Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0170(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0179/2019

Predložena besedila :

A8-0179/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.25

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0383

Sprejeta besedila
PDF 315kWORD 86k
Torek, 16. april 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Preiskave urada OLAF in sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom ***I
P8_TA(2019)0383A8-0179/2019
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav urada OLAF (COM(2018)0338 – C8-0214/2018 – 2018/0170(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0338),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 106a, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0214/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 8/2018(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0179/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Mnenje Evropskega računskega sodišča št. 8/2018.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav urada OLAF
P8_TC1-COD(2018)0170

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 325 Pogodbe v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členom 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Unija je s sprejetjem Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(3) ter Uredbe Sveta (EU) 2017/1939(4) bistveno okrepila sredstva določbe harmoniziranega pravnega okvira o sredstvih, ki so na voljo za zaščito finančnih interesov Unije z uporabo kazenskega prava. Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) bo imelo je osrednja prednostna naloga na področju kazenskega prava in politike za boj proti goljufijam ter ima v sodelujočih državah članicah pristojnost za izvajanje kazenskih preiskav in vložitev obtožnic v zvezi s kaznivimi dejanji, ki škodijo proračunu Unije, kakor je opredeljeno v Direktivi (EU) 2017/1371. [Sprememba 1]

(2)  Da bi zaščitil finančne interese Unije, Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: Urad) izvaja upravne preiskave upravnih nepravilnosti in kaznivih dejanj. Ob koncu svojih preiskav lahko nacionalnim organom pregona poda sodna priporočila, katerih namen je omogočiti obtožbe in pregon v državah članicah. V prihodnosti bo v državah članicah, ki sodelujejo v EJT, o sumih kaznivih dejanj poročal zadevnemu tožilstvu in z njim sodeloval v okviru njegovih preiskav. [Sprememba 2]

(3)  Zato bi bilo treba po sprejetju Uredbe (EU) 2017/1939 spremeniti in ustrezno prilagoditi Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(5). Določbe, ki urejajo odnos med EJT in Uradom v Uredbi (EU) 2017/1939, bi bilo treba zajeti in dopolniti s pravili iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, da bi se s sinergijami med obema organoma zagotovila najvišja raven zaščite finančnih interesov Unije, za kar je treba izvajati načela tesnega sodelovanja, izmenjave informacij, dopolnjevanja in preprečevanja podvajanja. [Sprememba 3]

(4)  Zaradi skupnega cilja ohranjanja integritete proračuna Unije bi morala Urad in EJT vzpostaviti in vzdrževati tesen odnos, ki temelji na iskrenem sodelovanju in je namenjen zagotavljanju dopolnjevanja njunih mandatov in usklajevanju njunih dejavnosti, zlasti v zvezi z obsegom okrepljenega sodelovanja za ustanovitev EJT. Odnos bi moral nazadnje prispevati k zagotavljanju, da se za zaščito finančnih interesov Unije uporabijo vsa sredstva in prepreči nepotrebno podvajanje prizadevanj.

(5)  Urad, pa tudi vse institucije, organi, uradi in agencije Unije ter pristojni nacionalni organi morajo v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 EJT brez nepotrebnega odlašanja poročati o vsakem domnevnem kaznivem ravnanju, za katero bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost. Ker je Urad pristojen za izvajanje upravnih preiskav goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, je v najboljšem položaju in najbolje opremljen, da deluje kot naravni partner in prednostni vir informacij za EJT. [Sprememba 4]

(6)  Elementi, ki kažejo na morebitno kaznivo ravnanje, za katero je pristojno EJT, so lahko v praksi prisotni v prvotnih obtožbah, ki jih je prejel Urad, ali pa se lahko pojavijo šele med upravno preiskavo, ki jo Urad začne na podlagi sumov o upravni nepravilnosti. Da bi Urad izpolnil svojo obveznost poročanja EJT, bi moral odvisno od primera o kaznivem ravnanju poročati na kateri koli stopnji pred preiskavo ali med njo.

(7)  Uredba (EU) 2017/1939 določa minimalne elemente, ki bi jih morala praviloma vsebovati poročila. Da bi Urad ugotovil te elemente in zbral potrebne informacije, bo morda moral opraviti predhodno oceno obtožb. Urad bi moral izvesti to oceno hitro in s sredstvi, ki ne ogrožajo morebitne prihodnje kazenske preiskave. Po zaključku ocenjevanja bi moral v primeru ugotovljenega suma kršitve, ki je v pristojnosti EJT, poročati zadevnemu tožilstvu.

(8)  Glede na strokovno znanje Urada bi morale imeti institucije, organi, uradi in agencije Unije možnost, da Urad izkoristijo za izvedbo take predhodne ocene prijav domnevnih kaznivih dejanj.

(9)  Urad v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 načeloma ne bi smel začeti upravne preiskave, ki je vzporedna preiskavi, ki jo EJT izvaja na podlagi istih dejstev. Vendar bo Urad v nekaterih primerih zaradi zaščite finančnih interesov Unije pred koncem kazenskega postopka, ki ga je začelo EJT, morda moral izvesti dopolnilno upravno preiskavo, da bi se ugotovilo, ali so potrebni previdnostni ukrepi ali pa je treba sprejeti finančne, disciplinske ali upravne ukrepe. Te dopolnilne preiskave so lahko med drugim primerne, kadar je treba izterjati zneske v proračun Unije na podlagi posebnih pravil o zastaranju, kadar so tvegani zneski zelo visoki ali kadar se je treba izogniti nadaljnjim izdatkom v tveganih okoliščinah z upravnimi ukrepi.

(10)  Uredba (EU) 2017/1939 določa, da lahko EJT od Urada zahteva take dopolnilne preiskave. Kadar je EJT ne zahteva, bi morala biti taka dopolnilna preiskava pod določenimi posebnimi pogoji in po posvetovanju z EJT mogoča tudi na pobudo Urada. EJT bi zlasti moralo imeti možnost, da nasprotuje začetku ali nadaljevanju preiskave Urada ali izvajanju posebnih ukrepov v zvezi s preiskavo. Razlogi za to nasprotovanje bi morali temeljiti na potrebi po zaščiti učinkovitosti preiskave EJT in bi morali biti sorazmerni s tem ciljem. Urad ne bi smel izvajati ukrepa, ki mu je nasprotovalo EJT. Če EJT ne nasprotujezahtevi ugodi, bi moral Urad preiskavo izvesti ob tesnem posvetovanju z EJT. [Sprememba 6]

(11)  Urad bi moral EJT dejavno podpirati pri izvajanju preiskav. V zvezi s tem lahko EJT od Urada zahteva, naj podpre ali dopolni njegovo kazensko preiskavo z izvajanjem pooblastil na podlagi te uredbe. Urad bi moral v teh primerih te dejavnosti izvajati v mejah svojih pristojnosti in v okviru, predvidenem v tej uredbi.

(12)  Da bi se zagotovilo učinkovito usklajevanje, sodelovanje in preglednost med Uradom in EJT, bi si morala redno izmenjevati informacije. Izmenjava informacij v fazah pred začetkom preiskav s strani Urada in EJT je zlasti pomembna zaradi zagotavljanja ustreznega usklajevanja med ustreznimi ukrepi, da bi se zagotovilo dopolnjevanje in preprečevanja podvajanja preprečilo podvajanje. Zato bi morala Urad in EJT v okviru svojih sistemov za vodenje zadev uporabljati sistem javljanja zadetkov. Urad in EJT bi morala načine te izmenjave informacij in pogoje zanjo določiti v svojih delovnih dogovorih. [Sprememba 7]

(13)  V poročilu Komisije o evalvaciji uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013(6), ki je bilo sprejeto 2. oktobra 2017, je bilo ugotovljeno, da so spremembe pravnega okvira iz leta 2013 prinesle jasne izboljšave glede vodenja preiskav, sodelovanja s partnerji in pravic zadevnih oseb. Hkrati je evalvacija pokazala nekatere pomanjkljivosti, ki vplivajo na uspešnost in učinkovitost preiskav.

(14)  Najbolj nedvoumne ugotovitve iz evalvacije Komisije je treba obravnavati s spremembo Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013. To so bistvene spremembe, ki so kratkoročno potrebne, da se okrepi okvir za preiskave Urada, s čimer bi se ohranil trden in dobro delujoč Urad, ki bi dopolnjeval uporabo kazenskega prava s strani EJT z uporabo upravnih preiskav, vendar ne spreminjajo vključujejo pa spremembe njegovega mandata ali pooblastil. Zlasti se nanašajo na področja, na katerih danes pomanjkanje jasnosti Uredbe ovira učinkovito izvajanje preiskav Urada, kot so izvajanje pregledov na kraju samem, možnost dostopa do informacij o bančnih računih ali dopustnost poročil o zadevah, ki jih pripravi Urad, kot dokazov. Komisija bi morala najpozneje dve leti po evalvaciji EJT in Urada ter njunega sodelovanja predložiti nov, celovit predlog. [Sprememba 8]

(15)  Te spremembe ne vplivajo na procesna jamstva, ki se uporabljajo v okviru preiskav. Urad mora uporabljati procesna jamstva Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(7) ter tista iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Urad v skladu s tem okvirom preiskave izvaja objektivno, nepristransko in zaupno, poskuša pridobiti dokaze v korist preiskovanca in zoper njega ter izvaja preiskovalna dejanja na podlagi pisnega pooblastila in po preskusu zakonitosti. Urad mora zagotoviti spoštovanje pravic zadevnih oseb, ki so predmet njegovih preiskav, vključno z domnevo nedolžnosti in pravico, da se izogne izpovedovanju zoper sebe. Preiskovanci imajo med zaslišanjem med drugim pravico do pomoči osebe po lastni izbiri, pravico, da potrdijo zapisnik zaslišanja, in pravico, da uporabljajo kateri koli uradni jezik Unije. Preiskovanci imajo tudi pravico, da pred pripravo sklepnih ugotovitev podajo pripombe v zvezi z dejstvi v zadevi.

(16)  Urad izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem, ki mu omogočajo dostop do prostorov in dokumentacije gospodarskih subjektov v okviru njegovih preiskav domnevnih goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Ti se izvajajo v skladu s to uredbo in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96, ki v nekaterih primerih določata, da je uporaba teh pooblastil odvisna od pogojev, ki jih določa nacionalno pravo. Komisija je pri evalvaciji ugotovila, da obseg, v katerem bi se moralo uporabljati nacionalno pravo, ni vedno določen, zaradi česar ovira učinkovitost preiskovalnih dejavnosti Urada.

(17)  Zato je treba pojasniti primere, v katerih bi se moralo med preiskavami Urada uporabljati nacionalno pravo, ne da bi se spremenila pooblastila, ki jih ima Urad, ali način delovanja Uredbe v zvezi z državami članicami. To pojasnilo odraža nedavno sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-48/16, Sigma Orionis SA proti Evropski komisiji.

(18)  Za preglede in inšpekcije na kraju samem, ki jih izvaja Urad, bi se moralo v primerih, kadar se zadevni gospodarski subjekt strinja s pregledom, uporabljati le pravo Unije. To bi moralo Uradu omogočiti učinkovito in dosledno izvajanje preiskovalnih pooblastil v vseh državah članicah, s čimer bi se prispevalo k visoki ravni zaščite finančnih interesov Unije v vsej Uniji v skladu s členom 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(19)  Kadar Urad potrebuje pomoč pristojnih nacionalnih organov, zlasti kadar gospodarski subjekt nasprotuje pregledu in inšpekciji na kraju samem, bi morale države članice zagotoviti učinkovito delovanje Urada ter mu zagotoviti potrebno pomoč v skladu z ustreznimi pravili nacionalnega procesnega prava.

(20)  V Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 bi bilo treba uvesti dolžnost gospodarskih subjektov, da sodelujejo z Uradom. To je v skladu z njihovo obveznostjo na podlagi Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96, da za izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem zagotovijo dostop do prostorov, zemljišč, prevoznih sredstev ali drugih prostorov in površin, ki jih uporabljajo v poslovne namene, in obveznostjo iz člena 129(8) finančne uredbe, da vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodeluje pri zaščiti finančnih interesov Unije, tudi v okviru preiskav, ki jih izvaja Urad.

(21)  Urad bi moral imeti možnost, da v okviru te dolžnosti sodelovanja od gospodarskih subjektov, ki bi lahko bili vpleteni v zadevo v preiskavi ali bi lahko imeli ustrezne informacije, zahteva predložitev ustreznih informacij. Pri izpolnjevanju takih zahtev gospodarskim subjektom ni treba priznati, da so storili nezakonito dejanje, vendar morajo odgovoriti na konkretna vprašanja in zagotoviti dokumente, tudi ko je mogoče tako informacijo uporabiti proti njim ali proti drugemu subjektu kot dokazno gradivo za ugotavljanje nezakonitega dejanja.

(22)  Gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da med pregledi in inšpekcijami na kraju samem uporabljajo kateri koli uradni jezik države članice, v kateri poteka pregled, in pravico do pomoči osebe po lastni izbiri, vključno z zunanjim pravnim svetovalcem. Vendar prisotnost pravnega svetovalca ne bi smela biti pravni pogoj za veljavnost pregledov in inšpekcij na kraju samem. Da bi se zagotovila učinkovitost pregledov in inšpekcij na kraju samem, zlasti kar zadeva tveganje za izginotje dokazov, bi moral Urad imeti možnost dostopa do prostorov, zemljišč, prevoznih sredstev ali drugih prostorov in površin, ki se uporabljajo za poslovne namene, ne da bi moral čakati, da se gospodarski subjekt posvetuje s svojim pravnim svetovalcem. Pred začetkom izvajanja pregleda bi se lahko strinjal le s kratko razumno zamudo zaradi posvetovanja s pravnim svetovalcem. Vsaka taka zamuda mora biti čim manjša.

(23)  Da bi se zagotovila preglednost, bi moral Urad pri izvajanju pregledov in inšpekcij na kraju samem gospodarskim subjektom zagotoviti ustrezne informacije o njihovi dolžnosti sodelovanja in posledicah v primeru zavrnitve sodelovanja, pa tudi postopku, ki se uporablja za pregled, vključno z veljavnimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi.

(24)  Urad ima pri notranjih in po potrebi zunanjih preiskavah dostop do vseh pomembnih informacij, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije. Kot je bilo predlagano v evalvaciji Komisije, je treba pojasniti, da bi moral biti tak dostop mogoč ne glede na nosilecvrsto nosilca, na katerem so shranjene te informacije ali podatki, da se upošteva razvoj tehnološkega napredka. [Sprememba 9]

(25)  Za bolj usklajen okvir za preiskave Urada bi bilo treba pravila, ki se uporabljajo za notranje in zunanje preiskave, dodatno uskladiti, da se odpravijo nekatere neskladnosti, ugotovljene v evalvaciji Komisije, kadar različna pravila niso utemeljena. Zagotoviti bi bilo na primer treba, da bi se lahko poročila in priporočila, pripravljena po opravljeni zunanji preiskavi, tako kot pri notranjih preiskavah poslala zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, da sprejme ustrezne ukrepe. Kadar je to mogoče v skladu z njegovimi pooblastili, bi moral Urad zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo podpreti pri ukrepanju na podlagi njegovih priporočil. Da bi se dodatno zagotovilo sodelovanje med Uradom ter institucijami, organi, uradi in agencijami, bi moral Urad zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije po potrebi obvestiti, kadar se odloči, da ne bo začel zunanje preiskave, na primer, kadar je bila institucija, organ, urad ali agencija Unije vir prvotnih informacij.

(26)  Urad bi moral razpolagati z ustreznimi sredstvi za sledenje toku denarja, da bi odkril način delovanja, značilen za številna goljufiva ravnanja. Danes lahko s sodelovanjem in pomočjo nacionalnih organov v več državah članicah pridobi bančne informacije, ki so pomembne za njegovo preiskovalno dejavnost in shranjene pri kreditnih institucijah. Da bi se zagotovil učinkovit pristop v vsej Uniji, bi bilo treba v Uredbi določiti dolžnost pristojnih nacionalnih organov, da Uradu zagotovijo informacije o bančnih in plačilnih računih v okviru svoje splošne dolžnosti, da mu zagotovijo pomoč. To sodelovanje bi praviloma moralo potekati prek finančnoobveščevalnih enot v državah članicah. Pri zagotavljanju te pomoči Uradu bi morali nacionalni organi ravnati v skladu z ustreznimi določbami procesnega prava, predvidenimi v nacionalni zakonodaji zadevne države članice.

(26a)   Za zagotovitev varstva in spoštovanja procesnih pravic in jamstev bi moral Urad interno vzpostaviti funkcijo nadzornika za procesna jamstva in mu dati na voljo ustrezna sredstva. Nadzornik za procesna jamstva bi moral imeti dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog. [Sprememba 10]

(26b)   S to uredbo bi moral biti vzpostavljen pritožbeni mehanizem Urada, ki bi deloval v sodelovanju z nadzornikom za procesna jamstva, da se zagotovi, da bodo pri vseh dejavnostih Urada spoštovani procesne pravice in procesna jamstva. Pritožbeni mehanizem bi moral biti zasnovan kot upravni mehanizem, v okviru katerega bi bil nadzornik za procesna jamstva odgovoren za to, da se pritožbe, ki jih prejme Urad, obravnavajo v skladu s pravico do dobrega upravljanja. Navedeni mehanizem bi moral biti učinkovit in zagotavljati ustrezno ukrepanje na podlagi pritožb. Urad bi moral zaradi večje preglednosti in odgovornosti o pritožbenem mehanizmu poročati v svojem letnem poročilu. To poročilo bi moralo vsebovati zlasti število pritožb, ki jih je Urad prejel, vrsto zadevnih kršitev procesnih pravic in jamstev, dejavnosti, na katere se nanašajo pritožbe, in po možnosti nadaljnje ukrepe, ki jih je sprejel Urad. [Sprememba 11]

(27)  Hitro posredovanje informacij s strani Urada zaradi sprejetja previdnostnih ukrepov je bistveno orodje za zaščito finančnih interesov Unije. Da bi v zvezi s tem zagotovili tesno sodelovanje med Uradom ter institucijami, uradi, organi in agencijami Unije, bi bilo treba slednjim omogočiti, da se kadar koli posvetujejo z Uradom, da bi odločali o ustreznih previdnostnih ukrepih, vključno z ukrepi za zaščito dokazov.

(28)  Poročila, ki jih pripravi Urad, so danes dopustni dokazi v upravnih ali sodnih postopkih na isti način in pod istimi pogoji kot upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji. Pri evalvaciji Komisije je bilo ugotovljeno, da to pravilo v nekaterih državah članicah ne zagotavlja zadostne učinkovitosti dejavnosti Urada. Da bi se povečali učinkovitost in dosledna raba poročil Urada, bi bilo treba z Uredbo zagotoviti dopustnost takih poročil v nekazenskih sodnih postopkih pred nacionalnimi sodišči ter v upravnih postopkih v državah članicah. Pravilo, ki zagotavlja enakovrednost s poročili nacionalnih upravnih inšpektorjev, bi moralo še naprej veljati v primeru nacionalnih kazenskih sodnih postopkov. Uredba bi morala zagotoviti tudi dopustnost poročil, ki jih pripravi Urad, v upravnih in sodnih postopkih na ravni Unije.

(29)  Mandat Urada vključuje zaščito prihodkov v proračun Unije, ki izhajajo iz lastnih sredstev iz naslova DDV. Na tem področju bi moral biti Urad sposoben podpreti in dopolniti dejavnosti držav članic s preiskavami, izvedenimi v skladu z njegovimi pooblastili, usklajevanjem pristojnih nacionalnih organov v zapletenih, nadnacionalnih zadevah, ter podporo in pomočjo državam članicam in EJT. V ta namen bi moral imeti Urad možnost izmenjave informacij prek mreže Eurofisc, ustanovljene z Uredbo Sveta (EU) št. 904/2010(9), da bi spodbudil in olajšal sodelovanje v boju proti goljufijam na področju DDV, pri čemer bi morale biti upoštevane določbe Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta(10). [Sprememba 12]

(30)  Službe držav članic za usklajevanje boja proti goljufijam so bile uvedene z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013, da bi olajšale učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij, vključno z operativnimi informacijami, med Uradom in državami članicami. Pri evalvaciji je bilo ugotovljeno, da so pozitivno prispevale k delu Urada. Opredeljeno je bilo tudi, da bi bilo treba dodatno pojasniti njihovo vlogo in s tem zagotoviti, da ima Urad na voljo pomoč, ki jo potrebuje za zagotavljanje učinkovitosti svojih preiskav, ob tem pa organizacijo in pooblastila služb za usklajevanje boja proti goljufijam prepustiti vsaki posamezni državi članici. V zvezi s tem bi morale imeti službe za usklajevanje boja proti goljufijam možnost, da zagotovijo, pridobijo ali usklajujejo pomoč, ki jo Urad potrebuje za učinkovito izvajanje svojih nalog, in sicer pred zunanjo ali notranjo preiskavo, med njo ali po njej.

(31)  Dolžnost Urada, da državam članicam zagotovi pomoč pri usklajevanju njihovih ukrepov za zaščito finančnih interesov Unije, je ključni element njegovega mandata za podporo čezmejnemu sodelovanju med državami članicami. Določiti bi bilo treba podrobnejša pravila, da bi se olajšale usklajevalne dejavnosti Urada in njegovo sodelovanje v tem okviru z organi držav članic, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Ta pravila ne bi smela posegati v pooblastila, ki jih izvaja Urad in so bila Komisiji dodeljena v posebnih določbah, ki urejajo medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic ter sodelovanje med temi organi in Komisijo, zlasti z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97(11).

(32)  Poleg tega bi moral imeti Urad možnost, da v okviru usklajevalnih dejavnosti zahteva pomoč služb za usklajevanje boja proti goljufijam, navedene službe pa bi morale imeti možnost medsebojnega sodelovanja, da bi se dodatno okrepili razpoložljivi mehanizmi za sodelovanje v boju proti goljufijam.

(32a)   Pristojni organi držav članic bi morali zagotavljati vso pomoč, ki jo Urad potrebuje za opravljanje svojih nalog. Če Urad nacionalnim organom pregona države članice poda sodna priporočila in se na njihovi podlagi ne sprejmejo nadaljnji ukrepi, bi morala država članica svojo odločitev utemeljiti Uradu. Urad bi moral enkrat na leto pripraviti poročilo o tem, kako mu države članice pomagajo, in o nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi sodnih priporočil. [Sprememba 13]

(32b)   Urad bi moral za dopolnitev procesnih pravil o izvajanju preiskav, določenih v tej uredbi, pripraviti postopkovni kodeks za preiskave, po katerem se bi moralo ravnati osebje Urada. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo takega postopkovnega kodeksa, ne da bi se s tem posegalo v neodvisnost Urada pri izvajanju njegovih pooblastil. Ti delegirani akti bi morali zajemati zlasti prakse, ki jih je treba spoštovati pri izvajanju mandata in poslovnika Urada, podrobna pravila, ki veljajo za preiskovalne postopke, in dovoljena preiskovalna dejanja, legitimne pravice preiskovancev, procesna jamstva, določbe v zvezi z varstvom podatkov in politikami o komuniciranju in dostopu do dokumentov, določbe o preizkusu zakonitosti in pravnih sredstvih, ki so na voljo preiskovancem, ter odnose z EJT. Zlasti je pomembno, da se Urad pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala zagotoviti, da ustrezne dokumente sočasno, pravočasno in ustrezno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 14]

(32c)   Komisija najpozneje pet let po datumu, določenem v skladu z drugim pododstavkom člena 120(2) Uredbe (EU) 2017/1939, oceni uporabo te uredbe, zlasti pa učinkovitost sodelovanja med Uradom in EJT. [Sprememba 15]

(33)  Ker cilja te uredbe, in sicer okrepitve zaščite finančnih interesov Unije s prilagoditvijo delovanja Urada ustanovitvi EJT in okrepitvijo učinkovitosti preiskav, ki jih izvaja Urad, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta lažje doseže na ravni Unije s prilagoditvijo pravil, ki urejajo odnos med dvema uradoma Unije, in povečanjem učinkovitosti izvajanja preiskav Urada v vsej Uniji, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za okrepitev boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(34)  S to uredbo se ne spreminjajo pristojnosti in odgovornosti držav članic za sprejemanje ukrepov za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(35)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(12) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal ...(13).

(36)  Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 se spremeni:

(–1)  v členu 1 se uvodni del odstavka 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Za okrepitev boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem ali nepravilnostim, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu, odvisno od vsebine, skupaj imenovani: Unija), Evropski urad za boj proti goljufijam, ustanovljen s Sklepom 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (v nadaljnjem besedilu: Urad), uresničuje preiskovalna pooblastila, dodeljena Komisiji z:“; [Sprememba 16]

"

(–1a)  v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Urad državam članicam zagotavlja pomoč Komisije pri organizaciji tesnega in rednega sodelovanja med njihovimi pristojnimi organi zaradi usklajevanja njihovih ukrepov, usmerjenih v zaščito finančnih interesov Unije pred goljufijami. Urad prispeva k zasnovi in razvoju metod preprečevanja in zatiranja goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. Urad spodbuja in usklajuje, z državami članicami in med njimi, izmenjavo operativnih izkušenj in najboljših postopkovnih praks na področju zaščite finančnih interesov Unije ter podpira skupne ukrepe za boj proti goljufijam, ki jih prostovoljno izvajajo države članice.“; [Sprememba 17]

"

(–1b)   v členu 1 se točka (d) odstavka 3 nadomesti z naslednjim:"

„(d) Uredbo (EU) 2018/1725;“; [Sprememba 18]

"

(–1c)  v členu 1(3) se doda naslednja točka (da): "

„(da) Uredbo (EU) 2016/679.“; [Sprememba 19]

"

(–1d)  v členu 1 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Urad v institucijah, organih, uradih in agencijah, ustanovljenih s Pogodbami ali na podlagi Pogodb (v nadaljnjem besedilu: institucije, organi, uradi in agencije), brez poseganja v člen 12d izvaja upravne preiskave za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem ali nepravilnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije. V ta namen preiskuje zaskrbljujoče pojave v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti, ki lahko pomenijo zanemarjanje obveznosti uradnikov in drugih uslužbencev Unije, kar bi lahko imelo za posledico disciplinski oziroma kazenski postopek, oziroma enako hude napake pri opravljanju dolžnosti članov institucij in organov, vodij uradov in agencij ali članov osebja institucij, organov, uradov ali agencij, za katere ne veljajo Kadrovski predpisi (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: uradniki, drugi uslužbenci, člani institucij ali organov, vodje uradov ali agencij ali člani osebja).“; [Sprememba 20]

"

(1)  v členu 1 se vstavi naslednji odstavek:"

„4a. Urad vzpostavi in ohranja tesen odnos z Evropskim javnim tožilstvom (v nadaljnjem besedilu: EJT), ustanovljenim v okrepljenem sodelovanju z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(14). Ta odnos temelji na medsebojnem sodelovanju, dopolnjevanju, preprečevanju podvajanja in izmenjavi informacij. Njegov namen je zlasti zagotoviti, da se z dopolnjevanjem njunih ustreznih mandatov in podporo, ki jo Urad zagotavlja EJT, za zaščito finančnih interesov Unije uporabijo vsa razpoložljiva sredstva. [Sprememba 21]

Sodelovanje med Uradom in EJT urejajo členi od 12c do 12f.“;

"

(1a)  v členu 1 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Za namene uporabe te uredbe lahko pristojni organi držav članic ter institucije, organi, uradi ali agencije z Uradom sklenejo upravni dogovor. S takšnim dogovorom se lahko uredijo zlasti posredovanje informacij ter potek in nadaljnje ukrepanje na podlagi preiskave.“; [Sprememba 22]

"

(1b)   v členu 2 se točka 2 nadomesti z naslednjim:"

„(2) ‚nepravilnost‘ pomeni ‚nepravilnost‘, kakor je opredeljena v členu 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, vključno s kršitvami, ki vplivajo na prihodke od davka na dodano vrednost;“; [Sprememba 23]

"

(1c)  v členu 2 se točka 3 nadomesti z naslednjim:"

„(3) ‚goljufije, korupcija in vsa druga nezakonita dejanja ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije‘ ima pomen, kakor se uporablja v ustreznih aktih Unije;“; [Sprememba 24]

"

(2)  v členu 2 se točka 4 nadomesti z naslednjim:"

„(4) ‚upravne preiskave‘ (‚preiskave‘) pomenijo vse inšpekcije, preglede ali druge ukrepe, ki jih izvaja Urad v skladu s členoma 3 in 4, da bi dosegel cilje iz člena 1 in da bi po potrebi ugotovil nepravilnosti v preiskovanih dejavnostih; te preiskave ne posegajo v pooblastila EJT ali pristojnih organov držav članic za uvedbo kazenskega postopka;“;

"

(2a)  v členu 2 se točka 5 nadomesti z naslednjim:"

„(5) ‚preiskovanec‘ pomeni osebo ali gospodarski subjekt, osumljen storitve dejanja goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja ali nepravilnosti, ki škodi finančnim interesom Unije, in ga Urad zato preiskuje;“; [Sprememba 25]

"

(2b)  v členu 2 se vstavi naslednja točka:"

„7a. ‚član institucije‘ pomeni poslanca Evropskega parlamenta, člana Evropskega sveta, predstavnika države članice na ministrski ravni v Svetu, člana Evropske komisije, člana Sodišča Evropske unije, člana Sveta Evropske centralne banke ali člana Računskega sodišča, kot je ustrezno.“; [Sprememba 26]

"

(2c)  v členu 2 se vstavi naslednja točka:"

„7b. ‚ista dejstva‘ pomeni, da je dejansko stanje enako, pri čemer se dejansko stanje razume v smislu, da obstaja niz konkretnih okoliščin, ki so med seboj neločljivo povezane in lahko v svoji celoti predstavljajo elemente preiskave delikta, ki je v pristojnosti Urada ali EJT.“; [Sprememba 27]

"

(3)  člen 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 3

Zunanje preiskave Pregledi in inšpekcije na kraju samem v državah članicah in v tretjih državah [Sprememba 28]

1.  Urad v obsegu, opredeljenem v členu 1 ter točkah (1) in (3) člena 2, izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem v državah članicah, v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju ter vsemi drugimi veljavnimi pravnimi instrumenti pa tudi v tretjih državah in v prostorih mednarodnih organizacij. [Sprememba 29]

2.  Pregledi in inšpekcije na kraju samem se izvedejo v skladu s to uredbo in, če zadeva ne spada na področje uporabe te uredbe, z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96.

3.  Gospodarski subjekti sodelujejo z Uradom med njegovimi preiskavami. Urad lahko v skladu s členom 4(2)(b) od gospodarskih subjektov zahteva ustne informacije, med drugim z intervjuji, in pisne informacije. [Sprememba 30]

4.  Urad preglede in inšpekcije na kraju samem izvaja ob predložitvi pisnega pooblastila v skladu s členom 7(2) te uredbe in členom 6(1) Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/1996. Zadevni gospodarski subjekt obvesti o postopku, ki se uporablja za pregled, vključno z veljavnimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, in njegovi dolžnosti glede sodelovanja.

5.  Urad pri izvajanju teh pooblastil deluje skladno s procesnimi jamstvi iz te uredbe in Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96. Zadevni gospodarski subjekt ima med pregledom in inšpekcijo na kraju samem pravico, da se izogne izpovedovanju zoper sebe, in pravico do pomoči osebe po lastni izbiri. Pri podajanju izjav med pregledi na kraju samem se gospodarskemu subjektu omogoči, da uporabi kateri koli uradni jezik države članice, v kateri je. Pravica do pomoči osebe po lastni izbiri Uradu ne preprečuje dostopa do prostorov gospodarskega subjekta in ne sme neupravičeno odložiti začetka pregleda.

6.  Na zahtevo Urada pristojni organ zadevne države članice osebju Urada brez nepotrebnega odlašanja zagotovi pomoč, potrebno za učinkovito izvedbo njegovih nalog, kakor je podrobno določeno v pisnem pooblastilu iz člena 7(2). [Sprememba 31]

Zadevna država članica v skladu z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 zagotovi, da je osebju Urada dovoljen dostop do vseh informacij in, dokumentov in podatkov, ki se nanašajo na zadevo, ki je predmet preiskave, in za katere se izkaže, da so potrebni za uspešno in učinkovito izvedbo pregledov in inšpekcij na kraju samem, in da lahko osebje z zavarovanjem teh dokumentov ali podatkov izključi nevarnost njihovega izginotja. Kadar se za opravljanje dela uporabljajo naprave v zasebni lasti, Urad te naprave preišče samo, kadar upravičeno domneva, da bi njihova vsebina lahko bila relevantna za preiskavo. [Sprememba 32]

7.  Kadar se zadevni gospodarski subjekt strinja s pregledom in inšpekcijo na kraju samem, odobreno v skladu s to uredbo, se člen 2(4) Uredbe (Euratom, ES) št. 2988/95 ter tretji pododstavek člena 6(1) in člen 7(1) Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 ne uporabljajo, če te določbe zahtevajo skladnost z nacionalno zakonodajo ter lahko Uradu omejijo dostop do informacij in dokumentacije pod pogoji, ki veljajo za nacionalne upravne inšpektorje.

Kadar osebje Urada ugotovi, da gospodarski subjekt nasprotuje pregledu ali inšpekciji na kraju samem, odobreni v skladu s to uredbo, mu zadevna država članica zagotovi potrebno pomoč organov kazenskega pregona, da lahko Urad učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja izvede pregled ali inšpekcijo na kraju samem.

Pristojni nacionalni organi pri zagotavljanju pomoči v skladu s tem odstavkom ali odstavkom 6 ravnajo v skladu z nacionalnimi procesnimi pravili, ki se uporabljajo za zadevni pristojni nacionalni organ. Če je v skladu z nacionalnim pravom za takšno pomoč potrebna odobritev sodnega organa, se zanjo zaprosi.

7a.  Če se izkaže, da država članica ne izpolnjuje svoje obveznosti glede sodelovanja v skladu z odstavkoma 6 in 7, ima Unija pravico zahtevati povrnitev zneska, povezanega z zadevnim pregledom ali inšpekcijo na kraju samem. [Sprememba 33]

8.  Urad v sklopu svoje preiskovalne funkcije izvaja preglede in inšpekcije, ki jih določajo člen 9(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 in sektorski predpisi iz člena 9(2) navedene uredbe v državah članicah, v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju ter vsemi drugimi veljavnimi pravnimi instrumenti pa tudi v tretjih državah in v prostorih mednarodnih organizacij.

9.  Urad lahko med zunanjo preiskavo dostopa do vseh pomembnih informacij in podatkov, ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije ter so povezani z zadevo, ki je predmet preiskave, kadar je to potrebno, da se ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije. V ta namen se uporabi člen 4(2) in (4). [Sprememba 34]

10.  Brez poseganja v člen 12c(1), kadar ima Urad pred odločitvijo o tem, ali se bo zunanja preiskava začela ali ne, informacije, na podlagi katerih je mogoče sumiti o goljufiji, korupciji ali katerem koli drugem nezakonitem dejanju, ki škodi finančnim interesom Unije, lahko o tem obvesti pristojne organe zadevne države članice in po potrebi zadevne institucije, organe, urade in agencije.

Pristojni organi zadevne države članice brez poseganja v sektorske predpise iz člena 9(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo ustrezno ukrepanje, pri katerem lahko sodeluje tudi Urad. Pristojni organi zadevnih držav članic Urad na zahtevo obvestijo o sprejetih ukrepih in svojih ugotovitvah na podlagi informacij, opredeljenih v prvem pododstavku tega odstavka.“; [Sprememba 35]

"

(4)  člen 4 se spremeni:

(-a)  v členu 4 se naslov nadomesti z naslednjim:"

„Dodatne določbe o preiskavah“; [Sprememba 36]

"

(–aa)  v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Upravne preiskave v institucijah, organih, uradih in agencijah na področjih iz člena 1 se izvedejo v skladu s pogoji iz te uredbe ter iz sklepov posamezne institucije, organa, urada ali agencije.“; [Sprememba 37]

"

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Med notranjimi preiskavami: [Sprememba 38]

   (a) ima Urad pravico do takojšnega in nenapovedanega dostopa do vseh pomembnih informacij in podatkov, ki se nanašajo na zadevo, ki je predmet preiskave, ne glede na nosilecvrsto nosilca, na katerem so shranjeni, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije, in do njihovih prostorov, kadar je to potrebno, da se ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Kadar se za opravljanje dela uporabljajo naprave v zasebni lasti, Urad te naprave preišče samo, kadar upravičeno domneva, da bi njihova vsebina lahko bila relevantna za preiskavo. Urad ima pooblastila za pregled poslovnih knjig institucij, organov, uradov in agencij. Urad lahko pridobi kopijo in izvlečke vsakega dokumenta ali vsebine vsakega nosilca podatkov, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije, in po potrebi z zavarovanjem teh dokumentov ali podatkov izključi nevarnost njihovega izginotja; [Sprememba 39]
   (b) lahko Urad od gospodarskih subjektov, uradnikov, drugih uslužbencev, članov institucij ali organov, vodij uradov ali agencij ali članov osebja zahteva ustne informacije, med drugim z intervjuji, in pisne informacije, ki se natančno dokumentirajo v skladu s predpisi o zaupnosti in predpisi Unije o varstvu podatkov. Gospodarski subjekti sodelujejo z Uradom.“; [Sprememba 40]

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:črta;"

„3. V skladu s členom 3 lahko Urad v prostorih gospodarskih subjektov izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem ter si tako zagotovi dostop do informacij, pomembnih za zadevo, ki je predmet notranje preiskave.“; [Sprememba 41]

"

(ba)  v členu 4 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Institucije, organi, uradi in agencije so vedno obveščeni o tem, da osebje Urada izvaja preiskavo v njihovih prostorih oziroma pregleduje dokumente ali podatke oziroma zahteva informacije, s katerimi ti razpolagajo. Brez poseganja v člena 10 in 11 lahko Urad zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji kadar koli posreduje podatke, ki jih je pridobil med preiskavami.“; [Sprememba 42]

"

(bb)  v členu 4 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Institucije, organi, uradi in agencije z določitvijo ustreznih postopkov in sprejetjem potrebnih ukrepov poskrbijo za zaupnost preiskav v vseh fazah.“; [Sprememba 43]

"

(bc)  v členu 4 se prvi pododstavek odstavka 6 nadomesti z naslednjim:"

„Če se pri preiskavah izkaže, da bi preiskovanec lahko bil uradnik, drugi uslužbenec, član institucije ali organa, vodja urada ali agencije ali član osebja, je o tem obveščena institucija, organ, urad ali agencija, ki ji navedena oseba pripada.“; [Sprememba 44]

"

(bd)  v členu 4 se drugi pododstavek odstavka 6 nadomesti z naslednjim:"

„V primerih, ko uporaba običajnih komunikacijskih poti ne zagotavlja zaupnosti preiskave, Urad informacije posreduje po ustreznih alternativnih poteh.“; [Sprememba 45]

"

(be)  v členu 4 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:"

„7. Odločitev, ki jo namerava sprejeti posamezna institucija, organ, urad ali agencija v skladu z odstavkom 1, vključuje zlasti pravilo v zvezi z dolžnostjo, da morajo uradniki, drugi uslužbenci, člani institucij ali organov, vodje uradov ali agencij ali člani osebja sodelovati z Uradom in mu zagotavljati informacije ob hkratni skrbi za zaupnost preiskave.“; [Sprememba 46]

"

(c)  v odstavku 8 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Brez poseganja v člen 12c(1), kadar ima Urad pred odločitvijo o tem, ali se bo notranja preiskava začela ali ne, informacije, na podlagi katerih je mogoče sumiti o goljufiji, korupciji ali katerem koli drugem nezakonitem dejanju ali nepravilnosti, ki škodi finančnim interesom Unije, lahko o tem po potrebi obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo pristojne organe zadevne države članice ter zadevne institucije, organe, urade ali agencije.

Ta institucija, organ, urad ali agencija Urad na njegovo zahtevo obvesti o ukrepanju in ugotovitvah na podlagi teh informacij.“; [Sprememba 47]

"

(ca)  v odstavku 8 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Kadar Urad o preiskavah v institucijah, organih, uradih in agencijah obvesti pristojne organe zadevnih držav članic, veljajo postopkovne zahteve iz drugega in tretjega pododstavka člena 9(4). Če pristojni organi sklenejo ukrepati na podlagi prejetih informacij v skladu z nacionalnim pravom, o tem na zahtevo obvestijo tudi Urad.“; [Sprememba 48]

"

(cb)  v odstavku 8 se doda naslednji pododstavek:"

„Kar zadeva preglede in inšpekcije na kraju samem v skladu s členom 3, pristojni organi zadevne države članice brez poseganja v sektorske predpise iz člena 9(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo ustrezno ukrepanje, pri katerem lahko sodeluje tudi Urad. Pristojni organi zadevnih držav članic Urad na zahtevo obvestijo o sprejetih ukrepih in svojih ugotovitvah na podlagi informacij, opredeljenih v prvem pododstavku tega odstavka.“; [Sprememba 49]

"

(5)  člen 5 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"

„Brez poseganja v člen 12d lahko generalni direktor začne preiskavo, če obstaja dovolj utemeljen sum, ki lahko temelji tudi na informacijah tretje ali anonimne osebe, o storitvi dejanja goljufije ali korupcije ali katerih koli drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.“; [Sprememba 50]

"

(aa)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Brez poseganja v člen 12d lahko generalni direktor začne preiskavo, če obstaja dovolj utemeljen sum, ki lahko temelji tudi na informacijah tretje ali anonimne osebe, o storitvi dejanja goljufije ali korupcije ali katerih koli drugih nezakonitih dejanj ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. Obdobje evalvacije pred sprejetjem odločitve ne sme biti daljše od dveh mesecev. Če je informator, ki je informacije predložil, znan, se, kadar je to ustrezno, obvesti.“; [Sprememba 51]

"

(ab)  v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Odločitev o začetku preiskave sprejme generalni direktor na lastno pobudo ali na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije Unije ali države članice.“; [Sprememba 52]

"

(ac)  v odstavku 2 se drugi pododstavek črta; [Sprememba 53]

(ad)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Medtem ko se generalni direktor na podlagi zahteve iz odstavka 2 odloča o morebitnem začetku preiskave in/ali medtem ko Urad to preiskavo izvaja, zadevne institucije, organi, uradi ali agencije ne smejo začeti vzporedne preiskave istih dejstev, razen če se z Uradom dogovorijo drugače. Ta odstavek se ne uporablja za preiskave EJT v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939.“; [Sprememba 54]

"

(b)  v odstavku 3 se doda naslednji stavek:"

„Ta odstavek se ne uporablja za preiskave EJT v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939.“; [Sprememba 55]

"

(ba)   v členu 5 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Če generalni direktor sklene, da v institucijah, organih, uradih in agencijah kljub dovolj utemeljenemu sumu o storitvi dejanja goljufije ali korupcije ali katerih koli drugih nezakonitih dejanj ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ne bo začel preiskave, nemudoma pošlje vse ustrezne informacije zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, ki sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pravili, ki se uporabljajo za to institucijo, organ, urad oziroma agencijo. Urad se z navedeno institucijo, organom, uradom ali agencijo, če je primerno, dogovori o smotrnih ukrepih za zaščito zaupnosti vira teh informacij in po potrebi zaprosi, da se ga obvesti o sprejetih ukrepih.“; [Sprememba 56]

"

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Če generalni direktor sklene, da kljub dovolj utemeljenemu sumu o storitvi dejanja goljufije ali korupcije ali katerih koli drugih nezakonitih dejanj ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ne bo izvedel pregleda ali inšpekcije na kraju samem v skladu s členom 3začel zunanje preiskave, lahko vse pomembne informacije nemudoma pošlje pristojnim organom zadevne države članice, ki po potrebi sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom. Urad po potrebi obvesti tudi zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo.“; [Sprememba 57]

"

(ca)  doda se odstavek 6a:"

„6a. Generalni direktor v skladu s členom 17(5) redno obvešča nadzorni odbor o primerih, v katerih se je odločil, da ne bo začel preiskave, in navede razloge za tako odločitev.“; [Sprememba 58]

"

(6)  člen 7 se spremeni:

(-a)  v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Preiskave vodi generalni direktor, po potrebi s pisnimi navodili. Preiskave pod njegovim vodstvom izvaja osebje Urada, ki ga je imenoval. Generalni direktor sam preiskav ne izvaja.“; [Sprememba 59]

"

(a)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Pristojni organi držav članic zagotavljajo vso pomoč, ki jo osebje Urada potrebuje, da svoje naloge v skladu s to uredbo opravlja učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja.“;

"

(b)  v odstavku 3 se vstavi naslednji drugi pododstavek:"

„Finančnoobveščevalne enote, ustanovljene v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(15), in drugi pristojni organi držav članic Uradu v zvezi z zadevami, ki se preiskujejo, na zahtevo predložijo naslednje:

   (a) informacije iz [člena 32a(3)] Direktive (EU) 2015/849(16);
   (b) kadar je to nujno potrebno za namene preiskave, evidenco transakcij.“;

"

(c)  v odstavku 3 se doda naslednji tretji pododstavek:"

„Pristojni nacionalni organi pri zagotavljanju pomoči v skladu s prejšnjima pododstavkoma ravnajo v skladu z vsemi nacionalnimi procesnimi pravili, ki se uporabljajo za zadevni pristojni nacionalni organ.“;

"

(ca)   drugi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Institucije, organi, uradi in agencije poskrbijo, da njihovi uradniki, drugi uslužbenci, člani, vodje in člani osebja zagotovijo vso pomoč, da bi osebje Urada lahko učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja opravilo svoje naloge v skladu s to uredbo.“; [Sprememba 60]

"

(cb)  odstavek 4 se črta; [Sprememba 61]

(cc)  v odstavku 6 se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„6. Kadar se med preiskavo pokaže potreba po morebitnih varnostnih upravnih ukrepih za zaščito finančnih interesov Unije, Urad o potekajoči preiskavi takoj obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo ter predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti. To obvestilo vključuje:“; [Sprememba 62]

"

(cd)  v prvem pododstavku odstavka 6 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) vse informacije, ki bi zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji lahko pomagale pri odločanju o ustreznih varnostnih upravnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zaščito finančnih interesov Unije;“; [Sprememba 63]

"

(ce)  v prvem pododstavku odstavka 6 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) navedbo morebitnih posebnih ukrepov za zagotovitev spoštovanja zaupnosti, priporočenih zlasti v primerih, ki vključujejo uporabo preiskovalnih ukrepov, za katere je pristojen nacionalni sodni organ ali drug nacionalni organ, v skladu z nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo za preiskave.“; [Sprememba 64]

"

(d)  v odstavku 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Poleg prvega pododstavka se lahko zadevna institucija, organ, urad ali agencija kadar koli posvetuje z Uradom, da bi sprejela vse ustrezne previdnostne ukrepe v tesnem sodelovanju z Uradom, vključno z ukrepi za zaščito dokaznega gradiva, pri čemer o taki odločitvi nemudoma obvesti Urad nemudoma obvesti o kakršnem koli odstopanju od predlaganih previdnostnih ukrepov in o razlogih za odstopanje.“; [Sprememba 65]

"

(e)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

„8. Če preiskave ni mogoče zaključiti v 12 mesecih od njenega začetka, generalni direktor po poteku teh 12 mesecev ter nato vsakih šest mesecev poroča nadzornemu odboru, pri čemer navede podrobne razloge in po potrebi predvidene za zamudo in popravne ukrepe, sprejete za pospešitev preiskave.“; [Sprememba 66]

"

(ea)  doda se naslednji odstavek:"

„8a. Poročilo vsebuje vsaj kratek opis dejstev, njihovo pravno kvalifikacijo, oceno škode, ki je bila ali bi lahko bila povzročena, datum izteka zakonskega zastaralnega roka, razloge, zakaj dvanajstmesečnega roka ni bilo mogoče spoštovati, in, kadar je to ustrezno, popravne ukrepe, predvidene za pospešitev preiskave.“; [Sprememba 67]

"

(7)  člen 8 se spremeni:

(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Institucije, organi, uradi in agencije Uradu nemudoma posredujejo vse informacije o morebitnih primerih goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. Ta obveznost velja za EJT, kadar zadevni primeri ne spadajo v njegovo pristojnost v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) 2017/1939.“; [Sprememba 68]

"

(a)  v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:"

„Kadar institucije, organi, uradi in agencije poročajo EJT v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2017/1939, lahko namesto tega izpolnijo obveznost iz prvega pododstavka tako, da Uradu posredujejo kopijo poročila, poslanega EJT.“; [Sprememba 69]

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Institucije, organi, uradi in agencije ter, razen če je to v nasprotju z nacionalnim pravom, pristojni organi držav članic na zahtevo Urada ali na lastno pobudo nemudoma posredujejo Uradu vse razpoložljive dokumente ali informacije, ki se nanašajo na preiskavo Urada, ki se izvaja. [Sprememba 70]

Pred začetkom preiskave Uradu na zahtevo posredujejo vse razpoložljive dokumente ali informacije, ki so potrebne za oceno obtožb ali uporabo meril za začetek preiskave v skladu s členom 5(1).“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Institucije, organi, uradi in agencije ter, razen če je to v nasprotju z nacionalnim pravom, pristojni organi držav članic Uradu na zahtevo ali na lastno pobudo nemudoma posredujejo vse druge pomembne razpoložljive dokumente ali informacije, ki se nanašajo na boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejanjem ali nepravilnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije.“; [Sprememba 71]

"

(d)  doda se naslednji odstavek 4:"

„4. Ta člen se ne uporablja za EJT glede kaznivih dejanj, za katera bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost v skladu s členoma 22 in 25 poglavjem IV Uredbe (EU) 2017/1939. [Sprememba 72]

To ne posega v možnost EJT, da Uradu zagotovi ustrezne informacije o zadevah v skladu s členom 34(8), členom 36(6), členom 39(4) ter členom 101(3) in (4) Uredbe (EU) 2017/1939.“;

"

(8)  člen 9 se spremeni:

(-a)   v odstavku 2 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Zahteve iz drugega in tretjega pododstavka ne veljajo za pridobivanje izjav v okviru inšpekcij in pregledov na kraju samem. Vendar se preiskovanec o pravicah, ki jih ima, zlasti o pravici do pomoči osebe po njegovi lastni izbiri, obvesti, preden se izjava pridobi.“; [Sprememba 73]

"

(-aa)   v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Urad v ta namen preiskovancu pošlje vabilo, v katerem ga pozove, naj poda svoje pripombe pisno ali v razgovoru s članom osebja, ki ga imenuje Urad. Vabilo vsebuje povzetek dejstev, ki se nanašajo na preiskovanca, informacije iz členov 15 in 16 Uredbe (EU) 2018/1725 ter rok za predložitev pripomb, ki ni krajši od 10 delovnih dni po prejemu vabila k predložitvi pripomb. Ta rok se lahko skrajša z izrecnim soglasjem preiskovanca ali iz nujnosti, ki mora biti ustrezno utemeljena. Vse morebitne pripombe se navedejo v končnem poročilu o preiskavi.“; [Sprememba 74]

"

(a)  v odstavku 4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„V ustrezno utemeljenih primerih, ko je treba ohraniti zaupnost preiskave in/ali uporabiti preiskovalne postopke, ki spadajo v pristojnost EJT ali nacionalnega sodnega organa, lahko generalni direktor sklene odložiti izpolnitev obveznosti glede poziva preiskovancu k predložitvi pripomb.

"

(aa)  doda se odstavek 5a:"

„5a. Za primere, ko Urad priporoči nadaljnje pravosodno ukrepanje, in brez poseganja v pravice žvižgačev in informatorjev do zaupnosti se preiskovancu omogoči dostop do poročila, ki ga Urad pripravi v skladu s členom 11 po tem, ko je izvedel preiskavo, pa tudi do vseh ustreznih dokumentov, če so povezani s to osebo in če temu, kjer je to primerno, niti EJT niti nacionalni sodni organi ne ugovarjajo v roku šestih mesecev. Dovoljenje pristojnega sodnega organa se lahko izda tudi pred iztekom tega roka.“; [Sprememba 75]

"

(8a)   vstavi se člen 9a:"

„Člen 9a

Nadzornik za procesna jamstva

1.  Nadzornika za procesna jamstva (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) imenuje Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2 za petletni mandat brez možnosti podaljšanja. Ob izteku mandata ostane na položaju do zamenjave.

2.  Po objavil razpisa v Uradnem listu Evropske unije Komisija oblikuje seznam ustrezno kvalificiranih kandidatov za položaj nadzornika. Komisija imenuje nadzornika po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom.

3.  Nadzornik ima potrebne kvalifikacije in izkušnje na področju procesnih pravic in jamstev.

4.  Nadzornik je pri opravljanju svoje funkcije povsem neodvisen ter za opravljanje svojih nalog niti ne zahteva niti ne sprejema nobenih navodil.

5.  Nadzornik spremlja, ali Urad spoštuje procesne pravice in jamstva. Odgovoren je za obravnavo pritožb, ki jih prejme Urad.

6.  Nadzornik o opravljanju svoje funkcije letno poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, nadzornemu odboru in Uradu. Pri tem ne navaja posameznih primerov, o katerih so tekle preiskave, in zagotovi zaupnost preiskav tudi po njihovem zaključku.“; [Sprememba 76]

"

(8b)   vstavi se člen 9b:"

„Člen 9b

Pritožbeni mehanizem

1.  Urad v sodelovanju z nadzornikom sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev pritožbenega mehanizma za spremljanje in zagotavljanje spoštovanja procesnih jamstev pri vseh dejavnostih Urada.

2.  Vsakdo, ki ga zadeva preiskava Urada, ima pravico vložiti pritožbo pri nadzorniku v zvezi s tem, kako Urad spoštuje procesna jamstva iz člena 9. Vložitev pritožbe ne odloži izvajanja tekoče preiskave.

3.  Pritožba se lahko vloži najpozneje en mesec po tem, ko se je pritožnik seznanil z relevantnimi dejstvi, ki pomenijo domnevno kršitev njegovih procesnih jamstev. Pritožbe ni mogoče vložiti pozneje kot en mesec po zaključku preiskave. Pritožbe v zvezi z rokom za pošiljanje vabila iz člena 9(2) in (4) se vložijo pred iztekom roka za pošiljanje vabila iz teh določb.

4.  Ko nadzornik prejme pritožbo, o tem nemudoma obvesti generalnega direktorja Urada in da Uradu možnost, da v 15 delovnih dneh odpravi kršitev, na katero je opozoril pritožnik.

5.  Brez poseganja v člen 10 te uredbe Urad nadzorniku posreduje vse informacije, ki bi jih nadzornik lahko potreboval za izdajo priporočila.

6.  Nadzornik izda priporočilo glede pritožbe takoj oziroma najpozneje dva meseca po tem, ko mu Urad sporoči, katere ukrepe je sprejel za odpravo kršitve, ali po izteku roka iz odstavka 3. Priporočilo se predloži Uradu in pošlje pritožniku. V izjemnih primerih se lahko nadzornik odloči, da bo obdobje za izdajo priporočila podaljšal za nadaljnjih 15 dni. Nadzornik generalnega direktorja o razlogih za podaljšanje obvesti pisno. Če nadzornik ne izda priporočila v roku, določenem v tem odstavku, se šteje, da je nadzornik pritožbo zavrnil brez priporočila.

7.  Nadzornik obravnava pritožbo v kontradiktornem postopku, in sicer brez poseganja v izvajanje tekoče preiskave. Če priče s tem soglašajo, jih lahko nadzornik pozove, naj podajo pisna ali ustna pojasnila, ki so po njegovem mnenju relevantna pri ugotavljanju dejstev.

8.  Generalni direktor v zvezi z zadevnim vprašanjem ravna v skladu s priporočilom nadzornika, razen v ustrezno utemeljenih primerih, v katerih lahko od njega odstopa. Če generalni direktor odstopa od priporočila nadzornika, pritožnika in nadzornika obvesti o bistvenih razlogih za takšno odločitev, če to ne vpliva na tekočo preiskavo. V uradnem zaznamku, ki se priloži končnemu poročilu o preiskavi, navede razloge, zakaj ni upošteval priporočila nadzornika.

9.  Generalni direktor lahko zaprosi, da nadzornik izda mnenje o vsaki zadevi v zvezi s spoštovanjem procesnih jamstev, ki je v pristojnosti nadzornika, tudi o odločitvi, da se odloži posredovanje informacij preiskovancu iz člena 9(3). Generalni direktor v vsaki taki prošnji navede rok, v katerem mora nadzornik odgovoriti.

10.   Brez poseganja v roke iz člena 90a Kadrovskih predpisov generalni direktor počaka na priporočilo nadzornika, preden odgovori pritožniku, če je uradnik ali drug uslužbenec Unije vložil pritožbo v zvezi z istim vprašanjem tako pri generalnem direktorju v skladu s členom 90a Kadrovskih predpisov, kot pri nadzorniku.“; [Sprememba 77]

"

(9)  člen 10 se spremeni:

(-a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Informacije, ki so v kakršni koli obliki posredovane ali pridobljene med preiskavami zunaj institucij, organov, uradov in agencij, se varujejo v skladu z ustreznimi določbami v okviru nacionalnega prava in prava Unije.“; [Sprememba 78]

"

(-aa)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Informacije, ki so v kakršni koli obliki posredovane ali pridobljene med preiskavami v institucijah, organih, uradih in agencijah, se obravnavajo kot poslovna skrivnost in se varujejo v skladu s predpisi, ki se uporabljajo za institucije Unije.“; [Sprememba 79]

"

(-ab)   doda se naslednji odstavek:"

„3a. Urad razkrije svoja poročila in priporočila, ko vsi odgovorni organi sklenejo vse povezane postopke na ravni držav in Unije, razkritje pa ne vpliva več na preiskave. Razkritje mora biti skladno s pravili in načeli o varstvu podatkov iz tega člena in člena 1.“; [Sprememba 80]

"

(a)  v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Urad imenuje uradno osebo za varstvo podatkov v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 45/2001 43 Uredbe (EU) 2018/1725.“; [Sprememba 81]

"

(aa)  doda se odstavek 5a:"

„5a. Osebe, ki Uradu prijavijo kazniva dejanja in kršitve v zvezi s finančnimi interesi Unije, so v celoti zaščitene, zlasti z zakonodajo Unije o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.“; [Sprememba 82]

"

(10)  člen 11 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Poročilu se lahko priložijo priporočila generalnega direktorja glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti. V teh priporočilih so po potrebi navedeni vsi disciplinski, upravni, finančni in/ali sodni ukrepi zadevnih institucij, organov, uradov in agencij ter pristojnih organov držav članic, zlasti pa ocena zneskov, ki jih je treba izterjati, in predhodna pravna opredelitev ugotovljenih dejstev.“; [Sprememba 83]

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Pri pripravi takih poročil in priporočil se upoštevajo ustrezne določbe prava Unije in, če je to primerno, nacionalnega prava zadevne države članice.

Urad sprejme ustrezne notranje ukrepe za zagotovitev dosledne kakovosti končnih poročil in priporočil ter razmisli, ali je treba pregledati smernice za preiskovalne postopke, da bi se odpravile morebitne nedoslednosti. [Sprememba 84]

Tako pripravljena poročila, ki vključujejo vse dokaze, ki poročila podpirajo in so poročilom priloženi, so po enostavnem preverjanju njihove verodostojnosti dopustni dokazi v nekazenskih sodnih postopkih pred nacionalnimi sodišči in v upravnih postopkih v državah članicah. Ta uredba ne vpliva na pristojnost nacionalnih sodišč, da svobodno presojajo dokaze. [Sprememba 85]

Poročila, ki jih pripravi Urad, so dopustni dokazi v kazenskih postopkih države članice, v katerih se njihova uporaba izkaže za potrebno, na isti način in pod istimi pogoji kot upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji. Zanje veljajo enaka pravila ocenjevanja kot za upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji, in imajo enako dokazno vrednost kot zadevna poročila. [Sprememba 86]

Države članice Uradu sporočijo vsa pravila nacionalnega prava, pomembna za namene tretjega prvega pododstavka. [Sprememba 87]

Nacionalna sodišča obvestijo Urad o vsaki zavrnitvi dokazov v skladu s tem odstavkom. Obvestilo vključuje pravno podlago in podrobno utemeljitev zavrnitve. Generalni direktor v svojih letnih poročilih v skladu s členom 17(4) oceni dopustnost dokazov v državah članicah. [Sprememba 88]

Poročila, ki jih pripravi Urad, so dopustni dokazi v sodnih postopkih pred sodišči Unije in v upravnih postopkih v Uniji.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Poročila in priporočila, pripravljena po opravljeni zunanji preiskavi, in vsi ustrezni dokumenti v zvezi s preiskavo, kot je ustrezno, se pošljejo pristojnim organom zadevnih držav članic v skladu s pravili, ki veljajo za zunanje preiskave, po potrebi pa tudi zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji. Navedena institucija, organ, urad ali agencija začne ustrezne postopke, predvsem disciplinske ali sodne, ki jih narekujejo rezultati zunanje preiskave, in o tem poroča Uradu v roku iz priporočil, ki spremljajo poročilo, poleg tega pa tudi na zahtevo Urada. Pristojni organi držav članic v roku devetih mesecev poročajo Uradu o ukrepih, sprejetih v odziv na poročilo o zadevi.“; [Sprememba 89]

"

(ca)  odstavek 4 se črta; [Sprememba 90]

(cb)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: "

„5. Če poročilo, pripravljeno po opravljeni preiskavi, razkrije dejstva, ki bi lahko utemeljevala začetek kazenskega postopka, se navedene informacije nemudoma posredujejo sodnim organom zadevne države članice, brez poseganja v člena 12c in 12d.“; [Sprememba 91]

"

(cc)   vstavi se odstavek 6a:"

„6a. Pristojni organi držav članic ter institucije, organi, uradi in agencije zagotovijo, da se v zvezi z disciplinskimi, upravnimi, finančnimi in sodnimi priporočili generalnega direktorja v skladu z odstavkoma 1 in 3 sprejmejo ukrepi, ter Uradu vsako leto do 31. marca posredujejo podrobno poročilo o sprejetih ukrepih, ki vključuje razloge za neizvajanje priporočil Urada, kjer je to primerno.“; [Sprememba 92]

"

(cd)  odstavek 8 se spremeni:"

„8. Kadar informator Uradu zagotovi informacije, na podlagi katerih je bila sprožena preiskava, Urad tega informatorja obvesti o zaključku preiskave. Urad lahko vsako takšno zahtevo zavrne, če meni, da bi utegnila škoditi legitimnim interesom preiskovanca, učinkovitosti preiskave in nadaljnjim ukrepom ali zaupnosti.“; [Sprememba 93]

"

(10a)  za členom 11 se vstavi nov člen:"

„Člen 11a

Tožba na Splošnem sodišču

Vsaka zadevna oseba lahko vloži tožbo proti Komisiji zaradi razveljavitve poročila o preiskavi, posredovanega nacionalnim organom ali institucijam v skladu s členom 11(3), na podlagi nepristojnosti, kršenja bistvene postopkovne zahteve, kršenja Pogodb, vključno s kršitvijo Listine, ali zlorabe pristojnosti.“; [Sprememba 94]

"

(11)  člen 12 se spremeni:

(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: "

„1. Brez poseganja v člena 10 in 11 te uredbe ter v določbe Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 lahko Urad pristojnim organom zadevnih držav članic posreduje informacije, ki jih je pridobil med pregledi in inšpekcijami na kraju samem v skladu s členom 3, in sicer do časa, da lahko te sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s svojim nacionalnim pravom. Informacije po potrebi posreduje tudi zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji.“; [Sprememba 95]

"

(a)  v odstavku 1 se doda naslednji stavek:"

„Informacije po potrebi posreduje tudi zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji.“; [Sprememba 96]

"

(aa)  v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Brez poseganja v člena 10 in 11 generalni direktor posreduje sodnim organom zadevne države članice informacije, ki jih je Urad pridobil med preiskavo v institucijah, organih, uradih in agencijah v zvezi z dejstvi, ki so v pristojnosti nacionalnih sodnih organov.“; [Sprememba 97]

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Pristojni organi zadevne države članice, razen če je to v nasprotju z nacionalnim pravom, Urad na lastno pobudo ali na njegovo zahtevo pravočasno v roku enega meseca obvestijo o ukrepih, sprejetih na podlagi informacij, ki so jim bile posredovane v skladu s tem členom.“; [Sprememba 98]

"

(c)  doda se odstavek 5:"

„5. Urad lahko na lastno pobudo ali na zahtevo izmenja ustrezne informacije z mrežo Eurofisc, ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) št. 904/2010(17).“;

"

(12)  vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 12a

Službe držav članic za usklajevanje boja proti goljufijam

1.  Države članice za namene te uredbe določijo organ (v nadaljnjem besedilu: služba za usklajevanje boja proti goljufijam), ki skrbi za lažji potek učinkovitega sodelovanja in izmenjave informacij z Uradom, vključno z operativnimi informacijami. Kadar je to primerno, se lahko v skladu z nacionalnim pravom služba za usklajevanje boja proti goljufijam šteje za pristojni organ za namene te uredbe.

2.  Službe za usklajevanje boja proti goljufijam na zahtevo Urada pred sprejetjem odločitve, ali začeti preiskavo ali ne, pa tudi med preiskavo ali po njej zagotovijo, pridobijo ali usklajujejo pomoč, ki jo Urad potrebuje za učinkovito izvajanje svojih nalog. Navedena pomoč vključuje zlasti pomoč pristojnih nacionalnih organov v skladu s členom 3(6) in (7), členom 7(3) ter členom 8(2) in (3).

3.  Urad lahko zahteva pomoč služb za usklajevanje boja proti goljufijam pri izvajanju usklajevalnih dejavnosti v skladu s členom 12b, po potrebi vključno s horizontalnim sodelovanjem in izmenjavo informacij med službami za usklajevanje boja proti goljufijam.

Člen 12b

Usklajevalne dejavnosti

1.  Urad lahko v skladu s členom 1(2) organizira in olajša sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, institucijami, organi, uradi in agencijami, v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju ter vsemi drugimi veljavnimi pravnimi instrumenti pa tudi med organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami. V ta namen lahko sodelujoči organi in Urad zbirajo, analizirajo in izmenjujejo informacije, vključno z operativnimi informacijami. Osebje Urada lahko spremlja pristojne organe, ki izvajajo preiskovalne dejavnosti, na zahtevo navedenih organov. Uporabijo se člen 6, člen 7(6) in (7), člen 8(3) in člen 10.

2.  Urad lahko pripravi poročilo o izvedenih usklajevalnih dejavnostih in ga po potrebi posreduje pristojnim nacionalnim organom ter zadevnim institucijam, organom, uradom in agencijam.

3.  Ta člen ne posega v pooblastila, ki jih izvaja Urad in so bila Komisiji dodeljena v posebnih določbah, ki urejajo medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic ter sodelovanje med temi organi in Komisijo.

3a.   Obveznosti medsebojne upravne pomoči v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97(18) in Uredbo (EU) št. 608/2013(19) se v skladu s tem členom uporabljajo tudi za dejavnosti usklajevanja, povezane z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. [Sprememba 99]

4.  Urad lahko sodeluje v skupnih preiskovalnih skupinah, ustanovljenih v skladu z veljavnim pravom Unije, in v tem okviru izmenjuje operativne informacije, pridobljene v skladu s to uredbo.

Člen 12c

Poročanje EJT o vsakem kaznivem ravnanju, za katero bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost

1.  Urad EJT brez nepotrebnega odlašanja poroča o vsakem kaznivem ravnanju, za katero bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost v skladu s členom 22 ter členom 25(2) in (3) poglavjem IV Uredbe (EU) 2017/1939. Poročilo se pošlje kadar koli čim prej pred preiskavo Urada ali med njo. [Sprememba 100]

2.  Poročilo vsebuje vsaj opis dejstev in informacije, znane Uradu, vključno z oceno škode, ki je bila ali bi lahko bila povzročena, če ima Urad take informacije, morebitno pravno kvalifikacijo in vse razpoložljive informacije o morebitnih žrtvah, osumljencih in drugih vpletenih osebah. Urad EJT skupaj s poročilom posreduje vse druge pomembne informacije o zadevi, s katerimi razpolaga. [Sprememba 101]

3.  Uradu ni treba EJT poročati o očitno neutemeljenih obtožbah.

Kadar informacije, ki jih prejme Urad, ne vključujejo elementov iz odstavka 2 in Urad ne izvaja nobene preiskave, lahko Urad izvede predhodno oceno obtožb. Ta ocena se izvede hitro brez odlašanja in vsekakor v dveh mesecih od prejema informacij. Med to oceno se uporabljata člen 6 in člen 8(2). Urad ne izvaja nobenih ukrepov, ki bi lahko ogrozili morebitne prihodnje preiskave EJT. [Sprememba 102]

Urad po tej predhodni oceni poroča EJT, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.

4.  Kadar se ravnanje iz odstavka 1 odkrije med preiskavo Urada in EJT po poročilu začne preiskavo, Urad ne nadaljuje preiskave istih dejstev, razen v skladu s členoma 12e ali 12f.

Za namene uporabe prvega pododstavka Urad v skladu s členom 12g(2) prek sistema EJT za vodenje zadev preveri, ali EJT izvaja preiskavo. Urad lahko od EJT zahteva dodatne informacije. EJT na tako zahtevo odgovori v desetih delovnih dneh.

5.  Institucije, organi, uradi in agencije lahko od Urada zahtevajo, naj izvede predhodno oceno prijav domnevnih kaznivih dejanj. Za namene navedenih zahtev se uporablja odstavek 3. smiselno uporabljajo odstavki 1 do 4. Urad obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo o rezultatih predhodne ocene, razen če bi posredovanje teh informacij ogrozilo preiskavo, ki jo izvajata Urad ali EJT. [Sprememba 103]

6.  Kadar Urad po posredovanju poročila EJT v skladu s tem členom zaključi svojo preiskavo, se člen 9(4) in člen 11 ne uporabljata.

Člen 12d

Nepodvajanje preiskav

1.   Generalni direktor ne začne preiskave v skladu z odstavkom 5 in opusti tekočo preiskavo, če EJT izvaja preiskavo istih dejstev, razen v skladu s členom 12e ali 12f. Generalni direktor obvesti EJT o vsaki odločitvi, da ne začne preiskave ali da preiskavo opusti, ki se sprejme na tej podlagi. [Sprememba 104]

Za namene uporabe prvega pododstavka Urad v skladu s členom 12g(2) prek sistema EJT za vodenje zadev preveri, ali EJT izvaja preiskavo. Urad lahko od EJT zahteva dodatne informacije. EJT na tako zahtevo odgovori v desetih delovnih dneh. Ta rok se lahko podaljša v izjemnih primerih na način, ki se določi v ureditvi dela iz člena 12 g(1). [Sprememba 105]

Kadar Urad zaključi svojo preiskavo v skladu s prvim pododstavkom, se člena 9(4) in 11 ne uporabljata. [Sprememba 106]

1a.   Urad na zahtevo EJT ne izvede nekaterih dejanj ali ukrepov, ki bi lahko ogrozili preiskavo ali pregon, ki ga izvaja EJT. Ko prenehajo veljati razlogi za takšno zahtevo, EJT o tem nemudoma obvesti Urad. [Sprememba 107]

1b.   Če EJT zaključi ali opusti preiskavo, za katero je od generalnega direktorja v skladu z odstavkom 1 prejelo informacije ter je pomembna za izvajanje mandata Urada, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti Urad in lahko poda priporočila glede nadaljnjih upravnih preiskav. [Sprememba 108]

Člen 12e

Podpora, ki jo Urad zagotavlja EJT

1.  Urad med preiskavo, ki jo izvaja EJT, in na zahtevo EJT v skladu s členom 101(3) Uredbe (EU) 2017/1939 skladno s svojimi pooblastili podpre ali dopolni dejavnost EJT zlasti z:

   (a) zagotavljanjem informacij, analiz (vključno s forenzičnimi analizami), strokovnega znanja in operativne podpore;
   (b) olajševanjem usklajevanja posebnih ukrepov pristojnih nacionalnih upravnih organov in organov Unije;
   (c) izvajanjem upravnih preiskav.

2.  V Zahteva v skladu z odstavkom 1 se zahteva posreduje pisno, v njej pa so navedeni vsaj:

   (a) informacije o preiskavi EJT, če je to pomembno za namene zahteve;
   (b) ukrep ali ukrepi, za katere EJT od Urada zahteva, naj jih izvede, ter,;
   (c) kjer je primerno, predvideno časovno obdobje za njihovo izvedbo;
   (d) morebitna navodila v skladu z odstavkom 2a.

Vsebuje informacije o preiskavi EJT, če je to pomembno za namene zahteve. Urad lahko po potrebi zahteva dodatne informacije. [Sprememba 109]

2a.  Kadar Urad izvaja podporne ali dopolnilne ukrepe na zahtevo EJT v skladu s tem členom, lahko EJT za zaščito dopustnosti dokazov ter temeljnih pravic in procesnih jamstev naroči Uradu, da uporabi višje standarde temeljnih pravic, procesnih jamstev in varstva podatkov, kot so določeni s to uredbo. Pri tem podrobno navede formalne zahteve in postopke, ki jih je treba uporabiti.

Če EJT ne izda posebnih navodil, se poglavje VI (procesna jamstva) in VIII (varstvo podatkov) Uredbe (EU) 2017/1939 smiselno uporabljata za ukrepe, ki jih Urad izvaja v skladu s tem členom. [Sprememba 110]

Člen 12f

Dopolnilne preiskave

1.  Če generalni direktor v ustrezno utemeljenih primerih, kjer EJT izvaja preiskavo, meni, da bi bilo treba začeti ali nadaljevati preiskavo v skladu s pooblastili Urada, da se olajša sprejetje previdnostnih ukrepov ali finančnih, disciplinskih ali upravnih ukrepov, Urad o tem pisno obvesti EJT, pri čemer navede naravo in namen preiskave in zaprosi za pisno odobritev EJT glede začetka dopolnilne preiskave. [Sprememba 111]

EJT lahko v 30 20 delovnih dneh po prejemu teh informacij bodisi poda soglasje ali ugovarja začetku ali nadaljevanju preiskave ali izvedbi nekaterih katerih koli dejanj, povezanih s preiskavo, kadar je to potrebno, da ne bi bila ogrožena njegova lastna preiskava ali pregon, in dokler so ti razlogi prisotni. V ustrezno utemeljenih primerih lahko EJT podaljša rok za dodatnih 10 delovnih dni. O tem obvesti Urad.

Ko prenehajo veljati razlogi za ugovor, Če EJT ugovarja, Urad ne začne dopolnilne preiskave. V tem primeru EJT o tem nemudoma obvesti Urad, ko prenehajo veljati razlogi za ugovor. [Sprememba 112]

Če EJT ne ugovarja v roku iz prejšnjega pododstavka da soglasje, lahko Urad začne ali nadaljuje preiskavo in jo izvede ob tesnem posvetovanju z EJT. [Sprememba 113]

Če EJT ne odgovori v roku iz drugega pododstavka, lahko Urad začne posvetovanja z EJT, da bi sprejel odločitev v 10 dneh. [Sprememba 114]

Urad začasno prekine ali preneha s preiskavo ali ne izvede določenih dejanj, povezanih s preiskavo, če EJT pozneje preiskavi ugovarja iz istih razlogov, kot je navedeno v drugem pododstavku.

2.  Kadar EJT Urad obvesti, da ne vodi preiskave v odgovor na zahtevo po informacijah, predloženih v skladu s členom 12d, in nato začne preiskavo istih dejstev, o tem nemudoma obvesti Urad. Če generalni direktor po prejemu teh informacij meni, da bi bilo treba preiskavo, ki jo je začel Urad, nadaljevati, da se olajša sprejetje previdnostnih ukrepov ali finančnih, disciplinskih ali upravnih ukrepov, se uporablja odstavek 1.

Člen 12g

Delovni dogovori in izmenjava informacij z EJT

1.  Kadar je treba olajšati sodelovanje z EJT v skladu s členom 1(4a), Urad z EJT sklene upravne dogovore. Takšni delovni dogovori lahko določajo praktične podrobnosti za izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, operativnimi, strateškimi ali tehničnimi informacijami in zaupnimi informacijami, pa tudi vzpostavitev platform informacijske tehnologije, vključno s skupnim pristopom k nadgradnjam in združljivostjo programske opreme. Vključujejo podrobne dogovore o stalni izmenjavi informacij med prejemom in preverjanjem obtožb za namene določanja pristojnosti za preiskave, ki se izvajajo v obeh uradih. Vključujejo tudi dogovore glede prenosa dokazov med Uradom in EJT, pa tudi dogovore o delitvi stroškov.

Generalni direktor pred sprejetjem delovnih dogovorov z EJT posreduje osnutek v vednost Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, nadzornemu odboru in Evropskemu parlamentu. Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nadzorni odbor nemudoma podata svoji mnenji. [Sprememba 115]

2.  Urad ima posreden dostop do informacij v sistemu EJT za vodenje zadev na podlagi sistema javljanja zadetkov. Kadar se ugotovi ujemanje med podatki, ki jih je v sistem za vodenje zadev vnesel Urad, in podatki, ki jih hrani EJT, se dejstvo, da obstaja ujemanje, sporoči EJT in Uradu. Urad sprejme ustrezne ukrepe, da EJT omogoči dostop do informacij v njegovem sistemu za vodenje zadev na podlagi sistema javljanja zadetkov.

Vsak posredni dostop do informacij v sistemu EJT za vodenje zadev, ki ga opravi Urad, se opravi zgolj v obsegu, ki je potreben za izvajanje nalog Urada, kot so opredeljene v tej uredbi, ter je ustrezno utemeljen in potrjen prek notranjega postopka, ki ga vzpostavi Urad. Urad vodi evidenco vseh dostopov do sistema EJT za vodenje zadev. [Sprememba 116]

2a.   Generalni direktor Urada in evropski glavni javni tožilec se sestaneta vsaj enkrat na leto, da razpravljata o zadevah skupnega interesa.“; [Sprememba 117]

"

(12a)  člen 15 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: "

„Nadzorni odbor spremlja zlasti napredek v zvezi z uporabo procesnih jamstev in trajanjem preiskav.“; [Sprememba 118]

"

(b)  v odstavku 1 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim: "

„Nadzorni odbor ima dostop do vseh informacij in dokumentov, za katere meni, da so potrebni za izvajanje njegovih nalog, kar vključuje poročila in priporočila v zvezi z zaključenimi preiskavami in opuščenimi primeri, vendar brez poseganja v izvajanje potekajočih preiskav in z ustreznim upoštevanjem zahtev glede zaupnosti in varstva podatkov.“; [Sprememba 119]

"

(c)  v odstavku 8 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Nadzorni odbor imenuje svojega predsednika. Sprejme tudi svoj poslovnik, ki ga pred tem posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. Sestanki nadzornega odbora se sklicujejo na pobudo njegovega predsednika ali generalnega direktorja. Nadzorni odbor se sestane najmanj desetkrat na leto. Svoje sklepe sprejema z večino glasov svojih članov. Njegov sekretariat zagotavlja Komisija, in sicer v tesnem sodelovanju z nadzornim odborom. Pred imenovanjem osebja sekretariata se opravi posvetovanje z nadzornim odborom, njegovo mnenje pa upošteva pri imenovanju. Sekretariat deluje po navodilih nadzornega odbora in neodvisno od Komisije. Ne glede na to, da ima Komisija nadzor nad proračunom nadzornega odbora in njegovega sekretariata, ne posega v naloge spremljanja nadzornega odbora.“; [Sprememba 120]

"

(13)  člen 16 se spremeni:

(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Evropski parlament, Svet in Komisija se enkrat na leto sestanejo z generalnim direktorjem in na politični ravni izmenjajo mnenja o politiki Urada glede postopkov za preprečevanje goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim. Nadzorni odbor sodeluje v izmenjavi mnenj. Evropskega glavnega javnega tožilca se povabi k sodelovanju pri izmenjavi mnenj. Na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, generalnega direktorja ali nadzornega odbora so lahko na posamezno sejo povabljeni predstavniki Računskega sodišča, Eurojusta in/ali Europola.“; [Sprememba 121]

"

(a)  v odstavku 1 se tretji stavek nadomesti z naslednjim:"

„Na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, generalnega direktorja ali nadzornega odbora so lahko na posamezno sejo povabljeni predstavniki Računskega sodišča, EJT, Eurojusta in/ali Europola.“; [Sprememba 122]

"

(aa)  v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„2. Izmenjava mnenj se lahko navezuje na katero koli vprašanje, o katerem se dogovorijo Evropski parlament, Svet in Komisija. Izmenjava mnenj se lahko zlasti navezuje na:“; [Sprememba 123]

"

(b)  v odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:"

„(d) okvir za odnose med Uradom ter institucijami, organi, uradi in agencijami, zlasti EJT, in ukrepe, sprejete na podlagi končnih poročil o preiskavah Urada in drugih informacij, ki jih je posredoval urad;“; [Sprememba 124]

"

(ba)  v odstavku 2 se točka (e) nadomesti z naslednjim:"

„(e) okvir za odnose med Uradom in pristojnimi organi držav članic ter ukrepe, ki so jih pristojni organi v državah članicah sprejeli na podlagi končnih poročil o preiskavah Urada in drugih informacij, ki jih je posredoval urad;“; [Sprememba 125]

"

(bb)  doda se nov odstavek:"

„4a. Predsedovanje izmenjavi mnenj se izmenjuje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo po načelu rotacije.“; [Sprememba 126]“;

"

(14)  člen 17 se spremeni:

(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Urad vodi generalni direktor. Generalnega direktorja imenuje Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2. Mandat generalnega direktorja traja sedem let in ga ni mogoče obnoviti. Generalni direktor se v skladu s Kadrovskimi predpisi zaposli kot začasni uslužbenec.“; [Sprememba 127]

"

(-aa)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Za imenovanje novega generalnega direktorja objavi Komisija razpis prostega delovnega mesta v Uradnem listu Evropske unije. Ta razpis se objavi najpozneje šest mesecev pred iztekom vsakokratnega mandata. Komisija na podlagi pozitivnega mnenja nadzornega odbora o opravljenem izbirnem postopku pripravi seznam kandidatov z ustreznimi kvalifikacijami. Generalnega direktorja sporazumno predlagajo Evropski parlament, Svet in Komisija, slednja pa ga nato imenuje.“; [Sprememba 128]

"

(a)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Generalni direktor pri izvajanju svojih nalog v zvezi z začetkom in izvedbo zunanjih in notranjih preiskav ali usklajevalnih dejavnosti ali pripravo poročil po zaključku takih preiskav ali usklajevalnih dejavnosti ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade ali institucije, organa, urada ali agencije. Če generalni direktor meni, da ukrep, ki ga sprejme Komisija, posega v njegovo neodvisnost, o tem nemudoma obvesti nadzorni odbor ter se odloči, ali bo zoper Komisijo vložil tožbo pri Sodišču.“; [Sprememba 129]

"

(aa)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Generalni direktor Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču redno in vsaj letno poroča o ugotovitvah preiskav, ki jih izvaja Urad, sprejetih ukrepih, težavah, s katerimi se srečuje, in nadaljnjih ukrepih Urada v zvezi s priporočili nadzornega odbora v skladu s členom 15, pri čemer mora spoštovati zaupnost teh preiskav, legitimne pravice preiskovancev in informatorjev ter po potrebi nacionalno pravo, ki se uporablja za sodne postopke.

Letno poročilo vključuje tudi oceno stopnje sodelovanja s pristojnimi organi držav članic ter institucijami, organi, uradi in agencijami, s posebnim poudarkom na izvajanju člena 11(2) in (6a).“; [Sprememba 130]

"

(ab)  doda se odstavek 4a:"

„4a. Na zahtevo Evropskega parlamenta v okviru njegovih pravic proračunskega nadzora lahko generalni direktor zagotovi informacije o dejavnostih Urada, pri čemer upošteva zaupnost preiskav in nadaljnjih postopkov. Evropski parlament zagotovi zaupnost informacij, ki se zagotovijo v skladu s tem odstavkom.“; [Sprememba 131]

"

(ac)  v odstavku 5 se črta prvi pododstavek; [Sprememba 132]

(b)  v odstavku 5 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) primerih, ko so bile informacije posredovane sodnim organom držav članic in ali EJT;“; [Sprememba 133]

"

(ba)  v tretjem pododstavku odstavka 5 se vstavi naslednja točka:"

„(ba) opuščenih primerih;“; [Sprememba 134]

"

(bb)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. Generalni direktor določi notranji svetovalni in nadzorni postopek, vključno s preskusom zakonitosti, ki med drugim zadeva spoštovanje procesnih jamstev in temeljnih pravic preiskovancev in prič ter nacionalnega prava zadevnih držav članic, zlasti v povezavi s členom 11(2). Preizkus zakonitosti izvajajo pravni izvedenci Urada in njegovi strokovnjaki na področju preiskovalnih postopkov, ki so usposobljeni za opravljanje sodne funkcije v državi članici. Njihovo mnenje se priloži končnemu poročilu o preiskavi.“; [Sprememba 135]

"

(bc)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

„8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19a v zvezi z določitvijo postopkovnih pravil za preiskave, po katerih se mora ravnati osebje Urada. Ti delegirani akti zlasti zajemajo:

   (a) prakse, ki jih je treba spoštovati pri izvajanju mandata in statuta Urada;
   (b) podrobna pravila, ki urejajo preiskovalne postopke in dovoljena preiskovalna dejanja;
   (c) legitimne pravice preiskovancev;
   (d) procesna jamstva;
   (da) določbe v zvezi z varstvom podatkov in politikami o komuniciranju in dostopu do dokumentov;
   (db) določbe o preizkusu zakonitosti in pravnih sredstvih, ki so na voljo preiskovancem;
   (dc) odnose z EJT.

Komisija se med pripravljalnim delom posvetuje z nadzornim odborom in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

Vsak delegiran akt, sprejet v skladu s tem odstavkom, se v informativne namene objavi na spletnem mestu Urada v vseh uradnih jezikih Unije.“; [Sprememba 136]

"

(c)  v prvem pododstavku odstavka 8 se doda naslednja točka (e):"

„(e) odnose z EJT.“ [Sprememba 137]

"

(ca)  v odstavku 9 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Komisija se pred izrekom disciplinskih ukrepov ali odvzemom imunitete generalnemu direktorju posvetuje z nadzornim odborom.“; [Sprememba 138]

"

(14a)  člen 19 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 19

Evalvacijsko poročilo in revizija

Komisija najpozneje pet let po datumu, določenem v skladu z drugim pododstavkom člena 120(2) Uredbe (EU) 2017/1939, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži evalvacijsko poročilo o uporabi in učinku te uredbe, zlasti kar zadeva uspešnost in učinkovitost sodelovanja med Uradom in EJT. Poročilu priloži mnenje nadzornega odbora.

Komisija najpozneje dve leti po predložitvi ocenjevalnega poročila v skladu s prvim pododstavkom Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog za posodobitev okvira Urada, vključno z dodatnimi ali podrobnejšimi pravili o ustanovitvi Urada, njegovih funkcijah ali postopkih, ki se uporabljajo za njegove dejavnosti, s posebnim poudarkom na sodelovanju Urada z EJT, čezmejnih preiskavah in preiskavah v državah članicah, ki ne sodelujejo v EJT.“; [Sprememba 139]

"

(14b)  vstavi se novi člen 19a:"

„Člen 19a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17(8) se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od ... (datum začetka veljavnosti te uredbe). Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 17(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 17(8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“ [Sprememba 140]

"

Člen 2

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Členi od 12c do 12f iz točke 12 člena 1 se uporabljajo od datuma, določenega v skladu z drugim pododstavkom člena 120(2) Uredbe (EU) 2017/1939.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)UL C 42, 1.2.2019, str. 1.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.
(3)Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(4)Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(5)Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(6)COM(2017)0589. Poročilu sta bila priložena evalvacijski delovni dokument služb Komisije, SWD(2017) 332, in mnenje nadzornega odbora Urada št. 2/2017.
(7)Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(8)Člen 129 bo dodan Uredbi (EU) 2018/XX Evropskega parlamenta in Sveta (nova finančna uredba), glede katere se je doseglo politično soglasje in ki naj bi bila sprejeta v naslednjih mesecih.
(9)Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).
(10) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(11)Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).
(12)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(13)UL C ….
(14)Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(15)Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(16)Člen 32a(3) bo dodan Direktivi (EU) 2015/849 z Direktivo (EU) 2018/XX Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849, glede katere se je 19. decembra 2017 doseglo politično soglasje in ki naj bi bila sprejeta v naslednjih mesecih.
(17)Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).
(18) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 082, 22.3.1997, str. 1).
(19) Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (UL L 181, 29.6.2013, str. 15).

Zadnja posodobitev: 16. marec 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov