Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/0107(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0227/2017

Predložena besedila :

A8-0227/2017

Razprave :

PV 04/07/2017 - 3
CRE 04/07/2017 - 3

Glasovanja :

PV 04/07/2017 - 6.10
CRE 04/07/2017 - 6.10
Obrazložitev glasovanja
PV 27/03/2019 - 18.10

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0284
P8_TA(2019)0309

Sprejeta besedila
PDF 239kWORD 67k
Sreda, 27. marec 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Razkritje davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic***I
P8_TA(2019)0309A8-0227/2017
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki (COM(2016)0198 – C8-0146/2016 – 2016/0107(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2016)0198),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 50(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0146/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj irskega in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. septembra 2016(1),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta OECD o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička (BEPS),

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za pravne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0227/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 487, 28.12.2016, str. 62.
(2) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 4. julija 2017 (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0284).


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki
P8_TC1-COD(2016)0107

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 50(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(-1)   Enaka davčna obravnava za vse, zlasti za vsa podjetja, je osnovni pogoj enotnega trga. Usklajen in dosleden pristop k izvajanju nacionalnih davčnih sistemov je ključnega pomena za dobro delovanje enotnega trga in bi prispeval k preprečevanju izogibanja davkom in preusmerjanja dobička. [Sprememba 1]

(-1a)   Izogibanje davkom in davčne utaje so skupaj s shemami za preusmerjanje dobička vlade in državljane prikrajšali za potrebna sredstva, s katerimi bi se med drugim zagotavljal splošen brezplačni dostop do storitev javnega šolstva in zdravstva ter državnih socialnih storitev, poleg tega pa so države prikrajšali za možnost ponujanja dostopnih stanovanj in javnega prevoza ter za izgradnjo infrastrukture, ki je ključnega pomena za socialni razvoj in gospodarsko rast. Na kratko, te sheme so vzrok za nepravičnost, neenakost ter ekonomske, socialne in teritorialne razlike. [Sprememba 2]

(-1b)   Pravičen in učinkovit sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb bi moral zadostiti nujni potrebi po progresivni in pravični globalni davčni politiki, spodbujati prerazporeditev bogastva in prispevati k boju proti neenakostim. [Sprememba 3]

(1)  Preglednost je ključna za dobro delovanje enotnega trga. V zadnjih letih je izziv, ki ga predstavlja izogibanje davkom od dohodkov pravnih oseb, znatno večji, v Uniji in po svetu pa vzbuja veliko zaskrbljenost. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 18. decembra 2014 priznal, da je treba nujno okrepiti prizadevanja za boj proti izogibanju davkom tako na svetovni ravni kot na ravni Unije. Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2016 – Čas je za drugačen pristop“(3) in v sporočilu z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2015 – Nov začetek“(4) kot prioriteto opredelila potrebo po prehodu na sistem, po katerem bo država, v kateri se ustvarijo dobički, tudi država obdavčenja. Prav tako je kot prioriteto opredelila potrebo po odzivu na pozive naše družbe evropskih državljanov k pravičnosti preglednosti in davčni potrebo, da se zagotovi referenčni model za druge države. Ključnega pomena je, da se pri preglednosti upošteva vzajemnost med konkurenti. [Sprememba 4]

(2)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 16. decembra 2015 o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji(5) priznal, da lahko večja preglednost, sodelovanje in konvergenca na področju politike obdavčitve dohodkov pravnih oseb izboljša v Uniji izboljšajo pobiranje davkov, poveča učinkovitost davčnih organov, podpirajo oblikovalce politik pri ocenjevanju obstoječega davčnega sistema in zagotovi večje zaupanje razvoju zakonodaje v prihodnosti, zagotovijo več zaupanja javnosti v davčne sisteme in vlade ter izboljšajo odločanje o naložbah na podlagi natančnejših profilov tveganja podjetij. [Sprememba 5]

(2a)  Javno poročanje po državah je učinkovito in ustrezno orodje za povečanje preglednosti v zvezi z dejavnostmi multinacionalnih podjetij, s katerim lahko javnost oceni učinek teh dejavnosti na realni sektor. Poleg tega bo izboljšalo sposobnost delničarjev, da pravilno ocenijo tveganja, ki jih prevzemajo podjetja, privedlo do naložbenih strategij, ki bodo temeljile na točnih informacijah, in povečalo zmožnosti nosilcev odločanja, da ocenijo učinkovitost in vpliv nacionalnih zakonodaj. [Sprememba 6]

(2b)  Poročanje po državah bo tudi pozitivno vplivalo na pravice zaposlenih do obveščanja in posvetovanja, kot so določene v Direktivi 2002/14/ES, s povečanjem znanja o dejavnostih podjetij, pa tudi na kakovost poglobljenega dialoga v podjetjih. [Sprememba 7]

(3)  Po Sklepih Evropskega sveta z dne 22. maja 2013 je bila v Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(6) vstavljena klavzula o pregledu, v skladu s katero mora Komisija proučiti možnost uvedbe obveznosti letnega poročanja po državah za velika podjetja v dodatnih industrijskih sektorjih, pri čemer upošteva razvoj v okviru OECD in rezultate povezanih evropskih pobud.

(4)  Skupina G20 je novembra 2015 ob pozivu k globalnemu pravičnemu in sodobnemu mednarodnemu davčnemu sistemu potrdila „Akcijski načrt za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička“ organizacije OECD (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt BEPS), katerega cilj je vladam zagotoviti jasne mednarodne rešitve pri obravnavanju vrzeli in neskladij med obstoječimi pravili, ki omogočajo prenašanje dobičkov pravnih oseb v države brez ali z zelo nizko stopnjo obdavčitve, kjer se morda ne ustvarja resnična vrednost. Zlasti ukrep 13 akcijskega načrta BEPS uvaja obveznost za nekatera multinacionalna podjetja, da nacionalnim davčnim organom na zaupni osnovi predložijo poročila po državah. Komisija je 27. januarja 2016 sprejela tako imenovani sveženj proti izogibanju davkom. Eden od ciljev navedenega svežnja je prenos ukrepa 13 akcijskega načrta BEPS v pravo Unije, in sicer s spremembo Direktive Sveta 2011/16/EU(7). Vendar je za obdavčitev dobička, kjer se ustvarja vrednost, potreben celovit pristop k poročanju po državah, ki temelji na javnem poročanju. [Sprememba 8]

(4a)  Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) bi moral posodobiti mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP) in mednarodne računovodske standarde (MRS), da bi olajšal uvedbo obveznosti javnega poročanja po državah. [Sprememba 9]

(4b)  Javno poročanje po državah je v Uniji že uveljavljeno za bančni sektor, in sicer z Direktivo 2013/36/EU, pa tudi za ekstraktivno in gozdarsko industrijo z Direktivo 2013/34/EU. [Sprememba 10]

(4c)  Unija je z uvedbo javnega poročanja po državah, kot ga prej nismo poznali, dokazala, da je postala vodilna v svetu na področju boja proti izogibanju davkom. [Sprememba 11]

(4d)  Ker je lahko učinkovit boj proti davčnim utajam, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju uspešen samo s skupnim ukrepanjem na mednarodni ravni, je bistvenega pomena, da Unija z ohranjanjem vodilne vloge v svetu v tem boju uskladi svoje ukrepe z mednarodnimi akterji, na primer v okviru OECD. Enostranski ukrepi, četudi zelo ambiciozni, nimajo resnične možnosti za uspeh, poleg tega pa ogrožajo konkurenčnost evropskih podjetij in škodujejo naložbenemu okolju Unije. [Sprememba 12]

(4e)  Večja preglednost pri finančnem razkrivanju prinaša koristi vsem, saj bodo davčne uprave učinkovitejše, civilna družba bolj vključena, zaposleni bolje obveščeni, vlagatelji pa manj naklonjeni tveganju. Poleg tega bodo podjetja imela koristi od boljših odnosov z deležniki, kar prinaša večjo stabilnost in lažji dostop do financiranja zaradi jasnejšega profila tveganja in boljšega ugleda. [Sprememba 13]

(5)  Poleg večje preglednosti, ustvarjene s poročanjem nacionalnim davčnim organom po državah, je okrepljen javni nadzor nad davki od dohodkov multinacionalnih podjetij, ki poslujejo v Uniji, je bistven element dodatne spodbuditve za spodbuditev družbene odgovornosti in dodatno spodbuditev socialne družbene odgovornosti gospodarskih družb, prispevanja za prispevanje k blaginji s pobiranjem davkov, spodbujanja bolj pravične davčne konkurence v Uniji prek bolj osveščene javne razprave ter obnovitve zaupanja javnosti v pravičnost nacionalnih davčnih sistemov. Takšen javni nadzor je mogoče doseči s poročanjem o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ne glede na to, kje ima sedež končno obvladujoče podjetje multinacionalne skupine podjetij. Javni nadzor pa mora potekati brez ogrožanja naložbenega okolja v Uniji ali konkurenčnosti podjetij Unije, zlasti malih in srednjih podjetij, kot so opredeljena v tej direktivi, in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, kot so opredeljena v Uredbi (EU) 2015/1017(8), ki bi morala biti izvzeta iz obveznosti poročanja po tej direktivi. [Sprememba 14]

(5a)   Komisija je družbeno odgovornost gospodarskih družb opredelila kot odgovornost podjetij za njihov vpliv na družbo. Družbeno odgovornost bi morale upravljati gospodarske družbe. Javni organi lahko zagotavljajo podporo s premišljeno kombinacijo prostovoljnih ukrepov politike in po potrebi dopolnilnimi predpisi. Podjetja lahko postanejo družbeno odgovorna bodisi s spoštovanjem zakonov ali vključevanjem socialnih, okoljskih in etičnih vprašanj ter vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami v poslovno strategijo in dejavnosti ali oboje. [Sprememba 15]

(6)  Javnosti je treba omogočiti, da nadzoruje vse dejavnosti skupine podjetij, če so nekatere poslovne enote skupine v Uniji in zunaj nje. Kar zadeva skupine podjetij, ki v Uniji poslujejo zgolj prek odvisnih podjetij ali podružnic, bi morala ta odvisna podjetja in podružnice objavljati poročilo končnega obvladujočega podjetja in omogočiti dostop do njega. Vendar bi bilo treba zaradi sorazmernosti in učinkovitosti, obveznost objave in omogočanja dostopa do poročila omejiti na srednja ali velika odvisna podjetja s sedežem v Uniji ali na podružnice primerljive velikosti, odprte v posamezni državi članici. Področje uporabe Direktive 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno razširiti na podružnice, ki jih podjetje s sedežem zunaj Unije odpre v državi članici. Skupine s poslovnimi enotami v Uniji bi morale spoštovati načela Unije o dobrem davčnem upravljanju. Multinacionalna podjetja poslujejo po vsem svetu in njihovo ravnanje znatno vpliva na države v razvoju. Z omogočanjem dostopa državljanov do informacij o podjetjih po državah bi lahko njim in davčnim upravam v njihovi državi omogočili, da nadzorujejo, ocenjujejo in/ali kazensko preganjajo taka podjetja. Z objavo informacij za posamezne davčne jurisdikcije, v katerih poslujejo multinacionalna podjetja, bi Unija povečala skladnost svoje razvojne politike in omejila morebitne sheme izogibanja davkom v državah, v katerih je bila uporaba domačih virov opredeljena kot ključni element razvojne politike Unije. [Sprememba 16]

(7)  V izogib podvajanju poročanja za bančni sektor bi bilo treba končna obvladujoča podjetja, za katera velja Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(9) in ki v svoje poročilo, pripravljeno v skladu s členom 89 Direktive 2013/36/EU, vključijo vse svoje dejavnosti in vse dejavnosti svojih povezanih podjetij, vključenih v konsolidiranih računovodskih izkazih, vključno z dejavnostmi, za katere ne veljajo določbe poglavja 2 naslova 1 dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(10), izvzeti iz obveznosti poročanja iz te direktive.

(8)  Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki bi moralo vsebovati informacije v zvezi z vsemi dejavnostmi podjetja oziroma vseh povezanih podjetij skupine, ki jo nadzira končno obvladujoče podjetje. Informacije bi morale temeljiti na specifikacijah upoštevati specifikacije poročanja iz ukrepa 13 akcijskega načrta BEPS in bi morale biti omejene na tisto, kar je nujno za omogočitev učinkovitega javnega nadzora, tako da razkritje ne povzroči nesorazmernih tveganj ali škode v smislu konkurenčnosti ali nepravilne razlage za zadevna podjetja. Poročilo bi moralo vsebovati tudi kratek opis vrste dejavnosti. Takšen opis bi lahko temeljil na kategorizaciji iz razpredelnice 2 Priloge III poglavja V smernic OECD za dokumentacijo določanja transfernih cen. Poročilo bi moralo vključevati splošen opis z obrazložitvijo bistvenih odstopanj, vključno z bistvenimi odstopanji na ravni skupine med obračunanim in plačanim davkom, ter pri tem upoštevati ustrezne zneske iz preteklih poslovnih let. [Sprememba 17]

(9)  Da bi bilo mogoče zagotoviti ustrezno raven podrobnosti informacij, na podlagi katerih bi lahko državljani bolje ocenili prispevek multinacionalnih podjetij k blaginji posamezne države članice jurisdikcije, v kateri delujejo, tako v Uniji kot zunaj nje, ne da bi to škodilo konkurenčnosti podjetja, bi morale biti informacije razčlenjene po državah članicah. Poleg tega bi morale biti zelo podrobne tudi informacije o poslovnih dejavnostih multinacionalnih podjetij, kar zadeva nekatere davčne jurisdikcije, ki predstavljajo poseben izziv. Za vse druge poslovne dejavnosti v tretjih državah bi bilo treba jurisdikcijah. Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki je mogoče smiselno razumeti in uporabljati samo, če so informacije navesti v skupnem znesku predstavljene razčlenjeno po posamezni davčni jurisdikciji. [Sprememba 18]

(9a)  Če bi podjetje informacije, ki jih je treba razkriti, štelo za poslovno občutljive, bi moralo biti omogočeno, da pri pristojnem organu v državi svojega sedeža zaprosi za dovoljenje, da ni bi razkrilo popolnoma vseh informacij. Če nacionalni pristojni organ ni davčni organ, bi moral o tem odločati davčni organ. [Sprememba 82]

(10)  Da se okrepi odgovornost do tretjih oseb in zagotovi ustrezno upravljanje, bi morali biti člani upravnega, poslovodnega in nadzornega organa končnega obvladujočega podjetja, ki ima sedež v Uniji in za katerega velja obveznost priprave, objave in omogočanja dostopa do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, skupno odgovorni za zagotovitev skladnosti s temi obveznostmi poročanja. Glede na to, da lahko člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov odvisnih podjetij, ki imajo sedež v Uniji in ki jih nadzira končno obvladujoče podjetje s sedežem zunaj Unije, ali oseba(-e), odgovorna(-e) za izvajanje formalnosti v zvezi z razkritjem za podružnico, le omejeno poznajo vsebino poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki ga pripravi končno obvladujoče podjetje, bi morala biti omejena tudi njihova odgovornost za objavo in omogočanje dostopa do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki.

(11)  Da bi se primeri neskladij razkrili javnosti, bi moral(-i) zakoniti revizor(-ji) ali revizijsko(-a) podjetje(-a) preveriti, ali je bilo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravljeno in predloženo v skladu z zahtevami te direktive ter in omogočen dostop do poročila na spletišču zadevnega podjetja oziroma njegovega povezanega podjetja ter ali so javno razkrite informacije v skladu z revidiranimi finančnimi informacijami podjetja v rokih, določenih v tej direktivi. [Sprememba 19]

(11a)  O primerih kršitev s strani podjetij in podružnic v zvezi z zahtevami glede sporočanja davčnih informacij v zvezi z dohodki, zaradi katerih države članice naložijo kazni v skladu z Direktivo 2013/34/EU, bi bilo treba poročati v javnem registru, ki ga upravlja Komisija. Te kazni bi lahko med drugim vključevale upravne kazni ali izključitev iz javnih razpisov in dodeljevanja sredstev iz strukturnih skladov Unije. [Sprememba 20]

(12)  Cilj te direktive je okrepitev preglednosti in javnega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb s prilagoditvijo obstoječega pravnega okvira v zvezi z obveznostmi za družbe in podjetja glede objave poročil, da se zaščitijo interesi družbenikov in tretjih, v smislu člena 50(2)(g) PDEU. Kot je potrdilo Sodišče, zlasti v Zadevi Verband deutscher Daihatsu-Händler(11) (C-97/96), se člen 50(2)(g) PDEU nanaša na potrebo po zaščiti interesov „tretjih“ na splošno brez razlikovanja ali izključevanja katerih koli kategorij, ki spadajo pod ta izraz. Poleg tega cilja uresničevanja svobode ustanavljanja, za kar člen 50(1) PDEU ohlapno nalaga odgovornost institucijam, ni mogoče omejiti z določbami člena 50(2) PDEU. Glede na to, da ta direktiva ne ureja usklajevanja davkov, ampak le obveznost objave poročil o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, je člen 50(1) PDEU primerna pravna podlaga zanjo.

(13)  Za določitev tistih davčnih jurisdikcij, za katere je treba navesti zelo podrobne informacije, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU prenesti na Komisijo, da bi pripravila skupni seznam Unije teh davčnih jurisdikcij. Seznam bi bilo treba pripraviti v skladu z določenimi merili, opredeljenimi na podlagi Priloge 1 k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016)0024). Posebej pomembno je, da Komisija med pripravljalnimi deli izvede ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, ter pri tem upošteva načela iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, kot so ga potrdili Evropski parlament, Svet in Komisija in ki čaka na uradni podpis. Zlasti morata zaradi zagotovitve enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa morajo imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 21]

(13a)   Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje člena 48b(1), (3), (4) in (6) ter člena 48c(5) Direktive 2013/34/EU, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(12). [Sprememba 22]

(14)  Ker cilja te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi njegovega učinka lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Zato je ukrepanje Unije upravičeno, da se primerno obravnava čezmejna razsežnost poslovanja v primerih agresivnega davčnega načrtovanja ali ureditev določanja transfernih cen. Ta pobuda je odgovor na pomisleke, ki so jih zainteresirane strani izrazile glede potrebe po odpravi izkrivljanj na enotnem trgu brez ogrožanja konkurenčnosti Unije. Prav tako ne bi smela povzročiti neupravičenega upravnega bremena za podjetja, ustvariti dodatnih davčnih sporov oziroma predstavljati tveganja dvojnega obdavčenja. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja, vsaj kar zadeva večjo preglednost. [Sprememba 23]

(15)  Na splošno je obseg razkritih informacij v okviru te direktive sorazmeren s ciljem okrepitve javne preglednosti in javnega nadzora. Ta direktiva Za to direktivo se zato šteje, da spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so posebej priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. [Sprememba 24]

(16)  Države članice so se v skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(13) zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos, na primer v obliki primerjalnega grafa. Zakonodajalec meni, da je v primeru te direktive posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno za dosego cilja te direktive ter preprečitev morebitnih manjkajočih informacij in nedoslednosti v zvezi z izvajanjem v državah članicah v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo. [Sprememba 25]

(17)  Direktivo 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2013/34/EU

Direktiva 2013/34/EU se spremeni:

(1)  v členu 1 se vstavi naslednji odstavek 1a:"

„1a. Usklajevalni ukrepi, določeni v členih 2, 48a do 48g in 51, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi s podružnicami, ki jih v državi članici odpre podjetje, za katero ne velja zakonodaja države članice, vendar ima pravno obliko, ki je primerljiva z vrstami podjetij s seznama v Prilogi I.“;

"

(2)  vstavi se naslednje poglavje 10a:"

„Poglavje 10a

Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

Člen 48a

Opredelitev pojmov v zvezi s poročanjem o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

   (1) ‚končno obvladujoče podjetje‘ pomeni podjetje, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze največje skupine podjetij;
   (2) ‚konsolidirani računovodski izkazi‘ pomenijo računovodske izkaze, ki jih pripravi obvladujoče podjetje skupine, v katerih so postavke sredstev, obveznosti, kapitala, prihodkov in odhodkov predstavljene kot postavke enotnega gospodarskega subjekta;
   (3) ‚davčna jurisdikcija‘ pomeni državno ali nedržavno jurisdikcijo, ki ima fiskalno avtonomijo na področju davka od dohodkov pravnih oseb.

Člen 48b

Podjetja in podružnice z obveznostjo poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

1.  Države članice zahtevajo, da končna obvladujoča podjetja, za katera velja nacionalna zakonodaja in katerih konsolidirani čisti prihodek znaša ali presega 750 000 000 EUR, in podjetja, za katere velja nacionalna zakonodaja, ki niso povezana podjetja, in katerih čisti prihodek znaša ali presega 750 000 000 EUR, pripravijo in objavijo letno poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in ga dajo brezplačno na voljo javnosti. [Sprememba 26]

Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se objavi po skupni predlogi in v odprtem podatkovnem formatu ter je brezplačno dostopno javnosti na spletišču podjetja na dan objave v vsaj enem od uradnih jezikov Unije. Podjetje istega dne poročilo vloži tudi v javni register, ki ga upravlja Komisija.

Države članice ne uporabljajo pravil, določenih v tem odstavku, kadar so taka podjetja ustanovljena samo na ozemlju ene države članice in v nobeni drugi davčni jurisdikciji. [Sprememba 27]

2.  Države članice ne uporabljajo pravil iz odstavka 1 tega člena za končna obvladujoča podjetja, če za takšna podjetja ali njihova povezana podjetja velja člen 89 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta* in v poročilu po državah zajamejo informacije o vseh dejavnostih vseh povezanih podjetij, vključenih v konsolidirane računovodske izkaze navedenih končnih obvladujočih podjetij.

3.  Države članice zahtevajo, da srednja in velika odvisna podjetja iz člena 3(3) in (4), za katera velja nacionalna zakonodaja in ki jih nadzira končno obvladujoče podjetje, katerega konsolidirani čisti prihodek v njegovi bilanci stanja v finančnem letu znaša ali presega 750 000 000 EUR in za katerega ne velja zakonodaja države članice, objavijo letno poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki navedenega končnega obvladujočega podjetja. [Sprememba 28]

Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se objavi po skupni predlogi in v odprtem podatkovnem formatu ter je brezplačno dostopno javnosti na dan objave na spletišču odvisnega podjetja ali na spletišču povezanega podjetja v vsaj enem od uradnih jezikov Unije. Podjetje istega dne poročilo vloži tudi v javni register, ki ga upravlja Komisija. [Sprememba 29]

4.  Države članice zahtevajo, da podružnice, ki jih v državi članici odpre podjetje, za katero ne velja zakonodaja države članice, objavijo in dajo brezplačno na voljo javnosti letno poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki končnega obvladujočega podjetja iz točke (a) odstavka 5 tega člena. [Sprememba 30]

Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se objavi po skupni predlogi in v odprtem podatkovnem formatu ter je dostopno javnosti na dan objave na spletišču podružnice ali na spletišču povezanega podjetja v vsaj enem od uradnih jezikov Unije. Podjetje istega dne poročilo vloži tudi v javni register, ki ga upravlja Komisija. [Sprememba 31]

Države članice uporabljajo prvi pododstavek tega odstavka le za podružnice, katerih čisti prihodek presega prag za čisti prihodek, določen z zakonodajo posamezne države članice v skladu s členom 3(2).

5.  Države članice uporabljajo pravila iz odstavka 4 za podružnico, le če so izpolnjena naslednja merila:

   (a) podjetje, ki je odprlo podružnico, je bodisi povezano podjetje skupine, ki jo nadzira končno obvladujoče podjetje, za katero ne velja zakonodaja države članice in katerega konsolidirani čisti prihodek v bilanci stanja znaša ali presega 750 000 000 EUR, bodisi podjetje, ki ni povezano in katerega konsolidirani čisti prihodek znaša ali presega 750 000 000 EUR; [Sprememba 32]
   (b) končno obvladujoče podjetje iz točke (a) nima srednjega ali velikega odvisnega podjetja, kot je navedeno v odstavku 3, za katero bi že veljale obveznosti poročanja. [Sprememba 33]

6.  Države članice ne uporabljajo pravil iz odstavkov 3 in 4 tega člena, če je poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, pripravljeno v skladu s členom 48c, dostopno javnosti na spletišču končnega obvladujočega podjetja, za katero ne velja zakonodaja države članice, v razumnem času, ki ne presega 12 mesecev po datumu bilance stanja, in če sta v poročilu navedena ime in sedež enotnega odvisnega podjetja ali enotne podružnice, za katero velja zakonodaja države članice, ki je objavila poročilo v skladu s členom 48d(1).

7.  Države članice zahtevajo, da odvisna podjetja ali podružnice, za katere ne veljajo določbe odstavkov 3 in 4, objavijo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in omogočijo dostop do njega, če so bili takšna odvisna podjetja ali podružnice ustanovljeni z namenom izogibanja obveznosti poročanja iz tega poglavja.

7a.  V državah članicah, ki niso uvedle eura, se znesek, določen v odstavkih 1, 3 in 5, v nacionalno valuto preračuna po menjalnem tečaju, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, ki velja na dan začetka veljavnosti tega poglavja. [Sprememba 34]

Člen 48c

Vsebina poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

1.  Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki vsebuje informacije v zvezi z vsemi dejavnostmi podjetja in končnega obvladujočega podjetja, tudi dejavnostmi vseh odvisnih podjetij, konsolidiranih v računovodskem izkazu za zadevno poslovno leto.

2.  Informacije iz odstavka 1 se predložijo v skupni predlogi in zajemajo naslednje, razčlenjeno po davčnih jurisdikcijah: [Sprememba 35]

   (a) ime končnega podjetje in, če je ustrezno, seznam vseh njegovih odvisnih podjetij, kratek opis vrste narave njihovih dejavnosti in njihove različne geografske lokacije; [Sprememba 36]
   (b) število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa; [Sprememba 37]
   (ba) osnovna sredstva razen denarnih sredstev ali njihovih ustreznikov; [Sprememba 38]
   (c) znesek čistega prihodka, ki vključuje ločeno naveden prihodek, ustvarjen s povezanimi strankami, in prihodek, ustvarjen z nepovezanimi strankami; [Sprememba 39]
   (d) znesek dobička ali izgube pred davkom od dohodkov;
   (e) znesek obračunanega davka od dohodkov (za tekoče leto), ki je odhodek za davek, pripoznan v zvezi z obdavčljivim dobičkom ali izgubo poslovnega leta podjetij in podružnic, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji;
   (f) znesek plačanega davka od dohodkov, ki je znesek davka od dohodkov, ki so ga v zadevnem poslovnem letu plačali podjetja in podružnice, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji;
   (g) znesek akumuliranega dobička;
   (ga) izkazani kapital; [Sprememba 40]
   (gb) podrobnosti o prejetih javnih prispevkih in morebitnih donacijah politikom, političnim skupinam ali fundacijam s političnimi cilji; [Sprememba 65]
   (gc) ali imajo podjetja, odvisna podjetja ali podružnice koristi od preferencialne davčne obravnave, v okviru ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine ali enakovrednih ureditev. [Sprememba 41]

Za namene točke (e) prvega pododstavka se odmerjeni odhodek za davek nanaša le na dejavnosti podjetja v tekočem poslovnem letu in ne vključuje odloženih davkov ali rezervacij za negotove davčne obveznosti.

3.  V poročilu se informacije iz odstavka 2 navedejo ločeno za vsako državo članico. Če je v posamezni državi članici več davčnih jurisdikcij, se informacije združijo na ravni države članice navedejo za vsako davčno jurisdikcijo posebej. [Sprememba 42]

V poročilu se informacije iz odstavka 2 navedejo ločeno tudi za vsako davčno jurisdikcijo, ki je bila ob koncu preteklega poslovnega leta navedena na skupnem seznamu zunaj Unijenekaterih davčnih jurisdikcij, sestavljenem na podlagi člena 48g, razen če poročilo na podlagi odgovornosti iz člena 48e v nadaljevanju izrecno potrjuje, da odvisna podjetja skupine, za katera velja zakonodaja takšne davčne jurisdikcije, ne poslujejo neposredno z nobenim povezanim podjetjem iste skupine, za katerega velja zakonodaja katere koli države članice. [Sprememba 43]

V poročilu se informacije iz odstavka 2 navedejo združeno za druge davčne jurisdikcije. [Sprememba 44]

Zaradi varovanja poslovno občutljivih informacij in za zagotovitev poštene konkurence lahko države članice dovolijo začasno izpustitev ene ali več informacij iz tega člena iz poročila glede dejavnosti v eni ali več posebnih davčnih jurisdikcij, kadar je narava teh informacij takšna, da bi razkritje resno škodovalo poslovnemu položaju podjetja iz člena 48b(1) in člena 48b(3), na katerega se nanaša. Izpustitev ne sme onemogočiti poštenega in uravnoteženega razumevanja davčnega položaja podjetja. Izpustitev se v poročilu navede skupaj s pojasnilom za vsako davčno jurisdikcijo, razlogom zanjo in z navedbo ustrezne davčne jurisdikcije oziroma jurisdikcij. [Sprememba 83]

Države članice za takšne opustitve zahtevajo predhodno odobritev nacionalnega pristojnega organa. Podjetje vsako leto pristojni organ zaprosi za novo odobritev, ta pa sprejme odločitev na podlagi nove ocene položaja. Kadar opuščene informacije ne izpolnjujejo več zahtev iz pododstavka 3a, se nemudoma objavijo. Po končanem obdobju nerazkritja mora podjetje vse informacije, ki se zahtevajo po tem členu, v obliki aritmetičnega povprečja razkriti tudi za pretekla leta, ko je veljalo obdobje nerazkritja. [Sprememba 69/rev]

Države članice obvestijo Komisijo o odobritvi takšnega začasnega odstopanja in ji zaupno pošljejo opuščene informacije skupaj s podrobnim pojasnilom odobrenega odstopanja. Komisija vsako leto na svoji spletni strani objavi obvestila, ki jih je prejela od držav članic, in pojasnila v skladu s pododstavkom 3a. [Sprememba 47]

Komisija preveri ustrezno spoštovanje zahteve iz pododstavka 3a in spremlja uporabo takega začasnega odstopanja, ki ga odobrijo nacionalni organi. [Sprememba 48]

Če Komisija po tem, ko oceni informacije, ki jih prejme v skladu s pododstavkom 3c, ugotovi, da zahteva iz pododstavka 3a ni izpolnjena, podjetje nemudoma poskrbi, da so te informacije javno dostopne. Po končanem obdobju nerazkritja mora podjetje vse informacije, ki se zahtevajo po tem členu, v obliki aritmetičnega povprečja razkriti tudi za pretekla leta, ko je veljalo obdobje nerazkritja.[Sprememba 70/rev]

Komisija z delegiranimi akti sprejme smernice za pomoč državam članicam pri opredelitvi primerov, v katerih se šteje, da objava informacij resno škoduje poslovnemu položaju podjetij, na katera se nanaša. [Sprememba 50]

Informacije se pripišejo vsaki zadevni davčni jurisdikciji na podlagi obstoja stalnega mesta poslovanja ali stalne poslovne dejavnosti, zaradi česar lahko – glede na dejavnosti skupine – v navedeni davčni jurisdikciji nastanejo davčne obveznosti iz dohodka.

Če lahko zaradi dejavnosti več povezanih podjetij nastane davčna obveznost v eni davčni jurisdikciji, informacije, ki se pripišejo navedeni davčni jurisdikciji, predstavljajo seštevek informacij, ki se nanašajo na takšne dejavnosti vsakega povezanega podjetja in njihovih podružnic v navedeni davčni jurisdikciji.

Informacije v zvezi s katero koli posamezno dejavnostjo se ne pripišejo hkrati več kot eni davčni jurisdikciji.

4.  Poročilo vključuje splošen opis na ravni skupine z obrazložitvijo bistvenih odstopanj med razkritimi zneski v skladu s točkama (e) in (f) odstavka 2, če odstopanja obstajajo, pri čemer se upoštevajo ustrezni zneski iz preteklih poslovnih let.

5.  Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se objavi po skupni predlogi in v odprtem podatkovnem formatu ter je brezplačno dostopno javnosti na dan objave na spletišču odvisnega podjetja ali na spletišču povezanega podjetja v vsaj enem od uradnih jezikov Unije. Podjetje istega dne poročilo vloži tudi v javni register, ki ga upravlja Komisija. [Sprememba 51]

6.  Valuta, ki se uporabi v poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, je valuta, v kateri so navedeni konsolidirani računovodski izkazi. Države članice ne zahtevajo, da se to poročilo objavi v drugi valuti od te, ki je uporabljena v računovodskih izkazih.

7.  Če države članice niso sprejele eura, se prag iz člena 48b(1) pretvori v nacionalno valuto po deviznem tečaju na dan ... [datum začetka veljavnosti te direktive], objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, ter se poveča ali zmanjša za največ 5 %, da se v nacionalni valuti dobi zaokrožen znesek.

Pragi iz člena 48b(3) in (4) se pretvorijo v enakovreden znesek v nacionalni valuti za vse zadevne tretje države, in sicer z uporabo deviznega tečaja na ... [datum začetka veljavnosti te direktive], zaokrožen na najbližjo tisočico.

Člen 48d

Objava in dostopnost

1.  Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se objavi, kot je določeno v zakonodaji vsake države članice v skladu s Poglavjem 2 Direktive 2009/101/ES, skupaj z dokumentacijo iz člena 30(1) te direktive in, če je primerno, z računovodskimi dokumenti iz člena 9 Direktive Sveta 89/666/EGS**.

2.  Poročilo iz člena 48b(1), (3), (4) in (6) je dostopno na spletišču najmanj pet zaporednih let.

Člen 48e

Odgovornost za pripravo, objavo in omogočanje dostopa do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

1.  Države članice za povečanje odgovornosti do tretjih strani in zagotovitev ustreznega upravljanja zagotovijo, da so člani upravnega, poslovodnega in nadzornega organa končnega obvladujočega podjetja iz člena 48b(1), ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, skupno odgovorni za zagotovitev, da se poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravi in objavi ter omogoči dostop do njega v skladu s členi 48b, 48c in 48d. [Sprememba 52]

2.  Države članice zagotovijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov odvisnih podjetij iz člena 48b(3) te direktive in osebe, imenovane za izvajanje formalnosti v zvezi z razkritjem v skladu s členom 13 Direktive 89/666/EGS za podružnico iz člena 48b(4) te direktive, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, skupno odgovorni za zagotovitev, da se poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki po njihovem najboljšem poznavanju in sposobnostih pripravi in objavi ter omogoči dostop do njega v skladu s členi 48b, 48c in 48d.

Člen 48f

Neodvisno preverjanje

Države članice zagotovijo, da v primeru, ko računovodske izkaze povezanih podjetij revidira eden ali več zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij v skladu s členom 34(1), zakoniti revizor(-ji) ali revizijsko(-a) podjetje(-a) hkrati preveri(-jo), ali je bilo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravljeno in omogočen dostop do njega v skladu s členi 48b, 48c in 48d. Zakoniti revizor(-ji) ali revizijsko(-a) podjetje(-a) v revizijskem poročilu navede(-jo), če poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki ni bilo pripravljeno ali ni bil omogočen dostop do njega v skladu z navedenimi členi.

Člen 48g

Skupni seznam Unije nekaterih davčnih jurisdikcij

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 v zvezi s pripravo skupnega seznama Unije nekaterih davčnih jurisdikcij. Navedeni seznam temelji na oceni davčnih jurisdikcij, ki ne izpolnjujejo naslednjih meril:

   (1) preglednosti in izmenjave informacij, vključno z izmenjavo informacij na zahtevo in avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih;
   (2) poštene davčne konkurence;
   (3) standardov, ki jih je določila skupina G20 in/ali OECD;
   (4) drugih relevantnih standardov, vključno z mednarodnimi standardi, ki jih je določila Projektna skupina za finančno ukrepanje.

Komisija seznam redno pregleduje in ga po potrebi spreminja, da upošteva nove okoliščine. [Sprememba 53]

Člen 48h

Datum začetka poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

Države članice zagotovijo, da se zakoni in drugi predpisi, s katerimi se prenašajo določbe členov 48a do 48f, uporabljajo najpozneje od datuma začetka prvega poslovnega leta, ki se začne s ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive] ali po tem datumu.

Člen 48i

Poročilo

Komisija poroča o izpolnjevanju obveznosti poročanja iz členov 48a do 48f in njihovem učinku. V poročilo vključi oceno, ali so rezultati poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki primerni in sorazmerni, in oceni stroške in koristi nižjega praga konsolidiranega čistega prihodka, nad katerim morajo podjetja in podružnice poročati o davčnih informacijah v zvezi z dohodki. V poročilu se tudi oceni potrebo po sprejetju dopolnilnih ukrepov, pri čemer se upošteva potrebo po zagotovitvi zadostne ravni preglednosti in po konkurenčnem okolju ohranitvi in zagotovitvi konkurenčnega okolja za podjetja in zasebne naložbe. [Sprememba 54]

Poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do ... [šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive].

_________________

* Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

** Enajsta direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države (UL L 395, 30.12.1989, str. 36).“;

"

(2a)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 48ia

Komisija najpozneje v štirih letih po sprejetju te direktive in ob upoštevanju razmer na ravni OECD ponovno pregleda in oceni določbe tega poglavja in o tem poroča, zlasti v zvezi s:

   podjetji in podružnicami, ki morajo poročati o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, zlasti glede tega, ali bi bilo primerno razširiti področje uporabe tega poglavja, da bi vključevalo velika podjetja, kot so opredeljena v členu 3(4), in velike skupine, kot so opredeljene v členu 3(7) te direktive,
   vsebino poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki iz člena 48c,
   začasnim odstopanjem iz pododstavkov od 3a do 3f člena 48c(3).

Komisija to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.“; [Sprememba 55]

"

(2b)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 48ib

Skupna predloga za poročilo

Komisija z izvedbenimi akti določi skupno predlogo iz člena 48b(1), (3), (4) in (6) ter člena 48c(5). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2).“; [Sprememba 56]

"

(3)  člen 49 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(2), člena 3(13), člena 46(2) in člena 48g se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma iz člena 54.

3.  Pooblastilo iz člena 1(2), člena 3(13), člena 46(2) in člena 48g lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v navedeni odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek 3a:"

„3a. Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016* o boljši pripravi zakonodaje z dne [date], pri čemer upošteva zlasti določbe Pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. [Sprememba 57]

___________

* UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

"

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(2), členom 3(13), členom 46(2) ali členom 48g, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“.

"

(3a)  v členu 51 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice določijo vsaj upravne ukrepe in sankcije za podjetja, ki kršijo nacionalne določbe, sprejete v skladu s to direktivo.

Države članice o teh določbah obvestijo Komisijo najkasneje do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive] in ji nemudoma sporočijo vsakršne naknadne spremembe teh določb.

Komisija do ... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] pripravi seznam ukrepov in kazni, sprejetih v posamezni državi članici v skladu s to direktivo.“; [Sprememba 58]

"

Člen 2

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga zajema ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)UL C 487, 28.12.2016, str. 62.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(3)COM(2015)0610 z dne 27. oktobra 2015.
(4)COM(2014)0910 z dne 16. decembra 2014.
(5)2015/2010(INL).
(6)Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(7)Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).
(8) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).
(9)Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(10)Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(11)Sodba Sodišča z dne 4. decembra 1997 v zadevi Verband deutscher Daihatsu-Händler, C-97/96, ECLI:EU:C:1997:581.
(12) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(13)UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

Zadnja posodobitev: 20. april 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov