(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0856),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0484/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj italijanskega senata, španskega parlamenta in romunskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 20. septembra 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2017(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0015/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 372, 1.11.2017, str. 6. (2) UL C 209, 30.6.2017, str. 28.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije(1),

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Finančni trgi so ključni za delovanje sodobnih gospodarstev. Bolj kot so povezani, večji je potencial za učinkovito razporeditev gospodarskih virov, kar bi lahko koristilo gospodarski uspešnosti. Vendar je za izboljšanje delovanja enotnega trga finančnih storitev pomembno, da so vzpostavljeni postopki za obravnavanje nedelovanja trga in zagotavljanje, da če se finančna institucija ali infrastruktura finančnega trga, ki deluje na tem trgu, srečuje s finančnimi težavami ali je pred propadom, tak dogodek ne destabilizira celotnega finančnega trga in ne škoduje rasti v širšem gospodarstvu. Centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) so ključne komponente finančnih trgov, ki posredujejo med udeleženci, tako da delujejo kot kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca, ter imajo osrednjo vlogo pri obdelavi finančnih transakcij in upravljanju izpostavljenosti različnim tveganjem, povezanim z navedenimi transakcijami. CNS z enega mesta vodijo obdelavo transakcij in pozicij nasprotnih strank ter poravnavajo obveznosti, ustvarjene s transakcijami, od članov pa prejemajo ustrezno zavarovanje v obliki kritja in prispevkov v jamstvene sklade.

(2)  Centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) so ključne komponente globalnih finančnih trgov, ki posredujejo med udeleženci, tako da delujejo kot kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca, ter imajo osrednjo vlogo pri obdelavi finančnih transakcij in upravljanju izpostavljenosti različnim tveganjem, povezanim z navedenimi transakcijami. CNS z enega mesta vodijo obdelavo transakcij in pozicij nasprotnih strank ter poravnavajo obveznosti, ustvarjene s transakcijami, od članov pa zahtevajo ustrezno zavarovanje v obliki kritja in prispevkov v jamstvene sklade.

(3)  Povezovanje finančnih trgov Unije je pomenilo, da so se CNS, ki so sprva služile domačim potrebam in trgom, razvile v širša ključna vozlišča na finančnih trgih Unije. CNS z dovoljenjem v Uniji danes opravljajo kliring različnih razredov produktov, od izvedenih finančnih instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov na blago, ki kotirajo na borzi ali na prostem trgu (OTC), do delnic, obveznic in drugih produktov, kot so repo posli. Svoje storitve prek nacionalnih meja zagotavljajo različnim finančnim in drugim institucijam v Uniji. Čeprav nekatere CNS z dovoljenjem v Uniji ostajajo osredotočene na domače trge, so vse sistemsko pomembne vsaj na domačih trgih.

(4)  Ker je precej finančnega tveganja finančnega sistema Unije obravnavanega in skoncentriranega v CNS v imenu klirinških članov in njihovih strank, sta nujna učinkovitejša pravna ureditev in zanesljiv nadzor CNS. V skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(4), ki je začela veljati avgusta 2012, morajo CNS upoštevati visoke bonitetne, organizacijske in poslovodske standarde. Naloga pristojnih organov je, da izvajajo popoln nadzor nad njihovimi dejavnostmi, pri čemer sodelujejo s kolegiji nadzornikov, v katerih so zadevni organi združeni za posebne naloge, ki so jim dodeljene. V skladu z zavezami, ki so jih voditelji G20 sprejeli od začetka finančne krize, se z Uredbo (EU) št. 648/2012 tudi zahteva, da mora centralni kliring za vse standardizirane izvedene finančne instrumente OTC opraviti CNS. Ko bo začela veljati obveznost centralnega kliringa izvedenih finančnih instrumentov OTC, se bosta obseg in razpon poslovanja CNS verjetno povečala, kar bi lahko prineslo dodatne izzive za strategije upravljanja tveganj CNS.

(5)  Uredba (EU) št. 648/2012 je prispevala k večji odpornosti CNS in širših finančnih trgov na zelo različna tveganja, ki so obravnavana in skoncentrirana v CNS. Vendar z nobenim sistemom pravil in praks ni mogoče preprečiti nezadostnosti obstoječih sredstev pri upravljanju tveganj CNS, vključno z eno ali več neizpolnitvami obveznosti klirinških članov. Za finančne institucije, ki jim grozijo resne težave ali skorajšnji propad, bi se načeloma morali še naprej uporabljati običajni insolventni postopki. Kot pa je pokazala finančna kriza, lahko taki postopki, zlasti v obdobju dolgotrajne gospodarske nestabilnosti in negotovosti, zmotijo funkcije, ki so ključne za gospodarstvo, in tako ogrozijo finančno stabilnost. Običajni insolventni postopki za podjetja morda ne zagotavljajo vedno dovolj hitrega posredovanja ali ne dajejo ustrezne prednosti kontinuiteti kritičnih funkcij finančnih institucij za ohranitev finančne stabilnosti. Da bi se preprečile te negativne posledice običajnih insolventnih postopkov, je treba vzpostaviti poseben okvir reševanja za CNS.

(6)  Kriza je poudarila tudi pomanjkanje ustreznih instrumentov za ohranitev kritičnih funkcij, ki jih zagotavljajo propadajoče finančne institucije. Poleg tega je pokazala pomanjkanje okvirov, ki bi omogočali sodelovanje in usklajevanje med organi, zlasti tistimi v različnih državah članicah ali jurisdikcijah, da se zagotovi hitro in odločno ukrepanje. Brez takih instrumentov ter ob pomanjkanju okvirov za sodelovanje in usklajevanje so bile države članice prisiljene finančne institucije reševati z denarjem davkoplačevalcev, da bi ustavile širjenje negativnih učinkov in zmanjšale paniko. Čeprav CNS niso bile neposredne prejemnice izredne javnofinančne pomoči med krizo, so bile posredne upravičenke ukrepov reševanja, sprejetih v zvezi z bankami, in zaščitene pred učinki, ki bi jih sicer nanje imele banke, ki niso izpolnjevale svojih obveznosti. Zato je potreben okvir za sanacijo in reševanje CNS, da se prepreči odvisnost od denarja davkoplačevalcev v primeru njihovega neurejenega propada. Tak okvir bi moral obravnavati tudi možnost, da je reševanje CNS potrebno tudi iz drugih razlogov in ne zgolj zaradi neizpolnjevanja obveznosti enega ali več klirinških članov.

(7)  Cilj zanesljivega okvira za sanacijo in reševanje je zagotoviti, kolikor je mogoče, da CNS določijo ukrepe za okrevanje po finančnih težavah, ohraniti kritične funkcije CNS, ki propada ali bo verjetno propadla, ob prenehanju preostalih dejavnosti z običajnimi insolventnimi postopki ter ohraniti finančno stabilnost in hkrati čim bolj znižati stroške propada CNS za končne stranke in davkoplačevalce. Z okvirom za sanacijo in reševanje se dodatno krepi pripravljenost CNS in organov za blažitev finančnih težav ter zagotovitev dodatnega vpogleda organov v priprave CNS na scenarije izjemnih situacij. Organom zagotavlja tudi pooblastila, da se usklajeno pripravijo na morebitno reševanje CNS in obravnavajo CNS v upadu, s čimer prispeva k nemotenemu delovanju finančnih trgov.

(8)  Trenutno ni usklajenih določb za sanacijo in reševanje CNS v Uniji. Nekatere države članice so že sprejele zakonodajne spremembe, s katerimi se od CNS zahteva, da pripravijo načrte sanacije, in s katerimi so uvedeni mehanizmi za reševanje propadajočih CNS. Poleg tega se zakoni in drugi predpisi, ki urejajo insolventnost CNS, med državami članicami vsebinsko in postopkovno zelo razlikujejo. Odsotnost skupnih pogojev, pooblastil in postopkov za sanacijo in reševanje CNS, verjetno predstavlja oviro za nemoteno delovanje notranjega trga in otežuje sodelovanje med nacionalnimi organi pri obravnavanju propada CNS in uporabi ustreznih mehanizmov za porazdelitev izgub med njene člane v Uniji in na svetovni ravni. To velja zlasti takrat, ko organi zaradi različnih pristopov nimajo enake stopnje obvladovanja ali enake zmožnosti za reševanje CNS. Navedene razlike med shemami za sanacijo in reševanje lahko različno vplivajo na CNS in njihove člane v državah članicah, s čimer lahko povzročajo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Neobstoj skupnih pravil in instrumentov za obravnavo težav ali propada v CNS lahko pri udeležencih vpliva na njihovo izbiro za opravljanje kliringa, pri CNS pa na izbiro kraja njihovega sedeža, kar CNS preprečuje, da bi v celoti izkoristile svoje temeljne svoboščine na enotnem trgu. To pa bi lahko udeležence odvračalo od čezmejnega dostopa do CNS na notranjem trgu in oviralo nadaljnje povezovanje na kapitalskih trgih Evrope. Skupna pravila za sanacijo in reševanje v vseh državah članicah so zato nujna za zagotovitev, da CNS pri uveljavljanju svojih svoboščin na notranjem trgu niso omejene s finančno zmogljivostjo držav članic in njihovih organov za upravljanje njihovega propada.

(9)  Pregled regulativnega okvira za banke in druge finančne institucije, ki je potekal zaradi krize, in zlasti povečanje kapitalskih in likvidnostnih rezerv bank, boljši instrumenti za makrobonitetne politike ter izčrpna pravila o sanaciji in reševanju bank so zmanjšali verjetnost prihodnjih kriz ter povečali odpornost vseh finančnih institucij in tržnih infrastruktur, vključno s CNS, proti gospodarskim napetostim, ki so lahko posledica sistemskih motenj ali dogodkov, značilnih za posamezne institucije. Od 1. januarja 2015 se v vseh državah članicah uporablja shema za sanacijo in reševanje bank v skladu z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta(5).

(10)  Pristojni organi in organi za reševanje bi morali graditi na pristopu za sanacijo in reševanje bank ter biti pripravljeni in imeti na voljo ustrezne instrumente za sanacijo in reševanje v razmerah, ki vključujejo propad CNS. Vendar se tveganja, povezana z bankami in CNS, zaradi njihovih različnih funkcij in poslovnih modelov razlikujejo. Zato so potrebni posebni instrumenti in pooblastila za scenarije propada CNS, ki jih povzroči propad klirinških članov CNS ali dogodki, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti.

(11)  Uredbo je treba nujno uporabiti, da se dopolni in nadgradi pristop, uveden z Uredbo (EU) št. 648/2012, ki določa enotne bonitetne zahteve za CNS. Določitev zahtev za sanacijo in reševanje v Direktivi bi lahko povzročila nedoslednosti, saj bi se lahko na področju, ki je sicer urejeno s pravom Unije, ki se uporablja neposredno, in na katerem je vse bolj značilno čezmejno zagotavljanje storitev CNS, sprejeli različni nacionalni zakoni. Zato je primerno, da se sprejmejo tudi enotna pravila o sanaciji in reševanju CNS, ki se uporabljajo neposredno.

(12)  Za zagotovitev skladnosti z veljavno zakonodajo Unije na področju finančnih storitev in čim večje finančne stabilnosti v Uniji bi se morala ureditev za sanacijo in reševanje uporabljati za vse CNS, za katere veljajo bonitetne zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012, ne glede na to, ali imajo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Profili tveganja, povezani z alternativnimi korporacijskimi strukturami, so sicer lahko različni, vendar ta uredba obravnava CNS kot neodvisne subjekte v kakršni koli skupinski ali tržni strukturi in zagotavlja, da je načrt za sanacijo in reševanje CNS samostojen, ne glede na strukturo skupine CNS. To zlasti velja za zahteve, da se na ravni subjekta zadržijo zadostna finančna sredstva za obvladovanje primera neizpolnitve obveznosti ali primera, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti.

(13)  Države članice bi morale za zagotovitev, da se ukrepi za reševanje sprejemajo učinkovito in uspešno ter v skladu s cilji reševanja, imenovati javne upravne organe ali organe s pooblastili na področju javnega upravljanja, ki opravljajo funkcije in naloge, povezane z reševanjem. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so navedenim organom za reševanje dodeljena ustrezna sredstva. Če država članica določi organ, odgovoren za bonitetni nadzor CNS, kot organ za reševanje, bi bilo treba za ločevanje nadzorne funkcije in funkcije reševanja zagotoviti neodvisnost postopka odločanja in vzpostaviti vse potrebne ureditve, da bi se preprečila morebitna navzkrižja interesov in tveganje regulativnega popuščanja.

(14)  Glede na posledice, ki jih lahko imajo propad CNS in poznejši ukrepi za finančni sistem in gospodarstvo države članice, in glede na možno skrajno potrebo po uporabi javnih sredstev kot zadnjo možnost za reševanje krize bi morala finančna ministrstva ali druga ustrezna ministrstva v državah članicah dovolj zgodaj tesno sodelovati v postopku sanacije in reševanja.

(15)  Ker CNS pogosto zagotavljajo storitve v Uniji, je za učinkovito sanacijo in reševanje potrebno sodelovanje med pristojnimi organi in organi za reševanje znotraj kolegijev za nadzor in reševanje, zlasti v fazah priprave na sanacijo in reševanje. To vključuje oceno načrtov sanacije, ki jih razvije CNS, oceno načrtov reševanja, ki jih pripravi organ za reševanje CNS, ter odpravo morebitnih ovir za rešljivost.

(16)  Pri reševanju CNS bi bilo treba doseči ravnotežje med potrebo po postopkih, ki upoštevajo nujnost situacije in omogočajo učinkovite, poštene in pravočasne rešitve ter potrebo po zaščiti finančne stabilnosti v vseh državah članicah, kjer CNS zagotavlja storitve. Organi, na katerih področja pristojnosti bi vplival propad CNS, bi si morali za dosego teh ciljev izmenjevati mnenja v kolegiju za reševanje. Podobno bi morali biti za zagotovitev redne izmenjave mnenj in sodelovanja z zadevnimi organi tretjih držav ti povabljeni, da v kolegijih za reševanje po potrebi sodelujejo kot opazovalci. Organi bi morali vedno upoštevati vpliv svojih odločitev na finančno stabilnost v državah članicah, kjer so dejavnosti CNS ključne ali pomembne za lokalne finančne trge, med drugim tudi tam, kjer so klirinški člani ter kjer so vzpostavljeni povezana mesta trgovanja in infrastrukture finančnih trgov.

(16a)  Glede na čezmejno globalno naravo delovanja nekaterih CNS lahko imajo odločitve organov za reševanje ekonomske in fiskalne učinke v drugih jurisdikcijah. Take čezmejne posledice bi bilo treba v situacijah, ko pride do sanacije in reševanja, v kar se da razumni meri upoštevati, hkrati pa upoštevati tudi suverenost fiskalnih organov v drugih jurisdikcijah.

(17)  Organ ESMA bi moral za pripravo svojih odločitev v zvezi z nalogami, ki so mu dodeljene, ter zagotovitev celovite vključenosti organa EBA in njegovih članov v njihovo pripravo ustanoviti notranji odbor za reševanje ter zadevne pristojne organe EBA povabiti k sodelovanju v njem kot opazovalci.

(18)  Organi bi morali za učinkovito in sorazmerno obravnavo morebitnega propada CNS pri izvajanju svojih pooblastil za sanacijo in reševanje upoštevati več dejavnikov, kot so narava poslovanja CNS, pravna in organizacijska struktura, profil tveganja, velikost, pravni status in medsebojna povezanost s finančnim sistemom. Organi bi morali tudi upoštevati, ali bi lahko njen propad in poznejše prenehanje v običajnem insolventnem postopku znatno negativno vplivala na finančne trge, druge finančne institucije ali širše gospodarstvo.

(19)  Za učinkovito obravnavo propadajočih CNS bi morali biti organi pooblaščeni za uvedbo pripravljalnih ukrepov v zvezi s CNS. Določiti bi bilo treba minimalni standard glede vsebine in informacij, ki jih je treba vključiti v načrte sanacije, za zagotovitev, da imajo vse CNS v Uniji dovolj podrobne načrte za sanacijo, če bi se znašle v finančnih težavah. Takšni načrti bi morali obravnavati ustrezen niz scenarijev, ki bi predvideli tako sistemske težave kot težave, specifične za CNS. Scenariji bi morali obravnavati težavne situacije, ki bi bile skrajnejše od tistih, ki se uporabljajo za redno testiranje izjemnih situacij iz poglavja XII Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 153/2013, in hkrati verjetne, na primer propad več kot dveh klirinških članov, do katerih ima CNS največje izpostavljenosti, ter ene ali več drugih CNS. Načrt sanacije bi moral biti del pravil delovanja CNS, ki so pogodbeno dogovorjena s klirinškimi člani. Navedena pravila delovanja bi morala vsebovati tudi določbe za zagotovitev izvršljivosti sanacijskih ukrepov, predstavljenih v načrtu, v vseh scenarijih. Načrti sanacije ne bi smeli predvideti dostopa do izredne javnofinančne pomoči ali izpostaviti davkoplačevalcev tveganju izgube.

(19a)  Načrti sanacije bi morali zagotavljati ustrezne spodbude za CNS, klirinške člane in stranke, da bi preprečili dodatno poslabšanje razmer in spodbujali sodelovalno ravnanje. Da bi bila struktura spodbud verodostojna, bi bilo treba za odstopanja od načrta sanacije pridobiti odobritev pristojnega organa.

(20)  CNS bi morale pripraviti in redno posodabljati svoje načrte sanacije. ▌V tem primeru bi se morala faza sanacije začeti, ko se bistveno poslabša finančno stanje CNS ali ko se pojavi tveganje za kršitev njenih bonitetnih zahtev na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012. To bi moralo biti navedeno v zvezi z okvirom kvalitativnih ali kvantitativnih kazalnikov, vključenih v načrt sanacije.

(20a)  Načrti sanacije bi morali zagotoviti, da se z zaporedno uporabo instrumentov za sanacijo ustrezno uravnava porazdelitev izgub med CNS, klirinškimi člani in njihovimi strankami. Načeloma bi bilo treba izgube porazdeliti med CNS, klirinške člane in njihove stranke glede na njihovo sposobnost za obvladovanje tveganj. Namen tega je predhodno ustvariti premišljene spodbude in zagotoviti pravično porazdelitev izgub, na tej podlagi pa bi morala biti tudi porazdelitev izgub, ki niso povezane z neizpolnitvijo obveznosti, sorazmerna s stopnjo odgovornosti vsakega udeleženega deležnika. Z načrti sanacije bi bilo treba zagotoviti, da se izgube v primerih neizpolnjevanja obveznosti ter še zlasti v primerih, ki niso povezani z neizpolnjevanjem obveznosti, najprej krijejo iz kapitala CNS. Določiti bi bilo treba, da znatne izgube krijejo klirinški člani, preden se uporabijo instrumenti za porazdelitev izgub med stranke.

(21)  CNS bi morala svoj načrt sanacije predložiti pristojnim organom in nadzornemu kolegiju, ustanovljenemu na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012, v celovito oceno, ki se sprejme s skupno odločitvijo kolegija. V oceni bi moralo biti navedeno, ali je načrt izčrpen in ali tudi v obdobjih resnih finančnih težav omogoča pravočasno obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja CNS.

(22)  Načrti sanacije bi morali izčrpno določati ukrepe, ki bi jih CNS sprejela za obravnavo morebitnih neizravnanih neporavnanih obveznosti, nepokritih izgub, likvidnostnega primanjkljaja ali kapitalske neustreznosti, ter ukrepe za obnovitev morebitnih izčrpanih predhodno namenjenih finančnih sredstev in ureditev v zvezi z likvidnostjo, da CNS obnovi sposobnost uspešnega poslovanja in še naprej izpolnjuje zahteve za pridobitev dovoljenja, v ta namen pa bi morali vključevati tudi zadostno sposobnost za kritje izgub. Predvideni instrumenti bi morali biti celoviti. Vsak instrument bi moral biti zanesljiv in pravočasen ter temeljiti na trdni pravni podlagi. Oblikovati bi bilo treba primerne spodbude za delničarje in člane CNS ter njihove stranke, da nadzorujejo tveganje, ki ga vnašajo ali so mu izpostavljeni v sistemu, spremljajo dejavnosti prevzemanja in upravljanja tveganja CNS ter sodelujejo v postopku upravljanja neizpolnjenih obveznosti.

(22a)  V načrtih sanacije bi morali biti izrecno določeni ukrepi, ki jih mora CNS izvesti v primeru kibernetskih napadov, ko bi lahko prišlo do znatnega poslabšanja njenega finančnega stanja ali ko obstaja tveganje kršitve njenih bonitetnih zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(23)  CNS bi morale zagotoviti, da so načrti nediskriminacijski in uravnoteženi v smislu učinkov in spodbud, ki jih ustvarjajo. Klirinških članov ali strank ne bi smeli nesorazmerno postavljati v slabši položaj. CNS bi morale v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 zlasti zagotoviti, da imajo njihovi klirinški člani omejene izpostavljenosti do CNS. CNS bi morale zagotoviti, da so vsi zadevni deležniki vključeni v pripravo načrta sanacije, z njihovo vključitvijo v odbor za tveganja CNS, odvisno od primera, in z ustreznim posvetovanjem. Ker lahko pričakujemo, da bodo imeli deležniki različna mnenja, bi morale CNS vzpostaviti jasne postopke za obravnavo različnih mnenj delničarjev ter morebitnih nasprotij interesov med deležniki in CNS.

(23a)  CNS bi morale zagotoviti, da se strankam klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, izplačajo ustrezna nadomestila, če se njihova sredstva uporabijo v postopku sanacije.

(24)  Glede na globalno naravo trgov, na katerih deluje CNS, je treba zagotoviti, da lahko CNS po potrebi uporabi možne načine sanacije za pogodbe ali sredstva, ki jih ureja pravo tretje države, ali za subjekte s sedežem v tretjih državah. Pravila delovanja CNS bi morala zato vključevati pogodbena določila, ki zagotavljajo to sposobnost.

(25)  Kadar CNS ne predstavi ustreznega načrta sanacije, bi morali imeti pristojni organi možnost od nje zahtevati, naj sprejme ukrepe, ki so potrebni za odpravo bistvenih pomanjkljivosti v načrtu, da se okrepi poslovanje CNS in da lahko ta obnovi svoj kapital ali uskladi svoje poslovne knjige v primeru propada. Navedeno pooblastilo bi moralo pristojnim organom omogočati sprejetje preventivnih ukrepov, kolikor je to nujno za odpravo morebitnih pomanjkljivosti in torej za izpolnitev ciljev finančne stabilnosti.

(25a)  Če je CNS v sanaciji uporabila instrumente za porazdelitev pozicij in izgub, ki presegajo kaskadni pristop iz Uredbe (EU) št. 648/2012, pri klirinških članih, ki izpolnjujejo svoje obveznosti, in njihovih strankah, ter posledično ni prešla v reševanje, bi moral pristojni organ imeti možnost, da po ponovni uskladitvi knjig od CNS zahteva, da članom izplača denarno nadomestilo za izgube ali, kjer je to ustrezno, od CNS zahteva, da izda lastniške instrumente, vezane na njene prihodnje dobičke.

(26)  Načrtovanje reševanja je bistven del učinkovitega reševanja. Načrte bi moral pripraviti organ za reševanje CNS in bi jih morali skupaj odobriti ustrezni organi kolegija za reševanje. Organi bi morali imeti na voljo vse informacije, ki so potrebne za opredelitev kritičnih funkcij in zagotovitev njihovega nadaljnjega izvajanja. Pravila delovanja CNS, dogovorjena s klirinškimi člani na podlagi pogodbe, bi morala vsebovati določbe za zagotovitev, da lahko organi za reševanje izvršujejo ukrepe za reševanje, vključno s pozivom k denarnemu plačilu v okviru reševanja.

(27)  Na podlagi ocene rešljivosti bi bilo treba organom za reševanje omogočiti, da neposredno ali posredno prek pristojnega organa zahtevajo spremembe pravne strukture in organizacije CNS, sprejetje potrebnih in sorazmernih ukrepov, da se zmanjšajo ali odpravijo bistvene ovire za uporabo instrumentov za reševanje ter zagotovitev rešljivosti zadevnih subjektov.

(28)  Načrti reševanja in ocene rešljivosti so področja, na katerih vsakodnevno potrebo po nadzoru odtehta potreba po pospešitvi in zagotovitvi hitrih ukrepov prestrukturiranja za ohranitev kritičnih funkcij CNS in zaščito finančne stabilnosti. Če različni člani kolegija za reševanje niso soglasni glede odločitev, ki jih je treba sprejeti v zvezi z načrtom reševanja CNS, oceno rešljivosti CNS in odločitvijo za odstranitev morebitnih ovir zanjo, bi moral imeti organ ESMA posredniško vlogo v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Kljub temu bi morala obstajati možnost, da tako zavezujoče posredovanje organa ESMA prouči notranji odbor organa ESMA, saj so člani organa ESMA pristojni za zagotavljanje finančne stabilnosti in nadzor klirinških članov v več državah članicah. Nekateri pristojni organi na podlagi uredbe o EBA bi morali biti povabljeni k sodelovanju v navedenem notranjem odboru organa ESMA kot opazovalci, saj taki organi izvajajo podobne naloge na podlagi Direktive 2014/59/EU. Tako zavezujoče posredovanje ne bi smelo preprečevati nezavezujočega posredovanja v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v drugih primerih.

(29)  ▌Glede na strukturo skupine, ki ji CNS pripada, je lahko nujno, da načrt sanacije CNS določa pogoje za začetek zagotavljanja prostovoljno dogovorjenih pogodbenih ali drugih zavezujočih odnosov, kot so jamstva nadrejene družbe ali dogovori o nadzoru in prenosu dobička in izgub, ali drugih oblik operativne podpore nadrejene družbe ali drugega subjekta skupine za CNS znotraj iste skupine. Preglednost take ureditve bi zmanjšala tveganja za likvidnost in solventnost subjekta v skupini, ki zagotovi podporo CNS v finančnih težavah. Vsako spremembo take ureditve bi bilo treba šteti za bistveno spremembo zaradi pregleda načrta sanacije.

(30)  Glede na občutljivost informacij, ki jih vsebujejo načrti sanacije in reševanja, bi morale za navedene načrte veljati ustrezne določbe glede zaupnosti.

(31)  Pristojni organi bi morali načrte sanacije in vse njihove spremembe posredovati zadevnim organom za reševanje, slednji pa bi morali načrte reševanja in vse njihove spremembe posredovati pristojnim organom, tako da bi bil vsak zadevni organ v celoti seznanjen z vsem.

(32)  Za ohranitev finančne stabilnosti je nujno, da lahko pristojni organi ustavijo slabšanje finančnega in ekonomskega položaja CNS, preden ta doseže točko, na kateri organi nimajo na voljo druge možnosti, kot da jo rešijo ali ji ukažejo, naj spremeni poslovanje, če bi lahko s svojimi ukrepi škodovala splošni finančni stabilnosti. Zato bi bilo treba pristojnim organom dati pooblastila za zgodnje posredovanje, da se preprečijo ali čim bolj zmanjšajo negativni učinki na finančno stabilnost, ali v interesu strank, ki bi jih lahko CNS povzročila z izvajanjem nekaterih ukrepov. Pristojni organi bi morali poleg pooblastil, ki jih nacionalno pravo držav članic ali Uredba (EU) št. 648/2012 določa za okoliščine, ki se ne štejejo za zgodnje posredovanje, imeti tudi pooblastila za zgodnje posredovanje. Pravica do zgodnjega posredovanja vključuje pooblastilo za omejitev ali prepoved plačila za lastniške instrumente in instrumente, ki se obravnavajo kot lastniški, v največji možni meri, ne da bi to povzročilo neizpolnjevanja obveznosti, vključno z izplačilom dividend in odkupi vrednostnih papirjev s strani CNS, pa tudi pooblastilo za omejitev, prepoved ali zamrznitev vseh izplačil variabilnih plačil v skladu z Direktivo 2013/36/EU in smernicami EBA EBA/GL/2015/22, diskrecijskih pokojninskih pravic in odpravnin za vodstvo.

(33)  V fazah sanacije in zgodnjega posredovanja bi morali delničarji v celoti ohraniti svoje pravice. Take pravice pa izgubijo, ko se za CNS začne izvajati reševanje. Pri reševanju bi bilo treba v največji možni meri omejiti ali prepovedati vsa plačila za lastniške instrumente in instrumente, ki se obravnavajo kot lastniški, vključno z izplačilom dividend in odkupi s strani CNS.

(34)  Okvir za reševanje bi moral zagotoviti pravočasen začetek reševanja, preden CNS postane insolventna. Za CNS bi se moralo šteti, da propada ali bo verjetno propadla, kadar krši ali bo v bližnji prihodnosti verjetno kršila zahteve za nadaljnje dovoljenje, kadar njena sanacija ni uspešna pri obnovitvi njene sposobnosti uspešnega poslovanja, kadar so ali bodo verjetno v bližnji prihodnosti sredstva CNS postala nižja od njenih obveznosti, kadar CNS ni več ali verjetno v bližnji prihodnosti ne bo več sposobna plačevati svojih dolgov do roka zapadlosti ali kadar zaprosi za izredno javnofinančno pomoč. Vendar dejstvo, da CNS ne izpolnjuje vseh zahtev za dovoljenje, samo po sebi ne bi smelo upravičiti začetka reševanja. Da bi omogočili pravočasen začetek reševanja, bi moralo biti izpodbijanje odločitve organa za reševanje, da pospeši prehod od reševanja k sanaciji, možno le na podlagi stvarnih razlogov, če je bila odločitev v trenutku, ko je bila sprejeta, glede na informacije, ki so bile takrat zlahka dostopne, arbitrarna in nerazumna.

(35)  Zagotovitev izredne likvidnostne pomoči centralne banke – če je taka pomoč na voljo – ne bi smela biti pogoj, ki dokazuje, da CNS je ali bo v bližnji prihodnosti postala nesposobna plačevati svoje zapadle obveznosti. Za ohranitev finančne stabilnosti, zlasti v primeru sistemskega pomanjkanja likvidnosti, državna jamstva za likvidnostna posojila, ki jih odobrijo centralne banke, ali državna jamstva za novoizdane obveznosti za odpravo resne motnje v gospodarstvu države članice ne bi smele sprožiti okvira za reševanje, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(36)  Kadar CNS izpolnjuje pogoje za reševanje, bi moral imeti njen organ za reševanje na voljo usklajen sklop instrumentov in pooblastil za reševanje. Za njihovo izvajanje bi morali veljati skupni pogoji, cilji in splošna načela. Vendar bi morala biti uporaba dodatnih instrumentov in pooblastil organov za reševanje skladna z načeli in cilji reševanja. Zlasti uporaba takšnih instrumentov ali pooblastil ne bi smela vplivati na učinkovito reševanje čezmejnih skupin. Glede na cilj največjega možnega preprečevanja uporabe javnih sredstev in ob upoštevanju težav pri predvidevanju natančne narave resne krize, v kateri bi moral organ za reševanje ukrepati, nobenega instrumenta za reševanje ne bi smeli izključiti vnaprej. Da bi preprečili moralno tveganje in bolj bolje zaščitili davkoplačevalce, bi morali pristojni organi predhodno določiti jasne in celovite ukrepe za izterjavo kar največ teh sredstev od klirinških udeležencev.

(37)  Zato bi morali biti glavni cilji reševanja zagotovitev kontinuitete kritičnih funkcij, preprečevanje negativnih učinkov na finančno stabilnost in zaščita javnih sredstev ▌.

(38)  Kritične funkcije propadajoče CNS bi bilo treba ohraniti, po potrebi z njenim prestrukturiranjem in zamenjavo poslovodstva, kot delujoče podjetje z uporabo instrumentov za reševanje, ki v čim večji meri uporabljajo zasebna sredstva. Ta cilj bi bilo mogoče doseči s prodajo CNS ali njeno združitvijo s solventno tretjo osebo ali s prestrukturiranjem ali odpisom pogodb in obveznosti CNS s porazdelitvijo izgub in prenosom pozicij s članov z neizpolnjenimi obveznostmi na člane, ki niso v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, ali z izvedbo dokapitalizacije CNS z odpisom njenih delnic ali odpisom in konverzijo njenega dolga v kapital. V skladu s ciljem ohranitve ključnih funkcij CNS bi moral organ za reševanje pred izvedbo zgoraj opisanih ukrepov razmisliti o zagotovitvi izpolnitve vseh obstoječih in neporavnanih pogodbenih obveznosti CNS, vključno zlasti z vsemi pogodbenimi obveznostmi klirinških članov, da izpolnijo pozive k denarnemu plačilu ali prevzamejo pozicije klirinških članov z neizpolnjenimi obveznostmi, bodisi z dražbo ali na druge dogovorjene načine iz pravilnika CNS, ter obstoječih in neporavnanih pogodbenih obveznosti, s katerimi so stranke, ki niso klirinški člani, zavezane kakršni koli obliki finančne pomoči. Organ za reševanje bi moral zagotoviti izpolnitev pogodbenih obveznosti v skladu z načinom njihove izterjave v običajnih insolventnih postopkih.

(39)  Hitro in odločno ukrepanje je nujno, da se ohrani zaupanje v trg in čim bolj zmanjša širjenje negativnih učinkov. Ko so izpolnjeni pogoji za reševanje, bi moral organ za reševanje CNS takoj sprejeti ustrezen in usklajen ukrep za reševanje v javnem interesu. CNS lahko propade v okoliščinah, ki zahtevajo takojšen odziv ustreznega organa za reševanje. Navedeni organ bi torej moral imeti možnost sprejeti ukrep za reševanje, čeprav CNS izvaja sanacijske ukrepe oziroma ne da bi moral najprej uporabiti pooblastila za zgodnje posredovanje.

(40)  Pri sprejemanju ukrepov za reševanje bi moral organ za reševanje CNS upoštevati ukrepe iz načrtov reševanja, razvitih v kolegiju za reševanje, in jim slediti, razen če ob upoštevanju okoliščin primera meni, da bodo cilji reševanja učinkoviteje doseženi s sprejetjem ukrepov, ki niso določeni v načrtih reševanja. Organ za reševanje bi moral kolegij za reševanje nemudoma obvestiti o ukrepih za reševanje, ki jih namerava izvesti, zlasti če taki ukrepi odstopajo od načrta.

(41)  Poseganje v lastninske pravice bi moralo biti sorazmerno s tveganjem za finančno stabilnost. Instrumente za reševanje bi bilo zato treba uporabiti le za tiste CNS, ki izpolnjujejo pogoje za reševanje, zlasti kadar je treba uresničevati cilj finančne stabilnosti v javnem interesu. Ker lahko instrumenti in pooblastila za reševanje posegajo v pravice delničarjev, klirinških članov, njihovih strank in upnikov v širšem smislu, bi se morali ukrepi za reševanje sprejeti le, če je to potrebno zaradi javnega interesa, pri čemer bi moralo biti vsako poseganje v navedene pravice skladno z Listino. Zlasti kadar se upniki istega razreda v okviru ukrepov za reševanje obravnavajo različno, bi morale biti takšne razlike utemeljene z javnim interesom in sorazmerne z obravnavanimi tveganji ter ne bi smele biti niti neposredno niti posredno diskriminacijske na podlagi državljanstva.

(42)  Prizadeti delničarji, klirinški člani in upniki ne bi smeli utrpeti večjih izgub, kot bi jih, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS, ampak bi bili namesto tega odvisni od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami iz njenih pravil delovanja oziroma bi CNS prenehala v okviru običajnega insolventnega postopka. V primeru delnega prenosa sredstev CNS v postopku reševanja na zasebnega kupca ali premostitveno CNS bi moral preostali del CNS v postopku reševanja prenehati po običajnih insolventnih postopkih.

(43)  Za zaščito pravic delničarjev, upnikov ter klirinških članov in njihovih strank bi bilo treba določiti jasne obveznosti glede vrednotenja sredstev in obveznosti CNS ter vrednotenja obravnave teh strank, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje. Vrednotenje bi moralo biti mogoče začeti že v fazi sanacije. Preden se sprejme kakršen koli ukrep za reševanje, bi bilo treba opraviti pošteno in realno vrednotenje sredstev in obveznosti CNS, vključno s ceno, zaračunano za morebitno prenehanje pogodb v CNS, pri kateri bi bilo treba upoštevati nestanovitnost in likvidnost trga v času reševanja. Pritožba zoper takšno vrednotenje bi morala biti dopustna le skupaj s pritožbo zoper odločitev o reševanju. Poleg tega bi bilo treba v nekaterih primerih po uporabi instrumentov za reševanje izvesti naknadno primerjavo med dejansko obravnavo delničarjev in upnikov, klirinških članov in njihovih strank ter njihovo obravnavo, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS in če bi bili namesto tega odvisni od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami v njenih pravilih delovanja oziroma v okviru običajnega insolventnega postopka, pri čemer bi se ustrezno upoštevali verjetni negativni učinki sistemske nestabilnosti in pretresov na trgu. Kadar delničarji in upniki ter klirinški člani in njihove stranke pri poplačilu ali nadomestilu svojih terjatev prejmejo manj, kot bi prejeli, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS in če bi bili namesto tega odvisni od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami v njenih pravilih delovanja oziroma v okviru običajnega insolventnega postopka, pri čemer bi se ustrezno upoštevali verjetni negativni učinki sistemske nestabilnosti in pretresov na trgu, bi morali biti v nekaterih primerih upravičeni do izplačila razlike. Pri izračunu zneska, ki bi ga prejeli, ne bi smeli predvidevati, da bo za to uporabljena javnofinančna podpora. V nasprotju z vrednotenjem pred ukrepi za reševanje bi bilo treba omogočiti ugovarjanje tej primerjavi ločeno od odločitve o reševanju. Odločitev o tem, kako bo delničarjem in upnikom ter klirinškim članom in njihovim strankam izplačana ugotovljena razlika v obravnavi, bi morala biti prepuščena državam članicam.

(44)  Za zagotovitev učinkovitega reševanja bi bilo treba v postopku vrednotenja čim natančneje določiti morebitne izgube, ki se porazdelijo, da lahko CNS ponovno uskladi poslovne knjige neporavnanih pozicij in poravna tekoče plačilne obveznosti. Vrednotenje sredstev in obveznosti propadajoče CNS bi moralo temeljiti na poštenih, preudarnih in realnih predpostavkah v trenutku uporabe instrumentov za reševanje. Pri vrednotenju pa finančno stanje CNS ne bi smelo vplivati na vrednost obveznosti. Če je nujno, bi bilo treba organom za reševanje omogočiti hitro vrednotenje sredstev ali obveznosti propadajoče CNS. To vrednotenje bi moralo biti začasno in bi se moralo uporabljati do izvedbe neodvisnega vrednotenja.

(45)  Ob začetku reševanja bi moral organ za reševanje zagotoviti, da so vse neporavnane pogodbene obveznosti CNS, klirinških članov in drugih nasprotnih strank, določene v pravilih delovanja CNS, vključno z neizvedenimi sanacijskimi ukrepi, izpolnjene, razen če je izvajanje drugega pooblastila ali instrumenta za reševanje ustreznejše za ublažitev negativnih učinkov na finančno stabilnost ali ohranitev kritičnih funkcij CNS. Izgube bi se morale nato pokriti z instrumenti regulatornega kapitala in bi jih bilo treba razdeliti med delničarje do njihove zmogljivosti, in sicer z razveljavitvijo, prenosom lastniških instrumentov ali veliko razvodenitvijo, pri čemer se upoštevajo morebitne izgube, ki naj bi se krile z izterjavo morebitnih neplačanih obveznosti do CNS. Če navedeni mehanizmi ne zadostujejo, bi morali biti organi za reševanje pooblaščeni za odpis podrejenega nezavarovanega dolga in nadrejenih nezavarovanih obveznosti, kolikor je to potrebno, ne da bi bila ogrožena širša finančna stabilnost, v skladu z njihovo razvrstitvijo na podlagi veljavnega nacionalnega insolventnega prava.

(46)  Če CNS z izvajanjem sanacijskih ukrepov ne uspe pokriti izgub, znova vzpostaviti ravnotežja, tako da ima usklajene poslovne knjige neporavnanih pozicij ali da celovito obnovi predhodno financirana sredstva, ali če organ za reševanje ugotovi, da bi CNS z izvajanjem teh ukrepov škodovala finančni stabilnosti, bi moral organ z izvajanjem pooblastil za porazdelitev izgub in pozicij porazdeliti nepokrite izgube, zagotoviti ponovno vzpostavitev ravnotežja CNS in obnoviti potrebna predhodno financirana sredstva, in sicer z neprekinjenim izvajanjem instrumentov iz pravil delovanja CNS ali z drugimi ukrepi.

(47)  Organi za reševanje bi morali tudi zagotoviti, da so stroški reševanja CNS čim nižji in da se upniki istega razreda obravnavajo enakovredno. Kadar se upniki istega razreda v zvezi z ukrepi za reševanje obravnavajo različno, bi morale biti takšne razlike upravičene na podlagi javnega interesa in ne bi smele biti niti neposredno niti posredno diskriminacijske na podlagi državljanstva ali kateri koli drugi podlagi.

(48)  Pred kakršno koli kapitalsko injekcijo javnega sektorja ali enakovredno izredno javnofinančno pomočjo CNS bi bilo treba čim bolj izkoristiti instrumente za sanacijo in reševanje. Pri uporabi javnofinančne pomoči za pomoč pri reševanju propadajočih institucij bi bilo treba upoštevati ustrezne določbe o državni pomoči, veljati pa bi morala za skrajno rešitev.

(49)  Z učinkovito ureditvijo reševanja bi bilo treba čim bolj znižati stroške reševanja propadajoče CNS, ki jih krijejo davkoplačevalci. Prav tako bi morala zagotoviti, da je mogoče rešiti CNS, ne da bi bila pri tem ogrožena finančna stabilnost. To bi morali doseči z instrumenti za porazdelitev izgub in pozicij, ki zagotavljajo, da delničarji in nasprotne stranke, ki so med upniki propadajoče CNS, prevzamejo ustrezen del izgube in zadevnih stroškov, ki nastanejo zaradi propada CNS. Instrumenti za porazdelitev izgub in pozicij bi morali tako delničarje in nasprotne stranke CNS bolj spodbuditi k spremljanju zdravja CNS v običajnih razmerah v skladu s priporočili Odbora za finančno stabilnost21.

(50)  Organom za reševanje bi bilo treba za potrebno prilagodljivost pri porazdelitvi izgub in pozicij med nasprotne stranke v različnih okoliščinah omogočiti, da najprej uporabijo instrumente za porazdelitev izgub in pozicij, kadar je cilj reševanja ohraniti kritične klirinške storitve v CNS, ki je v postopku reševanja, nato pa po potrebi te kritične storitve prenesejo na premostitveno CNS ali tretjo osebo, preostali del CNS pa pustijo, da neha poslovati in preneha.

(51)  Kadar se instrumenti za porazdelitev izgub in pozicij uporabijo za obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja propadajoče CNS, da se omogoči nadaljevanje njenega poslovanja, bi morala reševanje spremljati menjava poslovodstva ▌ter poznejše prestrukturiranje CNS in njenih dejavnosti, tako da se odpravijo razlogi za njen propad. To prestrukturiranje bi bilo treba doseči z izvedbo načrta reorganizacije poslovanja ▌.

(52)  Instrumente za porazdelitev izgub in pozicij bi bilo treba izvajati s ciljem ponovne uskladitve poslovnih knjig CNS, zaustavitve nadaljnjih izgub ter pridobitve dodatnih sredstev za lažjo dokapitalizacijo CNS in obnovitev njenih predhodno financiranih sredstev. Za zagotovitev, da so učinkoviti in dosegajo želeni cilj, bi jih moralo biti mogoče uporabiti za čim različnejše pogodbe, iz katerih izhajajo nezavarovane obveznosti ali ki povzročajo neusklajenost poslovnih knjig propadajoče CNS. Omogočati bi morali dražbo neplačnikovih pozicij med preostalimi klirinškimi člani, odbitek pri izplačilih gibljivega kritja tem članom in njihovim strankam, uveljavljanje morebitnih neizpolnjenih pozivov k denarnemu plačilu iz načrtov sanacije, uveljavljanje dodatnih pozivov k denarnemu plačilu v okviru reševanja, ki so izrecno namenjeni organu za reševanje v pravilih delovanja CNS, ter odpis kapitalskih in dolžniških instrumentov, ki jih je izdala CNS, ali drugih nezavarovanih obveznosti in konverzijo morebitnih dolžniških instrumentov v delnice. Organi za reševanje bi morali imeti možnost, da delno ali v celoti razdrejo pogodbe klirinških članov, ki ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti, produktnih področij in CNS, če se izkaže, da je to potrebno za pravočasno doseganje ciljev reševanja, pa tudi za to, da se čim bolj zmanjša tveganje za finančno stabilnost in se prepreči uporaba javnih sredstev.

(53)  Ob ustreznem upoštevanju učinka na finančno stabilnost in le v skrajnem primeru bi morali organi za reševanje v nekaterih okoliščinah upoštevati možnost, da nekatere pogodbe le delno vključijo v porazdelitev izgub. Kadar se navedeni instrumenti izvajajo samo delno, se lahko spremeni raven izgub ali izpostavljenosti za druge pogodbe, pri čemer je treba upoštevati načelo, da „noben upnik ni na slabšem“.

(54)  Kadar se instrumenti za reševanje uporabijo za prenos kritičnih funkcij ali uspešnih poslovnih dejavnosti CNS na stabilen subjekt, kot je zasebni kupec ali premostitvena CNS, bi bilo treba preostali del CNS likvidirati v ustreznem časovnem okviru ter pri tem upoštevati, ali mora propadajoča CNS zagotavljati storitve ali podporo kupcu ali premostitveni CNS za nadaljnje izvajanje dejavnosti ali opravljanje storitev, pridobljenih z navedenim prenosom.

(55)  Instrument prodaje poslovanja bi moral organom omogočati prodajo CNS ali dela njenega poslovanja enemu ali več kupcem brez soglasja delničarjev. Pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja bi se morali organi dogovoriti za odprto, pregledno in nediskriminacijsko trženje te CNS ali dela njenega poslovanja, pri čemer bi si morali prizadevati za čim višjo prodajno ceno.

(56)  Vse neto prihodke iz prenosa sredstev ali obveznosti CNS v postopku reševanja pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja bi moral dobiti preostali del subjekta v postopku prenehanja. Vse neto prihodke iz prenosa lastniških instrumentov, ki jih izda CNS v postopku reševanja pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja, bi morali dobiti delničarji. Prihodke bi bilo treba zmanjšati za stroške, ki nastanejo zaradi propada CNS in postopka reševanja.

(57)  Da bi bila prodaja poslovanja izvedena pravočasno in bi se zaščitila finančna stabilnost, bi bilo treba pravočasno oceniti kupca kvalificiranega deleža, tako da se uporaba instrumenta prodaje poslovanja ne zavleče.

(58)  Informacije o trženju propadajoče CNS in pogajanja s potencialnimi prevzemniki pred uporabo instrumenta prodaje poslovanja bodo verjetno sistemsko pomembni. Zaradi zagotovitve finančne stabilnosti je pomembno, da je mogoče razkritje takšnih informacij javnosti v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(6) odložiti do roka, ko je treba pripraviti načrt za reševanje CNS in strukturo tega reševanja, pri čemer bi bilo treba upoštevati dovoljene odloge iz ureditve v zvezi z zlorabo trga.

(59)  Glavni namen premostitvene CNS kot CNS, ki je v celoti ali delno v lasti enega ali več javnih organov ali ki jo nadzira organ za reševanje, bi moral biti nadaljnje zagotavljanje bistvenih finančnih storitev klirinškim članom in strankam CNS, ki je v postopku reševanja, in nadaljnje izvajanje bistvenih finančnih dejavnosti. Premostitvena CNS bi morala poslovati kot uspešno delujoč subjekt in bi se morala ponovno vključiti na trg, ko so pogoji za to ustrezni, ali prenehati, če ni več sposobna uspešno poslovati.

(60)  Če vse druge možnosti v praksi ne bi bile na voljo ali dokazano ne bi zadostovale za zaščito finančne stabilnosti, bi morala biti dovoljena udeležba države v obliki podpore za lastniški kapital ali začasnega javnega lastništva, v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči, vključno s prestrukturiranjem dejavnosti CNS, ki bi morala omogočati, da se uporabljena sredstva sčasoma povrnejo od klirinških udeležencev, ki so prejeli finančno podporo. Državni instrumenti za stabilizacijo se uporabljajo ne glede na vlogo katere koli centralne banke pri zagotavljanju likvidnosti finančnemu sistemu tudi v obdobju težav, če to storijo po lastni presoji, in ne bi smeli sklepati, da bo do tega verjetno prišlo. Njihova uporaba bi morala biti začasna. Zato je treba vzpostaviti celovite in verodostojne ureditve, ki bi omogočale nadomestitev zagotovljenih javnih sredstev v primernem obdobju.

(61)  Da bi lahko organ za reševanje uporabil instrumente za porazdelitev izgub in pozicij za pogodbe s subjekti s sedežem v tretjih državah, bi morala biti ta možnost priznana v pravilih delovanja CNS.

(62)  Organi za reševanje bi morali imeti vsa potrebna pravna pooblastila, ki jih je mogoče v različnih kombinacijah izvajati pri uporabi instrumentov za reševanje. Ta pooblastila bi morala vključevati pooblastilo za prenos lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti propadajoče CNS na drug subjekt, kot je druga CNS ali premostitvena CNS, pooblastilo za odpis ali razveljavitev lastniških instrumentov ali odpis ali konverzijo obveznosti propadajoče CNS, pooblastilo za odpis gibljivega kritja, pooblastilo za zagotovitev izpolnitve morebitnih neporavnanih obveznosti tretjih oseb do CNS, vključno s pozivi k denarnemu plačilu v okviru sanacije in reševanja – tudi tistimi, ki so določeni v pravilih delovanja CNS –, in porazdelitvami pozicij, pooblastilo za delno in popolno razdrtje pogodb CNS, pooblastilo za zamenjavo poslovodstva in pooblastilo za uvedbo začasnega odloga na plačilo terjatev. CNS ter člani njenega odbora in višje vodstvo bi morali v skladu s pravom države članice ohraniti kazensko in civilno odgovornost za propad CNS.

(63)  Okvir za reševanje bi moral vključevati postopkovne zahteve, da se zagotovita ustrezno obveščanje o ukrepih za reševanje in njihova javna objava. Ker pa so lahko informacije, ki jih organi za reševanje in njihovi strokovni svetovalci pridobijo med postopkom reševanja, občutljive, bi morala zanje pred javno objavo odločitve o reševanju veljati učinkovita ureditev zaupnosti. Upoštevati je treba dejstvo, da imajo lahko informacije o vsebini in podrobnostih načrtov sanacije in reševanja ter rezultati morebitnih ocen teh načrtov daljnosežne vplive, zlasti na zadevno podjetje. Za vse informacije o odločitvah, preden so te sprejete, in sicer glede izpolnjevanja pogojev za reševanje, uporabe posameznega instrumenta ali drugih ukrepov v okviru postopka, je treba domnevati, da bodo vplivale na javne in zasebne interese, na katere se ukrep nanaša. Že samo informacije o tem, da organ za reševanje proučuje določeno CNS, bi lahko povzročile negativne posledice za to CNS. Zato je treba zagotoviti, da obstajajo ustrezni mehanizmi za ohranjanje zaupnosti informacij, kot so vsebina in podrobnosti načrtov za sanacijo in reševanje, ter morebitnih ocen, ki se opravijo v zvezi s tem.

(64)  Organi za reševanje bi morali imeti dodatna pooblastila za zagotovitev učinkovitosti prenosa lastniških ali dolžniških instrumentov ter sredstev, pravic in obveznosti. Ta pooblastila bi morala v skladu z zaščitnimi ukrepi vključevati pooblastilo za izključitev pravic tretjih oseb iz prenesenih instrumentov ali sredstev ter pooblastilo za izvrševanje pogodb in zagotovitev nadaljnjega izvajanja dogovorov v zvezi s prejemnikom prenesenih sredstev in lastniških instrumentov. Vendar to ne bi smelo vplivati na pravice delojemalcev, da odpovejo pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega to ne bi smelo vplivati na pravico stranke, da odpove pogodbo s CNS v postopku reševanja ali z njenim subjektom v skupini iz drugih razlogov, kot je zgolj reševanje propadajoče CNS. Organi za reševanje bi morali imeti dodatno pooblastilo, da od preostale CNS, ki je v postopku prenehanja po običajnih insolventnih postopkih, zahtevajo opravljanje storitev, ki so nujne za poslovanje CNS, na katero so bila z instrumentom prodaje poslovanja ali instrumentom premostitvene CNS prenesena sredstva, pogodbe ali lastniški instrumenti.

(65)  Zadevne strani imajo v skladu s členom 47 Listine pravico do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega sredstva zoper ukrepe, ki jih zadevajo. Zato bi morala biti zoper odločitve, ki jih sprejmejo organi za reševanje, dopustna pritožba na podlagi stvarnih razlogov, če je bila odločitev v trenutku, ko je bila sprejeta, glede na informacije, ki so bile takrat zlahka dostopne, arbitrarna in nerazumna.

(66)  Ukrepi za reševanje, ki jih sprejmejo nacionalni organi za reševanje, lahko zahtevajo gospodarske ocene in široko diskrecijsko pravico. Nacionalni organi za reševanje imajo na voljo strokovno znanje, potrebno za opravljanje teh ocen in določanje ustrezne uporabe diskrecijske pravice. Zato je pomembno zagotoviti, da nacionalna sodišča gospodarske ocene, ki jih v tem okviru opravijo nacionalni organi za reševanje, uporabljajo kot podlago za pregledovanje zadevnih ukrepov kriznega upravljanja.

(67)  Da bi se zajele izjemno nujne situacije in ker bi lahko odložitev katere koli odločitve organov za reševanje ovirala kontinuiteto kritičnih funkcij, je treba zagotoviti, da vložitev pritožbe ne bi smela povzročiti samodejne odložitve učinkov izpodbijane odločitve in da bi morala biti odločitev organa za reševanje izvršljiva takoj.

(68)  Poleg tega pravica do pritožbe, če je to potrebno za zaščito tretjih oseb, ki so sredstva, pogodbe, pravice in obveznosti CNS v postopku reševanja pridobile v dobri veri z izvrševanjem pooblastil organov za reševanje in za zagotavljanje stabilnosti finančnih trgov, ne bi smela vplivati na morebiten poznejši upravni akt ali transakcijo, sklenjeno na podlagi razveljavljenega sklepa. V takšnih primerih bi bilo zato treba omejiti ukrepe za odpravo nezakonite odločitve na dodelitev nadomestila za škodo, ki so jo utrpele udeležene osebe.

(69)  Glede na možnost, da bi bilo treba zaradi resnega tveganja za finančno stabilnost nujno sprejeti ukrepe za reševanje, bi moral biti postopek na podlagi nacionalnega prava v zvezi z zahtevkom za predhodno sodno odobritev ukrepa kriznega upravljanja in proučitvijo takšnega zahtevka s strani sodišča hiter. To ne posega v morebitno pravico zainteresiranih strani, da sodišče zaprosijo, da za omejen čas po tem, ko je organ za reševanje sprejel ukrep kriznega upravljanja, odloži odločitev.

(70)  Da bi bilo reševanje učinkovito in da bi se izognili sporom o jurisdikciji, se med tem, ko organ za reševanje izvaja pooblastila za reševanje ali uporablja instrumente za reševanje, ne začnejo ali nadaljujejo običajni insolventni postopki za propadajočo CNS, razen na pobudo organa za reševanje ali z njegovim soglasjem. Koristno in priporočljivo je za omejeno obdobje odložiti nekatere pogodbene obveznosti, da ima organ za reševanje dovolj časa za uporabo instrumentov za reševanje. Vendar to ne bi smelo veljati za obveznosti propadajoče CNS do sistemov, določenih v Direktivi 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta23, vključno z drugimi centralnimi nasprotnimi strankami in centralnimi bankami. Direktiva 98/26/ES zmanjšuje tveganje, povezano s sodelovanjem v plačilnih sistemih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev, zlasti z zmanjšanjem motenj v primeru insolventnosti udeleženca v tem sistemu. Da bi zagotovili ustrezno uporabo teh zaščit v kriznih razmerah, pri tem pa ohranili ustrezno varnost upravljavcev plačilnih sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter drugih udeležencev na trgu, ukrepa za preprečevanje krize ali ukrepa za reševanje ne bi smeli šteti za insolventni postopek v okviru pomena iz Direktive 98/26/ES, če se bistvene obveznosti iz pogodbe še naprej izpolnjujejo. Kljub temu pa ne bi smelo biti ogroženo delovanje sistema iz Direktive 98/26/ES ali pravica do dodatnega jamstva, ki je zagotovljena v navedeni direktivi.

(71)  Da se organom za reševanje pri prenosu sredstev in obveznosti na zasebnega kupca ali premostitveno CNS zagotovi dovolj časa za določitev pogodb, ki jih je treba prenesti, je primerno določiti sorazmerne omejitve pravic nasprotnih strank do predčasnega prenehanja pogodbe s pobotom, do takojšnje zapadlosti ali druge odpovedi finančnih pogodb pred prenosom. Takšna omejitev bi bila potrebna, da lahko organi ugotovijo, kakšna je dejanska bilanca stanja propadajoče CNS, pri tem pa se vrednost in obseg ne spremenita, kot bi se v primeru obsežnega uveljavljanja pravic do odpovedi. Da bi bil poseg v pogodbene pravice nasprotnih strank čim manjši, bi bilo treba omejitev pravic do odpovedi uporabiti le v zvezi z ukrepom za preprečevanje krize ali ukrepom za reševanje, vključno s kakršnim koli dejanjem, ki je neposredno povezano z izvajanjem takšnega ukrepa, pri čemer bi morale pravice do odpovedi zaradi kakršne koli druge neizpolnitve obveznosti, vključno z neplačilom ali nezagotovitvijo kritja, veljati še naprej.

(72)  Za ohranitev zakonitih ureditev kapitalskega trga v primeru prenosa dela sredstev, pogodb, pravic in obveznosti propadajoče CNS je primerno vključiti zaščitne ukrepe, ki preprečujejo razdelitev povezanih obveznosti, pravic in pogodb, kot je ustrezno. Takšna omejitev izbranih praks v zvezi s povezanimi pogodbami in povezanim zavarovanjem bi morala vključevati pogodbe z isto nasprotno stranko, ki so krite z dogovori o jamstvu, dogovori o prenosu lastniške pravice na finančnih zavarovanjih, dogovori o poravnavi, sporazumi o predčasnem prenehanju s pobotom in strukturiranimi finančnimi dogovori. Pri uporabi zaščitnega ukrepa bi si morali organi za reševanje prizadevati prenesti vse povezane pogodbe v okvir zavarovanega dogovora ali vse takšne pogodbe pustiti preostali propadajoči CNS. S temi zaščitnimi ukrepi bi bilo treba zagotoviti čim manjši vpliv na zakonsko kapitalsko obravnavo terjatev, ki za namene Direktive 2013/36/EU spadajo pod sporazum o pobotu.

(73)  CNS iz EU zagotavljajo storitve klirinškim članom in strankam v tretjih državah, CNS iz tretjih držav pa zagotavljajo storitve klirinškim članom in strankam v EU. Za učinkovito reševanje mednarodno dejavnih CNS je potrebno sodelovanje med organi držav članic in tretjih držav. V ta namen bi moral organ ESMA zagotoviti smernice o ustrezni vsebini sporazumov o sodelovanju, ki se sklenejo z organi tretjih držav. Navedeni sporazumi o sodelovanju bi morali zagotavljati učinkovito načrtovanje, odločanje in usklajevanje mednarodno dejavnih CNS. Nacionalni organi za reševanje bi morali v nekaterih okoliščinah priznati in izvršiti postopek tretje države za reševanje. Sodelovanje bi moralo potekati tudi za podrejene družbe CNS iz Unije ali tretjih držav ter njihove klirinške člane in stranke.

(74)  Za zagotovitev dosledne uskladitve in ustrezne zaščite udeležencev na trgu v Uniji bi morala Komisija osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi organ ESMA, sprejeti v delegiranih aktih v skladu s členom 290 PDEU in členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da bi določila vsebino pisnih dogovorov in postopke za delovanje kolegijev za reševanje, vsebino načrtov reševanja in elemente, ki so pomembni za izvedbo vrednotenj.

(75)  Komisija bi morala imeti možnost, da obveznost kliringa, določeno v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 648/2012, na podlagi zahteve organa za reševanje CNS, ki je v postopku reševanja, ali pristojnega organa klirinškega člana CNS, ki je v postopku reševanja, in na podlagi nezavezujočega mnenja organa ESMA odloži za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, katerih kliring opravlja CNS, ki je v postopku reševanja. Odločitev o odložitvi bi bilo treba sprejeti samo, če je to nujno za ohranitev finančne stabilnosti in zaupanja v trg, zlasti za preprečitev širjenja negativnih učinkov ter visoke in negotove izpostavljenosti nasprotnih strank in vlagateljev tveganjem do CNS. Komisija bi morala pri sprejemanju odločitve upoštevati cilje reševanja in merila iz Uredbe (EU) št. 648/2012, na podlagi katerih za izvedene finančne instrumente OTC velja obveznost kliringa v zvezi s tistimi izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, za katere se zahteva odložitev. Odložitev bi morala biti začasna z možnostjo podaljšanja. Tudi vloga odbora za tveganja CNS, kot je določen v členu 28 Uredbe (EU) št. 648/2012, bi morala biti okrepljena, da bi bila CNS še bolj spodbujena k skrbnemu upravljanju tveganj in izboljšanju svoje odpornosti. Člani odbora za tveganje bi morali imeti možnost obvestiti pristojni organ, če CNS ne upošteva nasvetov odbora za tveganja, predstavniki klirinških članov in strank v odboru za tveganja pa bi morali imeti možnost, da prejete informacije v skladu z varovanjem zaupnosti uporabijo za spremljanje svoje izpostavljenosti do CNS. Nazadnje, organi za reševanje CNS bi morali imeti tudi dostop do vseh potrebnih informacij v repozitorijih sklenjenih poslov. Uredbo (EU) št. 648/2012 in Uredbo (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta(7) bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(76)  Za zagotavljanje, da so organi za reševanje CNS zastopani v vseh ustreznih forumih in da ima organ ESMA vse potrebno strokovno znanje za izvajanje nalog, povezanih s sanacijo in reševanjem CNS, bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1095/2010 spremeniti tako, da bi pojem pristojnih organov, ustanovljenih z navedeno uredbo, vključeval nacionalne organe za reševanje CNS.

(77)  Organ ESMA bi moral za pripravo svojih odločitev v zvezi z nalogami, ki so mu dodeljene, kar vključuje razvoj osnutka tehničnih standardov o predhodnem in naknadnem vrednotenju, kolegijih in načrtih za reševanje ter smernic o pogojih za reševanje, ter za zagotovitev celovite vključenosti organa EBA in njegovih članov v pripravo teh odločitev ustanoviti notranji odbor za reševanje, kamor bodo pristojni organi EBA povabljeni k sodelovanju kot opazovalci.

(78)  S to uredbo se spoštujejo temeljne pravice ter upoštevajo pravice, svoboščine in načela, ki jih priznava zlasti Listina, še posebej lastninska pravica, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja ter pravica do obrambe.

(79)  Pristojni organi in organi za reševanje bi morali pri sprejemanju odločitev ali ukrepov na podlagi te uredbe vedno ustrezno upoštevati vpliv svojih odločitev in ukrepov na finančno stabilnost v drugih jurisdikcijah in na njihove gospodarske razmere, prav tako pa bi morali upoštevati pomen katerega koli klirinškega člana za finančni sektor in gospodarstvo jurisdikcije, v kateri ima takšen klirinški član sedež.

(80)  Ker cilja te uredbe, in sicer uskladitve predpisov in postopkov za reševanje CNS, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi posledic propada katere koli CNS za celotno Unijo lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(81)  Da bi se izognili neskladnostim med določbami o sanaciji in reševanju CNS ter pravnim okvirom, ki ureja sanacijo in reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij, je primerno, da se uporaba te uredbe odloži do datuma, od katerega morajo države članice izvajati ukrepe za prenos [UP: vstavite sklic na direktivo o spremembi Direktive 2014/59/EU] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila in postopke v zvezi s sanacijo in reševanjem centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS), ki imajo dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, ter pravila v zvezi z dogovori s tretjimi državami na področju sanacije in reševanja CNS.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „CNS“ pomeni CNS, kot je opredeljena v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(2)  „kolegij za reševanje“ pomeni kolegij, ustanovljen v skladu s členom 4;

(3)  „organ za reševanje“ pomeni organ, določen v skladu s členom 3 ▌;

(4)  „instrument za reševanje“ pomeni instrument za reševanje iz člena 27(1);

(5)  „pooblastilo za reševanje“ pomeni pooblastilo iz člena 48;

(6)  „cilji reševanja“ pomeni cilje reševanja iz člena 21;

(7)  „pristojni organ“ pomeni organ, določen v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 648/2012 ▌;

(7a)  „dogodek neizpolnjevanja obveznosti“ pomeni scenarij, ko en ali več klirinških članov ne izpolni svojih finančnih obveznosti do CNS;

(7b)  „nepovezanost z neizpolnitvijo obveznosti“ pomeni scenarij, ko CNS utrpi izgubo iz katerega koli drugega razloga razen neizpolnitve obveznosti klirinškega člana, kot so izgube iz poslovanja, skrbništva, naložb ali izgube zaradi pravnega ali operativnega neuspeha ali goljufije, vključno z izgubami zaradi kibernetskih napadov, ali zaradi nepokritega likvidnostnega primanjkljaja;

(8)  „načrt reševanja“ pomeni načrt reševanja CNS, ki je pripravljen v skladu s členom 13;

(9)  „ukrep za reševanje“ pomeni uporabo instrumenta za reševanje ali izvajanje enega ali več pooblastil za reševanje, ko so izpolnjeni pogoji za reševanje iz člena 22;

(10)  „klirinški član“ pomeni klirinškega člana, kot je opredeljen v točki 14 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(11)  „nadrejena družba“ pomeni nadrejeno družbo, kot je opredeljena v točki 15(a) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(12)  „CNS iz tretje države“ pomeni CNS, katere glavni sedež je v tretji državi;

(13)  „dogovor o poravnavi“ pomeni dogovor, po katerem se lahko dve ali več terjatev ali obveznosti, ki si jih medsebojno dolgujeta CNS v postopku reševanja in nasprotna stranka, med seboj poravna;

(14)  „infrastruktura finančnega trga“ pomeni centralno nasprotno stranko, centralno depotno družbo, repozitorij sklenjenih poslov, plačilni sistem ali drug sistem, ki ga država članica opredeli in določi na podlagi člena 2(a) Direktive 98/26/ES;

(15)  „stranka“ pomeni stranko, kot je opredeljena v točki 15 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(15a)  „DSPI“ pomeni druge sistemsko pomembne institucije iz člena 131(3) Direktive 2013/36/EU;

(16)  „interoperabilna CNS“ pomeni CNS, ki je sklenila dogovor o interoperabilnosti v skladu z naslovom V Uredbe (EU) št. 648/2012;

▌

(18)  „načrt sanacije“ pomeni načrt sanacije, ki ga v skladu s členom 9 pripravi in posodablja CNS;

(19)  „odbor“ pomeni upravni ali nadzorni odbor ali oboje, ustanovljen po nacionalnem pravu družb v skladu členom 27(2) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(20)  „nadzorni kolegij“ pomeni kolegij iz člena 18(1) Uredbe (EU) št. 648/2012, v katerem sodeluje Enotni odbor za reševanje;

(21)  „kapital“ pomeni kapital, kot je opredeljen v točki 25 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(22)  „kaskadni pristop k neplačilom“ pomeni kaskadni pristop k neplačilom v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(23)  „kritične funkcije“ pomenijo aktivnosti, storitve ali dejavnosti, zagotovljene tretjim osebam, ki niso del CNS, in katerih prenehanje bo verjetno povzročilo motnje ključnih storitev v realnem gospodarstvu ali težave s finančno stabilnostjo v eni ali več državah članicah zaradi velikosti, tržnega deleža, zunanje in notranje medsebojne povezanosti, kompleksnosti ali čezmejnih dejavnosti CNS ali skupine, zlasti v zvezi z nadomestljivostjo teh aktivnosti, storitev ali dejavnosti;

(24)  „skupina“ pomeni skupino, kot je opredeljena v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(25)  „povezana infrastruktura finančnega trga“ pomeni interoperabilno CNS ali drugo infrastrukturo finančnega trga ali CNS, s katero ima CNS sklenjene pogodbene dogovore;

(26)  „▌javnofinančna pomoč“ pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU ali drugo javno finančno podporo na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni, in ki je predvidena za ohranitev ali obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti CNS ali skupine, katere del je takšna CNS;

(27)  „finančne pogodbe“ pomenijo pogodbe in sporazume, kot so določeni v točki 100 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;

(28)  „običajni insolvenčni postopki“ pomenijo skupne insolvenčne postopke, katerih posledica je delna ali popolna prodaja dolžnikovega premoženja in imenovanje likvidacijskega upravitelja ali upravitelja, ki se običajno uporabljajo za CNS v skladu z nacionalnim pravom, pri čemer so lahko specifični za te institucije ali pa se splošno uporabljajo za katero koli fizično ali pravno osebo;

(29)  „lastniški instrumenti“ pomenijo delnice, druge instrumente, s katerimi se prenese lastništvo, instrumente, ki jih je mogoče konvertirati v delnice ali druge lastniške instrumente ali dajejo pravico za njihovo pridobitev, in instrumente, ki predstavljajo deleže v delnicah ali drugih lastniških instrumentih;

(30)  „imenovani nacionalni makrobonitetni organ“ pomeni organ, pristojen za makrobonitetno politiko iz priporočila B1 Priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov z dne 22. decembra 2011 (ESRB/2011/3);

(31)  „jamstveni sklad“ pomeni jamstveni sklad, ki ga vzdržuje CNS, v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(32)  „predhodno financirana sredstva“ pomenijo sredstva, ki jih vzdržuje in z njimi prosto razpolaga zadevna pravna oseba;

(33)  „višje vodstvo“ pomeni osebo ali osebe, ki dejansko vodijo poslovanje CNS, in izvršnega člana ali člane odbora;

(34)  „repozitorij sklenjenih poslov“ pomeni repozitorij, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 oziroma v točki 1 člena 3 Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta(8);

(35)  „okvir Unije za državne pomoči“ pomeni okvir, vzpostavljen s členi 107, 108 in 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ter vse akte Unije, vključno s smernicami, sporočili in obvestili, pripravljenimi ali sprejetimi v skladu s členom 108(4) ali členom 109 PDEU;

(36)  „dolžniški instrument“ pomeni obveznice ali druge oblike nezavarovanega prenosljivega dolga, instrumente, ki ustvarjajo ali priznavajo dolg, in instrumente, ki dajejo pravice do pridobivanja dolžniških instrumentov;

(37)  „poziv k denarnemu plačilu za reševanje“ pomeni zahtevo za denarna sredstva, ki naj bi jih klirinški člani CNS poleg predhodno financiranih sredstev zagotovili na podlagi zakonskih pooblastil, ki jih ima organ za reševanje v skladu s členom 31, in kot je določeno v pravilih delovanja CNS;

(38)  „pozivi k denarnemu plačilu za sanacijo“ pomenijo zahteve za denarna sredstva, ki naj bi jih klirinški člani CNS poleg predhodno financiranih sredstev zagotovili na podlagi pogodbenih dogovorov, določenih v pravilih delovanja CNS;

(39)  „pooblastila za prenos“ pomenijo pooblastila iz člena 48(1)(c) ali (d) za prenos delnic, drugih lastniških instrumentov, dolžniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti ali katere koli kombinacije teh elementov iz CNS v postopku reševanja na prejemnika;

(40)  „izvedeni finančni instrument“ pomeni izvedeni finančni instrument, kot je opredeljen v točki 5 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(41)  „dogovor o pobotu“ pomeni dogovor, po katerem se lahko več terjatev ali obveznosti konvertira v enotno neto terjatev, vključno z dogovori o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, v skladu s katerimi se obveznosti strank ob nastopu (kakor koli in kjer koli določenega) dogodka izvršitve pospešijo tako, da takoj zapadejo v plačilo ali prenehajo, in se vsekakor konvertirajo v enotno neto terjatev ali pa se z njo nadomestijo, vključno z „določili o realizirani neto izravnavi“, kot so opredeljena v členu 2(1)(n)(i) Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9), in „medsebojnim poračunavanjem“, kot je opredeljeno v členu 2(k) Direktive 98/26/ES;

(42)  „ukrep za preprečevanje krize“ pomeni izvajanje pooblastil, s katerimi se od CNS zahteva sprejetje ukrepov za odpravo pomanjkljivosti v njenem načrtu sanacije v skladu s členom 10(8) in (9), izvajanje pooblastil za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost v skladu s členom 17 ali uporabo ukrepa za zgodnje posredovanje v skladu s členom 19;

(43)  „pravica do odpovedi“ pomeni pravico do odpovedi pogodbe, pravico do takojšnje zapadlosti, predčasnega prenehanja pogodbe s pobotom, poravnave ali pobota obveznosti ali katero koli podobno določbo, na podlagi katere se odloži, spremeni ali ukine obveznost pogodbene stranke, ali določbo, ki preprečuje nastanek obveznosti v okviru pogodbe, ki bi sicer nastala;

(44)  „dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju“ pomeni dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju, kot je opredeljen v členu 2(1)(b) Direktive 2002/47/ES;

(45)  „krita obveznica“ pomeni instrument iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10);

(46)  „postopek tretje države za reševanje“ pomeni ukrep v skladu s pravom tretje države, s katerim se upravlja propad CNS iz tretje države ter ki je glede ciljev in pričakovanih rezultatov primerljiv z ukrepi za reševanje v skladu s to uredbo;

(47)  „zadevni nacionalni organi“ pomenijo organe za reševanje, pristojne organe ali pristojna ministrstva, določene v skladu s to uredbo ali v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU, ali druge organe v državah članicah, pooblaščene v zvezi s sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi CNS iz tretjih držav, ki opravljajo klirinške storitve v njihovi jurisdikciji;

(48)  „zadevni organ tretje države“ pomeni organ tretje države, ki je odgovoren za izvajanje funkcij, primerljivih s funkcijami organov za reševanje ali pristojnih organov v skladu s to uredbo.

NASLOV II

ORGANI, KOLEGIJ ZA REŠEVANJE IN POSTOPKI

Oddelek I

Organi za reševanje, kolegiji za reševanje in vključenost evropskih nadzornih organov

Člen 3

Določitev organov za reševanje in pristojnih ministrstev

1.  Države članice, v katerih ima CNS sedež, določijo organ za reševanje, ki je pristojen za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje, kot so določeni v tej uredbi, države članice, v katerih nima sedeža nobena CNS, pa to lahko storijo.

Organi za reševanje so nacionalne centralne banke, pristojna ministrstva ali javni upravni organi ali drugi organi s pooblastili na področju javnega upravljanja.

2.  Organi za reševanje imajo strokovno znanje, vire in operativno zmogljivost za uporabo ukrepov za reševanje ter izvajanje svojih pooblastil s hitrostjo in prilagodljivostjo, ki sta potrebni za doseganje ciljev reševanja.

3.  Kadar so organu za reševanje, določenemu v skladu z odstavkom 1, dodeljene druge naloge, država članica zagotovi dejansko operativno neodvisnost tega organa za reševanje, vključno z ločenim osebjem, linijami poročanja in postopkom odločanja, zlasti njegovo neodvisnost od pristojnega organa, določenega v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 648/2012, ter od pristojnih organov in organov za reševanje klirinških članov iz točke (c) člena 18(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, zagotovi pa tudi vse potrebno, da prepreči nasprotje interesov med nalogami, ki so organu za reševanje dodeljene v skladu s to uredbo, in vsemi drugimi nalogami, ki so mu dodeljene, kar tudi zadovoljivo dokaže organu ESMA.

Zahteve, določene v prvem odstavku, ne preprečujejo, da se linije poročanja združijo na najvišji ravni organizacije, ki vključuje različne organe, ali da se lahko osebje pod vnaprej opredeljenimi pogoji napoti iz enega organa k drugemu za začasno reševanje velikih delovnih obremenitev.

4.  ▌Organ za reševanje sprejme in javno objavi notranja pravila, ki zagotavljajo strukturno ločenost iz prvega pododstavka, vključno s pravili o poslovni skrivnosti in izmenjavi informacij med različnimi področji nalog.

5.  Vsaka država članica določi eno ministrstvo, ki je odgovorno za izvajanje nalog, ki so pristojnemu ministrstvu dodeljene v skladu s to uredbo.

6.  ▌Organ za reševanje pristojno ministrstvo pravočasno obvešča o odločitvah, sprejetih v skladu s to uredbo.

7.  Kadar imajo odločitve iz odstavka 6 neposredne finančne učinke ▌, organ za reševanje pred izvajanjem odločitev pridobi potrebno odobritev pristojnega ministrstva, kot določa ▌pravo.

8.  Države članice o organih za reševanje, določenih v skladu z odstavkom 1, obvestijo Komisijo in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

9.  ▌

10.  Organ ESMA objavi seznam organov za reševanje in kontaktnih organov, o katerih je obveščen v skladu z odstavkom 8.

Člen 4

Kolegiji za reševanje

1.  Organ za reševanje CNS ustanovi kolegij za reševanje, ki ga tudi upravlja in mu predseduje, za opravljanje nalog iz členov 13, 16 in 17 ter za zagotovitev sodelovanja in usklajevanja z organi za reševanje iz tretjih držav.

Kolegiji za reševanje organom za reševanje in drugim zadevnim organom zagotovijo okvir, v katerem ti izvajajo naslednje naloge:

(a)  si izmenjujejo informacije, ki so pomembne za pripravo načrtov reševanja, za ocenjevanje medsebojne povezanosti CNS in njenih udeležencev, skupaj z drugimi ustreznimi centralnimi bankami, ter za izvajanje pripravljalnih in preventivnih ukrepov ter za reševanje;

(b)  ocenjujejo načrte reševanja v skladu s členom 13;

(c)  ocenjujejo rešljivost CNS v skladu s členom 16;

(d)  ugotavljajo, obravnavajo in odpravljajo ovire za rešljivost CNS v skladu s členom 17;

(e)  usklajujejo obveščanje javnosti o strategijah in shemah reševanja;

(ea)  si izmenjujejo načrte za sanacijo in reševanje klirinških članov in ocenjujejo možni učinek in medsebojno povezanost s CNS;

2.  Člani kolegija za reševanje so:

(a)  organ za reševanje CNS;

(b)  pristojni organ CNS;

(c)  pristojni organi in organi za reševanje klirinških članov iz člena 18(2)(c) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(d)  pristojni organi iz člena 18(2)(d) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(e)  pristojni organi in organi za reševanje CNS iz člena 18(2)(e) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(f)  pristojni organi iz člena 18(2)(f) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(g)  člani ESCB iz člena 18(2)(g) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(h)  zadevne centralne banke iz člena 18(2)(h) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(i)  pristojni organ nadrejene družbe, če se uporablja člen 11(1);

(ia)  pristojni organi, zadolženi za nadzor nad DSPI iz člena 131(3) Direktive 2013/36/EU;

(j)  pristojno ministrstvo, če organ za reševanje iz točke (a) ni pristojno ministrstvo;

(k)  organ ESMA;

(l)  Evropski bančni organ (EBA).

3.  Organa ESMA in EBA ter pristojni organi, zadolženi za nadzor nad DSPI, nimajo glasovalnih pravic v kolegijih za reševanje.

4.  Pristojni organi in organi za reševanje klirinških članov s sedežem v tretjih državah ter pristojni organi in organi za reševanje CNS iz tretjih držav, s katerimi je CNS vzpostavila dogovore o interoperabilnosti, so lahko povabljeni k sodelovanju v kolegiju za reševanje kot opazovalci. Pogoj za njihovo udeležbo je, da za navedene organe veljajo zahteve v zvezi z zaupnostjo, ki so po mnenju predsednika kolegija za reševanje enakovredne tistim iz člena 71.

Sodelovanje organov tretjih držav v kolegiju za reševanje je lahko omejeno na razpravo o nekaterih vprašanjih čezmejnega izvrševanja, ki lahko vključujejo:

(a)  učinkovito in usklajeno izvrševanje ukrepov za reševanje, zlasti v skladu s členoma 53 in 75;

(b)  ugotavljanje in odpravljanje morebitnih ovir za učinkovit ukrep za reševanje, ki lahko izhajajo iz razlik med zakoni, ki urejajo dogovore o zavarovanju, poravnavi in pobotu, ter različnih pooblastil in strategij za sanacijo in reševanje;

(c)  ugotavljanje in usklajevanje morebitne potrebe po novih zahtevah za pridobitev licenc, priznanje ali dovoljenje, ob upoštevanju potrebe po pravočasnem izvajanju ukrepov za reševanje;

(d)  morebitno odložitev obveznosti kliringa za zadevne razrede finančnih instrumentov, na katere vpliva reševanje CNS, v skladu s členom 6a Uredbe (EU) št. 648/2012 ali katero koli enakovredno določbo na podlagi nacionalnega prava zadevne tretje države;

(e)  morebitne vplive različnih časovnih pasov na veljavni zaključek trgovanja.

5.  Predsednik kolegija za reševanje je odgovoren za naslednje naloge:

(a)  po posvetovanju z drugimi člani kolegija za reševanje pripravlja pisne dogovore in postopke za delovanje kolegija za reševanje;

(b)  usklajuje vse dejavnosti kolegija za reševanje;

(c)  sklicuje vse seje kolegija za reševanje in jim predseduje;

(d)  vse člane kolegija za reševanje vnaprej v celoti obvešča o organizaciji sej, obravnavanih glavnih vprašanjih na teh sejah in točkah za razpravo;

(e)  odloča o tem, ali in kateri organi tretjih držav so vabljeni na posamezne seje kolegija za reševanje v skladu z odstavkom 4;

(f)  usklajuje pravočasno izmenjavo vseh pomembnih informacij med člani kolegija za reševanje;

(g)  vse člane kolegija za reševanje pravočasno obvešča o sklepih in rezultatih teh sej;

(ga)  zagotovi, da si člani kolegija pravočasno izmenjajo vse pomembne informacije, da lahko izvedejo svoje naloge iz te uredbe.

6.  Organ ESMA za zagotovitev doslednega in skladnega delovanja kolegijev za reševanje v vsej Uniji pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo vsebina pisnih dogovorov in postopki za delovanje kolegijev za reševanje iz odstavka 1.

Organ ESMA za pripravo regulativnih standardov iz prvega pododstavka upošteva zadevne določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 876/2013(11), oddelka 1 poglavja 6 Delegirane uredbe Komisije (EU) XXX/2016 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi na podlagi člena 88(7) Direktive 2014/59/EU(12).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 6 v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 5

Odbor organa ESMA za reševanje

1.  Organ ESMA ustanovi odbor za reševanje v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1095/2010 za pripravo odločitev, ki so v tej uredbi zaupane organu ESMA, razen odločitev, ki se sprejmejo v skladu s členom 12 te uredbe.

Odbor za reševanje tudi spodbuja oblikovanje in usklajevanje načrtov reševanja in oblikuje strategije za reševanje propadajočih CNS.

2.  Odbor za reševanje sestavljajo organi, določeni v skladu s členom 3(1) te uredbe.

Organi iz člena 4(2)(i) in (iv) Uredbe (EU) št. 1093/2010 in pristojni organi, zadolženi za nadzor nad DSPI, so povabljeni k sodelovanju v odboru za reševanje kot opazovalci.

2a.  ESMA z rednimi stresnimi testi in simulacijami krize z vidika možnih pretresov v celem sistemu oceni ureditve CNS za sanacijo in reševanje v celi Uniji z vidika njihovega skupnega učinka na finančno stabilnost Unije. ESMA pri izvajanju svojih nalog zagotovi doslednost z ocenami prilagodljivosti posameznih CNS, izvedenimi v skladu s Poglavjem XII Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 153/2013 z vidika pogostosti in zasnove testov ter tesno sodeluje s kolegiji nadzornikov, ustanovljenimi v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 648/2012, z ESRB in pristojnimi organi, določenimi v členu 4 Direktive 2013/36/EU, vključno z ECB pri izvajanju njenih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora iz Uredbe (EU) št. 1024/2013, ter vsemi nacionalnimi pristojnimi organi, zadolženimi za nadzor CNS. Odgovorna institucija ali institucije morajo v šestih mesecih od zadnjih stresnih testov odpraviti pomanjkljivosti, ugotovljene s celovitimi stresnimi testi, in ponovno predložiti svoje ureditve, da bi se v zvezi z njimi znova izvedli stresni testi.

3.  Organ ESMA za namene te uredbe sodeluje z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in organom EBA v okviru Skupnega odbora evropskih nadzornih organov, ki je bil ustanovljen s členom 54 Uredbe (EU) št. 1093/2010, členom 54 Uredbe (EU) št. 1094/2010 in členom 54 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Za namene te uredbe organ ESMA zagotovi, da so odbor za reševanje in druge funkcije, na katere se nanaša Uredba (EU) št. 1095/2010, strukturno ločeni.

Člen 6

Sodelovanje med organi

1.  Pristojni organi, organi za reševanje in ESMA tesno sodelujejo pri pripravi, načrtovanju in, kolikor je mogoče, izvajanju odločitev v zvezi z reševanjem. Organi za reševanje in drugi ustrezni organi, vključno z ESMA, organi za reševanje, določeni v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU, pristojnimi organi in organi povezanih infrastruktur finančnih trgov, zlasti uspešno sodelujejo in komunicirajo pri sanaciji, da bi organu za reševanje omogočili, da pravočasno ukrepa.

2.  Pristojni organi in organi za reševanje za namene te uredbe sodelujejo z organom ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organi in organi za reševanje v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 organu ESMA takoj zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.

Oddelek II

Odločanje in postopki

Člen 7

Splošna načela v zvezi z odločanjem

Pristojni organi, organi za reševanje in organ ESMA pri odločanju in ukrepanju v skladu s to uredbo upoštevajo vsa naslednja načela in vidike:

(a)  da sta zagotovljeni učinkovitost in sorazmernost vsake odločitve ali ukrepa v zvezi s posamezno CNS ob upoštevanju vsaj naslednjih dejavnikov:

i)  lastniške, pravne in organizacijske strukture CNS, vključno s podatkom, ali je del večje skupine infrastruktur finančnega trga ali drugih finančnih institucij;

ii)  narave, velikosti in kompleksnosti poslovanja CNS;

iii)  narave in raznolikosti strukture klirinškega članstva CNS, vključno s klirinškimi člani, njihovimi strankami in drugimi nasprotnimi strankami, katerim klirinški člani in njihove stranke zagotavljajo klirinške storitve v okviru te CNS, kadar jih je mogoče ugotoviti na preprost način in brez nepotrebnega odlašanja;

▌

v)  medsebojne povezanosti CNS z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, drugimi finančnimi institucijami in finančnim sistemom na splošno;

va)  ali CNS izvaja kliring za pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katero velja obveznost kliringa v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 648/2012;

vb)  razpoložljivosti drugih CNS, ki bi lahko verodostojno in praktično nadomestile kritične funkcije CNS;

vi)  dejanskih ali možnih posledic kršitev iz členov 19(1) in 22(2);

(b)  da se upošteva obveznost učinkovitega odločanja in ohranjanja čim nižjih stroškov reševanja ob preprečevanju tržnih motenj pri sprejemanju ukrepov za zgodnje posredovanje ali reševanje, da bi preprečili uporabo javnih sredstev;

(c)  da so odločitve sprejete in ukrepi izvedeni pravočasno in brez odlašanja, ko je to potrebno;

(d)  da organi za reševanje, pristojni organi in drugi organi medsebojno sodelujejo, s čimer zagotovijo, da so odločitve sprejete in ukrepi izvedeni usklajeno in učinkovito;

(e)  da so jasno opredeljene vloge in odgovornosti ustreznih organov v vsaki državi članici;

(f)  da se ustrezno upoštevajo interesi držav članic, v katerih CNS zagotavlja storitve in v katerih imajo sedež njeni klirinški člani, njihove stranke in morebitne povezane CNS, zlasti učinek odločitev, ukrepov ali neukrepanja na finančno stabilnost ali fiskalne vire navedenih držav članic in Unije kot celote;

(g)  da se ustrezno upoštevajo cilji uravnoteženja interesov različnih klirinških članov, njihovih strank, upnikov v širšem smislu in deležnikov CNS v državah članicah ter izogibanja neupravičenemu oškodovanju ali neupravičeni zaščiti interesov posameznih akterjev v nekaterih državah članicah, vključno z izogibanjem neupravičenemu razporejanju bremena po državah članicah;

(ga)  da se v največji možni meri prepreči uporaba javnofinančne podpore, da se ta uporabi le v skrajnem primeru ter pod pogoji iz člena 45 in da se ne ustvarja pričakovanje, da bo zagotovljena javnofinančna podpora;

(h)  da katera koli obveznost na podlagi te uredbe, da se je treba pred sprejetjem odločitve ali ukrepa posvetovati z organom, pomeni najmanj obveznost, da se je treba posvetovati o tistih elementih predlagane odločitve ali ukrepa, ki:

(i)  vplivajo ali bodo verjetno vplivali na klirinške člane, stranke ali povezane infrastrukture finančnih trgov;

(ii)  imajo ali bodo verjetno imeli posledice za finančno stabilnost države članice, v kateri imajo klirinški člani, stranke ali povezane infrastrukture finančnih trgov sedež ali v kateri so;

(i)  da se upoštevajo načrti reševanja iz člena 13, razen če je odstopanje od teh načrtov nujno za boljše doseganje ciljev reševanja;

(j)  da je zagotovljena preglednost do ustreznih organov, kadar je mogoče, zlasti kadar je verjetno, da bo imela predlagana odločitev ali ukrep posledice za finančno stabilnost ali fiskalne vire, ter do druge jurisdikcije ali drugih strank, kadar je to razumno mogoče.

(k)  da se čim tesneje usklajujejo in sodelujejo, tudi s ciljem znižanja skupnih stroškov reševanja;

(l)  da se blažijo negativni gospodarski in socialni učinki odločitev v vseh državah članicah in tretjih državah, kjer CNS zagotavlja storitve, vključno z negativnimi posledicami za finančno stabilnost.

Člen 8

Izmenjava informacij

1.  Organi za reševanje, pristojni organi in ESMA si spontano in na zahtevo pravočasno izmenjujejo vse informacije, ki so pomembne za izvajanje njihovih nalog na podlagi te uredbe.

2.  Organi za reševanje razkrijejo zaupne informacije, ki jih zagotovi organ tretje države, samo če je navedeni organ za to dal predhodno pisno soglasje.

Organi za reševanje pristojnemu ministrstvu zagotovijo vse informacije v zvezi z odločitvami ali ukrepi, o katerih je treba obvestiti navedeno ministrstvo, se z njim posvetovati ali dobiti njegovo soglasje.

NASLOV III

PRIPRAVA

POGLAVJE I

Načrtovanje sanacije in reševanja

Oddelek 1

Načrtovanje sanacije

Člen 9

Načrti sanacije

1.  CNS pripravijo in posodabljajo celovit in učinkovit načrt sanacije, ki določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru dogodkov neizpolnjevanja obveznosti, dogodkov, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti, in kombinacije obeh za povrnitev njihovega finančnega položaja brez javnofinančne pomoči, da se jim omogoči, da bodo lahko še naprej opravljale klirinške storitve po znatnem poslabšanju njihovega finančnega stanja ali tveganja, da bodo kršene njihove bonitetne zahteve na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012.

1a.  V načrtu sanacije je zlasti, če je to mogoče z ločenimi razdelki, jasno vidna razlika med scenariji, ki temeljijo na:

(a)  dogodkih neizpolnjevanja obveznosti;

(b)  dogodkih, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti;

Načrt sanacije vključuje ureditev glede tega, kako se določbe, predvidene za scenarije iz točk (a) in (b), kombinirajo v primeru, da se oba scenarija zgodita hkrati.

2.  Načrt sanacije vključuje okvir kazalnikov, ki temeljijo na profilu tveganja CNS, s katerimi se opredelijo okoliščine, v katerih se sprejmejo ukrepi iz načrta sanacije, ob upoštevanju različnih scenarijev. Kazalniki lahko kvalitativno ali kvantitativno kažejo finančni položaj CNS.

CNS vzpostavijo ustrezne mehanizme, tudi tesno sodelovanje med ustreznimi organi, za redno spremljanje kazalnikov. CNS poroča organu ESMA in pristojnim organom o rezultatih tega spremljanja.

2a.  V sodelovanju z ESRB organ ESMA do ... [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da se natančneje opredeli minimalni seznam kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov iz prvega pododstavka odstavka 2 tega člena.

3.  CNS v svoja pravila delovanja vključijo določbe, v katerih opišejo postopke, ki jih bodo uporabile, kadar z namenom, da bi dosegle cilje sanacije, predlagajo:

(a)  sprejetje ukrepov iz svojega načrta sanacije, tudi če niso izpolnjeni ustrezni kazalniki; ali

(b)  da se ukrepi iz njihovega načrta sanacije ne sprejmejo, tudi če so izpolnjeni ustrezni kazalniki.

3a.  Ukrepe, ki naj bi jih sprejele v skladu z odstavkom 3, mora odobriti pristojni organ.

4.  ▌ Kadar CNS namerava sprožiti svoj načrt sanacije, pristojni organ in organ ESMA obvesti o naravi in razsežnosti težav, ki jih je ugotovila, tako da opiše vse pomembne okoliščine in navede sanacijske ali druge ukrepe, ki jih namerava sprejeti za rešitev položaja.

Kadar pristojni organ meni, da bi lahko imel sanacijski ukrep, ki ga CNS namerava sprejeti, znatne škodljive učinke na finančni sistem, da verjetno ne bo učinkovit ali da bi lahko nesorazmerno prizadel stranke klirinških članov, lahko, potem ko obvesti organ ESMA, od CNS zahteva, naj navedenega ukrepa ne sprejme.

5.  Pristojni organ takoj obvesti organ za reševanje o vseh obvestilih, prejetih v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, in vseh naknadnih navodilih pristojnega organa v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4.

Kadar je pristojni organ obveščen v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, omeji ali prepove plačilo lastniških instrumentov in instrumentov, ki se obravnavajo kot lastniški, v največji možni meri, ne da bi to povzročilo neizpolnjevanja obveznosti, vključno z izplačilom dividend in odkupi vrednostnih papirjev s strani CNS, in lahko omeji, prepove ali zamrzne vsa izplačila variabilnih plačil v skladu z Direktivo 2013/36/EU in smernicami EBA EBA/GL/2015/22, diskrecijske pokojninske pravice ali odpravnine za vodstvo.

6.  CNS svoje načrte sanacije pregledajo in po potrebi posodobijo vsaj enkrat letno ter po vsaki spremembi svoje pravne ali organizacijske strukture, poslovanja ali finančnega položaja, ki bi lahko bistveno vplivala na navedene načrte ali kako drugače zahtevala njihovo spremembo. Pristojni organi lahko od CNS zahtevajo, naj svoje načrte sanacije posodabljajo pogosteje.

7.  Načrti sanacije:

(a)  ne predvidevajo dostopa do ali prejema javnofinančne podpore, izredne likvidnostne pomoči centralne banke ali izredne likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere;

(b)  upoštevajo interese vseh deležnikov, ki jih bodo ti načrti verjetno posredno ali neposredno prizadeli, zlasti v odnosu do klirinških članov in njihovih strank, ter

(c)  zagotavljajo, da klirinški člani nimajo neomejenih izpostavljenosti do CNS.

7a.  Instrumenti za sanacijo omogočajo:

(a)  kritje izgub zaradi dogodkov, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti;

(b)  kritje izgub zaradi dogodkov neizpolnjevanja obveznosti;

(c)  ponovno uskladitev poslovnih knjig po dogodku neizpolnjevanja obveznosti;

(d)  pokritje likvidnostnih primanjkljajev, ter

(e)  obnovitev finančnih sredstev CNS, vključno z njenimi lastnimi sredstvi, do ravni, ki je potrebna, da lahko CNS izpolni svoje obveznosti iz Uredbe (EU) št. 648/2012 in da lahko še naprej in pravočasno opravlja ključne funkcije CNS.

7b.  Načrti sanacije obravnavajo niz izrednih scenarijev, vključno z neizpolnitvijo obveznosti ne samo največjih dveh, temveč tudi drugih klirinških članov ter drugih velikih CNS, ki so relevantni za poseben položaj CNS, vključno z njeno ponudbo izdelkov, poslovnim modelom in okvirom upravljanja likvidnosti in tveganja. Niz scenarijev vključuje pretrese na ravni celotnega sistema in pretrese, specifične za CNS, ter upošteva možni učinek širjenja krize v državi in prek njenih meja in hkratnih kriz na več pomembnih trgih.

7c.  V sodelovanju z ESRB organ ESMA do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da se natančneje opredeli niz scenarijev, ki jih je treba obravnavati za namene iz odstavka 1. ESMA pri izdaji teh smernic, kjer je ustrezno, upošteva ustrezno mednarodno delo, opravljeno na področju nadzornega stresnega testiranja CNS in sanacije CNS. Kjer je to mogoče, izkoristi sinergije med nadzornim stresnim testiranjem in modeliranjem scenarijev sanacije.

7d.  Kadar je CNS del skupine in če so sporazumi o podpori matičnega podjetja, vključno s financiranjem kapitalskih zahtev CNS, določenih v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 648/2012, z lastniškimi instrumenti, ki jih izda matično podjetje, del načrta sanacije, načrt sanacije obravnava scenarije, v katerih izpolnjevanje teh sporazumov ni mogoče.

7e.  Načrt sanacije vsebuje:

(a)  povzetek ključnih elementov načrta in povzetek splošne sposobnosti za sanacijo;

(b)  povzetek bistvenih sprememb v CNS od nazadnje predloženega načrta sanacije;

(c)  načrt sporočanja in razkrivanja, v katerem je opisano, kako namerava CNS ravnati v primeru morebitnih negativnih odzivov trga, pri čemer deluje pregledno, kolikor je le mogoče;

(d)  celovit nabor kapitalskih ukrepov, ukrepov za porazdelitev izgub in likvidnostnih ukrepov, potrebnih za ohranitev ali obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja in finančnega položaja CNS, med drugim tudi za ponovno uskladitev poslovnih knjig in kapitala, ter obnovitev predhodno financiranih sredstev, ki jih CNS potrebuje, da ohrani svojo sposobnost uspešnega poslovanja kot delujoče podjetje in še naprej zagotavlja kritične storitve v skladu s členom 1(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 152/2013 ter členom 32(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 153/2013;

(e)  ustrezne pogoje in postopke za zagotovitev pravočasnega izvajanja sanacijskih ukrepov ter širok nabor možnih načinov sanacije, vključno z oceno časovnega okvira za izvršitev vseh bistvenih vidikov načrta;

(f)  podroben opis vseh bistvenih ovir za učinkovito in pravočasno izvedbo načrta, vključno z upoštevanjem učinka na klirinške člane in stranke, med drugim tudi v primerih, kadar bodo klirinški člani verjetno sprejeli ukrepe v skladu s svojimi načrti sanacije iz členov 5 in 7 Direktive 2014/59/EU, ter, kjer je ustrezno, na preostalo skupino;

(g)  opredelitev kritičnih funkcij;

(h)  podroben opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti glavnih poslovnih področij, dejavnosti in sredstev CNS;

(i)  podroben opis vključitve načrtovanja sanacije v strukturo upravljanja CNS, njegove vključenosti v pravila delovanja CNS, s katerimi so soglašali klirinški člani, ter politike in postopke, ki urejajo odobritev načrta sanacije in določanje oseb v organizaciji, odgovornih za pripravo in izvajanje načrta;

(j)  ureditve in ukrepe, ki klirinške člane, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, spodbujajo k oddaji konkurenčnih ponudb na dražbah pozicij članov, ki niso izpolnili obveznosti;

(k)  ureditve in ukrepe za zagotovitev, da ima CNS ustrezen dostop do virov financiranja za nepredvidljive dogodke, vključno z možnimi viri likvidnosti, oceno razpoložljivega zavarovanja in oceno možnosti prenosa sredstev ali likvidnosti med poslovnimi področji za zagotovitev, da lahko CNS še naprej opravlja svoje dejavnosti in izpolnjuje svoje obveznosti, ko te zapadejo;

(l)  ureditve in ukrepe:

(i)  za zmanjšanje tveganja;

(ii)  za prestrukturiranje pogodb, pravic, sredstev in obveznosti, kar vključuje:

(a)  delno ali popolno odpoved pogodb;

(b)  znižanje vrednosti morebitnih dobičkov, ki jih CNS izplača klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in njihovim strankam;

(iii)  za prestrukturiranje poslovnih področij;

(iv)  potrebne za ohranitev nemotenega dostopa do infrastruktur finančnih trgov;

(v)  potrebne za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov CNS, vključno z infrastrukturo in storitvami IT;

(vi)  opis ukrepov ali strategij upravljanja za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti in predvidenega finančnega učinka teh ukrepov ali strategij;

(vii)  pripravljalne ukrepe, ki jih je CNS sprejela ali jih namerava sprejeti za olajšanje izvajanja načrta sanacije, vključno z ukrepi, potrebnimi za zagotovitev pravočasne dokapitalizacije CNS, ponovne uskladitve njenih poslovnih knjig in obnovitve predhodno financiranih sredstev, ter njegove čezmejne izvršljivosti; to zajema ureditev, po kateri klirinški člani, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, CNS zagotovijo minimalni denarni prispevek do zneska, ki je enakovreden njihovemu prispevku v jamstveni sklad CNS.

(viii)  okvir kazalnikov, s katerim je določeno, kdaj se lahko izvedejo ustrezni ukrepi iz načrta;

(ix)  kadar je to ustrezno, analizo, kako in kdaj bi lahko CNS zaprosila za posojilo centralne banke v okoliščinah, ki se obravnavajo v načrtu, in opredelitev sredstev, ki bi bila verjetno priznana kot zavarovanje s premoženjem pod pogoji posojila centralne banke;

(x)  ob upoštevanju določb člena 49(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 vrsto scenarijev skrajnih pretresov, ki so pomembni za posebne okoliščine zadevne CNS, vključno s pretresi na ravni celotnega sistema, specifičnimi pretresi za pravni subjekt in morebitno skupino, ki ji pripada, in specifičnimi pretresi za posamezne klirinške člane CNS oziroma povezane infrastrukture finančnega trga, kjer je to ustrezno;

(xi)  ob upoštevanju določb člena 34 in člena 49(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 scenarije, ki jih povzročijo pretresi ali neizpolnitev obveznosti enega ali več njenih članov ali drugi razlogi, vključno z izgubami iz naložbenih dejavnosti CNS ali zaradi operativnih težav (vključno z resnim zunanjim ogrožanjem dejavnosti CNS zaradi zunanjih motenj, pretresov ali kibernetskih incidentov).

7f.  Kadar pride do neizpolnjevanja obveznosti, CNS uporabi dodaten znesek namenskih lastnih sredstev, ki je enak znesku, ki ga je treba uporabiti v skladu s členom 45(4) Uredbe (EU) 648/2012, preden se uporabijo instrumenti iz odstavka 7e(l) tega člena. Kadar pristojni organ meni, da je bila za tveganja, ki so vodila v izgubo, odgovorna CNS, lahko od nje zahteva, da uporabi večji znesek namenskih lastnih sredstev, ki ga določi pristojni organ.

7g.  Kadar pride do dogodka, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti, CNS uporabi znesek namenskih lastnih sredstev, enak trikratnemu znesku, ki ga je treba uporabiti v skladu s členom 45(4) Uredbe (EU) 648/2012, preden se uporabijo instrumenti iz odstavka 7e(l) tega člena, in, da bi ohranili postopek, ki temelji izključno na spodbudah, CNS ne uporabi jamstvenega sklada niti kaskadnega pristopa k neplačilom. Kadar pristojni organ meni, da za tveganja, ki so vodila v izgubo, ni bila odgovorna CNS, ji lahko dovoli, da uporabi manjši znesek namenskih lastnih sredstev, ki ga določi pristojni organ.

7h.  CNS po dogovoru s pristojnim organom instrumente iz odstavka 7e (l)(ii) uporabi šele po tem, ko so bili pod pogoji iz odstavka 7e(l)(vii) opravljeni pozivi k denarnemu plačilu minimalnega zneska, enakovrednega jamstvenemu skladu CNS.

7i.  Pristojni organi lahko od CNS zahtevajo, naj v svoje načrte sanacije vključijo dodatne informacije.

8.  Odbor CNS ob upoštevanju nasvetov odbora za tveganja v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 oceni in odobri načrt sanacije, preden ga predloži pristojnemu organu in organu ESMA.

9.  Načrti sanacije se štejejo za del pravil delovanja CNS, pri čemer CNS in njihovi klirinški člani v primeru določb, ki se nanašajo na njihove stranke, zagotovijo, da so ukrepi, določeni v načrtih sanacije, izvršljivi kadar koli.

9a.  CNS da zadeve iz točk od (a) do (g) odstavka 7e na voljo javnosti. Zadeve iz točk od (h) do (l) tega odstavka bi morale biti na voljo javnosti, kolikor je preglednost teh postavk v javnem interesu. Klirinški člani zagotovijo, da se njihovim strankam vse določbe, ki se nanašajo nanje, ustrezno sporočijo.

9b.  Predpisi nacionalnega insolvenčnega prava glede izpodbojnosti ali neizvršljivosti pravnih aktov, ki so v škodo upnikov, se ne uporabljajo za ukrepe, ki jih sprejme CNS z načrtom sanacije, vzpostavljenim v skladu s to uredbo.

Člen 10

Ocena načrtov sanacije

1.  CNS ▌svoje načrte sanacije predložijo pristojnemu organu.

2.  Pristojni organ vsak načrt brez nepotrebnega odlašanja pošlje nadzornemu kolegiju in organu za reševanje.

Pristojni organ v šestih mesecih po predložitvi posameznega načrta in ob uskladitvi z nadzornim kolegijem v skladu s postopkom iz člena 12 pregleda načrt sanacije in oceni, v kolikšnem obsegu izpolnjuje zahteve iz člena 9.

3.  Pri ocenjevanju načrta sanacije se pristojni organ posvetuje z ESRB in upošteva kapitalsko strukturo CNS, njen kaskadni pristop k neplačilom, raven kompleksnosti organizacijske strukture in profil tveganja CNS, vključno s finančnimi, operativnimi in kibernetskimi tveganji, nadomestljivost njenih dejavnosti ter posledice, ki bi jih izvajanje načrta sanacije imelo za klirinške člane, njihove stranke, finančne trge, na katerih CNS opravlja storitve, in finančni sistem kot celoto. Pristojni organ ustrezno upošteva, ali načrt sanacije zagotavlja primerne spodbude, da bi lastniki CNS ter klirinški člani in njihove stranke nadzirali, koliko tveganja prinašajo ali prevzemajo v sistemu. Pristojni organ spodbuja spremljanje dejavnosti prevzemanja in upravljanja tveganja CNS ter spodbuja k čim bolj polni udeležbi v postopku upravljanja neizpolnjenih obveznosti CNS.

3a.  Pri ocenjevanju načrta sanacije pristojni organ upošteva sporazume o podpori matičnega podjetja kot veljavne dele načrta sanacije le, kadar so ti sporazumi pogodbeno zavezujoči.

4.  Organ za reševanje prouči načrt sanacije, da bi v njem odkril morebitne ukrepe, ki bi lahko negativno vplivali na rešljivost CNS. Kadar organ za reševanje ugotovi takšne težave, o njih obvesti pristojni organ in oblikuje priporočila pristojnemu organu o načinih, kako bi obravnavali njihov negativni učinek na rešljivost CNS.

5.  Kadar se pristojni organ odloči, da ne bo upošteval priporočil organa za reševanje v skladu z odstavkom 4, mu to odločitev v celoti utemelji.

6.  Kadar se pristojni organ strinja s priporočili organa za reševanje ali kako drugače meni, da ima načrt sanacije bistvene pomanjkljivosti ali da obstajajo bistvene ovire za njegovo izvajanje, obvesti CNS ali njeno nadrejeno družbo in CNS omogoči, da predloži svoje mnenje.

7.  Pristojni organ lahko ob upoštevanju mnenja CNS od CNS ali nadrejene družbe zahteva, naj v dveh mesecih, ki se lahko z odobritvijo pristojnega organa podaljšata za en mesec, predloži spremenjen načrt, v katerem je prikazano, kako so navedene pomanjkljivosti ali ovire odpravljene. Spremenjeni načrt se oceni v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2.

8.  Kadar pristojni organ meni, da spremenjeni načrt pomanjkljivosti in ovir ne odpravlja ustrezno, ali kadar CNS ali nadrejena družba ne predloži spremenjenega načrta, od CNS ali nadrejene družbe zahteva, naj izvede določene spremembe načrta.

9.  Kadar pomanjkljivosti ali ovir ni mogoče ustrezno odpraviti z določenimi spremembami načrta, pristojni organ od CNS ali nadrejene družbe zahteva, naj v razumnem roku določi spremembe, ki jih je treba izvesti pri poslovanju, da bi odpravila pomanjkljivosti ali ovire pri izvajanju načrta sanacije.

Kadar CNS ali nadrejena družba v roku, ki ga določi pristojni organ, ne določi teh sprememb ali kadar pristojni organ meni, da pomanjkljivosti ali ovire pri izvajanju načrta sanacije s predlaganimi ukrepi ne bi bile ustrezno odpravljene ali ne bi izboljšale rešljivosti CNS, od CNS ali nadrejene družbe zahteva, naj v razumnem obdobju od trenutka, ki ga določi pristojni organ, sprejme katerega od naslednjih ukrepov, pri čemer upošteva resnost pomanjkljivosti in ovir ter učinek ukrepov na poslovanje CNS ter zmožnost CNS, da še naprej izpolnjuje Uredbo (EU) št. 648/2012:

(a)  zmanjša profil tveganja CNS;

(b)  poveča možnosti za pravočasno dokapitalizacijo CNS, da lahko izpolni svoje bonitetne zahteve;

(c)  pregleda strategijo in strukturo CNS;

(d)  spremeni kaskadni pristop k neplačilom, sanacijske ukrepe in druge ureditve za porazdelitev izgub, da se izboljšata rešljivost in odpornost kritičnih funkcij;

(e)  spremeni strukturo upravljanja CNS.

10.  Zahteva iz drugega pododstavka odstavka 9 se obrazloži in pisno sporoči CNS.

10a.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli minimalna merila, ki naj bi jih ocenil pristojni organ za namene ocene iz odstavka 2 tega člena in člena 11(1).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 11

Načrti sanacije CNS, ki so del skupine

1.  Kadar je nadrejena družba skupine, katere del je CNS, institucija, kot je opredeljena v točki 23 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, ali subjekt iz člena 1(1)(c) ali (d) navedene direktive, pristojni organ iz točke 21 člena 2(1) navedene direktive od nadrejene družbe zahteva, naj v skladu z navedeno direktivo predloži načrt sanacije skupine. Navedeni pristojni organ predloži načrt sanacije skupine pristojnemu organu CNS.

Kadar nadrejena družba skupine, katere del je CNS, ni institucija ali subjekt iz prvega pododstavka in kadar je to potrebno za oceno vseh elementov iz oddelka A Priloge, lahko pristojni organi ▌v skladu s postopkom iz člena 10 te uredbe od nadrejene družbe zahtevajo, naj CNS predloži načrt sanacije CNS, v katerem se upoštevajo vsi pomembni elementi, povezani s strukturo skupine. Ta zahteva se obrazloži ter pisno sporoči CNS in njeni nadrejeni družbi.

2.  Kadar nadrejena družba predloži načrt sanacije v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, določbe o sanaciji CNS sestavljajo ločen del navedenega načrta sanacije in izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, pri čemer se od CNS ne sme zahtevati priprava individualnega načrta sanacije.

3.  Pristojni organ CNS v skladu s členom 10 oceni določbe o sanaciji CNS in se po potrebi posvetuje s pristojnim organom skupine.

Člen 12

Usklajevalni postopek za načrte sanacije

1.  Nadzorni kolegij sprejme skupno odločitev o vseh naslednjih zadevah:

(a)  pregledu in oceni načrta sanacije;

(b)  uporabi ukrepov iz člena 9(6), (7), (8) in (9);

(c)  tem, ali morajo nadrejene družbe pripraviti načrt sanacije v skladu s členom 11(1).

2.  Kolegij sprejme skupno odločitev o zadevah iz točk (a) in (b) v štirih mesecih od datuma, ko pristojni organ pošlje načrt sanacije.

Kolegij sprejme skupno odločitev o zadevi iz točke (c) v štirih mesecih od datuma, ko se pristojni organ odloči, da bo od nadrejene družbe zahteval pripravo načrta za skupino.

Organ ESMA lahko na zaprosilo pristojnega organa znotraj nadzornega kolegija v skladu s členom 31(c) Uredbe (EU) št. 1095/2010 nadzornemu kolegiju pomaga sprejeti skupno odločitev.

3.  Kadar kolegiju v štirih mesecih po datumu pošiljanja načrta sanacije ne uspe sprejeti skupne odločitve o zadevah iz odstavka 1(a) in (b), pristojni organ CNS sprejme svojo odločitev.

Pristojni organ CNS sprejme odločitev iz prvega pododstavka ob upoštevanju mnenj, ki so jih drugi člani kolegija izrazili v štirimesečnem obdobju. Pristojni organ CNS navedeno odločitev pisno sporoči CNS, njeni nadrejeni družbi, če je primerno, in drugim članom kolegija.

4.  Če je katera koli skupina članov nadzornega kolegija, ki predstavlja navadno večino članov tega kolegija, v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 organu ESMA predložila zadevo v zvezi z ocenjevanjem načrtov sanacije in izvajanjem ukrepov v skladu s členom 10(9)(a), (b) in (d) te uredbe, pristojni organ CNS počaka na odločitev, ki jo organ ESMA sprejme v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010, nato pa odloči v skladu z odločitvijo organa ESMA.

5.  Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseganje sprave v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ ESMA odločitev sprejme v enem mesecu od datuma, ko mu je zadeva predložena. Po koncu štirimesečnega obdobja ali sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti organu ESMA. Če organ ESMA v enem mesecu ne sprejme odločitve, se uporabi odločitev pristojnega organa CNS.

Oddelek 2

Načrtovanje reševanja

Člen 13

Načrti reševanja

1.  Organ za reševanje po posvetovanju s pristojnim organom in organom ESMA ter ob uskladitvi s kolegijem za reševanje v skladu s postopkom iz člena 15 pripravi načrt reševanja za vsako CNS.

2.  V načrtu reševanja so določeni ukrepi za reševanje, ki jih lahko sprejme organ za reševanje, če CNS izpolnjuje pogoje za reševanje iz člena 22.

3.  Pri načrtu reševanja se upošteva vsaj naslednje:

(a)  propad CNS zaradi:

i.   dogodkov neizpolnjevanja obveznosti;

ii.   dogodkov, ki niso povezani z neizpolnjevanjem obveznosti;

iii.  splošne finančne nestabilnosti ali dogodkov na ravni celotnega sistema;

(b)  vpliv, ki bi ga izvajanje načrta reševanja imelo na klirinške člane in njihove stranke, tudi kadar se bodo za klirinške člane verjetno uporabili sanacijski ukrepi ali ukrepi za reševanje v skladu z Direktivo 2014/59/EU, na katero od povezanih infrastruktur finančnih trgov, na finančne trge, na katerih CNS opravlja storitve, in na finančni sistem kot celoto;

(c)  način in okoliščine, v katerih lahko CNS zaprosi za posojilo centralne banke, ter določitev sredstev, ki bi bila verjetno primerna za zavarovanje s premoženjem.

4.  Načrt reševanja ne predvideva ničesar od naslednjega:

(a)  javnofinančne pomoči;

(b)  izredne likvidnostne pomoči centralne banke;

(c)  likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.

4a.  Načrt za reševanje vsebuje preudarne predpostavke o finančnih sredstvih, ki so na voljo kot instrumenti za reševanje, ki bi lahko bili potrebni za doseganje ciljev reševanja, in virih, za katere pričakuje, da bodo na voljo v skladu s pravilnikom CNS in ureditvijo v času začetka reševanja. Te predpostavke temeljijo na ugotovitvah najnovejših stresnih testov, opravljenih v skladu s členom 5(2a), in veljajo tudi v scenarijih izjemnih tržnih razmer, ki jih povzroči sanacija ali reševanje ene ali več CNS, vključno z neizpolnitvijo obveznosti enega ali več dodatnih klirinških članov, do katerih ima CNS največje izpostavljenosti.

5.  Organi za reševanje načrte reševanja pregledajo in po potrebi posodobijo vsaj enkrat letno, vsekakor pa po spremembah pravne ali organizacijske strukture CNS, njenega poslovanja ali finančnega položaja ali kateri koli drugi spremembi, ki bistveno vpliva na učinkovitost načrta.

CNS in pristojni organi o vseh takih spremembah takoj obvestijo organe za reševanje.

5a.  V načrtu za reševanje so jasno ločeni scenariji v okoliščinah iz točk (i), (ii) in (iii) točke (a) odstavka 3, zlasti kjer je to mogoče z ločenimi razdelki.

6.  V načrtu reševanja se določijo okoliščine in različni scenariji, v katerih se uporabijo instrumenti za reševanje in izvajajo pooblastila za reševanje. Načrt reševanja vključuje naslednje elemente, skupaj s kvantitativno opredelitvijo, kjer je to ustrezno in mogoče:

(a)  povzetek ključnih elementov načrta, v katerem se razlikuje med dogodki neizpolnjevanja obveznosti, dogodki, ki niso povezani z neizpolnjevanjem obveznosti, in kombinacijo obeh;

(b)  povzetek bistvenih sprememb CNS, ki so se zgodile po zadnji posodobitvi načrta reševanja;

(c)  prikaz, kako bi bile lahko kritične funkcije CNS pravno in ekonomsko ločene od njenih drugih funkcij v zadostnem obsegu, da bi se zagotovilo njihovo nadaljnje izvajanje ob začetku vseh možnih oblik reševanja, vključno s propadom CNS;

(d)  oceno časovnega okvira za izvedbo vseh bistvenih vidikov načrta, vključno z obnovitvijo finančnih sredstev CNS;

(e)  podroben opis ocene rešljivosti, izvedene v skladu s členom 16;

(f)  opis vseh ukrepov, ki so v skladu s členom 17 potrebni za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost, opredeljenih na podlagi ocene, pripravljene v skladu s členom 16;

(g)  opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti kritičnih funkcij in sredstev CNS;

(h)  podroben opis ureditev, s katerimi se zagotovi, da so informacije, zahtevane v skladu s členom 14, posodobljene in da so vedno na voljo organom za reševanje;

(i)  obrazložitev, kako bi se lahko financirali ukrepi za reševanje, ne da bi se pri tem predvideli elementi iz odstavka 4;

(j)  podroben opis različnih strategij reševanja, ki bi se lahko uporabile v skladu z različnimi mogočimi scenariji, in z njimi povezanih časovnih okvirov;

(k)  opis kritičnih odvisnosti med CNS in drugimi udeleženci na trgu, vključno z odvisnostmi znotraj skupine, ureditvami interoperabilnosti in povezavami z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, skupaj z načini za obravnavo takšnih odvisnosti;

(l)  opis različnih možnosti za zagotovitev:

i.  dostopa do plačil in klirinških storitev ter druge infrastrukture;

ii.  pravočasne poravnave obveznosti do klirinških članov in njihovih strank in morebitnih povezanih infrastruktur finančnih trgov;

iii.  dostopa klirinških članov in njihovih strank do računov vrednostnih papirjev ali gotovinskih računov, ki jih zagotavlja CNS, in zavarovanja z vrednostnimi papirji ali gotovinskega zavarovanja, ki je bilo dano CNS in ga ta vzdržuje ter je dolgovano takim udeležencem na pregledni in nediskriminatorni podlagi;

iv.  nadaljnjega delovanja povezav med CNS in drugimi infrastrukturami finančnih trgov;

v.  prenosljivosti sredstev in pozicij strank in neposrednih strank klirinških članov, kot je določeno v členu 39 Uredbe (EU) št. 648/2012;

vi.  ohranitve licenc, dovoljenj, priznanj in pravnih opredelitev CNS, ki so nujni za nadaljnje izvajanje kritičnih funkcij CNS, vključno z njenim priznanjem zaradi uporabe ustreznih pravil o dokončnosti poravnave in sodelovanja v drugih infrastrukturah finančnih trgov ali povezav z njimi;

(la)  opis pristopa, ki ga organ za reševanje namerava upoštevati za določitev obsega in vrednosti vseh pogodb, ki bodo prekinjene v skladu s členom 29;

(m)  analizo vpliva načrta na zaposlene v CNS, vključno z oceno vseh povezanih stroškov, in opis predvidenih postopkov za posvetovanje z uslužbenci med procesom reševanja, pri čemer se upoštevajo morebitna nacionalna pravila in sistemi za dialog s socialnimi partnerji;

(n)  načrt za obveščanje medijev in javnosti, da bi dosegli čim večjo preglednost;

(o)  opis ključnih dejavnosti in sistemov za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov CNS.

(oa)  opis ureditev za izmenjavo informacij z nadzornim kolegijem pred in med reševanjem v skladu s pisnimi dogovori in postopki za delovanje kolegijev za reševanje iz odstavka 1 člena 4.

Informacije iz odstavka 6(a) se razkrijejo zadevni CNS. CNS lahko organu za reševanje predloži pisno mnenje o načrtu reševanja. Navedeno mnenje se vključi v načrt.

7.  Organi za reševanje lahko od CNS zahtevajo, naj jim zagotovijo podrobne evidence pogodb iz člena 29 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki so jih sklenile. Organi za reševanje lahko določijo rok za zagotovitev navedenih evidenc, pri čemer lahko določijo različne roke za različne vrste pogodb.

7a.  Organ za reševanje CNS tesno sodeluje z organi za reševanje klirinških članov CNS, da se zagotovi neovirano reševanje.

8.  Organ ESMA lahko po posvetovanju z ESRB in ob upoštevanju zadevnih določb Delegirane uredbe Komisije (EU) XXX/2016 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi na podlagi člena 10(9) Direktive 2014/59/EU, ter ob upoštevanju načela sorazmernosti pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje opredeli vsebino načrta reševanja v skladu z odstavkom 6.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov ustrezno upošteva razlike med nacionalnimi pravnimi okviri, zlasti na področju insolvenčnega prava, po vsej Uniji, pa tudi različno velikost in naravo CNS s sedežem v Uniji.

Organ ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [UP: vstavite datum: 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 14

Dolžnost CNS, da sodelujejo in zagotovijo informacije

CNS po potrebi sodelujejo pri pripravi načrtov reševanja ter organom za reševanje neposredno ali prek pristojnega organa predložijo vse informacije, potrebne za pripravo in izvajanje navedenih načrtov, vključno z informacijami in analizo iz oddelka B Priloge.

Pristojni organi organom za reševanje zagotovijo informacije iz prvega pododstavka, ki jih že imajo.

CNS si pravočasno izmenjuje informacije s pristojnimi organi in organom ESMA, da bi omogočila oceno profilov tveganja CNS in medsebojne povezanosti z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, drugimi finančnimi institucijami ter finančnim sistemom nasploh, kot je opredeljen v členih 9 in 10 te uredbe.

Člen 15

Usklajevalni postopek za načrte sanacij

1.  Kolegij za reševanje sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja in njegovih morebitnih spremembah v štirih mesecih od datuma, ko organ za reševanje pošlje navedeni načrt, kot je določeno v odstavku 2.

2.  Organ za reševanje kolegiju za reševanje pošlje osnutek načrta reševanja, informacije, zagotovljene v skladu s členom 14, in vse dodatne informacije, ki jih ta kolegij potrebuje.

Organ za reševanje zagotovi, da se organu ESMA zagotovijo vse informacije, ki jih potrebuje glede na njegovo vlogo v skladu s tem členom.

3.  Organ za reševanje se lahko odloči, da v pripravo in pregled načrta reševanja vključi organe tretjih držav, če izpolnjujejo zahteve v zvezi z zaupnostjo iz člena 71 in so iz jurisdikcij, v katerih ima sedež kateri od naslednjih subjektov:

i.  nadrejena družba CNS, kadar je primerno;

ii.  ▌klirinški člani, do katerih ima CNS veliko izpostavljenost;

iii.  podrejene družbe CNS, kadar je primerno;

iv.  drugi ponudniki kritičnih storitev za CNS.

iva.  CNS z dogovorom o interoperabilnosti s CNS.

4.  Organ ESMA lahko v skladu s členom 31(c) Uredbe (EU) št. 1095/2010 kolegiju za reševanje na zahtevo organa za reševanje pomaga sprejeti skupno odločitev.

5.  Kadar kolegiju za reševanje v štirih mesecih po datumu pošiljanja načrta reševanja ne uspe sprejeti skupne odločitve, organ za reševanje odločitev o načrtu reševanja sprejme sam. Organ za reševanje sprejme odločitev ob upoštevanju mnenj, ki so jih drugi člani kolegija za reševanje izrazili v štirimesečnem obdobju. Pristojni organ odločitev pisno sporoči CNS, njeni nadrejeni družbi, če je primerno, in drugim članom kolegija za reševanje.

6.  Če je katera koli skupina članov nadzornega kolegija, ki predstavlja navadno večino članov tega kolegija, do konca štirimesečnega obdobja v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 organu ESMA predložila zadevo v zvezi z načrtom reševanja, organ za reševanje CNS počaka na odločitev, ki jo organ ESMA lahko sprejme v skladu s členom 19(3) navedene uredbe, nato pa svojo odločitev sprejme v skladu z odločitvijo organa ESMA.

Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseganje sprave v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ ESMA odločitev sprejme v enem mesecu od datuma, ko mu je zadeva predložena. Po koncu štirimesečnega obdobja ali sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti organu ESMA. Če organ ESMA v enem mesecu ne sprejme odločitve, se uporabi odločitev organa za reševanje.

7.  Kadar se na podlagi odstavka 1 sprejme skupna odločitev in kateri koli organ za reševanje na podlagi odstavka 6 meni, da vsebina zadeve, v zvezi s katero obstaja nestrinjanje, vpliva na fiskalno odgovornost njegove države članice, organ za reševanje CNS ponovno oceni načrt reševanja.

POGLAVJE II

Rešljivost

Člen 16

Ocena rešljivosti

1.  Organ za reševanje v sodelovanju s kolegijem za reševanje v skladu s členom 17 oceni, v kolikšnem obsegu je CNS rešljiva, če ni predvideno nič od naslednjega:

(a)  ▌javnofinančna pomoč;

(b)  izredna likvidnostna pomoč centralne banke;

(c)  likvidnostna pomoč centralne banke, dodeljena na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.

2.  CNS velja za rešljivo, če organ za reševanje meni, da je izvedljivo in verjetno, da se bodisi likvidira v okviru običajnih insolvenčnih postopkov bodisi reši z uporabo različnih instrumentov in izvajanjem pooblastil za reševanje, pri čemer se zagotovi kontinuiteta kritičnih funkcij CNS in prepreči uporaba javnih sredstev ter čim bolj prepreči kakršen koli resnejši negativni učinek na finančni sistem.

Negativni učinki iz prvega pododstavka vključujejo širšo finančno nestabilnost ali dogodke na ravni celotnega sistema v kateri koli državi članici.

Če organ za reševanje meni, da CNS ni rešljiva, o tem pravočasno obvesti organ ESMA.

3.  CNS na zahtevo organa za reševanje dokaže, da:

(a)  ni ovir za znižanje vrednosti lastniških instrumentov na podlagi izvajanja pooblastil za reševanje, ne glede na to, ali so bili neizpolnjeni pogodbeni dogovori ali drugi ukrepi iz načrta sanacije CNS v celoti izčrpani;

(b)  pogodbe CNS s klirinškimi člani ali tretjimi osebami tem klirinškim članom ali tretjim osebam ne omogočajo, da bi uspešno ugovarjali izvajanju pooblastil organa za reševanje ali se kako drugače izognili temu, da bi se navedena pooblastila uporabila zoper njih.

4.  Zaradi ocene rešljivosti iz odstavka 1 organ za reševanje po potrebi prouči zadeve iz oddelka C Priloge.

4a.  ESMA sprejme smernice za spodbujanje zbliževanja nadzornih in reševalnih praks v zvezi z uporabo oddelka C priloge do ... [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

5.  Organ za reševanje v sodelovanju s kolegijem za reševanje pripravi oceno rešljivosti hkrati s pripravo in posodobitvijo načrta reševanja v skladu s členom 13.

Člen 17

Obravnava ali odprava ovir za rešljivost

1.  Kadar organ za reševanje na podlagi ocene iz člena 16 in po posvetovanju s kolegijem za reševanje ugotovi, da obstajajo bistvene ovire za rešljivost CNS, organ za reševanje v sodelovanju s pristojnim organom pripravi poročilo ter ga predloži CNS in kolegiju za reševanje.

V poročilu iz prvega pododstavka se analizirajo ▌ovire za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje v zvezi s CNS, obravnava njihov vpliv na poslovni model CNS ter priporočijo ciljno usmerjeni ukrepi za njihovo odpravo, kjer je to mogoče.

2.  Zahteva iz člena 15, da morajo kolegiji za reševanje sprejeti skupno odločitev o načrtih reševanja, se po predložitvi poročila iz odstavka 1 začasno odloži, dokler organ za reševanje na podlagi odstavka 3 tega člena ne odobri ukrepov za odpravo bistvenih ovir za rešljivost ali dokler niso na podlagi odstavka 4 tega člena določeni nadomestni ukrepi.

3.  CNS v štirih mesecih od dneva prejema poročila, predloženega v skladu z odstavkom 1, organu za reševanje predlaga možne ukrepe za obravnavo ali odpravo bistvenih ovir za rešljivost, navedenih v poročilu. Organ za reševanje vse ukrepe, ki jih predlaga CNS, sporoči kolegiju za reševanje. Organ za reševanje in kolegij za reševanje v skladu s členom 18(1)(b) ocenita, ali se s temi ukrepi učinkovito obravnavajo ali odpravljajo navedene ovire.

4.  Kadar organ za reševanje ob upoštevanju mnenja kolegija za reševanje ugotovi, da se z ukrepi, ki jih CNS predlaga v skladu z odstavkom 3, ne bi učinkovito zmanjšale ali odpravile ovire, opredeljene v poročilu, organ za reševanje opredeli nadomestne ukrepe, ki jih sporoči kolegiju za reševanje za sprejetje skupne odločitve v skladu s členom 18.

Pri nadomestnih ukrepih iz prvega pododstavka se upošteva naslednje:

(a)  ogrožanje finančne stabilnosti zaradi navedenih ovir za rešljivost CNS;

(b)  učinek nadomestnih ukrepov na posamezno CNS, njene klirinške člane in njihove stranke, morebitne povezane infrastrukture finančnih trgov in notranji trg;

(ba)  učinki na zagotavljanje integriranih klirinških storitev za različne produkte in portfeljska kritja pri različnih kategorijah sredstev.

Za namene točke (b) drugega pododstavka se organ za reševanje posvetuje s pristojnim organom, nadzornim kolegijem in kolegijem za reševanje ter po potrebi z ESRB.

5.  Organ za reševanje v skladu s členom 18 CNS neposredno ali posredno prek pristojnega organa pisno sporoči nadomestne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego cilja odprave ovir za rešljivost. Organ za reševanje utemelji, zakaj z ukrepi, ki jih je predlagala CNS, ne bi bilo mogoče odpraviti ovir za rešljivost in kako bi bili nadomestni ukrepi pri tem učinkoviti.

6.  CNS v enem mesecu predlaga načrt, kako namerava izvesti nadomestne ukrepe v obdobju, ki ga določi organ za reševanje.

7.  Samo za namene odstavka 4 lahko organ za reševanje, ki se usklajuje s pristojnim organom:

(a)  od CNS zahteva, naj spremeni ali pripravi sporazume o opravljanju storitev, znotraj skupine ali s tretjimi osebami, tako da obsegajo zagotavljanje kritičnih funkcij;

(b)  od CNS zahteva, naj omeji svoje največje izpostavljenosti na posamični in skupni ravni;

(c)  od CNS zahteva, naj spremeni način pobiranja in vzdrževanja kritja v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(d)  od CNS zahteva, naj spremeni sestavo in število svojih jamstvenih skladov iz člena 42 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(e)  za CNS uvede zahteve glede zagotavljanja specifičnih ali rednih dodatnih informacij;

(f)  zahteva, naj CNS proda določeno svoje premoženje;

(g)  zahteva, naj CNS omeji ali preneha opravljati posamezne obstoječe ali predlagane dejavnosti;

(h)  zahteva, naj CNS spremeni svoj načrt sanacije, pravila delovanja in druge pogodbene ureditve;

(i)  omeji ali prepreči razvoj novih ali obstoječih poslovnih področij ali zagotavljanje novih ali obstoječih storitev;

(j)  zahteva spremembe pravnih ali operativnih struktur CNS ali katerega koli subjekta v skupini, ki je neposredno ali posredno pod njenim nadzorom, da bi se zagotovila možnost pravne in operativne ločenosti kritičnih funkcij od drugih funkcij z uporabo instrumentov za reševanje;

(k)  zahteva, naj CNS ustanovi nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni finančni holding v Uniji;

(l)  zahteva, naj CNS ▌izda obveznosti, ki se lahko odpišejo in konvertirajo, ali rezervira druga sredstva za povečanje sposobnosti za kritje izgub, dokapitalizacijo in obnovitev predhodno financiranih sredstev;

(m)  zahteva, naj CNS ▌sprejme druge ukrepe, ki omogočajo, da se s kapitalom, drugimi obveznostmi in pogodbami pokrijejo izgube, dokapitalizira CNS ali obnovijo predhodno financirana sredstva. Navedeni ukrepi lahko vključujejo zlasti poskus ponovnega pogajanja glede obveznosti, ki jih je izdala CNS, ali pregleda pogodbenih pogojev, s čimer se zagotovi, da je vsaka odločitev organa za reševanje o odpisu, konverziji ali prestrukturiranju navedene obveznosti, instrumenta ali pogodbe v skladu s pravom jurisdikcije, ki ureja to obveznost ali instrument;

(n)  ▌

(na)  omeji ali začasno prekine interoperabilne povezave CNS, kjer je takšna omejitev ali začasna prekinitev nujna, da bi se preprečil negativen učinek, ki ga lahko imata uporaba instrumentov za sanacijo in izvajanje pristojnosti reševanja na interoperabilne CNS.

Člen 18

Usklajevalni postopek za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost

1.  Kolegij za reševanje sprejme skupno odločitev o:

(a)  opredelitvi bistvenih ovir za rešljivost v skladu s členom 16(1);

(b)  oceni ukrepov, ki jih predlaga CNS, v skladu s členom 17(3), če je to potrebno;

(c)  nadomestnih ukrepih, ki se zahtevajo v skladu s členom 17(4).

2.  Skupna odločitev o opredelitvi bistvenih ovir za rešljivost iz odstavka 1(a) se sprejme v štirih mesecih po predložitvi poročila iz člena 17(1) kolegiju za reševanje.

Skupna odločitev iz odstavka 1(b) in (c) se sprejme v štirih mesecih po predložitvi predlaganih ukrepov CNS za odpravo ovir za rešljivost.

Skupne odločitve iz odstavka 1 se obrazložijo, organ za reševanje pa jih pisno sporoči CNS in, kadar je primerno, njeni nadrejeni družbi.

Organ ESMA lahko v skladu s členom 31(c) Uredbe (EU) št. 1095/2010 kolegiju za reševanje na zahtevo organa za reševanje pomaga sprejeti skupno odločitev.

3.  Kadar kolegij za reševanje v štirih mesecih po datumu pošiljanja poročila iz člena 17(1) ne uspe sprejeti skupne odločitve, organ za reševanje sam sprejme odločitev o ustreznih ukrepih, ki se sprejmejo v skladu s členom 17(5). Organ za reševanje sprejme odločitev ob upoštevanju mnenj, ki so jih drugi člani kolegija za reševanje izrazili v štirimesečnem obdobju.

Organ za reševanje pisno sporoči odločitev CNS, njeni nadrejeni družbi, kadar je primerno, in drugim članom kolegija za reševanje.

4.  Če je katera koli skupina članov nadzornega kolegija, ki predstavlja navadno večino članov tega kolegija, do konca štirimesečnega obdobja v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 organu ESMA predložila zadevo iz člena 17(7)(j), (k) ali (n), organ za reševanje CNS svojo odločitev odloži in počaka na odločitev, ki jo organ ESMA lahko sprejme v skladu s členom 19(3) navedene uredbe. Organ za reševanje v takem primeru odločitev sprejme v skladu z odločitvijo organa ESMA.

Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseganje sprave v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ ESMA odločitev sprejme v enem mesecu od datuma, ko mu je zadeva predložena. Po koncu štirimesečnega obdobja ali sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti organu ESMA. Če organ ESMA v enem mesecu ne sprejme odločitve, se uporabi odločitev organa za reševanje.

NASLOV IV

ZGODNJE POSREDOVANJE

Člen 19

Ukrepi za zgodnje posredovanje

1.  Kadar CNS krši ali bo ▌verjetno kršila bonitetne zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012 ali predstavlja tveganje za finančno stabilnost globalnega finančnega sistema, finančnega sistema Unije ali njunih delov ali kadar pristojni organ ugotovi, da obstajajo drugi znaki dogodkov, ki bi lahko vplivali na dejavnosti CNS, zlasti njeno zmožnost, da zagotavlja klirinške storitve, lahko pristojni organi:

(a)  zahtevajo, naj CNS posodobi načrt sanacije v skladu s členom 9, če se okoliščine, v katerih je bilo potrebno zgodnje posredovanje, razlikujejo od predpostavk, določenih v prvotnem načrtu sanacije;

(b)  zahtevajo, naj CNS v določenem roku izvede eno ali več shem ali ukrepov, opredeljenih v načrtu sanacije. Če se načrt posodobi v skladu s točko (a), navedene sheme ali ukrepi vključujejo morebitne posodobljene sheme ali ukrepe;

(c)  zahtevajo, naj CNS opredeli vzroke za kršitev ali verjetno kršitev iz odstavka 1 ter pripravi program ukrepanja, vključno s primernimi ukrepi in časovnimi okviri;

(d)  zahtevajo, naj CNS skliče skupščino svojih delničarjev, ali pa skupščino skličejo sami, če CNS navedene zahteve ne izpolni. Pristojni organ v obeh primerih določi dnevni red, vključno z odločitvami, katerih sprejetje naj bi proučili delničarji;

(e)  zahtevajo, naj se odstavi ali zamenja en ali več članov odbora ali višjega vodstva, če se na podlagi člena 27 Uredbe (EU) št. 648/2012 ugotovi, da niso primerni za opravljanje svojih nalog;

(f)  zahtevajo spremembe poslovne strategije CNS;

(g)  zahtevajo spremembe pravnih ali operativnih struktur CNS;

(h)  organu za reševanje predložijo vse potrebne informacije za posodobitev načrta reševanja, ki ga sestavi CNS, da se pripravita morebitno reševanje CNS ter vrednotenje njenih sredstev in obveznosti v skladu s členom 24, vključno z morebitnimi informacijami, ki se zahtevajo z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem;

(i)  po potrebi in v skladu z odstavkom 4 zahtevajo izvajanje ukrepov za reševanje CNS;

(j)  zahtevajo, naj CNS ne izvede nekaterih ukrepov za reševanje, če pristojni organ ugotovi, da bi lahko njihovo izvajanje negativno vplivalo na finančno stabilnost ali neupravičeno škodilo interesom strank;

(k)  zahtevajo, naj CNS pravočasno obnovi svoja finančna sredstva;

(ka)  izjemoma in v enkratnih primerih dovolijo strankam klirinških članov, da neposredno sodelujejo v dražbah, z opustitvijo bonitetnih zahtev iz poglavja 3 naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012 razen zahtev za kritje iz člena 41 Uredbe (EU) št. 648/2012 za te stranke. Klirinški člani strank slednje celovito obvestijo o dražbi in jim pomagajo v postopku zbiranja ponudb. Zahtevana izplačila kritja strank se posredujejo prek klirinškega člana, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti;

(kb)  omejijo ali prepovejo plačilo lastniških instrumentov in instrumentov, ki se obravnavajo kot lastniški, v največji možni meri, ne da bi to povzročilo neizpolnjevanje obveznosti, vključno z izplačilom dividend in odkupi vrednostnih papirjev s strani CNS, in lahko omejijo, prepovejo ali zamrznejo vsa izplačila variabilnih plačil v skladu z Direktivo 2013/36/EU in smernicami EBA EBA/GL/2015/22, diskrecijske pokojninske pravice ali odpravnine za vodstvo.

2.  Pristojni organ za vsakega od navedenih ukrepov določi ustrezen rok in oceni učinkovitost navedenih ukrepov, ko so sprejeti.

2a.  Predpisi nacionalnega insolvenčnega prava glede izpodbojnosti ali neizvršljivosti pravnih aktov, ki so v škodo upnikov, se ne uporabljajo za ukrepe za zgodnje posredovanje, ki jih sprejme pristojni organ v skladu s to uredbo.

3.  Pristojni organ lahko ukrepe iz odstavka 1(a) do (k) uporabi šele po tem, ko upošteva vpliv navedenih ukrepov v drugih državah članicah, kjer CNS deluje ali zagotavlja storitve, zlasti tam, kjer so dejavnosti CNS ključne ali pomembne za lokalne finančne trge, med drugim v krajih, kjer imajo sedež klirinški člani ter so vzpostavljena povezana mesta trgovanja in infrastrukture finančnih trgov.

4.  Pristojni organ lahko ukrep iz odstavka 1(i) uporabi samo, če je navedeni ukrep v javnem interesu in nujen za dosego katerega koli od naslednjih ciljev:

(a)  ohranitev finančne stabilnosti Unije;

(b)  ohranitev kontinuitete kritičnih funkcij CNS na pregledni in nediskriminatorni osnovi;

(c)  ohranitev in okrepitev finančne odpornosti CNS.

Pristojni organ ne uporabi ukrepa iz odstavka 1(i) v zvezi z ukrepi, ki vključujejo prenos premoženja, pravic ali obveznosti druge CNS.

5.  Kadar CNS začne uporabljati kaskadni pristop k neplačilom v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012, brez nepotrebnega odlašanja o tem obvesti pristojni organ in organ za reševanje in pojasni, ali je zadevni dogodek odraz njenih pomanjkljivosti ali težav.

6.  Če so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, pristojni organ o tem obvesti organ ESMA in organ za reševanje ter se posvetuje z nadzornim kolegijem.

Pristojni organ po navedenih obvestilih in posvetovanju z nadzornim kolegijem odloči, ali bo uporabil katerega od ukrepov iz odstavka 1. Pristojni organ o odločitvi v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti, obvesti nadzorni kolegij, organ za reševanje in organ ESMA.

7.  Organ za reševanje lahko po obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 6 od CNS zahteva, naj ob upoštevanju pogojev iz člena 41 in določb glede zaupnosti iz člena 71 ter okvira o sondiranju trga iz člena 11 Uredbe (EU) št. 596/2014 in zadevne delegirane in izvedbene zakonodaje naveže stik s potencialnimi kupci, da bi pripravili njeno reševanje.

Člen 20

Odstavitev višjega vodstva in odbora

Če se finančno stanje CNS znatno poslabša ali če CNS krši svoje pravne zahteve, vključno s svojimi pravili delovanja, pri čemer drugi ukrepi, sprejeti v skladu s členom 19, ne zadostujejo za izboljšanje stanja, lahko pristojni organi zahtevajo odstavitev celotnega ali dela višjega vodstva ali odbora CNS.

Novo višje vodstvo ali odbor se imenujeta v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 648/2012, odobri ali potrdi pa ju pristojni organ.

Naslov IVa

Nadomestitev izgub

Člen 20a

Izdaja lastniških instrumentov, vezanih na prihodnje dobičke, za klirinške člane in stranke, ki so utrpele izgubo

1.  Če je CNS v sanaciji, ki jo je povzročil dogodek, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti, uporabila ureditve in ukrepe za znižanje vrednosti morebitnih dobičkov, ki jih CNS izplača klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in njihovim strankam, kot je opredeljeno v njenem načrtu sanacije v skladu s točko (l)(ii)(b) člena 9(7b), ki presegajo kaskadni pristop iz člena 45 Uredbe (EU) št. 648/2012, pri klirinških članih, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in njihovih strankah ter posledično ni prešla v reševanje, bi moral pristojni organ CNS imeti možnost, da po ponovni uskladitvi knjig od CNS zahteva, da članom izplača denarno nadomestilo za izgube ali, kjer je to ustrezno, od CNS zahteva, da izda lastniške instrumente, vezane na prihodnje dobičke CNS.

Vrednost lastniških instrumentov, vezanih na prihodnje dobičke CNS in izdanih vsakemu prizadetemu klirinškemu članu, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ki se morajo v ustrezni obliki prenesti na stranke, je sorazmerna z njegovo izgubo in temelji na vrednotenju, opravljenem v skladu s členom 24(3). Ti lastniški instrumenti dajejo imetniku pravico, da od CNS letno prejema plačila, dokler izguba ni v celoti nadomeščena, do primernega največjega števila let od datuma izdaje. Za plačila, povezana s temi lastniškimi instrumenti, se uporabi primeren največji delež letnih dobičkov CNS.

2.  Ta člen ne zmanjšuje odgovornosti klirinških članov, da prevzamejo izgube, ki presegajo kaskadni pristop.

3.  Organ ESMA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi zaporedje, po katerem je treba plačati nadomestilo, primerno največje število let in primeren največji delež letnih dobičkov CNS iz drugega pododstavka odstavka 1.

Organ ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [XXX po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

NASLOV V

REŠEVANJE

POGLAVJE I

Cilji, pogoji in splošna načela

Člen 21

Cilji reševanja

1.  Organ za reševanje pri uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil za reševanje upošteva vse naslednje cilje reševanja ter jih ustrezno usklajuje glede na naravo in okoliščine posameznega primera:

(a)  zagotoviti kontinuiteto izvajanja kritičnih funkcij CNS ▌, zlasti:

(i)  pravočasne poravnave obveznosti CNS do njenih klirinških članov in njihovih strank;

(ii)  nemotenega dostopa klirinških članov do računov vrednostnih papirjev ali gotovinskih računov, ki jih zagotavlja CNS, in zavarovanja z vrednostnimi papirji ali gotovinskega zavarovanja, ki ga CNS vzdržuje v imenu navedenih klirinških članov;

(b)  zagotoviti kontinuiteto povezav z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, katerih prekinitev bi bistveno negativno vplivala na finančno stabilnost ali pravočasno dokončanje funkcij plačevanja, kliringa, poravnave in vodenja evidenc;

(c)  izogniti se resnejšim negativnim učinkom na finančni sistem, zlasti s preprečevanjem širjenja negativnih učinkov finančnih težav na klirinške člane CNS, njihove stranke ali širši finančni sistem, tudi na druge infrastrukture finančnih trgov, in ohranjanjem tržnega in javnega zaupanja;

(d)  zaščititi javna sredstva s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti od ▌javne finančne podpore in morebitnih izgub za davkoplačevalce;

(e)  čim bolj znižati stroške reševanja za vse prizadete deležnike in preprečiti uničenje vrednosti CNS, razen če je uničenje potrebno, da se dosežejo cilji reševanja.

2.  Odbor in višje vodstvo CNS v postopku reševanja organu za reševanje zagotavljata vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja.

Člen 22

Pogoji za reševanje

1.  Organ za reševanje sprejme ukrep za reševanje v zvezi s CNS, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  CNS propada ali bo verjetno propadla, kar ugotovi kateri koli od naslednjih:

i)  pristojni organ po posvetovanju z organom za reševanje;

ii)  organ za reševanje po posvetovanju s pristojnim organom, če ima organ za reševanje potrebne instrumente za tako sklepanje;

(b)  ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin ni upravičeno pričakovati, da bi nadomestni ukrepi zasebnega sektorja ali nadzorni ukrepi, vključno z zgodnjim posredovanjem, preprečili propad CNS v razumnem obdobju; ter

(c)  ukrep za reševanje je nujen v javnem interesu, da se dosežejo cilji reševanja, če jih ne bi bilo mogoče v enakem obsegu doseči z izvajanjem ureditve za porazdelitev pogodbenih izgub CNS ali če ta ureditev ni izčrpna in s prenehanjem CNS v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki.

Za namene točke (a)(ii) pristojni organ organu za reševanje brez nepotrebnega odlašanja in na lastno pobudo predloži vse ▌ informacije, ki bi lahko kazale, da CNS propada oziroma bo verjetno propadla. Poleg tega pristojni organ na zahtevo zagotovi vse druge informacije, ki jih organ za reševanje potrebuje za to, da opravi svojo oceno.

2.  Za namene odstavka 1(a) se šteje, da CNS propada ali bo verjetno propadla, če velja ena ali več naslednjih okoliščin:

(a)  CNS krši ali bo verjetno kršila svoje zahteve za pridobitev dovoljenja na način, ki bi upravičil preklic njenega dovoljenja v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b)  CNS ni sposobna ali verjetno ne bo sposobna zagotavljati kritične funkcije;

(c)  CNS z izvajanjem ukrepov za reševanje ni sposobna ali verjetno ne bo sposobna ponovno vzpostaviti uspešnega poslovanja;

(d)  CNS ni sposobna ali verjetno ne bo sposobna plačati svojih dolgov ali drugih obveznosti do njihove zapadlosti;

(e)  CNS zaprosi za ▌ javnofinančno pomoč.

Za namene točke (e) se ukrep ne šteje za javnofinančno pomoč, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

i)  ima obliko državnega jamstva za zavarovanje likvidnostnih posojil, ki jih je centralna banka zagotovila v skladu s svojimi pogoji, ali obliko državnega jamstva za novoizdane obveznosti;

ia)  v času dodelitve javnofinančne pomoči ni prisotna nobena okoliščina iz točk (a), (b), (c) ali (d) tega odstavka;

ib)  državna jamstva iz točke (i) so potrebna za odpravo resne motnje v gospodarstvu države članice in ohranitev finančne stabilnosti;

ii)  državna jamstva iz točke (i) so omejena na solventne CNS, zanje je potrebna končna odobritev v skladu z okvirom Unije za državne pomoči, so previdnostne in začasne narave, sorazmerna glede na odpravo posledic resne motnje iz odstavka ib) in se ne uporabljajo za izravnavo izgub, ki jih je ustvarila ali jih bo v prihodnosti verjetno ustvarila CNS.

▌

3.  Organ za reševanje lahko sprejme ukrep za reševanje tudi, če meni, da CNS izvaja ali namerava izvesti sanacijske ukrepe, s katerimi bi se lahko preprečil njen propad, vendar povzročajo znatne negativne učinke na finančni sistem.

3a.  Odločitev organa za reševanje, ki meni, da CNS propada ali bo verjetno propadla, se lahko izpodbija samo, če je bila ta odločitev glede na informacije, ki so bile takrat zlahka dostopne, arbitrarna in nerazumna.

4.  Organ ESMA sprejme smernice za spodbujanje zbliževanja nadzornih in reševalnih praks v zvezi z uporabo okoliščin, v katerih se šteje, da CNS propada ali bo verjetno propadla [UP, vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe], če in ko je to primerno ob upoštevanju različnih velikosti in narave CNS s sedežem v Uniji.

Organ ESMA pri sprejetju navedenih smernic upošteva smernice, izdane v skladu s členom 32(6) Direktive 2014/59/EU.

Člen 23

Splošna načela v zvezi z reševanjem

Organ za reševanje sprejme vse primerne ukrepe za uporabo instrumentov za reševanje iz člena 27 in izvajanje pooblastil za reševanje iz člena 48 v skladu z naslednjimi načeli:

(a)  ▌zagotovi se izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti in drugih dogovorov iz načrta sanacije CNS, če niso bili izčrpani pred začetkom reševanja, razen če v izrednih okoliščinah organ za reševanje ugotovi, da je za pravočasno dosego ciljev reševanja primerneje uporabiti instrumente za reševanje ali izvesti pooblastila za reševanje;

(b)  delničarji CNS v postopku reševanja prvi prevzamejo izgube po zagotovitvi izpolnitve vseh obveznosti in dogovorov iz točke (a) v skladu z navedeno točko;

(c)  po delničarjih CNS v postopku reševanja prevzamejo izgube upniki, in sicer glede na prednost njihovih terjatev v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki, razen če je v tej uredbi izrecno določeno drugače;

(d)  upniki CNS istega razreda se obravnavajo enakovredno;

(e)  nobeden od delničarjev CNS, njenih upnikov in klirinških članov ali njihovih strank ne utrpi večjih izgub, kot bi jih utrpel v skladu s členom 60;

▌

(f)  odbor in višje vodstvo CNS v postopku reševanja se zamenjata, razen če organ za reševanje meni, da je treba za uresničitev ciljev reševanja odbor in višje vodstvo v celoti ali delno ohraniti;

(g)  organi za reševanje obveščajo predstavnike zaposlenih in se z njimi posvetujejo v skladu z njihovimi nacionalnimi zakonodajami ali prakso;

(h)  če je CNS del skupine, organi za reševanje upoštevajo vpliv na druge subjekte v skupini in na skupino kot celoto.

POGLAVJE II

Vrednotenje

Člen 24

Cilji vrednotenja

1.  Organi za reševanje zagotovijo, da se vsi ukrepi za reševanje sprejmejo na podlagi vrednotenja, ki zagotavlja pošteno, preudarno in realno oceno sredstev, obveznosti, pravic in obvez CNS.

2.  Preden organ za reševanje začne postopek reševanja CNS, zagotovi izvedbo prvega vrednotenja, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje na podlagi člena 22(1).

3.  Po tem, ko se organ za reševanje odloči začeti postopek reševanja CNS, zagotovi izvedbo drugega vrednotenja, s katerim se:

(a)  prispeva k odločitvi o ustreznem ukrepu za reševanje, ki ga je treba sprejeti;

(b)  zagotovi, da so vse izgube v zvezi s sredstvi in pravicami CNS v celoti pripoznane v trenutku uporabe instrumentov za reševanje;

(c)  prispeva k odločitvi o obsegu razveljavitve ali razvodenitve lastniških instrumentov ter odločitvi o vrednosti in številu lastniških instrumentov, izdanih ali prenesenih zaradi izvajanja pooblastil za reševanje;

(d)  prispeva k odločitvi o obsegu odpisa ali konverzije vseh nezavarovanih obveznosti, vključno z dolžniškimi instrumenti;

(e)  v primeru uporabe instrumentov za porazdelitev izgub in pozicij prispeva k odločitvi o obsegu izgub, ki jih je treba uporabiti za terjatve prizadetih upnikov, neporavnane obveznosti ali pozicije v zvezi s CNS, ter o obsegu in nujnosti poziva k denarnemu plačilu za reševanje;

(f)  v primeru uporabe instrumenta premostitvene CNS prispeva k odločitvi o sredstvih, obveznostih, pravicah in obvezah ali lastniških instrumentih, ki se lahko prenesejo na premostitveno CNS, in k odločitvi o znesku morebitnega nadomestila, ki se lahko plača CNS v postopku reševanja ali, kadar je ustrezno, imetnikom lastniških instrumentov;

(g)  v primeru uporabe instrumenta prodaje poslovanja prispeva k odločitvi o sredstvih, obveznostih, pravicah in obvezah ali lastniških instrumentih, ki se lahko prenesejo na tretjega kupca, in k temu, kako organi za reševanje razumejo tržne pogoje za namene člena 40;

(ga)  če organ za reševanje odpove pogodbo, cena odpovedi po možnosti vselej temelji na pošteni tržni ceni, ki se določi na osnovi pravil in dogovorov CNS, in se z drugačnim postopkom oblikovanja cen nadomesti samo, če organ za reševanje meni, da je to nujno.

Za namene točke (d) se pri vrednotenju upoštevajo morebitne izgube, ki bi se pokrile z zagotovitvijo izpolnitve morebitnih neporavnanih obveznosti klirinških članov ali drugih tretjih oseb do CNS, in raven konverzije, ki se uporabi za dolžniške instrumente.

4.  Zoper vrednotenji iz odstavkov 2 in 3 je pritožba v skladu s členom 72 dopustna samo skupaj z odločitvijo o uporabi instrumenta za reševanje ali izvedbi pooblastila za reševanje.

Člen 25

Zahteve za vrednotenje

1.  Organ za reševanje zagotovi, da vrednotenja iz člena 24 opravi:

(a)  oseba, neodvisna od vseh javnih organov in CNS;

(b)  organ za reševanje, če jih ne more opraviti oseba iz točke (a).

2.  Vrednotenja iz člena 24 se štejejo za dokončna, če jih opravi oseba iz odstavka 1(a) in so izpolnjene vse zahteve iz tega člena.

3.  Dokončno vrednotenje se brez poseganja v okvir Unije za državne pomoči, če je ustrezno, pripravi na podlagi preudarnih predpostavk in od trenutka, ko se sprejme ukrep za reševanje, ne predvideva morebitne prihodnje odobritve ▌javnofinančne pomoči ali izredne likvidnostne pomoči centralne banke ali likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere, CNS. Pri vrednotenju se upošteva tudi morebitna izterjava vseh razumnih izdatkov, ki jih je CNS v postopku reševanja imela v skladu s členom 27(9).

4.  Dokončno vrednotenje se dopolni z naslednjimi informacijam, ki jih hrani CNS:

(a)  posodobljeno bilanco stanja in poročilom o finančnem položaju CNS, vključno s preostalimi razpoložljivimi predhodno financiranimi sredstvi in neporavnanimi finančnimi obveznostmi;

(b)  evidencami o pogodbah, pri katerih je bil opravljen kliring, iz člena 29 Uredbe (ES) št. 648/2012;

(c)  vsemi informacijami o trgu ter knjigovodskih vrednostih njenih sredstev, obveznosti in pozicij, vključno z zadevnimi terjatvami in neporavnanimi obveznostmi, dolgovanimi CNS.

5.  Dokončno vrednotenje kaže nadaljnjo delitev upnikov na razrede glede na njihove prednostne razvrstitve v skladu z veljavnim insolvenčnim pravom. Vključuje tudi oceno obravnave, ki bi bila posameznemu razredu delničarjev in upnikov predvidoma zagotovljena ob uporabi načela iz člena 23(e).

Ocena iz prvega pododstavka ne vpliva na vrednotenje iz člena 61.

6.  Organ ESMA ob upoštevanju morebitnih regulativnih tehničnih standardov, oblikovanih v skladu s členom 36(14) in (15) Direktive 2014/59/EU, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi:

(a)  okoliščine, v katerih se za namene odstavka 1 tega člena šteje, da je oseba neodvisna od organa za reševanje in CNS;

(b)  metodologijo za ocenjevanje vrednosti sredstev in obveznosti CNS;

(c)  ločitev vrednotenj iz členov 24 in 61.

Organ ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum: v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 26

Začasno vrednotenje

1.  Vrednotenja iz člena 24, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 25(2), se štejejo za začasna vrednotenja.

Začasna vrednotenja vključujejo blažilnik za dodatne izgube in njegovo ustrezno utemeljitev.

2.  Kadar organi za reševanje sprejmejo ukrep za reševanje na podlagi začasnega vrednotenja, zagotovijo, da se dokončno vrednotenje opravi takoj, ko je to mogoče.

Organ za reševanje zagotovi, da dokončno vrednotenje iz prvega pododstavka:

(a)  omogoča polno pripoznanje morebitnih izgub CNS v njenih poslovnih knjigah;

(b)  prispeva k odločitvi o zvišanju vrednosti terjatev upnikov ali plačanega nadomestila v skladu z odstavkom 3.

3.  Če je ocena neto vrednosti sredstev CNS pri dokončnem vrednotenju višja kot pri začasnem vrednotenju te vrednosti, lahko organ za reševanje:

(a)  zviša vrednost terjatev prizadetih upnikov, ki so bile znižane ali prestrukturirane;

(b)  od premostitvene CNS zahteva, naj CNS v postopku reševanja plača dodatno nadomestilo v zvezi s sredstvi, obveznostmi, pravicami in obvezami oziroma lastnikom lastniških instrumentov v zvezi z navedenimi instrumenti.

4.  Organ ESMA ob upoštevanju morebitnih regulativnih tehničnih standardov, oblikovanih v skladu s členom 36(15) Direktive 2014/59/EU, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da za namene odstavka 1 tega člena določi metodologijo za izračun blažilnika za dodatne izgube, ki se vključi v začasna vrednotenja.

Organ ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum: v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE III

Instrumenti za reševanje

Oddelek 1

Splošna načela

Člen 27

Splošne določbe o instrumentih za reševanje

1.  Organi za reševanje sprejmejo ukrepe za reševanje iz člena 21, tako da posamično ali v kombinaciji uporabijo naslednje instrumente za reševanje:

(a)  instrumente za porazdelitev pozicij in izgub;

(b)  instrument za odpis in konverzijo;

(c)  instrument prodaje poslovanja;

(d)  instrument premostitvene CNS;

(e)  kateri koli drug instrument za reševanje v skladu s členoma 21 in 23.

2.  V primeru sistemske krize lahko organ za reševanje zagotovi tudi ▌javnofinančno pomoč, pri čemer uporabi državne instrumente za stabilizacijo v skladu s členi 45, 46 in 47, ob predhodni in končni odobritvi v skladu z okvirom Unije za državne pomoči ter ob oblikovanju celovitih in verodostojnih dogovorov za izterjavo zagotovljenih sredstev v ustreznem časovnem obdobju.

3.  Organ za reševanje pred uporabo instrumentov iz odstavka 1 zagotovi izpolnitev:

(a)  vseh obstoječih in neuveljavljenih pravic CNS, vključno s pogodbenimi obveznostmi klirinških članov, da izpolnijo pozive k denarnemu plačilu, zagotovijo dodatna sredstva CNS ali prevzamejo pozicije klirinških članov, ki so v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in sicer z dražbo ali drugimi sredstvi, dogovorjenimi v pravilih delovanja CNS;

(b)  vseh obstoječih in neporavnanih pogodbenih obveznosti, s katerimi so stranke, ki niso klirinški člani, zavezane kakršni koli obliki finančne pomoči.

Organ za reševanje lahko zagotovi delno izpolnitev pogodbenih obveznosti iz točk (a) in (b), če jih ni mogoče v celoti izpolniti v razumnem roku.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 se lahko organ za reševanje deloma ali v celoti odreče izpolnitvi zadevnih obstoječih in neporavnanih obveznosti, da prepreči znatne negativne učinke na finančni sistem ali obsežno širjenje negativnih učinkov ali če je uporaba instrumentov iz odstavka 1 ustreznejša za pravočasno dosego ciljev reševanja.

▌

6.  Če uporaba instrumenta za reševanje, razen instrumenta za odpis in konverzijo, povzroči izgube, ki jih krijejo klirinški člani, organ za reševanje uporabi pooblastilo za odpis in konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti tik pred uporabo instrumenta za reševanje ali skupaj z njo.

7.  Če se uporabijo samo instrumenti za reševanje iz odstavka 1(c) in (d) in se v skladu s členoma 40 in 42 prenese samo del sredstev, pravic, obveznosti ali obvez CNS v postopku reševanja, preostali del CNS preneha v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki.

8.  Predpisi nacionalnega insolvenčnega prava glede izpodbojnosti ali neizvršljivosti pravnih aktov, ki so v škodo upnikov, se ne uporabljajo za prenos sredstev, pravic, obvez ali obveznosti s CNS, v zvezi s katero se uporabljajo instrumenti za reševanje ali državni instrumenti za finančno stabilizacijo.

9.  Organ za reševanje vse razumne izdatke, vključno z ustrezno premijo za tveganje, ki so nastali v zvezi z uporabo instrumentov ali pooblastil za reševanje ali v zvezi z uporabo državnih instrumentov za finančno stabilizacijo, v ustreznem časovnem obdobju izterja na naslednje načine:

(a)  kot prednostni upnik od CNS v postopku reševanja;

(b)  od nadomestila, ki ga plača kupec, če se uporabi instrument prodaje poslovanja;

(c)  kot prednostni upnik od morebitnih prihodkov, ustvarjenih s prenehanjem premostitvene CNS;

(ca)  od katerega koli klirinškega člana v takšnem obsegu, da slednji ne utrpi večjih izgub, kot bi jih, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi s CNS, ampak bi bil namesto tega odvisen od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami iz njenih pravil delovanja oziroma bi CNS prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka;

(cb)  od vseh prihodkov od uporabe državnih instrumentov za stabilizacijo, vključno s prihodki od prodaje lastniških instrumentov iz člena 46 in od prodaje CNS, za katero se uporabi instrument začasnega javnega lastništva iz člena 47.

9a.  Pri določanju zneskov, ki naj bi se povrnili v skladu s prejšnjim odstavkom, organ za reševanje upošteva zneske, ki bi jih morali stranke in člani CNS prispevati v okviru pravil in dogovorov CNS ter za njeno reševanje, če javni organi ne bi zagotovili javne podpore.

10.  Organi za reševanje pri uporabi instrumentov za reševanje na podlagi vrednotenja v skladu s členom 25 zagotovijo polno porazdelitev izgub, ponovno uskladitev poslovnih knjig, obnovitev predhodno financiranih sredstev CNS ali premostitvene CNS in dokapitalizacijo CNS ali premostitvene CNS.

Člen 27a

Možnost nadomestila za udeležence CNS ne velja za njihove izgube v fazi upravljanja neizpolnjenih obveznosti ali sanacije, h katerim jih zavezuje pogodba.

Oddelek 2

Instrumenti za porazdelitev pozicij in izgub

Člen 28

Cilj in področje uporabe instrumentov za porazdelitev pozicij in izgub

1.  Organi za reševanje uporabljajo instrument za porazdelitev pozicij v skladu s členom 29, instrumente za porazdelitev izgub pa v skladu s členoma 30 in 31.

2.  Instrumenti iz odstavka 1 se lahko uporabljajo v zvezi z vsemi pogodbami, ki se nanašajo na klirinške storitve in na zavarovanje v zvezi s temi storitvami, ki je dano CNS.

3.  Organi za reševanje uporabijo instrument za porazdelitev pozicij iz člena 29 za ponovno uskladitev poslovnih knjig CNS ali premostitvene CNS, kakor je primerno.

Organi za reševanje uporabijo instrumente za porazdelitev izgub iz členov 30 in 31 za katerega od naslednjih namenov:

(a)  kritje izgub CNS, ocenjenih v skladu s členom 27(10);

(b)  ponovno vzpostavitev zmožnosti CNS, da poravnava plačilne obveznosti ob njihovi zapadlosti;

(ba)  olajšanje uskladitve poslovnih knjig;

(c)  olajšanje uskladitve poslovnih knjig z zagotovitvijo sredstev CNS, da lahko izenači ponudbo na dražbi, kar ji omogoča porazdelitev neplačnikovih pozicij ali izvedbo plačil v okviru prekinjenih pogodb v skladu s členom 29;

(d)  dosego cilja iz točk (a), (b) in (c) v zvezi s premostitveno CNS;

(e)  podporo prenosu poslovanja CNS na solventno tretjo osebo, tako da se uporabi instrument prodaje poslovanja.

Člen 29

Odpoved pogodb – delna ali celotna

1.  Organ za reševanje lahko odpove nekatere ali vse naslednje pogodbe:

(a)  pogodbe klirinškega člana, ki ne izpolnjuje obveznosti;

(b)  pogodbe zadevne klirinške storitve ali razreda finančnih instrumentov;

(c)  pogodbe CNS v postopku reševanja.

1a.  Organ za reševanje pri uporabi pristojnosti iz odstavka 1 podobno odpove pogodbe iz točk (a), (b) in (c) navedenega odstavka brez razlikovanja med nasprotnimi strankami teh pogodb, razen tistih pogodbenih obveznosti, ki ne morejo biti izvršene v razumnem času.

2.  Organ za reševanje lahko pogodbe iz odstavka 1(a) odpove samo, če sredstva in pozicije na podlagi teh pogodb niso bili preneseni v smislu člena 48(5) in (6) Uredbe (EU) št. 648/2012.

3.  Organ za reševanje vse zadevne klirinške člane obvesti o datumu odpovedi pogodbe iz odstavka 1.

4.  Organ za reševanje pred odpovedjo katere od pogodb iz odstavka 1 izvede naslednje ukrepe:

(a)  od CNS zahteva, naj vsako pogodbo ovrednoti in posodobi stanje na računu vsakega klirinškega člana;

(b)  določi neto znesek, ki ga vsak klirinški član plača oziroma se mu izplača, ob upoštevanju morebitnega dolgovanega, vendar neplačanega gibljivega kritja, vključno z gibljivim kritjem, dolgovanim na podlagi vrednotenj pogodb iz točke (a);

(c)  vsakega klirinškega člana obvesti o določenih neto zneskih in pobere ustrezne zneske.

Potem ko je pogodba odpovedana, organ za reševanje čim prej uradno obvesti pristojni organ o vseh strankah, opredeljenih kot DSPI, katerih pogodba je bila odpovedana.

4a.  Če organ za reševanje odpove pogodbo iz tega člena, cena odpovedi temelji na pošteni tržni ceni, ki se določi na osnovi pravil in dogovorov CNS ali, če organ za reševanje meni, da je treba uporabiti alternativno metodo, z uporabo drugega ustreznega postopka oblikovanja cen.

5.  Če klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ne more plačati neto zneska, določenega v skladu z odstavkom 4, lahko organ za reševanje od CNS zahteva, naj v zvezi s klirinškim članom, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, začne postopek v primeru neplačil ter uporabi njegovo začetno kritje in prispevek v jamstveni sklad v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012.

6.  Če organ za reševanje odpove eno ali več pogodb take vrste, kot so navedene v odstavku 1(a), (b) in (c), CNS začasno prepreči kliring nove pogodbe iste vrste, kot je bila odpovedana pogodba.

Organ za reševanje lahko CNS dovoli, da ponovno začne opravljati kliring teh vrst pogodb, vendar samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  CNS izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 648/2012;

(b)  organ za reševanje v ta namen izda in objavi obvestilo, pri čemer uporabi sredstva iz člena 70(3).

Člen 30

Znižanje vrednosti morebitnih dobičkov, ki jih CNS izplača klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in njihovim strankam

1.  Organ za reševanje lahko zniža znesek plačilnih obveznosti CNS do klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in njihovih strank, če te obveznosti izhajajo iz dobičkov, dolgovanih v skladu s postopki CNS za plačilo gibljivega kritja ali ekonomsko enakovrednega plačila. Klirinški člani svoje stranke nemudoma obvestijo o uporabi instrumenta za reševanje in o tem, kako bo to vplivalo nanje.

2.  Organ za reševanje pri izračunu morebitnega znižanja plačilnih obveznosti iz odstavka 1 uporabi mehanizem pravične porazdelitve, ki se določi pri vrednotenju v skladu s členom 24(3) in se klirinškim članom sporoči takoj, ko se uporabi instrument za reševanje. Skupni znesek neto dobičkov, ki se zmanjšajo za vsakega klirinškega člana, je sorazmeren z zneski, ki jih dolguje CNS.

3.  Znižanje vrednosti izplačljivih dobičkov začne veljati ter je za CNS in prizadete klirinške člane zavezujoče takoj, ko organ za reševanje sprejme ukrep za reševanje.

3a.  O uporabi pooblastil iz tega člena, ki vplivajo na pozicije stranke, opredeljene kot DSPI, se čim prej uradno obvesti pristojni organ te stranke.

4.  Klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, v poznejših postopkih nima terjatev do CNS ali do subjekta, ki je njen naslednik, ki bi izhajale iz znižanja plačilnih obveznosti iz odstavka 1.

▌

5.  Če organ za reševanje samo deloma zniža vrednost izplačljivih dobičkov, se preostali neporavnani znesek za izplačilo še vedno dolguje klirinškemu članu, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti.

5a.  CNS se v svojih pravilih delovanja sklicuje na pooblastilo, da lahko poleg podobnih dogovorov iz pravil delovanja v fazi sanacije zniža plačilne obveznosti iz odstavka 1. CNS zagotovi sklenitev pogodbenih dogovorov, ki organu za reševanje omogočajo izvajanje pooblastil iz tega člena.

Člen 31

Poziv k denarnemu plačilu v okviru reševanja

1.  Organ za reševanje lahko od klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, zahteva, da CNS zagotovijo denarne prispevke. Organ za reševanje določi znesek teh denarnih prispevkov tako, da se v čim večji meri dosežejo cilji reševanja iz člena 21(1).

Če CNS upravlja več jamstvenih skladov, znesek denarnega prispevka iz prvega pododstavka pomeni prispevek klirinškega člana v jamstveni sklad ali sklade prizadete klirinške storitve ali razreda finančnih instrumentov.

Organ za reševanje lahko uporabi poziv k denarnemu plačilu v okviru reševanja ne glede na to, ali so bile izčrpane vse pogodbene obveznosti, s katerimi se od klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, zahtevajo denarni prispevki.

Organ za reševanje določi znesek denarnega prispevka vsakega klirinškega člana, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, sorazmerno z njegovim prispevkom v jamstveni sklad.

2.  Če klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ne plača zahtevanega zneska, lahko organ za reševanje od CNS zahteva, naj v zvezi s tem klirinškim članom začne postopek v primeru neplačil ter uporabi njegovo začetno kritje in prispevek v jamstveni sklad v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012.

2a.  CNS v svoja pravila delovanja poleg sklica na poziv k denarnemu plačilu za sanacijo vključi tudi poziv k denarnemu plačilu za reševanje in zagotovi sklenitev pogodbenih dogovorov, ki organu za reševanje omogočajo izvajanje pooblastil iz tega člena.

2b.  Organ za reševanje določi znesek poziva k denarnemu plačilu za reševanje, ki naj bi se vključil v pravila delovanja in je najmanj enakovreden prispevkom klirinškega člana v jamstveni sklad.

2c.  Organ za reševanje določi znesek denarja za reševanje, ki ga je treba vključiti v pravila delovanja.

Oddelek 3

Odpis in konverzija lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti

Člen 32

Zahteva za odpis in konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti

1.  Organ za reševanje uporabi instrument za odpis in konverzijo v skladu s členom 33 v zvezi z lastniškimi in dolžniškimi instrumenti, ki jih izda CNS v postopku reševanja, ali drugimi nezavarovanimi obveznostmi za kritje izgub, dokapitalizacijo te CNS ali premostitvene CNS oziroma za podporo pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja.

▌

2.  Organ za reševanje na podlagi vrednotenja, opravljenega v skladu s členom 24(3), določi naslednje:

(a)  znesek, za katerega je treba odpisati lastniške in dolžniške instrumente ali druge nezavarovane obveznosti, ob upoštevanju morebitnih izgub, ki naj bi se pokrile z zagotovitvijo izpolnitve morebitnih neporavnanih obveznosti klirinških članov ali drugih tretjih oseb do CNS;

(b)  znesek, za katerega je treba dolžniške instrumente ali druge nezavarovane obveznosti konvertirati v lastniške instrumente, da se obnovijo bonitetne zahteve CNS ali premostitvene CNS.

Člen 33

Določbe, ki urejajo odpis ali konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti

1.  Organ za reševanje uporabi instrument za odpis in konverzijo v skladu s prednostno razvrstitvijo terjatev v okviru običajnih insolvenčnih postopkov.

2.  Organ za reševanje pred zmanjšanjem ali konverzijo glavnice dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti zniža nominalno vrednost lastniških instrumentov sorazmerno z izgubami in po potrebi do njihove polne vrednosti.

Če CNS v skladu z vrednotenjem, opravljenim v skladu s členom 24(3), po znižanju vrednosti lastniških instrumentov ohrani pozitivno neto vrednost, organ za reševanje te lastniške instrumente razveljavi ali razvodeni.

3.  Organ za reševanje glavnico dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti zmanjša in/ali konvertira v obsegu, ki je potreben za dosego ciljev reševanja, in po potrebi do polne vrednosti teh instrumentov ali obveznosti.

4.  Organ za reševanje instrumentov za odpis in konverzijo ne uporabi v zvezi z naslednjimi obveznostmi:

(a)  obveznostmi do delojemalcev v povezavi z obračunano plačo, pokojninskimi prejemki ali drugimi fiksnimi nadomestili, razen spremenljivega dela nadomestila, ki ga ne ureja zakon ali kolektivna pogodba;

(b)  obveznostmi do komercialnih ali trgovinskih upnikov, ki izhajajo iz dobave blaga ali zagotavljanja storitev CNS, ki so odločilne za vsakodnevno opravljanje njenih dejavnosti, vključno s storitvami informacijske tehnologije, komunalnimi storitvami ter najemom, servisiranjem in vzdrževanjem prostorov;

(c)  obveznostmi do davčnih organov in organov socialne varnosti, če imajo te obveznosti prednost v skladu z veljavnim insolvenčnim pravom;

(d)  obveznostmi do sistemov ali operaterjev sistemov, določenih v skladu z Direktivo 98/26/ES.

5.  Kadar se nominalni znesek lastniškega instrumenta ali glavnica dolžniškega instrumenta ali drugih nezavarovanih obveznosti zniža, veljajo naslednji pogoji:

(a)  znižanje je trajno;

(b)  imetnik instrumenta nima v zvezi s tem znižanjem nobenih terjatev, razen že zapadlih obveznosti in obveznosti za odškodnine, ki lahko nastanejo zaradi pritožbe, s katero se izpodbija zakonitost znižanja, in morebitnih terjatev na podlagi lastniških instrumentov, izdanih ali prenesenih v skladu z odstavkom 6;

(c)  kadar je znižanje samo delno, se sporazum, s katerim je bila ustvarjena prvotna obveznost, še naprej uporablja v zvezi s preostalim zneskom, za katerega se lahko v pogojih sporazuma izvedejo spremembe, ki so potrebne zaradi znižanja.

Točka (a) organom za reševanje ne preprečuje uporabe mehanizma za zvišanje vrednosti, da se imetnikom dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti in nato imetnikom lastniških instrumentov povrnejo sredstva, če se ugotovi, da stopnja odpisa na podlagi začasnega vrednotenja presega zahtevane zneske v primerjavi z dokončnim vrednotenjem iz člena 26(2).

6.  Organ za reševanje lahko pri konverziji dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti v skladu z odstavkom 3 od CNS ali njihovih nadrejenih družb zahteva, naj izdajo lastniške instrumente ali jih prenesejo na imetnike dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti.

7.  Organ za reševanje konvertira dolžniške instrumente ali druge nezavarovane obveznosti v skladu z odstavkom 3 samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  organ za reševanje pridobi soglasje pristojnega organa nadrejene družbe, če mora nadrejena družba izdati lastniške instrumente;

(b)  lastniški instrumenti se izdajo, preden CNS izda lastniške instrumente, da zagotovi lastna sredstva s strani države ali javnega subjekta;

(c)  menjalno razmerje je ustrezno nadomestilo prizadetim imetnikom dolga v skladu z njihovo obravnavo v običajnih insolvenčnih postopkih.

Po konverziji dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti v lastniške instrumente se slednji vpišejo ali prenesejo takoj po konverziji.

8.  Za namene odstavka 7 organ za reševanje v okviru priprave in posodabljanja načrta reševanja CNS ter v okviru pooblastil za odpravo ovir za rešljivost CNS zagotovi, da lahko CNS kadar koli izda potrebno število lastniških instrumentov.

Člen 34

Učinek odpisa in konverzije

Organ za reševanje dokonča vsa upravna in postopkovna opravila, potrebna za začetek učinkovanja instrumenta za odpis in konverzijo, ali zahteva njihovo dokončanje, pri čemer ta opravila vključujejo tudi:

(a)  spremembo vseh ustreznih registrov;

(b)  umik ali izločitev lastniških ali dolžniških instrumentov iz trgovanja;

(c)  uvrstitev ali sprejem novih lastniških instrumentov v trgovanje;

(d)  ponovno uvrstitev ali ponovni sprejem vseh odpisanih dolžniških instrumentov, ne da bi bila potrebna objava prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta(13).

Člen 35

Odprava postopkovnih ovir za odpis in konverzijo

Kadar se uporabi drugi pododstavek člena 32(1), pristojni organ od CNS ali njihovih nadrejenih družb zahteva, naj imajo vedno dovolj lastniških instrumentov, da lahko izdajo zadostno količino novih lastniških instrumentov in da se dejansko omogoči izdaja lastniških instrumentov ali konverzija v te instrumente.

Organ za reševanje uporabi instrument za odpis in konverzijo ne glede na morebitne določbe v ustanovitvenih aktih ali statutih CNS, vključno v zvezi s predkupnimi pravicami za delničarje ali zahtevami za soglasje delničarjev k povečanju kapitala.

Člen 36

Predložitev načrta reorganizacije poslovanja

1.  CNS v enem mesecu po uporabi instrumentov iz člena 32 izvedejo pregled vzrokov za propad in ga organu za reševanje predložijo skupaj z načrtom reorganizacije poslovanja v skladu s členom 37. Če se uporablja okvir Unije za državne pomoči, je ta načrt združljiv z načrtom prestrukturiranja, ki ga mora CNS v skladu s tem okvirom predložiti Komisiji.

Če je to potrebno za doseganje ciljev reševanja, lahko organ za reševanje podaljša obdobje iz prvega pododstavka na največ dva meseca.

2.  Če je treba načrt prestrukturiranja priglasiti v okviru Unije za državne pomoči, predložitev načrta reorganizacije poslovanja ne vpliva na rok, ki je v okviru Unije za državne pomoči določen za predložitev navedenega načrta prestrukturiranja.

3.  Organ za reševanje predloži pregled in načrt reorganizacije poslovanja in njegove morebitne spremembe v skladu s členom 38 pristojnemu organu in kolegiju za reševanje.

Člen 37

Vsebina načrta reorganizacije poslovanja

1.  V načrtu reorganizacije poslovanja iz člena 36 se določijo ukrepi, namenjeni obnovitvi zmožnosti CNS ali dela njenih dejavnosti v razumnem roku za dolgoročno uspešno poslovanje. Ti ukrepi temeljijo na realnih predpostavkah glede gospodarskih razmer in razmer na finančnih trgih, v katerih bo poslovala CNS.

V načrtu reorganizacije poslovanja so upoštevane trenutne in možne razmere na finančnih trgih ter so zajete predpostavke za najboljši in najslabši scenarij, vključno s kombinacijo dogodkov za opredelitev glavnih šibkih točk CNS. Predpostavke se primerjajo z ustreznimi merili na ravni celotnega sektorja.

2.  Načrt reorganizacije poslovanja vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)  podrobno analizo dejavnikov in okoliščin, ki so povzročili, da je CNS propadla ali bo verjetno propadla;

(b)  opis ukrepov, ki jih je treba sprejeti za obnovitev sposobnosti dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS;

(c)  časovni razpored za izvajanje teh ukrepov.

3.  Ukrepi, namenjeni obnovitvi sposobnosti dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS, lahko vključujejo:

(a)  reorganizacijo in prestrukturiranje dejavnosti CNS;

(b)  spremembe operativnih sistemov in infrastrukture CNS;

(c)  prodajo sredstev ali poslovnih področij.

3a.  Kadar se uporabi okvir Unije za državne pomoči v skladu s členom 36(1) in (2), bi morali organ za reševanje, pristojni organ in Komisija uskladiti oceno ukrepov za obnovitev sposobnosti za dolgoročno uspešno poslovanje CNS, morebitne zahteve, naj CNS ponovno predložiti spremenjen načrt, in končno sprejetje načrta reorganizacije poslovanja ali prestrukturiranja.

3b.  Organ ESMA do ... [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, v katerih natančneje opredeli minimalne elemente, ki bi jih bilo treba vključiti v načrt reorganizacije poslovanja v skladu z odstavkom 2.

3c.  Organ ESMA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi dodatno opredeli minimalne elemente, ki bi morali biti vključeni v načrt reorganizacije poslovanja v skladu z odstavkom 2, pri tem pa po potrebi upošteva izkušnje, pridobljene z uporabo smernic iz odstavka 3a.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

Člen 38

Ocena in sprejetje načrta reorganizacije poslovanja

1.  Organ za reševanje in pristojni organ v enem mesecu po tem, ko CNS predloži načrt reorganizacije poslovanja v skladu s členom 36(1), ocenita, ali bi se z ukrepi, predvidenimi v navedenem načrtu, zanesljivo obnovila sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS.

Organ za reševanje načrt odobri, če tako kot pristojni organ meni, da se bo z njim obnovila sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS.

2.  Če organ za reševanje in pristojni organ nista prepričana, da se bo z ukrepi, predvidenimi v načrtu, obnovila sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS, jo organ za reševanje obvesti o njunih pomislekih in zahteva, naj v dveh tednih od obvestila ponovno predloži spremenjen načrt, v katerem bodo ti pomisleki obravnavani.

3.  Organ za reševanje in pristojni organ ocenita ponovno predloženi načrt in CNS v enem tednu po njegovem prejetju obvestita, ali so pomisleki ustrezno obravnavani oziroma ali so potrebne nadaljnje spremembe.

3a.  Organ ESMA do ... [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, s katerimi natančneje opredeli minimalna merila, ki naj bi jih v skladu z odstavkom 1 izpolnjeval načrt reorganizacije poslovanja, da ga organ za reševanje odobri.

3b.  Organ ESMA lahko oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi dodatno opredeli minimalna merila, ki jih mora izpolnjevati načrt reorganizacije poslovanja, da ga organ za reševanje v skladu z odstavkom 1s odobri, pri tem pa po potrebi upošteva izkušnje, pridobljene z uporabo smernic iz odstavka 3a.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

Člen 39

Izvajanje in spremljanje načrta reorganizacije poslovanja

1.  CNS izvaja načrt reorganizacije poslovanja ter organu za reševanje in pristojnemu organu, kot se zahteva, in vsaj vsakih šest mesecev predloži poročilo o svojem napredku pri izvajanju načrta.

2.  Organ za reševanje lahko od CNS v dogovoru s pristojnim organom zahteva, naj načrt spremeni, če je to potrebno za uresničitev cilja iz člena 37(1).

CNS spremembo iz prvega pododstavka v skladu s členom 38(3) predloži v oceno organu za reševanje. Če se uporabi okvir Unije za državne pomoči, organ za reševanje to oceno uskladi s Komisijo.

Oddelek 4

Instrument prodaje poslovanja

Člen 40

Instrument prodaje poslovanja

1.  Organ za reševanje lahko na kupca, ki ni premostitvena CNS, prenese naslednje:

(a)  lastniške instrumente, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja;

(b)  sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja.

Prenos iz prvega pododstavka se opravi, ne da bi bilo treba pridobiti soglasje delničarjev CNS ali tretjih oseb razen kupca ter ne da bi bilo treba izpolnjevati postopkovne zahteve v skladu s pravom o gospodarskih družbah ali vrednostnih papirjih, ki niso določene v členu 41.

2.  Prenos v skladu z odstavkom 1 se opravi pod tržnimi pogoji, ob upoštevanju okoliščin in v skladu z okvirom Unije za državne pomoči.

Organ za reševanje za namene prvega pododstavka sprejme vse razumne ukrepe, da bi zagotovil tržne pogoje, ki so skladni z vrednotenjem, opravljenim v skladu s členom 24(3).

3.  Če v tej uredbi ni določeno drugače, se vsako nadomestilo, ki ga plača kupec, pripiše:

(a)  lastnikom lastniških instrumentov, če je bila prodaja poslovanja izvedena s prenosom lastniških instrumentov, ki jih izda CNS, z imetnikov instrumentov na kupca;

(b)  CNS, če je bila prodaja poslovanja izvedena s prenosom nekaterih ali vseh sredstev ali obveznosti CNS na kupca;

(c)  klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti in so pred reševanjem utrpeli izgube.

Morebitno nadomestilo, ki ga plača kupec, se v skladu s kaskadnim pristopom dodeli k neplačilom CNS, kot je določen v členih 43 in 45 Uredbe (EU) št. 648/2012, in glede na prednostno razvrstitev terjatev v okviru običajnih insolvenčnih postopkov.

4.  Organ za reševanje lahko pooblastilo za prenos iz odstavka 1 uporabi več kot enkrat, da zagotovi dodatne prenose lastniških instrumentov, ki jih izda CNS, oziroma sredstev, pravic, obvez ali obveznosti CNS.

5.  Organ za reševanje lahko sredstva, pravice, obveze ali obveznosti, ki so bili preneseni na kupca, z njegovim soglasjem prenese nazaj na CNS oziroma lastniške instrumente nazaj na njihove prvotne lastnike.

Če organ za reševanje uporabi pooblastilo za prenos iz prvega pododstavka, CNS ali prvotni lastniki ponovno prevzamejo ta sredstva, pravice, obveze ali obveznosti oziroma lastniške instrumente.

6.  Vsak prenos v skladu z odstavkom 1 se izvede ne glede na to, ali ima kupec dovoljenje za opravljanje storitev in izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz pridobitve.

Če kupec nima dovoljenja za opravljanje storitev in izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz pridobitve, organ za reševanje ob posvetovanju s pristojnim organom opravi ustrezen skrbni pregled kupca ter zagotovi, da kupec vloži vlogo za dovoljenje takoj, ko je to mogoče, a najpozneje v enem mesecu po uporabi instrumenta prodaje poslovanja. Pristojni organ zagotovi, da se vsaka taka vloga za dovoljenje obravnava po hitrem postopku.

7.  Če se zaradi prenosa lastniških instrumentov iz odstavka 1 pridobi ali poveča kvalificirani delež iz člena 31(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, pristojni organ opravi oceno iz navedenega člena v ustreznem roku, da se uporaba instrumenta prodaje poslovanja ne zavleče in da se ne prepreči, da bi ukrep za reševanje dosegel ustrezne cilje reševanja.

8.  Če pristojni organ ocene iz odstavka 7 ne zaključi do datuma, ko začne veljati prenos lastniških instrumentov, velja naslednje:

(a)  prenos lastniških instrumentov ima takojšen pravni učinek od datuma njihovega prenosa;

(b)  v obdobju ocenjevanja in morebitnem obdobju prodaje premoženja, ki ga določa točka (f), se glasovalne pravice kupca v zvezi s temi lastniškimi instrumenti začasno odvzamejo in prenesejo izključno na organ za reševanje, ki pa jih ni obvezan izvajati in ni odgovoren za njihovo izvajanje ali neizvajanje;

(c)  v obdobju ocenjevanja in morebitnem obdobju prodaje premoženja, ki ga določa točka (f), se za navedeni prenos ne uporabljajo kazni ali ukrepi, ki so v členu 12 Uredbe (EU) št. 648/2012 predvideni za kršitve zahtev glede pridobitve ali prodaje kvalificiranih deležev;

(d)  pristojni organ takoj, ko konča oceno, organ za reševanje in kupca pisno obvesti o njenih rezultatih v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(e)  če pristojni organ ne nasprotuje prenosu, se šteje, da se glasovalne pravice v zvezi s temi lastniškimi instrumenti po obvestilu iz točke (d) v celoti prenesejo na kupca;

(f)  če pristojni organ nasprotuje prenosu lastniških instrumentov, se točka (b) uporablja še naprej in organ za reševanje lahko ob upoštevanju tržnih razmer določi obdobje prodaje premoženja, v katerem kupec te lastniške instrumente proda.

9.  Zaradi uveljavljanja pravice do zagotavljanja storitev v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 se kupec šteje za pravnega naslednika CNS v postopku reševanja in lahko še naprej uveljavlja vse pravice, ki jih je v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi uveljavljala CNS v postopku reševanja.

10.  Kupec iz odstavka 1 lahko še naprej uveljavlja pravice CNS do članstva ter dostopa do plačilnih in poravnalnih sistemov ali druge infrastrukture finančnih trgov, če izpolnjuje merila za članstvo ali sodelovanje v teh sistemih ali infrastrukturah.

Če kupec ne izpolnjuje meril iz prvega pododstavka, lahko še naprej uveljavlja pravice CNS do članstva ter dostopa do teh sistemov in infrastruktur, če organ za reševanje to dovoli. Dovoljenje se izda za največ 12 mesecev.

11.  Kupcu se za obdobje 12 mesecev ne zavrne dostop do plačilnih in poravnalnih sistemov ali druge infrastrukture finančnih trgov na podlagi dejstva, da nima ocene bonitetne agencije ali da je ta ocena nižja od stopenj, ki se zahtevajo za dostop do teh sistemov ali infrastruktur.

12.  Če v tej uredbi ni določeno drugače, delničarji, upniki, klirinški člani in stranke CNS v postopku reševanja ter druge tretje osebe, katerih sredstva, pravice, obveze ali obveznosti niso prenesene, nimajo nobenih pravic nad prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi ali v zvezi z njimi.

Člen 41

Instrument prodaje poslovanja: postopkovne zahteve

1.  Organ za reševanje pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja v zvezi s CNS oglašuje razpoložljivost ali uredi trženje sredstev, pravic, obvez, obveznosti ali lastniških instrumentov, ki naj bi se prenesli. Paketi pravic, sredstev, obvez in obveznosti se lahko tržijo ločeno.

2.  Brez poseganja v okvir Unije za državne pomoči se, če je ustrezno, trženje iz odstavka 1 izvaja v skladu z naslednjimi merili:

(a)  je čim bolj pregledno in ne prikazuje napačno sredstev, pravic, obvez, obveznosti ali lastniških instrumentov CNS, in sicer ob upoštevanju okoliščin in predvsem potrebe po ohranjanju finančne stabilnosti;

(b)  morebitni kupci niso neupravičeno favorizirani ali diskriminirani;

(c)  ni v nobenem navzkrižju interesov;

(d)  upošteva potrebo po hitri izvedbi ukrepov za reševanje;

(e)  njegov cilj je iztržiti čim višjo prodajno ceno zadevnih lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti.

Načela iz prvega pododstavka organom za reševanje ne preprečujejo privabljanja natančno določenih potencialnih kupcev.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko organ za reševanje trži sredstva, pravice, obveze, obveznosti ali lastniške instrumente brez upoštevanja meril iz odstavka 2, če bi bila z njihovim upoštevanjem verjetno ogrožena izpolnitev enega ali več ciljev reševanja.

Oddelek 5

Instrument premostitvene CNS

Člen 42

Instrument premostitvene CNS

1.  Organ za reševanje lahko na premostitveno CNS prenese naslednje:

(a)  lastniške instrumente, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja;

(b)  sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja.

Prenos iz prvega pododstavka se lahko opravi, ne da bi bilo treba pridobiti soglasje delničarjev CNS v postopku reševanja ali tretjih oseb razen premostitvene CNS ter ne da bi bilo treba izpolnjevati postopkovne zahteve v skladu s pravom o gospodarskih družbah ali vrednostnih papirjih, ki niso določene v členu 43.

2.  Premostitvena CNS je pravna oseba, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)  je pod nadzorom organa za reševanje in v celoti ali delno v lasti enega ali več javnih organov, kar lahko vključuje tudi organ za reševanje;

(b)  ustanovljena je za prejemanje in hrambo nekaterih ali vseh lastniških instrumentov, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja, oziroma nekaterih ali vseh sredstev, pravic, obvez in obveznosti CNS, da bi se ohranile kritične funkcije CNS in zagotovila njena poznejša prodaja.

3.  Pri uporabi instrumenta premostitvene CNS organ za reševanje zagotovi, da skupna vrednost obveznosti in obvez, prenesenih nanjo, ne presega skupne vrednosti pravic in sredstev, ki so bila prenesena s CNS v postopku reševanja.

4.  Če v tej uredbi ni določeno drugače, se vsakršno nadomestilo, ki ga plača premostitvena CNS, pripiše:

(a)  lastnikom lastniških instrumentov, če je bil prenos na premostitveno CNS izveden s prenosom lastniških instrumentov, ki jih izda CNS v postopku reševanja, in sicer z imetnikov instrumentov na premostitveno CNS;

(b)  CNS v postopku reševanja, če je bil prenos na premostitveno CNS izveden s prenosom nekaterih ali vseh sredstev ali obveznosti navedene CNS na premostitveno CNS.

5.  Organ za reševanje lahko pooblastilo za prenos iz odstavka 1 uporabi več kot enkrat, da zagotovi dodatne prenose lastniških instrumentov, ki jih je izdala CNS, oziroma njenih sredstev, pravic, obvez ali obveznosti.

6.  Organ za reševanje lahko pravice, obveze, sredstva ali obveznosti, ki so bili preneseni na premostitveno CNS, prenese nazaj na CNS v postopku reševanja oziroma lastniške instrumente nazaj na njihove prvotne lastnike, kadar je prenos izrecno predviden v instrumentu, s katerim se izvede prenos iz odstavka 1.

Če organ za reševanje uporabi pooblastilo za prenos iz prvega pododstavka, morajo CNS v postopku reševanja ali prvotni lastniki ponovno prevzeti ta sredstva, pravice, obveze ali obveznosti oziroma lastniške instrumente, če so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka ali iz odstavka 7.

7.  Če posamezni lastniški instrumenti, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti ne spadajo v razrede lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti, navedene v instrumentu, s katerim je bil izveden prenos, ali ne izpolnjujejo pogojev za prenos iz tega instrumenta, jih lahko organ za reševanje s premostitvene CNS ponovno prenese na CNS v postopku reševanja ali na prvotne lastnike.

8.  Prenos iz odstavkov 6 in 7 se lahko izvede kadar koli in v skladu z drugimi pogoji, ki so navedeni v instrumentu, s katerim je izveden prenos za zadevni namen.

9.  Organ za reševanje lahko lastniške instrumente oziroma sredstva, pravice, obveze ali obveznosti prenese s premostitvene CNS na tretjo osebo.

10.  Premostitvena CNS zaradi uveljavljanja pravice do zagotavljanja storitev v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 šteje za pravno naslednico CNS v postopku reševanja in lahko še naprej uveljavlja vse pravice, ki jih je CNS v postopku reševanja uveljavljala v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi.

Organi za reševanje lahko tudi za druge namene zahtevajo, naj premostitvena CNS šteje za pravno naslednico CNS v postopku reševanja in naj ji bo omogočeno še naprej uveljavljati vse pravice, ki jih je v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi uveljavljala CNS v postopku reševanja.

11.  Premostitvena CNS lahko še naprej uveljavlja pravice do članstva ter dostopa do plačilnih in poravnalnih sistemov ali drugih infrastruktur finančnih trgov CNS v postopku reševanja, če izpolnjuje merila za članstvo ter sodelovanje v teh sistemih in infrastrukturah.

Kadar premostitvena CNS ne izpolnjuje meril iz prvega pododstavka, lahko pravice CNS do članstva ter dostopa do teh sistemov in infrastruktur še naprej uveljavlja v obdobju, ki ga določi organ za reševanje. To obdobje ne sme presegati 12 mesecev.

12.  Premostitveni CNS se ne zavrne dostop do plačilnih in poravnalnih sistemov ali druge infrastrukture finančnih trgov na podlagi dejstva, da nima ocene bonitetne agencije ali da je ta ocena nižja od stopenj, ki se zahtevajo za dostop do teh sistemov ali infrastruktur.

13.  Delničarji ali upniki CNS v postopku reševanja in druge tretje osebe, katerih sredstva, pravice, obveze ali obveznosti niso prenesene na premostitveno CNS, ne smejo imeti nobenih terjatev na sredstvih, pravicah, obvezah ali obveznostih, prenesenih na premostitveno CNS, ali v zvezi njimi oziroma do odbora ali višjega vodstva premostitvene CNS.

14.  Premostitvena CNS nima nobene obveznosti ali odgovornosti do delničarjev ali upnikov CNS v postopku reševanja, odbor ali višje vodstvo premostitvene CNS pa tem delničarjem ali upnikom ne odgovarja za dejanja in opustitve dejanj pri opravljanju svojih funkcij, razen če je dejanje ali opustitev dejanja posledica hude malomarnosti ali resne kršitve v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

Člen 43

Premostitvena CNS: postopkovne zahteve

1.  Premostitvena CNS izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)  premostitvena CNS zaprosi organ za reševanje za odobritev v zvezi z vsem naslednjim:

(i)  pravilnikom o ustanovitvi premostitvene CNS;

(ii)  člani odbora premostitvene CNS, če jih ne imenuje neposredno organ za reševanje;

(iii)  odgovornostmi in plačilom članov odbora premostitvene CNS, če tega ne določi organ za reševanje;

(iv)  strategijo in profilom tveganja premostitvene CNS;

(b)  premostitvena CNS prevzame dovoljenja CNS v postopku reševanja za opravljanje storitev ali izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz prenosa iz člena 42(1), v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012.

Kadar premostitvena CNS nima dovoljenja, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1(b), organ za reševanje zaprosi pristojni organ za odobritev izvedbe prenosa iz člena 42(1). Če pristojni organ prenos odobri, navede obdobje, v katerem premostitveni CNS ni treba izpolnjevati zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

Oprostitev izpolnjevanja bonitetnih zahtev iz Poglavja 3 Naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012 lahko traja največ tri mesece, oprostitev izpolnjevanja zahtev iz vseh ostalih določb Uredbe (EU) št. 648/2012 pa največ 12 mesecev.

2.  Ob upoštevanju morebitnih omejitev, določenih v skladu s pravili Unije ali nacionalnimi pravili o konkurenci, uprava premostitvene CNS slednjo upravlja za ohranitev dostopa zainteresiranih strani do kritičnih funkcij premostitvene CNS in prodajo premostitvene CNS ali njenih sredstev, pravic, obvez in obveznosti enemu ali več zasebnim kupcem. Prodaja poteka v ustreznih tržnih razmerah in v obdobju iz odstavka 5 in po potrebi odstavka 6 tega člena.

3.  Organ za reševanje zaključi delovanje premostitvene CNS v katerem od naslednjih primerov:

(a)  cilji reševanja so izpolnjeni;

(b)  premostitvena CNS se združi z drugim subjektom;

(c)  premostitvena CNS ne izpolnjuje več zahtev iz člena 42(2);

(d)  premostitvena CNS oziroma praktično vsa njena sredstva, pravice, obveze ali obveznosti so prodani v skladu z odstavkom 4;

(e)  poteče obdobje iz odstavka 5;

(f)  pogodbe, za katere je kliring opravila premostitvena CNS, so izpolnjene, so se iztekle ali so bile odpovedane, tako da so pravice in obveznosti CNS v zvezi s temi pogodbami v celoti izpolnjene.

4.  Organ za reševanje pred prodajo premostitvene CNS oziroma njenih sredstev, pravic, obvez ali obveznosti oglašuje razpoložljivost elementov, namenjenih prodaji, ter zagotovi, da so odprto in pregledno dani na trg ter da se ne prikazujejo napačno.

Organ za reševanje izvede prodajo iz prvega pododstavka pod tržnimi pogoji in pri tem neupravičeno ne favorizira ali diskriminira morebitnih kupcev.

5.  Organ za reševanje zaključi delovanje premostitvene CNS dve leti po datumu, ko je bil izveden zadnji prenos s CNS v postopku reševanja.

Ko organ za reševanje zaključi delovanje premostitvene CNS, od pristojnega organa zahteva, naj ji odvzame dovoljenje.

6.  Organ za reševanje lahko obdobje iz odstavka 5 podaljša za eno ali več dodatnih enoletnih obdobij, če je to potrebno za zaključek delovanja premostitvene CNS iz odstavka 3(a) do (d).

Odločitev o podaljšanju obdobja iz odstavka 5 se obrazloži in vključuje podrobno oceno položaja premostitvene CNS glede na razmere na zadevnem trgu in tržne napovedi.

7.  Kadar se delovanje premostitvene CNS zaključi v okoliščinah iz odstavka 3(d) ali (e), se prenehanje premostitvene CNS izvede v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki.

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se vsi prihodki, ustvarjeni zaradi zaključka delovanja premostitvene CNS, pripišejo njenim delničarjem.

Če se premostitvena CNS uporabi za prenos sredstev in obveznosti več kot ene CNS v postopku reševanja, se prihodki iz drugega pododstavka pripišejo glede na sredstva in obveznosti, ki so bili preneseni z vsake posamezne CNS v postopku reševanja.

Oddelek 6

Dodatne sheme financiranja

Člen 44

Alternativni viri financiranja

Organ za reševanje lahko sklene pogodbe, da si izposodi ali pridobi druge oblike finančne podpore, vključno s predhodno financiranimi sredstvi, ki so na voljo v neizčrpanih jamstvenih skladih v CNS v postopku reševanja, kadar je to potrebno za zagotovitev učinkovite uporabe instrumentov za reševanje.

Oddelek 7

Državni instrumenti za stabilizacijo

Člen 45

Državni instrumenti za finančno stabilizacijo

1.  Organ za reševanje lahko uporabi državne instrumente za stabilizacijo v skladu s členoma 46 in 47 za reševanje CNS samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  finančna pomoč je nujna za izpolnitev ciljev reševanja;

(b)  finančna pomoč se uporabi kot zadnja možnost, potem ko se ocenijo in čim bolj izkoristijo drugi instrumenti za reševanje pri ohranjanju finančne stabilnosti, v skladu z odločitvijo, ki jo je sprejelo pristojno ministrstvo ali vlada po posvetovanju z organom za reševanje;

(c)  finančna pomoč je v skladu z okvirom Unije o državnih pomočeh;

(ca)  finančna pomoč se uporablja za omejeno časovno obdobje;

(d)  ▌

(da)  organ za reševanje je predhodno opredelil celovito in verodostojno ureditev za vračilo javnih sredstev, ki so jih uporabili udeleženci, ki so prejeli javno podporo, v ustreznem časovnem obdobju, razen če so bila ta sredstva že vrnjena s prodajo zasebnemu kupcu v skladu s členom 46(3) ali členom 47(2).

2.  Da bi bili državni instrumenti za finančno stabilizacijo učinkoviti, imajo pristojna ministrstva ali vlade ustrezna pooblastila za reševanje, opredeljena v členih 48 do 59, in zagotavljajo, da se upoštevajo členi 52, 54 in 70.

3.  Za državne instrumente za finančno stabilizacijo se šteje, da se uporabljajo kot zadnja možnost za namene odstavka 1(b), kadar je izpolnjen vsaj kateri od naslednjih pogojev:

(a)  pristojno ministrstvo ali vlada in organ za reševanje po posvetovanju s centralno banko in pristojnim organom ugotovita, da uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala, da bi preprečili resnejše negativne učinke na finančni sistem;

(b)  pristojno ministrstvo ali vlada in organ za reševanje ugotovita, da uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala za zaščito javnega interesa, če je CNS že prejela izredno likvidnostno pomoč centralne banke;

(c)  ob upoštevanju instrumenta začasnega javnega lastništva pristojno ministrstvo ali vlada po posvetovanju s pristojnim organom in organom za reševanje ugotovi, da uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala za zaščito javnega interesa, kadar je bila CNS prek instrumenta podpore za lastniški kapital že zagotovljena javna podpora.

Člen 46

Instrument javne podpore za lastniški kapital

1.  Javna finančna podpora se lahko zagotovi za dokapitalizacijo CNS v zameno za lastniške instrumente.

2.  CNS, za katere se uporabi instrument javne podpore za lastniški kapital, se upravljajo v skladu s poslovno prakso in strokovno.

3.  Lastniški instrumenti iz odstavka 1 se prodajo zasebnemu kupcu takoj, ko poslovne in finančne okoliščine to omogočajo.

Člen 47

Instrument začasnega javnega lastništva

1.  CNS se lahko prevzame v začasno javno lastništvo na podlagi enega ali več nalogov za prenos lastniških instrumentov, ki jih država članica izvrši na prevzemnika, ki je lahko:

(a)  oseba, ki jo predlaga država članica;

(b)  podjetje v popolni lasti države članice.

2.  CNS, za katere se uporabi instrument začasnega javnega lastništva, se upravljajo v skladu s poslovno prakso in strokovno ter se prodajo zasebnemu kupcu takoj, ko poslovne in finančne okoliščine to omogočajo, upoštevaje tudi možnost povračila stroškov reševanja.

POGLAVJE IV

Pooblastila za reševanje

Člen 48

Splošna pooblastila

1.  Organ za reševanje ima vsa pooblastila, ki so potrebna za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje, vključno z vsemi naslednjimi pooblastili:

(a)  pooblastilom, da od katere koli osebe zahtevajo predložitev vseh informacij, ki jih organ za reševanje potrebuje, da se odloči o ukrepu za reševanje in ga pripravi, vključno s posodobitvami in dodatnimi informacijami poleg tistih, ki so navedene v načrtu reševanja ali se zahtevajo z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem;

(b)  pooblastilom za prevzem nadzora nad CNS v postopku reševanja in uveljavljanje vseh pravic in pooblastil, ki jih imajo imetniki lastniških instrumentov in odbor CNS;

(ba)  pooblastilom, da spremeni ali dopolni pravila delovanja CNS, tudi v zvezi s pogoji njenega sodelovanja, če so te spremembe potrebne za odpravo ovir za rešljivost;

(bb)  pooblastilom, da ne izvršuje nekaterih pogodbenih obveznosti v okviru pravil in dogovorov CNS ali da drugače odstopa od pravil in dogovorov CNS, kadar je to potrebno, da doseže cilje reševanja in se izogne znatnim negativnim učinkom na finančni sistem;

(c)  pooblastilom za prenos lastniških instrumentov, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja;

(d)  pooblastilom za prenos pravic, sredstev, obvez ali obveznosti CNS na drug subjekt s soglasjem tega subjekta;

(e)  pooblastilom za zmanjšanje, vključno z zmanjšanjem na nič, glavnice ali preostalega neporavnanega zneska v zvezi z dolžniškimi instrumenti ali drugimi nezavarovanimi obveznostmi CNS v postopku reševanja;

(f)  pooblastilom za konverzijo dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti CNS v postopku reševanja v lastniške instrumente navedene CNS ali premostitvene CNS, na katero se prenesejo sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja;

(g)  pooblastilom za razveljavitev dolžniških instrumentov, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja;

(h)  pooblastilom za zmanjšanje, vključno z zmanjšanjem na nič, nominalne vrednosti lastniških instrumentov CNS v postopku reševanja in razveljavitev takih lastniških instrumentov;

(i)  pooblastilom zahtevati, da CNS v postopku reševanja ▌izda nove lastniške instrumente, vključno s prednostnimi delnicami in pogojno zamenljivimi instrumenti;

(j)  kar zadeva dolžniške instrumente in druge obveznosti CNS, pooblastilom dopolniti ali spremeniti njihovo zapadlost, popraviti znesek obresti, ki se plačujejo, ali popraviti datum zapadlosti obresti, vključno z začasno ustavitvijo plačil;

(k)  pooblastilom izvesti predčasno prenehanje finančnih pogodb ali jih odpovedati;

(l)  pooblastilom odstraniti ali zamenjati odbor in višje vodstvo CNS v postopku reševanja;

(m)  pooblastilom zahtevati od pristojnega organa, naj pravočasno z odstopanjem od rokov iz člena 31 Uredbe (EU) št. 648/2012 oceni kupca kvalificiranega deleža;

(n)  pooblastilom, da v skladu s pogoji iz člena 30 zmanjša, tudi na nič, znesek gibljivega kritja, dolgovanega klirinškemu članu CNS v postopku reševanja ali stranki tega klirinškega člana;

(o)  pooblastilom za prenos odprtih pozicij in morebitnih povezanih sredstev, vključno s prenosom zadevne lastniške pravice in dogovori o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, dogovori o poravnavi in dogovori o pobotu z računa klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, na klirinškega člana, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(p)  pooblastilom za zagotovitev izpolnitve morebitnih obstoječih in neporavnanih pogodbenih obveznosti udeležencev CNS v postopku reševanja;

(q)  pooblastilom za zagotovitev izpolnitve morebitnih obstoječih in neporavnanih obveznosti nadrejene družbe CNS v postopku reševanja, med drugim tudi za zagotovitev finančne pomoči CNS z jamstvi ali kreditnimi linijami;

(r)  pooblastilom zahtevati od klirinških članov, naj zagotovijo dodatne prispevke v denarju.

Organi za reševanje lahko pooblastila iz prvega pododstavka izvajajo posamično ali v kombinaciji.

2.  Če v tej uredbi in okviru Unije za državne pomoči ni določeno drugače, za organ za reševanje ne velja nobena od naslednjih zahtev, kadar izvaja pooblastila iz odstavka 1:

(a)  zahteva za pridobitev dovoljenja ali soglasja katere koli javne ali zasebne osebe;

(b)  zahteve v zvezi s prenosom finančnih instrumentov, pravic, obvez, sredstev ali obveznosti CNS v postopku reševanja ali premostitvene CNS;

(c)  zahteva po obveščanju javnih ali zasebnih oseb;

(d)  zahteva po objavi obvestil ali prospektov;

(e)  zahteva po vložitvi ali registraciji dokumentov pri drugih organih.

Člen 49

Dodatna pooblastila

1.  Kadar se izvaja pooblastilo iz člena 48(1), lahko organ za reševanje izvaja tudi katero od naslednjih dodatnih pooblastil:

(a)  ob upoštevanju člena 65 zagotovi, da se prenos izvede brez obveznosti ali obremenitev, ki vplivajo na prenesene finančne instrumente, pravice, obveze, sredstva ali obveznosti;

(b)  odpravi pravice za pridobitev dodatnih lastniških instrumentov;

(c)  od zadevnega organa zahteva, naj popolnoma ali začasno prekine sprejetje v trgovanje na reguliranem trgu ali uradno kotacijo finančnih instrumentov, ki jih je izdala CNS, v skladu z Direktivo 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta(14);

(d)  zagotovi, da se kupec ali premostitvena CNS v skladu s členom 40 oziroma 42 za namene vseh pravic ali obveznosti, ki jih je sklenila CNS v postopku reševanja, ali ukrepov, ki jih je sprejela, vključno z vsemi pravicami ali obveznostmi, povezanimi s sodelovanjem v tržni infrastrukturi, obravnava tako, kot če bi bila CNS v postopku reševanja;

(e)  zahteva, naj si CNS v postopku reševanja oziroma kupec ali premostitvena CNS, kjer je ustrezno, med sabo zagotovijo informacije in pomoč;

(f)  zagotovi, da klirinški član, ki je prejemnik pozicij, dodeljenih na podlagi pooblastil iz člena 48(1)(o) in (p), prevzame morebitne pravice ali obveznosti, povezane s sodelovanjem v CNS, v zvezi z navedenimi pozicijami;

(g)  razveljavi ali spremeni pogoje pogodbe, katere stranka je CNS v postopku reševanja, ali CNS v postopku reševanja, ki nastopa kot stranka, zamenja s kupcem ali premostitveno CNS;

(h)  spremeni ali dopolni pravila delovanja CNS v postopku reševanja ▌;

(i)  prenese članstvo klirinškega člana s CNS v postopku reševanja na kupca CNS ali premostitveno CNS.

Kakršna koli pravica do nadomestila, določena s to uredbo, se ne šteje za obveznost ali obremenitev za namene točke (a) prvega pododstavka.

2.  Organ za reševanje lahko zagotovi dogovore o kontinuiteti poslovanja, ki so potrebni, da se zagotovi učinkovitost ukrepa za reševanje in da lahko preneseno poslovno področje upravlja kupec ali premostitvena CNS. Navedeni dogovori o kontinuiteti lahko vključujejo:

(a)  kontinuiteto pogodb, ki jih je sklenila CNS v postopku reševanja, tako da kupec ali premostitvena CNS prevzame pravice in obveznosti CNS v postopku reševanja v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, pravico, obvezo, sredstvom ali obveznostjo, ki so bili preneseni, ter izrecno ali implicitno nadomesti CNS v postopku reševanja v vseh ustreznih pogodbenih dokumentih;

(b)  nadomestitev CNS v postopku reševanja s kupcem ali premostitveno CNS v vseh pravnih postopkih v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, pravico, obvezo, sredstvom ali obveznostjo, ki so bili preneseni.

3.  Pooblastili iz odstavkov 1(d) in 2(b) ne vplivata na:

(a)  pravico zaposlenega v CNS, da odpove pogodbo o zaposlitvi;

(b)  ob upoštevanju členov 55, 56 in 57, uveljavljanje pogodbenih pravic pogodbene stranke, vključno s pravico do odpovedi, kadar je ta določena v pogojih pogodbe, zaradi dejanja ali opustitve s strani CNS pred prenosom ali s strani kupca ali premostitvene CNS po prenosu.

Člen 50

Izredna uprava

1.  Organ za reševanje lahko imenuje enega ali več izrednih upraviteljev, ki zamenjajo odbor CNS v postopku reševanja. Izredni upravitelj ima zadosten ugled in ustrezno strokovno znanje na področju finančnih storitev, upravljanja tveganja in klirinških storitev v skladu z drugim pododstavkom člena 27(2) Uredbe (EU) št. 648/2012.

2.  Izredni upravitelj ima vsa pooblastila delničarjev in odbora CNS. Navedena pooblastila lahko izvaja le pod nadzorom organa za reševanje. Organ za reševanje lahko omeji ukrepe izrednega upravitelja ali za nekatera dejanja zahteva predhodno soglasje.

Organ za reševanje javno objavi imenovanje iz odstavka 1 in z njim povezane pogoje.

3.  Izredni upravitelj je imenovan za največ eno leto. Organ za reševanje lahko navedeno obdobje podaljša, kadar je to potrebno za doseganje ciljev reševanja.

4.  Izredni upravitelj sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za spodbujanje ciljev reševanja in izvajanje ukrepov za reševanje, ki jih sprejme organ za reševanje. V primeru neskladja ali navzkrižja ima ta zakonsko predpisana naloga prednost pred vsemi drugimi nalogami upravljanja v skladu s statutom CNS ali nacionalnim pravom.

5.  Izredni upravitelj organu za reševanje, ki ga je imenoval, v rednih časovnih presledkih, ki jih določi organ za reševanje, ter ob začetku in koncu svojega mandata pripravi poročila. V teh poročilih podrobno opiše finančno stanje CNS ter navede razloge za sprejete ukrepe.

6.  Organ za reševanje lahko izrednega upravitelja kadar koli odpokliče. Vsekakor ga odpokliče v naslednjih primerih:

(a)  kadar izredni upravitelj ne opravlja svojih nalog v skladu s pogoji, ki jih je določil organ za reševanje;

(b)  kadar bi se cilji reševanja bolje dosegli z odpoklicem ali zamenjavo izrednega upravitelja;

(c)  kadar pogoji za imenovanje niso več izpolnjeni.

7.  Kadar nacionalno insolvenčno pravo določa imenovanje upravitelja v insolvenčnih postopkih, je lahko izredni upravitelj v skladu z odstavkom 1 imenovan tudi za upravitelja v insolvenčnih postopkih ali obratno.

Člen 51

Pooblastilo zahtevati zagotavljanje storitev in prostorov

1.  Organ za reševanje lahko od CNS v postopku reševanja ali katerega koli od subjektov v njeni skupini ali klirinških članov zahteva, naj zagotovi vse storitve ali prostore, ki so potrebni, da se kupcu ali premostitveni CNS omogoči učinkovito upravljanje poslovnih dejavnosti, ki so bile prenesene nanjo.

Prvi pododstavek se uporablja ne glede na to, ali je za subjekt iz iste skupine kot CNS ali enega od klirinških članov CNS uveden običajni insolvenčni postopek oziroma je sam v postopku reševanja.

2.  Organ za reševanje lahko zagotovi izpolnitev obveznosti, ki so jih v skladu z odstavkom 1 določili organi za reševanje v drugih državah članicah, kadar se navedena pooblastila izvajajo v zvezi s subjekti, ki pripadajo isti skupini kot CNS v postopku reševanja, ali klirinškimi člani zadevne CNS.

3.  Storitve in prostori, navedeni v odstavku 1, ne vključujejo nobene oblike finančne podpore.

4.  Storitve in prostori, zagotovljeni v skladu z odstavkom 1, se zagotovijo:

(a)  pod enakimi tržnimi pogoji, kot so bili CNS zagotovljeni neposredno pred sprejetjem ukrepa za reševanje, kadar obstaja tak sporazum;

(b)  pod razumnimi tržnimi pogoji, kadar takega sporazuma ni ali je potekel.

Člen 52

Pooblastilo za izvrševanje ukrepov za reševanje ali ukrepov za preprečevanje krize s strani drugih držav članic

1.  Kadar so lastniški instrumenti, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja v drugi državi članici, kot je država članica organa za reševanje, ali ko jih ureja pravo druge države članice, kot je država članica organa za reševanje, je vsak prenos navedenih instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti ali z njimi povezan ukrep za reševanje veljaven v skladu s pravom te druge države članice.

2.  Organi drugih zadevnih držav članic organu za reševanje države članice zagotovijo vso potrebno pomoč za zagotovitev, da se vsi lastniški instrumenti, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti prenesejo na kupca ali premostitveno CNS ali začnejo učinkovati drugi ukrepi za reševanje v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

3.  Delničarji, upniki in tretje osebe, ki jih zadeva prenos lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti iz odstavka 1, nimajo pravice preprečiti, izpodbijati ali razveljaviti navedenega prenosa po pravu države članice, ki ureja tak prenos.

4.  Kadar organ za reševanje države članice uporabi instrumente za reševanje iz člena 28 ali 32 ter pogodbe, obveznosti, lastniški instrumenti in dolžniški instrumenti CNS v postopku reševanja vključujejo instrumente, pogodbe ali obveznosti, ki jih ureja pravo druge države članice, ali obveznosti do upnikov in pogodbe v zvezi s klirinškimi člani ali njihovimi strankami, ki so v navedeni drugi državi članici, zadevni organi v navedeni drugi državi članici zagotovijo, da začne veljati vsak ukrep, ki izhaja iz navedenih instrumentov za reševanje.

Za namene prvega pododstavka delničarji, upniki in klirinški člani ali njihove stranke, ki jih zadevajo navedeni instrumenti za reševanje, nimajo pravice izpodbijati zmanjšanja glavnice ali plačljivega zneska instrumenta ali obveznosti oziroma njegove konverzije ali prestrukturiranja.

5.  V skladu s pravom države članice organa za reševanje se določijo naslednje pravice in zaščitni ukrepi:

(a)  pravica delničarjev, upnikov in tretjih oseb, da se v skladu s členom 72 pritožijo zoper prenos lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti iz odstavka 1 tega člena;

(b)  pravica prizadetih upnikov, da se v skladu s členom 72 pritožijo zoper zmanjšanje glavnice ali plačljivega zneska oziroma konverzijo ali prestrukturiranje instrumenta, obveznosti ali pogodbe, zajete z odstavkom 4 tega člena;

(c)  zaščitni ukrepi za delne prenose iz poglavja V v zvezi s sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi iz odstavka 1 tega člena.

Člen 53

Pooblastilo v zvezi s sredstvi, pogodbami, pravicami, obveznostmi, obvezami in lastniškimi instrumenti oseb, ki so v tretjih državah ali jih ureja pravo tretjih držav

1.  Kadar ukrep za reševanje zadeva sredstva ali pogodbe oseb, ki so v tretji državi, ali lastniške instrumente, pravice, obveze ali obveznosti, ki jih ureja pravo tretje države, lahko organ za reševanje zahteva, naj:

(a)  CNS v postopku reševanja in prejemnik navedenih sredstev, pogodb, lastniških instrumentov, pravic, obvez ali obveznosti sprejmeta vse potrebno za zagotovitev, da ukrep začne veljati;

(b)  CNS v postopku reševanja upravlja lastniške instrumente, sredstva ali pravice oziroma izpolnjuje obveznosti ali obveze v imenu prejemnika, dokler ne začne veljati ukrep;

(c)  se razumni izdatki prejemnika, ki so dejansko nastali pri opravljanju ukrepov, zahtevanih v točkah (a) in (b) tega odstavka, povrnejo na enega od načinov iz člena 27(9).

2.  Za namene odstavka 1 lahko organ za reševanje od CNS zahteva, naj zagotovi, da se v njene pogodbe in druge sporazume s klirinškimi člani in imetniki lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih obveznosti, ki so v tretjih državah ali zanje velja pravo teh držav, vključi določba, v kateri se strinjajo, da jih zavezuje vsak ukrep v zvezi z njihovimi sredstvi, pogodbami, pravicami, obvezami in obveznostmi, ki ga sprejme organ za reševanje, vključno z uporabo členov 55, 56 in 57. Organ za reševanje lahko od CNS zahteva, da priskrbi pravno mnenje o pravni izvršljivosti in učinku teh določb.

3.  Kadar ukrep za reševanje iz odstavka 1 ne začne veljati, je v zvezi z zadevnimi lastniškimi instrumenti, sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi neveljaven.

Člen 54

Izključitev nekaterih pogodbenih pogojev pri zgodnjem ukrepanju in reševanju

1.  Ukrep za preprečevanje krize ali ukrep za reševanje, sprejet v skladu s to uredbo, ali katero koli dejanje, ki je neposredno povezano z izvajanjem navedenega ukrepa, se ne šteje za dogodek izvršitve ali insolvenčni postopek v smislu direktiv 2002/47/ES in 98/26/ES, če se bistvene obveznosti iz pogodbe, vključno z obveznostmi plačila in izročitve ter zagotavljanjem zavarovanja s premoženjem, še naprej izpolnjujejo.

Postopki tretje države za reševanje, priznani v skladu s členom 75, se za namene prvega pododstavka, ali kadar tako odloči organ za reševanje, štejejo za ukrep za reševanje, sprejet v skladu s to uredbo.

2.  Ukrep za preprečevanje krize ali ukrep za reševanje iz odstavka 1 se ne uporablja za:

(a)  uveljavljanje pravic do odpovedi, mirovanja, spremembe, pobota ali poravnave, tudi za obveznosti v zvezi s pogodbo, ki jo je sklenil subjekt skupine, ki ji pripada CNS, in ki vključuje klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti ali obveznosti, za katere jamči ali jih drugače podpira kateri koli subjekt v skupini;

(b)  pridobitev lastništva, izvajanje nadzora ali uveljavljanje jamstva nad premoženjem zadevne CNS ali katerega koli subjekta v skupini v zvezi s pogodbo, ki vključuje klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti;

(c)  vplivanje na pogodbene pravice zadevne CNS ali katerega koli subjekta v skupini v zvezi s pogodbo, ki vključuje klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti.

Člen 55

Pooblastilo za mirovanje nekaterih obveznosti

1.  Organ za reševanje lahko začasno odloži vse obveznosti plačila ali izročitve obeh nasprotnih strank katere koli pogodbe, ki jo je sklenila CNS v postopku reševanja, od objave obvestila o mirovanju v skladu s členom 70 do konca delovnega dne, ki sledi tej objavi.

V prvem pododstavku do konca delovnega dne pomeni do polnoči v državi članici organa za reševanje.

2.  Kadar obveznost plačila ali izročitve zapade med obdobjem mirovanja, se obveznost plačila ali izročitve izvede takoj po izteku tega obdobja.

3.  Organ za reševanje ne izvaja pooblastila iz odstavka 1 za obveznosti plačila in izročitve do sistemov ali operaterjev sistemov, določenih za namene Direktive 98/26/ES, vključno z drugimi centralnimi nasprotnimi strankami, in centralnih bank.

Člen 56

Pooblastilo za omejitev uveljavljanja pravic iz naslova jamstva

1.  Organ za reševanje lahko zavarovanim upnikom CNS v postopku reševanja prepreči uveljavljanje pravic iz naslova jamstva v zvezi z vsemi sredstvi zadevne CNS v postopku reševanja od objave obvestila o omejitvi v skladu s členom 70 do konca delovnega dne, ki sledi tej objavi.

V prvem pododstavku do konca delovnega dne pomeni do polnoči v državi članici organa za reševanje.

2.  Organ za reševanje ne izvaja pooblastila iz odstavka 1 v zvezi s pravicami iz naslova jamstva sistemov ali operaterjev sistemov, določenih za namene Direktive 98/26/ES, vključno s centralnimi nasprotnimi strankami, in centralnih bank glede sredstev, za katere CNS v postopku reševanja jamči ali jih nudi s kritjem ali zavarovanjem.

Člen 57

Pooblastilo za mirovanje pravic do odpovedi

1.  Organ za reševanje se lahko odloči za mirovanje pravic do odpovedi, ki jih ima katera koli stranka v zvezi s pogodbo s CNS v postopku reševanja, od objave obvestila o odpovedi v skladu s členom 70 do konca delovnega dne, ki sledi tej objavi, če se obveznosti plačila in izročitve ter zagotavljanje zavarovanja s premoženjem še naprej izpolnjujejo.

V prvem pododstavku do konca delovnega dne pomeni do polnoči v državi članici reševanja.

2.  Organ za reševanje ne izvaja pooblastila iz odstavka 1 v zvezi s sistemi ali operaterji sistemov, določenih za namene Direktive 98/26/ES, vključno z drugimi centralnimi nasprotnimi strankami in centralnimi bankami.

3.  Pogodbena stranka lahko uveljavlja pravico do odpovedi v skladu z navedeno pogodbo pred koncem obdobja iz odstavka 1, kadar od organa za reševanje prejme obvestilo, da pravice in obveznosti, ki jih pokriva pogodba, ne bodo:

(a)  prenesene na drug subjekt;

(b)  predmet odpisa, konverzije ali uporabe instrumenta za reševanje za porazdelitev izgub ali pozicij.

4.  Če obvestilo iz odstavka 3 ni bilo izdano, se lahko pravice do odpovedi uveljavljajo po izteku obdobja mirovanja ob upoštevanju člena 54, kot sledi:

(a)  kadar so bile pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, prenesene na drug subjekt, lahko nasprotna stranka uveljavlja pravice do odpovedi v skladu z določbami zadevne pogodbe izključno, če prejemnik povzroči nastanek ali nadaljevanje dogodka izvršitve;

(b)  kadar pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, ostanejo pri CNS, veljajo pravice do odpovedi v skladu s pogoji za odpoved, določenimi v pogodbi med CNS in ustrezno nasprotno stranko, samo če se dogodek izvršitve zgodi ali nadaljuje po izteku obdobja mirovanja.

Člen 58

Pooblastilo za izvajanje nadzora nad CNS

1.  Organ za reševanje lahko izvaja nadzor nad CNS v postopku reševanja, da bi:

(a)  upravljal dejavnosti in storitve CNS, pri čemer izvaja pooblastila njenih delničarjev in odbora, ter se posvetoval z odborom za tveganja;

(b)  upravljal in odtujil sredstva ter premoženje CNS v postopku reševanja.

Nadzor, določen v prvem pododstavku, lahko neposredno izvaja organ za reševanje ali posredno oseba ali osebe, ki jih je imenoval organ za reševanje.

2.  Kadar nadzor nad CNS izvaja organ za reševanje, se ta v nacionalnem pravu ne šteje za direktorja v senci ali dejanskega direktorja.

Člen 59

Izvajanje pooblastil organov za reševanje

Organi za reševanje ob upoštevanju člena 72 sprejmejo ukrepe za reševanje z izvršno odredbo v skladu z nacionalnimi upravnimi pristojnostmi in postopki.

POGLAVJE V

Zaščitni ukrepi

Člen 60

Načelo, da noben upnik ne sme biti na slabšem

Kadar organ za reševanje uporabi enega ali več instrumentov za reševanje, bi si moral prizadevati, da delničarji, upniki, klirinški člani in njihove stranke ne bi utrpeli večjih izgub, kot bi jih utrpeli, če organ za reševanje v trenutku, ko so bili po njegovem mnenju izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s členom 22(1), ne bi sprejel ukrepa za reševanje za CNS in bi moral izpolniti morebitne neporavnane obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS in vsemi drugimi pogodbenimi ureditvami v njenih pravilih delovanja za primer neizpolnjevanja obveznosti ali drugega dogodka, ki ni povezan z neizpolnjevanjem obveznosti, in je CNS podjetje, ki ne deluje več, brez preostale vrednosti franšize, in bi prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka, pri katerem bi se pravilno upoštevali morebitni negativni učinki sistemske nestabilnosti in pretresi na trgu.

(a)  ▌

(b)  ▌

Morebitni škodljivi učinki sistemske nestabilnosti in pretresov na trgih iz prvega pododstavka se ne upoštevajo, dokler regulativni tehnični standardi iz odstavka 5 člena 61 ne omogočajo njihovega vrednotenja.

Ko začnejo veljati regulativni tehnični standardi iz odstavka 5 člena 61, organi za reševanje upoštevajo morebitne škodljive učinke sistemske nestabilnosti in pretresov na trgih za namene prvega pododstavka.

Člen 61

Vrednotenje za uporabo načela, da noben upnik ne sme biti na slabšem

1.   Zaradi obveščanja deležnikov, izpostavljenih CNS, slednja pripravi oceno tega, kako bodo izgube vplivale na posamezno kategorijo upnikov v izrednih, vendar verjetnih scenarijih v primeru dogodka neizpolnjevanja obveznosti ali dogodka, ki ni povezan z neizpolnjevanjem obveznosti, ki bi privedel do insolventnosti CNS, in jo letno posodablja.

Ta ocena v celoti odraža pogodbene dogovore, ki urejajo izgube CNS po kaskadnem načelu, ter je v skladu z metodologijo kritja in stresnih testov, ki se uporablja za izpolnjevanje obveznosti CNS iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

1a.  Organ za reševanje zaradi ocenjevanja skladnosti z načelom iz člena 60, da noben upnik ne sme biti na slabšem, zagotovi, da neodvisna oseba opravi vrednotenje čim prej po izvedenem ukrepu za reševanje.

2.  Vrednotenje iz odstavka 1 vključuje:

(a)  obravnavo, ki bi bila delničarjem, upnikom in klirinškim članom ter njihovim strankam zagotovljena, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi s CNS, za katero je menil, da so izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s členom 22(1), in bi bili namesto tega odvisni od izvršitve morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS in drugimi pogodbenimi ureditvami v njenih pravilih delovanja in bi CNS prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka, ki ne deluje več, brez preostale vrednosti franšize, pri katerem bi se pravilno upoštevali morebitni negativni učinki sistemske nestabilnosti in pretresov na trgu;

(b)  dejansko obravnavo, ki je bila delničarjem, upnikom in klirinškim članom ali njihovim strankam zagotovljena pri reševanju CNS;

(c)  ali obstaja kakršna koli razlika med obravnavo iz točke (a) in obravnavo iz točke (b).

3.  Zaradi izračuna obravnav iz odstavka 2(a) se pri vrednotenju iz odstavka 1 ne upošteva morebitna zagotovitev izredne javnofinančne pomoči CNS v postopku reševanja, lastna metodologija določanja cen CNS pa se ne upošteva, če ne odraža dejanskih tržnih razmer.

4.  Vrednotenje iz odstavka 1 je ločeno od vrednotenja, opravljenega v skladu s členom 24(3).

5.  Organ ESMA ob upoštevanju morebitnih regulativnih tehničnih standardov, oblikovanih v skladu s členom 74(4) Direktive 2014/59/EU, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo metodologijo za izvedbo vrednotenja iz odstavka 1, pri čemer se, kadar je to tehnično možno, upošteva vrednotenje morebitnih negativnih učinkov sistemske nestabilnosti in pretresov na trgu.

Organ ESMA te osnutke regulativnih standardov predloži Komisiji do [UP: vstavite datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti Uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 62

Zaščitni ukrep za delničarje, upnike in klirinške člane in stranke klirinških članov

Kadar v skladu z vrednotenjem, izvedenim na podlagi člena 61, kateri koli delničar, upnik, klirinški član ali stranka klirinškega člana utrpi večje izgube, kot bi jih utrpel, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS, in bi bil namesto tega odvisen od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami iz njenih pravil delovanja oziroma bi CNS prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka, je zadevni delničar, upnik ali klirinški udeleženec upravičen do izplačila razlike.

Člen 62a

Nadomestitev plačil

Organ za reševanje vse razumne izdatke, ki so nastali v zvezi s plačilom iz člena 62, izterja na naslednje načine:

(a)  kot prednostni upnik od CNS v postopku reševanja;

(b)  od nadomestila, ki ga plača kupec, če se uporabi instrument prodaje poslovanja;

(c)  kot prednostni upnik od morebitnih prihodkov, ustvarjenih s prenehanjem premostitvene CNS;

(d)  od katerega koli klirinškega člana v takšnem obsegu, da slednji ne utrpi večjih izgube, kot bi jih utrpel, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS, ampak bi bili namesto tega odvisni od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami iz njenih pravil delovanja oziroma bi CNS prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka.

Člen 63

Zaščitni ukrep za nasprotne stranke pri delnih prenosih

Varstvo, ki ga določajo členi 64, 65 in 66, velja v naslednjih okoliščinah:

(a)  kadar organ za reševanje prenese del, vendar ne vseh, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti CNS v postopku reševanja ali premostitvene CNS na kupca;

(b)  kadar organ za reševanje izvaja pooblastila iz člena 49(1)(g).

Člen 64

Varstvo sporazumov o zavarovanju s finančnim premoženjem, poravnavi in pobotu

Organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje ne povzroči prenosa dela, vendar ne vseh, pravic in obveznosti na podlagi dogovora o prenosu lastniške pravice na finančnih zavarovanjih, dogovora o poravnavi ali dogovora o pobotu med CNS v postopku reševanja in drugimi strankami sporazumov oziroma spremembe ali prenehanja pravic in obveznosti na podlagi navedenih dogovorov z uporabo dodatnih pooblastil.

Dogovori iz prvega pododstavka vključujejo vse dogovore, katerih stranke so upravičene do poravnave ali pobota navedenih pravic in obveznosti.

Člen 65

Varstvo dogovorov o jamstvu

Organ za reševanje brez poseganja v uporabo instrumentov za porazdelitev pozicij iz člena 29 zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje, kar zadeva dogovore o jamstvu med CNS v postopku reševanja in drugimi strankami navedenih dogovorov, ne povzroči ničesar od naslednjega:

(a)  prenosa premoženja, s katerim je obveznost zavarovana, razen če se ne preneseta tudi navedena obveznost in upravičenje iz zavarovanja;

(b)  prenosa zavarovane obveznosti, razen če se ne prenese tudi upravičenje iz zavarovanja;

(c)  prenosa upravičenja iz zavarovanja, razen če se ne prenese tudi zavarovana obveznost;

(d)  spremembe ali prenehanja dogovora o jamstvu z uporabo dodatnih pooblastil, če obveznost zaradi navedene spremembe ali prenehanja ni več zavarovana.

Člen 66

Varstvo strukturiranih finančnih dogovorov in kritih obveznic

Organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje, kar zadeva strukturirane finančne dogovore, vključno s kritimi obveznicami, ne povzroči ničesar od naslednjega:

(a)  prenosa dela, vendar ne vseh, sredstev, pravic in obveznosti, ki predstavljajo strukturiran finančni dogovor ali njegov del, katerega stranka je CNS v postopku reševanja;

(b)  prenehanja ali spremembe sredstev, pravic in obveznosti, ki predstavljajo strukturirani finančni dogovor ali njegov del, katerega stranka je CNS v postopku reševanja, z uporabo dodatnih pooblastil.

Za namene prvega pododstavka strukturirani finančni dogovori vključujejo listinjenje in instrumente, ki se uporabljajo za zavarovanje pred tveganjem, so sestavni del sklada za kritje in so v skladu z nacionalnim pravom zavarovani podobno kot krite obveznice, ki vključujejo podelitev in posedovanje jamstva s strani stranke v dogovoru ali skrbnika, zastopnika ali pooblaščenca.

Člen 67

Delni prenosi: varstvo sistemov trgovanja, klirinških sistemov in sistemov poravnave

1.  Organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje ne vpliva na delovanje sistemov in pravila sistemov iz Direktive 98/26/ES, kadar organ za reševanje:

(a)  prenese del, vendar ne vseh, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti CNS v postopku reševanja na kupca;

(b)  razveljavi ali spremeni pogoje pogodbe, katere stranka je CNS v postopku reševanja, ali kot stranka zamenja kupca ali premostitveno CNS.

2.  Za namene odstavka 1 organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje ne:

(a)  povzroči preklica prenosnega naloga v skladu s členom 5 Direktive 98/26/ES;

(b)  vpliva na izvršljivost prenosnih nalogov in medsebojnih pobotov, kot se zahteva v členih 3 in 5 Direktive 98/26/ES;

(c)  vpliva na uporabo sredstev, vrednostnih papirjev ali kreditnih zmogljivosti, kot se zahteva v členu 4 Direktive 98/26/ES;

(d)  vpliva na zaščito dodatnega jamstva, kot se zahteva v členu 9 Direktive 98/26/ES.

POGLAVJE VI

Postopkovne obveznosti

Člen 68

Zahteve glede uradnih obvestil

1.  CNS uradno obvesti pristojni organ, če meni, da propada ali bo verjetno propadla, kot je navedeno v členu 22(2).

2.  Pristojni organ obvesti organ za reševanje o vseh uradnih obvestilih, prejetih v skladu z odstavkom 1, in vseh sanacijskih ali drugih ukrepih v skladu z naslovom IV, katerih sprejetje zahteva od CNS.

Pristojni organ obvesti organ za reševanje o vseh izrednih razmerah iz člena 24 Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s CNS in vseh uradnih obvestilih, prejetih v skladu s členom 48 navedene uredbe.

3.  Kadar pristojni organ ali organ za reševanje ugotovi, da so v zvezi s CNS izpolnjeni pogoji iz člena 22(1)(a) in (b), čim prej uradno obvesti naslednje organe:

(a)  pristojni organ ali organ za reševanje za navedeno CNS;

(b)  pristojni organ za nadrejeno družbo CNS;

(ba)  nadzorni kolegij za to CNS;

(bb)  kolegij za reševanje te CNS;

(c)  centralno banko;

(d)  pristojno ministrstvo;

(e)  ESRB in imenovani nacionalni makrobonitetni organ.

Člen 69

Odločitev organa za reševanje

1.  Organ za reševanje po prejemu uradnega obvestila pristojnega organa v skladu s členom 68(3) ugotovi, ali je potreben kakršen koli ukrep za reševanje.

2.  Odločitev, ali naj se sprejmejo ukrepi za reševanje v zvezi s CNS, vsebuje naslednje informacije:

(a)  oceno organa za reševanje, ali CNS izpolnjuje pogoje za reševanje;

(b)  morebitne ukrepe, ki jih namerava organ za reševanje sprejeti, vključno z odločitvijo, da se zaprosi za prenehanje, imenovanje upravitelja ali kakršen koli drug ukrep v okviru običajnega insolvenčnega postopka ali v okviru nacionalnega prava v skladu s členom 27(1)(e).

Člen 70

Postopkovne obveznosti organov za reševanje

1.  Organ za reševanje takoj, ko je to izvedljivo po sprejetju ukrepa za reševanje, uradno obvesti:

(a)  CNS v postopku reševanja;

(b)  kolegij za reševanje;

(c)  imenovani nacionalni makrobonitetni organ in ESRB;

(d)  Komisijo, Evropsko centralno banko in EIOPA;

(e)  upravljavce sistemov, ki so zajeti z Direktivo 98/26/ES in v katere je vključena CNS v postopku reševanja.

2.  Obvestilo iz odstavka 1 vključuje kopijo odredbe ali instrumenta, na podlagi katerega je zadevni ukrep sprejet, in navaja datum, ko začne veljati ukrep za reševanje.

V obvestilu kolegiju za reševanje v skladu z odstavkom 1(b) se tudi navede, ali ukrep za reševanje odstopa od načrta reševanja in kakšni so razlogi za tako morebitno odstopanje.

3.  Kopija odredbe ali instrumenta, na podlagi katerega je sprejet ukrep za reševanje, ali obvestilo s povzetkom učinkov ukrepa za reševanje ter po potrebi pogoji in obdobje mirovanja ali omejitve iz členov 55, 56 in 57 se objavijo na vse naslednje načine:

(a)  na spletnem mestu organa za reševanje;

(b)  na spletnem mestu pristojnega organa, če ta ni organ za reševanje, in spletnem mestu organa ESMA;

(c)  na spletnem mestu CNS v postopku reševanja;

(d)  kadar so lastniški ali dolžniški instrumenti CNS v postopku reševanja sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, s sredstvi, ki se uporabljajo za razkritje predpisanih informacij v zvezi z zadevno CNS v postopku reševanja v skladu s členom 21(1) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15).

4.  Kadar lastniški ali dolžniški instrumenti niso sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, organ za reševanje zagotovi, da se dokumenti, ki dokazujejo odredbo iz odstavka 3, pošljejo imetnikom lastniških instrumentov in upnikom CNS v postopku reševanja, znanim iz registrov ali podatkovnih zbirk CNS v postopku reševanja, ki so na voljo organu za reševanje.

Člen 71

Zaupnost

1.  Zahteve glede poklicne skrivnosti so zavezujoče za naslednje osebe:

(a)  organe za reševanje;

(b)  pristojne organe ter organa ESMA in EBA;

(c)  pristojna ministrstva;

(d)  izredne upravitelje ali začasne upravitelje, imenovane v skladu s to uredbo;

(e)  potencialne prevzemnike, s katerimi navežejo stik pristojni organi ali jih povabijo organi za reševanje, ne glede na to, ali sta bila stik ali povabilo izvedena kot priprava na uporabo instrumenta prodaje poslovanja in ali je bil rezultat povabila prevzem;

(f)  revizorje, računovodje, pravne in strokovne svetovalce, cenilce in druge izvedence, ki neposredno ali posredno sodelujejo z organi za reševanje, pristojnimi organi, pristojnimi ministrstvi ali potencialnimi prevzemniki, navedenimi v točki (e);

(g)  centralne banke in druge organe, vključene v postopek reševanja;

(h)  premostitveno CNS;

(i)  druge osebe, ki neposredno ali posredno, stalno ali občasno, zagotavljajo ali so zagotavljale storitve osebam iz točk od (a) do (k);

(j)  višje vodstvo in člane odbora CNS ter zaposlene v organih ali subjektih iz točk od (a) do (k) pred njihovim imenovanjem, med njim in po njem;

(k)  vse druge člane kolegija za reševanje, ki niso navedeni v točkah (a), (b), (c) in (g).

2.  Da se zagotovi spoštovanje zahtev v zvezi z zaupnostjo iz odstavkov 1 in 3, osebe iz odstavka 1(a), (b), (c), (g), (h) in (k) zagotovijo, da v ta namen obstajajo interna pravila, tudi za zagotavljanje tajnosti informacij le med osebami, ki so neposredno udeležene v postopku reševanja.

3.  Osebam iz odstavka 1 se prepove razkrivanje zaupnih informacij, ki so jih prejele med opravljanjem svojih poklicnih dejavnosti ali od pristojnega organa ali organa za reševanje v zvezi z nalogami iz te uredbe, kateri koli osebi ali organu, razen kadar gre za izvajanje nalog v skladu s to uredbo ali za tako obliko povzetka ali zbirno obliko, da posameznih CNS ni mogoče identificirati, ali z izrecnim in predhodnim soglasjem organa ali CNS, ki je predložila informacije.

Osebe iz odstavka 1 pred razkritjem katere koli vrste informacij ocenijo učinke, ki bi jih lahko razkritje imelo na javni interes, kar zadeva finančno, denarno ali gospodarsko politiko, na poslovne interese fizičnih in pravnih oseb, na namen pregledov, na preiskave in na revizije.

Postopek za preverjanje učinkov razkrivanja informacij vključuje posebno oceno učinkov katerega koli razkritja vsebin in podrobnosti načrtov sanacije in reševanja iz členov 9 in 13 ter rezultat vseh ocen, izvedenih v skladu s členoma 10 in 16.

V primeru kršitve tega člena velja za vse osebe ali subjekte iz odstavka 1 civilna odgovornost v skladu z nacionalnim pravom.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 si lahko osebe iz odstavka 1 izmenjujejo zaupne informacije, če so za tako izmenjavo sklenjeni sporazumi o zaupnosti, in sicer z:

(a)  vsako drugo osebo, kadar je to potrebno za načrtovanje ali izvajanje ukrepa za reševanje;

(b)  parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevni državi članici, računskim sodiščem v zadevni državi članici ali drugimi subjekti, ki vodijo preiskave v zadevni državi članici;

(c)  nacionalnimi organi, odgovornimi za nadzor plačilnih sistemov, organi, odgovornimi za običajne insolvenčne postopke, organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora drugih subjektov finančnega sektorja, organi, odgovornimi za nadzor finančnih trgov in zavarovalnic, ter inšpektorji, ki delujejo v njihovem imenu, organi, odgovornimi za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v državah članicah z uporabo makrobonitetnih pravil, organi, odgovornimi za zaščito stabilnosti finančnega sistema, ter osebami, odgovornimi za izvajanje obveznih revizij.

5.  Ta člen:

(a)  zaposlenim in strokovnjakom organov ali subjektov, navedenih v odstavku 1(a) do (g) in (k), ne preprečuje, da bi si med seboj izmenjavali informacije znotraj posameznega organa ali subjekta;

(b)  organom za reševanje in pristojnim organom, vključno z njihovimi zaposlenimi in strokovnjaki, ne preprečuje izmenjave informacij med seboj in z drugimi organi za reševanje Unije, drugimi pristojnimi organi Unije, pristojnimi ministrstvi, centralnimi bankami, organi, odgovornimi za običajne insolvenčne postopke, organi, odgovornimi za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v državah članicah z uporabo makrobonitetnih pravil, osebami, odgovornimi za izvajanje obveznih revizij računovodskih izkazov, EBA, ESMA ali, ob upoštevanju člena 78, organi tretjih držav, ki opravljajo enake naloge kot organi za reševanje, ali, ob izpolnjevanju strogih zahtev v zvezi z zaupnostjo, potencialnim prevzemnikom zaradi načrtovanja ali izvajanja ukrepa za reševanje.

6.  Ta člen ne posega v nacionalno pravo glede razkritja informacij zaradi pravnih postopkov v kazenskih ali civilnih zadevah.

POGLAVJE VII

Pravica do pritožbe in izključitev drugih dejanj

Člen 72

Predhodna sodna potrditev in pravice do pritožbe

1.  ▌

2.  Vse osebe, ki jih zadeva odločitev o sprejetju ukrepa za preprečevanje krize ali odločitev o izvajanju katerega koli pooblastila, ki ni ukrep za reševanje, imajo pravico vložiti pritožbo zoper zadevno odločitev.

3.  Vse osebe, ki jih zadeva odločitev o sprejetju ukrepa za reševanje, imajo pravico vložiti pritožbo zoper zadevno odločitev.

4.  Za pravico do pritožbe iz odstavka 3 veljajo naslednji pogoji:

(a)  odločitev organa za reševanje je takoj izvršljiva in privede do izpodbojne domneve, da bi bilo zadržanje izvršitve te odločitve v nasprotju z javnim interesom;

(b)  postopek v zvezi s pritožbo je pospešen;

(c)  sodišče kot podlago za svojo presojo uporabi gospodarske ocene dejstev, ki jih je pripravil organ za reševanje.

4a.  Odločitev organa za reševanje, da sprejme reševalni ukrep, ukrep za preprečitev krize ali sklep za izvajanje drugih pooblastil razen ukrepa za reševanje, se iz stvarnih razlogov razveljavi samo, če je bila v trenutku odločitve glede na tedaj razpoložljive informacije arbitrarna in nerazumna.

4b.  Vložitev pritožbe ne povzroči samodejnega zadržanja izvršitve izpodbijane odločitve.

5.  Kadar je to potrebno zaradi zaščite interesov tretjih oseb, ki so v dobri veri kupile lastniške instrumente, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja na podlagi ukrepa za reševanje, razveljavitev odločitve organa za reševanje ne vpliva na poznejša upravna dejanja ali transakcije, ki jih je sklenil zadevni organ za reševanje in so temeljili na razveljavljeni odločitvi.

Za namene prvega pododstavka so pravna sredstva, ki jih ima na voljo pritožnik, kadar se odločitev organa za reševanje razveljavi, omejena na odškodnino za izgubo, nastalo zaradi zadevne odločitve.

Člen 73

Omejitve v zvezi z drugimi postopki

1.  Običajni insolvenčni postopki se lahko v zvezi s CNS uvedejo samo na pobudo organa za reševanje ali z njegovim soglasjem v skladu z odstavkom 3.

2.  Pristojni organi in organi za reševanje so nemudoma obveščeni o vsaki vlogi za začetek običajnih insolvenčnih postopkov v povezavi s CNS ne glede na to, ali je CNS v postopku reševanja oziroma ali je bila odločitev javno objavljena v skladu s členom 70(3).

3.  Organi, odgovorni za običajne insolvenčne postopke, lahko te postopke začnejo šele po tem, ko jih organ za reševanje uradno obvesti o svoji odločitvi, da v zvezi s CNS ne bo sprejel ukrepov za reševanje, ali če v sedmih dneh po uradnem obvestilu iz odstavka 2 ne prejmejo uradnega obvestila.

Kadar je to potrebno za učinkovito uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje, lahko organi za reševanje zahtevajo, naj sodišče uporabi odložitev za ustrezno časovno obdobje v skladu z želenim ciljem za kateri koli sodni ukrep ali postopek, v katerem je CNS v postopku reševanja stranka ali to lahko postane.

NASLOV VI

ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 74

Sporazumi s tretjimi državami

1.  Komisija lahko v skladu s členom 218 PDEU Svetu predloži priporočila za pogajanja o sporazumih z eno ali več tretjimi državami glede načinov sodelovanja med organi za reševanje in zadevnimi organi tretjih držav v zvezi z načrtovanjem sanacije in reševanja CNS in CNS iz tretjih držav, in sicer v naslednjih primerih:

(a)  kadar CNS iz tretje države zagotavlja storitve ali ima podrejene družbe v eni ali več državah članicah;

(b)  kadar CNS s sedežem v državi članici zagotavlja storitve ali ima eno ali več podrejenih družb v tretji državi;

(ba)  kadar ima večje število klirinških članov CNS sedež v tej tretji državi;

(bb)  kadar ima CNS tretje države večje število klirinških članov s sedežem v Uniji.

2.  Sporazumi iz odstavka 1 zagotavljajo zlasti vzpostavitev postopkov in dogovorov o sodelovanju pri izvajanju nalog in pooblastil iz člena 77, vključno s potrebno izmenjavo informacij v te namene.

Člen 75

Priznavanje in izvrševanje postopkov tretjih držav za reševanje

1.  Ta člen se uporablja za postopek tretje države za reševanje, razen če in dokler ne začne veljati mednarodni sporazum z zadevno tretjo državo iz člena 74(1). Uporablja se tudi po začetku veljavnosti mednarodnega sporazuma z zadevno tretjo državo, določenega v členu 74(1), v kolikor sporazum ne ureja priznanja in izvrševanja postopka tretje države za reševanje.

2.  Zadevni nacionalni organi priznajo postopek tretje države za reševanje v zvezi s CNS iz tretje države v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)  CNS iz tretje države zagotavlja storitve ali ima podrejene družbe s sedežem v eni ali več državah članicah;

(b)  CNS iz tretje države ima sredstva, pravice, obveze ali obveznosti, ki so v eni ali več državah članicah ali ki jih ureja pravo teh držav članic.

Zadevni nacionalni organi zagotovijo, da se priznani postopek tretje države za reševanje izvrši v skladu z njihovim nacionalnim pravom.

3.  Zadevni nacionalni organi so pooblaščeni vsaj za naslednje:

(a)  izvajanje pooblastil za reševanje v zvezi s:

(i)  sredstvi CNS iz tretje države, ki so v njihovi državi članici ali jih ureja pravo njihove države članice;

(ii)  pravicami ali obveznostmi CNS iz tretje države, ki so zavedene v njihovi državi članici ali jih ureja pravo njihove države članice, oziroma kadar so zahtevki v zvezi s temi pravicami in obveznostmi izvršljivi v njihovi državi članici;

(b)  izvedbo (pri čemer lahko zahtevajo, da izvedbo zagotovi druga oseba) prenosa lastniških instrumentov podrejene družbe s sedežem v državi članici, ki jih je imenovala;

(c)  izvajanje pooblastil iz člena 55, 56 in 57 v zvezi s pravicami katere koli podpisnice pogodbe s subjektom iz odstavka 2 tega člena, če so ta pooblastila potrebna za izvrševanje postopka tretje države za reševanje;

(d)  povzročitev neizvršljivosti vsakršne pravice do odpovedi, likvidacije ali takojšnje zapadlosti pogodb ali vpliva na pogodbene pravice subjektov iz odstavka 2 in drugih subjektov v skupini, če te pravice nastanejo pri ukrepih za reševanje CNS iz tretje države, ki jih sprejme bodisi organ za reševanje tretje države bodisi kdo drug na podlagi pravnih ali regulativnih zahtev, povezanih z ureditvijo reševanja v tej državi, če se še naprej izpolnjujejo bistvene pogodbene obveznosti, vključno z obveznostmi plačila in izročitve, in zagotavljanje zavarovanja s premoženjem.

4.  Priznanje in izvršitev postopka tretje države za reševanje ne posegata v običajne insolvenčne postopke po veljavnem nacionalnem pravu.

Člen 76

Pravica do zavrnitve priznanja ali izvršitve postopka tretje države za reševanje

Z odstopanjem od člena 75(2) lahko zadevni nacionalni organi zavrnejo priznanje ali izvršitev postopka tretje države za reševanje v naslednjih primerih:

(a)  če bi postopek tretje države za reševanje negativno vplival na finančno stabilnost v njihovi državi članici;

(b)  če upniki ali klirinški člani ali stranke teh klirinških članov, ki so v njihovi državi članici, ne bi bili obravnavani enakopravno z upniki ali klirinškimi člani ali strankami teh klirinških članov iz tretje države s podobnimi pravnimi pravicami v postopku reševanja v njihovi domači državi;

(c)  če bi imelo priznanje ali izvršitev postopka tretje države za reševanje bistvene fiskalne posledice za njihovo državo članico;

(d)  če bi bilo priznanje ali izvršitev v nasprotju z nacionalnim pravom.

Člen 77

Sodelovanje z organi iz tretjih držav

1.  Ta člen se uporablja za sodelovanje s tretjo državo, razen če in dokler ne začne veljati mednarodni sporazum z zadevno tretjo državo, kakor je določen v členu 74(1). Uporablja se tudi po začetku veljavnosti mednarodnega sporazuma z zadevno tretjo državo, določenega v členu 74(1), v kolikor navedeni sporazum ne ureja zadev iz tega člena.

2.  Če je ustrezno, pristojni organi ali organi za reševanje sklenejo dogovore o sodelovanju z naslednjimi ustreznimi organi tretjih držav, pri čemer upoštevajo obstoječe dogovore o sodelovanju, vzpostavljene v skladu s členom 25(7) Uredbe (EU) št. 648/2012:

(a)  kadar CNS iz tretje države zagotavlja storitve ali ima podrejene družbe v eni ali več državah članicah, z ustreznimi organi tretje države, v kateri ima CNS sedež;

(b)  kadar CNS zagotavlja storitve ali ima eno ali več podrejenih družb v tretjih državah, z ustreznimi organi tretjih držav, v katerih se navedene storitve zagotavljajo ali v katerih imajo podrejene družbe sedež.

3.  Dogovori o sodelovanju iz odstavka 2 določajo postopke in dogovore med sodelujočimi organi glede izmenjave potrebnih informacij in sodelovanja pri izvajanju naslednjih nalog in pooblastil v zvezi s CNS iz odstavka 2(a) in (b) ali skupinami, ki vključujejo te CNS:

(a)  priprava načrtov reševanja v skladu s členom 13 in podobnimi zahtevami na podlagi prava zadevnih tretjih držav;

(b)  ocenjevanje rešljivosti teh institucij in skupin v skladu s členom 16 in podobnimi zahtevami na podlagi prava zadevnih tretjih držav;

(c)  uporaba pristojnosti za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost v skladu s členom 17 in vseh podobnih pristojnosti na podlagi prava zadevnih tretjih držav;

(d)  izvajanje ukrepov za zgodnje posredovanje v skladu s členom 19 in podobnih pristojnosti na podlagi prava zadevnih tretjih držav;

(e)  uporaba instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje ter podobnih pooblastil, ki jih imajo organi zadevnih tretjih držav.

4.  Dogovori o sodelovanju, sklenjeni med organi za reševanje in pristojnimi organi držav članic in tretjih držav v skladu z odstavkom 2, lahko vključujejo določbe o naslednjih zadevah:

(a)  izmenjavi informacij, potrebnih za pripravo in posodabljanje načrtov reševanja;

(b)  posvetovanju in sodelovanju pri razvoju načrtov reševanja, vključno z izvajanjem pooblastil iz člena 75 in podobnih pooblastil na podlagi prava zadevnih tretjih držav;

(c)  izmenjavi informacij, potrebnih za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje ter podobnih pooblastil na podlagi prava zadevnih tretjih držav;

(d)  zgodnjem obveščanju strank ali posvetovanju s strankami dogovora o sodelovanju pred izvedbo pomembnejših ukrepov v skladu s to uredbo ali ustreznim pravom tretje države, ki vplivajo na CNS ali skupino, na katero se dogovor nanaša;

(e)  usklajevanju obveščanja javnosti v primeru skupnih ukrepov za reševanje;

(f)  postopkih in dogovorih za izmenjavo informacij in sodelovanje iz točk od (a) do (e), vključno z, kjer je ustrezno, ustanovitvijo in delovanjem skupin za krizno upravljanje.

Za zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe odstavka 3 organ ESMA izda smernice o vrstah in vsebini določb iz odstavka 4 do [UP: vstavite datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti Uredbe].

5.  Organi za reševanje in pristojni organi obvestijo organ ESMA o vseh dogovorih o sodelovanju, ki so jih sklenili v skladu s tem členom.

Člen 78

Izmenjava zaupnih informacij

1.  Organi za reševanje, pristojni organi, pristojna ministrstva in po potrebi drugi ustrezni nacionalni organi si zaupne informacije, vključno z načrti sanacije, z zadevnimi organi tretjih držav izmenjajo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  za organe teh tretjih držav veljajo zahteve in standardi glede poklicnih skrivnosti, ki se po mnenju vseh zadevnih organov štejejo vsaj za enakovredne tistim iz člena 71;

(b)  informacije so potrebne, da lahko zadevni organi tretje države v okviru nacionalnega prava opravljajo svoje funkcije, ki so primerljive s tistimi iz te uredbe, in se ne uporabljajo za druge namene.

2.  Če se izmenjava informacij nanaša na osebne podatke, obdelavo in posredovanje teh podatkov organom tretje države urejata veljavno pravo Unije in nacionalno pravo o varstvu podatkov.

3.  Če zaupne informacije izvirajo iz druge države članice, organi za reševanje, pristojni organi in pristojna ministrstva teh informacij ne razkrijejo zadevnim organom tretje države, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)  zadevni organ države članice, iz katere informacije izvirajo, soglaša z razkritjem informacij;

(b)  informacije se razkrijejo le za namene, ki jih dovoljuje organ iz točke (a).

4.  Za namene tega člena se informacije obravnavajo kot zaupne, če zanje veljajo zahteve v zvezi z zaupnostjo v skladu s pravom Unije.

Člen 78a

Upravne kazni in drugi upravni ukrepi

1.  Brez poseganja v pravico držav članic, da določijo in izrečejo kazni po kazenskem pravu, države članice določijo pravila o upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih, ki se uporabljajo za primere, ko se določbe te uredbe ne spoštujejo, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Če se države članice odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih kaznih za kršitve, za katere velja nacionalno kazensko pravo, Komisiji posredujejo zadevne določbe kazenskega prava. Upravne kazni in drugi upravni ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.  Če obveznosti iz prvega odstavka veljajo za CNS, njene klirinške člane ali nadrejene družbe, države članice zagotovijo, da se v primeru kršitve lahko uporabijo upravne kazni za člane odbora CNS in druge fizične osebe, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za kršitev, in sicer pod pogoji iz nacionalnega prava.

3.  Pooblastila za izrek upravnih kazni iz te uredbe se podelijo organom za reševanje ali, če se razlikujejo, pristojnim organom, odvisno od vrste kršitve. Organi za reševanje in pristojni organi imajo vsa pooblastila za zbiranje informacij in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Organi za reševanje in pristojni organi pri izvajanju pooblastil za izrek upravnih kazni tesno sodelujejo in tako zagotovijo, da se s kaznimi ali drugimi upravnimi ukrepi dosežejo želeni rezultati, ter uskladijo svoje delovanje v čezmejnih zadevah.

4.  Organi za reševanje in pristojni organi izvajajo svoja upravna pooblastila za izrek kazni v skladu s to uredbo in nacionalnim pravom na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)  neposredno;

(b)  v sodelovanju z drugimi organi;

(c)  v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na take organe;

(d)  z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

Člen 78b

Posebne določbe

1.  Države članice zagotovijo, da so v njihovih zakonih in drugih predpisih določene kazni in drugi upravni ukrepi vsaj za naslednje primere:

(a)  ne pripravijo, ohranjajo in posodabljajo se načrti sanacije, s čimer se krši člen 9;

(b)  ne zagotovijo se vse informacije, ki so potrebne za razvoj načrtov reševanja, s čimer se krši člen 14;

(c)  odbor CNS pristojnega organa ne obvesti, da CNS propada oziroma bo verjetno propadla, s čimer se krši člen 68(1).

2.  Države članice zagotovijo, da upravne kazni in drugi upravni ukrepi, ki se lahko uporabijo, v primerih iz odstavka 1 zajemajo vsaj:

(a)  javno izjavo, v kateri sta navedeni odgovorna fizična oseba, institucija, nadrejena družba v Uniji, CNS ali druga pravna oseba ter vrsta kršitve;

(b)  odredbo, ki od odgovorne fizične ali pravne osebe zahteva, naj preneha z ravnanjem in tega ravnanja več ne ponovi;

(c)  začasno prepoved opravljanja funkcij v CNS članom višjega vodstva CNS ali kateri koli drugi fizični osebi, ki je odgovorna;

(d)  v primeru pravne osebe upravne globe v višini do 10 % skupnega letnega neto prometa te pravne osebe v predhodnem poslovnem letu. Če je pravna oseba podrejena družba nadrejene družbe, se upošteva promet, ki je razviden iz konsolidiranih računovodskih izkazov končne nadrejene družbe v predhodnem poslovnem letu;

(e)  v primeru fizične osebe upravne kazni v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri euro ni uradna valuta, na [datum začetka veljavnosti uredbe];

(f)  upravne globe v višini do dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, če je to korist mogoče določiti.

Člen 78c

Objava upravnih kazni

1.  Države članice zagotovijo, da organi za reševanje in pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu objavijo vsaj upravne kazni, ki so jih izrekli zaradi kršitve predpisov iz te uredbe, kadar zoper te kazni ni bilo pritožbe ali kadar je bila pravica do pritožbe izčrpana. Navedeno se objavi brez nepotrebnega odlašanja, potem ko je fizična ali pravna oseba obveščena o zadevni kazni, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteti fizične ali pravne osebe, ki se ji izreče kazen.

Če države članice dovolijo objavo kazni, zoper katere je mogoča pritožba, organi za reševanje in pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu brez odlašanja objavijo informacije o statusu pritožbe in njenem izidu.

2.  Organi za reševanje in pristojni organi kazni, ki so jih izrekli, v naslednjih primerih objavijo anonimno in v skladu z nacionalnim pravom:

(a)  če se kazen izreče fizični osebi in se pri obvezni predhodni oceni sorazmernosti objave izkaže, da objava osebnih podatkov ni sorazmerna;

(b)  kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku;

(c)  kadar bi objava vpletenim CNS ali fizičnim osebam povzročila, kolikor je to mogoče ugotoviti, nesorazmerno škodo.

Druga možnost je, da se v takšnih primerih objava zadevnih podatkov preloži za razumno obdobje, če je mogoče predvideti, da po tem obdobju ne bo več razlogov za anonimnost objave.

3.  Organi za reševanje in pristojni organi zagotovijo, da vse objave v skladu s tem členom ostanejo na njihovem uradnem spletnem mestu najmanj pet let. Osebni podatki iz objave ostanejo na uradnem spletnem mestu organa za reševanje ali pristojnega organa le tako dolgo, kot je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.

4.  Organ ESMA do ... [UP: vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] Komisiji predloži poročilo o anonimni objavi kazni za neupoštevanje določb iz te uredbe s strani držav članic, kot je določeno v odstavku 2, zlasti kadar se v zvezi s tem med državami članicami kažejo pomembna razhajanja. V tem poročilu so zajete tudi vse pomembne razlike pri trajanju objave kazni na podlagi nacionalnega prava, ki se v državah članicah uporablja za objavo kazni.

Člen 78d

Vzdrževanje osrednje podatkovne baze s strani organa ESMA

1.  V skladu z zahtevami glede poklicne skrivnosti iz člena 71 organi za reševanje in pristojni organi organ ESMA obvestijo o vseh upravnih kaznih, ki so jih v skladu s členom 78(a) naložili za kršitve določb iz tega člena ter o statusu pritožbe in njenem izidu.

2.  Organ ESMA vzdržuje osrednjo podatkovno bazo kazni, o katerih je obveščen, in sicer izključno za izmenjavo informacij med organi za reševanje, do nje pa imajo dostop zgolj organi za reševanje in se posodablja na podlagi informacij, ki jih ti posredujejo.

3.  Organ ESMA vzdržuje osrednjo podatkovno bazo kazni, o katerih je obveščen, in sicer izključno za izmenjavo informacij med pristojnimi organi, do nje pa imajo dostop zgolj pristojni organi in se posodablja na podlagi informacij, ki jih ti posredujejo.

4.  Organ ESMA vzdržuje spletno stran s povezavami na objave kazni pri posameznih organih za reševanje in pristojnih organih v skladu s členom 78(c), na njej pa je prikazano tudi, za koliko časa posamezna država članica kazni objavi.

Člen 78e

Učinkovita uporaba kazni ter izvajanje pooblastil pristojnih organov in organov za reševanje za izrek kazni

Države članice zagotovijo, da pristojni organi in organi za reševanje pri določanju vrste upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov in višine upravnih glob upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:

(a)  resnost in trajanje kršitve;

(b)  stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;

(c)  finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je denimo prikazana s celotnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom odgovorne fizične osebe;

(d)  znesek pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče določiti;

(e)  izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti;

(f)  raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom in organom za reševanje;

(g)  prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe;

(h)  morebitne sistemske posledice kršitve.

NASLOV VII

SPREMEMBE UREDB (EU) ŠT. 1095/2010, (EU) ŠT. 648/2012 IN (EU) 2015/2365

Člen 79

Sprememba Uredbe (EU) št. 1095/2010

Uredba (EU) št. 1095/2010 se spremeni:

(22)  v členu 4(3) se doda naslednja točka (iv):"

„(iv) v primeru Uredbe (EU) št. [o sanaciji in reševanju CNS] organ za reševanje, kot je opredeljen v točki 3 člena 2(1) Uredbe (EU) št. [o sanaciji in reševanju CNS].“;

(23)  v členu 40(5) se doda naslednji pododstavek:"

„Za namene ravnanja v okviru področja uporabe Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS] lahko člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b) po potrebi spremlja predstavnik organa za reševanje v posamezni državi članici, pri čemer ta predstavnik nima glasovalne pravice.“.

Člen 80

Spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

(1)  vstavi se naslednji člen 6a:"

„Člen 6a

Mirovanje obveznosti kliringa v postopku reševanja

1.  Kadar CNS izpolnjuje pogoje iz člena 22 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS], lahko organ za reševanje CNS, določen na podlagi člena 3(1) navedene uredbe, ▌ od Komisije zahteva, naj uvede začasno mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1) za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

Zahtevku iz prvega pododstavka se priložijo dokazi, da sta pogoja iz točk (a) in (b) prvega pododstavka izpolnjena.

Organ za reševanje iz prvega pododstavka predloži obrazložen zahtevek organu ESMA in ESRB obenem s predložitvijo zahtevka Komisiji.

2.  Organ ESMA v 24 urah od predložitve zahtevka iz odstavka 1 in po posvetovanju z ESRB izda mnenje o načrtovanem mirovanju, pri čemer upošteva potrebo po izognitvi resni grožnji finančni stabilnosti v Uniji, cilje reševanja iz člena 21 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS] ter merila iz člena 5(4) in (5) te uredbe.

3.  Mnenje iz odstavka 2 se ne objavi.

4.  Komisija v 48 urah od zahtevka iz odstavka 1 in v skladu z odstavkom 6 sprejme odločitev o začasnem mirovanju obveznosti kliringa za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali o zavrnitvi zahtevanega mirovanja.

5.  Odločitev Komisije se sporoči organu, ki je zahteval mirovanje, in organu ESMA ter se objavi na spletnem mestu Komisije. Kadar se Komisija odloči za mirovanje obveznosti kliringa, se to objavi v javnem registru iz člena 6.

6.  Komisija se lahko odloči za začasno mirovanje obveznosti kliringa iz odstavka 1 za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, če sta izpolnjena pogoja iz odstavka 1(a) in (b). Komisija pri sprejetju take odločitve upošteva mnenje, ki ga je izdal organ ESMA, iz odstavka 2, cilje reševanja iz člena 21 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS], merila iz člena 5(4) in (5) v zvezi z zadevnimi razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC ter potrebo po mirovanju za izognitev resni grožnji finančni stabilnosti.

7.  Mirovanje obveznosti kliringa v skladu z odstavkom 4 velja za začetno obdobje največ enega meseca od datuma njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

8.  Komisija lahko po posvetovanju z organom za reševanje, ESMA in ESRB mirovanje iz odstavka 7 podaljša za eno ali več obdobij, ki skupaj ne presegajo treh mesecev od konca začetnega obdobja mirovanja, kadar razlogi za mirovanje še naprej veljajo.

9.  Če se mirovanje do izteka začetnega obdobja ali naknadnega obnovitvenega obdobja ne podaljša, samodejno preneha veljati.

10.  Komisija obvesti organ ESMA, da namerava podaljšati mirovanje obveznosti kliringa.

Organ ESMA v 48 urah od obvestila Komisije, da namerava podaljšati mirovanje obveznosti kliringa, izda mnenje o podaljšanju mirovanja, pri čemer upošteva potrebo po izognitvi resni grožnji finančni stabilnosti v Uniji, cilje reševanja iz člena 21 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS] ter merila iz člena 5(4) in (5) te uredbe.“;

(2)  v členu 28 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Odbor za tveganja svetuje odboru o vseh ureditvah, ki lahko vplivajo na upravljanje tveganja s strani CNS, kot so pomembna sprememba v modelu tveganja, postopki v primeru neizpolnjevanja obveznosti ter merila za sprejem klirinških članov, kliring novih razredov instrumentov ali zunanje izvajanje funkcij. Odbor za tveganja pravočasno obvesti odbor o vsakem novem tveganju, ki vpliva na odpornost CNS. Svetovanje odbora za tveganja ni potrebno pri dnevnih poslih CNS. V izrednih razmerah si je treba smiselno prizadevati za posvetovanje z odborom za tveganja o dogodkih, ki vplivajo na upravljanje tveganja CNS, med drugim tudi o dogodkih, ki zadevajo izpostavljenosti klirinških članov do CNS in medsebojne odvisnosti z drugimi CNS.“;

(3)  v členu 28 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. CNS takoj obvesti pristojni organ in odbor za tveganja o vsaki odločitvi odbora, da ne bo upošteval nasveta odbora za tveganja, in pojasni tako odločitev. Odbor za tveganja ali kateri koli njegov član lahko obvesti pristojni organ o vseh področjih, na katerih po njegovem mnenju nasvet odbora za tveganja ni bil upoštevan.“;

(4)  v členu 38 se doda naslednji odstavek 6:"

„Klirinški člani CNS natančno obvestijo svoje obstoječe in potencialne stranke o določenih morebitnih izgubah ali drugih stroških, ki bi jih lahko nosile zaradi uporabe postopka upravljanja neizpolnjenih obveznosti in ureditve za porazdelitev izgub, določenih v pravilih o delovanju CNS, vključno z vrsto nadomestila, ki ga lahko prejmejo, ob upoštevanju člena 48(7) Uredbe (EU) št. 648/2012. Strankam se zagotovijo zadostne informacije, da lahko razumejo, kakšne izgube ali drugi stroški bi jim lahko nastali v najslabšem scenariju, če bi CNS sprejela sanacijske ukrepe.“;

(5)  v členu 81(3) se doda naslednja točka (q):"

„(q) organom za reševanje, določenim v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. [o sanaciji in reševanju CNS].“.

Člen 81

Sprememba Uredbe (EU) 2015/2365

V členu 12(2) se doda naslednja točka (n):"

organi za reševanje, določeni v skladu s členom 3 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS].“.

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 82

Pregled

Organ ESMA najkasneje do ... [dve leti od dneva začetka veljavnosti te uredbe], po potrebi pa prej glede na drugo sprejeto zakonodajo oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pooblastil in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tem.

Komisija do ... [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe ali ob sprejetju druge zadevne zakonodaje] pregleda to uredbo in njeno izvajanje ter oceni učinkovitost ureditve upravljanja za sanacijo in reševanje CNS v Uniji ter o tem predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. ▌

V poročilu se zlasti:

(a)  oceni, ali bi bila vzpostavitev enotnega organa za reševanje za CNS v Uniji koristna, pravočasna in skladna z razvojem dogodkov v zvezi z nadzorno strukturo za CNS v Uniji ter s stanjem povezovanja takšne nadzorne strukture; ter

(b)  pregledajo institucije, organi in agencije Unije, ki bi lahko začeli opravljati naloge enotnega organa za reševanje za CNS v Uniji, ter oceni njihova primernost.

Če je bil v času priprave tega poročila vzpostavljen enotni organ za reševanje za CNS ali če je sklep poročila, da je nadzorna struktura za CNS v Uniji dovolj povezana, da bi bil enotni organ za reševanje za CNS z njo skladen, Komisija predloži predlog spremembe te uredbe, da se vzpostavi enotni organ za reševanje za CNS ali da se, odvisno od primera, reševanje CNS v Uniji zaupa primerni instituciji, organu ali agenciji Unije.

Člen 83

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [UP: vstavite datum, določen v drugem pododstavku člena 9(1) direktive o spremembi Direktive 2014/59/EU].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

ODDELEK A

Zahteve za načrte sanacije

1.  Načrt sanacije:

(1)  ne predvideva dostopa do izredne javnofinančne pomoči;

(2)  upošteva interese vseh deležnikov, na katere bi lahko vplival;

(3)  zagotavlja, da klirinški člani nimajo neomejenih izpostavljenosti do CNS.

CNS razvije ustrezne mehanizme za vključitev povezanih infrastruktur finančnih trgov in deležnikov, ki bi prevzeli izgube, nosili stroške ali prispevali sredstva za kritje likvidnostnih primanjkljajev, če bi se načrt sanacije izvajal med njegovo pripravo.

▌

ODDELEK B

Informacije, ki jih morajo CNS predložiti na zahtevo organov za reševanje za pripravo in posodabljanje načrtov reševanja

Organi za reševanje lahko od institucij zahtevajo, naj za pripravo in posodabljanje načrtov reševanja predložijo vsaj naslednje informacije:

(2)  podroben opis organizacijske strukture CNS, vključno s seznamom vseh pravnih oseb;

(3)  podatke o neposrednih lastnikih posamezne pravne osebe ter za vsako delež glasovalnih in neglasovalnih pravic;

(4)  lokacijo, jurisdikcijo, v kateri je bila institucija ustanovljena, dovoljenja in glavne člane poslovodstva posamezne pravne osebe;

(5)  razporeditev kritičnih dejavnosti in glavnih poslovnih področij CNS, vključno s podrobnostmi bilance stanja o teh dejavnostih in poslovnih področjih, glede na pravne osebe;

(6)  podroben opis elementov poslovnih dejavnosti CNS in vseh njenih pravnih oseb, pri čemer se vsaj glede na vrsto storitev in zadevne zneske, za katere je bil opravljen kliring, ločijo odprte pozicije, začetno kritje, tokovi gibljivega kritja, jamstveni skladi in morebitne povezane ocenjevalne pravice ali drugi sanacijski ukrepi v zvezi s takimi poslovnimi področji;

(7)  podrobnosti o kapitalskih in dolžniških instrumentih, ki so jih izdale CNS in njene pravne osebe;

(8)  opredelitev, od koga je CNS prejela zavarovanje s premoženjem in v kakšni obliki (prenos lastniške pravice ali pravice iz naslova jamstva) ter pri kom je sklenila zavarovanje s premoženjem in v kakšni obliki, osebe, ki to premoženje poseduje, in v obeh primerih jurisdikcije, v kateri je premoženje;

(9)  opis zunajbilančnih izpostavljenosti CNS in njenih pravnih oseb, vključno z razporeditvijo na njene kritične dejavnosti in glavna poslovna področja;

(10)  pomembna varovanja pred tveganji CNS, vključno z njihovo razporeditvijo na pravne osebe;

(11)  opredelitev relativnih izpostavljenosti in pomena klirinških članov CNS ter analizo učinkov propada glavnih klirinških članov na CNS;

(12)  vsak sistem, v okviru katerega CNS opravlja pomembno število trgovalnih dejavnosti ali trgovalne dejavnosti v visoki vrednosti, vključno z razporeditvijo na pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja CNS;

(13)  vsak plačilni sistem, klirinški sistem ali sistem poravnave, katerega član je CNS neposredno ali posredno, vključno z razporeditvijo na pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja CNS;

(14)  podroben seznam in opis ključnih upravljavskih informacijskih sistemov, vključno s sistemi, ki jih CNS uporablja za upravljanje tveganj ter za računovodsko, finančno in regulativno poročanje, vključno z razporeditvijo na pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja CNS;

(15)  podatke o lastnikih sistemov iz točke 13, sporazumih o ravni storitve, povezanih s temi sistemi, ter vsej programski opremi in sistemih ali dovoljenjih, vključno z razporeditvijo na njihove pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja;

(16)  opredelitev in razporeditev pravnih oseb ter medsebojne povezave in odvisnosti med različnimi pravnimi osebami, kot so:

–  skupno osebje, prostori in sistemi ali osebje, prostori in sistemi, ki se delijo;

–  ureditve v zvezi s kapitalom, financiranjem ali likvidnostjo;

–  obstoječe ali pogojne kreditne izpostavljenosti;

–  sporazumi o navzkrižnem jamstvu, dogovori o uporabi zavarovanj prvega posojila za drugo posojilo, klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti ter dogovori o navzkrižnem pobotu med povezanimi podjetji;

–  prenosi tveganj ter dogovori o hkratnih prodajnih in nakupnih transakcijah; sporazumi o ravni storitev;

(17)  pristojni organ in organ za reševanje za vsako pravno osebo, če se razlikujeta od organov, imenovanih na podlagi člena 22 Uredbe (EU) št. 648/2012 in na podlagi člena 3 te uredbe;

(18)  člana odbora, odgovornega za zagotovitev informacij, potrebnih za pripravo načrta reševanja CNS, ter tiste člane, ki so odgovorni za različne pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja, če so to druge osebe;

(19)  opis ureditev, ki jih CNS uporablja za zagotovitev, da bo imel organ za reševanje v primeru postopka reševanja vse potrebne informacije, kot jih bo določil sam, za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje;

(20)  vse sporazume, ki so jih CNS in njihove pravne osebe sklenile s tretjimi osebami ter ki bi lahko bili odpovedani v primeru odločitve organov, da uporabijo instrument za reševanje, in možnost posledic njihove odpovedi za uporabo instrumenta za reševanje;

(21)  opis možnih virov likvidnosti za podporo postopku reševanja;

(22)  informacije o obremenitvah sredstev, likvidnih sredstvih, zunajbilančnih dejavnostih, strategijah varovanja pred tveganjem in praksah knjiženja.

ODDELEK C

Elementi, ki jih organ za reševanje upošteva pri presojanju rešljivosti CNS

Organ za reševanje pri ocenjevanju rešljivosti CNS upošteva naslednje:

(23)  v kolikšnem obsegu lahko CNS razporedi glavna poslovna področja in kritične dejavnosti na pravne osebe;

(24)  raven usklajenosti pravnih in korporacijskih struktur z glavnimi poslovnimi področji in kritičnimi dejavnostmi;

(25)  obseg ureditev, ki se uporabljajo za zagotavljanje ključnega osebja, infrastrukture, finančnih sredstev, likvidnosti in kapitala za podporo in ohranitev glavnih poslovnih področij in kritičnih dejavnosti;

(26)  v kolikšnem obsegu je mogoče v primeru reševanja CNS v celoti izvršiti sporazume o storitvah, ki jih je sklenila CNS;

(27)  raven ustreznosti strukture upravljanja CNS za upravljanje in zagotavljanje skladnosti z notranjimi politikami CNS v zvezi s sporazumi o ravni storitev;

(28)  v kolikšnem obsegu je CNS vzpostavila postopek prenosa storitev v okviru sporazumov o ravni storitev na tretje osebe v primeru ločitve kritičnih funkcij ali glavnih poslovnih področij;

(29)  stopnjo uporabe načrtov za ukrepanje in ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, da se zagotovi nemoten dostop do plačilnih sistemov in sistemov poravnave;

(30)  ustreznost upravljavskih informacijskih sistemov za zagotovitev, da lahko organi za reševanje zberejo točne in popolne informacije o glavnih poslovnih področjih in kritičnih dejavnostih, da se omogoči hitro sprejemanje odločitev;

(31)  zmogljivost upravljavskih informacijskih sistemov, da kadar koli zagotovijo informacije, ki so bistvene za učinkovito reševanje CNS, tudi v primeru hitro spreminjajočih se razmer;

(32)  v kolikšnem obsegu je CNS preskusila svoje upravljavske informacijske sisteme v okviru scenarijev izrednih okoliščin, ki jih je opredelil organ za reševanje;

(33)  v kolikšnem obsegu lahko CNS zagotovi kontinuiteto svojih upravljavskih informacijskih sistemov za prizadeto CNS in novo CNS v primeru ločitve kritičnih dejavnosti in glavnih poslovnih področij od ostalih dejavnosti in poslovnih področij;

(34)  če ima CNS koristi od znotrajskupinskih jamstev ali jim je izpostavljena, v kolikšnem obsegu so ta jamstva zagotovljena pod tržnimi pogoji ter ali so sistemi upravljanja tveganja v zvezi s temi jamstvi zanesljivi;

(35)  če je CNS vključena v vzajemne transakcije, v kolikšnem obsegu se izvajajo po tržnih pogojih ter ali so sistemi upravljanja tveganja v zvezi s temi transakcijami zanesljivi;

(36)  v kolikšnem obsegu se zaradi uporabe znotrajskupinskih jamstev ali vzajemnega knjiženja poveča širjenje negativnih vplivov v skupini;

(37)  v kolikšnem obsegu pravna struktura CNS ovira uporabo instrumentov za reševanje zaradi števila pravnih oseb, zapletenosti strukture skupine ali težav pri povezovanju poslovnih področij s subjekti v skupini;

(38)  v kolikšnem obsegu bi lahko reševanje CNS negativno vplivalo na drug del njene skupine, kadar je primerno;

(39)  obstoj in trdnost sporazumov o ravni storitev;

(40)  ali imajo organi tretje države na voljo instrumente za reševanje, ki so potrebni za podporo ukrepom za reševanje s strani organov za reševanje v Uniji, ter možnosti za usklajeno delovanje med organi v Uniji in organi tretjih držav;

(41)  izvedljivost uporabe instrumentov za reševanje na način, ki ustreza ciljem reševanja, glede na razpoložljive instrumente in strukturo CNS;

(42)  morebitne posebne zahteve, ki so potrebne za izdajo novih lastniških instrumentov iz člena 33(1);

(43)  dogovore in sredstva, s katerimi bi se lahko reševanje oviralo v primeru CNS, ki imajo klirinške člane ali dogovore o finančnem zavarovanju vzpostavljene v različnih jurisdikcijah;

(44)  verodostojnost uporabe instrumentov za reševanje na način, ki ustreza ciljem reševanja, glede na možne posledice za klirinške udeležence, druge nasprotne stranke in zaposlene ter možne ukrepe, ki jih lahko izvedejo organi tretjih držav;

(45)  v kolikšnem obsegu se lahko ustrezno oceni vpliv reševanja CNS na finančni sistem in zaupanje finančnega trga;

(46)  v kolikšnem obsegu bi lahko reševanje CNS pomembno neposredno ali posredno negativno vplivalo na finančni sistem, zaupanje trgov ali gospodarstvo;

(47)  v kolikšnem obsegu bi se lahko razširitev negativnih vplivov na druge CNS ali finančne trge omejila z uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje;

(48)  v kolikšnem obsegu bi lahko reševanje CNS pomembno vplivalo na delovanje plačilnih sistemov in sistemov poravnave.

(1) UL C , , str. . (2) UL C 209, 30.6.2017, str. 28. (3) UL C 372, 23.9.2017, str. 6. (4) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1). (5) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190). (6) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1). (7) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1). (8) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1). (9) Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43). (10) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32). (11) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 876/2013 z dne 28. maja 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o kolegijih za centralne nasprotne stranke (UL L 244, 13.9.2013, str. 19). (12) Delegirana uredba Komisije (EU) ... z dne 23. marca 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vsebino načrtov sanacije, načrtov reševanja in načrtov reševanja skupine, minimalna merila, ki naj bi jih pristojni organ ocenil v zvezi z načrti sanacije in načrti sanacije skupine, pogoje za finančno podporo v skupini, zahteve o neodvisnih ocenjevalcih vrednosti, pogodbeno priznavanje pooblastil za odpis in konverzijo, postopke in vsebino zahtev v zvezi z obveščanjem in obvestilom o mirovanju ter operativno delovanje kolegijev za reševanje, C(2016)1691 [Opomba Uradu za publikacije – prosimo, vstavite številko delegirane uredbe]. (13) Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64). (14) Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L 184, 6.7.2001, str. 1). (15) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).