Skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume (COM(2018)0375 – C8-0230/2018 – 2018/0196(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0375),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 177, 322(1)(a) in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0230/2018),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 25. oktobra 2018(3),
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračun, stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za proračunski nadzor, mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0043/2019),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(4);
2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
To stališče ustreza spremembam, sprejetim 13. februarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0096).
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume [Sprememba 1]
(1) Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da si mora Unija za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadevati zmanjšati neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Kohezijska politika tem regijam še posebej koristi. Unija mora v skladu s členom 175 PDEU podpirati uresničevanje teh ciljev z delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih instrumentov. Člen 322 PDEU je osnova za sprejetje finančnih pravil, v katerih se določi postopek v zvezi s pripravo in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo in revizijo računov ter za nadzor odgovornosti finančnih akterjev. [Sprememba 2]
(1a) Za prihodnost Evropske unije in njenih državljanov je pomembno, da kohezijska politika ostane glavna naložbena politika Unije in da v obdobju 2021–2027 njena sredstva ostanejo vsaj na ravni programskega obdobja 2014–2020. Nova sredstva za druga področja dejavnosti ali programe Unije ne bi smela biti v škodo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus ali Kohezijskega sklada. [Sprememba 3]
(2) Da bi nadalje razvili usklajeno in harmonizirano izvajanje skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, ukrepov, ki se financirajo v okviru deljenega upravljanja znotraj Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije (AMIF), Sklada za notranjo varnost (INV) in Sklada za integrirano upravljanje meja in vizume (IUMV), bi bilo treba določiti finančna pravila na podlagi člena 322 PDEU za vse te sklade (v nadaljnjem besedilu: skladi) in jasno opredeliti področje uporabe ustreznih določb. Poleg tega bi bilo treba uvesti skupne določbe na podlagi člena 177 PDEU, da bi zajele posebna pravila politike za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in, ESPR in do določene mere Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). [Sprememba 430]
(3) Zaradi posebnosti vsakega sklada bi bilo treba posebna pravila, ki veljajo za vsak sklad in cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru ESRR, določiti v ločenih uredbah (v nadaljnjem besedilu: uredbe za posamezne sklade), da se dopolnijo določbe te uredbe.
(4) Najbolj oddaljene regije in severna redko poseljena območja bi morali biti upravičeni do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja v skladu s členom 349 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994 za odpravljanje njihovih posebnih prikrajšanost, ki so povezane z njihovim geografskim položajem. [Sprememba 5]
(5) Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZNOZN o otrokovih pravicah in Konvencije OZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. V zvezi s tem bi bilo treba sklade izvrševati tako, da bi se spodbujali deinstitucionalizacija in oskrba v skupnosti. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije ali izključenosti ali podpirajo infrastrukturo, ki ni dostopna za invalide. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“ in zavez, sprejetih v okviru Pariškega sporazuma. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Revščina je eden od največjih izzivov EU. Skladi bi torej morali prispevati k izkoreninjenju revščine. Prispevati bi morali tudi k izpolnjevanju zaveze Unije in njenih držav članic, da bodo dosegle ciljev Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj. [Sprememba 6]
(6) Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.
(7) Kadar je za Komisijo določen časovni rok glede sprejetja ukrepov za države članice, bi morala Komisija upoštevati vse potrebne informacije in dokumente pravočasno in učinkovito. Če so predložitve držav članic nepopolne ali neskladne z zahtevami te uredbe in uredb za posamezne sklade, zaradi česar Komisija ne more sprejeti ukrepa na podlagi popolne obveščenosti, bi bilo treba zadevni rok začasno ustaviti, dokler države članice ne izpolnijo regulativnih zahtev.
(8) Da bi prispevali k prednostnim nalogam Unije, bi morali skladi svojo podporo osredotočiti na omejeno število ciljev politike v skladu s svojimi poslanstvi v okviru posameznih skladov, določenimi na podlagi ciljev iz Pogodbe. Cilji politike za AMIF, SNV in IUMV bi morali biti določeni v ustreznih uredbah za posamezne sklade.
(9) Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošnega cilja, v skladu s katerim se 2530 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Mehanizmi prilagajanja na podnebne spremembe bi morali biti sestavni del načrtovanja in izvajanja. [Sprememba 7]
(9a) Ob upoštevanju vpliva migracijskih tokov iz tretjih držav bi morala kohezijska politika prispevati k procesom vključevanja, zlasti ob zagotavljanju infrastrukturne podpore najbolj izpostavljenim in obremenjenim krajem in mestom ter lokalnim oblastem z izvajanjem integracijskih politik. [Sprememba 8]
(10) Del proračuna Unije, ki se dodeli skladom, bi morala izvrševati Komisija v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta(5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato bi morale Komisija in države članice pri izvajanju skladov v okviru deljenega upravljanja upoštevati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija. Države članice bi morale biti odgovorne za pripravo in izvajanje programov na ustrezni teritorialni ravni v skladu z njihovim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom, izvajati pa bi jih morali organi, ki so jih države članice pooblastile za ta namen. Države članice bi se morale vzdržati dodajanja pravil, ki bi upravičencem oteževala uporabo skladov. [Sprememba 9]
(11) Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju skladov, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja udeležbo regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov, civilne družbe in socialnih partnerjev. Da bi zagotovili kontinuiteto pri organizaciji partnerstva, bi se morala še naprej uporabljati Delegirana uredbabilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da spremeni in prilagodi Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/2014(6). [Sprememba 10]
(12) Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in financiranjem Unije. Namen teh strategij je tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU. [Sprememba 11]
(13) Države članice bi morale določiti, kako se pri pripravi programskih dokumentov upoštevati ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU upoštevajo pri pripravi programskih dokumentov, kadar so skladna s cilji programa. V programskem obdobju 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje) bi morale države članice odboru za spremljanje in Komisiji redno predstavljati napredek pri izvajanju programov v podporo priporočilom za posamezne države in evropskemu stebru socialnih pravic. Med vmesnim pregledom bi morale države članice med drugim upoštevati potrebo po spremembah programa, da se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države, ki so bila sprejeta ali spremenjena po začetku programskega obdobja. [Sprememba 12]
(14) Države članice bi morale upoštevati vsebino svojega osnutka nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga je treba vzpostaviti na podlagi uredbe o upravljanju energetske unije(7), in rezultate procesa, ki je privedel do priprave priporočil Unije v zvezi s temi načrti, pri svojih programih, tudi med vmesno oceno, ter pri svojih finančnih potrebah zaradi dodelitev nizkoogljičnim naložbam. [Sprememba 13]
(15) Sporazum o partnerstvu, ki ga pripravi vsaka država članica, bi moral biti strateški dokument, ki služi kot vodilo pri pogajanjih o oblikovanju programov med Komisijo in zadevno državo članico. Da bi se zmanjšalo upravno breme, ne bi smelo biti potrebe po spremembi sporazumov o partnerstvu v programskem obdobju. Da bi se olajšalo načrtovanje in preprečilo prekrivanje vsebin v programskih dokumentih, se lahkobi bilo treba omogočiti, da se sporazumi o partnerstvu vključijo kot del programa. [Sprememba 14]
(16) Vsaka država članica bi morala imeti na voljolahko imela prožnost, da pod določenimi pogoji iz člena 10 te uredbe prispeva k skladu InvestEU za zagotovitev proračunskih jamstev za naložbe v tej državi članici. [Sprememba 15]
(17) Da se zagotovijo potrebni predpogoji za vključujočo, nediskriminatorno, uspešno in učinkovito uporabo podpore Unije, dodeljene iz skladov, bi bilo treba vzpostaviti omejen seznam omogočitvenih pogojev ter strnjen in izčrpen niz nepristranskih meril za njihovo oceno. Vsak omogočitveni pogoj bi moral biti povezan s specifičnim ciljem in bi se moral samodejno uporabljati, kadar se specifični cilj izbere za podporo. Kadar taki pogoji niso izpolnjeni, odhodki v zvezi z operacijami v okviru povezanih specifičnih ciljev ne bi smeli biti vključeni v zahtevke za plačilo. Da se ohrani ugoden naložbeni okvir, bi bilo treba nadaljnje izpolnjevanje omogočitvenih pogojev redno spremljati. Pomembno je tudi zagotoviti, da se operacije, izbrane za podporo, izvajajo dosledno v skladu z veljavnimi strategijami in pripravljenimi dokumenti o načrtovanju, na katerih temeljijo izpolnjeni omogočitveni pogoji, s čimer se zagotovi, da so vse sofinancirane operacije v skladu z okvirom politike Unije. [Sprememba 16]
(18) Države članice bi morale za vsak program vzpostaviti okvir uspešnosti, ki zajema vse kazalnike, mejnike in cilje, da bi se spremljala in ocenila uspešnost programa in bi se o njej poročalo. S tem bi moralo biti omogočeno, da bosta izbiranje in ocenjevanje projektov usmerjena v rezultate. [Sprememba 17]
(19) Država članica bi morala izvesti vmesni pregled vsakega programa, ki prejema podporo ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada. Na podlagi tega pregleda bi morala biti pripravljena popolna prilagoditev programov, ki bi temeljila na uspešnosti programov, hkrati pa bi bila to priložnost, da se upoštevajo novi izzivi in ustrezna priporočila za posamezne države, izdana leta 2024, ter napredek pri nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih in evropskem stebru socialnih pravic. Upoštevati bi bilo treba tudi demografske izzive. Vzporedno bi morala Komisija leta 2024 skupaj s tehnično prilagoditvijo za leto 2025 pregledati skupna dodeljena sredstva za vse države članice v okviru cilja kohezijske politike „naložbe za delovna mesta in rast“, in sicer za leta 2025, 2026 in 2027, pri čemer bo uporabljena metoda dodelitve iz ustreznega temeljnega akta. Ta pregled skupaj z rezultati vmesnega pregleda bi moral privesti do sprememb programov s prilagoditvijo finančnih dodelitev za leta 2025, 2026 in 2027. [Sprememba 18]
(20) Mehanizmi, ki zagotavljajo povezavo med politikami Unije za financiranje in gospodarskim upravljanjem Unije, bi morali biti dodatno izpopolnjeni, kar bi Komisiji omogočilo, da Svetu predlaga, naj začasno ustavi vse ali nekatere zaveze za enega ali več programov zadevne države članice, kadar se država članica ne odzove z uspešnimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja. Za zagotovitev enotnega izvajanja ter glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na predlog Komisije. Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za učinkovito ukrepanje v okviru postopka gospodarskega upravljanja, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine. [Spremembe 425/rev, 444/rev, 448 in 469]
(20a) Države članice bi lahko v ustrezno utemeljenih primerih vložile zahtevo za prožnost v sedanjem okviru Pakta za stabilnost in rast, in sicer za javne ali primerljive strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb, udejanjenih v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI). Komisija bi morala pri določanju fiskalne prilagoditve v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast natančno oceniti navedeno zahtevo. [Sprememba 20]
(21) Treba je določiti skupne zahteve glede vsebine programov ob upoštevanju posebnih značilnosti vsakega sklada. Te skupne zahteve se lahko dopolnijo s pravili za posamezne sklade. Uredba (EU) [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta(8) (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju) bi morala določiti posebne določbe o vsebini programov v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).
(22) Da se omogoči prožnost pri izvajanju programov in zmanjša upravno breme, bi morale biti omogočene omejene finančne prerazporeditve med prednostnimi nalogami istega programa, ne da bi bil potreben sklep Komisije o spremembi programa. Revidirane finančne tabele bi bilo treba predložiti Komisiji, da se zagotovijo posodobljene informacije o finančnih dodelitvah za vsako prednostno nalogo.
(22a) Veliki projekti predstavljajo bistven delež izdatkov Unije in so pogosto strateškega pomena za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zato je upravičeno, da se operacije nad določenim pragom še naprej odobrijo po posebnih postopkih v skladu s to uredbo. Prag bi bilo treba določiti glede na skupne upravičene stroške, pri tem pa upoštevati pričakovane neto prihodke. Za zagotovitev jasnosti je ustrezno opredeliti vsebino prijave za velik projekt za tak namen. Prijava bi morala vsebovati informacije, potrebne za zagotovitev, da finančni prispevek iz skladov ne bi povzročil izgube znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah znotraj Unije. Država članica bi morala predložiti vse zahtevane informacije, Komisija pa veliki projekt oceniti, da bi ugotovila, ali je prošnja za finančni prispevek upravičena. [Sprememba 21]
(23) Da se okrepi celostni pristop k teritorialnemu razvoju, bi morale naložbe v obliki teritorialnih orodij, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (ki je v okviru EKSRP poznan kot LEADER), ali katerega koli drugega teritorialnega orodja v okviru cilja politike „Evropa, ki je bliže državljanom“, ki bi podpirale pobude za naložbe, ki jih države članice načrtujejo za ESRR, temeljiti na teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah. Enako bi moralo veljati za s tem povezane pobude, kot je pobuda za pametne vasi. Za namene celostnih teritorialnih naložb in teritorialnih orodij, ki so jih zasnovale države članice, bi bilo treba določiti minimalne zahteve za vsebino teritorialnih strategij. Te teritorialne strategije bi morali razviti in potrditi organi, ki so zanje odgovorni. Da se zagotovi sodelovanje ustreznih organov pri izvajanju teritorialnih strategij, bi morali biti ti organi odgovorni za izbor operacij, ki jih je treba podpreti, ali sodelovati pri tem izboru. [Sprememba 22]
(24) Za boljšo mobilizacijo potenciala na lokalni ravni je treba okrepiti in olajšati lokalni razvoj pod vodstvom skupnosti. Ta bi moral upoštevati lokalne potrebe in potenciale, pa tudi ustrezne družbeno-kulturne značilnosti, ter zagotoviti strukturne spremembe, vzpostaviti zmogljivosti skupnosti upravne zmogljivosti ter in spodbujati inovacije. Tesno sodelovanje in integrirano uporabo skladov za uresničitev lokalnih razvojnih strategij bi bilo treba okrepiti. Lokalne akcijske skupine, ki zastopajo interese skupnosti, bi morale biti v smislu osnovnega načela odgovorne za oblikovanje in izvajanje strategij lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti. Da bi se usklajena podpora iz skladov lažje zagotavljala za strategije lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti in olajšalo njihovo izvajanje, bi bilo treba olajšati uporabo pristopa „glavnega sklada“. [Sprememba 23]
(25) Da bi se zmanjšalo upravno breme, bi bilo treba tehnično pomoč na pobudo države članice izvesti s pavšalnim zneskom na podlagi napredka pri izvajanju programa. Ta tehnična pomoč se lahko dopolni s ciljno usmerjenimi ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti, kot je ocena znanja in spretnosti človeških virov, pri čemer se uporabijo metode povračila, ki niso povezane s stroški. O ukrepih in rezultatih ter ustreznih plačilih Unije se je mogoče dogovoriti v časovnem načrtu, to pa lahko privede do plačil za rezultate na terenu. [Sprememba 24]
(26) Primerno je pojasniti, da bi bilo treba dogovorjene ukrepe, rezultate in pogoje povezati s konkretnimi naložbami, opravljenimi znotraj programov v okviru deljenega upravljanja, če država članica predlaga Komisiji, da se prednostna naloga programa ali njegovega dela podpre s shemo financiranja, ki ni povezana s stroški.
(27) Za pregled uspešnosti programov bi morala država članica ustanoviti odbore za spremljanje, ki jih sestavljajo predstavniki civilne družbe in socialni partnerji. Za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad bi moral letna poročila o izvajanju nadomestiti letni strukturiran dialog o politikah na podlagi najnovejših informacij in podatkov o izvajanju programa, ki jih da na voljo država članica. [Sprememba 25]
(28) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(9) obstaja potreba po vrednotenju skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, hkrati pa bi se bilo treba pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu. Kadar je to mogoče, bi bilo treba kazalnike zasnovati tako, da upoštevajo vidik spolov. [Sprememba 26]
(29) Za zagotovitev celovitih posodobljenih informacij o izvajanju programa bi bilo treba zahtevati pogostejšeučinkovito in pravočasno elektronsko poročanje o kvantitativnih podatkih. [Sprememba 27]
(30) Da se podpre priprava povezanih programov in dejavnosti za naslednje programsko obdobje, bi morala Komisija izvesti vmesno oceno skladov. Ob koncu programskega obdobja bi morala Komisija izvesti retrospektivno vrednotenje skladov, ki bi se moralo osredotočiti na vpliv skladov. Rezultati teh ocen se objavijo. [Sprememba 28]
(31) Organi, pristojni za programe, upravičenci in zainteresirane strani v državah članicah bi morali ozaveščati o dosežkih financiranja Unije in ustrezno obveščati širšo javnost. Preglednost, komuniciranje in dejavnosti prepoznavnosti so ključnega pomena pri spodbujanju prepoznavnosti ukrepanja Unije na terenu in bi morali temeljiti na resničnih, točnih in posodobljenih informacijah. Da bi bile te zahteve izvršljive, bi morali organi, pristojni za programe, in Komisija imeti možnost, da uporabijo popravne ukrepe v primeru neskladnosti.
(32) Organi upravljanja bi morali objaviti strukturirane informacije o izbranih operacijah in upravičencih na spletni strani programa, ki zagotavlja podporo operacijam, ob upoštevanju zahtev za varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679(10) Evropskega parlamenta in Sveta.
(33) Da bi se poenostavila uporaba skladov in zmanjšalo tveganje za napake, je primerno opredeliti oblike prispevkov Unije državam članicam in oblike podpore, ki jo države članice zagotavljajo upravičencem.
(34) Kar zadeva nepovratna sredstva, ki se zagotavljajo upravičencem, bi morale države članice pogosteje uporabljati možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Prag, povezan z obvezno uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi moral biti povezan s skupnimi stroški operacije, da bi se zagotovila enaka obravnava vseh operacij pod pragom, ne glede na to, ali je podpora javna ali zasebna. Če namerava država članica predlagati možnost uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi se morala posvetovati z odborom za spremljanje. [Sprememba 29]
(35) Da se omogoči takojšnje izvajanje pavšalnih stopenj, bi se morala katera koli pavšalna stopnja, ki jo določijo države članice v obdobju 2014–2020 in temelji na pošteni, pravični in preverljivi metodi izračuna, še naprej uporabljati za podobne operacije, ki jih podpira ta uredba, ne da bi bila potrebna nova metoda izračuna.
(36) Da se čim bolje izkoristi uvedba sofinanciranih okoljskih naložb, bi bilo treba zagotoviti sinergije s programom LIFE za okoljske in podnebne ukrepe, zlasti prek strateških integriranih projektov LIFE in strateških naravovarstvenih projektov, ter s projekti, ki se financirajo v okviru programa Obzorje Evropa in drugih programov Unije. [Sprememba 30]
(37) Za zagotovitev pravne jasnosti je primerno podrobno določiti obdobje upravičenosti za odhodke ali stroške, povezane z operacijami, ki jih podpirajo skladi v okviru te uredbe, in omejiti podporo za zaključene operacije. Datum, s katerim odhodki postanejo upravičeni za podporo iz skladov v primeru sprejetja novih programov ali sprememb programov, bi moral biti prav tako razjasnjen, vključno z izjemno možnostjo, da se obdobje upravičenosti podaljša do začetka naravne nesreče, če obstaja nujna potreba po mobilizaciji sredstev za odziv na tako nesrečo.
(38) Za zagotovitev vključevalnosti, uspešnosti, pravičnosti in trajnostnega učinka skladov bi bilo treba vključiti določbe, ki zagotavljajo dolgotrajnost naložb, da so naložbe v infrastrukturo in produktivnih naložb produktivne naložbe nediskriminatorne in dolgotrajne, ter preprečujejo uporabo skladov za zagotavljanje neupravičene prednosti. Organi upravljanja bi morali namenjati posebno pozornost temu, da ne podpirajo premestitev pri izbiri operacij in da obravnavajo neupravičeno plačane zneske za operacije, ki ne izpolnjujejo zahteve za trajnost, kot nepravilnosti. [Sprememba 31]
(39) Za izboljšanje dopolnjevanja in poenostavitev izvajanja bi moralo biti mogoče združiti podporo iz Kohezijskega sklada in ESRR s podporo iz ESS+ v skupnih programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.
(40) Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo prek proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, vključno z orodjem za izvajanje reform. To usklajevanje politik bi moralo spodbujati uporabo mehanizmov, ki niso zahtevni za uporabo, ter upravljanje na več ravneh. Te sinergije bi bilo treba doseči s ključnima mehanizmoma, in sicer s priznavanjem pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja Evropa za podobne operacije ter z možnostjo kombiniranja financiranja iz različnih instrumentov Unije pri isti operaciji pod pogojem, da se prepreči dvojno financiranje. Zato bi morala ta uredba določiti pravila za dopolnilno financiranje iz skladov. [Sprememba 32]
(41) Finančni instrumenti se ne bi smeli uporabljati za podpiranje dejavnosti refinanciranja, kot je na primer nadomestitev obstoječih sporazumov o posojilu ali drugih oblik financiranja naložb, ki so bile fizično že zaključene ali popolnoma izvedene na datum odločitve o naložbah, temveč za podpiranje katere koli vrste novih naložb v skladu s temeljnimi cilji politike.
(42) Odločitev o financiranju podpornih ukrepov s finančnimi instrumenti je zato treba sprejeti na podlagi predhodne analize. Ta uredba bi morala določiti minimalne obvezne elemente predhodnih ocen in omogočiti državam članicam, da uporabijo predhodno oceno, ki se opravi za obdobje 2014–2020, po potrebi posodobljeno, da se preprečijo upravno breme in zamude pri vzpostavitvi finančnih instrumentov.
(42a) Organi upravljanja bi morali imeti možnost, da finančne instrumente izvršujejo z neposredno oddajo naročila skupini EIB, nacionalnim spodbujevalnim bankam in mednarodnim finančnim institucijam. [Sprememba 33]
(43) Da bi se olajšalo izvajanje nekaterih vrst finančnih instrumentov, pri katerih je predvidena podpora dodatnih nepovratnih sredstev, je možno uporabiti pravila o finančnih instrumentih za tako kombinacijo v eni operaciji, izvedeni prek finančnega instrumenta. V takih primerih bi bilo treba določiti posebne pogoje, da se prepreči dvojno financiranje.
(44) Ob polnem spoštovanju veljavnih pravil o državni pomoči in javnih naročilih, ki so bila že pojasnjena v programskem obdobju 2014–2020, bi morali organi upravljanja imeti možnost, da se odločijo o najustreznejših možnostih izvajanja finančnih instrumentov, da se obravnavajo posebne potrebe ciljnih regij. V okviru tega bi morala Komisija v sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem določiti smernice za ocenjevanje skladnosti z državno pomočjo in razvoj shem državne pomoči za revizorje, organe upravljanja in upravičence. [Sprememba 34]
(45) V skladu z načelom in pravili deljenega upravljanja bi morale biti države članice in Komisija odgovorne za upravljanje in kontrolo programov ter zagotoviti zakonito in redno uporabo skladov. Ker bi morale imeti države članice primarno odgovornost za tako upravljanje in kontrolo ter bi morale zagotoviti, da so operacije, ki jih podpirajo skladi, v skladu z veljavno zakonodajo, bi bilo treba njihove obveznosti v zvezi s tem podrobneje določiti. Prav tako bi bilo treba v tem okviru določiti pooblastila in odgovornosti Komisije.
(45a) Komisija bi morala za večjo odgovornost in preglednost vsem državljanom in deležnikom na vseh stopnjah priprave in izvajanja programov, vključno s spremljanjem in ocenjevanjem, zagotoviti sistem za reševanje pritožb. [Sprememba 35]
(46) Da bi se pospešil začetek izvajanja programa, bi bilo treba olajšati nadaljnjo uporabo ureditev za izvajanje iz prejšnjega programskega obdobja, tudi upravnih in IT sistemov, kjer je to mogoče. Uporabo računalniških sistemov, ki je že bila vzpostavljena v prejšnjem programskem obdobju, bi bilo treba po potrebi prilagoditi in ohraniti, razen če bi bila potrebna nova tehnologija. [Sprememba 36]
(47) Da se racionalizirajo naloge upravljanja programov, bi bilo treba ohraniti združitev računovodskih funkcij z nalogami organa upravljanja pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, ta možnost pa bi morala biti na voljo tudi za druge sklade.
(48) Ker organ upravljanja nosi glavno odgovornost za uspešno in učinkovito izvajanje skladov in tako izpolnjuje znatno število nalog, bi morale biti njegove naloge v zvezi z izborom projektov, upravljanjem programa in podpiranjem odbora za spremljanje podrobno določene. Izbrane operacije bi morale biti v skladu s horizontalnimi načeli.
(48a) Za podpiranje učinkovite rabe skladov bi morala biti vsem državam članicam na njihovo zahtevo zagotovljena podpora EIB. To bi lahko vključevalo vzpostavitev zmogljivosti, podporo za opredelitev, pripravo in izvajanje projektov ter svetovanje o finančnih instrumentih in naložbenih platformah. [Sprememba 37]
(49) Da bi se čim bolje izkoristile sinergije med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, bi bilo treba olajšati zagotavljanje podpore za operacije, ki so že prejele pečat odličnosti.
(50) Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med uspešnim in učinkovitim izvajanjem skladov in s tem povezanimi upravnimi stroški in bremeni, bi morali pogostost, obseg in pokritost upravljalnih preverjanj temeljiti na oceni tveganja, ki upošteva dejavnike, kot so vrsta izvedenih operacij, zapletenost in število operacij, upravičenci in stopnja tveganja, ki so jo ugotovili s prejšnjimi upravljalnimi preverjanji in revizijami. Ukrepi upravljanja in nadzora skladov bi morali biti sorazmerni s stopnjo tveganja za proračun Unije. [Sprememba 38]
(51) Revizijska oblast bi morala izvajati revizije in zagotoviti, da je revizijsko mnenje, ki se predloži Komisiji, zanesljivo. Revizijsko mnenje bi moralo Komisiji dati zagotovila o treh točkah, in sicer o zakonitosti in pravilnosti prijavljenih odhodkov, učinkovitem delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov ter popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračunov.
(52) Zmanjšanje števila preverjanj in zahtev glede revizije bi moralo biti možno, če obstaja zagotovilo, da je program deloval učinkovito v zadnjih dveh zaporednih letih, saj to kaže, da se skladi izvajajo učinkovito in uspešno skozi daljše časovno obdobje.
(53) Da se zmanjšajo upravno breme za upravičence in upravni stroški, bi bilo treba za sklade podrobno določiti konkretno uporabo načela enotne revizije.
(54) Da se izboljša finančno upravljanje, bi bilo treba določiti poenostavljeno shemo predfinanciranja. Shema predfinanciranja bi morala zagotoviti, da ima država članica na voljo sredstva za zagotovitev podpore upravičencem od začetka izvajanja programa.
(55) Za zmanjšanje upravnega bremena za države članice in za Komisijo bi bilo treba določiti obvezni časovni načrt četrtletnih zahtevkov za plačila. Za plačila Komisije bi moralo še naprej veljati 10 % zadržanje do plačila letnih neporavnanih zneskov, ko Komisija lahko ugotovi, da so obračuni popolni, točni in verodostojni.
(56) Da se zmanjša upravno breme, bi bilo treba postopek za letno sprejetje obračunov poenostaviti z določitvijo preprostejših načinov za plačila in izterjave, kadar med Komisijo in državami članicami ni nesoglasij.
(57) Da se zaščitijo finančni interesi in proračun Unije, bi bilo treba na ravni držav članic in Komisije določiti in izvajati sorazmerne ukrepe. Komisija bi morala imeti možnost, da začasno ustavi roke za plačila, začasno ustavi vmesna plačila in uporabi finančne popravke, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji. Komisija bi morala spoštovati načelo sorazmernosti z upoštevanjem narave, resnosti in pogostosti nepravilnosti in njihovih finančnih posledic za proračun Unije.
(58) Prav tako bi morale države članice preprečiti, odkriti in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost, vključno z goljufijo, ki jo storijo upravičenci. Zlasti lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013(11) in uredbama (Euratom, ES) št. 2988/95(12) in št. 2185/96(13) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo lahko v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939(14) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371(15) o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da bi vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovala pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF), Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podelila potrebne pravice in dostop ter zagotovila, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji podrobno poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter o nadaljnjem ukrepanju in nadaljnji obravnavi preiskav urada OLAF. Države članice, ki ne sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju z EJT, bi morale poročati Komisiji o odločitvah, ki jih sprejmejo nacionalni organi pregona v zvezi z nepravilnostmi, ki vplivajo na proračun Unije. [Sprememba 39]
(59) Za spodbujanje finančne discipline je primerno opredeliti ureditve za sprostitev proračunskih obveznosti na ravni programa.
(60) Za spodbujanje ciljev PDEU glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo potrebno sredstva iz ESRR in ESS+ za ta cilj dodeliti na podlagi razdelitvenega ključa, ki v glavnem temelji na BDP na prebivalca. Države članice z bruto nacionalnim dohodkom (BND) na prebivalca, ki ne dosega 90 % povprečja Unije, bi morale imeti koristi od Kohezijskega sklada v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.
(61) Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo potrebno določiti nepristranska merila. Zato bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(16), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 868/20142016/2066(17). [Sprememba 40]
(62) Da bi Komisija določila ustrezen finančni okvir za ESRR, ESS +, ESPR in Kohezijski sklad, bi morala določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ skupaj s seznamom upravičenih regij ter dodelitve za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). Ob upoštevanju, da bi morale biti nacionalne dodelitve držav članic določene na podlagi statističnih podatkov in napovedi, ki so na voljo v letu 2018, ter ob upoštevanju negotovosti glede napovedi bi morala Komisija v letu 2024 pregledati skupne dodelitve vseh držav članic na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov v tistem času in če pride do kumulativnih neskladij za več kot ±5 %, prilagoditi te dodelitve za leta 2025 do 2027, da bi se rezultati vmesnega pregleda in tehnične prilagoditve pri spremembah programa upoštevali hkrati. [Sprememba 41]
(63) Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. [nova uredba o IPE](18) še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega izvajanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE). Na podlagi uspešnega pristopa iz programskega obdobja 2014–2020 bi bilo treba v ta namen v IPE prerazporediti 10 000 000 0004 000 000 000 EUR iz Kohezijskega sklada. [Sprememba 42]
(64) Določen znesek sredstev iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada bi bilo treba dodeliti evropski pobudi URBAN, ki bi jo morala Komisija neposredno ali posredno upravljati. Potreben bo tudi dodaten razmislek o posebni podpori za regije in skupnosti z omejenimi možnostmi. [Sprememba 43]
(65) Da se zagotovijo načeloma ustrezne dodelitve kategorijam regij, se skupne dodelitve državam članicam glede na manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije ne bi smele prerazporejati med navedenimi kategorijami. Ne glede na to pa bi morale imeti države članice možnost, da zaprosijo za prerazporeditev sredstev iz njim namenjenih dodelitev za bolj razvite regije ali regije v prehodu na manj razvite regije in pri tem utemeljijo svojo izbiro, s čimer bi se upoštevale potrebe držav članic po obravnavi specifičnih izzivov. Za zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za manj razvite regije bi bilo treba določiti zgornjo mejo za prerazporeditve na bolj razvite regije ali regije v prehodu. Prerazporejanje sredstev med cilji ne bi smelo biti možno.
(65a) Da bi se obravnavali izzivi, s katerimi se spopadajo regije s srednjim dohodkom, kot je navedeno v sedmem kohezijskem poročilu(19) (nizka rast v primerjavi z razvitejšimi regijami, a tudi v primerjavi z manj razvitimi regijami, s čimer se zlasti soočajo regije, katerih BDP na prebivalca znaša od 90 do 100 % povprečja BDP EU-27), bi „regije v prehodu“ morale prejeti ustrezno podporo in biti opredeljene kot regije, katerih BDP na prebivalca znaša od 75 do 100 % povprečja BDP EU-27. [Sprememba 44]
(66) V okviru edinstvenih in posebnih okoliščin v zvezi z otokom Irska in glede na podporo sodelovanju severa in juga v skladu z Velikonočnim sporazumom bi se moral novi čezmejni program „Mir plus“ nadaljevati in graditi na delu prejšnjih programov, tj. programov Mir in Interreg, ki so se izvajali v obmejnih grofijah Irske in Severne Irske. Glede na njegov pomen v praksi, bi moral biti ta program podprt s posebnimi dodelitvami, da se nadaljuje podpora ukrepom za mir in spravo, temu programu pa bi se moral tudi dodeliti ustrezen delež irskih dodelitev v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).
(66a) Po izstopu Združenega kraljestva iz Unije bo več regij in držav članic zaradi svojih geografskih in naravnih danosti ter/ali obsega trgovinskih povezav bolj izpostavljenih posledicam tega umika kot druge. Zato je treba najti praktične rešitve za podporo tudi v okviru kohezijske politike, da bi obravnavali izzive, s katerimi se bodo soočale te regije in države članice po izstopu Združenega kraljestva iz EU. Poleg tega bo treba vzpostaviti stalno sodelovanje, ki bo zajemalo izmenjavo informacij in dobrih praks na ravni najbolj prizadetih lokalnih in regionalnih organov ter držav članic. [Sprememba 45]
(67) Za zagotovitev spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem javne ali zasebne nacionalne podpore je treba določiti največje možne stopnje sofinanciranja na področju kohezijske politike po kategorijah regij. Te stopnje bi morale odražati raven gospodarskega razvoja regij glede na BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU-27, hkrati pa ohranjati enako ugodno obravnavo kljub spremembi njihove kategorizacije. [Sprememba 46]
(68) Da bi dopolnili in spremenili nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo elementov iz nekaterih prilog k tej uredbi, tj. glede razsežnosti in kod za vrste ukrepov, predlog za sporazume o partnerstvu in programe, predlog za prenos podatkov, uporabe emblema Unije, elementov sporazumov o financiranju in strateških dokumentov, revizijske sledi, sistemov elektronske izmenjave podatkov, predlog za opis upravljavskega in kontrolnega sistema, izjave o upravljanju, revizijskega mnenja, letnega poročila o kontroli, revizijske strategije, zahtevkov za plačilo, obračunov in določitve stopnje finančnih popravkov.
(69) Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo, da bi ga prilagodili tej uredbi, z določitvijo meril za določanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, opredelitvijo stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki niso povezani s stroški, ki se uporabljajo za vse države članice, ter uvedbo standardiziranih standardnih metodologij vzorčenja. [Sprememba 47]
(70) Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno in na pregleden način posvetuje z vsemi deležniki, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 48]
(71) Za zagotovitev enotnih pogojev za sprejetje sporazumov o partnerstvu, sprejetje ali spremembo programov ter uporabo finančnih popravkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila v zvezi s formatom, ki se uporablja za poročanje o nepravilnostih, elektronske podatke, ki jih je treba evidentirati in shraniti ter za predlogo za končno poročilo o uspešnosti, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(20). Čeprav so ti akti splošne narave, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek, saj določajo le tehnične vidike, obrazce in predloge. Izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo razdelitve finančnih dodelitev za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad bi bilo treba sprejeti brez postopkov v odboru, saj zgolj odražajo uporabo predhodno določene metodologije izračuna.
(72) Ker bi se morala Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(21) ali kateri koli akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, še naprej uporabljati za programe in operacije, ki jih podpirajo skladi v programskem obdobju 2014–2020. Ker se pričakuje, da se bo obdobje izvajanja Uredbe (EU) št. 1303/2013 podaljšalo na programsko obdobje, ki ga zajema ta uredba, in da bi se zagotovilo kontinuirano izvajanje nekaterih operacij, odobrenih s to uredbo, bi bilo treba uvesti določbe o fazah. Vsaka posamezna faza večfazne operacije, ki je usmerjena v isti splošni cilj, bi se morala izvajati v skladu s pravili za programsko obdobje, v katerem prejema financiranje.
(73) Ciljev te uredbe, in sicer okrepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter določitve skupnih finančnih pravil za del proračuna Unije, ki se izvršuje v okviru deljenega upravljanja, po eni strani zaradi obsega razlik v stopnjah razvoja različnih regij in zaostalosti regijposebnih izzivov, s katerimi se soočajo regije z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih sredstev držav članic in regij, po drugi strani pa zaradi potrebe po usklajenem izvedbenem okviru, ki bi zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči. Ker se ti cilji lahko bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. [Sprememba 49]
(74) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Naslov i
cilji in splošna pravila o podpori
POGLAVJE I
Predmet urejanja in opredelitve pojmov
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba določa:
(a) finančna pravila za Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropski socialni sklad plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Sklad za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Sklad za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrument za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV) (v nadaljnjem besedilu: skladi); [Sprememba 50]
(b) skupne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR ter EKSRP, kot je določeno v odstavku 1a tega člena. [Sprememba 431]
1a. Naslov I, poglavje I – člen 2 – odstavek 4 a, poglavje II – člen 5, naslov III, poglavje II – členi 22 do 28 in naslov IV – poglavje III – oddelek I – členi 41 do 43 veljajo za ukrepe pomoči, ki se financirajo iz EKSRP, naslov I – poglavje 1 – člen 2 – odstavki 15 do 25 ter naslov V – poglavje II – oddelek II – členi 52 do 56 veljajo za finančne instrumente iz člena 74 Uredbe (EU) .../... [Uredba o strateških načrtih SKP], ki so podprti v okviru EKSRP. [Sprememba 432]
2. Ta uredba se ne uporablja za področja zaposlovanja in socialnih inovacij ter zdravja znotraj ESS+ in za komponente neposrednega ali posrednega upravljanja ESPR, AMIF, SNV in IUM, razen za tehnično pomoč na pobudo Komisije.
3. Člena 4 in 10, poglavje III naslova II, poglavje II naslova III in naslov VIII se ne uporabljajo za AMIF, SNV in IUMV.
4. Naslov VIII se ne uporablja za ESPR.
5. Člen 11 poglavja II in člen 15 poglavja III naslova II, poglavje I naslova III, členi 33 do 36 in člen 38(1) do (4) poglavja I, člen 39 poglavja II, člen 45 poglavja III naslova IV, členi 67, 71, 73 in 74 poglavja II ter poglavje III naslova VI se ne uporabljajo za programe Interreg.
6. Uredbe za posamezne sklade, navedene v nadaljevanju, lahko določajo dopolnilna pravila k tej uredbi, ki niso v nasprotju s to uredbo. V primeru dvoma o uporabi te uredbe in uredb za posamezne sklade prevlada ta uredba:
(a) Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESRR in Kohezijskem skladu)(22) ;
(b) Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESS+)(23) ;
(c) Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju)(24) ;
(d) Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPR)(25) ;
(e) Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o AMIF)(26) ;
(f) Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o SNV) (27) ;
(g) Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o IUMV) (28) .
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) „ustrezna priporočila za posamezne države“ pomeni priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členomčlenoma 121(2) in (4) in členom 148(4) PDEU v zvezi s strukturnimi izzivi, ki jih je ustrezno obravnavati v okviru večletnih naložb, ki sodijo na področje uporabe skladov, kakor je določeno v uredbah za posamezne sklade, in ustrezna priporočila, sprejeta v skladu s členom [XX] Uredbe (EU) [številka nove uredbe o upravljanju energetske unije] Evropskega parlamenta in Sveta; [Sprememba 54]
(1a) „omogočitveni pogoj“ pomeni konkreten in natančno opredeljen pogoj, ki je dejansko povezan z neposrednim vplivom na učinkovito in uspešno doseganje specifičnega cilja programa; [Sprememba 55]
(2) „veljavno pravo“ pomeni pravo Unije in nacionalno pravo v zvezi z njegovo uporabo;
(3) „operacija“ pomeni:
(a) projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov, izbranih v okviru zadevnih programov;
(b) v okviru finančnih instrumentov prispevek programa v finančni instrument in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom;
(4) „operacija strateškega pomena“ pomeni operacijo, ki bistveno prispeva k doseganju ciljev programa in za katero veljajo posebni ukrepi za spremljanje in komuniciranje;
(4a) „program“ v okviru EKSRP pomeni strateški načrti SKP, kot je določen v Uredbi (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o strateških načrtih SKP); [Sprememba 56]
(5) „prednostna naloga“ v okviru AMIF, SNV in IUMV pomeni specifični cilj; v okviru ESPR pomeni „vrsto področij podpore“, kot je navedeno v nomenklaturi iz Priloge III k uredbi o ESPR;
(6) „specifični cilj“ v okviru ESPR se razume kot „področja podpore“ iz Priloge III k uredbi o ESPR;
(7) „posredniški organ“ pomeni katero koli osebo javnega ali zasebnega prava, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali izvaja naloge v imenu tega organa;
(8) „upravičenec“ pomeni:
(a) osebo javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizično osebo, odgovorno za začetek ali za začetek in izvajanje operacij;
(b) v okviru javno-zasebnih partnerstev osebo javnega prava, ki začne izvajati operacijo javno-zasebnega partnerstva, ali zasebnega partnerja, ki je bil izbran za njeno izvajanje;
(c) v okviru shem državne pomoči organ ali podjetje, kot je ustrezno, ki prejme pomoč, razen kadar je ta za posamezno podjetje nižja od 200 000 EUR, ko lahko zadevna država članica odloči, da je upravičenec organ, ki pomoč dodeli, in sicer brez poseganja v uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013(29), (EU) št. 1408/2013(30) in (EU) št. 717/2014(31); [Sprememba 57]
(d) v okviru finančnih instrumentov organ, ki izvaja holdinški sklad, ali, kadar struktura holdinškega sklada ne obstaja, organ, ki izvaja posebni sklad, ali, kadar organ upravljanja upravlja finančni instrument, organ upravljanja;
(9) „sklad za manjše projekte“ pomeni operacijo v okviru programa Interreg, katerega cilj je izbor in izvajanje projektov, tudi projektov na ravni medosebnih stikov z omejenim finančnim obsegom; [Sprememba 58]
(10) „cilji“ pomeni vnaprej dogovorjeno vrednost, ki jo je treba doseči ob koncu programskega obdobja v zvezi s kazalnikom, vključenim v specifičen cilj;
(11) „mejnik“ pomeni vmesno vrednost, ki jo je kadar koli v programskem obdobju treba doseči v zvezi s kazalnikom, vključenim v specifičen cilj;
(12) „kazalnik učinka“ pomeni kazalnik za merjenje posebnih rezultatov intervencije;
(13) „kazalnik rezultatov“ pomeni kazalnik za merjenje kratkoročnih učinkov podprtih intervencij, s posebnim poudarkom na neposrednih naslovnikih, ciljni populaciji ali uporabnikih infrastrukture;
(14) „operacija javno-zasebnega partnerstva“ pomeni operacijo, ki se izvaja v okviru partnerstva med javnimi organi in zasebnim sektorjem v skladu s sporazumom o javno-zasebnem partnerstvu, in katere cilj je zagotavljanje javnih storitev z izmenjavo tveganj, združevanjem strokovnega znanja zasebnega sektorja ali dodatnih virov kapitala;
(15) „finančni instrument“ pomeni strukturo, prek katere se zagotavljajo finančni produkti;
(16) „finančni produkt“ pomeni naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, posojila in jamstva, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (EU, Euratom) [...] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).
(17) „končni prejemnik“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki prejme podporo iz skladov prek upravičenca sklada za manjše projekte ali iz finančnega instrumenta;
(18) „prispevek iz programa“ pomeni podporo za finančni instrument iz skladov in iz nacionalnega javnega in zasebnega sofinanciranja, če to obstaja;
(19) „organ, ki izvaja finančni instrument“ pomeni osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvaja naloge holdinškega sklada ali posebnega sklada;
(20) „holdinški sklad“ pomeni sklad, ki ga je ustanovil organ upravljanja v okviru enega ali več programov z namenom izvajanja finančnih instrumentov prek enega ali več posebnih skladov;
(21) „posebni sklad“ pomeni sklad, ki ga je ustanovil organ upravljanja ali holdinški sklad z namenom zagotavljanja finančnih produktov, preko katerega zagotavljajo finančne produkte končnim prejemnikom; [Sprememba 59]
(22) „učinek vzvoda“ pomeni znesek vračljivega financiranja, zagotovljen končnim prejemnikom, deljen z zneskom prispevka iz skladov;
(23) „množiteljsko razmerje“ v okviru jamstvenih instrumentov pomeni razmerje med vrednostjo osnovnih izplačanih novih posojil in naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital ter zneskom prispevka iz programa, ki je bil, kot je bilo dogovorjeno v pogodbah o jamstvu, rezerviran za kritje pričakovanih in nepričakovanih izgub iz naslova teh novih posojil in naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital;
(24) „stroški upravljanja“ pomeni neposredne ali posredne stroške, povrnjene na podlagi dokazila o odhodkih, ki so nastali pri izvajanju finančnih instrumentov;
(25) „provizije za upravljanje“ pomeni ceno za opravljene storitve, kakor je določena v sporazumu o financiranju med organom upravljanja in organom, ki izvaja holdinški ali posebni sklad, ter, kjer je primerno, med organom, ki izvaja holdinški slad, in organom, ki izvaja posebni sklad;
(26) „premestitev“ pomeni prerazporeditev enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela v smislu člena 2(61a) Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014(32) o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 PDEU;
(27) „javni prispevek“ pomeni kakršen koli prispevek za financiranje operacij iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih javnih organov ali evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ustanovljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (33), proračuna Unije za sklade, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava in za namene določitve stopnje sofinanciranja programov ESS+ ali prednostnih nalog lahko vključuje kakršna koli finančna sredstva, ki jih skupaj prispevajo delodajalci in delavci;
(28) „obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija naslednjega leta, razen za prvo obračunsko leto programskega obdobja, ki se začne z dnem začetka upravičenosti odhodkov in konča s 30. junijem 2022; zadnje obračunsko leto pa pomeni obdobje od 1. julija 2029 do 30. junija 2030;
(29) „nepravilnost“ pomeni vsako kršitev veljavnega prava, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje skladov, ki zaradi neupravičenih odhodkov škoduje ali bi škodovala proračunu Unije.
(30) „resna pomanjkljivost“ pomeni pomanjkljivost v uspešnem delovanju upravljavskega in kontrolnega sistema programa, pri katerem so potrebne bistvene izboljšave v upravljavskih in kontrolnih sistemih ter pri katerem se katera koli od ključnih zahtev 2, 4, 5, 9, 12, 13 in 15 iz Priloge X ali dve ali več drugih ključnih zahtev glede na oceno uvrstijo v kategoriji 3 in 4 iz te priloge;
(31) „skupna stopnja napake“ pomeni vsoto napovedanih naključnih napak in, če je to ustrezno, sistemskih napak in nepopravljenih izjemnih napak, deljeno s populacijo;
(32) „stopnja preostalih napak“ pomeni skupno stopnjo napake, zmanjšano za finančne popravke, ki jih uporabi država članica in katerih namen je zmanjšati tveganja, ki jih je ugotovila revizijska oblast pri svojih revizijah operacij;
(33) „končana operacija“ pomeni operacijo, ki je bila fizično zaključena ali popolnoma izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna izplačila, njim pa je bil izplačan ustrezen javni prispevek;
(34) „vzorčna enota“ pomeni eno od enot, ki je lahko operacija, projekt znotraj operacije ali zahtevek upravičenca za plačilo, na katere se razdeli populacija za namene vzorčenja;
(35) „depozitni račun“ v primeru operacije javno-zasebnega partnerstva pomeni bančni račun, ki ga ureja pisni sporazum med javnim organom upravičencem in zasebnim partnerjem, ki ga odobri organ upravljanja ali posredniški organ, za plačila med obdobjem upravičenosti in/ali po njem;
(36) „udeleženec“ pomeni fizično osebo, ki ima koristi od operacije, vendar ne prejema finančne podpore iz skladov;
(36a) načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ pomeni, da se pri odločitvah glede načrtovanja, politik in naložb na področju energije prednost daje ukrepom za učinkovitejše povpraševanje po energiji in oskrbo z njo; [Sprememba 60]
(37) „prilagajanje na podnebne spremembe“ pomeni postopek za zagotovitev, da je infrastruktura odporna na škodljive vplive podnebja v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali nacionalnimi predpisi in smernicami, če so na voljo, ali mednarodno priznanimi standardi.ter da se pri naložbah v infrastrukturo upošteva načelo „energetske učinkovitosti na prvem mestu“ in se izberejo pristopi za zmanjšanje emisij in razogljičenje; [Sprememba 61]
(37a) „EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad ali katero koli podružnico Evropske investicijske banke; [Sprememba 62]
Člen 3
Izračun rokov za ukrepanje Komisije
Kadar je rok za ukrepanje Komisije določen, se ta rok začne, ko država članica predloži vse informacije v skladu z zahtevami iz te uredbe ali uredb za posamezne sklade.
Ta rok se začasno ustavi z dnem, ki sledi dnevu, na katerega Komisija državi članici pošlje svoje pripombe ali zahtevo za popravljene dokumente, in ta ustavitev traja, dokler se država članica ne odzove.
POGLAVJE II
Cilji politike in načela za podporo skladov
Člen 4
Cilji politike
1. ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR podpirajo naslednje cilje politike:
(a) bolj konkurenčna in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter krepitvijo malih in srednjih podjetij; [Sprememba 63]
(b) bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanje preprečevanja in upravljanje upravljanja tveganj; [Sprememba 64]
(c) bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti, vključno s pametno in trajnostno mobilnostjo, in regionalne povezljivosti IKT; [Sprememba 65]
(d) bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; [Sprememba 66]
(e) Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnihvseh regij, območij ter lokalnih pobud. [Sprememba 67]
2. ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad prispevajo k ukrepom Unije, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU z uresničevanjem naslednjih ciljev:
(a) cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ v državah članicah in regijah, ki ga podpirajo ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad; in
(b) cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpira ESRR.
3. Države članice zagotovijo prilagajanje ustreznih operacij na podnebne spremembe v celotnem postopku načrtovanja in izvajanja ter informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah intervencij, za vsak sklad. Ta metodologija obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste intervencij iz Priloge I. [Sprememba 68]
4. Države članice in Komisija v skladu s svojimi pristojnostmi ter načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost skladov in drugih instrumentov Unije, kot je program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, katerih namen je preprečevanje podvajanjada bi preprečili podvajanje med načrtovanjem in izvajanjem. [Sprememba 69]
4a. Države članice in Komisija zagotovijo skladnost z ustreznimi pravili o državni pomoči. [Sprememba 70]
Člen 5
Deljeno upravljanje
1. Države članice, v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom, ter Komisija izvršujejo proračun Unije, dodeljen skladom v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom [63] Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). [Sprememba 71]
2. Vendar pa Komisija brez poseganja v člen 1(2) izvršuje znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki je bil prerazporejen na instrument za povezovanje Evrope (CEF), evropsko pobudo URBAN in medregionalne inovativne naložbe, znesek podpore iz ESS+, ki je bil prerazporejen na transnacionalno sodelovanje, zneske, prispevane v sklad InvestEU(34), in tehnično pomoč na pobudo Komisije v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s [točkama (a) in (c) člena 62(1)] finančne uredbe. [Sprememba 72]
3. Komisija lahko s soglasjem države članice in regij, ki jih to zadeva, izvaja sodelovanje najbolj oddaljenih regij znotraj cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru posrednega upravljanja. [Sprememba 73]
Člen 6
Partnerstvo in upravljanje na več ravneh
1. Vsaka država članica za partnerski sporazum in vsak program v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom organizira v celoti razvito in učinkovito partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. To partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje: [Sprememba 74]
(a) regionalne, lokalne, urbane in druge javne organe; [Sprememba 75]
(b) ekonomske in socialne partnerje;
(c) ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, okoljske partnerjekot so okoljski partnerji, nevladne organizacije ter organe, odgovorne organi, odgovorni za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije. [Sprememba 76]
(ca) raziskovalne ustanove in univerze, kjer je primerno. [Sprememba 77]
2. Država članica v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in po pristopu od spodaj navzgor vključi te partnerje v pripravo sporazumov o partnerstvu ter v pripravo in, izvajanje in oceno programov, vključno s sodelovanjem v odborih za spremljanje v skladu s členom 34. Države članice v tem okviru dodelijo ustrezen delež sredstev skladov za razvoj upravnih zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe. Ustrezne države članice v čezmejne programe vključijo partnerje iz vseh sodelujočih držav članic. [Spremembi 78 in 459]
3. Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/2014(35). Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za spremembe Delegirane uredbe (EU) 240/2014 za njeno prilagoditev tej uredbi. [Sprememba 79]
4. Komisija se vsaj enkrat na leto posvetuje o izvajanju programov z organizacijami, ki predstavljajo partnerje na ravni Unije, ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izidu. [Sprememba 80]
Člen 6a
Horizontalna načela
1. Države članice in Komisija pri izvajanju skladov zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
2. Države članice in Komisija zagotovijo, da se med celotno pripravo in izvajanjem programov, vključno v zvezi s spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem, upoštevata in spodbujata enakost moških in žensk, vključevanje načela enakosti spolov ter vključevanje vidika enakosti spolov.
3. Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem programov. Med celotno pripravo in izvajanjem programov se zlasti upošteva dostopnost za invalide.
4. Cilji skladov se uresničujejo v skladu z načelom trajnostnega razvoja, ob upoštevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj in spodbujanju cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja ter boju proti podnebnim spremembam, ob upoštevanju načela iz člena 19(1) in (2) PDEU, da onesnaževalec plača.
Države članice in Komisija zagotovijo, da se med pripravo in izvajanjem partnerskih sporazumov in programov spodbujajo zahteve za varstvo okolja, učinkovito rabo virov, energijsko učinkovitost na prvem mestu, socialno pravičen energetski prehod, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, biotsko raznovrstnost, prožnost ob naravnih nesrečah ter preprečevanje in obvladovanje tveganj. Njihov cilj je izogibati se naložbam, povezanim s proizvodnjo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv. [Sprememba 81]
naslov ii
strateški pristop
POGLAVJE I
Sporazum o partnerstvu
Člen 7
Priprava in predložitev sporazuma o partnerstvu
1. Vsaka država članica pripravi sporazum o partnerstvu, ki določa ureditve za učinkovito in uspešno uporabo skladov v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. Takšen sporazum o partnerstvu se pripravi v skladu s pravili ravnanja iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014 [Sprememba 82]
2. Država članica sporazum o partnerstvu predloži Komisiji pred predložitvijo prvega programa ali hkrati z njo, vendar najpozneje 30. aprila 2021. [Sprememba 83]
3. Sporazum o partnerstvu se lahko predloži skupaj z ustreznim letnim nacionalnim programom reform ter nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom. [Sprememba 84]
4. Država članica pripravi sporazum o partnerstvu v skladu s predlogo iz Priloge II. Sporazum o partnerstvu lahko vključi v enega izmed svojih programov.
5. Programi Interreg se lahko predložijo Komisiji pred predložitvijo sporazuma o partnerstvu.
Člen 8
Vsebina sporazuma o partnerstvu
Sporazum o partnerstvu vsebuje naslednje elemente:
(a) izbrane cilje politike z navedbo v okviru katerih skladov in programov se bodo ti cilji izvajali in zadevno utemeljitvijo ter, če je to primerno, utemeljitev za uporabo načina izvajanja sklada InvestEU, pri čemer se upoštevajo in naštejejo ustrezna priporočila za posamezne države ter regionalni izzivi; [Sprememba 85]
(b) za vsakega od izbranih ciljev politike iz točke (a):
(i) povzetek izbir politike in glavnih rezultatov, ki se pričakujejo za vsak sklad, tudi prek uporabe sklada InvestEU, če je primerno; [Sprememba 86]
(ii) usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladi in, če je ustrezno, usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi programi, zlasti v zvezi s strateškimi načrti SKP iz Uredbe (EU) [...] (uredba o strateških načrtih SKP); [Sprememba 87]
(iii) dopolnjevanje in sinergije med skladi in drugimi instrumenti Unije, vključno s strateškimi integriranimi projekti LIFE in strateškimi naravovarstvenimi projekti ter, kadar je to ustrezno, tudi projekti, financiranimi v okviru programa Obzorje Evropa; [Sprememba 88]
(iiia) izpolnjevanje ciljev, politik in ukrepov v okviru nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov; [Sprememba 89]
(c) predhodne finančne dodelitve iz vsakega sklada glede na cilj politike na nacionalni in po potrebi regionalni ravni, ki spoštujejo pravila za posamezne sklade v zvezi s tematsko osredotočenostjo; [Sprememba 90]
(d) če je ustrezno, razčlenitev finančnih sredstev glede na kategorijo regij, pripravljeno v skladu s členom 102(2), in zneske dodelitev, za katere se predlaga prerazporeditev med kategorijami regij v skladu s členom 105; [Sprememba 91]
(e) zneske, ki jih je treba prispevati v sklad InvestEU glede na sklad in kategorijo regij; [Sprememba 92]
(f) seznam načrtovanih programov v okviru skladov z ustreznimi predhodnimi dodelitvami glede na sklad in ustrezen nacionalni prispevek glede na kategorijo regij;
(g) povzetek ukrepov, ki jih zadevna država članica sprejme za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje skladov. ter sistema upravljanja in nadzora; [Sprememba 93]
(ga) po potrebi tudi celostni pristop za obravnavanje demografskih izzivov in/ali posebnih potreb regij in območij. [Sprememba 94]
(gb) komunikacijsko strategijo in strategijo za povečanje prepoznavnosti. [Sprememba 95]
EIB lahko na zahtevo držav članic sodeluje pri pripravi partnerskega sporazuma ter pri dejavnostih priprave operacij, finančnih instrumentov in javno-zasebnih partnerstev. [Sprememba 96]
Kar zadeva cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) sporazum o partnerstvu vsebuje le seznam načrtovanih programov in potrebe po čezmejnih naložbah v ustrezni državi članici. [Sprememba 97]
Člen 9
Sprejetje sporazuma o partnerstvu
1. Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva določbe členov 4 in 6, ustrezna priporočila za posamezne države ter ukrepe, povezane s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, in način njihove obravnave. [Sprememba 98]
2. Komisija lahko poda pripombe na sporazum o partnerstvu, ki ga predloži država članica, v trehdveh mesecih po datumu njegove predložitve. [Sprememba 99]
3. Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda sporazum o partnerstvu v enem mesecu od predložitve teh pripomb. [Sprememba 100]
4. Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se sporazum o partnerstvu sprejme najpozneje v štirih mesecih od datuma prve predložitve tega sporazuma o partnerstvu s strani zadevne države članice. Sporazum o partnerstvu se ne spremeni. [Sprememba 101]
5. Če se, v skladu s členom 7(4), sporazum o partnerstvu vključi v program, Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se ta program sprejme najpozneje v šestih mesecih od datuma predložitve tega programa s strani zadevne države članice.
Člen 10
Uporaba ESRR , ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki se izvajajo prek sklada InvestEU
1. Države članice lahko v okviru partnerskega sporazuma ali od 1. januarja 2023 s soglasjem ustreznih organov upravljanja v okviru zahteve za spremembo programa dodelijo znesekdo 2 % ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU ter zagotoviti prek proračunskih jamstev. Znesek, ki ga je treba prispevati vDo 3% skupne dodelitve vsakega sklada lahko v okviru vmesnega pregleda dodelijo za sklad InvestEU, ne sme preseči 5 % skupne dodelitve vsakega sklada, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Taki prispevki ne predstavljajo prerazporeditev sredstev v okviru člena 21. Ti prispevki so na voljo za naložbe, ki so v skladu s cilji kohezijske politike in v isti kategoriji regij, ki so jim bila namenjena prvotna sredstva iz skladov. Kadar koli ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad prispevajo znesek v sklad InvestEU, se uporabijo omogočitveni pogoji iz člena 11 ter prilog III in IV te uredbe. Dodelijo se lahko samo sredstva za prihodnja koledarska leta. [Sprememba 428]
2. Za sporazum o partnerstvu se lahko dodelijo sredstva za tekoče in prihodnja koledarska leta. Za zahtevo za spremembo programa se lahko dodelijo le sredstva za prihodnja koledarska leta. [Sprememba 103]
3. Znesek iz odstavka 1 se uporabi za rezervacije dela jamstva EU v okviru ustreznega razdelka države članice. [Sprememba 104]
4. Če se sporazum o prispevku, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene do 31. decembra 20212023 za znesek iz odstavka 1, dodeljen v skladu s sporazumom o partnerstvu, država članica predloži zahtevo za spremembo programa ali programov, da se ustrezni znesek uporabi. [Sprememba 105]
Sporazum o prispevku za znesek iz odstavka 1, dodeljen v zahtevi za spremembo programa, se sklene ali spremeni, odvisno od primera, hkrati s sprejetjem sklepa o spremembi programa. [Sprememba 106]
5. Če se sporazum o jamstvu, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene v devetih mesecih od odobritve sporazuma o prispevku, se ustrezni zneski, vplačani v skupni sklad za rezervacije kot rezervacije, prerazporedijo nazaj na program ali programe in država članica predloži ustrezno zahtevo za spremembo programa. V tem primeru se lahko sredstva iz preteklih koledarskih let spremenijo, če se obveznosti še ne izvajajo. [Sprememba 107]
6. Če se sporazum o jamstvu, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne izvede v celoti v štirih letih od podpisa sporazuma o jamstvu, lahko država članica zahteva, da se zneski, dodeljeni v skladu s sporazumom o jamstvu, ki pa ne zajemajo osnovnih posojil ali drugih instrumentov, povezanih s tveganjem, obravnavajo v skladu z odstavkom 5.
7. Sredstva, ki se ustvarijo iz zneskov, prispevanih v sklad InvestEU, ali ki jih je mogoče pripisati tem zneskom, pri čemer se zagotovijo prek proračunskih jamstev, se dajo na voljo državi članici in lokalnemu ali regionalnemu organu, ki ga prispevek zadeva, ter se uporabijo za podporo v okviru istega cilja ali ciljev v obliki finančnih instrumentov. [Sprememba 108]
8. Komisija sklene, da se v proračun ponovno vključijo prispevani zneski, ki se niso uporabili za sklad InvestEU za leto, v katerem se odobri ustrezna sprememba programa. Taka ponovna vključitev v proračun se morebiti ne bo izvajala za obdobje po letu 2027.
Rok za sprostitev proračunskih obveznosti za znesek, ki se ponovno vključi v proračun, v skladu s členom 99 začne teči od leta, v katerem je bil prispevek ponovno vključen v proračun.
POGLAVJE II
Omogočitveni pogoji in okvir uspešnosti
Člen 11
Omogočitveni pogoji
1. Za vsak specifični cilj so v tej uredbi določeni predpogoji za učinkovito in uspešno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: omogočitveni pogoji). Omogočitveni pogoji se uporabljajo, kolikor prispevajo k doseganju specifičnih ciljev programa. [Sprememba 109]
V Prilogi III so določeni horizontalni omogočitveni pogoji, ki se uporabljajo za vse specifične cilje in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.
V Prilogi IV so določeni tematski omogočitveni pogoji za ESRR, Kohezijski sklad in ESS+ in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.
2. Država članica pri pripravi programa ali uvedbi novega specifičnega cilja kot dela spremembe programa oceni, ali so omogočitveni pogoji, ki so povezani z izbranim specifičnim ciljem, izpolnjeni. Omogočitveni pogoj je izpolnjen, če so izpolnjena vsa povezana merila. Država članica v vsakem programu ali spremembi programa opredeli izpolnjene in neizpolnjene omogočitvene pogoje in, če meni, da je omogočitveni pogoj izpolnjen, to utemelji. EIB lahko na zahtevo države členice prispeva k oceni ukrepov, ki so potrebni za izpolnitev ustreznih omogočitvenih pogojev. [Sprememba 110]
3. Če omogočitveni pogoj ni izpolnjen v času odobritve programa ali spremembe programa, mora država članica poročati Komisiji, takoj ko meni, da je omogočitveni pogoj izpolnjen in to utemeljiti.
4. Komisija v trehdveh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 3 izvede oceno in obvesti državo članico, če se strinja z izpolnitvijo. [Sprememba 111]
Če se Komisija ne strinja z oceno države članice, o tem obvesti državo članico in ji omogoči, da v enem mesecunajveč dveh mesecih predloži svoje pripombe. [Sprememba 112]
5. OdhodkovOdhodki v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, ni mogoče vključitise lahko brez poseganja v začasno ustavitev povračila do izpolnitve pogoja vključijo tudi v zahtevke za plačila, doklerpreden Komisija ne obvesti države članicedržavo članico o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu z odstavkom 4. [Sprememba 113]
Prvi pododstavek se ne uporablja za operacije, ki prispevajo k izpolnitvi ustreznega omogočitvenega pogoja.
6. Država članica zagotovi izpolnitev omogočitvenih pogojev in njihovo uporabo v celotnem programskem obdobju. Komisijo obvesti o kakršni koli spremembi, ki vpliva na izpolnitev omogočitvenih pogojev.
Če Komisija meni, da omogočitveni pogoj ni več izpolnjen, o tem obvesti državo članico in ji omogoči, da v enem mesecu predloži svoje pripombe. Če Komisija ugotovi, da omogočitveni pogoj še vedno ni izpolnjen, odhodkov v zvezi z zadevnim specifičnim ciljem ni mogoče vključiti v zahtevke za plačila po datumu, ko Komisija o tem obvesti državo članico.
7. Priloga IV se ne uporablja za programe, podprte v okviru ESPR.
Člen 12
Okvir uspešnosti
1. Država članica po potrebi v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi vzpostavi okvir uspešnosti, ki omogoča spremljanje in ocenjevanje uspešnosti programa ter poročanje o njej in prispeva k merjenju splošne uspešnosti skladov. [Sprememba 115]
Okvir uspešnosti sestavljajo:
(a) kazalniki učinka in rezultatov, povezani s specifičnimi cilji iz uredb za posamezne sklade;
(b) mejniki, ki jih je treba doseči do konca leta 2024 za kazalnike učinka; in
(c) cilji, ki jih je treba doseči do konca leta 2029 za kazalnike učinka in rezultatov.
2. Mejniki in cilji se določijo za vsak specifični cilj znotraj programa, z izjemo tehnične pomoči in specifičnega cilja, ki obravnava materialno prikrajšanost iz člena [4(c1)(viixi)] uredbe o ESS+. [Sprememba 116]
3. Mejniki in cilji omogočajo Komisiji in državi članici, da merita napredek pri doseganju specifičnih ciljev. Izpolnjujejo zahteve iz člena [33 (3)] finančne uredbe.
Člen 13
Metodologije za vzpostavitev okvira uspešnosti
1. Metodologije za vzpostavitev okvira uspešnosti vključujejo:
(a) merila, ki jih država članica uporablja pri izboru kazalnikov;
(b) uporabljene podatke ali dokaze, zagotavljanje kakovosti podatkov in metodo izračuna;
(c) dejavnike, ki lahko vplivajo na doseganje mejnikov in ciljev ter načine, kako so bili upoštevani.
2. Država članica mora na zahtevo Komisije te metodologije dati na voljo.
Člen 14
Vmesni pregled
1. Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad, država članica pregleda in ustrezni organi upravljanja pregledajo vsak program, pri čemer upoštevaupoštevajo naslednje elemente: [Sprememba 117]
(a) nove izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, sprejetih v letu 2024, in po potrebi cilje, ki so bili opredeljeni pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov; [Sprememba 118]
(b) socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji, vključno s stanjem na področju izvajanja evropskega stebra socialnih pravic in ozemeljskih potreb s ciljem zmanjšati neskladja ter ekonomske in socialne neenakosti; [Sprememba 119]
(c) napredek pri doseganju mejnikov;
(d) izid tehnične prilagoditve iz člena 104(2), če je primerno;
(da) vse večje negativne finančne, gospodarske ali socialne spremembe, zaradi katerih je potrebna prilagoditev programov, vključno s posledicami simetričnih ali asimetričnih šokov v državah članicah in njenih regijah. [Sprememba 120]
2. V skladu z rezultatom pregleda država Država članica Komisiji do 31. marca 2025 predloži zahtevo za spremembo vsakega programa v skladu s členom 19(1) oziroma navede, da ne bo zahtevala sprememb. Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1 ali, kadar je to ustrezno, navede razloge, zakaj ne bo zahtevala spremembe programa. [Sprememba 121]
Pregledan program vsebuje:
(a) pregledane začetne dodelitve finančnih sredstev glede na prednostne naloge, vključno z zneski za leti 2026 in 2027; [Sprememba 122]
(b) pregledane ali nove cilje;
(ba) zneske, ki se prispevajo v sklad InvestEU, po skladu in kategoriji regije, kadar je primerno; [Sprememba 123]
(c) pregledane dodelitve finančnih sredstev na podlagi tehnične prilagoditve iz člena 104(2), vključno z zneski za leta 2025, 2026 in 2027, če je primerno.
3. Če se kot rezultat pregleda predloži nov program, so v finančnem načrtu iz točke (ii) člena 17(3)(f) zajete skupne finančne odobritve za vsak sklad od leta odobritve programa dalje.
3a. Komisija do 31. marca 2026 sprejme poročilo, ki povzema rezultate pregleda iz odstavkov 1 in 2.Poročilo predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 124]
POGLAVJE III
Ukrepi, povezani z dobrim gospodarskim upravljanjem
Člen 15
Ukrepi za povezovanje uspešnosti skladov z dobrim gospodarskim upravljanjem
1. Komisija lahko od države članice zahteva, da pregleda ustrezne programe in predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta.
To se lahko zahteva iz naslednjih razlogov:
(a) za podporo izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU, naslovljenih na zadevno državo članico;
(b) za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta, naslovljenih na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s členom 7(2) ali členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011(36) Evropskega parlamenta in Sveta, pod pogojem, da se te spremembe štejejo za potrebne, da se pomaga popraviti makroekonomska neravnotežja.
2. Zahteva Komisije, naslovljena na državo članico v skladu z odstavkom 1, je upravičena, kadar je potrebna podpora za izvajanje ustreznih priporočil, pri čemer Komisija navede programe ali prednostne naloge, ki jih po njenem mnenju to zadeva, ter naravo pričakovanih sprememb.
3. Država članica v roku dveh mesecev po prejetju zahteve iz odstavka 1 nanjo odgovori, pri čemer navede spremembe ustreznih programov, ki so po njenem mnenju potrebne, in razloge za te spremembe ter opredeli zadevne programe ter naravo predlaganih sprememb, navede pa tudi njihove pričakovane učinke na izvajanje priporočil in skladov. Komisija po potrebi v roku enega meseca po prejetju tega odgovora da pripombe.
4. Država članica v roku dveh mesecev po predložitvi odgovora iz odstavka 3 predloži predlog o spremembi ustreznih programov.
5. Če Komisija ne predloži pripomb ali kadar se prepriča, da so vse njene pripombe ustrezno upoštevane, sprejme sklep o odobritvi sprememb ustreznih programov v roku iz člena [19(4)].
6. Kadar se država članica ne odzove na zahtevo, podano v skladu z odstavkom 1, z učinkovitim ukrepanjem v rokih iz odstavkov 3 in 4, lahko Komisija začasno ustavi vsa plačila za zadevne programe ali prednostne naloge ali njihov del v skladu s členom 91.
7. Komisija Svetu predlaga začasno ustavitev dela ali vseh obveznosti ali plačil za enega ali več programov države članice v naslednjih primerih:
(a) kadar Svet v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) PDEU sklene, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo čezmernega primanjkljaja;
(b) kadar Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(37) sprejme dve zaporedni priporočili v istem postopku v zvezi z neravnotežjem, ker je država članica predložila neustrezen popravni akcijski načrt;
(c) kadar Svet v istem postopku v zvezi z neravnotežjem v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejme dva zaporedna sklepa, s katerima ugotovi neupoštevanje s strani države članice, ker ta ni sprejela priporočenih popravljalnih ukrepov;
(d) kadar Komisija sklene, da država članica ni sprejela ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002(38), in posledično odloči, da ne bo odobrila izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici;
(e) kadar Svet sklene, da država članica ni ravnala skladno s programom za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(39) ali z ukrepi, zahtevanimi v sklepu Sveta, sprejetem v skladu s členom 136(1) PDEU.
Prednost se nameni začasni ustavitvi obveznosti: plačila se začasno ustavijo le, kadar je treba takoj ukrepati in v primeru vztrajne neskladnosti. Začasna ustavitev plačil velja za zahtevke za plačila, vložene za zadevne programe po datumu sklepa o začasni ustavitvi.
Komisija lahko zaradi izjemnih gospodarskih okoliščin ali na podlagi obrazložene zahteve zadevne države članice, ki je bila na Komisijo naslovljena v 10 dneh po sprejetju sklepa ali priporočila iz prejšnjega odstavka, Svetu priporoči, da prekliče začasno ustavitev iz istega pododstavka.
8. Šteje se, da Svet sprejme predlog Komisije v zvezi z začasno ustavitvijo obveznosti, razen če Svet z izvedbenim aktom v enem mesecu od predložitve predloga Komisije s kvalificirano večino sklene, da se predlog zavrne.
Začasna ustavitev obveznosti velja za obveznosti iz skladov za zadevno državo članico od 1. januarja v letu, ki sledi sklepu o začasni ustavitvi.
Svet na predlog Komisije iz odstavka 7 z izvedbenim aktom sprejme odločitev v zvezi z začasno ustavitvijo plačil.
9. Obseg in raven začasne ustavitve obveznosti ali plačil, ki se odredi, sta sorazmerna, spoštujeta enako obravnavanje držav članic in upoštevata gospodarske in socialne razmere zadevne države članice, zlasti stopnjo brezposelnosti, stopnjo revščine ali socialne izključenosti v zadevni državi članici glede na povprečje Unije in vpliv začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Vpliv začasnih ustavitev na programe izjemnega pomena za obravnavanje neugodnih gospodarskih ali socialnih pogojev je poseben dejavnik, ki ga je treba upoštevati.
10. Začasna ustavitev obveznosti je omejena na največ 25 % obveznosti v zvezi z naslednjim koledarskim letom za sklade ali 0,25 % nominalnega BDP, pri čemer se upošteva nižji znesek v katerem koli od naslednjih primerov:
(a) v prvem primeru neskladnosti s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz točke (a) odstavka 7;
(b) v prvem primeru neskladnosti v zvezi s popravnim akcijskim načrtom v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (b) odstavka 7;
(c) v primeru neskladnosti s predlaganimi popravnimi ukrepi v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (c) odstavka 7;
(d) v prvem primeru neskladnosti iz točk (d) in (e) odstavka 7.
V primeru vztrajne neskladnosti lahko začasna ustavitev obveznosti preseže najvišje odstotke, določene v prvem pododstavku.
11. Svet na predlog Komisije odpravi ustavitev obveznosti v skladu s postopkom iz odstavka 8 v naslednjih primerih:
(a) kadar je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97(40) ali Svet v skladu s členom 126(12) PDEU sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja;
(b) kadar Svet potrdi popravni akcijski načrt, ki ga je zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011, ali je postopek v zvezi čezmernim neravnotežjem začasno odložen v skladu s členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet zaključil postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem v skladu s členom 11 navedene uredbe;
(c) kadar Komisija sklene, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe iz Uredbe (ES) št. 332/2002;
(d) kadar Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ustrezne ukrepe za izvajanje programa za prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali ukrepe, zahtevane na podlagi sklepa Sveta v skladu s členom 136(1) PDEU.
Ko Svet odpravi začasno ustavitev obveznosti, Komisija v proračun ponovno vključi začasno ustavljene obveznosti v skladu s členom [8] Uredbe Sveta (EU, Euratom) [ […] (uredba o VFO)].
Začasno ustavljenih obveznosti v obdobju po letu 2027 morebiti ne bo mogoče ponovno vključiti v proračun.
Rok za sprostitev proračunskih obveznosti za znesek, ki se ponovno vključi v proračun, v skladu s členom 99 začne teči od leta, v katerem je bila začasno ustavljena obveznost ponovno vključena v proračun.
Če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz prvega pododstavka, Svet na predlog Komisije sprejme sklep o odpravi začasne ustavitve plačil.
12. Komisija Evropski parlament obvešča o izvajanju tega člena. Komisija ga zlasti nemudoma obvesti o tem, da država članica izpolnjuje enega od pogojev iz odstavka 7, in navede podrobnosti o skladih in programih, ki bi lahko bili predmet začasne ustavitve obveznosti.
Evropski parlament lahko Komisijo pozove k strukturiranemu dialogu o uporabi določb tega člena, ob upoštevanju posredovanja informacij iz prvega pododstavka.
Komisija predlog o začasni ustavitvi obveznosti oziroma predlog o odpravi take začasne ustavitve predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
13. Odstavki 1 do 12 se ne uporabljajo za prednostne naloge ali programe iz člena [4(c)(v)(ii)] uredbe o ESS+. [Spremembe 425/rev, 444/rev, 448 in 469]
Naslov III
NAČRTOVANJE
POGLAVJE I
Splošne določbe o skladih
Člen 16
Priprava in predložitev programov
1. Države članice v sodelovanju s partnerji iz člena 6 pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. [Sprememba 140]
2. Države članice programe predložijo Komisiji najpozneje 3 mesece po predložitvi sporazuma o partnerstvu.
3. Države članice pripravijo programe v skladu s predlogo za programe iz Priloge V.
Država članica za AMIF, SNV in IUMV pripravi programe v skladu s predlogo za programe iz Priloge VI.
Člen 17
Vsebina programov
1. V vsakem programu je določena strategija za prispevek programa k ciljem politike in sporočanje rezultatov.
2. Program je sestavljen iz prednostnih nalog. Vsaka prednostna naloga ustreza enemu cilju politike ali tehnični pomoči. Prednostna naloga, ki ustreza ciljuenemuali več ciljem politike, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza istemu cilju politike. [Sprememba 141]
Pri programih, ki jih podpira ESPR, lahko vsaka prednostna naloga ustreza enemu ali več ciljem politike. Specifični cilji ustrezajo področjem podpore, kot so opredeljena v Prilogi [III] k uredbi o ESPR.
Pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, je program sestavljen iz specifičnih ciljev.
3. Vsak program določa:
(a) povzetek glavnih izzivov, pri čemer upošteva:
(i) gospodarska, socialna in ozemeljska neskladja ter neenakosti, razen pri programih, ki jih podpira ESPR; [Sprememba 142]
(ii) nedelovanje trga, naložbene potrebe in ter dopolnjevanje in sinergije z drugimi oblikami podpore; [Sprememba 143]
(iii) izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, in druga ustrezna priporočila Unije, naslovljena na državo članico; [Sprememba 144]
(iv) izzive v zvezi z upravno zmogljivostjo in upravljanjem ter ukrepe za poenostavitev; [Sprememba 145]
(iva) po potrebi tudi celostni pristop za obravnavanje demografskih trendov; [Sprememba 146]
(v) spoznanja iz izkušenj v preteklosti;
(vi) makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, če države članice in regije sodelujejo pri takih strategijah;
(via) izzive in povezane cilje, opredeljene v okviru nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in evropskega stebra socialnih pravic; [Sprememba 147]
(vii) pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, napredek pri izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in akcijskih načrtov ter ugotovljenih pomanjkljivosti; [Sprememba 148]
(b) utemeljitev za izbrane cilje politike, ustrezne prednostne naloge, specifične cilje in oblike podpore;
(c) za vsako prednostno nalogo, razen za tehnično pomoč, specifične cilje;
(d) za vsak specifični cilj:
(i) povezane vrste ukrepov, vključno z okvirnim s seznamom in časovnim razporedom načrtovanih operacij strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je to primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene; [Sprememba 149]
(ii) kazalnike učinka in kazalnike rezultatov z ustreznimi mejniki in cilji;
(iii) glavne ciljne skupine;
(iiia) ukrepe za zagotavljanje enakosti, vključenosti in nediskriminacije; [Sprememba 150]
(iv) specifična ciljna območja, vključno z načrtovano uporabo celostnih teritorialnih naložb, lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugimi teritorialnimi orodji;
(v) medregionalne, čezmejne in transnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo vsaj v eni od drugih držav članic; [Sprememba 151]
(va) trajnost naložb; [Sprememba 152]
(vi) načrtovano uporabo finančnih instrumentov;
(vii) vrste intervencij in okvirno razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto intervencije ali področje podpore;
(viia) opis, kako se bodo zagotavljali dopolnjevanje in sinergije z drugimi skladi in instrumenti; [Sprememba 153]
(e) načrtovano uporabo tehnične pomoči v skladu s členi 30 do 32 in ustreznimi vrstami intervencij;
(f) finančni načrt, ki vsebuje:
(i) tabelo, ki podrobno navaja skupne finančne dodelitve za vsak sklad in za vsako kategorijo regij za celotno programsko obdobje in za vsako leto, vključno z vsemi zneski, ki so bili prerazporejeni v skladu s členom 21;
(ii) tabelo, ki podrobno navaja skupne finančne dodelitve za vsako prednostno nalogo glede na sklad in kategorijo regij ter nacionalni prispevek, pri čemer navede, ali je sestavljen iz javnega in zasebnega prispevka;
(iii) za programe, ki jih podpira ESPR, tabelo, ki za vsako vrsto področja podpore, podrobno navaja znesek skupnih finančnih dodelitev podpore iz sklada in nacionalnega prispevka;
(iv) za programe, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, tabelo, ki podrobno navaja, glede na specifičen cilj, skupne finančne dodelitve glede na vrsto ukrepa, nacionalni prispevek, pri čemer navede, ali je sestavljen iz javnega in zasebnega prispevka;
(g) ukrepe, sprejete za vključitev ustreznih partnerjev iz člena 6 v pripravo programa, ter njihovo vlogo pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju operativnega programa.
(h) za vsak omogočitveni pogoj, določen v skladu s členom 11, Prilogo III in Prilogo IV, oceno, ali je omogočitveni pogoj izpolnjen na datum predložitve programa;
(i) pristop h komuniciranju in prepoznavnosti, predviden za program prek opredelitve ciljev, ciljnega občinstva, komunikacijskih poti, pojavljanja v družbenih medijih, kjer je to primerno, ter načrtovanega proračuna in ustreznih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje; [Sprememba 154]
(j) organ upravljanja, revizijsko oblast, organ, odgovoren za računovodsko funkcijo v skladu s členom 70, in organ, ki prejema plačila s strani Komisije. [Sprememba 155]
Točki (c) in (d) tega odstavka se ne uporabljata za specifični cilj iz člena [4(c1)(viixi)] uredbe o ESS+. [Sprememba 156]
Programu se priloži okoljsko poročilo, ki vsebuje ustrezne informacije o vplivih na okolje v skladu z Direktivo 2001/42/ES, pri čemer se upoštevajo potrebe po blažitvi podnebnih sprememb. [Sprememba 157]
4. Z odstopanjem od točke (d) odstavka 3 se za vsak specifični cilj programov, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, predloži naslednje:
(a) opis prvotnega stanja, izzivov in odzivov, ki jih podpira sklad;
(b) navedba operativnih ciljev;
(c) okvirni seznam ukrepov in njihov pričakovani prispevek k specifičnim in operativnim ciljem;
(d) če je ustrezno, utemeljitev za operativno podporo, specifične ukrepe, nujno pomoč in ukrepe, kakor je navedeno v členih [16 in 17] uredbe o AMIF;
(e) kazalniki učinka in rezultatov z ustreznimi mejniki in cilji;
(f) okvirna razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto intervencije.
5. Vrste intervencij temeljijo na nomenklaturi iz Priloge I. Za programe, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, vrste intervencij temeljijo na nomenklaturi iz uredb za posamezne sklade.
6. Za programe ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, predložene v skladu s členom 16, tabela iz odstavka (3)(f)(ii) vključuje samo zneske za leta 2021 do 20252027. [Sprememba 158]
7. Država članica Komisiji sporoči vse spremembe informacij iz odstavka (3)(j), ne da bi bila potrebna sprememba programa.
Člen 18
Odobritev programov
1. Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter skladnost programa s partnerskim sporazumom. Komisija vV svoji oceni upošteva zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države ter ustrezne izzive, opredeljene pri izvajanju integriranega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in v evropskem stebru socialnih pravic, in način njihove obravnave. [Sprememba 160]
2. Komisija lahko da pripombe v trehdveh mesecih po predložitvi programa s strani države članice. [Sprememba 161]
3. Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda program v enem mesecu od predložitve teh pripomb. [Sprememba 162]
4. Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se program odobri najpozneje v šestihpetih mesecih od datuma prve predložitve programa s strani države članice. [Sprememba 163]
Člen 19
Sprememba programov
1. Država članica lahko predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na doseganje ciljev.
2. Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v trehdveh mesecih po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe. [Sprememba 164]
3. Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni program v dveh mesecih od predložitve teh pripomb. [Sprememba 165]
4. Komisija odobri spremembo programa najpozneje šest mesecevtri mesece po predložitvi s strani države članice. [Sprememba 166]
5. Država članica lahko v programskem obdobju prerazporedi do 5 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 3 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada istega programa. Pri tem upošteva pravila ravnanja iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014. Pri programih, ki jih podpirata ESRR in ESS+, se prerazporeditev nanaša samo na dodelitve za isto kategorijo regij. [Sprememba 167]
Take prerazporeditve ne smejo vplivati na prejšnja leta. Ne štejejo se za bistvene in ne zahtevajo sklepa Komisije o spremembi programa. Vendar morajo izpolnjevati vse predpisane zahteve. Država članica Komisiji predloži pregledano tabelo iz točk (f)(ii), (f)(iii) ali (f)(iv) člena 17(3), če je ustrezno.
6. Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehničneredakcijske, tehnične ali jezikovne popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa. Države članice o takihteh popravkih obvestijo Komisijo. [Sprememba 168]
7. Pri programih, ki jih podpira ESPR, spremembe programov, ki se nanašajo na uvedbo kazalnikov, ne zahtevajo odobritve Komisije.
Člen 20
Skupna podpora iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada
1. ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad lahko skupaj zagotavljajo podporo za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.
2. ESRR in ESS+ lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 1015-odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za izvajanje. [Sprememba 169]
Člen 21
Prerazporeditev sredstev
1. Države članiceČe se s tem strinja odbor za spremljanje programov, lahko države članice zaradi prožnosti zahtevajo prerazporeditev do največ 5 % finančnih dodelitev programa iz katerega koli sklada v kateri koli drug sklad v okviru deljenega upravljanja ali v kateri koli instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanjaEvropskiskladza regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus, Kohezijski sklad ali Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. [Sprememba 170]
2. Prerazporejena sredstva se izvajajo v skladu s pravili sklada ali instrumenta, na katerega se sredstva prenesejo, in v primeru prerazporeditev na instrumente v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, v korist zadevne države članiceprerazporedijo. [Spremembi 171 in 434]
3. Zahteve iz odstavka 1, v katerih se določi skupni znesek, ki se za vsako leto prerazporedi glede na sklad in kategorijo regij, če je primerno, se ustrezno utemeljijo z namenom, da se dosežeta dopolnjevanje in učinek, priložijo pa se jim pregledani program ali programi, iz katerih je treba sredstva prerazporediti v skladu s členom 19, pri čemer se navede, v kateri drug sklad ali instrument se zneski prerazporedijo. [Spremembe 172, 433 in 434]
4. Komisija lahko nasprotuje zahtevi za prerazporeditev v zadevni spremembi programa, če bi to ogrozilo doseganje ciljev programa, iz katerega je treba sredstva prerazporediti.
5. Prerazporedijo se lahko samo sredstva za prihodnja koledarska leta.
POGLAVJE Ia
Veliki projekti
Člen 21a
Vsebina
ESRR in Kohezijski sklad lahko v okviru programa ali programov podpirata dejavnost, ki obsega vrsto del, dejavnosti ali storitev, katerih namen je samostojna izvedba nedeljive naloge natančno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni upravičeni stroški presegajo 100 000 000 EUR („veliki projekt“). Finančni instrumenti se ne štejejo za velike projekte. [Sprememba 174]
Člen 21b
Informacije, potrebne za odobritev velikega projekta
Preden se veliki projekt odobri, organ upravljanja Komisiji predloži naslednje informacije:
(a) podrobnosti o organu, pristojnem za izvajanje velikega projekta, in njegovih zmogljivostih;
(b) opis naložbe in njeno lokacijo;
(c) skupni stroški in skupni upravičeni stroški;
(d) opravljene študije izvedljivosti, vključno z analizo možnosti, in rezultati;
(e) analiza stroškov in koristi, vključno z ekonomsko in finančno analizo ter oceno tveganja;
(f) analiza vpliva na okolje ob upoštevanju potreb po prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju vpliva na okolje ter pripravljenosti na nesreče;
(g) razlaga, kako je veliki projekt usklajen z ustreznimi prednostnimi nalogami zadevnega programa ali programov in predvideni prispevek k doseganju posebnih ciljev navedenih prednostnih nalog ter pričakovani prispevek k družbeno-gospodarskemu razvoju;
(h) finančni načrt z vsemi načrtovanimi finančnimi viri in načrtovano podporo iz skladov, EIB ter vsemi drugimi viri financiranja, skupaj s fizičnimi in finančnimi kazalniki za spremljanje napredka, ob upoštevanju ugotovljenih tveganj;
(i) časovni razpored za izvedbo velikega projekta in, če se pričakuje, da bo obdobje izvajanja daljše od programskega obdobja, faze, za katere se zaprosi za podporo iz skladov med programskim obdobjem. [Sprememba 175]
Člen 21c
Odločitev o velikem projektu
1. Komisija veliki projekt oceni na podlagi informacij iz člena 21b, da ugotovi, ali je zahtevek za finančni prispevek za veliki projekt, ki ga izbere organ upravljanja, upravičen. Komisija najpozneje tri mesece po datumu predložitve informacij iz člena 21b z izvedbenim aktom sprejme odločitev o odobritvi finančnega prispevka velikemu projektu.
2. Odobritev Komisije v skladu z odstavkom 1 je pogojena s prvo pogodbo o izvajanju del, v primeru dejavnosti, ki se izvajajo v okviru struktur javno-zasebnega partnerstva, pa s podpisom sporazuma o javno-zasebnem partnerstvu med javnim organom in subjektom zasebnega sektorja, in sicer v roku treh let od datuma odobritve.
3. Kadar Komisija ne odobri finančnega prispevka izbranemu velikemu projektu, v svojem sklepu navede razloge za zavrnitev.
4. Veliki projekti, ki se ji predložijo v odobritev v skladu z odstavkom 1, so navedeni na seznamu velikih projektov programa.
5. Izdatki, povezani z velikim projektom, se lahko vključijo v zahtevek za plačilo po predložitvi v odobritev iz odstavka 1. Kadar Komisija velikega projekta, ki ga izbere organ upravljanja, ne odobri, se izjava o izdatkih po umiku zahtevka s strani države članice ali sprejetju sklepa Komisije ustrezno popravi. [Sprememba 176]
POGLAVJE II
Teritorialni razvoj
Člen 22
Celostni teritorialni razvoj
Država članica podpira celosten teritorialni razvoj prek teritorialnih in lokalnih razvojnih strategij v kateri koli od naslednjih oblik:
(a) celostne teritorialne naložbe;
(b) lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;
(c) drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je država članica oblikovala za naložbe, načrtovane za ESRR v okviru cilja politike iz člena 4(1)(e). [Sprememba 177]
Če se strategije lokalnega razvoja financirajo iz več kot enega sklada, država članica zagotovi skladnost in usklajevanje. [Sprememba 178]
Člen 23
Teritorialne strategije
1. Teritorialne strategije, ki se izvajajo v skladu s točko (a) ali (c) člena 22, vsebujejo naslednje elemente:
(a) geografsko območje, ki ga strategija zajema, vključno z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi medsebojnimi povezavami; [Sprememba 179]
(b) analizo razvojnih potreb in potenciala območja;
(c) opis celostnega pristopa za obravnavo opredeljenih razvojnih potreb in potenciala;
(d) opis sodelovanja partnerjev v skladu s členom iz člena 6 pri pripravi in izvajanju strategije. [Sprememba 180]
Vsebujejo lahko tudi seznam operacij, ki jih je treba podpreti.
2. Za pripravo in odobritev teritorialnih strategij so odgovorni ustrezni urbaniregionalni, lokalni ali in drugi teritorialni javni organi. Že obstoječi strateški dokumenti, ki se nanašajo na krita območja, se lahko posodobijo in uporabijo za teritorialne strategije. [Sprememba 181]
3. Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni urbaniregionalni, lokalni ali drugi teritorialni organi izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru. [Sprememba 182]
Izbrane operacije so v skladu s teritorialno strategijo.
3a. Pri pripravi teritorialnih strategij organi iz odstavka 2 sodelujejo z ustreznimi organi upravljanja, da določijo, ali operacije, ki jih je treba podpreti, spadajo na področje ustreznega programa. [Sprememba 183]
4. Kadar urbaniregionalni, lokalni ali drugi teritorialnijavni organ ali drugo telo opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ opredeli kot posredniški organ. [Sprememba 184]
Izbrane operacije se lahko podpirajo v okviru več prednostnih nalog istega programa. [Sprememba 185]
5. Za pripravo in oblikovanje teritorialnih strategij se lahko zagotovi podpora.
Člen 24
Celostne teritorialne naložbe
1. Če strategija, ki se izvaja v skladu s členom 23, vključuje naložbe, ki prejemajo podporo iz enega ali več skladovkot enega sklada, iz več kot enega programa ali iz več kot ene prednostne naloge istega programa, se lahko ukrepi izvajajo kot celostne teritorialne naložbe. Po potrebi se lahko vsaka celostna teritorialna naložba dopolni s finančno podporo iz EKSRP. [Sprememba 186]
2. Organ upravljanja zagotovi, da elektronski sistem za program oziroma programe zagotavlja identifikacijo operacij ter učinkov in rezultatov, ki prispevajo k celostni teritorialni naložbi.
2a. Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni regionalni, lokalni ali drugi javni organi ali telesa sodelujejo pri izboru operacij. [Sprememba 187]
Člen 25
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
1. ESRR, ESS+ in, ESPR inEKSRP lahko podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. V okviru EKSRP se ta oblika imenuje lokalni razvoj LEADER. [Sprememba 188]
2. Država članica zagotovi, da je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost:
(a) osredotočen na podregionalna območja;
(b) pod vodstvom lokalnih akcijskih skupin, ki jih sestavljajo predstavniki javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih nobena posamezna interesna skupin, vključno z javnim sektorjem, a ne nadzoruje odločanja; [Sprememba 189]
(c) izveden prek celostnih strategij v skladu s členom 26;
(d) v podporo mreženju, pristopom od spodaj navzgor, dostopnosti, inovativnim značilnostim v lokalnem okolju in, po potrebi, sodelovanju z drugimi teritorialnimi akterji. [Sprememba 190]
3. Če je podpora strategijam iz odstavka 2(c) na voljo iz več kot enega sklada, ustrezni organi upravljanja organizirajo skupni razpis za izbor teh strategij in ustanovijo skupni odbor za vse zadevne sklade z namenom spremljanja izvajanja teh strategij. Zadevni organi upravljanja lahko izberejo enega od zadevnih skladov, da se zagotovi podpora vsem pripravljalnim in upravljalnim stroškom ter stroškom animacije iz točk (a) in (c) člena 28(1) v zvezi s temi strategijami.
4. Če izvajanje take strategije vključuje podporo iz več kot enega sklada, lahko zadevni organi upravljanja izberejo enega od zadevnih skladov kot glavni sklad. Določijo se tudi vrsta ukrepov in operacij, ki se financirajo iz vsakega sklada. [Sprememba 191]
5. Za tako strategijo se uporabljajo pravila glavnega sklada. Organi drugih skladov se opirajo na odločitve in upravljalna preverjanja, ki jih izvede pristojni organ glavnega sklada.
6. Organi glavnega sklada organom drugih skladov zagotovijo informacije, potrebne za spremljanje in izvrševanje plačil v skladu s pravili iz uredbe za posamezni sklad.
Člen 26
Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost
1. Ustrezni organi upravljanja zagotovijo, da so v vsaki strategiji iz člena 25(2)(c) določeni naslednji elementi:
(a) geografsko območje in prebivalstvo, zajeto v strategijo;
(b) postopek vključitve skupnosti v razvoj strategije;
(c) analiza razvojnih potreb in potenciala območja;
(d) cilji strategije, vključno z merljivimi cilji za rezultate, in povezani načrtovani ukrepi v odgovor na lokalne potrebe, kot jih opredeli lokalna skupnost; [Sprememba 192]
(e) ureditve upravljanja, spremljanja in vrednotenja, ki dokazujejo zmogljivost lokalne akcijske skupine za izvajanje strategije;
(f) finančni načrt, vključno z načrtovano dodelitvijo iz vsakega sklada, po potrebi vključno z EKSRP, in vsakega zadevnega programa. [Sprememba 193]
2. Ustrezni organi upravljanja opredelijo merila za izbor strategij, ustanovijo odbor za izbor strategij in odobrijo strategije, ki jih ta odbor izbere.
3. Ustrezni organi upravljanja izvedejo prvi krog izbora strategij in zagotovijo, da izbrana lokalna akcijska skupina lahko opravi svoje naloge iz člena 27(3) v 12 mesecih od datuma odobritve ustreznega programa ali, v primeru strategij, ki jih podpira več kot en sklad, v 12 mesecih od datuma odobritve zadnjega zadevnega programa.
4. Sklep o odobritvi strategije določa dodelitev vsakega zadevnega sklada in programa ter opredeljuje odgovornosti za naloge upravljanja in kontrole v okviru programa ali programov. Ustrezni nacionalni javni prispevki se odobrijo vnaprej, za celotno obdobje. [Sprememba 194]
Člen 27
Lokalne akcijske skupine
1. Lokalne akcijske skupine oblikujejo in izvajajo strategije iz člena 25(2)(c).
2. Organi upravljanja zagotovijo, da so lokalne akcijske skupine vključujoče in da izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom, da bi izvajale naloge, povezane z lokalno razvojno strategijo, ki jo vodi skupnost. [Sprememba 195]
3. Izključno lokalne akcijske skupine opravljajo vse naslednje naloge:
(a) krepitev upravnih zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj in izvajanje operacij; [Sprememba 196]
(b) priprava nediskriminatornega in preglednega izbirnega postopka in meril, ki preprečujejo navzkrižja interesov in zagotavljajo, da nobena posamezna interesna skupina ne nadzoruje odločitev o izbiri;
(c) priprava in objava razpisov za zbiranje predlogov;
(d) izbor operacij in določitev zneska podpore ter predložitev predlogov organu, odgovornemu za končno preverjanje upravičenosti pred odobritvijo;
(e) spremljanje napredka pri doseganju ciljev strategije;
(f) vrednotenje izvajanja strategije.
4. Lokalne akcijske skupine organ upravljanja v skladu s pravili za posamezne sklade imenuje za posredniške organe, če izvajajo naloge, ki niso zajete v odstavku 3 in ki spadajo v pristojnost organa upravljanja ali plačilne agencije.
5. Lokalna akcijska skupina je lahko upravičenec in lahko izvaja operacije v skladu s strategijo, tako da spodbuja ločevanje funkcij znotraj lokalne akcijske skupine. [Sprememba 197]
Člen 28
Podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
1. DržavaDa se omogočijo dopolnjevanje in sinergije, država članica zagotovi, da podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zajema: [Sprememba 198]
(a) krepitev upravnih zmogljivosti in pripravljalne ukrepe v podporo oblikovanju in prihodnjemu izvajanju strategij; [Sprememba 199]
(b) izvajanje operacij, vključno z dejavnostmi sodelovanja in njihovo pripravo, izbranih v okviru lokalne razvojne strategije;
(ba) animacijo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki, da se jim zagotovijo informacije in da se morebitnim upravičencem pomaga pri pripravi vlog; [Sprememba 200]
(c) upravljanje, spremljanje in vrednotenje strategije ter njene animacije.
2. Podpora iz točke (a) odstavka 1 je upravičena ne glede na to, ali je strategija naknadno izbrana za financiranje.
Podpora iz točke (c) odstavka 1 ne presega 25 % skupnega javnega prispevka k strategiji.
POGLAVJE III
Tehnična pomoč
Člen 29
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Skladi lahko na pobudo Komisije podprejo pripravljalne ukrepe, ukrepe za spremljanje, kontrolo, revizijo, vrednotenje, komunikacijo, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, prepoznavnost ter vse upravne ukrepe in ukrepe tehnične pomoči, ki so potrebni za izvajanje te uredbe in s tretjimi državami, če je primerno.
1a. Ukrepi iz prvega pododstavka lahko vključujejo zlasti:
(a) pomoč pri pripravi in oceni projektov;
(b) podporo za institucionalno krepitev in izgradnjo upravnih zmogljivosti za uspešno upravljanje skladov;
(c) študije, povezane s poročanjem Komisije o skladih in poročilom o koheziji;
(d) ukrepe v zvezi z analizo, upravljanjem, spremljanjem, izmenjavo informacij in izvajanjem skladov, pa tudi ukrepe za izvajanje sistemov nadzora ter tehnične in upravne podpore;
(e) vrednotenja, strokovna poročila, statistike in študije, vključno s splošnimi študijami o sedanjem in prihodnjem delovanju skladov;
(f) ukrepe za razširjanje informacij, po potrebi podporo mreženja, izvajanje komunikacijskih dejavnosti s posebnim poudarkom na rezultatih in dodani vrednosti podpore iz skladov, ozaveščanje ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj, vključno s tretjimi državami;
(g) vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, revizijo, nadzor in vrednotenje;
(h) ukrepe za izboljšanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah vrednotenja;
(i) ukrepe v zvezi z revizijo;
(j) krepitev nacionalnih in regionalnih zmogljivosti glede načrtovanja naložb, potreb po financiranju, priprave, oblikovanja in izvajanja finančnih instrumentov, skupnih akcijskih načrtov in velikih projektov;
(k) razširjanje primerov dobre prakse, ki pomaga državam članicam krepiti zmogljivosti ustreznih partnerjev iz člena 6(1) in njihovih krovnih organizacij. [Sprememba 201]
1b. Komisija vsaj 15 % sredstev za tehnično pomoč nameni doseganju večje učinkovitosti pri komuniciranju z javnostjo in večjih sinergij med komunikacijskimi dejavnostmi, izvedenimi na njeno pobudo, in sicer z razširitvijo temeljnih znanj o rezultatih, zlasti prek učinkovitejšega zbiranja in razširjanja podatkov ter prek vrednotenj in poročanja, predvsem pa z izpostavljanjem prispevka skladov k izboljšanju življenja državljanov ter s povečanjem prepoznavnosti podpore iz skladov in ozaveščanjem o rezultatih in dodani vrednosti takšne podpore. Ukrepi na področju informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti v zvezi z rezultati in dodano vrednostjo podpore iz skladov, s posebnim poudarkom na operacijah, se po zaključku programov nadaljujejo, kadar je to ustrezno. Taki ukrepi med drugim prispevajo k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, v kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe. [Sprememba 202]
2. Taki ukrepi lahko zajemajo prihodnjaprejšnja in prejšnja prihodnja programska obdobja. [Sprememba 203]
2a. Da bi preprečili primere začasne ustavitve plačil, Komisija zagotovi, da so države članice in regije, ki imajo zaradi pomanjkanja upravnih zmogljivosti težave s skladnostjo, deležne ustrezne tehnične pomoči za izboljšanje teh zmogljivosti. [Sprememba 204]
3. Komisija svoje načrte določi, ko je prispevek iz skladov predviden v skladu s členom [110] finančne uredbe.
4. Ukrepi iz tega člena se, odvisno od njihovega namena, lahko financirajo bodisi kot odhodki iz poslovanja bodisi kot upravni odhodki.
Člen 30
Tehnična pomoč držav članic
1. Skladi lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe, ki se lahko nanašajo na prejšnja in naslednja programska obdobja in ki so potrebni za učinkovito upravljanje in uporabo teh skladov, za krepitev zmogljivosti partnerjev iz člena 6 ter za zagotavljanje nalog, kot so priprava, usposabljanje, upravljanje, spremljanje, ocenjevanje, prepoznavnost in komunikacija. [Sprememba 205]
2. Vsak sklad lahko podpre ukrepe tehnične pomoči, ki so upravičeni v okviru katerega koli drugega sklada.
3. Tehnična pomoč ima znotraj vsakega programa obliko prednostne naloge, ki se nanaša na en sam sklad ali na več skladov. [Sprememba 206]
Člen 31
Financiranje po pavšalni stopnji za tehnično pomoč držav članic
1. Tehnična pomoč za vsak program se povrne po pavšalni stopnji, tako da se odstotke iz odstavka 2 uporabi pri upravičenih odhodkih, ki so vključeni v vsakem zahtevku za plačilo v skladu s členom 85(3)(a) ali (c), če je primerno.
2. Delež iz skladov, povrnjen za tehnično pomoč, je naslednjilahko na podlagi sporazuma med Komisijo in državami članicami in ob upoštevanju finančnega načrta programa največ: [Sprememba 207]
(a) za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za podporo Kohezijskega sklada: 2,53 %; [Sprememba 208]
(b) za podporo ESS+: 45 % in za programe iz člena 4(1)(cxi)(vii) uredbe o ESS+: 56 %; [Sprememba 209]
(c) za podporo ESPR: 67 %; [Sprememba 210]
(d) za AMIF, SNV in podporo IUMV: 6 %.
Za najbolj oddaljene regije je odstotek v točkah (a), (b) in (c) do 1 % višji. [Sprememba 211]
3. Specifična pravila za tehnično pomoč za programe Interreg se določijo v uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju.
Člen 32
Financiranje, ki ni povezano s stroški za tehnično pomoč držav članic
Ne glede na člen 31 lahko država članica predlaga sprejetje dodatnih ukrepov tehnične pomoči za krepitev institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javnih organov države članicein storitev, upravičencev in ustreznih partnerjev, ki so potrebne za učinkovito upravljanje in uporabo skladov. [Sprememba 212]
Podpora za take ukrepe se izvaja s financiranjem, ki ni povezano s stroški v skladu s členom 89. Tehnična pomoč v obliki neobveznega posebnega programa se lahko izvaja s financiranjem, ki ni povezano s stroški za tehnično pomoč, ali s povračilom neposrednih stroškov. [Sprememba 213]
Naslov IV
Spremljanje, vrednotenje, komunikacija in prepoznavnost
POGLAVJE I
Spremljanje
Člen 33
Odbor za spremljanje
1. Država članica po posvetovanju z organom upravljanja ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa. [Sprememba 214]
Država članica lahko za več kot en program ustanovi en sam odbor za spremljanje.
2. Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik, pri čemer upošteva potrebo po popolni preglednosti. [Sprememba 215]
3. Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljev programa.
4. Država članica objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, izmenjane z odborom za spremljanje, na spletni strani iz člena 44(1).
5. Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo za programe iz člena [4(c1)(vi xi)] uredbe o ESS+ in povezano tehnično pomoč. [Sprememba 216]
Člen 34
Sestava odbora za spremljanje
1. Sestavo odbora za spremljanje določi država članica in s preglednim postopkom zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni organi države članice in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 6. [Sprememba 217]
Vsak član odbora za spremljanje ima en glas.
Država članica objavi seznam članov odbora za spremljanje na spletni strani iz člena 44(1).
2. Predstavniki Komisije s svetovanjem in spremljanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje. Predstavniki Evropske investicijske banke so lahko povabljeni k sodelovanju pri delu odbora za spremljanje v obliki svetovanja, če je to potrebno. [Sprememba 218]
2a. V zvezi s skladi AMIF, SNV in IUMV ustrezne decentralizirane agencije s svetovanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje. [Sprememba 219]
Člen 35
Naloge odbora za spremljanje
1. Odbor za spremljanje preverja:
(a) napredek pri izvajanju programa ter doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti;
(aa) predloge za možne ukrepe poenostavitve za upravičence; [Sprememba 220]
(b) morebitna vprašanja, ki vplivajo na uspešnost programa, ter ukrepe, sprejete za obravnavo teh vprašanj, vključno z vsemi nepravilnostmi, če je potrebno; [Sprememba 221]
(c) prispevek programa k reševanju izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezno državo;
(d) elemente predhodne ocene, navedene v členu 52(3), in strateški dokument iz člena 53(2);
(e) napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in morebitnega nadaljnjega spremljanja ugotovitev;
(f) izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;
(g) napredek pri izvajanju operacij strateškega pomena, kadar je ustrezno;
(h) izpolnjevanje omogočitvenih pogojev in njihovo uporabo v celotnem programskem obdobju;
(i) napredek pri krepitvi upravnih zmogljivosti za javne institucije, partnerje in upravičence, kadar je ustrezno. [Sprememba 222]
2. Odbor za spremljanje odobri:
(a) metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno s kakršnimi koli spremembami, po posvetovanju s Komisijo v skladu s členom 67(2) in brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 27(3);
(b) letna poročila o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMFAMIF, SMV in IUMV, ter končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada; [Sprememba 224]
(c) načrt vrednotenja in njegove morebitne spremembe;
(d) morebitne predloge organa upravljanja za spremembo programa, vključno s prerazporeditvami v skladu s členom 19(5) in členom 21;
(da) spremembe seznama načrtovanih operacij strateškega pomena iz člena 17(3)(d). [Sprememba 225]
2a. Odbor za spremljanje lahko organu upravljanja predlaga nadaljnje naloge posredovanja. [Sprememba 226]
Člen 36
Letni pregled uspešnosti
1. Komisija in vsaka država članica organizirajo letna pregledovalne seje za proučitev uspešnosti posameznih programov. V tem postopku ustrezno sodelujejo organi upravljanja. [Sprememba 227]
Letni pregledovalni seji predseduje Komisija ali, če to zahteva država članica, država članica in Komisija skupaj.
2. Za programe, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV, se pregledovalna seja organizira vsaj dvakrat v programskem obdobju.
3. Za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, država članica najpozneje en mesec pred letno pregledovalno sejo Komisiji predloži informacije o elementih, navedenih v členu 35(1).
Za programe v okviru člena [4(1)(c)(vii)] uredbe o ESS+ so informacije, ki jih je treba predložiti, omejene na točke (a), (b), (e), (f) in (h) člena 35(1).
4. Rezultati letne pregledovalne seje se zabeležijo v dogovorjenem zapisniku.
5. Država članica nadalje obravnava vprašanja, ki jih je izpostavila Komisija, in Komisijo v treh mesecih obvesti o sprejetih ukrepih.
6. Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMFAMIF, SMV in IUMV, država članica predloži letno poročilo o uspešnosti v skladu z uredbami za posamezne sklade. [Sprememba 228]
Člen 37
Predložitev podatkov
1. Organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje zbirne podatke za vsak program vsako leto do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija, 30. septembra in 30. novembra, in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VII.
Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja28. februarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja28. februarja 2030. [Sprememba 229]
Za programe v okviru člena 4(1)(cxi)(vii) uredbe o ESS+ se podatki pošljejo vsako leto do 30. novembra. [Sprememba 230]
2. Podatki so razčlenjeni za vsako prednostno nalogo po specifičnih ciljih in kategorijah regij ter se nanašajo na:
(a) v podatkih, ki jih je treba vsako leto poslati do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija, 30. septembra in 30. novembra, število izbranih operacij, njihove skupne upravičene stroške, prispevek iz skladov in skupne upravičenihupravičene odhodke, ki so jih upravičenci prijavili organu upravljanja, razčlenjene po vrstah intervencij; [Sprememba 231]
(b) le v podatkih, ki jih je treba vsako leto poslati do 31. maja in 30. novembra, vrednosti kazalnikov učinka in rezultatov za izbrane operacije ter vrednosti, dosežene z operacijami. [Sprememba 232]
3. Za finančne instrumente se navedejo tudi podatki o naslednjem:
(a) upravičenih odhodkih po vrstah finančnih produktov;
(b) znesku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, prijavljenih kot upravičeni odhodki;
(c) znesku zasebnih in javnih sredstev, ki so bili uporabljeni ob skladih, razčlenjenem po vrsti finančnih produktov;
(d) obrestih in drugih prihodkih, ustvarjenih s podporo skladov finančnim instrumentom, iz člena 54, ter vrnjenih sredstvih, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, iz člena 56.
4. Podatki, posredovani v skladu s tem členom, so zanesljivi in posodobljeni konec meseca pred mesecem predložitve.
5. Organ upravljanja vse podatke, poslane Komisiji, objavi na spletni strani iz člena 44(1).
6. Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da določi predlogo, ki se uporablja za izvajanje tega člena.
Člen 38
Končno poročilo o uspešnosti
1. Pri programih, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, vsak organ upravljanja Komisiji predloži končno poročilo o uspešnosti programa do 15. februarja 2031.
2. V končnem poročilu o uspešnosti se oceni realizacija ciljev programa na osnovi elementov iz člena 35(1) z izjemo informacij, posredovanih v skladu s členom 35(1)(d).
3. Komisija prouči končno poročilo o uspešnosti in organu upravljanja sporoči morebitne pripombe v petih mesecih po datumu prejema končnega poročila o uspešnosti. Kadar so podane take pripombe, organ upravljanja zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih. Komisija obvesti državo članico o sprejetju poročila.
4. Organ upravljanja končno poročilo o uspešnosti objavi na spletni strani iz člena 44(1).
5. Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, ki vzpostavlja predlogo za končno poročilo o uspešnosti. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 108.
POGLAVJE II
Vrednotenje
Člen 39
Vrednotenja s strani države članice
1. Vrednotenja programa izvaja organ upravljanja. V vsakem vrednotenju se za program oceni vključevalnost, nediskriminatornost, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost, prepoznavnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja programov. [Sprememba 233]
2. Poleg tega organ upravljanja izvede vrednotenje za vsak program tako, da oceni njegov učinek do 30. junija 2029.
3. Organ upravljanja zaupa vrednotenja funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.
4. Organ upravljanja ali država članica zagotovi, da so vzpostavljeni potrebni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za vrednotenja.
5. Organ upravljanja ali država članica pripravi načrt vrednotenja. Ta načrt vrednotenja lahko zajema več kot en program. Pri AMIF, SMV in IUMV ta načrt vsebuje vmesno vrednotenje, ki mora biti zaključeno do 31. marca 2024.
6. Organ upravljanja predloži načrt vrednotenja odboru za spremljanje najkasneje eno leto po odobritvi programa.
7. Organ upravljanja vsa vrednotenja objavi na spletni strani iz člena 44(1).
Člen 40
Vrednotenja s strani Komisije
1. Komisija izvede vmesno vrednotenje, da prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU za vsak sklad do konca leta 2024. Komisija lahko v skladu s členom [128] finančne uredbe uporabi ustrezne že razpoložljive informacije.
2. Komisija izvede naknadno vrednotenje, da prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU za vsak sklad do 31. decembra 2031.
2a. Vrednotenje iz odstavka 2 vključuje oceno družbenoekonomskega učinka in potrebe po financiranju v okviru ciljev politike iz člena 4(1), v programih in med njimi, s posebnim poudarkom na konkurenčnejši in pametnejši Evropi, s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter bolj povezane Evrope z izboljšanjem mobilnosti, vključno s pametno in trajnostno mobilnostjo, in regionalne povezljivosti IKT. Komisija rezultate teh ocen objavi na spletnem mestu in jih posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 234]
POGLAVJE III
Prepoznavnost, preglednost in komuniciranje
Oddelek I
Prepoznavnost podpore iz skladov
Člen 41
Prepoznavnost
Vsaka država članica zagotovi:
(a) prepoznavnost podpore v vseh dejavnostih, povezanih z operacijami, ki se podpirajo iz skladov, pri čemer je posebna pozornost namenjena operacijam strateškega pomena;
(b) komuniciranje z državljani Unije o vlogi in dosežkih sklada prek enotnega spletnega portala, ki omogoča dostop do vseh programov, v katerih sodeluje zadevna država članica.
Člen 42
Emblem Unije
Države članice, organi upravljanja in upravičenci pri izvajanju dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja uporabljajo emblem Evropske unije v skladu s Prilogo VIII.
Člen 43
Uradniki in mreže za komuniciranje
1. Vsaka država članica določi koordinatorja za komuniciranje, ki skrbi za dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja v zvezi s podporo iz skladov, vključno s programi v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), kadar ta država članica gosti organ upravljanja. Koordinator za komuniciranje usklajuje ukrepe v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo v vseh programih.
Koordinator za komuniciranje v dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja vključi naslednje organe:
(a) predstavništva Evropske komisije in pisarne za stike Evropskega parlamenta v državah članicah; informacijske centre „Europe Direct“ in druge mreže; izobraževalne in raziskovalne ustanove;
(b) druge ustrezne partnerje in organe, vključno z regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter gospodarskimi in socialnimi partnerji. [Sprememba 235]
2. Vsak organ upravljanja določi uradnika za komuniciranje za vsak program (v nadaljnjem besedilu: uradnik za programsko komuniciranje).
3. Komisija upravlja mrežo, ki povezuje koordinatorje za komuniciranje, uradnike za programsko komuniciranje in predstavnike Komisije, da si izmenjujejo informacije o dejavnostih prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja.
Oddelek II
Preglednost izvajanja skladov in komuniciranje o programih
Člen 44
Odgovornost organa upravljanja
1. Organ upravljanja zagotovi, da se najpozneje šest mesecev po odobritvi programa vzpostavi spletna stran, na kateri so na razpolago informacije o programih, za katere je organ upravljanja odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, okvirnim časovnim razporedom za razpise za zbiranje predlogov, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki programa. [Sprememba 236]
2. Organ upravljanja na spletni strani iz odstavka 1 najpozneje en mesec pred začetkom razpisa za zbiranje predlogov objavi kratek povzetek načrtovanih in objavljenih razpisov za zbiranje predlogov z naslednjimi podatki:
(a) geografskim področjem, ki ga pokriva razpis za zbiranje predlogov;
(b) ciljem politike ali zadevnim specifičnim ciljem;
(c) vrsto upravičenih prosilcev;
(d) skupnim zneskom podpore za razpis;
(e) začetnim in končnim datumom razpisa.
3. Organ upravljanja na spletni strani v vsaj enem uradnem jeziku Unije javno objavi seznam operacij, ki so bile izbrane za podporo iz skladov, in ta seznam posodablja vsaj vsake tri mesece. Vsaka operacija ima svojo kodo. Seznam vsebuje naslednje podatke:
(a) če je upravičenec pravna oseba: ime upravičenca in pogodbenika; [Sprememba 237]
(b) če je upravičenec fizična oseba: ime in priimek;
(c) če gre za operacije ESPR, povezane z ribiškim plovilom: enotno identifikacijsko številko v registru ribiške flote Unije iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/218(41);
(d) ime operacije;
(e) namen operacije in njene dosežke;
(f) začetni datum operacije;
(g) predvideni ali dejanski datum zaključka operacije;
(h) skupne stroške operacije;
(i) zadevni sklad;
(j) zadevni specifični cilj;
(k) stopnjo sofinanciranja Unije;
(l) indikator lokacije ali geolokacije za operacijo in zadevno državo;
(m) če je upravičenec mobilni operater ali če gre za operacije, ki pokrivajo več lokacij, in je upravičenec pravna oseba: lokacijo upravičenca; ali če je upravičenec fizična oseba: regijo na ravni NUTS 2;
(n) vrsto intervencije za operacije v skladu s členom 67(3)(g).
Za podatke iz točk (b), (c) in (k) prvega pododstavka se podatki umaknejo po dveh letih od datuma prvotne objave na spletni strani.
Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, se podatki iz točk (b) in (c) prvega pododstavka objavijo le, če je taka objava v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.
4. Podatki iz odstavkov 2 in 3 se objavijo na spletni strani v formatu, ki je v skladu s členom 5(1) Direktive 2003/98/ES(42) Evropskega parlamenta in Sveta, odprt in strojno berljiv ter omogoča, da se podatki razvrščajo, iščejo, izpišejo, primerjajo in ponovno uporabijo.
5. Pred objavo v skladu s tem členom organ upravljanja obvesti upravičence, da bodo podatki javno objavljeni.
6. Organ upravljanja zagotovi, da se vse gradivo v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo, tudi na ravni upravičencev, na zahtevo predloži evropskim institucijam, organom ali agencijam ter da se Uniji izda brezplačna, neizključna in nepreklicna licenca za rabo takih gradiv ter za morebitne predhodno obstoječe pravice v skladu s Prilogo VIII.
Člen 45
Odgovornost upravičencev
1. Upravičenci in organi, ki izvajajo finančne instrumente, priznajo podporo za operacijo iz skladov, vključno s sredstvi, ki so ponovno uporabljena v skladu s členom 56, s tem da:
(a) na poklicnem spletišču upravičenca aliin na njegovem spletišču družbenih medijev, če ima katero od teh spletišč, zagotovijo kratek opis operacije, ki je sorazmeren s ravnjo podpore, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer se poudari finančna podpora Unije; [Sprememba 240]
(b) v dokumentih in komunikacijskem gradivu v zvezi z izvajanjem operacije, ki se uporablja za javnost ali udeležence, zagotovijo izjavo, v kateri se na prepoznaven način poudari podpora iz skladov;
(c) v javnostina dobro vidnem javnem mestu namestijo stalne plošče ali panoje, čim se začne fizično izvajanje operacij, ki vključuje fizično naložbo ali nakup opreme, v zvezi z naslednjim: [Sprememba 241]
(i) operacijami, ki se podpirajo iz ESRR in Kohezijskega sklada, katerih skupni stroški presegajo 500 000 EUR;
(ii) operacijami, ki se podpirajo iz ESS+, ESPR, SMV, AMIF in IUMV, katerih skupni stroški presegajo 100 000 EUR;
(d) za operacije, ki ne sodijo pod točko (c), v javnostina dobro vidnem javnem mestu namestijo vsaj en tiskani plakat ali elektronski prikazovalnik v velikosti vsaj A3 z informacijami o operaciji, pri čemer se poudari podpora iz skladov; [Sprememba 243]
(e) za operacije strateškega pomena in operacije, katerih skupni stroški presegajo 10 000 000 EUR, organizirajo komunikacijski dogodek, pri katerem je pravočasno vključena Komisija in odgovorni organ upravljanja.
(ea) od trenutka njegove fizične izvedbe javno in stalno prikazovanje emblema Unije na način, ki je jasno viden javnosti in v skladu s tehničnimi značilnostmi, določenimi v Prilogi VIII. [Sprememba 244]
Za operacije, ki se podpirajo v okviru posebnega cilja iz člena 4(1)(cxi)(vii) uredbe o ESS+, se ta zahteva ne uporablja. [Sprememba 245]
2. Za sklade za male projekte upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v odstavku 1.
Za finančne instrumente upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v točki (c) odstavka 1.
3. Če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 42 ali odstavkov 1 do 2 tega člena, država članica izvede finančni popravek z ukinitvijo do 5 % podpore iz skladov za zadevno operacijo.
Naslov V
Finančna podpora iz skladov
POGLAVJE I
Oblike prispevkov Unije
Člen 46
Oblike prispevkov Unije za programe
Prispevki Unije so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:
(a) financiranje, ki ni povezano s stroški zadevnih operacij v skladu s členom 89 in temelji na enem od naslednjega:
(i) izpolnjevanju pogojev;
(ii) doseganju rezultatov;
(b) povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operaciji javno-zasebnega partnerstva in so bili plačani pri izvajanju operacij;
(c) stroški na enoto v skladu s členom 88, ki vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni z navedbo zneska na enoto;
(d) pavšalni zneski v skladu s členom 88, ki na splošno vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni;
(e) financiranje po pavšalni stopnji v skladu s členom 88, ki vključuje posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni, z uporabo odstotnega deleža;
(f) kombinacija oblik iz točk (a) do (e).
POGLAVJE II
Oblike podpore držav članic
Člen 47
Oblike podpore
Države članice uporabijo prispevek iz skladov za zagotovitev podpore upravičencem v obliki nepovratnih sredstev, omejene uporabe finančnih instrumentov ali nagrad ali kombinacije teh oblik. [Sprememba 246]
Oddelek I
Oblike nepovratnih sredstev
Člen 48
Oblike nepovratnih sredstev
1. Nepovratna sredstva, ki jih upravičencem zagotovijo države članice, so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:
(a) povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operacijah javno-zasebnega partnerstva in so bili plačani pri izvajanju operacij, vključno s prispevki v naravi in amortizacijo;
(b) stroški na enoto;
(c) pavšalni zneski;
(d) financiranje po pavšalni stopnji ali
(e) kombinacija oblik iz točk (a) do (d), če vsaka oblika zajema različne kategorije stroškov ali če so uporabljene za različne projekte, ki so del operacije, ali za zaporedne faze operacije.
Kadar skupni strošek operacije ne presega 200 000 EUR, se prispevek, ki ga upravičenec prejme iz ESRR, ESS+, AMIF, SMV in IUMV dodeli v obliki stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj, razen za operacije, za katere podpora predstavlja državno pomoč. Pri uporabi financiranja po pavšalni stopnji se lahko le kategorije stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja, povrnejo v skladu s točko (a) prvega pododstavka.
Poleg tega se nadomestila in plače, izplačani udeležencem, lahko povrnejo v skladu s točko (a) prvega pododstavka.
2. Zneski za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 se določijo na podlagi ene od naslednjih možnosti:
(a) poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na:
(i) statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji;
(ii) preverjenih obstoječih podatkih posameznih upravičencev;
(iii) uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva posameznih upravičencev;
(b) predloga proračuna, ki se določi za posamezen primer in ki ga predhodno odobri organ, ki je pristojen za izbor operacij, kadar skupni strošek operacije ne presega 200 000 EUR;
(c) skladno s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;
(d) skladno z merili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije;
(e) pavšalnih stopenj in specifičnih metod, določenih s to uredbo ali uredbami za posamezne sklade.
Člen 49
Financiranje na podlagi pavšalnih stopenj za posredne stroške v zvezi z nepovratnimi sredstvi
Kadar se pavšalna stopnja uporabi za kritje posrednih stroškov operacije, temelji na enem naslednjega:
(a) pavšalni stopnji do 7 % upravičenih neposrednih stroškov – zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi;
(b) pavšalni stopnji do 15 % upravičenih neposrednih stroškov osebja – zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi;
(c) s pavšalno stopnjo do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, če se stopnja izračuna v skladu s členom 48(2)(a) ali 48(2)(c). [Sprememba 247]
Poleg tega se v primeru, da je država članica pavšalno stopnjo izračunala v skladu s členom 67(5)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ta lahko uporabi za podobno operacijo za namene iz točke (c).
Člen 50
Neposredni stroški osebja v zvezi z nepovratnimi sredstvi
1. Neposredni stroški osebja pri operaciji se lahko izračunajo po pavšalni stopnji do 20 % neposrednih stroškov, ki niso neposredni stroški osebja pri tej operaciji, ne da bi morala država članica z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi, pri čemer velja, da neposredni stroški te operacije ne vključujejo javnih naročil gradenj ali javnih naročil blaga ali storitev, katerih višina presega mejno vrednost iz člena 4 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (43) ali člena 15 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (44).
Pri AMIF, SMV in IUMV se kateri koli stroški, ki jih zadeva javno naročilo, izključijo iz osnove za izračun pavšalne stopnje.
2. Za namene določanja stroškov osebja se urna postavka lahko določi na enega od naslednjih načinov:
(a) tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene, s pričakovanimi dodatnimi stroški, da se upoštevajo dejavniki, kot je zvišanje prispevkov ali napredovanje zaposlenih, delijo s 1720 urami za osebe s polnim delovnim časom oziroma z ustreznim sorazmernim številom ur od 1720 za osebe, ki delajo s krajšim delovnim časom; [Sprememba 248]
(b) tako, da se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene, s pričakovanimi dodatnimi stroški, da se upoštevajo dejavniki, kot je zvišanje prispevkov ali napredovanje zaposlenih delijo z mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, navedeno v pogodbi o zaposlitvi. [Sprememba 249]
3. Ob uporabi urne postavke, izračunane v skladu z odstavkom 2, skupno število ur, prijavljenih na osebo za določeno leto ali mesec, ne presega števila ur, ki se uporabijo za izračun te urne postavke.
4. Če letni bruto stroški za zaposlene niso na voljo, se lahko izračunajo iz razpoložljivih evidentiranih bruto stroškov za zaposlene ali iz pogodb o zaposlitvi, ustrezno prilagojenih za 12-mesečno obdobje.
5. Stroški osebja za posameznike, ki za krajši delovni čas delajo v sklopu operacije, se lahko izračunajo kot fiksen odstotek bruto stroškov za zaposlene, v skladu s fiksnim odstotkom delovnega časa, ki se na mesec porabi za operacijo, brez obveznosti vzpostavitve ločenega sistema za evidentiranje delovnega časa. Delodajalec izda za zaposlene dokument, v katerem je določen ta fiksni odstotek.
Člen 51
Financiranje na podlagi pavšalnih stopenj za upravičene stroške, ki niso neposredni stroški osebja, v zvezi z nepovratnimi sredstvi
1. Za kritje preostalih upravičenih stroškov operacije se lahko uporabi pavšalna stopnja v višini do 40 % upravičenih neposrednih stroškov osebja. Zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi.
2. Pri operacijah, ki se podpirajo iz AMIF, SMV, IUMV, ESS+ in ESRR, se plače in nadomestila za udeležence štejejo kot dodatni upravičeni stroški, ki niso vključeni v pavšalno stopnjo.
3. Pavšalna stopnja iz odstavka 1 tega člena se ne uporabi za stroške osebja, izračunane na podlagi pavšalne stopnje iz člena 50(1).
Oddelek II
Finančni instrumenti
Člen 52
Finančni instrumenti
1. Organi upravljanja lahko zagotovijo prispevek iz programa, in sicer v okviru enega ali več programov, za finančne instrumente, vzpostavljene na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, ki jih ta organ upravljanja upravlja oziroma je zanje odgovoren in ki prispevajo k doseganju posebnih ciljev.
2. Finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom le za nove naložbe, za katere se pričakuje, da so finančno izvedljive, ker na primer ustvarjajo prihodke ali prihranke, a iz tržnih virov ne morejo zbrati zadostnih sredstev. Takšna podpora je lahko v skladu z veljavnimi pravili Unije o državni pomoči namenjena naložbam v opredmetena in neopredmetena sredstva ter v obratni kapital. [Sprememba 250]
3. Podpora iz skladov prek finančnih instrumentov temelji na predhodni oceni, za pripravo katere je odgovoren organ upravljanja. Predhodna ocena se zaključi, preden se organ upravljanja odloči, da bo finančnemu instrumentu dodelil prispevke iz programa.
Predhodna ocena vključuje najmanj naslednje elemente:
(a) predlagani znesek prispevka iz programa v finančni instrument in pričakovani učinek finančnega vzvoda, skupaj z ustreznimi ocenami; [Sprememba 251]
(b) predlagane finančne produkte, ki se ponudijo, vključno z morebitno potrebo po diferencirani obravnavi vlagateljev;
(c) predlagano ciljno skupino končnih prejemnikov;
(d) pričakovani prispevek finančnega instrumenta k doseganju posebnih ciljev.
Predhodna ocena se lahko pregleda ali posodobi ter se lahko nanaša na del ozemlja države članice ali na njeno celotno ozemlje in lahko temelji na obstoječih ali posodobljenih predhodnih ocenah.
4. Podpora za končne prejemnike se lahko kombinira s katerim koli prispevkom Unije, vključno s prispevkom iz istega sklada in lahko pokriva isto odhodkovno postavko. V takem primeru se podpora iz sklada v finančni instrument, ki je del operacije, izvedene prek finančnega instrumenta, ne prijavi Komisiji za podporo v okviru druge oblike, drugega sklada ali drugega instrumenta Unije.
5. Finančni instrumenti se lahko kombinirajo z dodatno podporo za program v obliki nepovratnih sredstev kot enkratna operacija, izvedena prek finančnega instrumenta, v okviru enega samega sporazuma o financiranju, če sta obe ločeni obliki podpore zagotovljeni s strani organa, ki izvaja finančni instrument. V takem primeru se pravila, ki veljajo za finančne instrumente, uporabljajo za to enkratno operacijo, izvedeno prek finančnega instrumenta.Če je znesek podpore za program v obliki nepovratnih sredstev nižji od zneska podpore za program v obliki finančnega instrumenta, se uporabljajo pravila, ki veljajo za finančne instrumente. [Sprememba 252]
6. V primeru kombinirane podpore iz odstavkov 4 in 5 se vodi ločena evidenca za vsak vir podpore.
7. Vsota vseh oblik kombinirane podpore ne presega celotnega zneska zadevne odhodkovne postavke. Nepovratna sredstva se ne uporabljajo za vračilo podpore, prejete iz finančnih instrumentov. Finančni instrumenti se ne uporabljajo za vnaprejšnje financiranje nepovratnih sredstev.
Člen 53
Izvajanje finančnih instrumentov
1. Finančni instrumenti, ki jih upravlja organ upravljanja lahko zagotovijo le posojila ali jamstva. Pogoje za prispevke iz programa v finančni instrument določi organ upravljanja v strateškem dokumentu, ki vsebuje vse elemente, določene v Prilogi IX.
2. Finančni instrumenti, za upravljanje katerih je odgovoren organ upravljanja, so lahko vzpostavljeni v eni od naslednjih oblik:
(a) investicija sredstev programa v kapital pravne osebe;
(b) posebni svežnji financiranja ali fiduciarni računi znotraj institucije.
Organ upravljanja izbere organ, ki naj izvaja finančni instrument, z neposredno ali posredno oddajo naročila. [Sprememba 253]
Ko organ, ki ga izbere organ upravljanja, izvaja holdinški sklad, lahko ta organ nadalje izbere druge organe za izvajanje posebnih skladov.
Organ upravljanja lahko naloge izvajanja z neposredno oddajo naročila zaupa:
(a) EIB;
(b) mednarodni finančni instituciji, v kateri je država članica delničar;
(c) banki ali instituciji v javni lasti, ustanovljeni kot pravni subjekt, ki poklicno opravlja finančne dejavnosti. [Sprememba 254]
3. Pogoji prispevkov programa v finančne instrumente, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 2, se določijo v sporazumih o financiranju med:
(a) ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja in organa, ki izvaja holdinški sklad, če je ustrezno;
(b) ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja ali, kjer je primerno, organa, ki izvaja holdinški sklad, in organa, ki izvaja posebni sklad.
Ti sporazumi o financiranju vsebujejo elemente iz Priloge IX.
4. Finančna odgovornost organa upravljanja ne presega zneska, ki ga je organ upravljanja odobril za finančni instrument v skladu z ustreznimi sporazumi o financiranju.
5. Organi, ki izvajajo zadevne finančne instrumente, oziroma v kontekstu jamstev, organ, ki zagotavlja osnovna posojila, izberejo končne prejemnike, pri čemer ustrezno upoštevajo cilje programa in potenciale za finančno izvedljivost naložbe, kakor so pojasnjeni v poslovnem načrtu ali enakovrednem dokumentu. Izbirni postopek končnih prejemnikov je pregleden in upravičuje ga narava ukrepa, poleg tega pa ta postopek ne povzroča nasprotja interesov.
6. Nacionalno sofinanciranje programa lahko zagotovi organ upravljanja ali pa se zagotovi na ravni holdinških skladov ali na ravni posebnih skladov ali na ravni naložb v končne prejemnike, in sicer v skladu s pravili za posamezni sklad. Ko se nacionalno sofinanciranje zagotovi na ravni naložb v končne prejemnike, organ, ki izvaja finančne instrumente, hrani dokazila o upravičenosti povezanih odhodkov.
7. Organ upravljanja pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 2 ali organ, ki izvaja finančni instrument, pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 3, vodi ločene račune ali uporablja računovodske kode po prednostnih oseh in za vsako kategorijo regije ali pri EKSRP za vrsto intervencije za vsak prispevek programa ter ločeno po sredstvih iz člena 54 oziroma člena 56. [Sprememba 255]
7a. Zahteve glede poročanja o uporabi finančnega instrumenta za predvidene namene so omejene na organe upravljanja in finančne posrednike. [Sprememba 256]
Člen 54
Obresti in drugi dobički iz podpore iz skladov finančnim instrumentom
1. Podpora iz skladov, izplačana finančnim instrumentom, se položi na račune, ki se obrestujejo, v finančnih institucijah s sedežem v državah članicah in se upravlja v skladu z načeli dejavnega vodenja zakladništva in dobrega finančnega poslovodenja.
2. Obresti in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, izplačani finančnim instrumentom, se uporabijo za enak cilj ali cilje kot prvotna podpora iz skladov, bodisi v istem finančnem instrumentu, bodisi – po likvidaciji finančnega instrumenta – v drugih finančnih instrumentih ali drugih oblikah podpore za nadaljnje naložbe v končne prejemnike; oziroma, kadar je ustrezno, za pokritje izgub v nominalnem znesku prispevka iz skladov k finančnemu instrumentu, ki izhajajo iz negativnih obresti, če pride do izgub kljub dejavnemu vodenju zakladništva s strani organov, ki izvajajo finančne instrumente, do konca obdobja upravičenosti. [Sprememba 257]
3. Obresti in drugi dobički iz odstavka 2, ki se ne uporabijo v skladu z navedeno določbo, se odštejejo od upravičenih odhodkov.
Člen 55
Različna obravnava vlagateljev
1. Podpora iz skladov za finančne instrumente, vložena v končne prejemnike, kot tudi katera koli vrsta prejemkov iz teh naložb, ki se lahko pripiše podpori iz skladov, se lahko uporabi za različno obravnavo vlagateljev, ki delujejo po načelu tržne ekonomije, ali za drugačne oblike podpore Unije z ustrezno delitvijo tveganja in dobička, pri čemer se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja. [Sprememba 258]
2. Raven takšne različne obravnave ne presega ravni, ki je potrebna za ustvarjanje spodbud za pritegnitev zasebnih sredstev, in je vzpostavljena v konkurenčnem procesu ali z neodvisnos predhodno oceno, opravljeno v skladu s členom 52 te uredbe. [Sprememba 259]
Člen 56
Ponovna uporaba sredstev, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov
1. Sredstva, ki se pred koncem obdobja upravičenosti vrnejo finančnim instrumentom iz naložb v končne prejemnike ali sproščenih sredstev, rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu, vključno s poplačili kapitala in ustvarjenimi prihodki, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, se ponovno uporabijo v istih ali drugih finančnih instrumentih za nadaljnje naložbe v končne prejemnike v okviru istega posebnega cilja ali ciljev in za katere koli stroške upravljanja in provizije za upravljanje v zvezi z nadaljnjimi naložbami, ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja. [Sprememba 260]
Prihranki iz učinkovitejših operacij ne štejejo za ustvarjene prihodke za namene prvega pododstavka. Zlasti velja, da v primeru prihrankov pri stroških zaradi ukrepov za energetsko učinkovitost se ne ustrezno zmanjšajo subvencije za poslovanje. [Sprememba 261]
2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se sredstva iz odstavka 1, ki se vrnejo finančnim instrumentom v obdobju najmanj osmih let po koncu obdobja upravičenosti, ponovno uporabijo v skladu s cilji politike programa ali programov, v okviru katerih so bili vzpostavljeni, bodisi v istem finančnem instrumentu ali, po izstopu teh sredstev iz finančnega instrumenta, v drugih finančnih instrumentih ali drugih oblikah podpore.
POGLAVJE III
Pravila o upravičenosti
Člen 57
Upravičenost
1. Upravičenost odhodkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali na podlagi te uredbe ali uredb za posamezne sklade.
2. Odhodki so upravičeni do prispevka iz skladov, če so nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operaciji javno-zasebnega partnerstva in so plačani pri izvajanju operacij med datumom predložitve programa Komisiji ali 1. januarjem 2021, kar nastopi prej, in 31. decembrom 20292030. [Sprememba 262]
Za stroške, ki se povrnejo v skladu s točkama (b) in (c) člena 48(1) se ukrepi, ki pomenijo podlago za povračilo, izvedejo med datumom predložitve programa Komisiji ali 1. januarjem 2021, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2029.
3. Pri ESRR se odhodki v zvezi z operacijami, ki pokrivajo več kot eno kategorijo regij iz člena 102(2) znotraj države članice, dodelijo zadevnim kategorijam regij sorazmerno in na podlagi objektivnih meril.
Pri ESS+ odhodki v zvezi z operacijami prispevajo k doseganju posebnih ciljev programa.
4. Vsa operacija ali del operacije v okviru ESRR, ESS+ ali Kohezijskega sklada se lahko izvede zunaj države članice, tudi zunaj Unije, če operacija spada pod eno od petih komponent cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v skladu s členom 3 Uredbe (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju) in prispeva k doseganju ciljev programa. [Sprememba 263]
5. Za nepovratna sredstva v obliki iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1) so odhodki, ki so upravičeni do prispevka iz skladov, enaki zneskom, izračunanim v skladu s členom 48(2).
6. Operacije se ne izberejo za podporo iz skladov, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za financiranje v okviru programa, ne glede na to, ali so bila opravljena vsa povezana plačila. Ta odstavek se ne uporablja za odhodke v zvezi z nadomestilom za dodatne stroške v najbolj oddaljenih regijah v okviru ESPR in za odhodke, financirane z dodatnimi posebnimi dodelitvami za najbolj oddaljene regije v okviru ESRR in ESS+. [Sprememba 264]
7. Odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe programa, so upravičeni od dneva predložitve ustreznega zahtevka Komisiji.
Pri ESRR in Kohezijskem skladu je tak primer, ko se v programu doda nova vrsta intervencije iz tabele 1 iz Priloge I ali, pri AMIF, SMV in IUMV, v uredbah za posamezne sklade.
Če se program spremeni, da se zagotovi odziv na naravne nesreče, lahko program zagotovi, da se upravičenost odhodkov v zvezi s tako spremembo začne od datuma, ko se je zgodila naravna nesreča.
8. Če je novi program odobren v okviru vmesnega pregleda v skladu s členom 14, so odhodki upravičeni od datuma predložitve ustreznega zahtevka Komisiji.
9. Operacija lahko prejme podporo iz enega ali več skladov ali enega ali več programov in iz drugih instrumentov Unije. V takih primerih se odhodki, ki so prijavljeni v zahtevku za plačilo za enega od skladov, ne prijavijo za nobeno od naslednjega:
(a) podporo iz drugega sklada ali instrumenta Unije;
(b) podporo iz istega sklada v okviru drugega programa.
Znesek odhodkov, ki ga je treba vnesti v zahtevek za plačilo za sklad, se lahko za vsak sklad in za zadevni program ali programe izračuna sorazmerno v skladu z dokumentom, v katerem so navedeni pogoji za podporo.
Člen 58
Neupravičeni stroški
1. Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz skladov:
(a) obresti na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo, ali v zvezi s prispevkom k finančnim instrumentom, ki izhaja iz negativnih obresti; [Sprememba 265]
(b) nakup zemljišča za znesek, ki presega 10 % vseh upravičenih odhodkov pri zadevni operaciji; za propadajoče lokacije in za nekdanje industrijske lokacije, ki vključujejo stavbe, se ta odstotek poveča na 15 %; pri jamstvih se ti odstotki uporabljajo za znesek osnovnega posojila.
(c) davek na dodano vrednost (DDV), razen za operacije, katerih skupni strošek znaša manj kot 5 000 000 EUR. [Sprememba 266]
Pri točki (b) se omejitve ne uporabljajo za operacije v zvezi z varstvom okolja.
Upravičenost za davek na dodano vrednost (DDV) se določi od primera do primera, razen za operacije, katerih skupni strošek znaša manj kot 5 000 000 EUR, ter za naložbe in odhodke končnih prejemnikov. [Sprememba 267]
2. Uredbe za posamezne sklade lahko določijo dodatne stroške, ki niso upravičeni do prispevka iz vsakega sklada.
Člen 59
Trajnost operacij
1. Država članica povrne prispevek iz skladov operaciji, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe, če v petih letih od končnega plačila upravičencu ali v času, ki je določen v pravilih o državni pomoči, kadar je ustrezno, za operacijo nastopi karkoli od naslednjega:
(a) prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti;
(b) sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali
(c) bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji.
Država članica lahko skrajša rok iz prvega pododstavka na tri leta v ustrezno utemeljenih primerih iz točk (a), (b) in (c), ko gre za vzdrževanje naložb ali delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP. [Sprememba 268]
2. Operacije, ki se podpirajo iz ESS+, vrnejo podporo iz ESS+ le, če zanje velja obveznost za vzdrževanje naložb v skladu s pravili o državni pomoči.
3. Odstavka 1, in 2 se ne uporabljata za prispevke iz programa finančnim instrumentom ali iz finančnih instrumentov in za kakršno koli operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij. [Sprememba 269]
Člen 60
Premestitev
1. Odhodki za podporo premestitvi iz člena 2(26) niso upravičeni do prispevka iz skladov.
2. Kadar prispevek iz skladov pomeni državno pomoč, se organ upravljanja prepriča, ali prispevek ne podpira premestitve v skladu s členom 14(16) Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014.
Člen 61
Posebna pravila o upravičenosti v zvezi z nepovratnimi sredstvi
1. Prispevki v naravi v obliki zagotavljanja del, blaga, storitev, zemljišč in nepremičnin, za katere ni bilo opravljeno plačilo, podprto z računi ali dokumenti enake dokazne vrednosti, so lahko upravičeni, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) javna podpora, plačana operaciji, ki vključuje prispevke v naravi, ne presega skupnih upravičenih odhodkov brez prispevkov v naravi ob koncu operacije;
(b) vrednost, pripisana prispevkom v naravi, ne presega splošno priznanih vrednosti le teh na zadevnem trgu;
(c) vrednost prispevka v naravi in njegovo izročitev je mogoče neodvisno oceniti in preveriti;
(d) pri zagotavljanju zemljišč ali nepremičnin je mogoče plačilo za namene najemne pogodbe, če nominalni letni znesek ne presega ene enote valute zadevne države članice;
(e) pri prispevkih v naravi v obliki neplačanega dela se vrednost navedenega dela opredeli ob upoštevanju preverjenega porabljenega časa ter stopnje nadomestila za enakovredno delo.
Vrednost zemljišč ali nepremičnin iz točke (d) prvega pododstavka tega člena mora potrditi neodvisni kvalificirani strokovnjak ali ustrezno pooblaščeni uradni organ in ne sme presegati meje iz člena 58(1)(b).
2. Stroški amortizacije, za plačilo katerih niso bili predloženi računi, se lahko štejejo za upravičene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) pravila o upravičenosti programa to omogočajo;
(b) znesek odhodkov je ustrezno utemeljen z dokazili z enako dokazno vrednostjo, kot jo imajo računi za upravičene stroške, kadar so bili ti stroški povrnjeni v obliki iz člena 48(1)(a);
(c) stroški se nanašajo izključno na obdobje podpore operaciji;
(d) javna nepovratna sredstva niso prispevala k pridobitvi amortiziranih sredstev.
Člen 62
Posebna pravila o upravičenosti v zvezi s finančnimi instrumenti
1. Upravičeni odhodki finančnega instrumenta so skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnemu instrumentu, ali, v primeru jamstev, rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu, ki jih je finančni instrument izplačal v obdobju upravičenosti, kadar ta znesek ustreza:
(a) plačilom končnim prejemnikom v primeru posojil ter naložb v lastniški kapital in navidezni lastniški kapital;
(b) sredstvom, rezerviranim v skladu s pogodbami o jamstvu, neporavnanim ali zapadlim, za plačilo mogočih pozivov za izpolnitev jamstva za izgube, izračunane na podlagi množiteljskega razmerja, ki vključuje mnogokratnik osnovnih izplačanih novih posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital v končne prejemnike;
(c) plačilom končnim prejemnikom ali plačilom v njihovo korist, kadar so finančni instrumenti kombinirani z drugimi prispevki Unije v eni sami operaciji, izvedeni prek finančnega instrumenta v skladu s členom 52(5);
(d) plačilom provizij za upravljanje in povračilom nastalih stroškov upravljanja s strani organov, ki upravljajo finančni instrument.
2. Za točko (b) odstavka 1 se množiteljsko razmerje določi v preudarni predhodni oceni tveganj in dogovori v ustreznem sporazumu o financiranju. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, če je to upravičeno zaradi poznejših sprememb v tržnih razmerah. Tak pregled nima retroaktivnega učinka.
3. Pri točki (d) odstavka 1 provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Za prvih 12 mesecev izvajanja finančnega instrumenta je upravičeno osnovno nadomestilo za stroške upravljanja in provizije za upravljanje. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(3), izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja do 5 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu. [Sprememba 270]
Ta zgornja meja se ne uporabi, kadarKadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo, in kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje, ki temeljijo na uspešnosti. [Sprememba 271]
4. Če se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračuna končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni odhodek.
5. Upravičeni odhodki, prijavljeni v skladu z odstavkom 1, ne presegajo seštevka skupnega zneska podpore iz skladov, plačane za namene navedenega odstavka, in ustreznega nacionalnega sofinanciranja.
Naslov VI
Upravljanje in kontrola
POGLAVJE I
Splošna pravila o upravljanju in kontroli
Člen 63
Odgovornost držav članic
1. Države članice imajo upravljavske in kontrolne sisteme za svoje programe v skladu s tem naslovom in zagotavljajo njihovo delovanje v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in ključnimi zahtevami iz Priloge X.
2. Države članice zagotovijo zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter poročanje o njih. Države članice v celoti sodelujejo z uradom OLAF. [Sprememba 272]
3. Države članice na zahtevo Komisije sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovitega delovanja njihovih upravljavskih in kontrolnih sistemov ter zakonitosti in pravilnosti odhodkov, predloženih Komisiji. Kadar je tak ukrep revizija, lahko sodelujejo uradniki Komisije ali njihovi pooblaščeni predstavniki.
4. Države članice zagotovijo kakovost, neodvisnost in zanesljivost sistema spremljanja in podatkov o kazalnikih. [Sprememba 273]
5. Države članice imajo sisteme in postopke za zagotovitev, da se vsi dokumenti, ki so potrebni za revizijsko sled, kot so določeni v Prilogi XI, vzdržujejo v skladu z zahtevami iz člena 76.
6. Države članice poskrbijo za zagotovitev učinkovite obravnave pritožb v zvezi s skladi. V skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom so odgovorne za področje uporabe, pravila in postopke, ki se nanašajo na te ureditve. Na zahtevo Komisije v skladu s členom 64(4a) obravnavajo pritožbe, ki so bile predložene Komisiji in spadajo v področje njihovih programov, ter obvestijo Komisijo o rezultatu take obravnave. [Sprememba 274]
Za namene tega člena pritožbe zajemajo vse spore med potencialnimi in izbranimi upravičenci glede predlaganih ali izbranih operacij in vse spore s tretjimi stranmi o izvajanju programa ali operacij v njegovem okviru, ne glede na opredelitev dostopa do pravnega varstva v nacionalnem pravu.
7. Države članice zagotovijo, da se vse izmenjave informacij med upravičenci in organi, odgovornimi za program, izvajajo z uporabnikom prijaznimi s sistemi elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XII. [Sprememba 275]
Pri programih, ki se podpirajo iz ESPR, AMIF, SMV in IUMV, se prvi pododstavek uporablja od 1. januarja 2023 2022. [Sprememba 276]
Prvi pododstavek se ne uporablja za programe iz člena [4(1)(cxi)(vii)] uredbe o ESS+. [Sprememba 277]
8. Države članice zagotovijo, da se vse uradne izmenjave informacij s Komisijo izvajajo s sistemom elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XIII.
9. Vsaka država članica po odobritvi programa ter najpozneje ob predložitvi končnega zahtevka za plačilo za prvo obračunsko leto in najpozneje 30. junija 2023 pripravi opis upravljavskega in kontrolnega sistema v skladu s predlogo iz Priloge XIV. Skrbi za posodabljanje takega opisa, da vključuje morebitne nadaljnje spremembe.
10. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejema delegirane akte v skladu s členom 107, da dopolni odstavek 2 tega člena z določitvijo meril za ugotavljanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, in o podatkih, ki jih je treba zagotoviti.
11. Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa obliko, ki se uporablja za poročanje o nepravilnostih v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da se zagotovijo enotni pogoji in pravila za izvajanje tega člena. [Sprememba 278]
Člen 64
Pooblastila in pristojnosti Komisije
1. Komisija se prepriča, da imajo države članice upravljavske in kontrolne sisteme, ki so skladni s to uredbo, ter da ti sistemi uspešno in učinkovito delujejo med izvajanjem programov. Komisija za države članice pripravi revizijsko strategijo in revizijski načrt, ki temelji na oceni tveganja. [Sprememba 279]
Komisija in revizijske oblasti uskladijo svoje revizijske načrte.
2. Revizije Komisije se opravijo največ tri koledarska letadve koledarski leti po sprejetju obračuna, v katerem je vključen zadevni odhodek. To obdobje se ne uporablja za operacije, pri katerih obstaja sum goljufije. [Sprememba 280]
3. Za namen revizije imajo uradniki Komisije ali njihovi pooblaščeni predstavniki dostop do vseh potrebnih evidenc, dokumentov in metapodatkov, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, v zvezi z operacijami, ki se podpirajo iz skladov, ali upravljavskimi in kontrolnimi sistemi ter prejmejo kopije v zahtevani specifični obliki.
4. Za revizije na kraju samem velja tudi naslednje:
(a) Komisija obvesti organ, pristojen za program, o reviziji vsaj 1215 delovnih dni vnaprej, razen v nujnih primerih. Pri takšnih revizijah lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice; [Sprememba 281]
(b) kadar uporaba nacionalnih določb določena dejanja pridržuje za agente, ki jih posebej določa nacionalna zakonodaja, imajo uradniki Komisije in pooblaščeni predstavniki brez poseganja v pristojnosti nacionalnih sodišč in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zadevnih pravnih subjektov dostop do tako pridobljenih informacij;
(c) Komisija posreduje predhodne ugotovitve revizije pristojnemu organu države članice v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece2 meseca po zadnjem dnevu revizije; [Sprememba 282]
(d) Komisija posreduje revizijsko poročilo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece2 meseca po datumu prejetja popolnega odgovora pristojnega organa države članice na predhodne ugotovitve revizije. Odgovor države članice se šteje za popoln, če Komisija v 2 mesecih ne poroča o manjkajoči dokumentaciji. [Sprememba 283]
Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih podaljša roka iz točk (c) in (d) za dodatne tri mesecedodatna dva meseca. [Sprememba 284]
4a. Brez poseganja v člen 63(6) Komisija zagotovi sistem za obravnavo pritožb, ki je dostopen vsem državljanom in deležnikom. [Sprememba 285]
Člen 65
Organi, pristojni za program
1. Za namene člena [63(3)] finančne uredbe država članica za vsak program imenuje organ upravljanja in revizijsko oblast. Kadar država članica uporabi možnost iz člena 66(2), se zadevni organ opredeli kot organ, pristojen za program. Tak organ je lahko odgovoren za več kot en program.
2. Revizijska oblast je javna ali zasebna oblast, funkcionalno neodvisna od revidirancevorgana upravljanja in organov ali subjektov, ki so jim zaupane naloge ali so zanje pooblaščeni. [Sprememba 286]
3. Organ upravljanja lahko določi enega ali več posredniških organov za izvajanje nekaterih nalog v njegovi pristojnosti. Ureditve med organom upravljanja in posredniškimi organi se pisno zabeležijo.
4. Države članice zagotovijo, da se upošteva načelo ločevanja nalog med organi, pristojnimi za programe, in znotraj njih.
5. Organ upravljanja ustreznega programa v skladu z odstavkom 3 določi organ, ki izvaja skupno financiranje programa iz člena [11] Uredbe (EU) (…) [pravila programa Obzorje Evropa za sodelovanje], za posredniški organ.
POGLAVJE II
Standardni upravljavski in kontrolni sistemi
Člen 66
Naloge organa upravljanja
1. Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje programa z namenom doseganja ciljev programa. Zlasti opravlja naslednje naloge:
(a) izbira operacije v skladu s členom 67;
(b) izvaja naloge upravljanja programa v skladu s členom 68;
(c) podpira delo odbora za spremljanje v skladu s členom 69;
(d) nadzoruje posredniške organe;
(e) v elektronskem sistemuelektronskih sistemih za vsako operacijo beleži in shranjuje podatke, potrebne za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanja in revizije, ter zagotavlja varnost, celovitost in zaupnost podatkov ter avtentikacijo uporabnikov. [Sprememba 287]
2. Država članica lahko računovodsko funkcijo iz člena 70 zaupa organu upravljanja ali drugemu organu.
3. Pri programih, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV, računovodsko funkcijo opravlja organ upravljanja oziroma je zanjo odgovoren.
4. Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da se zagotovijo enotni pogoji za beleženje in shranjevanje elektronskih podatkov iz točke (e) odstavka 1. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2).
Člen 67
Izbira operacij s strani organa upravljanja
1. Organ upravljanja za izbiro operacij določi in uporabi postopke in merila, ki so nediskriminatorni in, pregledni, zagotavljajo dostop invalidom, enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načela trajnostnega razvoja o okoljski politiki Unije v skladu s členom 11 in členom 191(1) PDEU. [Sprememba 288]
Merila in postopki zagotovijo prednostno obravnavo operacij, ki jih je treba izbrati tako, da se čim bolj poveča prispevek finančnih sredstev Unije za doseganje ciljev programa.
2. Na zahtevo Komisije se organ upravljanja posvetuje s Komisijo in upošteva njene pripombe pred prvotno predložitvijo meril za izbor odboru za spremljanje in pred kakršnimi koli nadaljnjimi spremembami teh meril.
3. Pri izbiri operacij organ upravljanja:
(a) zagotovi, da so izbrane operacije trajnostne, v skladu s programom in teritorialnimi strategijami ter učinkovito prispevajo k doseganju njegovih specifičnih ciljev; [Sprememba 289]
(b) zagotovi, da so izbrane operacije v skladu z ustreznimi strategijami in načrtovalnimi dokumenti, določenimi za izpolnitev omogočitvenih pogojev;
(c) zagotovi, da izbrane operacije predstavljajo najboljšeustrezno razmerje med količino podpore, izvajanimi dejavnostmi in doseganjem ciljev; [Sprememba 290]
(d) preveri, ali ima upravičenec potrebna finančna sredstva in mehanizme za kritje stroškov operacij in stroškov vzdrževanja;
(e) zagotovi, da so izbrane operacije, ki spadajo na področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2011/92/EU(45), predmet ocene učinka na okolje ali postopka preverjanja, in da se ustrezno upošteva ocena alternativnih rešitev in celostna javna posvetovanja, na podlagi zahtev iz navedene direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta(46); [Sprememba 291]
(f) preveri, alizagotovi, da se, kadar so se operacije začele izvajati pred predložitvijo vloge za financiranje organu upravljanja, uporablja veljavna zakonodaja; [Sprememba 292]
(g) zagotovi, da izbrane operacije spadajo na področje uporabe zadevnega sklada in so razvrščene glede na vrsto intervencije ali področje podpore za ESPR;
(h) zagotovi, da operacije ne vključujejo dejavnosti, ki so bile del premestitve v skladu s členom 60 ali ki bi pomenile premestitev proizvodne dejavnosti v skladu s členom 59(1)(a);
(i) pred sprejetjem naložbenih odločitev zagotovi, da na izbrane operacije ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije v zvezi s kršitvijo iz člena 258 PDEU, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov ali izvajanja dejavnosti, pa tudi uporabo načela „energetska učinkovitost na prvem mestu„; [Sprememba 293]
(j) zagotovi odpornost infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe s pričakovano življenjsko dobo najmanj pet let.
4. Organ upravljanja zagotovi, da upravičenec prejme dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo za vsako operacijo, vključno s posebnimi zahtevami za proizvode ali storitve, ki se zagotovijo, načrt financiranja, rok za izvedbo ter, kjer je primerno, metodo, ki se uporablja za določitev stroškov operacije, in pogoje za plačilo nepovratne pomoči.
5. Glede operacij, ki so prejele certifikat „Pečat odličnosti“, ali operacij, izbranih v okviru skupnega financiranja programa v okviru programa Obzorje Evropa, se organ upravljanja lahko odloči za odobritev podpore neposredno iz ESRR ali ESS+ pod pogojem, da so take operacije skladne s cilji programa.
Stopnja sofinanciranja instrumenta, ki predloži certifikat „Pečat odličnosti“, ali skupnega financiranja programa se uporablja in je določena v dokumentu iz odstavka 4.
5a. Organ upravljanja se lahko v ustrezno utemeljenih primerih tudi odloči, da bo do 5 % dodeljenih finančnih sredstev programa iz ESRR in ESS+ prispeval za specifične projekte v državi članici, upravičene v okviru programa Obzorje Evropa, tudi za tiste, izbrane v drugi fazi, če ti projekti prispevajo k ciljem programa v tej državi članici. [Sprememba 294]
6. Kadar organ upravljanja izbere operacije strateškega pomena, takojv roku enega meseca obvesti Komisijo in ji predloži vse ustrezne informacije o navedeni operaciji, vključno z analizo stroškov in koristi. [Sprememba 295]
Člen 68
Upravljanje programa s strani organa upravljanja
1. Organ upravljanja:
(a) izvaja upravljalna preverjanja, da preveri, ali so bili sofinancirani proizvodi in storitve zagotovljeni, ali je operacija skladna z veljavnim pravom, s programom in pogoji za podporo operaciji, ter,
(i) kadar gre za stroške, ki se povrnejo na podlagi člena 48(1)(a), ali je bil znesek odhodkov, ki so ga zahtevali upravičenci v zvezi s temi stroški, plačan in ali upravičenci vodijo ločene računovodske evidence za vse transakcije v zvezi z operacijo;
(ii) kadar gre za stroške, ki se povrnejo na podlagi točk (b), (c) in (d) člena 48(1), ali so bili izpolnjeni pogoji za povračilo odhodkov upravičencu;
(b) pod pogojem, da so sredstva na razpolago, zagotovi, da upravičenec pri predplačilih in vmesnih plačilih za preverjene odhodke prejme celotni znesek najpozneje 90 dniv 60 dneh od dneva, ko je vložil zahtevek za plačilo; [Sprememba 296]
(c) ima učinkovite in sorazmerne ukrepe in postopke za preprečevanje goljufij, ki upoštevajo ugotovljena tveganja;
(d) preprečuje, odkriva in odpravlja nepravilnosti;
(e) potrjuje zakonitost in pravilnost odhodkov, vnesenih v obračune;
(f) pripravi izjavo o upravljanju v skladu s predlogo iz Priloge XV;
(g) zagotovi napovedi zneska zahtevkov za plačilo, ki se predložijo za tekoče in naslednje koledarsko leto do 31. januarja in 31. julija, v skladu s Prilogo VII.
Za točko (b) prvega pododstavka se noben znesek ne odšteje ali zadrži, prav tako se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali zneski za upravičence.
Pri operacijah javno-zasebnega partnerstva organ upravljanja izvršuje plačila na depozitni račun, odprt v ta namen na ime upravičenca za uporabo v skladu s sporazumom o javno-zasebnem partnerstvu.
2. Upravljalna preverjanja iz točke (a) odstavka 1 temeljijo na oceni tveganja in so sorazmerna z ugotovljenim tveganjem, opredeljenim v strategiji obvladovanja tveganja.
Upravljalna preverjanja vključujejo upravna preverjanja zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo upravičenci, in preverjanja operacij na kraju samem. Izvedejo se najpozneje pred pripravo obračuna v skladu s členom 92.
3. V primeru, da je organ upravljanja tudi upravičenec v okviru programa, ureditve za upravljalna preverjanja zagotavljajo ustrezno ločevanje nalog.
4. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju vzpostavi posebna pravila o upravljalnih preverjanjih, ki se uporabljajo za programe Interreg.
Člen 69
Podpora delu odbora za spremljanje s strani organa upravljanja
Organ upravljanja:
(a) odboru za spremljanje pravočasno zagotavlja vse potrebne informacije za njegovo izvajanje nalog;
(b) zagotavlja nadaljnje ukrepanje v zvezi s sklepi in priporočili odbora za spremljanje.
Člen 70
Računovodska funkcija
1. Računovodska funkcija obsega naslednje naloge:
(a) priprava in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji v skladu s členoma 85 in 86 ter ob upoštevanju revizij, ki jih je izvedel revizijski organ ali so bile opravljene v okviru njegove pristojnost; [Sprememba 297]
(b) priprava in predstavitev obračunov za potrditev popolnosti, točnosti in pravilnosti v skladu s členom 92 in vodenje evidenc za vse elemente obračuna v elektronskem sistemu; [Sprememba 298]
(c) preračunavanje zneskov odhodkov, nastalih v drugi valuti, v euro z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije iz meseca, v katerem je odhodek evidentiran v računovodskih sistemih organa, pristojnega za izvajanje nalog iz tega člena.
2. Računovodska funkcija ne obsega preverjanj na ravni upravičencev.
3. Z odstopanjem od točke (c) odstavka 1 lahko uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju vzpostavi drugačno metodo za preračun zneskov odhodkov, nastalih v drugi valuti, v euro.
Člen 71
Naloge revizijske oblasti
1. Revizijska oblast je odgovorna za izvajanje revizij sistema in revizij operacij ter revizij obračunov, da se Komisiji zagotovi neodvisno zagotovilo o uspešnem delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov ter zakonitosti in pravilnosti odhodkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji.
2. Revizijsko delo se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revidiranja.
3. Revizijska oblast pripravi in predloži Komisiji naslednje:
(a) letno revizijsko mnenje v skladu s členom [63(7)] finančne uredbe in predlogo iz Priloge XVI ter temelječe na celotnem izvedenem revizijskem delu, ki je obsegalo naslednje ločene elemente:
(i) popolnost, natančnost in verodostojnost obračunov;
(ii) zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji, in
(iii) pravilno delovanje upravljavskega in kontrolnega sistema;
(b) letno poročilo o kontroli, ki izpolnjuje zahteve iz člena [63(5)(b)] finančne uredbe, ki je v skladu s predlogo iz Priloge XVII in ki podpira revizijsko mnenje iz točke (a) ter vsebuje povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih, ter predlagane in izvedene popravne ukrepe in posledično skupno stopnjo napak in stopnjo preostalih napak za odhodke, vključene v obračune, predložene Komisiji.
4. Kadar so programi združeni za namene revizij operacij v skladu s členom 73(2), se lahko informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom (3)(b), združijo v istem poročilu.
Kadar revizijska oblast uporabi to možnost za programe, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV, informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom (3)(b) sporoči sklad.
5. Revizijska oblast pošlje Komisiji poročila o reviziji sistemov, takoj ko zaključi razčiščevalni postopek z ustreznimi revidiranci.
6. Komisija in revizijske oblasti se srečujejo redno in vsaj enkrat na leto, razen če se dogovorijo drugače, da pregledajo revizijsko strategijo, letno poročilo o kontroli in revizijsko mnenje, uskladijo revizijske načrte in metode ter izmenjajo stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem upravljavskih in kontrolnih sistemov.
6a. Revizija se opravi glede na standard, ki se je uporabljal ob sklenitvi dogovora za revidirano operacijo, razen ko so novi standardi ugodnejši za upravičenca. [Sprememba 299]
6b. Ugotovitev nepravilnosti pri reviziji operacije, ki privede do denarne kazni, ne more omogočiti razširitve obsega kontrole ali finančnih popravkov, ki presegajo odhodke, ki so zajeti z obračunskim letom revidiranih odhodkov. [Sprememba 300]
Člen 72
Revizijska strategija
1. Revizijska oblast po posvetovanju z organom upravljanja pripravi revizijsko strategijo, ki temelji na oceni tveganja in upošteva opis upravljavskega in kontrolnega sistema iz člena 63(9) ter zajema revizije sistema in revizije operacij. Revizijska strategija vključuje revizije sistema na novo opredeljenih organov upravljanja in organov, odgovornih za računovodsko funkcijo,.Revizija se opravi v devetih mesecih po njihovem prvem letu delovanja. revizijska strategija se pripravi v skladu s predlogo iz Priloge XVIII in se posodablja letno po prvem letnem poročilu o kontroli in reviziji, predloženem Komisiji. Obsega lahko enega ali več programov. Revizijska oblast lahko v revizijski strategiji določi omejitev za revizije enotnega obračuna. [Sprememba 301]
2. Revizijska strategija se na zahtevo predloži Komisiji.
Člen 73
Revizije operacij
1. Revizije operacij obsegajo odhodke, prijavljene Komisiji v obračunskem letu na podlagi vzorca. Vzorec je reprezentativen in določen na podlagi statističnih metod vzorčenja.
2. Kadar je populacija manjša od 300 vzorčnih enot, se lahko uporabi nestatistična metoda vzorčenja glede na strokovno presojo revizijske oblasti. V teh primerih mora biti revizijski vzorec dovolj velik, da revizijski oblasti omogoča pripravo veljavnega revizijskega mnenja. Nestatistična metoda vzorčenja zajema najmanj 10 % vzorčnih enot v populaciji obračunskega leta, ki so izbrane naključno.
Statistični vzorec lahko zajema enega ali več programov, ki prejemajo podporo iz ESRR, Kohezijskega sklada in ESS+ ter – kjer je ustrezno, odvisno od stratifikacije – eno ali več programskih obdobij glede na strokovno presojo revizijske oblasti.
Vzorec operacij, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV ter ESPR ločeno zajema operacije, ki se podpirajo iz vsakega sklada.
3. Revizije operacij vključujejo preverjanje fizičnega izvajanja operacij na kraju samem samo, če to zahteva vrsta zadevne operacije.
Če se Komisija in država članica ne strinjata glede ugotovitev revizije, se uvede postopek poravnave. [Sprememba 302]
Uredba o ESS+ lahko določi posebne določbe za programe v okviru člena [4(1)(c)(vii)] uredbe o ESS+.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za dopolnitev tega člena z določitvijo standardiziranih neprilagojenih metodologij in načinov vzorčenja, da se zajame eno ali več programskih obdobij.
Člen 74
Ureditev enotne revizije
1. Komisija in revizijske oblasti pri izvajanju revizij ustrezno upoštevajo načela enotne revizije in sorazmernosti glede na raven tveganja za proračun Unije. Izogibajo se podvajanju revizij istih odhodkov, prijavljenih Komisiji, z namenom čim bolj zmanjšati stroške upravljalnih preverjanj in revizij ter upravno breme za upravičence.
Komisija in revizijske oblasti najprej uporabijo vse informacije in evidence, ki so na voljo v elektronskem sistemuelektronskih sistemih iz člena 66(1)(e), vključno z rezultati upravljalnih preverjanj, ter dodatne dokumente in revizijske dokaze od zadevnih upravičencev zahtevajo in pridobijo samo, ko je to glede na njihovo strokovno presojo potrebno za podkrepitev trdnih revizijskih zaključkov. [Sprememba 303]
2. Pri programih, pri katerih Komisija ugotovi, da je mnenje revizijske oblasti zanesljivo in da je zadevna država članica pri okrepljenem sodelovanju na Evropskem javnem tožilstvu dejavna, se revizije same Komisije omejijo na revizijo dela revizijske oblasti.
3. Operacije, pri katerih skupni upravičeni odhodki ne presegajo 400 000 EUR za ESRR in Kohezijski sklad, 300 000 EUR za ESS+, 200 000 EUR za ESPR, AMIF, SMV in IUMV, niso predmet več kot ene revizije revizijske oblasti ali Komisije pred predložitvijo obračunov za obračunsko leto, ki vsebujejo končne odhodke za končano operacijo.
Druge operacije niso predmet več kot ene revizije revizijske oblasti ali Komisije v obračunskem letu pred predložitvijo obračunov za obračunsko leto, ki vsebujejo končne odhodke za končano operacijo. Operacije niso predmet revizije Komisije ali revizijske oblasti v nobenem letu, v katerem je revizijo že opravilo Računsko sodišče, pod pogojem, da lahko rezultate revizijskega dela za take operacije, ki ga opravi Računsko sodišče, za izpolnitev svojih nalog uporabita revizijska oblast ali Komisija.
4. Ne glede na določbe odstavka 3 je lahko vsaka operacija predmet ene ali več revizij, če revizijska oblast na podlagi svoje strokovne presoje ugotovi, da ni mogoče podati veljavnega revizijskega mnenja.
5. Odstavka 2 do 3 se ne uporabljajta v naslednjih primerih:
(a) obstaja posebno tveganje nepravilnosti ali domneva goljufije;
(b) obstaja potreba po ponovni izvedbi dela revizijske oblasti za pridobitev zagotovil o uspešnem delovanju;
(c) obstajajo dokazi o resnih pomanjkljivostih v delu revizijske oblasti.
Člen 75
Upravljalna preverjanja in revizije finančnih instrumentov
1. Organ upravljanja izvaja upravljalna preverjanja na kraju samem v skladu s členom 68(1) le na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument, in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila. Organ upravljanja se ne glede na določbe člena 127 finančne uredbe lahko odloči, da ne bo opravil upravljalnih preverjanj na kraju samem, če finančni instrument zagotavlja poročila o kontroli, ki podpirajo zahtevek za plačilo. [Sprememba 304]
2. Organ upravljanja ne izvaja preverjanj na kraju samem na ravni Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je država članica delničar.
Vendar EIB ali druge mednarodne finančne institucije, v katerih je država članica delničar, organu upravljanja predložijo poročila o kontrolah, ki podpirajo zahtevke za plačilo.
3. Revizijska oblast izvaja revizije sistema in revizije operacij v skladu s členi 71, 73 ali 77 na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila. Revizijska oblast se ne glede na določbe člena 127 finančne uredbe lahko odloči, da ne bo opravila nadaljnjih revizij, če ji finančni instrument zagotovi letno revizijsko poročilo, ki ga ob koncu vsakega koledarskega leta pripravijo njegovi zunanji revizorji ter zajema elemente iz Priloge XVII. [Sprememba 306]
3a. Organi, prisojni za revizijo programov, lahko v okviru jamstvenih skladov izvajajo preverjanja ali revizije organov, ki zagotavljajo nova osnovna posojila, le v enem ali več naslednjih primerov:
(a) podporni dokumenti, ki dokazujejo, da so končni prejemniki prejeli podporo finančnih instrumentov, niso na voljo na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente;
(b) obstaja dokaz, da razpoložljivi dokumenti na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente, ne odražajo verodostojne in natančne evidence zagotovljene podpore. [Sprememba 307]
4. Revizijska oblast ne izvaja revizij na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je država članica delničar, za finančne instrumente, ki jih izvajajo.
Vendar EIB ali druge mednarodne finančne institucije, v katerih je država članica delničar, Komisiji in revizijski oblasti zagotovijo letno revizijsko poročilo, ki ga pripravijo njihovi zunanji revizorji do konca vsakega koledarskega leta. To poročilo obravnava elemente, vključene v Prilogo XVII.
5. EIB ali druge mednarodne finančne institucije organom, pristojnim za program, zagotovijo vse potrebne dokumente in jim tako omogočijo, da izpolnijo svoje obveznosti.
Člen 76
Dostopnost dokumentov
1. Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč, organ upravljanja zagotovi, da se vsa dokazila, povezana z operacijo, ki se podpira iz skladov, na ustrezni ravni hranijo za obdobje petihtreh let od 31. decembra leta, v katerem je bilo izvedeno zadnje plačilo organa upravljanja upravičencu. [Sprememba 308]
2. To časovno obdobje se prekine v primeru sodnih postopkov ali na zahtevo Komisije.
2a. Organ upravljanja se lahko odloči, da skrajša obdobje hrambe dokumentov, sorazmerno glede na profil tveganja in velikost upravičencev. [Sprememba 309]
POGLAVJE III
Zanašanje na nacionalne sisteme upravljanja
Člen 77
Sorazmernejše ureditve
Države članice lahko uporabljajo naslednje sorazmernejše ureditve za upravljavski in kontrolni sistem programa, če so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 78:
(a) z odstopanjem od člena 68(1)(a) in 68(2) lahko organ upravljanja uporablja samo nacionalne postopke za izvedbo upravljalnega preverjanja;
(b) z odstopanjem od člena 73(1) in (3) lahko revizijska oblast omeji svoje revizijske dejavnosti na statistični vzorec 30 vzorčnih enot za zadevni program ali skupino programov;
(c) Komisija omeji svoje revizije na pregled dela revizijske oblasti tako, da ponovno izvede revizijo le na njegovi ravni, razen če razpoložljive informacije nakazujejo resno pomanjkljivost v delovanju revizijske oblasti.
Za točko (b) lahko revizijska oblast v primeru, da je populacija manjša od 300 vzorčnih enot, uporabi nestatistično metodo vzorčenja v skladu s členom 73(2).
Člen 78
Pogoji za uporabo sorazmernejših ureditev
1. Država članica lahko uporabi sorazmernejše ureditve iz člena 77 kadar koli v programskem obdobju, če Komisija v svojih objavljenih letnih poročilih o dejavnostih za zadnji dve leti pred odločitvijo države članice, da uporabi določbe tega člena, potrdi, da upravljavski in kontrolni sistem programa deluje učinkovito in da je skupna stopnja napak za vsako leto pod 2 %. Pri oceni učinkovitosti delovanja upravljavskega in kontrolnega sistema programa Komisija upošteva dejavnost zadevne države članice v okrepljenem sodelovanju na Evropskem javnem tožilstvu.
Če se država članica odloči uporabiti to možnost, uradno obvesti Komisijo o uporabi sorazmernih ureditev iz člena 77, te pa začnejo veljati z začetkom naslednjega obračunskega leta.
2. Na začetku programskega obdobja lahko država članica uporabi ureditve iz člena 77, če so pogoji iz odstavka 1 tega člena upoštevani glede podobnega programa, izvajanega v obdobju 2014–2020, in če ureditve upravljanja in kontrol za program za obdobje 2021–2027 v veliki meri temeljijo na ureditvah predhodnega programa. V takih primerih se sorazmernejše ureditve uporabljajo od začetka programa.
3. Država članica vzpostavi ali ustrezno posodobi opis upravljavskega in kontrolnega sistema ter revizijsko strategijo iz člena 63(9) in člena 72.
Člen 79
Prilagoditev med programskim obdobjem
1. Kadar Komisija ali revizijska oblast na podlagi izvedenih revizij in letnega poročila o kontroli ugotovi, da pogoji iz člena 78 niso več izpolnjeni, Komisija od revizijske oblasti zahteva, naj izvede dodatno revizijsko delo v skladu s členom 63(3) ter sprejme popravne ukrepe.
2. Kadar naslednje letno poročilo o kontroli potrdi, da pogoji še vedno niso izpolnjeni, kar omejuje zagotovilo Komisiji o uspešnem delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov ter o zakonitosti in pravilnosti odhodkov, Komisija od revizijske oblasti zahteva, naj izvede revizije sistemov.
3. Komisija lahko, potem ko je državi članici ponudila možnost, da predloži svoje pripombe, državo članico obvesti, da se sorazmernejše ureditve iz člena 77 ne smejo več uporabljati.
Naslov VII
Finančno poslovodenje, predložitev in pregled obračuna ter finančni popravki
POGLAVJE I
Finančno upravljanje
Oddelek I
Splošna pravila
Člen 80
Proračunske obveznosti
1. Sklep o odobritvi programa v skladu s členom 18 predstavlja sklep o financiranju v smislu [člena 110(3)] finančne uredbe in uradna obvestitev države članice o tem pomeni pravno obveznost.
Navedeni sklep opredeljuje prispevek Unije za vsak sklad in vsako leto.
2. Proračunske obveznosti Unije za vsak program izvaja Komisija v letnih obrokih za vsak sklad v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
3. Z odstopanjem od člena 111(2) finančne uredbe proračunske obveznosti za prvi obrok nastanejo, potem ko Komisija sprejme program.
Člen 81
Uporaba eura
Vsi zneski, določeni v programih, ki jih države članice sporočijo ali prijavijo Komisiji, so v eurih.
Člen 82
Povračilo
1. Vsako vračilo v proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, v skladu s [členom 98 finančne uredbe]. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.
2. Za vsako zamudo pri vračilu se plačajo zamudne obresti, ki se zaračunajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih operacijah refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.
Oddelek II
Pravila za plačila državam članicam
Člen 83
Vrste plačil
Plačila so v obliki predfinanciranja, vmesnih plačil in plačil končnega plačila za obračunsko leto.
Člen 84
Predfinanciranje
1. Komisija predfinanciranje izplača na osnovi skupne podpore iz skladov, določene v sklepu o odobritvi programa v skladu s členom 17(3)(f)(i).
2. Plačilo predfinanciranja za vsak sklad se izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, in sicer kot sledi: [Sprememba 310]
(a) 2021: 0,5 %;
(b) 2022: 0,50,7 %; [Sprememba 311]
(c) 2023: 0,51 %; [Sprememba 312]
(d) 2024: 0,51,5 %; [Sprememba 313]
(e) 2025: 0,52 %; [Sprememba 314]
(f) 2026: 0,52 %. [Sprememba 315]
Če je program sprejet po 1. juliju 2021, se prvi obroki izplačajo v letu sprejetja.
3. Z odstopanjem od odstavka 2 se za programe Interreg posebna pravila o predfinanciranju določijo v uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju.
4. Znesek, plačan kot predfinanciranje, Komisija v celoti obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.
5. Vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, se uporabijo za zadevni program na enak način kot skladi in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.
Člen 85
Zahtevki za plačilo
1. Država članica vloži največ štiri zahtevke za plačila za posamezen program, sklad in obračunsko leto. Vsako leto so roki za posamezen zahtevek za plačilo 30. april, 31. julij, 31. oktober in 26. december.
Zadnji zahtevek za plačilo, ki se predloži do 31. julija, velja za končni zahtevek za plačilo za obračunsko leto, ki se konča 30. junija.
2. Zahtevki za plačilo niso sprejemljivi, razen če je bil predložen zadnji sveženj zagotovil, ki ga je bilo treba predložiti.
3. Zahtevki za plačilo se predložijo Komisiji v skladu s predlogo iz Priloge XIX in vključujejo za vsako prednostno nalogo in kategorijo regije:
(a) skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in ki so bili plačani pri izvajanju operacij, kakor so vneseni v sistem organa, ki opravlja računovodsko funkcijo;
(b) znesek za tehnično pomoč, izračunan v skladu s členom 31(2); [Sprememba 316]
(c) skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan, kakor je vnesen v računovodske sisteme organa, ki opravlja računovodsko funkcijo;
4. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 3 velja naslednje:
(a) kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točko (a) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, ki jih upravičuje napredek pri izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov v skladu s sklepom iz člena 89(2);
(b) kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točkami (c), (d) in (e) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, določeni v skladu s sklepom iz člena 88(3);
(c) za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1) so zneski iz zahtevka za plačilo stroški, izračunani na veljavni osnovi;
(ca) V primeru državne pomoči lahko zahtevek za izplačilo vključuje vnaprejšnja izplačila, ki jih je upravičencu plačal organ, ki dodeljuje pomoč, pod naslednjimi kumulativnimi pogoji: zanje velja bančno ali enakovredno jamstvo, ne presegajo 40 % skupnega zneska pomoči, ki se dodeli upravičencu za dano dejavnost, krijejo pa ga izdatki, ki jih plačajo upravičenci, in so podprti s prejetimi računi v 3 letih. [Sprememba 317]
5. Z odstopanjem od točke (c) odstavka 3 v primeru sheme pomoči iz člena 107 PDEU javni prispevek, ki ustreza odhodkom v zahtevku za plačilo, upravičencem izplača organ, ki dodeli pomoč.
Člen 86
Posebni elementi za finančne instrumente v zahtevkih za plačilo
1. Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(21), zahtevki za plačilo, predloženi v skladu s Prilogo XIX, vključujejo skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, kot so določeni v točkah (a), (b) in (c) člena 62(1), oziroma v primeru jamstev zneske, rezervirane v skladu s pogodbami o jamstvu. [Sprememba 318]
2. Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(32), se zahtevki za plačilo, ki vključujejo odhodke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji: [Sprememba 319]
(a) znesek iz prvega zahtevka za plačilo se predhodno plača v finančne instrumente in lahko znaša do 25 % skupnega zneska prispevkov programa, odobrenih za finančne instrumente v okviru ustreznega sporazuma o financiranju, v skladu z ustrezno prednostno nalogo in kategorijo regije, če je ustrezno;
(b) znesek iz naknadnih zahtevkov za plačilo, predloženih v obdobju upravičenosti, vključuje upravičene odhodke iz člena 62(1).
3. Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo iz točke (a) odstavka 2, Komisija obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.
Razkrije se ločeno v zahtevkih za plačilo.
Člen 87
Splošna pravila za plačila
1. Komisija glede na razpoložljiva sredstva izplača vmesna plačila najpozneje v 60 dneh od datuma, ko prejme zahtevek za plačilo. [Sprememba 320]
2. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost sklada in zadevno kategorijo regije. Komisija kot vmesno plačilo povrne 90 % zneskov iz zahtevka za plačilo, kar izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja pri vsaki prednostni nalogi za skupne upravičene odhodke ali za javni prispevek, kot je ustrezno. Komisija določi preostale zneske, ki jih je treba povrniti ali izterjati, ko izračuna bilanco v skladu s členom 94.
3. Podpora iz skladov za prednostno nalogo v vmesnih plačilih ni višja od zneska podpore iz skladov za prednostno nalogo, določene s sklepom Komisije o potrditvi programa.
4. Kadar je prispevek Unije v obliki iz točke (a) člena 46 ali kadar so nepovratna sredstva v obliki iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1), Komisija ne plača višjega zneska, kot ga je zahtevala država članica.
5. Poleg tega podpora iz skladov za prednostno nalogo pri plačilu končnega plačila v končnem obračunskem letu ne presega nobenega od naslednjih zneskov:
(a) javnih prispevkov, prijavljenih v zahtevkih za plačilo;
(b) podpore iz skladov, plačane upravičencem;
(c) zneska, ki ga zahteva država članica.
6. Vmesna plačila se lahko na zahtevo države članice zvišajo za 10 % nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za vsako prednostno nalogo skladov, če država članica po [datum sprejetja te uredbe] izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
(a) država članica prejme posojilo Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010;
(b) država članica prejme srednjeročno finančno pomoč v okviru EMS, kot je določeno s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost z dne 2. februarja 2012 ali v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002(47), kar je pogojeno z izvajanjem programa makroekonomskega prilagajanja;
(c) državi članici je na voljo finančna podpora, pogojena z izvajanjem programa makroekonomskega prilagajanja, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(48).
Povečana obrestna mera, ki ne sme presegati 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila do konca koledarskega leta, v katerem se zadevna finančna pomoč konča.
7. Odstavek 6 se ne uporablja za programe Interreg.
Člen 88
Povračilo upravičenih stroškov na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj
1. Komisija lahko povrne prispevek Unije za program na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj za povračilo prispevka Unije za program.
2. Če države članice želijo uporabiti prispevek Unije za program na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj iz člena 46, predložijo Komisiji predlog v skladu s predlogami iz prilog V in VI, in sicer v okviru programa ali zahteve za njegovo spremembo.
Zneski in stopnje, ki jih predlaga država članica, se določijo na podlagi delegiranega akta iz odstavka 4 ali na podlagi naslednjega:
(a) poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na katerem koli od naslednjih elementov:
(i) statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji;
(ii) preverjenih obstoječih podatkih;
(iii) uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva;
(b) predloga proračuna;
(c) pravil o ustreznih stroških na enoto in pavšalnih zneskih, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;
(d) pravil o ustreznih stroških na enoto in pavšalnih zneskih, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije.
3. Sklep Komisije o odobritvi programa ali njegove spremembe določa vrste operacij, ki jih zajema povračilo na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, opredelitev in zneske, ki jih zajemajo stroški na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje, ter metode za prilagoditev zneskov.
Države članice uporabijo eno od oblik nepovratnih sredstev iz člena 48(1) za podporo operacij, za katere Komisija povrne odhodke na podlagi tega člena.
Revizije Komisije ali držav članic so namenjene izključno preverjanju, ali so pogoji za povračilo s strani Komisije izpolnjeni.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za dopolnitev tega člena z določitvijo stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj, njihovih zneskov in metod prilagoditve na načine iz drugega pododstavka odstavka 2.
Člen 89
Financiranje, ki ni povezano s stroški
1. Če država članica želi uporabiti prispevek Unije za celotne prednostne naloge programov ali za dele teh prednostnih nalog na podlagi financiranja, ki ni povezano s stroški, predloži Komisiji predlog v skladu s predlogami iz prilog V in VI, in sicer v okviru programa ali zahteve za njegovo spremembo. Predlog vsebuje naslednje informacije:
(a) opredelitev zadevne prednostne naloge in skupni znesek, ki ga krije financiranje, ki ni povezano s stroški; opis dela programa in vrste operacij, ki jih zajema financiranje, ki ni povezano s stroški;
(b) opis pogojev, ki jih je treba izpolniti, ali rezultatov, ki jih je treba doseči, in časovni razpored;
(c) vmesne rezultate, ki sprožijo povračilo s strani Komisije;
(d) merske enote;
(e) razpored Komisije za povračilo in z njim povezane zneske, ki so vezani na napredek pri izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov;
(f) ureditve za preverjanje vmesnih rezultatov in izpolnjevanja pogojev ali doseganja rezultatov;
(g) metode za prilagoditev zneskov, kadar je primerno;
(h) ureditve za zagotavljanje revizijske sledi v skladu s Prilogo XI, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev ali doseganje rezultatov.
2. Sklep Komisije o odobritvi programa ali zahtevka za njegovo spremembo določa vse elemente, naštete v odstavku 1.
3. Države članice uporabijo eno od oblik nepovratnih sredstev iz člena 48(1) za podporo operacij, za katere Komisija povrne odhodke na podlagi tega člena.
Revizije Komisije ali držav članic so namenjene izključno preverjanju, ali so pogoji za povračilo s strani Komisije izpolnjeni oziroma ali so rezultati doseženi.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za dopolnitev tega člena z določitvijo zneskov za financiranje, ki ni povezano s stroški, po vrsti operacije, metod za prilagoditev zneskov in pogojev, ki jih je treba izpolniti, ali rezultatov, ki jih je treba doseči.
Oddelek III
Prekinitve in začasne ustavitve
Člen 90
Prekinitev roka plačila
1. Komisija lahko prekine rok za plačila, z izjemo predfinanciranja, za največ šest mesecev, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
(a) obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da obstaja resna pomanjkljivost o resni pomanjkljivosti, za katero pa niso bili sprejeti korektivni ukrepi; [Sprememba 321]
(b) ko Komisija prejme informacijo, da bi odhodki iz zahtevka za plačilo lahko bili povezani z nepravilnostjo, mora izvesti dodatna preverjanja.
2. Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za tri mesece.
3. Komisija omeji prekinitev na tisti del odhodkov, na katerega vplivajo elementi iz odstavka 1, razen če ni mogoče ugotoviti, za kateri del odhodkov gre. Komisija pisno obvesti državo članico o razlogu za prekinitev in od nje zahteva, da razreši situacijo. Komisija zaključi prekinitev takoj, ko so sprejeti ukrepi za odpravo elementov iz odstavka 1.
4. Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebne zahteve za prekinitev plačil v zvezi z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.
Člen 91
Začasna ustavitev plačil
1. Komisija lahko začasno ustavi vsa ali nekatera plačila, potem ko državi članici ponudi možnost predložitve stališč, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 90;
(b) obstaja resna pomanjkljivost;
(c) odhodki iz zahtevkov za plačilo so povezani z nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena;
(d) obstaja obrazloženo mnenje Komisije v zvezi s kršitvijo iz člena 258 PDEU, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov.
(e) država članica ni sprejela potrebnih ukrepov v skladu s členom 15(6). [Sprememba 322]
2. Komisija prekliče začasno ustavitev vseh ali nekaterih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki odpravljajo elemente iz odstavka 1.
3. Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebne zahteve za ustavitev plačil v zvezi z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.
POGLAVJE II
Predložitev in pregled obračunov
Člen 92
Vsebina in predložitev obračunov
1. Za vsako obračunsko leto, za katero so bili vloženi zahtevki za plačilo, država članica Komisiji do 15. februarja predloži naslednje dokumente (v nadaljnjem besedilu: sveženj zagotovil), ki zajemajo predhodno obračunsko leto, kakor je opredeljeno v členu 2(28):
(a) obračun v skladu s predlogo iz Priloge XX;
(b) izjavo o upravljanju iz člena 68(1)(f) v skladu s predlogo iz Priloge XV;
(c) revizijsko mnenje iz člena 71(3)(a) v skladu s predlogo iz Priloge XVI;
(d) letno poročilo o kontroli iz člena 71(3)(b) v skladu s predlogo iz Priloge XVII.
2. Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice rok iz odstavka 1 izjemoma podaljša do 1. marca.
3. Obračun vključuje na ravni vsake prednostne naloge, kjer je ustrezno, sklada in kategorije regij:
(a) skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa, ki opravlja računovodsko funkcijo, in vključeni v končne zahtevke za plačilo za obračunsko leto, ter skupni znesek ustreznega javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan;
(b) zneske, ki so bili med obračunskim letom umaknjeni;
(c) zneske javnega prispevka, plačane v vsak finančni instrument;
(d) za vsako prednostno nalogo pojasnilo o kakršnih koli razlikah med zneski, prijavljenimi v skladu s točko (a), in zneski, prijavljenimi v zahtevkih za plačilo za isto obračunsko leto.
4. Obračun se ne sprejme, če države članice niso izvedle potrebnih popravkov za zmanjšanje preostalega tveganja za zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v obračune, na manj kot 2 %.
5. Države članice od obračunov zlasti odštejejo:
(a) nepravilne odhodke, ki so bili v skladu s členom 97 predmet finančnih popravkov;
(b) odhodke, katerih zakonitost in pravilnost se redno ocenjuje;
(c) druge zneske, ki so potrebni za zmanjšanje stopnje preostalih napak pri odhodkih, prijavljenih v obračunih, na 2 %.
Država članica lahko odhodke iz točke (b) prvega pododstavka vključi v zahtevek za plačilo v naslednjih obračunskih letih, ko se potrdi njihova zakonitost in pravilnost.
6. Država članica lahko nadomesti nepravilne zneske, odkrite po predložitvi obračuna, in sicer tako, da opravi ustrezne prilagoditve v obračunu za obračunsko leto, v katerem je nepravilnost odkrita, brez poseganja v člen 98.
7. Država članica v okviru svežnja zagotovil za zadnje obračunsko leto predloži končno poročilo o uspešnosti iz člena 38 ali zadnje letno poročilo o izvajanju za ESPR, AMIF, SMV in IUMV.
Člen 93
Pregled obračunov
Komisija se prepriča, da so obračuni popolni, točni in verodostojni, do 31. maja leta, ki sledi koncu obračunskega leta, razen če se uporablja člen 96.
Člen 94
Izračun bilance
1. Komisija pri določanju zneska v breme skladov za obračunsko leto in posledičnih prilagoditev v zvezi s plačili državi članici upošteva:
(a) zneske iz obračunov iz točke (a) člena 95(2), za katere se uporabi stopnja sofinanciranja za vsako prednostno nalogo;
(b) skupni znesek vmesnih plačil Komisije v navedenem obračunskem letu.
2. Kadar je potrebno znesek izterjati od države članice, se to stori z nalogom za izterjavo, ki ga izda Komisija in ki se po možnosti izvrši s pobotom zneskov, ki pripadajo zadevni državi članici v okviru naknadnih plačil za isti program. Takšna izterjava ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz skladov, namenjene programu. Izterjani znesek pomeni namenski prejemek v skladu s členom [177(3)] finančne uredbe.
Člen 95
Postopek za pregled obračuna
1. Postopek iz člena 96 se uporablja v katerem koli od naslednjih primerov:
(a) revizijska oblast je predložila mnenje s pridržkom ali negativno revizijsko mnenje zaradi razlogov, povezanih s celovitostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov;
(b) Komisija ima dokaze, da je zanesljivost revizijskega mnenja brez pridržka vprašljiva.
2. V vseh drugih primerih Komisija izračuna zneske v breme skladov v skladu s členom 94 in opravi ustrezne plačila ali izterjave pred 1. julijem. Tako plačilo ali izterjava pomeni sprejetje obračuna.
Člen 96
Razčiščevalni postopek za pregled obračuna
1. Če revizijska oblast predloži revizijsko mnenje s pridržkom iz razlogov, povezanih s celovitostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov, Komisija prosi državo članico, da popravi obračun in ponovno predloži dokumente iz člena 92(1) v enem mesecu.
Če do roka iz prvega pododstavka:
(a) revizijsko mnenje nima pridržka, se uporabi člen 94 in Komisija izplača vsak dodatni dolgovani znesek ali začne z izterjavo v dveh mesecih;
(b) revizijsko mnenje še vedno vsebuje pridržek ali država članica ni ponovno predložila dokumentov, se uporabijo odstavki 2, 3 in 4.
2. Če revizijsko mnenje še vedno vsebuje pridržke iz razlogov, povezanih s popolnostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov ali če revizijsko mnenje ostaja nezanesljivo, Komisija obvesti državo članico o znesku v breme skladov za obračunsko leto.
3. Če se država članica strinja s tem zneskom v enem mesecu, Komisija izplača vsak dodatni neporavnani znesek ali začne z izterjavo v skladu s členom 94 v roku dveh mesecev.
4. Če se država članica ne strinja z zneskom iz odstavka 2, Komisija določi znesek v breme skladov za obračunsko leto. Tako dejanje ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz skladov, namenjene programu. Komisija izplača vsak dodatni dolgovani znesek ali začne z izterjavo v skladu s členom 94 v roku dveh mesecev.
5. V zvezi s končnim obračunskim letom Komisija plača ali izterja letni preostali znesek za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, najpozneje v dveh mesecih po datumu sprejetja končnega poročila o uspešnosti iz člena 38.
POGLAVJE III
Finančni popravki
Člen 97
Finančni popravki držav članic
1. Države članice varujejo proračun Unije in uporabljajo finančne popravke s preklicem celote ali dela podpore iz skladov za operacijo ali program, kadar se izkaže, da so odhodki, prijavljeni Komisiji, nepravilni.
2. Finančni popravki se evidentirajo v obračunih za obračunsko leto, v katerem se odloči o preklicu.
3. Država članica lahko preklicano podporo iz skladov ponovno uporabi v zadevnem programu, vendar ne za operacijo, ki je bila predmet popravka, če pa je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, se preklicana podpora ne sme ponovno uporabiti za nobeno operacijo, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.
4. Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebne zahteve za finančne popravke držav članic, povezane z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.
5. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 3 se pri operacijah, ki vključujejo finančne instrumente, prispevek, preklican v skladu s tem členom zaradi posamezne nepravilnosti, lahko ponovno uporabi v okviru iste operacije pod naslednjimi pogoji:
(a) če se nepravilnost, zaradi katere je bil prispevek preklican, ugotovi na ravni končnega prejemnika: samo za druge končne prejemnike v okviru istega finančnega instrumenta;
(b) če se nepravilnost, zaradi katere je bil prispevek preklican, ugotovi na ravni organa, ki izvaja posebni sklad, kadar se finančni instrument izvaja prek strukture s holdinškim skladom, le za druge organe, ki izvajajo posebne sklade.
Kadar je nepravilnost, zaradi katere se prispevek prekliče, ugotovljena na ravni organa, ki izvaja holdinški sklad, ali na ravni organa, ki izvaja posebni sklad, če se finančni instrument izvaja prek strukture brez holdinškega sklada, se preklicani prispevek ne sme ponovno uporabiti v okviru iste operacije.
Kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, se preklicani prispevek ne sme ponovno uporabiti za nobeno operacijo, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.
6. Organi, ki izvajajo finančni instrument, povrnejo državam članicam prispevke iz programa, na katere so vplivale nepravilnosti, skupaj z obrestmi in drugimi dobički, ki jih ustvarijo taki prispevki.
Organi, ki izvajajo finančne instrumente, državam članicam ne povrnejo zneskov iz prvega pododstavka, če ti organi za posamezno nepravilnost dokažejo, da so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) nepravilnost je nastala na ravni končnih prejemnikov ali, v primeru holdinškega sklada, na ravni organov, ki izvajajo posebne sklade, ali na ravni končnih prejemnikov;
(b) organi, ki izvajajo finančne instrumente, so v zvezi s prispevki iz programa, na katere je vplivala nepravilnost, opravili svoje obveznosti v skladu z veljavnim pravom in delovali s stopnjo poklicne skrbnosti, preglednosti in skrbnosti, ki se pričakuje od strokovnega organa, ki ima izkušnje z izvajanjem finančnih instrumentov;
(c) zneskov, na katere je vplivala nepravilnost, ni bilo mogoče izterjati, čeprav so organi, ki izvajajo finančne instrumente, s primerno skrbnostjo izčrpali vsa pravna sredstva in pogodbene ukrepe, ki so jim na voljo.
Člen 98
Finančni popravki Komisije
1. Komisija izvede finančne popravke z zmanjšanjem podpore iz skladov za program, če ugotovi, da:
(a) obstaja resna pomanjkljivost, ki ogroža podporo iz skladov, ki je že bila izplačana programu;
(b) so odhodki, ki jih vsebujejo potrjeni obračuni, nepravilni, država članica pa tega ni odkrila in o tem ni poročala;
(c) država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 91, preden je Komisija začela postopek finančnih popravkov iz tega odstavka.
Če Komisija uporabi pavšalne ali ekstrapolirane finančne popravke, se to izvede v skladu s Prilogo XXI.
2. Komisija pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku državo članico obvesti o svojih ugotovitvah in državi članici omogoči, da v dveh mesecih predloži svoje pripombe.
3. Kadar država članica ne sprejme ugotovitev Komisije, je povabljena na zaslišanje pred Komisijo, da se zagotovi dostopnost vseh ustreznih informacij in pripomb, ki so podlaga za ugotovitve Komisije o uporabi finančnega popravka.
4. Komisija odloči o finančnem popravku z izvedbenim aktom v 12 mesecih po zaslišanju ali po predložitvi dodatnih informacij, ki jih zahteva Komisija.
Pri odločanju o finančnem popravku Komisija upošteva vse predložene informacije in pripombe.
Kadar se države članice strinjajo s finančnim popravkom za primere iz točk (a) in (c) odstavka 1 pred sprejetjem odločitve iz odstavka 1, lahko država članica ponovno uporabi zadevne zneske. Ta možnost se ne uporablja za finančni popravek v primerih iz točke (b) odstavka 1.
5. Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebne zahteve za finančne popravke Komisije, povezane z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.
POGLAVJE IV
Prenehanje obveznosti
Člen 99
Načela in pravila o prenehanju obveznosti
1. Komisija razveljavi kateri koli znesek iz programa, ki ni bil porabljen za predfinanciranje v skladu s členom 84 ali za katerega zahtevek za plačilo ni bil predložen v skladu s členoma 85 in 86, do 26.31. decembra drugegatretjega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti za leta 2021 do 2026. [Sprememba 323]
2. Znesek, ki ga mora pokrivati predfinanciranje ali zahtevek za plačilo v roku, določenem v odstavku 1, v zvezi s proračunsko obveznostjo za leto 2021 znaša 60 % te obveznosti. 10 % proračunske obveznosti za leto 2021 se prišteje k vsaki proračunski obveznosti za leta 2022 do 2025 za namene izračuna zneskov, ki jih je treba pokriti. [Sprememba 324]
3. Del obveznosti, ki je še vedno odprt 31. decembra 20292030, se sprosti, če sveženj zagotovil in končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESS+, ESRR in Kohezijskega sklada, nista bila predložena Komisiji do roka, določenega v členu 38(1). [Sprememba 325]
Člen 100
Pravila za izjeme od prenehanja obveznosti
1. Znesek, na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, se zmanjša za zneske, ki so enakovredni tistemu delu proračunske obveznosti, za katerega:
(a) so operacije začasno ustavljene zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom, ali
(b) zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela, ni bilo mogoče podati zahtevka za plačilo;
(ba) zaradi zamud na ravni Unije pri vzpostavljanju pravnega in upravnega okvira za sredstva za obdobje 2021–2027 ni bilo mogoče pravočasno podati zahtevka za plačilo. [Sprememba 326]
Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, dokažejo njene neposredne posledice na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela.
2. Država članica do 31. januarja Komisiji pošlje informacije o izjemah iz točk (a) in (b) odstavka 1 za znesek, ki ga je treba prijaviti do 26. decembra.
Člen 101
Postopek prenehanja obveznosti
1. Komisija na podlagi informacij, ki jih je prejela 31. januarja, državo članico obvesti o znesku, na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, na podlagi navedenih informacij.
2. Država članica ima na voljo en mesecdva meseca, da pristane na znesek, za katerega se bo uporabilo prenehanje obveznosti, ali da predloži svoje pripombe. [Sprememba 327]
3. Država članica do 30. junija predloži Komisiji popravljen finančni načrt, ki za zadevno koledarsko leto vsebuje zmanjšani znesek podpore za eno ali več prednostnih nalog programa. Za programe, ki se financirajo iz več skladov, se znesek podpore zmanjša po skladih, in sicer sorazmerno z zneski, ki jih zadeva prenehanje obveznosti in ki niso bili porabljeni v zadevnem koledarskem letu.
Če do take predložitve ne pride, Komisija popravi finančni načrt, tako da za zadevno koledarsko leto zmanjša prispevek iz skladov. To zmanjšanje se dodeli vsaki prednostni nalogi sorazmerno z zneski, ki jih zadeva prenehanje obveznosti in ki niso bili porabljeni v zadevnem koledarskem letu.
4. Komisija najpozneje 31. oktobra spremeni sklep o odobritvi programa.
Naslov VIII
Finančni okvir
Člen 102
Geografska pokritost podpore za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“
1. ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad podpirajo cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 868/20142016/2066. [Sprememba 328]
2. Sredstva iz ESRR in ESS+ za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2:
(a) manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27 (v nadaljnjem besedilu: manj razvite regije);
(b) regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 100 % povprečnega BDP EU-27 (v nadaljnjem besedilu: regije v prehodu);
(c) bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 100 % povprečnega BDP EU-27 (v nadaljnjem besedilu: bolj razvite regije).
Razvrstitev regij v eno teh treh kategorij se določi glede na BDP na prebivalca posamezne regije, merjen po standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje.
3. Iz Kohezijskega sklada se podpirajo države članice, katerih BND na prebivalca, merjen po standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, ne dosega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27 za isto referenčno obdobje.
4. Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, ki določa seznam regij, ki izpolnjujejo merila za eno od treh kategorij regij, in držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
Člen 103
Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo
1. Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki so na voljo za proračunsko obveznost za obdobje 2021–2027, so 330 624 388 630378 097 000 000 EUR po cenah iz leta 2018. [Sprememba 329]
Zneski za namene načrtovanja in naknadne vključitve v proračun Unije indeksirajo za 2 % na leto.
2. Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, v kateri se določi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ po kategorijah regij, skupaj s seznamom upravičenih regij v skladu z metodologijo iz Priloge XXII. Najnižja skupna dodelitev iz skladov na nacionalni ravni bi morala znašati 76 % proračuna, ki se v obdobju 2014–2020 dodeli posamezni državi članici ali regiji. [Sprememba 330]
V tej odločitvi se določi tudi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).
Brez poseganja v nacionalne dodelitve sredstev za države članice se sredstva za regije, ki so bile za obdobje 2021–2027 razvrščene v nižjo kategorijo, ohranijo na ravni dodelitev za obdobje 2014–2020. [Sprememba 429]
Glede na poseben pomen kohezijskih sredstev za čezmejno in transnacionalno sodelovanje ter za najbolj oddaljene regije merila upravičenosti za takšno financiranje ne bi smela biti manj ugodna kot v obdobju 2014–2020 in bi morala zagotavljati čim večjo kontinuiteto z obstoječimi programi. [Sprememba 331]
3. Na pobudo Komisije se za tehnično podporo dodeli 0,35 % skupnih sredstev, potem ko se odšteje podpora Instrumentu za povezovanje Evrope iz člena 104(4).
Člen 104
Sredstva za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ ter cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)
1. Sredstva za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ znašajo 97,597 % skupnih sredstev (tj. Skupno 322 194 388 630skupno 366 754 000 000 EUR po cenah iz leta 2018) in. Od tega zneska se 5 900 000 000 EUR za jamstvo za otroke dodeli iz sredstev ESS+. Preostala sredstva v višini 360 854 000 000 EUR (v cenah iz leta 2018) se dodelijo kot sledi: [Sprememba 332]
(a) 61,6 % (tj. skupno 198 621 593 157222 453 894 000 EUR) za manj razvite regije; [Sprememba 333]
(b) 14,3 % (tj. skupno 45 934 516 59551 446 129 000 EUR) za regije v prehodu; [Sprememba 334]
(c) 10.8 % (tj. skupno 34 842 689 00039 023 410 000 EUR) za bolj razvite regije; [Sprememba 335]
(d) 12,8 % (tj. skupno 41 348 556 87746 309 907 000 EUR) za države članice, ki prejmejo podporo iz Kohezijskega sklada; [Sprememba 336]
(e) 0,4 % (tj. skupno 1 447 034 0011 620 660 00 EUR) kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994. [Sprememba 337]
2. Komisija bo leta 2024 v okviru tehnične prilagoditve za leto 2025 v skladu s členom [6] Uredbe (EU, Euratom) [[...] (uredba o VFO )] pregledala skupna dodeljena sredstva v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ vsake države članice za obdobje 2025–2027.
Komisija pri pregledu uporabi metodo dodelitve, določeno v Prilogi XXII, na podlagi takrat razpoložljivih najnovejših statističnih podatkov.
Po tehnični prilagoditvi Komisija spremeni izvedbeni akt, ki določa revidirano letno razdelitev iz člena 103(2).
3. Znesek razpoložljivih sredstevRazpoložljiva sredstva za ESS+ znašajo 28,8 % sredstev v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 88 646 194 590(tj. 105686000000 EUR po cenah iz leta 2018).To ne vključuje finančnih sredstev za programski sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ali programski sklop za zdravje. [Sprememba 338]
Znesek dodatnega financiranja za najbolj oddaljene regije iz točke (e) odstavka 1, ki je dodeljen za ESS+, znaša 376 928 934 EUR0,4% sredstev iz pododstavka1 (tj. 424 296 054 EUR po cenah iz leta 2018). [Sprememba 339]
4. Znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki jo je potrebno prerazporediti v Instrument za povezovanje Evrope znaša 10 000 000 0004 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018. Porabi se za projekte prometne infrastrukture, pri čemer se upoštevajo potrebe držav članic in regij po vlaganju v infrastrukturo, z objavo posebnih razpisov v skladu z Uredbo (EU) [številka nove uredbe o IPE] izključno v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada. [Sprememba 340]
Komisija sprejme izvedbeni akt o znesku, ki se prerazporedi iz dodelitev Kohezijskega sklada vsake države članice v Instrument za povezovanje Evrope, ki ga je potrebno določiti proporcionalno za celotno obdobje.
Dodelitve Kohezijskega sklada za vsako državo članico se ustrezno zmanjšajo.
Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz Kohezijskega sklada iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne proračunske postavke Instrumenta za povezovanje Evrope v proračunu za leto 2021.
30 % sredstev, prerazporejenih v IPE, je na voljo takoj po prerazporeditvi v vse države članice, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE]. [Sprememba 341]
Pravila, ki se v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE] uporabljajo za prometni sektor, se uporabljajo tudi za posebne razpise iz prvega pododstavka. Izbira projektov, upravičenih do financiranja, do 31. decembra 2023 upošteva nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada glede 70 % sredstev prerazporejenih v IPE. [Sprememba 342]
Od 1. januarja 2024 se sredstva, ki so bila prerazporejena v IPE in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE].
5. 500 000 000560 000 000 EUR sredstev po cenah iz leta 2018 za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli evropski urbani pobudi, ki jo posredno ali neposredno upravlja Komisija. [Sprememba 343]
6. 175 000 000196 000 000 EUR sredstev po cenah iz leta 2018 iz ESS+ za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli transnacionalnemu sodelovanju, ki podpira inovativne rešitve v okviru posrednega ali neposrednega upravljanja. [Sprememba 344]
7. Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 2,53 % skupnih sredstev, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno 8 430 000 00011 343 000 000 EUR po cenah iz leta 2018). [Sprememba 345]
Člen 105
Prerazporedljivost sredstev
1. Komisija lahko, ko država članica predloži partnerski sporazum, ali v okviru vmesnega pregleda sprejme predlog države članice za prerazporeditev:
(a) največ 155 % vseh dodelitev za manj razvite regije regijam v prehodu ali bolj razvitim regijam in dodelitev za regije v prehodu bolj razvitim regijam; [Sprememba 346]
(b) iz dodelitev za bolj razvite regije ali regije v prehodu v dodelitve za manj razvite regije.
2. Skupne dodelitve, dodeljene posameznim državam članicam za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), niso prerazporedljive med tema ciljema.
Člen 106
Določitev stopenj sofinanciranja
1. S sklepom Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz skladov za vsako prednostno nalogo.
2. V sklepu Komisije se za vsako prednostno nalogo določi, ali se stopnja sofinanciranja za prednostno nalogo uporablja za katero od naslednjih možnosti:
(a) skupni prispevek, vključno z javnim in zasebnim prispevkom, ali
(b) javni prispevek.
3. Stopnja sofinanciranja za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ na ravni vsake prednostne naloge ni višja od:
(a) 7085 % za manj razvite regije; [Sprememba 347]
(b) 5565 % za regije v prehodu; [Sprememba 348]
(c) 4050 % za bolj razvite regije. [Spremembi 349 in 447]
Stopnje sofinanciranja iz točke (a) se uporabljajo tudi za najbolj oddaljene regije in za dodatna sredstva za najbolj oddaljene regije. [Sprememba 350]
Stopnja sofinanciranja za Kohezijski sklad na ravni vsake prednostne naloge ni višja od 7085 %: [Sprememba 351]
Uredba o ESS+ lahko v ustrezno utemeljenih primerih določi višje stopnje sofinanciranja do 90 % za prednostne naloge, ki podpirajo inovativne ukrepe v skladu s členom [1413] n členom [4(1)(x)] in [(xi)] navedene uredbe, in za programe, ki obravnavajo materialno prikrajšanost v skladu s členom [9], brezposelnost mladih v skladu s členom [10], podpirajo evropsko jamstvo za otroke v skladu s členom [10a] in transnacionalno sodelovanje v skladu s členom [11b]. [Sprememba 352]
4. Stopnja sofinanciranja za programe Interreg ni višja od 7085 %. [Sprememba 353]
Z uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju se lahko določijo višje stopnje sofinanciranja za programe zunanjega čezmejnega sodelovanja v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).
4a. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih vložijo zahtevo za večjo prožnost v sedanjem okviru Pakta za stabilnost in rast, in sicer za javne ali primerljive strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Komisija pri določanju fiskalne prilagoditve v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast natančno oceni navedeno zahtevo v luči strateške pomembnosti naložb. [Sprememba 453]
5. Ukrepi tehnične podpore, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo 100 %.
Naslov IX
Prenos pooblastil, izvedbene, prehodne in končne določbe
POGLAVJE I
Prenos pooblastil in izvedbene določbe
Člen 107
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 108 o spremembi prilog k tej uredbi z namenom prilagoditve spremembam, ki nastopijo med programskim obdobjem, in sicer za nebistvene elemente te uredbe, vendar ne za priloge III, IV, X in XXII. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 108 za spremembe in prilagoditve Delegirane uredbe (EU) 204/2014 iz člena 6(3) te uredbe. [Sprememba 354]
Člen 108
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4), člena 89(4) in člena 107 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe do 31. decembra 2027. [Sprememba 355]
3. Pooblastilo iz člena 6(3), člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4) in, člena 89(14) in člena 107 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 356]
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(3), členom 63(10), členom 73(4), členom 88(4) in členom 89(4) in členom 107, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 357]
Člen 109
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
POGLAVJE II
Prehodne in končne določbe
Člen 110
Prehodne določbe
Uredba (ES) št. 1303/2013 ali kateri koli drugi akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, se še naprej uporablja za programe in operacije, ki se v tem obdobju podpirajo iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR.
Člen 111
Pogoji za operacije, za katere se uporablja večfazno izvajanje
1. Organ upravljanja lahko začne z izbiro operacije, ki predstavlja drugo fazo operacije, ki je bila izbrana za podporo v skladu z Uredbo (ES) št. 1303/2013 in ki se je v skladu s to uredbo začela izvajati, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
(a) operacija, izbrana za podporo v skladu z Uredbo (ES) št. 1303/2013, ima dve fazi, ki ju je s finančnega vidika mogoče ločiti po ločenih revizijskih sledeh;
(b) skupni stroški operacije presegajo 10 milijonov EUR;
(c) odhodki, vključeni v zahtevek za plačilo v zvezi s prvo fazo, niso vključeni v zahtevke za plačilo v zvezi z drugo fazo;
(d) druga faza operacije je v skladu z veljavnim pravom in je upravičena do podpore iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada v skladu z določbami te uredbe ali uredb za posamezne sklade;
(e) država članica se zaveže, da bo v programskem obdobju dokončala in začela izvajati drugo in končno fazo v končnem poročilu o izvajanju, predloženem v skladu s členom 141 Uredbe (ES) št. 1303/2013.
2. Določbe te uredbe se uporabljajo za drugo fazo operacije.
Člen 112
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
V ...,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA I
Razsežnosti in kode za vrste intervencij za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad – člen 17(5)
TABELA 1: KODE ZA RAZSEŽNOST „PODROČJE INTERVENCIJE“
PODROČJE INTERVENCIJE
Koeficient za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb
Koeficient za izračun podpore ciljem na področju okolja
Cilj politike št. 1: Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe
001
Naložbe v osnovna sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo [Sprememba 359]
0 %
0 %
002
Naložbe v osnovna sredstva v malih in srednje velikih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo [Sprememba 360]
0 %
0 %
003
Naložbe v osnovna sredstva v javnih raziskovalnih središčih in visokem šolstvu, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi
0 %
0 %
004
Naložbe v osnovna sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo [Sprememba 361]
0 %
0 %
005
Naložbe v neopredmetena sredstva v malih in srednje velikih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo [Sprememba 362]
0 %
0 %
006
Naložbe v neopredmetena sredstva v javnih raziskovalnih središčih in visokem šolstvu, ki so neposredno povezani z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi
0 %
0 %
007
Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v mikropodjetjih, vključno z mreženjem (industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, študije izvedljivosti)
0 %
0 %
008
Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v malih in srednjih podjetjih, vključno z mreženjem
0 %
0 %
009
Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v javnih raziskovalnih središčih, visokem šolstvu in kompetenčnih središčih, vključno z mreženjem (industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, študije izvedljivosti)
0 %
0 %
010
Digitalizacija MSP (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B)
0 %
0 %
011
Vladne rešitve IKT, e-storitve, aplikacije
0 %
0 %
012
Storitve IT in aplikacije za digitalne spretnosti in digitalno vključenost
0 %
0 %
013
Storitve in aplikacije za e-zdravje (vključno z e-oskrbo, internetom stvari za telesno dejavnost in sosedsko pomočjo za samostojno življenje)
0 %
0 %
014
Poslovna infrastruktura za MSP (vključno z industrijskimi parki in območji)
0 %
0 %
015
Poslovni razvoj in internacionalizacija MSP
0 %
0 %
016
Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo
0 %
0 %
017
Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP (vključno z upravljavskimi, trženjskimi in oblikovalskimi storitvami)
0 %
0 %
018
Inkubacija, podpora „spin off“ in „spin out“ podjetjem ter zagonskim podjetjem
0 %
0 %
019
Podpora inovacijskim grozdom in poslovne mreže, predvsem v korist MSP
0 %
0 %
020
Inovacijski procesi v MSP (inovacije na področjih procesa, organizacije, trženja, soustvarjanja, uporabnikov in povpraševanja)
0 %
0 %
021
Prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi središči in visokošolskim sektorjem
0 %
0 %
022
Raziskovalni in inovacijski procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji s poudarkom na nizkoogljičnem gospodarstvu, odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam
100 %
40 %
023
Raziskovalni in inovacijski procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na krožno gospodarstvo
40 %
100 %
Cilj politike št. 2: Bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj
024
Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v MSP ter podporni ukrepi
100 %
40 %
025
Prenova obstoječega stanovanjskega fonda za večjo energetsko učinkovitost, predstavitveni projekti in podporni ukrepi
100 %
40 %
026
Prenova javne infrastrukture za večjo energetsko učinkovitost, predstavitveni projekti in podporni ukrepi
100 %
40 %
027
Podpora podjetjem, ki ponujajo storitve, ki prispevajo k nizkoogljičnemu gospodarstvu in odpornosti na podnebne spremembe
100 %
40 %
028
Energija iz obnovljivih virov: vetrna energija
100 %
40 %
029
Energija iz obnovljivih virov: sončna energija
100 %
40 %
030
Energija iz obnovljivih virov: biomasa
100 %
40 %
031
Energija iz obnovljivih virov: energija morij
100 %
40 %
032
Energija iz drugih obnovljivih virov (vključno z geotermalno energijo)
100 %
40 %
033
Pametni sistemi za distribucijo energije pri srednjih in visokih napetostih (vključno z inteligentnimi energetskimi omrežji in sistemi IKT) ter povezano shranjevanje
100 %
40 %
034
Visoko učinkovita soproizvodnja, daljinsko ogrevanje in hlajenje
100 %
40 %
035
Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: poplave inzemeljski plazovi (vključno s povečevanjem osveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč) [Sprememba 363]
100 %
100 %
036
Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: požari (vključno s povečevanjem osveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč)
100 %
100 %
037
Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: drugo, npr. nevihte in suša (vključno s povečevanjem ozaveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč)
100 %
100 %
038
Preprečevanje tveganj in upravljanje nepodnebnih naravnih tveganj (tj. potresov) in tveganj v povezavi s človekovim delovanjem (na primer tehnoloških nesreč), vključno s povečevanjem osveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč
0 %
100 %
039
Oskrba z vodo za prehrano ljudi (infrastruktura za pridobivanje, čiščenje, shranjevanje in distribucijo, ukrepi za večjo učinkovitost, oskrba s pitno vodo)
0 %
100 %
040
Gospodarjenje z vodnimi viri in varovanje vodnih virov (vključno z upravljanjem povodij, posebnimi ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam, ponovno uporabo, zmanjševanjem puščanja)
40 %
100 %
041
Zbiranje in čiščenje odpadne vode
0 %
100 %
042
Ravnanje z gospodinjskimi odpadki: ukrepi za preprečevanje, minimalizacijo, sortiranje in recikliranje
0 %
100 %
043
Ravnanje z gospodinjskimi odpadki: mehansko-biološka obdelava, toplotna obdelava
0 %
100 % [Sprememba 364]
044
Ravnanje z gospodarskimi, industrijskimi ali nevarnimi odpadki
0 %
100 %
045
Spodbujanje uporabe recikliranih materialov kot surovin
0 %
100 %
046
Sanacija industrijskih območij in kontaminiranih zemljišč
0 %
100 %
047
Podpora okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v MSP
40 %
40 %
048
Ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje hrupa
40 %
100 %
049
Varstvo, obnova in trajnostno izkoriščanje območij Natura 2000
40 %
100 %
050
Varstvo narave in biotske raznovrstnosti, zelena infrastruktura
40 %
100 %
Cilj politike št. 3: Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT
IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do razdelilne točke na končni lokaciji za večstanovanjske objekte)
0 %
0 %
053
IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do razdelilne točke na končni lokaciji za stanovanjske in poslovne objekte)
0 %
0 %
054
IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do bazne postaje za naprednejšo brezžično komunikacijo)
0 %
0 %
055
IKT: druge vrste infrastrukture IKT (vključno z obsežnimi računalniškimi viri/opremo, podatkovnimi centri , senzorji in drugo brezžično opremo)
0 %
0 %
056
Novo zgrajene avtoceste, mostovi in ceste – osrednje omrežje TEN-T [Sprememba 365]
0 %
0 %
057
Novo zgrajene avtoceste, mostovi in ceste – celostno omrežje TEN-T [Sprememba 366]
0 %
0 %
058
Novo zgrajene sekundarne cestne povezave na cestna omrežja in vozlišča TEN-T
0 %
0 %
059
Novo zgrajene druge nacionalne, regionalne in lokalne dovozne ceste
0 %
0 %
060
Obnovljene ali posodobljene avtoceste, mostovi in ceste – osrednje omrežje TEN-T [Sprememba 367]
0 %
0 %
061
Obnovljene ali posodobljene avtoceste, mostovi in ceste – celostno omrežje TEN-T [Sprememba 368]
0 %
0 %
062
Druge obnovljene ali posodobljene ceste (avtoceste ter nacionalne, regionalne ali lokalne ceste)
0 %
0 %
063
Digitalizacija prometa: cestni promet
40 %
0 %
064
Novo zgrajene železnice – osrednje omrežje TEN-T
100 %
40 %
065
Novo zgrajene železnice – celostno omrežje TEN-T
100 %
40 %
066
Druge novo zgrajene železnice
100 %
40 %
067
Obnovljene ali posodobljene železnice – osrednje omrežje TEN-T
0 %
40 %
068
Obnovljene ali posodobljene železnice – celostno omrežje TEN-T
0 %
40 %
069
Druge obnovljene ali posodobljene železnice
0 %
40 %
070
Digitalizacija prometa: železniški promet
40 %
0 %
071
Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)
0 %
40 %
072
Gibljiva sredstva železnic
40 %
40 %
073
Infrastruktura za okolju prijazen mestni promet
100 %
40 %
074
Vozni park za okolju prijazen mestni promet
100 %
40 %
075
Kolesarska infrastruktura
100 %
100 %
076
Digitalizacija mestnega prometa
40 %
0 %
077
Infrastruktura za alternativna goriva
100 %
40 %
078
Multimodalni prevoz (TEN-T)
40 %
40 %
079
Multimodalni prevoz (ne mestni)
40 %
40 %
080
Pomorska pristanišča (TEN-T)
40 %
0 %
081
Druga pomorska pristanišča
40 %
0 %
082
Celinske vodne poti in pristanišča (TEN-T)
40 %
0 %
083
Celinske vodne poti in pristanišča (regionalni in lokalni)
40 %
0 %
084
Digitalizacija prometa: drugi načini prevoza
40 %
0 %
Cilj politike št. 4: Bolj socialna Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic
085
Infrastruktura za predšolsko vzgojo in izobraževanje
0 %
0 %
086
Infrastruktura za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje
0 %
0 %
087
Infrastruktura za terciarno izobraževanje
0 %
0 %
088
Infrastruktura za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih
0 %
0 %
089
Stanovanjska infrastruktura za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo
0 %
0 %
090
Stanovanjska infrastruktura (razen za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo)
0 %
0 %
091
Druga socialna infrastruktura, ki prispeva k socialni vključenosti v skupnost
0 %
0 %
092
Zdravstvena infrastruktura
0 %
0 %
093
Zdravstvena oprema
0 %
0 %
094
Gibljiva sredstva v zdravstvu
0 %
0 %
095
Digitalizacija v zdravstvu
0 %
0 %
096
Začasna sprejemna infrastruktura za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo
0 %
0 %
097
Ukrepi za izboljšanje dostopa do zaposlitve
0 %
0 %
098
Ukrepi za spodbujanje dostopa do zaposlitve dolgotrajno brezposelnih
0 %
0 %
099
Posebna podpora za zaposlovanje mladih in socialno-ekonomsko vključevanje mladih
0 %
0 %
100
Podpora za samozaposlovanje in zagon podjetij
0 %
0 %
101
Podpora za socialno gospodarstvo in socialna podjetja
0 %
0 %
102
Ukrepi za posodobitev in okrepitev institucij trga dela in storitve za ocenjevanje in predvidevanje potreb po spretnostih ter za zagotovitev pravočasne in prilagojene pomoči
0 %
0 %
103
Podpora za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela ter prehode
0 %
0 %
104
Podpora mobilnosti delovne sile
0 %
0 %
105
Ukrepi za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela in zmanjšanje razlik med spoloma na trgu dela
0 %
0 %
106
Ukrepi za spodbujanje usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, vključno z dostopom do otroškega varstva in oskrbe vzdrževanih oseb
0 %
0 %
107
Ukrepi za zdravo in dobro prilagojeno delovno okolje za obravnavanje zdravstvenih tveganj, vključno s spodbujanjem telesne dejavnosti
0 %
0 %
108
Podpora za razvoj digitalnih znanj in spretnosti
0 %
0 %
109
Podpora za prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe
0 %
0 %
110
Ukrepi za spodbujanje aktivnega in zdravega staranja
0 %
0 %
111
Podpora za predšolsko vzgojo in izobraževanje (razen infrastrukture)
0 %
0 %
112
Podpora za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje (razen infrastrukture)
0 %
0 %
113
Podpora za terciarno izobraževanje (razen infrastrukture)
0 %
0 %
114
Podpora za izobraževanje odraslih (razen infrastrukture)
0 %
0 %
115
Ukrepi za spodbujanje enakih možnosti in aktivne udeležbe v družbi
0 %
0 %
116
Možnosti vključevanja in ponovnega zaposlovanja prikrajšanih ljudi
0 %
0 %
117
Ukrepi za izboljšanje dostopa marginaliziranih skupin, kot so Romi, do izobraževanja in zaposlitve ter za spodbujanje njihove socialne vključenosti
0 %
0 %
118
Podpora civilni družbi, ki dela z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi
0 %
0 %
119
Posebni ukrepi za povečanje udeležbe državljanov tretjih držav v zaposlovanju
0 %
0 %
120
Ukrepi za socialno vključenost državljanov tretjih držav
0 %
0 %
121
Ukrepi za izboljšanje enakega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih storitev
0 %
0 %
122
Ukrepi za izboljšanje zagotavljanja storitev oskrbe v okviru družine in skupnosti
0 %
0 %
123
Ukrepi za večjo dostopnost, učinkovitost in vzdržljivost zdravstvenih sistemov (razen infrastrukture)
0 %
0 %
124
Ukrepi za izboljšanje dostopa do dolgotrajne oskrbe (razen infrastrukture)
0 %
0 %
125
Ukrepi za posodobitev sistemov socialnega varstva, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite
0 %
0 %
126
Spodbujanje socialne vključenosti ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, vključno z najbolj ogroženimi in otroki
0 %
0 %
127
Odprava materialne prikrajšanosti prek pomoči v hrani in/ali materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi
0 %
0 %
Cilj politike št. 5: Evropa ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud(49)
128
Varstvo, razvoj in spodbujanje javnih sredstev na področju turizma ter z njimi povezanihin turističnih storitev [Sprememba 369]
0 %
0 %
129
Varstvo, razvoj in spodbujanje kulturne dediščine in kulturnih storitev
0 %
0 %
130
Varstvo, razvoj in spodbujanje naravne dediščine in ekoturizma, razen območij Natura 2000 [Sprememba 370]
0 %
100 %
131
Fizična oživitev in varovanje javnih prostorov
0 %
0 %
Druge kode v zvezi s cilji politike 1–5
132
Izboljšanje zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov
0 %
0 %
133
Krepitev sodelovanja s partnerji znotraj in zunaj države članice
0 %
0 %
134
Navzkrižno financiranje v okviru ESPR (podpora ukrepom ESS, ki so potrebni za izvajanje dela ukrepov, ki se financira iz ESPR in so z njim neposredno povezani)
0 %
0 %
135
Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani za izvajanje projektov teritorialnega sodelovanja in pobud v čezmejnem, transnacionalnem, pomorskem in medregionalnem kontekstu
0 %
0 %
136
Najbolj oddaljene regije: nadomestilo za kakršne koli dodatne stroške zaradi pomanjkanja dostopnosti in ozemeljske razdrobljenosti
0 %
0 %
137
Najbolj oddaljene regije: posebni ukrepi za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi velikosti trga
0 %
0 %
138
Najbolj oddaljene regije: podpora za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi podnebnih pogojev in težavnih reliefnih značilnosti
40 %
40 %
139
Najbolj oddaljene regije: letališča
0 %
0 %
Tehnična pomoč
140
Obveščanje in komunikacije
0 %
0 %
141
Priprava, izvajanje, spremljanje in kontrola
0 %
0 %
142
Ocena in študije, zbiranje podatkov
0 %
0 %
143
Krepitev zmogljivosti organov držav članic, upravičencev in zadevnih partnerjev
0 %
0 %
TABELA 2: KODE ZA RAZSEŽNOST „OBLIKA FINANCIRANJA“
OBLIKA FINANCIRANJA
01
Nepovratna sredstva
02
Podpora prek finančnih instrumentov: lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital
03
Podpora prek finančnih instrumentov: posojilo
04
Podpora prek finančnih instrumentov: jamstvo
05
Podpora prek finančnih instrumentov: dodatna podpora
06
Nagrade
TABELA 3: KODE ZA RAZSEŽNOST „MEHANIZEM ZA OZEMELJSKO IZVRŠEVANJE IN OZEMELJSKI PRISTOP“
MEHANIZEM ZA OZEMELJSKO IZVRŠEVANJE IN OZEMELJSKI PRISTOP
Celostne teritorialne naložbe
Celostne teritorialne naložbe, osredotočene na trajnostni razvoj mest
11
Mestne soseske
x
12
Mesta, kraji in, predmestja in povezana podeželska območja [Sprememba 371]
x
13
Funkcionalna mestna območja
x
14
Gorska območja
15
Otoki in obalna območja
16
Redko Podeželska in redko poseljena območja [Sprememba 372]
17
Druge vrste ciljnih ozemelj
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, osredotočen na trajnostni razvoj mest
21
Mestne soseske
x
22
Mesta, kraji in, predmestja inpovezana podeželska območja [Sprememba 373]
x
23
Funkcionalna mestna območja
x
24
Gorska območja
25
Otoki in obalna območja
26
Redko Podeželska in redko poseljena območja [Sprememba 374]
27
Druge vrste ciljnih ozemelj
Druge vrste teritorialnega orodja v okviru cilja politike št. 5
Druge vrste teritorialnega orodja, osredotočenega na trajnostni razvoj mest
31
Mestne soseske
x
32
Mesta, kraji in, predmestja in povezana podeželska območja [Sprememba 375]
x
33
Funkcionalna mestna območja
x
34
Gorska območja
35
Otoki in obalna območja
36
Redko Podeželska in redko poseljena območja [Sprememba 376]
TABELA 4: KODE ZA RAZSEŽNOST „GOSPODARSKA DEJAVNOST“
GOSPODARSKA DEJAVNOST
01
Kmetijstvo in gozdarstvo
02
Ribištvo
03
Akvakultura
04
Drugi sektorji modrega gospodarstva
05
Proizvodnja prehrambnih izdelkov in pijače
06
Proizvodnja tekstilij in tekstilnih izdelkov
07
Proizvodnja prevoznih sredstev
08
Proizvodnja računalnikov ter elektronskih in optičnih izdelkov
09
Druge nedoločene proizvodne industrije
10
Gradbeništvo
11
Rudarstvo in kamnolomstvo
12
Električna energija, plin, para, topla voda in klimatizacija
13
Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
14
Prevoz in skladiščenje
15
Dejavnosti obveščanja in komuniciranja, vključno s telekomunikacijami
16
Trgovina na drobno in debelo
17
Nastanitvene Turizem ter nastanitvene in gostinske dejavnosti [Sprememba 377]
18
Finančne in zavarovalniške dejavnosti
19
Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve
20
Javna uprava
21
Izobraževanje
22
Zdravstvo
23
Socialno delo ter javne, skupne in osebne storitve
24
Dejavnosti, povezane z okoljem
25
Kulturne, razvedrilne, ustvarjalne in rekreacijske dejavnosti
26
Druge nedoločene storitve
TABELA 5: KODE ZA RAZSEŽNOST „LOKACIJA“
LOKACIJA
Koda
Lokacija
Koda regije ali območja dejavnosti, kot je določena v klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (NUTS) v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(51), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 868/2014.
TABELA 6: KODE ZA SEKUNDARNA PODROČJA V OKVIRU ESS
SEKUNDARNO PODROČJE V OKVIRU ESS
Koeficient za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb
01
Prispevanje k zelenim znanjem in spretnostim ter delovnim mestom in zelenemu gospodarstvu
100 %
02
Razvoj digitalnih znanj in spretnosti ter delovnih mest
0 %
03
Naložbe v raziskave in inovacije ter pametno specializacijo
0 %
04
Naložbe v mala in srednja podjetja (MSP)
0 %
05
Nediskriminacija
0 %
06
Enakost spolov
0 %
07
Krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev
0 %
08
Krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe
0 %
09
Ni relevantno
0 %
TABELA 7: OZNAKE ZA MAKROREGIJSKE STRATEGIJE IN STRATEGIJE MORSKIH BAZENOV
MAKROREGIJSKE STRATEGIJE IN STRATEGIJE MORSKIH BAZENOV
11
Strategija za jadransko-jonsko regijo
12
Strategija za alpsko regijo
13
Strategija za regijo Baltskega morja
14
Strategija za podonavsko regijo
21
Arktični ocean
22
Strategija za Atlantik
23
Črno morje
24
Sredozemsko morje
25
Severno morje
26
Strategija za zahodno Sredozemlje
30
Brez prispevka k makroregijskim strategijam ali strategijam morskih bazenov
PRILOGA II
Predloga za sporazum o partnerstvu – člen 7(4)
CCI
[15 znakov]
Naziv
[255]
Različica
Prvo leto
[4]
Zadnje leto
[4]
Številka odločitve Komisije
Datum odločitve Komisije
1. Izbira ciljev politike
Sklic: člen 8(a) uredbe o skupnih določbah, člen 3 uredb o skladih AMIF, SNV in IUMV
Tabela 1: Izbira cilja politike z utemeljitvijo
Izbrani cilj politike
Program
Sklad
Utemeljitev izbire cilja politike
[3 500 na OP]
2. Izbire politike, usklajevanje in dopolnjevanje
Sklic: člen 8(b)(i)–(iii) uredbe o skupnih določbah
Besedilno polje [60 000]
3. Prispevek k proračunskemu jamstvu v okviru InvestEU z utemeljitvijo
Sklic: člen 8(e) uredbe o skupnih določbah; člen 10(a) uredbe o skupnih določbah;
Tabela 2: Prerazporeditev v InvestEU
Kategorija regije*
Razdelek 1
Razdelek 2
Razdelek 3
Razdelek 4
Razdelek 5
Znesek
(a)
(b)
(c)
(d)
(e)
(f)=(a)+(b)+(c)+(d)+(e))
ESRR
Bolj razvite regije
Manj razvite regije
Regije v prehodu
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije
ESS+
Bolj razvite regije
Manj razvite regije
Regije v prehodu
Najbolj oddaljene regije
KS
ESPR
AMIF
SNV
IUMV
Skupaj
Besedilno polje [3 500] (utemeljitev)
4. Prerazporeditev med kategorijami regij z utemeljitvijo
Sklic: Člen 8(d), člen 105 uredbe o skupnih določbah
Tabela 3: Prerazporeditev med kategorijami regij
Kategorija regije
Dodelitev po kategoriji regije*
Prerazporeditev v:
Znesek prerazporeditve
Delež prerazporejene začetne dodelitve
Dodelitev po kategoriji regije po prerazporeditvi
(a)
(b)
(c)
(d)
(g)=(d)/(b)
(h)=(b)-(d)
Manj razvite regije
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Bolj razvite regije
Manj razvite regije
Regije v prehodu
Manj razvite regije
* Začetna dodelitev po kategoriji regije, kot jo je sporočila Komisija po prerazporeditvah iz tabel 2 do 4, ki se uporabljajo samo za ESRR in ESS+.
Besedilno polje [3 500] (utemeljitev)
5. Predhodne finančne dodelitve glede na cilj politike
Sklic: člen 8(c) uredbe o skupnih določbah
Tabela 4: Predhodne finančne dodelitve iz ESRR, KS, ESS+, ESPR po ciljih politike*
Cilji politike
ESRR
Kohezijski sklad
ESS+
ESPR
Skupaj
Cilj politike št. 1
Cilj politike št. 2
Cilj politike št. 3
Cilj politike št. 4
Cilj politike št. 5
Tehnična pomoč
Dodelitev za obdobje 2026–2027
Skupaj
* Cilji politike v skladu s členom 4(1) uredbe o skupnih določbah. Za ESRR, KS in ESS+ za obdobje 2021–2025; za ESPR za obdobje 2021–2027.
Besedilno polje [3 500] (utemeljitev)
Tabela 5: Predhodne finančne dodelitve iz AMIF, SNV in IUMV po ciljih politike*
Cilj politike
Dodelitev
Cilj politike iz člena 3 [uredbe o AMIF]
Cilj politike iz člena 3 [uredbe o SNV]
Cilj politike iz člena 3 [uredbe o IUMV]
Tehnična pomoč
Skupaj
* Cilji politike v skladu z uredbami o posameznih skladih za ESPR, AMIF, SNV in IUMV; dodelitev za obdobje 2021–2027.
6. Seznam programov
Sklic: člen 8(f) uredbe o skupnih določbah; člen 104
Tabela 6: Seznam programov s predhodnimi finančnimi dodelitvami*
Naziv [255]
Sklad
Kategorija regije
Prispevek EU
Nacionalni prispevek**
Skupaj
Program 1
ESRR
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Manj razvite regije
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije
Program 1
KS
Program 1
ESS+
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Manj razvite regije
Najbolj oddaljene regije
Skupaj
ESRR, KS, ESS+
Program 2
ESPR
Program 3
AMIF
Program 4
SNV
Program 5
IUMV
Skupaj
Vsi skladi
* Cilji politike v skladu s členom 4(1) uredbe o skupnih določbah. Za ESRR, KS in ESS+ za obdobje 2021–2025; za ESPR za obdobje 2021–2027.
** V skladu s členom 106(2) o določitvi stopenj sofinanciranja.
Sklic: člen 8 uredbe o skupnih določbah
Tabela 7: Seznam programov Interreg
Program 1
Naziv 1 [255]
Program 2
Naziv 1 [255]
7. Povzetek ukrepov, ki jih je treba sprejeti za krepitev upravne zmogljivosti
Vzpostavljeni so mehanizmi spremljanja, ki bodo zajemali vse postopke v okviru nacionalne zakonodaje o javnih naročilih, ki vključuje:
1. ureditev, ki zagotavlja zbiranje učinkovitih, zanesljivih in izčrpnih podatkov in kazalnikov v okviru enega samega informacijskega sistema ali mreže interoperabilnih sistemov, z namenom izvajanja načela „samo enkrat“ in olajševanje obveznosti poročanja na podlagi člena 83(3) Direktive 2014/24/EU, v skladu z zahtevami za elektronsko javno naročanje ter v skladu s členom 84 Direktive 2014/24/EU. Podatki in kazalniki zajemajo vsaj naslednje elemente:
a. kakovost in intenzivnost konkurence: imena izbranih in začetnih ponudnikov, število začetnih ponudnikov, število izbranih ponudnikov, pogodbeno ceno – glede na začetno proračunsko dodelitev in, če je to mogoče, s pomočjo registrov naročil, končno ceno po zaključku;
b. udeležbo MSP kot neposrednih ponudnikov;
c. vložene pritožbe zoper odločitve javnih organov naročnikov, ki vključujejo vsaj njihovo število, potreben čas za odločitev na prvi stopnji in število odločitev, napotenih na drugo stopnjo;
d. seznam vseh pogodb, ki so bile dodeljene v skladu s pravili glede izvzetja iz pravil o javnih naročilih, z navedbo uporabljenih posebnih določb.
2. Ureditev za zagotovitev zadostnih zmogljivosti za spremljanje in analizo podatkov s strani pristojnih nacionalnih organov.
3. Ureditev za dajanje podatkov in kazalnikov ter rezultatov analize na voljo javnosti prek uporabniku prijaznih odprtih podatkov.
4. Ureditev za zagotovitev, da se vse informacije, ki kažejo na domnevne primere manipulacije, sistematično posredujejo pristojnim nacionalnim organom.
Orodja in zmogljivosti za učinkovito uporabo pravil o državni pomoči
Organi upravljanja imajo orodja in zmogljivosti za preverjanje skladnosti s pravili o državni pomoči prek:
1. preprostega in celovitega dostopa do nenehno posodabljanih informacij o podjetjih v težavah in podjetjih z obveznostjo izterjave.
2. Dostop do strokovnega svetovanja in usmerjanja na področju državnih pomoči, ki jo zagotavlja lokalni ali nacionalni strokovni center v okviru usklajevanja nacionalnih organov, pristojnih za državno pomoč, z delovnimi dogovori za zagotovitev, da se strokovnjaki dejansko posvetujejo z zainteresiranimi stranmi.
Dejanska uporaba in izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah
Vzpostavljeni so učinkoviti mehanizmi za zagotavljanje skladnosti z Listino EU o temeljnih pravicah, ki vključuje:
1. Ureditve, ki zagotavljajo preverjanje skladnosti operacij, ki prejemajo podporo skladov, z Listino o temeljnih pravicah.
2. Ureditve poročanja odboru za spremljanje glede skladnosti operacij, ki jih podpirajo skladi, z Listino.
Izvajanje in uporaba Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES.
Vzpostavljen je nacionalni okvir za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov, ki vključuje:
1. cilje z merljivimi vrednostmi, zbiranje podatkov in mehanizem spremljanja, ki se uporabljajo v okviru vseh ciljev politike.
2. Ureditev za zagotovitev, da se politika, zakonodaja in standardi dostopnosti ustrezno upoštevajo pri pripravi in izvajanju programov v skladu z določbami Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov ter se vključijo v merila in obveznosti za izbiro projektov.
2a. Ureditve poročanja odboru za spremljanje glede skladnosti operacij, ki se podpirajo. [Sprememba 378]
Izvajanje načel in pravic evropskega stebra socialnih pravic, ki prispevajo k resnični konvergenci in koheziji v Evropski uniji.
Ureditve na nacionalni ravni za zagotovitev ustreznega izvajanja načel evropskega stebra socialnih pravic, ki prispevajo k povečevanju socialne konvergence in kohezije v Evropski uniji, in sicer zlasti načel, ki preprečujejo nepošteno konkurenco na notranjem trgu. [Sprememba 379]
Učinkovita uporaba načela partnerstva
Vzpostavljen je okvir, s katerim imajo vsi partnerji polnopravno vlogo pri pripravi, izvajanju, spremljanju in oceni programov in ki vključuje:
1. ureditve, ki zagotavljajo pregledne postopke za vključitev partnerjev.
2. Ureditve za razširjanje in razkritje informacij, pomembnih za partnerje, za pripravo in spremljanje sestankov.
3. Podporo za krepitev položaja partnerjev in krepitev zmogljivosti. [Sprememba 380]
PRILOGA IV
Tematski omogočitveni pogoji, ki se uporabljajo za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad – člen 11(1)
Cilj politike
Specifični cilj
Naziv omogočitvenega pogoja
Merila za izpolnjevanje za omogočitveni pogoj
1. Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe
ESRR:
Vsi specifični cilji v okviru tega cilja politike
Dobro upravljanje nacionalne ali regionalne strategije pametne specializacije
Strategije pametne specializacije podpirajo:
1. najnovejša analiza ozkih grl za razširjanje inovacij, vključno z digitalizacijo;
2. obstoj pristojne regionalne/nacionalne institucije ali organa, odgovornega za upravljanje strategije pametne specializacije;
3. orodja za spremljanje in ocenjevanje za merjenje uspešnosti pri doseganju ciljev strategije;
4. učinkovito delovanje procesa podjetniškega odkrivanja;
5. ukrepi, potrebni za izboljšanje nacionalnih ali regionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov;
6. ukrepi za upravljanje industrijske tranzicije;
7. ukrepi za mednarodno sodelovanje.
2. Bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj
ESRR in Kohezijski sklad:
2.1 Spodbujanje ukrepov za energetsko učinkovitost
Strateški okvir politike za podporo prenove za večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih in nestanovanjskih stavb
1. Nacionalna dolgoročna strategija prenove stavb za podporo prenove nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v skladu z zahtevami iz Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb, ki:
a. vključuje okvirne mejnike za leti 2030 in 2040 ter cilje za leto 2050;
b. zagotavlja okvirni pregled proračunskih sredstev v podporo izvajanju strategije;
c. opredeljuje učinkovite mehanizme za spodbujanje naložb v prenovo stavb.
2. Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti za doseganje potrebnih prihrankov energije.
ESRR in Kohezijski sklad:
2.1 Spodbujanje ukrepov za energetsko učinkovitost
2.2 Spodbujanje obnovljivih virov energije prek vlaganja v proizvodne zmogljivosti
Upravljanje za energetski sektor
Sprejeta sta nacionalni energetski in podnebni načrt, ki sta v skladu s ciljem Pariškega sporazuma, da se globalno segrevanje omeji na 1,5 °C, in vključujeta:
1. vse elemente, ki se zahtevajo v predlogi v Prilogi I k uredbi o upravljanju energetske unije(52);
2. okvirni opis predvidenih finančnih sredstev in mehanizmov za ukrepe za spodbujanje nizkoogljične energije. [Sprememba 381]
ESRR in Kohezijski sklad:
2.2 Spodbujanje obnovljivih virov energije prek vlaganja v proizvodne zmogljivosti
Učinkovito spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v vseh sektorjih in v vsej EU
Vzpostavljeni so ukrepi, ki zagotavljajo:
1. skladnost z obvezujočim nacionalnim ciljem obnovljivih virov energije za leto 2020 in s tem izhodiščem do leta 2030 v skladu s prenovljeno Direktivo 2009/28/ES(53);
2. povečanje deleža obnovljivih virov energije v sektorju ogrevanja in hlajenja za 1 odstotno točko letno do leta 2030.
ESRR in Kohezijski sklad:
2.4 Spodbujanje prilagajanja podnebnim in strukturnim spremembam ter preprečevanje tveganj in krepitev odpornosti na nesreče [Sprememba 382]
Učinkovit okvir za obvladovanje tveganja nesreč
Vzpostavljen je nacionalni ali regionalni načrt za obvladovanje tveganja nesreč, skladen z obstoječimi strategijami za prilagajanje podnebnim spremembam, in vključuje:
1. opis ključnih tveganj, ocenjenih v skladu z določbami člena 6(a) Sklepa št. 1313/2013/EU, ki odražajo sedanje in dolgoročne grožnje (25–35 let). Ocena podnebnih tveganj temelji na napovedih in scenarijih podnebnih sprememb;
2. opis preprečevanja nesreč ter ukrepov pripravljenosti in odziva za obravnavanje ključnih ugotovljenih tveganj. Ukrepi se prednostno razvrstijo v sorazmerju s tveganji in njihovim gospodarskim učinkom, vrzelim glede zmogljivosti(54) ter uspešnostjo in učinkovitostjo, in sicer ob upoštevanju morebitnih alternativ;
3. informacije o proračunskih in finančnih sredstvih in mehanizmih, ki so na voljo za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja v zvezi s preventivo, pripravljenostjo in odzivom.
ESRR in Kohezijski sklad:
2.5 Spodbujanje učinkovite rabe vode
Posodobljeno načrtovanje potrebnih naložb v vodnem sektorju in sektorju odpadne vode
Vzpostavljen je nacionalni naložbeni načrt in vključuje:
1. oceno trenutnega stanja izvajanja direktive o čiščenju komunalne odpadne vode 91/271/EGS in direktive o pitni vodi 98/83/ES;
2. opredelitev in načrtovanje kakršnih koli javnih naložb, vključno z okvirno finančno oceno, ki je:
a. potrebna za doseganje skladnosti z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode, vključno s prednostno razvrstitvijo glede na velikost aglomeracij ter vplivom na okolje, pri čemer so naložbe razčlenjene za vsako aglomeracijo odpadne vode;
b. potrebna za izvajanje direktive o pitni vodi (98/83/ES);
c. potrebna, da se zadostijo potrebe, ki izhajajo iz predlagane prenovitve (COM(2017)0753), zlasti kar zadeva revidirane parametre kakovosti, podrobneje opredeljene v Prilogi I;
3. oceno potrebnih naložb za obnovitev infrastrukture za odpadne vode in pitno vodo, vključno z omrežji, glede na njihovo starost in amortizacijske načrte;
4. navedbo morebitnih virov javnega financiranja, kadar so ti potrebni za dopolnitev uporabnin.
ESRR in Kohezijski sklad:
2.6 Razvoj krožnega gospodarstva (oz. prehod nanj) s pomočjo naložb v sektor odpadkov in učinkovitejšo rabo virov
Posodobljeno načrtovanje ravnanja z odpadki
Načrti za ravnanje z odpadki v skladu s členom 28 Direktive 2008/98/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 2018/xxxx/EU, ki zajemajo celotno območje države članice in vključujejo:
1. analizo trenutnega stanja pri ravnanju z odpadki v zadevni geografski entiteti, vključno z vrsto, količino in izvorom proizvedenih odpadkov, ter oceno njihovega nadaljnjega razvoja ob upoštevanju pričakovanih učinkov ukrepov programov preprečevanja nastajanja odpadkov v skladu s členom 29 Direktive 2008/98/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 2018/xx/EU;
2. oceno obstoječih sistemov zbiranja odpadkov, vključno z materialno in ozemeljsko pokritostjo ločenega zbiranja odpadkov in ukrepi za izboljšanje njegovega delovanja, ter potrebo po novih sistemih zbiranja;
3. oceno naložbene vrzeli, ki utemeljuje potrebo po dodatni ali nadgrajeni infrastrukturi za ravnanje z odpadki, z informacijami o razpoložljivih virih prihodkov za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja;
4. informacije o lokacijskih merilih za določitev območja in zmogljivosti prihodnjih naprav za obdelavo odpadkov.
ESRR in Kohezijski sklad:
2.6 Spodbujanje zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanje onesnaženja
Prednostni okvir ukrepanja za potrebne ohranitvene ukrepe, ki vključujejo sofinanciranje Unije
Vzpostavljen je prednostni okvir ukrepanja v skladu s členom 8 Direktive 92/43/EGS in vključuje:
1. vse elemente, ki se zahtevajo v predlogi za prednostni okvir ukrepanja za obdobje 2021–2027, o katerem so se dogovorile Komisija in države članice;
2. opredelitev prednostnih ukrepov, vključno s prednostnimi ukrepi in oceno potreb po financiranju. [Sprememba 383]
3. Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT
ESRR:
3.1 Izboljšanje digitalne povezljivosti
Nacionalni ali regionalni načrt za širokopasovna omrežja
Oblikovan je nacionalni ali regionalni načrt za širokopasovna omrežja, ki zajema:
1. oceno naložbene vrzeli, ki jo je treba odpraviti, da bi dosegli cilje gigabitne povezljivosti EU (55), ki temelji na:
o najnovejšem kartiranju(56) obstoječih javnih in zasebnih infrastruktur ter kakovosti storitev z uporabo standardnih kazalnikov za kartiranje širokopasovnih omrežij,
o posvetovanju v zvezi z načrtovanimi naložbami;
2. utemeljitev načrtovane javne intervencije na podlagi modelov trajnostnih naložb za:
o okrepitev cenovne dostopnosti in razpoložljivosti odprtih, kakovostnih in na prihodnost pripravljenih infrastrukture in storitev,
o prilagoditev oblik finančne pomoči ugotovljenim nedelovanjem trga,
o omogočanje dopolnilne uporabe različnih oblik financiranja s strani EU, nacionalnih ali regionalnih virov;
3. ukrepe v podporo povpraševanju in uporabi zmogljivosti zelo visoko zmogljivih omrežij, vključno z ukrepi za olajšanje njihovega razvoja, zlasti z učinkovitim izvajanjem direktive EU o znižanju stroškov širokopasovnih povezav(57);
4. mehanizmi za tehnično pomoč, vključno z uradi, pristojnimi za širokopasovne povezave, za krepitev zmogljivosti lokalnih zainteresiranih strani in svetovanje nosilcem projektov;
5. mehanizem spremljanja, ki temelji na standardnih kazalnikih za kartiranje širokopasovnih omrežij.
ESRR in Kohezijski sklad:
3.2 Razvoj trajnostnega, pametnega, varnega in intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe
Celovito načrtovanje prometa na ustrezni ravni
Vzpostavljeno je večmodalno kartiranje obstoječe in načrtovane infrastrukture do leta 2030, ki:
-1a. zahteva, da se zagotovi socialna, ekonomska in teritorialna kohezija ter na splošno dokončanje manjkajočih povezav in odprava ozkih grl na omrežju TEN-T, kar pomeni naložbe tudi v materialno infrastrukturo; [Sprememba 385]
1. vključuje ekonomsko utemeljitev načrtovanih naložb, temelječo na zanesljivi analizi povpraševanja in modeliranju prometa, pri čemer bi bilo treba upoštevati pričakovan vpliv liberalizacije železnic odprtja trgov storitev železniškega prevoza; [Sprememba 386]
2. odraža načrte za kakovost zraka, pri čemer se upoštevajo zlasti nacionalni načrtinacionalne strategije za razogljičenjezmanjšanje emisij v prometnem sektorju; [Sprememba 387]
3. vključuje naložbe v koridorje osrednjega omrežja TEN-T, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1316/2013, v skladu z zadevnimi načrti dela TEN-T, ter v predhodno določene odseke celostnega omrežja; [Sprememba 388]
4. za naložbe izven osrednjega omrežja TEN-T zagotavlja dopolnjevanje z zagotavljanjem zadostne povezljivosti mestnih omrežij, regij in lokalnih skupnosti z osrednjim omrežjem TEN-T ter njegovimi vozlišči; [Sprememba 389]
5. zagotavlja interoperabilnost železniškega omrežja z uvedbo ERTMS, ki je skladen z osnovno konfiguracijo 3 in zajema vsaj evropski načrt za uvedbo;
6. spodbuja večmodalnost z opredelitvijo potreb po večmodalnih ali tovornih in potniških terminalih oziroma terminalih za pretovarjanje ter aktivnih načinih;
7. vključuje ukrepe za spodbujanje alternativnih goriv, skladne z nacionalnimi okviri politike;
8. vključuje oceno tveganja za varnost v cestnem prometu, v skladu z obstoječimi nacionalnimi strategijami za varnost v cestnem prometu, skupaj s kartiranjem trenutnega stanja prizadetih cest in odsekov ter z zagotavljanjem ustreznih prednostnih naložb;
9. zagotavlja informacije o proračunskih in finančnih sredstvih, ki ustrezajo načrtovanim naložbam in so potrebna za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja obstoječih in načrtovanih infrastruktur;
9a. spodbuja trajnostne regionalne in čezmejne pobude glede turizma, ki prinašajo koristi tako za turiste kot za prebivalce, kot je povezovanje omrežja EuroVelo z vseevropskim železniškim omrežjem. [Sprememba 390]
3.3 Trajnostna, pametna in intermodalna nacionalna, regionalna in lokalna mobilnost, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo
4. Bolj socialna Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic
ESRR:
4.1 Izboljšanje učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve prek razvoja infrastrukture
ESS:
4.1.1 Izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, tudi zazlasti mlade in dolgotrajno brezposelne, ter neaktivne ljudi, terosebe,in spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva
4.1.2 Posodabljanje institucij in storitev trga dela, da se zagotoviocenijo in predvidijo potrebe po spretnostih ter zagotovi pravočasna in prilagojena pomoč ter podpora za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehod in mobilnost, prehodov in mobilnosti na trgu dela [Sprememba 391]
Strateški okvir politike za aktivne politike trga dela
Vzpostavljen je strateški okvir politike za aktivne politike trga dela, ki je v skladu s smernicami za zaposlovanje in vključuje:
1. ureditev za izvajanje profiliranja iskalcev zaposlitve in oceno njihovih potreb, tudi za podjetniške poti;
2. informacije o prostih delovnih mestih in priložnostih za delo, pri čemer se upoštevajo potrebe na trgu dela;
3. ureditev za zagotovitev, da njegova zasnova, izvajanje, spremljanje in pregled potekajo v tesnem sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi;
4. ureditev spremljanja, ocenjevanja in pregleda aktivnih politik trga dela;
5. za intervencije za zaposlovanje mladih: z dokazi podprte in ciljno usmerjene načine doseganja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z ukrepi ozaveščanja, pri čemer ti načini temeljijo na zahtevah glede kakovosti, ob upoštevanju meril za kakovost vajeništev in pripravništev, tudi v okviru izvajanja shem jamstva za mlade.
ESRR:
4.1 Izboljšanje učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve prek razvoja infrastrukture
ESS:
4.1.3 Spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela, boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vključno z dostopom do otroškega varstva ter zdravega in prilagojenega delovnega okolja za obravnavanje zdravstvenih tveganj, prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe ter zdravo in aktivno staranje [Sprememba 392]
Nacionalni strateški okvir za enakost spolov
Oblikovan je nacionalni strateški okvir politike za enakost spolov, ki vključuje:
1. z dokazi podprto opredelitev izzivov na področju enakosti spolov;
2. ukrepe za odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju, plačah, socialni varnosti in pokojninah, ter za spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, med drugim z izboljšanjem dostopa do predšolske vzgoje in varstva, s cilji;
3. ureditev spremljanja, ocenjevanja in pregleda strateškega okvira politike in metod za zbiranje podatkov;
4. ureditev za zagotovitev, da njegova zasnova, izvajanje, spremljanje in pregled potekajo v tesnem sodelovanju z organi za enakost, socialnimi partnerji in ustreznimi organizacijami civilne družbe.
ESRR:
4.2 Izboljšanje dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture
ESS:
4.2.1 Izboljšanje kakovosti, vključevalnosti, učinkovitosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe trga dela, da se podpre pridobivanje ključnih kompetenc, vključno z digitalnimi spretnostmi in znanjem, ter se olajša prehod od izobraževanja k delu [Sprememba 394]
4.2.2 Spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih priložnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje za vse, ter priložnostnega in neformalnega učenja, tudi prek olajševanja poklicnih prehodov in spodbujanja poklicne mobilnosti
4.2.3 Spodbujanje enakega dostopa, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega in vključujočega do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine, in sicer od predšolske vzgoje in varstva v okviru splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, vključno z olajševanjem učne mobilnosti za vse [Sprememba 394]
Strateški okvir politike za sistem izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh
Vzpostavljen je nacionalni in/ali regionalni strateški okvir politike za sistem izobraževanja in usposabljanja, ki vključuje:
1. z dokazi podprte sisteme za napovedovanje in predvidevanje potreb po spretnostih ter mehanizme in storitve za nadaljnje spremljanje diplomantovin storitve za kakovostno in učinkovito usmerjanje učencev vseh starosti, vključno s pristopi, osredotočenimi na učence; [Sprememba 395]
2. ukrepe za zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega, cenovno dostopnega, ustreznega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter udeležbe v njem in njegove zaključitve, hkrati pa pridobivanje ključnih kompetenc na vseh ravneh, vključno z visokošolskim s terciarnim izobraževanjem; [Sprememba 396]
3. mehanizem usklajevanja na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, vključno s terciarnim izobraževanjem ter izvajalci neformalnega in priložnostnega učenja, in jasno razdelitev pristojnosti med zadevnimi nacionalnimi in/ali regionalnimi organi; [Sprememba 397]
4. ureditev spremljanja, ocenjevanja in pregleda strateškega okvira politike;
5. ukrepe za ciljno skupino nizko usposobljenih, nizko kvalificiranih odraslih in tistih, ki prihajajo iz socialno in ekonomsko prikrajšanih okolij ter so na poti izpopolnjevanja;
6. ukrepe za podporo učiteljem, vodjem usposabljanja in akademskemu osebju, kar zadeva ustrezne učne metode, ocenjevanje in potrjevanje ključnih kompetenc;
7. ukrepe za spodbujanje mobilnosti učencev in zaposlenih ter transnacionalnega sodelovanja ponudnikov izobraževanja in usposabljanja, vključno s priznavanjem učnih rezultatov in kvalifikacij.
ESRR:
4.3 Izboljšanje socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, beguncev in migrantov pod mednarodno zaščito in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami [Sprememba 398]
ESS:
4.3.1 Spodbujanje aktivne vključenosti, tudi za spodbujanje enakih možnosti in aktivne udeležbe, ter povečanje zaposljivosti
4.3.1a. Spodbujanje socialne vključenosti ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, vključno z najbolj ogroženimi in otroki [Sprememba 400]
Nacionalni strateški okvir politike za socialno vključenost in zmanjševanje revščine
Oblikovan je nacionalni strateški okvir politike in akcijski načrt za socialno vključenost in zmanjševanje revščine, ki vključuje:
1. z dokazi podprto prepoznavanje revščine in socialne izključenosti, vključno z revščino otrok, brezdomstvom, prostorsko in izobraževalno segregacijo, omejenim dostopom do osnovnih storitev in infrastrukture ter posebnimi potrebami ranljivih ljudi;
2. ukrepe za preprečevanje segregacije in boj proti njej na vseh področjih, tudi z zagotavljanjem ustrezne dohodkovne podpore, socialne zaščite, vključujočih trgov dela in dostopa do kakovostnih storitev za ranljive osebe, vključno z migranti in begunci;
3. ukrepe za prehod z institucionalne oskrbe družinsko oskrbo in na oskrbo v skupnosti na podlagi nacionalne strategije in akcijskega načrta za deinstitucionalizacijo; [Sprememba 401]
4. ureditev za zagotovitev, da njegova zasnova, izvajanje, spremljanje in pregled potekajo v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi organizacijami civilne družbe.
ESS:
4.3.2 Spodbujanje socialno-ekonomske vključenosti državljanov tretjih držav in marginaliziranih skupnosti, na primer Romov [Sprememba 402]
Nacionalna strategija vključevanja Romov
Vzpostavljena je nacionalna strategija vključevanja Romov, ki vključuje:
1. ukrepe za pospešitev vključevanja Romov, preprečevanje in odpravo segregacije, ki upoštevajo vidik enakosti spolov in položaj mladih Romov ter določajo izhodišča in merljive cilje in mejnike;
2. ureditev spremljanja, ocenjevanja in pregleda ukrepov vključevanja Romov;
3. ureditev za upoštevanje vključevanja Romov na regionalni in lokalni ravni;
4. ureditev za zagotovitev, da se njena zasnova, izvajanje, spremljanje in pregled se izvajajo v tesnem sodelovanju z romsko civilno družbo in vsemi drugimi zainteresiranimi stranmi, tudi na regionalni in lokalni ravni.
ESRR:
4.4 Zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom
ESS:
4.3.4 Izboljšanje enakega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih storitev; posodabljanje sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite; izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in vzdržljivosti zdravstvenih sistemov; izboljšanje dostopa do storitev dolgotrajne oskrbe [Sprememba 403]
Strateški okvir politike za zdravstvo
Oblikovan je nacionalni ali regionalni strateški politični okvir za področje zdravja, ki vključuje:
1. kartiranje potreb na področju zdravja in dolgoročne oskrbe, tudi v smislu zdravstvenega osebja, za zagotovitev trajnostnih in usklajenih ukrepov;
2. ukrepe za zagotovitev učinkovitosti, trajnosti, dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe, vključno s posebnim poudarkom na osebah, izključenih iz sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, ter tistih, ki jih je najtežje doseči;
3. ukrepe za spodbujanje storitev v okviru skupnosti, vključno s preprečevanjem in osnovnim zdravstvenim varstvom, oskrbo na domu in storitvami v okviru skupnosti., ter prehod z institucionalne oskrbe na družinsko oskrbo in oskrbo v skupnosti;
3a. ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti, trajnosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti sistemov socialne zaščite. [Sprememba 404]
PRILOGA V
Predloga za programe, ki se financirajo iz ESRR (cilj „naložbe za delovna mesta in rast“), ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR – člen 16(3)
* Informacije iz te tabele bodo uporabljene kot tehnični vložek za vnaprejšnjo izpolnitev drugih polj in tabel v elektronskem formatu. Se ne uporablja za ESPR.
2.1 Naziv prednostne naloge [300] (ponovi se za vsako prednostno nalogo)
[ ] To je prednostna naloga, namenjena zadevnemu priporočilu za posamezno državo
[ ] To je prednostna naloga, namenjena zaposlovanju mladih
[ ] To je prednostna naloga, namenjena jamstvu za otroke [Sprememba 406]
[ ] To je prednostna naloga, namenjena inovativnim ukrepom
[ ] To je prednostna naloga, namenjena obravnavi materialnega prikrajšanja
* Tabela, ki se uporablja za prednostne naloge ESS +.
** Če je označeno, nadaljujte v oddelku 2.1.2.
2.1.1 Specifični cilj(59) (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR) – ponovi se za vsak izbran specifični cilj ali področje podpore, za prednostne naloge razen za tehnično pomoč [Sprememba 407]
2.1.1.1 Intervencije skladov
Sklic: člen 17(3)(d)(i)(iii)(iv)(v)(vi)
Povezane vrste ukrepov – člen 17(3)(d)(i):
Besedilno polje [8 000]
Seznam načrtovanih operacij strateškega pomena – člen 17(3)(d)(i):
Besedilno polje [2 000]
Glavne ciljne skupine – člen 17(3)(d)(iii):
Besedilno polje [1 000]
Posebna ciljna območja, vključno z načrtovano uporabo teritorialnih orodij – člen 17(3)(d)(iv)
Besedilno polje [2 000]
Medregionalni in transnacionalni ukrepi – člen 17(3)(d)(v)
Besedilno polje [2 000]
Načrtovana uporaba finančnih instrumentov – člen 17(3)(d)(vi)
[ ] Sprememba programa v zvezi s členom 10 uredbe o skupnih določbah (prispevek k InvestEU)
[ ] Sprememba programa v zvezi s členom 21 uredbe o skupnih določbah (prerazporeditve za instrumente v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja skladov z deljenim upravljanjem)
Tabela 15: Prispevki za InvestEU*
Kategorija regije
Razdelek 1
Razdelek 2
Razdelek 3
Razdelek 4
Razdelek 5
Znesek
(a)
(b)
(c)
(d)
(e)
(f)=(a)+(b)+(c)+(d)+(e))
ESRR
Bolj razvite regije
Manj razvite regije
Regije v prehodu
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije
ESS+
Bolj razvite regije
Manj razvite regije
Regije v prehodu
Najbolj oddaljene regije
KS
ESPR
Skupaj
* Kumulativni zneski za vse prispevke v programskem obdobju.
Tabela 16: Prerazporeditve za instrumente v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja*
Sklad
Kategorija regije
Instrument 1
Instrument 2
Instrument 3
Instrument 4
Instrument 5
Znesek prerazporeditve
(a)
(b)
(c)
(d)
(e)
(f)=(a)+(b)+(c)+(d)+(e)
ESRR
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Manj razvite regije
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije
ESS+
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Manj razvite regije
Najbolj oddaljene regije
KS
ESPR
Skupaj
* Kumulativni zneski za vse prerazporeditve v programskem obdobju. [Sprememba 411]
Tabela 17: Prerazporeditve med skladi z deljenim upravljanjem*
ESRR
ESS+
KS
ESPR
AMF
SNV
IUMV
Skupaj
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Manj razvite regije
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Manj razvite regije
Najbolj oddaljene regije
ESRR
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Manj razvite regije
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije
ESS+
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Manj razvite regije
Najbolj oddaljene regije
KS
ESPR
Skupaj
* Kumulativni zneski za vse prerazporeditve v programskem obdobju.
3.1 Finančna sredstva po letih
Sklic: člen 17(3)(f)(i)
Tabela 10: Finančna sredstva po letih
Sklad
Kategorija regije
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
Skupaj
ESRR
Manj razvite regije
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije
Skupaj
ESS+
Manj razvite regije
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Najbolj oddaljene regije
Skupaj
Kohezijski sklad
Ni relevantno
ESPR
Ni relevantno
Skupaj
3.2 Skupna finančna sredstva po skladih in nacionalno sofinanciranje(64) [Sprememba 412]
Sklic: člen 17(3)(f)(ii), člen 17(6)
Za cilj „delovna mesta in rast“
Tabela 11: Skupna finančna sredstva po skladih in nacionalno sofinanciranje
Št. cilja politike
ali TP
Prednostna naloga
Osnova za izračun podpore EU (skupna ali javna)
Sklad
Kategorija regije*
Prispevek EU
Nacionalni prispevek
Okvirna razčlenitev nacionalnega prispevka
Skupaj
Stopnja sofinanciranja
javna
zasebna
(a)
(b)=(c)+(d)
(c)
(d)
(e)=(a)+(b)**
(f)=(a)/(e)**
Prednostna naloga 1
javna/skupna
ESRR
Manj razvite regije
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Posebna dodelitev za najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije
Prednostna naloga 2
ESS+
Manj razvite regije
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Najbolj oddaljene regije
Prednostna naloga 3
KS
TP
TP – člen 29 uredbe o skupnih določbah
ESRR ali ESS+ ali KS
TP – člen 30 uredbe o skupnih določbah
ESRR ali ESS+ ali KS
Skupaj ESRR
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Manj razvite regije
Posebna dodelitev za najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije
Skupaj ESS+
Bolj razvite regije
Regije v prehodu
Manj razvite regije
Najbolj oddaljene regije
KS skupaj
Ni relevantno
Skupaj
* Za ESSR: manj razvite regije, regije v prehodu, bolj razvite regije in, če je ustrezno, posebna dodelitev za najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije. Za ESS+: manj razvite regije, regije v prehodu, bolj razvite regije in, če je ustrezno, dodatna dodelitev za najbolj oddaljene regije. Za KS: ni relevantno. Za tehnično pomoč je uporaba kategorij regij odvisna od izbora sklada.
** Če je ustrezno za vse kategorije regij.
Za ESPR
Sklic: člen 17(3)(f)(iii)
Tabela 11 A
Prednostna naloga
Vrsta področja podpore (nomenklatura, določena v uredbi o ESPR)
Osnova za izračun
podpore EU
Prispevek EU
Nacionalni javni prispevek
Skupaj
Stopnja sofinanciranja
Prednostna naloga 1
1.1
Javna
1.2
Javna
1.3
Javna
1.4
Javna
1.5
Javna
Prednostna naloga 2
2.1
Javna
Prednostna naloga 3
3.1
Javna
Prednostna naloga 4
4.1
Javna
Tehnična pomoč
5.1
Javna
4. Omogočitveni pogoji
Sklic: člen 19(3)(h)
Tabela 12: Omogočitveni pogoji
Omogočitveni pogoji
Sklad
Specifični cilj
(ni relevantno za ESPR)
Izpolnitev omogočitvenega pogoja
Merila
Izpolnitev meril
Sklic na ustrezne dokumente
Utemeljitev
Da/Ne
Merilo 1
D/N
[500]
[1 000]
Merilo 2
D/N
5. Organi, pristojni za program
Sklic: člen 17(3)(j); člen 65, člen 78 uredbe o skupnih določbah
Tabela 13: Organi, pristojni za program
Organi, pristojni za program
Ime institucije [500]
Ime kontaktne osebe [200]
E-naslov [200]
Organ upravljanja
Revizijska oblast
Organ, ki prejme plačila Komisije
6. Partnerstvo
Sklic: člen 17(3)(g)
Besedilno polje [10 000]
7. Komunikacija in prepoznavnost
Sklic: Člen 17(3)(i) uredbe o skupnih določbah, člen 42(2) uredbe o skupnih določbah
Besedilno polje [4 500]
8. Uporaba stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki ni povezano s stroški
Sklic: člena 88 in 89 uredbe o skupnih določbah
Tabela 14: Uporaba stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki ni povezano s stroški
Navedba uporabe členov 88 in 89*:
Prednostna naloga št.
Sklad
Specifični cilj (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR)
Uporaba povračila upravičenih odhodkov na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj v okviru prednostne naloge v skladu s členom 88 uredbe o skupnih določbah
Prednostna naloga 1
ESRR
Specifični cilj 1
Specifični cilj 2
Prednostna naloga 2
ESS+
Specifični cilj 3
Specifični cilj 4
Prednostna naloga 3
KS
Specifični cilj 5
Specifični cilj 6
Uporaba financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 89 uredbe o skupnih določbah
Prednostna naloga 1
ESRR
Specifični cilj 7
Specifični cilj 8
Prednostna naloga 2
ESS+
Specifični cilj 9
Specifični cilj 10
Prednostna naloga 3
KS
Specifični cilj 11
Specifični cilj 12
* Vse informacije bodo zagotovljene v skladu s predlogami, priloženimi k uredbi o skupnih določbah.
DODATKI
— Povračilo upravičenih odhodkov na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj (člen 88 uredbe o skupnih določbah)
— Financiranje, ki ni povezano s stroški (člen 89 uredbe o skupnih določbah)
— Akcijski načrt ESPR za mali priobalni ribolov
— Akcijski načrt ESPR za vsako najbolj oddaljeno regijo
Dodatek 1: Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
(Člen 88)
Datum predložitve predloga
Trenutna različica
A. Povzetek glavnih elementov
Prednostna naloga
Sklad
Specifični cilj (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR)
Kategorija regije
Ocenjeni delež skupnih finančnih dodelitev v okviru prednostne naloge, za katera bodo veljale poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov, v % (ocena)
Vrste operacij
Ustrezna imena kazalnikov
Merska enota za kazalnik
Vrsta poenostavljenih možnosti obračunavanja (standardna lestvica stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje)
Ustrezne standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje
(v nacionalni valuti)
Koda
Opis
Koda
Opis
B. Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)
Ali je organ upravljanja prejel podporo zunanjega podjetja za določitev poenostavljenih stroškov v nadaljevanju?
Če je odgovor pritrdilen, navedite ime zunanjega podjetja: Da/ne – ime zunanjega podjetja
Vrste operacij:
1.1 Opis vrste operacije
1.2 Zadevni prednostni/specifični cilji (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR)
1.5 Standardna lestvica stroškov na enoto, pavšalni zneski ali pavšalne stopnje
1.6 Znesek
1.7 Kategorije stroškov, krite s stroški na enoto, pavšalnimi zneski ali pavšalnimi stopnjami
1.8 Ali te kategorije stroškov krijejo vse upravičene odhodke za delovanje? (D/N)
1.9 Prilagoditvena metoda
1.10 Preverjanje doseganja merske enote
– opišite, kateri dokumenti se bodo uporabljali za preverjanje doseganja merske enote;
– opišite, kaj se bo preverjalo v okviru upravljalnih preverjanj (vključno na kraju samem) in kdo bo izvedel preverjanje.
– opišite ureditev za zbiranje in shranjevanje opisanih podatkov/dokumentov.
1.11 Možne neprimerne spodbude ali težave zaradi tega kazalnika, kako bi jih lahko ublažili ter ocenjena raven grožnje
1.12 Skupni znesek (nacionalni in EU), ki naj bi se po pričakovanjih povrnil
C. Izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj
1. Vir podatkov, uporabljenih za izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj (kdo je proizvedel, zbral in evidentiral podatke; kje so podatki shranjeni; presečni datumi; potrjevanje itd.).
2. Navedite, zakaj sta predlagana metoda in izračun relevantna za vrsto operacije.
3. Prosimo, navedite, kako so bili izračuni narejeni, vključno zlasti s predpostavkami v smislu kakovosti ali količin. Če je relevantno, bi bilo treba uporabiti in k tej prilogi priložiti statistične dokaze in referenčne vrednosti v obliki, ki jo lahko uporabi Komisija.
4. Prosimo, pojasnite, kako ste zagotovili, da so bili le upravičeni odhodki vključeni v izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnega zneska ali pavšalne stopnje.
5. Ocena revizijske oblasti v zvezi z metodologijo za izračun in zneski ter ureditvijo za zagotovitev potrjevanja, kakovosti, zbiranja in shranjevanja podatkov.
Dodatek 2: Financiranje, ki ni povezano s stroški
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
(Člen 89)
Datum predložitve predloga
Trenutna različica
A. Povzetek glavnih elementov
Prednostna naloga
Sklad
Specifični cilj (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR)
Kategorija regije
Znesek, ki ga krije financiranje, ki ni povezano s stroški
Vrste operacij
Pogoji, ki jih je treba izpolniti / rezultati, ki jih je treba doseči
Ustrezna imena kazalnikov
Merska enota za kazalnik
Koda
Opis
Skupni kriti znesek
B. Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)
Vrste operacij:
1.1 Opis vrste operacije
1.2 Zadevni prednostni/specifični cilji (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR)
1.3 Pogoji, ki jih je treba izpolniti ali rezultati, ki jih je treba doseči
1.4 Rok za izpolnitev pogojev ali dosežek rezultatov
1.5 Opredelitev kazalnikov za rezultate
1.6 Merska enota za kazalnik za rezultate
1.7 Vmesni rezultati (če je ustrezno), ki sprožijo povračilo Komisije, skupaj s časovnim razporedom za povračila
Vmesni rezultati
Datum
Zneski
1.8 Skupni znesek (vključno s sredstvi EU in nacionalnimi sredstvi)
1.9 Prilagoditvena metoda
1.10 Preverjanje doseganje rezultata ali izpolnitve pogoja (in, če je ustrezno, vmesnih rezultatov)
– opišite, kateri dokumenti se bodo uporabljali za preverjanje doseganja rezultata ali izpolnitve pogoja;
– opišite, kaj se bo preverjalo v okviru upravljalnih preverjanj (vključno na kraju samem) in kdo bo izvedel preverjanje.
– opišite ureditev za zbiranje in shranjevanje opisanih podatkov/dokumentov.
1.11 Ureditev za zagotavljanje revizijske sledi
Navedite organe, odgovorne za te ureditve.
Dodatek 3: Akcijski načrt ESPR za mali priobalni ribolov
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
Datum predložitve predloga
Trenutna različica
1. Opis flote za mali priobalni ribolov
Besedilno polje [5 000]
2. Splošni opis strategije za razvoj dobičkonosnega in trajnostnega malega priobalnega ribolova
Besedilno polje [5 000] in okvirni skupni dodeljeni znesek ESPR
3. Opis specifičnih ukrepov v okviru strategije za razvoj dobičkonosnega in trajnostnega malega priobalnega ribolova
Opis glavnih ukrepov
Okvirni dodeljeni znesek ESPR (v EUR)
Prilagoditev in upravljanje ribolovne zmogljivosti
Besedilno polje [10 000]
Spodbujanje trajnostnih, na podnebne spremembe odpornih in nizkoogljičnih ribolovnih praks za zmanjšanje škode za okolje Besedilno polje [10 000]
Okrepitev vrednostne verige sektorja ter spodbujanje tržnih strategij
Besedilno polje [10 000]
Spodbujanje spretnosti in znanj, inovacij in krepitve zmogljivosti
Besedilno polje [10 000]
Izboljšanje zdravstvenih, varnostnih in delovnih pogojev za ribiče na ribiških plovilih
Besedilno polje [10 000]
Doseganje večje skladnosti z zbiranjem podatkov, sledljivostjo, zahtevami glede spremljanja in kontrole
Besedilno polje [10 000]
Vključitev malih gospodarskih subjektov v participativno upravljanje pomorskega prostora, vključno z zaščitenimi morskimi območji in območji Natura 2000
Besedilno polje [10 000]
Diverzifikacija dejavnosti širšega trajnostnega modrega gospodarstva
Besedilno polje [10 000]
Kolektivna organizacija in udeležba malih gospodarskih subjektov v procesih odločanja in svetovanju
Besedilno polje [10 000]
4. Če je ustrezno, izvajanje prostovoljnih smernic FAO za zagotavljanje trajnostnega malega ribolova
Besedilno polje [10 000]
5. Če je ustrezno, izvajanje regionalnega akcijskega načrta za mali ribolov Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju
Besedilno polje [10 000]
6. Kazalniki
Tabela 1: Kazalniki učinka
Naziv kazalnika učinka
Merska enota
Mejnik (2024)
Cilj (2029)
Tabela 2: Kazalniki rezultatov
Naziv kazalnika rezultatov
Merska enota
Izhodišče
Referenčno leto
Cilj (2029)
Dodatek 4: Akcijski načrt ESPR za vsako najbolj oddaljeno regijo
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
Datum predložitve predloga
Trenutna različica
1. Opis strategije za trajnostno izkoriščanje ribištva in razvoj trajnostnega modrega gospodarstva
Besedilno polje [30 000]
2. Opis glavnih načrtovanih ukrepov in ustreznih finančnih sredstev
Opis glavnih ukrepov
Dodeljeni znesek ESPR (v EUR)
Strukturna podpora sektorju ribištva in akvakulture v okviru ESPR
Besedilno polje [10 000]
Nadomestilo za dodatne stroške v skladu s členom 21 ESPR
Besedilno polje [10 000]
Druge naložbe v trajnostno modro gospodarstvo, potrebne za doseganje trajnostnega razvoja obalnih območij
Besedilno polje [10 000]
3. Opis sinergij z drugimi viri financiranja Unije
Besedilno polje [10 000]
4. Opis sinergij z akcijskim načrtom za mali priobalni ribolov
Besedilno polje [10 000]
PRILOGA VI
Predloga za program v okviru skladov AMIF, SNV in IUMV – člen 16(3)
Datum začetka veljavnosti odločitve države članice o spremembi
1. Strategija programa: glavni izzivi in odzivi politik
Sklic: člen 17(3)(a)(i)–(v) in 17(3)(b)
Ta oddelek pojasnjuje, kako bo program obravnaval glavne izzive, ki so bili opredeljeni v sporazumu o partnerstvu, vsebuje povzetek ugotovljenih izzivov na nacionalni ravni glede na lokalne, regionalne in nacionalne ocene potreb in/ali strategije. Vsebuje tudi pregled stanja izvajanja ustreznega pravnega reda EU in napredka, doseženega pri akcijskih načrtih EU, ter opisuje, kako bo sklad podpiral njihov razvoj v programskem obdobju.
Besedilno polje [15 000]
2. Specifični cilji (ponovi se za vsak specifični cilj razen za tehnično pomoč)
Sklic: Člen 17(2) in 17(4)
2.1 Naziv specifičnega cilja [300]
2.1.1 Opis specifičnega cilja
Ta oddelek za vsak specifični cilj opisuje začetno stanje, glavne izzive in predlagane odzive, ki jih podpira sklad. Opisuje, kateri operativni cilji so obravnavani s podporo sklada; vsebuje okvirni seznam ukrepov, ki spadajo na področje uporabe členov 3 in 4 uredb o skladih AMIF, SNV ali IUMV.
Podrobneje: za operativno podporo vsebuje utemeljitev v skladu s členom 17 uredbe o SNV, členoma 17 in 18 uredbe o IUMV ali členom 20 uredbe o AMIF. Oddelek vključuje okviren seznam upravičencev z njihovimi predpisanimi pristojnostmi, glavnimi nalogami, ki prejemajo podporo, ter okvirnim številom osebja za vsakega upravičenca in nalogo. Za SNV je treba operativno podporo opisati v točki 4 predloge.
V zvezi s specifičnimi ukrepi opisuje, kako se bo ukrep izvajal, in podaja utemeljitev za dodeljeni znesek. Poleg tega za skupne specifične ukrepe vodilna država članica navede seznam sodelujočih držav članic, vključno z njihovo vlogo in, če je ustrezno, njihovim finančnim prispevkom.
V zvezi z nujno pomočjo opisuje, kako se bo ukrep izvajal, in podaja utemeljitev za dodeljeni znesek.
Načrtovana uporaba finančnih instrumentov, če je ustrezno.
Samo za AMIF: preselitev in solidarnost se predstavita ločeno.
Besedilno polje [16 000 znakov]
2.1.2 Kazalniki
Tabela 1: Kazalniki učinka
Specifični cilj
ID [5]
Kazalnik [255]
Merska enota
Mejnik (2024)
Cilj (2029)
Tabela 2: Kazalniki rezultatov
Specifični cilj
ID [5]
Kazalnik [255]
Merska enota
Izhodišče ali referenčna vrednost
Referenčno leto
Cilj (2029)
Vir podatkov [200]
Opombe [200]
2.1.3 Okvirna razčlenitev programskih sredstev (EU) po vrsti intervencije
Sklic: člen 17(5) in člen 10(16) uredbe o IUMV ali člen 10(9) uredbe o SNV ali člen 10(8) uredbe o AMIF
Tabela 3
Specifični cilj
Vrsta intervencije
Koda
Okvirni znesek (v EUR)
1.1. Operativna podpora (samo za SNV)
Ta oddelek se uporablja le za programe, ki prejemajo podporo iz SNV, in vsebuje utemeljitev za njeno uporabo v skladu s členom 17 uredbe o SNV. Oddelek vključuje okviren seznam upravičencev z njihovimi predpisanimi pristojnostmi, glavnimi nalogami, ki prejemajo podporo, ter okvirnim številom osebja za vsakega upravičenca in nalogo. Glej tudi točko 2.1.1 zgoraj.
Besedilno polje [5 000]
Tabela 4
Vrsta intervencije
Koda
Okvirni znesek (v EUR)
1.2. Tehnična pomoč
Sklic: člen 17(3)(e); člen 30 uredbe o skupnih določbah; člen 31 uredbe o skupnih določbah; člen 89 uredbe o skupnih določbah;
Besedilno polje [5 000] (Tehnična pomoč na podlagi pavšalnih plačil)
Besedilno polje [3 000] (Tehnična pomoč v okviru plačil, ki niso povezana s stroški, iz uredbe o skupnih določbah)
Tabela 5
Vrsta intervencije
Koda
Okvirni znesek (v EUR)
3. Finančni načrt
Sklic: člen 17(3)(f)
3.1 Finančna sredstva po letih
Tabela 6
Sklad
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
Skupaj
3.2 Skupna finančna sredstva iz sklada in nacionalno sofinanciranje
Sklic: člen 17(3)(f)(iv)
Tabela 7
Specifični cilj
Vrsta ukrepa
Osnova za izračun podpore EU (skupna ali javna)
Prispevek EU (a)
Nacionalni prispevek (b)=(c)+(d)
Okvirna razčlenitev nacionalnega prispevka
Skupaj
e=(a)+(b)
Stopnja sofinanciranja (f)=(a)/(e)
javni (c)
zasebni (d)
Specifični cilj 1
Vrsta ukrepa št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
Vrsta ukrepa št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
Vrsta ukrepa št. 3 [sklic na člen 8(3) in 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
Vrsta ukrepa št. 4 [sklic na člena 14 in 15 uredbe o AMIF]
Skupaj za specifični cilj 1
Specifični cilj 2
Vrsta ukrepa št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
Vrsta ukrepa št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
Vrsta ukrepa št. 3 [sklic na člen 8(3) in 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
Skupaj za specifični cilj 2
Specifični cilj 3
Vrsta ukrepa št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
Vrsta ukrepa št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
Vrsta ukrepa št. 3 [sklic na člen 8(3) in 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
Skupaj za specifični cilj 3
TP (člen 30 uredbe o skupnih določbah)
TP (člen 31 uredbe o skupnih določbah)
Skupaj
Tabela 8 [samo za AMIF]
Število oseb na leto
Kategorija
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
Preselitev
Humanitarni sprejem
[druge kategorije]
4. Omogočitveni pogoji
Sklic: člen 17(3)(h)
Tabela 9
Omogočitveni pogoj
Izpolnitev omogočitvenega pogoja
Merila
Izpolnitev meril
Sklic na ustrezne dokumente
Utemeljitev
Merilo 1
D/N
[500]
[1 000]
Merilo 2
5. Organi, pristojni za program
Sklic: člen 17(3)(j); člena 65 in 78 uredbe o skupnih določbah
Tabela 10
Ime institucije [500]
Ime in položaj kontaktne osebe [200]
E-naslov [200]
Organ upravljanja
Revizijska oblast
Organ, ki prejme plačila Komisije
6. Partnerstvo
Sklic: člen 17(3)(g)
Besedilno polje [10 000]
7. Komunikacija in prepoznavnost
Sklic: člen 17(3)(i) uredbe o skupnih določbah, člen 42(2)
Besedilno polje [4 500]
8. Uporaba stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki ni povezano s stroški
Sklic: člena 88 in 89 uredbe o skupnih določbah
Navedba uporabe členov 88 in 89*:
Specifični cilj
Uporaba povračila upravičenih odhodkov na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj v okviru prednostne naloge v skladu s členom 88 uredbe o skupnih določbah
Uporaba financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 89 uredbe o skupnih določbah
* Vse informacije bodo zagotovljene v skladu s predlogami iz dodatkov.
DODATKI
— Povračilo upravičenih odhodkov na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj (člen 88 uredbe o skupnih določbah)
— Financiranje, ki ni povezano s stroški (člen 89 uredbe o skupnih določbah)
Dodatek 1: Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
(Člen 88)
Datum predložitve predloga
Trenutna različica
A. Povzetek glavnih elementov
Prednostna naloga
Sklad
Ocenjeni delež skupnih finančnih dodelitev v okviru prednostne naloge, za katera bodo veljale poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov, v % (ocena)
Vrste operacij
Ustrezna imena kazalnikov
Merska enota za kazalnik
Vrsta poenostavljenih možnosti obračunavanja (standardna lestvica stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje)
Ustrezne standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje
Koda
Opis
Koda
Opis
B. Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)
Ali je organ upravljanja prejel podporo zunanjega podjetja za določitev poenostavljenih stroškov v nadaljevanju?
Če je odgovor pritrdilen, navedite ime zunanjega podjetja: Da/ne – ime zunanjega podjetja
Vrste operacij:
1.1 Opis vrste operacije
1.2 Zadevni prednostni/specifični cilji (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR)
1.5 Standardna lestvica stroškov na enoto, pavšalni zneski ali pavšalne stopnje
1.6 Znesek
1.7 Kategorije stroškov, krite s stroški na enoto, pavšalnimi zneski ali pavšalnimi stopnjami
1.8 Ali te kategorije stroškov krijejo vse upravičene odhodke za delovanje? (D/N)
1.9 Prilagoditvena metoda
1.10 Preverjanje doseganja merske enote
– opišite, kateri dokumenti se bodo uporabljali za preverjanje doseganja merske enote;
– opišite, kaj se bo preverjalo v okviru upravljalnih preverjanj (vključno na kraju samem) in kdo bo izvedel preverjanje;
– opišite ureditev za zbiranje in shranjevanje opisanih podatkov/dokumentov.
1.11 Možne neprimerne spodbude ali težave zaradi tega kazalnika, kako bi jih lahko ublažili ter ocenjena raven grožnje
1.12 Skupni znesek (nacionalni in EU), ki naj bi se po pričakovanjih povrnil
C. Izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj
1. Vir podatkov, uporabljenih za izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj (kdo je proizvedel, zbral in evidentiral podatke; kje so podatki shranjeni; presečni datumi; potrjevanje itd.).
2. Navedite, zakaj sta predlagana metoda in izračun relevantna za vrsto operacije.
3. Prosimo, navedite, kako so bili izračuni narejeni, vključno zlasti s predpostavkami v smislu kakovosti ali količin. Če je relevantno, bi bilo treba uporabiti in k tej prilogi priložiti statistične dokaze in referenčne vrednosti v obliki, ki jo lahko uporabi Komisija.
4. Prosimo, pojasnite, kako ste zagotovili, da so bili le upravičeni odhodki vključeni v izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnega zneska ali pavšalne stopnje.
5. Ocena revizijske oblasti v zvezi z metodologijo za izračun in zneski ter ureditvijo za zagotovitev potrjevanja, kakovosti, zbiranja in shranjevanja podatkov.
Dodatek 2: Financiranje, ki ni povezano s stroški
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
(Člen 89)
Datum predložitve predloga
Trenutna različica
A. Povzetek glavnih elementov
Prednostna naloga
Sklad
Znesek, ki ga krije financiranje, ki ni povezano s stroški
Vrste operacij
Pogoji, ki jih je treba izpolniti / rezultati, ki jih je treba doseči
Ustrezna imena kazalnikov
Merska enota za kazalnik
Koda
Opis
Skupni kriti znesek
B. Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)
Vrste operacij:
1.1 Opis vrste operacije
1.2 Zadevne prednostne naloge / specifični cilji
1.3 Pogoji, ki jih je treba izpolniti ali rezultati, ki jih je treba doseči
1.4 Rok za izpolnitev pogojev ali dosežek rezultatov
1.5 Opredelitev kazalnikov za rezultate
1.6 Merska enota za kazalnik za rezultate
1.7 Vmesni rezultati (če je ustrezno), ki sprožijo povračilo Komisije, skupaj s časovnim razporedom za povračila
Vmesni rezultati
Datum
Zneski
1.8 Skupni znesek (vključno s sredstvi EU in nacionalnimi sredstvi)
1.9 Prilagoditvena metoda
1.10 Preverjanje doseganje rezultata ali izpolnitve pogoja (in, če je ustrezno, vmesnih rezultatov)
– opišite, kateri dokumenti se bodo uporabljali za preverjanje doseganja rezultata ali izpolnitve pogoja;
– opišite, kaj se bo preverjalo v okviru upravljalnih preverjanj (vključno na kraju samem) in kdo bo izvedel preverjanje.
– opišite ureditev za zbiranje in shranjevanje opisanih podatkov/dokumentov.
1.11 Ureditev za zagotavljanje revizijske sledi
Navedite organe, odgovorne za te ureditve.
PRILOGA VII
Predloga za prenos podatkov – člen 37 in člen 68(1)(g)(68)
TABELA 1: Finančne informacije na ravni prednostne naloge in programa (člen 37(2)(a))
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Finančna sredstva prednostne naloge na podlagi programa
Kumulativni podatki o finančnem napredku programa
Prednostna naloga
Specifični cilj
Sklad
Kategorija regije
Osnova za izračun prispevka Unije*
(skupni prispevek ali javni prispevek)
Finančna sredstva skupaj
(v EUR)
Stopnja sofinanciranja
(v %)
Skupni upravičeni stroški operacij, izbranih za podporo (v EUR)
Prispevek iz skladov za operacije, ki so bile izbrane za podporo (v EUR)
Delež skupne dodelitve, krit z izbranimi operacijami (v %)
[stolpec 7 / stolpec 5 x 100]
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij
Delež skupne dodelitve, krit z upravičenimi odhodki, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij (v %)
[stolpec 10 / stolpec 5 x 100]
Število izbranih operacij
Izračun
Izračun
<type='S’ input='G'>
<type='S’ input='G'>
<type='S’ input='G'>
<type='S’ input='G'>
<type='S’ input='G'>
<type='N’ input='G'>
<type='P’ input='G'>
<type='Cu' input='M'>
<type='P' input=' G '>
<type='Cu' input='M'>
<type='P’ input='G'>
<type='N' input='M'>
Prednostna naloga 1
Specifični cilj 1
ESRR
Prednostna naloga 2
Specifični cilj 2
ESS+
Prednostna naloga 3
Specifični cilj 3
Kohezijski sklad
Ni relevantno
Skupaj
ESRR
Manj razvite regije
<type='N' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P’ input='G'>
<type='N' input=' G '>
Skupaj
ESRR
Regije v prehodu
<type='N' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P’ input='G'>
<type='N' input=' G '>
Skupaj
ESRR
Bolj razvite regije
<type='N' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P’ input='G'>
<type='N' input=' G '>
Skupaj
ESRR
Posebna dodelitev za najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije
<type='N' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P’ input='G'>
<type='N' input=' G '>
Skupaj
ESS
Manj razvite regije
<type='N' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P’ input='G'>
<type='N' input=' G '>
Skupaj
ESS
Regije v prehodu
<type='N' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P’ input='G'>
<type='N' input=' G '>
Skupaj
ESS
Bolj razvite regije
<type='N' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P’ input='G'>
<type='N' input=' G '>
Skupaj
ESS
Posebna dodelitev za najbolj oddaljene regije
<type='N' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P’ input='G'>
<type='N' input=' G '>
Skupaj
Kohezijski sklad
Ni relevantno
<type='N' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P' input=' G '>
<type='Cu' input=' G '>
<type='P’ input='G'>
<type='N' input=' G '>
Skupaj
Vsi skladi
<type='N' input=' G '>
<type='N' input=' G '>
<type='P' input=' G '>
<type='N' input=' G '>
<type='P’ input='G'>
<type='N' input=' G '>
TABELA 2: Razčlenitev kumulativnih finančnih podatkov po vrsti intervencije (člen 37(2)(a))
Prednostna naloga
Specifični cilj
Značilnosti odhodkov
Razsežnost „kategorizacija“
Finančni podatki
Sklad
Kategorija regije
1
Področje intervencije
2
Oblika financiranja
3
Razsežnost „ozemeljsko izvrševanje“
4
Razsežnost „gospodarska dejavnost“
5
Razsežnost „lokacija“
6
Sekundarno področje ESS+
7
Makroregijska razsežnost in razsežnost morskih bazenov
Skupni upravičeni stroški operacij, izbranih za podporo (v EUR)
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij
Število izbranih operacij
<type='S’ input='S'>
<type='S’ input='S'>
<type='S’ input='S'>
<type='S’ input='S'>
<type='S’ input='S'>
<type='S’ input='S'>
<type='S’ input='S'>
<type='S’ input='S'>
<type='S’ input='S'>
<type='S’ input='S'>
<type='S’ input='S'>
<type='Cu' input='M'>
<type='Cu' input=M'>
<type='N' input=M'>
TABELA 3: Skupni kazalniki učinka in kazalniki učinka za posamezne programe za ESRR in Kohezijski sklad (člen 37(2)(b))
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
Podatki o kazalnikih učinka iz operativnega programa
TABELA 7: Predvideni znesek, za katerega nameravajo države članice predložiti zahtevke za plačilo za tekoče in naslednje koledarsko leto (člen 68(1)(g))
Za vsak program se izpolni po skladu in kategoriji regije, če je ustrezno
Sklad
Kategorija regije
Prispevek Unije
[tekoče koledarsko leto]
[naslednje koledarsko leto]
januar–oktober
november–december
januar–december
ESRR
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije(73)
TABELA 8: Podatki o finančnih instrumentih (člen 37(3))
Prednostna naloga
Značilnosti odhodkov
Upravičeni odhodki po proizvodih
Znesek zasebnih in javnih sredstev, ki so bili zbrani poleg skladov
Znesek stroškov upravljanja in pristojbin za upravljanje, prijavljenih kot upravičeni odhodki
Obresti in drugi dobički, ustvarjeni s podporo iz skladov finančnim instrumentom iz člena 54
Sredstva ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, kot je navedeno v členu 56
Sklad
Specifični cilj
Kategorija regije
Posojila
(oznaka oblike financiranja za FI)
Jamstvo
(oznaka oblike financiranja za FI)
Lastniški ali navidezni lastniški kapital (oznaka oblike financiranja za FI)
Dodatna podpora v kombinaciji s FI
(oznaka oblike financiranja za FI)
Posojila
(oznaka oblike financiranja za FI)
Jamstvo
(oznaka oblike financiranja za FI)
Lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital
(oznaka oblike financiranja za FI)
Dodatna podpora v kombinaciji s FI
(oznaka oblike financiranja za FI)
Vnos = izbira
Vnos = izbira
Vnos = izbira
Vnos = izbira
Vnos = ročno
Vnos = ročno
Vnos = ročno
Vnos = ročno
Vnos = ročno
Vnos = ročno
Vnos = ročno
Vnos = ročno
Vnos = ročno
Vnos = ročno
Vnos = ročno
PRILOGA VIII
Komuniciranje in prepoznavnost – člena 42 in 44
1. Uporaba in tehnične značilnosti emblema Unije
1.1. Emblem Evropske unije je vidno prikazan v vsem komunikacijskem gradivu, kot so tiskani ali digitalni izdelki, spletna mesta in njihovi mobilni prikazi, ki se nanašajo na izvajanje operacije, namenjene javnosti ali udeležencem.
1.2. Izjava „Financira EVROPSKA UNIJA“ ali „Sofinancira EVROPSKA UNIJA“ se vedno izpiše v celoti in poleg emblema.
1.3. V povezavi z emblemom Unije se lahko uporabi katera koli od naslednjih pisav: Arial, Auto, Calibri, Garamond, Trebuchet, Tahoma, Verdana, Ubuntu. Ležeče in podčrtane različice ter besedilni učinki se ne uporabljajo.
1.4. Položaj besedila glede na emblem Unije nikakor ne posega v emblem Unije.
1.5. Velikost pisave je sorazmerna z velikostjo emblema.
1.6. Barva pisave je modra (Reflex Blue), črna ali bela, odvisno od ozadja.
1.7. Emblem Evropske unije se ne spremeni ali združi z drugimi grafičnimi elementi ali besedili. Če so poleg emblema Unije prikazani drugi logotipi, je emblem Unije najmanj enake velikosti kot največji izmed drugih logotipov. Poleg emblema Unije ni za poudarek podpore Unije potrebna uporaba nobene druge vizualne podobe ali logotipa.
1.8. Če na istem mestu poteka več dejavnosti, podprtih s strani istega ali različnih instrumentov financiranja, ali če je za isto operacijo pozneje dodeljeno dodatno financiranje, zadostuje postavitev ene same plošče ali panoja.
1.9. Grafični standardi za emblem Unije in opredelitev standardnih barv:
A) SIMBOLNI OPIS
Na nebesno modri podlagi dvanajst zlatih zvezd sestavlja krog, ki predstavlja zvezo evropskih narodov. Število zvezd je stalno, saj število dvanajst simbolizira popolnost in enotnost.
B) HERALDIČNI OPIS
Na azurno modri podlagi je dvanajst zlatih peterokrakih zvezd, katerih kraki se ne stikajo.
C) GEOMETRIČNI OPIS
Emblem ima obliko modre pravokotne zastave, katere osnovnica je 1,5-krat daljša od stranice. Dvanajst zlatih zvezd, ki so enakomerno porazdeljene, tvori nevidni krog, katerega središče je sečišče diagonal pravokotnika. Polmer kroga je enak tretjini višine stranice pravokotnika. Vsaka od zvezd ima pet krakov, ki ležijo na obodu nevidnega kroga, katerega polmer je enak osemnajstini višine stranice pravokotnika. Vse zvezde so pokončne, to je, en krak je pokončen in dva kraka sta v ravni liniji, pravokotno na navpični rob pravokotnika. Krog je urejen tako, da so zvezde razporejene kot številčnica na uri. Njihovo število je nespremenljivo.
D) PREDPISANE BARVE
Emblem je v naslednjih barvah: PANTONE REFLEX BLUE za površino pravokotnika, PANTONE YELLOW za zvezde.
E) ŠTIRIBARVNI POSTOPEK
Če se uporablja štiribarvni postopek, ustvarite obe standardni barvi s pomočjo štirih barv štiribarvnega postopka.
PANTONE YELLOW je mogoče doseči z uporabo 100 % „Process Yellow“.
PANTONE REFLEX BLUE je mogoče doseči z mešanjem 100 % „Process Cyan“ in 80 % „Process Magenta“.
INTERNET
Pantone REFLEX BLUE na spletni paleti ustreza barvi RGB:0/51/153 (heksadecimalna vrednost: 003399), rumena PANTONE YELLOW na spletni paleti pa ustreza barvi RGB: 255/204/0 (heksadecimalna vrednost: FFCC00).
ENOBARVNA REPRODUKCIJA
Če uporabljate črno, očrtajte pravokotnik s črno in natisnite črne zvezde na beli podlagi.
Če uporabljate modro (Reflex Blue), uporabite 100 % Reflex Blue, zvezde pa naj ostanejo bele.
REPRODUKCIJA NA BARVNEM OZADJU
Če se večbarvnemu ozadju ni mogoče izogniti, naj bo pravokotnik obdan z belim robom s širino, ki je enaka 1/25 višine pravokotnika.
Načela uporabe emblema Unije s strani tretjih oseb so določena v upravnem sporazumu s Svetom Evrope(75).
2. Dovoljenje za uporabo pravic intelektualne lastnine iz člena 44(6) podeljuje EU naslednje pravice:
2.1. notranjo uporabo, tj. pravico do razmnoževanja, kopiranja in dajanja na voljo gradiva za komuniciranje in prepoznavnost, za EU ter institucije in agencije držav članic EU in njihove zaposlene;
2.2. reprodukcijo materialov za komuniciranje in prepoznavnost na vsak način in v vsaki obliki, v celoti ali deloma;
2.3. obveščanje javnosti o materialih za komuniciranje in prepoznavnost z uporabo vseh komunikacijskih sredstev;
2.4. razširjanje materialov za komuniciranje in prepoznavnost v javnosti (ali njihovih kopij) v vseh oblikah;
2.5. shranjevanje in arhiviranje materialov za komuniciranje in prepoznavnost;
2.6. podeljevanje podlicenc za pravice v zvezi z materiali za komuniciranje in prepoznavnost tretjim osebam;
2.7. EU se lahko podelijo dodatne pravice.
PRILOGA IX
Elementi za sporazume o financiranju in strateške dokumente – člen 53
1. Elementi sporazuma o financiranju za finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi člena 53(3)
(a) naložbena strategija ali politika, vključno z izvedbenimi pogoji, finančnimi produkti, ki bodo ponujeni, ciljnimi končnimi prejemniki in predvideno kombinacijo s podporo v obliki nepovratnih sredstev (po potrebi);
(b) poslovni načrt ali enakovredni dokumenti za finančni instrument, ki se bo izvajal, vključno s pričakovanim učinkom finančnega vzvoda iz točke (a) člena 52(3);
(c) ciljni rezultati, ki naj bi jih dosegel zadevni finančni instrument, da bi prispeval k specifičnim ciljem in rezultatom ustrezne prednostne naloge;
(d) določbe za spremljanje izvajanja naložb in pretoka sklenjenih poslov, vključno s poročanjem finančnega instrumenta holdinškemu skladu in/ali organu upravljanja, da se zagotovi skladnost s členom 37;
(e) zahteve glede revizije, kot so minimalne zahteve za dokumentacijo, ki jo je potrebno voditi na ravni finančnega instrumenta (in, če je ustrezno, na ravni holdinškega sklada), ter zahteve v zvezi z vodenjem ločene evidence za različne oblike podpore v skladu s členom 52 (če je ustrezno), vključno z določbami in zahtevami glede dostopa revizijskih oblasti držav članic, revizorjev Komisije in Računskega sodišča do dokumentov, da se zagotovi jasna revizijska sled v skladu s členom 76;
(f) zahteve in postopki za upravljanje prispevka, ki se zagotavlja iz programa v skladu s členom 86, in za napoved pretoka sklenjenih poslov, vključno z zahtevami za fiduciarno/ločeno računovodstvo iz člena 53;
(g) zahteve in postopki za upravljanje obresti in drugih dobičkov, nastalih v smislu člena 54, vključno s sprejemljivim zakladniškim poslovanjem/naložbami, ter obveznosti in pristojnosti zadevnih strank;
(h) določbe glede izračunavanja in plačila nastalih stroškov upravljanja ali provizij za upravljanje finančnega instrumenta v skladu s členom 62;
(i) določbe glede ponovne uporabe sredstev, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, v skladu s členom 56 ter politika izstopa prispevka iz skladov iz finančnega instrumenta;
(j) pogoji za morebiten celotni ali delni umik prispevkov iz programov za finančne instrumente, vključno s skladom skladov, če je ustrezno;
(k) določbe o zagotovitvi, da organi, ki izvajajo finančne instrumente, te upravljajo neodvisno in v skladu z ustreznimi poklicnimi standardi ter delujejo v izključnem interesu strank, ki zagotavljajo prispevke v finančni instrument;
(l) določbe o likvidaciji finančnega instrumenta;
(m) drugi pogoji za prispevke iz programa za finančni instrument;
(n) ocena in izbira organov, ki izvajajo finančne instrumente, vključno z razpisi za prijavo interesa ali postopki javnega naročanja (samo če so finančni instrumenti organizirani prek holdinškega sklada).
2. Elementi strateških dokumentov iz člena 53(1)
(a) naložbena strategija ali politika finančnega instrumenta, splošni pogoji predvidenih dolžniških produktov, ciljni prejemniki in ukrepi, ki bodo podprti;
(b) poslovni načrt ali enakovredni dokumenti za finančni instrument, ki se bo izvajal, vključno s pričakovanim učinkom finančnega vzvoda iz člena 52;
(c) uporaba in ponovna uporaba sredstev, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, v skladu s členi 54 in 56;
(d) spremljanje izvajanja finančnega instrumenta in poročanje o njem, da se zagotovi skladnost s členom 37.
PRILOGA X
Ključne zahteve upravljavskih in kontrolnih sistemov ter njihova razvrstitev – člen 63(1)
Tabela 1 – Ključne zahteve za upravljavski in kontrolni sistem
Zadevni organi
1
Ustrezna ločenost funkcij ter pisna ureditev za poročanje, nadzor in spremljanje delegiranih nalog posredniškemu organu
Organ upravljanja
2
Ustrezna merila in postopki za izbor operacij
Organ upravljanja
3
Ustrezno obveščanje upravičencev o pogojih, ki se uporabljajo za podporo izbranih operacij
Organ upravljanja
4
Ustrezna upravljalna preverjanja, vključno z ustreznimi postopki za preverjanje izpolnjevanja pogojev za financiranje, ki ni povezano s stroški, in možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov
Organ upravljanja
5
Učinkovit sistem, ki zagotavlja hrambo vseh dokumentov, potrebnih za revizijsko sled
Organ upravljanja
6
Zanesljiv elektronski sistem (vključno s povezavami s sistemi elektronske izmenjave podatkov z upravičenci) za evidentiranje in shranjevanje podatkov za spremljanje, ocenjevanje, finančno upravljanje, preverjanje in revizijo, vključno z ustreznimi postopki za zagotovitev varnosti, celovitosti in zaupnosti podatkov ter preverjanje istovetnosti uporabnikov
Organ upravljanja
7
Učinkovito izvajanje sorazmernih ukrepov za preprečevanje goljufij
Organ upravljanja
8
Ustrezni postopki za pripravo izjave o upravljanju
Organ upravljanja
9
Ustrezni postopki za potrditev, da so odhodki, vneseni v obračune, zakoniti in pravilni
Organ upravljanja
10
Ustrezni postopki za pripravo in predložitev zahtevkov za vmesno plačilo in obračunov
Organ upravljanja / organ, ki opravlja računovodsko funkcijo
11
Ustrezna ločenost funkcij in funkcionalna neodvisnost med revizijsko oblastjo (in drugimi revizijskimi ali kontrolnimi organi, na katere se revizijska oblast sklicuje in jih nadzoruje, če je ustrezno) ter drugimi organi, pristojnimi za program, ter revizijskim delom, izvedenim v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi
Revizijska oblast
12
Ustrezne revizije sistema
Revizijska oblast
13
Ustrezne revizije operacij
Revizijska oblast
14
Ustrezne revizije obračunov
Revizijska oblast
15
Ustrezni postopki za izdajo zanesljivega revizijskega mnenja in pripravo letnega poročila o kontroli
Revizijska oblast
Tabela 2 – Razvrstitev upravljavskih in kontrolnih sistemov glede na njihovo uspešno delovanje
Kategorija 1
Dobro deluje. Izboljšave niso potrebne ali pa so potrebne le manjše izboljšave.
Kategorija 2
Deluje. Potrebne so določene izboljšave.
Kategorija 3
Delno deluje. Potrebne so znatne izboljšave.
Kategorija 4
Dejansko ne deluje.
PRILOGA XI
Elementi za revizijsko sled – člen 63(5)
I. Obvezni elementi revizijske sledi za nepovratna sredstva:
1. dokumentacija, ki omogoča preverjanje uporabe meril za izbor s strani organa upravljanja, ter dokumentacija, ki se nanaša na skupni postopek izbire in odobritev operacij;
2. dokument (sporazum o dodelitvi sredstev ali enakovreden dokument), v katerem so določeni pogoji za podporo, podpisan med upravičencem in organom upravljanja / posredniškim organom;
3. računovodska evidenca zahtevkov za plačilo, ki jih je predložil upravičenec, kot so evidentirani v elektronskem sistemu organa upravljanja / posredniškega organa;
4. dokumentacija o preverjanjih, ki obravnavajo zahteve glede nepremestitve in trajnosti iz člena 59, člena 60(2) in člena 67(3)(h);
5. dokazilo o plačilu javnega prispevka upravičencu in datumu izvršitve plačila;
6. dokazila o upravnih preverjanjih in, če je ustrezno, preverjanjih na kraju samem, ki jih je izvedel organ upravljanja / posredniški organ;
7. informacije o opravljenih revizijah;
8. dokumentacija, ki se nanaša na spremljanje s strani organa upravljanja / posredniškega organa za namene upravljalnih preverjanj in ugotovitev revizije;
9. dokumentacija, ki omogoča preverjanje skladnosti z veljavno zakonodajo;
11. podatki v zvezi s kazalniki učinka in rezultatov, ki omogočajo uskladitev z ustreznimi cilji in sporočenimi mejniki;
12. dokumentacija v zvezi s finančnimi popravki in odbitki v skladu s členom 92(5), ki jih je organ upravljanja / posredniški organ izvedel za odhodke, prijavljene Komisiji;
13. za nepovratna sredstva v obliki, določeni v členu 48(1)(a), računi ali dokumenti enakovredne dokazne vrednosti) in dokazilo o njihovem plačilu s strani upravičenca ter računovodske evidence upravičenca glede odhodkov, prijavljenih Komisiji;
14. za nepovratna sredstva v obliki, določeni v členu 48(1)(b), (c) in (d), in če je ustrezno, dokumenti, ki utemeljujejo metodo določitve stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj; kategorije stroškov, ki so podlaga za izračun; dokumenti, ki izkazujejo stroške, prijavljene v okviru drugih kategorij stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja; izrecno soglasje s strani organa upravljanja o predlogu proračuna v dokumentu, v katerem so navedeni pogoji za podporo; dokumentacija o bruto stroških za zaposlene in izračunu urne postavke; če se uporabijo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov na podlagi obstoječih metod, dokumentacija, ki potrjuje skladnost s podobno vrsto operacij, in z dokumentacijo, potrebno za obstoječo metodo, če ta obstaja.
II. Obvezni elementi za revizijske sledi za finančne instrumente:
1. dokumenti v zvezi z oblikovanjem finančnega instrumenta, kot so sporazumi o financiranju itd.;
2. dokumenti, iz katerih so razvidni zneski prispevkov za finančni instrument iz vsakega programa in v okviru vsake prednostne naloge, upravičeni odhodki v okviru vsakega programa, obresti in drugi dobički, ustvarjeni s podporo iz skladov, ter ponovna uporaba sredstev, ki se lahko pripišejo skladom v skladu s členoma 54 in 56;
3. dokumenti o načinu delovanja finančnega instrumenta, vključno v zvezi s spremljanjem, poročanjem in preverjanji;
4. dokumenti v zvezi z izstopi prispevkov programa ter likvidacijo finančnega instrumenta;
5. dokumenti v zvezi s stroški upravljanja in provizijami za upravljanje;
6. obrazci zahtevkov ali enakovredni dokumenti, ki jih skupaj z dokazili predložijo končni prejemniki, vključno s poslovnimi načrti in, če je ustrezno, zaključnimi računi iz prejšnjih let;
7. kontrolni seznami in poročila organov, ki izvajajo finančni instrument;
8. izjave, predložene v zvezi s pomočjo de minimis:
9. podpisani sporazumi v zvezi s podporo, ki se zagotavlja prek finančnega instrumenta, vključno z lastniškim kapitalom, posojili, jamstvi ali drugimi oblikami naložb v korist končnih prejemnikov;
10. dokazila, da je bila podpora, zagotovljena prek finančnega instrumenta, porabljena za predvidene namene;
11. evidenca o gibanjih kapitala med organom upravljanja in finančnim instrumentom ter v okviru finančnega instrumenta na vseh ravneh do končnih prejemnikov, za jamstva pa dokazilo, da so bila posojila izplačana;
12. ločene evidence ali računovodske kode za plačane prispevke iz programa ali jamstva, ki se s finančnim instrumentom odobrijo v korist končnega prejemnika.
Določbe za revizijsko sled za povračilo podpore iz skladov s strani Komisije za program na podlagi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov ali financiranja, ki ni povezano s stroški
III. Obvezni elementi revizijske sledi za možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, ki se vodijo na ravni organa upravljanja / posredniškega organa:
1. dokumenti, ki izkazujejo stroške, prijavljene v okviru drugih kategorij stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja;
2. kategorije stroškov in stroški, ki so podlaga za izračun;
3. dokumenti, ki dokazujejo prilagoditev zneskov, če je ustrezno;
4. dokumenti, ki dokazujejo metodo izračuna, če se uporabi člen 48(2)(a).
IV. Obvezni elementi revizijske sledi za financiranje, ki ni povezano s stroški, ki se vodijo na ravni organa upravljanja / posredniškega organa:
1. dokument, ki določa pogoje za podporo in sta ga podpisala upravičenec in organ upravljanja / posredniški organ ter navaja obliko nepovratnih sredstev, ki so na voljo upravičencem;
2. dokumenti, ki dokazujejo predhodno soglasje Komisije o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, ali rezultatih, ki jih je treba doseči, ter ustrezne zneske (odobritev ali sprememba programa);
3. dokumenti, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev ali doseganje rezultatov v posameznih fazah, če izvajanje poteka po korakih, ter tudi preden se končni odhodki prijavijo Komisiji;
4. dokumentacija, ki se nanaša na izbor in odobritev operacij, ki jih krije financiranje, ki ni povezano s stroški.
Priloga XII
E-kohezija: sistemi elektronske izmenjave podatkov med organi, pristojnimi za program, in upravičenci programa – člen 63(7)
1. Odgovornosti organov, pristojnih za program, v zvezi z delovanjem sistemov elektronske izmenjave podatkov
1.1 Zagotavljanje varnosti, celovitosti in zaupnosti podatkov ter preverjanje istovetnosti pošiljatelja v skladu s členom 63(5), členom 63(7), členom 66(4) in členom 76 te uredbe.
1.2 Zagotavljanje razpoložljivosti in delovanja v uradnih urah in izven njih (razen v obdobju tehničnega vzdrževanja)
1.3 Uporaba funkcionalnosti v sistemu, ki zagotavlja:
(a) interaktivne obrazce in/ali obrazce, ki jih vnaprej izpolni sistem na podlagi podatkov, shranjenih v zaporednih korakih postopkov;
(b) samodejne izračune, če je ustrezno;
(c) vgrajene samodejne kontrole, ki zmanjšajo večkratno izmenjavo dokumentov ali informacij;
(d) opozorila sistema, ki upravičenca obveščajo, da je mogoče izvesti določene ukrepe;
(e) sprotno sledenje statusa, ki upravičencu omogoča spremljanje trenutnega statusa projekta;
(f) vse predhodno razpoložljive podatke in dokumente, ki so bili obdelani v sistemu elektronske izmenjave podatkov.
1.4 Zagotavljanje evidentiranja in shranjevanja podatkov v sistem, ki omogoča upravna preverjanja zahtevkov za plačila, ki jih predložijo upravičenci v skladu s členom 68(2), in revizije
2. Odgovornosti organov, pristojnih za program, v zvezi z načini pošiljanja dokumentov in podatkov za vse izmenjave
2.1 Zagotavljanje uporabe elektronskega podpisa, ki je skladen z eno od treh vrst elektronskega podpisa v smislu Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta(76).
2.2 Določitev hrambe datuma, na katerega je upravičenec organom, pristojnim za programe, prenesel dokumente in podatke, ter obratno
2.3 Zagotavljanje dostopnosti neposredno prek interaktivnega uporabniškega vmesnika (spletne aplikacije) ali prek tehničnega vmesnika, ki omogoča samodejno sinhronizacijo in prenos podatkov med sistemi upravičencev in sistemi držav članic
2.4 Zagotavljanje varstva zasebnosti osebnih podatkov posameznikov in poslovne zaupnosti pravnih subjektov v skladu z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta(77), Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta(78) ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) Evropskega parlamenta in Sveta(79)
PRILOGA XIII
SFC2021: sistem elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo – člen 63(8)
1. Odgovornosti Komisije
1.1 Zagotavljanje delovanja elektronske izmenjave podatkov (SFC2021) za vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo. Sistem SFC2021 vsebuje vsaj informacije, določene v predlogah v skladu s to uredbo.
1.2 Zagotavljanje naslednjih značilnosti sistema SFC2021:
(a) interaktivne obrazce ali obrazce, ki jih vnaprej izpolni sistem na podlagi predhodno vnesenih podatkov;
(b) samodejne izračune, če se uporabnikom s tem olajša kodiranje;
(c) vgrajene samodejne kontrole za preverjanje notranje skladnosti prenesenih podatkov in skladnosti teh podatkov z veljavnimi pravili;
(d) sistemska opozorila, ki uporabnike sistema SFC2021 obveščajo, da je določene postopke mogoče oz. da jih ni mogoče izvesti;
(e) sprotno sledenje statusa obdelave informacij, vnesenih v sistem;
(f) razpoložljivost preteklih podatkov v zvezi z vsemi informacijami, vnesenimi za operativni program;
(g) razpoložljivost obveznega elektronskega podpisa v smislu Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki se bo priznal kot dokazilo v sodnih postopkih.
1.3 Zagotavljanje varnostne politike informacijske tehnologije za sistem SFC2021, veljavne za zaposlene, ki uporabljajo sistem, v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti Sklepom Komisije C(2006) 3602(80) in njegovimi izvedbenimi pravili.
1.4 Imenovanje ene ali več oseb, odgovornih za opredelitev, ohranjanje in zagotavljanje pravilne uporabe varnostne politike za sistem SFC2021
2. Odgovornosti držav članic
2.1 Zagotavljanje, da organi države članice, pristojni za program in imenovani v skladu s členom 65(1), ter organi, imenovani za izvajanje določenih nalog v odgovornosti organa upravljanja v skladu s členom 65(3) te uredbe, v sistem SFC2021 vnašajo informacije, za prenos katerih so odgovorni, ter vse posodobitve teh informacij
2.2 Zagotavljanje preverjanja informacij, ki jih predloži oseba, ki ni oseba, ki je vnesla podatke za zadevni prenos
2.3 Zagotavljanje ureditve za omenjeno delitev nalog v okviru upravljavskih in kontrolnih informacijskih sistemov države članice, ki so samodejno povezani s sistemom SFC2021
2.4 Imenovanje ene ali več oseb, odgovornih za upravljanje pravic dostopa za opravljanje naslednjih nalog:
(a) identifikacija uporabnikov, ki prosijo za dostop, in preverjanje, ali so ti uporabniki dejansko zaposleni v zadevni organizaciji;
(b) obveščanje uporabnikov o njihovih dolžnostih glede ohranjanja varnosti sistema;
(c) preverjanje upravičenosti uporabnikov do zahtevane ravni pravic dostopa glede na njihove naloge in hierarhični položaj;
(d) zahteve za preklic pravic do dostopa, kadar te niso več potrebne ali utemeljene;
(e) takojšnje poročanje o sumljivih dogodkih, ki bi lahko ogrozili varnost sistema;
(f) nenehno zagotavljanje točnosti identifikacijskih podatkov uporabnikov s sporočanjem vseh sprememb;
(g) sprejemanje potrebnih previdnostnih ukrepov v zvezi z varstvom podatkov in poslovno skrivnostjo v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili;
(h) obveščanje Komisije o vseh spremembah, ki vplivajo na zmogljivosti organov države članice ali uporabnikov sistema SFC2021 za izvajanje nalog iz odstavka 1 ali na njihovo osebno zmogljivost za izvajanje nalog iz točk (a)–(g).
2.5 Zagotavljanje ureditev za varstvo zasebnosti in osebnih podatkov posameznikov ter poslovne zaupnosti pravnih subjektov v skladu z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta(81), Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta(82), Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktivo 1995/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(83) in Uredbo (ES) št. 45/2001
2.6 Sprejetje nacionalne, regionalne ali lokalne politike za varnost informacijske tehnologije za dostop do sistema SFC2021 na podlagi ocene tveganja, ki velja za vse organe, ki uporabljajo sistem SFC2021, in obravnava naslednje vidike:
(a) pri neposredni uporabi, vidike varnosti informacijske tehnologije, povezane z delom, ki ga opravlja ena ali več oseb, odgovornih za upravljanje pravic dostopa, iz točke 3 oddelka II;
(b) pri nacionalnih, regionalnih ali lokalnih računalniških sistemih, ki so povezani s sistemom SFC2021 prek tehničnega vmesnika iz točke 1, varnostne ukrepe za te sisteme, ki omogočajo usklajevanje z varnostnimi zahtevami za sistem SFC2021 in zajemajo:
(i) fizično varnost;
(ii) kontrolo nosilcev podatkov in dostopa;
(iii) kontrolo shranjevanja;
(iv) kontrolo dostopa in gesel;
(v) spremljanje;
(vi) povezavo s sistemom SFC2021;
(vii) komunikacijsko infrastrukturo;
(viii) upravljanje človeških virov pred začetkom delovnega razmerja, v času delovnega razmerja in po njegovem prenehanju;
(ix) obvladovanje incidentov.
2.7 Dajanje dokumenta iz točke 2.6 na voljo Komisiji na zahtevo
2.8 Imenovanje ene ali več oseb, odgovornih za ohranjanje in zagotavljanje uporabe nacionalne, regionalne ali lokalne politike za varnost informacijske tehnologije, in opravljanje nalog kontaktne točke za eno ali več oseb, ki jih imenuje Komisija, iz točke 1.4
3. Skupne odgovornosti Komisije in držav članic
3.1 Zagotavljanje dostopnosti neposredno prek interaktivnega uporabniškega vmesnika (tj. spletne aplikacije) ali prek tehničnega vmesnika na podlagi vnaprej predpisanih protokolov (tj. spletne storitve), ki omogočajo samodejno sinhronizacijo in prenos podatkov med informacijskimi sistemi držav članic in sistemom SFC2021
3.2 Določitev datuma elektronske predložitve informacij s strani države članice Komisiji in obratno prek elektronske izmenjave podatkov, ki se šteje za datum predložitve zadevnega dokumenta
3.3 Zagotavljanje, da se uradni podatki izmenjujejo izključno prek sistema SFC2021 (razen v primeru višje sile) in da informacij v elektronskih obrazcih, vgrajenih v sistem SFC2021 (v nadaljnjem besedilu: strukturirani podatki), ni mogoče nadomestiti z nestrukturiranimi podatki ter da v primeru neskladnosti strukturirani podatki prevladajo nad nestrukturiranimi podatki.
V primeru višje sile, napak v delovanju sistema SFC2021 ali odsotnosti povezave s sistemom SFC2021 za več kot en delovni dan v zadnjem tednu pred predpisanim rokom za posredovanje informacij ali v obdobju od 18. do 26. decembra ali pet delovnih dni v katerem koli drugem obdobju lahko izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo poteka v papirni obliki z uporabo predlog iz te uredbe, v tem primeru pa se kot datum predložitve šteje datum predložitve zadevnega dokumenta. Ko preneha razlog višje sile, zadevna stran v sistem SFC2021 nemudoma vnese informacije, ki so že bile predložene v papirni obliki.
3.4 Zagotavljanje skladnosti s pogoji za varnost informacijske tehnologije, objavljenimi na portalu sistema SFC2021, in ukrepi, ki jih v sistemu SFC2021 izvede Komisija, da zagotovi varen prenos podatkov, zlasti v zvezi z uporabo tehničnega vmesnika iz točke 1
3.5 Izvajanje in zagotavljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov, sprejetih za zaščito podatkov, ki so shranjeni ali se prenašajo prek sistema SFC2021
3.6 Letna posodobitev in pregled politike varnosti informacijske tehnologije za sistem SFC ter zadevnih nacionalnih, regionalnih oz. lokalnih politik varnosti informacijske tehnologije v primeru tehnoloških sprememb, opredelitve novih groženj ali drugih pomembnih dogodkov
PRILOGA XIV
Predloga za opis upravljavskega in kontrolnega sistema – člen 63(9)
1. SPLOŠNO
1.1 Informacije, ki jih predloži:
– država članica:
– nazivi programov in številke CCI: (vsi programi, ki jih obravnava organ upravljanja in ki imajo skupni upravljavski in kontrolni sistem);
– naziv in e-naslov glavne kontaktne točke: (organ, odgovoren za opis):
1.2 Predložene informacije opisujejo stanje z dne: (dd. mm. llll)
1.3 Struktura sistema (splošne informacije in diagram poteka s prikazom organizacijskega odnosa med organi, vključenimi v upravljavski in kontrolni sistem)
1.3.1 Organ upravljanja (naziv, naslov in kontaktna točka pri organu upravljanja):
1.3.2 Posredniški organi (naziv, naslov in kontaktne točke pri posredniških organih).
1.3.3 Organ, ki opravlja računovodsko funkcijo (naziv, naslov in kontaktne točke organa upravljanja ali organa, ki opravlja naloge računovodske službe)
1.3.4 Navedite, kako se upošteva načelo ločevanja nalog med organi, pristojnimi za programe, in znotraj njih.
2. ORGAN UPRAVLJANJA
2.1 Organ upravljanja in njegove glavne naloge
2.1.1 Status organa upravljanja (nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali zasebni organ) in organ, kateremu pripada.
2.1.2 Podroben opis funkcij in nalog, ki jih neposredno opravlja organ upravljanja.
2.1.3 Če je ustrezno, podrobna določitev vsake naloge(84) vsakega posredniškega organa, za katero je nanj organ upravljanja prenesel pooblastilo, imenovanje posredniških organov in opredelitev oblike prenosa pooblastil. Sklicevati se je treba na ustrezne dokumente (pisne sporazume).
2.1.4 Postopki za nadzor nalog, za katere je organ upravljanja prenesel pooblastilo.
2.1.5 Okvir za izvajanje ustreznega postopka obvladovanja tveganja, kadar je to potrebno, zlasti pa v primeru večjih sprememb upravljavskega in kontrolnega sistema.
2.2 Opis organizacije in postopkov v zvezi z nalogami organa upravljanja(85)
2.2.1 Opis nalog, vključno z računovodsko funkcijo, ki jih opravlja organ upravljanja.
2.2.2 Opis organizacije dela v okviru različnih nalog, vključno z računovodsko funkcijo, postopkov, ki se uporabljajo, nalog, za katere so prenesena pooblastila, če ta obstajajo, nadzora nad njimi itd.
2.2.3 Organizacijska shema organa upravljanja in informacije o njegovem razmerju do katerega koli drugega organa ali oddelka (notranjega ali zunanjega), ki opravljajo naloge iz členov 66 do 69.
2.2.4 Navedba načrtovanih sredstev, ki bodo dodeljena v zvezi z različnimi nalogami organa upravljanja (vključno z informacijami o morebitnem načrtovanem zunanjem izvajanju in njegovem obsegu, če je ustrezno).
3. ORGAN, KI OPRAVLJA RAČUNOVODSKO FUNKCIJO
3.1 Status in opis organizacije in postopkov v zvezi z nalogami organa, ki opravlja računovodsko funkcijo
3.1.1 Status organa, ki opravlja računovodsko funkcijo (nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali zasebni organ), in organ, kateremu pripada.
3.1.2 Opis nalog, ki jih izvaja organ, ki opravlja računovodsko funkcijo, kot je določeno v členu 70.
3.1.3 Opis organizacije dela (poteka dela, postopkov, notranje razdelitve), postopkov, ki se uporabljajo in kdaj se ti uporabljajo, njihovega nadzora itd.
3.1.4 Navedba načrtovanih sredstev, ki bodo dodeljena v zvezi z različnimi računovodskimi nalogami.
4. elektronski SISTEM
4.1 Opis elektronskega sistema ali sistemov, vključno z diagramom poteka (centralni ali skupni omrežni sistem ali decentralizirani sistem s povezavami med sistemi) za:
4.1.1 Evidentiranje in shranjevanje podatkov v računalniški obliki o vsaki operaciji, če je ustrezno vključno s podatki o posameznih udeležencih in z razčlenitvijo podatkov o kazalnikih, če je to določeno v Uredbi.
4.1.2 Zagotavljanje, da se računovodske evidence za vsako operacijo evidentirajo in shranijo ter da te evidence podpirajo podatke, potrebne za pripravo zahtevkov za plačilo in obračunov.
4.1.4 Evidentiranje vseh zneskov, odštetih od zahtevkov za plačilo in od obračunov, kot je določeno v členu 92(5), in razlogov za te odbitke.
4.1.5 Navedbo, ali sistemi delujejo učinkovito in lahko zanesljivo evidentirajo navedene podatke, na datum, ko se ta opis pripravi, kot je določeno v točki 1.2 zgoraj.
4.1.6 Opis postopkov za zagotovitev varnosti, celovitosti in zaupnosti elektronskih sistemov.
PRILOGA XV
Predloga za izjavo o upravljanju – člen 68(1)(f)
Spodaj podpisani (priimek(-ki), ime(-na), naziv(-i) ali položaj(-i)), vodja organa upravljanja za program (ime operativnega programa, številka CCI),
na podlagi izvajanja (ime programa) med obračunskim letom, ki se je zaključilo 30. junija (leto), na podlagi lastne presoje in vseh meni/nam razpoložljivih informacij na datum predložitve obračunov Komisiji, vključno z rezultati preverjanja upravljanja, izvedenega v skladu s členom 68 Uredbe (EU) št. xx/xx, in revizij v zvezi z odhodki, vključenimi v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji za obračunsko leto, ki se je zaključilo 30. junija... (leto),
ter ob upoštevanju svojih obveznosti v okviru Uredbe (EU) xx/xx
izjavljam(-o), da:
(a) so informacije v obračunih ustrezno predstavljene, popolne in točne v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. XX;
(b) so odhodki, vneseni v obračune, skladni z veljavno zakonodajo in so bili porabljeni za predvidene namene.
Potrjujem(-o), da so bile nepravilnosti, ugotovljene v končnem revizijskem poročilu in poročilu o kontroli v zvezi z obračunskim letom, ustrezno obravnavane v obračunih, zlasti za uskladitev s členom 92, za predložitev obračunov, ki zagotavljajo, da so nepravilnosti pod 2-odstotno ravnjo pomembnosti.
Potrjujem(-o) tudi, da so bili odhodki, v zvezi s katerimi trenutno poteka ocenjevanje zakonitosti in pravilnosti, izključeni iz obračunov do zaključka ocene, lahko pa bodo vključeni v zahtevek za vmesno plačilo v naslednjem obračunskem letu.
Poleg tega potrjujem(-o) zanesljivost podatkov, povezanih s kazalniki, mejniki in napredkom programa.
Potrjujem(-o) tudi, da so vzpostavljeni učinkoviti in sorazmerni ukrepi za preprečevanje goljufij ter da ti upoštevajo ugotovljena tveganja v zvezi s tem.
Nazadnje potrjujem(-o), da nisem seznanjen (nismo seznanjeni) z nobenimi nerazkritimi informacijami v zvezi z izvajanjem operativnega programa, ki bi lahko škodile ugledu kohezijske politike.
PRILOGA XVI
Predloga za revizijsko mnenje – člen 71(3)(a)
Za Evropsko komisijo, Generalni direktorat
1. UVOD
Spodaj podpisani, predstavnik [ime revizijske oblasti], ki je neodvisna v smislu člena 65(2) Uredbe (EU) št. [...], sem revidiral
i) obračune za proračunsko leto, ki se je začelo 1. julija … [leto] in zaključilo 30. junija … [leto] (1), z dne … [datum predložitve obračunov Komisiji] (v nadaljnjem besedilu: obračuni)
ii) ter zakonitost in pravilnost odhodkov za obračunsko leto, v zvezi s katerimi se je Komisiji predložil zahtevek za povračilo (in so bili vključeni v obračune), in
iii) delovanje upravljavskega in kontrolnega sistema ter preveril izjavo o upravljanju za program [ime programa, številka CCI] (v nadaljnjem besedilu: program),
da bi izdal revizijsko mnenje v skladu s členom 71(3).
2. ODGOVORNOSTI ORGANA UPRAVLJANJA
[Ime organa upravljanja], opredeljen kot organ upravljanja programa, je odgovoren za zagotavljanje pravilnega delovanja upravljavskega in kontrolnega sistema v zvezi z nalogami iz členov 66 do 70.
Poleg tega je [ime organa upravljanja ali organa, ki opravlja računovodsko funkcijo, če je ustrezno] odgovoren za zagotovitev in izjavo, da so obračuni popolni, točni in verodostojni, kakor zahteva člen 70 Uredbe (EU) št. [...].
Poleg tega so v skladu s členom 68 Uredbe (EU) št. [...] organi upravljanja odgovorni za potrditev, da so odhodki, vneseni v obračune, zakoniti in pravilni ter skladni z veljavno zakonodajo.
3. ODGOVORNOSTI REVIZIJSKE OBLASTI
Kot je določeno v členu 71 Uredbe (EU) št. […], sem odgovoren za neodvisno mnenje o popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračunov, o tem, ali so odhodki, v zvezi s katerimi je bil Komisiji predložen zahtevek za povračilo in ki so prijavljeni v obračunih, zakoniti in pravilni ter ali vzpostavljeni upravljavski in kontrolni sistemi delujejo pravilno.
Poleg tega moram v mnenje vključiti tudi izjavo, ali se z revizijo zmanjšuje zanesljivost trditev iz izjave o upravljanju.
Revizije v zvezi s programom so bile izvedene v skladu z revizijsko strategijo in so skladne z mednarodno priznanimi revizijskimi standardi. V skladu s temi standardi mora revizijska oblast izpolnjevati etične zahteve ter načrtovati in izvesti revizijo, da pridobi zadostna zagotovila za namene revizijskega mnenja.
Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev zadostnih in ustreznih dokazov v podporo spodaj navedenemu mnenju. Izvedeni postopki, vključno z oceno tveganja pomembne neskladnosti zaradi goljufije ali napake, so odvisni od strokovne presoje revizorja. Izvedeni revizijski postopki so tisti, ki so po mojem mnenju ustrezni glede na okoliščine in v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) št. [...].
Menim, da so zbrani revizijski dokazi zadostna in ustrezna osnova za moje mnenje, [v primeru kakršne koli omejitve obsega:] razen tistih, ki so navedeni v odstavku „Omejitev obsega“.
Povzetek ugotovitev na podlagi revizij v zvezi s programom je naveden v priloženem letnem poročilu o kontroli v skladu s točko (b) člena 71(3) Uredbe (EU) št. [...].
4. OMEJITEV OBSEGA
Bodisi
Obseg revizije ni bil omejen.
Bodisi
Obseg revizije so omejevali naslednji dejavniki:
(a)
…
(b)
…
(c)
....
[Navedite kakršno koli omejitev obsega revizije(86), na primer kakršno koli pomanjkanje dokazil ali zadeve, glede katerih potekajo sodni postopki, ter v „Mnenju s pridržkom“ v nadaljevanju oceno zneskov odhodkov in prispevka za podporo iz skladov ter učinek omejitve obsega na revizijsko mnenje. Nadaljnje razlage v zvezi s tem se, če je ustrezno, predložijo v letnem poročilu o kontroli.]
5. MNENJE
Bodisi
(Mnenje brez pridržka)
Na podlagi izvedene revizije menim, da:
(i)
obračuni prikazujejo verodostojno in pošteno sliko;
(ii)
odhodki, vključeni v obračune, so zakoniti in pravilni(87),
(iii)
upravljavski in kontrolni sistem deluje pravilno.
Izvedena revizija ne zmanjšuje zanesljivosti trditev iz izjave o upravljanju.
Bodisi
(Mnenje s pridržkom)
Na podlagi izvedene revizije menim, da:
1) Obračuni
– obračuni dajejo resnično in pošteno sliko [če za obračune velja pridržek, se doda naslednje besedilo:], razen glede naslednjih pomembnih vidikov: …….
2) Zakonitost in pravilnost odhodkov, potrjenih v obračunih
– odhodki, potrjeni v obračunih so zakoniti in pravilni [če za obračune velja pridržek, se doda naslednje besedilo:], razen glede naslednjih vidikov: …….
Vpliv pridržka je omejen [ali znaten] in ustreza .... (znesek v EUR skupnega zneska potrjenih odhodkov)
3) Upravljavski in kontrolni sistem, vzpostavljen na datum tega revizijskega mnenja
— Vzpostavljeni upravljavski in kontrolni sistem deluje pravilno [če za upravljavski in kontrolni sistem velja pridržek, se doda naslednje besedilo:], razen glede naslednjih vidikov: …….
Vpliv pridržka je omejen [ali znaten] in ustreza .... (znesek v EUR skupnega zneska potrjenih odhodkov)
Izvedena revizija ne zmanjšuje zanesljivosti/zmanjšuje zanesljivost [neustrezno črtati] trditev iz izjave o upravljanju.
[Če izvedena revizija zmanjšuje zanesljivost trditev iz izjave o upravljanju, revizijska oblast v tem odstavku razkrije vidike, na podlagi katerih je bil oblikovan tak zaključek.]
Bodisi
(Odklonilno mnenje)
Na podlagi izvedene revizije menim, da:
(i)
obračuni kažejo/ne kažejo [neustrezno črtati] resnično in pošteno sliko/resnične in poštene slike dejanskega stanja; in/ali
(ii)
odhodki v obračunih, v zvezi s katerimi je bil Komisiji predložen zahtevek za povračilo, so/niso [neustrezno črtati] zakoniti in pravilni; in/ali
(iii)
vzpostavljeni upravljavski in kontrolni sistem deluje/ne deluje [neustrezno črtati] pravilno.
To odklonilno mnenje temelji na:
–
pomembnih zadevah v zvezi z obračuni:
in/ali [neustrezno črtati]
–
pomembnih zadevah v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo odhodkov v obračunih, v zvezi s katerimi je bil Komisiji predložen zahtevek za povračilo:
in/ali [neustrezno črtati]
–
pomembnih zadevah v zvezi z delovanjem upravljavskega in kontrolnega sistema: (6)
Izvedena revizija zmanjšuje zanesljivost trditev iz izjave o upravljanju glede naslednjih vidikov:
[Revizijska oblast lahko v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi vključi tudi poudarke, ki pa ne vplivajo na njeno mnenje. V izrednih primerih je mogoča zavrnitev priprave mnenja (7).]
Datum:
Podpis:
(4) Besedilo se vključi v primeru programov Interreg.
(5) V primeru vpliva na upravljavski in kontrolni sistem se organ ali organi in vidiki, glede katerih njihovi sistemi niso izpolnjevali zahtev in/ali niso delovali pravilno, opredelijo v mnenju, razen če je ta informacija že jasno navedena v letnem poročilu o kontroli in se odstavek z mnenjem sklicuje na specifični oddelek ali specifične oddelke tega poročila, kjer je taka informacija navedena.
(6) Glej prejšnjo opombo.
(7) Ti izredni primeri so povezani z nepredvidenimi, zunanjimi dejavniki izven pristojnosti revizijske oblasti.
PRILOGA XVII
Predloga za letno poročilo o kontroli – člen 71(3)(b)
1. Uvod
1.1 Navedba revizijske oblasti in drugih organov, ki so bili vključeni v pripravo poročila.
1.2 Referenčno obdobje (tj. obračunsko leto).
1.3 Revizijsko obdobje (obdobje, v katerem je potekalo revizijsko delo).
1.4 Navedba programov, zajetih v poročilu, ter njihovih organov upravljanja. Če poročilo zajema več kot en program ali sklad, se informacije razčlenijo po programu in po skladu, pri tem pa se v vsakem oddelku določijo informacije, ki veljajo za posamezni program in/ali sklad.
1.5 Opis korakov za pripravo poročila in oblikovanje ustreznega revizijskega mnenja. Ta oddelek bi moral zajemati tudi informacije o preverjanju skladnosti izjav o upravljanju, ki ga izvede revizijska oblast.
Oddelek 1.5 je treba prilagoditi za programe Interreg, da bi se opisali koraki za pripravo poročila na podlagi posebnih pravil za revizije operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg, kakor je določeno v členu 48 Uredbe (EU) št. [uredba ETS].
2. Pomembne spremembe upravljavskih in kontrolnih sistemov
2.1 Podrobnosti o vseh večjih spremembah upravljavskih in kontrolnih sistemov v zvezi z odgovornostmi organa upravljanja, zlasti kar zadeva prenos nalog na posredniške organe in potrditev njihove skladnosti s členi 66 do 70 in 75 na podlagi revizijskega dela, ki ga je opravila revizijska oblast.
2.2 Informacije o uporabi okrepljenih sorazmernejših ureditev v skladu s členi 77 do 79.
3. Spremembe revizijske strategije
3.1 Podrobnosti o vseh spremembah revizijske strategije in s tem povezana pojasnila. Zlasti je treba navesti vse spremembe metode vzorčenja, ki je bila uporabljena za revizijo operacij (glej oddelek 5 spodaj), in ali je bila strategija spremenjena zaradi uporabe okrepljenih sorazmernejših ureditev iz členov 77 do 79 Uredbe.
3.2 Oddelek 1 je treba prilagoditi za programe Interreg, da bi se opisale spremembe revizijske strategije na podlagi posebnih pravil za revizije operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg, kakor je določeno v členu 48 Uredbe (EU) št. [uredba ETS].
4. Revizije sistemov (če je ustrezno)
Ta oddelek se uporablja za revizijske oblasti, ki ne uporabljajo okrepljenih sorazmernejših ureditev za zadevno obračunsko leto:
4.1 Podrobnosti o organih (vključno z revizijsko oblastjo), ki so revidirali pravilno delovanje upravljavskega in kontrolnega sistema za program (v nadaljnjem besedilu: revizije sistema).
4.2 Opis podlage za opravljene revizije, vključno s sklicem na revizijsko strategijo, ki se je uporabljala, ter konkretneje na metodologije za oceno tveganja in rezultate, na podlagi katerih je bil določen revizijski načrt za revizije sistema. Če je bila ocena tveganja posodobljena, je treba to opisati v oddelku 3 zgoraj, ki zajema spremembe revizijske strategije.
4.3 Kar zadeva tabelo v oddelku 9.1 spodaj, opis glavnih ugotovitev in zaključkov, oblikovanih na podlagi revizij sistema, vključno z revizijami, ki so se osredotočale na posebna tematska področja.
4.4 Navedba, ali so katere koli odkrite nepravilnosti veljale za sistemske, ter podrobnosti o sprejetih ukrepih, vključno s količinsko opredelitvijo nepravilnih odhodkov in z njimi povezanih finančnih popravkov, kakor je določeno v členih 71(3)(b) in 97 Uredbe.
4.5 Informacije o upoštevanju revizijski priporočil, podanih na podlagi revizije sistema v prejšnjih obračunskih letih.
4.6 Opis nepravilnosti ali pomanjkljivosti, ki so bile odkrite med revizijami sistema in so značilne za finančne instrumente ali druge vrste odhodkov ali stroškov, zajetih s posebnimi pravili (npr. državna pomoč, javna naročila, možnost poenostavljenega obračunavanja stroškov, financiranje, ki ni povezano s stroški), ter opis nadaljnjih ukrepov, ki jih je za odpravo teh nepravilnosti ali pomanjkljivosti sprejel organ upravljanja.
4.7 Stopnja zagotovila, pridobljena na podlagi revizije sistema (nizka/povprečna/visoka), in utemeljitev.
5. Revizije operacij
Oddelke 5.1 do 5.10 spodaj je treba prilagoditi za programe Interreg, da bi se opisali koraki za pripravo poročila na podlagi posebnih pravil za revizije operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg, kakor je določeno v členu 48 Uredbe (EU) št. [uredba ETS].
5.1 Navedba organov (vključno z revizijsko oblastjo), ki so revidirali operacije (kot je določeno v členu 73).
5.2 Opis uporabljene metodologije vzorčenja in informacije, ali je ta metodologija v skladu z revizijsko strategijo.
5.3 Navedba parametrov, ki so bili uporabljeni za statistično vzorčenje, ter pojasnilo glede temeljnih izračunov in uporabljene strokovne presoje. Parametri za vzorčenje vključujejo: raven pomembnosti, stopnjo zaupanja, vzorčno enoto, pričakovano stopnjo napake, interval vzorčenja, standardni odklon, vrednost populacije, velikost populacije, velikost vzorca ter informacije o stratifikaciji. Temeljni izračuni za izbor vzorca, skupna stopnja napak in stopnja preostalih napak iz oddelka 9.3 spodaj, v obliki, ki omogoča razumevanje osnovnih sprejetih ukrepov v skladu s posamezno uporabljeno metodo vzorčenja.
5.4 Uskladitev med zneski iz obračunov kot tudi zneski, ki so bili med obračunskim letom prijavljeni v zahtevkih za vmesno plačilo, in populacijo, iz katere je izhajal naključni vzorec (stolpec „A“ v tabeli iz oddelka 9.2 spodaj). Uskladijo se tudi negativne vzorčne enote, pri katerih so bili izvedeni finančni popravki.
5.5 V primeru negativnih postavk, potrditev, da so bile obravnavane kot ločena populacija. Analiza glavnih rezultatov, ki izhajajo iz revizij teh enot, in sicer s poudarkom na preverjanju, ali so bile odločitve za uporabo finančnih popravkov (ki jih je sprejela država članica ali Komisija) v obračunih evidentirane kot umaknjeni zneski.
5.6 Če je uporabljena nestatistična metoda vzorčenja, navedite razloge za uporabo te metode, odstotek vzorčnih enot, zajetih v reviziji, ter ukrepe, sprejete za zagotovitev naključnosti vzorca ob upoštevanju, da mora biti vzorec reprezentativen.
Poleg tega opredelite korake za zagotovitev dovolj velikega vzorca, ki revizijski oblasti omogoča pripravo veljavnega revizijskega mnenja. Če je bila uporabljena nestatistična metoda vzorčenja, bi morala biti izračunana tudi skupna (napovedana) stopnja napak.
5.7 Analiza glavnih ugotovitev, ki izhajajo iz revizije operacij, pri čemer ta analiza opisuje:
(1) število revidiranih vzorčnih enot, zadevni znesek,
(2) vrsto napake po posameznih vzorčnih enotah(88),
(4) stopnjo napake glede na stratum(90) in ustrezne resne pomanjkljivosti ali nepravilnosti, zgornjo mejo stopnje napake, temeljne vzroke, predlagane popravne ukrepe (vključno z ukrepi, katerih namen je izboljšati upravljavske in kontrolne sisteme) ter vpliv na revizijsko mnenje.
Zagotoviti je treba dodatna pojasnila podatkov iz oddelkov 9.2 in 9.3 spodaj, zlasti glede skupne stopnje napak.
5.8 Podrobnosti o morebitnih finančnih popravkih v zvezi z obračunskim letom, ki jih je organ upravljanja izvedel pred predložitvijo obračuna Komisiji in so posledica revizij operacij, vključno s pavšalnimi ali ekstrapoliranimi popravki, ki povzročijo zmanjšanje stopnje preostalih napak za odhodke, vključene v obračune, na 2 % v smislu člena 92.
5.9 Primerjava skupne stopnje napak in stopnje preostalih napak (kot je prikazano v oddelku 9.2 spodaj) z 2-odstotno ravnjo pomembnosti, da se ugotovi, ali v zvezi s populacijo obstajajo pomembne netočnosti, in se določi vpliv na revizijsko mnenje.
5.10 Podrobnosti v zvezi s tem, ali so katere koli odkrite nepravilnosti veljale za sistemske, ter o sprejetih ukrepih, vključno s količinsko opredelitvijo nepravilnih odhodkov in z njimi povezanih finančnih popravkov.
5.11 Informacije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi revizij operacij, izvedenih glede skupnega vzorca za programe Interreg na podlagi posebnih pravil za revizije operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg, kakor je določeno v členu 48 Uredbe (EU) št. [uredba ETS].
5.12 Informacije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi revizij operacij, izvedenih za pretekla obračunska leta, zlasti kar zadeva resne sistemske pomanjkljivosti.
5.13 Tabela s tipologijo napak, ki je bila morda dogovorjena s Komisijo.
5.14 Zaključki v zvezi s pravilnim delovanjem upravljavskega in kontrolnega sistema, oblikovani na podlagi glavnih ugotovitev revizij operacij.
Oddelek 5.14 je treba prilagoditi za programe Interreg, da bi se opisali koraki za oblikovanje zaključkov na podlagi posebnih pravil za revizije operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg, kakor je določeno v členu 48 Uredbe (EU) št. [uredba ETS].
6. Revizije obračunov
6.1 Navedba organov, ki so revidirali obračune.
6.2 Opis revizijskega pristopa, uporabljenega za preverjanje popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračuna. To vključuje sklic na revizijsko delo, opravljeno v kontekstu revizij sistema, revizij operacij, ki so pomembne za zagotovilo o obračunih, in dodatnih preverjanj osnutkov obračunov, ki se opravijo, preden se ti pošljejo Komisiji.
6.3 Na podlagi revizij oblikovani zaključki v zvezi s popolnostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov, vključno z navedbo izvedenih ustreznih finančnih popravkov, ki so bili upoštevani v obračunih, da bi se upoštevali takšni zaključki.
6.4 Navedba, ali so katere koli odkrite nepravilnosti veljale za sistemske, in opis sprejetih ukrepov.
7. Druge informacije
7.1 Ocena revizijske oblasti glede primerov domnevnih goljufij, ki jih je odkrila v okviru revizij (vključno s primeri, ki so jih sporočili drugi nacionalni organi ali organi EU v zvezi z operacijami, ki jih je revidirala revizijska oblast), ter navedba sprejetih ukrepov. Informacije o številu primerov, njihovi resnosti in zneskih, na katere so vplivale goljufije, če so znani.
7.2 Naknadni dogodki, ki so se zgodili po koncu obračunskega leta in pred posredovanjem letnega poročila o kontroli Komisiji ter so bili upoštevani pri določitvi stopnje zagotovila in oblikovanju mnenja revizijske oblasti.
8. Splošna stopnja zagotovila
8.1 Navedba splošne stopnje zagotovila v zvezi s pravilnim delovanjem upravljavskega in kontrolnega sistema ter pojasnilo o tem, kako je bila ta stopnja pridobljena na podlagi kombinacije rezultatov revizij sistemov in revizij operacij. Če je relevantno, revizijska oblast upošteva tudi rezultate drugega izvedenega nacionalnega revizijskega dela ali revizijskega dela Unije.
8.2 Ocena morebitnih blažilnih ukrepov, ki niso povezani z izvedenimi finančnimi popravki, ocena izvedenih finančnih popravkov in ocena potrebe po kakršnih koli dodatnih korektivnih ukrepih, tako z vidika izboljšanja upravljavskih in kontrolnih sistemov kot tudi posledic za proračun EU.
9. PRILOGE K LETNEMU POROČILU O KONTROLI
9.1 Rezultati revizij sistema
Revidirani subjekt
Sklad (program s financiranjem iz več skladov)
Naziv revizije
Datum končnega revizijskega poročila
Program: [št. CCI in ime programa]
Splošna ocena (kategorija 1, 2, 3, 4)
[kot je opredeljena v tabeli 2 v Prilogi X k Uredbi]
Opombe
Ključne zahteve (kakor je ustrezno)
[kot so opredeljene v tabeli 1 v Prilogi X k Uredbi]
KZ 1
KZ 2
KZ 3
KZ 4
KZ 5
KZ 6
KZ 7
KZ 8
KZ 9
KZ 10
Organ upravljanja
Posredniški organ(-i)
Računovodska funkcija (če je ne opravlja organ upravljanja)
Opomba: Prazni deli v tej tabeli se nanašajo na ključne zahteve, ki se ne uporabljajo za revidirani subjekt
9.2 Rezultati revizij operacij
Sklad
Št. CCI programa
Naslov programa
A
B
C
D
E
F
G
H
Znesek v EUR, ki ustreza populaciji, iz katere je izhajal vzorec (7)
Odhodki v povezavi z obračunskim letom, revidirani za naključni vzorec
Znesek nepravilnih odhodkov v naključnem vzorcu
Skupna stopnja napak
(8)
Popravki, izvedeni zaradi skupne stopnje napak
Skupna stopnja preostalih napak
(F = (D * A) – E)
Drugi revidirani odhodki (9)
Znesek nepravilnih odhodkov v drugih revidiranih odhodkih
Znesek (10)
%
(11)
(1) Kot je opredeljeno v členu 2(29) Uredbe
(2) Naključne, sistemske, izjemne.
(3) Na primer: upravičenost, javna naročila, državna pomoč.
(4) Stopnja napake glede na stratum se navede, če je bila uporabljena stratifikacija, ki je zajela podpopulacije s podobnimi lastnostmi, kot so operacije, ki so sestavljene iz finančnih prispevkov iz programa za finančne instrumente, postavk visoke vrednosti, skladov (v primeru programov, ki se financirajo iz več skladov).
(5) Skupne napake, od katerih se odštejejo popravki iz točke 5.8 zgoraj, deljeno s celotno populacijo.
(6) Splošna stopnja zagotovila ustreza eni od štirih kategorij, opredeljenih v tabeli 2 Priloge X k Uredbi.
(7) Stolpec „A“ se nanaša na populacijo, iz katere je izhajal naključni vzorec, tj. skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa upravljanja/računovodske funkcije in vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji, brez morebitnih negativnih vzorčnih enot. Če je ustrezno, se pojasnila predložijo v oddelku 5.4 zgoraj.
(8) Skupna stopnja napak se izračuna, preden se uporabijo morebitni finančni popravki v zvezi z revidiranim vzorcem ali populacijo, iz katere je izhajal naključni vzorec. Če naključni vzorec zajema več kot en sklad ali program, se skupna stopnja napak, ki je (izračunana) predstavljena v stolpcu „D“, nanaša na celotno populacijo. Če se uporabi stratifikacija, se dodatne informacije glede na stratum predložijo v oddelku 5.7 zgoraj.
(9) Stolpec „G“ se nanaša na odhodke, revidirane v okviru dopolnilnega vzorca.
(10) Znesek revidiranih odhodkov (če se uporabi izbor manjšega vzorca, se v ta stolpec vključi samo znesek postavk odhodkov, ki so bile dejansko revidirane).
(11) Odstotek odhodkov, revidiranih v zvezi s populacijo.
9.3 Izračuni, na katerih temeljijo izbor naključnega vzorca, skupna stopnja napak in skupna stopnja preostalih napak
PRILOGA XVIII
Predloga za revizijsko strategijo – člen 72
1. UVOD
(a) Navedba programov (naslovi in številke CCI(1)), skladi in obdobje, zajeto z revizijsko strategijo.
(b) Navedba revizijske oblasti, ki je odgovorna za pripravo, spremljanje in posodabljanje revizijske strategije, ter morebitnih drugih organov, ki so prispevali k temu dokumentu.
(c) Navedba statusa revizijske oblasti (nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ) in organa, v okviru katerega deluje;
(d) Sklic na izjavo o poslanstvu, listino o reviziji ali nacionalno zakonodajo (če je ustrezno), ki vsebujejo navedbo nalog in pristojnosti revizijske oblasti in drugih organov, ki izvajajo revizije v okviru njene pristojnosti;
(e) Potrdilo revizijske oblasti, da so organi, ki izvajajo revizije, funkcionalno in organizacijsko neodvisni.
2. OCENA TVEGANJA
(a) Pojasnilo glede uporabljene metode za oceno tveganja in
(b) notranji postopki za posodabljanje ocene tveganja.
3. METODOLOGIJA
3.1 Pregled
(a) Sklic na mednarodno sprejete revizijske standarde, ki jih bo revizijska oblast uporabljala pri svojem revizijskem delu
(b) Informacije o tem, kako bo revizijska oblast pridobila zagotovilo v zvezi s programi s standardnim upravljavskim in kontrolnim sistemom ter v zvezi s programi z okrepljenimi sorazmernejšimi ureditvami (opis najpomembnejših elementov – vrst revizij in njihovega obsega).
(c) Navedba postopkov, vzpostavljenih za pripravo letnega poročila o kontroli in letnega revizijskega mnenja, ki se predložita Komisiji v skladu s členom 71(3) Uredbe, s potrebnimi izjemami za programe Interreg na podlagi posebnih pravil za revizije operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg, kot je določeno v členu 48 Uredbe (EU) št. [uredba o ETS].
(d) Navedba revizijskih priročnikov ali postopkov, ki vsebujejo opis glavnih faz revizijskega dela, vključno z razvrščanjem in obravnavo napak, odkritih med pripravo letnega poročila o kontroli, ki se predloži Komisiji v skladu s členom 71(3) Uredbe.
(e) Za programe Interreg, navedba posebnih revizijskih ureditev in pojasnilo, kako namerava revizijska oblast zagotoviti sodelovanje s Komisijo v zvezi z revizijami operacij v okviru skupnega vzorca za Interreg, ki ga pripravi Komisija v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. [uredba o ETS].
(f) Za programe Interreg bo v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. [uredba o uredba o ETS] morda potrebno opraviti dodatno revizijsko delo (sklic na posebne revizijske ureditve v zvezi s tem in na nadaljnje ukrepe, izvedene na podlagi tega dodatnega revizijskega dela).
3.2 Revizije pravilnega delovanja upravljavskih in kontrolnih sistemov (revizije sistemov)
Navedba organov/struktur, ki bodo predmet revizije, ter relevantnih ključnih zahtev v okviru revizije sistemov. Seznam bi moral vključevati vse organe, ki so bili imenovani v zadnjih dvanajstih mesecih.
Če je ustrezno, sklic na revizijski organ, na katerega se za izvedbo teh revizij zanaša revizijska oblast.
Navedba vseh revizij sistemov, ki zadevajo posebna tematska področja ali organe, kot so:
(a) kakovost in število upravnih upravljalnih preverjanj in upravljalnih preverjanj na kraju samem z vidika pravil javnega naročanja, pravil o državni pomoči, okoljskih zahtev in drugega prava, ki se uporablja;
(b) kakovost izbora projektov ter upravljalnih preverjanj na ravni organa upravljanja ali posredniškega organa;
(c) vzpostavitev in izvajanje finančnih instrumentov na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente;
(d) delovanje in varnost elektronskih sistemov ter njihova interoperabilnost s sistemom Komisije za elektronsko izmenjavo podatkov;
(e) zanesljivost podatkov, ki jih organ upravljanja zagotovi o ciljnih vrednostih in mejnikih ter o napredku, ki ga program dosega pri uresničevanju svojih ciljev;
(f) finančne popravke (odbitke iz obračunov);
(g) izvajanje učinkovitih in sorazmernih ukrepov za preprečevanje goljufij, podprtih z oceno tveganja za goljufije.
3.3 Revizije operacij, razen za programe Interreg
(a) Opis metodologije vzorčenja (ali sklic na notranji dokument, v katerem je opisana), ki se uporabi v skladu s členom 73 Uredbe (ter drugih posebnih postopkov, vzpostavljenih za revizije operacij, in sicer v zvezi z razvrstitvijo in obravnavo odkritih napak, vključno s primeri suma goljufij).
(b) Potreben je ločen opis za leta, v katerih se države članice za enega ali več programov odločijo uporabiti okrepljene sorazmernejše ureditve v skladu s členom 77 Uredbe.
3.4. Revizije operacij za programe Interreg
(a) Opis obravnave ugotovitev in napak, ki se uporabi v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. [uredba o uredba o ETS] (ali sklic na notranji dokument, v katerem je ta obravnava opisana), ter drugih posebnih postopkov, vzpostavljenih za revizije operacij, in sicer v zvezi s skupnim vzorcem za Interreg, ki ga Komisija pripravi vsako leto.
(b) Za leta, za katera skupni vzorec za revizije operacij za programe Interreg ne vključuje operacij ali vzorčnih enot iz zadevnega programa, je potreben ločen opis.
V tem primeru bi bilo treba vključiti opis metodologije vzorčenja, ki jo uporabi revizijska oblast, ter drugih posebnih postopkov, vzpostavljenih za revizije operacij, in sicer v zvezi z razvrstitvijo in obravnavo odkritih napak itd.
3.5 Revizije obračunov
Opis revizijskega pristopa k reviziji obračunov
3.6 Preverjanje izjave o upravljanju
Sklic na notranje postopke, ki določajo delo, vključeno v preverjanje izjave o upravljanju, ki jo je pripravil organ upravljanja za namen revizijskega mnenja.
4. NAČRTOVANO REVIZIJSKO DELO
(a)
Opis in utemeljitev prednostnih nalog revizije in ciljev v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma, skupaj z razlago povezave med rezultati ocene tveganja in načrtovanim revizijskim delom.
(
b)Okvirni časovni razpored revizijskih nalog v zvezi s tekočim obračunskim letom in dvema naslednjima obračunskima letoma za revizije sistemov (vključno z revizijami, ki so usmerjene v posebna tematska področja), kot je navedeno v nadaljevanju.
Organi/Telesa ali posebna tematska področja, ki bodo predmet revizije
Št. CCI
Naslov programa
Organ, pristojen za revizijo
Rezultat ocene tveganja
20xx
Cilj in obseg revizije
20xx
Cilj in obseg revizije
20xx
Cilj in obseg revizije
5. VIRI
(a)
Organizacijska shema revizijskega organa.
(b)
Navedba načrtovanih virov, ki bodo dodeljeni v zvezi s tekočim obračunskim letom in naslednjima dvema obračunskima letoma (vključno z informacijami o morebitnem načrtovanem zunanjem izvajanju in njegovem obsegu, če je ustrezno).
(1) Navedba programov, zajetih s skupnim upravljavskim in kontrolnim sistemom, če je pripravljena ena sama strategija za več programov.
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
Prednostna naloga
Osnova za izračun (javni
ali skupni odhodki) (')
(A)
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, v smislu člena 85(3)(a) in 85(4)
(B)
Znesek za tehnično pomoč v smislu člena 85(3)(b)
(C)
Skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan v smislu člena 85(3)(c)
(C)
Prednostna naloga 1
<type='S' input='C'>
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 2
<type='S' input='C'>
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 3
<type='S' input='C'>
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Skupaj
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
IZJAVA
Računovodska funkcija/organ upravljanja z validacijo tega zahtevka za plačilo zahteva plačilo spodaj navedenih zneskov.
Zastopnik organa, pristojnega za računovodsko funkcijo:
ali
Zastopnik organa upravljanja, pristojnega za računovodsko funkcijo:
<type="S" input="G">
ZAHTEVEK ZA PLAČILO
SKLAD
Manj razvite regije
Regije v prehodu
Bolj razvite regije
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
Ali
Velja le za sklade AMIF/SNV in IUMV
Sklad
Zneski
<type="S" input="G">
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="G">
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="G">
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="G">
Vrsta ukrepov št. 4 [sklic na člena 14 in 15 uredbe o AMIF]
<type="Cu" input="G">
SKLAD
ZNESEK
<type="S" input="G">
<type="Cu" input="G">
Plačilo se izvrši na naslednji bančni račun:
Imenovani organ
<type="S" maxlength="150" input="G">
Banka
<type="S" maxlength="150" input="G">
BIC
<type="S" maxlength="11" input="G">
IBAN bančnega računa:
<type="S" maxlength="34" input="G">
Imetnik računa (če ni isti kot imenovani organ)
<type="S" maxlength="150" input="G">
Dodatek: Informacije o prispevkih iz programa, ki so bili plačani finančnim instrumentom v skladu s členom 86 Uredbe in vključeni v zahtevke za plačilo (kumulativno od začetka programa)
Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo in plačan finančnemu instrumentu v skladu s členom 86 (znaša lahko največ [25 %] skupnega zneska prispevkov iz programa, ki so v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju odobreni za finančni(-e) instrument(-e))
Skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom
Znesek ustreznega javnega prispevka
Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so bili dejansko plačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni odhodki v smislu člena 86
Znesek ustreznega javnega prispevka
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Severne redko
poseljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 2
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Severne redko
poseljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 3
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Severne redko
poseljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Skupaj
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo in plačan finančnemu instrumentu v skladu s členom 86 (znaša lahko največ [25 %] skupnega zneska prispevkov iz programa, ki so v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju odobreni za finančni(-e) instrument(-e))
Skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom
Znesek ustreznega javnega prispevka
Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so bili dejansko plačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni odhodki v smislu člena 86
Znesek ustreznega javnega prispevka
Prednostna naloga 1
Prednostna naloga 2
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 3
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Skupaj
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
ali
Velja le za sklade AMIF/SNV in IUMV
Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo in plačan finančnemu instrumentu v skladu s členom 86 (znaša lahko največ [25 %] skupnega zneska prispevkov iz programa, ki so v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju odobreni za finančni(-e) instrument(-e))
Organ upravljanja, pristojen za zadevni program, potrjuje, da:
1) je obračun popoln in točen ter da so odhodki iz obračuna skladni z veljavnim pravom ter so zakoniti in pravilni;
2) so upoštevane določbe iz uredb za posamezne sklade, člena 63(5) Uredbe (EU, Euratom) št. [Finančna uredba] ter člena 68(a) do (e) Uredbe;
3) so upoštevane določbe člena 76 glede dostopnosti dokumentov.
Predstavnik organa upravljanja:
<type="S" input="G">
Dodatek 1: Zneski, vneseni v računovodske sisteme računovodske funkcije/organa upravljanja
Prednostna naloga
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa, ki opravlja računovodsko funkcijo, in vključeni v zahtevke za plačilo za obračunsko leto, v smislu člena 92(3)(a)
(A)
Znesek za tehnično pomoč v smislu člena 85(3)(b)
(B)
Skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan v smislu člena 92(3)(a)
(C)
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Severne redko poseljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Severne redko poseljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 3
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Severne redko poseljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 4
Skupaj
Manj razvite regije
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Severne redko poseljene regije
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Skupaj
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
ali
Velja le za sklade AMIF/SNV in IUMV
Specifični cilj
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa upravljanja in vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji
(A)
Skupni znesek ustreznih javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju operacij
(B)
Specifični cilj 1
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Vrsta ukrepov št. 4 [sklic na člena 14 in 15 uredbe o AMIF]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Specifični cilj 2
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
Prednostna naloga
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa, ki opravlja računovodsko funkcijo, in vključeni v zahtevke za plačilo za obračunsko leto, v smislu člena 92(3)(a)
(A)
Znesek za tehnično pomoč v smislu člena 85(3)(b)
(B)
Skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan v smislu člena 92(3)(a)
(C)
Prednostna naloga 1
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 2
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 3
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Skupaj
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Dodatek 2: Zneski, ki so bili med obračunskim letom umaknjeni
Prednostna naloga
UMAKNJENI ZNESKI
Skupni znesek upravičenih odhodkov iz zahtevkov za vmesno plačilo
Ustrezni javni prispevek
(A)
(B)
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Severne redko poseljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Severne redko poseljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 3
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije
Severne redko poseljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 4
Skupaj
Manj razvite regije
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Severne redko poseljene regije
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
SKUPAJ
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Razčlenitev zneskov, ki so bili med obračunskim letom umaknjeni, po obračunskem letu izjave o ustreznih odhodkih
V zvezi z obračunskim letom, ki se konča 30. junija XX ... (skupaj)
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Od tega zlasti zneski, ki so bili popravljeni na podlagi revizij operacij
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
V zvezi z obračunskim letom, ki se konča 30. junija... (skupaj)
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Od tega zlasti zneski, ki so bili popravljeni na podlagi revizij operacij
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
Prednostna naloga
UMAKNJENI ZNESKI
Skupni znesek upravičenih odhodkov iz zahtevkov za plačilo
Ustrezni javni prispevek
(A)
(B)
Prednostna naloga 1
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 2
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 3
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
SKUPAJ
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Razčlenitev zneskov, ki so bili med obračunskim letom umaknjeni, po obračunskem letu izjave o ustreznih odhodkih
V zvezi z obračunskim letom, ki se konča 30. junija XX ... (skupaj)
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Od tega zlasti zneski, ki so bili popravljeni na podlagi revizij operacij
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
V zvezi z obračunskim letom, ki se konča 30. junija ... (skupaj)
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Od tega zlasti zneski, ki so bili popravljeni na podlagi revizij operacij
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
ali
Velja le za sklade AMIF/SNV in IUMV
Specifični cilj
UMAKNJENI ZNESKI
Skupni znesek upravičenih odhodkov iz zahtevkov za plačilo
Ustrezni javni odhodki
(A)
(B)
Specifični cilj 1
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Vrsta ukrepov št. 4 [sklic na člena 14 in 15 uredbe o AMIF]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Specifični cilj 2
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Specifični cilj 3
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Skupaj
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Vrsta ukrepov št. 4 [sklic na člena 14 in 15 uredbe o AMIF]
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
SKUPAJ
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Razčlenitev zneskov, ki so bili med obračunskim letom umaknjeni, po obračunskem letu izjave o ustreznih odhodkih
V zvezi z obračunskim letom, ki se konča 30. junija .... (skupaj)
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Od tega zlasti zneski, ki so bili popravljeni na podlagi revizij operacij
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
V zvezi z obračunskim letom, ki se konča 30. junija ... (skupaj)
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Od tega zlasti zneski, ki so bili popravljeni na podlagi revizij operacij
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Dodatek 2: Zneski prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom (kumulativno od začetka programa) ‒ člen 86
Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo in plačan finančnemu instrumentu v skladu s členom 86 (znaša lahko največ [25 %] skupnega zneska prispevkov iz programa, ki so v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju odobreni za finančni(-e) instrument(-e))
Skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom
Znesek ustreznega javnega prispevka
Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so bili dejansko plačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni odhodki v smislu člena 86
Znesek ustreznega javnega prispevka
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Severne redko poseljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 2
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Severne redko poseljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 3
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Manj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Severne redko poseljene regije
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 4
Skupaj
Manj razvite regije
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Regije v prehodu
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Bolj razvite regije
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Najbolj oddaljene regije
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Severne redko poseljene regije
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Skupaj
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo in plačan finančnemu instrumentu v skladu s členom 86 (znaša lahko največ [25 %] skupnega zneska prispevkov iz programa, ki so v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju odobreni za finančni(-e) instrument(-e))
Skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom
Znesek ustreznega javnega prispevka
Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so bili dejansko plačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni odhodki v smislu člena 86
Znesek ustreznega javnega prispevka
Prednostna naloga 1
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 2
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Prednostna naloga 3
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Skupaj
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
ali
Velja le za sklade AMIF/SNV in IUMV
Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo in plačan finančnemu instrumentu v skladu s členom 86 (znaša lahko največ [25 %] skupnega zneska prispevkov iz programa, ki so v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju odobreni za finančni(-e) instrument(-e))
Skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom
Znesek ustreznega javnega prispevka
Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so bili dejansko plačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni odhodki v smislu člena 86
Znesek ustreznega javnega prispevka
Specifični cilj 1
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Specifični cilj 2
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Specifični cilj 3
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV]
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
<type="Cu" input="M">
Skupaj
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
<type="Cu" input="G">
Dodatek 4: Uskladitev odhodkov ‒ člen 92
Prednostna naloga
Skupni znesek upravičenih odhodkov, vključenih v zahtevke za plačilo, ki so bili predloženi Komisiji
Odhodki, prijavljeni v skladu s členom 92 Uredbe
Razlika
Opombe (obvezno v primeru razlike)
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij
Skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan pri izvajanju operacij
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme računovodske funkcije in vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji
Skupni znesek ustreznega prispevka, ki je bil ali bo plačan pri izvajanju operacij