(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0366),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 167(5) in 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0237/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. februarja 2019(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za proračun (A8-0156/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 87. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 167(5) in člena 173(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Kultura, umetnost, kulturna dediščina in kulturna raznolikost so za evropsko družbo bistvenega pomena s kulturnega, izobraževalnega, demokratičnega, okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika ter vidika človekovih pravic, zato bi jih bilo treba spodbujati in podpirati. V Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 in izjavi Evropskega sveta iz decembra 2017 je navedeno, da sta izobraževanje in kultura ključna za izgradnjo vključujoče in povezane družbe za vse ter za ohranjanje evropske konkurenčnosti. [Sprememba 1]

(2)  V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo zaznamujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Te vrednote so bile ponovno potrjene in izražene v pravicah, svoboščinah in načelih, zagotovljenih z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi, kakor je navedeno v členu 6 PEU. Konkretno – svoboda izražanja in obveščanja je zapisana v členu 11 Listine, svoboda umetnosti in znanosti pa je zapisana v členu 13 Listine. [Sprememba 2]

(3)  Člen 3 PEU nadalje določa, da je cilj Unije krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov ter da Unija med drugim spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine.

(4)  V sporočilu Komisije o novi evropski agendi za kulturo(4), so nadalje določeni cilji Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Cilj sporočila je uporabiti moč kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in družbeno blaginjo, spodbujanje čezmejne razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, podpiranje njihove zmogljivosti za rast, spodbujanje kulturne ustvarjalnosti v izobraževanju in inovacijah, pa tudi za rast in delovna mesta ter h krepitvi za krepitev mednarodnih kulturnih povezav. Program Ustvarjalna Evropa, skupaj z drugimi programi Unije, bi moral podpirati izvajanje te nove evropske agende za kulturo. To, pri čemer je treba upoštevati, da je treba ves čas ohranjati in spodbujati vrednost kulture in umetniškega izražanja samih po sebi ter da je umetniško ustvarjanje v osrčju projektov sodelovanja. Podpiranje izvajanja nove evropske agende za kulturo je prav tako v skladu z Unescovo konvencijo iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007 in katere pogodbenica je Unija. [Sprememba 3]

(4a)  Politike Unije bodo dopolnjevale in dodale vrednost ukrepom držav članic na kulturnem in ustvarjalnem področju. Učinek politik Unije bi bilo treba redno ocenjevati ob upoštevanju kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, kot so koristi za državljane, aktivna udeležba državljanov, koristi za gospodarstvo Unije v smislu rasti in delovnih mest ter učinki prelivanja v drugih gospodarskih sektorjih ter spretnosti in kompetence ljudi, ki delajo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. [Sprememba 4]

(4b)  Cilja tega programa sta varstvo in krepitev evropske kulturne dediščine. Za ta cilja je bilo priznano tudi, da sta neločljivo povezana s pravico do poznavanja kulturne dediščine udeležbe v kulturnem življenju iz Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara), ki je začela veljati 1. junija 2011. V konvenciji je poudarjena vloga kulturne dediščine v izgradnji mirne in demokratične družbe, v procesih trajnostnega razvoja in pri spodbujanju kulturne raznolikosti. [Sprememba 5]

(5)  Spodbujanje kulturne raznolikosti Evrope je odvisno od in zavedanja o skupnih koreninah temelji na svobodi umetniškega izražanja, sposobnosti in kompetenc umetnikov in kulturnih izvajalcev, obstoja uspešnih in odpornih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki lahko na javnem in zasebnem področju ter zmožnosti teh sektorjev, da ustvarjajo, proizvajajo uvajajo inovacije in distribuirajo proizvajajo svoja dela ter jih distribuirajo obsežnemu in raznolikemu evropskem evropskemu občinstvu. S tem se tako povečuje njihov poslovni potencial, krepi dostop do ustvarjalnih vsebin, umetniških raziskav in ustvarjalnosti ter njihovo spodbujanje, hkrati pa se prispeva k trajnostni rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Poleg tega spodbujanje ustvarjalnosti in novih znanj prispeva h krepitvi konkurenčnosti in rojevanju inovacij v industrijskih vrednostnih verigah. Sprejeti bi bilo treba širši pristop k umetnostni in kulturni vzgoji ter umetnostnim raziskavam, in sicer z nadgradnjo modela naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) tako, da se vanj vključi še umetnost (STEAM). Kljub nedavnemu napredku pri pomoči na področju prevajanja in podnaslavljanja je evropski kulturni in ustvarjalni trg še vedno razdrobljen po nacionalnih in jezikovnih mejah, kar. Čeprav je treba spoštovati posebnosti vsakega trga, je mogoče storiti več, da bi se kulturnim in ustvarjalnim sektorjem preprečuje omogočilo, da bi izkoristili vse prednosti evropskega enotnega trga in zlasti enotnega digitalnega trga, med drugim z upoštevanjem zaščite pravic intelektualne lastnine. [Sprememba 6]

(5a)  Prehod na digitalno tehnologijo predstavlja spremembo paradigme in enega največjih izzivov za kulturne in ustvarjalne sektorje. Z digitalnimi inovacijami se spreminjajo navade, odnosi ter modeli proizvodnje in potrošnje tako na osebni kot na družbeni ravni, poleg tega pa bi morale spodbujati kulturno in ustvarjalno izražanje ter kulturni in ustvarjalni diskurz, pri tem pa spoštovati posebno vrednost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v digitalnem okolju. [Sprememba 7]

(6)  Program bi moral upoštevati dvojno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in priznavati resnično in umetniško vrednost kulture na eni strani ter tržno vrednost teh sektorjev na drugi strani, vključno z njihovim širšim prispevkom k rasti, konkurenčnosti, ustvarjalnosti in, inovacijam, medkulturnemu dialogu, socialni koheziji ter ustvarjanju znanja. To zahteva močne evropske kulturne in ustvarjalne sektorje, tako na pridobitnih kot na nepridobitnih področjih, zlasti živahno evropsko avdiovizualno industrijo, ob upoštevanju njene zmogljivosti za doseganje širšega občinstva na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije in njenega gospodarskega pomena, tudi za druge ustvarjalne sektorje in kulturni turizem ter regionalni, lokalni in mestni razvoj. Vendar se je konkurenca na svetovnih avdiovizualnih trgih še dodatno okrepila s poglobitvijo digitalnih motenj, npr. spremembo v proizvodnji in uporabi medijev ter vse pomembnejšo vlogo svetovnih platform za distribucijo vsebin. Zato obstaja potreba po okrepitvi prizadevanj za podporo evropski industriji. [Sprememba 8]

(6a)  Aktivno evropsko državljanstvo, skupne vrednote, ustvarjalnost in inovacije potrebujejo trdno podlago, na kateri se lahko razvijajo. Program bi moral podpirati filmsko in avdiovizualno vzgojo, zlasti med mladoletniki in mladimi. [Sprememba 9]

(7)  Program bi moral, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru sklopa, namenjenega avdiovizualnemu sektorju, sklopa, namenjenega drugim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, ter medsektorskega sklopa upoštevati posebno naravo in izzive različnih sektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe. Program bi moral zagotoviti enako podporo vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem s horizontalnimi shemami, ki se nanašajo na skupne potrebe. Na podlagi pilotnih projektov, pripravljalnih ukrepov in študij bi moral program izvajati tudi sektorske ukrepe iz Priloge k tej uredbi. [Sprememba 10]

(7a)  Glasba v vseh oblikah in izrazih ter zlasti sodobna glasba in izvajanje glasbe v živo je pomembna sestavina kulturne, umetniške in gospodarske dediščine Unije. Je element socialne kohezije, večkulturnega vključevanja in socializacije mladih ter ključni instrument za okrepitev kulture, vključno s kulturnim turizmom. Zato bi morali biti posebni ukrepi, ki se izvajajo kot del sklopa KULTURA v okviru te uredbe, v smislu finančne porazdelitve in ciljno usmerjenih ukrepov posebej osredotočeni na glasbeni sektor. Posebej prilagojeni razpisi in instrumenti bi morali prispevati k povečanju konkurenčnosti glasbenega sektorja in reševanju nekaterih posebnih izzivov, s katerimi se sooča. [Sprememba 11]

(7b)  Na področju mednarodnih kulturnih povezav je treba okrepiti podporo Unije. Program bi moral prispevati k tretjemu strateškemu cilju nove evropske agende za kulturo z uporabo kulture in medkulturnega dialoga kot gonil trajnostnega socialnega in ekonomskega razvoja. V Uniji in drugod po svetu so mesta gonila nove kulturne politike. Veliko ustvarjalnih skupnosti je zbranih v vozliščih, inkubatorjih in namenskih prostorih po vsem svetu. Unije bi morala prevzeti ključno vlogo pri povezovanju teh skupnosti iz Unije in tretjih držav v mreže ter spodbujati večdisciplinarno sodelovanje pri vseh umetniških, ustvarjalnih in digitalnih znanjih in spretnostih. [Sprememba 12]

(8)  Cilj medsektorskega sklopa je izkoristiti možnosti sodelovanja med različnimi kulturnimi obravnavati skupne izzive, s katerimi se soočajo različni kulturni in ustvarjalnimi ustvarjalni sektorji, in izkoristiti možnosti sodelovanja med njimi. Obstajajo tudi koristi v smislu prenosa znanja in upravne učinkovitosti, ki bi se lahko pridobila s skupnim prečnim pristopom. [Sprememba 13]

(9)  Ukrepanje Unije je potrebno v avdiovizualnem sektorju, ki spremlja politike V avdiovizualnem sektorju so potrebni ukrepi Unije, ki bi se izvajali skupaj s politiko Unije za enotni digitalni trg. To se nanaša zlasti na posodobitev okvira za avtorske pravice in, predlagano uredbo o spletnih prenosih radiodifuzijskih hiš z Direktivo (EU) 2019/789 Evropskega parlamenta in Sveta(5) ter predlog za spremembo Direktive 2010/13/EU Direktivo (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta(6). S tem naj bi se okrepila zmogljivost evropskih avdiovizualnih akterjev za ustvarjanje, financiranje, proizvodnjo in širjenje del, ki so lahko zadovoljivo prepoznavna v različnih oblikah na različnih dostopnih komunikacijskih medijih (npr. TV, kino ali video na zahtevo) in so privlačna za občinstvo na bolj odprtem in konkurenčnem trgu v Evropi in zunaj nje. Povečati je treba podporo za obravnavo nedavnega razvoja trga in zlasti močnejši položaj svetovnih platform distribucije v primerjavi z nacionalnimi radiodifuzijskimi hišami, ki tradicionalno vlagajo v produkcijo evropskih del. [Sprememba 14]

(10)  Posebni ukrepi v okviru programa Ustvarjalna Evropa, kot so znak evropske dediščine, dnevi evropske dediščine, evropske nagrade na področju sodobne, rock in pop glasbe, literature, dediščine in arhitekture ter evropske prestolnice kulture so neposredno dosegle milijone evropskih državljanov in so pokazale socialne in gospodarske koristi evropskih kulturnih politik, zato bi jih bilo treba nadaljevati in po možnosti razširiti. Program bi moral podpirati dejavnosti mrežnega povezovanja območij z znakom evropske dediščine. [Sprememba 15]

(10a)  Na podlagi programa Ustvarjalna Evropa v okviru Uredbe (EU) št. 1295/2013 so bili vzpostavljeni inovativni in uspešni projekti, ki so ustvarili dobro prakso na področju nadnacionalnega evropskega sodelovanja v ustvarjalnem in kulturnem sektorju. S tem pa so se povečale evropska kulturna raznolikost za občinstvo ter socialne in ekonomske koristi evropskih kulturnih politik. Za boljšo učinkovitost bi bilo treba te zgodbe o uspehu poudariti in, kadar je to mogoče, razširiti. [Sprememba 16]

(10b)  V uresničevanje ciljev programa in njegov nadaljnji razvoj bi morali biti dejavno vključeni akterji vseh ravni kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Glede na to, da se je formalno sodelovanje deležnikov v modelu participativnega upravljanja evropskega leta kulturne dediščine, ki je bilo razglašeno s Sklepom (EU) 2017/864 Evropskega parlamenta in Sveta(7), izkazalo kot učinkovito pri vključevanju kulture, je priporočljivo, da se isti model uporabi tudi za ta program. Ta model participativnega upravljanja bi moral vključevati prečni pristop, da bi med različnimi programi in pobudami Unije na področju kulture in ustvarjalnosti ustvarili sinergije. [Sprememba 17]

(10c)  Med posebne ukrepe v okviru programa bi bilo treba vključiti reprezentativni medsektorski ukrep za predstavitev evropske ustvarjalnosti in kulturne raznolikosti v državah članicah in tretjih državah. S tem ukrepom bi bilo treba poudariti odličnost evropske kulturne ustvarjalnosti pri spodbujanju odprtih inovacij v širšem gospodarstvu s podelitvijo posebne nagrade. [Sprememba 18]

(11)  Kultura je bistvenega pomena za okrepitev krepitev vključujočih in, povezanih in razmišljujočih skupnosti, oživitev območij in spodbujanje socialne vključenosti ljudi iz prikrajšanih okolij. V zvezi z migracijskim pritiskom migracijskimi vprašanji in izzivi glede vključevanja ima kultura pomembno temeljno vlogo pri ustvarjanju vključujočih prostorov za medkulturni dialog, pri vključevanju migrantov ter jim tako in beguncev, saj jim pomaga, da se počutijo kot del družbe gostiteljice in razvijejo dobre odnose, ter pri razvoju dobrih odnosov med migranti in novimi skupnostmi. [Sprememba 19]

(11a)  Kultura omogoča in spodbuja gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost. Zato bi morala biti v središču političnih razvojnih strategij. Poudariti je treba prispevek kulture k blaginji družbe kot celote. Tako bi bilo treba v skladu z deklaracijo iz Davosa z dne 22. januarja 2018 o visokokakovostni gradbeni kulturi (Baukultur) za Evropo spodbujati nov celovit pristop k oblikovanju visokokakovostnega grajenega okolja, ki je vezan na kulturo, krepi socialno kohezijo, zagotavlja okoljsko trajnost ter prispeva k zdravju in dobrobiti vseh prebivalcev. Ta pristop ne bi smel poudarjati samo urbanih območij, temveč bi se moral osredotočiti predvsem na medsebojno povezanost obrobnih, oddaljenih in podeželskih območij. Pojem Baukultur zajema vse dejavnike, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja državljanov in skupnosti, tako da se z njim zelo konkretno spodbujajo vključevanje, kohezija in trajnost. [Sprememba 20]

(11b)  Invalidom je treba prednostno omogočiti širši dostop do kulture, vključno s kulturnimi in avdiovizualnimi dobrinami in storitvami, kot orodja za spodbujanje njihove polne osebne izpolnitve in aktivne udeležbe, kar prispeva tudi k razvoju resnično vključujoče in solidarnostne družbe. Program bi moral zato spodbujati in povečati kulturno udejstvovanje v Uniji, zlasti kar zadeva invalide in osebe iz prikrajšanih okolij ter osebe, ki prebivajo na podeželju in oddaljenih območjih. [Sprememba 21]

(12)  Umetniška Svoboda umetniškega in kulturnega izražanja, svoboda izražanja in medijski pluralizem je jedro živahnih kulturnih in ustvarjalnih industrij, vključno s sektorjem sektorjev ter sektorja novičarskih medijev. V programu bi bilo treba spodbujati oblikovanje povezav in sodelovanja sodelovanje med avdiovizualnim sektorjem in založniškim sektorjem za spodbujanje pluralističnega medijskega okolja, da bi se spodbudilo pluralistično in neodvisno medijsko okolje v skladu z Direktivo 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta(8). Program bi moral zagotavljati podporo novim medijskim delavcem in izboljšati kritično razmišljanje med državljani s spodbujanjem medijske pismenosti, zlasti za mlade. [Sprememba 22]

(12a)  Mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev v smislu razvoja znanj in spretnosti, učenja, medkulturne ozaveščenosti, soustvarjanja, koprodukcije, kroženja in razširjanja umetniških del ter udeležbe na mednarodnih prireditvah, kot so sejmi in festivali, je ključni pogoj za bolje povezane, močnejše in bolj trajnostne kulturne in ustvarjalne sektorje v Uniji. Zaradi nedoločenega pravnega statusa, težav pri pridobivanju vizumov in obdobja veljavnosti dovoljenj, tveganja dvojne obdavčitve ter prekarnih in nestabilnih razmer na področju socialne varnosti je ta mobilnost pogosto otežena. [Sprememba 23]

(13)  V skladu s členoma 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) bi morali pri vseh dejavnostih v okviru programa podpirati vsesplošno upoštevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije ter, kadar je primerno, opredeliti merila za uravnoteženo zastopanost obeh spolov in raznolikost. Program bi moral zagotoviti, da bi sodelovanje v programu in projektih, ki se izvajajo v okviru programa, doseglo in zrcalilo raznolikost evropske družbe. Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa, bi bilo treba spremljati in o njih poročati, da bi ugotovili, kako uspešen je program v tem pogledu, in oblikovalcem politike omogočili bolj ozaveščeno sprejemanje odločitev glede prihodnjih programov. [Sprememba 24]

(13a)  Ženske so močno prisotne na umetniškem in kulturnem področju v Uniji kot avtorice, strokovnjakinje, učiteljice in kot občinstvo z vse večjim dostopom kulturne javnosti. Kot pa je razvidno iz raziskav in študij, kakršni sta evropska ženska avdiovizualna mreža za filmske režiserke in projekt „We must“ na področju glasbe, med spoloma obstajajo neenakosti pri plačilu, ženske pa tudi redkeje uresničijo svoja dela in zasedajo položaje odločanja v kulturnih, umetniških in ustvarjalnih institucijah. Zato je treba spodbujati žensko nadarjenost in kroženje njihovih del, da bi se podprla umetniška kariera žensk. [Sprememba 25]

(14)  V skladu s skupnim sporočilom „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“, ki jo je Evropski parlament podprl v svoji resoluciji z dne 5. julija 2017(9), bi morali evropski instrumenti financiranja in zlasti ta program prepoznati pomen kulture v mednarodnih odnosih in njeno vlogo pri promociji evropskih vrednot z vlaganjem v usmerjene in ciljne ukrepe, ki so zasnovani tako, da imajo jasen vpliv Unije na svetovnem prizorišču.

(14a)  V skladu s sklepi, sprejetimi po evropskem letu kulturne dediščine 2018, bi moral program okrepiti zmogljivosti sektorja za sodelovanje in zagovorništvo s podporo dejavnostim, povezanim z zapuščino evropskega leta kulturne dediščine 2018 in njenim stanjem. Opozoriti je treba na izjavo Sveta ministrov za kulturo, podano novembra 2018, in izjave, podane na zaključni prireditvi Sveta, ki je potekala 7. decembra 2018. Program bi moral prispevati k dolgoročnemu trajnostnemu ohranjanju evropske kulturne dediščine s podpornimi ukrepi za umetnike in obrtnike v tradicionalnih poklicih v povezavi z obnovo kulturne dediščine. [Sprememba 26]

(15)  V skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“ z dne 22. julija 2014(10) bi morali ustrezne politike in instrumenti izkoristiti dolgoročno in trajnostno vrednost evropske pretekle, sedanje, snovne, nesnovne in digitalne kulturne dediščine ter razviti celovitejši pristop za njeno ohranjanje, varstvo, prilagodljivo ponovno uporabo, razširjanje, vrednotenje in podporo s podpiranjem visokokakovostne in usklajene izmenjave strokovnega znanja in razvojem skupnih visokokakovostnih standardov za ta sektor ter mobilnosti za delavce v tem sektorju. Kulturna dediščina je sestavni del evropske kohezije ter podpira povezavo med tradicijo in inovacijami. Prednostna naloga programa bi morala biti ohranjanje kulturne dediščine in podpiranje umetnikov in ustvarjalcev. [Sprememba 27]

(15a)  Program bi moral prispevati k udeležbi in vključevanju državljanov in organizacij civilne družbe v kulturo in družbo, k spodbujanju kulturnega izobraževanja ter k temu, da bi kulturno znanje in kulturna dediščina postala javno dostopna. S programom bi bilo treba poleg tega spodbujati kakovost in inovacije na področju ustvarjanja in ohranjanja, med drugim s pomočjo sinergij med kulturo, umetnostjo, znanostjo, raziskavami in tehnologijo. [Sprememba 28]

(16)  V skladu s Sporočilom Komisije „Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo – Prenovljena strategija EU za industrijsko politiko“ z dne 13. septembra 2017(11) bi morali prihodnji ukrepi prispevati k povezovanju ustvarjalnosti, oblikovanja in najsodobnejših tehnologij za ustvarjanje novih industrijskih vrednostnih verig in poživitev konkurenčnosti tradicionalnih industrij.

(16a)  V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturne in ustvarjalne industrije bi morala biti podpora kulturnim in ustvarjalnim sektorjem medsektorsko vprašanje. Projekti bi morali biti vključeni v celoten program, da bi se podprli novi poslovni modeli ter znanja in spretnosti, tradicionalno znanje in izkušnje ter da bi se ustvarjalne in interdisciplinarne rešitve prenesle v ekonomsko in socialno vrednost. Poleg tega bi bilo treba v celoti izkoristiti potencialne sinergije med politikami Unije, da bi se učinkovito uporabila sredstva, ki so na voljo v okviru programov Unije, kot so Obzorje Evropa, instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, EaSI in InvestEU. [Sprememba 29]

(17)  Program bi moral biti v skladu z določenimi pogoji odprt za sodelovanje držav Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, ki imajo koristi od predpristopne strategije, držav, ki jih zajema evropska sosedska politika, in strateških partnerjev EU.

(18)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenem na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. O prispevkih tretjih držav k programu bi bilo treba letno poročati proračunskemu organu. [Sprememba 30]

(19)  Program bi moral spodbujati sodelovanje med Unijo in mednarodnimi organizacijami, kot so Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), Svet Evrope, vključno z Eurimages in Evropskim avdiovizualnim observatorijem (v nadaljnjem besedilu: Observatorij), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. Ta program bi moral tudi podpirati zaveze Unije v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, predvsem pa njene kulturne razsežnosti(12). V zvezi z avdiovizualnim sektorjem bi moral program zagotoviti prispevek Unije k delu Evropskega avdiovizualnega observatorija.

(20)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

(21)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(13) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(22)  Od svoje ustanovitve je Evropska filmska akademija razvila edinstveno znanje in izkušnje ter je v edinstvenem položaju, da oblikuje vseevropsko skupnost s svojim posebnim strokovnim znanjem in edinstvenim položajem prispeva k oblikovanju vseevropske skupnosti filmskih ustvarjalcev in strokovnjakov, promovira in širi razširja evropske filme zunaj nacionalnih meja ter oblikuje resnično evropsko goji mednarodno občinstvo vseh starosti. Zato bi morala biti v okviru sodelovanja z Evropskim parlamentom pri organizaciji nagrade LUX izjemoma upravičena do neposredne podpore Unije. Vendar mora biti neposredna podpora vezana na pogajanja o sporazumu o sodelovanju med obema stranema s posebnimi nalogami in cilji, izplačilo neposredne podpore pa bi moralo biti mogoče šele po njegovi sklenitvi. To Evropski filmski akademiji ne preprečuje, da v okviru različnih sklopov programa zaprosi za financiranje drugih pobud in projektov. [Sprememba 31]

(23)  Od svoje ustanovitve je mladinski orkester Evropske unije razvil edinstveno strokovno znanje pri spodbujanju bogate glasbene dediščine, dostopa do glasbe in medkulturnega dialoga, medsebojnega spoštovanja in razumevanja s pomočjo kulture. Mladinski orkester, pa tudi s krepitvijo profesionalizma mladih glasbenikov ter zagotavljanjem znanj in spretnosti, potrebnih za kariero v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Države članice in institucije Unije, vključno z več zaporednimi predsedniki Komisije in Evropskega parlamenta, so priznale prispevek orkestra Evropske unije. Posebnost mladinskega orkestra Evropske unije je poseben v tem, da gre za evropski orkester, ki presega kulturne meje, sestavljajo pa ga mladi glasbeniki, ki so bili izbrani na podlagi zahtevnih umetniških meril po strogo določenem in preglednem vsakoletnem postopku za avdicije v vsaki državi članici. Zato bi moral biti na podlagi posebnih nalog in ciljev, ki jih določi in redno ocenjuje Komisija, izjemoma upravičen do neposredne podpore Unije. Za zagotovitev te podpore bi moral mladinski orkester Evropske unije povečati svojo prepoznavnost, si prizadevati za bolj uravnoteženo zastopanost glasbenikov iz vseh držav članic v orkestru ter diverzificirati svoje prihodke z dejavnimi prizadevanji za finančno podporo iz virov, ki niso finančna sredstva Unije. [Sprememba 32]

(24)  Organizacije iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z veliko evropsko geografsko pokritostjo in dejavnostmi, ki vključujejo ponujanje kulturnih storitev neposredno državljanom Unije ter lahko zato neposredno vplivajo na evropsko identiteto, bi morale biti upravičene do podpore Unije.

(25)  Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti evropsko dodano vrednost vseh ukrepov in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa, ter njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic, medtem ko je treba skladnost, dopolnjevanje in sinergije poskušati doseči s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnim vezmi in horizontalnimi politikami, kot je politika varstva konkurence Unije.

(26)  Finančna pomoč bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu. Dejavnosti Ukrepi bi morale morali imeti jasno evropsko dodano vrednost in morali bi ustrezati posameznim projektom, ki jih podpirajo. Program ne bi smel upoštevati zgolj gospodarske vrednosti projektov, temveč tudi njihovo kulturno in ustvarjalno razsežnost ter posebnosti sektorjev, na katere se nanašajo. [Sprememba 33]

(26a)  Za financiranje ukrepov v okviru mednarodne razsežnosti programa bi bilo treba uporabiti tudi sredstva iz programov, vzpostavljenih z Uredbo …/… [instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje](14) in Uredbo …/… [IPA III](15). Ti ukrepi bi se morali izvajati v skladu s to uredbo. [Sprememba 34]

(27)  Kulturni in ustvarjalni sektorji so inovativni, odporni in rastoči sektorji gospodarstva Unije, v okviru katerih se iz intelektualne lastnine ter ustvarjalnosti posameznikov ustvarjata tržna in kulturna vrednost. Ker pa so razdrobljeni in njihove prednosti niso vidne, imajo omejen dostop do zasebnega financiranja. Eden največjih izzivov kulturnih za kulturne in ustvarjalnih sektorjev ustvarjalne sektorje je povečati njihov dostop do financiranja svojih dejavnosti, ki je bistvenega pomena za njihovo rast ter za ohranitev ali povečanje konkurenčnosti ali mednarodne uveljavitve svojih dejavnosti njihove konkurenčnosti na mednarodni ravni. Cilji politike tega programa bi morali biti obravnavani tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi, zlasti za MSP, v okviru političnega okna sklada InvestEU v skladu s praksami, razvitimi v okviru jamstvene sheme za kulturne in ustvarjalne sektorje, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 1295/2013. [Sprememba 35]

(28)  Učinek, kakovost in učinkovitost pri izvajanju projekta bi morala biti ključna ocenjevalna merila za izbiro zadevnega projekta. Ob upoštevanju tehničnega strokovnega znanja, ki je potrebno za oceno predlogov v okviru posebnih dejavnosti iz programa, bi bilo treba določiti, da so lahko komisije za ocenjevanje, kjer je to primerno, sestavljene iz zunanjih strokovnjakov, ki bi morali imeti strokovno znanje in vodstvene izkušnje na področju ocenjenega projekta. Kjer je to primerno, bi bilo treba upoštevati, da je treba zagotavljati splošno skladnost s cilji vključevanja in raznolikosti občinstva. [Sprememba 36]

(29)  Program bi moral vključevati realističen in obvladljiv sistem kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov uspešnosti za trajno spremljanje ukrepov in uspešnosti ob upoštevanju vrednosti umetnosti ter kulturnih in ustvarjalnih sektorjev samih po sebi. Te kazalnike uspešnosti bi bilo treba razviti skupaj z deležniki. To spremljanje, pa tudi ukrepi obveščanja in komuniciranja v zvezi s programom in njegovimi ukrepi, bi morali temeljiti na treh sklopih programa. V sklopih bi bilo treba upoštevati enega ali več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Ti kazalniki bi morali biti ocenjeni v skladu s to uredbo. [Sprememba 37]

(29a)  Glede na kompleksnost in težavnost zbiranja, analiziranja in prilagajanja podatkov ter merjenja vpliva kulturnih politik in opredeljevanja kazalnikov bi morala Komisija okrepiti sodelovanje v okviru svojih služb, zlasti Skupnega raziskovalnega središča in Eurostata, za potrebe zbiranja ustreznih statističnih podatkov. Komisija bi morala delovati v sodelovanju s centri odličnosti v Uniji, nacionalnimi statističnimi inštituti in organizacijami, povezanimi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji v Evropi, ter v sodelovanju s Svetom Evrope, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Unescom. [Sprememba 38]

(30)  Ta uredba določa finančna sredstva za program Ustvarjalna Evropa, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(16).

(31)  Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) […] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, vključno s tistimi tretjim osebam, nagradah, javnih naročilih, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(32)  Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti izvajalca projekta za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti velikost izvajalca in projekta, stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. [Sprememba 39]

(33)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(17), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(18), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(19) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(20) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(21). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(33a)  Da bi se čim bolje izkoristile sinergije med skladi Unije in neposredno upravljanimi instrumenti, bi bilo treba olajšati zagotavljanje podpore za operacije, ki so že prejele pečat odličnosti. [Sprememba 40]

(34)  V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(22) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Pri izvajanju programa je treba upoštevati omejitve zaradi oddaljenosti teh držav ali ozemelj, njihovo udeležbo v programu pa bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati. [Sprememba 41]

(34a)  V skladu s členom 349 PDEU bi bilo treba sprejeti ukrepe za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Spodbujati bi bilo treba izmenjave v okviru mobilnosti za umetnike in njihova dela ter sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh in sosednjih regij ter iz tretjih držav. To bo ljudem omogočilo koristi od konkurenčnih prednosti, ki jih lahko prinesejo kulturne in ustvarjalne industrije, kot sta zlasti gospodarska rast in zaposlovanje. Take ukrepe bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati. [Sprememba 42]

(35)  Za spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s kazalniki iz člena 15 in Priloge II. Komisija bi morala med pripravami izvesti ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Ta posvetovanja bi morala potekati v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi se morali sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(36)  Za zagotovitev nemotenega izvajanja neprekinjenosti finančne podpore v okviru programa se lahko stroški in kritje vse večjih vrzeli v financiranju, ki jih občutijo upravičenci, bi bilo treba stroške, ki jih je upravičenec imel pred vložitvijo vloge za pridobitev nepovratnih sredstev, zlasti stroškov stroške, povezanih povezane s pravicami intelektualne lastnine, štejejo šteti za upravičene, če so neposredno povezani z izvajanjem podprtih ukrepov. [Sprememba 43]

(37)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba pripraviti oceno programa na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju s predpisi in nalaganju upravnih bremen, predvsem državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.

(38)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje programa dela. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(23). Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte v zvezi s sprejetjem delovnih programov. Zagotoviti je treba pravilen zaključek predhodnega programa, zlasti glede nadaljevanja večletne ureditve za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in administrativna pomoč bi morala od [1. januarja 2021] po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do [31. decembra 2020] še niso bili dokončani v okviru predhodnega programa. [Sprememba 44]

(38a)  Za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja programa bi morala Komisija zagotoviti, da v fazi prijave in v fazi obdelave vlog ni nepotrebnih birokratskih bremen za prosilce. [Sprememba 45]

(38b)  Glede na posebnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev bi bilo treba posebno pozornost nameniti majhnim projektom in njihovi dodani vrednosti. [Sprememba 46]

(39)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta uredba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Prav tako je v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov.

(40)  Ker ciljev te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ti cilji zaradi nadnacionalne narave, širokega obsega in geografske pokritosti financiranih dejavnosti na področju mobilnosti in sodelovanja, učinka na dostop do učne mobilnosti in splošneje na povezovanje Unije ter okrepljene mednarodne razsežnosti lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(41)  Uredbo (EU) št. 1295/2013 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od [1. januarja 2021] .

(42)  Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, zagotovljene v okviru programa, bi se morala ta uredba uporabljati od [1. januarja 2021] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Vsebina

S to uredbo se vzpostavi program Ustvarjalna Evropa (v nadaljnjem besedilu: program).

V Uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(2)  „kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomenijo vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah ali umetniškem in drugem individualnem ali skupinskem ustvarjalnem izražanju ali praksah, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno naravnane. Te dejavnosti lahko vključujejo razvoj, ustvarjanje, produkcijo, razširjanje ter ohranjanje prakse, blaga in storitev, ki vsebujejo kulturno, umetniško ali drugo ustvarjalno izražanje, ter povezane dejavnosti, kot sta izobraževanje ali upravljanje. Potencialno bodo tako nastale inovacije in ustvarjena delovna mesta Mnoge od teh dejavnosti lahko privedejo do inovacij in novih delovnih mest, zlasti iz intelektualne lastnine. Ti sektorji vključujejo arhitekturo, arhive, knjižnice in muzeje, umetniške obrti, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, videoigrami in večpredstavnostnimi vsebinami), snovno in nesnovno kulturno dediščino, oblikovanje (med drugim modno oblikovanje), festivale, glasbo, literaturo, uprizoritvene umetnosti, knjige in založništvo, radio in, vizualne umetnosti, festivale ter oblikovanje, vključno z modnim oblikovanjem; [Sprememba 47]

(3)  „mala in srednja podjetja (MSP)“ pomenijo mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES(24);

(4)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s [členom 197(2)(c)] finančne uredbe;

(5)  „pečat odličnosti“ je znak visoke kakovosti, ki se podeljuje projektom, predloženim programu Ustvarjalna Evropa, za katere se šteje, da si zaslužijo financiranje, vendar ga ne prejmejo zaradi proračunskih omejitev. Priznava vrednost predloga in podpira iskanje alternativnih virov financiranja.

Člen 3

Cilji programa

(1)  Splošna cilja programa sta:

(-a)  prispevanje k priznanju in promociji vrednosti kulture same po sebi ter varovanje in spodbujanje kakovosti evropske kulture in ustvarjalnosti kot posebne razsežnosti osebnega razvoja, izobraževanja, socialne kohezije, svobode izražanja in mnenja ter umetnosti, s tem pa okrepitev in izboljšanje demokracije, kritičnega razmišljanja, občutka pripadnosti in državljanstva ter zagotovitev pluralnosti medijev in kulturne krajine; [Sprememba 48]

(a)  spodbujanje evropskega sodelovanja na področju kulturne in jezikovne raznolikosti, vključno s krepitvijo vloge umetnikov in kulturnih izvajalcev, kakovosti evropske kulturne in umetniške produkcije ter skupne snovne in nesnovne evropske kulturne dediščine; [Sprememba 49]

(b)  povečanje spodbujanje konkurenčnosti vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter povečati njihovo gospodarsko težo, zlasti avdiovizualnega sektorja, z ustvarjanjem delovnih mest v teh sektorjih ter povečanjem njihove inovativnosti in ustvarjalnosti. [Sprememba 50]

(2)  Specifični cilji programa so:

(a)  okrepitev gospodarske, umetniške, kulturne, družbene in zunanje razsežnosti sodelovanja na evropski ravni za razvoj in spodbujanje evropske kulturne raznolikosti in evropske kulturne snovne in nesnovne dediščine ter, krepitev konkurenčnosti in inovativnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in okrepitev mednarodnih kulturnih odnosov; [Sprememba 51]

(aa)  spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno z avdiovizualnim sektorjem, podpiranje umetnikov, izvajalcev, obrtnikov in udeležbe občinstva, pri čemer se poseben poudarek nameni enakosti spolov in premalo zastopanim skupinam; [Sprememba 52]

(b)  spodbujanje konkurenčnosti, inovativnosti in razširitve evropske avdiovizualne industrije evropskega avdiovizualnega sektorja, zlasti MSP, neodvisnih produkcijskih družb in organizacij v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ter spodbujanje kakovostnih dejavnosti evropskega avdiovizualnega sektorja na trajnosten način, z namenom uravnoteženega sektorskega in geografskega pristopa; [Sprememba 53]

(c)  spodbujanje političnega sodelovanja in inovativnih ukrepov, vključno z novimi poslovnimi in upravljavskimi modeli ter ustvarjalnimi rešitvami, ki podpirajo vse sklope programa ter vse kulturne in ustvarjalne sektorje, vključno s z varovanjem svobode umetniškega izražanja in spodbujanjem raznolikega, neodvisnega in pluralističnega kulturnega in medijskega okolja, medijske pismenosti, digitalnih znanj in spretnosti, kulturnega in umetniškega izobraževanja, enakosti spolov, aktivnega državljanstva, medkulturnega dialoga, odpornosti in socialne vključenosti, zlasti invalidov, vključno z večjo dostopnostjo kulturnih dobrin in storitev.; [Sprememba 54]

(ca)  spodbujanje mobilnosti umetnikov in izvajalcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter kroženja njihovih del; [Sprememba 55]

(cb)  zagotavljanje podatkov, analiz in ustreznega niza kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov za kulturne in ustvarjalne sektorje ter oblikovanje skladnega sistema vrednotenja in ocenjevanja učinka, vključno s čezsektorsko razsežnostjo. [Sprememba 56]

(3)  Program zajema naslednje sklope:

(a)  sklop „KULTURA“ zajema kulturne in ustvarjalne sektorje razen avdiovizualnega sektorja;

(b)  sklop „MEDIA“ zajema avdiovizualni sektor;

(c)  „MEDSEKTORSKI sklop“ zajema dejavnosti v vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno s sektorjem novičarskih medijev. [Sprememba 57]

Člen 3a

Evropska dodana vrednost

Priznavanje vrednosti kulture in ustvarjalnosti samih po sebi in njune gospodarske vrednosti ter spoštovanje kakovosti in pluralnosti vrednot in politik Unije.

Program podpira samo tiste ukrepe in dejavnosti, ki ustvarjajo potencialno evropsko dodano vrednost in ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3.

Evropska dodana vrednost ukrepov in dejavnosti programa se na primer zagotovi z:

(a)  nadnacionalno naravo ukrepov in dejavnosti, ki dopolnjujejo regionalne, nacionalne, mednarodne in druge programe in politike, in vplivom teh ukrepov in dejavnosti na dostop državljanov do kulture, na dejavno udeležbo državljanov, izobraževanje, socialno vključenost in medkulturni dialog;

(b)  razvojem in spodbujanjem nadnacionalnega in mednarodnega sodelovanja med kulturnimi in ustvarjalnimi akterji, vključno z umetniki, avdiovizualnimi strokovnjaki, kulturnimi in ustvarjalnimi organizacijami in MSP ter izvajalci v avdiovizualnem sektorju, s poudarkom na spodbujanju celovitejših, hitrejših, učinkovitejših in dolgoročnejših odgovorov na globalne izzive, zlasti na prehod na digitalno tehnologijo;

(c)  ekonomijo obsega ter rastjo in delovnimi mesti, ki jih omogoča podpora Unije, kar ustvarja učinek finančnega vzvoda na dodatna sredstva;

(d)  zagotovitvijo bolj enakih konkurenčnih pogojev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih z upoštevanjem posebnosti različnih držav, vključno z državami ali regijami s posebnimi geografskimi ali jezikovnimi razmerami, kot so najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU ter čezmorske države in ozemlja, ki so pod pristojnostjo države članice, iz Priloge II k PDEU;

(e)  spodbujanjem diskurza o skupnih evropskih koreninah in raznolikosti. [Sprememba 58]

Člen 4

Sklop KULTURA

V skladu s cilji iz člena 3 ima sklop „KULTURA“ naslednje prednostne naloge:

(-a)  spodbujati umetniško izražanje in ustvarjanje; [Sprememba 59]

(-aa)  gojiti talente, kompetence ter znanja in spretnosti, pa tudi spodbujati sodelovanje in inovacije v celotni verigi kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno z dediščino; [Sprememba 60]

(a)  okrepiti čezmejno razsežnost in, kroženje in prepoznavnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev in njihovih del, med drugim prek programov gostovanja, turnej, prireditev, razstav in festivalov, pa tudi s spodbujanjem izmenjave primerov dobre prakse ter okrepitvijo strokovne usposobljenosti; [Sprememba 61]

(b)  povečati dostop do kulture, kulturno udejstvovanje in ozaveščenost ter vključevanje občinstva v vsej Evropi, zlasti za invalide in osebe iz prikrajšanih okolij; [Sprememba 62]

(c)  spodbujati družbeno odpornost in ter krepiti socialno vključevanje s vključenost, medkulturni in demokratični dialog in kulturno izmenjavo z umetnostjo, kulturo in kulturno dediščino; [Sprememba 63]

(d)  okrepiti zmogljivost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za uspeh in inovacije, ustvarjanje umetniških del, ustvarjanje in razvoj ključnih kompetenc, znanj, spretnosti, novih umetniških praks ter trajnostnih delovnih mest in rast ter prispevanje k lokalnemu in regionalnemu razvoju; [Sprememba 64]

(da)  spodbujati strokovno usposobljenost oseb v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter krepitev njihovega položaja z ustreznimi ukrepi; [Sprememba 65]

(e)  okrepiti evropsko identiteto, aktivno državljanstvo ter občutek skupnosti in demokratične vrednote s kulturno ozaveščenostjo, kulturno dediščino, izražanjem, kritičnim razmišljanjem, umetniškim izražanjem, prepoznavnostjo in priznavanjem ustvarjalcev, umetnostno vzgojo in ustvarjalnostjo v izobraževanju na podlagi kulture v formalnem, neformalnem in priložnostnem vseživljenjskem učenju; [Sprememba 66]

(f)  spodbujati mednarodni razvoj zmogljivosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno z lokalnimi organizacijami in mikroorganizacijami, za delovanje na mednarodni ravni; [Sprememba 67]

(g)  prispevati h globalni strategiji Unije za mednarodne odnose prek kulturne diplomacije kulturne povezave s prizadevanjem za zagotovitev dolgoročnega učinka strategije s pristopom medčloveških stikov, ki vključuje kulturna omrežja, civilno družbo in lokalne organizacije. [Sprememba 68]

Prednostne naloge so podrobneje opisane v Prilogi I.

Kot del posebnih ukrepov v okviru sklopa KULTURA se glasbenemu sektorju nameni posebna pozornost z vidika finančne porazdelitve in usmerjenih ukrepov. Posebej prilagojeni razpisi in instrumenti prispevajo k povečanju konkurenčnosti glasbenega sektorja in reševanju nekaterih posebnih izzivov, s katerimi se sooča. [Sprememba 69]

Člen 5

Sklop MEDIA

V skladu s cilji iz člena 3 ima sklop „MEDIA“ naslednje prednostne naloge:

(a)  negovati nadarjenost, kompetence, znanja in spretnosti, spodbujati uporabo digitalnih tehnologij ter spodbujati sodelovanje, mobilnost in inovacije na področju ustvarjanja in produkcije evropskih avdiovizualnih del, vključno na čezmejni ravni; [Sprememba 70]

(b)  izboljšati kinematografsko nadnacionalno in spletno distribucijo mednarodno kroženje ter zagotoviti širši čezmejni dostop do spletno in nespletno distribucijo, zlasti kinematografsko distribucijo evropskih avdiovizualnih del, vključno z inovativnimi poslovnimi modeli in uporabo novih tehnologij v novem digitalnem okolju; [Sprememba 71]

(ba)  mednarodnemu občinstvu zagotoviti širši dostop do avdiovizualnih del Unije, zlasti s promocijo, prireditvami, filmskim opismenjevanjem in festivali; [Sprememba 72]

(bb)  krepiti avdiovizualno dediščino in olajšati dostop do avdiovizualnih arhivov in knjižnic, jih podpirati in promovirati kot vire spominov, izobraževanja, ponovne uporabe in novih poslovnih dejavnosti, tudi prek najnovejše digitalne tehnologije; [Sprememba 73]

(c)  spodbujati evropska avdiovizualna dela in podpirati razvoj vključevanje občinstva vseh starosti, zlasti mladih in invalidov, za proaktivno in zakonito uporabo avdiovizualnih del v Evropi in zunaj nje, ter za izmenjavo vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki, tudi s spodbujanjem izobraževanja na področju filmske in avdiovizualne umetnosti. [Sprememba 74]

Te prednostne naloge se obravnavajo s podporo ustvarjanju, spodbujanju, dostopu in razširjanju evropskih del, ki širijo evropske vrednote in skupno identiteto in ki bi lahko dosegla večje občinstvo vseh starosti v Evropi in zunaj nje, s čimer se prilagajajo novemu razvoju trga in spremljajo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. [Sprememba 75]

Prednostne naloge so podrobneje opisane v Prilogi I.

Člen 6

MEDSEKTORSKI sklop

V skladu s cilji programa iz člena 3 ima „MEDSEKTORSKI sklop“ naslednje prednostne naloge:

(a)  podpirati medsektorsko nadnacionalno politično sodelovanje, med drugim glede spodbujanja vloge kulture za socialno vključenost, zlasti v zvezi z invalidi in za krepitev demokracije, in spodbujati poznavanje programa ter podpirati prenosljivost rezultatov, da bi se povečala prepoznavnost programa; [Sprememba 76]

(b)  spodbujati inovativne pristope k ustvarjanju vsebin, dostopu, distribuciji in promociji v različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

(c)  spodbujati medsektorske dejavnosti, ki zajemajo več sektorjev, s ciljem prilagajanja strukturnim in tehnološkim spremembam, s katerimi se sooča medijski sektor, med drugim s krepitvijo svobodnega, raznolikega in pluralističnega medijskega svobodnih, raznolikih in pluralističnih medijev, umetniškega in kulturnega okolja, kakovostnega novinarstva poklicne etike v novinarstvu, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti, zlasti med mladimi za pomoč pri prilagajanju na nova medijska orodja in oblike ter za preprečevanje širjenja dezinformacij; [Sprememba 78]

(d)  vzpostaviti in podpirati centre programa in podpirati njihovo dejavno udeležbo v sodelujočih državah za pravično in uravnoteženo promocijo programa v njihovi državi teh državah tudi prek mreženja na terenu, in za podporo kandidatom v zvezi s programom in zagotavljanje osnovnih informacij o drugih ustreznih možnostih podpore, ki so na voljo v okviru programov, ki jih financira Unija, ter spodbujati čezmejno sodelovanje in izmenjavo dobre prakse v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. [Sprememba 79]

Prednostne naloge so podrobneje opisane v Prilogi I.

Člen 7

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 1 850 000 0002 806 000 000 EUR po trenutnih stalnih cenah. [Sprememba 80]

Program se izvaja v skladu z naslednjo okvirno finančno porazdelitvijo:

–  do 609 000 000 EUR najmanj 33 % za cilj iz člena 3(2)(a) (sklop KULTURA); [Sprememba 81]

–  do 1 081 000 000 EUR najmanj 58 % za cilj iz člena 3(2)(b) (sklop MEDIA); [Sprememba 82]

–  do 160 000 000 EUR9 % za dejavnosti iz člena 3(2)(c) (MEDSEKTORSKI sklop), kar zagotavlja finančno dodelitev za vsak nacionalni center Ustvarjalne Evrope, ki znaša najmanj toliko kot finančna dodelitev iz Uredbe (EU) št. 1295/2013. [Sprememba 83]

2.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

3.  Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in zaradi spodbujanja mednarodne razsežnosti programa se lahko dajo na voljo dodatni finančni prispevki iz zunanjih finančnih instrumentov [instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje, instrument za predpristopno pomoč (IPA III)] v podporo ukrepom, ki se izvajajo in upravljajo v skladu s to uredbo. Ta prispevek O prispevku, ki se financira v skladu z uredbami, s katerimi so bili vzpostavljeni navedeni instrumenti, se vsako leto poroča proračunskemu organu skupaj s prispevki tretjih držav k programu. [Sprememba 84]

4.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s [členom 62(1)(a)] finančne uredbe ali posredno v skladu s [členom 62(1)(c)] navedene uredbe. Če je to mogoče, se navedeni viri uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 8

Tretje države, ki so se pridružile programu

1.  V programu lahko sodelujejo naslednje tretje države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo navedenih držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in navedenimi državami;

(c)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo navedenih držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in navedenimi državami;

(d)  druge države v skladu s pogoji iz enega samega posebnega sporazuma, ki zajema udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

(a)  zagotavlja pravično uravnoteženost prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;

(b)  določa pogoje za udeležbo v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov v posamezne programe in njihovih upravnih stroškov. Ti prispevki pomenijo namenske prejemke v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];

(c)  ne podeljuje tretji državi pravice odločanja o programu;

(d)  zagotavlja pravice Unije za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja in za zaščito njenih finančnih interesov.

Tretje države lahko sodelujejo v strukturah upravljanja programov in na forumih deležnikov, da bi se olajšala izmenjava informacij. [Sprememba 85]

2.  Sodelovanje držav iz točk (a), (b) in do (cd) odstavka 1 v sklopu MEDIA in MEDSEKTORSKEM sklopu je odvisno od izpolnjevanja pogojev iz Direktive 2010/13/EU. [Sprememba 151]

3.  Sporazumi, sklenjeni z državami, opredeljenimi v točki (c) odstavka 1, lahko odstopajo od obveznosti iz odstavka 2 v upravičenih primerih.

3a.  Sporazumi s tretjimi državami, pridruženimi programu na podlagi te uredbe, se podprejo s hitrejšimi postopki, kot so postopki na podlagi Uredbe (EU) št. 1295/2013, sporazumi z novimi državami pa se dejavno spodbujajo. [Sprememba 86]

Člen 8a

Druge tretje države

Program lahko podpira sodelovanje s tretjimi državami, ki niso države iz člena 8, glede ukrepov, financiranih z dodatnimi prispevki iz instrumentov za zunanje financiranje v skladu s členom 7(3), če je to v interesu Unije.

Člen 9

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in Evropskim avdiovizualnim observatorijem

1.  V skladu s finančno uredbo Programu se lahko programu pridružijo mednarodne organizacije, dejavne na področjih, ki jih zajema program, kot so Unesco, Svet Evrope z bolj strukturiranim sodelovanjem v okviru programov kulturnih poti in Euroimages, observatorij Urada Evropske unije za intelektualno lastnino, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino ter Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, na podlagi skupnih prispevkov k uresničevanju ciljev programa in v skladu s finančno uredbo. [Sprememba 87]

2.  Unija je med trajanjem programa članica Evropskega avdiovizualnega observatorija. Sodelovanje Unije v Observatoriju prispeva k uresničevanju prednostnih nalog sklopa MEDIA. Komisija zastopa Unijo v odnosih z Observatorijem. Sklop MEDIA podpira plačilo prispevka za članstvo Unije v Observatoriju, da se spodbujajo ter zbiranje podatkov in analize v avdiovizualnem sektorju. [Sprememba 152]

Člen 9a

Zbiranje podatkov za kulturni in ustvarjalni sektor

Komisija okrepi sodelovanje v okviru svojih služb, kot sta Skupno raziskovalno središče in EUROSTAT, z namenom zbiranja ustreznih statističnih podatkov za merjenje in analizo vpliva kulturnih politik. Pri tej nalogi Komisija deluje v sodelovanju z evropskimi centri odličnosti in državnimi statističnimi uradi ter s Svetom Evrope, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Unescom. Tako prispeva k doseganju ciljev sklopa Kultura in pozorno spremlja nadaljnji razvoj kulturne politike, tudi z vključitvijo deležnikov v zgodnji fazi v razmislek in prilagoditev kazalnikov, ki so skupni za različne sektorje ali specifični za posamezno področje dejavnosti. Komisija o teh dejavnostih redno poroča Evropskemu parlamentu. [Sprememba 88]

Člen 10

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.  Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

3.  Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [Uredbo InvestEU] in naslovom X finančne uredbe ter postopki iz [Uredbe InvestEU]. Namenski jamstveni instrument, ustvarjen v okviru programa Ustvarjalna Evropa, se bo nadaljeval v okviru [Uredbe InvestEU] in upošteval prakse izvajanja, razvite v okviru Jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013. [Sprememba 89]

4.  Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o jamstvenem skladu] na podlagi in ob upoštevanju že razvitih praks izvajanja. [Sprememba 90]

4a.  Za spodbujanje mednarodne razsežnosti programa programi iz Uredbe …/… [instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje] in Uredbe …/… [instrument za predpristopno pomoč (IPA III)] finančno podpirajo ukrepe, vzpostavljene s to uredbo. Ta uredba se uporablja za uporabo teh programov ob zagotavljanju skladnosti s predpisi, ki jih urejajo. [Sprememba 91]

Člen 11

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi določbe mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop, ki ga potrebujejo odgovorni odredbodajalec, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče, da lahko celovito izvršujejo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam te pravice vključujejo pravico do opravljanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013.

Člen 12

Programi dela

1.  Program se izvaja z letnimi s programi dela iz člena 110 finančne uredbe. Pred sprejetjem programov dela se opravijo posvetovanja z različnimi deležniki, da se zagotovi, da bodo načrtovani ukrepi kar najbolje podprli različne vključene sektorje. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja, ki ne nadomesti neposrednega financiranja v obliki subvencij.

V letnem programu dela se natančno določijo splošni in posebni cilji ter ustrezne prednostne naloge politike in ukrepi programa ter dodeljeni proračun za vsak ukrep. V letnem programu dela je naveden tudi okvirni časovni načrt izvajanja. [Sprememba 92]

2.  Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom delegirane akte v skladu s členom 19, da ta uredba dopolni s sprejetjem letnih programov dela. [Sprememba 93]

Poglavje II

Nepovratna sredstva in upravičeni subjekti

Člen 13

Nepovratna sredstva

1.  Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

1a.  Pri razpisih za zbiranje predlogov se lahko upošteva potreba po zagotovitvi ustrezne podpore majhnim projektom v okviru sklopa Kultura prek ukrepov, ki lahko vključujejo tudi višje stopnje sofinanciranja. [Sprememba 94]

1b.  Nepovratna sredstva se dodelijo ob upoštevanju naslednjih značilnosti zadevnih projektov:

(a)  kakovost projekta,

(b)  učinek;

(c)  kakovost in učinkovitost izvajanja. [Sprememba 95]

2.  Komisijo za ocenjevanje lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki. Sestaja se v fizični navzočnosti članov ali na daljavo.

Strokovnjaki imajo strokovno ozadje, povezano s področjem, ki se ocenjuje. Komisija za ocenjevanje lahko prosi za mnenje strokovnjakov iz države, iz katere prihaja projekt. [Sprememba 96]

3.  Z odstopanjem od člena 193(2) finančne uredbe in v upravičenih primerih se lahko stroški, ki so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev, štejejo za upravičene, če so neposredno povezani z izvajanjem podprtih ukrepov in dejavnosti. [Sprememba 97]

4.  Po potrebi ukrepi programa opredeljujejo ustrezna merila za preprečevanje diskriminacije, med drugim glede uravnotežene zastopanosti spolov.

Člen 14

Upravičeni subjekti

1.  Poleg meril iz [člena 197] finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov 2 do 4.

2.  Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)  pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

(1)  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(2)  tretjih državah, pridruženih programu;

(3)  tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavkov 3 in 4;

(b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.

3.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

4.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi načeloma morali nositi stroške njihovega sodelovanja. Dodatni prispevki iz instrumentov za zunanje financiranje v skladu s členom 7(3) lahko krijejo stroške njihovega sodelovanja, če je to v interesu Unije.

5.  Naslednjim subjektom se lahko izjemoma dodelijo nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov na podlagi posebnih nalog in ciljev, ki jih opredeli Komisija in se redno ocenjujejo v skladu s cilji programa: [Sprememba 98]

(a)  Evropska filmska akademija v okviru sodelovanja z Evropskim parlamentom pri filmski nagradi LUX, po pogajanjih in podpisu sporazuma o sodelovanju s strani pogodbenic in v sodelovanju z Europa Cinemas; dokler omenjeni sporazum o sodelovanju ni sklenjen, se ustrezna odobrena sredstva razporedijo v rezervo; [Sprememba 99]

(b)  Mladinski orkester Evropske unije za svoje dejavnosti, vključno z rednim izborom in usposabljanjem mladih glasbenikov iz vseh držav članic prek programov stalnega prebivališča, ki ponujajo mobilnost in priložnosti za sodelovanje na festivalih in turnejah v Uniji in na mednarodni ravni ter prispevajo k čezmejnemu širjenju evropske kulture in k internacionalizaciji poklicne poti mladih glasbenikov, pri čemer je cilj geografsko ravnotežje udeležencev; Mladinski orkester Evropske unije nenehno diverzificira svoje prihodke tako, da aktivno išče finančno podporo novih virov, s čimer zmanjša svojo odvisnost od financiranja Unije; dejavnosti Mladinskega orkestra Evropske unije so v skladu s cilji in prednostnimi nalogami programa in sklopa KULTURA, zlasti z vključevanjem občinstva. [Sprememba 100]

Poglavje III

Sinergije in dopolnjevanje

Člen 15

Dopolnjevanje

Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi splošno skladnost in dopolnjevanje programa z ustreznimi politikami in programi, zlasti tistimi, ki se nanašajo na uravnoteženo zastopanost spolov, izobraževanje, sploh digitalno izobraževanje in izobraževanje na področju medijske pismenosti, mlade in solidarnost, zaposlovanje in socialno vključenost, zlasti pri marginaliziranih skupinah in manjšinah, raziskave in inovacije, vključno s socialnimi inovacijami, industrijo in podjetništvo, kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje in podnebne ukrepe, kohezijo, regionalno in mestno politiko, trajnostni turizem, državno pomoč, mobilnost ter mednarodno sodelovanje in razvoj, tudi zavoljo spodbujanja učinkovite uporabe javnih sredstev.

Komisija zagotovi, da se pri izvajanju postopkov iz [programa InvestEU] za namene programa upoštevajo prakse, ki so se razvile v okviru Jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013. [Sprememba 101]

Člen 16

Kumulativno ali kombinirano financiranje

1.  Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, med drugim skladov na podlagi Uredbe (EU) št. XX/XXXX [Uredba o splošnih določbah], če prispevki ne krijejo istih stroškov. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno.

2.  Predlogu, ki je upravičen na podlagi programa, se lahko podeli pečat odličnosti, če izpolnjuje naslednje kumulativne pogoje:

(a)  ocenjen je bil v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa;

(b)  izpolnjuje minimalne zahteve glede visoke kakovosti navedenega razpisa za zbiranje predlogov; [Sprememba 102]

(c)  zaradi proračunskih omejitev ne sme biti financiran v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov.

2a.  Predlogi, ki jim je bil dodeljen pečat odličnosti, lahko prejmejo finančna sredstva neposredno iz drugih programov in iz skladov v skladu z Uredbo [uredba o skupnih določbah COM(2018)0375] v skladu s členom 67(5) Uredbe, če so ti predlogi skladni s cilji programa. Komisija zagotovi, da so merila za izbor in dodelitev projektov, ki prejmejo pečat odličnosti, skladna, jasna in pregledna za morebitne upravičence. [Sprememba 103]

Člen 16a

Jamstveni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje v okviru InvestEU

1.  Finančna podpora prek novega programa InvestEU temelji na ciljih in merilih Jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, ob upoštevanju specifičnosti sektorja.

2.  Program InvestEU zagotavlja:

(a)  dostop do financiranja malim in srednjim podjetjem ter mikro-, malim in srednjim organizacijam v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

(b)  jamstva sodelujočim finančnim posrednikom iz vseh držav, ki sodelujejo v Jamstvenem instrumentu;

(c)  dodatno strokovno znanje za sodelujoče finančne posrednike, da ocenijo tveganja, povezana z MSP ter mikro-, malimi in srednjimi organizacijami ter kulturnimi in ustvarjalnimi projekti;

(d)  obseg financiranja dolga, ki je na voljo MSP ter mikro-, malim in srednjim organizacijam;

(e)  možnost razvijanja raznovrstnega posojilnega portfelja ter predloge načrtov za trženje in promocijo za MSP ter mikro-, male in srednje organizacije;

(f)  naslednje vrste posojil: naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva brez jamstva z osebnim premoženjem; prenos podjetij; obratna sredstva (kot so začasno financiranje, financiranje za premostitev vrzeli, denarni tok, kreditne linije). [Sprememba 104]

Poglavje IV

Spremljanje, ocenjevanje in kontrola

Člen 17

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so navedeni v Prilogi II.

1a.  Sklopi imajo skupen nabor kvalitativnih kazalnikov. Vsak sklop ima namenski nabor kazalnikov. [Sprememba 105]

2.  Da se zagotovi učinkovita ocena napredka programa pri doseganju njegovih ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za oblikovanje določb za okvir za spremljanje in ocenjevanje, vključno s spremembami Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi bilo to potrebno. Komisija sprejme delegirani akt o kazalnikih do 31. decembra 2022. [Sprememba 106]

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in (kadar je smiselno) državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 18

Ocenjevanje

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

1a.  Razpoložljivi podatki o znesku prevzetih obveznosti in odobritev plačil, ki bi bil potreben za financiranje projektov s pečatom odličnosti, se vsako leto pošljejo obema vejama proračunskega organa vsaj tri mesece pred dnevom objave njunih stališč o proračunu Unije za naslednje leto v skladu z vzajemno dogovorjenim časovnim načrtom za letni proračunski postopek. [Sprememba 107]

2.  Vmesna ocena Vmesni pregled programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa do 30. junija 2024.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo z oceno do 31. decembra 2024.

Komisija po potrebi in na podlagi vmesnega pregleda poda zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. [Sprememba 108]

3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v dveh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi predloži končno oceno programa. [Sprememba 109]

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

5.  Sistem za poročanje o oceni zagotavlja, da se podatki za ocenjevanje programa zbirajo uspešno, učinkovito, pravočasno in na ustrezni ravni podrobnosti. Takšni podatki in informacije se sporočijo Komisiji na način, ki je skladen z drugimi pravnimi določbami; na primer se osebni podatki po potrebi anonimizirajo. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 19

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12(2) in 17 se prenese na Komisijo do 31. decembra 2028.

3.  Prenos pooblastila iz členov 12(2) in 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 12(2) in 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Poglavje V

Prehodne in končne določbe

Člen 20

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, zlasti ime programa in, pri ukrepih, ki se financirajo v okviru sklopa MEDIA, logotip MEDIA. Komisija razvije logotip KULTURA, ki se uporablja za ukrepe, financirane v okviru sklopa KULTURA. [Sprememba 110]

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati, podprtimi z njegovimi sklopi. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 21

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1295/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 22

Prehodne določbe

1.  Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1295/2013, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.  Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1295/2013.

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 7(4), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Dodatne informacije o dejavnostih, ki se bodo financirale

1.  SKLOP KULTURA

Prednostne naloge sklopa KULTURA iz programa, opisane v členu 4, se uresničujejo z naslednjimi ukrepi:

Horizontalni ukrepi:

(a)  projekti nadnacionalni sodelovanja, pri čemer se jasno razlikuje med malimi, srednjimi in velikimi projekti in pri čemer se posebej podprejo mikro in male kulturne organizacije; [Sprememba 111]

(b)  evropske mreže kulturnih in ustvarjalnih organizacij iz različnih držav;

(c)  kulturne in ustvarjalne vseevropske platforme;

(d)  mobilnost umetnikov, obrtnikov ter kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev pri njihovih nadnacionalnih dejavnostih, vključno s kritjem stroškov, povezanih z umetniško dejavnostjo in kroženjem umetniških ter kulturnih del; [Sprememba 112]

(e)  podpora kulturnim in ustvarjalnim organizacijam pri delovanju na mednarodni ravni ter pri razvoju krepitve zmogljivosti; [Sprememba 113]

(f)  razvoj politike, sodelovanje in izvajanje na področju kulture, vključno z zagotavljanjem podatkov in izmenjavo najboljših praks ali pilotnih projektov.

Sektorski ukrepi:

(a)  podpora glasbenemu sektorju: spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovacij na področju glasbe, zlasti glasbe v živo, tudi prek mreženja, distribucije glasbenega in promocije raznolikih evropskih glasbenih del in repertoarja v Evropi in zunaj nje, ukrepi usposabljanja usposabljanje, sodelovanje pri glasbi in dostop do nje, in razvoj občinstva z evropskim repertoarjem, prepoznavnost in priznavanje ustvarjalcev, promotorjev in umetnikov, zlasti mladih in zvez v nastajanju, ter podpora zbiranju podatkov in analizi; [Sprememba 114]

(b)  podpora knjižnemu sektorju in založništvu: ciljno usmerjeni ukrepi za spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, zlasti za prevajanje in promocijo, priredba v dostopne oblike za invalide, promocija evropske književnosti prek meja v Evropi in zunaj nje, tudi prek knjižnic, usposabljanje in izmenjavo sektorskih strokovnjakov, avtorjev in prevajalcev ter nadnacionalnih projektov za sodelovanje, inovacije in razvoj v tem sektorju; [Sprememba 115]

(c)  podpora sektorjema arhitekture in sektorjem kulturne dediščine in arhitekturi: ciljno usmerjeni ukrepi za mobilnost izvajalcev, raziskave, vzpostavitev standardov visoke kakovosti, krepitev zmogljivosti, razvoj občinstva in internacionalizacijo sektorjev arhitekture in kulturne dediščine, promocija izmenjavo strokovnega znanja in spretnosti za obrtnike, vključevanje občinstva, podporo za varovanje, ohranjanje, prenovo življenjskih prostorov, prilagodljivo ponovno uporabo, promocijo kulture grajenega prostora (Baukultur), podporo za varovanje, ohranjanje in krepitev trajnost, razširjanje, krepitev in internacionalizacijo kulturne dediščine in njenih vrednot prek ozaveščanja, mreženja in vzajemnega učenja; [Sprememba 116]

(d)  podpora drugim sektorjem: ciljno usmerjeni promocijski ukrepi v korist razvoja ustvarjalnih vidikov drugih sektorjev, vključno s sektorji oblikovanja in mode ter kulturnega turizma trajnostnim kulturnim turizmom, in za njihovo promocijo in zastopanje zunaj Evropske unije. [Sprememba 117]

Podpora vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem na področjih skupnih potreb, kjer se lahko oblikujejo sektorski ukrepi, kot je ustrezno, kadar značilnosti podsektorja upravičujejo ciljno usmerjen pristop. Horizontalni pristop se uporablja za nadnacionalne projekte za sodelovanje, mobilnost in internacionalizacijo, tudi prek programov rezidentstva, turnej, prireditev, predstav v živo, razstav in festivalov, pa tudi za spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, usposabljanja in izmenjav za panožne strokovnjake, krepitve zmogljivosti, mreženja, znanj in veščin, razvoja občinstva ter zbiranja in analize podatkov. Sektorski ukrepi so upravičeni do proračuna, ki je sorazmeren s sektorji, ki so opredeljeni kot prednostni. Sektorski ukrepi bi morali prispevati k reševanju posebnih izzivov, s katerimi se soočajo različni prednostni sektorji, ki so opredeljeni v tej prilogi, in sicer na podlagi obstoječih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov. [Sprememba 118]

Posebni ukrepi za povečanje prepoznavnosti in oprijemljivosti evropske identitete in njene kulturne raznolikosti in dediščine ter za spodbujanje medkulturnega dialoga: [Sprememba 119]

(a)  evropske prestolnice kulture; finančna podpora jim je zagotovljena s Sklepom št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta(25);

(b)  znak evropske dediščine; finančna podpora mu je zagotovljena s Sklepom št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta(26), ter omrežje območij z znakom evropske dediščine; [Sprememba 120]

(c)  kulturne nagrade EU, vključno z evropsko gledališko nagrado; [Sprememba 121]

(d)  dnevi evropske dediščine;

(da)  ukrepi, namenjeni interdisciplinarnim produkcijam, ki se nanašajo na Evropo in njene vrednote; [Sprememba 122]

(e)  podpora evropskim kulturnim ustanovam, katerih cilj je zagotavljanje neposrednih kulturnih storitev z veliko geografsko pokritostjo evropskim državljanom.

2.  SKLOP MEDIA

Prednostne naloge sklopa MEDIA iz programa, opisane v členu 5, upoštevajo zahteve iz Direktive 2010/13/EU in razlike med državami glede produkcije, distribucije in dostopa do avdiovizualnih vsebin, pa tudi velikost in značilnosti zadevnih trgov ter se med drugim uresničujejo z naslednjimi ukrepi: [Sprememba 123]

(a)  razvojem evropskih avdiovizualnih del, zlasti filmov in televizijskih del, kot so igrani, kratki, dokumentarni ter otroški in animirani filmi, pa tudi interaktivnih del, kot so kakovostne in pripovedne videoigre in večpredstavnostne vsebine, s povečanimi možnostmi za čezmejno kroženje s pomočjo neodvisnih produkcijskih podjetij iz Evrope; [Sprememba 124]

(b)  produkcijo inovativnih in kakovostnih televizijskih vsebin in serijskega pripovedovanja zgodb za vse starosti, prek podpore neodvisnim produkcijskim družbam iz Evrope; [Sprememba 125]

(ba)  podporo pobudam za ustvarjanje in spodbujanje del, povezanih z zgodovino evropske integracije in z evropskimi zgodbami; [Sprememba 126]

(c)  orodji promoviranja, oglaševanja in trženja, tudi na spletu in z uporabo podatkovne analitike, za povečanje pomena, prepoznavnosti, čezmejnega dostopa ter dosega gledalcev evropskih del; [Sprememba 127]

(d)  podporo mednarodni prodaji in kroženju nenacionalnih evropskih del na vseh platformah, usmerjeno v male in velike produkcije na vseh platformah, vključno z usklajenimi distribucijskimi strategijami, ki zajemajo več držav, ter podnaslavljanjem, sinhronizacijo in zvočnim opisom; [Sprememba 128]

(da)  ukrepi, namenjenimi podpori držav z nizko zmogljivostjo, da se izboljšajo njihove ugotovljene pomanjkljivosti; [Sprememba 129]

(e)  podporo izmenjavi med podjetji in dejavnostim mreženja za spodbujanje evropskih in mednarodnih koprodukcij in kroženja evropskih del; [Sprememba 130]

(ea)  podporo evropskim mrežam avdiovizualnih ustvarjalcev iz različnih držav, ki si prizadevajo za razvoj ustvarjalnih talentov v avdiovizualnem sektorju; [Sprememba 131]

(eb)  posebnimi ukrepi za prispevanje k pošteni obravnavi ustvarjalnega talenta v avdiovizualnem sektorju; [Sprememba 132]

(f)  promocijo evropskih del na sektorskih prireditvah in sejmih v Evropi in zunaj nje;

(g)  pobudami, ki spodbujajo razvoj in vključevanje občinstva, zlasti v kinematografih, in filmsko ter avdiovizualno izobraževanje, zlasti pri mladem občinstvu; [Sprememba 133]

(h)  dejavnostmi usposabljanja in mentorstva za povečanje zmogljivosti izvajalcev, vključno z obrtniki, v avdiovizualnem sektorju za prilagoditev na nove razmere na trgu in digitalnim tehnologijam; [Sprememba 134]

(i)  mrežo eno ali več mrež evropskih ponudnikov videa na zahtevo (VOD), ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih del; [Sprememba 135]

(j)  mrežo evropskih evropskimi festivali in mrežami festivalov, ki predvajajo precejšen in promovirajo raznolik nabor evropskih avdiovizualnih del, skupaj s precejšnjim deležem del nenacionalnih evropskih filmov; [Sprememba 136]

(k)  mrežo evropskih kinooperaterjev, ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih filmov, ki prispevajo h krepitvi vloge kinematografov v vrednostni verigi in ki opozarjajo na javna predvajanja kot na socialno doživetje; [Sprememba 137]

(l)  posebnimi ukrepi, vključno z mentorstvom in dejavnostmi mreženja, za prispevanje k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v avdiovizualnem sektorju; [Sprememba 138]

(m)  podporo političnemu dialogu, inovativnim političnim ukrepom in izmenjavi najboljših praks, tudi prek analitičnih dejavnosti in z zagotavljanjem zanesljivih podatkov;

(n)  nadnacionalno izmenjavo izkušenj in znanja ter dejavnostmi vzajemnega učenja in mreženja v avdiovizualnem sektorju in med oblikovalci politike;

(na)  podporo kroženju in večjezikovnemu dostopu do kulturnih televizijskih vsebin prek spleta in zunaj njega, tudi prek podnaslavljanja, za spodbujanje bogastva in raznolikosti evropske kulturne dediščine, sodobnega ustvarjanja in jezikov. [Sprememba 139]

3.  MEDSEKTORSKI SKLOP

Prednostne naloge MEDSEKTORSKEGA sklopa iz programa, opisane v členu 6, se uresničujejo zlasti z naslednjimi dejavnostmi:

Sodelovanje politik in vrednotenje:

(a)  razvoj politike, nadnacionalna izmenjava izkušenj in znanja ter dejavnosti vzajemnega učenja, vključno z vzajemnim mentorstvom novih prišlekov v programu, krepitev ozaveščenosti in mreženja mreženje med kulturnimi in ustvarjalnimi organizacijami ter oblikovalci politike, ki je medsektorske narave, tudi s pomočjo stalnega strukturnega dialoga z deležniki ter foruma za kulturo in ustvarjalni sektor za krepitev dialoga in usmerjenosti politik v sektorju; [Sprememba 140]

(b)  analitične medsektorske dejavnosti;

(c)  podpora ukrepom, katerih cilj je spodbujati čezmejno sodelovanje na področju politike in razvoj politike o vlogi socialne vključenosti prek kulture;

(d)  izboljšanje poznavanja programa in tem, ki jih zajema, spodbujanje ozaveščanja državljanov in pomoč pri prenosljivosti rezultatov širše kot le na ravni držav članic.

Laboratorij za ustvarjalne inovacije:

(a)  spodbujanje novih oblik ustvarjanja na stičiščih različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in z izvajalci iz drugih sektorjev, na primer z uporabo inovativnih tehnologij in mentorstvom v uporabi teh tehnologij v kulturnih organizacijah ter s sodelovanjem prek digitalnih vozlišč; [Sprememba 141]

(b)  spodbujanje inovativnih medsektorskih pristopov in orodij za lažji dostop, distribucijo, promocijo in vrednotenje kulture in ustvarjalnosti, vključno s kulturno dediščino;

(ba)  ukrepi, namenjeni interdisciplinarnim produkcijam, ki se nanašajo na Evropo in njene vrednote; [Sprememba 142]

Centri programa:

(a)  spodbujanje programa na nacionalni ravni ter zagotavljanje informacij o različnih vrstah finančne podpore, ki so na voljo v okviru politike Unije, ter o merilih za ocenjevanje, postopku in rezultatih; [Sprememba 143]

(b)  podpora morebitnim upravičencem v postopku prijave, spodbujanje čezmejnega sodelovanja strokovnjakov, ustanov, platform in mrež in izmenjava dobre prakse med strokovnjaki, ustanovami, platformami in mrežami v okviru področja politike in sektorjev, vključenih v program, ter med njimi; [Sprememba 144]

(c)  podpora Komisiji pri zagotavljanju primernega obveščanja od spodaj navzgor in obratno o rezultatih programa za državljane in izvajalce ter njihovega razširjanja. [Sprememba 145]

Medsektorske dejavnosti, ki podpirajo sektor novičarskih medijev:

(a)  obravnavanje strukturnih in tehnoloških sprememb, s katerimi se sooča medijski novičarski sektor, s spodbujanjem in spremljanjem raznolikega neodvisnega in pluralističnega medijskega okolja in podpiranjem neodvisnega spremljanja za oceno tveganj in izzivov za medijski pluralizem in svobodo; [Sprememba 146]

(b)  podpora visokim standardom medijske produkcije s spodbujanjem sodelovanja, digitalnih veščin, čezmejnega sodelovalnega novinarstva in kakovostnih vsebin ter trajnostnih medijskih ekonomskih modelov za zagotovitev poklicne etike v novinarstvu; [Sprememba 147]

(c)  spodbujanje medijske pismenosti, ki državljanom, zlasti mladim, omogoča, da razvijejo kritično razumevanje medijev, in podpiranje oblikovanja platforme Unije za izmenjavo medijskih literarnih praks in politik med vsemi državami članicami, tudi z univerzitetnimi mrežami za radio in medije, ki se ukvarjajo z Evropo, in omogočanje novičarskim strokovnjakom udeležbo na programih usposabljanja za prepoznavanje in boj proti dezinformacijam; [Sprememba 148]

(ca)  spodbujanje in varovanje političnega dialoga in dialoga civilne družbe o grožnjah svobodi medijev in pluralizmu medijev v Evropi. [Sprememba 149]

PRILOGA II

SKUPNI KVALITATIVNI IN KVANTITATIVNI KAZALNIKI UČINKOV ZA PROGRAM

(1)  Korist za državljane in skupnosti;

(2)  korist za krepitev evropske kulturne raznolikosti in kulturne dediščine;

(3)  korist za gospodarstvo in delovna mesta Unije, zlasti kulturne in ustvarjalne sektorje ter mala in srednja podjetja;

(4)  vključevanje politik Unije, vključno z mednarodnimi kulturnimi povezavami;

(5)  evropska dodana vrednost pri projektih;

(6)  kakovost partnerstev in kulturnih projektov;

(7)  število ljudi, ki dostopajo do evropskih kulturnih in ustvarjalnih del, ki jih podpira program;

(8)  število delovnih mest, povezanih s financiranimi projekti;

(9)  uravnotežena zastopanost spolov, kjer je to potrebno, mobilnost in krepitev vloge gospodarskih subjektov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. [Sprememba 150]

Kazalniki

SKLOP KULTURA:

SKLOP MEDIA:

MEDSEKTORSKI SKLOP:

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 87. (2) UL C […], […], str. […]. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019. (4) COM(2018)0267. (5) COM(2016) 594 final Direktiva (EU) 2019/789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, in spremembi Direktive Sveta 93/83/EGS (UL L 130, 17.5.2019, str. 82). (6) COM(2016)0287. Direktiva (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L 303, 28.11.2018, str. 69). (7) Sklep (EU) 2017/864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o evropskem letu kulturne dediščine (2018) (UL L 131, 20.5.2017, str. 1). (8) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic, ki jih določajo pravni, uredbeni ali sodni postopki v državah članicah o zagotavljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1). (9) JOIN(2016) 029 final. (10) COM(2014)0477. (11) COM(2017)0479. (12) Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo Združeni narodi sprejeli septembra 2015, A/RES/70/1. (13) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). (14) 2018/0243(COD). (15) 2018/0247(COD). (16) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (17) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1). (18) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1). (19) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2). (20) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1). (21) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29). (22) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). (23) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (24) UL L 124, 20.5.2003. (25) Sklep št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES (UL L 132, 3.5.2014, str. 1). (26) Sklep št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine (UL L 303, 22.11.2011, str. 1).