Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0332(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0288/2018

Predložena besedila :

A8-0288/2018

Razprave :

PV 22/10/2018 - 16
CRE 22/10/2018 - 16
PV 27/03/2019 - 23
CRE 27/03/2019 - 23

Glasovanja :

PV 23/10/2018 - 7.13
CRE 23/10/2018 - 7.13
Obrazložitev glasovanja
PV 28/03/2019 - 8.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0397
P8_TA(2019)0320

Sprejeta besedila
PDF 413kWORD 144k
Četrtek, 28. marec 2019 - Strasbourg
Kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi ***I
P8_TA(2019)0320A8-0288/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (COM(2017)0753 – C8-0019/2018 – 2017/0332(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0753),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0019/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj češke poslanske zbornice, irskega parlamenta, avstrijskega zveznega sveta in spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. maja 2018(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(3),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 18. maja 2018, naslovljenega na Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0288/2018),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(4) in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 107.
(2) UL C 361, 5.10.2018, str. 46.
(3) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
(4) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 23. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0397).


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev)
P8_TC1-COD(2017)0332

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva Sveta 98/83/ES(4) je bila večkrat bistveno spremenjena(5). Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti.

(2)  Direktiva 98/83/ES je določila pravni okvir za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. Ta direktiva bi morala imeti isti cilj in zagotavljati splošni dostop do te vode za vse v Uniji. V ta namen je treba na ravni Unije predpisati minimalne zahteve, ki jih mora izpolnjevati voda, predvidena za ta namen. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v določenih primerih predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, ter da izpolnjuje navedene minimalne zahteve. [Spremembe 161, 187, 206 in 213]

(2a)  V skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 2. decembra 2015 z naslovom „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ bi morala ta direktiva stremeti k spodbujanju učinkovitosti in trajnosti vodnih virov ter s tem doseči cilje krožnega gospodarstva. [Sprememba 2]

(2b)  Človekovo pravico do vode in sanitarnih storitev je generalna skupščina Združenih narodov kot tako priznala 28. julija 2010, kar pomeni, da dostop do čiste pitne vode ne bi smel biti omejen zgolj zato, ker si je končni uporabnik ne more privoščiti. [Sprememba 3]

(2c)  Potrebna je usklajenost med Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6) in to direktivo. [Sprememba 4]

(2d)   Zahteve, določene v tej direktivi, bi morale odražati nacionalne razmere in pogoje dobaviteljev vode v državah članicah. [Sprememba 5]

(3)  Iz področja uporabe te direktive je treba izključiti naravne mineralne vode in vode, ki so medicinski proizvodi, saj so te vode zajete v Direktivi 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7) oziroma Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8). Direktiva 2009/54/ES obravnava tako naravne mineralne vode kot tudi izvirske vode, vendar bi morala biti samo prva kategorija izvzeta iz področja uporabe te direktive. V skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) Direktive 2009/54/ES bi morale izvirske vode izpolnjevati določbe te direktive. Ta obveznost pa ne bi smela veljati za mikrobiološke parametre iz dela A Priloge I k tej direktivi. V primeru vode, namenjene za prehrano ljudi, iz javnega vodovoda ali zasebnih vodnjakov, ki se toči v steklenice ali druge posode, namenjene prodaji ali uporabi pri gospodarski proizvodnji, pripravi ali obdelavi živil, bi morala voda načeloma še naprej izpolnjevati določbe te direktive do mesta ustrezanja (tj. pipe), nato pa bi se morala obravnavati kot živilo v skladu z drugim pododstavkom člena 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(9). Kadar so izpolnjene zahteve glede varnosti hrane, bi morali biti pristojni organi v državah članicah imeti pristojnost, da dovolijo ponovno uporabo vode v živilskopredelovalni industriji. [Sprememba 6]

(4)  V skladu z zaključkom evropske državljanske pobude o pravici do vode (Pravica do vode)(10), v katerem se Unijo poziva, naj si bolj prizadeva za splošen dostop do vode, se je začelo vseevropsko javno posvetovanje in za Direktivo 98/83/ES je bila opravljena ocena programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT)(11). Na podlagi tega se je izkazalo, da je treba nekatere določbe Direktive 98/83/ES posodobiti. Opredeljena so bila štiri področja, na katerih so možne izboljšave, in sicer seznam vrednosti parametrov, ki temeljijo na kakovosti, omejeno zanašanje na pristop, ki temelji na tveganju, nenatančne določbe glede obveščanja potrošnikov in razlike med sistemi za odobritev materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ter posledice, ki jih to ima na človeško zdravje. Poleg tega je evropska državljanska pobuda o pravici do vode kot ločen problem opredelila dejstvo, da ima del prebivalstva, zlasti marginalizirane skupine, nima dostopa iz ranljivih in marginaliziranih skupin omejen dostop do poceni vode, namenjene za prehrano ljudi, ki ali ga sploh nima, kar je tudi ena od zavez v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 6 iz Agende 2030 ZN OZN. V tem kontekstu je Evropski parlament priznal pravico dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse v Uniji. Zadnja opredeljena težava je splošno pomanjkanje ozaveščenosti o iztekanju vode, ki je posledica nezadostnega vlaganja v vzdrževanje in obnavljanje vodne infrastrukture, na kar je bilo opozorjeno tudi v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o vodni infrastrukturi(12), ter včasih nezadostnega poznavanja vodovodnih sistemov. [Sprememba 7]

(4a)   Za dosego ambicioznih ciljev, postavljenih v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 6 Združenih narodov, bi morale biti države članice dolžne izvajati akcijske načrte, da bi zagotovile splošen in enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode za vse do leta 2030. [Sprememba 8]

(4b)   Evropski parlament je dne 8. septembra 2015 sprejel resolucijo o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“. [Sprememba 9]

(5)  Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo je opravil natančen pregled seznama parametrov in vrednosti parametrov iz Direktive 98/83/ES, da bi ugotovil, če ga je treba posodobiti zaradi tehničnega in znanstvenega napredka. Rezultati navedenega pregleda(13) so pokazali, da bi bilo treba nadzorovati enterične patogene in Legionello, dodati šest kemijskih parametrov ali skupin parametrov, tri reprezentativne spojine, ki so endokrini motilci, pa bi se morale upoštevati s previdnostnimi referenčnimi vrednostmi. Za tri nove parametre bi bilo treba ob upoštevanju previdnostnega načela določiti vrednosti parametrov, ki so strožje od vrednosti, ki jih je predlagala Svetovna zdravstvena organizacija, vendar še vedno izvedljive. Za svinec je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da bi morale biti koncentracije tako nizke, kot je razumno izvedljivo, medtem ko vrednosti kroma še vedno ocenjuje; zato bi se za oba parametra moralo uporabiti prehodno obdobje desetih let, preden začnejo veljati strožje vrednosti.

(5a)   Voda, namenjena za prehrano ljudi, ima osrednjo vlogo pri prizadevanjih Unije za povečanje varstva zdravja ljudi in okolja pred kemikalijami, ki so endokrini motilci. Ureditev spojin, ki so endokrini motilci, v tej direktivi predstavlja spodbuden korak v smeri posodobitve strategije Unije glede endokrinih motilcev, ki jo je Komisija dolžna čim prej zagotoviti. [Sprememba 11]

(6)  Poleg tega je Svetovna zdravstvena organizacija predlagala, naj tri vrednosti parametrov postanejo manj stroge in naj se pet parametrov črta s seznama. Vendar se navedene spremembe ne štejejo za potrebne, saj pristop, ki temelji na tveganju, uveden z Direktivo Komisije (EU) 2015/1787(14), dobaviteljem vode pod določenimi pogoji omogoča črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati. Metode čiščenja za izpolnjevanje navedenih vrednosti parametrov že obstajajo.

(6a)  Če znanstveno znanje ne zadostuje za ugotovitev, ali obstaja tveganje za zdravje ljudi, ali za določitev dovoljene vrednosti snovi, prisotne v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, bi bilo treba v skladu s previdnostnim načelom to snov nadzorovati, dokler ne bodo na voljo jasnejši znanstveni podatki. Države članice bi zato morale nove parametre spremljati ločeno. [Sprememba 13]

(6b)   Indikatorski parametri nimajo neposrednega vpliva na javno zdravje. So pa pomembni pri ugotavljanju delovanja proizvodnih in distribucijskih omrežij za vodo ter ocenjevanju kakovosti vode. Lahko namreč razkrijejo pomanjkljivosti pri čiščenju vode, imajo pa tudi pomembno vlogo pri povečevanju in ohranjanju zaupanja potrošnikov v kakovost vode. Zato bi jih morale države članice spremljati. [Sprememba 14]

(7)  Kadar je na njihovih ozemljih to potrebno za popolno izvajanje previdnostnega načela in za zaščito zdravja ljudi, bi se moralo od držav članic zahtevati, da določijo vrednosti za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I. [Sprememba 15]

(8)  Elementi preventivnega načrtovanja varne oskrbe in elementi, ki temeljijo na tveganju, so bili v Direktivi 98/83/ES obravnavani le v omejenem obsegu. Prvi elementi pristopa, ki temelji na tveganju, so bili uvedeni že leta 2015 z Direktivo (EU) 2015/1787, ki je spremenila Direktivo 98/83/ES, da bi se državam članicam omogočilo odstopanje od programov spremljanja, ki so jih vzpostavile, če se opravijo verodostojne ocene tveganja, ki lahko temeljijo na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti pitne vode(15). Te smernice, ki so določile t. i. načrt varne oskrbe z vodo, so skupaj s standardom EN 15975-2 o zanesljivosti oskrbe s pitno vodo, mednarodno priznana načela, na katerih temeljijo proizvodnja, distribucija, spremljanje in analiza parametrov za vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ohraniti bi jih bilo treba tudi v tej direktivi. Da bi se zagotovilo, da navedena načela niso omejena na vidike spremljanja, da bi se čas in sredstva osredotočili na tveganja, ki so pomembna, in na stroškovno učinkovite ukrepe pri viru ter da bi se izognili analizam in prizadevanjem v zvezi z nepomembnimi vprašanji, je primerno uvesti pristop, ki v celoti temelji na tveganju, po vsej verigi oskrbe, od območja odvzema prek distribucije do pipe. Ta pristop bi moral temeljiti na pridobljenem znanju in ukrepih, ki se izvajajo v skladu z Direktivo 2000/60/ES, ter bolje upoštevati vpliv podnebnih sprememb na vodne vire. Pristop, ki temelji na tveganju, bi moral biti sestavljen iz treh komponent: prvič, ocena nevarnosti, povezanih z območjem odvzema („ocena nevarnosti“), ki jo opravi država članica v skladu s smernicami in priročnikom o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije(16); drugič, možnost, da dobavitelj vode spremljanje prilagodi glavnim tveganjem („ocena tveganja pri oskrbi“); in tretjič, ocena možnih tveganj, ki izhajajo iz hišnih vodovodnih omrežij (npr. Legionella legionella ali svinec), s posebnim poudarkom na prednostnih prostorih („ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu“), ki jo opravi država članica. Te ocene bi se morale redno pregledovati, med drugim kot odziv na grožnje, ki jih predstavljajo izjemni vremenski pojavi, povezani s podnebjem, in znane spremembe človekovega delovanja na območju odvzema ali kot odziv na incidente, povezane z virom. Pristop, ki temelji na tveganju, zagotavlja stalno izmenjavo informacij med pristojnimi organi in, dobavitelji vode in drugimi deležniki, vključno z odgovornimi za vire onesnaževanja ali tveganje onesnaževanja. Izjemoma je lahko izvajanje pristopa, ki temelji na tveganju, prilagojeno posebnim omejitvam za pomorska plovila, ki razsoljujejo vodo in prevažajo potnike. Pomorska plovila pod evropsko zastavo se namreč pri plutju v mednarodnih vodah ravnajo v skladu z mednarodnim regulativnim okvirom. Poleg tega pa morata prevoz in proizvodnja vode, namenjene za prehrano ljudi, na krovu izpolnjevati posebne omejitve, kar pomeni tudi prilagoditev določb te direktive. [Sprememba 16]

(8a)   Neučinkovita raba vodnih virov, zlasti iztekanja v infrastrukturi za dobavo vode, povzroča prekomerno izkoriščanje redkih virov vode, namenjene za prehrano ljudi. To resno ovira države članice pri doseganju ciljev, zastavljenih v okviru Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 17]

(9)  Ocena Pri oceni nevarnosti bi morala biti namenjena zmanjšanju se moral uporabiti celovit pristop k oceni tveganja z jasnim ciljem zmanjšanja stopnje čiščenja, ki se zahteva za proizvodnjo vode, namenjene za prehrano ljudi, na primer z zmanjšanjem pritiskov, ki povzročajo onesnaževanje ali tveganje onesnaževanja vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi. V ta namen bi morale države članice opredeliti nevarnosti nevarnost in možne vire onesnaževanja, ki so povezani s temi vodnimi telesi, ter spremljati onesnaževala, ki so jih opredelile kot pomembna, na primer zaradi opredeljenih opredeljene nevarnosti (npr. mikroplastika, nitrati, pesticidi ali zdravila, opredeljeni v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(17)), zaradi njihove naravne prisotnosti na območju odvzema (npr. arzen) ali zaradi informacij dobaviteljev vode (npr. nenadno povečanje določenega parametra v surovi vodi). Ti parametri V skladu z Direktivo 2000/60/ES bi se morali ti parametri uporabiti kot označevalci, ki spodbudijo ukrepanje pristojnih organov, da bi se zmanjšal pritisk na vodna telesa, kot so preprečevalni ali blažilni ukrepi (vključno z raziskavami, namenjenimi razumevanju učinkov na zdravje, kadar je to potrebno), da bi se zaščitila navedena vodna telesa in obravnaval vir ali tveganje onesnaževanja, v sodelovanju z dobavitelji vode in zainteresiranimi stranmi vsemi deležniki, vključno z odgovornimi za onesnaževanje ali morebitno onesnaževanje virov. Kadar država članica na podlagi ocene nevarnosti ugotovi, da posamezen parameter na določenem območju odvzema ni prisoten, na primer zato, ker se ta snov nikoli ne pojavlja v podzemnih ali površinskih vodah, bi morala o tem obvestiti ustrezne dobavitelje vode in bi morala imeti možnost, da jim dovoli, da zmanjšajo pogostost spremljanja tega parametra ali ga črtajo s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, brez opravljene ocene tveganja pri oskrbi. [Sprememba 18]

(10)  Glede ocene nevarnosti Direktiva 2000/60/ES od držav članic zahteva, da opredelijo vodna telesa, ki se odvzemajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, jih spremljajo in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje poslabšanja njihove kakovosti, da bi se zmanjšala stopnja čiščenja, ki je potrebna za proizvodnjo vode, primerne za prehrano ljudi. Da bi se izognili podvajanju obveznosti, bi morale države članice med izvajanjem ocene nevarnosti uporabiti spremljanje, ki se izvaja v skladu s členoma 7 in 8 Direktive 2000/60/ES ter Prilogo V k navedeni direktivi, kot tudi ukrepe, vključene v programih ukrepov na podlagi člena 11 Direktive 2000/60/ES.

(11)  Vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za oceno kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, morajo ustrezati na mestih, kjer je voda, namenjena za prehrano ljudi, dostopna uporabnikom. Vendar na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, lahko vpliva hišno vodovodno omrežje. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da v Uniji med vsemi patogeni, ki se prenašajo po vodi, največje zdravstveno breme predstavlja Legionella legionella, natančneje bakterija Legionella pneumophila, ki je vzrok za večino primerov legionarske bolezni v Unij. Prenaša se z vdihovanjem prek sistemov za toplo vodo, na primer med prhanjem. Zato je jasno povezana s hišnim vodovodnim omrežjem. Ker bi uvedba enostranske obveznosti spremljanja prisotnosti tega patogena v vseh zasebnih in javnih prostorih povzročila nerazumno visoke stroške ter nasprotovala načelu subsidiarnosti, je zato ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu primernejša za rešitev tega problema, s posebnim poudarkom na prednostnih prostorih. Poleg tega bi morala biti v okviru ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu obravnavana tudi možna tveganja, ki izhajajo iz proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu bi morala tako med drugim vključevati usmeritev spremljanja na prednostne prostore, oceno tveganj, ki izhajajo iz hišnega vodovodnega omrežja ter z njim povezanih proizvodov in materialov, kot tudi preverjanje lastnosti gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na podlagi njihove izjave o lastnostih v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(18). Izjavi o lastnostih bi bilo treba priložiti tudi informacije iz členov 31 in 33 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(19). Na podlagi te ocene bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi bi med drugim zagotovile, da so v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije(20) vzpostavljeni ustrezni nadzorni ukrepi in ukrepi upravljanja (npr. v primeru izbruhov) ter da migracija z gradbenih proizvodov ne ogroža zdravja ljudi. Vendar, brez poseganja v Uredbo (EU) št. 305/2011, kadar bi ti ukrepi pomenili omejitve prostega pretoka proizvodov in materialov v Uniji, bi morale biti te omejitve ustrezno utemeljene in strogo sorazmerne ter ne bi smele biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami s snovi in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ne bi ogrožala zdravja ljudi. [Sprememba 19]

(12)  Določbe Direktive 98/83/ES o zagotavljanju kakovosti obdelave, opreme in materialov niso bile uspešne pri obravnavanju ovir na notranjem trgu, kar zadeva prosti pretok gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ali zagotavljanju zadostne varnosti glede zdravja ljudi. Še vedno veljajo nacionalne odobritve proizvodov z različnimi zahtevami v posameznih državah članicah. Zato je trženje proizvodov po celotni Uniji za proizvajalce težavno in drago. Odprava tehničnih ovir se lahko uspešno doseže samo z oblikovanjem harmoniziranih tehničnih specifikacij za gradbene proizvode, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) št.305/2011. Navedena uredba omogoča razvoj evropskih standardov za harmonizacijo metod ocenjevanja gradbenih proizvodovTo je posledica odsotnosti minimalnih evropskih standardov na področju higiene za vse proizvode in materiale, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ter določitev mejnih vrednosti in razredov v skladu z ravnijo lastnosti bistvene značilnosti. V ta namen je bila v delovni program na področju standardizacije za leto 2017(21) vključena zahteva za standardizacijo, ki zahteva standardizacijo na področju higiene in varnosti za proizvode in materiale kar je osnovni pogoj, da se v celoti uresniči medsebojno priznavanje med državami članicami. Odprava tehničnih ovir in skladnost vseh proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) št.305/2011, standard pa naj bi bil izdan do leta 2018. Objava tega harmoniziranega standarda v Uradnem listu Evropske unije bo zagotovila razumno sprejemanje odločitev za dajanje varnih gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na trg ali omogočanje njihove dostopnosti na trgu. Posledično bi bilo treba določbe o opremi in materialih, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, črtati, delno nadomestiti z določbami v zvezi z oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu in dopolniti z ustreznimi harmoniziranimi standardi v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011na ravni Unije se lahko zato uspešno dosežeta samo z oblikovanjem minimalnih zahtev glede kakovosti na ravni Unije. Posledično bi bilo treba določbe okrepiti s postopkom za harmonizacijo teh proizvodov in materialov. To bi moralo temeljiti na izkušnjah in napredku več držav članic, ki si s skupnimi močmi že več let prizadevajo za regulativno zbliževanje. [Sprememba 20]

(13)  Vsaka država članica bi morala zagotoviti, da so vzpostavljeni programi spremljanja stanja, da bi preverila, če voda, namenjena za prehrano ljudi, izpolnjuje zahteve te direktive. Večino spremljanja za namene te direktive opravijo dobavitelji vode, po potrebi pa bi morale države članice pojasniti, kateri pristojni organi so odgovorni za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz prenosa te direktive. Tem bi se morala zagotoviti določena prožnost glede parametrov, ki jih spremljajo za namene ocene tveganja pri oskrbi. Če parameter ni zaznan, bi morali imeti dobavitelji vode možnost zmanjšanja pogostnosti spremljanja ali prenehanja spremljanja tega parametra. Ocena tveganja pri oskrbi bi se morala uporabljati pri večini parametrov. Vendar bi se moral osnovni seznam parametrov vedno spremljati z določeno najmanjšo pogostnostjo. Ta direktiva vsebuje predvsem določbe o pogostnosti spremljanja za namene pregledov skladnosti in le omejene določbe o spremljanju za operativne namene. Dodatno spremljanje za operativne namene je lahko potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja čiščenja vode v skladu s presojo dobavitelja vode. V zvezi s tem se dobavitelji vode lahko sklicujejo na smernice in priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije. [Sprememba 21]

(14)  Pristop, ki temelji na tveganju, bi morali postopoma uporabljati vsi dobavitelji vode, vključno z zelo majhnimi, malimi in srednjimi dobavitelji vode, saj je ocena Direktive 98/83/ES pokazala, da jo ti dobavitelji pomanjkljivo izvajajo, včasih zaradi stroškov izvajanja nepotrebnih dejavnosti spremljanja, hkrati pa bi morala obstajati možnost odstopanj za zelo majhne dobavitelje. Pri uporabi pristopa, ki temelji na tveganju, bi bilo treba upoštevati varnostne pomisleke in načelo, da „plača onesnaževalec“. Pri manjših dobaviteljih vode bi moral pristojni organ podpirati dejavnosti spremljanja tako, da bi zagotavljal strokovno podporo. [Sprememba 188]

(14a)   Da bi zagotovili kar največjo varnost javnega zdravja, bi morale države članice poskrbeti za nedvoumno in uravnoteženo porazdelitev odgovornosti za uporabo pristopa, ki temelji na tveganju, v skladu s svojim nacionalnim institucionalnim in pravnim okvirom. [Sprememba 24]

(15)  V primeru neizpolnjevanja zahtev te direktive bi morala zadevna država članica takoj raziskati vzrok in zagotoviti, da se čimprej čim prej izvedejo potrebni sanacijski ukrepi za ponovno vzpostavitev kakovosti vode. V primerih, ko oskrba z vodo predstavlja možno nevarnost za zdravje ljudi, bi bilo treba oskrbo s tako vodo prepovedati ali omejiti njeno uporabo. Poleg tega je treba pojasniti, da, morebitnim prizadetim državljanom pa zagotoviti ustrezne informacije. Poleg tega bi morale države članice neizpolnjevanje v primeru neizpolnjevanja minimalnih zahtev za vrednosti, povezane z mikrobiološkimi in kemijskimi parametri, samodejno šteti kot ugotoviti, ali preseganje vrednosti pomeni možno nevarnost tveganje za zdravje ljudi. Zato bi morale države članice upoštevati zlasti raven preseganja minimalnih zahtev in vrsto zadevnega parametra. V primeru potrebe po sanacijskem ukrepu za ponovno vzpostavitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 191(2) Pogodbe, bi bilo treba dati prednost ukrepom, ki urejajo problem pri viru. [Sprememba 25]

(15a)   Pomembno je preprečiti, da bi onesnažena voda povzročila nevarnost za zdravje ljudi. Zato bi bilo treba oskrbo s tako vodo prepovedati oziroma omejiti njeno uporabo. [Sprememba 26]

(16)  Države članice ne bi več smelemorale imeti pooblastilapooblastilo, da dovolijo odstopanja od te direktive. Prvotni namen odstopanj je bil, da se da državam članicam na voljo do devet let za odpravo neskladnosti z vrednostjo parametra. Izkazalo se je, da je glede na raven ambicioznosti direktive ta postopek obremenjujoč tako za države članice kot tudi za Komisijo. Poleg tega uporaben. Vendar je treba opozoriti, da je ta postopek v nekaterih primerih povzročil zamude pri sprejemanju sanacijskih ukrepov, saj se je možnost odstopanja včasih štela za prehodno obdobje. Določbo o odstopanjih bi bilo zato treba črtati. Zaradi varovanja zdravja ljudi bi se morale v primeru prekoračitve vrednosti parametra določbe v zvezi s sanacijskimi ukrepi uporabljati takoj, brez možnosti odstopanja od vrednosti parametra. A glede na zaostritev parametrov kakovosti, opredeljenih v tej direktivi, in vse pogostejše odkrivanje novih onesnaževal, v zvezi s katerimi so potrebni strožji ukrepi ocenjevanja, spremljanja in upravljanja, bi bilo treba ohraniti postopek odstopanja in ga prilagoditi tem okoliščinam, vendar le, če ne ogrožajo zdravja ljudi in če oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na zadevnem območju ni mogoče ohranjati na drug, razumen način. Določbo o odstopanjih iz Direktive 98/83/ES bi bilo zato treba spremeniti, da bi državam članicam omogočili hitrejše in učinkovitejše izpolnjevanje zahtev te direktive. Poleg tega bi se morala odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9 Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo ob začetku veljavnosti te direktive, pa bi se morala še naprej uporabljati do prenehanja odstopanja, vendar se jih ne bi smelo obnoviti, kot je opredeljeno v določbah, ki se uporabljajo v času, ko je bilo odstopanje odobreno. [Sprememba 27]

(17)  Komisija je v svojem odgovoru na državljansko pobudo „Pravica do vode“ leta 2014(22) pozvala države članice, naj v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije vsem državljanom zagotovijo dostop do najnujnejše oskrbe z vodo. Poleg tega se je zavezala, da si bo „z okoljskimi politikami […] še naprej prizadevala za […] izboljšanje dostopa do varne pitne vode za vse državljane“(23). To je v skladu s členoma 1 in 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. To je tudi v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 6 ZN OZN in z njim povezanim ciljem „vsem omogočiti enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode“. Koncept enakopravnega dostopa zajema širok spekter vidikov, kot so razpoložljivost (npr. zaradi geografskih razlogov, pomanjkanja infrastrukture ali posebnih razmer nekaterih delov prebivalstva), kakovost, sprejemljivost ali cenovna dostopnost. Glede cenovne dostopnosti vode je treba opozoriti, da lahko države članice pri določanju tarif za vodo v skladu z načelom povračila stroškov iz Direktive 2000/60/ES, brez poseganja v člen 9(4) navedene direktive upoštevajo spremembe v ekonomskih in socialnih pogojih za prebivalstvo ter lahko zato sprejmejo socialne tarife ali ukrepe za zaščito prebivalstva iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij. Ta direktiva obravnava zlasti vidike dostopa do vode, ki so povezani s kakovostjo in razpoložljivostjo. Da bi obravnavali navedene vidike, se odzvali na evropsko državljansko pobudo in prispevali k izvajanju načela20 evropskega stebra socialnih pravic(24), v skladu s katerim ima „vsakdo […] pravico dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, vključno z vodo,“ bi se moralo od držav članic zahtevati, da vprašanje dostopa do poceni vode obravnavajo na nacionalni ravni, pri čemer pa bi morale imeti možnost, da do določene mere same odločajo o točni vrsti ukrepa, ki naj bi se izvedel. To je mogoče z ukrepi, ki so med drugim namenjeni izboljšanju dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse, na primer s preprečitvijo uvedbe strožjih zahtev glede kakovosti vode, ki ni utemeljena z vidika javnega zdravja in zaradi katere bi se voda za državljane podražila, s prosto dostopnimi fontanami v mestih, ter spodbujanju njene uporabe z omogočanjem proste oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v javnih zgradbah, restavracijah, nakupovalnih in restavracijahrekreacijskih središčih ter tranzitnih in obljudenih območjih, kot so železniške postaje in letališča. Države članice bi morale imeti proste roke pri določanju prave kombinacije teh instrumentov glede na svoje konkretne nacionalne razmere. [Sprememba 28]

(18)  Evropski parlament je v svoji resoluciji o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“(25), zahteval, „da bi morale države članice nameniti posebno pozornost potrebam ranljivih skupin v družbi“(26). Posebne razmere manjšinskih kultur, kot so Romi, Sinti, Kalé in potujoče skupine (Travellers, Gens du voyage) itd., ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne, zlasti pomanjkanje njihovega dostopa do pitne vode, so bile priznane tudi v poročilu Komisije o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov(27) in v priporočilu Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah(28). Glede na to splošno ozadje je primerno, da države članice ranljivim in marginaliziranim skupinam namenijo posebno pozornost tako, da sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev dostopa teh skupin do vode. Ob upoštevanju načela povračila stroškov iz Direktive 2000/60/ES bi morale države članice izboljšati dostop do vode za ranljive in marginalizirane skupine, pri tem pa ne bi smele ogroziti oskrbe s poceni kakovostno vodo za vse. Brez poseganja v pravico držav članic do opredelitve teh skupin, bi te bi morale vključevati vsaj begunce, nomadske skupnosti, brezdomce in manjšinske kulture, kot so Romi, Sinti, Kalé in potujoče skupine (Travellers, Gens du voyage) itd., ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne. Takšni ukrepi za zagotavljanje dostopa, ki so prepuščeni presoji držav članic, lahko na primer vključujejo zagotavljanje alternativnih sistemov oskrbe (individualne naprave za čiščenje), zagotavljanje vode prek cistern (tovornjaki in cisterne) in zagotavljanje potrebne infrastrukture za taborišča. Če so za te obveznosti odgovorni lokalni javni organi, bi jim morale države članice zagotoviti zadostna finančna sredstva ter tehnične in materialne zmogljivosti ter jih podpirati, na primer z nudenjem strokovne pomoči. Lokalni javni organi ne bi smeli imeti nesorazmernih stroškov zaradi oskrbe ranljivih in marginaliziranih skupin z vodo. [Sprememba 29]

(19)  Sedmi okoljski akcijski načrt do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“(29) zahteva dostop javnosti do jasnih informacij o okolju na nacionalni ravni. Direktiva 98/83/ES je zagotavljala le pasiven dostop do informacij, kar pomeni, da so morale države članice zgolj zagotoviti, da so bile informacije na voljo. Te določbe bi bilo zato treba nadomestiti in zagotoviti, da so aktualne informacije uporabnikom razumljive, ustrezne zanje in lahko dostopne, na primer v knjižici, na spletnem mestu, povezava do katerega bi se morala dejavno razširjatiali prek pametne aplikacije. Aktualne informacije bi morale poleg rezultatov programov spremljanja stanja vključevati tudi dodatne informacije, ki bi lahko bile koristne za javnost, kot so npr. informacije o indikatorjih (železo, trdota, minerali itd.), ki pogosto vplivajo na mnenje potrošnikov o vodovodni vodi. Zato bi bilo treba indikatorske parametre iz Direktive 98/83/ES, ki niso zagotavljali informacij v zvezi z zdravjem, nadomestiti s spletnimi informacijami o teh parametrihrezultati spremljanja dobaviteljev vode v zvezi s parametri kakovosti vode in informacije o indikatorskih parametrih iz dela Ba Priloge I. Zelo velikim dobaviteljem vode bi morale biti v spletni obliki na voljo tudi dodatne informacije, med drugim o energijski učinkovitosti, vodenju, upravljanju, stroškovni strukturi strukturi tarif in obdelavi. Predpostavlja se, da bosta boljše znanje potrošnikovBoljša ozaveščenost potrošnikov o ustreznih informacijah in večja preglednost prispevala kbi morali biti namenjeni okrepitvi zaupanja državljanov v dobavljeno vodo. To naj bi prispevalo, pa tudi v storitve za rabo vode, in bi moralo prispevati k večji uporabi vodovodne vode za pitje, s čimer bi se zmanjšali plastični odpadki lahko zmanjšali uporaba plastike in količina plastičnih odpadkov ter emisije toplogrednih plinov, kar bi imelo pozitiven vpliv na blažitev podnebnih sprememb in celotno okolje. [Sprememba 30]

(20)  Iz istih razlogov in da bi se povečala ozaveščenost potrošnikov glede posledic porabe vode, bi morali ti (na primer na računih ali prek pametnih aplikacij) prejeti tudi zlahka dostopne informacije, na primer na računu ali prek pametne aplikacije, o letni porabljeni količini, stroškovni njenem spreminjanju in primerjavi s povprečno porabo gospodinjstev, če ima dobavitelj vode to informacijo na voljo, strukturi tarife, ki jo zaračunava dobavitelj vode, vključno s spremenljivimi in stalnimi stroški porazdelitvijo spremenljivih in stalnih deležev stroškov, ter o ceni litra vode, namenjene za prehrano ljudi, kar bi omogočilo primerjavo s ceno ustekleničene vode. [Sprememba 31]

(21)  Temeljna načela, ki se upoštevajo pri določanju tarif za vodo, brez poseganja v člen 9(4) Direktive 2000/60/ES, namreč povračilo stroškov storitev za rabo vode ter „plača povzročitelj obremenitve“, so določena v Direktivi 2000/60/ESnavedeni direktivi. Vendar finančna vzdržnost zagotavljanja storitev za rabo vode ni vedno zagotovljena, zato včasih prihaja do nezadostnega vlaganja v vzdrževanje vodne infrastrukture. Zaradi izboljšanja tehnik spremljanja so stopnje ravni iztekanja vode, ki je predvsem posledica tovrstnega nezadostnega vlaganja, čedalje bolj očitne in na ravni Unije bi bilo treba spodbujati zmanjšanje izgube vode, da bi se izboljšala učinkovitost vodne infrastrukture. V skladu z načelom subsidiarnosti bi bilo treba to vprašanje obravnavati s povečanjem preglednosti ter obveščanjem potrošnikov o stopnjah iztekanja vode in energijski učinkovitostipotrošnike bolj pregledno obveščati o tem vprašanju in jih tako ozaveščati. [Sprememba 32]

(22)  Cilj Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta(30) je zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju v državah članicah v skladu z Aarhuško konvencijo. Vključuje široke obveznosti, povezane z zagotavljanjem informacij o okolju na zahtevo in dejavnim razširjanjem takih informacij. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta(31) ima tudi široko področje uporabe in zajema izmenjavo prostorskih informacij, vključno z zbirkami podatkov o različnih okoljskih temah. Pomembno je, da določbe te direktive v zvezi z dostopom do informacij in dogovori o izmenjavi podatkov dopolnjujejo navedeni direktivi in ne vzpostavljajo ločene pravne ureditve. Zato določbe te direktive v zvezi z obveščanjem javnosti in informacijami o spremljanju izvajanja ne bi smele posegati v določbe direktiv 2003/4/ES in 2007/2/ES.

(23)  V Direktivi 98/83/ES niso bile določene obveznosti poročanja za male dobavitelje vode. Da bi se ta pomanjkljivost odpravila ter da bi se obravnavala potreba po informacijah o izvajanju in skladnosti, bi bilo treba uvesti nov sistem, v skladu s katerim bi morale države članice vzpostaviti, posodabljati ter dati Komisiji in Evropski agenciji za okolje na voljo podatkovne nize, ki vsebujejo le ustrezne podatke, kot so preseganja vrednosti parametrov in incidenti z določenim vplivom. Tako bi se zagotovilo, da je upravno breme za vse subjekte čim bolj omejeno. Za zagotovitev ustrezne infrastrukture za javni dostop, poročanje in izmenjavo podatkov med javnimi organi bi morale države članice specifikacije podatkov določiti na podlagi Direktive 2007/2/ES in njenih izvedbenih aktov.

(24)  Podatki, ki jih sporočajo države članice, niso potrebni le za namene pregledov skladnosti, ampak so bistveni tudi za to, da se Komisiji omogočita spremljanje in ocena uspešnosti zakonodaje glede na njene cilje, da bi se prispevalo k morebitnemu prihodnjemu vrednotenju zakonodaje v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(32). V zvezi s tem obstaja potreba po ustreznih podatkih, ki bodo omogočili boljšo oceno uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti in dodane vrednosti Direktive na ravni EU, zato je treba zagotoviti ustrezne mehanizme poročanja, ki lahko služijo tudi kot kazalniki za prihodnja vrednotenja te direktive.

(25)  V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje bi morala Komisija opraviti vrednotenje te direktive v določenem obdobju od datuma, določenega za njen prenos. To vrednotenje bi moralo temeljiti na izkušnjah in podatkih, pridobljenih med izvajanjem Direktive, razpoložljivih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije ter ustreznih znanstvenih, analitičnih in epidemioloških podatkih ter razpoložljivih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije. [Sprememba 34]

(26)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti si prizadeva za spodbujanje načel, povezanih z zdravstvenim varstvom, dostopom do storitev splošnega gospodarskega pomena, varstvom okolja in varstvom potrošnikov.

(27)  Kot je Sodišče že večkrat opozorilo, bi bilo nezdružljivo z zavezujočim učinkom, ki ga ima direktiva na podlagi tretjega odstavka člena 288 Pogodbe, da se načeloma izključi možnost zainteresiranih oseb, da se sklicujejo na obveznost, ki jo ta direktiva nalaga. Ta ugotovitev velja zlasti za direktivo, katere cilj je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi. Zato bi v skladu z Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah(33) člani zadevne javnosti morali imeti dostop do pravnega varstva, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje. Poleg tega, kadar je veliko število oseb oškodovanih v „primeru množičnega oškodovanja“ zaradi enakih nezakonitih ravnanj, povezanih s kršenjem pravic, ki jih zagotavlja ta direktiva, bi te osebe morale imeti možnost uporabiti mehanizme kolektivnih odškodninskih tožb, če so države članice te mehanizme vzpostavile v skladu s Priporočilom Komisije 2013/396/EU(34).

(28)  Zaradi prilagoditve te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku ali zaradi določitve zahtev spremljanja za namene ocene nevarnosti in ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo z namenom spremembe prilog I do IV k tej direktivi in sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu s spremembami iz člena 10a. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko redno udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Poleg tega je pooblastilo iz opombe 10 dela C Priloge I k Direktivi 98/83/ES za določitev metod in pogostnosti spremljanja radioaktivnih snovi zaradi sprejetja Direktive Sveta 2013/51/Euratom(35) postalo zastarelo in bi ga bilo zato treba črtati. Pooblastilo iz drugega pododstavka dela A Priloge II k Direktivi 98/83/ES v zvezi s spremembami Direktive ni več potrebno in bi ga bilo treba črtati. [Sprememba 35]

(29)  Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te direktive, bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za sprejetje oblike in načinov predložitve informacij o vodi, namenjeni za prehrano ljudi, vsem oskrbovanim osebam kot tudi za sprejetje oblike in načinov predložitve informacij, ki jih morajo države članice v skladu z zahtevami Evropske agencije za okolje predložiti glede izvajanja te direktive. Navedena pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(36).

(30)  Brez poseganja v zahteve Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta(37) bi morale države članice določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te direktive, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(31)  Direktiva 2013/51/Euratom določa posebno ureditev za spremljanje radioaktivnih snovi v vodi, namenjeni za prehrano ljudi. Zato ta direktiva ne bi smela določati vrednosti parametra za radioaktivnost.

(32)  Ker cilja te direktive, namreč varovanja zdravja ljudi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(33)  Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodnimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

(34)  Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so navedene v delu B Priloge V –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilj

1.  Ta direktiva ureja kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse v Uniji. [Sprememba 36]

2.  Cilj te direktive je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista, ter zagotavljanje splošnega dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi. [Spremembe 163, 189, 207 in 215]

Člen 2

Opredelitve

Za namene te direktive izraz:

1.  „voda, namenjena za prehrano ljudi“ pomeni vso vodo v svojem prvotnem stanju ali po čiščenju, namenjeno pitju, kuhanju, pripravi ali proizvodnji hrane , proizvodnji ali za druge živilske namene ali za druge gospodinjske namene tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih, vključno z živilskimi dejavnostmi, ne glede na svoje poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja ali, iz cisterne ali se, v primeru izvirske vode, toči v steklenice ali druge posode; [Sprememba 38]

2.  „hišno vodovodno omrežje“ pomeni cevi, opremo in naprave, ki so nameščene med pipami, ki se običajno uporabljajo pri prehrani ljudi tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih in distribucijskim omrežjem, vendar samo, če zanje ni odgovoren dobavitelj vode v svoji vlogi dobavitelja vode v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo;

3.  „dobavitelj vode“ pomeni pravni subjekt, ki dobavi v povprečju najmanj 10m3 vode, namenjene za prehrano ljudi, na dan; [Sprememba 40]

3a.  „zelo majhen dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi manj kot 50 m3 vode ali oskrbuje manj kot 250 oseb. [Sprememba 41]

4.  „mali dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi manj kot 500m3 vode ali oskrbuje manj kot 5000 2 500 oseb; [Sprememba 42]

4a.  „srednje velik dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 500 m3 vode ali oskrbuje najmanj 2 500 oseb. [Sprememba 43]

5.  „veliki dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 5005 000 m3 vode ali oskrbuje najmanj 5000 25 000 oseb; [Sprememba 44]

6.  „zelo veliki dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 500020 000 m3 vode ali oskrbuje najmanj 50000 100 000 oseb; [Sprememba 45]

7.  „prednostni prostori“ pomeni velike, negospodinjske prostore z, v katerih je več uporabniki, ki sooseb, zlasti občutljivih, potencialno izpostavljeni izpostavljenih tveganjem, povezanim z vodo, kot so bolnišnice, zdravstvene ustanove, domovi za ostarele, šole, univerze in druge izobraževalne ustanove, vrtci in jasli, športni, rekreacijski, prostočasni in razstavni objekti, zgradbe z nastanitvenimi zmogljivostmi, kazenske ustanove in površine za taborjenje, kakor jih opredelijo države članice; [Sprememba 46]

8.  „ranljive in marginalizirane skupine“ pomeni osebe, ki so izključene iz družbe zaradi diskriminacije ali pomanjkljivega dostopa do pravic, virov ali priložnosti in so bolj izpostavljene številnim potencialnim tveganjem, povezanim z zdravjem, varnostjo, pomanjkanjem izobrazbe, vključenostjo v škodljive prakse, ali drugim tveganjem kot preostali del družbe.

8a.   „živilska dejavnost“ pomeni živilsko dejavnost, kot je opredeljena v točki 2 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002. [Sprememba 47]

Člen 3

Izjeme

1.  Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)  naravne mineralne vode, ki so jih za take priznali pristojni organi iz Direktive 2009/54/ES;

(b)  vode, ki so zdravila v pomenu Direktive 2001/83/ES.

1a.  Za vodo, ki se uporablja v živilskih dejavnostih za proizvajanje, obdelavo, zaščito ali trženje proizvodov ali snovi, namenjenih za prehrano ljudi, se uporabljajo le členi 4, 5, 6 in 11 te direktive. Kljub temu pa noben od členov iz te direktive ne velja, če lahko izvajalec živilske dejavnosti pristojnemu nacionalnemu organu zadovoljivo dokaže, da kakovost vode, ki jo uporablja, ne vpliva na higieno proizvodov ali snovi, ki nastanejo pri njegovi dejavnosti, in da so ti proizvodi ali snovi skladni z Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(38). [Sprememba 48]

1b.  Proizvajalec vode, namenjene za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode, se ne šteje za dobavitelja vode.

Določbe te direktive se uporabljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode, če niso zajete v obveznostih po drugi zakonodaji Unije. [Sprememba 49]

1c.  Za pomorska plovila, ki razsoljujejo vodo, prevažajo potnike in delujejo kot dobavitelji vode, veljajo le členi 1 do 7 in 9 do 12 te direktive ter priloge k njej. [Sprememba 50]

2.  Države članice lahko izvzamejo iz določb te direktive:

(a)  vodo, namenjeno izključno za namene, za katere so se pristojni organi prepričali, da njena kakovost nima nobenega neposrednega ali posrednega vpliva na zdravje zadevnih potrošnikov;

(b)  vodo, namenjeno za prehrano ljudi, iz individualnega vira, ki zagotavlja v povprečju manj kot 10 m3 vode na dan ali oskrbuje manj kot 50 oseb, razen če se voda uporablja kot del gospodarske ali javne dejavnosti.

3.  Države članice, ki uporabijo izjeme iz odstavka 2(b), zagotovijo, da se zadevne prebivalce ustrezno obvesti o tem in o ukrepih, ki se lahko sprejmejo za varstvo zdravja ljudi pred škodljivimi učinki, ki so posledica kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi. Poleg tega je treba zadevnemu prebivalstvu takoj dati ustrezen nasvet, kadar je morebitna nevarnost, ki izhaja iz kakovosti take vode, očitna.

Člen 4

Splošne obveznosti

1.  Ne da bi to vplivalo na obveznosti po drugih določbah Unije, sprejmejo države članice potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista. Za namene minimalnih zahtev te direktive je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)  je brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v količini ali koncentraciji predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi;

(b)  izpolnjuje minimalne zahteve iz delov A in B Priloge I;

(c)  države članice so sprejele vse druge ukrepe, potrebne za izpolnjevanje zahtev iz členov 5 do 12 te direktive:.

(i)   členov 4 do 12 te direktive za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se končnim uporabnikom dobavi iz distribucijskega omrežja ali iz cisterne;

(ii)  členov 4, 5 in 6 ter 11(4) te direktive za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode v živilski dejavnosti;

(iii)  členov 4, 5, 6 in 11 te direktive za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se proizvede in uporabi v živilski dejavnosti za proizvodnjo, obdelavo in distribucijo hrane. [Sprememba 51]

2.  Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti za izvajanje te direktive, v celoti upoštevajo previdnostno načelo in v nobenem primeru nimajo za posledico neposredno neposrednega ali posredno poslabšanje posrednega poslabšanja sedanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, ali povečanje povečanja onesnaženosti voda, ki se uporabljajo za pripravo vode , namenjene za prehrano ljudi. [Sprememba 52].

2a.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi izvajajo oceno ravni iztekanja vode na njihovem ozemlju in možnosti za zmanjšanje iztekanja vode v sektorju pitne vode. Pri tej oceni se upoštevajo ustrezni zdravstveni, okoljski, tehnični in gospodarski vidiki javnega zdravja. Države članice do 31. decembra 2022 sprejmejo nacionalne cilje za zmanjšanje ravni iztekanja pri dobaviteljih vode na njihovem ozemlju do 31. decembra 2030. Države članice lahko tudi podajo ustrezne spodbude, s pomočjo katerih se zagotovi, da bodo dobavitelji vode na njihovem ozemlju dosegli nacionalne cilje. [Sprememba 53]

2b.  Če pristojni organ, odgovoren za proizvodnjo in distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, dobavitelju vode v celoti ali delno izroči v upravljanje dejavnost proizvodnje ali dobave vode, se v pogodbi med pristojnim organom in dobaviteljem vode določijo odgovornosti obeh strani v pogodbi v skladu s to direktivo. [Sprememba 54]

Člen 5

Standardi kakovosti

1.  Države članice določijo vrednosti za parametre, navedene v Prilogi I, ki veljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in ne smejo biti manj stroge od vrednosti iz navedene priloge. [Sprememba 55]

1a.  Vrednosti iz odstavka 1 niso manj stroge od tistih iz delov A, B in Ba Priloge I. Kar zadeva parametre iz dela Ba Priloge I, so vrednosti določene le za namene spremljanja in izpolnjevanja obveznosti iz člena 12. [Sprememba 56]

2.  Država članica določi vrednosti za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I, kjer to zahteva varstvo zdravja ljudi na njenem nacionalnem ozemlju ali delu le-tega. Določene vrednosti izpolnjujejo najmanj zahteve člena 4(1)(a).

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da čistilna sredstva, materiali in dezinfekcijski postopki, ki se uporabljajo za namene dezinfekcije v sistemu oskrbe z vodo, ne vplivajo negativno na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi. Vsako onesnaženje vode, namenjene za prehrano ljudi, zaradi uporabe takšnih sredstev, materialov in postopkov je treba čim bolj zmanjšati, ne da bi bila pri tem ogrožena učinkovitost dezinfekcije. [Sprememba 57]

Člen 6

Mesto ustrezanja

1.  Vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5 za parametre iz delov A in , B in C Priloge I, morajo ustrezati vrednostim: [Sprememba 58]

(a)  za vodo iz vodovodnega omrežja v prostorih ali ustanovi na mestu, kjer voda izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za prehrano ljudi;

(b)  za vodo, ki se oskrbuje iz cisterne, na mestu, kjer izteka iz cisterne;

(c)  za izvirske vodevodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode na mestu, kjer se voda toči v steklenice; [Sprememba 59]

(ca)  za vodo, ki se uporablja v živilski dejavnosti in ki jo dobavlja dobavitelj vode, na mestu, kjer se voda dobavi dejavnosti. [Sprememba 60]

1a.  Za vodo iz točke (a) odstavka 1 velja, da so države članice izpolnile svoje obveznosti v skladu s tem členom, če se lahko ugotovi, da je do neustrezanja parametrom, določenih v členu 5, prišlo zaradi zasebnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, razen v prednostnih prostorih. [Sprememba 61]

Člen 7

Pristop do varne oskrbe z vodo, ki temelji na tveganju

1.  Države članice zagotovijo, da se pri dobavi, čiščenju in distribuciji vode, namenjene za prehrano ljudi, uporabi pristop, ki temelji na tveganju in ga sestavljajo naslednji elementi:

(a)  ocena nevarnosti vodnih teles ali njihovih delov, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, ki jo opravijo države članice v skladu s členom 8; [Sprememba 62]

(b)  ocena tveganja pri oskrbi, ki jo izvedejo dobavitelji vode v vsakem sistemu oskrbe z vodo za namene varovanja in spremljanja kakovosti vode, ki jo dobavljajo, v skladu s členom 9 in delom C Priloge II; [Sprememba 63]

(c)  ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu v skladu s členom 10.

1a.  Države članice lahko izvajanje pristopa, ki temelji na tveganju, prilagodijo, ne da bi ogrozile cilja te direktive glede kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in zdravja potrošnikov, kadar obstajajo posebne omejitve zaradi geografskih razmer, kot je oddaljenost ali dostopnost vodooskrbnega območja. [Sprememba 64]

1b.  Države članice v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom zagotovijo, da se med deležnike, kot jih opredeli država članica, jasno in ustrezno porazdelijo odgovornosti za uporabo pristopa, ki temelji na tveganju, v zvezi z vodnimi telesi, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi in hišna vodovodna omrežja. Taka porazdelitev odgovornosti se prilagodi njihovemu institucionalnemu in pravnemu okviru. [Sprememba 65]

2.  Ocene nevarnosti se izvedejo do ... [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledajo vsaka tri leta, pri čemer se upošteva zahteva iz člena 7 Direktive 2000/60/ES, da države članice opredelijo vodna telesa, in se po potrebi posodobijo. [Sprememba 66]

3.  Ocene tveganja pri oskrbi zelo veliki in veliki dobavitelji vode izvedejo do [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive], mali dobavitelji vode pa do ... [6 let po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledujejo v rednih intervalih najmanj vsakih šest let in se po potrebi posodobijo. [Sprememba 67]

3a.  Države članice v skladu s členoma 8 in 9 te direktive sprejmejo potrebne popravne ukrepe v okviru programov ukrepov in načrtov upravljanja povodij iz členov 11 oziroma 13 Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 68]

4.  Ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu prostorih iz člena 10(1) se izvedejo do ... [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledajo vsaka 3 leta in se po potrebi posodobijo. [Sprememba 69]

Člen 8

Ocena, spremljanje in upravljanje nevarnosti vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi [Sprememba 70]

1.  Brez poseganja v člena 6 in 7 Direktive Direktivo 2000/60/ES, zlasti v člene 4 do 8, države članice skupaj s svojimi organi, pristojnimi za vodo, zagotovijo, da se ocena nevarnosti izvede na vodnih telesih, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, in zagotavljajo v povprečju več kot 10m3 na dan. Ocena nevarnosti vključuje naslednje elemente: [Sprememba 71]

(a)  določitev in prostorska opredelitev vseh odvzemnih mest na vodnih telesih ali njihovih delih, zajetih z oceno nevarnosti. Podatki iz te točke so lahko občutljivi, zlasti kar zadeva varovanje javnega zdravja, zato države članice zagotovijo, da so zaščiteni in se posredujejo le ustreznim organom; [Sprememba 72]

(b)  kartiranje vodovarstvenih območij, kadar so bila ta območja določena v skladu s členom 7(3) Direktive 2000/60/ES, in zavarovanih območij iz člena 6 navedene direktive; [Sprememba 73]

(c)  opredelitev nevarnosti in možnih virov onesnaževanja, ki prizadevajo vodna telesa, zajeta z oceno nevarnosti. Takšne raziskave in opredelitev virov onesnaževanja se redno posodabljajo z namenom, da se odkrijejo nove snovi, ki vplivajo na mikroplastiko, zlasti PFAS. V ta namen lahko države članice uporabijo pregled vplivov človekovega delovanja, ki je bil opravljen v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES, in informacije o pomembnih obremenitvah, zbrane v skladu s točko 1.4 Priloge II k navedeni direktivi; [Sprememba 74]

(d)  redno spremljanje vodnih teles ali njihovih delov, zajetih z oceno nevarnosti ustreznih onesnaževal, izbranih ki so pomembna pri oskrbi z vodo in so izbrana z navedenih seznamov: [Sprememba 75]

(i)  parametri, navedeni v delih A in B Priloge I k tej direktivi;

(ii)  onesnaževala podzemne vode, navedena v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta(39), ter onesnaževala in kazalci onesnaženja, katerih mejne vrednosti so države članice določile v skladu s Prilogo II k navedeni direktivi;

(iii)  prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, navedeni v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta(40);

(iv)  parametri za namene spremljanja iz dela Ca Priloge I ali druga ustrezna onesnaževala, kot je mikroplastika, če obstaja metodologija za merjenje mikroplastike, kot je določena v členu 11(5b), ali onesnaževala, značilna za povodje, ki so jih države članice določile na podlagi pregleda vplivov človekovega delovanja, ki je bil opravljen v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES, in informacij o pomembnih obremenitvah, zbranih v skladu s točko 1.4 Priloge II k navedeni direktivi. [Sprememba 76]

Države članice iz točk od (i) do (iv) za spremljanje izberejo parametre, snovi ali onesnaževala, ki se štejejo za ustrezna glede na nevarnosti, opredeljene v točki (c), ali glede na informacije, ki so jih dobavitelji vode zagotovili v skladu z odstavkom 2.

Države članice lahko za namene rednega spremljanja in za namene odkrivanja novih škodljivih snovi z novimi preiskavami uporabijo spremljanje, ki se je opravilo v skladu z drugo zakonodajo Unije, in zmogljivosti za raziskave, določene v drugi zakonodaji Unije. [Sprememba 217]

Zelo majhni dobavitelji vode se lahko izvzamejo iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka, če je pristojni organ predhodno preverjeno in ažurno seznanjen z ustreznimi parametri iz omenjenih točk. To izvzetje pristojni organ ponovno pregleda vsaj vsaka 3 leta in ga po potrebi posodobi. [Sprememba 77]

2.  Dobavitelji vode, ki spremljajo surovo vodo za namene obratovalnega spremljanja, pristojne organe obveščajo o trendih in neobičajnih koncentracijah v zvezi s spremljanimi parametri, snovmi ali onesnaževali.

3.  Države članice dobavitelje vode, ki uporabljajo vodno telo, zajeto z oceno nevarnosti, obvestijo o rezultatih spremljanja, opravljenega v skladu z odstavkom 1(d), in lahko na podlagi rezultatov spremljanja:

(a)  od dobaviteljev vode zahtevajo, da v zvezi z nekaterimi parametri opravijo dodatno spremljanje ali čiščenje;

(b)  dobaviteljem vode dovolijo zmanjšanje pogostnosti spremljanja v zvezi z nekaterimi parametri, ne da bi se zahtevala ocena tveganja pri oskrbi, če ne gre za osnovne parametre v smislu točke 1 dela B Priloge II in če ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode. [Sprememba 78]

4.  V primerih, ko se dobavitelju vode dovoli zmanjšanje pogostnosti spremljanja iz odstavka 2(b), države članice še naprej redno spremljajo navedene parametre v vodnem telesu, zajetem z oceno nevarnosti. [Sprememba 79]

5.  Na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter Direktive 2000/60/ES, države članice v sodelovanju z dobavitelji vode in drugimi zainteresiranimi stranmi sprejmejo naslednje ukrepe ali zagotovijo, da te ukrepe sprejmejo dobavitelji vode: [Sprememba 80]

(a)  preventivni ukrepi za zmanjšanje potrebne stopnje čiščenja in varstvo kakovosti vode, vključno z ukrepi iz člena 11(3)(d) Direktive 2000/60/ES; [Sprememba 178]

(aa)  zagotovitev, da onesnaževalci v sodelovanju z dobavitelji vode in drugimi ustreznimi deležniki sprejmejo preventivne ukrepe za zmanjšanje potrebne ravni čiščenja ali izognitev temu in za varovanje kakovosti vode, vključno z ukrepi iz točke (d) člena 11(3) Direktive 2000/60/ES ter dodatnimi ukrepi, ki se zdijo potrebni na podlagi spremljanja, izvedenega v skladu s točko (d) odstavka 1 tega člena; [Sprememba 82]

(b)  blažilni ukrepi, ki se štejejo za potrebne na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu z dostavkom odstavkom 1(d), da bi se opredelil in obravnaval vir onesnaževanja in za izognitev morebitnemu dodatnemu čiščenju, ko se šteje, da preventivni ukrepi niso izvedljivi ali niso dovolj učinkoviti, da bi se pravočasno obravnaval vir onesnaževanja; [Sprememba 83]

(ba)  kadar se ukrepi iz točk (aa) in (b) ne štejejo za zadostne za zagotovitev ustrezne zaščite za zdravje ljudi, se od dobaviteljev vode zahteva, da na mestu odvzema ali čiščenja izvajajo dodatno spremljanje nekaterih parametrov, če je to nujno potrebno za preprečitev tveganj za zdravje. [Sprememba 84]

Države članice vse tovrstne ukrepe redno pregledujejo.

5a.  Države članice dobavitelje vode, ki uporabljajo vodno telo ali dele vodnih teles, zajeto z oceno nevarnosti, obvestijo o rezultatih spremljanja, opravljenega v skladu s točko (d) odstavka 1, in lahko na podlagi rezultatov spremljanja ter informacij, zbranih v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter na podlagi Direktive 2000/60/EC:

(a)  dobaviteljem vode dovolijo zmanjšanje pogostosti spremljanja v zvezi z nekaterimi parametri ali števila spremljanih parametrov, ne da bi se od njih zahtevala ocena tveganja pri oskrbi, če ti parametri niso osnovni parametri v smislu točke 1 dela B Priloge II in če ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode;

(b)  ko se dobavitelju vode dovoli zmanjšanje pogostosti spremljanja iz točke (a), še naprej redno spremljajo navedene parametre v vodnem telesu, zajetem z oceno nevarnosti. [Sprememba 85]

Člen 9

Ocena, spremljanje in upravljanje tveganja pri oskrbi [Sprememba 86]

1.  Države članice zagotovijo, da dobavitelji vode v skladu z delom C Priloge II izvedejo oceno tveganja pri oskrbi, da se omogoči prilagoditev pogostnosti spremljanja za vse parametre iz delov A in, B in Ba Priloge I, ki niso osnovni parametri glede na del B Priloge II, odvisno od njihove prisotnosti v surovi vodi. [Sprememba 87]

Za te parametre države članice zagotovijo, da lahko dobavitelji vode odstopajo od pogostnosti vzorčenja, določene v delu B Priloge II, v skladu s specifikacijami iz dela C Priloge II ter odvisno od pojavljanja v surovi vodi in pri vzpostavljanju obdelave. [Sprememba 88]

V ta namen se od dobaviteljev dobavitelji vode zahteva, da upoštevajo rezultate ocene nevarnosti, opravljene v skladu s členom 8 te direktive, ter spremljanja, opravljenega v skladu s členom 7(1) in členom 8 Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 89]

1a.  Države članice lahko zelo majhne dobavitelje vode izvzamejo iz odstavka 1, če pristojni organ pred tem pravočasno evidentira, da pozna ustrezne parametre, in presodi, da zaradi izvzetja ne bo prišlo do tveganj za zdravje ljudi, nič od tega pa ne posega v obveznosti tega organa, ki jih ima v skladu s členom 4.

Pristojni organ izvzetja najmanj vsaka tri leta – ali kadar se v povodju pojavi nova nevarnost onesnaževanja – pregleda in jih po potrebi posodobi. [Sprememba 190]

2.  Za oceno tveganja pri oskrbi odobrijo pristojni organi so odgovorni dobavitelji vode, ki morajo poskrbeti za skladnost s to direktivo. V ta namen lahko zaprosijo pristojne organe za podporo.

Države članice lahko od pristojnih organov zahtevajo, da dobaviteljevo oceno tveganja pri oskrbi odobrijo ali spremljajo. [Sprememba 91]

2a.  Na podlagi rezultatov ocene tveganja pri dobavi vode, izvedene v skladu z odstavkom 1, države članice zagotovijo, da dobavitelji vode pripravijo načrt varne oskrbe z vodo, ki je prilagojen ugotovljenim tveganjem in sorazmeren z velikostjo dobavitelja vode. Zajema lahko na primer uporabljene materiale, ki so v stiku z vodo, proizvode za čiščenje vode, možna tveganja zaradi puščanja cevi ali ukrepe za prilagoditev prihodnjim izzivom, kot so podnebne spremembe, države članice pa določijo še druge elemente. [Sprememba 92]

Člen 10

Ocena, spremljanje in obvladovanje tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu [Sprememba 93]

1.  Države članice zagotovijo, da se v prednostnih prostorih izvede ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, ki vključuje naslednje elemente: [Sprememba 94]

(a)  ocena možnih tveganj, povezanih s hišnimi vodovodnimi omrežji in z njimi povezanimi proizvodi in materiali, ter njihovega vpliva na kakovost vode na mestu, kjer izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za prehrani ljudi, zlasti, kadar je voda namenjena javnosti v prednostnih prostorih; [Sprememba 95]

(b)  redno spremljanje parametrov iz dela C Priloge I v prednostnih prostorih, kjer se možna nevarnost za zdravje ljudi šteje za največjo. Ustrezni parametri in prostori za spremljanje se določijo za katere je bilo na podlagi ocene, opravljene v skladu s točko (a)), ugotovljeno, da predstavljajo posebno tveganje za kakovost vode. [Sprememba 96]

V zvezi z rednim spremljanjem iz prvega pododstavka lahko države članice države članice za namene vzorčenja zagotovijo dostop do naprav v prednostnih prostorih in lahko določijo strategijo spremljanja, ki je osredotočena na prednostne prostore zlasti v zvezi z bakterijo Legionella pneumophila; [Sprememba 97]

(c)  preverjanje, če ali so lastnosti gradbenih proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ustrezne glede na bistvene značilnosti, povezane z osnovnimi zahtevami za gradbene objekte iz točke 3(e) Priloge I k Uredbi (EU) št.305/2011z vidika varovanja zdravja ljudi. [Sprememba 98]

(ca)  preverjanje, ali so uporabljeni materiali primerni za stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in ali so izpolnjene zahteve iz člena 11. [Sprememba 99]

2.  Kadar države članice na podlagi ocene, opravljene v skladu z odstavkom 1(a), menijo, da iz hišnega vodovodnega omrežja ter v prednostnih prostorih ali z njim povezanih proizvodov in materialov izhaja tveganje za zdravje ljudi, ali kadar se na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu z odstavkom 1(b), dokaže, da vrednosti parametrov iz dela C Priloge I niso izpolnjene, države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za odpravo ali zmanjšanje tveganja neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I.

(a)  sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo ali zmanjšanje tveganja zaradi neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I;

(b)  sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da migracija snovi ali kemikalij z gradbenih proizvodov, uporabljenih med pripravo ali distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, neposredno ali posredno ne ogroža zdravja ljudi;

(c)  v sodelovanju z dobavitelji vode sprejmejo druge ukrepe, kot so ustrezne metode obdelave za spremembo narave ali lastnosti vode pred dobavo, da se odpravi ali zmanjša tveganje zaradi neizpolnjevanja vrednosti parametrov po dobavi;

(d)  ustrezno obvestijo potrošnike in jim svetujejo glede pogojev za zaužitje in uporabo vode ter glede možnih ukrepov za preprečitev ponovne pojavitve tveganja;

(e)  organizirajo usposabljanje za vodovodne inštalaterje in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s hišnimi vodovodnimi omrežji in vgradnjo gradbenih proizvodov;

(f)  v zvezi z Legionello zagotovijo, da so vzpostavljeni učinkoviti nadzorni ukrepi in ukrepi upravljanja za preprečitev in obravnavanje morebitnih izbruhov bolezni. [Sprememba 100]

2a.  Da bi zmanjšale tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu v vseh hišnih vodovodnih omrežjih, države članice:

(a)  spodbujajo lastnike javnih in zasebnih prostorov, naj izvedejo oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu;

(b)  obveščajo potrošnike in lastnike javnih in zasebnih prostorov o ukrepih za odpravo ali zmanjšanje tveganja zaradi nedoseganja standardov kakovosti za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, zaradi hišnega vodovodnega omrežja;

(c)  obveščajo potrošnike in jim svetujejo glede pogojev za zaužitje in uporabo vode ter glede možnih ukrepov za preprečitev ponovnega nastanka tveganja;

(d)  spodbujajo usposabljanje za vodovodne inštalaterje in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s hišnimi vodovodnimi omrežji ter vgradnjo proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, ter

(e)  v zvezi z legionello, zlasti bakterijo Legionella pneumophila, zagotovijo, da so vzpostavljeni učinkoviti sorazmerni ukrepi nadzora in obvladovanja, da se preprečijo in začnejo reševati morebitni izbruhi bolezni. [Sprememba 101]

Člen 10a

Minimalne higienske zahteve za proizvode, snovi in materiale, ki so v stiku z vodo

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da snovi in materiali, uporabljeni pri izdelavi novih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki so dani na trg in se uporabljajo za odvzem, čiščenje ali distribucijo vode, ter nečistoče, povezane s temi snovmi:

(a)  neposredno ali posredno ne zmanjšajo varovanja zdravja ljudi, kot je predvideno v tej direktivi;

(b)  ne vplivajo na vonj in okus vode, namenjene za prehrano ljudi;

(c)  v vodi niso prisotni v večji koncentraciji, kot je potrebno za namen, zaradi katerega so uporabljeni, ter

(d)  ne spodbujajo rasti mikrobov.

2.   Za namene zagotovitve harmonizirane uporabe odstavka 1 Komisija do ... [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] sprejme delegirane akte v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo minimalnih higienskih zahtev in seznama snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, dovoljenih v Uniji, po potrebi vključno z mejnimi vrednostmi specifičnih migracij in posebnimi pogoji uporabe. Komisija ta seznam redno pregleduje in posodablja glede na najnovejši znanstveni in tehnološki razvoj.

3.  Za podporo Komisiji pri sprejemanju in spreminjanju delegiranih aktov v skladu z odstavkom 2 se ustanovi stalni odbor, sestavljen iz predstavnikov, ki jih imenujejo države članice, in ta lahko zaprosi za pomoč strokovnjake ali svetovalce.

4.  Materiali v stiku z vodo, namenjeni za prehrano ljudi, ki so zajeti v drugi zakonodaji Unije, kot je Uredba št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(41), izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena. [Sprememba 102]

Člen 11

Spremljanje stanja

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo redno spremljanje stanja vode, namenjene za prehrano ljudi zato, da se preveri, ali voda, ki je na voljo potrošnikom, izpolnjuje zahteve iz te direktive ter zlasti vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5. Vzorci se vzamejo tako, da so reprezentativni za kakovost vode, ki se uporablja vse leto. Poleg tega države članice sprejmejo vse ukrepe, da zagotovijo, da se preverja učinkovitost uporabljenega postopka, kjer je razkuževanje del priprave ali distribucije vode, namenjene za prehrano ljudi, in da je vsaka kontaminacija s stranskimi produkti razkuževanja kolikor mogoče na nizki ravni, ne da bi se pri tem oviralo razkuževanje. [Sprememba 103]

2.  Da bi izpolnili obveznosti iz odstavka 1, se v skladu z delom A Priloge II vzpostavijo ustrezni programi spremljanja stanja za vso vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ti programi spremljanja stanja so sestavljeni iz naslednjih elementov:

(a)  spremljanje parametrov iz delov A in B Priloge I ter parametrov, določenih v skladu s členom 5(2), Prilogo II in, kadar se izvede ocena tveganja pri oskrbi, členom 9;

(b)  spremljanje parametrov iz dela C Priloge I za namene ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, kot je določeno v členu 10(1)(b);

(c)  spremljanje za namene ocene nevarnosti, kot je določeno v členu 8(1)(d).

3.  Mesta vzorčenja ki jih določijo pristojni organi, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve, določene v delu D Priloge II.

4.  Države članice izpolnjujejo tehnične zahteve za analize parametrov, določene v Prilogi III, v skladu z naslednjimi načeli:

(a)  lahko se uporabijo drugačne metode analize od prepisanih v delu A Priloge III, če se lahko dokaže, da so dobljeni rezultati vsaj toliko zanesljivi kot rezultati, ki jih dajejo navedene metode, z zagotovitvijo vseh ustreznih informacij v zvezi s temi metodami in njihovo enakovrednostjo Komisiji;

(b)  za parametre, navedene v delu B Priloge III, se lahko uporabi katera koli metoda analize, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve, ki so tam določene.

5.  Države članice zagotovijo, da se dodatno spremljanje stanja od primera do primera izvaja za snovi in mikroorganizme, za katere ni bila določena vrednost parametra v skladu s členom 5, če obstaja razlog za domnevo, da so lahko prisotne v količinah ali številu, ki predstavlja morebitno nevarnost za zdravje ljudi.

5a.  Države članice rezultate spremljanja, izvedenega v skladu s spremljanjem parametrov iz dela Ca Priloge I, do ... [tri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] in nato enkrat na leto sporočijo Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive s posodobitvijo snovi, navedenih na seznamu nadzorovanih snovi iz dela Ca Priloge I. Komisija se lahko odloči in doda snovi, za katere obstaja možnost, da bodo prisotne v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, in ki predstavljajo morebitno tveganje za zdravje ljudi, a znanstvena spoznanja še niso dokazala, da so škodljive za zdravje ljudi. Komisija se v ta namen opira zlasti na znanstvene raziskave Svetovne zdravstvene organizacije. Vključitev vsake nove snovi se ustrezno utemelji v skladu s členom 1 te direktive. [Sprememba 104]

5b.  Komisija do ... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive], v skladu s členom 19 sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive, in sicer s sprejetjem metodologije za merjenje mikroplastike, navedene na seznamu snovi, ki se spremljajo, iz dela Ca Priloge I. [Sprememba 105]

Člen 12

Sanacijski ukrepi in omejitve uporabe

1.  Države članice zagotovijo, da se takoj razišče vsako neizpolnjevanje vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, na mestu ustrezanja, določenem v skladu s členom 6, zato da bi določili se določi vzrok. [Sprememba 106]

2.  Če kljub ukrepom, sprejetim za izpolnjevanje obveznosti iz člena 4(1), voda, namenjena za prehrano ljudi, ne doseže vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, zadevna država članica zagotovi, da se, kakor hitro je mogoče, sprejme ustrezen sanacijski ukrep za obnovitev njene kakovosti ter se da prednost njegovemu uveljavljanju ob upoštevanju, med drugim, stopnje prekoračitve vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi.

V primeru neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I sanacijski ukrepi vključujejo ukrepe iz točk od (a) do (f) člena 10(2a). [Sprememba 107]

3.  Ne glede na to, ali so bile dosežene vrednosti parametra ali ne, države članice zagotovijo, da se vsaka oskrba z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki predstavlja možno nevarnost za zdravje ljudi, prepove ali omeji njena uporaba in da se sprejmejo vsi drugi sanacijski ukrepi, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi.

Države članice vsakršno neizpolnjevanje minimalnih zahtev za vrednosti parametrov iz delov A in B Priloge I samodejno štejejo kot možno nevarnost za zdravje ljudi, razen kadar pristojni organi menijo, da je neizpolnjevanje vrednosti parametra zanemarljivo. [Sprememba 108]

4.  V primerih iz odstavkov 2 in 3 države članice, če se neizpolnjevanje vrednosti parametrov oceni kot možna nevarnost za zdravje ljudi, kolikor hitro je mogoče, sprejmejo vse naslednje ukrepe: [Sprememba 109]

(a)  vse prizadete potrošnike obvestijo o možni nevarnosti za zdravje ljudi in njenem vzroku, preseganjih vrednosti parametrov in sprejetih sanacijskih ukrepih, vključno s prepovedjo, omejitvijo ali drugimi ukrepi;

(b)  zagotavljajo in redno posodabljajo potrebne nasvete potrošnikom glede pogojev za zaužitje in porabo vode, pri čemer posebno pozornost namenjajo morebitnim ranljivim skupinam;

(c)  obvestijo potrošnike, takoj ko se ugotovi, da morebitna nevarnost za zdravje ljudi ne obstaja več, in jih obvestijo, da so se storitve normalizirale.

Ukrepi iz točk (a), (b) in (c) se sprejmejo v sodelovanju z zadevnim dobaviteljem vode. [Sprememba 110]

5.  Če se na mestu ustrezanja ugotovi neizpolnjevanje vrednosti, pristojni ali drugi ustrezni organi odločijo, kateri ukrep se sprejme v skladu z odstavkom 3, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganja za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev uporabe vode, namenjene za prehrano ljudi. [Sprememba 111]

Člen 12a

Odstopanja

1.  Države članice lahko določijo odstopanja od vrednosti parametrov, določenih v delu B Priloge I ali v skladu s členom 5(2), in sicer do najvišje vrednosti, ki jo določijo tako, da nobeno odstopanje ne predstavlja možne nevarnosti za zdravje ljudi, in pod pogojem, da oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na tem območju ni mogoče vzdrževati na drug sprejemljiv način. Odstopanja so omejena na naslednje primere:

(a)  novo vodooskrbno območje,

(b)  na vodooskrbnem območju je zaznan nov vir onesnaževanja ali pa se na novo odkrijejo ali zaznajo nekateri parametri.

Odstopanja se časovno čim bolj omejijo in ne smejo presegati treh let, proti koncu tega obdobja pa država članica s pregledom preveri, ali je bil dosežen zadosten napredek.

Država članica lahko v izrednih okoliščinah dovoli drugo odstopanje v zvezi s točkama (a) in (b) prvega pododstavka. Če namerava dovoliti drugo odstopanje, svojo oceno in razloge za odločitev o podaljšanju odstopanja sporoči Komisiji. Drugo odstopanje ne sme biti daljše od treh let.

2.  Vsako odstopanje, odobreno v skladu z odstavkom 1, vsebuje naslednje:

(a)  razloge za odstopanje;

(b)  zadevni parameter, predhodne ustrezne rezultate spremljanja stanja ter najvišjo dovoljeno vrednost pri odstopanju;

(c)  zemljepisno območje, količino dobavljene vode, zadevno prebivalstvo in ali bo prizadeto tudi kako podjetje za proizvodnjo hrane;

(d)  ustrezen program spremljanja stanja, po potrebi s povečano pogostostjo spremljanja;

(e)  povzetek načrta za potrebno sanacijsko ukrepanje vključno z roki, oceno stroškov in določbami za preverjanje ter

(f)  zahtevano trajanje odstopanja.

3.  Če pristojni organi menijo, da je neskladnost z vrednostmi parametrov nepomembna, ter če ukrepanje v skladu s členom 12(2) zadostuje za odpravo problema v 30 dneh, v odstopanju ni treba navesti podatkov iz odstavka 2 tega člena.

V tem primeru pristojni ali drugi ustrezni organi pri odstopanju določijo samo najvišjo dovoljeno vrednost za zadevni parameter ter rok za odpravo problema.

4.  Če je prišlo do neskladnosti ene od vrednosti parametrov za določeno vodno oskrbo za skupno več kot 30 dni v predhodnih 12 mesecih, se odstavka 3 ne sme več uporabiti.

5.  Vsaka država članica, ki uveljavlja odstopanja, predvidena v tem členu, zagotovi, da je prebivalstvo, ki je prizadeto zaradi odstopanja, takoj ustrezno obveščeno o odstopanju in o pogojih urejanja. Poleg tega države članice po potrebi zagotovijo, da se svetuje posebnim skupinam prebivalstva, za katere bi lahko odstopanje predstavljalo posebno tveganje.

Te obveznosti se ne uporabijo v okoliščinah, opisanih v odstavku 3, razen če se pristojni organi odločijo drugače.

6.  Z izjemo odstopanj, odobrenih v skladu z odstavkom 3, država članica v dveh mesecih obvesti Komisijo o vsakem odstopanju v zvezi s posamezno oskrbo vode, ki presega povprečno 1 000 m3 na dan ali oskrbuje več kot 5 000 oseb, vključno s podatki, opredeljenimi v odstavku 2.

7.  Ta člen se ne uporablja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se prodaja v steklenicah ali drugih posodah. [Sprememba 112]

Člen 13

Dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi

1.  Države članice brez poseganja v člen 9 Direktive 2000/60/ES države članice in ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter ob upoštevanju lokalnih in regionalnih vidikov in okoliščin za distribucijo vode sprejmejo vse potrebne ukrepe za izboljšanje splošnega dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in za spodbujanje njene uporabe na svojem ozemlju. To vključuje vse naslednje ukrepe:

(a)  opredelitev oseb, ki nimajo dostopa ali imajo omejen dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno z ranljivimi in marginaliziranimi skupinami, in razlogov za pomanjkanje dostopa (kot je pripadnost ranljivi in marginalizirani skupini), ocena možnosti in sprejetje ukrepov za izboljšanje dostopa teh oseb in njihovo seznanjanje z možnostmi priključitve na distribucijsko omrežje ali drugimi načini dostopa do takšne vode;

(aa)   zagotovitev javne oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi;

(b)  namestitev in vzdrževanje zunanje in notranje opreme, vključno s točkami za ponovno polnjenje, za prost dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, na javnih mestih, zlasti na zelo obljudenih območjih; izvedba je odvisna od tehnične izvedljivosti, pri čemer je treba upoštevati sorazmernost s potrebami takega ukrepa in posebne lokalne razmere, kot sta podnebje in zemljepisna lega;

(c)  promocija vode, namenjene za prehrano ljudi, s:

(i)  kampanjami za obveščanje državljanov o kakovosti takšne vode iz pipe ter seznanjanje z najbližjimi namenskimi točkami za ponovno polnjenje;

(ia)  kampanjami za spodbujanje širše javnosti k uporabi vodnih plastenk in steklenic za ponovno polnjenje ter s pobudami za ozaveščanje o polnilnih mestih;

(ii)  spodbujanjem zagotavljanjem brezplačne oskrbe s takšno vodo v upravah in javnih zgradbah stavbah ter odvračanjem od uporabe z vodo polnjenih plastenk ali posod za enkratno uporabo v takšnih upravah in stavbah;

(iii)  spodbujanjem proste spodbujanje brezplačne ali poceni oskrbe s takšno z vodovodno vodo v restavracijah, menzah in gostilnah za stranke restavracij, menz in gostinskih storitev. [Spremembe 113, 165, 191, 208, 166, 192, 169, 195, 170, 196, 197 in 220]

2.  Države članice na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkom 1(a), sprejmejo vse potrebne ukrepe, za katere presodijo, da so potrebni za zagotovitev dostopa ranljivih in marginaliziranih skupin do vode, namenjene za prehrano ljudi. [Sprememba 114]

Če te skupine nimajo dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, jih države članice takoj obvestijo o kakovosti vode, ki jo uporabljajo, in o vseh ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti za preprečitev škodljivih učinkov na zdravje ljudi zaradi kakršne koli kontaminacije navedene vode.

2a.   Kadar so obveznosti iz tega člena lokalnim organom naložene po nacionalnem pravu, države članice zagotovijo, da imajo ti organi sredstva in vire za zagotovitev dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in da so vsi sprejeti ukrepi sorazmerni z zmogljivostmi in velikostjo posameznega vodovodnega omrežja. [Spremembe 173, 199 in 209]

2b.   Komisija ob upoštevanju podatkov, zbranih v skladu z določbami iz točke (a) člena 15(1), sodeluje z državami članicami in Evropsko investicijsko banko pri podpori občinam v Uniji, ki nimajo dovolj kapitala za dostop do tehnične pomoči, razpoložljivega financiranja Unije in dolgoročnih posojil po ugodnejši obrestni meri, predvsem zato, da bi z vzdrževanjem in obnovo vodne infrastrukture zagotavljali oskrbo s kakovostno vodo ter razširili vodne in komunalne storitve na ranljive in marginalizirane skupine prebivalstva. [Spremembe 174, 200 in 210]

Člen 14

Obveščanje javnosti

1.  Države članice v skladu s Prilogo IV zagotovijo, da so vsem oskrbovanim osebam v spletni obliki ali v drugih uporabniku prijaznih oblikah na voljo ustrezne, ažurne in aktualne dostopne informacije o vodi, namenjeni za prehrano ljudi, in pri tem spoštujejo veljavna pravila o varstvu podatkov. [Sprememba 116]

2.  Države članice zagotovijo, da vse oskrbovane osebe, ne da bi to posebej zahtevale, redno in vsaj enkrat na leto v najustreznejši, zlahka dostopni obliki (na primer na računu ali prek pametnih aplikacij), ki jo določijo pristojni organi, prejmejo naslednje informacije: [Sprememba 117]

(a)  informacije o stroškovni strukturi tarifeče se stroški povrnejo prek tarifnega sistema, informacije o tarifi, ki se zaračunava za kubični meter vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno s spremenljivimi in stalnimi stroški, ki predstavljajo vsaj stroške, povezane z naslednjimi elementi porazdelitvijo spremenljivih in stalnih stroškov: [Sprememba 118]

(i)  ukrepi, ki so jih sprejeli dobavitelji vode za namene ocene nevarnosti v skladu s členom 8(5); [Sprememba 119]

(ii)  čiščenje in distribucija vode, namenjene za prehrano ljudi; [Sprememba 120]

(iii)  zbiranje in obdelava odpadne vode; [Sprememba 121]

(iv)  ukrepi, sprejeti v skladu s členom 13, če so tovrstne ukrepe sprejeli dobavitelji vode; [Sprememba 122]

(aa)  informacije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno z indikatorskimi parametri; [Sprememba 123]

(b)  če se stroški povrnejo prek tarifnega sistema, cena dobavljene vode, namenjene za prehrano ljudi, za kubični meter in zaračunana cena za liter in kubični meter; če se stroški ne povrnejo prek tarifnega sistema, skupni letni stroški zagotavljanja skladnosti s to direktivo, ki jih nosi vodovodni sistem, s spremnimi informacijami o tem, kako se na to območje dobavlja voda, namenjena za prehrano ljudi; [Sprememba 124]

(ba)   čiščenje in distribucija vode, namenjene za prehrano ljudi; [Sprememba 125]

(c)  količina, ki jo je porabilo gospodinjstvo, vsaj za eno leto ali za obračunsko obdobje, skupaj z letnimi trendi porabe v gospodinjstvu, če je to tehnično izvedljivo in samo, če so ti podatki dobavitelju vode na voljo; [Sprememba 126]

(d)  primerjava letne porabe vode gospodinjstva s povprečno porabo gospodinjstva v isti kategoriji , po možnosti v skladu s točko (c); [Sprememba 127]

(e)  povezava s spletnim mestom, ki vsebuje informacije iz Priloge IV.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in načine predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu s prvim pododstavkom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2). Države članice jasno razdelijo odgovornosti glede zagotavljanja informacij iz prvega pododstavka med dobavitelje vode, deležnike in pristojne lokalne organe. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo oblike in načinov predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu s prvim pododstavkom. [Sprememba 128]

3.  Odstavka 1 in 2 ne posegata v določbe direktiv 2003/4/ES in 2007/2/ES.

Člen 15

Informacije o spremljanju izvajanja

1.  Brez poseganja v določbe Direktive 2003/4/ES in Direktive 2007/2/ES države članice ob pomoči Evropske agencije za okolje:

(a)  do ... [6 let po končnem datumu za prenos te direktive] vzpostavijo in nato vsakih šest let posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 13, in o deležu prebivalstva, ki ima dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi;

(b)  do ... [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive] vzpostavijo in nato vsaka 3 leta posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje oceno nevarnosti in oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, izvedeni v skladu s členom 8 oziroma 10, vključno z naslednjimi elementi:

(i)  odvzemna mesta, opredeljena v skladu s členom 8(1)(a);

(ii)  rezultati spremljanja, zbrani v skladu s členom 8(1)(d) in členom 10(1)(b); ter

(iii)  izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 8(5) in členom 10(2);

(c)  vzpostavijo in nato letno posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje rezultate spremljanja v primerih preseganja vrednosti parametrov iz delov A in B Priloge I, zbrane v skladu s členoma 9 in 11, ter informacije o sanacijskih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 12;

(d)  vzpostavijo in nato letno posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje informacije o incidentih v zvezi s pitno vodo, ki so povzročili možno nevarnost tveganje za zdravje ljudi, ne glede na to, ali so bile dosežene vrednosti parametra ali ne, ki so trajali več kot deset zaporednih dni in so prizadeli vsaj 1 000 oseb, vključno z vzroki teh incidentov in sanacijskimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 12. [Sprememba 129]

Kadar je mogoče, se za predstavitev teh podatkovnih nizov uporabijo storitve v zvezi s prostorskimi podatki, kakor so opredeljene v členu 3(4) Direktive 2007/2/ES.

2.  Države članice zagotovijo, da imajo Komisija, Evropska agencija za okolje ter Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni dostop do podatkovnih nizov iz odstavka 1.

3.  Evropska agencija za okolje na podlagi podatkov, ki so jih zbrale države članice, objavi vseevropski pregled in ga redno ali na zahtevo Komisije posodablja.

Vseevropski pregled vključuje, kakor je primerno, kazalnike učinkov, rezultatov in vplivov te direktive, karte vseevropskega pregleda in poročila držav članic o pregledu.

4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in načine Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo oblike in načinov predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu z odstavkoma 1 in 3, vključno s podrobnimi zahtevami glede kazalnikov, kart vseevropskega pregleda in poročil držav članic o pregledu iz odstavka 3. [Sprememba 130]

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2). [Sprememba 131]

Člen 16

Dostop do pravnega varstva

1.  Države članice zagotovijo, da imajo fizične ali pravne osebe ali njihova združenja, organizacije ali skupine v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim zakonsko ustanovljenim organom, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev v zvezi z izvajanjem členov 4, 5, 12, 13 in 14, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)  imajo zadosten interes;

(b)  uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo zadevne države članice zahteva kot predpogoj.

2.  Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3.  Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva.

S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namene točke (a) odstavka 1.

Za take organizacije se šteje, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namene točke (b) odstavka 1.

4.  Odstavki 1, 2 in 3 ne izključujejo možnosti predhodnega revizijskega postopka pred upravnim organom in ne vplivajo na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred prizivom k sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.

5.  Vsi takšni revizijski postopki iz odstavkov 1 in 4 so pošteni, pravični, pravočasni in ne predragi.

Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopne informacije o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Člen 17

Vrednotenje

1.  Komisija opravi vrednotenje te direktive do ... [12 let po končnem datumu za prenos te direktive]. Vrednotenje med drugim temelji na naslednjih elementih:

(a)  izkušnje, pridobljene med izvajanjem te direktive;

(b)  podatkovni nizi držav članic, vzpostavljeni v skladu s členom 15(1), in vseevropski pregledi, ki jih pripravi Evropska agencija za okolje v skladu s členom 15(3);

(c)  ustrezni znanstveni, analitični in epidemiološki podatki;

(d)  priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, kadar so na voljo.

2.  V okviru vrednotenja Komisija posebno pozornost nameni uspešnosti te direktive v zvezi z naslednjimi vidiki:

(a)  pristop, ki temelji na tveganju, iz člena 7;

(b)  določbe v zvezi z dostopom do vode iz člena 13 in delež prebivalstva brez dostopa do vode; [Sprememba 132]

(c)  določbe v zvezi z informacijami, ki so namenjene javnosti, v skladu s členom 14 in Prilogo IV, vključno z uporabniku prijaznim pregledom informacij, navedenih v točki 7 Priloge IV, na ravni Unije. [Sprememba 133]

2a.   Komisija najpozneje ... [pet let po končnem roku za prenos te direktive] in nato po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o potencialni ogroženosti virov vode, namenjene za prehrano ljudi, zaradi mikroplastike, zdravil in po potrebi drugih onesnaževal, ki se na novo pojavijo, ter s tem povezanih potencialnih tveganj za zdravje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo najvišjih dovoljenih vrednosti za mikroplastiko, zdravila in druga onesnaževala, ki se na novo pojavijo, v vodi, namenjeni za prehrano ljudi. [Sprememba 134]

Člen 18

Pregled in sprememba prilog

1.  Komisija vsaj vsakih pet let pregleda Prilogo I glede na znanstveni in tehnični napredek .

Komisija na podlagi ocen nevarnosti in ocen tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu držav članic, ki jih vsebujejo podatkovni nizi, vzpostavljeni v skladu s členom 15, pregleda Prilogo II in oceni, ali jo je treba prilagoditi oziroma uvesti nove specifikacije glede spremljanja za namene teh ocen tveganja.

2.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za spremembo prilog I do IV, kadar je to potrebno zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku ali določitve zahtev spremljanja za namene ocene nevarnosti in ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu v skladu s členom 8(1)(d) in členom 10(1)(b).

2a.   Komisija do ... [pet let po začetku veljavnosti te direktive] pregleda, ali so določbe člena 10a privedle do zadostne ravni harmonizacije higienskih zahtev glede materialov in proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in po potrebi sprejme ustrezne ukrepe. [Sprememba 135]

Člen 19

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 18(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datum začetka veljavnosti te direktive].

3.  Prenos pooblastila iz člena 18(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 18(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 20

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 .

Člen 21

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo s temi pravili in ukrepi do ... [2 leti po začetku veljavnosti te direktive] ter jo obvestijo o vsaki njihovi naknadni spremembi.

Člen 22

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 2 in členi 5 do 21 ter prilogami I do IV do ... [2 leti po začetku veljavnosti te direktive] . Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 23

Razveljavitev

1.  Direktiva 98/83/ES, kakor je bila spremenjena z instrumenti, navedenimi v delu A Priloge V, se razveljavi z učinkom od ... [dan po datumu iz prvega pododstavka člena 22(1)] ne glede na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv iz dela B Priloge V v nacionalno zakonodajo .

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VI.

2.  Odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9 Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo do ... [končni datum za prenos te direktive], ostanejo veljavna do konca njihovega trajanja. Ne smejo se obnoviti za nadaljnja obdobja. [Sprememba 136]

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 25

Naslovniki

Direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VREDNOSTI PARAMETROV, KI SE UPORABLJAJO ZA OCENO KAKOVOSTI VODE, NAMENJENE ZA PREHRANO LJUDI

DEL A

Mikrobiološki parametri

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Spore Clostridium perfringens

0

število/100 ml

Koliformne bakterije

0

število/100 ml

Enterokoki

0

število/100 ml

Escherichia coli (E. coli)

0

število/100 ml

Štetje heterotrofov na ploščah (HPC) 22o

Brez neobičajne spremembe

 

Somatski kolifagi

0

število/100 ml

Motnost

< 1

NTU

Opomba

Parametri iz tega dela ne veljajo za izvirsko in mineralno vodo v skladu z Direktivo 2009/54/ES.

 

[Sprememba 179]

DEL B

Kemijski parametri

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Opombe

Akrilamid

0,10

μg/l

Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo.

Antimon

5,0

μg/l

 

Arzen

10

μg/l

 

Benzen

1,0

μg/l

 

Benzo(a)piren

0,010

μg/l

 

 Beta-estradiol (50-28-2)

 0,001

 μg/l

 

 Bisfenol A

 0,01  0,1

 μg/l

 

Bor

1,01,5

mg/l

 

Bromat

10

μg/l

 

Kadmij

5,0

μg/l

 

 Klorat

 0,25

 mg/l

 

 Klorit

 0,25

 mg/l

 

Krom

 25

μg/l

Vrednost ustreza najpozneje do ... [10 let po začetku veljavnosti te direktive]. Do navedenega datuma je vrednost parametra za krom 50 μg/l.

Baker

2,0

mg/l

 

Cianid

50

μg/l

 

1,2-dikloroetan

3,0

μg/l

 

Epiklorohidrin

0,10

μg/l

Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo.

Fluorid

1,5

mg/l

 

 Halogenocetne kisline (HAA)

 80

 μg/l

Vsota naslednjih devetih reprezentativnih snovi: monokloro-, dikloro- in trikloroocetna kislina, mono- in dibromoocetna kislina, bromokloroocetna kislina, bromodikloroocetna kislina, dibromokloroocetna kislina in tribromoocetna kislina.

Svinec

 5

μg/l

Vrednost ustreza najpozneje do ... [10 let po začetku veljavnosti te direktive]. Do navedenega datuma je vrednost parametra za svinec10 μg/l.

Živo srebro

1,0

μg/l

 

 Mikrocistin-LR

 1,0

 μg/l

 

Nikelj

20

μg/l

 

Nitrat

50

mg/l

Države članice zagotovijo, da se izpolni pogoj [nitrat]/50 + [nitrit]/3 ≤ 1, pri čemer oglati oklepaji pomenijo koncentracije v mg/l za nitrat (NO3) in nitrit (NO2), ter da se izpolni vrednost 0,10 mg/l za nitrite za vodo iz naprav za čiščenje vode.

Nitrit

0,50

mg/l

Države članice zagotovijo, da se izpolni pogoj [nitrat]/50 + [nitrit]/3 ≤ 1, pri čemer oglati oklepaji pomenijo koncentracije v mg/l za nitrat (NO3) in nitrit (NO2), ter da se izpolni vrednost 0,10 mg/l za nitrite za vodo iz naprav za čiščenje vode.

 Nonilfenol

 0,3

 μg/l

 

Pesticidi

0,10

μg/l

„Pesticidi“ pomeni:

—  organski insekticidi,

—  organski herbicidi,

—  organski fungicidi,

—  organski nematocidi,

—  organski akaricidi,

—  organski algicidi,

—  organski rodenticidi,

—  organska sredstva za zatiranje sluzi,

—  sorodni proizvodi (med drugim regulatorji rasti)

in njihovi ustrezni metaboliti, kot so opredeljeni v členu 3(32) Uredbe (ES) št. 1107/2009(42) .

Vrednost parametra velja za vsak posamezni pesticid.

Za aldrin, dieldrin, heptaklor in heptaklor epoksid je vrednost parametra 0,030 μg/l.

Vsota pesticidov

0,50

μg/l

„Vsota pesticidov“ pomeni vsoto vseh posameznih pesticidov, opredeljenih v predhodni vrstici, ki so bili najdeni in količinsko opredeljeni v postopku spremljanja stanja.

 PFAS

 0,10

 μg/l

„PFAS“ pomeni vsako posamezno per- in polifluorirano alkilno spojino (kemijska formula: CnF2n+1−R).

 

 

 

Formula uvaja tudi razlikovanje med „dolgoverižnimi“ in „kratkoverižnimi“ PFAS. Ta direktiva se uporablja samo za „dolgoverižne“ PFAS.

Ta vrednost parametra za posamezne snovi PFAS se uporablja samo za tiste snovi PFAS, katerih prisotnost je verjetna in za katere je bilo v oceni nevarnosti iz člena 8 te direktive ugotovljeno, da so nevarne za zdravje ljudi.

 Vsota PFAS

 0,50

 μg/l

„Vsota PFAS“ pomeni vsoto per- in polifluoriranih alkilnih spojin (kemijska formula: CnF2n+1−R).

 

 

 

Ta vrednost parametra za vsoto PFAS se uporablja samo za tiste snovi PFAS, katerih prisotnost je verjetna in za katere je bilo v oceni nevarnosti iz člena 8 te direktive ugotovljeno, da so nevarne za zdravje ljudi.

Policiklični aromatski ogljikovodiki

0,10

μg/l

Vsota koncentracij naslednjih določenih spojin: benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten, benzo(ghi)perilen in indeno(1,2,3-cd)piren .

Selen

10

μg/l

 

Tetrakloroeten in trikloroeten

10

μg/l

Vsota koncentracij navedenih parametrov

Vsota trihalometanov

100

μg/l

Kjer je mogoče, si države članice brez oviranja razkuževanja prizadevajo za nižjo vrednost.

Vsota koncentracij naslednjih določenih spojin: kloroform, bromoform, dibromoklorometan, bromodiklorometan.

Uran

30

μg/l

 

Vinil klorid

0,50

μg/l

Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo.

[Spremembi 138 in 180]

DEL Ba

Indikatorski parametri

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Opombe

Aluminij

200

μg/l

 

Amonijak

0,50

mg/l

 

Klorid

250

mg/l

Opomba 1

Barva

Sprejemljiva za potrošnike in brez neobičajne spremembe

 

 

Električna prevodnost

2 500

μS cm-1 pri 20 °C

Opomba 1

Koncentracija vodikovih ionov

≥ 6,5 in ≤ 9,5

enote pH

Opombi 1 in 3

Železo

200

μg/l

 

Mangan

50

μg/l

 

Vonj

Sprejemljiv za potrošnike in brez neobičajne spremembe

 

 

Sulfat

250

mg/l

Opomba 1

Natrij

200

mg/l

 

Okus

Sprejemljiv za potrošnike in brez neobičajne spremembe

 

 

Število kolonij pri 22 °C

Brez neobičajne spremembe

 

 

Koliformne bakterije

0

število/100 ml

 

Skupni organski ogljik

Brez neobičajne spremembe

 

 

Motnost

Sprejemljiva za potrošnike in brez neobičajne spremembe

 

 

Opomba 1:

Voda ne bi smela biti agresivna.

Opomba 2:

Tega parametra ni treba meriti, razen če je voda po poreklu površinska voda ali pa ta nanjo vpliva. Če ta vrednost parametra ni izpolnjena, mora zadevna država članica raziskati vir pitne vode in tako zagotoviti, da ni morebitne nevarnosti za zdravje ljudi zaradi prisotnosti patogenih mikroorganizmov, npr. kriptosporidija.

Opomba 3:

Za negazirano vodo, polnjeno v steklenice ali druge posode, se lahko najmanjša vrednost zniža na 4,5 enot pH.

Za vodo, polnjeno v steklenice ali posode, ki je naravno bogata ali umetno obogatena z ogljikovim dioksidom, je najmanjša vrednost lahko nižja.

[Sprememba 139]

DEL C

Parametri, ki so pomembni za oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Opombe

Legionella

pneumophila

< 1 000

število/1

Če vrednost parametra < 1 000/l za Legionello ni izpolnjena, je za bakterijo Legionella pneumophila treba opraviti ponovno vzorčenje. Če bakterija Legionella pneumophila ni prisotna, je vrednost parametra za Legionello < 10 000/l.

Legionella

< 10 000

število/1

Če bakterija Legionella pneumophila z vrednostjo parametra < 1 000/l ni prisotna, je vrednost tega parametra < 10 000/l.

Svinec

5

μg/l

Vrednost ustreza najpozneje do ... [10 let po začetku veljavnosti te direktive]. Do navedenega datuma je vrednost parametra za svinec10 μg/l.

[Sprememba 140]

DEL Ca

Spremljanje novih parametrov

Mikroplastika

Izvaja se spremljanje v skladu z metodologijo za merjenje mikroplastike, kot je določena v delegiranem aktu iz člena 11(5b).

[Sprememba 141]

PRILOGA II

SPREMLJANJE STANJA

DEL A

Splošni cilji in programi spremljanja stanja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi

1.  S programi spremljanja stanja, vzpostavljenimi v skladu s členom 11(2), za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, se:

(a)  preveri, da sprejeti ukrepi za nadzorovanje tveganja za zdravje ljudi po vsej verigi oskrbe z vodo, od odvzema in obdelave vode do shranjevanja in distribucije, delujejo učinkovito in da je voda na mestu ustrezanja zdravstveno ustrezna in čista;

(b)  zagotovi informacije o kakovosti vode, dobavljene za prehrano ljudi, da se dokaže izpolnjevanje zahtev iz člena 4 in vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5;

(c)  opredeli najprimernejši način za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi.

2.  Programi spremljanja stanja, vzpostavljeni v skladu s členom 11(2), vključujejo eno od naslednjega:

(a)  zbiranje in analizo ločenih vzorcev vode;

(b)  meritve, pridobljene s postopkom stalnega spremljanja.

Programi spremljanja stanja vključujejo tudi program operativnega spremljanja stanja, ki dopolnjuje spremljanje stanja, namenjeno preverjanju, in zagotavlja hiter vpogled v uspešnost obratovanja in težave s kakovostjo vode ter omogoča hitre in vnaprej načrtovane sanacijske ukrepe. Takšni programi operativnega spremljanja stanja so značilni za dobavo, saj upoštevajo izide ocene nevarnosti in ocene tveganja pri oskrbi, ter so namenjeni potrditvi učinkovitosti vseh ukrepov nadzora med odvzemom, obdelavo, distribucijo in shranjevanjem. Programi operativnega spremljanja stanja vključujejo spremljanje parametra motnosti z namenom rednega nadzora nad učinkovitostjo fizične odstranitve s postopkom filtracije v skladu z vrednostmi parametra in pogostnostmi iz naslednje tabele:

Parameter

Vrednost parametra

Motnost

0,3 NTU (95 %) in ne > 0,5 NTU za 15 zaporednih minut

Količina (v m3) vode, ki se vsak dan dobavi ali proizvede na območju oskrbe

Najmanjša pogostnost

≤ 10 000

dnevno

> 10 000

spletno

Dodatno lahko programi spremljanja vključujejo:

(a)  preglede registrov o funkcionalnosti in statusu vzdrževanja opreme;

(b)  preglede območij odvzema ter infrastrukture za obdelavo, shranjevanje in distribucijo, brez poseganja v zahteve spremljanja iz člena 8(1)(c) in člena 10(1)(b).

3.  Member States shall ensure that monitoring programmes are reviewed on a continuous basis and updated or reconfirmed at least every 6 years.

DEL B

Osnovni  parametri in pogostnost  vzorčenja

1.  Osnovni  parametri

Escherichia coli (E. coli), spore Clostridium perfringens in somatski kolifagi enterokoki se štejejo za „osnovne parametre“ in ne smejo biti predmet ocene tveganja pri oskrbi v skladu z delom C te priloge. Vedno se spremljajo po pogostnosti spremljanja iz tabele 1 iz točke 2. [Sprememba 142]

2.  Pogostnost vzorčenja

Vsi parametri, določeni v skladu s členom 5, se spremljajo vsaj po pogostnosti iz naslednje tabele, razen če ni na podlagi ocene tveganja pri oskrbi, ki se opravi v skladu s členom 9 in delom C te priloge, določena drugačna pogostnost vzorčenja.

Tabela 1

Najmanjša pogostnost vzorčenja in analiz za spremljanje skladnosti

 

Najmanjše število vzorcev na leto

≤ 100

10a

> 100

≤ 1 000

10a

> 1 000

≤ 10 000

50b

>10 000

≤ 100 000

365

>100 000

365

Količina (v m3) vode, ki se vsak dan dobavi ali proizvede na območju oskrbe (glej opombi 1 in 2) m3

Parameter skupine A (mikrobiološki parameter) –

število vzorcev na leto

(glej opombo 3)

Parameter skupine B (kemični parameter) –

število vzorcev na leto

 

≤ 100

> 0

(glej opombo 4)

> 0

(glej opombo 4)

> 100

≤ 1 000

4

1

> 1 000

≤ 10 000

4

+ 3

za vsakih 1000 m3/dan in del skupne količine

1

+ 1

za vsakih 1000 m3/dan in del skupne količine

> 10 000

≤ 100 000

 

3

+ 1

za vsakih 1000 m3/dan in

za vsakih 25000 m3/dan in del skupne količine

> 100 000

 

 

12

+ 1

za vsakih 25000 m3/dan in del skupne količine

a: Vsi vzorci se odvzamejo v času, ko je tveganje, da enterični patogeni preživijo čiščenje vode, visoko.

b: Vsaj 10 vzorcev se odvzame v času, ko je tveganje, da enterični patogeni preživijo čiščenje vode, visoko.

Opomba 1: Območje oskrbe je zemljepisno opredeljeno območje, na katerem voda, namenjena za prehrano ljudi, prihaja iz enega ali več virov, znotraj katerega je kakovost vode približno enaka.

Opomba 2: Količine so izračunane kot povprečja v koledarskem letu. Namesto količine vode se za določitev najmanjše pogostnosti lahko uporabi število prebivalcev na območju oskrbe, pri čemer se predvideva, da je poraba vode 200 l na dan na prebivalca.

Opomba 3: Navedena pogostnost se izračuna tako: npr. 4 300 m3/dan = 16 vzorcev (štirje za prvih 1 000 m3/dan + 12 za dodatnih 3 300 m3/dan).

Opomba 4: Države članice, ki so se pri posameznih sistemih za oskrbo z vodo odločile za izvzetje v skladu s členom 3(2)(b) te direktive, te pogostnosti uporabljajo samo za območja oskrbe, na katerih se dobavi med 10 in 100 m3 vode na dan. [Sprememba 186]

DEL C

Ocena tveganja pri oskrbi

1.  Ocena tveganja pri oskrbi iz člena 9 temelji na splošnih načelih ocenjevanja tveganja, določenih v mednarodnih standardih, kot je standard EN 15975-2 o zanesljivosti oskrbe s pitno vodo (smernice za obvladovanje tveganja in krizno vodenje).

2.  Na podlagi ocene tveganja pri oskrbi se razširi seznam parametrov, ki so bili upoštevani pri spremljanju in poveča pogostnost vzorčenja, določena v delu B, če so izpolnjeni kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)  seznam parametrov ali pogostnost iz te priloge ne zadostuje za izpolnjevanje obveznosti v skladu s členom 11(1);

(b)  za namene člena 11(6) se zahteva dodatno spremljanje;

(c)  treba je predložiti zagotovila iz točke 1(a) dela A;

(d)  treba je povečati pogostnost vzorčenja v skladu s členom 8(3)(a).

3.  Na podlagi ocene tveganja pri oskrbi se lahko seznam parametrov, ki so bili upoštevani pri spremljanju, in pogostnost vzorčenja iz dela B zmanjšata, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  lokacija in pogostnost vzorčenja se določita glede na izvor parametra ter glede na spremenljivost in dolgoročno gibanje koncentracije ob upoštevanju člena 6;

(b)  za zmanjšanje najmanjše pogostnosti vzorčenja parametra rezultati, pridobljeni iz vzorcev, ki so bili z mest vzorčenja, reprezentativnih za celotno območje oskrbe, zbrani v rednih intervalih v obdobju vsaj treh let, znašajo manj kot 60 % vrednosti parametra;

(c)  za črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, rezultati, pridobljeni iz vzorcev, ki so bili z mest, reprezentativnih za celotno območje oskrbe, zbrani v rednih intervalih v obdobju vsaj treh let, znašajo manj kot 30 % vrednosti parametra;

(d)  za črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, odločitev temelji na rezultatih ocene tveganja in rezultatih spremljanja virov vode, namenjene za prehrano ljudi, ki potrjujejo, da je v skladu s členom 1 zdravje ljudi zaščiteno pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi;

(e)  za zmanjšanje pogostnosti vzorčenja parametra ali črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, ocena tveganja potrdi, da ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.

4.  Kadar so rezultati spremljanja, ki dokazujejo, da so pogoji iz točk (b) do (e) odstavka 3 izpolnjeni, do ... [datum začetka veljavnosti te direktive] že na voljo, se lahko od tega datuma ti rezultati spremljanja uporabijo za prilagoditev spremljanja na podlagi ocene tveganja pri oskrbi.

DEL D

Metode vzorčenja in mesta vzorčenja

1.  Mesta vzorčenja se določijo tako, da se zagotovi skladnost z mesti ustrezanja, kot je določeno v členu 6. V primeru vodovodnega omrežja lahko država članica vzorce za določene parametre odvzame na območju oskrbe ali v obratu za obdelavo, če se lahko dokaže, da za zadevne parametre ne bi prišlo do škodljivih sprememb izmerjenih vrednosti. Kolikor je mogoče, bi moralo biti število vzorcev razporejeno enakomerno v času in prostoru.

2.  Vzorčenje na mestu ustrezanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)  vzorci za preverjanje skladnosti nekaterih kemijskih parametrov (zlasti bakra, svinca, Legionelle in niklja) se odvzamejo iz pip porabnikov brez predhodnega spiranja. Odvzame se vzorec enega litra ob naključnem času podnevi. Druga možnost je, da države članice uporabljajo metode s fiksnim obdobjem zadrževanja vode, ki bolje odražajo njihove nacionalne razmere, če na ravni območja oskrbe to ne pomeni manj primerov neskladnosti kot pri metodi naključnega odvzema podnevi;

(b)  vzorci za preverjanje skladnosti mikrobioloških parametrov na mestu ustrezanja se odvzamejo in uporabljajo v skladu s standardom EN ISO 19458, namen vzorčenja B.

2a.  Vzorci za legionello v hišnih vodovodnih omrežjih odvzamejo na točkah tveganja za širjenje in/ali za izpostavljenost bakteriji Legionella pneumophila. Države članice vzpostavijo smernice za metode vzorčenja legionelle. [Sprememba 144]

3.  Vzorčenje v vodovodnem omrežju, razen vzorčenja na pipah porabnikov, je v skladu s standardom ISO 5667-5. Za mikrobiološke parametre se vzorci v vodovodnem omrežju odvzamejo in uporabljajo v skladu s standardom EN ISO 19458, namen vzorčenja A.

PRILOGA IIa

Minimalne higienske zahteve za snovi in materiale za proizvodnjo novih izdelkov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi:

(a)  seznam snovi, ki so dovoljene za uporabo pri proizvodnji materialov, ki med drugim vključujejo organske materiale, elastomere, silikone, kovine, cement, ionske izmenjevalne smole in sestavljene materiale ter izdelke, ki so proizvedeni iz njih;

(b)  posebni pogoji za uporabo snovi v materialih in izdelkih, proizvedenih iz njih;

(c)  posebne omejitve za prehajanje nekaterih snovi v vodo, namenjeno za prehrano ljudi;

(d)  higienska pravila glede drugih lastnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje predpisov;

(e)  osnovna pravila za preverjanje upoštevanja točk (a) do (d);

(f)  pravila v zvezi z vzorčenjem in metodami analize za preverjanje upoštevanja točk (a) do (d). [Sprememba 145]

PRILOGA III

TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ANALIZO PARAMETROV

Države članice zagotovijo, da so metode analize, ki se uporabljajo za spremljanje in dokazovanje skladnosti s to direktivo, potrjene in dokumentirane v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 ali drugimi enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi. Države članice zagotovijo, da laboratoriji ali njihovi pogodbeniki uporabljajo sisteme vodenja kakovosti v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.

Če ni analitične metode, ki bi izpolnjevala minimalna izvedbena merila iz dela B, države članice zagotovijo, da se spremljanje opravi z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, ki ne pomenijo čezmernih stroškov.

DEL A

Mikrobiološki parametri, za katere so določene metode analize

Metode za mikrobiološke parametre so:

(a)  Escherichia coli (E. coli) in koliformne bakterije (EN ISO 9308-1 ali EN ISO 9308-2)

(b)  Enterokoki (EN ISO 7899-2)

(c)  Pseudomonas aeruginosa (EN ISO 16266)

(d)  Število kolonij  ali štetje heterotrofov na ploščah pri  22 °C (EN ISO 6222)

(e)  Clostridium perfringens, vključno s sporami (EN ISO 14189)

(f)  Motnost (EN ISO 7027)

(g)  Legionella (EN ISO 11731)

(h)  Somatski kolifagi (EN ISO 10705-2)

DEL B

Kemijski parametri , za katere so opredeljene značilnosti izvedbe

1.  Kemijski parametri

Za parametre iz tabele 1  je  z metodo analize možno izmeriti vsaj koncentracije, enake vrednostim parametrov z mejo določljivosti iz člena 2(2) Direktive Komisije 2009/90/ES(43), ki znaša največ 30 % relevantne vrednosti parametrov, ter merilno negotovostjo, kot je določena v tabeli 1. Rezultati se prikažejo z uporabo vsaj enakega števila relevantnih decimalnih mest kot za vrednost parametrov iz dela B Priloge I.

Merilna negotovost iz tabele 1 se ne uporablja kot dodatno odstopanje od vrednosti parametrov iz Priloge I.

Tabela 1

Minimalne značilnosti izvedbe „Merilna negotovost“

Parametri

Merilna negotovost

(Glej opombo 1)

% vrednosti parametra

Opombe

 Akrilamid

 30

 

Antimon

40

 

Arzen

30

 

Benzo(a)piren

50

Glej opombo 2.

Benzen

40

 

 Beta-estradiol (50-28-2)

 50

 

 Bisfenol A

 50

 

Bor

25

 

Bromat

40

 

Kadmij

25

 

 Klorat

 30

 

 Klorit

 30

 

Krom

30

 

Baker

25

 

Cianid

30

Glej opombo 3.

1,2-dikloroetan

40

 

 Epiklorohidrin

 30

 

Fluorid

20

 

 HAA

 50

 

Svinec

25

 

Živo srebro

30

 

 Mikrocistin-LR

 30

 

Nikelj

25

 

Nitrat

15

 

Nitrit

20

 

 Nonilfenol

 50

 

Pesticidi

30

Glej opombo 4.

 PFAS

 50 20

 

Policiklični aromatski ogljikovodiki

 30

Glej opombo 5.

Selen

40

 

Tetrakloroeten

30

Glej opombo 6.

Trikloroeten

40

Glej opombo 6.

Trihalometani – skupaj

40

Glej opombo 5.

 Uran

 30

 

 Vinil klorid

 50

 

[Spremembi 177 in 224]

2.  Opombe k  tabeli  1

Opomba 1

Merilna negotovost je nenegativen parameter, ki označuje raztros kvantitativnih vrednosti, ki jih je na podlagi uporabljenih informacij mogoče pripisati merjeni veličini. Izvedbeno merilo za merilno negotovost (k = 2) je odstotek vrednosti parametra iz tabele  ali katera koli strožja vrednost . Merilna negotovost se oceni pri vrednosti parametra, razen če je določeno drugače.

Opomba 2

Če vrednosti merilne negotovosti ni mogoče doseči, je treba izbrati najboljšo razpoložljivo tehniko (do 60 %).

Opomba 3

Metoda določa celotni cianid v vseh oblikah.

Opomba 4

Značilnosti izvedbe za posamezne pesticide so navedene kot primeri. Za številne pesticide lahko vrednosti merilne negotovosti dosežejo samo 30 %, za številne druge pa se lahko dovolijo vrednosti do 80 %.

Opomba 5

Značilnosti izvedbe veljajo za posamezne snovi, ki so določene pri 25 % vrednosti parametrov iz dela B Priloge I.

Opomba 6

Značilnosti izvedbe veljajo za posamezne snovi, ki so določene pri 50 % vrednosti parametrov iz dela B Priloge I.

PRILOGA IV

OBVEŠČANJE JAVNOSTI, KI SE ZAGOTOVI PREK SPLETA [Sprememba 146]

Potrošnikom se prek spleta ali na uporabniku prijazen in prilagojen način enako prijazne in prilagojene načine zagotovijo naslednje informacije: [Sprememba 147]

(1)  identifikacija zadevnega dobavitelja vode, območje in število oskrbovanih oseb ter metoda proizvodnje vode; [Sprememba 148]

(2)  najnovejši rezultati pregled najnovejših rezultatov spremljanja za parametre iz delov A, B in B Ba Priloge I po dobaviteljih vode, vključno s pogostnostjo in lokacijo mest vzorčenja, pomembnih, pomembno za področja, ki so v interesu oskrbovanih oseb, skupaj z vrednostjo parametra, določeno v skladu s členom 5. Rezultati spremljanja ne smejo biti starejši od: [Sprememba 149]

(a)  enega meseca za zelo velike dobavitelje vode,

(b)  šestih mesecev za srednje in velike dobavitelje vode, [Sprememba 202]

(c)  enega leta za zelo majhne in male dobavitelje vode, [Sprememba 203]

(3)  v primeru preseganja morebitne nevarnosti za zdravje ljudi, ki jo pristojni organi opredelijo, če so presežene vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, informacije o morebitni nevarnosti za zdravje ljudi ter s tem povezani nasveti glede zdravja in porabe ali povezava, ki omogoča dostop do teh informacij; [Sprememba 150]

(4)  povzetek zadevne ocene tveganja pri oskrbi; [Sprememba 151]

(5)  informacije o naslednjih parametrih kazalnikov, navedenih v delu Ba Priloge 1, in povezanih vrednostih parametrov:

(a)  barva,

(b)  vrednost pH (koncentracija vodikovih ionov),

(c)  prevodnost,

(d)  železo,

(e)  mangan,

(f)  vonj,

(g)  okus,

(h)  trdota,

(i)  minerali, anioni/kationi, raztopljeni v vodi:

–  borat BO3-,

–  karbonat CO32-,

–  klorid Cl-,

–  fluorid F-,

–  hidrogenkarbonat HCO3-,

–  nitrat NO3-,

–  nitrit NO2-,

–  fosfat PO43-,

–  silikat SiO2,

–  sulfat SO42-,

–  sulfid S2-,

–  aluminij Al,

–  amonij NH4+,

–  kalcij Ca,

–  magnezij Mg,

–  kalij K,

–  natrij Na.

Te vrednosti parametrov ter druge neionizirane spojine in elementi v sledeh se lahko prikažejo z referenčno vrednostjo in/ali pojasnitvijo,; [Sprememba 152]

(6)  nasveti potrošnikom, po potrebi tudi, kako zmanjšati porabo vode in jo uporabljati odgovorno glede na lokalne razmere; [Sprememba 153]

(7)  za velike in zelo velike dobavitelje vode letne informacije o: [Sprememba 154]

(a)  splošni uspešnosti vodnega sistema v smislu učinkovitosti, vključno s stopnjami iztekanja vode in porabo energije na kubični meter dobavljene vode, ki jih določijo države članice; [Sprememba 155]

(b)  vodenju in upravljanju dobavitelja modelih vodenja in lastniški strukturi dobave vode, vključno s sestavo vodstvenega organapo dobaviteljih; [Sprememba 156]

(c)  letno dobavljeni količini vode in trendih;

(d)  stroškovni strukturi tarife, ki se potrošnikom zaračunava če se stroški povrnejo prek tarifnega sistema, o strukturi tarife za kubični meter vode, vključno s stalnimi in spremenljivimi stroški, ki predstavljajo vsaj stroške, povezane s porabo energije za kubični meter dostavljene vode, ter stroški, povezanimi z ukrepi, ki jih sprejmejo dobavitelji vode za namene ocene nevarnosti v skladu s členom 8(4), obdelavo in distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, ter zbiranjem in obdelavo odpadne vode, kot tudi stroške, povezane stroški, povezanimi z ukrepi za namene člena 13, če so tovrstne te ukrepe sprejeli dobavitelji vode; [Sprememba 157]

(e)  količini naložb, ki so po mnenju dobavitelja potrebne za zagotovitev finančne vzdržnosti zagotavljanja storitev za rabo vode (vključno z vzdrževanjem infrastrukture), in znesku dejansko prejetih ali povrnjenih naložb že izvedenih, ravno izvajanih in šele načrtovanih naložb ter načrtu financiranja; [Sprememba 158]

(f)  vrsti uporabljene obdelave ali razkuževanja vode;

(g)  povzetku in statističnih podatkih o pritožbah potrošnikov ter o pravočasnosti in ustreznosti odzivov na težave tem, kako se rešujejo; [Sprememba 159]

(8)  za informacije iz točk (2) in (3) na zahtevo dostop do zgodovinskih podatkov, starih največ deset let, za informacije iz točk (2) in (3)in ne starejših od datuma prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo. [Sprememba 160]

PRILOGA V

Del A

Razveljavljena direktiva

s seznamom naknadnih sprememb

(iz člena 23)

Direktiva Sveta 98/83/ES

(UL L 330, 5.12.1998, str. 32)

 

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 284, 31.10.2003, str. 1)

Samo točka 29 Priloge II

Uredba (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 188, 18.7.2009, str. 14)

Samo točka 2.2 Priloge

Direktiva Komisije (EU) 2015/1787

(UL L 260, 7.10.2015, str. 6)

 

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 23)

Direktiva

Rok za prenos

 

98/83/ES

25. december 2000

 

(EU) 2015/1787

27. oktober 2017

 

PRILOGA VI

Korelacijska tabela

Direktiva 98/83/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2, uvodno besedilo

Člen 2, uvodno besedilo

Člen 2, točki 1 in 2

Člen 2, točki 1 in 2

Člen 2, točke 3 do 8

Člen 3(1), uvodno besedilo

Člen 3(1), uvodno besedilo

Člen 3(1)(a) in (b)

Člen 3(1)(a) in (b)

Člen 3(2) in (3)

Člen 3(2) in (3)

Člen 4(1), uvodno besedilo

Člen 4(1), uvodno besedilo

Člen 4(1)(a) in (b)

Člen 4(1)(a) in (b)

Člen 4(1), drugi pododstavek

Člen 4(1)(c)

Člen 4(2)

Člen 4(2)

Člen 5(1) in (2)

Člen 5(1)

Člen 5(3)

Člen 5(2)

Člen 6(1), točke (a) do (c)

Člen 6, točke (a) do (c)

Člen 6(1), točka (d)

Člen 6(2)

Člen 6(3)

Člen 7

Člen 8

 

Člen 9

Člen 10

Člen 7(1)

Člen 11(1)

Člen 7(2)

Člen 11(2), uvodno besedilo

Člen 11(2), točke (a) do (c)

Člen 7(3)

Člen 11(3)

Člen 7(4)

Člen 7(5)(a)

Člen 11(4), uvodno besedilo

Člen 7(5)(b)

Člen 11(4)(a)

Člen 7(5)(c)

Člen 11(4)(b)

Člen 7(6)

Člen 11(5)

Člen 8(1)

Člen 12(1)

Člen 8(2)

Člen 12(2), prvi pododstavek

Člen 12(2), drugi pododstavek

Člen 8(3)

Člen 12(3), prvi pododstavek

Člen 12(3), drugi pododstavek

Člen 12(4), točke (a) do (c)

Člen 8(4)

Člen 12(5)

Člen 8(5) do (7)

Člen 9

Člen 10

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Člen 16

Člen 17

Člen 11(1)

Člen 18(1), prvi pododstavek

Člen 18(1), drugi pododstavek

Člen 11(2)

Člen 18(2)

Člen 19

Člen 12(1)

Člen 20(1)

Člen 12(2), prvi pododstavek

Člen 20(1)

Člen 12(2), drugi pododstavek

Člen 12(3)

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Člen 21

Člen 17(1) in (2)

Člen 22(1) in (2)

Člen 16(1)

Člen 23(1)

Člen 16(2)

 

Člen 23(2)

Člen 18

Člen 24

Člen 19

Člen 25

Priloga I, del A

Priloga I, del A

Priloga I, del B

Priloga I, del B

Priloga I, del C

Priloga I, del C

Priloga II, del A (1)(a) do (c)

Priloga II, del A (1)(a) do (c)

Priloga II, del A (2), prvi pododstavek

Priloga II, del A (2), prvi pododstavek

Priloga II, del A (2), drugi pododstavek in tabela

Priloga II, del A (2), drugi pododstavek

Priloga II, del A (2), tretji pododstavek

Priloga II, del A (3)

Priloga II, del A (4)

Priloga II, del A (3)

Priloga II, del B (1)

Priloga II, del B (2)

Priloga II, del B (1)

Priloga II, del B (3)

Priloga II, del B (2)

Priloga II, del C (1)

Priloga II, del C (2)

Priloga II, del C (1)

Priloga II, del C (3)

Priloga II, del C (4)

Priloga II, del C (2)

Priloga II, del C (5)

Priloga II, del C (3)

Priloga II, del C (4)

Priloga II, del C (6)

Priloga II, del D, točke (1) do (3)

Priloga II, del D, točke (1) do (3)

Priloga III, prvi in drugi pododstavek

Priloga III, prvi in drugi pododstavek

Priloga III, del A, prvi in drugi pododstavek

Priloga III, del A, tretji pododstavek, točke (a) do (f)

Priloga III, del A, tretji pododstavek, točke (a) do (h)

Priloga III, del B (1), prvi pododstavek

Priloga III, del B (1), prvi pododstavek

Priloga III, del B (1), drugi pododstavek

Priloga III, del B (1), tretji pododstavek in tabela 1

Priloga III, del B (1), drugi pododstavek in tabela 1

Priloga III, del B (1), tabela 2

Priloga III, del B (2)

Priloga III, del B (2)

Priloga IV

Priloga V

Priloga IV

Priloga V

Priloga VI

(1)UL C 367, 10.10.2018, str. 107.
(2)UL C 361, 5.10.2018, str. 46.
(3)Stališče Evropskega parlamenta z 28. marca 2019.
(4)Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).
(5)Glej Prilogo V.
(6) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(7)Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (prenovitev) (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).
(8)Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).
(9)Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
(10)COM(2014)0177.
(11)SWD(2016)0428.
(12)Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča SR 12/2017: „Izvajanje direktive o pitni vodi: kakovost vode in dostop do nje sta se v Bolgariji, na Madžarskem in v Romuniji izboljšala, vendar so potrebe po naložbah še vedno velike“.
(13)Projekt sodelovanja v zvezi s parametri pitne vode regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo „Support to the revision of Annex I Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption (Drinking Water Directive) Recommendation“ (Podpora reviziji Priloge I k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (direktiva o pitni vodi), priporočilo), 11. september 2017.
(14)Direktiva Komisije (EU) 2015/1787 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 260, 7.10.2015, str. 6).
(15)„Guidelines for drinking water quality“ (Smernice o kakovosti pitne vode), četrta izdaja, Svetovna zdravstvena organizacija, 2011, http://www.who.int/water_sanitation_health/publications/2011/dwq_guidelines/en/index.html.
(16)„Water Safety Plan Manual: step-by-step risk management for drinking water suppliers“ (Priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo: postopno upravljanje tveganja za dobavitelje pitne vode), Svetovna zdravstvena organizacija, 2009, http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75141/1/9789241562638_eng.pdf.
(17)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(18)Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str.5).
(19)Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(20)„Legionella and the prevention of Legionellosis“ (Legionella in preprečevanje legionarske bolezni), Svetovna zdravstvena organizacija, 2007, http://www.who.int/water_sanitation_health/emerging/legionella.pdf.
(21)SWD(2016)0185.
(22)COM(2014)0177.
(23)COM(2014)0177, str. 12.
(24)Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (2017/C 428/09) z dne 17. novembra 2017 (UL C 428, 13.12.2017, str. 10).
(25)P8_TA(2015)0294.
(26)P8_TA(2015)0294, odstavek 62.
(27)COM(2014)0209.
(28)Priporočilo Sveta (2013/C 378/01) z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (UL C 378, 24.12.2013, str. 1).
(29)Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).
(30)Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).
(31)Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).
(32)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(33)UL L 124, 17.5.2005, str. 4.
(34)Priporočilo Komisije z dne 11. junija 2013 o skupnih načelih za mehanizme kolektivnih opustitvenih in odškodninskih tožb v državah članicah v zvezi s kršitvami pravic iz prava Unije (ULL201, 26.7.2013, str. 60).
(35)Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12).
(36)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(37)Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).
(38) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).
(39)Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).
(40)Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).
(41) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).
(42)Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(43)Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (UL L 201, 1.8.2009, str. 36).

Zadnja posodobitev: 20. april 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov