Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0197(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0094/2019

Predložena besedila :

A8-0094/2019

Razprave :

PV 26/03/2019 - 3
CRE 26/03/2019 - 3

Glasovanja :

PV 27/03/2019 - 18.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0303

Sprejeta besedila
PDF 302kWORD 104k
Sreda, 27. marec 2019 - Strasbourg
Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad***I
P8_TA(2019)0303A8-0094/2019
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0372),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 177, 178 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0227/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj pa tudi mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0094/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 90.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 115.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu
P8_TC1-COD(2018)0197

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti drugega odstavka člena 177, člena 178 in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.:

(1)  Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti ter otoške, čezmejne in gorske regije.

(2)  Kohezijski sklad je bil ustanovljen, da bi prispeval k splošnemu cilju krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije, in sicer z zagotavljanjem finančnih prispevkov na področju okolja in vseevropskih omrežij na področju prometne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: TEN-T), kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(3).

(3)  Uredba (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [nova uredba o skupnih določbah](4) določa skupna pravila, ki se uporabljajo za različne sklade, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropskim socialnim skladom plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Skladom za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Skladom za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrumentom za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV), ki delujejo na podlagi skupnega okvira (v nadaljnjem besedilu: skladi). [Sprememba 1]

(3a)   Države članice in Komisija zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost z Evropskim skladom za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Kohezijskim skladom, Evropskim socialnim skladom plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR) ter Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), da se bodo medsebojno dopolnjevali, kjer bo to koristno za pripravo uspešnih projektov. [Sprememba 2]

(4)  Da bi poenostavili pravila, ki se uporabljajo za ESRR in Kohezijski sklad za programsko obdobje 2014–2020, bi morala enotna uredba določati pravila, ki se uporabljajo za oba sklada.

(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spolain Evropskega stebra socialnih pravic. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo socialne in dohodkovne neenakosti, nadaljevanje boja proti revščini, ohranitev in spodbujanje ustvarjanja kakovostnih delovnih mest s pripadajočimi pravicami in da ESRR in Kohezijski sklad spodbujata enake možnosti za vse, in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.Sklada bi morala spodbujati tudi prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Naložbe v okviru ESRR bi morale v sinergiji z ESS+ prispevati k spodbujanju socialnega vključevanja in boju proti revščini ter povečanju kakovosti življenja državljanov v skladu z obveznostmi iz Konvencije OZN o pravicah invalidov in Konvencije OZN o otrokovih pravicah , da bi tako prispevale k otrokovim pravicam. [Sprememba 3]

(6)  Treba je vključiti določbe za ESRR v podporo cilju „naložbe za delovna mesta in rast“ ter cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

(7)  Za opredelitev vrste dejavnosti, ki jih lahko podpirata ESRR in Kohezijski sklad, bi bilo treba določiti posebne cilje politike za zagotavljanje podpore iz navedenih skladov, da se zagotovi, da prispevata k enemu ali več skupnim ciljem politike iz člena 4(1) Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah].

(8)  V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju notranje in zunanje demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. ESRR mora biti pri oblikovanju in izvajanju programov bolj specifično usmerjen v demografske spremembe, ki so ključni izziv in prednostno področje. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in odgovornosti ter delitev odgovornosti prizadevanj med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR zagotoviti podporo za olajšanje dolgoročnega vključevanjalahko kohezijska politika s sprejetjem pristopa, ki želi zaščititi dostojanstvo in pravice migrantov, prispevala k vključevanju beguncev in migrantov, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, tudi z vidika vzajemne krepitve povezave med vključevanjem in lokalno gospodarsko rastjo, zlasti z zagotavljanjem infrastrukturne podpore za mesta in lokalne organe, ki sodelujejo pri izvajanju politik vključevanja. [Sprememba 4]

(9)  Da bi podprli prizadevanja držav članic in regij pri zmanjševanju razlik v ravni razvoja in usklajevanju neenakih razmer v regijah EU, soočanju z s socialnimi razlikami, novimi izzivi in zagotovili vključujoče družbe in visoko raven varnosti njihovih državljanov ter preprečitev ter za preprečitev marginalizacije in radikalizacije, pri tem pa se oprli na sinergije in dopolnjevanja z drugimi politikami Unije, bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k varnosti na področjih, na katerih je treba zagotoviti varne, sodobne in dostopne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot staso komunikacije, javni promet in, energija ter univerzalne, kakovostne javne storitve, ki so bistvene pri odpravljanju regionalnih in socialnih razlik, podpiranju socialne kohezije in regionalnega razvoja ter spodbujanju podjetij in ljudi, naj ostanejo v lokalnem okolju. [Sprememba 5]

(10)  Poleg tega bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture ter k spodbujanju čistev vsej Uniji, tudi na podeželskih območjih, kjer ima velik pomen za mala in srednja podjetja, ter k spodbujanju trajnostne večmodalne urbane mobilnosti s poudarkom na hoji, kolesarjenju, javnem prevozu in skupni mobilnosti, ki ne onesnažuje. [Sprememba 6]

(10a)   Številni največji izzivi v Evropi vse bolj vplivajo na marginalizirane romske skupnosti, ki pogosto živijo v mikroregijah z omejenimi možnostmi, kjer ni varne in dostopne pitne vode, kanalizacije in elektrike in kjer ni možnosti prevoza, digitalne povezljivosti, sistemov obnovljive energije ali odpornosti na nesreče. Zato ESRR in Kohezijski sklad prispevata k izboljšanju življenjskih razmer Romov in polnemu uresničevanju njihovega potenciala kot državljanov EU, države članice pa zagotovijo, da vseh pet ciljev politike ESRR in Kohezijskega sklada vključuje tudi Rome. [Sprememba 7]

(11)  Zaradi splošnega cilja Kohezijskega sklada iz PDEU je treba določiti in omejiti specifične cilje, ki bi jih Kohezijski sklad moral podpreti.

(12)  Da bi prispevali k ustreznemu upravljanju, izvrševanju, čezmejnem sodelovanju in širjenju dobrih praks in inovacij na področju pametne specializacije in krožnega gospodarstva, izboljšali splošno upravno zmogljivost institucij in upravljanje v državah članicah, tudi na regionalni in lokalni ravni na načelih upravljanja na več ravneh, ki izvajajo programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba omogočiti podpornespodbujati strukturne ukrepe v okviru vseh specifičnih ciljevza krepitev upravnih zmogljivost v podporo vsem specifičnim ciljem. Ker temeljijo na merljivih ciljih in ker so državljani in podjetja poučeni o njih kot o sredstvu za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena za upravičence in organe upravljanja, je mogoče s temi ukrepi doseči pravo ravnovesje med usmerjenostjo politike v rezultate ter ravnjo pregledov in kontrol. [Sprememba 8]

(13)  Za spodbujanje in krepitev ukrepov sodelovanja v programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba okrepiti ukrepe sodelovanja s partnerji tudi na lokalni in regionalni ravni v posamezni državi članici ali med različnimi državami članicami v zvezi s podporo, ki se zagotavlja na podlagi vseh specifičnih ciljev. Tako okrepljeno sodelovanje dopolnjuje sodelovanje v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) in bi zlasti moralo podpreti sodelovanje med strukturiranimi partnerstvi za izvajanje regionalnih strategij, kot so opredeljene v sporočilu Komisije z naslovom „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“(5). Partnerji so zato lahko iz katere koli regije v Uniji, vendar lahko vključujejo tudi čezmejne regije in regije, ki so vse zajete v Evropskih združenjih za teritorialno sodelovanje, v makroregionalni strategiji ali strategiji za morske bazene ali kombinaciji obeh. [Sprememba 9]

(13a)   V prihodnji kohezijski politiki se lahko ustrezno upoštevajo in podpirajo regije v Uniji, ki bodo čutile največ posledic zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije, zlasti tiste, ki se bodo zato znašle na zunanjih morskih ali kopenskih mejah Unije. [Sprememba 10]

(14)  Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja, predvsem glede zelo pomembnega obravnavanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, načrta Združenih narodov do leta 2030 in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter spodbujanja Unije glede ciljev o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“, osredotočanju na revščino, neenakost in pravičen prehod na socialno in okoljsko trajnostno gospodarstvo v sodelovanju z ustreznimi javnimi organi, gospodarskimi in socialnimi partnerji ter organizacijami civilne družbe. Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam in da bi se prispevalo k financiranju ukrepov, ki jih je treba sprejeti na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni za izpolnitev zavez v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, pa tudi da bi se zagotovili celostni ukrepi za preprečevanje nesreč, ki združuje odpornost na nesreče, preprečevanje tveganj, pripravo in ukrepe odzivanja, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošne ciljne vrednosti, v skladu s katero se 25 %varstva biotske raznovrstnosti z namenitvijo 30 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Sklada morata pomembno prispevati k doseganju krožnega in nizkoogljičnega gospodarstva na vseh ozemljih Unije in celovito vključevati regionalno razsežnost. Operacije v okviru ESRR bodo predvidoma prispevale 30 %bi morale prispevati najmanj 35 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 37 %40 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje. Te odstotke je treba spoštovati v celotnem programskem obdobju. Zato bodo med pripravo in izvajanjem teh skladov opredeljeni ustrezni ukrepi in ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Ti ukrepi in finančna sredstva, rezervirana za njihovo izvajanje, se vključijo v nacionalne celovite energetske in podnebne načrte v skladu s Prilogo IV k Uredbi (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ter v dolgoročno strategijo prenove, določeno v skladu z revidirano direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EU) 2018/844, da bi prispevali k doseganju dekarboniziranega stavbnega fonda do leta 2050 in se priložijo programom. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ogljično intenzivnim območjem, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez za razogljičenje, da bi jim pomagali pri izvajanju strategij, ki so v skladu s podnebno zavezo Unije in so določena s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti ter v skladu z Direktivo (EU) 2018/410 o sistemu trgovanja z emisijami, in za zaščito delavcev z možnostmi usposabljanja in prekvalifikacije. [Sprememba 11]

(15)  Da bi ESRR lahko zagotovil podporo v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v smislu naložb v infrastrukturo in s tem povezanih naložb, dejavnosti usposabljanja in vključevanja za izboljšanje in razvoj upravnih znanj in sposobnosti, je treba zagotoviti, da lahko ESRR zagotovi podporo tudi za dejavnosti v okviru specifičnih ciljev ESS+, opredeljenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [novi ESS+](6). [Sprememba 12]

(16)  Da bi čim učinkoviteje usmerili porabo omejenih virov, bi morala biti podpora iz ESRR za produktivne naložbe v okviru ustreznega specifičnega cilja omejena samo na mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES(7), razen če naložbe vključujejo sodelovanje z MSP pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih ter podjetjem, ki niso MSP, brez poseganja v delovna mesta, povezana z isto ali podobno dejavnostjo v drugih evropskih regijah, v smislu člena 60 Uredbe (EU).../... [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 190/rev]

(17)  ESRR bi moral s finančno podporo v prehodnem obdobju pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Ravno tako bi moral spodbujati odpornost in preprečevati zaostajanje ranljivih ozemelj. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti zlasti na cilj politike dva politična cilja: „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj inovativnega, pametnega in vključujočega gospodarskega razvoja in preobrazbe , regionalne povezljivosti na področju tehnologij, razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, povezljivosti in učinkovite javne uprave“ ter „bolj zelena, nizkoogljična in odporna Evropa za vse s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, prilagajanja na podnebne spremembe ter preprečevanja in obvladovanja tveganj“, ob upoštevanju splošnih ciljev politike, ki so bolj povezana in solidarna Evropa, ki bo pomagala zmanjšati ekonomske, socialne in teritorialne asimetrije. Navedena tematskaTakšno tematsko osredotočenost bi morala biti doseženabilo treba doseči na nacionalni ravni, hkrati pa bi bilo treba omogočiti prožnost na ravnipolje prožnosti pri posameznih programov in programih ter med tremi skupinami držav članic, oblikovanimi v skladu z zadevnim bruto nacionalnim dohodkomrazličnimi kategorijami regij, tudi ob upoštevanju različnih ravni razvoja. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članicregij ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij. [Sprememba 14]

(17a)   Da bodo naložbe, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, strateško pomembne, lahko države članice v okviru veljavnega pakta za stabilnost in rast ustrezno utemeljeno zahtevajo večjo prožnost za javne ali enakovredne strukturne izdatke. [Sprememba 15]

(18)  Da bi osredotočili podporo na ključne prednostne naloge Unije in v skladu s cilji socialne, ekonomske in teritorialne kohezije iz člena 174 PDEU ter ciljev politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nove uredbe o skupnih določbah], je primerno tudi, da se zahteve o tematski osredotočenosti spoštujejo v celotnem programskem obdobju, tudi v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi. [Sprememba 16]

(18a)   ESRR bi moral obravnavati težave pri dostopu do velikih trgov in oddaljenosti od njih, s katerimi se srečujejo območja z zelo majhno gostoto prebivalstva, kot je navedeno v Protokolu (št. 6) o posebnih določbah o cilju 6 v okviru strukturnih skladov na Finskem in Švedskem k Aktu o pristopu iz leta 1994. ESRR bi moral poleg tega obravnavati posebne težave, s katerimi se srečujejo določeni otoki, obmejne regije, gorske regije in redko poseljena območja, katerih geografska lega zavira njihov razvoj, da bi se podprl njihov trajnostni razvoj. [Sprememba 17]

(19)  V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroški bi se lahko podprli z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njihovih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU, tudi množično financiranje. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v okolje in TEN-T. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba poenostavitimoral seznam dejavnosti upoštevati posebne nacionalne in regionalne razvojne potrebe ter endogeni potencial in bi ga bilo treba poenostaviti, in podpreti pa bi moral naložbe v infrastrukturo, vključno z infrastrukturo in zmogljivostmi za raziskave in inovacije, infrastrukturo za potrebe kulture in dediščine, infrastrukturo za trajnostni turizem, tudi prek turističnih območij, storitve za podjetja ter naložbe v stanovanja, naložbe v zvezi z dostopom do storitev s posebnim poudarkom na zapostavljenih, marginaliziranih in segregiranih skupnostih, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva, podporo regijam v prehodnem obdobju zaradi dekarbonizacije, ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem, izmenjavo izkušenj med partnerji in dejavnostmi, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi tudi oba sklada morala podpreti dejavnosti tehnične pomoči. Da bi podprli zagotavljanje širšega nabora intervencij za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+. [Sprememba 18]

(20)  Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, vključno z obravnavo manjkajočih povezav in ozkih grl na uravnotežen način ter za izboljšanje varnosti obstoječih mostov in predorov, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega upravljanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE). Ta omrežja morajo spodbuditi javne storitve na podeželskih območjih, zlasti na redko poseljenih območjih in območjih s pretežno starajočim se prebivalstvom, da bi spodbudili medsebojno povezljivost mest in podeželja, spodbudili razvoj podeželja in premostili digitalni razkorak. [Sprememba 19]

(21)  Hkrati je pomembno, da se na eni strani opredelijo sinergije, na drugi strani pa pojasnijo tiste dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe ESRR in Kohezijskega sklada, vključno z naložbami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8), da se pomnožijo učinki ali prepreči podvajanje razpoložljivih finančnih sredstev, ki že obstajajo kot del navedene direktive. Poleg tega bi bilo treba izrecno določiti, da čezmorske države in ozemlja iz Priloge II k PDEU niso upravičeni do podpore iz ESRR in Kohezijskega sklada. [Sprememba 20]

(22)  Države članice bi morale Komisiji redno pošiljati informacije o napredku, doseženem z uporabo skupnih kazalnikov izložkov in rezultatov iz Priloge I. Skupni kazalniki izložkov in rezultatov se lahko po potrebi dopolnijo s kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe. Informacije, ki jih predložijo države članice, bi morale biti podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti osnovni niz kazalnikov iz Priloge II.

(23)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba izvesti ocenjevanje skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu. [Sprememba 21]

(24)  Da bi ukrepi na tem področju čim bolj povečali prispevek k teritorialnemu razvoju in učinkoviteje obravnavali gospodarske, demografske, okoljske in socialne izzive, kot je določeno v členu 174 PDEU, na področjih z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami, vključno s staranjem prebivalstva, dezertifikacijo podeželja in upadanjem števila prebivalstva, pa tudi z demografskimi pritiski ali težko dostopnimi osnovnimi storitvami, bi morali ukrepi na tem področju temeljiti na programih, oseh ali celostnih teritorialnih strategijah, vključno s tistimi v urbanih območjih. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR zagotoviti na podlagi obrazcev iz člena 22 Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], s čimer bi se zagotovila ustrezna udeležba za mestna območja in podeželske skupnosti. Ti ukrepi bi morali biti dve plati iste medalje, ki bi temeljili na osrednjih mestnih vozliščih in njihovi okolici ter na bolj oddaljenih podeželskih območjih. Te strategije imajo lahko koristi tudi od pristopa financiranja iz več skladov in celostnega pristopa, ki vključuje ESRR, ESS +, ESPR in EKSRP. Celostnemu teritorialnemu razvoja bi bilo treba na nacionalni ravni nameniti najmanj 5 % sredstev iz ESRR. Zato bi bilo treba podporo zagotoviti z ustrezno udeležbo lokalnih, regionalnih in urbanih organov, ekonomskih in socialnih partnerjev ter predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij. [Sprememba 22]

(24a)   Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ogljično intenzivnim območjem, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju, da bi jim pomagali pri izvajanju strategij za razogljičenje v skladu s podnebnimi zavezami Unije v okviru Pariškega sporazuma, ki ščitijo delavce in prizadete skupnosti. Ta območja bi morala biti upravičena do namenske podpore za pripravo in izvajanje načrtov za razogljičenje njihovih gospodarstev ob upoštevanju potrebe po usmerjenem poklicnem usposabljanju in možnostih za preusposabljanje delovne sile. [Sprememba 23]

(25)  V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in, tehnološkimi, socialnimi in kulturnimi izzivi, s katerimi se srečujejo urbana območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji in podeželskimi skupnostmi, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med urbanimi in podeželskimi območji, po potrebi vključno s primestnimi območji. Načela za izbiro urbanih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, pri čemer se za ta namen. Ti ukrepi imajo lahko koristi tudi od pristopa financiranja iz več skladov in celostnega pristopa, ki vključuje ESRR, ESS +, ESPR in EKSRP. Prednostni nalogi trajnostnega razvoja mest bi bilo treba na nacionalni ravni dodeli minimalna ciljna vrednost 6 %nameniti najmanj 10 % virov sredstev iz ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom. [Sprememba 24]

(26)  Za opredelitev ali zagotavljanje rešitev, ki obravnavajo vprašanja, povezana s trajnostnim razvojem mest na ravni Unije, bi se inovativni urbanistični bilo treba z inovativnimi urbanističnimi ukrepi na področju trajnostnega razvoja mest nadaljevati in jih razviti v morali nadomestiti z evropsko pobudo za mesta, ki bi se izvajala v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. Navedena pobuda bi morala zajemati vsa urbana območja in podpirati agendo Evropske unije za mestaPobuda bi morala podpirati agendo Evropske unije za mesta(9), da bi se spodbujali rast, kakovost življenja in inovacije ter da bi se opredelili in uspešno obravnavali socialni izzivi. [Sprememba 25]

(27)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam, in sicer s sprejetjem ukrepov v skladu s členom 349 PDEU, ki zagotavljajo dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da se izravnajo dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi enega ali več stalnih omejitev iz člena 349 PDEU, in sicer oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja ter ekonomske odvisnosti od maloštevilnih izdelkov, pri čemer njihova stalnost in kombinacija resno omejujeta njihov razvoj. Ta dodeljena sredstva lahko zajemajo naložbe, operativne stroške in obveznosti javne službe, katerih cilj je izravnava dodatnih stroškov, ki jih povzročijo take omejitve. Pomoč za tekoče poslovanje lahko zajema odhodke za storitve tovornega prometa, zeleno logistiko, upravljanje mobilnosti in zagonsko pomoč za prevozne storitve ter odhodke za operacije, povezane z omejitvami pri skladiščenju, čezmernim obsegom in vzdrževanjem proizvodnih orodij ter pomanjkanjem človeškega kapitala na lokalnem trgu. Ta dodeljena sredstva niso predmet tematske osredotočenosti, kakor predvideva ta uredba. Za zaščito celovitosti notranjega trga in ker je tako pri vseh dejavnostih, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, bi morala biti vsaka podpora ESRR za financiranje pomoči za tekoče poslovanje in naložb v najbolj oddaljenih regijah skladna s pravili o državni pomoči iz členov 107 in 108 PDEU. [Sprememba 26]

(28)  Za spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za prilagoditve, kjer je to upravičeno, Priloge II, ki določa seznam kazalnikov, ki se uporabljajo kot podlaga za zagotavljanje informacij Evropskemu parlamentu in Svetu o smotrnosti programov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(10). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(29)  Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo z odpravo glavnih regionalnih neravnovesij v Uniji po pristopu, ki v ospredje postavlja državljane in je usmerjen v razvoj, ki ga vodi skupnost, obenem pa spodbuja aktivno državljanstvo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi obsega razlik med stopnjami razvoja posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja – [Sprememba 27]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Skupne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

1.  Ta uredba določa specifične cilje in področje uporabe podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) v zvezi s ciljem „naložbe za delovna mesta in rast“ ter ciljem „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) iz člena [4(2)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

2.  Ta uredba prav tako določa specifične cilje in področje uporabe podpore iz Kohezijskega sklada v zvezi s ciljem „naložbe za delovna mesta in rast“ iz [točke (a) člena 4(2)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

Člen 1a

Naloge ESRR in Kohezijskega sklada

ESRR in Kohezijski sklad prispevata k splošnemu cilju krepitve gospodarske, socialne in teritorialne kohezije Unije.

ESRR prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij v Uniji in k zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno v zvezi z okoljskimi izzivi, trajnostnim razvojem in strukturno prilagoditvijo regionalnih gospodarstev.

Kohezijski sklad prispeva k projektom na področju vseevropskih omrežij in okolja. [Sprememba 28]

Člen 2

Specifični cilji za ESRR in Kohezijski sklad

1.  V skladu s cilji politike iz člena [4(1)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ESRR podpira naslednje specifične cilje:

(a)  „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbeinovativnega, pametnega in vključujočega gospodarskega razvoja in preobrazbe, regionalne povezljivosti na področju tehnologij, razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), povezljivosti in učinkovite javne uprave“ („PO1“), in sicer z: [Sprememba 29]

(i)  izboljšanjempodporo razvoju in krepitvi raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanjem, naložb in infrastrukture, uvajanja naprednih tehnologij ter podporo in spodbujanjem grozdov za inovacije med podjetji, raziskovalci, univerzami in javnimi organi; [Sprememba 30]

(ii)  izboljšanjem digitalne povezljivosti in uživanjem koristi digitalizacije za državljane, znanstvene ustanove, podjetja, vlade in vlade javno upravo na regionalni in lokalni ravni, vključno s pametnimi mesti in pametnimi vasmi; [Sprememba 31]

(iii)  izboljšanjem trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP in podpiranjem ustvarjanja in varovanja novih delovnih mest in podporo tehnološkim izboljšanjem in posodobitvam; [Sprememba 32]

(iv)  razvojem znanj in spretnosti, strategij in krepitvijo zmogljivosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijopravičen prehod, krožno gospodarstvo, socialne inovacije, podjetništvo, turistični sektor in podjetništvo prehod v industrijo 4.0; [Sprememba 33]

(b)  „bolj zelena, nizkoogljična in odporna Evropa za vse s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s: [Sprememba 34]

(i)  spodbujanjem ukrepov za energetsko učinkovitost, prihranke in boj proti energijski revščini; [Sprememba 35]

(ii)  spodbujanjem trajnostnih obnovljivih virov energije; [Sprememba 36]

(iii)  razvojem pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni; [Sprememba 37]

(iv)  spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanjem tveganj, preprečevanja tveganj, obvladovanja izjemnih vremenskih pojavov in krepitvijo odpornosti na nesrečenaravnih nesreč, vključno s potresi, gozdnimi požari, poplavami in sušo, in odpornosti nanje, ob upoštevanju ekosistemskih pristopov; [Sprememba 38]

(v)  spodbujanjem splošnega dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri; [Sprememba 39]

(vi)  spodbujanjem prehoda na krožno gospodarstvo in učinkovite rabe virov; [Sprememba 40]

(via)  podpiranjem regionalnega preoblikovanja v smeri razogljičenja in prehoda na nizkoogljično proizvodnjo energije; [Sprememba 41]

(vii)  spodbujanjemvarovanjem in krepitvijo biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanjem onesnaženja naravne dediščine, ohranjanjem in poudarjanjem zavarovanih naravnih območij, naravnih virov in zmanjševanjem vseh oblik onesnaževanja, kot so onesnaževanje zraka, vode in tal, obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje; [Sprememba 42]

(viia)   izboljšanjem zelene infrastrukture na funkcionalnih mestnih območjih, razvojem male multimodalne mobilnosti v mestih kot del neto brezemisijskega gospodarstva; [Sprememba 43]

(c)  „bolj povezana Evropa za vse z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT“ („PO3“), in sicer z: [Sprememba 44]

(i)  izboljšanjem digitalne povezljivosti; [Sprememba 45] (Zaradi te spremembe bo treba prilagoditi prilogi I in II.)

(ii)  razvojem trajnostnega, pametnega, varnega in intermodalnega omrežjapametnih, varnih in trajnostnih cestnih in železniških, intermodalnih TEN-T in čezmejnih povezav, ki je odporno so odporne na podnebne spremembe, s poudarkom na ukrepih za zmanjševanje hrupa ter na okolju prijaznih javnih prevoznih in železniških omrežjih; [Sprememba 46]

(iii)  razvojem trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in, čezmejno mobilnostjo in okolju prijaznih javnih prevoznih omrežjih; [Sprememba 47]

(iv)  spodbujanjem trajnostne večmodalne urbane mobilnosti; [Sprememba 48] (Zaradi te spremembe bo treba prilagoditi prilogi I in II.)

(d)  „bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ („PO4“), in sicer z: [Sprememba 49]

(i)  izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in vključevanja vanje in dostopa do zelo kakovostne zaposlitve prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture ter spodbujanjem socialnega gospodarstva inovacij; [Sprememba 50]

(ii)  izboljšanjem enakega dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja in športa prek razvoja dostopne infrastrukture in storitev; [Sprememba 51]

(iia)   naložbe v stanovanja, katerih lastniki so javni organi ali neprofitni subjekti in ki so namenjena za uporabo kot stanovanjski objekti za gospodinjstva z nizkim prihodkom ali ljudi s posebnimi potrebami; [Sprememba 52]

(iii)  izboljšanjemspodbujanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti in prikrajšanih skupnosti, migrantov inkot je romska, zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami; [Sprememba 53]

(iiia)   spodbujanjem dolgoročnega socialno-ekonomskega vključevanja beguncev in migrantov, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, s celostnimi ukrepi, vključno s stanovanji in socialnimi storitvami z zagotavljanjem podpore za mesta in lokalne organe v okviru infrastrukture; [Sprememba 54]

(iv)  zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture zdravstvenega varstva in drugih sredstev, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom in preventivnimi ukrepi, ter napredkom pri prehodu z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti; [Sprememba 55]

(iva)   zagotavljanjem podpore fizični, gospodarski in socialni oživitvi prikrajšanih skupnosti; [Sprememba 56]

(e)  „Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnihvseh drugih območij ter lokalnih pobud“ („PO5“), in sicer s: [Sprememba 57]

(i)  spodbujanjem celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulturnekulture, naravne dediščine, trajnostnega turizma tudi prek turističnih okrožij, športa in varnosti v urbanih območjih, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji; [Sprememba 59]

(ii)  spodbujanjem celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturnekulture, naravne dediščine, trajnostnega turizma, tudi prek turističnih okrožij, športa in varnosti, vključno s podeželjem in obalnimi območji, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnostna lokalni ravni, na podeželskih, gorskih, otoških in obalnih regijah, odročnih, redko poseljenih in drugih območjih s težjim dostopom do osnovnih storitev, tudi na ravni NUTS 3, prek strategij za teritorialni in lokalni razvoj, v oblikah, navedenih v točkah (a), (b) in (c) člena 22 Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 59]

1a.   Izboljšanje večmodalne urbane mobilnosti v majhnem obsegu, kot je določena v točki (b)(vii a) tega člena, velja za upravičeno do podpore, če prispevek ESRR k operaciji ne presega 10 000 000 EUR. [Sprememba 60]

2.  Kohezijski sklad podpira PO2 in specifične cilje v okviru PO3 iz točk (ii), (iii) in (iv) odstavka 1(c).

3.  V zvezi s specifičnimi cilji z doseganjem specifičnih ciljev iz odstavka 1 lahko ESRR ali Kohezijski sklad , če je to primerno, podpira tudidejavnosti v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, če : [Sprememba 61]

(a)  izboljšujejoizboljšuje zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov, ter podpira javne organe, lokalno in regionalno upravo, odgovorne za izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada prek posebnih načrtov za okrepitev upravnih zmogljivosti, katerih namen je, da se lokalizirajo cilji trajnostnega razvoja, poenostavijo postopki in skrajša čas izvajanja ukrepov, če so ti strukturni in če ima program izmerljive cilje; [Sprememba 62]

(b)  krepijo sodelovanje s partnerji znotraj in zunaj zadevne države članice.

Podpora krepitvi zmogljivosti iz točke (a) tega člena se lahko dopolni z dodatno podporo iz programa za podporo reformam, vzpostavljenega v okviru uredbe (EU) 2018/xxx (program za podporo reformam). [Sprememba 63]

Sodelovanje iz točke (b) vključuje sodelovanje s partnerji iz čezmejnih regij, regij, ki niso sosedne, ali regij na ozemlju, ki jih zajema Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, makroregionalna strategija ali strategija za morske bazene ali njihova kombinacija. [Sprememba 64]

V skladu z načeli, določenimi v Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo, se zagotovi smiselno sodelovanje regionalnih in lokalnih organov, organizacij civilne družbe, vključno z upravičenci, v vseh fazah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov v okviru ESRR. [Sprememba 65]

Člen 3

Tematska osredotočenost podpore iz ESRR

1.  Pri programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, se skupna sredstva iz ESRR v vsaki državi članici osredotočijo na nacionalni ravni v skladu z odstavkoma 3 in 4.

2.  V zvezi s tematsko osredotočenostjo podpore za države članice, ki vključujejo najbolj oddaljene regije, se sredstva iz ESRR, posebej dodeljena programom za najbolj oddaljene regije, in tistim, ki so dodeljena vsem drugim regijam, obravnavajo ločeno.

3.  Države članiceRegije na ravni NUTS 2 se glede na svoj delež bruto nacionalnega dohodkadomači proizvod (BDP) na prebivalca razvrstijo na naslednji način: [Sprememba 66]

(a)  tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enakBDP na prebivalca je višji od 100 % povprečja EU ali več BDP EU27 („skupina 1“); [Sprememba 67]

(b)  tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak BDP na prebivalca je med 75 % povprečja EU ali več in pod 100 % povprečja BDP EU27 („skupina 2“); [Sprememba 68]

(c)  tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je podBDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečja BDP EU27 („skupina 3“). [Sprememba 69]

Za namene tega člena pomeni delež bruto nacionalnega dohodkase razvrstitev regije v eno od kategorij regij določi glede na razmerje med bruto nacionalnim dohodkomdomačim proizvodom na prebivalca države članicevsake regije, ki se meri glede na standarde kupne moči in izračuna na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, in povprečnim bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca glede na standarde kupne moči 27 držav članicBDP EU27 za isto referenčno obdobje. [Sprememba 70]

Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se razvrstijo v skupino 3.

4.  Države članice izpolnjujejo naslednje zahteve o tematski osredotočenosti:

(a)  države članice skupine 1 dodelijo vsaj 85 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 in PO2 ter vsaj 60 % za PO1;za kategorijo bolj razvitih regij (skupina 1) dodelijo: [Sprememba 71]

(i)  vsaj 50 % vseh sredstev iz ESRR na nacionalni ravni za PO1 in [Sprememba 72]

(ii)  vsaj 30 % vseh sredstev iz ESRR na nacionalni ravni za PO2. [Sprememba 73]

(b)  države članice skupine 2 dodelijo vsaj 45 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2;za kategorijo regij v prehodu (skupina 2) dodelijo: [Sprememba 74]

(i)  vsaj 40 % vseh sredstev iz ESRR na nacionalni ravni za PO1 in [Sprememba 75]

(ii)  vsaj 30 % vseh sredstev iz ESRR na nacionalni ravni za PO2. [Sprememba 76]

(c)  države članice skupine 3 dodelijo vsaj 35 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2.za kategorijo manj razvitih regij (skupina 3) dodelijo: [Sprememba 77]

(i)  vsaj 30 % vseh sredstev iz ESRR na nacionalni ravni za PO1 in [Sprememba 78]

(ii)  vsaj 30 % vseh sredstev iz ESRR na nacionalni ravni za PO2. [Sprememba 79]

4a.  V ustrezno utemeljenih primerih lahko zadevna država članica prosi, da se raven koncentracije virov na regionalni ravni zmanjša za največ 5 odstotnih točk ali 10 odstotnih točk v primeru najbolj oddaljenih regij, za tematski cilj, določen v skladu s členom 3(4)(a)(i), členom 3(4)(b)(i) in členom 3(4)(c)(i) [novi ESRR-KS]. [Sprememba 80]

5.  Izpolnjevanje zahtev o tematski osredotočenosti iz odstavka 4 velja v celotnem programskem obdobju, tudi takrat ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi in med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

6.  Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR v zvezi sz glavnima ciljema politik PO1 ali PO2 oziroma obema v okviru zadevnega programa zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje zahteve o tematski osredotočenosti iz odstavka 4 ne oceni ponovno. [Sprememba 81]

Člen 4

Obseg podpore iz ESRR

1.  ESRR podpira naslednje:

(a)  naložbe v infrastrukturo;

(aa)  naložbe v raziskave, razvoj in inovacije; [Spremembi 83 in 191/rev]

(b)  naložbe v dostop do storitev;

(c)  produktivne naložbe in naložbe, ki pomagajo ohranjati obstoječa delovna mesta in ustvarjajo nova delovna mesta v MSP, ter kakršno koli podporo MSP v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov; [Spremembi 84 in 192/rev]

(d)  opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva;

(e)  informiranje, komuniciranje, študije, mreženje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in dejavnosti, ki vključujejo grozde;

(f)  tehnično pomoč.

Poleg tega se lahko podprejo produktivneProduktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, se lahko podprejo, kadar vključujejo sodelovanje z MSP ali poslovno infrastrukturo, ki koristi MSP.

Poleg tega se lahko podprejo produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, tudi pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podprtih v skladu s točko (a)(i) člena 2(1) ter pri dejavnostih na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije iz točk (b)(i) oziroma (ii) člena 2(1) v skladu s točko (a) člena 59(1) oziroma členom 60 Uredbe (EU).../... [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 193/rev]

Da bi ESRR prispevala k specifičnemu cilju v okviru PO1 iz točke (a)(iv) člena 2(1), podpira tudi dejavnosti usposabljanja, mentorstva, vseživljenjskega učenja, prekvalifikacije in izobraževanja. [Spremembi 87 in 194/rev]

2.  ESRR lahko pri cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) podpira tudi:

(a)  souporabo zmogljivosti in človeških virov;

(b)  spremljevalne „mehke“ naložbe in druge dejavnosti, povezane s PO4 v okviru Evropskega socialnega sklada plus iz Uredbe (EU) 2018/xxxx [novi ESS +].

Člen 5

Obseg podpore iz Kohezijskega sklada

1.  Kohezijski sklad podpira naslednje:

(a)  naložbe v okolje, vključno z naložbami, ki so povezane s krožnim gospodarstvom, trajnostnim razvojem in energijo iz obnovljivih virov ter prinašajo okoljske koristi; [Sprememba 88]

(b)  naložbe v jedrno in celovito omrežje TEN-T; [Sprememba 89]

(c)  tehnično pomoč., vključno z izboljšanjem in razvojem upravnih znanj in sposobnosti lokalnih organov pri upravljanju teh sredstev; [Sprememba 90]

(ca)   informiranje, komuniciranje, študije, mreženje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in dejavnosti, ki vključujejo grozde. [Sprememba 91]

Države članice zagotovijo ustrezno ravnovesje med naložbami iz točk (a) in (b) na podlagi naložb in posebnih zahtev vsake države članice. [Sprememba 92]

2.  Znesek Kohezijskega sklada, ki se prerazporedi v instrument za povezovanje Evrope(11), je sorazmeren in se uporabi za projekte TEN-T. [Sprememba 93]

Člen 6

Izjeme od področja uporabe ESRR in Kohezijskega sklada

1.  ESRR in Kohezijski sklad ne podpirata:

(a)  razgradnje ali gradnje jedrskih elektrarn;

(b)  naložb za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12);

(c)  proizvodnje, predelave ter trženja tobaka in tobačnih izdelkov;

(d)  podjetij v težavah, kot so opredeljeni v točki 18 člena 2 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014(13);

(e)  naložb v novo regionalno letališče in letališko infrastrukturo, razen za najbolj oddaljene regije;: [Sprememba 94]

(ea)  naložbe, povezane z najbolj oddaljenimi regijami; [Sprememba 95]

(eb)  podporo, povezano z jedrnimi omrežji TEN-T; [Sprememba 96]

(ec)  naložbe, povezane z varstvom okolja in namenjene blažitvi ali zmanjšanju njegovega negativnega vpliva na okolje; [Sprememba 97]

(f)  naložb v odstranjevanje odpadkov na odlagališča odpadkov, razen v najbolj oddaljenih regijah in ukrepov za razgradnjo, pretvorbo ali zavarovanje obstoječih obratov in brez poseganja v člen 4(2) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta(14); [Sprememba 98]

(g)  naložb v objekte za obdelavo ostankov odpadkov z izjemo najbolj oddaljenih regij, v primeru najsodobnejših rešitev za recikliranje pa v skladu z načeli krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki ob popolnem spoštovanju ciljev iz člena 11(2) Direktive 2008/98/ES, če so države članice pripravile načrte za ravnanje z odpadki v skladu s členom 29 Direktive (EU) 2018/851. Ostanke odpadkov bi bilo treba razlagati predvsem kot komunalne odpadke, ki se ne zbirajo ločeno, in ostanke pri obdelavi odpadkov; [Sprememba 99]

(h)  naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, prevozom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, razen naložb, povezanih s čistimi vozili, kot so opredeljena v členu 4 Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15);: [Sprememba 100]

(i)  naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije; [Sprememba 102]

(j)  financiranja nakupa voznega parka za uporabo v železniškem prometu, razen če je to povezano z:

(i)  opustitvijo obveznosti javne službe, ki je bila javno razpisana, v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, kakor je bila spremenjena;

(ii)  zagotavljanjem storitev v železniškem prometu na progah, ki so v celoti odprte za konkurenco, upravičenec pa je nov udeleženec na trgu, ki je upravičen do financiranja na podlagi Uredbe (EU) 2018/xxxx [uredba EU o naložbah]. [Spremembi 103 in 245]

(ja)  naložb v gradnjo objektov za institucionalizirano oskrbo, ki izolira oskrbovance ali omejuje njihovo osebno izbiro in neodvisnost; [Sprememba 104]

1a.  Izjeme iz odstavka h se omejijo na znesek do 1 % skupnih sredstev ESRR in Kohezijskega sklada na nacionalni ravni. [Sprememba 101]

2.  Poleg tega Kohezijski sklad ne podpira naložb v stanovanjsko politiko, razen če so povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti in učinkovite rabe virov ali rabe energije iz obnovljivih virov oziroma cenovno dostopnih stanovanj za starejše in invalide ter potresnega utrjevanja. [Sprememba 105]

3.  Čezmorske države in ozemlja niso upravičeni do podpore iz ESRR ali Kohezijskega sklada, vendar lahko sodelujejo v programih Interreg v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) 2018/xxxx [evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg)].

Člen 6a

Partnerstvo

Vsaka država članica zagotovi plodno in vključujočo udeležbo socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe in uporabnikov storitev pri upravljanju, načrtovanju, izvedbi, spremljanju in ocenjevanju dejavnosti in politik, podprtih s sredstvi ESRR in Kohezijskega sklada v okviru deljenega upravljanja, v skladu s členom 6 predlagane uredbe o skupnih določbah (Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014). [Sprememba 106]

Člen 7

Kazalniki

1.  Skupni kazalniki izložkov in rezultatov, kot so določeni in opredeljeni v Prilogi I v zvezi z ESRR in Kohezijskim skladom, ter po potrebi kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe se uporabljajo v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena [12(1)], točko (d)(ii) člena [17(3)] in točko (b) člena [37(2)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 107]

2.  Za kazalnike izložkov se izhodišče določi pri nič. Mejniki, določeni za leto 2024, in ciljne vrednosti za leto 2029, so kumulativni.

3.  Komisija za izpolnitev svojih zahtev glede poročanja iz člena [38(3)(e)(i)] finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti v skladu s Prilogo II.

4.  Komisija je v skladu s členom 13 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge I, da po potrebi prilagodi seznam kazalnikov, ki jih uporabljajo države članice, in za spremembo Priloge II, da po potrebi prilagodi informacije o smotrnosti, ki jih je treba predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu.

4a.  Države članice lahko vložijo ustrezno utemeljeno zahtevo za večjo prožnost v sedanjem okviru Pakta za stabilnost in rast, in sicer za javne ali primerljive strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb, opravljenih v okviru ESRR in Kohezijskega sklada. Komisija pri določanju fiskalne prilagoditve v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast natančno oceni to zahtevo ob upoštevanju strateške pomembnosti naložb, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad. [Sprememba 108]

POGLAVJE II

Posebne določbe o obravnavi posebnih teritorialnih značilnosti

Člen 8

Celostni teritorialni razvoj

1.  ESRR lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 109]

1a.  Vsaj 5 % sredstev iz ESRR na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, je namenjenih celostnemu teritorialnemu razvoju na neurbanih območjih, ki so prizadeta ali prikrajšana zaradi neugodnih naravnih, geografskih ali demografskih razmer ali se na njih težje dostopa do osnovnih storitev. Od tega zneska se najmanj 17,5 % dodeli podeželskim območjem in skupnostim ob upoštevanju določb Pakta za pametne vasi, da se razvijejo projekti, kot so pametne vasi. [Sprememba 110]

2.  Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESRR izključno, prek posebne osi ali programa ali na podlagi drugih obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], pri čemer so lahko podprte s celostnim pristopom in s financiranjem iz več skladov ESRR, ESS+, ESPR in EKSRP. [Sprememba 111]

Člen 9

Trajnostni razvoj mest

1.  ESRR za spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki so lahko podprte s financiranjem iz več skladov in celostnim pristopom, ki vključuje ESRR in ESS+, pri čemer se ta razvoj osredotoča na funkcionalna urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe. [Sprememba 112]

2.  Vsaj 610 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijododeli za trajnostni razvoj mest v obliki posebnega programa, posebne prednostne osi, lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja, kot je določeno v točki (c) člena 22 Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. „Mestne oblasti“ iz člena 6 Uredbe (EU) 2018/XXXX [nova uredba o skupnih določbah] se pooblastijo za izbiro vključenih ukrepov in projektov. Operacije, ki potekajo v okviru PO, ki se razlikujejo od PO5, če so skladne, lahko pomagajo doseči vsaj 10-odstotni prag za trajnostni razvoj mest Šteti bi se moralo, da naložbe, izvedene v okviru PO5(i), prispevajo k temu namenjanju 10 % sredstev, tako kot operacije, ki se izvajajo v okviru drugih PO, če so v skladu s trajnostnim razvojem mest. [Sprememba 113]

V zadevnem programu ali programih se za ta namen določijo načrtovani zneski v skladu s točko (d)(vii) člena [17(3)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

3.  Delež dodeljenih sredstev za trajnostni razvoj mest iz odstavka 2 velja v celotnem programskem obdobju, ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

4.  Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje odstavka 2 ne oceni ponovno.

Člen 10

Evropska pobuda za mesta

1.  ESRR podpira tudi evropsko pobudo za mesta, ki jo izvaja Komisija v okviru neposrednega in posrednega upravljanja.

Ta pobuda zajema vsa funkcionalna urbana območja in podpira agendo partnerstva ter organizacijske stroške agende Unije za mesta. Lokalne oblasti morajo biti dejavno vključene v oblikovanje in izvajanje evropske pobude za mesta. [Sprememba 114]

2.  Evropska pobuda za mesta je sestavljena iz naslednjih treh področij, ki vsa zadevajo trajnostni razvoj mest:

(a)  podpora krepitvi zmogljivosti, vključno z ukrepi izmenjave za regionalne in lokalne predstavnike na podnacionalni ravni; [Sprememba 115]

(b)  podpora inovativnim ukrepom, ki lahko prejme dodatno sofinanciranje za Uredbo (EU) 2018/xxx (EKSRP) in se izvaja skupaj z evropsko mrežo za razvoj podeželja, zlasti kar zadeva povezave med podeželjem in mesti ter projekte v podporo razvoja mestnih in funkcionalnih mestnih območij; [Sprememba 116]

(c)  podpora znanju, ocenam teritorialnega učinka, razvoju politike in komuniciranju. [Sprememba 117]

Na zahtevo ene ali več držav članic lahko evropska pobuda za mesta podpre tudi medvladno sodelovanje na področju mestne politike, kot je referenčni okvir za trajnostna mesta, teritorialno agendo Evropske unije in prilagoditev ciljev OZN za trajnostni razvoj na okoliščine na lokalni ravni. [Sprememba 118]

Komisija Evropskemu parlamentu vsako leto poroča o razvoju dogodkov v okviru evropske pobude za mesta. [Sprememba 119]

Člen 10a

Območja, ki se soočajo z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami in izzivi

V programih, ki jih sofinancira ESRR in zajemajo območja, ki se soočajo s hudimi in trajnimi neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami in izzivi, kakor je določeno v členu 174 PDEU, se posebna pozornost nameni obravnavi izzivov, s katerimi se srečujejo ta območja.

Zlasti za območja NUTS 3 ali skupine lokalnih upravnih enot z gostoto prebivalstva, manjšo od 12,5 prebivalca/km2 za redko poseljena območja oziroma 8 prebivalcev/km2 za zelo redko poseljena območja, ali s povprečno letno stopnjo upadanja prebivalstva, ki za obdobje 2007–2017 presega 1 %, se pripravijo posebni regionalni in državni načrti, da se poveča privlačnost teh regij, spodbudijo poslovne naložbe in izboljša dostop do digitalnih in javnih storitev, vključno s posebnim skladom v okviru sporazuma o partnerstvu. Posebna finančna sredstva je mogoče nameniti v sporazumu o partnerstvu. [Sprememba 120]

Člen 11

Najbolj oddaljene regije

1.  UporabijoČlen 3 se specifična ne uporablja za posebna dodatna sredstva za najbolj oddaljene regije. Ta posebna dodatna dodeljena sredstva se uporabijo za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU. [Sprememba 121]

2.  Dodeljena sredstva iz odstavka 1 podpirajo:

(a)  dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe iz člena 4;

(b)  z odstopanjem od člena 4 ukrepe, ki zajemajo operativne stroške, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v najbolj oddaljenih regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU.

Dodeljena sredstva iz odstavka 1 lahko podprejo tudi odhodke, ki zajemajo nadomestilo, dodeljeno za zagotavljanje obveznosti javne službe in pogodb v najbolj oddaljenih regijah.

3.  Dodeljena sredstva iz odstavka 1 ne podpirajo:

(a)  operacij, ki vključujejo izdelke, navedene v Prilogi I k PDEU;

(b)  pomoči za prevoz oseb, dovoljeni v skladu s točko (a) člena 107(2) PDEU;

(c)  davčnih oprostitev in oprostitev socialnih prispevkov;

(d)  obveznosti javne službe, ki jih podjetja ne opustijo in pri katerih država izvaja javna pooblastila.

3a.   Z odstopanjem od člena 4(1) lahko ESRR podpira produktivne naložbe v podjetja v najbolj oddaljenih regijah, ne glede na velikost teh podjetij. [Sprememba 122]

POGLAVJE III

Končne določbe

Člen 12

Prehodne določbe

Uredbi (EU) št. 1300/2013 in (EU) št. 1301/2013 ali kateri koli akt, sprejet na njuni podlagi, se še naprej uporablja za programe in operacije, ki jih v programskem obdobju 2014–2020 podpira ESRR ali Kohezijski sklad.

Člen 13

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od dneva začetka veljavnosti te uredbe do 31. decembra 2027. [Sprememba 123]

3.  Prenos pooblastila iz člena 7(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(16).

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 7(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 13a

Razveljavitev

Brez poseganja v člen 12 te uredbe se uredbi (ES) št. 1301/2013 in (ES) št. 1300/2013 razveljavita z učinkom od 1. januarja 2021. [Sprememba 124]

Člen 13b

Pregled

Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata do 31. decembra 2027 v skladu s členom 177 PDEU. [Sprememba 125]

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR in Kohezijski sklad – člen 7(1)(17)

Tabela 1: Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR (naložbe za delovna mesta in rast ter Interreg) in Kohezijski sklad**

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

1.  Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe, regionalna povezljivost na področju tehnologije, razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), povezljivost in učinkovita javna uprava (PO1), in sicer s: [Sprememba 126]

RCO(18) 01 – podprta podjetja (od tega: mikro, mala, srednja, velika)*

RCO –01 – povprečni regionalni dohodek [Sprememba 127]

RCO 02 – podjetja, ki se podprejo z nepovratnimi sredstvi*

RCO 03 – podjetja, ki se podprejo s finančnimi instrumenti*

RCO 04 – podjetja z nefinančno podporo*

RCO 05 – podprta zagonska podjetja*

RCO 06 – raziskovalci, ki delujejo v podprtih raziskovalnih ustanovah

RCO 07 – raziskovalne institucije, ki sodelujejo v skupnih raziskovalnih projektih

RCO 08 – nominalna vrednost raziskovalne in inovativne opreme

RCO 10 – podjetja, ki sodelujejo z raziskovalnimi ustanovami

RCO 10a – podjetja, ki se podprejo, da bi svoje proizvode in storitve vključila v krožno gospodarstvo [Sprememba 128]

RCO 96 – medregionalne naložbe v projekte EU*

RCR(19) 01 – delovna mesta, ustvarjena v subjektih, ki so prejeli podporo*

RCR –01 – povečanje deleža regionalnega dohodka, kot je opredeljen v členu 3(3) [Sprememba 131]

RCR 02 – Zasebne naložbe, ki dopolnjujejo javno podporo (od tega: nepovratna sredstva, finančni instrumenti)*

RCR 03 – MSP, ki uvajajo inovacije pri proizvodih ali procesih*

RCR 04 – MSP, ki uvajajo inovacije pri trženju ali organizaciji*

RCR 05 – MSP, ki uvajajo inovacije interno*

RCR 06 – patentne prijave, ki se predložijo Evropskemu patentnemu uradu*

RCR 07 – prijave blagovne znamke in vzorcev*

RCR 08 – javno-zasebne soobjave

RCO 12 – podjetja, ki se podprejo, da digitalizirajo svoje izdelke in storitve

RCO 13 – digitalne storitve in izdelki, ki se razvijejo za podjetja

RCO 14 – javne ustanove, ki se podprejo za razvoj digitalnih storitev in aplikacij

RCO 14a – dodatna socialno-ekonomska vozlišča z dostopom do visokozmogljivega širokopasovnega omrežja [Sprememba 129]

RCR 11 – uporabniki novih javnih digitalnih storitev in aplikacij*

RCR 12 – uporabniki novih digitalnih izdelkov, storitev in aplikacij, ki jih razvijejo podjetja*

RCR 13 – podjetja, ki dosegajo visoko digitalno intenzivnost*

RCR 14 – podjetja, ki uporabljajo javne digitalne storitveuporabniki javnih digitalnih storitev* [Sprememba 132]

RCR 14a – socialno-ekonomska vozlišča z naročninami na visokozmogljivo širokopasovno omrežje [Sprememba 130]

RCO 15 – ustvarjena zmogljivost za podjetniški inkubator*

RCR 16 – podprta podjetja z visoko rastjo*

RCR 17 – podjetja, ustanovljena pred tremi leti, ki preživijo na trgu*

RCR 18 – MSP, ki uporabljajo inkubacijske storitve eno leto po ustanovitvi podjetniškega inkubatorja

RCR 19 – podjetja z večjim prometom

RCR 25 – dodana vrednost na zaposlenega v podprtih MSP*

RCO 16 – zainteresirane strani, ki sodelujejo v procesu podjetniškega odkrivanja

RCO 17 – naložbe v regionalne/lokalne ekosisteme za razvoj znanj in spretnosti

RCO 101 – MSP, ki vlagajo v razvoj znanj in spretnosti

RCO 102 – MSP, ki vlagajo v sisteme za upravljanje usposabljanj*

RCR 24 – MSP, deležna dejavnosti za razvoj znanj in spretnosti, ki jih zagotavlja lokalni/regionalni ekosistem

RCR 97 – vajeništva, ki se podprejo v MSP

RCR 98 – zaposleni v MSP, ki zaključijo nadaljevalno poklicno izobraževanje in usposabljanje (glede na vrsto znanj in spretnosti: tehnična, upravljavska, podjetniška, zelena, drugo)

RCR 99 – zaposleni v MSP, ki zaključijo alternativno usposabljanje za dejavnosti znanjsko intenzivnih storitev (glede na vrsto znanj in spretnosti: tehnična, upravljavska, podjetniška, zelena, drugo)

RCR 100 – zaposleni v MSP, ki zaključijo uradno usposabljanje za razvoj znanj in spretnosti (dejavnosti znanjsko intenzivnih storitev) (glede na vrsto znanj in spretnosti: tehnična, upravljavska, podjetniška, zelena, drugo)*

2.  Bolj zelena, nizkoogljična in odporna Evropa za vse s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj [Sprememba 133]

RCO 18 – gospodinjstva, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti njihovih stanovanj

RCO 18a – odstotek letnega prihranka energije za celoten stavbni fond (v primerjavi z izhodiščem) v skladu s ciljem, da se vzpostavi stavbni fond, ki bo energetsko zelo učinkovit in razogljičen, kot je določeno v dolgoročni nacionalni strategiji, ki podpira prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb [Sprememba 134]

RCO 18b – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo stanovanj, ki dosega vsaj 60-odstotni prihranek energije [Sprememba 135]

RCO 18c – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo stanovanj, ki po prenovi dosega standard stavbe s skoraj ničelno porabo energije [Sprememba 136]

RCO 19 – javne stavbe, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti (od tega stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe) [Sprememba 137]

RCO 19b – število energijsko revnih/ranljivih porabnikov, ki se podprejo, da bi izboljšali energetsko učinkovitost svojih stanovanj [Sprememba 138]

RCO 20 – novozgrajena ali izboljšana omrežja za daljinsko ogrevanje

RCO 20a – stavbe, ki se podprejo za izboljšanje pripravljenosti na pametne sisteme [Sprememba 139]

RCR 26 – letna poraba končne energije (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe)

RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj, ki dosega vsaj 60-odstotni prihranek energije [Sprememba 150]

RCR 28 – stavbe z izboljšanim energijskim razredom (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe)

RCR 28a – stavbe z izboljšano energetsko učinkovitostjo zaradi pogodbenih dogovorov, ki zagotavljajo preverljive prihranke energije in izboljšano učinkovitost, kot je pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, opredeljeno v točki 27 člena 2 Direktive 2012/27/EU(20) [Sprememba 151]

RCR 29 – ocenjene emisije toplogrednih plinov*

RCR 30 – podjetja z izboljšano energetsko učinkovitostjo

RCR 30a – stavbe z izboljšano pripravljenostjo na pametne sisteme [Sprememba 152]

RCO 22 – dodatna proizvodna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija)

RCO 22a – skupna končna poraba energije iz obnovljivih virov in poraba na sektor (ogrevanje in hlajenje, promet, elektrika) [Sprememba 140]

RCO 22b – delež skupne proizvedene energije iz obnovljivih virov [Sprememba 141]

RCO 22c – zmanjšanje letnega uvoza energije iz neobnovljivih virov [Sprememba 142]

RCO 97 – število podprtih energetskih skupnosti in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov*

RCO 97a – delež proizvajalcev-odjemalcev energije iz obnovljivih virov v celotni nameščeni zmogljivosti za proizvodnjo električne energije [Sprememba 143]

RCR 31 – skupna proizvodnja energije iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija)

RCR 32 – energija iz obnovljivih virov: zmogljivost, povezana z omrežjem (operativna)*

RCO 23 – digitalni upraviteljski sistemi za pametna omrežja

RCO 98 – gospodinjstva, ki se podprejo za uporabo pametnih energetskih omrežij

RCO 98a – podpora regijam v prehodnem obdobju zaradi dekarbonizacije [Sprememba 144]

RCR 33 – uporabniki, priključeni na pametna omrežja

RCR 34 – uvedba projektov za pametna omrežja

RCO 24 – novi ali posodobljeni sistemi za spremljanje naravnih nesreč, kot so potresi, gozdni požari, poplave ali suše, ter za pripravljenost, opozarjanje in odzivanje nanje* [Sprememba 145]

RCO 25 – obalni pas, rečni bregovi in bregovi jezer ter novozgrajena ali utrjena zaščita pred zemeljskimi plazovi za varovanje ljudi, sredstev in naravnega okolja

RCO 26 – zelena infrastruktura, zgrajena za prilagajanje podnebnim spremembam

RCO 27 – nacionalne/regionalne/lokalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam

RCO 28 – območja, ki jih pokrivajo zaščitni ukrepi proti gozdnim požarom, potresom, poplavam ali sušam [Sprememba 146]

RCR 35 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti poplavam

RCR 36 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti gozdnim požarom

RCR 37 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem (razen poplav in gozdnih požarov)

RCR 96 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti naravnim tveganjem, ki niso povezana s podnebjem, in tveganjem, ki so povezana s človekovim delovanjem*

RCR 38 – ocenjeni povprečni odzivni čas na nesreče*

RCO 30 – dolžina novih in utrjenih cevi za vodovodne priključke v gospodinjstvih

RCO 31 – dolžina novozgrajenih ali utrjenih omrežij za zbiranje odpadne vode

RCO 32 – nova ali posodobljena zmogljivost za čiščenje odpadne vode

RCO 32a – skupna fosilna goriva, nadomeščena z nizkoemisijskimi viri energije [Sprememba 147]

RCR 41 – prebivalci, priklopljeni na izboljšano oskrbo z vodo

RCR 42 – prebivalci, priklopljeni vsaj na sekundarno čiščenje odpadne vode

RCR 43 – izgubazmanjšanje izgub vode [Sprememba 153]

RCR 44 – ustrezno očiščena odpadna voda

RCO 34 – dodatna zmogljivost za preprečevanje in recikliranje odpadkov [Sprememba 148]

RCO 34a – število spremenjenih delovnih mest [Sprememba 149]

RCR 46 – prebivalci, ki jim služijo obrati za recikliranje odpadkov in manjši sistemi za ravnanje z odpadki

RCR 46a – nastajanje odpadkov na prebivalca [Sprememba 154]

RCR 46b – odpadki na prebivalca, ki se odstranjujejo in uporabijo za energijsko predelavo [Sprememba 155]

RCR 47 – reciklirani odpadki

RCR 47a – reciklirani biološki odpadki [Sprememba 156]

RCR 48 – reciklirani odpadki, uporabljeni kot surovine

RCR 48a – prebivalstvo, oskrbovano z obrati za ponovno uporabo odpadkov [Sprememba 157]

RCR 48b – stopnja krožne porabe materialov [Sprememba 158]

RCR 49 – predelaniponovno uporabljeni odpadki [Sprememba 159]

RCR 49a – odpadki, pripravljeni za ponovno uporabo [Sprememba 160]

RCO 36 – površina zelene infrastrukture, ki se podpre v urbanih območjih

RCO 37 – površina območij Natura 2000 je pokrita z zaščitnimi in sanacijskimi ukrepi v skladu s prednostnim akcijskim okvirom

RCO 99 – površina zunaj območij Natura 2000 je pokrita z zaščitnimi in sanacijskimi ukrepi

RCO 38 – podprta površina saniranih zemljišč

RCO 39 – nameščeni sistemi za spremljanje onesnaženosti zraka

RCR 50 – prebivalci, deležni ukrepov za kakovost zraka

RCR 95 – prebivalci, ki imajo dostop do nove ali posodobljene zelene infrastrukture v urbanih območjih

RCR 51 – prebivalci, deležni ukrepov za zmanjšanje hrupa

RCR 52 – sanirano zemljišče, ki se uporabi za zelene površine, socialna stanovanja, gospodarske dejavnosti ali dejavnosti skupnosti

3.  Bolj povezana Evropa za vse z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT [Sprememba 161]

RCO 41 – dodatna gospodinjstva z dostopom do visokozmogljivega širokopasovnega omrežja

RCO 42 – dodatna podjetja z dostopom do visokozmogljivega širokopasovnega omrežja

RCR 53 – gospodinjstva z naročninami na zelo visokozmogljivo širokopasovno omrežje

RCR 54 – podjetje z naročninami na zelo visokozmogljivo širokopasovno omrežje

RCO 43 – dolžina podprtih novih cest – TEN-T(21) (jedrna in celovita omrežja) [Sprememba 162]

RCO 44 – dolžina podprtih novih cest – drugo

RCO 45 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – TEN-T (jedrna in celovita omrežja) [Sprememba 163]

RCO 46 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – drugo

RCR 55 – uporabniki novozgrajenih, obnovljenih ali posodobljenih cest

RCR 55a – delež dokončanega koridorja TEN-T na nacionalnem ozemlju [Sprememba 166]

RCR 56 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture

RCR 101 – prihranek časa zaradi izboljšane železniške infrastrukture

RCO 47 – dolžina podprtih novih železniških prog – TEN-T (jedrna in celovita omrežja) [Sprememba 164]

RCO 48 – dolžina podprtih novih železniških prog – drugo

RCO 49 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – TEN-T (jedrna in celovita omrežja) [Sprememba 165]

RCO 50 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – drugo

RCO 51 – dolžina novih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – TEN-T

RCO 52 – dolžina novih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – drugo

RCO 53 – železniške postaje in objekti – novo ali posodobljeno

RCO 54 – intermodalne povezave – nove ali posodobljene

RCO 100 – število podprtih pristanišč

RCR 57 – dolžina železniških prog, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa, ki obratujejo

RCR 57a – delež dokončanega koridorja TEN-T na nacionalnem ozemlju [Sprememba 167]

RCR 58 – število potnikov na leto pri podprtih železnicah

RCR 59 – železniški tovorni promet

RCR 60 – tovorni promet po celinskih plovnih poteh

RCO 55 – dolžina tramvajskih prog in prog podzemne železnice – novo

RCO 56 – dolžina tramvajskih prog in prog podzemne železnice – obnovljene/posodobljene

RCO 57 – okolju prijazna tirna vozila za javni prevoz

RCO 58 – podprta namenska kolesarska infrastruktura

RCO 59 – podprta infrastruktura za alternativno gorivo (oskrba z gorivom/polnilna mesta)

RCO 60 – mesta z novimi ali posodobljenimi digitaliziranimi mestnimi transportnimi sistemi

RCR 62 – število potnikov na leto v javnem prevozu

RCR 63 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove/posodobljene tramvajske proge in proge podzemne železnice

RCR 64 – število potnikov na leto, ki uporabljajo namensko kolesarsko infrastrukturo

4.  Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic [Sprememba 168]

RCO 61 – brezposelne osebe na leto, ki jim služijo okrepljene zmogljivosti zavodov za zaposlovanje

RCR 65 – iskalci zaposlitve, ki letno uporabljajo storitve podprtih zavodov za zaposlovanje

RCO 63 – ustvarjena zmogljivost začasne sprejemne infrastrukture

RCO 64 – zmogljivost saniranih stanovanj za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo

RCO 65 – zmogljivost saniranih stanovanj – drugo

RCR 66 – zgrajena ali obnovljena zasedenost začasne sprejemne infrastrukture

RCR 67 – zasedenost saniranih stanovanj za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo

RCR 68 – zasedenost saniranih stanovanj – drugo

RCR 68a – člani marginaliziranih skupnosti in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami (razen Romov) [Sprememba 169]

RCR 68b – člani marginaliziranih skupnosti in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami (Romi) [Sprememba 170]

RCO 66 – število otrok na razred pri podprti infrastrukturi za varstvo otrok (nova ali posodobljena)

RCO 67 – število otrok na razred pri podprti izobraževalni infrastrukturi (nova ali posodobljena)

RCR 70 – število otrok na leto, ki uporabljajo podprto infrastrukturo za varstvo otrok

RCR 71 – število študentov na leto, ki uporabljajo podprto izobraževalno infrastrukturo

RCO 69 – zmogljivost podprte infrastrukture zdravstvenega varstva

RCO 70 – zmogljivost podprte socialne infrastrukture (razen stanovanj)

RCR 72 – prebivalci z dostopom do izboljšanih storitev zdravstvenega varstva

RCR 73 – število oseb na leto, ki uporabljajo podprte ustanove zdravstvenega varstva

RCR 74 – število oseb na leto, ki uporabljajo podprte ustanove socialnega varstva

RCR 75 – povprečni odzivni čas za nujno medicinsko pomoč na podprtem območju

5.  Evropa ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih in vseh drugih območij ter lokalnih pobud [Sprememba 171]

RCO 74 – prebivalci, zajeti v strategijah za celostni razvoj mest

RCO 75 – integrirane strategije za razvoj mest

RCO 76 – skupni projekti

RCO 77 – zmogljivost podprte kulturne in turistične infrastrukture

RCR 76 – zainteresirane strani, vključene v pripravo in izvajanje strategij za razvoj mest

RCR 77 – turisti/obiski podprtih krajev*

RCR 78 – uporabniki, deležni podprte kulturne infrastrukture

RCO 80 – strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

Horizontalni cilji – izvajanje

RCO 95 – osebje, financirano iz ESRR in Kohezijskega sklada

RCR 91 – povprečni čas za objavo razpisov, izbiro projektov in podpis pogodb*

RCR 92 – povprečni čas za natečaje (od objave razpisa do podpisa pogodbe)*

RCR 93 – povprečni čas za izvedbo projekta (od podpisa pogodbe do zadnjega plačila)*

RCR 94 – ena sama ponudba za intervencije v okviru ESRR in Kohezijskega sklada*

* * Za oblikovnih razlogov so kazalniki razvrščeni skupaj v okviru političnega cilja, vendar ne samo tako. Zlasti v okviru cilja politike 5 se lahko specifični cilji iz ciljev politike 1 do 4 uporabljajo z ustreznimi kazalniki. Poleg tega se za popolno podobo o pričakovanem in dejanskem izvajanju programov, kazalniki, označeni z (*), lahko uporabijo za specifične cilje v okviru več kot enega od ciljev politike 1 do 4, kadar je to primerno.

Tabela 2: Dodatni skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR za Interreg

Specifični kazalniki Interreg

RCO 81 – udeleženci v čezmejnih pobudah za mobilnost

RCO 82 – udeleženci v skupnih projektih za spodbujanje enakosti spolov, enakih možnosti in socialnega vključevanja

RCO 83 – oblikovane ali izvedene skupne strategije/akcijski načrti

RCO 84 – skupne pilotne dejavnosti, izvedene v okviru projektov

RCO 85 – udeleženci v skupnih shemah usposabljanja

RCO 96 – opredeljene pravne ali upravne ovire

RCO 86 – podpisani skupni upravni ali pravni sporazumi

RCO 87 – organizacije, ki sodelujejo prek meja

RCO 88 – projekti, ki presegajo nacionalne meje, za vzajemno učenje, da se okrepijo dejavnosti sodelovanja

RCO 89 – čezmejni projekti za izboljšanje upravljanja na več ravneh

RCO 90 – projekti, ki presegajo nacionalne meje, za oblikovanje omrežij/grozdov

RCR 79 – skupne strategije/akcijski načrti, ki jih organizacije pripravijo ob zaključku projekta ali po njem

RCR 80 – skupne pilotne dejavnosti, ki jih organizacije pripravijo ali nadgradijo ob zaključku projekta ali po njem

RCR 81 – udeleženci, ki zaključijo skupne sheme usposabljanja

RCR 82 – naslovljene ali odpravljene pravne ali upravne ovire

RCR 83 – osebe, ki jih zajemajo podpisani skupni sporazumi

RCR 84 – organizacije, ki sodelujejo prek meja 6–12 mesecev po zaključku projekta

RCR 85 – udeleženci v skupnih ukrepih 6–12 mesecev po zaključku projekta

RCR 86 – zainteresirane strani/institucije z okrepljeno zmogljivostjo sodelovanja prek nacionalnih meja

PRILOGA II

Ključni niz kazalnikov smotrnosti za ESRR in Kohezijski sklad iz člena 7(3)(22)

Cilj politike

Specifični cilj

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

(4)

1.  Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe, regionalna povezljivost na področju tehnologije, razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), povezljivost in učinkovita javna uprava, in sicer s: [Sprememba 172]

(i)  izboljšanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij

CCO 01 – podjetja, ki se podprejo za inovacije

CCO 01a – podjetja, ki se podpirajo, da bi izvajala trajnostno gospodarsko dejavnost [Sprememba 173]

CCO 02 – raziskovalci, ki delujejo v podprtih raziskovalnih ustanovah

CCR 01 – MSP, ki uvajajo inovacije pri proizvodih, procesih, trženju ali organizaciji

CCR 01a – povečanje deleža regionalnega dohodka [Sprememba 175]

(ii)  uživanje koristi digitalizacije za državljane, podjetja in vlade

CCO 03 – podjetja in javne ustanove, ki se podprejo za razvoj digitalnih izdelkov, storitev in aplikacij

CCR 02 – dodatni uporabniki novih digitalnih izdelkov, storitev in aplikacij, ki jih razvijejo podjetja in javne ustanove

(iii)  izboljšanje rasti in konkurenčnosti MSP

CCO 04 – MSP, ki se podprejo za ustvarjanje delovnih mest in trajnostno rast [Sprememba 174]

CCR 03 – delovna mesta, ustvarjena v MSP, ki so prejela podporo

(iv)  razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo

CCO 05 – MSP, ki vlagajo v razvoj znanj in spretnosti

CCR 04 – osebje MSP, ki se usposablja za razvoj znanj in spretnosti

2.  Bolj zelena, nizkoogljična in odporna Evropa za vse s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj [Sprememba 176]

(i)  spodbujanje ukrepov za energetsko učinkovitost

CCO 06 – naložbe v ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti

CCR 05 – upravičenci z izboljšanim energijskim razredom

(ii)  spodbujanje energije iz obnovljivih virov

CCO 07 – dodatna proizvodna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov

CCR 06 – količina dodatno proizvedene energije iz obnovljivih virov

(iii)  razvoj pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni

CCO 08 – digitalni upraviteljski sistemi, razviti za pametna omrežja

CCO 08a – razvoj novih podjetij [Sprememba 177]

CCR 07 – dodatni uporabniki, priključeni na pametna omrežja

CCR 07a – število ustvarjenih delovnih mest [Sprememba 179]

(iv)  spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanje tveganj in krepitev odpornosti na nesreče

CCO 09 – novi ali nadgrajeni sistemi za spremljanje nesreč ter za opozarjanje in odzivanje nanje

CCO 09a – okrepljeno prilagajanje podnebnim spremembam, povečano preprečevanje tveganj naravnih nesreč ter boljša odpornost na nesreče in skrajne vremenske pojave [Sprememba 178]

CCR 08 – dodatni prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti poplavam, gozdnim požarom in drugim naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem

(v)  spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri

CCO 10 – nova ali nadgrajena zmogljivost za čiščenje odpadne vode

CCR 09 – dodatni prebivalci, priklopljeni vsaj na sekundarno čiščenje odpadne vode

(vi)  spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo

CCO 11 – nova ali nadgrajena zmogljivost za recikliranje odpadkov

CCR 10 – dodatni reciklirani odpadki

(vii)  spodbujanje biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanje onesnaženja

CCO 12 – površina zelene infrastrukture v urbanih območjih

CCR 11 – prebivalci, deležni ukrepov za kakovost zraka

3.  Bolj povezana Evropa za vse z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT [Sprememba 180]

(i)  izboljšanje digitalne povezljivosti

CCO 13 – dodatna gospodinjstva in podjetja, ki so pokrita z zelo visokozmogljivimi širokopasovnimi omrežji

CCR 12 – dodatna gospodinjstva in podjetja z naročninami na zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja

(ii)  razvoj trajnostnega, pametnega, varnega in intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe

CCO 14 – TEN-T za ceste: nove in nadgrajene ceste ter mostovi [Sprememba 181]

CCR 13 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture cest in mostov [Sprememba 182]

(iii)  razvoj trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo

CCO 15 – TEN-T za železnice: nove in nadgrajene železnice

CCR 14 – število potnikov na leto, ki jim služi izboljšan železniški promet

(iv)  spodbujanje trajnostne večmodalne urbane mobilnosti

CCO 16 – razširitev in posodobitev tramvajskih prog in prog podzemne železnice

CCR 15 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove in posodobljene tramvajske proge in proge podzemne železnice

4.  Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic [Sprememba 183]

(i)  izboljšanje učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture

CCO 17 – brezposelne osebe na leto, ki jim služijo okrepljene zmogljivosti zavodov za zaposlovanje

CCR 16 – iskalci zaposlitve na leto, ki uporabljajo okrepljene zmogljivosti zavodov za zaposlovanje

(ii)  izboljšanje dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture

CCO 18 – nova ali nadgrajena zmogljivost infrastrukture za otroško varstvo in izobraževanje

CCR 17 – število uporabnikov na leto, ki jim služi nova ali nadgrajena infrastruktura za otroško varstvo in izobraževanje

(iii)  izboljšanje socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, migrantov in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami

CCO 19 – ustvarjena ali nadgrajena dodatna zmogljivost sprejemne infrastrukture

CCR 18 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove in izboljšane sprejemne in nastanitvene zmogljivosti

(iv)  zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom

CCO 20 – nova ali nadgrajena zmogljivost infrastrukture zdravstvenega varstva

CCR 19 – prebivalci z dostopom do izboljšanih storitev zdravstvenega varstva

5.  Evropa ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnihin vseh drugih območij ter lokalnih pobud [Sprememba 184]

(i)  spodbujanje celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulturne dediščine in varnosti v urbanih območjih

CCO 21 – prebivalci, zajeti v strategijah za celostni razvoj mest

(1)UL C 62, 15.2.2019, str. 90.
(2)UL C 86, 7.3.2019, str. 115.
(3)Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
(4)[Popoln sklic – nova uredba o skupnih določbah].
(5)Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. julija 2017, COM(2017)0376.
(6)[Popoln sklic – novi ESS+].
(7)Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij z dne 6. maja 2003 (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(8)Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
(9)Sklepi Sveta o agendi EU za mesta z dne 24. junija 2016.
(10)Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(11)Sklic.
(12)Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES.
(13)Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
(14) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(15)Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).
(16)UL L 123, 12.5.2016, str. 13.
(17) Za uporabo za naložbe za delovna mesta in rast ter Interreg v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena [12(1)] in točko (b) člena [36(2) [prenos podatkov]] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ter za naložbe za delovna mesta in rast v skladu s točko (d)(ii) člena [17(3)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ter za Interreg v skladu s točko (e)(ii) člena 17(4) Uredbe (EU) [nova uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju].
(18)RCO: skupni kazalnik izložkov na področju regionalne politike.
(19)RCR: skupni kazalnik rezultatov na področju regionalne politike.
(20) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
(21)Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
(22) Komisija bo te kazalnike uporabila za izpolnitev svojih zahtev glede poročanja iz člena 38(3)(e)(i) finančne uredbe[, ki se uporablja].

Zadnja posodobitev: 20. april 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov