Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0245(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0356/2018

Predložena besedila :

A8-0356/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 29/11/2018 - 8.7
CRE 29/11/2018 - 8.7
PV 04/04/2019 - 6.24
CRE 04/04/2019 - 6.24

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0472
P8_TA(2019)0356

Sprejeta besedila
PDF 210kWORD 66k
Četrtek, 4. april 2019 - Bruselj Končna izdaja
Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ***I
P8_TA(2019)0356A8-0356/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 glede pravil, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah (COM(2017)0571 – C8-0326/2017 – 2017/0245(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0571),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0326/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju prispevkov češke poslanske zbornice, češkega senata, grškega parlamenta, španskega parlamenta, francoskega senata in portugalske republiške skupščine k osnutku zakonodajnega akta,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0356/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(1);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 29. novembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0472).


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 glede pravil, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah
P8_TC1-COD(2017)0245

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (e) člena 77(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(-1)  Oblikovanje območja, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb prek notranjih meja, je eden največjih dosežkov Unije. Normalno delovanje in krepitev tega območja, ki temelji na zaupanju in solidarnosti, bi morala biti skupna cilja Unije in držav članic, ki so soglašale, da bodo pri njem sodelovale. Istočasno je potreben skupen odziv na razmere, ki resno vplivajo na javni red ali notranjo varnost tega območja ali njegovih delov, in sicer tako, da se v izrednih razmerah in kot skrajni ukrep dovoli začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, hkrati pa se okrepi sodelovanje med zadevnimi državami članicami. [Sprememba 1]

(1)  Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah bi se morala na območju, kjer se osebe lahko prosto gibljejo, še naprej uporabljati le izjemoma. SprejetiKer začasna ponovna uvedba nadzora vpliva na prosto gibanje oseb, bi se morala uvesti le kot skrajni ukrep, za določeno časovno obdobje in pod pogojem, da je nadzor nujen in sorazmeren glede na ugotovljeno resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost. Tovrstni ukrep je treba umakniti takoj, ko prenehajo obstajati razlogi zanj. [Sprememba 2]

(1a)  Migracij in primerov, ko zunanje meje prečka veliko število državljanov tretjih držav, samih po sebi ne bi smeli obravnavati kot grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti. [Sprememba 3]

(2)  Ugotovljene resne grožnje je glede na njihovo naravo in obseg mogoče obravnavati z različnimi ukrepi. Države članiceJasno je, da se policijska pooblastila razlikujejo od nadzora na mejah, vendar imajo države članice na voljo tudi policijska pooblastila, kakor je določeno v členu 23 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)(2), ki se ob upoštevanju nekaterih pogojev lahko uporabljajo na mejnih območjih. Priporočilo Komisije o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju(3) državam članicam daje smernice v zvezi s tem. [Sprememba 4]

(2a)  Pred poseganjem po ukrepu ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah bi morale države članice dati prednost drugim ukrepom. Zadevne države članice bi morale zlasti preučiti možnost, da bi, kadar je to potrebno in utemeljeno ter na podlagi ocene tveganja, na svojem ozemlju, tudi na obmejnih območjih in glavnih prometnih poteh, bolj učinkovito izvajale policijske kontrole in jih okrepile, pri čemer bi morale poskrbeti, da cilj teh policijskih kontrol ne bo mejni nadzor. Pri obravnavi groženj za javni red ali notranjo varnost so zelo pomembne sodobne tehnologije. Države članice bi morale oceniti, ali bi se lahko z razmerami ustrezno spopadle s pomočjo povečanega čezmejnega sodelovanja, tako z operativnega vidika kot tudi z vidika izmenjave informacij med policijo in obveščevalnimi službami. [Sprememba 5]

(3)  V skladu z določbami poglavja II naslova III Zakonika o schengenskih mejah se lahko nadzor na notranjih mejah začasno ponovno uvede kot skrajni ukrep v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti za določeno obdobje največ šestih mesecev v primeru predvidljivih dogodkov (člen 25), v primerih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, pa za določeno obdobje največ dveh mesecev (člen 28). Ta obdobja so se izkazala za zadostna za spopadanje s resnimi grožnjami, povezanimi z najbolj pogostimi predvidljivimi dogodki, kot so mednarodni športni ali politični dogodki.

(4)  Vendar so izkušnje pokazale, da nekatere resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti, kot so čezmejne teroristične grožnje ali specifični primeri sekundarnega gibanja migrantov brez urejenega statusa v Uniji, ki so upravičevale ponovno uvedbo nadzora mej, lahko trajajo tudi dlje od navedenih obdobij. Zato je potrebno in upravičeno, da seje redko treba ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah za več kot dva meseca. Le v izjemnih okoliščinah bi lahko nekatere resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti trajale dlje od najdaljšega obdobja šestih mesecev, ki je trenutno dovoljen za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Zato je treba obdobja, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, prilagodijo trenutnim potrebamprilagoditi, ob tem pa se zagotovizagotoviti, da se ta ukrep ne zlorablja ter se uporabi izjemoma in le kot skrajni ukrep. V ta namen bi moralo biti obdobje, ki se uporablja na podlagi člena 25 Zakonika o schengenskih mejah, podaljšano na eno leto. [Sprememba 6]

(4a)  Odstopanje od temeljnega načela prostega gibanja oseb bi bilo treba razlagati ozko, pojem javnega reda pa predvideva obstoj resnične, sedanje in dovolj resne grožnje, ki vpliva na enega od temeljnih interesov družbe. [Sprememba 7]

(5)  Da bi se zagotovilo, da se navedeni nadzor na notranjih mejah še naprej uporablja kot skrajni ukrep in izjemoma, bi morale države članice predložiti oceno tveganja o načrtovani ponovni uvedbinačrtovanem podaljšanju nadzora mej ali podaljšanju takega nadzoraza dlje kot dva meseca. Ocena tveganja bi morala zlasti opredeliti, koliko časa naj bi trajala ugotovljena grožnja in kateri deli notranje meje so ogroženi, dokazati, da je podaljšanje nadzora na notranjih mejah skrajni ukrep, zlasti tako, da pokaže, da so se drugi ukrepi izkazali za nezadostne ali se ocenjuje, da so nezadostni, in pojasniti, kako bi nadzor mej pripomogel k odpravi ugotovljene grožnje. V primeru nadzora na notranjih mejah, ki presega šest mesecev,Ocena tveganja bi morala ocena tveganja tudi naknadno dokazati učinkovitost in uspešnost ponovne uvedbe nadzora mej pri obravnavanju ugotovljene grožnje in podrobno pojasniti, kako je bila vsaka od sosednjih držav članic, na katere vpliva takšno podaljšanje, vključena v posvetovanje in kako je sodelovala pri določanju najmanj obremenjujoče operativne ureditve. Države članice bi morale imeti možnost, da po potrebi razvrstijo vse posredovane informacije ali njihove dele. [Sprememba 8]

(5a)   Če je ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah povezana s posebnimi predvidenimi dogodki izredne narave in trajanja (na primer športni dogodki), bi moralo biti njegovo trajanje zelo natančno opredeljeno, omejeno in povezano z dejanskim trajanjem dogodka. [Sprememba 9]

(6)  Kakovost ocene tveganja, ki jo predloži država članica, bo zelo pomembna za oceno nujnosti in sorazmernosti načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ali njegovega podaljšanja. V navedenoto oceno bi morala morali biti vključena vključeni Evropska agencija za mejno in obalno stražo in, Europol, Evropski azilni podporni urad, Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice ter Agencija Evropske unije za temeljne pravice. [Sprememba 10]

(7)  Pristojnost Komisije, da poda mnenje na podlagi člena 27(4) Zakonika o schengenskih mejah, bi bilo treba spremeniti, da bo odražala nove obveznosti držav članic v zvezi z oceno tveganja, vključno z obveznostjo sodelovanja z zadevnimi državami članicami. Kadar se nadzor na notranjih mejah izvaja več kot šest mesecev, bi Komisija takšno mnenje morala podati. Tudi postopekPostopek posvetovanja, kakor je določen v členu 27(5) Zakonika o schengenskih mejah, bi bilo treba spremeniti, da bi odražal vlogo agencij (Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Europola) Unije in se osredotočil na praktično izvajanje različnih vidikov sodelovanja med državami članicami, po potrebi vključno z usklajevanjem različnih ukrepov na obeh straneh meje. [Sprememba 11]

(8)  Da bi bila spremenjena pravila bolje prilagojena izzivom, ki jih prinašajo trajne resne grožnje za javni red ali notranjo varnost, bi morala biti zagotovljena možnost izjemoma podaljšati nadzor na notranjih mejah za dlje kot eno letošest mesecev. Tako podaljšanje bi morali spremljati sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je npr. izredno stanje, ki so za odpravo grožnje sprejeti na ozemlju držav članic. V vsakem primeru ta možnost ne bi smela privesti do nadaljnjega podaljšanja začasnega nadzora na notranjih mejah, ki bi presegalo dve letieno leto. [Sprememba 12]

(8a)   Nujnost in sorazmernost ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah bi bilo treba pretehtati glede na grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, zaradi katere je nastala potreba za takšno ponovno uvedbo nadzora, pretehtati pa bi bilo treba tudi alternativne ukrepe, ki bi se lahko sprejeli na nacionalni ravni, na ravni Unije ali na obeh ravneh, ter učinek takšnega nadzora na prosto gibanje oseb na območju brez nadzora na notranjih mejah. [Sprememba 13]

(9)  Sklicevanje na člen 29 v členu 25(4) bi bilo treba spremeniti, da bi se pojasnila povezava med obdobji, ki se uporabljajo v okviru člena 29, in obdobji, ki se uporabljajo v okviru člena 25 Zakonika o schengenskih mejah. [Sprememba 14]

(10)  Za možnost izvajanja začasnega nadzora na notranjih mejah kot odziv na posebno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ki traja dlje kot eno letošest mesecev, bi se moral uporabljati poseben postopek, pri katerem bi bilo potrebno priporočilo Sveta. [Sprememba 15]

(11)  V ta namen bi morala Komisija podati mnenje o nujnosti in sorazmernosti takega podaljšanja in, kadar je to primerno, o sodelovanju s sosednjimi državami članicami. Evropski parlament bi moral biti o predlaganem podaljšanju takoj obveščen. Prizadete države članice bi morale imeti možnost, da Komisiji predložijo pripombe, preden ta izda mnenje. [Sprememba 16]

(12)  Glede na naravo takih ukrepov, ki zadevajo nacionalne izvršne in izvršilne pristojnosti v zvezi z resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost, bi bilo treba izvedbena pooblastila za sprejetje priporočil po tem posebnem postopku izjemoma podeliti Svetu.

(13)  Ob upoštevanju mnenja Komisije lahko Svet priporoči takšno izredno nadaljnje podaljšanje in po potrebi določi pogoje za sodelovanje med zadevnimi državami članicami, s čimer zagotovi, da gre za izjemen ukrep, ki se izvaja le tako dolgo, kot je potrebno in utemeljeno, in je usklajen z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni na ozemlju držav članic za obravnavanje iste posebne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. Priporočilo Sveta bi moralo biti pogoj za nadaljnje podaljšanje po izteku enega leta, zato bi moralo biti iste vrste kot podaljšanje iz člena 29šestih mesecev. Priporočilo Sveta bi bilo treba takoj poslati Evropskemu parlamentu. [Sprememba 17]

(13a)  Ukrepi, sprejeti v skladu s posebnim postopkom, kadar izredne okoliščine ogrozijo splošno delovanje območja brez notranjih meja, se ne bi smeli podaljšati ali združiti z ukrepi, sprejetimi v skladu z drugim postopkom za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah ali njeno podaljšanje iz Uredbe (EU) 2016/399. [Sprememba 18]

(13b)  Kadar Komisija meni, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz Pogodb, bi morala kot varuhinja Pogodb, ki nadzoruje uporabo prava Unije, sprejeti ustrezne ukrepe v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije, tudi tako, da zadevo predloži Sodišču Evropske unije. [Sprememba 19]

(14)  Ker je cilj te uredbe, tj. omogočanje podaljšanja ponovno uvedenega nadzora mej na določenih delih notranjih mej v izjemnih primerih in za obdobje, ki je potrebno, da se država članica ustrezno odzove na trajno grožnjo čezmejne narave, dopolnitev veljavnih pravil o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, ga države članice ne morejo doseči same; potrebna je sprememba skupnih pravil na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(15)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(16)  Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES(4) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(17)  Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES(5) ne sodeluje; Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(18)  Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(6), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES(7).

(19)  Za Švico ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(8), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES(9) v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES(10).

(20)  Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(11), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU(12).

(21)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije.

(22)  Uredbo (EU) 2016/399 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 2016/399 se spremeni:

(1)  člen 25 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar se na območju brez nadzora na notranjih mejah pojavi resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici, lahko ta država članica izjemoma ponovno uvede nadzor meje na vseh ali določenih delih svoje notranje meje za določeno obdobje do največ 30 dni, ali za čas predvidenega trajanja resne grožnje, če ta traja več kot 30 dni, vendar ne za več kot šest mesecev kot skrajni ukrep. Obseg in trajanje začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ne presegata tega, kar je nujno potrebno glede na resnost grožnje.“; [Sprememba 20]

2.  Nadzor na notranjih mejah se ponovno uvede le v skrajnem primeru ter v skladu s členi 27, 27a, 28 in 29. V vsakem primeru, ko se odloča o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah na podlagi člena 27, 27a, 28 oziroma 29, se upoštevajo merila iz člena 26 oziroma 30. [Sprememba 21]

3.  Če resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v zadevni državi članici traja dlje kot obdobje iz odstavka 1 tega člena, lahko ta država članica večkrat za obdobje predvidenega trajanja resne grožnje, ki ne presega šest mesecev, podaljša nadzor na svojih notranjih mejah, ob upoštevanju meril iz člena 26 in v skladu s postopkom iz člena 27, in sicer iz istih razlogov, kot so navedeni v odstavku 1 tega člena, in ob upoštevanju morebitnih novih elementov. [Spremembi 22 in 52]

4.  Celotno trajanje ponovno uvedenega nadzora na notranjih mejah, vključno s podaljšanji iz odstavka 3 tega člena, ni daljše od enega leta.

V primeru izrednih okoliščin iz člena 27a se lahko to celotno obdobje podaljša za največ dve leti v skladu z navedenim členom.

V primeru izrednih okoliščin iz člena 29 se lahko to celotno obdobje podaljša za največ dve leti v skladu z odstavkom 1 navedenega člena.“; [Sprememba 23]

"

(1a)  člen 26 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 26

Merila za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah

Preden se država članica odloči, da kot skrajni ukrep začasno ponovno uvede nadzor na eni ali več notranjih mejah ali na njihovih delih ali da podaljša to začasno ponovno uvedbo, oceni:

   (a) ali se lahko šteje, da se z začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v zadostni meri odpravi grožnja javnemu redu ali notranji varnosti;
   (b) ali je verjetno, da se lahko z drugimi ukrepi, ki niso začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, kot sta povečano čezmejno policijsko sodelovanje ali okrepljena policijska kontrola, v zadostni meri odpravi grožnja javnemu redu ali notranji varnosti;
   (c) sorazmernost začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah glede na grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, pri čemer zlasti upošteva:
   (i) verjetni učinek groženj na njen javni red ali notranjo varnost, tudi po terorističnih napadih ali grožnjah, vključno s tistimi, ki jih predstavlja organiziran kriminal; in
   (ii) verjetni učinek začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah na prosto gibanje oseb v območju brez nadzora na notranjih mejah.

Če država članica v skladu s točko (a) prvega pododstavka oceni, da se z začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah grožnja javnemu redu ali notranji varnosti verjetno ne bo odpravila v zadostni meri, nadzora na notranjih mejah ne uvede.

Če država članica v skladu s točko (b) prvega pododstavka oceni, da se bo z ukrepi, ki niso začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, grožnja javnemu redu ali notranji varnosti verjetno odpravila v zadostni meri, nadzora na notranjih mejah ne uvede ali podaljša, sprejme pa te ukrepe.

Če država članica v skladu s točko (c) prvega pododstavka oceni, da predlagana začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ni sorazmerna grožnji, nadzora na notranjih mejah ne uvede ali podaljša.“; [Sprememba 24]

"

(2)  člen 27 se spremeni:

(-i)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Postopek za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti“; [Sprememba 25]

"

(-ia)  pred odstavkom 1 se vstavi naslednji odstavek:"

„-1. Kadar sta v državi članici na območju brez nadzora na notranjih mejah javni red ali notranja varnost resno ogrožena, lahko ta država članica kot skrajni ukrep v skladu z merili iz člena 26 ponovno uvede nadzor na vseh ali določenih delih notranje meje za določeno obdobje največ 30 dni ali, če resna grožnja traja več kot 30 dni, za obdobje predvidenega trajanja resne grožnje, vendar v vsakem primeru za največ dva meseca.“; [Sprememba 26]

"

(-ib)  v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"

„1. Zadevna država članica za namene odstavka -1 najpozneje v štirih tednih pred načrtovano ponovno uvedbo ali v krajšem obdobju, kadar so okoliščine, zaradi katerih je treba ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah, znane manj kot štiri tedne pred načrtovano ponovno uvedbo, o tem uradno obvesti ostale države članice in Komisijo. V ta namen jim država članica zagotovi naslednje informacije:“; [Sprememba 27]

"

(i)  v odstavku 1 se doda nova točka (aa):"

„(aa) oceno tveganja, ki opredeljuje, koliko časa naj bi trajala ugotovljena grožnja in kateri deli notranje meje so ogroženi, dokazuje, da je podaljšanje nadzora na notranjih mejah skrajni ukrep, in pojasnjuje, kako bi nadzor mej pripomogel k odpravi ugotovljene grožnje. Če je bil nadzor mej že ponovno uveden za obdobje, ki presega šest mesecev, ocena tveganja pojasni tudi, kako je predhodna ponovna uvedba nadzora mej prispevala k odpravi ugotovljene grožnje.

Ocena tveganja vsebuje tudi podrobno poročilo o usklajevanju, ki je potekalo med zadevno državo članico in državami članicami, s katerimi ima skupne notranje meje, na katerih se izvaja nadzor.

Komisija oceno tveganja posreduje Evropski agenciji za mejno in obalno stražo oziroma Europolu, kakor je ustrezno.“; [Spremembi 28 in 57]

"

(ia)  v odstavku 1 se doda naslednja točka:"

„(ab) vse druge ukrepe, razen predlagane ponovne uvedbe, sprejete ali predvidene v državi članici, s pomočjo katerih bi obravnavali grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ter na dokazih temelječe razloge, zakaj se alternativni ukrepi, kot so okrepljeno čezmejno policijsko sodelovanje in policijske kontrole, niso šteli za zadostne;“; [Sprememba 29]

"

(ii)  v odstavku 1 se točka (e) nadomesti z naslednjim:"

„(e) kadar je ustrezno, ukrepe, ki naj bi jih sprejele ostale države članice, kot je bilo dogovorjeno pred zadevno začasno ponovno uvedbo nadzora na ustreznih notranjih mejah.“; [Sprememba 30]

"

(iii)  zadnji stavek odstavka 1 se nadomesti:"

„Če je potrebno, lahko Komisija od zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic zahteva dodatne informacije, tudi glede sodelovanja z državami članicami, ki jih zadeva načrtovanonačrtovana ponovna uvedba ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah, ter dodatnenadaljnje informacije, potrebne za oceno, ali gre za skrajni ukrep.“; [Sprememba 31]

"

(iiia)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. Če resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v zadevni državi članici traja več kot dva meseca, lahko ta država članica ob upoštevanju meril iz člena 26 iz istih razlogov, kot so navedeni v odstavku -1 tega člena, in ob upoštevanju morebitnih novih elementov podaljša nadzor na svojih notranjih mejah za obdobje predvidenega trajanja resne grožnje, v vsakem primeru pa za največ štiri mesece. Zadevna država članica o tem v roku iz odstavka 1 uradno obvesti Komisijo in druge države članice.“; [Sprememba 32]

"

(iiib)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1b. Zadevna država članica za namene odstavka 1a poleg informacij iz odstavka 1 zagotovi oceno tveganja, v kateri:

   (i) oceni, kako dolgo naj bi grožnja predvidoma trajala in kateri del notranje meje je ogrožen;
   (ii) opiše alternativne ukrepe ali ukrepe, ki jih je predhodno uvedla proti ugotovljeni grožnji;
   (iii) pojasni, zakaj alternativni ukrepi iz točke (ii) niso zadostno odpravili ugotovljene grožnje;
   (iv) dokaže, da je podaljšanje nadzora na mejah skrajni ukrep; in
   (v) pojasni, kako bo nadzor na mejah bolje pripomogel k odpravi ugotovljene grožnje.

Ocena tveganja iz prvega pododstavka vsebuje tudi podrobno poročilo o sodelovanju, ki je potekalo med zadevno državo članico in državami članicami, na katere je ponovna uvedba mejnega nadzora neposredno vplivala, vključno z državami članicami, s katerimi ima zadevna država članica skupne notranje meje, na katerih se izvaja nadzor.

Komisija oceno tveganja posreduje agenciji in Europolu ter lahko po potrebi zaprosi za njuno mnenje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za dopolnitev te uredbe s sprejetjem metodologije za oceno tveganja.“; [Sprememba 33]

"

(iiic)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Informacije iz odstavkov 1 in 1b se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno ter se o njih uradno obvesti ostale države članice in Komisijo v skladu z navedenima odstavkoma.“; [Sprememba 34]

"

(iii d)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Država članica, ki predloži uradno obvestilo, lahko, kadar je potrebno in v skladu z nacionalnim pravom, vse informacije ali dele informacij iz odstavkov 1 in 1b označi kot tajne. Takšna označba ne izključuje dostopa drugih držav članic, na katere vpliva začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, do informacij prek ustreznih in varnih kanalov za policijsko sodelovanje in ni razlog, da Komisija informacij ne bi mogla dati na razpolago Evropskemu parlamentu. Pošiljanje in ravnanje z informacijami in dokumenti, ki se Evropskemu parlamentu pošljejo na podlagi tega člena, je skladno s pravili o pošiljanju tajnih podatkov in ravnanju z njimi, ki se uporabljajo za izmenjavo podatkov med Evropskim parlamentom in Komisijo.“; [Sprememba 35]

"

(iv)  odstavek 4 se nadomesti:"

„4. Po prejemu uradnega obvestila države članice na podlagi odstavkaodstavkov 1 ter 1a in za namen posvetovanja iz odstavka 5 lahko Komisija ali katera koli druga država članica brez poseganja v člen 72 PDEU poda mnenje. [Sprememba 36]

Če ima Komisija na podlagi informacij iz uradnega obvestila ali dodatnih prejetih informacij pomisleke glede nujnosti ali sorazmernosti načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ali če meni, da bi bilo primerno opraviti posvetovanje o nekaterih vidikihnekem vidiku uradnega obvestila, o tem nemudoma poda mnenje.“; [Sprememba 37]

Če je bil nadzor na notranjih mejah že ponovno uveden za šest mesecev, Komisija mora podati mnenje.“; [Sprememba 38]

"

(v)  odstavek 5 se nadomesti:"

„O informacijah iz odstavka odstavkov 1 in 2 ter in katerem koli mnenju Komisije ali države članice iz odstavka 4 se opravi posvetovanje, ki ga vodi Komisija. Po potrebi posvetovanjePosvetovanje vključuje:

   (i) skupna srečanja med državo članico, ki načrtuje ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, ostalimi državami članicami, zlasti tistimi, ki jih taki ukrepi neposredno zadevajo, in ustreznimi agencijami. Preučijo seKomisijo, da se po potrebi organizira vzajemno sodelovanje med državami članicami in preuči sorazmernost načrtovanih ukrepov, ugotovljena grožnja za javni red ali notranjo varnost, ter načini, kako zagotoviti medsebojno sodelovanje med državami članicami. Država članica, ki načrtuje uvedbo ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah pri njegovem izvajanju v največji možni meri upošteva rezultate takšnega posvetovanja glede na dogodke, zaradi katerih je treba ponovno uvesti mejni nadzor, vključno z morebitnimi alternativnimi ukrepi, in glede na grožnjo javnemu redu in notranji varnosti;
   (ii) po potrebi nenapovedane terenske obiske Komisije na zadevnih notranjih mejah, po potrebi ob podpori strokovnjakov iz držav članic ter agencije, Europola ali ustreznih drugih organov, uradov ali agencij Unije, da se oceni učinkovitost nadzora na teh notranjih mejah in skladnost s to uredbo; poročila teh nenapovedanih terenskih obiskov se posredujejo Evropskemu parlamentu.“; [Sprememba 39]

"

(3)  doda se nov člen 27a:"

Poseben postopek v primeru resne grožnje za javni red ali notranjo varnost, ki traja dlje kot eno leto šest mesecev [Sprememba 40]

1.  V izjemnih primerihokoliščinah, kadar se države članice soočajo z isto resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost tudi po izteku obdobja iz prvega stavka člena 25(4)27(1a) in so za odpravo te grožnje na njenem ozemlju sprejeti tudi sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, se nadzor mej, ki je bil začasno ponovno uveden za odziv na to grožnjo, lahko nadalje podaljša v skladu s tem členom. [Sprememba 41]

2.  Najkasneje šest tednovtri tedne pred iztekom obdobja iz prvega stavka člena 25(4)27(1a), država članica uradno obvesti ostale države članice in Komisijo, da si prizadeva za nadaljnje podaljšanje v skladu s posebnim postopkom, določenim v tem členu. UradnoTo uradno obvestilo vsebuje informacije, zahtevane s členom 27(1)(a) do (e). Uporabita se odstavka 2 in 3 člena 27.in (1b). Uporablja se člen 27(2) in (3). [Sprememba 42]

3.  Komisija poda izda mnenje o tem, ali predlagano podaljšanje izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 in 2 ter ali je potrebno in sorazmerno. Prizadete države članice lahko Komisiji predložijo pripombe, preden ta izda mnenje. [Sprememba 43]

4.  Svet lahko ob ustreznem upoštevanju mnenja po tem, ko je upošteval mnenje Komisije, kot skrajni ukrep priporoči, da naj se zadevna država članica odloči za nadaljnje podaljšanje nadzora nadalje podaljša nadzor na svojih notranjih mejah za obdobje do šestih mesecev. To obdobje se lahko podaljša največ trikrat za nadaljnje obdobje do šestih mesecev. Svet v svojem priporočilu navede vsaj informacije iz člena 27(1)(a) do (e). Če je primerno, in (1b) ter določi pogoje za sodelovanje med zadevnimi državami članicami.“; [Sprememba 44]

"

(3a)  v členu 28 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Celotno trajanje ponovno uvedenega nadzora na notranjih mejah, ki vključuje začetno obdobje iz odstavka 1 tega člena in vsa podaljšanja iz odstavka 3 tega člena, ni daljše od dveh mesecev.“; [Spremembi 45 in 66]

"

(3b)  vstavi se nov člen:"

„Člen 28a

Izračun trajanja ponovno uvedenega ali podaljšanega nadzora zaradi predvidene grožnje javnemu redu ali notranji varnosti, kadar ta grožnja traja več kot šest mesecev in v primerih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje

V izračun obdobij iz členov 27, 27a in 28 se vključi vsaka ponovna uvedba ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].“; [Sprememba 46]

"

(3c)  v členu 29(1) se doda naslednji pododstavek:"

„V vsakem primeru, ko se odloča o začasni ponovni uvedbi ali podaljšanju nadzora na notranjih mejah na podlagi tega člena, se upoštevajo merila iz člena 30.“; [Sprememba 67]

"

(3d)  v členu 29 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Ta člen ne posega v ukrepe, ki jih države članice lahko sprejmejo v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti na podlagi členov 27, 27a in 28. Skupno obdobje uvedenega ali podaljšanega nadzora na notranjih mejah iz tega člena pa se zaradi ukrepov, sprejetih v skladu s členom 27, 27a ali 28, ne podaljša ali se z njimi združi.“; [Sprememba 47]

"

Člen 1a

Ta uredba se uporablja za uradna obvestila držav članic v skladu s členom 27 Zakonika o schengenskih mejah od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

Vsako obdobje od uradnega obvestila o ponovni uvedbi ali podaljšanju nadzora na notranjih mejah, ki preteče do ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], se upošteva za izračun obdobja iz člena 28(4). [Sprememba 69]

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(2)UL L 77, 23.3.2016, str. 1.
(3)C(2017) 3349 final z dne 12. maja 2017.
(4)Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).
(5)Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).
(6)UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
(7)Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).
(8)UL L 53, 27.2.2008, str. 52.
(9)Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).
(10)Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).
(11)UL L 160, 18.6.2011, str. 21.
(12)Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

Zadnja posodobitev: 14. april 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov