Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0290(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0259/2018

Predložena besedila :

A8-0259/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 27/03/2019 - 18.9
CRE 27/03/2019 - 18.9

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0308

Sprejeta besedila
PDF 227kWORD 71k
Sreda, 27. marec 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Skupna pravila za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami ***I
P8_TA(2019)0308A8-0259/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 92/106/EGS o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (COM(2017)0648 – C8-0391/2017 – 2017/0290(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0648),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0391/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. aprila 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 5. julija 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0259/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 262, 25.7.2018, str. 52.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 92/106/EGS o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami
P8_TC1-COD(2017)0290

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Negativen Splošni cilj te direktive je vzpostaviti z viri gospodarno multimodalno prometno omrežje ter zmanjšati negativen vpliv prometa na onesnaženost zraka, emisije toplogrednih plinov, nesreče, hrup in zastoje še naprej povzroča težave za gospodarstvo, zdravje in dobrobit evropskih državljanov. Kljub dejstvu, da je glavni povzročitelj teh negativnih učinkov cestni promet, naj bi cestni tovorni promet do leta 2050 narasel za 60 odstotkov. [Sprememba 1]

(2)  Zmanjševanje negativnih učinkov prevoznih dejavnosti je še vedno eden glavnih ciljev prometne politike Unije. Direktiva Sveta 92/106/EGS,(4) ki določa ukrepe za spodbujanje razvoja kombiniranega prevoza, je na ravni Unije edini pravni instrument, ki neposredno spodbuja prehod s cestnega tovornega prometa na načine prevoza z nizkimi emisijami, kot so celinske plovne poti, pomorski prevoz in železniški prevoz. Spodbujati bi bilo treba raziskave in izmenjavo dobre prakse med državami članicami pri iskanju rešitev, ki bodo omogočile boljše usmerjanje, optimizacijo omrežja, učinkovitejše natovarjanje in zaračunavanje zunanjih stroškov, da bi dodatno zmanjšali negativne učinke cestnega tovornega prometa. [Sprememba 2]

(3)  Doseganje cilja Cilj, po katerem bi se 30 % cestnega tovornega prometa, ki presega 300 km, do leta 2030 preusmerilo na druge načine prevoza, na primer po železnici in vodi, do leta 2050 pa bi se ta delež zvišal celo na več kot 50 %, s čimer bi optimizirali učinkovitost multimodalnih logističnih verig, med drugim z večjo uporabo bolj energetsko učinkovitih načinov prevoza, poteka počasneje od pričakovanj in ga po trenutnih napovedih ne bomo dosegli je treba doseči s povečanjem učinkovitosti in izboljšavami infrastrukture v železniškem in vodnem sektorju. [Sprememba 3]

(4)  Direktiva 92/106/EGS je prispevala k razvoju politike Unije o kombiniranem prevozu in je pomagala preusmeriti precejšnje količine tovora s cest. Pomanjkljivosti pri izvajanju te direktive, predvsem dvoumni jezik in zastarele določbe, kot tudi omejen obseg podpornih ukrepov ter birokratske in protekcionistične ovire v železniškem sektorju, so znatno zmanjšali njen vpliv. [Sprememba 4]

(4a)  S to direktivo bi morali utreti pot učinkovitim intermodalnim in multimodalnim storitvam železniškega tovornega prometa in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za različne načine prevoza. [Sprememba 5]

(5)  Direktivo 92/106/EGS bi bilo treba poenostaviti, njeno izvajanje pa izboljšati s pregledom ekonomskih spodbud za kombinirani prevoz s ciljem spodbujanja preusmeritve blaga s ceste na druge načine izboljšati konkurenčnost prevoza blaga, ki so okolju prijaznejši, varnejši in energetsko učinkovitejši ter povzročajo manj zastojev po železnici in vodi v primerjavi s cestnim prevozom. [Sprememba 6]

(6)  Obseg nacionalnih intermodalnih prevozov predstavlja 19,3 % celotnega intermodalnega prevoza v Uniji. Takšni prevozi trenutno niso podprti s podpornimi ukrepi, ki jih določa Direktiva 92/106/EGS, in sicer zaradi omejenega področja uporabe opredelitve kombiniranega prevoza. Vendar imajo negativni vplivi nacionalnih cestnih prevozov – zlasti emisije toplogrednih plinov in zastoji – učinke, ki niso omejeni z državnimi mejami. Zato je treba razširiti področje uporabe Direktive 92/106/EGS na nacionalne kombinirane prevoze (znotraj države članice), s čimer se bo okrepila podpora za nadaljnji razvoj kombiniranega prevoza v Uniji, kar bo privedlo do večjega modalnega prehoda s cest na železnice, celinske plovne poti in kratki ladijski promet. Odstopanje od pravil o kabotaži še vedno velja, a je omejeno na kombinirani mednarodni prevoz med državami članicami. Države članice bodo morale izvajati učinkovite preglede, da bodo zagotovile spoštovanje teh pravil in spodbudile uskladitev delovnih in socialnih pogojev med posameznimi načini prevoza in različnimi državami članicami. [Sprememba 7]

(7)  Kombinirani prevoz je treba dojemati kot enoten prevoz, ki lahko neposredno tekmuje z unimodalnim prevozom – od odhodne točke do končnega cilja. Regulativni pogoji morajo zagotavljati enakovreden položaj mednarodnega kombiniranega prevoza in mednarodnega unimodalnega prevoza ter nacionalnega kombiniranega prevoza in nacionalnega unimodalnega prevoza.

(7a)   Da se zagotovi dobro delovanje notranjega trga, bi morali uredbi (ES) št. 1071/2009(5) in (ES) št. 1072/2009(6) Evropskega parlamenta in Sveta zajemati cestne dele kombiniranega prevoza, če so del mednarodnega prevoza oziroma notranjega prevoza. Zagotoviti je treba tudi socialno varstvo za voznike, ki opravljajo dejavnost v drugi državi članici. Določbe o napotitvi voznikov iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES(7) in o izvrševanju teh določb v skladu z Direktivo 2014/67/EU(8) Evropskega parlamenta in Sveta bi se morale uporabljati za cestne prevoznike blaga, ki opravljajo prevoz cestnega dela kombiniranega prevoza. Cestni deli poti bi se morali šteti za sestavni del enotnega kombiniranega prevoza. Za cestni del mednarodnega kombiniranega prevoza bi bilo treba uporabljati zlasti pravila o mednarodnem prevozu iz navedenih direktiv. Poleg tega bi bilo treba v primeru kabotaže za cestne dele notranjega kombiniranega prevoza uporabljati pravila o kabotaži iz Uredbe 1072/2009. [Sprememba 8]

(8)  Obstoječa opredelitev kombiniranega prevoza vsebuje različne omejitve razdalje za cestni del kombiniranega prevoza, ki so odvisne od načina prevoza, izbranega za necestni del, medtem ko za železniški del prevoza ne navaja točno določene omejitve razdalje, temveč upošteva pojem „najbližjega primernega terminala“, s katerim omogoča nekaj prožnosti za specifične situacije. Takšna opredelitev je zaradi različnih tolmačenj in posebnih težav pri določitvi pogojev za izvajanje med slednjim izpostavila številne težave. Te dvoumne točke bi bilo koristno odpraviti, obenem pa tudi ohraniti določeno mero prožnosti.

(9)  Minimalna razdalja 100 km za necestni del kombiniranega prevoza, ki je del obstoječe opredelitve kombiniranega prevoza, pokriva večino primerov kombiniranega prevoza. Železniški in pomorski tovorni del morata pokriti velike razdalje, če želita konkurirati prevozu, ki poteka izključno po cestah. S to minimalno razdaljo tudi ni treba upoštevati posebnih oblik prevoza, kot so kratka prečkanja s trajekti oziroma globokomorski prevoz, do katerih pride v vsakem primeru. Vendar pa se zaradi takšnih omejitev številni prevozi po celinskih plovnih poteh okoli pristanišč in okoli ter skozi aglomeracije, ki močno prispevajo k zmanjšanju zastojev na cestnem omrežju v pristaniških mestih in neposrednem zaledju ter k zmanjšanju okoljskih obremenitev v aglomeracijah, ne uporabljajo za kombinirani prevoz. Zaradi tega bi bilo koristno, da se minimalna razdalja odpravi, ohrani pa se izključitev nekaterih vrst prevoza, kot so globokomorski prevozi in prečkanje kratkih morskih razdalj s trajektom.

(9a)  Pojasniti je treba, da lahko bruto teža dvižnih priklopnikov in polpriklopnikov znaša 44 ton, če so nakladalne enote opredeljene v skladu s standardoma ISO6346 in EN13044. [Sprememba 9]

(10)  Najmanjša dovoljena velikost nakladalnih enot, ki je trenutno navedena v opredelitvi kombiniranega prevoza, bi lahko ovirala prihodnji razvoj inovativnih intermodalnih rešitev za mestni prevoz. Če bi nakladalne enote lahko prepoznali s pomočjo obstoječih standardov, pa bi lahko pospešili ravnanje z njimi na terminalih in olajšali pretok kombiniranega prevoza, s čimer bi zagotovili enostavnejšo obravnavo opredeljenih nakladalnih enot, ki bodo primerne tudi v prihodnosti.

(11)  Zastarela uporaba žigov, s katerimi se dokaže, da je bil izveden kombinirani prevoz, preprečuje učinkovito izvrševanje oziroma preverjanje upravičenosti za ukrepe, določene v Direktivi 92/106/EGS. Dokazila, ki jih potrebujemo za dokazovanje kombiniranega prevoza, je treba pojasniti, kar vključuje tudi način, s katerim se takšna dokazila lahko predložijo. Spodbujati Da bi v prihodnosti postopoma odpravili uporabo dokumentov v papirni obliki, bi bilo treba spodbujati uporabo in prenos elektronskih informacij o prevozu, s čimer se poenostavi predložitev zadevnih dokazil in njihova obravnava s strani pristojnih organov. Uporabljeni format bi moral biti zanesljiv in verodostojen. Regulativni okvir in pobude, ki poenostavljajo upravne postopke in digitalizacijo različnih vidikov prevoza, bi morali upoštevati razvoj na ravni Unije. [Sprememba 10]

(11a)   Da bi kombinirani prevoz postal konkurenčen in privlačen za prevoznike, zlasti za zelo majhna podjetja (ZMP) ter mala in srednja podjetja (MSP), bi bilo treba čim bolj zmanjšati upravno breme, ki lahko nastane pri izvajanju kombiniranega prevoza v primerjavi z unimodalnim prevozom. [Sprememba 11]

(12)  Področje uporabe obstoječih ekonomskih podpornih ukrepov, ki so opredeljeni v Direktivi 92/106/EGS, je izrazito omejeno in vključuje fiskalne ukrepe (med drugim povračilo oziroma znižanje davkov), ki zadevajo samo kombinirani prevoz po železnici/cesti. Takšne ukrepe bi bilo treba razširiti na kombinirani prevoz, ki pokriva celinske vodne poti in pomorski promet. Podpirati bi bilo treba tudi druge relevantne vrste ukrepov, na primer podporne ukrepe za naložbe v infrastrukturo in digitalno tehnologijo oziroma različne ekonomske podporne ukrepe. Kar zadeva digitalne tehnologije, bi bilo treba določiti prehodno obdobje za dematerializacijo dokumentov, ki potrjujejo izvedbo kombiniranega prevoza. V tem obdobju bi bilo treba tehnološko nadgraditi instrumente inšpekcijskih organov. Države članice bi morale dajati prednost naložbam v terminale za pretovarjanje, da bi zmanjšale cestne zastoje, ublažile izoliranost industrijskih con, kjer ni take infrastrukture, ter izboljšale dostopnost ter fizično in digitalno povezljivosti naprav za prekladanje blaga. [Sprememba 12]

(13)  Glavno infrastrukturno ozko grlo, ki preprečuje prehod s cestnega tovornega prometa na ostale načine prevoza, je na ravni terminalov za pretovarjanje, k tem stanju pa še negativno prispeva neusklajeno izvajaje omrežja TEN-T. Trenutna porazdelitev in pokritje s terminali za pretovarjanje v Uniji, vsaj v obstoječem jedrnem in celovitem omrežju TEN-T, je nezadostna, pri čemer zmogljivost obstoječih terminalov za pretovarjanje dosega zgornjo mejo in jo bo treba razviti, da bo dohajala splošno rast tovornega prometa. Vlaganje v zmogljivost terminalov za pretovarjanje bi lahko zmanjšalo globalne stroške pretovarjanja in privedlo do prehoda na druge oblike prevoza, kar se je v nekaterih državah članicah že zgodilo. Države članice bi tako v sodelovanju s Komisijo in sosednjimi državami članicami morale zagotoviti potrebno razširitev obstoječih terminalov za pretovarjanje in gradnjo dodatnih terminalov za pretovarjanje za kombinirani prevoz in večanje zmogljivosti pretovarjanja oziroma jih dati več na voljo prevoznikom ali postavitev točk za pretovarjanje na območjih, kjer je to potrebno. S tem bi spodbudili uporabo alternativnih načinov prevoza tovora in pospešili prehod na druge oblike prevoza, s čimer bi kombinirani prevozi postali konkurenčnejši od prevoza, ki poteka izključno po cesti. Povečana pokritost in zmogljivost terminalov za pretovarjanje bi morala biti zagotovljena vsaj ob obstoječih jedrnih in celovitih omrežjih TEN-T. Vsak kraj odpravljanja tovora znotraj Unije od primernega terminala za pretovarjanje za kombinirani prevoz ne bi smel biti oddaljen več kot 150 km. Prihodki, ustvarjeni s pobiranjem pristojbin za zunanje stroške iz člena 2 Direktive 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9), bi morali koristiti kombiniranemu prevozu. [Sprememba 13]

(13a)   Države članice bi morale dajati prednost naložbam v terminale za pretovarjanje, da bi zmanjšale ozka grla in območja zastojev, zlasti v bližini mestnih in primestnih območij, in olajšale prečkanje naravnih ovir, kot so gorska območja, izboljšale čezmejne povezave, zmanjšale škodljive emisije v zrak in izboljšale dostopnost industrijskih območij, ki nimajo take infrastrukture. [Sprememba 14]

(14)  Države članice bi morale poleg obstoječih ekonomskih podpornih ukrepov izvajati še dodatne, ki bi bili namenjeni različnih delom kombiniranega prevoza, s čimer bi zmanjšali cestni tovorni promet in spodbudili uporabo drugih načinov prevoza, kot so železnice, celinske plovne poti in pomorski prevoz, kar bi zmanjšalo onesnaženje zraka, emisije toplogrednih plinov, nesreče na cestah, hrup in cestne zastoje, pa tudi podpirati ukrepe za spodbujanje in izvajanje digitalizacije sektorja in notranjega trga. Takšni ukrepi lahko med drugim vključujejo znižanje nekaterih davkov oziroma prevoznin, nepovratna sredstva za intermodalne nakladalne enote, ki so uspešno dostavljene s kombiniranim prevozom, oziroma delno povrnitev pretovornih stroškov. Ti ukrepi bi lahko vključevali podpiranje vključevanja povezanih sistemov in avtomatizacije storitev, pa tudi naložbe v digitalno logistiko, inovativne sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije za prekladanje blaga, da bi olajšali pretok informacij. Ti ukrepi bi lahko vključevali izboljšanje okoljske uspešnosti, učinkovitosti in trajnosti kombiniranega prevoza s spodbujanjem uporabe čistih vozil ali vozil z nizko stopnjo emisij in alternativnih goriv, s podpiranjem energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v celotni verigi kombiniranega prevoza in z zmanjšanjem nevšečnosti, povezanih s prometom, na primer hrupa. [Sprememba 15]

(14a)  Z različnimi skladi in programi Unije za financiranje raziskav bi morali še naprej podpirati države članice pri doseganju ciljev te direktive. [Sprememba 16]

(14b)  Tudi naložbe v logistiko so pomemben vzvod za večjo konkurenčnost kombiniranega prevoza. Z bolj sistematično uporabo digitalnih rešitev, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije ali pametni povezani sistemi, bi olajšali izmenjavo podatkov, izboljšali učinkovitost, znižali stroške pretovarjanja in skrajšali roke. [Sprememba 17]

(14c)  Vlaganje v usposabljanje delovne sile v logistični verigi, zlasti v terminalih za pretovarjanje, bi prav tako pripomoglo k večji konkurenčnosti kombiniranega prevoza. [Sprememba 18]

(15)  Podporni ukrepi za kombinirane prevoze bi se morali izvajati v skladu s pravili o državni pomoči iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Državna pomoč pospešuje razvoj gospodarskih dejavnosti, kadar ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi v smislu člena 107(3)(c) PDEU, in je koristno orodje za spodbujanje izvedbe pomembnih projektov v skupnem evropskem interesu v smislu člena 107(3)(b) PDEU. Zato bi morala Komisija v teh primerih preučiti možnost delnega izvzetja držav članic iz zahteve po obveščanju Komisije iz člena 108(3) PDEU. [Sprememba 19]

(16)  Podporne ukrepe je po potrebi Da bi preprečili morebitno prekrivanje naložb med bližnjimi državami članicami, bi bilo treba podporne ukrepe usklajevati med državami članicami in Komisijo, in sicer s tesnim sodelovanjem med pristojnimi organi držav članic. [Sprememba 20]

(17)  Poleg tega bi morale države članice podporne ukrepe redno pregledovati, da zagotovijo njihovo uspešnost in učinkovitost, njihov splošni učinek na evropski prometni sektor, kot je izražen v evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami, pa bi bilo treba oceniti. Po potrebi bi bilo treba sprejeti popravljalne ukrepe. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice, opraviti oceno različnih ukrepov v državah članicah in njihove učinkovitosti ter spodbujati izmenjavo dobre prakse. [Sprememba 21]

(18)  Za namene te direktive ne bi smeli razlikovati med kombiniranim prevozom za najem oziroma korist in kombiniranim prevozom za lastne potrebe.

(18a)  Zaradi pomanjkanja primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov ni mogoče oceniti kombiniranega prevoza v Uniji in sprejeti ukrepov za sprostitev njegovega potenciala. [Sprememba 22]

(19)  Države članice bi morale za lažje spoprijemanje z razvojem prevoza v Uniji (predvsem s trgom kombiniranega prevoza) zbirati ustrezne podatke in informacije ter jih redno posredovati Komisiji, Komisija pa bi morala vsake štiri leta Evropskemu parlamentu in, Svetu in pristojnim organom držav članic predložiti poročilo o izvajanju te direktive. [Sprememba 23]

(19a)  Komisija bi morala biti odgovorna za pravilno izvajanje te direktive in uresničitev cilja za razvoj kombiniranega prevoza po vsej Uniji do leta 2030 in 2050. Zato bi morala na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, redno ocenjevati napredek pri zviševanju deleža kombiniranega prevoza v vsaki državi članici in po potrebi podati predlog o spremembi te direktive, da bi ta cilj na ravni Unije dosegli. [Sprememba 24]

(20)  Preglednost je pomembna za vse zainteresirane strani, ki sodelujejo pri kombiniranem prevozu, zlasti tiste, ki jih direktiva zadeva. Vsaka država članica bi morala takšno preglednost in nadaljnje sodelovanje podpirati tako, da opredeli pristojne organe.

(21)  Da se lahko upoštevata razvoj na trgu in tehnični napredek, bi bilo treba pristojnost za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU prenesti na Komisijo, in sicer glede dopolnitve te direktive z nadaljnjimi podrobnostmi o informacijah o kombiniranem prevozu, ki jih morajo posredovati države članice. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(10). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi bilo treba omogočiti, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(22)  Ker ciljev za spodbujanje prehoda s cestnega prevoza na okolju bolj prijazne načine cilja te direktive, in sicer doseči konkurenčnost kombiniranega prevoza glede na cestni prevoz, opredeljenih v tej direktivi, države članice same ne morejo doseči v zadostni meri, s čimer bi zmanjšale negativne zunanje vplive transportnega sistema v Uniji, temveč se jih predvsem zaradi čezmejne narave tovornega kombiniranega prevoza in medsebojno povezane infrastrukture ter težav, ki jih ta direktiva želi odpraviti, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. [Sprememba 25]

(23)  Direktivo 92/106/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 92/106/EGS se spremeni:

(1)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga“;

"

(2)  člen 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 1

1.  Ta direktiva velja za dejavnosti kombiniranega prevoza.

2.  ‚Kombinirani prevozʻ za namene te direktive pomeni prevoz blaga, ki ima začetni ali končni cestni del poti ali oba ter necestni del poti, kjer se uporablja železnica, celinske plovne poti oziroma pomorski prevoz:

   (a) v priklopniku oziroma polpriklopniku z vlečno enoto, zamenljivim tovoriščem ali kontejnerjem, ki je označen v skladu z ureditvijo označevanja, ki ustreza mednarodnima standardoma ISO6346 in EN13044, ali brez njega, vključno z dvižnimi polpriklopniki z dovoljeno bruto težo 44 ton, od koder se intermodalna nakladalna enota brez spremstva pretovori iz enega načina prevoza na drugega (kombinirani prevoz brez spremstva) ali [Sprememba 26]
   (b) s cestnim vozilom, ki ga spremlja voznik in se v necestnem delu poti prevaža po železnici, celinskih plovnih poteh oziroma po morju (prevoz s spremstvom). [Sprememba 27]

Z odstopanjem točka (a) tega odstavka do ... [pet let po začetku veljavnosti te direktive] zajema tudi nedvižne priklopnike in polpriklopnike v kombiniranem prevozu brez spremstva, ki niso označeni v skladu z ureditvijo označevanja, ki ustreza mednarodnima standardoma ISO6346 in EN13044. [Sprememba 28]

Necestni deli, ki potekajo po celinskih plovnih poteh oziroma po morju in za katere ni cestne alternative ali so neizbežni pri komercialno uspešnem prevozu enakovredne ali komercialno vzdržne cestne alternative, se ne upoštevajo kot kombinirani prevoz. [Sprememba 29]

3.  Vsak cestni del poti iz odstavka 2 na ozemlju Unije ne presega najdaljše od naslednjih razdalj:

   (a) 150 km zračne razdalje,
   (b) 20 % zračne razdalje med točko natovarjanja za začetni del poti in točko raztovarjanja za končni del poti, kadar je daljša od razdalje iz točke (a). je dolg največ 150 km. [Sprememba 30]

Ta omejitev razdalje za cestni del poti velja za celotno dolžino vsakega posameznega dela poti, vključno z vmesnim pobiranjem in dostavljanjem. Ne velja pa za prevoz prazne nakladalne enote oziroma za prevzemno točko za blago oziroma od dostavne točke za blago.

Omejitev razdalje za Država članica ali države članice, na katerih ozemlju poteka cestni del poti se lahko preseže v primeru kombiniranega prevoza cesta/železnica, kadar to odobri država članica oziroma države članice, na ozemlju katerih poteka cestni del lahko dovolijo, da se omejitev razdalje cestnega dela poti, določena v tem odstavku, preseže, če je to potrebno, da se tako doseže geografsko najbližji transportni terminal ali točka pretovarjanja, ki ima potrebno opremo in pretovorno zmogljivost za nakladanje oziroma razkladanje, obratovalni čas terminala ter primerne storitve železniškega tovornega prometa, v primeru, da znotraj te omejitve razdalje ni terminala za pretovarjanje ali točke, ki izpolnjuje vse te pogoje. Tako preseganje bi bilo treba ustrezno utemeljiti v skladu s točko (ea) odstavka 2 člena 3. Države članice lahko v primeru kombiniranega prevoza cesta/železnica na natančno določenem delu svojega ozemlja zaradi okoljskih razlogov zmanjšajo dolžino 150 km cestnega dela poti za do 50 %, če je na tej razdalji ustrezen terminal. [Sprememba 31]

4.  Za kombinirani prevoz se šteje, da poteka v Uniji, če prevoz v Uniji oziroma njegov del izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 in 3. Za namene te direktive cestni in/ali necestni del poti ali del te poti zunaj ozemlja Unije ne velja za del kombiniranega prevoza. [Sprememba 32]

"

(3)  člen 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 3

1.  Države članice zagotovijo, da se cestni prevoz v skladu z direktivo šteje kot del kombiniranega prevoza samo, če lahko prevoznik dokaže zagotovi informacije, ki so jasen dokaz, da ta cestni prevoz predstavlja cestni del kombiniranega prevoza, kar velja tudi za prevoz praznih nakladalnih enot pred in po prevozu blaga in če se te informacije pred začetkom prevoza ustrezno posredujejo prevozniku, ki izvaja prevoz. [Sprememba 33]

2.  Dokazila Da se informacije iz odstavka 1 vključujejo štejejo za jasen dokaz, se morajo predložiti ali posredovati v obliki iz odstavka 5 in morajo vključevati naslednje podatke za vsak kombinirani prevoz: [Sprememba 34]

   (a) ime, naslov, kontaktne podatke in podpis pošiljatelja;[.]
   (aa) ime, naslov, kontaktne podatke in podpis izvajalca, ki je odgovoren za usmerjanje kombiniranega prevoza, če to ni pošiljatelj; [Sprememba 35]
   (b) kraj in datum začetka kombiniranega prevoza v Uniji;
   (c) ime, naslov in kontaktne podatke prejemnika;
   (d) kraj zaključka kombiniranega prevoza v Uniji;
   (e) zračno razdaljo med krajem v Uniji, kjer se kombinirani prevoz začne, in krajem, kjer se konča;
   (ea) če razdalja presega omejitve iz člena 1(3), utemeljitev v skladu z merili iz zadnjega pododstavka navedenega člena; [Sprememba 36]
   (f) opis kombiniranega prevoza, ki ga podpiše pošiljatelj izvajalec, odgovoren za načrtovanje, pri čemer podpis lahko pomeni elektronski podpis, z najmanj sledečimi podatki za vsak del poti in način prevoza, ki predstavlja necestni del prevoza znotraj Unije: [Sprememba 37]
   (i) zaporedje delov poti (tj. prvi del, necestni del oziroma končni del);
   (ii) ime, naslov in kontaktni podatki prevoznika ali prevoznikov; [Sprememba 38]
   (iii) načini prevoza in njihov vrstni red;
   (g) označbo intermodalne nakladalne enote, ki je bila predmet prevoza;
   (h) za začetni cestni del prevoza:
   (i) kraj pretovora na necestni del; [Sprememba 39]
   (ii) razdalja začetnega dela cestnega prevoza po zračni razdalji od kraja pošiljanja do prvega transportnega terminala ali točke za pretovarjanje; [Sprememba 40]
   (iii) podpis, če je začetni cestni del poti opravljen, s katerim cestni prevoznik potrjuje, da je bil cestni del prevoza izveden; [Sprememba 41]
   (i) za končni cestni del prevoza:
   (i) kraj, kjer je blago prevzeto po necestnem delu poti (železnica, celinske plovne poti oziroma pomorski promet);
   (ii) razdalja končnega dela cestnega prevoza po zračni razdalji od kraja pretovarjanja do kraja v Uniji, kjer se kombinirani prevoz konča; [Sprememba 42]
   (j) za necestni del prevoza:
   (i) podpis prevoznika (oziroma prevoznikov, kadar na necestnem delu poti potekata dva necestna prevoza ali več), če je necestni del zaključen, ki potrjuje, da je bil prevoz po necestnem delu poti izveden;
   (ii) če je na voljo, podpis oziroma žig pristojnih železniških pristojnega železniškega ali pristaniških organov drugega organa, pridobljen na ustreznih terminalih (železniška postaja oziroma pristanišče) ob necestnem delu prevoza, ki potrjuje, da je zadevni del necestnega dela poti zaključen. [Sprememba 43]
   (ja) če so omejitve razdalje za cestni del poti presežene, v skladu s členom 1(3), razlogi, na podlagi katerih je to utemeljeno. [Sprememba 44]

3.  Za dokazovanje, da prevoznik opravlja kombinirani prevoz, se ne zahtevajo dodatni dokumenti.

4.  Dokazila, navedena v odstavku 1, se v obliki iz odstavka 5 predložijo oziroma pošljejo na zahtevo pooblaščenega inšpektorja države članice, v kateri poteka pregled. V primeru cestnega pregleda se predložijo med samim pregledom, najpozneje pa v 45 minutah. Če podpisov iz točke (h)(iii) in točke (j) odstavka 2 med cestnim pregledom ni mogoče dati na voljo, se v petih delovnih dneh po pregledu predložijo ali pošljejo pristojnemu organu ustrezne države članice. Dokazila morajo biti v uradnem jeziku zadevne države članice oziroma v angleščini. Med cestnim pregledom lahko voznik stopi v stik s sedežem podjetja, upravljavcem prevoza ali drugo osebo ali subjektom, ki mu lahko pomaga zagotoviti dokazilo informacije iz odstavka 2. [Sprememba 45]

5.  Dokazilo je so lahko prevozna listina, ki izpolnjuje zahteve iz člena 6 Uredbe Sveta št. 11, oziroma druge obstoječe prevozne listine, kot je prevozna listina Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) oziroma prevozna listina Enotnih pravil za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM) so tovorni listi v skladu z veljavnimi konvencijami o mednarodnem ali nacionalnem prevozu, dokler Komisija z izvedbenimi akti ne določi standardizirane oblike. [Sprememba 46]

Takšno dokazilo se lahko predloži oziroma posreduje elektronsko, in sicer v strukturiranem formatu, ki se ga lahko spreminja in ga računalniki lahko neposredno uporabljajo za obdelavo in shranjevanje, kar vključuje dopolnitev elektronskega tovornega lista v skladu s Konvencijo o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (eCMR) za cestni del prevoza z obstoječo konvencijo o mednarodnem ali nacionalnem prevozu. Organi držav članic so dolžni sprejeti elektronske informacije v zvezi z dokazili. Če se informacije med organi in izvajalci izmenjujejo z elektronskimi sredstvi, se pri teh izmenjavah in shranjevanju teh informacij uporabljajo tehnike za elektronsko obdelavo podatkov. [Sprememba 47]

Države članice postopoma dematerializirajo dokumentacijo in določijo prehodno obdobje do popolne opustitve uporabe papirne oblike. [Sprememba 48]

6.  Med cestnimi pregledi je neskladje med dejanskim prevozom in predloženimi dokazili, predvsem glede informacij o poti iz točke točk (gf), (h) in (i) odstavka 2, dovoljeno, če je primerno utemeljeno, in sicer v primeru izrednih okoliščin, nad katerimi cestni prevozniki nimajo vpliva in ki spremenijo kombinirani prevoz. Voznik ima v tem primeru pravico stopiti v stik s sedežem podjetja, upravljavcem prevoza oziroma katero koli drugo osebo ali subjektom, ki lahko še dodatno utemelji neskladje med predloženimi dokazili in dejanskim prevozom. [Sprememba 49]“;

"

(4)  člen 5 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 5

1.  Države članice Komisiji prvič do [xx. xx. xxxx – 1812 mesecev po prenosu direktive v pravni red] in nato vsaki dve leti predložijo poročilo s sledečimi informacijami, povezanimi s kombiniranim prevozom na njihovem ozemlju, ki ga zajema ta direktiva: [Sprememba 50]

   (a) povezave koridorji nacionalnega in čezmejnega prometnega omrežja, ki se uporabljajo v kombiniranem prevozu; [Sprememba 51]
   (b) skupni in letni obseg dejavnosti kombiniranega prevoza v enoti, ki ustreza dolžini kontejnerja 20 čevljev (PEU), in v tonskih kilometrih glede na način prevoza (cestni/necestni del, in sicer železnica, cesta/celinske plovne poti itn.in pomorske poti) ter geografska pokritost (v državi in znotraj Unije); [Sprememba 52]
   (c) število pretovorov, opravljenih z bimodalnimi tehnologijami, in geografska pokritost teh točk pretovarjanja, pa tudi število, lokacija in geografska pokritost terminalov, ki zagotavljajo storitve za kombinirani prevoz, glede na vrsto storitev na terminal (cestni/necestni del, in sicer železnica, celinske plovne poti, pomorske poti), in letno število pretovorov na teh terminalih ter ocena njihove uporabljene zmogljivosti; [Sprememba 53]
   (ca) spreminjanje deleža kombiniranega prevoza in različnih načinov prevoza na njihovem ozemlju; [Sprememba 54]
   (d) pregled vseh uporabljenih in predvidenih nacionalnih podpornih ukrepov, vključno z njihovim izvajanjem in ocenjenim učinkom na uporabo kombiniranega prevoza ter njegovim vplivom na družbeno in okoljsko trajnost, ozka grla, zastoje na cesti, varnost in učinkovitost. [Sprememba 55]
   (da) število in geografska lokacija storitev, ki presegajo najdaljšo dovoljeno razdaljo cestnega dela poti iz člena 1(3). [Sprememba 56]
   (db) odhodni in namembni kraji, na ravni NUTS-3, tovornih tokov na cestah vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), opredeljenega v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*; [Sprememba 57]

1a.  Komisija podatke, ki ji jih posredujejo države članice, objavi v obliki, ki omogoča primerjavo med državami članicami. [Sprememba 58]

2.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a , ki to direktivo dopolnjujejo z opisom vsebine in podrobnosti informacij o dejavnostih kombiniranega prevoza iz odstavka 1.

3.  Na podlagi analize nacionalnih poročil in statističnih podatkov na podlagi skupnih navodil in metodologije na ravni Unije, prvič do [xx. xx. xxx – 9 mesecev po roku za oddajo poročila držav članic] in nato vsaki dve leti, Komisija pripravi in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in, Svetu in pristojnim organom držav članic o: [Sprememba 59]

   (a) gospodarskem razvoju kombiniranega prevoza na ravni držav članic in Unije, predvsem glede okoljske učinkovitosti različnih načinov prevoza; [Sprememba 60]
   (b) učinkih izvajanja direktive in povezanih zakonodajnih aktov Unije na tem področju;
   (c) uspešnosti in učinkovitosti podpornih ukrepov iz člena 6 z opredelitvijo ukrepov, ki se štejejo za najučinkovitejše in služijo prvotnemu namenu te direktive, in najboljše prakse v državah članicah; [Sprememba 61]
   (ca) spreminjanju deleža kombiniranega prevoza v posameznih državah članicah in na ravni Unije, da se dosežejo cilji Unije na področju prometa do leta 2030 in 2050; [Sprememba 62]
   (d) morebitnih nadaljnjih ukrepih, vključno z revizijo opredelitve kombiniranega prevoza, kakor je navedena v členu 1, izboljšavami za zbiranje podatkov in njihovo objavo na ravni Unije in prilagoditvijo seznama ukrepov iz člena 6, vključno z morebitnimi spremembami predpisov o državni pomoči. [Sprememba 63]

______________________

* Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).“;

"

(4a)  v členu 6(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se davki iz odstavka 3, ki se uporabljajo za cestna vozila (tovornjake, vlečna vozila, priklopnike, polpriklopnike, kontejnerje za prevoz po celinskih plovnih poteh ali multimodalne nakladalne enote), kadar se ta prevažajo v kombiniranem prevozu, znižajo ali vrnejo bodisi v višini standardnega zneska bodisi v razmerju do voženj, ki se opravijo s temi vozili po železnici ali celinskih plovnih poteh, v mejah pogojev in pravil, ki jih določijo po posvetovanju s Komisijo, ter v skladu z njimi.“ [Sprememba 64]

"

(4b)  v členu 6(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Znižanja oziroma vračila iz prvega odstavka odobri država, v kateri so vozila registrirana, na podlagi voženj po železnici ali celinskih plovnih poteh, opravljenih v tej državi.“ [Sprememba 65]

"

(4c)  v členu 6(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Vendar lahko države članice ta znižanja oziroma vračila odobrijo tudi na podlagi voženj po železnici ali celinskih plovnih poteh, ki so delno ali v celoti opravljene zunaj države članice, v kateri so vozila registrirana.“ [Sprememba 66]

"

(5)  v členu 6 se dodajo naslednji odstavki 4, 5, 6, 7 in 8:"

„4. Države članice za doseganje cilja iz odstavka 8 sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za podporo vlaganja v transportne terminale za pretovarjanje in točke pretovarjanja, glede: [Sprememba 67]

   (a) gradnje in po potrebi razširitve transportnih terminalov ali postavitev točk za pretovarjanje za kombinirani prevoz na območjih, kjer ni primernih objektov znotraj največje dovoljene razdalje iz člena 1(3), razen če za take objekte ni potrebe, ker niso gospodarsko pomembni ali zaradi geografskih ali naravnih značilnosti danega območja; [Sprememba 68]
   (aa) razširitve obstoječih terminalov ali postavitve dodatnih točk za pretovarjanje na območjih, kjer je potrebna dodatna zmogljivost terminalov, in gradnje novih terminalov za kombinirani prevoz, če je na podlagi ocene gospodarskih učinkov, razvidno, da to ne bi negativno vplivalo na trg in da so novi terminali potrebni, ter pod pogojem, da se upoštevajo okoljski učinki; [Sprememba 69]
   (b) povečanja operativne učinkovitosti obstoječih terminalov, vključno z zagotavljanjem dostopa do teh terminalov. [Sprememba 70]

Podporni ukrepi za kombinirani prevoz se štejejo za združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3) PDEU in so izvzeti iz zahteve po priglasitvi iz člena 108(3) PDEU, če ne predstavljajo več kot 35 % stroškov celotnega prevoza. [Sprememba 71]

Države članice se bodo usklajevale s sosednjimi državami članicami in Komisijo ter zagotovile, da se ob izvajanju takšnih ukrepov prednostno zagotavlja uravnotežena in ustrezna geografska porazdelitev primernih objektov v Uniji – zlasti v jedrnem in celovitem omrežju TEN-T –, s čemer se zagotovi, da noben kraj v Uniji od takšnega terminala ni oddaljen dlje kot 150 km znaša največja razdalja iz točke (a) člena 1(3). Države članice pri sprejetju ukrepov iz tega odstavka ustrezno upoštevajo, da je treba:

   (a) zmanjšati zastoje, zlasti blizu mestnih in primestnih območij ali na območjih z naravnimi omejitvami;
   (b) izboljšati čezmejne povezave;
   (c) ublažiti izoliranost območij brez infrastrukture ob upoštevanju posebnih potreb in omejitev obrobnih in najbolj oddaljenih regij;
   (d) izboljšati dostopnost in povezanost, zlasti glede infrastrukture dostopa do terminalov za pretovarjanje; ter
   (e) pospešiti prehod na digitalizacijo; ter
   (f) zmanjšati vpliv tovornega prometa na okolje in javno zdravje, na primer s spodbujanjem učinkovitosti vozil, uporabo alternativnih goriv in goriv, ki manj onesnažujejo zrak, uporabo energije iz obnovljivih virov, tudi na terminalih, ali učinkovitejšo uporabo prometnih omrežij z uveljavljanjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij. [Sprememba 72]

Države članice zagotovijo, da so podprti pretovorni objekti dostopni vsem prevoznikom brez diskriminacije.

Države članice lahko določijo dodatne pogoje za upravičenost do podpore. O teh pogojih seznanijo zainteresirane strani. [Sprememba 73]

5.  Države članice lahko do 31. decembra 2021 sprejmejo dodatne gospodarske in zakonodajne ukrepe, s katerimi izboljšajo konkurenčnost dejavnosti kombiniranega prevoza v primerjavi z enakovrednimi alternativnimi dejavnostmi prevoza po cesti, zlasti za skrajšanje časa in znižanje stroškov pretovarjanj. [Sprememba 74]

Takšni ukrepi se lahko nanašajo na kateri koli del kombiniranega prevoza, kot so cestni in necestni del, vključno z vozilom, ki se uporablja na tem delu, ali nakladalna enota ali pretovor.

Da bi skrajšali čas in zmanjšali stroške pri kombiniranem prevozu, dodatni ukrepi iz prvega pododstavka vključujejo eno ali več navedenih spodbud:

   (a) izvzetje prevoznikov od pristojbin za zunanje stroške in/ali pristojbin za zastoje iz člena 2 Direktive 1999/62/ES, zlasti v primeru vozil na alternativna goriva iz člena 2 Direktive št. 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta*;
   (b) povrnitev stroškov podjetjem, ki opravljajo prevoz v okviru kombiniranega prevoza, za plačilo pristojbine za uporabo določene infrastrukture;
   (c) izvzetje prevoznikov od omejitev v okviru nacionalnih prepovedi vožnje. [Sprememba 75]

Države članice pri sprejemanju dodatnih ukrepov upoštevajo tudi, da je treba pospešiti prehod na digitalizacijo sektorja kombiniranega prevoza, ter pri tem zlasti:

   (a) spodbujajo vključevanje povezanih sistemov in avtomatizacijo operacij;
   (b) izboljšujejo naložbe v digitalno logistiko, informacijske in komunikacijske tehnologije ter inteligentne prometne sisteme; ter
   (c) v prihodnje postopoma odpravljajo uporabo dokumentov na papirju. [Sprememba 76]

5a.   Ti dodatni ukrepi spodbujajo uporabo necestnih delov prevoza. Države članice vključijo ukrepe za krepitev konkurenčnosti prevoza po vodi, kot so finančne spodbude za uporabo pomorskih plovnih poti na kratke razdalje ali celinskih plovnih poti ali za ustvarjanje novih povezav prevoza na kratkih razdaljah. [Sprememba 77]

6.  Države članice Komisiji sporočijo ukrepe, sprejete na podlagi tega člena, ter njihove specifikacije.

7.  Države članice ocenijo učinek takšnih podpornih ukrepov in svoje potrebe vsaj vsake štiri leta ponovno ovrednotijo ter po potrebi ukrepe prilagodijo.

8.  Države članice zagotovijo, da je namen podpornih ukrepov za kombinirani prevoz zmanjšanje cestnega tovornega prometa in spodbujanje uporabe drugih načinov prevoza, kot so železnice, celinske plovne poti in prevoz po morju, ali vozil z nizkimi emisijami ali uporabe alternativnih goriv z manj emisijami, kot so biogoriva, električna energija iz obnovljivih virov, zemeljski plin ali vodikove gorivne celice, s čimer zmanjšujejo onesnaževanje zraka, emisije toplogrednih plinov, nesreče na cestah, hrup in cestne zastoje.“. [Sprememba 78]

_________________

* Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

"

(6)  člena 7 in 9 se črtata.

(7)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 9a

1.  Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov, ki zagotavljajo izvajanje te direktive in so glavna kontaktna točka za njeno izvajanje.

Države članice druge države članice in Komisijo uradno obvestijo o pristojnih organih iz prvega pododstavka.

2.  Države članice zagotovijo, da nacionalni pristojni organi sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic. Države članice v ta namen zagotovijo, da si pristojni organi med seboj izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za uporabo te direktive. Pri izmenjavi informacij organ, ki informacije prejme, zagotovi enako raven zaupnosti kot organ, ki je informacije izdal.

3.  Države članice na spletu na enostavno dostopen in brezplačen način objavijo ustrezne informacije, ki zadevajo ukrepe, sprejete v skladu s členom 6, kot tudi druge informacije, ki so pomembne za namen uporabe te direktive. [Sprememba 79]

4.  Komisija na spletu objavi in po potrebi posodobi seznam pristojnih organov iz odstavka 1 ter seznam ukrepov iz člena 6.“. [Sprememba 80]

"

(8)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 10a

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od [datuma datum začetka veljavnosti te direktive (o spremembi)]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 81]

3.  Prenos pooblastila iz člena 5(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati na dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.*

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

___________________

* UL L 123, 12.5.2016, str. 1.; “

"

Člen 2

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje XXXXXX [eno leto po sprejetju te direktive]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)UL C 262, 25.7.2018, str. 52.
(2)Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(4)Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38).
(5) Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).
(6) Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).
(7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.01.1997, str. 1).
(8) Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).
(9) Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20.7.1999, str. 42).
(10)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

Zadnja posodobitev: 20. april 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov