(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0113),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0103/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0364/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 65.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Množično financiranje postaja vse bolj ustaljena oblika alternativnega financiranja za zagonska podjetja, pa tudi za mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v zgodnji fazi rasti podjetja, in se običajno zanaša na manjše naložbe. Množično financiranje je vse pomembnejša vrsta posredovanja, pri katerem ponudnik storitev množičnega financiranja upravlja digitalno platformo, odprto za javnost, z namenom, da potencialne vlagatelje ali posojilodajalce spravi v stik ali jim omogoči navezavo stika s podjetji, ki iščejo financiranje, ne glede na to, ali to financiranje pomeni sklenitev posojilne pogodbe ali pridobitev lastniškega deleža ali drugega deleža na osnovi prenosljivega vrednostnega papirja, ne da bi ponudnik storitev množičnega financiranja s tem prevzel tveganje. Zato je v področje uporabe te uredbe primerno vključiti tako posojilno kot naložbeno množično financiranje ▌.

(2)  Množično financiranje lahko prispeva k zagotavljanju dostopa MSP k dokončanju unije kapitalskih trgov. Nezadosten dostop do financiranja za ta podjetja predstavlja težavo tudi v državah, kjer je med finančno krizo dostop do bančnega financiranja ostal stabilen. Množično financiranje je postalo ustaljena praksa financiranja projekta ali podjetja, pri katerem so običajno udeleženi številni ljudje ali organizacije, prek spletnih platform, kjer fizične osebe, organizacije in podjetja, vključno z zagonskimi podjetji, zbirajo razmeroma majhne denarne zneske.

(3)  Opravljanje storitev množičnega financiranja na splošno sloni na treh vrstah akterjev: na lastniku projekta, ki projekt ali poslovna posojila predlaga v financiranje, vlagateljih, ki financirajo predlagani projekt, običajno z omejenimi naložbami ali posojili, in posredniški organizaciji v obliki ponudnika storitev, ki lastnike projektov ali posojilodajalce spravlja v stik z vlagatelji prek spletne platforme.

(4)  Poleg tega, da omogoča alternativen vir financiranja, vključno s tveganim kapitalom, lahko množično financiranje podjetjem ponudi tudi druge ugodnosti. Projektu ali podjetju daje možnost, da potrdi koncept in zamisel, omogoči dostop številnim ljudem, ki podjetniku ponudijo svoje uvide in informacije, ter deluje tudi kot orodje za trženje. ▌

(5)  Nekatere države članice so že uvedle domače ureditve za množično financiranje, prilagojene značilnostim in potrebam lokalnih trgov in vlagateljev. Posledica tega je, da se obstoječa nacionalna pravila razlikujejo glede pogojev za delovanje platform za množično financiranje, obsega dovoljenih dejavnosti in zahtev za izdajo dovoljenj.

(6)  Razlike med obstoječimi nacionalnimi pravili so tolikšne, da ovirajo čezmejno opravljanje storitev množičnega financiranja, s tem pa neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga za te storitve. Zlasti dejstvo, da je pravni okvir razdrobljen po nacionalnih mejah, ustvarja znatne stroške zagotavljanja pravne skladnosti za male vlagatelje, ki se pogosto soočajo s težavami, ki niso sorazmerne z velikostjo njihovih naložb, pri ugotavljanju, katera pravila se uporabljajo za storitve čezmejnega množičnega financiranja. Take vlagatelje to pogosto odvrača od čezmejnih naložb prek platform za množično financiranje. Isti razlogi ponudnike storitev množičnega financiranja odvračajo od ponujanja storitev v državi članici, ki ni država članica, v kateri imajo sedež. Dejavnosti množičnega financiranja so bile zato do zdaj pretežno omejene na nacionalno raven v škodo trgu množičnega financiranja na ravni Unije, kar je podjetjem onemogočalo dostop do storitev množičnega financiranja, zlasti v primerih, ko podjetje deluje v državi članici, kjer zaradi sorazmerno maloštevilnega prebivalstva ni dostopa do množic.

(7)  Za krepitev dejavnosti čezmejnega množičnega financiranja in da se olajša uveljavljanje svobode opravljanja in prejemanja takih storitev na notranjem trgu za ponudnike množičnega financiranja je zato treba odpraviti obstoječe ovire za pravilno delovanje notranjega trga na področju množičnega financiranja. Oblikovanje enotnega sklopa pravil o opravljanju storitev množičnega financiranja, ki ponudnikom storitev množičnega financiranja omogoča, da zaprosijo za izdajo enotnega dovoljenja za opravljanje svojih dejavnosti na ravni Unije na podlagi teh pravil, je ustrezen prvi korak za spodbujanje čezmejnih dejavnosti množičnega financiranja ter s tem za izboljšanje delovanja enotnega trga.

(8)  Namen te uredbe je, da se z odpravo ovir za delovanje notranjega trga storitev na področju množičnega financiranja spodbudi čezmejno financiranja podjetij. Storitve množičnega financiranja v povezavi s posojanjem potrošnikom, kot so opredeljeni v členu 3(a) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta(3), zato ne bi smele spadati na področje uporabe te uredbe.

(9)  Da se prepreči, da bi za isto dejavnost znotraj Unije veljala različna dovoljenja, bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti storitve množičnega financiranja, ki jih opravljajo osebe, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(4) ali ki se opravijo v skladu z nacionalno zakonodajo.

(10)  Kar zadeva posojilno množično financiranje, bi moralo spodbujanje dajanja posojil, vključno s storitvami, kot je predstavljanje ponudb za množično financiranje strankam ali ocenjevanje kreditne sposobnosti lastnikov projektov, upoštevati različne poslovne modele ter tako prek platforme za množično financiranje omogočati sklenitev posojilne pogodbe med eno ali več strankami in enim ali več lastniki projektov.

(11)  V zvezi z naložbenim množičnim financiranjem je prenosljivost vrednostnega papirja pomemben zaščitni mehanizem, ki vlagateljem omogoča izstop iz naložbe, saj jim nudi pravno možnost, da svoj delež prodajo na kapitalskih trgih. Zato ta uredba zajema in dovoljuje samo storitve naložbenega množičnega financiranja v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji. Finančni instrumenti, ki niso prenosljivi vrednostni papirji, pa bi morali biti izvzeti iz področja uporabe te uredbe, ker so ti vrednostni papirji povezani s tveganji za vlagatelje, ki jih ni mogoče ustrezno upravljati znotraj tega pravnega okvira.

(11a)  Značilnosti prvih javnih ponudb kovancev (ICO) se bistveno razlikujejo od množičnega financiranja, ki ga ureja ta uredba. Med drugim pri prvih javnih ponudbah kovancev običajno ni posrednikov, kot so platforme za množično financiranje, in zbrana sredstva pogosto presegajo 1 000 000 EUR. Z vključitvijo prvih javnih ponudb kovancev v to uredbo ne bi celostno obravnavali težav, ki so z njimi povezane.

(12)  Zaradi tveganj, povezanih z naložbami množičnega financiranja, je primerno, da se v interesu učinkovite zaščite vlagateljev in vzpostavitve mehanizma tržne discipline uvede prag za največjo vrednost posamezne ponudbe za množično financiranje. Ta prag bi bilo treba določiti pri 8 000 000 EUR, ki je najvišji prag, do katerega lahko države članice ponudbo vrednostnih papirjev javnosti izvzamejo iz obveznosti objave prospekta v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta(5). Ne glede na visok standard zaščite vlagateljev, ki je potreben, bi bilo treba ta prag določiti v skladu s praksami na nacionalnih trgih, da bi platforma Unije postala privlačna za čezmejno financiranje podjetij.

(12a)  Ta uredba opredeljuje vsebino dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi, ki ga je treba predložiti potencialnim vlagateljem za vsako ponudbo za množično financiranje. Ker je ta dokument s ključnimi informacijami o naložbi pripravljen tako, da je prilagojen posebnostim posamezne ponudbe za množično financiranje in potrebam vlagateljev po informacijah, bi moral nadomeščati prospekt, ki ga zahteva Uredba (EU) 2017/1129 za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti. Zato bi bilo treba v skladu s to uredbo ponudbe za množično financiranje izključiti iz področja uporabe Uredbe (EU) 2017/1129, ki bi jo bilo treba ustrezno spremeniti.

(13)  Da bi se izognili regulativni arbitraži in zagotovili učinkovit nadzor nad ponudniki storitev množičnega financiranja, bi moralo biti ponudnikom storitev množičnega financiranja prepovedano od javnosti sprejemati vloge ali druga vračljiva sredstva, razen če imajo dovoljenje kot kreditna institucija v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(6).

(14)  Za dosego tega cilja bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali imeti možnost, da zaprosijo za izdajo enotnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti v vsej Uniji in da svoje dejavnosti opravljajo v skladu s temi enotnimi zahtevami. Vendar bi bilo treba zaradi ohranitve široke razpoložljivosti ponudb za množično financiranje, ki so namenjene samo nacionalnim trgom, kadar se ponudniki storitev množičnega financiranja te odločijo opravljati v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, to možnost zanje obdržati. Zato bi morale biti enotne zahteve iz te uredbe izbirne in se ne bi smele uporabljati za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki se odločijo še naprej ostati dejavni le na nacionalni ravni.

(15)  Za ohranitev visoke ravni zaščite vlagateljev, zmanjšanje tveganj, povezanih z množičnim financiranjem, in zagotovitev pravične obravnave vseh strank, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostaviti politiko za zagotavljanje, da se projekti izberejo strokovno, pošteno in pregledno ter da se na enak način opravljajo tudi storitve množičnega financiranja.

(15a)  Iz istih razlogov bi bilo treba iz te uredbe izključiti ponudnike storitev množičnega financiranja, ki na svojih platformah uporabljajo prve javne ponudbe kovancev. Komisija bi lahko za učinkovito ureditev v zvezi z nastajajočo tehnologijo prve javne ponudbe kovancev v prihodnosti predlagala celovit zakonodajni okvir na ravni Unije na podlagi temeljite ocene učinka.

(15b)  Alternativni naložbeni instrumenti, kot so prve javne ponudbe kovancev, imajo potencial za financiranje MSP, inovativnih zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi, lahko pospešujejo prenos tehnologije in so lahko bistven del unije kapitalskih trgov. Komisija bi lahko ocenila, ali je treba predlagati ločen zakonodajni okvir Unije za prve javne ponudbe kovancev. Večja pravna varnost na vseh področjih bi lahko bila ključna za povečanje varstva vlagateljev in potrošnikov ter zmanjšanje tveganj, ki izhajajo iz asimetričnih informacij, goljufivih ravnanj in nezakonitih dejavnosti.

(16)  Za izboljšanje storitev za svoje stranke, ki so lahko potencialni ali dejanski vlagatelji ali lastniki projekta, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja imeti možnost ukrepati po lastni presoji v imenu strank, kar zadeva parametre njihovih naročil, pod pogojem, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za doseganje najboljših možnih rezultatov za svoje stranke, in da razkrijejo natančno metodo in parametre ukrepanja po lastni presoji. Za zagotovitev nepristranskega ponujanja naložbenih priložnosti potencialnim vlagateljem ponudniki storitev množičnega financiranja ne bi smeli ne plačati ne sprejeti nobenega plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil vlagateljev v določeno ponudbo za množično financiranje, objavljeno na njihovi platformi, ali v določeno ponudbo, ponujeno na platformi tretje osebe.

(17)  Namen te uredbe je spodbujanje neposrednih naložb in preprečitev možnosti za regulativno arbitražo s strani finančnih posrednikov, za katere velja druga zakonodaja Unije, zlasti pravila Unije glede upravljavcev premoženja. Uporaba pravnih struktur, vključno s pravnimi osebami s posebnim namenom, za posredovanje med projektom za množično financiranje ali podjetjem in vlagatelji bi zato morala biti strogo regulirana in dovoljena samo primernim nasprotnim strankam ali izbranim profesionalnim vlagateljem, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU.

(18)  Zagotavljanje učinkovitega sistema upravljanja je nujno za ustrezno upravljanje tveganj in preprečevanje navzkrižja interesov. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi zato morali imeti vzpostavljene upravljavske ureditve, ki zagotavljajo učinkovito in skrbno vodenje, njihovi poslovodje pa bi morali imeti dober ugled ter ustrezno znanje in izkušnje. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali vzpostaviti tudi postopke za sprejemanje in obravnavo pritožb strank.

(19)  Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali na svoji platformi za množično financiranje delovati kot nepristranski posredniki med strankami. Da se prepreči navzkrižje interesov, bi bilo treba določiti nekatere zahteve v zvezi s ponudniki storitev množičnega financiranja, poslovodji in zaposlenimi ali katero koli osebo, ki jih neposredno ali posredno obvladuje. Če ponudniki storitev množičnega financiranja ne razkrijejo vnaprej finančnih interesov v okviru projektov ali ponudb na svoji spletni strani, ne bi smeli imeti nobene finančne udeležbe v ponudbah za množično financiranje na svojih platformah za množično financiranje. To bo ponudnikom storitev množičnega financiranja omogočilo, da svoje interese uskladijo z interesi vlagateljev. Poleg tega delničarji ali družbeniki, ki imajo več kot 20 % osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic in poslovodje ali katera koli oseba, ki neposredno ▌obvladuje platforme, ne bi smeli nastopati v vlogi strank v zvezi s storitvami množičnega financiranja, ki se ponujajo na zadevni platformi za množično financiranje.

(20)  Za učinkovito in nemoteno opravljanje storitev bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali imeti možnost, da katero koli operativno funkcijo v celoti ali delno prenesejo na druge ponudnike storitev, pod pogojem, da zunanje izvajanje ne ogroža bistveno kakovosti notranjih kontrol ponudnikov storitev množičnega financiranja in učinkovitega nadzora. Vendar pa bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali biti še naprej v celoti odgovorni za skladnost s to uredbo.

(21)  Za hrambo finančnih sredstev strank in opravljanje plačilnih storitev je potrebno dovoljenje za ponudnika plačilnih storitev v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta(7). Te obveznosti pridobitve dovoljenja ni mogoče izpolniti s pridobitvijo dovoljenja za ponudnika storitev množičnega financiranja. Zato je primerno pojasniti, da mora ponudnik storitev množičnega financiranja, ki opravlja takšne plačilne storitve v zvezi s svojimi storitvami množičnega financiranja, imeti tudi dovoljenje kot plačilna institucija v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366. Da se omogoči ustrezen nadzor teh dejavnosti, bi moral biti pristojni nacionalni organ obveščen o tem, ali namerava ponudnik storitev množičnega financiranja plačilne storitve opravljati sam na podlagi ustreznega dovoljenja ali jih namerava oddati v izvajanje tretji osebi, ki ima takšno dovoljenje.

(22)  Za rast in nemoteno opravljanje čezmejnih storitev množičnega financiranja sta potrebna zadosten obseg dejavnosti in zaupanje javnosti v te storitve. Zato je treba določiti enotne in sorazmerne zahteve za pridobitev dovoljenja, ki se uporabljajo neposredno, in enotno točko za nadzor.

(23)  Visoka raven zaupanja vlagateljev prispeva k rasti storitev množičnega financiranja. Zahteve za ponudnike storitev množičnega financiranja bi zato morale olajšati njihovo čezmejno opravljanje, zmanjšati operativna tveganja ter zagotoviti visoko stopnjo preglednosti in zaščite vlagateljev.

(24)  Storitve množičnega financiranja so lahko izpostavljene tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, kot je poudarjeno v poročilu Komisije o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi(8). Zato bi bilo treba predvideti zaščitne ukrepe ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev dovoljenja, ocenjevanju dobrega ugleda poslovodstva, pri čemer pa bi se morale plačilne storitve opravljati le prek subjektov z dovoljenji, za katere veljajo zahteve glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Komisija bi morala za nadaljnje zagotavljanje finančne stabilnosti s preprečevanjem tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter ob upoštevanju najvišjega praga finančnih sredstev, ki jih je mogoče zbrati s ponudbo za množično financiranje v skladu s to uredbo, oceniti potrebnost in sorazmernost naložitve nekaterih ali vseh obveznosti glede skladnosti z nacionalnimi določbami za izvajanje Direktive (EU) 2015/849 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ponudnikom storitev množičnega financiranja, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi te uredbe, in uvrstitve teh ponudnikov storitev množičnega financiranja na seznam pooblaščenih subjektov za namene Direktive (EU) 2015/849.

(25)  Da se ponudnikom storitev množičnega financiranja omogoči čezmejno poslovanje, ne da bi bili pri tem soočeni z različnimi pravili, ter s tem spodbudi financiranje projektov po vsej Uniji s strani vlagateljev iz različnih držav članic, državam članicam ne bi smelo biti dovoljeno, da naložijo dodatne zahteve ponudnikom storitev množičnega financiranja, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi te uredbe.

(26)  Postopek izdaje dovoljenj bi moral pristojnemu nacionalnemu organu omogočiti seznanjenost s storitvami, ki jih nameravajo opravljati potencialni ponudniki storitev množičnega financiranja, in platformami za množično financiranje, ki jih nameravajo upravljati, da oceni kakovost njihovega vodenja ter notranjo organizacijo in postopke, ki so jih potencialni ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavili za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

(27)  Za lažjo preglednost za male vlagatelje v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja bi moral ESMA vzpostaviti javen in posodobljen register vseh ponudnikov storitev množičnega financiranja, ki jim je bilo izdano dovoljenje in ki upravljajo platforme za množično financiranje v Uniji v skladu s to uredbo.

(28)  Če pogoji za izdajo dovoljenja niso več izpolnjeni, bi bilo dovoljenje treba odvzeti. Zlasti bi pristojni nacionalni organ moral imeti možnost, da oceni, ali je bilo prizadeto dobro ime poslovodstva in ali so notranji postopki in sistemi resno odpovedali. Da bi pristojni nacionalni organ lahko ocenil, ali bi bilo dovoljenje za ponudnika storitev množičnega financiranja treba odvzeti, bi ta organ moral biti obveščen, kadar ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki deluje v njegovem imenu, izgubi dovoljenje kot plačilna institucija ali kadar je bilo ugotovljeno, da krši Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(9).

(29)  Da bi potencialni vlagatelji jasno razumeli naravo, tveganja, stroške in pristojbine v zvezi s storitvami množičnega financiranja, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja svojim strankam predložiti jasne in razčlenjene informacije.

(30)  Naložbe v produkte, ki se tržijo na platformah za množično financiranje, niso primerljive s tradicionalnimi naložbenimi ali varčevalnimi produkti in se ne bi smeli ▌ tržiti kot taki. Da pa se zagotovi, da potencialni vlagatelji razumejo raven tveganj, povezanih z naložbami množičnega financiranja, morajo ponudniki storitev množičnega financiranja opraviti začetni preizkus znanja svojih potencialnih vlagateljev, da ugotovijo, kakšno je njihovo razumevanje naložb. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali potencialne vlagatelje izrecno opozoriti, kadar koli se oceni, da so ponujene storitve množičnega financiranja zanje neprimerne.

(31)  Da se vlagateljem omogoči sprejetje informirane odločitve o naložbi, bi morali ponudniki storitev potencialnim vlagateljem predložiti dokument s ključnimi informacijami o naložbi. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi bi moral vsebovati opozorilo potencialnim vlagateljem, da vlagajo v tveganem okolju, ki ni zajeto niti v shemi nadomestil vlagateljem niti v odškodninskih shemah za vlagatelje.

(32)  V dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi bi bilo treba upoštevati tudi posebne značilnosti in tveganja, povezana s podjetji v zgodnji fazi razvoja, in se osredotočiti na bistvene informacije o lastnikih projektov, pravicah vlagateljev in pristojbinah zanje ter vrstami ponujenih vrednostnih papirjev in posojilnih pogodb. Glede na to, da je lastnik projekta v najboljšem položaju, da poda te informacije, bi moral tudi sestaviti dokument s ključnimi informacijami o naložbi. Ker pa so ponudniki storitev množičnega financiranja odgovorni za informiranje svojih potencialnih vlagateljev, so odgovorni za popolnost dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi ▌.

(33)  Za zagotovitev nemotenega in hitrega dostopa do kapitalskih trgov za zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja, za znižanje njihovih stroškov financiranja in da se preprečijo zamude in stroški za ponudnike storitev množičnega financiranja, se za dokument s ključnimi informacijami o naložbi ne bi smela zahtevati odobritev pristojnega organa.

(34)  Za preprečitev nepotrebnih stroškov in upravnih bremen za čezmejno opravljanje storitev množičnega financiranja za tržna sporočila ne bi smela veljati zahteva po prevodu ▌.

(35)  Ponudniki storitev množičnega financiranja ne bi smeli imeti možnosti ponujati diskrecijskega ali nediskrecijskega povezovanja nakupnih in prodajnih interesov, saj je za to dejavnost potrebno dovoljenje za investicijsko podjetje v skladu s členom 5 Direktive 2014/65/EU, ali za organiziran trg v skladu s členom 44 navedene direktive. V interesu preglednosti in pretoka informacij bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali imeti možnost omogočiti vlagateljem, ki opravijo naložbo prek njihove platforme, da prek te platforme stopijo v stik in med seboj sklepajo posle glede naložb, ki so bile prvotno opravljene na tej platformi. Vendar pa bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali obvestiti svoje stranke, da ne upravljajo sistema trgovanja ter da se vse dejavnosti nakupa in prodaje na njihovih platformah opravljajo po presoji stranke in na njeno odgovornost.

(36)  Za lažjo preglednost in da se zagotovi ustrezna dokumentacija o komunikaciji s stranko, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja voditi vse ustrezne evidence, povezane z njihovimi storitvami in posli.

(37)  Za zagotovitev poštene in nediskriminatorne obravnave vlagateljev in lastnikov projektov ponudniki storitev množičnega financiranja, ki svoje storitve oglašujejo s tržnimi sporočili, nobenega posameznega projekta ne bi smeli obravnavati z večjo naklonjenostjo kot druge projekte, ki so na voljo na njihovi platformi, razen če za to obstaja objektiven razlog, kot so posebne zahteve vlagatelja in razlogi, ki se nanašajo na vnaprej opredeljen profil tveganja vlagatelja. Vendar pa se ponudnikom storitev množičnega financiranja ne bi smela preprečevati omemba uspešno zaključenih ponudb, v katere prek platforme ni več mogoče vlagati, pri čemer se ponudnike spodbuja, da omogočijo primerljivost uspešnosti svojih zaključenih projektov.

(38)  Za zagotovitev večje pravne varnosti za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki delujejo po vsej Uniji, in za zagotovitev lažjega dostopa do trga, bi bilo treba v elektronski obliki ▌ objaviti popolne informacije o zakonih, predpisih in upravnih določbah, ki se uporabljajo v državah članicah in posebej urejajo tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja, skupaj z njihovimi povzetki. Pristojni organi in ESMA bi morali v ta namen vzdrževati centralne zbirke podatkov.

(39)  Za boljše razumevanje razsežnosti regulativnih razlik med državami članicami v zvezi z zahtevami, ki se uporabljajo za tržna sporočila, bi morali pristojni organi organu ESMA vsako leto predložiti podrobno poročilo o svojih dejavnostih izvrševanja na tem področju.

(39a)  Da bi zagotovili dosledno uporabo dovoljenj, izdanih ponudnikom storitev množičnega financiranja, ki delujejo v Uniji, in izpolnjevanje zahtev zanje, bi moral ESMA oblikovati regulativne tehnične standarde in jih predložiti Komisiji.

(40)  Pomembno je, da se dejansko in učinkovito zagotovi skladnost z zahtevami za izdajo dovoljenja in za opravljanje storitev množičnega financiranja v skladu s to uredbo. Pristojni nacionalni organ bi ▌moral izdajati dovoljenja in izvajati nadzor. Imeti bi moral pooblastilo za zahtevanje informacij, opravljanje splošnih preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem, objavo javnih obvestil in opozoril ter nalaganje sankcij. ▌Svoje pristojnosti na področjih nadzora in sankcioniranja bi moral izvajati na sorazmeren način.

▌

(42)  Pristojni nacionalni organ bi moral za pokritje svojih stroškov, vključno z režijskimi stroški, zaračunavati pristojbine neposredno nadzorovanim subjektom. Višina pristojbine bi morala biti sorazmerna z velikostjo neposredno nadzorovanega subjekta ob upoštevanju dejstva, da je sektor množičnega financiranja še v zgodnji fazi razvoja.

(43)  Ker ciljev te uredbe, in sicer odprave razdrobljenosti pravnega okvira za storitve množičnega financiranja, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga za te storitve in hkrati poveča zaščita vlagateljev, kakor tudi učinkovitost trga, in prispeva k vzpostavitvi unije kapitalskih trgov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(44)  Začetek uporabe te uredbe bi bilo treba odložiti zaradi njene uskladitve z uporabo nacionalnih predpisov za prenos Direktive XXX/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa, da so ponudniki storitev množičnega financiranja, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, izvzeti iz uporabe Direktive 2014/65/EU.

(45)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(46)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(10) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja enotne zahteve za:

(a)  delovanje in organizacijo ponudnikov storitev množičnega financiranja;

(b)  izdajo dovoljenj ponudnikom storitev množičnega financiranja in nadzor nad njimi;

(c)  preglednost in tržna sporočila v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja v Uniji.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za pravne osebe, ki se odločijo zaprositi za dovoljenje v skladu s členom 10, in ponudnike storitev množičnega financiranja, ki imajo dovoljenje, izdano v skladu z navedenim členom, v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja. Te pravne osebe morajo imeti dejanski in stalni sedež v eni od držav članic, da lahko zaprosijo za dovoljenje.

2.  Ta uredba se ne uporablja za:

(a)  storitve množičnega financiranja, ki se opravljajo za lastnike projektov, ki so potrošniki, kot so ti opredeljeni v členu 3(a) Direktive 2008/48/ES;

(b)  storitve množičnega financiranja, ki jih opravljajo fizične ali pravne osebe, ki jim je bilo izdano dovoljenje kot investicijskemu podjetju v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU;

(c)  storitve množičnega financiranja, ki jih opravljajo fizične ali pravne osebe v skladu z nacionalnim pravom;

(d)  ponudbe za množično financiranje v višini več kot 8 000 000 EUR za posamezno ponudbo za množično financiranje, ki se izračuna za obdobje 12 mesecev, v zvezi s posameznim projektom množičnega financiranja.

2a.  Nacionalne zakonodaje o zahtevah za izdajo dovoljenj, ki veljajo za lastnike projektov ali vlagatelje, tem lastnikom projektov ali vlagateljem ne preprečujejo, da bi uporabili storitve množičnega financiranja, ki jih nudijo ponudniki teh storitev v skladu s to uredbo in dovoljenjem, ki so ga pridobili na podlagi te uredbe.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „storitev množičnega financiranja“ pomeni zagotavljanje platforme za množično financiranje, ki omogoča kar koli od naslednjega:

(i)  storitev neposrednega množičnega financiranja, ki vključuje olajševanje povezovanja določenega vlagatelja z določenim lastnikom projekta in olajševanje povezovanja določenega lastnika projekta z določenim vlagateljem;

(ii)  storitev množičnega financiranja s posredovanjem, ki vključuje olajševanje povezovanja vlagatelja z lastnikom projekta ter določanje cen in svežnja ponudb v zvezi s tem ali olajševanje povezovanja lastnika projekta z vlagateljem ter določanje cen ponudb v zvezi s tem ali oboje;

(b)  „platforma za množično financiranje“ pomeni elektronski ▌sistem, ki ga upravlja ali vodi ponudnik storitev množičnega financiranja;

(c)  „ponudnik storitev množičnega financiranja“ pomeni pravno osebo, ki opravlja eno ali več storitev množičnega financiranja in mu je ustrezni pristojni nacionalni organ izdal dovoljenje za to dejavnost v skladu s členom 10 te uredbe;

(d)  „ponudba za množično financiranje“ pomeni vsako sporočilo ponudnikov storitev množičnega financiranja, ki vsebuje informacije, na podlagi katerih se potencialni vlagatelji lahko odločijo o prednostih sklenitve posla množičnega financiranja;

(e)  „stranka“ pomeni katerega koli potencialnega ali dejanskega vlagatelja ali lastnika projekta, za katerega ponudnik storitev množičnega financiranja opravlja ali lahko opravlja storitve množičnega financiranja;

(f)  „lastnik projekta“ pomeni vsako osebo, ki želi pridobiti finančna sredstva prek platforme za množično financiranje;

(g)  „vlagatelj“ pomeni vsako osebo, ki prek platforme za množično financiranje da posojila ali pridobi prenosljive vrednostne papirje;

(h)  „projekt množičnega financiranja“ pomeni namen, za katerega lastnik projekta financira ali želi zbrati finančna sredstva prek ponudbe za množično financiranje;

(i)  „prenosljivi vrednostni papirji“ pomenijo prenosljive vrednostne papirje, kakor so opredeljeni v členu 4(1)(44) Direktive 2014/65/EU;

(j)  „tržna sporočila“ pomenijo vse informacije ali sporočila ponudnika storitev množičnega financiranja potencialnemu vlagatelju ali potencialnemu lastniku projekta glede storitev ponudnika storitev množičnega financiranja, razen razkritij informacij vlagateljem, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo;

(k)  „trajni nosilec podatkov“ pomeni instrument, ki omogoča hrambo informacij na tak način, da so dostopne za poznejše potrebe vpogleda, za obdobje, ki je ustrezno za namene informacij, in omogoča nespremenjeni prikaz shranjenih podatkov;

(l)  „pravna oseba s posebnim namenom“ pomeni subjekt, ki je bil ustanovljen le za listinjenje ali katerega edini namen je izvajanje listinjenja v smislu člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke(11);

(la)  „posojilo“ pomeni sporazum, ki zavezuje vlagatelja, da lastniku projekta da na razpolago dogovorjen znesek denarja za dogovorjeno obdobje in ki lastnika projekta zavezuje, da mora ta znesek v dogovorjenem roku odplačati;

(lb)  „pristojni nacionalni organ“ pomeni nacionalni organ ali organe, ki ga/jih imenuje država članica in ima/imajo potrebna pooblastila in pristojnosti za opravljanje nalog v zvezi z izdajanjem dovoljenj ponudnikom storitev množičnega financiranja in nadzorom nad njimi v okviru področja uporabe te uredbe.

▌

Poglavje II

Opravljanje storitev množičnega financiranja ter organizacijske in operativne zahteve za ponudnike storitev množičnega financiranja

Člen 4

Opravljanje storitev množičnega financiranja

1.  Storitve množičnega financiranja opravljajo le pravne osebe, ki imajo dejanski in stalni sedež v eni od držav članic Unije in so pridobile dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja v skladu s členom 10 te uredbe.

Pravne osebe, ki imajo sedež v tretji državi, v skladu s to uredbo ne morejo zaprositi za dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja.

2.  Ponudniki storitev množičnega financiranja ravnajo pošteno, pravično in strokovno ter v največjo korist svojih strank in potencialnih strank.

3.  Ponudniki storitev množičnega financiranja ne plačajo oziroma ne sprejmejo nobenega plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil vlagateljev v določeno ponudbo za množično financiranje, ponujeno na njihovi platformi, ali v določeno ponudbo za množično financiranje, ponujeno na platformi tretje osebe.

4.  Ponudniki storitev množičnega financiranja lahko ukrepajo po lastni presoji v imenu svojih strank, kar zadeva parametre naročil strank, pri čemer svojim strankam razkrijejo natančno metodo in parametre takega ukrepanja po lastni presoji in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da dosežejo najboljši možni rezultat za svoje stranke.

5.  Kar zadeva uporabo pravnih oseb s posebnim namenom za opravljanje storitev množičnega financiranja za vlagatelje, ki niso primerne nasprotne stranke, kot je opredeljeno v Direktivi 2014/65/EU, imajo ponudniki storitev množičnega financiranja pravico samo, da na pravno osebo s posebnim namenom prenesejo samo eno sredstvo ter s tem omogočijo vlagateljem, da s pridobitvijo vrednostnih papirjev prevzamejo izpostavljenost do tega sredstva. Odločitev za prevzem izpostavljenosti do tega osnovnega sredstva je izključno v rokah vlagateljev.

Člen 4a

Storitev množičnega financiranja s posredovanjem

Za namene te uredbe storitve množičnega financiranja s posredovanjem zajemajo:

a.  plasiranje brez obveznosti odkupa, kot je opredeljeno v točki 7 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, prenosljivih vrednostnih papirjev ali olajševanja posojil, ki jih izdajo lastniki projektov;

b.  ponudbo investicijskega svetovanja, kot je opredeljeno v točki 5 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji ali olajševanjem posojil, ki jih izdajo lastniki projektov; ter

c.  sprejemanje in posredovanje naročil strank, kot je opredeljeno v točki 1 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji ali olajševanjem posojil, ki jih izdajo lastniki projektov.

Člen 5

Učinkovito in skrbno vodenje

Poslovodstvo ponudnikov storitev množičnega financiranja vzpostavi in nadzira izvajanje ustreznih politik in postopkov za učinkovito in skrbno vodenje, vključno z ločevanjem nalog, neprekinjenim poslovanjem in preprečevanjem navzkrižij interesov, in sicer na način, ki spodbuja celovitost trga in interese njihovih strank. Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki ponujajo storitve iz točke (iia) člena 3(1)(a) zagotovijo, da imajo vzpostavljene ustrezne sisteme in kontrole za obvladovanje tveganja ter finančno modeliranje za to ponudbo storitev.

Člen 5a

Zahteve glede skrbnega preverjanja

1a.  Ponudniki storitev množičnega financiranja opravijo minimalno skrbno preverjanje lastnikov projektov, ki predlagajo projekte, ki naj bi se financirali prek ponudnikove platforme za množično financiranje.

2a.  Minimalno skrbno preverjanje iz odstavka 1 obsega:

(a)  dokazilo, da lastnik projekta ni bil kazensko obsojen zaradi kršitve nacionalnega gospodarskega prava, nacionalnega insolvenčnega prava, nacionalnega prava o finančnih storitvah, nacionalnega prava za preprečevanje pranja denarja, nacionalnega prava proti goljufijam ali nacionalnih obveznosti poklicne odgovornosti;

(b)  dokazilo, da lastnik projekta, ki želi pridobiti finančna sredstva prek platforme za množično financiranje:

(i)  nima sedeža v nekooperativni jurisdikciji, kakor jo priznava ustrezna politika Unije, ali v tretji državi z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849; ali

(ii)  spoštuje davčne standarde Unije oziroma mednarodno dogovorjene davčne standarde glede preglednosti in izmenjave informacij.

Člen 6

Obravnava pritožb

1.  Ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in objavijo opise učinkovitih in preglednih postopkov za hitro, pravično in dosledno obravnavo pritožb strank.

2.  Ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo, da lahko stranke proti njim pritožbo podajo brezplačno.

3.  Ponudniki storitev množičnega financiranja oblikujejo in dajo strankam na voljo standardno predlogo za pritožbe ter vodijo evidenco o vseh prejetih pritožbah in sprejetih ukrepih.

3a.  Ponudniki storitev množičnega financiranja pravočasno in pošteno obravnavajo vse pritožbe ter pritožnika v razumnem času obvestijo o rezultatih preiskave.

4.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi pogoje, standardne oblike in postopke za obravnavo pritožb.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [XXX mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 7

Navzkrižje interesov

1.  Ponudniki storitev množičnega financiranja nimajo nobene finančne udeležbe v kateri koli ponudbi za množično financiranje na svojih platformah za množično financiranje.

Z odstopanjem od prvega pododstavka so lahko ponudniki storitev množičnega financiranja finančno udeleženi v ponudbi za množično financiranje na svoji platformi za množično financiranje, če so informacije o tej udeležbi jasne in so na voljo strankam prek objave jasnih in preglednih izbirnih postopkov.

2.  Ponudniki storitev množičnega financiranja kot svojih strank ne sprejmejo katerega koli svojega delničarja ali družbenika, ki ima v lasti ▌20 % ali več osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic, kot tudi ne katerega koli svojega poslovodje in katere koli osebe, ki je neposredno ▌povezana s temi delničarji ali družbeniki in poslovodji ▌prek obvladovanja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(35)(b) Direktive 2014/65/EU.

3.  Ponudniki storitev množičnega financiranja vzdržujejo in izvajajo učinkovita notranja pravila za preprečevanje navzkrižja interesov ter zagotavljajo, da njihovi zaposleni ne morejo neposredno ali posredno vplivati na projekte, v katerih so finančno udeleženi.

4.  Ponudniki storitev množičnega financiranja sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje, prepoznavanje, obvladovanje in razkrivanje navzkrižij interesov med samimi ponudniki storitev množičnega financiranja, njihovimi delničarji ali družbeniki, njihovimi poslovodji in zaposlenimi oziroma katero koli osebo, ki je z njimi neposredno ali posredno povezana prek obvladovanja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(35)(b) Direktive 2014/65/EU, in njihovimi strankami ali med eno stranko in drugo stranko.

5.  Ponudniki storitev množičnega financiranja morajo svojim strankam ▌ razkriti splošno naravo in vire navzkrižij interesov ter ukrepe, sprejete za blažitev teh tveganj▌.

6.  Razkritje iz odstavka 5:

(a)  se opravi na trajnem nosilcu podatkov in

(b)  vključuje dovolj podrobnosti, pri čemer se upošteva vrsta posamezne stranke, da lahko vsaka stranka na podlagi prejetih informacij sprejme odločitev glede storitve, v okviru katere je prišlo do navzkrižja interesov.

7.  ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da se določijo:

(a)  zahteve za vzdrževanje ali izvajanje izbirnih postopkov za finančno udeležbo in notranjih pravil iz odstavkov 1 in 3;

(b)  ukrepi iz odstavka 4;

(c)  ureditve v zvezi z razkritjem iz odstavkov 5 in 6.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [XXX mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 7a

Uskladitev interesov platforme za množično financiranje z vlagatelji

1.  Da se zagotovi uskladitev spodbud platform za množično financiranje s spodbudami vlagateljev, je treba podpreti mehanizme spodbud.

2.  Platforme za množično financiranje so lahko udeležene v financiranju projekta. Ta udeležba ne sme preseči 2 % kapitala, zbranega za projekt.

3.  Ponudniku storitve množičnega financiranja se lahko odobri pristojbina za uspeh (spodbujevalna provizija) vsakič, ko projekt uspešno zapusti platformo za množično financiranje.

4.  Ponudniki storitev množičnega financiranja pred pridobitvijo dovoljenja organu ESMA opišejo politiko usklajevanja interesov, ki jo nameravajo uporabljati, ter zaprosijo za njeno odobritev.

5.  Platforme za množično financiranje lahko spremenijo politiko usklajevanja interesov vsake tri leta. Vse spremembe mora odobriti ESMA.

6.  Platforme za množično financiranje jasno opišejo svojo politiko usklajevanja interesov na vidnem mestu na svojem spletišču.

Člen 8

Zunanje izvajanje

1.  Ponudniki storitev množičnega financiranja pri vključitvi tretje osebe v izvedbo operativnih funkcij sprejmejo vse razumne ukrepe za preprečitev dodatnega operativnega tveganja.

2.  Zunanje izvajanje operativnih funkcij ne ogroža kakovosti notranje kontrole ponudnikov storitev množičnega financiranja in zmožnosti pristojnega nacionalnega organa za spremljanje, kako ponudnik storitev množičnega financiranja izpolnjuje vse obveznosti iz te uredbe.

3.  Ponudniki storitev množičnega financiranja so še naprej v celoti odgovorni za skladnost s to uredbo v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje.

Člen 9

Zaščita sredstev strank, hramba finančnih sredstev in opravljanje plačilnih storitev

1.  Ponudniki storitev množičnega financiranja svoje stranke obvestijo:

(a)  ali in pod kakšnimi pogoji opravljajo storitve zaščite sredstev, vključno s sklicevanjem na veljavno nacionalno zakonodajo;

(b)  ali storitve zaščite sredstev opravljajo sami ali tretja oseba;

(c)  ali plačilne storitve ter storitve hrambe in zaščite finančnih sredstev opravlja ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki jih opravlja v njegovem imenu.

2.  Ponudniki storitev množičnega financiranja ali tretje osebe, ki delujejo v njihovem imenu, ne posedujejo finančnih sredstev strank in ne opravljajo plačilnih storitev, razen če so ta finančna sredstva namenjena opravljanju plačilnih storitev, povezanih s storitvami množičnega financiranja, in je ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki deluje v njegovem imenu, ponudnik plačilnih storitev, kot je opredeljen v členu 4(11) Direktive (EU) 2015/2366.

3.  Finančna sredstva iz odstavka 2 se zaščitijo v skladu z nacionalnimi določbami, s katerimi je Direktiva (EU) 2015/2366 prenesena v nacionalno zakonodajo.

4.  Če ponudniki storitev množičnega financiranja ne sami ne prek tretjih oseb ne opravljajo plačilnih storitev ali storitev hrambe in zaščite finančnih sredstev v zvezi s storitvami množičnega financiranja, taki ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in vzdržujejo ureditev, ki zagotavlja, da lastniki projektov, ki sprejemajo financiranje ponudb za množično financiranje ali kakršno koli plačilo, to počnejo samo prek ponudnika plačilnih storitev, kot je opredeljen v členu 4(11) Direktive (EU) 2015/2366, ali zastopnika ponudnika plačilnih storitev iz člena 19 navedene direktive.

Poglavje II

Dovoljenja za ponudnike storitev množičnega financiranja in nadzor nad njimi

Člen 10

Dovoljenje za ponudnika storitev množičnega financiranja

1.  Potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja, ki namerava postati ponudnik teh storitev, zaprosi pristojni nacionalni organ države članice, v kateri ima sedež, za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev množičnega financiranja.

2.  Vloga iz odstavka 1 vključuje vse od naslednjega:

(a)  naslov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(b)  pravni status potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(c)  statut potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(d)  program dejavnosti, v katerem se določijo vrste storitev množičnega financiranja, ki jih želi opravljati potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja, in platforma, ki jo namerava upravljati, vključno s tem, kje in kako se bodo ponudbe tržile;

(e)  opis upravljavske ureditve in mehanizmov notranje kontrole potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s postopki za upravljanje tveganj in računovodskimi postopki;

(f)  opis sistemov, virov in postopkov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za kontrolo in varovanje sistemov za obdelavo podatkov;

(g)  opis ureditve potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, da bi se vlagateljem v primeru insolventnosti potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja še naprej zagotavljalo odplačevanje posojil in izvajanje naložb;

(h)  identiteto oseb, odgovornih za vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(i)  dokazila, da imajo osebe iz točke (h) dober ugled ter ustrezno znanje in izkušnje za vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(j)  opis notranjih pravil potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja, ki preprečujejo, da bi bili njegovi delničarji ali družbeniki, ki imajo v lasti 20 % ali več osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic, njegovi poslovodje ▌ali katera koli oseba, ki je▌ neposredno povezana z njimi prek obvladovanja, udeleženi v poslih množičnega financiranja, ki jih ponuja potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja, pa tudi opis internega pravilnika potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja o navzkrižju interesov zaposlenih, ki sodelujejo pri projektih;

(k)  opis ureditve potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za zunanje izvajanje;

(l)  opis postopkov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za obravnavo pritožb strank;

(m)  kadar je primerno, opis plačilnih storitev, ki jih namerava potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja opravljati v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366;

(ma)  dokazilo, da je ponudnik storitev množičnega financiranja ustrezno zavarovan ali ima dovolj kapitala za kritje finančnih posledic njegove poklicne odgovornosti v primeru neizpolnjevanja poklicnih obveznosti iz te uredbe.

3.  Potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja za namene odstavka 2(i) predloži naslednja dokazila:

(a)  potrdilo iz kazenske evidence, ki izkazuje, da oseba ni bila obsojena oziroma ji niso bile izrečene sankcije na podlagi veljavnih nacionalnih pravil na področju gospodarskega prava, insolvenčnega prava, zakonodaje na področju finančnih storitev, zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, goljufij ali poklicne odgovornosti, in sicer za vse osebe, vključene v vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(b)  dokazila, da imajo osebe, vključene v vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja, skupaj ustrezno znanje, veščine in izkušnje za vodenje ponudnika storitev množičnega financiranja ter da se od teh oseb zahteva, da opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.

4.  Pristojni nacionalni organ v 30 delovnih dneh od prejema vloge iz odstavka 1 oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, pristojni nacionalni organ določi rok, v katerem mora potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja predložiti manjkajoče informacije.

5.  Če je vloga iz odstavka 1 popolna, pristojni nacionalni organ o tem takoj uradno obvesti potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja.

5a.  Pristojni nacionalni organ se pred sprejetjem sklepa o izdaji ali zavrnitvi vloge za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev množičnega financiranja posvetuje z pristojnim nacionalnim organom katere koli druge države članice v naslednjih primerih:

(a)  potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja je hčerinska družba ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v navedeni drugi državi članici;

(b)  potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja je hčerinska družba matične družbe ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v navedeni drugi državi članici;

(c)  potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja obvladujejo iste fizične ali pravne osebe, ki obvladujejo ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v navedeni drugi državi članici;

(d)  potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja namerava neposredno tržiti ponudbe v navedeni drugi državi članici.

5b.  Če se kateri koli pristojni nacionalni organ iz odstavka 5a ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega nacionalnega organa, se takšno nesoglasje reši v skladu s členom 13a.

6.  Pristojni nacionalni organ v treh mesecih od prejema popolne vloge oceni, ali potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja izpolnjuje zahteve iz te uredbe in sprejme izčrpno obrazložen sklep o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja za ponudnika storitev množičnega financiranja. Pristojni nacionalni organ ima pravico zavrniti izdajo dovoljenja, če obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za prepričanje, da poslovodstvo ponudnika storitev množičnega financiranja lahko ogroža njegovo učinkovito, varno in skrbno upravljanje in neprekinjeno delovanje ter ustrezno upoštevanje interesov njegovih strank in celovitost trga.

6a.  Pristojni nacionalni organ v skladu s tem členom obvesti ESMA o uspešni vlogi za pridobitev dovoljenja. ESMA vlogo doda v register odobrenih platform iz člena 11. ESMA lahko zahteva informacije, da zagotovi, da pristojni nacionalni organi dosledno izdajajo dovoljenja v skladu s tem členom. Če se ESMA ne strinja s sklepom pristojnega nacionalnega organa o odobritvi ali zavrnitvi vloge za pridobitev dovoljenja v skladu s tem členom, navede razloge za to ter razloži in utemelji vsako znatno odstopanje od sklepa.

7.  Pristojni nacionalni organ potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja o svojem sklepu uradno obvesti v dveh delovnih dneh po njegovem sprejetju.

7a.  Ponudnik storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v skladu s tem členom, mora ves čas izpolnjevati pogoje za izdajo dovoljenja.

8.  Dovoljenje iz odstavka 1 učinkuje in velja na celotnem ozemlju Unije.

9.  Države članice od ponudnikov storitev množičnega financiranja ne zahtevajo fizične prisotnosti na ozemlju države članice, ki ni država članica, v kateri imajo ti ponudniki storitev množičnega financiranja sedež, temveč od njih zahtevajo le, da imajo prostore v državi članici, v kateri imajo sedež in v kateri so pridobili dovoljenje, da bi lahko storitve množičnega financiranja ▌opravljali čezmejno.

10.  ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za vlogo za izdajo dovoljenja.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [XX mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 11

Register ponudnikov storitev množičnega financiranja

1.  ESMA vzpostavi register vseh ponudnikov storitev množičnega financiranja. Ta register je javno dostopen na njegovi spletni strani in se redno posodablja.

2.  Register iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:

(a)  ime in pravno obliko ponudnika storitev množičnega financiranja;

(b)  trgovsko ime in spletni naslov platforme za množično financiranje, ki jo upravlja ponudnik storitev množičnega financiranja;

(c)  informacije o storitvah, za opravljanje katerih ima ponudnik storitev množičnega financiranja dovoljenje;

(d)  sankcije, naložene ponudniku storitev množičnega financiranja ali njegovim poslovodjem.

3.  Vsak odvzem dovoljenja v skladu s členom 13 se objavi v registru za obdobje petih let.

Člen 12

Nadzor

1.  Ponudniki storitev množičnega financiranja svoje storitve opravljajo pod nadzorom pristojnega nacionalnega organa države članice, v kateri mu je bilo izdano dovoljenje.

2.  Ponudniki storitev množičnega financiranja vedno izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja iz člena 10 te uredbe.

3.  Nacionalni pristojni organ oceni izpolnjevanje obveznosti ponudnikov storitev množičnega financiranja iz te uredbe. Ob upoštevanju obsega in zapletenosti dejavnosti ponudnika storitev množičnega financiranja določi pogostost in natančnost te ocene. Nacionalni pristojni organ lahko za namene te ocene pri ponudniku storitev množičnega financiranja opravi inšpekcijski pregled na kraju samem.

4.  Ponudniki storitev množičnega financiranja brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo nacionalni pristojni organ o vsaki bistveni spremembi pogojev za izdajo dovoljenja in na zahtevo predložijo potrebne informacije za oceno njihove skladnosti s to uredbo.

Člen 12a

Določitev pristojnega organa

1.   Vsaka država članica imenuje nacionalni pristojni organ, ki je odgovoren za opravljanje nalog iz te uredbe v zvezi z izdajo dovoljenj ponudnikom storitev množičnega financiranja in nadzorom nad njimi ter o tem obvesti ESMA.

Kadar država članica imenuje več kot en nacionalni pristojni organ, vsakemu določi njegovo vlogo in imenuje en organ, ki bo odgovoren za sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi drugih držav članic in ESMA, kadar je to določeno v tej uredbi.

2.  ESMA na svoji spletni strani objavi seznam pristojnih organov, imenovanih v skladu s prvim pododstavkom.

3.  Nacionalni pristojni organi imajo nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje svojih funkcij.

Člen 13

Preklic pooblastila

1.  Nacionalni pristojni organ ima pooblastilo, da ponudniku storitev množičnega financiranja odvzame dovoljenje v katerem koli od naslednjih primerov, če ponudnik storitev množičnega financiranja:

(a)  v 18 mesecih po izdaji dovoljenja tega ne uporabi;

(b)  se izrecno odpove dovoljenju;

(c)  ne ponuja storitev množičnega financiranja šest zaporednih mesecev;

(d)  dovoljenje pridobi na nedovoljen način, vključno z navajanjem lažnih podatkov v vlogi za pridobitev dovoljenja;

(e)  ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(f)  resno krši določbe te uredbe;

(g)  izgubi dovoljenje kot plačilna institucija v skladu s členom 13 Direktive 2015/2366/EU ali če to dovoljenje izgubi ponudnik, ki kot tretja oseba deluje v njegovem imenu;

(h)  krši določbe iz nacionalne zakonodaje, s katerimi se izvaja Direktiva (EU) 2015/849, v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ali te določbe kršijo njegovi vodilni, zaposleni ali tretje strani, ki delujejo v njegovem imenu.

▌

▌

4.  Nacionalni pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo ESMA o svojem sklepu o odvzemu dovoljenja ponudniku storitev množičnega financiranja.

4a.  Pristojni nacionalni organ se pred sprejetjem odločitve o umiku dovoljenja za opravljanje storitev množičnega financiranja posvetuje s pristojnim nacionalnim organom katere koli druge države članice, če je ponudnik storitev množičnega financiranja:

(a)  odvisno podjetje ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v navedeni drugi državi članici;

(b)  odvisno podjetje nadrejenega podjetja ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v navedeni drugi državi članici;

(c)  pod nadzorom iste fizične ali pravne osebe, ki nadzira ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v navedeni drugi državi članici;

(d)  neposredno trži ponudbe v tej drugi državi članici.

Člen 13a

Reševanje sporov med pristojnimi organi

1.  Kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja pristojnega organa druge države članice glede uporabe te uredbe, lahko ESMA na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4.

Kadar se lahko na podlagi objektivnih meril ugotovi nesoglasje med pristojnimi organi različnih držav članic, lahko ESMA na lastno pobudo pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4.

2.  ESMA določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V tej fazi ESMA deluje kot posrednik.

Če zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz prvega odstavka ne dosežejo sporazuma, lahko ESMA v skladu s postopkom iz tretjega in četrtega pododstavka člena 44(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme za zadevne pristojne organe zavezujočo odločitev, v kateri se za zagotovitev skladnosti s pravom Unije od njih zahteva, da za rešitev zadeve sprejmejo posebne ukrepe ali se ukrepov vzdržijo.

3.  Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko ESMA, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z njegovo odločitvijo in torej ne zagotavlja, da ponudnik storitev množičnega financiranja izpolnjuje zahteve iz te uredbe, sprejme individualno odločitev, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.

4.  Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 3, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi. Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki so predmet odločitve na podlagi odstavka 2 ali 3, so v skladu s to odločitvijo.

5.  Predsednik ESMA v poročilu iz člena 50(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 navede naravo in vrsto nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.

Poglavje IV

Preglednost in začetni preizkus znanja, ki ga opravijo ponudniki storitev množičnega financiranja

Člen 14

Informacije za potrošnike

1.  Vse informacije, vključno s tržnimi sporočili iz člena 19, ki jih ponudnik storitev množičnega financiranja posreduje strankam ▌o sebi, o stroških, finančnih tveganjih in pristojbinah, povezanih s storitvami množičnega financiranja ali z njim povezanimi naložbami, tudi o tveganjih insolventnosti ponudnika storitev množičnega financiranja, o pogojih množičnega financiranja, vključno z merili za izbiro projektov množičnega financiranja, ter o naravi svojih storitev množičnega financiranja in z njimi povezanimi tveganji, morajo biti poštene in jasne ter ne smejo biti zavajajoče.

2.  Vse informacije, ki se strankam zagotovijo v skladu z odstavkom 1, morajo biti natančne, točne in enostavno dostopne, tudi na spletnem mestu ponudnika storitev množičnega financiranja. Informacije se zagotovijo, kadar je to potrebno, tudi pred sklenitvijo posla množičnega financiranja.

▌

Člen 14a

Razkritje stopnje neplačil

1.  Ponudniki množičnega financiranja letno razkrijejo stopnje neplačil pri projektih množičnega financiranja, ponujenih na njihovih platformah za množično financiranje v najmanj zadnjih 24 mesecih.

2.  Stopnje neplačil iz odstavka 1 se objavijo na vidnem mestu na spletnem mestu ponudnika množičnega financiranja.

3.  ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev metodologije izračuna stopnje neplačil pri projektih, ponujenih na platformi za množično financiranje.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [XX mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 15

Začetni preizkus znanja in simulacija zmožnosti kritja izgub

1.  ▌Ponudniki storitev množičnega financiranja ▌ocenijo, katere storitve množičnega financiranja so primerne za potencialne vlagatelje.

2.  Za namene ocene iz odstavka 1 ponudniki storitev množičnega financiranja zahtevajo informacije o izkušnjah, naložbenih ciljih, finančnem položaju potencialnega vlagatelja in njegovem osnovnem razumevanju tveganj pri naložbah na splošno in pri vrstah naložb, ki so ponujene na platformi za množično financiranje, vključno z informacijami o:

(a)  preteklih naložbah potencialnega vlagatelja v prenosljive vrednostne papirje ali posojilne pogodbe, tudi v podjetja v zgodnji fazi ali v fazi širitve;

(b)  tem, kako potencialni vlagatelj razume tveganja, povezana z odobritvijo posojil ali pridobivanjem prenosljivih vrednostnih papirjev prek platforme za množično financiranje, in o njegovih strokovnih izkušnjah v zvezi z naložbami množičnega financiranja.

▌4. Kadar ▌ ponudniki storitev množičnega financiranja na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 2, menijo, da potencialni vlagatelji nimajo zadostnega razumevanja ponudbe ali da ponudba ni ustrezna za te potencialne vlagatelje, ponudniki storitev množičnega financiranja obvestijo navedene potencialne vlagatelje, da so storitve, ki se ponujajo na njihovih platformah, zanje lahko neprimerne, in jih opozorijo na tveganja. Te informacije oziroma opozorila o tveganjih potencialnim vlagateljem ne preprečujejo vlaganja v projekte množičnega financiranja. Te informacije ali opozorilo o tveganju vsebujejo jasno navedbo tveganja izgube vsega vloženega denarja.

5.  Vsi ponudniki storitev množičnega financiranja potencialnim vlagateljem in vlagateljem vedno omogočajo simulacijo njihove zmožnosti kritja izgub, ki se izračunana kot 10 % njihove neto vrednosti, pri čemer se upoštevajo naslednje informacije:

(a)  redni dohodek, skupni dohodek in, če je to ustrezno, dohodek gospodinjstva, ne glede na to, ali se dohodki služijo stalno ali začasno;

(b)  sredstva, vključno s finančnimi naložbami, osebno ali naložbeno premoženje, pokojninski skladi in vse gotovinske vloge;

(c)  finančne obveznosti, vključno z rednimi, obstoječimi ali prihodnjimi.

Na podlagi rezultatov simulacije lahko ponudniki storitev množičnega financiranja potencialnim vlagateljem in vlagateljem preprečijo vlaganje v projekte množičnega financiranja. Vendar pa so vlagatelji še naprej odgovorni za celotno tveganje naložbe.

6.  ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi potrebno ureditev za:

(a)  izvedbo ocene iz odstavka 1;

(b)  izvedbo simulacije iz odstavka 5;

(c)  predložitev informacij iz odstavkov 2 in 4.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [XX mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 16

Dokument s ključnimi informacijami o naložbi

-1.  Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki ponujajo storitve iz točke (i) člena 3(1)(a) te uredbe, zagotovijo potencialnim vlagateljem vse informacije iz tega člena.

1.  Potencialni vlagatelji dobijo dokument s ključnimi informacijami o naložbi, ki jo lastnik projekta pripravi za vsako ponudbo za množično financiranje. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi se sestavi v vsaj enem od uradnih jezikov zadevne države članice ali v angleščini.

2.  Dokument s ključnimi informacijami o naložbi iz odstavka 1 vključuje vse naslednje:

(a)  informacije iz Priloge;

(b)  naslednjo izjavo, ki se nahaja neposredno pod naslovom dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi:"

„Te ponudbe za množično financiranje niso niti preverili niti odobrili ESMA ali pristojni nacionalni organi.

Preden vam je bil odobren dostop do te naložbe, ni bila opravljena ocena ustreznosti vaše izobrazbe in znanja. Z odločitvijo za to naložbo v celoti prevzemate tveganje, ki je z njo povezano, vključno s tveganjem izgube dela ali vsega vloženega denarja.“;

(c)  opozorilo o tveganjih, ki se glasi:"

„Naložba v to ponudbo za množično financiranje je povezana s tveganji, vključno s tveganjem izgube dela ali vsega vloženega denarja. Vaša naložba ni zajeta v sistemih jamstva za vloge in odškodninskih shemah za vlagatelje, vzpostavljenih v skladu z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta* in Direktivo 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta**.

Naložba vam morda ne bo prinesla nikakršnega donosa.

Ne gre za varčevalni produkt, zato vam svetujemo, da v projekte množičnega financiranja ne vložite več kot 10 % svojega neto premoženja.

Teh naložbenih instrumentov morda ne boste mogli prodati, ko boste to želeli storiti. Če jih boste lahko prodali, boste morda vseeno utrpeli izgube.

_______________

* Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

** Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).“

3.  Dokument s ključnimi informacijami o naložbi je pošten in jasen, ni zavajajoč ter ne vsebuje nobenih sprotnih opomb razen sklicev na veljavno zakonodajo. Predstavi se na samostojnem, trajnem nosilcu podatkov, ki se jasno razlikuje od tržnih sporočil, in ga v natisnjeni obliki sestavljajo največ tri strani formata A4.

4.  Ponudnik storitev množičnega financiranja ves čas veljavnosti ponudbe za množično financiranje skrbi, da je dokument s ključnimi informacijami o naložbi vedno posodobljen.

4a.  Zahteva iz točke (a) odstavka 3 tega člena se ne uporablja za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki ponujajo storitve iz točke (ii) člena 3(1)(a). Pri takšnem množičnem financiranju se namesto tega pripravi dokument s ključnimi informacijami o naložbi, ki vsebuje podrobne informacije o ponudniku storitev množičnega financiranja, njegovih sistemih in kontrolah za upravljanje tveganj, finančnem modeliranju za ponudbo za množično financiranje ter njegovi pretekli uspešnosti.

5.  Vsi ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in uporabljajo ustrezne postopke za preverjanje popolnosti, pravilnosti in jasnosti informacij v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi.

6.  Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi odkrije ▌opustitev, ▌napako ali ▌netočnost, ki bi lahko pomembno vplivala na pričakovano donosnost naložbe, se popravki izvedejo na naslednji način:

(a)  ponudniki storitev množičnega financiranja, ki ponujajo storitve iz točke (i) člena 3(1)(a), o opustitvi, napaki ali netočnosti nemudoma obvestijo lastnika projekta, ki zadevne informacije dopolni ali spremeni;

(b)  ponudniki storitev množičnega financiranja, ki ponujajo storitve iz točke (ii) člena 3(1)(a), sami popravijo opustitev, napako ali netočnost v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi.

Kadar se takšna dopolnitev ali sprememba ne izvede, ponudnik storitev množičnega financiranja ne poda ponudbe za množično financiranje oziroma prekliče obstoječo ponudbo, dokler dokument s ključnimi informacijami o naložbi ne izpolnjuje zahtev iz tega člena.

7.  Vlagatelj lahko od ponudnika storitev množičnega financiranja zahteva, da poskrbi za prevod dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi v jezik, ki ga izbere vlagatelj. Prevod dosledno in točno odraža vsebino izvirnega dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi.

Če ponudnik storitev množičnega financiranja ne zagotovi zahtevanega prevoda dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi, ponudnik storitev množičnega financiranja vlagatelju jasno svetuje, naj se ne odloči za naložbo.

8.  Pristojni nacionalni organi ne zahtevajo predhodne priglasitve in odobritve dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi.

9.  ESMA lahko pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da se določi:

(a)  vsebino in zahteve glede predloge za predstavitev informacij iz odstavka 2 in Priloge;

(b)  vrste tveganj, ki so bistvena pri ponudbi za množično financiranje in jih je zato treba razkriti v skladu z delom C Priloge;

(ba)  uporabo določenih finančnih razmerij za večjo jasnost ključnih finančnih informacij;

(c)  provizije in pristojbine ter stroške transakcij iz točke (a) dela H Priloge, vključno s podrobno razčlenitvijo neposrednih in posrednih stroškov, ki jih nosi vlagatelj.

Pri pripravi standardov ESMA razlikuje med storitvami iz točke (i) člena 3(1)(a) in storitvami iz točke (ii) člena 3(1)(a).

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do … [XXX mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 17

Oglasna deska

1.  Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki svojim vlagateljem omogočajo neposredno medsebojno komunikacijo ter prodajo in nakup posojilnih pogodb ali prenosljivih vrednostnih papirjev, ki so se sprva financirali prek množičnega financiranja na njihovih platformah, svoje stranke obvestijo, da ne upravljajo sistema trgovanja ter da se take dejavnosti nakupa in prodaje na njihovih platformah lotevajo po lastni presoji in na lastno odgovornost. Takšni ponudniki storitev množičnega financiranja svoje stranke tudi obvestijo, da se pravila iz Direktive 2014/65/EU za mesta trgovanja, kot so opredeljena v točki 24 člena 4(1) navedene direktive, za njihove platforme ne uporabljajo.

2.  Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki podajo referenčno ceno za nakup in prodajo iz odstavka 1, svoje stranke obvestijo, ali je ▌referenčna cena zavezujoča ali ne, in ▌utemeljijo podlago, na kateri je bila izračunana referenčna cena.

2a.  Da bi ponudniki storitev množičnega financiranja vlagateljem omogočali nakup in prodajo posojil, pridobljenih na njihovi platformi, vlagateljem omogočajo preglednost glede svojih platform z zagotavljanjem informacij o učinkovitosti ustvarjenih posojil.

Člen 18

Dostop do evidenc

Ponudniki storitev množičnega financiranja:

(a)  pet let hranijo vse evidence, povezane s svojimi storitvami in posli, na trajnem nosilcu podatkov;

(b)  zagotovijo, da imajo njihove stranke vedno neposreden dostop do evidenc zanje opravljenih storitev;

(c)  pet let hranijo vse sporazume med ponudniki storitev množičnega financiranja in njihovimi strankami.

Poglavje V

Tržna sporočila

Člen 19

Zahteve glede tržnih sporočil

1.  Ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo, da so vsa njihova tržna sporočila vlagateljem jasno prepoznavna kot taka.

2.  Nobeno tržno sporočilo ni nesorazmerno usmerjeno v posamezne načrtovane, nedokončane ali tekoče projekte ali ponudbe za množično financiranje pred zaključkom zbiranja sredstev za projekt. ▌

3.  Ponudniki storitev množičnega financiranja za svoja tržna sporočila uporabijo enega ali več uradnih jezikov države članice, v kateri delujejo, ali v angleščini.

4.  Pristojni nacionalni organi ne zahtevajo predhodne priglasitve in odobritve tržnih sporočil.

Člen 20

Objava nacionalnih določb o zahtevah glede trženja

1.  Pristojni nacionalni organi na svojih spletnih mestih objavijo in redno posodabljajo državne zakone, predpise in upravne določbe, ki se uporabljajo za tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja.

2.  Pristojni organi uradno obvestijo ESMA o vseh zakonih, predpisih in upravnih določbah ter njihovih povzetkih iz odstavka 1 ter spletnih povezavah na spletna mesta pristojnih organov, na katerih so te informacije objavljene. Pristojni organi ESMA predložijo povzetek navedenih relevantnih nacionalnih določb v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

3.  Pristojni organi uradno obvestijo ESMA o vseh spremembah informacij, posredovanih v skladu z odstavkom 2, in brez odlašanja predložijo posodobljen povzetek relevantnih nacionalnih določb.

4.  ESMA na svojem spletnem mestu objavi in posodablja povzetek relevantnih nacionalnih določb v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in povezave na spletna mesta pristojnih organov iz odstavka 1. ESMA ni odgovoren za informacije, predstavljene v povzetku.

5.  Pristojni nacionalni organi so enotne kontaktne točke, odgovorne za zagotavljanje informacij o pravilih trženja v svojih državah članicah.

▌7. Pristojni organi redno, in sicer vsaj enkrat na leto, poročajo ESMA o izvršilnih ukrepih, ki so jih v letu pred tem sprejeli na podlagi svojih nacionalnih zakonov, predpisov in upravnih določb, ki se uporabljajo za tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja. Poročilo vsebuje zlasti naslednje:

(a)  skupno število sprejetih izvršilnih ukrepov glede na vrsto kršitve, kadar je to ustrezno;

(b)  kadar so ti na voljo, rezultate izvršilnih ukrepov, vključno z vrsto naloženih sankcij, in sicer glede na vrsto sankcij ali popravljalnih ukrepov, ki so jih izvedli ponudniki množičnega financiranja;

(c)  kadar so ti na voljo, primere, kako so pristojni organi obravnavali nespoštovanje nacionalnih določb s strani ponudnikov storitev množičnega financiranja.

Poglavje VI

Pooblastila in pristojnosti ustreznega nacionalnega pristojnega organa

Oddelek I

Pristojnosti in postopki

Člen 21

Varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov

Pooblastila, prenesena na nacionalni pristojni organ ali na katero koli uradno ali drugo osebo, ki jo pooblasti nacionalni pristojni organ, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij, za katere velja varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov.

Člen 25

Izmenjava informacij

ESMA in pristojni organi si brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje nalog v skladu s to uredbo.

Člen 26

Poklicna skrivnost

Obveznost varovanja poklicne skrivnosti iz člena 76 Direktive 2014/65/EU velja za nacionalne pristojne organe, ESMA in vse osebe, ki delajo ali so delale pri nacionalnem pristojnem organu ali ESMA, ali pri kateri koli drugi osebi, na katero so bile prenesene naloge, vključno s pogodbeno zaposlenimi revizorji in strokovnjaki.

Oddelek II

UPRAVNE SANKCIJE IN DRUGI UPRAVNI UKREPI

Člen 27a

Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi

1.  Brez poseganja v pravico držav članic, da predvidijo in naložijo kazenske sankcije v skladu s členom 27c, države članice določijo predpise o ustreznih upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, ki se uporabljajo vsaj, kadar ponudnik storitev množičnega financiranja ne izpolnjuje zahtev iz poglavij I do V. Navedene upravne sankcije in drugi upravni ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Države članice zagotovijo dejansko izvajanje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov.

2.  Države članice v skladu z nacionalnim pravom na pristojne nacionalne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitve iz poglavij od I do V te uredbe uporabijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge upravne ukrepe:

(a)  javno izjavo, v kateri sta navedeni oseba, odgovorna za kršitev, in narava kršitve;

(b)  odredbo, ki od osebe zahteva, da preneha z zadevnim ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)  začasno ali, v primeru ponavljajočih se resnih kršitev, trajno prepoved, ki vsakemu članu upravljalnega organa pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev, ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, preprečuje opravljanje upravljavske funkcije v takih družbah;

(d)  v primeru fizične osebe najvišje upravne denarne kazni v višini 5 % letnega prometa ponudnika storitev množičnega financiranja v koledarskem letu, v katerem je prišlo do kršitve;

(e)  najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je slednjo mogoče opredeliti, tudi če ta korist presega najvišja zneska iz točke (d).

3.  Kadar se določbe iz prvega odstavka uporabljajo za pravne osebe, države članice na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da lahko v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, članom organa upravljanja in drugim posameznikom, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za kršitev, naložijo upravne sankcije in druge upravne ukrepe, določene v odstavku 2.

4.  Države članice zagotovijo, da je vsaka odločitev ali ukrep, s katerim se naloži upravne sankcije in druge upravne ukrepe v skladu z odstavkom 2, ustrezno obrazložen in da v zvezi z njim velja pravica do pritožbe na sodišču.

Člen 27b

Izvajanje pooblastil za nalaganje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov

1.  Pristojni organi izvajajo svoja pooblastila za nalaganje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov iz člena 27a v skladu s to uredbo in s svojim nacionalnim pravnim okvirom, kot je ustrezno:

(a)  neposredno;

(b)  v sodelovanju z drugimi organi;

(c)  v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na druge organe;

(d)  z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

2.  Pristojni organi pri določitvi vrste in ravni upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa, naloženega na podlagi člena 27a, upoštevajo, v kolikšni meri je kršitev namerna ali posledica malomarnosti ter vse druge zadevne okoliščine, po potrebi tudi:

(a)  pomembnost, težo in trajanje kršitve;

(b)  stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(c)  finančno moč fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev;

(d)  pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev, če jih je mogoče opredeliti;

(e)  izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti;

(f)  raven sodelovanja fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po povračilu pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(g)  predhodne kršitve fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

Člen 27c

Kazenske sankcije

1.  Države članice lahko sklenejo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah ali drugih upravnih ukrepov za kršitve, za katere v skladu z nacionalnim kazenskim pravom že veljajo kazenske sankcije.

2.  Če države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena sklenejo določiti kazenske sankcije za kršitev iz člena 27a(1), zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi na voljo vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejemajo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki, sproženimi ob kršitvah iz člena 27a(1), in da enake informacije zagotovijo drugim pristojnim organom ter ESMA, s čimer jim omogočijo izpolnitev njihove obveznosti glede sodelovanja za namene te uredbe.

Člen 27d

Dolžnosti uradnega obveščanja

Države članice Komisijo in ESMA do ... [eno leto od datuma začetka veljavnosti te uredbe] uradno obvestijo o zakonih, predpisih in upravnih določbah za izvajanje tega poglavja, tudi o morebitnih ustreznih kazenskopravnih določbah. Države članice Komisijo in ESMA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

Člen 27e

Sodelovanje med pristojnimi organi in ESMA

1.  Nacionalni pristojni organi in ESMA tesno sodelujejo med seboj ter si izmenjujejo informacije za opravljanje svojih dolžnosti v skladu s tem poglavjem.

2.  Nacionalni pristojni organi se pri nadzoru tesno usklajujejo za odkrivanje in odpravljanje kršitev te uredbe, razvijanje in spodbujanje primerov najboljših praks, lajšanje sodelovanja, spodbujanje doslednosti razlage ter pripravo ocen sodne pristojnosti druge države v primeru morebitnih nesoglasij.

3.  Kadar nacionalni pristojni organ ugotovi, da zahteva iz poglavij I do V ni bila izpolnjena, ali ima razlog za takšno domnevo, pristojni organ dovolj podrobno obvesti o subjektu ali subjektih, za katere obstaja sum takšne kršitve. Zadevni pristojni organi tesno sodelujejo pri usklajevanju svojega nadzora, da bi zagotovili doslednost odločitev.

Člen 27f

Objava upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov

1.  V skladu z odstavkom 4 države članice zagotovijo, da nacionalni pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsaj vsako odločitev o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa, zoper katerega ni bila vložena pritožba, potem ko je bil o njej uradno obveščen naslovnik sankcije ali ukrepa.

2.  Objava iz odstavka 1 vsebuje informacije o vrsti in naravi kršitve, identiteti odgovornih oseb ter o naloženih upravnih sankcijah ali drugih upravnih ukrepih.

3.  Kadar je v primeru pravnih oseb objava identitete ali v primeru fizičnih oseb objava identitete in osebnih podatkov po mnenju pristojnega organa na podlagi ocene za vsak posamezen primer nesorazmerna ali če objava po njegovem mnenju ogroža stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku ali kadar bi objava, kolikor je to mogoče ugotoviti, vpleteni osebi povzročila nesorazmerno škodo, države članice zagotovijo, da pristojni organi:

(a)  odložijo objavo odločitve o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa, dokler razlogi za odlog ne prenehajo obstajati;

(b)  odločitev o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa objavijo anonimno, v skladu z nacionalnim pravom, ali

(c)  ne objavijo sklepa o izreku upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa, če pristojni organ meni, da se možnosti iz točk (a) in (b) štejeta za nezadostni, da bi z njima zagotovili:

(i)  da ne bo ogrožena stabilnost finančnih trgov ali

(ii)  da bo objava takšnih odločitev glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne, sorazmerna.

4.  V primeru odločitve, da se upravna sankcija ali drug upravni ukrep objavi anonimno, se lahko objava zadevnih podatkov odloži. Kadar nacionalni pristojni organ objavi odločitev o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa, zoper katerega je mogoča pritožba pred ustreznimi sodnimi organi, pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu poleg tega nemudoma objavijo te informacije in vse poznejše informacije o izidu takšne pritožbe. Objavijo se tudi vse sodne odločbe, s katerimi se razveljavi naložitev upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa.

5.  Nacionalni pristojni organ zagotovi, da vsaka odločitev, ki je objavljena v skladu z odstavki od 1 do 4, ostane dostopna na njihovem uradnem spletnem mestu vsaj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v navedenih sklepih, se hranijo le na uradni spletni strani pristojnega organa toliko časa, kolikor zahtevajo veljavna pravila o varstvu podatkov.

6.  Nacionalni pristojni organi obvestijo ESMA o vseh naloženih upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, tudi, kadar je to ustrezno, o morebitnih pritožbah v zvezi z njimi in izidu takšnih pritožb.

7.  ESMA vzdržuje osrednjo zbirko podatkov o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, o katerih je obveščen. Do te zbirke podatkov imajo dostop le ESMA, EBA, EIOPA in pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih posredujejo nacionalni pristojni organi v skladu z odstavkom 6.

Člen 36

Varstvo podatkov

1.  Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov v okviru te uredbe, pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta.

2.  ESMA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Poglavje VII

Delegirani akti

Člen 37

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 31(10) in člena 34(3) se na Komisijo prenese za obdobje petih let od ... [▌datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastil iz členov 3(2), 6(4), 7(7), 10(10), 15(6), 16(9), 31(10) in 34(3) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 3(2), 6(4), 7(7), 10(10), 15(6), 16(9), 31(10) in 34(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Poglavje VIII

Končne določbe

Člen 38

Poročilo

1.  Komisija pred ... [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku uporabe te uredbe] po posvetovanju z ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe in mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2.  V poročilu se oceni naslednje:

(a)  delovanje trga za ponudnike storitev množičnega financiranja v Uniji, vključno z razvojem trga in trendi, ▌njihovimi tržnimi deleži, pri čemer se zlasti prouči, ali je treba prilagoditi opredelitev pojmov in pragov iz te uredbe in ali je obseg storitev, ki jih zajema ta uredba, še vedno ustrezen;

(b)  vpliv te uredbe na pravilno delovanje notranjega trga storitev množičnega financiranja, vključno z vplivom na dostop do financiranja za mala in srednja podjetja ter za vlagatelje in druge kategorije oseb, na katere vplivajo te storitve;

(c)  izvajanje tehnoloških inovacij v sektorju množičnega financiranja, vključno z uporabo nebančnih načinov financiranja (vključno s prvimi javnimi ponudbami kovancev), novih inovativnih poslovnih modelov in tehnologij;

(d)  ali je prag, določen v členu 2(2)(d), še vedno primeren za doseganje ciljev, določenih v tej uredbi;

(e)  učinke nacionalnih zakonov in drugih predpisov, ki urejajo tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja, na svobodo opravljanja storitev, konkurenco in zaščito vlagateljev;

(f)  uporaba upravnih sankcij in zlasti morebitna potreba po nadaljnji harmonizaciji upravnih sankcij, določenih za kršitev te uredbe;

(g)  nujnost in sorazmernost naložitve obveznosti glede skladnosti z nacionalnimi določbami za izvajanje Direktive (EU) 2015/849 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ponudnikom storitev množičnega financiranja in uvrstitve teh ponudnikov storitev množičnega financiranja na seznam pooblaščenih subjektov za namene Direktive (EU) 2015/849;

(h)  ustreznost razširitve področja uporabe te uredbe na tretje države;

(i)  sodelovanje med nacionalnimi pristojnimi organi in ESMA ter ustreznost nacionalnih pristojnih organov kot nadzornikov za to uredbo;

(j)  možnost uvedbe posebnih ukrepov v tej uredbi za spodbujanje trajnostnih in inovativnih projektov množičnega financiranja ter uporabe sredstev EU.

Člen 38a

Sprememba Uredbe (EU) 2017/1129

V členu 1(4) Uredbe (EU) št. 2017/1129 se vstavi naslednja točka:"

(k) ponudbo za množično financiranje evropskega ponudnika storitev množičnega financiranja v smislu člena 3(1)(c) Uredbe (EU) št. .../...(12), če ne presega praga, določenega v členu 2(2)(d) navedene uredbe.

Člen 39

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... [Urad za publikacije: vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C , , str. . (2) UL C , , str. . (3) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66). (4) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349). (5) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12). (6) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338). (7) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35). (8) COM(2017)0340, Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi. (9) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73). (10) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1). (11) UL L 297, 7.11.2013, str. 107. (12) * UL: prosimo, vstavite številko, datum in sklic na podatke o objavi te uredbe.