(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0367),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 165(4) in 166(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0233/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. februarja 2019(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0111/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 194. (2) UL C 168, 16.5.2019, str. 49.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 165(4) in člena 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V luči hitrih in korenitih sprememb, ki jih povzročata tehnološka revolucija in globalizacija, je vlaganje Vlaganje v učno mobilnost za vse, ne glede na socialno ali kulturno ozadje in ne glede na sredstva, ter v sodelovanje in razvoj inovativnih politik na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa je ključnega pomena za oblikovanje vključujočih, demokratičnih, povezanih in odpornih družb ter za ohranjanje konkurenčnosti Unije, hkrati pa to prispeva h krepitvi evropske identitete, načel in vrednot ter k bolj demokratični Uniji. [Sprememba 2]

(2)  V sporočilu o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture z dne 14. novembra 2017 je Komisija predstavila vizijo o oblikovanju evropskega visokošolskega prostora do leta 2025: Unije, kjer učenja ne bi ovirale meje, v kateri bi bivanje v drugi državi članici – z namenom študija in učenja v kakršni koli obliki ali kontekstu – postalo standard, govorjenje še dveh jezikov poleg maternega pa pravilo, ter v kateri bi ljudje imeli močan občutek evropske identitete, evropske kulturne dediščine in raznolikosti Evrope. V tem kontekstu je Komisija poudarila potrebo po okrepitvi preizkušenega programa Erasmus+ pri vseh kategorijah učencev, ki jih program že zajema, ter po doseganju učencev z manj priložnostmi.

(3)  Pomen izobraževanja, usposabljanja in mladine za prihodnost Unije je izražen v sporočilu Komisije z dne 14. februarja 2018 „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“(4), v katerem je poudarjeno, da je treba uresničiti zaveze držav članic s socialnega vrha v Göteborgu, vključno s polnim izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic(5) in njegovega prvega načela o izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju. V sporočilu je poudarjena potreba po okrepitvi mobilnosti in izmenjav, tudi z bistveno okrepljenim, vključujočim in razširjenim programom, v skladu s pozivom iz sklepov Evropskega sveta z dne 14. decembra 2017.

(4)  Evropski steber socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Evropska komisija slovesno razglasili in podpisali 17. novembra 2017, kot prvo načelo določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. Evropski steber socialnih pravic prav tako poudarja pomen kakovostne predšolske vzgoje in zagotavljanja enakih možnosti za vse. [Sprememba 3]

(5)  Voditelji 27 držav članic so 16. septembra 2016 v Bratislavi poudarili svojo odločenost za zagotovitev boljših priložnosti za mlade. Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije so se v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 zavezali k prizadevanju za Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini, Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost, ter Unijo, ki se bo borila proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini. [Sprememba 4]

(6)  V poročilu o vmesni oceni programa Erasmus+ za obdobje 2014–2020 je bilo potrjeno, da je oblikovanje enotnega programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport prineslo bistvene poenostavitve, racionalizacijo in sinergije pri upravljanju programa, za dodatno utrditev povečanja učinkovitosti programa za obdobje 2014–2020 pa so potrebne nadaljnje izboljšave. V posvetovanjih za vmesno oceno in o prihodnjem programu so države članice in zainteresirane strani izrecno pozvale h kontinuiteti obsega, strukture in izvedbenih mehanizmov programa, obenem pa k več izboljšavam, na primer povečanju vključujoče narave programa da bi program postal bolj vključujoč, preprostejši in lažje obvladljiv za manjše upravičence in manjše projekte. Popolnoma so podprle tudi to, da program ohrani svojo celovitost in še naprej temelji na načelu vseživljenjskega učenja. Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. februarja 2017 o izvajanju programa Erasmus+ pozdravil celovito strukturo progama ter pozval Komisijo, naj v celoti izkoristi njegovo razsežnost vseživljenjskega učenja, tako da goji in spodbuja medsektorsko sodelovanje v okviru prihodnjega programa. Države Ocena vpliva Komisije, države članice in zainteresirane strani deležniki so poudarile poudarili tudi potrebo po močni mednarodni nadaljnji krepitvi mednarodne razsežnosti programa in po njegovi razširitvi na druga področja izobraževanja in usposabljanja ter na mladino in šport. [Sprememba 5]

(7)  Odprto javno posvetovanje o financiranju Unije na področju vrednot in mobilnosti je potrdilo te ključne ugotovitve in poudarilo potrebo po zagotovitvi, da bo prihodnji program bolj vključujoč in da bodo prednostne naloge še naprej usmerjene na posodabljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja ter se še bolj osredotočile na spodbujanje evropske identitete, aktivnega državljanstva in udeležbe v demokratičnem življenju.

(7a)  Evropsko računsko sodišče je v svojem posebnem poročilu št. 22/2018 z dne 3. julija 2018 o programu Erasmus+(6) poudarilo, da je program prinesel dokazljivo evropsko dodano vrednost, vendar vse razsežnosti te dodane vrednosti, kot sta večji občutek za evropsko identiteto ali okrepljena večjezičnost, niso ustrezno upoštevane ali izmerjene. Sodišče je menilo, da bi moral naslednji program zagotoviti boljšo usklajenost kazalnikov s cilji programa, da se zagotovi ustrezna ocena uspešnosti. V poročilu je tudi navedeno, da so upravna bremena, kljub prizadevanjem za poenostavitev v programu za obdobje 2014–2020, še vedno previsoka, zato je sodišče priporočilo, naj Komisija dodatno poenostavi postopke programa, zlasti postopke za oddajo vlog in zahteve za poročanje, ter izboljša orodja IT. [Sprememba 6]

(8)  V sporočilu „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti –Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“(7), sprejetem 2. maja 2018, je Komisija pozvala k večjim naložbam v ljudi in večji osredotočenosti na mlade v naslednjem finančnem okviru, zlasti z več kot podvojitvijo obsega programa ter priznala, da je program Erasmus+ ena najvidnejših zgodb o uspehu Unije. Program za obdobje 2014–2020, ki je ena najvidnejših zgodb o uspehu Unije. Poudarek novega programa bi moral biti na vključevanju in doseganju več mladih z manj priložnostmi. To bi več mladim omogočilo, da se odpravijo v drugo državo in se tam učijo ali delajo kljub splošnemu uspehu še vedno ne more zadostiti visokemu povpraševanju po financiranju, projekti pa dosegajo nizko stopnjo uspešnosti. Za odpravo teh pomanjkljivosti je treba povečati večletni proračun za program, ki bo sledil programu za obdobje 2014–2020. Cilj novega programa je tudi spodbujati vključevanje večjega števila ljudi, ki imajo manj priložnosti, ter številnih novih in ambicioznih pobud. Kot je Evropski parlament poudaril v svoji resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem načrtu, je treba proračun za program, ki bo sledil sedanjemu programu, ob ustaljenih cenah, potrojiti v primerjavi z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020. [Sprememba 7]

(9)  Zato je treba vzpostaviti nov program za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (v nadaljnjem besedilu: program), ki bo nasledil program Erasmus+ 2014–2020, uveden z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(8). Treba Okrepiti bi bilo ohraniti treba celovito naravo programa za obdobje 2014–2020, ki zajema učenje v vseh okvirih, tj. formalnih, neformalnih in priložnostnih, in vseh življenjskih obdobjih, da se zagotovi pristop k vseživljenjskemu učenju in spodbudijo prožne učne poti, ki bodo posameznikom ljudem omogočale razviti pridobivanje in izboljšanje znanja, spretnosti ter sposobnosti, potrebne potrebnih za osebni razvoj, za soočanje z izzivi enaindvajsetega stoletja ter za čim boljše izkoriščanje priložnosti, ki jih to stoletje prinaša. S takšnim pristopom bi bilo treba tudi priznati pomen dejavnosti v okviru neformalnega in priložnostnega izobraževanja ter povezav med njimi. [Sprememba 8]

(10)  Program bi moral biti zasnovan tako, da bi lahko še bolj prispeval k izvajanju ciljev in prednostnih nalog politike Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Usklajen pristop vseživljenjskega učenja je ključen za obvladovanje različnih prehodov, ki jih morajo ljudje opraviti v svojem življenju, zlasti za starejše ljudi, ki morajo pridobiti nove življenjske spretnosti in znanja ali spretnosti za spreminjajoči se trg dela. Tak pristop bi bilo treba spodbujati z učinkovitim medsektorskim sodelovanjem in večjo interakcijo med različnimi oblikami izobraževanja. Ob okrepitvi tega pristopa bi moral novi program ohraniti tesno vez s splošnim strateškim okvirom za sodelovanje v okviru politik Unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, vključno s programi politike za šole, visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih, hkrati pa krepiti in razvijati nove sinergije z drugimi povezanimi programi in področji politik Unije. [Sprememba 9]

(10a)  Organizacije, ki delujejo v čezmejnem okviru, pomembno prispevajo k čeznacionalni in mednarodni razsežnosti programa. Zato bi moral program po potrebi zagotavljati podporo ključnim mrežam na ravni Unije ter evropskim in mednarodnim organizacijam, katerih dejavnosti so povezane s cilji programa in prispevajo k njihovemu uresničevanju. [Sprememba 10]

(11)  Program je ključni sestavni del za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora in razvijanje ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje do leta 2025, kot je določeno v priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(9). Moral bi biti zasnovan tako, da bo prispeval k novemu strateškemu okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter programu znanj in spretnosti za Evropo(10) s skupno zavezo glede strateškega pomena znanj, spretnosti in kompetenc za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, rasti, konkurenčnosti, inovacij in konkurenčnosti socialne kohezije. Prav tako bi moral podpreti države članice pri doseganju ciljev iz pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem(11). [Sprememba 11]

(12)  Program bi moral biti skladen z novo strategijo Unije za mlade(12), okvirom za evropsko sodelovanje na področju mladine za obdobje 2019–2027, ki temelji na sporočilu Komisije z dne 22. maja 2018 „Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade“(13), tudi kar zadeva cilje strategije za podporo visokokakovostnemu delu mladih ter neformalnemu učenju. [Sprememba 12]

(13)  Program bi moral upoštevati delovni načrt Unije za šport, ki je okvir za sodelovanje na ravni EU na področju športa za obdobje [...](14). Treba Zagotoviti bi bilo zagotoviti treba skladnost in dopolnjevanje med načrtom dela Unije in ukrepi na področju športa, ki se podpirajo v okviru programa. Osredotočiti se je treba predvsem na množični šport, saj ima pomembno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti, zdravega načina življenja, medsebojnih odnosov, socialnega vključevanja in enakosti. Program bi moral podpirati ukrepe mobilnosti le v okviru množičnega športa, tako za mlade, ki se redno ukvarjajo z organiziranim športom, kot za športno osebje. Prav tako se je treba zavedati, da je lahko športno osebje poklicno osebje, kar pomeni, da se lahko s športom preživlja, a je vseeno vključeno v množični šport, zato bi morali biti ukrepi mobilnosti namenjeni tudi tej skupini. Program bi moral prispevati k spodbujanju promociji skupnih evropskih vrednot prek športa, k dobremu upravljanju in integriteti v športu, trajnosti in dobrim okoljskim praksam v športu ter izobraževanju, usposabljanju in pridobivanju spretnosti prek športa. Vsem zadevnim deležnikom, tudi izobraževalnim ustanovam in ustanovam za usposabljanje, bi bilo treba omogočiti vključitev v partnerstva, sodelovanje in dialog o politiki na športnem področju. [Sprememba 13]

(14)  Program bi moral prispevati h krepitvi inovacijske zmogljivosti Unije, zlasti s podpiranjem aktivnosti mobilnosti in sodelovanja, ki spodbujajo razvoj spretnosti in kompetenc na v prihodnost usmerjenih študijskih področjih ali disciplinah, kot so naravoslovje, tehnologija, umetnost, inženirstvo in matematika, podnebne spremembe, okolje varstvo okolja, trajnostni razvoj, čista energija, umetna inteligenca, robotika, podatkovna analitika, oblikovanje, arhitektura ter digitalna in umetnost/oblikovanje medijska pismenost, da se ljudem pomaga razviti znanja, spretnosti in kompetence, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti. [Sprememba 14]

(14a)  V skladu s svojo nalogo, da spodbuja inovacije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi moral program podpirati razvoj izobraževalnih in učnih strategij, namenjenih nadarjenim otrokom, ne glede na njihovo državljanstvo, socialno-ekonomski položaj ali spol. [Sprememba 15]

(14b)  Program bi moral prispevati k spremljanju evropskega leta kulturne dediščine s podpiranjem aktivnosti, ki so namenjene razvijanju spretnosti, potrebnih za varstvo in ohranjanje evropske kulturne dediščine ter popoln izkoristek izobraževalnih priložnosti, ki jih ponuja kulturni in ustvarjalni sektor. [Sprememba 16]

(15)  Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se za podpiranje aktivnosti, namenjenih krepitvi in posodobitvi evropskih visokošolskih institucij, uporabljajo kombinirana sredstva iz programa in programa Obzorje Evropa(15). Slednji bo po potrebi dopolnjeval podporo programa za pobudo evropskih univerz, zlasti ukrepe in pobude, ki dokazujejo raziskovalno razsežnost te pobude, kot je pobuda evropskih univerz, v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostnih strategij za izobraževanje, raziskave in inovacije. Sinergije s programom Obzorje Evropa bodo pripomogle k povezovanju izobraževanja in raziskav, zlasti v visokošolskih institucijah. [Sprememba 17]

(16)  Program bi moral biti bolj vključujoč, da bi bolje dosegal tiste ter izboljšati stopnjo udeležbe ljudi z manj priložnostmi. Zavedati se je namreč treba, da imajo lahko nizke stopnje sodelovanja ljudi z manj priložnostmi različne razloge in so odvisne od različnih nacionalnih okvirov. Zato bi morale nacionalne agencije v okviru vseevropskega okvira razviti strategije vključevanja prek ukrepov za izboljšanje dometa, poenostavitev postopkov, zagotavljanje usposabljanja ter podporo in spremljanje učinkovitosti. Uporabiti bi bilo treba tudi druge mehanizme za večje vključevanje, tudi s pomočjo z zagotavljanjem prožnejših oblik učne mobilnosti v skladu s potrebami ljudi z manj priložnostmi in s spodbujanjem udeležbe manjših in lokalnih organizacij, zlasti novih in lokalnih organizacij, ki delajo neposredno z učenci z manj možnostmi vseh starosti. Treba bi bilo spodbujati virtualne oblike, kot so virtualno sodelovanje, kombinirana in virtualna mobilnost, da bi dosegli več udeležencev, zlasti tistih z manj priložnostmi in tistih, za katere bi fizični premik v državo, ki ni njihova država prebivanja, predstavljal oviro. [Sprememba 18]

(16a)  Ko osebe z manj priložnostmi ne morejo sodelovati v programu iz finančnih razlogov, bodisi zaradi svojega ekonomskega stanja bodisi zaradi višjih stroškov udeležbe v programu, ki so posledica njihovega posebnega položaja, kar pogosto velja za invalide, bi morale Komisija in države članice zagotoviti ustrezne ukrepe finančne podpore. Takšni ukrepi lahko vključujejo druge instrumente Unije, kot so Evropski socialni sklad plus, nacionalne sheme ter prilagoditve ali dopolnitve nepovratnih sredstev prek programa. Pri ocenjevanju, ali osebe z manj priložnostmi ne morejo sodelovati v programu iz finančnih razlogov zaradi višine podpore, ki jo potrebujejo, bi bilo treba uporabiti objektivna merila. Dodatni stroški za ukrepe, ki bi omogočili vključitev, ne bi nikoli smeli biti razlog za zavrnitev vloge. [Sprememba 19]

(16b)  Program bi moral svojo podporo še naprej osredotočati na fizično učno mobilnost in ljudem z manj možnostmi nuditi priložnost, da v večji meri izkoristijo ukrepe fizične učne mobilnosti. Hkrati bi se bilo treba zavedati, da lahko virtualne oblike, kot so virtualno sodelovanje, kombinirano in virtualno učenje, učinkovito dopolnijo fizično učno mobilnost in zelo povečajo njeno uspešnost. V izjemnih primerih, ko ljudje ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti, jim lahko virtualne oblike omogočijo, da izkoristijo številne prednosti programa na stroškovno učinkovit in inovativen način. Zato bi moral program nuditi podporo tudi za te virtualne oblike in orodja. Te oblike in orodja, zlasti tisti, ki se uporabljajo za učenje jezikov, bi morali biti čim bolj dostopni javnosti. [Sprememba 20]

(16c)  V skladu z obveznostmi Unije in držav članic na podlagi Konvencije OZN o pravicah invalidov, zlasti njenega člena 9 o dostopnosti in člena 24 o izobraževanju, bi bilo treba invalidom zagotoviti nediskriminatoren in neoviran dostop do programa. Po potrebi bi bilo treba zato zagotoviti dodatno podporo, tudi finančno. [Sprememba 21]

(16d)  Dostop do programa lahko otežijo tudi pravne in upravne ovire, kot so težave pri pridobivanju vizumov in dovoljenj za prebivanje ter pri dostopu do podpornih storitev, zlasti zdravstvenih, zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo teh ovir, ob polnem spoštovanju prava Unije, in olajšati čezmejne izmenjave, na primer z izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. [Sprememba 22]

(17)  V svojem sporočilu o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture je Komisija poudarila osrednjo vlogo izobraževanja, kulture in športa pri spodbujanju aktivnega državljanstva in, skupnih vrednot in občutka solidarnosti med najmlajšimi generacijami. Krepitev evropske identitete ter spodbujanje aktivne udeležbe posameznikov in civilne družbe v demokratičnih procesih sta bistvenega pomena za prihodnost Evrope ter naših demokratičnih družb. Študij, učenje, usposabljanje in delo ali sodelovanje v mladinskih in športnih aktivnostih v tujini prispeva h krepitvi evropske identitete v vsej njeni raznolikosti in občutka pripadnosti kulturni skupnosti ter spodbujanju aktivnega državljanstva, socialne kohezije in kritičnega razmišljanja med ljudmi vseh starosti. Udeleženci v aktivnostih mobilnosti bi se morali angažirati v svojih lokalnih skupnostih in v lokalnih skupnostih države gostiteljice ter deliti svoje izkušnje. Treba bi bilo podpirati aktivnosti, povezane s spodbujanjem vseh vidikov ustvarjalnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ter krepitvijo posameznih ključnih kompetenc. [Sprememba 23]

(17a)  Pomembno je, da program ustvarja evropsko dodano vrednost. Ukrepi in dejavnosti bi morali biti upravičeni do financiranja v okviru programa le, če lahko dokažejo morebitno evropsko dodano vrednost. Evropsko dodano vrednost bi moralo biti mogoče dokazati na številne načine, na primer z nadnacionalnim značajem ukrepov, njihovim dopolnjevanjem in sinergijami z drugimi programi in politikami Unije, njihovim prispevkom k učinkoviti rabi orodij Unije za preglednost in priznavanje, prispevanjem k razvoju standardov zagotavljanja kakovosti v Uniji, prispevanjem k razvoju skupnih standardov Unije na področju izobraževanja in programov usposabljanja, spodbujanjem večjezičnosti in medkulturnega ter medverskega dialoga, spodbujanjem evropskega občutka pripadnosti in krepitvijo evropskega državljanstva. [Sprememba 24]

(18)  Mednarodno razsežnost programa bi bilo treba spodbuditi z določitvijo cilja, da se ponudi nudenjem več priložnosti tako posameznikom kot organizacijam za mobilnost, sodelovanje in dialog o politikah s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, zlasti držav v razvoju. Mednarodna razsežnost bi morala podpirati razvoj znanj in spretnosti ter izmenjave med ljudmi, za državljane držav v razvoju pa bi morala zlasti podpirati prenos znanja nazaj v države izvora ob koncu njihovih študijskih obdobij. Povečati bi morala tudi krepitev zmogljivosti izobraževalnih sistemov v državah v razvoju. Na podlagi uspešnega izvajanja mednarodnih visokošolskih in mladinskih aktivnosti v okviru predhodnih programov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine bi bilo treba aktivnosti mednarodne mobilnosti razširiti še na druga področja, na primer poklicno izobraževanje in usposabljanje ter šport. [Sprememba 25]

(18a)  Da bi se povečal vpliv dejavnosti v državah v razvoju, je pomembno okrepiti sinergije med programom Erasmus+ in instrumenti zunanjega delovanja Unije, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in instrument za predpristopno pomoč. [Sprememba 26]

(19)  Osnovna struktura programa za obdobje 2014–2020 v treh poglavjih – izobraževanje in usposabljanje, mladina in šport –, temelječa na treh ključnih ukrepih, se je izkazala za uspešno in bi jo bilo treba ohraniti. Treba bi bilo uvesti izboljšave za poenostavitev in racionalizacijo ukrepov, podprtih v okviru programa.

(20)  Program bi moral okrepiti obstoječe priložnosti za učno mobilnost, zlasti v sektorjih, kjer bi lahko dosegel največjo učinkovitost, da bi razširil svoj doseg in zadostil povpraševanju, ki zdaj pogosto ostaja neizpolnjeno. To bi bilo treba doseči zlasti s povečanjem in lajšanjem aktivnosti mobilnosti za visokošolske študente in osebje, učence oz. dijake in osebje, vključno s predšolskimi učitelji, vzgojitelji ter negovalci, ter dijake in učitelje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, in sicer v obliki ciljno usmerjenih ukrepov, prilagojenih specifičnim izobraževalnim potrebam oseb, ki so jim namenjeni. Mobilnost nizko usposobljenih učečih se odraslih bi bilo treba zajeti s partnerstvi za sodelovanje. Nadalje bi bilo treba spodbujati možnosti za mobilnost dijakov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v obmejnih regijah, da bi jih pripravili na posebne okoliščine čezmejnega trga dela. Program bi moral ponuditi tudi možnosti za mobilnost odraslih, ki se izobražujejo, in osebja, ki pri tem sodeluje. Glavna cilja izobraževanja odraslih sta prenos znanja, kompetenc in spretnosti ter spodbujanje socialne vključenosti, aktivnega državljanstva, osebnega razvoja in dobrega počutja. Povečati bi bilo treba tudi možnosti za mobilnost mladih, ki sodelujejo v aktivnostih neformalnega učenja, da bi se doseglo več mladih, zlasti novih udeležencev, tistih z manj možnostmi in skupin prebivalcev, ki jih je težko doseči. Prav tako bi bilo treba okrepiti mobilnost osebja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa s posebnim poudarkom na priložnostih za izpopolnjevanje in preusposabljanje ter ob spodbujanju razvoja znanj in spretnosti, upoštevajoč spodbujevalni učinek takšne mobilnosti. V skladu z vizijo pravega evropskega izobraževalnega prostora bi moral program poleg tega krepiti mobilnost in izmenjave ter spodbujati udeležbo učencev v izobraževalnih in, kulturnih in športnih aktivnostih, tako da bi podprl digitalizacijo postopkov, na primer z evropsko študentsko izkaznico z digitalizacijo postopkov, da bi se olajšali postopki prijave in udeležbe v programu z razvojem uporabniku prijaznih spletnih sistemov na podlagi dobrih praks in z uvedbo novih orodij, kot je evropska študentska izkaznica. Ta pobuda je lahko pomemben korak k uresničevanju mobilnosti za vse, saj lahko visokošolskim ustanovam omogoči, da pošiljajo in sprejemajo več študentov na izmenjavo, hkrati pa izboljšajo kakovosti študentske mobilnosti in študentom olajšajo dostop do različnih storitev (knjižnica, prevoz, nastanitev) pred prihodom na visokošolsko institucijo v tujini. [Sprememba 27]

(20a)  Program bi moral zagotavljati kakovostne izkušnje mobilnosti na podlagi načel iz Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost(16), pri čemer je jasno, da imajo kakovost informacij, priprava, podpora in priznavanje izkušenj in kvalifikacij ter vnaprej pripravljeni jasni učni načrti in učni rezultati očiten vpliv na prednosti mobilnosti. Dejavnosti mobilnosti bi morale biti ustrezno pripravljene vnaprej. To je pogosto mogoče učinkovito opraviti z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Program bi moral po potrebi omogočiti tudi podporo za pripravljalne obiske v okviru dejavnosti mobilnosti. [Sprememba 28]

(20b)  Program bi moral podpirati in spodbujati mobilnost učiteljev in izobraževalnega osebja na vseh ravneh, kar bi izboljšalo delovne prakse in prispevalo k strokovnemu razvoju. Glede na pomembno vlogo, ki jo imata predšolska in zgodnja otroška vzgoja pri preprečevanju družbenih in gospodarskih neenakosti, je pomembno, da lahko učitelji in osebje na tej stopnji sodelujejo v učni mobilnosti v okviru programa. V zvezi s poučevanjem bi moral program spodbujati tudi poskusno uvedbo inovacij na tem področju za reševanje nekaterih skupnih izzivov, s katerimi se soočajo izobraževalni sistemi v Uniji, kot sta privabljanje novih talentov k poučevanju najbolj marginaliziranih otrok in razvoj usposabljanja učiteljev za pomoč pri poučevanju prikrajšanih učencev. Da bi kar najbolj povečali koristi udeležbe učiteljev in izobraževalnega osebja v programu bi bilo treba storiti vse, da se zagotovi spodbudno okolje za mobilnost, ki bi bila del njihovega delovnega programa in redne delovne obremenitve, imeli bi dostop do ustreznih priložnosti za usposabljanje in prejeli ustrezno finančno podporo na podlagi države in po potrebi regije, v kateri se bo učna mobilnost izvajala. [Sprememba 29]

(20c)  Program bi moral priznati ključno vlogo, ki jo imata poklicno izobraževanje in usposabljanje za izboljšanje zaposlitvenih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, ter bi moral prispevati h krepitvi vključenosti, kakovosti in ustreznosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja v skladu s sporočilom Komisije z dne 10. junija 2016 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo: Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost(17). Program bi moral spodbujati tesnejše povezave med ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter delodajalci, tako zasebnimi kot javnimi. Prav tako bi moral pomagati pri izključno sektorskih vprašanjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kot so jezikovno usposabljanje, spodbujanje visokokakovostnih partnerstev za mobilnost ter priznavanje in potrjevanje kompetenc, ter spodbujati ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, naj zaprosijo za listino za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot znak kakovosti. [Sprememba 30]

(21)  Program bi moral spodbujati udejstvovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, med drugim s podpiranjem projektov, ki mlade spodbujajo k angažiranju in jih učijo udejstvovanja v civilni družbi, z ozaveščanjem o skupnih evropskih vrednotah, vključno s temeljnimi pravicami, evropsko zgodovino, kulturo in državljanstvom, združevanjem mladih in nosilcev odločanja na lokalni in nacionalni ravni ter ravni Unije, in s prispevanjem k procesu evropskega povezovanja. Program bi moral prispevati k ozaveščanju o orodjih e-demokracije, med drugim tudi o evropski državljanski pobudi. Spodbujati bi moral tudi medgeneracijske izmenjave med mlajšimi in starejšimi. Glede na ključno vlogo mladinskih organizacij in mladinskega dela pri doseganju teh ciljev bi moral program podpirati razvoj mladinskega sektorja v Uniji. [Sprememba 31]

(22)  Program bi moral mladim ponuditi več priložnosti, da spoznajo Evropo prek učnih izkušenj v tujini na podlagi nove pobude DiscoverEU. Osemnajstletniki Mladi, stari med 18 in 20 let, zlasti tistih tisti z manj priložnostmi, bi morali dobiti priložnost za prvo, kratkoročno individualno ali skupinsko izkušnjo potovanja po Evropi v okviru aktivnosti neformalnega ali priložnostnega učenja, katere cilj je spodbujanje pripadnosti Evropski uniji in odkrivanje njene kulturne in jezikovne raznolikosti. Pobuda bi morala imeti trden in preverljiv učni element ter bi morala zagotoviti ustrezno delitev in izmenjavo izkušenj, da bi se pobuda stalno ocenjevala in izboljšala. Program bi moral opredeliti organe, odgovorne za vzpostavljanje stikov in izbor udeležencev, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati geografsko ravnovesje, ter podpreti aktivnosti za spodbujanje učne razsežnosti izkušnje. Ti organi bi morali biti po potrebi vključeni tudi v zagotavljanje usposabljanja in podpore pred in po mobilnosti, tudi glede jezikovnih in medkulturnih znanj in spretnosti. Program DiscoverEU bi se moral povezati z evropskimi prestolnicami kulture, evropskimi mladinskimi prestolnicami, evropskimi prestolnicami prostovoljstva in zelenimi prestolnicami Evrope. [Sprememba 32]

(23)  Program Učenje jezikov prispeva k vzajemnemu razumevanju in mobilnosti znotraj in zunaj Unije. Jezikovne kompetence pa so tudi ključne življenjske in zaposlitvene spretnosti. Torej bi moral program prav tako okrepiti učenje jezikov, zlasti z jezikovnimi tečaji na kraju samem in razširjeno uporabo spletnih orodij, saj lahko e-učenje nudi dodatne prednosti pri učenju jeziku jezikov v smislu dostopa in prilagodljivosti. Podpora za učenje jezikov, ki se zagotavlja v okviru programa, bi se morala osredotočati na potrebe uporabnikov s poudarkom na jezikih, ki se uporabljajo v državi sprejemnici in v obmejnih regijah na jezikih sosednjih držav. Podpora pri učenju jezikov bi morala zajemati tudi nacionalne znakovne jezike. Orodje za spletno jezikovno podporo Erasmus+ bi bilo treba prilagoditi specifičnim potrebam udeležencev programa, odprta pa bi morala biti za vse. [Sprememba 33]

(23a)  Program bi moral izkoristiti jezikovne tehnologije, kot so tehnologije za strojno prevajanje, da bi se olajšale izmenjave med organi in izboljšal medkulturni dialog. [Sprememba 34]

(24)  Program bi moral podpreti ukrepe, s katerimi se krepi sodelovanje med institucijami in organizacijami, dejavnimi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ter tako potrditi njihovo temeljno vlogo pri zagotavljanju znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih bodo posamezniki potrebovali v spreminjajočem se svetu ter za to, da bodo lahko izkoristili svoj potencial za inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, zlasti v digitalnem gospodarstvu. Zato bi bilo treba zagotoviti učinkovito sodelovanje med vsemi ustreznimi deležniki na vseh ravneh izvajanja programa. [Sprememba 35]

(25)  V sklepih z dne 14. decembra 2017 je Evropski svet pozval države članice, Svet in Komisijo, naj nadaljujejo z delom v zvezi z več pobudami, da dvignejo raven evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju, tudi s spodbujanjem nastanka „evropskih univerz“, tj. mrež, v katere se bodo po pristopu od spodaj navzgor povezovale univerze po vsej Uniji, do leta 2024. Program bi moral podpirati te evropske univerze, ki bi morale temeljiti na odličnosti in namenjene povečanju privlačnosti visokošolskih ustanov v Uniji ter izboljšanju sodelovanja med raziskavami, inovacijami in izobraževanjem. Pojem „odličnost“ je treba razumeti širše, na primer tudi v zvezi z zmožnostjo spodbujanja vključenosti. Podpora programa bi morala biti namenjena široki geografski pokritosti pojma „evropskih univerz“. [Sprememba 36]

(26)  Sporočilo iz Bruggeja iz leta 2010 je pozvalo k podpori poklicne odličnosti za pametno in trajnostno rast. V sporočilu iz leta 2017 o krepitvi inovacij v evropskih regijah je kot strategija pametne specializacije na regionalni ravni izpostavljena možnost povezovanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja z inovacijskimi sistemi. Program bi moral zagotoviti sredstva za odziv na te pozive in podpreti razvoj transnacionalne platforme centrov poklicne odličnosti, tesno vključenih v lokalne in regionalne strategije za rast, inovativnost in, konkurenčnost, trajnostni razvoj in socialno vključenost. Ti centri odličnosti bi morali delovati kot gonilne sile kakovostnih poklicnih spretnosti v kontekstu sektorskih izzivov, hkrati pa podpirati splošne strukturne spremembe in socialno-ekonomske politike Unije. [Sprememba 37]

(27)  Za širšo uporabo virtualnih sodelovalnih aktivnosti bi program moral podpreti bolj sistematično uporabo obstoječih spletnih platform, kot so eTwinning, School Education Gateway, elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi, evropski mladinski portal in spletna platforma za visokošolsko izobraževanje. Program bi moral po potrebi spodbujati tudi razvoj novih spletnih platform za okrepitev in posodobitev izvajanja politik izobraževanja, usposabljanja in politike mladih na evropski ravni. Tovrstne platforme bi morale biti uporabniku prijazne in dostopne v smislu Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta(18). [Sprememba 38]

(28)  Program bi moral spodbujati preglednost in samodejno vzajemno priznavanje znanj in spretnosti ter, kompetenc, kvalifikacij in diplom, pa tudi prenos kreditnih točk ali enot drugih dokazil učnih izidov, da se spodbudi zagotavljanje kakovosti ter podpre vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanje spretnosti in svetovanje. V zvezi s tem program mora bi moral program zagotoviti podporo tudi kontaktnim točkam in mrežam na nacionalni ravni in ravni Unije, ki omogočajo zagotavljajo informacije in pomoč morebitnim udeležencem in s tem olajšajo vseevropske izmenjave in razvoj bolj prožnih učnih poti med različnimi področji izobraževanja, usposabljanja in mladine ter med formalnimi in neformalnimi okviri. [Sprememba 39]

(29)  Program bi moral izkoristiti potencial nekdanjih udeležencev programa Erasmus+ in podpreti aktivnosti mrež nekdanjih štipendistov, ambasadorjev in evrovrstnikov (Europeers), tako da bi jih spodbujal, naj delujejo kot oblikovalci javnega mnenja o programu.

(29a)  Program bi moral posebno pozornost nameniti potrjevanju in priznavanju izobraževanja in usposabljanja v tujini, vključno s srednješolskim izobraževanjem. V zvezi s tem bi dodeljevanje nepovratnih sredstev moralo temeljiti na postopkih ocenjevanja kakovosti, opisu učnih rezultatov in celovitemu izvajanju priporočila Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva(19), priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(20) ter evropskih orodij, ki olajšujejo priznavanje učenja v tujini in zagotavljajo kakovostno učenje, kot so evropsko ogrodje kvalifikacij (EQF), evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR), evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) ter evropski okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). [Sprememba 40]

(30)  Kot način za zagotovitev sodelovanja z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije bi morale biti priložnosti za mobilnost na voljo ljudem iz različnih sektorjev, kot so javni in zasebni sektor, kmetijstvo in podjetja, da bi se lahko usposabljali, opravljali pripravništvo ali pridobili učne izkušnje v tujini in kadar koli v življenju izkoristili možnosti za rast ter strokovni in osebni razvoj, zlasti s krepitvijo ozaveščenosti o evropski identiteti in razumevanja evropske kulturne raznolikosti, ter strokovni razvoj, zlasti s pridobivanjem znanj in spretnosti, ki bi ustrezali trgu dela. Program bi moral ponuditi vstopno točko za transnacionalne programe mobilnosti Unije z močno izobraževalno razsežnostjo ter tako poenostaviti ponudbo takšnih programov za upravičence in tiste, ki v njih sodelujejo. Razširitev projektov Erasmus Erasmus+ bi bilo treba poenostaviti; treba bi bilo treba uvesti posebne ukrepe za pomoč nosilcem projektov Erasmus Erasmus+ pri vlogi za nepovratna sredstva, razvijanju sinergij s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programov v zvezi z migracijami, varnostjo, pravosodjem in državljanstvom, zdravjem, mediji in kulturo ter evropsko solidarnostno enoto. [Sprememba 41]

(31)  Pomembno je krepiti poučevanje, učenje in raziskave o vprašanjih evropskega povezovanja evropskem povezovanju in prihodnjih izzivih in priložnostih Unije ter spodbujati razprave razpravo o teh vprašanjih s podporo ukrepov Jean Monnet na področjih visokega šolstva ter na drugih vseh področjih izobraževanja in usposabljanja. Spodbujanje občutka evropske identitete pripadnosti Evropi in zavezanosti evropski ideji je zlasti pomembno v času, ko so zaradi izzivov za skupne vrednote, na katerih temelji Unija in ki so del naše skupne evropske identitete, in glede na preizkušnji in ko to, da državljani kažejo nizko nizke stopnje angažiranosti. Program bi moral še naprej prispevati k razvoju odličnosti študijev evropskega povezovanja in hkrati povečati sodelovanje širše učne skupnosti in širše javnosti pri evropskem povezovanju. [Sprememba 42]

(32)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v Program bi moral biti skladen z osrednjim ciljem Pariškega sporazuma, da se okrepi globalni odziv na podnebne spremembe. V skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in trajnostnega razvoja v politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU 25% namenjenih podnebnim ciljem za podnebne cilje, in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa leta 2027. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. [Sprememba 43]

(32a)  Glede na vlogo Unije kot svetovnega akterja ter v skladu z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in zavezami, ki so jih sprejele države članice na konferenci Rio+20, bi moral program zajemati vključujoče, pravično in kakovostno izobraževanje in vseživljenjsko učenje, vključno s priznanjem bistvene vloge, ki jo ima izobraževanje v boju proti revščini. Program bi lahko tudi prispeval k načrtu trajnostnega razvoja s podpiranjem prizadevanj za razvoj potrebnih znanj in spretnosti za trajnostni razvoj ter za izobraževanje ljudi o trajnosti, varstvu okolja in podnebnih spremembah s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem. [Sprememba 44]

(33)  Ta uredba določa finančna sredstva za program celotno trajanje programa, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se po potrebi posodobitočke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(21)]. Z letom 2021 je treba zagotoviti znatno povečanje letnega proračuna programa v primerjavi z zadnjim letom večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ki mu bo sledilo enakomerno in postopno povečanje letnih dodelitev. Tak proračunski profil bi pomagal zagotoviti širši dostop od samega začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in bi preprečil nesorazmerna povečanja v zadnjih letih, ki bi jih bilo težko pokriti. [Sprememba 45]

(34)  V okviru osnovnih sredstev za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi bilo treba razčleniti minimalne dodelitve za vsako področje (visokošolsko izobraževanje, šolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih), da se zagotovi kritična masa odobritev, potrebna za doseganje predvidenih realizacij in rezultatov na vsakem od teh področij. V programu dela bi bilo treba določiti natančno porazdelitev proračunskih sredstev po ukrepih in pobudah. [Sprememba 46]

(35)  Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)(22). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih in posrednem izvrševanju.

(36)  Vrste financiranja in načini izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje posebnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen [125(1)] finančne uredbe. Pri izvajanju programa bi bilo treba spoštovati načela preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, določena v finančni uredbi. [Sprememba 47]

(37)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programu sodelujejo v okviru, vzpostavljenem na podlagi sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa, da se programi Unije izvajajo na podlagi sklepa po navedenem sporazumu. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. Ta uredba bi morala podeliti potrebne pravice in dostop pristojnemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. Za polno udeležbo tretjih držav v programu bi morali veljati pogoji, določeni v posebnih sporazumih, ki zajemajo udeležbo zadevnih tretjih držav v programu. Polna udeležba poleg tega vključuje obveznost ustanovitve nacionalne agencije in upravljanja nekaterih ukrepov programa na decentralizirani ravni. Posamezniki in subjekti iz tretjih držav, ki niso pridruženi programu, bi morali imeti možnost udeležbe pri nekaterih ukrepih programa, kot je določeno v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov, ki jih je objavila Komisija. Pri izvajanju programa bi se lahko upoštevale posebne ureditve v zvezi s posamezniki in subjekti iz evropskih mikrodržav. [Sprememba 48]

(38)  V skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije in sporočilom Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“(23) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o strateškem partnerstvu) bi moral program upoštevati poseben položaj teh regij. Sprejeti bodo ukrepi za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Spodbujati bi bilo treba izmenjave in sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh regij in tretjih držav, zlasti sosednjih. Taki ukrepi se bodo redno spremljali in ocenjevali. [Sprememba 49]

(38a)  Komisija v sporočilu o strateškem partnerstvu priznava, da bi večja mobilnost učencev in pedagoških delavcev, zlasti v okviru programa Erasmus+, zelo koristila najbolj oddaljenim regijam, ter si je zadala, da bo finančno podporo še bolj prilagodila udeležencem, ki prihajajo iz najbolj oddaljene regije ali vanjo prihajajo, z ohranitvijo posebnih pravil financiranja v okviru programa Erasmus+ za te regije, preučila možnost razširitve regionalnega sodelovanja v okviru tega programa za dodatno spodbuditev mobilnosti med najbolj oddaljenimi regijami in sosednjimi tretjimi državami ter bo program Erasmus+ dopolnjevala z Evropskim socialnim skladom+. [Sprememba 50]

(39)  V skladu s [sklic se po potrebi posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(24)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Omejitve zaradi oddaljenosti teh držav ali ozemelj bi bilo treba upoštevati pri izvajanju programa, njihovo udeležbo v programu pa redno spremljati in ocenjevati.

(40)  V Program bi moral ohraniti kontinuiteto glede ciljev in prednostnih nalog. Vendar ker je treba program izvajati v obdobju sedmih let, je treba zagotoviti določeno stopnjo prožnosti, da se ta lahko prilagodi spreminjajočim se razmeram in političnim prednostnim nalogam na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Ta uredba zato ne opredeljuje podrobno, kako je treba oblikovati posamezne pobude, in ne določa vnaprej vseh političnih prednostnih nalog in ustreznih proračunskih prednostnih nalog za naslednjih sedem let. Namesto tega bi bilo treba sekundarne izbire politike in prednostne naloge, vključno s podrobnostmi posebnih novih pobud, določiti s programi dela v skladu s finančno uredbo bi morala Komisija sprejeti programe dela in o tem obvestiti Evropski parlament in Svet. Pri oblikovanju novih pobud bi se bilo treba učiti iz izkušenj preteklih in tekočih pilotnih pobud na tem področju ter ustrezno upoštevati evropsko dodano vrednost v vsebini in strukturi pobude. V programu dela bi morali biti prav tako predstavljeni ukrepi, potrebni za njegovo izvajanje v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji programa, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter drugi zahtevani elementi. Programe dela in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda delegiranim aktom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov in z nacionalnimi agencijami in deležniki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 51]

(40a)  Komisija bi morala skupaj z nacionalnimi agencijami spremljati izvajanje programa in o njem poročati tako v času trajanja programa kot po njegovem koncu. Končna ocena programa bi se morala izvesti pravočasno, tako da se lahko po potrebi vključi v vmesni pregled naslednjega programa. Komisija bi morala zlasti opraviti vmesni pregled programa, po potrebi s priložitvijo zakonodajnega predloga za spremembo te uredbe. [Sprememba 52]

(41)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(25) je treba program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam upravičencem. Takšne zahteve bi morale vključevati merljive in realistične kazalnike, ki jih je mogoče meriti skozi čas, kot podlago za ocenjevanje učinkov programa na terenu. [Sprememba 53]

(42)  Tako na evropski kot na lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, promocijo in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih v okviru programa. Aktivnosti ozaveščanja, promocije in razširjanja informacij bi se morale opirati na vse izvajalske organe programa, po potrebi tudi s podporo drugih zainteresiranih strani ustreznih deležnikov. [Sprememba 54]

(43)  Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij dejavnosti obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri iz te uredbe, dodeljeni obveščanju, prispevati tudi h kritju stroškov celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe. [Sprememba 55]

(44)  Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega izvajanja te uredbe bi moral program čim bolje izkoristiti obstoječe izvedbene mehanizme. Izvajanje programa bi bilo zato treba zaupati Komisiji in nacionalnim agencijam, ki bi morale sčasoma zagotoviti dosledno in neposredno uporabo pravil programa po vsej Uniji. V ta namen in da bi zagotovili učinkovito izvajanje programa, bi morale Komisija in nacionalne agencije sodelovati in v posvetovanju z deležniki oblikovati dosledne, enostavne in kakovostne postopke ter olajšati izmenjavo dobrih praks, ki lahko izboljšajo kakovost projektov v okviru programa. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi morale biti, kadar je to mogoče, nacionalne agencije iste nacionalne agencije, ki so bile imenovane za upravljanje predhodnega programa. Predhodna ocena skladnosti bi morala biti omejena na zahteve, ki so nove in specifične za program, razen če je utemeljeno drugače, kot v primeru resnih pomanjkljivosti ali nezadostne smotrnosti zadevnih nacionalnih agencij. [Sprememba 56]

(44a)  Da bi spodbudili organizatorje projektov, ki nimajo izkušenj s financiranjem programov Unije, da zaprosijo za financiranje, bi morale Komisija in nacionalne agencije nuditi svetovanje in podporo ter zagotoviti, da so postopki za oddajo vlog čim bolj jasni in preprosti. Priročnik o programu bi bilo treba še izboljšati, da bi bil uporabniku prijazen, obrazci za prijavo in obrazci vlog bi morali biti enostavni in pravočasno na voljo. Za nadaljnjo posodobitev in uskladitev postopka prijave bi bilo treba za upravičence programa in tiste, ki sodelujejo pri upravljanju programa, razviti skupno večjezično orodje „vse na enem mestu“. [Sprememba 57]

(44b)  Praviloma bi se morale vloge za nepovratna sredstva in projekte predložiti nacionalni agenciji države, kjer ima vlagatelj svoj sedež, ki te vloge tudi obdela. Z odstopanjem od tega bi bilo treba vloge za nepovratna sredstva in projekte za dejavnosti, ki jih organizirajo omrežja Unije ter evropske in mednarodne organizacije, predložiti Komisiji, ki jih neposredno obdela. [Sprememba 58]

(45)  Da se v vsaki sodelujoči državi zagotovita dobro finančno poslovodenje in pravna varnost, bi moral vsak nacionalni organ imenovati neodvisen revizijski organ. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi moral biti, kadar je to mogoče, neodvisni revizijski organ isti neodvisni revizijski organ, ki je bil imenovan za ukrepe iz predhodnega programa.

(46)  Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov sprejeti vse ustrezne ukrepe za odpravo pravnih in upravnih ovir za, ki bi lahko onemogočile dostop to programa ali njegovo pravilno delovanje programa. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. V skladu z Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta(26) se države članice spodbuja, naj uvedejo skrajšane postopke za sprejem. [Sprememba 59]

(47)  Sistem za poročanje o smotrnosti bi moral zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvajanja in ocenjevanje programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter s primerno ravnjo podrobnosti. Te podatke bi bilo treba sporočiti Komisiji v skladu z zadevnimi pravili o varstvu podatkov.

(48)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(27). [Sprememba 60]

(49)  Za poenostavitev zahtev za upravičence, bi bilo treba čim bolj uporabljati poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in za poenostavitev upravljanja programa bi bilo treba pavšalna plačila, ki temeljijo na zadevnem projektu, uporabiti za dejavnosti na področju mobilnosti v vseh sektorjih. Pri poenostavljenih nepovratnih sredstvih Poenostavljena nepovratna sredstva za podpiranje aktivnosti mobilnosti programa, kot jih je opredelila Komisija, bi se morali upoštevati življenjski stroški in stroški morala pregledati in prilagajati življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi in regiji gostiteljici. Komisija in nacionalne agencije v državah pošiljateljicah bi morale imeti možnost, da ta poenostavljena nepovratna sredstva prilagodijo na podlagi objektivnih meril, zlasti za zagotovitev dostopa ljudem z manj priložnostmi. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba države članice spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne subjekte, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom. [Sprememba 61]

(50)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(28), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(29) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(30) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodi finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja v Uniji, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(31). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(51)  Treba je zagotoviti dopolnjevanje ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, z aktivnostmi, ki jih izvajajo države članice, in z drugimi aktivnostmi Unije, zlasti tistimi na področjih izobraževanja, kulture in medijev, mladine in solidarnosti, zaposlovanja in socialne vključenosti, raziskav in inovacij, industrije in podjetij ter kmetijstva in razvoja podeželja s poudarkom na mladih kmetih, koheziji, regionalni politiki ter mednarodnemu sodelovanju in razvoju.

(52)  Čeprav je regulativni okvir državam članicam in regijam že v prejšnjem programskem obdobju omogočal, da vzpostavijo sinergije med programom Erasmus+ in drugimi instrumenti Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, ki podpirajo tudi kvalitativni razvoj sistemov za izobraževanje, usposabljanje in mlade v Uniji, je bil potencial teh sinergij doslej premalo izkoriščen, zaradi česar so bili sistemski učinki projektov in učinek na politiko omejeni. Na nacionalni ravni bi moralo potekati učinkovito komuniciranje in sodelovanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za upravljanje teh različnih instrumentov, da bi se čim bolj povečal njihov učinek. Program bi moral omogočati aktivno sodelovanje s temi instrumenti, zlasti z zagotavljanjem, da se lahko visokokakovostna vloga, ki je zaradi nezadostnih sredstev ni mogoče financirati v okviru programa, s poenostavljenim postopkom obravnava za financiranje v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Da bi poenostavili postopek za take ukrepe, bi jim moralo biti mogoče dodeliti „pečat odličnosti“ kot priznanje njihove visoke kakovosti. Tovrstno dopolnjevanje med programi bi moralo omogočiti povečanje skupne stopnje uspešnosti projektov. [Sprememba 62]

(52a)  Za povečanje učinkovitosti financiranja Unije in podpore politike je pomembno dosledno spodbujati sinergije in dopolnjevanje med vsemi ustreznimi programi. Takšne sinergije in dopolnjevanje ne bi smele povzročiti, da bi se sredstva, dodeljena programu Erasmus+, upravljala zunaj programske strukture, prav tako pa ne bi smela voditi do uporabe sredstev za doseganje ciljev, ki niso cilji iz te uredbe. Vse sinergije in dopolnjevanja bi morale privesti do poenostavljenih prijavnih postopkov na ravni izvajanja. [Sprememba 63]

(53)  Za pregled ali dopolnitev kazalnikov smotrnosti programa bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v skladu s Prilogo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnosti, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(54)  Primerno je zagotoviti pravilen zaključek predhodnega programa, zlasti glede nadaljevanja večletnih ureditev za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in upravna pomoč bi morala od 1. januarja 2021 po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 še niso bili dokončani v okviru predhodnega programa.

(55)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta uredba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi moral program dejavno podpirati pobude, katerih cilj je povečati ozaveščenost in spodbujati pozitivno dojemanje katere koli skupine, ki bi lahko bila diskriminirana, ter spodbujati enakost spolov. Prav tako bi moral podpirati prizadevanja za odpravo izobraževalne vrzeli in posebnih težav, s katerimi se soočajo Romi, tako da se jim olajša polno in dejavno sodelovanje v programu. Spoštovanje pravic in načel, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah, bi bilo treba vključiti v celoten proces načrtovanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programa. [Sprememba 64]

(56)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(57)  Ker cilja te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ta cilj zaradi transnacionalne narave, širokega obsega in geografske pokritosti financiranih aktivnosti na področju mobilnosti in sodelovanja, učinka na dostop do učne mobilnosti in splošneje na povezovanje Unije ter okrepljene mednarodne razsežnosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(58)  Uredbo (EU) št. 1288/2013 bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2021.

(59)  Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, zagotovljene v okviru programa, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi program Erasmus Erasmus+, program za ukrepanje Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa (v nadaljnjem besedilu: program).

V Uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „vseživljenjsko učenje“ pomeni učenje v vseh oblikah (formalno, neformalno in priložnostno), ki poteka v vseh življenjskih obdobjih, vključno s predšolsko vzgojo in varstvom, splošnim izobraževanjem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, visokošolskim izobraževanjem ter izobraževanjem odraslih, in katerega posledica je izboljšanje ali dopolnjevanje znanja, spretnosti, kompetenc in odnosov ali udeležbe v družbi z osebnega, državljanskega, kulturnega, socialnega in/ali zaposlitvenega vidika, vključno s svetovanjem in usmerjanjem; [Sprememba 65]

(2)  „učna mobilnost“ pomeni fizični premik v državo, ki ni država prebivanja, zaradi študija, usposabljanja, vključno s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem, ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja; lahko ima obliko pripravništva, vajeništva, mladinskih izmenjav, poučevanja ali udeležbe v dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja. Lahko jo spremljajo ukrepi, kot sta jezikovna podpora, vključno z nacionalnim znakovnim jezikom, in usposabljanje, in/ali jo dopolnjujeta dostopno spletno učenje in virtualno sodelovanje V nekaterih posebnih primerih lahko učna mobilnost poteka v obliki učenja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; [Sprememba 66]

(2a)  „virtualno učenje“ pomeni pridobivanje znanj in spretnosti z uporabo dostopnih informacijskih in komunikacijskih orodij; [Sprememba 67]

(2b)  „kombinirano učenje“ pomeni pridobivanje znanj in spretnosti s kombinacijo virtualnih orodij za izobraževanje in usposabljanje ter tradicionalnih načinov izobraževanja in usposabljanja; [Sprememba 68]

(3)  „neformalno učenje“ pomeni prostovoljno učenje, ki poteka zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja prek načrtovanih aktivnosti (v smislu ciljev, metod in časa) z nekakšno obliko podpore pri učenju;

(4)  „priložnostno učenje“ pomeni učenje, ki je posledica vsakodnevnih aktivnosti in izkušenj ter ni organizirano ali strukturirano v smislu ciljev, časa ali podpore pri učenju. Z vidika učenca je to učenje lahko nenamerno;

(5)  „mladina“ pomeni posameznike, stare od 13 do 30 let;

(6)  „množični šport“ pomeni organiziran šport, s katerim se na lokalni ravni redno ukvarjajo amaterski športniki, in šport za vse vseh starosti iz zdravstvenih, vzgojnih ali socialnih razlogov; [Sprememba 69]

(7)  „visokošolski študent“ pomeni vsako osebo, ki je vpisana na visokošolsko institucijo, bodisi v kratki cikel, dodiplomsko, magistrsko ali doktorsko stopnjo ali enakovredno stopnjo. Pojem zajema tudi nove diplomante, ali osebo, ki je v zadnjih 24 mesecih uspešno končala šolanje na tej instituciji; [Sprememba 70]

(8)  „osebje“ pomeni vse osebe, ki bodisi poklicno bodisi prostovoljno sodelujejo v izobraževanju na vseh stopnjah, usposabljanju ali neformalnem učenju, ter lahko vključuje profesorje, učitelje, vodje usposabljanj, raziskovalce, vodstvene delavce šol, mladinske delavce, športne trenerje, osebje, ki ne sodeluje v izobraževanju, ter druge strokovnjake, vključene v spodbujanje učenja; [Sprememba 71]

(8a)  „športno osebje“ pomeni osebo ali osebe, ki bodisi za plačilo bodisi prostovoljno sodelujejo pri vodenju, izobraževanju ali treniranju športne ekipe ali več posameznih športnikov; [Sprememba 72]

(9)  „dijak poklicnega izobraževanja in usposabljanja“ pomeni vsako osebo, vpisano v program začetnega ali nadaljevalnega poklicnega izobraževanja ali usposabljanja na kateri koli stopnji od sekundarne do postsekundarne. Pojem zajema tudi posameznike, ki so nedavno zaključili takšne programe, ali osebo, ki je v zadnjih 24 mesecih uspešno končala ta program; [Sprememba 73]

(10)  „učenec oz. dijak“ pomeni vsako osebo, ki je v učne namene vpisana v institucijo za splošno izobraževanje na kateri koli ravni od predšolske vzgoje in varstva do višjega sekundarnega izobraževanja ali ki se šola zunaj institucionalnega okolja ter jo nacionalni pristojni organi štejejo za upravičeno do sodelovanja v programu na svojih ozemljih; [Sprememba 74]

(11)  „izobraževanje odraslih“ pomeni vse oblike nepoklicnega izobraževanja odraslih po začetnem izobraževanju, in sicer formalne, neformalne in priložnostne;

(12)  „tretja država, ki ni pridružena programu“ pomeni tretjo državo, ki ne sodeluje polno v programu, vendar lahko njeni pravni subjekti izjemoma koristijo program, in sicer v ustrezno utemeljenih primerih v interesu Unije; [Sprememba 75]

(13)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica;

(14)  „partnerstvo“ pomeni sporazum med skupino institucij in/ali organizacij za izvajanje skupnih aktivnosti in projektov;

(15)  „skupni magistrski ali doktorski študij“ pomeni celosten študijski program, ki ga ponujata vsaj dve visokošolski instituciji in privede do ene diplome, ki jo skupaj izdajo in podpišejo vse sodelujoče institucije in je uradno priznana v državah, kjer imajo sodelujoče institucije sedež; [Sprememba 76]

(16)  „mednarodni“ pomeni kateri koli ukrep, ki vključuje vsaj eno tretjo državo, ki ni pridružena programu;

(17)  „virtualno sodelovanje“ pomeni kakršno koli obliko sodelovanja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij;

(18)  „visokošolska institucija“ pomeni katero koli vrsto visokošolske institucije ustanovo, ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso omogoča pridobitev priznanih stopenj izobrazbe ali drugih priznanih kvalifikacij na terciarni ravni, ne glede na to, kako se taka institucija imenuje, ter katero koli drugo vrsto visokošolske institucije primerljivo ustanovo, ki jo nacionalni organi štejejo za upravičeno do sodelovanja v programu na svojem ozemlju; [Sprememba 77]

(19)  „transnacionalni“ se nanaša na kateri koli ukrep, ki vključuje vsaj dve državi, ki sta bodisi državi članici bodisi tretji državi, pridruženi programu;

(20)  „aktivnost udejstvovanja mladih“ pomeni zunajšolsko aktivnost, ki jo izvajajo neformalne skupine mladih in/ali mladinske organizacije in za katero je značilen sta značilna pristop neformalnega ali priložnostnega učenja ter podpora za dostop in vključevanje; [Sprememba 78]

(21)  „mladinski delavec“ pomeni poklicnega delavca ali prostovoljca, ki sodeluje v neformalnem ali priložnostnem učenju in nudi podporo mladim pri njihovem osebnem, družbeno–izobraževalnem in strokovnem razvoju razvoju, vključno z družbeno-izobraževalnim in strokovnim razvojem ter razvojem njihovih kompetenc; [Sprememba 79]

(22)  „dialog EU z mladimi“ pomeni dialog z med oblikovalci politike, nosilci odločanja, strokovnjaki, raziskovalci oziroma deležniki civilne družbe ter mladimi in mladinskimi organizacijami, ki predstavlja; to je forum za stalni skupni razmislek o prednostnih nalogah, izvajanju ter spremljanju evropskega sodelovanja na področju mladine vseh področjih, povezanih z mladimi; [Sprememba 80]

(23)  „tretja država, pridružena programu“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica sporazuma z Unijo, na podlagi katerega je mogoča udeležba te države v programu, in ki izpolnjuje vse obveznosti iz te uredbe v zvezi z državami članicami; [Sprememba 81]

(24)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom [197(2)(c)] finančne uredbe;

(25)  „ljudje z manj priložnostmi“ pomeni ljudi, ki se srečujejo z ovirami, ki jim iz gospodarskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov, zaradi migrantskega ozadja ali razlogov, kot so invalidnost in učne težave, preprečujejo dejanski dostop do priložnosti v okviru programa so pri dostopanju do programa prikrajšani zaradi različnih ovir, ki denimo izvirajo iz invalidnosti, zdravstvenih in učnih težav, migrantskega ozadja, kulturnih razlik, ekonomskih, socialnih in geografskih okoliščin, vključno z ljudmi iz marginaliziranih skupnosti ali ljudmi, ki jim grozi diskriminacija na kateri koli podlagi iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; [Sprememba 82]

(26)  „nacionalni organ“ pomeni organ, ki je na nacionalni ravni pristojen za spremljanje in nadzor upravljanja programa v državi članici ali tretji državi, pridruženi programu;

(27)  „nacionalna agencija“ pomeni enega ali več organov v posamezni državi članici ali tretji državi, pridruženi programu, pristojnih za upravljanje izvajanja programa na nacionalni ravni. V posamezni državi članici ali tretji državi, pridruženi programu, je lahko več nacionalnih agencij;

(27a)  „pečat odličnosti“ pomeni znak visoke kakovosti, ki se podeljuje projektom, predloženim v okviru programa, za katere se šteje, da si zaslužijo financiranje, vendar ga ne prejmejo zaradi proračunskih omejitev; z njim se priznava vrednost predloga in podpira iskanje alternativnih virov financiranja. [Sprememba 83]

Člen 3

Cilji programa

1.  Splošni cilj programa je podpirati izobraževalni, strokovni in osebni razvoj ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine mladinskih dejavnosti in športa z vseživljenjskim učenjem v Evropi in zunaj nje ter s tem prispevati k trajnostni rasti, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in socialni koheziji ter vključenosti ter spodbujanju aktivnega državljanstva in krepitvi evropske identitete. Zato je program ključni instrument za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora, spodbujanje inovacij na področju izobraževanja in usposabljanja, podpiranje izvajanja evropskega strateškega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju in njegovih sektorskih programov, za spodbujanje sodelovanja na področju mladinske politike v okviru strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027 ter razvijanje evropske razsežnosti v športu. [Sprememba 84]

2.  Specifični cilji programa so:

(a)  spodbujanje učne mobilnosti posameznikov ter sodelovanja, vključevanja, enakosti, odličnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni organizacij in politik na področju izobraževanja in usposabljanja; [Sprememba 85]

(b)  spodbujanje neformalne in priložnostne učne mobilnosti, medkulturnega učenja, kritičnega razmišljanja in aktivnega udejstvovanja mladih ter sodelovanja, vključevanja, kakovosti, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni mladinskih organizacij in politik; [Sprememba 86]

(c)  spodbujanje učne mobilnosti športnih trenerjev in osebja na področju množičnega športa, športnega osebja in mladih, ki se redno organizirano ukvarjajo s športom, ter sodelovanja, vključevanja, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni športnih organizacij in politik; [Sprememba 87]

(ca)  spodbujanje vseživljenjskega učenja z medsektorskim pristopom na področju formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja ter s podpiranjem prožnih učnih poti. [Sprememba 88]

2a.  Program vključuje okrepljeno mednarodno razsežnost, da se s sodelovanjem med Unijo in tretjimi državami podprejo cilji zunanjega delovanja Unije in razvojni cilji. [Sprememba 89]

3.  Cilji programa se uresničujejo z naslednjimi tremi ključnimi ukrepi:

(a)  učna mobilnost („ključni ukrep 1“);

(b)  sodelovanje med organizacijami in institucijami („ključni ukrep 2“) ter

(c)  podpora razvoju politik in sodelovanju („ključni ukrep 3“).

Cilji se uresničujejo tudi z ukrepi Jean Monnet iz člena 7.

Vsi ukrepi programa vsebujejo močno učno komponento, ki prispeva k izpolnjevanju ciljev programa, določenih v tem členu. Ukrepi, ki se podpirajo v okviru vsakega ključnega ukrepa, so opisani v poglavju II (izobraževanje in usposabljanje), poglavju III (mladina) in poglavju IV (šport). Operativni cilji in ustrezne prednostne naloge politike se podrobno določijo v programu dela iz člena 19. [Sprememba 90]

Člen 3a

Evropska dodana vrednost

1.  Program podpira samo tiste ukrepe in dejavnosti, ki ustvarjajo morebitno evropsko dodano vrednost in ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3.

2.  Evropska dodana vrednost ukrepov in dejavnosti programa se na primer zagotovi zlasti z njihovim:

(a)  nadnacionalnim značajem, zlasti kar zadeva mobilnost in sodelovanje, katerih cilj je doseči trajnostni sistemski učinek;

(b)  dopolnjevanjem in sinergijami z drugimi programi in politikami na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije;

(c)  prispevkom k učinkoviti uporabi orodij Unije za preglednost in priznavanje;

(d)  prispevkom k razvoju standardov zagotavljanja kakovosti na ravni Unije, vključno z listinami;

(e)  prispevkom k razvoju skupnih standardov na ravni Unije v programih izobraževanja in usposabljanja;

(f)  spodbujanjem medkulturnega in medverskega dialoga v Uniji;

(g)  razvijanjem večjezičnosti po vsej Uniji ali

(h)  spodbujanjem občutka evropske pripadnosti in krepitvijo skupnega evropskega državljanstva. [Sprememba 91]

POGLAVJE II

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

Člen 4

Ključni ukrep 1

Učna mobilnost

Na področju izobraževanja in usposabljanja program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira naslednje ukrepe:

(a)  mobilnost visokošolskih študentov in osebja;

(b)  mobilnost dijakov in osebja poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

(c)  mobilnost učencev oz. dijakov in osebja v šolah, vključno z vzgojitelji predšolskih otrok ter zaposlenih na področju predšolske vzgoje in varstva; [Sprememba 92]

(d)  mobilnost učečih se odraslih in osebja v izobraževanju odraslih; [Sprememba 93]

(e)  priložnosti za učenje jezikov, vključno s tistimi, ki podpirajo aktivnosti mobilnosti.

Program podpira virtualno učenje in mešane učne ukrepe ob dejavnostih mobilnosti iz odstavka 1. Podpira tudi ukrepe za osebe, ki v teh dejavnostih mobilnosti ne morejo sodelovati.

Komisija po potrebi zagotovi, da so virtualna in mešana učna orodja, ki se razvijejo v okviru programa, na voljo splošni javnosti. [Sprememba 94]

Za pripravo dejavnosti mobilnosti iz tega člena, po potrebi tudi za pripravljalne obiske, se dodeli podpora. [Sprememba 95]

Člen 5

Ključni ukrep 2

Sodelovanje med organizacijami in institucijami

Na področju izobraževanja in usposabljanja program v okviru ključnega ukrepa 2 podpira naslednje ukrepe:

(a)  strateška partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa; [Sprememba 96]

(b)  partnerstva za odličnost, zlasti evropske univerze, centre poklicne odličnosti in skupne magistrske ali doktorske študije v okviru programa Erasmus Mundus; evropske univerze in centri poklicne odličnosti vključujejo vsaj en subjekt, ustanovljen v državi članici; [Sprememba 97]

(c)  partnerstva za inovacije, kot so koalicije za izobraževanje odraslih, za krepitev inovacijske zmogljivosti Evrope; [Sprememba 98]

(d)  dostopne in uporabniku prijazne spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje, vključno s podpornimi storitvami za eTwinning in elektronsko platformo za izobraževanje odraslih v Evropi, orodja za spodbujanje uporabe metod univerzalne zasnove za učenje, pa tudi orodja za lažjo mobilnost, kot je evropska študentska izkaznica iz člena 25(7c); [Sprememba 99]

(da)  usmerjena krepitev zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja v tretjih državah, ki niso pridružene programu. [Sprememba 100]

Člen 6

Ključni ukrep 3

Podpora razvoju politik in sodelovanju

Na področju izobraževanja in usposabljanja program v okviru ključnega ukrepa 3 podpira naslednje ukrepe:

(a)  pripravo in izvajanje splošnih in sektorskih programov politik Unije na področju izobraževanja in usposabljanja, tudi s podporo mreže Eurydice ali aktivnosti drugih ustreznih organizacij;

(b)  krepitev orodij in ukrepov Unije, ki spodbujajo kakovost, preglednost ter, priznavanje in posodabljanje kompetenc, spretnosti in kvalifikacij(32); [Sprememba 101]

(c)  dialog o politikah in ter sodelovanje s ključnimi zainteresiranimi stranmi, med drugim z ustreznimi deležniki in podpora zanje, vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja in usposabljanja; [Sprememba 102]

(d)  ciljno usmerjene ukrepe, ki prispevajo h kakovostnemu visokokakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; [Sprememba 103]

(e)  sodelovanje z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije;

(f)  aktivnosti razširjanja informacij in ozaveščanja o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu.

Člen 7

Ukrepi Jean Monnet

Program podpira poučevanje, učenje, raziskave in ter razprave o evropskem povezovanju in prihodnjih izzivih in priložnostih Unije z naslednjimi ukrepi: [Sprememba 104]

(a)  ukrepom Jean Monnet na področju visokošolskega izobraževanja; [Sprememba 105]

(b)  ukrepom Jean Monnet na drugih vseh področjih izobraževanja in usposabljanja; [Sprememba 106]

(c)  podporo naslednjim institucijam, ki uresničujejo cilje evropskega pomena: Evropskemu univerzitetnemu inštitutu v Firencah, vključno z njegovo Šolo za evropsko in nadnacionalno upravljanje, Evropski akademiji (College of Europe v Bruggeju in Natolinu), Evropskemu inštitutu za javno upravo v Maastrichtu, Akademiji za evropsko pravo v Trierju, Evropski agenciji za vključujoče izobraževanje oseb s posebnimi potrebami v Odenseju in Mednarodnemu centru za evropsko usposabljanje v Nici.

POGLAVJE III

MLADINA

Člen 8

Ključni ukrep 1

Učna mobilnost

Na področju mladine program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira naslednje ukrepe:

(a)  mobilnost mladih;

(b)  aktivnosti udejstvovanja mladih;

(c)  aktivnosti pobude DiscoverEU;

(d)  mobilnost mladinskih delavcev.

Člen 9

Ključni ukrep 2

Sodelovanje med organizacijami in institucijami

Na področju mladine program v okviru ključnega ukrepa 2 podpira naslednje ukrepe:

(a)  strateška partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa; [Sprememba 107]

(b)  partnerstva za inovacije za krepitev inovacijske zmogljivosti Evrope;

(c)  dostopne in uporabnikom prijazne spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje. [Sprememba 108]

Člen 10

Ključni ukrep 3

Podpora razvoju politik in sodelovanju

Na področju mladine program v okviru ključnega ukrepa 3 podpira naslednje ukrepe:

(a)  pripravo in izvajanje programa mladinske politike Unije za mlade po potrebi s podporo mladinskega wikija; [Sprememba 109]

(b)  orodja in ukrepe Unije za spodbujanje kakovosti, preglednosti in priznavanja kompetenc in spretnosti, zlasti z orodjem Youthpass;

(c)  dialog o politikah in sodelovanje z zadevnimi ključnimi zainteresiranimi stranmi ustreznimi deležniki ter podpora zanje, vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju mladine, dialog EU z mladimi ter podporo Evropskemu mladinskemu forumu; [Sprememba 110]

(d)  ukrepe, ki prispevajo h kakovostnemu visokokakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; [Sprememba 111]

(e)  sodelovanje z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije;

(f)  aktivnosti razširjanja informacij in ozaveščanja o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu.

POGLAVJE IV

ŠPORT

Člen 11

Ključni ukrep 1

Učna mobilnost

Na področju športa program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira mobilnost športnih trenerjev mladih, ki se ukvarjajo z množičnim športom, in športnega osebja na področju množičnega športa. [Sprememba 112]

Člen 12

Ključni ukrep 2

Sodelovanje med organizacijami in institucijami

Na področju športa program v okviru ključnega ukrepa 2 podpira naslednje ukrepe:

(a)  partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa;

(b)  nepridobitne športne prireditve množičnega športa, vključno z manjšimi prireditvami, katerih cilj je nadaljnji razvoj evropske razsežnosti športa. [Sprememba 113]

Člen 13

Ključni ukrep 3

Podpora razvoju politik in sodelovanju

Na področju športa program v okviru ključnega ukrepa 3 podpira naslednje ukrepe:

(a)  pripravo in izvajanje programa politike Unije na področju športa in telesne dejavnosti;

(b)  dialog o politikah in sodelovanje z zadevnimi ključnimi zainteresiranimi stranmi deležniki, vključno z evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju športa; [Sprememba 114]

(ba)  ciljno usmerjene ukrepe, ki prispevajo h visokokakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; [Sprememba 115]

(bb)  sodelovanje z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije; [Sprememba 116]

(c)  dejavnosti razširjanja informacij in ozaveščanja o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu, vključno s športnimi odličji in nagradami.

Poglavje IVa

Vključevanje [Sprememba 117]

Člen 13a

Strategija vključevanja

1.  Komisija do 31. marca 2021 oblikuje okvir ukrepov za vključevanje in navodila za njihovo izvajanje. Nacionalne agencije na podlagi tega okvira in zlasti ob upoštevanju posebnih izzivov pri dostopu do programa v nacionalnem kontekstu razvijejo večletno nacionalno strategijo vključevanja. Strategija se objavi do 30. junija 2021. Njeno izvajanje se redno spremlja.

2.  Posebni poudarek okvira in strategije iz odstavka 1 je na naslednjih elementih:

(a)  sodelovanju s socialnimi partnerji, nacionalnimi in lokalnimi organi ter civilno družbo;

(b)  podpiranju lokalnih organizacij, ki jih vodi skupnost in delajo neposredno s ciljnimi skupinami;

(c)  doseganju in obveščanju ciljnih skupin, vključno z razširjanjem uporabniku prijaznih informacij;

(d)  poenostavitvi prijavnih postopkov;

(e)  zagotavljanju posebnih storitev svetovanja, usposabljanja in podpore ciljnim skupinam pred prijavo in za pripravo na njihovo dejansko udeležbo v programu;

(f)  najboljši praksi v zvezi z dostopnostjo in podpornimi storitvami za invalide;

(g)  zbiranju ustreznih kvalitativnih in kvantitativnih podatkov za oceno učinkovitosti strategije;

(h)  uporabi ukrepov finančne podpore v skladu s členom 13b. [Sprememba 118]

Člen 13b

Ukrepi finančne podpore za vključevanje

1.  Komisija in države članice sodelujejo, da zagotovijo ustrezne ukrepe finančne podpore, po potrebi tudi z zagotavljanjem predhodnega financiranja v podporo ljudem z manj priložnostmi, katerih sodelovanje v programu ovirajo finančni razlogi, ker so bodisi ti ljudje v slabšem ekonomskem položaju bodisi jim veliko oviro predstavljajo dodatni stroški za udeležbo v programu zaradi njihovega posebnega položaja. Ocena finančnih razlogov in višine podpore temelji na objektivnih merilih.

2.  Ukrepi finančne podpore iz odstavka 1 lahko vključujejo:

(a)  podporo iz drugih instrumentov Unije, kot je Evropski socialni sklad+;

(b)  podporo v okviru nacionalnih shem;

(c)  prilagoditev in dopolnitev podpore za ukrepe mobilnosti, ki je na voljo v okviru programa.

3.  Komisija za upoštevanje točke (c) odstavka 2 tega člena po potrebi prilagodi nepovratna sredstva za podporo ukrepov mobilnosti v okviru programa ali pooblasti nacionalne agencije, da to storijo. Komisija v skladu z določbami iz člena 14 tudi določi namenski proračun za financiranje dodatnih ukrepov finančne podpore v okviru programa.

4.  Stroški ukrepov za lajšanje ali podpiranje vključevanja v nobenem primeru ne upravičujejo zavrnitve vloge v okviru programa. [Sprememba 119]

POGLAVJE V

FINANČNE DOLOČBE

Člen 14

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 30 000 000 000 41 097 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 (46 758 000 000 EUR v tekočih cenah). [Sprememba 120]

Evropski parlament in Svet odobrita letna proračunska sredstva znotraj omejitev večletnega finančnega okvira. [Sprememba 121]

2.  Program se izvaja v skladu z naslednjo okvirno razdelitvijo tega zneska:

(a)  24 940 000 000 EUR 83 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja, od česar bi bilo treba dodeliti: [Sprememba 122]

(1)  najmanj 8 640 000 000 EUR 34,66 % ukrepom na področju visokošolskega izobraževanja iz člena 4(a) in člena 5(a); [Sprememba 123]

(2)  najmanj 5 230 000 000 EUR 23 % ukrepom na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja iz člena 4(b) in člena 5(a); [Sprememba 124]

(3)  najmanj 3 790 000 000 EUR 15,63 % ukrepom na področju šolskega izobraževanja iz člena 4(c) in člena 5(a), vključno s predšolsko vzgojo; [Sprememba 125]

(4)  najmanj 1 190 000 000 EUR 6 % ukrepom na področju izobraževanja odraslih iz člena 4(d) in člena 5(a); [Sprememba 126]

(5)  450 000 000 EUR 1,8 % za ukrepe Jean Monnet iz člena 7; [Sprememba 127]

(5a)  13,91 % zneska iz točke (a) tega odstavka ukrepom, ki se v glavnem neposredno upravljajo, vključno z ukrepi iz točke (e) člena 4, točk (b) do (d) člena 5 ter točk (a) do (f) člena 6; [Sprememba 128]

(5b)  preostalih 5 % zneska se lahko uporabi za financiranje ukrepov v okviru poglavja II; [Sprememba 129]

(b)  3 100 000 000 EUR 10,3 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju mladine iz členov od 8 do 10; [Sprememba 130]

(c)  550 000 000 EUR 2 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju športa iz členov od 11 do 13 ter [Sprememba 131]

(d)  najmanj 960 000 000 EUR 3,2 % zneska iz odstavka 1 kot prispevek k stroškom poslovanja nacionalnih agencij. [Sprememba 132]

Preostalega 1,5 %, ki se ne dodeli v skladu z okvirno razdelitvijo iz prvega pododstavka, se lahko uporabi za podporo programa. [Sprememba 133]

3.  Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in za spodbujanje mednarodne razsežnosti programa se zagotovi dodaten finančni prispevek na podlagi Uredbe .../... [Instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje](33) ter Uredbe .../... [IPA III](34) zagotovijo finančni prispevki, da se podprejo ukrepi, ki se vzpostavijo in izvajajo in upravljajo v skladu s to uredbo. Ta prispevek se financira v skladu z uredbama, ki vzpostavljata navedena instrumenta. Za uporabo teh sredstev se uporablja ta uredba, pri čemer se zagotovi skladnost z uredbama, ki urejata instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje in IPA III. [Sprememba 134]

4.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi ter svetovanjem o dostopnosti in usposabljanjem. [Sprememba 135]

5.  Brez poseganja v finančno uredbo so lahko odhodki za ukrepe, ki izhajajo iz projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.

6.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s [točko (a) člena 62(1)] finančne uredbe ali posredno v skladu s [točko (c)] navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

6a.  Prednostne naloge za dodelitev proračunskih sredstev na ukrep iz odstavka 2 se določijo v programu dela iz člena 19. [Sprememba 136]

Člen 15

Oblike financiranja EU in načini izvajanja

1.  Program se dosledno izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe.

2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil.

3.  Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se v skladu s finančno uredbo štejejo za zadostno jamstvo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe X [uredbe, ki bo nasledila uredbo o Jamstvenem skladu].

POGLAVJE VI

UDELEŽBA V PROGRAMU

Člen 16

Tretje države, pridružene programu

1.  V programu lahko sodelujejo naslednje tretje države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)  druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

–  zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije,

–  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe,

–  na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom,

–  Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

2.  Države iz odstavka 1 polno sodelujejo v programu le, če izpolnjujejo vse obveznosti, ki jih ta uredba nalaga državam članicam.

Člen 17

Tretje države, ki niso pridružene programu

Kar zadeva ukrepe iz členov od 4 do 6, člena 7(a) in (b) ter členov od 8 do 10, 12 in 13, lahko v programu v ustrezno utemeljenih primerih v interesu Unije sodelujejo pravni subjekti iz naslednje tretje države:

(a)  tretje države iz člena 16, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 2 navedenega člena;

(b)  katera koli druga tretja država. [Sprememba 137]

Člen 18

Pravila, ki se uporabljajo za neposredno in posredno upravljanje

1.  V programu lahko sodelujejo javni in zasebni pravni subjekti, dejavni na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa.

2.  Pri izvajanju programa, med drugim pri izbiri udeležencev in dodeljevanju nepovratnih sredstev, Komisija in države članice zagotovijo prizadevanje za spodbujanje socialnega vključevanja in doseganje ljudi z manj priložnostmi. [Sprememba 138]

3.  Za postopke izbire v okviru neposrednega in posrednega upravljanja lahko komisijo za ocenjevanje iz [tretje alinee člena 145(3)] finančne uredbe sestavljajo zunanji strokovnjaki.

4.  Za javne subjekte pa tudi institucije in organizacije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ki so v zadnjih dveh letih več kot 50 % svojega letnega prihodka prejeli iz javnih virov, se šteje, da imajo potrebno finančno, strokovno in upravno zmogljivost za izvajanje aktivnosti v okviru programa. Od njih se ne zahteva predložitev nadaljnje dokumentacije za izkazovanje navedene zmogljivosti.

4a.  Ravni finančne podpore, na primer nepovratna sredstva, pavšalni zneski, pavšalne stopnje in stroški na enoto, se redno pregledujejo in prilagajajo življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi ali regiji gostiteljici na podlagi podatkov Eurostata. Pri prilagoditvi življenjskih stroškov in stroškov bivanja se upoštevajo potni stroški do države ali regije gostiteljice in nazaj. [Sprememba 139]

5.  Za izboljšanje dostopa za ljudi z manj priložnostmi in za zagotovitev nemotenega izvajanja programa lahko Komisija na podlagi objektivnih meril prilagodi nepovratna sredstva za podporo ukrepom mobilnosti v okviru programa ali za to pooblasti nacionalne agencije iz člena 23. [Sprememba 140]

6.  Komisija lahko objavi skupne razpise s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ali z njihovimi organizacijami in agencijami, z namenom ujemajočega financiranja projektov. Projekti se lahko ocenijo in izberejo s skupnimi postopki ocenjevanja in izbora, o katerih se dogovorijo sodelujoče organizacije ali agencije za financiranje, v skladu z načeli iz finančne uredbe.

POGLAVJE VII

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

Člen 19

Program dela

Program se izvaja s programi dela Sekundarne politike in prednostne naloge, vključno s podrobnostmi posebnih pobud iz členov 4 do 13 se določijo s programom iz člena [108] 110 finančne uredbe. V programu dela se določi tudi, kako se bo program izvajal. Poleg tega se v programu dela navedejo zneski, dodeljeni posameznim ukrepom, in porazdelitev sredstev med države članice in tretje države, pridružene programu, za ukrepe, ki jih upravlja nacionalna agencija. Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30, da to uredbo dopolni s sprejetjem programa dela. [Sprememba 141]

Člen 20

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene programa glede doseganja njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30, da spremeni Prilogo z namenom pregleda ali dopolnitve kazalnikov, kadar je to potrebno, in dopolnitve te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da upravičenci do sredstev Unije v smislu člena [2(5)] finančne uredbe podatke za spremljanje izvajanja in ocenjevanja programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter s primerno ravnjo podrobnosti. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 21

Ocenjevanje Ocene, vmesni pregled in revizija [Sprememba 142]

1.  Ocene Vse ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. [Sprememba 143]

2.  Vmesna ocena Vmesni pregled programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa vsekakor najpozneje do 31. decembra 2024. Priložena ji je tudi končna ocena predhodnega programa, ki se upošteva pri vmesnem pregledu. V okviru vmesnega pregleda se poleg ocene splošne učinkovitosti in smotrnosti programa posebna pozornost nameni ukrepom vključevanja iz poglavju IVa, prizadevanjem za poenostavitev programa za upravičence in novim pobudam iz člena 5(b) in člena 8(c). Pri tem se preuči razčlenitev udeležbe v programu, zlasti glede ljudi z manj priložnostmi. [Sprememba 144]

3.  Brez poseganja v zahteve iz Poglavja IX in obveznosti nacionalnih agencij iz člena 24 države članice do 30. aprila 2024 Komisiji predložijo poročilo o izvajanju in učinkih programa na svojih ozemljih. ESZD predloži podobno poročilo o izvajanju in učinkih programa v sodelujočih državah v razvoju. [Sprememba 145]

3a.  Komisija po potrebi in na podlagi vmesnega pregleda poda ustrezne zakonodajne predloge o spremembi te uredbe. Komisija pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta in pristojnim organom Sveta poroča o vmesnem pregledu, tudi kar zadeva odločitev, ali je treba to uredbo spremeniti. [Sprememba 146]

4.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. [Sprememba 147]

5.  Komisija zaključke teh ocen vse ocene in vmesni pregled skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 148]

POGLAVJE VIII

INFORMIRANJE, KOMUNICIRANJE IN RAZŠIRJANJE INFORMACIJ

Člen 22

Informiranje, komuniciranje in razširjanje informacij

1.  Nacionalne agencije iz člena 24 v sodelovanju s Komisijo in na podlagi okvira Unije razvijajo dosledno strategijo za učinkovito ozaveščanje ter razširjanje in uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih v okviru ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, in pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu, vključno z informacijami o ukrepih in aktivnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter njegovih rezultatih, in. Nacionalne agencije zadevne ciljne skupine obveščajo o ukrepih in aktivnostih, ki se izvajajo v njihovi državi, da bi okrepili sodelovanje med deležniki ter podprli medsektorski pristop pri izvajanju programa. Komisija in nacionalne agencije pri izvajanju dejavnosti komuniciranja in ozaveščanja ter širjenja informacij v skladu s poglavjem IVa posebno pozornost namenjajo ljudem z manj priložnostmi, da bi povečali njihovo udeležbo v programu. [Sprememba 149]

1a.  Vsi nujni dokumenti programa za upravičence, tudi obrazci za prijavo, navodila in bistvene informacije, so na voljo vsaj v vseh uradnih jezikih Unije. [Sprememba 150]

2.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

3.  Pravni subjekti znotraj sektorjev, ki jih program zajema, za namene komuniciranja in razširjanja informacij v zvezi s programom uporabljajo blagovno znamko „Erasmus“ „Erasmus+“.

4.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati na dostopen način. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3. [Sprememba 151]

4a.  Nacionalne agencije razširjajo informacije o programu tudi službam za poklicno usmerjanje v okviru institucij za izobraževanje in usposabljanje ter zavodom za zaposlovanje. [Sprememba 152]

POGLAVJE IX

SISTEM ZA UPRAVLJANJE IN REVIZIJO

Člen 23

Nacionalni organ

1.  Države članice do […] Komisijo z uradnim obvestilom, ki ga posredujejo njihova stalna predstavništva, obvestijo o osebah, ki so zakonsko pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu kot nacionalni organ za namene te uredbe. Če se nacionalni organ v času trajanja programa zamenja, zadevna država članica o tem takoj obvesti Komisijo po enakem postopku.

2.  Države članice sprejmejo vse potrebne in ustrezne ukrepe za odstranitev kakršnih koli pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa, vključno, kadar je mogoče, z ukrepi za izogibanje obdavčenju nepovratnih sredstev, zagotavljanje prenosljivosti pravic med socialnimi sistemi v Uniji in reševanje vprašanj, ki povzročajo težave pri pridobivanju vizumov ali dovoljenj za prebivanje. [Sprememba 153]

3.  Nacionalni organ do […] imenuje nacionalno agencijo ali nacionalne agencije. Kadar obstaja več kot ena nacionalna agencija, države članice vzpostavijo ustrezni mehanizem za usklajeno upravljanje izvajanja programa na nacionalni ravni, zlasti zato, da zagotovijo skladno in stroškovno učinkovito izvajanje programa ter učinkovite stike s Komisijo na tem področju, pa tudi zaradi lažjega morebitnega prenosa sredstev med agencijami, kar omogoča prožnost in boljšo uporabo sredstev, dodeljenih državam članicam. Vsaka država članica sama odloča o ureditvi razmerja med nacionalnim organom in nacionalno agencijo, vključno z nalogami, kot je določitev programa dela nacionalne agencije.

Nacionalni organ Komisiji predloži ustrezno predhodno oceno skladnosti, ki dokazuje, da nacionalna agencija izpolnjuje določbe iz člena [58(1)(c)(v) in (vi)] ter člena [60(1), (2) in (3)] finančne uredbe ter da izpolnjuje zahteve Unije glede standardov notranje kontrole za nacionalne agencije in pravila za upravljanje finančnih sredstev programa za dodelitev v obliki nepovratnih sredstev.

4.  Nacionalni organ imenuje neodvisni revizijski organ iz člena 26.

5.  Nacionalni organ svojo predhodno oceno skladnosti pripravi na podlagi lastnih kontrol in revizij in/ali kontrol in revizij, ki jih opravi neodvisni revizijski organ iz člena 26. Če je nacionalna agencija, imenovana za program, ista nacionalna agencija, ki je bila imenovana za predhodni program, se obseg predhodne ocene skladnosti omeji na zahteve, ki so nove in specifične za program.

6.  V primeru, da Komisija zavrne imenovanje nacionalne agencije na podlagi svoje presoje predhodne ocene skladnosti ali da nacionalna agencija ne izpolnjuje minimalnih zahtev Komisije, nacionalni organ zagotovi, da se sprejmejo potrebni popravljalni ukrepi za zagotovitev, da nacionalna agencija izpolnjuje minimalne zahteve, ali pa za nacionalno agencijo imenuje drug organ.

7.  Nacionalni organ spremlja in nadzoruje upravljanje programa na nacionalni ravni. Preden sprejme kakršno koli odločitev, ki bi lahko bistveno vplivala na upravljanje programa, zlasti glede svoje nacionalne agencije, o tem pravočasno obvesti Komisijo in se z njo posvetuje.

8.  Nacionalni organ zagotovi ustrezno sofinanciranje poslovanja svoje nacionalne agencije, da se zagotovi upravljanje programa ob upoštevanju veljavnih pravil Unije.

9.  Na podlagi letne izjave nacionalne agencije o upravljanju, neodvisnega revizijskega mnenja o tej izjavi in analize Komisije o skladnosti in smotrnosti nacionalne agencije nacionalni organ Komisiji vsako leto predloži informacije o svojih dejavnostih spremljanja in nadzora v zvezi s programom. Kadar je možno, so te informacije dostopne javnosti. [Sprememba 154]

10.  Nacionalni organ prevzame odgovornost za pravilno upravljanje finančnih sredstev Unije, ki jih Komisija prenese na nacionalno agencijo v okviru programa.

11.  V primeru kakršnih koli nepravilnosti, malomarnosti ali goljufij, ki se lahko pripišejo nacionalni agenciji, ali kakršnih koli resnih pomanjkljivosti ali nezadovoljive smotrnosti nacionalne agencije, če to privede do terjatev Komisije zoper nacionalno agencijo, je nacionalni organ odgovoren za povračilo neizterjanih sredstev Komisiji.

12.  V okoliščinah iz odstavka 11 lahko nacionalni organ na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije nacionalni agenciji prekliče mandat. Če želi nacionalni organ nacionalni agenciji preklicati mandat iz katerega koli drugega utemeljenega razloga, o tem uradno obvesti Komisijo najmanj šest mesecev pred predvidenim datumom prenehanja mandata nacionalne agencije. V takih primerih se nacionalni organ in Komisija formalno dogovorita o posebnih in časovno omejenih prehodnih ukrepih.

13.  V primeru preklica nacionalni organ izvede vse potrebne kontrole glede finančnih sredstev Unije, zaupanih nacionalni agenciji s preklicanim mandatom, in zagotovi neoviran prenos teh sredstev, pa tudi vse dokumentacije in orodij za upravljanje, potrebnih za upravljanje programa, na novo nacionalno agencijo. Nacionalni organ zagotovi nacionalni agenciji s preklicanim mandatom potrebno finančno podporo za nadaljevanje izpolnjevanja njenih pogodbenih obveznosti do upravičencev programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo.

14.  Če tako zahteva Komisija, nacionalni organ imenuje institucije ali organizacije ali vrste takšnih institucij in organizacij, ki se štejejo za upravičene do sodelovanja v posebnih ukrepih programa na njihovem ozemlju.

Člen 24

Nacionalna agencija

1.  Nacionalna agencija:

(a)  ima pravno osebnost ali je del subjekta, ki ima pravno osebnost, in jo ureja pravo zadevne države članice. ministrstvo ne more biti imenovano za nacionalno agencijo;

(b)  ima ustrezno zmogljivost upravljanja, osebje in infrastrukturo za zadovoljivo izpolnjevanje svojih nalog, tako da je zagotovljeno učinkovito in uspešno upravljanje programa in dobro finančno poslovodenje finančnih sredstev Unije;

(ba)  ima potrebno strokovno znanje za vse sektorje programa; [Sprememba 155]

(c)  ima operativna in pravna sredstva za uporabo upravnih in pogodbenih pravil ter pravil finančnega poslovodenja, določenih na ravni Unije;

(d)  ponuja ustrezna finančna jamstva, ki jih je po možnosti izdal javni organ in ki ustrezajo ravni finančnih sredstev Unije, ki jih bo morala upravljati;

(e)  je imenovana za čas trajanja programa.

2.  Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje vseh faz projektnega cikla ukrepov, navedenih v programu dela iz člena [19], v skladu s členom [58(1)(c)(v) in (vi)] finančne uredbe.

3.  Nacionalna agencija dodeli podporo v obliki nepovratnih sredstev upravičencem v smislu člena [2(5)] finančne uredbe, in sicer s sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstvih, kot ga za zadevni ukrep programa določi Komisija.

4.  Nacionalna agencija vsako leto poroča Komisiji in svojemu nacionalnemu organu v skladu s členom [60(5)] finančne uredbe. Nacionalna agencija je odgovorna za upoštevanje pripomb, ki jih poda Komisija po zaključku svoje analize letne izjave o upravljanju in neodvisnega revizijskega mnenja o njej.

5.  Nacionalna agencija brez predhodnega pisnega dovoljenja nacionalnega organa in Komisije ne sme na tretjo osebo prenesti nobene naloge programa ali izvrševanja proračuna, ki ji je dodeljena. Nacionalna agencija obdrži izključno odgovornost za kakršne koli naloge, prenesene na tretjo osebo.

6.  V primeru preklica mandata nacionalni agenciji ta ostane pravno odgovorna za izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti do upravičencev programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo.

7.  Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje in zaključitev finančnih sporazumov, ki se nanašajo na predhodni program in ob začetku programa še niso potekli.

7a.  Nacionalne agencije v sodelovanju s Komisijo zagotovijo, da so postopki za izvajanje te uredbe skladni in preprosti ter da so informacije kakovostne, poleg tega pa razvijejo enotne standarde za prijavo projektov in oceno. Nacionalne agencije se redno posvetujejo z upravičenci programa in tako zagotavljajo skladnost s to zahtevo. [Sprememba 156]

Člen 25

Evropska komisija

1.  Na podlagi zahtev za izpolnjevanje pogojev za nacionalne agencije iz člena 23(3) Komisija pregleda nacionalne sisteme upravljanja in kontrole, zlasti na podlagi predhodne ocene skladnosti, ki ji jo zagotovi nacionalni organ, letne izjave nacionalne agencije o upravljanju in mnenja neodvisnega revizijskega organa o njej, pri čemer ustrezno upošteva letne informacije, ki jih prejme od nacionalnega organa glede njegovih dejavnosti spremljanja in nadzora v zvezi s programom.

2.  V dveh mesecih po prejemu predhodne ocene skladnosti iz člena 23(3) od nacionalnega organa Komisija sprejme, pogojno sprejme ali zavrne imenovanje nacionalne agencije. Komisija ne sklene pogodbenega razmerja z nacionalno agencijo, dokler ne sprejme predhodne izjave o skladnosti. Komisija lahko v primeru pogojnega sprejema uporabi sorazmerne previdnostne ukrepe v zvezi s svojim pogodbenim razmerjem z nacionalno agencijo.

3.  Komisija da nacionalni agenciji vsako leto na voljo naslednja finančna sredstva programa:

(a)  finančna sredstva za dodelitev nepovratnih sredstev v zadevni državi članici za ukrepe programa, upravljanje katerih je zaupano nacionalni agenciji;

(b)  finančni prispevek za podporo nacionalni agenciji pri izvajanju nalog upravljanja programa, določen na podlagi zneska finančnih sredstev Unije, ki se dodelijo kot nepovratna sredstva, zaupana nacionalni agenciji;

(c)  po potrebi dodatna finančna sredstva za ukrepe iz členov 6(d) in, 10(d) in 13(ba). [Sprememba 157]

3a.  Komisija je odgovorna za izvajanje ukrepov, ki jih neposredno upravlja. Tako upravlja vse faze vlog za nepovratna sredstva in projekte za ukrepe programa iz poglavij II, III in IV, kadar jih predložijo mreže na ravni Unije, evropske in mednarodne organizacije. [Sprememba 158]

4.  Komisija določi zahteve za program dela nacionalne agencije. Komisija nacionalni agenciji finančnih sredstev programa ne da na voljo, dokler uradno ne odobri njenega programa dela.

5.  Potem ko oceni letno izjavo o upravljanju in mnenje neodvisnega revizijskega organa o njej, Komisija naslovi svoje mnenje in pripombe v zvezi s tem na nacionalno agencijo in nacionalni organ.

6.  V primeru, da Komisija ne more sprejeti letne izjave o upravljanju ali neodvisnega revizijskega mnenja o njej, ali v primeru, da nacionalna agencija pripomb Komisije ne upošteva zadovoljivo, lahko Komisija izvede katere koli previdnostne ali popravljalne ukrepe, ki so potrebni, da se zaščitijo finančni interesi Unije v skladu s členom [60(4)] finančne uredbe.

7.  Organizirajo se redni sestanki z mrežo nacionalnih agencij, da se zagotovi skladno zagotovita dosledno izvajanje programa v vseh državah članicah in v vseh tretjih državah iz člena 17 in izmenjava najboljše prakse. Po potrebi so lahko na te sestanke kot opazovalci povabljeni zunanji strokovnjaki, vključno s predstavniki civilne družbe, socialnih partnerjev in tretjih držav, pridruženih programu. Evropski parlament je na te sestanke povabljen kot opazovalec. [Sprememba 159]

7a.  Komisija za poenostavitev in harmonizacijo prijavnega postopka do 30. junija 2024 zagotovi skupno večjezično orodje, ki vse za program omogoča na enem mestu. Orodje je prek spleta in mobilnih naprav na voljo vsem subjektom, ki so upravičenci programa ali sodelujejo pri njegovem upravljanju. Orodje potencialnim upravičencem zagotavlja tudi informacije o morebitnih partnerjih. [Sprememba 160]

7b.  Komisija zagotovi, da so rezultati projektov javno dostopni in se splošno razširjajo, da se spodbuja izmenjava dobre prakse med nacionalnimi agencijami, deležniki in upravičenci programa. [Sprememba 161]

7c.  Komisija do 31. decembra 2021 oblikuje evropsko študentsko izkaznico za vse študente, ki sodelujejo v programu. Do 31. decembra 2025 to izkaznico da na voljo za vse študente v Uniji. [Sprememba 162]

Člen 26

Neodvisni revizijski organ

1.  Neodvisni revizijski organ izda revizijsko mnenje o letni izjavi o upravljanju iz člena [60(5)] finančne uredbe. To mnenje je podlaga za splošno zagotovilo v skladu s členom [123] finančne uredbe.

2.  Neodvisni revizijski organ:

(a)  ima potrebne strokovne kompetence za opravljanje revizij v javnem sektorju;

(b)  pri izvajanju svojih revizij zagotovi upoštevanje mednarodno sprejetih revizijskih standardov;

(c)  ni v nasprotju interesov, kar zadeva pravni subjekt, katerega del je nacionalna agencija. Pri svojem delovanju je zlasti neodvisen od pravnega subjekta, katerega del je nacionalna agencija.

3.  Neodvisni revizijski organ zagotavlja Komisiji in njenim predstavnikom ter Računskemu sodišču popoln dostop do vseh dokumentov in poročil, na katerih temelji revizijsko mnenje, ki ga izda v zvezi z letno izjavo nacionalne agencije o upravljanju.

POGLAVJE X

SISTEM KONTROLE

Člen 27

Načela sistema kontrole

1.  Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu nezakonitemu ravnanju ter z učinkovitimi kontrolami, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.  Komisija je odgovorna za nadzorne kontrole v zvezi z ukrepi in aktivnostmi programa, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Določi minimalne zahteve za kontrole, ki jih izvajata nacionalna agencija in neodvisni revizijski organ, pri čemer upošteva sisteme notranjih kontrol za nacionalne javne finance. [Sprememba 163]

3.  Nacionalna agencija je odgovorna za primarne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev za ukrepe programa iz člena 24(2). Te kontrole dajo razumna zagotovila, da se dodeljena nepovratna sredstva uporabljajo za predvidene namene in v skladu z veljavnimi pravili Unije.

4.  Glede finančnih sredstev programa, prenesenih na nacionalne agencije, Komisija zagotovi ustrezno koordinacijo svojih kontrol z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami na podlagi načela enotne revizije in analize na podlagi tveganja. Ta določba se ne uporablja za preiskave, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 28

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013.

POGLAVJE XI

DOPOLNJEVANJE

Člen 29

Dopolnjevanje z drugimi politikami, programi in skladi Unije

1.  Program se izvaja tako, da se zagotovi njegova splošna skladnost in dopolnjevanje z drugimi zadevnimi politikami, programi in skladi Unije, zlasti tistimi, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje, kulturo in medije, mladino in solidarnost, zaposlovanje in socialno vključenost, raziskave in inovacije, industrijo in podjetništvo, digitalno politiko, kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje in podnebje, kohezijo, regionalno politiko, migracije, varnost ter mednarodno sodelovanje in razvoj.

2.  Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa. [Sprememba 164]

3.  Če program ter evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) iz člena 1 Uredbe (EU) XX [uredba o SD] zagotavljajo skupno finančno podporo enemu ukrepu, se navedeni ukrep izvaja v skladu s pravili iz te uredbe, vključno s pravili o izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov.

4.  Upravičeni ukrepi v okviru programa, ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje:

–  so bili ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa;

–   in izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa, vendar se ne financirajo;

–  ni jih mogoče financirati v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov zaradi proračunskih omejitev,;

se jim lahko izberejo kot priznanje njihove visoke kakovosti dodeli pečat odličnosti, kar olajša njihovo prijavo za financiranje iz drugih virov ali omogoči njihov izbor za financiranje iz skladov ESI brez novega prijavnega postopka. V tem primeru se uporabljajo stopnje sofinanciranja in pravila o upravičenosti na podlagi te uredbe. Te ukrepe izvaja organ upravljanja iz člena [65] Uredbe (EU) XX [uredba o SD] v skladu s pravili iz navedene uredbe in uredb za posamezne sklade, vključno s pravili o finančnih popravkih. [Sprememba 165]

POGLAVJE XII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena členov 19 in 20 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028. [Sprememba 166]

3.  Prenos pooblastila iz člena členov 19 in 20 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 167]

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 20, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 31

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Odbor se lahko za obravnavo sektorskih vprašanj sestane v posebnih sestavah. Po potrebi so v skladu z njegovim poslovnikom ad hoc lahko povabljeni zunanji strokovnjaki, vključno s predstavniki socialnih partnerjev, da na sestankih sodelujejo kot opazovalci.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. [Sprememba 168]

Člen 32

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1288/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 33

Prehodne določbe

1.  Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih v skladu z Uredbo (EU) št. 1288/2013, ki se še naprej uporablja za te ukrepe do njihovega zaključka.

2.  Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v okviru Uredbe (EU) št. 1288/2013.

3.  Z odstopanjem od člena [130(2)] finančne uredbe in v upravičenih primerih lahko Komisija šteje stroške, neposredno povezane z izvajanjem podprtih aktivnosti in nastale v prvih šestih mesecih leta 2021, kot upravičene do financiranja od 1. januarja 2021, tudi če so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

4.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 14(5), da se omogoči upravljanje ukrepov in aktivnosti, ki ne bodo zaključeni do [31. decembra 2027].

5.  Države članice na nacionalni ravni zagotovijo neoviran prehod med ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa Erasmus+ (2014–2020), ter ukrepi, ki se izvajajo v okviru tega programa.

Člen 34

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati […] [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Kazalniki

(1)  Visokokakovostna učna mobilnost za ljudi iz različnih okolij

(2)  Evropeizacija in internacionalizacija organizacij in institucij

Kaj se meri?

(3)  Število ljudi, ki sodelujejo v aktivnostih mobilnosti v okviru programa

(4)  Število ljudi z manj priložnostmi, ki sodelujejo v aktivnostih učne mobilnosti v okviru programa

(5)  Delež udeležencev, ki meni, da jim je udeležba v aktivnostih učne mobilnosti v okviru programa koristila

(6)  Število institucij in organizacij, ki jih podpira program v okviru ključnega ukrepa 1 (učna mobilnost) in ključnega ukrepa 2 (sodelovanje)

(7)  Število novih organizacij, ki jih podpira program v okviru ključnega ukrepa 1 (učna mobilnost) in ključnega ukrepa 2 (sodelovanje)

(8)  Delež institucij in organizacij, ki jih podpira program in ki so zaradi svoje udeležbe v programu razvile visokokakovostne prakse [Sprememba 169]

PRILOGA IA

Vsi količinski kazalniki se razčlenijo vsaj glede na državo članico in spol.

Cilj, ki se meri: Ključni ukrep 1 – učna mobilnost

Kazalniki:

Število ljudi, ki sodelujejo v ukrepih mobilnosti in aktivnostih v okviru programa;

Število posameznikov, ki uporabljajo virtualna ali mešana učna orodja v podporo mobilnosti v okviru programa;

Število posameznikov, ki uporabljajo mešana ali virtualna učna orodja, ker ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti;

Število organizacij/institucij, ki sodelujejo v ukrepih mobilnosti in aktivnostih v okviru programa;

Število organizacij/institucij, ki uporabljajo virtualna ali mešana učna orodja v podporo mobilnosti v okviru programa;

Število organizacij/institucij, ki uporabljajo mešana ali virtualna učna orodja, ker ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti;

Delež udeležencev, ki menijo, da jim je udeležba v dejavnostih ključnega ukrepa 1 koristila;

Delež udeležencev, ki menijo, da imajo po udeležbi v programu večji občutek pripadnosti Evropi;

Delež udeležencev, ki menijo, da po udeležbi v programu bolje obvladajo tuji jezik;

Cilj, ki se meri: Ključni ukrep 2 – sodelovanje med organizacijami in institucijami

Kazalniki:

Število organizacij/institucij, podprtih s programom v okviru ključnega ukrepa 2;

Delež organizacij/institucij, ki menijo, da jim je udeležba v dejavnostih ključnega ukrepa 2 koristila;

Število organizacij/institucij, ki uporabljajo orodja in platforme Unije za sodelovanje;

Cilj, ki se meri: Ključni ukrep 3 – podpora razvoju politik in sodelovanju

Kazalniki:

Število posameznikov ali organizacij/institucij, ki imajo koristi od dejavnosti v okviru ključnega ukrepa 3;

Cilj, ki se meri: Vključevanje

Kazalniki:

Število ljudi z manj priložnostmi, ki sodelujejo v ukrepih in aktivnostih mobilnosti;

Število ljudi z manj priložnostmi, ki uporabljajo virtualna ali mešana učna orodja v podporo mobilnosti v okviru programa;

Število ljudi z manj priložnostmi, ki uporabljajo mešana ali virtualna učna orodja, ker ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti;

Število novih organizacij, ki jih podpira program v okviru ključnega ukrepa 1 in ključnega ukrepa 2;

Delež ljudi z manj priložnostmi, ki menijo, da jim je udeležba v programu koristila;

Cilj, ki se meri: Poenostavitev

Kazalniki:

Število manjših partnerstev, podprtih v okviru ključnega ukrepa 2;

Delež udeležencev, ki menijo, da so postopki prijave, udeležbe in ocene ustrezni in enostavni;

Povprečen čas, potreben za zaključek vsake vloge na podlagi ukrepa, v primerjavi s prejšnjim programom. [Sprememba 170]

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi, je treba razumeti kot sveženj. Če bi bila finančna sredstva za program za obdobje 2021–2027 nižja od zneska iz odstavka 1 člena 14 stališča Parlamenta, si Evropski parlament pridržuje pravico, da ponovno preuči svojo podporo za kateri koli ukrep v programu, da se zagotovi učinkovita izvedba glavnih aktivnosti programa in njegova okrepljena podpora za ukrepe vključevanja.

Poleg tega Evropski parlament jasno navaja, da je njegova podpora novim pobudam, ki je del njegovega stališča – zlasti evropskim univerzam, centrom poklicne odličnosti in pobudi EU DiscoverEU – odvisna od (a) ocene pilotnih faz, ki se izvajajo, in (b) nadaljnje opredelitve posamezne pobude. Če tega ni, bo Evropski parlament uporabil svoja pooblastila v okviru letnega proračunskega postopka za dajanje ustreznih sredstev v rezervo, dokler pogoji ne bodo izpolnjeni.

(1) UL C , , str. . (2) UL C , , str. . (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019. (4) COM(2018)0098. (5) UL C 428, 13.12.2017, str. 10. (6) Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 22/2018 z dne 3. julija 2018 z naslovom „Mobilnost v okviru programa Erasmus+: milijoni izmenjav in večplastna evropska dodana vrednost, toda merjenje smotrnosti je treba še izboljšati“. (7) COM(2018)0321. (8) Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50). (9) UL C 189, 4.6.2018, str. 1. (10) COM(2016)0381. (11) [Sklic]. (12) [Sklic – sprejetje s strani Sveta do konca leta 2018.] (13) COM(2018)0269. (14) [Sklic]. (15) COM(2018) [ ]. (16) UL L 394, 30.12.2006, str. 5. (17) COM(2016)0381. (18) Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1). (19) UL C 153, 2.5.2018, str. 1. (20) UL C 398, 22.12.2012, str. 1. (21) UL L […], […], str. […]. (22) UL L […], […], str. […]. (23) COM(2017)0623. (24) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). (25) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1). (26) Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21). (27) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (28) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 248, 18.9.2013, str. 1). (29) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2). (30) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1). (31) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29). (32) Zlasti Europassa – enotnega okvira Unije za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti, evropskega ogrodja kvalifikacij, evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk, evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, Evropskega združenja za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, evropske mreže informacijskih centrov v evropski regiji in nacionalnih informacijskih centrov za akademsko priznavanje diplom v Evropski uniji ter mreže Euroguidance. (33) [Sklic]. (34) [Sklic].