Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 4. april 2019 - BruseljKončna izdaja
Nenasprotovanje delegiranemu aktu: datum, do katerega lahko nasprotne stranke še naprej uporabljajo svoje postopke obvladovanja tveganja za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega kliringa prek CNS
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: datum, na katerega za določene vrste pogodb začne veljati obveznost kliringa
 Zahteva za odvzem imunitete Georgiosu Epitidiosu
 Zahteva za odvzem imunitete Labrosu Fundulisu
 Zahteva za odvzem imunitete Elevteriosu Sinadinosu
 Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve, glede izstopa Združenega kraljestva iz EU ***I
 Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
 Ravnanje z odpadki
 Zahteve za izvrševanje ter posebna pravila za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa ***I
 Dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajši odmori in čas počitka ter določanje položaja s tahografi ***I
 Prilagoditev razvoju v sektorju cestnega prometa ***I
 Skupna pravila notranjega trga z zemeljskim plinom ***I
 Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ***I
 Večletni načrt za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju ***I
 Okrepitev varnosti osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije ***I
 Izboljšanje varnosti cestne infrastrukture ***I
 Vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP) ***I
 Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ***I
 Zaščita proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah ***I
 Evropski socialni sklad plus (ESS+) ***I
 Informatizacija gibanja in nadzora trošarinskega blaga ***I
 Ponovna uporaba informacij javnega sektorja ***I
 Večletni načrt za obnovo staleža sredozemske mečarice ***I
 Minimalna raven izobraževanja pomorščakov***I
 Prilagoditev letnih predplačil za obdobje 2021–2023 ***I
 Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ***I
 Pridobitev mnenja Sodišča v zvezi s pristopom EU h Konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima
 Davčna obravnava pokojninskih produktov, vključno z vseevropskim osebnim pokojninskim produktom

Nenasprotovanje delegiranemu aktu: datum, do katerega lahko nasprotne stranke še naprej uporabljajo svoje postopke obvladovanja tveganja za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega kliringa prek CNS
PDF 117kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 28. marca 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z datumom, do katerega lahko nasprotne stranke še naprej uporabljajo svoje postopke obvladovanja tveganja za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega kliringa prek CNS (C(2019)02530 – 2019/2679(DEA))
P8_TA(2019)0331B8-0234/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2019)02530),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 28. marca 2018, v katerem poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 1. aprila 2019,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1) ter zlasti členov 11(5) in 82(6) Uredbe,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/397 z dne 19. decembra 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z datumom, do katerega lahko nasprotne stranke še naprej uporabljajo svoje postopke obvladovanja tveganja za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega kliringa prek CNS(2)

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 4. aprila 2019,

A.  ker se v skladu s členom 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/397 ta uredba uporablja od datuma, ki sledi datumu, ko se v skladu s členom 50(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem, razen če je do navedenega datuma začel veljati sporazum o izstopu ali pa je bilo dveletno obdobje iz člena 50(3) PEU podaljšano;

B.  ker je 22. marca 2019 Evropski svet v dogovoru z Združenim kraljestvom sprejel Sklep (EU) 2019/476(3) o podaljšanju obdobja na podlagi člena 50(3) PEU in ker posledično ne bo izpolnjen drugi pogoj za uporabo Delegirane uredbe (EU) 2019/397, to je, da dveletno obdobje iz člena 50(3) PEU ni bilo podaljšano;

C.  ker bodo razlogi, na katerih temelji Delegirana uredba (EU) 2019/397, še naprej veljavni ne glede na morebitno podaljšanje obdobja iz člena 50(3) PEU, in ker je Parlament 13. februarja 2019 izjavil, da ne nasprotuje Delegirani uredbi (EU) 2019/397;

D.  ker se Parlament še vedno strinja, da je pomembno, da pristojni organi in finančni trgi za omejeno obdobje 12 mesecev izvzamejo nekatere transakcije, ki izhajajo iz novacije, če se nasprotna stranka s sedežem v Združenem kraljestvu spremeni v nasprotno stranko v EU-27, in v zvezi s tem pozdravlja delegirano uredbo z dne 28. marca 2019, ki s Sklepom (EU) 2019/476 obravnava nove dogodke v zvezi s podaljšanjem obdobja na podlagi člena 50(3) PEU;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
(2) UL L 71, 13.3.2019, str. 15.
(3) Sklep Evropskega sveta (EU) 2019/476, sprejet v dogovoru z Združenim kraljestvom, z dne 22. marca 2019 o podaljšanju obdobja na podlagi člena 50(3) PEU (UL L 80I , 22.3.2019, str. 1).


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: datum, na katerega za določene vrste pogodb začne veljati obveznost kliringa
PDF 115kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 28. marca 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2205, Delegirane uredbe (EU) 2016/592 in Delegirane uredbe (EU) 2016/1178 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z datumom, na katerega za določene vrste pogodb začne veljati obveznost kliringa (C(2019)02533 – 2019/2680(DEA))
P8_TA(2019)0332B8-0235/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2019)02533),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 28. marca 2019, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 1. aprila 2019,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1) ter zlasti členov 5(2) in 82(6) Uredbe,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/396 z dne 19. decembra 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2205, Delegirane uredbe (EU) 2016/592 in Delegirane uredbe (EU) 2016/1178 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z datumi, na katere za določene vrste pogodb začne veljati obveznost kliringa(2),

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 4. aprila 2019,

A.  ker se v skladu s členom 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/396 ta uredba uporablja od datuma, ki sledi datumu, ko se v skladu s členom 50(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem, razen če je do navedenega datuma začel veljati sporazum o izstopu ali pa je bilo dveletno obdobje iz člena 50(3) PEU podaljšano;

B.  ker je 22. marca 2019 Evropski svet v dogovoru z Združenim kraljestvom sprejel Sklep (EU) 2019/476(3) o podaljšanju obdobja na podlagi člena 50(3) PEU in ker posledično ne bo izpolnjen drugi pogoj za uporabo Delegirane uredbe (EU) 2019/396, to je, da dveletno obdobje iz člena 50(3) PEU ni bilo podaljšano;

C.  ker bodo razlogi, na katerih temelji Delegirana uredba (EU) 2019/396, še naprej veljavni ne glede na morebitno podaljšanje obdobja iz člena 50(3) PEU, in ker je Parlament 13. februarja 2019 izjavil, da ne nasprotuje Delegirani uredbi (EU) 2019/396;

D.  ker se Parlament še vedno strinja, da je pomembno, da pristojni organi in finančni trgi za omejeno obdobje 12 mesecev izvzamejo nekatere transakcije, ki izhajajo iz novacije, če se nasprotna stranka s sedežem v Združenem kraljestvu spremeni v nasprotno stranko v EU-27, in v zvezi s tem pozdravlja delegirano uredbo z dne 28. marca 2019, ki s Sklepom (EU) 2019/476 obravnava nove dogodke v zvezi s podaljšanjem obdobja na podlagi člena 50(3) PEU;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
(2) UL L 71, 13.3.2019, str. 11.
(3) Sklep Evropskega sveta (EU) 2019/476, sprejet v dogovoru z Združenim kraljestvom, z dne 22. marca 2019 o podaljšanju obdobja na podlagi člena 50(3) PEU (UL L 80I , 22.3.2019, str. 1).


Zahteva za odvzem imunitete Georgiosu Epitidiosu
PDF 117kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o zahtevi za odvzem imunitete Georgiosu Epitidiosu (Georgios Epitideios) (2018/2268(IMM))
P8_TA(2019)0333A8-0185/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Georgiosu Epitidiosu (Georgios Epitideios), ki jo je dne 12. oktobra 2018 posredoval namestnik generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča v zvezi z dosjejem št. ABM: 2017/10839 in objavljeno na plenarnem zasedanju 13. novembra 2018,

–  po zagovoru Georgiosa Epitidiosa (Georgios Epitideios) v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju 62. člena grške ustave,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0185/2019),

A.  ker je namestnik generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča zahteval odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Georgiosu Epitidiosu (Georgios Epitideios) v povezavi z morebitnim sodnim postopkom glede domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker 62. člen grške ustave določa, da se v času trajanja poslanskega mandata poslanci ne smejo preganjati, aretirati, pripreti ali se jim ne sme drugače vzeti prostost brez predhodnega soglasja parlamenta;

D.  ker se zahteva namestnika generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča nanaša na postopke v zvezi z domnevno kršitvijo člena 45 in člena 232A grškega kazenskega zakonika, ki se nanašata na skupno kršitev sodne odločbe;

E.  ker je Georgios Epitidios (Georgios Epitideios) obdolžen, da ni ravnal v skladu z začasno sodbo št. 3603/2015 prvostopenjskega sodišča v Atenah z dne 25. maja 2015, s katero sta odrejena odstranitev vseh kamer iz pritličja in vhoda stavbe št. 73 na ulici Grammou v kraju Marousi, Atika, ter plačilo kazni v višini 600 EUR (šeststo evrov) za vsako prihodnjo kršitev sodbe;

F.  ker se Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 9(8) Poslovnika v nobenem primeru ne sme izreči niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera;

G.  ker tudi ni v pristojnosti Evropskega parlamenta, da se izreče o krivdi ali nekrivdi poslanca, niti o tem, ali je kazenski pregon ustrezen za dejanja, ki so mu pripisana, niti da se izreče o odlikah nacionalnih pravnih in sodnih sistemov;

H.  ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika Evropskega parlamenta parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

I.  ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

J.  ker se kazenski pregon ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je poslanec izrekel ali oddal na glasovanju pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.  ker glede na informacije in pojasnila, pridobljene v tej zadevi, ni razlogov za domnevo, da je bil sodni postopek sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo oziroma škodovalo njegovemu ugledu in posledično neodvisnosti Parlamenta (fumus persecutionis);

1.  sklene, da se Georgiosu Epitidiosu (Georgios Epitideios) odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje grškim oblastem in Georgiosu Epitidiosu (Georgios Epitideios).

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Zahteva za odvzem imunitete Labrosu Fundulisu
PDF 117kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o zahtevi za odvzem imunitete Labrosu Fundulisu (Lampros Fountoulis) (2018/2269(IMM))
P8_TA(2019)0334A8-0183/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Labrosu Fundulisu (Lampros Fountoulis), ki jo je dne 12. oktobra 2018 posredoval namestnik generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča v zvezi z dosjejem št. ABM: 2017/10839 in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 13. novembra 2018,

–  po zagovoru Labrosa Fundulisa (Lampros Fountoulis) v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju 62. člena grške ustave,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0183/2019),

A.  ker je namestnik generalnega tožilca vrhovnega sodišča Grčije zahteval odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Labrosu Fundulisu (Lampros Fountoulis) v povezavi z morebitnim sodnim postopkom glede domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker 62. člen grške ustave določa, da se v času trajanja poslanskega mandata poslanci ne smejo preganjati, aretirati, pripreti ali se jim ne sme drugače vzeti prostost brez predhodnega soglasja parlamenta;

D.  ker se zahteva namestnika generalnega tožilca vrhovnega sodišča Grčije nanaša na postopke v zvezi z domnevno kršitvijo člena 45 in člena 232A grškega kazenskega zakonika, ki se nanašata na skupno kršitev sodne odločbe;

E.  ker je Labros Fundulis (Lampros Fountoulis) obdolžen, da ni ravnal v skladu z začasno sodbo št. 3603/2015 prvostopenjskega sodišča v Atenah, s katero sta odrejena odstranitev vseh kamer iz pritličja in vhoda stavbe št. 73 na ulici Grammou v kraju Marousi, Atika, ter plačilo kazni v višini 600 evrov (šesto evrov) za vsako prihodnjo kršitev odločbe z dne 25. maja 2015;

F.  ker se Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 9(8) Poslovnika v nobenem primeru ne sme izreči niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera;

G.  ker tudi ni v pristojnosti Evropskega parlamenta, da se izreče o krivdi ali nekrivdi poslanca, niti o tem, ali je kazenski pregon ustrezen za dejanja, ki so mu pripisana, niti da se izreče o odlikah nacionalnih pravnih in sodnih sistemov;

H.  ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika Evropskega parlamenta parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

I.  ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

J.  ker se kazenski pregon ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je poslanec izrekel ali oddal na glasovanju pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.  ker glede na informacije in razlage, pridobljene v zvezi s to zadevo, ni razlogov za sum, da je bil sodni postopek sprožen zato, da bi se škodovalo politični dejavnosti ali ugledu poslanca in torej neodvisnosti Parlamenta (fumus persecutionis);

1.  sklene, da se Labrosu Fundulisu (Lampros Fountoulis) odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje grškim oblastem in Labrosu Fundulisu (Lampros Fountoulis).

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Zahteva za odvzem imunitete Elevteriosu Sinadinosu
PDF 118kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o zahtevi za odvzem imunitete Elevteriosu Sinadinosu (Eleftherios Synadinos) (2018/2270(IMM))
P8_TA(2019)0335A8-0184/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Elevteriosu Sinadinosu (Eleftherios Synadinos), ki jo je dne 12. oktobra 2018 posredoval namestnik generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča v zvezi z dosjejem št. ABM: 2017/10839 in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 13. novembra 2018,

–  po zagovoru Elevteriosa Sinadinosa (Eleftherios Synadinos) v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju 62. člena grške ustave,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0184/2019),

A.  ker je namestnik generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča zahteval odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Elevteriosu Sinadinosu (Eleftherios Synadinos) v povezavi z morebitnim sodnim postopkom glede domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker 62. člen grške ustave določa, da se v času trajanja poslanskega mandata poslanci ne smejo preganjati, aretirati, pripreti ali se jim ne sme drugače vzeti prostost brez predhodnega soglasja parlamenta;

D.  ker zahteva namestnika generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča zadeva postopke v zvezi z domnevno kršitvijo člena 45 in člena 232A grškega kazenskega zakonika, ki se nanašata na skupno kršitev sodne odločbe;

E.  ker je Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos) obdolžen, da ni ravnal v skladu z začasno sodbo št. 3603/2015 prvostopenjskega sodišča v Atenah, s katero sta odrejena odstranitev vseh kamer iz pritličja in vhoda stavbe na št. 73 v ulici Grammou v kraju Marousi, Atika, ter plačilo kazni v višini 600 evrov (šesto evrov) za vsako naknadno kršitev odločbe z dne 25. maja 2015;

F.  ker se Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 9(8) Poslovnika v nobenem primeru ne sme izreči niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera;

G.  ker tudi ni v pristojnosti Evropskega parlamenta, da se izreče o krivdi ali nekrivdi poslanca, niti o tem, ali je kazenski pregon ustrezen za dejanja, ki so mu pripisana, niti da se izreče o odlikah nacionalnih pravnih in sodnih sistemov;

H.  ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika Evropskega parlamenta parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

I.  ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

J.  ker se kazenski pregon ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je poslanec izrekel ali oddal na glasovanju pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.  ker glede na informacije in razlage, pridobljene v zvezi s to zadevo, ni razlogov za sum, da je bil sodni postopek sprožen zato, da bi se škodovalo politični dejavnosti ali ugledu poslanca in torej neodvisnosti Parlamenta (fumus persecutionis);

1.  sklene, da se Elevteriosu Sinadinosu (Eleftherios Synadinos) odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje grškim oblastem in Elevteriosu Sinadinosu (Eleftherios Synadinos).

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve, glede izstopa Združenega kraljestva iz EU ***I
PDF 129kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve, glede izstopa Združenega kraljestva iz Unije (COM(2018)0745 – C8-0483/2018 – 2018/0390(COD))
P8_TA(2019)0336A8-0047/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0745),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0483/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 2. aprila 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0047/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/1806 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti, glede izstopa Združenega kraljestva iz Unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/592.)


Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
PDF 110kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2019)0151 – C8-0131/2019 – 2019/0056(NLE))
P8_TA(2019)0337A8-0177/2019

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2019)0151),

–  ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8‑0131/2019),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0177/2019),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Ravnanje z odpadki
PDF 126kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o ravnanju z odpadki (2019/2557(RSP))
P8_TA(2019)0338B8-0231/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih(1) (okvirna direktiva o odpadkih),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/850 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih(2),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži(3),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013(5) (uredba o podnebnih ukrepih),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo(6), ter izvedbenih uredb in prostovoljnih sporazumov, sprejetih na podlagi te direktive,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o izvajanju sedmega okoljskega akcijskega programa(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o ukrepanju EU za trajnost(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. maja 2018 o izvajanju direktive o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES)(11),

–  ob upoštevanju začasnega političnega dogovora med sozakonodajalcema o predlagani direktivi o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ki sta ga dosegla 19. decembra 2018,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2017 z naslovom Vloga pridobivanja energije iz odpadkov v krožnem gospodarstvu (COM(2017)0034),

–  ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 16. januarja 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (COM(2018)0032) in s tem povezanega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2018)0020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

–  ob upoštevanju več kot 60 peticij o ravnanju z odpadki, ki jih je Parlament v zadnjih letih prejel iz Belgije, Bolgarije, Grčije, Italije, Poljske, Slovaške, Španije in Združenega kraljestva,

–  ob upoštevanju obiskov Odbora za peticije za ugotavljanje dejstev, ki jih je v zadnjih letih izvedel v Bolgariji, Grčiji in Italiji, da bi preučil problematiko ravnanja z odpadki, predvsem pa ob upoštevanju ugotovitev in konkretnih priporočil v poročilih s teh obiskov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2012 o vprašanjih vlagateljev peticij glede izvajanja direktive o ravnanju z odpadki in z njo povezanih direktiv v državah članicah Evropske unije(12),

–  ob upoštevanju člena 216(2) Poslovnika,

A.  ker je bil po vsej EU že dosežen napredek pri zmanjševanju vplivov na okolje in zdravje ljudi zaradi nastajanja odpadkov, a veliko izzivov še ostaja in bodo nujno potrebni ukrepi, s katerimi bomo zagotovili trajnostno ravnanje z viri, to pa v prvi vrsti zadeva relativno velike količine neobdelanih odpadkov, ki se v mnogih državah članicah še vedno odlagajo na odlagališča;

B.  ker sta naša poglavitna prihodnja izziva, kako zmanjšati količino nastajajočih odpadkov in kako uskladiti cilje ravnanja z odpadki s cilji krožnega gospodarstva, predvsem s povečanjem ponovne uporabe in recikliranja;

C.  ker je bilo z okvirno direktivo o odpadkih 2008/98/ES na prvo mesto v hierarhiji ravnanja z odpadki postavljeno preprečevanje njihovega nastajanja;

D.  ker neustrezno ravnanje z odpadki sila negativno vpliva na okolje – tako na onesnaževanje tal in vode kot tudi zraka; ker vlagatelji peticij opozarjajo, da se dovoljuje postavljanje odlagališč in sežigalnic v neposredni bližini bivalnih in kmetijskih območij in tudi na krajih, kjer pristojni organi držav članic niso dovolj upoštevali geoloških in hidrogeoloških značilnosti, tako da neposredno ogrožajo zdravje ljudi;

E.  ker več kot 80 % okoljskega vpliva izdelkov izhaja že iz faze zasnove, torej imata zasnova in oblikovanje pomembno vlogo pri intenzivnejšem preprečevanju nastajanja odpadkov in spodbujanju vseh vidikov krožnega gospodarstva, na primer trpežnosti, nadgradljivosti, popravljivosti ter možnosti ponovne uporabe in recikliranja izdelkov;

F.  ker lahko k zmanjševanju nastajanja odpadkov v Evropi poleg bolj trajnostnih in z viri gospodarnih proizvodov pripomorejo tudi načela ekonomije delitve in storitvenega gospodarstva;

G.  ker Komisija v zvezi z zakonodajo EU o ravnanju z odpadki v več državah članicah izvaja več postopkov za ugotavljanje kršitev; več teh zadev je posredovala tudi Sodišču Evropske unije, nekatere od njih ravnokar;

H.  ker je najnovejše poročilo Komisije o izvajanju zakonodaje EU o odpadkih, pa tudi poročilo z zgodnjim opozorilom tistim državam članicam, ki utegnejo zaostati s svojimi pripravami na cilj ponovne uporabe in recikliranja komunalnih odpadkov za leto 2020, pokazalo, da obstajajo nekatere resne pomanjkljivosti, ki jih je treba hitro odpraviti, če želi Evropa izkoristiti okoljske in gospodarske prednosti krožnega gospodarstva;

I.  ker nedavni podatki, s katerimi so vlagatelji podkrepili številne peticije, kažejo, da so razmere pri ravnanju z odpadki v več državah članicah in regijah še vedno močno problematične, in dokazujejo, da je treba občutno izboljšati izvajanje okvirne direktive o odpadkih in drugih predpisov EU za preprečevanje nastajanja odpadkov in za ukrepe za obdelavo odpadkov;

J.  ker je gospodarstvo, v katerem je poudarek na popravilu, ponovni uporabi, ponovni izdelavi in recikliranju, delovno intenzivnejše kot gospodarstvo, ki izhaja iz načela „uporabi in odvrzi“, kar pomeni več delovnih mest; ker bi lahko pravilno izvajanje veljavne zakonodaje o preprečevanju nastajanja odpadkov in o ravnanju z njimi odprlo možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest v sektorju ponovne uporabe in recikliranja;

K.  ker je za kakovostno življenje v Evropi in za oblikovanje okolja brez strupenih snovi odločilnega pomena pravilno upravljanje na področju odpadkov in preprečevanja njihovega nastajanja;

1.  poudarja, da mnoge peticije o tem, kako države članice ne izvajajo predpisov o odpadkih, opozarjajo na različne zdravstvene in okoljske probleme, ki so povezani z neustreznim ravnanjem z odpadki, na primer na slabo kakovost zraka v mestih, onesnaženje podzemnih vodnih virov, prevelik hrup in smrad;

2.  poudarja, da če želimo podpreti prehod v bolj krožno gospodarstvo, bi moralo biti javno financiranje ravnanja z odpadki na nacionalni ravni in ravni Unije skladno s ciljem, da je treba uresničevanje ciljev usmeriti k višjim ravnem hierarhije ravnanja z odpadki; zato meni, da bi bilo treba finančna sredstva usmerjati neposredno k načrtom in projektom za preprečevanje, ponovno uporabo, ločeno zbiranje in recikliranje;

3.  poziva države članice, naj si prizadevajo za večji napredek pri postavljanju konkretnih načrtov in projektov za preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo, ločeno zbiranje in recikliranje, saj je vse to pomembno za zmanjšanje okoljske obremenitve, ki jo prinašajo odpadki, s tem pa si bodo zagotovile gospodarske koristi krožnega gospodarstva in povečale učinkovitost pri rabi virov; poziva Komisijo, naj države članice podpre pri prizadevanjih v izvajanju, tudi s tehnično pomočjo in sredstvi EU; predlaga, da bi sprejeli ustrezne ekonomske instrumente, določene v okvirni direktivi o odpadkih, in začeli izvajati stroškovno in tudi sicer učinkovite sheme za razširjeno odgovornost proizvajalca, zato da bi spodbudili prehod v krožno gospodarstvo;

4.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za pobiranje smeti in za boljše ravnanje z odpadki (zbiranje, razvrščanje in recikliranje), uvedejo pa naj tudi ekonomske instrumente in kampanje za ozaveščanje, s katerimi bi ustavile smetenje;

5.  odobrava, da je Komisija pripravljena izvesti visoke obiske na temo krožnega gospodarstva in odpadkov v tistih državah članicah, ki morda ne bodo izpolnile ciljev za komunalne odpadke do leta 2020, ter se srečati z deležniki, na primer z združenji lokalnih in regionalnih akterjev ter vseevropskimi organizacijami, ki si dejansko prizadevajo za kulturo ničelnih odpadkov in podobne cilje;

6.  poudarja, da morajo države članice omiliti okoljski vpliv nastajanja odpadkov, predvsem z zmanjšanjem nastajanja komunalnih odpadkov; poziva države članice, naj zato prevzamejo ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov, ki so določeni v revidirani okvirni direktivi o odpadkih;

7.  poudarja, da imajo pri ravnanju z odpadki ter pri zasnovi politik s tega področja in njihovem izvajanju osrednjo vlogo nacionalni, regionalni in lokalni akterji; želi opomniti, da se lahko usklajena politika, pa tudi postavitev ustrezne infrastrukture, ki bo ustrezala hierarhiji ravnanja z odpadki, dosežeta samo, če bo v EU na vseh ravneh dovolj usklajevanja in sodelovanja; poziva Komisijo, naj nagradi dobro prakso na vseh ravneh in omogoči izmenjavo teh zgledov, konkretno in ustrezno pa naj podpre tudi pionirske projekte;

8.  poziva države članice in gospodarske panoge, ki so najpomembnejše partnerice v sektorju ravnanja z odpadki, naj se bolj zavzamejo za spodbujanje krožnih dobavnih verig, da bodo prišle do visokokakovostnih sekundarnih surovin po konkurenčnih cenah, ki bi jih bilo mogoče predelati za nadaljnjo uporabo in proizvodnjo;

9.  poziva, naj se poskrbi za usposabljanje in promocijo različnih vrst delovnih mest, na primer da se finančno podpre usposabljanje za visokokvalificirana znanja in spretnosti ter delovna mesta na socialnem področju, predvsem na področju popravil in priprave za ponovno uporabo;

10.  je trdno prepričan, da je treba ustrezno promovirati in spodbujati nove poslovne modele, ki se bodo opirali na preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje, zato da bi resnično podprli prehod v krožno gospodarstvo;

11.  poudarja, da bo pravilno izvajanje svežnja o krožnem gospodarstvu odprlo (tudi naložbene) priložnosti po vsej EU, s katerimi bomo bolj smotrno rabili naravne vire;

12.  poudarja, da z učinkovitejšo rabo virov ter zmanjšanjem odpadkov iz virov izboljšamo gospodarno rabo virov, in sicer s ponovno uporabo, recikliranjem in ponovno izdelavo, s čimer obenem močno zmanjšamo porabo virov in emisije toplogrednih plinov, kar pa je srž krožnega gospodarstva; poudarja, da se viri v krožnem gospodarstvu ohranijo znotraj gospodarstva in se še naprej produktivno uporabljajo, tudi ko se izteče življenjska doba proizvodov, s čimer se zmanjša poraba virov; meni, da bo bolj krožna zasnova proizvodov v okviru zakonodaje o odpadkih pripomogla k sklenitvi proizvodnih ciklov, zamenjavi vzorcev proizvodnje in potrošnje ter zmanjšanju količine odpadkov, s tem pa se bo poleg skupne količine ustvarjenih odpadkov zmanjšala količina strupenih snovi;

13.  poziva države članice, naj zagotovijo popolno preglednost nad obsegom in končnim namembnim krajem ostankov iz različnih postopkov obdelave odpadkov, zlasti v skupnostih, ki so že ogrožene zaradi odlagališč in novih projektov, ter naj se v procesu odločanja posvetujejo z njimi; poleg tega poziva države članice, naj v celoti in temeljito izvajajo določbe Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (direktiva o presoji vplivov na okolje)(13) in drugo ustrezno zakonodajo EU o varstvu okolja in javnega zdravja;

14.  meni, da je ločen odvoz odpadkov v naseljih učinkovit način ozaveščanja prebivalstva o strateški teži krožnega gospodarstva, pripomore pa tudi k učinkovitejšemu zbiranju; poudarja, da tovrstni sistemi zbiranja omogočajo boljše obračunavanje, katere vrste in kolikšne količine odpadkov nastanejo v gospodinjstvih ter kakšne so potrebe po obdelavi odpadkov, tako da je mogoča dobra priprava na ponovno uporabo in recikliranje, pa tudi uvedba ukrepov za pravičnejše ekonomske ukrepe za spodbujanje oziroma odvračanje;

15.  želi opomniti, da je sežig v hierarhiji ravnanja z odpadki na predzadnjem mestu, sledi mu samo še odlaganje na odlagališčih;

16.  želi spomniti, da so nevarni odpadki poseben izziv, ki ga ne smemo spregledati, temveč se moramo z njim neposredno spoprijeti; poziva države članice, naj v celoti izvajajo tiste določbe okvirne direktive o odpadkih, ki govorijo o ravnanju z nevarnimi odpadki;

17.  podpira, da Komisija proti državam članicam, ki ne spoštujejo zakonodaje o odpadkih, vodi postopke za ugotavljanje kršitev; poziva jo, naj dodobra izkoristi potencial sistema zgodnjega opozarjanja, ki je opredeljen v revidiranih direktivah o odpadkih; predlaga ji, naj zbrane globe ponovno vloži v projekte, ki so skladni z najvišjimi stopnjami v hierarhiji ravnanja z odpadki;

18.  obžaluje, da odlagališča smeti ležijo v neposredni bližini bivalnih naselij in kmetijskih območij in tudi pridobijo dovoljenje za obratovanje, kakor poročajo vlagatelji peticij; poziva pristojne organe držav članic, naj popolnoma zaščitijo zdravje ljudi in ukrepajo za rešitev problema onesnažene podtalnice;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 150, 14.6.2018, str. 109.
(2) UL L 150, 14.6.2018, str. 100.
(3) UL L 150, 14.6.2018, str. 141.
(4) UL L 150, 14.6.2018, str. 93.
(5) UL L 156, 19.6.2018, str. 26.
(6) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0352.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0100.
(9) UL C 334, 19.9.2018, str. 151.
(10) UL C 334, 19.9.2018, str. 60.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0241.
(12) UL C 239 E, 20.8.2013, str. 60.
(13) UL L 26, 28.1.2012, str. 1.


Zahteve za izvrševanje ter posebna pravila za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa ***I
PDF 256kWORD 81k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje ter določitve posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa (COM(2017)0278 – C8-0170/2017 – 2017/0121(COD))
P8_TA(2019)0339A8-0206/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0278),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0170/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. januarja 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. februarja 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0206/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje ter določitve posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) [Sprememba 764]

P8_TC1-COD(2017)0121


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(-1)   Zaradi velike mobilnosti delovne sile v sektorju cestnega prometa so potrebna sektorska pravila, ki bodo zagotovila ravnotežje med svobodo prevoznikov, da opravljajo čezmejne storitve, prostim pretokom blaga in socialno zaščito voznikov. Zato je ta direktiva namenjena zagotavljanju pravne varnosti in jasnosti, prispevanju k harmonizaciji in spodbujanju izvrševanja ter boju proti nezakonitim praksam in zmanjševanju upravnega bremena. [Sprememba 765]

(1)  Za vzpostavitev varnega, učinkovitega in družbeno odgovornega sektorja cestnega prometa je treba zagotoviti prosti pretok blaga in svobodo opravljanja storitev, ustrezne delovne pogoje in socialno zaščito za voznike, hkrati pa tudi primerne pogoje poslovanja in poštene konkurenčne pogoje za prevoznike ter omogočiti primerno poslovno in konkurenčno okolje za prevoznike ob spoštovanju temeljnih svoboščin, zlasti prostega pretoka blaga in svobode opravljanja storitev, zagotovljenih s Pogodbama. [Sprememba 766]

(1a)   Vsa nacionalna pravila, ki se uporabljajo za cestni promet, morajo biti sorazmerna in utemeljena ter ne smejo ovirati ali zmanjševati privlačnosti uveljavljanja temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Pogodba, kot je prosti pretok storitev, da bi ohranili in celo povečali konkurenčnost Unije ob spoštovanju delovnih pogojev in socialne zaščite za voznike. [Sprememba 767]

(2)  Ker so storitve cestnega prevoza zelo mobilne, je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da lahko vozniki uveljavljajo pravice, ki jih imajo, ter da se prevozniki, ki so večinoma (90 %) MSP z manj kot 10 delavci, ne soočajo z nesorazmernimi upravnimi ovirami ali čezmernim in diskriminatornim nadzorom, ki neupravičeno omejujejo njihovo svobodo opravljanja čezmejnih storitev. [Sprememba 768]

(2a)   Vsa nacionalna pravila, ki se uporabljajo za cestni promet, morajo biti sorazmerna in utemeljena ter ne smejo onemogočati ali ovirati uresničevanja temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Pogodba, kot sta prosti pretok blaga in svoboda opravljanja storitev, da bi ohranili in celo povečali konkurenčnost Unije, vključno s ceno proizvodov in storitev, s spoštovanjem delovnih pogojev in socialne zaščite za voznike ter posebnosti panoge, saj so vozniki zelo mobilni, napoteni delavci pa ne. [Sprememba 769]

(3)  Ravnovesje med izboljšanjem socialnih in delovnih pogojev za voznike ter lažjim uresničevanjem svobode opravljanja storitev cestnega prevoza na podlagi poštene, sorazmerne in nediskriminatorne konkurence med nacionalnimi in tujimi prevozniki je bistveno za nemoteno delovanje notranjega trga. Zato mora biti vsa nacionalna zakonodaja ali politika, ki se uporablja v prometnem sektorju na nacionalni ravni, razvojno naravnana in krepiti enotni evropski prometni prostor in nikakor ne sme prispevati k razdrobljenosti notranjega trga. [Sprememba 770]

(4)  Pri oceni učinkovitosti in uspešnosti veljavne zakonodaje v sektorju cestnega prometa so bile ugotovljene določene vrzeli v obstoječih določbah in pomanjkljivosti pri njihovem izvrševanju ter nezakonite prakse, kot je uporaba slamnatih družb. Dodatno pozornost bi bilo treba nameniti boju proti neprijavljenemu delu v prometnem sektorju. Poleg tega države članice pravila različno razlagajo, uporabljajo in izvajajo, kar povzroča veliko upravno breme za voznike in prevoznike. To ustvarja pravno negotovost in neenako obravnavo voznikov in prevoznikov, kar škoduje delovnim, socialnim in konkurenčnim pogojem v sektorju. [Sprememba 771]

(4a)  Da bi zagotovili pravilno uporabo direktiv 96/71/ES(6) in 2014/67/EU(7) Evropskega parlamenta in Sveta, bi bilo treba na ravni Unije v boju proti goljufijam v zvezi z napotitvijo delavcev okrepiti kontrole in sodelovanje, izvajati pa bi bilo treba tudi strožje preverjanje, da bodo socialni prispevki za napotene voznike dejansko plačani. [Sprememba 772]

(5)  Ustrezno, učinkovito in dosledno izvrševanje določb o delovnem času in času počitka je bistveno za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, zaščito delovnih pogojev voznikov in preprečevanje izkrivljanja konkurence, ki je posledica neizpolnjevanja obveznosti. Zato je zaželeno, da se obstoječe enotne zahteve za izvrševanje iz Direktive 2006/22/ES razširijo na preverjanje skladnosti z določbami o delovnem času iz Direktive 2002/15/ES. Na voljo bi morala biti tudi možnost kombiniranja preverjanja časa vožnje in delovnega časa ter preverjanja pravil o napotitvi voznikov, ki ne bi ustvarjala dodatnega upravnega bremena. Preverjanje upoštevanja delovnega časa bi moralo biti omejeno na preverjanje v prostorih prevoznih podjetij, dokler ne bo na voljo tehnologija, ki bo omogočala učinkovito cestno preverjanje. [Sprememba 773]

(5a)   Ob upoštevanju posebnosti storitev prevoza in neposrednega vpliva na prosti pretok blaga bi bilo treba s posebnim poudarkom na varnosti in varovanju cest cestna preverjanja čim bolj omejiti. Vozniki ne bi smeli odgovarjati za dodatne upravne obveznosti svojih podjetij. Pravila o delovnem času bi bilo treba nadzorovati zgolj v prostorih prevoznikov. [Sprememba 774]

(5b)   Da bi omogočili učinkovitejše, hitrejše in pogostejše cestno preverjanje ter obenem zmanjšali upravno breme za voznike, bi morali skladnost z Direktivo 2002/15/ES preverjati v okviru inšpekcijskih pregledov v prostorih podjetij, in ne med cestnim preverjanjem. [Sprememba 775]

(6)  Upravno sodelovanje med državami članicami na področju izvajanja socialnih pravil v sektorju cestnega prometa se je izkazalo za nezadostno, zaradi česar je čezmejno izvrševanje težje ter bolj neučinkovito in neusklajeno. Zato je treba vzpostaviti okvir za učinkovito komunikacijo in medsebojna pomoč, vključno z izmenjavo podatkov o kršitvah in informacij o dobrih praksah pri izvrševanju.

(6a)  Da bi spodbudili učinkovito upravno sodelovanje in izmenjavo informacij, bi morale države članice nacionalne elektronske registre medsebojno povezati prek sistema evropskega registra podjetij cestnega prevoza v skladu s členom 16(5) Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(8). Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za medsebojno povezanost nacionalnih elektronskih registrov, tako da lahko pristojni organi držav članic, vključno s cestnimi inšpektorji, neposredno dostopajo do podatkov in informacij v evropskem registru podjetij cestnega prevoza v realnem času. [Sprememba 776]

(6b)  Da bi omogočili boljše in enotnejše izpolnjevanje minimalnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 561/2006, Uredbe (EU) št. 165/2014 in Direktive 2002/15/ES, cestnim prevoznikom pa, da bi pri napotitvi voznikov lažje izpolnjevali upravne zahteve, bi morala Komisija oblikovati enega ali več modulov IMI za predložitev izjav o napotitvi in elektronsko prijavo, da bodo imeli inšpektorji med cestnimi preverjanji neposreden dostop do evropskega registra podjetij cestnega prevoza v realnem času in IMI. [Sprememba 777]

(7)  Za nadaljnje izboljšanje učinkovitosti, uspešnosti in skladnosti izvrševanja je zaželeno razviti funkcije in izboljšati uporabo obstoječih nacionalnih sistemov ocenjevanja tveganja. Dostop do podatkov v sistemih ocenjevanja tveganja bi omogočil boljši ciljni nadzor podjetij, ki ne upoštevajo predpisov, enotna formula za ocenjevanje tveganja prevoznih podjetij pa bi morala prispevati k pravičnejši obravnavi nadzorovanih podjetij.

(7a)  Da bi zagotovili pravične in enake konkurenčne pogoje za delavce in podjetja, je treba doseči napredek v smeri pametnega izvrševanja ter čim bolj podpirati polno uvedbo in uporabo sistemov za ocenjevanje tveganja. Zato je treba izvršilnim organom omogočiti dostop do nacionalnih elektronskih registrov v realnem času, čim bolje pa morajo izkoriščati tudi evropski register podjetij cestnega prevoza. [Sprememba 778]

(8)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Direktive 2006/22/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011(9).

(8a)   Pravila za napotitev delavcev, ki se uporabljajo za dejavnosti cestnega prevoza, bi morala biti uravnotežena in preprosta ter državam članicam in cestnim prevoznikom ne bi smela povzročati velikega upravnega bremena. Njihov cilj ne bi smel biti odvračati od opravljanja dejavnosti zunaj države, v kateri ima podjetje sedež. [Sprememba 779]

(9)  Težave so bile ugotovljene tudi pri uporabi pravil o napotitvi delavcev iz Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10) ter pravil o nadzornih ukrepih iz Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta(11) v zelo mobilnem sektorju cestnega prometa. Zaradi neusklajenih nacionalnih ukrepov Neusklajeni nacionalni ukrepi za uporabo in izvrševanje določb o napotitvi delavcev v sektorju cestnega prometa so nastala povzročili pravno negotovost, izkrivljanje konkurence v prometnem sektorju in velika upravna bremena za prevoznike, ki niso rezidenti Unije. To je neupravičeno omejevanje svobode opravljanja čezmejnih storitev cestnega prevoza, ki škodljivo vpliva na delovna mesta in konkurenčnost prevoznih podjetij. Upravne zahteve in nadzorne ukrepe je treba harmonizirati, da bi preprečili nepotrebno ali samovoljno zadrževanje prevoznikov. [Sprememba 780]

(9a)  Države članice bi si morale izmenjevati podatke in informacije, upravno sodelovati in si medsebojno pomagati prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), katerega pravna podlaga je zagotovljena z Uredbo (EU) št. 1024/2012, da se zagotovi popolna skladnost s pravili. Poleg tega bi se moral sistem IMI uporabljati za pošiljanje in posodabljanje izjav o napotitvi med prevozniki in pristojnimi organi držav članic gostiteljic. Da bi dosegli ta cilj, bi bilo treba razviti vzporeden in javni vmesnik v sistemu IMI, do katerega bi lahko dostopali prevozniki. [Sprememba 781]

(9b)  Vsi akterji v dobavni verigi blaga bi morali nositi ustrezni del odgovornosti za kršitve pravil iz te direktive. To bi moralo veljati v primeru, kadar akterji dejansko vedo za kršitev oziroma bi zanjo, glede na vse ustrezne okoliščine, morali vedeti. [Sprememba 782]

(9c)  Da bi zagotovili pravilno uporabo nadzornih ukrepov za napotitev delavcev na delo v sektorju cestnega prometa, kot je opredeljeno v direktivah 96/71/ES in 2014/67/EU, bi bilo treba na ravni Unije poostriti nadzor in okrepiti sodelovanje za boj proti goljufijam v zvezi z napotitvijo delavcev. [Sprememba 783]

(9d)  Pogodbene izvajalce bi bilo treba spodbujati, naj delujejo družbeno odgovorno in uporabljajo prevoznike, ki spoštujejo pravila iz te direktive. Da bi izvajalci lažje našli takšne prevoznike, bi morala Komisija oceniti obstoječe instrumente in najboljšo prakso za spodbujanje družbeno odgovornega ravnanja vseh akterjev v dobavni verigi blaga, da bi oblikovala evropsko platformo zanesljivih prevoznih podjetij, če je to primerno. [Sprememba 784]

(9e)  Zaradi nespoštovanja pravil o ustanavljanju podjetij za mednarodni cestni prevoz nastajajo razlike na notranjem trgu, povečuje pa se tudi nelojalna konkurenca med podjetji. Zato bi bilo treba poostriti pogoje za ustanovitev podjetij za mednarodni cestni prevoz in olajšati preverjanje, ali so pogoji res izpolnjeni, zlasti zato, da bi onemogočili ustanavljanje slamnatih družb. [Sprememba 785]

(10)  Komisija je v svojem predlogu z dne 8. marca 2016(12) za spremembo Direktive 96/71/ES priznala, da izvajanje Direktive odpira posebna pravna vprašanja in povzroča težave v zelo mobilnem sektorju cestnega prometa, ter navedla, da bi bilo ta vprašanja najprimerneje obravnavati s sektorsko zakonodajo za cestni promet.

(10a)   Glede na to, da v Evropi ni dovolj voznikov, bi bilo treba znatno izboljšati njihove delovne pogoje, da bi povečali privlačnost tega poklica. [Sprememba 786]

(11)  Da bi zagotovili učinkovito in sorazmerno izvajanje Direktive 96/71/ES v sektorju cestnega prometa, je treba določiti sektorska pravila, ki bodo odražala posebnost zelo mobilne delovne sile v tem sektorju ter zagotavljala ravnovesje med socialno zaščito delavcev in svobodo prevoznikov, da opravljajo čezmejne storitve. Določbe o napotitvi delavcev iz Direktive 96/71/ES ter o izvrševanju teh določb iz Direktive 2014/67/EU bi se morale za sektor cestnega prometa uporabljati tako, kot zahteva ta direktiva. [Sprememba 787]

(12)  Taka usklajena merila bi morala temeljiti na konceptu zadostne povezave voznika z ozemljem države članice gostiteljice. Zato bi bilo treba določiti časovno omejitev, nad katero Zadostna povezava obstaja v primeru dejavnosti mednarodnega cestnega prevoza začnejo veljati določbe o minimalnih urnih postavkah in plačanem letnem dopustu države članice gostiteljice. Ta časovna omejitev se ne bi smela uporabljati za dejavnosti kabotaže, kot je opredeljena v uredbah (ES) št. 1072/2009(13) in (ES) št. 1073/2009(14) Evropskega parlamenta in Sveta, ker se v tem primeru celotna dejavnost prevoza opravi v državi članici gostiteljici. Zato bi se ne glede na pogostost in trajanje dejavnosti, ki jih opravi voznik, morali za kabotažo morala uporabljati minimalna urna postavka Direktiva 96/71/ES in minimalni plačani letni dopust v državi članici gostiteljici Direktiva 2014/67/EU. [Sprememba 788]

(12a)  V primeru mednarodnega prevoza bi v dvostranskem mednarodnem prevozu prevladala povezava voznika z državo članico sedeža prevoznega podjetja, saj se voznik redno vrača tja. Voznik lahko v eni vožnji izvede več dvostranskih prevozov. Po drugi strani pa obstaja zadostna povezava z ozemljem države članice gostiteljice, kadar voznik tam opravlja druge vrste prevoza, zlasti mednarodni prevoz, ki ni dvostranske narave. [Sprememba 789]

(12b)  Da bi zagotovili učinkovito uporabo prevoznih sredstev, upoštevali operativne danosti in zmanjšali število praznih voženj, kar je pomemben element pri doseganju ciljev iz Pariškega sporazuma v zvezi z zmanjšanjem emisij CO2, bi moralo biti omogočeno, da se omejeno število dodatnih dejavnosti prevoza izvede brez uveljavljanja pravil o napotitvi. To zajema dejavnosti, ki se izvajajo v obdobju med izvajanjem dvostranskega mednarodnega prevoza iz države članice sedeža prevoznika in po tem ter pred vožnjo za vrnitev v državo članico, kjer ima prevoznik sedež. [Sprememba 790]

(12c)  Kadar voznik opravlja kombinirani prevoz, je narava storitev, ki se opravljajo v začetnem ali končnem cestnem delu, tesno povezana z državo članico sedeža, če cestni del sam po sebi predstavlja dvostranski prevoz. Po drugi strani pa obstaja zadostna povezava z ozemljem države članice gostiteljice, če se prevoz v cestnem delu opravi znotraj države članice gostiteljice ali kot mednarodni prevoz, ki ni dvostranske narave, zato bi bilo treba v tem primeru uporabljati pravila o napotitvi. [Sprememba 791]

(12d)   Ker pri vozniku ni zadostne povezave z ozemljem države članice tranzita, se dejavnosti tranzita ne bi smele šteti za primer napotitve. Pojasniti bi bilo tudi treba, da je dejstvo, da potniki med postankom zaradi higiene izstopijo iz avtobusa, ne spremeni kategorizacije dejavnosti prevoza. [Sprememba 792]

(12e)  Sektor cestnega prometa je zelo mobilen, zato je potreben skupen pristop k nekaterim vidikom plačila v tem sektorju. Prevozna podjetja potrebujejo pravno varnost glede pravil in zahtev, ki jih morajo izpolnjevati. Ta pravila in zahteve bi morale biti jasne, razumljive ter za prevozna podjetja zlahka dostopne, hkrati pa bi morale omogočati učinkovito preverjanje. Pomembno je, da se z novimi pravili ne nalaga nepotrebno upravno breme ter da so ustrezno upoštevani interesi malih in srednjih podjetij. [Sprememba 793]

(12f)  Kadar so v skladu z nacionalnim pravom, tradicijo in praksami, vključno s spoštovanjem neodvisnosti socialnih partnerjev, pogoji za zaposlitev iz člena 3 Direktive 96/71/ES določeni v kolektivnih pogodbah v skladu s členom 3(1) in (8) navedene direktive, bi morale države članice zagotoviti, da so v skladu z Direktivo 2014/67/EU ti pogoji, navedeni v dostopni in pregledni obliki, na voljo prevoznim podjetjem iz drugih držav članic in napotenim voznikom, ter si prizadevati za vključitev socialnih partnerjev v zvezi s tem. Zadevne informacije bi morale vsebovati zlasti različne plače in njihove sestavne elemente, vključno z elementi plače iz veljavnih kolektivnih pogodb na lokalni ali regionalni ravni, metodo za izračun plače in po potrebi merili za razvrstitev po plačnih razredih. V skladu z Direktivo (EU) 2018/957 o spremembi Direktive 96/71/ES prevozna podjetja ne bi smela biti kaznovana za neupoštevanje elementov plače, metode za izračun plače in po potrebi meril za razvrstitev po plačnih razredih, kadar ti niso javno dostopni. [Sprememba 794]

(13)  Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvrševanja sektorskih pravil o napotitvi delavcev in za preprečitev nesorazmernih upravnih bremen za prevoznike, ki niso rezidenti, bi bilo treba v sektorju cestnega prometa določiti sektorske upravne zahteve in nadzorne ukrepe, ki bi v celoti izkoristili orodja za nadzor, kot je digitalni tahograf. Da bi bile obveznosti, določene v tej direktivi in v Direktivi 96/71/ES, čim manj zapletene, bi morale imeti države članice možnost, da cestnim prevoznikom naložijo samo upravne zahteve, določene v tej direktivi, ki so prilagojene sektorju cestnega prometa. [Sprememba 795]

(13a)   Da bi voznika razbremenili upravnega bremena in upravljanja dokumentov, morajo prevozniki na zahtevo pristojnih organov države članice, v kateri imajo sedež, predložiti dokumente, določene v tej direktivi, tj. vse potrebne dokumente v okviru medsebojne pomoči in sodelovanja med državami članicami iz poglavja III Direktive 2014/67/EU. [Sprememba 796]

(13b)   Za lažje izvajanje, uporabo in izvrševanje te direktive bi se moral v državah članicah uporabljati informacijski sistem za notranji trg (IMI), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(15), kar bi omogočilo boljšo čezmejno izmenjavo podatkov med regionalnimi in lokalnimi organi. Poleg tega bi bilo morda dobro razširiti značilnosti sistema IMI tako, da bi vključevale tudi predložitev in pošiljanje preprostih izjav. [Sprememba 797]

(13c)   Da bi zmanjšali upravno breme prevoznikov, ki so pogosto mala in srednja podjetja, bi bilo treba postopek pošiljanja izjav o napotitvah ustrezno poenostaviti s standardiziranimi obrazci, ki bi vsebovali nekatere vnaprej določene elemente, prevedene v vse uradne jezike Unije. [Sprememba 798]

(13d)   Splošno izvajanje in uporaba pravil za napotitev delavcev v cestnem prometu bi lahko vplivala na strukturo sektorja cestnega prevoza blaga v Uniji. Zato bi morale države članice in Komisija pozorno spremljati učinek tega procesa. [Sprememba 799]

(13e)   Izvrševanje bi moralo biti osredotočeno na inšpekcijski nadzor v prostorih podjetij. Cestno preverjanje ne bi smelo biti izključeno, temveč bi se moralo brez diskriminacije izvajati zgolj za tovorne liste ali njihove elektronske različice, potrdila o predhodni registraciji in potrdila o vrnitvi v državo sedeža prevoznika ali voznikovega prebivališča. Pri cestnem preverjanju bi bilo treba nadzorovati predvsem tahografske podatke, ki so pomembni za ugotavljanje dejavnosti voznika in vozila v nepretrganem štiritedenskem obdobju ter geografskega pokritja njegove dejavnosti. Pri tem si je mogoče pomagati z zapisom kode države. [Sprememba 800]

(13f)   Komisija bi morala stalno ocenjevati učinek uporabe in izvajanja pravil za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa, o tem poročati Parlamentu in Svetu ter predlagati nadaljnjo poenostavitev teh pravil in zmanjšanje upravnega bremena. [Sprememba 801]

(13g)   Ker prometni sektor, v katerem je gibanje bistveno za delo voznikov, zahteva posebno obravnavo, bi bilo treba Direktivo 96/71/ES za sektor cestnega prometa začeti uporabljati na datum začetka veljavnosti spremembe Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje, ki določajo posebna pravila v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotene voznike v sektorju cestnega prometa. [Sprememba 802]

(13h)   Da bi priloge k tej direktivi prilagodili razvoju najboljše prakse, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami teh prilog. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje\*. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 803]

(-14a)  Pri izmenjavi informacij v okviru učinkovitega upravnega sodelovanja in medsebojne pomoči med državami članicami bi bilo treba spoštovati pravila o varstvu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679. [Sprememba 804]

(-14b)   Pravila za ohranitev dobrih socialnih pogojev na evropskem trgu cestnega prevoza blaga bi morali spoštovati vsi partnerji v dobavni verigi. Da bi lahko vzpostavili ekonomsko vzdržen in socialno trajnosten evropski notranji trg, je treba vzpostaviti in izvajati hierarhijo odgovornosti, ki bo zajemala vse akterje v logistični verigi. Z zagotavljanjem preglednosti in odgovornosti ter povečanjem socialne in ekonomske enakosti se bo povečala privlačnost poklica voznika in spodbujala zdrava konkurenca. [Sprememba 805]

(14)  Direktivo 2006/22/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2006/22/ES se spremeni:

(1)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje Uredbe (ES) št. 561/2006, Uredbe (EU) št. 165/2014 in Direktive 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede socialne zakonodaje v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu ter razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS“;

"

(2)  člen 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Ta direktiva določa minimalne pogoje za izvajanje Uredbe (ES) št. 561/2006, Uredbe (EU) št. 165/2014 (*) in Direktive 2002/15/ES (**).

______________________

* Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1).

** Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35).“;

"

(3)  člen 2 se spremeni:

(a)  drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Ta preverjanja vsako leto zajamejo obsežen in reprezentativen delež voznega osebja, voznikov, podjetij in vozil, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 561/2006 in Uredbe (EU) št. 165/2014, ter v primeru preverjanja v prostorih prevoznih podjetij pa voznega osebja in voznikov, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2002/15/ES. Države članice cestna preverjanja zaradi izvajanja Direktive 2002/15/ES organizirajo šele po uvedbi tehnologije, ki bo omogočala učinkovito izvedbo preverjanj. Do takrat se preverjanja izvajajo samo v prostorih prevoznih podjetij.“; [Sprememba 806]

"

(b)  prvi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Vsaka država članica organizira preverjanja tako, da se preverijo najmanj 3 % delovnih dni voznikov vozil, za katere veljajo Uredba (ES) št. 561/2006, Uredba (EU) št. 165/2014 in Direktiva 2002/15/ES. Če voznik pri cestnem preverjanju ne more predložiti enega ali več zahtevanih dokumentov, lahko po preverjanju nadaljuje svojo dejavnost prevoza, zahtevane dokumente pa mora prek pristojnih organov predložiti prevoznik v državi članici sedeža.“; [Sprememba 807]

"

(c)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Podatki, ki se predložijo Komisiji v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 561/2006, vključujejo število preverjenih voznikov na cesti, število preverjanj v prostorih podjetij, število preverjenih delovnih dni v prostorih prevoznih podjetij ter število in vrsto prijavljenih kršitev z navedbo, ali je šlo pri tem za prevoz potnikov ali blaga.“; [Sprememba 808]

"

(3a)  člen 5 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 5

Usklajena preverjanja

Države članice najmanj šestkrat na leto izvedejo usklajene ukrepe cestnega preverjanja in preverjanja voznikov in vozil v prostorih prevoznih podjetij, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 561/2006 ali (EU) št. 165/2014. Take ukrepe izvedejo nadzorni organi dveh ali več držav članic hkrati, vsak na svojem ozemlju. Povzetek rezultatov usklajenih preverjanj se objavi v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.“; [Sprememba 809]

"

(4)  v členu 6 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Preverjanja v prostorih podjetij se načrtujejo ob upoštevanju predhodnih izkušenj z različnimi vrstami prevoza in podjetij. Opravijo se tudi, kadar se pri cestnem preverjanju ugotovijo hude kršitve Uredbeuredb (ES) št. 561/2006, Uredbe in (EU) št. 165/2014 ali Direktive 2002/15/ES.“; [Sprememba 810]

"

(4a)  v členu 7(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) pošiljati statistična poročila Komisiji vsaki dve leti v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 561/2006.“; [Sprememba 811]

"

(5)  v členu 7(1) se doda naslednja točka:"

„(d) zagotavljati izmenjavo podatkov z drugimi državami članicami v zvezi z uporabo nacionalnih določb za prenos te direktive in Direktive 2002/15/ES.“;

"

(6)  člen 8 se spremeni:

(-a)  v členu 8(1) se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„1. Podatki, o katerih se države članice med seboj obveščajo na podlagi člena 22(2) Uredbe (ES) št. 561/2006 ali člena 40 Uredbe (EU) št. 165/2014, se med imenovanimi organi, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 7, izmenjujejo:“; [Sprememba 812]

"

(a)  točka (b) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:"

„(b) na podlagi utemeljene zahteve izrecno zahtevo države članice v posameznih primerih, če zahtevanih podatkov ni mogoče neposredno poiskati v nacionalnih elektronskih registrih iz člena 16(5) Uredbe (ES) št. 1071/2009.“; [Sprememba 813]

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. V primerih, ki zahtevajo poglobljen pregled ali zajemajo preverjanja v prostorih zadevnih podjetij, država članica Države članice podatke, ki jih druge države članice zahtevajo skladno z odstavkom 1(b) tega člena, zagotovi zagotovijo v 2510 delovnih dneh od prejema zahteve. V ustrezno utemeljenih primerih, ki zahtevajo poglobljen pregled ali zajemajo preverjanja v prostorih zadevnih podjetij, je rok 20 delovnih dni. Države članice se lahko dogovorijo o krajšem roku. V nujnih primerih ali kadar je potrebno enostavno preverjanje registrov, kot je sistem ocenjevanja tveganja, se zahtevani podatki zagotovijo v treh delovnih dneh. [Sprememba 814]

Kadar zaprošena država članica meni, da zahteva ni dovolj utemeljena, o tem v 10 petih delovnih dneh ustrezno obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala. Slednja zahtevo nadalje utemelji. Kadar to ni mogoče, lahko država članica zahtevo zavrne. [Sprememba 815]

Kadar je težko ali nemogoče izpolniti zahtevo za podatke ali opraviti preverjanja, inšpekcijski nadzor ali preiskave, zadevna zaprošena država članica o tem v 10 petih delovnih dneh obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala, in poda obrazložitev in ustrezno utemelji, zakaj ni mogoče zagotoviti ustreznih informacij. Zadevne države članice se posvetujejo, da bi našle rešitev za morebitne težave. [Sprememba 816]

Kadar Komisija ugotovi, da pri izmenjavi informacij stalno prihaja do težav ali da se predložitev informacij stalno zavrača, lahko sprejme vse potrebne ukrepe za odpravo težav, med drugim sproži preiskavo in izreče kazen državi članici.“; [Sprememba 817]

"

(ba)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Izmenjava informacij med pristojnimi organi držav članic iz odstavkov 1 in 1a tega člena se z odstopanjem od člena 21 Direktive 2014/67/EU izvaja prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012. Pristojni organi držav članic lahko prek Evropskih registrov podjetij cestnega prevoza (ERRU) iz člena 16 Uredbe (ES) št. 1071/2009 neposredno in v realnem času dostopajo do podatkov nacionalnih elektronskih registrov.“; [Sprememba 818]

"

(bb)  v členu 8 se doda naslednji odstavek:"

„2a. Komisija do leta 2020 razvije elektronsko aplikacijo za vse države članice EU, ki bo inšpektorjem pri preverjanju na cesti in v prostorih podjetij omogočala neposreden dostop do registra ERRU in sistema IMI v realnem času. Aplikacija se razvije v okviru pilotnega projekta.“; [Sprememba 819]

"

(7)  člen 9 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice vzpostavijo sistem ocenjevanja tveganja za podjetja na podlagi relativnega števila in teže vseh kršitev Uredbe (ES) št. 561/2006, Uredbe (EU) št. 165/2014 ali nacionalnih določb za prenos Direktive 2002/15/ES, ki jih stori posamezno podjetje.

Komisija z izvedbenimi akti Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a, v katerih določi skupno formulo za izračun ocene tveganja podjetij, ki upošteva število, težo in pogostost kršitev, rezultate nadzora, pri katerem kršitve niso bile ugotovljene, ter dejstvo, ali prevozno podjetje v vseh svojih vozilih uporablja pametni tahograf v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 165/2014. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2) te direktive.“; [Sprememba 820]

"

(b)  v odstavku 2 se drugi stavek črta;

(ba)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„3. Začetni seznam kršitev uredb (ES) št. 561/2006 in (EU) št. 165/2014 je naveden v Prilogi III.“; [Sprememba 821]

"

(bb)  v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Z namenom zagotavljanja smernic o ocenjevanju kršitev uredb (ES) št. 561/2006 in (EU) št. 165/2014 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a, s katerimi spremeni Prilogo III, da se vzpostavijo smernice za skupni obseg kršitev, razdeljene v kategorije glede na resnost.“; [Sprememba 822]

"

(bc)  v odstavku 3 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Kategorija za najhujše kršitve bi morala vključevati tiste, s katerimi nespoštovanje zadevnih določb Uredbe (ES) št. 561/2006 ali (EU) št. 165/2014 povzroča resno nevarnost smrti ali hudih telesnih poškodb.“; [Sprememba 823]

"

(c)  dodata se naslednja odstavka:"

„4. Za lažje izvajanje ciljnih cestnih preverjanj so podatki v nacionalnem sistemu ocenjevanja tveganja in nacionalnih registrih prevoznih podjetij in dejavnosti prek elektronske aplikacije, skupne vsem državam članicam, ki omogoča neposreden dostop v realnem času do evropskega registra podjetij cestnega prevoza, v času nadzora na voljo vsem pristojnim nadzornim organom zadevne države članice. [Sprememba 824]

5.  Države članice dajo informacije vsem pristojnim organom drugih držav omogočijo neposreden dostop do informacij v nacionalnem sistemu ocenjevanja tveganja na voljo na podlagi zahteve ali pa vsem pristojnim organom drugih držav članic omogočijo neposreden dostop do njih v skladu z rokoma iz člena 8 prek interoperabilnih nacionalnih elektronskih registrov iz člena 16 Uredbe (ES) št. 1071/2009. Tako bo izmenjava informacij in podatkov o kršitvah prevoznikov in oceni tveganja potekala na enem mestu, in sicer prek medsebojnega povezovanja, ki ga med različnimi nacionalnimi registri držav članic vzpostavlja evropski register podjetij za cestni prevoz.“; [Sprememba 825]

"

(8)  v členu 11 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Komisija z izvedbenimi akti Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a, v katerih določi skupni pristop k beleženju in nadzoru obdobij drugega dela, kot je opredeljeno v točki (e) člena 4 Uredbe (ES) št. 561/2006, vključno z obliko beleženja in posebnimi primeri, ko se mora izvajati, ter beleženjem in nadzorom in obdobij najmanj enega tedna, ko je voznik odsoten od vozila in z njim ne more opravljati nobenih dejavnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).“; [Sprememba 826]

"

(8a)  člen 12 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 12

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 165/2014. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“; [Sprememba 827]

"

(8b)  v členu 13 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) spodbujati skladnost pristopa nadzornih organov in harmonizirano razlago Uredbe (ES) št. 561/2006 med nadzornimi organi;“ [Sprememba 828]

"

(8c)  člen 14 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 14

Pogajanja s tretjimi državami

Po začetku veljavnosti te direktive začne Unija pogajanja z ustreznimi tretjimi državami za uporabo pravil, ki so enakovredna pravilom iz te direktive.

Do zaključka teh pogajanj vključijo države članice podatke o preverjanjih, opravljenih na vozilih iz tretjih držav, v okvir posredovanja podatkov Komisiji, kakor je določeno v členu 17 Uredbe (ES) št. 561/2006.“; [Sprememba 829]

"

(8d)  člen 15 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 15

Posodabljanje prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s spremembo prilog I in II, da se omogoči ustrezna prilagoditev razvoju najboljše prakse.“; [Sprememba 830]

"

(8e)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 15a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(3) in člena 15 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 9(3) in člena 15 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9(3) in člena 15, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; [Sprememba 831]

"

(9)  Priloga I se spremeni:

(-a)  v delu A se točka 1 nadomesti z naslednjim:"

„(1) dnevni in tedenski čas vožnje, odmore ter dnevni in tedenski čas počitka; tudi tahografske vložke za predhodne dni, ki morajo biti v vozilu v skladu s členom 36(1) in (2) Uredbe (EU) št. 165/2014, in/ali podatke, shranjene za isto obdobje na voznikovi kartici in/ali v pomnilniku tahografa v skladu s Prilogo II k tej direktivi in/ali na izpisih;“; [Sprememba 832]

"

(-aa)  v delu A se točka 2 nadomesti z naslednjim:"

„(2) za obdobje iz člena 36(1) in (2) Uredbe (EU) št. 165/2014 vse prekoračitve dovoljene hitrosti vozila, ki je opredeljena kot vsako obdobje, daljše od ene minute, med katerim hitrost vozila prekorači 90 km/h za vozila kategorije N3 ali 105 km/h za vozila kategorije M3 (kategoriji N3 in M3, kot sta opredeljeni v Direktivi 2007/46/ES(16));“; [Sprememba 833]

"

(-ab)  v delu A se točka 4 nadomesti z naslednjim:"

„(4) pravilno delovanje tahografa (ugotovitev možne zlorabe tahografa in/ali voznikove kartice in/ali tahografskih vložkov) ali po potrebi prisotnost dokumentov iz člena 16(2) Uredbe (ES) št. 561/2006;“; [Sprememba 834]

"

(a)  v delu A se doda naslednja točka:"

„(6) tedenski delovni čas, kot je določen v členih 4 in 5 Direktive 2002/15/ES, če tehnologija omogoča učinkovito preverjanje.“; [Sprememba 835]

"

(b)  v delu B se doda naslednja točka:"

„(4) izpolnjevanje pravil glede tedenskega delovnega časa, odmorov in nočnega dela iz členov 4, 5 in 7 Direktive 2002/15/ES.“;

"

(ba)  v delu B se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„Če se ugotovi kršitev, lahko države članice po potrebi preverijo soodgovornost drugih pobudnikov ali soudeležencev v prevozni verigi, na primer naročnikov prevoza, špediterjev ali pogodbenih izvajalcev, ter usklajenost pogodb za dodeljevanje prevoznih dovolilnic s pravili iz uredb (ES) št. 561/2006 in (EU) št. 165/2014.“. [Sprememba 836]

"

Člen 2

1.  Ta člen določa posebna pravila v zvezi z določenimi vidiki Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v sektorju cestnega prometa ter Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta o upravnih zahtevah in nadzornih ukrepih za napotitev voznikov.

1a.  Ta posebna pravila se uporabljajo za voznike, zaposlene pri podjetjih, ki imajo sedež v eni od držav članic in uporabljajo enega od čezmejnih ukrepov iz člena 1(3)(a) Direktive 96/71/ES.

2.  Države članice točk (b) in (c) prvega pododstavka člena 3(1) Direktive 96/71/ES ne uporabljajo za voznike v sektorju cestnega prometa, ki so zaposleni pri podjetjih iz člena 1(3)(a) Direktive in ko opravljajo dejavnosti mednarodnega prevoza, kot je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1072/2009 in Uredbi (ES) št. 1073/2009, kadar je obdobje napotitve na njihovo ozemlje za namene navedenih dejavnosti dolgo 3 dni ali manj v obdobju enega koledarskega meseca.

2.  Voznik se ne šteje za napotenega za namene Direktive 96/71/ES, kadar opravlja dvostranski prevoz.

Za namene te direktive dvostranski prevoz blaga pomeni pretok blaga na podlagi prevozne pogodbe iz države članice sedeža, kot je opredeljena v členu 2(8) Uredbe (ES) št. 1071/2009, v drugo državo članico ali tretjo državo ali iz druge države članice ali tretje države v državo članico sedeža.

2a.  Od datuma, ko začenjajo vozniki ročno zapisovati prehode meja, kot zahteva člen 34(7) Uredbe (EU) št. 165/2014, države članice uporabljajo tudi izjemo, določeno v odstavku 2, v zvezi s prevozom blaga, če:

–  voznik, ki opravlja dvostranski prevoz, poleg tega opravi eno dejavnost natovarjanja in/ali raztovarjanja v državah članicah ali tretjih državah, ki jih prečka, pod pogojem, da blaga ne natovarja in raztovarja v isti državi članici.

Kadar dvostranskemu prevozu iz države članice sedeža, med katerim ni bila opravljena nobena dodatna dejavnost, sledi dvostranski prevoz v državo članico sedeža, se izjema uporablja za do dve dodatni dejavnosti natovarjanja in/ali raztovarjanja pod zgoraj navedenimi pogoji.

Ta izjema se uporablja le do datuma, ko se v vozila, ki so prvič registrirana v državi članici, kot je določeno v pododstavku 2 člena 8(1) Uredbe (EU) št. 165/2014, namestijo pametni tahografi, skladni z zapisovanjem prehodov meja in dodatnimi dejavnostmi iz pododstavka 1 člena 8(1) te uredbe. Od tega datuma se izjema iz prvega pododstavka uporablja le za voznike, ki uporabljajo vozila, opremljena s pametnimi tahografi, kot je določeno v členih 8, 9 in 10 navedene uredbe.

2b.  Za voznika, ki občasno ali redno opravlja storitve mednarodnega prevoza potnikov, kot je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1073/2009, se ne šteje, da je napoten za namene Direktive 96/71/ES, kadar:

–  potnike pobere v državi članici sedeža prevoznika in jih odloži v drugi državi članici ali tretji državi ali

–  potnike pobere v državi članici ali tretji državi in jih odloži v državi članici sedeža prevoznika ali

–  potnike pobere in jih odloži v državi članici sedeža prevoznika v okviru lokalnih izletov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1073/2009.

2c.  Za voznika, ki opravlja kabotažo, kot je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1072/2009 in Uredbi (ES) št. 1073/2009, se šteje, da je bil napoten na podlagi Direktive 96/71/ES.

2d.  Ne glede na člen 2(1) Direktive 96/71/ES se za voznika ne šteje, da je bil napoten na ozemlje države članice, če prek tega ozemlja potuje, ne da bi natovarjal ali raztovarjal tovor in ne da bi pobiral ali odlagal potnike.

2e.  Če voznik opravlja začetni ali končni cestni del kombiniranega prevoza, kot je opredeljen v Direktivi 92/106/EGS, se ne šteje za napotenega za namene Direktive 96/71/ES, če cestni del sam po sebi predstavlja dvostranske prevoze, kot je opredeljeno v odstavku 2.

2f.  Države članice zagotovijo, da so v skladu z Direktivo 2014/67/EU določbe in pogoji za zaposlitev iz člena 3 Direktive 96/71/ES, ki so v skladu s členom 3(1) in (8) navedene direktive določeni v kolektivnih pogodbah, prevoznim podjetjem iz drugih držav članic in napotenim voznikom na voljo v dostopni in pregledni obliki. Zadevne informacije vsebujejo zlasti različne plače in njihove sestavne elemente, vključno z elementi plače iz veljavnih kolektivnih pogodb na lokalni ali regionalni ravni, metodo za izračun plače in po potrebi merili za razvrstitev po plačnih razredih. V skladu z Direktivo (EU) 2018/957 o spremembi Direktive 96/71/ES prevozna podjetja niso kaznovana za neupoštevanje elementov plače, metode za izračun plače in po potrebi meril za razvrstitev po plačnih razredih, kadar ti niso javno dostopni.

2g.  Prevozna podjetja s sedežem v državi, ki ni članica, ne smejo biti obravnavana ugodneje kot podjetja s sedežem v kateri od držav članic.

Države članice v dvostranskih sporazumih s tretjimi državami pri odobravanju dostopa podjetjem za cestni prevoz s sedežem v teh tretjih državah do trga EU izvajajo ukrepe, enakovredne Direktivi 96/71/ES in tej direktivi [XX/XX] (lex specialis). Države članice si tudi prizadevajo, da se v okviru večstranskih sporazumov s tretjimi državami ti enakovredni ukrepi izvajajo. Države članice Komisiji priglasijo zadevne določbe svojih dvostranskih in večstranskih sporazumov s tretjimi državami.

Države članice za namene zagotavljanja ustreznega nadzora nad temi enakovrednimi ukrepi o napotitvah s strani prevoznikov iz tretjih držav zagotovijo, da se pregledana pravila v Uredbi (EU) XXX/XXX glede določanja položaja s tahografi [uredba o spremembi Uredbe (EU) št. 165/2014] izvajajo v okviru Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR). [Sprememba 837]

Kadar je obdobje napotitve daljše kot 3 dni, države članice točki (b) in (c) prvega pododstavka člena 3(1) Direktive 96/71/ES uporabijo za celotno obdobje napotitve na njihovo ozemlje v obdobju enega koledarskega meseca iz prvega pododstavka. [Sprememba 838]

3.  Za izračun obdobij napotitve iz odstavka 2: [Sprememba 839]

(a)  se dnevni delovni čas, krajši od šestih ur, preživetih na ozemlju države članice gostiteljice, šteje za pol dneva; [Sprememba 840]

(b)  se dnevni delovni čas v trajanju šest ur ali več, preživetih na ozemlju države članice gostiteljice, šteje za ves dan; [Sprememba 841]

(c)  se odmori in časi počitka ter časi pripravljenosti, preživeti na ozemlju države članice gostiteljice, štejejo za delovni čas. [Sprememba 842]

4.  Države članice lahko z odstopanjem od člena 9 Direktive 2014/67/EU uvedejo samo naslednje upravne zahteve in nadzorne ukrepe: [Sprememba 843]

(a)  obveznost za cestnega prevoznika s sedežem v drugi državi članici, da mora izjavo o napotitvi ali njeno morebitno dopolnitev pristojnim nacionalnim organom poslati najpozneje ob začetku napotitve; izjava o napotitvi je države članice, v katero je voznik napoten, predložiti v elektronski obliki, v uradnem jeziku države članice gostiteljice ali v angleškem jeziku prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI) iz Uredbe (EU) št. 1024/2012 najpozneje ob začetku napotitve; izjava je v enem od uradnih jezikov Evropske unije in vsebuje le naslednje informacije: [Sprememba 844]

(i)  naziv cestnega prevoznika, vključno z evropsko davčno identifikacijsko številko ali številko dovoljenja Skupnosti; [Sprememba 845]

(ii)  kontaktne podatke upravljavca prevoza ali druge kontaktne osebe (ali oseb) v državi članici sedeža prevoznika, določene za stike s pristojnimi organi države članice gostiteljice, v kateri se opravljajo storitve, ter za pošiljanje in sprejemanje dokumentov ali obvestil;

(iii)  predvideno število informacije o napotenih voznikov in njihovo identiteto voznikih, ki vključujejo naslednje: identiteto, državo prebivališča, državo plačila socialnih prispevkov, številko socialnega zavarovanja in številko vozniškega dovoljenja; [Sprememba 846]

(iv)  predvideno trajanje ter predviden začetni in predvideni začetni datum in ocenjeno trajanje, končni datum napotitve ter pravo, ki se uporablja za pogodbe o zaposlitvi; [Sprememba 847]

(iva)  za cestne prevoznike blaga: identiteta in kontaktni podatki prejemnika, če prevoznik ne uporablja elektronskega tovornega lista (e-CMR); [Sprememba 848]

(v)  registrske oznake vozil, uporabljenih v napotitvi;

(vi)  vrsto prevozne storitve, tj. navedba, ali gre za prevoz blaga, prevoz potnikov, mednarodni prevoz ali kabotažo;

(via)  za cestne prevoznike blaga: naslov(i) natovarjanja in raztovarjanja, če prevoznik ne uporablja elektronskega tovornega lista (e-CMR); [Sprememba 849]

(b)  obveznost za voznika cestnega prevoznika, da zagotovi, da ima voznik v tiskani ali elektronski obliki hrani ali da na razpolago, kadar se zahteva pri cestnih preverjanjih, izvod izjave o napotitvi in dokazilo o prevozu, ki se opravlja v državi članici gostiteljici, kot je elektronski tovorni list (e-CMR) ali dokazilo iz člena 8 Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta; [Sprememba 850]

(c)  obveznost za voznika, da hrani in da na razpolago cestnega prevoznika, da zagotovi, da ima voznik, kadar se to zahteva pri cestnih preverjanjih, zapise na tahografu in zlasti kode držav članic, v katerih je bil prisoten med opravljanjem mednarodnih cestnih prevozov ali kabotaže; [Sprememba 851]

(ca)  med cestnim preverjanjem iz točk (b) in (c) tega člena lahko voznik naveže stik s sedežem podjetja, upravljavcem prevoza ali drugo osebo ali subjektom, ki lahko predloži zahtevane dokumente; [Sprememba 852]

(d)  obveznost za voznika, da v tiskani ali elektronski obliki hrani ali da na razpolago, kadar se to zahteva pri cestnih preverjanjih, izvod pogodbe o zaposlitvi ali enakovrednega dokumenta v smislu člena 3 Direktive Sveta 91/533/EGS(17), preveden v enega od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali v angleški jezik; [Sprememba 854]

(e)  obveznost za voznika, da v tiskani ali elektronski obliki da na razpolago, kadar se to zahteva pri cestnih preverjanjih, izvod plačilnih list za zadnja dva meseca; med cestnim preverjanjem lahko voznik stopi v stik s sedežem podjetja, upravljavcem prevoza ali drugo osebo ali subjektom, ki lahko zagotovi tak izvod; [Sprememba 855]

(f)  obveznost za cestnega prevoznika, da po obdobju napotitve v razumnem časovnem roku prek javnega vmesnika IMI po obdobju napotitve [...] organom države članice gostiteljice na njihovo zahtevo v tiskani ali elektronski obliki, v katero je voznik napoten, na njihovo zahtevo zagotovi izvode dokumentov iz točk (b), in (c) in (e), pa tudi dokumentacijo o plači napotenih delavcev, ki se nanaša na obdobje napotitve in njihovo pogodbo o zaposlitvi, oziroma enakovredno dokumentacijo v smislu člena 3 Direktive Sveta št. 91/533/EGS(18), evidenco delovnega časa voznika in dokazilo o izplačilu.

Cestni prevoznik zahtevano dokumentacijo predloži z uporabo javnega vmesnika IMI v dveh mesecih od datuma zahteve.

Kadar cestni prevoznik v določenem roku prek javnega vmesnika IMI ne zagotovi vse zahtevane dokumentacije, lahko pristojni organi države članice, v kateri se je izvajala napotitev, v skladu s členoma 6 in 7 Direktive 2014/67/EU zahtevajo pomoč pristojnih organov države članice sedeža prevoznika. Ko se prek vmesnika IMI poda taka zahteva, imajo pristojni organi države članice, v kateri je sedež prevoznika, dostop do izjave o napotitvi in drugih pomembnih informacij, ki jih je prevoznik predložil prek javnega vmesnika IMI.

Pristojni organi države članice, v kateri je sedež prevoznika, poskrbijo, da se dokumenti, ki so jih zahtevali pristojni organi države članice, v kateri se je izvajala napotitev, prek vmesnika IMI posredujejo v 25 delovnih dneh od datuma zahteve. [Sprememba 853]5. Za namene točke (a) odstavka 4 lahko cestni prevoznik zagotovi izjavo o napotitvi, ki zajema obdobje največ šestih mesecev. [Sprememba 856]

5a.  Informacije iz izjav se 18 mesecev hranijo v sistemu IMI za namene preverjanja ter so neposredno in v realnem času dostopni za pristojne organe drugih držav članic, imenovane v skladu s členom 3 Direktive 2014/67/EU, členom 18 Uredbe (ES) št. 1071/2009 in členom 7 Direktive 2006/22/ES.

Nacionalni pristojni organ lahko v skladu z nacionalnim pravom in prakso socialnim partnerjem omogoči dostop do informacij:

–  ki se nanašajo na napotitev na ozemlje zadevne države članice;

–  ki se uporabljajo za namene izvrševanja pravil o napotitvi in

–  če obdelava podatkov poteka v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. [Sprememba 857]

5b.  Komisija sprejme izvedbene akte s standardiziranimi obrazci za oddajo izjav prek javnega vmesnika IMI v vseh uradnih jezikih Unije, določi funkcije izjav v sistemu IMI, opredeli, kako bodo podatki iz točke (a)(i) do (via) odstavka 4 predstavljeni v izjavi, in poskrbi, da bodo ti podatki iz izjav avtomatično prevedeni v jezik države članice gostiteljice. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 2a(2). [Sprememba 858]

5c.   Države članice se pri izvajanju nadzornih ukrepov trudijo, da ne povzročajo nepotrebnih zamud, ki bi lahko vplivale na predvideno trajanje in datume napotitve. [Sprememba 859]

5d.  Pristojni organi držav članic tesno sodelujejo ter si ponujajo medsebojno pomoč in posredujejo vse potrebne informacije v okviru pogojev iz Direktive 2014/67/EU in Uredbe (ES) št. 1071/2009. [Sprememba 860]

Člen 2a

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 42(1) Uredbe (EU) št. 165/2014. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. [Sprememba 861]

Člen 2b

Države članice določijo kazni za pošiljatelje blaga, špediterje, izvajalce in podizvajalce zaradi nespoštovanja člena 2 te direktive, če se zavedajo ali bi se glede na vse upoštevne določbe morali zavedati, da se s prevoznimi storitvami, ki so jih naročili, kršijo določbe te direktive.

Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile izvrševanje teh kazni. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne, odvračalne in nediskriminatorne. [Sprememba 862]

Člen 2c

Komisija oceni obstoječe instrumente in dobro prakso, ki spodbuja družbeno odgovorno ravnanje vseh akterjev v dobavni verigi blaga, in do ... [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] po potrebi pripravi zakonodajni predlog za ustanovitev evropske platforme zaupanja. [Sprememba 863]

Člen 2d

Pametno izvrševanje

1.  Brez poseganja v Direktivo 2014/67/EU in za nadaljnje izvrševanje obveznosti iz člena 2 te direktive države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju uporablja usklajena nacionalna strategija izvrševanja. Ta strategija se osredotoča na podjetja z visoko stopnjo tveganja iz člena 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

2.  Države članice poskrbijo, da bo preverjanje iz člena 2 Direktive 2006/22/ES po potrebi vključevalo pregled napotitve in da bo ta opravljen brez diskriminacije, zlasti diskriminacije na osnovi registrske tablice vozila.

3.  Države članice se osredotočijo na podjetja, za katera je bilo ocenjeno povečano tveganje za kršenje določb člena 2 te direktive, ki se uporablja zanje. Zato države članice v okviru sistema ocenjevanja tveganj, ki ga vzpostavijo v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razširijo v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, tveganje za take kršitve obravnavajo kot samostojno tveganje.

4.  Države članice imajo za namene odstavka 3 dostop do ustreznih informacij in podatkov, ki so zabeleženi, obdelani ali shranjeni v pametnih tahografih iz poglavja II Uredbe (EU) št. 165/2014, izjavah o napotitvi iz člena 2(4) te direktive in elektronskih prevoznih listinah, kot so elektronski tovorni listi v skladu s konvencijo o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (e-CMR).

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z določitvijo lastnosti podatkov, do katerih imajo države članice dostop, pogojev za njihovo uporabo in tehničnih specifikacij za njihov prenos ali dostop, v katerih je opredeljeno predvsem naslednje:

(a)  podroben seznam informacij in podatkov, do katerih imajo dostop pristojni nacionalni organi, ki vključuje vsaj čas in kraj prehodov meje, natovarjanja in raztovarjanja, registrsko tablico vozila in podatke o vozniku;

(b)  pravice pristojnih organov do dostopa, ki se po potrebi razlikujejo glede na vrsto pristojnih organov, vrsto dostopa in namen, za katerega se podatki uporabijo;

(c)  tehnične specifikacije prenosa podatkov ali dostopa do njih iz točke (a), kjer je primerno, pa tudi najdaljše obdobje za hrambo podatkov, ki se po potrebi razlikuje glede na vrsto podatkov.

6.  Vsi osebni podatki iz tega člena so dostopni in se hranijo le toliko časa, kolikor je nujno potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali se nadalje obdelujejo. Ko podatki za te namene niso več potrebni, se uničijo.

7.  Države članice najmanj trikrat na leto izvedejo usklajene cestne preglede v zvezi s kabotažami, ki jih je mogoče izvesti skupaj s pregledi, opravljenimi v skladu s členom 5 Direktive 2006/22/ES. Te preglede hkrati izvedejo nacionalni organi dveh ali več držav članic, ki so pristojni za izvrševanje pravil na področju napotitve, in sicer vsak na svojem ozemlju. Države članice izmenjajo informacije o številu in vrsti kršitev, odkritih po izvedenih usklajenih cestnih pregledih.

Povzetek rezultatov usklajenega preverjanja se objavi v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. [Sprememba 864]

Člen 2e

Sprememba Uredbe (EU) št. 1024/2012

V prilogi k Uredbi (EU) št. 1024/2012 se dodata naslednji točki:"

„12a. Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb (ES) št. 561/2006 in (EU) št. 165/2014 ter Direktive 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede socialne zakonodaje v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu ter razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS: Člen 8

12b.  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje ter določitve posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa: člen 2(5). [Sprememba 865]

"

Člen 3

Poročanje in pregled

1.  Komisija oceni izvajanje te direktive, zlasti učinek člena 2, najpozneje [3 leta po roku za prenos te Direktive] ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o uporabi te direktive. Poročilu Komisije se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

1.   Države članice Komisiji vsako leto poročajo o izvajanju te direktive, zlasti o izvajanju pametnega izvrševanja iz člena 2d in morebitnih težavah pri izvrševanju.

Da bi omogočili oceno informacij o učinkovitosti izvrševanja, poročilo vključuje informacije o učinkovitosti:

–  pametnih tahografov iz poglavja II Uredbe (EU) št. 165/2014;

–  uporabe IMI iz člena 2(5a) in (5b) te direktive;

–  uporabe elektronskih prevoznih listin, kot so elektronski tovorni listi iz Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (eCMR);

–  izmenjave informacij med pristojnimi organi prek evropskega registra podjetij cestnega prevoza in IMI ter informacij o učinkovitosti neposrednega dostopa in dostopa v realnem času organov do evropskega registra podjetij za cestni prevoz in IMI prek aplikacije EU med cestnimi preverjanji, kot je določeno v členih 8 in 9 Direktive 2006/22/ES in

–  izvajanja programov usposabljanja s ciljem voznikom in vsem drugim akterjem v procesu, vključno s podjetji, upravami in inšpektorji, pomagati, da se prilagodijo novim pravilom in zahtevam, ki nanje vplivajo.

2.  Komisija po poročilu iz odstavka 1 redno ocenjuje to direktivo ter rezultate ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko poročanja iz odstavka 1 in smernice zanj.

Ti izvedbeni akti lahko vključujejo pravila, ki od držav članic zahtevajo, da za namene ocene učinkovitosti izvrševanja te direktive Komisiji predložijo podatke o prometnih tokovih in podatke o državah članicah registracije vozil, zbrane s cestninskimi sistemi v državah članicah, kadar ti podatki obstajajo.

3.  Kadar je ustrezno, se poročiloma iz odstavkov (1) in (2) priložijo ustrezni predlogi.

3.  Najpozneje 31. decembra 2025 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in učinkih te direktive, zlasti kar zadeva učinkovitost izvrševanja, vključno z analizo stroškov in koristi v zvezi z uporabo senzorjev za tehtanje za namen samodejnega beleženja mest natovarjanja/raztovarjanja. Poročilu Komisije se po potrebi priloži zakonodajni predlog. Poročilo se objavi. [Sprememba 866]

Člen 3a

Usposabljanje

Za izvrševanje določb te direktive morajo Komisija in države članice vzpostaviti obsežen in celovit program usposabljanja in prilagajanja novim standardom in zahtevam za voznike in vse druge subjekte v postopku, kot so podjetja, uprave, inšpektorji. [Sprememba 867]

Člen 4

1.  Države članice najpozneje do […] [rok za prenos bo čim krajši in na splošno ne daljši od dveh let] 30. julija 2020 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji. [Sprememba 868]

Do začetka veljavnosti te direktive je prometni sektor ob upoštevanju izrazite mobilnosti dejavnosti izvzet iz ukrepov, ki izhajajo iz zakonodajnega akta o spremembi Direktive 96/71/ES. [Sprememba 869]

Do začetka veljavnosti zahtev za izvrševanje te direktive, ki določajo posebna pravila v zvezi s prevozom, je prometni sektor izvzet iz ukrepov, ki izhajajo iz zakonodajnega akta o spremembi Direktive 96/71/ES. [Sprememba 870]

Navedene predpise uporabljajo od […].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 197, 8.6.2018, str. 45.
(2) UL C 176, 23.5.2018, str. 57.
(3)UL C 197, 8.6.2018, str. 45.
(4)UL C 176, 23.5.2018, str. 57.
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(6) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).
(7) Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).
(8) Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).
(9)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(10)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).
(11)Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI), UL L 159, 28.5.2014, str. 11.
(12)COM(2016)0128.
(13)Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).
(14)Uredba (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (UL L 300, 14.11.2009, str. 88).
(15) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316 14.11.2012, str. 1).
(16) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva).
(17)Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32).
(18) Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32).


Dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajši odmori in čas počitka ter določanje položaja s tahografi ***I
PDF 232kWORD 83k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 glede minimalnih zahtev za najdaljši dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka ter Uredbe (EU) št. 165/2014 glede določanja položaja s tahografi (COM(2017)0277 – C8-0167/2017 – 2017/0122(COD))
P8_TA(2019)0340A8-0205/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0277),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0167/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. januarja 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. februarja 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0205/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 glede minimalnih zahtev za najdaljši dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka ter Uredbe (EU) št. 165/2014 glede določanja položaja s tahografi

P8_TC1-COD(2017)0122


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Dobri delovni pogoji za voznike in pravično poslovno okolje za podjetja cestnega prevoza so izredno pomembni za vzpostavitev varnega, učinkovitega in družbeno odgovornega ter nediskriminatornega sektorja cestnega prometa, ki bo lahko pritegnil kvalificirane delavce. Za pospešitev tega procesa je poglavitnega pomena, da so socialna pravila Unije na področju cestnega prometa jasna in sorazmerna, da ustrezajo svojemu namenu, da jih je preprosto uporabljati ter da se učinkovito in dosledno izvršujejo in izvajajo v vsej Uniji. [Sprememba 346]

(2)  Na podlagi ocene učinkovitosti in uspešnosti izvajanja obstoječega sklopa socialnih pravil Unije na področju cestnega prometa, zlasti Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(6), so bile opredeljene nekatere pomanjkljivosti pri izvajanju sedanjega pravnega okvira. Ker so pravila o tedenskem počitku, prostorih za počitek in odmorih pri vožnji z več vozniki nejasna in neustrezna ter ker ni pravil o povratku voznikov domov ali na drug kraj po njihovi izbiri, prihaja v državah članicah do različnih razlag in praks izvrševanja. Več držav članic je nedavno sprejelo enostranske ukrepe, s katerimi so še povečale pravno negotovost ter neenako obravnavanje voznikov in prevoznikov. Po drugi strani pa najdaljši čas vožnje na dan in na teden, kot je določen v Uredbi (ES) št. 561/2006, učinkovito prispeva k izboljšanju socialnih pogojev voznikov ter k splošni varnosti v cestnem prometu, zato bi bilo treba zagotoviti njegovo upoštevanje. [Sprememba 347]

(2a)   Za varnost v cestnem prometu in njeno izvrševanje je pomembno, da vsi vozniki dobro poznajo pravila o času vožnje in počitka ter razpoložljivost prostorov za počitek. Zato je primerno, da države članice pripravijo smernice, ki bodo jasno in preprosto predstavile to uredbo, vsebovale koristne informacije o prostorih za parkiranje in počitek ter poudarile pomen boja proti utrujenosti. [Sprememba 348]

(2b)   V interesu varnosti v cestnem prometu je, da se podjetja za prevoz spodbuja k sprejetju varnostne kulture, ki vključuje varnostne politike in postopke, ki jih izda višje vodstvo podjetja, zavezo neposrednih nadrejenih, da bodo varnostno politiko izvajali, ter pripravljenost zaposlenih, da bodo spoštovali varnostne predpise. Jasno bi morala biti osredotočena na vprašanja, povezana z varnostjo v cestnem prometu, kot so utrujenost, odgovornost, načrtovanje prevozov, sestavljanje urnikov, plačilo na podlagi uspešnosti in sprotno upravljanje. [Sprememba 349]

(3)  Naknadna ocena Uredbe (ES) št. 561/2006 je potrdila, da se socialna pravila Unije izvršujejo nedosledno in neučinkovito predvsem zaradi nejasnih pravil, neučinkovite in neenake uporabe orodij za nadzor in slabega upravnega sodelovanja med državami članicami, s čimer se povečuje razdrobljenost evropskega notranjega trga. [Sprememba 350]

(4)  Jasna in ustrezna pravila, ki se enotno izvršujejo, so tudi ključna za uresničevanje ciljev politike glede izboljšanja pogojev dela za voznike, predvsem pa glede zagotavljanja neizkrivljene in poštene konkurence med prevozniki in prispevanja k varnosti v cestnem prometu za vse uporabnike cest. [Sprememba 351]

(4a)   Vsa nacionalna pravila, ki se uporabljajo za cestni promet, morajo biti sorazmerna in utemeljena ter ne smejo onemogočati ali ovirati uresničevanja temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Pogodba, kot sta prosti pretok blaga in svoboda opravljanja storitev, da bi ohranili in celo povečali konkurenčnost Evropske unije. [Sprememba 352]

(4b)  Da bi na evropski ravni zagotovili enake konkurenčne pogoje v cestnem prometu, bi se morala ta uredba uporabljati za vsa vozila, težja od 2,4 tone, ki opravljajo mednarodne prevoze. [Sprememba 353/rev]

(5)  Sedanje zahteve za odmore so se izkazale za neustrezne in nepraktične za voznike v posadki. Zato je ustrezno, da se zahteva o zapisovanju odmorov prilagodi posebnosti prevozov, ki jih izvajajo vozniki v posadki.

(5a)   Cestni prevoz blaga se zelo razlikuje od prevoza potnikov. Vozniki avtobusov so v tesnem stiku s potniki in bi morali imeti možnost prožnejšega odločanja o odmorih, ne da bi se podaljšal čas vožnje ali skrajšal čas počitka in odmorov. [Sprememba 354]

(6)  Vozniki, ki izvajajo mednarodne prevoze na dolge razdalje, so dolga obdobja odsotni od doma. Sedanje zahteve za redni tedenski počitek ta obdobja po nepotrebnem podaljšujejo. Zato je zaželeno, da se določba o rednem tedenskem počitku prilagodi tako, da bo voznikom lažje izvajati prevoze v skladu s pravili in se za redni tedenski počitek pripeljati domov ali v kraj po njihovi izbiri ter da se vsi skrajšani tedenski časi počitka v celoti nadomestijo. Zagotoviti je tudi treba, da prevozniki organizirajo delo voznikov tako, da ta obdobja odsotnosti od doma niso predolga. Če se voznik odloči, da bo počitek preživel doma, bi mu moralo prevozno podjetje zagotoviti sredstva za vrnitev. [Sprememba 355]

(6a)   Kadar delo voznika poleg poklicne vožnje predvidoma vključuje tudi druge dejavnosti, ki jih opravi za delodajalca, kot so natovarjanje/raztovarjanje, iskanje parkirnega mesta, vzdrževanje vozila, priprava poti itd., bi bilo treba čas, ki ga potrebuje za opravljanje teh nalog, upoštevati pri določanju njegovega delovnega časa, možnosti ustreznega počitka in plačila. [Sprememba 356]

(6b)   Da bi zaščitili delovne pogoje voznikov na mestih natovarjanja in raztovarjanja, bi morali lastniki in upravljavci teh zmogljivosti vozniku zagotoviti dostop do sanitarnih prostorov. [Sprememba 357]

(6c)  Zaradi hitrega tehnološkega napredka se razvijajo vse bolj izpopolnjeni sistemi za avtonomno vožnjo. Ti sistemi bi lahko v prihodnje omogočali diferencirano uporabo vozil, katerih upravljanje ne bo vključevalo voznika. To bi lahko privedlo do novih operativnih možnosti, kot je samodejna vožnja tovornjakov v koloni. Zato bo treba obstoječo zakonodajo, vključno s predpisi o času vožnje in času počitka, prilagoditi, za kar pa je bistvenega pomena doseči napredek na ravni Delovne skupine za usklajevanje pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo. Komisija pripravi poročilo o oceni uporabe sistemov za avtonomno vožnjo v državah članicah, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog, v katerem so upoštevane koristi tehnologij za avtonomno vožnjo. Namen te zakonodaje je zagotoviti varnost v cestnem prometu, enake konkurenčne pogoje in ustrezne delovne pogoje, hkrati pa EU omogočiti, da ima vodilno vlogo na področju inovativnih tehnologij in praks. [Sprememba 358]

(7)  Države članice različno razlagajo in izvajajo zahteve za tedenski počitek, kar zadeva kraj, kjer bi si vozniki morali vzeti tedenski počitek. Zato Da bi se voznikom zagotovili dobri delovni pogoji in varnost, je zato ustrezno, da se navedena zahteva pojasni in da se tako voznikom zagotovi ustrezna kakovostna nastanitev ali drug kraj, ki zadovoljuje potrebe obeh spolov in ki ga izbere voznik, plača pa delodajalec, za njihov redni tedenski čas počitka, če so odsotni od doma. Države članice bi morale zagotoviti razpoložljivost zadostnega števila varovanih parkirišč, prilagojenih potrebam voznikov. [Sprememba 359]

(7a)  Na namenskih parkiriščih bi morala biti na voljo vsa potrebna infrastruktura, ki omogoča dober počitek, denimo sanitarni prostori, gostinska ponudba in drugo. [Sprememba 360]

(7b)  Ustrezni prostori za počitek so bistveni za izboljšanje delovnih pogojev voznikov in ohranjanje varnosti v cestnem prometu. Ker je počitek v kabini značilen za prevozni sektor ter v nekaterih primerih zaželen zaradi udobja in ustreznosti, bi moralo biti voznikom dovoljeno, da čas počitka preživijo v vozilu, če je to opremljeno z ustreznimi ležišči. Zato države članice ne bi smele nesorazmerno ovirati ali otežiti ureditve namenskih parkirišč. [Sprememba 361]

(7c)  Revidirane smernice TEN-T predvidevajo gradnjo parkirišč na avtocestah približno na vsakih 100 km, da bi gospodarskim uporabnikom cest zagotovili parkirišča, kjer je poskrbljeno za ustrezno stopnjo varnosti in varovanja, zato je treba države članice spodbujati k izvajanju smernic TEN-T in ustreznemu podpiranju varnih in ustrezno prilagojenih parkirišč ter vlaganju vanje. [Sprememba 362]

(7d)  Da bi zagotovili kakovostne in cenovno dostopne možnosti za počitek, bi morale Komisija in države članice spodbujati ustanavljanje socialnih, komercialnih, javnih in drugih podjetij za upravljanje namenskih parkirišč. [Sprememba 363]

(8)  Vozniki se pogosto srečujejo z nepredvidenimi okoliščinami, zaradi katerih se je nemogoče pripeljati na želeni cilj za tedenski počitek, ne da bi kršili pravila Unije. Zaželeno je, da se voznikom olajša spopadanje s takimi okoliščinami in da se jim omogoči prihod na cilj za tedenski počitek, ne da bi pri tem kršili zahteve o najdaljšem času vožnje.

(8a)  Mnogi cestni prevozi znotraj Unije na nekaterih delih poti vključujejo prevoz s trajektom ali po železnici, zato bi bilo treba za take prevoze sprejeti jasne in primerne določbe o času počitka in odmorih. [Sprememba 364]

(9)  Da bi se zmanjšale in preprečile različne prakse izvrševanja ter bi se povečala učinkovitost in uspešnost čezmejnega izvrševanja, je ključnega pomena vzpostaviti jasna pravila za redno upravno sodelovanje med državami članicami.

(9a)  Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja je bistveno, da se lahko pristojni organi pri cestnih pregledih prepričajo o ustreznem upoštevanju časa vožnje in počitka na dan pregleda in v predhodnih 56 dneh. [Sprememba 365]

(9b)   Da bi bila pravila jasna, lahko razumljiva in izvršljiva, morajo biti informacije dostopne voznikom. Da bi se to doseglo, bi morala Komisija skrbeti za usklajevanje. Vozniki bi morali prejeti tudi informacije o prostorih za počitek in varnih parkiriščih, da bi lahko bolje načrtovali pot. Poleg tega bi bilo treba prek usklajevalne vloge Komisije vzpostaviti brezplačno telefonsko linijo za obveščanje nadzornih služb v primeru nedovoljenih pritiskov na voznike, goljufij ali nezakonitih praks. [Sprememba 366]

(9c)  Člen 6 Uredbe (ES) št. 1071/2009 od držav članic zahteva, da pri ocenjevanju dobrega ugleda uporabljajo skupno razvrstitev kršitev. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so nacionalna pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve Uredbe (ES) št. 561/2006 in Uredbe (EU) št. 165/2014, izvajajo na učinkovit, sorazmeren in odvračilen način. Potrebni so nadaljnji ukrepi za zagotovitev, da so vse kazni, ki jih uporabljajo države članice, nediskriminatorne in sorazmerne z resnostjo kršitve. [Sprememba 367]

(10)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 561/2006 bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila, da pojasni kakršne koli določbe navedene uredbe ter določi skupne pristope k njihovi uporabi in izvrševanju. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011(7).

(11)  Za izboljšanje stroškovne učinkovitosti pri izvrševanju socialnih pravil bi bilo treba v celoti izkoristiti potencial sedanjih in prihodnjih tahografskih sistemovmorali biti v mednarodnem prometu obvezni sedanji in pametni tahografski sistemi. Izboljšati bi bilo torej treba funkcije tahografov, da bodo omogočale natančnejše določanje položaja, zlasti med mednarodnimi prevozi. [Sprememba 368]

(11a)   Zaradi hitrega razvoja novih tehnologij in digitalizacije po vsej Uniji ter potrebe, da bi bili konkurenčni pogoji med družbami v mednarodnem cestnem prometu izenačeni, je treba skrajšati prehodno obdobje za vgradnjo pametnih tahografov v registrirana vozila. Pametni tahografi bodo prispevali k poenostavitvi nadzora, kar bo olajšalo delo nacionalnih organov. [Sprememba 369]

(11b)   Glede na splošno razširjeno uporabo pametnih telefonov in stalni razvoj njihovih funkcij ter glede na razvoj sistema Galileo, ki ponuja več možnosti za določanje položaja v realnem času, ki jih številni mobilni telefoni že uporabljajo, bi morala Komisija preučiti možnost razvoja in certifikacije mobilne aplikacije, ki bi ponujala enake ugodnosti, kot jih ponuja pametni tahograf, z enakimi povezanimi stroški. [Sprememba 370]

(11c)  Da bi se zagotovili ustrezni zdravstveni in varnostni standardi za voznike, je treba zagotoviti izgradnjo ali nadgradnjo varovanih parkirišč, ustreznih sanitarnih objektov in kakovostnih prenočišč. V Uniji bi morali imeti zadovoljivo mrežo parkirišč. [Sprememba 371]

(12)  Uredbo (ES) št. 561/2006 in Uredbo (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(8) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12a)  Priznava, da se prevoz blaga razlikuje od prevoza oseb. Vozniki avtobusov so v tesnem stiku s potniki in bi morali imeti primernejše pogoje v okviru te uredbe, ne da bi se podaljšal čas vožnje ali skrajšal čas počitka in odmorov. Zato Komisija oceni, ali se lahko sprejmejo posebna pravila za ta sektor, zlasti za občasne storitve, kakor je opredeljeno v točki 4 člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov [Sprememba 372]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 561/2006 se spremeni:

(-1)  v členu 2(1) se vstavi naslednja točka:"

(-aa) blaga v mednarodnem prevozu, kjer največja dovoljena masa vozila, skupaj s kakršnim koli priklopnikom ali polpriklopnikom, presega 2,4 tone; ali“; [Sprememba 373]

"

(-1a)   v členu 3 se točka (aa) nadomesti z naslednjim:"

„(aa) vozili ali kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 7,5 tone in ki se uporabljajo za prevoz materiala, opreme ali strojev za voznikovo uporabo pri njegovem delu ali za dostavo blaga, ki je bilo izdelano v okviru obrtne dejavnosti podjetja, v katerem je voznik zaposlen, ter ki se uporabljajo samo v oddaljenosti 100 150 km od baze podjetja, in pod pogojem, če da vožnja z vozilom ni voznikova glavna dejavnost.“; [Sprememba 374]

"

(1)  v členu 3 se točka (h) nadomesti z naslednjim:"

„(h) vozili ali kombinacijami vozil, ki se uporabljajo za nekomercialni prevoz blaga;“;

"

(1a)  v členu 3 se vstavi naslednja točka:"

„(ha) lahka gospodarska vozila za prevoz blaga, ki ni prevoz za najem ali plačilo, temveč za lastne potrebe podjetja ali voznika, in če vožnja ni voznikova glavna dejavnost;“;[Sprememba 375]

"

(2)  v členu 4 se doda naslednja točka (r):"

„(r) „nekomercialni prevoz“ pomeni vsak prevoz po cesti, ki ni prevoz za najem, plačilo ali svoj račun, za katerega se ne prejme plačilo in s katerim se ne ustvarja prihodek ali promet.“; [Sprememba 376]

"

(2a)   v členu 4 se doda naslednja točka:"

„(ra) „dom“ pomeni registrirano prebivališče voznika v državi članici.“;[Sprememba 377]

"

(2b)   v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Najnižja starost sprevodnikov voznikov je 18 let.“; [Sprememba 378]

"

(3)  v členu 6(5) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"

„Voznik v skladu s členom 34(5)(b)(iii) Uredbe (EU) št. 165/2014 kot drugo delo zapiše vsak čas, porabljen, kot je opisano v členu 4(e), in vsak čas, porabljen za vožnjo vozila, ki se uporablja za komercialne dejavnosti, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe, ter zapiše vsak čas pripravljenosti, kot je opredeljen v členu 3(b) Direktive 2002/15/ES. Ti zapisi se vnesejo ročno na tahografski vložek, izpisek ali z uporabo naprave za ročno vnašanje v tahograf.“;

"

(4)  v členu 7 se doda naslednji tretji odstavek:"

„Voznik, ki vozi z več vozniki, se lahko odloči za 45-minutni odmor v vozilu, ki ga vozi drug voznik, če voznik, ki si vzame počitek, ne pomaga vozniku, ki vozi vozilo.“;

"

(5)  člen 8 se spremeni:

(a)  v odstavku 6 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„6. V katerih koli štirih zaporednih tednih ima voznik vsaj:

   (a) štiri redne tedenske čase počitka ali
   (b) dva redna tedenska časa počitka, ki trajata vsaj 45 ur, in dva skrajšana tedenska časa počitka, ki trajata vsaj 24 ur.

Za namene točke (b) se skrajšani tedenski časi počitka nadomestijo z enako dolgim obdobjem počitka v enem kosu pred koncem tretjega tedna po zadevnem tednu.“; [Sprememba 379]

"

(b)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. Voznik si Vsak čas počitka, ki je nadomestilo za skrajšani tedenski čas počitka, vzame neposredno pred rednim tedenskim časom se prišteje k rednemu tedenskemu času počitka, ki traja vsaj 45 ur, ali neposredno po njem.“; [Sprememba 381]

"

(c)  vstavita se naslednja odstavka:"

„8a. Voznik si rednega tedenskega časa počitka in kakršnega koli tedenskega počitka, ki traja več kot 45 ur in je nadomestilo za prejšnji skrajšani tedenski počitek, ne vzame v vozilu. Počitek si vzame v ustrezni zunaj kabine vozila v kakovostni nastanitvi, ki zadovoljuje potrebe obeh spolov, s primernimi spalnimi in sanitarnimi sanitarnimi in spalnimi prostori za voznika. Ta nastanitev je v prostorih: [Sprememba 382]

   (a) ki jih zagotovi ali plača delodajalec ali zanje plača, ali [Sprememba 383]
   (b) doma na voznikovem domu ali na drugem zasebnem kraju po njegovi izbiri voznika. [Sprememba 384]

8b.  Prevozno podjetje organizira delo voznikov tako, da si lahko vozniki v vsakem obdobju treh pred koncem vsakega obdobja štirih zaporednih tednov vsaj en redni tedenski čas počitka ali tedenski počitek, ki traja več kot 45 ur in je nadomestilo za skrajšani tedenski počitek, vzamejo doma ali na drugem kraju, ki si ga izberejo sami. Če bo voznik ta počitek preživel na kraju, ki ni njegov dom, o tem v roku največ dveh tednov pred časom počitka pisno obvesti prevozno podjetje. Če se voznik odloči, da si bo počitek vzel doma, mu prevozno podjetje zagotovi potrebna sredstva za vrnitev domov. Podjetje dokumentira, kako izpolnjuje to obveznost, in dokumentacijo hrani v svojih prostorih, da jo lahko predloži na zahtevo nadzornih organov. [Sprememba 385]

Voznik izjavi, da si je vzel redni tedenski čas počitka ali tedenski počitek, ki traja več kot 45 ur in je nadomestilo za skrajšani tedenski počitek, na mestu, ki ga je izbral sam. Izjava se hrani v prostorih podjetja.“; [Sprememba 386]

"

(ca)   doda se naslednji odstavek:"

„9a. Komisija najpozneje ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] oceni ter Parlament in Svet obvesti, ali je mogoče sprejeti ustreznejša pravila za voznike, ki opravljajo občasen prevoz potnikov, kakor je opredeljeno v točki 4 člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov.“; [Sprememba 380]

"

(5a)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 8a

1.  Države članice do ... [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] Komisiji sporočijo lokacije razpoložljivih namenskih parkirišč na svojem ozemlju, nato pa jo obveščajo o vseh spremembah teh informacij. Komisija objavi seznam vseh javno dostopnih namenskih parkirišč na enem samem uradnem spletnem mestu, ki ga redno posodablja.

2.  Vsa parkirišča, ki imajo vsaj prostore in značilnosti iz Priloge 1 ter jih Komisija objavi na spletnem mestu v skladu z odstavkom 2, lahko na vhodu označijo, da so namenska parkirišča.

3.  Države članice zagotovijo redno izvajanje naključnih preverjanj za potrjevanje skladnosti lastnosti parkirišč z merili za namenska parkirišča iz Priloge.

4.  Države članice preiščejo pritožbe glede certificiranih namenskih parkirišč, ki niso skladna z merili iz Priloge.

5.  Države članice spodbujajo vzpostavitev namenskih parkirišč v skladu z določbami iz točke (c) člena 39(2) Uredbe (EU) št. 1315/2013.

Komisija najkasneje do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi splošno poročilo o razpoložljivosti ustreznih prostorov za počitek voznikov in varovanih parkirišč. Temu poročilu priloži osnutek uredbe o vzpostavitvi standardov in postopkov za certificiranje namenskih parkirišč iz odstavka 4 tega člena. To poročilo se vsako leto posodobi na podlagi informacij, ki jih zbere Komisija v skladu z odstavkom 5, in vsebuje seznam predlaganih ukrepov za povečanje števila in izboljšanje kakovosti ustreznih prostorov za počitek voznikov in varovanih parkirišč.“; [Sprememba 387]

"

(6)  v členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„9. Z odstopanjem od člena 8 se lahko redni dnevni čas počitka ali skrajšani tedenski čas počitka največ dvakrat prekine z drugimi dejavnostmi, ki skupaj ne presegajo ene ure, če voznik spremlja vozilo na trajektu ali vlaku. Voznik ima med tem rednim dnevnim počitkom ali skrajšanim tedenskim časom počitka dostop do ležišča na voljo spalno kabino, ležišče na ladji ali na voljo ležalni vagon.“; [Sprememba 388]

"

(6a)  v členu 9 se doda naslednji odstavek:"

„1a. Odstopanje v odstavku 1 se lahko razširi na redne tedenske počitke, če je čas prevoza s trajektom 12 ur ali več. Voznik ima med tem tedenskim časom počitka dostop do spalne kabine.“; [Sprememba 389]

"

(6b)  v členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

1. Prevozno podjetje voznikom, ki so v njem zaposleni ali mu dani na voljo, ne sme izplačevati nikakršnih dodatnih plačil, niti v obliki bonusov ali dodatkov k plači, ki so povezana s prevoženimi razdaljami, hitrostjo dostave in/ali količino prevoženega blaga, če so ta plačila take vrste, da ogrožajo varnost v cestnem prometu in/ali spodbujajo kršitve te uredbe.;[Sprememba 390]

"

(7)  v členu 12 se doda naslednji odstavek:"

„Če voznik s tem ne ogrozi varnosti v cestnem prometu, lahko izjemoma odstopa od člena 8(2) in drugega pododstavka člena 8(6)6(1) in (2), da se po 30-minutnem počitku v največ dveh urah pripelje do ustrezne nastanitve iz člena 8(8a) in si tam vzame svoj dnevni alioperativnega centra delodajalca, v katerem je voznik ponavadi baziran, kjer se začne njegov redni tedenski počitek. Pri takem odstopanju se ne presežejo dnevni ali tedenski časi vožnje ali skrajšajo dnevni ali tedenski časi počitka. Voznik razlog za tako odstopanje navede ročno na tahografski vložek ali na izpisek ali v svoj urnik dela najpozneje ob prihodu v ustrezno nastanitevVoznik navede razlog za tako odstopanje ročno na tahografskem izpisu. To obdobje največ dveh ur se nadomesti z enako dolgim časom počitka, ki ga voznik vzame v enem kosu skupaj s katerim koli časom počitka pred koncem tretjega tedna po zadevnem tednu.“;[Sprememba 391]

"

(7a)  v členu 13(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:"

(d) z vozili ali kombinacijami vozil z največjo dovoljeno maso vlečnega vozila, ki ne presega 7,5 tone in ki jih uporabljajo izvajalci univerzalnih storitev, kakor so opredeljeni v členu 2(13) Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve, za dostavo pošiljk kot dela univerzalne storitve poštnih pošiljk, kot so opredeljene v členu 2(6) Direktive 97/67/ES.“; [Sprememba 392]

"

(7b)   v členu 13(1) se točka (e) nadomesti z naslednjim:"

(e) z vozili, ki vozijo izključno na otokih ali v regijah, ločenih od preostalega državnega ozemlja, katerih površina ne presega 2 300 kvadratnih kilometrov in niso povezani s preostalim državnim ozemljem z mostom, nasipom ali predorom, odprtim za motorna vozila, in ki ne mejijo na drugo državo članico;“; [Sprememba 393]

"

(7c)  v členu 13(1) se doda naslednja točka:"

„(pa) z vozili ali kombinacijami vozil, pri katerih največja dovoljena masa ne presega 44 ton, ki jih uporablja gradbeno podjetje znotraj območja s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje, če vožnja z vozilom ni glavna voznikova dejavnost;“; [Sprememba 394]

"

(8)  v členu 14 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. V nujnih primerih lahko države članice v izjemnih okoliščinah odobrijo začasno izjemo za obdobje, ki ne presega 30 dni, jo ustrezno utemeljijo in nemudoma sporočijo Komisiji.

Te informacije se objavijo v vseh jezikih EU na namenskem javnem spletnem mestu, ki ga upravlja Komisija.“; [Sprememba 395]

"

(9)  člen 15 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 15

Države članice zagotovijo, da za voznike vozil iz člena 3(a) veljajo nacionalna pravila, ki zagotavljajo ustrezno zaščito glede dovoljenega časa vožnje in obveznih odmorov ter časa počitka. Za boljše pogoje dela voznikov ter v korist varnosti v cestnem prometu in izvrševanju države članice obvestijo Komisijo o zadevnih nacionalnih pravilih, ki se uporabljajo za take voznike zagotovijo parkirišča in počivališča, ki so pozimi očiščena snega in ledu, zlasti v najbolj oddaljenih in/ali obrobnih regijah Evropske unije.“; [Sprememba 396]

"

(9a)  v členu 17 se vstavi naslednji odstavek:"

„3a. Poročilu, ki vsebuje oceno uporabe sistemov avtonomne vožnje v državah članicah in možnost voznika, da zapisuje čas, v katerem je sistem avtonomne vožnje aktiviran, se po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, vključno s potrebnimi zahtevami za voznika, da te podatke zapiše v pametni tahograf.“; [Sprememba 397]

"

(10)  v členu 19 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in Uredbe (EU) št. 165/2014, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izvajajo. Te kazni so učinkovite, in sorazmerne z resnostjo s težo kršitev kršitve, kot je določeno navedeno v skladu s Prilogo Prilogi III k Direktivi 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9), odvračilne in nediskriminatorne. Za nobeno kršitev te uredbe in Uredbe (EU) št. 165/2014 se ne uporabi več kot ena kazen ali postopek. Države članice do datuma iz drugega pododstavka člena 29 Komisijo uradno obvestijo o teh pravilih in ukrepih in pravilih o kaznih do datuma iz drugega pododstavka člena 29., pa tudi o metodi in merilih, ki so bila na nacionalni ravni izbrana za ocenjevanje njihove sorazmernosti. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o vseh poznejših spremembah teh ukrepov in pravil. Komisija o tem obvesti druge države članice, ki nanje vplivajo. Komisija druge države članice obvesti o teh pravilih in ukrepih ter o morebitnih spremembah, ki nanje vplivajo.

Te informacije se objavijo v vseh jezikih EU na namenskem javnem spletnem mestu, ki ga upravlja Komisija in kjer so na voljo podrobni podatki o kaznih, ki se uporabljajo v državah članicah EU.“; [Sprememba 398]

"

(11)  člen 22 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice v skladu z zahtevami iz člena 8 Direktive 2006/22/ES tesno sodelujejo in si brez odlašanja medsebojno pomagajo, da bi olajšale dosledno uporabo te uredbe in njeno učinkovito izvrševanje.“;

"

(b)  v odstavku 2 se doda naslednja točka (c):"

„(c) drugih posebnih dejstvih, vključno z oceno tveganja podjetja, ki bi lahko vplivala na skladnost z določbami te uredbe.“;

"

(c)  vstavita se naslednja odstavka:"

„3a. Za namen izmenjave informacij v okviru te uredbe države članice uporabljajo organe za zvezo z drugimi ustreznimi pristojnimi organi, določene na podlagi člena 7 Direktive 2006/22/ES.

3b.  Medsebojno upravno sodelovanje in pomoč se izvajata brezplačno.“;

"

(12)  v členu 25 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. V primerih iz odstavka 1 Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo skupne pristope za izvajanje te uredbe v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 24(2).“; [Sprememba 399]

"

(12a)  doda se naslednja priloga:"

„Minimalne zahteve za parkirišča

Del A: Pomožni prostori

   (1) Čista, delujoča in redno pregledovana stranišča s pipami za vodo:
   na največ 10 mest vsaj en straniščni prostor s štirimi stranišči;
   na od 10 do 25 mest vsaj en straniščni prostor z osmimi stranišči;
   na od 25 do 50 mest vsaj dva straniščna prostora s po 10 stranišči;
   na od 50 do 75 mest vsaj dva straniščna prostora s po 15 stranišči;
   na 75 do 125 mest vsaj štirje straniščni prostori s po 15 stranišči;
   na več kot 125 mest vsaj šest straniščnih prostorov s po 15 stranišči.
   (2) Čiste, delujoče in redno pregledovane prhe:
   na največ 10 mest vsaj ena umivalnica z dvema prhama;
   na od 25 do 50 mest vsaj dve umivalnici s po pet prhami;
   na od 50 do 75 mest vsaj dve umivalnici s po 10 prhami;
   na od 75 do 125 mest vsaj štiri umivalnice s po 12 prhami;
   na več kot 125 mest vsaj šest umivalnic s po 15 prhami.
   (3) Ustrezen dostop do pitne vode.
   (4) Primerna oprema za kuhanje, okrepčevalnica ali restavracija.
   (5) Trgovina s široko izbiro hrane, pijače itd. na mestu samem ali v bližini.
   (6) Ustrezno število dovolj velikih košev za smeti.
   (7) Zavetje pred dežjem ali soncem v bližini parkirišča.
   (8) Razpoložljiv načrt za krizne razmere in upravljanje v takih razmerah, kontaktne osebe za nujne primere znane osebju.
   (9) Mize za piknik s klopmi ali dostopnost razumne količine drugih možnosti.
   (10) Namenske storitve brezžičnega omrežja.
   (11) Sistem brezgotovinskih rezervacij, plačil in izdajanja računov.
   (12) Sistem za prikazovanje prostih parkirnih mest na kraju samem in na spletu.
   (13) Objekti so primerni za osebe obeh spolov.

Del B: Varnostni elementi

   (1) Neprekinjena zamejitev parkirišča in njegove okolice, na primer z ograjo ali drugimi preprekami, ki preprečujejo ali zadržujejo naključen vstop in nameren nezakonit vstop.
   (2) Parkirišče je dostopno zgolj uporabnikom in osebju parkirišča za tovorna vozila.
   (3) Vzpostavljeno je digitalno snemanje (vsaj 25fps). Sistem snema nepretrgoma ali s funkcijo zaznave gibanja.
   (4) Sistem videonadzora s CCTV z možnostjo nadzora celotne ograje zagotavlja, da je vse dogajanje blizu ograje ali ob njej razločno posneto (v načinu CCTV za snemanje).
   (5) Nadzor območja s patruljami ali drugače.
   (6) Vsako kaznivo dejanje se prijavi osebju parkirišča za tovorna vozila in policiji. Če je mogoče, voznik z vozilom počaka na navodila policistov.
   (7) Stalno osvetljeni vozni pasovi in pasovi za pešce.
   (8) Varnost pešcev na namenskih parkiriščih.
   (9) Nadzor nad parkiriščem z ustreznim in sorazmernim varnostnim preverjanjem.
   (10) Jasno navedene telefonske številke služb za ukrepanje ob nesrečah.“.[Sprememba 400]

"

Člen 2

Uredba (EU) št. 165/2014 se spremeni:

(-1)  v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

1. Ta uredba opredeljuje obveznosti in zahteve v zvezi s konstrukcijo, vgradnjo, uporabo, testiranjem in nadzorom tahografov, ki se uporabljajo v cestnem prometu, da se preveri skladnost z Uredbo (ES) št. 561/2006, Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10) in Direktivo Sveta 92/6/EGS(11), Uredbo (ES) št. 1072/2009, Direktivo Sveta 92/106/EGS(12), Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU, kar zadeva napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa, in z direktivo o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU o napotitvi voznikov v sektorju cestnega prometa.ׅׅ“; [Sprememba 401]

"

(-1a)  v členu 2(2) se vstavi naslednja točka:"

„(ha) „pametni tahograf“ pomeni digitalni tahograf, pri katerem se uporablja storitev za določanje položaja na podlagi satelitskega navigacijskega sistema, ki samodejno določa njegov položaj v skladu s to uredbo;“; [Sprememba 402]

"

(-1b)  v členu 3 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

“4. Najkasneje(13)... [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] se pametni tahograf namesti na naslednja vozila:

   (a) vozila, ki vozijo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, in so opremljena z analognim tahografom;
   (b) vozila, ki vozijo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, in so opremljena z digitalnim tahografom, ki je skladen s specifikacijami iz Priloge IB k Uredbi Sveta (EGS) št. 3821/85, kot se uporablja do 30. septembra 2011; ali
   (c) vozila, ki vozijo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, in so opremljena z digitalnim tahografom, ki je skladen s specifikacijami iz Priloge IB k Uredbi Sveta (EGS) št. 3821/85, kot se uporablja od 1. oktobra 2011.“; [Sprememba 403]

"

(-1c)  v členu 3 se vstavi naslednji odstavek:"

“4a. Do ... [štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] se vsa vozila, ki vozijo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, in so opremljena z digitalnim tahografom v skladu s Prilogo IB k Uredbi Sveta (EGS) št. 3821/85, kot se uporablja od 1. oktobra 2012, opremijo s pametnim tahografom.“; [Sprememba 404]

"

(-1d)  v členu 3 se vstavi naslednji odstavek:"

„4b. Do ... [pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] se vsa vozila, ki vozijo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, in so opremljena s pametnim tahografom v skladu s Prilogo IC k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/799(14), opremijo s pametnim tahografom.”; [Sprememba 405]

"

(-1e)   v členu 4(2) se za tretjo alineo vstavi naslednja alinea:"

„– imajo dovolj spomina za shranjevanje vseh podatkov, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe;“; [Sprememba 406]

"

(-1f)   v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice zagotovijo, da se obdelava osebnih podatkov v okviru te uredbe opravlja zgolj zaradi preverjanja skladnosti s to uredbo in Uredbo (ES) št. 561/2006, v skladu z direktivama 95/46/ES Direktivo 2002/15/ES, Direktivo Sveta 92/6/EGS, Direktivo Sveta 92/106/EGS, Uredbo (ES) št. 1072/2009, Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU, kar zadeva napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa, in z direktivo o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU o napotitvi voznikov v sektorju cestnega prometa, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES ter pod nadzorom nadzornega organa države članice iz člena 28 Direktive 95/46/ES 51 Uredbe (EU) 2016/679.“; [Sprememba 407]

"

(-1g)   v členu 7 se uvodni del odstavka 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Države članice zlasti zagotovijo, da se osebni podatki varujejo pred uporabami, ki niso strogo povezane s to uredbo in Uredbe Uredbo (ES) št. 561/2006, Direktivo 2002/15/ES, Direktivo Sveta 92/6/EGS, Direktivo Sveta 92/106/EGS, Uredbo (ES) št. 1072/2009, Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU, kar zadeva napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa, in z direktivo o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU o napotitvi voznikov v sektorju cestnega prometa, v skladu z odstavkom 1 v zvezi z/s:“; [Sprememba 408]

"

(1)  v členu 8(1) se druga alinea nadomesti z naslednjim:"

„– vsake tri ure v skupnem času vožnje in vsakič, ko vozilo prestopi mejo države članice; [Sprememba 409]

   vsakič, ko vozilo opravlja dejavnosti natovarjanja ali raztovarjanja;“; [Sprememba 410]

"

(1a)  v členu 8(1) se vstavi naslednji pododstavek:"

„Da bi nadzornim organom olajšali preverjanje skladnosti, pametni tahograf tudi zapiše, ali je bilo vozilo uporabljeno za prevoz blaga ali potnikov, v skladu z Uredbo (ES) št. 561/2006.“; [Sprememba 411]

"

(1b)  v členu 8(1) se doda naslednji pododstavek:"

„Vozila, ki se prvič registrirajo po ... [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi], se opremijo s tahografom v skladu z drugo alineo prvega pododstavka člena 8(1) in drugim pododstavkom člena 8(1) te uredbe.“; [Sprememba 412]

"

(1c)  v členu 9 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2. Petnajst let po začetku obveznosti uporabe tahografa v novo registriranih vozilih na podlagi tega člena in členov 8 in 10 Do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] države članice svoje nadzorne organe v ustrezni meri opremijo z napravami za zgodnje odkrivanje na daljavo, potrebnimi za omogočanje sporočanja podatkov iz tega člena, ob upoštevanju njihovih posameznih zahtev in strategij glede izvrševanja. Do takrat se lahko države članice odločijo, ali bodo svoje nadzorne organe opremile s takšnimi napravami za zgodnje odkrivanje na daljavo.“; [Sprememba 413/rev]

"

(1d)  v členu 9 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Komunikacija iz odstavka 1 se s tahografom vzpostavi samo, če to zahteva naprava nadzornih organov. Komunikacija je zavarovana, da se zagotovi integriteta podatkov ter ugotovitev pristnosti tahografa in naprave za nadzor. Dostop do prenesenih podatkov se omeji na nadzorne organe, pristojne za preverjanje kršitev Uredbe (ES) št. 561/2006 pravnih aktov Unije iz člena 7(1) in te uredbe, ter na servisne delavnice, če je treba preveriti pravilno delovanje tahografa.; [Sprememba 414]

"

(1e)  v členu 11 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

Da se zagotovi, da so pametni tahografi skladni z načeli in zahtevami iz te uredbe, Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe, potrebne za enotno izvajanje členov 8, 9 in 10, kar izključuje katere koli določbe, ki bi določale, da tahograf zapisuje dodatne podatke.

Do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo natančna pravila za zapisovanje vseh prestopov meja vozila iz druge alinee prvega pododstavka člena 8(1) in drugega pododstavka člena 8(1).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(3).“; [Sprememba 415]

"

(1f)  v členu 34(5)(b) se točka (iv) nadomesti z naslednjim:"

„(iv) pod oznako 20190404-P8_TA(2019)0340_SL-p0000002.png: odmore, počitek, letni dopust ali odsotnost z dela zaradi pod oznako „trajekt/vlak“: poleg oznake 20190404-P8_TA(2019)0340_SL-p0000003.png: čas počitka, ki ga voznik preživi na trajektu ali vlaku, kot zahteva člen 9 Uredbe (ES) 561/2006.“; [Sprememba 416]

"

(2)  v členu 34(7) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„7. Voznik Če s tahografom ni mogoče samodejno zapisovati prestopa meje, voznik ob prihodu na primerno prvo mogoče in razpoložljivo mesto, kjer lahko ustavi, v digitalni tahograf vnese oznake držav, v katerih je začel in končal dnevni delovni čas, ter informacijo o tem, kje in kdaj je prestopil mejo. Koda države se po prestopu meje v vozilunovo državo vnese v tahograf pod naslov BEGIN. Države članice lahko zahtevajo, da vozniki vozil, ki so vključena v prevoze na njenem ozemlju, oznaki države dodajo podrobnejše geografske podatke, če so države članice o njih uradno obvestile Komisijo pred 1. aprilom 1998.“; [Sprememba 417]

"

(2a)   v členu 34 se doda naslednji odstavek:"

„7a. Vozniku se zagotovi usposabljanje o pravilni uporabi tahografa, da bi opremo lahko v celoti izkoristili. Strošek za usposabljanje se ne sme naložiti vozniku, temveč ga mora kriti delodajalec.“; [Sprememba 418]

"

(2b)   v členu 34 se doda naslednji odstavek:"

„7b. V usposabljanje o pravilnem odčitavanju in nadzoru tahografa je treba vključiti čim več nadzornih organov.“; [Sprememba 419]

"

(2c)  v členu 36(1) se točka (i) nadomesti z naslednjim:"

(i) tahografske vložke za tekoči dan in tiste, ki jih je uporabljal v predhodnih 28 56 dneh;; [Sprememba 420]

"

(2d)  v členu 36(1) se točka (iii) nadomesti z naslednjim:"

(iii) vse ročne zapise in izpise, izdelane v tekočem dnevu in predhodnih 28 56 dneh, kot to zahtevata ta uredba in Uredba (ES) št. 561/2006.; [Sprememba 421]

"

(2e)  v členu 36(2) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:"

(ii) vse ročne zapise in izpise, izdelane v tekočem dnevu in predhodnih 28 56 dneh, kot to zahtevata ta uredba in Uredba (ES) št. 561/2006;; [Sprememba 422]

"

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 197, 8.6.2018, str. 45.
(2) UL C 176, 23.5.2018, str. 57.
(3)UL C 197, 8.6.2018, str. 45.
(4)UL C 176, 23.5.2018, str. 57.
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(6)Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).
(7)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(8)Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1).
(9)Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (UL L 102, 11.4.2006, str. 35).
(10) Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35).
(11) Direktiva Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti (UL L 57, 2.3.1992, str. 27).
(12) Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o oblikovanju enotnih pravil za določene vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38).
(13) Če predvidimo začetek veljavnosti svežnja o cestnem prometu v letu 2019, drugo različico izvedbenega akta Komisije za pametni tahograf do 2019/2020 (glej člen 11 v nadaljevanju) in nato uporabo postopnega pristopa pri naknadnem opremljanju.
(14)Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/799 z dne 18. marca 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta za določitev zahtev glede konstrukcije, preskušanja, namestitve, delovanja in popravila tahografov in njihovih sestavnih delov (UL L 139, 26.5.2016, str. 1).


Prilagoditev razvoju v sektorju cestnega prometa ***I
PDF 254kWORD 80k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1071/2009 in Uredbe (ES) št. 1072/2009 za njuno prilagoditev razvoju v sektorju (COM(2017)0281 – C8-0169/2017 – 2017/0123(COD))
P8_TA(2019)0341A8-0204/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0281),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0169/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. januarja 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. februarja 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0204/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1071/2009 in Uredbe (ES) št. 1072/2009 za njuno prilagoditev razvoju v sektorju

P8_TC1-COD(2017)0123


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,(3)

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,(4)

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Izkušnje z izvajanjem uredb (ES) št. 1071/2009(6) in (ES) št. 1072/2009(7) so pokazale, da je mogoče pravila iz navedenih uredb v marsičem še izboljšati.

(2)  Zdaj se, razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo, pravila za začetek opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika ne uporabljajo za podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila, vključno z maso priklopnikov, ne presega 3,5 tone, ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega navedene omejitve. Število takih podjetij, ki so dejavna v domačem in mednarodnem prometu, se povečuje. Posledično se je več držav članic odločilo, da bodo pravila o pogojih za začetek opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika iz Uredbe (ES) št. 1071/2009 uporabljala tudi za navedena podjetja. Da bi preprečili morebitne vrzeli in da bi se s skupnimi pravili zagotovila minimalna raven profesionalizacije sektorja, ki uporablja vozila, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega, vključno z maso priklopnikov, znaša od 2,4 do 3,5 tone in ki se uporabljajo za mednarodni prevoz, in da bi se tako zbližali konkurenčni pogoji med vsemi prevozniki, bi bilo treba to določbo črtati, zahteve v zvezi z dejanskim in stalnim sedežem ter ustreznim finančnim položajem pa bi morale postati obvezne bi se morale zahteve za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika enako uporabljati, hkrati pa bi bilo treba preprečiti nesorazmerno upravno breme. Ker ta uredba velja le za podjetja, ki prevažajo blago za najem ali plačilo, podjetij, ki opravljajo prevoze za lastne potrebe, ta določba ne zajema. [Sprememba 110]

(2a)  Komisija je v oceni učinka ocenila, da bi prihranki za podjetja v obdobju 2020–2035 znašali od 2,7 do 5,2 milijarde EUR. [Sprememba 111]

(3)  Trenutno lahko države članice za začetek opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika določijo še druge zahteve poleg tistih iz Uredbe (ES) št. 1071/2009. Ta možnost se ni izkazala za nujno potrebno in je povzročila razlike v zvezi z začetkom opravljanja takih dejavnosti. Zato bi jo bilo treba odpraviti.

(4)  Zagotoviti je treba, da so cestniZa preprečevanje pojava tako imenovanih slamnatih družb ter zagotavljanje poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu so potrebna jasnejša merila, intenzivnejše spremljanje in izvrševanje ter boljše sodelovanje med državami članicami. Cestni prevozniki s sedežem v določeni državi članici bi tam morali biti dejansko in stalno prisotni ter od tam tudi poslujejoresnično opravljati prevozne in druge bistvene dejavnosti. Zato je treba tudi glede na izkušnje pojasniti in poostriti določbe v zvezi z obstojem dejanskega in stalnega sedeža, hkrati pa preprečiti nesorazmerno upravno breme. [Sprememba 112]

(5)  Kolikor je začetek opravljanja dejavnosti odvisen od dobrega ugleda zadevnega podjetja, so potrebna pojasnila glede oseb, katerih ravnanje je treba upoštevati, upravnih postopkov, ki jih je treba uporabiti, in čakalnih dob v zvezi z rehabilitacijo, ko upravljavec prevoza izgubi ugled.

(6)  Ker lahko hude kršitve nacionalnih davčnih pravil bistveno vplivajo na pogoje za pošteno konkurenco na trgu cestnega prevoza blaga, bi jih bilo treba dodati med dejavnike, ki vplivajo na oceno dobrega ugleda.

(7)  Ker lahko hude kršitve pravil Unije o napotitvi delavcev in kabotaži ter prava, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, bistveno vplivajo na trg cestnega prevoza blaga in socialno zaščito delavcev, bi jih bilo treba dodati med dejavnike, ki vplivajo na oceno dobrega ugleda. [Sprememba 113]

(8)  Glede na pomen poštene konkurence na trgu bi bilo treba kršitve pravil Unije, ki zadevajo to vprašanje, upoštevati pri oceni dobrega ugleda upravljavcev prevoza in prevoznih podjetij. Zato bi bilo treba ustrezno pojasniti pooblastilo Komisije, da opredeli težo zadevnih kršitev.

(9)  Nacionalni pristojni organi imajo težave pri določitvi dokumentov, ki jih lahko prevozna podjetja predložijo, da dokažejo svoj finančni položaj, zlasti če nimajo potrjenih letnih računovodskih izkazov. Pojasniti bi bilo treba pravila v zvezi z dokazi, ki se zahtevajo za izkaz finančnega položaja.

(10)  Podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega znaša od 2,4 do 3,5 tone, ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega navedene omejitvevključno z maso priklopnikov, in ki izvajajo mednarodne prevoze, bi morala izkazovati minimalen finančni položaj za zagotovitev, da imajo sredstva za stalno in dolgotrajno izvajanje dejavnosti. Ker pa imajo zadevne dejavnosti, ki se opravljajo s takšnimi vozili, običajno omejen obseg, bi morale biti s tem povezane zahteve manj stroge od tistih, ki se uporabljajo za prevoznike, ki uporabljajo vozila ali kombinacije vozil nad navedeno omejitvijo. [Sprememba 114]

(11)  Informacije o prevoznikih iz nacionalnih elektronskih registrov bi morale biti čim popolnejšepopolne in posodobljene, da lahko imajo nacionalni organi, pristojni za izvrševanje zadevnih pravil, zadosten pregled nad preiskovanimi prevozniki. Zlasti informacije o registrskih številkah vozil, ki jih imajo prevozniki na voljo, številu njihovih zaposlenih, in njihovi stopnji tveganja in osnovnih finančnih podatkih bi morale omogočiti boljše nacionalno in čezmejno izvrševanje določb uredb (ES) št. 1071/2009 in (ES) št. 1072/2009, pa tudi druga ustrezna zakonodaja Unije. Da bi uradnim osebam, tudi tistim, ki opravljajo cestne preglede, zagotovili jasen in popoln pregled prevoznikov, ki jih pregledujejo, bi ti morali imeti tudi neposreden in takojšen dostop do vseh ustreznih informacij. Zato bi morali biti nacionalni elektronski registri resnično interoperabilni, podatki, ki jih vsebujejo, pa bi morali biti neposredno in takoj dostopni vsem imenovanim uradnim osebam vseh držav članic. Zato bi bilo treba pravila o nacionalnem elektronskem registru ustrezno spremeniti. [Sprememba 115]

(12)  Opredelitev najhujše kršitve v zvezi s prekoračitvijo dnevnega časa vožnje, kot je določena v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1071/2009, ne ustreza veljavni zadevni določbi iz Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(8). Navedena neskladnost vodi v negotovost in različne prakse med nacionalnimi organi ter posledične težave pri izvrševanju zadevnih pravil. Navedeno opredelitev bi bilo zato treba pojasniti za zagotovitev skladnosti med uredbama.

(13)  Pravila o domačem prevozu, ki ga cestni prevozniki nerezidenti začasno opravljajo v državi članici gostiteljici (v nadaljnjem besedilu: kabotaža), bi morala biti jasna, enostavna in preprosta za izvrševanje, hkrati pa bi širše ohranjala že doseženo stopnjo liberalizacije. [Sprememba 116]

(14)  Kabotaža bi morala biti s posebnimi omejitvami dovoljena v državi gostiteljici, da bi preprečevali vožnje brez tovora. V ta namen ter za olajšanje pregledov in odpravo negotovosti bi bilo treba črtati omejitev števila kabotaž, ki sledijo mednarodnemu prevozu, hkrati pa bi bilo treba zmanjšati število dni, ki so na voljo za te kabotaže. [Sprememba 117]

(14a)  Da se kabotaže ne bi izvajale sistematično, kar bi lahko vodilo v stalno ali neprekinjeno dejavnost, ki bi izkrivila nacionalni trg, bi bilo treba zmanjšati obdobje, ki je za kabotažo na voljo znotraj ene države članice gostiteljice. Poleg tega prevozniki nekaj časa in dokler ne bi opravili novega mednarodnega prevoza iz države članice, v kateri ima podjetje sedež, ne bi smeli opravljati novih kabotaž v isti državi članici. Ta določba ne posega v dejavnosti mednarodnega prevoza. [Sprememba 118]

(15)  Uspešno in učinkovito izvrševanje pravil je prvi pogoj za pošteno konkurenco na notranjem trgu. Nadaljnja digitalizacija orodij za izvrševanje je bistvena za sprostitev zmogljivosti izvrševanja, zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena za mednarodne prevoznike, zlasti za mala in srednja podjetja, zagotovitev bolj ciljne usmerjenosti na zelo tvegane prevoznike in zaznavanje goljufivega ravnanja. Da prometnih dokumentov ne bi več tiskali na papirju, bi morala v skladu s Konvencijo o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (eCMR) uporaba elektronskih dokumentov, zlasti elektronskega tovornega lista, v prihodnosti postati pravilo. Pojasniti bi bilo treba sredstva, s katerimi lahko cestni prevozniki dokažejo skladnost s pravili o kabotaži. Med takimi sredstvi bi morala biti priznana uporaba in pošiljanje elektronskih prometnih informacij, kar bi moralo poenostaviti predložitev ustreznih dokazov in njihovo obravnavo s strani pristojnih organov. Oblika, uporabljena v ta namen, bi morala zagotavljati zanesljivost in verodostojnost. Glede na vse pogostejšo uporabo učinkovite elektronske izmenjave informacij v prometu in logistiki je treba zagotoviti usklajenost v regulativnih okvirih in določbah, namenjenih poenostavitvi upravnih postopkov. [Sprememba 119]

(15a)  Hitra uvedba pametnih tahografov je bistvenega pomena, saj bo izvršilnim organom, ki izvajajo cestne preglede za odkrivanje kršitev in nepravilnosti, omogočila, da to opravljajo hitreje in učinkoviteje, to pa bi pomenilo izboljšano izvrševanje te uredbe. [Sprememba 120]

(16)  Prevozna podjetja so naslovniki pravil o mednarodnem prevozu in se kot taka kaznujejo za morebitne kršitve, ki jih storijo. Da pa bi se preprečile zlorabe s strani podjetij, ki prevozne storitve prevzemajo od prevoznikov v cestnem prometu, bi morale države članice določiti tudi sankcije za pošiljatelje inblaga, špediterje, izvajalce in podizvajalce, če zavestno naročijovedo, da prevozne storitve, ki jih naročajo, vključujejo kršitve določb Uredbe (ES) št. 1072/2009. Če prevozna podjetja, ki naročajo prevozne storitve, storitve naročijo pri podjetjih z nizko stopnjo tveganja, bi morala biti njihova odgovornost manjša. [Sprememba 121]

(16a)   Predlagani Evropski organ za delo je namenjen podpori in spodbujanju sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi nacionalnimi organi, da bi učinkovito izvrševali ustrezno zakonodajo Unije. Organ lahko igra pomembno vlogo pri podpori in spodbujanju izvrševanja te uredbe, in sicer pri spodbujanju izmenjave informacij med pristojnimi organi, podpiranju držav članic pri gradnji zmogljivosti prek izmenjav in usposabljanja osebja in pri podpiranju držav članic pri organiziranju usklajenih pregledov. To bi okrepilo vzajemno zaupanje med državami članicami, izboljšalo učinkovito sodelovanje med pristojnimi organi in prispevalo k boju proti goljufijam in zlorabam pravil. [Sprememba 122]

(16b)   Zakonodajo o cestnem prometu bi bilo treba okrepiti, da bi se zagotovila ustrezna uporaba in izvrševanje uredbe Rim I tako, da bi pogodbe o zaposlitvi odražale običajni kraj opravljanja dela delavcev. Uredbo Rim I dopolnjujejo in so z njo povezana temeljna pravila iz Uredbe (ES) št. 1071/2009, katerih namen je boj proti slamnatim družbam in zagotavljanje ustreznih meril glede sedeža družb. Ta pravila je treba okrepiti, da bi se delavcem zagotovile pravice pri začasnem delu zunaj običajne države opravljanja dela ter zagotovila poštena konkurenca med prevoznimi podjetji. [Sprememba 123]

(17)  Ker ta uredba prinaša določeno uskladitev na nekaterih področjih, ki doslej z zakonodajo Unije še niso bila usklajena, zlasti v zvezi s prevozom z lahkimi gospodarskimi vozili in praksami izvrševanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči njenih ciljev, tj. zbližanja pogojev konkurence in izboljšanja izvrševanja, temveč se lahko ta cilja zaradi svoje narave v povezavi s čezmejno naravo cestnega prevoza bolje dosežeta na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(18)  Da bi se upoštevala razvoj trga in tehnični napredek, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo prilog I, II in III k Uredbi (ES) št. 1071/2009, v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe s pripravo seznama kategorij, vrst in stopenj teže hudih kršitev, zaradi katerih se lahko, poleg tistih iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1071/2009, izgubi dober ugled, ter v zvezi s spremembo prilog I, II in III k Uredbi (ES) št. 1072/2009. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(9). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(19)  Uredbo (ES) št. 1071/2009 in Uredbo (ES) št. 1072/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1071/2009 se spremeni:

(1)  člen 1 se spremeni:

(a)  odstavek 4 se spremeni:

(i)  točka (a) se črtanadomesti z naslednjim;"

„(a) „podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil, vključno z maso priklopnikov, ne presega 2,4 tone;

   (aa) podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil, vključno z maso priklopnikov, ne presega 3,5 tone, in ki opravljajo dejavnost izključno v domačem prometu;“; [Sprememba 124]

"

(ii)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) za podjetja, ki opravljajo storitve cestnega prevoza v potniškem prometu izključno za nekomercialne namene oziroma katerih glavna dejavnost ni cestni prevoz potnikov.

Prevoz po cesti, za katerega se ne prejme plačilo in ki ne ustvarja dohodkanamen ni ustvarjanje dobička za voznika ali druge, kot je prevoz osebopravljanje storitev za dobrodelne namene ali za strogo zasebno uporabočlovekoljubne namene, se šteje za prevoz, ki se opravlja izključno za nekomercialne namene;“; [Sprememba 125]

"

(b)  doda se naslednji odstavek 6:"

„6. Člen 3(1)(b) in (d) ter členi 4, 6, 8, 9, 14, 19 in 21 se ne uporabljajo za podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega 3,5 tone.

Vendar lahko države članice:

   (a) zahtevajo, da ta podjetja izvajajo nekatere ali vse določbe iz prvega pododstavka;
   (b) mejo iz prvega pododstavka znižajo za vse ali samo za nekatere vrste cestnih prevozov.“; [Sprememba 126]

"

(2)  v členu 3 se črta odstavek 2;

(3)  člen 5 se spremeni:

(a)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) ima ustrezne prostore, sorazmerne z dejavnostmi podjetja, v katerih hrani svojo temeljno poslovno dokumentacijolahko dostopa do svoje temeljne poslovne dokumentacije v elektronski ali kateri koli drugi obliki, zlasti vse komercialne pogodbe, računovodske dokumente, kadrovsko dokumentacijo, pogodbedo komercialnih pogodb, računovodskih dokumentov, kadrovske dokumentacije, pogodb o zaposlitvi, dokumentacijo socialnovarstvene dokumentacije, dokumentacije s podatki o kabotaži, napotitvah ter času vožnje in počitkih ter katerikaterega koli drug dokumentdrugega dokumenta, do katerega mora imeti dostop pristojni organ, da preveri izpolnjevanje pogojev iz te uredbe;“; [Sprememba 127]

"

(aa)  vstavi se naslednja točka:"

„(aa) vozila iz točke (b) v okviru prevozne pogodbe v državi članici, kjer ima podjetje sedež, vsake štiri tedne opravijo vsaj eno natovarjanje ali raztovarjanje blaga.“; [Sprememba 128]

"

(b)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) z ustrezno upravno opremo dejansko in neprekinjeno opravlja svoje administrativne in komercialne dejavnosti v prostorih iz točke (a), ki imajo ustrezne naprave ter se nahajajo v tej državi članici;“; [Sprememba 129]

"

(c)  doda se naslednja točka (d):"

„(d) dejansko in neprekinjeno upravlja prevoz, ki se opravlja z voziliuporabo vozil iz točke (b), z ustrezno tehnično opremo, ki se nahaja v tej državi članici;“; [Sprememba 130]

"

(d)  doda se naslednja točka (e):"

„(e) ima premoženje in zaposluje osebje v sorazmerju z obsegom poslovanja sedeža.“;

"

(da)  doda se naslednja točka (f):"

„(f) obstaja jasna povezava med prevoznimi dejavnostmi v državi članici, kjer je sedež, operativnim centrom in dostopom do zadostnih parkirnih mest, ki jih vozila iz točke (b) redno uporabljajo;“; [Sprememba 131]

"

(db)  doda se naslednja točka (g):"

„(g) išče in zaposluje voznike v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za pogodbe o zaposlitvi v zadevni državi članici;“; [Sprememba 132]

"

(dc)  doda se naslednja točka (h):"

„(h) zagotavlja, da je sedež tam, kjer ali od koder delavci običajno opravljajo svoje delo v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta* in/ali Rimsko konvencijo.“;

________________

* Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6). [Sprememba 133]

"

(4)  člen 6 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Države članice pri ugotavljanju, ali je podjetje zadostilo zahtevi po dobrem ugledu, preučijo ravnanje podjetja, njegovih upravljavcev prevoza, izvršnih direktorjev, družbenikov z osebno odgovornostjo v primeru partnerstev, drugih pravnih zastopnikov in katere koli druge ustrezne osebe, ki jo lahko določi država članica. Vse navedbe obsodb, kazni ali kršitev podjetja v tem členu se nanašajo tudi na obsodbe, kazni ali kršitve podjetja samega, njegovih upravljavcev prevoza, izvršnih direktorjev, družbenikov z osebno odgovornostjo v primeru partnerstev, drugih pravnih zastopnikov in katere koli druge ustrezne osebe, ki jo lahko določi država članica.“;

"

(ii)  v točki (a) tretjega pododstavka se doda naslednja točka (vii):"

„(vii) davčnega prava.“;

"

(iii)  v točki (b) tretjega pododstavka se dodata naslednji točkidodajo naslednje točke (xi) in, (xii) in (xiii):"

„(xi) napotitve delavcev;

   (xii) prava, ki se uporablja za pogodbene obveznosti.“;
   (xiii) kabotaže.“; [Sprememba 134]

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Za namene točke (b) tretjega pododstavka odstavka 1, če so bile upravljavcu prevoza ali prevoznemu podjetju v eni ali več državah članicah izrečene obsodba za hudo kaznivo ravnanje ali kazni za najhujše kršitve pravil Unije, opredeljene v Prilogi IV, pristojni organ države članice sedeža primerno in pravočasno začne ter zaključi upravni postopek, po potrebi skupaj s pregledom na kraju samem v prostorih zadevnega podjetja.

V upravnem postopku se upravljavcu prevoza ali, glede na okoliščine, drugim pravnim zastopnikom prevoznega podjetja zagotovi pravica, da predstavijo svoje trditve in pojasnila.

V upravnem postopku pristojni organ oceni, ali bi bila v posamičnem primeru zaradi posebnih okoliščin izguba dobrega ugleda nesorazmeren odziv. Pristojni organ pri tej oceni upošteva število hudih kršitev nacionalnih pravil in pravil Unije iz tretjega pododstavka odstavka 1 in število najhujših kršitev pravil Unije iz Priloge IV, za katere sta bila upravljavec prevoza ali prevozno podjetje obsojena ali so jima bile naložene kazni. Vsaka tovrstna ugotovitev se ustrezno razloži in utemelji.

Če pristojni organ ugotovi, da bi bila izguba dobrega ugleda nesorazmerna, odloči, da ima zadevno podjetje še vedno dober ugled. Razlogi za to odločitev se vnesejo v nacionalni register. Število takih odločitev se navede v poročilu iz člena 26(1).

Če pristojni organ ugotovi, da izguba dobrega ugleda ne bi bila nesorazmerna, je posledica obsodbe ali kazni izguba dobrega ugleda.“;

"

(c)  vstavi se naslednji odstavek 2a:"

„2a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 v zvezi z določitvijo seznama kategorij, vrst in stopenj teže hudih kršitev pravil Unije iz točke (b) tretjega pododstavka odstavka 1, zaradi katerih se lahko, poleg tistih iz Priloge IV, izgubi dober ugled. Države članice pri določanju prednostnih nalog po členu 12(1) upoštevajo podatke o teh kršitvah, vključno s podatki, ki so jih poslale druge države članice.

V ta namen Komisija:

   (a) določi kategorije in vrste kršitev, do katerih prihaja najpogosteje;
   (b) opredeli stopnjo teže kršitev glede na možnost, da te povzročijo resno nevarnost smrti ali hudih telesnih poškodb inali izkrivljajo konkurenco na trgu cestnega prevoza, vključno s slabšanjem delovnih pogojepogojev delavcev v prometu; in [Sprememba 135]
   (c) določi, koliko ponavljajočih se kršitev je potrebnih, da se štejejo za hude kršitve, ob upoštevanju števila voznikov v okviru prevoznih dejavnosti, ki jih vodi upravljavec prevoza.“;

"

(5)  člen 7 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Da se zagotovi izpolnjevanje pogoja iz člena 3(1)(c), mora podjetje med poslovnim letom biti stalno sposobno izpolniti svoje finančne obveznosti. Podjetje mora na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki jih je potrdil revizor ali ustrezno pooblaščena oseba, dokazati, da ima vsako leto na voljo kapital, ki mora znašati vsaj 9 000 EUR, če se uporablja samo eno vozilo, in najmanj 5 000 EUR za vsako dodatno uporabljeno vozilo. Podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presegaz največjo dovoljeno maso naloženega vozila, ki, vključno z maso priklopnikov, presega 3,5 tone, in 900 EUR za vsako dodatno uporabljeno vozilo z največjo dovoljeno maso naloženega vozila od 2,4 do 3,5 tone, vključno z maso priklopnikov. Podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili z največjo dovoljeno maso naloženega vozila od 2,4 do 3,5 tone, vključno z maso priklopnikov, morajo na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki jih je potrdil revizor ali ustrezno pooblaščena oseba, dokazati, da imajo vsako leto na voljo kapital, ki mora znašati vsaj 1 800 EUR, če se uporablja samo eno vozilo, in najmanj 900 EUR za vsako dodatno uporabljeno vozilo.“; [Sprememba 136]

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Z odstopanjem od odstavka 1, če ni potrjenih letnih računovodskih izkazov, pristojni organ dovoli, da podjetje izkaže svoje finančno stanje s potrdilom, na primer z bančno garancijo, dokumentom, ki ga finančna institucija v zvezi z dostopom do posojila izda na ime podjetja, ali zavarovanjem, vključno z zavarovanjem poklicne odgovornosti, ki ga izda ena ali več bank ali druge finančne institucije, tudi zavarovalnice, ali drugim zavezujočim dokumentom, ki dokazuje, da ima podjetje na voljose nanaša na solidarnostno poroštvo podjetja, in sicer za zneske, določene v prvem pododstavku odstavka 1.“; [Sprememba 137]

"

(5a)  v členu 8 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„Države članice lahko spodbujajo redno usposabljanje na strokovnih področjih iz Priloge I vsaka tri leta, da zagotovijo, da so oseba ali osebe iz odstavka 1 ustrezno seznanjene z razvojem v sektorju.“; [Sprememba 138]

"

(6)  v členu 8 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim:"

„9. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 v zvezi s spremembo prilog I, II in III, da se prilagodijo razvoju trga in tehničnemu napredku.“;

"

(7)  tretji pododstavek člena 11(4) se črta;

(8)  drugi pododstavek člena 12(2) se črtanadomesti z naslednjim:"

„Države članice izvajajo preglede vsaj vsaka tri leta, da preverijo, ali podjetja še vedno izpolnjujejo vse zahteve iz člena 3.“; [Sprememba 139]

"

(9)  v členu 13(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) največ šestmesečni rok, če ni izpolnjena zahteva glede finančnega položaja, da se dokaže, da je zahteva glede finančnega položaja znova trajno izpolnjena.“;

"

(10)  v členu 14(1) se doda naslednji drugi pododstavek:"

„Pristojni organ upravljavca prevoza rehabilitira šele eno leto po izgubi dobrega ugleda.“;

"

(10a)   člen 14(2) se nadomesti z naslednjim:"

„2. Dokler se ne sprejme popravljalni ukrep v skladu z ustreznim nacionalnim predpisom, potrdilo o strokovni usposobljenosti iz člena 8(8) upravljavca prevoza, ki je bil razglašen za neprimernega za upravljanje prevozne dejavnosti, ni veljavno v nobeni državi članici. Komisija sestavi seznam popravljalnih ukrepov za ponovno pridobitev dobrega ugleda.“; [Sprememba 140]

"

(11)  člen 16 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se spremeni:

(-ia)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) imena upravljavcev prevoza, imenovanih za izpolnitev zahtev iz člena 3 v zvezi z dobrim ugledom in strokovno usposobljenostjo, ter po potrebi ime pravnega zastopnika;“; [Sprememba 141]

"

(i)  dodajo se naslednje točke (g), (h), (i) in (j):"

„(g) registrske številke vozil, ki jih ima podjetje na voljo na podlagi člena 5(b);

   (h) število zaposlenih oseb v podjetju v zadnjem koledarskem letu; [Sprememba 142]
   (i) skupna sredstva, obveznosti, kapital in prihodke od prodaje v zadnjih dveh letih;
   (j) stopnjo tveganja podjetja v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES.

"

(ia)  doda se naslednja točka (ja):"

(ja) pogodbe o zaposlitvi mednarodnih voznikov za zadnjih šest mesecev.“; [Sprememba 143]

"

(ii)  drugi, tretji in četrti pododstavek se nadomestijo z naslednjim:"

Države članice se lahko odločijo, da bodo informacije iz točk (e) do (j) prvega pododstavka hranile v ločenih registrih. V tem primeru so ustrezni podatki na voljo na zahtevo ali neposredno dostopni vsem pristojnim organom zadevne države članice. Zahtevani podatki se zagotovijo v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. Podatki iz točk (a) do (d) prvega pododstavka so na voljo javnosti v skladu z ustreznimi določbami o varstvu podatkov. [Sprememba 144]

V vsakem primeru so podatkiPodatki iz točk (e) do (j) prvega pododstavka so dostopni organom, ki niso pristojni organi, samo če so ustrezno pooblaščeni za izvajanje nadzora in nalaganje kazni na področju cestnega prometa in če so njihove uradne osebe zaprisežene ali kako drugače formalno zavezane k molčečnosti.“; [Sprememba 145]

Za namene člena 14a Uredbe (ES) št. 1072/2009 so podatki iz točke (j) na zahtevo na voljo pošiljateljem blaga, špediterjem, izvajalcem in podizvajalcem.“; [Sprememba 146]

"

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so vsi podatki, zajeti v nacionalnem elektronskem registru, posodobljeni in točni.“;

"

(ba)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Da bi se povečala učinkovitost čezmejnega izvrševanja, države članice zagotovijo, da so nacionalni elektronski registri v vsej Uniji medsebojno povezani in interoperabilni, in sicer prek Evropskega registra podjetij cestnega prevoza (ERRU) iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/480, tako da so podatki iz odstavka 2 neposredno in takoj dostopni vsem pristojnim izvršilnim in nadzornim organom v vseh državah članicah.“; [Sprememba 147]

"

(bb)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi z določitvijo in posodobitvijo skupnih pravil, s katerimi se zagotovi, da so nacionalni elektronski registri popolnoma medsebojno povezani in interoperabilni, tako da lahko pristojni ali nadzorni organi katere koli države članice neposredno in takoj dostopajo do nacionalnega elektronskega registra druge države članice, kot je navedeno v odstavku 5. Ta skupna pravila vključujejo pravila o formatu izmenjanih podatkov, tehničnih postopkih za iskanje po nacionalnih elektronskih registrih drugih držav članic in interoperabilnosti teh registrov, pa tudi posebne predpise o dostopu do teh podatkov ter njihovem vnašanju in nadzoru.“; [Sprememba 148]

"

(c)  odstavek 7 se črta;

(12)  člen 18 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 18

Upravno sodelovanje med državami članicami

1.  Države članice določijo nacionalno kontaktno točko, odgovorno za izmenjavo informacij z drugimi državami članicami glede uporabe te uredbe. Države članice Komisiji sporočijo imena in naslove svojih nacionalnih kontaktnih točk do 31. decembra 2018. Komisija sestavi seznam vseh nacionalnih kontaktnih točk in ga pošlje državam članicam. Države članice Komisiji nemudoma sporočijo vsako spremembo v zvezi s kontaktnimi točkami.Pristojni organi držav članic tesno sodelujejo, si hitro pomagajo in drug drugemu zagotavljajo vse druge pomembne informacije, da olajšajo izvajanje in izvrševanje te uredbe. [Sprememba 149]

1a.  Za namene odstavka 1 se upravno sodelovanje iz tega člena izvaja prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta*, ki prevoznikom omogoča, da podatke vložijo v svojem jeziku. [Sprememba 150]

2.  Država članica, ki od druge države članice dobi obvestilo o hujši kršitvi, zaradi katere je bila v zadnjih dveh letih izrečena obsodba ali kazen, to kršitev vpiše v svoj nacionalni elektronski register.

3.  Države članice odgovorijo na zahteve po informacijah vseh pristojnih organov drugih držav članic, in če je potrebno, opravijo preverjanja, inšpekcijske preglede in preiskave v zvezi z izpolnjevanjems tem, kako cestni prevoznik s sedežem na njihovem ozemlju izpolnjujejo zahteve iz člena 3(1)(a) s strani cestnih prevoznikov s sedežem na njihovem ozemlju. Zahteve po informacijah pristojnih organov držav članic morajo biti ustrezno utemeljene. V ta namen zahteve vsebujejo verodostojne namigenavedbe o morebitnih kršitvah člena 3(1)(a). [Sprememba 151]

4.  Kadar zaprošena država članica meni, da zahteva ni dovolj utemeljena, o tem v desetihpetih delovnih dneh ustrezno obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala. Slednja nadalje utemelji zahtevo. Kadar to ni mogoče, lahko zaprošena država članica zavrne zahtevo zavrne. [Sprememba 152]

5.  Kadar je težko ali nemogoče izpolniti zahtevo po informacijah ali opraviti preverjanja, inšpekcijske preglede ali preiskave, zadevna država članica o tem skupaj z razlogi v desetihv petih delovnih dneh obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala, ter ustrezno utemelji, zakaj je to težko ali nemogoče. Zadevne države članice se posvetujejosodelujejo, da bi našle rešitev za morebitne nastale težave. Če pri izmenjavi informacij vztrajno prihaja do težav ali se predložitev informacij brez ustrezne utemeljitve vztrajno zavrača, lahko Komisija, če je o tem obveščena in po tem, ko se posvetuje s temi državami članicami, sprejme vse potrebne ukrepe, da težave odpravi. [Sprememba 153]

6.  Države članice v odgovoru na zahteve iz odstavka 3 navedejo zahtevane informacije in opravijo zahtevana preverjanja, inšpekcijske preglede in preiskave v 2515 delovnih dneh od prejema zahteve, razen če sose zadevne države članice dogovorijo za drugačen rok ali če državo članico, ki je zahtevo poslala, v skladu z odstavkoma 4 in 5 obvestileobvestijo, da zahteva ni dovolj utemeljena oziroma da jo je nemogoče ali težko izvršiti in da v zvezi s tem niso našle rešitve. [Sprememba 154]

7.  Države članice zagotovijo, da se informacije, ki so jim bile poslane v skladu s tem členom, uporabijo le v zadevi ali zadevah, za katere so bile informacije zahtevane.

8.  Medsebojno upravno sodelovanje in pomoč se izvajata brezplačno.

9.  Zahteva po informacijah pristojnim organom ne preprečuje, da v skladu z zadevnim nacionalnim pravom in pravom Unije sprejmejo ukrepe za preiskavo in preprečevanje domnevnih kršitev te uredbe.

__________________

* Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).“;

"

(12a)  vstavi se naslednji člen 18a:"

„Člen 18a

Spremljevalni ukrepi

1.  Države članice sprejmejo spremljevalne ukrepe za zasnovo, omogočanje in spodbujanje izmenjave med uradniki, pristojnimi za upravno sodelovanje in medsebojno pomoč med državami članicami, in tistimi, ki so pristojni za spremljanje skladnosti z veljavnimi pravili te uredbe in za spremljanje njihovega izvrševanja.

2.  Komisija zagotovi tehnično in drugo podporo za nadaljnje izboljšanje upravnega sodelovanja in povečanje medsebojnega zaupanja med državami članicami, tudi s spodbujanjem izmenjav osebja in skupnih programov usposabljanja ter razvojem, pospeševanjem in spodbujanjem pobud za dobro prakso. Brez poseganja v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku lahko Komisija uporabi razpoložljive finančne instrumente za dodatno krepitev zmogljivosti in upravnega sodelovanja med državami članicami.

3.  Države članice uvedejo program medsebojnih strokovnih pregledov, pri katerih sodelujejo vsi pristojni izvršilni organi, ter zagotovijo primerno izmenjevanje tako pristojnih izvršilnih organov, ki pregledujejo, kot tistih, ki so pregledani. Države članice s temi programi vsako drugo leto seznanijo Komisijo, in sicer jih vključijo v poročilo o dejavnostih pristojnih organov iz člena 26.“; [Sprememba 155]

"

(13)  člen 24 se črta;

(14)  vstavi se naslednji člen 24a:"

„Člen 24a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6(2) in 8(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe (o spremembi)].

3.  Prenos pooblastila iz členov 6(2) in 8(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.*

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 6(2) in 8(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

___________________

* UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

"

(15)  odstavek 3 člena 25 se črta;

(16)  v členu 26 se dodata naslednja odstavka 3, 4 in 5:"

„3. Države članice vsako leto pripravijo poročilo o uporabi motornih vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega, vključno z maso priklopnikov, je med 2,4 in 3,5 tone, ali kombinacij vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega 3,5 tone, na svojem ozemlju inki se uporabljajo za mednarodni prevoz in katerih podjetje ima sedež na njihovem ozemlju, ter ga pošljejo Komisiji do 30. junija leta po koncu obdobja poročanja. To poročilo vključuje: [Sprememba 156]

   (a) število dovoljenj, izdanih prevoznikom, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega, vključno z maso priklopnikov, je med 2,4 in 3,5 tone, ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega 3,5 tonein ki se uporabljajo za mednarodni prevoz; [Sprememba 157]
   (b) število vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega, vključno z maso priklopnikov, je med 2,4 in 3,5 tone, ki se uporabljajo v mednarodnem prevozu in ki so v državi članici registrirana v vsakem koledarskem letu; [Sprememba 158]
   (c) skupno število motornih vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega, vključno z maso priklopnikov, je med 2,4 in 3,5 tone in, ki se uporabljajo v mednarodnem prevozu in so v državi članici registrirana na dan 31. decembra vsakega leta; [Sprememba 159]
   (d) ocenjeni delež motornih vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega, vključno z maso priklopnikov, je med 2,4 in 3,5 tone, ali kombinacij vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega 3,5 toneali manj kot 2,4 tone, v celotni dejavnosti vseh vozil, registriranih v državi članici, v cestnem prometu, razčlenjen glede na domači promet, mednarodni promet in kabotažo. [Sprememba 160]

4.  Komisija na podlagi informacij, ki jih zbere v skladu z odstavkom 3, in drugih dokazov do 31. decembra 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o gibanju skupnega števila motornih vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, ali kombinacij vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega, vključno z maso priklopnikov, je med 2,4 in 3,5 tone, ki se uporabljajo v domačem in mednarodnem cestnem prometu. Na podlagi tega poročila ponovno preuči, ali je treba predlagati dodatne ukrepe. [Sprememba 161]

5.  Države članice vsako leto poročajo Komisiji o svojih zahtevah iz člena 18(3) in (4)18, o odgovorih, prejetih od drugih držav članic, in o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi predloženih informacij.“; [Sprememba 162]

"

(16a)  doda se naslednji odstavek 5a:"

“5a. Komisija na podlagi informacij, ki jih zbere v skladu z odstavkom 5, in nadaljnjih dokazov Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2020 predstavi podrobno poročilo o obsegu upravnega sodelovanja med državami članicami, o morebitnih pomanjkljivostih v zvezi s tem in o možnostih za izboljšanje sodelovanja. Na podlagi tega poročila oceni, ali je treba predlagati dodatne ukrepe.“; [Sprememba 163]

"

(17)  v točki (1) Priloge IV se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) prekoračitev – med delovnim dnem – omejitve najdaljšega dnevnega časa vožnje za 50 % ali več.“;

"

Člen 2

Uredba (ES) št. 1072/2009 se spremeni:

(1)  v odstavku 1 člena 1 se doda naslednji pododstavek:"

„Prevoz praznih zabojnikov ali palet se šteje za prevoz blaga za najem ali plačilo, kadar je predmet prevozne pogodbe.“;

"

(1a)  v odstavku 1 člena 1 se doda naslednji pododstavek:"

„Roka iz člena 8(2) in 8(2a) te uredbe se uporabljata tudi za domači dohodni ali odhodni cestni prevoz blaga kot prvi in/ali zadnji del kombiniranega prevoza iz Direktive Sveta 92/106/EGS.“; [Sprememba 164]

"

(1b)  člen 1(2) se nadomesti z naslednjim:"

„2. Pri prevozu iz države članice v tretjo državo in obratno se ta uredba uporablja za del vožnje na ozemlju katere koli prečkane tranzitne države članice. Ta tranzitna vožnja pa je izvzeta iz področja uporabe direktive o napotitvi delavcev. Ne uporablja se za del vožnje na ozemlju države članice nakladanja ali razkladanja, dokler se ne sklene potrebni sporazum med Skupnostjo in zadevno tretjo državo.“; [Sprememba 165]

"

(1c)  v odstavku 5 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) prevoz blaga z motornimi vozili, katerih dovoljena skupna masa, vključno z maso priklopnikov, je nižja od 2,4 tone;“; [Sprememba 166]

"

(2)  člen 2 se spremeni:

(a)  točka 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. ‚kabotaža‘ pomeni notranji cestni prevoz za najem ali plačilo, ki se začasno opravlja v državi članici gostiteljici in vključuje prevoz od natovarjanja blaga na eni ali več točkah natovarjanja do njegove dostave v eno ali več točk dostave, kot je navedeno na tovornem listu;“;

"

(aa)  doda se naslednja točka:"

„7a. ‚tranzit‘ pomeni vožnjo, ki jo naloženo vozilo opravi skozi eno ali več držav članic ali tretjih držav in pri kateri točka odhoda in točka prihoda nista v teh državah članicah ali tretji državi.“; [Sprememba 167]

"

(3)  člen 4 se spremeni:

(-a)  v odstavku 1 se doda naslednja točka:"

„(ba) izvaja mednarodni prevoz z vozili, opremljenimi s pametnim tahografom, kot je določeno v členu 3 in poglavju II Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta*.

__________________

* Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1).“; [Sprememba 168]

"

(a)  v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14b v zvezi s spremembo te uredbe, da se najdaljše obdobje veljavnosti licence Skupnosti prilagodi razvoju trga.“;

"

(b)  v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14b v zvezi s spremembo prilog I in II, da se prilagodita tehničnemu napredku.“;

"

(4)  v členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14b v zvezi s spremembo Priloge III, da se prilagodi tehničnemu napredku.“;

"

(5)  člen 8 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Ko je blago, ki se prevaža v okviru dohodnega mednarodnega prevoza iz druge države članice ali tretje države v državo članico gostiteljico, dostavljeno, se cestnim prevoznikom iz odstavka 1 dovoli opravljanje kabotaže z istim vozilom ali – v primeru spojenih vozil – z motornim vozilom tega istega vozila v državi članici gostiteljici ali sosednjih državah članicah. Zadnje razkladanje v okviru kabotaže se izvrši v petihtreh dneh od zadnjega razkladanja v državi članici gostiteljici v okviru dohodnega mednarodnega prevoza v skladu z veljavno prevozno pogodbo.“; [Sprememba 169]

"

(aa)  vstavi se naslednji odstavek:"

„2a. Po preteku tridnevnega obdobja iz odstavka 2 imajo cestni prevozniki šele 60 ur po vrnitvi v državo članico, v kateri ima prevoznik sedež, in potem ko so opravili nov mednarodni prevoz iz države članice, kjer ima podjetje sedež, pravico izvesti kabotaže v isti državi gostiteljici z istim vozilom, ali v primeru kombinacije vozil, z motornim vozilom te kombinacije.“; [Sprememba 170]

"

(b)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Opravljanje cestnih prevozov blaga v državi članici gostiteljici s strani cestnega prevoznika nerezidenta velja za skladno s to uredbo le, če lahko cestni prevoznik predloži jasne dokaze o predhodnem mednarodnem prevozu.“;

"

(c)  vstavi se naslednji odstavek 4a:"

„4a. Dokazi iz odstavka 3 se na zahtevo in med cestnim pregledom predložijo ali pošljejo pooblaščenemu inšpektorju države članice gostiteljice. Predložijo ali pošljejoDržave članice dovolijo, da se lahko takšno dokazilo predloži oziroma posreduje elektronsko z uporabo prilagodljivega strukturiranega formata, in sicer v prilagodljivem strukturiranem formatu, ki se lahko neposredno uporabi za računalniško shranjevanje in obdelavo, kot je elektronski tovorni list v skladu s Konvencijo o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (eCMR).* Med cestnim pregledom lahko voznik stopi v stik s sedežem podjetja, upravljavcem prevoza ali drugo osebo ali subjektom, ki lahko zagotovi dokaz iz odstavka 3.“; [Sprememba 171]

_________________

* Elektronski tovorni list iz ‚Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga‘.“;

"

(5a)  v členu 9(1) se doda naslednja točka:"

„(ea) plače in plačanega letnega dopusta, kot je določeno v točkah (b) in (c) prvega pododstavka člena 3(1) Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta*.

__________________

* Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).“; [Sprememba 172]

"

(6)  v členu 10(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Komisija prouči primer, zlasti s pomočjo ustreznih podatkov, in se po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 42(1) Uredbe (ES) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta**, v enem mesecu po prejemu zahtevka države članice odloči, ali so zaščitni ukrepi potrebni, in jih v tem primeru sprejme.

________________

** Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1).“;

"

(7)  vstavi se naslednji člen 10a:"

„Člen 10a

PreglediPametno izvrševanje [Sprememba 173]

1.  Vsaka država članica organizira preglede tako, da se od 1. januarja 2020 v vsakem koledarskem letu pregledata vsaj 2 % vseh kabotaž, opravljenih na njihovem ozemlju. Ta delež povečajo na vsaj 3 % po 1. januarju 2022. Podlaga za izračun navedenega deleža je skupna dejavnost kabotaže v državi članici, izražena v tonskih kilometrih v letu t – 2, kot jo je sporočil Eurostat. Za nadaljnje izvrševanje obveznosti iz tega poglavja države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju uporablja usklajena nacionalna strategija izvrševanja. Ta strategija se osredotoča na podjetja z visoko stopnjo tveganja iz člena 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta*. [Sprememba 174]

1a.  Vsaka država članica zagotovi, da pregledi iz člena 2 Direktive 2006/22/ES po potrebi vključujejo pregled kabotaže. [Sprememba 175]

2.  Države članice se usmerijo v podjetja, za katera je bilo ocenjeno povečano tveganje kršenja določb tega poglavja, ki se zanje uporabljajo. Zato države članice v okviru sistema ocenjevanja tveganj, ki ga vzpostavijo v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta* ter razširijo v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta**, tveganje takih kršitev obravnavajo kot samostojno tveganje.

2a.  Države članice imajo za namene odstavka 2 dostop do ustreznih informacij in podatkov, ki so zabeleženi, obdelani ali shranjeni v pametnih tahografih iz poglavja II Uredbe (EU) št. 165/2014 in elektronskih prevoznih listinah, kot so elektronski tovorni listi v skladu s Konvencijo o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (eCMR). [Sprememba 176]

2b.  Države članice omogočijo dostop do teh podatkov samo pristojnim organom, ki so pooblaščeni za preverjanje kršitev pravnih aktov iz te uredbe. Države članice uradno obvestijo Komisijo o kontaktnih podatkih vseh pristojnih organov na svojem ozemlju, ki so jim omogočile dostop do teh podatkov. Komisija do ... [XXX] sestavi seznam vseh pristojnih organov in ga pošlje državam članicam. Države članice nemudoma sporočijo vsako nadaljnjo spremembo. [Sprememba 177]

2c.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14b v zvezi z določitvijo lastnosti podatkov, do katerih imajo države članice dostop, pogojev za njihovo uporabo in tehničnih specifikacij za njihov prenos ali dostop. Komisija v teh aktih navede zlasti:

   (a) podroben seznam informacij in podatkov, do katerih imajo dostop pristojni nacionalni organi, ki vključuje vsaj čas in kraj prehodov meje, natovarjanja in raztovarjanja, registrsko tablico vozila in podatke o vozniku;
   (b) pravice pristojnih organov do dostopa, ki se po potrebi razlikujejo glede na vrsto pristojnih organov, vrsto dostopa in namen, za katerega se podatki uporabijo;
   (c) tehnične specifikacije prenosa podatkov ali dostopa do njih iz točke (a), kjer je primerno, pa tudi najdaljše obdobje za hrambo podatkov, ki se po potrebi razlikuje glede na vrsto podatkov. [Sprememba 178]

2d.  Vsi osebni podatki iz tega člena so dostopni in se hranijo le toliko časa, kolikor je nujno potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali se nadalje obdelujejo. Ko podatki za te namene niso več potrebni, se uničijo. [Sprememba 179]

3.  Države članice najmanj trikrat na leto izvedejo usklajene cestne preglede v zvezi s kabotažami, lahko tudi skupaj s pregledi, opravljenimi v skladu s členom 5 Direktive 2006/22/ES. Take preglede hkrati izvedejo nacionalni organi, pristojni za izvrševanje pravil na področju cestnega prevoza, dveh ali več držav članic, vsak na svojem ozemlju. Nacionalne kontaktne točke, določene v skladu s členom 18(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta****,Države članice izmenjajo informacije o številu in vrsti kršitev, odkritih po izvedenih usklajenih cestnih pregledih. [Sprememba 180]

______________________

* Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (UL L 102, 11.4.2006, str. 35).

** Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).“;

"

(8)  vstavita se naslednja člena 14a in 14b:"

„Člen 14a

Odgovornost

Države članice določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije zoper pošiljatelje blaga, špediterje, izvajalce in podizvajalce zaradi neupoštevanja poglavij II in III, če zavestno naročijovedo ali je upravičeno pričakovati, da vedo, da naročene prevozne storitve, ki vključujejo kršitve določb te uredbe.

Če pošiljatelji blaga, špediterji, izvajalci in podizvajalci naročijo prevozne storitve z nizko stopnjo tveganja, kot je določeno v členu 9 Direktive 2006/22/ES, zanje ne veljajo sankcije za kršitve, razen če se dokaže, da so dejansko vedeli zanje. [Sprememba 181]

Člen 14b

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2) in (4) ter 5(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe (o spremembi)].

3.  Prenos pooblastila iz členov 4(2) in (4) ter 5(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.*****

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 4(2) in (4) ter 5(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

___________________

***** UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

"

(9)  člen 15 se črta;

(10)  člen 17 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 17

Poročanje

1.  Države članice vsako leto do 31. januarja obvestijo Komisijo o številu cestnih prevoznikov, ki imajo na dan 31. decembra v prejšnjem letu licence Skupnosti, in o številu overjenih verodostojnih kopij, ki ustrezajo vozilom, ki so na ta datum v obtoku.

2.  Države članice vsako leto do 31. januarja obvestijo Komisijo o številu potrdil za voznike, izdanih v prejšnjem koledarskem letu, in o skupnem številu potrdil za voznike na dan 31. decembra v prejšnjem koledarskem letu.

3.  Države članice najpozneje do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] Komisiji posredujejo svoje nacionalne strategije izvrševanja, sprejete v skladu s členom 10a. Države članice vsako leto do 31. januarja obvestijo Komisijo o številu pregledov v zvezi s kabotažoizvršilnih ukrepih, izvedenih v prejšnjem koledarskem letu v skladu s členom 10a, vključno s številom izvedenih pregledov, kjer je to ustrezno. Te informacije vključujejo število pregledanih vozil in število pregledanih tonskih kilometrov. [Sprememba 182]

3a.  Komisija do konca leta 2022 pripravi poročilo o stanju na trgu cestnega prevoza v Uniji. Poročilo vsebuje analizo stanja na trgu, vključno z oceno učinkovitosti nadzora in sprememb zaposlitvenih pogojev v tem poklicu. [Sprememba 183]

"

Člen 3

Pregled

1.  Komisija oceni izvajanje te uredbe, zlasti učinek člena 2 o spremembi člena 8 Uredbe (ES) št. 1072/2009, do [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o uporabi te uredbe. Če je ustrezno, je poročilu Komisije priložen zakonodajni predlog.

2.  Po poročilu iz odstavka 1 Komisija redno ocenjuje to uredbo in ugotovitve iz ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.  Kjer je primerno, so poročilom iz odstavkov 1 in 2 priloženi ustrezni predlogi.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [xx].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 197, 8.6.2018, str. 38.
(2) UL C 176, 23.5.2018, str. 57.
(3)UL C 197, 8.6.2018, str. 38.
(4)UL C 176, 23.5.2018, str. 57.
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(6)Uredba (ES) št. 1071/2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).
(7)Uredba (ES) št. 1072/2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).
(8)Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).
(9)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.


Skupna pravila notranjega trga z zemeljskim plinom ***I
PDF 122kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (COM(2017)0660 – C8-0394/2017 – 2017/0294(COD))
P8_TA(2019)0342A8-0143/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0660),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0394/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. aprila 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. maja 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0143/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/692.)

(1) UL C 262, 25.7.2018, str. 64.
(2) UL C 361, 5.10.2018, str. 72.


Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ***I
PDF 498kWORD 144k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018)0390 – C8-0270/2018 – 2018/0210(COD))
P8_TA(2019)0343A8-0176/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0390),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 42, člena 43(2), člena 91(1), člena 100(2), člena 173(3), členov 175 in 188, člena 192(1), člena 194(2), člena 195(2) in člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0270/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. maja 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0176/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo, in ribištvo in akvakulturo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta [Sprememba 1. Ta sprememba velja za celotno besedilo]

P8_TC1-COD(2018)0210


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42, člena 43(2), člena 91(1), člena 100(2), člena 173(3), člena 175, člena 188, člena 192(1), člena 194(2), člena 195(2) in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Treba je ustanoviti Evropski sklad za pomorstvo, in ribištvo in akvakulturo (ESPR ESPRA) za obdobje 2021–2027. [Sprememba 1. Ta sprememba velja za celotno besedilo] Namen sklada bi moral biti ciljno financiranje iz proračuna Unije za podpiranje izvajanje skupne ribiške politike (SRP), okvirne direktive o morski strategiji, pomorske politike Unije in mednarodnih obveznosti Unije na področju upravljanja oceanov. Tako financiranje je ključni dejavnik trajnostnega ribištva in ohranjanja, vključno z ohranjanjem morskih bioloških virov in habitatov, trajnostne akvakulture, prehranske varnosti, ki jo omogoča oskrba s proizvodi morske hrane, rasti trajnostnega modrega gospodarstva, blaginje ter ekonomske in socialne kohezije v ribiških in akvakulturnih skupnostih ter zdravja, varnosti, zaščite, čistosti in trajnostnega upravljanja morij in oceanov. Podpora v okviru ESPRA bi morala prispevati k izpolnjevanju potreb proizvajalcev in potrošnikov. [Sprememba 276]

(1a)  Evropski parlament poudarja, da bi morali biti horizontalni izdatki, povezani s podnebjem, po pariškem sporazumu v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom precej večji ter da bi morali čim prej, najpozneje pa do leta 2027 doseči 30 %. [Sprememba 4]

(1b)  Evropski parlament je 14. marca 2018 in 30. maja 2018 v svojih resolucijah o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 poudaril pomen horizontalnih načel, ki bi morala podpirati večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in vse s tem povezane politike Unije. V zvezi s tem je znova potrdil stališče, da mora Unija izpolniti obljubo, da bo vodilna pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in izrazil razočaranje, da v predlogih večletnega finančnega okvira ni jasne in prepoznavne zaveze v tem smislu. Zato je zahteval, da se cilji trajnostnega razvoja vključijo v vse politike in pobude Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru. Poleg tega je poudaril, da bo Unija postala močnejša in ambicioznejša le, če ji bodo zagotovljena večja finančna sredstva. Evropski parlament zato poziva, naj se še naprej podpirajo obstoječe politike, zlasti dolgoletne politike Unije, navedene v Pogodbah, in sicer skupna kmetijska in ribiška politika ter kohezijska politika, saj državljanom Unije prinašajo oprijemljive koristi. [Sprememba 5]

(1c)   Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 14. marca 2018 poudaril družbeno-ekonomski in okoljski pomen ribiškega sektorja, morskega okolja in modrega gospodarstva ter njihov prispevek k trajnostni prehranski neodvisnosti Unije z vidika zagotavljanja trajnosti evropske akvakulture in ribištva ter blaženja vplivov na okolje. Poleg tega je pozval, naj se ohranijo posebni zneski, ki so bili v sedanjem večletnem finančnem okviru namenjeni ribištvu, ter naj se finančne odobritve za pomorske zadeve povečajo, če bi se za intervencije v modrem gospodarstvu pojavili novi cilji. [Sprememba 6]

(1d)   Evropski parlament je v svojih resolucijah z dne 14. marca in 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 tudi poudaril, da je odprava diskriminacije osrednjega pomena za izpolnitev zavez Unije za vključujočo Evropo, in naj se zato v vse politike in pobude Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru vključijo posebne finančne odobritve za načela enakosti spolov in zaveze glede enakosti spolov. [Sprememba 7]

(1e)   S sredstvi ESPRA je treba prednostno podpirati mali ribolov, da se rešijo posebna vprašanja tega segmenta in se podpreta trajnostno lokalno upravljanje zadevnih ribištev ter razvoj obalnih skupnosti. [Sprememba 8]

(2)  Unija je kot globalna akterka z največjim pomorskim območjem na področju oceanov svetu, ki vključuje najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja, postala peta največja svetovna proizvajalka morske hrane in je v veliki meri odgovorna za zaščito, ohranjanje in trajnostno uporabo oceanov ter njihovih virov. Ohranjanje morij in oceanov je vsekakor bistvenega pomena za hitro rastoče svetovno prebivalstvo. Prav tako je to za Unijo socialno-ekonomski interes: trajnostno modro gospodarstvo, ki se razvija v okviru ekoloških omejitev, spodbuja naložbe, ustvarjanje delovnih mest in rast, raziskave in inovacije ter prispeva k energetski varnosti z oceansko energijo. Poleg tega so varna in zaščitena morja in oceani bistvenega pomena za učinkovit nadzor meja in preprečevanje pomorskega kriminala na globalni ravni, s čimer se obravnavajo varnostni pomisleki državljanov [Sprememba 277].

(2a)  Trajnostno ribištvo ter akvakultura v morski in sladki vodi bistveno prispevata k prehranski varnosti, ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest na podeželju ter varstvu naravnega okolja, zlasti pa biotske raznovrstnosti. Podpora in razvoj sektorjev ribištva in akvakulture bi morala biti v središču naslednje ribiške politike Unije. [Sprememba 10]

(3)  Za izboljšanje usklajevanja in za uskladitev izvajanja podpore iz skladov v okviru deljenega upravljanja („skladi“) je bila sprejeta Uredba (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skupnih določbah] („uredba o skupnih določbah“)(6), katere glavni namen je poenostavitev izvajanja politike na usklajen način. Navedene skupne določbe se uporabljajo za del ESPR ESPRA v okviru deljenega upravljanja. Skladi imajo dopolnjujoče se cilje in enak način upravljanja. Uredba (EU) št. [uredba o skupnih določbah] zato določa vrsto skupnih splošnih ciljev in splošnih načel, kot sta partnerstvo in upravljanje na več ravneh. Vsebuje tudi skupne elemente strateškega načrtovanja in načrtovanja programov, vključno z določbami o partnerskem sporazumu, ki ga je treba skleniti z vsako državo članico, ter določa skupen pristop k usmerjenosti v smotrnost skladov. V skladu s tem vsebuje pogoje omogočanja, pregled rezultatov ter ureditev spremljanja, poročanja in ocenjevanja. Določene so tudi skupne določbe glede pravil o upravičenosti ter posebne ureditve za finančne instrumente, uporabo sklada InvestEU, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in finančno poslovodenje. Nekatere ureditve upravljanja in nadzora so prav tako skupne vsem skladom. V skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o skupnih določbah] bi bilo v partnerskem sporazumu treba opisati dopolnjevanje med skladi, vključno z ESPR ESPRA, in drugimi programi Unije.

(4)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v Uredbi (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije] („finančna uredba“)(7) in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter zagotavljajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 Pogodbe se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela osnovni pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje Unije.

(5)  V okviru neposrednega upravljanja bi ESPR ESPRA moral razviti sinergije in dopolnjevanje z drugimi relevantnimi skladi in programi Unije ter sinergije med državami članicami in regijami. Omogočiti bi moral tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skladu InvestEU](8). [Sprememba 11]

(6)  Podporo iz ESPR ESPRA bi bilo treba uporabiti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali suboptimalnih naložbenih razmer, pri tem pa ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Podpora bi morala imeti jasno evropsko dodano vrednost kar bi prispevalo k povečanju prihodkov od ribolova, spodbujanju delovnih mest s pravicami v sektorju, zagotavljanju poštenih cen za proizvajalce, povečani dodani vrednosti ribolova in podpori razvoju dejavnosti, ki so više in niže v dobavni verigi povezane z ribolovom. [Sprememba 12]

(7)  Vrste financiranja in metode izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti doseganja prednostnih nalog, določenih za ukrepe, in rezultatov, pri čemer bi bilo treba upoštevati zlasti stroške kontrol, upravno breme in pričakovana tveganja neskladnosti. To bi moralo vključevati premislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, iz člena 125(1) Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije]. [Sprememba 13]

(8)  Večletni finančni okvir, ki ga vzpostavlja Uredba (EU) xx/xx(9), določa, da mora proračun Unije še naprej zagotavljati podporo ribiški in pomorski politiki. V tekočih cenah bi moral proračun ESPR znašati 6 140 000 000 EUR. Proračun ESPRA bi bilo treba v primerjavi z večletnim okvirom za obdobje 2014–2020 povečati vsaj za 10 %. Njegova Sredstva ESPR bi morala biti razdeljena med deljeno, neposredno in posredno upravljanje. 5 311 000 000 EUR 87 % bi moralo biti namenjenih podpori v okviru deljenega upravljanja, 829 000 000 EUR 13 % pa podpori v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. Zaradi zagotavljanja stabilnosti, zlasti glede doseganja ciljev SRP, bi morala opredelitev nacionalnih dodeljenih sredstev v okviru deljenega upravljanja za programsko obdobje 2021–2027 temeljiti na deležih ESPR za obdobje 2014–2020. Posebni zneski bi morali biti rezervirani za najbolj oddaljene regije, nadzor in izvrševanje ter zbiranje in obdelavo podatkov za upravljanje ribištva in znanstvene namene, varstvo in obnavljanje morske in obalne biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter pomorskega znanja, medtem ko bi bilo treba zneske za trajno in izredno začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti ter naložbe v plovila omejiti. [Sprememba 14]

(8a)  Glede na pomen sektorja akvakulture, bi bilo treba raven sredstev Unije za sektor, zlasti pa akvakulturo v sladkih vodah ohraniti na ravni, ki je bila določena za tekoče proračunsko obdobje. [Sprememba 15]

(9)  Evropski pomorski sektor zajema več kot 5 milijonov delovnih mest in ustvarja skoraj 500 milijard EUR prihodkov na leto ter ima potencial za veliko več novih delovnih mest. Proizvodnja svetovnega oceanskega gospodarstva je trenutno ocenjena na 1,3 bilijona EUR, kar bi se lahko do leta 2030 več kot podvojilo. Potreba, da se dosežejo cilji Pariškega sporazuma glede emisij CO2, poveča pomeni, da je treba vsaj 30 % proračuna Unije uporabiti za ukrepe, povezane z bojem proti podnebnim spremembam. Povečati je tudi treba učinkovitost rabe virov in zmanjša zmanjšati okoljski odtis modrega gospodarstva, ki se razvija znotraj ekoloških omejitev in kar je bila in mora biti še naprej pomembna gonilna sila za inovacije v drugih sektorjih, kot so pomorska oprema, ladjedelništvo, opazovanje oceanov, poglabljanje morskega dna, zaščita obalnih območij in pomorska gradnja. Strukturni skladi Unije, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in ESPR, so zagotovili naložbe v pomorsko gospodarstvo. Da bi dosegli potencial rasti tega sektorja, je treba uporabiti bi lahko uporabili nova naložbena orodja, kot je InvestEU. [Sprememba 16]

(9a)   Naložbe v modro gospodarstvo bi bilo treba podpreti z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi mnenji, da se preprečijo škodljivi vplivi na okolje, ki ogrožajo dolgoročno trajnost. Če ni ustreznih informacij ali strokovnega znanja za oceno vpliva naložb na okolje, je priporočljivo, da javni in zasebni sektorji uporabijo previdnostni pristop, ker bi lahko imele izvedene dejavnosti škodljive učinke. [Sprememba 17]

(10)  ESPR ESPRA bi moral temeljiti na naslednjih štirih petih prednostnih nalogah, ki so: spodbujanje trajnostnega ribištva in ohranjanja, vključno z ohranjanjem morskih bioloških virov; spodbujanje trajnostne akvakulture; prispevanje k prehranski varnosti v Uniji s konkurenčnimi in trajnostnimi akvakulturo trgi ribištva in trgi akvakulture ter predelovalnih sektorjev; omogočanje rasti trajnostnega modrega gospodarstva, ob upoštevanju ekološke zmogljivosti, in spodbujanje uspešnih blaginje ter ekonomske in socialne kohezije v obalnih skupnosti in celinskih skupnostih; krepitev mednarodnega upravljanja oceanov ter omogočanje varnosti, zaščite, čistosti in trajnostnega upravljanja morij in oceanov. Za uresničevanje navedenih prednostnih nalog bi si bilo treba prizadevati v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja. [Sprememba 18]

(10a)  Prednostne naloge bi lahko določili s posebnimi cilji Unije, da bi bilo bolj jasno, za kaj bi lahko sklad uporabili in kako bi povečali njegovo učinkovitost. [Sprememba 19]

(11)  ESPR ESPRA bi moral po letu 2020 temeljiti na poenostavljeni strukturi brez preveč predpisovalnega vnaprejšnjega določanja ukrepov in podrobnih pravil o upravičenosti na ravni Unije. Namesto tega bi bilo treba pri vsaki prednostni nalogi opisati široka področja podpore. Države članice bi zato morale pripraviti svoj program in v njem navesti najprimernejša sredstva za doseganje prednostnih nalog. V skladu s pravili, določenimi v tej uredbi in Uredbi EU št. [uredba o skupnih določbah], je mogoče podpirati različne ukrepe, ki jih v navedenih programih opredelijo države članice, če spadajo na področja podpore, opredeljena jih vključujejo prednostne naloge, opredeljene v tej uredbi. Vendar je treba določiti seznam neupravičenih operacij, da se preprečijo škodljivi vplivi za ohranjanje ribolovnih virov, na primer s splošno prepovedjo naložb, ki povečujejo ribolovno zmogljivost, z nekaterimi ustrezno utemeljenimi odstopanji. Poleg tega bi moral biti strog pogoj za naložbe in nadomestila za flote njihova skladnost z ohranitvenimi cilji SRP. [Sprememba 20]

(12)  Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 je ohranjanje in trajnostno uporabo oceanov opredelila kot enega od 17 ciljev trajnostnega razvoja (SDG 14). Unija je popolnoma zavezana navedenemu cilju in njegovemu izvajanju. V zvezi s tem se je zavezala, da bo spodbujala trajnostno modro gospodarstvo, ki se bo razvijalo znotraj ekoloških okvirov, kar bo skladno s pomorskim prostorskim načrtovanjem pristopom k pomorskemu prostorskemu načrtovanju na osnovi ekosistemov, zlasti ob upoštevanju občutljivosti vrst in habitatov na človekove dejavnosti na morju, ohranjanje bioloških virov in doseganje dobrega okoljskega stanja, prepovedala nekatere oblike subvencij za ribištvo, ki prispevajo k presežni zmogljivosti in prelovu, odpravila subvencije, ki prispevajo k nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ter da ne bo uvajala novih takih subvencij. Ti rezultati bi morali temeljiti na pogajanjih o subvencijah za ribištvo v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Poleg tega se je Unija med pogajanji v okviru Svetovne trgovinske organizacije na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002 in na konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju leta 2012 (Rio+20) zavezala, da bo odpravila subvencije, ki prispevajo k presežni zmogljivosti in prelovu flot. Trajnostno ribištvo Unije ter sektorja akvakulture v morski in sladki vodi bistveno prispevajo k doseganju ciljev OZN za trajnostni razvoj. [Sprememba 21]

(12a)   ESPRA bi moral prispevati tudi k drugim ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja. Ta uredba upošteva zlasti naslednje cilje:

   cilj trajnostnega razvoja 1 – odpraviti revščino: ESPRA bo prispeval k izboljšanju življenjskih pogojev najbolj ranljivih obalnih skupnosti, zlasti tistih, ki so odvisne od ribolovnih virov, ki jih ogrožajo prelov, globalne spremembe ali okoljske težave;
   cilj trajnostnega razvoja 3 – zdravje in dobro počutje ljudi: ESPRA bo prispeval k boju proti onesnaženju obalnega morja, ki povzroča endemične bolezni, in k zagotavljanju visoke kakovosti hrane, pridobljene z ribištvom in akvakulturo;
   cilj trajnostnega razvoja 7 – čista energija: ESPRA bo skupaj s sredstvi za Obzorje Evropa spodbujal razvoj obnovljivih morskih virov energije s financiranjem modre ekonomije in zagotovil, da bo ta razvoj primeren za zaščito morskega okolja in varstvo ribolovnih virov;
   cilj trajnostnega razvoja 8 – dostojno delo in gospodarska rast: ESPRA bo skupaj z ESS prispeval k razvoju modrega gospodarstva, ki je dejavnik gospodarske rasti. Zagotovil bo tudi, da je ta gospodarska rast vir dostojnih delovnih mest za obalne skupnosti. Poleg tega bo ESPRA prispeval k izboljšanju delovnih pogojev ribičev;
   cilj trajnostnega razvoja 12 – odgovorna poraba in proizvodnja: ESPRA bo prispeval k preudarni rabi naravnih virov in omejevanju potrate naravnih in energetskih virov;
   cilj trajnostnega razvoja 13 – podnebni ukrepi: ESPRA bo določil smernice za uporabo sredstev sklada za boj proti podnebnim spremembam. [Sprememba 22]

(13)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bi morala ta uredba prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju splošnega cilja, da se 25 % 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni podpiranju podnebnih ciljev. Pričakuje se, da bodo ukrepi v okviru te uredbe prispevali 30 % celotnih finančnih sredstev ESPR ESPRA omogočili, da prispeva k doseganju podnebnih ciljev, ne da bi to posegalo v financiranje SRP, za podnebne cilje katero je treba financiranje ponovno oceniti. Ustrezni ukrepi, vključno s projekti, katerih cilj je varstvo in obnova z morskimi travami poraslega morskega dna in obalnih mokrišč, ki so izredno pomembni ponori ogljika, bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem ESPR ESPRA ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. [Sprememba 23]

(14)  ESPR ESPRA bi moral prispevati k doseganju okoljskih ciljev Unije, pri čemer je treba ustrezno upoštevati socialno kohezijo v okviru SRP in okvirne direktive o morski strategiji, in bi moral biti v skladu z evropsko okoljsko politiko, tudi standardi za kakovost vode, ki zagotavljajo primerno kakovost morskega okolja za izboljšanje pogojev za ribištvo. Ta prispevek bi bilo treba spremljati z uporabo okoljskih označevalcev Unije ter o njem redno poročati v okviru ocenjevanj in v letnih poročilih o rezultatih. [Sprememba 24]

(15)  V skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta („uredba o SRP“)(10) bi moral biti pogoj za finančno pomoč Unije iz ESPR ESPRA popolna skladnost s pravili SRP in ustrezno okoljsko zakonodajo Unije. Finančna pomoč Unije bi se morala dodeliti samo tistim subjektom in državam članicam, ki ravnajo povsem v skladu z ustreznimi pravnimi obveznostmi, ki jih imajo. Vloge upravičencev, ki niso skladne z veljavnimi pravili SRP, ne bi smele biti dopustne. [Sprememba 25]

(16)  Za obravnavanje posebnih pogojev v okviru SRP iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter prispevanje k popolni skladnosti s pravili SRP bi bilo treba pravila o prekinitvi, začasni ustavitvi in finančnih popravkih iz Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] dopolniti z dodatnimi določbami. Kadar država članica ali upravičenec ne izpolnjuje obveznosti v okviru SRP ali če ima Komisija dokaze, na podlagi katerih je verjetno za takšno neizpolnjevanje obveznosti, bi moralo biti Komisiji kot previdnostni ukrep dovoljeno, da začasno prekine roke plačil. Poleg možnosti prekinitve roka plačila in za preprečitev očitnega tveganja izplačila neupravičenih odhodkov bi morala imeti Komisija možnost, da začasno ustavi plačila in v primeru hude kršitve pravil SRP državi članici naloži finančne popravke. [Sprememba 26]

(17)  V zadnjih letih je bil v okviru SRP dosežen velik napredek pri prizadevanjih so bili sprejeti ukrepi, da bi staleži rib ponovno dosegli zdravo raven, da bi se povečala donosnost ribiške panoge Unije in da bi se ohranili morski ekosistemi. Vendar ostaja še veliko izzivov pri doseganju socialno-ekonomskih, da bi v celoti izpolnili socialno-ekonomske in okoljskih ciljev okoljske cilje SRP v celoti, vključno s pravno obveznostjo obnovitve in ohranjanja vseh populacij staležev rib nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos SRP. Za to je potrebna nadaljnja podpora po letu 2020, zlasti za morske bazene, kjer je napredek počasnejši, in še posebej za najbolj izolirane, kot so najbolj oddaljene regije. [Sprememba 27]

(17a)  Člen 13 PDEU določa, da pri oblikovanju in izvajanju med drugim tudi politike Unije na področju ribištva Unija in države članice v celoti upoštevajo zahteve po dobrobiti živali kot čutečih bitij, pri čemer spoštujejo zakonodajne ali upravne določbe in ustaljene običaje držav članic zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine. [Sprememba 2]

(18)  Ribištvo je bistvenega pomena za preživetje in kulturno dediščino številnih obalnih in otoških skupnosti v Uniji, zlasti tistih, v katerih ima pomembno vlogo mali priobalni ribolov, kot so najbolj oddaljene regije. Ker je povprečna starost v številnih ribiških skupnostih več kot 50 let, sta generacijska pomladitev in diverzifikacija dejavnosti v ribiškem sektorju še vedno izziv. Zato je bistveno, da ESPRA podpira privlačnost ribiškega sektorja z zagotavljanjem poklicnega usposabljanja in dostopa mladih do poklicnih poti v ribištvu. [Sprememba 28]

(18a)  Izvajanje mehanizmov za soupravljanje pri poklicni in rekreacijski ribolovni dejavnosti in v ribogojstvu, z neposredno udeležbo vključenih deležnikov, kot so uprava, ribiški sektor in sektor ribogojstva, znanstvena skupnost in civilna družba, ki svojo funkcionalnost utemeljuje na pravični porazdelitvi odgovornosti pri odločanju in na prilagodljivem upravljanju, ki temelji na znanju, informacijah in neposrednosti, podpira doseganje ciljev skupne ribiške politike. ESPRA bi moral podpirati izvajanje teh mehanizmov na lokalni ravni. [Sprememba 29]

(19)  Namen ESPR ESPRA bi moral biti doseganje prispevati k doseganju okoljskih, ekonomskih, socialnih in zaposlitvenih ciljev SRP, opredeljenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Taka podpora bi morala zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti okoljsko dolgoročno trajnostne in da se upravljajo na način, ki je skladen s cilji doseganja, opredeljenimi v členu 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, kar bo prispevalo k doseganju ekonomskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s z zdravo hrano, obenem pa zagotoviti pravične pogoje dela. V zvezi s tem bi bilo treba posebej priznati in podpreti ribolov, ki je odvisen od majhnih priobalnih otokov, da bi lahko preživeli in uspevali. [Sprememba 30]

(20)  Cilja podpore Podpora iz ESPR ESPRA bi morala biti doseganje in ohranjanje trajnostnega ribištva, ki bo temeljil na največjem trajnostnem donosu, in čim večje zmanjšanje prispevati k pravočasni izpolnitvi pravne obveznosti obnovitve in ohranjanja populacije vseh staležev rib nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos, ter k čim večjemu zmanjšanju in, kadar je to mogoče, odpravi negativnih vplivov netrajnostnih in škodljivih ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Navedena podpora bi morala vključevati inovacije in naložbe v nizkoogljične ribolovne prakse in tehnike z majhnim vplivom, ki so odporne proti podnebnim spremembam, ter tehnike, usmerjene k selektivnemu ribolovu. [Sprememba 31]

(21)  Obveznost iztovarjanja je pravna obveznost in eden od glavnih izzivov SRP. Prinesla je bistvene Pomeni konec okoljsko nesprejemljive prakse izpustov ter znatne in pomembne spremembe ribolovnih praks za sektor, včasih s pomembnimi z velikimi finančnimi stroški. Zato bi moralo biti s sredstvi ESPR mogoče podpirati inovacije in naložbe Države članice bi zato morale uporabiti sredstva ESPRA za podpiranje inovacij in naložb, ki prispevajo k pravočasnemu izvajanju obveznosti iztovarjanja v celoti, z višjo stopnjo intenzivnosti pomoči, kot se uporablja za druge operacije, na primer naložbe v selektivno ribolovno orodje ter uporabo ukrepov za časovno in prostorsko selektivnost, izboljšave pristaniške infrastrukture in trženje nenamernega ulova. Prav tako bi moral odobriti najvišjo, 100-odstotno stopnjo intenzivnosti pomoči za načrtovanje, razvoj, spremljanje, ocenjevanje in upravljanje preglednih sistemov za izmenjavo ribolovnih možnosti med državami članicami („menjava kvot“), da bi se zmanjšal pojav zaviralnih vrst, ki je posledica obveznosti iztovarjanja. [Sprememba 279]

(21a)   Obveznost iztovarjanja bi se morala spremljati enako v celotnem spektru, in sicer od plovil za mali ribolov do plovil za industrijski ribolov, v vsaki državi članici. [Sprememba 33]

(22)  S sredstvi ESPR ESPRA bi moralo biti mogoče podpirati inovacije in naložbe v ribiška plovila, da se izboljšajo zdravje, varnost, delovni pogoji, varstvo okolja, energijska učinkovitost, dobrobit živali in kakovost ulova ter podpora posebnim vprašanjem v zvezi z zdravstvenim varstvom. Vendar taka podpora ne bi smela privesti do povečanja tveganja za povečanje ribolovne zmogljivosti ali zmožnosti za iskanje rib in se ne bi smela dodeljevati samo zaradi skladnosti z obveznimi zahtevami zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje. S strukturo brez predpisovalnih ukrepov bi bile za določitev natančnih pravil o upravičenosti za navedene naložbe in podporo odgovorne države članice. Na področju zdravja, varnosti in delovnih pogojev na ribiških plovilih bi bilo treba dovoliti višjo stopnjo intenzivnosti pomoči, kot se uporablja za druge operacije.[Sprememba 34]

(23)  Nadzor ribištva je zelo pomemben za izvajanje SRP. ESPR ESPRA bi moral zato v okviru deljenega upravljanja podpirati razvoj in izvajanje sistema Unije za nadzor ribištva, kot je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 („uredba o nadzoru“)(11). Nekatere obveznosti, ki so predvidene z revizijo uredbe o nadzoru, in sicer obvezni sistemi za sledenje plovilom in elektronski sistemi poročanja v primeru plovil za mali priobalni ribolov, obvezni elektronski sistemi za daljinsko spremljanje ter obvezno neprekinjeno merjenje in beleženje pogonske moči motorja, upravičujejo posebno podporo iz ESPR ESPRA. Poleg tega bi bilo mogoče naložbe držav članic v nadzorna sredstva uporabiti tudi za pomorski nadzor in sodelovanje na področju nalog obalne straže.

(24)  Uspešnost SRP je odvisna od razpoložljivosti znanstvenega svetovanja za upravljanje ribištva in s tem od razpoložljivosti podatkov o ribištvu. Glede na izzive in stroške pridobivanja zanesljivih in popolnih podatkov je treba podpreti ukrepe držav članic za zbiranje, in obdelavo in izmenjavo podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta („uredba o okviru za zbiranje podatkov“)(12) ter prispevati k najboljšemu razpoložljivemu znanstvenemu svetovanju. Ta podpora bi morala omogočiti sinergije z zbiranjem, in obdelavo in izmenjavo drugih vrst podatkov o morju, tudi tistih o rekreacijskem ribolovu. [Sprememba 35]

(25)  ESPR ESPRA bi moral podpirati učinkovito izvajanje in upravljanje SRP, ki temelji na znanju, v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, in sicer z zagotavljanjem znanstvenega svetovanja, razvojem in izvajanjem sistema Unije za nadzor ribištva, delovanjem svetovalnih svetov in prostovoljnimi prispevki mednarodnim organizacijam ter večjo zavzetostjo Unije v mednarodni pomorski politiki. [Sprememba 36]

(26)  Glede na izzive pri doseganju ohranitvenih ciljev SRP bi moralo biti s sredstvi ESPR ESPRA mogoče podpirati ukrepe za upravljanje ribištva in ribiških flot. V zvezi s tem je podpora za prilagoditve flot včasih še vedno potrebna za nekatere segmente flot in morske bazene. Taka podpora bi morala biti močno usmerjena v ohranjanje in trajnostno izkoriščanje morskih bioloških virov ter namenjena doseganju ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi. Zato bi moralo biti s sredstvi ESPR ESPRA mogoče podpirati trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti v segmentih flot, v katerih ribolovna zmogljivost ni v ravnovesju z razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi. Taka podpora bi morala biti instrument akcijskih načrtov za prilagoditve segmentov flot, pri katerih je bila ugotovljena strukturna presežna zmogljivost, kot je določeno v členu 22(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013, izvajati pa bi se morala v okviru razreza ribiških plovil ali njihovega umika iz obratovanja in naknadnega opremljanja za druge dejavnosti. Kadar bi naknadno opremljanje privedlo do povečanega pritiska rekreacijskega ribolova na morski ekosistem, bi se podpora morala dodeliti le, če bo v skladu s SRP in cilji ustreznih večletnih načrtov. Za zagotavljanje skladnosti strukturne prilagoditve flot z ohranitvenimi cilji bi morala biti podpora za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti strogo pogojena in povezana z doseganjem rezultatov. Zato bi se morala izvajati samo kot financiranje, ki ni povezano s stroški, kot ga določa Uredba (EU) št. [uredba o skupnih določbah]. Komisija v okviru navedenega mehanizma državam članicam ne bi smela izplačati nadomestila za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti na podlagi dejanskih nastalih stroškov, temveč bi to morala storiti na podlagi izpolnjevanja pogojev in doseganja rezultatov. Komisija bi morala v ta namen v delegiranem aktu določiti take pogoje, ki bi bili povezani z doseganjem ohranitvenih ciljev SRP. [Sprememba 37]

(26a)   Za vzpostavitev trajnostnega in okolju prijaznega ribištva, ki bo zmanjšalo pritisk na ribolovne vire, bi moral ESPRA s finančno podporo ali finančnimi instrumenti podpirati posodobitev plovil, da bi razvili modele, ki bi porabili manj energije, tudi za neuravnotežene segmente. ESPRA bi moral pomagati tudi mladim ribičem, da pridobijo svoje delovno orodje, tudi plovila, daljša od 12 m, razen v neuravnoteženih segmentih. [Sprememba 38]

(26b)   Ker imajo ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, zavetja in prodajne dvorane pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovosti iztovorjenih proizvodov ter varnosti in delovnih pogojev, bi moral ESPRA prednostno podpirati posodobitev pristaniških infrastruktur, zlasti pri trženju ribiških proizvodov, da bi se povečala dodana vrednost iztovorjenih proizvodov. [Sprememba 39]

(27)  Izredne okoliščine Začasno prenehanje dejavnosti lahko zaradi velike nepredvidljivosti ribolovnih dejavnosti povzročijo povzroči velike gospodarske izgube za ribiče. Za omilitev navedenih posledic bi moralo biti s sredstvi ESPR ESPRA mogoče podpirati nadomestila za izredno začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, ki je posledica izvajanja nekaterih ohranitvenih ukrepov, in sicer večletnih načrtov, ciljnih vrednosti za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje staležev, ukrepov za prilagoditev ribolovne zmogljivosti ribiških plovil razpoložljivim ribolovnim možnostim in tehničnih ukrepov, izvajanja nujnih ukrepov, prekinitve izvajanja ali nepodaljšanja sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu zaradi višje sile, naravne ali okoljske nesreče, vključno s prekinitvijo ribolovne dejavnosti iz zdravstvenih razlogov ali nenavadno visoke umrljivosti ribolovnih virov, nezgod na morju med opravljanjem ribolovne dejavnosti in slabih vremenskih pogojev. Podpora bi se morala dodeliti samo, če je vpliv takih okoliščin na ribiče velik, tj. če se gospodarske dejavnosti zadevnega plovila prekinejo vsaj za 90 120 zaporednih dni in če gospodarske izgube, ki so posledica prenehanja, znašajo več kot 30 % povprečnega letnega prometa zadevnega podjetja v določenem obdobju v zadnjih dveh letih. Pri pogojih za dodelitev take podpore bi se morale upoštevati posebnosti ribolova jegulje. [Sprememba 40]

(27a)  V primeru krize na trgih za ribištvo in akvakulturo, naravne nesreče ali okoljske nesreče bi moralo biti mogoče, da ribiči in proizvajalci vodnih organizmov v sladkovodnih vodah in sladkovodni nosilci prejemajo podporo ESPRA. [Sprememba 41]

(27b)  Da bi prispevali k ugodnemu razvoju vodnih virov in vzdrževanju ribolova v zaprti sezoni, bi moral ESPRA zagotoviti dovolj sredstev za podporo obdobju biološkega razvoja, kadar so ta obdobja, zaradi kritičnih faz življenjskega cikla določene vrste, potrebna za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov. [Sprememba 306]

(27c)  Evropski parlament poudarja, da je nujno treba podpreti ustanovitev kompenzacijskega sklada za kritje plač zunaj ribolovne sezone in da je treba ta obdobja obravnavati kot dejanski delovni čas z vidika starostnih pokojnin in drugih pravic iz socialne varnosti. Poleg tega Evropski parlament zagovarja določitev minimalne plače, ki naj bo skladna z lokalnimi praksami ter določena s pogajanji in kolektivnimi pogodbami. [Sprememba 307]

(28)  Mali priobalni ribolov izvajajo ribiška plovila, krajša od 12 metrov, ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja. Navedeni sektor zajema skoraj 75 % vseh ribiških plovil, registriranih v Uniji, in skoraj polovico vseh delovnih mest v ribiškem sektorju. Izvajalci dejavnosti v sektorju malega priobalnega ribištva so zlasti odvisni od zdravih staležev rib, ki so njihov glavni vir dohodka. ESPR ESPRA bi jih zato moral prednostno obravnavati s 100-odstotno stopnjo intenzivnosti pomoči, vključno z operacijami, povezanimi z nadzorom in izvrševanjem, z namenom spodbujanja trajnostnih ribolovnih praks v skladu s cilji SRP. Poleg tega bi morala biti nekatera področja podpore rezervirana za mali ribolov v segmentu flote, v katerem , da se zagotovi, da je ribolovna zmogljivost v ravnovesju z razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi, na primer podpora za pridobitev rabljenega, prenovo in prerazvrstitev plovila in ter nadomestitev ali posodobitev motorja plovila ter za mlade ribiče. Države članice bi morale v svoj program vključiti tudi akcijski načrt za mali priobalni ribolov, ki bi ga bilo treba spremljati na podlagi kazalnikov, za katere bi bilo treba določiti mejnike in ciljne vrednosti. [Spremembi 42 in 308]

(29)  Kot je opisano v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“(13), se Najbolj oddaljene regije se spoprijemajo s specifičnimi izzivi, povezanimi z njihovo oddaljenostjo, topografijo in podnebjem, ki jih omenja člen 349 Pogodbe, imajo pa tudi posebne vire, na katerih lahko razvijajo trajnostno modro gospodarstvo. Zato bi se moral za vsako od najbolj oddaljenih regij programu zadevne države članice priložiti akcijski načrt za razvoj sektorjev trajnostnega modrega gospodarstva, vključno s trajnostnim izkoriščanjem ribištva in akvakulture, za podporo izvajanju navedenih akcijskih načrtov pa bi bilo treba rezervirati finančna sredstva. S sredstvi ESPR bi moralo biti mogoče podpirati tudi nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo najbolj oddaljene regije zaradi svoje lokacije in otoške lege. Navedena podpora bi morala biti omejena kot odstotek celotnih dodeljenih finančnih sredstev. Da bi se ohranila konkurenčnost nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij glede na konkurenčnost podobnih proizvodov iz drugih regij Unije, je Unija leta 1992 sprejela ukrepe za uvedbo sistema nadomestil za povezane dodatne stroške v ribiškem sektorju. Ukrepi, ki se uporabljajo za obdobje 2014–2020, so določeni v Uredbi (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(14). Treba je zagotavljati nadaljnjo podporo za nadomestitev dodatnih stroškov ribolova, gojenja, predelave in trženja nekaterih ribiških proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij, tako da nadomestilo prispeva k ohranitvi gospodarske sposobnosti preživetja gospodarskih subjektov iz teh regij. Zaradi drugačnih pogojev trženja v najbolj oddaljenih regijah, nihanj v ulovu in staležih ter povpraševanja na trgu bi morale biti zadevne države članice tiste, ki določajo, kateri ribiški proizvodi so upravičeni do nadomestila, njihovo največjo količino in višino nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico. Države članice bi bilo treba pooblastiti za pripravo seznama in določitev količin zadevnih ribiških proizvodov ter višine nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico. Prav tako bi morale imeti pravico do prilagajanja svojih sistemov nadomestil, če je to upravičeno zaradi spremenjenih razmer. Države članice bi morale določiti višino nadomestila na ravni, ki omogoča ustrezno nadomestilo za dodatne stroške, ki so posledica posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij. Da bi se izognili čezmernim nadomestilom, bi morala biti višina zneska sorazmerna z dodatnimi stroški, kritimi iz pomoči. Zato bi bilo treba upoštevati tudi druge vrste javnih intervencij, ki vplivajo na višino dodatnih stroškov. Poleg tega bi se morala za najbolj oddaljene regije uporabiti višja stopnja intenzivnosti pomoči, kot se uporablja za druge operacije. [Sprememba 43]

(29a)  V zvezi z malim priobalnim ribištvom v najbolj oddaljenih regijah in v skladu z načeli glede različnega obravnavanja majhnih otokov in ozemelj v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 14 bi morala biti na podlagi člena 349 PDEU omogočena uporaba ESPRA za podporo nakupu in prenovitvi plovil v najbolj oddaljenih regijah za mali priobalni ribolov, ki celoten ulov iztovarjajo v pristaniščih najbolj oddaljenih regij ter prispevajo k lokalnemu trajnostnemu razvoju, da bi izboljšali varnost ljudi, upoštevali evropske higienske standarde, preprečevali nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov ter dosegli večjo okoljsko učinkovitost. Prenovitev ribiškega ladjevja bi morala ostati znotraj odobrenih zgornjih omejitev zmogljivosti in bi morala biti v skladu s cilji SRP. S sredstvi ESPRA bi moralo biti mogoče podpirati ukrepe, povezane z ESPRA, kot so gradnja ali posodobitev ladjedelnic za plovila za mali priobalni ribolov v najbolj oddaljenih regijah, nakup ali prenovitev infrastrukture in opreme ali raziskave. [Sprememba 44]

(29b)   Ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta o posebnem položaju otokov (2015/3014(RSP)) in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o posebnih težavah, s katerimi se soočajo otoki (1229/2011), so kmetijstvo, gojenje in ribištvo pomemben element lokalnega otoškega gospodarstva. Evropska otoška območja trpijo zaradi slabe dostopnosti, zlasti za mala in srednja podjetja, nizke stopnje diferenciacije proizvodov in potrebujejo strategijo, da bi izkoristile vse možne sinergije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi instrumenti Unije, da bi uravnovesile ovire otokov in povečale njihovo gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in trajnostni razvoj. Čeprav so v členu 174 PDEU priznane stalne naravne in geografske ovire, značilne za razmere na otokih, mora Komisija vzpostaviti „Strateški okvir Unije za otoke“, da bi povezala instrumente, ki imajo lahko velik teritorialni učinek. [Sprememba 45]

(30)  V okviru deljenega upravljanja bi moralo biti s sredstvi ESPR ESPRA mogoče podpirati varstvo in obnovo morske in obalne biotske raznovrstnosti in ekosistemov. V ta namen bi morala biti na voljo podpora za nadomestilo ribičem, ki iz morja pobirajo izgubljeno ribolovno orodje in morske odpadke, zlasti plastične, in za naložbe v pristanišča, da se zagotovi primerna infrastruktura za sprejemanje in hrambo tega izgubljenega ribolovnega orodja in zbranih morskih odpadkov. Podpora bi morala biti na voljo tudi za ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta („okvirna direktiva o morski strategiji“)(15), za izvajanje prostorskih varovalnih ukrepov, vzpostavljenih v skladu z navedeno direktivo, ter v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja iz Direktive Sveta 92/43/EGS („direktiva o habitatih“)(16) za upravljanje, obnavljanje in spremljanje območij Natura 2000 ter za varstvo vrst v skladu z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta („direktiva o pticah“)(17) in Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(18) ter standarde Unije za komunalno odpadno vodo, pa tudi za izgradnjo, namestitev, posodobitev in znanstveno pripravo ter oceno mirujočih ali premičnih naprav, namenjenih zaščiti in izboljšanju morskih živalskih in rastlinskih vrst v najbolj oddaljenih regijah. V okviru neposrednega upravljanja bi moral ESPR ESPRA podpirati prizadevanja za čista in zdrava morja ter izvajanje evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu, oblikovane v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 16. januarja 2016(19), in sicer v skladu s ciljem doseganja ali ohranjanja dobrega okoljskega stanja v morskem okolju. [Sprememba 46]

(31)  Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 je odpravo lakote, zagotovitev zanesljive oskrbe s hrano in boljše prehrane opredelila kot enega od 17 ciljev trajnostnega razvoja (SDG 2). Unija je popolnoma zavezana navedenemu cilju in njegovemu izvajanju. V tem okviru ribištvo in trajnostna akvakultura prispevata k prehranski varnosti in prehrani. Vendar Unija trenutno uvozi več kot 60 % ribiških proizvodov in je tako močno odvisna od tretjih držav. Pomemben izziv je spodbujanje uživanja ribjih beljakovin ribiških proizvodov, proizvedenih v Uniji pri visokih standardih kakovosti, ki so potrošnikom na voljo po sprejemljivih cenah, z dobavljanjem proizvodov lokalnega malega ribištva javnim ustanovam, kot so bolnišnice ali šole, in s programi usposabljanja in ozaveščanja v izobraževalnih ustanovah o pomenu uživanja lokalnih rib. [Sprememba 47]

(32)  S sredstvi ESPR ESPRA bi moralo biti mogoče podpirati spodbujanje in trajnostni razvoj akvakulture, vključno s sladkovodno akvakulturo, za gojenje vodnih živali in rastlin za proizvodnjo hrane in drugih surovin. V nekaterih državah članicah še vedno obstajajo zapleteni upravni postopki, kot so težave pri dostopu do prostora in zapleteni postopki za izdajo dovoljenj, kar sektorju otežuje izboljšanje ugleda in konkurenčnosti gojenih proizvodov. Podpora bi morala biti skladna z večletnimi nacionalnimi strateškimi načrti za akvakulturo, pripravljenimi na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013. Upravičena bi morala biti zlasti podpora za okoljsko trajnostnost, produktivne naložbe, inovacije, pridobivanje strokovnih znanj in spretnosti, izboljšanje delovnih pogojev ter izravnalne ukrepe, ki zagotavljajo ključne storitve upravljanja zemljišč in narave. Upravičeni bi morali biti tudi ukrepi na področju javnega zdravja, sheme za zavarovanje staležev v akvakulturi ter ukrepi za zdravje in dobrobit živali. Vendar bi se Taka podpora v primeru produktivnih naložb bi se morala po možnosti zagotavljati samo s finančnimi instrumenti in, iz sklada InvestEU, ki omogočajo večji učinek finančnega vzvoda na trge in so zato primernejši za obravnavanje finančnih izzivov v tem sektorju kot nepovratna sredstva in z nepovratnimi sredstvi. [Sprememba 48]

(33)  Prehranska varnost je odvisna od varstva morskega okolja, trajnostnega upravljanja staležev rib ter učinkovitih in dobro organiziranih trgov, ki izboljšujejo preglednost, stabilnost, kakovost in raznolikost dobavne verige ter obveščenost potrošnikov. Zato bi moralo biti s sredstvi ESPR ESPRA mogoče podpirati trženje ribiških in akvakulturnih proizvodov v skladu s cilji Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta („uredba o SUT“)(20). Podpora bi morala biti med drugim na voljo zlasti za ustanavljanje organizacij proizvajalcev, vključno z ribiškimi zadrugami in malimi proizvajalci, izvajanje načrtov proizvodnje in trženja, kampanje za promocijo in obveščanje, spodbujanje novih prodajnih možnosti, izvajanje tržnih raziskav, ohranitev in okrepitev Evropske opazovalnice trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA) ter razvoj in razširjanje informacij o trgu. [Spremembi 49 in 280]

(33a)   Kakovost in raznolikost morskih proizvodov v Uniji zagotavljata konkurenčno prednost za proizvajalce, kar pomembno prispeva k kulturni in gastronomski dediščini, pri čemer združuje ohranjanje kulturne tradicije z razvojem in uporabo novega znanstvenega znanja. Državljani in potrošniki vse bolj povprašujejo po kakovostnih proizvodih z različnimi posebnimi značilnostmi, povezanimi z njihovim geografskim poreklom. Zato bo s sredstvi ESPRA mogoče podpirati ribiške proizvode, navedene v Uredbi 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(21). Zlasti bo mogoče podpreti priznavanje in registracijo kakovostnih geografskih označb v skladu s to uredbo. Prav tako bo mogoče podpirati upravljavske subjekte za zaščitene označbe porekla (ZOP) in zaščitene geografske označbe (ZGO) ter programe, ki jih razvijajo za izboljšanje kakovosti. Poleg tega bo mogoče podpirati tudi raziskave, ki jih izvajajo ti upravljavski subjekti, za boljše poznavanje posameznih proizvodnih obratov, postopkov in proizvodov. [Sprememba 50]

(33b)  Ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 4. decembra 2008 o evropskem načrtu za upravljanje populacije kormoranov in resolucije z dne 17. junija 2010 o novi spodbudi za strategijo za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva bi s sredstvi ESPRA morali podpreti znanstvene raziskave in zbiranje podatkov o vplivu ptic selivk na sektor akvakulture in zadevne staleže rib v Uniji. [Sprememba 51]

(33c)  Glede na potrebo po naraščajočem sektorju akvakulture in znatne izgube staležev rib zaradi ptic selivk bi moral ESPRA zajemati določena nadomestila za te izgube, dokler se ne začne izvajati evropski načrt za upravljanje. [Sprememba 52]

(34)  Za razpoložljivost in kakovost ribiških in akvakulturnih proizvodov je pomembna predelovalna industrija. S sredstvi ESPR ESPRA bi moralo biti mogoče podpirati ciljno usmerjene naložbe v navedeno industrijo, če prispevajo k doseganju ciljev SUT. Taka podpora bi se morala zagotavljati samo s lahko zagotavlja z nepovratnimi sredstvi, finančnimi instrumenti in iz sklada InvestEU, ne pa z nepovratnimi sredstvi. [Sprememba 53]

(34a)  Poleg že navedenih upravičenih ukrepov bi moralo biti mogoče, da se s sredstvi ESPR podpre druga področja, povezana z ribištvom in ribogojstvom, vključno s podporo za zaščitni lov ali upravljanje motečih prostoživečih vrst, ki ogrožajo trajnostne ravni ribjih staležev, zlasti tjulnjev in kormoranov. [Sprememba 54]

(34b)  Poleg že navedenih upravičenih ukrepov bi moralo biti mogoče, da se s sredstvi ESPR podpre druga področja, povezana z ribištvom in ribogojstvom, vključno z nadomestilom za škodo pri ulovu zaradi sesalcev in ptic, zaščitenih z zakonodajo EU, zlasti tjulnjev in kormoranov. [Sprememba 55]

(35)  Ustvarjanje delovnih mest v obalnih regijah je odvisno od lokalnega razvoja trajnostnega modrega gospodarstva, ki se razvija znotraj okoljevarstvenih okvirov in poživlja družbeno tkivo v navedenih regijah, vključno z otoki in najbolj oddaljenimi regijami. Pomorska industrija in storitve bodo do leta 2030 verjetno presegle rast svetovnega gospodarstva ter pomembno prispevale k zaposlovanju in rasti. Trajnostnost modre rasti je odvisna od inovacij in naložb v nova pomorska podjetja in, v biogospodarstvo in v biotehnologijo, vključno z modeli trajnostnega turizma, oceansko energijo iz obnovljivih virov, inovativnim vrhunskim ladjedelništvom in, novimi pristaniškimi storitvami in trajnostnim razvojem sektorja ribištva in akvakulture, ki lahko ustvarjajo delovna mesta in hkrati krepijo lokalni razvoj, ter z razvojem novih bioloških morskih proizvodov. Medtem ko bi bilo treba javne naložbe v trajnostno modro gospodarstvo vključiti v celoten proračun Unije, bi se moral ESPR ESPRA osredotočiti predvsem na pogoje omogočanja za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva znotraj okoljevarstvenih okvirov in odpravljanje ozkih grl, da se spodbudijo naložbe ter razvoj novih trgov in tehnologij ali storitev. Podporo za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva bi bilo treba zagotavljati v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja. [Sprememba 56]

(35a)  V skladu z uvodno izjavo 3 uredbe o skupni ribiški politiki ima lahko rekreacijski ribolov znaten vpliv na ribolovne vire, zato bi morale države članice zagotoviti, da se izvaja na način, ki je skladen s cilji SRP. Vendar rekreacijskega ribolova ni mogoče ustrezno upravljati brez zanesljivega in ponavljajočega se zbiranja podatkov o rekreacijskem ribolovu, kot je poudarjeno v resoluciji Evropskega parlamenta o stanju na področju rekreacijskega ribolova v Evropski uniji (2017/2120(INI)). [Sprememba 57]

(35b)   Cilj trajnostnega modrega gospodarstva je zagotoviti trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter učinkovito rabo virov, skupaj z zaščito in ohranjanjem raznolikosti, produktivnosti, odpornosti, glavnih funkcij in dejanske vrednosti morskih ekosistemov. Temelji na oceni dolgoročnih potreb sedanjih in prihodnjih generacij. To pomeni tudi določanje pravih cen blaga in storitev. [Sprememba 58]

(35c)  Potrebni so podporni ukrepi, ki bodo olajšali socialni dialog, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo pa je treba uporabiti za pomoč pri usposabljanju strokovnjakov za pomorski in ribiški sektor. Zaradi pomembnosti posodobitve pomorskega in ribiškega sektorja ter vloge inovacij pri tem je treba ponovno oceniti finančna sredstva, dodeljena za strokovno in poklicno usposabljanje v okviru ESPR. [Sprememba 59]

(35d)   Da bi bile ribolovne in pomorske dejavnosti konkurenčnejše in gospodarsko uspešnejše, so bistvene tudi naložbe v človeški kapital. Zato bi bilo treba s sredstvi ESPR podpirati storitve svetovanja, sodelovanje med znanstveniki in ribiči, strokovno usposabljanje, vseživljenjsko učenje in spodbujati razširjanje znanja, prispevati k boljši splošni učinkovitosti in večji konkurenčnosti gospodarskih subjektov in spodbujati socialni dialog. Kot priznanje njihove vloge v ribiških skupnostih bi bilo treba tudi zakoncem in življenjskim partnerjem samozaposlenih ribičev pod določenimi pogoji odobriti podporo za strokovno usposabljanje, vseživljenjsko učenje in razširjanje znanja ter povezovanje v mreže, kar prispeva k njihovemu poklicnemu razvoju. [Sprememba 60]

(36)  Razvoj trajnostnega modrega gospodarstva je močno odvisen od partnerstev med lokalnimi zainteresiranimi stranmi, ki prispevajo k dinamičnosti ter trajnosti prebivalstva obalnih, otoških in celinskih skupnosti in gospodarstev. ESPR ESPRA bi moral zagotoviti instrumente za spodbujanje takih partnerstev. V ta namen bi morala biti na voljo podpora za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, v okviru deljenega upravljanja. Navedeni pristop bi moral z razvojem priobalnega ribištva in ribištva v celinskih vodah, akvakulture in trajnostnega modrega gospodarstva spodbujati gospodarsko diverzifikacijo na lokalni ravni. Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi morale zagotoviti, da bi lokalne skupnosti bolje izkoriščale možnosti in prednosti, ki jih ponuja trajnostno modro gospodarstvo, ter tako izkoristile in okrepile okoljske, kulturne, socialne in človeške vire. Vsako lokalno partnerstvo bi zato moralo odražati glavni poudarek svoje strategije z zagotavljanjem uravnoteženega vključevanja in zastopanosti vseh pomembnih zainteresiranih strani iz lokalnega trajnostnega modrega gospodarstva. [Sprememba 61]

(37)  V okviru deljenega upravljanja bi moralo biti s sredstvi ESPR ESPRA mogoče podpirati trajnostno modro gospodarstvo, ki se razvija znotraj okoljevarstvenih okvirov, z zbiranjem, upravljanjem in uporabo podatkov za boljše poznavanje stanja morskega in sladkovodnega okolja in virov. Namen navedene podpore bi moral biti izpolnjevanje zahtev iz Direktive 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES, podpiranje pomorskega prostorskega načrtovanja, trajnost sektorja ribištva in akvakulture ter povečevanje kakovosti in izmenjave podatkov prek evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke. [Sprememba 62]

(38)  V okviru neposrednega in posrednega upravljanja bi se ESPR ESPRA moral osredotočiti na pogoje omogočanja za trajnostno modro gospodarstvo ustvarjanje pogojev za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva znotraj okoljevarstvenih okvirov, ki spodbuja zdravo morsko okolje s spodbujanjem celostnega upravljanja pomorske politike, spodbujanjem prenosa raziskav, inovacij in tehnologije v trajnostno modro gospodarstvo in njihove uporabe, izboljšanjem pomorskih spretnosti, morske in oceanske pismenosti in izmenjave okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov o trajnostnem modrem gospodarstvu, spodbujanjem nizkoogljičnega in proti podnebnim spremembam odpornega trajnostnega modrega gospodarstva ter razvojem portfelja projektov in inovativnih instrumentov financiranja. V zvezi z navedenimi področji bi bilo treba ustrezno upoštevati poseben položaj najbolj oddaljenih regij in otokov iz člena 174 PDEU. [Sprememba 63]

(39)  60 % oceanov je zunaj meja nacionalne jurisdikcije. To pomeni deljeno odgovornost na mednarodni ravni. Večina težav, povezanih z oceani, kot so prekomerno izkoriščanje, podnebne spremembe, zakisljevanje, onesnaženost in, iskanje nafte ali podvodno rudarjenje, ki vodi v zmanjševanje biotske raznovrstnosti, je po svoji naravi čezmejnih, zato zahtevajo skupen odziv. V skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, katere pogodbenica je Unija na podlagi Sklepa Sveta 98/392/ES(22), so bile vzpostavljene številne sodne pristojnosti, ustanove in posebni okviri za zakonsko urejanje in upravljanje človekovega delovanja, povezanega z oceani. V zadnjih letih je prišlo na svetovni ravni do soglasja o tem, da bi bilo treba morsko okolje in človekove pomorske dejavnosti upravljati učinkoviteje, tako se bo mogoče spopadati z vse večjimi pritiski na oceane in morja. [Sprememba 64]

(40)  Unija si kot globalna akterka močno prizadeva za spodbujanje mednarodnega upravljanja oceanov v skladu s skupnim sporočilom Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. novembra 2016 z naslovom „Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov“(23). Politika upravljanja oceanov Unije je nova politika, ki na celosten način obravnava oceane. Mednarodno upravljanje oceanov ni samo bistveno za uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in zlasti cilj trajnostnega razvoja št. 14 („ohranjati in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj“), temveč tudi za zagotavljanje varnosti, zaščite, čistosti in trajnostnega upravljanja morij in oceanov za prihodnje generacije. Unija mora izpolnjevati navedene mednarodne obveznosti in biti gonilna in vodilna sila za boljše mednarodno upravljanje oceanov na dvostranski, regionalni in večstranski ravni, kar vključuje preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, odvračanje od njega in njegovo odpravljanje ter zmanjšanje vpliva na morsko okolje, izpopolnjevanje okvira za mednarodno upravljanje oceanov, zmanjševanje pritiskov na oceane in morja, ustvarjanje pogojev za trajnostno modro gospodarstvo, ki se razvija znotraj okoljevarstvenih okvirov, in krepitev mednarodnih raziskav in podatkov o oceanih. [Sprememba 65]

(41)  Namen ukrepov ESPR ESPRA za spodbujanje mednarodnega upravljanja oceanov je izpopolnitev splošnega okvira mednarodnih in regionalnih postopkov, sporazumov, pravil in ustanov za zakonsko urejanje in upravljanje človekovega delovanja, povezanega z oceani. ESPR ESPRA bi moral financirati mednarodne dogovore, ki jih je Unija sklenila na področjih, ki niso zajeta v sporazumih o partnerstvu o trajnostnem ribištvu z različnimi tretjimi državami, in tudi prispevek za pravno članstvo Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva. Sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in članstvo v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva se bodo še naprej financirali iz drugih sklopov proračuna Unije.

(42)  Kar zadeva varnost in obrambo, sta bistvenega pomena izboljšanje mejne zaščite in pomorske varnosti. V skladu s strategijo Unije za pomorsko varnost, ki jo je sprejel Svet Evropske unije 24. junija 2014, in njenim akcijskim načrtom, sprejetim 16. decembra 2014, sta izmenjava informacij in sodelovanje v zvezi z evropsko mejno in obalno stražo med Evropsko agencijo za nadzor ribištva, Evropsko agencijo za pomorsko varnost ter Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ključna za doseganje navedenih ciljev. ESPR ESPRA bi zato moral podpreti pomorski nadzor in sodelovanje na področju obalne straže v okviru deljenega in neposrednega upravljanja, vključno z nakupom sredstev za večnamenske pomorske operacije. Ustreznim agencijam bi moral prav tako omogočiti izvajanje podpore na področju pomorskega nadzora in varnosti v okviru posrednega upravljanja.

(43)  V okviru deljenega upravljanja bi morala vsaka država članica v sodelovanju z vsemi regijami pripraviti en sam program, ki bi ga morala odobriti Komisija. Komisija bi morala v okviru regionalizacije in z namenom spodbujanja držav članic k bolj strateškemu pristopu pri pripravi programov pripraviti analizo za vsak morski bazen, v kateri bi morale biti navedene skupne prednosti in slabosti glede na doseganje ciljev SRP. Ta analiza bi države članice in Komisijo usmerjala pri pogajanjih o posameznem programu ob upoštevanju regionalnih izzivov in potreb. Pri ocenjevanju programov bi morala Komisija upoštevati okoljske in socialno-ekonomske izzive SRP, socialno-ekonomsko uspešnost trajnostnega modrega gospodarstva, ki se razvija znotraj okoljevarstvenih okvirov, zlasti glede malega priobalnega ribištva, izzive na ravni morskih bazenov, ohranjanje in obnavljanje morskih ekosistemov, zmanjševanje količine in zbiranje morskih odpadkov ter boj proti podnebnim spremembam, njihovo blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. [Sprememba 66]

(43a)   Da bi države članice zagotovile učinkovito izvajanje ukrepov upravljanja na regionalni ravni, bi morale vzpostaviti sistem soupravljanja, ki bi vključeval svetovalne svete, organizacije ribičev in pristojne institucije/organe, da bi se okrepil dialog in sodelovanje strank. [Sprememba 67]

(44)  Učinkovitost podpore ESPR ESPRA v državah članicah bi se morala ocenjevati na podlagi kazalnikov. Države članice bi morale poročati o napredku pri doseganju zastavljenih mejnikov in ciljnih vrednosti, Komisija pa bi morala izvajati preglede rezultatov na podlagi na letnih poročil o rezultatih, ki bi jih pripravile države članice, kar bi omogočalo zgodnje odkrivanje morebitnih težav pri izvajanju in uvedbo popravljalnih ukrepov. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti okvir spremljanja in ocenjevanja.

(44a)  Plačilni postopek v okviru trenutnega ESPR je glede na podatke slab, po štirih letih izvajanja je bilo namreč porabljenih le 11 %. Ta postopek bi bilo treba izboljšati, da bi pospešili izplačila upravičencem, zlasti v primeru posameznikov ali družin. [Sprememba 68]

(45)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(24) je treba izvesti ocenjevanje ESPR ESPRA na podlagi informacij, zbranih na podlagi posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov ESPR ESPRA na terenu.

(46)  Komisija bi morala izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z ESPR ESPRA ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena ESPR ESPRA, bi morala prispevati tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s prednostnimi nalogami ESPR ESPRA.

(46a)   Komisija bi morala zagotoviti tudi ustrezna orodja za obveščanje družbe o ribolovnih dejavnostih in dejavnostih akvakulture ter koristih uživanja različnih rib in morskih sadežev. [Sprememba 69]

(47)  V skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije], Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(25), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(26), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(27) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(28) je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko bi moral Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja izvajati preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) bi moralo v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja preiskovati in preganjati goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(29). V skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije] mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale zagotoviti, da so pri upravljanju in izvajanju ESPR ESPRA zaščiteni finančni interesi Unije v skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije] in Uredbo (EU) št. [uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 70]

(48)  Za povečanje preglednosti v zvezi s porabo finančnih sredstev Unije in njihovim dobrim finančnim poslovodenjem, zlasti z okrepitvijo javnega nadzora nad porabljenim denarjem, bi bilo treba nekatere informacije o operacijah, financiranih iz ESPR ESPRA, objaviti na spletišču držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o skupnih določbah]. Kadar država članica objavi informacije o operacijah, financiranih iz ESPR ESPRA, je treba upoštevati pravila o varstvu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(30). [Sprememba 71]

(49)  Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme delegirane akte v zvezi z opredelitvijo praga nedopustnosti in dolžine obdobja nedopustnosti glede na merila dopustnosti vlog, opredelitvijo pogojev glede izvajanja ohranitvenih ukrepov za financiranje, ki ni povezano s stroški, v zvezi s trajnim prenehanjem ribolovnih dejavnosti, določitvijo meril za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij, določitvijo primerov neizpolnjevanja obveznosti s strani držav članic, ki lahko povzročijo prekinitev roka plačila, določitvijo primerov resnega neizpolnjevanja obveznosti s strani držav članic, ki lahko povzročijo začasno ustavitev plačil, določitvijo meril za opredelitev ravni finančnih popravkov, ki se uporabi, in meril za uporabo pavšalnih ali ekstrapoliranih finančnih popravkov, spremembo Priloge I ter vzpostavitvijo okvira spremljanja in ocenjevanja. Da bi omogočili nemoten prehod s sheme, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 508/2014, na shemo, vzpostavljeno s to uredbo, bi bilo treba na Komisijo prenesti tudi pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme delegirane akte v zvezi z določitvijo prehodnih pogojev.

(50)  Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z odobritvijo in spremembo operativnih programov, odobritvijo in spremembo nacionalnih načrtov dela za zbiranje podatkov, začasno ustavitvijo plačil in finančnimi popravki.

(51)  Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s postopki, obliko in časovnimi razporedi za predložitev nacionalnih načrtov dela za zbiranje podatkov ter strukturo letnih poročil o rezultatih –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I:

SPLOŠNI OKVIR

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR ESPRA). Določa prednostne naloge ESPR ESPRA, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in posebna pravila za zagotavljanje takega financiranja, ki dopolnjujejo splošna pravila iz Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], ki veljajo za ESPR ESPRA.

Člen 2

Območje uporabe

Ta uredba se uporablja za operacije, ki se izvajajo na ozemlju Unije, razen če ni v njej določeno drugače.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi se brez poseganja v odstavek 2 uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 5 Uredbe (EU) št. 1379/2013, člena 4 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in člena 2 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah].

2.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije], ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(2)  „skupno okolje za izmenjavo informacij“ pomeni okolje sistemov, razvitih za podporo medsektorski in čezmejni izmenjavi informacij med organi, vključenimi v pomorski nadzor, da se izboljša njihova ozaveščenost o dejavnostih, ki se izvajajo na morju; [Sprememba 72]

(3)  „obalna straža“ pomeni nacionalne organe, ki opravljajo funkcije obalne straže, kar vključuje pomorsko varnost, pomorsko zaščito, pomorsko carino, preprečevanje in onemogočanje trgovine z ljudmi in tihotapljenja, s tem povezano izvrševanje pomorskega prava, nadzor morskih meja, pomorski nadzor, varstvo morskega okolja, iskanje in reševanje, odzivanje na nesreče, nadzor ribištva, inšpekcije in druge dejavnosti, povezane z navedenimi funkcijami; [Sprememba 73]

(4)  „evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke“ (EMODnet) pomeni partnerstvo za zbiranje podatkov in metapodatkov o morju, da bodo ti razdrobljeni viri s ponujanjem interoperabilnih in usklajenih morskih podatkov zagotovljene kakovosti bolje dostopni in uporabni za javne in zasebne uporabnike;

(5)  „raziskovalni ribolov“ pomeni ribolov staležev, za katere v zadnjih desetih letih ribolov ni potekal ali ni potekal s posamezno vrsto orodja ali tehniko;

(6)  „ribič“ pomeni vsako fizično osebo, ki opravlja dejavnosti gospodarskega ribolova, kot jih priznava zadevna država članica;

(6a)   „rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki izkoriščajo morske biološke vire za rekreacijo, turizem ali šport; [Sprememba 74]

(6b)   „sektor rekreacijskega ribolova“ pomeni vse segmente rekreacijskega ribolova ter podjetja in delovna mesta, ki so odvisna od tega ribolova ali ki jih ta ustvarja; [Sprememba 75]

(7)  „ribolov v celinskih vodah“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo v komercialne namene v celinskih vodah s plovili ali drugimi napravami, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;

(7a)   „ribič, ki lovi brez plovila“ pomeni vsako fizično osebo, ki opravlja ribolovne dejavnosti brez plovila, kot jih priznava zadevna država članica; [Sprememba 76]

(8)  „mednarodno upravljanje oceanov“ pomeni pobudo Unije za izboljšanje splošnega okvira, ki zajema mednarodne in regionalne postopke, sporazume, dogovore, pravila in ustanove z usklajenim medsektorskim pristopom na podlagi pravil, da se zagotovijo zdravje, varnost, zaščita, čistost in trajnostno upravljanje oceanov;

(9)  „pomorska politika“ pomeni politiko Unije, katere cilj je spodbujanje celostnega in doslednega odločanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija Unije, zlasti obalnih in otoških območij in najbolj oddaljenih regij ter sektorjev trajnostnega modrega gospodarstva;

(10)  „pomorska varnost in nadzor“ pomeni dejavnosti, potrebne za celovito razumevanje, preprečevanje, kadar je to primerno, in upravljanje vseh dogodkov in ukrepov, povezanih s področjem pomorstva, ki bi vplivali na pomorsko varnost in zaščito, izvrševanje prava, obrambo, nadzor meje, varstvo morskega okolja, nadzor ribištva ter trgovinske in gospodarske interese Unije;

(11)  „pomorsko prostorsko načrtovanje“ pomeni postopek, s katerim ustrezni organi države članice analizirajo in organizirajo človekove dejavnosti na morskih območjih za izpolnitev ekoloških, gospodarskih in socialnih ciljev;

(12)  „produktivne naložbe v akvakulturo“ pomenijo naložbe v gradnjo, razširitev, posodobitev ali opremo proizvodnih objektov za akvakulturo; [Sprememba 77]

(13)  „strategija morskih bazenov“ pomeni integriran okvir za obravnavo skupnih morskih in pomorskih izzivov, s katerimi se srečujejo države članice in morebitne tretje države, v določenem morskem bazenu ali enem ali več podbazenih ter spodbujanje sodelovanja in usklajevanja, da se doseže ekonomska, socialna in teritorialna kohezija; razvija jo Komisija v sodelovanju z zadevnimi državami članicami in tretjimi državami, njihovimi regijami in po potrebi z drugimi zainteresiranimi stranmi; [Sprememba 78]

(14)  „mali priobalni ribolov“ pomeni ribolov z ribiškimi plovili, katerih skupna dolžina znaša manj kot 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja iz člena 2(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006(31), ribolov, ki se izvaja brez plovil, in nabiranje lupinarjev; [Sprememba 79]

(14a)   „mala flota iz najbolj oddaljenih regij“ pomeni malo floto, ki deluje v najbolj oddaljenih regijah, kot je opredeljena v posameznih nacionalnih operativnih programi; [Sprememba 80]

(15)  „trajnostno modro gospodarstvo“ pomeni vse sektorske in medsektorske gospodarske dejavnosti po vsem enotnem trgu, tudi v otoških in najbolj oddaljenih regijah Unije in neobalnih državah, povezane z oceani, morji, obalami in celinskimi vodami, ki vključujejo nastajajoče sektorje in netržno blago in storitve, katerih cilj je zagotoviti okoljsko, socialno in gospodarsko blaginjo za sedanjo in prihodnje generacije, obenem pa ohraniti zdrave morske ekosisteme in jih obnoviti ter zaščititi ranljive naravne vire, ter so skladne z okoljsko zakonodajo Unije; [Sprememba 81]

(15a)   „soupravljanje“ pomeni partnersko ureditev, v kateri si vlada, skupnost lokalnih uporabnikov virov (ribiči), zunanji akterji (nevladne organizacije, raziskovalne institucije) in včasih druge zainteresirane strani, povezane z ribištvom in obalnimi viri (lastniki čolnov, trgovci z ribami, kreditne agencije ali posojilodajalci, turistična industrija itd.), delijo odgovornost in pristojnosti za odločanje o upravljanju ribištva; [Sprememba 82]

(15b)   „okoljska nesreča“ pomeni naravno nesrečo ali nesrečo, ki povzroči človek, katere posledica je degradacija okolja. [Sprememba 83]

Člen 4

Prednostne naloge

ESPR ESPRA prispeva k izvajanju SRP in pomorske politike. Ima naslednje prednostne naloge:

(1)  spodbujati trajnostno ribištvo, varstvo, obnovo in ohranjanje morskih bioloških virov; [Sprememba 291/rev]

(1a)  spodbujati trajnostno ribištvo; [Sprememba 85]

(2)  prispevati k prehranski varnosti v Uniji s konkurenčnimi in trajnostnimi s trajnostnimi in družbeno odgovornimi akvakulturo, ribištvom in trgi; [Sprememba 291/rev]

(3)  omogočati rast trajnostnega modrega gospodarstva, ob upoštevanju ekološke zmogljivosti, in spodbujati uspešne obalne skupnosti blaginjo ter ekonomsko in socialno kohezijo v obalnih, otoških in celinskih skupnostih; [Sprememba 87]

(4)  krepiti mednarodno upravljanje oceanov ter omogočati varnost, zaščito, čistost in trajnostno upravljanje morij in oceanov.

Podpora iz ESPR ESPRA prispeva tudi k doseganju okoljskih ciljev Unije in ciljev Unije v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Navedeni prispevek se spremlja v skladu z metodologijo, določeno v Prilogi IV. [Sprememba 88]

Ti cilji se uresničujejo brez povečanja ribolovne zmogljivosti. [Sprememba 281]

Člen 4a

Najbolj oddaljene regije

V vseh določbah te uredbe je treba upoštevati posebne omejitve, priznane v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije. [Sprememba 89]

POGLAVJE II

Finančni okvir

Člen 5

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje ESPR ESPRA za obdobje 2021–2027 znašajo 6 140 000 000 EUR se zvišajo na 6 867 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 (tj. 7 739 000 000 EUR v tekočih cenah). [Sprememba 90]

2.  Del finančnih sredstev, dodeljen ESPR ESPRA v okviru naslova II, se izvršuje v okviru deljenega upravljanja v skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o skupnih določbah] in členom 63 Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije].

3.  Del finančnih sredstev, dodeljen ESPR ESPRA v okviru naslova III, izvršuje neposredno Komisija v skladu s členom 62(1)(a) Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije] ali se izvršuje v okviru posrednega upravljanja v skladu s členom 62(1)(c) navedene uredbe.

Člen 6

Proračunska sredstva v okviru deljenega upravljanja

1.  Del finančnih sredstev v okviru deljenega upravljanja iz naslova II znaša 5 311 000 000 EUR 87 % finančnih sredstev ESPRA [xxx EUR] v tekočih cenah v skladu z letno razdelitvijo, določeno v Prilogi V. [Sprememba 91]

2.  Za operacije v najbolj oddaljenih regijah vsaka zadevna država članica v okviru svoje finančne podpore Unije, določene v Prilogi V, dodeli najmanj:

(a)  102 000 000 EUR za Azore in Madeiro;

(b)  82 000 000 EUR za Kanarske otoke;

(c)  131 000 000 EUR za Gvadelup, Francosko Gvajano, Martinik, Mayotte, Reunion in Saint Martin. [Sprememba 92]

3.  Nadomestilo iz člena 21 ne presega 50 % posameznih dodeljenih sredstev iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2. [Sprememba 93]

4.  Najmanj 15 % finančne podpore Unije, dodeljene posamezni državi članici, se dodeli področjem podpore iz členov 19 in 20. Za države članice brez dostopa do voda Unije se lahko uporabi nižji odstotek glede na obseg njihovih nadzornih nalog in nalog zbiranja podatkov. Če država članica dodeljenih sredstev za nadzor in zbiranje podatkov v skladu s členoma 19 in 20 te uredbe ne porabi, lahko ustrezne zneske prenese, da jih Evropska agencija za nadzor ribištva porabi v okviru neposrednega upravljanja za namene razvoja in izvajanja sistema Unije za nadzor ribištva iz točke (b) člena 40 te uredbe. [Sprememba 94]

4a.  Vsaj 25 % finančne podpore Unije, dodeljene posamezni državi članici, se dodeli za varstvo in obnovo morske in obalne biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter za znanje o morju (člena 22 in 27). [Spremembi 283 in 315]

4b.  Najmanj 10% finančne podpore Unije, dodeljene posamezni državi članici, se dodeli za izboljšanje varnosti, delovnih in življenjskih pogojev posadke, usposabljanja, socialnega dialoga, znanj in spretnosti ter zaposlitve. Finančna podpora Unije iz ESPR, dodeljena posamezni državi članici za vse naložbe v plovila, ne presega 60% finančne podpore Unije, dodeljene posamezni državi članici. [Sprememba 96]

5.  Finančna podpora Unije iz ESPR ESPRA, dodeljena posamezni državi članici za področja podpore iz člena 17(2) in člena 18, ne presega višjega od naslednjih dveh pragov:

(a)  6 000 000 EUR ali

(b)  10 % 15% finančne podpore Unije, dodeljene posamezni državi članici. [Sprememba 97]

6.  V skladu s členi od 30 do 32 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] ESPR ESPRA lahko podpira tehnično pomoč za učinkovito upravljanje in uporabo tega sklada na pobudo države članice.

Člen 7

Finančna razdelitev za deljeno upravljanje

Razpoložljiva sredstva za obveznosti držav članic iz člena 6(1) za obdobje od leta 2021 do leta 2027 so določena v tabeli v Prilogi V.

Člen 8

Proračunska sredstva v okviru neposrednega in posrednega upravljanja

1.  Del finančnih sredstev v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, opredeljenega v naslovu III, znaša 829 000 000 EUR 13 % finančnih sredstev ESPR [xxx EUR] v tekočih cenah. [Sprememba 98]

2.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje ESPR ESPRA, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

Na pobudo Komisije in ob upoštevanju zgornje meje 1,7 % finančnih sredstev iz člena 5(1) lahko ESPR ESPRA podpira zlasti:

(a)  tehnično pomoč za izvajanje te uredbe iz člena 29 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah];

(b)  pripravo, spremljanje in ocenjevanje sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in sodelovanje Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva;

(c)  vzpostavitev evropske mreže lokalnih akcijskih skupin.

3.  ESPR ESPRA zagotavlja podporo za stroške za dejavnosti informiranja in komuniciranja, povezane z izvajanjem te uredbe.

POGLAVJE III

Načrtovanje programov

Člen 9

Načrtovanje programov za podporo v okviru deljenega upravljanja

1.  V skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] vsaka država članica pripravi en sam enotni nacionalni program ali regionalne operativne programe za izvajanje prednostnih nalog iz člena 4. [Sprememba 99]

2.  Podpora iz naslova II se organizira po področjih podpore, določenih v Prilogi II.

3.  Program poleg elementov iz člena 17 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] vključuje:

(a)  analizo stanja glede na prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter določitev potreb, ki jim je treba zadostiti na zadevnem geografskem območju, vključno z morebitnimi morskimi bazeni v okviru programa;

(b)  akcijski načrt za mali priobalni ribolov iz člena 15;

(c)  po potrebi akcijske načrte za najbolj oddaljene regije iz odstavka 4 člena 29c; [Sprememba 100]

(ca)   po potrebi akcijske načrte za morske bazene za podnacionalne ali regionalne organe, pristojne za ribištvo, nabiranje lupinarjev in pomorske zadeve. [Sprememba 101]

4.  Zadevne države članice kot del svojega programa pripravijo akcijski načrt za vsako od svojih najbolj oddaljenih regij iz člena 6(2), ki določa:

(a)  strategijo trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov in razvoja sektorjev trajnostnega modrega gospodarstva;

(b)  opis glavnih predvidenih ukrepov in ustreznih finančnih sredstev, ki vključuje:

i)  strukturno podporo sektorju ribištva in akvakulture iz naslova II;

ii)  nadomestilo za dodatne stroške iz člena 21;

iii)  katero koli drugo naložbo v trajnostno modro gospodarstvo, potrebno za trajnostni razvoj obalnih območij. [Sprememba 102]

5.  Komisija po pridobitvi mnenja ustreznih svetovalnih svetov pripravi analizo za vsak morski bazen, v kateri so navedene skupne prednosti in slabosti morskega bazena glede na doseganje ciljev SRP iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter doseganje dobrega okoljskega stanja iz Direktive 2008/56/ES. Analiza po potrebi upošteva obstoječe strategije za morske bazene in makroregionalne strategije. [Sprememba 103]

6.  Komisija oceni program v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah]. Pri oceni upošteva zlasti:

(a)  največji možni prispevek programa k prednostnim nalogam iz člena 4;

(b)  ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo flot in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi, o katerem države članice letno poročajo v skladu s členom 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(ba)   potrebo po posodobitvi ali prenovitvi flot, kadar je to ustrezno; [Sprememba 104]

(c)  morebitne večletne načrte upravljanja, ki se sprejmejo v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013, načrte upravljanja, ki se sprejmejo v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006, in priporočila regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ki veljajo za Unijo;

(d)  izvajanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(da)   nadzor nad invazivnimi vrstami, ki precej škodujejo produktivnosti ribištva; [Sprememba 105]

(db)   podporo za raziskave o inovativnem selektivnem ribolovnem orodju in o njegovi uporabi v vsej Uniji, med drugim v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 1380/2013; [Sprememba 106]

(e)  najnovejša dokazila o socialno-ekonomski uspešnosti ravnovesju med okoljskimi prednostnimi nalogami in socialno-ekonomsko uspešnostjo trajnostnega modrega gospodarstva, zlasti sektorja ribištva in akvakulture; [Sprememba 107]

(f)  po potrebi analize iz odstavka 5;

(g)  prispevek programa k ohranjanju in obnavljanju morskih ekosistemov, pri čemer je podpora, povezana z območji Natura 2000, skladna s prednostnimi okviri ukrepanja, vzpostavljenimi v skladu s členom 8(4) Direktive 92/43/EGS vzpostavitvi ravnovesja med ekonomskimi in socialnimi vidiki ter ohranjanju in obnavljanju morskih in sladkovodnih ekosistemov; [Sprememba 108]

(h)  prispevek programa k zbiranju in zmanjševanju količine morskih odpadkov v skladu z Direktivo xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [direktiva o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje](32); [Sprememba 109]

(i)  prispevek programa k blažitvi podnebnih sprememb boju proti podnebnim spremembam, njihovemu blaženju in prilagajanju nanje, vključno z zmanjševanjem emisij CO2 s prihranki pri gorivu; [Sprememba 110]

(ia)   prispevek programa k boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. [Sprememba 111]

7.  Komisija v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri program. Komisija odobri predlagani program, če so bile predložene potrebne informacije.

8.  Komisija v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri spremembe programa.

Člen 10

Programsko načrtovanje za podporo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja

Naslov III se izvaja z delovnimi programi iz člena 110 Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije]. V programih dela je po potrebi določen skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja iz člena 47.

NASLOV II:

PODPORA V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

POGLAVJE I

Splošna načela podpore

Člen 11

Državna pomoč

1.  Brez poseganja v odstavek 2 se členi 107, 108 in 109 Pogodbe uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo podjetjem v sektorju ribištva in akvakulture.

2.  Vendar se členi 107, 108 in 109 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvršijo na podlagi te uredbe in spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe.

3.  Nacionalne določbe, ki določajo javno financiranje, ki presega določbe te uredbe o plačilih iz odstavka 2, se na podlagi odstavka 1 obravnavajo kot celota.

Člen 12

Dopustnost vlog

1.  Vloga, ki jo upravičenec vložnik vloži za podporo iz ESPR ESPRA v obdobju, ki se določi v skladu z odstavkom 4, ni dopustna, če pristojni organ ugotovi, da je zadevni upravičenec vložnik: [Sprememba 112]

(a)  storil hude kršitve iz člena 42 Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008(33) ali člena 90 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 ali druge zakonodaje, ki sta jo sprejela Evropski parlament in Svet v okviru SRP in okoljske zakonodaje Unije; [Sprememba 317]

(b)  bil udeležen pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznam plovil IUU Unije iz člena 40(3) Uredbe (ES) št. 1005/2008, ali plovila, ki pluje pod zastavo držav, ki so opredeljene kot nesodelujoče tretje države iz člena 33 navedene uredbe, ali

(c)  storil katero koli od kaznivih dejanj zoper okolje iz členov 3 in 4 Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta(34), če je vloga vložena za podporo iz člena 23. [Sprememba 114]

2.  Upravičenec mora po vložitvi vloge še naprej izpolnjevati pogoje dopustnosti iz odstavka 1 v celotnem obdobju izvajanja operacije in v obdobju petih dveh let po končnem plačilu navedenemu upravičencu. [Sprememba 115]

3.  Brez poseganja v bolj daljnosežna nacionalna pravila v skladu s partnerskim sporazumom z zadevno državo članico je vloga, ki jo vloži upravičenec, nedopustna za opredeljeno obdobje, ki se določi v skladu z odstavkom 4, če pristojni organ ugotovi, da je upravičenec storil goljufijo, kot je opredeljena v členu 3 Direktive 2017/1371/EU Evropskega parlamenta in Sveta(35).

4.  Na Komisijo se v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)  opredelitvijo praga nedopustnosti in dolžine obdobja nedopustnosti iz odstavkov 1 in 3, ki sta sorazmerna z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem hudih kršitev, kaznivih dejanj ali goljufije, pri čemer navedeno obdobje traja vsaj eno leto;

(aa)   morebitnimi pogoji, na podlagi katerih se lahko trajanje obdobja nedopustnosti skrajša; [Sprememba 116]

(ab)   opredelitvijo pogojev, ki jih je treba izpolnjevati po vložitvi vloge iz odstavka 2, in postopkov izterjave dodeljenih zneskov v primeru neskladnosti, pri čemer so ti postopki sorazmerni z resnostjo kršitve; [Sprememba 117]

(b)  ustreznimi začetnimi in končnimi datumi obdobja iz odstavkov 1 in 3.

5.  Države članice zahtevajo, da upravičenci, ki vložijo vlogo v okviru ESPR ESPRA, organu upravljanja predložijo podpisano izjavo, s katero potrjujejo, da spoštujejo merila iz odstavkov 1 in 3. Države članice pred odobritvijo operacije preverijo verodostojnost navedene izjave na podlagi podatkov iz nacionalnih registrov kršitev iz člena 93 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ali katerih koli drugih podatkov, ki so na voljo.

Za namene preverjanja iz prvega pododstavka država članica na zahtevo druge države članice predloži podatke iz svojega nacionalnega registra kršitev iz člena 93 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

5a.  Države članice lahko obdobje nedopustnosti uporabijo tudi za vloge, ki jih vložijo ribiči v celinskih vodah, ki so storili hude kršitve, opredeljene v nacionalnih predpisih. [Sprememba 118]

Člen 12a

Upravičene operacije

S sredstvi ESPR je mogoče podpirati različne operacije, ki jih v svojih programih opredelijo države članice, če jih zajema vsaj ena prednostna naloga iz te uredbe. [Sprememba 119]

Člen 13

Neupravičene operacije

Naslednje operacije v okviru ESPR ESPRA niso upravičene:

(a)  operacije, ki povečujejo ribolovno zmogljivost ribiškega plovila ali podpirajo pridobitev opreme, ki povečuje zmožnost ribiškega plovila za iskanje rib, razen za izboljšanje varnosti ali delovnih ali življenjskih razmer posadke, kar vključuje izboljšano stabilnost plovila, ali kakovosti proizvoda, če je to povečanje znotraj omejitev, dodeljenih zadevni državi članici, in ne ogroža ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi ter ne povečuje zmožnosti zadevnih ribiških plovil za ulov rib; [Sprememba 120]

(b)  gradnja in pridobitev ribiških plovil ali uvoz ribiških plovil, razen če ni v tej uredbi določeno drugače;

(c)  prenos ribških plovil v tretje države ali sprememba zastave ribiških plovil, tudi z ustanavljanjem skupnih podjetij s partnerji iz navedenih držav;

(d)  trajno ali začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, razen če ni v tej uredbi določeno drugače;

(e)  raziskovalni ribolov;

(f)  prenos lastništva podjetja, razen prenosa podjetja na mlade ribiče ali mlade proizvajalce v akvakulturi; [Sprememba 121]

(g)  neposredno obnavljanje staleža, razen če ni to s pravnim aktom Unije izrecno določeno kot ohranitveni ukrep ali če ne gre za poskusno obnavljanje staleža ali za obnavljanje staleža, ki je povezano s postopki za izboljšanje okoljskih in proizvodnih pogojev naravnega okolja; [Sprememba 122]

(h)  izgradnja novih pristanišč, ali novih raztovorišč, razen malih pristanišč ali novih dražbenih hal raztovorišč na oddaljenih območjih, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, na oddaljenih otokih ali obrobnih in neurbanih obalnih območjih; [Sprememba 123]

(i)  mehanizmi intervencij na trgu, katerih namen je začasen ali trajen umik ribških ali akvakulturnih proizvodov s trga, da se zmanjša ponudba in tako prepreči znižanje cen ali doseže zvišanje cen; razširitev operacij skladiščenja v logistični verigi, ki bi imela namerno ali nenamerno enak učinek; [Sprememba 124]

(j)  če v tej uredbi ni določeno drugače, naložbe v ribiška plovila, potrebne za izpolnjevanje zahtev iz zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje, vključno z zahtevami v okviru obveznosti Unije v zvezi z regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, če te naložbe ne povzročajo nesorazmernih stroškov za izvajalce dejavnosti; [Sprememba 125]

(k)  naložbe v ribiška plovila, ki so dejavnosti na morju izvajala manj kot 60 dni v vsakem od dveh koledarskih let pred letom vložitve vloge za podporo. [Sprememba 126]

(ka)  zamenjava ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja ribiškega plovila, če se s tem poveča moč v kW; [Sprememba 127]

(kb)  proizvodnja gensko spremenjenih organizmov, če lahko škoduje naravnemu okolju; [Sprememba 128]

Člen 13a

Podpora za operacije upravljanja ribištva in ribiških flot

ESPRA lahko podpira operacije upravljanja ribištva in ribiških flot v skladu s sistemom vstopa/izstopa iz člena 23 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in zgornjimi mejami ribolovne zmogljivosti iz Priloge II k navedeni uredbi. Države članice si zlasti prizadevajo optimizirati dodeljevanje svojih razpoložljivih ribolovnih zmogljivosti, upoštevaje potrebe svoje flote, ne da bi povečale svoje skupne ribolovne zmogljivosti. [Sprememba 323]

POGLAVJE II

Prednostna naloga 1: spodbujati trajnostno ribištvo in, ohranjanje morskih bioloških virov in socialno-ekonomska stabilnost [Sprememba 129]

Oddelek 1

Splošni pogoji

Člen 14

Splošno področje uporabe podpore

1.  Podpora iz tega poglavja prispeva k doseganju okoljskih, ekonomskih, socialnih in zaposlitvenih ciljev SRP, opredeljenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, in bo spodbudila socialni dialog med strankami. [Sprememba 130]

2.  Če se podpora iz tega poglavja dodeli za plovilo, navedenega plovila ni dovoljeno prenesti zunaj Unije ali zamenjati njegove zastave za zastavo tretje države najmanj pet let po končnem plačilu za financirano operacijo.

3.  Podpora iz tega poglavja se uporablja tudi za ribolov v celinskih vodah, razen členov 15 in 17.

Oddelek 2

Mali priobalni ribolov

Člen 15

Akcijski načrt za mali priobalni ribolov

1.  Države članice v okviru svojega programa in v ustreznem sodelovanju z relevantnim sektorjem pripravijo posebni akcijski načrt za mali priobalni ribolov, ki določa strategijo razvoja donosnega in trajnostnega malega priobalnega ribolova. Strategija vsebuje naslednje točke, če je to ustrezno: [Sprememba 131]

(a)  prilagoditev in upravljanje ribolovne zmogljivosti;

(b)  spodbujanje nizkoogljičnih ribolovnih praks z majhnim vplivom, ki so odporne proti podnebnim spremembam in zmanjšujejo škodo morskemu okolju;

(c)  okrepitev vrednostne verige sektorja in spodbujanje strategij trženja s spodbujanjem vseh mehanizmov, ki izboljšujejo ceno prve prodaje, da bi imeli ribiči korist od višjega plačila za svoje delo, ter s spodbujanjem poštene in ustrezne porazdelitve dodane vrednosti v celotni sektorski vrednostni verigi, z zmanjšanjem posredniških marž, zvišanjem cen, izplačanih proizvajalcem, in omejevanjem cen za končne potrošnike; [Sprememba 311]

(d)  spodbujanje spretnosti, znanja, inovacij in krepitve zmogljivosti, zlasti mladih ribičev; [Sprememba 132]

(e)  izboljševanje zdravja, varnosti in delovnih pogojev na ribiških plovilih, pri ribolovu brez plovil in nabiranju lupinarjev, pa tudi pri dejavnostih na kopnem, ki so neposredno povezane z ribolovom; [Sprememba 133]

(f)  povečana skladnost z zahtevami za zbiranje, sledljivost, spremljanje, kontrolo in nadzor podatkov;

(g)  udeležba v participativnem upravljanju pomorskega prostora, vključno z morskimi zavarovanimi območji in območji Natura 2000;

(h)  diverzifikacija dejavnosti v širšem trajnostnem modrem gospodarstvu;

(i)  kolektivna organizacija in udeležba v postopkih odločanja in svetovanja.

2.  Akcijski načrt upošteva prostovoljne smernice FAO za zagotavljanje trajnostnega malega ribištva in po potrebi regionalni akcijski načrt za malo ribištvo Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju.

3.  Za namene spremljanja izvajanja strategije iz odstavka 1 akcijski načrt določa posebne mejnike in ciljne vrednosti, povezane z ustreznimi kazalniki, določenimi v okviru spremljanja in ocenjevanja iz člena 37.

3a.  Da se zmanjša upravno breme za izvajalce dejavnosti, ki zaprosijo za pomoč, si države članice prizadevajo za uvedbo enotnega poenostavljenega obrazca Unije za ukrepe ESPR. [Sprememba 134]

Člen 16

Naložbe v plovila za mali priobalni ribolov

1.  ESPR ESPRA lahko podpira naslednje naložbe v zvezi s plovili za mali priobalni ribolov, ki spadajo v segment flote, za katerega je iz zadnjega poročila o ribolovni zmogljivosti iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 razvidno ravnovesje z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo navedenemu segmentu:

(a)  naložbe v ribiško plovilo, ki ga prvič pridobi mladi ribič, ki je v času vložitve vloge mlajši od 40 let in je najmanj pet let delal kot ribič ali je pridobil ustrezno poklicno kvalifikacijo;

(aa)  prerazvrstitev, obnova in sprememba velikosti plovil, če je očitno, da so zastarela, kar omogoča izboljšanje ribolovnih pogojev in podaljša čas na morju; [Sprememba 312]

(b)  nadomestitev ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja;

(ba)  lažji dostop do posojil, zavarovanj in finančnih instrumentov. [Sprememba 136]

2.  Plovila iz odstavka 1 so opremljena za morski ribolov ter so stara od 5 do 30 let. [Sprememba 137]

3.  Podpora iz odstavka 1(b) se lahko dodeli samo pod naslednjimi pogoji:

(a)  moč novega ali posodobljenega motorja v kW ni večja kot pri obstoječem motorju;

(b)  zmanjšanje ribolovne zmogljivosti v kW, ki je posledica nadomestitve ali posodobitve glavnega ali pomožnega motorja, se trajno črta iz registra ribiške flote Unije;

(c)  moč motorja ribiškega plovila je fizično pregledala država članica za zagotovitev, da ne presega moči motorja, navedene v dovoljenju za gospodarski ribolov.

4.  Podpora iz tega člena se ne dodeli, če ocena o ravnovesju med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi v zadnjem poročilu iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za segment flote, v katerega spadajo zadevna plovila, ni bila pripravljena na podlagi bioloških in ekonomskih kazalnikov ter kazalnikov uporabe plovil, določenih v skupnih smernicah iz navedene uredbe.

Oddelek 3

Posebna področja podpore

Člen 17

Upravljanje ribištva in ribiških flot

1.  ESPR ESPRA lahko podpira operacije za upravljanje ribištva in ribiških flot.

2.  Če se Podpora iz odstavka 1 se lahko dodeli kot nadomestilo za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti, morajo biti če so izpolnjeni naslednji pogoji: [Sprememba 139]

(a)  prenehanje je predvideno kot instrument akcijskega načrta iz člena 22(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(aa)  s prenehanjem se zmanjša skupna ribolovna zmogljivost, saj se prejeta podpora ne vloži ponovno v flote; [Sprememba 140]

(b)  prenehanje se doseže z razrezom ribiškega plovila ali z umikom ribiškega plovila iz obratovanja in naknadnim opremljanjem za dejavnosti, ki niso gospodarski ribolov, v skladu s cilji SRP in večletnimi načrti;

(c)  ribiško plovilo je registrirano kot aktivno in je vsaj 120 90 dni v vsakem od zadnjih treh dveh koledarskih let pred letom vložitve vloge za podporo izvajalo ribolovne dejavnosti na morju; [Sprememba 141]

(d)  ustrezna ribolovna zmogljivost se trajno črta iz registra ribiške flote Unije, dovoljenja za gospodarski ribolov in dovoljenja za ribolov pa se prekličejo v skladu s členom 22(5) in členom 22(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter

(e)  upravičenec pet let po prejemu podpore ne sme registrirati nobenega ribiškega plovila.

Ribiči, vključno z lastniki ribiških plovil in člani posadke, ki so vsaj 90 dni na leto v zadnjih dveh koledarskih letih pred datumom predložitve vloge za podporo delali na morju na krovu ribiškega plovila Unije, na katerega se nanaša trajno prenehanje dejavnosti, so prav tako lahko deležni podpore iz odstavka 1. Zadevni ribiči popolnoma prenehajo vse ribolovne dejavnosti. Upravičenci pristojnim organom predložijo dokaz, da so popolnoma prenehali ribolovne dejavnosti. Če ribič v manj kot dveh letih od datuma predložitve vloge za podporo ponovno začne opravljati ribolovno dejavnost, nadomestilo vrne po načelu časovne porazdelitve. [Sprememba 143]

3.  Podpora za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti iz odstavka 2 se izvede kot financiranje, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 46(a) in členom 89 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] in temelji na: izpolnjevanju pogojev, določenih v odstavku 2 tega člena. [Sprememba 144]

(a)  izpolnjevanju pogojev v skladu s členom 46(a)(i) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] in [Sprememba 145]

(b)  doseganju rezultatov v skladu s členom 46(a)(ii) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 146]

Na Komisijo se v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi pogoje iz točke (a), povezane z izvajanjem ohranitvenih ukrepov iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1380/2013. [Sprememba 147]

4.  Podpora iz odstavka 2 se ne dodeli, če ocena o ravnovesju med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi v zadnjem poročilu iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za segment flote, v katerega spadajo zadevna plovila, ni bila pripravljena na podlagi bioloških in ekonomskih kazalnikov ter kazalnikov uporabe plovil, določenih v skupnih smernicah iz navedene uredbe.

Člen 18

Izredno Začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti [Sprememba 148]

1.  ESPR ESPRA lahko podpira nadomestilo za izredno začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, ki je posledica: [Sprememba 149]

(a)  ohranitvenih ukrepov iz točk (a), (b), (c), (i) in (j) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, vključno z obdobji za biološko obnovitev ter brez celotnega dovoljenega ulova in kvot, ali enakovrednih ohranitvenih ukrepov, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva in veljajo za Unijo; [Sprememba 150]

(b)  nujnih ukrepov Komisije ali držav članic v primeru resne grožnje morskim biološkim virom iz člena členov 12 in 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013; [Sprememba 151]

(c)  prekinitve izvajanja ali nepodaljšanja sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in protokolov k tem sporazumom zaradi višje sile ali [Sprememba 152]

(d)  naravnih ali okoljskih nesreč, okoljskih nesreč, vključno s primeri zdravstvenega zaprtja ali neobičajne umrljivosti ribolovnih virov, nesreč na morju med ribolovnimi dejavnostmi in neugodnih vremenskih pojavov, vključno z nevarnimi vremenskimi razmerami na morju za nekatere vrste ribolova, ki jih uradno priznajo pristojni organi ustrezne države članice. [Sprememba 153]

Ponavljajoča se sezonska prenehanja ribolovnih dejavnosti se ne upoštevajo pri dodelitvi nadomestil ali izplačilu v skladu s tem členom. [Sprememba 154]

2.  Podpora iz odstavka 1 se lahko dodeli samo, če:

(a)  se gospodarske ribolovne dejavnosti zadevnega plovila prekinejo vsaj za 90 30 zaporednih dni in [Sprememba 155]

(b)  gospodarske izgube, ki so posledica prenehanja, znašajo več kot 30 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa navedenega podjetja v predhodnih treh koledarskih letih.

3.  Podpora iz odstavka 1 se dodeli samo:

(a)  lastnikom ribiških plovil ali ribičem, ki ribolov izvajajo brez plovil, ki so registrirana registrirani kot aktivna aktivni in so vsaj 120 dni v vsakem od zadnjih treh dveh koledarskih let letih pred letom vložitve vloge za podporo izvajala izvajali ribolovne dejavnosti na morju, ali [Sprememba 157]

(b)  ribičem, ki so vsaj 120 dni v vsakem od zadnjih treh dveh koledarskih let letih pred letom vložitve vloge za podporo delali na morju na krovu ribiškega plovila Unije, na katerega se nanaša izredno začasno prenehanje dejavnosti. [Sprememba 158]

Navedba števila dni na morju v tem odstavku se ne uporablja za ribolov jegulje.

4.  Podpora iz odstavka 1 se lahko dodeli za največ šest mesecev na plovilo v obdobju od leta 2021 do leta 2027. [Ločeno glasovanje]

5.  V obdobju prenehanja dejavnosti se ustavijo vse ribolovne dejavnosti zadevnih plovil in ribičev. Pristojni organ se prepriča, da zadevno ribiško plovilo v obdobju izrednega začasnega prenehanja ne izvaja nobenih ribolovnih dejavnosti in da ne bo prišlo do čezmernih nadomestil, ki bi bila posledica uporabe plovila za druge namene. [Sprememba 159]

Člen 19

Nadzor in izvrševanje

1.  ESPR ESPRA lahko podpira razvoj in izvajanje sistema Unije za nadzor ribištva, kot je določen v členu 36 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter podrobneje opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009.

2.  Z odstopanjem od člena 13(j) lahko podpora iz odstavka 1 zajema tudi:

(a)  nakup potrebnih komponent obveznih sistemov za sledenje plovilom in elektronskih sistemov poročanja, ki se uporabljajo v nadzorne namene, za nadzor in inšpekcijo, njihovo upravljanje in vgradnjo v plovila, samo če gre za plovila za mali priobalni ribolov skupne dolžine manj kot 12 metrov; [Sprememba 160]

(b)  nakup potrebnih komponent obveznih elektronskih sistemov za daljinsko spremljanje, ki se uporabljajo za nadziranje izvajanja obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, in njihovo vgradnjo v plovila; [Sprememba 161]

(c)  nakup naprav za obvezno neprekinjeno merjenje in beleženje propulzivne moči motorja in njihovo vgradnjo v plovila. [Sprememba 162]

3.  Podpora iz odstavka 1 lahko prispeva tudi k pomorskemu nadzoru iz člena 28 in evropskemu sodelovanju na področju nalog obalne straže iz člena 29.

4.  Z odstopanjem od člena 2 se lahko podpora iz odstavka 1 dodeli tudi za operacije, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

Člen 20

Zbiranje, obdelava in obdelava širjenje podatkov za upravljanje ribištva in akvakulture ter znanstvene namene [Sprememba 163]

1.  ESPR ESPRA lahko podpira zbiranje, upravljanje in, obdelavo, uporabo in širjenje podatkov za upravljanje ribištva in akvakulture ter znanstvene namene, vključno s podatki o rekreacijskem ribolovu, kot je določeno v členu 25(1) in (2) ter členu 27 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter podrobneje opredeljeno v Uredbi (EU) 2017/1004, na podlagi nacionalnih načrtov dela iz člena 6 Uredbe (EU) 2017/1004. [Sprememba 164]

2.  Z odstopanjem od člena 2 se lahko podpora iz odstavka 1 dodeli tudi za operacije, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

3.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za postopke, obliko in časovne razporede za predložitev nacionalnih načrtov dela iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 53(2).

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri ali spremeni nacionalne načrte dela iz odstavka 1 do 31. decembra v letu pred letom začetka uporabe delovnega načrta.

Člen 22

Varstvo in obnova morske, in obalne in sladkovodne biotske raznovrstnosti in ekosistemov [Sprememba 166]

1.  ESPR ESPRA lahko podpira ukrepe za varstvo in obnovo morske, in obalne in sladkovodne biotske raznovrstnosti in ekosistemov, vključno s celinskimi vodami. V ta namen je treba spodbujati sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo in evropskimi satelitskimi programi, da bi zbrali več podatkov o stanju onesnaženosti morja ter zlasti plastičnih odpadkih v vodah. [Sprememba 167]

2.  Podpora iz odstavka 1 lahko obsega:

(a)  nadomestila ribičem, ki iz morja pobirajo izgubljeno ribolovno orodje in pasivno zbirajo morske odpadke, vključno s zbiranjem saragaških alg v prizadetih najbolj oddaljenih regijah; [Sprememba 168]

(b)  naložbe v pristanišča za zagotavljanje primerne infrastrukture za sprejemanje, skladiščenje in recikliranje izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov, pobranih iz morja ter nenamernega ulova iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013; [Sprememba 169]

(ba)   zaščito opreme in ulova pred sesalci in pticami, zaščitenimi z direktivama 92/43/EGS ali 2009/147/ES, če to ne ogroža selektivnosti ribolovnega orodja; [Sprememba 170]

(bb)   nadomestilo za uporabo trajnostnega ribolovnega orodja in orodja za nabiranje lupinarjev; [Sprememba 171]

(c)  ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju iz člena 1(1) Direktive 2008/56/ES;

(ca)   ukrepe za doseganje in ohranjanje dobrega okoljskega stanja v sladkovodnem okolju; [Sprememba 172]

(cb)  ukrepe za čiščenje odpadkov, zlasti plastike, na pristaniških, obalnih in ribolovnih območjih Unije; [Sprememba 173]

(d)  izvajanje prostorskih varovalnih ukrepov, vzpostavljenih v skladu s členom 13(4) Direktive 2008/56/ES;

(e)  upravljanje, obnavljanje in spremljanje območij Natura 2000 v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, vzpostavljenimi na podlagi člena 8 Direktive 92/43/EGS;

(f)  varstvo vrst na podlagi Direktive 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES, v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, vzpostavljenimi na podlagi člena 8 Direktive 92/43/EGS., ter varstvo vseh zaščitenih vrst iz Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) in/ali z rdečega seznama ogroženih vrst IUCN (Svetovna zveza za varstvo narave); [Sprememba 174]

(fa)   izgradnjo, postavitev ali posodobitev mirujočih ali premičnih naprav za varovanje ter spodbujanje razvoja morskih živalskih in rastlinskih vrst, vključno z njihovo znanstveno pripravo in vrednotenjem, v primeru najbolj oddaljenih regij, in zasidranih naprav za zbiranje rib, ki prispevajo k trajnostnemu in selektivnemu ribolovu; [Sprememba 175]

(fb)   sisteme nadomestil za škodo pri ulovu zaradi sesalcev in ptic, zaščitenih z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES; [Sprememba 176]

(fc)   prispevke k boljšemu upravljanju ali ohranjanju morskih bioloških virov; [Sprememba 177]

(fd)   podporo za zaščiteni lov ali upravljanje motečih prostoživečih živalskih vrst, ki ogrožajo trajnostno raven ribjih staležev; [Sprememba 178]

(fe)   neposredno obnavljanje staležev kot ukrep ohranjanja v pravnem aktu Unije; [Sprememba 179]

(ff)   podporo za zbiranje in upravljanje podatkov o pojavu tujerodnih vrst, ki lahko pogubno vplivajo na biotsko raznovrstnost; [Sprememba 180]

(fg)   usposabljanje ribičev, zlasti kar zadeva uporabo selektivnejšega ribolovnega orodja in opreme, za ozaveščenost in zmanjšanje vpliva ribolova na morsko okolje. [Sprememba 181]

2a.  Iz ESPR se lahko zagotovijo finančna sredstva za 100-odstotno kritje škode in naložb iz točk (a) in (b) člena 22(2). [Sprememba 182]

2b.  Točki (e) in (f) odstavka 2 vključujeta ustrezne ukrepe ribogojnic in kmetov. [Sprememba 183]

Člen 22a

Znanstvene raziskave in zbiranje podatkov o vplivu ptic selivk

1.  ESPR lahko na podlagi večletnih nacionalnih strateških načrtov podpre vzpostavitev nacionalnih ali čezmejnih projektov znanstvenih raziskav ali zbiranja podatkov za boljše razumevanje vpliva ptic selivk na sektor akvakulture in druge zadevne staleže rib v Uniji. Ti projekti bi morali zgodaj objaviti svoje rezultate in pripraviti priporočila za boljše upravljanje.

2.  Da bi bili upravičeni, morajo nacionalni projekti znanstvenih raziskav in zbiranja podatkov vključevati vsaj en nacionalni priznani inštitut ali inštitut, priznan na ravni Unije.

3.  Da bi bili upravičeni, čezmejni projekti znanstvenih raziskav in zbiranja podatkov vključujejo vsaj en inštitut iz vsaj dveh različnih držav članic. [Sprememba 184]

Člen 22b

Inovacije

1.  Za spodbujanje inovacij v ribištvu lahko ESPR podpira projekte za razvoj ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in opreme, novih ali izboljšanih postopkov in tehnik, novih ali izboljšanih sistemov upravljanja in organizacijskih sistemov, vključno na ravni predelave in trženja, postopne odprave zavržkov in prilova, uvedbe novega tehničnega ali organizacijskega znanja, zmanjšanja vpliva ribolovnih dejavnosti na okolje, tudi z izboljšanimi ribolovnimi tehnikami in selektivnostjo ribolovnega orodja, ali doseganja bolj trajnostne rabe živih morskih virov in sobivanja z zaščitenimi plenilci.

2.  Dejavnosti, financirane na podlagi tega člena, začnejo posamezni podjetniki ali organizacije proizvajalcev in njihova združenja.

3.  Država članica objavi rezultate operacij, financiranih na podlagi tega člena. [Sprememba 185]

POGLAVJE IIa

Prednostna naloga 1a: spodbujati trajnostne akvakulture [Sprememba 186]

Člen 23

Akvakultura

1.  ESPR ESPRA lahko podpira spodbujanje trajnostne akvakulture v morski in sladki vodi, vključno z akvakulturo z zaprtim sistemom za zadrževanje in ponovno kroženje vode, kot je določena v členu 34(1) Uredbe (ESEU) št. 1380/2013, ter povečanje akvakulturne proizvodnje ob upoštevanju ekološke zmogljivosti. Podpira lahko tudi zdravje in dobrobit živali v akvakulturi v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta(36) ter Uredbo (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(37). [Sprememba 187]

2.  Podpora iz odstavka 1 je skladna z večletnimi nacionalnimi strateškimi načrti za razvoj akvakulture iz člena 34(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

3.  Produktivne naložbe v akvakulturo iz tega člena se lahko podpirajo samo z nepovratnimi sredstvi v skladu s členom 48(1) Uredbe (EU) [Uredba o skupnih določbah] in po možnosti s finančnimi instrumenti, določenimi v členu 52 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], in iz sklada InvestEU v skladu s členom 10 navedene uredbe. [Sprememba 188]

Člen 23a

Mreža statističnih podatkov o akvakulturi

1.  ESPR lahko podpira zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov za upravljanje akvakulture, kot je določeno v točkah (a) in (e) člena 34(1), členu 34(5) ter točki (d) člena 35(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, da se vzpostavijo mreža statističnih podatkov o akvakulturi (ASIN-RISA) in nacionalni delovni načrti za njeno izvajanje.

2.  Z odstopanjem od člena 2 se lahko podpora iz odstavka 1 tega člena dodeli tudi za operacije, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

3.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za postopke, obliko in časovne razporede za vzpostavitev mreže ASIN-RISA iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 53(2).

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri ali spremeni nacionalne načrte dela iz odstavka 1 do 31. decembra v letu pred letom začetka uporabe delovnega načrta. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 53(2). [Spremembi 1 in 189]

POGLAVJE III

Prednostna naloga 2: prispevati h konkurenčnima in trajnostnima trgoma ribištva in akvakulture ter k predelovalnim sektorjem, ki prispevajo k prehranski varnosti v Uniji s konkurenčnimi in trajnostnimi akvakulturo in trgi [Sprememba 190]

Člen 24

Trženje ribiških in akvakulturnih proizvodov

1.  ESPR ESPRA lahko podpira ukrepe, ki prispevajo k doseganju ciljev skupne ureditve trgov za ribiške in akvakulturne proizvode, določene v členu 35 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in podrobneje opredeljene v Uredbi (EU) št. 1379/2013. Podpira lahko tudi materialne naložbe in ukrepe, ki spodbujajo trženje, kakovost in dodano vrednost ribiških in trajnostnih akvakulturnih proizvodov. [Sprememba 191]

1a.  Kar zadeva pripravo in izvajanje načrtov proizvodnje in trženja iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1379/2013, lahko zadevna država članica po odobritvi načrta proizvodnje in trženja v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) št. 1379/2013 dodeli predplačilo v višini 50 % finančne podpore. [Sprememba 192]

1b.  Podpora, ki se za posamezno organizacijo proizvajalcev na leto odobri v skladu s tem členom, ne presega 3 % povprečne letne vrednosti proizvodnje, ki jo je v predhodnih treh koledarskih letih dala na trg ta organizacija proizvajalcev, ali proizvodnje, ki so jo dali na trg člani te organizacije v istem obdobju. Ta podpora za vsako na novo priznano organizacijo proizvajalcev ne presega 3 % povprečne letne vrednosti proizvodnje, ki so jo v predhodnih treh koledarskih letih dali na trg člani te organizacije proizvajalcev. [Sprememba 193]

1c.  Podpora iz odstavka 1a se dodeli samo organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev. [Sprememba 194]

Člen 25

Predelava in skladiščenje ribiških in akvakulturnih proizvodov [Sprememba 195]

1.  ESPR ESPRA lahko podpira naložbe v predelavo in skladiščenje ribiških in akvakulturnih proizvodov. Taka podpora prispeva k doseganju ciljev skupne ureditve trgov za ribiške in akvakulturne proizvode, določene v členu 35 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in podrobneje opredeljene v Uredbi (EU) št. 1379/2013. [Sprememba 196]

1a.   ESPR lahko tudi podpira naložbe v inovacije na področju predelave ribiških in akvakulturnih proizvodov ter spodbujanje partnerstva med javnimi organizacijami in znanstvenimi subjekti. [Sprememba 197]

2.  Podpora iz tega člena se dodeli samo prek nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov, določenih v členu 52 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], in iz sklada InvestEU v skladu s členom 10 navedene uredbe. [Sprememba 198]

2a.  Države članice lahko podprejo razvoj ribištva in akvakulturnih obratov za predelavo prek drugih virov iz strukturnih skladov. [Sprememba 199]

Člen 25a

Pomoč za skladiščenje

1.  ESPR lahko podpira nadomestila za priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, ki skladiščijo ribiške proizvode iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1379/2013, če se proizvodi skladiščijo v skladu s členoma 30 in 31 navedene uredbe, in ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)  znesek pomoči za skladiščenje ne presega zneska tehničnih stroškov in stroškov financiranja za ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo in skladiščenje zadevnih proizvodov;

(b)  količine, upravičene do pomoči za skladiščenje, ne presegajo 15 % letnih količin zadevnih proizvodov, ki jih organizacije proizvajalcev dajo v prodajo;

(c)  letna finančna podpora ne presega 2 % povprečne letne vrednosti proizvodnje, ki jo na trg v obdobju 2016–2018 dajo člani organizacije proizvajalcev. Kadar član organizacije proizvajalcev v obdobju od leta 2016 do leta 2018 na trg ni dal nobenih proizvodov, se za namene te točke upošteva povprečna letna vrednost proizvodnje, dane na trg v prvih treh letih proizvodnje tega člana.

2.  Podpora iz odstavka 1 se odobri šele potem, ko se proizvodi dajo na trg za prehrano ljudi.

3.  Države članice določijo fiksni znesek tehničnih stroškov in stroškov financiranja, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, na naslednji način:

(a)  tehnični stroški se izračunajo vsako leto na podlagi neposrednih stroškov v zvezi z ukrepi za stabilizacijo in skladiščenje zadevnih proizvodov;

(b)  stroški financiranja se izračunajo vsako leto, pri čemer se uporabi obrestna mera, ki jo letno določi posamezna država članica. Javnosti se omogoči vpogled v tehnične in finančne stroške.

4.  Države članice izvajajo nadzor in zagotavljajo, da proizvodi, ki so upravičeni do pomoči za skladiščenje, izpolnjujejo pogoje iz tega člena. Za namene tega nadzora upravičenci do pomoči za skladiščenje vodijo evidence zalog za vsako kategorijo proizvodov, ki se uskladišči in pozneje ponovno da na trg za prehrano ljudi. [Sprememba 200]

POGLAVJE IV

Prednostna naloga 3: omogočati rast trajnostnega modrega gospodarstva znotraj ekoloških omejitev in spodbujati uspešne obalne, otoške in obrežne skupnosti [Sprememba 201]

Člen 26

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.  ESPR ESPRA lahko podpira trajnostni razvoj lokalnega gospodarstva in ugodne pogoje, potrebne za trajnostno modro gospodarstvo in blaginjo lokalnih skupnosti na podlagi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 202]

2.  Za namene podpore iz ESPR ESPRA strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 26 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] zagotavljajo, da lokalne skupnosti bolje izkoriščajo možnosti in prednosti, ki jih ponuja trajnostno modro gospodarstvo znotraj ekoloških omejitev, ter tako izkoristijo in okrepijo okoljske, kulturne, socialne in človeške vire. [Sprememba 203]

2a.  Strategije so skladne z možnostmi in potrebami, ugotovljenimi na ustreznem območju, ter prednostnimi nalogami Unije iz člena 4. Strategije so lahko različne: od strategij, ki se usmerjajo v ribištvo, do širših strategij, usmerjenih v diverzifikacijo ribiških območij. Strategije so več kot le skupek dejavnosti ali sektorskih ukrepov. [Sprememba 204]

2b.   Ukrepi, sprejeti v tem sektorju, bi morali biti skladni z regionalnimi razvojnimi strategijami, da bi lahko trajnostno modro gospodarstvo rastlo, obalna območja pa bi imela dodano vrednost. [Sprememba 205]

2c.   Države članice izvajajo sistem soupravljanja za zagotovitev, da se cilji te uredbe dosežejo ob upoštevanju lokalnih ribiških razmer. [Sprememba 206]

Člen 27

Znanje o morju in sladkih vodah [Sprememba 207]

ESPR ESPRA lahko podpira tudi zbiranje, upravljanje, analizo, obdelavo in uporabo podatkov za boljše poznavanje stanja morskega in sladkovodnega okolja, rekreacijskega ribolova in sektorja rekreacijskega ribolova z namenom: [Sprememba 208]

(a)  izpolnjevanja zahtev za spremljanje, določitev območij in upravljanje iz Direktive 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES;

(aa)   izpolnjevanja zahtev za zbiranje podatkov na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 665/2008(38), Sklepa Komisije 2010/93/EU(39), Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/1251(40) in okvirne uredbe o zbiranju podatkov; [Sprememba 209]

(b)  podpiranja pomorskega prostorskega načrtovanja, kot je določeno v Direktivi 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta(41);

(ba)   izpolnjevanja zahtev za zbiranje podatkov na podlagi uredbe o SRP; [Sprememba 210]

(c)  povečevanja kakovosti in izmenjave podatkov prek evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet) in drugih podatkovnih mrež s podatki o sladkih vodah; [Sprememba 211]

(ca)   povečevanja razpoložljivih zanesljivih podatkov o ulovu v okviru rekreacijskega ribolova; [Sprememba 212]

(cb)   naložbe v analiziranje in opazovanje onesnaženosti morja, zlasti s plastiko, da bi pridobili več podatkov o stanju; [Sprememba 213]

(cc)   izboljšanja znanja o morskih plastičnih odpadkih in njihovih koncentracijah. [Sprememba 214]

POGLAVJE V

Prednostna naloga 4: krepiti mednarodno upravljanje oceanov ter omogočati varnost, zaščito, čistost in trajnostno upravljanje morij in oceanov

Člen 28

Pomorski nadzor

1.  ESPR ESPRA lahko podpira ukrepe, ki prispevajo k doseganju ciljev skupnega okolja za izmenjavo informacij.

2.  Z odstopanjem od člena 2 se lahko podpora iz odstavka 1 tega člena dodeli tudi za operacije, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

2a.   ESPR v skladu s ciljem doseganja varnih, zaščitenih, čistih in trajnostno upravljanih morij in oceanov prispeva k doseganju cilja trajnostnega razvoja št. 14 iz agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030. [Sprememba 215]

Člen 29

Sodelovanje obalnih straž

1.  ESPR ESPRA lahko podpira ukrepe, ki jih izvajajo nacionalni organi in prispevajo k evropskemu sodelovanju na področju nalog obalne straže iz člena 53 Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta(42), člena 2b Uredbe (EU) 2016/1625 Evropskega parlamenta in Sveta(43) in člena 7a Uredbe (EU) 2016/1626 Evropskega parlamenta in Sveta(44).

2.  Podpora za ukrepe iz odstavka 1 lahko prispeva tudi k razvoju in izvajanju sistema Unije za nadzor ribištva in inšpekcije v skladu s pogoji iz člena 19. [Sprememba 216]

3.  Z odstopanjem od člena 2 se lahko podpora iz odstavka 1 dodeli tudi za operacije, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

Člen 29a

Varstvo narave in vrst

ESPR podpira izvajanje ukrepov za varstvo narave v okviru Svetovne listine OZN za naravo, zlasti členov 21, 22, 23 in 24.

ESPR podpira tudi ukrepe za prostovoljno sodelovanje z mednarodnimi forumi, organizacijami, organi in ustanovami ter usklajevanje z njimi, da bi se z združenimi močmi borili proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, divjemu lovu na morske vrste in množičnemu pobijanju vrst, ki štejejo za plenilce ribjih staležev. [Spremembi 217 in 301]

Poglavje Va

Najbolj oddaljene regije [Sprememba 218]

Člen 29b

Proračunska sredstva v okviru skupnega upravljanja

1.  Za operacije v najbolj oddaljenih regijah posamezna država članica v okviru svoje finančne podpore Uniji iz Priloge V dodeli najmanj(45):

(a)  114 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 (tj. 128 566 000 EUR v tekočih cenah) za Azore in Madeiro;

b)  91 700 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 (tj. 103 357 000 EUR v tekočih cenah) za Kanarske otoke;

(c)  146 500 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 (tj. 165 119 000 EUR v tekočih cenah) za Gvadelup, Francosko Gvajano, Martinik, Mayotte, Reunion in Saint Martin.

2.  vsaka država članica določi del finančnih sredstev do meje 50 % dodelitev iz odstavka 1, ki so določena za nadomestilo iz člena 29d.

3.  odstopanjem od člena 9(8) te uredbe in člena 19(2) Uredbe (EU) št. .../...[uredba o skupnih določbah] lahko države članice letno prilagodijo seznam in količino upravičenih ribiških proizvodov ter stopnjo nadomestila iz člena 29d, da bi upoštevale spreminjajoče se pogoje, če pri tem spoštujejo zneske iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Te prilagoditve so mogoče le, če se načrti nadomestil za drugo regijo iste države članice sorazmerno povečajo ali zmanjšajo. Država članica o prilagoditvah vnaprej obvesti Komisijo. [Sprememba 321]

Člen 29c

Akcijski načrt

Zadevne države članice kot del svojega programa pripravijo akcijski načrt za vsako od svojih najbolj oddaljenih regij iz člena 6(2), ki določa:

(a)   strategijo trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov in razvoja sektorjev trajnostnega modrega gospodarstva;

(b)   opis glavnih predvidenih ukrepov in ustreznih finančnih sredstev, ki vključuje:

(i)   strukturno podporo sektorju ribištva in akvakulture iz naslova II;

(ii)   nadomestilo za dodatne stroške iz člena 29d, tudi seznam in količine ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter stopnjo nadomestila;

(iii)   katero koli drugo naložbo v trajnostno modro gospodarstvo, potrebno za dosego trajnostnega razvoja obalnih območij. [Sprememba 220]

Člen 29d

Prenovitev malih priobalnih ribiških flot in s tem povezani ukrepi

Brez poseganja v točki (a) in (b) člena 13 in člen 16 lahko ESPR v najbolj oddaljenih regijah podpira:

(a)  prenovitev malih priobalnih ribiških flot, vključno z izgradnjo in nabavo novih plovil, za prosilce, ki imajo na dan vložitve zahtevka za pomoč glavni kraj registracije v najbolj oddaljeni regiji, v kateri bo registrirano novo plovilo, in ki iztovarjajo celoten ulov v pristaniščih v najbolj oddaljenih regijah, zaradi izboljšanja varnosti ljudi, skladnosti s predpisi Unije in nacionalnimi predpisi o higieni, zdravju in delovnih pogojih na krovu, boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu ter doseganja večje okoljske učinkovitosti. Plovilo, kupljeno s pomočjo, ostane registrirano v najbolj oddaljeni regiji vsaj 15 let od datuma dodelitve pomoči. Če ta pogoj ni izpolnjen, se pomoč vrne v znesku, sorazmernem z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem neizpolnjevanja. Prenovitev ribiške flote ne presega odobrenih najvišjih zmogljivosti in je v skladu s cilji SRP;

(b)  nadomestitev ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja. Moč novega ali posodobljenega motorja lahko presega moč trenutnega motorja, če je potreba po večji moči zaradi varnosti na morju ustrezno utemeljena in se s tem ne poveča zmogljivost ribiškega plovila za ribolov;

(c)  delno prenovitev strukturnega lesenega krova ribiškega plovila, če je to potrebno za izboljšanje pomorske varnosti v skladu z objektivnimi tehničnimi merili pomorske arhitekture;

(d)  izgradnjo in posodobitev pristanišč, pristaniške infrastrukture, raztovorišč, dražbenih hal, ladjedelnic ter ladjedelniških in servisnih delavnic, kadar infrastruktura prispeva k trajnostnemu ribolovu. [Sprememba 287]

Člen 21 29e

Nadomestilo za dodatne stroške za ribiške in akvakulturne proizvode v najbolj oddaljenih regijah

1.  ESPR ESPRA lahko podpira nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo upravičenci pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških in akvakulturnih proizvodov iz najbolj oddaljenih regij iz člena 6(2) 29b(1).

1a.  Nadomestilo je sorazmerno z dodatnimi stroški, ki naj bi jih krilo. Višina nadomestila v zvezi z dodatnimi stroški se ustrezno utemelji v načrtu nadomestila. Nadomestilo nikakor ne presega 100 % nastalih odhodkov.

2.  Vsaka zadevna država članica za regije iz odstavka 1 določi seznam ribiških in akvakulturnih proizvodov, ki so upravičeni do nadomestila, ter njihovo količino v skladu z merili, določenimi v skladu z odstavkom 7.

3.  Pri pripravi seznama in količin iz odstavka 2 države članice upoštevajo vse ustrezne dejavnike, zlasti potrebo po zagotavljanju, da je nadomestilo v skladu s pravili SRP.

4.  Nadomestilo se ne dodeli za ribiške in akvakulturne proizvode, ki:

(a)  so jih ulovila plovila tretjih držav, razen ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo Venezuele in opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah Unije v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1565(46);

(b)  so jih ulovila ribiška plovila Unije, ki niso registrirana v pristanišču ene od regij iz odstavka 1;

(ba)   so jih ulovila ribiška plovila Unije, ki so registrirana v pristanišču ene od najbolj oddaljenih regij iz odstavka 1, vendar v tej regiji ne izvajajo svoje dejavnosti;

(c)  so uvoženi iz tretjih držav.

5.  Točka (b) odstavka 4 se ne uporablja, če obstoječe zmogljivosti predelovalne industrije v zadevni najbolj oddaljeni regiji presegajo količino dobavljenih surovin.

6.  Pri nadomestilu, izplačanem upravičencem, ki izvajajo dejavnosti iz odstavka 1 v najbolj oddaljenih regijah ali so lastniki plovila, registriranega v pristanišču teh regij, in tam izvajajo svojo dejavnost, se z namenom izognitve čezmernim nadomestilom upoštevajo:

(a)  za vsak ribiški ali akvakulturni proizvod ali kategorijo zadevnih proizvodov dodatni stroški, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti zadevnih regij, ter

(b)  vsaka druga oblika javne intervencije, ki vpliva na višino dodatnih stroškov.

7.  Na Komisijo se v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi merila za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti zadevnih regij, in odobritev metodološki okvir za plačilo pomoči v obliki nadomestila. [Sprememba 165]

Člen 29f

Državna pomoč

1.  Za ribiške in akvakulturne proizvode, ki so navedeni v Prilogi I k PDEU, za katere se uporabljajo členi 107, 108 in 109 PDEU, lahko Komisija v skladu s členom 108 PDEU odobri pomoč za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU znotraj sektorjev proizvodnje, predelave in trženja ribiških in akvakulturnih proizvodov, in sicer za ublažitev posebnih omejitev v teh regijah zaradi njihove odročnosti, otoškega značaja in izjemne oddaljenosti.

2.  Države članice lahko zagotovijo dodatno financiranje za izvajanje načrtov nadomestil iz člena 29d. V tem primeru države članice Komisijo uradno obvestijo o državni pomoči, ki jo Komisija v skladu s to uredbo lahko odobri kot del teh načrtov. Tako uradno obvestilo o državni pomoči se šteje za obvestilo v smislu prvega stavka člena 108(3) PDEU. [Sprememba 222]

Člen 29g

Pregled – POSEI

Komisija do 31. decembra 2023 predstavi poročilo o izvajanju določb tega poglavja in po potrebi sprejme ustrezne predloge. Oceni tudi možnost vzpostavitve programa posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI) za vprašanja v zvezi s pomorstvom in ribištvom. [Sprememba 223]

POGLAVJE VI

Pravila za izvajanje v okviru deljenega upravljanja

Oddelek 1

Podpora iz ESPR ESPRA

Člen 30

Izračun dodatnih stroškov ali izpada dohodkov

Podpora, ki temelji na dodatnih stroških ali izpadu dohodkov, se dodeli v kateri koli od oblik iz točk (a), (c), (d) in (e) člena 46 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah].

Člen 31

Določitev stopenj sofinanciranja

Najvišja stopnja sofinanciranja iz ESPR ESPRA na področje podpore je določena v Prilogi II.

Člen 32

Intenzivnost javne pomoči

1.  Najvišja stopnja intenzivnosti pomoči, ki jo uporabljajo države članice, je 50 % skupnih upravičenih odhodkov za operacijo.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 so v Prilogi III določene posebne najvišje stopnje intenzivnosti pomoči za nekatera področja podpore in nekatere vrste operacij.

3.  Če posamezna operacija spada v več vrstic od 2 do 16 Priloge III, se uporabi najvišja stopnja intenzivnosti pomoči, katere odstotek je najvišji.

4.  Če posamezna operacija spada v eno ali več vrstic od 2 do 16 Priloge III in hkrati v vrstico 1 navedene priloge, se uporabi najvišja stopnja intenzivnosti pomoči iz vrstice 1.

Člen 32a

Pomorska politika in razvoj trajnostnega modrega gospodarstva

ESPR podpira izvajanje celostne pomorske politike in rast trajnostnega modrega gospodarstva z razvijanjem regionalnih platform za financiranje inovativnih projektov. [Sprememba 224]

Oddelek 2

Finančno poslovodenje

Člen 33

Prekinitev roka plačila

1.  V skladu s členom 90(4) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] lahko Komisija prekine rok plačila za ves zahtevek za plačilo ali njegov del v primeru dokazov o neskladnosti s pravili, ki veljajo v okviru SRP ali ustrezno okoljsko zakonodajo Unije, s strani države članice, če neskladnost lahko vpliva na odhodke iz zahtevka za plačilo, za katere se zahteva vmesno plačilo. [Sprememba 225]

2.  Komisija zadevno državo članico pred prekinitvijo iz odstavka 1 obvesti o dokazih o neskladnosti in ji da možnost, da v razumnem roku predloži svoje pripombe.

3.  Prekinitev iz odstavka 1 je sorazmerna z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem neskladnosti.

4.  Na Komisijo se v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi primere neskladnosti iz odstavka 1.

Člen 34

Začasna ustavitev plačil

1.  V skladu s členom 91(3) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno ustavi vse ali del vmesnih plačil v okviru programa v primeru resne neskladnosti s pravili, ki veljajo v okviru SRP ali ustreznega okoljskega prava Unije, s strani države članice, če resna neskladnost lahko vpliva na odhodke iz zahtevka za plačilo, za katere se zahteva vmesno plačilo. [Sprememba 226]

2.  Komisija državo članico pred začasno ustavitvijo iz odstavka 1 obvesti, da gre po njenem mnenju za resno neskladnost s pravili, ki veljajo v okviru SRP, in ji da možnost, da v razumnem roku predloži svoje pripombe.

3.  Začasna ustavitev iz odstavka 1 je sorazmerna z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem resne neskladnosti.

4.  Na Komisijo se v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi primere resne neskladnosti iz odstavka 1.

Člen 35

Finančni popravki držav članic

1.  V skladu s členom 97(4) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] države članice uporabijo finančne popravke v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz člena 12(2) te uredbe.

2.  Države članice v primerih finančnih popravkov iz odstavka 1 določijo znesek popravka, ki je sorazmeren z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem kršitve ali kaznivega dejanja s strani upravičenca in pomembnostjo prispevka ESPR ESPRA za gospodarsko dejavnost upravičenca.

Člen 36

Finančni popravki Komisije

1.  V skladu s členom 98(5) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi izvede finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Unije za program, če po izvedbi potrebne preiskave ugotovi, da:

(a)  na odhodek v zahtevku za plačilo vplivajo primeri, v katerih upravičenec ne izpolnjuje obveznosti iz člena 12(2) in jih država članica pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka ni popravila;

(b)  na odhodek v zahtevku za plačilo vplivajo primeri resne neskladnosti s pravili SRP ali ustreznega okoljskega prava Unije s strani države članice, ki so povzročili začasno ustavitev plačila na podlagi člena 34, in zadevna država članica še vedno ne more dokazati, da je sprejela potrebne popravne ukrepe, s katerimi bi zagotovila skladnost z veljavnimi pravili in njihovo izvajanje v prihodnje. [Sprememba 227]

2.  Komisija se o znesku popravka odloči ob upoštevanju narave, resnosti, trajanja in ponavljanja resne neskladnosti s pravili SRP ali ustreznega okoljskega prava Unije s strani države članice ali upravičenca ter pomembnosti prispevka ESPR ESPRA za gospodarsko dejavnost zadevnega upravičenca. [Sprememba 228]

3.  Kadar ni mogoče natančno določiti zneska odhodkov, povezanih z neskladnostjo s pravili SRP ali ustreznega okoljskega prava Unije s strani države članice, Komisija uporabi pavšalni ali ekstrapolirani finančni popravek v skladu z odstavkom 4. [Sprememba 229]

4.  Na Komisijo se v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi merila za določitev ravni finančnega popravka, ki ga je treba uporabiti, in merila za uporabo pavšalnih ali ekstrapoliranih finančnih popravkov.

Oddelek 3

Spremljanje in poročanje

Člen 37

Okvir spremljanja in ocenjevanja

1.  Kazalniki za poročanje o napredku ESPR ESPRA pri doseganju prednostnih nalog iz člena 4 so določeni v Prilogi I.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka ESPR ESPRA pri doseganju prednostnih nalog se na Komisijo v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih spremeni Prilogo I, da se po potrebi spremenijo ali dopolnijo kazalniki in da se ta Uredba dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira spremljanja in ocenjevanja.

Člen 38

Letno poročilo o rezultatih

1.  V skladu s členom 36(6) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] vsaka država članica najpozneje en mesec pred letno pregledovalno sejo Komisiji predloži letno poročilo o rezultatih. Prvo poročilo se predloži leta 2023, zadnje pa leta 2029.

2.  V poročilu iz odstavka 1 je opisan napredek pri izvajanju programa in doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti iz člena 12 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah]. V njem so opisane tudi težave, ki vplivajo na smotrnost programa, in sprejeti ukrepi za reševanje navedenih težav.

3.  Poročilo iz odstavka 1 se pregleda na letni pregledovalni seji v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah].

3a.  Vsaka država članica objavi poročilo iz odstavka 1 v izvirnem jeziku in v enem od delovnih jezikov Evropske komisije. [Sprememba 230]

3b.  Poročilo iz odstavka 1 se redno objavlja na spletnem mestu Evropske komisije. [Sprememba 231]

3c.  Vsaka država članica in Komisija na svojih spletnih mestih objavijo poročila o najboljših praksah. [Sprememba 232]

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za strukturo poročila iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 53(2).

4a.  Komisija objavi vse ustrezne dokumente, povezane s sprejetjem izvedbenih aktov iz odstavka 7. [Sprememba 233]

NASLOV III

PODPORA V OKVIRU NEPOSREDNEGA IN POSREDNEGA UPRAVLJANJA

Člen 39

Območje uporabe

Z odstopanjem od člena 2 se lahko podpora iz tega naslova, razen tehnične pomoči, dodeli tudi operacijam, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

POGLAVJE I

Prednostna naloga 1: spodbujati trajnostno ribištvo in ohranjanje morskih bioloških virov

Člen 40

Izvajanje SRP

ESPR ESPRA podpira izvajanje SRP z:

(a)  zagotavljanjem znanstvenega svetovanja in znanja z namenom spodbujanja dobrih in učinkovitih odločitev o upravljanju ribištva v okviru SRP, vključno s sodelovanjem strokovnjakov v znanstvenih organih;

(aa)   vključevanjem sredstev programa Obzorje Evropa za raziskave in razvoj v največji možni meri za podporo in spodbujanje raziskav in razvoja ter inovacij v sektorju ribištva in akvakulture; [Sprememba 234]

(b)  razvojem in izvajanjem sistema Unije za nadzor ribištva, kot je določen v členu 36 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter podrobneje opredeljen v Uredbi (ES) št. 1224/2009;

(c)  delovanjem svetovalnih svetov, ustanovljenih v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1380/2013, katerih cilj je del SRP in jo podpira;

(d)  prostovoljnimi prispevki za dejavnosti mednarodnih organizacij za ribištvo v skladu s členoma 29 in 30 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 41

Prizadevanja za čista in zdrava morja

1.  ESPR ESPRA podpira prizadevanja za čista in zdrava morja, vključno z ukrepi za podporo izvajanju Direktive 2008/56/ES in ukrepi za zagotavljanje skladnosti s ciljem doseganja dobrega okoljskega stanja v skladu s členom 2(5)(j) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ter izvajanje evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu.

2.  Podpora iz odstavka 1 je skladna z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem doseganja oziroma ohranjanja dobrega okoljskega stanja, kot je določen v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES.

POGLAVJE II

Prednostna naloga 2: prispevati k prehranski varnosti v Uniji s konkurenčnimi in trajnostnimi ribištvom, akvakulturo in trgi [Sprememba 235]

Člen 42

Informacije o trgu

ESPR ESPRA podpira razvoj in razširjanje informacij o trgu za ribiške in akvakulturne proizvode s strani Komisije v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 1379/2013, predvsem z vzpostavitvijo mreže statističnih podatkov o akvakulturi (ASIN-RISA). [Sprememba 236]

POGLAVJE III

Prednostna naloga 3: omogočati rast trajnostnega modrega gospodarstva ustrezne pogoje za trajnostno modro gospodarstvo in spodbujati zdravo morsko okolje za uspešne obalne skupnosti [Sprememba 237]

Člen 43

Pomorska politika in razvoj trajnostnega modrega gospodarstva v okviru ekoloških omejitev ob morju in sladkih vodah [Sprememba 238]

ESPR ESPRA podpira izvajanje pomorske politike in razvoj trajnostnega modrega gospodarstva s: [Sprememba 239]

(a)  spodbujanjem trajnostnega, nizkoogljičnega modrega gospodarstva, ki je odporno proti podnebnim spremembam, ki ljudem in okolju zagotavlja blaginjo in se razvija v okviru ekoloških omejitev ob morju in sladkih vodah; [Sprememba 240]

(aa)   obnovo, zaščito in ohranjanjem raznolikosti, produktivnosti, odpornosti in dejanske vrednosti morskih sistemov; [Sprememba 241]

(b)  spodbujanjem celostnega upravljanja pomorske politike, vključno s pomorskim prostorskim načrtovanjem, strategijami morskih bazenov in, regionalnim pomorskim sodelovanjem, makroregionalnimi strategijami Unije in čezmejnim sodelovanjem; [Sprememba 242]

(ba)   spodbujanjem odgovorne proizvodnje in potrošnje, čistih tehnologij, obnovljivih virov energije in krožnih materialov; [Sprememba 243]

(c)  spodbujanjem prenosa raziskav, inovacij in tehnologije v trajnostno modro gospodarstvo in njihove uporabe, vključno z evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet), ter v druga podatkovna omrežja, ki vključujejo sladko vodo, da se zagotovi, da rast ne prevlada nad tehnologijo in učinkovitostjo, da je poudarek na trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ki izpolnjujejo potrebe sedanjih in prihodnjih generacij, ter da se potrebna orodja in zmogljivosti za prehod na krožno gospodarstvo razvijejo v skladu s strategijo Unije za plastiko v krožnem gospodarstvu; [Sprememba 244]

(d)  izboljšanjem pomorskih spretnosti, oceanske in sladkovodne pismenosti in izmenjave socialno-ekonomskih in okoljskih podatkov o trajnostnem modrem gospodarstvu; [Sprememba 245]

(e)  razvojem portfelja projektov in inovativnih instrumentov financiranja;

(ea)  podpiranjem ukrepov za varstvo in obnovo morske in obalne biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ki ribičem nudijo nadomestila za zbiranje izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov iz morja. [Sprememba 246]

Člen 43a

Odločitve o naložbah v modro gospodarstvo

Odločitve o naložbah v okviru trajnostnega modrega gospodarstva temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih, da se preprečijo škodljivi vplivi na okolje, ki bi lahko ogrozili dolgoročno trajnost. Kadar ni ustreznega znanja ali informacij, se uporablja previdnostni pristop tako v javnem kot v zasebnem sektorju, saj se lahko sprejmejo ukrepi, ki bi lahko imeli škodljive učinke. [Sprememba 247]

POGLAVJE IV

Prednostna naloga 4: krepiti mednarodno upravljanje oceanov ter omogočati varnost, zaščito, čistost in trajnostno upravljanje morij in oceanov

Člen 44

Pomorska varnost in nadzor

ESPR ESPRA podpira spodbujanje pomorske varnosti in nadzora, vključno z izmenjavo podatkov, sodelovanjem obalnih straž in agencij ter bojem proti kriminalnim in nezakonitim dejavnostim na morju.

Člen 45

Mednarodno upravljanje oceanov

ESPR ESPRA podpira izvajanje politike mednarodnega upravljanja oceanov s:

(a)  prostovoljnimi prispevki za mednarodne organizacije, dejavne na področju upravljanja oceanov;

(b)  prostovoljnim sodelovanjem in usklajevanjem med mednarodnimi forumi, organizacijami, organi in ustanovami v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in drugih pomembnih mednarodnih sporazumov, dogovorov in partnerstev;

(c)  izvajanjem oceanskih partnerstev med Unijo in pomembnimi akterji na področju oceanov;

(d)  izvajanjem pomembnih mednarodnih sporazumov, dogovorov in instrumentov, katerih namen je spodbujanje boljšega upravljanja oceanov, ter z razvojem dejavnosti, ukrepov, instrumentov in znanja, ki omogočajo varnost, zaščito, čistost in trajnostnost upravljanja oceanov;

(e)  izvajanjem pomembnih mednarodnih sporazumov, ukrepov in instrumentov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in ukrepov ter orodij za zmanjšanje vpliva na morsko okolje, zlasti za čim večje zmanjšanje naključnih ulovov morskih ptic, morskih sesalcev in morskih želv; [Sprememba 248]

(f)  mednarodnim sodelovanjem na področju raziskav in podatkov o oceanih ter razvojem takih raziskav in podatkov.

Člen 45a

Čiščenje oceanov

ESPRA podpira izvajanje ukrepov za očiščenje morja in oceanov vseh vrst odpadkov, zlasti plastike, plastičnih otokov ter nevarnih ali radioaktivnih odpadkov. [Spremembi 249 in 300]

POGLAVJE V

Pravila za izvajanje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja

Člen 46

Oblike financiranja Unije

1.  ESPR ESPRA lahko zagotavlja financiranje v kateri koli od oblik, določenih v Uredbi (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije], zlasti v obliki javnih naročil v skladu z naslovom VII navedene uredbe in nepovratnih sredstev v skladu z naslovom VIII navedene uredbe. Zagotovi lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja iz člena 47.

2.  Predloge za nepovratna sredstva lahko ocenjujejo neodvisni strokovnjaki.

2a.  Plačilni postopek, ki se nanaša na to uredbo, se pospeši, da se zmanjša gospodarsko breme ribičev. Komisija oceni trenutno uspešnost, da bi izboljšala in pospešila plačilni postopek. [Sprememba 250]

Člen 47

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja v okviru ESPR ESPRA se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o skladu InvestEU] in naslovom X Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije]. Komisija v štirih mesecih po objavi te uredbe v Uradnem listu državam članicam predloži sklop podrobnih smernic za izvajanje operacij kombiniranja v nacionalnih operativnih programih v skladu z ESPR, pri tem pa posebno pozornost nameni kombiniranim operacijam, ki jih izvajajo lokalni akterji v okviru lokalnega razvoja. [Sprememba 251]

Člen 48

Ocenjevanje

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.  Vmesna ocena podpore iz naslova III se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju podpore, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja podpore. Ta ocena je v obliki poročila Komisije in vsebuje podrobno oceno vseh posebnih vidikov izvajanja. [Sprememba 252]

3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar najpozneje v štirih letih po koncu obdobja, Komisija pripravi končno ocenjevalno poročilo o podpori iz naslova III.

4.  Komisija zaključke ocen skupaj s svojimi pripombami ocenjevalna poročila iz odstavkov 2 in 3 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 253]

4a.  Komisija lahko po potrebi predlaga spremembe te uredbe na podlagi poročila iz odstavka 2. [Sprememba 254]

Člen 49

Revizije

Revizije uporabe prispevka Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije].

Člen 50

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z ESPR ESPRA ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena ESPR ESPRA, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s prednostnimi nalogami iz člena 4.

Člen 51

Upravičeni subjekti

1.  Poleg meril iz člena 197 Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije] se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov 2 in 3.

2.  Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)  pravni subjekti s sedežem v državi članici, v čezmorski državi ali ozemlju ali v tretji državi, ki je navedena v delovnem programu, pod pogoji iz odstavkov 3 in 4; [Sprememba 255]

(b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, tudi strokovne organizacije, in vse mednarodne organizacije; [Sprememba 256]

3.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi so izjemoma upravičeni do sodelovanja, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

4.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi morali načeloma nositi stroške svoje udeležbe.

NASLOV IV

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 52

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12, 17, 21, 33, 34, 36, 37 in 55 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2027.

3.  Prenos pooblastila iz členov 12, 17, 21, 33, 34, 36, 37 in 55 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 2, 17, 21, 33, 34, 36, 37 ali 55, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 53

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za Evropski sklad za pomorstvo, in ribištvo in akvakulturo. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(47).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. [Sprememba 257]

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 54

Razveljavitev

1.  Uredba (EU) št. 508/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

2.  Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 55

Prehodne določbe

1.  Za lažji prehod s sheme podpore, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 508/2014, na shemo iz te uredbe se v skladu s členom 52 na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi pogoje, pod katerimi se podpora, ki jo je Komisija odobrila v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014, lahko vključi v podporo na podlagi te uredbe.

2.  Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

3.  Zahtevki, predloženi v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014, ostanejo veljavni.

Člen 56

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

SKUPNI KAZALNIKI

PREDNOSTNA NALOGA

KAZALNIK

Spodbujanje trajnostnega ribištva in ohranjanja morskih bioloških virov

Razvoj iztovorjenih količin morskih virov, ki izvirajo iz staležev, ocenjenih na podlagi največjega trajnostnega donosa

Razvoj donosnosti ribiške flote Unije in zaposlovanja [Sprememba 260]

Površina (v ha) območij Stopnja skladnosti z okoljskimi cilji, določenimi v akcijskem načrtu za varstvo morskega okolja v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji ali, če to ni mogoče, pomembni pozitivni rezultati na območjih Natura 2000 in drugih morskih zavarovanih območij iz okvirne direktive o morski strategiji, ki jih zajemajo ukrepi za varstvo, ohranjanje in obnavljanje [Sprememba 261]

Odstotek ribiških plovil, opremljenih z elektronsko napravo za določanje položaja in poročanje o ulovu

Prispevanje k prehranski varnosti v Uniji s konkurenčnimi in trajnostnimi ribištvom, akvakulturo in trgi [Sprememba 258]

Razvoj vrednosti in obsega akvakulturne proizvodnje v Uniji

Razvoj donosnosti ribiških flot Unije in zaposlovanje [Sprememba 262]

Razvoj vrednosti in količine iztovarjanj

Omogočanje rasti trajnostnega modrega gospodarstva in spodbujanje uspešnih obalnih in otoških skupnosti [Sprememba 259]

Razvoj BDP v pomorskih regijah NUTS 3

Razvoj števila delovnih mest (v ekvivalentih polnega delovnega časa) v trajnostnem modrem gospodarstvu

Krepitev mednarodnega upravljanja oceanov ter omogočanje varnih, zaščitenih, čistih in trajnostno upravljanih morij in oceanov

Število skupnih operacij, ki prispevajo k evropskemu sodelovanju na področju nalog obalne straže

PRILOGA II

PODROČJA PODPORE V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

PREDNOSTNA NALOGA

PODROČJE PODPORE

VRSTA PODROČJA PODPORE (nomenklatura, ki se uporabi v finančnem načrtu)

NAJVIŠJA STOPNJA SOFINANCIRANJA

(% upravičenih javnofinančnih odhodkov)

1

Člen 14(1)

Doseganje okoljskih, ekonomskih, socialnih in zaposlitvenih ciljev SRP

1.1

75 %

1

Člen 16

Naložbe v plovila za mali priobalni ribolov

1.1

75 % 85 % [Sprememba 263]

1

Člen 17(1)

Upravljanje ribištva in ribiških flot

1.1

75 %

1

Člen 17(2)

Trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti

1.2

50 %

1

Člen 18

Izredno prenehanje ribolovnih dejavnosti

1.2

50 %

1

Člen 19

Nadzor in izvrševanje

1.3

85 %

1

Člen 20

Zbiranje in obdelava podatkov za upravljanje ribištva in znanstvene namene

1.3

85 %

1

Člen 21

Nadomestilo za dodatne stroške za ribiške in akvakulturne proizvode v najbolj oddaljenih regijah

1.4

100 %

1

Člen 22

Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.5

85 %

2

Člen 23

Akvakultura

2.1

75 %  85%

2

Ribištvo

2.1

75 % [Sprememba 264]

2

Člen 23a

Mreža statističnih podatkov o akvakulturi

X

75 % [Sprememba 265]

2 3

Člen 24

Trženje ribiških in akvakulturnih proizvodov

2.1 3.1

75 % [Sprememba 266]

23

Člen 25

Predelava ribiških in akvakulturnih proizvodov

2.1 3.1

75 % [Sprememba 267]

3

Člen 26

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

3.1

75 %

3

Člen 27

Znanje o morju

3.1

75 %

4

Člen 28

Pomorski nadzor

4.1

75 %

4

Člen 29

Sodelovanje obalnih straž

4.1

75 %

 

Tehnična pomoč

5.1

75 %

PRILOGA III

POSEBNE NAJVIŠJE STOPNJE INTENZIVNOSTI POMOČI V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

ŠTEVILKA VRSTICE

PODROČJE PODPORE ALI VRSTA OPERACIJE

NAJVIŠJA STOPNJA INTENZIVNOSTI POMOČI

1

Člen 16

Naložbe v plovila za mali priobalni ribolov

30 % 55% [Sprememba 268]

2

Operacije, ki prispevajo k izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013:

–  operacije, ki izboljšujejo selektivnost ribolovnih orodij glede velikosti ali vrste;

–  operacije, ki izboljšujejo infrastrukturo ribiških pristanišč, dražbenih hal, raztovorišč in zavetij, da se olajša iztovarjanje in skladiščenje nenamernega ulova;

–  operacije, ki olajšujejo trženje iztovorjenega nenamernega ulova komercialnih staležev v skladu s členom 8(2)(b) Uredbe (EU) št. 1379/2013.

75 %

3

Operacije za izboljšanje zdravja, varnosti in delovnih pogojev na ribiških plovilih

75 %

4

Operacije v najbolj oddaljenih regijah

85 %

5

Operacije na oddaljenih irskih in grških otokih in ter na hrvaških otokih Dugi Otok, Vis, Mljet in Lastovo [Sprememba 269]

85 %

6

Člen 19

Nadzor in izvrševanje

85 %

7

Operacije v zvezi z malim priobalnim ribolovom (vključno z nadzorom in izvrševanjem)

100 %

8

Če je upravičenec oseba javnega prava ali podjetje, pooblaščeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena iz člena 106(2) Pogodbe, kadar se podpora dodeli za opravljanje takih storitev

100 %

9

Člen 17(2)

Trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti

100 %

10

Člen 18

Izredno prenehanje ribolovnih dejavnosti

100 %

11

Člen 20

Zbiranje in obdelava podatkov za upravljanje ribištva in znanstvene namene

100 %

12

Člen 21

Nadomestilo za dodatne stroške za ribiške in akvakulturne proizvode v najbolj oddaljenih regijah

100 %

13

Člen 27

Znanje o morju

100 %

14

Člen 28

Pomorski nadzor

100 %

15

Člen 29

Sodelovanje obalnih straž

100 %

16

Operacije, povezane z načrtovanjem, razvojem, spremljanjem, ocenjevanjem in upravljanjem preglednih sistemov za izmenjavo ribolovnih možnosti med državami članicami v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013

100 %

16a

Dejavnosti, ki jih izvajajo upravičenci do skupnih projektov

60 % [Sprememba 270]

16b

Dejavnosti, ki jih izvaja medpanožna organizacija, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev

75 % [Sprememba 271]

PRILOGA IV

KOEFICIENTI ZA IZRAČUN ZNESKOV PODPORE ZA CILJE NA PODROČJU OKOLJA IN PODNEBNIH SPREMEMB

* Država članica lahko v svojem programu predlaga, da se področju podpore iz tabele, označenem z *, dodeli koeficient 40 %, pod pogojem da lahko dokaže pomembnost navedenega področja podpore za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ali za cilje, povezane z okoljem, kot je ustrezno.

PRILOGA V

SKUPNA SREDSTVA PO DRŽAVAH ČLANICAH ZA EVROPSKI SKLAD ZA POMORSTVO, IN RIBIŠTVO IN AKVAKULTURO ZA OBDOBJE 2021–2027

 

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

BE

5 420 528

5 528 939

5 639 520

5 752 311

5 867 358

5 984 701

6 072 814

40 266 171

BG

11 435 037

11 663 737

11 897 017

12 134 959

12 377 660

12 625 203

12 811 085

84 944 698

CZ

4 039 229

4 120 014

4 202 416

4 286 465

4 372 195

4 459 635

4 525 295

30 005 249

DK

27 053 971

27 595 050

28 146 963

28 709 906

29 284 109

29 869 767

30 309 543

200 969 309

DE

28 513 544

29 083 814

29 665 502

30 258 817

30 863 998

31 481 253

31 944 754

211 811 682

EE

13 110 534

13 372 744

13 640 205

13 913 011

14 191 273

14 475 087

14 688 206

97 391 060

IE

19 165 423

19 548 731

19 939 714

20 338 511

20 745 284

21 160 173

21 471 716

142 369 552

EL

50 480 983

51 490 602

52 520 436

53 570 852

54 642 278

55 735 079

56 555 673

374 995 903

ES

150 831 009

153 847 625

156 924 643

160 063 158

163 264 447

166 529 604

168 981 438

1 120 441 924

FR

76 346 460

77 873 387

79 430 888

81 019 517

82 639 920

84 292 652

85 533 702

567 136 526

HR

32 804 523

33 460 613

34 129 839

34 812 441

35 508 695

36 218 841

36 752 095

243 687 047

IT

69 761 016

71 156 235

72 579 390

74 030 988

75 511 619

77 021 791

78 155 791

518 216 830

CY

5 156 833

5 259 970

5 365 171

5 472 475

5 581 926

5 693 560

5 777 387

38 307 322

LV

18 156 754

18 519 888

18 890 294

19 268 103

19 653 468

20 046 521

20 341 668

134 876 696

LT

8 236 376

8 401 103

8 569 129

8 740 512

8 915 324

9 093 623

9 227 510

61 183 577

LU

–  

–  

–  

–  

–  

–  

–  

–  

HU

5 076 470

5 177 999

5 281 561

5 387 193

5 494 938

5 604 832

5 687 353

37 710 346

MT

2 938 064

2 996 826

3 056 763

3 117 899

3 180 258

3 243 860

3 291 620

21 825 290

NL

13 182 316

13 445 962

13 714 887

13 989 186

14 268 972

14 554 340

14 768 625

97 924 288

AT

904 373

922 460

940 910

959 728

978 923

998 500

1 013 200

6 718 094

PL

68 976 348

70 355 873

71 763 020

73 198 291

74 662 268

76 155 454

77 276 699

512 387 953

PT

50 962 391

51 981 638

53 021 293

54 081 726

55 163 369

56 266 592

57 095 013

378 572 022

RO

21 868 723

22 306 097

22 752 228

23 207 276

23 671 425

24 144 835

24 500 321

162 450 905

SI

3 221 347

3 285 774

3 351 490

3 418 521

3 486 892

3 556 627

3 608 990

23 929 641

SK

2 049 608

2 090 600

2 132 413

2 175 061

2 218 563

2 262 933

2 296 250

15 225 428

FI

9 659 603

9 852 795

10 049 855

10 250 853

10 455 872

10 664 981

10 822 003

71 755 962

SE

15 601 692

15 913 725

16 232 007

16 556 649

16 887 785

17 225 527

17 479 140

115 896 525

SKUPAJ

714 953 155

729 252 201

743 837 554

758 714 409

773 888 819

789 365 971

800 987 891

5 311 000 000

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 104.
(2) UL C 361, 5.10.2018, str. 9.
(3)UL C 110, 22.3.2019, str. 104.
(4)UL C 361, 5.10.2018, str. 9.
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(6)UL C […], […], str. […].
(7)UL C […], […], str. […].
(8)UL C […], […], str. […].
(9)UL C […], […], str. […].
(10)Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
(11)Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
(12)Uredba (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (UL L 157, 20.6.2017, str. 1).
(13)COM(2017)0623.
(14) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).
(15)Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
(16)Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(17)Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
(18) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(19)COM(2018)0028.
(20)Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).
(21) Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).
(22)Sklep Sveta 98/392/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 in Sporazuma o izvajanju dela XI Konvencije z dne 28. julija 1994 s strani Evropske skupnosti (UL L 179, 23.6.1998, str. 1).
(23)JOIN(2016)0049.
(24)Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(25)Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(26)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(27)Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(28)Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(29)Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(30)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(31)Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).
(32)UL C […], […], str. […].
(33)Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).
(34)Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).
(35)Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(36)Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).
(37)Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L 189, 27.6.2014, str. 1).
(38) Uredba Komisije (ES) št. 665/2008 z dne 14. julija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (UL L 186, 15.7.2008, str. 3).
(39) Sklep Komisije 2010/93/EU z dne 18. decembra 2009 o sprejetju večletnega programa Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva za obdobje 2011–2013 (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 10121) (UL L 41, 16.2.2010, str. 8).
(40) 1cIzvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1251 z dne 12. julija 2016 o sprejetju večletnega programa Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture za obdobje 2017–2019 (UL L 207, 1.8.2016, str. 113).
(41)Direktiva 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (UL L 257, 28.8.2014, str. 135).
(42)Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).
(43)Uredba (EU) 2016/1625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 251, 16.9.2016, str. 77).
(44)Uredba (EU) 2016/1626 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 768/2005 o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva (UL L 251, 16.9.2016, str. 80).
(45) Te številke je treba prilagoditi v skladu z dogovorjenimi vrednostmi iz člena 5(1).
(46)Sklep Sveta (EU) 2015/1565 z dne 14. septembra 2015 o odobritvi, v imenu Evropske unije, Izjave o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah EU za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane (UL L 244, 14.9.2015, str. 55).
(47)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).


Večletni načrt za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju ***I
PDF 126kWORD 58k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju (COM(2018)0115 – C8-0104/2018 – 2018/0050(COD))
P8_TA(2019)0344A8-0005/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0115),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0104/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0005/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, ki je priložena tej resoluciji in bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju, in spremembi Uredbe (EU) št. 508/2014

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1022.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta

Evropski parlament in Svet nameravata razveljaviti pooblastila za sprejemanje tehničnih ukrepov z delegiranimi akti iz člena 13 te uredbe, ko bosta sprejela novo uredbo o tehničnih ukrepih, ki vključuje pooblastilo za sprejemanje enakih ukrepov.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 103.


Okrepitev varnosti osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije ***I
PDF 123kWORD 50k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja (COM(2018)0212 – C8-0153/2018 – 2018/0104(COD))
P8_TA(2019)0345A8-0436/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0212),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 21(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0153/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0436/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1157.)

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 78.


Izboljšanje varnosti cestne infrastrukture ***I
PDF 123kWORD 50k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (COM(2018)0274 – C8-0196/2018 – 2018/0129(COD))
P8_TA(2019)0346A8-0008/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0274),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0196/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta, predloženega v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. februarja 2019(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0008/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1936.)

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 261.
(2) UL C 168, 16.5.2019, str. 81.


Vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP) ***I
PDF 122kWORD 58k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP) (COM(2017)0343 – C8-0219/2017 – 2017/0143(COD))
P8_TA(2019)0347A8-0278/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0343),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0219/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2017(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0278/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1238.)

(1) UL C 81, 2.3.2018, str. 139.


Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ***I
PDF 123kWORD 52k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (COM(2017)0253 – C8-0137/2017 – 2017/0085(COD))
P8_TA(2019)0348A8-0270/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0253),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 153(1)(i) in (2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0137/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice, poljskega sejma in poljskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 6. decembra 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. novembra 2017(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za pravne zadeve (A8-0270/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1158.)

(1) UL C 129, 11.4.2018, str. 44.
(2) UL C 164, 8.5.2018, str. 62.


Zaščita proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah ***I
PDF 220kWORD 74k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324 – C8-0178/2018 – 2018/0136(COD))
P8_TA(2019)0349A8-0469/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0324),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 322(1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0178/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 17. avgusta 2018(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ustavne zadeve (A8-0469/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah

P8_TC1-COD(2018)0136


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322(1)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Pravna država je ena najbolj bistvenih vrednot, na katerih temelji Unija. Kakor temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in merilih za članstvo v Uniji. Kakor je določeno v členu 2 PEU, so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravica, solidarnost ter enakost žensk in moških. [Sprememba 1]

(1a)  Države članice bi morale spoštovati svoje obveznosti in biti zgled, tako da jih resnično izpolnijo in se približajo skupni kulturi pravne države kot splošne vrednote, ki naj bi jo vsi udeleženi uporabljali nepristransko. Polno spoštovanje in spodbujanje teh načel je bistveni pogoj za legitimnost evropskega projekta kot celote in temeljni pogoj za gradnjo zaupanja državljanov v Unijo ter zagotavljanje učinkovitega izvajanja njenih politik. [Sprememba 2]

(1b)  Unija ima v skladu s členom 2, členom 3(1) in členom 7 PEU možnost ukrepanja za zaščito svojega ustavnega jedra in skupnih vrednot, na katerih je bila osnovana, vključno s proračunskimi načeli. Države članice, institucije, organi, uradi in agencije Unije in države kandidatke so dolžni spoštovati, varovati in spodbujati ta načela in vrednote ter lojalno sodelovati. [Sprememba 3]

(2)  Načelo pravne države zagotavlja, da vsi javni organi delujejo v mejah omejitev, določenih z zakonom, v skladu z vrednotami demokracije in temeljnimi pravicami spoštovanjem temeljnih pravic ter pod nadzorom neodvisnega in nepristranskega sodišča. Zlasti zahteva spoštovanje(5) načel zakonitosti(6), vključno s preglednim, odgovornim in demokratičnim postopkom izvajanja zakonodaje, pravne varnosti(7), prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti(8), delitve oblasti(9), dostopa do sodstva in učinkovitega sodnega varstva pred neodvisnimi in nepristranskimi sodišči(10) s strani neodvisnih sodišč. Ta načela se med drugim odražajo na ravni Beneške komisije Sveta Evrope, pa tudi na podlagi zadevne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice(11). [Sprememba 4]

(2a)  Merila za pristop ali københavnska merila, ki jih je leta 1993 določil Evropski svet v Københavnu, leta 1995 pa okrepil Evropski svet v Madridu, so bistveni pogoji, ki jih morajo izpolniti vse države kandidatke, da bi postale države članice. Ta merila vključujejo stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost za soočanje s konkurenco in tržnimi silami ter sposobnost izpolnjevanja obveznosti članstva v Uniji. [Sprememba 5]

(2b)  Če država kandidatka ne izpolnjuje zahtevanih standardov, vrednot in demokratičnih načel, pride do odloga pristopa k Uniji, dokler v celoti ne izpolnjuje teh standardov. Obveznosti, ki zavezujejo države kandidatke v okviru københavnskih meril, skladno s členom 2 PEU in načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4 PEU veljajo za države članice tudi po njihovi pridružitvi Uniji. Države članice bi zato bilo treba redno ocenjevati, da bi se prepričali, da njihovi zakoni in praksa še naprej izpolnjujejo ta merila in skupne vrednote, na katerih Unija temelji, s čimer bi se zagotovil trden pravni in upravni okvir za izvajanje politik Unije. [Sprememba 6]

(3)  Načelo Med vrednotami Unije sicer ni hierarhije, a je načelo pravne države je pogoj bistveno za zaščito drugih temeljnih vrednot, na katerih je osnovana Unija, kot so svoboda, demokracija, enakost in spoštovanje človekovih pravic. Spoštovanje načela pravne države je neločljivo povezano s spoštovanjem demokracije in temeljnih pravic: brez spoštovanja enega ni spoštovanja drugega ter obratno. Skladnost in doslednost politike na področjih notranje in zunanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic sta ključni za verodostojnost Unije. [Sprememba 7]

(4)  Kadar države članice izvršujejo proračun Unije in ne glede na način njihovega izvrševanja, je spoštovanje pravne države bistveni pogoj za skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja, določenimi v členu 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(5)  Države članice lahko zagotovijo dobro finančno poslovodenje le, če javni organi ravnajo v skladu s pravom ter če preiskovalni organi in organi pregona učinkovito odpravljajo kršitve prava ter če so odločitve javnih organov lahko predmet učinkovite sodne presoje s strani neodvisnih sodišč in Sodišča Evropske unije.

(6)  Pravosodni organi bi morali delovati neodvisno in nepristransko Neodvisnost in nepristranskost sodstva bi morala biti vedno zagotovljena, preiskovalni organi in organi pregona pa bi morali imeti možnost, da ustrezno opravljajo svoje naloge. Morali bi imeti zadostna sredstva in postopke za učinkovito delovanje ob polnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja. Ti pogoji predstavljajo minimalno jamstvo zoper nezakonite in samovoljne odločitve javnih organov, ki bi lahko omejevale ta temeljna načela in škodile finančnim interesom Unije. [Sprememba 8]

(7)  Neodvisnost sodstva zlasti predpostavlja, da zadevni organ svoje sodne funkcije izvaja povsem samostojno, ne da bi bil kakor koli hierarhično povezan ali komur koli podrejen in ne da bi prejemal kakršne koli ukaze ali navodila, ter da je s tem zaščiten pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov in vplivajo na njihove odločitve. Jamstvo neodvisnosti in nepristranskosti zahteva pravila, zlasti v zvezi s sestavo organa ter imenovanjem, trajanjem funkcij in razlogi za zavrnitev in odstavitev njegovih članov, na podlagi katerih je mogoče zavrniti vsak upravičen dvom pri posameznikih o zavarovanosti navedenega organa pred zunanjimi vplivi in o njegovi nevtralnosti glede interesov, s katerimi se srečuje.

(7a)   Neodvisnost tožilstva in sodstva sestoji iz formalne (de jure) in dejanske (de facto) neodvisnosti teh institucij ter posameznih tožilcev in sodnikov. [Sprememba 9]

(8)  Spoštovanje načela pravne države ni pomembno bistveno le za državljane Unije, temveč tudi za podjetništvo, inovacije, naložbe, ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in pravilno delovanje notranjega trga, ki bodo najbolj trajnostno uspevali le tam, kjer je vzpostavljen trden pravni in institucionalni okvir. [Sprememba 10]

(8a)  Vključitev obstoječih mehanizmov Unije za spremljanje, kot so mehanizem za sodelovanje in preverjanje, pregled stanja na področju pravosodja in poročila o boju proti korupciji, v širši okvir spremljanja pravne države bi lahko zagotovila učinkovitejše in uspešnejše mehanizme nadzora za zaščito finančnih interesov Unije. [Sprememba 11]

(8b)   Med posledicami škodljive davčne prakse so: pomanjkljiva preglednost, samovoljna diskriminacija, izkrivljanje konkurence in neenaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu in zunaj njega, posledice za celovitost enotnega trga ter za pravičnost, stabilnost in legitimnost davčnega sistema, večje gospodarske neenakosti, nepoštena konkurenca med državami, nezadovoljstvo v družbi, nezaupanje in demokratični deficit. [Sprememba 12]

(9)  Člen 19 Pogodbe o Evropski uniji, ki jasno opredeljuje vrednoto pravne države, navedene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, od držav članic zahteva, da zagotovijo učinkovito pravno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije, vključno s tistimi, povezanimi z izvrševanjem proračuna Unije. Obstoj učinkovite sodne presoje, zasnovane za zagotavljanje skladnosti s pravom Unije, je temelj pravne države in zahteva neodvisna sodišča(12). Ohranitev neodvisnosti sodišč je ključnega pomena, kakor potrjuje drugi odstavek člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(13). To je še zlasti pomembno za sodno presojo zakonitosti ukrepov, pogodb ali drugih instrumentov, ki ustvarjajo javne odhodke ali javni dolg, med drugim v okviru postopkov oddaje javnih naročil, za katere so lahko pristojna sodišča.

(10)  Obstaja torej jasna povezava med spoštovanjem načela pravne države in učinkovitim izvrševanjem proračuna Unije v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

(10a)  Unija ima na voljo številne instrumente in postopke za zagotavljanje polnega in ustreznega izvajanja načel in vrednot iz PEU, vendar trenutno ni hitrega, učinkovitega odziva institucij Unije, zlasti za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja. Obstoječe instrumente bi bilo treba okrepiti, oceniti in dopolniti v okviru mehanizma pravne države, da bi bili ustrezni in učinkoviti. [Sprememba 13]

(11)  Splošne pomanjkljivosti v državah članicah v zvezi z načelom pravne države, ki zlasti vplivajo na pravilno delovanje javnih organov in učinkovito sodno presojo, lahko resno škodujejo finančnim interesom Unije. Učinkovite preiskave takšnih pomanjkljivosti ter uporaba učinkovitih in sorazmernih ukrepov, ko se ugotovi splošna pomanjkljivost, niso potrebne le za zavarovanje finančnih interesov Unije, vključno z učinkovitim pobiranjem prihodkov, ampak tudi za zaupanje javnosti v Unijo in njene institucije. Zgolj neodvisno sodstvo, ki spoštuje načelo pravne države in pravne varnosti v vseh državah članicah, lahko dejansko zagotovi, da je denar iz proračuna Unije dovolj zaščiten. [Sprememba 14]

(11a)   Po ocenah Komisije izgube zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom znašajo do 1 trilijona EUR letno. Negativne posledice te prakse za proračune držav članic in Unije ter za državljane so očitne in bi lahko spodkopale zaupanje v demokracijo. [Sprememba 15]

(11b)   Izogibanje davku na dohodek pravnih oseb neposredno vpliva na proračune držav članic in proračun Unije ter na prerazporeditev davčne obremenitve med kategorije davkoplačevalcev, pa tudi gospodarske dejavnike. [Sprememba 16]

(11c)   Države članice bi morale na področju davčne konkurence to načelo v celoti uporabljati. [Sprememba 17]

(11d)   Komisija bi morala kot varuhinja Pogodb zagotoviti, da se pravo Unije in načelo lojalnega sodelovanja med državami članicami v celoti spoštujeta. [Sprememba 18]

(11e)   Ocenjevanje in spremljanje davčnih politik držav članic na ravni Unije bi zagotovilo, da države članice ne bodo uvedle novih škodljivih davčnih ukrepov. Spremljanje skladnosti držav članic, njihovih sodnih oblasti, regij in drugih upravnih struktur s skupnim seznamom nekooperativnih jurisdikcij, ki ga je oblikovala Unija, bi zavarovalo enotni trg in omogočilo njegovo ustrezno in skladno delovanje. [Sprememba 19]

(12)  Za opredelitev splošnih pomanjkljivosti mora Komisija podati temeljito kvalitativno oceno. Navedena ocena bi lahko temeljila morala biti objektivna, nepristranska in transparentna ter temeljiti na informacijah iz razpoložljivih vseh ustreznih virov, ob upoštevanju meril, ki se uporabljajo v okviru pogajanj o pristopu k Uniji, zlasti poglavij pravnega reda Unije o pravosodju in temeljnih pravicah, o pravici, svobodi in varnosti, o finančnem nadzoru in o obdavčitvi, pa tudi smernic, ki se uporabljajo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, za spremljanje napredka države članice, in iz priznanih institucij, vključno s sodbami Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, resolucijami Evropskega parlamenta, poročili Računskega sodišča ter sklepi in priporočili zadevnih mednarodnih organizacij in mrež, kot so organi Sveta Evrope ter evropskih mrež, med njimi zlasti kontrolni seznam Beneške komisije za pravno državo, in zadevnih mednarodnih mrež, kot sta evropski mreži vrhovnih sodišč in sodnih svetov. [Sprememba 20]

(12a)  Za pomoč Komisiji pri oceni splošnih pomanjkljivosti bi bilo treba ustanoviti svetovalno skupino neodvisnih strokovnjakov s področij ustavnega prava ter finančnih in proračunskih zadev. Ta skupina bi morala vsako leto neodvisno oceniti vprašanja v zvezi z načelom pravne države v vseh državah članicah, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na dobro finančno poslovodenje ali zaščito finančnih interesov Unije, ter pri tem upoštevati informacije iz vseh ustreznih virov in priznanih institucij. Komisija bi morala pri odločanju o sprejetju ali odpravi morebitnih ukrepov upoštevati ustrezna mnenja, ki jih izrazi ta skupina. [Sprememba 21]

(13)  Določiti bi bilo treba morebitne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru splošnih pomanjkljivosti, ter postopek za njihovo sprejetje. Navedeni ukrepi bi morali vključevati zamrznitev plačil in obveznosti, zmanjšanje finančnih sredstev v okviru obstoječih obveznosti in prepoved sklepanja novih obveznosti s prejemniki. [Sprememba 22]

(14)  Pri določanju ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti, bi bilo treba uporabiti načelo sorazmernosti ter zlasti upoštevati resnost položaja, čas, ki je pretekel od začetka zadevnega ravnanja, trajanje in ponovitev tega ravnanja, namen in stopnjo sodelovanja zadevne države članice pri prizadevanjih za končanje splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države ter vpliv navedene pomanjkljivosti na zadevna finančna sredstva Unije.

(14a)  Bistveno je ustrezno zaščititi legitimne interese končnih prejemnikov in upravičencev, kadar se ukrepi sprejmejo v primeru splošnih pomanjkljivosti. Pri razmisleku o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, bi morala Komisija upoštevati njihov morebitni vpliv na končne prejemnike in upravičence. Za boljšo zaščito končnih prejemnikov ali upravičencev bi morala Komisija prek spletnega mesta ali internetnega portala zagotoviti informacije in navodila ter ustrezna orodja za povratno obveščanje Komisije o morebitnih kršitvah pravnih obveznosti državnih subjektov in držav članic glede nadaljnjih izplačil po sprejetju ukrepov na podlagi te uredbe. Da se zagotovi, da se vsak znesek, ki ga dolgujejo subjekti države ali države članice, dejansko plača končnim prejemnikom ali upravičencem, bi morala imeti Komisija po potrebi možnost, da izterja plačila, nakazana tem subjektom, ali, če je primerno, izvede finančni popravek z zmanjšanjem podpore za program ter enak znesek prenese v rezervo Unije, da se uporabi v korist končnih prejemnikov ali upravičencev. [Sprememba 23]

(15)  Za zagotovitev enotnega izvajanja te uredbe ter glede na pomen finančnih učinkov ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na predlog Komisije. Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za zaščito finančnih interesov Unije, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine Komisijo. [Sprememba 24]

(15a)  Glede na njihov vpliv na proračun Unije bi morali ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, začeli veljati šele, ko Evropski parlament in Svet potrdita prenos proračunske rezerve v znesku, ki je enakovreden vrednosti sprejetih ukrepov. Da se olajša sprejemanje odločitev, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov Unije, bi bilo treba takšne prerazporeditve obravnavati kot sprejete, razen če jih Evropski parlament ali Svet, ki odloča s kvalificirano večino, v določenem časovnem obdobju ne spremeni ali zavrne. [Sprememba 25]

(16)  Pred predlogom za sprejetje kakršnih koli ukrepov v skladu s to uredbo, bi Komisija morala obvestiti zadevno državo članico, zakaj meni, da je v navedeni državi članici prišlo do splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države. Komisija bi morala nemudoma obvestiti Evropski parlament in Svet o vseh takšnih obvestilih in njihovi vsebini. Država članice Zadevna država članica bi morala imeti možnost, da predloži svoje pripombe. Komisija in Svet bi morala upoštevati navedene pripombe. [Sprememba 26]

(17)  Svet bi moral na predlog Komisije Komisija bi morala odpraviti ukrepe z odložilnim učinkom ter Evropskemu parlamentu in Svetu predlagati odpravi proračunske rezerve za navedene ukrepe v celoti ali delno, če so bile razmere, ki so vodile do sprejetja navedenih ukrepov, uspešno odpravljene. [Sprememba 27]

(18)  Komisija bi morala Evropski parlament obveščati o vseh ukrepih, predlaganih in sprejetih v skladu s to uredbo[Sprememba 28]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila, potrebna za zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „načelo pravne države“ se nanaša na vrednote razume kot spoštovanje vrednot Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ki PEU in meril za članstvo v Uniji iz člena 49 PEU; vključuje načela zakonitosti, vključno s preglednim, odgovornim, demokratičnim in pluralističnim postopkom sprejemanja zakonodaje zakonov; pravne varnosti; prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti dostopa do sodstva in; učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč pred neodvisnimi in nepristranskimi sodišči, vključno s temeljnimi pravicami, ki so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah; delitve oblasti; nediskriminacije in enakosti pred zakonom; [Sprememba 29]

(b)  „splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države“ pomenijo široko razširjeno ali ponavljajoče se ravnanje ali opustitve ali ukrepe javnih organov, ki vplivajo na pravno državo, če vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije; splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države so lahko tudi posledica sistemske grožnje vrednotam Unije iz člena 2 PEU, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije; [Sprememba 30]

(c)  „državni subjekt“ pomeni vse javne organe na vseh vladnih ravneh, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ter organizacije države članice v smislu [točke 42 člena 2] Uredbe (EU, Euratom) št. […] 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(14) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). [Sprememba 31]

Člen 2a

Splošne pomanjkljivosti

Kot splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije, se štejejo zlasti:

(a)  ogrožanje neodvisnosti sodstva, vključno s postavljanjem omejitev za zmožnost samostojnega opravljanja sodnih funkcij prek zunanjega poseganja v jamstva neodvisnosti, oviranja sojenja prek zunanjih navodil, samovoljnega spreminjanja pravil o imenovanju ali pogojev službovanja pravosodnega osebja ali prek vplivanja na pravosodne uslužbence na način, ki ogroža njihovo nepristranskost, ali s poseganjem v neodvisnost odvetniškega poklica;

(b)  neuspešno preprečevanje, popravljanje in kaznovanje samovoljnih in nezakonitih odločitev javnih organov, vključno z organi kazenskega pregona, odrekanje finančnih in človeških virov, kar vpliva na njihovo pravilno delovanje, ali neuspešno zagotavljanje odsotnosti nasprotja interesov;

(c)  omejevanje razpoložljivosti in učinkovitosti pravnih sredstev, vključno s strogimi postopkovnimi pravili, pomanjkljivo izvajanje sodnih odločb ali omejevanje učinkovitega preiskovanja, pregona in kaznovanja kršitev prava;

(d)  ogrožanje upravne zmožnosti države članice, da spoštuje obveznosti članstva v Uniji, vključno z zmožnostjo za učinkovito izvajanje pravil, standardov in politik, ki sestavljajo pravo Unije;

(e)  ukrepi, ki slabijo varstvo zaupne komunikacije med odvetnikom in stranko. [Sprememba 32]

Člen 3

Ukrepi Tveganja za finančne interese Unije [Sprememba 33]

1.  Sprejmejo se ustrezni ukrepi, kadar splošne Splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državi članici vplivajo ali bi lahko vplivale na dobro finančno poslovodenje ali zaščito finančnih interesov Unije, zlasti nase lahko ugotovijo, če je prizadeto ali obstaja tveganje, da bi bilo lahko prizadeto, zlasti kaj od naslednjega: [Sprememba 34]

(a)  pravilno delovanje organov navedene države članice, ki izvršujejo proračun Unije, zlasti v okviru oddaje javnih naročil in postopkov dodeljevanja nepovratnih sredstev ter izvajanja spremljanja in nadzora; [Sprememba 35]

(aa)  pravilno delovanje tržnega gospodarstva, s tem pa spoštovanje konkurence in tržnih sil v Uniji ter učinkovito izvajanje obveznosti članstva, vključno z upoštevanjem cilja politične, ekonomske in monetarne unije; [Sprememba 36]

(ab)  pravilno delovanje organov, ki izvajajo finančni nadzor, spremljanje ter notranje in zunanje revizije, ter pravilno delovanje učinkovitih in preglednih sistemov za finančno poslovodenje in računovodstvo; [Sprememba 37]

(b)  pravilno delovanje preiskovalnih organov in javnih organov pregona v zvezi s pregonom goljufij, vključno z davčno utajo, korupcije ali drugih kršitev prava Unije, povezanih z izvrševanjem proračuna Unije; [Sprememba 38]

(c)  učinkovito sodno presojo učinkovita sodna presoja s strani neodvisnih sodišč glede ukrepov ali opustitev s strani organov iz točk (a), (ab) in (b); [Sprememba 39]

(d)  preprečevanje in kaznovanje goljufij, vključno z davčno utajo, korupcije ali drugih kršitev prava Unije v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije ter naložitev učinkovitih in odvračilnih kazni prejemnikom s strani nacionalnih sodišč ali upravnih organov; [Sprememba 40]

(e)  izterjavo neupravičeno plačanih finančnih sredstev;

(ea)   preprečevanje in kaznovanje izogibanja davkom in davčne konkurence ter pravilno delovanje organov, ki prispevajo k upravnemu sodelovanju v davčnih zadevah; [Sprememba 41]

(f)  učinkovito in pravočasno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam ter Evropskim javnim tožilstvom, če država članica v njem sodeluje, pri njunih preiskavah in pregonih v skladu z njunimi ustreznimi pravnimi akti in načelom lojalnega sodelovanja; [Sprememba 42]

(fa)  pravilno izvrševanje proračuna Unije po sistemski kršitvi temeljnih pravic. [Sprememba 43]

2.  Med splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države se zlasti lahko uvršča:

(a)  ogrožanje neodvisnosti sodstva;

(b)  neuspešno preprečevanje, popravljanje in kaznovanje samovoljnih in nezakonitih odločitev javnih organov, vključno z organi kazenskega pregona, odrekanje finančnih in človeških virov, kar vpliva na njihovo pravilno delovanje, ali neuspešno zagotavljanje odsotnosti nasprotja interesov;

(c)  omejevanje razpoložljivosti in učinkovitosti pravnih sredstev, vključno s strogimi postopkovnimi pravili, pomanjkljivo izvajanje sodnih odločb ali omejevanje učinkovitega preiskovanja, pregona in kaznovanja kršitev prava. [Sprememba 44]

Člen 3a

Skupina neodvisnih strokovnjakov

1.  Komisija ustanovi skupino neodvisnih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: skupina).

Skupino sestavljajo neodvisni strokovnjaki s področij ustavnega prava ter finančnih in proračunskih zadev. Po enega strokovnjaka imenuje nacionalni parlament vsake države članice, Evropski parlament pa imenuje pet strokovnjakov. Pri sestavi skupine se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov.

Po potrebi se lahko kot opazovalci v skupino v skladu s poslovnikom iz odstavka 6 povabijo predstavniki ustreznih organizacij in mrež, kot so Evropska zveza akademij za znanost in humanistiko, Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice, organi Sveta Evrope, Evropska komisija za učinkovitost pravosodja, Svet odvetniških združenj Evrope, Mreža davčnih sodišč, Organizacija združenih narodov, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

2.  Cilj svetovalnih nalog skupine je pomagati Komisiji pri prepoznavanju splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali na zaščito finančnih interesov Unije.

Skupina vsako leto oceni razmere v vseh državah članicah oceni na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih meril in informacij, pri čemer ustrezno upošteva informacije in navodila iz člena 5(2).

3.  Skupina vsako leto objavi povzetek svojih ugotovitev.

4.  V okviru svojih svetovalnih nalog in ob upoštevanju izida ugotovitev iz odstavka 2 lahko skupina izrazi mnenje o splošni pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državi članici.

Ko izrazi mnenje, si skupina prizadeva doseči soglasje. Če takega soglasja ni mogoče doseči, skupina izrazi svoje mnenje z navadno večino članov.

5.  Pri sprejemanju izvedbenih aktov v skladu s členom 5(6) in členom 6(2) Komisija upošteva vsa ustrezna mnenja, ki jih izrazi skupina v skladu z odstavkom 4 tega člena.

6.  Skupina med svojimi člani izvoli predsednika. Skupina sprejme svoj poslovnik. [Sprememba 45]

Člen 4

Vsebina ukrepov Ukrepi za zaščito proračuna Unije [Sprememba 46]

1.  Sprejme Kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 3, se lahko sprejme eden ali več naslednjih ustreznih ukrepov: [Sprememba 47]

(a)  kadar Komisija izvršuje proračun Unije z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s točkama (a) in (c) člena 62 finančne uredbe ter kadar je prejemnik državni subjekt:

(1)  zamrznitev plačil ali izvajanja pravnih obveznost ali prenehanje pravne obveznosti v skladu s členom [131(3)] finančne uredbe;

(2)  prepoved sklenitve nove pravne obveznosti;

(b)  kadar Komisija izvršuje proračun Unije z deljenim upravljanjem v skladu s [točko (b) člena 62] finančne uredbe:

(1)  zamrznitev odobritve enega ali več programov ali njegove spremembe;

(2)  zamrznitev obveznosti;

(3)  zmanjšanje obveznosti, vključno s finančnimi popravki ali prenosi na druge programe porabe;

(4)  zmanjšanje predhodnega financiranja;

(5)  prekinitev roka za plačilo;

(6)  zamrznitev plačil.

2.  Razen če je v sklepu o sprejetju ukrepov drugače določeno, uvedba ustreznih ukrepov ne vpliva na obveznost državnih subjektov iz točke (a) odstavka 1 ali države članice iz točke (b) odstavka 1, da izvajajo program ali izvršujejo finančna sredstva, ki jih zadeva ukrep, ter zlasti na obveznost izvedbe plačil končnim prejemnikom ali upravičencem.

3.  Sprejeti ukrepi morajo biti sorazmerni z naravo, resnostjo, trajanjem in obsegom splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo. Morajo se čim bolj ciljno usmeriti v ukrepe Unije, ki jih navedena pomanjkljivost zadeva ali bi jih lahko zadevala. [Sprememba 48]

3a.  Komisija prek spletnega mesta ali internetnega portala zagotovi informacije in navodila za končne prejemnike ali upravičence o obveznostih držav članic iz odstavka 2.

Komisija na istem spletnem mestu ali internetnem portalu zagotovi tudi ustrezna orodja, s katerimi končni prejemniki ali upravičenci povratno obveščajo Komisijo o morebitnih kršitvah teh obveznosti, ki po mnenju teh končnih prejemnikov ali upravičencev nanje neposredno vplivajo. Ta odstavek se uporablja na način, ki zagotavlja zaščito oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, v skladu z načeli iz Direktive XXX (direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije). Komisija lahko informacije, ki jih predložijo končni prejemniki ali upravičenci v skladu s tem odstavkom, upošteva le, če jim je priloženo dokazilo, da je zadevni končni prejemnik ali upravičenec vložil uradno pritožbo pri pristojnem organu. [Sprememba 49]

3b.  Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo končni prejemniki ali upravičenci v skladu z odstavkom 3a, zagotovi, da se vsak znesek, ki ga dolguje subjekt države ali država članica v skladu z odstavkom 2, dejansko plača končnim prejemnikom ali upravičencem.

Po potrebi:

(a)  Komisija, kar zadeva sredstva iz proračuna Unije, s katerimi se upravlja v skladu s členom 62(1)(c) finančne uredbe:

(i)  izterja plačila vsem organom iz točk (v) do (vii) člena 62(1)(c) finančne uredbe v znesku, ki je enak znesku, ki v nasprotju z odstavkom 2 tega člena ni bil plačan končnim prejemnikom ali upravičencem;

(ii)  prenese znesek, ki je enak znesku iz prejšnje točke, v rezervo Unije iz člena 12 Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru). Ta znesek se šteje za razliko, ki ostane na razpolago v smislu točke (a) člena 12(1) Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru), in se, kolikor je to mogoče, uporabi v skladu s členom 12(2) Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru) v korist končnih prejemnikov ali upravičencev iz odstavka 2 tega člena;

(b)  kar zadeva sredstva iz proračuna Unije, s katerimi se upravlja v skladu s členom 62(1)(b) finančne uredbe:

(i)  se obveznost državnih organov ali države članice iz odstavka 2 tega člena šteje za obveznost države članice v smislu [člena 63] Uredbe XXX (uredba o skupnih določbah). Vsaka kršitev te obveznosti se obravnava v skladu s [členom 98] Uredbe XXX (uredba o skupnih določbah);

(ii)  Komisija znesek, ki izhaja iz zmanjšane podpore iz skladov za program v skladu s [členom 98] Uredbe XXX (uredba o skupnih določbah), prenese v rezervo Unije iz člena 12 Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru). Ta znesek se šteje za razliko, ki ostane na razpolago v smislu točke (a) člena 12(1) Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru), in se, kolikor je to mogoče, uporabi v skladu z odstavkom 2 člena 12 Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru) v korist končnih prejemnikov ali upravičencev iz odstavka 2 tega člena. [Sprememba 50]

Člen 5

Postopek

1.  Kadar Komisija, ob upoštevanju morebitnih mnenj skupine, ugotovi, da ima utemeljene razloge za domnevo, da so pogoji iz člena 3 izpolnjeni, pošlje pisno obvestilo navedeni državi članici in pri tem navede razloge za svoje ugotovitve. Komisija brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet o takšnih obvestilih in njihovi vsebini. [Sprememba 51]

2.  Komisija lahko pri ocenjevanju, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 3, upošteva vse ustrezne informacije, vključno z mnenji skupine, odločitvami Sodišča Evropske unije, resolucijami Evropskega parlamenta, poročili Računskega sodišča ter sklepi in priporočili ustreznih mednarodnih organizacij in mrež. Komisija prav tako upošteva merila, ki se uporabljajo v okviru pogajanj o pristopu k Uniji, zlasti poglavij pravnega reda Unije o pravosodju in temeljnih pravicah, o pravici, svobodi in varnosti, o finančnem nadzoru in o obdavčitvi, pa tudi smernice, ki se uporabljajo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, za spremljanje napredka države članice. [Sprememba 52]

3.  Komisija lahko za svojo oceno zahteva dodatne informacije preden ali potem ko pripravi svoje ugotovitve v skladu z odstavkom 1.

4.  Zadevne države članice zagotovijo vse zahtevane informacije ter lahko predložijo pripombe, in sicer v roku, ki ga opredeli Komisija, ki pa ne sme biti krajši od enega meseca niti daljši od treh mesecev od datuma obvestila o ugotovitvah. Država članica lahko v pripombah predlaga sprejetje popravnih ukrepov. [Sprememba 53]

5.  Komisija pri odločitvi o tem, ali naj predloži predlog sklepa o ustreznih sprejme sklep o morebitnih ukrepih iz člena 4, upošteva prejete informacije ter vse pripombe zadevne države članice, kakor tudi ustreznost predlaganih popravnih ukrepov. Komisija o nadaljnjih ukrepih v zvezi s prejetimi informacijami odloči v okvirnem roku enega meseca, v vsakem primeru pa v razumnem roku od datuma prejema teh informacij. [Sprememba 54]

5a.  Komisija pri ocenjevanju sorazmernosti ukrepov, ki se bodo sprejeli, ustrezno upošteva informacije in smernice iz odstavka 2. [Sprememba 55]

6.  Kadar Komisija meni, da je prišlo do splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, Svetu predloži predlog izvedbenega akta o ustreznih z izvedbenim aktom sprejme sklep o ukrepih iz člena 4. [Sprememba 56]

6a.  Komisija hkrati s sprejetjem sklepa Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog za prerazporeditev zneska, ki je enakovreden vrednosti sprejetih ukrepov, v proračunsko rezervo. [Sprememba 57]

6b.  Evropski parlament in Svet z odstopanjem od člena 31(4) in (6) finančne uredbe o predlogu prerazporeditve odločata v štirih tednih od datuma, ko ga obe instituciji prejmeta. Predlog prerazporeditve se šteje kot sprejet, razen če ga v štiritedenskem obdobju Evropski parlament, ki odloča z večino oddanih glasov, ali Svet, ki odloča s kvalificirano večino, spremeni ali zavrne. Če Evropski parlament ali Svet predlog za prerazporeditev spremeni, se uporabi člen 31(8) finančne uredbe. [Sprememba 58]

6c.  Sklep iz odstavka 6 začne veljati, če niti Evropski parlament niti Svet ne zavrne predloga prerazporeditve v obdobju, navedenem v odstavku 6b. [Sprememba 59]

7.  Šteje se, da je Svet sprejel sklep, razen če v mesecu dni od njegovega sprejetja s strani Komisije s kvalificirano večino zavrne predlog Komisije. [Sprememba 60]

8.  Svet lahko s kvalificirano večino spremeni predlog Komisije in spremenjeno besedilo sprejme kot sklep Sveta. [Sprememba 61]

Člen 6

Odprava ukrepov

1.  Zadevna država članica lahko kadar koli Komisiji predloži dokaze uradno obvestilo z dokazi, da so bile splošne pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo odpravljene ali da so prenehale obstajati. [Sprememba 62]

2.  Komisija na zahtevo zadevne države članice ali na lastno pobudo in ob upoštevanju morebitnega mnenja skupine oceni razmere v zadevni državi članici v okvirnem roku enega meseca, v vsakem primeru pa v razumnem roku od datuma prejema uradnega obvestila. Ko splošne pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, zaradi katerih so bili sprejeti ustrezni ukrepi iz člena 4, v celoti ali delno prenehajo obstajati, Komisija Svetu predloži predlog sklepa brez odlašanja sprejme sklep za odpravo navedenih ukrepov v celoti ali delno. Komisija hkrati s sprejetjem sklepa Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog odpravo proračunske rezerve iz člena 5(6a) v celoti ali delno. Uporabijo se postopki iz odstavkov 2, 4, 5, 6 in 7, 6b in 6c člena 5. [Sprememba 63]

3.  Kadar se odpravijo ukrepi v zvezi z zamrznitvijo odobritve enega ali več programov ali sprememb programov iz točke (i) člena 4(2)(b) ali zamrznitvijo obveznosti iz točke (ii) člena 4(2)(b), se zneski zamrznjenih obveznosti knjižijo v proračun, ki je predmet člena 7 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. XXXX (uredba o večletnem finančnem okviru). Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n + 2. Od leta n+3 se v rezervo Unije za obveznosti iz člena 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. XXXX (uredba o večletnem finančnem okviru) vključi znesek, ki je enakovreden zamrznjenim obveznostim. [Sprememba 64]

Člen 7

Obveščanje Evropskega parlamenta

Komisija nemudoma obvesti Evropski parlament o vseh ukrepih, predlaganih ali sprejetih v skladu s členi 4 in 5. [Sprememba 65]

Člen 7a

Poročanje

Komisija o uporabi te uredbe, zlasti o učinkovitosti morebitnih sprejetih ukrepov, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, in sicer najpozneje pet let po njenem začetku veljavnosti.

Poročilo po potrebi pospremi z ustreznimi predlogi. [Sprememba 66]

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2021. [Sprememba 67]

Člen 8a

Vključitev v finančno uredbo

Vsebina te uredbe se vključi v finančno uredbo pri njeni naslednji reviziji. [Sprememba 68]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 291, 17.8.2018, str. 1.
(2) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 17. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0038).
(3)UL C 291, 17.8.2018, str. 1.
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(5)Sporočilo Komisije „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“, COM(2014) 158 final, Priloga I.
(6)Sodba Sodišča z dne 29. aprila 2004, v zadevi CAS Succhi di Frutta, C-496/99 PECLI:EU:C:2004:236, točka 63.
(7)Sodba Sodišča z dne 12. novembra 1981 v zadevi Amministrazione delle finanze dello Stato v Srl Meridionale Industria Salumi in drugi Ditta Italo Orlandi & Figlio in Ditta Vincenzo Divella v Amministrazione delle finanze dello Stato. Združene zadeve 212 do 217/80, ECLI:EU:C:1981:270, točka 10.
(8)Sodba Sodišča z dne 21. septembra 1989, v zadevi Hoechst, združeni zadevi 46/87 in 227/88, ECLI:EU:C:1989:337, točka 19.
(9)Sodba Sodišča z dne 10. novembra 2016, v zadevi Kovalkovas, C-477/16, ECLI:EU:C:2016:861, točka 36; sodba Sodišča z dne 10. novembra 2016, v zadevi PPU Poltorak, C-452/16, ECLI:EU:C:2016:858, točka 35; sodba Sodišča z dne 22. decembra 2010, v zadevi DEB,C-279/09, ECLI:EU:C:2010:811, točka 58.
(10)Sodba Sodišča z dne 27. februarja 2018, v zadevi Associação Sindical dos Juízes Portugueses v Tribunal de Contas C-64/16, ECLI:EU:C:2018:117, točke 31, 40–41.
(11) Poročilo Beneške komisije z dne 4. aprila 2011, študija št. 512/2009 (CDL-AD(2011)003rev).
(12)Zadeva C-64/16, točke 32–36.
(13)Zadeva C-64/16, točke 40–41.
(14) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).


Evropski socialni sklad plus (ESS+) ***I
PDF 418kWORD 144k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) (COM(2018)0382 – C8-0232/2018 – 2018/0206(COD))
P8_TA(2019)0350A8-0461/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0382),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 46(d), člena 149, točke (a) člena 153(2), člena 164, člena 168(5), člena 175(3) in člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0232/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0461/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+)

P8_TC1-COD(2018)206


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 46(d), člena 149, člena 153(2)(a), člena 164, členov 168(5) in 175(3) in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),

ob upoštevanju naslednjega:

(-1)  V skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski Uniji (PEU) si Unija pri vzpostavljanju notranjega trga prizadeva za močno konkurenčno socialno tržno gospodarstvo s ciljem polne zaposlenosti in družbenega napredka, za enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo otrokovih pravic; ter za boj proti socialni izključenosti in diskriminaciji. V skladu s členom 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) mora Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja. [Sprememba 1]

(1)  Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, s čimer so se odzvali na socialne izzive, s katerimi se sooča Evropa. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v tri kategorije, in sicer enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+) bi moralo slediti tem dvajsetim načelom evropskega stebra socialnih pravic. Da bi ESS+ prispeval k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic, bi moral podpirati naložbe v ljudi in sisteme na področjih politik zaposlovanja, javnih storitev, zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja ter tako krepiti ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s členom členoma 174 in 175 PDEU. Pri vseh ukrepih v okviru ESS + bi morali spoštovati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi Konvencijo Združenih narodovo o pravicah invalidov, saj so Evropska unija in države članice njene pogodbenice. [Sprememba 2]

(2)  Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir, v katerem se določajo prednostne naloge nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Države članice razvijejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, ki podpirajo navedene te prednostne reforme. Te strategije bilo treba razviti v partnerstvu med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, vsebovati bi morale vidik spola, ter bi jih bi bilo treba predložiti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način predstavitve in usklajevanja prednostnih naložbenih projektov, ki se podpirajo z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namenjene bi morale biti tudi usklajeni uporabi financiranja Unije in čim večji dodani vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz programov, ki jih Unija podpira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in InvestEU, kakor je ustrezno. [Sprememba 3]

(3)  Smernice za politike zaposlovanja držav članic, ki jih je Svet sprejel v skladu s členom 148(2), in sicer: spodbujanje povpraševanja po delovni sili; krepitev ponudbe delovne sile; dostop do zaposlitve, znanj in spretnosti ter kompetenc; izboljševanje delovanja trgov dela in učinkovitosti socialnega dialoga ter spodbujanje enakih možnosti za vse, spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini, skupaj s širokimi gospodarskimi smernicami, sprejetimi v skladu s členom 121(2) PDEU, tvorijo del integriranih smernic, na katerih sloni strategija Evropa 2020. Svet je dne […] sprejel revidirane smernice za politike zaposlovanja držav članic, da bi se besedilo uskladilo jih uskladile z načeli evropskega stebra socialnih pravic, in sicer z namenom, da bi Evropa postala še konkurenčnejša in privlačnejša za naložbe ter bi se povečala njena zmožnost za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje socialne kohezije zato, da bi spodbujali ustvarjanje delovnih mest in socialno kohezijo, s čimer bi Evropa postala še konkurenčnejša in Unija privlačnejša za naložb. Za polno usklajenost ESS+ s cilji teh smernic, zlasti glede za politike zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja ter boja proti socialni izključenosti, revščini in diskriminaciji, bi moralbi morale države članice zanje smiselno podporo iz ESS+ države članice podpirati vključiti v načrtovanje programov ob upoštevanju ustreznih integriranih navedenih smernic in zadevnih ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in členom 148(4) in členom 121(2) PDEU, ter, kadar je primerno, na nacionalni ravni, tudi zaposlitvenih in socialnih vidikov nacionalnih programov reform, podprtih z nacionalnimi strategijami. ESS+ bi moral prispevati tudi k zadevnim relevantnim vidikom izvajanja ključnih pobud in dejavnosti Unije, zlasti programa znanj in spretnosti za Evropo“ ter , evropskega izobraževalnega prostora in jamstva za mlade ter drugih, relevantnih priporočil Sveta in drugih pobud, kot so jamstvo za mladeVlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti, poti izpopolnjevanja, vključevanje dolgotrajno brezposelnih, okvir za kakovost pripravništev in vajeništev ter priporočilo o vključevanju dolgotrajno brezposelnih akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav. [Sprememba 4]

(4)  Svet je 20. junija 2017 podprl odziv Unije na „agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030“ – Trajnostna prihodnost Evrope. Svet je poudaril pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v vsa področja notranjih in zunanjih politik Unije, EU pa si v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadeva obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja in uporabe trajnostnega razvoja kot ključnega vodilnega načela za vse politike Unije, vključno z njenimi instrumenti financiranja. ESS+ lahko prispeva k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, in sicer z odpravo skrajnih oblik revščine (cilj 1), spodbujanjem kakovostnega in vključujočega izobraževanja (cilj 4), spodbujanjem enakosti spolov (cilj 5), spodbujanjem vzdržne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, popolne in produktivne zaposlenosti in dostojnega dela za vse (cilj 8) ter zmanjšanjem neenakosti (cilj 10). [Sprememba 5]

(4a)  Unija in njene države članice bi morale ob upoštevanju Evropske socialne listine, podpisane v Torinu 18. oktobra 1961, v svoje cilje vključiti spodbujanje zaposlovanja ter boljše življenjske razmere in delovne pogoje, da bi dosegli trajno visoko stopnjo zaposlenosti in preprečevali izključenost v skladu s členom 151 PDEU. [Sprememba 6]

(4b)  V evropski družbi je še vedno veliko socialnih izzivov. Več kot 100 milijonom državljanov grozita revščina ali socialna izključenost, brezposelnost mladih je še vedno več kot dvakrat večja od skupne stopnje brezposelnosti, nujno pa je tudi boljše vključevanje državljanov tretjih držav. Ti izzivi ne ogrožajo le blaginje neposredno prizadetih državljanov, temveč pomenijo gospodarski in družbeni pritisk na vso evropsko družbo. [Sprememba 7]

(5)  Unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, družbenih neenakosti, upravljanja migracijskih tokov in večje varnostne grožnje s tem povezanih izzivov vključevanja, pravičnega prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb, demografskega upada, splošne brezposelnosti in brezposelnosti mladih in vedno starejše družbe in delovne sile ter vse večjega pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah, kar zadeva zlasti MSP. Unija bi morala biti ob upoštevanju spreminjajočih se razmer glede na spreminjajoče se razmere v svetu dela pripravljena na sedanje in prihodnje izzive, tako da vlaga ter vlagati v relevantne spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, si prizadeva prizadevati za bolj vključujočo rast ter izboljšuje zaposlitvene in socialne politike izboljšati kompetence in znanje, zaposlitveno in socialno politiko, tudi v smislu delovne mobilnosti delovne sile državljanov Unije, in se lotiti vse večjih neenakosti na področju zdravja med državami članicami in znotraj njih.[Sprememba 8]

(6)  Uredba (EU) št. […] vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije, Sklada za notranjo varnost in instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti cilje politik in pravila glede načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja, upravljanja in kontrole za sklade EU, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato bi bilo treba določiti splošne cilje ESS+ njegovega usklajevanja z drugimi skladi ter in posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS+. [Sprememba 9]

(7)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(7) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih ter sinergije med finančnimi instrumenti. Da bi se zagotovila skladnost pri izvajanju programov financiranja Unije, bi se finančna uredba morala uporabljati za ukrepe, ki se izvajajo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v okviru ESS+. V tej uredbi bi morali biti opredeljeni operativni cilji in posebne določbe glede upravičenih ukrepov, ki jih je mogoče financirati iz ESS+ v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. [Sprememba 10]

(8)  Vrste financiranja in metode izvajanja v okviru te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti doseganja specifičnih ciljev ukrepov in zagotavljanja rezultatov, ob tem pa upoštevati zlasti stroške kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi to moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen 125(1) finančne uredbe. Za izvajanje ukrepov, povezanih s socialno-ekonomskim vključevanjem državljanov tretjih držav, in v skladu s [členom 88] uredbe o skupnih določbah (nova uredba o skupnih določbah) lahko Komisija za povračilo državam članicam uporabi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, vključno z uporabo pavšalnih zneskov. [Sprememba 11]

(9)  Da bi se financiranje racionaliziralo in poenostavilo ter bi se ustvarile dodatne priložnosti za sinergije prek celovitih pristopov k financiranju, bi bilo treba ukrepe, podprte iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter programa za ukrepe Unije na področju zdravja, vključiti v enoten ESS+. ESS+ bi zato moral zajemati tri sklope: sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja, sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. To bi moralo prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega z upravljanjem različnih skladov, zlasti za države članice in upravičence, hkrati pa bi se za enostavnejše operacije, kot je razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ohranila enostavnejša pravila. [Sprememba 12]

(10)  Unija bi morala prispevati k politikam zaposlovanja držav članic s spodbujanjem sodelovanja in dopolnjevanjem njihovih ukrepov. Glede na tako širše področje uporabe ESS+ je primerno določiti, da se cilji krepitve učinkovitosti vključujočih, odprtih in pravičnih trgov dela za vse spole in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, podpiranja ponovnega vstopanja v izobraževalni sistem in spodbujanja vseživljenjskega učenja, spodbujanja socialnega vključevanja in zdravja ter zmanjševanja izkoreninjanja revščine ne še naprej izvajajo samo predvsem v okviru deljenega upravljanja, temveč tudi po potrebi pa se dopolnijo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja pod sklopi za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, in sicer za ukrepe, potrebne na ravni Unije. [Sprememba 13]

(11)  Z vključitvijo programa za ukrepe Unije na področju zdravja v ESS+ se bodo poleg tega ustvarile sinergije med razvojem in preskušanjem pobud in politik za izboljševanje učinkovitosti, dostopnosti, odpornosti in vzdržnosti zdravstvenih sistemov, razvitih pod sklopom za zdravje programa ESS+, ter njihovim izvajanjem v državah članicah na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z orodji, zagotovljenimi iz drugih sklopov iz uredbe o ESS+. [Sprememba 14]

(12)  Ta uredba določa finančna sredstva za ESS+. Del teh finančnih sredstev bi bilo treba uporabiti Določiti bi morala dodelitve za dejavnosti, ki naj bi se izvajale v okviru deljenega upravljanja, in dodelitve za ukrepe, ki naj bi se izvajali z neposrednim in posrednim upravljanjem pod sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje. [Sprememba 15]

(13)  ESS+ bi moral v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbujati zaposlovanje z aktivnim ukrepanjem, ki omogoča bo omogočalo (ponovno) vključevanje na trg dela, predvsem za mlade, dolgotrajno brezposelne in, oskrbovalce, ekonomsko neaktivne osebe in prikrajšane skupine, ter s spodbujanjem samozaposlovanja, podjetništva in socialnega gospodarstva. ESS+ bi si moral prizadevati za izboljšanje politik zaposlovanja in delovanja trgov dela s podpiranjem posodabljanja institucij trgov dela, kot so javne službe za zaposlovanje, da bi se izboljšala njihova zmogljivost zagotavljanja okrepljenega ciljno usmerjenega in individualiziranega svetovanja in orientacije med iskanjem zaposlitve in pri prehodu v zaposlitev, pri čemer bi posebno pozornost namenili prikrajšanim skupinam, ter da bi se povečala spodbudili mobilnost delavcev in storitve izvajali brez diskriminacije. ESS+ bi moral spodbujati udeležbo žensk na trgu dela, in sicer z ukrepi, ki bi med drugim zagotovili boljšo usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter enostaven dostop do brezplačnega ali cenovno dostopnega kakovostnega otroškega varstva, varstva starejših in drugih visokokakovostnih storitev oskrbe ali podpore. ESS+ bi si moral prizadevati tudi za zagotavljanje varnega, zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, da bi se upoštevala tveganja za zdravje, povezana z delom, pa tudi s spreminjajočimi se oblikami dela, in potrebe starajoče se delovne sile. ESS + bi moral podpirati tudi ukrepe, ki so namenjeni lajšanju prehoda mladih iz izobraževanja v zaposlitev. [Sprememba 16]

(13a)  Da bi podprli in sprostili potencial za ustvarjanje delovnih mest v socialnem gospodarstvu, bi moral ESS+ prispevati k boljšemu vključevanju podjetij socialnega gospodarstva v nacionalne načrte za zaposlovanje in socialne inovacije ter v nacionalne programe reform. Podjetja socialnega gospodarstva bi morala biti opredeljena tako, kot so opredeljena v zakonodaji različnih držav članic o socialnem gospodarstvu in v sklepih Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi. [Sprememba 17]

(14)  ESS+ mora biti kot osrednji evropski instrument za zaposlovanje, znanja in spretnosti in socialno vključevanje zmožen prispevati k socialni, ekonomski in teritorialni koheziji povsod po Uniji. V ta namen bi moral zagotavljati podporo za povečanje kakovosti, nediskriminatornosti, dostopnosti, vključevalnosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov trga dela, da se olajša pridobivanje ključnih kompetenc, zlasti glede jezikovnega znanja, podjetniških in digitalnih spretnosti, vključno z varstvom podatkov in upravljanjem informacij, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev izpopolnjevanje in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. V primeru dolgotrajno brezposelnih in ljudi iz prikrajšanega socialnega okolja bi bilo treba posebno pozornost nameniti krepitvi njihove vloge in samozavesti. ESS+ bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter (ponovnem) prehodu v delo, podpirati vseživljenjsko učenje in zaposljivost ter prispevati h konkurenčnosti k vključevanju, socialni koheziji, zmanjševanju horizontalne in vertikalne segregacije ter k družbenim in gospodarskim inovacijam s podpiranjem prenosljivih in trajnostnih pobud na teh področjih. To bi bilo mogoče doseči na primer z učenjem z delom in vajeništvi s posebnim poudarkom na preskušenem konceptu dualnega izobraževanja, kjer se poučevanje združuje z delovnimi izkušnjami, pa tudi z vseživljenjsko orientacijo, predvidevanjem potreb po spretnostih v sodelovanju z industrijo s socialnimi partnerji, z najsodobnejšim gradivom za usposabljanje, napovedovanjem in spremljanjem diplomantov, usposabljanjem izobraževalcev, podporo neformalnemu in priložnostnemu učenju, z vrednotenjem učnih izidov in priznavanjem kvalifikacij. ESS+ bi moral spodbujati in promovirati dostop do učiteljskega poklica med pripadniki manjšin, da bi bolje vključevali odrinjene skupnosti, na primer Rome, manjšine in migrante. [Sprememba 18]

(14a)  ESS + bi moral zagotavljati podporo za ukrepe, zajete v nacionalnih načrtih držav članic, s katerimi bi med ranljivimi gospodinjstvi odpravili energijsko revščino in spodbujali energijsko učinkovitost zgradb, vključno s tistimi, ki jih pesti energijska revščina, po potrebi pa tudi v socialnih stanovanjih, kar je v skladu s sporočilom Komisije z naslovom Evropska platforma za boj proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo, Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta(8) o energetski uniji ter Direktivo (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(9) o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti. [Sprememba 19]

(14b)  Dodeljevanje sredstev ESS+ državam članicam bi bilo treba v prihodnje vezati na dokazila o dejanskem sodelovanju pri projektih v okviru jamstva za mlade za uvedbo ali okrepitev dualnega sistema poučevanja in dela. [Sprememba 20]

(15)  Podpora iz ESS+ bi se morala uporabljati za spodbujanje enakega dostopa za vse, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, in sicer od predšolske vzgoje in varstva, pri čemer pa je treba posebno pozornost nameniti otrokom, ki prihajajo iz prikrajšanega socialnega okolja, na primer otrokom v institucionalni oskrbi in brezdomnim otrokom, prek splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni in ponovnega vključevanja v sistem izobraževanja ter izobraževanja odraslih, s čimer naj bi se prekinil medgeneracijski prenos revščine, spodbujala prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja, zmanjšalo in preprečevalo zgodnje opuščanje šolanja in socialna izključenost, izboljševala zdravstvena pismenost, krepile povezave z neformalnim in priložnostnim učenjem ter olajševala učna mobilnost za vse. Oblike priložnostnega učenja ne bi smele služiti kot nadomestilo za redno izobraževanje, zlasti ne za predšolsko vzgojo in varstvo in osnovnošolsko izobraževanje. V tem okviru bi bilo treba podpirati vzpostavljati sinergije s, dopolnjevanje in usklajenost politik s programom Erasmus, zlasti za olajševanje udeležbe prikrajšanih učencevda bi primerno in dejavno dosegli prikrajšane učence ter jih ustrezno pripravili na izkušnjo mobilnosti v tujini in povečali njihovo udeležbo v čezmejni učni mobilnosti. [Sprememba 21]

(15a)   K vsem ciljem te uredbe lahko prispeva podpora v sklopu prednostne naložbe „razvoj, ki ga vodi skupnost“. ESS+ podpira strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost – morale bi biti vključujoče in upoštevati prikrajšane ljudi na svojem območju, in to tako pri upravljanju lokalnih akcijskih skupin kot pri vsebini strategije. ESS+ bi moral biti zmožen podpirati tovrstne strategije v mestih in na podeželju, pa tudi celostne teritorialne naložbe. [Sprememba 22]

(15b)  Dodana vrednost kohezijske politike EU je zlasti v lokalnem pristopu s teritorialno razsežnostjo, v upravljanju na več ravneh, večletnem načrtovanju in skupnih merljivih ciljih, pristopu celostnega razvoja ter v konvergenci v smeri evropskih standardov na področju upravnih zmogljivosti. [Sprememba 23]

(15c)  Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da bosta enakost spolov in vključevanje vidika spola zavezujoče načelo v vseh fazah načrtovanja programov – od določanja prednostnih nalog operativnih programov do izvajanja, spremljanja in ocenjevanja, ter da bodo podprti ključni ukrepi za vključevanje načela enakosti spolov. [Sprememba 24]

(15d)   ESS+ bi moral podpirati izobraževalne programe, ki bi omogočali odraslim z nizko ravnjo spretnosti, da pridobijo bralno in matematično pismenost ter digitalne kompetence v skladu s priporočilom Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle(10). [Sprememba 25]

(16)  ESS+ bi moral spodbujati prožne možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, upoštevajoč izzive, s katerimi se spoprijemajo različne prikrajšane družbene skupine, zlasti glede podjetniških in digitalnih spretnosti in ključnih omogočitvenih tehnologij, da bi se posameznikom in lokalnim skupnostim zagotovile spretnosti, prilagojene kompetence in znanje, prilagojeno digitalizaciji, tehnološkim spremembam, inovacijam ter družbenim in gospodarskim spremembam, olajšali karierni prehodi (na primer tistim, ki so posledica prehoda na nizkoogljično gospodarstvo), da bi se olajšala prehod iz izobraževanja v zaposlitev in mobilnost ter da bi se podprli zlasti nizko usposobljeni slabo usposobljene in/ali nizkokvalificirani odrasli nizkokvalificirane odrasle in invalide, kar je v skladu z novim programom znanj in spretnosti za Evropo ter usklajeno in se dopolnjuje s programom za digitalno Evropo. [Sprememba 26]

(17)  S sinergijami s programom Obzorje Evropa bi bilo treba zagotoviti, da bo lahko ESS+ vključuje vključeval in razširja razširjal inovativne kurikule učne načrte, podprte iz Obzorja Evropa, da se bi ljudem zagotovijo zagotovili spretnosti in kompetence, potrebne njihov osebni in poklicni razvoj ter za za delovna mesta prihodnosti in da bi se spoprijeli s sedanjimi in prihodnjimi družbenimi izzivi. Komisija bi morala zagotoviti sinergije med sklopom za zdravje in programom Obzorje Evropa, da se podkrepijo rezultati, doseženi na področju varovanja zdravja in preprečevanja bolezni. [Sprememba 27]

(17a)   Sinergije s programom za pravice in vrednote bi morale zagotoviti, da bi ESS+ lahko vključeval in razširjal ukrepe za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije, rasizma, ksenofobije, antisemitizma, sovraštva do muslimanov in drugih oblik nestrpnosti, pa tudi izvajal posebne ukrepe preprečevanju sovraštva, segregacije in stigmatizacije, vključno z bojem proti nasilništvu, nadlegovanju in nestrpnosti. [Sprememba 28]

(17b)   Sinergije, ki nastanejo zaradi teritorialnega regionalnega in čezmejnega sodelovanja v Evropi, ustvarjajo tudi projekte sodelovanja za izboljšanje zaposlovanja, vključevanje najranljivejših prebivalcev, za reševanje demografskih izzivov, projekte na področju zdravja in izobraževanja, in to ne samo v Uniji, ampak tudi z državami, ki so v predpristopnem procesu, in sosednjimi državami, kjer ima evropsko sodelovanje dodano vrednost. V okviru ESS+ je treba razmisliti o boljšem financiranju te vrste projektov ter poskrbeti za prenos znanja med njimi in zakonodajnim postopkom, da bi izboljšali evropski normativni okvir in izmenjavo dobre prakse med ozemlji Unije. [Sprememba 29]

(18)  ESS+ bi moral podpirati prizadevanja držav članic v boju proti revščini, da bi se prekinil na vseh ravneh upravljanja, tudi na regionalni in lokalni ravni, za izkoreninjenje revščine, tudi energijske revščine, kot je predvideno v Uredbi (EU) 2018/1999, da bi prekinili krog medgeneracijske prikrajšanosti in spodbujalo spodbujali socialno vključevanje z zagotavljanjem enakih možnosti za vse, odpravljanjem diskriminacije in obravnavanjem neenakosti v zdravju ovir, bojem proti diskriminaciji in odpravljanjem socialnih in zdravstvenih neenakosti. V ta namen bi bilo treba med drugim uporabiti vrsto proaktivnih in odzivnih politik in strategij, ki so bodo namenjene najbolj prikrajšanim osebam, ne glede na njihovo starost, vključno z otroki, marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi, invalidi, brezdomci, državljani tretjih držav in migranti, in revnimi zaposlenimi. ESS+ bi moral spodbujati dejavno vključevanje oseb, ki so oddaljene od trga dela, da bi se jim omogočilo socialno-ekonomsko vključevanje, med drugim s ciljno usmerjeno podporo socialnega gospodarstva. Države članice bi morale v skladu s priporočilom Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(11), spodbujati ukrepe ESS+, ki dopolnjujejo njihove nacionalne ukrepe, vključno z ukrepi za ustrezno dohodkovno podporo. ESS+ bi se moral uporabljati tudi za krepitev pravočasnega in enakega dostopa do cenovno ugodnih, vzdržnih in visokokakovostnih storitev, kot so individualizirana zdravstvena ter druga oskrba in dolgotrajna oskrba ter, zlasti storitve oskrbe v družini in skupnosti in storitve za dostop do ustreznih socialnih in cenovno ugodnih stanovanj. To vključuje storitve spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni v okviru osnovnega zdravstvenega varstva. ESS+ bi moral prispevati k posodabljanju ustanov socialne varnosti in javnih zavodov za zaposlovanje ter sistemov socialne zaščite varnosti, in sicer zlasti za spodbujanje njihove dostopnosti, vključevalnosti in učinkovitosti pri odzivanju na spreminjajočo se realnost v svetu dela. Poleg tega bi moral ESS+ obravnavati revščino na podeželju, ki izhaja iz posebne prikrajšanosti teh območij, kot so neugodne demografske razmere, šibek trg dela, omejen dostop do storitev izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva in socialnih storitev. [Sprememba 30]

(19)  ESS+ bi moral prispevati k zmanjševanju izkoreninjenju revščine s podpiranjem nacionalnih programov, katerih namen je ublažitev pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti ter spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih ki živijo v revščini oziroma so izpostavljene tveganju revščine ali socialne izključenosti, in najbolj ogroženih. Da bi bilo na ravni Unije vsaj 4 % sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja namenjenih za podporo najbolj ogroženim, Države članice bi morale države članice dodeliti vsaj 2 % 3 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za odpravljanje skrajnih oblik revščine, ki najbolj vplivajo na socialno izključenost, kot so brezdomstvo, revščina otrok in starejših ter pomanjkanje hrane. Zaradi narave operacij in vrste končnih prejemnikov bi bilo treba za podporo, namenjeno odpravljanju materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih, uporabljati enostavnejša kar najenostavnejša pravila. [Sprememba 31]

(19a)   ESS+ bi si moral prizadevati za odpravo revščine med starejšimi ženskami po vsej EU, pri čemer je treba upoštevati, da se zaradi razlike v pokojninah med spoloma, ki je trenutno 40-odstotna, močno povečuje tveganje, da se bo revščina med starejšimi ženskami še povečala, zlasti med tistimi, ki živijo same, zato bi moral ESS+ uresničevati zaveze iz sklepov Sveta iz leta 2015 o enakih možnostih žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma(12). Revščina med starejšimi ženskami se povečuje tudi zaradi zviševanja samoplačniških stroškov zdravstvene oskrbe in zdravil, ki jih morajo nositi starejši bolniki, zlasti ženske, ki so zaradi daljše življenjske dobe bolne večji del življenja kot moški. [Sprememba 32]

(19b)  ESS+ bi moral za boj proti revščini in izboljšanje socialne vključenosti spodbujati aktivno udeležbo specializiranih nevladnih organizacij, pa tudi organizacij ljudi, ki živijo v revščini, tako pri pripravi kot pri izvajanju posebnih programov. [Sprememba 33]

(20)  Glede na vztrajno potrebo po krepitvi prizadevanj za reševanje vprašanja upravljanja migracijskih tokov v Uniji kot celoti ter za zagotovitev dosledne, močne in usklajene podpore prizadevanjem za solidarnost in pravično delitev odgovornosti, bi moral ESS+ zagotavljati podporo za spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav, vključno z migranti, kar lahko zajema tudi pobude na lokalni ravni, v dopolnitev ukrepov, financiranih iz Sklada za azil in migracije, ESRR in tistih skladov, ki imajo pozitiven učinek na vključevanje državljanov tretjih držav. [Sprememba 34]

(20a)   Organi držav članic, pristojni za načrtovanje in izvajanje ESS+, bi se morali usklajevati z organi, ki jih države članice določijo za upravljanje ukrepov Sklada za migracije in azil, da bi spodbujali vključevanje državljanov tretjih držav na vseh ravneh na najboljši možni način prek strategij, ki jih izvajajo predvsem lokalne in regionalne oblasti ter nevladne organizacije, in z najustreznejšimi ukrepi, prilagojenimi posebnemu položaju državljanov tretjih držav. Ukrepi vključevanja bi se morali osredotočiti na državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici oziroma so v postopku pridobivanja dovoljenja za zakonito prebivanje v državi članici, vključno z upravičenci do mednarodne zaščite. [Sprememba 35]

(21)  ESS+ bi moral podpirati reforme politike in sistemov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja, odpravljanja revščine, zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter izobraževanja in usposabljanja. Za večjo usklajenost z evropskim semestrom bi morale države članice dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje zadevnih priporočil za posamezne države, povezanih s strukturnimi izzivi, ki jih je primerno reševati z večletnimi naložbami, ki spadajo na področje uporabe ESS+. Komisija in države članice bi morale zagotoviti k temu pritegniti lokalne in regionalne organe, da bi zagotovile skladnost, usklajevanje in dopolnjevanje med sklopoma ESS+ v okviru deljenega upravljanja in za zdravje ter programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Komisija in države članice bi morale na vseh stopnjah postopka zagotavljati zlasti učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, kar zajema tudi tehnično pomoč, pri tem pa upoštevati načela in pravice iz evropskega stebra socialnih pravic, pregleda socialnih kazalnikov v okviru evropskega semestra, agendo Mednarodne organizacije dela za dostojno delo in regionalne posebnosti, tako da bi prispevale k ciljem Unije glede krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ki so opisani v členu 174 PDEU. [Sprememba 36]

(21a)  Glede na različno stopnjo razvoja v regijah in različne družbene danosti v Evropi bi morala biti ESS+ imeti dovolj prožnosti, da bi lahko upošteval regionalne in ozemeljske posebnosti. [Sprememba 37]

(22)  Da bi se socialna razsežnost Evrope, kot je opredeljena v evropskem stebru socialnih pravic, ustrezno izvajala in bi se minimalni znesek sredstev namenil tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, bi morale države članice krepitvi socialnega vključevanja dodeliti in boju proti revščini nameniti vsaj 25 27 % nacionalnih sredstev ESS+ iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. Ta delež bi moral dopolnjevati nacionalne vire za odpravljanje skrajne revščine. [Sprememba 38]

(22a)  Vse države članice so ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, ki je standard za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic. Spodbujanje otrokovih pravic je jasno določen cilj politik EU (člen 3 Lizbonske pogodbe) in Listina EU o temeljnih pravicah zahteva, da je treba pri vseh ukrepih EU upoštevati predvsem koristi otroka. EU in države članice bi morale pravilno uporabljati EES+, da bi prekinile krog prikrajšanosti otrok, ki živijo v revščini in so socialno izključeni, kot je opredeljeno v priporočilu Evropske komisije z naslovom Vlaganje v otroke. ESS+ bi moral podpirati ukrepe za spodbujanje učinkovitega posredovanja, ki bi prispevalo k udejanjanju otrokovih pravic. [Sprememba 39]

(22b)  Glede na trajno visoko raven revščine in socialne izključenosti otrok v EU (26,4 % leta 2017) ter ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, po katerem imajo otroci pravico do varstva pred revščino, otroci iz prikrajšanih okolij pa do posebnih ukrepov za povečanje enakih možnosti, bi morale države članice vsaj 5 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja evropskih programov jamstva za otroke dodeliti za evropsko jamstvo za otroke ter tako pripomoči k enakemu dostopi otrok do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega bivališča in ustrezne prehranjenosti, in sicer za izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti otrok. Naložbe v majhne otroke se povrnejo kot znatne koristi zanje in za vso družbo in so bistvene za prekinitev cikla prikrajšanosti v zgodnjih letih. Podpiranje otrok, da razvijejo znanja in spretnosti ter zmogljivosti, jim omogoča, da v celoti razvijejo svoj potencial, dosežejo najboljše rezultate na področju izobraževanja in zdravja, postanejo dejavni člani družbe in izboljšajo svoje možnosti na trgu dela. [Sprememba 40]

(23)  Glede na vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in neaktivnosti mladih v vrsti držav članic in regij, in sicer zlasti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ta stopnja pa je še višja pri mladih iz prikrajšanih socialnih okolij, bi morale navedene države članice še naprej vlagati zadostna primerna sredstva iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja v ukrepe, ki spodbujajo zaposlovanje mladih, kar zajema izvajanje zlasti z izvajanjem programov jamstva za mlade. Na podlagi ukrepov, v programskem obdobju 2014–2020 podprtih v okviru pobude za zaposlovanje mladih s poudarkom na posameznikih, bi morale države članice še naprej spodbujati poti ponovnega vključevanja v visokokakovostno zaposlitev in izobraževanje ter zadevne učinkovite ukrepe za doseganje mladih, pri čemer bi morale po potrebi dajati prednost dolgotrajno brezposelnim, neaktivnim in prikrajšanim mladim ter mladim, ki jih je najtežje doseči, in mladim v ranljivem položaju, tudi prek mladinskega dela. Države članice bi morale vlagati tudi v ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter reformiranje in prilagajanje služb za zaposlovanje z namenom zagotavljanja prilagojene podpore mladim, da bi mladim zagotavljale prilagojeno podporo ter da bi te službe svoje storitve izvajale brez vsakršne diskriminacije. Zadevne države članice bi torej morale dodeliti vsaj 103 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za podporo zaposljivosti mladih politike na področju zaposljivosti mladih, nadaljevanje izobraževanja, kakovostno zaposlitev, vajeništvo in prakso. Države članice, v katerih je delež mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, višji od unijskega povprečja ali višji od 15 %, bi morale vsaj 15 % svojih nacionalnih sredstev iz ESS+ nameniti za podporo politikam na tem področju, in sicer na ustrezni teritorialni ravni.. [Sprememba 41]

(23a)  Razlike znotraj regij se povečujejo, tudi v najuspešnejših regijah, v katerih obstajajo območja revščine. [Sprememba 42]

(23b)   Glede na razširjeno področje uporabe ESS + bi bilo treba zagotoviti, da bodo za dodatne naloge namenjena dodatna sredstva, da bi lahko izpolnili cilje programa. Več sredstev je potrebnih za boj proti brezposelnosti, zlasti brezposelnosti med mladimi, proti revščini in za podporo poklicnega razvoja in usposabljanja, zlasti na digitalnih delovnih mestih, kar je v skladu z načeli iz evropskega stebra socialnih pravic. [Sprememba 43]

(23c)  Mrežo EURES bi bilo treba trajno okrepiti, zlasti z vsestranskim razvojem internetne platforme in dejavno udeležbo držav članic. Države članice bi morale učinkoviteje uporabljati že obstoječi model in v sistemu EURES objaviti vsa prosta delovna mesta v državah članicah. [Sprememba 44]

(24)  Države članice in Komisija bi morale zagotavljati usklajevanje in dopolnjevanje in izkoristiti sinergije med ukrepi, podprtimi iz teh skladov z ESS+ in drugimi programi in instrumenti Unije, kot so Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Erasmus, Sklad za azil in migracije, Obzorje Evropa, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, program za digitalno Evropo, programa InvestEU, Ustvarjalna Evropa ali Evropska solidarnostna enota. [Sprememba 45]

(25)  V skladu s členom členoma 349 in 174 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994 so najbolj oddaljene regije in, severne redko poseljene regije upravičene in otoki upravičeni do posebnih ukrepov v okviru skupnih politik in programov EU. Zaradi trajnih omejitev te regijeKer te regije pestijo hude in trajne naravne omejitve, potrebujejo posebno podporo. [Sprememba 46]

(25a)  V skladu s členom 174 PDEU bi morale države članice in Komisija zagotoviti, da bo ESS+ prispeval k razvoju in izvajanju posebnih politik za odpravo omejitev in težav regij, ki so prikrajšane zaradi hudih in trajnih demografskih ovir, kot so regije, kjer prebivalstvo upada, in regije z nizko gostoto prebivalstva. [Sprememba 47]

(26)  Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki se podpirajo iz ESS+, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi akterji na zadevnih teritorialnih ravneh evropskimi institucijami, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in civilno družbo. Zato je bistveno, da države članice socialne partnerje in civilno družbo spodbujajo k sodelovanju v partnerstvu z regionalnimi in lokalnimi organi poskrbijo za smiselno sodelovanje socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe, organov za enakost, nacionalnih institucij za človekove pravice in drugih ustreznih ali reprezentativnih organizacij pri izvajanju ukrepov ESS+, in sicer od določanja prednostnih nalog operativnih programov do izvajanja, spremljanja in vrednotenja rezultatov in učinkov, kar je v skladu z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo v okviru deljenega upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sprejetim z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/2014(13). Poleg tega je zaradi zagotavljanja nediskriminacije in enakih možnosti nadvse pomembno, da so v vse faze vključeni tudi organi za enakost in nacionalne institucije za človekove pravice.. [Sprememba 48]

(26a)  Za dobro upravljanje in partnerstvo med organi za upravljanje in partnerji je treba učinkovito uporabljati gradnjo zmogljivosti za deležnike, ki bi jim države članice morale določiti ustrezen znesek sredstev ESS+. Ker naložba v institucionalne zmogljivosti in učinkovitost javne uprave ter javnih storitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni s ciljem reform ter boljšega upravljanja ni več vključena v operativni cilj ESS+ v okviru deljenega ukrepanja, ampak je bila vključena v program za podporo strukturnim reformam, morajo Komisija in države članice zagotoviti učinkovito usklajevanje med obema instrumentoma. [Sprememba 49]

(27)  Da bi se povečala odzivnost politik na socialne spremembe ter spodbujale in podpirale inovativne rešitve, tudi na lokalni ravni, je podpora socialnim inovacijam in socialnemu gospodarstvu ključnega pomena. Preskušanje in ocenjevanje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem sta pomembna za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS+. [Sprememba 50]

(27a)  Da bi v celoti izkoristili potencial medsektorskega sodelovanja in izboljšali sinergije in skladnost z drugimi področji politike ter dosegli splošne cilje ESS+, bi moral ESS+ podpirati inovativne ukrepe, ki s pomočjo športa in fizične dejavnosti ter kulture spodbujajo socialno vključenost, se borijo proti brezposelnosti mladih, zlasti v prikrajšanih skupinah, izboljšujejo socialno vključenost marginaliziranih skupin ter spodbujajo zdravje in preprečujejo bolezni. [Sprememba 51]

(28)  Države članice in Komisija bi morale zagotavljati, da ESS+ prispeva k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi v skladu s členom 8 PDEU, da bi se podprle enaka obravnava in enake možnosti spolov na vseh področjih, tudi glede udeležbe na trgu dela, zaposlitvenih pogojev in kariernega napredovanja. Zagotavljati bi morale tudi, da ESS+ spodbuja enake možnosti za vse brez diskriminacije v skladu s členom 10 PDEU ter Vidik spola bi bilo treba upoštevati v vseh izvajanih programih, in sicer med njihovo pripravo, izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem. Poleg tega bi moral zlasti ESS+ biti skladen s členom 21 Listine, ki določa, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti. Treba bi bilo prepovedati tudi vsakršno diskriminacijo na podlagi spolnih značilnosti ali spolne identitete in na podlagi državljanstva. Države članice in Komisija bi morale zagotavljati tudi, da ESS+ spodbuja enakopravno vključenost invalidov v družbo in prispeva k uresničevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, tudi v zvezi z izobraževanjem, delom, zaposlitvijo in splošno dostopnostjo. Ta načela bi bilo treba pravočasno in dosledno upoštevati v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah priprave, spremljanja, izvajanja in ocenjevanja programov, pri tem pa zagotoviti, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti. ESS+ bi moral spodbujati tudi prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno in presečno diskriminacijo. ESS+ ne bi smel podpirati nobenih ukrepov, ki prispevajo k segregaciji ali socialni izključenosti. Uredba (EU) nova uredba o skupnih določbah določa, da se morajo biti pravila o upravičenosti izdatkov skladna z Listino in da se določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere je treba določiti posebne določbe v zvezi s sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja. [Sprememba 52]

(28a)  Da bi bolje upoštevali podregionalne razlike, bi morali razmisliti o uporabi regionalnih kazalnikov. [Sprememba 53]

(28b)   ESS+ bi moral podpirati učenje jezikov za spodbujanje medsebojnega razumevanja in za ustvarjanje vključujoče družbe, tudi tako, da države članice širše sprejmejo orodja za jezikovno podporo beguncem, ki jih je oblikoval Svet Evrope. [Sprememba 54]

(29)  Za zmanjšanje upravnega bremena pri zbiranju podatkov bi morale države članice, kadar so taki podatki, ki so po možnosti razčlenjeni po spolu, na voljo v registrih, organom upravljanja omogočiti zbiranje podatkov iz registrov, ob tem pa upoštevati varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(14). Priporočljivo je spodbuditi nadaljnji elektronski prenos podatkov, da se pomaga zmanjšati upravno breme.[Sprememba 55]

(30)  Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe bi morali nacionalni upravljavci podatkov svoje naloge za namene te uredbe opravljati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

(31)  Socialno eksperimentiranje je projektno preskušanje manjšega obsega, ki omogoča zbiranje dokazov o izvedljivosti socialnih inovacij. Treba bi bilo omogočiti in spodbujati, da se zamisli preskusijo na lokalni ravni in da se izvedljive zamisli razvijejo v širšem obsegu – kjer je to ustrezno – ali prenesejo na druge kontekste v drugih kontekstih regijah ali državah članicah s finančno podporo iz ESS+, pa tudi iz drugih virov ali v kombinaciji z drugimi viri. [Sprememba 56]

(32)  ESS+ zajema določbe za uresničitev prostega gibanja delavcev brez diskriminacije z zagotavljanjem tesnega medsebojnega sodelovanja osrednjih javnih služb za zaposlovanje držav članic ter njihovega sodelovanja s Komisijo, Komisije in socialnih partnerjev. Evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje bi morala v sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujati boljše delovanje trgov dela z omogočanjem lažje čezmejne mobilnosti delavcev in večje preglednosti informacij o trgih dela. Področje uporabe ESS+ vključuje tudi razvijanje in podpiranje ciljno usmerjenih programov mobilnosti, ki so namenjeni zapolnitvi prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj. ESS+ zajema čezmejna partnerstva med regionalnimi javnimi službami za zaposlovanje in socialnimi partnerji ter njihovimi dejavnostmi za spodbujanje mobilnosti ter preglednost in vključevanje čezmejnih trgov dela prek informacij, nasvetov in posredovanja. V številnih obmejnih regijah imajo pomembno vlogo pri razvijanju pravega evropskega trga dela. [Sprememba 57]

(33)  Pomanjkanje dostopa mikropodjetij, socialnega gospodarstva in socialnih podjetij socialnega gospodarstva do financiranja je ena od glavnih ovir pri ustanavljanju podjetij, kar zlasti velja za osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Uredba o ESS+ zajema določbe, katerih namen je oblikovanje tržnega ekosistema za povečanje ponudbe financiranja in podpornih storitev za socialna podjetja socialnega gospodarstva in dostopa do njega njih ter zadovoljitev povpraševanja tistih, ki ga jih najbolj potrebujejo, predvsem pa brezposelnih, žensk in ranljivih oseb prikrajšani skupin, ki želijo ustanoviti ali razviti mikropodjetje. Ta cilj bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskim jamstvom v okviru razdelka politike za socialne naložbe in spretnosti sklada InvestEU. [Sprememba 58]

(33a)  Komisija bi morala na ravni Unije uvesti „evropski znak za socialno gospodarstvo“, ki se bo na podlagi jasnih meril uporabljal za socialna in solidarnostna podjetja, da se poudarijo njihove posebne značilnosti in socialni vpliv, poveča njihova prepoznavnost, spodbudijo naložbe, se olajša dostop do financiranja in enotnega trga za podjetja, ki so se pripravljena širiti znotraj države ali v druge države članice, pri čemer je treba upoštevati različne pravne oblike in okvire v sektorju in državah članicah. [Sprememba 59]

(34)  Akterji trga socialnih naložb, vključno s človekoljubnimi akterji, lahko imajo ključno vlogo pri doseganju vrste ciljev ESS+, saj ponujajo financiranje ter inovativne in dopolnjujoče pristope k boju proti socialni izključenosti in revščini, zmanjševanju brezposelnosti in prispevanju k ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov. Zato bi morali biti človekoljubni akterji, kot so fundacije in donatorji, po potrebi vključeni v ukrepe ESS+, če nimajo političnega ali socialnega programa, ki bi bil v navzkrižju z ideali Unije, in sicer zlasti v tiste ukrepe, katerih namen je razvijanje ekosistema trgov socialnih naložb. [Sprememba 60]

(34a)  Transnacionalno sodelovanje ima znatno dodano vrednost, zato bi ga morale podpirati vse države članice, razen v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju načela sorazmernosti. Prav tako je treba okrepiti vlogo Komisije pri omogočanju izmenjav izkušenj in pri usklajevanju izvajanja ustreznih pobud. [Sprememba 61]

(35)  V skladu s členom 168 PDEU je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi. Unija mora dopolnjevati in podpirati nacionalne zdravstvene politike, spodbujati sodelovanje med državami članicami in usklajevanje njihovih programov ob doslednem upoštevanju odgovornosti držav članic za opredeljevanje njihovih zdravstvenih politik ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva.

(35a)   Evropska komisija bi morala povečati sodelovanje držav članic in premalo zastopanih organizacij, tako da čim bolj zmanjša ovire za sodelovanje, vključno z upravnim bremenom za oddajo vlog za financiranje in prejemanje sredstev. [Sprememba 62]

(35b)   Eden od glavnih ciljev Unije je krepitev zdravstvenih sistemov s podporo digitalni preobrazbi zdravstvenega varstva in posvečanjem pozornosti pacientom ter z razvojem vzdržnega zdravstvenega informacijskega sistema in zagotavljanjem podpore nacionalnim reformam, da bi zagotovili bolj učinkovite, dostopne in odporne zdravstvene sisteme. [Sprememba 63]

(36)  Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost Treba si je nenehno prizadevati, da bi izpolnili zahteve iz člena 168 PDEU. Ohranjanje zdravja in aktivnosti vseh ljudi na nediskriminatoren način ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje, bodo pozitivno vplivali na zdravje, neenakosti v zdravju, kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne proračune. Podpora inovacijam, ki vplivajo na zdravje, vključno s socialnimi inovacijami, in njihovo priznavanje pomaga pri sprejemanju izziva vzdržnosti v zdravstvenem sektorju v okviru obvladovanja izzivov demografskih sprememb. Poleg tega so ukrepi za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja pomembni za doseganje „vključujoče rasti“. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju njihovih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“(15). [Sprememba 64]

(36a)  V skladu z opredelitvijo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je „zdravje stanje popolne fizične, duševne in družbene dobrobiti in ne zgolj stanje brez bolezni ali šibkosti“. Za izboljšanje zdravja prebivalstva v Uniji je bistveno, da poudarek ne leži le na fizičnem zdravju in socialni blaginji. Po podatkih SZO predstavljajo težave z duševnim zdravjem skoraj 40 % let, preživetih v invalidnosti. Težave z duševnim zdravjem imajo poleg tega širok razpon, so dolgotrajne in razlog za diskriminacijo ter znatno prispevajo k zdravstveni neenakosti. Tudi gospodarska kriza vpliva na dejavnike, ki so odločilni za duševno zdravje, saj se zaščitni dejavniki slabijo, dejavniki tveganja pa krepijo. [Sprememba 65]

(37)  Dokazi ter skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v sklepih Sveta z dne 2. junija 2006, bi morali podpirati postopke odločanja za načrtovanje in upravljanje inovativnih, učinkovitih in odpornih zdravstvenih sistemov, spodbujanje orodij za zagotavljanje univerzalnega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, usmerjenega v človeka, in s tem povezane oskrbe ter prostovoljno izvajanje dobrih praks v širšem obsegu. To vključuje storitve spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni v okviru osnovnega zdravstvenega varstva. [Sprememba 66]

(37a)  Predhodna programa ukrepov Unije na področju javnega zdravja (2003–2008) in na področju zdravja (2008–2013 ter 2014–2020), ki sta bila vzpostavljena s sklepoma št. 1786/2002/ES(16) in 1350/2007/ES(17) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbo (EU) št. 282/2014(18) Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: predhodna zdravstvena programa), sta bila pozitivno ocenjena, saj sta prispevala k pomembnemu razvoju in izboljšavam. Sklop ESS+ za zdravje bi moral temeljiti na dosežkih predhodnih programov zdravja. [Sprememba 67]

(37b)   Sklop ESS+ za zdravje bi moral predstavljati sredstvo za spodbujanje ukrepov na področjih, na katerih se kaže dodana vrednost Unije, ki jo je mogoče izkazati na podlagi naslednjega: izmenjava dobre prakse med državami članicami in med regijami; podpiranje mrež za izmenjavo znanja ali vzajemno učenje; spodbujanje kvalifikacije za zdravstvene delavce; obravnavanje čezmejnih nevarnosti za zmanjšanje tveganj in obvladovanje njihovih posledic; reševanje nekaterih vprašanj v zvezi z notranjim trgom, pri katerih ima Unija materialno legitimnost za zagotavljanje visokokakovostnih rešitev v vseh državah članicah; sprostitev inovacijskega potenciala v zdravstvu; ukrepi, ki bi lahko zagotovili sistem za primerljivo spremljanje, da se omogoči informirano odločanje na ravni Unije; izboljšanje učinkovitosti s preprečevanjem izgube sredstev zaradi podvajanja in z optimizacijo uporabe finančnih sredstev. [Sprememba 68]

(38)  Sklop ESS+ za zdravje bi moral prispevati k preprečevanju bolezni in zgodnjemu odkrivanju skozi celotno življenje državljanov Unije in ljudi, ki živijo v Uniji, ter spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobaka, kajenje in pasivno kajenje, škodljivo uživanje alkohola, okoljski dejavniki tveganja za zdravje, uživanje prepovedanih drog , škoda in zmanjšanje škode za zdravje zaradi uživanja drog, debelost in nezdrave prehranjevalne navade, tudi povezane z revščino, in telesna neaktivnost, in spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja, večjo seznanjenost z dejavniki tveganja, dobro oblikovane ukrepe na področju javnega zdravja za zmanjšanje bremena in vpliva okužb in nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, tudi s cepljenjem, na celotno zdravje skozi vse življenje ter tako dopolnjevati ukrepe držav članic v skladu z zadevnimi strategijami. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti zdravstvenemu izobraževanju, ker posameznikom in skupnostim pomaga izboljšati zdravje in znanje o tem ter vpliva na njihova stališča. Trenutne izzive na področju zdravja je mogoče učinkovito obravnavati samo s sodelovanjem na ravni Unije in stalnim ukrepanjem Unije na tem področju. Sklop ESS+ za zdravje bi moral podpirati izvajanje ustreznega prava Unije, vključevati učinkovite modele preprečevanja in ozaveščanja, ki dosegajo celotno prebivalstvo, inovativne tehnologije ter nove poslovne modele in rešitve, da bi prispeval k inovativnim, dostopnim, učinkovitim in vzdržnim zdravstvenim sistemom držav članic ter olajšal dostop do boljšega in varnejšega zdravstvenega varstva za evropske državljaneprebivalce Unije, ki živijo v urbanih območjih in na podeželju. [Sprememba 69]

(38a)   Za izvajanje ukrepov v sklopu za zdravje bi morala Evropska komisija podpreti ustanovitev usmerjevalnega odbora za zdravje. Poleg tega bi morala Komisija predlagati načine in metodologijo za usklajevanje z zdravjem povezanih ukrepov s procesom evropskega semestra, v okviru katerega se zdaj lahko priporočijo reforme zdravstvenih sistemov (in drugih socialnih dejavnikov zdravja) za večjo dostopnost in vzdržnost predpisov zdravstvenega varstva in socialne zaščite v državah članicah. [Sprememba 70]

(39)  Nenalezljive bolezni so vzrok za več kot 80 % primerov prezgodnje umrljivosti v Uniji, učinkovito preprečevanje pa vključuje več medsektorskih ukrepov in čezmejnih razsežnosti. Evropski parlament in Svet sta vzporedno poudarila potrebo po zmanjšanju javnozdravstvenih posledic resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, kot so nenadne skupne emisije v okolje in njegovo onesnaženje, nalezljive bolezni ter druge biološke, kemične, okoljske in neznane grožnje, in sicer s podpiranjem pripravljenosti in krepitvijo zmogljivosti odzivanja. [Sprememba 71]

(39a)   Stalne naložbe v inovativne pristope na ravni skupnosti za boj proti čezmejnim boleznim, kot so epidemije virusa HIV/aidsa, tuberkuloze in virusnega hepatitisa, so ključnega pomena, saj je socialna razsežnost teh bolezni pomemben dejavnik, ki vpliva na sposobnost za spopadanje z epidemijami teh bolezni v Uniji in sosednjih državah. Bolj ambiciozno politično vodstvo ter ustrezna tehnična in finančna sredstva za zagotavljanje trajnostnega regionalnega odziva na boj proti virusu HIV/aidsu, tuberkulozi in hepatitisu v Evropi bodo ključnega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v zvezi s temi bolezni. [Sprememba 72]

(40)  Za učinkovitost zdravstvenih sistemov in zdravje državljanov je treba zmanjšati breme odpornih okužb in okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter zagotoviti razpoložljivost učinkovitih antimikrobikov, hkrati pa zmanjšati njihovo uporabo in tako preprečevati antimikrobično odpornost. [Sprememba 73]

(41)  Komisija je nedavno predstavila predlog(19) o vrednotenju zdravstvenih tehnologij, da bi podprla sodelovanje na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij na ravni Unije, izboljšala razpoložljivost inovativnih zdravstvenih tehnologij za paciente po vsej Uniji, bolje izkoristila razpoložljive vire in izboljšala predvidljivosti poslovanja.

(42)  Glede na specifično naravo nekaterih ciljev, ki jih zajema sklop ESS+ za zdravje, in vrsto ukrepov pod tem sklopom so za izvajanje zadevnih dejavnosti najprimernejši pristojni organi držav članic ob dejavni podpori civilne družbe. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, in poleg njih po potrebi organizacije civilne družbe bi zato bilo treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena [195] [nove finančne uredbe], nepovratna sredstva takim organom pa dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov. [Sprememba 74]

(42a)   Da bi bil program za spremljanje neučinkovitosti in neustreznosti uspešnejši, bi morala Komisija izvajati in uporabljati specifične dejavnike za spremljanje posameznih programov in ukrepov, da bi zagotovila doseganje ciljev programov. [Sprememba 75]

(42b)   Program ESS+ bi moral odpravljati obstoječe ovire za udeležbo civilne družbe, na primer s poenostavitvijo prijavnih postopkov, omilitvijo finančnih meril, in sicer v nekaterih primerih z opustitvijo zahtevanega odstotka sofinanciranja, pa tudi z opolnomočenjem pacientov, njihovih organizacij in drugih deležnikov prek usposabljanja in izobraževanja. Cilj programa je tudi omogočiti delovanje mrež in organizacij civilne družbe na ravni Unije, ki prispevajo k doseganju njegovih ciljev, vključno z organizacijami na ravni Unije. [Sprememba 76]

(42c)   Med izvajanjem sklopa ESS+ za zdravje bi bilo treba spoštovati odgovornost držav članic, da določijo svojo zdravstveno politiko ter organizirajo in zagotavljajo zdravstvene storitve in zdravstveno oskrbo. Ob spoštovanju obveznosti iz Pogodb in vloge držav članic kot glavnih sogovornic v postopku odločanja v Uniji bi morali biti v sklop vključeni tudi pristojni organi na podnacionalni ravni, da bi prek njihovega sodelovanja v socialnih politikah v praksi zagotovili učinkovit in trajen učinek zdravstvene politike Unije. [Sprememba 77]

(43)  Evropske referenčne mreže so mreže izvajalcev zdravstvenega varstva po Evropi, ki obravnavajo redke bolezni, bolezni z nizko prevalenco in kompleksne bolezni in zdravstvena stanja, ki zahtevajo visoko specializirano zdravljenje ter združevanje znanja in virov. Evropske referenčne mreže kot mreže odobri odbor držav članic za evropske referenčne mreže v skladu s postopkom odobritve iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/287/EU(20). Navedene mreže bi zato bilo treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena [195] finančne uredbe, nepovratna sredstva takim mrežam pa dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.

(44)  Zdravstvena zakonodaja EU neposredno vpliva na življenje državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za zdravstvene proizvode in medicinske tehnologije (zdravila, medicinski pripomočki in snovi človeškega izvora) ter zakonodaja o tobaku, pacientovih pravicah pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje so bistveni za varovanje zdravja v EU. Pravno urejanje pa tudi izvajanje in izvrševanje morajo slediti napredku na področju inovacij in raziskav ter družbenim spremembah na tem področju, hkrati pa izpolnjevati zdravstvene cilje. Zato je treba stalno razvijati dokazno podlago, potrebno za izvajanje zakonodaje take znanstvene narave. Poleg tega imajo številni drugi pravni akti Unije velik vpliv na zdravje, na primer predpisi v zvezi z živili in njihovim označevanjem, onesnaževanjem zraka, endokrinimi motilci in pesticidi. V nekaterih primerih skupen vpliv dejavnikov tveganja za okolje ni jasno razviden, to pa lahko privede do nesprejemljivih tveganj za zdravje državljanov. [Sprememba 78]

(44a)   Uredba, ki vpliva na zdravje, pa tudi njeno izvajanje in izvrševanje bi morali slediti napredku na področju inovacij in raziskav ter družbenim spremembam na tem področju, hkrati pa morajo temeljiti na previdnostnem načelu, kot je zapisano v Pogodbah. Zato je treba stalno graditi zbirko dokazov, potrebno za izvajanje zakonodaje, ki je tako močno povezana z znanostjo. Da pa bi zagotovili možnost neodvisnega pregleda in tako ponovno pridobili zaupanje javnosti v postopke Unije, pa tudi, ker je zaradi narave teh dokazov njihova razpoložljivost v javnem interesu, je treba zagotoviti najvišjo raven preglednosti. [Sprememba 79]

(44b)   Z izzivi, povezani z zdravjem, se ne more spoprijeti zdravstveni sektor sam, saj je zdravstveno stanje odvisno od več dejavnikov zunaj njega. Kot je navedeno v Maastrichtski in Amsterdamski pogodbi, je torej upoštevanje zdravja v vseh politikah pomembno za sposobnost Unije, da se sooča s prihodnjimi izzivi. Vendar je eden od največjih izzivov, s katerimi se trenutno srečuje evropski zdravstveni sektor, ta, da bi se drugi sektorji zavedli vpliva svojih odločitev na zdravje in v svoje politike vključili obravnavo zdravja. Pomemben napredek na področju zdravja je bil doslej zabeležen v politikah sektorjev, kot so izobraževanje, promet, prehrana, kmetijstvo, delo ali načrtovanje. Na področju zdravja srca so na primer zabeležene pomembne izboljšave zaradi sprememb politik in predpisov v zvezi s kakovostjo živil, povečanjem telesne dejavnosti in zmanjšanjem kajenja. [Sprememba 80]

(45)  Da bi povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov na ravni Unije in mednarodni ravni, bi bilo treba za izvajanje sklopa za zdravje razviti sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in njihove specializirane agencije, zlasti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ter s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

(46)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 od proračunskih odhodkov EU nameni 25 % namenjenih podpiranju podnebnih ciljev in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Med pripravo in izvajanjem se bodo opredelili relevantni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni pri vmesni oceni. [Sprememba 81]

(47)  V skladu s členom [94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(21)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Program bo moral upoštevati posebne omejitve, s katerimi se srečujejo posamezniki in subjekti s sedežem na teh ozemljih, da se jim omogoči dejanski dostop do navedenih sklopov. [Sprememba 82]

(48)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko ob spoštovanju vseh ustreznih pravil in predpisov sodelujejo v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma s Sporazumom EGP, ki določa izvajanje programov, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba vključiti posebno določbo, da se odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. [Sprememba 83]

(49)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(22), Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95(23), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(24) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(25) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodi finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(26). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(50)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(50a)   Pomembno je zagotoviti gospodarno in pravično finančno upravljanje sklada, da bi se izvajal na kar najbolj jasen, učinkovit in uporabnikom prijazen način, hkrati pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost za vse udeležence. Ker se dejavnosti v okviru ESS+ izvajajo na podlagi deljenega upravljanja, države članice ne bi smele dodajati novih pravil ali jih sproti spreminjati, saj bi to otežilo uporabo sredstev za upravičence in bi lahko povzročilo zamude pri plačilu računov. [Sprememba 84]

(51)  Ker ciljev te uredbe, namreč krepitve učinkovitosti in pravičnosti trgov dela in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja, usposabljanja in usposabljanja oskrbe, spodbujanja socialnega vključevanja, enakih možnosti in zdravja ter zmanjševanja izkoreninjenja revščine, ter ukrepov pod sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. [Sprememba 85]

(52)  Za spremembo nekaterih nebistvenih delov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo in dopolnitvijo prilog o kazalnikih. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(27). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(53)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila v zvezi z modelom za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih bi bilo treba glede na naravo tega modela izvajati v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 4 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(28)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Del I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Evropski socialni sklad plus (ESS+). ESS+ zajema tri področja delovanja: sklop v okviru deljenega upravljanja, sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje.

V tej Uredbi so določeni cilji ESS+, proračun za obdobje 2021–2027, metode izvajanja, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja, ki dopolnjujejo splošna pravila iz Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah], ki veljajo za ESS+. [Sprememba 86]

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „spremljevalni ukrepi“ pomeni dejavnosti, ki se zagotavljajo poleg razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči z namenom odpravljanja socialne izključenosti in izkoreninjenja revščine, kot so napotitev na socialne storitve in psihološko podporo in zagotavljanje takih storitev, zagotavljanje ustreznih informacij o javnih storitvah ali svetovanje glede upravljanja proračuna gospodinjstva;

(2)  „pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je podpisnica sporazuma z Unijo, ki omogoča njeno sodelovanje v sklopih ESS+ za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje v skladu s členom 30;

(3)  „osnovna materialna pomoč“ pomeni blago, ki zadovoljuje osnovne potrebe osebe za dostojno življenje, kot so oblačila, higienski pripomočki, vključno z ženskimi higienskimi proizvodi, in šolske potrebščine;

(4)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(5)  „skupni kazalniki neposrednih rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke v štirih tednih od dneva, ko udeleženec zapusti operacijo (datum izstopa);

(6)  „skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke šest in dvanajst mesecev po tem, ko udeleženec zapusti operacijo;

(7)  „stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči“ pomeni dejanske stroške, ki jih ima z nakupom hrane in/ali osnovne materialne pomoči upravičenec in niso omejeni na ceno hrane in/ali osnovne materialne pomoči;

(7a)  „čezmejna partnerstva“ v sklopu za zaposlovanje in socialne inovacije pomenijo stalne strukture sodelovanja med javnimi službami za zaposlovanje, civilno družbo ali socialnimi partnerji v vsaj dveh državah članicah;

(8)  „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogroženo osebo ali osebe, ki prejemajo podporo iz člena 4(1)(xi);

(9)  „zdravstvena kriza“ pomeni kakršno koli krizo, ki običajno velja za nevarnost in ima zdravstveno razsežnost ter zaradi katere je potrebno nujno ukrepanje organov v negotovih razmerah;

(10)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti;

(11)  „mikrofinanciranje“ vključuje jamstva, mikroposojila, lastniški kapital in navidezni lastniški kapital skupaj s spremljajočimi storitvami za razvoj podjetij, kot so individualno svetovanje, usposabljanje in mentorstvo, ki so razširjeni na osebe in mikropodjetja, ki imajo težave pri dostopanju do posojila za namen poklicnih dejavnosti in/ali dejavnosti, ki ustvarjajo prihodke;

(12)  „mikropodjetje“ pomeni podjetje z manj kot 10 zaposlenimi in letnim prometom ali bilanco stanja, ki ne presega 2 000 000 EUR;

(13)  „najbolj ogrožene osebe“ pomeni fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, tudi otrok in brezdomcev, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmideležniki, pri čemer se preprečijo nasprotja interesov, ter katere odobrijo navedeni pristojni nacionalni organi in lahko zajemajo elemente, ki omogočajo osredotočanje na najbolj ogrožene osebe na nekaterih geografskih območjih;

(14)  „referenčna vrednost“ pomeni vrednost za določanje ciljev za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, ki temelji na obstoječih ali predhodnih podobnih ukrepih;

(15)  „socialno podjetje“ pomeni podjetje socialnega gospodarstva ne glede na pravno obliko, ali fizično osebo, ki:

(a)  ima v skladu s svojimi pravili, statuti ali drugimi pravnimi dokumenti, iz katerih lahko izhaja odgovornost na podlagi pravil države članice, kjer ima sedež, za glavni socialni cilj doseganje merljivih, pozitivnih socialnih, pa tudi okoljskih učinkov namesto ustvarjanja dobička za druge namene ter ki zagotavlja storitve ali izdelke, ki ustvarjajo socialni donos, in/ali uporablja metode proizvodnje izdelkov ali opravljanja storitev, ki izpolnjujejo socialne cilje;

(b)  svoje dobičke uporablja večino dobičkov ponovno vloži najprej in predvsem za v doseganje svojega glavnega socialnega cilja ter ima vnaprej določene postopke in pravila za kakršno koli razdelitev dobička, ki zagotavljajo, da taka razdelitev ne spodkopava glavnega socialnega cilja;

(c)  se upravlja podjetniško, demokratično, participativno, odgovorno in pregledno, predvsem z vključevanjem delavcev, strank in zainteresiranih stranideležnikov, na katere vplivajo njegove poslovne dejavnosti;

(15a)  „podjetje socialnega gospodarstva“ pomeni različne vrste podjetij in subjektov socialnega gospodarstva, kot so zadruge, vzajemne družbe, združenja, fundacije, socialna podjetja in druge oblike podjetij, ki jih urejajo zakoni posameznih držav članic in ki temeljijo na nadrejenosti posameznih in socialnih ciljev v odnosu do kapitala, demokratičnega upravljanja, solidarnosti in ponovnega vlaganja večine dobičkov ali presežkov;

(16)  „socialne inovacije“ pomeni dejavnosti, tudi skupne, ki imajo socialne cilje in uporabljajo sredstva socialne narave, ter zlasti tiste, ki se nanašajo na razvoj in uresničevanje novih zamisli (glede izdelkov, storitev, praks in modelov), ki hkrati izpolnjujejo socialne potrebe in ustvarjajo nove socialne odnose ali sodelovanje, tudi med javnostjo, organizacijami tretjega sektorja, kot so prostovoljne organizacije in organizacije skupnosti, in podjetji socialnega gospodarstva, s čimer so koristne za družbo in spodbujajo njeno zmožnost za ukrepanje;

(17)  „socialno eksperimentiranje“ pomeni ukrepe politike, ki ponujajo inovativne odgovore na socialne potrebe in se izvajajo v majhnem obsegu in v pogojih, ki omogočajo, da se njihov učinek izmeri, preden se izvedejo v drugih kontekstih, tudi v geografskem in sektorskem kontekstu, ali v širšem obsegu, če so rezultati prepričljivi;

(18)  „ključne kompetence“ pomeni znanje, spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo vsi posamezniki v katerem koli obdobju svojega življenja za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. Ključne kompetence so: pismenost; večjezičnost; matematična, naravoslovna, tehniška, umetniška in inženirska kompetenca; digitalna kompetenca; mediji; osebnostna, socialna in učna kompetenca; državljanska kompetenca; podjetnostna kompetenca; (med)kulturna zavest in izražanje ter kritično mišljenje;

(19)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Evropske unije;

(19a)  „prikrajšane skupine“ pomeni ciljne skupine z velikim deležem ljudi, ki se soočajo z revščino, diskriminacijo ali socialno izključenostjo oziroma jim to grozi, med drugim tudi etnične manjšine, kot so Romi, državljane tretjih držav, vključno z migranti, starejše osebe, otroke, starše samohranilce, invalide ali osebe s kroničnimi boleznimi;

(19b)  „vseživljenjsko učenje“ pomeni učenje v vseh oblikah (formalno, neformalno in priložnostno), ki poteka v vseh življenjskih obdobjih, vključno s predšolsko vzgojo, splošnim izobraževanjem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, visokošolskim izobraževanjem ter izobraževanjem odraslih, in katerega posledica je izboljšanje znanja, spretnosti, sposobnosti in možnosti za udeležbo v družbi.

2.  Opredelitve iz člena [2] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] se uporabljajo tudi za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

2a.  Opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) št. 2018/1046 se uporabljajo tudi za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. [Sprememba 87]

Člen 3

Splošni cilji in metode izvajanja

Cilj ESS+ je Unijo in države članice podpirati na nacionalni, regionalni in lokalni ravni podpira pri zagotavljanju vključujoče družbe, visokih stopenj zaposlenosti, pravične socialne zaščite ter usposobljene in odporne delovne sile, pripravljene na prihodnji svet dela, v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija razglasili 17. novembra 2017 kakovostnih zaposlitev, ustvarjanja delovnih mest, kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, enakih možnosti, izkoreninjanja revščine, tudi revščine otrok, socialne vključenosti, socialne kohezije, socialne zaščite ter usposobljene in odporne delovne sile, pripravljene na prihodnji svet dela.

ESS+ je skladen s Pogodbama Evropske unije in Listino ter izpolnjuje načela iz evropskega stebra socialnih pravic in s tem prispeva k ciljem Unije glede krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU in zavezi Unije in njenih držav članic, da bodo izpolnile cilje trajnostnega razvoja in zaveze, sprejete v okviru Pariškega sporazuma.

ESS+ podpira in dopolnjuje politike držav članic ter povečuje njihovo vrednost, da se zagotovijo enake možnosti, enak dostop do trga dela, pravični vseživljenjsko učenje, visokokakovostni delovni pogoji, socialna zaščita, vključevanje in vključevanje vključenost, izkoreninjenje revščine, tudi revščine otrok, vlaganje v otroke in mlade, nediskriminacija, enakost spolov, dostop do osnovnih storitev ter visoka raven varovanja zdravja ljudi.

Izvaja se:

(a)  v okviru deljenega upravljanja za del pomoči, ki ustreza specifičnim ciljem iz člena 4(1) („sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja“), in

(b)  v okviru neposrednega in posrednega upravljanja za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in 23 („sklop za zaposlovanje in socialne inovacije“), ter za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in (3) ter 26 („sklop za zdravje“). [Sprememba 88]

Člen 4

Specifični cilji

1.  ESS+ podpira naslednje specifične cilje na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja, mobilnosti, socialnega vključevanja, izkoreninjanja lakote in zdravja, s čimer prispeva tudi k cilju politike za „Bolj socialno Evropo – izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ iz člena [4] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah]:

(i)  izboljšanje dostopa do kakovostne zaposlitve za vse iskalce zaposlitve in aktivacijske ukrepe , zlasti posebne ukrepe za mlade, predvsem prek izvajanja jamstva za mlade, za in dolgotrajno brezposelne, ter gospodarsko neaktivne osebe in prikrajšane skupine s poudarkom na osebah, ki so najbolj oddaljene od trga dela, ter spodbujanje zaposlovanja, samozaposlovanja, podjetništva in socialnega gospodarstva;

(ii)  posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po spretnostih ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja, prehodov in mobilnosti na trgu dela;

(iii)  spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela in poklicnega napredovanja, spodbujanje načela enakega plačila za enako delo, boljše usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja s posebnim poudarkom na starših samohranilcih, vključno z dostopom do cenovno dostopnega, vključujočega in kakovostnega otroškega varstva, predšolske vzgoje, oskrbe starejših in drugih storitev oskrbe ter podpore; spodbujanje zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki odpravlja tveganja za zdravje in bolezen, prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe , poklicne preusmeritve ter aktivnega in zdravega staranja;

(iv)  povečanje kakovosti, možnosti za vključevanje in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se podpre pridobivanje ključnih kompetenc, vključno z s podjetniškimi in digitalnimi spretnostmi, priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, da se spodbudi e-vključevanje in olajša prehod iz izobraževanja v zaposlitev, da se upoštevajo socialne in gospodarske zahteve;

(v)  spodbujanje enakopravnega dostopa do kakovostnega visokokakovostnega, cenovno dostopnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine oskrbovalcev, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, vključno z olajševanjem obravnavanje zgodnjega opuščanja šolanja, spodbujanje uvedbe sistemov dualnega usposabljanja, vajeništva, učne mobilnosti za vse in dostopnosti za invalide;

(vi)  spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih spretnosti, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih spretnostih na podlagi potreb trga dela, olajševanje kariernih prehodov in spodbujanje poklicne mobilnosti in polne udeležbe v družbi;

(vii)  pospeševanje aktivnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine;

(viii)  spodbujanje dolgoročnega socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav in marginaliziranih skupnosti, kot so Romitudi migrantov;

(viiia)  boj proti diskriminaciji in spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, kot so Romi;

(ix)  krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, vzdržnih, dostopnih in cenovno ugodnih storitev, vključno s storitvami za dostop do stanovanj in storitvami zdravstvene oskrbe, usmerjene v posameznika, in z njimi povezane oskrbe; posodabljanje institucij socialne varnosti, javnih služb za zaposlovanje, sistemov socialne zaščite in socialne vključenosti, vključno s spodbujanjem dostopa do enake socialne zaščite, s posebnim poudarkom na otrocih in prikrajšanih skupinah ter najbolj ogroženih osebah; izboljšanje dostopnosti, tudi za invalide, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe;

(ixa)  izboljšanje dostopnosti za invalide, da se poveča njihovo vključevanje v zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje;

(x)  spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine in/ali socialne izključenosti ali živečih v takšnih razmerah, vključno z najbolj ogroženimi in otroki;

(xi)  odpravljanje materialne prikrajšanosti z zagotavljanjem hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi, da se zagotovi njihova socialna vključenost, s poudarkom na otrocih v ranljivem položaju.

2.  Z ukrepi, izvedenimi pod sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja za doseganje specifičnih ciljev iz odstavka 1, je namen ESS+ prispeva prispevati tudi k drugim ciljem politik iz člena [4] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah], zlasti glede:

1.  pametnejše Evrope z razvojem spretnosti za pametno specializacijo in spretnosti za ključne omogočitvene tehnologije, industrijsko tranzicijo, sektorskim sodelovanjem na področju spretnosti in podjetništva, usposabljanjem raziskovalcev, dejavnostmi mreženja in partnerstvi med visokošolskimi institucijami, institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja, raziskovalnimi in tehnološkimi središči, zdravstvenimi ustanovami ter podjetji in grozdi, podporo mikro, malim in srednjim podjetjem ter socialnemu gospodarstvu, pri čemer se upoštevajo zakoni in okviri socialnega gospodarstva, vzpostavljeni v državah članicah;

2.  bolj zelene, nizkoogljične Evrope prek izboljšanja sistemov izobraževanja in usposabljanja za prilagoditev spretnosti in kvalifikacij, ozaveščanja prebivalstva o trajnostnem razvoju in življenjskih slogih, izpopolnjevanja za vse, vključno z delovno silo, ustvarjanja novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z okoljem, podnebjem in energijo ter, krožnim gospodarstvom in biogospodarstvom.

2a.  Unije, ki je bližje državljanom, prek zmanjševanja revščine in ukrepov za socialno vključevanje, pri čemer se upoštevajo posebnosti mestnih, podeželskih in obalnih predelov za reševanje socialno-ekonomskih neenakosti v mestih in regijah;

2b.  v okviru sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ESS+ podpira razvoj, spremljanje izvajanja in ocenjevanje instrumentov, politik in ustrezne zakonodaje Unije ter spodbuja z dokazi podprto oblikovanje politike, socialne inovacije in socialni napredek v partnerstvu s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe ter javnimi in zasebnimi organi (posebni cilj 1); spodbuja pravično prostovoljno geografsko mobilnost delavcev ter povečuje zaposlitvene možnosti (posebni cilj 2); spodbuja zaposlovanje in socialno vključenost z večjo razpoložljivostjo in dostopnostjo mikrofinanciranja za mikropodjetja in podjetja socialnega gospodarstva, zlasti za ranljive osebe (specifični cilj 3);

3.  ESS+ pod sklopom za zdravje podpira spodbujanje prispeva k visoki ravni varovanja zdravja ljudi in preprečevanje preprečevanja bolezni, tudi s spodbujanjem telesnih dejavnosti in zdravstvenega izobraževanja, prispeva k učinkovitosti, dostopnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov ter k varnejšemu zdravstvenemu varstvu, zmanjšuje neenakosti v zdravju, zvišuje pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu, državljane ščiti pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, spodbuja preprečevanje bolezni in zgodnje odkrivanje ter spodbuja zdravje skozi celotno življenje ter krepi in podpira zdravstveno zakonodajo EU, tudi na področju zdravja okolja, in spodbuja vključevanje zdravja v vse politike. Zdravstvena politika Unije temelji na ciljih trajnostnega razvoja, da se zagotovi, da bodo Unija in države članice dosegle cilje trajnostnega razvoja 3, to je „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“. [Sprememba 89]

Člen 5

Proračun

1.  Skupna finančna sredstva za ESS+ za obdobje 2021–2027 znašajo 101 174 000 000 EUR 106 781 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (120 457 000 000 EUR v tekočih cenah).

2.  Del finančnih sredstev za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 100 000 000 000 EUR 105 686 000 000 EUR v tekočih cenah ali 88 646 194 590 EUR v cenah iz leta 2018iz leta 2018 (119 222 000 000 EUR v tekočih cenah), od česar se 200 000 000 EUR v tekočih cenah ali 175 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 dodeli za transnacionalno sodelovanje v podporo inovativnim rešitvam iz člena 23(i), 400 000 000 EUR 5 900 000 000 EUR se dodeli za ukrepe v okviru evropskega jamstva za otroke iz člena 10a, 400 000 000 EUR v tekočih cenah ali 376 928 934 EUR v cenah iz leta 2018 pa kot dodatno financiranje najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU in regijam na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

3.  Finančna sredstva za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje za obdobje 2021–2027 znašajo 1 174 000 000 EUR 1 095 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (1 234 000 000 EUR v tekočih cenah).

4.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 3 je:

(a)  761 000 000 EUR za izvajanje sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije675 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (761 000 000 EUR v tekočih cenah) za izvajanje sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije;

(b)  413 000 000 EUR 420 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (473 000 000 EUR v tekočih cenah ali 0,36 % večletnega finančnega okvira 2021–2027) za izvajanje sklopa za zdravje.

5.  Zneski iz odstavkov 3 in 4 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programov, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. [Sprememba 90]

Člen 6

Enakost spolov in enake možnosti ter nediskriminacija

1.  Pri vsem vseh programih, ki se izvajajo v sklopu ESS+ v okviru deljenega upravljanja, ter operacijah, ki se podpirajo iz sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, se zagotavlja enakost spolov na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov. Pri tem se spodbujajo podpirajo tudi posebni ukrepi, namenjeni povečanju udeležbe žensk v poklicnem življenju in njihovemu poklicnemu razvoju ter usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, spodbujajo enake možnosti za vse brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, zdravstvenega stanja, starosti ali spolne usmerjenosti, vključno z dostopnostjo invalidov, tudi v smislu informacijske in komunikacijske tehnologije, na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja, s čimer se krepi socialna vključenost in zmanjšujejo neenakosti.

2.  Države članice in Komisija poleg tega podpirajo posebne ciljno naravnane ukrepe za spodbujanje načel iz odstavka 1 pri katerem koli cilju ESS+, vključno s prehodom z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, in izboljšanje splošne dostopnosti invalidov. [Sprememba 91]

Del II

Izvajanje v okviru sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Poglavje I

Skupne določbe o načrtovanju

Člen 7

Usklajenost in tematska osredotočenost

1.  Države članice sredstva ESS+ v okviru deljenega upravljanja osredotočajo na ukrepe, ki obravnavajo izzive, opredeljene v njihovih nacionalnih programih reform, v okviru evropskega semestra in v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, ter upoštevajo načela in pravice evropskega stebra socialnih pravic, socialne kazalnike v okviru evropskega semestra in regionalne posebnosti ter s tem prispevajo k ciljem Unije iz člena 174 PDEU v zvezi s krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ki so popolnoma v skladu s Pariškim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja OZN. [Sprememba 92]

Države članice in po potrebi Komisija spodbujajo sinergije in zagotavljajo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med ESS+ in drugimi skladi, programi in instrumenti Unije, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, program InvestEU, Ustvarjalna Evropa, instrument za pravice in vrednote, Erasmus, Sklad za azil in migracije, okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov za obdobje po letu 2020 in program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo, in sicer tako v fazi načrtovanja kot med izvajanjem. Države članice in po potrebi Komisija izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, in zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi organi upravljanja, pristojnimi za izvajanje, da se dosežejo povezani pristopi, usklajeni in racionalizirani podporni ukrepi.

2.  Države članice dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obravnavanje izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, in v okviru evropskega semestra ter ki spadajo na področje uporabe ESS+ v skladu s členom 4 te uredbe.

3.  Države članice dodelijo vsaj 25 27 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifične cilje za področje politike socialnega vključevanja iz člena 4(1)(vii) do (xi), vključno s spodbujanjem socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav.

3a.  V okviru specifičnih ciljev za področje politike socialnega vključevanja iz člena 4(1)(vii) do (x) države članice dodelijo vsaj 5 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za ciljno usmerjene ukrepe, namenjene izvajanju evropskega jamstva za otroke, da se prispeva k enakemu dostopu otrok do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega varstva otrok, dostojnega bivališča in ustrezne prehrane.

4.  Države članice dodelijo vsaj 2 % poleg minimalne dodelitve vsaj 27 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifične cilje iz člena 4(1)(vii) do (x), dodelijo vsaj 3% svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifični cilj odpravljanja socialnega vključevanja najbolj ogroženih in/ali materialne prikrajšanosti iz točk (x) in (xi) člena 4(1).

V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sredstva, dodeljena za specifični cilj iz člena 4(1)(x) in usmerjena na najbolj ogrožene, upoštevajo za preverjanje skladnosti z minimalno dodelitvijo v višini vsaj 2 % iz prvega pododstavka tega odstavka.

5.  Države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 10 % 3% svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obdobje 2021–2025 za ciljno umerjene usmerjene ukrepe in strukturne reforme, ki podpirajo zaposlovanje mladih in prehod iz izobraževanja v zaposlitev, poti ponovnega vključevanja v izobraževanje ali usposabljanje ter izobraževanje druge priložnosti, zlasti pri izvajanju programov jamstva za mlade.

Države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, ali kadar delež teh mladih presega 15 %, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leta 2021–2025 v programskem obdobju zgoraj navedenim ukrepom in ukrepom strukturne reforme, pri čemer posebno pozornost namenijo bolj prizadetim regijam in upoštevajo razlike med njimi.

Pri načrtovanju sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 sredi obdobja v skladu s členom [14] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2024 presega povprečje Unije, ali kadar delež teh mladih presega 15 %, dodelijo vsaj 10 15 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 za te ukrepe ali ukrepe strukturne reforme.

Najbolj oddaljene regije, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega drugega in drugega tretjega pododstavka, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v svojih programih za ciljno usmerjene ukrepe iz prvega pododstavka. Ta dodelitev se upošteva za preverjanje skladnosti z minimalnim odstotkom na nacionalni ravni iz prvega in drugega pododstavka. Ta dodelitev ne nadomešča financiranja, potrebnega za infrastrukturo in razvoj najbolj oddaljenih regij.

Države članice pri izvajanju takih ukrepov dajejo prednost neaktivnim in dolgotrajno brezposelnim mladim ter uvedejo ciljno umerjene ukrepe za doseganje teh ljudi.

6.  Odstavki od 2 do 5 se ne uporabljajo za posebno dodatno dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

7.  Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za tehnično pomoč. [Sprememba 92]

Člen 7a

Spoštovanje temeljnih pravic

Države članice in Komisija pri izvajanju skladov zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino.

Morebitni stroški ukrepov, ki niso v skladu z Listino, po [členu 58(2)] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] in Delegirani uredbi (EU) št. 240/2014 niso upravičeni. [Sprememba 93]

Člen 8

Partnerstvo

1.  Vsaka V skladu s [členom 6] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] in Delegirano uredbo (EU) št. 240/2014 vsaka država članica v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi organi zagotovi ustrezno smiselno sodelovanje socialnih partnerjev in, organizacij civilne družbe, organov za enakost, nacionalnih institucij za človekove pravice in drugih ustreznih ali reprezentativnih organizacij pri načrtovanju in izvajanju politik zaposlovanja, izobraževanja socialnega vključevanja, nediskriminacije in socialne vključenosti ter pobud, ki se podpirajo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. To smiselno sodelovanje je vključujoče in dostopno invalidom.

2.  Države članice dodelijo ustrezen znesek vsaj 2 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v vsakem programu za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe na ravni Unije in nacionalni ravni v obliki usposabljanja, ukrepov mrežnega povezovanja in krepitve socialnega dialoga ter za dejavnosti, ki jih skupaj izvajajo socialni partnerji. [Sprememba 94]

Člen 9

Odpravljanje materialne prikrajšanosti

Sredstva iz člena 7(4) v zvezi s socialno vključenostjo najbolj ogroženih in/ali materialno prikrajšanostjo se načrtujejo v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ali programa. Stopnja sofinanciranja za to prednostno nalogo ali program je najmanj 85 %. [Sprememba 95]

Člen 10

Podpora za zaposlovanje mladih

Podpora v skladu s členom 7(5) se načrtuje v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ali programa ter je namenjena podpiranju specifičnega cilja iz člena 4(1)(i). [Sprememba 96]

Člen 10a

Podpora evropskemu jamstvu za otroke

Podpora v skladu s členom 7(3a) se načrtuje v okviru namenske prednostne naloge ali programa, ki odraža priporočilo Evropske komisije o vlaganju v otroke iz leta 2013. Podpira reševanje problema revščine in socialne izključenosti otrok v okviru specifičnih ciljev iz točk (vii) do (x) člena 4(1). [Sprememba 97]

Člen 11

Podpora za zadevna priporočila za posamezne države

Ukrepi za obravnavo izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države in okviru evropskega semestra, kot so določeni v členu 7(2), se načrtujejo v okviru ene ali več za to posebej namenjenih prednostnih nalog katerega koli od specifičnih ciljev iz člena 4(1). Države članice zagotavljajo dopolnjevanje, skladnost, usklajevanje in sinergije z evropskim stebrom socialnih pravic.

Zagotovi se zadostna prožnost na ravni organov upravljanja, da se določijo prednostne naloge in področja za naložbe ESS+ v skladu s posebnimi lokalnimi ali regionalnimi izzivi. [Sprememba 98]

Člen 11a

Celostni teritorialni razvoj

1.  ESS+ lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz [člena 4(2)] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah].

2.  Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESS+ izključno na podlagi obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 99]

Člen 11b

Transnacionalno sodelovanje

1.   Države članice lahko podpirajo ukrepe transnacionalnega sodelovanja v okviru posebej namenjene prednostne naloge.

2.  Ukrepi transnacionalnega sodelovanja se lahko načrtujejo v okviru katerega koli specifičnega cilja iz člena 4(1)(i) do (x).

3.  Najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja za take prednostne naloge. [Sprememba 100]

Poglavje II

Splošna podpora iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Člen 12

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(i) do (x) v okviru deljenega upravljanja („splošna podpora iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja“). Poleg tega se za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(xi) uporablja tudi člen 13. [Sprememba 101]

Člen 13

Inovativni ukrepi

1.  Države članice podpirajo ukrepe za socialne inovacije in/ali socialno eksperimentiranje ali krepijo, tudi tiste s socialno-ekonomskim elementom, pri čemer uporabljajo pristope od spodaj navzgor na podlagi partnerstev z javnimi organi, zasebnim sektorjem in civilno družbo, kot so lokalne akcijske skupine, ki oblikujejo in izvajajo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnostsocialnimi partnerji, podjetji socialnega gospodarstva, zasebnim sektorjem in civilno družbo.

1a.  Države članice v operativnih programih ali kasneje pri izvajanju opredelijo področja socialnih inovacij in socialnega eksperimentiranja, ki ustrezajo posebnim potrebam držav članic.

2.  Države članice lahko podpirajo razširjanje inovativnih pristopov, preskušenih v manjšem obsegu (socialne inovacije in socialno eksperimentiranje, tudi tiste s socialno-ekonomskim elementom) in razvitih pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije ter drugimi programi Unije.

3.  Inovativni ukrepi in pristopi se lahko načrtujejo v okviru katerega koli specifičnega cilja iz člena 4(1)(i) do (x).

4.  Vsaka država članica nameni vsaj eno prednostno nalogo za izvajanje odstavkov 1 ali 2 ali obeh. Najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja za take prednostne naloge. [Sprememba 102]

Člen 14

Upravičenost

1.  Poleg stroškov iz člena [58] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] v okviru splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja niso upravičeni naslednji stroški:

(a)  nakup zemljišč in nepremičnin ter zagotavljanje nakup infrastrukture ter

(b)  nakup pohištva, opreme in vozil, razen kadar je nakup nujno potreben za doseganje cilja operacije ali kadar so ti predmeti v celoti amortizirani ali kadar je nakup teh predmetov najbolj gospodarna možnost.

2.  Prispevki v naravi v obliki nadomestil ali plač, ki jih tretja oseba izplača udeležencem operacije, so lahko upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, če so prispevki v naravi v skladu z nacionalnimi pravili, vključno z računovodskimi pravili, in ne presegajo stroškov, ki jih krije tretja oseba.

3.  Posebna dodatna dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994, se uporabi za podporo pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4(1) te uredbe.

4.  Neposredni stroški osebja so upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. Če se uporablja kolektivna pogodba, se določijo v skladu s to pogodbo. Če se kolektivna pogodba ne uporablja, njihova višina ne presega 100 % običajnega plačila za zadevni poklic ali posebno strokovno znanje v državi članici ali regiji, kot kažejo podatki Eurostata in/ali dokumentirana utemeljitev, ki jo predloži zadevni organ upravljanja. [Sprememba 103]

Člen 15

Kazalniki in poročanje

1.  Programi, ki prejemajo splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, za spremljanje napredka pri izvajanju uporabljajo skupne kazalnike učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi I k tej uredbi ali v Prilogi IIa za ukrepe, usmerjene v socialno vključenost najbolj ogroženih v okviru člena 4(1)(x). Programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe in kazalnike za posamezne ukrepe.

2.  Izhodiščna vrednost za skupne kazalnike učinka in kazalnike učinka za posamezne programe se določi pri nič. Kadar je to relevantno za naravo podprtih operacij, se kumulativni količinsko opredeljeni mejniki in ciljne vrednosti za navedene kazalnike določijo v absolutnih številkah. Sporočene vrednosti za kazalnike učinka se izrazijo v absolutnih številkah.

3.  Referenčna vrednost za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, pri katerih sta bila določena kumulativni količinsko opredeljeni mejnik za leto 2024 in ciljna vrednost za leto 2029, se določi z uporabo najnovejših razpoložljivih podatkov ali drugih ustreznih virov informacij. Cilji za skupne kazalnike rezultatov se določijo v absolutnih številkah ali kot odstotek. Kazalniki rezultatov za posamezne programe in s tem povezani cilji se lahko izrazijo kvantitativno ali kvalitativno. Sporočene vrednosti za skupne kazalnike rezultatov se izrazijo v absolutnih številkah.

4.  Podatki o kazalnikih za udeležence se pošljejo šele, ko so na voljo vsi podatki, zahtevani v točki (1a) Priloge I v zvezi z navedenimi udeleženci.

4a.  Podatki iz odstavka 3 vključujejo oceno učinka na enakost spolov, da bi spremljali izvajanje programov ESS + v zvezi z enakostjo spolov, in so razčlenjeni po spolu.

5.  Ko so podatki na voljo v registrih ali enakovrednih virih, lahko države članice organom upravljanja in drugim organom, pristojnim za zbiranje podatkov, potrebno za spremljanje in ocenjevanje splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, omogočijo pridobitev navedenih podatkov iz registrov podatkov ali enakovrednih virov v skladu s členom 6(1)(c) in (e) Uredbe (EU) 2016/679.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi I in Prilogi IIa, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov. [Sprememba 104]

Poglavje III

Podpora iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti

Člen 16

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(xi).

Člen 17

Načela

1.  Podpora iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti se lahko uporablja zgolj za podporo razdeljevanju hrane in blaga, ki sta v skladu s pravom Unije o varnosti potrošniških izdelkov.

2.  Države članice in upravičenci izberejo hrano in/ali osnovno materialno pomoč na podlagi objektivnih meril, povezanih s potrebami najbolj ogroženih oseb. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količine živilskih odpadkov in plastike za enkratno uporabo. Po potrebi se pri izbiri hrane za razdeljevanje upošteva njen prispevek k uravnoteženi prehrani najbolj ogroženih oseb.

Hrana in/ali osnovna materialna pomoč se lahko zagotavljata neposredno najbolj ogroženim osebam ali posredno prek elektronskih kuponov ali kartic, če se lahko zamenjajo zgolj za hrano in/ali osnovno materialno pomoč iz člena 2(3) in ne nadomestijo obstoječih socialnih ugodnosti.

Hrana, ki se zagotavlja najbolj ogroženim osebam, se lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(29), če je to najbolj gospodarna možnost in ne odloži neupravičeno dobavljanja hrane najbolj ogroženim osebam.

Vsi zneski, ki izhajajo iz takih transakcij, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb, poleg zneskov, ki so programu že na voljo.

3.  Komisija in države članice zagotovijo, da pomoč, zagotovljena v okviru podpore iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti, spoštuje dostojanstvo in preprečuje stigmatizacijo najbolj ogroženih oseb.

4.  Dobavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči se lahko dopolni z napotitvijo na pristojne službe in drugimi spremljevalnimi ukrepi, katerih namen je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb. [Sprememba 105]

Člen 18

Vsebina prednostne naloge

Za prednostno nalogo v zvezi s podporo iz člena 4(1)(xi) se določijo:

(a)  vrsta podpore;

(b)  glavne ciljne skupine;

(c)  opis nacionalnih ali regionalnih programov podpore.

V primeru programov, omejenih na to vrsto podpore in povezano tehnično pomoč, prednostna naloga vključuje tudi merila za izbor operacij.

Člen 19

Upravičenost operacij

1.  Nakup hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ki se zagotavljata najbolj ogroženim osebam, lahko opravi upravičenec ali se opravi v njegovem imenu ali pa se hrana in/ali osnovna materialna pomoč upravičencu dasta brezplačno na voljo.

2.  Hrana in/ali osnovna materialna pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljujeta brezplačno.

Člen 20

Upravičenost izdatkov

1.  Upravičeni stroški za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti so:

(a)  stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči, vključno s stroški v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč končnim prejemnikom;

(b)  kadar prevoz hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki ju razdeljujejo končnim prejemnikom, ni zajet v točki (a), stroški, ki jih krije nabavni organ, v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do skladišč in/ali upravičencev ter stroški skladiščenja po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a) ali, v ustrezno utemeljenih primerih, dejansko nastali in plačani stroški;

(c)  upravni stroški, stroški prevoza in skladiščenja, ki jih krijejo upravičenci, vključeni v razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); ali 5 % stroškov vrednosti hrane, odpremljene v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(d)  stroški zbiranja, prevoza, skladiščenja in razdeljevanja donacij hrane ter neposredno povezanih dejavnosti ozaveščanja;

(e)  stroški spremljevalnih ukrepov, ki jih izvajajo upravičenci ali se izvajajo v njihovem imenu in jih prijavijo upravičenci, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a).

2.  Zmanjšanje upravičenih stroškov iz odstavka (1)(a) zaradi neizpolnjevanja veljavnega prava s strani organa, pristojnega za nakup hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ne privede do zmanjšanja upravičenih stroškov iz odstavka 1(c) in (e).

3.  Naslednji stroški niso upravičeni:

(a)  obresti na dolgove;

(b)  zagotavljanje nakup infrastrukture;

(c)  stroški rabljenega blaga zmanjšane kakovosti. [Sprememba 106]

Člen 21

Kazalniki in poročanje

1.  Za spremljanje napredka pri izvajanju se pri prednostnih nalogah za odpravljanje materialne prikrajšanosti uporabljajo skupni kazalniki učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi II k tej uredbi. Ti programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe.

2.  Določijo se referenčne vrednosti za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe. Zahteve glede poročanja so čim bolj enostavne.

3.  Organi upravljanja do 30. junija 2025 in 30. junija 2028 Komisiji poročajo o rezultatih strukturirane anonimne raziskave o končnih prejemnikih, izvedene predhodno leto in osredotočene tudi na njihove življenjske pogoje in naravo njihove materialne prikrajšanosti. Ta raziskava temelji na modelu, ki ga določi Komisija z izvedbenih aktom.

4.  Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, s katerim določi model, ki se uporabi za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 39(2).

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi II, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov. [Sprememba 107]

Člen 22

Revizija

Revizija operacij lahko zajema vse stopnje njihovega izvajanja in vse ravni distribucijske verige, z izjemo kontrole končnih prejemnikov, razen če ocena tveganja pokaže posebno tveganje nepravilnosti ali goljufije. Revizija operacij zajema več kontrol v zgodnjih fazah izvajanja, tako da se lahko sredstva v primeru tveganja goljufije prenesejo k drugim projektom. [Sprememba 108]

Del III

Izvajanje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja

Poglavje I

Posebna pravila za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 23

Operativni cilji

Sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ima naslednje operativne cilje:

(a)  razvijati primerjalno analitično znanje visoke kakovosti za zagotovitev, da politike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 4 temeljijo na trdnih dokazih ter ustrezajo potrebam, izzivom in pogojem v pridruženih državah;

(b)  pospeševati učinkovito in vključujočo izmenjavo informacij, vzajemno učenje, medsebojne strokovne preglede in dialog o politikah na področjih iz člena 4, da bi se pridruženim državam pomagalo pri sprejemanju ustreznih ukrepov politike;

(c)  podpirati socialno eksperimentiranje na področjih iz člena 4 ter krepiti zmogljivost zainteresiranih strani deležnikov za pripravo, oblikovanje in za izvajanje, prenos ali razširitev preskušenih inovacij socialne politike s posebnim poudarkom na spodbujanju krepitve lokalnih projektov, ki so jih razvila mesta, lokalni in regionalni organi, socialni partnerji, organizacije civilne družbe in socialno-ekonomski udeleženci na področju sprejema in socialnega vključevanja ter vključevanja državljanov tretjih držav;

(d)  razviti ter delodajalcem in iskalcem zaposlitve zagotavljati posebne podporne storitve za razvoj povezanih evropskih trgov dela, ki segajo od priprave pred zaposlitvijo do pomoči po zaposlitvi, da bi se zapolnila prosta delovna mesta v nekaterih sektorjih, poklicih, državah, obmejnih regijah ali za nekatere skupine (npr. ranljive osebe v ranljivih položajih);

(da)  podpirati čezmejna partnerstva med javnimi službami za zaposlovanje, civilno družbo in socialnimi partnerji za spodbujanje čezmejnega trga dela in čezmejne mobilnosti z ustreznimi pogoji;

(db)  podpirati zagotavljanje storitev EURES za zaposlovanje delavcev in njihovo razporejanje na kakovostna in trajnostna delovna mesta z uravnoteženjem ponudbe in povpraševanja po delovnih mestih, tudi s čezmejnimi partnerstvi;

(dc)  olajšati prostovoljno geografsko mobilnost delavcev z ustreznimi socialnimi pogoji in povečati zaposlitvene možnosti z razvojem visokokakovostnih in vključujočih trgov dela v Uniji, ki so odprti in dostopni za vse, ob spoštovanju pravic delavcev po vsej Uniji;

(e)  podpirati razvoj tržnega ekosistema, povezanega z zagotavljanjem mikrofinanciranja, pa tudi z razpoložljivostjo in dostopnostjo za mikropodjetja, podjetja socialnega gospodarstva in ranljive osebe v zagonski in razvojni fazi, zlasti takšna, ki zaposlujejo ranljive osebe v ranljivem položaju, vključno s prikrajšanimi skupinami;

(f)  podpirati mreženje na ravni Unije in dialog z zadevnimi zainteresiranimi stranmi deležniki ter med njimi na področjih iz člena 4 ter prispevati h krepitvi institucionalne zmogljivosti teh zainteresiranih strani sodelujočih deležnikov, vključno z javnimi službami za zaposlovanje, institucijami socialne varnosti, civilno družbo, mikrofinančnimi institucijami in institucijami, ki zagotavljajo financiranje socialnim podjetjem socialnega gospodarstva in socialnemu gospodarstvu;

(g)  podpirati razvoj socialnih podjetij socialnega gospodarstva in pojav trga socialnih naložb s spodbujanjem interakcij med javnim in zasebnim sektorjem ter udeležbe fundacij in človekoljubnih akterjev na navedenem trgu;

(h)  zagotavljati smernice za razvoj socialne infrastrukture (vključno s stanovanji, otroškim predšolsko vzgojo in varstvom, varstvom starejših, zahtevami glede dostopnosti, prehodom s storitev institucionalne oskrbe na storitve oskrbe v družini in skupnosti, vključno z zahtevami glede dostopnosti za invalide, otroškim varstvom, izobraževanjem in usposabljanjem, zdravstvom in dolgotrajno oskrbo) za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

(i)  podpirati transnacionalno sodelovanje za pospešitev prenosa inovativnih rešitev in njihovo lažjo razširitev, zlasti na področjih boja proti revščini, zaposlovanja, spretnosti in socialnega vključevanja, po vsej Evropi;

(j)  podpirati izvajanje zadevnih mednarodnih socialnih in delovnih standardov v okviru izkoriščanja globalizacije in zunanje razsežnosti politik Unije na področjih iz člena 4. [Sprememba 109]

Člen 23a

Tematska osredotočenost in financiranje

Del finančnih sredstev za sklop ESS + za zaposlovanje in socialne inovacije iz člena 5(4)(a) se v celotnem obdobju razporedi na specifične cilje, določene v členu 4(2b), v skladu z naslednjimi okvirnimi odstotnimi deleži:

(a)  55% za specifični cilj 1;

(b)  18% za specifični cilj 2;

(c)  18% za specifični cilj 3. [Sprememba 110]

Oddelek II

Upravičenost

Člen 24

Upravičeni ukrepi

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 4.

2.  Iz sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije se lahko podpirajo naslednji ukrepi:

(a)  analitične dejavnosti, vključno v odnosu do tretjih držav, zlasti:

(i)  raziskave, študije, statistični podatki, metodologije, klasifikacije, mikrosimulacije, kazalniki, podpora opazovalnim skupinam na evropski ravni in primerjalne analize;

(ii)  socialno eksperimentiranje za vrednotenje socialnih inovacij;

(iii)  spremljanje in ocenjevanje prenosa in uporabe prava Unije;

(b)  izvajanje politik, zlasti:

(i)  čezmejno partnerstvo in podporne storitve v čezmejnih regijah;

(ii)  ciljno usmerjen program mobilnosti delovne sile na ravni Unije za zapolnitev prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj;

(iii)  podpora za mikrofinanciranje in socialna podjetjapodjetja socialnega gospodarstva, vključno prek operacij mešanega financiranja, na primer asimetrična delitev tveganj ali zmanjšanje transakcijskih stroškov, ter podpora za razvoj socialne infrastrukture in spretnosti;

(iv)  podpora za transnacionalno sodelovanje in partnerstva za prenos in razširitev inovativnih rešitev;

(c)  krepitev zmogljivosti, zlasti:

(i)  mrež na ravni Unije na področjih iz člena 4(1);

(ii)  nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju sklopa;

(iii)  uprav sodelujočih držav, institucij socialne varnosti in služb za zaposlovanje, pristojnih za spodbujanje mobilnosti delovni sile, mikrofinančnih institucij in institucij, ki zagotavljajo financiranje socialnim podjetjem socialnega gospodarstva ali drugim akterjem socialnih naložb, ter mreženja;

(iv)  zainteresiranih strani socialnih partnerjev in deležnikov z namenom transnacionalnega sodelovanja;

(d)  dejavnosti komuniciranja in razširjanja informacij, zlasti:

(i)  vzajemno učenje prek izmenjave dobrih praks, inovativnih pristopov, rezultatov analitičnih dejavnosti, medsebojnih strokovnih pregledov in primerjalnih analiz;

(ii)  vodniki, poročila, informativno gradivo in medijska pokritost pobud na področjih iz člena 4(1);

(iii)  informacijski sistemi za razširjanje dokazov na področjih iz člena 4(1);

(iv)  prireditve, konference in seminarji, ki jih organizira predsedstvo Sveta tehnična in upravna pomoč za izvajanje programa dela, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, vključno s sistemi informacijske tehnologije. [Sprememba 111]

Člen 25

Upravičeni subjekti

1.  Poleg meril iz člena [197] finančne uredbe se za subjekte uporabljajo naslednja merila za upravičenost:

(a)  pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

(i)  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)  pridruženi državi;

(iii)  tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavkov 2 in 3;

(b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse , ali ustrezne mednarodne organizacije. [Sprememba 112]

2.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, so izjemoma upravičeni do udeležbe, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

3.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, načeloma krijejo stroške svoje udeležbe.

Člen 25a

Upravljanje

1.  Komisija se posvetuje z deležniki v Uniji, zlasti s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, o programih dela za zaposlovanje in socialne inovacije ter njihovih prednostnih nalogah, strateški usmeritvi in izvajanju.

2.  Komisija vzpostavi potrebne povezave z Odborom za zaposlovanje, Odborom za socialno zaščito, Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu, skupino generalnih direktorjev za delovne odnose in Svetovalnim odborom za prosto gibanje delavcev, da se zagotovi redno in ustrezno obveščanje teh odborov o napredku pri izvajanju teh programov. Komisija obvešča tudi druge odbore, ki se ukvarjajo s politikami, instrumenti in ukrepi, ki se nanašajo na sklop za zaposlovanje in socialne inovacije. [Sprememba 113]

Poglavje II

Posebne določbe za sklop za zdravje

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 26

Operativni cilji

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 4.

2.  Sklop za zdravje ima naslednje operativne cilje:

(-a)   podpirati strategijo Unije za javno zdravje, usmerjeno v:

(i)  podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za zaščito in okrepitev javnega zdravja ter

(ii)  uresničevanje poslanstva Unije glede zdravja v skladu s členom 168 PDEU, ki določa, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi; [Sprememba 114]

(a)  krepiti pripravljenost na krizo, krizno upravljanje in odzivanje v Uniji za zaščito državljanov pred čezmejnimi nevarnostmi obvladovanje čezmejnih nevarnosti za zdravje; [Sprememba 115]

(i)  sprejeti ukrepe za krepitev zmogljivosti za pripravljenost na krizo, krizno upravljanje in odzivanje;

(ii)  odzivati se na čezmejne nevarnosti za zdravje med krizo;

(iii)  podpirati laboratorijsko zmogljivosti;

(iv)  obravnavati antimikrobično odpornost;

(iva)   dobro zasnovani ukrepi na področju javnega zdravja za zmanjšanje bremena in učinka okužb in nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti; [Sprememba 116]

(ivb)   podpirati razvoj strokovnega znanja in orodij za učinkovito obveščanje o tveganjih; [Sprememba 117]

(b)  krepiti vlogo zdravstvenih sistemov;

(i)  vlagati v spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, tudi prek programov zdravstvene pismenosti in zdravstvenih izobraževalnih programov ter s spodbujanjem telesne dejavnosti; [Sprememba 118]

(ia)  vlagati v zgodnje odkrivanje in presejalne preglede; [Sprememba 119]

(ii)  podpirati digitalizacijo zdravstva in oskrbe, ki bo obravnavala potrebe in pomisleke pacientov in državljanov, zlasti z vzpostavitvijo povezav s programi, ki podpirajo medijsko pismenost in digitalno usposobljenost; [Sprememba 120]

(iia)   podpirati razvoj digitalnih javnih storitev na področju zdravstva; [Sprememba 121]

(iib)   krepiti varnost in kakovost zdravstvenih informacij; [Sprememba 122]

(iii)  podpirati razvoj vzdržnega, preglednega in dostopnega zdravstvenega informacijskega sistema Unije, ob zagotavljanju varstva zasebnih podatkov; [Sprememba 123]

(iv)  podpirati države članice pri prenosu in uporabi znanja, koristnega za nacionalne procese reform, katerih namen so učinkovitejši, dostopnejši, odpornejši, nediskriminatorni, vključujoči in odpornejši pravični zdravstveni sistemi, ki si prizadevajo za odpravo družbene neenakosti, ter boljše spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, s poudarkom na izzivih, opredeljenih v okviru evropskega semestra; to zajema tudi podporo visokokakovostnim nacionalnim registrom, ki bodo prav tako zagotavljali primerljive podatke; [Sprememba 124]

(v)  razvijati in izvajati pristope za odzivanje na prihodnje izzive zdravstvenih sistemov;

(va)   podpirati prehod na oskrbo, osredotočeno na osebo, zdravstvene in socialne službe na lokalni ravni in celovito oskrbo v skupnosti, zlasti s spodbujanjem organizacijskih modelov, ki temeljijo na medstrokovnem timskem delu in mreženju številnih deležnikov; [Sprememba 125]

(vb)   zagotoviti sodelovanje vseh pomembnih deležnikov pri navedenih ukrepih, če ustreza na nacionalni ravni ali na ravni Unije; [Sprememba 126]

(vc)   oblikovati in uporabiti orodje in strategije za preprečevanje in reševanje neenakosti na področju zdravja in spodbujati socialno vključenost, krepitev moči državljanov in udeležbo v skupnosti; [Sprememba 127]

(c)  podpirati zdravstveno zakonodajo Unije;

(i)  podpirati izvajanje zakonodaje o zdravilih, dostopu do teh proizvodov v vsej Uniji in medicinskih pripomočkih; [Sprememba 128]

(ii)  podpirati izvajanje zakonodaje Unije o vrednotenju zdravstvenih tehnologij; (30)

(iii)  spremljati in podpirati države članice pri izvajanju zakonodaje na področju snovi človeškega izvora;

(iv)  podpirati izvajanje tobačne zakonodaje;

(v)  podpirati izvajanje zakonodaje Unije na področju čezmejnega zdravstvenega varstva;

(vi)  podpirati znanstvena odbora Komisije „za varstvo potrošnikov“ ter „zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja“ oblikovanje pristopa „zdravje v vseh politikah“ in vzpostaviti postopke, na podlagi katerih se bodo posledice za zdravje obravnavale in upoštevale v vseh politikah; [Sprememba 129]

(ca)   podpirati spremljanje, izvajanje in krepitev druge zakonodaje in politik Unije, ki vplivajo na zdravje, da se zagotovi visoka raven zaščite zdravja ljudi, med drugim tistih politik, ki so povezane z/s:

(i)  onesnaženostjo zraka,

(ii)  endokrinimi motilci in drugimi kemikalijami s škodljivimi lastnostmi,

(iii)  ostanki pesticidov v hrani, vodi in zraku,

(iv)  hrano in označevanjem hrane, vključno s transmaščobnimi kislinami, označevanjem alkohola, aditivi in materiali, namenjenimi za stik z živili; [Sprememba 130]

(d)  podpirati integrirano delo (npr. evropske referenčne mreže, vrednotenje zdravstvenih tehnologij in izvajanje dobrih praks za spodbujanje zdravja, preprečevanje in obvladovanje bolezni);

(i)  še nadalje podpirati evropske referenčne mreže;

(ii)  podpirati razvoj sodelovanja in krepitve zmogljivosti glede vrednotenja zdravstvenih tehnologij pri pripravi novih usklajenih pravil; [Sprememba 131]

(iii)  podpirati izvajanje dobrih praks za inovacije na področju javnega zdravja;

(iiia)   podpirati izvajanje programov in najboljše prakse na področju izobraževanja o spolnem in reproduktivnem zdravju in kampanj, namenjenih mladim; [Sprememba 132]

(iiib)   podpirati organizacije civilne družbe na ravni Unije, ki delujejo na področju zdravja in z zdravjem povezanih vprašanj; [Sprememba 133]

(iiic)  podpirati ustanovitev usmerjevalnega odbora za zdravje za izvajanje ukrepov v okviru sklopa za zdravje. [Sprememba 134]

Oddelek II

Upravičenost

Člen 27

Upravičeni ukrepi

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, povezani z zdravjem, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3, 4 in 26. [Sprememba 135]

2.  Iz sklopa za zdravje se lahko podpirajo naslednji ukrepi:

(a)  analitične dejavnosti, zlasti:

(i)  raziskave, študije, zbiranje podatkov, metodologije, klasifikacije, mikrosimulacije, kazalniki in primerjalne analize;

(ia)   dejavnosti, namenjene spremljanju skupnih vplivov okoljskih dejavnikov tveganja na zdravje, tudi tistih, ki izhajajo iz kontaminantov v hrani, vodi in drugih virih; [Sprememba 136]

(ib)   dejavnosti za spremljanje vpliva prava Unije na zdravje, na primer farmakovigilanca ipd.; [Sprememba 137]

(ii)  spremljanje in ocenjevanje prenosa in uporabe prava Unije;

Dokončni rezultati analitične dejavnosti se dajo na voljo javnosti; [Sprememba 138]

(b)  izvajanje politik, zlasti:

(i)  čezmejno sodelovanje in partnerstva, vključno v čezmejnih regijah in tudi v povezavi s kontaminacijo zraka in drugo okoljsko čezmejno kontaminacijo; [Sprememba 139]

(ii)  podpora za transnacionalno sodelovanje in partnerstva za prenos in razširitev inovativnih rešitev;

(iii)  vaje za pripravljenost na zdravstveno krizo;

(c)  krepitev zmogljivosti, zlasti:

(i)  prek izmenjave, prenosa, prilagajanja in uvajanja dobrih praks z uveljavljeno dodano vrednostjo na ravni Unije med državami članicami; [Sprememba 140]

(ii)  mrež na ravni EU na področjih iz člena 26, neprekinjeno in trajnostno, ob zagotavljanju prisotnosti dejavne civilne družbe na ravni Unije; [Sprememba 141]

(iii)  prek podpore za uvajanje, uporabo in vzdrževanje infrastrukture IT za izmenjavo podatkov;

(iv)  regionalnih, podnacionalnih in nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju programa; [Sprememba 142]

(v)  zainteresiranih strani z namenom transnacionalnega sodelovanja;

(vi)  prek pomoči v sodelovanju s tretjimi državami;

(vii)  prek nabave blaga in storitev v primeru zdravstvene krize;

(d)  dejavnosti komuniciranja in razširjanja informacij, zlasti:

(i)  vzajemno učenje prek izmenjave dobrih praks, inovativnih pristopov, rezultatov analitičnih dejavnosti, medsebojnih strokovnih pregledov in primerjalnih analiz;

(ii)  vodniki, poročila, informativno gradivo in medijska pokritost pobud na področjih iz člena 26;

(iii)  informacijski sistemi za razširjanje dokazov na področjih iz člena 26;

(iv)  prireditve in zadevni pripravljalni ukrepi, konference in seminarji, ki jih organizira predsedstvo Sveta.

3.  Ukrepi iz drugega odstavka so upravičeni samo, če podpirajo ustvarjanje ekonomije obsega, izboljševanje pripravljenosti na krizo in uvajanje opredeljenih dobrih praks z visoko dodano vrednostjo ali so namenjeni zagotavljanju, da se pravila Unije na področjih iz člena 26(3) izvajajo, izvršujejo, ocenjujejo in pregledujejo, kadar je to potrebno.

Člen 28

Upravičeni subjekti in stroški

1.  Poleg meril iz člena 197 finančne uredbe se za subjekte uporabljajo naslednja merila za upravičenost:

(a)  pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

(i)  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)  pridruženi državi;

(iii)  tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavkov 3 in 4;

(b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije;

2.  Fizične osebe niso upravičene.

3.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, so izjemoma upravičeni do udeležbe, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

4.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, načeloma krijejo stroške svoje udeležbe.

5.  V izjemnih primerih, med krizo zaradi resne čezmejne nevarnosti za zdravje, kot je določena v Sklepu (EU) št. 1082/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(31), se lahko stroški, nastali v nepridruženih državah, izjemoma štejejo za upravičene, če so ustrezno utemeljeni z razlogi preprečevanja širjenja tveganja za varovanje zdravja državljanov EU.

Člen 29

Upravljanje

Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in upravljanje nenalezljivih bolezni ali drugi zadevni strokovni skupini Komisije ali podobnih telesih, kot so strokovna združenja v sektorju zdravstva, posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za sklop za zdravje, in njihovih prednostnih nalogah, strateških usmeritvah in izvajanju pa tudi o vidiku zdravstvene politike drugih politik in podpornih mehanizmih, s čimer povečuje njihovo skupno usklajevanje in dodano vrednost. Z močnim političnim vodstvom in ustrezno upravljalno strukturo, ki bo namenjena zdravstvu, bomo zagotovili, da bosta zdravstveno varstvo in spodbujanje zdravja zagotovljena v vseh portfeljih Komisije, v skladu s členom 168(1) PDEU. [Sprememba 143]

Člen 29a

Usmerjevalni odbor za zdravje

1.  Komisija ustanovi usmerjevalni odbor za zdravje (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalni odbor) za izvajanje ukrepov v okviru sklopa za zdravje.

2.  Usmerjevalni odbor predvsem z usklajevanjem in sodelovanjem, spodbujanjem vključevanja pacientov in družbe ter zagotavljanjem znanstvenih mnenj in priporočil vzpostavlja sinergije med sklopom za zdravje in drugimi programi, ki vključujejo razsežnost zdravja. S svojim delovanjem zagotavlja zdravstvene ukrepe, usmerjene v vrednost, vzdržnost, boljše zdravstvene rešitve, spodbujanje dostopa in zmanjšanje neenakosti na področju zdravja.

3.  Usmerjevalni odbor zagotavlja celovito strategijo in usmerjanje pri razvoju delovnih načrtov v okviru sklopa za zdravje.

4.  Usmerjevalni odbor je skupina neodvisnih deležnikov, ki jo sestavljajo akterji iz pomembnih sektorjev na področju javnega zdravja in dobrega počutja, v kateri sodelujejo predstavniki regij in lokalnih zdravstvenih organov, predstavniki pacientov in državljani.

5.  Usmerjevalni odbor sestavlja 15–20 oseb na visoki ravni, izbranih iz različnih disciplin in dejavnosti, navedenih v odstavku 4. Člane usmerjevalnega odbora imenuje Komisija po javnem razpisu za imenovanje ali za prijavo interesa ali oboje.

6.  Predsedujočega usmerjevalnemu odboru med svojimi člani imenuje Komisija.

7.  Usmerjevalni odbor:

(a)  zagotavlja prispevek k letnim delovnim načrtom za sklop za zdravje na predlog Komisije;

(b)  izdela načrt za usmerjanje usklajevanja in sodelovanja med sklopom za zdravje in drugimi programi, ki vključujejo razsežnost zdravja.

Z načrtom se zagotavljata prepoznavnost in usklajevanje vseh obstoječih finančnih mehanizmov, pomembnih za zdravje, ter podpora usklajevanju in sodelovanju. [Sprememba 144]

Člen 29b

Mednarodno sodelovanje

Da bi povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov na ravni Unije in mednarodni ravni, začne Komisija za izvajanje sklopa za zdravje sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in njihove specializirane agencije, zlasti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ter s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). [Sprememba 145]

Poglavje III

Skupna pravila, ki se uporabljajo za sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje

Člen 30

Udeležba tretjih držav, pridruženih sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje

1.  V sklopih za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje lahko sodelujejo naslednje pridružene države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)  tretje države, v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema njihovo udeležbo v sklopu, če sporazum:

(i)  zagotavlja pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;

(ii)  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe ali sklope programov ter njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];

(iii)  tretji državi ne podeljuje pooblastila za odločanje o sklopu;

(iv)  jamči za pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

2.  Poleg tega lahko v sklopu za zdravje sodelujejo tudi države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami.

Člen 31

Oblike financiranja EU in metode izvajanja

1.  Iz sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil, prispevkov in prostovoljnih plačil mednarodnim organizacijam, katerih članica je Unija ali s katerimi Unija sodeluje. [Sprememba 146]

2.  Sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se izvajata neposredno v skladu s finančno uredbo ali posredno z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe

Komisijo za ocenjevanje iz člena [150] finančne uredbe lahko pri dodeljevanju nepovratnih sredstev sestavljajo zunanji strokovnjaki.

3.  Operacije mešanega financiranja pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.

4.  Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo za financiranje ukrepov z jasno dodano vrednostjo Unije, ki jih sofinancirajo pristojni organi, odgovorni za zdravje v državah članicah ali v tretjih državah, pridruženih programu, ali organi javnega sektorja in nevladni organi, ki delujejo individualno ali kot mreža in imajo pooblastila navedenih pristojnih organov.

5.  Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo evropskim referenčnim mrežam, ki jih kot mreže odobri odbor držav članic za evropske referenčne mreže v skladu s postopkom odobritve iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/287/EU o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o ustanavljanju in vrednotenju takih mrež.

Člen 32

Program dela in usklajevanje

Sklopa za zaposlovanje in inovacije ter zdravje se izvajata s programi Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 38, da bi se z oblikovanjem programov dela iz člena [108] finančne uredbe dopolnila sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje. V teh programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. [Sprememba 147]

Komisija spodbuja sinergije in zagotavlja učinkovito usklajevanje med sklopom ESS+ za zdravje in programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo.

Člen 33

Spremljanje in poročanje

1.  Določijo se kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka sklopov pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4 ter operativnih ciljev iz členov 23 in 26.

2.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja sklopov in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je smiselno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za dopolnitev ali spremembo kazalnikov v Prilogi prilogah IIb in III, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju sklopov.

3a.  Komisija za namene rednega spremljanja sklopov in morebitnih prilagoditev, potrebnih za njihovo politiko in prednostne naloge financiranja, pripravi prvo kvalitativno in kvantitativno poročilo o spremljanju, ki zajema prvo leto, in zatem tri poročila, ki zajemajo zaporedna dvoletna obdobja, ter ta poročila predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročila se v vednost predložijo tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. V poročilih so navedeni rezultati sklopov in v kakšni meri se je pri njihovih dejavnostih upoštevalo načelo enakosti moških in žensk in vključevanja enakosti spolov ter kako se je obravnavalo vprašanje protidiskriminacije, vključno z vprašanji dostopnosti. Da bi povečali preglednost sklopov, se poročila objavijo. [Sprememba 148]

Člen 34

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu v skladu s sklepom na podlagi mednarodnega sporazuma, tretja država odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013.

Člen 35

Ocenjevanje

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.  Vmesna ocena sklopov se lahko Komisija do 31. decembra 2024 opravi , ko je na voljo dovolj informacij o njihovem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja sklopov. vmesno oceno sklopov, da se:

(a)  kvalitativno in kvantitativno izmeri doseženi napredek pri uresničevanju ciljev sklopa;

(b)  obravnava socialno okolje v Uniji in morebitne večje spremembe, uvedene s pravom Unije;

c)  ugotovi, ali so bila sredstva sklopov učinkovito uporabljena, in oceni njihova dodana vrednost za Unijo.

Rezultati vmesne ocene se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 5, Komisija opravi končno oceno sklopov.

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 149]

Člen 36

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

Člen 37

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih in učinkovitih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter njunimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, prispevajo tudi k institucionalnemu h komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz členov 4, 23 in 26. [Sprememba 150]

Del IV

Končne določbe

Člen 38

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 15(6), 21(5)), 32 in 33(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.  Prenos pooblastila iz členov 15(6), 21(5)), 32 in 33(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 15(6), 21(5)), 32 in 33(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 151]

Člen 39

Postopek v odboru za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja

1.  Komisiji pomaga odbor iz člena [109(1)] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah].

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 40

Odbor iz člena 163 PDEU

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 163 PDEU (v nadaljnjem besedilu: odbor ESS+).

2.  Vsaka država članica za največ sedem let imenuje po enega vladnega predstavnika, enega predstavnika organizacij delavcev, enega predstavnika organizacij delodajalcev, enega predstavnika civilne družbe, enega predstavnika organov za enakost ali drugih neodvisnih institucij za človekove pravice v skladu s [členom 6(1)(c)] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] in enega namestnika za vsakega člana. V odsotnosti člana ima namestnik samodejno pravico sodelovati v postopkih.

3.  Odbor ESS+ ima po enega predstavnika iz vsake organizacije, ki zastopa organizacije delavcev in organizacije delodajalcev ter organizacije civilne družbe na ravni Unije.

3a.  Obor ESS + lahko povabi predstavnike Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada.

3b.  V odboru ESS+ se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov in ustrezna zastopanost manjšin ter drugih izključenih skupin.

4.  Z odborom ESS+ se opravi posvetovanje o načrtovani uporabi tehnične pomoči v primeru podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja pa tudi o drugih vprašanjih, ki vplivajo na izvajanje strategij na ravni Unije, relevantnih za ESS+.

5.  Odbor ESS+ lahko poda mnenja o:

(a)  vprašanjih v zvezi s prispevkom ESS+ za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, vključno s priporočili za posamezne države in prednostnimi nalogami iz evropskega semestra (nacionalni programi reform itd.);

(b)  vprašanjih glede Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah], relevantnih za ESS+;

(c)  vprašanjih v zvezi z ESS+, ki mu jih predloži Komisija in ki niso vprašanja iz odstavka 4.

Mnenja odbora ESS+ se sprejmejo z absolutno večino veljavno oddanih glasov in se posredujejo v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Komisija odbor ESS+ obvesti, na kakšen način je upoštevala njegova mnenja.

6.  Odbor ESS+ lahko ustanovi delovne skupine za vsakega od sklopov ESS+. [Sprememba 152]

Člen 41

Prehodne določbe za ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(32), Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(33) ali kateri koli akt, sprejet na podlagi navedenih uredb, se še naprej uporabljajo za programe in operacije, ki so podprti iz Evropskega socialnega sklada ter Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v programskem obdobju 2014–2020.

Člen 42

Prehodne določbe za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje

1.  Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(34) ter Uredba (EU) št. 282/2014 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2021.

2.  Finančna sredstva za sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med ESS+ in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnih programov: Programa Evropske Unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter programa za ukrepe Unije na področju zdravja.

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 5(6) [tehnična in upravna pomoč], da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

4.  Vrnjena sredstva iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih s Programom za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI 2014–2020), se lahko vložijo v finančne instrumente „socialnega razdelka“ sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) xxx/xxx.

Člen 43

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I(35)

Skupni kazalniki za splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja

Vsi osebni podatki se razčlenijo po spolu (ženski, moški, „nebinarni“). Če nekateri rezultati niso možni razpoložljivi, podatkov za take rezultate ni treba zbirati in sporočati. Občutljivi osebni podatki se lahko preučijo anonimno.

(1)  Skupni kazalniki učinka glede operacij, namenjenih osebam:

(1a)  Skupni kazalniki učinka za udeležence

–  Skupni kazalniki učinka za udeležence so:

–  brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi*,

–  dolgotrajno brezposelni*,

–  neaktivni*,

–  zaposleni, vključno s samozaposlenimi*,

–  tisti, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET)*,

–  otroci, mlajši od 30 18 let*,

–  mladi, stari od 18 do 29 let*,

–  starejši od 54 let*,

–  z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj (ISCED 0–2)*,

–  z višjo sekundarno (ISCED 3) ali posekundarno izobrazbo (ISCED 4)*,

–  s terciarno izobrazbo (ISCED 5 do 8)*.

Skupno število udeležencev se izračuna samodejno na podlagi skupnih kazalnikov učinka v zvezi z zaposlitvenim statusom.

(1b)  Ostali skupni kazalniki učinka

Če se podatki za te kazalnike ne zbirajo iz registrov podatkov, se lahko vrednosti za te kazalnike določijo na podlagi informiranih ocen upravičencev. Udeleženci podatke vedno zagotovijo prostovoljno.

–  udeleženci, ki so invalidi**,

–  udeleženci, mlajši od 18 let*,

–  državljani tretjih držav*,

–  udeleženci tujega porekla*,

–  manjšine (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi ki niso iz romske skupnosti)**,

–  udeleženci iz romske skupnosti**,

–  brezdomci ali prizadeti zaradi izključenosti s stanovanjskega trga*,

–  udeleženci s podeželskih območij*,

–  udeleženci z geografskih območij z visoko stopnjo revščine in socialne izključenosti*,

–  udeleženci, ki preidejo iz institucionalne v družinsko oskrbo in oskrbo na ravni skupnosti**.

(2)  Skupni kazalniki učinka za subjekte so:

–  število podprtih javnih uprav ali javnih služb na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;

–  število podprtih mikro, malih in srednjih podjetij (vključno z zadrugami in socialnimi podjetji).

(3)  Skupni kazalniki neposrednih rezultatov za udeležence so:

–  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja iščejo zaposlitev*,

–  udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja vključeni v izobraževanje ali usposabljanje*,

–  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja pridobijo kvalifikacijo*,

–  udeleženci, ki imajo po zaključku sodelovanja zaposlitev (vključno s samozaposlitvijo)*.

(4)  Skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov za udeležence:

–  udeleženci, ki imajo šest in dvanajst mesecev po zaključku sodelovanja zaposlitev (vključno s samozaposlitvijo)*,

–  udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela šest in dvanajst mesecev po zaključku sodelovanja*.

Minimalna zahteva je, da se ti podatki zbirajo na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev pri vsakem specifičnem cilju. Notranja veljavnost vzorca se zagotovi tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni specifičnega cilja. [Sprememba 153]

PRILOGA II

Skupni kazalniki za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti

(1)  Kazalniki učinka

(a)  Skupna denarna vrednost razdeljene hrane in blaga

(i)  skupna vrednost pomoči v hrani;

(ia)  skupna denarna vrednost hrane za otroke;

(ib)  skupna denarna vrednost hrane za brezdomce;

(ic)  skupna denarna vrednost hrane za ostale ciljne skupine;

(ii)  skupna vrednost razdeljenega blaga;

(iia)  skupna denarna vrednost blaga za otroke;

(iib)  skupna denarna vrednost blaga za brezdomce;

(iic)  skupna denarna vrednost blaga za ostale ciljne skupine;

(b)  skupna količina razdeljene pomoči v hrani (v tonah).

Od tega(36):

(a)  (a) delež hrane, za katero so bili iz programa plačani le prevoz, razdeljevanje in skladiščenje (v %);

(b)  (b) delež hrane, ki se sofinancira iz ESS+, glede na skupno količino hrane, razdeljene upravičencem (v %).

(2)  Skupni kazalniki rezultatov(37)

Število končnih prejemnikov pomoči v hrani

–  število otrok, mlajših od 18 let;

–  število mladih v starosti 18–29 let;

–  število končnih prejemnikov, starejših od 54 let;

–  število končnih prejemnikov, ki so invalidi;

–  število državljanov tretjih držav;

–  število končnih prejemnikov tujega porekla in pripadnikov manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi ki niso iz romske skupnosti);

–  udeleženci iz romske skupnosti;

–  število brezdomnih končnih prejemkov ali končnih prejemnikov, prizadetih zaradi izključenosti s stanovanjskega trga.

Število končnih prejemnikov materialne pomoči

–  število otrok, mlajših od 18 let;

–  število mladih v starosti 18–29 let;

–  število končnih prejemnikov, starejših od 54 let;

–  število končnih prejemnikov, ki so invalidi;

–  število državljanov tretjih držav;

–  število končnih prejemnikov tujega porekla in pripadnikov manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi ki niso iz romske skupnosti);

–  udeleženci iz romske skupnosti;

–  število brezdomnih končnih prejemkov ali končnih prejemnikov, prizadetih zaradi izključenosti s stanovanjskega trga. [Sprememba 154]

PRILOGA IIa

Skupni kazalniki za podporo iz ESS + za spodbujanje socialnega vključevanja najbolj ogroženih oseb

Kazalniki učinka

(1)  Skupno število oseb, ki prejemajo pomoč za socialno vključevanje.

Od tega:

(a)  število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)  število oseb, starih 65 let ali več;

(c)  število žensk;

(d)  število oseb tujega porekla in pripadnikov manjšin (ki niso iz romske skupnosti);

(e)  udeleženci iz romske skupnosti;

(f)  število brezdomcev. [Sprememba 155]

PRILOGA IIb

Kazalniki za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije

1.  Raven prijavljenega boljšega razumevanja politik in zakonodaje Unije

(1)  Število analitičnih dejavnosti,

(2)  Število dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij,

(3)  Podpora glavnim akterjem

2.  Raven aktivnega sodelovanja in partnerstva med vladnimi institucijami Unije, državami članicami in pridruženimi državami

(1)  Število analitičnih dejavnosti,

(2)  Število dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij,

(3)  Podpora glavnim akterjem

3.  Prijavljena uporaba inovacij na področju socialne politike pri izvajanju priporočil za posamezne države na socialnem področju in rezultati eksperimentiranja na področju socialne politike za namene oblikovanja politik

(1)  Število analitičnih dejavnosti,

(2)  Število dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij,

(3)  Podpora glavnim akterjem

4.  Število obiskov platforme EURES

5.  Število zaposlitev za mlade, zagotovljenih ali podprtih v okviru pripravljalnega ukrepa Prva zaposlitev EURES ter v okviru usmerjenih programov mobilnosti

6.  Število individualnih osebnih stikov svetovalcev EURES z iskalci zaposlitve, zaposlenimi, ki želijo zamenjati delovno mesto, in delodajalci

7.  Število ustanovljenih ali konsolidiranih podjetij, ki so uporabila podporo Unije

8.  Delež upravičencev, ki so z mikrofinanciranjem Unije ustvarili ali nadalje razvili podjetje in ki so brezposelni ali ki spadajo v katero od prikrajšanih skupin [Sprememba 156]

PRILOGA III

Kazalniki za sklop za zdravje

Stopnja integriranega dela na področju zdravja in uporabe rezultatov programa v nacionalnih zdravstvenih politikah

1.  število pacientov, podprtih prek evropskih referenčnih mrež;

2.  število skupnih kliničnih ocen zdravstvenih tehnologijupravičencev (strokovni delavci, državljani, pacienti), na katere bodo vplivali rezultati programa; [Sprememba 157]

3.  število prenesenih dobrih praks skupnih kliničnih ocen zdravstvenih tehnologij; [Sprememba 158]

4.  stopnja uporabe rezultatov programa v nacionalni zdravstveni politiki, izmerjena z vprašalnikom „prej in potem“število prenesenih dobrih praks; [Sprememba 159]

4a.   stopnja uporabe rezultatov programa v regionalnih in nacionalnih zdravstvenih politikah ali orodjih, izmerjena s potrjenimi metodami. [Sprememba 160]

(1) UL C 62, 15.2.2019, str.165.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 84.
(3) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 16. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0020).
(4)UL C 62, 15.2.2019, str.165.
(5)UL C 86, 7.3.2019, str. 84.
(6)Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(7) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(8) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
(9) Direktiva (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 328, 21.12.2018, str. 210).
(10) UL C 484, 24.12.2016, str. 1.
(11) Priporočilo Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (UL L 307, 18.11.2008, str. 11).
(12) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9302-2015-INIT/sl/pdf
(13) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).
(14) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(15)COM(2016)0739.
(16) Sklep št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) (UL L 271, 9.10.2002, str. 1).
(17) Sklep št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013), (UL L 301, 20.11.2007, str. 3).
(18) Uredba (EU) št. 282/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi tretjega programa za ukrepe Unije na področju zdravja (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1350/2007/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 1).
(19)COM(2018)0051.
(20)Izvedbeni sklep Komisije 2014/287/EU z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o ustanavljanju in vrednotenju takih mrež (UL L 147, 17.5.2014, str. 79).
(21)Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
(22)Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(23)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(24)Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(25)Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(26)Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(27)UL L 123, 12.5.2016, str. 13.
(28)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(29)Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
(30)COM(2018)0051.
(31)Sklep (EU) št. 1082/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).
(32)Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).
(33)Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1).
(34)Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238).
(35)Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/679. Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z **, so posebna vrsta podatkov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2016/679.
(36)Vrednosti za te kazalnike se določijo na podlagi informirane ocene upravičencev.
(37)Enako kot zgoraj.


Informatizacija gibanja in nadzora trošarinskega blaga ***I
PDF 122kWORD 45k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskega blaga (prenovitev) (COM(2018)0341 – C8-0215/2018 – 2018/0187(COD))
P8_TA(2019)0351A8-0010/2019

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0341),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0215/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 18. decembra 2018, naslovljenega na Odbor za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0010/2019),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog Komisije ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme svoje stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskega blaga (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2020/263.)

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 108.
(2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Ponovna uporaba informacij javnega sektorja ***I
PDF 124kWORD 61k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (prenovitev) (COM(2018)0234 – C8-0169/2018 – 2018/0111(COD))
P8_TA(2019)0352A8-0438/2018

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0234),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0169/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 14. junija 2018, naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0438/2018),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog Komisije ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1024.)

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 238.
(2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Večletni načrt za obnovo staleža sredozemske mečarice ***I
PDF 123kWORD 50k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o večletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice ter spremembi uredb (ES) št. 1967/2006 in (EU) 2017/2107 (COM(2018)0229 – C8-0162/2018 – 2018/0109(COD))
P8_TA(2019)0353A8-0389/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0229),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0162/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0389/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o večletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 in Uredbe (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1154.)

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 174.


Minimalna raven izobraževanja pomorščakov***I
PDF 122kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/106/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov in o razveljavitvi Direktive 2005/45/ES (COM(2018)0315 – C8-0205/2018 – 2018/0162(COD))
P8_TA(2019)0354A8-0007/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0315),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0205/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0007/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/106/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov in o razveljavitvi Direktive 2005/45/ES o vzajemnem priznavanju spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1159.)

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 125.


Prilagoditev letnih predplačil za obdobje 2021–2023 ***I
PDF 133kWORD 51k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede prilagoditve letnih predplačil za obdobje 2021–2023 (COM(2018)0614 – C8-0396/2018 – 2018/0322(COD))
P8_TA(2019)0355A8-0181/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2018)0614),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0396/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 24. Januarja 2019(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0181/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede prilagoditve letnih predplačil za obdobje 2021–2023

P8_TC1-COD(2018)0322


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 177 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(4) določa skupne in splošne določbe, ki se uporabljajo za evropske strukturne in investicijske sklade.

(2)  Dokazi kažejo, da so letna predplačila zastavljena posebno visoko v primerjavi z zahtevami finančnega poslovodenja, ki izhajajo iz izvajanja operativnih programov. To velja predvsem za proračunska leta od 2021 do 2023.

(3)  Da bi se zmanjšal pritisk na odobritve plačil v proračunu Unije za proračunska leta od 2021 do 2023 ter da bi se izboljšala predvidljivost zahtev za plačila in s tem prispevalo k preglednejšemu proračunskemu načrtovanju in bolj urejeni razdelitvi plačil, bi se morala stopnja letnih predplačil za navedena leta zmanjšati.

(4)  Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 134(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se spremeni:

(a)  peta alinea se nadomesti z naslednjim:"

„– 2020: 3 %“;

"

(b)  doda se naslednja alinea:"

„– 2021 do 2023: 12 %.“ [Sprememba 1]

"

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 159, 10.5.2019, str. 45.
(2)UL C 159, 10.5.2019, str. 45.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(4)Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).


Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ***I
PDF 210kWORD 66k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 glede pravil, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah (COM(2017)0571 – C8-0326/2017 – 2017/0245(COD))
P8_TA(2019)0356A8-0356/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0571),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0326/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju prispevkov češke poslanske zbornice, češkega senata, grškega parlamenta, španskega parlamenta, francoskega senata in portugalske republiške skupščine k osnutku zakonodajnega akta,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0356/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(1);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 glede pravil, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah

P8_TC1-COD(2017)0245


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (e) člena 77(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(-1)  Oblikovanje območja, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb prek notranjih meja, je eden največjih dosežkov Unije. Normalno delovanje in krepitev tega območja, ki temelji na zaupanju in solidarnosti, bi morala biti skupna cilja Unije in držav članic, ki so soglašale, da bodo pri njem sodelovale. Istočasno je potreben skupen odziv na razmere, ki resno vplivajo na javni red ali notranjo varnost tega območja ali njegovih delov, in sicer tako, da se v izrednih razmerah in kot skrajni ukrep dovoli začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, hkrati pa se okrepi sodelovanje med zadevnimi državami članicami. [Sprememba 1]

(1)  Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah bi se morala na območju, kjer se osebe lahko prosto gibljejo, še naprej uporabljati le izjemoma. SprejetiKer začasna ponovna uvedba nadzora vpliva na prosto gibanje oseb, bi se morala uvesti le kot skrajni ukrep, za določeno časovno obdobje in pod pogojem, da je nadzor nujen in sorazmeren glede na ugotovljeno resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost. Tovrstni ukrep je treba umakniti takoj, ko prenehajo obstajati razlogi zanj. [Sprememba 2]

(1a)  Migracij in primerov, ko zunanje meje prečka veliko število državljanov tretjih držav, samih po sebi ne bi smeli obravnavati kot grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti. [Sprememba 3]

(2)  Ugotovljene resne grožnje je glede na njihovo naravo in obseg mogoče obravnavati z različnimi ukrepi. Države članiceJasno je, da se policijska pooblastila razlikujejo od nadzora na mejah, vendar imajo države članice na voljo tudi policijska pooblastila, kakor je določeno v členu 23 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)(3), ki se ob upoštevanju nekaterih pogojev lahko uporabljajo na mejnih območjih. Priporočilo Komisije o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju(4) državam članicam daje smernice v zvezi s tem. [Sprememba 4]

(2a)  Pred poseganjem po ukrepu ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah bi morale države članice dati prednost drugim ukrepom. Zadevne države članice bi morale zlasti preučiti možnost, da bi, kadar je to potrebno in utemeljeno ter na podlagi ocene tveganja, na svojem ozemlju, tudi na obmejnih območjih in glavnih prometnih poteh, bolj učinkovito izvajale policijske kontrole in jih okrepile, pri čemer bi morale poskrbeti, da cilj teh policijskih kontrol ne bo mejni nadzor. Pri obravnavi groženj za javni red ali notranjo varnost so zelo pomembne sodobne tehnologije. Države članice bi morale oceniti, ali bi se lahko z razmerami ustrezno spopadle s pomočjo povečanega čezmejnega sodelovanja, tako z operativnega vidika kot tudi z vidika izmenjave informacij med policijo in obveščevalnimi službami. [Sprememba 5]

(3)  V skladu z določbami poglavja II naslova III Zakonika o schengenskih mejah se lahko nadzor na notranjih mejah začasno ponovno uvede kot skrajni ukrep v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti za določeno obdobje največ šestih mesecev v primeru predvidljivih dogodkov (člen 25), v primerih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, pa za določeno obdobje največ dveh mesecev (člen 28). Ta obdobja so se izkazala za zadostna za spopadanje s resnimi grožnjami, povezanimi z najbolj pogostimi predvidljivimi dogodki, kot so mednarodni športni ali politični dogodki.

(4)  Vendar so izkušnje pokazale, da nekatere resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti, kot so čezmejne teroristične grožnje ali specifični primeri sekundarnega gibanja migrantov brez urejenega statusa v Uniji, ki so upravičevale ponovno uvedbo nadzora mej, lahko trajajo tudi dlje od navedenih obdobij. Zato je potrebno in upravičeno, da seje redko treba ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah za več kot dva meseca. Le v izjemnih okoliščinah bi lahko nekatere resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti trajale dlje od najdaljšega obdobja šestih mesecev, ki je trenutno dovoljen za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Zato je treba obdobja, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, prilagodijo trenutnim potrebamprilagoditi, ob tem pa se zagotovizagotoviti, da se ta ukrep ne zlorablja ter se uporabi izjemoma in le kot skrajni ukrep. V ta namen bi moralo biti obdobje, ki se uporablja na podlagi člena 25 Zakonika o schengenskih mejah, podaljšano na eno leto. [Sprememba 6]

(4a)  Odstopanje od temeljnega načela prostega gibanja oseb bi bilo treba razlagati ozko, pojem javnega reda pa predvideva obstoj resnične, sedanje in dovolj resne grožnje, ki vpliva na enega od temeljnih interesov družbe. [Sprememba 7]

(5)  Da bi se zagotovilo, da se navedeni nadzor na notranjih mejah še naprej uporablja kot skrajni ukrep in izjemoma, bi morale države članice predložiti oceno tveganja o načrtovani ponovni uvedbinačrtovanem podaljšanju nadzora mej ali podaljšanju takega nadzoraza dlje kot dva meseca. Ocena tveganja bi morala zlasti opredeliti, koliko časa naj bi trajala ugotovljena grožnja in kateri deli notranje meje so ogroženi, dokazati, da je podaljšanje nadzora na notranjih mejah skrajni ukrep, zlasti tako, da pokaže, da so se drugi ukrepi izkazali za nezadostne ali se ocenjuje, da so nezadostni, in pojasniti, kako bi nadzor mej pripomogel k odpravi ugotovljene grožnje. V primeru nadzora na notranjih mejah, ki presega šest mesecev,Ocena tveganja bi morala ocena tveganja tudi naknadno dokazati učinkovitost in uspešnost ponovne uvedbe nadzora mej pri obravnavanju ugotovljene grožnje in podrobno pojasniti, kako je bila vsaka od sosednjih držav članic, na katere vpliva takšno podaljšanje, vključena v posvetovanje in kako je sodelovala pri določanju najmanj obremenjujoče operativne ureditve. Države članice bi morale imeti možnost, da po potrebi razvrstijo vse posredovane informacije ali njihove dele. [Sprememba 8]

(5a)   Če je ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah povezana s posebnimi predvidenimi dogodki izredne narave in trajanja (na primer športni dogodki), bi moralo biti njegovo trajanje zelo natančno opredeljeno, omejeno in povezano z dejanskim trajanjem dogodka. [Sprememba 9]

(6)  Kakovost ocene tveganja, ki jo predloži država članica, bo zelo pomembna za oceno nujnosti in sorazmernosti načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ali njegovega podaljšanja. V navedenoto oceno bi morala morali biti vključena vključeni Evropska agencija za mejno in obalno stražo in, Europol, Evropski azilni podporni urad, Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice ter Agencija Evropske unije za temeljne pravice. [Sprememba 10]

(7)  Pristojnost Komisije, da poda mnenje na podlagi člena 27(4) Zakonika o schengenskih mejah, bi bilo treba spremeniti, da bo odražala nove obveznosti držav članic v zvezi z oceno tveganja, vključno z obveznostjo sodelovanja z zadevnimi državami članicami. Kadar se nadzor na notranjih mejah izvaja več kot šest mesecev, bi Komisija takšno mnenje morala podati. Tudi postopekPostopek posvetovanja, kakor je določen v členu 27(5) Zakonika o schengenskih mejah, bi bilo treba spremeniti, da bi odražal vlogo agencij (Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Europola) Unije in se osredotočil na praktično izvajanje različnih vidikov sodelovanja med državami članicami, po potrebi vključno z usklajevanjem različnih ukrepov na obeh straneh meje. [Sprememba 11]

(8)  Da bi bila spremenjena pravila bolje prilagojena izzivom, ki jih prinašajo trajne resne grožnje za javni red ali notranjo varnost, bi morala biti zagotovljena možnost izjemoma podaljšati nadzor na notranjih mejah za dlje kot eno letošest mesecev. Tako podaljšanje bi morali spremljati sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je npr. izredno stanje, ki so za odpravo grožnje sprejeti na ozemlju držav članic. V vsakem primeru ta možnost ne bi smela privesti do nadaljnjega podaljšanja začasnega nadzora na notranjih mejah, ki bi presegalo dve letieno leto. [Sprememba 12]

(8a)   Nujnost in sorazmernost ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah bi bilo treba pretehtati glede na grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, zaradi katere je nastala potreba za takšno ponovno uvedbo nadzora, pretehtati pa bi bilo treba tudi alternativne ukrepe, ki bi se lahko sprejeli na nacionalni ravni, na ravni Unije ali na obeh ravneh, ter učinek takšnega nadzora na prosto gibanje oseb na območju brez nadzora na notranjih mejah. [Sprememba 13]

(9)  Sklicevanje na člen 29 v členu 25(4) bi bilo treba spremeniti, da bi se pojasnila povezava med obdobji, ki se uporabljajo v okviru člena 29, in obdobji, ki se uporabljajo v okviru člena 25 Zakonika o schengenskih mejah. [Sprememba 14]

(10)  Za možnost izvajanja začasnega nadzora na notranjih mejah kot odziv na posebno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ki traja dlje kot eno letošest mesecev, bi se moral uporabljati poseben postopek, pri katerem bi bilo potrebno priporočilo Sveta. [Sprememba 15]

(11)  V ta namen bi morala Komisija podati mnenje o nujnosti in sorazmernosti takega podaljšanja in, kadar je to primerno, o sodelovanju s sosednjimi državami članicami. Evropski parlament bi moral biti o predlaganem podaljšanju takoj obveščen. Prizadete države članice bi morale imeti možnost, da Komisiji predložijo pripombe, preden ta izda mnenje. [Sprememba 16]

(12)  Glede na naravo takih ukrepov, ki zadevajo nacionalne izvršne in izvršilne pristojnosti v zvezi z resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost, bi bilo treba izvedbena pooblastila za sprejetje priporočil po tem posebnem postopku izjemoma podeliti Svetu.

(13)  Ob upoštevanju mnenja Komisije lahko Svet priporoči takšno izredno nadaljnje podaljšanje in po potrebi določi pogoje za sodelovanje med zadevnimi državami članicami, s čimer zagotovi, da gre za izjemen ukrep, ki se izvaja le tako dolgo, kot je potrebno in utemeljeno, in je usklajen z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni na ozemlju držav članic za obravnavanje iste posebne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. Priporočilo Sveta bi moralo biti pogoj za nadaljnje podaljšanje po izteku enega leta, zato bi moralo biti iste vrste kot podaljšanje iz člena 29šestih mesecev. Priporočilo Sveta bi bilo treba takoj poslati Evropskemu parlamentu. [Sprememba 17]

(13a)  Ukrepi, sprejeti v skladu s posebnim postopkom, kadar izredne okoliščine ogrozijo splošno delovanje območja brez notranjih meja, se ne bi smeli podaljšati ali združiti z ukrepi, sprejetimi v skladu z drugim postopkom za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah ali njeno podaljšanje iz Uredbe (EU) 2016/399. [Sprememba 18]

(13b)  Kadar Komisija meni, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz Pogodb, bi morala kot varuhinja Pogodb, ki nadzoruje uporabo prava Unije, sprejeti ustrezne ukrepe v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije, tudi tako, da zadevo predloži Sodišču Evropske unije. [Sprememba 19]

(14)  Ker je cilj te uredbe, tj. omogočanje podaljšanja ponovno uvedenega nadzora mej na določenih delih notranjih mej v izjemnih primerih in za obdobje, ki je potrebno, da se država članica ustrezno odzove na trajno grožnjo čezmejne narave, dopolnitev veljavnih pravil o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, ga države članice ne morejo doseči same; potrebna je sprememba skupnih pravil na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(15)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(16)  Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES(5) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(17)  Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES(6) ne sodeluje; Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(18)  Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(7), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES(8).

(19)  Za Švico ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(9), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES(10) v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES(11).

(20)  Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(12), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU(13).

(21)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije.

(22)  Uredbo (EU) 2016/399 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 2016/399 se spremeni:

(1)  člen 25 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar se na območju brez nadzora na notranjih mejah pojavi resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici, lahko ta država članica izjemoma ponovno uvede nadzor meje na vseh ali določenih delih svoje notranje meje za določeno obdobje do največ 30 dni, ali za čas predvidenega trajanja resne grožnje, če ta traja več kot 30 dni, vendar ne za več kot šest mesecev kot skrajni ukrep. Obseg in trajanje začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ne presegata tega, kar je nujno potrebno glede na resnost grožnje.“; [Sprememba 20]

2.  Nadzor na notranjih mejah se ponovno uvede le v skrajnem primeru ter v skladu s členi 27, 27a, 28 in 29. V vsakem primeru, ko se odloča o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah na podlagi člena 27, 27a, 28 oziroma 29, se upoštevajo merila iz člena 26 oziroma 30. [Sprememba 21]

3.  Če resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v zadevni državi članici traja dlje kot obdobje iz odstavka 1 tega člena, lahko ta država članica večkrat za obdobje predvidenega trajanja resne grožnje, ki ne presega šest mesecev, podaljša nadzor na svojih notranjih mejah, ob upoštevanju meril iz člena 26 in v skladu s postopkom iz člena 27, in sicer iz istih razlogov, kot so navedeni v odstavku 1 tega člena, in ob upoštevanju morebitnih novih elementov. [Spremembi 22 in 52]

4.  Celotno trajanje ponovno uvedenega nadzora na notranjih mejah, vključno s podaljšanji iz odstavka 3 tega člena, ni daljše od enega leta.

V primeru izrednih okoliščin iz člena 27a se lahko to celotno obdobje podaljša za največ dve leti v skladu z navedenim členom.

V primeru izrednih okoliščin iz člena 29 se lahko to celotno obdobje podaljša za največ dve leti v skladu z odstavkom 1 navedenega člena.“; [Sprememba 23]

"

(1a)  člen 26 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 26

Merila za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah

Preden se država članica odloči, da kot skrajni ukrep začasno ponovno uvede nadzor na eni ali več notranjih mejah ali na njihovih delih ali da podaljša to začasno ponovno uvedbo, oceni:

   (a) ali se lahko šteje, da se z začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v zadostni meri odpravi grožnja javnemu redu ali notranji varnosti;
   (b) ali je verjetno, da se lahko z drugimi ukrepi, ki niso začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, kot sta povečano čezmejno policijsko sodelovanje ali okrepljena policijska kontrola, v zadostni meri odpravi grožnja javnemu redu ali notranji varnosti;
   (c) sorazmernost začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah glede na grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, pri čemer zlasti upošteva:
   (i) verjetni učinek groženj na njen javni red ali notranjo varnost, tudi po terorističnih napadih ali grožnjah, vključno s tistimi, ki jih predstavlja organiziran kriminal; in
   (ii) verjetni učinek začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah na prosto gibanje oseb v območju brez nadzora na notranjih mejah.

Če država članica v skladu s točko (a) prvega pododstavka oceni, da se z začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah grožnja javnemu redu ali notranji varnosti verjetno ne bo odpravila v zadostni meri, nadzora na notranjih mejah ne uvede.

Če država članica v skladu s točko (b) prvega pododstavka oceni, da se bo z ukrepi, ki niso začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, grožnja javnemu redu ali notranji varnosti verjetno odpravila v zadostni meri, nadzora na notranjih mejah ne uvede ali podaljša, sprejme pa te ukrepe.

Če država članica v skladu s točko (c) prvega pododstavka oceni, da predlagana začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ni sorazmerna grožnji, nadzora na notranjih mejah ne uvede ali podaljša.“; [Sprememba 24]

"

(2)  člen 27 se spremeni:

(-i)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Postopek za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti“; [Sprememba 25]

"

(-ia)  pred odstavkom 1 se vstavi naslednji odstavek:"

„-1. Kadar sta v državi članici na območju brez nadzora na notranjih mejah javni red ali notranja varnost resno ogrožena, lahko ta država članica kot skrajni ukrep v skladu z merili iz člena 26 ponovno uvede nadzor na vseh ali določenih delih notranje meje za določeno obdobje največ 30 dni ali, če resna grožnja traja več kot 30 dni, za obdobje predvidenega trajanja resne grožnje, vendar v vsakem primeru za največ dva meseca.“; [Sprememba 26]

"

(-ib)  v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"

„1. Zadevna država članica za namene odstavka -1 najpozneje v štirih tednih pred načrtovano ponovno uvedbo ali v krajšem obdobju, kadar so okoliščine, zaradi katerih je treba ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah, znane manj kot štiri tedne pred načrtovano ponovno uvedbo, o tem uradno obvesti ostale države članice in Komisijo. V ta namen jim država članica zagotovi naslednje informacije:“; [Sprememba 27]

"

(i)  v odstavku 1 se doda nova točka (aa):"

„(aa) oceno tveganja, ki opredeljuje, koliko časa naj bi trajala ugotovljena grožnja in kateri deli notranje meje so ogroženi, dokazuje, da je podaljšanje nadzora na notranjih mejah skrajni ukrep, in pojasnjuje, kako bi nadzor mej pripomogel k odpravi ugotovljene grožnje. Če je bil nadzor mej že ponovno uveden za obdobje, ki presega šest mesecev, ocena tveganja pojasni tudi, kako je predhodna ponovna uvedba nadzora mej prispevala k odpravi ugotovljene grožnje.

Ocena tveganja vsebuje tudi podrobno poročilo o usklajevanju, ki je potekalo med zadevno državo članico in državami članicami, s katerimi ima skupne notranje meje, na katerih se izvaja nadzor.

Komisija oceno tveganja posreduje Evropski agenciji za mejno in obalno stražo oziroma Europolu, kakor je ustrezno.“; [Spremembi 28 in 57]

"

(ia)  v odstavku 1 se doda naslednja točka:"

„(ab) vse druge ukrepe, razen predlagane ponovne uvedbe, sprejete ali predvidene v državi članici, s pomočjo katerih bi obravnavali grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ter na dokazih temelječe razloge, zakaj se alternativni ukrepi, kot so okrepljeno čezmejno policijsko sodelovanje in policijske kontrole, niso šteli za zadostne;“; [Sprememba 29]

"

(ii)  v odstavku 1 se točka (e) nadomesti z naslednjim:"

„(e) kadar je ustrezno, ukrepe, ki naj bi jih sprejele ostale države članice, kot je bilo dogovorjeno pred zadevno začasno ponovno uvedbo nadzora na ustreznih notranjih mejah.“; [Sprememba 30]

"

(iii)  zadnji stavek odstavka 1 se nadomesti:"

„Če je potrebno, lahko Komisija od zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic zahteva dodatne informacije, tudi glede sodelovanja z državami članicami, ki jih zadeva načrtovanonačrtovana ponovna uvedba ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah, ter dodatnenadaljnje informacije, potrebne za oceno, ali gre za skrajni ukrep.“; [Sprememba 31]

"

(iiia)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. Če resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v zadevni državi članici traja več kot dva meseca, lahko ta država članica ob upoštevanju meril iz člena 26 iz istih razlogov, kot so navedeni v odstavku -1 tega člena, in ob upoštevanju morebitnih novih elementov podaljša nadzor na svojih notranjih mejah za obdobje predvidenega trajanja resne grožnje, v vsakem primeru pa za največ štiri mesece. Zadevna država članica o tem v roku iz odstavka 1 uradno obvesti Komisijo in druge države članice.“; [Sprememba 32]

"

(iiib)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1b. Zadevna država članica za namene odstavka 1a poleg informacij iz odstavka 1 zagotovi oceno tveganja, v kateri:

   (i) oceni, kako dolgo naj bi grožnja predvidoma trajala in kateri del notranje meje je ogrožen;
   (ii) opiše alternativne ukrepe ali ukrepe, ki jih je predhodno uvedla proti ugotovljeni grožnji;
   (iii) pojasni, zakaj alternativni ukrepi iz točke (ii) niso zadostno odpravili ugotovljene grožnje;
   (iv) dokaže, da je podaljšanje nadzora na mejah skrajni ukrep; in
   (v) pojasni, kako bo nadzor na mejah bolje pripomogel k odpravi ugotovljene grožnje.

Ocena tveganja iz prvega pododstavka vsebuje tudi podrobno poročilo o sodelovanju, ki je potekalo med zadevno državo članico in državami članicami, na katere je ponovna uvedba mejnega nadzora neposredno vplivala, vključno z državami članicami, s katerimi ima zadevna država članica skupne notranje meje, na katerih se izvaja nadzor.

Komisija oceno tveganja posreduje agenciji in Europolu ter lahko po potrebi zaprosi za njuno mnenje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za dopolnitev te uredbe s sprejetjem metodologije za oceno tveganja.“; [Sprememba 33]

"

(iiic)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Informacije iz odstavkov 1 in 1b se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno ter se o njih uradno obvesti ostale države članice in Komisijo v skladu z navedenima odstavkoma.“; [Sprememba 34]

"

(iii d)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Država članica, ki predloži uradno obvestilo, lahko, kadar je potrebno in v skladu z nacionalnim pravom, vse informacije ali dele informacij iz odstavkov 1 in 1b označi kot tajne. Takšna označba ne izključuje dostopa drugih držav članic, na katere vpliva začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, do informacij prek ustreznih in varnih kanalov za policijsko sodelovanje in ni razlog, da Komisija informacij ne bi mogla dati na razpolago Evropskemu parlamentu. Pošiljanje in ravnanje z informacijami in dokumenti, ki se Evropskemu parlamentu pošljejo na podlagi tega člena, je skladno s pravili o pošiljanju tajnih podatkov in ravnanju z njimi, ki se uporabljajo za izmenjavo podatkov med Evropskim parlamentom in Komisijo.“; [Sprememba 35]

"

(iv)  odstavek 4 se nadomesti:"

„4. Po prejemu uradnega obvestila države članice na podlagi odstavkaodstavkov 1 ter 1a in za namen posvetovanja iz odstavka 5 lahko Komisija ali katera koli druga država članica brez poseganja v člen 72 PDEU poda mnenje. [Sprememba 36]

Če ima Komisija na podlagi informacij iz uradnega obvestila ali dodatnih prejetih informacij pomisleke glede nujnosti ali sorazmernosti načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ali če meni, da bi bilo primerno opraviti posvetovanje o nekaterih vidikihnekem vidiku uradnega obvestila, o tem nemudoma poda mnenje.“; [Sprememba 37]

Če je bil nadzor na notranjih mejah že ponovno uveden za šest mesecev, Komisija mora podati mnenje.“; [Sprememba 38]

"

(v)  odstavek 5 se nadomesti:"

„O informacijah iz odstavka odstavkov 1 in 2 ter in katerem koli mnenju Komisije ali države članice iz odstavka 4 se opravi posvetovanje, ki ga vodi Komisija. Po potrebi posvetovanjePosvetovanje vključuje:

   (i) skupna srečanja med državo članico, ki načrtuje ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, ostalimi državami članicami, zlasti tistimi, ki jih taki ukrepi neposredno zadevajo, in ustreznimi agencijami. Preučijo seKomisijo, da se po potrebi organizira vzajemno sodelovanje med državami članicami in preuči sorazmernost načrtovanih ukrepov, ugotovljena grožnja za javni red ali notranjo varnost, ter načini, kako zagotoviti medsebojno sodelovanje med državami članicami. Država članica, ki načrtuje uvedbo ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah pri njegovem izvajanju v največji možni meri upošteva rezultate takšnega posvetovanja glede na dogodke, zaradi katerih je treba ponovno uvesti mejni nadzor, vključno z morebitnimi alternativnimi ukrepi, in glede na grožnjo javnemu redu in notranji varnosti;
   (ii) po potrebi nenapovedane terenske obiske Komisije na zadevnih notranjih mejah, po potrebi ob podpori strokovnjakov iz držav članic ter agencije, Europola ali ustreznih drugih organov, uradov ali agencij Unije, da se oceni učinkovitost nadzora na teh notranjih mejah in skladnost s to uredbo; poročila teh nenapovedanih terenskih obiskov se posredujejo Evropskemu parlamentu.“; [Sprememba 39]

"

(3)  doda se nov člen 27a:"

Poseben postopek v primeru resne grožnje za javni red ali notranjo varnost, ki traja dlje kot eno leto šest mesecev [Sprememba 40]

1.  V izjemnih primerihokoliščinah, kadar se države članice soočajo z isto resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost tudi po izteku obdobja iz prvega stavka člena 25(4)27(1a) in so za odpravo te grožnje na njenem ozemlju sprejeti tudi sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, se nadzor mej, ki je bil začasno ponovno uveden za odziv na to grožnjo, lahko nadalje podaljša v skladu s tem členom. [Sprememba 41]

2.  Najkasneje šest tednovtri tedne pred iztekom obdobja iz prvega stavka člena 25(4)27(1a), država članica uradno obvesti ostale države članice in Komisijo, da si prizadeva za nadaljnje podaljšanje v skladu s posebnim postopkom, določenim v tem členu. UradnoTo uradno obvestilo vsebuje informacije, zahtevane s členom 27(1)(a) do (e). Uporabita se odstavka 2 in 3 člena 27.in (1b). Uporablja se člen 27(2) in (3). [Sprememba 42]

3.  Komisija poda izda mnenje o tem, ali predlagano podaljšanje izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 in 2 ter ali je potrebno in sorazmerno. Prizadete države članice lahko Komisiji predložijo pripombe, preden ta izda mnenje. [Sprememba 43]

4.  Svet lahko ob ustreznem upoštevanju mnenja po tem, ko je upošteval mnenje Komisije, kot skrajni ukrep priporoči, da naj se zadevna država članica odloči za nadaljnje podaljšanje nadzora nadalje podaljša nadzor na svojih notranjih mejah za obdobje do šestih mesecev. To obdobje se lahko podaljša največ trikrat za nadaljnje obdobje do šestih mesecev. Svet v svojem priporočilu navede vsaj informacije iz člena 27(1)(a) do (e). Če je primerno, in (1b) ter določi pogoje za sodelovanje med zadevnimi državami članicami.“; [Sprememba 44]

"

(3a)  v členu 28 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Celotno trajanje ponovno uvedenega nadzora na notranjih mejah, ki vključuje začetno obdobje iz odstavka 1 tega člena in vsa podaljšanja iz odstavka 3 tega člena, ni daljše od dveh mesecev.“; [Spremembi 45 in 66]

"

(3b)  vstavi se nov člen:"

„Člen 28a

Izračun trajanja ponovno uvedenega ali podaljšanega nadzora zaradi predvidene grožnje javnemu redu ali notranji varnosti, kadar ta grožnja traja več kot šest mesecev in v primerih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje

V izračun obdobij iz členov 27, 27a in 28 se vključi vsaka ponovna uvedba ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].“; [Sprememba 46]

"

(3c)  v členu 29(1) se doda naslednji pododstavek:"

„V vsakem primeru, ko se odloča o začasni ponovni uvedbi ali podaljšanju nadzora na notranjih mejah na podlagi tega člena, se upoštevajo merila iz člena 30.“; [Sprememba 67]

"

(3d)  v členu 29 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Ta člen ne posega v ukrepe, ki jih države članice lahko sprejmejo v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti na podlagi členov 27, 27a in 28. Skupno obdobje uvedenega ali podaljšanega nadzora na notranjih mejah iz tega člena pa se zaradi ukrepov, sprejetih v skladu s členom 27, 27a ali 28, ne podaljša ali se z njimi združi.“; [Sprememba 47]

"

Člen 1a

Ta uredba se uporablja za uradna obvestila držav članic v skladu s členom 27 Zakonika o schengenskih mejah od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

Vsako obdobje od uradnega obvestila o ponovni uvedbi ali podaljšanju nadzora na notranjih mejah, ki preteče do ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], se upošteva za izračun obdobja iz člena 28(4). [Sprememba 69]

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 29. novembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0472).
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(3)UL L 77, 23.3.2016, str. 1.
(4)C(2017) 3349 final z dne 12. maja 2017.
(5)Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).
(6)Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).
(7)UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
(8)Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).
(9)UL L 53, 27.2.2008, str. 52.
(10)Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).
(11)Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).
(12)UL L 160, 18.6.2011, str. 21.
(13)Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).


Pridobitev mnenja Sodišča v zvezi s pristopom EU h Konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima
PDF 116kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o pridobitvi mnenja Sodišča o združljivosti predlogov za pristop Evropske unije h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima s Pogodbama ter o postopku za ta pristop (2019/2678(RSP)
P8_TA(2019)0357B8-0232/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki ga je podala Komisija (COM(2016)0109),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki je bila na voljo za podpis od 11. maja 2011 v Istanbulu v Turčiji (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2017/865 z dne 11. maja 2017 o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(1),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2017/866 z dne 11. maja 2017 o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, kar zadeva azil in nevračanje(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(3),

–  ob upoštevanju člena 218(11) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 108(6) Poslovnika,

A.  ker Istanbulska konvencija temelji na celovitem, obsežnem in usklajenem pristopu, ki v ospredje postavlja pravice žrtve ter vprašanje nasilja nad ženskami in dekleti in nasilja na podlagi spola, vključno z nasiljem v družini, obravnava z različnih vidikov in predvideva ukrepe, kot so preprečevanje nasilja, boj proti diskriminaciji, kazenskopravni ukrepi za boj proti nekaznovanju, nudenje zaščite in pomoči žrtvam, zaščita otrok, zaščita prosilk za azil in begunk, boljše zbiranje podatkov ter kampanje in programi ozaveščanja, in sicer tudi v sodelovanju z nacionalnimi institucijami za človekove pravice in organi za enakost, civilno družbo ter nevladnimi organizacijami;

B.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 12. septembra 2017 pozval k splošnemu pristopu EU k Istanbulski konvenciji brez omejitev; ker je nasilje nad ženskami ovira za enakost med ženskami in moškimi, ki je ena od temeljnih vrednot in ciljev EU, kot je določeno v členih 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji, in ker ima EU splošno pristojnost za varstvo temeljnih pravic;

C.  ker je bila 13. junija 2017 v imenu Evropske unije podpisana Istanbulska konvencija na podlagi dveh sklepov Sveta, sprejetih 11. maja 2017, in sicer sklepa, ki zadeva azil in nevračanje, na podlagi člena 78(2) PDEU v povezavi s členom 218(5) PDEU, ter sklepa o zadevah na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, na podlagi členov 82 (2) in 83 (1) PDEU v povezavi s členom 218(5) PDEU;

D.  ker sta odbora, udeležena v tem postopku, izrazila pomisleke, ali je glede na pravno podlago, ki jo je izbral Svet, res potrebna delitev na sva sklepa; ker je bila pravna služba Parlamenta pozvana, da poda mnenje o teh posebnih vprašanjih;

E.  ker je namen člena 108(6) Poslovnika Evropskega parlamenta, da se vanj vključijo določbe člena 218(11) PDEU;

F.  ker člen 218(11) PDEU na podlagi ustaljene sodne prakse Sodišča Sodišču omogoča, da odloča tako o združljivosti sporazuma s Pogodbama kot o vprašanjih glede pristojnosti in postopka za sklenitev sporazuma s strani Unije;

1.  meni, da obstaja pravna negotovost glede tega, ali je pristop k Istanbulski konvenciji, kot ga predlaga Svet, združljiv s Pogodbama, zlasti glede na izbiro ustrezne pravne podlage za sklepa o podpisu in sklenitvi Konvencije s strani Evropske unije, ter zaradi izbrane pravne podlage tudi glede možne