(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0382),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 46(d), člena 149, točke (a) člena 153(2), člena 164, člena 168(5), člena 175(3) in člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0232/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0461/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str.165. (2) UL C 86, 7.3.2019, str. 84. (3) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 16. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0020).

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 46(d), člena 149, člena 153(2)(a), člena 164, členov 168(5) in 175(3) in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(-1)  V skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski Uniji (PEU) si Unija pri vzpostavljanju notranjega trga prizadeva za močno konkurenčno socialno tržno gospodarstvo s ciljem polne zaposlenosti in družbenega napredka, za enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo otrokovih pravic; ter za boj proti socialni izključenosti in diskriminaciji. V skladu s členom 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) mora Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja. [Sprememba 1]

(1)  Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, s čimer so se odzvali na socialne izzive, s katerimi se sooča Evropa. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v tri kategorije, in sicer enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+) bi moralo slediti tem dvajsetim načelom evropskega stebra socialnih pravic. Da bi ESS+ prispeval k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic, bi moral podpirati naložbe v ljudi in sisteme na področjih politik zaposlovanja, javnih storitev, zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja ter tako krepiti ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s členom členoma 174 in 175 PDEU. Pri vseh ukrepih v okviru ESS + bi morali spoštovati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi Konvencijo Združenih narodovo o pravicah invalidov, saj so Evropska unija in države članice njene pogodbenice. [Sprememba 2]

(2)  Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir, v katerem se določajo prednostne naloge nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Države članice razvijejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, ki podpirajo navedene te prednostne reforme. Te strategije bilo treba razviti v partnerstvu med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, vsebovati bi morale vidik spola, ter bi jih bi bilo treba predložiti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način predstavitve in usklajevanja prednostnih naložbenih projektov, ki se podpirajo z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namenjene bi morale biti tudi usklajeni uporabi financiranja Unije in čim večji dodani vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz programov, ki jih Unija podpira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in InvestEU, kakor je ustrezno. [Sprememba 3]

(3)  Smernice za politike zaposlovanja držav članic, ki jih je Svet sprejel v skladu s členom 148(2), in sicer: spodbujanje povpraševanja po delovni sili; krepitev ponudbe delovne sile; dostop do zaposlitve, znanj in spretnosti ter kompetenc; izboljševanje delovanja trgov dela in učinkovitosti socialnega dialoga ter spodbujanje enakih možnosti za vse, spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini, skupaj s širokimi gospodarskimi smernicami, sprejetimi v skladu s členom 121(2) PDEU, tvorijo del integriranih smernic, na katerih sloni strategija Evropa 2020. Svet je dne […] sprejel revidirane smernice za politike zaposlovanja držav članic, da bi se besedilo uskladilo jih uskladile z načeli evropskega stebra socialnih pravic, in sicer z namenom, da bi Evropa postala še konkurenčnejša in privlačnejša za naložbe ter bi se povečala njena zmožnost za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje socialne kohezije zato, da bi spodbujali ustvarjanje delovnih mest in socialno kohezijo, s čimer bi Evropa postala še konkurenčnejša in Unija privlačnejša za naložb. Za polno usklajenost ESS+ s cilji teh smernic, zlasti glede za politike zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja ter boja proti socialni izključenosti, revščini in diskriminaciji, bi moralbi morale države članice zanje smiselno podporo iz ESS+ države članice podpirati vključiti v načrtovanje programov ob upoštevanju ustreznih integriranih navedenih smernic in zadevnih ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in členom 148(4) in členom 121(2) PDEU, ter, kadar je primerno, na nacionalni ravni, tudi zaposlitvenih in socialnih vidikov nacionalnih programov reform, podprtih z nacionalnimi strategijami. ESS+ bi moral prispevati tudi k zadevnim relevantnim vidikom izvajanja ključnih pobud in dejavnosti Unije, zlasti „programa znanj in spretnosti za Evropo“ ter , evropskega izobraževalnega prostora in jamstva za mlade ter drugih, relevantnih priporočil Sveta in drugih pobud, kot so jamstvo za mladeVlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti, poti izpopolnjevanja, vključevanje dolgotrajno brezposelnih, okvir za kakovost pripravništev in vajeništev ter priporočilo o vključevanju dolgotrajno brezposelnih akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav. [Sprememba 4]

(4)  Svet je 20. junija 2017 podprl odziv Unije na „agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030“ – Trajnostna prihodnost Evrope. Svet je poudaril pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v vsa področja notranjih in zunanjih politik Unije, EU pa si v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadeva obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja in uporabe trajnostnega razvoja kot ključnega vodilnega načela za vse politike Unije, vključno z njenimi instrumenti financiranja. ESS+ lahko prispeva k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, in sicer z odpravo skrajnih oblik revščine (cilj 1), spodbujanjem kakovostnega in vključujočega izobraževanja (cilj 4), spodbujanjem enakosti spolov (cilj 5), spodbujanjem vzdržne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, popolne in produktivne zaposlenosti in dostojnega dela za vse (cilj 8) ter zmanjšanjem neenakosti (cilj 10). [Sprememba 5]

(4a)  Unija in njene države članice bi morale ob upoštevanju Evropske socialne listine, podpisane v Torinu 18. oktobra 1961, v svoje cilje vključiti spodbujanje zaposlovanja ter boljše življenjske razmere in delovne pogoje, da bi dosegli trajno visoko stopnjo zaposlenosti in preprečevali izključenost v skladu s členom 151 PDEU. [Sprememba 6]

(4b)  V evropski družbi je še vedno veliko socialnih izzivov. Več kot 100 milijonom državljanov grozita revščina ali socialna izključenost, brezposelnost mladih je še vedno več kot dvakrat večja od skupne stopnje brezposelnosti, nujno pa je tudi boljše vključevanje državljanov tretjih držav. Ti izzivi ne ogrožajo le blaginje neposredno prizadetih državljanov, temveč pomenijo gospodarski in družbeni pritisk na vso evropsko družbo. [Sprememba 7]

(5)  Unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, družbenih neenakosti, upravljanja migracijskih tokov in večje varnostne grožnje s tem povezanih izzivov vključevanja, pravičnega prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb, demografskega upada, splošne brezposelnosti in brezposelnosti mladih in vedno starejše družbe in delovne sile ter vse večjega pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah, kar zadeva zlasti MSP. Unija bi morala biti ob upoštevanju spreminjajočih se razmer glede na spreminjajoče se razmere v svetu dela pripravljena na sedanje in prihodnje izzive, tako da vlaga ter vlagati v relevantne spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, si prizadeva prizadevati za bolj vključujočo rast ter izboljšuje zaposlitvene in socialne politike izboljšati kompetence in znanje, zaposlitveno in socialno politiko, tudi v smislu delovne mobilnosti delovne sile državljanov Unije, in se lotiti vse večjih neenakosti na področju zdravja med državami članicami in znotraj njih.[Sprememba 8]

(6)  Uredba (EU) št. […] vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije, Sklada za notranjo varnost in instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti cilje politik in pravila glede načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja, upravljanja in kontrole za sklade EU, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato bi bilo treba določiti splošne cilje ESS+ njegovega usklajevanja z drugimi skladi ter in posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS+. [Sprememba 9]

(7)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(4) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih ter sinergije med finančnimi instrumenti. Da bi se zagotovila skladnost pri izvajanju programov financiranja Unije, bi se finančna uredba morala uporabljati za ukrepe, ki se izvajajo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v okviru ESS+. V tej uredbi bi morali biti opredeljeni operativni cilji in posebne določbe glede upravičenih ukrepov, ki jih je mogoče financirati iz ESS+ v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. [Sprememba 10]

(8)  Vrste financiranja in metode izvajanja v okviru te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti doseganja specifičnih ciljev ukrepov in zagotavljanja rezultatov, ob tem pa upoštevati zlasti stroške kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi to moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen 125(1) finančne uredbe. Za izvajanje ukrepov, povezanih s socialno-ekonomskim vključevanjem državljanov tretjih držav, in v skladu s [členom 88] uredbe o skupnih določbah (nova uredba o skupnih določbah) lahko Komisija za povračilo državam članicam uporabi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, vključno z uporabo pavšalnih zneskov. [Sprememba 11]

(9)  Da bi se financiranje racionaliziralo in poenostavilo ter bi se ustvarile dodatne priložnosti za sinergije prek celovitih pristopov k financiranju, bi bilo treba ukrepe, podprte iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter programa za ukrepe Unije na področju zdravja, vključiti v enoten ESS+. ESS+ bi zato moral zajemati tri sklope: sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja, sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. To bi moralo prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega z upravljanjem različnih skladov, zlasti za države članice in upravičence, hkrati pa bi se za enostavnejše operacije, kot je razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ohranila enostavnejša pravila. [Sprememba 12]

(10)  Unija bi morala prispevati k politikam zaposlovanja držav članic s spodbujanjem sodelovanja in dopolnjevanjem njihovih ukrepov. Glede na tako širše področje uporabe ESS+ je primerno določiti, da se cilji krepitve učinkovitosti vključujočih, odprtih in pravičnih trgov dela za vse spole in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, podpiranja ponovnega vstopanja v izobraževalni sistem in spodbujanja vseživljenjskega učenja, spodbujanja socialnega vključevanja in zdravja ter zmanjševanja izkoreninjanja revščine ne še naprej izvajajo samo predvsem v okviru deljenega upravljanja, temveč tudi po potrebi pa se dopolnijo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja pod sklopi za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, in sicer za ukrepe, potrebne na ravni Unije. [Sprememba 13]

(11)  Z vključitvijo programa za ukrepe Unije na področju zdravja v ESS+ se bodo poleg tega ustvarile sinergije med razvojem in preskušanjem pobud in politik za izboljševanje učinkovitosti, dostopnosti, odpornosti in vzdržnosti zdravstvenih sistemov, razvitih pod sklopom za zdravje programa ESS+, ter njihovim izvajanjem v državah članicah na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z orodji, zagotovljenimi iz drugih sklopov iz uredbe o ESS+. [Sprememba 14]

(12)  Ta uredba določa finančna sredstva za ESS+. Del teh finančnih sredstev bi bilo treba uporabiti Določiti bi morala dodelitve za dejavnosti, ki naj bi se izvajale v okviru deljenega upravljanja, in dodelitve za ukrepe, ki naj bi se izvajali z neposrednim in posrednim upravljanjem pod sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje. [Sprememba 15]

(13)  ESS+ bi moral v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbujati zaposlovanje z aktivnim ukrepanjem, ki omogoča bo omogočalo (ponovno) vključevanje na trg dela, predvsem za mlade, dolgotrajno brezposelne in, oskrbovalce, ekonomsko neaktivne osebe in prikrajšane skupine, ter s spodbujanjem samozaposlovanja, podjetništva in socialnega gospodarstva. ESS+ bi si moral prizadevati za izboljšanje politik zaposlovanja in delovanja trgov dela s podpiranjem posodabljanja institucij trgov dela, kot so javne službe za zaposlovanje, da bi se izboljšala njihova zmogljivost zagotavljanja okrepljenega ciljno usmerjenega in individualiziranega svetovanja in orientacije med iskanjem zaposlitve in pri prehodu v zaposlitev, pri čemer bi posebno pozornost namenili prikrajšanim skupinam, ter da bi se povečala spodbudili mobilnost delavcev in storitve izvajali brez diskriminacije. ESS+ bi moral spodbujati udeležbo žensk na trgu dela, in sicer z ukrepi, ki bi med drugim zagotovili boljšo usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter enostaven dostop do brezplačnega ali cenovno dostopnega kakovostnega otroškega varstva, varstva starejših in drugih visokokakovostnih storitev oskrbe ali podpore. ESS+ bi si moral prizadevati tudi za zagotavljanje varnega, zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, da bi se upoštevala tveganja za zdravje, povezana z delom, pa tudi s spreminjajočimi se oblikami dela, in potrebe starajoče se delovne sile. ESS + bi moral podpirati tudi ukrepe, ki so namenjeni lajšanju prehoda mladih iz izobraževanja v zaposlitev. [Sprememba 16]

(13a)  Da bi podprli in sprostili potencial za ustvarjanje delovnih mest v socialnem gospodarstvu, bi moral ESS+ prispevati k boljšemu vključevanju podjetij socialnega gospodarstva v nacionalne načrte za zaposlovanje in socialne inovacije ter v nacionalne programe reform. Podjetja socialnega gospodarstva bi morala biti opredeljena tako, kot so opredeljena v zakonodaji različnih držav članic o socialnem gospodarstvu in v sklepih Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi. [Sprememba 17]

(14)  ESS+ mora biti kot osrednji evropski instrument za zaposlovanje, znanja in spretnosti in socialno vključevanje zmožen prispevati k socialni, ekonomski in teritorialni koheziji povsod po Uniji. V ta namen bi moral zagotavljati podporo za povečanje kakovosti, nediskriminatornosti, dostopnosti, vključevalnosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov trga dela, da se olajša pridobivanje ključnih kompetenc, zlasti glede jezikovnega znanja, podjetniških in digitalnih spretnosti, vključno z varstvom podatkov in upravljanjem informacij, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev izpopolnjevanje in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. V primeru dolgotrajno brezposelnih in ljudi iz prikrajšanega socialnega okolja bi bilo treba posebno pozornost nameniti krepitvi njihove vloge in samozavesti. ESS+ bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter (ponovnem) prehodu v delo, podpirati vseživljenjsko učenje in zaposljivost ter prispevati h konkurenčnosti k vključevanju, socialni koheziji, zmanjševanju horizontalne in vertikalne segregacije ter k družbenim in gospodarskim inovacijam s podpiranjem prenosljivih in trajnostnih pobud na teh področjih. To bi bilo mogoče doseči na primer z učenjem z delom in vajeništvi s posebnim poudarkom na preskušenem konceptu dualnega izobraževanja, kjer se poučevanje združuje z delovnimi izkušnjami, pa tudi z vseživljenjsko orientacijo, predvidevanjem potreb po spretnostih v sodelovanju z industrijo s socialnimi partnerji, z najsodobnejšim gradivom za usposabljanje, napovedovanjem in spremljanjem diplomantov, usposabljanjem izobraževalcev, podporo neformalnemu in priložnostnemu učenju, z vrednotenjem učnih izidov in priznavanjem kvalifikacij. ESS+ bi moral spodbujati in promovirati dostop do učiteljskega poklica med pripadniki manjšin, da bi bolje vključevali odrinjene skupnosti, na primer Rome, manjšine in migrante. [Sprememba 18]

(14a)  ESS + bi moral zagotavljati podporo za ukrepe, zajete v nacionalnih načrtih držav članic, s katerimi bi med ranljivimi gospodinjstvi odpravili energijsko revščino in spodbujali energijsko učinkovitost zgradb, vključno s tistimi, ki jih pesti energijska revščina, po potrebi pa tudi v socialnih stanovanjih, kar je v skladu s sporočilom Komisije z naslovom Evropska platforma za boj proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta(5) o energetski uniji ter Direktivo (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(6). [Sprememba 19]

(14b)  Dodeljevanje sredstev ESS+ državam članicam bi bilo treba v prihodnje vezati na dokazila o dejanskem sodelovanju pri projektih v okviru jamstva za mlade za uvedbo ali okrepitev dualnega sistema poučevanja in dela. [Sprememba 20]

(15)  Podpora iz ESS+ bi se morala uporabljati za spodbujanje enakega dostopa za vse, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, in sicer od predšolske vzgoje in varstva, pri čemer pa je treba posebno pozornost nameniti otrokom, ki prihajajo iz prikrajšanega socialnega okolja, na primer otrokom v institucionalni oskrbi in brezdomnim otrokom, prek splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni in ponovnega vključevanja v sistem izobraževanja ter izobraževanja odraslih, s čimer naj bi se prekinil medgeneracijski prenos revščine, spodbujala prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja, zmanjšalo in preprečevalo zgodnje opuščanje šolanja in socialna izključenost, izboljševala zdravstvena pismenost, krepile povezave z neformalnim in priložnostnim učenjem ter olajševala učna mobilnost za vse. Oblike priložnostnega učenja ne bi smele služiti kot nadomestilo za redno izobraževanje, zlasti ne za predšolsko vzgojo in varstvo in osnovnošolsko izobraževanje. V tem okviru bi bilo treba podpirati vzpostavljati sinergije s, dopolnjevanje in usklajenost politik s programom Erasmus, zlasti za olajševanje udeležbe prikrajšanih učencevda bi primerno in dejavno dosegli prikrajšane učence ter jih ustrezno pripravili na izkušnjo mobilnosti v tujini in povečali njihovo udeležbo v čezmejni učni mobilnosti. [Sprememba 21]

(15a)   K vsem ciljem te uredbe lahko prispeva podpora v sklopu prednostne naložbe „razvoj, ki ga vodi skupnost“. ESS+ podpira strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost – morale bi biti vključujoče in upoštevati prikrajšane ljudi na svojem območju, in to tako pri upravljanju lokalnih akcijskih skupin kot pri vsebini strategije. ESS+ bi moral biti zmožen podpirati tovrstne strategije v mestih in na podeželju, pa tudi celostne teritorialne naložbe. [Sprememba 22]

(15b)  Dodana vrednost kohezijske politike EU je zlasti v lokalnem pristopu s teritorialno razsežnostjo, v upravljanju na več ravneh, večletnem načrtovanju in skupnih merljivih ciljih, pristopu celostnega razvoja ter v konvergenci v smeri evropskih standardov na področju upravnih zmogljivosti. [Sprememba 23]

(15c)  Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da bosta enakost spolov in vključevanje vidika spola zavezujoče načelo v vseh fazah načrtovanja programov – od določanja prednostnih nalog operativnih programov do izvajanja, spremljanja in ocenjevanja, ter da bodo podprti ključni ukrepi za vključevanje načela enakosti spolov. [Sprememba 24]

(15d)   ESS+ bi moral podpirati izobraževalne programe, ki bi omogočali odraslim z nizko ravnjo spretnosti, da pridobijo bralno in matematično pismenost ter digitalne kompetence v skladu s priporočilom Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle(7). [Sprememba 25]

(16)  ESS+ bi moral spodbujati prožne možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, upoštevajoč izzive, s katerimi se spoprijemajo različne prikrajšane družbene skupine, zlasti glede podjetniških in digitalnih spretnosti in ključnih omogočitvenih tehnologij, da bi se posameznikom in lokalnim skupnostim zagotovile spretnosti, prilagojene kompetence in znanje, prilagojeno digitalizaciji, tehnološkim spremembam, inovacijam ter družbenim in gospodarskim spremembam, olajšali karierni prehodi (na primer tistim, ki so posledica prehoda na nizkoogljično gospodarstvo), da bi se olajšala prehod iz izobraževanja v zaposlitev in mobilnost ter da bi se podprli zlasti nizko usposobljeni slabo usposobljene in/ali nizkokvalificirani odrasli nizkokvalificirane odrasle in invalide, kar je v skladu z novim programom znanj in spretnosti za Evropo ter usklajeno in se dopolnjuje s programom za digitalno Evropo. [Sprememba 26]

(17)  S sinergijami s programom Obzorje Evropa bi bilo treba zagotoviti, da bo lahko ESS+ vključuje vključeval in razširja razširjal inovativne kurikule učne načrte, podprte iz Obzorja Evropa, da se bi ljudem zagotovijo zagotovili spretnosti in kompetence, potrebne njihov osebni in poklicni razvoj ter za za delovna mesta prihodnosti in da bi se spoprijeli s sedanjimi in prihodnjimi družbenimi izzivi. Komisija bi morala zagotoviti sinergije med sklopom za zdravje in programom Obzorje Evropa, da se podkrepijo rezultati, doseženi na področju varovanja zdravja in preprečevanja bolezni. [Sprememba 27]

(17a)   Sinergije s programom za pravice in vrednote bi morale zagotoviti, da bi ESS+ lahko vključeval in razširjal ukrepe za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije, rasizma, ksenofobije, antisemitizma, sovraštva do muslimanov in drugih oblik nestrpnosti, pa tudi izvajal posebne ukrepe preprečevanju sovraštva, segregacije in stigmatizacije, vključno z bojem proti nasilništvu, nadlegovanju in nestrpnosti. [Sprememba 28]

(17b)   Sinergije, ki nastanejo zaradi teritorialnega regionalnega in čezmejnega sodelovanja v Evropi, ustvarjajo tudi projekte sodelovanja za izboljšanje zaposlovanja, vključevanje najranljivejših prebivalcev, za reševanje demografskih izzivov, projekte na področju zdravja in izobraževanja, in to ne samo v Uniji, ampak tudi z državami, ki so v predpristopnem procesu, in sosednjimi državami, kjer ima evropsko sodelovanje dodano vrednost. V okviru ESS+ je treba razmisliti o boljšem financiranju te vrste projektov ter poskrbeti za prenos znanja med njimi in zakonodajnim postopkom, da bi izboljšali evropski normativni okvir in izmenjavo dobre prakse med ozemlji Unije. [Sprememba 29]

(18)  ESS+ bi moral podpirati prizadevanja držav članic v boju proti revščini, da bi se prekinil na vseh ravneh upravljanja, tudi na regionalni in lokalni ravni, za izkoreninjenje revščine, tudi energijske revščine, kot je predvideno v Uredbi (EU) 2018/1999, da bi prekinili krog medgeneracijske prikrajšanosti in spodbujalo spodbujali socialno vključevanje z zagotavljanjem enakih možnosti za vse, odpravljanjem diskriminacije in obravnavanjem neenakosti v zdravju ovir, bojem proti diskriminaciji in odpravljanjem socialnih in zdravstvenih neenakosti. V ta namen bi bilo treba med drugim uporabiti vrsto proaktivnih in odzivnih politik in strategij, ki so bodo namenjene najbolj prikrajšanim osebam, ne glede na njihovo starost, vključno z otroki, marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi, invalidi, brezdomci, državljani tretjih držav in migranti, in revnimi zaposlenimi. ESS+ bi moral spodbujati dejavno vključevanje oseb, ki so oddaljene od trga dela, da bi se jim omogočilo socialno-ekonomsko vključevanje, med drugim s ciljno usmerjeno podporo socialnega gospodarstva. Države članice bi morale v skladu s priporočilom Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(8), spodbujati ukrepe ESS+, ki dopolnjujejo njihove nacionalne ukrepe, vključno z ukrepi za ustrezno dohodkovno podporo. ESS+ bi se moral uporabljati tudi za krepitev pravočasnega in enakega dostopa do cenovno ugodnih, vzdržnih in visokokakovostnih storitev, kot so individualizirana zdravstvena ter druga oskrba in dolgotrajna oskrba ter, zlasti storitve oskrbe v družini in skupnosti in storitve za dostop do ustreznih socialnih in cenovno ugodnih stanovanj. To vključuje storitve spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni v okviru osnovnega zdravstvenega varstva. ESS+ bi moral prispevati k posodabljanju ustanov socialne varnosti in javnih zavodov za zaposlovanje ter sistemov socialne zaščite varnosti, in sicer zlasti za spodbujanje njihove dostopnosti, vključevalnosti in učinkovitosti pri odzivanju na spreminjajočo se realnost v svetu dela. Poleg tega bi moral ESS+ obravnavati revščino na podeželju, ki izhaja iz posebne prikrajšanosti teh območij, kot so neugodne demografske razmere, šibek trg dela, omejen dostop do storitev izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva in socialnih storitev. [Sprememba 30]

(19)  ESS+ bi moral prispevati k zmanjševanju izkoreninjenju revščine s podpiranjem nacionalnih programov, katerih namen je ublažitev pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti ter spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih ki živijo v revščini oziroma so izpostavljene tveganju revščine ali socialne izključenosti, in najbolj ogroženih. Da bi bilo na ravni Unije vsaj 4 % sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja namenjenih za podporo najbolj ogroženim, Države članice bi morale države članice dodeliti vsaj 2 % 3 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za odpravljanje skrajnih oblik revščine, ki najbolj vplivajo na socialno izključenost, kot so brezdomstvo, revščina otrok in starejših ter pomanjkanje hrane. Zaradi narave operacij in vrste končnih prejemnikov bi bilo treba za podporo, namenjeno odpravljanju materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih, uporabljati enostavnejša kar najenostavnejša pravila. [Sprememba 31]

(19a)   ESS+ bi si moral prizadevati za odpravo revščine med starejšimi ženskami po vsej EU, pri čemer je treba upoštevati, da se zaradi razlike v pokojninah med spoloma, ki je trenutno 40-odstotna, močno povečuje tveganje, da se bo revščina med starejšimi ženskami še povečala, zlasti med tistimi, ki živijo same, zato bi moral ESS+ uresničevati zaveze iz sklepov Sveta iz leta 2015 o enakih možnostih žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma(9). Revščina med starejšimi ženskami se povečuje tudi zaradi zviševanja samoplačniških stroškov zdravstvene oskrbe in zdravil, ki jih morajo nositi starejši bolniki, zlasti ženske, ki so zaradi daljše življenjske dobe bolne večji del življenja kot moški. [Sprememba 32]

(19b)  ESS+ bi moral za boj proti revščini in izboljšanje socialne vključenosti spodbujati aktivno udeležbo specializiranih nevladnih organizacij, pa tudi organizacij ljudi, ki živijo v revščini, tako pri pripravi kot pri izvajanju posebnih programov. [Sprememba 33]

(20)  Glede na vztrajno potrebo po krepitvi prizadevanj za reševanje vprašanja upravljanja migracijskih tokov v Uniji kot celoti ter za zagotovitev dosledne, močne in usklajene podpore prizadevanjem za solidarnost in pravično delitev odgovornosti, bi moral ESS+ zagotavljati podporo za spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav, vključno z migranti, kar lahko zajema tudi pobude na lokalni ravni, v dopolnitev ukrepov, financiranih iz Sklada za azil in migracije, ESRR in tistih skladov, ki imajo pozitiven učinek na vključevanje državljanov tretjih držav. [Sprememba 34]

(20a)   Organi držav članic, pristojni za načrtovanje in izvajanje ESS+, bi se morali usklajevati z organi, ki jih države članice določijo za upravljanje ukrepov Sklada za migracije in azil, da bi spodbujali vključevanje državljanov tretjih držav na vseh ravneh na najboljši možni način prek strategij, ki jih izvajajo predvsem lokalne in regionalne oblasti ter nevladne organizacije, in z najustreznejšimi ukrepi, prilagojenimi posebnemu položaju državljanov tretjih držav. Ukrepi vključevanja bi se morali osredotočiti na državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici oziroma so v postopku pridobivanja dovoljenja za zakonito prebivanje v državi članici, vključno z upravičenci do mednarodne zaščite. [Sprememba 35]

(21)  ESS+ bi moral podpirati reforme politike in sistemov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja, odpravljanja revščine, zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter izobraževanja in usposabljanja. Za večjo usklajenost z evropskim semestrom bi morale države članice dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje zadevnih priporočil za posamezne države, povezanih s strukturnimi izzivi, ki jih je primerno reševati z večletnimi naložbami, ki spadajo na področje uporabe ESS+. Komisija in države članice bi morale zagotoviti k temu pritegniti lokalne in regionalne organe, da bi zagotovile skladnost, usklajevanje in dopolnjevanje med sklopoma ESS+ v okviru deljenega upravljanja in za zdravje ter programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Komisija in države članice bi morale na vseh stopnjah postopka zagotavljati zlasti učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, kar zajema tudi tehnično pomoč, pri tem pa upoštevati načela in pravice iz evropskega stebra socialnih pravic, pregleda socialnih kazalnikov v okviru evropskega semestra, agendo Mednarodne organizacije dela za dostojno delo in regionalne posebnosti, tako da bi prispevale k ciljem Unije glede krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ki so opisani v členu 174 PDEU. [Sprememba 36]

(21a)  Glede na različno stopnjo razvoja v regijah in različne družbene danosti v Evropi bi morala biti ESS+ imeti dovolj prožnosti, da bi lahko upošteval regionalne in ozemeljske posebnosti. [Sprememba 37]

(22)  Da bi se socialna razsežnost Evrope, kot je opredeljena v evropskem stebru socialnih pravic, ustrezno izvajala in bi se minimalni znesek sredstev namenil tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, bi morale države članice krepitvi socialnega vključevanja dodeliti in boju proti revščini nameniti vsaj 25 27 % nacionalnih sredstev ESS+ iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. Ta delež bi moral dopolnjevati nacionalne vire za odpravljanje skrajne revščine. [Sprememba 38]

(22a)  Vse države članice so ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, ki je standard za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic. Spodbujanje otrokovih pravic je jasno določen cilj politik EU (člen 3 Lizbonske pogodbe) in Listina EU o temeljnih pravicah zahteva, da je treba pri vseh ukrepih EU upoštevati predvsem koristi otroka. EU in države članice bi morale pravilno uporabljati EES+, da bi prekinile krog prikrajšanosti otrok, ki živijo v revščini in so socialno izključeni, kot je opredeljeno v priporočilu Evropske komisije z naslovom Vlaganje v otroke. ESS+ bi moral podpirati ukrepe za spodbujanje učinkovitega posredovanja, ki bi prispevalo k udejanjanju otrokovih pravic. [Sprememba 39]

(22b)  Glede na trajno visoko raven revščine in socialne izključenosti otrok v EU (26,4 % leta 2017) ter ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, po katerem imajo otroci pravico do varstva pred revščino, otroci iz prikrajšanih okolij pa do posebnih ukrepov za povečanje enakih možnosti, bi morale države članice vsaj 5 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja evropskih programov jamstva za otroke dodeliti za evropsko jamstvo za otroke ter tako pripomoči k enakemu dostopi otrok do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega bivališča in ustrezne prehranjenosti, in sicer za izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti otrok. Naložbe v majhne otroke se povrnejo kot znatne koristi zanje in za vso družbo in so bistvene za prekinitev cikla prikrajšanosti v zgodnjih letih. Podpiranje otrok, da razvijejo znanja in spretnosti ter zmogljivosti, jim omogoča, da v celoti razvijejo svoj potencial, dosežejo najboljše rezultate na področju izobraževanja in zdravja, postanejo dejavni člani družbe in izboljšajo svoje možnosti na trgu dela. [Sprememba 40]

(23)  Glede na vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in neaktivnosti mladih v vrsti držav članic in regij, in sicer zlasti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ta stopnja pa je še višja pri mladih iz prikrajšanih socialnih okolij, bi morale navedene države članice še naprej vlagati zadostna primerna sredstva iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja v ukrepe, ki spodbujajo zaposlovanje mladih, kar zajema izvajanje zlasti z izvajanjem programov jamstva za mlade. Na podlagi ukrepov, v programskem obdobju 2014–2020 podprtih v okviru pobude za zaposlovanje mladih s poudarkom na posameznikih, bi morale države članice še naprej spodbujati poti ponovnega vključevanja v visokokakovostno zaposlitev in izobraževanje ter zadevne učinkovite ukrepe za doseganje mladih, pri čemer bi morale po potrebi dajati prednost dolgotrajno brezposelnim, neaktivnim in prikrajšanim mladim ter mladim, ki jih je najtežje doseči, in mladim v ranljivem položaju, tudi prek mladinskega dela. Države članice bi morale vlagati tudi v ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter reformiranje in prilagajanje služb za zaposlovanje z namenom zagotavljanja prilagojene podpore mladim, da bi mladim zagotavljale prilagojeno podporo ter da bi te službe svoje storitve izvajale brez vsakršne diskriminacije. Zadevne države članice bi torej morale dodeliti vsaj 103 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za podporo zaposljivosti mladih politike na področju zaposljivosti mladih, nadaljevanje izobraževanja, kakovostno zaposlitev, vajeništvo in prakso. Države članice, v katerih je delež mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, višji od unijskega povprečja ali višji od 15 %, bi morale vsaj 15 % svojih nacionalnih sredstev iz ESS+ nameniti za podporo politikam na tem področju, in sicer na ustrezni teritorialni ravni.. [Sprememba 41]

(23a)  Razlike znotraj regij se povečujejo, tudi v najuspešnejših regijah, v katerih obstajajo območja revščine. [Sprememba 42]

(23b)   Glede na razširjeno področje uporabe ESS + bi bilo treba zagotoviti, da bodo za dodatne naloge namenjena dodatna sredstva, da bi lahko izpolnili cilje programa. Več sredstev je potrebnih za boj proti brezposelnosti, zlasti brezposelnosti med mladimi, proti revščini in za podporo poklicnega razvoja in usposabljanja, zlasti na digitalnih delovnih mestih, kar je v skladu z načeli iz evropskega stebra socialnih pravic. [Sprememba 43]

(23c)  Mrežo EURES bi bilo treba trajno okrepiti, zlasti z vsestranskim razvojem internetne platforme in dejavno udeležbo držav članic. Države članice bi morale učinkoviteje uporabljati že obstoječi model in v sistemu EURES objaviti vsa prosta delovna mesta v državah članicah. [Sprememba 44]

(24)  Države članice in Komisija bi morale zagotavljati usklajevanje in dopolnjevanje in izkoristiti sinergije med ukrepi, podprtimi iz teh skladov z ESS+ in drugimi programi in instrumenti Unije, kot so Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Erasmus, Sklad za azil in migracije, Obzorje Evropa, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, program za digitalno Evropo, programa InvestEU, Ustvarjalna Evropa ali Evropska solidarnostna enota. [Sprememba 45]

(25)  V skladu s členom členoma 349 in 174 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994 so najbolj oddaljene regije in, severne redko poseljene regije upravičene in otoki upravičeni do posebnih ukrepov v okviru skupnih politik in programov EU. Zaradi trajnih omejitev te regijeKer te regije pestijo hude in trajne naravne omejitve, potrebujejo posebno podporo. [Sprememba 46]

(25a)  V skladu s členom 174 PDEU bi morale države članice in Komisija zagotoviti, da bo ESS+ prispeval k razvoju in izvajanju posebnih politik za odpravo omejitev in težav regij, ki so prikrajšane zaradi hudih in trajnih demografskih ovir, kot so regije, kjer prebivalstvo upada, in regije z nizko gostoto prebivalstva. [Sprememba 47]

(26)  Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki se podpirajo iz ESS+, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi akterji na zadevnih teritorialnih ravneh evropskimi institucijami, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in civilno družbo. Zato je bistveno, da države članice socialne partnerje in civilno družbo spodbujajo k sodelovanju v partnerstvu z regionalnimi in lokalnimi organi poskrbijo za smiselno sodelovanje socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe, organov za enakost, nacionalnih institucij za človekove pravice in drugih ustreznih ali reprezentativnih organizacij pri izvajanju ukrepov ESS+, in sicer od določanja prednostnih nalog operativnih programov do izvajanja, spremljanja in vrednotenja rezultatov in učinkov, kar je v skladu z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo v okviru deljenega upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sprejetim z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/2014(10). Poleg tega je zaradi zagotavljanja nediskriminacije in enakih možnosti nadvse pomembno, da so v vse faze vključeni tudi organi za enakost in nacionalne institucije za človekove pravice.. [Sprememba 48]

(26a)  Za dobro upravljanje in partnerstvo med organi za upravljanje in partnerji je treba učinkovito uporabljati gradnjo zmogljivosti za deležnike, ki bi jim države članice morale določiti ustrezen znesek sredstev ESS+. Ker naložba v institucionalne zmogljivosti in učinkovitost javne uprave ter javnih storitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni s ciljem reform ter boljšega upravljanja ni več vključena v operativni cilj ESS+ v okviru deljenega ukrepanja, ampak je bila vključena v program za podporo strukturnim reformam, morajo Komisija in države članice zagotoviti učinkovito usklajevanje med obema instrumentoma. [Sprememba 49]

(27)  Da bi se povečala odzivnost politik na socialne spremembe ter spodbujale in podpirale inovativne rešitve, tudi na lokalni ravni, je podpora socialnim inovacijam in socialnemu gospodarstvu ključnega pomena. Preskušanje in ocenjevanje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem sta pomembna za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS+. [Sprememba 50]

(27a)  Da bi v celoti izkoristili potencial medsektorskega sodelovanja in izboljšali sinergije in skladnost z drugimi področji politike ter dosegli splošne cilje ESS+, bi moral ESS+ podpirati inovativne ukrepe, ki s pomočjo športa in fizične dejavnosti ter kulture spodbujajo socialno vključenost, se borijo proti brezposelnosti mladih, zlasti v prikrajšanih skupinah, izboljšujejo socialno vključenost marginaliziranih skupin ter spodbujajo zdravje in preprečujejo bolezni. [Sprememba 51]

(28)  Države članice in Komisija bi morale zagotavljati, da ESS+ prispeva k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi v skladu s členom 8 PDEU, da bi se podprle enaka obravnava in enake možnosti spolov na vseh področjih, tudi glede udeležbe na trgu dela, zaposlitvenih pogojev in kariernega napredovanja. Zagotavljati bi morale tudi, da ESS+ spodbuja enake možnosti za vse brez diskriminacije v skladu s členom 10 PDEU ter Vidik spola bi bilo treba upoštevati v vseh izvajanih programih, in sicer med njihovo pripravo, izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem. Poleg tega bi moral zlasti ESS+ biti skladen s členom 21 Listine, ki določa, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti. Treba bi bilo prepovedati tudi vsakršno diskriminacijo na podlagi spolnih značilnosti ali spolne identitete in na podlagi državljanstva. Države članice in Komisija bi morale zagotavljati tudi, da ESS+ spodbuja enakopravno vključenost invalidov v družbo in prispeva k uresničevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, tudi v zvezi z izobraževanjem, delom, zaposlitvijo in splošno dostopnostjo. Ta načela bi bilo treba pravočasno in dosledno upoštevati v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah priprave, spremljanja, izvajanja in ocenjevanja programov, pri tem pa zagotoviti, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti. ESS+ bi moral spodbujati tudi prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno in presečno diskriminacijo. ESS+ ne bi smel podpirati nobenih ukrepov, ki prispevajo k segregaciji ali socialni izključenosti. Uredba (EU) nova uredba o skupnih določbah določa, da se morajo biti pravila o upravičenosti izdatkov skladna z Listino in da se določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere je treba določiti posebne določbe v zvezi s sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja. [Sprememba 52]

(28a)  Da bi bolje upoštevali podregionalne razlike, bi morali razmisliti o uporabi regionalnih kazalnikov. [Sprememba 53]

(28b)   ESS+ bi moral podpirati učenje jezikov za spodbujanje medsebojnega razumevanja in za ustvarjanje vključujoče družbe, tudi tako, da države članice širše sprejmejo orodja za jezikovno podporo beguncem, ki jih je oblikoval Svet Evrope. [Sprememba 54]

(29)  Za zmanjšanje upravnega bremena pri zbiranju podatkov bi morale države članice, kadar so taki podatki, ki so po možnosti razčlenjeni po spolu, na voljo v registrih, organom upravljanja omogočiti zbiranje podatkov iz registrov, ob tem pa upoštevati varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(11). Priporočljivo je spodbuditi nadaljnji elektronski prenos podatkov, da se pomaga zmanjšati upravno breme.[Sprememba 55]

(30)  Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe bi morali nacionalni upravljavci podatkov svoje naloge za namene te uredbe opravljati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

(31)  Socialno eksperimentiranje je projektno preskušanje manjšega obsega, ki omogoča zbiranje dokazov o izvedljivosti socialnih inovacij. Treba bi bilo omogočiti in spodbujati, da se zamisli preskusijo na lokalni ravni in da se izvedljive zamisli razvijejo v širšem obsegu – kjer je to ustrezno – ali prenesejo na druge kontekste v drugih kontekstih regijah ali državah članicah s finančno podporo iz ESS+, pa tudi iz drugih virov ali v kombinaciji z drugimi viri. [Sprememba 56]

(32)  ESS+ zajema določbe za uresničitev prostega gibanja delavcev brez diskriminacije z zagotavljanjem tesnega medsebojnega sodelovanja osrednjih javnih služb za zaposlovanje držav članic ter njihovega sodelovanja s Komisijo, Komisije in socialnih partnerjev. Evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje bi morala v sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujati boljše delovanje trgov dela z omogočanjem lažje čezmejne mobilnosti delavcev in večje preglednosti informacij o trgih dela. Področje uporabe ESS+ vključuje tudi razvijanje in podpiranje ciljno usmerjenih programov mobilnosti, ki so namenjeni zapolnitvi prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj. ESS+ zajema čezmejna partnerstva med regionalnimi javnimi službami za zaposlovanje in socialnimi partnerji ter njihovimi dejavnostmi za spodbujanje mobilnosti ter preglednost in vključevanje čezmejnih trgov dela prek informacij, nasvetov in posredovanja. V številnih obmejnih regijah imajo pomembno vlogo pri razvijanju pravega evropskega trga dela. [Sprememba 57]

(33)  Pomanjkanje dostopa mikropodjetij, socialnega gospodarstva in socialnih podjetij socialnega gospodarstva do financiranja je ena od glavnih ovir pri ustanavljanju podjetij, kar zlasti velja za osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Uredba o ESS+ zajema določbe, katerih namen je oblikovanje tržnega ekosistema za povečanje ponudbe financiranja in podpornih storitev za socialna podjetja socialnega gospodarstva in dostopa do njega njih ter zadovoljitev povpraševanja tistih, ki ga jih najbolj potrebujejo, predvsem pa brezposelnih, žensk in ranljivih oseb prikrajšani skupin, ki želijo ustanoviti ali razviti mikropodjetje. Ta cilj bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskim jamstvom v okviru razdelka politike za socialne naložbe in spretnosti sklada InvestEU. [Sprememba 58]

(33a)  Komisija bi morala na ravni Unije uvesti „evropski znak za socialno gospodarstvo“, ki se bo na podlagi jasnih meril uporabljal za socialna in solidarnostna podjetja, da se poudarijo njihove posebne značilnosti in socialni vpliv, poveča njihova prepoznavnost, spodbudijo naložbe, se olajša dostop do financiranja in enotnega trga za podjetja, ki so se pripravljena širiti znotraj države ali v druge države članice, pri čemer je treba upoštevati različne pravne oblike in okvire v sektorju in državah članicah. [Sprememba 59]

(34)  Akterji trga socialnih naložb, vključno s človekoljubnimi akterji, lahko imajo ključno vlogo pri doseganju vrste ciljev ESS+, saj ponujajo financiranje ter inovativne in dopolnjujoče pristope k boju proti socialni izključenosti in revščini, zmanjševanju brezposelnosti in prispevanju k ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov. Zato bi morali biti človekoljubni akterji, kot so fundacije in donatorji, po potrebi vključeni v ukrepe ESS+, če nimajo političnega ali socialnega programa, ki bi bil v navzkrižju z ideali Unije, in sicer zlasti v tiste ukrepe, katerih namen je razvijanje ekosistema trgov socialnih naložb. [Sprememba 60]

(34a)  Transnacionalno sodelovanje ima znatno dodano vrednost, zato bi ga morale podpirati vse države članice, razen v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju načela sorazmernosti. Prav tako je treba okrepiti vlogo Komisije pri omogočanju izmenjav izkušenj in pri usklajevanju izvajanja ustreznih pobud. [Sprememba 61]

(35)  V skladu s členom 168 PDEU je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi. Unija mora dopolnjevati in podpirati nacionalne zdravstvene politike, spodbujati sodelovanje med državami članicami in usklajevanje njihovih programov ob doslednem upoštevanju odgovornosti držav članic za opredeljevanje njihovih zdravstvenih politik ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva.

(35a)   Evropska komisija bi morala povečati sodelovanje držav članic in premalo zastopanih organizacij, tako da čim bolj zmanjša ovire za sodelovanje, vključno z upravnim bremenom za oddajo vlog za financiranje in prejemanje sredstev. [Sprememba 62]

(35b)   Eden od glavnih ciljev Unije je krepitev zdravstvenih sistemov s podporo digitalni preobrazbi zdravstvenega varstva in posvečanjem pozornosti pacientom ter z razvojem vzdržnega zdravstvenega informacijskega sistema in zagotavljanjem podpore nacionalnim reformam, da bi zagotovili bolj učinkovite, dostopne in odporne zdravstvene sisteme. [Sprememba 63]

(36)  Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost Treba si je nenehno prizadevati, da bi izpolnili zahteve iz člena 168 PDEU. Ohranjanje zdravja in aktivnosti vseh ljudi na nediskriminatoren način ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje, bodo pozitivno vplivali na zdravje, neenakosti v zdravju, kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne proračune. Podpora inovacijam, ki vplivajo na zdravje, vključno s socialnimi inovacijami, in njihovo priznavanje pomaga pri sprejemanju izziva vzdržnosti v zdravstvenem sektorju v okviru obvladovanja izzivov demografskih sprememb. Poleg tega so ukrepi za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja pomembni za doseganje „vključujoče rasti“. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju njihovih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“(12). [Sprememba 64]

(36a)  V skladu z opredelitvijo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je „zdravje stanje popolne fizične, duševne in družbene dobrobiti in ne zgolj stanje brez bolezni ali šibkosti“. Za izboljšanje zdravja prebivalstva v Uniji je bistveno, da poudarek ne leži le na fizičnem zdravju in socialni blaginji. Po podatkih SZO predstavljajo težave z duševnim zdravjem skoraj 40 % let, preživetih v invalidnosti. Težave z duševnim zdravjem imajo poleg tega širok razpon, so dolgotrajne in razlog za diskriminacijo ter znatno prispevajo k zdravstveni neenakosti. Tudi gospodarska kriza vpliva na dejavnike, ki so odločilni za duševno zdravje, saj se zaščitni dejavniki slabijo, dejavniki tveganja pa krepijo. [Sprememba 65]

(37)  Dokazi ter skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v sklepih Sveta z dne 2. junija 2006, bi morali podpirati postopke odločanja za načrtovanje in upravljanje inovativnih, učinkovitih in odpornih zdravstvenih sistemov, spodbujanje orodij za zagotavljanje univerzalnega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, usmerjenega v človeka, in s tem povezane oskrbe ter prostovoljno izvajanje dobrih praks v širšem obsegu. To vključuje storitve spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni v okviru osnovnega zdravstvenega varstva. [Sprememba 66]

(37a)  Predhodna programa ukrepov Unije na področju javnega zdravja (2003–2008) in na področju zdravja (2008–2013 ter 2014–2020), ki sta bila vzpostavljena s sklepoma št. 1786/2002/ES(13) in 1350/2007/ES(14) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbo (EU) št. 282/2014(15) Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: predhodna zdravstvena programa), sta bila pozitivno ocenjena, saj sta prispevala k pomembnemu razvoju in izboljšavam. Sklop ESS+ za zdravje bi moral temeljiti na dosežkih predhodnih programov zdravja. [Sprememba 67]

(37b)   Sklop ESS+ za zdravje bi moral predstavljati sredstvo za spodbujanje ukrepov na področjih, na katerih se kaže dodana vrednost Unije, ki jo je mogoče izkazati na podlagi naslednjega: izmenjava dobre prakse med državami članicami in med regijami; podpiranje mrež za izmenjavo znanja ali vzajemno učenje; spodbujanje kvalifikacije za zdravstvene delavce; obravnavanje čezmejnih nevarnosti za zmanjšanje tveganj in obvladovanje njihovih posledic; reševanje nekaterih vprašanj v zvezi z notranjim trgom, pri katerih ima Unija materialno legitimnost za zagotavljanje visokokakovostnih rešitev v vseh državah članicah; sprostitev inovacijskega potenciala v zdravstvu; ukrepi, ki bi lahko zagotovili sistem za primerljivo spremljanje, da se omogoči informirano odločanje na ravni Unije; izboljšanje učinkovitosti s preprečevanjem izgube sredstev zaradi podvajanja in z optimizacijo uporabe finančnih sredstev. [Sprememba 68]

(38)  Sklop ESS+ za zdravje bi moral prispevati k preprečevanju bolezni in zgodnjemu odkrivanju skozi celotno življenje državljanov Unije in ljudi, ki živijo v Uniji, ter spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobaka, kajenje in pasivno kajenje, škodljivo uživanje alkohola, okoljski dejavniki tveganja za zdravje, uživanje prepovedanih drog , škoda in zmanjšanje škode za zdravje zaradi uživanja drog, debelost in nezdrave prehranjevalne navade, tudi povezane z revščino, in telesna neaktivnost, in spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja, večjo seznanjenost z dejavniki tveganja, dobro oblikovane ukrepe na področju javnega zdravja za zmanjšanje bremena in vpliva okužb in nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, tudi s cepljenjem, na celotno zdravje skozi vse življenje ter tako dopolnjevati ukrepe držav članic v skladu z zadevnimi strategijami. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti zdravstvenemu izobraževanju, ker posameznikom in skupnostim pomaga izboljšati zdravje in znanje o tem ter vpliva na njihova stališča. Trenutne izzive na področju zdravja je mogoče učinkovito obravnavati samo s sodelovanjem na ravni Unije in stalnim ukrepanjem Unije na tem področju. Sklop ESS+ za zdravje bi moral podpirati izvajanje ustreznega prava Unije, vključevati učinkovite modele preprečevanja in ozaveščanja, ki dosegajo celotno prebivalstvo, inovativne tehnologije ter nove poslovne modele in rešitve, da bi prispeval k inovativnim, dostopnim, učinkovitim in vzdržnim zdravstvenim sistemom držav članic ter olajšal dostop do boljšega in varnejšega zdravstvenega varstva za evropske državljaneprebivalce Unije, ki živijo v urbanih območjih in na podeželju. [Sprememba 69]

(38a)   Za izvajanje ukrepov v sklopu za zdravje bi morala Evropska komisija podpreti ustanovitev usmerjevalnega odbora za zdravje. Poleg tega bi morala Komisija predlagati načine in metodologijo za usklajevanje z zdravjem povezanih ukrepov s procesom evropskega semestra, v okviru katerega se zdaj lahko priporočijo reforme zdravstvenih sistemov (in drugih socialnih dejavnikov zdravja) za večjo dostopnost in vzdržnost predpisov zdravstvenega varstva in socialne zaščite v državah članicah. [Sprememba 70]

(39)  Nenalezljive bolezni so vzrok za več kot 80 % primerov prezgodnje umrljivosti v Uniji, učinkovito preprečevanje pa vključuje več medsektorskih ukrepov in čezmejnih razsežnosti. Evropski parlament in Svet sta vzporedno poudarila potrebo po zmanjšanju javnozdravstvenih posledic resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, kot so nenadne skupne emisije v okolje in njegovo onesnaženje, nalezljive bolezni ter druge biološke, kemične, okoljske in neznane grožnje, in sicer s podpiranjem pripravljenosti in krepitvijo zmogljivosti odzivanja. [Sprememba 71]

(39a)   Stalne naložbe v inovativne pristope na ravni skupnosti za boj proti čezmejnim boleznim, kot so epidemije virusa HIV/aidsa, tuberkuloze in virusnega hepatitisa, so ključnega pomena, saj je socialna razsežnost teh bolezni pomemben dejavnik, ki vpliva na sposobnost za spopadanje z epidemijami teh bolezni v Uniji in sosednjih državah. Bolj ambiciozno politično vodstvo ter ustrezna tehnična in finančna sredstva za zagotavljanje trajnostnega regionalnega odziva na boj proti virusu HIV/aidsu, tuberkulozi in hepatitisu v Evropi bodo ključnega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v zvezi s temi bolezni. [Sprememba 72]

(40)  Za učinkovitost zdravstvenih sistemov in zdravje državljanov je treba zmanjšati breme odpornih okužb in okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter zagotoviti razpoložljivost učinkovitih antimikrobikov, hkrati pa zmanjšati njihovo uporabo in tako preprečevati antimikrobično odpornost. [Sprememba 73]

(41)  Komisija je nedavno predstavila predlog(16) o vrednotenju zdravstvenih tehnologij, da bi podprla sodelovanje na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij na ravni Unije, izboljšala razpoložljivost inovativnih zdravstvenih tehnologij za paciente po vsej Uniji, bolje izkoristila razpoložljive vire in izboljšala predvidljivosti poslovanja.

(42)  Glede na specifično naravo nekaterih ciljev, ki jih zajema sklop ESS+ za zdravje, in vrsto ukrepov pod tem sklopom so za izvajanje zadevnih dejavnosti najprimernejši pristojni organi držav članic ob dejavni podpori civilne družbe. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, in poleg njih po potrebi organizacije civilne družbe bi zato bilo treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena [195] [nove finančne uredbe], nepovratna sredstva takim organom pa dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov. [Sprememba 74]

(42a)   Da bi bil program za spremljanje neučinkovitosti in neustreznosti uspešnejši, bi morala Komisija izvajati in uporabljati specifične dejavnike za spremljanje posameznih programov in ukrepov, da bi zagotovila doseganje ciljev programov. [Sprememba 75]

(42b)   Program ESS+ bi moral odpravljati obstoječe ovire za udeležbo civilne družbe, na primer s poenostavitvijo prijavnih postopkov, omilitvijo finančnih meril, in sicer v nekaterih primerih z opustitvijo zahtevanega odstotka sofinanciranja, pa tudi z opolnomočenjem pacientov, njihovih organizacij in drugih deležnikov prek usposabljanja in izobraževanja. Cilj programa je tudi omogočiti delovanje mrež in organizacij civilne družbe na ravni Unije, ki prispevajo k doseganju njegovih ciljev, vključno z organizacijami na ravni Unije. [Sprememba 76]

(42c)   Med izvajanjem sklopa ESS+ za zdravje bi bilo treba spoštovati odgovornost držav članic, da določijo svojo zdravstveno politiko ter organizirajo in zagotavljajo zdravstvene storitve in zdravstveno oskrbo. Ob spoštovanju obveznosti iz Pogodb in vloge držav članic kot glavnih sogovornic v postopku odločanja v Uniji bi morali biti v sklop vključeni tudi pristojni organi na podnacionalni ravni, da bi prek njihovega sodelovanja v socialnih politikah v praksi zagotovili učinkovit in trajen učinek zdravstvene politike Unije. [Sprememba 77]

(43)  Evropske referenčne mreže so mreže izvajalcev zdravstvenega varstva po Evropi, ki obravnavajo redke bolezni, bolezni z nizko prevalenco in kompleksne bolezni in zdravstvena stanja, ki zahtevajo visoko specializirano zdravljenje ter združevanje znanja in virov. Evropske referenčne mreže kot mreže odobri odbor držav članic za evropske referenčne mreže v skladu s postopkom odobritve iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/287/EU(17). Navedene mreže bi zato bilo treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena [195] finančne uredbe, nepovratna sredstva takim mrežam pa dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.

(44)  Zdravstvena zakonodaja EU neposredno vpliva na življenje državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za zdravstvene proizvode in medicinske tehnologije (zdravila, medicinski pripomočki in snovi človeškega izvora) ter zakonodaja o tobaku, pacientovih pravicah pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje so bistveni za varovanje zdravja v EU. Pravno urejanje pa tudi izvajanje in izvrševanje morajo slediti napredku na področju inovacij in raziskav ter družbenim spremembah na tem področju, hkrati pa izpolnjevati zdravstvene cilje. Zato je treba stalno razvijati dokazno podlago, potrebno za izvajanje zakonodaje take znanstvene narave. Poleg tega imajo številni drugi pravni akti Unije velik vpliv na zdravje, na primer predpisi v zvezi z živili in njihovim označevanjem, onesnaževanjem zraka, endokrinimi motilci in pesticidi. V nekaterih primerih skupen vpliv dejavnikov tveganja za okolje ni jasno razviden, to pa lahko privede do nesprejemljivih tveganj za zdravje državljanov. [Sprememba 78]

(44a)   Uredba, ki vpliva na zdravje, pa tudi njeno izvajanje in izvrševanje bi morali slediti napredku na področju inovacij in raziskav ter družbenim spremembam na tem področju, hkrati pa morajo temeljiti na previdnostnem načelu, kot je zapisano v Pogodbah. Zato je treba stalno graditi zbirko dokazov, potrebno za izvajanje zakonodaje, ki je tako močno povezana z znanostjo. Da pa bi zagotovili možnost neodvisnega pregleda in tako ponovno pridobili zaupanje javnosti v postopke Unije, pa tudi, ker je zaradi narave teh dokazov njihova razpoložljivost v javnem interesu, je treba zagotoviti najvišjo raven preglednosti. [Sprememba 79]

(44b)   Z izzivi, povezani z zdravjem, se ne more spoprijeti zdravstveni sektor sam, saj je zdravstveno stanje odvisno od več dejavnikov zunaj njega. Kot je navedeno v Maastrichtski in Amsterdamski pogodbi, je torej upoštevanje zdravja v vseh politikah pomembno za sposobnost Unije, da se sooča s prihodnjimi izzivi. Vendar je eden od največjih izzivov, s katerimi se trenutno srečuje evropski zdravstveni sektor, ta, da bi se drugi sektorji zavedli vpliva svojih odločitev na zdravje in v svoje politike vključili obravnavo zdravja. Pomemben napredek na področju zdravja je bil doslej zabeležen v politikah sektorjev, kot so izobraževanje, promet, prehrana, kmetijstvo, delo ali načrtovanje. Na področju zdravja srca so na primer zabeležene pomembne izboljšave zaradi sprememb politik in predpisov v zvezi s kakovostjo živil, povečanjem telesne dejavnosti in zmanjšanjem kajenja. [Sprememba 80]

(45)  Da bi povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov na ravni Unije in mednarodni ravni, bi bilo treba za izvajanje sklopa za zdravje razviti sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in njihove specializirane agencije, zlasti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ter s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

(46)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 od proračunskih odhodkov EU nameni 25 % namenjenih podpiranju podnebnih ciljev in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Med pripravo in izvajanjem se bodo opredelili relevantni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni pri vmesni oceni. [Sprememba 81]

(47)  V skladu s členom [94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(18)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Program bo moral upoštevati posebne omejitve, s katerimi se srečujejo posamezniki in subjekti s sedežem na teh ozemljih, da se jim omogoči dejanski dostop do navedenih sklopov. [Sprememba 82]

(48)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko ob spoštovanju vseh ustreznih pravil in predpisov sodelujejo v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma s Sporazumom EGP, ki določa izvajanje programov, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba vključiti posebno določbo, da se odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. [Sprememba 83]

(49)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(19), Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95(20), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(21) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(22) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodi finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(23). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(50)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(50a)   Pomembno je zagotoviti gospodarno in pravično finančno upravljanje sklada, da bi se izvajal na kar najbolj jasen, učinkovit in uporabnikom prijazen način, hkrati pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost za vse udeležence. Ker se dejavnosti v okviru ESS+ izvajajo na podlagi deljenega upravljanja, države članice ne bi smele dodajati novih pravil ali jih sproti spreminjati, saj bi to otežilo uporabo sredstev za upravičence in bi lahko povzročilo zamude pri plačilu računov. [Sprememba 84]

(51)  Ker ciljev te uredbe, namreč krepitve učinkovitosti in pravičnosti trgov dela in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja, usposabljanja in usposabljanja oskrbe, spodbujanja socialnega vključevanja, enakih možnosti in zdravja ter zmanjševanja izkoreninjenja revščine, ter ukrepov pod sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. [Sprememba 85]

(52)  Za spremembo nekaterih nebistvenih delov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo in dopolnitvijo prilog o kazalnikih. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(24). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(53)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila v zvezi z modelom za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih bi bilo treba glede na naravo tega modela izvajati v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 4 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(25) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Del I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Evropski socialni sklad plus (ESS+). ESS+ zajema tri področja delovanja: sklop v okviru deljenega upravljanja, sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje.

V tej Uredbi so določeni cilji ESS+, proračun za obdobje 2021–2027, metode izvajanja, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja, ki dopolnjujejo splošna pravila iz Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah], ki veljajo za ESS+. [Sprememba 86]

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „spremljevalni ukrepi“ pomeni dejavnosti, ki se zagotavljajo poleg razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči z namenom odpravljanja socialne izključenosti in izkoreninjenja revščine, kot so napotitev na socialne storitve in psihološko podporo in zagotavljanje takih storitev, zagotavljanje ustreznih informacij o javnih storitvah ali svetovanje glede upravljanja proračuna gospodinjstva;

(2)  „pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je podpisnica sporazuma z Unijo, ki omogoča njeno sodelovanje v sklopih ESS+ za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje v skladu s členom 30;

(3)  „osnovna materialna pomoč“ pomeni blago, ki zadovoljuje osnovne potrebe osebe za dostojno življenje, kot so oblačila, higienski pripomočki, vključno z ženskimi higienskimi proizvodi, in šolske potrebščine;

(4)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(5)  „skupni kazalniki neposrednih rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke v štirih tednih od dneva, ko udeleženec zapusti operacijo (datum izstopa);

(6)  „skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke šest in dvanajst mesecev po tem, ko udeleženec zapusti operacijo;

(7)  „stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči“ pomeni dejanske stroške, ki jih ima z nakupom hrane in/ali osnovne materialne pomoči upravičenec in niso omejeni na ceno hrane in/ali osnovne materialne pomoči;

(7a)  „čezmejna partnerstva“ v sklopu za zaposlovanje in socialne inovacije pomenijo stalne strukture sodelovanja med javnimi službami za zaposlovanje, civilno družbo ali socialnimi partnerji v vsaj dveh državah članicah;

(8)  „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogroženo osebo ali osebe, ki prejemajo podporo iz člena 4(1)(xi);

(9)  „zdravstvena kriza“ pomeni kakršno koli krizo, ki običajno velja za nevarnost in ima zdravstveno razsežnost ter zaradi katere je potrebno nujno ukrepanje organov v negotovih razmerah;

(10)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti;

(11)  „mikrofinanciranje“ vključuje jamstva, mikroposojila, lastniški kapital in navidezni lastniški kapital skupaj s spremljajočimi storitvami za razvoj podjetij, kot so individualno svetovanje, usposabljanje in mentorstvo, ki so razširjeni na osebe in mikropodjetja, ki imajo težave pri dostopanju do posojila za namen poklicnih dejavnosti in/ali dejavnosti, ki ustvarjajo prihodke;

(12)  „mikropodjetje“ pomeni podjetje z manj kot 10 zaposlenimi in letnim prometom ali bilanco stanja, ki ne presega 2 000 000 EUR;

(13)  „najbolj ogrožene osebe“ pomeni fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, tudi otrok in brezdomcev, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmideležniki, pri čemer se preprečijo nasprotja interesov, ter katere odobrijo navedeni pristojni nacionalni organi in lahko zajemajo elemente, ki omogočajo osredotočanje na najbolj ogrožene osebe na nekaterih geografskih območjih;

(14)  „referenčna vrednost“ pomeni vrednost za določanje ciljev za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, ki temelji na obstoječih ali predhodnih podobnih ukrepih;

(15)  „socialno podjetje“ pomeni podjetje socialnega gospodarstva ne glede na pravno obliko, ali fizično osebo, ki:

(a)  ima v skladu s svojimi pravili, statuti ali drugimi pravnimi dokumenti, iz katerih lahko izhaja odgovornost na podlagi pravil države članice, kjer ima sedež, za glavni socialni cilj doseganje merljivih, pozitivnih socialnih, pa tudi okoljskih učinkov namesto ustvarjanja dobička za druge namene ter ki zagotavlja storitve ali izdelke, ki ustvarjajo socialni donos, in/ali uporablja metode proizvodnje izdelkov ali opravljanja storitev, ki izpolnjujejo socialne cilje;

(b)  svoje dobičke uporablja večino dobičkov ponovno vloži najprej in predvsem za v doseganje svojega glavnega socialnega cilja ter ima vnaprej določene postopke in pravila za kakršno koli razdelitev dobička, ki zagotavljajo, da taka razdelitev ne spodkopava glavnega socialnega cilja;

(c)  se upravlja podjetniško, demokratično, participativno, odgovorno in pregledno, predvsem z vključevanjem delavcev, strank in zainteresiranih stranideležnikov, na katere vplivajo njegove poslovne dejavnosti;

(15a)  „podjetje socialnega gospodarstva“ pomeni različne vrste podjetij in subjektov socialnega gospodarstva, kot so zadruge, vzajemne družbe, združenja, fundacije, socialna podjetja in druge oblike podjetij, ki jih urejajo zakoni posameznih držav članic in ki temeljijo na nadrejenosti posameznih in socialnih ciljev v odnosu do kapitala, demokratičnega upravljanja, solidarnosti in ponovnega vlaganja večine dobičkov ali presežkov;

(16)  „socialne inovacije“ pomeni dejavnosti, tudi skupne, ki imajo socialne cilje in uporabljajo sredstva socialne narave, ter zlasti tiste, ki se nanašajo na razvoj in uresničevanje novih zamisli (glede izdelkov, storitev, praks in modelov), ki hkrati izpolnjujejo socialne potrebe in ustvarjajo nove socialne odnose ali sodelovanje, tudi med javnostjo, organizacijami tretjega sektorja, kot so prostovoljne organizacije in organizacije skupnosti, in podjetji socialnega gospodarstva, s čimer so koristne za družbo in spodbujajo njeno zmožnost za ukrepanje;

(17)  „socialno eksperimentiranje“ pomeni ukrepe politike, ki ponujajo inovativne odgovore na socialne potrebe in se izvajajo v majhnem obsegu in v pogojih, ki omogočajo, da se njihov učinek izmeri, preden se izvedejo v drugih kontekstih, tudi v geografskem in sektorskem kontekstu, ali v širšem obsegu, če so rezultati prepričljivi;

(18)  „ključne kompetence“ pomeni znanje, spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo vsi posamezniki v katerem koli obdobju svojega življenja za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. Ključne kompetence so: pismenost; večjezičnost; matematična, naravoslovna, tehniška, umetniška in inženirska kompetenca; digitalna kompetenca; mediji; osebnostna, socialna in učna kompetenca; državljanska kompetenca; podjetnostna kompetenca; (med)kulturna zavest in izražanje ter kritično mišljenje;

(19)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Evropske unije;

(19a)  „prikrajšane skupine“ pomeni ciljne skupine z velikim deležem ljudi, ki se soočajo z revščino, diskriminacijo ali socialno izključenostjo oziroma jim to grozi, med drugim tudi etnične manjšine, kot so Romi, državljane tretjih držav, vključno z migranti, starejše osebe, otroke, starše samohranilce, invalide ali osebe s kroničnimi boleznimi;

(19b)  „vseživljenjsko učenje“ pomeni učenje v vseh oblikah (formalno, neformalno in priložnostno), ki poteka v vseh življenjskih obdobjih, vključno s predšolsko vzgojo, splošnim izobraževanjem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, visokošolskim izobraževanjem ter izobraževanjem odraslih, in katerega posledica je izboljšanje znanja, spretnosti, sposobnosti in možnosti za udeležbo v družbi.

2.  Opredelitve iz člena [2] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] se uporabljajo tudi za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

2a.  Opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) št. 2018/1046 se uporabljajo tudi za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. [Sprememba 87]

Člen 3

Splošni cilji in metode izvajanja

Cilj ESS+ je Unijo in države članice podpirati na nacionalni, regionalni in lokalni ravni podpira pri zagotavljanju vključujoče družbe, visokih stopenj zaposlenosti, pravične socialne zaščite ter usposobljene in odporne delovne sile, pripravljene na prihodnji svet dela, v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija razglasili 17. novembra 2017 kakovostnih zaposlitev, ustvarjanja delovnih mest, kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, enakih možnosti, izkoreninjanja revščine, tudi revščine otrok, socialne vključenosti, socialne kohezije, socialne zaščite ter usposobljene in odporne delovne sile, pripravljene na prihodnji svet dela.

ESS+ je skladen s Pogodbama Evropske unije in Listino ter izpolnjuje načela iz evropskega stebra socialnih pravic in s tem prispeva k ciljem Unije glede krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU in zavezi Unije in njenih držav članic, da bodo izpolnile cilje trajnostnega razvoja in zaveze, sprejete v okviru Pariškega sporazuma.

ESS+ podpira in dopolnjuje politike držav članic ter povečuje njihovo vrednost, da se zagotovijo enake možnosti, enak dostop do trga dela, pravični vseživljenjsko učenje, visokokakovostni delovni pogoji, socialna zaščita, vključevanje in vključevanje vključenost, izkoreninjenje revščine, tudi revščine otrok, vlaganje v otroke in mlade, nediskriminacija, enakost spolov, dostop do osnovnih storitev ter visoka raven varovanja zdravja ljudi.

Izvaja se:

(a)  v okviru deljenega upravljanja za del pomoči, ki ustreza specifičnim ciljem iz člena 4(1) („sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja“), in

(b)  v okviru neposrednega in posrednega upravljanja za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in 23 („sklop za zaposlovanje in socialne inovacije“), ter za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in (3) ter 26 („sklop za zdravje“). [Sprememba 88]

Člen 4

Specifični cilji

1.  ESS+ podpira naslednje specifične cilje na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja, mobilnosti, socialnega vključevanja, izkoreninjanja lakote in zdravja, s čimer prispeva tudi k cilju politike za „Bolj socialno Evropo – izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ iz člena [4] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah]:

(i)  izboljšanje dostopa do kakovostne zaposlitve za vse iskalce zaposlitve in aktivacijske ukrepe , zlasti posebne ukrepe za mlade, predvsem prek izvajanja jamstva za mlade, za in dolgotrajno brezposelne, ter gospodarsko neaktivne osebe in prikrajšane skupine s poudarkom na osebah, ki so najbolj oddaljene od trga dela, ter spodbujanje zaposlovanja, samozaposlovanja, podjetništva in socialnega gospodarstva;

(ii)  posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po spretnostih ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja, prehodov in mobilnosti na trgu dela;

(iii)  spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela in poklicnega napredovanja, spodbujanje načela enakega plačila za enako delo, boljše usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja s posebnim poudarkom na starših samohranilcih, vključno z dostopom do cenovno dostopnega, vključujočega in kakovostnega otroškega varstva, predšolske vzgoje, oskrbe starejših in drugih storitev oskrbe ter podpore; spodbujanje zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki odpravlja tveganja za zdravje in bolezen, prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe , poklicne preusmeritve ter aktivnega in zdravega staranja;

(iv)  povečanje kakovosti, možnosti za vključevanje in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se podpre pridobivanje ključnih kompetenc, vključno z s podjetniškimi in digitalnimi spretnostmi, priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, da se spodbudi e-vključevanje in olajša prehod iz izobraževanja v zaposlitev, da se upoštevajo socialne in gospodarske zahteve;

(v)  spodbujanje enakopravnega dostopa do kakovostnega visokokakovostnega, cenovno dostopnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine oskrbovalcev, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, vključno z olajševanjem obravnavanje zgodnjega opuščanja šolanja, spodbujanje uvedbe sistemov dualnega usposabljanja, vajeništva, učne mobilnosti za vse in dostopnosti za invalide;

(vi)  spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih spretnosti, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih spretnostih na podlagi potreb trga dela, olajševanje kariernih prehodov in spodbujanje poklicne mobilnosti in polne udeležbe v družbi;

(vii)  pospeševanje aktivnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine;

(viii)  spodbujanje dolgoročnega socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav in marginaliziranih skupnosti, kot so Romitudi migrantov;

(viiia)  boj proti diskriminaciji in spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, kot so Romi;

(ix)  krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, vzdržnih, dostopnih in cenovno ugodnih storitev, vključno s storitvami za dostop do stanovanj in storitvami zdravstvene oskrbe, usmerjene v posameznika, in z njimi povezane oskrbe; posodabljanje institucij socialne varnosti, javnih služb za zaposlovanje, sistemov socialne zaščite in socialne vključenosti, vključno s spodbujanjem dostopa do enake socialne zaščite, s posebnim poudarkom na otrocih in prikrajšanih skupinah ter najbolj ogroženih osebah; izboljšanje dostopnosti, tudi za invalide, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe;

(ixa)  izboljšanje dostopnosti za invalide, da se poveča njihovo vključevanje v zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje;

(x)  spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine in/ali socialne izključenosti ali živečih v takšnih razmerah, vključno z najbolj ogroženimi in otroki;

(xi)  odpravljanje materialne prikrajšanosti z zagotavljanjem hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi, da se zagotovi njihova socialna vključenost, s poudarkom na otrocih v ranljivem položaju.

2.  Z ukrepi, izvedenimi pod sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja za doseganje specifičnih ciljev iz odstavka 1, je namen ESS+ prispeva prispevati tudi k drugim ciljem politik iz člena [4] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah], zlasti glede:

1.  pametnejše Evrope z razvojem spretnosti za pametno specializacijo in spretnosti za ključne omogočitvene tehnologije, industrijsko tranzicijo, sektorskim sodelovanjem na področju spretnosti in podjetništva, usposabljanjem raziskovalcev, dejavnostmi mreženja in partnerstvi med visokošolskimi institucijami, institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja, raziskovalnimi in tehnološkimi središči, zdravstvenimi ustanovami ter podjetji in grozdi, podporo mikro, malim in srednjim podjetjem ter socialnemu gospodarstvu, pri čemer se upoštevajo zakoni in okviri socialnega gospodarstva, vzpostavljeni v državah članicah;

2.  bolj zelene, nizkoogljične Evrope prek izboljšanja sistemov izobraževanja in usposabljanja za prilagoditev spretnosti in kvalifikacij, ozaveščanja prebivalstva o trajnostnem razvoju in življenjskih slogih, izpopolnjevanja za vse, vključno z delovno silo, ustvarjanja novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z okoljem, podnebjem in energijo ter, krožnim gospodarstvom in biogospodarstvom.

2a.  Unije, ki je bližje državljanom, prek zmanjševanja revščine in ukrepov za socialno vključevanje, pri čemer se upoštevajo posebnosti mestnih, podeželskih in obalnih predelov za reševanje socialno-ekonomskih neenakosti v mestih in regijah;

2b.  v okviru sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ESS+ podpira razvoj, spremljanje izvajanja in ocenjevanje instrumentov, politik in ustrezne zakonodaje Unije ter spodbuja z dokazi podprto oblikovanje politike, socialne inovacije in socialni napredek v partnerstvu s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe ter javnimi in zasebnimi organi (posebni cilj 1); spodbuja pravično prostovoljno geografsko mobilnost delavcev ter povečuje zaposlitvene možnosti (posebni cilj 2); spodbuja zaposlovanje in socialno vključenost z večjo razpoložljivostjo in dostopnostjo mikrofinanciranja za mikropodjetja in podjetja socialnega gospodarstva, zlasti za ranljive osebe (specifični cilj 3);

3.  ESS+ pod sklopom za zdravje podpira spodbujanje prispeva k visoki ravni varovanja zdravja ljudi in preprečevanje preprečevanja bolezni, tudi s spodbujanjem telesnih dejavnosti in zdravstvenega izobraževanja, prispeva k učinkovitosti, dostopnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov ter k varnejšemu zdravstvenemu varstvu, zmanjšuje neenakosti v zdravju, zvišuje pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu, državljane ščiti pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, spodbuja preprečevanje bolezni in zgodnje odkrivanje ter spodbuja zdravje skozi celotno življenje ter krepi in podpira zdravstveno zakonodajo EU, tudi na področju zdravja okolja, in spodbuja vključevanje zdravja v vse politike. Zdravstvena politika Unije temelji na ciljih trajnostnega razvoja, da se zagotovi, da bodo Unija in države članice dosegle cilje trajnostnega razvoja 3, to je „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“. [Sprememba 89]

Člen 5

Proračun

1.  Skupna finančna sredstva za ESS+ za obdobje 2021–2027 znašajo 101 174 000 000 EUR 106 781 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (120 457 000 000 EUR v tekočih cenah).

2.  Del finančnih sredstev za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 100 000 000 000 EUR 105 686 000 000 EUR v tekočih cenah ali 88 646 194 590 EUR v cenah iz leta 2018iz leta 2018 (119 222 000 000 EUR v tekočih cenah), od česar se 200 000 000 EUR v tekočih cenah ali 175 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 dodeli za transnacionalno sodelovanje v podporo inovativnim rešitvam iz člena 23(i), 400 000 000 EUR 5 900 000 000 EUR se dodeli za ukrepe v okviru evropskega jamstva za otroke iz člena 10a, 400 000 000 EUR v tekočih cenah ali 376 928 934 EUR v cenah iz leta 2018 pa kot dodatno financiranje najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU in regijam na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

3.  Finančna sredstva za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje za obdobje 2021–2027 znašajo 1 174 000 000 EUR 1 095 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (1 234 000 000 EUR v tekočih cenah).

4.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 3 je:

(a)  761 000 000 EUR za izvajanje sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije675 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (761 000 000 EUR v tekočih cenah) za izvajanje sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije;

(b)  413 000 000 EUR 420 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (473 000 000 EUR v tekočih cenah ali 0,36 % večletnega finančnega okvira 2021–2027) za izvajanje sklopa za zdravje.

5.  Zneski iz odstavkov 3 in 4 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programov, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. [Sprememba 90]

Člen 6

Enakost spolov in enake možnosti ter nediskriminacija

1.  Pri vsem vseh programih, ki se izvajajo v sklopu ESS+ v okviru deljenega upravljanja, ter operacijah, ki se podpirajo iz sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, se zagotavlja enakost spolov na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov. Pri tem se spodbujajo podpirajo tudi posebni ukrepi, namenjeni povečanju udeležbe žensk v poklicnem življenju in njihovemu poklicnemu razvoju ter usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, spodbujajo enake možnosti za vse brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, zdravstvenega stanja, starosti ali spolne usmerjenosti, vključno z dostopnostjo invalidov, tudi v smislu informacijske in komunikacijske tehnologije, na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja, s čimer se krepi socialna vključenost in zmanjšujejo neenakosti.

2.  Države članice in Komisija poleg tega podpirajo posebne ciljno naravnane ukrepe za spodbujanje načel iz odstavka 1 pri katerem koli cilju ESS+, vključno s prehodom z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, in izboljšanje splošne dostopnosti invalidov. [Sprememba 91]

Del II

Izvajanje v okviru sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Poglavje I

Skupne določbe o načrtovanju

Člen 7

Usklajenost in tematska osredotočenost

1.  Države članice sredstva ESS+ v okviru deljenega upravljanja osredotočajo na ukrepe, ki obravnavajo izzive, opredeljene v njihovih nacionalnih programih reform, v okviru evropskega semestra in v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, ter upoštevajo načela in pravice evropskega stebra socialnih pravic, socialne kazalnike v okviru evropskega semestra in regionalne posebnosti ter s tem prispevajo k ciljem Unije iz člena 174 PDEU v zvezi s krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ki so popolnoma v skladu s Pariškim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja OZN. [Sprememba 92]

Države članice in po potrebi Komisija spodbujajo sinergije in zagotavljajo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med ESS+ in drugimi skladi, programi in instrumenti Unije, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, program InvestEU, Ustvarjalna Evropa, instrument za pravice in vrednote, Erasmus, Sklad za azil in migracije, okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov za obdobje po letu 2020 in program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo, in sicer tako v fazi načrtovanja kot med izvajanjem. Države članice in po potrebi Komisija izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, in zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi organi upravljanja, pristojnimi za izvajanje, da se dosežejo povezani pristopi, usklajeni in racionalizirani podporni ukrepi.

2.  Države članice dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obravnavanje izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, in v okviru evropskega semestra ter ki spadajo na področje uporabe ESS+ v skladu s členom 4 te uredbe.

3.  Države članice dodelijo vsaj 25 27 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifične cilje za področje politike socialnega vključevanja iz člena 4(1)(vii) do (xi), vključno s spodbujanjem socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav.

3a.  V okviru specifičnih ciljev za področje politike socialnega vključevanja iz člena 4(1)(vii) do (x) države članice dodelijo vsaj 5 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za ciljno usmerjene ukrepe, namenjene izvajanju evropskega jamstva za otroke, da se prispeva k enakemu dostopu otrok do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega varstva otrok, dostojnega bivališča in ustrezne prehrane.

4.  Države članice dodelijo vsaj 2 % poleg minimalne dodelitve vsaj 27 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifične cilje iz člena 4(1)(vii) do (x), dodelijo vsaj 3% svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifični cilj odpravljanja socialnega vključevanja najbolj ogroženih in/ali materialne prikrajšanosti iz točk (x) in (xi) člena 4(1).

V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sredstva, dodeljena za specifični cilj iz člena 4(1)(x) in usmerjena na najbolj ogrožene, upoštevajo za preverjanje skladnosti z minimalno dodelitvijo v višini vsaj 2 % iz prvega pododstavka tega odstavka.

5.  Države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 10 % 3% svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obdobje 2021–2025 za ciljno umerjene usmerjene ukrepe in strukturne reforme, ki podpirajo zaposlovanje mladih in prehod iz izobraževanja v zaposlitev, poti ponovnega vključevanja v izobraževanje ali usposabljanje ter izobraževanje druge priložnosti, zlasti pri izvajanju programov jamstva za mlade.

Države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, ali kadar delež teh mladih presega 15 %, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leta 2021–2025 v programskem obdobju zgoraj navedenim ukrepom in ukrepom strukturne reforme, pri čemer posebno pozornost namenijo bolj prizadetim regijam in upoštevajo razlike med njimi.

Pri načrtovanju sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 sredi obdobja v skladu s členom [14] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2024 presega povprečje Unije, ali kadar delež teh mladih presega 15 %, dodelijo vsaj 10 15 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 za te ukrepe ali ukrepe strukturne reforme.

Najbolj oddaljene regije, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega drugega in drugega tretjega pododstavka, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v svojih programih za ciljno usmerjene ukrepe iz prvega pododstavka. Ta dodelitev se upošteva za preverjanje skladnosti z minimalnim odstotkom na nacionalni ravni iz prvega in drugega pododstavka. Ta dodelitev ne nadomešča financiranja, potrebnega za infrastrukturo in razvoj najbolj oddaljenih regij.

Države članice pri izvajanju takih ukrepov dajejo prednost neaktivnim in dolgotrajno brezposelnim mladim ter uvedejo ciljno umerjene ukrepe za doseganje teh ljudi.

6.  Odstavki od 2 do 5 se ne uporabljajo za posebno dodatno dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

7.  Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za tehnično pomoč. [Sprememba 92]

Člen 7a

Spoštovanje temeljnih pravic

Države članice in Komisija pri izvajanju skladov zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino.

Morebitni stroški ukrepov, ki niso v skladu z Listino, po [členu 58(2)] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] in Delegirani uredbi (EU) št. 240/2014 niso upravičeni. [Sprememba 93]

Člen 8

Partnerstvo

1.  Vsaka V skladu s [členom 6] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] in Delegirano uredbo (EU) št. 240/2014 vsaka država članica v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi organi zagotovi ustrezno smiselno sodelovanje socialnih partnerjev in, organizacij civilne družbe, organov za enakost, nacionalnih institucij za človekove pravice in drugih ustreznih ali reprezentativnih organizacij pri načrtovanju in izvajanju politik zaposlovanja, izobraževanja socialnega vključevanja, nediskriminacije in socialne vključenosti ter pobud, ki se podpirajo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. To smiselno sodelovanje je vključujoče in dostopno invalidom.

2.  Države članice dodelijo ustrezen znesek vsaj 2 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v vsakem programu za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe na ravni Unije in nacionalni ravni v obliki usposabljanja, ukrepov mrežnega povezovanja in krepitve socialnega dialoga ter za dejavnosti, ki jih skupaj izvajajo socialni partnerji. [Sprememba 94]

Člen 9

Odpravljanje materialne prikrajšanosti

Sredstva iz člena 7(4) v zvezi s socialno vključenostjo najbolj ogroženih in/ali materialno prikrajšanostjo se načrtujejo v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ali programa. Stopnja sofinanciranja za to prednostno nalogo ali program je najmanj 85 %. [Sprememba 95]

Člen 10

Podpora za zaposlovanje mladih

Podpora v skladu s členom 7(5) se načrtuje v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ali programa ter je namenjena podpiranju specifičnega cilja iz člena 4(1)(i). [Sprememba 96]

Člen 10a

Podpora evropskemu jamstvu za otroke

Podpora v skladu s členom 7(3a) se načrtuje v okviru namenske prednostne naloge ali programa, ki odraža priporočilo Evropske komisije o vlaganju v otroke iz leta 2013. Podpira reševanje problema revščine in socialne izključenosti otrok v okviru specifičnih ciljev iz točk (vii) do (x) člena 4(1). [Sprememba 97]

Člen 11

Podpora za zadevna priporočila za posamezne države

Ukrepi za obravnavo izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države in okviru evropskega semestra, kot so določeni v členu 7(2), se načrtujejo v okviru ene ali več za to posebej namenjenih prednostnih nalog katerega koli od specifičnih ciljev iz člena 4(1). Države članice zagotavljajo dopolnjevanje, skladnost, usklajevanje in sinergije z evropskim stebrom socialnih pravic.

Zagotovi se zadostna prožnost na ravni organov upravljanja, da se določijo prednostne naloge in področja za naložbe ESS+ v skladu s posebnimi lokalnimi ali regionalnimi izzivi. [Sprememba 98]

Člen 11a

Celostni teritorialni razvoj

1.  ESS+ lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz [člena 4(2)] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah].

2.  Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESS+ izključno na podlagi obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 99]

Člen 11b

Transnacionalno sodelovanje

1.   Države članice lahko podpirajo ukrepe transnacionalnega sodelovanja v okviru posebej namenjene prednostne naloge.

2.  Ukrepi transnacionalnega sodelovanja se lahko načrtujejo v okviru katerega koli specifičnega cilja iz člena 4(1)(i) do (x).

3.  Najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja za take prednostne naloge. [Sprememba 100]

Poglavje II

Splošna podpora iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Člen 12

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(i) do (x) v okviru deljenega upravljanja („splošna podpora iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja“). Poleg tega se za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(xi) uporablja tudi člen 13. [Sprememba 101]

Člen 13

Inovativni ukrepi

1.  Države članice podpirajo ukrepe za socialne inovacije in/ali socialno eksperimentiranje ali krepijo, tudi tiste s socialno-ekonomskim elementom, pri čemer uporabljajo pristope od spodaj navzgor na podlagi partnerstev z javnimi organi, zasebnim sektorjem in civilno družbo, kot so lokalne akcijske skupine, ki oblikujejo in izvajajo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnostsocialnimi partnerji, podjetji socialnega gospodarstva, zasebnim sektorjem in civilno družbo.

1a.  Države članice v operativnih programih ali kasneje pri izvajanju opredelijo področja socialnih inovacij in socialnega eksperimentiranja, ki ustrezajo posebnim potrebam držav članic.

2.  Države članice lahko podpirajo razširjanje inovativnih pristopov, preskušenih v manjšem obsegu (socialne inovacije in socialno eksperimentiranje, tudi tiste s socialno-ekonomskim elementom) in razvitih pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije ter drugimi programi Unije.

3.  Inovativni ukrepi in pristopi se lahko načrtujejo v okviru katerega koli specifičnega cilja iz člena 4(1)(i) do (x).

4.  Vsaka država članica nameni vsaj eno prednostno nalogo za izvajanje odstavkov 1 ali 2 ali obeh. Najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja za take prednostne naloge. [Sprememba 102]

Člen 14

Upravičenost

1.  Poleg stroškov iz člena [58] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] v okviru splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja niso upravičeni naslednji stroški:

(a)  nakup zemljišč in nepremičnin ter zagotavljanje nakup infrastrukture ter

(b)  nakup pohištva, opreme in vozil, razen kadar je nakup nujno potreben za doseganje cilja operacije ali kadar so ti predmeti v celoti amortizirani ali kadar je nakup teh predmetov najbolj gospodarna možnost.

2.  Prispevki v naravi v obliki nadomestil ali plač, ki jih tretja oseba izplača udeležencem operacije, so lahko upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, če so prispevki v naravi v skladu z nacionalnimi pravili, vključno z računovodskimi pravili, in ne presegajo stroškov, ki jih krije tretja oseba.

3.  Posebna dodatna dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994, se uporabi za podporo pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4(1) te uredbe.

4.  Neposredni stroški osebja so upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. Če se uporablja kolektivna pogodba, se določijo v skladu s to pogodbo. Če se kolektivna pogodba ne uporablja, njihova višina ne presega 100 % običajnega plačila za zadevni poklic ali posebno strokovno znanje v državi članici ali regiji, kot kažejo podatki Eurostata in/ali dokumentirana utemeljitev, ki jo predloži zadevni organ upravljanja. [Sprememba 103]

Člen 15

Kazalniki in poročanje

1.  Programi, ki prejemajo splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, za spremljanje napredka pri izvajanju uporabljajo skupne kazalnike učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi I k tej uredbi ali v Prilogi IIa za ukrepe, usmerjene v socialno vključenost najbolj ogroženih v okviru člena 4(1)(x). Programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe in kazalnike za posamezne ukrepe.

2.  Izhodiščna vrednost za skupne kazalnike učinka in kazalnike učinka za posamezne programe se določi pri nič. Kadar je to relevantno za naravo podprtih operacij, se kumulativni količinsko opredeljeni mejniki in ciljne vrednosti za navedene kazalnike določijo v absolutnih številkah. Sporočene vrednosti za kazalnike učinka se izrazijo v absolutnih številkah.

3.  Referenčna vrednost za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, pri katerih sta bila določena kumulativni količinsko opredeljeni mejnik za leto 2024 in ciljna vrednost za leto 2029, se določi z uporabo najnovejših razpoložljivih podatkov ali drugih ustreznih virov informacij. Cilji za skupne kazalnike rezultatov se določijo v absolutnih številkah ali kot odstotek. Kazalniki rezultatov za posamezne programe in s tem povezani cilji se lahko izrazijo kvantitativno ali kvalitativno. Sporočene vrednosti za skupne kazalnike rezultatov se izrazijo v absolutnih številkah.

4.  Podatki o kazalnikih za udeležence se pošljejo šele, ko so na voljo vsi podatki, zahtevani v točki (1a) Priloge I v zvezi z navedenimi udeleženci.

4a.  Podatki iz odstavka 3 vključujejo oceno učinka na enakost spolov, da bi spremljali izvajanje programov ESS + v zvezi z enakostjo spolov, in so razčlenjeni po spolu.

5.  Ko so podatki na voljo v registrih ali enakovrednih virih, lahko države članice organom upravljanja in drugim organom, pristojnim za zbiranje podatkov, potrebno za spremljanje in ocenjevanje splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, omogočijo pridobitev navedenih podatkov iz registrov podatkov ali enakovrednih virov v skladu s členom 6(1)(c) in (e) Uredbe (EU) 2016/679.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi I in Prilogi IIa, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov. [Sprememba 104]

Poglavje III

Podpora iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti

Člen 16

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(xi).

Člen 17

Načela

1.  Podpora iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti se lahko uporablja zgolj za podporo razdeljevanju hrane in blaga, ki sta v skladu s pravom Unije o varnosti potrošniških izdelkov.

2.  Države članice in upravičenci izberejo hrano in/ali osnovno materialno pomoč na podlagi objektivnih meril, povezanih s potrebami najbolj ogroženih oseb. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količine živilskih odpadkov in plastike za enkratno uporabo. Po potrebi se pri izbiri hrane za razdeljevanje upošteva njen prispevek k uravnoteženi prehrani najbolj ogroženih oseb.

Hrana in/ali osnovna materialna pomoč se lahko zagotavljata neposredno najbolj ogroženim osebam ali posredno prek elektronskih kuponov ali kartic, če se lahko zamenjajo zgolj za hrano in/ali osnovno materialno pomoč iz člena 2(3) in ne nadomestijo obstoječih socialnih ugodnosti.

Hrana, ki se zagotavlja najbolj ogroženim osebam, se lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(26), če je to najbolj gospodarna možnost in ne odloži neupravičeno dobavljanja hrane najbolj ogroženim osebam.

Vsi zneski, ki izhajajo iz takih transakcij, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb, poleg zneskov, ki so programu že na voljo.

3.  Komisija in države članice zagotovijo, da pomoč, zagotovljena v okviru podpore iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti, spoštuje dostojanstvo in preprečuje stigmatizacijo najbolj ogroženih oseb.

4.  Dobavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči se lahko dopolni z napotitvijo na pristojne službe in drugimi spremljevalnimi ukrepi, katerih namen je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb. [Sprememba 105]

Člen 18

Vsebina prednostne naloge

Za prednostno nalogo v zvezi s podporo iz člena 4(1)(xi) se določijo:

(a)  vrsta podpore;

(b)  glavne ciljne skupine;

(c)  opis nacionalnih ali regionalnih programov podpore.

V primeru programov, omejenih na to vrsto podpore in povezano tehnično pomoč, prednostna naloga vključuje tudi merila za izbor operacij.

Člen 19

Upravičenost operacij

1.  Nakup hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ki se zagotavljata najbolj ogroženim osebam, lahko opravi upravičenec ali se opravi v njegovem imenu ali pa se hrana in/ali osnovna materialna pomoč upravičencu dasta brezplačno na voljo.

2.  Hrana in/ali osnovna materialna pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljujeta brezplačno.

Člen 20

Upravičenost izdatkov

1.  Upravičeni stroški za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti so:

(a)  stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči, vključno s stroški v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč končnim prejemnikom;

(b)  kadar prevoz hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki ju razdeljujejo končnim prejemnikom, ni zajet v točki (a), stroški, ki jih krije nabavni organ, v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do skladišč in/ali upravičencev ter stroški skladiščenja po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a) ali, v ustrezno utemeljenih primerih, dejansko nastali in plačani stroški;

(c)  upravni stroški, stroški prevoza in skladiščenja, ki jih krijejo upravičenci, vključeni v razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); ali 5 % stroškov vrednosti hrane, odpremljene v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(d)  stroški zbiranja, prevoza, skladiščenja in razdeljevanja donacij hrane ter neposredno povezanih dejavnosti ozaveščanja;

(e)  stroški spremljevalnih ukrepov, ki jih izvajajo upravičenci ali se izvajajo v njihovem imenu in jih prijavijo upravičenci, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a).

2.  Zmanjšanje upravičenih stroškov iz odstavka (1)(a) zaradi neizpolnjevanja veljavnega prava s strani organa, pristojnega za nakup hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ne privede do zmanjšanja upravičenih stroškov iz odstavka 1(c) in (e).

3.  Naslednji stroški niso upravičeni:

(a)  obresti na dolgove;

(b)  zagotavljanje nakup infrastrukture;

(c)  stroški rabljenega blaga zmanjšane kakovosti. [Sprememba 106]

Člen 21

Kazalniki in poročanje

1.  Za spremljanje napredka pri izvajanju se pri prednostnih nalogah za odpravljanje materialne prikrajšanosti uporabljajo skupni kazalniki učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi II k tej uredbi. Ti programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe.

2.  Določijo se referenčne vrednosti za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe. Zahteve glede poročanja so čim bolj enostavne.

3.  Organi upravljanja do 30. junija 2025 in 30. junija 2028 Komisiji poročajo o rezultatih strukturirane anonimne raziskave o končnih prejemnikih, izvedene predhodno leto in osredotočene tudi na njihove življenjske pogoje in naravo njihove materialne prikrajšanosti. Ta raziskava temelji na modelu, ki ga določi Komisija z izvedbenih aktom.

4.  Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, s katerim določi model, ki se uporabi za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 39(2).

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi II, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov. [Sprememba 107]

Člen 22

Revizija

Revizija operacij lahko zajema vse stopnje njihovega izvajanja in vse ravni distribucijske verige, z izjemo kontrole končnih prejemnikov, razen če ocena tveganja pokaže posebno tveganje nepravilnosti ali goljufije. Revizija operacij zajema več kontrol v zgodnjih fazah izvajanja, tako da se lahko sredstva v primeru tveganja goljufije prenesejo k drugim projektom. [Sprememba 108]

Del III

Izvajanje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja

Poglavje I

Posebna pravila za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 23

Operativni cilji

Sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ima naslednje operativne cilje:

(a)  razvijati primerjalno analitično znanje visoke kakovosti za zagotovitev, da politike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 4 temeljijo na trdnih dokazih ter ustrezajo potrebam, izzivom in pogojem v pridruženih državah;

(b)  pospeševati učinkovito in vključujočo izmenjavo informacij, vzajemno učenje, medsebojne strokovne preglede in dialog o politikah na področjih iz člena 4, da bi se pridruženim državam pomagalo pri sprejemanju ustreznih ukrepov politike;

(c)  podpirati socialno eksperimentiranje na področjih iz člena 4 ter krepiti zmogljivost zainteresiranih strani deležnikov za pripravo, oblikovanje in za izvajanje, prenos ali razširitev preskušenih inovacij socialne politike s posebnim poudarkom na spodbujanju krepitve lokalnih projektov, ki so jih razvila mesta, lokalni in regionalni organi, socialni partnerji, organizacije civilne družbe in socialno-ekonomski udeleženci na področju sprejema in socialnega vključevanja ter vključevanja državljanov tretjih držav;

(d)  razviti ter delodajalcem in iskalcem zaposlitve zagotavljati posebne podporne storitve za razvoj povezanih evropskih trgov dela, ki segajo od priprave pred zaposlitvijo do pomoči po zaposlitvi, da bi se zapolnila prosta delovna mesta v nekaterih sektorjih, poklicih, državah, obmejnih regijah ali za nekatere skupine (npr. ranljive osebe v ranljivih položajih);

(da)  podpirati čezmejna partnerstva med javnimi službami za zaposlovanje, civilno družbo in socialnimi partnerji za spodbujanje čezmejnega trga dela in čezmejne mobilnosti z ustreznimi pogoji;

(db)  podpirati zagotavljanje storitev EURES za zaposlovanje delavcev in njihovo razporejanje na kakovostna in trajnostna delovna mesta z uravnoteženjem ponudbe in povpraševanja po delovnih mestih, tudi s čezmejnimi partnerstvi;

(dc)  olajšati prostovoljno geografsko mobilnost delavcev z ustreznimi socialnimi pogoji in povečati zaposlitvene možnosti z razvojem visokokakovostnih in vključujočih trgov dela v Uniji, ki so odprti in dostopni za vse, ob spoštovanju pravic delavcev po vsej Uniji;

(e)  podpirati razvoj tržnega ekosistema, povezanega z zagotavljanjem mikrofinanciranja, pa tudi z razpoložljivostjo in dostopnostjo za mikropodjetja, podjetja socialnega gospodarstva in ranljive osebe v zagonski in razvojni fazi, zlasti takšna, ki zaposlujejo ranljive osebe v ranljivem položaju, vključno s prikrajšanimi skupinami;

(f)  podpirati mreženje na ravni Unije in dialog z zadevnimi zainteresiranimi stranmi deležniki ter med njimi na področjih iz člena 4 ter prispevati h krepitvi institucionalne zmogljivosti teh zainteresiranih strani sodelujočih deležnikov, vključno z javnimi službami za zaposlovanje, institucijami socialne varnosti, civilno družbo, mikrofinančnimi institucijami in institucijami, ki zagotavljajo financiranje socialnim podjetjem socialnega gospodarstva in socialnemu gospodarstvu;

(g)  podpirati razvoj socialnih podjetij socialnega gospodarstva in pojav trga socialnih naložb s spodbujanjem interakcij med javnim in zasebnim sektorjem ter udeležbe fundacij in človekoljubnih akterjev na navedenem trgu;

(h)  zagotavljati smernice za razvoj socialne infrastrukture (vključno s stanovanji, otroškim predšolsko vzgojo in varstvom, varstvom starejših, zahtevami glede dostopnosti, prehodom s storitev institucionalne oskrbe na storitve oskrbe v družini in skupnosti, vključno z zahtevami glede dostopnosti za invalide, otroškim varstvom, izobraževanjem in usposabljanjem, zdravstvom in dolgotrajno oskrbo) za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

(i)  podpirati transnacionalno sodelovanje za pospešitev prenosa inovativnih rešitev in njihovo lažjo razširitev, zlasti na področjih boja proti revščini, zaposlovanja, spretnosti in socialnega vključevanja, po vsej Evropi;

(j)  podpirati izvajanje zadevnih mednarodnih socialnih in delovnih standardov v okviru izkoriščanja globalizacije in zunanje razsežnosti politik Unije na področjih iz člena 4. [Sprememba 109]

Člen 23a

Tematska osredotočenost in financiranje

Del finančnih sredstev za sklop ESS + za zaposlovanje in socialne inovacije iz člena 5(4)(a) se v celotnem obdobju razporedi na specifične cilje, določene v členu 4(2b), v skladu z naslednjimi okvirnimi odstotnimi deleži:

(a)  55% za specifični cilj 1;

(b)  18% za specifični cilj 2;

(c)  18% za specifični cilj 3. [Sprememba 110]

Oddelek II

Upravičenost

Člen 24

Upravičeni ukrepi

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 4.

2.  Iz sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije se lahko podpirajo naslednji ukrepi:

(a)  analitične dejavnosti, vključno v odnosu do tretjih držav, zlasti:

(i)  raziskave, študije, statistični podatki, metodologije, klasifikacije, mikrosimulacije, kazalniki, podpora opazovalnim skupinam na evropski ravni in primerjalne analize;

(ii)  socialno eksperimentiranje za vrednotenje socialnih inovacij;

(iii)  spremljanje in ocenjevanje prenosa in uporabe prava Unije;

(b)  izvajanje politik, zlasti:

(i)  čezmejno partnerstvo in podporne storitve v čezmejnih regijah;

(ii)  ciljno usmerjen program mobilnosti delovne sile na ravni Unije za zapolnitev prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj;

(iii)  podpora za mikrofinanciranje in socialna podjetjapodjetja socialnega gospodarstva, vključno prek operacij mešanega financiranja, na primer asimetrična delitev tveganj ali zmanjšanje transakcijskih stroškov, ter podpora za razvoj socialne infrastrukture in spretnosti;

(iv)  podpora za transnacionalno sodelovanje in partnerstva za prenos in razširitev inovativnih rešitev;

(c)  krepitev zmogljivosti, zlasti:

(i)  mrež na ravni Unije na področjih iz člena 4(1);

(ii)  nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju sklopa;

(iii)  uprav sodelujočih držav, institucij socialne varnosti in služb za zaposlovanje, pristojnih za spodbujanje mobilnosti delovni sile, mikrofinančnih institucij in institucij, ki zagotavljajo financiranje socialnim podjetjem socialnega gospodarstva ali drugim akterjem socialnih naložb, ter mreženja;

(iv)  zainteresiranih strani socialnih partnerjev in deležnikov z namenom transnacionalnega sodelovanja;

(d)  dejavnosti komuniciranja in razširjanja informacij, zlasti:

(i)  vzajemno učenje prek izmenjave dobrih praks, inovativnih pristopov, rezultatov analitičnih dejavnosti, medsebojnih strokovnih pregledov in primerjalnih analiz;

(ii)  vodniki, poročila, informativno gradivo in medijska pokritost pobud na področjih iz člena 4(1);

(iii)  informacijski sistemi za razširjanje dokazov na področjih iz člena 4(1);

(iv)  prireditve, konference in seminarji, ki jih organizira predsedstvo Sveta tehnična in upravna pomoč za izvajanje programa dela, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, vključno s sistemi informacijske tehnologije. [Sprememba 111]

Člen 25

Upravičeni subjekti

1.  Poleg meril iz člena [197] finančne uredbe se za subjekte uporabljajo naslednja merila za upravičenost:

(a)  pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

(i)  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)  pridruženi državi;

(iii)  tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavkov 2 in 3;

(b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse , ali ustrezne mednarodne organizacije. [Sprememba 112]

2.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, so izjemoma upravičeni do udeležbe, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

3.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, načeloma krijejo stroške svoje udeležbe.

Člen 25a

Upravljanje

1.  Komisija se posvetuje z deležniki v Uniji, zlasti s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, o programih dela za zaposlovanje in socialne inovacije ter njihovih prednostnih nalogah, strateški usmeritvi in izvajanju.

2.  Komisija vzpostavi potrebne povezave z Odborom za zaposlovanje, Odborom za socialno zaščito, Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu, skupino generalnih direktorjev za delovne odnose in Svetovalnim odborom za prosto gibanje delavcev, da se zagotovi redno in ustrezno obveščanje teh odborov o napredku pri izvajanju teh programov. Komisija obvešča tudi druge odbore, ki se ukvarjajo s politikami, instrumenti in ukrepi, ki se nanašajo na sklop za zaposlovanje in socialne inovacije. [Sprememba 113]

Poglavje II

Posebne določbe za sklop za zdravje

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 26

Operativni cilji

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 4.

2.  Sklop za zdravje ima naslednje operativne cilje:

(-a)   podpirati strategijo Unije za javno zdravje, usmerjeno v:

(i)  podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za zaščito in okrepitev javnega zdravja ter

(ii)  uresničevanje poslanstva Unije glede zdravja v skladu s členom 168 PDEU, ki določa, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi; [Sprememba 114]

(a)  krepiti pripravljenost na krizo, krizno upravljanje in odzivanje v Uniji za zaščito državljanov pred čezmejnimi nevarnostmi obvladovanje čezmejnih nevarnosti za zdravje; [Sprememba 115]

(i)  sprejeti ukrepe za krepitev zmogljivosti za pripravljenost na krizo, krizno upravljanje in odzivanje;

(ii)  odzivati se na čezmejne nevarnosti za zdravje med krizo;

(iii)  podpirati laboratorijsko zmogljivosti;

(iv)  obravnavati antimikrobično odpornost;

(iva)   dobro zasnovani ukrepi na področju javnega zdravja za zmanjšanje bremena in učinka okužb in nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti; [Sprememba 116]

(ivb)   podpirati razvoj strokovnega znanja in orodij za učinkovito obveščanje o tveganjih; [Sprememba 117]

(b)  krepiti vlogo zdravstvenih sistemov;

(i)  vlagati v spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, tudi prek programov zdravstvene pismenosti in zdravstvenih izobraževalnih programov ter s spodbujanjem telesne dejavnosti; [Sprememba 118]

(ia)  vlagati v zgodnje odkrivanje in presejalne preglede; [Sprememba 119]

(ii)  podpirati digitalizacijo zdravstva in oskrbe, ki bo obravnavala potrebe in pomisleke pacientov in državljanov, zlasti z vzpostavitvijo povezav s programi, ki podpirajo medijsko pismenost in digitalno usposobljenost; [Sprememba 120]

(iia)   podpirati razvoj digitalnih javnih storitev na področju zdravstva; [Sprememba 121]

(iib)   krepiti varnost in kakovost zdravstvenih informacij; [Sprememba 122]

(iii)  podpirati razvoj vzdržnega, preglednega in dostopnega zdravstvenega informacijskega sistema Unije, ob zagotavljanju varstva zasebnih podatkov; [Sprememba 123]

(iv)  podpirati države članice pri prenosu in uporabi znanja, koristnega za nacionalne procese reform, katerih namen so učinkovitejši, dostopnejši, odpornejši, nediskriminatorni, vključujoči in odpornejši pravični zdravstveni sistemi, ki si prizadevajo za odpravo družbene neenakosti, ter boljše spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, s poudarkom na izzivih, opredeljenih v okviru evropskega semestra; to zajema tudi podporo visokokakovostnim nacionalnim registrom, ki bodo prav tako zagotavljali primerljive podatke; [Sprememba 124]

(v)  razvijati in izvajati pristope za odzivanje na prihodnje izzive zdravstvenih sistemov;

(va)   podpirati prehod na oskrbo, osredotočeno na osebo, zdravstvene in socialne službe na lokalni ravni in celovito oskrbo v skupnosti, zlasti s spodbujanjem organizacijskih modelov, ki temeljijo na medstrokovnem timskem delu in mreženju številnih deležnikov; [Sprememba 125]

(vb)   zagotoviti sodelovanje vseh pomembnih deležnikov pri navedenih ukrepih, če ustreza na nacionalni ravni ali na ravni Unije; [Sprememba 126]

(vc)   oblikovati in uporabiti orodje in strategije za preprečevanje in reševanje neenakosti na področju zdravja in spodbujati socialno vključenost, krepitev moči državljanov in udeležbo v skupnosti; [Sprememba 127]

(c)  podpirati zdravstveno zakonodajo Unije;

(i)  podpirati izvajanje zakonodaje o zdravilih, dostopu do teh proizvodov v vsej Uniji in medicinskih pripomočkih; [Sprememba 128]

(ii)  podpirati izvajanje zakonodaje Unije o vrednotenju zdravstvenih tehnologij; (27)

(iii)  spremljati in podpirati države članice pri izvajanju zakonodaje na področju snovi človeškega izvora;

(iv)  podpirati izvajanje tobačne zakonodaje;

(v)  podpirati izvajanje zakonodaje Unije na področju čezmejnega zdravstvenega varstva;

(vi)  podpirati znanstvena odbora Komisije „za varstvo potrošnikov“ ter „zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja“ oblikovanje pristopa „zdravje v vseh politikah“ in vzpostaviti postopke, na podlagi katerih se bodo posledice za zdravje obravnavale in upoštevale v vseh politikah; [Sprememba 129]

(ca)   podpirati spremljanje, izvajanje in krepitev druge zakonodaje in politik Unije, ki vplivajo na zdravje, da se zagotovi visoka raven zaščite zdravja ljudi, med drugim tistih politik, ki so povezane z/s:

(i)  onesnaženostjo zraka,

(ii)  endokrinimi motilci in drugimi kemikalijami s škodljivimi lastnostmi,

(iii)  ostanki pesticidov v hrani, vodi in zraku,

(iv)  hrano in označevanjem hrane, vključno s transmaščobnimi kislinami, označevanjem alkohola, aditivi in materiali, namenjenimi za stik z živili; [Sprememba 130]

(d)  podpirati integrirano delo (npr. evropske referenčne mreže, vrednotenje zdravstvenih tehnologij in izvajanje dobrih praks za spodbujanje zdravja, preprečevanje in obvladovanje bolezni);

(i)  še nadalje podpirati evropske referenčne mreže;

(ii)  podpirati razvoj sodelovanja in krepitve zmogljivosti glede vrednotenja zdravstvenih tehnologij pri pripravi novih usklajenih pravil; [Sprememba 131]

(iii)  podpirati izvajanje dobrih praks za inovacije na področju javnega zdravja;

(iiia)   podpirati izvajanje programov in najboljše prakse na področju izobraževanja o spolnem in reproduktivnem zdravju in kampanj, namenjenih mladim; [Sprememba 132]

(iiib)   podpirati organizacije civilne družbe na ravni Unije, ki delujejo na področju zdravja in z zdravjem povezanih vprašanj; [Sprememba 133]

(iiic)  podpirati ustanovitev usmerjevalnega odbora za zdravje za izvajanje ukrepov v okviru sklopa za zdravje. [Sprememba 134]

Oddelek II

Upravičenost

Člen 27

Upravičeni ukrepi

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, povezani z zdravjem, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3, 4 in 26. [Sprememba 135]

2.  Iz sklopa za zdravje se lahko podpirajo naslednji ukrepi:

(a)  analitične dejavnosti, zlasti:

(i)  raziskave, študije, zbiranje podatkov, metodologije, klasifikacije, mikrosimulacije, kazalniki in primerjalne analize;

(ia)   dejavnosti, namenjene spremljanju skupnih vplivov okoljskih dejavnikov tveganja na zdravje, tudi tistih, ki izhajajo iz kontaminantov v hrani, vodi in drugih virih; [Sprememba 136]

(ib)   dejavnosti za spremljanje vpliva prava Unije na zdravje, na primer farmakovigilanca ipd.; [Sprememba 137]

(ii)  spremljanje in ocenjevanje prenosa in uporabe prava Unije;

Dokončni rezultati analitične dejavnosti se dajo na voljo javnosti; [Sprememba 138]

(b)  izvajanje politik, zlasti:

(i)  čezmejno sodelovanje in partnerstva, vključno v čezmejnih regijah in tudi v povezavi s kontaminacijo zraka in drugo okoljsko čezmejno kontaminacijo; [Sprememba 139]

(ii)  podpora za transnacionalno sodelovanje in partnerstva za prenos in razširitev inovativnih rešitev;

(iii)  vaje za pripravljenost na zdravstveno krizo;

(c)  krepitev zmogljivosti, zlasti:

(i)  prek izmenjave, prenosa, prilagajanja in uvajanja dobrih praks z uveljavljeno dodano vrednostjo na ravni Unije med državami članicami; [Sprememba 140]

(ii)  mrež na ravni EU na področjih iz člena 26, neprekinjeno in trajnostno, ob zagotavljanju prisotnosti dejavne civilne družbe na ravni Unije; [Sprememba 141]

(iii)  prek podpore za uvajanje, uporabo in vzdrževanje infrastrukture IT za izmenjavo podatkov;

(iv)  regionalnih, podnacionalnih in nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju programa; [Sprememba 142]

(v)  zainteresiranih strani z namenom transnacionalnega sodelovanja;

(vi)  prek pomoči v sodelovanju s tretjimi državami;

(vii)  prek nabave blaga in storitev v primeru zdravstvene krize;

(d)  dejavnosti komuniciranja in razširjanja informacij, zlasti:

(i)  vzajemno učenje prek izmenjave dobrih praks, inovativnih pristopov, rezultatov analitičnih dejavnosti, medsebojnih strokovnih pregledov in primerjalnih analiz;

(ii)  vodniki, poročila, informativno gradivo in medijska pokritost pobud na področjih iz člena 26;

(iii)  informacijski sistemi za razširjanje dokazov na področjih iz člena 26;

(iv)  prireditve in zadevni pripravljalni ukrepi, konference in seminarji, ki jih organizira predsedstvo Sveta.

3.  Ukrepi iz drugega odstavka so upravičeni samo, če podpirajo ustvarjanje ekonomije obsega, izboljševanje pripravljenosti na krizo in uvajanje opredeljenih dobrih praks z visoko dodano vrednostjo ali so namenjeni zagotavljanju, da se pravila Unije na področjih iz člena 26(3) izvajajo, izvršujejo, ocenjujejo in pregledujejo, kadar je to potrebno.

Člen 28

Upravičeni subjekti in stroški

1.  Poleg meril iz člena 197 finančne uredbe se za subjekte uporabljajo naslednja merila za upravičenost:

(a)  pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

(i)  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)  pridruženi državi;

(iii)  tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavkov 3 in 4;

(b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije;

2.  Fizične osebe niso upravičene.

3.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, so izjemoma upravičeni do udeležbe, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

4.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, načeloma krijejo stroške svoje udeležbe.

5.  V izjemnih primerih, med krizo zaradi resne čezmejne nevarnosti za zdravje, kot je določena v Sklepu št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta(28), se lahko stroški, nastali v nepridruženih državah, izjemoma štejejo za upravičene, če so ustrezno utemeljeni z razlogi preprečevanja širjenja tveganja za varovanje zdravja državljanov EU.

Člen 29

Upravljanje

Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in upravljanje nenalezljivih bolezni ali drugi zadevni strokovni skupini Komisije ali podobnih telesih, kot so strokovna združenja v sektorju zdravstva, posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za sklop za zdravje, in njihovih prednostnih nalogah, strateških usmeritvah in izvajanju pa tudi o vidiku zdravstvene politike drugih politik in podpornih mehanizmih, s čimer povečuje njihovo skupno usklajevanje in dodano vrednost. Z močnim političnim vodstvom in ustrezno upravljalno strukturo, ki bo namenjena zdravstvu, bomo zagotovili, da bosta zdravstveno varstvo in spodbujanje zdravja zagotovljena v vseh portfeljih Komisije, v skladu s členom 168(1) PDEU. [Sprememba 143]

Člen 29a

Usmerjevalni odbor za zdravje

1.  Komisija ustanovi usmerjevalni odbor za zdravje (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalni odbor) za izvajanje ukrepov v okviru sklopa za zdravje.

2.  Usmerjevalni odbor predvsem z usklajevanjem in sodelovanjem, spodbujanjem vključevanja pacientov in družbe ter zagotavljanjem znanstvenih mnenj in priporočil vzpostavlja sinergije med sklopom za zdravje in drugimi programi, ki vključujejo razsežnost zdravja. S svojim delovanjem zagotavlja zdravstvene ukrepe, usmerjene v vrednost, vzdržnost, boljše zdravstvene rešitve, spodbujanje dostopa in zmanjšanje neenakosti na področju zdravja.

3.  Usmerjevalni odbor zagotavlja celovito strategijo in usmerjanje pri razvoju delovnih načrtov v okviru sklopa za zdravje.

4.  Usmerjevalni odbor je skupina neodvisnih deležnikov, ki jo sestavljajo akterji iz pomembnih sektorjev na področju javnega zdravja in dobrega počutja, v kateri sodelujejo predstavniki regij in lokalnih zdravstvenih organov, predstavniki pacientov in državljani.

5.  Usmerjevalni odbor sestavlja 15–20 oseb na visoki ravni, izbranih iz različnih disciplin in dejavnosti, navedenih v odstavku 4. Člane usmerjevalnega odbora imenuje Komisija po javnem razpisu za imenovanje ali za prijavo interesa ali oboje.

6.  Predsedujočega usmerjevalnemu odboru med svojimi člani imenuje Komisija.

7.  Usmerjevalni odbor:

(a)  zagotavlja prispevek k letnim delovnim načrtom za sklop za zdravje na predlog Komisije;

(b)  izdela načrt za usmerjanje usklajevanja in sodelovanja med sklopom za zdravje in drugimi programi, ki vključujejo razsežnost zdravja.

Z načrtom se zagotavljata prepoznavnost in usklajevanje vseh obstoječih finančnih mehanizmov, pomembnih za zdravje, ter podpora usklajevanju in sodelovanju. [Sprememba 144]

Člen 29b

Mednarodno sodelovanje

Da bi povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov na ravni Unije in mednarodni ravni, začne Komisija za izvajanje sklopa za zdravje sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in njihove specializirane agencije, zlasti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ter s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). [Sprememba 145]

Poglavje III

Skupna pravila, ki se uporabljajo za sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje

Člen 30

Udeležba tretjih držav, pridruženih sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje

1.  V sklopih za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje lahko sodelujejo naslednje pridružene države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)  tretje države, v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema njihovo udeležbo v sklopu, če sporazum:

(i)  zagotavlja pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;

(ii)  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe ali sklope programov ter njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];

(iii)  tretji državi ne podeljuje pooblastila za odločanje o sklopu;

(iv)  jamči za pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

2.  Poleg tega lahko v sklopu za zdravje sodelujejo tudi države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami.

Člen 31

Oblike financiranja EU in metode izvajanja

1.  Iz sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil, prispevkov in prostovoljnih plačil mednarodnim organizacijam, katerih članica je Unija ali s katerimi Unija sodeluje. [Sprememba 146]

2.  Sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se izvajata neposredno v skladu s finančno uredbo ali posredno z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe

Komisijo za ocenjevanje iz člena [150] finančne uredbe lahko pri dodeljevanju nepovratnih sredstev sestavljajo zunanji strokovnjaki.

3.  Operacije mešanega financiranja pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.

4.  Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo za financiranje ukrepov z jasno dodano vrednostjo Unije, ki jih sofinancirajo pristojni organi, odgovorni za zdravje v državah članicah ali v tretjih državah, pridruženih programu, ali organi javnega sektorja in nevladni organi, ki delujejo individualno ali kot mreža in imajo pooblastila navedenih pristojnih organov.

5.  Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo evropskim referenčnim mrežam, ki jih kot mreže odobri odbor držav članic za evropske referenčne mreže v skladu s postopkom odobritve iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/287/EU o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o ustanavljanju in vrednotenju takih mrež.

Člen 32

Program dela in usklajevanje

Sklopa za zaposlovanje in inovacije ter zdravje se izvajata s programi Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 38, da bi se z oblikovanjem programov dela iz člena [108] finančne uredbe dopolnila sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje. V teh programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. [Sprememba 147]

Komisija spodbuja sinergije in zagotavlja učinkovito usklajevanje med sklopom ESS+ za zdravje in programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo.

Člen 33

Spremljanje in poročanje

1.  Določijo se kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka sklopov pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4 ter operativnih ciljev iz členov 23 in 26.

2.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja sklopov in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je smiselno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za dopolnitev ali spremembo kazalnikov v Prilogi prilogah IIb in III, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju sklopov.

3a.  Komisija za namene rednega spremljanja sklopov in morebitnih prilagoditev, potrebnih za njihovo politiko in prednostne naloge financiranja, pripravi prvo kvalitativno in kvantitativno poročilo o spremljanju, ki zajema prvo leto, in zatem tri poročila, ki zajemajo zaporedna dvoletna obdobja, ter ta poročila predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročila se v vednost predložijo tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. V poročilih so navedeni rezultati sklopov in v kakšni meri se je pri njihovih dejavnostih upoštevalo načelo enakosti moških in žensk in vključevanja enakosti spolov ter kako se je obravnavalo vprašanje protidiskriminacije, vključno z vprašanji dostopnosti. Da bi povečali preglednost sklopov, se poročila objavijo. [Sprememba 148]

Člen 34

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu v skladu s sklepom na podlagi mednarodnega sporazuma, tretja država odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013.

Člen 35

Ocenjevanje

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.  Vmesna ocena sklopov se lahko Komisija do 31. decembra 2024 opravi , ko je na voljo dovolj informacij o njihovem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja sklopov. vmesno oceno sklopov, da se:

(a)  kvalitativno in kvantitativno izmeri doseženi napredek pri uresničevanju ciljev sklopa;

(b)  obravnava socialno okolje v Uniji in morebitne večje spremembe, uvedene s pravom Unije;

c)  ugotovi, ali so bila sredstva sklopov učinkovito uporabljena, in oceni njihova dodana vrednost za Unijo.

Rezultati vmesne ocene se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 5, Komisija opravi končno oceno sklopov.

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 149]

Člen 36

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

Člen 37

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih in učinkovitih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter njunimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, prispevajo tudi k institucionalnemu h komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz členov 4, 23 in 26. [Sprememba 150]

Del IV

Končne določbe

Člen 38

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 15(6), 21(5)), 32 in 33(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.  Prenos pooblastila iz členov 15(6), 21(5)), 32 in 33(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 15(6), 21(5)), 32 in 33(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 151]

Člen 39

Postopek v odboru za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja

1.  Komisiji pomaga odbor iz člena [109(1)] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah].

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 40

Odbor iz člena 163 PDEU

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 163 PDEU (v nadaljnjem besedilu: odbor ESS+).

2.  Vsaka država članica za največ sedem let imenuje po enega vladnega predstavnika, enega predstavnika organizacij delavcev, enega predstavnika organizacij delodajalcev, enega predstavnika civilne družbe, enega predstavnika organov za enakost ali drugih neodvisnih institucij za človekove pravice v skladu s [členom 6(1)(c)] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] in enega namestnika za vsakega člana. V odsotnosti člana ima namestnik samodejno pravico sodelovati v postopkih.

3.  Odbor ESS+ ima po enega predstavnika iz vsake organizacije, ki zastopa organizacije delavcev in organizacije delodajalcev ter organizacije civilne družbe na ravni Unije.

3a.  Obor ESS + lahko povabi predstavnike Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada.

3b.  V odboru ESS+ se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov in ustrezna zastopanost manjšin ter drugih izključenih skupin.

4.  Z odborom ESS+ se opravi posvetovanje o načrtovani uporabi tehnične pomoči v primeru podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja pa tudi o drugih vprašanjih, ki vplivajo na izvajanje strategij na ravni Unije, relevantnih za ESS+.

5.  Odbor ESS+ lahko poda mnenja o:

(a)  vprašanjih v zvezi s prispevkom ESS+ za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, vključno s priporočili za posamezne države in prednostnimi nalogami iz evropskega semestra (nacionalni programi reform itd.);

(b)  vprašanjih glede Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah], relevantnih za ESS+;

(c)  vprašanjih v zvezi z ESS+, ki mu jih predloži Komisija in ki niso vprašanja iz odstavka 4.

Mnenja odbora ESS+ se sprejmejo z absolutno večino veljavno oddanih glasov in se posredujejo v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Komisija odbor ESS+ obvesti, na kakšen način je upoštevala njegova mnenja.

6.  Odbor ESS+ lahko ustanovi delovne skupine za vsakega od sklopov ESS+. [Sprememba 152]

Člen 41

Prehodne določbe za ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(29), Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(30) ali kateri koli akt, sprejet na podlagi navedenih uredb, se še naprej uporabljajo za programe in operacije, ki so podprti iz Evropskega socialnega sklada ter Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v programskem obdobju 2014–2020.

Člen 42

Prehodne določbe za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje

1.  Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(31) ter Uredba (EU) št. 282/2014 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2021.

2.  Finančna sredstva za sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med ESS+ in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnih programov: Programa Evropske Unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter programa za ukrepe Unije na področju zdravja.

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 5(6) [tehnična in upravna pomoč], da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

4.  Vrnjena sredstva iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih s Programom za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI 2014–2020), se lahko vložijo v finančne instrumente „socialnega razdelka“ sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) xxx/xxx.

Člen 43

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I(32)

Skupni kazalniki za splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Vsi osebni podatki se razčlenijo po spolu (ženski, moški, „nebinarni“). Če nekateri rezultati niso možni razpoložljivi, podatkov za take rezultate ni treba zbirati in sporočati. Občutljivi osebni podatki se lahko preučijo anonimno.

(1)  Skupni kazalniki učinka glede operacij, namenjenih osebam:

(1a)  Skupni kazalniki učinka za udeležence

–  Skupni kazalniki učinka za udeležence so:

–  brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi*,

–  dolgotrajno brezposelni*,

–  neaktivni*,

–  zaposleni, vključno s samozaposlenimi*,

–  tisti, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET)*,

–  otroci, mlajši od 30 18 let*,

–  mladi, stari od 18 do 29 let*,

–  starejši od 54 let*,

–  z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj (ISCED 0–2)*,

–  z višjo sekundarno (ISCED 3) ali posekundarno izobrazbo (ISCED 4)*,

–  s terciarno izobrazbo (ISCED 5 do 8)*.

Skupno število udeležencev se izračuna samodejno na podlagi skupnih kazalnikov učinka v zvezi z zaposlitvenim statusom.

(1b)  Ostali skupni kazalniki učinka

Če se podatki za te kazalnike ne zbirajo iz registrov podatkov, se lahko vrednosti za te kazalnike določijo na podlagi informiranih ocen upravičencev. Udeleženci podatke vedno zagotovijo prostovoljno.

–  udeleženci, ki so invalidi**,

–  udeleženci, mlajši od 18 let*,

–  državljani tretjih držav*,

–  udeleženci tujega porekla*,

–  manjšine (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi ki niso iz romske skupnosti)**,

–  udeleženci iz romske skupnosti**,

–  brezdomci ali prizadeti zaradi izključenosti s stanovanjskega trga*,

–  udeleženci s podeželskih območij*,

–  udeleženci z geografskih območij z visoko stopnjo revščine in socialne izključenosti*,

–  udeleženci, ki preidejo iz institucionalne v družinsko oskrbo in oskrbo na ravni skupnosti**.

(2)  Skupni kazalniki učinka za subjekte so:

–  število podprtih javnih uprav ali javnih služb na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;

–  število podprtih mikro, malih in srednjih podjetij (vključno z zadrugami in socialnimi podjetji).

(3)  Skupni kazalniki neposrednih rezultatov za udeležence so:

–  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja iščejo zaposlitev*,

–  udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja vključeni v izobraževanje ali usposabljanje*,

–  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja pridobijo kvalifikacijo*,

–  udeleženci, ki imajo po zaključku sodelovanja zaposlitev (vključno s samozaposlitvijo)*.

(4)  Skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov za udeležence:

–  udeleženci, ki imajo šest in dvanajst mesecev po zaključku sodelovanja zaposlitev (vključno s samozaposlitvijo)*,

–  udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela šest in dvanajst mesecev po zaključku sodelovanja*.

Minimalna zahteva je, da se ti podatki zbirajo na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev pri vsakem specifičnem cilju. Notranja veljavnost vzorca se zagotovi tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni specifičnega cilja. [Sprememba 153]

PRILOGA II

Skupni kazalniki za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti

(1)  Kazalniki učinka

(a)  Skupna denarna vrednost razdeljene hrane in blaga

(i)  skupna vrednost pomoči v hrani;

(ia)  skupna denarna vrednost hrane za otroke;

(ib)  skupna denarna vrednost hrane za brezdomce;

(ic)  skupna denarna vrednost hrane za ostale ciljne skupine;

(ii)  skupna vrednost razdeljenega blaga;

(iia)  skupna denarna vrednost blaga za otroke;

(iib)  skupna denarna vrednost blaga za brezdomce;

(iic)  skupna denarna vrednost blaga za ostale ciljne skupine;

(b)  skupna količina razdeljene pomoči v hrani (v tonah).

Od tega(33):

(a)  (a) delež hrane, za katero so bili iz programa plačani le prevoz, razdeljevanje in skladiščenje (v %);

(b)  (b) delež hrane, ki se sofinancira iz ESS+, glede na skupno količino hrane, razdeljene upravičencem (v %).

(2)  Skupni kazalniki rezultatov(34)

Število končnih prejemnikov pomoči v hrani

–  število otrok, mlajših od 18 let;

–  število mladih v starosti 18–29 let;

–  število končnih prejemnikov, starejših od 54 let;

–  število končnih prejemnikov, ki so invalidi;

–  število državljanov tretjih držav;

–  število končnih prejemnikov tujega porekla in pripadnikov manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi ki niso iz romske skupnosti);

–  udeleženci iz romske skupnosti;

–  število brezdomnih končnih prejemkov ali končnih prejemnikov, prizadetih zaradi izključenosti s stanovanjskega trga.

Število končnih prejemnikov materialne pomoči

–  število otrok, mlajših od 18 let;

–  število mladih v starosti 18–29 let;

–  število končnih prejemnikov, starejših od 54 let;

–  število končnih prejemnikov, ki so invalidi;

–  število državljanov tretjih držav;

–  število končnih prejemnikov tujega porekla in pripadnikov manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi ki niso iz romske skupnosti);

–  udeleženci iz romske skupnosti;

–  število brezdomnih končnih prejemkov ali končnih prejemnikov, prizadetih zaradi izključenosti s stanovanjskega trga. [Sprememba 154]

PRILOGA IIa

Skupni kazalniki za podporo iz ESS + za spodbujanje socialnega vključevanja najbolj ogroženih oseb

Kazalniki učinka

(1)  Skupno število oseb, ki prejemajo pomoč za socialno vključevanje.

Od tega:

(a)  število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)  število oseb, starih 65 let ali več;

(c)  število žensk;

(d)  število oseb tujega porekla in pripadnikov manjšin (ki niso iz romske skupnosti);

(e)  udeleženci iz romske skupnosti;

(f)  število brezdomcev. [Sprememba 155]

PRILOGA IIb

Kazalniki za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije

1.  Raven prijavljenega boljšega razumevanja politik in zakonodaje Unije

(1)  Število analitičnih dejavnosti,

(2)  Število dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij,

(3)  Podpora glavnim akterjem

2.  Raven aktivnega sodelovanja in partnerstva med vladnimi institucijami Unije, državami članicami in pridruženimi državami

(1)  Število analitičnih dejavnosti,

(2)  Število dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij,

(3)  Podpora glavnim akterjem

3.  Prijavljena uporaba inovacij na področju socialne politike pri izvajanju priporočil za posamezne države na socialnem področju in rezultati eksperimentiranja na področju socialne politike za namene oblikovanja politik

(1)  Število analitičnih dejavnosti,

(2)  Število dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij,

(3)  Podpora glavnim akterjem

4.  Število obiskov platforme EURES

5.  Število zaposlitev za mlade, zagotovljenih ali podprtih v okviru pripravljalnega ukrepa Prva zaposlitev EURES ter v okviru usmerjenih programov mobilnosti

6.  Število individualnih osebnih stikov svetovalcev EURES z iskalci zaposlitve, zaposlenimi, ki želijo zamenjati delovno mesto, in delodajalci

7.  Število ustanovljenih ali konsolidiranih podjetij, ki so uporabila podporo Unije

8.  Delež upravičencev, ki so z mikrofinanciranjem Unije ustvarili ali nadalje razvili podjetje in ki so brezposelni ali ki spadajo v katero od prikrajšanih skupin [Sprememba 156]

PRILOGA III

Kazalniki za sklop za zdravje

Stopnja integriranega dela na področju zdravja in uporabe rezultatov programa v nacionalnih zdravstvenih politikah

1.  število pacientov, podprtih prek evropskih referenčnih mrež;

2.  število skupnih kliničnih ocen zdravstvenih tehnologijupravičencev (strokovni delavci, državljani, pacienti), na katere bodo vplivali rezultati programa; [Sprememba 157]

3.  število prenesenih dobrih praks skupnih kliničnih ocen zdravstvenih tehnologij; [Sprememba 158]

4.  stopnja uporabe rezultatov programa v nacionalni zdravstveni politiki, izmerjena z vprašalnikom „prej in potem“število prenesenih dobrih praks; [Sprememba 159]

4a.   stopnja uporabe rezultatov programa v regionalnih in nacionalnih zdravstvenih politikah ali orodjih, izmerjena s potrjenimi metodami. [Sprememba 160]

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 165. (2) UL C 86, 7.3.2019, str. 84. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019. (4) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). (5) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1). (6) Direktiva (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 328, 21.12.2018, str. 210). (7) UL C 484, 24.12.2016, str. 1. (8) Priporočilo Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (UL L 307, 18.11.2008, str. 11). (9) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9302-2015-INIT/sl/pdf (10) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1). (11) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). (12) COM(2016)0739. (13) Sklep št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) (UL L 271, 9.10.2002, str. 1). (14) Sklep št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013), (UL L 301, 20.11.2007, str. 3). (15) Uredba (EU) št. 282/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi tretjega programa za ukrepe Unije na področju zdravja (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1350/2007/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 1). (16) COM(2018)0051. (17) Izvedbeni sklep Komisije 2014/287/EU z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o ustanavljanju in vrednotenju takih mrež (UL L 147, 17.5.2014, str. 79). (18) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). (19) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1). (20) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1). (21) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2). (22) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1). (23) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29). (24) UL L 123, 12.5.2016, str. 13. (25) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (26) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671). (27) COM(2018)0051. (28) Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1). (29) Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470). (30) Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1). (31) Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238). (32) Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/679. Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z **, so posebna vrsta podatkov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2016/679. (33) Vrednosti za te kazalnike se določijo na podlagi informirane ocene upravičencev. (34) Enako kot zgoraj.