranljivim in marginaliziranim skupinam, tako da se zagotavljajo osnovne socialne storitve, kot so zdravje, vključno s prehrano, izobraževanje, socialna zaščita in dostop do varne vode, sanitarne oskrbe in higiene, izvajajo pa se prek organizacij civilne družbe in lokalnih organov. [Sprememba 444]

3b.  Krepitev vloge lokalnih organov kot akterjev razvoja s:

(a)  povečevanjem zmogljivosti mrež, platform in zavezništev lokalnih organov Unije in držav v razvoju za zagotovitev vsebinskega in stalnega političnega dialoga in učinkovitega sodelovanja na področju razvoja ter za spodbujanje demokratičnega upravljanja, zlasti s teritorialnim pristopom k lokalnemu razvoju;

(b)  povečevanjem stikov z državljani Unije v zvezi z razvojnimi vprašanji (ozaveščanje, izmenjava znanja, sodelovanje, vključno s sprejetjem trajnostnih meril pri javnem naročanju), zlasti v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, tudi v Uniji in državah kandidatkah ter potencialnih državah kandidatkah;

(c)  povečanjem odgovornosti glede pomoči in njenega črpanja s pomočjo programov usposabljanja, ki se izvajajo v sami državi, za državne uslužbence lokalnih organov, in sicer o tem, kako zaprositi za financiranje Unije. [Sprememba 445]

3.  PODROČJA UKREPANJA ZA VZPOSTAVLJANJE MIRU, PREPREČEVANJE KONFLIKTOV IN STABILNOST IN MIR [Sprememba 446]

1.  Pomoč za preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru in pripravljenost na krize

Unija zagotovi tehnično in finančno pomoč, ki zajema podporo za ukrepe, namenjene vzpostavitvi in krepitvi zmogljivosti Unije in njenih partnerjev za preprečevanje konfliktov, vzpostavitev miru in obravnavanje potreb pred krizo in po njej v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi ter drugimi mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami, državodržavnimi akterji in akterji civilne družbe v zvezi z njihovimi prizadevanji, predvsem na naslednjih področjih, vključno z namenjanjem posebne pozornosti enakosti spolov, opolnomočenju žensk in udeležbi žensk mladih: [Sprememba 447]

(a)  zgodnje opozarjanje in analiza tveganja občutljivosti za konflikte, krepitev zaupanja, mediacija, dialog in ukrepi za spravo pri oblikovanju in izvajanju politik; [Sprememba 448]

(aa)  spodbujanje in krepitev zmogljivosti na področju krepitve zaupanja, mediacije, dialoga in ukrepov za spravo, zlasti v zvezi s porajajočimi se napetostmi med skupnostmi, predvsem preprečevanja genocida ter hudodelstev zoper človečnost; [Sprememba 449]

(ab)  krepitev zmogljivosti za sodelovanje in napotitev v okviru civilnih stabilizacijskih misij; krepitev zmogljivosti Unije, civilne družbe in partnerjev Unije za sodelovanje in napotitev civilnih misij za ohranjanje in vzpostavitev miru; izmenjava informacij in primerov dobre prakse o vzpostavljanju miru, analizi konfliktov, zgodnjem opozarjanju ali usposabljanju in zagotavljanju storitev; [Sprememba 450]

(b)  obnovapodpiranje obnove po konfliktih, vključno z obravnavanjem vprašanja pogrešanih oseb po konfliktih, pa tudi s podpiranjem izvajanja ustreznih večstranskih sporazumov v zvezi z minami in eksplozivnimi ostanki vojne, in obnove po nesrečah, ki vplivajo na politične in varnostne razmere; [Sprememba 451]

(c)  podporni ukrepipodpiranje ukrepov za vzpostavljanje miru in oblikovanje države ob sodelovanju lokalnih in mednarodnih organizacij civilne družbe, držav in mednarodnih organizacij; ter razvoj strukturnih dialogov med njimi na različnih ravneh, med lokalno civilno družbo in partnerskimi državami ter z Unijo; [Sprememba 452]

(d)  preprečevanje konfliktov in odzivanje na krize;

(da)  zajezitev rabe naravnih virov za financiranje konfliktov ter podpiranje, da deležniki upoštevajo pobude, kot je sistem potrjevanja procesa Kimberley, pa tudi tiste, ki so povezane z Uredbo (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem(53), zlasti v zvezi z izvajanjem učinkovitega nacionalnega nadzora nad pridobivanjem naravnih virov in trgovanjem z njimi; [Sprememba 453]

(e)  krepitev zmogljivosti za varnostvojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj; [Sprememba 454]

(ea)  podpiranje ukrepov za spodbujanje enakosti spolov in opolnomočenje žensk, zlasti z izvajanjem resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 in št. 2250, ter udeležbe in zastopanosti žensk in mladih v formalnih in neformalnih mirovnih procesih; [Sprememba 455]

(eb)  podpiranje ukrepov za spodbujanje kulture nenasilja, tudi formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja o miru; [Sprememba 456]

(ec)  podpiranje ukrepov za krepitev odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov, vključno z ocenami odpornosti, namenjenimi ugotavljanju lastnih zmogljivosti družb, ki jim omogočajo, da te pritiske in pretrese prestanejo, se jim prilagodijo in si od njih hitro opomorejo; [Sprememba 457]

(ed)   podpora mednarodnim kazenskim sodiščem in nacionalnim ad hoc sodiščem, komisijam za resnico in spravo, tranzicijski pravičnosti ter drugim mehanizmom za pravno poravnavo zahtevkov v zvezi s človekovimi pravicami ter za uveljavljanje premoženjskih pravic in razsojanje o njih, ki so bili ustanovljeni v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in pravne države; [Sprememba 458]

(ee)   podpora ukrepom za boj proti nezakoniti uporabi strelnega, osebnega in lahkega orožja ter proti dostopu do tovrstnih orožij; [Sprememba 459]

Ukrepi na tem področju:

(a)  vključujejo prenos znanja in izkušenj, izmenjavo informacij in primerov dobre prakse, oceno tveganj ali groženj, raziskave in analize, sisteme zgodnjega opozarjanja, usposabljanje ter zagotavljanje storitev;

(b)  prispevajo k nadaljnjemu razvoju strukturnega dialoga o vprašanjih v zvezi z vzpostavljanjem miru;

(c)  lahko vključujejo tehnično in finančno pomoč za izvajanje podpornih ukrepov za vzpostavljanje miru in konsolidacijo države. [Sprememba 460]

2.  Pomoč pri odzivanju na globalne in nadregionalne ter nastajajoče grožnje

Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za podpiranje prizadevanj partnerjev in ukrepov Unije za obravnavanje globalnih in nadregionalnih groženj ter nastajajočih groženj predvsem na naslednjih področjih: [Sprememba 461]

(a)  ogrožanje javnega reda in miru, zaščite in varnosti posameznikov, vključno s terorizmom, nasilnim ekstremizmom, organiziranim kriminalom, kibernetskim kriminalom, hibridnimi grožnjami, nedovoljenim prometom, trgovino in tranzitom;ogrožanje javnega reda in miru, zaščite in varnosti posameznikov, vključno s terorizmom, nasilnim ekstremizmom, organiziranim kriminalom, kibernetskim kriminalom, hibridnimi grožnjami, nedovoljenim prometom, trgovino in tranzitom, zlasti s krepitvijo zmogljivosti organov pregona ter sodnih in civilnih organov, ki sodelujejo v boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, vključno s kibernetskim kriminalom, in vsem oblikam nedovoljenega prometa ter pri učinkovitem nadzoru nad nezakonito trgovino in tranzitom.

Prednost ima nadregionalno sodelovanje z dvema ali več tretjimi državami, ki so pokazale jasno politično voljo za reševanje s tem povezanih vprašanj.

Pri ukrepih se posebna pozornost namenja dobremu upravljanju in biti morajo skladni z mednarodnim pravom. V boju proti terorizmu se lahko sodeluje tudi s posameznimi državami, regijami ali mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami.

Kar zadeva pomoč organom, ki sodelujejo v boju proti terorizmu, imajo prednost podporni ukrepi v zvezi z razvojem in krepitvijo zakonodaje na področju boja proti terorizmu, izvajanjem in uveljavljanjem finančne in carinske zakonodaje ter zakonodaje o priseljevanju, razvojem postopkov pregona, ki so skladni z najvišjimi mednarodnimi standardi in mednarodnim pravom, krepitvijo mehanizmov demokratičnega nadzora in institucionalnega pregleda ter preprečevanjem nasilnega radikalizma.

Kar zadeva pomoč v zvezi s problemom drog, je treba ustrezno pozornost nameniti mednarodnemu sodelovanju, katerega namen je spodbujanje primerov dobre prakse za zmanjšanje povpraševanja, proizvodnje in škode. [Sprememba 462]

(b)  ogrožanje javnih mest, kritične infrastrukture, vključno z mednarodnim (potniškim in tovornim) prometom, upravljanja in distribucije energije, kibernetske varnosti, javnega zdravja, vključno z nenadnimi epidemijami, ki bi lahko imele nadnacionalni vpliv, ali stabilnosti okolja, grožnje za pomorsko varnost, globalne in nadregionalne grožnje, ki izhajajo iz posledic podnebnih sprememb in bi lahko ogrozile mir in varnost; [Sprememba 463]

(c)  zmanjševanje namerno povzročenih, nenamerno nastalih ali naravnih tveganj v zvezi s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki ali tveganj za z njimi povezane objekte ali območja;, zlasti na naslednjih področjih:

(1)  podpiranje in spodbujanje civilnih raziskovalnih dejavnosti kot alternative raziskavam na obrambnem področju;

(2)  izboljšanje načinov zagotavljanja varnosti v zvezi s civilnimi objekti, kjer so shranjene občutljive kemične, biološke, radiološke in jedrske snovi ali dejavniki ali v katerih se te snovi ali ti dejavniki uporabljajo v okviru civilnih raziskovalnih programov;

(3)  podpiranje vzpostavitve – v okviru politik sodelovanja Unije in njihovih ciljev – civilne infrastrukture in priprave zadevnih civilnih študij, ki so potrebne za razgradnjo, sanacijo ali preureditev objektov in lokacij, povezanih z orožjem, ko niso več del obrambnega programa;

(4)  krepitev zmogljivosti pristojnih civilnih oblasti, vključenih v razvoj in uveljavljanje učinkovitega nadzora nad nedovoljenim prometom s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki (vključno z opremo za njihovo proizvodnjo ali dostavo);

(5)  razvoj pravnega okvira in razvijanje institucionalnih zmogljivosti za vzpostavitev in uveljavljanje učinkovitega nadzora nad izvozom blaga, zlasti blaga z dvojno rabo, vključno z ukrepi regionalnega sodelovanja, pa tudi v zvezi z izvajanjem določb Pogodbe o trgovini z orožjem in spodbujanjem spoštovanja te pogodbe;

(6)  razvijanje civilne pripravljenosti na nesreče, načrtovanje za izredne razmere, odzivanje na krize in zmogljivosti za ukrepe čiščenja.

Te dejavnosti se razvijajo v povezavi z dejavnostmi v okviru evropskega instrumenta za jedrsko varnost, vzpostavljenega z uredbo EINS. [Sprememba 464]

(d)  krepitev zmogljivosti za varnostvojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj. [Sprememba 465]

4.  PODROČJA UKREPANJA ZA GLOBALNE IZZIVE

A.  LJUDJE

1.  Zdravje

(a)  Razvijanje ključnih elementov učinkovitega in celovitega zdravstvenega sistema, ki jih je mogoče najbolje obravnavati na nadnacionalni ravni, za zagotovitev enakopravnega, cenovno dostopnega, vključujočega in univerzalnega dostopa do javnih zdravstvenih storitev, spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; [Sprememba 466]

(aa)  spodbujanje, zagotavljanje in razširjanje osnovnih storitev in psihološke podpore za žrtve nasilja, zlasti ženske in otroke, ki so žrtve posilstva; [Sprememba 467]

(b)  krepitev globalnih pobud, ki so ključni dejavniki za univerzalno zdravstveno zavarovanje, z globalno vodilno vlogo pri pristopu „zdravje v vseh politikah“ z neprekinjeno oskrbo, vključno s promocijo zdravja, od preprečevanja do spremljanja po zdravljenju;

(c)  obravnavanje globalne zdravstvene varnosti z raziskavami in o nalezljivih boleznih, med drugim o boleznih, povezanih z revščino, in zapostavljenih boleznih, ter nadzorom nalezljivih bolezni, z bojem proti takim boleznim in ponarejenim zdravilom, prenosom znanja v varne, dostopne in cenovno ugodne proizvode in politike, s katerimi se obravnava spreminjajoče se breme širok spekter nenehnega bremena okužb, porajajočih se in ponovno pojavljajočih se bolezni ter epidemij in protimikrobne odpornosti (neprenosljive bolezni, vse oblike podhranjenosti in okoljski dejavniki tveganja), in oblikovanjem svetovnih trgov za izboljšanje dostopa do osnovnih zdravstvenih izdelkov in storitev, zlasti za spolno in reproduktivno zdravje; [Sprememba 468]

(ca)  podpiranje pobud za razširjanje dostopa do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil (vključno z generičnimi zdravili), diagnostike in povezanih zdravstvenih tehnologij ter uporaba vseh razpoložljivih orodij za znižanje cene zdravil in diagnostike, ki rešujejo življenja; [Sprememba 469]

(cb)  spodbujanje dobrega zdravja in preprečevanje nalezljivih bolezni s krepitvijo zdravstvenih sistemov in doseganjem ciljev trajnostnega razvoja, tudi z večjim poudarkom na preprečevanju in obravnavanju bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem; [Sprememba 470]

2.  Izobraževanje

(a)  Spodbujanje doseganja mednarodno dogovorjenih ciljev na področju izobraževanja in boj proti izobrazbeni revščini prek skupnih globalnih prizadevanj za vključujoče in enakopravno kakovostno izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh in za vse starosti, tudi v okviru razvoja v zgodnjem otroštvu, v izrednih in kriznih razmerah, pri čemer se daje prednost predvsem krepitvi brezplačnih javnih izobraževalnih sistemov; [Sprememba 471]

(b)  krepitev znanja, raziskav in inovacij, spretnosti in vrednot prek partnerstev in zavezništev za aktivno državljanstvo ter produktivne, izobražene, demokratične, vključujoče in odporne družbe; [Sprememba 472]

(c)  podpiranje globalnih ukrepov za zmanjšanje vseh razsežnosti diskriminacije in neenakosti, kot so razlike med deklicami/ženskami in dečki/moškimi, za zagotovitev, da imajo vsi enake možnosti, da sodelujejo v gospodarskem, političnem, in družbenem in kulturnem življenju.; [Sprememba 473]

(ca)   podpiranje prizadevanj in izboljšanje dobre prakse akterjev civilne družbe, da se v nestabilnih okoljih, kjer so strukture upravljanja šibke, zagotovi vključujoče in kakovostno izobraževanje; [Sprememba 474]

(cb)  podpiranje ukrepov in spodbujanje sodelovanja na področju športa, da se prispeva k opolnomočenju žensk in mladih ter posameznikov in skupnosti, pa tudi k ciljem Agende 2030 na področju zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja; [Sprememba 475]

3.  Ženske in otroci [Sprememba 476]

(a)  Vodenje in podpiranje lokalnih, nacionalnih in regionalnih pobud ter globalnih prizadevanj, partnerstev in zavezništev za pravice žensk, kot so določene v Konvenciji Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenem izbirnem protokolu, za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in deklicamidekleti, škodljivih praks v zvezi z njimi in vseh oblik njihove diskriminacije; to vključuje fizično, psihološko, spolno in, ekonomsko in politično nasilje ter druge vrste nasilja in diskriminacije, vključno z izključenostjo žensk na različnih področjih zasebnega in javnega življenja; [Sprememba 477]

(aa)  obravnavanje temeljnih vzrokov za neenakost spolov kot sredstva za podpiranje preprečevanja konfliktov in vzpostavljanje miru; spodbujanje opolnomočenja žensk, tudi v njihovi vlogi akterk na področju razvoja in vzpostavljanja miru; opolnomočenje delovanja, glasu in sodelovanja žensk ter deklet v družbenem, gospodarskem, političnem in civilnem življenju; [Sprememba 478]

(ab)  spodbujanje varstva in spoštovanja pravic žensk in deklet, vključno z ekonomskimi, delavskimi, socialnimi in političnimi pravicami ter spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, tudi storitev, izobraževanja in oskrbe na področju spolnega in reproduktivnega zdravja. [Sprememba 479]

(b)  spodbujanje novih pobud za vzpostavitev močnejših sistemov za zaščito otrok v tretjih državah, ki zagotavljajo, da so otroci na vseh področjih zaščiteni pred nasiljem, zlorabami in zanemarjanjem, tudi s spodbujanjem prehoda z institucionalne skrbi za otroke na skrb za otroke, ki temelji na skupnosti. [Sprememba 480]

3a.  Otroci in mladi

(a)  spodbujanje novih pobud za vzpostavitev močnejših sistemov za zaščito otrok v tretjih državah, ki zagotavljajo, da imajo otroci najboljši možni začetek v življenju in so na vseh področjih zaščiteni pred nasiljem, zlorabami in zanemarjanjem, tudi s spodbujanjem prehoda z institucionalne skrbi za otroke na skrb za otroke, ki temelji na skupnosti;

(b)  spodbujanje dostopa do osnovnih socialnih storitev za otroke in mlade, tudi najbolj marginalizirane, s poudarkom na zdravju, prehrani, izobraževanju, razvoju v zgodnjem otroštvu in socialnem varstvu, vključno s storitvami, informacijami in oskrbo na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, z namenskimi, mladim prijaznimi storitvami ter ponujanjem celostne spolne vzgoje, prehrane, izobraževanja in socialne zaščite;

(c)  spodbujanje dostopa mladih do spretnosti, dostojnih in kakovostnih delovnih mest prek izobraževanja, poklicnega in tehničnega usposabljanja ter dostopa do digitalnih tehnologij; podpiranje podjetništva med mladimi in spodbujanje ustvarjanja trajnostnih delovnih mest z dostojnimi delovnimi pogoji;

(d)  spodbujanje pobud za opolnomočenje mladih in otrok ter v podporo politik in ukrepov, ki zagotavljajo njihovo vključevanje, smiselno civilno in politično udeležbo ter družbeno priznanje in prepoznavajo njihov pravi potencial kot pozitivnih dejavnikov pri spremembah na področjih, kot so mir, varnost, trajnostni razvoj, podnebne spremembe, varstvo okolja in zmanjšanje revščine. [Sprememba 481]

4.  Migracije, mobilnost in prisilno razseljevanje [Sprememba 482]

(a)  Zagotavljanje nadaljnje vodilne vloge EU pri oblikovanju globalnega programa za upravljanje migracij in prisilnega razseljevanja v vseh njegovih razsežnostih, da se omogočijo varne, urejene in zakonite migracij; [Sprememba 483]

(b)  usmerjanje in podpiranje globalnih in medregionalnih političnih dialogov, vključno z migracijami jug–jug ter izmenjavo in sodelovanjem na področju migracij in prisilnega razseljevanja; [Sprememba 484]

(c)  podpiranje izvajanja mednarodnih zavez in zavez EU na področju migracij in prisilnega razseljevanja, tudi v obliki nadaljnjih ukrepov na podlagi globalnih dogovorov o migracijah in beguncih;

(d)  izboljševanje svetovne zbirke dokazov, tudi o migracijah/razvojnem povezovanju, in uvajanje pilotnih ukrepov, namenjenih razvoju inovativnih operativnih pristopov na področju migracij in prisilnega razseljevanja;

(da)  sodelovanje na tem področju se izvaja v skladu z na pravicah temelječem pristopom in [Skladom za azil in migracije] ob polnem spoštovanju človekovega dostojanstva in načela skladnosti politik za razvoj. [Sprememba 485]

5.  Dostojno delo, socialna zaščita in neenakost

(a)  Oblikovanje globalnega programa in podpiranje pobud za vključitev močnega stebra enakosti in socialne pravičnosti v skladu z evropskimi vrednotami;

(b)  prispevanje h globalnemu programu za dostojno delo za vse v zdravem okolju in v skladu z osnovnimi standardi dela MOD, vključno s socialnim dialogom, zajamčenimi plačami in bojem proti delu otrok, zlasti v globalnih vrednostnih verigahtako, da se zagotovi, da bodo globalne vrednostne verige postale trajnostne in odgovorne na podlagi horizontalnih obveznosti glede potrebne skrbnosti, in krepitev znanja o učinkovitih politikah zaposlovanja, ki se odzivajo na potrebe trga dela, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter vseživljenjskim učenjem; [Sprememba 486]

(ba)   podpiranje globalnih pobud na področju podjetništva in človekovih pravic, vključno z odgovornostjo družb za kršitev pravic in dostopom do pravnih sredstev; [Sprememba 487]

(c)  podpiranje globalnih pobud za univerzalno socialno zaščito, ki upoštevajo načela učinkovitosti, trajnosti in enakosti, vključno s podporo za obravnavanje neenakosti in zagotavljanje socialne kohezije, zlasti z vzpostavitvijo in krepitvijo vzdržnih sistemov socialne zaščite in sistemov socialnega zavarovanja ter s fiskalno reformo za okrepitev zmogljivosti davčnih sistemov in boja proti goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnem načrtovanju; [Sprememba 488]

(d)  stalne globalne raziskave in razvoj s socialnimi inovacijami, s katerimi se krepi socialna vključenost in ki obravnavajo potrebe najbolj ranljivih delov družbe.

6.  Kultura

(a)  Spodbujanje pobud za kulturno raznolikost in, medkulturni in medverski dialog za miroljubne odnose med skupnostmi; [Sprememba 489]

(b)  podpiranje kulture ter ustvarjalnega in umetniškega izražanja kot gonila trajnostnega družbenega, osebnega in gospodarskega razvoja ter krepitev sodelovanja na področju kulturne dediščine., sodobne umetnosti ter drugih kulturnih izražanj ter njihovega ohranjanja; [Sprememba 490]

(ba)  razvijanje lokalnih obrti kot sredstva za ohranjanje lokalne kulturne dediščine; [Sprememba 491]

(bb)  krepitev sodelovanja na področju varstva, ohranjanja in spodbujanja kulturne dediščine, vključno z ohranjanjem posebno občutljive kulturne dediščine, zlasti tiste, ki pripada manjšinskim in izoliranim skupnostim ter domorodnim ljudstvom; [Sprememba 492]

(bc)   podpiranje pobud za vračilo kulturne lastnine državam njihovega izvora ali njihovo vrnitev v primeru nezakonite prilastitve; [Sprememba 493]

(bd)  podpiranje sodelovanja z Unijo na področju kulture, med drugim z izmenjavami, partnerstvi in drugimi pobudami, ter priznanja poklica avtorja, umetnika ter kulturnega in ustvarjalnega izvajalca; [Sprememba 494]

(be)  podpiranje sodelovanja in partnerstev med športnimi organizacijami; [Sprememba 495]

B.  PLANET

1.  Zagotavljanje zdravega okolja in spoprijemanje s podnebnimi spremembami

(a)  Krepitev globalnega podnebnega in okoljskega upravljanja, izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, konvencij iz Ria in drugih večstranskih okoljskih sporazumov;

(b)  prispevanje k zunanji predstavitvi okoljskih in podnebnih politik Unije ob polnem spoštovanju načela skladnosti politik za razvoj; [Sprememba 496]

(c)  vključevanje ciljev glede okolja, podnebnih sprememb in zmanjševanja tveganja nesreč v politike, načrte in naložbe, tudi z izboljšanim znanjem in informacijami, med drugim v programe ali ukrepe medregionalnega sodelovanja med partnerskimi državami in regijami na eni strani ter sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami in čezmorskimi državami in ozemlji, zajetimi v sklepu o ČDO, na drugi strani; [Sprememba 497]

(d)  izvajanje mednarodnih pobud in pobud EU za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitve njihovih posledic ter proti podnebnim spremembam odpornega nizkoogljičnega razvoja, tudi z izvajanjem nacionalno določenih prispevkov in proti podnebnim spremembam odpornih nizkoogljičnih strategij, s katerimi se spodbuja zmanjševanje tveganja nesreč, za obravnavanje degradacije okolja in zaustavitev izgubljanjaizginevanja biotske raznovrstnosti, spodbujanje ohranjanja ter trajnostne uporabe in upravljanjaohranjanje ter trajnostna uporaba in upravljanje kopenskih in morskih ekosistemov ter obnovljivih naravnih virov, vključno s kopnim, vodo, oceani, ribištvom in gozdovi, obravnavanje krčenja gozdov, dezertifikacije, degradacije zemljišč, nezakonite sečnje in trgovine s prostoživečimi vrstami, boj proti onesnaževanju in zagotavljanje zdravega okolja, obravnavanje porajajočih se podnebnih in okoljskih vprašanj, spodbujanje učinkovite rabe virov, trajnostne potrošnje in proizvodnje, celovitega upravljanja vodnih virov ter ustreznega ravnanja s kemikalijami in odpadki ter podpiranje prehoda na nizkoogljično zeleno in krožno gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam.; [Sprememba 498]

(da)  spodbujanje okoljsko vzdržnih kmetijskih praks, vključno z agroekologijo, za varstvo ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter krepitev odpornosti okolja in družbe proti podnebnim spremembam s posebnim poudarkom na podpori malim kmetom, delavcem in obrtnikom; [Sprememba 499]

(db)  izvajanje mednarodnih pobud in pobud Unije za obravnavanje izginevanja biotske raznovrstnosti, spodbujanje ohranjanja, trajnostne rabe in upravljanja kopenskih in morskih ekosistemov in povezane biotske raznovrstnosti. [Sprememba 500]

2.  Trajnostna energija

(a)  Podpiranje globalnih prizadevanj, zavez, partnerstev in zavezništev, vključno s prehodomzlasti prehoda na trajnostno energijo; [Sprememba 501]

(aa)  spodbujanje energetske varnosti partnerskih držav in lokalnih skupnosti, na primer z diverzifikacijo virov in poti, upoštevanjem težav v zvezi z nestanovitnostjo cen in potenciala za zmanjšanje emisij, izboljšanjem trgov ter spodbujanjem povezovanja in trgovanja na področju energije, zlasti električne; [Sprememba 502]

(b)  spodbujanje partnerskih vlad k sprejetju reform politike energetskega sektorja in tržnih reform za vzpostavitev spodbudnega okolja za vključujočo rast in naložbe za povečanje dostopa do energetskih storitev, ki so podnebju prijazne, cenovno dostopne, sodobne, zanesljive in trajnostne, z močnim poudarkom na obnovljivih virihpri čemer se daje prednost obnovljivim virom energije in energijski učinkovitosti; [Sprememba 503]

(c)  raziskovanje, opredeljevanje, globalno vključevanje in finančno podpiranje trajnostnih poslovnih modelov z možnostjo stopnjevalnosti in ponovljivosti, ki zagotavljajo inovativne in digitalne tehnologije na podlagi inovativnih raziskav za zagotavljanje večje učinkovitosti, zlasti za decentralizirane pristope, ki zagotavljajo dostop do energije na podlagi obnovljivih virov energije, in to tudi na območjih, kjer je zmogljivost lokalnega trga omejena.

C.  BLAGINJA

1.  Trajnostna in vključujoča rast, dostojna delovna mesta in sodelovanje zasebnega sektorja

(a)  Spodbujanje trajnostnih zasebnih naložb z inovativnimi mehanizmi financiranja in delitvijo tveganj, med drugim za najmanj razvite in nestabilne države, ki teh naložb sicer ne bi privabile, kadar je dodatnost mogoče dokazati; [Sprememba 504]

(b)  razvoj družbeno in ekološko odgovornega lokalnega zasebnega sektorja, izboljševanje poslovnega in naložbenega okolja, podpiranje okrepljenega javno-zasebnega dialoga ter krepitev zmogljivosti mikro, konkurenčnosti in odpornosti lokalnih mikro-, malih in srednjih podjetij ter zadrug in socialnih podjetij ter njihovo vključevanje v lokalno, regionalno in svetovno gospodarstvo; [Sprememba 505]

(ba)  spodbujanje finančne vključenosti, tako da se mikropodjetjem in MSP ter gospodinjstvom, zlasti pa prikrajšanim in ranljivim skupinam, omogoči, da dostopajo do finančnih storitev, kot so mikroposojila in prihranki, mikrozavarovanja in nakazila, in da te storitve učinkovito uporabljajo; [Sprememba 506]

(c)  podpiranje izvajanja trgovinske politike in trgovinskih sporazumov Unije ter njihovega izvajanja za trajnostni razvoj; izboljševanje dostopa do trgov partnerskih držav ter spodbujanje pravične trgovine, odgovornih naložb in poslovnih priložnosti za podjetja iz Unije ob hkratnem odpravljanju ovir za dostop do trga in naložbe in olajševanju dostopa do podnebju prijaznih tehnologij in intelektualne lastnine, pri čemer se zagotavljata čim večja porazdelitev vrednosti in primerna skrbnost na področju človekovih pravic v dobavnih verigah, ob polnem spoštovanju načela skladnosti politik za razvoj v zvezi z državami v razvoju; [Sprememba 507]

(d)  spodbujanje učinkovite kombinacije politik, ki podpira gospodarsko diverzifikacijo, dodajanje vrednosti in regionalno povezovanje ter trajnostno zeleno in modro gospodarstvo;

(e)  spodbujanje dostopa do digitalnih tehnologij, vključno s spodbujanjem dostopa do finančnih sredstev in finančne vključenosti;

(f)  spodbujanje trajnostne potrošnje in proizvodnje ter inovativnih tehnologij in praks za nizkoogljično, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo.

2.  Prehranska in hranilna varnost

(a)  Podpiranje mednarodnih strategij, organizacij, mehanizmov in akterjev, ki predstavljajo glavna globalna politična vprašanja in okvire, povezane s prehransko in hranilno varnostjo, ter vplivanje nanje in prispevanje k odgovornosti glede mednarodnih zavez o prehranski varnosti, prehrani in trajnostnem kmetijstvu, vključno s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom; [Sprememba 508]

(b)  zagotavljanje enakega dostopa do hrane, med drugim v obliki pomoči pri odpravljanju pomanjkanja financiranja za prehrano; izboljševanje svetovnih javnih dobrin za odpravo lakote in neustrezne prehranjenosti; orodja, kot je svetovna mreža za prehranske krize, krepijo zmogljivost za ustrezno odzivanje na prehranske krize in prehrano v okviru humanitarnega, razvojnega in mirovnega povezovanja (ter s tem prispevajo k mobilizaciji sredstev iz tretjega stebra); [Sprememba 509]

(ba)   krepitev usklajenih, pospešenih in medsektorskih prizadevanj za povečanje zmogljivosti za diverzifikacijo lokalne in regionalne proizvodnje hrane, zagotovitev prehranske in hranilne varnosti ter dostopa do pitne vode in izboljšanje odpornosti najranljivejšega prebivalstva, zlasti v državah z dolgotrajnimi ali ponavljajočimi se krizami; [Sprememba 510]

(c)  ponovna potrditev osrednje vloge trajnostnega kmetijstva ter ribištva in akvakulture na svetovni ravni, tudi malega kmetijstva, živinoreje in pašništva, za večjo prehransko varnost, izkoreninjenje revščine, ustvarjanje delovnih mest, zagotovitev pravičnega in trajnostnega dostopa do in upravljanja virov, vključno z zemljo in zemljiškimi pravicami, vodo, (mikro)posojili, semeni, ki niso zaščitena s patenti, in drugimi kmetijskimi surovinami, ublažitev posledic podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter odporne in zdrave ekosisteme; [Sprememba 511]

(d)  zagotavljanje inovacij z mednarodnimi raziskavami ter krepitev svetovnega strokovnega in drugega znanja, spodbujanje in krepitev lokalnih in avtonomnih strategij za prilagajanje, zlasti v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam in ublažitvijo njihovih posledic, kmetijsko in biotsko raznovrstnostjo, globalnimi in vključujočimi vrednostnimi verigami, pravično trgovino, varnostjo hrane, odgovornimi naložbami, upravljanjem zemljišč in pravico do posesti naravnih virov.; [Sprememba 512]

(da)   dejavno podpiranje večje udeležbe civilne družbe in organizacij kmetov pri oblikovanju politik in raziskovalnih programih ter povečanje njihovega sodelovanja pri izvajanju ter ocenjevanju vladnih programov; [Sprememba 513]

D.  PARTNERSTVA

1.  Krepitev vloge lokalnih organov kot akterjev razvoja s:

(a)  povečevanjem zmogljivosti mrež, platform in zavezništev evropskih in južnih lokalnih organov za zagotovitev vsebinskega in stalnega političnega dialoga na področju razvoja ter za spodbujanje demokratičnega upravljanja, zlasti s teritorialnim pristopom k lokalnemu razvoju;

(b)  povečevanjem stikov z evropskimi državljani na področju razvojnih vprašanj (ozaveščanje, izmenjava znanja, sodelovanje), zlasti v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, tudi v Uniji in državah kandidatkah ter potencialnih državah kandidatkah.

2.  Spodbujanje vključujočih družb, dobrega gospodarskega upravljanja, vključno s pravično in vključujočo mobilizacijo javnofinančnih prihodkov ter bojem proti izogibanju davkom, preglednim upravljanjem javnih financ ter učinkovito in vključujočo javno porabo. [Sprememba 514]

4a.  PODROČJA UKREPANJA ZA POTREBE IN PREDNOSTNE NALOGE ZUNANJE POLITIKE

Ukrepi v podporo ciljem iz točke (da) člena 4(3) prispevajo k zunanji politiki Unije pri političnih, razvojnih, gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Uniji omogočajo, da ukrepa, kadar obstaja zunanjepolitični interes ali se pojavi priložnost, da doseže svoje cilje, ki bi jih z drugimi sredstvi težko dosegla. Ti ukrepi lahko zajemajo naslednje:

(a)  podpiranje strategij dvostranskega, regionalnega in medregionalnega sodelovanja Unije, spodbujanje političnega dialoga ter razvoj skupnih pristopov in odzivov na izzive, ki vzbujajo globalno zaskrbljenost, vključno z migracijskimi in razvojnimi vprašanji ter vprašanji v zvezi s podnebnimi spremembami in varnostnimi vprašanji, zlasti na naslednjih področjih:

–  podpiranje izvajanja sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, akcijskih načrtov ter podobnih dvostranskih instrumentov;

–  poglabljanje političnega in gospodarskega dialoga s tretjimi državami, ki imajo posebej pomembno vlogo v svetovnih zadevah, tudi glede zunanje politike;

–  podpiranje sodelovanja z zadevnimi tretjimi državami pri dvostranskih in svetovnih vprašanjih skupnega interesa;

–  spodbujanje ustreznega naknadnega ukrepanja ali usklajenega izvajanja sprejetih sklepov in zavez, danih na ustreznih mednarodnih forumih;

(b)  podpiranje trgovinske politike Unije:

–  podpiranje trgovinske politike Unije ter pogajanj, izvajanja in izvrševanja trgovinskih sporazumov ob polnem spoštovanju načela skladnosti politik za razvoj v zvezi z državami v razvoju in popolni uskladitvi s prizadevanji za izpolnitev ciljev trajnostnega razvoja;

–  podpiranje izboljšanja dostopa do trgov partnerskih držav ter spodbujanja trgovine, naložb in poslovnih priložnosti za podjetja iz Unije, zlasti MSP, ob hkratnem odpravljanju ovir za dostop do trga in naložbe ter varstvu pravic intelektualne lastnine z gospodarsko diplomacijo, poslovnim in regulativnim sodelovanjem, z ustreznimi prilagoditvami v zvezi z državami v razvoju kot partnericami;

(c)  prispevanje k izvajanju mednarodne razsežnosti notranjih politik Unije:

–  prispevanje k izvajanju mednarodne razsežnosti notranjih politik Unije, kot so med drugim okolje, podnebne spremembe in energija, znanost in izobraževanje ter sodelovanje na področju upravljanja oceanov;

–  promoviranje notranjih politik Unije v odnosu s ključnimi partnerskimi državami in podpiranje regulativnega zbliževanja na tem področju;

(d)  izboljšanje splošnega razumevanja in prepoznavnosti Unije ter njene vloge v svetu:

–  spodbujanje splošnega razumevanja in prepoznavnosti Unije ter njene vloge v svetu s strateškim komuniciranjem, javno diplomacijo, medosebnimi stiki, kulturno diplomacijo, sodelovanjem v izobraževanju in na akademskem področju ter dejavnostmi ozaveščanja za uveljavljanje vrednot in interesov Unije;

–  povečanje mobilnosti študentov in akademskega osebja, da se vzpostavijo partnerstva, katerih namen je izboljšati kakovost visokega šolstva in skupnih študijev za priznavanje akademskih nazivov (program Erasmus+).

S temi ukrepi se izvajajo inovativne politike ali pobude, ki ustrezajo trenutnim ali nastajajočim kratko- do srednjeročnim potrebam, priložnostim in prednostnim nalogam, vključno z možnostjo, da vplivajo na prihodnje ukrepe v okviru geografskih ali tematskih programov. Osredotočajo se na poglabljanje odnosov in dialoga Unije ter vzpostavljanje partnerstev in zavezništev s ključnimi državami strateškega interesa, zlasti tistimi gospodarstvi v vzponu in državami s srednjim dohodkom, ki imajo vse pomembnejšo vlogo v svetovnih zadevah, globalnem upravljanju, zunanji politiki, mednarodnem gospodarstvu in večstranskih forumih. [Sprememba 515]

PRILOGA IV

PODROČJA UKREPANJA ZA UKREPE ZA HITRO ODZIVANJE

1.  Ukrepi, ki prispevajo k miru, stabilnosti in preprečevanju konfliktov v nujnih primerih, porajajočih se krizah, med krizami in po njih [Sprememba 516]

Ukrepi za hitro odzivanje iz točke (a) člena 4(4)so oblikovani za učinkovito odzivanje Unije na naslednje izredne in nepredvidene razmere:

(a)  nujne primere, krize, porajajoče se krize ali naravne nesreče, kadar je to potrebno za stabilnost, mir ali varnost; [Sprememba 517]

(b)  razmere, ki ogrožajo mir, demokracijo, javni red in mir, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali varnost in zaščito posameznikov, zlasti tistih, ki so izpostavljeni nasilju na podlagi spola v nestabilnih razmerah; [Sprememba 518]

(c)  razmere, ki bi lahko prerasle v oborožen konflikt ali resno destabilizirale zadevno tretjo državo oziroma države.

1a.  Tehnična in finančna pomoč iz odstavka 1 lahko zajema naslednje:

(a)  podporo (v obliki zagotavljanja tehnične in logistične pomoči) prizadevanjem mednarodnih, regionalnih in lokalnih organizacij ter državnih akterjev in akterjev civilne družbe pri spodbujanju krepitve zaupanja, mediacije, dialoga in sprave, tranzicijske pravičnosti, opolnomočenja žensk in mladih, zlasti v zvezi z napetostmi med skupnostmi in dolgotrajnimi konflikti;

(b)  podporo izvajanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov, s posebnim poudarkom na tistih o ženskah, miru in varnosti ter mladih, miru in varnosti, zlasti v nestabilnih državah ter državah, v katerih potekajo oziroma so potekali konflikti;

(c)  podporo vzpostavitvi in delovanju začasnih uprav, katerih mandat je v skladu z mednarodnim pravom;

(d)  podporo razvoju demokratičnih, pluralističnih državnih institucij, vključno z ukrepi za krepitev vloge žensk v takšnih institucijah, učinkovite civilne uprave in civilnega nadzora nad varnostnim sistemom ter ukrepov za krepitev zmogljivosti organov pregona in sodnih organov, ki sodelujejo v boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in vsem oblikam nedovoljenega prometa;

(e)  podporo mednarodnim kazenskim sodiščem in nacionalnim ad hoc sodiščem, komisijam za resnico in spravo, tranzicijski pravičnosti ter drugim mehanizmom za pravno poravnavo zahtevkov v zvezi s človekovimi pravicami ter za uveljavljanje premoženjskih pravic in razsojanje o njih, ki so bili ustanovljeni v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in pravne države;

(f)  podporo krepitvi zmogljivosti držav, da kljub velikim pritiskom hitro vzpostavijo, ohranijo ali obnovijo svoje osnovne funkcije ter osnovno socialno in politično kohezijo;

(g)  podporo ukrepom, ki so potrebni za začetek sanacije in obnove ključne infrastrukture, stanovanjskih in javnih zgradb ter ekonomskih sredstev, pa tudi bistvenih proizvodnih zmogljivosti, ter drugim ukrepom za ponovni začetek gospodarske dejavnosti, ustvarjanje delovnih mest in vzpostavitev minimalnih pogojev, ki so potrebni za trajnostni razvoj družbe;

(h)  podporo civilnim ukrepom glede demobilizacije in reintegracije nekdanjih borcev in njihovih družin v civilno družbo ter po potrebi njihovega vračanja v domovino, pa tudi ukrepom za reševanje problema otrok vojakov in bork;

(i)  podporo ukrepom za blaženje socialnih učinkov prestrukturiranja oboroženih sil;

(j)  podporo ukrepom, ki se v okviru politik sodelovanja Unije in njihovih ciljev nanašajo na socialno-ekonomski učinek protipehotnih min, neeksplodiranih ubojnih sredstev ali eksplozivnih ostankov vojne na civilno prebivalstvo; Dejavnosti, financirane na podlagi te uredbe, lahko med drugim zajemajo izobraževanje o tveganju, odkrivanje in odstranjevanje min ter s tem povezano uničenje zalog;

(k)  podporo ukrepom v okviru politik sodelovanja Unije in njihovih ciljev za boj proti nezakoniti uporabi strelnega, osebnega in lahkega orožja ter proti dostopu do tovrstnih orožij;

(l)  podporo ukrepom za zagotavljanje, da so ustrezno upoštevane posebne potrebe žensk in otrok v kriznih in konfliktnih razmerah, vključno s preprečevanjem, da bi bile izpostavljene nasilju na podlagi spola;

(m)  podporo pri rehabilitaciji in reintegraciji žrtev oboroženih spopadov, vključno z ukrepi v zvezi s posebnimi potrebami žensk in otrok;

(n)  podporo ukrepom za spodbujanje in varovanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in pravne države ter z njimi povezanih mednarodnih instrumentov;

(o)  podporo socialnim in ekonomskim ukrepom za spodbujanje pravičnega dostopa do naravnih virov in njihovega preglednega upravljanja v primeru krize ali porajajoče se krize, vključno z vzpostavljanjem miru;

(p)  podporo ukrepom za obravnavo morebitnega učinka nenadnih migracij, ki vplivajo na politične in varnostne razmere, vključno z ukrepi v zvezi s potrebami gostiteljskih skupnosti v primeru krize ali porajajoče se krize, vključno z vzpostavljanjem miru;

(q)  podporo ukrepom, ki spodbujajo razvoj in organizacijo civilne družbe ter njeno udeležbo v političnem procesu, vključno z ukrepi za krepitev vloge žensk v takšnih procesih ter ukrepi za spodbujanje neodvisnih, pluralističnih in profesionalnih medijev;

(r)  krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj. [Sprememba 519]

2.  Ukrepi, ki prispevajo h krepitvi odpornosti ter povezujejo humanitarno pomoč in razvojne ukrepe

Ukrepi za hitro odzivanje iz točke (b) člena 4(4) so oblikovani za učinkovito krepitev odpornosti ter povezovanje humanitarne pomoči in razvojnih ukrepov, ki jih ni mogoče hitro obravnavati v okviru geografskih in tematskih programov, in zagotavljanje skladnosti, doslednosti in dopolnjevanja s humanitarno pomočjo iz člena 5. [Sprememba 520]

Ti ukrepi lahko zajemajo naslednje:

(a)  krepitev odpornosti s podpiranjem posameznikov, skupnosti, institucij in držav, da se bolje pripravijo na politične, gospodarske in družbene pritiske in pretrese, naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, konflikte in globalne grožnje, jih prestanejo, se jim prilagodijo in si po njih hitro okrevajo, opomorejo; tudi s krepitvijo zmogljivosti države, da kljub velikim pritiskom hitro vzpostavi, ohrani ali obnovi svoje osnovne funkcije ter osnovno socialno in politično kohezijo, ter krepitvijo zmogljivosti družb, skupnosti in posameznikov, da miroljubno in stabilno upravljajo priložnosti in tveganja ter kljub velikim pritiskom vzpostavijo, ohranijo ali obnovijo načine preživljanjadružb, skupnosti in posameznikov, da miroljubno in upoštevajoč občutljivost za konflikte stabilno upravljajo priložnosti in tveganja ter kljub velikim pritiskom vzpostavijo, ohranijo ali obnovijo načine preživljanja, ter s podpiranjem posameznikov, skupnosti in družb pri opredelitvi ter krepitvi obstoječih lastnih zmogljivosti, da te pritiske in pretrese prestanejo, se jim prilagodijo in si po njih hitro opomorejo, tudi kar zadeva tiste, ki bi lahko privedli do zaostritve nasilja; [Sprememba 521]

(b)  blaženje kratkoročnih škodljivih učinkov, ki so posledica zunanjih pretresov, ki ustvarjajo makroekonomsko nestabilnost, pri čemer je to blaženje namenjeno zaščiti socialno-ekonomskih reform in prednostnih javnofinančnih odhodkov za socialno-ekonomski razvoj in zmanjšanje revščine;

(c)  izvajanje kratkoročne rehabilitacije in obnove, da bi se žrtvam naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, konfliktov in globalnih groženj omogočilo izkoriščanje minimalne ravni socialno-ekonomskega vključevanja, in čimprejšnje ustvarjanje pogojev za nadaljevanje razvoja na podlagi dolgoročnih ciljev, ki jih določijo zadevne države in regije; to vključuje obravnavanje nujnih in takojšnjih potreb, ki izhajajo iz prisilnega razseljevanja ljudi (beguncev, razseljenih oseb in oseb v postopku vračanja) po naravnih nesrečah ali nesrečah, ki jih je povzročil človek, ter [Sprememba 522]

(d)  pomoč državi ali, regiji, lokalnim organom ali ustreznim nevladnim organizacijam pri vzpostavljanju kratkoročnih mehanizmov za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje, vključno s sistemi napovedovanja in zgodnjega opozarjanja, da bi se zmanjšale posledice nesreč. [Sprememba 523]

3.  Ukrepi za obravnavanje potreb in prednostnih nalog zunanje politike

Ukrepi za hitro odzivanje za podpiranje ciljev iz točke (c) člena 4(4) podpirajo zunanjo politiko Unije pri političnih, gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Uniji omogočajo, da ukrepa, kjer obstaja nujen ali prednostni interes zunanje politike ali se pojavi priložnost za doseganje njenih ciljev, pri čemer ti ukrepi zahtevajo hiter odziv in jih je težko obravnavati z drugimi sredstvi.

Ti ukrepi lahko zajemajo naslednje:

(a)  podpiranje strategij dvostranskega, regionalnega in medregionalnega sodelovanja Unije, spodbujanje političnega dialoga ter razvoj skupnih pristopov in odzivov na izzive, ki vzbujajo globalno zaskrbljenost, vključno z migracijskimi in varnostnimi vprašanji, ter izkoriščanje priložnosti, ki se pojavijo v zvezi s tem;

(b)  podpiranje trgovinske politike in trgovinskih sporazumov Unije ter njihovo izvajanje; podpiranje izboljšanja dostopa do trgov partnerskih držav ter spodbujanje trgovine, naložb in poslovnih priložnosti za podjetja iz Unije, zlasti MSP, ob hkratnem odpravljanju ovir za dostop do trga in naložbe z gospodarsko diplomacijo, poslovnim in regulativnim sodelovanjem;

(c)  prispevanje k uvedbi mednarodne razsežnosti notranjih politik Unije, kot so med drugim okolje, podnebne spremembe in energija, ter sodelovanje na področju upravljanja oceanov;

(d)  spodbujanje splošnega razumevanja in prepoznavnosti Unije ter njene vloge v svetu s strateškim komuniciranjem, javno diplomacijo, osebnimi stiki, kulturno diplomacijo, sodelovanjem v izobraževanju in na akademskem področju ter dejavnostmi ozaveščanja za uveljavljanje vrednot in interesov Unije.

S temi ukrepi se izvajajo inovativne politike ali pobude, ki ustrezajo trenutnim ali nastajajočim kratko- do srednjeročnim potrebam, priložnostim in prednostnim nalogam, vključno z možnostjo obveščanja o prihodnjih ukrepih v okviru geografskih ali tematskih programov. Osredotočajo se na poglabljanje odnosov Unije in dialoga ter vzpostavljanje partnerstev in zavezništev s ključnimi državami strateškega interesa, zlasti tistimi gospodarstvi v vzponu in državami s srednjim dohodkom, ki imajo vse pomembnejšo vlogo v svetovnih zadevah, globalnem upravljanju, zunanji politiki, mednarodnem gospodarstvu in večstranskih forumih. [Sprememba 524]

PRILOGA V

Prednostna področja operacij EFSD+, zajetih z jamstvom za zunanje delovanje

Operacije EFSD+, upravičene do podpore iz jamstva za zunanje delovanje, se osredotočajo zlasti na naslednja prednostna področja prispevajo k naslednjim prednostnim področjem: [Sprememba 525]

(a)  zagotavljanje financiranja in podpore za razvoj zasebnega in zadružnega sektorja in sektorja socialnih podjetij v skladu s pogoji iz člena 209(2) [uredbe o financiranju] kot prispevek k trajnostnemu razvoju v njegovi gospodarski, socialni in okoljski razsežnosti ter k izvajanju Agende 2030, Pariškega sporazuma in, kadar je to ustrezno, evropske sosedske politike in ciljev, določenih v členu 3 uredbe IPA III, izkoreninjenju revščine, spodbujanju spretnosti in podjetništva, enakosti spolov in opolnomočenja žensk in mladih, ob hkratnih prizadevanjih za vzpostavitev in krepitev pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic, s posebnim poudarkom na lokalnih in socialnih podjetjih ter mikro mikro-, malih in srednjih podjetjih ter podpiranju ustvarjanja dostojnih delovnih mest v skladu z ustreznimi standardi MOD, zajamčenih plač in gospodarskih priložnosti ter spodbujanju evropskih podjetij, naj prispevajo k namenu EFSD+; [Sprememba 526]

(b)  odpravljanje ozkih grl za zasebne naložbe z zagotavljanjem finančnih instrumentov, ki so lahko izraženi v domači valuti zadevne partnerske države, vključno z jamstvi za prvo izgubo za portfelje, jamstvi za projekte zasebnega sektorja, kot so jamstva za posojila za mala in srednja podjetja ter jamstva za posebna tveganja za infrastrukturne projekte in drug tvegani kapital;

(c)  krepitev vzvodov za financiranje zasebnega sektorja, s posebnim poudarkom na mikro, malih in srednjih podjetjih, z odpravo ozkih grl in ovir za naložbe;

(d)  krepitev socialno-ekonomskih sektorjev in področij ter z njimi povezane javne in zasebne infrastrukture ter trajnostne povezljivosti, vključno z energijo iz obnovljivih virov in trajnostno energijo, vodo in ravnanjem z odpadki, prometom, informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, pa tudi z okoljem, trajnostno rabo naravnih virov, trajnostnim kmetijstvom in modrim gospodarstvom, socialno infrastrukturo, zdravstvom ter človeškim kapitalom, da se izboljša socialno-ekonomsko okolje;

(e)  prispevanje k podnebnim ukrepom, varstvu okolja in okoljskemu upravljanju, s čimer se ustvarjajo posredne koristi za podnebje in okolje, z dodelitvijo 45 % financiranja za naložbe, ki prispevajo k podnebnim ciljem, okoljskemu upravljanju in varstvu okolja, biotski raznovrstnosti in boju proti dezertifikaciji, od katerih se 30 % skupnih finančnih sredstev nameni za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; [Sprememba 527]

(f)  na podlagi spodbujanja trajnostnega razvoja prispevanje k obravnavi specifičnih temeljnihrevščine in neenakosti kot vzrokov za migracije, tudi nedovoljenih migracij in spodbujanje prisilnega razseljevanja, in prispevanje k varnim, urejenim in zakonitim migracijam s spodbujanjem odpornosti tranzitnih in gostiteljskih skupnosti, prispevanje k trajnostnemu ponovnemu vključevanju migrantov, ki se vračajo v države svojega izvora, ob ustreznem upoštevanju krepitve pravne države, dobrega upravljanja, enakosti spolov, socialne pravičnosti in človekovih pravic. [Sprememba 528]

Ustvarijo se naslednja naložbena okna:

–  trajnostna energija in trajnostna povezljivost

–  financiranje mikro-, malih in srednjih podjetij

–  trajnostno kmetijstvo, podeželski podjetniki, vključno s samooskrbnim kmetijstvom in malimi kmetijami, pastirji in okolju prijazna živilskopredelovalna industrija

–  trajnostna mesta

–  digitalizacija za trajnostni razvoj

–  človekov razvoj [Sprememba 529]

PRILOGA VI

UPRAVLJANJE EFSD+

1.  Struktura EFSD+

1.  EFSD+ sestavljata regionalni naložbeni platformi, vzpostavljeni na podlagi delovnih metod, postopkov in struktur obstoječih mehanizmov Unije za zunanje kombinirano financiranje, v katerih so lahko združene njune operacije kombiniranega financiranja in operacije jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+.

2.  Upravljanje EFSD+ zagotovi Komisija.

2.  Strateški odbor EFSD+

1.  Komisiji pri upravljanju EFSD+ svetuje strateški odbor, razen v primeru operacij, ki zajemajo politiko širitve EU in se financirajo z [IPA III], za katerega je strateški odbor zagotovljen v skladu z naložbenim okvirom za Zahodni Balkan.

2.  Strateški odbor svetuje Komisiji o strateški usmeritvi in prednostnih nalogah naložb jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+ ter prispeva k njihovemu usklajevanju z vodilnimi načeli in cilji zunanjega delovanja Unije, razvojne politike in evropske sosedske politike, pa tudi cilji iz člena 3 te uredbe in namenom EFSD+, kakor je naveden v členu 26. Komisijo prav tako podpira pri določanju splošnih naložbenih ciljev glede uporabe jamstva za zunanje delovanje za podpiranje operacij EFSD+ ter spremlja ustrezno in raznovrstno geografsko in tematsko pokritost naložbenih oken.

3.  Strateški odbor prispeva tudi k splošni usklajenosti, dopolnjevanju in skladnosti med regionalnima naložbenima platformama, tremi stebri evropskega naložbenega načrta, med evropskim naložbenim načrtom in drugimi prizadevanji Unije na področju migracij in uresničevanja Agende 2030, pa tudi z drugimi programi iz te uredbe.

4.  Strateški odbor sestavljajo predstavniki Komisije in visokega predstavnika, vseh držav članic in Evropske investicijske banke. Evropski parlament ima status opazovalca. Donatorjem, upravičenim partnerjem, partnerskim državam, ustreznim regionalnim organizacijam in drugim zainteresiranim stranem se lahko podeli status opazovalca, kadar je to primerno. Pred vključitvijo morebitnega novega opazovalca se je treba posvetovati s strateškim odborom. Strateškemu odboru sopredsedujeta Komisija in visoki predstavnik.

5.  Strateški odbor se sestane vsaj dvakrat letno in po možnosti soglasno sprejema mnenja. Dodatne sestanke lahko kadar koli skliče predsednik ali se skličejo na zahtevo tretjine članov. Kadar soglasja ni mogoče doseči, se uporabijo glasovalne pravice, kot so bile dogovorjene na prvi seji strateškega odbora in določene v njegovem poslovniku. Pri teh glasovalnih pravicah se upošteva vir financiranja. Poslovnik določa okvir glede vloge opazovalcev. Zapisniki in dnevni redi sej strateškega odbora se po njihovem sprejetju objavijo.

6.  Komisija strateškemu odboru letno poroča o doseženemu napredku pri izvajanju EFSD+. Strateški odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan predloži informacije o napredku pri izvajanju jamstvenega instrumenta, da regija širitve dopolni zgoraj navedeno poročanje. Strateški odbor redno organizira posvetovanje z ustreznimi zainteresiranimi stranmi o strateški usmeritvi in izvajanju EFSD+.

7.  Obstoj dveh strateških odborov ne vpliva na potrebo po enotnem okviru za obvladovanje tveganj EFSD+.

3.  Regionalna operativna odbora

Operativna odbora regionalnih naložbenih platform podpirata Komisijo na izvedbeni ravni pri opredeljevanju regionalnih in sektorskih naložbenih ciljev ter regionalnih, sektorskih in tematskih naložbenih oken ter pripravljata mnenja o operacijah kombiniranega financiranja in uporabi jamstva za zunanje delovanje, ki zajema operacije EFSD+. [Sprememba 530]

PRILOGA VII

SEZNAM KLJUČNIH KAZALNIKOV SMOTRNOSTI

V skladu s cilji trajnostnega razvoja se za pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih posebnih ciljev uporablja naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti.

(1)  Rezultat za pravno državo

(2)  Delež prebivalstva pod mednarodnim pragom revščine

(3)  Število žensk v rodni dobi, mladoletnic in otrok, mlajših od pet let, zajetih s prehranskimi programi s podporo EU

(4)  Število enoletnikov, popolno imuniziranih s podporo EU

(5)  Število učencev/dijakov, vključenihki so zaključili v primarno in/ali sekundarno izobraževanje ter pridobili minimalne spretnosti na področju branja in računanja ter usposabljanje s podporo EU Unije [Sprememba 531]

(6)  Količina emisij toplogrednih plinov, ki se je zmanjšala ali preprečila (v kilotonah ekvivalenta CO2) s podporo EU

(7)  Območje morskih, kopenskih in sladkovodnih ekosistemov, ki so zavarovani in/ali se trajnostno upravljajo s podporo EU

(8)  Dosežena podpora za naložbe in multiplikacijski učinek

(9)  Kazalnik politične stabilnosti in odsotnosti nasilja na podlagi izhodiščne ocene [Sprememba 532]

(10)  Število vplivanih postopkov, ki so povezani s praksami partnerskih držav na področju trgovine, naložb in poslovanja ali spodbujajo zunanjo razsežnost notranjih politik EU

VsiKazalnik (4) je razčlenjen po spolu, kazalniki (2), (3) in (5) pa so razčlenjeni po spolu, kjer je to ustrezno in starosti. [Sprememba 533]

Priloga VIIa

Partnerske države, ki jim je Unija začasno ukinila finančno pomoč.

[Določi Komisija na podlagi člena 15a.] [Sprememba 534]

(1) UL C 45, 4.2.2019, str. 1.
(2) UL C 110, 22.3.2019, str. 163.
(3) UL C 86, 7.3.2019, str. 295.
(4)UL C 45, 4.2.2019, str. 1.
(5)UL C 110, 22.3.2019, str. 163.
(6)UL C 86, 7.3.2019, str. 295.
(7)Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(8)„Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“, sprejeta na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 (A/RES/70/1).
(9)Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).
(10)Notranji sporazum med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 210, 6.8.2013, str. 1).
(11)Uredba Sveta (EU) 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada (UL L 58, 3.3.2015, str. 1).
(12)Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).
(13)Uredba (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (UL L 77, 15.3.2014, str. 1).
(14)Uredba (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu (UL L 77, 15.3.2014, str. 85).
(15)Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (UL L 77, 15.3.2014, str. 77).
(16)Uredba Sveta (Euratom) št. 237/2014 z dne 13. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 77, 15.3.2014, str. 109).
(17)Uredba (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (UL L 77, 15.3.2014, str. 95).
(18)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).
(19)Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD.
(20)Podpisan 22. aprila 2016 v New Yorku.
(21)„Akcijska agenda iz Adis Abebe s tretje mednarodne konference o financiranju za razvoj“, sprejeta 16. junija 2015, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila 27. julija 2015 (A/RES/69/313).
(22)„Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa. Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije“, junij 2016.
(23)„Novo evropsko soglasje o razvoju: ,naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost‘“, skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, z dne 8. junija 2017.
(24)„Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč“, sprejet 18. marca 2015, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila 3. junija 2015 (A/RES/69/283).
(25)Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled evropske sosedske politike“ z dne 18. novembra 2015.
(26) Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).
(27)Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), COM(2018)0465.
(28)Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).
(29)Predlog sklepa Sveta o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj), COM(2018)0461.
(30)Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom, COM(2018)0462.
(31)Predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta, C(2018)3800.
(32)COM(2018)0367 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013.
(33) COM(2018)0366 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013.
(34) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(35) Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (UL ...).
(36)UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(37) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(38)Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD (UL L 249, 27.9.2017, str. 1).
(39)Sklep Sveta 77/270/Euratom z dne 29. marca 1977 o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju nuklearnih elektrarn (UL L 88, 6.4.1977, str. 9).
(40) Uredba (EU) št. .../...Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (UL...).
(41)Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(42)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(43)Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(44)UL L 283, 31.10.2017, str. 1.
(45)Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(46)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(47)Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(48)Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
(49)Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (UL L ...).
(50) COM(2018)0374 – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja.
(51)Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(52)Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40.
(53) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.


Instrument za predpristopno pomoč (IPA III) ***I
PDF 316kWORD 106k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) (COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD))
P8_TA(2019)0299A8-0174/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0465),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0274/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0174/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)

P8_TC1-COD(2018)0247


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (EU) št. 231/2014 Evrospkega parlamenta in Sveta(6) preneha veljati 31. decembra 2020. Da bi ohranili učinkovitost zunanjega delovanja Unije, bi bilo treba ohraniti okvir za načrtovanje in zagotavljanje zunanje pomoči.

(2)  Cilji Cilj instrumenta za predpristopno pomoč se precej razlikujejo od splošnih ciljev zunanjega delovanja Unije, saj je namen tega instrumenta je pripraviti upravičenke iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: upravičenke) na prihodnje članstvo v Uniji in jih podpreti v pristopnem procesu v skladu s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic in načel, pa tudi varstvom in spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in pravne države, kot je določeno v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Zato jeMedtem ko je zaradi drugačne narave pristopnega procesa potreben namenski instrument za podporo širitve nepogrešljiv, vendar je treba zagotoviti, da se dopolnjuje, morajo biti cilji in delovanje tega instrumenta skladni s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zlasti z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: NDICI) in jih dopolnjevati. [Sprememba 1]

(3)  Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) določa, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki podpira vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter si prizadeva za njihovo spodbujanje. Evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica samo, ko je potrjeno, da izpolnjuje merila za članstvo, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu junija 1993 (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da ima Unija zmogljivost za vključitev nove članice. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z zavezanostjo ciljem politične, ekonomske in monetarne unije. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost med ženskami in moškimi. [Sprememba 2]

(4)  Širitveni proces temelji na uveljavljenih merilih ter poštenih in strogih pogojih. Vsako upravičenko se oceni glede na lastne dosežke. Cilj ocenjevanja doseženega napredka in ugotavljanja pomanjkljivosti je upravičenkam iz Priloge I zagotoviti spodbude in smernice za nadaljnje prizadevanje pri sprejemanju potrebnih daljnosežnih reform. Da bi se možnost širitve uresničila, je še naprej bistvenega pomena trdna zavezanost načelu, da se najprej obravnavajo temeljne prvine(7). Dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje na podlagi dokončne, vključujoče in zavezujoče rešitve dvostranskih sporov so temeljni elementi procesa širitve ter izjemno pomembni za varnost in stabilnost Unije kot celote. Napredek v pristopnem procesu je odvisen od spoštovanja vrednot Unije v vsaki posamezni prosilki in od njene zmožnosti, da sprejme in izvede potrebne reforme za uskladitev svojih političnih, institucionalnih, pravnih, socialnih, upravnih in gospodarskih sistemov s pravili, standardi, politikami in praksami v Uniji. Pogajalski okvir določa zahteve, s katerimi se ocenjuje napredek pri pristopnih pogajanjih s posamezno državo kandidatko. [Sprememba 3]

(4a)  Katera koli evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica Unije šele, ko je potrjeno, da izpolnjuje vsa merila za pristop, ki jih je junija 1993 določil Evropski svet v Københavnu (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da je Unija novo članico zmožna vključiti. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in zmožnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z izvajanjem ciljev politične, ekonomske in monetarne unije. [Sprememba 4]

(5)  Širitvena politika Unije je naložba v mir, varnost in stabilnost v Evropisestavni del zunanjega delovanja Unije in prispeva tudi k miru, varnosti in stabilnosti znotraj in zunaj meja Unije. Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk, pri tem pa spoštuje načelo naprednega povezovanja, da bi zagotovila nemoteno preoblikovanje upravičenk. Možnost članstva Unije ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe. [Sprememba 5]

(6)  Evropska komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom(8)“ ponovno potrdila trdno, na dosežkih temelječo možnost članstva v EU za Zahodni Balkan. To je močna spodbuda za celoten Zahodni Balkan in znak zavezanosti EU k njegovi evropski prihodnosti.

(7)  Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu sz mednarodnimi sporazumi, ki jih je Unija sklenila tudi z upravičenkami iz Priloge I. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic, tudi manjšin ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja spoštovanja mednarodno dogovorjenih delovnih standardov o pravicah delavcev in nediskriminacije ranljivih skupin, tudi otrok in invalidov. Pomoč bi morala prav tako podpirati, da upravičenke spoštujejo ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic(9), socialno tržno gospodarstvo in zbliževanje s socialnim pravnim redom. Še naprej bi morala podpirati prizadevanja upravičenk za spodbujanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, tudi na podlagi izvajanja makroregionalnih strategij Unije, da bi razvile dobre sosedske odnose in izboljšale spravo. Okrepitibi morala tudi Spodbujati bi morala strukture za sektorsko regionalno sodelovanje ter okrepiti njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje inspodbuditi gospodarsko povezovanje z enotnim trgom Unije, vključno s carinskim sodelovanjem, spodbuditi odprto in pravično trgovino ter tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kohezije in vključevanja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan. [Sprememba 6]

(7a)   Ob upoštevanju preobrazbene narave procesa reform med procesom širitve v državah kandidatkah bi morala Unija okrepiti prizadevanja pri določanju prednostnih področij za sredstva Unije, kot so vzpostavljanje institucij in varnosti, ter okrepiti podporo državam kandidatkam pri izvajanju projektov z namenom zaščite držav kandidatk pred vplivi zunaj EU. [Sprememba 7]

(7b)   O prizadevanjih Unije za podporo napredku reform v državah kandidatkah prek financiranja iz instrumenta za predpristopno pomoč bi bilo treba dobro obveščati v državah kandidatkah in državah članicah EU. V zvezi s tem bi morala Unija izboljšati komunikacijska prizadevanja in prizadevanja v okviru kampanj, da bi se zagotovila prepoznavnost financiranja iz instrumenta za predpristopno pomoč kot glavnega instrumenta EU za mir in stabilnost na območju širitve. [Sprememba 8]

(7c)   Priznava, kako pomembno je poenostavljati in izvrševati proračun za vzpostavljanje institucij, kar bo pripomoglo k predvidevanju morebitnih varnostnih težav in preprečilo prihodnje nezakonite migracijske tokove v države članice. [Sprememba 9]

(8)  Unija bi morala na podlagi izkušenj svojih držav članic podpirati upravičenke iz Priloge I na poti k pristopu. To sodelovanje bi moralo biti namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, ki so jih države članice pridobile v procesu reform.

(9)  Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in upravičenkami iz Priloge I na področju varnosti reforme varnostnega in obrambnega sektorja je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnostnihvarnosti, organiziranega kriminala in terorističnih groženj. [Sprememba 10]

(9a)  Ukrepi v sklopu instrumenta, vzpostavljenega s to uredbo, bi morali prav tako pomagati upravičenkam, da postopoma uskladijo svoje politike s Skupno zunanjo in varnostno politiko Unije (SZVP), vključno z izvajanjem omejevalnih ukrepov, pa tudi s širšimi zunanjimi politikami Unije v mednarodnih institucijah in mednarodnih forumih. Komisija bi morala spodbujati upravičenke, naj vzdržujejo na pravilih in vrednotah temelječ svetovni red ter sodelujejo pri spodbujanju multilateralizma in nadaljnji krepitvi mednarodnega trgovinskega sistema, vključno z reformami STO. [Sprememba 11]

(10)  Nujno je treba okrepiti sodelovanjeSodelovanje na področju migracij, vključno z upravljanjem in nadzorom meja, ter zagotoviti dostopzagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite, si izmenjevati relevantne informacije, povečati pozitivne učinke izmenjava relevantnih informacij, povečanje pozitivnih učinkov migracij na razvoj, olajšatiolajšanje zakonite in delovne migracije, okrepiti nadzorokrepitev nadzora meje ter nadaljevati prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam,ter prizadevanja za preprečevanje in odvračanje od nedovoljenih migracij ter prisilnih izginotij, boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantovljudi so pomemben vidik sodelovanja med Unijo in upravičenkami. [Sprememba 12]

(11)  Krepitev pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva, bojem proti korupciji, pranju denarja in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave, ostajata ključna izziva v večinizagotavljanje podpore zagovornikom človekovih pravic ter nenehno usklajevanje na področju preglednosti, javnega naročanja, konkurence, državne pomoči, intelektualne lastnine in zunanjih naložb ostajajo ključni izzivi upravičenk iz Priloge I ter sta bistvenaso bistveni za njihovo približevanje Uniji in pozneje zapripravo na prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform na teh področjih in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi se bilo treba s finančno pomočjo na podlagi te uredbe v čim zgodnejši fazi odzvati na zahteve, ki so naložene upravičenkam iz Priloge I. [Sprememba 13]

(12)  Parlamentarna razsežnost ostaja ključnega pomena v pristopnem procesu. Zato bi morala Komisija bi morala v skladu z načelom participativne demokracije v vsaki od upravičenk iz Priloge I spodbujati krepitev parlamentarnih zmogljivosti, izvajanje parlamentarnega nadzora, demokratične postopke in pravično zastopništvo. [Sprememba 14]

(13)  Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo zZ ukrepi v okviru tega programa bi bilo treba prispevati vsaj 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje, pri čemer si je treba prizadevati za uresničitev cilja, da bi poraba, povezana s podnebjem, do leta 2027 dosegla 30 % odhodkov iz večletnega finančnega okvira. Prednost bi bilo treba namenjati okoljskim projektom, ki se nanašajo na čezmejno onesnaževanje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjemizvrševanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda. [Sprememba 15]

(14)  Ukrepi na podlagi tega instrumenta bi morali podpirati izvajanje agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 kot univerzalne agende, h kateri so EU in njene države članice v celoti zavezane in ki so jo potrdile vse upravičenke iz Priloge I.

(15)  V tej uredbi so določena finančna sredstva za celotno obdobje njene uporabe, ki bodo v okviru letnega proračunskega postopka za Evropski parlament in Svet pomenila prednostni referenčni znesek v smislu [reference to be updated as appropriate according to the new inter-institutional agreement: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(10)].

(16)  Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost, usklajenost in dopolnjevanje svojezunanje finančne pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programihRazlične neodvisne organizacije civilne družbe ter lokalni organi različnih vrst in ravni bi morali imeti v procesu smiselno vlogo. V skladu z načelom vključujočega partnerstva bi morale biti organizacije civilne družbe del zasnove, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov, ki jih izvajajo izvršujejo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnicain bi morale biti neposredne prejemnice pomoči Unije. [Sprememba 16]

(17)  V programskem okviru, ki ga pripravi Komisija bi morala za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije za obdobje od 2021 do 2027 pripraviti programski okvir, v katerem biv obliki delegiranega akta, bi bilo treba za vsako upravičenko določiti specifične in merljive cilje na ustreznih področjih politike, nato pa še prednostne ukrepe za uresničitev teh ciljev. Programski okvir bi bilo treba pripraviti v sodelovanju z upravičenkami iz Priloge I na podlagi širitvenega načrta in njihovih posebnih potreb ter v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz te uredbe in načeli zunanjega delovanja Unije ter ob upoštevanju ustreznih nacionalnih strategij opredelila prednostne ukrepe za uresničevanje ciljev na ustreznih področjih politike, na katerih se bo zagotavljala pomoč na podlagi te uredbe in resolucij Evropskega parlamenta. To partnerstvo bi moralo po potrebi vključevati pristojne organe in organizacije civilne družbe. Komisija bi morala spodbujati sodelovanje med ustreznimi deležniki in usklajevanje donatorjev. Programski okvir bi bilo treba po vmesnem ocenjevanju pregledati. V programskem okviru bi bilo treba opredeliti področja, na katerih se bo zagotavljala pomoč, ter določiti okvirne dodelitve sredstev po posameznih področjih podpore, vključno z oceno odhodkov, povezanih s podnebjem. [Sprememba 17]

(18)  V skupnem interesu Unije in upravičenk je, da upravičenkam iz Priloge I pomaga pomagajo upravičenkam pri prizadevanjih za izvedbo reformreformo njihovih političnih, pravnih in gospodarskih sistemov z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila trdno usmerjena v rezultatev skladu s pristopom, usmerjenim v smotrnost in bi dajala pomembno spodbudo za uspešnejšo in učinkovitejšo uporabo sredstev tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo dokazali, da so zavezani reformam. Pomoč bi bilo treba dodeljevati v skladu z načelom pravične delitve in jasnimi posledicami v primerih resnega poslabšanja ali odsotnosti napredka, kar zadeva spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic. [Sprememba 18]

(18a)   Komisija bi morala vzpostaviti jasne mehanizme za spremljanje in ocenjevanje, s katerimi bi zagotovila, da bodo cilji in ukrepi za posamezne upravičenke ostali ustrezni in izvedljivi, in redno merila napredek. V zvezi s tem bi moral vsakega od ciljev spremljati eden ali več kazalnikov smotrnosti, ki bi ocenjevali, kako upravičenke sprejemajo in konkretno izvajajo reforme. [Sprememba 19]

(19)  Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Ta prehod bi bilo treba obrniti ali ustaviti, kadar upravičenke na določenem področju politike ali pri določenih programih ne izpolnijo ustreznih obveznosti ali ne upravljajo sredstev Unije v skladu z uveljavljenimi pravili, načeli in cilji. Pri takšni odločitvi bi bilo treba ustrezno upoštevati vse morebitne negativne gospodarske in družbene posledice. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu. [Sprememba 20]

(20)  Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije, da bi se preprečilo prekrivanje z drugimi obstoječimi instrumenti za zunanje financiranje. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo. [Sprememba 21]

(21)  Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi moralo biti na podlagi te uredbe mogoče prispevati k ukrepom na podlagi drugih programov, če le prispevki ne krijejo istih stroškov.

(21a)   Brez poseganja v proračunski postopek in določbe o začasni ukinitvi pomoči iz mednarodnih sporazumov z upravičenkami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme delegirane akte v zvezi s spremembo Priloge I k tej uredbi, da se začasno ali delno ukine pomoč Unije. To pooblastilo bi bilo treba uporabiti, kadar je opaziti stalno nazadovanje v zvezi z enim ali več kobenhavnskih meril ali kadar določena upravičenka ne spoštuje načel demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo začasno ukinitev pomoči, ne veljajo več – sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se pomoč Unije obnovi. [Sprememba 22]

(22)  Sredstva iz te uredbe bi bilo treba uporabiti za financiranje ukrepov v okviru mednarodne razsežnosti programov Erasmus, ki bi se morali izvajati v skladu z Uredbo (EU) .../... (v nadaljnjem besedilu: uredba Erasmus)(11).

(23)  Za to uredbo bi se morala uporabljati horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(12) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) ter določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad, posrednega izvrševanja, finančne pomoči, proračunske podpore, skrbniških skladov, finančnih instrumentov in proračunskih jamstev ter urejajo nadzor nad odgovornostjo finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah in tretjih državah, saj je spoštovanje tega načela bistveno za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(24)  Vrste financiranja in načini izvrševanjaizvrševanja iz te uredbe bi morali biti izbrani na podlagi njihove primernosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje, da bo prišlo do kršitev. To bi moralo vključevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. [Sprememba 23]

(25)  Unija bi morala za izvajanje zunanjih ukrepov še naprej uporabljati skupna pravila. Pravila in postopki za izvajanjeuporabo instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja so določena v Uredbi (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba NDICI). Določiti bi bilo treba še dodatne podrobne določbe za obravnavanje posebnih razmer, zlasti na področjih čezmejnega sodelovanja, kmetijstva in razvoja podeželja. [Sprememba 24]

(26)  Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost, obramba in stabilnost, podnebne spremembe in okolje ter, gospodarski protekcionizem nedovoljene migracije in prisilna izginotja ter temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanjeizvrševanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev ob upoštevanju ciljev iz te uredbe, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev. Omogočiti je treba dodatne oblike prožnosti, na primer s prerazporeditvijo prednostnih nalog, postopnim izvajanjem projektov in sklepanjem krovnih pogodb. [Sprememba 25]

(27)  Novi Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+), ki nadgrajuje svojega predhodnika, bi moral pomeniti celovit finančni sveženj, ki zagotavlja zmogljivost financiranja v obliki nepovratnih sredstev, proračunskih jamstev in drugih finančnih instrumentov po vsem svetu, tudi upravičenkam iz Priloge I. Upravljanje operacij, ki se izvajajo na podlagi te uredbe, bi moral še naprej zagotavljati naložbeni okvir za Zahodni Balkan.

(28)  Jamstvo za zunanje delovanje bi moralo podpirati operacije EFSD+, instrument IPA III pa bi moral prispevati k potrebam po oblikovanju rezervacij v zvezi z operacijami v korist upravičenk iz Priloge I, vključno z oblikovanjem rezervacij in obveznostmi, ki izhajajo iz posojil v obliki makrofinančne pomoči.

(29)  Zagotoviti je treba, da se programi čezmejnega sodelovanja izvajajo skladno z okvirom, opredeljenim v programih za zunanje delovanje, ter predpisi za teritorialno sodelovanje. Posebne določbe o sofinanciranju bi morale biti določene v tej uredbi.

(29a)   Programi čezmejnega sodelovanja so najbolj prepoznavni programi instrumenta za predpristopno pomoč, državljani pa jih tudi najbolje poznajo. Zato bi lahko ti programi v državah kandidatkah občutno izboljšali prepoznavnost projektov, ki jih financira EU. [Sprememba 26]

(30)  Letni in večletni akcijski načrti ter ukrepi iz člena 8 so delovni programi v skladu s finančno uredbo. Letne ali večletne akcijske načrte sestavljajo sklopi ukrepov, ki so združeni v posamezen dokument.

(31)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(13), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(14), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(15) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(16) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi z učinkovitimi in sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(17). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, po potrebi EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Tudi upravičenke iz Priloge I bi morale o nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so bile predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, nemudoma poročati Komisiji in jo obveščati o poteku upravnih in pravnih postopkov. Da bi bilo to poročanje usklajeno z dobrimi praksami v državah članicah, bi moralo potekati z elektronskimi sredstvi, tj. z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija.

(31a)   Vsa sredstva, dodeljena na podlagi te uredbe, morajo biti dodeljena na pregleden, učinkovit, odgovoren, depolitiziran in nediskriminatoren način, tudi s pomočjo pravične porazdelitve, ki odraža potrebe regij in lokalnih občin. Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in zlasti delegacije Unije bi morale pozorno spremljati, ali so ta merila izpolnjena in ali se pri dodeljevanju sredstev spoštujejo načela preglednosti, odgovornosti in nediskriminacije. [Sprememba 27]

(31b)   Komisija, visoka predstavnica/podpredsednica ter zlasti delegacije Unije in upravičenke bi morale povečati prepoznavnost predpristopne pomoči Unije, da bi tako obveščale o dodani vrednosti podpore Unije. Prejemniki sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije. Instrument IPA bi moral prispevati k financiranju ukrepov komuniciranja za promocijo rezultatov pomoči Unije pri različnih občinstvih v upravičenkah. [Sprememba 28]

(32)  Da bi upoštevali spremembe v okviru politike širitve ali bistven razvoj v upravičenkah iz Priloge I, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo in posodobitev tematskih prednostnih nalog pri zagotavljanju pomoči iz Prilog II in III. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(18). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(33)  Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti glede posebnih pogojev in struktur za posredno upravljanje z upravičenkami iz Priloge I in glede izvajanja pomoči za razvoj podeželja, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z [Uredbo (EU) št. 182/2011(19) Evropskega parlamenta in Sveta]. Pri vzpostavljanju enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba upoštevati izkušnje, pridobljene z upravljanjem in izvajanjem dosedanje predpristopne pomoči. Te enotne pogoje bi bilo treba po potrebi spremeniti v skladu z novimi okoliščinami. [Sprememba 29]

(34)  Odbor, ustanovljen na podlagi te uredbe, bi moral biti pristojen tudi za pravne akte ter zaveze iz Uredbe (ES) št. 1085/2006(20) in Uredbe (EU) št. 231/2014 ter za izvajanje člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 389/2006(21). [Sprememba 30]

(34a)   Evropski parlament bi moral biti v celoti vključen v faze oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov, da se zagotovi politični in demokratični nadzor ter odgovornost financiranja Unije na področju zunanjega delovanja. Izboljšati bi bilo treba dialog med institucijami, s čimer bi zagotovili, da lahko Evropski parlament med uporabo te uredbe sistematično in nemoteno izvaja politični nadzor ter tako povečuje učinkovitost in legitimnost. [Sprememba 31]

(35)  Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati [prej kot na dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavlja program „instrument za predpristopno pomoč“ (v nadaljnjem besedilu: instrument IPA III).

V njej so določeni cilji instrumenta, proračun za obdobje 2021–2027, oblike pomoči Unije in pravila za zagotavljanje take pomoči.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporablja naslednja opredelitev pojma:

(a)  „čezmejno sodelovanje“ pomeni sodelovanje med državami članicami EU in upravičenkami iz Priloge I, med dvema ali več upravičenkami iz Priloge I k tej uredbi ali med upravičenkami iz navedene priloge ter državami in ozemlji iz Priloge I k uredbi NDICI, kot je navedeno v členu 3(1)(b) Uredbe (EU) .../... (v nadaljnjem besedilu: uredba ETC)(22).

(b)  „načelo poštene delitve pomoči“ pomeni, da pristop, ki temelji na smotrnosti, dopolnjuje korektivni mehanizem za dodeljevanje, kadar bi bila pomoč, ki bi jo prejela določena upravičenka, v primerjavi z drugimi upravičenkami nesorazmerno nizka ali visoka, pri čemer se upoštevajo potrebe zadevnega prebivalstva in relativni napredek pri reformah, povezanih z začetkom pristopnih pogajanj ali napredkom pri njih; [Sprememba 32]

Člen 3

Cilji instrumenta IPA III

1.  Splošni cilj instrumenta IPA III je podpirati upravičenke iz Priloge I pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, ki so potrebne, da bi te upravičenke spoštovale vrednote Unije in se postopno uskladile s pravili, standardi, politikami in praksami Unije z namenom pridobitve članstva Unije, kar bi prispevalo k miru, njihovi stabilnosti, varnosti in blaginji, pa tudi k strateškim interesom Unije. [Sprememba 33]

2.  Instrument IPA III ima naslednje specifične cilje:

(a)  okrepiti pravno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, med drugim pravic manjšin in otrok, enakosti spolov, temeljnih pravic in mednarodnega prava, civilno družbo, akademsko svobodo, mir in varnost ter izboljšati upravljanje migracij, vključno z upravljanjem meja, spoštovanje kulturne raznolikosti, nediskriminacijo in strpnost; [Sprememba 34]

(aa)   obravnavati prisilno razseljevanje in nedovoljene migracije, zagotoviti da se migracije odvijajo na varen, urejen in dovoljen način, in ohranjati dostop do mednarodne zaščite; [Sprememba 35]

(b)  povečati učinkovitost javne uprave ter podpreti preglednost, strukturne reforme, neodvisnost sodstva, boj proti korupciji in dobro upravljanje na vseh ravneh, tudi na področjih javnih naročil, državne pomoči, konkurence, tujih investicij in intelektualne lastnine; [Sprememba 36]

(c)  oblikovati pravila, standarde, politike in prakse upravičenk iz Priloge I v skladu s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, tudi na področju SZVP, okrepiti na pravilih temelječ večstranski mednarodni red ter utrditi notranjo in zunanjo spravo in dobre sosedske odnose, pa tudi gradnjo miru, preprečevanje konfliktov, med drugim prek krepitve zaupanja in mediacije ter vključujočega in celovitega izobraževanja, ter medosebne stike, svobodo medijev in komunikacijo; [Sprememba 37]

(d)  okrepiti gospodarski in, socialni in teritorialni razvoj ter kohezijo, med drugim s povečano povezljivostjo in regionalnim razvojem, razvojem kmetijstva in podeželja ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, okrepiti varstvo okolja, povečati odpornosti na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo zmanjšati revščino in regionalna neravnovesja, spodbujati socialno varstvo in vključevanje s krepitvijo državnih struktur za regionalno sodelovanje, malih in srednjih podjetij ter zmogljivosti za pobude na podlagi skupnosti, podpirati naložbe na podeželju ter izboljšati poslovno in naložbeno okolje; [Sprememba 38]

(da)  okrepiti varstvo okolja, povečati odpornost na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo, s tem pa ustvariti zaposlitvene priložnosti, zlasti za mlade; [Sprememba 39]

(e)  podpreti teritorialno in čezmejno sodelovanje, tudi prek pomorskih meja, ter okrepiti trgovinske in gospodarske odnose z izvajanjem veljavnih sporazumov z Unijo v celoti in zmanjševanjem regionalnih neravnovesij. [Sprememba 40]

3.  V skladu s specifičnimi cilji so tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči glede na potrebe in zmogljivosti upravičenk iz Priloge I določene v Prilogi II. Tematske prednostne naloge pri čezmejnem sodelovanju med upravičenkami iz Priloge I so določene v Prilogi III. Vsaka od teh tematskih prednostnih nalog lahko prispeva k doseganju več specifičnih ciljev.

Člen 4

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje instrumenta IPA III za obdobje 2021–2027 znašajo 13 009 976 000 EUR v cenah iz leta 2018 (14 500 000 00014 663 401 000 EUR v tekočih cenah). [Sprememba 41]

2.  ZnesekDoločen delež zneska iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč pri izvajanjuizvrševanju programa, to je zakar zajema dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja ter podpore institucionalni krepitvi in vzpostavljanju upravne zmogljivosti, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, ter za katere koli dejavnosti v zvezi s pripravo naslednika programa za predpristopno pomoč, v skladu s členom 20 [Uredbe NDICI]. [Sprememba 42]

Člen 5

Določbe o povezavah z drugimi programi

1.  Pri izvajanjuuporabi te uredbe se zagotovijo doslednost, sinergije in dopolnjevanje z drugimi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politik v interesu razvoja. [Sprememba 43]

2.  Uredba NDICI se uporablja za dejavnosti, ki se izvajajopotekajo na podlagi te uredbe, kjer se ta uredba nanjo sklicuje. [Sprememba 44]

3.  Instrument IPA III prispeva k ukrepom, opredeljenim na podlagi uredbe Erasmus. Za uporabo navedenih sredstev se uporablja uredba Erasmus. V ta namen se prispevek instrumenta IPA III vključi v enotni okvirni programski dokument iz odstavka 7 člena 11 uredbe NDICI, ki se sprejme v skladu s postopki iz navedene uredbe.

4.  Pomoč iz instrumenta IPA III se lahko zagotovi za vrste dejavnosti, ki so določene v Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu(23), Evropskem socialnem skladu plus(24) in, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja(25) in Skladu za pravosodje, pravice in vrednote, in sicer na nacionalni ravni, pa tudi v čezmejnem, nadnacionalnem, medregionalnem ali makroregionalnem kontekstu. [Sprememba 45]

4a.   Komisija določen delež sredstev IPA III nameni temu, da upravičenke iz Priloge I pripravi na sodelovanje v Evropskih strukturnih in investicijskih skladih (ESIF), predvsem v Evropskem socialnem skladu (ESF). [Sprememba 46]

5.  ESRR prispeva k programom ali ukrepom, opredeljenim za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami. Te programe in ukrepe sprejme Komisija v skladu s členom 16. Znesek prispevka iz programov čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta IPA (programi IPA-CBC) se določi na podlagi člena10(3) uredbe ETC, pri čemer lahko prispevek v okviru instrumenta IPA III znaša največ 85 %. Programi IPA-CBC se upravljajo v skladu z uredbo ETC. [Sprememba 47]

6.  Instrument IPA III lahko prispeva k programom ali ukrepom transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja, ki so opredeljeni in se izvajajo na podlagi uredbe ETC ter v katerih sodelujejo upravičenke iz Priloge I k tej uredbi.

7.  Kadar je primerno, lahko k ukrepom, opredeljenim na podlagi člena 8 te uredbe prispevajo drugi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Prav tako lahko ta uredba prispeva k ukrepom, opredeljenim na podlagi drugih programov Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. V takih primerih se v delovnem programu za navedene ukrepe določi, kateri sklop pravil se uporablja.

8.  Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah ter za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega sodelovanja odloči, da upravičenost do akcijskih programov in ukrepov iz člena 8(1) razširi na države, ozemlja in regije, ki niso navedeni v Prilogi I, kadar ima program ali ukrep, ki naj bi se izvedeluporabil, globalno, regionalno ali čezmejno razsežnost. [Sprememba 48]

POGLAVJE II

STRATEŠKO NAČRTOVANJE

Člen 6

Okvir politike in splošna načela

1.  Splošni Celovit okvir za izvajanje uporabo te uredbe predstavljajo okvir politike širitve, ki sta ga opredelila Evropski svet in Svet, sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos z upravičenkami iz Priloge I, pa tudi ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Komisija zagotovi skladnost med pomočjo in okvirom politike širitve.

Podpredsednica/visoka predstavnica in Komisija zagotovita usklajevanje med zunanjim delovanjem Unije in širitveno politiko v okviru ciljev politike iz člena 3.

Komisija usklajuje načrtovanje programov v okviru te uredbe, v to pa ustrezno vključi tudi ESZD.

Okvir politike širitve je podlaga za zagotavljanje pomoči. [Sprememba 49]

2.  Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okoljapreprečevanja in reševanja konfliktov v zvezi s človekovimi pravicami, migracij in prisilnih izginotij, varnosti, socialne in regionalne kohezije, zmanjševanja revščine in enakosti spolov ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja(26) ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev. Z njimi bi bilo treba prispevati vsaj 16 % skupnih finančnih sredstev za podnebne cilje. [Sprememba 50]

3.  Komisija in države članice sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti in si prizadevajo preprečitipreprečujejo podvajanje med pomočjo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta IPA III, in drugo pomočjo, ki jo zagotavljajo Unija, države članice in Evropska investicijska banka, kar je v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje pomoči ter za harmonizacijo politik in postopkov, zlasti z mednarodnimi načeli glede učinkovitosti razvoja(27). Koordinacija zajema redna posvetovanja, pogoste izmenjave informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči in vključujoča srečanja, namenjena koordinaciji pomoči, ter je ključni korak v postopkih Unije in držav članic za pripravo programov. Pomoč je usmerjena v uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, dejansko in učinkovito uporabo sredstev, ureditev načela partnerstva in celostni pristop k teritorialnemu razvoju. [Sprememba 51]

3a.  Komisija ravna v partnerstvu z upravičenkami. To partnerstvo po potrebi vključuje pristojne nacionalne in lokalne organe, pa tudi organizacije civilne družbe, ki lahko pomembno prispevajo k fazam oblikovanja, izvajanja in spremljanja.

Komisija spodbuja usklajevanje med ustreznimi deležniki. Pomoč IPA III povečuje zmogljivost organizacij civilne družbe, tudi kadar gre za neposredne upravičenke do pomoči. [Sprememba 52]

4.  Komisija skupaj z državami članicami sprejme tudi potrebne ukrepe za zagotovitev koordinacije in dopolnjevanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, kot so mednarodne organizacije in finančne institucije, agencije ter donatorji, ki niso iz Unije.

POGLAVJE III

PROGRAMSKI OKVIR IN IZVAJANJE [Sprememba 53]

Člen 7

Programski okvir IPA

1.  Pomoč v okviru instrumenta IPA III temelji na programskem okviru IPA za doseganje specifičnih ciljevTa uredba se dopolni s programskim okvirom IPA, s katerim se uvedejo dodatne določbe o tem, kako naj se uresničujejo specifični cilji iz člena 3. Programski okvir IPA določi Komisija za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije, in sicer z delegiranimi akti v skladu z odstavkom 3 tega člena.

Komisija Evropskemu parlamentu pravočasno pred začetkom programskega obdobja predloži ustrezne programske dokumente. V teh dokumentih so določene okvirne dodelitve, predvidene po posameznih tematskih sklopih in, kadar so na voljo, po državi/regiji, vključujejo pa tudi pričakovane rezultate in izbrani način pomoči. [Sprememba 54]

1a.  Evropski parlament in Svet letne odobritve odobrita v okviru omejitev večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027. [Sprememba 55]

2.  V programskem okviru IPA se ustrezno upoštevajo relevantne resolucije in stališča Evropskega parlamenta in nacionalne strategije in sektorske politike. [Sprememba 56]

Pomoč je ciljno usmerjena in prilagojena razmeram v posameznih upravičenkah iz Priloge I, pri čemer se upoštevajo potrebna dodatna prizadevanja posameznih upravičenk, da bi izpolnile merila za članstvo, in njihove zmogljivosti. Pomoč se razlikuje po obsegu in intenzivnosti glede na potrebe, zavezanost reformam in napredek pri izvajanju teh reform.

3.  Ne glede na odstavek 4 tega člena Komisija sprejme programski okvir IPA z izvedbenim aktom. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda v odboru iz člena 16. sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 14, vključno z načinom za uveljavitev načela pravične delitve. Programski okvir IPA poteče najpozneje 30. junija 2025. Komisija na podlagi vmesne ocene iz člena 32 [Uredbe NDICI] ob zagotavljanju doslednosti z drugimi instrumenti za zunanje financiranje in ob upoštevanju relevantnih resolucij Evropskega parlamenta do 30. junija 2025 sprejme nov programski okvir IPA. Komisija lahko po potrebi preveri tudi učinkovitost izvajanja programskega okvira IPA, zlasti kadar pride do bistvenih sprememb v okviru politike iz člena 6 in ob upoštevanju relevantnih resolucij Evropskega parlamenta. [Sprememba 57]

4.  Programski okvir za čezmejno sodelovanje z državami članicami sprejme Komisija v skladu s členom 10(1) uredbe ETC.

5.  Programski okvir IPA vključuje kazalniketemelji na jasnih in preverljivih kazalnikih smotrnosti iz Priloge IV za ocenjevanje napredka v zvezi z uresničitvijo ciljev, ki so določeni v njem., med drugim napredka in rezultatov na naslednjih področjih:

(a)  demokracija, pravna država ter neodvisen in učinkovit pravosodni sistem;

(b)  človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in ranljivih skupin;

(c)  enakost spolov in pravice žensk;

(d)  boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

(e)  sprava, graditev miru, dobri sosedski odnosi;

(f)  svoboda medijev;

(g)  obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z obveznostmi iz Pariškega sporazuma.

Komisija v svoja letna poročila vključi napredek, ugotovljen na podlagi teh kazalnikov.

O pristopu na podlagi smotrnosti, ki ga določa ta uredba, potekajo redne izmenjave mnenj v Evropskem parlamentu in Svetu. [Sprememba 123]

Člen 7a

Vmesni pregled in ocenjevanje

1.  Komisija na podlagi vmesne ocene sprejme nov programski okvir IPA in najpozneje do 30. junija 2024 predloži poročilo o vmesni oceni uporabe te uredbe. Poročilo o vmesni oceni zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023, v njem pa se preuči prispevek Unije k uresničitvi ciljev te uredbe, s kazalniki, s katerimi se merijo doseženi rezultati, ter vsemi ugotovitvami in sklepnimi ugotovitvami glede učinka te uredbe.

Evropski parlament lahko prispeva k tej oceni. Komisija in ESZD organizirata posvetovanje s ključnimi deležniki in upravičenci, vključno z organizacijami civilne družbe, pri tem pa sta posebej pozorni na to, da bodo zastopane najbolj marginalizirane skupine.

Komisija oceni vpliv in učinkovitost svojih ukrepov po področjih ukrepanja ter učinkovitost načrtovanja programov, pri tem pa uporabi zunanje ocene. Komisija in ESZD upoštevata predloge in stališča Evropskega parlamenta in Sveta o neodvisnih zunanjih ocenah. V vmesni oceni se oceni, v kolikšni meri je Unija dosegla cilje iz te uredbe.

2.  V poročilu o vmesni oceni se obravnavajo tudi učinkovitost, dodana vrednost, delovanje poenostavljene in racionalizirane strukture zunanjega financiranja, notranja in zunanja skladnost ter nadaljnja ustreznost ciljev te uredbe, dopolnjevanje in sinergije med financiranimi ukrepi, prispevek ukrepov k doslednemu zunanjemu delovanju Unije ter v kolikšni meri se javnost v državah prejemnicah zaveda finančne podpore Unije, kadar je to ustrezno.

3.  Poseben namen poročila o vmesni oceni je izboljšati uporabo financiranja Unije. Poročilo vsebuje informacije za odločanje o podaljšanju, spremembi ali ustavitvi vrst ukrepov, ki se izvajajo na podlagi te uredbe.

4.  Poročilo o vmesni oceni vključuje tudi konsolidirane informacije iz ustreznih letnih poročil o vsem financiranju, ki ga ureja ta uredba, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah upravičenkah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil.

5.  Komisija rezultate ocenjevanj in svoje pripombe sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam. Rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

6.  Komisija v postopek ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo, vključi vse zadevne deležnike, vključno z organizacijami civilne družbe, in se, kadar je to ustrezno, lahko odloči, da bo ocenjevanje opravila skupaj z državami članicami, in sicer v tesnem sodelovanju z upravičenci.

7.  Komisija poročilo o vmesni oceni iz tega člena predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, v katerih so, če je ustrezno, določene potrebne spremembe te uredbe.

8.  Komisija po koncu obdobja uporabe te uredbe, vendar ne pozneje kot v treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, opravi končno oceno uredbe pod enakimi pogoji, kot veljajo za vmesno oceno iz tega člena. [Sprememba 124]

Člen 7b

Ustavitev pomoči

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar določena upravičenka ne spoštuje načela demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali standardov jedrske varnosti oziroma krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, ali nenehno nazaduje pri izpolnjevanju enega ali več københavnskih meril – v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I k tej uredbi, da se začasno ali delno ukine pomoč Unije. V primeru delne ukinitve se navedejo programi, za katere ukinitev velja.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo začasno ukinitev pomoči, ne veljajo več – v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se pomoč Unije obnovi.

3.  V primerih delne ukinitve se pomoč Unije uporablja predvsem za podporo organizacijam civilne družbe in nedržavnim akterjem pri ukrepih za spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za podporo demokratizaciji in procesom dialoga v partnerskih državah.

4.  Komisija pri sprejemanju odločitev ustrezno upošteva zadevne resolucije Evropskega parlamenta. [Sprememba 125]

Člen 7c

Upravljanje

Za usmerjanje, usklajevanje in upravljanje tega instrumenta skozi celoten cikel upravljanja je zaradi zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti pri vseh operacijah zunanjega financiranja EU pristojna horizontalna usmerjevalna skupina, ki je sestavljena iz vseh ustreznih služb Komisije in ESZD in ji predseduje podpredsednica/visoka predstavnica ali predstavnik tega urada. Podpredsednica/visoka predstavnica zagotavlja splošno politično usklajevanje zunanjega delovanja Unije. V celotnem ciklu načrtovanja in uporabe instrumenta visoka predstavnica in ESZD sodelujeta s pristojnimi člani in službami Komisije, opredeljenimi na podlagi narave in ciljev predvidenih ukrepov, pri tem pa se opirata na njihovo strokovno znanje. Podpredsednica/visoka predstavnica, ESZD in Komisija pripravijo vse osnutke sklepov v skladu s postopki Komisije in jih predložijo v sprejetje.

Evropski parlament je v celoti vključen v fazo oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov za zunanje financiranje, da se zagotovijo politični in demokratični nadzor ter odgovornost pri financiranju Unije na področju zunanjega delovanja. [Sprememba 126]

Člen 8

Izvedbeni ukrepi in metode

1.  Pomoč v okviru instrumenta IPA III se izvaja z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo na podlagi letnih ali večletnih akcijskih načrtov in ukrepov iz poglavja III naslova II [Uredbe NDICI]. Za to uredbo se uporablja poglavje III naslova II [Uredbe NDICI], razen odstavka 1 člena 24 [upravičene osebe in subjekti] IIIa. [Sprememba 63]

1a.  Posredno upravljanje se lahko ukine, če upravičenka dodeljenih sredstev ne more ali ne želi upravljati v skladu z veljavnimi pravili, načeli in cilji iz te uredbe. Če upravičenka ne spoštuje načel demokracije, pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali če krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, lahko Komisija na specifičnih področjih politike ali pri specifičnih programih s posrednega upravljanja s strani te upravičenke preide na posredno upravljanje s strani enega ali več pooblaščenih subjektov, ki niso upravičenka, ali na neposredno upravljanje. [Sprememba 64]

1b.  Komisija vodi dialog z Evropskim parlamentom in upošteva njegova stališča v zvezi s področji, na katerih Evropski parlament izvaja svoje programe pomoči (na primer za krepitev zmogljivosti in opazovanje volitev). [Sprememba 65]

2.  Na podlagi te uredbe se lahko sprejmejo akcijski načrti za obdobje do sedem let.

2a.  Komisija zagotovi, da je Evropski parlament ves čas v celoti vključen v obravnavo vprašanj, povezanih z načrtovanjem in izvajanjem ukrepov, sprejetih v skladu s tem členom, med drugim v vse predvidene bistvene spremembe ali dodelitve. [Sprememba 66]

2b.  Pogoj za izplačilo splošne ali sektorske proračunske podpore je zadovoljiv napredek pri uresničevanju ciljev, dogovorjenih z upravičenko.

Komisija uporabi merila za pogojevanje proračunske podpore iz člena 23(4) uredbe NDICI. V primeru sistemskih nepravilnosti v sistemih upravljanja in nadzora ali nezadovoljivega napredka pri uresničevanju ciljev, dogovorjenih z upravičenko, Komisija sprejme ukrepe za zmanjšanje ali začasno ukinitev financiranja Unije v obliki proračunske podpore.

Ponovno uvedbo pomoči Komisije po začasni ukinitvi, navedeni v tem členu, spremlja ciljno usmerjena pomoč nacionalnim revizijskim organom. [Sprememba 67]

Poglavje IIIa

Izvajanje

Člen 8a

Akcijski načrti in ukrepi

1.  Komisija sprejme letne ali večletne akcijske načrte ali ukrepe. Ukrepi so lahko v obliki individualnih ukrepov, posebnih ukrepov, podpornih ukrepov ali izjemnih ukrepov pomoči. V akcijskih načrtih in pri ukrepih se za vsak ukrep navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, načini uporabe, proračun ter vsi povezani odhodki za podporo.

2.  Akcijski načrti temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavkov 3 in 4.

Po potrebi se lahko ukrep sprejme kot posamezni ukrep, in sicer pred sprejetjem akcijskega načrta ali po njem. Posamezni ukrepi temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavka 3 in v drugih ustrezno utemeljenih primerih.

Če se pojavijo nepredvidene potrebe ali okoliščine in če financiranje ni mogoče iz ustreznejših virov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 uredbe NDICI, v katerih se določijo posebni ukrepi, ki ne temeljijo na programskih dokumentih.

3.  Za izvedbo ukrepov hitrega odzivanja iz člena 4(4)(b) uredbe NDICI se lahko uporabijo letni ali večletni akcijski načrti in posamezni ukrepi.

4.  Za ukrepe hitrega odzivanja iz člena 4(4)(a) uredbe NDICI pa lahko Komisija sprejme izjemne ukrepe pomoči.

5.  Ukrepi, sprejeti v skladu s členom 19(3) in (4), lahko trajajo največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvajanje pa se lahko podaljšajo dvakrat po največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev, pod pogojem, da se finančni znesek posameznega ukrepa ne poveča.

V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemni ukrep pomoči s trajanjem do 18 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, če je kontinuiteta ukrepa Unije iz tega odstavka bistvenega pomena in je ni mogoče zagotoviti z drugimi sredstvi. [Sprememba 69]

Člen 8b

Podporni ukrepi

1.  Financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju instrumenta in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za tako izvajanje, ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo, ki je potrebna za program, in za upravljanje operacij, ki se financirajo na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

2.  Če odhodki za podporo niso vključeni v akcijske načrte ali ukrepe iz člena 8c, Komisija po potrebi sprejme podporne ukrepe. V okviru podpornih ukrepov lahko financiranje Unije krije:

(a)  študije, sestanke, informiranje, ozaveščanje, usposabljanje, pripravo in izmenjavo pridobljenih izkušenj in primerov dobre prakse, dejavnosti objavljanja ter vse druge odhodke za upravno ali tehnično pomoč, ki so potrebni za načrtovanje in upravljanje ukrepov, vključno s plačanimi zunanjimi strokovnjaki;

(b)  dejavnosti na področju raziskav in inovacij ter študije o zadevnih vprašanjih in razširjanje pridobljenih rezultatov;

(c)  odhodke za dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno z razvojem komunikacijskih strategij ter korporativnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije in prepoznavnostjo teh prednostnih nalog. [Sprememba 70]

Člen 8c

Sprejetje akcijskih načrtov in ukrepov

1.  Komisija sprejme akcijske načrte in ukrepe s sklepom Komisije v skladu s finančno uredbo.

2.  Da se zagotovi skladnost zunanjega delovanja Unije, Komisija pri načrtovanju in pri poznejši uporabi teh akcijskih načrtov in ukrepov upošteva ustrezno politično usmeritev Sveta in Evropskega parlamenta.

Komisija Evropski parlament nemudoma obvesti o načrtovanju akcijskih načrtov in ukrepov v skladu s tem členom, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanjih te pomoči. Komisija čim prej po sprejetju ali bistveni spremembi ukrepa, v vsakem primeru pa v enem mesecu po tem, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, ter zagotovi pregled narave sprejetega ukrepa in razlogov za njegovo sprejetje, njegovega trajanja, proračuna in okoliščin, pa tudi poroča o dopolnjevanja tega ukrepa z obstoječo in načrtovano pomočjo Unije. Za izjemne ukrepe pomoči Komisija navede tudi, ali, v kolikšnem obsegu in na kakšen način bo zagotovila nadaljevanje politike, ki se izvaja prek izjemnih ukrepov pomoči z uporabo srednjeročne in dolgoročne pomoči v skladu s to uredbo.

3.  Komisija pred sprejetjem akcijskih načrtov in ukrepov, ki ne temeljijo na programskih dokumentih v skladu s členom 8a(2), razen v primerih iz člena 8a(3) in (4), sprejme delegirani akt v skladu s členom 14 za dopolnitev te uredbe z določitvijo specifičnih ciljev, za katere si je treba prizadevati, pričakovanih rezultatov, instrumentov, ki se uporabljajo, glavnih dejavnosti in okvirnih finančnih dodelitev v okviru teh akcijskih načrtov in ukrepov.

4.  Pri okoljsko občutljivih ukrepih, zlasti projektih za novo infrastrukturo večjega obsega, se v skladu z veljavnimi zakonodajnimi akti Unije, vključno z Direktivo 2011/92/EU(28) Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo Sveta 85/337/EGS(29), v zvezi z vsemi ukrepi ustrezno preveri, kako bodo vplivali na človekove pravice, družbo in okolje, med drugim na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, to preverjanje pa po potrebi vključuje presojo vplivov na okolje.

Poleg tega se bodo opravile predhodna ocena na področju človekovih pravic, enakosti spolov, socialnih zadev in dela ter analiza konfliktov in ocena tveganja.

Pri izvajanju sektorskih programov se, kadar je to ustrezno, uporabijo strateške presoje vplivov na okolje, na človekove pravice in na družbo. Komisija poskrbi za to, da so v te presoje vključeni deležniki in da so rezultati teh presoj javno dostopni. [Sprememba 127]

Člen 8d

Načini sodelovanja

1.  Financiranje v okviru tega instrumenta izvršuje Komisija v skladu s finančno uredbo, bodisi neposredno sama, prek delegacij Unije in izvajalskih agencij, ali posredno prek katerega koli od subjektov iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2.  Financiranje v okviru tega instrumenta se lahko zagotovi tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki jih določijo ali upravljajo EIB, države članice, partnerske države in regije ali mednarodne organizacije ali drugi donatorji.

3.  Subjekti iz člena 62(1)(c) finančne uredbe in iz člena 29(1) uredbe NDICI letno izpolnjujejo obveznosti poročanja iz člena 155 finančne uredbe. Obveznosti poročanja za katerega koli od teh subjektov so določene v okvirnem sporazumu o partnerstvu, sporazumu o prispevku, sporazumu o proračunskih jamstvih ali sporazumu o financiranju.

4.  Ukrepi, financirani na podlagi tega instrumenta, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.

5.  Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov, od katerih vsakega financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje tako, da je vedno lahko razvidno, za katere namene so bila sredstva porabljena.

6.  Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da ni več mogoče ugotoviti vira financiranja posameznih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru ukrepa.

7.  Sodelovanje med Unijo in njenimi partnerji lahko med drugim poteka v obliki:

(a)  tristranskih ureditev, v okviru katerih Unija s tretjimi državami usklajuje svojo finančno pomoč partnerski državi ali regiji;

(b)  ukrepov upravnega sodelovanja, kot so programi tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, lokalnimi organi, nacionalnimi javnimi organi ali subjekti zasebnega prava, ki opravljajo naloge javne službe, v državi članici in partnerski državi ali regiji, ter ukrepov sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake javnega sektorja, ki jih napotijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi;

(c)  prispevkov k stroškom, potrebnim za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva, vključno s podporo širokemu sodelovanju z vzpostavitvijo neodvisnega in nepristranskega organa civilne družbe za ocenjevanje in spremljanje vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva;

(d)  programov za podporo sektorski politiki, s katerimi Unija zagotavlja podporo za sektorske programe partnerskih držav;

(e)  prispevkov k stroškom sodelovanja držav v programih in ukrepih Unije, ki jih izvajajo agencije in organi Unije, pa tudi organi ali osebe, ki jim je zaupano izvajanje specifičnih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V PEU;

(f)  subvencij obrestne mere. [Sprememba 72]

Člen 8e

Oblike financiranja Unije in načini uporabe

1.  Financiranje Unije se lahko zagotavlja z vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi, zlasti z:

(a)  nepovratnimi sredstvi;

(b)  javnimi naročili za storitve, blago ali dela;

(c)  proračunsko podporo;

(d)  prispevki v skrbniške sklade, ki jih je ustanovila Komisija v skladu s členom 234 finančne uredbe;

(e)  finančnimi instrumenti;

(f)  proračunskimi jamstvi;

(g)  mešanim financiranjem;

(h)  odpisom dolga v okviru mednarodno dogovorjenega programa za odpis dolgov;

(i)  finančno pomočjo;

(j)  plačanimi zunanjimi strokovnjaki.

2.  Kadar Komisija sodeluje z deležniki iz partnerskih držav, pri določanju načinov financiranja, vrste prispevka, ureditev dodelitve in upravnih določb za upravljanje nepovratnih sredstev upošteva njihove posebnosti, med drugim njihove potrebe in zadevne okoliščine, da bi pritegnila čim širši krog takšnih deležnikov in se najbolje odzvala na njihove potrebe. Pri taki oceni je treba upoštevati pogoje za smiselno sodelovanje in udeležbo vseh deležnikov, zlasti lokalne civilne družbe. V skladu s finančno uredbo se spodbujajo posebni načini, kot so sporazumi o partnerstvu, odobritve finančne podpore tretjim osebam, neposredna oddaja ali razpisi za zbiranje ponudb z omejeno udeležbo ali pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji, pa tudi financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je predvideno v členu 125(1) finančne uredbe. Ti različni načini zagotavljajo preglednost, sledljivost in inovativnost. Spodbuja se sodelovanje med lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, da se krepijo zmogljivosti lokalne civilne družbe za polno sodelovanje pri razvojnih programih.

3.  Poleg primerov iz člena 195 finančne uredbe se lahko postopek neposredne oddaje uporabi za:

(a)  nepovratna sredstva majhne vrednosti za zagovornike človekovih pravic in za mehanizme za zaščito ogroženih zagovornikov človekovih pravic, za financiranje nujnih zaščitnih ukrepov, kadar je to ustrezno, ne da bi bilo zanje potrebno sofinanciranje, pa tudi za mediatorje in druge akterje civilne družbe, ki sodelujejo pri kriznih dialogih in dialogih v zvezi z oboroženimi konflikti, reševanju konfliktov, spravi in graditvi miru;

(b)  nepovratna sredstva, kadar je to ustrezno, ne da bi bilo zanje potrebno sofinanciranje, za financiranje ukrepov v najtežjih razmerah, v katerih objava razpisa za zbiranje predlogov ne bi bila ustrezna, tudi v okoliščinah, ki jih zaznamujejo resno pomanjkanje temeljnih svoboščin, ogroženost demokratičnih institucij, zaostrovanje krize, oboroženi konflikti, v katerih je varnost ljudi najbolj ogrožena oziroma v katerih organizacije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic, mediatorji in drugi akterji civilne družbe, ki so vključeni v krizni dialog in dialog v zvezi z oboroženimi konflikti, spravo in graditvijo miru, delujejo v najtežjih razmerah. Tovrstna nepovratna sredstva ne presegajo 1.000.000 EUR in trajajo največ 18 mesecev, pri čemer se lahko navedeno obdobje v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za njihovo uporabo podaljša za dodatnih 12 mesecev;

(c)  nepovratna sredstva za Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice, kakor tudi za svetovno študijsko mrežo, Evropski meduniverzitetni center za človekove pravice in demokratizacijo, ki izvaja evropski magistrski študij na področju človekovih pravic in demokratizacije, ter z njim povezano mrežo univerz, ki izvajajo podiplomske študijske programe na področju človekovih pravic, vključno s štipendijami študentom, raziskovalcem, učiteljem in zagovornikom človekovih pravic iz tretjih držav.

(d)  majhne projekte, kot so opisani v členu 23a uredbe NDICI.

Proračunska podpora iz točke (c) odstavka 1, vključno s pogodbami o izvedbi sektorskih reform, temelji na odgovornosti držav, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam, demokraciji, človekovim pravicam, enakosti spolov, socialnemu vključevanju, človekovemu razvoju in pravni državi ter je namenjena krepitvi partnerstev med Unijo in partnerskimi državami. Vključuje okrepljen dialog o politikah, razvoj zmogljivosti in izboljšano upravljanje ter dopolnjuje prizadevanja partnerjev za boljše pobiranje in boljšo porabo, da se podprejo trajnosten in vključujoč socialno-ekonomski razvoj, ki bo koristil vsem, ustvarjanje dostojnih delovnih mest, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti mladim, zmanjševanje neenakosti in izkoreninjenje revščine, pri čemer se ustrezno upoštevajo lokalna gospodarstva ter okoljske in socialne pravice.

Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril za upravičenost ter podrobni oceni tveganj in koristi. Eden odločilnih dejavnikov navedenega sklepa je ocena zavezanosti, opravljenega dela in napredka partnerskih držav na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države.

4.  Proračunska podpora se diferencira tako, da omogoča boljši odziv na politične, gospodarske in družbene razmere v partnerski državi, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.

Komisija pri zagotavljanju proračunske podpore v skladu s členom 236 finančne uredbe jasno določi in spremlja merila za pogojevanje proračunske podpore, vključno z napredkom na področju reform in preglednosti, ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora, nacionalne zmogljivosti za revizijo, sodelovanje organizacij civilne družbe pri spremljanju in izboljšano preglednost ter dostop javnosti do informacij, pa tudi oblikovanje trdnih sistemov javnega naročanja, ki podpirajo lokalni gospodarski razvoj in lokalna podjetja.

5.  Izplačilo proračunske podpore temelji na kazalnikih, ki izkazujejo zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih s partnersko državo.

6.  Finančni instrumenti v skladu s to uredbo so lahko v obliki posojil, jamstev, lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, naložb ali soudeležb in instrumentov delitve tveganj, po možnosti in v skladu z načeli, določenimi v členu 209(1) finančne uredbe pod vodstvom EIB, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot so dvostranske razvojne banke, po možnosti skupaj z drugimi oblikami finančne podpore držav članic in tretjih oseb.

K finančnim instrumentom Unije lahko v skladu s to uredbo prispevajo države članice ter kateri koli subjekt iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

7.  Za namene uporabe in poročanja se lahko ti finančni instrumenti združijo v mehanizme.

8.  Komisija in ESZD ne začenjata novih ali nadaljujeta obstoječih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije navedene kot nekooperativne ali so opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(30) ali pa v praksi ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij.

9.  Zaradi financiranja Unije se ne uvedejo oziroma se ne pobirajo posebni davki, carine ali dajatve.

10.  Davki, carine in dajatve, ki jih uvedejo partnerske države, so lahko upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo. [Sprememba 73]

Člen 8f

Prenosi, letni obroki, odobritve za prevzem obveznosti, odplačila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti

1.  V skladu s členom 12(2) finančne uredbe se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil na podlagi te uredbe samodejno prenesejo, obveznosti zanje pa se lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabi preneseni znesek.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o odobritvah, ki so bile samodejno prenesene, vključno z zadevnimi zneski, v skladu s členom 12(6) finančne uredbe.

2.  Poleg pravil iz člena 15 finančne uredbe o ponovni razpoložljivosti odobritev se odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ukrepa v skladu s to uredbo, znova dajo na voljo v prvotni proračunski vrstici.

V tej uredbi se sklicevanja na člen 15 finančne uredbe iz člena 12(1)(b) uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira razumejo kot sklici, ki vključujejo sklic na ta odstavek.

3.  Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko v skladu s členom 112(2) finančne uredbe razporedijo na več let v letne obroke.

Tretji pododstavek člena 114(2) finančne uredbe se ne uporablja za te večletne ukrepe. Komisija samodejno razveljavi prevzem vsakega dela proračunske obveznosti ukrepa, ki do 31. decembra petega leta po letu proračunske obveznosti ni bil uporabljen za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali za katerega ni bil predložen potrjen izkaz odhodkov ali zahtevek za plačilo.

Odstavek 2 tega člena se uporablja tudi za letne obroke.

4.  Z odstopanjem od člena 209(3) finančne uredbe se povračila in prihodki, ki jih ustvari posamezni finančni instrument, namenijo prvotni proračunski vrstici kot notranji namenski prejemki po odbitku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje. Komisija vsakih pet let pregleda prispevek obstoječih finančnih instrumentov k uresničevanju ciljev Unije in njihovo učinkovitost. [Sprememba 74]

Člen 9

Čezmejno sodelovanje

1.  Do 3 % finančnih sredstev se okvirno dodeli programom za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami v skladu z njihovimi potrebami in prednostnimi nalogami.

2.  Stopnja sofinanciranja Unije na ravni posamezne prednostne naloge ne sme presegati 85 % upravičenih izdatkov programa čezmejnega sodelovanja. Stopnja sofinanciranja Unije za tehnično pomoč znaša 100 %.

3.  Stopnja predhodnega financiranja za čezmejno sodelovanje z državami članicami se določi v delovnem programu v skladu s potrebami upravičenk iz Priloge I in lahko preseže odstotek iz člena 49 Uredbe ETC.

4.  Če se programi čezmejnega sodelovanja prekinejo v skladu s členom 12 uredbe ETC, se lahko podpora iz te uredbe, ki je bila predvidena za prekinjeni program in je še vedno na voljo, uporabi za financiranje katerih koli drugih ukrepov, ki so upravičeni na podlagi te uredbe. V takem primeru se odobritve, če ni upravičenih ukrepov, ki bi se financirali v tekočem letu, lahko prenesejo v naslednje leto. [Sprememba 75]

POGLAVJE IV

UPRAVIČENOST IN DRUGE POSEBNE DOLOČBE

Člen 10

Upravičenost do financiranja v okviru instrumenta IPA III

1.  Do financiranja v okviru instrumenta IPA III so upravičeni ponudniki, prijavitelji in kandidati iz naslednjih držav:

(a)  držav članic, upravičenk iz Priloge I k tej uredbi, pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in držav, ki jih zajema Priloga I k uredbi NDICI, ter

(b)  držav, za katere je Komisija določila vzajemni dostop do zunanje pomoči. Vzajemni dostop se lahko odobri za omejeno obdobje najmanj enega leta, če država odobri upravičenost pod enakimi pogoji za subjekte iz Unije in iz držav, upravičenih na podlagi te uredbe. Komisija odloči o vzajemnem dostopu po posvetovanju z zadevno državo prejemnico oziroma državami prejemnicami.

POGLAVJE V

EFSD+ IN PRORAČUNSKA JAMSTVA

Člen 11

Finančni instrumenti in jamstvo za zunanje ukrepe

1.  Upravičenke iz Priloge I so upravičene do sredstev Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstva za zunanje delovanje, kot je določeno v poglavju IV naslova II uredbe NDICI. Za ta namen instrument IPA III prispeva k oblikovanju rezervacij v zvezi z jamstvom za zunanje delovanje iz člena 26 uredbe NDICI sorazmerno z naložbami, izvedenimi v korist upravičenk iz Priloge I k tej uredbi.

POGLAVJE VI

SPREMLJANJE, POROČANJE, IN OCENJEVANJE IN KOMUNICIRANJE [Sprememba 76]

Člen 12

Spremljanje, revizija, ocenjevanje in zaščita finančnih interesov Unije

1.  Za to uredbo se uporablja poglavje V naslova II uredbe NDICI v zvezi s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem.

2.  Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka instrumenta IPA III pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi IV k tej uredbi.

3.  Kazalniki v zvezi s čezmejnim sodelovanjem z državami članicami so kazalniki iz člena 33 uredbe ETC.

4.  Poleg kazalnikov iz Priloge IV se v okviru za vrednotenje rezultatov pomoči iz instrumenta IPA III upoštevajo poročila o širitvi in ocene Komisije glede programov gospodarskih reform. [Sprememba 78]

4a.   Komisija poročila o vmesni in končni oceni iz člena 32 uredbe NDICI predloži Evropskemu parlamentu in Svetu in jih objavi. [Sprememba 79]

5.  Poleg izpolnjevanja obveznosti iz člena 129 finančne uredbe glede zaščite finančnih interesov Unije upravičenke iz Priloge I v okviru posrednega upravljanja nemudoma poročajo Komisiji o nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, in jo obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov. Poročanje poteka z elektronskimi sredstvi, tj. z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija. Komisija v upravičenkah podpira razvoj parlamentarnega nadzora in revizijskih zmogljivosti ter izboljševanje preglednosti in javnega dostopa do informacij. Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica in zlasti delegacije Unije v upravičenkah zagotovijo, da se vsa sredstva v okviru posrednega upravljanja dodelijo na pregleden, depolitiziran in nepristranski način, tudi tako, da se ob upoštevanju potreb regij in lokalnih občin pravično porazdelijo. [Sprememba 80]

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za spremembo Prilog II, III in IV k tej uredbi.

Člen 14

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(3), člena 7a, člena 7b(1) in (2), člena 8c(3) ter členov 13 in 15 se prenese na Komisijo. [Sprememba 128]

3.  Prenos pooblastila iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 14a

Demokratična odgovornost

1.  Za okrepitev dialoga med institucijami in službami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Komisijo in ESZD, za zagotovitev večje usklajenosti vseh instrumentov za zunanje financiranje ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, pa tudi smotrnosti pri sprejemanju aktov in ukrepov Komisije lahko Evropski parlament Komisijo in ESZD pozove, naj nastopita pred njim, da bi razpravljali o strateških usmeritvah in smernicah za načrtovanje programov v skladu s to uredbo. Ta dialog lahko poteka, še preden Komisija sprejme delegirane akte in predlog letnega proračuna, ob večjih političnih dogodkih pa lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Komisije ali ESZD poteka tudi na ad hoc osnovi.

2.  Če naj bi dialog iz odstavka 1 potekal, Komisija in ESZD Evropskemu parlamentu predložita vse ustrezne dokumente v zvezi z navedenim dialogom. Če se dialog nanaša na letni proračun, se predložijo konsolidirane informacije o vseh akcijskih načrtih in ukrepih, sprejetih ali načrtovanih v skladu s členom 8c, informacije o sodelovanju po državah, regijah in tematskih področjih ter uporabi ukrepov hitrega odzivanja in jamstvu za zunanje delovanje.

3.  Komisija in ESZD kar najbolj upoštevata stališče Evropskega parlamenta. Če Komisija ali ESZD stališč Evropskega parlamenta ne upoštevata, predložita ustrezno utemeljitev za to.

4.  Komisija in ESZD sta odgovorni za to, da, zlasti prek usmerjevalne skupine v skladu s členom 7c, poskrbita za to, da je Evropski parlament ves čas obveščen o stanju uporabe te uredbe, zlasti o tekočih ukrepih, dejavnostih in rezultatih. [Sprememba 82]

Člen 15

Sprejetje nadaljnjih izvedbenih pravil [Sprememba 83]

1.  Posebna pravila, ki določajo enotne pogoje za izvajanje te uredbe, zlasti vV zvezi s strukturami, ki jih je treba vzpostaviti v pripravah na pristop, in v zvezi s pomočjo za razvoj podeželja, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16z delegiranimi akti sprejmejo posebna pravila. [Sprememba 84]

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.Komisija akcijske načrte in ukrepe sprejme s sklepom v skladu s finančno uredbo. [Sprememba 85]

Člen 16

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor za instrument za predpristopno pomoč). Navedeni odbor je odbor v smislu [Uredbe (EU) št. 182/2011].

2.  Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

3.  Pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z EIB, sodeluje opazovalec EIB.

4.  Odbor IPA III pomaga Komisiji in je pristojen tudi za pravne akte in obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1085/2006 in Uredbe (EU) št. 231/2014 ter za izvajanje člena 3 Uredbe (ES) št. 389/2006.

5.  Odbor IPA III ni pristojen za prispevek v program Erasmus+, kot je določeno v členu 5(3). [Sprememba 86]

Člen 17

Informiranje, komuniciranje, prepoznavnost in oglaševanje [Sprememba 87]

1.  Uporabljata se člena 36 in 37 [Uredbe NDICI]. Pri zagotavljanju finančne pomoči v skladu s to uredbo Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica in zlasti delegacije Unije v upravičenkah sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev prepoznavnosti finančne podpore Unije, vključno s spremljanjem, ali prejemniki izpolnjujejo navedene zahteve. Za ukrepe, ki se financirajo iz instrumenta IPA, veljajo zahteve iz priročnika o komunikaciji in prepoznavnosti pri zunanjem delovanju EU. Komisija za projekte, ki jih financira Unija, za vsako upravičenko sprejme smernice o ukrepih glede prepoznavnosti in komuniciranja. [Sprememba 88]

1a.  Komisija sprejme ukrepe za okrepitev strateškega komuniciranja in javne diplomacije za obveščanje o vrednotah Unije in poudarjanje dodane vrednosti podpore Unije. [Sprememba 89]

1b.  Prejemniki sredstev Unije potrdijo, da so finančna sredstva prejeli od Unije, in poskrbijo za njihovo ustrezno prepoznavnost, tako da:

(a)  v dokumentih in komunikacijskem gradivu v zvezi z uporabo sredstev (tudi na uradnem spletnem mestu, kadar to obstaja) podajo izjavo, v kateri se na prepoznaven način poudari podpora, ki so jo prejeli od Unije; ter

(b)  promovirajo ukrepe in njihove rezultate, tako da različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, zagotavljajo skladne, učinkovite in sorazmerne ciljno usmerjene informacije.

Komisija v zvezi s to uredbo ter njenimi ukrepi in doseženimi rezultati izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja. Finančna sredstva, dodeljena v skladu s to uredbo, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te neposredno povezane s cilji iz člena 3 ter prilog II in III. [Sprememba 90]

Člen 18

Prehodne določbe

1.  Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) št. 231/2014 (IPA II) in Uredbo (EU) št. 1085/2006 (IPA), ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka. Za te ukrepe, ki so prej spadali pod Uredbo (EU) št. 236/2014, se uporablja poglavje III naslova II uredbe NDICI, razen odstavka 1 člena 24.

2.  Finančna sredstva instrumenta IPA III lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med instrumentom IPA III in ukrepi, sprejetimi v okviru njegovega predhodnika, IPA II.

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(2), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki še niso zaključeni.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati [...] [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. [Sprememba 91]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Albanija

Bosna in Hercegovina

Islandija

Kosovo(31)

Črna gora

Srbija

Turčija

Nekdanja jugoslovanska republikaRepublika Severna Makedonija [Sprememba 129]

PRILOGA II

Tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči

Pomoč je lahko po potrebi namenjena naslednjim tematskim prednostnim nalogam:

(a)  čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: delitev oblasti, vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja; zagotovitev vzpostavitve trdnihustreznih sistemov za zaščito meja, upravljanje migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov, nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, vključno s pravicami otroka, enakosti spolov, pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, ter temeljnih svoboščin, vključno s svobodo medijev in varstvom podatkov; [Sprememba 92]

(b)  reformi javne uprave v skladu z načeli javne uprave. Cilji ukrepanja so: okrepitev okvirov za reformo javne uprave; izboljšanje strateškega načrtovanja ter vključujoče in na dokazih temelječe oblikovanje politik in zakonodaje; izboljšanje strokovnosti in depolitizacija javnih služb z vključitvijo meritokratskih načel; spodbujanje preglednosti in odgovornosti; izboljšanje kakovosti in zagotavljanja storitev, vključno z ustreznimi upravnimi postopki in uporabo e-uprave, osredotočene na državljane; krepitev upravljanja javnih financ in priprava zanesljivih statistik;

(c)  okrepitvi upravljanja gospodarstva. Cilji ukrepanja so: podpiranje udeležbe v programu gospodarskih reform in sistematičnega sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami glede temeljev gospodarske politike ter krepitev večstranskih gospodarskih institucij; izboljšanje zmogljivosti za krepitev makroekonomske stabilnosti, socialna kohezija ter podpiranje napredka na poti k trajnostnemu razvoju ter v delujoče tržno gospodarstvo, ki se bo sposobno spopasti s pritiskom konkurence in tržnimi silami znotraj Unije; [Sprememba 93]

(d)  okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje konfliktov, graditev miru, dobre sosedske odnose in obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanje spodbujanju ukrepov za navezovanje medčloveških stikov, spravo, odgovornost, mednarodno pravosodje, graditev miru in krepitev zaupanja, podpiranjevključno z ustanovitvijo regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, storjenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM), ter podpiranju razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja, krepitvi zmogljivosti strateškega komuniciranja za spodbujanje sistematičnega razkrivanja dezinformacij; [Sprememba 94]

(e)  izboljšanjupovečanju zmogljivosti, neodvisnosti in pluralnosti organizacij civilne družbe in organizacij socialnih partnerjev, med drugim tudi poklicnih združenj, v upravičenkah iz Priloge I, ter spodbujanju povezovanja v mreže na vseh ravneh med organizacijami, ki imajo sedež v Uniji, in organizacijami upravičenk iz Priloge I, pri čemer se jim omogoča sodelovanje v plodovitem dialogu z javnostjo in akterji iz zasebnega sektorja; . V zvezi s pomočjo si je treba prizadevati, da bo dostopna kar najširšemu krogu organizacij v upravičenkah. [Sprememba 95]

(f)  spodbujanju usklajevanja pravil partnerskih držav, njihovih standardov, politik in praks s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, vključno s pravili o SZVP, javnem naročanju in državni pomoči; [Sprememba 96]

(g)  okrepitvi kakovosti izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja na vseh ravneh ter dostopa do njih in nudenju podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem in športu. Cilji ukrepanja na tem področju so: spodbujanje enakega dostopa do kakovostne, vključujoče predšolske vzgoje in varstva v skupnosti ter primarnega in sekundarnega izobraževanja, izboljšanje zagotavljanja osnovnih znanj in spretnosti; izboljšanje doseženih stopenj izobrazbe, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in okrepitev usposabljanja učiteljev; opolnomočenje otrok in mladih ter omogočanje, da v celoti uresničijo svoj potencial; razvoj sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje sistemov učenja na delovnem mestu, da se olajša prehod na trg dela; krepitev kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja; spodbujanje dejavnosti, povezanih z diplomanti; izboljšanje možnosti za vseživljenjsko učenje in telesne dejavnosti ter podpiranje naložb v infrastrukturo izobraževanjaza izobraževanje, usposabljanje in usposabljanjašport, zlasti z namenom zmanjšanja razlik med regijami in spodbujanja izobraževanja brez segregacije, med drugim tudi z uporabo digitalnih tehnologij; [Sprememba 97]

(h)  spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in mednarodno dogovorjenih standardov na celotnem ozemlju, vključno s spodbujanjem spoštovanja ključnih načel in pravic iz evropskega stebra socialnih pravic. Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati; [Sprememba 98]

(i)  spodbujanju socialne zaščite in vključevanja ter odpravljanju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter odprava neenakosti in revščine ter spodbujanje prehoda z institucionalnega varstva na varstvo v družini in skupnosti. Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih družinskih storitev in storitev v skupnosti, kot so vključujoča predšolska vzgoja in varstvo brez segregacije, nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite. Dejavnosti, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije, institucionalizacije ali družbene izključenosti, se ne podpirajo; [Sprememba 99]

(j)  spodbujanju pametnega, trajnostnega, vključujočega in varnega prometa ter odpravljanju ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah z vlaganjem v projekte z visoko dodano vrednostjo EU. Naložbe bi bilo treba prednostno razvrstiti glede na njihov pomen za povezave vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) z EU ter, čezmejne povezave, ustvarjanje delovnih mest, prispevek k trajnostni mobilnosti, zmanjšanju emisij in okoljskega učinka ter varni mobilnosti v sinergiji z reformami, ki se spodbujajo s Pogodbo o prometni skupnosti; [Sprememba 100]

(k)  izboljšanju okolja zasebnega sektorja in konkurenčnosti podjetij, zlasti MSP, vključno s pametno specializacijo, kot ključnih spodbujevalcev rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije. Prednost imajo trajnostni projekti, ki izboljšujejo poslovno okolje; [Sprememba 101]

(l)  izboljšanju dostopa do digitalnih tehnologij in storitev ter krepitvi raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij z naložbami v digitalno povezljivost, digitalno zaupanje in varnost, digitalna znanja in spretnosti ter podjetništvo, raziskovalno infrastrukturo in ugodno okolje, pa tudi s spodbujanjem mreženja in sodelovanja;

(m)  prizadevanjem za zanesljivo in varno preskrbo s hrano in vodo ter ohranjanje raznovrstnih in uspešno delujočih kmetijskih sistemov v dinamičnih podeželskih skupnostih in na podeželju; [Sprememba 102]

(n)  varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, obravnavanju degradacije okolja in zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti, spodbujanju ohranjanja in trajnostnega upravljanja kopenskih in morskih ekosistemov in obnovljivih naravnih virov, spodbujanju učinkovite rabe virov, trajnostne potrošnje in proizvodnje ter podpiranju prehoda na zeleno in krožno gospodarstvo, prispevanju k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, povečanju odpornosti na podnebne spremembe ter spodbujanju upravljanja podnebnih ukrepov in obveščanju o njih ter spodbujanju energijske učinkovitosti. Instrument IPA III spodbuja politike, ki podpirajo prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ki je gospodarno z viri, varno in trajnostno, ter krepijo prožnost ob naravnih nesrečah, pa tudi preprečevanje nesreč, pripravljenost in odzivanje nanje. Prav tako spodbuja visoko raven jedrske varnosti, varstva pred sevanji ter uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah ter tudi oblikovanje okvirov in metodologij za uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi;

(o)  spodbujanju najvišjih standardov jedrske varnosti, tudi kulture jedrske varnosti, pripravljenosti na izredne dogodke, odgovornega in varnega ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter razgradnje in sanacije nekdanjih jedrskih območij in objektov; varstvu pred sevanji ter vodenju evidenc in nadzoru jedrskih snovi;

(p)  povečanju sposobnosti agroživilskega in ribiškega sektorja za obvladovanje pritiska konkurence in tržnih sil ter za postopno uskladitev s pravili in standardi Unije z namenom povečanja zmogljivosti za izvoz na trg Unije, in sicer ob uresničevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev pri uravnoteženem teritorialnem razvoju podeželskih in obalnih območij; [Sprememba 103]

(pa)   spodbujanju dejavnosti in izboljšanju dolgoročnih strategij in politik za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter boj proti njima. [Sprememba 104]

PRILOGA III

Tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči za čezmejno sodelovanje

Pomoč za čezmejno sodelovanje je lahko po potrebi namenjena naslednjim tematskim prednostnim nalogam:

(a)  spodbujanju čezmejnega zaposlovanja, mobilnosti delovne sile ter socialne in kulturne vključenosti, med drugim s: povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo; skupnimi lokalnimi pobudami za zaposlovanje; storitvami obveščanja in svetovanja ter skupnim usposabljanjem; enakostjo spolov; enakimi možnostmi; vključevanjem priseljenskih skupnosti in ranljivih skupin; naložbami v javne zavode za zaposlovanje; ter podpiranjem naložb v javno zdravje, pa tudi prehoda na in socialne storitve v družini in skupnosti; [Sprememba 105]

(b)  varovanju okolja in spodbujanju prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitvi teh sprememb, preprečevanju in obvladovanju tveganja, med drugim s: skupnimi ukrepi za varovanje okolja; spodbujanjem trajnostne rabe naravnih virov, usklajenega pomorskega prostorskega načrtovanja, učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva, rabe obnovljivih virov energije ter prehoda na varno in trajnostno nizkoogljično zeleno gospodarstvo; spodbujanjem naložb za obvladovanje specifičnih tveganj, zagotavljanjem prožnosti ob naravnih nesrečah in preprečevanjem nesreč ter pripravljenostjo in odzivanjem nanje;

(c)  spodbujanju trajnostnega prometa in izboljšanju javnih infrastruktur, med drugim z zmanjšanjem izoliranosti po zaslugi boljšega dostopa do prometnih in digitalnih omrežij in storitev, ter vlaganju v čezmejne sisteme in objekte za ravnanje z vodami, odpadki in energijo;

(d)  spodbujanju digitalnega gospodarstva in družbe, med drugim s širjenjem digitalne povezljivosti ter razvojem storitev e-uprave, digitalnega zaupanja in varnosti, digitalnih spretnosti in znanj ter podjetništva;

(da)   spodbujanju odprave nepotrebnih trgovinskih ovir, vključno z birokratskimi ovirami, tarifami in netarifnimi ovirami; [Sprememba 106]

(e)  spodbujanju turizma, športa ter kulturne in naravne dediščine; [Sprememba 107]

(f)  vlaganju v mlade, šport, izobraževanje ter znanje in spretnosti, med drugim z zagotavljanjem priznavanja znanj, spretnosti in kvalifikacij, razvojem in izvajanjem skupnih programov na področju izobraževanja, poklicnega in drugega usposabljanja ter infrastrukture za podporo skupnim mladinskim dejavnostim; [Sprememba 108]

(g)  spodbujanju lokalnega in regionalnega upravljanja, vključno s čezmejnim sodelovanjem med upravami za spodbujanje sprave in graditev miru, ter krepitvi načrtovalnih in upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov; [Sprememba 109]

(ga)   vlaganju v krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe; [Sprememba 110]

(gb)  spodbujanju čezmejnega sodelovanja med upravami za spodbujanje sprave in graditev miru, vključno z ustanovitvijo regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, storjenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM); [Sprememba 111]

(h)  krepitvi konkurenčnosti, poslovnega okolja ter razvoja malih in srednjih podjetij, trgovine in naložb, med drugim s spodbujanjem in podpiranjem podjetništva, zlasti malih in srednjih podjetij, ter z razvojem lokalnih čezmejnih trgov in internacionalizacijo;

(i)  krepitvi raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij ter digitalnih tehnologij, med drugim s spodbujanjem skupne rabe človeških virov in objektov za raziskave in tehnološki razvoj;

(ia)   izboljšanju čezmejnega policijskega in pravosodnega sodelovanja in izmenjave informacij za olajšanje preiskav in pregona čezmejnega organiziranega kriminala in povezanih primerov gospodarskega in finančnega kriminala in korupcije, nedovoljene trgovine in tihotapljenja. [Sprememba 112]

PRILOGA IV

Seznam ključnih kazalnikov smotrnosti

Naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti in letne dinamike v zvezi z njimi se uporablja kot pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih specifičnih ciljev in napredka upravičenk: [Sprememba 113]

1.  Sestavljeni kazalnik(32) pripravljenosti držav v procesu širitve na temeljnih področjih, na katera se navezujejo politična merila za pristop (vključno z demokracijo, pravno državo (sodstvo, boj proti korupciji in boj proti organiziranemu kriminalu) in človekovimi pravicami) (vir: Evropska komisija);

1a.  Sestavljeni kazalnik prizadevanj partneric, povezanih s spravo, graditvijo miru, dobrimi sosedskimi odnosi in mednarodnimi obveznostmi, enakostjo spolov in pravicami žensk; [Sprememba 114]

1b.  Kazalnik odsotnosti nasilja v povezavi z zmanjšanjem vzrokov konfliktov (npr. politična ali ekonomska izključenost) na podlagi izhodiščne ocene; [Sprememba 115]

2.  Pripravljenost držav v procesu širitve na reformo javne uprave (vir: Evropska komisija);

3.  Sestavljeni kazalnik pripravljenosti držav kandidatk in potencialnih kandidatk na pristop k EU (vir: Evropska komisija);

3a.  Stopnja in letna dinamika usklajevanja s sklepi in ukrepi SZVP (vir: ESZD); [Sprememba 117]

4.  Sestavljeni kazalnik pripravljenosti držav kandidatk in potencialnih kandidatk na temeljnih področjih gospodarskih meril (delujoče tržno gospodarstvo in konkurenčnost) (vir: Evropska komisija);

5.  Javni izdatki za socialno varnost (odstotek BDP) (vir: ILO), kot jih je navede MOD, izdatki za zdravstvo, dohodkovna neenakost, stopnja revščine, ali stopnja zaposlenosti (vir: nacionalni statistični podatki)in brezposelnosti, kot so navedeni v uradnih nacionalnih statističnih podatkih; [Sprememba 118]

5a.  Spremembe Ginijevega koeficienta upravičenke skozi čas; [Sprememba 119]

6.  Digitalna vrzel med upravičenkami in povprečjem EU (vir: Evropska komisija, indeks DESI);

7.  Točkovanje oddaljenosti od meje (Doing Business) (vir: Svetovna banka);

8.  Energijska intenzivnost, merjena v smislu primarne energije in BDP (vir: Eurostat);

9.  Zmanjšanje ali preprečitev nastanka emisij toplogrednih plinov (kiloton ekvivalenta CO2) ob podpori EU;

10.  Število programov čezmejnega sodelovanja, sklenjenih in izvedenih med upravičenkami do IPA ter med upravičenkami do IPA in državami članicami EU (vir:, kot jih navede Evropska komisija); [Sprememba 120]

10a.  Število novih organizacij, ki skozi čas sodelujejo v ukrepih in programih; [Sprememba 121]

Kazalniki bodo po potrebi razčlenjeni vsaj po starosti in spolu. [Sprememba 122]

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 156.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 8.
(3)UL C 110, 22.3.2019, str. 156.
(4)UL C 86, 7.3.2019, str. 8.
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(6)Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L 77, 15.3.2014, str. 11).
(7)Pristop, v skladu s katerim se najprej obravnavajo temeljne prvine, povezuje pravno državo in temeljne pravice z dvema drugima ključnima področjema v pristopnem procesu: z ekonomskim upravljanjem (okrepljen poudarek na gospodarskem razvoju in večji konkurenčnosti) ter s krepitvijo demokratičnih institucij in reformo javne uprave. Vsaka od navedenih treh temeljnih prvin je odločilnega pomena za reformne procese v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter obravnava ključne pomisleke državljanov.
(8)COM(2018)0065.
(9)Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.
(10)Reference to be updated: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je na voljo na spletnem naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2013.373.01.0001.01.SLV&toc=OJ:C:2013:373:TOC.
(11)Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne .... (UL ...).
(12) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(13)Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(14)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(15)Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(16)Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(17)Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(18) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(19)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(20)Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).
(21)Uredba Sveta (ES) št. 389/2006 z dne 27. februarja 2006 o oblikovanju instrumenta finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru in o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2667/2000 o Evropski agenciji za obnovo (UL L 65, 7.3.2006, str. 5).
(22)COM(2018)0374 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja.
(23)COM(2018)0372 – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.
(24)COM(2018)0382 – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+).
(25)COM(2018)0392 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.
(26)https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en.
(27)https://ec.europa.eu/europeaid/policies/eu-approach-aid-effectiveness_en.
(28) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(29) Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40).
(30) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(31)*To poimenovanje ne vpliva na stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
(32)Tri sestavljene kazalnike oblikuje Evropska komisija na podlagi poročil o širitvi, ki podatke črpajo iz več neodvisnih virov.


Okvir za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ***I
PDF 534kWORD 175k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365 (COM(2016)0856 – C8-0484/2016 – 2016/0365(COD))
P8_TA(2019)0300A8-0015/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0856),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0484/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj italijanskega senata, španskega parlamenta in romunskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 20. septembra 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2017(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0015/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365

P8_TC1-COD(2016)0365


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije(3),

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Finančni trgi so ključni za delovanje sodobnih gospodarstev. Bolj kot so povezani, večji je potencial za učinkovito razporeditev gospodarskih virov, kar bi lahko koristilo gospodarski uspešnosti. Vendar je za izboljšanje delovanja enotnega trga finančnih storitev pomembno, da so vzpostavljeni postopki za obravnavanje nedelovanja trga in zagotavljanje, da če se finančna institucija ali infrastruktura finančnega trga, ki deluje na tem trgu, srečuje s finančnimi težavami ali je pred propadom, tak dogodek ne destabilizira celotnega finančnega trga in ne škoduje rasti v širšem gospodarstvu. Centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) so ključne komponente finančnih trgov, ki posredujejo med udeleženci, tako da delujejo kot kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca, ter imajo osrednjo vlogo pri obdelavi finančnih transakcij in upravljanju izpostavljenosti različnim tveganjem, povezanim z navedenimi transakcijami. CNS z enega mesta vodijo obdelavo transakcij in pozicij nasprotnih strank ter poravnavajo obveznosti, ustvarjene s transakcijami, od članov pa prejemajo ustrezno zavarovanje v obliki kritja in prispevkov v jamstvene sklade.

(2)  Centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) so ključne komponente globalnih finančnih trgov, ki posredujejo med udeleženci, tako da delujejo kot kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca, ter imajo osrednjo vlogo pri obdelavi finančnih transakcij in upravljanju izpostavljenosti različnim tveganjem, povezanim z navedenimi transakcijami. CNS z enega mesta vodijo obdelavo transakcij in pozicij nasprotnih strank ter poravnavajo obveznosti, ustvarjene s transakcijami, od članov pa zahtevajo ustrezno zavarovanje v obliki kritja in prispevkov v jamstvene sklade.

(3)  Povezovanje finančnih trgov Unije je pomenilo, da so se CNS, ki so sprva služile domačim potrebam in trgom, razvile v širša ključna vozlišča na finančnih trgih Unije. CNS z dovoljenjem v Uniji danes opravljajo kliring različnih razredov produktov, od izvedenih finančnih instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov na blago, ki kotirajo na borzi ali na prostem trgu (OTC), do delnic, obveznic in drugih produktov, kot so repo posli. Svoje storitve prek nacionalnih meja zagotavljajo različnim finančnim in drugim institucijam v Uniji. Čeprav nekatere CNS z dovoljenjem v Uniji ostajajo osredotočene na domače trge, so vse sistemsko pomembne vsaj na domačih trgih.

(4)  Ker je precej finančnega tveganja finančnega sistema Unije obravnavanega in skoncentriranega v CNS v imenu klirinških članov in njihovih strank, sta nujna učinkovitejša pravna ureditev in zanesljiv nadzor CNS. V skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(6), ki je začela veljati avgusta 2012, morajo CNS upoštevati visoke bonitetne, organizacijske in poslovodske standarde. Naloga pristojnih organov je, da izvajajo popoln nadzor nad njihovimi dejavnostmi, pri čemer sodelujejo s kolegiji nadzornikov, v katerih so zadevni organi združeni za posebne naloge, ki so jim dodeljene. V skladu z zavezami, ki so jih voditelji G20 sprejeli od začetka finančne krize, se z Uredbo (EU) št. 648/2012 tudi zahteva, da mora centralni kliring za vse standardizirane izvedene finančne instrumente OTC opraviti CNS. Ko bo začela veljati obveznost centralnega kliringa izvedenih finančnih instrumentov OTC, se bosta obseg in razpon poslovanja CNS verjetno povečala, kar bi lahko prineslo dodatne izzive za strategije upravljanja tveganj CNS.

(5)  Uredba (EU) št. 648/2012 je prispevala k večji odpornosti CNS in širših finančnih trgov na zelo različna tveganja, ki so obravnavana in skoncentrirana v CNS. Vendar z nobenim sistemom pravil in praks ni mogoče preprečiti nezadostnosti obstoječih sredstev pri upravljanju tveganj CNS, vključno z eno ali več neizpolnitvami obveznosti klirinških članov. Za finančne institucije, ki jim grozijo resne težave ali skorajšnji propad, bi se načeloma morali še naprej uporabljati običajni insolventni postopki. Kot pa je pokazala finančna kriza, lahko taki postopki, zlasti v obdobju dolgotrajne gospodarske nestabilnosti in negotovosti, zmotijo funkcije, ki so ključne za gospodarstvo, in tako ogrozijo finančno stabilnost. Običajni insolventni postopki za podjetja morda ne zagotavljajo vedno dovolj hitrega posredovanja ali ne dajejo ustrezne prednosti kontinuiteti kritičnih funkcij finančnih institucij za ohranitev finančne stabilnosti. Da bi se preprečile te negativne posledice običajnih insolventnih postopkov, je treba vzpostaviti poseben okvir reševanja za CNS.

(6)  Kriza je poudarila tudi pomanjkanje ustreznih instrumentov za ohranitev kritičnih funkcij, ki jih zagotavljajo propadajoče finančne institucije. Poleg tega je pokazala pomanjkanje okvirov, ki bi omogočali sodelovanje in usklajevanje med organi, zlasti tistimi v različnih državah članicah ali jurisdikcijah, da se zagotovi hitro in odločno ukrepanje. Brez takih instrumentov ter ob pomanjkanju okvirov za sodelovanje in usklajevanje so bile države članice prisiljene finančne institucije reševati z denarjem davkoplačevalcev, da bi ustavile širjenje negativnih učinkov in zmanjšale paniko. Čeprav CNS niso bile neposredne prejemnice izredne javnofinančne pomoči med krizo, so bile posredne upravičenke ukrepov reševanja, sprejetih v zvezi z bankami, in zaščitene pred učinki, ki bi jih sicer nanje imele banke, ki niso izpolnjevale svojih obveznosti. Zato je potreben okvir za sanacijo in reševanje CNS, da se prepreči odvisnost od denarja davkoplačevalcev v primeru njihovega neurejenega propada. Tak okvir bi moral obravnavati tudi možnost, da je reševanje CNS potrebno tudi iz drugih razlogov in ne zgolj zaradi neizpolnjevanja obveznosti enega ali več klirinških članov.

(7)  Cilj zanesljivega okvira za sanacijo in reševanje je zagotoviti, kolikor je mogoče, da CNS določijo ukrepe za okrevanje po finančnih težavah, ohraniti kritične funkcije CNS, ki propada ali bo verjetno propadla, ob prenehanju preostalih dejavnosti z običajnimi insolventnimi postopki ter ohraniti finančno stabilnost in hkrati čim bolj znižati stroške propada CNS za končne stranke in davkoplačevalce. Z okvirom za sanacijo in reševanje se dodatno krepi pripravljenost CNS in organov za blažitev finančnih težav ter zagotovitev dodatnega vpogleda organov v priprave CNS na scenarije izjemnih situacij. Organom zagotavlja tudi pooblastila, da se usklajeno pripravijo na morebitno reševanje CNS in obravnavajo CNS v upadu, s čimer prispeva k nemotenemu delovanju finančnih trgov.

(8)  Trenutno ni usklajenih določb za sanacijo in reševanje CNS v Uniji. Nekatere države članice so že sprejele zakonodajne spremembe, s katerimi se od CNS zahteva, da pripravijo načrte sanacije, in s katerimi so uvedeni mehanizmi za reševanje propadajočih CNS. Poleg tega se zakoni in drugi predpisi, ki urejajo insolventnost CNS, med državami članicami vsebinsko in postopkovno zelo razlikujejo. Odsotnost skupnih pogojev, pooblastil in postopkov za sanacijo in reševanje CNS, verjetno predstavlja oviro za nemoteno delovanje notranjega trga in otežuje sodelovanje med nacionalnimi organi pri obravnavanju propada CNS in uporabi ustreznih mehanizmov za porazdelitev izgub med njene člane v Uniji in na svetovni ravni. To velja zlasti takrat, ko organi zaradi različnih pristopov nimajo enake stopnje obvladovanja ali enake zmožnosti za reševanje CNS. Navedene razlike med shemami za sanacijo in reševanje lahko različno vplivajo na CNS in njihove člane v državah članicah, s čimer lahko povzročajo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Neobstoj skupnih pravil in instrumentov za obravnavo težav ali propada v CNS lahko pri udeležencih vpliva na njihovo izbiro za opravljanje kliringa, pri CNS pa na izbiro kraja njihovega sedeža, kar CNS preprečuje, da bi v celoti izkoristile svoje temeljne svoboščine na enotnem trgu. To pa bi lahko udeležence odvračalo od čezmejnega dostopa do CNS na notranjem trgu in oviralo nadaljnje povezovanje na kapitalskih trgih Evrope. Skupna pravila za sanacijo in reševanje v vseh državah članicah so zato nujna za zagotovitev, da CNS pri uveljavljanju svojih svoboščin na notranjem trgu niso omejene s finančno zmogljivostjo držav članic in njihovih organov za upravljanje njihovega propada.

(9)  Pregled regulativnega okvira za banke in druge finančne institucije, ki je potekal zaradi krize, in zlasti povečanje kapitalskih in likvidnostnih rezerv bank, boljši instrumenti za makrobonitetne politike ter izčrpna pravila o sanaciji in reševanju bank so zmanjšali verjetnost prihodnjih kriz ter povečali odpornost vseh finančnih institucij in tržnih infrastruktur, vključno s CNS, proti gospodarskim napetostim, ki so lahko posledica sistemskih motenj ali dogodkov, značilnih za posamezne institucije. Od 1. januarja 2015 se v vseh državah članicah uporablja shema za sanacijo in reševanje bank v skladu z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7).

(10)  Pristojni organi in organi za reševanje bi morali graditi na pristopu za sanacijo in reševanje bank ter biti pripravljeni in imeti na voljo ustrezne instrumente za sanacijo in reševanje v razmerah, ki vključujejo propad CNS. Vendar se tveganja, povezana z bankami in CNS, zaradi njihovih različnih funkcij in poslovnih modelov razlikujejo. Zato so potrebni posebni instrumenti in pooblastila za scenarije propada CNS, ki jih povzroči propad klirinških članov CNS ali dogodki, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti.

(11)  Uredbo je treba nujno uporabiti, da se dopolni in nadgradi pristop, uveden z Uredbo (EU) št. 648/2012, ki določa enotne bonitetne zahteve za CNS. Določitev zahtev za sanacijo in reševanje v Direktivi bi lahko povzročila nedoslednosti, saj bi se lahko na področju, ki je sicer urejeno s pravom Unije, ki se uporablja neposredno, in na katerem je vse bolj značilno čezmejno zagotavljanje storitev CNS, sprejeli različni nacionalni zakoni. Zato je primerno, da se sprejmejo tudi enotna pravila o sanaciji in reševanju CNS, ki se uporabljajo neposredno.

(12)  Za zagotovitev skladnosti z veljavno zakonodajo Unije na področju finančnih storitev in čim večje finančne stabilnosti v Uniji bi se morala ureditev za sanacijo in reševanje uporabljati za vse CNS, za katere veljajo bonitetne zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012, ne glede na to, ali imajo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Profili tveganja, povezani z alternativnimi korporacijskimi strukturami, so sicer lahko različni, vendar ta uredba obravnava CNS kot neodvisne subjekte v kakršni koli skupinski ali tržni strukturi in zagotavlja, da je načrt za sanacijo in reševanje CNS samostojen, ne glede na strukturo skupine CNS. To zlasti velja za zahteve, da se na ravni subjekta zadržijo zadostna finančna sredstva za obvladovanje primera neizpolnitve obveznosti ali primera, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti.

(13)  Države članice bi morale za zagotovitev, da se ukrepi za reševanje sprejemajo učinkovito in uspešno ter v skladu s cilji reševanja, imenovati javne upravne organe ali organe s pooblastili na področju javnega upravljanja, ki opravljajo funkcije in naloge, povezane z reševanjem. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so navedenim organom za reševanje dodeljena ustrezna sredstva. Če država članica določi organ, odgovoren za bonitetni nadzor CNS, kot organ za reševanje, bi bilo treba za ločevanje nadzorne funkcije in funkcije reševanja zagotoviti neodvisnost postopka odločanja in vzpostaviti vse potrebne ureditve, da bi se preprečila morebitna navzkrižja interesov in tveganje regulativnega popuščanja.

(14)  Glede na posledice, ki jih lahko imajo propad CNS in poznejši ukrepi za finančni sistem in gospodarstvo države članice, in glede na možno skrajno potrebo po uporabi javnih sredstev kot zadnjo možnost za reševanje krize bi morala finančna ministrstva ali druga ustrezna ministrstva v državah članicah dovolj zgodaj tesno sodelovati v postopku sanacije in reševanja.

(15)  Ker CNS pogosto zagotavljajo storitve v Uniji, je za učinkovito sanacijo in reševanje potrebno sodelovanje med pristojnimi organi in organi za reševanje znotraj kolegijev za nadzor in reševanje, zlasti v fazah priprave na sanacijo in reševanje. To vključuje oceno načrtov sanacije, ki jih razvije CNS, oceno načrtov reševanja, ki jih pripravi organ za reševanje CNS, ter odpravo morebitnih ovir za rešljivost.

(16)  Pri reševanju CNS bi bilo treba doseči ravnotežje med potrebo po postopkih, ki upoštevajo nujnost situacije in omogočajo učinkovite, poštene in pravočasne rešitve ter potrebo po zaščiti finančne stabilnosti v vseh državah članicah, kjer CNS zagotavlja storitve. Organi, na katerih področja pristojnosti bi vplival propad CNS, bi si morali za dosego teh ciljev izmenjevati mnenja v kolegiju za reševanje. Podobno bi morali biti za zagotovitev redne izmenjave mnenj in sodelovanja z zadevnimi organi tretjih držav ti povabljeni, da v kolegijih za reševanje po potrebi sodelujejo kot opazovalci. Organi bi morali vedno upoštevati vpliv svojih odločitev na finančno stabilnost v državah članicah, kjer so dejavnosti CNS ključne ali pomembne za lokalne finančne trge, med drugim tudi tam, kjer so klirinški člani ter kjer so vzpostavljeni povezana mesta trgovanja in infrastrukture finančnih trgov.

(16a)  Glede na čezmejno globalno naravo delovanja nekaterih CNS lahko imajo odločitve organov za reševanje ekonomske in fiskalne učinke v drugih jurisdikcijah. Take čezmejne posledice bi bilo treba v situacijah, ko pride do sanacije in reševanja, v kar se da razumni meri upoštevati, hkrati pa upoštevati tudi suverenost fiskalnih organov v drugih jurisdikcijah.

(17)  Organ ESMA bi moral za pripravo svojih odločitev v zvezi z nalogami, ki so mu dodeljene, ter zagotovitev celovite vključenosti organa EBA in njegovih članov v njihovo pripravo ustanoviti notranji odbor za reševanje ter zadevne pristojne organe EBA povabiti k sodelovanju v njem kot opazovalci.

(18)  Organi bi morali za učinkovito in sorazmerno obravnavo morebitnega propada CNS pri izvajanju svojih pooblastil za sanacijo in reševanje upoštevati več dejavnikov, kot so narava poslovanja CNS, pravna in organizacijska struktura, profil tveganja, velikost, pravni status in medsebojna povezanost s finančnim sistemom. Organi bi morali tudi upoštevati, ali bi lahko njen propad in poznejše prenehanje v običajnem insolventnem postopku znatno negativno vplivala na finančne trge, druge finančne institucije ali širše gospodarstvo.

(19)  Za učinkovito obravnavo propadajočih CNS bi morali biti organi pooblaščeni za uvedbo pripravljalnih ukrepov v zvezi s CNS. Določiti bi bilo treba minimalni standard glede vsebine in informacij, ki jih je treba vključiti v načrte sanacije, za zagotovitev, da imajo vse CNS v Uniji dovolj podrobne načrte za sanacijo, če bi se znašle v finančnih težavah. Takšni načrti bi morali obravnavati ustrezen niz scenarijev, ki bi predvideli tako sistemske težave kot težave, specifične za CNS. Scenariji bi morali obravnavati težavne situacije, ki bi bile skrajnejše od tistih, ki se uporabljajo za redno testiranje izjemnih situacij iz poglavja XII Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 153/2013, in hkrati verjetne, na primer propad več kot dveh klirinških članov, do katerih ima CNS največje izpostavljenosti, ter ene ali več drugih CNS. Načrt sanacije bi moral biti del pravil delovanja CNS, ki so pogodbeno dogovorjena s klirinškimi člani. Navedena pravila delovanja bi morala vsebovati tudi določbe za zagotovitev izvršljivosti sanacijskih ukrepov, predstavljenih v načrtu, v vseh scenarijih. Načrti sanacije ne bi smeli predvideti dostopa do izredne javnofinančne pomoči ali izpostaviti davkoplačevalcev tveganju izgube.

(19a)  Načrti sanacije bi morali zagotavljati ustrezne spodbude za CNS, klirinške člane in stranke, da bi preprečili dodatno poslabšanje razmer in spodbujali sodelovalno ravnanje. Da bi bila struktura spodbud verodostojna, bi bilo treba za odstopanja od načrta sanacije pridobiti odobritev pristojnega organa.

(20)  CNS bi morale pripraviti in redno posodabljati svoje načrte sanacije. ▌V tem primeru bi se morala faza sanacije začeti, ko se bistveno poslabša finančno stanje CNS ali ko se pojavi tveganje za kršitev njenih bonitetnih zahtev na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012. To bi moralo biti navedeno v zvezi z okvirom kvalitativnih ali kvantitativnih kazalnikov, vključenih v načrt sanacije.

(20a)  Načrti sanacije bi morali zagotoviti, da se z zaporedno uporabo instrumentov za sanacijo ustrezno uravnava porazdelitev izgub med CNS, klirinškimi člani in njihovimi strankami. Načeloma bi bilo treba izgube porazdeliti med CNS, klirinške člane in njihove stranke glede na njihovo sposobnost za obvladovanje tveganj. Namen tega je predhodno ustvariti premišljene spodbude in zagotoviti pravično porazdelitev izgub, na tej podlagi pa bi morala biti tudi porazdelitev izgub, ki niso povezane z neizpolnitvijo obveznosti, sorazmerna s stopnjo odgovornosti vsakega udeleženega deležnika. Z načrti sanacije bi bilo treba zagotoviti, da se izgube v primerih neizpolnjevanja obveznosti ter še zlasti v primerih, ki niso povezani z neizpolnjevanjem obveznosti, najprej krijejo iz kapitala CNS. Določiti bi bilo treba, da znatne izgube krijejo klirinški člani, preden se uporabijo instrumenti za porazdelitev izgub med stranke.

(21)  CNS bi morala svoj načrt sanacije predložiti pristojnim organom in nadzornemu kolegiju, ustanovljenemu na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012, v celovito oceno, ki se sprejme s skupno odločitvijo kolegija. V oceni bi moralo biti navedeno, ali je načrt izčrpen in ali tudi v obdobjih resnih finančnih težav omogoča pravočasno obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja CNS.

(22)  Načrti sanacije bi morali izčrpno določati ukrepe, ki bi jih CNS sprejela za obravnavo morebitnih neizravnanih neporavnanih obveznosti, nepokritih izgub, likvidnostnega primanjkljaja ali kapitalske neustreznosti, ter ukrepe za obnovitev morebitnih izčrpanih predhodno namenjenih finančnih sredstev in ureditev v zvezi z likvidnostjo, da CNS obnovi sposobnost uspešnega poslovanja in še naprej izpolnjuje zahteve za pridobitev dovoljenja, v ta namen pa bi morali vključevati tudi zadostno sposobnost za kritje izgub. Predvideni instrumenti bi morali biti celoviti. Vsak instrument bi moral biti zanesljiv in pravočasen ter temeljiti na trdni pravni podlagi. Oblikovati bi bilo treba primerne spodbude za delničarje in člane CNS ter njihove stranke, da nadzorujejo tveganje, ki ga vnašajo ali so mu izpostavljeni v sistemu, spremljajo dejavnosti prevzemanja in upravljanja tveganja CNS ter sodelujejo v postopku upravljanja neizpolnjenih obveznosti.

(22a)  V načrtih sanacije bi morali biti izrecno določeni ukrepi, ki jih mora CNS izvesti v primeru kibernetskih napadov, ko bi lahko prišlo do znatnega poslabšanja njenega finančnega stanja ali ko obstaja tveganje kršitve njenih bonitetnih zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(23)  CNS bi morale zagotoviti, da so načrti nediskriminacijski in uravnoteženi v smislu učinkov in spodbud, ki jih ustvarjajo. Klirinških članov ali strank ne bi smeli nesorazmerno postavljati v slabši položaj. CNS bi morale v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 zlasti zagotoviti, da imajo njihovi klirinški člani omejene izpostavljenosti do CNS. CNS bi morale zagotoviti, da so vsi zadevni deležniki vključeni v pripravo načrta sanacije, z njihovo vključitvijo v odbor za tveganja CNS, odvisno od primera, in z ustreznim posvetovanjem. Ker lahko pričakujemo, da bodo imeli deležniki različna mnenja, bi morale CNS vzpostaviti jasne postopke za obravnavo različnih mnenj delničarjev ter morebitnih nasprotij interesov med deležniki in CNS.

(23a)  CNS bi morale zagotoviti, da se strankam klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, izplačajo ustrezna nadomestila, če se njihova sredstva uporabijo v postopku sanacije.

(24)  Glede na globalno naravo trgov, na katerih deluje CNS, je treba zagotoviti, da lahko CNS po potrebi uporabi možne načine sanacije za pogodbe ali sredstva, ki jih ureja pravo tretje države, ali za subjekte s sedežem v tretjih državah. Pravila delovanja CNS bi morala zato vključevati pogodbena določila, ki zagotavljajo to sposobnost.

(25)  Kadar CNS ne predstavi ustreznega načrta sanacije, bi morali imeti pristojni organi možnost od nje zahtevati, naj sprejme ukrepe, ki so potrebni za odpravo bistvenih pomanjkljivosti v načrtu, da se okrepi poslovanje CNS in da lahko ta obnovi svoj kapital ali uskladi svoje poslovne knjige v primeru propada. Navedeno pooblastilo bi moralo pristojnim organom omogočati sprejetje preventivnih ukrepov, kolikor je to nujno za odpravo morebitnih pomanjkljivosti in torej za izpolnitev ciljev finančne stabilnosti.

(25a)  Če je CNS v sanaciji uporabila instrumente za porazdelitev pozicij in izgub, ki presegajo kaskadni pristop iz Uredbe (EU) št. 648/2012, pri klirinških članih, ki izpolnjujejo svoje obveznosti, in njihovih strankah, ter posledično ni prešla v reševanje, bi moral pristojni organ imeti možnost, da po ponovni uskladitvi knjig od CNS zahteva, da članom izplača denarno nadomestilo za izgube ali, kjer je to ustrezno, od CNS zahteva, da izda lastniške instrumente, vezane na njene prihodnje dobičke.

(26)  Načrtovanje reševanja je bistven del učinkovitega reševanja. Načrte bi moral pripraviti organ za reševanje CNS in bi jih morali skupaj odobriti ustrezni organi kolegija za reševanje. Organi bi morali imeti na voljo vse informacije, ki so potrebne za opredelitev kritičnih funkcij in zagotovitev njihovega nadaljnjega izvajanja. Pravila delovanja CNS, dogovorjena s klirinškimi člani na podlagi pogodbe, bi morala vsebovati določbe za zagotovitev, da lahko organi za reševanje izvršujejo ukrepe za reševanje, vključno s pozivom k denarnemu plačilu v okviru reševanja.

(27)  Na podlagi ocene rešljivosti bi bilo treba organom za reševanje omogočiti, da neposredno ali posredno prek pristojnega organa zahtevajo spremembe pravne strukture in organizacije CNS, sprejetje potrebnih in sorazmernih ukrepov, da se zmanjšajo ali odpravijo bistvene ovire za uporabo instrumentov za reševanje ter zagotovitev rešljivosti zadevnih subjektov.

(28)  Načrti reševanja in ocene rešljivosti so področja, na katerih vsakodnevno potrebo po nadzoru odtehta potreba po pospešitvi in zagotovitvi hitrih ukrepov prestrukturiranja za ohranitev kritičnih funkcij CNS in zaščito finančne stabilnosti. Če različni člani kolegija za reševanje niso soglasni glede odločitev, ki jih je treba sprejeti v zvezi z načrtom reševanja CNS, oceno rešljivosti CNS in odločitvijo za odstranitev morebitnih ovir zanjo, bi moral imeti organ ESMA posredniško vlogo v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Kljub temu bi morala obstajati možnost, da tako zavezujoče posredovanje organa ESMA prouči notranji odbor organa ESMA, saj so člani organa ESMA pristojni za zagotavljanje finančne stabilnosti in nadzor klirinških članov v več državah članicah. Nekateri pristojni organi na podlagi uredbe o EBA bi morali biti povabljeni k sodelovanju v navedenem notranjem odboru organa ESMA kot opazovalci, saj taki organi izvajajo podobne naloge na podlagi Direktive 2014/59/EU. Tako zavezujoče posredovanje ne bi smelo preprečevati nezavezujočega posredovanja v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v drugih primerih.

(29)  ▌Glede na strukturo skupine, ki ji CNS pripada, je lahko nujno, da načrt sanacije CNS določa pogoje za začetek zagotavljanja prostovoljno dogovorjenih pogodbenih ali drugih zavezujočih odnosov, kot so jamstva nadrejene družbe ali dogovori o nadzoru in prenosu dobička in izgub, ali drugih oblik operativne podpore nadrejene družbe ali drugega subjekta skupine za CNS znotraj iste skupine. Preglednost take ureditve bi zmanjšala tveganja za likvidnost in solventnost subjekta v skupini, ki zagotovi podporo CNS v finančnih težavah. Vsako spremembo take ureditve bi bilo treba šteti za bistveno spremembo zaradi pregleda načrta sanacije.

(30)  Glede na občutljivost informacij, ki jih vsebujejo načrti sanacije in reševanja, bi morale za navedene načrte veljati ustrezne določbe glede zaupnosti.

(31)  Pristojni organi bi morali načrte sanacije in vse njihove spremembe posredovati zadevnim organom za reševanje, slednji pa bi morali načrte reševanja in vse njihove spremembe posredovati pristojnim organom, tako da bi bil vsak zadevni organ v celoti seznanjen z vsem.

(32)  Za ohranitev finančne stabilnosti je nujno, da lahko pristojni organi ustavijo slabšanje finančnega in ekonomskega položaja CNS, preden ta doseže točko, na kateri organi nimajo na voljo druge možnosti, kot da jo rešijo ali ji ukažejo, naj spremeni poslovanje, če bi lahko s svojimi ukrepi škodovala splošni finančni stabilnosti. Zato bi bilo treba pristojnim organom dati pooblastila za zgodnje posredovanje, da se preprečijo ali čim bolj zmanjšajo negativni učinki na finančno stabilnost, ali v interesu strank, ki bi jih lahko CNS povzročila z izvajanjem nekaterih ukrepov. Pristojni organi bi morali poleg pooblastil, ki jih nacionalno pravo držav članic ali Uredba (EU) št. 648/2012 določa za okoliščine, ki se ne štejejo za zgodnje posredovanje, imeti tudi pooblastila za zgodnje posredovanje. Pravica do zgodnjega posredovanja vključuje pooblastilo za omejitev ali prepoved plačila za lastniške instrumente in instrumente, ki se obravnavajo kot lastniški, v največji možni meri, ne da bi to povzročilo neizpolnjevanja obveznosti, vključno z izplačilom dividend in odkupi vrednostnih papirjev s strani CNS, pa tudi pooblastilo za omejitev, prepoved ali zamrznitev vseh izplačil variabilnih plačil v skladu z Direktivo 2013/36/EU in smernicami EBA EBA/GL/2015/22, diskrecijskih pokojninskih pravic in odpravnin za vodstvo.

(33)  V fazah sanacije in zgodnjega posredovanja bi morali delničarji v celoti ohraniti svoje pravice. Take pravice pa izgubijo, ko se za CNS začne izvajati reševanje. Pri reševanju bi bilo treba v največji možni meri omejiti ali prepovedati vsa plačila za lastniške instrumente in instrumente, ki se obravnavajo kot lastniški, vključno z izplačilom dividend in odkupi s strani CNS.

(34)  Okvir za reševanje bi moral zagotoviti pravočasen začetek reševanja, preden CNS postane insolventna. Za CNS bi se moralo šteti, da propada ali bo verjetno propadla, kadar krši ali bo v bližnji prihodnosti verjetno kršila zahteve za nadaljnje dovoljenje, kadar njena sanacija ni uspešna pri obnovitvi njene sposobnosti uspešnega poslovanja, kadar so ali bodo verjetno v bližnji prihodnosti sredstva CNS postala nižja od njenih obveznosti, kadar CNS ni več ali verjetno v bližnji prihodnosti ne bo več sposobna plačevati svojih dolgov do roka zapadlosti ali kadar zaprosi za izredno javnofinančno pomoč. Vendar dejstvo, da CNS ne izpolnjuje vseh zahtev za dovoljenje, samo po sebi ne bi smelo upravičiti začetka reševanja. Da bi omogočili pravočasen začetek reševanja, bi moralo biti izpodbijanje odločitve organa za reševanje, da pospeši prehod od reševanja k sanaciji, možno le na podlagi stvarnih razlogov, če je bila odločitev v trenutku, ko je bila sprejeta, glede na informacije, ki so bile takrat zlahka dostopne, arbitrarna in nerazumna.

(35)  Zagotovitev izredne likvidnostne pomoči centralne banke – če je taka pomoč na voljo – ne bi smela biti pogoj, ki dokazuje, da CNS je ali bo v bližnji prihodnosti postala nesposobna plačevati svoje zapadle obveznosti. Za ohranitev finančne stabilnosti, zlasti v primeru sistemskega pomanjkanja likvidnosti, državna jamstva za likvidnostna posojila, ki jih odobrijo centralne banke, ali državna jamstva za novoizdane obveznosti za odpravo resne motnje v gospodarstvu države članice ne bi smele sprožiti okvira za reševanje, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(36)  Kadar CNS izpolnjuje pogoje za reševanje, bi moral imeti njen organ za reševanje na voljo usklajen sklop instrumentov in pooblastil za reševanje. Za njihovo izvajanje bi morali veljati skupni pogoji, cilji in splošna načela. Vendar bi morala biti uporaba dodatnih instrumentov in pooblastil organov za reševanje skladna z načeli in cilji reševanja. Zlasti uporaba takšnih instrumentov ali pooblastil ne bi smela vplivati na učinkovito reševanje čezmejnih skupin. Glede na cilj največjega možnega preprečevanja uporabe javnih sredstev in ob upoštevanju težav pri predvidevanju natančne narave resne krize, v kateri bi moral organ za reševanje ukrepati, nobenega instrumenta za reševanje ne bi smeli izključiti vnaprej. Da bi preprečili moralno tveganje in bolj bolje zaščitili davkoplačevalce, bi morali pristojni organi predhodno določiti jasne in celovite ukrepe za izterjavo kar največ teh sredstev od klirinških udeležencev.

(37)  Zato bi morali biti glavni cilji reševanja zagotovitev kontinuitete kritičnih funkcij, preprečevanje negativnih učinkov na finančno stabilnost in zaščita javnih sredstev ▌.

(38)  Kritične funkcije propadajoče CNS bi bilo treba ohraniti, po potrebi z njenim prestrukturiranjem in zamenjavo poslovodstva, kot delujoče podjetje z uporabo instrumentov za reševanje, ki v čim večji meri uporabljajo zasebna sredstva. Ta cilj bi bilo mogoče doseči s prodajo CNS ali njeno združitvijo s solventno tretjo osebo ali s prestrukturiranjem ali odpisom pogodb in obveznosti CNS s porazdelitvijo izgub in prenosom pozicij s članov z neizpolnjenimi obveznostmi na člane, ki niso v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, ali z izvedbo dokapitalizacije CNS z odpisom njenih delnic ali odpisom in konverzijo njenega dolga v kapital. V skladu s ciljem ohranitve ključnih funkcij CNS bi moral organ za reševanje pred izvedbo zgoraj opisanih ukrepov razmisliti o zagotovitvi izpolnitve vseh obstoječih in neporavnanih pogodbenih obveznosti CNS, vključno zlasti z vsemi pogodbenimi obveznostmi klirinških članov, da izpolnijo pozive k denarnemu plačilu ali prevzamejo pozicije klirinških članov z neizpolnjenimi obveznostmi, bodisi z dražbo ali na druge dogovorjene načine iz pravilnika CNS, ter obstoječih in neporavnanih pogodbenih obveznosti, s katerimi so stranke, ki niso klirinški člani, zavezane kakršni koli obliki finančne pomoči. Organ za reševanje bi moral zagotoviti izpolnitev pogodbenih obveznosti v skladu z načinom njihove izterjave v običajnih insolventnih postopkih.

(39)  Hitro in odločno ukrepanje je nujno, da se ohrani zaupanje v trg in čim bolj zmanjša širjenje negativnih učinkov. Ko so izpolnjeni pogoji za reševanje, bi moral organ za reševanje CNS takoj sprejeti ustrezen in usklajen ukrep za reševanje v javnem interesu. CNS lahko propade v okoliščinah, ki zahtevajo takojšen odziv ustreznega organa za reševanje. Navedeni organ bi torej moral imeti možnost sprejeti ukrep za reševanje, čeprav CNS izvaja sanacijske ukrepe oziroma ne da bi moral najprej uporabiti pooblastila za zgodnje posredovanje.

(40)  Pri sprejemanju ukrepov za reševanje bi moral organ za reševanje CNS upoštevati ukrepe iz načrtov reševanja, razvitih v kolegiju za reševanje, in jim slediti, razen če ob upoštevanju okoliščin primera meni, da bodo cilji reševanja učinkoviteje doseženi s sprejetjem ukrepov, ki niso določeni v načrtih reševanja. Organ za reševanje bi moral kolegij za reševanje nemudoma obvestiti o ukrepih za reševanje, ki jih namerava izvesti, zlasti če taki ukrepi odstopajo od načrta.

(41)  Poseganje v lastninske pravice bi moralo biti sorazmerno s tveganjem za finančno stabilnost. Instrumente za reševanje bi bilo zato treba uporabiti le za tiste CNS, ki izpolnjujejo pogoje za reševanje, zlasti kadar je treba uresničevati cilj finančne stabilnosti v javnem interesu. Ker lahko instrumenti in pooblastila za reševanje posegajo v pravice delničarjev, klirinških članov, njihovih strank in upnikov v širšem smislu, bi se morali ukrepi za reševanje sprejeti le, če je to potrebno zaradi javnega interesa, pri čemer bi moralo biti vsako poseganje v navedene pravice skladno z Listino. Zlasti kadar se upniki istega razreda v okviru ukrepov za reševanje obravnavajo različno, bi morale biti takšne razlike utemeljene z javnim interesom in sorazmerne z obravnavanimi tveganji ter ne bi smele biti niti neposredno niti posredno diskriminacijske na podlagi državljanstva.

(42)  Prizadeti delničarji, klirinški člani in upniki ne bi smeli utrpeti večjih izgub, kot bi jih, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS, ampak bi bili namesto tega odvisni od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami iz njenih pravil delovanja oziroma bi CNS prenehala v okviru običajnega insolventnega postopka. V primeru delnega prenosa sredstev CNS v postopku reševanja na zasebnega kupca ali premostitveno CNS bi moral preostali del CNS v postopku reševanja prenehati po običajnih insolventnih postopkih.

(43)  Za zaščito pravic delničarjev, upnikov ter klirinških članov in njihovih strank bi bilo treba določiti jasne obveznosti glede vrednotenja sredstev in obveznosti CNS ter vrednotenja obravnave teh strank, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje. Vrednotenje bi moralo biti mogoče začeti že v fazi sanacije. Preden se sprejme kakršen koli ukrep za reševanje, bi bilo treba opraviti pošteno in realno vrednotenje sredstev in obveznosti CNS, vključno s ceno, zaračunano za morebitno prenehanje pogodb v CNS, pri kateri bi bilo treba upoštevati nestanovitnost in likvidnost trga v času reševanja. Pritožba zoper takšno vrednotenje bi morala biti dopustna le skupaj s pritožbo zoper odločitev o reševanju. Poleg tega bi bilo treba v nekaterih primerih po uporabi instrumentov za reševanje izvesti naknadno primerjavo med dejansko obravnavo delničarjev in upnikov, klirinških članov in njihovih strank ter njihovo obravnavo, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS in če bi bili namesto tega odvisni od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami v njenih pravilih delovanja oziroma v okviru običajnega insolventnega postopka, pri čemer bi se ustrezno upoštevali verjetni negativni učinki sistemske nestabilnosti in pretresov na trgu. Kadar delničarji in upniki ter klirinški člani in njihove stranke pri poplačilu ali nadomestilu svojih terjatev prejmejo manj, kot bi prejeli, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS in če bi bili namesto tega odvisni od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami v njenih pravilih delovanja oziroma v okviru običajnega insolventnega postopka, pri čemer bi se ustrezno upoštevali verjetni negativni učinki sistemske nestabilnosti in pretresov na trgu, bi morali biti v nekaterih primerih upravičeni do izplačila razlike. Pri izračunu zneska, ki bi ga prejeli, ne bi smeli predvidevati, da bo za to uporabljena javnofinančna podpora. V nasprotju z vrednotenjem pred ukrepi za reševanje bi bilo treba omogočiti ugovarjanje tej primerjavi ločeno od odločitve o reševanju. Odločitev o tem, kako bo delničarjem in upnikom ter klirinškim članom in njihovim strankam izplačana ugotovljena razlika v obravnavi, bi morala biti prepuščena državam članicam.

(44)  Za zagotovitev učinkovitega reševanja bi bilo treba v postopku vrednotenja čim natančneje določiti morebitne izgube, ki se porazdelijo, da lahko CNS ponovno uskladi poslovne knjige neporavnanih pozicij in poravna tekoče plačilne obveznosti. Vrednotenje sredstev in obveznosti propadajoče CNS bi moralo temeljiti na poštenih, preudarnih in realnih predpostavkah v trenutku uporabe instrumentov za reševanje. Pri vrednotenju pa finančno stanje CNS ne bi smelo vplivati na vrednost obveznosti. Če je nujno, bi bilo treba organom za reševanje omogočiti hitro vrednotenje sredstev ali obveznosti propadajoče CNS. To vrednotenje bi moralo biti začasno in bi se moralo uporabljati do izvedbe neodvisnega vrednotenja.

(45)  Ob začetku reševanja bi moral organ za reševanje zagotoviti, da so vse neporavnane pogodbene obveznosti CNS, klirinških članov in drugih nasprotnih strank, določene v pravilih delovanja CNS, vključno z neizvedenimi sanacijskimi ukrepi, izpolnjene, razen če je izvajanje drugega pooblastila ali instrumenta za reševanje ustreznejše za ublažitev negativnih učinkov na finančno stabilnost ali ohranitev kritičnih funkcij CNS. Izgube bi se morale nato pokriti z instrumenti regulatornega kapitala in bi jih bilo treba razdeliti med delničarje do njihove zmogljivosti, in sicer z razveljavitvijo, prenosom lastniških instrumentov ali veliko razvodenitvijo, pri čemer se upoštevajo morebitne izgube, ki naj bi se krile z izterjavo morebitnih neplačanih obveznosti do CNS. Če navedeni mehanizmi ne zadostujejo, bi morali biti organi za reševanje pooblaščeni za odpis podrejenega nezavarovanega dolga in nadrejenih nezavarovanih obveznosti, kolikor je to potrebno, ne da bi bila ogrožena širša finančna stabilnost, v skladu z njihovo razvrstitvijo na podlagi veljavnega nacionalnega insolventnega prava.

(46)  Če CNS z izvajanjem sanacijskih ukrepov ne uspe pokriti izgub, znova vzpostaviti ravnotežja, tako da ima usklajene poslovne knjige neporavnanih pozicij ali da celovito obnovi predhodno financirana sredstva, ali če organ za reševanje ugotovi, da bi CNS z izvajanjem teh ukrepov škodovala finančni stabilnosti, bi moral organ z izvajanjem pooblastil za porazdelitev izgub in pozicij porazdeliti nepokrite izgube, zagotoviti ponovno vzpostavitev ravnotežja CNS in obnoviti potrebna predhodno financirana sredstva, in sicer z neprekinjenim izvajanjem instrumentov iz pravil delovanja CNS ali z drugimi ukrepi.

(47)  Organi za reševanje bi morali tudi zagotoviti, da so stroški reševanja CNS čim nižji in da se upniki istega razreda obravnavajo enakovredno. Kadar se upniki istega razreda v zvezi z ukrepi za reševanje obravnavajo različno, bi morale biti takšne razlike upravičene na podlagi javnega interesa in ne bi smele biti niti neposredno niti posredno diskriminacijske na podlagi državljanstva ali kateri koli drugi podlagi.

(48)  Pred kakršno koli kapitalsko injekcijo javnega sektorja ali enakovredno izredno javnofinančno pomočjo CNS bi bilo treba čim bolj izkoristiti instrumente za sanacijo in reševanje. Pri uporabi javnofinančne pomoči za pomoč pri reševanju propadajočih institucij bi bilo treba upoštevati ustrezne določbe o državni pomoči, veljati pa bi morala za skrajno rešitev.

(49)  Z učinkovito ureditvijo reševanja bi bilo treba čim bolj znižati stroške reševanja propadajoče CNS, ki jih krijejo davkoplačevalci. Prav tako bi morala zagotoviti, da je mogoče rešiti CNS, ne da bi bila pri tem ogrožena finančna stabilnost. To bi morali doseči z instrumenti za porazdelitev izgub in pozicij, ki zagotavljajo, da delničarji in nasprotne stranke, ki so med upniki propadajoče CNS, prevzamejo ustrezen del izgube in zadevnih stroškov, ki nastanejo zaradi propada CNS. Instrumenti za porazdelitev izgub in pozicij bi morali tako delničarje in nasprotne stranke CNS bolj spodbuditi k spremljanju zdravja CNS v običajnih razmerah v skladu s priporočili Odbora za finančno stabilnost21.

(50)  Organom za reševanje bi bilo treba za potrebno prilagodljivost pri porazdelitvi izgub in pozicij med nasprotne stranke v različnih okoliščinah omogočiti, da najprej uporabijo instrumente za porazdelitev izgub in pozicij, kadar je cilj reševanja ohraniti kritične klirinške storitve v CNS, ki je v postopku reševanja, nato pa po potrebi te kritične storitve prenesejo na premostitveno CNS ali tretjo osebo, preostali del CNS pa pustijo, da neha poslovati in preneha.

(51)  Kadar se instrumenti za porazdelitev izgub in pozicij uporabijo za obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja propadajoče CNS, da se omogoči nadaljevanje njenega poslovanja, bi morala reševanje spremljati menjava poslovodstva ▌ter poznejše prestrukturiranje CNS in njenih dejavnosti, tako da se odpravijo razlogi za njen propad. To prestrukturiranje bi bilo treba doseči z izvedbo načrta reorganizacije poslovanja ▌.

(52)  Instrumente za porazdelitev izgub in pozicij bi bilo treba izvajati s ciljem ponovne uskladitve poslovnih knjig CNS, zaustavitve nadaljnjih izgub ter pridobitve dodatnih sredstev za lažjo dokapitalizacijo CNS in obnovitev njenih predhodno financiranih sredstev. Za zagotovitev, da so učinkoviti in dosegajo želeni cilj, bi jih moralo biti mogoče uporabiti za čim različnejše pogodbe, iz katerih izhajajo nezavarovane obveznosti ali ki povzročajo neusklajenost poslovnih knjig propadajoče CNS. Omogočati bi morali dražbo neplačnikovih pozicij med preostalimi klirinškimi člani, odbitek pri izplačilih gibljivega kritja tem članom in njihovim strankam, uveljavljanje morebitnih neizpolnjenih pozivov k denarnemu plačilu iz načrtov sanacije, uveljavljanje dodatnih pozivov k denarnemu plačilu v okviru reševanja, ki so izrecno namenjeni organu za reševanje v pravilih delovanja CNS, ter odpis kapitalskih in dolžniških instrumentov, ki jih je izdala CNS, ali drugih nezavarovanih obveznosti in konverzijo morebitnih dolžniških instrumentov v delnice. Organi za reševanje bi morali imeti možnost, da delno ali v celoti razdrejo pogodbe klirinških članov, ki ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti, produktnih področij in CNS, če se izkaže, da je to potrebno za pravočasno doseganje ciljev reševanja, pa tudi za to, da se čim bolj zmanjša tveganje za finančno stabilnost in se prepreči uporaba javnih sredstev.

(53)  Ob ustreznem upoštevanju učinka na finančno stabilnost in le v skrajnem primeru bi morali organi za reševanje v nekaterih okoliščinah upoštevati možnost, da nekatere pogodbe le delno vključijo v porazdelitev izgub. Kadar se navedeni instrumenti izvajajo samo delno, se lahko spremeni raven izgub ali izpostavljenosti za druge pogodbe, pri čemer je treba upoštevati načelo, da „noben upnik ni na slabšem“.

(54)  Kadar se instrumenti za reševanje uporabijo za prenos kritičnih funkcij ali uspešnih poslovnih dejavnosti CNS na stabilen subjekt, kot je zasebni kupec ali premostitvena CNS, bi bilo treba preostali del CNS likvidirati v ustreznem časovnem okviru ter pri tem upoštevati, ali mora propadajoča CNS zagotavljati storitve ali podporo kupcu ali premostitveni CNS za nadaljnje izvajanje dejavnosti ali opravljanje storitev, pridobljenih z navedenim prenosom.

(55)  Instrument prodaje poslovanja bi moral organom omogočati prodajo CNS ali dela njenega poslovanja enemu ali več kupcem brez soglasja delničarjev. Pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja bi se morali organi dogovoriti za odprto, pregledno in nediskriminacijsko trženje te CNS ali dela njenega poslovanja, pri čemer bi si morali prizadevati za čim višjo prodajno ceno.

(56)  Vse neto prihodke iz prenosa sredstev ali obveznosti CNS v postopku reševanja pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja bi moral dobiti preostali del subjekta v postopku prenehanja. Vse neto prihodke iz prenosa lastniških instrumentov, ki jih izda CNS v postopku reševanja pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja, bi morali dobiti delničarji. Prihodke bi bilo treba zmanjšati za stroške, ki nastanejo zaradi propada CNS in postopka reševanja.

(57)  Da bi bila prodaja poslovanja izvedena pravočasno in bi se zaščitila finančna stabilnost, bi bilo treba pravočasno oceniti kupca kvalificiranega deleža, tako da se uporaba instrumenta prodaje poslovanja ne zavleče.

(58)  Informacije o trženju propadajoče CNS in pogajanja s potencialnimi prevzemniki pred uporabo instrumenta prodaje poslovanja bodo verjetno sistemsko pomembni. Zaradi zagotovitve finančne stabilnosti je pomembno, da je mogoče razkritje takšnih informacij javnosti v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(8) odložiti do roka, ko je treba pripraviti načrt za reševanje CNS in strukturo tega reševanja, pri čemer bi bilo treba upoštevati dovoljene odloge iz ureditve v zvezi z zlorabo trga.

(59)  Glavni namen premostitvene CNS kot CNS, ki je v celoti ali delno v lasti enega ali več javnih organov ali ki jo nadzira organ za reševanje, bi moral biti nadaljnje zagotavljanje bistvenih finančnih storitev klirinškim članom in strankam CNS, ki je v postopku reševanja, in nadaljnje izvajanje bistvenih finančnih dejavnosti. Premostitvena CNS bi morala poslovati kot uspešno delujoč subjekt in bi se morala ponovno vključiti na trg, ko so pogoji za to ustrezni, ali prenehati, če ni več sposobna uspešno poslovati.

(60)  Če vse druge možnosti v praksi ne bi bile na voljo ali dokazano ne bi zadostovale za zaščito finančne stabilnosti, bi morala biti dovoljena udeležba države v obliki podpore za lastniški kapital ali začasnega javnega lastništva, v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči, vključno s prestrukturiranjem dejavnosti CNS, ki bi morala omogočati, da se uporabljena sredstva sčasoma povrnejo od klirinških udeležencev, ki so prejeli finančno podporo. Državni instrumenti za stabilizacijo se uporabljajo ne glede na vlogo katere koli centralne banke pri zagotavljanju likvidnosti finančnemu sistemu tudi v obdobju težav, če to storijo po lastni presoji, in ne bi smeli sklepati, da bo do tega verjetno prišlo. Njihova uporaba bi morala biti začasna. Zato je treba vzpostaviti celovite in verodostojne ureditve, ki bi omogočale nadomestitev zagotovljenih javnih sredstev v primernem obdobju.

(61)  Da bi lahko organ za reševanje uporabil instrumente za porazdelitev izgub in pozicij za pogodbe s subjekti s sedežem v tretjih državah, bi morala biti ta možnost priznana v pravilih delovanja CNS.

(62)  Organi za reševanje bi morali imeti vsa potrebna pravna pooblastila, ki jih je mogoče v različnih kombinacijah izvajati pri uporabi instrumentov za reševanje. Ta pooblastila bi morala vključevati pooblastilo za prenos lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti propadajoče CNS na drug subjekt, kot je druga CNS ali premostitvena CNS, pooblastilo za odpis ali razveljavitev lastniških instrumentov ali odpis ali konverzijo obveznosti propadajoče CNS, pooblastilo za odpis gibljivega kritja, pooblastilo za zagotovitev izpolnitve morebitnih neporavnanih obveznosti tretjih oseb do CNS, vključno s pozivi k denarnemu plačilu v okviru sanacije in reševanjatudi tistimi, ki so določeni v pravilih delovanja CNS –, in porazdelitvami pozicij, pooblastilo za delno in popolno razdrtje pogodb CNS, pooblastilo za zamenjavo poslovodstva in pooblastilo za uvedbo začasnega odloga na plačilo terjatev. CNS ter člani njenega odbora in višje vodstvo bi morali v skladu s pravom države članice ohraniti kazensko in civilno odgovornost za propad CNS.

(63)  Okvir za reševanje bi moral vključevati postopkovne zahteve, da se zagotovita ustrezno obveščanje o ukrepih za reševanje in njihova javna objava. Ker pa so lahko informacije, ki jih organi za reševanje in njihovi strokovni svetovalci pridobijo med postopkom reševanja, občutljive, bi morala zanje pred javno objavo odločitve o reševanju veljati učinkovita ureditev zaupnosti. Upoštevati je treba dejstvo, da imajo lahko informacije o vsebini in podrobnostih načrtov sanacije in reševanja ter rezultati morebitnih ocen teh načrtov daljnosežne vplive, zlasti na zadevno podjetje. Za vse informacije o odločitvah, preden so te sprejete, in sicer glede izpolnjevanja pogojev za reševanje, uporabe posameznega instrumenta ali drugih ukrepov v okviru postopka, je treba domnevati, da bodo vplivale na javne in zasebne interese, na katere se ukrep nanaša. Že samo informacije o tem, da organ za reševanje proučuje določeno CNS, bi lahko povzročile negativne posledice za to CNS. Zato je treba zagotoviti, da obstajajo ustrezni mehanizmi za ohranjanje zaupnosti informacij, kot so vsebina in podrobnosti načrtov za sanacijo in reševanje, ter morebitnih ocen, ki se opravijo v zvezi s tem.

(64)  Organi za reševanje bi morali imeti dodatna pooblastila za zagotovitev učinkovitosti prenosa lastniških ali dolžniških instrumentov ter sredstev, pravic in obveznosti. Ta pooblastila bi morala v skladu z zaščitnimi ukrepi vključevati pooblastilo za izključitev pravic tretjih oseb iz prenesenih instrumentov ali sredstev ter pooblastilo za izvrševanje pogodb in zagotovitev nadaljnjega izvajanja dogovorov v zvezi s prejemnikom prenesenih sredstev in lastniških instrumentov. Vendar to ne bi smelo vplivati na pravice delojemalcev, da odpovejo pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega to ne bi smelo vplivati na pravico stranke, da odpove pogodbo s CNS v postopku reševanja ali z njenim subjektom v skupini iz drugih razlogov, kot je zgolj reševanje propadajoče CNS. Organi za reševanje bi morali imeti dodatno pooblastilo, da od preostale CNS, ki je v postopku prenehanja po običajnih insolventnih postopkih, zahtevajo opravljanje storitev, ki so nujne za poslovanje CNS, na katero so bila z instrumentom prodaje poslovanja ali instrumentom premostitvene CNS prenesena sredstva, pogodbe ali lastniški instrumenti.

(65)  Zadevne strani imajo v skladu s členom 47 Listine pravico do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega sredstva zoper ukrepe, ki jih zadevajo. Zato bi morala biti zoper odločitve, ki jih sprejmejo organi za reševanje, dopustna pritožba na podlagi stvarnih razlogov, če je bila odločitev v trenutku, ko je bila sprejeta, glede na informacije, ki so bile takrat zlahka dostopne, arbitrarna in nerazumna.

(66)  Ukrepi za reševanje, ki jih sprejmejo nacionalni organi za reševanje, lahko zahtevajo gospodarske ocene in široko diskrecijsko pravico. Nacionalni organi za reševanje imajo na voljo strokovno znanje, potrebno za opravljanje teh ocen in določanje ustrezne uporabe diskrecijske pravice. Zato je pomembno zagotoviti, da nacionalna sodišča gospodarske ocene, ki jih v tem okviru opravijo nacionalni organi za reševanje, uporabljajo kot podlago za pregledovanje zadevnih ukrepov kriznega upravljanja.

(67)  Da bi se zajele izjemno nujne situacije in ker bi lahko odložitev katere koli odločitve organov za reševanje ovirala kontinuiteto kritičnih funkcij, je treba zagotoviti, da vložitev pritožbe ne bi smela povzročiti samodejne odložitve učinkov izpodbijane odločitve in da bi morala biti odločitev organa za reševanje izvršljiva takoj.

(68)  Poleg tega pravica do pritožbe, če je to potrebno za zaščito tretjih oseb, ki so sredstva, pogodbe, pravice in obveznosti CNS v postopku reševanja pridobile v dobri veri z izvrševanjem pooblastil organov za reševanje in za zagotavljanje stabilnosti finančnih trgov, ne bi smela vplivati na morebiten poznejši upravni akt ali transakcijo, sklenjeno na podlagi razveljavljenega sklepa. V takšnih primerih bi bilo zato treba omejiti ukrepe za odpravo nezakonite odločitve na dodelitev nadomestila za škodo, ki so jo utrpele udeležene osebe.

(69)  Glede na možnost, da bi bilo treba zaradi resnega tveganja za finančno stabilnost nujno sprejeti ukrepe za reševanje, bi moral biti postopek na podlagi nacionalnega prava v zvezi z zahtevkom za predhodno sodno odobritev ukrepa kriznega upravljanja in proučitvijo takšnega zahtevka s strani sodišča hiter. To ne posega v morebitno pravico zainteresiranih strani, da sodišče zaprosijo, da za omejen čas po tem, ko je organ za reševanje sprejel ukrep kriznega upravljanja, odloži odločitev.

(70)  Da bi bilo reševanje učinkovito in da bi se izognili sporom o jurisdikciji, se med tem, ko organ za reševanje izvaja pooblastila za reševanje ali uporablja instrumente za reševanje, ne začnejo ali nadaljujejo običajni insolventni postopki za propadajočo CNS, razen na pobudo organa za reševanje ali z njegovim soglasjem. Koristno in priporočljivo je za omejeno obdobje odložiti nekatere pogodbene obveznosti, da ima organ za reševanje dovolj časa za uporabo instrumentov za reševanje. Vendar to ne bi smelo veljati za obveznosti propadajoče CNS do sistemov, določenih v Direktivi 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta23, vključno z drugimi centralnimi nasprotnimi strankami in centralnimi bankami. Direktiva 98/26/ES zmanjšuje tveganje, povezano s sodelovanjem v plačilnih sistemih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev, zlasti z zmanjšanjem motenj v primeru insolventnosti udeleženca v tem sistemu. Da bi zagotovili ustrezno uporabo teh zaščit v kriznih razmerah, pri tem pa ohranili ustrezno varnost upravljavcev plačilnih sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter drugih udeležencev na trgu, ukrepa za preprečevanje krize ali ukrepa za reševanje ne bi smeli šteti za insolventni postopek v okviru pomena iz Direktive 98/26/ES, če se bistvene obveznosti iz pogodbe še naprej izpolnjujejo. Kljub temu pa ne bi smelo biti ogroženo delovanje sistema iz Direktive 98/26/ES ali pravica do dodatnega jamstva, ki je zagotovljena v navedeni direktivi.

(71)  Da se organom za reševanje pri prenosu sredstev in obveznosti na zasebnega kupca ali premostitveno CNS zagotovi dovolj časa za določitev pogodb, ki jih je treba prenesti, je primerno določiti sorazmerne omejitve pravic nasprotnih strank do predčasnega prenehanja pogodbe s pobotom, do takojšnje zapadlosti ali druge odpovedi finančnih pogodb pred prenosom. Takšna omejitev bi bila potrebna, da lahko organi ugotovijo, kakšna je dejanska bilanca stanja propadajoče CNS, pri tem pa se vrednost in obseg ne spremenita, kot bi se v primeru obsežnega uveljavljanja pravic do odpovedi. Da bi bil poseg v pogodbene pravice nasprotnih strank čim manjši, bi bilo treba omejitev pravic do odpovedi uporabiti le v zvezi z ukrepom za preprečevanje krize ali ukrepom za reševanje, vključno s kakršnim koli dejanjem, ki je neposredno povezano z izvajanjem takšnega ukrepa, pri čemer bi morale pravice do odpovedi zaradi kakršne koli druge neizpolnitve obveznosti, vključno z neplačilom ali nezagotovitvijo kritja, veljati še naprej.

(72)  Za ohranitev zakonitih ureditev kapitalskega trga v primeru prenosa dela sredstev, pogodb, pravic in obveznosti propadajoče CNS je primerno vključiti zaščitne ukrepe, ki preprečujejo razdelitev povezanih obveznosti, pravic in pogodb, kot je ustrezno. Takšna omejitev izbranih praks v zvezi s povezanimi pogodbami in povezanim zavarovanjem bi morala vključevati pogodbe z isto nasprotno stranko, ki so krite z dogovori o jamstvu, dogovori o prenosu lastniške pravice na finančnih zavarovanjih, dogovori o poravnavi, sporazumi o predčasnem prenehanju s pobotom in strukturiranimi finančnimi dogovori. Pri uporabi zaščitnega ukrepa bi si morali organi za reševanje prizadevati prenesti vse povezane pogodbe v okvir zavarovanega dogovora ali vse takšne pogodbe pustiti preostali propadajoči CNS. S temi zaščitnimi ukrepi bi bilo treba zagotoviti čim manjši vpliv na zakonsko kapitalsko obravnavo terjatev, ki za namene Direktive 2013/36/EU spadajo pod sporazum o pobotu.

(73)  CNS iz EU zagotavljajo storitve klirinškim članom in strankam v tretjih državah, CNS iz tretjih držav pa zagotavljajo storitve klirinškim članom in strankam v EU. Za učinkovito reševanje mednarodno dejavnih CNS je potrebno sodelovanje med organi držav članic in tretjih držav. V ta namen bi moral organ ESMA zagotoviti smernice o ustrezni vsebini sporazumov o sodelovanju, ki se sklenejo z organi tretjih držav. Navedeni sporazumi o sodelovanju bi morali zagotavljati učinkovito načrtovanje, odločanje in usklajevanje mednarodno dejavnih CNS. Nacionalni organi za reševanje bi morali v nekaterih okoliščinah priznati in izvršiti postopek tretje države za reševanje. Sodelovanje bi moralo potekati tudi za podrejene družbe CNS iz Unije ali tretjih držav ter njihove klirinške člane in stranke.

(74)  Za zagotovitev dosledne uskladitve in ustrezne zaščite udeležencev na trgu v Uniji bi morala Komisija osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi organ ESMA, sprejeti v delegiranih aktih v skladu s členom 290 PDEU in členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da bi določila vsebino pisnih dogovorov in postopke za delovanje kolegijev za reševanje, vsebino načrtov reševanja in elemente, ki so pomembni za izvedbo vrednotenj.

(75)  Komisija bi morala imeti možnost, da obveznost kliringa, določeno v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 648/2012, na podlagi zahteve organa za reševanje CNS, ki je v postopku reševanja, ali pristojnega organa klirinškega člana CNS, ki je v postopku reševanja, in na podlagi nezavezujočega mnenja organa ESMA odloži za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, katerih kliring opravlja CNS, ki je v postopku reševanja. Odločitev o odložitvi bi bilo treba sprejeti samo, če je to nujno za ohranitev finančne stabilnosti in zaupanja v trg, zlasti za preprečitev širjenja negativnih učinkov ter visoke in negotove izpostavljenosti nasprotnih strank in vlagateljev tveganjem do CNS. Komisija bi morala pri sprejemanju odločitve upoštevati cilje reševanja in merila iz Uredbe (EU) št. 648/2012, na podlagi katerih za izvedene finančne instrumente OTC velja obveznost kliringa v zvezi s tistimi izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, za katere se zahteva odložitev. Odložitev bi morala biti začasna z možnostjo podaljšanja. Tudi vloga odbora za tveganja CNS, kot je določen v členu 28 Uredbe (EU) št. 648/2012, bi morala biti okrepljena, da bi bila CNS še bolj spodbujena k skrbnemu upravljanju tveganj in izboljšanju svoje odpornosti. Člani odbora za tveganje bi morali imeti možnost obvestiti pristojni organ, če CNS ne upošteva nasvetov odbora za tveganja, predstavniki klirinških članov in strank v odboru za tveganja pa bi morali imeti možnost, da prejete informacije v skladu z varovanjem zaupnosti uporabijo za spremljanje svoje izpostavljenosti do CNS. Nazadnje, organi za reševanje CNS bi morali imeti tudi dostop do vseh potrebnih informacij v repozitorijih sklenjenih poslov. Uredbo (EU) št. 648/2012 in Uredbo (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta(9) bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(76)  Za zagotavljanje, da so organi za reševanje CNS zastopani v vseh ustreznih forumih in da ima organ ESMA vse potrebno strokovno znanje za izvajanje nalog, povezanih s sanacijo in reševanjem CNS, bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1095/2010 spremeniti tako, da bi pojem pristojnih organov, ustanovljenih z navedeno uredbo, vključeval nacionalne organe za reševanje CNS.

(77)  Organ ESMA bi moral za pripravo svojih odločitev v zvezi z nalogami, ki so mu dodeljene, kar vključuje razvoj osnutka tehničnih standardov o predhodnem in naknadnem vrednotenju, kolegijih in načrtih za reševanje ter smernic o pogojih za reševanje, ter za zagotovitev celovite vključenosti organa EBA in njegovih članov v pripravo teh odločitev ustanoviti notranji odbor za reševanje, kamor bodo pristojni organi EBA povabljeni k sodelovanju kot opazovalci.

(78)  S to uredbo se spoštujejo temeljne pravice ter upoštevajo pravice, svoboščine in načela, ki jih priznava zlasti Listina, še posebej lastninska pravica, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja ter pravica do obrambe.

(79)  Pristojni organi in organi za reševanje bi morali pri sprejemanju odločitev ali ukrepov na podlagi te uredbe vedno ustrezno upoštevati vpliv svojih odločitev in ukrepov na finančno stabilnost v drugih jurisdikcijah in na njihove gospodarske razmere, prav tako pa bi morali upoštevati pomen katerega koli klirinškega člana za finančni sektor in gospodarstvo jurisdikcije, v kateri ima takšen klirinški član sedež.

(80)  Ker cilja te uredbe, in sicer uskladitve predpisov in postopkov za reševanje CNS, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi posledic propada katere koli CNS za celotno Unijo lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(81)  Da bi se izognili neskladnostim med določbami o sanaciji in reševanju CNS ter pravnim okvirom, ki ureja sanacijo in reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij, je primerno, da se uporaba te uredbe odloži do datuma, od katerega morajo države članice izvajati ukrepe za prenos [UP: vstavite sklic na direktivo o spremembi Direktive 2014/59/EU]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila in postopke v zvezi s sanacijo in reševanjem centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS), ki imajo dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, ter pravila v zvezi z dogovori s tretjimi državami na področju sanacije in reševanja CNS.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „CNS“ pomeni CNS, kot je opredeljena v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(2)  „kolegij za reševanje“ pomeni kolegij, ustanovljen v skladu s členom 4;

(3)  „organ za reševanje“ pomeni organ, določen v skladu s členom 3 ▌;

(4)  „instrument za reševanje“ pomeni instrument za reševanje iz člena 27(1);

(5)  „pooblastilo za reševanje“ pomeni pooblastilo iz člena 48;

(6)  „cilji reševanja“ pomeni cilje reševanja iz člena 21;

(7)  „pristojni organ“ pomeni organ, določen v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 648/2012 ▌;

(7a)  „dogodek neizpolnjevanja obveznosti“ pomeni scenarij, ko en ali več klirinških članov ne izpolni svojih finančnih obveznosti do CNS;

(7b)  „nepovezanost z neizpolnitvijo obveznosti“ pomeni scenarij, ko CNS utrpi izgubo iz katerega koli drugega razloga razen neizpolnitve obveznosti klirinškega člana, kot so izgube iz poslovanja, skrbništva, naložb ali izgube zaradi pravnega ali operativnega neuspeha ali goljufije, vključno z izgubami zaradi kibernetskih napadov, ali zaradi nepokritega likvidnostnega primanjkljaja;

(8)  „načrt reševanja“ pomeni načrt reševanja CNS, ki je pripravljen v skladu s členom 13;

(9)  „ukrep za reševanje“ pomeni uporabo instrumenta za reševanje ali izvajanje enega ali več pooblastil za reševanje, ko so izpolnjeni pogoji za reševanje iz člena 22;

(10)  „klirinški član“ pomeni klirinškega člana, kot je opredeljen v točki 14 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(11)  „nadrejena družba“ pomeni nadrejeno družbo, kot je opredeljena v točki 15(a) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(12)  „CNS iz tretje države“ pomeni CNS, katere glavni sedež je v tretji državi;

(13)  „dogovor o poravnavi“ pomeni dogovor, po katerem se lahko dve ali več terjatev ali obveznosti, ki si jih medsebojno dolgujeta CNS v postopku reševanja in nasprotna stranka, med seboj poravna;

(14)  „infrastruktura finančnega trga“ pomeni centralno nasprotno stranko, centralno depotno družbo, repozitorij sklenjenih poslov, plačilni sistem ali drug sistem, ki ga država članica opredeli in določi na podlagi člena 2(a) Direktive 98/26/ES;

(15)  „stranka“ pomeni stranko, kot je opredeljena v točki 15 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(15a)  „DSPI“ pomeni druge sistemsko pomembne institucije iz člena 131(3) Direktive 2013/36/EU;

(16)  „interoperabilna CNS“ pomeni CNS, ki je sklenila dogovor o interoperabilnosti v skladu z naslovom V Uredbe (EU) št. 648/2012;

(18)  „načrt sanacije“ pomeni načrt sanacije, ki ga v skladu s členom 9 pripravi in posodablja CNS;

(19)  „odbor“ pomeni upravni ali nadzorni odbor ali oboje, ustanovljen po nacionalnem pravu družb v skladu členom 27(2) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(20)  „nadzorni kolegij“ pomeni kolegij iz člena 18(1) Uredbe (EU) št. 648/2012, v katerem sodeluje Enotni odbor za reševanje;

(21)  „kapital“ pomeni kapital, kot je opredeljen v točki 25 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(22)  „kaskadni pristop k neplačilom“ pomeni kaskadni pristop k neplačilom v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(23)  „kritične funkcije“ pomenijo aktivnosti, storitve ali dejavnosti, zagotovljene tretjim osebam, ki niso del CNS, in katerih prenehanje bo verjetno povzročilo motnje ključnih storitev v realnem gospodarstvu ali težave s finančno stabilnostjo v eni ali več državah članicah zaradi velikosti, tržnega deleža, zunanje in notranje medsebojne povezanosti, kompleksnosti ali čezmejnih dejavnosti CNS ali skupine, zlasti v zvezi z nadomestljivostjo teh aktivnosti, storitev ali dejavnosti;

(24)  „skupina“ pomeni skupino, kot je opredeljena v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(25)  „povezana infrastruktura finančnega trga“ pomeni interoperabilno CNS ali drugo infrastrukturo finančnega trga ali CNS, s katero ima CNS sklenjene pogodbene dogovore;

(26)  „▌javnofinančna pomoč“ pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU ali drugo javno finančno podporo na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni, in ki je predvidena za ohranitev ali obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti CNS ali skupine, katere del je takšna CNS;

(27)  „finančne pogodbe“ pomenijo pogodbe in sporazume, kot so določeni v točki 100 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;

(28)  „običajni insolvenčni postopki“ pomenijo skupne insolvenčne postopke, katerih posledica je delna ali popolna prodaja dolžnikovega premoženja in imenovanje likvidacijskega upravitelja ali upravitelja, ki se običajno uporabljajo za CNS v skladu z nacionalnim pravom, pri čemer so lahko specifični za te institucije ali pa se splošno uporabljajo za katero koli fizično ali pravno osebo;

(29)  „lastniški instrumenti“ pomenijo delnice, druge instrumente, s katerimi se prenese lastništvo, instrumente, ki jih je mogoče konvertirati v delnice ali druge lastniške instrumente ali dajejo pravico za njihovo pridobitev, in instrumente, ki predstavljajo deleže v delnicah ali drugih lastniških instrumentih;

(30)  „imenovani nacionalni makrobonitetni organ“ pomeni organ, pristojen za makrobonitetno politiko iz priporočila B1 Priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov z dne 22. decembra 2011 (ESRB/2011/3);

(31)  „jamstveni sklad“ pomeni jamstveni sklad, ki ga vzdržuje CNS, v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(32)  „predhodno financirana sredstva“ pomenijo sredstva, ki jih vzdržuje in z njimi prosto razpolaga zadevna pravna oseba;

(33)  „višje vodstvo“ pomeni osebo ali osebe, ki dejansko vodijo poslovanje CNS, in izvršnega člana ali člane odbora;

(34)  „repozitorij sklenjenih poslov“ pomeni repozitorij, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 oziroma v točki 1 člena 3 Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta(10);

(35)  „okvir Unije za državne pomoči“ pomeni okvir, vzpostavljen s členi 107, 108 in 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ter vse akte Unije, vključno s smernicami, sporočili in obvestili, pripravljenimi ali sprejetimi v skladu s členom 108(4) ali členom 109 PDEU;

(36)  „dolžniški instrument“ pomeni obveznice ali druge oblike nezavarovanega prenosljivega dolga, instrumente, ki ustvarjajo ali priznavajo dolg, in instrumente, ki dajejo pravice do pridobivanja dolžniških instrumentov;

(37)  „poziv k denarnemu plačilu za reševanje“ pomeni zahtevo za denarna sredstva, ki naj bi jih klirinški člani CNS poleg predhodno financiranih sredstev zagotovili na podlagi zakonskih pooblastil, ki jih ima organ za reševanje v skladu s členom 31, in kot je določeno v pravilih delovanja CNS;

(38)  „pozivi k denarnemu plačilu za sanacijo“ pomenijo zahteve za denarna sredstva, ki naj bi jih klirinški člani CNS poleg predhodno financiranih sredstev zagotovili na podlagi pogodbenih dogovorov, določenih v pravilih delovanja CNS;

(39)  „pooblastila za prenos“ pomenijo pooblastila iz člena 48(1)(c) ali (d) za prenos delnic, drugih lastniških instrumentov, dolžniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti ali katere koli kombinacije teh elementov iz CNS v postopku reševanja na prejemnika;

(40)  „izvedeni finančni instrument“ pomeni izvedeni finančni instrument, kot je opredeljen v točki 5 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(41)  „dogovor o pobotu“ pomeni dogovor, po katerem se lahko več terjatev ali obveznosti konvertira v enotno neto terjatev, vključno z dogovori o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, v skladu s katerimi se obveznosti strank ob nastopu (kakor koli in kjer koli določenega) dogodka izvršitve pospešijo tako, da takoj zapadejo v plačilo ali prenehajo, in se vsekakor konvertirajo v enotno neto terjatev ali pa se z njo nadomestijo, vključno z „določili o realizirani neto izravnavi“, kot so opredeljena v členu 2(1)(n)(i) Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11), in „medsebojnim poračunavanjem“, kot je opredeljeno v členu 2(k) Direktive 98/26/ES;

(42)  „ukrep za preprečevanje krize“ pomeni izvajanje pooblastil, s katerimi se od CNS zahteva sprejetje ukrepov za odpravo pomanjkljivosti v njenem načrtu sanacije v skladu s členom 10(8) in (9), izvajanje pooblastil za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost v skladu s členom 17 ali uporabo ukrepa za zgodnje posredovanje v skladu s členom 19;

(43)  „pravica do odpovedi“ pomeni pravico do odpovedi pogodbe, pravico do takojšnje zapadlosti, predčasnega prenehanja pogodbe s pobotom, poravnave ali pobota obveznosti ali katero koli podobno določbo, na podlagi katere se odloži, spremeni ali ukine obveznost pogodbene stranke, ali določbo, ki preprečuje nastanek obveznosti v okviru pogodbe, ki bi sicer nastala;

(44)  „dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju“ pomeni dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju, kot je opredeljen v členu 2(1)(b) Direktive 2002/47/ES;

(45)  „krita obveznica“ pomeni instrument iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12);

(46)  „postopek tretje države za reševanje“ pomeni ukrep v skladu s pravom tretje države, s katerim se upravlja propad CNS iz tretje države ter ki je glede ciljev in pričakovanih rezultatov primerljiv z ukrepi za reševanje v skladu s to uredbo;

(47)  „zadevni nacionalni organi“ pomenijo organe za reševanje, pristojne organe ali pristojna ministrstva, določene v skladu s to uredbo ali v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU, ali druge organe v državah članicah, pooblaščene v zvezi s sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi CNS iz tretjih držav, ki opravljajo klirinške storitve v njihovi jurisdikciji;

(48)  „zadevni organ tretje države“ pomeni organ tretje države, ki je odgovoren za izvajanje funkcij, primerljivih s funkcijami organov za reševanje ali pristojnih organov v skladu s to uredbo.

NASLOV II

ORGANI, KOLEGIJ ZA REŠEVANJE IN POSTOPKI

Oddelek I

Organi za reševanje, kolegiji za reševanje in vključenost evropskih nadzornih organov

Člen 3

Določitev organov za reševanje in pristojnih ministrstev

1.  Države članice, v katerih ima CNS sedež, določijo organ za reševanje, ki je pristojen za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje, kot so določeni v tej uredbi, države članice, v katerih nima sedeža nobena CNS, pa to lahko storijo.

Organi za reševanje so nacionalne centralne banke, pristojna ministrstva ali javni upravni organi ali drugi organi s pooblastili na področju javnega upravljanja.

2.  Organi za reševanje imajo strokovno znanje, vire in operativno zmogljivost za uporabo ukrepov za reševanje ter izvajanje svojih pooblastil s hitrostjo in prilagodljivostjo, ki sta potrebni za doseganje ciljev reševanja.

3.  Kadar so organu za reševanje, določenemu v skladu z odstavkom 1, dodeljene druge naloge, država članica zagotovi dejansko operativno neodvisnost tega organa za reševanje, vključno z ločenim osebjem, linijami poročanja in postopkom odločanja, zlasti njegovo neodvisnost od pristojnega organa, določenega v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 648/2012, ter od pristojnih organov in organov za reševanje klirinških članov iz točke (c) člena 18(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, zagotovi pa tudi vse potrebno, da prepreči nasprotje interesov med nalogami, ki so organu za reševanje dodeljene v skladu s to uredbo, in vsemi drugimi nalogami, ki so mu dodeljene, kar tudi zadovoljivo dokaže organu ESMA.

Zahteve, določene v prvem odstavku, ne preprečujejo, da se linije poročanja združijo na najvišji ravni organizacije, ki vključuje različne organe, ali da se lahko osebje pod vnaprej opredeljenimi pogoji napoti iz enega organa k drugemu za začasno reševanje velikih delovnih obremenitev.

4.  ▌Organ za reševanje sprejme in javno objavi notranja pravila, ki zagotavljajo strukturno ločenost iz prvega pododstavka, vključno s pravili o poslovni skrivnosti in izmenjavi informacij med različnimi področji nalog.

5.  Vsaka država članica določi eno ministrstvo, ki je odgovorno za izvajanje nalog, ki so pristojnemu ministrstvu dodeljene v skladu s to uredbo.

6.  ▌Organ za reševanje pristojno ministrstvo pravočasno obvešča o odločitvah, sprejetih v skladu s to uredbo.

7.  Kadar imajo odločitve iz odstavka 6 neposredne finančne učinke ▌, organ za reševanje pred izvajanjem odločitev pridobi potrebno odobritev pristojnega ministrstva, kot določa ▌pravo.

8.  Države članice o organih za reševanje, določenih v skladu z odstavkom 1, obvestijo Komisijo in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

9.  ▌

10.  Organ ESMA objavi seznam organov za reševanje in kontaktnih organov, o katerih je obveščen v skladu z odstavkom 8.

Člen 4

Kolegiji za reševanje

1.  Organ za reševanje CNS ustanovi kolegij za reševanje, ki ga tudi upravlja in mu predseduje, za opravljanje nalog iz členov 13, 16 in 17 ter za zagotovitev sodelovanja in usklajevanja z organi za reševanje iz tretjih držav.

Kolegiji za reševanje organom za reševanje in drugim zadevnim organom zagotovijo okvir, v katerem ti izvajajo naslednje naloge:

(a)  si izmenjujejo informacije, ki so pomembne za pripravo načrtov reševanja, za ocenjevanje medsebojne povezanosti CNS in njenih udeležencev, skupaj z drugimi ustreznimi centralnimi bankami, ter za izvajanje pripravljalnih in preventivnih ukrepov ter za reševanje;

(b)  ocenjujejo načrte reševanja v skladu s členom 13;

(c)  ocenjujejo rešljivost CNS v skladu s členom 16;

(d)  ugotavljajo, obravnavajo in odpravljajo ovire za rešljivost CNS v skladu s členom 17;

(e)  usklajujejo obveščanje javnosti o strategijah in shemah reševanja;

(ea)  si izmenjujejo načrte za sanacijo in reševanje klirinških članov in ocenjujejo možni učinek in medsebojno povezanost s CNS;

2.  Člani kolegija za reševanje so:

(a)  organ za reševanje CNS;

(b)  pristojni organ CNS;

(c)  pristojni organi in organi za reševanje klirinških članov iz člena 18(2)(c) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(d)  pristojni organi iz člena 18(2)(d) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(e)  pristojni organi in organi za reševanje CNS iz člena 18(2)(e) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(f)  pristojni organi iz člena 18(2)(f) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(g)  člani ESCB iz člena 18(2)(g) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(h)  zadevne centralne banke iz člena 18(2)(h) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(i)  pristojni organ nadrejene družbe, če se uporablja člen 11(1);

(ia)  pristojni organi, zadolženi za nadzor nad DSPI iz člena 131(3) Direktive 2013/36/EU;

(j)  pristojno ministrstvo, če organ za reševanje iz točke (a) ni pristojno ministrstvo;

(k)  organ ESMA;

(l)  Evropski bančni organ (EBA).

3.  Organa ESMA in EBA ter pristojni organi, zadolženi za nadzor nad DSPI, nimajo glasovalnih pravic v kolegijih za reševanje.

4.  Pristojni organi in organi za reševanje klirinških članov s sedežem v tretjih državah ter pristojni organi in organi za reševanje CNS iz tretjih držav, s katerimi je CNS vzpostavila dogovore o interoperabilnosti, so lahko povabljeni k sodelovanju v kolegiju za reševanje kot opazovalci. Pogoj za njihovo udeležbo je, da za navedene organe veljajo zahteve v zvezi z zaupnostjo, ki so po mnenju predsednika kolegija za reševanje enakovredne tistim iz člena 71.

Sodelovanje organov tretjih držav v kolegiju za reševanje je lahko omejeno na razpravo o nekaterih vprašanjih čezmejnega izvrševanja, ki lahko vključujejo:

(a)  učinkovito in usklajeno izvrševanje ukrepov za reševanje, zlasti v skladu s členoma 53 in 75;

(b)  ugotavljanje in odpravljanje morebitnih ovir za učinkovit ukrep za reševanje, ki lahko izhajajo iz razlik med zakoni, ki urejajo dogovore o zavarovanju, poravnavi in pobotu, ter različnih pooblastil in strategij za sanacijo in reševanje;

(c)  ugotavljanje in usklajevanje morebitne potrebe po novih zahtevah za pridobitev licenc, priznanje ali dovoljenje, ob upoštevanju potrebe po pravočasnem izvajanju ukrepov za reševanje;

(d)  morebitno odložitev obveznosti kliringa za zadevne razrede finančnih instrumentov, na katere vpliva reševanje CNS, v skladu s členom 6a Uredbe (EU) št. 648/2012 ali katero koli enakovredno določbo na podlagi nacionalnega prava zadevne tretje države;

(e)  morebitne vplive različnih časovnih pasov na veljavni zaključek trgovanja.

5.  Predsednik kolegija za reševanje je odgovoren za naslednje naloge:

(a)  po posvetovanju z drugimi člani kolegija za reševanje pripravlja pisne dogovore in postopke za delovanje kolegija za reševanje;

(b)  usklajuje vse dejavnosti kolegija za reševanje;

(c)  sklicuje vse seje kolegija za reševanje in jim predseduje;

(d)  vse člane kolegija za reševanje vnaprej v celoti obvešča o organizaciji sej, obravnavanih glavnih vprašanjih na teh sejah in točkah za razpravo;

(e)  odloča o tem, ali in kateri organi tretjih držav so vabljeni na posamezne seje kolegija za reševanje v skladu z odstavkom 4;

(f)  usklajuje pravočasno izmenjavo vseh pomembnih informacij med člani kolegija za reševanje;

(g)  vse člane kolegija za reševanje pravočasno obvešča o sklepih in rezultatih teh sej;

(ga)  zagotovi, da si člani kolegija pravočasno izmenjajo vse pomembne informacije, da lahko izvedejo svoje naloge iz te uredbe.

6.  Organ ESMA za zagotovitev doslednega in skladnega delovanja kolegijev za reševanje v vsej Uniji pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo vsebina pisnih dogovorov in postopki za delovanje kolegijev za reševanje iz odstavka 1.

Organ ESMA za pripravo regulativnih standardov iz prvega pododstavka upošteva zadevne določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 876/2013(13), oddelka 1 poglavja 6 Delegirane uredbe Komisije (EU) XXX/2016 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi na podlagi člena 88(7) Direktive 2014/59/EU(14).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 6 v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 5

Odbor organa ESMA za reševanje

1.  Organ ESMA ustanovi odbor za reševanje v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1095/2010 za pripravo odločitev, ki so v tej uredbi zaupane organu ESMA, razen odločitev, ki se sprejmejo v skladu s členom 12 te uredbe.

Odbor za reševanje tudi spodbuja oblikovanje in usklajevanje načrtov reševanja in oblikuje strategije za reševanje propadajočih CNS.

2.  Odbor za reševanje sestavljajo organi, določeni v skladu s členom 3(1) te uredbe.

Organi iz člena 4(2)(i) in (iv) Uredbe (EU) št. 1093/2010 in pristojni organi, zadolženi za nadzor nad DSPI, so povabljeni k sodelovanju v odboru za reševanje kot opazovalci.

2a.  ESMA z rednimi stresnimi testi in simulacijami krize z vidika možnih pretresov v celem sistemu oceni ureditve CNS za sanacijo in reševanje v celi Uniji z vidika njihovega skupnega učinka na finančno stabilnost Unije. ESMA pri izvajanju svojih nalog zagotovi doslednost z ocenami prilagodljivosti posameznih CNS, izvedenimi v skladu s Poglavjem XII Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 153/2013 z vidika pogostosti in zasnove testov ter tesno sodeluje s kolegiji nadzornikov, ustanovljenimi v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 648/2012, z ESRB in pristojnimi organi, določenimi v členu 4 Direktive 2013/36/EU, vključno z ECB pri izvajanju njenih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora iz Uredbe (EU) št. 1024/2013, ter vsemi nacionalnimi pristojnimi organi, zadolženimi za nadzor CNS. Odgovorna institucija ali institucije morajo v šestih mesecih od zadnjih stresnih testov odpraviti pomanjkljivosti, ugotovljene s celovitimi stresnimi testi, in ponovno predložiti svoje ureditve, da bi se v zvezi z njimi znova izvedli stresni testi.

3.  Organ ESMA za namene te uredbe sodeluje z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in organom EBA v okviru Skupnega odbora evropskih nadzornih organov, ki je bil ustanovljen s členom 54 Uredbe (EU) št. 1093/2010, členom 54 Uredbe (EU) št. 1094/2010 in členom 54 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Za namene te uredbe organ ESMA zagotovi, da so odbor za reševanje in druge funkcije, na katere se nanaša Uredba (EU) št. 1095/2010, strukturno ločeni.

Člen 6

Sodelovanje med organi

1.  Pristojni organi, organi za reševanje in ESMA tesno sodelujejo pri pripravi, načrtovanju in, kolikor je mogoče, izvajanju odločitev v zvezi z reševanjem. Organi za reševanje in drugi ustrezni organi, vključno z ESMA, organi za reševanje, določeni v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU, pristojnimi organi in organi povezanih infrastruktur finančnih trgov, zlasti uspešno sodelujejo in komunicirajo pri sanaciji, da bi organu za reševanje omogočili, da pravočasno ukrepa.

2.  Pristojni organi in organi za reševanje za namene te uredbe sodelujejo z organom ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organi in organi za reševanje v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 organu ESMA takoj zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.

Oddelek II

Odločanje in postopki

Člen 7

Splošna načela v zvezi z odločanjem

Pristojni organi, organi za reševanje in organ ESMA pri odločanju in ukrepanju v skladu s to uredbo upoštevajo vsa naslednja načela in vidike:

(a)  da sta zagotovljeni učinkovitost in sorazmernost vsake odločitve ali ukrepa v zvezi s posamezno CNS ob upoštevanju vsaj naslednjih dejavnikov:

i)  lastniške, pravne in organizacijske strukture CNS, vključno s podatkom, ali je del večje skupine infrastruktur finančnega trga ali drugih finančnih institucij;

ii)  narave, velikosti in kompleksnosti poslovanja CNS;

iii)  narave in raznolikosti strukture klirinškega članstva CNS, vključno s klirinškimi člani, njihovimi strankami in drugimi nasprotnimi strankami, katerim klirinški člani in njihove stranke zagotavljajo klirinške storitve v okviru te CNS, kadar jih je mogoče ugotoviti na preprost način in brez nepotrebnega odlašanja;

v)  medsebojne povezanosti CNS z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, drugimi finančnimi institucijami in finančnim sistemom na splošno;

va)  ali CNS izvaja kliring za pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katero velja obveznost kliringa v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 648/2012;

vb)  razpoložljivosti drugih CNS, ki bi lahko verodostojno in praktično nadomestile kritične funkcije CNS;

vi)  dejanskih ali možnih posledic kršitev iz členov 19(1) in 22(2);

(b)  da se upošteva obveznost učinkovitega odločanja in ohranjanja čim nižjih stroškov reševanja ob preprečevanju tržnih motenj pri sprejemanju ukrepov za zgodnje posredovanje ali reševanje, da bi preprečili uporabo javnih sredstev;

(c)  da so odločitve sprejete in ukrepi izvedeni pravočasno in brez odlašanja, ko je to potrebno;

(d)  da organi za reševanje, pristojni organi in drugi organi medsebojno sodelujejo, s čimer zagotovijo, da so odločitve sprejete in ukrepi izvedeni usklajeno in učinkovito;

(e)  da so jasno opredeljene vloge in odgovornosti ustreznih organov v vsaki državi članici;

(f)  da se ustrezno upoštevajo interesi držav članic, v katerih CNS zagotavlja storitve in v katerih imajo sedež njeni klirinški člani, njihove stranke in morebitne povezane CNS, zlasti učinek odločitev, ukrepov ali neukrepanja na finančno stabilnost ali fiskalne vire navedenih držav članic in Unije kot celote;

(g)  da se ustrezno upoštevajo cilji uravnoteženja interesov različnih klirinških članov, njihovih strank, upnikov v širšem smislu in deležnikov CNS v državah članicah ter izogibanja neupravičenemu oškodovanju ali neupravičeni zaščiti interesov posameznih akterjev v nekaterih državah članicah, vključno z izogibanjem neupravičenemu razporejanju bremena po državah članicah;

(ga)  da se v največji možni meri prepreči uporaba javnofinančne podpore, da se ta uporabi le v skrajnem primeru ter pod pogoji iz člena 45 in da se ne ustvarja pričakovanje, da bo zagotovljena javnofinančna podpora;

(h)  da katera koli obveznost na podlagi te uredbe, da se je treba pred sprejetjem odločitve ali ukrepa posvetovati z organom, pomeni najmanj obveznost, da se je treba posvetovati o tistih elementih predlagane odločitve ali ukrepa, ki:

(i)  vplivajo ali bodo verjetno vplivali na klirinške člane, stranke ali povezane infrastrukture finančnih trgov;

(ii)  imajo ali bodo verjetno imeli posledice za finančno stabilnost države članice, v kateri imajo klirinški člani, stranke ali povezane infrastrukture finančnih trgov sedež ali v kateri so;

(i)  da se upoštevajo načrti reševanja iz člena 13, razen če je odstopanje od teh načrtov nujno za boljše doseganje ciljev reševanja;

(j)  da je zagotovljena preglednost do ustreznih organov, kadar je mogoče, zlasti kadar je verjetno, da bo imela predlagana odločitev ali ukrep posledice za finančno stabilnost ali fiskalne vire, ter do druge jurisdikcije ali drugih strank, kadar je to razumno mogoče.

(k)  da se čim tesneje usklajujejo in sodelujejo, tudi s ciljem znižanja skupnih stroškov reševanja;

(l)  da se blažijo negativni gospodarski in socialni učinki odločitev v vseh državah članicah in tretjih državah, kjer CNS zagotavlja storitve, vključno z negativnimi posledicami za finančno stabilnost.

Člen 8

Izmenjava informacij

1.  Organi za reševanje, pristojni organi in ESMA si spontano in na zahtevo pravočasno izmenjujejo vse informacije, ki so pomembne za izvajanje njihovih nalog na podlagi te uredbe.

2.  Organi za reševanje razkrijejo zaupne informacije, ki jih zagotovi organ tretje države, samo če je navedeni organ za to dal predhodno pisno soglasje.

Organi za reševanje pristojnemu ministrstvu zagotovijo vse informacije v zvezi z odločitvami ali ukrepi, o katerih je treba obvestiti navedeno ministrstvo, se z njim posvetovati ali dobiti njegovo soglasje.

NASLOV III

PRIPRAVA

POGLAVJE I

Načrtovanje sanacije in reševanja

Oddelek 1

Načrtovanje sanacije

Člen 9

Načrti sanacije

1.  CNS pripravijo in posodabljajo celovit in učinkovit načrt sanacije, ki določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru dogodkov neizpolnjevanja obveznosti, dogodkov, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti, in kombinacije obeh za povrnitev njihovega finančnega položaja brez javnofinančne pomoči, da se jim omogoči, da bodo lahko še naprej opravljale klirinške storitve po znatnem poslabšanju njihovega finančnega stanja ali tveganja, da bodo kršene njihove bonitetne zahteve na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012.

1a.  V načrtu sanacije je zlasti, če je to mogoče z ločenimi razdelki, jasno vidna razlika med scenariji, ki temeljijo na:

(a)  dogodkih neizpolnjevanja obveznosti;

(b)  dogodkih, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti;

Načrt sanacije vključuje ureditev glede tega, kako se določbe, predvidene za scenarije iz točk (a) in (b), kombinirajo v primeru, da se oba scenarija zgodita hkrati.

2.  Načrt sanacije vključuje okvir kazalnikov, ki temeljijo na profilu tveganja CNS, s katerimi se opredelijo okoliščine, v katerih se sprejmejo ukrepi iz načrta sanacije, ob upoštevanju različnih scenarijev. Kazalniki lahko kvalitativno ali kvantitativno kažejo finančni položaj CNS.

CNS vzpostavijo ustrezne mehanizme, tudi tesno sodelovanje med ustreznimi organi, za redno spremljanje kazalnikov. CNS poroča organu ESMA in pristojnim organom o rezultatih tega spremljanja.

2a.  V sodelovanju z ESRB organ ESMA do ... [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da se natančneje opredeli minimalni seznam kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov iz prvega pododstavka odstavka 2 tega člena.

3.  CNS v svoja pravila delovanja vključijo določbe, v katerih opišejo postopke, ki jih bodo uporabile, kadar z namenom, da bi dosegle cilje sanacije, predlagajo:

(a)  sprejetje ukrepov iz svojega načrta sanacije, tudi če niso izpolnjeni ustrezni kazalniki; ali

(b)  da se ukrepi iz njihovega načrta sanacije ne sprejmejo, tudi če so izpolnjeni ustrezni kazalniki.

3a.  Ukrepe, ki naj bi jih sprejele v skladu z odstavkom 3, mora odobriti pristojni organ.

4.  ▌ Kadar CNS namerava sprožiti svoj načrt sanacije, pristojni organ in organ ESMA obvesti o naravi in razsežnosti težav, ki jih je ugotovila, tako da opiše vse pomembne okoliščine in navede sanacijske ali druge ukrepe, ki jih namerava sprejeti za rešitev položaja.

Kadar pristojni organ meni, da bi lahko imel sanacijski ukrep, ki ga CNS namerava sprejeti, znatne škodljive učinke na finančni sistem, da verjetno ne bo učinkovit ali da bi lahko nesorazmerno prizadel stranke klirinških članov, lahko, potem ko obvesti organ ESMA, od CNS zahteva, naj navedenega ukrepa ne sprejme.

5.  Pristojni organ takoj obvesti organ za reševanje o vseh obvestilih, prejetih v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, in vseh naknadnih navodilih pristojnega organa v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4.

Kadar je pristojni organ obveščen v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, omeji ali prepove plačilo lastniških instrumentov in instrumentov, ki se obravnavajo kot lastniški, v največji možni meri, ne da bi to povzročilo neizpolnjevanja obveznosti, vključno z izplačilom dividend in odkupi vrednostnih papirjev s strani CNS, in lahko omeji, prepove ali zamrzne vsa izplačila variabilnih plačil v skladu z Direktivo 2013/36/EU in smernicami EBA EBA/GL/2015/22, diskrecijske pokojninske pravice ali odpravnine za vodstvo.

6.  CNS svoje načrte sanacije pregledajo in po potrebi posodobijo vsaj enkrat letno ter po vsaki spremembi svoje pravne ali organizacijske strukture, poslovanja ali finančnega položaja, ki bi lahko bistveno vplivala na navedene načrte ali kako drugače zahtevala njihovo spremembo. Pristojni organi lahko od CNS zahtevajo, naj svoje načrte sanacije posodabljajo pogosteje.

7.  Načrti sanacije:

(a)  ne predvidevajo dostopa do ali prejema javnofinančne podpore, izredne likvidnostne pomoči centralne banke ali izredne likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere;

(b)  upoštevajo interese vseh deležnikov, ki jih bodo ti načrti verjetno posredno ali neposredno prizadeli, zlasti v odnosu do klirinških članov in njihovih strank, ter

(c)  zagotavljajo, da klirinški člani nimajo neomejenih izpostavljenosti do CNS.

7a.  Instrumenti za sanacijo omogočajo:

(a)  kritje izgub zaradi dogodkov, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti;

(b)  kritje izgub zaradi dogodkov neizpolnjevanja obveznosti;

(c)  ponovno uskladitev poslovnih knjig po dogodku neizpolnjevanja obveznosti;

(d)  pokritje likvidnostnih primanjkljajev, ter

(e)  obnovitev finančnih sredstev CNS, vključno z njenimi lastnimi sredstvi, do ravni, ki je potrebna, da lahko CNS izpolni svoje obveznosti iz Uredbe (EU) št. 648/2012 in da lahko še naprej in pravočasno opravlja ključne funkcije CNS.

7b.  Načrti sanacije obravnavajo niz izrednih scenarijev, vključno z neizpolnitvijo obveznosti ne samo največjih dveh, temveč tudi drugih klirinških članov ter drugih velikih CNS, ki so relevantni za poseben položaj CNS, vključno z njeno ponudbo izdelkov, poslovnim modelom in okvirom upravljanja likvidnosti in tveganja. Niz scenarijev vključuje pretrese na ravni celotnega sistema in pretrese, specifične za CNS, ter upošteva možni učinek širjenja krize v državi in prek njenih meja in hkratnih kriz na več pomembnih trgih.

7c.  V sodelovanju z ESRB organ ESMA do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da se natančneje opredeli niz scenarijev, ki jih je treba obravnavati za namene iz odstavka 1. ESMA pri izdaji teh smernic, kjer je ustrezno, upošteva ustrezno mednarodno delo, opravljeno na področju nadzornega stresnega testiranja CNS in sanacije CNS. Kjer je to mogoče, izkoristi sinergije med nadzornim stresnim testiranjem in modeliranjem scenarijev sanacije.

7d.  Kadar je CNS del skupine in če so sporazumi o podpori matičnega podjetja, vključno s financiranjem kapitalskih zahtev CNS, določenih v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 648/2012, z lastniškimi instrumenti, ki jih izda matično podjetje, del načrta sanacije, načrt sanacije obravnava scenarije, v katerih izpolnjevanje teh sporazumov ni mogoče.

7e.  Načrt sanacije vsebuje:

(a)  povzetek ključnih elementov načrta in povzetek splošne sposobnosti za sanacijo;

(b)  povzetek bistvenih sprememb v CNS od nazadnje predloženega načrta sanacije;

(c)  načrt sporočanja in razkrivanja, v katerem je opisano, kako namerava CNS ravnati v primeru morebitnih negativnih odzivov trga, pri čemer deluje pregledno, kolikor je le mogoče;

(d)  celovit nabor kapitalskih ukrepov, ukrepov za porazdelitev izgub in likvidnostnih ukrepov, potrebnih za ohranitev ali obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja in finančnega položaja CNS, med drugim tudi za ponovno uskladitev poslovnih knjig in kapitala, ter obnovitev predhodno financiranih sredstev, ki jih CNS potrebuje, da ohrani svojo sposobnost uspešnega poslovanja kot delujoče podjetje in še naprej zagotavlja kritične storitve v skladu s členom 1(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 152/2013 ter členom 32(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 153/2013;

(e)  ustrezne pogoje in postopke za zagotovitev pravočasnega izvajanja sanacijskih ukrepov ter širok nabor možnih načinov sanacije, vključno z oceno časovnega okvira za izvršitev vseh bistvenih vidikov načrta;

(f)  podroben opis vseh bistvenih ovir za učinkovito in pravočasno izvedbo načrta, vključno z upoštevanjem učinka na klirinške člane in stranke, med drugim tudi v primerih, kadar bodo klirinški člani verjetno sprejeli ukrepe v skladu s svojimi načrti sanacije iz členov 5 in 7 Direktive 2014/59/EU, ter, kjer je ustrezno, na preostalo skupino;

(g)  opredelitev kritičnih funkcij;

(h)  podroben opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti glavnih poslovnih področij, dejavnosti in sredstev CNS;

(i)  podroben opis vključitve načrtovanja sanacije v strukturo upravljanja CNS, njegove vključenosti v pravila delovanja CNS, s katerimi so soglašali klirinški člani, ter politike in postopke, ki urejajo odobritev načrta sanacije in določanje oseb v organizaciji, odgovornih za pripravo in izvajanje načrta;

(j)  ureditve in ukrepe, ki klirinške člane, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, spodbujajo k oddaji konkurenčnih ponudb na dražbah pozicij članov, ki niso izpolnili obveznosti;

(k)  ureditve in ukrepe za zagotovitev, da ima CNS ustrezen dostop do virov financiranja za nepredvidljive dogodke, vključno z možnimi viri likvidnosti, oceno razpoložljivega zavarovanja in oceno možnosti prenosa sredstev ali likvidnosti med poslovnimi področji za zagotovitev, da lahko CNS še naprej opravlja svoje dejavnosti in izpolnjuje svoje obveznosti, ko te zapadejo;

(l)  ureditve in ukrepe:

(i)  za zmanjšanje tveganja;

(ii)  za prestrukturiranje pogodb, pravic, sredstev in obveznosti, kar vključuje:

(a)  delno ali popolno odpoved pogodb;

(b)  znižanje vrednosti morebitnih dobičkov, ki jih CNS izplača klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in njihovim strankam;

(iii)  za prestrukturiranje poslovnih področij;

(iv)  potrebne za ohranitev nemotenega dostopa do infrastruktur finančnih trgov;

(v)  potrebne za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov CNS, vključno z infrastrukturo in storitvami IT;

(vi)  opis ukrepov ali strategij upravljanja za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti in predvidenega finančnega učinka teh ukrepov ali strategij;

(vii)  pripravljalne ukrepe, ki jih je CNS sprejela ali jih namerava sprejeti za olajšanje izvajanja načrta sanacije, vključno z ukrepi, potrebnimi za zagotovitev pravočasne dokapitalizacije CNS, ponovne uskladitve njenih poslovnih knjig in obnovitve predhodno financiranih sredstev, ter njegove čezmejne izvršljivosti; to zajema ureditev, po kateri klirinški člani, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, CNS zagotovijo minimalni denarni prispevek do zneska, ki je enakovreden njihovemu prispevku v jamstveni sklad CNS.

(viii)  okvir kazalnikov, s katerim je določeno, kdaj se lahko izvedejo ustrezni ukrepi iz načrta;

(ix)  kadar je to ustrezno, analizo, kako in kdaj bi lahko CNS zaprosila za posojilo centralne banke v okoliščinah, ki se obravnavajo v načrtu, in opredelitev sredstev, ki bi bila verjetno priznana kot zavarovanje s premoženjem pod pogoji posojila centralne banke;

(x)  ob upoštevanju določb člena 49(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 vrsto scenarijev skrajnih pretresov, ki so pomembni za posebne okoliščine zadevne CNS, vključno s pretresi na ravni celotnega sistema, specifičnimi pretresi za pravni subjekt in morebitno skupino, ki ji pripada, in specifičnimi pretresi za posamezne klirinške člane CNS oziroma povezane infrastrukture finančnega trga, kjer je to ustrezno;

(xi)  ob upoštevanju določb člena 34 in člena 49(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 scenarije, ki jih povzročijo pretresi ali neizpolnitev obveznosti enega ali več njenih članov ali drugi razlogi, vključno z izgubami iz naložbenih dejavnosti CNS ali zaradi operativnih težav (vključno z resnim zunanjim ogrožanjem dejavnosti CNS zaradi zunanjih motenj, pretresov ali kibernetskih incidentov).

7f.  Kadar pride do neizpolnjevanja obveznosti, CNS uporabi dodaten znesek namenskih lastnih sredstev, ki je enak znesku, ki ga je treba uporabiti v skladu s členom 45(4) Uredbe (EU) 648/2012, preden se uporabijo instrumenti iz odstavka 7e(l) tega člena. Kadar pristojni organ meni, da je bila za tveganja, ki so vodila v izgubo, odgovorna CNS, lahko od nje zahteva, da uporabi večji znesek namenskih lastnih sredstev, ki ga določi pristojni organ.

7g.  Kadar pride do dogodka, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti, CNS uporabi znesek namenskih lastnih sredstev, enak trikratnemu znesku, ki ga je treba uporabiti v skladu s členom 45(4) Uredbe (EU) 648/2012, preden se uporabijo instrumenti iz odstavka 7e(l) tega člena, in, da bi ohranili postopek, ki temelji izključno na spodbudah, CNS ne uporabi jamstvenega sklada niti kaskadnega pristopa k neplačilom. Kadar pristojni organ meni, da za tveganja, ki so vodila v izgubo, ni bila odgovorna CNS, ji lahko dovoli, da uporabi manjši znesek namenskih lastnih sredstev, ki ga določi pristojni organ.

7h.  CNS po dogovoru s pristojnim organom instrumente iz odstavka 7e (l)(ii) uporabi šele po tem, ko so bili pod pogoji iz odstavka 7e(l)(vii) opravljeni pozivi k denarnemu plačilu minimalnega zneska, enakovrednega jamstvenemu skladu CNS.

7i.  Pristojni organi lahko od CNS zahtevajo, naj v svoje načrte sanacije vključijo dodatne informacije.

8.  Odbor CNS ob upoštevanju nasvetov odbora za tveganja v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 oceni in odobri načrt sanacije, preden ga predloži pristojnemu organu in organu ESMA.

9.  Načrti sanacije se štejejo za del pravil delovanja CNS, pri čemer CNS in njihovi klirinški člani v primeru določb, ki se nanašajo na njihove stranke, zagotovijo, da so ukrepi, določeni v načrtih sanacije, izvršljivi kadar koli.

9a.  CNS da zadeve iz točk od (a) do (g) odstavka 7e na voljo javnosti. Zadeve iz točk od (h) do (l) tega odstavka bi morale biti na voljo javnosti, kolikor je preglednost teh postavk v javnem interesu. Klirinški člani zagotovijo, da se njihovim strankam vse določbe, ki se nanašajo nanje, ustrezno sporočijo.

9b.  Predpisi nacionalnega insolvenčnega prava glede izpodbojnosti ali neizvršljivosti pravnih aktov, ki so v škodo upnikov, se ne uporabljajo za ukrepe, ki jih sprejme CNS z načrtom sanacije, vzpostavljenim v skladu s to uredbo.

Člen 10

Ocena načrtov sanacije

1.  CNS ▌svoje načrte sanacije predložijo pristojnemu organu.

2.  Pristojni organ vsak načrt brez nepotrebnega odlašanja pošlje nadzornemu kolegiju in organu za reševanje.

Pristojni organ v šestih mesecih po predložitvi posameznega načrta in ob uskladitvi z nadzornim kolegijem v skladu s postopkom iz člena 12 pregleda načrt sanacije in oceni, v kolikšnem obsegu izpolnjuje zahteve iz člena 9.

3.  Pri ocenjevanju načrta sanacije se pristojni organ posvetuje z ESRB in upošteva kapitalsko strukturo CNS, njen kaskadni pristop k neplačilom, raven kompleksnosti organizacijske strukture in profil tveganja CNS, vključno s finančnimi, operativnimi in kibernetskimi tveganji, nadomestljivost njenih dejavnosti ter posledice, ki bi jih izvajanje načrta sanacije imelo za klirinške člane, njihove stranke, finančne trge, na katerih CNS opravlja storitve, in finančni sistem kot celoto. Pristojni organ ustrezno upošteva, ali načrt sanacije zagotavlja primerne spodbude, da bi lastniki CNS ter klirinški člani in njihove stranke nadzirali, koliko tveganja prinašajo ali prevzemajo v sistemu. Pristojni organ spodbuja spremljanje dejavnosti prevzemanja in upravljanja tveganja CNS ter spodbuja k čim bolj polni udeležbi v postopku upravljanja neizpolnjenih obveznosti CNS.

3a.  Pri ocenjevanju načrta sanacije pristojni organ upošteva sporazume o podpori matičnega podjetja kot veljavne dele načrta sanacije le, kadar so ti sporazumi pogodbeno zavezujoči.

4.  Organ za reševanje prouči načrt sanacije, da bi v njem odkril morebitne ukrepe, ki bi lahko negativno vplivali na rešljivost CNS. Kadar organ za reševanje ugotovi takšne težave, o njih obvesti pristojni organ in oblikuje priporočila pristojnemu organu o načinih, kako bi obravnavali njihov negativni učinek na rešljivost CNS.

5.  Kadar se pristojni organ odloči, da ne bo upošteval priporočil organa za reševanje v skladu z odstavkom 4, mu to odločitev v celoti utemelji.

6.  Kadar se pristojni organ strinja s priporočili organa za reševanje ali kako drugače meni, da ima načrt sanacije bistvene pomanjkljivosti ali da obstajajo bistvene ovire za njegovo izvajanje, obvesti CNS ali njeno nadrejeno družbo in CNS omogoči, da predloži svoje mnenje.

7.  Pristojni organ lahko ob upoštevanju mnenja CNS od CNS ali nadrejene družbe zahteva, naj v dveh mesecih, ki se lahko z odobritvijo pristojnega organa podaljšata za en mesec, predloži spremenjen načrt, v katerem je prikazano, kako so navedene pomanjkljivosti ali ovire odpravljene. Spremenjeni načrt se oceni v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2.

8.  Kadar pristojni organ meni, da spremenjeni načrt pomanjkljivosti in ovir ne odpravlja ustrezno, ali kadar CNS ali nadrejena družba ne predloži spremenjenega načrta, od CNS ali nadrejene družbe zahteva, naj izvede določene spremembe načrta.

9.  Kadar pomanjkljivosti ali ovir ni mogoče ustrezno odpraviti z določenimi spremembami načrta, pristojni organ od CNS ali nadrejene družbe zahteva, naj v razumnem roku določi spremembe, ki jih je treba izvesti pri poslovanju, da bi odpravila pomanjkljivosti ali ovire pri izvajanju načrta sanacije.

Kadar CNS ali nadrejena družba v roku, ki ga določi pristojni organ, ne določi teh sprememb ali kadar pristojni organ meni, da pomanjkljivosti ali ovire pri izvajanju načrta sanacije s predlaganimi ukrepi ne bi bile ustrezno odpravljene ali ne bi izboljšale rešljivosti CNS, od CNS ali nadrejene družbe zahteva, naj v razumnem obdobju od trenutka, ki ga določi pristojni organ, sprejme katerega od naslednjih ukrepov, pri čemer upošteva resnost pomanjkljivosti in ovir ter učinek ukrepov na poslovanje CNS ter zmožnost CNS, da še naprej izpolnjuje Uredbo (EU) št. 648/2012:

(a)  zmanjša profil tveganja CNS;

(b)  poveča možnosti za pravočasno dokapitalizacijo CNS, da lahko izpolni svoje bonitetne zahteve;

(c)  pregleda strategijo in strukturo CNS;

(d)  spremeni kaskadni pristop k neplačilom, sanacijske ukrepe in druge ureditve za porazdelitev izgub, da se izboljšata rešljivost in odpornost kritičnih funkcij;

(e)  spremeni strukturo upravljanja CNS.

10.  Zahteva iz drugega pododstavka odstavka 9 se obrazloži in pisno sporoči CNS.

10a.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli minimalna merila, ki naj bi jih ocenil pristojni organ za namene ocene iz odstavka 2 tega člena in člena 11(1).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 11

Načrti sanacije CNS, ki so del skupine

1.  Kadar je nadrejena družba skupine, katere del je CNS, institucija, kot je opredeljena v točki 23 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, ali subjekt iz člena 1(1)(c) ali (d) navedene direktive, pristojni organ iz točke 21 člena 2(1) navedene direktive od nadrejene družbe zahteva, naj v skladu z navedeno direktivo predloži načrt sanacije skupine. Navedeni pristojni organ predloži načrt sanacije skupine pristojnemu organu CNS.

Kadar nadrejena družba skupine, katere del je CNS, ni institucija ali subjekt iz prvega pododstavka in kadar je to potrebno za oceno vseh elementov iz oddelka A Priloge, lahko pristojni organi ▌v skladu s postopkom iz člena 10 te uredbe od nadrejene družbe zahtevajo, naj CNS predloži načrt sanacije CNS, v katerem se upoštevajo vsi pomembni elementi, povezani s strukturo skupine. Ta zahteva se obrazloži ter pisno sporoči CNS in njeni nadrejeni družbi.

2.  Kadar nadrejena družba predloži načrt sanacije v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, določbe o sanaciji CNS sestavljajo ločen del navedenega načrta sanacije in izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, pri čemer se od CNS ne sme zahtevati priprava individualnega načrta sanacije.

3.  Pristojni organ CNS v skladu s členom 10 oceni določbe o sanaciji CNS in se po potrebi posvetuje s pristojnim organom skupine.

Člen 12

Usklajevalni postopek za načrte sanacije

1.  Nadzorni kolegij sprejme skupno odločitev o vseh naslednjih zadevah:

(a)  pregledu in oceni načrta sanacije;

(b)  uporabi ukrepov iz člena 9(6), (7), (8) in (9);

(c)  tem, ali morajo nadrejene družbe pripraviti načrt sanacije v skladu s členom 11(1).

2.  Kolegij sprejme skupno odločitev o zadevah iz točk (a) in (b) v štirih mesecih od datuma, ko pristojni organ pošlje načrt sanacije.

Kolegij sprejme skupno odločitev o zadevi iz točke (c) v štirih mesecih od datuma, ko se pristojni organ odloči, da bo od nadrejene družbe zahteval pripravo načrta za skupino.

Organ ESMA lahko na zaprosilo pristojnega organa znotraj nadzornega kolegija v skladu s členom 31(c) Uredbe (EU) št. 1095/2010 nadzornemu kolegiju pomaga sprejeti skupno odločitev.

3.  Kadar kolegiju v štirih mesecih po datumu pošiljanja načrta sanacije ne uspe sprejeti skupne odločitve o zadevah iz odstavka 1(a) in (b), pristojni organ CNS sprejme svojo odločitev.

Pristojni organ CNS sprejme odločitev iz prvega pododstavka ob upoštevanju mnenj, ki so jih drugi člani kolegija izrazili v štirimesečnem obdobju. Pristojni organ CNS navedeno odločitev pisno sporoči CNS, njeni nadrejeni družbi, če je primerno, in drugim članom kolegija.

4.  Če je katera koli skupina članov nadzornega kolegija, ki predstavlja navadno večino članov tega kolegija, v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 organu ESMA predložila zadevo v zvezi z ocenjevanjem načrtov sanacije in izvajanjem ukrepov v skladu s členom 10(9)(a), (b) in (d) te uredbe, pristojni organ CNS počaka na odločitev, ki jo organ ESMA sprejme v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010, nato pa odloči v skladu z odločitvijo organa ESMA.

5.  Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseganje sprave v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ ESMA odločitev sprejme v enem mesecu od datuma, ko mu je zadeva predložena. Po koncu štirimesečnega obdobja ali sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti organu ESMA. Če organ ESMA v enem mesecu ne sprejme odločitve, se uporabi odločitev pristojnega organa CNS.

Oddelek 2

Načrtovanje reševanja

Člen 13

Načrti reševanja

1.  Organ za reševanje po posvetovanju s pristojnim organom in organom ESMA ter ob uskladitvi s kolegijem za reševanje v skladu s postopkom iz člena 15 pripravi načrt reševanja za vsako CNS.

2.  V načrtu reševanja so določeni ukrepi za reševanje, ki jih lahko sprejme organ za reševanje, če CNS izpolnjuje pogoje za reševanje iz člena 22.

3.  Pri načrtu reševanja se upošteva vsaj naslednje:

(a)  propad CNS zaradi:

i.   dogodkov neizpolnjevanja obveznosti;

ii.   dogodkov, ki niso povezani z neizpolnjevanjem obveznosti;

iii.  splošne finančne nestabilnosti ali dogodkov na ravni celotnega sistema;

(b)  vpliv, ki bi ga izvajanje načrta reševanja imelo na klirinške člane in njihove stranke, tudi kadar se bodo za klirinške člane verjetno uporabili sanacijski ukrepi ali ukrepi za reševanje v skladu z Direktivo 2014/59/EU, na katero od povezanih infrastruktur finančnih trgov, na finančne trge, na katerih CNS opravlja storitve, in na finančni sistem kot celoto;

(c)  način in okoliščine, v katerih lahko CNS zaprosi za posojilo centralne banke, ter določitev sredstev, ki bi bila verjetno primerna za zavarovanje s premoženjem.

4.  Načrt reševanja ne predvideva ničesar od naslednjega:

(a)  javnofinančne pomoči;

(b)  izredne likvidnostne pomoči centralne banke;

(c)  likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.

4a.  Načrt za reševanje vsebuje preudarne predpostavke o finančnih sredstvih, ki so na voljo kot instrumenti za reševanje, ki bi lahko bili potrebni za doseganje ciljev reševanja, in virih, za katere pričakuje, da bodo na voljo v skladu s pravilnikom CNS in ureditvijo v času začetka reševanja. Te predpostavke temeljijo na ugotovitvah najnovejših stresnih testov, opravljenih v skladu s členom 5(2a), in veljajo tudi v scenarijih izjemnih tržnih razmer, ki jih povzroči sanacija ali reševanje ene ali več CNS, vključno z neizpolnitvijo obveznosti enega ali več dodatnih klirinških članov, do katerih ima CNS največje izpostavljenosti.

5.  Organi za reševanje načrte reševanja pregledajo in po potrebi posodobijo vsaj enkrat letno, vsekakor pa po spremembah pravne ali organizacijske strukture CNS, njenega poslovanja ali finančnega položaja ali kateri koli drugi spremembi, ki bistveno vpliva na učinkovitost načrta.

CNS in pristojni organi o vseh takih spremembah takoj obvestijo organe za reševanje.

5a.  V načrtu za reševanje so jasno ločeni scenariji v okoliščinah iz točk (i), (ii) in (iii) točke (a) odstavka 3, zlasti kjer je to mogoče z ločenimi razdelki.

6.  V načrtu reševanja se določijo okoliščine in različni scenariji, v katerih se uporabijo instrumenti za reševanje in izvajajo pooblastila za reševanje. Načrt reševanja vključuje naslednje elemente, skupaj s kvantitativno opredelitvijo, kjer je to ustrezno in mogoče:

(a)  povzetek ključnih elementov načrta, v katerem se razlikuje med dogodki neizpolnjevanja obveznosti, dogodki, ki niso povezani z neizpolnjevanjem obveznosti, in kombinacijo obeh;

(b)  povzetek bistvenih sprememb CNS, ki so se zgodile po zadnji posodobitvi načrta reševanja;

(c)  prikaz, kako bi bile lahko kritične funkcije CNS pravno in ekonomsko ločene od njenih drugih funkcij v zadostnem obsegu, da bi se zagotovilo njihovo nadaljnje izvajanje ob začetku vseh možnih oblik reševanja, vključno s propadom CNS;

(d)  oceno časovnega okvira za izvedbo vseh bistvenih vidikov načrta, vključno z obnovitvijo finančnih sredstev CNS;

(e)  podroben opis ocene rešljivosti, izvedene v skladu s členom 16;

(f)  opis vseh ukrepov, ki so v skladu s členom 17 potrebni za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost, opredeljenih na podlagi ocene, pripravljene v skladu s členom 16;

(g)  opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti kritičnih funkcij in sredstev CNS;

(h)  podroben opis ureditev, s katerimi se zagotovi, da so informacije, zahtevane v skladu s členom 14, posodobljene in da so vedno na voljo organom za reševanje;

(i)  obrazložitev, kako bi se lahko financirali ukrepi za reševanje, ne da bi se pri tem predvideli elementi iz odstavka 4;

(j)  podroben opis različnih strategij reševanja, ki bi se lahko uporabile v skladu z različnimi mogočimi scenariji, in z njimi povezanih časovnih okvirov;

(k)  opis kritičnih odvisnosti med CNS in drugimi udeleženci na trgu, vključno z odvisnostmi znotraj skupine, ureditvami interoperabilnosti in povezavami z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, skupaj z načini za obravnavo takšnih odvisnosti;

(l)  opis različnih možnosti za zagotovitev:

i.  dostopa do plačil in klirinških storitev ter druge infrastrukture;

ii.  pravočasne poravnave obveznosti do klirinških članov in njihovih strank in morebitnih povezanih infrastruktur finančnih trgov;

iii.  dostopa klirinških članov in njihovih strank do računov vrednostnih papirjev ali gotovinskih računov, ki jih zagotavlja CNS, in zavarovanja z vrednostnimi papirji ali gotovinskega zavarovanja, ki je bilo dano CNS in ga ta vzdržuje ter je dolgovano takim udeležencem na pregledni in nediskriminatorni podlagi;

iv.  nadaljnjega delovanja povezav med CNS in drugimi infrastrukturami finančnih trgov;

v.  prenosljivosti sredstev in pozicij strank in neposrednih strank klirinških članov, kot je določeno v členu 39 Uredbe (EU) št. 648/2012;

vi.  ohranitve licenc, dovoljenj, priznanj in pravnih opredelitev CNS, ki so nujni za nadaljnje izvajanje kritičnih funkcij CNS, vključno z njenim priznanjem zaradi uporabe ustreznih pravil o dokončnosti poravnave in sodelovanja v drugih infrastrukturah finančnih trgov ali povezav z njimi;

(la)  opis pristopa, ki ga organ za reševanje namerava upoštevati za določitev obsega in vrednosti vseh pogodb, ki bodo prekinjene v skladu s členom 29;

(m)  analizo vpliva načrta na zaposlene v CNS, vključno z oceno vseh povezanih stroškov, in opis predvidenih postopkov za posvetovanje z uslužbenci med procesom reševanja, pri čemer se upoštevajo morebitna nacionalna pravila in sistemi za dialog s socialnimi partnerji;

(n)  načrt za obveščanje medijev in javnosti, da bi dosegli čim večjo preglednost;

(o)  opis ključnih dejavnosti in sistemov za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov CNS.

(oa)  opis ureditev za izmenjavo informacij z nadzornim kolegijem pred in med reševanjem v skladu s pisnimi dogovori in postopki za delovanje kolegijev za reševanje iz odstavka 1 člena 4.

Informacije iz odstavka 6(a) se razkrijejo zadevni CNS. CNS lahko organu za reševanje predloži pisno mnenje o načrtu reševanja. Navedeno mnenje se vključi v načrt.

7.  Organi za reševanje lahko od CNS zahtevajo, naj jim zagotovijo podrobne evidence pogodb iz člena 29 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki so jih sklenile. Organi za reševanje lahko določijo rok za zagotovitev navedenih evidenc, pri čemer lahko določijo različne roke za različne vrste pogodb.

7a.  Organ za reševanje CNS tesno sodeluje z organi za reševanje klirinških članov CNS, da se zagotovi neovirano reševanje.

8.  Organ ESMA lahko po posvetovanju z ESRB in ob upoštevanju zadevnih določb Delegirane uredbe Komisije (EU) XXX/2016 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi na podlagi člena 10(9) Direktive 2014/59/EU, ter ob upoštevanju načela sorazmernosti pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje opredeli vsebino načrta reševanja v skladu z odstavkom 6.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov ustrezno upošteva razlike med nacionalnimi pravnimi okviri, zlasti na področju insolvenčnega prava, po vsej Uniji, pa tudi različno velikost in naravo CNS s sedežem v Uniji.

Organ ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [UP: vstavite datum: 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 14

Dolžnost CNS, da sodelujejo in zagotovijo informacije

CNS po potrebi sodelujejo pri pripravi načrtov reševanja ter organom za reševanje neposredno ali prek pristojnega organa predložijo vse informacije, potrebne za pripravo in izvajanje navedenih načrtov, vključno z informacijami in analizo iz oddelka B Priloge.

Pristojni organi organom za reševanje zagotovijo informacije iz prvega pododstavka, ki jih že imajo.

CNS si pravočasno izmenjuje informacije s pristojnimi organi in organom ESMA, da bi omogočila oceno profilov tveganja CNS in medsebojne povezanosti z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, drugimi finančnimi institucijami ter finančnim sistemom nasploh, kot je opredeljen v členih 9 in 10 te uredbe.

Člen 15

Usklajevalni postopek za načrte sanacij

1.  Kolegij za reševanje sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja in njegovih morebitnih spremembah v štirih mesecih od datuma, ko organ za reševanje pošlje navedeni načrt, kot je določeno v odstavku 2.

2.  Organ za reševanje kolegiju za reševanje pošlje osnutek načrta reševanja, informacije, zagotovljene v skladu s členom 14, in vse dodatne informacije, ki jih ta kolegij potrebuje.

Organ za reševanje zagotovi, da se organu ESMA zagotovijo vse informacije, ki jih potrebuje glede na njegovo vlogo v skladu s tem členom.

3.  Organ za reševanje se lahko odloči, da v pripravo in pregled načrta reševanja vključi organe tretjih držav, če izpolnjujejo zahteve v zvezi z zaupnostjo iz člena 71 in so iz jurisdikcij, v katerih ima sedež kateri od naslednjih subjektov:

i.  nadrejena družba CNS, kadar je primerno;

ii.  ▌klirinški člani, do katerih ima CNS veliko izpostavljenost;

iii.  podrejene družbe CNS, kadar je primerno;

iv.  drugi ponudniki kritičnih storitev za CNS.

iva.  CNS z dogovorom o interoperabilnosti s CNS.

4.  Organ ESMA lahko v skladu s členom 31(c) Uredbe (EU) št. 1095/2010 kolegiju za reševanje na zahtevo organa za reševanje pomaga sprejeti skupno odločitev.

5.  Kadar kolegiju za reševanje v štirih mesecih po datumu pošiljanja načrta reševanja ne uspe sprejeti skupne odločitve, organ za reševanje odločitev o načrtu reševanja sprejme sam. Organ za reševanje sprejme odločitev ob upoštevanju mnenj, ki so jih drugi člani kolegija za reševanje izrazili v štirimesečnem obdobju. Pristojni organ odločitev pisno sporoči CNS, njeni nadrejeni družbi, če je primerno, in drugim članom kolegija za reševanje.

6.  Če je katera koli skupina članov nadzornega kolegija, ki predstavlja navadno večino članov tega kolegija, do konca štirimesečnega obdobja v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 organu ESMA predložila zadevo v zvezi z načrtom reševanja, organ za reševanje CNS počaka na odločitev, ki jo organ ESMA lahko sprejme v skladu s členom 19(3) navedene uredbe, nato pa svojo odločitev sprejme v skladu z odločitvijo organa ESMA.

Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseganje sprave v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ ESMA odločitev sprejme v enem mesecu od datuma, ko mu je zadeva predložena. Po koncu štirimesečnega obdobja ali sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti organu ESMA. Če organ ESMA v enem mesecu ne sprejme odločitve, se uporabi odločitev organa za reševanje.

7.  Kadar se na podlagi odstavka 1 sprejme skupna odločitev in kateri koli organ za reševanje na podlagi odstavka 6 meni, da vsebina zadeve, v zvezi s katero obstaja nestrinjanje, vpliva na fiskalno odgovornost njegove države članice, organ za reševanje CNS ponovno oceni načrt reševanja.

POGLAVJE II

Rešljivost

Člen 16

Ocena rešljivosti

1.  Organ za reševanje v sodelovanju s kolegijem za reševanje v skladu s členom 17 oceni, v kolikšnem obsegu je CNS rešljiva, če ni predvideno nič od naslednjega:

(a)  ▌javnofinančna pomoč;

(b)  izredna likvidnostna pomoč centralne banke;

(c)  likvidnostna pomoč centralne banke, dodeljena na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.

2.  CNS velja za rešljivo, če organ za reševanje meni, da je izvedljivo in verjetno, da se bodisi likvidira v okviru običajnih insolvenčnih postopkov bodisi reši z uporabo različnih instrumentov in izvajanjem pooblastil za reševanje, pri čemer se zagotovi kontinuiteta kritičnih funkcij CNS in prepreči uporaba javnih sredstev ter čim bolj prepreči kakršen koli resnejši negativni učinek na finančni sistem.

Negativni učinki iz prvega pododstavka vključujejo širšo finančno nestabilnost ali dogodke na ravni celotnega sistema v kateri koli državi članici.

Če organ za reševanje meni, da CNS ni rešljiva, o tem pravočasno obvesti organ ESMA.

3.  CNS na zahtevo organa za reševanje dokaže, da:

(a)  ni ovir za znižanje vrednosti lastniških instrumentov na podlagi izvajanja pooblastil za reševanje, ne glede na to, ali so bili neizpolnjeni pogodbeni dogovori ali drugi ukrepi iz načrta sanacije CNS v celoti izčrpani;

(b)  pogodbe CNS s klirinškimi člani ali tretjimi osebami tem klirinškim članom ali tretjim osebam ne omogočajo, da bi uspešno ugovarjali izvajanju pooblastil organa za reševanje ali se kako drugače izognili temu, da bi se navedena pooblastila uporabila zoper njih.

4.  Zaradi ocene rešljivosti iz odstavka 1 organ za reševanje po potrebi prouči zadeve iz oddelka C Priloge.

4a.  ESMA sprejme smernice za spodbujanje zbliževanja nadzornih in reševalnih praks v zvezi z uporabo oddelka C priloge do ... [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

5.  Organ za reševanje v sodelovanju s kolegijem za reševanje pripravi oceno rešljivosti hkrati s pripravo in posodobitvijo načrta reševanja v skladu s členom 13.

Člen 17

Obravnava ali odprava ovir za rešljivost

1.  Kadar organ za reševanje na podlagi ocene iz člena 16 in po posvetovanju s kolegijem za reševanje ugotovi, da obstajajo bistvene ovire za rešljivost CNS, organ za reševanje v sodelovanju s pristojnim organom pripravi poročilo ter ga predloži CNS in kolegiju za reševanje.

V poročilu iz prvega pododstavka se analizirajo ▌ovire za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje v zvezi s CNS, obravnava njihov vpliv na poslovni model CNS ter priporočijo ciljno usmerjeni ukrepi za njihovo odpravo, kjer je to mogoče.

2.  Zahteva iz člena 15, da morajo kolegiji za reševanje sprejeti skupno odločitev o načrtih reševanja, se po predložitvi poročila iz odstavka 1 začasno odloži, dokler organ za reševanje na podlagi odstavka 3 tega člena ne odobri ukrepov za odpravo bistvenih ovir za rešljivost ali dokler niso na podlagi odstavka 4 tega člena določeni nadomestni ukrepi.

3.  CNS v štirih mesecih od dneva prejema poročila, predloženega v skladu z odstavkom 1, organu za reševanje predlaga možne ukrepe za obravnavo ali odpravo bistvenih ovir za rešljivost, navedenih v poročilu. Organ za reševanje vse ukrepe, ki jih predlaga CNS, sporoči kolegiju za reševanje. Organ za reševanje in kolegij za reševanje v skladu s členom 18(1)(b) ocenita, ali se s temi ukrepi učinkovito obravnavajo ali odpravljajo navedene ovire.

4.  Kadar organ za reševanje ob upoštevanju mnenja kolegija za reševanje ugotovi, da se z ukrepi, ki jih CNS predlaga v skladu z odstavkom 3, ne bi učinkovito zmanjšale ali odpravile ovire, opredeljene v poročilu, organ za reševanje opredeli nadomestne ukrepe, ki jih sporoči kolegiju za reševanje za sprejetje skupne odločitve v skladu s členom 18.

Pri nadomestnih ukrepih iz prvega pododstavka se upošteva naslednje:

(a)  ogrožanje finančne stabilnosti zaradi navedenih ovir za rešljivost CNS;

(b)  učinek nadomestnih ukrepov na posamezno CNS, njene klirinške člane in njihove stranke, morebitne povezane infrastrukture finančnih trgov in notranji trg;

(ba)  učinki na zagotavljanje integriranih klirinških storitev za različne produkte in portfeljska kritja pri različnih kategorijah sredstev.

Za namene točke (b) drugega pododstavka se organ za reševanje posvetuje s pristojnim organom, nadzornim kolegijem in kolegijem za reševanje ter po potrebi z ESRB.

5.  Organ za reševanje v skladu s členom 18 CNS neposredno ali posredno prek pristojnega organa pisno sporoči nadomestne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego cilja odprave ovir za rešljivost. Organ za reševanje utemelji, zakaj z ukrepi, ki jih je predlagala CNS, ne bi bilo mogoče odpraviti ovir za rešljivost in kako bi bili nadomestni ukrepi pri tem učinkoviti.

6.  CNS v enem mesecu predlaga načrt, kako namerava izvesti nadomestne ukrepe v obdobju, ki ga določi organ za reševanje.

7.  Samo za namene odstavka 4 lahko organ za reševanje, ki se usklajuje s pristojnim organom:

(a)  od CNS zahteva, naj spremeni ali pripravi sporazume o opravljanju storitev, znotraj skupine ali s tretjimi osebami, tako da obsegajo zagotavljanje kritičnih funkcij;

(b)  od CNS zahteva, naj omeji svoje največje izpostavljenosti na posamični in skupni ravni;

(c)  od CNS zahteva, naj spremeni način pobiranja in vzdrževanja kritja v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(d)  od CNS zahteva, naj spremeni sestavo in število svojih jamstvenih skladov iz člena 42 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(e)  za CNS uvede zahteve glede zagotavljanja specifičnih ali rednih dodatnih informacij;

(f)  zahteva, naj CNS proda določeno svoje premoženje;

(g)  zahteva, naj CNS omeji ali preneha opravljati posamezne obstoječe ali predlagane dejavnosti;

(h)  zahteva, naj CNS spremeni svoj načrt sanacije, pravila delovanja in druge pogodbene ureditve;

(i)  omeji ali prepreči razvoj novih ali obstoječih poslovnih področij ali zagotavljanje novih ali obstoječih storitev;

(j)  zahteva spremembe pravnih ali operativnih struktur CNS ali katerega koli subjekta v skupini, ki je neposredno ali posredno pod njenim nadzorom, da bi se zagotovila možnost pravne in operativne ločenosti kritičnih funkcij od drugih funkcij z uporabo instrumentov za reševanje;

(k)  zahteva, naj CNS ustanovi nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni finančni holding v Uniji;

(l)  zahteva, naj CNS ▌izda obveznosti, ki se lahko odpišejo in konvertirajo, ali rezervira druga sredstva za povečanje sposobnosti za kritje izgub, dokapitalizacijo in obnovitev predhodno financiranih sredstev;

(m)  zahteva, naj CNS ▌sprejme druge ukrepe, ki omogočajo, da se s kapitalom, drugimi obveznostmi in pogodbami pokrijejo izgube, dokapitalizira CNS ali obnovijo predhodno financirana sredstva. Navedeni ukrepi lahko vključujejo zlasti poskus ponovnega pogajanja glede obveznosti, ki jih je izdala CNS, ali pregleda pogodbenih pogojev, s čimer se zagotovi, da je vsaka odločitev organa za reševanje o odpisu, konverziji ali prestrukturiranju navedene obveznosti, instrumenta ali pogodbe v skladu s pravom jurisdikcije, ki ureja to obveznost ali instrument;

(n)  ▌

(na)  omeji ali začasno prekine interoperabilne povezave CNS, kjer je takšna omejitev ali začasna prekinitev nujna, da bi se preprečil negativen učinek, ki ga lahko imata uporaba instrumentov za sanacijo in izvajanje pristojnosti reševanja na interoperabilne CNS.

Člen 18

Usklajevalni postopek za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost

1.  Kolegij za reševanje sprejme skupno odločitev o:

(a)  opredelitvi bistvenih ovir za rešljivost v skladu s členom 16(1);

(b)  oceni ukrepov, ki jih predlaga CNS, v skladu s členom 17(3), če je to potrebno;

(c)  nadomestnih ukrepih, ki se zahtevajo v skladu s členom 17(4).

2.  Skupna odločitev o opredelitvi bistvenih ovir za rešljivost iz odstavka 1(a) se sprejme v štirih mesecih po predložitvi poročila iz člena 17(1) kolegiju za reševanje.

Skupna odločitev iz odstavka 1(b) in (c) se sprejme v štirih mesecih po predložitvi predlaganih ukrepov CNS za odpravo ovir za rešljivost.

Skupne odločitve iz odstavka 1 se obrazložijo, organ za reševanje pa jih pisno sporoči CNS in, kadar je primerno, njeni nadrejeni družbi.

Organ ESMA lahko v skladu s členom 31(c) Uredbe (EU) št. 1095/2010 kolegiju za reševanje na zahtevo organa za reševanje pomaga sprejeti skupno odločitev.

3.  Kadar kolegij za reševanje v štirih mesecih po datumu pošiljanja poročila iz člena 17(1) ne uspe sprejeti skupne odločitve, organ za reševanje sam sprejme odločitev o ustreznih ukrepih, ki se sprejmejo v skladu s členom 17(5). Organ za reševanje sprejme odločitev ob upoštevanju mnenj, ki so jih drugi člani kolegija za reševanje izrazili v štirimesečnem obdobju.

Organ za reševanje pisno sporoči odločitev CNS, njeni nadrejeni družbi, kadar je primerno, in drugim članom kolegija za reševanje.

4.  Če je katera koli skupina članov nadzornega kolegija, ki predstavlja navadno večino članov tega kolegija, do konca štirimesečnega obdobja v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 organu ESMA predložila zadevo iz člena 17(7)(j), (k) ali (n), organ za reševanje CNS svojo odločitev odloži in počaka na odločitev, ki jo organ ESMA lahko sprejme v skladu s členom 19(3) navedene uredbe. Organ za reševanje v takem primeru odločitev sprejme v skladu z odločitvijo organa ESMA.

Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseganje sprave v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ ESMA odločitev sprejme v enem mesecu od datuma, ko mu je zadeva predložena. Po koncu štirimesečnega obdobja ali sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti organu ESMA. Če organ ESMA v enem mesecu ne sprejme odločitve, se uporabi odločitev organa za reševanje.

NASLOV IV

ZGODNJE POSREDOVANJE

Člen 19

Ukrepi za zgodnje posredovanje

1.  Kadar CNS krši ali bo ▌verjetno kršila bonitetne zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012 ali predstavlja tveganje za finančno stabilnost globalnega finančnega sistema, finančnega sistema Unije ali njunih delov ali kadar pristojni organ ugotovi, da obstajajo drugi znaki dogodkov, ki bi lahko vplivali na dejavnosti CNS, zlasti njeno zmožnost, da zagotavlja klirinške storitve, lahko pristojni organi:

(a)  zahtevajo, naj CNS posodobi načrt sanacije v skladu s členom 9, če se okoliščine, v katerih je bilo potrebno zgodnje posredovanje, razlikujejo od predpostavk, določenih v prvotnem načrtu sanacije;

(b)  zahtevajo, naj CNS v določenem roku izvede eno ali več shem ali ukrepov, opredeljenih v načrtu sanacije. Če se načrt posodobi v skladu s točko (a), navedene sheme ali ukrepi vključujejo morebitne posodobljene sheme ali ukrepe;

(c)  zahtevajo, naj CNS opredeli vzroke za kršitev ali verjetno kršitev iz odstavka 1 ter pripravi program ukrepanja, vključno s primernimi ukrepi in časovnimi okviri;

(d)  zahtevajo, naj CNS skliče skupščino svojih delničarjev, ali pa skupščino skličejo sami, če CNS navedene zahteve ne izpolni. Pristojni organ v obeh primerih določi dnevni red, vključno z odločitvami, katerih sprejetje naj bi proučili delničarji;

(e)  zahtevajo, naj se odstavi ali zamenja en ali več članov odbora ali višjega vodstva, če se na podlagi člena 27 Uredbe (EU) št. 648/2012 ugotovi, da niso primerni za opravljanje svojih nalog;

(f)  zahtevajo spremembe poslovne strategije CNS;

(g)  zahtevajo spremembe pravnih ali operativnih struktur CNS;

(h)  organu za reševanje predložijo vse potrebne informacije za posodobitev načrta reševanja, ki ga sestavi CNS, da se pripravita morebitno reševanje CNS ter vrednotenje njenih sredstev in obveznosti v skladu s členom 24, vključno z morebitnimi informacijami, ki se zahtevajo z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem;

(i)  po potrebi in v skladu z odstavkom 4 zahtevajo izvajanje ukrepov za reševanje CNS;

(j)  zahtevajo, naj CNS ne izvede nekaterih ukrepov za reševanje, če pristojni organ ugotovi, da bi lahko njihovo izvajanje negativno vplivalo na finančno stabilnost ali neupravičeno škodilo interesom strank;

(k)  zahtevajo, naj CNS pravočasno obnovi svoja finančna sredstva;

(ka)  izjemoma in v enkratnih primerih dovolijo strankam klirinških članov, da neposredno sodelujejo v dražbah, z opustitvijo bonitetnih zahtev iz poglavja 3 naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012 razen zahtev za kritje iz člena 41 Uredbe (EU) št. 648/2012 za te stranke. Klirinški člani strank slednje celovito obvestijo o dražbi in jim pomagajo v postopku zbiranja ponudb. Zahtevana izplačila kritja strank se posredujejo prek klirinškega člana, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti;

(kb)  omejijo ali prepovejo plačilo lastniških instrumentov in instrumentov, ki se obravnavajo kot lastniški, v največji možni meri, ne da bi to povzročilo neizpolnjevanje obveznosti, vključno z izplačilom dividend in odkupi vrednostnih papirjev s strani CNS, in lahko omejijo, prepovejo ali zamrznejo vsa izplačila variabilnih plačil v skladu z Direktivo 2013/36/EU in smernicami EBA EBA/GL/2015/22, diskrecijske pokojninske pravice ali odpravnine za vodstvo.

2.  Pristojni organ za vsakega od navedenih ukrepov določi ustrezen rok in oceni učinkovitost navedenih ukrepov, ko so sprejeti.

2a.  Predpisi nacionalnega insolvenčnega prava glede izpodbojnosti ali neizvršljivosti pravnih aktov, ki so v škodo upnikov, se ne uporabljajo za ukrepe za zgodnje posredovanje, ki jih sprejme pristojni organ v skladu s to uredbo.

3.  Pristojni organ lahko ukrepe iz odstavka 1(a) do (k) uporabi šele po tem, ko upošteva vpliv navedenih ukrepov v drugih državah članicah, kjer CNS deluje ali zagotavlja storitve, zlasti tam, kjer so dejavnosti CNS ključne ali pomembne za lokalne finančne trge, med drugim v krajih, kjer imajo sedež klirinški člani ter so vzpostavljena povezana mesta trgovanja in infrastrukture finančnih trgov.

4.  Pristojni organ lahko ukrep iz odstavka 1(i) uporabi samo, če je navedeni ukrep v javnem interesu in nujen za dosego katerega koli od naslednjih ciljev:

(a)  ohranitev finančne stabilnosti Unije;

(b)  ohranitev kontinuitete kritičnih funkcij CNS na pregledni in nediskriminatorni osnovi;

(c)  ohranitev in okrepitev finančne odpornosti CNS.

Pristojni organ ne uporabi ukrepa iz odstavka 1(i) v zvezi z ukrepi, ki vključujejo prenos premoženja, pravic ali obveznosti druge CNS.

5.  Kadar CNS začne uporabljati kaskadni pristop k neplačilom v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012, brez nepotrebnega odlašanja o tem obvesti pristojni organ in organ za reševanje in pojasni, ali je zadevni dogodek odraz njenih pomanjkljivosti ali težav.

6.  Če so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, pristojni organ o tem obvesti organ ESMA in organ za reševanje ter se posvetuje z nadzornim kolegijem.

Pristojni organ po navedenih obvestilih in posvetovanju z nadzornim kolegijem odloči, ali bo uporabil katerega od ukrepov iz odstavka 1. Pristojni organ o odločitvi v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti, obvesti nadzorni kolegij, organ za reševanje in organ ESMA.

7.  Organ za reševanje lahko po obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 6 od CNS zahteva, naj ob upoštevanju pogojev iz člena 41 in določb glede zaupnosti iz člena 71 ter okvira o sondiranju trga iz člena 11 Uredbe (EU) št. 596/2014 in zadevne delegirane in izvedbene zakonodaje naveže stik s potencialnimi kupci, da bi pripravili njeno reševanje.

Člen 20

Odstavitev višjega vodstva in odbora

Če se finančno stanje CNS znatno poslabša ali če CNS krši svoje pravne zahteve, vključno s svojimi pravili delovanja, pri čemer drugi ukrepi, sprejeti v skladu s členom 19, ne zadostujejo za izboljšanje stanja, lahko pristojni organi zahtevajo odstavitev celotnega ali dela višjega vodstva ali odbora CNS.

Novo višje vodstvo ali odbor se imenujeta v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 648/2012, odobri ali potrdi pa ju pristojni organ.

Naslov IVa

Nadomestitev izgub

Člen 20a

Izdaja lastniških instrumentov, vezanih na prihodnje dobičke, za klirinške člane in stranke, ki so utrpele izgubo

1.  Če je CNS v sanaciji, ki jo je povzročil dogodek, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti, uporabila ureditve in ukrepe za znižanje vrednosti morebitnih dobičkov, ki jih CNS izplača klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in njihovim strankam, kot je opredeljeno v njenem načrtu sanacije v skladu s točko (l)(ii)(b) člena 9(7b), ki presegajo kaskadni pristop iz člena 45 Uredbe (EU) št. 648/2012, pri klirinških članih, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in njihovih strankah ter posledično ni prešla v reševanje, bi moral pristojni organ CNS imeti možnost, da po ponovni uskladitvi knjig od CNS zahteva, da članom izplača denarno nadomestilo za izgube ali, kjer je to ustrezno, od CNS zahteva, da izda lastniške instrumente, vezane na prihodnje dobičke CNS.

Vrednost lastniških instrumentov, vezanih na prihodnje dobičke CNS in izdanih vsakemu prizadetemu klirinškemu članu, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ki se morajo v ustrezni obliki prenesti na stranke, je sorazmerna z njegovo izgubo in temelji na vrednotenju, opravljenem v skladu s členom 24(3). Ti lastniški instrumenti dajejo imetniku pravico, da od CNS letno prejema plačila, dokler izguba ni v celoti nadomeščena, do primernega največjega števila let od datuma izdaje. Za plačila, povezana s temi lastniškimi instrumenti, se uporabi primeren največji delež letnih dobičkov CNS.

2.  Ta člen ne zmanjšuje odgovornosti klirinških članov, da prevzamejo izgube, ki presegajo kaskadni pristop.

3.  Organ ESMA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi zaporedje, po katerem je treba plačati nadomestilo, primerno največje število let in primeren največji delež letnih dobičkov CNS iz drugega pododstavka odstavka 1.

Organ ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [XXX po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

NASLOV V

REŠEVANJE

POGLAVJE I

Cilji, pogoji in splošna načela

Člen 21

Cilji reševanja

1.  Organ za reševanje pri uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil za reševanje upošteva vse naslednje cilje reševanja ter jih ustrezno usklajuje glede na naravo in okoliščine posameznega primera:

(a)  zagotoviti kontinuiteto izvajanja kritičnih funkcij CNS ▌, zlasti:

(i)  pravočasne poravnave obveznosti CNS do njenih klirinških članov in njihovih strank;

(ii)  nemotenega dostopa klirinških članov do računov vrednostnih papirjev ali gotovinskih računov, ki jih zagotavlja CNS, in zavarovanja z vrednostnimi papirji ali gotovinskega zavarovanja, ki ga CNS vzdržuje v imenu navedenih klirinških članov;

(b)  zagotoviti kontinuiteto povezav z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, katerih prekinitev bi bistveno negativno vplivala na finančno stabilnost ali pravočasno dokončanje funkcij plačevanja, kliringa, poravnave in vodenja evidenc;

(c)  izogniti se resnejšim negativnim učinkom na finančni sistem, zlasti s preprečevanjem širjenja negativnih učinkov finančnih težav na klirinške člane CNS, njihove stranke ali širši finančni sistem, tudi na druge infrastrukture finančnih trgov, in ohranjanjem tržnega in javnega zaupanja;

(d)  zaščititi javna sredstva s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti od ▌javne finančne podpore in morebitnih izgub za davkoplačevalce;

(e)  čim bolj znižati stroške reševanja za vse prizadete deležnike in preprečiti uničenje vrednosti CNS, razen če je uničenje potrebno, da se dosežejo cilji reševanja.

2.  Odbor in višje vodstvo CNS v postopku reševanja organu za reševanje zagotavljata vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja.

Člen 22

Pogoji za reševanje

1.  Organ za reševanje sprejme ukrep za reševanje v zvezi s CNS, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  CNS propada ali bo verjetno propadla, kar ugotovi kateri koli od naslednjih:

i)  pristojni organ po posvetovanju z organom za reševanje;

ii)  organ za reševanje po posvetovanju s pristojnim organom, če ima organ za reševanje potrebne instrumente za tako sklepanje;

(b)  ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin ni upravičeno pričakovati, da bi nadomestni ukrepi zasebnega sektorja ali nadzorni ukrepi, vključno z zgodnjim posredovanjem, preprečili propad CNS v razumnem obdobju; ter

(c)  ukrep za reševanje je nujen v javnem interesu, da se dosežejo cilji reševanja, če jih ne bi bilo mogoče v enakem obsegu doseči z izvajanjem ureditve za porazdelitev pogodbenih izgub CNS ali če ta ureditev ni izčrpna in s prenehanjem CNS v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki.

Za namene točke (a)(ii) pristojni organ organu za reševanje brez nepotrebnega odlašanja in na lastno pobudo predloži vse ▌ informacije, ki bi lahko kazale, da CNS propada oziroma bo verjetno propadla. Poleg tega pristojni organ na zahtevo zagotovi vse druge informacije, ki jih organ za reševanje potrebuje za to, da opravi svojo oceno.

2.  Za namene odstavka 1(a) se šteje, da CNS propada ali bo verjetno propadla, če velja ena ali več naslednjih okoliščin:

(a)  CNS krši ali bo verjetno kršila svoje zahteve za pridobitev dovoljenja na način, ki bi upravičil preklic njenega dovoljenja v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b)  CNS ni sposobna ali verjetno ne bo sposobna zagotavljati kritične funkcije;

(c)  CNS z izvajanjem ukrepov za reševanje ni sposobna ali verjetno ne bo sposobna ponovno vzpostaviti uspešnega poslovanja;

(d)  CNS ni sposobna ali verjetno ne bo sposobna plačati svojih dolgov ali drugih obveznosti do njihove zapadlosti;

(e)  CNS zaprosi za ▌ javnofinančno pomoč.

Za namene točke (e) se ukrep ne šteje za javnofinančno pomoč, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

i)  ima obliko državnega jamstva za zavarovanje likvidnostnih posojil, ki jih je centralna banka zagotovila v skladu s svojimi pogoji, ali obliko državnega jamstva za novoizdane obveznosti;

ia)  v času dodelitve javnofinančne pomoči ni prisotna nobena okoliščina iz točk (a), (b), (c) ali (d) tega odstavka;

ib)  državna jamstva iz točke (i) so potrebna za odpravo resne motnje v gospodarstvu države članice in ohranitev finančne stabilnosti;

ii)  državna jamstva iz točke (i) so omejena na solventne CNS, zanje je potrebna končna odobritev v skladu z okvirom Unije za državne pomoči, so previdnostne in začasne narave, sorazmerna glede na odpravo posledic resne motnje iz odstavka ib) in se ne uporabljajo za izravnavo izgub, ki jih je ustvarila ali jih bo v prihodnosti verjetno ustvarila CNS.

3.  Organ za reševanje lahko sprejme ukrep za reševanje tudi, če meni, da CNS izvaja ali namerava izvesti sanacijske ukrepe, s katerimi bi se lahko preprečil njen propad, vendar povzročajo znatne negativne učinke na finančni sistem.

3a.  Odločitev organa za reševanje, ki meni, da CNS propada ali bo verjetno propadla, se lahko izpodbija samo, če je bila ta odločitev glede na informacije, ki so bile takrat zlahka dostopne, arbitrarna in nerazumna.

4.  Organ ESMA sprejme smernice za spodbujanje zbliževanja nadzornih in reševalnih praks v zvezi z uporabo okoliščin, v katerih se šteje, da CNS propada ali bo verjetno propadla [UP, vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe], če in ko je to primerno ob upoštevanju različnih velikosti in narave CNS s sedežem v Uniji.

Organ ESMA pri sprejetju navedenih smernic upošteva smernice, izdane v skladu s členom 32(6) Direktive 2014/59/EU.

Člen 23

Splošna načela v zvezi z reševanjem

Organ za reševanje sprejme vse primerne ukrepe za uporabo instrumentov za reševanje iz člena 27 in izvajanje pooblastil za reševanje iz člena 48 v skladu z naslednjimi načeli:

(a)  ▌zagotovi se izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti in drugih dogovorov iz načrta sanacije CNS, če niso bili izčrpani pred začetkom reševanja, razen če v izrednih okoliščinah organ za reševanje ugotovi, da je za pravočasno dosego ciljev reševanja primerneje uporabiti instrumente za reševanje ali izvesti pooblastila za reševanje;

(b)  delničarji CNS v postopku reševanja prvi prevzamejo izgube po zagotovitvi izpolnitve vseh obveznosti in dogovorov iz točke (a) v skladu z navedeno točko;

(c)  po delničarjih CNS v postopku reševanja prevzamejo izgube upniki, in sicer glede na prednost njihovih terjatev v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki, razen če je v tej uredbi izrecno določeno drugače;

(d)  upniki CNS istega razreda se obravnavajo enakovredno;

(e)  nobeden od delničarjev CNS, njenih upnikov in klirinških članov ali njihovih strank ne utrpi večjih izgub, kot bi jih utrpel v skladu s členom 60;

(f)  odbor in višje vodstvo CNS v postopku reševanja se zamenjata, razen če organ za reševanje meni, da je treba za uresničitev ciljev reševanja odbor in višje vodstvo v celoti ali delno ohraniti;

(g)  organi za reševanje obveščajo predstavnike zaposlenih in se z njimi posvetujejo v skladu z njihovimi nacionalnimi zakonodajami ali prakso;

(h)  če je CNS del skupine, organi za reševanje upoštevajo vpliv na druge subjekte v skupini in na skupino kot celoto.

POGLAVJE II

Vrednotenje

Člen 24

Cilji vrednotenja

1.  Organi za reševanje zagotovijo, da se vsi ukrepi za reševanje sprejmejo na podlagi vrednotenja, ki zagotavlja pošteno, preudarno in realno oceno sredstev, obveznosti, pravic in obvez CNS.

2.  Preden organ za reševanje začne postopek reševanja CNS, zagotovi izvedbo prvega vrednotenja, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje na podlagi člena 22(1).

3.  Po tem, ko se organ za reševanje odloči začeti postopek reševanja CNS, zagotovi izvedbo drugega vrednotenja, s katerim se:

(a)  prispeva k odločitvi o ustreznem ukrepu za reševanje, ki ga je treba sprejeti;

(b)  zagotovi, da so vse izgube v zvezi s sredstvi in pravicami CNS v celoti pripoznane v trenutku uporabe instrumentov za reševanje;

(c)  prispeva k odločitvi o obsegu razveljavitve ali razvodenitve lastniških instrumentov ter odločitvi o vrednosti in številu lastniških instrumentov, izdanih ali prenesenih zaradi izvajanja pooblastil za reševanje;

(d)  prispeva k odločitvi o obsegu odpisa ali konverzije vseh nezavarovanih obveznosti, vključno z dolžniškimi instrumenti;

(e)  v primeru uporabe instrumentov za porazdelitev izgub in pozicij prispeva k odločitvi o obsegu izgub, ki jih je treba uporabiti za terjatve prizadetih upnikov, neporavnane obveznosti ali pozicije v zvezi s CNS, ter o obsegu in nujnosti poziva k denarnemu plačilu za reševanje;

(f)  v primeru uporabe instrumenta premostitvene CNS prispeva k odločitvi o sredstvih, obveznostih, pravicah in obvezah ali lastniških instrumentih, ki se lahko prenesejo na premostitveno CNS, in k odločitvi o znesku morebitnega nadomestila, ki se lahko plača CNS v postopku reševanja ali, kadar je ustrezno, imetnikom lastniških instrumentov;

(g)  v primeru uporabe instrumenta prodaje poslovanja prispeva k odločitvi o sredstvih, obveznostih, pravicah in obvezah ali lastniških instrumentih, ki se lahko prenesejo na tretjega kupca, in k temu, kako organi za reševanje razumejo tržne pogoje za namene člena 40;

(ga)  če organ za reševanje odpove pogodbo, cena odpovedi po možnosti vselej temelji na pošteni tržni ceni, ki se določi na osnovi pravil in dogovorov CNS, in se z drugačnim postopkom oblikovanja cen nadomesti samo, če organ za reševanje meni, da je to nujno.

Za namene točke (d) se pri vrednotenju upoštevajo morebitne izgube, ki bi se pokrile z zagotovitvijo izpolnitve morebitnih neporavnanih obveznosti klirinških članov ali drugih tretjih oseb do CNS, in raven konverzije, ki se uporabi za dolžniške instrumente.

4.  Zoper vrednotenji iz odstavkov 2 in 3 je pritožba v skladu s členom 72 dopustna samo skupaj z odločitvijo o uporabi instrumenta za reševanje ali izvedbi pooblastila za reševanje.

Člen 25

Zahteve za vrednotenje

1.  Organ za reševanje zagotovi, da vrednotenja iz člena 24 opravi:

(a)  oseba, neodvisna od vseh javnih organov in CNS;

(b)  organ za reševanje, če jih ne more opraviti oseba iz točke (a).

2.  Vrednotenja iz člena 24 se štejejo za dokončna, če jih opravi oseba iz odstavka 1(a) in so izpolnjene vse zahteve iz tega člena.

3.  Dokončno vrednotenje se brez poseganja v okvir Unije za državne pomoči, če je ustrezno, pripravi na podlagi preudarnih predpostavk in od trenutka, ko se sprejme ukrep za reševanje, ne predvideva morebitne prihodnje odobritve ▌javnofinančne pomoči ali izredne likvidnostne pomoči centralne banke ali likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere, CNS. Pri vrednotenju se upošteva tudi morebitna izterjava vseh razumnih izdatkov, ki jih je CNS v postopku reševanja imela v skladu s členom 27(9).

4.  Dokončno vrednotenje se dopolni z naslednjimi informacijam, ki jih hrani CNS:

(a)  posodobljeno bilanco stanja in poročilom o finančnem položaju CNS, vključno s preostalimi razpoložljivimi predhodno financiranimi sredstvi in neporavnanimi finančnimi obveznostmi;

(b)  evidencami o pogodbah, pri katerih je bil opravljen kliring, iz člena 29 Uredbe (ES) št. 648/2012;

(c)  vsemi informacijami o trgu ter knjigovodskih vrednostih njenih sredstev, obveznosti in pozicij, vključno z zadevnimi terjatvami in neporavnanimi obveznostmi, dolgovanimi CNS.

5.  Dokončno vrednotenje kaže nadaljnjo delitev upnikov na razrede glede na njihove prednostne razvrstitve v skladu z veljavnim insolvenčnim pravom. Vključuje tudi oceno obravnave, ki bi bila posameznemu razredu delničarjev in upnikov predvidoma zagotovljena ob uporabi načela iz člena 23(e).

Ocena iz prvega pododstavka ne vpliva na vrednotenje iz člena 61.

6.  Organ ESMA ob upoštevanju morebitnih regulativnih tehničnih standardov, oblikovanih v skladu s členom 36(14) in (15) Direktive 2014/59/EU, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi:

(a)  okoliščine, v katerih se za namene odstavka 1 tega člena šteje, da je oseba neodvisna od organa za reševanje in CNS;

(b)  metodologijo za ocenjevanje vrednosti sredstev in obveznosti CNS;

(c)  ločitev vrednotenj iz členov 24 in 61.

Organ ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum: v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 26

Začasno vrednotenje

1.  Vrednotenja iz člena 24, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 25(2), se štejejo za začasna vrednotenja.

Začasna vrednotenja vključujejo blažilnik za dodatne izgube in njegovo ustrezno utemeljitev.

2.  Kadar organi za reševanje sprejmejo ukrep za reševanje na podlagi začasnega vrednotenja, zagotovijo, da se dokončno vrednotenje opravi takoj, ko je to mogoče.

Organ za reševanje zagotovi, da dokončno vrednotenje iz prvega pododstavka:

(a)  omogoča polno pripoznanje morebitnih izgub CNS v njenih poslovnih knjigah;

(b)  prispeva k odločitvi o zvišanju vrednosti terjatev upnikov ali plačanega nadomestila v skladu z odstavkom 3.

3.  Če je ocena neto vrednosti sredstev CNS pri dokončnem vrednotenju višja kot pri začasnem vrednotenju te vrednosti, lahko organ za reševanje:

(a)  zviša vrednost terjatev prizadetih upnikov, ki so bile znižane ali prestrukturirane;

(b)  od premostitvene CNS zahteva, naj CNS v postopku reševanja plača dodatno nadomestilo v zvezi s sredstvi, obveznostmi, pravicami in obvezami oziroma lastnikom lastniških instrumentov v zvezi z navedenimi instrumenti.

4.  Organ ESMA ob upoštevanju morebitnih regulativnih tehničnih standardov, oblikovanih v skladu s členom 36(15) Direktive 2014/59/EU, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da za namene odstavka 1 tega člena določi metodologijo za izračun blažilnika za dodatne izgube, ki se vključi v začasna vrednotenja.

Organ ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum: v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE III

Instrumenti za reševanje

Oddelek 1

Splošna načela

Člen 27

Splošne določbe o instrumentih za reševanje

1.  Organi za reševanje sprejmejo ukrepe za reševanje iz člena 21, tako da posamično ali v kombinaciji uporabijo naslednje instrumente za reševanje:

(a)  instrumente za porazdelitev pozicij in izgub;

(b)  instrument za odpis in konverzijo;

(c)  instrument prodaje poslovanja;

(d)  instrument premostitvene CNS;

(e)  kateri koli drug instrument za reševanje v skladu s členoma 21 in 23.

2.  V primeru sistemske krize lahko organ za reševanje zagotovi tudi ▌javnofinančno pomoč, pri čemer uporabi državne instrumente za stabilizacijo v skladu s členi 45, 46 in 47, ob predhodni in končni odobritvi v skladu z okvirom Unije za državne pomoči ter ob oblikovanju celovitih in verodostojnih dogovorov za izterjavo zagotovljenih sredstev v ustreznem časovnem obdobju.

3.  Organ za reševanje pred uporabo instrumentov iz odstavka 1 zagotovi izpolnitev:

(a)  vseh obstoječih in neuveljavljenih pravic CNS, vključno s pogodbenimi obveznostmi klirinških članov, da izpolnijo pozive k denarnemu plačilu, zagotovijo dodatna sredstva CNS ali prevzamejo pozicije klirinških članov, ki so v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in sicer z dražbo ali drugimi sredstvi, dogovorjenimi v pravilih delovanja CNS;

(b)  vseh obstoječih in neporavnanih pogodbenih obveznosti, s katerimi so stranke, ki niso klirinški člani, zavezane kakršni koli obliki finančne pomoči.

Organ za reševanje lahko zagotovi delno izpolnitev pogodbenih obveznosti iz točk (a) in (b), če jih ni mogoče v celoti izpolniti v razumnem roku.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 se lahko organ za reševanje deloma ali v celoti odreče izpolnitvi zadevnih obstoječih in neporavnanih obveznosti, da prepreči znatne negativne učinke na finančni sistem ali obsežno širjenje negativnih učinkov ali če je uporaba instrumentov iz odstavka 1 ustreznejša za pravočasno dosego ciljev reševanja.

6.  Če uporaba instrumenta za reševanje, razen instrumenta za odpis in konverzijo, povzroči izgube, ki jih krijejo klirinški člani, organ za reševanje uporabi pooblastilo za odpis in konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti tik pred uporabo instrumenta za reševanje ali skupaj z njo.

7.  Če se uporabijo samo instrumenti za reševanje iz odstavka 1(c) in (d) in se v skladu s členoma 40 in 42 prenese samo del sredstev, pravic, obveznosti ali obvez CNS v postopku reševanja, preostali del CNS preneha v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki.

8.  Predpisi nacionalnega insolvenčnega prava glede izpodbojnosti ali neizvršljivosti pravnih aktov, ki so v škodo upnikov, se ne uporabljajo za prenos sredstev, pravic, obvez ali obveznosti s CNS, v zvezi s katero se uporabljajo instrumenti za reševanje ali državni instrumenti za finančno stabilizacijo.

9.  Organ za reševanje vse razumne izdatke, vključno z ustrezno premijo za tveganje, ki so nastali v zvezi z uporabo instrumentov ali pooblastil za reševanje ali v zvezi z uporabo državnih instrumentov za finančno stabilizacijo, v ustreznem časovnem obdobju izterja na naslednje načine:

(a)  kot prednostni upnik od CNS v postopku reševanja;

(b)  od nadomestila, ki ga plača kupec, če se uporabi instrument prodaje poslovanja;

(c)  kot prednostni upnik od morebitnih prihodkov, ustvarjenih s prenehanjem premostitvene CNS;

(ca)  od katerega koli klirinškega člana v takšnem obsegu, da slednji ne utrpi večjih izgub, kot bi jih, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi s CNS, ampak bi bil namesto tega odvisen od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami iz njenih pravil delovanja oziroma bi CNS prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka;

(cb)  od vseh prihodkov od uporabe državnih instrumentov za stabilizacijo, vključno s prihodki od prodaje lastniških instrumentov iz člena 46 in od prodaje CNS, za katero se uporabi instrument začasnega javnega lastništva iz člena 47.

9a.  Pri določanju zneskov, ki naj bi se povrnili v skladu s prejšnjim odstavkom, organ za reševanje upošteva zneske, ki bi jih morali stranke in člani CNS prispevati v okviru pravil in dogovorov CNS ter za njeno reševanje, če javni organi ne bi zagotovili javne podpore.

10.  Organi za reševanje pri uporabi instrumentov za reševanje na podlagi vrednotenja v skladu s členom 25 zagotovijo polno porazdelitev izgub, ponovno uskladitev poslovnih knjig, obnovitev predhodno financiranih sredstev CNS ali premostitvene CNS in dokapitalizacijo CNS ali premostitvene CNS.

Člen 27a

Možnost nadomestila za udeležence CNS ne velja za njihove izgube v fazi upravljanja neizpolnjenih obveznosti ali sanacije, h katerim jih zavezuje pogodba.

Oddelek 2

Instrumenti za porazdelitev pozicij in izgub

Člen 28

Cilj in področje uporabe instrumentov za porazdelitev pozicij in izgub

1.  Organi za reševanje uporabljajo instrument za porazdelitev pozicij v skladu s členom 29, instrumente za porazdelitev izgub pa v skladu s členoma 30 in 31.

2.  Instrumenti iz odstavka 1 se lahko uporabljajo v zvezi z vsemi pogodbami, ki se nanašajo na klirinške storitve in na zavarovanje v zvezi s temi storitvami, ki je dano CNS.

3.  Organi za reševanje uporabijo instrument za porazdelitev pozicij iz člena 29 za ponovno uskladitev poslovnih knjig CNS ali premostitvene CNS, kakor je primerno.

Organi za reševanje uporabijo instrumente za porazdelitev izgub iz členov 30 in 31 za katerega od naslednjih namenov:

(a)  kritje izgub CNS, ocenjenih v skladu s členom 27(10);

(b)  ponovno vzpostavitev zmožnosti CNS, da poravnava plačilne obveznosti ob njihovi zapadlosti;

(ba)  olajšanje uskladitve poslovnih knjig;

(c)  olajšanje uskladitve poslovnih knjig z zagotovitvijo sredstev CNS, da lahko izenači ponudbo na dražbi, kar ji omogoča porazdelitev neplačnikovih pozicij ali izvedbo plačil v okviru prekinjenih pogodb v skladu s členom 29;

(d)  dosego cilja iz točk (a), (b) in (c) v zvezi s premostitveno CNS;

(e)  podporo prenosu poslovanja CNS na solventno tretjo osebo, tako da se uporabi instrument prodaje poslovanja.

Člen 29

Odpoved pogodb – delna ali celotna

1.  Organ za reševanje lahko odpove nekatere ali vse naslednje pogodbe:

(a)  pogodbe klirinškega člana, ki ne izpolnjuje obveznosti;

(b)  pogodbe zadevne klirinške storitve ali razreda finančnih instrumentov;

(c)  pogodbe CNS v postopku reševanja.

1a.  Organ za reševanje pri uporabi pristojnosti iz odstavka 1 podobno odpove pogodbe iz točk (a), (b) in (c) navedenega odstavka brez razlikovanja med nasprotnimi strankami teh pogodb, razen tistih pogodbenih obveznosti, ki ne morejo biti izvršene v razumnem času.

2.  Organ za reševanje lahko pogodbe iz odstavka 1(a) odpove samo, če sredstva in pozicije na podlagi teh pogodb niso bili preneseni v smislu člena 48(5) in (6) Uredbe (EU) št. 648/2012.

3.  Organ za reševanje vse zadevne klirinške člane obvesti o datumu odpovedi pogodbe iz odstavka 1.

4.  Organ za reševanje pred odpovedjo katere od pogodb iz odstavka 1 izvede naslednje ukrepe:

(a)  od CNS zahteva, naj vsako pogodbo ovrednoti in posodobi stanje na računu vsakega klirinškega člana;

(b)  določi neto znesek, ki ga vsak klirinški član plača oziroma se mu izplača, ob upoštevanju morebitnega dolgovanega, vendar neplačanega gibljivega kritja, vključno z gibljivim kritjem, dolgovanim na podlagi vrednotenj pogodb iz točke (a);

(c)  vsakega klirinškega člana obvesti o določenih neto zneskih in pobere ustrezne zneske.

Potem ko je pogodba odpovedana, organ za reševanje čim prej uradno obvesti pristojni organ o vseh strankah, opredeljenih kot DSPI, katerih pogodba je bila odpovedana.

4a.  Če organ za reševanje odpove pogodbo iz tega člena, cena odpovedi temelji na pošteni tržni ceni, ki se določi na osnovi pravil in dogovorov CNS ali, če organ za reševanje meni, da je treba uporabiti alternativno metodo, z uporabo drugega ustreznega postopka oblikovanja cen.

5.  Če klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ne more plačati neto zneska, določenega v skladu z odstavkom 4, lahko organ za reševanje od CNS zahteva, naj v zvezi s klirinškim članom, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, začne postopek v primeru neplačil ter uporabi njegovo začetno kritje in prispevek v jamstveni sklad v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012.

6.  Če organ za reševanje odpove eno ali več pogodb take vrste, kot so navedene v odstavku 1(a), (b) in (c), CNS začasno prepreči kliring nove pogodbe iste vrste, kot je bila odpovedana pogodba.

Organ za reševanje lahko CNS dovoli, da ponovno začne opravljati kliring teh vrst pogodb, vendar samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  CNS izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 648/2012;

(b)  organ za reševanje v ta namen izda in objavi obvestilo, pri čemer uporabi sredstva iz člena 70(3).

Člen 30

Znižanje vrednosti morebitnih dobičkov, ki jih CNS izplača klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in njihovim strankam

1.  Organ za reševanje lahko zniža znesek plačilnih obveznosti CNS do klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in njihovih strank, če te obveznosti izhajajo iz dobičkov, dolgovanih v skladu s postopki CNS za plačilo gibljivega kritja ali ekonomsko enakovrednega plačila. Klirinški člani svoje stranke nemudoma obvestijo o uporabi instrumenta za reševanje in o tem, kako bo to vplivalo nanje.

2.  Organ za reševanje pri izračunu morebitnega znižanja plačilnih obveznosti iz odstavka 1 uporabi mehanizem pravične porazdelitve, ki se določi pri vrednotenju v skladu s členom 24(3) in se klirinškim članom sporoči takoj, ko se uporabi instrument za reševanje. Skupni znesek neto dobičkov, ki se zmanjšajo za vsakega klirinškega člana, je sorazmeren z zneski, ki jih dolguje CNS.

3.  Znižanje vrednosti izplačljivih dobičkov začne veljati ter je za CNS in prizadete klirinške člane zavezujoče takoj, ko organ za reševanje sprejme ukrep za reševanje.

3a.  O uporabi pooblastil iz tega člena, ki vplivajo na pozicije stranke, opredeljene kot DSPI, se čim prej uradno obvesti pristojni organ te stranke.

4.  Klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, v poznejših postopkih nima terjatev do CNS ali do subjekta, ki je njen naslednik, ki bi izhajale iz znižanja plačilnih obveznosti iz odstavka 1.

5.  Če organ za reševanje samo deloma zniža vrednost izplačljivih dobičkov, se preostali neporavnani znesek za izplačilo še vedno dolguje klirinškemu članu, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti.

5a.  CNS se v svojih pravilih delovanja sklicuje na pooblastilo, da lahko poleg podobnih dogovorov iz pravil delovanja v fazi sanacije zniža plačilne obveznosti iz odstavka 1. CNS zagotovi sklenitev pogodbenih dogovorov, ki organu za reševanje omogočajo izvajanje pooblastil iz tega člena.

Člen 31

Poziv k denarnemu plačilu v okviru reševanja

1.  Organ za reševanje lahko od klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, zahteva, da CNS zagotovijo denarne prispevke. Organ za reševanje določi znesek teh denarnih prispevkov tako, da se v čim večji meri dosežejo cilji reševanja iz člena 21(1).

Če CNS upravlja več jamstvenih skladov, znesek denarnega prispevka iz prvega pododstavka pomeni prispevek klirinškega člana v jamstveni sklad ali sklade prizadete klirinške storitve ali razreda finančnih instrumentov.

Organ za reševanje lahko uporabi poziv k denarnemu plačilu v okviru reševanja ne glede na to, ali so bile izčrpane vse pogodbene obveznosti, s katerimi se od klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, zahtevajo denarni prispevki.

Organ za reševanje določi znesek denarnega prispevka vsakega klirinškega člana, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, sorazmerno z njegovim prispevkom v jamstveni sklad.

2.  Če klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ne plača zahtevanega zneska, lahko organ za reševanje od CNS zahteva, naj v zvezi s tem klirinškim članom začne postopek v primeru neplačil ter uporabi njegovo začetno kritje in prispevek v jamstveni sklad v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012.

2a.  CNS v svoja pravila delovanja poleg sklica na poziv k denarnemu plačilu za sanacijo vključi tudi poziv k denarnemu plačilu za reševanje in zagotovi sklenitev pogodbenih dogovorov, ki organu za reševanje omogočajo izvajanje pooblastil iz tega člena.

2b.  Organ za reševanje določi znesek poziva k denarnemu plačilu za reševanje, ki naj bi se vključil v pravila delovanja in je najmanj enakovreden prispevkom klirinškega člana v jamstveni sklad.

2c.  Organ za reševanje določi znesek denarja za reševanje, ki ga je treba vključiti v pravila delovanja.

Oddelek 3

Odpis in konverzija lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti

Člen 32

Zahteva za odpis in konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti

1.  Organ za reševanje uporabi instrument za odpis in konverzijo v skladu s členom 33 v zvezi z lastniškimi in dolžniškimi instrumenti, ki jih izda CNS v postopku reševanja, ali drugimi nezavarovanimi obveznostmi za kritje izgub, dokapitalizacijo te CNS ali premostitvene CNS oziroma za podporo pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja.

2.  Organ za reševanje na podlagi vrednotenja, opravljenega v skladu s členom 24(3), določi naslednje:

(a)  znesek, za katerega je treba odpisati lastniške in dolžniške instrumente ali druge nezavarovane obveznosti, ob upoštevanju morebitnih izgub, ki naj bi se pokrile z zagotovitvijo izpolnitve morebitnih neporavnanih obveznosti klirinških članov ali drugih tretjih oseb do CNS;

(b)  znesek, za katerega je treba dolžniške instrumente ali druge nezavarovane obveznosti konvertirati v lastniške instrumente, da se obnovijo bonitetne zahteve CNS ali premostitvene CNS.

Člen 33

Določbe, ki urejajo odpis ali konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti

1.  Organ za reševanje uporabi instrument za odpis in konverzijo v skladu s prednostno razvrstitvijo terjatev v okviru običajnih insolvenčnih postopkov.

2.  Organ za reševanje pred zmanjšanjem ali konverzijo glavnice dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti zniža nominalno vrednost lastniških instrumentov sorazmerno z izgubami in po potrebi do njihove polne vrednosti.

Če CNS v skladu z vrednotenjem, opravljenim v skladu s členom 24(3), po znižanju vrednosti lastniških instrumentov ohrani pozitivno neto vrednost, organ za reševanje te lastniške instrumente razveljavi ali razvodeni.

3.  Organ za reševanje glavnico dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti zmanjša in/ali konvertira v obsegu, ki je potreben za dosego ciljev reševanja, in po potrebi do polne vrednosti teh instrumentov ali obveznosti.

4.  Organ za reševanje instrumentov za odpis in konverzijo ne uporabi v zvezi z naslednjimi obveznostmi:

(a)  obveznostmi do delojemalcev v povezavi z obračunano plačo, pokojninskimi prejemki ali drugimi fiksnimi nadomestili, razen spremenljivega dela nadomestila, ki ga ne ureja zakon ali kolektivna pogodba;

(b)  obveznostmi do komercialnih ali trgovinskih upnikov, ki izhajajo iz dobave blaga ali zagotavljanja storitev CNS, ki so odločilne za vsakodnevno opravljanje njenih dejavnosti, vključno s storitvami informacijske tehnologije, komunalnimi storitvami ter najemom, servisiranjem in vzdrževanjem prostorov;

(c)  obveznostmi do davčnih organov in organov socialne varnosti, če imajo te obveznosti prednost v skladu z veljavnim insolvenčnim pravom;

(d)  obveznostmi do sistemov ali operaterjev sistemov, določenih v skladu z Direktivo 98/26/ES.

5.  Kadar se nominalni znesek lastniškega instrumenta ali glavnica dolžniškega instrumenta ali drugih nezavarovanih obveznosti zniža, veljajo naslednji pogoji:

(a)  znižanje je trajno;

(b)  imetnik instrumenta nima v zvezi s tem znižanjem nobenih terjatev, razen že zapadlih obveznosti in obveznosti za odškodnine, ki lahko nastanejo zaradi pritožbe, s katero se izpodbija zakonitost znižanja, in morebitnih terjatev na podlagi lastniških instrumentov, izdanih ali prenesenih v skladu z odstavkom 6;

(c)  kadar je znižanje samo delno, se sporazum, s katerim je bila ustvarjena prvotna obveznost, še naprej uporablja v zvezi s preostalim zneskom, za katerega se lahko v pogojih sporazuma izvedejo spremembe, ki so potrebne zaradi znižanja.

Točka (a) organom za reševanje ne preprečuje uporabe mehanizma za zvišanje vrednosti, da se imetnikom dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti in nato imetnikom lastniških instrumentov povrnejo sredstva, če se ugotovi, da stopnja odpisa na podlagi začasnega vrednotenja presega zahtevane zneske v primerjavi z dokončnim vrednotenjem iz člena 26(2).

6.  Organ za reševanje lahko pri konverziji dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti v skladu z odstavkom 3 od CNS ali njihovih nadrejenih družb zahteva, naj izdajo lastniške instrumente ali jih prenesejo na imetnike dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti.

7.  Organ za reševanje konvertira dolžniške instrumente ali druge nezavarovane obveznosti v skladu z odstavkom 3 samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  organ za reševanje pridobi soglasje pristojnega organa nadrejene družbe, če mora nadrejena družba izdati lastniške instrumente;

(b)  lastniški instrumenti se izdajo, preden CNS izda lastniške instrumente, da zagotovi lastna sredstva s strani države ali javnega subjekta;

(c)  menjalno razmerje je ustrezno nadomestilo prizadetim imetnikom dolga v skladu z njihovo obravnavo v običajnih insolvenčnih postopkih.

Po konverziji dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti v lastniške instrumente se slednji vpišejo ali prenesejo takoj po konverziji.

8.  Za namene odstavka 7 organ za reševanje v okviru priprave in posodabljanja načrta reševanja CNS ter v okviru pooblastil za odpravo ovir za rešljivost CNS zagotovi, da lahko CNS kadar koli izda potrebno število lastniških instrumentov.

Člen 34

Učinek odpisa in konverzije

Organ za reševanje dokonča vsa upravna in postopkovna opravila, potrebna za začetek učinkovanja instrumenta za odpis in konverzijo, ali zahteva njihovo dokončanje, pri čemer ta opravila vključujejo tudi:

(a)  spremembo vseh ustreznih registrov;

(b)  umik ali izločitev lastniških ali dolžniških instrumentov iz trgovanja;

(c)  uvrstitev ali sprejem novih lastniških instrumentov v trgovanje;

(d)  ponovno uvrstitev ali ponovni sprejem vseh odpisanih dolžniških instrumentov, ne da bi bila potrebna objava prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15).

Člen 35

Odprava postopkovnih ovir za odpis in konverzijo

Kadar se uporabi drugi pododstavek člena 32(1), pristojni organ od CNS ali njihovih nadrejenih družb zahteva, naj imajo vedno dovolj lastniških instrumentov, da lahko izdajo zadostno količino novih lastniških instrumentov in da se dejansko omogoči izdaja lastniških instrumentov ali konverzija v te instrumente.

Organ za reševanje uporabi instrument za odpis in konverzijo ne glede na morebitne določbe v ustanovitvenih aktih ali statutih CNS, vključno v zvezi s predkupnimi pravicami za delničarje ali zahtevami za soglasje delničarjev k povečanju kapitala.

Člen 36

Predložitev načrta reorganizacije poslovanja

1.  CNS v enem mesecu po uporabi instrumentov iz člena 32 izvedejo pregled vzrokov za propad in ga organu za reševanje predložijo skupaj z načrtom reorganizacije poslovanja v skladu s členom 37. Če se uporablja okvir Unije za državne pomoči, je ta načrt združljiv z načrtom prestrukturiranja, ki ga mora CNS v skladu s tem okvirom predložiti Komisiji.

Če je to potrebno za doseganje ciljev reševanja, lahko organ za reševanje podaljša obdobje iz prvega pododstavka na največ dva meseca.

2.  Če je treba načrt prestrukturiranja priglasiti v okviru Unije za državne pomoči, predložitev načrta reorganizacije poslovanja ne vpliva na rok, ki je v okviru Unije za državne pomoči določen za predložitev navedenega načrta prestrukturiranja.

3.  Organ za reševanje predloži pregled in načrt reorganizacije poslovanja in njegove morebitne spremembe v skladu s členom 38 pristojnemu organu in kolegiju za reševanje.

Člen 37

Vsebina načrta reorganizacije poslovanja

1.  V načrtu reorganizacije poslovanja iz člena 36 se določijo ukrepi, namenjeni obnovitvi zmožnosti CNS ali dela njenih dejavnosti v razumnem roku za dolgoročno uspešno poslovanje. Ti ukrepi temeljijo na realnih predpostavkah glede gospodarskih razmer in razmer na finančnih trgih, v katerih bo poslovala CNS.

V načrtu reorganizacije poslovanja so upoštevane trenutne in možne razmere na finančnih trgih ter so zajete predpostavke za najboljši in najslabši scenarij, vključno s kombinacijo dogodkov za opredelitev glavnih šibkih točk CNS. Predpostavke se primerjajo z ustreznimi merili na ravni celotnega sektorja.

2.  Načrt reorganizacije poslovanja vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)  podrobno analizo dejavnikov in okoliščin, ki so povzročili, da je CNS propadla ali bo verjetno propadla;

(b)  opis ukrepov, ki jih je treba sprejeti za obnovitev sposobnosti dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS;

(c)  časovni razpored za izvajanje teh ukrepov.

3.  Ukrepi, namenjeni obnovitvi sposobnosti dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS, lahko vključujejo:

(a)  reorganizacijo in prestrukturiranje dejavnosti CNS;

(b)  spremembe operativnih sistemov in infrastrukture CNS;

(c)  prodajo sredstev ali poslovnih področij.

3a.  Kadar se uporabi okvir Unije za državne pomoči v skladu s členom 36(1) in (2), bi morali organ za reševanje, pristojni organ in Komisija uskladiti oceno ukrepov za obnovitev sposobnosti za dolgoročno uspešno poslovanje CNS, morebitne zahteve, naj CNS ponovno predložiti spremenjen načrt, in končno sprejetje načrta reorganizacije poslovanja ali prestrukturiranja.

3b.  Organ ESMA do ... [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, v katerih natančneje opredeli minimalne elemente, ki bi jih bilo treba vključiti v načrt reorganizacije poslovanja v skladu z odstavkom 2.

3c.  Organ ESMA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi dodatno opredeli minimalne elemente, ki bi morali biti vključeni v načrt reorganizacije poslovanja v skladu z odstavkom 2, pri tem pa po potrebi upošteva izkušnje, pridobljene z uporabo smernic iz odstavka 3a.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

Člen 38

Ocena in sprejetje načrta reorganizacije poslovanja

1.  Organ za reševanje in pristojni organ v enem mesecu po tem, ko CNS predloži načrt reorganizacije poslovanja v skladu s členom 36(1), ocenita, ali bi se z ukrepi, predvidenimi v navedenem načrtu, zanesljivo obnovila sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS.

Organ za reševanje načrt odobri, če tako kot pristojni organ meni, da se bo z njim obnovila sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS.

2.  Če organ za reševanje in pristojni organ nista prepričana, da se bo z ukrepi, predvidenimi v načrtu, obnovila sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS, jo organ za reševanje obvesti o njunih pomislekih in zahteva, naj v dveh tednih od obvestila ponovno predloži spremenjen načrt, v katerem bodo ti pomisleki obravnavani.

3.  Organ za reševanje in pristojni organ ocenita ponovno predloženi načrt in CNS v enem tednu po njegovem prejetju obvestita, ali so pomisleki ustrezno obravnavani oziroma ali so potrebne nadaljnje spremembe.

3a.  Organ ESMA do ... [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, s katerimi natančneje opredeli minimalna merila, ki naj bi jih v skladu z odstavkom 1 izpolnjeval načrt reorganizacije poslovanja, da ga organ za reševanje odobri.

3b.  Organ ESMA lahko oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi dodatno opredeli minimalna merila, ki jih mora izpolnjevati načrt reorganizacije poslovanja, da ga organ za reševanje v skladu z odstavkom 1s odobri, pri tem pa po potrebi upošteva izkušnje, pridobljene z uporabo smernic iz odstavka 3a.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

Člen 39

Izvajanje in spremljanje načrta reorganizacije poslovanja

1.  CNS izvaja načrt reorganizacije poslovanja ter organu za reševanje in pristojnemu organu, kot se zahteva, in vsaj vsakih šest mesecev predloži poročilo o svojem napredku pri izvajanju načrta.

2.  Organ za reševanje lahko od CNS v dogovoru s pristojnim organom zahteva, naj načrt spremeni, če je to potrebno za uresničitev cilja iz člena 37(1).

CNS spremembo iz prvega pododstavka v skladu s členom 38(3) predloži v oceno organu za reševanje. Če se uporabi okvir Unije za državne pomoči, organ za reševanje to oceno uskladi s Komisijo.

Oddelek 4

Instrument prodaje poslovanja

Člen 40

Instrument prodaje poslovanja

1.  Organ za reševanje lahko na kupca, ki ni premostitvena CNS, prenese naslednje:

(a)  lastniške instrumente, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja;

(b)  sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja.

Prenos iz prvega pododstavka se opravi, ne da bi bilo treba pridobiti soglasje delničarjev CNS ali tretjih oseb razen kupca ter ne da bi bilo treba izpolnjevati postopkovne zahteve v skladu s pravom o gospodarskih družbah ali vrednostnih papirjih, ki niso določene v členu 41.

2.  Prenos v skladu z odstavkom 1 se opravi pod tržnimi pogoji, ob upoštevanju okoliščin in v skladu z okvirom Unije za državne pomoči.

Organ za reševanje za namene prvega pododstavka sprejme vse razumne ukrepe, da bi zagotovil tržne pogoje, ki so skladni z vrednotenjem, opravljenim v skladu s členom 24(3).

3.  Če v tej uredbi ni določeno drugače, se vsako nadomestilo, ki ga plača kupec, pripiše:

(a)  lastnikom lastniških instrumentov, če je bila prodaja poslovanja izvedena s prenosom lastniških instrumentov, ki jih izda CNS, z imetnikov instrumentov na kupca;

(b)  CNS, če je bila prodaja poslovanja izvedena s prenosom nekaterih ali vseh sredstev ali obveznosti CNS na kupca;

(c)  klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti in so pred reševanjem utrpeli izgube.

Morebitno nadomestilo, ki ga plača kupec, se v skladu s kaskadnim pristopom dodeli k neplačilom CNS, kot je določen v členih 43 in 45 Uredbe (EU) št. 648/2012, in glede na prednostno razvrstitev terjatev v okviru običajnih insolvenčnih postopkov.

4.  Organ za reševanje lahko pooblastilo za prenos iz odstavka 1 uporabi več kot enkrat, da zagotovi dodatne prenose lastniških instrumentov, ki jih izda CNS, oziroma sredstev, pravic, obvez ali obveznosti CNS.

5.  Organ za reševanje lahko sredstva, pravice, obveze ali obveznosti, ki so bili preneseni na kupca, z njegovim soglasjem prenese nazaj na CNS oziroma lastniške instrumente nazaj na njihove prvotne lastnike.

Če organ za reševanje uporabi pooblastilo za prenos iz prvega pododstavka, CNS ali prvotni lastniki ponovno prevzamejo ta sredstva, pravice, obveze ali obveznosti oziroma lastniške instrumente.

6.  Vsak prenos v skladu z odstavkom 1 se izvede ne glede na to, ali ima kupec dovoljenje za opravljanje storitev in izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz pridobitve.

Če kupec nima dovoljenja za opravljanje storitev in izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz pridobitve, organ za reševanje ob posvetovanju s pristojnim organom opravi ustrezen skrbni pregled kupca ter zagotovi, da kupec vloži vlogo za dovoljenje takoj, ko je to mogoče, a najpozneje v enem mesecu po uporabi instrumenta prodaje poslovanja. Pristojni organ zagotovi, da se vsaka taka vloga za dovoljenje obravnava po hitrem postopku.

7.  Če se zaradi prenosa lastniških instrumentov iz odstavka 1 pridobi ali poveča kvalificirani delež iz člena 31(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, pristojni organ opravi oceno iz navedenega člena v ustreznem roku, da se uporaba instrumenta prodaje poslovanja ne zavleče in da se ne prepreči, da bi ukrep za reševanje dosegel ustrezne cilje reševanja.

8.  Če pristojni organ ocene iz odstavka 7 ne zaključi do datuma, ko začne veljati prenos lastniških instrumentov, velja naslednje:

(a)  prenos lastniških instrumentov ima takojšen pravni učinek od datuma njihovega prenosa;

(b)  v obdobju ocenjevanja in morebitnem obdobju prodaje premoženja, ki ga določa točka (f), se glasovalne pravice kupca v zvezi s temi lastniškimi instrumenti začasno odvzamejo in prenesejo izključno na organ za reševanje, ki pa jih ni obvezan izvajati in ni odgovoren za njihovo izvajanje ali neizvajanje;

(c)  v obdobju ocenjevanja in morebitnem obdobju prodaje premoženja, ki ga določa točka (f), se za navedeni prenos ne uporabljajo kazni ali ukrepi, ki so v členu 12 Uredbe (EU) št. 648/2012 predvideni za kršitve zahtev glede pridobitve ali prodaje kvalificiranih deležev;

(d)  pristojni organ takoj, ko konča oceno, organ za reševanje in kupca pisno obvesti o njenih rezultatih v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(e)  če pristojni organ ne nasprotuje prenosu, se šteje, da se glasovalne pravice v zvezi s temi lastniškimi instrumenti po obvestilu iz točke (d) v celoti prenesejo na kupca;

(f)  če pristojni organ nasprotuje prenosu lastniških instrumentov, se točka (b) uporablja še naprej in organ za reševanje lahko ob upoštevanju tržnih razmer določi obdobje prodaje premoženja, v katerem kupec te lastniške instrumente proda.

9.  Zaradi uveljavljanja pravice do zagotavljanja storitev v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 se kupec šteje za pravnega naslednika CNS v postopku reševanja in lahko še naprej uveljavlja vse pravice, ki jih je v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi uveljavljala CNS v postopku reševanja.

10.  Kupec iz odstavka 1 lahko še naprej uveljavlja pravice CNS do članstva ter dostopa do plačilnih in poravnalnih sistemov ali druge infrastrukture finančnih trgov, če izpolnjuje merila za članstvo ali sodelovanje v teh sistemih ali infrastrukturah.

Če kupec ne izpolnjuje meril iz prvega pododstavka, lahko še naprej uveljavlja pravice CNS do članstva ter dostopa do teh sistemov in infrastruktur, če organ za reševanje to dovoli. Dovoljenje se izda za največ 12 mesecev.

11.  Kupcu se za obdobje 12 mesecev ne zavrne dostop do plačilnih in poravnalnih sistemov ali druge infrastrukture finančnih trgov na podlagi dejstva, da nima ocene bonitetne agencije ali da je ta ocena nižja od stopenj, ki se zahtevajo za dostop do teh sistemov ali infrastruktur.

12.  Če v tej uredbi ni določeno drugače, delničarji, upniki, klirinški člani in stranke CNS v postopku reševanja ter druge tretje osebe, katerih sredstva, pravice, obveze ali obveznosti niso prenesene, nimajo nobenih pravic nad prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi ali v zvezi z njimi.

Člen 41

Instrument prodaje poslovanja: postopkovne zahteve

1.  Organ za reševanje pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja v zvezi s CNS oglašuje razpoložljivost ali uredi trženje sredstev, pravic, obvez, obveznosti ali lastniških instrumentov, ki naj bi se prenesli. Paketi pravic, sredstev, obvez in obveznosti se lahko tržijo ločeno.

2.  Brez poseganja v okvir Unije za državne pomoči se, če je ustrezno, trženje iz odstavka 1 izvaja v skladu z naslednjimi merili:

(a)  je čim bolj pregledno in ne prikazuje napačno sredstev, pravic, obvez, obveznosti ali lastniških instrumentov CNS, in sicer ob upoštevanju okoliščin in predvsem potrebe po ohranjanju finančne stabilnosti;

(b)  morebitni kupci niso neupravičeno favorizirani ali diskriminirani;

(c)  ni v nobenem navzkrižju interesov;

(d)  upošteva potrebo po hitri izvedbi ukrepov za reševanje;

(e)  njegov cilj je iztržiti čim višjo prodajno ceno zadevnih lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti.

Načela iz prvega pododstavka organom za reševanje ne preprečujejo privabljanja natančno določenih potencialnih kupcev.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko organ za reševanje trži sredstva, pravice, obveze, obveznosti ali lastniške instrumente brez upoštevanja meril iz odstavka 2, če bi bila z njihovim upoštevanjem verjetno ogrožena izpolnitev enega ali več ciljev reševanja.

Oddelek 5

Instrument premostitvene CNS

Člen 42

Instrument premostitvene CNS

1.  Organ za reševanje lahko na premostitveno CNS prenese naslednje:

(a)  lastniške instrumente, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja;

(b)  sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja.

Prenos iz prvega pododstavka se lahko opravi, ne da bi bilo treba pridobiti soglasje delničarjev CNS v postopku reševanja ali tretjih oseb razen premostitvene CNS ter ne da bi bilo treba izpolnjevati postopkovne zahteve v skladu s pravom o gospodarskih družbah ali vrednostnih papirjih, ki niso določene v členu 43.

2.  Premostitvena CNS je pravna oseba, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)  je pod nadzorom organa za reševanje in v celoti ali delno v lasti enega ali več javnih organov, kar lahko vključuje tudi organ za reševanje;

(b)  ustanovljena je za prejemanje in hrambo nekaterih ali vseh lastniških instrumentov, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja, oziroma nekaterih ali vseh sredstev, pravic, obvez in obveznosti CNS, da bi se ohranile kritične funkcije CNS in zagotovila njena poznejša prodaja.

3.  Pri uporabi instrumenta premostitvene CNS organ za reševanje zagotovi, da skupna vrednost obveznosti in obvez, prenesenih nanjo, ne presega skupne vrednosti pravic in sredstev, ki so bila prenesena s CNS v postopku reševanja.

4.  Če v tej uredbi ni določeno drugače, se vsakršno nadomestilo, ki ga plača premostitvena CNS, pripiše:

(a)  lastnikom lastniških instrumentov, če je bil prenos na premostitveno CNS izveden s prenosom lastniških instrumentov, ki jih izda CNS v postopku reševanja, in sicer z imetnikov instrumentov na premostitveno CNS;

(b)  CNS v postopku reševanja, če je bil prenos na premostitveno CNS izveden s prenosom nekaterih ali vseh sredstev ali obveznosti navedene CNS na premostitveno CNS.

5.  Organ za reševanje lahko pooblastilo za prenos iz odstavka 1 uporabi več kot enkrat, da zagotovi dodatne prenose lastniških instrumentov, ki jih je izdala CNS, oziroma njenih sredstev, pravic, obvez ali obveznosti.

6.  Organ za reševanje lahko pravice, obveze, sredstva ali obveznosti, ki so bili preneseni na premostitveno CNS, prenese nazaj na CNS v postopku reševanja oziroma lastniške instrumente nazaj na njihove prvotne lastnike, kadar je prenos izrecno predviden v instrumentu, s katerim se izvede prenos iz odstavka 1.

Če organ za reševanje uporabi pooblastilo za prenos iz prvega pododstavka, morajo CNS v postopku reševanja ali prvotni lastniki ponovno prevzeti ta sredstva, pravice, obveze ali obveznosti oziroma lastniške instrumente, če so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka ali iz odstavka 7.

7.  Če posamezni lastniški instrumenti, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti ne spadajo v razrede lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti, navedene v instrumentu, s katerim je bil izveden prenos, ali ne izpolnjujejo pogojev za prenos iz tega instrumenta, jih lahko organ za reševanje s premostitvene CNS ponovno prenese na CNS v postopku reševanja ali na prvotne lastnike.

8.  Prenos iz odstavkov 6 in 7 se lahko izvede kadar koli in v skladu z drugimi pogoji, ki so navedeni v instrumentu, s katerim je izveden prenos za zadevni namen.

9.  Organ za reševanje lahko lastniške instrumente oziroma sredstva, pravice, obveze ali obveznosti prenese s premostitvene CNS na tretjo osebo.

10.  Premostitvena CNS zaradi uveljavljanja pravice do zagotavljanja storitev v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 šteje za pravno naslednico CNS v postopku reševanja in lahko še naprej uveljavlja vse pravice, ki jih je CNS v postopku reševanja uveljavljala v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi.

Organi za reševanje lahko tudi za druge namene zahtevajo, naj premostitvena CNS šteje za pravno naslednico CNS v postopku reševanja in naj ji bo omogočeno še naprej uveljavljati vse pravice, ki jih je v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi uveljavljala CNS v postopku reševanja.

11.  Premostitvena CNS lahko še naprej uveljavlja pravice do članstva ter dostopa do plačilnih in poravnalnih sistemov ali drugih infrastruktur finančnih trgov CNS v postopku reševanja, če izpolnjuje merila za članstvo ter sodelovanje v teh sistemih in infrastrukturah.

Kadar premostitvena CNS ne izpolnjuje meril iz prvega pododstavka, lahko pravice CNS do članstva ter dostopa do teh sistemov in infrastruktur še naprej uveljavlja v obdobju, ki ga določi organ za reševanje. To obdobje ne sme presegati 12 mesecev.

12.  Premostitveni CNS se ne zavrne dostop do plačilnih in poravnalnih sistemov ali druge infrastrukture finančnih trgov na podlagi dejstva, da nima ocene bonitetne agencije ali da je ta ocena nižja od stopenj, ki se zahtevajo za dostop do teh sistemov ali infrastruktur.

13.  Delničarji ali upniki CNS v postopku reševanja in druge tretje osebe, katerih sredstva, pravice, obveze ali obveznosti niso prenesene na premostitveno CNS, ne smejo imeti nobenih terjatev na sredstvih, pravicah, obvezah ali obveznostih, prenesenih na premostitveno CNS, ali v zvezi njimi oziroma do odbora ali višjega vodstva premostitvene CNS.

14.  Premostitvena CNS nima nobene obveznosti ali odgovornosti do delničarjev ali upnikov CNS v postopku reševanja, odbor ali višje vodstvo premostitvene CNS pa tem delničarjem ali upnikom ne odgovarja za dejanja in opustitve dejanj pri opravljanju svojih funkcij, razen če je dejanje ali opustitev dejanja posledica hude malomarnosti ali resne kršitve v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

Člen 43

Premostitvena CNS: postopkovne zahteve

1.  Premostitvena CNS izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)  premostitvena CNS zaprosi organ za reševanje za odobritev v zvezi z vsem naslednjim:

(i)  pravilnikom o ustanovitvi premostitvene CNS;

(ii)  člani odbora premostitvene CNS, če jih ne imenuje neposredno organ za reševanje;

(iii)  odgovornostmi in plačilom članov odbora premostitvene CNS, če tega ne določi organ za reševanje;

(iv)  strategijo in profilom tveganja premostitvene CNS;

(b)  premostitvena CNS prevzame dovoljenja CNS v postopku reševanja za opravljanje storitev ali izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz prenosa iz člena 42(1), v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012.

Kadar premostitvena CNS nima dovoljenja, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1(b), organ za reševanje zaprosi pristojni organ za odobritev izvedbe prenosa iz člena 42(1). Če pristojni organ prenos odobri, navede obdobje, v katerem premostitveni CNS ni treba izpolnjevati zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

Oprostitev izpolnjevanja bonitetnih zahtev iz Poglavja 3 Naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012 lahko traja največ tri mesece, oprostitev izpolnjevanja zahtev iz vseh ostalih določb Uredbe (EU) št. 648/2012 pa največ 12 mesecev.

2.  Ob upoštevanju morebitnih omejitev, določenih v skladu s pravili Unije ali nacionalnimi pravili o konkurenci, uprava premostitvene CNS slednjo upravlja za ohranitev dostopa zainteresiranih strani do kritičnih funkcij premostitvene CNS in prodajo premostitvene CNS ali njenih sredstev, pravic, obvez in obveznosti enemu ali več zasebnim kupcem. Prodaja poteka v ustreznih tržnih razmerah in v obdobju iz odstavka 5 in po potrebi odstavka 6 tega člena.

3.  Organ za reševanje zaključi delovanje premostitvene CNS v katerem od naslednjih primerov:

(a)  cilji reševanja so izpolnjeni;

(b)  premostitvena CNS se združi z drugim subjektom;

(c)  premostitvena CNS ne izpolnjuje več zahtev iz člena 42(2);

(d)  premostitvena CNS oziroma praktično vsa njena sredstva, pravice, obveze ali obveznosti so prodani v skladu z odstavkom 4;

(e)  poteče obdobje iz odstavka 5;

(f)  pogodbe, za katere je kliring opravila premostitvena CNS, so izpolnjene, so se iztekle ali so bile odpovedane, tako da so pravice in obveznosti CNS v zvezi s temi pogodbami v celoti izpolnjene.

4.  Organ za reševanje pred prodajo premostitvene CNS oziroma njenih sredstev, pravic, obvez ali obveznosti oglašuje razpoložljivost elementov, namenjenih prodaji, ter zagotovi, da so odprto in pregledno dani na trg ter da se ne prikazujejo napačno.

Organ za reševanje izvede prodajo iz prvega pododstavka pod tržnimi pogoji in pri tem neupravičeno ne favorizira ali diskriminira morebitnih kupcev.

5.  Organ za reševanje zaključi delovanje premostitvene CNS dve leti po datumu, ko je bil izveden zadnji prenos s CNS v postopku reševanja.

Ko organ za reševanje zaključi delovanje premostitvene CNS, od pristojnega organa zahteva, naj ji odvzame dovoljenje.

6.  Organ za reševanje lahko obdobje iz odstavka 5 podaljša za eno ali več dodatnih enoletnih obdobij, če je to potrebno za zaključek delovanja premostitvene CNS iz odstavka 3(a) do (d).

Odločitev o podaljšanju obdobja iz odstavka 5 se obrazloži in vključuje podrobno oceno položaja premostitvene CNS glede na razmere na zadevnem trgu in tržne napovedi.

7.  Kadar se delovanje premostitvene CNS zaključi v okoliščinah iz odstavka 3(d) ali (e), se prenehanje premostitvene CNS izvede v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki.

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se vsi prihodki, ustvarjeni zaradi zaključka delovanja premostitvene CNS, pripišejo njenim delničarjem.

Če se premostitvena CNS uporabi za prenos sredstev in obveznosti več kot ene CNS v postopku reševanja, se prihodki iz drugega pododstavka pripišejo glede na sredstva in obveznosti, ki so bili preneseni z vsake posamezne CNS v postopku reševanja.

Oddelek 6

Dodatne sheme financiranja

Člen 44

Alternativni viri financiranja

Organ za reševanje lahko sklene pogodbe, da si izposodi ali pridobi druge oblike finančne podpore, vključno s predhodno financiranimi sredstvi, ki so na voljo v neizčrpanih jamstvenih skladih v CNS v postopku reševanja, kadar je to potrebno za zagotovitev učinkovite uporabe instrumentov za reševanje.

Oddelek 7

Državni instrumenti za stabilizacijo

Člen 45

Državni instrumenti za finančno stabilizacijo

1.  Organ za reševanje lahko uporabi državne instrumente za stabilizacijo v skladu s členoma 46 in 47 za reševanje CNS samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  finančna pomoč je nujna za izpolnitev ciljev reševanja;

(b)  finančna pomoč se uporabi kot zadnja možnost, potem ko se ocenijo in čim bolj izkoristijo drugi instrumenti za reševanje pri ohranjanju finančne stabilnosti, v skladu z odločitvijo, ki jo je sprejelo pristojno ministrstvo ali vlada po posvetovanju z organom za reševanje;

(c)  finančna pomoč je v skladu z okvirom Unije o državnih pomočeh;

(ca)  finančna pomoč se uporablja za omejeno časovno obdobje;

(d)  ▌

(da)  organ za reševanje je predhodno opredelil celovito in verodostojno ureditev za vračilo javnih sredstev, ki so jih uporabili udeleženci, ki so prejeli javno podporo, v ustreznem časovnem obdobju, razen če so bila ta sredstva že vrnjena s prodajo zasebnemu kupcu v skladu s členom 46(3) ali členom 47(2).

2.  Da bi bili državni instrumenti za finančno stabilizacijo učinkoviti, imajo pristojna ministrstva ali vlade ustrezna pooblastila za reševanje, opredeljena v členih 48 do 59, in zagotavljajo, da se upoštevajo členi 52, 54 in 70.

3.  Za državne instrumente za finančno stabilizacijo se šteje, da se uporabljajo kot zadnja možnost za namene odstavka 1(b), kadar je izpolnjen vsaj kateri od naslednjih pogojev:

(a)  pristojno ministrstvo ali vlada in organ za reševanje po posvetovanju s centralno banko in pristojnim organom ugotovita, da uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala, da bi preprečili resnejše negativne učinke na finančni sistem;

(b)  pristojno ministrstvo ali vlada in organ za reševanje ugotovita, da uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala za zaščito javnega interesa, če je CNS že prejela izredno likvidnostno pomoč centralne banke;

(c)  ob upoštevanju instrumenta začasnega javnega lastništva pristojno ministrstvo ali vlada po posvetovanju s pristojnim organom in organom za reševanje ugotovi, da uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala za zaščito javnega interesa, kadar je bila CNS prek instrumenta podpore za lastniški kapital že zagotovljena javna podpora.

Člen 46

Instrument javne podpore za lastniški kapital

1.  Javna finančna podpora se lahko zagotovi za dokapitalizacijo CNS v zameno za lastniške instrumente.

2.  CNS, za katere se uporabi instrument javne podpore za lastniški kapital, se upravljajo v skladu s poslovno prakso in strokovno.

3.  Lastniški instrumenti iz odstavka 1 se prodajo zasebnemu kupcu takoj, ko poslovne in finančne okoliščine to omogočajo.

Člen 47

Instrument začasnega javnega lastništva

1.  CNS se lahko prevzame v začasno javno lastništvo na podlagi enega ali več nalogov za prenos lastniških instrumentov, ki jih država članica izvrši na prevzemnika, ki je lahko:

(a)  oseba, ki jo predlaga država članica;

(b)  podjetje v popolni lasti države članice.

2.  CNS, za katere se uporabi instrument začasnega javnega lastništva, se upravljajo v skladu s poslovno prakso in strokovno ter se prodajo zasebnemu kupcu takoj, ko poslovne in finančne okoliščine to omogočajo, upoštevaje tudi možnost povračila stroškov reševanja.

POGLAVJE IV

Pooblastila za reševanje

Člen 48

Splošna pooblastila

1.  Organ za reševanje ima vsa pooblastila, ki so potrebna za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje, vključno z vsemi naslednjimi pooblastili:

(a)  pooblastilom, da od katere koli osebe zahtevajo predložitev vseh informacij, ki jih organ za reševanje potrebuje, da se odloči o ukrepu za reševanje in ga pripravi, vključno s posodobitvami in dodatnimi informacijami poleg tistih, ki so navedene v načrtu reševanja ali se zahtevajo z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem;

(b)  pooblastilom za prevzem nadzora nad CNS v postopku reševanja in uveljavljanje vseh pravic in pooblastil, ki jih imajo imetniki lastniških instrumentov in odbor CNS;

(ba)  pooblastilom, da spremeni ali dopolni pravila delovanja CNS, tudi v zvezi s pogoji njenega sodelovanja, če so te spremembe potrebne za odpravo ovir za rešljivost;

(bb)  pooblastilom, da ne izvršuje nekaterih pogodbenih obveznosti v okviru pravil in dogovorov CNS ali da drugače odstopa od pravil in dogovorov CNS, kadar je to potrebno, da doseže cilje reševanja in se izogne znatnim negativnim učinkom na finančni sistem;

(c)  pooblastilom za prenos lastniških instrumentov, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja;

(d)  pooblastilom za prenos pravic, sredstev, obvez ali obveznosti CNS na drug subjekt s soglasjem tega subjekta;

(e)  pooblastilom za zmanjšanje, vključno z zmanjšanjem na nič, glavnice ali preostalega neporavnanega zneska v zvezi z dolžniškimi instrumenti ali drugimi nezavarovanimi obveznostmi CNS v postopku reševanja;

(f)  pooblastilom za konverzijo dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti CNS v postopku reševanja v lastniške instrumente navedene CNS ali premostitvene CNS, na katero se prenesejo sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja;

(g)  pooblastilom za razveljavitev dolžniških instrumentov, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja;

(h)  pooblastilom za zmanjšanje, vključno z zmanjšanjem na nič, nominalne vrednosti lastniških instrumentov CNS v postopku reševanja in razveljavitev takih lastniških instrumentov;

(i)  pooblastilom zahtevati, da CNS v postopku reševanja ▌izda nove lastniške instrumente, vključno s prednostnimi delnicami in pogojno zamenljivimi instrumenti;

(j)  kar zadeva dolžniške instrumente in druge obveznosti CNS, pooblastilom dopolniti ali spremeniti njihovo zapadlost, popraviti znesek obresti, ki se plačujejo, ali popraviti datum zapadlosti obresti, vključno z začasno ustavitvijo plačil;

(k)  pooblastilom izvesti predčasno prenehanje finančnih pogodb ali jih odpovedati;

(l)  pooblastilom odstraniti ali zamenjati odbor in višje vodstvo CNS v postopku reševanja;

(m)  pooblastilom zahtevati od pristojnega organa, naj pravočasno z odstopanjem od rokov iz člena 31 Uredbe (EU) št. 648/2012 oceni kupca kvalificiranega deleža;

(n)  pooblastilom, da v skladu s pogoji iz člena 30 zmanjša, tudi na nič, znesek gibljivega kritja, dolgovanega klirinškemu članu CNS v postopku reševanja ali stranki tega klirinškega člana;

(o)  pooblastilom za prenos odprtih pozicij in morebitnih povezanih sredstev, vključno s prenosom zadevne lastniške pravice in dogovori o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, dogovori o poravnavi in dogovori o pobotu z računa klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, na klirinškega člana, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(p)  pooblastilom za zagotovitev izpolnitve morebitnih obstoječih in neporavnanih pogodbenih obveznosti udeležencev CNS v postopku reševanja;

(q)  pooblastilom za zagotovitev izpolnitve morebitnih obstoječih in neporavnanih obveznosti nadrejene družbe CNS v postopku reševanja, med drugim tudi za zagotovitev finančne pomoči CNS z jamstvi ali kreditnimi linijami;

(r)  pooblastilom zahtevati od klirinških članov, naj zagotovijo dodatne prispevke v denarju.

Organi za reševanje lahko pooblastila iz prvega pododstavka izvajajo posamično ali v kombinaciji.

2.  Če v tej uredbi in okviru Unije za državne pomoči ni določeno drugače, za organ za reševanje ne velja nobena od naslednjih zahtev, kadar izvaja pooblastila iz odstavka 1:

(a)  zahteva za pridobitev dovoljenja ali soglasja katere koli javne ali zasebne osebe;

(b)  zahteve v zvezi s prenosom finančnih instrumentov, pravic, obvez, sredstev ali obveznosti CNS v postopku reševanja ali premostitvene CNS;

(c)  zahteva po obveščanju javnih ali zasebnih oseb;

(d)  zahteva po objavi obvestil ali prospektov;

(e)  zahteva po vložitvi ali registraciji dokumentov pri drugih organih.

Člen 49

Dodatna pooblastila

1.  Kadar se izvaja pooblastilo iz člena 48(1), lahko organ za reševanje izvaja tudi katero od naslednjih dodatnih pooblastil:

(a)  ob upoštevanju člena 65 zagotovi, da se prenos izvede brez obveznosti ali obremenitev, ki vplivajo na prenesene finančne instrumente, pravice, obveze, sredstva ali obveznosti;

(b)  odpravi pravice za pridobitev dodatnih lastniških instrumentov;

(c)  od zadevnega organa zahteva, naj popolnoma ali začasno prekine sprejetje v trgovanje na reguliranem trgu ali uradno kotacijo finančnih instrumentov, ki jih je izdala CNS, v skladu z Direktivo 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta(16);

(d)  zagotovi, da se kupec ali premostitvena CNS v skladu s členom 40 oziroma 42 za namene vseh pravic ali obveznosti, ki jih je sklenila CNS v postopku reševanja, ali ukrepov, ki jih je sprejela, vključno z vsemi pravicami ali obveznostmi, povezanimi s sodelovanjem v tržni infrastrukturi, obravnava tako, kot če bi bila CNS v postopku reševanja;

(e)  zahteva, naj si CNS v postopku reševanja oziroma kupec ali premostitvena CNS, kjer je ustrezno, med sabo zagotovijo informacije in pomoč;

(f)  zagotovi, da klirinški član, ki je prejemnik pozicij, dodeljenih na podlagi pooblastil iz člena 48(1)(o) in (p), prevzame morebitne pravice ali obveznosti, povezane s sodelovanjem v CNS, v zvezi z navedenimi pozicijami;

(g)  razveljavi ali spremeni pogoje pogodbe, katere stranka je CNS v postopku reševanja, ali CNS v postopku reševanja, ki nastopa kot stranka, zamenja s kupcem ali premostitveno CNS;

(h)  spremeni ali dopolni pravila delovanja CNS v postopku reševanja ▌;

(i)  prenese članstvo klirinškega člana s CNS v postopku reševanja na kupca CNS ali premostitveno CNS.

Kakršna koli pravica do nadomestila, določena s to uredbo, se ne šteje za obveznost ali obremenitev za namene točke (a) prvega pododstavka.

2.  Organ za reševanje lahko zagotovi dogovore o kontinuiteti poslovanja, ki so potrebni, da se zagotovi učinkovitost ukrepa za reševanje in da lahko preneseno poslovno področje upravlja kupec ali premostitvena CNS. Navedeni dogovori o kontinuiteti lahko vključujejo:

(a)  kontinuiteto pogodb, ki jih je sklenila CNS v postopku reševanja, tako da kupec ali premostitvena CNS prevzame pravice in obveznosti CNS v postopku reševanja v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, pravico, obvezo, sredstvom ali obveznostjo, ki so bili preneseni, ter izrecno ali implicitno nadomesti CNS v postopku reševanja v vseh ustreznih pogodbenih dokumentih;

(b)  nadomestitev CNS v postopku reševanja s kupcem ali premostitveno CNS v vseh pravnih postopkih v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, pravico, obvezo, sredstvom ali obveznostjo, ki so bili preneseni.

3.  Pooblastili iz odstavkov 1(d) in 2(b) ne vplivata na:

(a)  pravico zaposlenega v CNS, da odpove pogodbo o zaposlitvi;

(b)  ob upoštevanju členov 55, 56 in 57, uveljavljanje pogodbenih pravic pogodbene stranke, vključno s pravico do odpovedi, kadar je ta določena v pogojih pogodbe, zaradi dejanja ali opustitve s strani CNS pred prenosom ali s strani kupca ali premostitvene CNS po prenosu.

Člen 50

Izredna uprava

1.  Organ za reševanje lahko imenuje enega ali več izrednih upraviteljev, ki zamenjajo odbor CNS v postopku reševanja. Izredni upravitelj ima zadosten ugled in ustrezno strokovno znanje na področju finančnih storitev, upravljanja tveganja in klirinških storitev v skladu z drugim pododstavkom člena 27(2) Uredbe (EU) št. 648/2012.

2.  Izredni upravitelj ima vsa pooblastila delničarjev in odbora CNS. Navedena pooblastila lahko izvaja le pod nadzorom organa za reševanje. Organ za reševanje lahko omeji ukrepe izrednega upravitelja ali za nekatera dejanja zahteva predhodno soglasje.

Organ za reševanje javno objavi imenovanje iz odstavka 1 in z njim povezane pogoje.

3.  Izredni upravitelj je imenovan za največ eno leto. Organ za reševanje lahko navedeno obdobje podaljša, kadar je to potrebno za doseganje ciljev reševanja.

4.  Izredni upravitelj sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za spodbujanje ciljev reševanja in izvajanje ukrepov za reševanje, ki jih sprejme organ za reševanje. V primeru neskladja ali navzkrižja ima ta zakonsko predpisana naloga prednost pred vsemi drugimi nalogami upravljanja v skladu s statutom CNS ali nacionalnim pravom.

5.  Izredni upravitelj organu za reševanje, ki ga je imenoval, v rednih časovnih presledkih, ki jih določi organ za reševanje, ter ob začetku in koncu svojega mandata pripravi poročila. V teh poročilih podrobno opiše finančno stanje CNS ter navede razloge za sprejete ukrepe.

6.  Organ za reševanje lahko izrednega upravitelja kadar koli odpokliče. Vsekakor ga odpokliče v naslednjih primerih:

(a)  kadar izredni upravitelj ne opravlja svojih nalog v skladu s pogoji, ki jih je določil organ za reševanje;

(b)  kadar bi se cilji reševanja bolje dosegli z odpoklicem ali zamenjavo izrednega upravitelja;

(c)  kadar pogoji za imenovanje niso več izpolnjeni.

7.  Kadar nacionalno insolvenčno pravo določa imenovanje upravitelja v insolvenčnih postopkih, je lahko izredni upravitelj v skladu z odstavkom 1 imenovan tudi za upravitelja v insolvenčnih postopkih ali obratno.

Člen 51

Pooblastilo zahtevati zagotavljanje storitev in prostorov

1.  Organ za reševanje lahko od CNS v postopku reševanja ali katerega koli od subjektov v njeni skupini ali klirinških članov zahteva, naj zagotovi vse storitve ali prostore, ki so potrebni, da se kupcu ali premostitveni CNS omogoči učinkovito upravljanje poslovnih dejavnosti, ki so bile prenesene nanjo.

Prvi pododstavek se uporablja ne glede na to, ali je za subjekt iz iste skupine kot CNS ali enega od klirinških članov CNS uveden običajni insolvenčni postopek oziroma je sam v postopku reševanja.

2.  Organ za reševanje lahko zagotovi izpolnitev obveznosti, ki so jih v skladu z odstavkom 1 določili organi za reševanje v drugih državah članicah, kadar se navedena pooblastila izvajajo v zvezi s subjekti, ki pripadajo isti skupini kot CNS v postopku reševanja, ali klirinškimi člani zadevne CNS.

3.  Storitve in prostori, navedeni v odstavku 1, ne vključujejo nobene oblike finančne podpore.

4.  Storitve in prostori, zagotovljeni v skladu z odstavkom 1, se zagotovijo:

(a)  pod enakimi tržnimi pogoji, kot so bili CNS zagotovljeni neposredno pred sprejetjem ukrepa za reševanje, kadar obstaja tak sporazum;

(b)  pod razumnimi tržnimi pogoji, kadar takega sporazuma ni ali je potekel.

Člen 52

Pooblastilo za izvrševanje ukrepov za reševanje ali ukrepov za preprečevanje krize s strani drugih držav članic

1.  Kadar so lastniški instrumenti, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja v drugi državi članici, kot je država članica organa za reševanje, ali ko jih ureja pravo druge države članice, kot je država članica organa za reševanje, je vsak prenos navedenih instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti ali z njimi povezan ukrep za reševanje veljaven v skladu s pravom te druge države članice.

2.  Organi drugih zadevnih držav članic organu za reševanje države članice zagotovijo vso potrebno pomoč za zagotovitev, da se vsi lastniški instrumenti, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti prenesejo na kupca ali premostitveno CNS ali začnejo učinkovati drugi ukrepi za reševanje v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

3.  Delničarji, upniki in tretje osebe, ki jih zadeva prenos lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti iz odstavka 1, nimajo pravice preprečiti, izpodbijati ali razveljaviti navedenega prenosa po pravu države članice, ki ureja tak prenos.

4.  Kadar organ za reševanje države članice uporabi instrumente za reševanje iz člena 28 ali 32 ter pogodbe, obveznosti, lastniški instrumenti in dolžniški instrumenti CNS v postopku reševanja vključujejo instrumente, pogodbe ali obveznosti, ki jih ureja pravo druge države članice, ali obveznosti do upnikov in pogodbe v zvezi s klirinškimi člani ali njihovimi strankami, ki so v navedeni drugi državi članici, zadevni organi v navedeni drugi državi članici zagotovijo, da začne veljati vsak ukrep, ki izhaja iz navedenih instrumentov za reševanje.

Za namene prvega pododstavka delničarji, upniki in klirinški člani ali njihove stranke, ki jih zadevajo navedeni instrumenti za reševanje, nimajo pravice izpodbijati zmanjšanja glavnice ali plačljivega zneska instrumenta ali obveznosti oziroma njegove konverzije ali prestrukturiranja.

5.  V skladu s pravom države članice organa za reševanje se določijo naslednje pravice in zaščitni ukrepi:

(a)  pravica delničarjev, upnikov in tretjih oseb, da se v skladu s členom 72 pritožijo zoper prenos lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti iz odstavka 1 tega člena;

(b)  pravica prizadetih upnikov, da se v skladu s členom 72 pritožijo zoper zmanjšanje glavnice ali plačljivega zneska oziroma konverzijo ali prestrukturiranje instrumenta, obveznosti ali pogodbe, zajete z odstavkom 4 tega člena;

(c)  zaščitni ukrepi za delne prenose iz poglavja V v zvezi s sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi iz odstavka 1 tega člena.

Člen 53

Pooblastilo v zvezi s sredstvi, pogodbami, pravicami, obveznostmi, obvezami in lastniškimi instrumenti oseb, ki so v tretjih državah ali jih ureja pravo tretjih držav

1.  Kadar ukrep za reševanje zadeva sredstva ali pogodbe oseb, ki so v tretji državi, ali lastniške instrumente, pravice, obveze ali obveznosti, ki jih ureja pravo tretje države, lahko organ za reševanje zahteva, naj:

(a)  CNS v postopku reševanja in prejemnik navedenih sredstev, pogodb, lastniških instrumentov, pravic, obvez ali obveznosti sprejmeta vse potrebno za zagotovitev, da ukrep začne veljati;

(b)  CNS v postopku reševanja upravlja lastniške instrumente, sredstva ali pravice oziroma izpolnjuje obveznosti ali obveze v imenu prejemnika, dokler ne začne veljati ukrep;

(c)  se razumni izdatki prejemnika, ki so dejansko nastali pri opravljanju ukrepov, zahtevanih v točkah (a) in (b) tega odstavka, povrnejo na enega od načinov iz člena 27(9).

2.  Za namene odstavka 1 lahko organ za reševanje od CNS zahteva, naj zagotovi, da se v njene pogodbe in druge sporazume s klirinškimi člani in imetniki lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih obveznosti, ki so v tretjih državah ali zanje velja pravo teh držav, vključi določba, v kateri se strinjajo, da jih zavezuje vsak ukrep v zvezi z njihovimi sredstvi, pogodbami, pravicami, obvezami in obveznostmi, ki ga sprejme organ za reševanje, vključno z uporabo členov 55, 56 in 57. Organ za reševanje lahko od CNS zahteva, da priskrbi pravno mnenje o pravni izvršljivosti in učinku teh določb.

3.  Kadar ukrep za reševanje iz odstavka 1 ne začne veljati, je v zvezi z zadevnimi lastniškimi instrumenti, sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi neveljaven.

Člen 54

Izključitev nekaterih pogodbenih pogojev pri zgodnjem ukrepanju in reševanju

1.  Ukrep za preprečevanje krize ali ukrep za reševanje, sprejet v skladu s to uredbo, ali katero koli dejanje, ki je neposredno povezano z izvajanjem navedenega ukrepa, se ne šteje za dogodek izvršitve ali insolvenčni postopek v smislu direktiv 2002/47/ES in 98/26/ES, če se bistvene obveznosti iz pogodbe, vključno z obveznostmi plačila in izročitve ter zagotavljanjem zavarovanja s premoženjem, še naprej izpolnjujejo.

Postopki tretje države za reševanje, priznani v skladu s členom 75, se za namene prvega pododstavka, ali kadar tako odloči organ za reševanje, štejejo za ukrep za reševanje, sprejet v skladu s to uredbo.

2.  Ukrep za preprečevanje krize ali ukrep za reševanje iz odstavka 1 se ne uporablja za:

(a)  uveljavljanje pravic do odpovedi, mirovanja, spremembe, pobota ali poravnave, tudi za obveznosti v zvezi s pogodbo, ki jo je sklenil subjekt skupine, ki ji pripada CNS, in ki vključuje klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti ali obveznosti, za katere jamči ali jih drugače podpira kateri koli subjekt v skupini;

(b)  pridobitev lastništva, izvajanje nadzora ali uveljavljanje jamstva nad premoženjem zadevne CNS ali katerega koli subjekta v skupini v zvezi s pogodbo, ki vključuje klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti;

(c)  vplivanje na pogodbene pravice zadevne CNS ali katerega koli subjekta v skupini v zvezi s pogodbo, ki vključuje klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti.

Člen 55

Pooblastilo za mirovanje nekaterih obveznosti

1.  Organ za reševanje lahko začasno odloži vse obveznosti plačila ali izročitve obeh nasprotnih strank katere koli pogodbe, ki jo je sklenila CNS v postopku reševanja, od objave obvestila o mirovanju v skladu s členom 70 do konca delovnega dne, ki sledi tej objavi.

V prvem pododstavku do konca delovnega dne pomeni do polnoči v državi članici organa za reševanje.

2.  Kadar obveznost plačila ali izročitve zapade med obdobjem mirovanja, se obveznost plačila ali izročitve izvede takoj po izteku tega obdobja.

3.  Organ za reševanje ne izvaja pooblastila iz odstavka 1 za obveznosti plačila in izročitve do sistemov ali operaterjev sistemov, določenih za namene Direktive 98/26/ES, vključno z drugimi centralnimi nasprotnimi strankami, in centralnih bank.

Člen 56

Pooblastilo za omejitev uveljavljanja pravic iz naslova jamstva

1.  Organ za reševanje lahko zavarovanim upnikom CNS v postopku reševanja prepreči uveljavljanje pravic iz naslova jamstva v zvezi z vsemi sredstvi zadevne CNS v postopku reševanja od objave obvestila o omejitvi v skladu s členom 70 do konca delovnega dne, ki sledi tej objavi.

V prvem pododstavku do konca delovnega dne pomeni do polnoči v državi članici organa za reševanje.

2.  Organ za reševanje ne izvaja pooblastila iz odstavka 1 v zvezi s pravicami iz naslova jamstva sistemov ali operaterjev sistemov, določenih za namene Direktive 98/26/ES, vključno s centralnimi nasprotnimi strankami, in centralnih bank glede sredstev, za katere CNS v postopku reševanja jamči ali jih nudi s kritjem ali zavarovanjem.

Člen 57

Pooblastilo za mirovanje pravic do odpovedi

1.  Organ za reševanje se lahko odloči za mirovanje pravic do odpovedi, ki jih ima katera koli stranka v zvezi s pogodbo s CNS v postopku reševanja, od objave obvestila o odpovedi v skladu s členom 70 do konca delovnega dne, ki sledi tej objavi, če se obveznosti plačila in izročitve ter zagotavljanje zavarovanja s premoženjem še naprej izpolnjujejo.

V prvem pododstavku do konca delovnega dne pomeni do polnoči v državi članici reševanja.

2.  Organ za reševanje ne izvaja pooblastila iz odstavka 1 v zvezi s sistemi ali operaterji sistemov, določenih za namene Direktive 98/26/ES, vključno z drugimi centralnimi nasprotnimi strankami in centralnimi bankami.

3.  Pogodbena stranka lahko uveljavlja pravico do odpovedi v skladu z navedeno pogodbo pred koncem obdobja iz odstavka 1, kadar od organa za reševanje prejme obvestilo, da pravice in obveznosti, ki jih pokriva pogodba, ne bodo:

(a)  prenesene na drug subjekt;

(b)  predmet odpisa, konverzije ali uporabe instrumenta za reševanje za porazdelitev izgub ali pozicij.

4.  Če obvestilo iz odstavka 3 ni bilo izdano, se lahko pravice do odpovedi uveljavljajo po izteku obdobja mirovanja ob upoštevanju člena 54, kot sledi:

(a)  kadar so bile pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, prenesene na drug subjekt, lahko nasprotna stranka uveljavlja pravice do odpovedi v skladu z določbami zadevne pogodbe izključno, če prejemnik povzroči nastanek ali nadaljevanje dogodka izvršitve;

(b)  kadar pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, ostanejo pri CNS, veljajo pravice do odpovedi v skladu s pogoji za odpoved, določenimi v pogodbi med CNS in ustrezno nasprotno stranko, samo če se dogodek izvršitve zgodi ali nadaljuje po izteku obdobja mirovanja.

Člen 58

Pooblastilo za izvajanje nadzora nad CNS

1.  Organ za reševanje lahko izvaja nadzor nad CNS v postopku reševanja, da bi:

(a)  upravljal dejavnosti in storitve CNS, pri čemer izvaja pooblastila njenih delničarjev in odbora, ter se posvetoval z odborom za tveganja;

(b)  upravljal in odtujil sredstva ter premoženje CNS v postopku reševanja.

Nadzor, določen v prvem pododstavku, lahko neposredno izvaja organ za reševanje ali posredno oseba ali osebe, ki jih je imenoval organ za reševanje.

2.  Kadar nadzor nad CNS izvaja organ za reševanje, se ta v nacionalnem pravu ne šteje za direktorja v senci ali dejanskega direktorja.

Člen 59

Izvajanje pooblastil organov za reševanje

Organi za reševanje ob upoštevanju člena 72 sprejmejo ukrepe za reševanje z izvršno odredbo v skladu z nacionalnimi upravnimi pristojnostmi in postopki.

POGLAVJE V

Zaščitni ukrepi

Člen 60

Načelo, da noben upnik ne sme biti na slabšem

Kadar organ za reševanje uporabi enega ali več instrumentov za reševanje, bi si moral prizadevati, da delničarji, upniki, klirinški člani in njihove stranke ne bi utrpeli večjih izgub, kot bi jih utrpeli, če organ za reševanje v trenutku, ko so bili po njegovem mnenju izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s členom 22(1), ne bi sprejel ukrepa za reševanje za CNS in bi moral izpolniti morebitne neporavnane obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS in vsemi drugimi pogodbenimi ureditvami v njenih pravilih delovanja za primer neizpolnjevanja obveznosti ali drugega dogodka, ki ni povezan z neizpolnjevanjem obveznosti, in je CNS podjetje, ki ne deluje več, brez preostale vrednosti franšize, in bi prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka, pri katerem bi se pravilno upoštevali morebitni negativni učinki sistemske nestabilnosti in pretresi na trgu.

(a)  ▌

(b)  ▌

Morebitni škodljivi učinki sistemske nestabilnosti in pretresov na trgih iz prvega pododstavka se ne upoštevajo, dokler regulativni tehnični standardi iz odstavka 5 člena 61 ne omogočajo njihovega vrednotenja.

Ko začnejo veljati regulativni tehnični standardi iz odstavka 5 člena 61, organi za reševanje upoštevajo morebitne škodljive učinke sistemske nestabilnosti in pretresov na trgih za namene prvega pododstavka.

Člen 61

Vrednotenje za uporabo načela, da noben upnik ne sme biti na slabšem

1.   Zaradi obveščanja deležnikov, izpostavljenih CNS, slednja pripravi oceno tega, kako bodo izgube vplivale na posamezno kategorijo upnikov v izrednih, vendar verjetnih scenarijih v primeru dogodka neizpolnjevanja obveznosti ali dogodka, ki ni povezan z neizpolnjevanjem obveznosti, ki bi privedel do insolventnosti CNS, in jo letno posodablja.

Ta ocena v celoti odraža pogodbene dogovore, ki urejajo izgube CNS po kaskadnem načelu, ter je v skladu z metodologijo kritja in stresnih testov, ki se uporablja za izpolnjevanje obveznosti CNS iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

1a.  Organ za reševanje zaradi ocenjevanja skladnosti z načelom iz člena 60, da noben upnik ne sme biti na slabšem, zagotovi, da neodvisna oseba opravi vrednotenje čim prej po izvedenem ukrepu za reševanje.

2.  Vrednotenje iz odstavka 1 vključuje:

(a)  obravnavo, ki bi bila delničarjem, upnikom in klirinškim članom ter njihovim strankam zagotovljena, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi s CNS, za katero je menil, da so izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s členom 22(1), in bi bili namesto tega odvisni od izvršitve morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS in drugimi pogodbenimi ureditvami v njenih pravilih delovanja in bi CNS prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka, ki ne deluje več, brez preostale vrednosti franšize, pri katerem bi se pravilno upoštevali morebitni negativni učinki sistemske nestabilnosti in pretresov na trgu;

(b)  dejansko obravnavo, ki je bila delničarjem, upnikom in klirinškim članom ali njihovim strankam zagotovljena pri reševanju CNS;

(c)  ali obstaja kakršna koli razlika med obravnavo iz točke (a) in obravnavo iz točke (b).

3.  Zaradi izračuna obravnav iz odstavka 2(a) se pri vrednotenju iz odstavka 1 ne upošteva morebitna zagotovitev izredne javnofinančne pomoči CNS v postopku reševanja, lastna metodologija določanja cen CNS pa se ne upošteva, če ne odraža dejanskih tržnih razmer.

4.  Vrednotenje iz odstavka 1 je ločeno od vrednotenja, opravljenega v skladu s členom 24(3).

5.  Organ ESMA ob upoštevanju morebitnih regulativnih tehničnih standardov, oblikovanih v skladu s členom 74(4) Direktive 2014/59/EU, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo metodologijo za izvedbo vrednotenja iz odstavka 1, pri čemer se, kadar je to tehnično možno, upošteva vrednotenje morebitnih negativnih učinkov sistemske nestabilnosti in pretresov na trgu.

Organ ESMA te osnutke regulativnih standardov predloži Komisiji do [UP: vstavite datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti Uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 62

Zaščitni ukrep za delničarje, upnike in klirinške člane in stranke klirinških članov

Kadar v skladu z vrednotenjem, izvedenim na podlagi člena 61, kateri koli delničar, upnik, klirinški član ali stranka klirinškega člana utrpi večje izgube, kot bi jih utrpel, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS, in bi bil namesto tega odvisen od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami iz njenih pravil delovanja oziroma bi CNS prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka, je zadevni delničar, upnik ali klirinški udeleženec upravičen do izplačila razlike.

Člen 62a

Nadomestitev plačil

Organ za reševanje vse razumne izdatke, ki so nastali v zvezi s plačilom iz člena 62, izterja na naslednje načine:

(a)  kot prednostni upnik od CNS v postopku reševanja;

(b)  od nadomestila, ki ga plača kupec, če se uporabi instrument prodaje poslovanja;

(c)  kot prednostni upnik od morebitnih prihodkov, ustvarjenih s prenehanjem premostitvene CNS;

(d)  od katerega koli klirinškega člana v takšnem obsegu, da slednji ne utrpi večjih izgube, kot bi jih utrpel, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS, ampak bi bili namesto tega odvisni od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami iz njenih pravil delovanja oziroma bi CNS prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka.

Člen 63

Zaščitni ukrep za nasprotne stranke pri delnih prenosih

Varstvo, ki ga določajo členi 64, 65 in 66, velja v naslednjih okoliščinah:

(a)  kadar organ za reševanje prenese del, vendar ne vseh, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti CNS v postopku reševanja ali premostitvene CNS na kupca;

(b)  kadar organ za reševanje izvaja pooblastila iz člena 49(1)(g).

Člen 64

Varstvo sporazumov o zavarovanju s finančnim premoženjem, poravnavi in pobotu

Organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje ne povzroči prenosa dela, vendar ne vseh, pravic in obveznosti na podlagi dogovora o prenosu lastniške pravice na finančnih zavarovanjih, dogovora o poravnavi ali dogovora o pobotu med CNS v postopku reševanja in drugimi strankami sporazumov oziroma spremembe ali prenehanja pravic in obveznosti na podlagi navedenih dogovorov z uporabo dodatnih pooblastil.

Dogovori iz prvega pododstavka vključujejo vse dogovore, katerih stranke so upravičene do poravnave ali pobota navedenih pravic in obveznosti.

Člen 65

Varstvo dogovorov o jamstvu

Organ za reševanje brez poseganja v uporabo instrumentov za porazdelitev pozicij iz člena 29 zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje, kar zadeva dogovore o jamstvu med CNS v postopku reševanja in drugimi strankami navedenih dogovorov, ne povzroči ničesar od naslednjega:

(a)  prenosa premoženja, s katerim je obveznost zavarovana, razen če se ne preneseta tudi navedena obveznost in upravičenje iz zavarovanja;

(b)  prenosa zavarovane obveznosti, razen če se ne prenese tudi upravičenje iz zavarovanja;

(c)  prenosa upravičenja iz zavarovanja, razen če se ne prenese tudi zavarovana obveznost;

(d)  spremembe ali prenehanja dogovora o jamstvu z uporabo dodatnih pooblastil, če obveznost zaradi navedene spremembe ali prenehanja ni več zavarovana.

Člen 66

Varstvo strukturiranih finančnih dogovorov in kritih obveznic

Organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje, kar zadeva strukturirane finančne dogovore, vključno s kritimi obveznicami, ne povzroči ničesar od naslednjega:

(a)  prenosa dela, vendar ne vseh, sredstev, pravic in obveznosti, ki predstavljajo strukturiran finančni dogovor ali njegov del, katerega stranka je CNS v postopku reševanja;

(b)  prenehanja ali spremembe sredstev, pravic in obveznosti, ki predstavljajo strukturirani finančni dogovor ali njegov del, katerega stranka je CNS v postopku reševanja, z uporabo dodatnih pooblastil.

Za namene prvega pododstavka strukturirani finančni dogovori vključujejo listinjenje in instrumente, ki se uporabljajo za zavarovanje pred tveganjem, so sestavni del sklada za kritje in so v skladu z nacionalnim pravom zavarovani podobno kot krite obveznice, ki vključujejo podelitev in posedovanje jamstva s strani stranke v dogovoru ali skrbnika, zastopnika ali pooblaščenca.

Člen 67

Delni prenosi: varstvo sistemov trgovanja, klirinških sistemov in sistemov poravnave

1.  Organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje ne vpliva na delovanje sistemov in pravila sistemov iz Direktive 98/26/ES, kadar organ za reševanje:

(a)  prenese del, vendar ne vseh, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti CNS v postopku reševanja na kupca;

(b)  razveljavi ali spremeni pogoje pogodbe, katere stranka je CNS v postopku reševanja, ali kot stranka zamenja kupca ali premostitveno CNS.

2.  Za namene odstavka 1 organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje ne:

(a)  povzroči preklica prenosnega naloga v skladu s členom 5 Direktive 98/26/ES;

(b)  vpliva na izvršljivost prenosnih nalogov in medsebojnih pobotov, kot se zahteva v členih 3 in 5 Direktive 98/26/ES;

(c)  vpliva na uporabo sredstev, vrednostnih papirjev ali kreditnih zmogljivosti, kot se zahteva v členu 4 Direktive 98/26/ES;

(d)  vpliva na zaščito dodatnega jamstva, kot se zahteva v členu 9 Direktive 98/26/ES.

POGLAVJE VI

Postopkovne obveznosti

Člen 68

Zahteve glede uradnih obvestil

1.  CNS uradno obvesti pristojni organ, če meni, da propada ali bo verjetno propadla, kot je navedeno v členu 22(2).

2.  Pristojni organ obvesti organ za reševanje o vseh uradnih obvestilih, prejetih v skladu z odstavkom 1, in vseh sanacijskih ali drugih ukrepih v skladu z naslovom IV, katerih sprejetje zahteva od CNS.

Pristojni organ obvesti organ za reševanje o vseh izrednih razmerah iz člena 24 Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s CNS in vseh uradnih obvestilih, prejetih v skladu s členom 48 navedene uredbe.

3.  Kadar pristojni organ ali organ za reševanje ugotovi, da so v zvezi s CNS izpolnjeni pogoji iz člena 22(1)(a) in (b), čim prej uradno obvesti naslednje organe:

(a)  pristojni organ ali organ za reševanje za navedeno CNS;

(b)  pristojni organ za nadrejeno družbo CNS;

(ba)  nadzorni kolegij za to CNS;

(bb)  kolegij za reševanje te CNS;

(c)  centralno banko;

(d)  pristojno ministrstvo;

(e)  ESRB in imenovani nacionalni makrobonitetni organ.

Člen 69

Odločitev organa za reševanje

1.  Organ za reševanje po prejemu uradnega obvestila pristojnega organa v skladu s členom 68(3) ugotovi, ali je potreben kakršen koli ukrep za reševanje.

2.  Odločitev, ali naj se sprejmejo ukrepi za reševanje v zvezi s CNS, vsebuje naslednje informacije:

(a)  oceno organa za reševanje, ali CNS izpolnjuje pogoje za reševanje;

(b)  morebitne ukrepe, ki jih namerava organ za reševanje sprejeti, vključno z odločitvijo, da se zaprosi za prenehanje, imenovanje upravitelja ali kakršen koli drug ukrep v okviru običajnega insolvenčnega postopka ali v okviru nacionalnega prava v skladu s členom 27(1)(e).

Člen 70

Postopkovne obveznosti organov za reševanje

1.  Organ za reševanje takoj, ko je to izvedljivo po sprejetju ukrepa za reševanje, uradno obvesti:

(a)  CNS v postopku reševanja;

(b)  kolegij za reševanje;

(c)  imenovani nacionalni makrobonitetni organ in ESRB;

(d)  Komisijo, Evropsko centralno banko in EIOPA;

(e)  upravljavce sistemov, ki so zajeti z Direktivo 98/26/ES in v katere je vključena CNS v postopku reševanja.

2.  Obvestilo iz odstavka 1 vključuje kopijo odredbe ali instrumenta, na podlagi katerega je zadevni ukrep sprejet, in navaja datum, ko začne veljati ukrep za reševanje.

V obvestilu kolegiju za reševanje v skladu z odstavkom 1(b) se tudi navede, ali ukrep za reševanje odstopa od načrta reševanja in kakšni so razlogi za tako morebitno odstopanje.

3.  Kopija odredbe ali instrumenta, na podlagi katerega je sprejet ukrep za reševanje, ali obvestilo s povzetkom učinkov ukrepa za reševanje ter po potrebi pogoji in obdobje mirovanja ali omejitve iz členov 55, 56 in 57 se objavijo na vse naslednje načine:

(a)  na spletnem mestu organa za reševanje;

(b)  na spletnem mestu pristojnega organa, če ta ni organ za reševanje, in spletnem mestu organa ESMA;

(c)  na spletnem mestu CNS v postopku reševanja;

(d)  kadar so lastniški ali dolžniški instrumenti CNS v postopku reševanja sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, s sredstvi, ki se uporabljajo za razkritje predpisanih informacij v zvezi z zadevno CNS v postopku reševanja v skladu s členom 21(1) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta(17).

4.  Kadar lastniški ali dolžniški instrumenti niso sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, organ za reševanje zagotovi, da se dokumenti, ki dokazujejo odredbo iz odstavka 3, pošljejo imetnikom lastniških instrumentov in upnikom CNS v postopku reševanja, znanim iz registrov ali podatkovnih zbirk CNS v postopku reševanja, ki so na voljo organu za reševanje.

Člen 71

Zaupnost

1.  Zahteve glede poklicne skrivnosti so zavezujoče za naslednje osebe:

(a)  organe za reševanje;

(b)  pristojne organe ter organa ESMA in EBA;

(c)  pristojna ministrstva;

(d)  izredne upravitelje ali začasne upravitelje, imenovane v skladu s to uredbo;

(e)  potencialne prevzemnike, s katerimi navežejo stik pristojni organi ali jih povabijo organi za reševanje, ne glede na to, ali sta bila stik ali povabilo izvedena kot priprava na uporabo instrumenta prodaje poslovanja in ali je bil rezultat povabila prevzem;

(f)  revizorje, računovodje, pravne in strokovne svetovalce, cenilce in druge izvedence, ki neposredno ali posredno sodelujejo z organi za reševanje, pristojnimi organi, pristojnimi ministrstvi ali potencialnimi prevzemniki, navedenimi v točki (e);

(g)  centralne banke in druge organe, vključene v postopek reševanja;

(h)  premostitveno CNS;

(i)  druge osebe, ki neposredno ali posredno, stalno ali občasno, zagotavljajo ali so zagotavljale storitve osebam iz točk od (a) do (k);

(j)  višje vodstvo in člane odbora CNS ter zaposlene v organih ali subjektih iz točk od (a) do (k) pred njihovim imenovanjem, med njim in po njem;

(k)  vse druge člane kolegija za reševanje, ki niso navedeni v točkah (a), (b), (c) in (g).

2.  Da se zagotovi spoštovanje zahtev v zvezi z zaupnostjo iz odstavkov 1 in 3, osebe iz odstavka 1(a), (b), (c), (g), (h) in (k) zagotovijo, da v ta namen obstajajo interna pravila, tudi za zagotavljanje tajnosti informacij le med osebami, ki so neposredno udeležene v postopku reševanja.

3.  Osebam iz odstavka 1 se prepove razkrivanje zaupnih informacij, ki so jih prejele med opravljanjem svojih poklicnih dejavnosti ali od pristojnega organa ali organa za reševanje v zvezi z nalogami iz te uredbe, kateri koli osebi ali organu, razen kadar gre za izvajanje nalog v skladu s to uredbo ali za tako obliko povzetka ali zbirno obliko, da posameznih CNS ni mogoče identificirati, ali z izrecnim in predhodnim soglasjem organa ali CNS, ki je predložila informacije.

Osebe iz odstavka 1 pred razkritjem katere koli vrste informacij ocenijo učinke, ki bi jih lahko razkritje imelo na javni interes, kar zadeva finančno, denarno ali gospodarsko politiko, na poslovne interese fizičnih in pravnih oseb, na namen pregledov, na preiskave in na revizije.

Postopek za preverjanje učinkov razkrivanja informacij vključuje posebno oceno učinkov katerega koli razkritja vsebin in podrobnosti načrtov sanacije in reševanja iz členov 9 in 13 ter rezultat vseh ocen, izvedenih v skladu s členoma 10 in 16.

V primeru kršitve tega člena velja za vse osebe ali subjekte iz odstavka 1 civilna odgovornost v skladu z nacionalnim pravom.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 si lahko osebe iz odstavka 1 izmenjujejo zaupne informacije, če so za tako izmenjavo sklenjeni sporazumi o zaupnosti, in sicer z:

(a)  vsako drugo osebo, kadar je to potrebno za načrtovanje ali izvajanje ukrepa za reševanje;

(b)  parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevni državi članici, računskim sodiščem v zadevni državi članici ali drugimi subjekti, ki vodijo preiskave v zadevni državi članici;

(c)  nacionalnimi organi, odgovornimi za nadzor plačilnih sistemov, organi, odgovornimi za običajne insolvenčne postopke, organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora drugih subjektov finančnega sektorja, organi, odgovornimi za nadzor finančnih trgov in zavarovalnic, ter inšpektorji, ki delujejo v njihovem imenu, organi, odgovornimi za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v državah članicah z uporabo makrobonitetnih pravil, organi, odgovornimi za zaščito stabilnosti finančnega sistema, ter osebami, odgovornimi za izvajanje obveznih revizij.

5.  Ta člen:

(a)  zaposlenim in strokovnjakom organov ali subjektov, navedenih v odstavku 1(a) do (g) in (k), ne preprečuje, da bi si med seboj izmenjavali informacije znotraj posameznega organa ali subjekta;

(b)  organom za reševanje in pristojnim organom, vključno z njihovimi zaposlenimi in strokovnjaki, ne preprečuje izmenjave informacij med seboj in z drugimi organi za reševanje Unije, drugimi pristojnimi organi Unije, pristojnimi ministrstvi, centralnimi bankami, organi, odgovornimi za običajne insolvenčne postopke, organi, odgovornimi za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v državah članicah z uporabo makrobonitetnih pravil, osebami, odgovornimi za izvajanje obveznih revizij računovodskih izkazov, EBA, ESMA ali, ob upoštevanju člena 78, organi tretjih držav, ki opravljajo enake naloge kot organi za reševanje, ali, ob izpolnjevanju strogih zahtev v zvezi z zaupnostjo, potencialnim prevzemnikom zaradi načrtovanja ali izvajanja ukrepa za reševanje.

6.  Ta člen ne posega v nacionalno pravo glede razkritja informacij zaradi pravnih postopkov v kazenskih ali civilnih zadevah.

POGLAVJE VII

Pravica do pritožbe in izključitev drugih dejanj

Člen 72

Predhodna sodna potrditev in pravice do pritožbe

1.  ▌

2.  Vse osebe, ki jih zadeva odločitev o sprejetju ukrepa za preprečevanje krize ali odločitev o izvajanju katerega koli pooblastila, ki ni ukrep za reševanje, imajo pravico vložiti pritožbo zoper zadevno odločitev.

3.  Vse osebe, ki jih zadeva odločitev o sprejetju ukrepa za reševanje, imajo pravico vložiti pritožbo zoper zadevno odločitev.

4.  Za pravico do pritožbe iz odstavka 3 veljajo naslednji pogoji:

(a)  odločitev organa za reševanje je takoj izvršljiva in privede do izpodbojne domneve, da bi bilo zadržanje izvršitve te odločitve v nasprotju z javnim interesom;

(b)  postopek v zvezi s pritožbo je pospešen;

(c)  sodišče kot podlago za svojo presojo uporabi gospodarske ocene dejstev, ki jih je pripravil organ za reševanje.

4a.  Odločitev organa za reševanje, da sprejme reševalni ukrep, ukrep za preprečitev krize ali sklep za izvajanje drugih pooblastil razen ukrepa za reševanje, se iz stvarnih razlogov razveljavi samo, če je bila v trenutku odločitve glede na tedaj razpoložljive informacije arbitrarna in nerazumna.

4b.  Vložitev pritožbe ne povzroči samodejnega zadržanja izvršitve izpodbijane odločitve.

5.  Kadar je to potrebno zaradi zaščite interesov tretjih oseb, ki so v dobri veri kupile lastniške instrumente, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja na podlagi ukrepa za reševanje, razveljavitev odločitve organa za reševanje ne vpliva na poznejša upravna dejanja ali transakcije, ki jih je sklenil zadevni organ za reševanje in so temeljili na razveljavljeni odločitvi.

Za namene prvega pododstavka so pravna sredstva, ki jih ima na voljo pritožnik, kadar se odločitev organa za reševanje razveljavi, omejena na odškodnino za izgubo, nastalo zaradi zadevne odločitve.

Člen 73

Omejitve v zvezi z drugimi postopki

1.  Običajni insolvenčni postopki se lahko v zvezi s CNS uvedejo samo na pobudo organa za reševanje ali z njegovim soglasjem v skladu z odstavkom 3.

2.  Pristojni organi in organi za reševanje so nemudoma obveščeni o vsaki vlogi za začetek običajnih insolvenčnih postopkov v povezavi s CNS ne glede na to, ali je CNS v postopku reševanja oziroma ali je bila odločitev javno objavljena v skladu s členom 70(3).

3.  Organi, odgovorni za običajne insolvenčne postopke, lahko te postopke začnejo šele po tem, ko jih organ za reševanje uradno obvesti o svoji odločitvi, da v zvezi s CNS ne bo sprejel ukrepov za reševanje, ali če v sedmih dneh po uradnem obvestilu iz odstavka 2 ne prejmejo uradnega obvestila.

Kadar je to potrebno za učinkovito uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje, lahko organi za reševanje zahtevajo, naj sodišče uporabi odložitev za ustrezno časovno obdobje v skladu z želenim ciljem za kateri koli sodni ukrep ali postopek, v katerem je CNS v postopku reševanja stranka ali to lahko postane.

NASLOV VI

ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 74

Sporazumi s tretjimi državami

1.  Komisija lahko v skladu s členom 218 PDEU Svetu predloži priporočila za pogajanja o sporazumih z eno ali več tretjimi državami glede načinov sodelovanja med organi za reševanje in zadevnimi organi tretjih držav v zvezi z načrtovanjem sanacije in reševanja CNS in CNS iz tretjih držav, in sicer v naslednjih primerih:

(a)  kadar CNS iz tretje države zagotavlja storitve ali ima podrejene družbe v eni ali več državah članicah;

(b)  kadar CNS s sedežem v državi članici zagotavlja storitve ali ima eno ali več podrejenih družb v tretji državi;

(ba)  kadar ima večje število klirinških članov CNS sedež v tej tretji državi;

(bb)  kadar ima CNS tretje države večje število klirinških članov s sedežem v Uniji.

2.  Sporazumi iz odstavka 1 zagotavljajo zlasti vzpostavitev postopkov in dogovorov o sodelovanju pri izvajanju nalog in pooblastil iz člena 77, vključno s potrebno izmenjavo informacij v te namene.

Člen 75

Priznavanje in izvrševanje postopkov tretjih držav za reševanje

1.  Ta člen se uporablja za postopek tretje države za reševanje, razen če in dokler ne začne veljati mednarodni sporazum z zadevno tretjo državo iz člena 74(1). Uporablja se tudi po začetku veljavnosti mednarodnega sporazuma z zadevno tretjo državo, določenega v členu 74(1), v kolikor sporazum ne ureja priznanja in izvrševanja postopka tretje države za reševanje.

2.  Zadevni nacionalni organi priznajo postopek tretje države za reševanje v zvezi s CNS iz tretje države v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)  CNS iz tretje države zagotavlja storitve ali ima podrejene družbe s sedežem v eni ali več državah članicah;

(b)  CNS iz tretje države ima sredstva, pravice, obveze ali obveznosti, ki so v eni ali več državah članicah ali ki jih ureja pravo teh držav članic.

Zadevni nacionalni organi zagotovijo, da se priznani postopek tretje države za reševanje izvrši v skladu z njihovim nacionalnim pravom.

3.  Zadevni nacionalni organi so pooblaščeni vsaj za naslednje:

(a)  izvajanje pooblastil za reševanje v zvezi s:

(i)  sredstvi CNS iz tretje države, ki so v njihovi državi članici ali jih ureja pravo njihove države članice;

(ii)  pravicami ali obveznostmi CNS iz tretje države, ki so zavedene v njihovi državi članici ali jih ureja pravo njihove države članice, oziroma kadar so zahtevki v zvezi s temi pravicami in obveznostmi izvršljivi v njihovi državi članici;

(b)  izvedbo (pri čemer lahko zahtevajo, da izvedbo zagotovi druga oseba) prenosa lastniških instrumentov podrejene družbe s sedežem v državi članici, ki jih je imenovala;

(c)  izvajanje pooblastil iz člena 55, 56 in 57 v zvezi s pravicami katere koli podpisnice pogodbe s subjektom iz odstavka 2 tega člena, če so ta pooblastila potrebna za izvrševanje postopka tretje države za reševanje;

(d)  povzročitev neizvršljivosti vsakršne pravice do odpovedi, likvidacije ali takojšnje zapadlosti pogodb ali vpliva na pogodbene pravice subjektov iz odstavka 2 in drugih subjektov v skupini, če te pravice nastanejo pri ukrepih za reševanje CNS iz tretje države, ki jih sprejme bodisi organ za reševanje tretje države bodisi kdo drug na podlagi pravnih ali regulativnih zahtev, povezanih z ureditvijo reševanja v tej državi, če se še naprej izpolnjujejo bistvene pogodbene obveznosti, vključno z obveznostmi plačila in izročitve, in zagotavljanje zavarovanja s premoženjem.

4.  Priznanje in izvršitev postopka tretje države za reševanje ne posegata v običajne insolvenčne postopke po veljavnem nacionalnem pravu.

Člen 76

Pravica do zavrnitve priznanja ali izvršitve postopka tretje države za reševanje

Z odstopanjem od člena 75(2) lahko zadevni nacionalni organi zavrnejo priznanje ali izvršitev postopka tretje države za reševanje v naslednjih primerih:

(a)  če bi postopek tretje države za reševanje negativno vplival na finančno stabilnost v njihovi državi članici;

(b)  če upniki ali klirinški člani ali stranke teh klirinških članov, ki so v njihovi državi članici, ne bi bili obravnavani enakopravno z upniki ali klirinškimi člani ali strankami teh klirinških članov iz tretje države s podobnimi pravnimi pravicami v postopku reševanja v njihovi domači državi;

(c)  če bi imelo priznanje ali izvršitev postopka tretje države za reševanje bistvene fiskalne posledice za njihovo državo članico;

(d)  če bi bilo priznanje ali izvršitev v nasprotju z nacionalnim pravom.

Člen 77

Sodelovanje z organi iz tretjih držav

1.  Ta člen se uporablja za sodelovanje s tretjo državo, razen če in dokler ne začne veljati mednarodni sporazum z zadevno tretjo državo, kakor je določen v členu 74(1). Uporablja se tudi po začetku veljavnosti mednarodnega sporazuma z zadevno tretjo državo, določenega v členu 74(1), v kolikor navedeni sporazum ne ureja zadev iz tega člena.

2.  Če je ustrezno, pristojni organi ali organi za reševanje sklenejo dogovore o sodelovanju z naslednjimi ustreznimi organi tretjih držav, pri čemer upoštevajo obstoječe dogovore o sodelovanju, vzpostavljene v skladu s členom 25(7) Uredbe (EU) št. 648/2012:

(a)  kadar CNS iz tretje države zagotavlja storitve ali ima podrejene družbe v eni ali več državah članicah, z ustreznimi organi tretje države, v kateri ima CNS sedež;

(b)  kadar CNS zagotavlja storitve ali ima eno ali več podrejenih družb v tretjih državah, z ustreznimi organi tretjih držav, v katerih se navedene storitve zagotavljajo ali v katerih imajo podrejene družbe sedež.

3.  Dogovori o sodelovanju iz odstavka 2 določajo postopke in dogovore med sodelujočimi organi glede izmenjave potrebnih informacij in sodelovanja pri izvajanju naslednjih nalog in pooblastil v zvezi s CNS iz odstavka 2(a) in (b) ali skupinami, ki vključujejo te CNS:

(a)  priprava načrtov reševanja v skladu s členom 13 in podobnimi zahtevami na podlagi prava zadevnih tretjih držav;

(b)  ocenjevanje rešljivosti teh institucij in skupin v skladu s členom 16 in podobnimi zahtevami na podlagi prava zadevnih tretjih držav;

(c)  uporaba pristojnosti za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost v skladu s členom 17 in vseh podobnih pristojnosti na podlagi prava zadevnih tretjih držav;

(d)  izvajanje ukrepov za zgodnje posredovanje v skladu s členom 19 in podobnih pristojnosti na podlagi prava zadevnih tretjih držav;

(e)  uporaba instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje ter podobnih pooblastil, ki jih imajo organi zadevnih tretjih držav.

4.  Dogovori o sodelovanju, sklenjeni med organi za reševanje in pristojnimi organi držav članic in tretjih držav v skladu z odstavkom 2, lahko vključujejo določbe o naslednjih zadevah:

(a)  izmenjavi informacij, potrebnih za pripravo in posodabljanje načrtov reševanja;

(b)  posvetovanju in sodelovanju pri razvoju načrtov reševanja, vključno z izvajanjem pooblastil iz člena 75 in podobnih pooblastil na podlagi prava zadevnih tretjih držav;

(c)  izmenjavi informacij, potrebnih za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje ter podobnih pooblastil na podlagi prava zadevnih tretjih držav;

(d)  zgodnjem obveščanju strank ali posvetovanju s strankami dogovora o sodelovanju pred izvedbo pomembnejših ukrepov v skladu s to uredbo ali ustreznim pravom tretje države, ki vplivajo na CNS ali skupino, na katero se dogovor nanaša;

(e)  usklajevanju obveščanja javnosti v primeru skupnih ukrepov za reševanje;

(f)  postopkih in dogovorih za izmenjavo informacij in sodelovanje iz točk od (a) do (e), vključno z, kjer je ustrezno, ustanovitvijo in delovanjem skupin za krizno upravljanje.

Za zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe odstavka 3 organ ESMA izda smernice o vrstah in vsebini določb iz odstavka 4 do [UP: vstavite datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti Uredbe].

5.  Organi za reševanje in pristojni organi obvestijo organ ESMA o vseh dogovorih o sodelovanju, ki so jih sklenili v skladu s tem členom.

Člen 78

Izmenjava zaupnih informacij

1.  Organi za reševanje, pristojni organi, pristojna ministrstva in po potrebi drugi ustrezni nacionalni organi si zaupne informacije, vključno z načrti sanacije, z zadevnimi organi tretjih držav izmenjajo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  za organe teh tretjih držav veljajo zahteve in standardi glede poklicnih skrivnosti, ki se po mnenju vseh zadevnih organov štejejo vsaj za enakovredne tistim iz člena 71;

(b)  informacije so potrebne, da lahko zadevni organi tretje države v okviru nacionalnega prava opravljajo svoje funkcije, ki so primerljive s tistimi iz te uredbe, in se ne uporabljajo za druge namene.

2.  Če se izmenjava informacij nanaša na osebne podatke, obdelavo in posredovanje teh podatkov organom tretje države urejata veljavno pravo Unije in nacionalno pravo o varstvu podatkov.

3.  Če zaupne informacije izvirajo iz druge države članice, organi za reševanje, pristojni organi in pristojna ministrstva teh informacij ne razkrijejo zadevnim organom tretje države, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)  zadevni organ države članice, iz katere informacije izvirajo, soglaša z razkritjem informacij;

(b)  informacije se razkrijejo le za namene, ki jih dovoljuje organ iz točke (a).

4.  Za namene tega člena se informacije obravnavajo kot zaupne, če zanje veljajo zahteve v zvezi z zaupnostjo v skladu s pravom Unije.

Člen 78a

Upravne kazni in drugi upravni ukrepi

1.  Brez poseganja v pravico držav članic, da določijo in izrečejo kazni po kazenskem pravu, države članice določijo pravila o upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih, ki se uporabljajo za primere, ko se določbe te uredbe ne spoštujejo, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Če se države članice odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih kaznih za kršitve, za katere velja nacionalno kazensko pravo, Komisiji posredujejo zadevne določbe kazenskega prava. Upravne kazni in drugi upravni ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.  Če obveznosti iz prvega odstavka veljajo za CNS, njene klirinške člane ali nadrejene družbe, države članice zagotovijo, da se v primeru kršitve lahko uporabijo upravne kazni za člane odbora CNS in druge fizične osebe, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za kršitev, in sicer pod pogoji iz nacionalnega prava.

3.  Pooblastila za izrek upravnih kazni iz te uredbe se podelijo organom za reševanje ali, če se razlikujejo, pristojnim organom, odvisno od vrste kršitve. Organi za reševanje in pristojni organi imajo vsa pooblastila za zbiranje informacij in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Organi za reševanje in pristojni organi pri izvajanju pooblastil za izrek upravnih kazni tesno sodelujejo in tako zagotovijo, da se s kaznimi ali drugimi upravnimi ukrepi dosežejo želeni rezultati, ter uskladijo svoje delovanje v čezmejnih zadevah.

4.  Organi za reševanje in pristojni organi izvajajo svoja upravna pooblastila za izrek kazni v skladu s to uredbo in nacionalnim pravom na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)  neposredno;

(b)  v sodelovanju z drugimi organi;

(c)  v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na take organe;

(d)  z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

Člen 78b

Posebne določbe

1.  Države članice zagotovijo, da so v njihovih zakonih in drugih predpisih določene kazni in drugi upravni ukrepi vsaj za naslednje primere:

(a)  ne pripravijo, ohranjajo in posodabljajo se načrti sanacije, s čimer se krši člen 9;

(b)  ne zagotovijo se vse informacije, ki so potrebne za razvoj načrtov reševanja, s čimer se krši člen 14;

(c)  odbor CNS pristojnega organa ne obvesti, da CNS propada oziroma bo verjetno propadla, s čimer se krši člen 68(1).

2.  Države članice zagotovijo, da upravne kazni in drugi upravni ukrepi, ki se lahko uporabijo, v primerih iz odstavka 1 zajemajo vsaj:

(a)  javno izjavo, v kateri sta navedeni odgovorna fizična oseba, institucija, nadrejena družba v Uniji, CNS ali druga pravna oseba ter vrsta kršitve;

(b)  odredbo, ki od odgovorne fizične ali pravne osebe zahteva, naj preneha z ravnanjem in tega ravnanja več ne ponovi;

(c)  začasno prepoved opravljanja funkcij v CNS članom višjega vodstva CNS ali kateri koli drugi fizični osebi, ki je odgovorna;

(d)  v primeru pravne osebe upravne globe v višini do 10 % skupnega letnega neto prometa te pravne osebe v predhodnem poslovnem letu. Če je pravna oseba podrejena družba nadrejene družbe, se upošteva promet, ki je razviden iz konsolidiranih računovodskih izkazov končne nadrejene družbe v predhodnem poslovnem letu;

(e)  v primeru fizične osebe upravne kazni v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri euro ni uradna valuta, na [datum začetka veljavnosti uredbe];

(f)  upravne globe v višini do dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, če je to korist mogoče določiti.

Člen 78c

Objava upravnih kazni

1.  Države članice zagotovijo, da organi za reševanje in pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu objavijo vsaj upravne kazni, ki so jih izrekli zaradi kršitve predpisov iz te uredbe, kadar zoper te kazni ni bilo pritožbe ali kadar je bila pravica do pritožbe izčrpana. Navedeno se objavi brez nepotrebnega odlašanja, potem ko je fizična ali pravna oseba obveščena o zadevni kazni, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteti fizične ali pravne osebe, ki se ji izreče kazen.

Če države članice dovolijo objavo kazni, zoper katere je mogoča pritožba, organi za reševanje in pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu brez odlašanja objavijo informacije o statusu pritožbe in njenem izidu.

2.  Organi za reševanje in pristojni organi kazni, ki so jih izrekli, v naslednjih primerih objavijo anonimno in v skladu z nacionalnim pravom:

(a)  če se kazen izreče fizični osebi in se pri obvezni predhodni oceni sorazmernosti objave izkaže, da objava osebnih podatkov ni sorazmerna;

(b)  kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku;

(c)  kadar bi objava vpletenim CNS ali fizičnim osebam povzročila, kolikor je to mogoče ugotoviti, nesorazmerno škodo.

Druga možnost je, da se v takšnih primerih objava zadevnih podatkov preloži za razumno obdobje, če je mogoče predvideti, da po tem obdobju ne bo več razlogov za anonimnost objave.

3.  Organi za reševanje in pristojni organi zagotovijo, da vse objave v skladu s tem členom ostanejo na njihovem uradnem spletnem mestu najmanj pet let. Osebni podatki iz objave ostanejo na uradnem spletnem mestu organa za reševanje ali pristojnega organa le tako dolgo, kot je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.

4.  Organ ESMA do ... [UP: vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] Komisiji predloži poročilo o anonimni objavi kazni za neupoštevanje določb iz te uredbe s strani držav članic, kot je določeno v odstavku 2, zlasti kadar se v zvezi s tem med državami članicami kažejo pomembna razhajanja. V tem poročilu so zajete tudi vse pomembne razlike pri trajanju objave kazni na podlagi nacionalnega prava, ki se v državah članicah uporablja za objavo kazni.

Člen 78d

Vzdrževanje osrednje podatkovne baze s strani organa ESMA

1.  V skladu z zahtevami glede poklicne skrivnosti iz člena 71 organi za reševanje in pristojni organi organ ESMA obvestijo o vseh upravnih kaznih, ki so jih v skladu s členom 78(a) naložili za kršitve določb iz tega člena ter o statusu pritožbe in njenem izidu.

2.  Organ ESMA vzdržuje osrednjo podatkovno bazo kazni, o katerih je obveščen, in sicer izključno za izmenjavo informacij med organi za reševanje, do nje pa imajo dostop zgolj organi za reševanje in se posodablja na podlagi informacij, ki jih ti posredujejo.

3.  Organ ESMA vzdržuje osrednjo podatkovno bazo kazni, o katerih je obveščen, in sicer izključno za izmenjavo informacij med pristojnimi organi, do nje pa imajo dostop zgolj pristojni organi in se posodablja na podlagi informacij, ki jih ti posredujejo.

4.  Organ ESMA vzdržuje spletno stran s povezavami na objave kazni pri posameznih organih za reševanje in pristojnih organih v skladu s členom 78(c), na njej pa je prikazano tudi, za koliko časa posamezna država članica kazni objavi.

Člen 78e

Učinkovita uporaba kazni ter izvajanje pooblastil pristojnih organov in organov za reševanje za izrek kazni

Države članice zagotovijo, da pristojni organi in organi za reševanje pri določanju vrste upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov in višine upravnih glob upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:

(a)  resnost in trajanje kršitve;

(b)  stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;

(c)  finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je denimo prikazana s celotnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom odgovorne fizične osebe;

(d)  znesek pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče določiti;

(e)  izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti;

(f)  raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom in organom za reševanje;

(g)  prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe;

(h)  morebitne sistemske posledice kršitve.

NASLOV VII

SPREMEMBE UREDB (EU) ŠT. 1095/2010, (EU) ŠT. 648/2012 IN (EU) 2015/2365

Člen 79

Sprememba Uredbe (EU) št. 1095/2010

Uredba (EU) št. 1095/2010 se spremeni:

(22)  v členu 4(3) se doda naslednja točka (iv):"

„(iv) v primeru Uredbe (EU) št. [o sanaciji in reševanju CNS] organ za reševanje, kot je opredeljen v točki 3 člena 2(1) Uredbe (EU) št. [o sanaciji in reševanju CNS].“;

"

(23)  v členu 40(5) se doda naslednji pododstavek:"

„Za namene ravnanja v okviru področja uporabe Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS] lahko člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b) po potrebi spremlja predstavnik organa za reševanje v posamezni državi članici, pri čemer ta predstavnik nima glasovalne pravice.“.

"

Člen 80

Spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

(1)  vstavi se naslednji člen 6a:"

„Člen 6a

Mirovanje obveznosti kliringa v postopku reševanja

1.  Kadar CNS izpolnjuje pogoje iz člena 22 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS], lahko organ za reševanje CNS, določen na podlagi člena 3(1) navedene uredbe, ▌ od Komisije zahteva, naj uvede začasno mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1) za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

   (a) CNS v postopku reševanja ima na podlagi člena 14 dovoljenje za opravljanje kliringa za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere je treba v skladu s členom 4(1) opraviti kliring, za katerega se zahteva mirovanje;
   (b) mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4 za zadevne razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC je nujno za izognitev resni grožnji finančni stabilnosti v Uniji v povezavi z reševanjem CNS, zlasti če so izpolnjena vsa naslednja merila:
   (i) pojavljajo se neugodni dogodki ali neugoden razvoj dogodkov, ki pomenijo resno grožnjo finančni stabilnosti;
   (ii) ukrep je nujen za obravnavanje grožnje in ne bo imel negativnih učinkov na finančno stabilnost, vključno z možnimi procikličnimi učinki, ki bi bili nesorazmerni z njegovimi koristmi.
   (iia) ni na voljo drugih CNS, ki bi lahko izvajale klirinške storitve za klirinške udeležence CNS v postopku reševanja ali pa klirinški člani in stranke niso operativno in tehnično sposobni v razumnem roku izpolniti vseh pravnih ali operativnih zahtev drugih CNS.

Zahtevku iz prvega pododstavka se priložijo dokazi, da sta pogoja iz točk (a) in (b) prvega pododstavka izpolnjena.

Organ za reševanje iz prvega pododstavka predloži obrazložen zahtevek organu ESMA in ESRB obenem s predložitvijo zahtevka Komisiji.

2.  Organ ESMA v 24 urah od predložitve zahtevka iz odstavka 1 in po posvetovanju z ESRB izda mnenje o načrtovanem mirovanju, pri čemer upošteva potrebo po izognitvi resni grožnji finančni stabilnosti v Uniji, cilje reševanja iz člena 21 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS] ter merila iz člena 5(4) in (5) te uredbe.

3.  Mnenje iz odstavka 2 se ne objavi.

4.  Komisija v 48 urah od zahtevka iz odstavka 1 in v skladu z odstavkom 6 sprejme odločitev o začasnem mirovanju obveznosti kliringa za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali o zavrnitvi zahtevanega mirovanja.

5.  Odločitev Komisije se sporoči organu, ki je zahteval mirovanje, in organu ESMA ter se objavi na spletnem mestu Komisije. Kadar se Komisija odloči za mirovanje obveznosti kliringa, se to objavi v javnem registru iz člena 6.

6.  Komisija se lahko odloči za začasno mirovanje obveznosti kliringa iz odstavka 1 za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, če sta izpolnjena pogoja iz odstavka 1(a) in (b). Komisija pri sprejetju take odločitve upošteva mnenje, ki ga je izdal organ ESMA, iz odstavka 2, cilje reševanja iz člena 21 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS], merila iz člena 5(4) in (5) v zvezi z zadevnimi razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC ter potrebo po mirovanju za izognitev resni grožnji finančni stabilnosti.

7.  Mirovanje obveznosti kliringa v skladu z odstavkom 4 velja za začetno obdobje največ enega meseca od datuma njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

8.  Komisija lahko po posvetovanju z organom za reševanje, ESMA in ESRB mirovanje iz odstavka 7 podaljša za eno ali več obdobij, ki skupaj ne presegajo treh mesecev od konca začetnega obdobja mirovanja, kadar razlogi za mirovanje še naprej veljajo.

9.  Če se mirovanje do izteka začetnega obdobja ali naknadnega obnovitvenega obdobja ne podaljša, samodejno preneha veljati.

10.  Komisija obvesti organ ESMA, da namerava podaljšati mirovanje obveznosti kliringa.

Organ ESMA v 48 urah od obvestila Komisije, da namerava podaljšati mirovanje obveznosti kliringa, izda mnenje o podaljšanju mirovanja, pri čemer upošteva potrebo po izognitvi resni grožnji finančni stabilnosti v Uniji, cilje reševanja iz člena 21 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS] ter merila iz člena 5(4) in (5) te uredbe.“;

"

(2)  v členu 28 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Odbor za tveganja svetuje odboru o vseh ureditvah, ki lahko vplivajo na upravljanje tveganja s strani CNS, kot so pomembna sprememba v modelu tveganja, postopki v primeru neizpolnjevanja obveznosti ter merila za sprejem klirinških članov, kliring novih razredov instrumentov ali zunanje izvajanje funkcij. Odbor za tveganja pravočasno obvesti odbor o vsakem novem tveganju, ki vpliva na odpornost CNS. Svetovanje odbora za tveganja ni potrebno pri dnevnih poslih CNS. V izrednih razmerah si je treba smiselno prizadevati za posvetovanje z odborom za tveganja o dogodkih, ki vplivajo na upravljanje tveganja CNS, med drugim tudi o dogodkih, ki zadevajo izpostavljenosti klirinških članov do CNS in medsebojne odvisnosti z drugimi CNS.“;

"

(3)  v členu 28 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. CNS takoj obvesti pristojni organ in odbor za tveganja o vsaki odločitvi odbora, da ne bo upošteval nasveta odbora za tveganja, in pojasni tako odločitev. Odbor za tveganja ali kateri koli njegov član lahko obvesti pristojni organ o vseh področjih, na katerih po njegovem mnenju nasvet odbora za tveganja ni bil upoštevan.“;

"

(4)  v členu 38 se doda naslednji odstavek 6:"

„Klirinški člani CNS natančno obvestijo svoje obstoječe in potencialne stranke o določenih morebitnih izgubah ali drugih stroških, ki bi jih lahko nosile zaradi uporabe postopka upravljanja neizpolnjenih obveznosti in ureditve za porazdelitev izgub, določenih v pravilih o delovanju CNS, vključno z vrsto nadomestila, ki ga lahko prejmejo, ob upoštevanju člena 48(7) Uredbe (EU) št. 648/2012. Strankam se zagotovijo zadostne informacije, da lahko razumejo, kakšne izgube ali drugi stroški bi jim lahko nastali v najslabšem scenariju, če bi CNS sprejela sanacijske ukrepe.“;

"

(5)  v členu 81(3) se doda naslednja točka (q):"

„(q) organom za reševanje, določenim v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. [o sanaciji in reševanju CNS].“.

"

Člen 81

Sprememba Uredbe (EU) 2015/2365

V členu 12(2) se doda naslednja točka (n):"

organi za reševanje, določeni v skladu s členom 3 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS].“.

"

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 82

Pregled

Organ ESMA najkasneje do ... [dve leti od dneva začetka veljavnosti te uredbe], po potrebi pa prej glede na drugo sprejeto zakonodajo oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pooblastil in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tem.

Komisija do ... [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe ali ob sprejetju druge zadevne zakonodaje] pregleda to uredbo in njeno izvajanje ter oceni učinkovitost ureditve upravljanja za sanacijo in reševanje CNS v Uniji ter o tem predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. ▌

V poročilu se zlasti:

(a)  oceni, ali bi bila vzpostavitev enotnega organa za reševanje za CNS v Uniji koristna, pravočasna in skladna z razvojem dogodkov v zvezi z nadzorno strukturo za CNS v Uniji ter s stanjem povezovanja takšne nadzorne strukture; ter

(b)  pregledajo institucije, organi in agencije Unije, ki bi lahko začeli opravljati naloge enotnega organa za reševanje za CNS v Uniji, ter oceni njihova primernost.

Če je bil v času priprave tega poročila vzpostavljen enotni organ za reševanje za CNS ali če je sklep poročila, da je nadzorna struktura za CNS v Uniji dovolj povezana, da bi bil enotni organ za reševanje za CNS z njo skladen, Komisija predloži predlog spremembe te uredbe, da se vzpostavi enotni organ za reševanje za CNS ali da se, odvisno od primera, reševanje CNS v Uniji zaupa primerni instituciji, organu ali agenciji Unije.

Člen 83

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [UP: vstavite datum, določen v drugem pododstavku člena 9(1) direktive o spremembi Direktive 2014/59/EU].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

ODDELEK A

Zahteve za načrte sanacije

1.  Načrt sanacije:

(1)  ne predvideva dostopa do izredne javnofinančne pomoči;

(2)  upošteva interese vseh deležnikov, na katere bi lahko vplival;

(3)  zagotavlja, da klirinški člani nimajo neomejenih izpostavljenosti do CNS.

CNS razvije ustrezne mehanizme za vključitev povezanih infrastruktur finančnih trgov in deležnikov, ki bi prevzeli izgube, nosili stroške ali prispevali sredstva za kritje likvidnostnih primanjkljajev, če bi se načrt sanacije izvajal med njegovo pripravo.

ODDELEK B

Informacije, ki jih morajo CNS predložiti na zahtevo organov za reševanje za pripravo in posodabljanje načrtov reševanja

Organi za reševanje lahko od institucij zahtevajo, naj za pripravo in posodabljanje načrtov reševanja predložijo vsaj naslednje informacije:

(2)  podroben opis organizacijske strukture CNS, vključno s seznamom vseh pravnih oseb;

(3)  podatke o neposrednih lastnikih posamezne pravne osebe ter za vsako delež glasovalnih in neglasovalnih pravic;

(4)  lokacijo, jurisdikcijo, v kateri je bila institucija ustanovljena, dovoljenja in glavne člane poslovodstva posamezne pravne osebe;

(5)  razporeditev kritičnih dejavnosti in glavnih poslovnih področij CNS, vključno s podrobnostmi bilance stanja o teh dejavnostih in poslovnih področjih, glede na pravne osebe;

(6)  podroben opis elementov poslovnih dejavnosti CNS in vseh njenih pravnih oseb, pri čemer se vsaj glede na vrsto storitev in zadevne zneske, za katere je bil opravljen kliring, ločijo odprte pozicije, začetno kritje, tokovi gibljivega kritja, jamstveni skladi in morebitne povezane ocenjevalne pravice ali drugi sanacijski ukrepi v zvezi s takimi poslovnimi področji;

(7)  podrobnosti o kapitalskih in dolžniških instrumentih, ki so jih izdale CNS in njene pravne osebe;

(8)  opredelitev, od koga je CNS prejela zavarovanje s premoženjem in v kakšni obliki (prenos lastniške pravice ali pravice iz naslova jamstva) ter pri kom je sklenila zavarovanje s premoženjem in v kakšni obliki, osebe, ki to premoženje poseduje, in v obeh primerih jurisdikcije, v kateri je premoženje;

(9)  opis zunajbilančnih izpostavljenosti CNS in njenih pravnih oseb, vključno z razporeditvijo na njene kritične dejavnosti in glavna poslovna področja;

(10)  pomembna varovanja pred tveganji CNS, vključno z njihovo razporeditvijo na pravne osebe;

(11)  opredelitev relativnih izpostavljenosti in pomena klirinških članov CNS ter analizo učinkov propada glavnih klirinških članov na CNS;

(12)  vsak sistem, v okviru katerega CNS opravlja pomembno število trgovalnih dejavnosti ali trgovalne dejavnosti v visoki vrednosti, vključno z razporeditvijo na pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja CNS;

(13)  vsak plačilni sistem, klirinški sistem ali sistem poravnave, katerega član je CNS neposredno ali posredno, vključno z razporeditvijo na pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja CNS;

(14)  podroben seznam in opis ključnih upravljavskih informacijskih sistemov, vključno s sistemi, ki jih CNS uporablja za upravljanje tveganj ter za računovodsko, finančno in regulativno poročanje, vključno z razporeditvijo na pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja CNS;

(15)  podatke o lastnikih sistemov iz točke 13, sporazumih o ravni storitve, povezanih s temi sistemi, ter vsej programski opremi in sistemih ali dovoljenjih, vključno z razporeditvijo na njihove pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja;

(16)  opredelitev in razporeditev pravnih oseb ter medsebojne povezave in odvisnosti med različnimi pravnimi osebami, kot so:

–  skupno osebje, prostori in sistemi ali osebje, prostori in sistemi, ki se delijo;

–  ureditve v zvezi s kapitalom, financiranjem ali likvidnostjo;

–  obstoječe ali pogojne kreditne izpostavljenosti;

–  sporazumi o navzkrižnem jamstvu, dogovori o uporabi zavarovanj prvega posojila za drugo posojilo, klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti ter dogovori o navzkrižnem pobotu med povezanimi podjetji;

–  prenosi tveganj ter dogovori o hkratnih prodajnih in nakupnih transakcijah; sporazumi o ravni storitev;

(17)  pristojni organ in organ za reševanje za vsako pravno osebo, če se razlikujeta od organov, imenovanih na podlagi člena 22 Uredbe (EU) št. 648/2012 in na podlagi člena 3 te uredbe;

(18)  člana odbora, odgovornega za zagotovitev informacij, potrebnih za pripravo načrta reševanja CNS, ter tiste člane, ki so odgovorni za različne pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja, če so to druge osebe;

(19)  opis ureditev, ki jih CNS uporablja za zagotovitev, da bo imel organ za reševanje v primeru postopka reševanja vse potrebne informacije, kot jih bo določil sam, za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje;

(20)  vse sporazume, ki so jih CNS in njihove pravne osebe sklenile s tretjimi osebami ter ki bi lahko bili odpovedani v primeru odločitve organov, da uporabijo instrument za reševanje, in možnost posledic njihove odpovedi za uporabo instrumenta za reševanje;

(21)  opis možnih virov likvidnosti za podporo postopku reševanja;

(22)  informacije o obremenitvah sredstev, likvidnih sredstvih, zunajbilančnih dejavnostih, strategijah varovanja pred tveganjem in praksah knjiženja.

ODDELEK C

Elementi, ki jih organ za reševanje upošteva pri presojanju rešljivosti CNS

Organ za reševanje pri ocenjevanju rešljivosti CNS upošteva naslednje:

(23)  v kolikšnem obsegu lahko CNS razporedi glavna poslovna področja in kritične dejavnosti na pravne osebe;

(24)  raven usklajenosti pravnih in korporacijskih struktur z glavnimi poslovnimi področji in kritičnimi dejavnostmi;

(25)  obseg ureditev, ki se uporabljajo za zagotavljanje ključnega osebja, infrastrukture, finančnih sredstev, likvidnosti in kapitala za podporo in ohranitev glavnih poslovnih področij in kritičnih dejavnosti;

(26)  v kolikšnem obsegu je mogoče v primeru reševanja CNS v celoti izvršiti sporazume o storitvah, ki jih je sklenila CNS;

(27)  raven ustreznosti strukture upravljanja CNS za upravljanje in zagotavljanje skladnosti z notranjimi politikami CNS v zvezi s sporazumi o ravni storitev;

(28)  v kolikšnem obsegu je CNS vzpostavila postopek prenosa storitev v okviru sporazumov o ravni storitev na tretje osebe v primeru ločitve kritičnih funkcij ali glavnih poslovnih področij;

(29)  stopnjo uporabe načrtov za ukrepanje in ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, da se zagotovi nemoten dostop do plačilnih sistemov in sistemov poravnave;

(30)  ustreznost upravljavskih informacijskih sistemov za zagotovitev, da lahko organi za reševanje zberejo točne in popolne informacije o glavnih poslovnih področjih in kritičnih dejavnostih, da se omogoči hitro sprejemanje odločitev;

(31)  zmogljivost upravljavskih informacijskih sistemov, da kadar koli zagotovijo informacije, ki so bistvene za učinkovito reševanje CNS, tudi v primeru hitro spreminjajočih se razmer;

(32)  v kolikšnem obsegu je CNS preskusila svoje upravljavske informacijske sisteme v okviru scenarijev izrednih okoliščin, ki jih je opredelil organ za reševanje;

(33)  v kolikšnem obsegu lahko CNS zagotovi kontinuiteto svojih upravljavskih informacijskih sistemov za prizadeto CNS in novo CNS v primeru ločitve kritičnih dejavnosti in glavnih poslovnih področij od ostalih dejavnosti in poslovnih področij;

(34)  če ima CNS koristi od znotrajskupinskih jamstev ali jim je izpostavljena, v kolikšnem obsegu so ta jamstva zagotovljena pod tržnimi pogoji ter ali so sistemi upravljanja tveganja v zvezi s temi jamstvi zanesljivi;

(35)  če je CNS vključena v vzajemne transakcije, v kolikšnem obsegu se izvajajo po tržnih pogojih ter ali so sistemi upravljanja tveganja v zvezi s temi transakcijami zanesljivi;

(36)  v kolikšnem obsegu se zaradi uporabe znotrajskupinskih jamstev ali vzajemnega knjiženja poveča širjenje negativnih vplivov v skupini;

(37)  v kolikšnem obsegu pravna struktura CNS ovira uporabo instrumentov za reševanje zaradi števila pravnih oseb, zapletenosti strukture skupine ali težav pri povezovanju poslovnih področij s subjekti v skupini;

(38)  v kolikšnem obsegu bi lahko reševanje CNS negativno vplivalo na drug del njene skupine, kadar je primerno;

(39)  obstoj in trdnost sporazumov o ravni storitev;

(40)  ali imajo organi tretje države na voljo instrumente za reševanje, ki so potrebni za podporo ukrepom za reševanje s strani organov za reševanje v Uniji, ter možnosti za usklajeno delovanje med organi v Uniji in organi tretjih držav;

(41)  izvedljivost uporabe instrumentov za reševanje na način, ki ustreza ciljem reševanja, glede na razpoložljive instrumente in strukturo CNS;

(42)  morebitne posebne zahteve, ki so potrebne za izdajo novih lastniških instrumentov iz člena 33(1);

(43)  dogovore in sredstva, s katerimi bi se lahko reševanje oviralo v primeru CNS, ki imajo klirinške člane ali dogovore o finančnem zavarovanju vzpostavljene v različnih jurisdikcijah;

(44)  verodostojnost uporabe instrumentov za reševanje na način, ki ustreza ciljem reševanja, glede na možne posledice za klirinške udeležence, druge nasprotne stranke in zaposlene ter možne ukrepe, ki jih lahko izvedejo organi tretjih držav;

(45)  v kolikšnem obsegu se lahko ustrezno oceni vpliv reševanja CNS na finančni sistem in zaupanje finančnega trga;

(46)  v kolikšnem obsegu bi lahko reševanje CNS pomembno neposredno ali posredno negativno vplivalo na finančni sistem, zaupanje trgov ali gospodarstvo;

(47)  v kolikšnem obsegu bi se lahko razširitev negativnih vplivov na druge CNS ali finančne trge omejila z uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje;

(48)  v kolikšnem obsegu bi lahko reševanje CNS pomembno vplivalo na delovanje plačilnih sistemov in sistemov poravnave.

(1) UL C 372, 1.11.2017, str. 6.
(2) UL C 209, 30.6.2017, str. 28.
(3) UL C , , str. .
(4) UL C 209, 30.6.2017, str. 28.
(5) UL C 372, 23.9.2017, str. 6.
(6) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
(7) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
(8) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).
(9) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).
(10) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).
(11) Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).
(12) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
(13) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 876/2013 z dne 28. maja 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o kolegijih za centralne nasprotne stranke (UL L 244, 13.9.2013, str. 19).
(14) Delegirana uredba Komisije (EU) ... z dne 23. marca 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vsebino načrtov sanacije, načrtov reševanja in načrtov reševanja skupine, minimalna merila, ki naj bi jih pristojni organ ocenil v zvezi z načrti sanacije in načrti sanacije skupine, pogoje za finančno podporo v skupini, zahteve o neodvisnih ocenjevalcih vrednosti, pogodbeno priznavanje pooblastil za odpis in konverzijo, postopke in vsebino zahtev v zvezi z obveščanjem in obvestilom o mirovanju ter operativno delovanje kolegijev za reševanje, C(2016)1691 [Opomba Uradu za publikacije – prosimo, vstavite številko delegirane uredbe].
(15) Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
(16) Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L 184, 6.7.2001, str. 1).
(17) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).


Evropski ponudniki storitev množičnega financiranja za podjetja ***I
PDF 258kWORD 80k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja (COM(2018)0113 – C8-0103/2018 – 2018/0048(COD))
P8_TA(2019)0301A8-0364/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0113),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0103/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0364/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja

P8_TC1-COD(2018)0048


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Množično financiranje postaja vse bolj ustaljena oblika alternativnega financiranja za zagonska podjetja, pa tudi za mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v zgodnji fazi rasti podjetja, in se običajno zanaša na manjše naložbe. Množično financiranje je vse pomembnejša vrsta posredovanja, pri katerem ponudnik storitev množičnega financiranja upravlja digitalno platformo, odprto za javnost, z namenom, da potencialne vlagatelje ali posojilodajalce spravi v stik ali jim omogoči navezavo stika s podjetji, ki iščejo financiranje, ne glede na to, ali to financiranje pomeni sklenitev posojilne pogodbe ali pridobitev lastniškega deleža ali drugega deleža na osnovi prenosljivega vrednostnega papirja, ne da bi ponudnik storitev množičnega financiranja s tem prevzel tveganje. Zato je v področje uporabe te uredbe primerno vključiti tako posojilno kot naložbeno množično financiranje ▌.

(2)  Množično financiranje lahko prispeva k zagotavljanju dostopa MSP k dokončanju unije kapitalskih trgov. Nezadosten dostop do financiranja za ta podjetja predstavlja težavo tudi v državah, kjer je med finančno krizo dostop do bančnega financiranja ostal stabilen. Množično financiranje je postalo ustaljena praksa financiranja projekta ali podjetja, pri katerem so običajno udeleženi številni ljudje ali organizacije, prek spletnih platform, kjer fizične osebe, organizacije in podjetja, vključno z zagonskimi podjetji, zbirajo razmeroma majhne denarne zneske.

(3)  Opravljanje storitev množičnega financiranja na splošno sloni na treh vrstah akterjev: na lastniku projekta, ki projekt ali poslovna posojila predlaga v financiranje, vlagateljih, ki financirajo predlagani projekt, običajno z omejenimi naložbami ali posojili, in posredniški organizaciji v obliki ponudnika storitev, ki lastnike projektov ali posojilodajalce spravlja v stik z vlagatelji prek spletne platforme.

(4)  Poleg tega, da omogoča alternativen vir financiranja, vključno s tveganim kapitalom, lahko množično financiranje podjetjem ponudi tudi druge ugodnosti. Projektu ali podjetju daje možnost, da potrdi koncept in zamisel, omogoči dostop številnim ljudem, ki podjetniku ponudijo svoje uvide in informacije, ter deluje tudi kot orodje za trženje. ▌

(5)  Nekatere države članice so že uvedle domače ureditve za množično financiranje, prilagojene značilnostim in potrebam lokalnih trgov in vlagateljev. Posledica tega je, da se obstoječa nacionalna pravila razlikujejo glede pogojev za delovanje platform za množično financiranje, obsega dovoljenih dejavnosti in zahtev za izdajo dovoljenj.

(6)  Razlike med obstoječimi nacionalnimi pravili so tolikšne, da ovirajo čezmejno opravljanje storitev množičnega financiranja, s tem pa neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga za te storitve. Zlasti dejstvo, da je pravni okvir razdrobljen po nacionalnih mejah, ustvarja znatne stroške zagotavljanja pravne skladnosti za male vlagatelje, ki se pogosto soočajo s težavami, ki niso sorazmerne z velikostjo njihovih naložb, pri ugotavljanju, katera pravila se uporabljajo za storitve čezmejnega množičnega financiranja. Take vlagatelje to pogosto odvrača od čezmejnih naložb prek platform za množično financiranje. Isti razlogi ponudnike storitev množičnega financiranja odvračajo od ponujanja storitev v državi članici, ki ni država članica, v kateri imajo sedež. Dejavnosti množičnega financiranja so bile zato do zdaj pretežno omejene na nacionalno raven v škodo trgu množičnega financiranja na ravni Unije, kar je podjetjem onemogočalo dostop do storitev množičnega financiranja, zlasti v primerih, ko podjetje deluje v državi članici, kjer zaradi sorazmerno maloštevilnega prebivalstva ni dostopa do množic.

(7)  Za krepitev dejavnosti čezmejnega množičnega financiranja in da se olajša uveljavljanje svobode opravljanja in prejemanja takih storitev na notranjem trgu za ponudnike množičnega financiranja je zato treba odpraviti obstoječe ovire za pravilno delovanje notranjega trga na področju množičnega financiranja. Oblikovanje enotnega sklopa pravil o opravljanju storitev množičnega financiranja, ki ponudnikom storitev množičnega financiranja omogoča, da zaprosijo za izdajo enotnega dovoljenja za opravljanje svojih dejavnosti na ravni Unije na podlagi teh pravil, je ustrezen prvi korak za spodbujanje čezmejnih dejavnosti množičnega financiranja ter s tem za izboljšanje delovanja enotnega trga.

(8)  Namen te uredbe je, da se z odpravo ovir za delovanje notranjega trga storitev na področju množičnega financiranja spodbudi čezmejno financiranja podjetij. Storitve množičnega financiranja v povezavi s posojanjem potrošnikom, kot so opredeljeni v členu 3(a) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4), zato ne bi smele spadati na področje uporabe te uredbe.

(9)  Da se prepreči, da bi za isto dejavnost znotraj Unije veljala različna dovoljenja, bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti storitve množičnega financiranja, ki jih opravljajo osebe, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(5) ali ki se opravijo v skladu z nacionalno zakonodajo.

(10)  Kar zadeva posojilno množično financiranje, bi moralo spodbujanje dajanja posojil, vključno s storitvami, kot je predstavljanje ponudb za množično financiranje strankam ali ocenjevanje kreditne sposobnosti lastnikov projektov, upoštevati različne poslovne modele ter tako prek platforme za množično financiranje omogočati sklenitev posojilne pogodbe med eno ali več strankami in enim ali več lastniki projektov.

(11)  V zvezi z naložbenim množičnim financiranjem je prenosljivost vrednostnega papirja pomemben zaščitni mehanizem, ki vlagateljem omogoča izstop iz naložbe, saj jim nudi pravno možnost, da svoj delež prodajo na kapitalskih trgih. Zato ta uredba zajema in dovoljuje samo storitve naložbenega množičnega financiranja v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji. Finančni instrumenti, ki niso prenosljivi vrednostni papirji, pa bi morali biti izvzeti iz področja uporabe te uredbe, ker so ti vrednostni papirji povezani s tveganji za vlagatelje, ki jih ni mogoče ustrezno upravljati znotraj tega pravnega okvira.

(11a)  Značilnosti prvih javnih ponudb kovancev (ICO) se bistveno razlikujejo od množičnega financiranja, ki ga ureja ta uredba. Med drugim pri prvih javnih ponudbah kovancev običajno ni posrednikov, kot so platforme za množično financiranje, in zbrana sredstva pogosto presegajo 1 000 000 EUR. Z vključitvijo prvih javnih ponudb kovancev v to uredbo ne bi celostno obravnavali težav, ki so z njimi povezane.

(12)  Zaradi tveganj, povezanih z naložbami množičnega financiranja, je primerno, da se v interesu učinkovite zaščite vlagateljev in vzpostavitve mehanizma tržne discipline uvede prag za največjo vrednost posamezne ponudbe za množično financiranje. Ta prag bi bilo treba določiti pri 8 000 000 EUR, ki je najvišji prag, do katerega lahko države članice ponudbo vrednostnih papirjev javnosti izvzamejo iz obveznosti objave prospekta v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta(6). Ne glede na visok standard zaščite vlagateljev, ki je potreben, bi bilo treba ta prag določiti v skladu s praksami na nacionalnih trgih, da bi platforma Unije postala privlačna za čezmejno financiranje podjetij.

(12a)  Ta uredba opredeljuje vsebino dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi, ki ga je treba predložiti potencialnim vlagateljem za vsako ponudbo za množično financiranje. Ker je ta dokument s ključnimi informacijami o naložbi pripravljen tako, da je prilagojen posebnostim posamezne ponudbe za množično financiranje in potrebam vlagateljev po informacijah, bi moral nadomeščati prospekt, ki ga zahteva Uredba (EU) 2017/1129 za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti. Zato bi bilo treba v skladu s to uredbo ponudbe za množično financiranje izključiti iz področja uporabe Uredbe (EU) 2017/1129, ki bi jo bilo treba ustrezno spremeniti.

(13)  Da bi se izognili regulativni arbitraži in zagotovili učinkovit nadzor nad ponudniki storitev množičnega financiranja, bi moralo biti ponudnikom storitev množičnega financiranja prepovedano od javnosti sprejemati vloge ali druga vračljiva sredstva, razen če imajo dovoljenje kot kreditna institucija v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7).

(14)  Za dosego tega cilja bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali imeti možnost, da zaprosijo za izdajo enotnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti v vsej Uniji in da svoje dejavnosti opravljajo v skladu s temi enotnimi zahtevami. Vendar bi bilo treba zaradi ohranitve široke razpoložljivosti ponudb za množično financiranje, ki so namenjene samo nacionalnim trgom, kadar se ponudniki storitev množičnega financiranja te odločijo opravljati v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, to možnost zanje obdržati. Zato bi morale biti enotne zahteve iz te uredbe izbirne in se ne bi smele uporabljati za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki se odločijo še naprej ostati dejavni le na nacionalni ravni.

(15)  Za ohranitev visoke ravni zaščite vlagateljev, zmanjšanje tveganj, povezanih z množičnim financiranjem, in zagotovitev pravične obravnave vseh strank, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostaviti politiko za zagotavljanje, da se projekti izberejo strokovno, pošteno in pregledno ter da se na enak način opravljajo tudi storitve množičnega financiranja.

(15a)  Iz istih razlogov bi bilo treba iz te uredbe izključiti ponudnike storitev množičnega financiranja, ki na svojih platformah uporabljajo prve javne ponudbe kovancev. Komisija bi lahko za učinkovito ureditev v zvezi z nastajajočo tehnologijo prve javne ponudbe kovancev v prihodnosti predlagala celovit zakonodajni okvir na ravni Unije na podlagi temeljite ocene učinka.

(15b)  Alternativni naložbeni instrumenti, kot so prve javne ponudbe kovancev, imajo potencial za financiranje MSP, inovativnih zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi, lahko pospešujejo prenos tehnologije in so lahko bistven del unije kapitalskih trgov. Komisija bi lahko ocenila, ali je treba predlagati ločen zakonodajni okvir Unije za prve javne ponudbe kovancev. Večja pravna varnost na vseh področjih bi lahko bila ključna za povečanje varstva vlagateljev in potrošnikov ter zmanjšanje tveganj, ki izhajajo iz asimetričnih informacij, goljufivih ravnanj in nezakonitih dejavnosti.

(16)  Za izboljšanje storitev za svoje stranke, ki so lahko potencialni ali dejanski vlagatelji ali lastniki projekta, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja imeti možnost ukrepati po lastni presoji v imenu strank, kar zadeva parametre njihovih naročil, pod pogojem, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za doseganje najboljših možnih rezultatov za svoje stranke, in da razkrijejo natančno metodo in parametre ukrepanja po lastni presoji. Za zagotovitev nepristranskega ponujanja naložbenih priložnosti potencialnim vlagateljem ponudniki storitev množičnega financiranja ne bi smeli ne plačati ne sprejeti nobenega plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil vlagateljev v določeno ponudbo za množično financiranje, objavljeno na njihovi platformi, ali v določeno ponudbo, ponujeno na platformi tretje osebe.

(17)  Namen te uredbe je spodbujanje neposrednih naložb in preprečitev možnosti za regulativno arbitražo s strani finančnih posrednikov, za katere velja druga zakonodaja Unije, zlasti pravila Unije glede upravljavcev premoženja. Uporaba pravnih struktur, vključno s pravnimi osebami s posebnim namenom, za posredovanje med projektom za množično financiranje ali podjetjem in vlagatelji bi zato morala biti strogo regulirana in dovoljena samo primernim nasprotnim strankam ali izbranim profesionalnim vlagateljem, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU.

(18)  Zagotavljanje učinkovitega sistema upravljanja je nujno za ustrezno upravljanje tveganj in preprečevanje navzkrižja interesov. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi zato morali imeti vzpostavljene upravljavske ureditve, ki zagotavljajo učinkovito in skrbno vodenje, njihovi poslovodje pa bi morali imeti dober ugled ter ustrezno znanje in izkušnje. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali vzpostaviti tudi postopke za sprejemanje in obravnavo pritožb strank.

(19)  Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali na svoji platformi za množično financiranje delovati kot nepristranski posredniki med strankami. Da se prepreči navzkrižje interesov, bi bilo treba določiti nekatere zahteve v zvezi s ponudniki storitev množičnega financiranja, poslovodji in zaposlenimi ali katero koli osebo, ki jih neposredno ali posredno obvladuje. Če ponudniki storitev množičnega financiranja ne razkrijejo vnaprej finančnih interesov v okviru projektov ali ponudb na svoji spletni strani, ne bi smeli imeti nobene finančne udeležbe v ponudbah za množično financiranje na svojih platformah za množično financiranje. To bo ponudnikom storitev množičnega financiranja omogočilo, da svoje interese uskladijo z interesi vlagateljev. Poleg tega delničarji ali družbeniki, ki imajo več kot 20 % osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic in poslovodje ali katera koli oseba, ki neposredno ▌obvladuje platforme, ne bi smeli nastopati v vlogi strank v zvezi s storitvami množičnega financiranja, ki se ponujajo na zadevni platformi za množično financiranje.

(20)  Za učinkovito in nemoteno opravljanje storitev bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali imeti možnost, da katero koli operativno funkcijo v celoti ali delno prenesejo na druge ponudnike storitev, pod pogojem, da zunanje izvajanje ne ogroža bistveno kakovosti notranjih kontrol ponudnikov storitev množičnega financiranja in učinkovitega nadzora. Vendar pa bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali biti še naprej v celoti odgovorni za skladnost s to uredbo.

(21)  Za hrambo finančnih sredstev strank in opravljanje plačilnih storitev je potrebno dovoljenje za ponudnika plačilnih storitev v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta(8). Te obveznosti pridobitve dovoljenja ni mogoče izpolniti s pridobitvijo dovoljenja za ponudnika storitev množičnega financiranja. Zato je primerno pojasniti, da mora ponudnik storitev množičnega financiranja, ki opravlja takšne plačilne storitve v zvezi s svojimi storitvami množičnega financiranja, imeti tudi dovoljenje kot plačilna institucija v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366. Da se omogoči ustrezen nadzor teh dejavnosti, bi moral biti pristojni nacionalni organ obveščen o tem, ali namerava ponudnik storitev množičnega financiranja plačilne storitve opravljati sam na podlagi ustreznega dovoljenja ali jih namerava oddati v izvajanje tretji osebi, ki ima takšno dovoljenje.

(22)  Za rast in nemoteno opravljanje čezmejnih storitev množičnega financiranja sta potrebna zadosten obseg dejavnosti in zaupanje javnosti v te storitve. Zato je treba določiti enotne in sorazmerne zahteve za pridobitev dovoljenja, ki se uporabljajo neposredno, in enotno točko za nadzor.

(23)  Visoka raven zaupanja vlagateljev prispeva k rasti storitev množičnega financiranja. Zahteve za ponudnike storitev množičnega financiranja bi zato morale olajšati njihovo čezmejno opravljanje, zmanjšati operativna tveganja ter zagotoviti visoko stopnjo preglednosti in zaščite vlagateljev.

(24)  Storitve množičnega financiranja so lahko izpostavljene tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, kot je poudarjeno v poročilu Komisije o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi(9). Zato bi bilo treba predvideti zaščitne ukrepe ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev dovoljenja, ocenjevanju dobrega ugleda poslovodstva, pri čemer pa bi se morale plačilne storitve opravljati le prek subjektov z dovoljenji, za katere veljajo zahteve glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Komisija bi morala za nadaljnje zagotavljanje finančne stabilnosti s preprečevanjem tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter ob upoštevanju najvišjega praga finančnih sredstev, ki jih je mogoče zbrati s ponudbo za množično financiranje v skladu s to uredbo, oceniti potrebnost in sorazmernost naložitve nekaterih ali vseh obveznosti glede skladnosti z nacionalnimi določbami za izvajanje Direktive (EU) 2015/849 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ponudnikom storitev množičnega financiranja, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi te uredbe, in uvrstitve teh ponudnikov storitev množičnega financiranja na seznam pooblaščenih subjektov za namene Direktive (EU) 2015/849.

(25)  Da se ponudnikom storitev množičnega financiranja omogoči čezmejno poslovanje, ne da bi bili pri tem soočeni z različnimi pravili, ter s tem spodbudi financiranje projektov po vsej Uniji s strani vlagateljev iz različnih držav članic, državam članicam ne bi smelo biti dovoljeno, da naložijo dodatne zahteve ponudnikom storitev množičnega financiranja, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi te uredbe.

(26)  Postopek izdaje dovoljenj bi moral pristojnemu nacionalnemu organu omogočiti seznanjenost s storitvami, ki jih nameravajo opravljati potencialni ponudniki storitev množičnega financiranja, in platformami za množično financiranje, ki jih nameravajo upravljati, da oceni kakovost njihovega vodenja ter notranjo organizacijo in postopke, ki so jih potencialni ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavili za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

(27)  Za lažjo preglednost za male vlagatelje v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja bi moral ESMA vzpostaviti javen in posodobljen register vseh ponudnikov storitev množičnega financiranja, ki jim je bilo izdano dovoljenje in ki upravljajo platforme za množično financiranje v Uniji v skladu s to uredbo.

(28)  Če pogoji za izdajo dovoljenja niso več izpolnjeni, bi bilo dovoljenje treba odvzeti. Zlasti bi pristojni nacionalni organ moral imeti možnost, da oceni, ali je bilo prizadeto dobro ime poslovodstva in ali so notranji postopki in sistemi resno odpovedali. Da bi pristojni nacionalni organ lahko ocenil, ali bi bilo dovoljenje za ponudnika storitev množičnega financiranja treba odvzeti, bi ta organ moral biti obveščen, kadar ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki deluje v njegovem imenu, izgubi dovoljenje kot plačilna institucija ali kadar je bilo ugotovljeno, da krši Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(10).

(29)  Da bi potencialni vlagatelji jasno razumeli naravo, tveganja, stroške in pristojbine v zvezi s storitvami množičnega financiranja, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja svojim strankam predložiti jasne in razčlenjene informacije.

(30)  Naložbe v produkte, ki se tržijo na platformah za množično financiranje, niso primerljive s tradicionalnimi naložbenimi ali varčevalnimi produkti in se ne bi smeli ▌ tržiti kot taki. Da pa se zagotovi, da potencialni vlagatelji razumejo raven tveganj, povezanih z naložbami množičnega financiranja, morajo ponudniki storitev množičnega financiranja opraviti začetni preizkus znanja svojih potencialnih vlagateljev, da ugotovijo, kakšno je njihovo razumevanje naložb. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali potencialne vlagatelje izrecno opozoriti, kadar koli se oceni, da so ponujene storitve množičnega financiranja zanje neprimerne.

(31)  Da se vlagateljem omogoči sprejetje informirane odločitve o naložbi, bi morali ponudniki storitev potencialnim vlagateljem predložiti dokument s ključnimi informacijami o naložbi. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi bi moral vsebovati opozorilo potencialnim vlagateljem, da vlagajo v tveganem okolju, ki ni zajeto niti v shemi nadomestil vlagateljem niti v odškodninskih shemah za vlagatelje.

(32)  V dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi bi bilo treba upoštevati tudi posebne značilnosti in tveganja, povezana s podjetji v zgodnji fazi razvoja, in se osredotočiti na bistvene informacije o lastnikih projektov, pravicah vlagateljev in pristojbinah zanje ter vrstami ponujenih vrednostnih papirjev in posojilnih pogodb. Glede na to, da je lastnik projekta v najboljšem položaju, da poda te informacije, bi moral tudi sestaviti dokument s ključnimi informacijami o naložbi. Ker pa so ponudniki storitev množičnega financiranja odgovorni za informiranje svojih potencialnih vlagateljev, so odgovorni za popolnost dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi ▌.

(33)  Za zagotovitev nemotenega in hitrega dostopa do kapitalskih trgov za zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja, za znižanje njihovih stroškov financiranja in da se preprečijo zamude in stroški za ponudnike storitev množičnega financiranja, se za dokument s ključnimi informacijami o naložbi ne bi smela zahtevati odobritev pristojnega organa.

(34)  Za preprečitev nepotrebnih stroškov in upravnih bremen za čezmejno opravljanje storitev množičnega financiranja za tržna sporočila ne bi smela veljati zahteva po prevodu ▌.

(35)  Ponudniki storitev množičnega financiranja ne bi smeli imeti možnosti ponujati diskrecijskega ali nediskrecijskega povezovanja nakupnih in prodajnih interesov, saj je za to dejavnost potrebno dovoljenje za investicijsko podjetje v skladu s členom 5 Direktive 2014/65/EU, ali za organiziran trg v skladu s členom 44 navedene direktive. V interesu preglednosti in pretoka informacij bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali imeti možnost omogočiti vlagateljem, ki opravijo naložbo prek njihove platforme, da prek te platforme stopijo v stik in med seboj sklepajo posle glede naložb, ki so bile prvotno opravljene na tej platformi. Vendar pa bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali obvestiti svoje stranke, da ne upravljajo sistema trgovanja ter da se vse dejavnosti nakupa in prodaje na njihovih platformah opravljajo po presoji stranke in na njeno odgovornost.

(36)  Za lažjo preglednost in da se zagotovi ustrezna dokumentacija o komunikaciji s stranko, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja voditi vse ustrezne evidence, povezane z njihovimi storitvami in posli.

(37)  Za zagotovitev poštene in nediskriminatorne obravnave vlagateljev in lastnikov projektov ponudniki storitev množičnega financiranja, ki svoje storitve oglašujejo s tržnimi sporočili, nobenega posameznega projekta ne bi smeli obravnavati z večjo naklonjenostjo kot druge projekte, ki so na voljo na njihovi platformi, razen če za to obstaja objektiven razlog, kot so posebne zahteve vlagatelja in razlogi, ki se nanašajo na vnaprej opredeljen profil tveganja vlagatelja. Vendar pa se ponudnikom storitev množičnega financiranja ne bi smela preprečevati omemba uspešno zaključenih ponudb, v katere prek platforme ni več mogoče vlagati, pri čemer se ponudnike spodbuja, da omogočijo primerljivost uspešnosti svojih zaključenih projektov.

(38)  Za zagotovitev večje pravne varnosti za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki delujejo po vsej Uniji, in za zagotovitev lažjega dostopa do trga, bi bilo treba v elektronski obliki ▌ objaviti popolne informacije o zakonih, predpisih in upravnih določbah, ki se uporabljajo v državah članicah in posebej urejajo tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja, skupaj z njihovimi povzetki. Pristojni organi in ESMA bi morali v ta namen vzdrževati centralne zbirke podatkov.

(39)  Za boljše razumevanje razsežnosti regulativnih razlik med državami članicami v zvezi z zahtevami, ki se uporabljajo za tržna sporočila, bi morali pristojni organi organu ESMA vsako leto predložiti podrobno poročilo o svojih dejavnostih izvrševanja na tem področju.

(39a)  Da bi zagotovili dosledno uporabo dovoljenj, izdanih ponudnikom storitev množičnega financiranja, ki delujejo v Uniji, in izpolnjevanje zahtev zanje, bi moral ESMA oblikovati regulativne tehnične standarde in jih predložiti Komisiji.

(40)  Pomembno je, da se dejansko in učinkovito zagotovi skladnost z zahtevami za izdajo dovoljenja in za opravljanje storitev množičnega financiranja v skladu s to uredbo. Pristojni nacionalni organ bi ▌moral izdajati dovoljenja in izvajati nadzor. Imeti bi moral pooblastilo za zahtevanje informacij, opravljanje splošnih preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem, objavo javnih obvestil in opozoril ter nalaganje sankcij. ▌Svoje pristojnosti na področjih nadzora in sankcioniranja bi moral izvajati na sorazmeren način.

(42)  Pristojni nacionalni organ bi moral za pokritje svojih stroškov, vključno z režijskimi stroški, zaračunavati pristojbine neposredno nadzorovanim subjektom. Višina pristojbine bi morala biti sorazmerna z velikostjo neposredno nadzorovanega subjekta ob upoštevanju dejstva, da je sektor množičnega financiranja še v zgodnji fazi razvoja.

(43)  Ker ciljev te uredbe, in sicer odprave razdrobljenosti pravnega okvira za storitve množičnega financiranja, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga za te storitve in hkrati poveča zaščita vlagateljev, kakor tudi učinkovitost trga, in prispeva k vzpostavitvi unije kapitalskih trgov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(44)  Začetek uporabe te uredbe bi bilo treba odložiti zaradi njene uskladitve z uporabo nacionalnih predpisov za prenos Direktive XXX/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa, da so ponudniki storitev množičnega financiranja, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, izvzeti iz uporabe Direktive 2014/65/EU.

(45)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(46)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(11) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja enotne zahteve za:

(a)  delovanje in organizacijo ponudnikov storitev množičnega financiranja;

(b)  izdajo dovoljenj ponudnikom storitev množičnega financiranja in nadzor nad njimi;

(c)  preglednost in tržna sporočila v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja v Uniji.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za pravne osebe, ki se odločijo zaprositi za dovoljenje v skladu s členom 10, in ponudnike storitev množičnega financiranja, ki imajo dovoljenje, izdano v skladu z navedenim členom, v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja. Te pravne osebe morajo imeti dejanski in stalni sedež v eni od držav članic, da lahko zaprosijo za dovoljenje.

2.  Ta uredba se ne uporablja za:

(a)  storitve množičnega financiranja, ki se opravljajo za lastnike projektov, ki so potrošniki, kot so ti opredeljeni v členu 3(a) Direktive 2008/48/ES;

(b)  storitve množičnega financiranja, ki jih opravljajo fizične ali pravne osebe, ki jim je bilo izdano dovoljenje kot investicijskemu podjetju v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU;

(c)  storitve množičnega financiranja, ki jih opravljajo fizične ali pravne osebe v skladu z nacionalnim pravom;

(d)  ponudbe za množično financiranje v višini več kot 8 000 000 EUR za posamezno ponudbo za množično financiranje, ki se izračuna za obdobje 12 mesecev, v zvezi s posameznim projektom množičnega financiranja.

2a.  Nacionalne zakonodaje o zahtevah za izdajo dovoljenj, ki veljajo za lastnike projektov ali vlagatelje, tem lastnikom projektov ali vlagateljem ne preprečujejo, da bi uporabili storitve množičnega financiranja, ki jih nudijo ponudniki teh storitev v skladu s to uredbo in dovoljenjem, ki so ga pridobili na podlagi te uredbe.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „storitev množičnega financiranja“ pomeni zagotavljanje platforme za množično financiranje, ki omogoča kar koli od naslednjega:

(i)  storitev neposrednega množičnega financiranja, ki vključuje olajševanje povezovanja določenega vlagatelja z določenim lastnikom projekta in olajševanje povezovanja določenega lastnika projekta z določenim vlagateljem;

(ii)  storitev množičnega financiranja s posredovanjem, ki vključuje olajševanje povezovanja vlagatelja z lastnikom projekta ter določanje cen in svežnja ponudb v zvezi s tem ali olajševanje povezovanja lastnika projekta z vlagateljem ter določanje cen ponudb v zvezi s tem ali oboje;

(b)  „platforma za množično financiranje“ pomeni elektronski ▌sistem, ki ga upravlja ali vodi ponudnik storitev množičnega financiranja;

(c)  „ponudnik storitev množičnega financiranja“ pomeni pravno osebo, ki opravlja eno ali več storitev množičnega financiranja in mu je ustrezni pristojni nacionalni organ izdal dovoljenje za to dejavnost v skladu s členom 10 te uredbe;

(d)  „ponudba za množično financiranje“ pomeni vsako sporočilo ponudnikov storitev množičnega financiranja, ki vsebuje informacije, na podlagi katerih se potencialni vlagatelji lahko odločijo o prednostih sklenitve posla množičnega financiranja;

(e)  „stranka“ pomeni katerega koli potencialnega ali dejanskega vlagatelja ali lastnika projekta, za katerega ponudnik storitev množičnega financiranja opravlja ali lahko opravlja storitve množičnega financiranja;

(f)  „lastnik projekta“ pomeni vsako osebo, ki želi pridobiti finančna sredstva prek platforme za množično financiranje;

(g)  „vlagatelj“ pomeni vsako osebo, ki prek platforme za množično financiranje da posojila ali pridobi prenosljive vrednostne papirje;

(h)  „projekt množičnega financiranja“ pomeni namen, za katerega lastnik projekta financira ali želi zbrati finančna sredstva prek ponudbe za množično financiranje;

(i)  „prenosljivi vrednostni papirji“ pomenijo prenosljive vrednostne papirje, kakor so opredeljeni v členu 4(1)(44) Direktive 2014/65/EU;

(j)  „tržna sporočila“ pomenijo vse informacije ali sporočila ponudnika storitev množičnega financiranja potencialnemu vlagatelju ali potencialnemu lastniku projekta glede storitev ponudnika storitev množičnega financiranja, razen razkritij informacij vlagateljem, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo;

(k)  „trajni nosilec podatkov“ pomeni instrument, ki omogoča hrambo informacij na tak način, da so dostopne za poznejše potrebe vpogleda, za obdobje, ki je ustrezno za namene informacij, in omogoča nespremenjeni prikaz shranjenih podatkov;

(l)  „pravna oseba s posebnim namenom“ pomeni subjekt, ki je bil ustanovljen le za listinjenje ali katerega edini namen je izvajanje listinjenja v smislu člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke(12);

(la)  „posojilo“ pomeni sporazum, ki zavezuje vlagatelja, da lastniku projekta da na razpolago dogovorjen znesek denarja za dogovorjeno obdobje in ki lastnika projekta zavezuje, da mora ta znesek v dogovorjenem roku odplačati;

(lb)  „pristojni nacionalni organ“ pomeni nacionalni organ ali organe, ki ga/jih imenuje država članica in ima/imajo potrebna pooblastila in pristojnosti za opravljanje nalog v zvezi z izdajanjem dovoljenj ponudnikom storitev množičnega financiranja in nadzorom nad njimi v okviru področja uporabe te uredbe.

Poglavje II

Opravljanje storitev množičnega financiranja ter organizacijske in operativne zahteve za ponudnike storitev množičnega financiranja

Člen 4

Opravljanje storitev množičnega financiranja

1.  Storitve množičnega financiranja opravljajo le pravne osebe, ki imajo dejanski in stalni sedež v eni od držav članic Unije in so pridobile dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja v skladu s členom 10 te uredbe.

Pravne osebe, ki imajo sedež v tretji državi, v skladu s to uredbo ne morejo zaprositi za dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja.

2.  Ponudniki storitev množičnega financiranja ravnajo pošteno, pravično in strokovno ter v največjo korist svojih strank in potencialnih strank.

3.  Ponudniki storitev množičnega financiranja ne plačajo oziroma ne sprejmejo nobenega plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil vlagateljev v določeno ponudbo za množično financiranje, ponujeno na njihovi platformi, ali v določeno ponudbo za množično financiranje, ponujeno na platformi tretje osebe.

4.  Ponudniki storitev množičnega financiranja lahko ukrepajo po lastni presoji v imenu svojih strank, kar zadeva parametre naročil strank, pri čemer svojim strankam razkrijejo natančno metodo in parametre takega ukrepanja po lastni presoji in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da dosežejo najboljši možni rezultat za svoje stranke.

5.  Kar zadeva uporabo pravnih oseb s posebnim namenom za opravljanje storitev množičnega financiranja za vlagatelje, ki niso primerne nasprotne stranke, kot je opredeljeno v Direktivi 2014/65/EU, imajo ponudniki storitev množičnega financiranja pravico samo, da na pravno osebo s posebnim namenom prenesejo samo eno sredstvo ter s tem omogočijo vlagateljem, da s pridobitvijo vrednostnih papirjev prevzamejo izpostavljenost do tega sredstva. Odločitev za prevzem izpostavljenosti do tega osnovnega sredstva je izključno v rokah vlagateljev.

Člen 4a

Storitev množičnega financiranja s posredovanjem

Za namene te uredbe storitve množičnega financiranja s posredovanjem zajemajo:

a.  plasiranje brez obveznosti odkupa, kot je opredeljeno v točki 7 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, prenosljivih vrednostnih papirjev ali olajševanja posojil, ki jih izdajo lastniki projektov;

b.  ponudbo investicijskega svetovanja, kot je opredeljeno v točki 5 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji ali olajševanjem posojil, ki jih izdajo lastniki projektov; ter

c.  sprejemanje in posredovanje naročil strank, kot je opredeljeno v točki 1 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji ali olajševanjem posojil, ki jih izdajo lastniki projektov.

Člen 5

Učinkovito in skrbno vodenje

Poslovodstvo ponudnikov storitev množičnega financiranja vzpostavi in nadzira izvajanje ustreznih politik in postopkov za učinkovito in skrbno vodenje, vključno z ločevanjem nalog, neprekinjenim poslovanjem in preprečevanjem navzkrižij interesov, in sicer na način, ki spodbuja celovitost trga in interese njihovih strank. Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki ponujajo storitve iz točke (iia) člena 3(1)(a) zagotovijo, da imajo vzpostavljene ustrezne sisteme in kontrole za obvladovanje tveganja ter finančno modeliranje za to ponudbo storitev.

Člen 5a

Zahteve glede skrbnega preverjanja

1a.  Ponudniki storitev množičnega financiranja opravijo minimalno skrbno preverjanje lastnikov projektov, ki predlagajo projekte, ki naj bi se financirali prek ponudnikove platforme za množično financiranje.

2a.  Minimalno skrbno preverjanje iz odstavka 1 obsega:

(a)  dokazilo, da lastnik projekta ni bil kazensko obsojen zaradi kršitve nacionalnega gospodarskega prava, nacionalnega insolvenčnega prava, nacionalnega prava o finančnih storitvah, nacionalnega prava za preprečevanje pranja denarja, nacionalnega prava proti goljufijam ali nacionalnih obveznosti poklicne odgovornosti;

(b)  dokazilo, da lastnik projekta, ki želi pridobiti finančna sredstva prek platforme za množično financiranje:

(i)  nima sedeža v nekooperativni jurisdikciji, kakor jo priznava ustrezna politika Unije, ali v tretji državi z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849; ali

(ii)  spoštuje davčne standarde Unije oziroma mednarodno dogovorjene davčne standarde glede preglednosti in izmenjave informacij.

Člen 6

Obravnava pritožb

1.  Ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in objavijo opise učinkovitih in preglednih postopkov za hitro, pravično in dosledno obravnavo pritožb strank.

2.  Ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo, da lahko stranke proti njim pritožbo podajo brezplačno.

3.  Ponudniki storitev množičnega financiranja oblikujejo in dajo strankam na voljo standardno predlogo za pritožbe ter vodijo evidenco o vseh prejetih pritožbah in sprejetih ukrepih.

3a.  Ponudniki storitev množičnega financiranja pravočasno in pošteno obravnavajo vse pritožbe ter pritožnika v razumnem času obvestijo o rezultatih preiskave.

4.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi pogoje, standardne oblike in postopke za obravnavo pritožb.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [XXX mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 7

Navzkrižje interesov

1.  Ponudniki storitev množičnega financiranja nimajo nobene finančne udeležbe v kateri koli ponudbi za množično financiranje na svojih platformah za množično financiranje.

Z odstopanjem od prvega pododstavka so lahko ponudniki storitev množičnega financiranja finančno udeleženi v ponudbi za množično financiranje na svoji platformi za množično financiranje, če so informacije o tej udeležbi jasne in so na voljo strankam prek objave jasnih in preglednih izbirnih postopkov.

2.  Ponudniki storitev množičnega financiranja kot svojih strank ne sprejmejo katerega koli svojega delničarja ali družbenika, ki ima v lasti ▌20 % ali več osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic, kot tudi ne katerega koli svojega poslovodje in katere koli osebe, ki je neposredno ▌povezana s temi delničarji ali družbeniki in poslovodji ▌prek obvladovanja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(35)(b) Direktive 2014/65/EU.

3.  Ponudniki storitev množičnega financiranja vzdržujejo in izvajajo učinkovita notranja pravila za preprečevanje navzkrižja interesov ter zagotavljajo, da njihovi zaposleni ne morejo neposredno ali posredno vplivati na projekte, v katerih so finančno udeleženi.

4.  Ponudniki storitev množičnega financiranja sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje, prepoznavanje, obvladovanje in razkrivanje navzkrižij interesov med samimi ponudniki storitev množičnega financiranja, njihovimi delničarji ali družbeniki, njihovimi poslovodji in zaposlenimi oziroma katero koli osebo, ki je z njimi neposredno ali posredno povezana prek obvladovanja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(35)(b) Direktive 2014/65/EU, in njihovimi strankami ali med eno stranko in drugo stranko.

5.  Ponudniki storitev množičnega financiranja morajo svojim strankam ▌ razkriti splošno naravo in vire navzkrižij interesov ter ukrepe, sprejete za blažitev teh tveganj▌.

6.  Razkritje iz odstavka 5:

(a)  se opravi na trajnem nosilcu podatkov in

(b)  vključuje dovolj podrobnosti, pri čemer se upošteva vrsta posamezne stranke, da lahko vsaka stranka na podlagi prejetih informacij sprejme odločitev glede storitve, v okviru katere je prišlo do navzkrižja interesov.

7.  ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da se določijo:

(a)  zahteve za vzdrževanje ali izvajanje izbirnih postopkov za finančno udeležbo in notranjih pravil iz odstavkov 1 in 3;

(b)  ukrepi iz odstavka 4;

(c)  ureditve v zvezi z razkritjem iz odstavkov 5 in 6.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [XXX mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 7a

Uskladitev interesov platforme za množično financiranje z vlagatelji

1.  Da se zagotovi uskladitev spodbud platform za množično financiranje s spodbudami vlagateljev, je treba podpreti mehanizme spodbud.

2.  Platforme za množično financiranje so lahko udeležene v financiranju projekta. Ta udeležba ne sme preseči 2 % kapitala, zbranega za projekt.

3.  Ponudniku storitve množičnega financiranja se lahko odobri pristojbina za uspeh (spodbujevalna provizija) vsakič, ko projekt uspešno zapusti platformo za množično financiranje.

4.  Ponudniki storitev množičnega financiranja pred pridobitvijo dovoljenja organu ESMA opišejo politiko usklajevanja interesov, ki jo nameravajo uporabljati, ter zaprosijo za njeno odobritev.

5.  Platforme za množično financiranje lahko spremenijo politiko usklajevanja interesov vsake tri leta. Vse spremembe mora odobriti ESMA.

6.  Platforme za množično financiranje jasno opišejo svojo politiko usklajevanja interesov na vidnem mestu na svojem spletišču.

Člen 8

Zunanje izvajanje

1.  Ponudniki storitev množičnega financiranja pri vključitvi tretje osebe v izvedbo operativnih funkcij sprejmejo vse razumne ukrepe za preprečitev dodatnega operativnega tveganja.

2.  Zunanje izvajanje operativnih funkcij ne ogroža kakovosti notranje kontrole ponudnikov storitev množičnega financiranja in zmožnosti pristojnega nacionalnega organa za spremljanje, kako ponudnik storitev množičnega financiranja izpolnjuje vse obveznosti iz te uredbe.

3.  Ponudniki storitev množičnega financiranja so še naprej v celoti odgovorni za skladnost s to uredbo v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje.

Člen 9

Zaščita sredstev strank, hramba finančnih sredstev in opravljanje plačilnih storitev

1.  Ponudniki storitev množičnega financiranja svoje stranke obvestijo:

(a)  ali in pod kakšnimi pogoji opravljajo storitve zaščite sredstev, vključno s sklicevanjem na veljavno nacionalno zakonodajo;

(b)  ali storitve zaščite sredstev opravljajo sami ali tretja oseba;

(c)  ali plačilne storitve ter storitve hrambe in zaščite finančnih sredstev opravlja ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki jih opravlja v njegovem imenu.

2.  Ponudniki storitev množičnega financiranja ali tretje osebe, ki delujejo v njihovem imenu, ne posedujejo finančnih sredstev strank in ne opravljajo plačilnih storitev, razen če so ta finančna sredstva namenjena opravljanju plačilnih storitev, povezanih s storitvami množičnega financiranja, in je ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki deluje v njegovem imenu, ponudnik plačilnih storitev, kot je opredeljen v členu 4(11) Direktive (EU) 2015/2366.

3.  Finančna sredstva iz odstavka 2 se zaščitijo v skladu z nacionalnimi določbami, s katerimi je Direktiva (EU) 2015/2366 prenesena v nacionalno zakonodajo.

4.  Če ponudniki storitev množičnega financiranja ne sami ne prek tretjih oseb ne opravljajo plačilnih storitev ali storitev hrambe in zaščite finančnih sredstev v zvezi s storitvami množičnega financiranja, taki ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in vzdržujejo ureditev, ki zagotavlja, da lastniki projektov, ki sprejemajo financiranje ponudb za množično financiranje ali kakršno koli plačilo, to počnejo samo prek ponudnika plačilnih storitev, kot je opredeljen v členu 4(11) Direktive (EU) 2015/2366, ali zastopnika ponudnika plačilnih storitev iz člena 19 navedene direktive.

Poglavje II

Dovoljenja za ponudnike storitev množičnega financiranja in nadzor nad njimi

Člen 10

Dovoljenje za ponudnika storitev množičnega financiranja

1.  Potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja, ki namerava postati ponudnik teh storitev, zaprosi pristojni nacionalni organ države članice, v kateri ima sedež, za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev množičnega financiranja.

2.  Vloga iz odstavka 1 vključuje vse od naslednjega:

(a)  naslov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(b)  pravni status potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(c)  statut potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(d)  program dejavnosti, v katerem se določijo vrste storitev množičnega financiranja, ki jih želi opravljati potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja, in platforma, ki jo namerava upravljati, vključno s tem, kje in kako se bodo ponudbe tržile;

(e)  opis upravljavske ureditve in mehanizmov notranje kontrole potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s postopki za upravljanje tveganj in računovodskimi postopki;

(f)  opis sistemov, virov in postopkov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za kontrolo in varovanje sistemov za obdelavo podatkov;

(g)  opis ureditve potencialnega ponudnika storit