Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo(1)) (COM(2016)0277 – C8-0177/2016 – 2016/0139(COD))

P8_TA(2019)0319 A8-0261/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0277),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0177/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0261/2016),

1.  sprejme predlog Komisije kot svoje stališče v prvi obravnavi;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) *To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (COM(2017)0753 – C8-0019/2018 – 2017/0332(COD))

P8_TA(2019)0320 A8-0288/2018

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0753),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0019/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj češke poslanske zbornice, irskega parlamenta, avstrijskega zveznega sveta in spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. maja 2018(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(3),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 18. maja 2018, naslovljenega na Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0288/2018),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(4) in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora(5),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(6),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(7),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva Sveta 98/83/ES(8) je bila večkrat bistveno spremenjena(9). Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti.

(2)  Direktiva 98/83/ES je določila pravni okvir za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. Ta direktiva bi morala imeti isti cilj in zagotavljati splošni dostop do te vode za vse v Uniji. V ta namen je treba na ravni Unije predpisati minimalne zahteve, ki jih mora izpolnjevati voda, predvidena za ta namen. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v določenih primerih predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, ter da izpolnjuje navedene minimalne zahteve. [Spremembe 161, 187, 206 in 213]

(2a)  V skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 2. decembra 2015 z naslovom „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ bi morala ta direktiva stremeti k spodbujanju učinkovitosti in trajnosti vodnih virov ter s tem doseči cilje krožnega gospodarstva. [Sprememba 2]

(2b)  Človekovo pravico do vode in sanitarnih storitev je generalna skupščina Združenih narodov kot tako priznala 28. julija 2010, kar pomeni, da dostop do čiste pitne vode ne bi smel biti omejen zgolj zato, ker si je končni uporabnik ne more privoščiti. [Sprememba 3]

(2c)  Potrebna je usklajenost med Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10) in to direktivo. [Sprememba 4]

(2d)   Zahteve, določene v tej direktivi, bi morale odražati nacionalne razmere in pogoje dobaviteljev vode v državah članicah. [Sprememba 5]

(3)  Iz področja uporabe te direktive je treba izključiti naravne mineralne vode in vode, ki so medicinski proizvodi, saj so te vode zajete v Direktivi 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11) oziroma Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12). Direktiva 2009/54/ES obravnava tako naravne mineralne vode kot tudi izvirske vode, vendar bi morala biti samo prva kategorija izvzeta iz področja uporabe te direktive. V skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) Direktive 2009/54/ES bi morale izvirske vode izpolnjevati določbe te direktive. Ta obveznost pa ne bi smela veljati za mikrobiološke parametre iz dela A Priloge I k tej direktivi. V primeru vode, namenjene za prehrano ljudi, iz javnega vodovoda ali zasebnih vodnjakov, ki se toči v steklenice ali druge posode, namenjene prodaji ali uporabi pri gospodarski proizvodnji, pripravi ali obdelavi živil, bi morala voda načeloma še naprej izpolnjevati določbe te direktive do mesta ustrezanja (tj. pipe), nato pa bi se morala obravnavati kot živilo v skladu z drugim pododstavkom člena 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(13). Kadar so izpolnjene zahteve glede varnosti hrane, bi morali biti pristojni organi v državah članicah imeti pristojnost, da dovolijo ponovno uporabo vode v živilskopredelovalni industriji. [Sprememba 6]

(4)  V skladu z zaključkom evropske državljanske pobude o pravici do vode (Pravica do vode)(14), v katerem se Unijo poziva, naj si bolj prizadeva za splošen dostop do vode, se je začelo vseevropsko javno posvetovanje in za Direktivo 98/83/ES je bila opravljena ocena programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT)(15). Na podlagi tega se je izkazalo, da je treba nekatere določbe Direktive 98/83/ES posodobiti. Opredeljena so bila štiri področja, na katerih so možne izboljšave, in sicer seznam vrednosti parametrov, ki temeljijo na kakovosti, omejeno zanašanje na pristop, ki temelji na tveganju, nenatančne določbe glede obveščanja potrošnikov in razlike med sistemi za odobritev materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ter posledice, ki jih to ima na človeško zdravje. Poleg tega je evropska državljanska pobuda o pravici do vode kot ločen problem opredelila dejstvo, da ima del prebivalstva, zlasti marginalizirane skupine, nima dostopa iz ranljivih in marginaliziranih skupin omejen dostop do poceni vode, namenjene za prehrano ljudi, ki ali ga sploh nima, kar je tudi ena od zavez v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 6 iz Agende 2030 ZN OZN. V tem kontekstu je Evropski parlament priznal pravico dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse v Uniji. Zadnja opredeljena težava je splošno pomanjkanje ozaveščenosti o iztekanju vode, ki je posledica nezadostnega vlaganja v vzdrževanje in obnavljanje vodne infrastrukture, na kar je bilo opozorjeno tudi v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o vodni infrastrukturi(16), ter včasih nezadostnega poznavanja vodovodnih sistemov. [Sprememba 7]

(4a)   Za dosego ambicioznih ciljev, postavljenih v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 6 Združenih narodov, bi morale biti države članice dolžne izvajati akcijske načrte, da bi zagotovile splošen in enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode za vse do leta 2030. [Sprememba 8]

(4b)   Evropski parlament je dne 8. septembra 2015 sprejel resolucijo o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“. [Sprememba 9]

(5)  Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo je opravil natančen pregled seznama parametrov in vrednosti parametrov iz Direktive 98/83/ES, da bi ugotovil, če ga je treba posodobiti zaradi tehničnega in znanstvenega napredka. Rezultati navedenega pregleda(17) so pokazali, da bi bilo treba nadzorovati enterične patogene in Legionello, dodati šest kemijskih parametrov ali skupin parametrov, tri reprezentativne spojine, ki so endokrini motilci, pa bi se morale upoštevati s previdnostnimi referenčnimi vrednostmi. Za tri nove parametre bi bilo treba ob upoštevanju previdnostnega načela določiti vrednosti parametrov, ki so strožje od vrednosti, ki jih je predlagala Svetovna zdravstvena organizacija, vendar še vedno izvedljive. Za svinec je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da bi morale biti koncentracije tako nizke, kot je razumno izvedljivo, medtem ko vrednosti kroma še vedno ocenjuje; zato bi se za oba parametra moralo uporabiti prehodno obdobje desetih let, preden začnejo veljati strožje vrednosti.

(5a)   Voda, namenjena za prehrano ljudi, ima osrednjo vlogo pri prizadevanjih Unije za povečanje varstva zdravja ljudi in okolja pred kemikalijami, ki so endokrini motilci. Ureditev spojin, ki so endokrini motilci, v tej direktivi predstavlja spodbuden korak v smeri posodobitve strategije Unije glede endokrinih motilcev, ki jo je Komisija dolžna čim prej zagotoviti. [Sprememba 11]

(6)  Poleg tega je Svetovna zdravstvena organizacija predlagala, naj tri vrednosti parametrov postanejo manj stroge in naj se pet parametrov črta s seznama. Vendar se navedene spremembe ne štejejo za potrebne, saj pristop, ki temelji na tveganju, uveden z Direktivo Komisije (EU) 2015/1787(18), dobaviteljem vode pod določenimi pogoji omogoča črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati. Metode čiščenja za izpolnjevanje navedenih vrednosti parametrov že obstajajo.

(6a)  Če znanstveno znanje ne zadostuje za ugotovitev, ali obstaja tveganje za zdravje ljudi, ali za določitev dovoljene vrednosti snovi, prisotne v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, bi bilo treba v skladu s previdnostnim načelom to snov nadzorovati, dokler ne bodo na voljo jasnejši znanstveni podatki. Države članice bi zato morale nove parametre spremljati ločeno. [Sprememba 13]

(6b)   Indikatorski parametri nimajo neposrednega vpliva na javno zdravje. So pa pomembni pri ugotavljanju delovanja proizvodnih in distribucijskih omrežij za vodo ter ocenjevanju kakovosti vode. Lahko namreč razkrijejo pomanjkljivosti pri čiščenju vode, imajo pa tudi pomembno vlogo pri povečevanju in ohranjanju zaupanja potrošnikov v kakovost vode. Zato bi jih morale države članice spremljati. [Sprememba 14]

(7)  Kadar je na njihovih ozemljih to potrebno za popolno izvajanje previdnostnega načela in za zaščito zdravja ljudi, bi se moralo od držav članic zahtevati, da določijo vrednosti za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I. [Sprememba 15]

(8)  Elementi preventivnega načrtovanja varne oskrbe in elementi, ki temeljijo na tveganju, so bili v Direktivi 98/83/ES obravnavani le v omejenem obsegu. Prvi elementi pristopa, ki temelji na tveganju, so bili uvedeni že leta 2015 z Direktivo (EU) 2015/1787, ki je spremenila Direktivo 98/83/ES, da bi se državam članicam omogočilo odstopanje od programov spremljanja, ki so jih vzpostavile, če se opravijo verodostojne ocene tveganja, ki lahko temeljijo na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti pitne vode(19). Te smernice, ki so določile t. i. načrt varne oskrbe z vodo, so skupaj s standardom EN 15975-2 o zanesljivosti oskrbe s pitno vodo, mednarodno priznana načela, na katerih temeljijo proizvodnja, distribucija, spremljanje in analiza parametrov za vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ohraniti bi jih bilo treba tudi v tej direktivi. Da bi se zagotovilo, da navedena načela niso omejena na vidike spremljanja, da bi se čas in sredstva osredotočili na tveganja, ki so pomembna, in na stroškovno učinkovite ukrepe pri viru ter da bi se izognili analizam in prizadevanjem v zvezi z nepomembnimi vprašanji, je primerno uvesti pristop, ki v celoti temelji na tveganju, po vsej verigi oskrbe, od območja odvzema prek distribucije do pipe. Ta pristop bi moral temeljiti na pridobljenem znanju in ukrepih, ki se izvajajo v skladu z Direktivo 2000/60/ES, ter bolje upoštevati vpliv podnebnih sprememb na vodne vire. Pristop, ki temelji na tveganju, bi moral biti sestavljen iz treh komponent: prvič, ocena nevarnosti, povezanih z območjem odvzema („ocena nevarnosti“), ki jo opravi država članica v skladu s smernicami in priročnikom o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije(20); drugič, možnost, da dobavitelj vode spremljanje prilagodi glavnim tveganjem („ocena tveganja pri oskrbi“); in tretjič, ocena možnih tveganj, ki izhajajo iz hišnih vodovodnih omrežij (npr. Legionella legionella ali svinec), s posebnim poudarkom na prednostnih prostorih („ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu“), ki jo opravi država članica. Te ocene bi se morale redno pregledovati, med drugim kot odziv na grožnje, ki jih predstavljajo izjemni vremenski pojavi, povezani s podnebjem, in znane spremembe človekovega delovanja na območju odvzema ali kot odziv na incidente, povezane z virom. Pristop, ki temelji na tveganju, zagotavlja stalno izmenjavo informacij med pristojnimi organi in, dobavitelji vode in drugimi deležniki, vključno z odgovornimi za vire onesnaževanja ali tveganje onesnaževanja. Izjemoma je lahko izvajanje pristopa, ki temelji na tveganju, prilagojeno posebnim omejitvam za pomorska plovila, ki razsoljujejo vodo in prevažajo potnike. Pomorska plovila pod evropsko zastavo se namreč pri plutju v mednarodnih vodah ravnajo v skladu z mednarodnim regulativnim okvirom. Poleg tega pa morata prevoz in proizvodnja vode, namenjene za prehrano ljudi, na krovu izpolnjevati posebne omejitve, kar pomeni tudi prilagoditev določb te direktive. [Sprememba 16]

(8a)   Neučinkovita raba vodnih virov, zlasti iztekanja v infrastrukturi za dobavo vode, povzroča prekomerno izkoriščanje redkih virov vode, namenjene za prehrano ljudi. To resno ovira države članice pri doseganju ciljev, zastavljenih v okviru Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 17]

(9)  Ocena Pri oceni nevarnosti bi morala biti namenjena zmanjšanju se moral uporabiti celovit pristop k oceni tveganja z jasnim ciljem zmanjšanja stopnje čiščenja, ki se zahteva za proizvodnjo vode, namenjene za prehrano ljudi, na primer z zmanjšanjem pritiskov, ki povzročajo onesnaževanje ali tveganje onesnaževanja vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi. V ta namen bi morale države članice opredeliti nevarnosti nevarnost in možne vire onesnaževanja, ki so povezani s temi vodnimi telesi, ter spremljati onesnaževala, ki so jih opredelile kot pomembna, na primer zaradi opredeljenih opredeljene nevarnosti (npr. mikroplastika, nitrati, pesticidi ali zdravila, opredeljeni v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(21)), zaradi njihove naravne prisotnosti na območju odvzema (npr. arzen) ali zaradi informacij dobaviteljev vode (npr. nenadno povečanje določenega parametra v surovi vodi). Ti parametri V skladu z Direktivo 2000/60/ES bi se morali ti parametri uporabiti kot označevalci, ki spodbudijo ukrepanje pristojnih organov, da bi se zmanjšal pritisk na vodna telesa, kot so preprečevalni ali blažilni ukrepi (vključno z raziskavami, namenjenimi razumevanju učinkov na zdravje, kadar je to potrebno), da bi se zaščitila navedena vodna telesa in obravnaval vir ali tveganje onesnaževanja, v sodelovanju z dobavitelji vode in zainteresiranimi stranmi vsemi deležniki, vključno z odgovornimi za onesnaževanje ali morebitno onesnaževanje virov. Kadar država članica na podlagi ocene nevarnosti ugotovi, da posamezen parameter na določenem območju odvzema ni prisoten, na primer zato, ker se ta snov nikoli ne pojavlja v podzemnih ali površinskih vodah, bi morala o tem obvestiti ustrezne dobavitelje vode in bi morala imeti možnost, da jim dovoli, da zmanjšajo pogostost spremljanja tega parametra ali ga črtajo s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, brez opravljene ocene tveganja pri oskrbi. [Sprememba 18]

(10)  Glede ocene nevarnosti Direktiva 2000/60/ES od držav članic zahteva, da opredelijo vodna telesa, ki se odvzemajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, jih spremljajo in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje poslabšanja njihove kakovosti, da bi se zmanjšala stopnja čiščenja, ki je potrebna za proizvodnjo vode, primerne za prehrano ljudi. Da bi se izognili podvajanju obveznosti, bi morale države članice med izvajanjem ocene nevarnosti uporabiti spremljanje, ki se izvaja v skladu s členoma 7 in 8 Direktive 2000/60/ES ter Prilogo V k navedeni direktivi, kot tudi ukrepe, vključene v programih ukrepov na podlagi člena 11 Direktive 2000/60/ES.

(11)  Vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za oceno kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, morajo ustrezati na mestih, kjer je voda, namenjena za prehrano ljudi, dostopna uporabnikom. Vendar na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, lahko vpliva hišno vodovodno omrežje. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da v Uniji med vsemi patogeni, ki se prenašajo po vodi, največje zdravstveno breme predstavlja Legionella legionella, natančneje bakterija Legionella pneumophila, ki je vzrok za večino primerov legionarske bolezni v Unij. Prenaša se z vdihovanjem prek sistemov za toplo vodo, na primer med prhanjem. Zato je jasno povezana s hišnim vodovodnim omrežjem. Ker bi uvedba enostranske obveznosti spremljanja prisotnosti tega patogena v vseh zasebnih in javnih prostorih povzročila nerazumno visoke stroške ter nasprotovala načelu subsidiarnosti, je zato ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu primernejša za rešitev tega problema, s posebnim poudarkom na prednostnih prostorih. Poleg tega bi morala biti v okviru ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu obravnavana tudi možna tveganja, ki izhajajo iz proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu bi morala tako med drugim vključevati usmeritev spremljanja na prednostne prostore, oceno tveganj, ki izhajajo iz hišnega vodovodnega omrežja ter z njim povezanih proizvodov in materialov, kot tudi preverjanje lastnosti gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na podlagi njihove izjave o lastnostih v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(22). Izjavi o lastnostih bi bilo treba priložiti tudi informacije iz členov 31 in 33 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(23). Na podlagi te ocene bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi bi med drugim zagotovile, da so v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije(24) vzpostavljeni ustrezni nadzorni ukrepi in ukrepi upravljanja (npr. v primeru izbruhov) ter da migracija z gradbenih proizvodov ne ogroža zdravja ljudi. Vendar, brez poseganja v Uredbo (EU) št. 305/2011, kadar bi ti ukrepi pomenili omejitve prostega pretoka proizvodov in materialov v Uniji, bi morale biti te omejitve ustrezno utemeljene in strogo sorazmerne ter ne bi smele biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami s snovi in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ne bi ogrožala zdravja ljudi. [Sprememba 19]

(12)  Določbe Direktive 98/83/ES o zagotavljanju kakovosti obdelave, opreme in materialov niso bile uspešne pri obravnavanju ovir na notranjem trgu, kar zadeva prosti pretok gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ali zagotavljanju zadostne varnosti glede zdravja ljudi. Še vedno veljajo nacionalne odobritve proizvodov z različnimi zahtevami v posameznih državah članicah. Zato je trženje proizvodov po celotni Uniji za proizvajalce težavno in drago. Odprava tehničnih ovir se lahko uspešno doseže samo z oblikovanjem harmoniziranih tehničnih specifikacij za gradbene proizvode, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) št.305/2011. Navedena uredba omogoča razvoj evropskih standardov za harmonizacijo metod ocenjevanja gradbenih proizvodovTo je posledica odsotnosti minimalnih evropskih standardov na področju higiene za vse proizvode in materiale, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ter določitev mejnih vrednosti in razredov v skladu z ravnijo lastnosti bistvene značilnosti. V ta namen je bila v delovni program na področju standardizacije za leto 2017(25) vključena zahteva za standardizacijo, ki zahteva standardizacijo na področju higiene in varnosti za proizvode in materiale kar je osnovni pogoj, da se v celoti uresniči medsebojno priznavanje med državami članicami. Odprava tehničnih ovir in skladnost vseh proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) št.305/2011, standard pa naj bi bil izdan do leta 2018. Objava tega harmoniziranega standarda v Uradnem listu Evropske unije bo zagotovila razumno sprejemanje odločitev za dajanje varnih gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na trg ali omogočanje njihove dostopnosti na trgu. Posledično bi bilo treba določbe o opremi in materialih, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, črtati, delno nadomestiti z določbami v zvezi z oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu in dopolniti z ustreznimi harmoniziranimi standardi v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011na ravni Unije se lahko zato uspešno dosežeta samo z oblikovanjem minimalnih zahtev glede kakovosti na ravni Unije. Posledično bi bilo treba določbe okrepiti s postopkom za harmonizacijo teh proizvodov in materialov. To bi moralo temeljiti na izkušnjah in napredku več držav članic, ki si s skupnimi močmi že več let prizadevajo za regulativno zbliževanje. [Sprememba 20]

(13)  Vsaka država članica bi morala zagotoviti, da so vzpostavljeni programi spremljanja stanja, da bi preverila, če voda, namenjena za prehrano ljudi, izpolnjuje zahteve te direktive. Večino spremljanja za namene te direktive opravijo dobavitelji vode, po potrebi pa bi morale države članice pojasniti, kateri pristojni organi so odgovorni za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz prenosa te direktive. Tem bi se morala zagotoviti določena prožnost glede parametrov, ki jih spremljajo za namene ocene tveganja pri oskrbi. Če parameter ni zaznan, bi morali imeti dobavitelji vode možnost zmanjšanja pogostnosti spremljanja ali prenehanja spremljanja tega parametra. Ocena tveganja pri oskrbi bi se morala uporabljati pri večini parametrov. Vendar bi se moral osnovni seznam parametrov vedno spremljati z določeno najmanjšo pogostnostjo. Ta direktiva vsebuje predvsem določbe o pogostnosti spremljanja za namene pregledov skladnosti in le omejene določbe o spremljanju za operativne namene. Dodatno spremljanje za operativne namene je lahko potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja čiščenja vode v skladu s presojo dobavitelja vode. V zvezi s tem se dobavitelji vode lahko sklicujejo na smernice in priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije. [Sprememba 21]

(14)  Pristop, ki temelji na tveganju, bi morali postopoma uporabljati vsi dobavitelji vode, vključno z zelo majhnimi, malimi in srednjimi dobavitelji vode, saj je ocena Direktive 98/83/ES pokazala, da jo ti dobavitelji pomanjkljivo izvajajo, včasih zaradi stroškov izvajanja nepotrebnih dejavnosti spremljanja, hkrati pa bi morala obstajati možnost odstopanj za zelo majhne dobavitelje. Pri uporabi pristopa, ki temelji na tveganju, bi bilo treba upoštevati varnostne pomisleke in načelo, da „plača onesnaževalec“. Pri manjših dobaviteljih vode bi moral pristojni organ podpirati dejavnosti spremljanja tako, da bi zagotavljal strokovno podporo. [Sprememba 188]

(14a)   Da bi zagotovili kar največjo varnost javnega zdravja, bi morale države članice poskrbeti za nedvoumno in uravnoteženo porazdelitev odgovornosti za uporabo pristopa, ki temelji na tveganju, v skladu s svojim nacionalnim institucionalnim in pravnim okvirom. [Sprememba 24]

(15)  V primeru neizpolnjevanja zahtev te direktive bi morala zadevna država članica takoj raziskati vzrok in zagotoviti, da se čimprej čim prej izvedejo potrebni sanacijski ukrepi za ponovno vzpostavitev kakovosti vode. V primerih, ko oskrba z vodo predstavlja možno nevarnost za zdravje ljudi, bi bilo treba oskrbo s tako vodo prepovedati ali omejiti njeno uporabo. Poleg tega je treba pojasniti, da, morebitnim prizadetim državljanom pa zagotoviti ustrezne informacije. Poleg tega bi morale države članice neizpolnjevanje v primeru neizpolnjevanja minimalnih zahtev za vrednosti, povezane z mikrobiološkimi in kemijskimi parametri, samodejno šteti kot ugotoviti, ali preseganje vrednosti pomeni možno nevarnost tveganje za zdravje ljudi. Zato bi morale države članice upoštevati zlasti raven preseganja minimalnih zahtev in vrsto zadevnega parametra. V primeru potrebe po sanacijskem ukrepu za ponovno vzpostavitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 191(2) Pogodbe, bi bilo treba dati prednost ukrepom, ki urejajo problem pri viru. [Sprememba 25]

(15a)   Pomembno je preprečiti, da bi onesnažena voda povzročila nevarnost za zdravje ljudi. Zato bi bilo treba oskrbo s tako vodo prepovedati oziroma omejiti njeno uporabo. [Sprememba 26]

(16)  Države članice ne bi več smelemorale imeti pooblastilapooblastilo, da dovolijo odstopanja od te direktive. Prvotni namen odstopanj je bil, da se da državam članicam na voljo do devet let za odpravo neskladnosti z vrednostjo parametra. Izkazalo se je, da je glede na raven ambicioznosti direktive ta postopek obremenjujoč tako za države članice kot tudi za Komisijo. Poleg tega uporaben. Vendar je treba opozoriti, da je ta postopek v nekaterih primerih povzročil zamude pri sprejemanju sanacijskih ukrepov, saj se je možnost odstopanja včasih štela za prehodno obdobje. Določbo o odstopanjih bi bilo zato treba črtati. Zaradi varovanja zdravja ljudi bi se morale v primeru prekoračitve vrednosti parametra določbe v zvezi s sanacijskimi ukrepi uporabljati takoj, brez možnosti odstopanja od vrednosti parametra. A glede na zaostritev parametrov kakovosti, opredeljenih v tej direktivi, in vse pogostejše odkrivanje novih onesnaževal, v zvezi s katerimi so potrebni strožji ukrepi ocenjevanja, spremljanja in upravljanja, bi bilo treba ohraniti postopek odstopanja in ga prilagoditi tem okoliščinam, vendar le, če ne ogrožajo zdravja ljudi in če oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na zadevnem območju ni mogoče ohranjati na drug, razumen način. Določbo o odstopanjih iz Direktive 98/83/ES bi bilo zato treba spremeniti, da bi državam članicam omogočili hitrejše in učinkovitejše izpolnjevanje zahtev te direktive. Poleg tega bi se morala odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9 Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo ob začetku veljavnosti te direktive, pa bi se morala še naprej uporabljati do prenehanja odstopanja, vendar se jih ne bi smelo obnoviti, kot je opredeljeno v določbah, ki se uporabljajo v času, ko je bilo odstopanje odobreno. [Sprememba 27]

(17)  Komisija je v svojem odgovoru na državljansko pobudo „Pravica do vode“ leta 2014(26) pozvala države članice, naj v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije vsem državljanom zagotovijo dostop do najnujnejše oskrbe z vodo. Poleg tega se je zavezala, da si bo „z okoljskimi politikami […] še naprej prizadevala za […] izboljšanje dostopa do varne pitne vode za vse državljane“(27). To je v skladu s členoma 1 in 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. To je tudi v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 6 ZN OZN in z njim povezanim ciljem „vsem omogočiti enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode“. Koncept enakopravnega dostopa zajema širok spekter vidikov, kot so razpoložljivost (npr. zaradi geografskih razlogov, pomanjkanja infrastrukture ali posebnih razmer nekaterih delov prebivalstva), kakovost, sprejemljivost ali cenovna dostopnost. Glede cenovne dostopnosti vode je treba opozoriti, da lahko države članice pri določanju tarif za vodo v skladu z načelom povračila stroškov iz Direktive 2000/60/ES, brez poseganja v člen 9(4) navedene direktive upoštevajo spremembe v ekonomskih in socialnih pogojih za prebivalstvo ter lahko zato sprejmejo socialne tarife ali ukrepe za zaščito prebivalstva iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij. Ta direktiva obravnava zlasti vidike dostopa do vode, ki so povezani s kakovostjo in razpoložljivostjo. Da bi obravnavali navedene vidike, se odzvali na evropsko državljansko pobudo in prispevali k izvajanju načela20 evropskega stebra socialnih pravic(28), v skladu s katerim ima „vsakdo […] pravico dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, vključno z vodo,“ bi se moralo od držav članic zahtevati, da vprašanje dostopa do poceni vode obravnavajo na nacionalni ravni, pri čemer pa bi morale imeti možnost, da do določene mere same odločajo o točni vrsti ukrepa, ki naj bi se izvedel. To je mogoče z ukrepi, ki so med drugim namenjeni izboljšanju dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse, na primer s preprečitvijo uvedbe strožjih zahtev glede kakovosti vode, ki ni utemeljena z vidika javnega zdravja in zaradi katere bi se voda za državljane podražila, s prosto dostopnimi fontanami v mestih, ter spodbujanju njene uporabe z omogočanjem proste oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v javnih zgradbah, restavracijah, nakupovalnih in restavracijahrekreacijskih središčih ter tranzitnih in obljudenih območjih, kot so železniške postaje in letališča. Države članice bi morale imeti proste roke pri določanju prave kombinacije teh instrumentov glede na svoje konkretne nacionalne razmere. [Sprememba 28]

(18)  Evropski parlament je v svoji resoluciji o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“(29), zahteval, „da bi morale države članice nameniti posebno pozornost potrebam ranljivih skupin v družbi“(30). Posebne razmere manjšinskih kultur, kot so Romi, Sinti, Kalé in potujoče skupine (Travellers, Gens du voyage) itd., ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne, zlasti pomanjkanje njihovega dostopa do pitne vode, so bile priznane tudi v poročilu Komisije o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov(31) in v priporočilu Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah(32). Glede na to splošno ozadje je primerno, da države članice ranljivim in marginaliziranim skupinam namenijo posebno pozornost tako, da sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev dostopa teh skupin do vode. Ob upoštevanju načela povračila stroškov iz Direktive 2000/60/ES bi morale države članice izboljšati dostop do vode za ranljive in marginalizirane skupine, pri tem pa ne bi smele ogroziti oskrbe s poceni kakovostno vodo za vse. Brez poseganja v pravico držav članic do opredelitve teh skupin, bi te bi morale vključevati vsaj begunce, nomadske skupnosti, brezdomce in manjšinske kulture, kot so Romi, Sinti, Kalé in potujoče skupine (Travellers, Gens du voyage) itd., ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne. Takšni ukrepi za zagotavljanje dostopa, ki so prepuščeni presoji držav članic, lahko na primer vključujejo zagotavljanje alternativnih sistemov oskrbe (individualne naprave za čiščenje), zagotavljanje vode prek cistern (tovornjaki in cisterne) in zagotavljanje potrebne infrastrukture za taborišča. Če so za te obveznosti odgovorni lokalni javni organi, bi jim morale države članice zagotoviti zadostna finančna sredstva ter tehnične in materialne zmogljivosti ter jih podpirati, na primer z nudenjem strokovne pomoči. Lokalni javni organi ne bi smeli imeti nesorazmernih stroškov zaradi oskrbe ranljivih in marginaliziranih skupin z vodo. [Sprememba 29]

(19)  Sedmi okoljski akcijski načrt do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“(33) zahteva dostop javnosti do jasnih informacij o okolju na nacionalni ravni. Direktiva 98/83/ES je zagotavljala le pasiven dostop do informacij, kar pomeni, da so morale države članice zgolj zagotoviti, da so bile informacije na voljo. Te določbe bi bilo zato treba nadomestiti in zagotoviti, da so aktualne informacije uporabnikom razumljive, ustrezne zanje in lahko dostopne, na primer v knjižici, na spletnem mestu, povezava do katerega bi se morala dejavno razširjatiali prek pametne aplikacije. Aktualne informacije bi morale poleg rezultatov programov spremljanja stanja vključevati tudi dodatne informacije, ki bi lahko bile koristne za javnost, kot so npr. informacije o indikatorjih (železo, trdota, minerali itd.), ki pogosto vplivajo na mnenje potrošnikov o vodovodni vodi. Zato bi bilo treba indikatorske parametre iz Direktive 98/83/ES, ki niso zagotavljali informacij v zvezi z zdravjem, nadomestiti s spletnimi informacijami o teh parametrihrezultati spremljanja dobaviteljev vode v zvezi s parametri kakovosti vode in informacije o indikatorskih parametrih iz dela Ba Priloge I. Zelo velikim dobaviteljem vode bi morale biti v spletni obliki na voljo tudi dodatne informacije, med drugim o energijski učinkovitosti, vodenju, upravljanju, stroškovni strukturi strukturi tarif in obdelavi. Predpostavlja se, da bosta boljše znanje potrošnikovBoljša ozaveščenost potrošnikov o ustreznih informacijah in večja preglednost prispevala kbi morali biti namenjeni okrepitvi zaupanja državljanov v dobavljeno vodo. To naj bi prispevalo, pa tudi v storitve za rabo vode, in bi moralo prispevati k večji uporabi vodovodne vode za pitje, s čimer bi se zmanjšali plastični odpadki lahko zmanjšali uporaba plastike in količina plastičnih odpadkov ter emisije toplogrednih plinov, kar bi imelo pozitiven vpliv na blažitev podnebnih sprememb in celotno okolje. [Sprememba 30]

(20)  Iz istih razlogov in da bi se povečala ozaveščenost potrošnikov glede posledic porabe vode, bi morali ti (na primer na računih ali prek pametnih aplikacij) prejeti tudi zlahka dostopne informacije, na primer na računu ali prek pametne aplikacije, o letni porabljeni količini, stroškovni njenem spreminjanju in primerjavi s povprečno porabo gospodinjstev, če ima dobavitelj vode to informacijo na voljo, strukturi tarife, ki jo zaračunava dobavitelj vode, vključno s spremenljivimi in stalnimi stroški porazdelitvijo spremenljivih in stalnih deležev stroškov, ter o ceni litra vode, namenjene za prehrano ljudi, kar bi omogočilo primerjavo s ceno ustekleničene vode. [Sprememba 31]

(21)  Temeljna načela, ki se upoštevajo pri določanju tarif za vodo, brez poseganja v člen 9(4) Direktive 2000/60/ES, namreč povračilo stroškov storitev za rabo vode ter „plača povzročitelj obremenitve“, so določena v Direktivi 2000/60/ESnavedeni direktivi. Vendar finančna vzdržnost zagotavljanja storitev za rabo vode ni vedno zagotovljena, zato včasih prihaja do nezadostnega vlaganja v vzdrževanje vodne infrastrukture. Zaradi izboljšanja tehnik spremljanja so stopnje ravni iztekanja vode, ki je predvsem posledica tovrstnega nezadostnega vlaganja, čedalje bolj očitne in na ravni Unije bi bilo treba spodbujati zmanjšanje izgube vode, da bi se izboljšala učinkovitost vodne infrastrukture. V skladu z načelom subsidiarnosti bi bilo treba to vprašanje obravnavati s povečanjem preglednosti ter obveščanjem potrošnikov o stopnjah iztekanja vode in energijski učinkovitostipotrošnike bolj pregledno obveščati o tem vprašanju in jih tako ozaveščati. [Sprememba 32]

(22)  Cilj Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta(34) je zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju v državah članicah v skladu z Aarhuško konvencijo. Vključuje široke obveznosti, povezane z zagotavljanjem informacij o okolju na zahtevo in dejavnim razširjanjem takih informacij. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta(35) ima tudi široko področje uporabe in zajema izmenjavo prostorskih informacij, vključno z zbirkami podatkov o različnih okoljskih temah. Pomembno je, da določbe te direktive v zvezi z dostopom do informacij in dogovori o izmenjavi podatkov dopolnjujejo navedeni direktivi in ne vzpostavljajo ločene pravne ureditve. Zato določbe te direktive v zvezi z obveščanjem javnosti in informacijami o spremljanju izvajanja ne bi smele posegati v določbe direktiv 2003/4/ES in 2007/2/ES.

(23)  V Direktivi 98/83/ES niso bile določene obveznosti poročanja za male dobavitelje vode. Da bi se ta pomanjkljivost odpravila ter da bi se obravnavala potreba po informacijah o izvajanju in skladnosti, bi bilo treba uvesti nov sistem, v skladu s katerim bi morale države članice vzpostaviti, posodabljati ter dati Komisiji in Evropski agenciji za okolje na voljo podatkovne nize, ki vsebujejo le ustrezne podatke, kot so preseganja vrednosti parametrov in incidenti z določenim vplivom. Tako bi se zagotovilo, da je upravno breme za vse subjekte čim bolj omejeno. Za zagotovitev ustrezne infrastrukture za javni dostop, poročanje in izmenjavo podatkov med javnimi organi bi morale države članice specifikacije podatkov določiti na podlagi Direktive 2007/2/ES in njenih izvedbenih aktov.

(24)  Podatki, ki jih sporočajo države članice, niso potrebni le za namene pregledov skladnosti, ampak so bistveni tudi za to, da se Komisiji omogočita spremljanje in ocena uspešnosti zakonodaje glede na njene cilje, da bi se prispevalo k morebitnemu prihodnjemu vrednotenju zakonodaje v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(36). V zvezi s tem obstaja potreba po ustreznih podatkih, ki bodo omogočili boljšo oceno uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti in dodane vrednosti Direktive na ravni EU, zato je treba zagotoviti ustrezne mehanizme poročanja, ki lahko služijo tudi kot kazalniki za prihodnja vrednotenja te direktive.

(25)  V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje bi morala Komisija opraviti vrednotenje te direktive v določenem obdobju od datuma, določenega za njen prenos. To vrednotenje bi moralo temeljiti na izkušnjah in podatkih, pridobljenih med izvajanjem Direktive, razpoložljivih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije ter ustreznih znanstvenih, analitičnih in epidemioloških podatkih ter razpoložljivih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije. [Sprememba 34]

(26)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti si prizadeva za spodbujanje načel, povezanih z zdravstvenim varstvom, dostopom do storitev splošnega gospodarskega pomena, varstvom okolja in varstvom potrošnikov.

(27)  Kot je Sodišče že večkrat opozorilo, bi bilo nezdružljivo z zavezujočim učinkom, ki ga ima direktiva na podlagi tretjega odstavka člena 288 Pogodbe, da se načeloma izključi možnost zainteresiranih oseb, da se sklicujejo na obveznost, ki jo ta direktiva nalaga. Ta ugotovitev velja zlasti za direktivo, katere cilj je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi. Zato bi v skladu z Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah(37) člani zadevne javnosti morali imeti dostop do pravnega varstva, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje. Poleg tega, kadar je veliko število oseb oškodovanih v „primeru množičnega oškodovanja“ zaradi enakih nezakonitih ravnanj, povezanih s kršenjem pravic, ki jih zagotavlja ta direktiva, bi te osebe morale imeti možnost uporabiti mehanizme kolektivnih odškodninskih tožb, če so države članice te mehanizme vzpostavile v skladu s Priporočilom Komisije 2013/396/EU(38).

(28)  Zaradi prilagoditve te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku ali zaradi določitve zahtev spremljanja za namene ocene nevarnosti in ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo z namenom spremembe prilog I do IV k tej direktivi in sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu s spremembami iz člena 10a. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko redno udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Poleg tega je pooblastilo iz opombe 10 dela C Priloge I k Direktivi 98/83/ES za določitev metod in pogostnosti spremljanja radioaktivnih snovi zaradi sprejetja Direktive Sveta 2013/51/Euratom(39) postalo zastarelo in bi ga bilo zato treba črtati. Pooblastilo iz drugega pododstavka dela A Priloge II k Direktivi 98/83/ES v zvezi s spremembami Direktive ni več potrebno in bi ga bilo treba črtati. [Sprememba 35]

(29)  Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te direktive, bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za sprejetje oblike in načinov predložitve informacij o vodi, namenjeni za prehrano ljudi, vsem oskrbovanim osebam kot tudi za sprejetje oblike in načinov predložitve informacij, ki jih morajo države članice v skladu z zahtevami Evropske agencije za okolje predložiti glede izvajanja te direktive. Navedena pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(40).

(30)  Brez poseganja v zahteve Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta(41) bi morale države članice določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te direktive, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(31)  Direktiva 2013/51/Euratom določa posebno ureditev za spremljanje radioaktivnih snovi v vodi, namenjeni za prehrano ljudi. Zato ta direktiva ne bi smela določati vrednosti parametra za radioaktivnost.

(32)  Ker cilja te direktive, namreč varovanja zdravja ljudi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(33)  Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodnimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

(34)  Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so navedene v delu B Priloge V –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilj

1.  Ta direktiva ureja kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse v Uniji. [Sprememba 36]

2.  Cilj te direktive je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista, ter zagotavljanje splošnega dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi. [Spremembe 163, 189, 207 in 215]

Člen 2

Opredelitve

Za namene te direktive izraz:

1.  „voda, namenjena za prehrano ljudi“ pomeni vso vodo v svojem prvotnem stanju ali po čiščenju, namenjeno pitju, kuhanju, pripravi ali proizvodnji hrane , proizvodnji ali za druge živilske namene ali za druge gospodinjske namene tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih, vključno z živilskimi dejavnostmi, ne glede na svoje poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja ali, iz cisterne ali se, v primeru izvirske vode, toči v steklenice ali druge posode; [Sprememba 38]

2.  „hišno vodovodno omrežje“ pomeni cevi, opremo in naprave, ki so nameščene med pipami, ki se običajno uporabljajo pri prehrani ljudi tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih in distribucijskim omrežjem, vendar samo, če zanje ni odgovoren dobavitelj vode v svoji vlogi dobavitelja vode v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo;

3.  „dobavitelj vode“ pomeni pravni subjekt, ki dobavi v povprečju najmanj 10m3 vode, namenjene za prehrano ljudi, na dan; [Sprememba 40]

3a.  „zelo majhen dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi manj kot 50 m3 vode ali oskrbuje manj kot 250 oseb. [Sprememba 41]

4.  „mali dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi manj kot 500m3 vode ali oskrbuje manj kot 5000 2 500 oseb; [Sprememba 42]

4a.  „srednje velik dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 500 m3 vode ali oskrbuje najmanj 2 500 oseb. [Sprememba 43]

5.  „veliki dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 5005 000 m3 vode ali oskrbuje najmanj 5000 25 000 oseb; [Sprememba 44]

6.  „zelo veliki dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 500020 000 m3 vode ali oskrbuje najmanj 50000 100 000 oseb; [Sprememba 45]

7.  „prednostni prostori“ pomeni velike, negospodinjske prostore z, v katerih je več uporabniki, ki sooseb, zlasti občutljivih, potencialno izpostavljeni izpostavljenih tveganjem, povezanim z vodo, kot so bolnišnice, zdravstvene ustanove, domovi za ostarele, šole, univerze in druge izobraževalne ustanove, vrtci in jasli, športni, rekreacijski, prostočasni in razstavni objekti, zgradbe z nastanitvenimi zmogljivostmi, kazenske ustanove in površine za taborjenje, kakor jih opredelijo države članice; [Sprememba 46]

8.  „ranljive in marginalizirane skupine“ pomeni osebe, ki so izključene iz družbe zaradi diskriminacije ali pomanjkljivega dostopa do pravic, virov ali priložnosti in so bolj izpostavljene številnim potencialnim tveganjem, povezanim z zdravjem, varnostjo, pomanjkanjem izobrazbe, vključenostjo v škodljive prakse, ali drugim tveganjem kot preostali del družbe.

8a.   „živilska dejavnost“ pomeni živilsko dejavnost, kot je opredeljena v točki 2 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002. [Sprememba 47]

Člen 3

Izjeme

1.  Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)  naravne mineralne vode, ki so jih za take priznali pristojni organi iz Direktive 2009/54/ES;

(b)  vode, ki so zdravila v pomenu Direktive 2001/83/ES.

1a.  Za vodo, ki se uporablja v živilskih dejavnostih za proizvajanje, obdelavo, zaščito ali trženje proizvodov ali snovi, namenjenih za prehrano ljudi, se uporabljajo le členi 4, 5, 6 in 11 te direktive. Kljub temu pa noben od členov iz te direktive ne velja, če lahko izvajalec živilske dejavnosti pristojnemu nacionalnemu organu zadovoljivo dokaže, da kakovost vode, ki jo uporablja, ne vpliva na higieno proizvodov ali snovi, ki nastanejo pri njegovi dejavnosti, in da so ti proizvodi ali snovi skladni z Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(42). [Sprememba 48]

1b.  Proizvajalec vode, namenjene za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode, se ne šteje za dobavitelja vode.

Določbe te direktive se uporabljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode, če niso zajete v obveznostih po drugi zakonodaji Unije. [Sprememba 49]

1c.  Za pomorska plovila, ki razsoljujejo vodo, prevažajo potnike in delujejo kot dobavitelji vode, veljajo le členi 1 do 7 in 9 do 12 te direktive ter priloge k njej. [Sprememba 50]

2.  Države članice lahko izvzamejo iz določb te direktive:

(a)  vodo, namenjeno izključno za namene, za katere so se pristojni organi prepričali, da njena kakovost nima nobenega neposrednega ali posrednega vpliva na zdravje zadevnih potrošnikov;

(b)  vodo, namenjeno za prehrano ljudi, iz individualnega vira, ki zagotavlja v povprečju manj kot 10 m3 vode na dan ali oskrbuje manj kot 50 oseb, razen če se voda uporablja kot del gospodarske ali javne dejavnosti.

3.  Države članice, ki uporabijo izjeme iz odstavka 2(b), zagotovijo, da se zadevne prebivalce ustrezno obvesti o tem in o ukrepih, ki se lahko sprejmejo za varstvo zdravja ljudi pred škodljivimi učinki, ki so posledica kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi. Poleg tega je treba zadevnemu prebivalstvu takoj dati ustrezen nasvet, kadar je morebitna nevarnost, ki izhaja iz kakovosti take vode, očitna.

Člen 4

Splošne obveznosti

1.  Ne da bi to vplivalo na obveznosti po drugih določbah Unije, sprejmejo države članice potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista. Za namene minimalnih zahtev te direktive je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)  je brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v količini ali koncentraciji predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi;

(b)  izpolnjuje minimalne zahteve iz delov A in B Priloge I;

(c)  države članice so sprejele vse druge ukrepe, potrebne za izpolnjevanje zahtev iz členov 5 do 12 te direktive:.

(i)   členov 4 do 12 te direktive za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se končnim uporabnikom dobavi iz distribucijskega omrežja ali iz cisterne;

(ii)  členov 4, 5 in 6 ter 11(4) te direktive za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode v živilski dejavnosti;

(iii)  členov 4, 5, 6 in 11 te direktive za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se proizvede in uporabi v živilski dejavnosti za proizvodnjo, obdelavo in distribucijo hrane. [Sprememba 51]

2.  Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti za izvajanje te direktive, v celoti upoštevajo previdnostno načelo in v nobenem primeru nimajo za posledico neposredno neposrednega ali posredno poslabšanje posrednega poslabšanja sedanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, ali povečanje povečanja onesnaženosti voda, ki se uporabljajo za pripravo vode , namenjene za prehrano ljudi. [Sprememba 52].

2a.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi izvajajo oceno ravni iztekanja vode na njihovem ozemlju in možnosti za zmanjšanje iztekanja vode v sektorju pitne vode. Pri tej oceni se upoštevajo ustrezni zdravstveni, okoljski, tehnični in gospodarski vidiki javnega zdravja. Države članice do 31. decembra 2022 sprejmejo nacionalne cilje za zmanjšanje ravni iztekanja pri dobaviteljih vode na njihovem ozemlju do 31. decembra 2030. Države članice lahko tudi podajo ustrezne spodbude, s pomočjo katerih se zagotovi, da bodo dobavitelji vode na njihovem ozemlju dosegli nacionalne cilje. [Sprememba 53]

2b.  Če pristojni organ, odgovoren za proizvodnjo in distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, dobavitelju vode v celoti ali delno izroči v upravljanje dejavnost proizvodnje ali dobave vode, se v pogodbi med pristojnim organom in dobaviteljem vode določijo odgovornosti obeh strani v pogodbi v skladu s to direktivo. [Sprememba 54]

Člen 5

Standardi kakovosti

1.  Države članice določijo vrednosti za parametre, navedene v Prilogi I, ki veljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in ne smejo biti manj stroge od vrednosti iz navedene priloge. [Sprememba 55]

1a.  Vrednosti iz odstavka 1 niso manj stroge od tistih iz delov A, B in Ba Priloge I. Kar zadeva parametre iz dela Ba Priloge I, so vrednosti določene le za namene spremljanja in izpolnjevanja obveznosti iz člena 12. [Sprememba 56]

2.  Država članica določi vrednosti za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I, kjer to zahteva varstvo zdravja ljudi na njenem nacionalnem ozemlju ali delu le-tega. Določene vrednosti izpolnjujejo najmanj zahteve člena 4(1)(a).

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da čistilna sredstva, materiali in dezinfekcijski postopki, ki se uporabljajo za namene dezinfekcije v sistemu oskrbe z vodo, ne vplivajo negativno na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi. Vsako onesnaženje vode, namenjene za prehrano ljudi, zaradi uporabe takšnih sredstev, materialov in postopkov je treba čim bolj zmanjšati, ne da bi bila pri tem ogrožena učinkovitost dezinfekcije. [Sprememba 57]

Člen 6

Mesto ustrezanja

1.  Vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5 za parametre iz delov A in , B in C Priloge I, morajo ustrezati vrednostim: [Sprememba 58]

(a)  za vodo iz vodovodnega omrežja v prostorih ali ustanovi na mestu, kjer voda izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za prehrano ljudi;

(b)  za vodo, ki se oskrbuje iz cisterne, na mestu, kjer izteka iz cisterne;

(c)  za izvirske vodevodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode na mestu, kjer se voda toči v steklenice; [Sprememba 59]

(ca)  za vodo, ki se uporablja v živilski dejavnosti in ki jo dobavlja dobavitelj vode, na mestu, kjer se voda dobavi dejavnosti. [Sprememba 60]

1a.  Za vodo iz točke (a) odstavka 1 velja, da so države članice izpolnile svoje obveznosti v skladu s tem členom, če se lahko ugotovi, da je do neustrezanja parametrom, določenih v členu 5, prišlo zaradi zasebnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, razen v prednostnih prostorih. [Sprememba 61]

Člen 7

Pristop do varne oskrbe z vodo, ki temelji na tveganju

1.  Države članice zagotovijo, da se pri dobavi, čiščenju in distribuciji vode, namenjene za prehrano ljudi, uporabi pristop, ki temelji na tveganju in ga sestavljajo naslednji elementi:

(a)  ocena nevarnosti vodnih teles ali njihovih delov, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, ki jo opravijo države članice v skladu s členom 8; [Sprememba 62]

(b)  ocena tveganja pri oskrbi, ki jo izvedejo dobavitelji vode v vsakem sistemu oskrbe z vodo za namene varovanja in spremljanja kakovosti vode, ki jo dobavljajo, v skladu s členom 9 in delom C Priloge II; [Sprememba 63]

(c)  ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu v skladu s členom 10.

1a.  Države članice lahko izvajanje pristopa, ki temelji na tveganju, prilagodijo, ne da bi ogrozile cilja te direktive glede kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in zdravja potrošnikov, kadar obstajajo posebne omejitve zaradi geografskih razmer, kot je oddaljenost ali dostopnost vodooskrbnega območja. [Sprememba 64]

1b.  Države članice v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom zagotovijo, da se med deležnike, kot jih opredeli država članica, jasno in ustrezno porazdelijo odgovornosti za uporabo pristopa, ki temelji na tveganju, v zvezi z vodnimi telesi, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi in hišna vodovodna omrežja. Taka porazdelitev odgovornosti se prilagodi njihovemu institucionalnemu in pravnemu okviru. [Sprememba 65]

2.  Ocene nevarnosti se izvedejo do ... [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledajo vsaka tri leta, pri čemer se upošteva zahteva iz člena 7 Direktive 2000/60/ES, da države članice opredelijo vodna telesa, in se po potrebi posodobijo. [Sprememba 66]

3.  Ocene tveganja pri oskrbi zelo veliki in veliki dobavitelji vode izvedejo do [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive], mali dobavitelji vode pa do ... [6 let po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledujejo v rednih intervalih najmanj vsakih šest let in se po potrebi posodobijo. [Sprememba 67]

3a.  Države članice v skladu s členoma 8 in 9 te direktive sprejmejo potrebne popravne ukrepe v okviru programov ukrepov in načrtov upravljanja povodij iz členov 11 oziroma 13 Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 68]

4.  Ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu prostorih iz člena 10(1) se izvedejo do ... [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledajo vsaka 3 leta in se po potrebi posodobijo. [Sprememba 69]

Člen 8

Ocena, spremljanje in upravljanje nevarnosti vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi [Sprememba 70]

1.  Brez poseganja v člena 6 in 7 Direktive Direktivo 2000/60/ES, zlasti v člene 4 do 8, države članice skupaj s svojimi organi, pristojnimi za vodo, zagotovijo, da se ocena nevarnosti izvede na vodnih telesih, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, in zagotavljajo v povprečju več kot 10m3 na dan. Ocena nevarnosti vključuje naslednje elemente: [Sprememba 71]

(a)  določitev in prostorska opredelitev vseh odvzemnih mest na vodnih telesih ali njihovih delih, zajetih z oceno nevarnosti. Podatki iz te točke so lahko občutljivi, zlasti kar zadeva varovanje javnega zdravja, zato države članice zagotovijo, da so zaščiteni in se posredujejo le ustreznim organom; [Sprememba 72]

(b)  kartiranje vodovarstvenih območij, kadar so bila ta območja določena v skladu s členom 7(3) Direktive 2000/60/ES, in zavarovanih območij iz člena 6 navedene direktive; [Sprememba 73]

(c)  opredelitev nevarnosti in možnih virov onesnaževanja, ki prizadevajo vodna telesa, zajeta z oceno nevarnosti. Takšne raziskave in opredelitev virov onesnaževanja se redno posodabljajo z namenom, da se odkrijejo nove snovi, ki vplivajo na mikroplastiko, zlasti PFAS. V ta namen lahko države članice uporabijo pregled vplivov človekovega delovanja, ki je bil opravljen v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES, in informacije o pomembnih obremenitvah, zbrane v skladu s točko 1.4 Priloge II k navedeni direktivi; [Sprememba 74]

(d)  redno spremljanje vodnih teles ali njihovih delov, zajetih z oceno nevarnosti ustreznih onesnaževal, izbranih ki so pomembna pri oskrbi z vodo in so izbrana z navedenih seznamov: [Sprememba 75]

(i)  parametri, navedeni v delih A in B Priloge I k tej direktivi;

(ii)  onesnaževala podzemne vode, navedena v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta(43), ter onesnaževala in kazalci onesnaženja, katerih mejne vrednosti so države članice določile v skladu s Prilogo II k navedeni direktivi;

(iii)  prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, navedeni v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta(44);

(iv)  parametri za namene spremljanja iz dela Ca Priloge I ali druga ustrezna onesnaževala, kot je mikroplastika, če obstaja metodologija za merjenje mikroplastike, kot je določena v členu 11(5b), ali onesnaževala, značilna za povodje, ki so jih države članice določile na podlagi pregleda vplivov človekovega delovanja, ki je bil opravljen v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES, in informacij o pomembnih obremenitvah, zbranih v skladu s točko 1.4 Priloge II k navedeni direktivi. [Sprememba 76]

Države članice iz točk od (i) do (iv) za spremljanje izberejo parametre, snovi ali onesnaževala, ki se štejejo za ustrezna glede na nevarnosti, opredeljene v točki (c), ali glede na informacije, ki so jih dobavitelji vode zagotovili v skladu z odstavkom 2.

Države članice lahko za namene rednega spremljanja in za namene odkrivanja novih škodljivih snovi z novimi preiskavami uporabijo spremljanje, ki se je opravilo v skladu z drugo zakonodajo Unije, in zmogljivosti za raziskave, določene v drugi zakonodaji Unije. [Sprememba 217]

Zelo majhni dobavitelji vode se lahko izvzamejo iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka, če je pristojni organ predhodno preverjeno in ažurno seznanjen z ustreznimi parametri iz omenjenih točk. To izvzetje pristojni organ ponovno pregleda vsaj vsaka 3 leta in ga po potrebi posodobi. [Sprememba 77]

2.  Dobavitelji vode, ki spremljajo surovo vodo za namene obratovalnega spremljanja, pristojne organe obveščajo o trendih in neobičajnih koncentracijah v zvezi s spremljanimi parametri, snovmi ali onesnaževali.

3.  Države članice dobavitelje vode, ki uporabljajo vodno telo, zajeto z oceno nevarnosti, obvestijo o rezultatih spremljanja, opravljenega v skladu z odstavkom 1(d), in lahko na podlagi rezultatov spremljanja:

(a)  od dobaviteljev vode zahtevajo, da v zvezi z nekaterimi parametri opravijo dodatno spremljanje ali čiščenje;

(b)  dobaviteljem vode dovolijo zmanjšanje pogostnosti spremljanja v zvezi z nekaterimi parametri, ne da bi se zahtevala ocena tveganja pri oskrbi, če ne gre za osnovne parametre v smislu točke 1 dela B Priloge II in če ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode. [Sprememba 78]

4.  V primerih, ko se dobavitelju vode dovoli zmanjšanje pogostnosti spremljanja iz odstavka 2(b), države članice še naprej redno spremljajo navedene parametre v vodnem telesu, zajetem z oceno nevarnosti. [Sprememba 79]

5.  Na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter Direktive 2000/60/ES, države članice v sodelovanju z dobavitelji vode in drugimi zainteresiranimi stranmi sprejmejo naslednje ukrepe ali zagotovijo, da te ukrepe sprejmejo dobavitelji vode: [Sprememba 80]

(a)  preventivni ukrepi za zmanjšanje potrebne stopnje čiščenja in varstvo kakovosti vode, vključno z ukrepi iz člena 11(3)(d) Direktive 2000/60/ES; [Sprememba 178]

(aa)  zagotovitev, da onesnaževalci v sodelovanju z dobavitelji vode in drugimi ustreznimi deležniki sprejmejo preventivne ukrepe za zmanjšanje potrebne ravni čiščenja ali izognitev temu in za varovanje kakovosti vode, vključno z ukrepi iz točke (d) člena 11(3) Direktive 2000/60/ES ter dodatnimi ukrepi, ki se zdijo potrebni na podlagi spremljanja, izvedenega v skladu s točko (d) odstavka 1 tega člena; [Sprememba 82]

(b)  blažilni ukrepi, ki se štejejo za potrebne na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu z dostavkom odstavkom 1(d), da bi se opredelil in obravnaval vir onesnaževanja in za izognitev morebitnemu dodatnemu čiščenju, ko se šteje, da preventivni ukrepi niso izvedljivi ali niso dovolj učinkoviti, da bi se pravočasno obravnaval vir onesnaževanja; [Sprememba 83]

(ba)  kadar se ukrepi iz točk (aa) in (b) ne štejejo za zadostne za zagotovitev ustrezne zaščite za zdravje ljudi, se od dobaviteljev vode zahteva, da na mestu odvzema ali čiščenja izvajajo dodatno spremljanje nekaterih parametrov, če je to nujno potrebno za preprečitev tveganj za zdravje. [Sprememba 84]

Države članice vse tovrstne ukrepe redno pregledujejo.

5a.  Države članice dobavitelje vode, ki uporabljajo vodno telo ali dele vodnih teles, zajeto z oceno nevarnosti, obvestijo o rezultatih spremljanja, opravljenega v skladu s točko (d) odstavka 1, in lahko na podlagi rezultatov spremljanja ter informacij, zbranih v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter na podlagi Direktive 2000/60/EC:

(a)  dobaviteljem vode dovolijo zmanjšanje pogostosti spremljanja v zvezi z nekaterimi parametri ali števila spremljanih parametrov, ne da bi se od njih zahtevala ocena tveganja pri oskrbi, če ti parametri niso osnovni parametri v smislu točke 1 dela B Priloge II in če ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode;

(b)  ko se dobavitelju vode dovoli zmanjšanje pogostosti spremljanja iz točke (a), še naprej redno spremljajo navedene parametre v vodnem telesu, zajetem z oceno nevarnosti. [Sprememba 85]

Člen 9

Ocena, spremljanje in upravljanje tveganja pri oskrbi [Sprememba 86]

1.  Države članice zagotovijo, da dobavitelji vode v skladu z delom C Priloge II izvedejo oceno tveganja pri oskrbi, da se omogoči prilagoditev pogostnosti spremljanja za vse parametre iz delov A in, B in Ba Priloge I, ki niso osnovni parametri glede na del B Priloge II, odvisno od njihove prisotnosti v surovi vodi. [Sprememba 87]

Za te parametre države članice zagotovijo, da lahko dobavitelji vode odstopajo od pogostnosti vzorčenja, določene v delu B Priloge II, v skladu s specifikacijami iz dela C Priloge II ter odvisno od pojavljanja v surovi vodi in pri vzpostavljanju obdelave. [Sprememba 88]

V ta namen se od dobaviteljev dobavitelji vode zahteva, da upoštevajo rezultate ocene nevarnosti, opravljene v skladu s členom 8 te direktive, ter spremljanja, opravljenega v skladu s členom 7(1) in členom 8 Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 89]

1a.  Države članice lahko zelo majhne dobavitelje vode izvzamejo iz odstavka 1, če pristojni organ pred tem pravočasno evidentira, da pozna ustrezne parametre, in presodi, da zaradi izvzetja ne bo prišlo do tveganj za zdravje ljudi, nič od tega pa ne posega v obveznosti tega organa, ki jih ima v skladu s členom 4.

Pristojni organ izvzetja najmanj vsaka tri leta – ali kadar se v povodju pojavi nova nevarnost onesnaževanja – pregleda in jih po potrebi posodobi. [Sprememba 190]

2.  Za oceno tveganja pri oskrbi odobrijo pristojni organi so odgovorni dobavitelji vode, ki morajo poskrbeti za skladnost s to direktivo. V ta namen lahko zaprosijo pristojne organe za podporo.

Države članice lahko od pristojnih organov zahtevajo, da dobaviteljevo oceno tveganja pri oskrbi odobrijo ali spremljajo. [Sprememba 91]

2a.  Na podlagi rezultatov ocene tveganja pri dobavi vode, izvedene v skladu z odstavkom 1, države članice zagotovijo, da dobavitelji vode pripravijo načrt varne oskrbe z vodo, ki je prilagojen ugotovljenim tveganjem in sorazmeren z velikostjo dobavitelja vode. Zajema lahko na primer uporabljene materiale, ki so v stiku z vodo, proizvode za čiščenje vode, možna tveganja zaradi puščanja cevi ali ukrepe za prilagoditev prihodnjim izzivom, kot so podnebne spremembe, države članice pa določijo še druge elemente. [Sprememba 92]

Člen 10

Ocena, spremljanje in obvladovanje tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu [Sprememba 93]

1.  Države članice zagotovijo, da se v prednostnih prostorih izvede ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, ki vključuje naslednje elemente: [Sprememba 94]

(a)  ocena možnih tveganj, povezanih s hišnimi vodovodnimi omrežji in z njimi povezanimi proizvodi in materiali, ter njihovega vpliva na kakovost vode na mestu, kjer izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za prehrani ljudi, zlasti, kadar je voda namenjena javnosti v prednostnih prostorih; [Sprememba 95]

(b)  redno spremljanje parametrov iz dela C Priloge I v prednostnih prostorih, kjer se možna nevarnost za zdravje ljudi šteje za največjo. Ustrezni parametri in prostori za spremljanje se določijo za katere je bilo na podlagi ocene, opravljene v skladu s točko (a)), ugotovljeno, da predstavljajo posebno tveganje za kakovost vode. [Sprememba 96]

V zvezi z rednim spremljanjem iz prvega pododstavka lahko države članice države članice za namene vzorčenja zagotovijo dostop do naprav v prednostnih prostorih in lahko določijo strategijo spremljanja, ki je osredotočena na prednostne prostore zlasti v zvezi z bakterijo Legionella pneumophila; [Sprememba 97]

(c)  preverjanje, če ali so lastnosti gradbenih proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ustrezne glede na bistvene značilnosti, povezane z osnovnimi zahtevami za gradbene objekte iz točke 3(e) Priloge I k Uredbi (EU) št.305/2011z vidika varovanja zdravja ljudi. [Sprememba 98]

(ca)  preverjanje, ali so uporabljeni materiali primerni za stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in ali so izpolnjene zahteve iz člena 11. [Sprememba 99]

2.  Kadar države članice na podlagi ocene, opravljene v skladu z odstavkom 1(a), menijo, da iz hišnega vodovodnega omrežja ter v prednostnih prostorih ali z njim povezanih proizvodov in materialov izhaja tveganje za zdravje ljudi, ali kadar se na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu z odstavkom 1(b), dokaže, da vrednosti parametrov iz dela C Priloge I niso izpolnjene, države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za odpravo ali zmanjšanje tveganja neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I.

(a)  sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo ali zmanjšanje tveganja zaradi neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I;

(b)  sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da migracija snovi ali kemikalij z gradbenih proizvodov, uporabljenih med pripravo ali distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, neposredno ali posredno ne ogroža zdravja ljudi;

(c)  v sodelovanju z dobavitelji vode sprejmejo druge ukrepe, kot so ustrezne metode obdelave za spremembo narave ali lastnosti vode pred dobavo, da se odpravi ali zmanjša tveganje zaradi neizpolnjevanja vrednosti parametrov po dobavi;

(d)  ustrezno obvestijo potrošnike in jim svetujejo glede pogojev za zaužitje in uporabo vode ter glede možnih ukrepov za preprečitev ponovne pojavitve tveganja;

(e)  organizirajo usposabljanje za vodovodne inštalaterje in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s hišnimi vodovodnimi omrežji in vgradnjo gradbenih proizvodov;

(f)  v zvezi z Legionello zagotovijo, da so vzpostavljeni učinkoviti nadzorni ukrepi in ukrepi upravljanja za preprečitev in obravnavanje morebitnih izbruhov bolezni. [Sprememba 100]

2a.  Da bi zmanjšale tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu v vseh hišnih vodovodnih omrežjih, države članice:

(a)  spodbujajo lastnike javnih in zasebnih prostorov, naj izvedejo oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu;

(b)  obveščajo potrošnike in lastnike javnih in zasebnih prostorov o ukrepih za odpravo ali zmanjšanje tveganja zaradi nedoseganja standardov kakovosti za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, zaradi hišnega vodovodnega omrežja;

(c)  obveščajo potrošnike in jim svetujejo glede pogojev za zaužitje in uporabo vode ter glede možnih ukrepov za preprečitev ponovnega nastanka tveganja;

(d)  spodbujajo usposabljanje za vodovodne inštalaterje in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s hišnimi vodovodnimi omrežji ter vgradnjo proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, ter

(e)  v zvezi z legionello, zlasti bakterijo Legionella pneumophila, zagotovijo, da so vzpostavljeni učinkoviti sorazmerni ukrepi nadzora in obvladovanja, da se preprečijo in začnejo reševati morebitni izbruhi bolezni. [Sprememba 101]

Člen 10a

Minimalne higienske zahteve za proizvode, snovi in materiale, ki so v stiku z vodo

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da snovi in materiali, uporabljeni pri izdelavi novih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki so dani na trg in se uporabljajo za odvzem, čiščenje ali distribucijo vode, ter nečistoče, povezane s temi snovmi:

(a)  neposredno ali posredno ne zmanjšajo varovanja zdravja ljudi, kot je predvideno v tej direktivi;

(b)  ne vplivajo na vonj in okus vode, namenjene za prehrano ljudi;

(c)  v vodi niso prisotni v večji koncentraciji, kot je potrebno za namen, zaradi katerega so uporabljeni, ter

(d)  ne spodbujajo rasti mikrobov.

2.   Za namene zagotovitve harmonizirane uporabe odstavka 1 Komisija do ... [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] sprejme delegirane akte v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo minimalnih higienskih zahtev in seznama snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, dovoljenih v Uniji, po potrebi vključno z mejnimi vrednostmi specifičnih migracij in posebnimi pogoji uporabe. Komisija ta seznam redno pregleduje in posodablja glede na najnovejši znanstveni in tehnološki razvoj.

3.  Za podporo Komisiji pri sprejemanju in spreminjanju delegiranih aktov v skladu z odstavkom 2 se ustanovi stalni odbor, sestavljen iz predstavnikov, ki jih imenujejo države članice, in ta lahko zaprosi za pomoč strokovnjake ali svetovalce.

4.  Materiali v stiku z vodo, namenjeni za prehrano ljudi, ki so zajeti v drugi zakonodaji Unije, kot je Uredba št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(45), izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena. [Sprememba 102]

Člen 11

Spremljanje stanja

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo redno spremljanje stanja vode, namenjene za prehrano ljudi zato, da se preveri, ali voda, ki je na voljo potrošnikom, izpolnjuje zahteve iz te direktive ter zlasti vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5. Vzorci se vzamejo tako, da so reprezentativni za kakovost vode, ki se uporablja vse leto. Poleg tega države članice sprejmejo vse ukrepe, da zagotovijo, da se preverja učinkovitost uporabljenega postopka, kjer je razkuževanje del priprave ali distribucije vode, namenjene za prehrano ljudi, in da je vsaka kontaminacija s stranskimi produkti razkuževanja kolikor mogoče na nizki ravni, ne da bi se pri tem oviralo razkuževanje. [Sprememba 103]

2.  Da bi izpolnili obveznosti iz odstavka 1, se v skladu z delom A Priloge II vzpostavijo ustrezni programi spremljanja stanja za vso vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ti programi spremljanja stanja so sestavljeni iz naslednjih elementov:

(a)  spremljanje parametrov iz delov A in B Priloge I ter parametrov, določenih v skladu s členom 5(2), Prilogo II in, kadar se izvede ocena tveganja pri oskrbi, členom 9;

(b)  spremljanje parametrov iz dela C Priloge I za namene ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, kot je določeno v členu 10(1)(b);

(c)  spremljanje za namene ocene nevarnosti, kot je določeno v členu 8(1)(d).

3.  Mesta vzorčenja ki jih določijo pristojni organi, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve, določene v delu D Priloge II.

4.  Države članice izpolnjujejo tehnične zahteve za analize parametrov, določene v Prilogi III, v skladu z naslednjimi načeli:

(a)  lahko se uporabijo drugačne metode analize od prepisanih v delu A Priloge III, če se lahko dokaže, da so dobljeni rezultati vsaj toliko zanesljivi kot rezultati, ki jih dajejo navedene metode, z zagotovitvijo vseh ustreznih informacij v zvezi s temi metodami in njihovo enakovrednostjo Komisiji;

(b)  za parametre, navedene v delu B Priloge III, se lahko uporabi katera koli metoda analize, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve, ki so tam določene.

5.  Države članice zagotovijo, da se dodatno spremljanje stanja od primera do primera izvaja za snovi in mikroorganizme, za katere ni bila določena vrednost parametra v skladu s členom 5, če obstaja razlog za domnevo, da so lahko prisotne v količinah ali številu, ki predstavlja morebitno nevarnost za zdravje ljudi.

5a.  Države članice rezultate spremljanja, izvedenega v skladu s spremljanjem parametrov iz dela Ca Priloge I, do ... [tri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] in nato enkrat na leto sporočijo Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive s posodobitvijo snovi, navedenih na seznamu nadzorovanih snovi iz dela Ca Priloge I. Komisija se lahko odloči in doda snovi, za katere obstaja možnost, da bodo prisotne v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, in ki predstavljajo morebitno tveganje za zdravje ljudi, a znanstvena spoznanja še niso dokazala, da so škodljive za zdravje ljudi. Komisija se v ta namen opira zlasti na znanstvene raziskave Svetovne zdravstvene organizacije. Vključitev vsake nove snovi se ustrezno utemelji v skladu s členom 1 te direktive. [Sprememba 104]

5b.  Komisija do ... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive], v skladu s členom 19 sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive, in sicer s sprejetjem metodologije za merjenje mikroplastike, navedene na seznamu snovi, ki se spremljajo, iz dela Ca Priloge I. [Sprememba 105]

Člen 12

Sanacijski ukrepi in omejitve uporabe

1.  Države članice zagotovijo, da se takoj razišče vsako neizpolnjevanje vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, na mestu ustrezanja, določenem v skladu s členom 6, zato da bi določili se določi vzrok. [Sprememba 106]

2.  Če kljub ukrepom, sprejetim za izpolnjevanje obveznosti iz člena 4(1), voda, namenjena za prehrano ljudi, ne doseže vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, zadevna država članica zagotovi, da se, kakor hitro je mogoče, sprejme ustrezen sanacijski ukrep za obnovitev njene kakovosti ter se da prednost njegovemu uveljavljanju ob upoštevanju, med drugim, stopnje prekoračitve vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi.

V primeru neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I sanacijski ukrepi vključujejo ukrepe iz točk od (a) do (f) člena 10(2a). [Sprememba 107]

3.  Ne glede na to, ali so bile dosežene vrednosti parametra ali ne, države članice zagotovijo, da se vsaka oskrba z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki predstavlja možno nevarnost za zdravje ljudi, prepove ali omeji njena uporaba in da se sprejmejo vsi drugi sanacijski ukrepi, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi.

Države članice vsakršno neizpolnjevanje minimalnih zahtev za vrednosti parametrov iz delov A in B Priloge I samodejno štejejo kot možno nevarnost za zdravje ljudi, razen kadar pristojni organi menijo, da je neizpolnjevanje vrednosti parametra zanemarljivo. [Sprememba 108]

4.  V primerih iz odstavkov 2 in 3 države članice, če se neizpolnjevanje vrednosti parametrov oceni kot možna nevarnost za zdravje ljudi, kolikor hitro je mogoče, sprejmejo vse naslednje ukrepe: [Sprememba 109]

(a)  vse prizadete potrošnike obvestijo o možni nevarnosti za zdravje ljudi in njenem vzroku, preseganjih vrednosti parametrov in sprejetih sanacijskih ukrepih, vključno s prepovedjo, omejitvijo ali drugimi ukrepi;

(b)  zagotavljajo in redno posodabljajo potrebne nasvete potrošnikom glede pogojev za zaužitje in porabo vode, pri čemer posebno pozornost namenjajo morebitnim ranljivim skupinam;

(c)  obvestijo potrošnike, takoj ko se ugotovi, da morebitna nevarnost za zdravje ljudi ne obstaja več, in jih obvestijo, da so se storitve normalizirale.

Ukrepi iz točk (a), (b) in (c) se sprejmejo v sodelovanju z zadevnim dobaviteljem vode. [Sprememba 110]

5.  Če se na mestu ustrezanja ugotovi neizpolnjevanje vrednosti, pristojni ali drugi ustrezni organi odločijo, kateri ukrep se sprejme v skladu z odstavkom 3, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganja za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev uporabe vode, namenjene za prehrano ljudi. [Sprememba 111]

Člen 12a

Odstopanja

1.  Države članice lahko določijo odstopanja od vrednosti parametrov, določenih v delu B Priloge I ali v skladu s členom 5(2), in sicer do najvišje vrednosti, ki jo določijo tako, da nobeno odstopanje ne predstavlja možne nevarnosti za zdravje ljudi, in pod pogojem, da oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na tem območju ni mogoče vzdrževati na drug sprejemljiv način. Odstopanja so omejena na naslednje primere:

(a)  novo vodooskrbno območje,

(b)  na vodooskrbnem območju je zaznan nov vir onesnaževanja ali pa se na novo odkrijejo ali zaznajo nekateri parametri.

Odstopanja se časovno čim bolj omejijo in ne smejo presegati treh let, proti koncu tega obdobja pa država članica s pregledom preveri, ali je bil dosežen zadosten napredek.

Država članica lahko v izrednih okoliščinah dovoli drugo odstopanje v zvezi s točkama (a) in (b) prvega pododstavka. Če namerava dovoliti drugo odstopanje, svojo oceno in razloge za odločitev o podaljšanju odstopanja sporoči Komisiji. Drugo odstopanje ne sme biti daljše od treh let.

2.  Vsako odstopanje, odobreno v skladu z odstavkom 1, vsebuje naslednje:

(a)  razloge za odstopanje;

(b)  zadevni parameter, predhodne ustrezne rezultate spremljanja stanja ter najvišjo dovoljeno vrednost pri odstopanju;

(c)  zemljepisno območje, količino dobavljene vode, zadevno prebivalstvo in ali bo prizadeto tudi kako podjetje za proizvodnjo hrane;

(d)  ustrezen program spremljanja stanja, po potrebi s povečano pogostostjo spremljanja;

(e)  povzetek načrta za potrebno sanacijsko ukrepanje vključno z roki, oceno stroškov in določbami za preverjanje ter

(f)  zahtevano trajanje odstopanja.

3.  Če pristojni organi menijo, da je neskladnost z vrednostmi parametrov nepomembna, ter če ukrepanje v skladu s členom 12(2) zadostuje za odpravo problema v 30 dneh, v odstopanju ni treba navesti podatkov iz odstavka 2 tega člena.

V tem primeru pristojni ali drugi ustrezni organi pri odstopanju določijo samo najvišjo dovoljeno vrednost za zadevni parameter ter rok za odpravo problema.

4.  Če je prišlo do neskladnosti ene od vrednosti parametrov za določeno vodno oskrbo za skupno več kot 30 dni v predhodnih 12 mesecih, se odstavka 3 ne sme več uporabiti.

5.  Vsaka država članica, ki uveljavlja odstopanja, predvidena v tem členu, zagotovi, da je prebivalstvo, ki je prizadeto zaradi odstopanja, takoj ustrezno obveščeno o odstopanju in o pogojih urejanja. Poleg tega države članice po potrebi zagotovijo, da se svetuje posebnim skupinam prebivalstva, za katere bi lahko odstopanje predstavljalo posebno tveganje.

Te obveznosti se ne uporabijo v okoliščinah, opisanih v odstavku 3, razen če se pristojni organi odločijo drugače.

6.  Z izjemo odstopanj, odobrenih v skladu z odstavkom 3, država članica v dveh mesecih obvesti Komisijo o vsakem odstopanju v zvezi s posamezno oskrbo vode, ki presega povprečno 1 000 m3 na dan ali oskrbuje več kot 5 000 oseb, vključno s podatki, opredeljenimi v odstavku 2.

7.  Ta člen se ne uporablja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se prodaja v steklenicah ali drugih posodah. [Sprememba 112]

Člen 13

Dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi

1.  Države članice brez poseganja v člen 9 Direktive 2000/60/ES države članice in ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter ob upoštevanju lokalnih in regionalnih vidikov in okoliščin za distribucijo vode sprejmejo vse potrebne ukrepe za izboljšanje splošnega dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in za spodbujanje njene uporabe na svojem ozemlju. To vključuje vse naslednje ukrepe:

(a)  opredelitev oseb, ki nimajo dostopa ali imajo omejen dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno z ranljivimi in marginaliziranimi skupinami, in razlogov za pomanjkanje dostopa (kot je pripadnost ranljivi in marginalizirani skupini), ocena možnosti in sprejetje ukrepov za izboljšanje dostopa teh oseb in njihovo seznanjanje z možnostmi priključitve na distribucijsko omrežje ali drugimi načini dostopa do takšne vode;

(aa)   zagotovitev javne oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi;

(b)  namestitev in vzdrževanje zunanje in notranje opreme, vključno s točkami za ponovno polnjenje, za prost dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, na javnih mestih, zlasti na zelo obljudenih območjih; izvedba je odvisna od tehnične izvedljivosti, pri čemer je treba upoštevati sorazmernost s potrebami takega ukrepa in posebne lokalne razmere, kot sta podnebje in zemljepisna lega;

(c)  promocija vode, namenjene za prehrano ljudi, s:

(i)  kampanjami za obveščanje državljanov o kakovosti takšne vode iz pipe ter seznanjanje z najbližjimi namenskimi točkami za ponovno polnjenje;

(ia)  kampanjami za spodbujanje širše javnosti k uporabi vodnih plastenk in steklenic za ponovno polnjenje ter s pobudami za ozaveščanje o polnilnih mestih;

(ii)  spodbujanjem zagotavljanjem brezplačne oskrbe s takšno vodo v upravah in javnih zgradbah stavbah ter odvračanjem od uporabe z vodo polnjenih plastenk ali posod za enkratno uporabo v takšnih upravah in stavbah;

(iii)  spodbujanjem proste spodbujanje brezplačne ali poceni oskrbe s takšno z vodovodno vodo v restavracijah, menzah in gostilnah za stranke restavracij, menz in gostinskih storitev. [Spremembe 113, 165, 191, 208, 166, 192, 169, 195, 170, 196, 197 in 220]

2.  Države članice na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkom 1(a), sprejmejo vse potrebne ukrepe, za katere presodijo, da so potrebni za zagotovitev dostopa ranljivih in marginaliziranih skupin do vode, namenjene za prehrano ljudi. [Sprememba 114]

Če te skupine nimajo dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, jih države članice takoj obvestijo o kakovosti vode, ki jo uporabljajo, in o vseh ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti za preprečitev škodljivih učinkov na zdravje ljudi zaradi kakršne koli kontaminacije navedene vode.

2a.   Kadar so obveznosti iz tega člena lokalnim organom naložene po nacionalnem pravu, države članice zagotovijo, da imajo ti organi sredstva in vire za zagotovitev dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in da so vsi sprejeti ukrepi sorazmerni z zmogljivostmi in velikostjo posameznega vodovodnega omrežja. [Spremembe 173, 199 in 209]

2b.   Komisija ob upoštevanju podatkov, zbranih v skladu z določbami iz točke (a) člena 15(1), sodeluje z državami članicami in Evropsko investicijsko banko pri podpori občinam v Uniji, ki nimajo dovolj kapitala za dostop do tehnične pomoči, razpoložljivega financiranja Unije in dolgoročnih posojil po ugodnejši obrestni meri, predvsem zato, da bi z vzdrževanjem in obnovo vodne infrastrukture zagotavljali oskrbo s kakovostno vodo ter razširili vodne in komunalne storitve na ranljive in marginalizirane skupine prebivalstva. [Spremembe 174, 200 in 210]

Člen 14

Obveščanje javnosti

1.  Države članice v skladu s Prilogo IV zagotovijo, da so vsem oskrbovanim osebam v spletni obliki ali v drugih uporabniku prijaznih oblikah na voljo ustrezne, ažurne in aktualne dostopne informacije o vodi, namenjeni za prehrano ljudi, in pri tem spoštujejo veljavna pravila o varstvu podatkov. [Sprememba 116]

2.  Države članice zagotovijo, da vse oskrbovane osebe, ne da bi to posebej zahtevale, redno in vsaj enkrat na leto v najustreznejši, zlahka dostopni obliki (na primer na računu ali prek pametnih aplikacij), ki jo določijo pristojni organi, prejmejo naslednje informacije: [Sprememba 117]

(a)  informacije o stroškovni strukturi tarifeče se stroški povrnejo prek tarifnega sistema, informacije o tarifi, ki se zaračunava za kubični meter vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno s spremenljivimi in stalnimi stroški, ki predstavljajo vsaj stroške, povezane z naslednjimi elementi porazdelitvijo spremenljivih in stalnih stroškov: [Sprememba 118]

(i)  ukrepi, ki so jih sprejeli dobavitelji vode za namene ocene nevarnosti v skladu s členom 8(5); [Sprememba 119]

(ii)  čiščenje in distribucija vode, namenjene za prehrano ljudi; [Sprememba 120]

(iii)  zbiranje in obdelava odpadne vode; [Sprememba 121]

(iv)  ukrepi, sprejeti v skladu s členom 13, če so tovrstne ukrepe sprejeli dobavitelji vode; [Sprememba 122]

(aa)  informacije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno z indikatorskimi parametri; [Sprememba 123]

(b)  če se stroški povrnejo prek tarifnega sistema, cena dobavljene vode, namenjene za prehrano ljudi, za kubični meter in zaračunana cena za liter in kubični meter; če se stroški ne povrnejo prek tarifnega sistema, skupni letni stroški zagotavljanja skladnosti s to direktivo, ki jih nosi vodovodni sistem, s spremnimi informacijami o tem, kako se na to območje dobavlja voda, namenjena za prehrano ljudi; [Sprememba 124]

(ba)   čiščenje in distribucija vode, namenjene za prehrano ljudi; [Sprememba 125]

(c)  količina, ki jo je porabilo gospodinjstvo, vsaj za eno leto ali za obračunsko obdobje, skupaj z letnimi trendi porabe v gospodinjstvu, če je to tehnično izvedljivo in samo, če so ti podatki dobavitelju vode na voljo; [Sprememba 126]

(d)  primerjava letne porabe vode gospodinjstva s povprečno porabo gospodinjstva v isti kategoriji , po možnosti v skladu s točko (c); [Sprememba 127]

(e)  povezava s spletnim mestom, ki vsebuje informacije iz Priloge IV.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in načine predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu s prvim pododstavkom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2). Države članice jasno razdelijo odgovornosti glede zagotavljanja informacij iz prvega pododstavka med dobavitelje vode, deležnike in pristojne lokalne organe. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo oblike in načinov predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu s prvim pododstavkom. [Sprememba 128]

3.  Odstavka 1 in 2 ne posegata v določbe direktiv 2003/4/ES in 2007/2/ES.

Člen 15

Informacije o spremljanju izvajanja

1.  Brez poseganja v določbe Direktive 2003/4/ES in Direktive 2007/2/ES države članice ob pomoči Evropske agencije za okolje:

(a)  do ... [6 let po končnem datumu za prenos te direktive] vzpostavijo in nato vsakih šest let posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 13, in o deležu prebivalstva, ki ima dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi;

(b)  do ... [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive] vzpostavijo in nato vsaka 3 leta posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje oceno nevarnosti in oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, izvedeni v skladu s členom 8 oziroma 10, vključno z naslednjimi elementi:

(i)  odvzemna mesta, opredeljena v skladu s členom 8(1)(a);

(ii)  rezultati spremljanja, zbrani v skladu s členom 8(1)(d) in členom 10(1)(b); ter

(iii)  izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 8(5) in členom 10(2);

(c)  vzpostavijo in nato letno posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje rezultate spremljanja v primerih preseganja vrednosti parametrov iz delov A in B Priloge I, zbrane v skladu s členoma 9 in 11, ter informacije o sanacijskih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 12;

(d)  vzpostavijo in nato letno posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje informacije o incidentih v zvezi s pitno vodo, ki so povzročili možno nevarnost tveganje za zdravje ljudi, ne glede na to, ali so bile dosežene vrednosti parametra ali ne, ki so trajali več kot deset zaporednih dni in so prizadeli vsaj 1 000 oseb, vključno z vzroki teh incidentov in sanacijskimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 12. [Sprememba 129]

Kadar je mogoče, se za predstavitev teh podatkovnih nizov uporabijo storitve v zvezi s prostorskimi podatki, kakor so opredeljene v členu 3(4) Direktive 2007/2/ES.

2.  Države članice zagotovijo, da imajo Komisija, Evropska agencija za okolje ter Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni dostop do podatkovnih nizov iz odstavka 1.

3.  Evropska agencija za okolje na podlagi podatkov, ki so jih zbrale države članice, objavi vseevropski pregled in ga redno ali na zahtevo Komisije posodablja.

Vseevropski pregled vključuje, kakor je primerno, kazalnike učinkov, rezultatov in vplivov te direktive, karte vseevropskega pregleda in poročila držav članic o pregledu.

4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in načine Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo oblike in načinov predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu z odstavkoma 1 in 3, vključno s podrobnimi zahtevami glede kazalnikov, kart vseevropskega pregleda in poročil držav članic o pregledu iz odstavka 3. [Sprememba 130]

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2). [Sprememba 131]

Člen 16

Dostop do pravnega varstva

1.  Države članice zagotovijo, da imajo fizične ali pravne osebe ali njihova združenja, organizacije ali skupine v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim zakonsko ustanovljenim organom, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev v zvezi z izvajanjem členov 4, 5, 12, 13 in 14, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)  imajo zadosten interes;

(b)  uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo zadevne države članice zahteva kot predpogoj.

2.  Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3.  Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva.

S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namene točke (a) odstavka 1.

Za take organizacije se šteje, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namene točke (b) odstavka 1.

4.  Odstavki 1, 2 in 3 ne izključujejo možnosti predhodnega revizijskega postopka pred upravnim organom in ne vplivajo na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred prizivom k sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.

5.  Vsi takšni revizijski postopki iz odstavkov 1 in 4 so pošteni, pravični, pravočasni in ne predragi.

Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopne informacije o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Člen 17

Vrednotenje

1.  Komisija opravi vrednotenje te direktive do ... [12 let po končnem datumu za prenos te direktive]. Vrednotenje med drugim temelji na naslednjih elementih:

(a)  izkušnje, pridobljene med izvajanjem te direktive;

(b)  podatkovni nizi držav članic, vzpostavljeni v skladu s členom 15(1), in vseevropski pregledi, ki jih pripravi Evropska agencija za okolje v skladu s členom 15(3);

(c)  ustrezni znanstveni, analitični in epidemiološki podatki;

(d)  priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, kadar so na voljo.

2.  V okviru vrednotenja Komisija posebno pozornost nameni uspešnosti te direktive v zvezi z naslednjimi vidiki:

(a)  pristop, ki temelji na tveganju, iz člena 7;

(b)  določbe v zvezi z dostopom do vode iz člena 13 in delež prebivalstva brez dostopa do vode; [Sprememba 132]

(c)  določbe v zvezi z informacijami, ki so namenjene javnosti, v skladu s členom 14 in Prilogo IV, vključno z uporabniku prijaznim pregledom informacij, navedenih v točki 7 Priloge IV, na ravni Unije. [Sprememba 133]

2a.   Komisija najpozneje ... [pet let po končnem roku za prenos te direktive] in nato po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o potencialni ogroženosti virov vode, namenjene za prehrano ljudi, zaradi mikroplastike, zdravil in po potrebi drugih onesnaževal, ki se na novo pojavijo, ter s tem povezanih potencialnih tveganj za zdravje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo najvišjih dovoljenih vrednosti za mikroplastiko, zdravila in druga onesnaževala, ki se na novo pojavijo, v vodi, namenjeni za prehrano ljudi. [Sprememba 134]

Člen 18

Pregled in sprememba prilog

1.  Komisija vsaj vsakih pet let pregleda Prilogo I glede na znanstveni in tehnični napredek .

Komisija na podlagi ocen nevarnosti in ocen tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu držav članic, ki jih vsebujejo podatkovni nizi, vzpostavljeni v skladu s členom 15, pregleda Prilogo II in oceni, ali jo je treba prilagoditi oziroma uvesti nove specifikacije glede spremljanja za namene teh ocen tveganja.

2.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za spremembo prilog I do IV, kadar je to potrebno zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku ali določitve zahtev spremljanja za namene ocene nevarnosti in ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu v skladu s členom 8(1)(d) in členom 10(1)(b).

2a.   Komisija do ... [pet let po začetku veljavnosti te direktive] pregleda, ali so določbe člena 10a privedle do zadostne ravni harmonizacije higienskih zahtev glede materialov in proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in po potrebi sprejme ustrezne ukrepe. [Sprememba 135]

Člen 19

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 18(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datum začetka veljavnosti te direktive].

3.  Prenos pooblastila iz člena 18(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 18(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 20

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 .

Člen 21

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo s temi pravili in ukrepi do ... [2 leti po začetku veljavnosti te direktive] ter jo obvestijo o vsaki njihovi naknadni spremembi.

Člen 22

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 2 in členi 5 do 21 ter prilogami I do IV do ... [2 leti po začetku veljavnosti te direktive] . Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 23

Razveljavitev

1.  Direktiva 98/83/ES, kakor je bila spremenjena z instrumenti, navedenimi v delu A Priloge V, se razveljavi z učinkom od ... [dan po datumu iz prvega pododstavka člena 22(1)] ne glede na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv iz dela B Priloge V v nacionalno zakonodajo .

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VI.

2.  Odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9 Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo do ... [končni datum za prenos te direktive], ostanejo veljavna do konca njihovega trajanja. Ne smejo se obnoviti za nadaljnja obdobja. [Sprememba 136]

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 25

Naslovniki

Direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VREDNOSTI PARAMETROV, KI SE UPORABLJAJO ZA OCENO KAKOVOSTI VODE, NAMENJENE ZA PREHRANO LJUDI

DEL A

Mikrobiološki parametri

[Sprememba 179]

DEL B

Kemijski parametri

[Spremembi 138 in 180]

DEL Ba

[Sprememba 139]

DEL C

Parametri, ki so pomembni za oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu

[Sprememba 140]

DEL Ca

[Sprememba 141]

PRILOGA II

SPREMLJANJE STANJA

DEL A

Splošni cilji in programi spremljanja stanja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi

1.  S programi spremljanja stanja, vzpostavljenimi v skladu s členom 11(2), za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, se:

(a)  preveri, da sprejeti ukrepi za nadzorovanje tveganja za zdravje ljudi po vsej verigi oskrbe z vodo, od odvzema in obdelave vode do shranjevanja in distribucije, delujejo učinkovito in da je voda na mestu ustrezanja zdravstveno ustrezna in čista;

(b)  zagotovi informacije o kakovosti vode, dobavljene za prehrano ljudi, da se dokaže izpolnjevanje zahtev iz člena 4 in vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5;

(c)  opredeli najprimernejši način za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi.

2.  Programi spremljanja stanja, vzpostavljeni v skladu s členom 11(2), vključujejo eno od naslednjega:

(a)  zbiranje in analizo ločenih vzorcev vode;

(b)  meritve, pridobljene s postopkom stalnega spremljanja.

Programi spremljanja stanja vključujejo tudi program operativnega spremljanja stanja, ki dopolnjuje spremljanje stanja, namenjeno preverjanju, in zagotavlja hiter vpogled v uspešnost obratovanja in težave s kakovostjo vode ter omogoča hitre in vnaprej načrtovane sanacijske ukrepe. Takšni programi operativnega spremljanja stanja so značilni za dobavo, saj upoštevajo izide ocene nevarnosti in ocene tveganja pri oskrbi, ter so namenjeni potrditvi učinkovitosti vseh ukrepov nadzora med odvzemom, obdelavo, distribucijo in shranjevanjem. Programi operativnega spremljanja stanja vključujejo spremljanje parametra motnosti z namenom rednega nadzora nad učinkovitostjo fizične odstranitve s postopkom filtracije v skladu z vrednostmi parametra in pogostnostmi iz naslednje tabele:

Dodatno lahko programi spremljanja vključujejo:

(a)  preglede registrov o funkcionalnosti in statusu vzdrževanja opreme;

(b)  preglede območij odvzema ter infrastrukture za obdelavo, shranjevanje in distribucijo, brez poseganja v zahteve spremljanja iz člena 8(1)(c) in člena 10(1)(b).

3.  Member States shall ensure that monitoring programmes are reviewed on a continuous basis and updated or reconfirmed at least every 6 years.

DEL B

Osnovni  parametri in pogostnost  vzorčenja

1.  Osnovni  parametri

Escherichia coli (E. coli), spore Clostridium perfringens in somatski kolifagi enterokoki se štejejo za „osnovne parametre“ in ne smejo biti predmet ocene tveganja pri oskrbi v skladu z delom C te priloge. Vedno se spremljajo po pogostnosti spremljanja iz tabele 1 iz točke 2. [Sprememba 142]

2.  Pogostnost vzorčenja

Vsi parametri, določeni v skladu s členom 5, se spremljajo vsaj po pogostnosti iz naslednje tabele, razen če ni na podlagi ocene tveganja pri oskrbi, ki se opravi v skladu s členom 9 in delom C te priloge, določena drugačna pogostnost vzorčenja.

a: Vsi vzorci se odvzamejo v času, ko je tveganje, da enterični patogeni preživijo čiščenje vode, visoko.

b: Vsaj 10 vzorcev se odvzame v času, ko je tveganje, da enterični patogeni preživijo čiščenje vode, visoko.

Opomba 1: Območje oskrbe je zemljepisno opredeljeno območje, na katerem voda, namenjena za prehrano ljudi, prihaja iz enega ali več virov, znotraj katerega je kakovost vode približno enaka.

Opomba 2: Količine so izračunane kot povprečja v koledarskem letu. Namesto količine vode se za določitev najmanjše pogostnosti lahko uporabi število prebivalcev na območju oskrbe, pri čemer se predvideva, da je poraba vode 200 l na dan na prebivalca.

Opomba 3: Navedena pogostnost se izračuna tako: npr. 4 300 m3/dan = 16 vzorcev (štirje za prvih 1 000 m3/dan + 12 za dodatnih 3 300 m3/dan).

Opomba 4: Države članice, ki so se pri posameznih sistemih za oskrbo z vodo odločile za izvzetje v skladu s členom 3(2)(b) te direktive, te pogostnosti uporabljajo samo za območja oskrbe, na katerih se dobavi med 10 in 100 m3 vode na dan. [Sprememba 186]

DEL C

Ocena tveganja pri oskrbi

1.  Ocena tveganja pri oskrbi iz člena 9 temelji na splošnih načelih ocenjevanja tveganja, določenih v mednarodnih standardih, kot je standard EN 15975-2 o zanesljivosti oskrbe s pitno vodo (smernice za obvladovanje tveganja in krizno vodenje).

2.  Na podlagi ocene tveganja pri oskrbi se razširi seznam parametrov, ki so bili upoštevani pri spremljanju in poveča pogostnost vzorčenja, določena v delu B, če so izpolnjeni kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)  seznam parametrov ali pogostnost iz te priloge ne zadostuje za izpolnjevanje obveznosti v skladu s členom 11(1);

(b)  za namene člena 11(6) se zahteva dodatno spremljanje;

(c)  treba je predložiti zagotovila iz točke 1(a) dela A;

(d)  treba je povečati pogostnost vzorčenja v skladu s členom 8(3)(a).

3.  Na podlagi ocene tveganja pri oskrbi se lahko seznam parametrov, ki so bili upoštevani pri spremljanju, in pogostnost vzorčenja iz dela B zmanjšata, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  lokacija in pogostnost vzorčenja se določita glede na izvor parametra ter glede na spremenljivost in dolgoročno gibanje koncentracije ob upoštevanju člena 6;

(b)  za zmanjšanje najmanjše pogostnosti vzorčenja parametra rezultati, pridobljeni iz vzorcev, ki so bili z mest vzorčenja, reprezentativnih za celotno območje oskrbe, zbrani v rednih intervalih v obdobju vsaj treh let, znašajo manj kot 60 % vrednosti parametra;

(c)  za črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, rezultati, pridobljeni iz vzorcev, ki so bili z mest, reprezentativnih za celotno območje oskrbe, zbrani v rednih intervalih v obdobju vsaj treh let, znašajo manj kot 30 % vrednosti parametra;

(d)  za črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, odločitev temelji na rezultatih ocene tveganja in rezultatih spremljanja virov vode, namenjene za prehrano ljudi, ki potrjujejo, da je v skladu s členom 1 zdravje ljudi zaščiteno pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi;

(e)  za zmanjšanje pogostnosti vzorčenja parametra ali črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, ocena tveganja potrdi, da ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.

4.  Kadar so rezultati spremljanja, ki dokazujejo, da so pogoji iz točk (b) do (e) odstavka 3 izpolnjeni, do ... [datum začetka veljavnosti te direktive] že na voljo, se lahko od tega datuma ti rezultati spremljanja uporabijo za prilagoditev spremljanja na podlagi ocene tveganja pri oskrbi.

DEL D

Metode vzorčenja in mesta vzorčenja

1.  Mesta vzorčenja se določijo tako, da se zagotovi skladnost z mesti ustrezanja, kot je določeno v členu 6. V primeru vodovodnega omrežja lahko država članica vzorce za določene parametre odvzame na območju oskrbe ali v obratu za obdelavo, če se lahko dokaže, da za zadevne parametre ne bi prišlo do škodljivih sprememb izmerjenih vrednosti. Kolikor je mogoče, bi moralo biti število vzorcev razporejeno enakomerno v času in prostoru.

2.  Vzorčenje na mestu ustrezanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)  vzorci za preverjanje skladnosti nekaterih kemijskih parametrov (zlasti bakra, svinca, Legionelle in niklja) se odvzamejo iz pip porabnikov brez predhodnega spiranja. Odvzame se vzorec enega litra ob naključnem času podnevi. Druga možnost je, da države članice uporabljajo metode s fiksnim obdobjem zadrževanja vode, ki bolje odražajo njihove nacionalne razmere, če na ravni območja oskrbe to ne pomeni manj primerov neskladnosti kot pri metodi naključnega odvzema podnevi;

(b)  vzorci za preverjanje skladnosti mikrobioloških parametrov na mestu ustrezanja se odvzamejo in uporabljajo v skladu s standardom EN ISO 19458, namen vzorčenja B.

2a.  Vzorci za legionello v hišnih vodovodnih omrežjih odvzamejo na točkah tveganja za širjenje in/ali za izpostavljenost bakteriji Legionella pneumophila. Države članice vzpostavijo smernice za metode vzorčenja legionelle. [Sprememba 144]

3.  Vzorčenje v vodovodnem omrežju, razen vzorčenja na pipah porabnikov, je v skladu s standardom ISO 5667-5. Za mikrobiološke parametre se vzorci v vodovodnem omrežju odvzamejo in uporabljajo v skladu s standardom EN ISO 19458, namen vzorčenja A.

PRILOGA IIa

Minimalne higienske zahteve za snovi in materiale za proizvodnjo novih izdelkov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi:

(a)  seznam snovi, ki so dovoljene za uporabo pri proizvodnji materialov, ki med drugim vključujejo organske materiale, elastomere, silikone, kovine, cement, ionske izmenjevalne smole in sestavljene materiale ter izdelke, ki so proizvedeni iz njih;

(b)  posebni pogoji za uporabo snovi v materialih in izdelkih, proizvedenih iz njih;

(c)  posebne omejitve za prehajanje nekaterih snovi v vodo, namenjeno za prehrano ljudi;

(d)  higienska pravila glede drugih lastnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje predpisov;

(e)  osnovna pravila za preverjanje upoštevanja točk (a) do (d);

(f)  pravila v zvezi z vzorčenjem in metodami analize za preverjanje upoštevanja točk (a) do (d). [Sprememba 145]

PRILOGA III

TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ANALIZO PARAMETROV

Države članice zagotovijo, da so metode analize, ki se uporabljajo za spremljanje in dokazovanje skladnosti s to direktivo, potrjene in dokumentirane v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 ali drugimi enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi. Države članice zagotovijo, da laboratoriji ali njihovi pogodbeniki uporabljajo sisteme vodenja kakovosti v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.

Če ni analitične metode, ki bi izpolnjevala minimalna izvedbena merila iz dela B, države članice zagotovijo, da se spremljanje opravi z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, ki ne pomenijo čezmernih stroškov.

DEL A

Mikrobiološki parametri, za katere so določene metode analize

Metode za mikrobiološke parametre so:

(a)  Escherichia coli (E. coli) in koliformne bakterije (EN ISO 9308-1 ali EN ISO 9308-2)

(b)  Enterokoki (EN ISO 7899-2)

(c)  Pseudomonas aeruginosa (EN ISO 16266)

(d)  Število kolonij  ali štetje heterotrofov na ploščah pri  22 °C (EN ISO 6222)

(e)  Clostridium perfringens, vključno s sporami (EN ISO 14189)

(f)  Motnost (EN ISO 7027)

(g)  Legionella (EN ISO 11731)

(h)  Somatski kolifagi (EN ISO 10705-2)

DEL B

Kemijski parametri , za katere so opredeljene značilnosti izvedbe

1.  Kemijski parametri

Za parametre iz tabele 1  je  z metodo analize možno izmeriti vsaj koncentracije, enake vrednostim parametrov z mejo določljivosti iz člena 2(2) Direktive Komisije 2009/90/ES(47), ki znaša največ 30 % relevantne vrednosti parametrov, ter merilno negotovostjo, kot je določena v tabeli 1. Rezultati se prikažejo z uporabo vsaj enakega števila relevantnih decimalnih mest kot za vrednost parametrov iz dela B Priloge I.

Merilna negotovost iz tabele 1 se ne uporablja kot dodatno odstopanje od vrednosti parametrov iz Priloge I.

[Spremembi 177 in 224]

2.  Opombe k  tabeli  1

PRILOGA IV

OBVEŠČANJE JAVNOSTI, KI SE ZAGOTOVI PREK SPLETA [Sprememba 146]

Potrošnikom se prek spleta ali na uporabniku prijazen in prilagojen način enako prijazne in prilagojene načine zagotovijo naslednje informacije: [Sprememba 147]

(1)  identifikacija zadevnega dobavitelja vode, območje in število oskrbovanih oseb ter metoda proizvodnje vode; [Sprememba 148]

(2)  najnovejši rezultati pregled najnovejših rezultatov spremljanja za parametre iz delov A, B in B Ba Priloge I po dobaviteljih vode, vključno s pogostnostjo in lokacijo mest vzorčenja, pomembnih, pomembno za področja, ki so v interesu oskrbovanih oseb, skupaj z vrednostjo parametra, določeno v skladu s členom 5. Rezultati spremljanja ne smejo biti starejši od: [Sprememba 149]

(a)  enega meseca za zelo velike dobavitelje vode,

(b)  šestih mesecev za srednje in velike dobavitelje vode, [Sprememba 202]

(c)  enega leta za zelo majhne in male dobavitelje vode, [Sprememba 203]

(3)  v primeru preseganja morebitne nevarnosti za zdravje ljudi, ki jo pristojni organi opredelijo, če so presežene vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, informacije o morebitni nevarnosti za zdravje ljudi ter s tem povezani nasveti glede zdravja in porabe ali povezava, ki omogoča dostop do teh informacij; [Sprememba 150]

(4)  povzetek zadevne ocene tveganja pri oskrbi; [Sprememba 151]

(5)  informacije o naslednjih parametrih kazalnikov, navedenih v delu Ba Priloge 1, in povezanih vrednostih parametrov:

(a)  barva,

(b)  vrednost pH (koncentracija vodikovih ionov),

(c)  prevodnost,

(d)  železo,

(e)  mangan,

(f)  vonj,

(g)  okus,

(h)  trdota,

(i)  minerali, anioni/kationi, raztopljeni v vodi:

–  borat BO3-,

–  karbonat CO32-,

–  klorid Cl-,

–  fluorid F-,

–  hidrogenkarbonat HCO3-,

–  nitrat NO3-,

–  nitrit NO2-,

–  fosfat PO43-,

–  silikat SiO2,

–  sulfat SO42-,

–  sulfid S2-,

–  aluminij Al,

–  amonij NH4+,

–  kalcij Ca,

–  magnezij Mg,

–  kalij K,

–  natrij Na.

Te vrednosti parametrov ter druge neionizirane spojine in elementi v sledeh se lahko prikažejo z referenčno vrednostjo in/ali pojasnitvijo,; [Sprememba 152]

(6)  nasveti potrošnikom, po potrebi tudi, kako zmanjšati porabo vode in jo uporabljati odgovorno glede na lokalne razmere; [Sprememba 153]

(7)  za velike in zelo velike dobavitelje vode letne informacije o: [Sprememba 154]

(a)  splošni uspešnosti vodnega sistema v smislu učinkovitosti, vključno s stopnjami iztekanja vode in porabo energije na kubični meter dobavljene vode, ki jih določijo države članice; [Sprememba 155]

(b)  vodenju in upravljanju dobavitelja modelih vodenja in lastniški strukturi dobave vode, vključno s sestavo vodstvenega organapo dobaviteljih; [Sprememba 156]

(c)  letno dobavljeni količini vode in trendih;

(d)  stroškovni strukturi tarife, ki se potrošnikom zaračunava če se stroški povrnejo prek tarifnega sistema, o strukturi tarife za kubični meter vode, vključno s stalnimi in spremenljivimi stroški, ki predstavljajo vsaj stroške, povezane s porabo energije za kubični meter dostavljene vode, ter stroški, povezanimi z ukrepi, ki jih sprejmejo dobavitelji vode za namene ocene nevarnosti v skladu s členom 8(4), obdelavo in distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, ter zbiranjem in obdelavo odpadne vode, kot tudi stroške, povezane stroški, povezanimi z ukrepi za namene člena 13, če so tovrstne te ukrepe sprejeli dobavitelji vode; [Sprememba 157]

(e)  količini naložb, ki so po mnenju dobavitelja potrebne za zagotovitev finančne vzdržnosti zagotavljanja storitev za rabo vode (vključno z vzdrževanjem infrastrukture), in znesku dejansko prejetih ali povrnjenih naložb že izvedenih, ravno izvajanih in šele načrtovanih naložb ter načrtu financiranja; [Sprememba 158]

(f)  vrsti uporabljene obdelave ali razkuževanja vode;

(g)  povzetku in statističnih podatkih o pritožbah potrošnikov ter o pravočasnosti in ustreznosti odzivov na težave tem, kako se rešujejo; [Sprememba 159]

(8)  za informacije iz točk (2) in (3) na zahtevo dostop do zgodovinskih podatkov, starih največ deset let, za informacije iz točk (2) in (3)in ne starejših od datuma prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo. [Sprememba 160]

PRILOGA V

Del A

Razveljavljena direktiva

s seznamom naknadnih sprememb

(iz člena 23)

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 23)

PRILOGA VI

Korelacijska tabela

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 107. (2) UL C 361, 5.10.2018, str. 46. (3) UL C 77, 28.3.2002, str. 1. (4) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 23. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0397). (5) UL C 367, 10.10.2018, str. 107. (6) UL C 361, 5.10.2018, str. 46. (7) Stališče Evropskega parlamenta z 28. marca 2019. (8) Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32). (9) Glej Prilogo V. (10) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). (11) Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (prenovitev) (UL L 164, 26.6.2009, str. 45). (12) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67). (13) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). (14) COM(2014)0177. (15) SWD(2016)0428. (16) Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča SR 12/2017: „Izvajanje direktive o pitni vodi: kakovost vode in dostop do nje sta se v Bolgariji, na Madžarskem in v Romuniji izboljšala, vendar so potrebe po naložbah še vedno velike“. (17) Projekt sodelovanja v zvezi s parametri pitne vode regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo „Support to the revision of Annex I Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption (Drinking Water Directive) Recommendation“ (Podpora reviziji Priloge I k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (direktiva o pitni vodi), priporočilo), 11. september 2017. (18) Direktiva Komisije (EU) 2015/1787 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 260, 7.10.2015, str. 6). (19) „Guidelines for drinking water quality“ (Smernice o kakovosti pitne vode), četrta izdaja, Svetovna zdravstvena organizacija, 2011, http://www.who.int/water_sanitation_health/publications/2011/dwq_guidelines/en/index.html. (20) „Water Safety Plan Manual: step-by-step risk management for drinking water suppliers“ (Priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo: postopno upravljanje tveganja za dobavitelje pitne vode), Svetovna zdravstvena organizacija, 2009, http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75141/1/9789241562638_eng.pdf. (21) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). (22) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str.5). (23) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1). (24) „Legionella and the prevention of Legionellosis“ (Legionella in preprečevanje legionarske bolezni), Svetovna zdravstvena organizacija, 2007, http://www.who.int/water_sanitation_health/emerging/legionella.pdf. (25) SWD(2016)0185. (26) COM(2014)0177. (27) COM(2014)0177, str. 12. (28) Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (2017/C 428/09) z dne 17. novembra 2017 (UL C 428, 13.12.2017, str. 10). (29) P8_TA(2015)0294. (30) P8_TA(2015)0294, odstavek 62. (31) COM(2014)0209. (32) Priporočilo Sveta (2013/C 378/01) z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (UL C 378, 24.12.2013, str. 1). (33) Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171). (34) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26). (35) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1). (36) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (37) UL L 124, 17.5.2005, str. 4. (38) Priporočilo Komisije z dne 11. junija 2013 o skupnih načelih za mehanizme kolektivnih opustitvenih in odškodninskih tožb v državah članicah v zvezi s kršitvami pravic iz prava Unije (ULL201, 26.7.2013, str. 60). (39) Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12). (40) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (41) Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28). (42) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1). (43) Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19). (44) Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84). (45) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5). (46) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1). (47) Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (UL L 201, 1.8.2009, str. 36).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ter spremembi Direktive 2012/30/EU (COM(2016)0723 – C8-0475/2016 – 2016/0359(COD))

P8_TA(2019)0321 A8-0269/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0723),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0475/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj irske poslanske zbornice in irskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. julija 2017(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0269/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1023.)

(1) UL C 209, 30.6.2017, str. 21. (2) UL C 342, 12.10.2017, str. 43.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil glede uveljavljanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuzijskih hiš in retransmisije televizijskih ter radijskih programov (COM(2016)0594 – C8-0384/2016 – 2016/0284(COD))

P8_TA(2019)0322 A8-0378/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0594),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0384/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) ter člena 53(1) in člena 62 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. januarja 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0378/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, in spremembi Direktive Sveta 93/83/EGS

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/789.)

(1) UL C 125, 21.4.2017, str. 27.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 (COM(2018)0366 – C8-0237/2018 – 2018/0190(COD))

P8_TA(2019)0323 A8-0156/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0366),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 167(5) in 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0237/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. februarja 2019(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za proračun (A8-0156/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 167(5) in člena 173(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Kultura, umetnost, kulturna dediščina in kulturna raznolikost so za evropsko družbo bistvenega pomena s kulturnega, izobraževalnega, demokratičnega, okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika ter vidika človekovih pravic, zato bi jih bilo treba spodbujati in podpirati. V Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 in izjavi Evropskega sveta iz decembra 2017 je navedeno, da sta izobraževanje in kultura ključna za izgradnjo vključujoče in povezane družbe za vse ter za ohranjanje evropske konkurenčnosti. [Sprememba 1]

(2)  V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo zaznamujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Te vrednote so bile ponovno potrjene in izražene v pravicah, svoboščinah in načelih, zagotovljenih z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi, kakor je navedeno v členu 6 PEU. Konkretno – svoboda izražanja in obveščanja je zapisana v členu 11 Listine, svoboda umetnosti in znanosti pa je zapisana v členu 13 Listine. [Sprememba 2]

(3)  Člen 3 PEU nadalje določa, da je cilj Unije krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov ter da Unija med drugim spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine.

(4)  V sporočilu Komisije o novi evropski agendi za kulturo(6), so nadalje določeni cilji Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Cilj sporočila je uporabiti moč kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in družbeno blaginjo, spodbujanje čezmejne razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, podpiranje njihove zmogljivosti za rast, spodbujanje kulturne ustvarjalnosti v izobraževanju in inovacijah, pa tudi za rast in delovna mesta ter h krepitvi za krepitev mednarodnih kulturnih povezav. Program Ustvarjalna Evropa, skupaj z drugimi programi Unije, bi moral podpirati izvajanje te nove evropske agende za kulturo. To, pri čemer je treba upoštevati, da je treba ves čas ohranjati in spodbujati vrednost kulture in umetniškega izražanja samih po sebi ter da je umetniško ustvarjanje v osrčju projektov sodelovanja. Podpiranje izvajanja nove evropske agende za kulturo je prav tako v skladu z Unescovo konvencijo iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007 in katere pogodbenica je Unija. [Sprememba 3]

(4a)  Politike Unije bodo dopolnjevale in dodale vrednost ukrepom držav članic na kulturnem in ustvarjalnem področju. Učinek politik Unije bi bilo treba redno ocenjevati ob upoštevanju kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, kot so koristi za državljane, aktivna udeležba državljanov, koristi za gospodarstvo Unije v smislu rasti in delovnih mest ter učinki prelivanja v drugih gospodarskih sektorjih ter spretnosti in kompetence ljudi, ki delajo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. [Sprememba 4]

(4b)  Cilja tega programa sta varstvo in krepitev evropske kulturne dediščine. Za ta cilja je bilo priznano tudi, da sta neločljivo povezana s pravico do poznavanja kulturne dediščine udeležbe v kulturnem življenju iz Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara), ki je začela veljati 1. junija 2011. V konvenciji je poudarjena vloga kulturne dediščine v izgradnji mirne in demokratične družbe, v procesih trajnostnega razvoja in pri spodbujanju kulturne raznolikosti. [Sprememba 5]

(5)  Spodbujanje kulturne raznolikosti Evrope je odvisno od in zavedanja o skupnih koreninah temelji na svobodi umetniškega izražanja, sposobnosti in kompetenc umetnikov in kulturnih izvajalcev, obstoja uspešnih in odpornih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki lahko na javnem in zasebnem področju ter zmožnosti teh sektorjev, da ustvarjajo, proizvajajo uvajajo inovacije in distribuirajo proizvajajo svoja dela ter jih distribuirajo obsežnemu in raznolikemu evropskem evropskemu občinstvu. S tem se tako povečuje njihov poslovni potencial, krepi dostop do ustvarjalnih vsebin, umetniških raziskav in ustvarjalnosti ter njihovo spodbujanje, hkrati pa se prispeva k trajnostni rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Poleg tega spodbujanje ustvarjalnosti in novih znanj prispeva h krepitvi konkurenčnosti in rojevanju inovacij v industrijskih vrednostnih verigah. Sprejeti bi bilo treba širši pristop k umetnostni in kulturni vzgoji ter umetnostnim raziskavam, in sicer z nadgradnjo modela naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) tako, da se vanj vključi še umetnost (STEAM). Kljub nedavnemu napredku pri pomoči na področju prevajanja in podnaslavljanja je evropski kulturni in ustvarjalni trg še vedno razdrobljen po nacionalnih in jezikovnih mejah, kar. Čeprav je treba spoštovati posebnosti vsakega trga, je mogoče storiti več, da bi se kulturnim in ustvarjalnim sektorjem preprečuje omogočilo, da bi izkoristili vse prednosti evropskega enotnega trga in zlasti enotnega digitalnega trga, med drugim z upoštevanjem zaščite pravic intelektualne lastnine. [Sprememba 6]

(5a)  Prehod na digitalno tehnologijo predstavlja spremembo paradigme in enega največjih izzivov za kulturne in ustvarjalne sektorje. Z digitalnimi inovacijami se spreminjajo navade, odnosi ter modeli proizvodnje in potrošnje tako na osebni kot na družbeni ravni, poleg tega pa bi morale spodbujati kulturno in ustvarjalno izražanje ter kulturni in ustvarjalni diskurz, pri tem pa spoštovati posebno vrednost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v digitalnem okolju. [Sprememba 7]

(6)  Program bi moral upoštevati dvojno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in priznavati resnično in umetniško vrednost kulture na eni strani ter tržno vrednost teh sektorjev na drugi strani, vključno z njihovim širšim prispevkom k rasti, konkurenčnosti, ustvarjalnosti in, inovacijam, medkulturnemu dialogu, socialni koheziji ter ustvarjanju znanja. To zahteva močne evropske kulturne in ustvarjalne sektorje, tako na pridobitnih kot na nepridobitnih področjih, zlasti živahno evropsko avdiovizualno industrijo, ob upoštevanju njene zmogljivosti za doseganje širšega občinstva na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije in njenega gospodarskega pomena, tudi za druge ustvarjalne sektorje in kulturni turizem ter regionalni, lokalni in mestni razvoj. Vendar se je konkurenca na svetovnih avdiovizualnih trgih še dodatno okrepila s poglobitvijo digitalnih motenj, npr. spremembo v proizvodnji in uporabi medijev ter vse pomembnejšo vlogo svetovnih platform za distribucijo vsebin. Zato obstaja potreba po okrepitvi prizadevanj za podporo evropski industriji. [Sprememba 8]

(6a)  Aktivno evropsko državljanstvo, skupne vrednote, ustvarjalnost in inovacije potrebujejo trdno podlago, na kateri se lahko razvijajo. Program bi moral podpirati filmsko in avdiovizualno vzgojo, zlasti med mladoletniki in mladimi. [Sprememba 9]

(7)  Program bi moral, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru sklopa, namenjenega avdiovizualnemu sektorju, sklopa, namenjenega drugim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, ter medsektorskega sklopa upoštevati posebno naravo in izzive različnih sektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe. Program bi moral zagotoviti enako podporo vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem s horizontalnimi shemami, ki se nanašajo na skupne potrebe. Na podlagi pilotnih projektov, pripravljalnih ukrepov in študij bi moral program izvajati tudi sektorske ukrepe iz Priloge k tej uredbi. [Sprememba 10]

(7a)  Glasba v vseh oblikah in izrazih ter zlasti sodobna glasba in izvajanje glasbe v živo je pomembna sestavina kulturne, umetniške in gospodarske dediščine Unije. Je element socialne kohezije, večkulturnega vključevanja in socializacije mladih ter ključni instrument za okrepitev kulture, vključno s kulturnim turizmom. Zato bi morali biti posebni ukrepi, ki se izvajajo kot del sklopa KULTURA v okviru te uredbe, v smislu finančne porazdelitve in ciljno usmerjenih ukrepov posebej osredotočeni na glasbeni sektor. Posebej prilagojeni razpisi in instrumenti bi morali prispevati k povečanju konkurenčnosti glasbenega sektorja in reševanju nekaterih posebnih izzivov, s katerimi se sooča. [Sprememba 11]

(7b)  Na področju mednarodnih kulturnih povezav je treba okrepiti podporo Unije. Program bi moral prispevati k tretjemu strateškemu cilju nove evropske agende za kulturo z uporabo kulture in medkulturnega dialoga kot gonil trajnostnega socialnega in ekonomskega razvoja. V Uniji in drugod po svetu so mesta gonila nove kulturne politike. Veliko ustvarjalnih skupnosti je zbranih v vozliščih, inkubatorjih in namenskih prostorih po vsem svetu. Unije bi morala prevzeti ključno vlogo pri povezovanju teh skupnosti iz Unije in tretjih držav v mreže ter spodbujati večdisciplinarno sodelovanje pri vseh umetniških, ustvarjalnih in digitalnih znanjih in spretnostih. [Sprememba 12]

(8)  Cilj medsektorskega sklopa je izkoristiti možnosti sodelovanja med različnimi kulturnimi obravnavati skupne izzive, s katerimi se soočajo različni kulturni in ustvarjalnimi ustvarjalni sektorji, in izkoristiti možnosti sodelovanja med njimi. Obstajajo tudi koristi v smislu prenosa znanja in upravne učinkovitosti, ki bi se lahko pridobila s skupnim prečnim pristopom. [Sprememba 13]

(9)  Ukrepanje Unije je potrebno v avdiovizualnem sektorju, ki spremlja politike V avdiovizualnem sektorju so potrebni ukrepi Unije, ki bi se izvajali skupaj s politiko Unije za enotni digitalni trg. To se nanaša zlasti na posodobitev okvira za avtorske pravice in, predlagano uredbo o spletnih prenosih radiodifuzijskih hiš z Direktivo (EU) 2019/789 Evropskega parlamenta in Sveta(7) ter predlog za spremembo Direktive 2010/13/EU Direktivo (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta(8). S tem naj bi se okrepila zmogljivost evropskih avdiovizualnih akterjev za ustvarjanje, financiranje, proizvodnjo in širjenje del, ki so lahko zadovoljivo prepoznavna v različnih oblikah na različnih dostopnih komunikacijskih medijih (npr. TV, kino ali video na zahtevo) in so privlačna za občinstvo na bolj odprtem in konkurenčnem trgu v Evropi in zunaj nje. Povečati je treba podporo za obravnavo nedavnega razvoja trga in zlasti močnejši položaj svetovnih platform distribucije v primerjavi z nacionalnimi radiodifuzijskimi hišami, ki tradicionalno vlagajo v produkcijo evropskih del. [Sprememba 14]

(10)  Posebni ukrepi v okviru programa Ustvarjalna Evropa, kot so znak evropske dediščine, dnevi evropske dediščine, evropske nagrade na področju sodobne, rock in pop glasbe, literature, dediščine in arhitekture ter evropske prestolnice kulture so neposredno dosegle milijone evropskih državljanov in so pokazale socialne in gospodarske koristi evropskih kulturnih politik, zato bi jih bilo treba nadaljevati in po možnosti razširiti. Program bi moral podpirati dejavnosti mrežnega povezovanja območij z znakom evropske dediščine. [Sprememba 15]

(10a)  Na podlagi programa Ustvarjalna Evropa v okviru Uredbe (EU) št. 1295/2013 so bili vzpostavljeni inovativni in uspešni projekti, ki so ustvarili dobro prakso na področju nadnacionalnega evropskega sodelovanja v ustvarjalnem in kulturnem sektorju. S tem pa so se povečale evropska kulturna raznolikost za občinstvo ter socialne in ekonomske koristi evropskih kulturnih politik. Za boljšo učinkovitost bi bilo treba te zgodbe o uspehu poudariti in, kadar je to mogoče, razširiti. [Sprememba 16]

(10b)  V uresničevanje ciljev programa in njegov nadaljnji razvoj bi morali biti dejavno vključeni akterji vseh ravni kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Glede na to, da se je formalno sodelovanje deležnikov v modelu participativnega upravljanja evropskega leta kulturne dediščine, ki je bilo razglašeno s Sklepom (EU) 2017/864 Evropskega parlamenta in Sveta(9), izkazalo kot učinkovito pri vključevanju kulture, je priporočljivo, da se isti model uporabi tudi za ta program. Ta model participativnega upravljanja bi moral vključevati prečni pristop, da bi med različnimi programi in pobudami Unije na področju kulture in ustvarjalnosti ustvarili sinergije. [Sprememba 17]

(10c)  Med posebne ukrepe v okviru programa bi bilo treba vključiti reprezentativni medsektorski ukrep za predstavitev evropske ustvarjalnosti in kulturne raznolikosti v državah članicah in tretjih državah. S tem ukrepom bi bilo treba poudariti odličnost evropske kulturne ustvarjalnosti pri spodbujanju odprtih inovacij v širšem gospodarstvu s podelitvijo posebne nagrade. [Sprememba 18]

(11)  Kultura je bistvenega pomena za okrepitev krepitev vključujočih in, povezanih in razmišljujočih skupnosti, oživitev območij in spodbujanje socialne vključenosti ljudi iz prikrajšanih okolij. V zvezi z migracijskim pritiskom migracijskimi vprašanji in izzivi glede vključevanja ima kultura pomembno temeljno vlogo pri ustvarjanju vključujočih prostorov za medkulturni dialog, pri vključevanju migrantov ter jim tako in beguncev, saj jim pomaga, da se počutijo kot del družbe gostiteljice in razvijejo dobre odnose, ter pri razvoju dobrih odnosov med migranti in novimi skupnostmi. [Sprememba 19]

(11a)  Kultura omogoča in spodbuja gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost. Zato bi morala biti v središču političnih razvojnih strategij. Poudariti je treba prispevek kulture k blaginji družbe kot celote. Tako bi bilo treba v skladu z deklaracijo iz Davosa z dne 22. januarja 2018 o visokokakovostni gradbeni kulturi (Baukultur) za Evropo spodbujati nov celovit pristop k oblikovanju visokokakovostnega grajenega okolja, ki je vezan na kulturo, krepi socialno kohezijo, zagotavlja okoljsko trajnost ter prispeva k zdravju in dobrobiti vseh prebivalcev. Ta pristop ne bi smel poudarjati samo urbanih območij, temveč bi se moral osredotočiti predvsem na medsebojno povezanost obrobnih, oddaljenih in podeželskih območij. Pojem Baukultur zajema vse dejavnike, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja državljanov in skupnosti, tako da se z njim zelo konkretno spodbujajo vključevanje, kohezija in trajnost. [Sprememba 20]

(11b)  Invalidom je treba prednostno omogočiti širši dostop do kulture, vključno s kulturnimi in avdiovizualnimi dobrinami in storitvami, kot orodja za spodbujanje njihove polne osebne izpolnitve in aktivne udeležbe, kar prispeva tudi k razvoju resnično vključujoče in solidarnostne družbe. Program bi moral zato spodbujati in povečati kulturno udejstvovanje v Uniji, zlasti kar zadeva invalide in osebe iz prikrajšanih okolij ter osebe, ki prebivajo na podeželju in oddaljenih območjih. [Sprememba 21]

(12)  Umetniška Svoboda umetniškega in kulturnega izražanja, svoboda izražanja in medijski pluralizem je jedro živahnih kulturnih in ustvarjalnih industrij, vključno s sektorjem sektorjev ter sektorja novičarskih medijev. V programu bi bilo treba spodbujati oblikovanje povezav in sodelovanja sodelovanje med avdiovizualnim sektorjem in založniškim sektorjem za spodbujanje pluralističnega medijskega okolja, da bi se spodbudilo pluralistično in neodvisno medijsko okolje v skladu z Direktivo 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta(10). Program bi moral zagotavljati podporo novim medijskim delavcem in izboljšati kritično razmišljanje med državljani s spodbujanjem medijske pismenosti, zlasti za mlade. [Sprememba 22]

(12a)  Mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev v smislu razvoja znanj in spretnosti, učenja, medkulturne ozaveščenosti, soustvarjanja, koprodukcije, kroženja in razširjanja umetniških del ter udeležbe na mednarodnih prireditvah, kot so sejmi in festivali, je ključni pogoj za bolje povezane, močnejše in bolj trajnostne kulturne in ustvarjalne sektorje v Uniji. Zaradi nedoločenega pravnega statusa, težav pri pridobivanju vizumov in obdobja veljavnosti dovoljenj, tveganja dvojne obdavčitve ter prekarnih in nestabilnih razmer na področju socialne varnosti je ta mobilnost pogosto otežena. [Sprememba 23]

(13)  V skladu s členoma 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) bi morali pri vseh dejavnostih v okviru programa podpirati vsesplošno upoštevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije ter, kadar je primerno, opredeliti merila za uravnoteženo zastopanost obeh spolov in raznolikost. Program bi moral zagotoviti, da bi sodelovanje v programu in projektih, ki se izvajajo v okviru programa, doseglo in zrcalilo raznolikost evropske družbe. Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa, bi bilo treba spremljati in o njih poročati, da bi ugotovili, kako uspešen je program v tem pogledu, in oblikovalcem politike omogočili bolj ozaveščeno sprejemanje odločitev glede prihodnjih programov. [Sprememba 24]

(13a)  Ženske so močno prisotne na umetniškem in kulturnem področju v Uniji kot avtorice, strokovnjakinje, učiteljice in kot občinstvo z vse večjim dostopom kulturne javnosti. Kot pa je razvidno iz raziskav in študij, kakršni sta evropska ženska avdiovizualna mreža za filmske režiserke in projekt „We must“ na področju glasbe, med spoloma obstajajo neenakosti pri plačilu, ženske pa tudi redkeje uresničijo svoja dela in zasedajo položaje odločanja v kulturnih, umetniških in ustvarjalnih institucijah. Zato je treba spodbujati žensko nadarjenost in kroženje njihovih del, da bi se podprla umetniška kariera žensk. [Sprememba 25]

(14)  V skladu s skupnim sporočilom „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“, ki jo je Evropski parlament podprl v svoji resoluciji z dne 5. julija 2017(11), bi morali evropski instrumenti financiranja in zlasti ta program prepoznati pomen kulture v mednarodnih odnosih in njeno vlogo pri promociji evropskih vrednot z vlaganjem v usmerjene in ciljne ukrepe, ki so zasnovani tako, da imajo jasen vpliv Unije na svetovnem prizorišču.

(14a)  V skladu s sklepi, sprejetimi po evropskem letu kulturne dediščine 2018, bi moral program okrepiti zmogljivosti sektorja za sodelovanje in zagovorništvo s podporo dejavnostim, povezanim z zapuščino evropskega leta kulturne dediščine 2018 in njenim stanjem. Opozoriti je treba na izjavo Sveta ministrov za kulturo, podano novembra 2018, in izjave, podane na zaključni prireditvi Sveta, ki je potekala 7. decembra 2018. Program bi moral prispevati k dolgoročnemu trajnostnemu ohranjanju evropske kulturne dediščine s podpornimi ukrepi za umetnike in obrtnike v tradicionalnih poklicih v povezavi z obnovo kulturne dediščine. [Sprememba 26]

(15)  V skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“ z dne 22. julija 2014(12) bi morali ustrezne politike in instrumenti izkoristiti dolgoročno in trajnostno vrednost evropske pretekle, sedanje, snovne, nesnovne in digitalne kulturne dediščine ter razviti celovitejši pristop za njeno ohranjanje, varstvo, prilagodljivo ponovno uporabo, razširjanje, vrednotenje in podporo s podpiranjem visokokakovostne in usklajene izmenjave strokovnega znanja in razvojem skupnih visokokakovostnih standardov za ta sektor ter mobilnosti za delavce v tem sektorju. Kulturna dediščina je sestavni del evropske kohezije ter podpira povezavo med tradicijo in inovacijami. Prednostna naloga programa bi morala biti ohranjanje kulturne dediščine in podpiranje umetnikov in ustvarjalcev. [Sprememba 27]

(15a)  Program bi moral prispevati k udeležbi in vključevanju državljanov in organizacij civilne družbe v kulturo in družbo, k spodbujanju kulturnega izobraževanja ter k temu, da bi kulturno znanje in kulturna dediščina postala javno dostopna. S programom bi bilo treba poleg tega spodbujati kakovost in inovacije na področju ustvarjanja in ohranjanja, med drugim s pomočjo sinergij med kulturo, umetnostjo, znanostjo, raziskavami in tehnologijo. [Sprememba 28]

(16)  V skladu s Sporočilom Komisije „Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo – Prenovljena strategija EU za industrijsko politiko“ z dne 13. septembra 2017(13) bi morali prihodnji ukrepi prispevati k povezovanju ustvarjalnosti, oblikovanja in najsodobnejših tehnologij za ustvarjanje novih industrijskih vrednostnih verig in poživitev konkurenčnosti tradicionalnih industrij.

(16a)  V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturne in ustvarjalne industrije bi morala biti podpora kulturnim in ustvarjalnim sektorjem medsektorsko vprašanje. Projekti bi morali biti vključeni v celoten program, da bi se podprli novi poslovni modeli ter znanja in spretnosti, tradicionalno znanje in izkušnje ter da bi se ustvarjalne in interdisciplinarne rešitve prenesle v ekonomsko in socialno vrednost. Poleg tega bi bilo treba v celoti izkoristiti potencialne sinergije med politikami Unije, da bi se učinkovito uporabila sredstva, ki so na voljo v okviru programov Unije, kot so Obzorje Evropa, instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, EaSI in InvestEU. [Sprememba 29]

(17)  Program bi moral biti v skladu z določenimi pogoji odprt za sodelovanje držav Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, ki imajo koristi od predpristopne strategije, držav, ki jih zajema evropska sosedska politika, in strateških partnerjev EU.

(18)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenem na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. O prispevkih tretjih držav k programu bi bilo treba letno poročati proračunskemu organu. [Sprememba 30]

(19)  Program bi moral spodbujati sodelovanje med Unijo in mednarodnimi organizacijami, kot so Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), Svet Evrope, vključno z Eurimages in Evropskim avdiovizualnim observatorijem (v nadaljnjem besedilu: Observatorij), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. Ta program bi moral tudi podpirati zaveze Unije v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, predvsem pa njene kulturne razsežnosti(14). V zvezi z avdiovizualnim sektorjem bi moral program zagotoviti prispevek Unije k delu Evropskega avdiovizualnega observatorija.

(20)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

(21)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(15) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(22)  Od svoje ustanovitve je Evropska filmska akademija razvila edinstveno znanje in izkušnje ter je v edinstvenem položaju, da oblikuje vseevropsko skupnost s svojim posebnim strokovnim znanjem in edinstvenim položajem prispeva k oblikovanju vseevropske skupnosti filmskih ustvarjalcev in strokovnjakov, promovira in širi razširja evropske filme zunaj nacionalnih meja ter oblikuje resnično evropsko goji mednarodno občinstvo vseh starosti. Zato bi morala biti v okviru sodelovanja z Evropskim parlamentom pri organizaciji nagrade LUX izjemoma upravičena do neposredne podpore Unije. Vendar mora biti neposredna podpora vezana na pogajanja o sporazumu o sodelovanju med obema stranema s posebnimi nalogami in cilji, izplačilo neposredne podpore pa bi moralo biti mogoče šele po njegovi sklenitvi. To Evropski filmski akademiji ne preprečuje, da v okviru različnih sklopov programa zaprosi za financiranje drugih pobud in projektov. [Sprememba 31]

(23)  Od svoje ustanovitve je mladinski orkester Evropske unije razvil edinstveno strokovno znanje pri spodbujanju bogate glasbene dediščine, dostopa do glasbe in medkulturnega dialoga, medsebojnega spoštovanja in razumevanja s pomočjo kulture. Mladinski orkester, pa tudi s krepitvijo profesionalizma mladih glasbenikov ter zagotavljanjem znanj in spretnosti, potrebnih za kariero v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Države članice in institucije Unije, vključno z več zaporednimi predsedniki Komisije in Evropskega parlamenta, so priznale prispevek orkestra Evropske unije. Posebnost mladinskega orkestra Evropske unije je poseben v tem, da gre za evropski orkester, ki presega kulturne meje, sestavljajo pa ga mladi glasbeniki, ki so bili izbrani na podlagi zahtevnih umetniških meril po strogo določenem in preglednem vsakoletnem postopku za avdicije v vsaki državi članici. Zato bi moral biti na podlagi posebnih nalog in ciljev, ki jih določi in redno ocenjuje Komisija, izjemoma upravičen do neposredne podpore Unije. Za zagotovitev te podpore bi moral mladinski orkester Evropske unije povečati svojo prepoznavnost, si prizadevati za bolj uravnoteženo zastopanost glasbenikov iz vseh držav članic v orkestru ter diverzificirati svoje prihodke z dejavnimi prizadevanji za finančno podporo iz virov, ki niso finančna sredstva Unije. [Sprememba 32]

(24)  Organizacije iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z veliko evropsko geografsko pokritostjo in dejavnostmi, ki vključujejo ponujanje kulturnih storitev neposredno državljanom Unije ter lahko zato neposredno vplivajo na evropsko identiteto, bi morale biti upravičene do podpore Unije.

(25)  Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti evropsko dodano vrednost vseh ukrepov in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa, ter njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic, medtem ko je treba skladnost, dopolnjevanje in sinergije poskušati doseči s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnim vezmi in horizontalnimi politikami, kot je politika varstva konkurence Unije.

(26)  Finančna pomoč bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu. Dejavnosti Ukrepi bi morale morali imeti jasno evropsko dodano vrednost in morali bi ustrezati posameznim projektom, ki jih podpirajo. Program ne bi smel upoštevati zgolj gospodarske vrednosti projektov, temveč tudi njihovo kulturno in ustvarjalno razsežnost ter posebnosti sektorjev, na katere se nanašajo. [Sprememba 33]

(26a)  Za financiranje ukrepov v okviru mednarodne razsežnosti programa bi bilo treba uporabiti tudi sredstva iz programov, vzpostavljenih z Uredbo …/… [instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje](16) in Uredbo …/… [IPA III](17). Ti ukrepi bi se morali izvajati v skladu s to uredbo. [Sprememba 34]

(27)  Kulturni in ustvarjalni sektorji so inovativni, odporni in rastoči sektorji gospodarstva Unije, v okviru katerih se iz intelektualne lastnine ter ustvarjalnosti posameznikov ustvarjata tržna in kulturna vrednost. Ker pa so razdrobljeni in njihove prednosti niso vidne, imajo omejen dostop do zasebnega financiranja. Eden največjih izzivov kulturnih za kulturne in ustvarjalnih sektorjev ustvarjalne sektorje je povečati njihov dostop do financiranja svojih dejavnosti, ki je bistvenega pomena za njihovo rast ter za ohranitev ali povečanje konkurenčnosti ali mednarodne uveljavitve svojih dejavnosti njihove konkurenčnosti na mednarodni ravni. Cilji politike tega programa bi morali biti obravnavani tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi, zlasti za MSP, v okviru političnega okna sklada InvestEU v skladu s praksami, razvitimi v okviru jamstvene sheme za kulturne in ustvarjalne sektorje, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 1295/2013. [Sprememba 35]

(28)  Učinek, kakovost in učinkovitost pri izvajanju projekta bi morala biti ključna ocenjevalna merila za izbiro zadevnega projekta. Ob upoštevanju tehničnega strokovnega znanja, ki je potrebno za oceno predlogov v okviru posebnih dejavnosti iz programa, bi bilo treba določiti, da so lahko komisije za ocenjevanje, kjer je to primerno, sestavljene iz zunanjih strokovnjakov, ki bi morali imeti strokovno znanje in vodstvene izkušnje na področju ocenjenega projekta. Kjer je to primerno, bi bilo treba upoštevati, da je treba zagotavljati splošno skladnost s cilji vključevanja in raznolikosti občinstva. [Sprememba 36]

(29)  Program bi moral vključevati realističen in obvladljiv sistem kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov uspešnosti za trajno spremljanje ukrepov in uspešnosti ob upoštevanju vrednosti umetnosti ter kulturnih in ustvarjalnih sektorjev samih po sebi. Te kazalnike uspešnosti bi bilo treba razviti skupaj z deležniki. To spremljanje, pa tudi ukrepi obveščanja in komuniciranja v zvezi s programom in njegovimi ukrepi, bi morali temeljiti na treh sklopih programa. V sklopih bi bilo treba upoštevati enega ali več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Ti kazalniki bi morali biti ocenjeni v skladu s to uredbo. [Sprememba 37]

(29a)  Glede na kompleksnost in težavnost zbiranja, analiziranja in prilagajanja podatkov ter merjenja vpliva kulturnih politik in opredeljevanja kazalnikov bi morala Komisija okrepiti sodelovanje v okviru svojih služb, zlasti Skupnega raziskovalnega središča in Eurostata, za potrebe zbiranja ustreznih statističnih podatkov. Komisija bi morala delovati v sodelovanju s centri odličnosti v Uniji, nacionalnimi statističnimi inštituti in organizacijami, povezanimi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji v Evropi, ter v sodelovanju s Svetom Evrope, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Unescom. [Sprememba 38]

(30)  Ta uredba določa finančna sredstva za program Ustvarjalna Evropa, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(18).

(31)  Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) […] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, vključno s tistimi tretjim osebam, nagradah, javnih naročilih, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(32)  Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti izvajalca projekta za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti velikost izvajalca in projekta, stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. [Sprememba 39]

(33)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(19), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(20), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(21) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(22) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(23). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(33a)  Da bi se čim bolje izkoristile sinergije med skladi Unije in neposredno upravljanimi instrumenti, bi bilo treba olajšati zagotavljanje podpore za operacije, ki so že prejele pečat odličnosti. [Sprememba 40]

(34)  V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(24) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Pri izvajanju programa je treba upoštevati omejitve zaradi oddaljenosti teh držav ali ozemelj, njihovo udeležbo v programu pa bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati. [Sprememba 41]

(34a)  V skladu s členom 349 PDEU bi bilo treba sprejeti ukrepe za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Spodbujati bi bilo treba izmenjave v okviru mobilnosti za umetnike in njihova dela ter sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh in sosednjih regij ter iz tretjih držav. To bo ljudem omogočilo koristi od konkurenčnih prednosti, ki jih lahko prinesejo kulturne in ustvarjalne industrije, kot sta zlasti gospodarska rast in zaposlovanje. Take ukrepe bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati. [Sprememba 42]

(35)  Za spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s kazalniki iz člena 15 in Priloge II. Komisija bi morala med pripravami izvesti ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Ta posvetovanja bi morala potekati v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi se morali sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(36)  Za zagotovitev nemotenega izvajanja neprekinjenosti finančne podpore v okviru programa se lahko stroški in kritje vse večjih vrzeli v financiranju, ki jih občutijo upravičenci, bi bilo treba stroške, ki jih je upravičenec imel pred vložitvijo vloge za pridobitev nepovratnih sredstev, zlasti stroškov stroške, povezanih povezane s pravicami intelektualne lastnine, štejejo šteti za upravičene, če so neposredno povezani z izvajanjem podprtih ukrepov. [Sprememba 43]

(37)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba pripraviti oceno programa na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju s predpisi in nalaganju upravnih bremen, predvsem državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.

(38)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje programa dela. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(25). Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte v zvezi s sprejetjem delovnih programov. Zagotoviti je treba pravilen zaključek predhodnega programa, zlasti glede nadaljevanja večletne ureditve za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in administrativna pomoč bi morala od [1. januarja 2021] po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do [31. decembra 2020] še niso bili dokončani v okviru predhodnega programa. [Sprememba 44]

(38a)  Za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja programa bi morala Komisija zagotoviti, da v fazi prijave in v fazi obdelave vlog ni nepotrebnih birokratskih bremen za prosilce. [Sprememba 45]

(38b)  Glede na posebnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev bi bilo treba posebno pozornost nameniti majhnim projektom in njihovi dodani vrednosti. [Sprememba 46]

(39)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta uredba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Prav tako je v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov.

(40)  Ker ciljev te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ti cilji zaradi nadnacionalne narave, širokega obsega in geografske pokritosti financiranih dejavnosti na področju mobilnosti in sodelovanja, učinka na dostop do učne mobilnosti in splošneje na povezovanje Unije ter okrepljene mednarodne razsežnosti lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(41)  Uredbo (EU) št. 1295/2013 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od [1. januarja 2021] .

(42)  Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, zagotovljene v okviru programa, bi se morala ta uredba uporabljati od [1. januarja 2021] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Vsebina

S to uredbo se vzpostavi program Ustvarjalna Evropa (v nadaljnjem besedilu: program).

V Uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(2)  „kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomenijo vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah ali umetniškem in drugem individualnem ali skupinskem ustvarjalnem izražanju ali praksah, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno naravnane. Te dejavnosti lahko vključujejo razvoj, ustvarjanje, produkcijo, razširjanje ter ohranjanje prakse, blaga in storitev, ki vsebujejo kulturno, umetniško ali drugo ustvarjalno izražanje, ter povezane dejavnosti, kot sta izobraževanje ali upravljanje. Potencialno bodo tako nastale inovacije in ustvarjena delovna mesta Mnoge od teh dejavnosti lahko privedejo do inovacij in novih delovnih mest, zlasti iz intelektualne lastnine. Ti sektorji vključujejo arhitekturo, arhive, knjižnice in muzeje, umetniške obrti, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, videoigrami in večpredstavnostnimi vsebinami), snovno in nesnovno kulturno dediščino, oblikovanje (med drugim modno oblikovanje), festivale, glasbo, literaturo, uprizoritvene umetnosti, knjige in založništvo, radio in, vizualne umetnosti, festivale ter oblikovanje, vključno z modnim oblikovanjem; [Sprememba 47]

(3)  „mala in srednja podjetja (MSP)“ pomenijo mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES(26);

(4)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s [členom 197(2)(c)] finančne uredbe;

(5)  „pečat odličnosti“ je znak visoke kakovosti, ki se podeljuje projektom, predloženim programu Ustvarjalna Evropa, za katere se šteje, da si zaslužijo financiranje, vendar ga ne prejmejo zaradi proračunskih omejitev. Priznava vrednost predloga in podpira iskanje alternativnih virov financiranja.

Člen 3

Cilji programa

(1)  Splošna cilja programa sta:

(-a)  prispevanje k priznanju in promociji vrednosti kulture same po sebi ter varovanje in spodbujanje kakovosti evropske kulture in ustvarjalnosti kot posebne razsežnosti osebnega razvoja, izobraževanja, socialne kohezije, svobode izražanja in mnenja ter umetnosti, s tem pa okrepitev in izboljšanje demokracije, kritičnega razmišljanja, občutka pripadnosti in državljanstva ter zagotovitev pluralnosti medijev in kulturne krajine; [Sprememba 48]

(a)  spodbujanje evropskega sodelovanja na področju kulturne in jezikovne raznolikosti, vključno s krepitvijo vloge umetnikov in kulturnih izvajalcev, kakovosti evropske kulturne in umetniške produkcije ter skupne snovne in nesnovne evropske kulturne dediščine; [Sprememba 49]

(b)  povečanje spodbujanje konkurenčnosti vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter povečati njihovo gospodarsko težo, zlasti avdiovizualnega sektorja, z ustvarjanjem delovnih mest v teh sektorjih ter povečanjem njihove inovativnosti in ustvarjalnosti. [Sprememba 50]

(2)  Specifični cilji programa so:

(a)  okrepitev gospodarske, umetniške, kulturne, družbene in zunanje razsežnosti sodelovanja na evropski ravni za razvoj in spodbujanje evropske kulturne raznolikosti in evropske kulturne snovne in nesnovne dediščine ter, krepitev konkurenčnosti in inovativnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in okrepitev mednarodnih kulturnih odnosov; [Sprememba 51]

(aa)  spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno z avdiovizualnim sektorjem, podpiranje umetnikov, izvajalcev, obrtnikov in udeležbe občinstva, pri čemer se poseben poudarek nameni enakosti spolov in premalo zastopanim skupinam; [Sprememba 52]

(b)  spodbujanje konkurenčnosti, inovativnosti in razširitve evropske avdiovizualne industrije evropskega avdiovizualnega sektorja, zlasti MSP, neodvisnih produkcijskih družb in organizacij v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ter spodbujanje kakovostnih dejavnosti evropskega avdiovizualnega sektorja na trajnosten način, z namenom uravnoteženega sektorskega in geografskega pristopa; [Sprememba 53]

(c)  spodbujanje političnega sodelovanja in inovativnih ukrepov, vključno z novimi poslovnimi in upravljavskimi modeli ter ustvarjalnimi rešitvami, ki podpirajo vse sklope programa ter vse kulturne in ustvarjalne sektorje, vključno s z varovanjem svobode umetniškega izražanja in spodbujanjem raznolikega, neodvisnega in pluralističnega kulturnega in medijskega okolja, medijske pismenosti, digitalnih znanj in spretnosti, kulturnega in umetniškega izobraževanja, enakosti spolov, aktivnega državljanstva, medkulturnega dialoga, odpornosti in socialne vključenosti, zlasti invalidov, vključno z večjo dostopnostjo kulturnih dobrin in storitev.; [Sprememba 54]

(ca)  spodbujanje mobilnosti umetnikov in izvajalcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter kroženja njihovih del; [Sprememba 55]

(cb)  zagotavljanje podatkov, analiz in ustreznega niza kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov za kulturne in ustvarjalne sektorje ter oblikovanje skladnega sistema vrednotenja in ocenjevanja učinka, vključno s čezsektorsko razsežnostjo. [Sprememba 56]

(3)  Program zajema naslednje sklope:

(a)  sklop „KULTURA“ zajema kulturne in ustvarjalne sektorje razen avdiovizualnega sektorja;

(b)  sklop „MEDIA“ zajema avdiovizualni sektor;

(c)  „MEDSEKTORSKI sklop“ zajema dejavnosti v vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno s sektorjem novičarskih medijev. [Sprememba 57]

Člen 3a

Evropska dodana vrednost

Priznavanje vrednosti kulture in ustvarjalnosti samih po sebi in njune gospodarske vrednosti ter spoštovanje kakovosti in pluralnosti vrednot in politik Unije.

Program podpira samo tiste ukrepe in dejavnosti, ki ustvarjajo potencialno evropsko dodano vrednost in ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3.

Evropska dodana vrednost ukrepov in dejavnosti programa se na primer zagotovi z:

(a)  nadnacionalno naravo ukrepov in dejavnosti, ki dopolnjujejo regionalne, nacionalne, mednarodne in druge programe in politike, in vplivom teh ukrepov in dejavnosti na dostop državljanov do kulture, na dejavno udeležbo državljanov, izobraževanje, socialno vključenost in medkulturni dialog;

(b)  razvojem in spodbujanjem nadnacionalnega in mednarodnega sodelovanja med kulturnimi in ustvarjalnimi akterji, vključno z umetniki, avdiovizualnimi strokovnjaki, kulturnimi in ustvarjalnimi organizacijami in MSP ter izvajalci v avdiovizualnem sektorju, s poudarkom na spodbujanju celovitejših, hitrejših, učinkovitejših in dolgoročnejših odgovorov na globalne izzive, zlasti na prehod na digitalno tehnologijo;

(c)  ekonomijo obsega ter rastjo in delovnimi mesti, ki jih omogoča podpora Unije, kar ustvarja učinek finančnega vzvoda na dodatna sredstva;

(d)  zagotovitvijo bolj enakih konkurenčnih pogojev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih z upoštevanjem posebnosti različnih držav, vključno z državami ali regijami s posebnimi geografskimi ali jezikovnimi razmerami, kot so najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU ter čezmorske države in ozemlja, ki so pod pristojnostjo države članice, iz Priloge II k PDEU;

(e)  spodbujanjem diskurza o skupnih evropskih koreninah in raznolikosti. [Sprememba 58]

Člen 4

Sklop KULTURA

V skladu s cilji iz člena 3 ima sklop „KULTURA“ naslednje prednostne naloge:

(-a)  spodbujati umetniško izražanje in ustvarjanje; [Sprememba 59]

(-aa)  gojiti talente, kompetence ter znanja in spretnosti, pa tudi spodbujati sodelovanje in inovacije v celotni verigi kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno z dediščino; [Sprememba 60]

(a)  okrepiti čezmejno razsežnost in, kroženje in prepoznavnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev in njihovih del, med drugim prek programov gostovanja, turnej, prireditev, razstav in festivalov, pa tudi s spodbujanjem izmenjave primerov dobre prakse ter okrepitvijo strokovne usposobljenosti; [Sprememba 61]

(b)  povečati dostop do kulture, kulturno udejstvovanje in ozaveščenost ter vključevanje občinstva v vsej Evropi, zlasti za invalide in osebe iz prikrajšanih okolij; [Sprememba 62]

(c)  spodbujati družbeno odpornost in ter krepiti socialno vključevanje s vključenost, medkulturni in demokratični dialog in kulturno izmenjavo z umetnostjo, kulturo in kulturno dediščino; [Sprememba 63]

(d)  okrepiti zmogljivost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za uspeh in inovacije, ustvarjanje umetniških del, ustvarjanje in razvoj ključnih kompetenc, znanj, spretnosti, novih umetniških praks ter trajnostnih delovnih mest in rast ter prispevanje k lokalnemu in regionalnemu razvoju; [Sprememba 64]

(da)  spodbujati strokovno usposobljenost oseb v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter krepitev njihovega položaja z ustreznimi ukrepi; [Sprememba 65]

(e)  okrepiti evropsko identiteto, aktivno državljanstvo ter občutek skupnosti in demokratične vrednote s kulturno ozaveščenostjo, kulturno dediščino, izražanjem, kritičnim razmišljanjem, umetniškim izražanjem, prepoznavnostjo in priznavanjem ustvarjalcev, umetnostno vzgojo in ustvarjalnostjo v izobraževanju na podlagi kulture v formalnem, neformalnem in priložnostnem vseživljenjskem učenju; [Sprememba 66]

(f)  spodbujati mednarodni razvoj zmogljivosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno z lokalnimi organizacijami in mikroorganizacijami, za delovanje na mednarodni ravni; [Sprememba 67]

(g)  prispevati h globalni strategiji Unije za mednarodne odnose prek kulturne diplomacije kulturne povezave s prizadevanjem za zagotovitev dolgoročnega učinka strategije s pristopom medčloveških stikov, ki vključuje kulturna omrežja, civilno družbo in lokalne organizacije. [Sprememba 68]

Prednostne naloge so podrobneje opisane v Prilogi I.

Kot del posebnih ukrepov v okviru sklopa KULTURA se glasbenemu sektorju nameni posebna pozornost z vidika finančne porazdelitve in usmerjenih ukrepov. Posebej prilagojeni razpisi in instrumenti prispevajo k povečanju konkurenčnosti glasbenega sektorja in reševanju nekaterih posebnih izzivov, s katerimi se sooča. [Sprememba 69]

Člen 5

Sklop MEDIA

V skladu s cilji iz člena 3 ima sklop „MEDIA“ naslednje prednostne naloge:

(a)  negovati nadarjenost, kompetence, znanja in spretnosti, spodbujati uporabo digitalnih tehnologij ter spodbujati sodelovanje, mobilnost in inovacije na področju ustvarjanja in produkcije evropskih avdiovizualnih del, vključno na čezmejni ravni; [Sprememba 70]

(b)  izboljšati kinematografsko nadnacionalno in spletno distribucijo mednarodno kroženje ter zagotoviti širši čezmejni dostop do spletno in nespletno distribucijo, zlasti kinematografsko distribucijo evropskih avdiovizualnih del, vključno z inovativnimi poslovnimi modeli in uporabo novih tehnologij v novem digitalnem okolju; [Sprememba 71]

(ba)  mednarodnemu občinstvu zagotoviti širši dostop do avdiovizualnih del Unije, zlasti s promocijo, prireditvami, filmskim opismenjevanjem in festivali; [Sprememba 72]

(bb)  krepiti avdiovizualno dediščino in olajšati dostop do avdiovizualnih arhivov in knjižnic, jih podpirati in promovirati kot vire spominov, izobraževanja, ponovne uporabe in novih poslovnih dejavnosti, tudi prek najnovejše digitalne tehnologije; [Sprememba 73]

(c)  spodbujati evropska avdiovizualna dela in podpirati razvoj vključevanje občinstva vseh starosti, zlasti mladih in invalidov, za proaktivno in zakonito uporabo avdiovizualnih del v Evropi in zunaj nje, ter za izmenjavo vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki, tudi s spodbujanjem izobraževanja na področju filmske in avdiovizualne umetnosti. [Sprememba 74]

Te prednostne naloge se obravnavajo s podporo ustvarjanju, spodbujanju, dostopu in razširjanju evropskih del, ki širijo evropske vrednote in skupno identiteto in ki bi lahko dosegla večje občinstvo vseh starosti v Evropi in zunaj nje, s čimer se prilagajajo novemu razvoju trga in spremljajo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. [Sprememba 75]

Prednostne naloge so podrobneje opisane v Prilogi I.

Člen 6

MEDSEKTORSKI sklop

V skladu s cilji programa iz člena 3 ima „MEDSEKTORSKI sklop“ naslednje prednostne naloge:

(a)  podpirati medsektorsko nadnacionalno politično sodelovanje, med drugim glede spodbujanja vloge kulture za socialno vključenost, zlasti v zvezi z invalidi in za krepitev demokracije, in spodbujati poznavanje programa ter podpirati prenosljivost rezultatov, da bi se povečala prepoznavnost programa; [Sprememba 76]

(b)  spodbujati inovativne pristope k ustvarjanju vsebin, dostopu, distribuciji in promociji v različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

(c)  spodbujati medsektorske dejavnosti, ki zajemajo več sektorjev, s ciljem prilagajanja strukturnim in tehnološkim spremembam, s katerimi se sooča medijski sektor, med drugim s krepitvijo svobodnega, raznolikega in pluralističnega medijskega svobodnih, raznolikih in pluralističnih medijev, umetniškega in kulturnega okolja, kakovostnega novinarstva poklicne etike v novinarstvu, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti, zlasti med mladimi za pomoč pri prilagajanju na nova medijska orodja in oblike ter za preprečevanje širjenja dezinformacij; [Sprememba 78]

(d)  vzpostaviti in podpirati centre programa in podpirati njihovo dejavno udeležbo v sodelujočih državah za pravično in uravnoteženo promocijo programa v njihovi državi teh državah tudi prek mreženja na terenu, in za podporo kandidatom v zvezi s programom in zagotavljanje osnovnih informacij o drugih ustreznih možnostih podpore, ki so na voljo v okviru programov, ki jih financira Unija, ter spodbujati čezmejno sodelovanje in izmenjavo dobre prakse v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. [Sprememba 79]

Prednostne naloge so podrobneje opisane v Prilogi I.

Člen 7

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 1 850 000 0002 806 000 000 EUR po trenutnih stalnih cenah. [Sprememba 80]

Program se izvaja v skladu z naslednjo okvirno finančno porazdelitvijo:

–  do 609 000 000 EUR najmanj 33 % za cilj iz člena 3(2)(a) (sklop KULTURA); [Sprememba 81]

–  do 1 081 000 000 EUR najmanj 58 % za cilj iz člena 3(2)(b) (sklop MEDIA); [Sprememba 82]

–  do 160 000 000 EUR9 % za dejavnosti iz člena 3(2)(c) (MEDSEKTORSKI sklop), kar zagotavlja finančno dodelitev za vsak nacionalni center Ustvarjalne Evrope, ki znaša najmanj toliko kot finančna dodelitev iz Uredbe (EU) št. 1295/2013. [Sprememba 83]

2.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

3.  Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in zaradi spodbujanja mednarodne razsežnosti programa se lahko dajo na voljo dodatni finančni prispevki iz zunanjih finančnih instrumentov [instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje, instrument za predpristopno pomoč (IPA III)] v podporo ukrepom, ki se izvajajo in upravljajo v skladu s to uredbo. Ta prispevek O prispevku, ki se financira v skladu z uredbami, s katerimi so bili vzpostavljeni navedeni instrumenti, se vsako leto poroča proračunskemu organu skupaj s prispevki tretjih držav k programu. [Sprememba 84]

4.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s [členom 62(1)(a)] finančne uredbe ali posredno v skladu s [členom 62(1)(c)] navedene uredbe. Če je to mogoče, se navedeni viri uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 8

Tretje države, ki so se pridružile programu

1.  V programu lahko sodelujejo naslednje tretje države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo navedenih držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in navedenimi državami;

(c)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo navedenih držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in navedenimi državami;

(d)  druge države v skladu s pogoji iz enega samega posebnega sporazuma, ki zajema udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

(a)  zagotavlja pravično uravnoteženost prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;

(b)  določa pogoje za udeležbo v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov v posamezne programe in njihovih upravnih stroškov. Ti prispevki pomenijo namenske prejemke v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];

(c)  ne podeljuje tretji državi pravice odločanja o programu;

(d)  zagotavlja pravice Unije za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja in za zaščito njenih finančnih interesov.

Tretje države lahko sodelujejo v strukturah upravljanja programov in na forumih deležnikov, da bi se olajšala izmenjava informacij. [Sprememba 85]

2.  Sodelovanje držav iz točk (a), (b) in do (cd) odstavka 1 v sklopu MEDIA in MEDSEKTORSKEM sklopu je odvisno od izpolnjevanja pogojev iz Direktive 2010/13/EU. [Sprememba 151]

3.  Sporazumi, sklenjeni z državami, opredeljenimi v točki (c) odstavka 1, lahko odstopajo od obveznosti iz odstavka 2 v upravičenih primerih.

3a.  Sporazumi s tretjimi državami, pridruženimi programu na podlagi te uredbe, se podprejo s hitrejšimi postopki, kot so postopki na podlagi Uredbe (EU) št. 1295/2013, sporazumi z novimi državami pa se dejavno spodbujajo. [Sprememba 86]

Člen 8a

Druge tretje države

Program lahko podpira sodelovanje s tretjimi državami, ki niso države iz člena 8, glede ukrepov, financiranih z dodatnimi prispevki iz instrumentov za zunanje financiranje v skladu s členom 7(3), če je to v interesu Unije.

Člen 9

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in Evropskim avdiovizualnim observatorijem

1.  V skladu s finančno uredbo Programu se lahko programu pridružijo mednarodne organizacije, dejavne na področjih, ki jih zajema program, kot so Unesco, Svet Evrope z bolj strukturiranim sodelovanjem v okviru programov kulturnih poti in Euroimages, observatorij Urada Evropske unije za intelektualno lastnino, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino ter Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, na podlagi skupnih prispevkov k uresničevanju ciljev programa in v skladu s finančno uredbo. [Sprememba 87]

2.  Unija je med trajanjem programa članica Evropskega avdiovizualnega observatorija. Sodelovanje Unije v Observatoriju prispeva k uresničevanju prednostnih nalog sklopa MEDIA. Komisija zastopa Unijo v odnosih z Observatorijem. Sklop MEDIA podpira plačilo prispevka za članstvo Unije v Observatoriju, da se spodbujajo ter zbiranje podatkov in analize v avdiovizualnem sektorju. [Sprememba 152]

Člen 9a

Zbiranje podatkov za kulturni in ustvarjalni sektor

Komisija okrepi sodelovanje v okviru svojih služb, kot sta Skupno raziskovalno središče in EUROSTAT, z namenom zbiranja ustreznih statističnih podatkov za merjenje in analizo vpliva kulturnih politik. Pri tej nalogi Komisija deluje v sodelovanju z evropskimi centri odličnosti in državnimi statističnimi uradi ter s Svetom Evrope, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Unescom. Tako prispeva k doseganju ciljev sklopa Kultura in pozorno spremlja nadaljnji razvoj kulturne politike, tudi z vključitvijo deležnikov v zgodnji fazi v razmislek in prilagoditev kazalnikov, ki so skupni za različne sektorje ali specifični za posamezno področje dejavnosti. Komisija o teh dejavnostih redno poroča Evropskemu parlamentu. [Sprememba 88]

Člen 10

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.  Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

3.  Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [Uredbo InvestEU] in naslovom X finančne uredbe ter postopki iz [Uredbe InvestEU]. Namenski jamstveni instrument, ustvarjen v okviru programa Ustvarjalna Evropa, se bo nadaljeval v okviru [Uredbe InvestEU] in upošteval prakse izvajanja, razvite v okviru Jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013. [Sprememba 89]

4.  Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o jamstvenem skladu] na podlagi in ob upoštevanju že razvitih praks izvajanja. [Sprememba 90]

4a.  Za spodbujanje mednarodne razsežnosti programa programi iz Uredbe …/… [instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje] in Uredbe …/… [instrument za predpristopno pomoč (IPA III)] finančno podpirajo ukrepe, vzpostavljene s to uredbo. Ta uredba se uporablja za uporabo teh programov ob zagotavljanju skladnosti s predpisi, ki jih urejajo. [Sprememba 91]

Člen 11

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi določbe mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop, ki ga potrebujejo odgovorni odredbodajalec, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče, da lahko celovito izvršujejo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam te pravice vključujejo pravico do opravljanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013.

Člen 12

Programi dela

1.  Program se izvaja z letnimi s programi dela iz člena 110 finančne uredbe. Pred sprejetjem programov dela se opravijo posvetovanja z različnimi deležniki, da se zagotovi, da bodo načrtovani ukrepi kar najbolje podprli različne vključene sektorje. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja, ki ne nadomesti neposrednega financiranja v obliki subvencij.

V letnem programu dela se natančno določijo splošni in posebni cilji ter ustrezne prednostne naloge politike in ukrepi programa ter dodeljeni proračun za vsak ukrep. V letnem programu dela je naveden tudi okvirni časovni načrt izvajanja. [Sprememba 92]

2.  Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom delegirane akte v skladu s členom 19, da ta uredba dopolni s sprejetjem letnih programov dela. [Sprememba 93]

Poglavje II

Nepovratna sredstva in upravičeni subjekti

Člen 13

Nepovratna sredstva

1.  Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

1a.  Pri razpisih za zbiranje predlogov se lahko upošteva potreba po zagotovitvi ustrezne podpore majhnim projektom v okviru sklopa Kultura prek ukrepov, ki lahko vključujejo tudi višje stopnje sofinanciranja. [Sprememba 94]

1b.  Nepovratna sredstva se dodelijo ob upoštevanju naslednjih značilnosti zadevnih projektov:

(a)  kakovost projekta,

(b)  učinek;

(c)  kakovost in učinkovitost izvajanja. [Sprememba 95]

2.  Komisijo za ocenjevanje lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki. Sestaja se v fizični navzočnosti članov ali na daljavo.

Strokovnjaki imajo strokovno ozadje, povezano s področjem, ki se ocenjuje. Komisija za ocenjevanje lahko prosi za mnenje strokovnjakov iz države, iz katere prihaja projekt. [Sprememba 96]

3.  Z odstopanjem od člena 193(2) finančne uredbe in v upravičenih primerih se lahko stroški, ki so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev, štejejo za upravičene, če so neposredno povezani z izvajanjem podprtih ukrepov in dejavnosti. [Sprememba 97]

4.  Po potrebi ukrepi programa opredeljujejo ustrezna merila za preprečevanje diskriminacije, med drugim glede uravnotežene zastopanosti spolov.

Člen 14

Upravičeni subjekti

1.  Poleg meril iz [člena 197] finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov 2 do 4.

2.  Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)  pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

(1)  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(2)  tretjih državah, pridruženih programu;

(3)  tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavkov 3 in 4;

(b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.

3.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

4.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi načeloma morali nositi stroške njihovega sodelovanja. Dodatni prispevki iz instrumentov za zunanje financiranje v skladu s členom 7(3) lahko krijejo stroške njihovega sodelovanja, če je to v interesu Unije.

5.  Naslednjim subjektom se lahko izjemoma dodelijo nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov na podlagi posebnih nalog in ciljev, ki jih opredeli Komisija in se redno ocenjujejo v skladu s cilji programa: [Sprememba 98]

(a)  Evropska filmska akademija v okviru sodelovanja z Evropskim parlamentom pri filmski nagradi LUX, po pogajanjih in podpisu sporazuma o sodelovanju s strani pogodbenic in v sodelovanju z Europa Cinemas; dokler omenjeni sporazum o sodelovanju ni sklenjen, se ustrezna odobrena sredstva razporedijo v rezervo; [Sprememba 99]

(b)  Mladinski orkester Evropske unije za svoje dejavnosti, vključno z rednim izborom in usposabljanjem mladih glasbenikov iz vseh držav članic prek programov stalnega prebivališča, ki ponujajo mobilnost in priložnosti za sodelovanje na festivalih in turnejah v Uniji in na mednarodni ravni ter prispevajo k čezmejnemu širjenju evropske kulture in k internacionalizaciji poklicne poti mladih glasbenikov, pri čemer je cilj geografsko ravnotežje udeležencev; Mladinski orkester Evropske unije nenehno diverzificira svoje prihodke tako, da aktivno išče finančno podporo novih virov, s čimer zmanjša svojo odvisnost od financiranja Unije; dejavnosti Mladinskega orkestra Evropske unije so v skladu s cilji in prednostnimi nalogami programa in sklopa KULTURA, zlasti z vključevanjem občinstva. [Sprememba 100]

Poglavje III

Sinergije in dopolnjevanje

Člen 15

Dopolnjevanje

Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi splošno skladnost in dopolnjevanje programa z ustreznimi politikami in programi, zlasti tistimi, ki se nanašajo na uravnoteženo zastopanost spolov, izobraževanje, sploh digitalno izobraževanje in izobraževanje na področju medijske pismenosti, mlade in solidarnost, zaposlovanje in socialno vključenost, zlasti pri marginaliziranih skupinah in manjšinah, raziskave in inovacije, vključno s socialnimi inovacijami, industrijo in podjetništvo, kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje in podnebne ukrepe, kohezijo, regionalno in mestno politiko, trajnostni turizem, državno pomoč, mobilnost ter mednarodno sodelovanje in razvoj, tudi zavoljo spodbujanja učinkovite uporabe javnih sredstev.

Komisija zagotovi, da se pri izvajanju postopkov iz [programa InvestEU] za namene programa upoštevajo prakse, ki so se razvile v okviru Jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013. [Sprememba 101]

Člen 16

Kumulativno ali kombinirano financiranje

1.  Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, med drugim skladov na podlagi Uredbe (EU) št. XX/XXXX [Uredba o splošnih določbah], če prispevki ne krijejo istih stroškov. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno.

2.  Predlogu, ki je upravičen na podlagi programa, se lahko podeli pečat odličnosti, če izpolnjuje naslednje kumulativne pogoje:

(a)  ocenjen je bil v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa;

(b)  izpolnjuje minimalne zahteve glede visoke kakovosti navedenega razpisa za zbiranje predlogov; [Sprememba 102]

(c)  zaradi proračunskih omejitev ne sme biti financiran v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov.

2a.  Predlogi, ki jim je bil dodeljen pečat odličnosti, lahko prejmejo finančna sredstva neposredno iz drugih programov in iz skladov v skladu z Uredbo [uredba o skupnih določbah COM(2018)0375] v skladu s členom 67(5) Uredbe, če so ti predlogi skladni s cilji programa. Komisija zagotovi, da so merila za izbor in dodelitev projektov, ki prejmejo pečat odličnosti, skladna, jasna in pregledna za morebitne upravičence. [Sprememba 103]

Člen 16a

Jamstveni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje v okviru InvestEU

1.  Finančna podpora prek novega programa InvestEU temelji na ciljih in merilih Jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, ob upoštevanju specifičnosti sektorja.

2.  Program InvestEU zagotavlja:

(a)  dostop do financiranja malim in srednjim podjetjem ter mikro-, malim in srednjim organizacijam v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

(b)  jamstva sodelujočim finančnim posrednikom iz vseh držav, ki sodelujejo v Jamstvenem instrumentu;

(c)  dodatno strokovno znanje za sodelujoče finančne posrednike, da ocenijo tveganja, povezana z MSP ter mikro-, malimi in srednjimi organizacijami ter kulturnimi in ustvarjalnimi projekti;

(d)  obseg financiranja dolga, ki je na voljo MSP ter mikro-, malim in srednjim organizacijam;

(e)  možnost razvijanja raznovrstnega posojilnega portfelja ter predloge načrtov za trženje in promocijo za MSP ter mikro-, male in srednje organizacije;

(f)  naslednje vrste posojil: naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva brez jamstva z osebnim premoženjem; prenos podjetij; obratna sredstva (kot so začasno financiranje, financiranje za premostitev vrzeli, denarni tok, kreditne linije). [Sprememba 104]

Poglavje IV

Spremljanje, ocenjevanje in kontrola

Člen 17

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so navedeni v Prilogi II.

1a.  Sklopi imajo skupen nabor kvalitativnih kazalnikov. Vsak sklop ima namenski nabor kazalnikov. [Sprememba 105]

2.  Da se zagotovi učinkovita ocena napredka programa pri doseganju njegovih ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za oblikovanje določb za okvir za spremljanje in ocenjevanje, vključno s spremembami Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi bilo to potrebno. Komisija sprejme delegirani akt o kazalnikih do 31. decembra 2022. [Sprememba 106]

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in (kadar je smiselno) državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 18

Ocenjevanje

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

1a.  Razpoložljivi podatki o znesku prevzetih obveznosti in odobritev plačil, ki bi bil potreben za financiranje projektov s pečatom odličnosti, se vsako leto pošljejo obema vejama proračunskega organa vsaj tri mesece pred dnevom objave njunih stališč o proračunu Unije za naslednje leto v skladu z vzajemno dogovorjenim časovnim načrtom za letni proračunski postopek. [Sprememba 107]

2.  Vmesna ocena Vmesni pregled programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa do 30. junija 2024.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo z oceno do 31. decembra 2024.

Komisija po potrebi in na podlagi vmesnega pregleda poda zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. [Sprememba 108]

3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v dveh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi predloži končno oceno programa. [Sprememba 109]

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

5.  Sistem za poročanje o oceni zagotavlja, da se podatki za ocenjevanje programa zbirajo uspešno, učinkovito, pravočasno in na ustrezni ravni podrobnosti. Takšni podatki in informacije se sporočijo Komisiji na način, ki je skladen z drugimi pravnimi določbami; na primer se osebni podatki po potrebi anonimizirajo. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 19

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12(2) in 17 se prenese na Komisijo do 31. decembra 2028.

3.  Prenos pooblastila iz členov 12(2) in 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 12(2) in 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Poglavje V

Prehodne in končne določbe

Člen 20

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, zlasti ime programa in, pri ukrepih, ki se financirajo v okviru sklopa MEDIA, logotip MEDIA. Komisija razvije logotip KULTURA, ki se uporablja za ukrepe, financirane v okviru sklopa KULTURA. [Sprememba 110]

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati, podprtimi z njegovimi sklopi. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 21

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1295/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 22

Prehodne določbe

1.  Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1295/2013, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.  Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1295/2013.

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 7(4), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Dodatne informacije o dejavnostih, ki se bodo financirale

1.  SKLOP KULTURA

Prednostne naloge sklopa KULTURA iz programa, opisane v členu 4, se uresničujejo z naslednjimi ukrepi:

Horizontalni ukrepi:

(a)  projekti nadnacionalni sodelovanja, pri čemer se jasno razlikuje med malimi, srednjimi in velikimi projekti in pri čemer se posebej podprejo mikro in male kulturne organizacije; [Sprememba 111]

(b)  evropske mreže kulturnih in ustvarjalnih organizacij iz različnih držav;

(c)  kulturne in ustvarjalne vseevropske platforme;

(d)  mobilnost umetnikov, obrtnikov ter kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev pri njihovih nadnacionalnih dejavnostih, vključno s kritjem stroškov, povezanih z umetniško dejavnostjo in kroženjem umetniških ter kulturnih del; [Sprememba 112]

(e)  podpora kulturnim in ustvarjalnim organizacijam pri delovanju na mednarodni ravni ter pri razvoju krepitve zmogljivosti; [Sprememba 113]

(f)  razvoj politike, sodelovanje in izvajanje na področju kulture, vključno z zagotavljanjem podatkov in izmenjavo najboljših praks ali pilotnih projektov.

Sektorski ukrepi:

(a)  podpora glasbenemu sektorju: spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovacij na področju glasbe, zlasti glasbe v živo, tudi prek mreženja, distribucije glasbenega in promocije raznolikih evropskih glasbenih del in repertoarja v Evropi in zunaj nje, ukrepi usposabljanja usposabljanje, sodelovanje pri glasbi in dostop do nje, in razvoj občinstva z evropskim repertoarjem, prepoznavnost in priznavanje ustvarjalcev, promotorjev in umetnikov, zlasti mladih in zvez v nastajanju, ter podpora zbiranju podatkov in analizi; [Sprememba 114]

(b)  podpora knjižnemu sektorju in založništvu: ciljno usmerjeni ukrepi za spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, zlasti za prevajanje in promocijo, priredba v dostopne oblike za invalide, promocija evropske književnosti prek meja v Evropi in zunaj nje, tudi prek knjižnic, usposabljanje in izmenjavo sektorskih strokovnjakov, avtorjev in prevajalcev ter nadnacionalnih projektov za sodelovanje, inovacije in razvoj v tem sektorju; [Sprememba 115]

(c)  podpora sektorjema arhitekture in sektorjem kulturne dediščine in arhitekturi: ciljno usmerjeni ukrepi za mobilnost izvajalcev, raziskave, vzpostavitev standardov visoke kakovosti, krepitev zmogljivosti, razvoj občinstva in internacionalizacijo sektorjev arhitekture in kulturne dediščine, promocija izmenjavo strokovnega znanja in spretnosti za obrtnike, vključevanje občinstva, podporo za varovanje, ohranjanje, prenovo življenjskih prostorov, prilagodljivo ponovno uporabo, promocijo kulture grajenega prostora (Baukultur), podporo za varovanje, ohranjanje in krepitev trajnost, razširjanje, krepitev in internacionalizacijo kulturne dediščine in njenih vrednot prek ozaveščanja, mreženja in vzajemnega učenja; [Sprememba 116]

(d)  podpora drugim sektorjem: ciljno usmerjeni promocijski ukrepi v korist razvoja ustvarjalnih vidikov drugih sektorjev, vključno s sektorji oblikovanja in mode ter kulturnega turizma trajnostnim kulturnim turizmom, in za njihovo promocijo in zastopanje zunaj Evropske unije. [Sprememba 117]

Podpora vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem na področjih skupnih potreb, kjer se lahko oblikujejo sektorski ukrepi, kot je ustrezno, kadar značilnosti podsektorja upravičujejo ciljno usmerjen pristop. Horizontalni pristop se uporablja za nadnacionalne projekte za sodelovanje, mobilnost in internacionalizacijo, tudi prek programov rezidentstva, turnej, prireditev, predstav v živo, razstav in festivalov, pa tudi za spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, usposabljanja in izmenjav za panožne strokovnjake, krepitve zmogljivosti, mreženja, znanj in veščin, razvoja občinstva ter zbiranja in analize podatkov. Sektorski ukrepi so upravičeni do proračuna, ki je sorazmeren s sektorji, ki so opredeljeni kot prednostni. Sektorski ukrepi bi morali prispevati k reševanju posebnih izzivov, s katerimi se soočajo različni prednostni sektorji, ki so opredeljeni v tej prilogi, in sicer na podlagi obstoječih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov. [Sprememba 118]

Posebni ukrepi za povečanje prepoznavnosti in oprijemljivosti evropske identitete in njene kulturne raznolikosti in dediščine ter za spodbujanje medkulturnega dialoga: [Sprememba 119]

(a)  evropske prestolnice kulture; finančna podpora jim je zagotovljena s Sklepom št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta(27);

(b)  znak evropske dediščine; finančna podpora mu je zagotovljena s Sklepom št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta(28), ter omrežje območij z znakom evropske dediščine; [Sprememba 120]

(c)  kulturne nagrade EU, vključno z evropsko gledališko nagrado; [Sprememba 121]

(d)  dnevi evropske dediščine;

(da)  ukrepi, namenjeni interdisciplinarnim produkcijam, ki se nanašajo na Evropo in njene vrednote; [Sprememba 122]

(e)  podpora evropskim kulturnim ustanovam, katerih cilj je zagotavljanje neposrednih kulturnih storitev z veliko geografsko pokritostjo evropskim državljanom.

2.  SKLOP MEDIA

Prednostne naloge sklopa MEDIA iz programa, opisane v členu 5, upoštevajo zahteve iz Direktive 2010/13/EU in razlike med državami glede produkcije, distribucije in dostopa do avdiovizualnih vsebin, pa tudi velikost in značilnosti zadevnih trgov ter se med drugim uresničujejo z naslednjimi ukrepi: [Sprememba 123]

(a)  razvojem evropskih avdiovizualnih del, zlasti filmov in televizijskih del, kot so igrani, kratki, dokumentarni ter otroški in animirani filmi, pa tudi interaktivnih del, kot so kakovostne in pripovedne videoigre in večpredstavnostne vsebine, s povečanimi možnostmi za čezmejno kroženje s pomočjo neodvisnih produkcijskih podjetij iz Evrope; [Sprememba 124]

(b)  produkcijo inovativnih in kakovostnih televizijskih vsebin in serijskega pripovedovanja zgodb za vse starosti, prek podpore neodvisnim produkcijskim družbam iz Evrope; [Sprememba 125]

(ba)  podporo pobudam za ustvarjanje in spodbujanje del, povezanih z zgodovino evropske integracije in z evropskimi zgodbami; [Sprememba 126]

(c)  orodji promoviranja, oglaševanja in trženja, tudi na spletu in z uporabo podatkovne analitike, za povečanje pomena, prepoznavnosti, čezmejnega dostopa ter dosega gledalcev evropskih del; [Sprememba 127]

(d)  podporo mednarodni prodaji in kroženju nenacionalnih evropskih del na vseh platformah, usmerjeno v male in velike produkcije na vseh platformah, vključno z usklajenimi distribucijskimi strategijami, ki zajemajo več držav, ter podnaslavljanjem, sinhronizacijo in zvočnim opisom; [Sprememba 128]

(da)  ukrepi, namenjenimi podpori držav z nizko zmogljivostjo, da se izboljšajo njihove ugotovljene pomanjkljivosti; [Sprememba 129]

(e)  podporo izmenjavi med podjetji in dejavnostim mreženja za spodbujanje evropskih in mednarodnih koprodukcij in kroženja evropskih del; [Sprememba 130]

(ea)  podporo evropskim mrežam avdiovizualnih ustvarjalcev iz različnih držav, ki si prizadevajo za razvoj ustvarjalnih talentov v avdiovizualnem sektorju; [Sprememba 131]

(eb)  posebnimi ukrepi za prispevanje k pošteni obravnavi ustvarjalnega talenta v avdiovizualnem sektorju; [Sprememba 132]

(f)  promocijo evropskih del na sektorskih prireditvah in sejmih v Evropi in zunaj nje;

(g)  pobudami, ki spodbujajo razvoj in vključevanje občinstva, zlasti v kinematografih, in filmsko ter avdiovizualno izobraževanje, zlasti pri mladem občinstvu; [Sprememba 133]

(h)  dejavnostmi usposabljanja in mentorstva za povečanje zmogljivosti izvajalcev, vključno z obrtniki, v avdiovizualnem sektorju za prilagoditev na nove razmere na trgu in digitalnim tehnologijam; [Sprememba 134]

(i)  mrežo eno ali več mrež evropskih ponudnikov videa na zahtevo (VOD), ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih del; [Sprememba 135]

(j)  mrežo evropskih evropskimi festivali in mrežami festivalov, ki predvajajo precejšen in promovirajo raznolik nabor evropskih avdiovizualnih del, skupaj s precejšnjim deležem del nenacionalnih evropskih filmov; [Sprememba 136]

(k)  mrežo evropskih kinooperaterjev, ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih filmov, ki prispevajo h krepitvi vloge kinematografov v vrednostni verigi in ki opozarjajo na javna predvajanja kot na socialno doživetje; [Sprememba 137]

(l)  posebnimi ukrepi, vključno z mentorstvom in dejavnostmi mreženja, za prispevanje k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v avdiovizualnem sektorju; [Sprememba 138]

(m)  podporo političnemu dialogu, inovativnim političnim ukrepom in izmenjavi najboljših praks, tudi prek analitičnih dejavnosti in z zagotavljanjem zanesljivih podatkov;

(n)  nadnacionalno izmenjavo izkušenj in znanja ter dejavnostmi vzajemnega učenja in mreženja v avdiovizualnem sektorju in med oblikovalci politike;

(na)  podporo kroženju in večjezikovnemu dostopu do kulturnih televizijskih vsebin prek spleta in zunaj njega, tudi prek podnaslavljanja, za spodbujanje bogastva in raznolikosti evropske kulturne dediščine, sodobnega ustvarjanja in jezikov. [Sprememba 139]

3.  MEDSEKTORSKI SKLOP

Prednostne naloge MEDSEKTORSKEGA sklopa iz programa, opisane v členu 6, se uresničujejo zlasti z naslednjimi dejavnostmi:

Sodelovanje politik in vrednotenje:

(a)  razvoj politike, nadnacionalna izmenjava izkušenj in znanja ter dejavnosti vzajemnega učenja, vključno z vzajemnim mentorstvom novih prišlekov v programu, krepitev ozaveščenosti in mreženja mreženje med kulturnimi in ustvarjalnimi organizacijami ter oblikovalci politike, ki je medsektorske narave, tudi s pomočjo stalnega strukturnega dialoga z deležniki ter foruma za kulturo in ustvarjalni sektor za krepitev dialoga in usmerjenosti politik v sektorju; [Sprememba 140]

(b)  analitične medsektorske dejavnosti;

(c)  podpora ukrepom, katerih cilj je spodbujati čezmejno sodelovanje na področju politike in razvoj politike o vlogi socialne vključenosti prek kulture;

(d)  izboljšanje poznavanja programa in tem, ki jih zajema, spodbujanje ozaveščanja državljanov in pomoč pri prenosljivosti rezultatov širše kot le na ravni držav članic.

Laboratorij za ustvarjalne inovacije:

(a)  spodbujanje novih oblik ustvarjanja na stičiščih različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in z izvajalci iz drugih sektorjev, na primer z uporabo inovativnih tehnologij in mentorstvom v uporabi teh tehnologij v kulturnih organizacijah ter s sodelovanjem prek digitalnih vozlišč; [Sprememba 141]

(b)  spodbujanje inovativnih medsektorskih pristopov in orodij za lažji dostop, distribucijo, promocijo in vrednotenje kulture in ustvarjalnosti, vključno s kulturno dediščino;

(ba)  ukrepi, namenjeni interdisciplinarnim produkcijam, ki se nanašajo na Evropo in njene vrednote; [Sprememba 142]

Centri programa:

(a)  spodbujanje programa na nacionalni ravni ter zagotavljanje informacij o različnih vrstah finančne podpore, ki so na voljo v okviru politike Unije, ter o merilih za ocenjevanje, postopku in rezultatih; [Sprememba 143]

(b)  podpora morebitnim upravičencem v postopku prijave, spodbujanje čezmejnega sodelovanja strokovnjakov, ustanov, platform in mrež in izmenjava dobre prakse med strokovnjaki, ustanovami, platformami in mrežami v okviru področja politike in sektorjev, vključenih v program, ter med njimi; [Sprememba 144]

(c)  podpora Komisiji pri zagotavljanju primernega obveščanja od spodaj navzgor in obratno o rezultatih programa za državljane in izvajalce ter njihovega razširjanja. [Sprememba 145]

Medsektorske dejavnosti, ki podpirajo sektor novičarskih medijev:

(a)  obravnavanje strukturnih in tehnoloških sprememb, s katerimi se sooča medijski novičarski sektor, s spodbujanjem in spremljanjem raznolikega neodvisnega in pluralističnega medijskega okolja in podpiranjem neodvisnega spremljanja za oceno tveganj in izzivov za medijski pluralizem in svobodo; [Sprememba 146]

(b)  podpora visokim standardom medijske produkcije s spodbujanjem sodelovanja, digitalnih veščin, čezmejnega sodelovalnega novinarstva in kakovostnih vsebin ter trajnostnih medijskih ekonomskih modelov za zagotovitev poklicne etike v novinarstvu; [Sprememba 147]

(c)  spodbujanje medijske pismenosti, ki državljanom, zlasti mladim, omogoča, da razvijejo kritično razumevanje medijev, in podpiranje oblikovanja platforme Unije za izmenjavo medijskih literarnih praks in politik med vsemi državami članicami, tudi z univerzitetnimi mrežami za radio in medije, ki se ukvarjajo z Evropo, in omogočanje novičarskim strokovnjakom udeležbo na programih usposabljanja za prepoznavanje in boj proti dezinformacijam; [Sprememba 148]

(ca)  spodbujanje in varovanje političnega dialoga in dialoga civilne družbe o grožnjah svobodi medijev in pluralizmu medijev v Evropi. [Sprememba 149]

PRILOGA II

SKUPNI KVALITATIVNI IN KVANTITATIVNI KAZALNIKI UČINKOV ZA PROGRAM

(1)  Korist za državljane in skupnosti;

(2)  korist za krepitev evropske kulturne raznolikosti in kulturne dediščine;

(3)  korist za gospodarstvo in delovna mesta Unije, zlasti kulturne in ustvarjalne sektorje ter mala in srednja podjetja;

(4)  vključevanje politik Unije, vključno z mednarodnimi kulturnimi povezavami;

(5)  evropska dodana vrednost pri projektih;

(6)  kakovost partnerstev in kulturnih projektov;

(7)  število ljudi, ki dostopajo do evropskih kulturnih in ustvarjalnih del, ki jih podpira program;

(8)  število delovnih mest, povezanih s financiranimi projekti;

(9)  uravnotežena zastopanost spolov, kjer je to potrebno, mobilnost in krepitev vloge gospodarskih subjektov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. [Sprememba 150]

Kazalniki

SKLOP KULTURA:

SKLOP MEDIA:

MEDSEKTORSKI SKLOP:

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 87. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (3) UL C 110, 22.3.2019, str. 87. (4) UL C […], […], str. […]. (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019. (6) COM(2018)0267. (7) COM(2016) 594 final Direktiva (EU) 2019/789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, in spremembi Direktive Sveta 93/83/EGS (UL L 130, 17.5.2019, str. 82). (8) COM(2016)0287. Direktiva (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L 303, 28.11.2018, str. 69). (9) Sklep (EU) 2017/864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o evropskem letu kulturne dediščine (2018) (UL L 131, 20.5.2017, str. 1). (10) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic, ki jih določajo pravni, uredbeni ali sodni postopki v državah članicah o zagotavljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1). (11) JOIN(2016) 029 final. (12) COM(2014)0477. (13) COM(2017)0479. (14) Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo Združeni narodi sprejeli septembra 2015, A/RES/70/1. (15) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). (16) 2018/0243(COD). (17) 2018/0247(COD). (18) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (19) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1). (20) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1). (21) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2). (22) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1). (23) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29). (24) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). (25) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (26) UL L 124, 20.5.2003. (27) Sklep št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES (UL L 132, 3.5.2014, str. 1). (28) Sklep št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine (UL L 303, 22.11.2011, str. 1).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (COM(2018)0367 – C8-0233/2018 – 2018/0191(COD))

P8_TA(2019)0324 A8-0111/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0367),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 165(4) in 166(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0233/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. februarja 2019(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0111/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“ „Erasmus+“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 [Sprememba 1. Ta sprememba velja za celotno besedilo]

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 165(4) in člena 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V luči hitrih in korenitih sprememb, ki jih povzročata tehnološka revolucija in globalizacija, je vlaganje Vlaganje v učno mobilnost za vse, ne glede na socialno ali kulturno ozadje in ne glede na sredstva, ter v sodelovanje in razvoj inovativnih politik na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa je ključnega pomena za oblikovanje vključujočih, demokratičnih, povezanih in odpornih družb ter za ohranjanje konkurenčnosti Unije, hkrati pa to prispeva h krepitvi evropske identitete, načel in vrednot ter k bolj demokratični Uniji. [Sprememba 2]

(2)  V sporočilu o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture z dne 14. novembra 2017 je Komisija predstavila vizijo o oblikovanju evropskega visokošolskega prostora do leta 2025: Unije, kjer učenja ne bi ovirale meje, v kateri bi bivanje v drugi državi članici – z namenom študija in učenja v kakršni koli obliki ali kontekstu – postalo standard, govorjenje še dveh jezikov poleg maternega pa pravilo, ter v kateri bi ljudje imeli močan občutek evropske identitete, evropske kulturne dediščine in raznolikosti Evrope. V tem kontekstu je Komisija poudarila potrebo po okrepitvi preizkušenega programa Erasmus+ pri vseh kategorijah učencev, ki jih program že zajema, ter po doseganju učencev z manj priložnostmi.

(3)  Pomen izobraževanja, usposabljanja in mladine za prihodnost Unije je izražen v sporočilu Komisije z dne 14. februarja 2018 „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“(6), v katerem je poudarjeno, da je treba uresničiti zaveze držav članic s socialnega vrha v Göteborgu, vključno s polnim izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic(7) in njegovega prvega načela o izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju. V sporočilu je poudarjena potreba po okrepitvi mobilnosti in izmenjav, tudi z bistveno okrepljenim, vključujočim in razširjenim programom, v skladu s pozivom iz sklepov Evropskega sveta z dne 14. decembra 2017.

(4)  Evropski steber socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Evropska komisija slovesno razglasili in podpisali 17. novembra 2017, kot prvo načelo določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. Evropski steber socialnih pravic prav tako poudarja pomen kakovostne predšolske vzgoje in zagotavljanja enakih možnosti za vse. [Sprememba 3]

(5)  Voditelji 27 držav članic so 16. septembra 2016 v Bratislavi poudarili svojo odločenost za zagotovitev boljših priložnosti za mlade. Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije so se v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 zavezali k prizadevanju za Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini, Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost, ter Unijo, ki se bo borila proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini. [Sprememba 4]

(6)  V poročilu o vmesni oceni programa Erasmus+ za obdobje 2014–2020 je bilo potrjeno, da je oblikovanje enotnega programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport prineslo bistvene poenostavitve, racionalizacijo in sinergije pri upravljanju programa, za dodatno utrditev povečanja učinkovitosti programa za obdobje 2014–2020 pa so potrebne nadaljnje izboljšave. V posvetovanjih za vmesno oceno in o prihodnjem programu so države članice in zainteresirane strani izrecno pozvale h kontinuiteti obsega, strukture in izvedbenih mehanizmov programa, obenem pa k več izboljšavam, na primer povečanju vključujoče narave programa da bi program postal bolj vključujoč, preprostejši in lažje obvladljiv za manjše upravičence in manjše projekte. Popolnoma so podprle tudi to, da program ohrani svojo celovitost in še naprej temelji na načelu vseživljenjskega učenja. Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. februarja 2017 o izvajanju programa Erasmus+ pozdravil celovito strukturo progama ter pozval Komisijo, naj v celoti izkoristi njegovo razsežnost vseživljenjskega učenja, tako da goji in spodbuja medsektorsko sodelovanje v okviru prihodnjega programa. Države Ocena vpliva Komisije, države članice in zainteresirane strani deležniki so poudarile poudarili tudi potrebo po močni mednarodni nadaljnji krepitvi mednarodne razsežnosti programa in po njegovi razširitvi na druga področja izobraževanja in usposabljanja ter na mladino in šport. [Sprememba 5]

(7)  Odprto javno posvetovanje o financiranju Unije na področju vrednot in mobilnosti je potrdilo te ključne ugotovitve in poudarilo potrebo po zagotovitvi, da bo prihodnji program bolj vključujoč in da bodo prednostne naloge še naprej usmerjene na posodabljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja ter se še bolj osredotočile na spodbujanje evropske identitete, aktivnega državljanstva in udeležbe v demokratičnem življenju.

(7a)  Evropsko računsko sodišče je v svojem posebnem poročilu št. 22/2018 z dne 3. julija 2018 o programu Erasmus+(8) poudarilo, da je program prinesel dokazljivo evropsko dodano vrednost, vendar vse razsežnosti te dodane vrednosti, kot sta večji občutek za evropsko identiteto ali okrepljena večjezičnost, niso ustrezno upoštevane ali izmerjene. Sodišče je menilo, da bi moral naslednji program zagotoviti boljšo usklajenost kazalnikov s cilji programa, da se zagotovi ustrezna ocena uspešnosti. V poročilu je tudi navedeno, da so upravna bremena, kljub prizadevanjem za poenostavitev v programu za obdobje 2014–2020, še vedno previsoka, zato je sodišče priporočilo, naj Komisija dodatno poenostavi postopke programa, zlasti postopke za oddajo vlog in zahteve za poročanje, ter izboljša orodja IT. [Sprememba 6]

(8)  V sporočilu „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti –Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“(9), sprejetem 2. maja 2018, je Komisija pozvala k večjim naložbam v ljudi in večji osredotočenosti na mlade v naslednjem finančnem okviru, zlasti z več kot podvojitvijo obsega programa ter priznala, da je program Erasmus+ ena najvidnejših zgodb o uspehu Unije. Program za obdobje 2014–2020, ki je ena najvidnejših zgodb o uspehu Unije. Poudarek novega programa bi moral biti na vključevanju in doseganju več mladih z manj priložnostmi. To bi več mladim omogočilo, da se odpravijo v drugo državo in se tam učijo ali delajo kljub splošnemu uspehu še vedno ne more zadostiti visokemu povpraševanju po financiranju, projekti pa dosegajo nizko stopnjo uspešnosti. Za odpravo teh pomanjkljivosti je treba povečati večletni proračun za program, ki bo sledil programu za obdobje 2014–2020. Cilj novega programa je tudi spodbujati vključevanje večjega števila ljudi, ki imajo manj priložnosti, ter številnih novih in ambicioznih pobud. Kot je Evropski parlament poudaril v svoji resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem načrtu, je treba proračun za program, ki bo sledil sedanjemu programu, ob ustaljenih cenah, potrojiti v primerjavi z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020. [Sprememba 7]

(9)  Zato je treba vzpostaviti nov program za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (v nadaljnjem besedilu: program), ki bo nasledil program Erasmus+ 2014–2020, uveden z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(10). Treba Okrepiti bi bilo ohraniti treba celovito naravo programa za obdobje 2014–2020, ki zajema učenje v vseh okvirih, tj. formalnih, neformalnih in priložnostnih, in vseh življenjskih obdobjih, da se zagotovi pristop k vseživljenjskemu učenju in spodbudijo prožne učne poti, ki bodo posameznikom ljudem omogočale razviti pridobivanje in izboljšanje znanja, spretnosti ter sposobnosti, potrebne potrebnih za osebni razvoj, za soočanje z izzivi enaindvajsetega stoletja ter za čim boljše izkoriščanje priložnosti, ki jih to stoletje prinaša. S takšnim pristopom bi bilo treba tudi priznati pomen dejavnosti v okviru neformalnega in priložnostnega izobraževanja ter povezav med njimi. [Sprememba 8]

(10)  Program bi moral biti zasnovan tako, da bi lahko še bolj prispeval k izvajanju ciljev in prednostnih nalog politike Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Usklajen pristop vseživljenjskega učenja je ključen za obvladovanje različnih prehodov, ki jih morajo ljudje opraviti v svojem življenju, zlasti za starejše ljudi, ki morajo pridobiti nove življenjske spretnosti in znanja ali spretnosti za spreminjajoči se trg dela. Tak pristop bi bilo treba spodbujati z učinkovitim medsektorskim sodelovanjem in večjo interakcijo med različnimi oblikami izobraževanja. Ob okrepitvi tega pristopa bi moral novi program ohraniti tesno vez s splošnim strateškim okvirom za sodelovanje v okviru politik Unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, vključno s programi politike za šole, visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih, hkrati pa krepiti in razvijati nove sinergije z drugimi povezanimi programi in področji politik Unije. [Sprememba 9]

(10a)  Organizacije, ki delujejo v čezmejnem okviru, pomembno prispevajo k čeznacionalni in mednarodni razsežnosti programa. Zato bi moral program po potrebi zagotavljati podporo ključnim mrežam na ravni Unije ter evropskim in mednarodnim organizacijam, katerih dejavnosti so povezane s cilji programa in prispevajo k njihovemu uresničevanju. [Sprememba 10]

(11)  Program je ključni sestavni del za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora in razvijanje ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje do leta 2025, kot je določeno v priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(11). Moral bi biti zasnovan tako, da bo prispeval k novemu strateškemu okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter programu znanj in spretnosti za Evropo(12) s skupno zavezo glede strateškega pomena znanj, spretnosti in kompetenc za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, rasti, konkurenčnosti, inovacij in konkurenčnosti socialne kohezije. Prav tako bi moral podpreti države članice pri doseganju ciljev iz pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem(13). [Sprememba 11]

(12)  Program bi moral biti skladen z novo strategijo Unije za mlade(14), okvirom za evropsko sodelovanje na področju mladine za obdobje 2019–2027, ki temelji na sporočilu Komisije z dne 22. maja 2018 „Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade“(15), tudi kar zadeva cilje strategije za podporo visokokakovostnemu delu mladih ter neformalnemu učenju. [Sprememba 12]

(13)  Program bi moral upoštevati delovni načrt Unije za šport, ki je okvir za sodelovanje na ravni EU na področju športa za obdobje [...](16). Treba Zagotoviti bi bilo zagotoviti treba skladnost in dopolnjevanje med načrtom dela Unije in ukrepi na področju športa, ki se podpirajo v okviru programa. Osredotočiti se je treba predvsem na množični šport, saj ima pomembno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti, zdravega načina življenja, medsebojnih odnosov, socialnega vključevanja in enakosti. Program bi moral podpirati ukrepe mobilnosti le v okviru množičnega športa, tako za mlade, ki se redno ukvarjajo z organiziranim športom, kot za športno osebje. Prav tako se je treba zavedati, da je lahko športno osebje poklicno osebje, kar pomeni, da se lahko s športom preživlja, a je vseeno vključeno v množični šport, zato bi morali biti ukrepi mobilnosti namenjeni tudi tej skupini. Program bi moral prispevati k spodbujanju promociji skupnih evropskih vrednot prek športa, k dobremu upravljanju in integriteti v športu, trajnosti in dobrim okoljskim praksam v športu ter izobraževanju, usposabljanju in pridobivanju spretnosti prek športa. Vsem zadevnim deležnikom, tudi izobraževalnim ustanovam in ustanovam za usposabljanje, bi bilo treba omogočiti vključitev v partnerstva, sodelovanje in dialog o politiki na športnem področju. [Sprememba 13]

(14)  Program bi moral prispevati h krepitvi inovacijske zmogljivosti Unije, zlasti s podpiranjem aktivnosti mobilnosti in sodelovanja, ki spodbujajo razvoj spretnosti in kompetenc na v prihodnost usmerjenih študijskih področjih ali disciplinah, kot so naravoslovje, tehnologija, umetnost, inženirstvo in matematika, podnebne spremembe, okolje varstvo okolja, trajnostni razvoj, čista energija, umetna inteligenca, robotika, podatkovna analitika, oblikovanje, arhitektura ter digitalna in umetnost/oblikovanje medijska pismenost, da se ljudem pomaga razviti znanja, spretnosti in kompetence, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti. [Sprememba 14]

(14a)  V skladu s svojo nalogo, da spodbuja inovacije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi moral program podpirati razvoj izobraževalnih in učnih strategij, namenjenih nadarjenim otrokom, ne glede na njihovo državljanstvo, socialno-ekonomski položaj ali spol. [Sprememba 15]

(14b)  Program bi moral prispevati k spremljanju evropskega leta kulturne dediščine s podpiranjem aktivnosti, ki so namenjene razvijanju spretnosti, potrebnih za varstvo in ohranjanje evropske kulturne dediščine ter popoln izkoristek izobraževalnih priložnosti, ki jih ponuja kulturni in ustvarjalni sektor. [Sprememba 16]

(15)  Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se za podpiranje aktivnosti, namenjenih krepitvi in posodobitvi evropskih visokošolskih institucij, uporabljajo kombinirana sredstva iz programa in programa Obzorje Evropa(17). Slednji bo po potrebi dopolnjeval podporo programa za pobudo evropskih univerz, zlasti ukrepe in pobude, ki dokazujejo raziskovalno razsežnost te pobude, kot je pobuda evropskih univerz, v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostnih strategij za izobraževanje, raziskave in inovacije. Sinergije s programom Obzorje Evropa bodo pripomogle k povezovanju izobraževanja in raziskav, zlasti v visokošolskih institucijah. [Sprememba 17]

(16)  Program bi moral biti bolj vključujoč, da bi bolje dosegal tiste ter izboljšati stopnjo udeležbe ljudi z manj priložnostmi. Zavedati se je namreč treba, da imajo lahko nizke stopnje sodelovanja ljudi z manj priložnostmi različne razloge in so odvisne od različnih nacionalnih okvirov. Zato bi morale nacionalne agencije v okviru vseevropskega okvira razviti strategije vključevanja prek ukrepov za izboljšanje dometa, poenostavitev postopkov, zagotavljanje usposabljanja ter podporo in spremljanje učinkovitosti. Uporabiti bi bilo treba tudi druge mehanizme za večje vključevanje, tudi s pomočjo z zagotavljanjem prožnejših oblik učne mobilnosti v skladu s potrebami ljudi z manj priložnostmi in s spodbujanjem udeležbe manjših in lokalnih organizacij, zlasti novih in lokalnih organizacij, ki delajo neposredno z učenci z manj možnostmi vseh starosti. Treba bi bilo spodbujati virtualne oblike, kot so virtualno sodelovanje, kombinirana in virtualna mobilnost, da bi dosegli več udeležencev, zlasti tistih z manj priložnostmi in tistih, za katere bi fizični premik v državo, ki ni njihova država prebivanja, predstavljal oviro. [Sprememba 18]

(16a)  Ko osebe z manj priložnostmi ne morejo sodelovati v programu iz finančnih razlogov, bodisi zaradi svojega ekonomskega stanja bodisi zaradi višjih stroškov udeležbe v programu, ki so posledica njihovega posebnega položaja, kar pogosto velja za invalide, bi morale Komisija in države članice zagotoviti ustrezne ukrepe finančne podpore. Takšni ukrepi lahko vključujejo druge instrumente Unije, kot so Evropski socialni sklad plus, nacionalne sheme ter prilagoditve ali dopolnitve nepovratnih sredstev prek programa. Pri ocenjevanju, ali osebe z manj priložnostmi ne morejo sodelovati v programu iz finančnih razlogov zaradi višine podpore, ki jo potrebujejo, bi bilo treba uporabiti objektivna merila. Dodatni stroški za ukrepe, ki bi omogočili vključitev, ne bi nikoli smeli biti razlog za zavrnitev vloge. [Sprememba 19]

(16b)  Program bi moral svojo podporo še naprej osredotočati na fizično učno mobilnost in ljudem z manj možnostmi nuditi priložnost, da v večji meri izkoristijo ukrepe fizične učne mobilnosti. Hkrati bi se bilo treba zavedati, da lahko virtualne oblike, kot so virtualno sodelovanje, kombinirano in virtualno učenje, učinkovito dopolnijo fizično učno mobilnost in zelo povečajo njeno uspešnost. V izjemnih primerih, ko ljudje ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti, jim lahko virtualne oblike omogočijo, da izkoristijo številne prednosti programa na stroškovno učinkovit in inovativen način. Zato bi moral program nuditi podporo tudi za te virtualne oblike in orodja. Te oblike in orodja, zlasti tisti, ki se uporabljajo za učenje jezikov, bi morali biti čim bolj dostopni javnosti. [Sprememba 20]

(16c)  V skladu z obveznostmi Unije in držav članic na podlagi Konvencije OZN o pravicah invalidov, zlasti njenega člena 9 o dostopnosti in člena 24 o izobraževanju, bi bilo treba invalidom zagotoviti nediskriminatoren in neoviran dostop do programa. Po potrebi bi bilo treba zato zagotoviti dodatno podporo, tudi finančno. [Sprememba 21]

(16d)  Dostop do programa lahko otežijo tudi pravne in upravne ovire, kot so težave pri pridobivanju vizumov in dovoljenj za prebivanje ter pri dostopu do podpornih storitev, zlasti zdravstvenih, zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo teh ovir, ob polnem spoštovanju prava Unije, in olajšati čezmejne izmenjave, na primer z izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. [Sprememba 22]

(17)  V svojem sporočilu o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture je Komisija poudarila osrednjo vlogo izobraževanja, kulture in športa pri spodbujanju aktivnega državljanstva in, skupnih vrednot in občutka solidarnosti med najmlajšimi generacijami. Krepitev evropske identitete ter spodbujanje aktivne udeležbe posameznikov in civilne družbe v demokratičnih procesih sta bistvenega pomena za prihodnost Evrope ter naših demokratičnih družb. Študij, učenje, usposabljanje in delo ali sodelovanje v mladinskih in športnih aktivnostih v tujini prispeva h krepitvi evropske identitete v vsej njeni raznolikosti in občutka pripadnosti kulturni skupnosti ter spodbujanju aktivnega državljanstva, socialne kohezije in kritičnega razmišljanja med ljudmi vseh starosti. Udeleženci v aktivnostih mobilnosti bi se morali angažirati v svojih lokalnih skupnostih in v lokalnih skupnostih države gostiteljice ter deliti svoje izkušnje. Treba bi bilo podpirati aktivnosti, povezane s spodbujanjem vseh vidikov ustvarjalnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ter krepitvijo posameznih ključnih kompetenc. [Sprememba 23]

(17a)  Pomembno je, da program ustvarja evropsko dodano vrednost. Ukrepi in dejavnosti bi morali biti upravičeni do financiranja v okviru programa le, če lahko dokažejo morebitno evropsko dodano vrednost. Evropsko dodano vrednost bi moralo biti mogoče dokazati na številne načine, na primer z nadnacionalnim značajem ukrepov, njihovim dopolnjevanjem in sinergijami z drugimi programi in politikami Unije, njihovim prispevkom k učinkoviti rabi orodij Unije za preglednost in priznavanje, prispevanjem k razvoju standardov zagotavljanja kakovosti v Uniji, prispevanjem k razvoju skupnih standardov Unije na področju izobraževanja in programov usposabljanja, spodbujanjem večjezičnosti in medkulturnega ter medverskega dialoga, spodbujanjem evropskega občutka pripadnosti in krepitvijo evropskega državljanstva. [Sprememba 24]

(18)  Mednarodno razsežnost programa bi bilo treba spodbuditi z določitvijo cilja, da se ponudi nudenjem več priložnosti tako posameznikom kot organizacijam za mobilnost, sodelovanje in dialog o politikah s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, zlasti držav v razvoju. Mednarodna razsežnost bi morala podpirati razvoj znanj in spretnosti ter izmenjave med ljudmi, za državljane držav v razvoju pa bi morala zlasti podpirati prenos znanja nazaj v države izvora ob koncu njihovih študijskih obdobij. Povečati bi morala tudi krepitev zmogljivosti izobraževalnih sistemov v državah v razvoju. Na podlagi uspešnega izvajanja mednarodnih visokošolskih in mladinskih aktivnosti v okviru predhodnih programov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine bi bilo treba aktivnosti mednarodne mobilnosti razširiti še na druga področja, na primer poklicno izobraževanje in usposabljanje ter šport. [Sprememba 25]

(18a)  Da bi se povečal vpliv dejavnosti v državah v razvoju, je pomembno okrepiti sinergije med programom Erasmus+ in instrumenti zunanjega delovanja Unije, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in instrument za predpristopno pomoč. [Sprememba 26]

(19)  Osnovna struktura programa za obdobje 2014–2020 v treh poglavjih – izobraževanje in usposabljanje, mladina in šport –, temelječa na treh ključnih ukrepih, se je izkazala za uspešno in bi jo bilo treba ohraniti. Treba bi bilo uvesti izboljšave za poenostavitev in racionalizacijo ukrepov, podprtih v okviru programa.

(20)  Program bi moral okrepiti obstoječe priložnosti za učno mobilnost, zlasti v sektorjih, kjer bi lahko dosegel največjo učinkovitost, da bi razširil svoj doseg in zadostil povpraševanju, ki zdaj pogosto ostaja neizpolnjeno. To bi bilo treba doseči zlasti s povečanjem in lajšanjem aktivnosti mobilnosti za visokošolske študente in osebje, učence oz. dijake in osebje, vključno s predšolskimi učitelji, vzgojitelji ter negovalci, ter dijake in učitelje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, in sicer v obliki ciljno usmerjenih ukrepov, prilagojenih specifičnim izobraževalnim potrebam oseb, ki so jim namenjeni. Mobilnost nizko usposobljenih učečih se odraslih bi bilo treba zajeti s partnerstvi za sodelovanje. Nadalje bi bilo treba spodbujati možnosti za mobilnost dijakov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v obmejnih regijah, da bi jih pripravili na posebne okoliščine čezmejnega trga dela. Program bi moral ponuditi tudi možnosti za mobilnost odraslih, ki se izobražujejo, in osebja, ki pri tem sodeluje. Glavna cilja izobraževanja odraslih sta prenos znanja, kompetenc in spretnosti ter spodbujanje socialne vključenosti, aktivnega državljanstva, osebnega razvoja in dobrega počutja. Povečati bi bilo treba tudi možnosti za mobilnost mladih, ki sodelujejo v aktivnostih neformalnega učenja, da bi se doseglo več mladih, zlasti novih udeležencev, tistih z manj možnostmi in skupin prebivalcev, ki jih je težko doseči. Prav tako bi bilo treba okrepiti mobilnost osebja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa s posebnim poudarkom na priložnostih za izpopolnjevanje in preusposabljanje ter ob spodbujanju razvoja znanj in spretnosti, upoštevajoč spodbujevalni učinek takšne mobilnosti. V skladu z vizijo pravega evropskega izobraževalnega prostora bi moral program poleg tega krepiti mobilnost in izmenjave ter spodbujati udeležbo učencev v izobraževalnih in, kulturnih in športnih aktivnostih, tako da bi podprl digitalizacijo postopkov, na primer z evropsko študentsko izkaznico z digitalizacijo postopkov, da bi se olajšali postopki prijave in udeležbe v programu z razvojem uporabniku prijaznih spletnih sistemov na podlagi dobrih praks in z uvedbo novih orodij, kot je evropska študentska izkaznica. Ta pobuda je lahko pomemben korak k uresničevanju mobilnosti za vse, saj lahko visokošolskim ustanovam omogoči, da pošiljajo in sprejemajo več študentov na izmenjavo, hkrati pa izboljšajo kakovosti študentske mobilnosti in študentom olajšajo dostop do različnih storitev (knjižnica, prevoz, nastanitev) pred prihodom na visokošolsko institucijo v tujini. [Sprememba 27]

(20a)  Program bi moral zagotavljati kakovostne izkušnje mobilnosti na podlagi načel iz Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost(18), pri čemer je jasno, da imajo kakovost informacij, priprava, podpora in priznavanje izkušenj in kvalifikacij ter vnaprej pripravljeni jasni učni načrti in učni rezultati očiten vpliv na prednosti mobilnosti. Dejavnosti mobilnosti bi morale biti ustrezno pripravljene vnaprej. To je pogosto mogoče učinkovito opraviti z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Program bi moral po potrebi omogočiti tudi podporo za pripravljalne obiske v okviru dejavnosti mobilnosti. [Sprememba 28]

(20b)  Program bi moral podpirati in spodbujati mobilnost učiteljev in izobraževalnega osebja na vseh ravneh, kar bi izboljšalo delovne prakse in prispevalo k strokovnemu razvoju. Glede na pomembno vlogo, ki jo imata predšolska in zgodnja otroška vzgoja pri preprečevanju družbenih in gospodarskih neenakosti, je pomembno, da lahko učitelji in osebje na tej stopnji sodelujejo v učni mobilnosti v okviru programa. V zvezi s poučevanjem bi moral program spodbujati tudi poskusno uvedbo inovacij na tem področju za reševanje nekaterih skupnih izzivov, s katerimi se soočajo izobraževalni sistemi v Uniji, kot sta privabljanje novih talentov k poučevanju najbolj marginaliziranih otrok in razvoj usposabljanja učiteljev za pomoč pri poučevanju prikrajšanih učencev. Da bi kar najbolj povečali koristi udeležbe učiteljev in izobraževalnega osebja v programu bi bilo treba storiti vse, da se zagotovi spodbudno okolje za mobilnost, ki bi bila del njihovega delovnega programa in redne delovne obremenitve, imeli bi dostop do ustreznih priložnosti za usposabljanje in prejeli ustrezno finančno podporo na podlagi države in po potrebi regije, v kateri se bo učna mobilnost izvajala. [Sprememba 29]

(20c)  Program bi moral priznati ključno vlogo, ki jo imata poklicno izobraževanje in usposabljanje za izboljšanje zaposlitvenih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, ter bi moral prispevati h krepitvi vključenosti, kakovosti in ustreznosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja v skladu s sporočilom Komisije z dne 10. junija 2016 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo: Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost(19). Program bi moral spodbujati tesnejše povezave med ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter delodajalci, tako zasebnimi kot javnimi. Prav tako bi moral pomagati pri izključno sektorskih vprašanjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kot so jezikovno usposabljanje, spodbujanje visokokakovostnih partnerstev za mobilnost ter priznavanje in potrjevanje kompetenc, ter spodbujati ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, naj zaprosijo za listino za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot znak kakovosti. [Sprememba 30]

(21)  Program bi moral spodbujati udejstvovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, med drugim s podpiranjem projektov, ki mlade spodbujajo k angažiranju in jih učijo udejstvovanja v civilni družbi, z ozaveščanjem o skupnih evropskih vrednotah, vključno s temeljnimi pravicami, evropsko zgodovino, kulturo in državljanstvom, združevanjem mladih in nosilcev odločanja na lokalni in nacionalni ravni ter ravni Unije, in s prispevanjem k procesu evropskega povezovanja. Program bi moral prispevati k ozaveščanju o orodjih e-demokracije, med drugim tudi o evropski državljanski pobudi. Spodbujati bi moral tudi medgeneracijske izmenjave med mlajšimi in starejšimi. Glede na ključno vlogo mladinskih organizacij in mladinskega dela pri doseganju teh ciljev bi moral program podpirati razvoj mladinskega sektorja v Uniji. [Sprememba 31]

(22)  Program bi moral mladim ponuditi več priložnosti, da spoznajo Evropo prek učnih izkušenj v tujini na podlagi nove pobude DiscoverEU. Osemnajstletniki Mladi, stari med 18 in 20 let, zlasti tistih tisti z manj priložnostmi, bi morali dobiti priložnost za prvo, kratkoročno individualno ali skupinsko izkušnjo potovanja po Evropi v okviru aktivnosti neformalnega ali priložnostnega učenja, katere cilj je spodbujanje pripadnosti Evropski uniji in odkrivanje njene kulturne in jezikovne raznolikosti. Pobuda bi morala imeti trden in preverljiv učni element ter bi morala zagotoviti ustrezno delitev in izmenjavo izkušenj, da bi se pobuda stalno ocenjevala in izboljšala. Program bi moral opredeliti organe, odgovorne za vzpostavljanje stikov in izbor udeležencev, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati geografsko ravnovesje, ter podpreti aktivnosti za spodbujanje učne razsežnosti izkušnje. Ti organi bi morali biti po potrebi vključeni tudi v zagotavljanje usposabljanja in podpore pred in po mobilnosti, tudi glede jezikovnih in medkulturnih znanj in spretnosti. Program DiscoverEU bi se moral povezati z evropskimi prestolnicami kulture, evropskimi mladinskimi prestolnicami, evropskimi prestolnicami prostovoljstva in zelenimi prestolnicami Evrope. [Sprememba 32]

(23)  Program Učenje jezikov prispeva k vzajemnemu razumevanju in mobilnosti znotraj in zunaj Unije. Jezikovne kompetence pa so tudi ključne življenjske in zaposlitvene spretnosti. Torej bi moral program prav tako okrepiti učenje jezikov, zlasti z jezikovnimi tečaji na kraju samem in razširjeno uporabo spletnih orodij, saj lahko e-učenje nudi dodatne prednosti pri učenju jeziku jezikov v smislu dostopa in prilagodljivosti. Podpora za učenje jezikov, ki se zagotavlja v okviru programa, bi se morala osredotočati na potrebe uporabnikov s poudarkom na jezikih, ki se uporabljajo v državi sprejemnici in v obmejnih regijah na jezikih sosednjih držav. Podpora pri učenju jezikov bi morala zajemati tudi nacionalne znakovne jezike. Orodje za spletno jezikovno podporo Erasmus+ bi bilo treba prilagoditi specifičnim potrebam udeležencev programa, odprta pa bi morala biti za vse. [Sprememba 33]

(23a)  Program bi moral izkoristiti jezikovne tehnologije, kot so tehnologije za strojno prevajanje, da bi se olajšale izmenjave med organi in izboljšal medkulturni dialog. [Sprememba 34]

(24)  Program bi moral podpreti ukrepe, s katerimi se krepi sodelovanje med institucijami in organizacijami, dejavnimi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ter tako potrditi njihovo temeljno vlogo pri zagotavljanju znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih bodo posamezniki potrebovali v spreminjajočem se svetu ter za to, da bodo lahko izkoristili svoj potencial za inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, zlasti v digitalnem gospodarstvu. Zato bi bilo treba zagotoviti učinkovito sodelovanje med vsemi ustreznimi deležniki na vseh ravneh izvajanja programa. [Sprememba 35]

(25)  V sklepih z dne 14. decembra 2017 je Evropski svet pozval države članice, Svet in Komisijo, naj nadaljujejo z delom v zvezi z več pobudami, da dvignejo raven evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju, tudi s spodbujanjem nastanka „evropskih univerz“, tj. mrež, v katere se bodo po pristopu od spodaj navzgor povezovale univerze po vsej Uniji, do leta 2024. Program bi moral podpirati te evropske univerze, ki bi morale temeljiti na odličnosti in namenjene povečanju privlačnosti visokošolskih ustanov v Uniji ter izboljšanju sodelovanja med raziskavami, inovacijami in izobraževanjem. Pojem „odličnost“ je treba razumeti širše, na primer tudi v zvezi z zmožnostjo spodbujanja vključenosti. Podpora programa bi morala biti namenjena široki geografski pokritosti pojma „evropskih univerz“. [Sprememba 36]

(26)  Sporočilo iz Bruggeja iz leta 2010 je pozvalo k podpori poklicne odličnosti za pametno in trajnostno rast. V sporočilu iz leta 2017 o krepitvi inovacij v evropskih regijah je kot strategija pametne specializacije na regionalni ravni izpostavljena možnost povezovanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja z inovacijskimi sistemi. Program bi moral zagotoviti sredstva za odziv na te pozive in podpreti razvoj transnacionalne platforme centrov poklicne odličnosti, tesno vključenih v lokalne in regionalne strategije za rast, inovativnost in, konkurenčnost, trajnostni razvoj in socialno vključenost. Ti centri odličnosti bi morali delovati kot gonilne sile kakovostnih poklicnih spretnosti v kontekstu sektorskih izzivov, hkrati pa podpirati splošne strukturne spremembe in socialno-ekonomske politike Unije. [Sprememba 37]

(27)  Za širšo uporabo virtualnih sodelovalnih aktivnosti bi program moral podpreti bolj sistematično uporabo obstoječih spletnih platform, kot so eTwinning, School Education Gateway, elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi, evropski mladinski portal in spletna platforma za visokošolsko izobraževanje. Program bi moral po potrebi spodbujati tudi razvoj novih spletnih platform za okrepitev in posodobitev izvajanja politik izobraževanja, usposabljanja in politike mladih na evropski ravni. Tovrstne platforme bi morale biti uporabniku prijazne in dostopne v smislu Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta(20). [Sprememba 38]

(28)  Program bi moral spodbujati preglednost in samodejno vzajemno priznavanje znanj in spretnosti ter, kompetenc, kvalifikacij in diplom, pa tudi prenos kreditnih točk ali enot drugih dokazil učnih izidov, da se spodbudi zagotavljanje kakovosti ter podpre vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanje spretnosti in svetovanje. V zvezi s tem program mora bi moral program zagotoviti podporo tudi kontaktnim točkam in mrežam na nacionalni ravni in ravni Unije, ki omogočajo zagotavljajo informacije in pomoč morebitnim udeležencem in s tem olajšajo vseevropske izmenjave in razvoj bolj prožnih učnih poti med različnimi področji izobraževanja, usposabljanja in mladine ter med formalnimi in neformalnimi okviri. [Sprememba 39]

(29)  Program bi moral izkoristiti potencial nekdanjih udeležencev programa Erasmus+ in podpreti aktivnosti mrež nekdanjih štipendistov, ambasadorjev in evrovrstnikov (Europeers), tako da bi jih spodbujal, naj delujejo kot oblikovalci javnega mnenja o programu.

(29a)  Program bi moral posebno pozornost nameniti potrjevanju in priznavanju izobraževanja in usposabljanja v tujini, vključno s srednješolskim izobraževanjem. V zvezi s tem bi dodeljevanje nepovratnih sredstev moralo temeljiti na postopkih ocenjevanja kakovosti, opisu učnih rezultatov in celovitemu izvajanju priporočila Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva(21), priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(22) ter evropskih orodij, ki olajšujejo priznavanje učenja v tujini in zagotavljajo kakovostno učenje, kot so evropsko ogrodje kvalifikacij (EQF), evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR), evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) ter evropski okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). [Sprememba 40]

(30)  Kot način za zagotovitev sodelovanja z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije bi morale biti priložnosti za mobilnost na voljo ljudem iz različnih sektorjev, kot so javni in zasebni sektor, kmetijstvo in podjetja, da bi se lahko usposabljali, opravljali pripravništvo ali pridobili učne izkušnje v tujini in kadar koli v življenju izkoristili možnosti za rast ter strokovni in osebni razvoj, zlasti s krepitvijo ozaveščenosti o evropski identiteti in razumevanja evropske kulturne raznolikosti, ter strokovni razvoj, zlasti s pridobivanjem znanj in spretnosti, ki bi ustrezali trgu dela. Program bi moral ponuditi vstopno točko za transnacionalne programe mobilnosti Unije z močno izobraževalno razsežnostjo ter tako poenostaviti ponudbo takšnih programov za upravičence in tiste, ki v njih sodelujejo. Razširitev projektov Erasmus Erasmus+ bi bilo treba poenostaviti; treba bi bilo treba uvesti posebne ukrepe za pomoč nosilcem projektov Erasmus Erasmus+ pri vlogi za nepovratna sredstva, razvijanju sinergij s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programov v zvezi z migracijami, varnostjo, pravosodjem in državljanstvom, zdravjem, mediji in kulturo ter evropsko solidarnostno enoto. [Sprememba 41]

(31)  Pomembno je krepiti poučevanje, učenje in raziskave o vprašanjih evropskega povezovanja evropskem povezovanju in prihodnjih izzivih in priložnostih Unije ter spodbujati razprave razpravo o teh vprašanjih s podporo ukrepov Jean Monnet na področjih visokega šolstva ter na drugih vseh področjih izobraževanja in usposabljanja. Spodbujanje občutka evropske identitete pripadnosti Evropi in zavezanosti evropski ideji je zlasti pomembno v času, ko so zaradi izzivov za skupne vrednote, na katerih temelji Unija in ki so del naše skupne evropske identitete, in glede na preizkušnji in ko to, da državljani kažejo nizko nizke stopnje angažiranosti. Program bi moral še naprej prispevati k razvoju odličnosti študijev evropskega povezovanja in hkrati povečati sodelovanje širše učne skupnosti in širše javnosti pri evropskem povezovanju. [Sprememba 42]

(32)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v Program bi moral biti skladen z osrednjim ciljem Pariškega sporazuma, da se okrepi globalni odziv na podnebne spremembe. V skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in trajnostnega razvoja v politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU 25% namenjenih podnebnim ciljem za podnebne cilje, in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa leta 2027. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. [Sprememba 43]

(32a)  Glede na vlogo Unije kot svetovnega akterja ter v skladu z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in zavezami, ki so jih sprejele države članice na konferenci Rio+20, bi moral program zajemati vključujoče, pravično in kakovostno izobraževanje in vseživljenjsko učenje, vključno s priznanjem bistvene vloge, ki jo ima izobraževanje v boju proti revščini. Program bi lahko tudi prispeval k načrtu trajnostnega razvoja s podpiranjem prizadevanj za razvoj potrebnih znanj in spretnosti za trajnostni razvoj ter za izobraževanje ljudi o trajnosti, varstvu okolja in podnebnih spremembah s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem. [Sprememba 44]

(33)  Ta uredba določa finančna sredstva za program celotno trajanje programa, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se po potrebi posodobitočke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(23)]. Z letom 2021 je treba zagotoviti znatno povečanje letnega proračuna programa v primerjavi z zadnjim letom večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ki mu bo sledilo enakomerno in postopno povečanje letnih dodelitev. Tak proračunski profil bi pomagal zagotoviti širši dostop od samega začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in bi preprečil nesorazmerna povečanja v zadnjih letih, ki bi jih bilo težko pokriti. [Sprememba 45]

(34)  V okviru osnovnih sredstev za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi bilo treba razčleniti minimalne dodelitve za vsako področje (visokošolsko izobraževanje, šolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih), da se zagotovi kritična masa odobritev, potrebna za doseganje predvidenih realizacij in rezultatov na vsakem od teh področij. V programu dela bi bilo treba določiti natančno porazdelitev proračunskih sredstev po ukrepih in pobudah. [Sprememba 46]

(35)  Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)(24). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih in posrednem izvrševanju.

(36)  Vrste financiranja in načini izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje posebnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen [125(1)] finančne uredbe. Pri izvajanju programa bi bilo treba spoštovati načela preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, določena v finančni uredbi. [Sprememba 47]

(37)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programu sodelujejo v okviru, vzpostavljenem na podlagi sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa, da se programi Unije izvajajo na podlagi sklepa po navedenem sporazumu. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. Ta uredba bi morala podeliti potrebne pravice in dostop pristojnemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. Za polno udeležbo tretjih držav v programu bi morali veljati pogoji, določeni v posebnih sporazumih, ki zajemajo udeležbo zadevnih tretjih držav v programu. Polna udeležba poleg tega vključuje obveznost ustanovitve nacionalne agencije in upravljanja nekaterih ukrepov programa na decentralizirani ravni. Posamezniki in subjekti iz tretjih držav, ki niso pridruženi programu, bi morali imeti možnost udeležbe pri nekaterih ukrepih programa, kot je določeno v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov, ki jih je objavila Komisija. Pri izvajanju programa bi se lahko upoštevale posebne ureditve v zvezi s posamezniki in subjekti iz evropskih mikrodržav. [Sprememba 48]

(38)  V skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije in sporočilom Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“(25) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o strateškem partnerstvu) bi moral program upoštevati poseben položaj teh regij. Sprejeti bodo ukrepi za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Spodbujati bi bilo treba izmenjave in sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh regij in tretjih držav, zlasti sosednjih. Taki ukrepi se bodo redno spremljali in ocenjevali. [Sprememba 49]

(38a)  Komisija v sporočilu o strateškem partnerstvu priznava, da bi večja mobilnost učencev in pedagoških delavcev, zlasti v okviru programa Erasmus+, zelo koristila najbolj oddaljenim regijam, ter si je zadala, da bo finančno podporo še bolj prilagodila udeležencem, ki prihajajo iz najbolj oddaljene regije ali vanjo prihajajo, z ohranitvijo posebnih pravil financiranja v okviru programa Erasmus+ za te regije, preučila možnost razširitve regionalnega sodelovanja v okviru tega programa za dodatno spodbuditev mobilnosti med najbolj oddaljenimi regijami in sosednjimi tretjimi državami ter bo program Erasmus+ dopolnjevala z Evropskim socialnim skladom+. [Sprememba 50]

(39)  V skladu s [sklic se po potrebi posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(26)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Omejitve zaradi oddaljenosti teh držav ali ozemelj bi bilo treba upoštevati pri izvajanju programa, njihovo udeležbo v programu pa redno spremljati in ocenjevati.

(40)  V Program bi moral ohraniti kontinuiteto glede ciljev in prednostnih nalog. Vendar ker je treba program izvajati v obdobju sedmih let, je treba zagotoviti določeno stopnjo prožnosti, da se ta lahko prilagodi spreminjajočim se razmeram in političnim prednostnim nalogam na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Ta uredba zato ne opredeljuje podrobno, kako je treba oblikovati posamezne pobude, in ne določa vnaprej vseh političnih prednostnih nalog in ustreznih proračunskih prednostnih nalog za naslednjih sedem let. Namesto tega bi bilo treba sekundarne izbire politike in prednostne naloge, vključno s podrobnostmi posebnih novih pobud, določiti s programi dela v skladu s finančno uredbo bi morala Komisija sprejeti programe dela in o tem obvestiti Evropski parlament in Svet. Pri oblikovanju novih pobud bi se bilo treba učiti iz izkušenj preteklih in tekočih pilotnih pobud na tem področju ter ustrezno upoštevati evropsko dodano vrednost v vsebini in strukturi pobude. V programu dela bi morali biti prav tako predstavljeni ukrepi, potrebni za njegovo izvajanje v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji programa, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter drugi zahtevani elementi. Programe dela in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda delegiranim aktom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov in z nacionalnimi agencijami in deležniki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 51]

(40a)  Komisija bi morala skupaj z nacionalnimi agencijami spremljati izvajanje programa in o njem poročati tako v času trajanja programa kot po njegovem koncu. Končna ocena programa bi se morala izvesti pravočasno, tako da se lahko po potrebi vključi v vmesni pregled naslednjega programa. Komisija bi morala zlasti opraviti vmesni pregled programa, po potrebi s priložitvijo zakonodajnega predloga za spremembo te uredbe. [Sprememba 52]

(41)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(27) je treba program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam upravičencem. Takšne zahteve bi morale vključevati merljive in realistične kazalnike, ki jih je mogoče meriti skozi čas, kot podlago za ocenjevanje učinkov programa na terenu. [Sprememba 53]

(42)  Tako na evropski kot na lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, promocijo in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih v okviru programa. Aktivnosti ozaveščanja, promocije in razširjanja informacij bi se morale opirati na vse izvajalske organe programa, po potrebi tudi s podporo drugih zainteresiranih strani ustreznih deležnikov. [Sprememba 54]

(43)  Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij dejavnosti obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri iz te uredbe, dodeljeni obveščanju, prispevati tudi h kritju stroškov celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe. [Sprememba 55]

(44)  Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega izvajanja te uredbe bi moral program čim bolje izkoristiti obstoječe izvedbene mehanizme. Izvajanje programa bi bilo zato treba zaupati Komisiji in nacionalnim agencijam, ki bi morale sčasoma zagotoviti dosledno in neposredno uporabo pravil programa po vsej Uniji. V ta namen in da bi zagotovili učinkovito izvajanje programa, bi morale Komisija in nacionalne agencije sodelovati in v posvetovanju z deležniki oblikovati dosledne, enostavne in kakovostne postopke ter olajšati izmenjavo dobrih praks, ki lahko izboljšajo kakovost projektov v okviru programa. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi morale biti, kadar je to mogoče, nacionalne agencije iste nacionalne agencije, ki so bile imenovane za upravljanje predhodnega programa. Predhodna ocena skladnosti bi morala biti omejena na zahteve, ki so nove in specifične za program, razen če je utemeljeno drugače, kot v primeru resnih pomanjkljivosti ali nezadostne smotrnosti zadevnih nacionalnih agencij. [Sprememba 56]

(44a)  Da bi spodbudili organizatorje projektov, ki nimajo izkušenj s financiranjem programov Unije, da zaprosijo za financiranje, bi morale Komisija in nacionalne agencije nuditi svetovanje in podporo ter zagotoviti, da so postopki za oddajo vlog čim bolj jasni in preprosti. Priročnik o programu bi bilo treba še izboljšati, da bi bil uporabniku prijazen, obrazci za prijavo in obrazci vlog bi morali biti enostavni in pravočasno na voljo. Za nadaljnjo posodobitev in uskladitev postopka prijave bi bilo treba za upravičence programa in tiste, ki sodelujejo pri upravljanju programa, razviti skupno večjezično orodje „vse na enem mestu“. [Sprememba 57]

(44b)  Praviloma bi se morale vloge za nepovratna sredstva in projekte predložiti nacionalni agenciji države, kjer ima vlagatelj svoj sedež, ki te vloge tudi obdela. Z odstopanjem od tega bi bilo treba vloge za nepovratna sredstva in projekte za dejavnosti, ki jih organizirajo omrežja Unije ter evropske in mednarodne organizacije, predložiti Komisiji, ki jih neposredno obdela. [Sprememba 58]

(45)  Da se v vsaki sodelujoči državi zagotovita dobro finančno poslovodenje in pravna varnost, bi moral vsak nacionalni organ imenovati neodvisen revizijski organ. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi moral biti, kadar je to mogoče, neodvisni revizijski organ isti neodvisni revizijski organ, ki je bil imenovan za ukrepe iz predhodnega programa.

(46)  Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov sprejeti vse ustrezne ukrepe za odpravo pravnih in upravnih ovir za, ki bi lahko onemogočile dostop to programa ali njegovo pravilno delovanje programa. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. V skladu z Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta(28) se države članice spodbuja, naj uvedejo skrajšane postopke za sprejem. [Sprememba 59]

(47)  Sistem za poročanje o smotrnosti bi moral zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvajanja in ocenjevanje programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter s primerno ravnjo podrobnosti. Te podatke bi bilo treba sporočiti Komisiji v skladu z zadevnimi pravili o varstvu podatkov.

(48)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(29). [Sprememba 60]

(49)  Za poenostavitev zahtev za upravičence, bi bilo treba čim bolj uporabljati poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in za poenostavitev upravljanja programa bi bilo treba pavšalna plačila, ki temeljijo na zadevnem projektu, uporabiti za dejavnosti na področju mobilnosti v vseh sektorjih. Pri poenostavljenih nepovratnih sredstvih Poenostavljena nepovratna sredstva za podpiranje aktivnosti mobilnosti programa, kot jih je opredelila Komisija, bi se morali upoštevati življenjski stroški in stroški morala pregledati in prilagajati življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi in regiji gostiteljici. Komisija in nacionalne agencije v državah pošiljateljicah bi morale imeti možnost, da ta poenostavljena nepovratna sredstva prilagodijo na podlagi objektivnih meril, zlasti za zagotovitev dostopa ljudem z manj priložnostmi. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba države članice spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne subjekte, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom. [Sprememba 61]

(50)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(30), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(31) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(32) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodi finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja v Uniji, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(33). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(51)  Treba je zagotoviti dopolnjevanje ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, z aktivnostmi, ki jih izvajajo države članice, in z drugimi aktivnostmi Unije, zlasti tistimi na področjih izobraževanja, kulture in medijev, mladine in solidarnosti, zaposlovanja in socialne vključenosti, raziskav in inovacij, industrije in podjetij ter kmetijstva in razvoja podeželja s poudarkom na mladih kmetih, koheziji, regionalni politiki ter mednarodnemu sodelovanju in razvoju.

(52)  Čeprav je regulativni okvir državam članicam in regijam že v prejšnjem programskem obdobju omogočal, da vzpostavijo sinergije med programom Erasmus+ in drugimi instrumenti Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, ki podpirajo tudi kvalitativni razvoj sistemov za izobraževanje, usposabljanje in mlade v Uniji, je bil potencial teh sinergij doslej premalo izkoriščen, zaradi česar so bili sistemski učinki projektov in učinek na politiko omejeni. Na nacionalni ravni bi moralo potekati učinkovito komuniciranje in sodelovanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za upravljanje teh različnih instrumentov, da bi se čim bolj povečal njihov učinek. Program bi moral omogočati aktivno sodelovanje s temi instrumenti, zlasti z zagotavljanjem, da se lahko visokokakovostna vloga, ki je zaradi nezadostnih sredstev ni mogoče financirati v okviru programa, s poenostavljenim postopkom obravnava za financiranje v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Da bi poenostavili postopek za take ukrepe, bi jim moralo biti mogoče dodeliti „pečat odličnosti“ kot priznanje njihove visoke kakovosti. Tovrstno dopolnjevanje med programi bi moralo omogočiti povečanje skupne stopnje uspešnosti projektov. [Sprememba 62]

(52a)  Za povečanje učinkovitosti financiranja Unije in podpore politike je pomembno dosledno spodbujati sinergije in dopolnjevanje med vsemi ustreznimi programi. Takšne sinergije in dopolnjevanje ne bi smele povzročiti, da bi se sredstva, dodeljena programu Erasmus+, upravljala zunaj programske strukture, prav tako pa ne bi smela voditi do uporabe sredstev za doseganje ciljev, ki niso cilji iz te uredbe. Vse sinergije in dopolnjevanja bi morale privesti do poenostavljenih prijavnih postopkov na ravni izvajanja. [Sprememba 63]

(53)  Za pregled ali dopolnitev kazalnikov smotrnosti programa bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v skladu s Prilogo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnosti, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(54)  Primerno je zagotoviti pravilen zaključek predhodnega programa, zlasti glede nadaljevanja večletnih ureditev za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in upravna pomoč bi morala od 1. januarja 2021 po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 še niso bili dokončani v okviru predhodnega programa.

(55)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta uredba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi moral program dejavno podpirati pobude, katerih cilj je povečati ozaveščenost in spodbujati pozitivno dojemanje katere koli skupine, ki bi lahko bila diskriminirana, ter spodbujati enakost spolov. Prav tako bi moral podpirati prizadevanja za odpravo izobraževalne vrzeli in posebnih težav, s katerimi se soočajo Romi, tako da se jim olajša polno in dejavno sodelovanje v programu. Spoštovanje pravic in načel, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah, bi bilo treba vključiti v celoten proces načrtovanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programa. [Sprememba 64]

(56)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(57)  Ker cilja te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ta cilj zaradi transnacionalne narave, širokega obsega in geografske pokritosti financiranih aktivnosti na področju mobilnosti in sodelovanja, učinka na dostop do učne mobilnosti in splošneje na povezovanje Unije ter okrepljene mednarodne razsežnosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(58)  Uredbo (EU) št. 1288/2013 bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2021.

(59)  Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, zagotovljene v okviru programa, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi program Erasmus Erasmus+, program za ukrepanje Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa (v nadaljnjem besedilu: program).

V Uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „vseživljenjsko učenje“ pomeni učenje v vseh oblikah (formalno, neformalno in priložnostno), ki poteka v vseh življenjskih obdobjih, vključno s predšolsko vzgojo in varstvom, splošnim izobraževanjem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, visokošolskim izobraževanjem ter izobraževanjem odraslih, in katerega posledica je izboljšanje ali dopolnjevanje znanja, spretnosti, kompetenc in odnosov ali udeležbe v družbi z osebnega, državljanskega, kulturnega, socialnega in/ali zaposlitvenega vidika, vključno s svetovanjem in usmerjanjem; [Sprememba 65]

(2)  „učna mobilnost“ pomeni fizični premik v državo, ki ni država prebivanja, zaradi študija, usposabljanja, vključno s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem, ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja; lahko ima obliko pripravništva, vajeništva, mladinskih izmenjav, poučevanja ali udeležbe v dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja. Lahko jo spremljajo ukrepi, kot sta jezikovna podpora, vključno z nacionalnim znakovnim jezikom, in usposabljanje, in/ali jo dopolnjujeta dostopno spletno učenje in virtualno sodelovanje V nekaterih posebnih primerih lahko učna mobilnost poteka v obliki učenja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; [Sprememba 66]

(2a)  „virtualno učenje“ pomeni pridobivanje znanj in spretnosti z uporabo dostopnih informacijskih in komunikacijskih orodij; [Sprememba 67]

(2b)  „kombinirano učenje“ pomeni pridobivanje znanj in spretnosti s kombinacijo virtualnih orodij za izobraževanje in usposabljanje ter tradicionalnih načinov izobraževanja in usposabljanja; [Sprememba 68]

(3)  „neformalno učenje“ pomeni prostovoljno učenje, ki poteka zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja prek načrtovanih aktivnosti (v smislu ciljev, metod in časa) z nekakšno obliko podpore pri učenju;

(4)  „priložnostno učenje“ pomeni učenje, ki je posledica vsakodnevnih aktivnosti in izkušenj ter ni organizirano ali strukturirano v smislu ciljev, časa ali podpore pri učenju. Z vidika učenca je to učenje lahko nenamerno;

(5)  „mladina“ pomeni posameznike, stare od 13 do 30 let;

(6)  „množični šport“ pomeni organiziran šport, s katerim se na lokalni ravni redno ukvarjajo amaterski športniki, in šport za vse vseh starosti iz zdravstvenih, vzgojnih ali socialnih razlogov; [Sprememba 69]

(7)  „visokošolski študent“ pomeni vsako osebo, ki je vpisana na visokošolsko institucijo, bodisi v kratki cikel, dodiplomsko, magistrsko ali doktorsko stopnjo ali enakovredno stopnjo. Pojem zajema tudi nove diplomante, ali osebo, ki je v zadnjih 24 mesecih uspešno končala šolanje na tej instituciji; [Sprememba 70]

(8)  „osebje“ pomeni vse osebe, ki bodisi poklicno bodisi prostovoljno sodelujejo v izobraževanju na vseh stopnjah, usposabljanju ali neformalnem učenju, ter lahko vključuje profesorje, učitelje, vodje usposabljanj, raziskovalce, vodstvene delavce šol, mladinske delavce, športne trenerje, osebje, ki ne sodeluje v izobraževanju, ter druge strokovnjake, vključene v spodbujanje učenja; [Sprememba 71]

(8a)  „športno osebje“ pomeni osebo ali osebe, ki bodisi za plačilo bodisi prostovoljno sodelujejo pri vodenju, izobraževanju ali treniranju športne ekipe ali več posameznih športnikov; [Sprememba 72]

(9)  „dijak poklicnega izobraževanja in usposabljanja“ pomeni vsako osebo, vpisano v program začetnega ali nadaljevalnega poklicnega izobraževanja ali usposabljanja na kateri koli stopnji od sekundarne do postsekundarne. Pojem zajema tudi posameznike, ki so nedavno zaključili takšne programe, ali osebo, ki je v zadnjih 24 mesecih uspešno končala ta program; [Sprememba 73]

(10)  „učenec oz. dijak“ pomeni vsako osebo, ki je v učne namene vpisana v institucijo za splošno izobraževanje na kateri koli ravni od predšolske vzgoje in varstva do višjega sekundarnega izobraževanja ali ki se šola zunaj institucionalnega okolja ter jo nacionalni pristojni organi štejejo za upravičeno do sodelovanja v programu na svojih ozemljih; [Sprememba 74]

(11)  „izobraževanje odraslih“ pomeni vse oblike nepoklicnega izobraževanja odraslih po začetnem izobraževanju, in sicer formalne, neformalne in priložnostne;

(12)  „tretja država, ki ni pridružena programu“ pomeni tretjo državo, ki ne sodeluje polno v programu, vendar lahko njeni pravni subjekti izjemoma koristijo program, in sicer v ustrezno utemeljenih primerih v interesu Unije; [Sprememba 75]

(13)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica;

(14)  „partnerstvo“ pomeni sporazum med skupino institucij in/ali organizacij za izvajanje skupnih aktivnosti in projektov;

(15)  „skupni magistrski ali doktorski študij“ pomeni celosten študijski program, ki ga ponujata vsaj dve visokošolski instituciji in privede do ene diplome, ki jo skupaj izdajo in podpišejo vse sodelujoče institucije in je uradno priznana v državah, kjer imajo sodelujoče institucije sedež; [Sprememba 76]

(16)  „mednarodni“ pomeni kateri koli ukrep, ki vključuje vsaj eno tretjo državo, ki ni pridružena programu;

(17)  „virtualno sodelovanje“ pomeni kakršno koli obliko sodelovanja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij;

(18)  „visokošolska institucija“ pomeni katero koli vrsto visokošolske institucije ustanovo, ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso omogoča pridobitev priznanih stopenj izobrazbe ali drugih priznanih kvalifikacij na terciarni ravni, ne glede na to, kako se taka institucija imenuje, ter katero koli drugo vrsto visokošolske institucije primerljivo ustanovo, ki jo nacionalni organi štejejo za upravičeno do sodelovanja v programu na svojem ozemlju; [Sprememba 77]

(19)  „transnacionalni“ se nanaša na kateri koli ukrep, ki vključuje vsaj dve državi, ki sta bodisi državi članici bodisi tretji državi, pridruženi programu;

(20)  „aktivnost udejstvovanja mladih“ pomeni zunajšolsko aktivnost, ki jo izvajajo neformalne skupine mladih in/ali mladinske organizacije in za katero je značilen sta značilna pristop neformalnega ali priložnostnega učenja ter podpora za dostop in vključevanje; [Sprememba 78]

(21)  „mladinski delavec“ pomeni poklicnega delavca ali prostovoljca, ki sodeluje v neformalnem ali priložnostnem učenju in nudi podporo mladim pri njihovem osebnem, družbeno–izobraževalnem in strokovnem razvoju razvoju, vključno z družbeno-izobraževalnim in strokovnim razvojem ter razvojem njihovih kompetenc; [Sprememba 79]

(22)  „dialog EU z mladimi“ pomeni dialog z med oblikovalci politike, nosilci odločanja, strokovnjaki, raziskovalci oziroma deležniki civilne družbe ter mladimi in mladinskimi organizacijami, ki predstavlja; to je forum za stalni skupni razmislek o prednostnih nalogah, izvajanju ter spremljanju evropskega sodelovanja na področju mladine vseh področjih, povezanih z mladimi; [Sprememba 80]

(23)  „tretja država, pridružena programu“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica sporazuma z Unijo, na podlagi katerega je mogoča udeležba te države v programu, in ki izpolnjuje vse obveznosti iz te uredbe v zvezi z državami članicami; [Sprememba 81]

(24)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom [197(2)(c)] finančne uredbe;

(25)  „ljudje z manj priložnostmi“ pomeni ljudi, ki se srečujejo z ovirami, ki jim iz gospodarskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov, zaradi migrantskega ozadja ali razlogov, kot so invalidnost in učne težave, preprečujejo dejanski dostop do priložnosti v okviru programa so pri dostopanju do programa prikrajšani zaradi različnih ovir, ki denimo izvirajo iz invalidnosti, zdravstvenih in učnih težav, migrantskega ozadja, kulturnih razlik, ekonomskih, socialnih in geografskih okoliščin, vključno z ljudmi iz marginaliziranih skupnosti ali ljudmi, ki jim grozi diskriminacija na kateri koli podlagi iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; [Sprememba 82]

(26)  „nacionalni organ“ pomeni organ, ki je na nacionalni ravni pristojen za spremljanje in nadzor upravljanja programa v državi članici ali tretji državi, pridruženi programu;

(27)  „nacionalna agencija“ pomeni enega ali več organov v posamezni državi članici ali tretji državi, pridruženi programu, pristojnih za upravljanje izvajanja programa na nacionalni ravni. V posamezni državi članici ali tretji državi, pridruženi programu, je lahko več nacionalnih agencij;

(27a)  „pečat odličnosti“ pomeni znak visoke kakovosti, ki se podeljuje projektom, predloženim v okviru programa, za katere se šteje, da si zaslužijo financiranje, vendar ga ne prejmejo zaradi proračunskih omejitev; z njim se priznava vrednost predloga in podpira iskanje alternativnih virov financiranja. [Sprememba 83]

Člen 3

Cilji programa

1.  Splošni cilj programa je podpirati izobraževalni, strokovni in osebni razvoj ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine mladinskih dejavnosti in športa z vseživljenjskim učenjem v Evropi in zunaj nje ter s tem prispevati k trajnostni rasti, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in socialni koheziji ter vključenosti ter spodbujanju aktivnega državljanstva in krepitvi evropske identitete. Zato je program ključni instrument za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora, spodbujanje inovacij na področju izobraževanja in usposabljanja, podpiranje izvajanja evropskega strateškega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju in njegovih sektorskih programov, za spodbujanje sodelovanja na področju mladinske politike v okviru strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027 ter razvijanje evropske razsežnosti v športu. [Sprememba 84]

2.  Specifični cilji programa so:

(a)  spodbujanje učne mobilnosti posameznikov ter sodelovanja, vključevanja, enakosti, odličnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni organizacij in politik na področju izobraževanja in usposabljanja; [Sprememba 85]

(b)  spodbujanje neformalne in priložnostne učne mobilnosti, medkulturnega učenja, kritičnega razmišljanja in aktivnega udejstvovanja mladih ter sodelovanja, vključevanja, kakovosti, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni mladinskih organizacij in politik; [Sprememba 86]

(c)  spodbujanje učne mobilnosti športnih trenerjev in osebja na področju množičnega športa, športnega osebja in mladih, ki se redno organizirano ukvarjajo s športom, ter sodelovanja, vključevanja, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni športnih organizacij in politik; [Sprememba 87]

(ca)  spodbujanje vseživljenjskega učenja z medsektorskim pristopom na področju formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja ter s podpiranjem prožnih učnih poti. [Sprememba 88]

2a.  Program vključuje okrepljeno mednarodno razsežnost, da se s sodelovanjem med Unijo in tretjimi državami podprejo cilji zunanjega delovanja Unije in razvojni cilji. [Sprememba 89]

3.  Cilji programa se uresničujejo z naslednjimi tremi ključnimi ukrepi:

(a)  učna mobilnost („ključni ukrep 1“);

(b)  sodelovanje med organizacijami in institucijami („ključni ukrep 2“) ter

(c)  podpora razvoju politik in sodelovanju („ključni ukrep 3“).

Cilji se uresničujejo tudi z ukrepi Jean Monnet iz člena 7.

Vsi ukrepi programa vsebujejo močno učno komponento, ki prispeva k izpolnjevanju ciljev programa, določenih v tem členu. Ukrepi, ki se podpirajo v okviru vsakega ključnega ukrepa, so opisani v poglavju II (izobraževanje in usposabljanje), poglavju III (mladina) in poglavju IV (šport). Operativni cilji in ustrezne prednostne naloge politike se podrobno določijo v programu dela iz člena 19. [Sprememba 90]

Člen 3a

Evropska dodana vrednost

1.  Program podpira samo tiste ukrepe in dejavnosti, ki ustvarjajo morebitno evropsko dodano vrednost in ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3.

2.  Evropska dodana vrednost ukrepov in dejavnosti programa se na primer zagotovi zlasti z njihovim:

(a)  nadnacionalnim značajem, zlasti kar zadeva mobilnost in sodelovanje, katerih cilj je doseči trajnostni sistemski učinek;

(b)  dopolnjevanjem in sinergijami z drugimi programi in politikami na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije;

(c)  prispevkom k učinkoviti uporabi orodij Unije za preglednost in priznavanje;

(d)  prispevkom k razvoju standardov zagotavljanja kakovosti na ravni Unije, vključno z listinami;

(e)  prispevkom k razvoju skupnih standardov na ravni Unije v programih izobraževanja in usposabljanja;

(f)  spodbujanjem medkulturnega in medverskega dialoga v Uniji;

(g)  razvijanjem večjezičnosti po vsej Uniji ali

(h)  spodbujanjem občutka evropske pripadnosti in krepitvijo skupnega evropskega državljanstva. [Sprememba 91]

POGLAVJE II

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

Člen 4

Ključni ukrep 1

Učna mobilnost

Na področju izobraževanja in usposabljanja program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira naslednje ukrepe:

(a)  mobilnost visokošolskih študentov in osebja;

(b)  mobilnost dijakov in osebja poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

(c)  mobilnost učencev oz. dijakov in osebja v šolah, vključno z vzgojitelji predšolskih otrok ter zaposlenih na področju predšolske vzgoje in varstva; [Sprememba 92]

(d)  mobilnost učečih se odraslih in osebja v izobraževanju odraslih; [Sprememba 93]

(e)  priložnosti za učenje jezikov, vključno s tistimi, ki podpirajo aktivnosti mobilnosti.

Program podpira virtualno učenje in mešane učne ukrepe ob dejavnostih mobilnosti iz odstavka 1. Podpira tudi ukrepe za osebe, ki v teh dejavnostih mobilnosti ne morejo sodelovati.

Komisija po potrebi zagotovi, da so virtualna in mešana učna orodja, ki se razvijejo v okviru programa, na voljo splošni javnosti. [Sprememba 94]

Za pripravo dejavnosti mobilnosti iz tega člena, po potrebi tudi za pripravljalne obiske, se dodeli podpora. [Sprememba 95]

Člen 5

Ključni ukrep 2

Sodelovanje med organizacijami in institucijami

Na področju izobraževanja in usposabljanja program v okviru ključnega ukrepa 2 podpira naslednje ukrepe:

(a)  strateška partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa; [Sprememba 96]

(b)  partnerstva za odličnost, zlasti evropske univerze, centre poklicne odličnosti in skupne magistrske ali doktorske študije v okviru programa Erasmus Mundus; evropske univerze in centri poklicne odličnosti vključujejo vsaj en subjekt, ustanovljen v državi članici; [Sprememba 97]

(c)  partnerstva za inovacije, kot so koalicije za izobraževanje odraslih, za krepitev inovacijske zmogljivosti Evrope; [Sprememba 98]

(d)  dostopne in uporabniku prijazne spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje, vključno s podpornimi storitvami za eTwinning in elektronsko platformo za izobraževanje odraslih v Evropi, orodja za spodbujanje uporabe metod univerzalne zasnove za učenje, pa tudi orodja za lažjo mobilnost, kot je evropska študentska izkaznica iz člena 25(7c); [Sprememba 99]

(da)  usmerjena krepitev zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja v tretjih državah, ki niso pridružene programu. [Sprememba 100]

Člen 6

Ključni ukrep 3

Podpora razvoju politik in sodelovanju

Na področju izobraževanja in usposabljanja program v okviru ključnega ukrepa 3 podpira naslednje ukrepe:

(a)  pripravo in izvajanje splošnih in sektorskih programov politik Unije na področju izobraževanja in usposabljanja, tudi s podporo mreže Eurydice ali aktivnosti drugih ustreznih organizacij;

(b)  krepitev orodij in ukrepov Unije, ki spodbujajo kakovost, preglednost ter, priznavanje in posodabljanje kompetenc, spretnosti in kvalifikacij(34); [Sprememba 101]

(c)  dialog o politikah in ter sodelovanje s ključnimi zainteresiranimi stranmi, med drugim z ustreznimi deležniki in podpora zanje, vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja in usposabljanja; [Sprememba 102]

(d)  ciljno usmerjene ukrepe, ki prispevajo h kakovostnemu visokokakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; [Sprememba 103]

(e)  sodelovanje z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije;

(f)  aktivnosti razširjanja informacij in ozaveščanja o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu.

Člen 7

Ukrepi Jean Monnet

Program podpira poučevanje, učenje, raziskave in ter razprave o evropskem povezovanju in prihodnjih izzivih in priložnostih Unije z naslednjimi ukrepi: [Sprememba 104]

(a)  ukrepom Jean Monnet na področju visokošolskega izobraževanja; [Sprememba 105]

(b)  ukrepom Jean Monnet na drugih vseh področjih izobraževanja in usposabljanja; [Sprememba 106]

(c)  podporo naslednjim institucijam, ki uresničujejo cilje evropskega pomena: Evropskemu univerzitetnemu inštitutu v Firencah, vključno z njegovo Šolo za evropsko in nadnacionalno upravljanje, Evropski akademiji (College of Europe v Bruggeju in Natolinu), Evropskemu inštitutu za javno upravo v Maastrichtu, Akademiji za evropsko pravo v Trierju, Evropski agenciji za vključujoče izobraževanje oseb s posebnimi potrebami v Odenseju in Mednarodnemu centru za evropsko usposabljanje v Nici.

POGLAVJE III

MLADINA

Člen 8

Ključni ukrep 1

Učna mobilnost

Na področju mladine program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira naslednje ukrepe:

(a)  mobilnost mladih;

(b)  aktivnosti udejstvovanja mladih;

(c)  aktivnosti pobude DiscoverEU;

(d)  mobilnost mladinskih delavcev.

Člen 9

Ključni ukrep 2

Sodelovanje med organizacijami in institucijami

Na področju mladine program v okviru ključnega ukrepa 2 podpira naslednje ukrepe:

(a)  strateška partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa; [Sprememba 107]

(b)  partnerstva za inovacije za krepitev inovacijske zmogljivosti Evrope;

(c)  dostopne in uporabnikom prijazne spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje. [Sprememba 108]

Člen 10

Ključni ukrep 3

Podpora razvoju politik in sodelovanju

Na področju mladine program v okviru ključnega ukrepa 3 podpira naslednje ukrepe:

(a)  pripravo in izvajanje programa mladinske politike Unije za mlade po potrebi s podporo mladinskega wikija; [Sprememba 109]

(b)  orodja in ukrepe Unije za spodbujanje kakovosti, preglednosti in priznavanja kompetenc in spretnosti, zlasti z orodjem Youthpass;

(c)  dialog o politikah in sodelovanje z zadevnimi ključnimi zainteresiranimi stranmi ustreznimi deležniki ter podpora zanje, vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju mladine, dialog EU z mladimi ter podporo Evropskemu mladinskemu forumu; [Sprememba 110]

(d)  ukrepe, ki prispevajo h kakovostnemu visokokakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; [Sprememba 111]

(e)  sodelovanje z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije;

(f)  aktivnosti razširjanja informacij in ozaveščanja o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu.

POGLAVJE IV

ŠPORT

Člen 11

Ključni ukrep 1

Učna mobilnost

Na področju športa program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira mobilnost športnih trenerjev mladih, ki se ukvarjajo z množičnim športom, in športnega osebja na področju množičnega športa. [Sprememba 112]

Člen 12

Ključni ukrep 2

Sodelovanje med organizacijami in institucijami

Na področju športa program v okviru ključnega ukrepa 2 podpira naslednje ukrepe:

(a)  partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa;

(b)  nepridobitne športne prireditve množičnega športa, vključno z manjšimi prireditvami, katerih cilj je nadaljnji razvoj evropske razsežnosti športa. [Sprememba 113]

Člen 13

Ključni ukrep 3

Podpora razvoju politik in sodelovanju

Na področju športa program v okviru ključnega ukrepa 3 podpira naslednje ukrepe:

(a)  pripravo in izvajanje programa politike Unije na področju športa in telesne dejavnosti;

(b)  dialog o politikah in sodelovanje z zadevnimi ključnimi zainteresiranimi stranmi deležniki, vključno z evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju športa; [Sprememba 114]

(ba)  ciljno usmerjene ukrepe, ki prispevajo h visokokakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; [Sprememba 115]

(bb)  sodelovanje z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije; [Sprememba 116]

(c)  dejavnosti razširjanja informacij in ozaveščanja o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu, vključno s športnimi odličji in nagradami.

Poglavje IVa

Vključevanje [Sprememba 117]

Člen 13a

Strategija vključevanja

1.  Komisija do 31. marca 2021 oblikuje okvir ukrepov za vključevanje in navodila za njihovo izvajanje. Nacionalne agencije na podlagi tega okvira in zlasti ob upoštevanju posebnih izzivov pri dostopu do programa v nacionalnem kontekstu razvijejo večletno nacionalno strategijo vključevanja. Strategija se objavi do 30. junija 2021. Njeno izvajanje se redno spremlja.

2.  Posebni poudarek okvira in strategije iz odstavka 1 je na naslednjih elementih:

(a)  sodelovanju s socialnimi partnerji, nacionalnimi in lokalnimi organi ter civilno družbo;

(b)  podpiranju lokalnih organizacij, ki jih vodi skupnost in delajo neposredno s ciljnimi skupinami;

(c)  doseganju in obveščanju ciljnih skupin, vključno z razširjanjem uporabniku prijaznih informacij;

(d)  poenostavitvi prijavnih postopkov;

(e)  zagotavljanju posebnih storitev svetovanja, usposabljanja in podpore ciljnim skupinam pred prijavo in za pripravo na njihovo dejansko udeležbo v programu;

(f)  najboljši praksi v zvezi z dostopnostjo in podpornimi storitvami za invalide;

(g)  zbiranju ustreznih kvalitativnih in kvantitativnih podatkov za oceno učinkovitosti strategije;

(h)  uporabi ukrepov finančne podpore v skladu s členom 13b. [Sprememba 118]

Člen 13b

Ukrepi finančne podpore za vključevanje

1.  Komisija in države članice sodelujejo, da zagotovijo ustrezne ukrepe finančne podpore, po potrebi tudi z zagotavljanjem predhodnega financiranja v podporo ljudem z manj priložnostmi, katerih sodelovanje v programu ovirajo finančni razlogi, ker so bodisi ti ljudje v slabšem ekonomskem položaju bodisi jim veliko oviro predstavljajo dodatni stroški za udeležbo v programu zaradi njihovega posebnega položaja. Ocena finančnih razlogov in višine podpore temelji na objektivnih merilih.

2.  Ukrepi finančne podpore iz odstavka 1 lahko vključujejo:

(a)  podporo iz drugih instrumentov Unije, kot je Evropski socialni sklad+;

(b)  podporo v okviru nacionalnih shem;

(c)  prilagoditev in dopolnitev podpore za ukrepe mobilnosti, ki je na voljo v okviru programa.

3.  Komisija za upoštevanje točke (c) odstavka 2 tega člena po potrebi prilagodi nepovratna sredstva za podporo ukrepov mobilnosti v okviru programa ali pooblasti nacionalne agencije, da to storijo. Komisija v skladu z določbami iz člena 14 tudi določi namenski proračun za financiranje dodatnih ukrepov finančne podpore v okviru programa.

4.  Stroški ukrepov za lajšanje ali podpiranje vključevanja v nobenem primeru ne upravičujejo zavrnitve vloge v okviru programa. [Sprememba 119]

POGLAVJE V

FINANČNE DOLOČBE

Člen 14

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 30 000 000 000 41 097 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 (46 758 000 000 EUR v tekočih cenah). [Sprememba 120]

Evropski parlament in Svet odobrita letna proračunska sredstva znotraj omejitev večletnega finančnega okvira. [Sprememba 121]

2.  Program se izvaja v skladu z naslednjo okvirno razdelitvijo tega zneska:

(a)  24 940 000 000 EUR 83 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja, od česar bi bilo treba dodeliti: [Sprememba 122]

(1)  najmanj 8 640 000 000 EUR 34,66 % ukrepom na področju visokošolskega izobraževanja iz člena 4(a) in člena 5(a); [Sprememba 123]

(2)  najmanj 5 230 000 000 EUR 23 % ukrepom na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja iz člena 4(b) in člena 5(a); [Sprememba 124]

(3)  najmanj 3 790 000 000 EUR 15,63 % ukrepom na področju šolskega izobraževanja iz člena 4(c) in člena 5(a), vključno s predšolsko vzgojo; [Sprememba 125]

(4)  najmanj 1 190 000 000 EUR 6 % ukrepom na področju izobraževanja odraslih iz člena 4(d) in člena 5(a); [Sprememba 126]

(5)  450 000 000 EUR 1,8 % za ukrepe Jean Monnet iz člena 7; [Sprememba 127]

(5a)  13,91 % zneska iz točke (a) tega odstavka ukrepom, ki se v glavnem neposredno upravljajo, vključno z ukrepi iz točke (e) člena 4, točk (b) do (d) člena 5 ter točk (a) do (f) člena 6; [Sprememba 128]

(5b)  preostalih 5 % zneska se lahko uporabi za financiranje ukrepov v okviru poglavja II; [Sprememba 129]

(b)  3 100 000 000 EUR 10,3 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju mladine iz členov od 8 do 10; [Sprememba 130]

(c)  550 000 000 EUR 2 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju športa iz členov od 11 do 13 ter [Sprememba 131]

(d)  najmanj 960 000 000 EUR 3,2 % zneska iz odstavka 1 kot prispevek k stroškom poslovanja nacionalnih agencij. [Sprememba 132]

Preostalega 1,5 %, ki se ne dodeli v skladu z okvirno razdelitvijo iz prvega pododstavka, se lahko uporabi za podporo programa. [Sprememba 133]

3.  Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in za spodbujanje mednarodne razsežnosti programa se zagotovi dodaten finančni prispevek na podlagi Uredbe .../... [Instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje](35) ter Uredbe .../... [IPA III](36) zagotovijo finančni prispevki, da se podprejo ukrepi, ki se vzpostavijo in izvajajo in upravljajo v skladu s to uredbo. Ta prispevek se financira v skladu z uredbama, ki vzpostavljata navedena instrumenta. Za uporabo teh sredstev se uporablja ta uredba, pri čemer se zagotovi skladnost z uredbama, ki urejata instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje in IPA III. [Sprememba 134]

4.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi ter svetovanjem o dostopnosti in usposabljanjem. [Sprememba 135]

5.  Brez poseganja v finančno uredbo so lahko odhodki za ukrepe, ki izhajajo iz projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.

6.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s [točko (a) člena 62(1)] finančne uredbe ali posredno v skladu s [točko (c)] navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

6a.  Prednostne naloge za dodelitev proračunskih sredstev na ukrep iz odstavka 2 se določijo v programu dela iz člena 19. [Sprememba 136]

Člen 15

Oblike financiranja EU in načini izvajanja

1.  Program se dosledno izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe.

2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil.

3.  Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se v skladu s finančno uredbo štejejo za zadostno jamstvo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe X [uredbe, ki bo nasledila uredbo o Jamstvenem skladu].

POGLAVJE VI

UDELEŽBA V PROGRAMU

Člen 16

Tretje države, pridružene programu

1.  V programu lahko sodelujejo naslednje tretje države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)  druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

–  zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije,

–  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe,

–  na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom,

–  Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

2.  Države iz odstavka 1 polno sodelujejo v programu le, če izpolnjujejo vse obveznosti, ki jih ta uredba nalaga državam članicam.

Člen 17

Tretje države, ki niso pridružene programu

Kar zadeva ukrepe iz členov od 4 do 6, člena 7(a) in (b) ter členov od 8 do 10, 12 in 13, lahko v programu v ustrezno utemeljenih primerih v interesu Unije sodelujejo pravni subjekti iz naslednje tretje države:

(a)  tretje države iz člena 16, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 2 navedenega člena;

(b)  katera koli druga tretja država. [Sprememba 137]

Člen 18

Pravila, ki se uporabljajo za neposredno in posredno upravljanje

1.  V programu lahko sodelujejo javni in zasebni pravni subjekti, dejavni na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa.

2.  Pri izvajanju programa, med drugim pri izbiri udeležencev in dodeljevanju nepovratnih sredstev, Komisija in države članice zagotovijo prizadevanje za spodbujanje socialnega vključevanja in doseganje ljudi z manj priložnostmi. [Sprememba 138]

3.  Za postopke izbire v okviru neposrednega in posrednega upravljanja lahko komisijo za ocenjevanje iz [tretje alinee člena 145(3)] finančne uredbe sestavljajo zunanji strokovnjaki.

4.  Za javne subjekte pa tudi institucije in organizacije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ki so v zadnjih dveh letih več kot 50 % svojega letnega prihodka prejeli iz javnih virov, se šteje, da imajo potrebno finančno, strokovno in upravno zmogljivost za izvajanje aktivnosti v okviru programa. Od njih se ne zahteva predložitev nadaljnje dokumentacije za izkazovanje navedene zmogljivosti.

4a.  Ravni finančne podpore, na primer nepovratna sredstva, pavšalni zneski, pavšalne stopnje in stroški na enoto, se redno pregledujejo in prilagajajo življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi ali regiji gostiteljici na podlagi podatkov Eurostata. Pri prilagoditvi življenjskih stroškov in stroškov bivanja se upoštevajo potni stroški do države ali regije gostiteljice in nazaj. [Sprememba 139]

5.  Za izboljšanje dostopa za ljudi z manj priložnostmi in za zagotovitev nemotenega izvajanja programa lahko Komisija na podlagi objektivnih meril prilagodi nepovratna sredstva za podporo ukrepom mobilnosti v okviru programa ali za to pooblasti nacionalne agencije iz člena 23. [Sprememba 140]

6.  Komisija lahko objavi skupne razpise s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ali z njihovimi organizacijami in agencijami, z namenom ujemajočega financiranja projektov. Projekti se lahko ocenijo in izberejo s skupnimi postopki ocenjevanja in izbora, o katerih se dogovorijo sodelujoče organizacije ali agencije za financiranje, v skladu z načeli iz finančne uredbe.

POGLAVJE VII

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

Člen 19

Program dela

Program se izvaja s programi dela Sekundarne politike in prednostne naloge, vključno s podrobnostmi posebnih pobud iz členov 4 do 13 se določijo s programom iz člena [108] 110 finančne uredbe. V programu dela se določi tudi, kako se bo program izvajal. Poleg tega se v programu dela navedejo zneski, dodeljeni posameznim ukrepom, in porazdelitev sredstev med države članice in tretje države, pridružene programu, za ukrepe, ki jih upravlja nacionalna agencija. Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30, da to uredbo dopolni s sprejetjem programa dela. [Sprememba 141]

Člen 20

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene programa glede doseganja njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30, da spremeni Prilogo z namenom pregleda ali dopolnitve kazalnikov, kadar je to potrebno, in dopolnitve te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da upravičenci do sredstev Unije v smislu člena [2(5)] finančne uredbe podatke za spremljanje izvajanja in ocenjevanja programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter s primerno ravnjo podrobnosti. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 21

Ocenjevanje Ocene, vmesni pregled in revizija [Sprememba 142]

1.  Ocene Vse ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. [Sprememba 143]

2.  Vmesna ocena Vmesni pregled programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa vsekakor najpozneje do 31. decembra 2024. Priložena ji je tudi končna ocena predhodnega programa, ki se upošteva pri vmesnem pregledu. V okviru vmesnega pregleda se poleg ocene splošne učinkovitosti in smotrnosti programa posebna pozornost nameni ukrepom vključevanja iz poglavju IVa, prizadevanjem za poenostavitev programa za upravičence in novim pobudam iz člena 5(b) in člena 8(c). Pri tem se preuči razčlenitev udeležbe v programu, zlasti glede ljudi z manj priložnostmi. [Sprememba 144]

3.  Brez poseganja v zahteve iz Poglavja IX in obveznosti nacionalnih agencij iz člena 24 države članice do 30. aprila 2024 Komisiji predložijo poročilo o izvajanju in učinkih programa na svojih ozemljih. ESZD predloži podobno poročilo o izvajanju in učinkih programa v sodelujočih državah v razvoju. [Sprememba 145]

3a.  Komisija po potrebi in na podlagi vmesnega pregleda poda ustrezne zakonodajne predloge o spremembi te uredbe. Komisija pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta in pristojnim organom Sveta poroča o vmesnem pregledu, tudi kar zadeva odločitev, ali je treba to uredbo spremeniti. [Sprememba 146]

4.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. [Sprememba 147]

5.  Komisija zaključke teh ocen vse ocene in vmesni pregled skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 148]

POGLAVJE VIII

INFORMIRANJE, KOMUNICIRANJE IN RAZŠIRJANJE INFORMACIJ

Člen 22

Informiranje, komuniciranje in razširjanje informacij

1.  Nacionalne agencije iz člena 24 v sodelovanju s Komisijo in na podlagi okvira Unije razvijajo dosledno strategijo za učinkovito ozaveščanje ter razširjanje in uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih v okviru ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, in pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu, vključno z informacijami o ukrepih in aktivnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter njegovih rezultatih, in. Nacionalne agencije zadevne ciljne skupine obveščajo o ukrepih in aktivnostih, ki se izvajajo v njihovi državi, da bi okrepili sodelovanje med deležniki ter podprli medsektorski pristop pri izvajanju programa. Komisija in nacionalne agencije pri izvajanju dejavnosti komuniciranja in ozaveščanja ter širjenja informacij v skladu s poglavjem IVa posebno pozornost namenjajo ljudem z manj priložnostmi, da bi povečali njihovo udeležbo v programu. [Sprememba 149]

1a.  Vsi nujni dokumenti programa za upravičence, tudi obrazci za prijavo, navodila in bistvene informacije, so na voljo vsaj v vseh uradnih jezikih Unije. [Sprememba 150]

2.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

3.  Pravni subjekti znotraj sektorjev, ki jih program zajema, za namene komuniciranja in razširjanja informacij v zvezi s programom uporabljajo blagovno znamko „Erasmus“ „Erasmus+“.

4.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati na dostopen način. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3. [Sprememba 151]

4a.  Nacionalne agencije razširjajo informacije o programu tudi službam za poklicno usmerjanje v okviru institucij za izobraževanje in usposabljanje ter zavodom za zaposlovanje. [Sprememba 152]

POGLAVJE IX

SISTEM ZA UPRAVLJANJE IN REVIZIJO

Člen 23

Nacionalni organ

1.  Države članice do […] Komisijo z uradnim obvestilom, ki ga posredujejo njihova stalna predstavništva, obvestijo o osebah, ki so zakonsko pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu kot nacionalni organ za namene te uredbe. Če se nacionalni organ v času trajanja programa zamenja, zadevna država članica o tem takoj obvesti Komisijo po enakem postopku.

2.  Države članice sprejmejo vse potrebne in ustrezne ukrepe za odstranitev kakršnih koli pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa, vključno, kadar je mogoče, z ukrepi za izogibanje obdavčenju nepovratnih sredstev, zagotavljanje prenosljivosti pravic med socialnimi sistemi v Uniji in reševanje vprašanj, ki povzročajo težave pri pridobivanju vizumov ali dovoljenj za prebivanje. [Sprememba 153]

3.  Nacionalni organ do […] imenuje nacionalno agencijo ali nacionalne agencije. Kadar obstaja več kot ena nacionalna agencija, države članice vzpostavijo ustrezni mehanizem za usklajeno upravljanje izvajanja programa na nacionalni ravni, zlasti zato, da zagotovijo skladno in stroškovno učinkovito izvajanje programa ter učinkovite stike s Komisijo na tem področju, pa tudi zaradi lažjega morebitnega prenosa sredstev med agencijami, kar omogoča prožnost in boljšo uporabo sredstev, dodeljenih državam članicam. Vsaka država članica sama odloča o ureditvi razmerja med nacionalnim organom in nacionalno agencijo, vključno z nalogami, kot je določitev programa dela nacionalne agencije.

Nacionalni organ Komisiji predloži ustrezno predhodno oceno skladnosti, ki dokazuje, da nacionalna agencija izpolnjuje določbe iz člena [58(1)(c)(v) in (vi)] ter člena [60(1), (2) in (3)] finančne uredbe ter da izpolnjuje zahteve Unije glede standardov notranje kontrole za nacionalne agencije in pravila za upravljanje finančnih sredstev programa za dodelitev v obliki nepovratnih sredstev.

4.  Nacionalni organ imenuje neodvisni revizijski organ iz člena 26.

5.  Nacionalni organ svojo predhodno oceno skladnosti pripravi na podlagi lastnih kontrol in revizij in/ali kontrol in revizij, ki jih opravi neodvisni revizijski organ iz člena 26. Če je nacionalna agencija, imenovana za program, ista nacionalna agencija, ki je bila imenovana za predhodni program, se obseg predhodne ocene skladnosti omeji na zahteve, ki so nove in specifične za program.

6.  V primeru, da Komisija zavrne imenovanje nacionalne agencije na podlagi svoje presoje predhodne ocene skladnosti ali da nacionalna agencija ne izpolnjuje minimalnih zahtev Komisije, nacionalni organ zagotovi, da se sprejmejo potrebni popravljalni ukrepi za zagotovitev, da nacionalna agencija izpolnjuje minimalne zahteve, ali pa za nacionalno agencijo imenuje drug organ.

7.  Nacionalni organ spremlja in nadzoruje upravljanje programa na nacionalni ravni. Preden sprejme kakršno koli odločitev, ki bi lahko bistveno vplivala na upravljanje programa, zlasti glede svoje nacionalne agencije, o tem pravočasno obvesti Komisijo in se z njo posvetuje.

8.  Nacionalni organ zagotovi ustrezno sofinanciranje poslovanja svoje nacionalne agencije, da se zagotovi upravljanje programa ob upoštevanju veljavnih pravil Unije.

9.  Na podlagi letne izjave nacionalne agencije o upravljanju, neodvisnega revizijskega mnenja o tej izjavi in analize Komisije o skladnosti in smotrnosti nacionalne agencije nacionalni organ Komisiji vsako leto predloži informacije o svojih dejavnostih spremljanja in nadzora v zvezi s programom. Kadar je možno, so te informacije dostopne javnosti. [Sprememba 154]

10.  Nacionalni organ prevzame odgovornost za pravilno upravljanje finančnih sredstev Unije, ki jih Komisija prenese na nacionalno agencijo v okviru programa.

11.  V primeru kakršnih koli nepravilnosti, malomarnosti ali goljufij, ki se lahko pripišejo nacionalni agenciji, ali kakršnih koli resnih pomanjkljivosti ali nezadovoljive smotrnosti nacionalne agencije, če to privede do terjatev Komisije zoper nacionalno agencijo, je nacionalni organ odgovoren za povračilo neizterjanih sredstev Komisiji.

12.  V okoliščinah iz odstavka 11 lahko nacionalni organ na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije nacionalni agenciji prekliče mandat. Če želi nacionalni organ nacionalni agenciji preklicati mandat iz katerega koli drugega utemeljenega razloga, o tem uradno obvesti Komisijo najmanj šest mesecev pred predvidenim datumom prenehanja mandata nacionalne agencije. V takih primerih se nacionalni organ in Komisija formalno dogovorita o posebnih in časovno omejenih prehodnih ukrepih.

13.  V primeru preklica nacionalni organ izvede vse potrebne kontrole glede finančnih sredstev Unije, zaupanih nacionalni agenciji s preklicanim mandatom, in zagotovi neoviran prenos teh sredstev, pa tudi vse dokumentacije in orodij za upravljanje, potrebnih za upravljanje programa, na novo nacionalno agencijo. Nacionalni organ zagotovi nacionalni agenciji s preklicanim mandatom potrebno finančno podporo za nadaljevanje izpolnjevanja njenih pogodbenih obveznosti do upravičencev programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo.

14.  Če tako zahteva Komisija, nacionalni organ imenuje institucije ali organizacije ali vrste takšnih institucij in organizacij, ki se štejejo za upravičene do sodelovanja v posebnih ukrepih programa na njihovem ozemlju.

Člen 24

Nacionalna agencija

1.  Nacionalna agencija:

(a)  ima pravno osebnost ali je del subjekta, ki ima pravno osebnost, in jo ureja pravo zadevne države članice. ministrstvo ne more biti imenovano za nacionalno agencijo;

(b)  ima ustrezno zmogljivost upravljanja, osebje in infrastrukturo za zadovoljivo izpolnjevanje svojih nalog, tako da je zagotovljeno učinkovito in uspešno upravljanje programa in dobro finančno poslovodenje finančnih sredstev Unije;

(ba)  ima potrebno strokovno znanje za vse sektorje programa; [Sprememba 155]

(c)  ima operativna in pravna sredstva za uporabo upravnih in pogodbenih pravil ter pravil finančnega poslovodenja, določenih na ravni Unije;

(d)  ponuja ustrezna finančna jamstva, ki jih je po možnosti izdal javni organ in ki ustrezajo ravni finančnih sredstev Unije, ki jih bo morala upravljati;

(e)  je imenovana za čas trajanja programa.

2.  Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje vseh faz projektnega cikla ukrepov, navedenih v programu dela iz člena [19], v skladu s členom [58(1)(c)(v) in (vi)] finančne uredbe.

3.  Nacionalna agencija dodeli podporo v obliki nepovratnih sredstev upravičencem v smislu člena [2(5)] finančne uredbe, in sicer s sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstvih, kot ga za zadevni ukrep programa določi Komisija.

4.  Nacionalna agencija vsako leto poroča Komisiji in svojemu nacionalnemu organu v skladu s členom [60(5)] finančne uredbe. Nacionalna agencija je odgovorna za upoštevanje pripomb, ki jih poda Komisija po zaključku svoje analize letne izjave o upravljanju in neodvisnega revizijskega mnenja o njej.

5.  Nacionalna agencija brez predhodnega pisnega dovoljenja nacionalnega organa in Komisije ne sme na tretjo osebo prenesti nobene naloge programa ali izvrševanja proračuna, ki ji je dodeljena. Nacionalna agencija obdrži izključno odgovornost za kakršne koli naloge, prenesene na tretjo osebo.

6.  V primeru preklica mandata nacionalni agenciji ta ostane pravno odgovorna za izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti do upravičencev programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo.

7.  Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje in zaključitev finančnih sporazumov, ki se nanašajo na predhodni program in ob začetku programa še niso potekli.

7a.  Nacionalne agencije v sodelovanju s Komisijo zagotovijo, da so postopki za izvajanje te uredbe skladni in preprosti ter da so informacije kakovostne, poleg tega pa razvijejo enotne standarde za prijavo projektov in oceno. Nacionalne agencije se redno posvetujejo z upravičenci programa in tako zagotavljajo skladnost s to zahtevo. [Sprememba 156]

Člen 25

Evropska komisija

1.  Na podlagi zahtev za izpolnjevanje pogojev za nacionalne agencije iz člena 23(3) Komisija pregleda nacionalne sisteme upravljanja in kontrole, zlasti na podlagi predhodne ocene skladnosti, ki ji jo zagotovi nacionalni organ, letne izjave nacionalne agencije o upravljanju in mnenja neodvisnega revizijskega organa o njej, pri čemer ustrezno upošteva letne informacije, ki jih prejme od nacionalnega organa glede njegovih dejavnosti spremljanja in nadzora v zvezi s programom.

2.  V dveh mesecih po prejemu predhodne ocene skladnosti iz člena 23(3) od nacionalnega organa Komisija sprejme, pogojno sprejme ali zavrne imenovanje nacionalne agencije. Komisija ne sklene pogodbenega razmerja z nacionalno agencijo, dokler ne sprejme predhodne izjave o skladnosti. Komisija lahko v primeru pogojnega sprejema uporabi sorazmerne previdnostne ukrepe v zvezi s svojim pogodbenim razmerjem z nacionalno agencijo.

3.  Komisija da nacionalni agenciji vsako leto na voljo naslednja finančna sredstva programa:

(a)  finančna sredstva za dodelitev nepovratnih sredstev v zadevni državi članici za ukrepe programa, upravljanje katerih je zaupano nacionalni agenciji;

(b)  finančni prispevek za podporo nacionalni agenciji pri izvajanju nalog upravljanja programa, določen na podlagi zneska finančnih sredstev Unije, ki se dodelijo kot nepovratna sredstva, zaupana nacionalni agenciji;

(c)  po potrebi dodatna finančna sredstva za ukrepe iz členov 6(d) in, 10(d) in 13(ba). [Sprememba 157]

3a.  Komisija je odgovorna za izvajanje ukrepov, ki jih neposredno upravlja. Tako upravlja vse faze vlog za nepovratna sredstva in projekte za ukrepe programa iz poglavij II, III in IV, kadar jih predložijo mreže na ravni Unije, evropske in mednarodne organizacije. [Sprememba 158]

4.  Komisija določi zahteve za program dela nacionalne agencije. Komisija nacionalni agenciji finančnih sredstev programa ne da na voljo, dokler uradno ne odobri njenega programa dela.

5.  Potem ko oceni letno izjavo o upravljanju in mnenje neodvisnega revizijskega organa o njej, Komisija naslovi svoje mnenje in pripombe v zvezi s tem na nacionalno agencijo in nacionalni organ.

6.  V primeru, da Komisija ne more sprejeti letne izjave o upravljanju ali neodvisnega revizijskega mnenja o njej, ali v primeru, da nacionalna agencija pripomb Komisije ne upošteva zadovoljivo, lahko Komisija izvede katere koli previdnostne ali popravljalne ukrepe, ki so potrebni, da se zaščitijo finančni interesi Unije v skladu s členom [60(4)] finančne uredbe.

7.  Organizirajo se redni sestanki z mrežo nacionalnih agencij, da se zagotovi skladno zagotovita dosledno izvajanje programa v vseh državah članicah in v vseh tretjih državah iz člena 17 in izmenjava najboljše prakse. Po potrebi so lahko na te sestanke kot opazovalci povabljeni zunanji strokovnjaki, vključno s predstavniki civilne družbe, socialnih partnerjev in tretjih držav, pridruženih programu. Evropski parlament je na te sestanke povabljen kot opazovalec. [Sprememba 159]