Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0136(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0469/2018

Predložena besedila :

A8-0469/2018

Razprave :

PV 16/01/2019 - 29
CRE 16/01/2019 - 29

Glasovanja :

PV 17/01/2019 - 10.8
CRE 17/01/2019 - 10.8
Obrazložitev glasovanja
PV 04/04/2019 - 6.17

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0038
P8_TA(2019)0349

Sprejeta besedila
PDF 220kWORD 74k
Četrtek, 4. april 2019 - Bruselj
Zaščita proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah ***I
P8_TA(2019)0349A8-0469/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324 – C8-0178/2018 – 2018/0136(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0324),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 322(1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0178/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 17. avgusta 2018(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ustavne zadeve (A8-0469/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 291, 17.8.2018, str. 1.
(2) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 17. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0038).


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah
P8_TC1-COD(2018)0136

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322(1)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Pravna država je ena najbolj bistvenih vrednot, na katerih temelji Unija. Kakor temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in merilih za članstvo v Uniji. Kakor je določeno v členu 2 PEU, so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravica, solidarnost ter enakost žensk in moških. [Sprememba 1]

(1a)  Države članice bi morale spoštovati svoje obveznosti in biti zgled, tako da jih resnično izpolnijo in se približajo skupni kulturi pravne države kot splošne vrednote, ki naj bi jo vsi udeleženi uporabljali nepristransko. Polno spoštovanje in spodbujanje teh načel je bistveni pogoj za legitimnost evropskega projekta kot celote in temeljni pogoj za gradnjo zaupanja državljanov v Unijo ter zagotavljanje učinkovitega izvajanja njenih politik. [Sprememba 2]

(1b)  Unija ima v skladu s členom 2, členom 3(1) in členom 7 PEU možnost ukrepanja za zaščito svojega ustavnega jedra in skupnih vrednot, na katerih je bila osnovana, vključno s proračunskimi načeli. Države članice, institucije, organi, uradi in agencije Unije in države kandidatke so dolžni spoštovati, varovati in spodbujati ta načela in vrednote ter lojalno sodelovati. [Sprememba 3]

(2)  Načelo pravne države zagotavlja, da vsi javni organi delujejo v mejah omejitev, določenih z zakonom, v skladu z vrednotami demokracije in temeljnimi pravicami spoštovanjem temeljnih pravic ter pod nadzorom neodvisnega in nepristranskega sodišča. Zlasti zahteva spoštovanje(3) načel zakonitosti(4), vključno s preglednim, odgovornim in demokratičnim postopkom izvajanja zakonodaje, pravne varnosti(5), prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti(6), delitve oblasti(7), dostopa do sodstva in učinkovitega sodnega varstva pred neodvisnimi in nepristranskimi sodišči(8) s strani neodvisnih sodišč. Ta načela se med drugim odražajo na ravni Beneške komisije Sveta Evrope, pa tudi na podlagi zadevne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice(9). [Sprememba 4]

(2a)  Merila za pristop ali københavnska merila, ki jih je leta 1993 določil Evropski svet v Københavnu, leta 1995 pa okrepil Evropski svet v Madridu, so bistveni pogoji, ki jih morajo izpolniti vse države kandidatke, da bi postale države članice. Ta merila vključujejo stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost za soočanje s konkurenco in tržnimi silami ter sposobnost izpolnjevanja obveznosti članstva v Uniji. [Sprememba 5]

(2b)  Če država kandidatka ne izpolnjuje zahtevanih standardov, vrednot in demokratičnih načel, pride do odloga pristopa k Uniji, dokler v celoti ne izpolnjuje teh standardov. Obveznosti, ki zavezujejo države kandidatke v okviru københavnskih meril, skladno s členom 2 PEU in načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4 PEU veljajo za države članice tudi po njihovi pridružitvi Uniji. Države članice bi zato bilo treba redno ocenjevati, da bi se prepričali, da njihovi zakoni in praksa še naprej izpolnjujejo ta merila in skupne vrednote, na katerih Unija temelji, s čimer bi se zagotovil trden pravni in upravni okvir za izvajanje politik Unije. [Sprememba 6]

(3)  Načelo Med vrednotami Unije sicer ni hierarhije, a je načelo pravne države je pogoj bistveno za zaščito drugih temeljnih vrednot, na katerih je osnovana Unija, kot so svoboda, demokracija, enakost in spoštovanje človekovih pravic. Spoštovanje načela pravne države je neločljivo povezano s spoštovanjem demokracije in temeljnih pravic: brez spoštovanja enega ni spoštovanja drugega ter obratno. Skladnost in doslednost politike na področjih notranje in zunanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic sta ključni za verodostojnost Unije. [Sprememba 7]

(4)  Kadar države članice izvršujejo proračun Unije in ne glede na način njihovega izvrševanja, je spoštovanje pravne države bistveni pogoj za skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja, določenimi v členu 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(5)  Države članice lahko zagotovijo dobro finančno poslovodenje le, če javni organi ravnajo v skladu s pravom ter če preiskovalni organi in organi pregona učinkovito odpravljajo kršitve prava ter če so odločitve javnih organov lahko predmet učinkovite sodne presoje s strani neodvisnih sodišč in Sodišča Evropske unije.

(6)  Pravosodni organi bi morali delovati neodvisno in nepristransko Neodvisnost in nepristranskost sodstva bi morala biti vedno zagotovljena, preiskovalni organi in organi pregona pa bi morali imeti možnost, da ustrezno opravljajo svoje naloge. Morali bi imeti zadostna sredstva in postopke za učinkovito delovanje ob polnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja. Ti pogoji predstavljajo minimalno jamstvo zoper nezakonite in samovoljne odločitve javnih organov, ki bi lahko omejevale ta temeljna načela in škodile finančnim interesom Unije. [Sprememba 8]

(7)  Neodvisnost sodstva zlasti predpostavlja, da zadevni organ svoje sodne funkcije izvaja povsem samostojno, ne da bi bil kakor koli hierarhično povezan ali komur koli podrejen in ne da bi prejemal kakršne koli ukaze ali navodila, ter da je s tem zaščiten pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov in vplivajo na njihove odločitve. Jamstvo neodvisnosti in nepristranskosti zahteva pravila, zlasti v zvezi s sestavo organa ter imenovanjem, trajanjem funkcij in razlogi za zavrnitev in odstavitev njegovih članov, na podlagi katerih je mogoče zavrniti vsak upravičen dvom pri posameznikih o zavarovanosti navedenega organa pred zunanjimi vplivi in o njegovi nevtralnosti glede interesov, s katerimi se srečuje.

(7a)   Neodvisnost tožilstva in sodstva sestoji iz formalne (de jure) in dejanske (de facto) neodvisnosti teh institucij ter posameznih tožilcev in sodnikov. [Sprememba 9]

(8)  Spoštovanje načela pravne države ni pomembno bistveno le za državljane Unije, temveč tudi za podjetništvo, inovacije, naložbe, ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in pravilno delovanje notranjega trga, ki bodo najbolj trajnostno uspevali le tam, kjer je vzpostavljen trden pravni in institucionalni okvir. [Sprememba 10]

(8a)  Vključitev obstoječih mehanizmov Unije za spremljanje, kot so mehanizem za sodelovanje in preverjanje, pregled stanja na področju pravosodja in poročila o boju proti korupciji, v širši okvir spremljanja pravne države bi lahko zagotovila učinkovitejše in uspešnejše mehanizme nadzora za zaščito finančnih interesov Unije. [Sprememba 11]

(8b)   Med posledicami škodljive davčne prakse so: pomanjkljiva preglednost, samovoljna diskriminacija, izkrivljanje konkurence in neenaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu in zunaj njega, posledice za celovitost enotnega trga ter za pravičnost, stabilnost in legitimnost davčnega sistema, večje gospodarske neenakosti, nepoštena konkurenca med državami, nezadovoljstvo v družbi, nezaupanje in demokratični deficit. [Sprememba 12]

(9)  Člen 19 Pogodbe o Evropski uniji, ki jasno opredeljuje vrednoto pravne države, navedene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, od držav članic zahteva, da zagotovijo učinkovito pravno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije, vključno s tistimi, povezanimi z izvrševanjem proračuna Unije. Obstoj učinkovite sodne presoje, zasnovane za zagotavljanje skladnosti s pravom Unije, je temelj pravne države in zahteva neodvisna sodišča(10). Ohranitev neodvisnosti sodišč je ključnega pomena, kakor potrjuje drugi odstavek člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(11). To je še zlasti pomembno za sodno presojo zakonitosti ukrepov, pogodb ali drugih instrumentov, ki ustvarjajo javne odhodke ali javni dolg, med drugim v okviru postopkov oddaje javnih naročil, za katere so lahko pristojna sodišča.

(10)  Obstaja torej jasna povezava med spoštovanjem načela pravne države in učinkovitim izvrševanjem proračuna Unije v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

(10a)  Unija ima na voljo številne instrumente in postopke za zagotavljanje polnega in ustreznega izvajanja načel in vrednot iz PEU, vendar trenutno ni hitrega, učinkovitega odziva institucij Unije, zlasti za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja. Obstoječe instrumente bi bilo treba okrepiti, oceniti in dopolniti v okviru mehanizma pravne države, da bi bili ustrezni in učinkoviti. [Sprememba 13]

(11)  Splošne pomanjkljivosti v državah članicah v zvezi z načelom pravne države, ki zlasti vplivajo na pravilno delovanje javnih organov in učinkovito sodno presojo, lahko resno škodujejo finančnim interesom Unije. Učinkovite preiskave takšnih pomanjkljivosti ter uporaba učinkovitih in sorazmernih ukrepov, ko se ugotovi splošna pomanjkljivost, niso potrebne le za zavarovanje finančnih interesov Unije, vključno z učinkovitim pobiranjem prihodkov, ampak tudi za zaupanje javnosti v Unijo in njene institucije. Zgolj neodvisno sodstvo, ki spoštuje načelo pravne države in pravne varnosti v vseh državah članicah, lahko dejansko zagotovi, da je denar iz proračuna Unije dovolj zaščiten. [Sprememba 14]

(11a)   Po ocenah Komisije izgube zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom znašajo do 1 trilijona EUR letno. Negativne posledice te prakse za proračune držav članic in Unije ter za državljane so očitne in bi lahko spodkopale zaupanje v demokracijo. [Sprememba 15]

(11b)   Izogibanje davku na dohodek pravnih oseb neposredno vpliva na proračune držav članic in proračun Unije ter na prerazporeditev davčne obremenitve med kategorije davkoplačevalcev, pa tudi gospodarske dejavnike. [Sprememba 16]

(11c)   Države članice bi morale na področju davčne konkurence to načelo v celoti uporabljati. [Sprememba 17]

(11d)   Komisija bi morala kot varuhinja Pogodb zagotoviti, da se pravo Unije in načelo lojalnega sodelovanja med državami članicami v celoti spoštujeta. [Sprememba 18]

(11e)   Ocenjevanje in spremljanje davčnih politik držav članic na ravni Unije bi zagotovilo, da države članice ne bodo uvedle novih škodljivih davčnih ukrepov. Spremljanje skladnosti držav članic, njihovih sodnih oblasti, regij in drugih upravnih struktur s skupnim seznamom nekooperativnih jurisdikcij, ki ga je oblikovala Unija, bi zavarovalo enotni trg in omogočilo njegovo ustrezno in skladno delovanje. [Sprememba 19]

(12)  Za opredelitev splošnih pomanjkljivosti mora Komisija podati temeljito kvalitativno oceno. Navedena ocena bi lahko temeljila morala biti objektivna, nepristranska in transparentna ter temeljiti na informacijah iz razpoložljivih vseh ustreznih virov, ob upoštevanju meril, ki se uporabljajo v okviru pogajanj o pristopu k Uniji, zlasti poglavij pravnega reda Unije o pravosodju in temeljnih pravicah, o pravici, svobodi in varnosti, o finančnem nadzoru in o obdavčitvi, pa tudi smernic, ki se uporabljajo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, za spremljanje napredka države članice, in iz priznanih institucij, vključno s sodbami Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, resolucijami Evropskega parlamenta, poročili Računskega sodišča ter sklepi in priporočili zadevnih mednarodnih organizacij in mrež, kot so organi Sveta Evrope ter evropskih mrež, med njimi zlasti kontrolni seznam Beneške komisije za pravno državo, in zadevnih mednarodnih mrež, kot sta evropski mreži vrhovnih sodišč in sodnih svetov. [Sprememba 20]

(12a)  Za pomoč Komisiji pri oceni splošnih pomanjkljivosti bi bilo treba ustanoviti svetovalno skupino neodvisnih strokovnjakov s področij ustavnega prava ter finančnih in proračunskih zadev. Ta skupina bi morala vsako leto neodvisno oceniti vprašanja v zvezi z načelom pravne države v vseh državah članicah, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na dobro finančno poslovodenje ali zaščito finančnih interesov Unije, ter pri tem upoštevati informacije iz vseh ustreznih virov in priznanih institucij. Komisija bi morala pri odločanju o sprejetju ali odpravi morebitnih ukrepov upoštevati ustrezna mnenja, ki jih izrazi ta skupina. [Sprememba 21]

(13)  Določiti bi bilo treba morebitne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru splošnih pomanjkljivosti, ter postopek za njihovo sprejetje. Navedeni ukrepi bi morali vključevati zamrznitev plačil in obveznosti, zmanjšanje finančnih sredstev v okviru obstoječih obveznosti in prepoved sklepanja novih obveznosti s prejemniki. [Sprememba 22]

(14)  Pri določanju ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti, bi bilo treba uporabiti načelo sorazmernosti ter zlasti upoštevati resnost položaja, čas, ki je pretekel od začetka zadevnega ravnanja, trajanje in ponovitev tega ravnanja, namen in stopnjo sodelovanja zadevne države članice pri prizadevanjih za končanje splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države ter vpliv navedene pomanjkljivosti na zadevna finančna sredstva Unije.

(14a)  Bistveno je ustrezno zaščititi legitimne interese končnih prejemnikov in upravičencev, kadar se ukrepi sprejmejo v primeru splošnih pomanjkljivosti. Pri razmisleku o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, bi morala Komisija upoštevati njihov morebitni vpliv na končne prejemnike in upravičence. Za boljšo zaščito končnih prejemnikov ali upravičencev bi morala Komisija prek spletnega mesta ali internetnega portala zagotoviti informacije in navodila ter ustrezna orodja za povratno obveščanje Komisije o morebitnih kršitvah pravnih obveznosti državnih subjektov in držav članic glede nadaljnjih izplačil po sprejetju ukrepov na podlagi te uredbe. Da se zagotovi, da se vsak znesek, ki ga dolgujejo subjekti države ali države članice, dejansko plača končnim prejemnikom ali upravičencem, bi morala imeti Komisija po potrebi možnost, da izterja plačila, nakazana tem subjektom, ali, če je primerno, izvede finančni popravek z zmanjšanjem podpore za program ter enak znesek prenese v rezervo Unije, da se uporabi v korist končnih prejemnikov ali upravičencev. [Sprememba 23]

(15)  Za zagotovitev enotnega izvajanja te uredbe ter glede na pomen finančnih učinkov ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na predlog Komisije. Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za zaščito finančnih interesov Unije, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine Komisijo. [Sprememba 24]

(15a)  Glede na njihov vpliv na proračun Unije bi morali ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, začeli veljati šele, ko Evropski parlament in Svet potrdita prenos proračunske rezerve v znesku, ki je enakovreden vrednosti sprejetih ukrepov. Da se olajša sprejemanje odločitev, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov Unije, bi bilo treba takšne prerazporeditve obravnavati kot sprejete, razen če jih Evropski parlament ali Svet, ki odloča s kvalificirano večino, v določenem časovnem obdobju ne spremeni ali zavrne. [Sprememba 25]

(16)  Pred predlogom za sprejetje kakršnih koli ukrepov v skladu s to uredbo, bi Komisija morala obvestiti zadevno državo članico, zakaj meni, da je v navedeni državi članici prišlo do splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države. Komisija bi morala nemudoma obvestiti Evropski parlament in Svet o vseh takšnih obvestilih in njihovi vsebini. Država članice Zadevna država članica bi morala imeti možnost, da predloži svoje pripombe. Komisija in Svet bi morala upoštevati navedene pripombe. [Sprememba 26]

(17)  Svet bi moral na predlog Komisije Komisija bi morala odpraviti ukrepe z odložilnim učinkom ter Evropskemu parlamentu in Svetu predlagati odpravi proračunske rezerve za navedene ukrepe v celoti ali delno, če so bile razmere, ki so vodile do sprejetja navedenih ukrepov, uspešno odpravljene. [Sprememba 27]

(18)  Komisija bi morala Evropski parlament obveščati o vseh ukrepih, predlaganih in sprejetih v skladu s to uredbo[Sprememba 28]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila, potrebna za zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „načelo pravne države“ se nanaša na vrednote razume kot spoštovanje vrednot Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ki PEU in meril za članstvo v Uniji iz člena 49 PEU; vključuje načela zakonitosti, vključno s preglednim, odgovornim, demokratičnim in pluralističnim postopkom sprejemanja zakonodaje zakonov; pravne varnosti; prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti dostopa do sodstva in; učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč pred neodvisnimi in nepristranskimi sodišči, vključno s temeljnimi pravicami, ki so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah; delitve oblasti; nediskriminacije in enakosti pred zakonom; [Sprememba 29]

(b)  „splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države“ pomenijo široko razširjeno ali ponavljajoče se ravnanje ali opustitve ali ukrepe javnih organov, ki vplivajo na pravno državo, če vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije; splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države so lahko tudi posledica sistemske grožnje vrednotam Unije iz člena 2 PEU, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije; [Sprememba 30]

(c)  „državni subjekt“ pomeni vse javne organe na vseh vladnih ravneh, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ter organizacije države članice v smislu [točke 42 člena 2] Uredbe (EU, Euratom) št. […] 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(12) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). [Sprememba 31]

Člen 2a

Splošne pomanjkljivosti

Kot splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije, se štejejo zlasti:

(a)  ogrožanje neodvisnosti sodstva, vključno s postavljanjem omejitev za zmožnost samostojnega opravljanja sodnih funkcij prek zunanjega poseganja v jamstva neodvisnosti, oviranja sojenja prek zunanjih navodil, samovoljnega spreminjanja pravil o imenovanju ali pogojev službovanja pravosodnega osebja ali prek vplivanja na pravosodne uslužbence na način, ki ogroža njihovo nepristranskost, ali s poseganjem v neodvisnost odvetniškega poklica;

(b)  neuspešno preprečevanje, popravljanje in kaznovanje samovoljnih in nezakonitih odločitev javnih organov, vključno z organi kazenskega pregona, odrekanje finančnih in človeških virov, kar vpliva na njihovo pravilno delovanje, ali neuspešno zagotavljanje odsotnosti nasprotja interesov;

(c)  omejevanje razpoložljivosti in učinkovitosti pravnih sredstev, vključno s strogimi postopkovnimi pravili, pomanjkljivo izvajanje sodnih odločb ali omejevanje učinkovitega preiskovanja, pregona in kaznovanja kršitev prava;

(d)  ogrožanje upravne zmožnosti države članice, da spoštuje obveznosti članstva v Uniji, vključno z zmožnostjo za učinkovito izvajanje pravil, standardov in politik, ki sestavljajo pravo Unije;

(e)  ukrepi, ki slabijo varstvo zaupne komunikacije med odvetnikom in stranko. [Sprememba 32]

Člen 3

Ukrepi Tveganja za finančne interese Unije [Sprememba 33]

1.  Sprejmejo se ustrezni ukrepi, kadar splošne Splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državi članici vplivajo ali bi lahko vplivale na dobro finančno poslovodenje ali zaščito finančnih interesov Unije, zlasti nase lahko ugotovijo, če je prizadeto ali obstaja tveganje, da bi bilo lahko prizadeto, zlasti kaj od naslednjega: [Sprememba 34]

(a)  pravilno delovanje organov navedene države članice, ki izvršujejo proračun Unije, zlasti v okviru oddaje javnih naročil in postopkov dodeljevanja nepovratnih sredstev ter izvajanja spremljanja in nadzora; [Sprememba 35]

(aa)  pravilno delovanje tržnega gospodarstva, s tem pa spoštovanje konkurence in tržnih sil v Uniji ter učinkovito izvajanje obveznosti članstva, vključno z upoštevanjem cilja politične, ekonomske in monetarne unije; [Sprememba 36]

(ab)  pravilno delovanje organov, ki izvajajo finančni nadzor, spremljanje ter notranje in zunanje revizije, ter pravilno delovanje učinkovitih in preglednih sistemov za finančno poslovodenje in računovodstvo; [Sprememba 37]

(b)  pravilno delovanje preiskovalnih organov in javnih organov pregona v zvezi s pregonom goljufij, vključno z davčno utajo, korupcije ali drugih kršitev prava Unije, povezanih z izvrševanjem proračuna Unije; [Sprememba 38]

(c)  učinkovito sodno presojo učinkovita sodna presoja s strani neodvisnih sodišč glede ukrepov ali opustitev s strani organov iz točk (a), (ab) in (b); [Sprememba 39]

(d)  preprečevanje in kaznovanje goljufij, vključno z davčno utajo, korupcije ali drugih kršitev prava Unije v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije ter naložitev učinkovitih in odvračilnih kazni prejemnikom s strani nacionalnih sodišč ali upravnih organov; [Sprememba 40]

(e)  izterjavo neupravičeno plačanih finančnih sredstev;

(ea)   preprečevanje in kaznovanje izogibanja davkom in davčne konkurence ter pravilno delovanje organov, ki prispevajo k upravnemu sodelovanju v davčnih zadevah; [Sprememba 41]

(f)  učinkovito in pravočasno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam ter Evropskim javnim tožilstvom, če država članica v njem sodeluje, pri njunih preiskavah in pregonih v skladu z njunimi ustreznimi pravnimi akti in načelom lojalnega sodelovanja; [Sprememba 42]

(fa)  pravilno izvrševanje proračuna Unije po sistemski kršitvi temeljnih pravic. [Sprememba 43]

2.  Med splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države se zlasti lahko uvršča:

(a)  ogrožanje neodvisnosti sodstva;

(b)  neuspešno preprečevanje, popravljanje in kaznovanje samovoljnih in nezakonitih odločitev javnih organov, vključno z organi kazenskega pregona, odrekanje finančnih in človeških virov, kar vpliva na njihovo pravilno delovanje, ali neuspešno zagotavljanje odsotnosti nasprotja interesov;

(c)  omejevanje razpoložljivosti in učinkovitosti pravnih sredstev, vključno s strogimi postopkovnimi pravili, pomanjkljivo izvajanje sodnih odločb ali omejevanje učinkovitega preiskovanja, pregona in kaznovanja kršitev prava. [Sprememba 44]

Člen 3a

Skupina neodvisnih strokovnjakov

1.  Komisija ustanovi skupino neodvisnih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: skupina).

Skupino sestavljajo neodvisni strokovnjaki s področij ustavnega prava ter finančnih in proračunskih zadev. Po enega strokovnjaka imenuje nacionalni parlament vsake države članice, Evropski parlament pa imenuje pet strokovnjakov. Pri sestavi skupine se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov.

Po potrebi se lahko kot opazovalci v skupino v skladu s poslovnikom iz odstavka 6 povabijo predstavniki ustreznih organizacij in mrež, kot so Evropska zveza akademij za znanost in humanistiko, Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice, organi Sveta Evrope, Evropska komisija za učinkovitost pravosodja, Svet odvetniških združenj Evrope, Mreža davčnih sodišč, Organizacija združenih narodov, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

2.  Cilj svetovalnih nalog skupine je pomagati Komisiji pri prepoznavanju splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali na zaščito finančnih interesov Unije.

Skupina vsako leto oceni razmere v vseh državah članicah oceni na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih meril in informacij, pri čemer ustrezno upošteva informacije in navodila iz člena 5(2).

3.  Skupina vsako leto objavi povzetek svojih ugotovitev.

4.  V okviru svojih svetovalnih nalog in ob upoštevanju izida ugotovitev iz odstavka 2 lahko skupina izrazi mnenje o splošni pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državi članici.

Ko izrazi mnenje, si skupina prizadeva doseči soglasje. Če takega soglasja ni mogoče doseči, skupina izrazi svoje mnenje z navadno večino članov.

5.  Pri sprejemanju izvedbenih aktov v skladu s členom 5(6) in členom 6(2) Komisija upošteva vsa ustrezna mnenja, ki jih izrazi skupina v skladu z odstavkom 4 tega člena.

6.  Skupina med svojimi člani izvoli predsednika. Skupina sprejme svoj poslovnik. [Sprememba 45]

Člen 4

Vsebina ukrepov Ukrepi za zaščito proračuna Unije [Sprememba 46]

1.  Sprejme Kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 3, se lahko sprejme eden ali več naslednjih ustreznih ukrepov: [Sprememba 47]

(a)  kadar Komisija izvršuje proračun Unije z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s točkama (a) in (c) člena 62 finančne uredbe ter kadar je prejemnik državni subjekt:

(1)  zamrznitev plačil ali izvajanja pravnih obveznost ali prenehanje pravne obveznosti v skladu s členom [131(3)] finančne uredbe;

(2)  prepoved sklenitve nove pravne obveznosti;

(b)  kadar Komisija izvršuje proračun Unije z deljenim upravljanjem v skladu s [točko (b) člena 62] finančne uredbe:

(1)  zamrznitev odobritve enega ali več programov ali njegove spremembe;

(2)  zamrznitev obveznosti;

(3)  zmanjšanje obveznosti, vključno s finančnimi popravki ali prenosi na druge programe porabe;

(4)  zmanjšanje predhodnega financiranja;

(5)  prekinitev roka za plačilo;

(6)  zamrznitev plačil.

2.  Razen če je v sklepu o sprejetju ukrepov drugače določeno, uvedba ustreznih ukrepov ne vpliva na obveznost državnih subjektov iz točke (a) odstavka 1 ali države članice iz točke (b) odstavka 1, da izvajajo program ali izvršujejo finančna sredstva, ki jih zadeva ukrep, ter zlasti na obveznost izvedbe plačil končnim prejemnikom ali upravičencem.

3.  Sprejeti ukrepi morajo biti sorazmerni z naravo, resnostjo, trajanjem in obsegom splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo. Morajo se čim bolj ciljno usmeriti v ukrepe Unije, ki jih navedena pomanjkljivost zadeva ali bi jih lahko zadevala. [Sprememba 48]

3a.  Komisija prek spletnega mesta ali internetnega portala zagotovi informacije in navodila za končne prejemnike ali upravičence o obveznostih držav članic iz odstavka 2.

Komisija na istem spletnem mestu ali internetnem portalu zagotovi tudi ustrezna orodja, s katerimi končni prejemniki ali upravičenci povratno obveščajo Komisijo o morebitnih kršitvah teh obveznosti, ki po mnenju teh končnih prejemnikov ali upravičencev nanje neposredno vplivajo. Ta odstavek se uporablja na način, ki zagotavlja zaščito oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, v skladu z načeli iz Direktive XXX (direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije). Komisija lahko informacije, ki jih predložijo končni prejemniki ali upravičenci v skladu s tem odstavkom, upošteva le, če jim je priloženo dokazilo, da je zadevni končni prejemnik ali upravičenec vložil uradno pritožbo pri pristojnem organu. [Sprememba 49]

3b.  Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo končni prejemniki ali upravičenci v skladu z odstavkom 3a, zagotovi, da se vsak znesek, ki ga dolguje subjekt države ali država članica v skladu z odstavkom 2, dejansko plača končnim prejemnikom ali upravičencem.

Po potrebi:

(a)  Komisija, kar zadeva sredstva iz proračuna Unije, s katerimi se upravlja v skladu s členom 62(1)(c) finančne uredbe:

(i)  izterja plačila vsem organom iz točk (v) do (vii) člena 62(1)(c) finančne uredbe v znesku, ki je enak znesku, ki v nasprotju z odstavkom 2 tega člena ni bil plačan končnim prejemnikom ali upravičencem;

(ii)  prenese znesek, ki je enak znesku iz prejšnje točke, v rezervo Unije iz člena 12 Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru). Ta znesek se šteje za razliko, ki ostane na razpolago v smislu točke (a) člena 12(1) Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru), in se, kolikor je to mogoče, uporabi v skladu s členom 12(2) Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru) v korist končnih prejemnikov ali upravičencev iz odstavka 2 tega člena;

(b)  kar zadeva sredstva iz proračuna Unije, s katerimi se upravlja v skladu s členom 62(1)(b) finančne uredbe:

(i)  se obveznost državnih organov ali države članice iz odstavka 2 tega člena šteje za obveznost države članice v smislu [člena 63] Uredbe XXX (uredba o skupnih določbah). Vsaka kršitev te obveznosti se obravnava v skladu s [členom 98] Uredbe XXX (uredba o skupnih določbah);

(ii)  Komisija znesek, ki izhaja iz zmanjšane podpore iz skladov za program v skladu s [členom 98] Uredbe XXX (uredba o skupnih določbah), prenese v rezervo Unije iz člena 12 Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru). Ta znesek se šteje za razliko, ki ostane na razpolago v smislu točke (a) člena 12(1) Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru), in se, kolikor je to mogoče, uporabi v skladu z odstavkom 2 člena 12 Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru) v korist končnih prejemnikov ali upravičencev iz odstavka 2 tega člena. [Sprememba 50]

Člen 5

Postopek

1.  Kadar Komisija, ob upoštevanju morebitnih mnenj skupine, ugotovi, da ima utemeljene razloge za domnevo, da so pogoji iz člena 3 izpolnjeni, pošlje pisno obvestilo navedeni državi članici in pri tem navede razloge za svoje ugotovitve. Komisija brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet o takšnih obvestilih in njihovi vsebini. [Sprememba 51]

2.  Komisija lahko pri ocenjevanju, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 3, upošteva vse ustrezne informacije, vključno z mnenji skupine, odločitvami Sodišča Evropske unije, resolucijami Evropskega parlamenta, poročili Računskega sodišča ter sklepi in priporočili ustreznih mednarodnih organizacij in mrež. Komisija prav tako upošteva merila, ki se uporabljajo v okviru pogajanj o pristopu k Uniji, zlasti poglavij pravnega reda Unije o pravosodju in temeljnih pravicah, o pravici, svobodi in varnosti, o finančnem nadzoru in o obdavčitvi, pa tudi smernice, ki se uporabljajo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, za spremljanje napredka države članice. [Sprememba 52]

3.  Komisija lahko za svojo oceno zahteva dodatne informacije preden ali potem ko pripravi svoje ugotovitve v skladu z odstavkom 1.

4.  Zadevne države članice zagotovijo vse zahtevane informacije ter lahko predložijo pripombe, in sicer v roku, ki ga opredeli Komisija, ki pa ne sme biti krajši od enega meseca niti daljši od treh mesecev od datuma obvestila o ugotovitvah. Država članica lahko v pripombah predlaga sprejetje popravnih ukrepov. [Sprememba 53]

5.  Komisija pri odločitvi o tem, ali naj predloži predlog sklepa o ustreznih sprejme sklep o morebitnih ukrepih iz člena 4, upošteva prejete informacije ter vse pripombe zadevne države članice, kakor tudi ustreznost predlaganih popravnih ukrepov. Komisija o nadaljnjih ukrepih v zvezi s prejetimi informacijami odloči v okvirnem roku enega meseca, v vsakem primeru pa v razumnem roku od datuma prejema teh informacij. [Sprememba 54]

5a.  Komisija pri ocenjevanju sorazmernosti ukrepov, ki se bodo sprejeli, ustrezno upošteva informacije in smernice iz odstavka 2. [Sprememba 55]

6.  Kadar Komisija meni, da je prišlo do splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, Svetu predloži predlog izvedbenega akta o ustreznih z izvedbenim aktom sprejme sklep o ukrepih iz člena 4. [Sprememba 56]

6a.  Komisija hkrati s sprejetjem sklepa Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog za prerazporeditev zneska, ki je enakovreden vrednosti sprejetih ukrepov, v proračunsko rezervo. [Sprememba 57]

6b.  Evropski parlament in Svet z odstopanjem od člena 31(4) in (6) finančne uredbe o predlogu prerazporeditve odločata v štirih tednih od datuma, ko ga obe instituciji prejmeta. Predlog prerazporeditve se šteje kot sprejet, razen če ga v štiritedenskem obdobju Evropski parlament, ki odloča z večino oddanih glasov, ali Svet, ki odloča s kvalificirano večino, spremeni ali zavrne. Če Evropski parlament ali Svet predlog za prerazporeditev spremeni, se uporabi člen 31(8) finančne uredbe. [Sprememba 58]

6c.  Sklep iz odstavka 6 začne veljati, če niti Evropski parlament niti Svet ne zavrne predloga prerazporeditve v obdobju, navedenem v odstavku 6b. [Sprememba 59]

7.  Šteje se, da je Svet sprejel sklep, razen če v mesecu dni od njegovega sprejetja s strani Komisije s kvalificirano večino zavrne predlog Komisije. [Sprememba 60]

8.  Svet lahko s kvalificirano večino spremeni predlog Komisije in spremenjeno besedilo sprejme kot sklep Sveta. [Sprememba 61]

Člen 6

Odprava ukrepov

1.  Zadevna država članica lahko kadar koli Komisiji predloži dokaze uradno obvestilo z dokazi, da so bile splošne pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo odpravljene ali da so prenehale obstajati. [Sprememba 62]

2.  Komisija na zahtevo zadevne države članice ali na lastno pobudo in ob upoštevanju morebitnega mnenja skupine oceni razmere v zadevni državi članici v okvirnem roku enega meseca, v vsakem primeru pa v razumnem roku od datuma prejema uradnega obvestila. Ko splošne pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, zaradi katerih so bili sprejeti ustrezni ukrepi iz člena 4, v celoti ali delno prenehajo obstajati, Komisija Svetu predloži predlog sklepa brez odlašanja sprejme sklep za odpravo navedenih ukrepov v celoti ali delno. Komisija hkrati s sprejetjem sklepa Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog odpravo proračunske rezerve iz člena 5(6a) v celoti ali delno. Uporabijo se postopki iz odstavkov 2, 4, 5, 6 in 7, 6b in 6c člena 5. [Sprememba 63]

3.  Kadar se odpravijo ukrepi v zvezi z zamrznitvijo odobritve enega ali več programov ali sprememb programov iz točke (i) člena 4(2)(b) ali zamrznitvijo obveznosti iz točke (ii) člena 4(2)(b), se zneski zamrznjenih obveznosti knjižijo v proračun, ki je predmet člena 7 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. XXXX (uredba o večletnem finančnem okviru). Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n + 2. Od leta n+3 se v rezervo Unije za obveznosti iz člena 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. XXXX (uredba o večletnem finančnem okviru) vključi znesek, ki je enakovreden zamrznjenim obveznostim. [Sprememba 64]

Člen 7

Obveščanje Evropskega parlamenta

Komisija nemudoma obvesti Evropski parlament o vseh ukrepih, predlaganih ali sprejetih v skladu s členi 4 in 5. [Sprememba 65]

Člen 7a

Poročanje

Komisija o uporabi te uredbe, zlasti o učinkovitosti morebitnih sprejetih ukrepov, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, in sicer najpozneje pet let po njenem začetku veljavnosti.

Poročilo po potrebi pospremi z ustreznimi predlogi. [Sprememba 66]

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2021. [Sprememba 67]

Člen 8a

Vključitev v finančno uredbo

Vsebina te uredbe se vključi v finančno uredbo pri njeni naslednji reviziji. [Sprememba 68]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)UL C 291, 17.8.2018, str. 1.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(3)Sporočilo Komisije „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“, COM(2014)0158, Priloga I.
(4)Sodba Sodišča z dne 29. aprila 2004, v zadevi CAS Succhi di Frutta, C-496/99 PECLI:EU:C:2004:236, točka 63.
(5)Sodba Sodišča z dne 12. novembra 1981 v zadevi Amministrazione delle finanze dello Stato v Srl Meridionale Industria Salumi in drugi Ditta Italo Orlandi & Figlio in Ditta Vincenzo Divella v Amministrazione delle finanze dello Stato. Združene zadeve 212 do 217/80, ECLI:EU:C:1981:270, točka 10.
(6)Sodba Sodišča z dne 21. septembra 1989, v zadevi Hoechst, združeni zadevi 46/87 in 227/88, ECLI:EU:C:1989:337, točka 19.
(7)Sodba Sodišča z dne 10. novembra 2016, v zadevi Kovalkovas, C-477/16, ECLI:EU:C:2016:861, točka 36; sodba Sodišča z dne 10. novembra 2016, v zadevi PPU Poltorak, C-452/16, ECLI:EU:C:2016:858, točka 35; sodba Sodišča z dne 22. decembra 2010, v zadevi DEB,C-279/09, ECLI:EU:C:2010:811, točka 58.
(8)Sodba Sodišča z dne 27. februarja 2018, v zadevi Associação Sindical dos Juízes Portugueses v Tribunal de Contas C-64/16, ECLI:EU:C:2018:117, točke 31, 40–41. sodba Sodišča z dne 25. julija 2018, v zadevi LM, C-216/18 PPU, ECLI:EU:C:2018:586, odstavki 63-67.
(9) Poročilo Beneške komisije z dne 4. aprila 2011, študija št. 512/2009 (CDL-AD(2011)003rev).
(10)Zadeva C-64/16, točke 32–36.
(11)Zadeva C-64/16, točke 40–41.
(12) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

Zadnja posodobitev: 6. oktober 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov