Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o oblikovanju ali spremembi naslova predloga resolucije o zaključku debate (razlaga 149a(2) Poslovnika) (2019/2020(REG))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednice Odbora za ustavne zadeve z dne 3. aprila 2019,

–  ob upoštevanju člena 226 Poslovnika,

1.  sklene, da se členu 149a(2) Poslovnika doda sledeča razlaga:"„Oblikovanje ali sprememba naslova predloga resolucije o zaključku debate v skladu s členom 123, 128 ali 135 ne predstavlja spremembe dnevnega reda, če naslov ostane v okviru predmeta razprave.“"

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o politični izjavi za ustanovitev politične skupine (razlaga druge alinee prvega pododstavka člena 32(5) Poslovnika) (2019/2019(REG))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednice Odbora za ustavne zadeve z dne 3. aprila 2019,

–  ob upoštevanju člena 226 Poslovnika,

1.  sklene, da se drugi alinei prvega pododstavka člena 32(5) Poslovnika doda sledeča razlaga:"„Politična izjava skupine določa vrednote, za katere se skupina zavzema, in glavne politične cilje, za katere si nameravajo skupaj prizadevati njeni člani v okviru svojega mandata. Izjava skupno politično usmeritev skupine opisuje vsebinsko, določno in pristno.“"

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona (15822/2018 – C8-0151/2019 – 2018/0423(NLE))

P8_TA(2019)0394 A8-0196/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15822/2018),

–  ob upoštevanju osnutka Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona (15823/2018),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 87(2)(a), točko (a) prvega pododstavka člena 88(2) ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0151/2019),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0196/2019),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom Kraljevine Danske in drugih držav članic.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov (COM(2018)0435 – C8-0252/2018 – 2018/0224(COD))

P8_TA(2019)0395 A8-0401/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0435),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 173(3), 182(1), 183 in 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0252/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

–  ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0401/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(1);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 173(3), 182(1), 183 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

Ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Cilj Unije je okrepiti svojo znanstveno odličnost in tehnološko bazo, v kateri lahko raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožijo, ter spodbuditi konkurenčnost, vključno s konkurenčnostjo industrije, okrepiti evropski raziskovalni prostor, pri čemer Unija pospešuje vse raziskovalne in inovacijske dejavnosti za uresničitev prednostnih nalog in zavez strateških politik EU, katerih najvišji smoter je spodbujanje miru, vrednot Unije in dobrobiti njenih narodov.

(2)  Da bi Unija dosegla znanstveni, gospodarski in družbeni vpliv ob prizadevanju za dosego tega najvišjega smotra ter povečala dodano vrednost naložb Unije v raziskave, razvoj in inovacije, bi morala vlagati v raziskave in inovacije prek programa Obzorje Evropa – okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Program) ter tako podpirati ustvarjanje, širjenje in prenos visokokakovostnega znanja in tehnologij v Uniji, krepiti vpliv raziskav in inovacij na reševanje globalnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja in podnebnimi spremembami, ter na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, podpirati uvajanje inovativnih in trajnostnih rešitev v industriji in družbi Unije za ustvarjanje delovnih mest in za spodbujanje gospodarske rasti in industrijske konkurenčnosti. Program bi moral spodbujati ▌vse oblike inovacij, ▌krepiti uvajanje inovativnih rešitev na trg ter omogočati čim boljše dosežke naložb.

(2a)  Program bi moral prispevati k povečanju javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj v državah članicah, s čimer bi pripomogel k splošnemu vlaganju vsaj 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije v raziskave in razvoj. Da se ta cilj doseže, bodo morale države članice in zasebni sektor program dopolniti s svojimi lastnimi in okrepljenimi naložbenimi ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij.

(2b)  Ob upoštevanju ciljev tega programa in ob upoštevanju načela odličnosti bi si moral program med drugim prizadevati za krepitev sodelovanja v Evropi, s čimer bi pripomogel k zmanjšanju razkoraka na področju raziskav in inovacij.

(3)  Ob spodbujanju raziskav in inovacij, ki je potrebno, da bi pripomogli k uresničitvi ciljev politike Unije, bi bilo treba ▌inovacijsko načelo obravnavati kot ključno gonilo za hitrejše in intenzivnejše pretvarjanje velike količine znanja v Uniji v inovacije.

(4)  Z nadaljnjim usmerjanjem v odprto znanost, odprte inovacije in odprtost v svet ter hkratno zaščito znanstvenih in družbenoekonomskih interesov Unije bi morali zagotoviti odličnost in učinek naložb Unije v raziskave in inovacije ter krepiti zmogljivosti za raziskave in inovacije v vseh državah članicah. To naj bi vodilo k uravnoteženemu izvajanju Programa ▌.

(5)  Odprta znanost ▌lahko poveča kakovost, vpliv in koristi znanosti ter pospeši napredek znanja, tako da postane zanesljivejše, učinkovitejše, točnejše, razumljivejše za družbo in bolj odzivno na družbene izzive. Oblikovati bi bilo treba določbe, ki bodo omogočile, da upravičenci zagotovijo odprt dostop do strokovno ocenjenih znanstvenih objav, raziskovalnih podatkov in drugih izsledkov raziskav na odprt in nediskriminatoren način, brezplačno in v čim bolj zgodnji fazi postopka njihovega razširjanja, ter omogočiti njihovo čim širšo uporabo in ponovno uporabo. Načelo glede raziskovalnih podatkov bi moralo biti „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“, s čimer bi se omogočile izjeme ob upoštevanju socialno-ekonomskih interesov Unije, pravic intelektualne lastnine, varstva osebnih podatkov in zaupnosti, varnostnih pomislekov ter drugih legitimnih interesov. Večji poudarek bi bilo treba nameniti ▌odgovornemu upravljanju raziskovalnih podatkov, ki bi moralo spoštovati načela FAIR, tj. Findability (podatke je možno najti), Accessibility (dostopnost), Interoperability (interoperabilnost) in Reusability (možnost ponovne uporabe), zlasti z vključevanjem v načrte upravljanja podatkov. Kadar je primerno, bi morali upravičenci uporabiti možnosti, ki jih ponujata evropski oblak odprte znanosti in evropska podatkovna infrastruktura, in upoštevati še dodatna načela in prakse na področju odprte znanosti. V mednarodnih sporazumih o sodelovanju na področju znanosti in tehnologije in v ustreznih pridružitvenih sporazumih bi bilo treba spodbujati vzajemni odprti dostop.

(5a)  Upravičence MSP se spodbuja k uporabi obstoječih instrumentov, kot je služba za pomoč MSP v zvezi z intelektualno lastnino (IPR SME Helpdesk), ki podpira mala in srednja podjetja v Evropski uniji, da bi zaščitila in okrepila njihove pravice intelektualne lastnine z zagotavljanjem brezplačnih informacij in storitev v obliki zaupnih nasvetov glede intelektualne lastnine in povezanih vprašanj ter usposabljanja, gradiva in spletnih virov.

(6)  Zasnova in razvoj programa bi morala ustrezati potrebi po vzpostavitvi kritične mase podprtih dejavnosti po vsej Uniji in v okviru ▌mednarodnega sodelovanja ter spodbujati sodelovanje vseh držav članic v programu v skladu s cilji trajnostnega razvoja, ki jih je postavila OZN, in Pariškim sporazumom. Izvajanje programa bi moralo okrepiti prizadevanja za dosego tega cilja.

(7)  Dejavnosti, ki bodo deležne podpore v okviru novega programa, bi morale prispevati k doseganju ciljev, prednostnih nalog in zavez Unije in programa, spremljanju in ocenjevanju napredka glede na te cilje, prednostne naloge in zaveze ter oblikovanju revidiranih ali novih prednostnih nalog.

(7a)   Prizadevati bi si bilo treba za uskladitev Programa z obstoječimi evropskimi raziskovalnimi in inovacijskimi načrti in strategijami.

(8)  Program bi moral ohranjati uravnotežen pristop med financiranjem od spodaj navzgor (ki ga usmerjajo raziskovalci ali inovatorji) in od zgoraj navzdol (s strateško določenimi prednostnimi nalogami) glede na naravo vključenih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti po vsej Uniji, stopnje uspešnosti na področju ukrepanja, vrsto in namen dejavnosti, ki se bodo izvajale, načelo subsidiarnosti in vplive, ki jih želi doseči. Kombinacija teh dejavnikov bi morala določiti, kateri pristop bo uporabljen za posamezne dele Programa, ki vsi skupaj prispevajo k vsem splošnim in specifičnim ciljem Programa.

(8-a)   Skupni proračun za sklop „širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti“ v delu „širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ programa Obzorje Evropa bi moral znašati najmanj 3,3 % skupnega proračuna programa. Ta proračun bi moral biti namenjen predvsem pravnim subjektom v širitvenih državah.

(8-b)  Pobude odličnosti bi morale biti namenjene krepitvi odličnosti v raziskavah in inovacijah v upravičenih državah, na primer s podpiranjem usposabljanja za izboljšanje spretnosti in znanja na področju raziskav in inovacij, nagradami, krepitvijo inovacijskih ekosistemov ter oblikovanjem mrež za raziskave in inovacije, tudi na podlagi raziskovalne infrastrukture, ki jo financira EU. Če želijo vlagatelji pobud zaprositi za financiranje v okviru sklopa „širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti“ v delu „širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ programa Obzorje Evropa, morajo jasno pokazati, da so projekti povezani z nacionalnimi in/ali regionalnimi strategijami na področju raziskav in inovacij.

(8a)  Pri nekaterih raziskovalnih in inovacijskih ukrepih bi morali uporabiti logiko hitre poti do raziskav in inovacij, kjer čas za dodelitev nepovratnih sredstev ne bi smel presegati šestih mesecev. Tako bi omogočili hitrejši dostop do sredstev od spodaj navzgor za male sodelovalne konzorcije, ki pokrivajo ukrepe od temeljnih raziskav do tržne uporabe.

(8b)  Program bi moral podpirati vse faze raziskav in inovacij, zlasti v okviru skupnih projektov. Temeljne raziskave so bistveno sredstvo in pomemben pogoj za povečanje sposobnosti Unije, da pritegne najboljše znanstvenike in s tem postane svetovno središče odličnosti. Zagotoviti je treba ravnovesje med temeljnimi in uporabnimi raziskavami. To bo skupaj z inovacijami podpiralo gospodarsko konkurenčnost, rast in delovna mesta v Uniji.

(8c)  Da bi povečali učinek programa Obzorje Evropa, bi bilo treba posebno pozornost nameniti multidisciplinarnemu, interdisciplinarnemu in transdisciplinarnemu pristopu, ki so potrebni dejavniki za večji znanstveni napredek.

(8d)  Povezanost z družbo je treba spodbujati s pomočjo odgovornih raziskav in inovacij kot medsektorskega elementa za vzpostavitev učinkovitega sodelovanja med znanostjo in družbo. To bi vsem družbenim akterjem (raziskovalcem, državljanom, oblikovalcem politik, podjetjem, organizacijam tretjega sektorja itd.) omogočilo sodelovanje v celotnem procesu raziskav in inovacij, da bi proces in njegove rezultate bolje uskladili z vrednotami, potrebami in pričakovanji evropske družbe.

(9)  Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru stebra „Odlična in odprta znanost“, bi bilo treba določiti glede na potrebe in priložnosti na področju znanosti. Raziskovalni program bi bilo treba določiti v tesni povezavi z znanstveno skupnostjo in dati poudarek privabljanju novih talentov na področju raziskav in inovacij ter mladih raziskovalcev, hkrati pa okrepiti evropski raziskovalni prostor in preprečiti beg možganov. Raziskave bi bilo treba financirati glede na odličnost.

(10)  Steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ bi bilo treba vzpostaviti na podlagi sklopov raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, da bi se čim bolj povečalo vključevanje vseh zadevnih delovnih področij, hkrati pa zagotovile visoke in vzdržne stopnje vpliva na Unijo glede na porabljene vire. Spodbujal bo meddisciplinaren, čezmejen in medsektorski pristop ob prizadevanju za dosego ciljev trajnostnega razvoja OZN in zavez Unije v skladu s Pariškim sporazumom in po potrebi za obravnavanje družbenih sprememb in konkurenčnosti industrijskih panog Unije v njih. Dejavnosti v okviru tega stebra bi morale zajemati celoten nabor raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, kar vključuje raziskave in razvoj, poskusno izvajanje, predstavitev in podpora javnim naročilom, prednormativne raziskave in določanje standardov ter prevzemanje inovacij na trgu, s čimer bi zagotovili, da bo Evropa ostala v samem vrhu na področju raziskav, ki so zanjo strateško pomembne.

(11)  Polna in pravočasna udeležba industrije v Programu na vseh ravneh, od posameznega podjetnika ter malih in srednjih podjetij do velikih podjetij, bi morala biti usmerjena zlasti v ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in gospodarske rasti. ▌

(12)  Pomembno je podpreti industrijo Unije, da ohrani ali pridobi vodilni položaj v svetu na področju inovacij, digitalizacije in razogljičenja, zlasti z naložbami v ključne omogočitvene tehnologije, na katerih bo osnovana gospodarska dejavnost v prihodnosti. Ključne omogočitvene tehnologije naj bi imele osrednjo vlogo v drugem stebru „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ in bi morale biti še bolj povezane z vodilnimi pobudami na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij (FET), da bi lahko raziskovalni projekti zajemali celotno inovacijsko verigo. Ukrepi Programa bi morali odsevati industrijsko strategijo Unije za odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, spodbujanje naložb na sorazmeren in pregleden način, brez podvajanja z zasebnim financiranjem ali njegovega izrinjanja ter z jasno evropsko dodano vrednostjo in javno donosnostjo naložb. Tako bo zagotovljena skladnost ukrepov Programa in pravil EU o državni pomoči za raziskave, razvoj in inovacije, ki bi jih bilo treba pregledati, da bi spodbudili inovacije.

(13)  Program bi moral podpirati raziskave in inovacije na povezan način in upoštevati vse ustrezne predpise Svetovne trgovske organizacije. Koncept raziskav, vključno s poskusnim razvojem, bi bilo treba izvajati v skladu s priročnikom Frascati, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), koncept inovacij pa bi se moral uporabljati v skladu s priročnikom iz Osla, ki sta ga razvila OECD in Eurostat, in sicer s širšim pristopom, ki zajema družbene inovacije, oblikovanje in ustvarjalnost. Enako kot v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020 bi bilo treba upoštevati opredelitve OECD v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti. Program dela za razpis v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ bi lahko omogočal dodelitev nepovratnih sredstev za potrditev izdelkov v velikem obsegu in za tržno replikacijo.

(14)  V sporočilu Komisije o vmesni oceni programa Obzorje 2020 (COM(2018)0002) in v poročilu Evropskega parlamenta o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa (2016/2147(INI)) so podana priporočila za ta program, vključno z njegovimi pravili za sodelovanje in razširjanje rezultatov, ki izhajajo iz izkušenj iz prejšnjega programa ter prispevkov institucij EU in zainteresiranih strani. Med temi priporočili je tudi, da so potrebna bolj ambiciozna vlaganja, da bi dosegli kritično maso ter največji možni učinek; da je treba podpreti prodorne inovacije; da je treba prednostno razvrščati naložbe v raziskave in inovacije na področjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti z usmerjenostjo v naloge, obsežnim, dobro obveščenim in pravočasnim sodelovanjem državljanov in širokim obveščanjem; da je treba racionalizirati področje financiranja Unije, da bi v celoti izkoristili potencial vseh držav članic na področju raziskav in inovacij, vključno z racionalizacijo sedanjega obsega partnerskih pobud in programov sofinanciranja; da je treba razviti več sinergij, ki morajo biti konkretne, med različnimi instrumenti financiranja Unije, zlasti da bi pomagale mobilizirati neizkoriščen potencial za raziskave in inovacije v Uniji; da je treba v projekte v okviru Programa bolje vključiti raziskovalno infrastrukturo, ki jo financira Unija, zlasti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, okrepiti mednarodno sodelovanje in krepiti odprtost za sodelovanje tretjih držav, obenem pa zaščititi interese Unije in povečati udeležbo vseh držav članic v programu; ter da je treba nadaljevati poenostavljanje na podlagi izkušenj iz programa Obzorje 2020.

(15)  Kohezijska politika bi morala še naprej prispevati k raziskavam in inovacijam. Zato je treba posebno pozornost namenjati usklajevanju in dopolnjevanju teh dveh politik Unije. Program bi si moral prizadevati za uskladitev pravil in sinergije z drugimi programi Unije, kot je navedeno v Prilogi IV k tej uredbi, od njihove zasnove in strateškega načrtovanja do izbire projektov, upravljanja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, spremljanja, revizije in upravljanja. Da bi se izognili prekrivanju in podvajanju ter da bi povečali finančni vzvod financiranja Unije in zmanjšali upravno breme za vložnike in upravičence, bi morale vse vrste sinergij upoštevati načelo, da se pri „enem ukrepu upošteva en sklop pravil“:

(16)  Da bi dosegli največji možni učinek financiranja Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike in zavezam Unije, lahko program Obzorje Evropa vstopa v evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja na podlagi rezultatov strateškega načrtovanja. Med takimi partnerji so javni in zasebni deležniki na področju raziskav in inovacij, kompetenčni centri, poslovni inkubatorji, znanstveni in tehnološki parki, organi, ki opravljajo javne storitve▌, ustanove in organizacije civilne družbe in po potrebi regionalni inovacijski ekosistemi, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije, če je mogoče želene vplive učinkoviteje doseči v partnerstvu, kot bi jih dosegla Unija sama.

(17)  Program bi moral krepiti sodelovanje med evropskimi partnerstvi in partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, ki prinašajo obojestranske koristi ljudem in podjetjem, hkrati pa zagotavljajo, da lahko Unija ohrani svoje interese ▌.

(17a)  Vodilne pobude FET so se izkazale za uspešen in učinkovit instrument za zagotavljanje koristi družbi v okviru skupnih, usklajenih prizadevanj Unije in njenih držav članic. Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru vodilnih pobud FET o grafenu, projektu o človeških možganih in kvantnih tehnologijah in so podprte v okviru programa Obzorje 2020, bodo še naprej financirane v okviru programa Obzorje Evropa z razpisi za zbiranje predlogov, zajetimi v programu dela. Pripravljalni ukrepi, ki so podprti v okviru vodilnih pobud FET programa Obzorje 2020, bodo prispevali k procesu strateškega načrtovanja iz programa Obzorje Evropa ter k delu za uresničevanje nalog, sofinanciranim/sonačrtovanim partnerstvom in rednim razpisom za zbiranje predlogov.

(18)  Skupno raziskovalno središče (JRC) bi moralo še naprej zagotavljati neodvisne in k uporabnikom usmerjene znanstvene dokaze za politike Unije ter tehnično podporo skozi celoten ciklus politik. Neposredne ukrepe JRC bi bilo treba izvajati prožno, učinkovito in pregledno, pri tem pa upoštevati zadevne potrebe uporabnikov JRC, proračunske omejitve in potrebe politik Unije ter zagotavljati zaščito finančnih interesov Unije. JRC bi moral še naprej zagotavljati dodatne vire.

(19)  Steber „Inovativna Evropa“ bi moral vzpostaviti niz ukrepov za celovito podporo potrebam podjetnikov in v raziskave usmerjenega podjetništva, ki bi omogočili nastajanje in pospeševanje prodornih inovacij za hitro rast trga ter spodbujanje tehnološke neodvisnosti Unije na strateških področjih. Pritegniti bi moral inovativna podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter zagonskimi podjetji, s potencialom za razširitev na mednarodni ravni in na ravni Unije ter ponuditi hitro razpoložljiva, prilagodljiva nepovratna sredstva in sovlaganja, tudi z zasebnimi vlagatelji. Te cilje bi bilo treba uresničevati z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije (EIC). Ta steber bi moral podpirati tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), regionalno inovacijsko shemo EIT in evropske inovacijske ekosisteme nasploh, po vsej Uniji, zlasti s sofinanciranjem partnerstev z nacionalnimi in regionalnimi akterji za podporo inovacij, tako javnih kot zasebnih.

(20)  Za obravnavanje potrebe po podpori naložb v bolj tvegane in nelinearne dejavnosti, kot so raziskave in inovacije, je ključno, da program Obzorje Evropa, zlasti EIC, pa tudi EIT in njegove skupnosti znanja in inovacij (SZI), delujejo v sinergiji s finančnimi produkti, ki se bodo uporabili v okviru programa InvestEU. V zvezi s tem bi morale izkušnje iz finančnih instrumentov, ki se uporabljajo v programu Obzorje 2020, kot sta InnovFin in jamstvo za posojila malim in srednjim podjetjem, služiti kot trdna podlaga za zagotavljanje te usmerjene podpore, EIC pa bi moral razviti strateško presojo in dejavnosti vrednotenja v realnem času, da bi pravočasno upravljal in usklajeval svoje različne ukrepe.

(21)  EIC bi moral skupaj z drugimi deli programa Obzorje Evropa spodbujati vse oblike inovacij, od postopnih do prodornih in prelomnih inovacij, s poudarkom na inovacijah, ki ustvarjajo trg. EIC bi si moral s svoja instrumentoma – Iskalec (Pathfinder) in Pospeševalec (Accelerator) – prizadevati za opredelitev, razvoj in uvedbo raznovrstnih inovacij z visokim tveganjem, vključno s postopnimi inovacijami, z največjim poudarkom na prodornih, prelomnih in visokotehnoloških inovacijah, ki imajo potencial za ustvarjanje trga. Z dosledno in racionalizirano podporo ▌bi moral zapolniti sedanjo praznino v javni podpori in zasebnih naložbah v prodorne inovacije. Za instrumenta EIC je treba določiti namenske pravne in upravljavske značilnosti, da bi odražala cilje EIC, zlasti dejavnosti uvajanja na trg.

(21a)  V smislu te uredbe in zlasti za dejavnosti, ki se izvajajo v okviru EIC, zagonsko podjetje pomeni MSP v zgodnji fazi življenjskega cikla (vključno z odcepljenimi podjetji univerz) s prilagodljivim poslovnim modelom, katerega cilj je iskanje inovativnih rešitev in ki je samostojno v smislu člena 3 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES(5); „družba s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pa pomeni družbo, ki ni mikro, malo ali srednje podjetje („MSP“), kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES, in ima od 250 do 3000 zaposlenih, pri čemer se število zaposlenih izračuna v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 naslova I Priloge k navedenemu priporočilu; mala družba s srednje veliko tržno kapitalizacijo je družba s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki ima do 499 zaposlenih.

(22)  S kombiniranim financiranjem EIC bi moral Pospeševalec EIC premostiti „inovacijski prepad“ med raziskavami, komercializacijo pred serijsko proizvodnjo in širitvijo podjetij. Podpirati bi moral zlasti dejavnosti, pri katerih je tehnološko ali tržno tveganje tako veliko, da ne veljajo za dobičkonosne in na trgu ne morejo zagotoviti finančnih vzvodov za večje naložbe, s tem pa bi moral dopolnjevati program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo …(6).

(22a)  MSP so pomemben vir inovacij in rasti v Evropi. Zato je v programu Obzorje Evropa potrebna močna udeležba MSP, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES. Na podlagi dobre prakse iz programa Obzorje 2020 bi moral program Obzorje Evropa še naprej na celosten način spodbujati sodelovanje MSP v okvirnem programu.

(22b)   Glavnino proračuna Pospeševalca EIC bi bilo sicer treba porabiti za kombinirano financiranje, vendar bi bilo treba za namene člena 43 zagotoviti, da je podpora iz Pospeševalca EIC izključno v obliki nepovratnih sredstev za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, skladna s podporo iz proračuna instrumenta za MSP v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(7).

(22c)   V tesni povezavi z InvestEU bi moral Pospeševalec EIC v obliki kombiniranega financiranja in v obliki podpore lastniškega kapitala financirati MSP, vključno z zagonskimi podjetji, v izjemnih primerih pa tudi projekte malih družb s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki še ne morejo ustvarjati prihodkov ali še niso dobičkonosne ali pa še niso sposobne pritegniti zadostnih naložb, da bi v celoti izvedle poslovni načrt svojih projektov. Ti upravičeni subjekti se bodo šteli za nedobičkonosne, medtem ko bi lahko ali bo del njihovih potreb po naložbah prevzel eden ali več vlagateljev, kot so zasebna ali javna banka, družinsko podjetje, sklad tveganega kapitala, poslovni angel itd. Na ta način bo Pospeševalec EIC omogočil financiranje obetavnih, vendar še ne dobičkonosnih subjektov, ki izvajajo prodorne inovacijske projekte in z njimi ustvarjajo trg. Ko bodo ti projekti postali dobičkonosni, se lahko v poznejši fazi njihovega razvoja financirajo iz programa InvestEU.

(23)  EIT bi se moral zlasti preko svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI) in Regionalnega inovacijskega programa EIT usmeriti v krepitev inovacijskih ekosistemov za razvoj skupne inovacijske zmogljivosti Unije, ki rešujejo svetovne izzive, s spodbujanjem povezovanja podjetij, raziskav, visokega šolstva in podjetništva. EIT bi moral v skladu z ustanovitvenim aktom – Uredbo o EIT(8) – in strateškim inovacijskim programom EIT(9) spodbujati inovacije v svojih dejavnostih in podpirati vključevanje visokošolskega izobraževanja v inovacijski ekosistem, zlasti s spodbujanjem podjetniškega izobraževanja, spodbujanjem trdnega zunajdisciplinarnega sodelovanja med industrijo in visokošolskimi ter raziskovalnimi ustanovami ter odkrivanjem perspektivnih znanj in spretnosti za prihodnje inovatorje, da bi lahko reševali svetovne izzive, kar vključuje napredna digitalna in inovacijska znanja in spretnosti. Podporni programi, ki jih zagotavlja EIT, bi morali koristiti upravičencem Evropskega sveta za inovacije, zagonska podjetja, ki izhajajo iz skupnosti znanja in inovacij EIT, pa bi morala imeti hiter dostop do ukrepov EIC. EIT daje poudarek inovacijskim ekosistemom, zato bi moral po svoji naravi spadati v steber „Inovativna Evropa“, po potrebi pa bi moral podpirati tudi vse druge stebre, načrtovanje njegovih SZI pa se bi se moralo v postopku strateškega načrtovanja usklajevati s stebrom „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“. Preprečiti je treba podvajanje SZI in drugih instrumentov na istem področju, predvsem drugih partnerstev.

(24)  Zagotavljanje in ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki tekmujejo na določenem trgu, bi moralo biti ključni dejavnik za razcvet prodornih ali prelomnih inovacij ter zlasti malim in srednje velikim inovatorjem omogočati, da v celoti izkoristijo prednosti svojih naložb in si pridobijo ustrezen tržni delež. Podobno lahko določena stopnja odprtosti glede inovativnosti financiranih ukrepov, ki so naslovljeni na veliko mrežo upravičencev, znatno prispeva h krepitvi zmogljivosti MSP, saj jim zagotavlja potrebna sredstva za privabljanje naložb in razcvet.

(25)  Program bi moral spodbujati in vključevati sodelovanje s tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in pobudami na podlagi ▌interesa Unije ter obojestranskih koristi in globalnih zavez za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja OZN. Cilj mednarodnega sodelovanja bi moral biti krepitev odličnosti raziskav in inovacij v Uniji, privlačnosti in konkurenčnosti na področju gospodarstva in industrije za reševanje svetovnih izzivov, kot se kažejo v ciljih trajnostnega razvoja OZN, in podpora zunanji politiki EU. Upoštevati bi bilo treba pristop splošne odprtosti za odličnost pri mednarodni udeležbi in ciljno usmerjenem mednarodnem sodelovanju, glede na različne zmogljivosti na področju raziskav in inovacij pa je treba za subjekte s sedežem v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki uporabiti ustrezna merila za upravičenost financiranja. Hkrati bi bilo treba spodbujati pridruževanje tretjih držav programu, če je predvidena vzajemnost, je zagotovljen interes Unije in se spodbuja večja udeležba vseh držav članic v Programu.

(26)  Z namenom poglobitve odnosa med znanostjo in družbo ter doseganja čim večjih koristi njunega medsebojnega delovanja bi moral Program vključiti državljane in organizacije civilne družbe v sooblikovanje in soustvarjanje odgovornih programov in vsebin raziskav in inovacij, ki bodo upoštevali pomisleke, potrebe in pričakovanja državljanov in civilne družbe, spodbujanje znanstvenega izobraževanja, javno dostopnost znanstvenih spoznanj ter sodelovanje državljanov in organizacij civilne družbe v njegovih dejavnostih. Ukrepe, sprejete za večjo udeležbo državljanov in civilne družbe, bi bilo treba spremljati.

(26a)  Program Obzorje Evropa bi moral podpirati nove tehnologije, s pomočjo katerih je mogoče premagovati ovire, ki preprečujejo dostop in polno udeležbo invalidov in posledično otežujejo nastanek resnično vključujoče družbe.

(27)  V skladu s členom 349 PDEU so najbolj oddaljene regije Unije upravičene do posebnih ukrepov (ob upoštevanju njihovih strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer) glede dostopa do horizontalnih programov Unije. Program bi moral zato upoštevati posebnosti teh regij v skladu s Sporočilom Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (COM(2017)0623), ki ga je Svet potrdil 12. aprila 2018, in po možnosti spodbujati njihovo udeležbo v Programu.

(28)  Cilj dejavnosti, razvitih v okviru Programa, bi moral biti odpravljanje neenakosti med spoloma, preprečevanje pristranskosti na podlagi spola, ustrezno vključevanje vidika enakosti spolov v vsebino raziskav in inovacij za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi, vključno z načeli enakega plačila iz člena 141(3) PDEU in Direktive 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu ter zagotavljanje dostopnosti raziskovalcev invalidov na področju raziskav in inovacij. ▌

(29)  Glede na posebnosti v sektorju obrambne industrije bi morale biti podrobne določbe o financiranju Unije za raziskovalne projekte na področju obrambe določene v Uredbi ... o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada(10), ki opredeljuje pravila za sodelovanje pri raziskavah na področju obrambe. Čeprav bi bilo mogoče spodbujati sinergije med programom Obzorje Evropa in Evropskim obrambnim skladom, pri čemer bi se bilo treba izogibati podvajanju, bi morali biti ukrepi v okviru programa Obzorje Evropa usmerjeni izključno v civilne namene.

(30)  Ta uredba določa finančna sredstva za Program. Znesek, naveden za posebni program iz člena 1(3)(a), pomeni prednostni referenčni znesek v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(11)] za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku].

(31)  Če ni določeno drugače, se za ta program uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba)(12). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili za nepovratna sredstva, nagrade, javno naročanje, posredno izvrševanje, finančno pomoč, finančne instrumente in proračunska jamstva.

(31a)  V času izvajanja Programa si je treba nenehno prizadevati za upravno poenostavitev, predvsem zmanjšanje upravnega bremena za upravičence. Komisija bi morala dodatno poenostaviti svoja orodja in smernice, tako da bo breme za upravičence minimalno. Komisija bi morala zlasti razmisliti o izdaji skrajšane različice smernic.

(31b)  Da bi zagotovili, da Evrope ohrani vodilno vlogo v svetovnih raziskavah in inovacijah na digitalnem področju, in upoštevali, da je treba okrepiti naložbe zaradi izkoriščanja vse večjih možnosti digitalnih tehnologij, bi bilo treba osrednjim prednostnim nalogam dodeliti dovolj proračunskih sredstev.

(32)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(13), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(14), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(15) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(16) je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem, popravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti in goljufij, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Predvsem lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, z namenom ugotavljanja, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj v škodo finančnih interesov Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko preiskuje in preganja goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodujejo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(17). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, uradu OLAF, Evropskemu javnemu tožilstvu in Evropskemu računskemu sodišču (ECA) ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enake pravice.

(33)  V skladu s [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO: člen 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(18)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. V Programu bi bilo treba ustrezno upoštevati posebnosti teh ozemelj, da bi zagotovili njihovo učinkovito udeležbo ter podpirali sodelovanje in sinergije, zlasti v najbolj oddaljenih regijah ter s tretjimi državami v njihovi soseščini.

(34)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih s pomočjo posebnih zahtev za spremljanje, ter se hkrati izogibati prekomernemu zakonskemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice in upravičence v okviru programa. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.

(35)  Da bi lahko Komisija po potrebi dopolnila ali spremenila kazalnike poti do učinkov, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije nanjo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enake udeležbe pri pripravi delegiranih aktov zlasti Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa morajo imeti sistematično zagotovljen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.

(36)  Skladnost in sinergije med programom Obzorje Evropa in vesoljskim programom EU bodo spodbujale evropski vesoljski sektor, ki bo konkurenčen v svetovnem merilu in inovativen, okrepile avtonomnost Evrope pri dostopu do vesolja in izkoriščanju vesolja v zaščitenem in varnem okolju ter okrepile vodilno vlogo Evrope na svetovni ravni. Podatki in storitve, ki jih zagotavlja evropski vesoljski program, bodo pripomogle k pripravi prodornih rešitev.

(36a)  Za odobritev financiranja določenega projekta bi bilo treba v programu dela upoštevati rezultate posameznih prejšnjih projektov, stanje v znanosti ter na področju tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ter pomembne politične, tržne in družbene spremembe.

(37)  Pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov bi morala ustrezno odsevati potrebe programa ob upoštevanju pomislekov in priporočil različnih deležnikov.

(38)  Skupna pravila in zahteve bi morale zagotoviti poenostavljena in skupna izvedbena orodja, tudi za spremljanje in poročanje, ter skladen okvir, ki bo olajšal sodelovanje v programih, financiranih iz proračuna programa Obzorje Evropa, vključno s programi, ki jih upravljajo organi financiranja, kot so EIT, skupna podjetja ali katere koli druge strukture v skladu s členom 187 PDEU, in sodelovanje v programih, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 185 PDEU. ▌Sprejetje posebnih pravil bi moralo biti mogoče, vendar morajo biti izjeme omejene na primere, ko je to nujno potrebno in ustrezno utemeljeno.

(39)  Ukrepi, ki spadajo v področje uporabe Programa, bi morali spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Taki ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in vsemi zadevnimi sklepi Komisije, kot je obvestilo Komisije z dne 28. junija 2013(19), ter z etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev raziskovalne integritete. Upoštevati bi bilo treba mnenje Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah, Agencije Evropske unije za temeljne pravice in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 PDEU ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih s ciljem, da se njihova uporaba povsem nadomesti.

(40)  V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja iz členov 180 in 186 PDEU bi bilo treba v znanstvenem, družbenem, gospodarskem in tehnološkem interesu Unije spodbujati sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter mednarodnih organizacij. Izvajanje Programa bi moralo biti skladno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 75 in 215 PDEU, ter z mednarodnim pravom. Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se sodelovanje v specifičnih ukrepih Programa lahko omeji bodisi le na subjekte s sedežem v državah članicah bodisi na subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjih državah.

(41)  Ob upoštevanju, da so podnebne spremembe eden največjih svetovnih in družbenih izzivov, ter glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 najmanj 25 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih za podnebne cilje ter da bi ta delež na letni ravni čim prej, najkasneje pa do leta 2027, znašal 30 %. V vsebino raziskav in inovacij bi bilo treba ustrezno vključiti podnebna vprašanja ter jih upoštevati v vseh fazah raziskovalnega cikla.

(41a)  Komisija bo v okviru poti do učinkov, povezanih s podnebjem, poročala o rezultatih, inovacijah in skupnih ocenjenih učinkih projektov, ki so povezani s podnebjem, tudi ločeno po delih Programa in načinih izvajanja. Komisija bi morala v svoji analizi upoštevati dolgoročne gospodarske, družbene in okoljske stroške in koristi za evropske državljane, ki izhajajo iz dejavnosti v okviru programa, vključno z uvedbo inovativnih rešitev za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter ocenjenimi učinki na delovna mesta in ustanavljanje podjetij, gospodarsko rast in konkurenčnost, čisto energijo, zdravje in dobro počutje (vključno s kakovostjo zraka, tal in vode). Rezultate te analize učinka bi bilo treba objaviti in oceniti ob upoštevanju evropskih podnebnih in energetskih ciljev, povratne informacije pa upoštevati v prihodnjem procesu strateškega načrtovanja in prihodnjih delovnih programih

(42)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi ter določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zadevajo tudi zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(43)  Uporaba občutljivih osnovnih informacij ali dostop nepooblaščenih oseb do občutljivih rezultatov in raziskovalnih podatkov bi lahko negativno vplivala na interese Unije ali ene ali več držav članic. Tako bi bilo treba obravnavanje zaupnih in tajnih podatkov izvajati v skladu z vso ustrezno zakonodajo Unije, vključno z notranjimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444(20), ki vsebuje določbe o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.

▌

(45)  Nujno je, da se določijo pogoji za zagotovitev finančnih sredstev Unije udeležencem ukrepov v okviru Programa. Glavna vrsta financiranja v Programu bodo nepovratna sredstva. Druge vrste financiranja bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi bilo treba upoštevati možnost pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto iz finančne uredbe z namenom nadaljnje poenostavitve. Preden bi nove sisteme za povračilo stroškov ocenili kot dejansko poenostavitev za upravičence, bi jih bilo treba izčrpno ovrednotiti in morali bi biti pozitivno ocenjeni.

▌

(47)  Program bi moral v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba)(21) dajati podlago za širše priznavanje običajnih računovodskih metod upravičencev glede stroškov za osebje in stroškov na enoto za notranje zaračunano blago in storitve (tudi za veliko raziskovalno infrastrukturo, kakor se jo pojmuje v programu Obzorje 2020). Vsi upravičenci bi morali imeti tudi možnost uporabiti stroške na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev, ki se izračunajo v skladu z običajno računovodsko prakso upravičencev, kjer bi bili združeni dejanski neposredni in posredni stroški. Pri tem bi upravičenci lahko vključili dejanske posredne stroške, izračunane na podlagi razdelitvenih ključev v takšnih stroških na enoto za notranje zaračunano blago in storitve.

(48)  Sedanji sistem povračila dejanskih stroškov osebja bi bilo treba še poenostaviti v skladu s pristopom prejemkov na podlagi projekta, razvitim v okviru programa Obzorje 2020 ter dodatno usklajenim s finančno uredbo, s čimer bi zmanjšali razliko med raziskovalci EU, ki sodelujejo v Programu.

(49)  Jamstveni sklad za udeležence, ki je bil ustanovljen v okviru programa Obzorje 2020 in ga upravlja Komisija, se je izkazal za pomemben zaščitni mehanizem za zmanjševanje tveganj, povezanih z zneski, ki jih udeleženci dolgujejo in jih niso povrnili. Zato bi bilo treba jamstveni sklad za upravičence (preimenovani mehanizem vzajemnega zavarovanja, v nadaljnjem besedilu: mehanizem) ohraniti in dodatno razširiti na druge organe financiranja, zlasti na pobude iz člena 185 PDEU. Mehanizem bi moral biti odprt za upravičence katerega koli drugega programa Unije z neposrednim upravljanjem.

(50)   Določiti bi bilo treba pravila za urejanje izkoriščanja in razširjanja rezultatov, s katerimi bi zagotovili, da udeleženci ustrezno ščitijo, izkoriščajo, razširjajo in zagotavljajo dostop do teh rezultatov, če je to primerno. Večji poudarek bi bilo treba nameniti izkoriščanju rezultatov, Komisija pa bi morala opredeliti in pomagati čim bolj povečati priložnosti za upravičence, da izkoristijo rezultate, zlasti v Uniji. Izkoriščanje bi moralo biti skladno z načeli tega programa, vključno s spodbujanjem inovacij v Uniji in krepitvijo evropskega raziskovalnega prostora.

(51)  Ohraniti bi bilo treba ključne elemente sistema ocenjevanja in izbire predlogov iz predhodnega programa Obzorje 2020 s posebnim poudarkom na merilih odličnosti, učinka ter kakovosti in učinkovitosti izvajanja. Predloge bi bilo treba še naprej izbirati na podlagi ocene neodvisnih strokovnjakov iz čim večjega števila držav članic. Komisija bi morala po potrebi izvesti anonimno oceno in razčleniti njene rezultate, da bi preprečila pristranskost pri izbiri. Kjer je primerno, bi morali neodvisni strokovnjaki upoštevati potrebo po zagotovitvi splošne skladnosti portfelja projektov.

(52)  Za vse dele programa bi bilo treba v skladu s členom 127 finančne uredbe izvajati sistematično navzkrižno opiranje na revizije in ocene ▌z drugimi programi EU, da se zmanjša upravno breme za upravičence do sredstev Unije. Navzkrižno opiranje bi moralo biti izrecno predvideno ob upoštevanju tudi drugih elementov zanesljivosti, kot so revizije sistemov in procesov.

(53)  Posebne izzive na področju raziskav in inovacij bi bilo treba obravnavati z nagradami, vključno s skupnimi ali združenimi nagradnimi natečaji, kadar je primerno, ki jih organizira Komisija ali organ financiranja skupaj z drugimi organi Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami ali neprofitnimi pravnimi osebami. Nagrade bi bilo treba podeliti predvsem za projekte, ki privabljajo znanstvenike v širitvene države, ter uspešne projekte za njihovo večjo prepoznavnost ter za boljšo promocijo ukrepov, ki jih financira Unija.

(54)  Vrste financiranja in načini izvajanja v skladu s to uredbo se izberejo na podlagi njihove zmožnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje za neskladnost. Pri tem bi bilo treba razmisliti tudi o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.  S to uredbo se vzpostavlja okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Program) in določajo pravila za sodelovanje in razširjanje pri njegovih posrednih ukrepih, opredeljen pa je tudi okvir, ki ureja podporo Unije za raziskovalne in inovacijske dejavnosti.

2.  Uredba določa cilje Programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje tega financiranja.

3.  Program se bo izvajal:

(a)  s posebnim programom, vzpostavljenim s Sklepom …/…/EU(22) ▌;

(aa)  s finančnim prispevkom za EIT, ustanovljenim z Uredbo (ES) št. 294/2008;

(b)  s posebnim programom o raziskavah na področju obrambe, vzpostavljenim z Uredbo …/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada.

4.  Če ni izrecno določeno drugače, se izrazi „Obzorje Evropa“, „Program“ in „posebni program“ v tej Uredbi nanašajo na vsebino, ki je pomembna samo za posebni program iz odstavka 3(a).

EIT izvaja Program v skladu s svojimi strateškimi cilji za obdobje 2021–2027, kot so določeni v strateškem inovacijskem programu EIT, pri tem pa upošteva strateško načrtovanje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „raziskovalna infrastruktura“ pomeni zmogljivosti, ki raziskovalnim skupnostim zagotavljajo vire in storitve za opravljanje raziskav in spodbujanje inovacij na njihovih področjih. Ta opredelitev vključuje z njimi povezane človeške vire ter zajema večjo opremo ali sklope instrumentov, vire v zvezi z znanjem, kot so zbirke, arhivi ali infrastruktura znanstvenih podatkov; računalniške sisteme in komunikacijska omrežja ter vso drugo infrastrukturo edinstvene narave, ki je bila odprta za zunanje uporabnike in bistvena za doseganje odličnosti pri raziskavah in inovacijah. Po potrebi se lahko uporablja zunaj področja raziskav, na primer pri izobraževanju ali javnih storitvah, lahko je „na enem mestu“, „virtualna“ ali „razpršena“;

(2)  „strategija pametne specializacije“ ima enak pomen kot strategija pametne specializacije iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(23) in izpolnjuje omogočitvene pogoje iz Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah];

(3)  „Evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, oblikovano ob zgodnjem sodelovanju držav članic in/ali pridruženih držav, s katero se Unija ter zasebni in/ali javni partnerji (kot so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ali organizacije civilne družbe, vključno s fundacijami in nevladnimi organizacijami) zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje programa raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno s tistimi, ki so povezane s trgom in uvajanjem regulative ali politike;

(4)  „odprt dostop“ pomeni prakso, da se končnemu uporabniku v skladu s členoma 10 in 35(3) te uredbe zagotavlja brezplačen spletni dostop do izsledkov raziskav, ki izhajajo iz ukrepov, financiranih v okviru Programa▌;

(4a)   „odprta znanost“ pomeni pristop k znanstvenemu procesu, ki temelji na odprtem sodelovanju, orodjih in razširjanju znanja, vključno z elementi iz člena 10;

(5)  „naloga“ pomeni portfelj ukrepov na področju raziskav in inovacij, ki temeljijo na odličnosti in so usmerjeni k učinkom, v različnih disciplinah in sektorjih, katerih namen je:

–  dosegati merljiv cilj v danem časovnem okviru ▌, ki ga ne bi bilo mogoče doseči s posameznimi ukrepi,

–  vplivati na družbo in oblikovanje politik prek znanosti in tehnologije ter

–  biti pomemben za velik del evropskega prebivalstva in širok krog evropskih državljanov;

(6)  „predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključujejo delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji, ter konkurenčni razvoj v fazah, v katerih sta raziskovanje in razvoj naročenih storitev jasno ločena od uvajanja tržnih količin končnih izdelkov;

(7)  „javno naročanje inovativnih rešitev“ pomeni naročanje, kjer javni organi naročniki nastopajo kot stranka za uvajanje inovativnega blaga ali storitev, ki še niso na voljo v serijski tržni obliki, na trg, in lahko vključuje tudi preskušanje skladnosti;

(8)  „pravice dostopa“ pomenijo pravice do uporabe rezultatov ali obstoječega znanja pod pogoji, določenimi v skladu s to uredbo;

(9)  „obstoječe znanje“ pomeni podatke, znanje ali informacije kakršne koli oblike ali vrste, tako materialne kot nematerialne, vključno z vsemi pravicami, kot so pravice intelektualne lastnine, ki: (i) jih imajo upravičenci pred pristopom k ukrepu in (ii) jih upravičenci določijo v pisnem sporazumu, kot je potrebno za izvajanje ukrepa ali izkoriščanje njegovih rezultatov;

(10)  „razširjanje“ pomeni javno razkritje rezultatov z ustreznimi sredstvi (razen zaradi zaščite ali izkoriščanja rezultatov), vključno z znanstvenimi objavami v katerem koli mediju;

(11)  „izkoriščanje“ pomeni uporabo rezultatov v nadaljnjih raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, ki niso zajete v zadevnem ukrepu in vključujejo tudi komercialno izkoriščanje, na primer za razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali postopka, ali za ustvarjanje in zagotavljanje storitve ali za dejavnosti standardizacije;

(12)  „pošteni in razumni pogoji“ pomenijo ustrezne pogoje, tudi morebitne finančne pogoje in pogoje za brezplačnost, pri katerih se upoštevajo posebne okoliščine zahteve za dostop, denimo dejanska ali potencialna vrednost rezultatov ali obstoječega znanja, do katerega se zahteva dostop, in/ali obseg, trajanje ali druge značilnosti predvidenega izkoriščanja;

(13)  „organ financiranja“ pomeni organ ali organizacijo, razen Komisije, kakor je določen v točki (c) člena 62(1) finančne uredbe in mu je Komisija zaupala naloge v zvezi z izvajanjem proračuna v okviru Programa;

(14)  „mednarodna evropska raziskovalna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, v kateri večino članov sestavljajo države članice ali pridružene države, njen glavni cilj pa je spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Evropi;

(15)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost ter lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in ima obveznosti, ali subjekt, ki nima statusa pravne osebe v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe;

(15a)  „širitvene države“/„države z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij“ pomenijo države, v katerih je treba ustanoviti pravne subjekte, ki bi lahko nastopili kot koordinatorji v okviru sklopa o „širitvi sodelovanja in razširjanju odličnosti“ iz dela „Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ programa Obzorje Evropa. Med državami članicami EU so to Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija za celotno trajanje Programa. Za pridružene države bo seznam upravičenk opredeljen na podlagi kazalnika in objavljen v programu dela. Na podlagi člena 349 PDEU bodo lahko pravni subjekti iz najbolj oddaljenih regij tudi nastopili v vlogi koordinatorjev v okviru tega sklopa;

(16)  „nepridobitni pravni subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki je nepridobiten po svoji pravni obliki ali ima pravno ali statutarno obveznost, da dobička ne deli svojim delničarjem ali posameznim članom;

(16a)  „MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje, kot je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES;

(17)  „malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni mikro, malo ali srednje podjetje („MSP“) v skladu z opredelitvijo v Priporočilu Komisije 2003/361/ES, in ima do 499 zaposlenih, pri čemer se število zaposlenih izračuna v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 naslova I Priloge k navedenemu priporočilu;

(18)  „rezultati“ pomenijo vse materialne in nematerialne učinke dejavnosti, na primer podatke, znanje ali informacije, ne glede na njihovo obliko ali vrsto in ne glede na to, ali se lahko zaščitijo ali ne, ter vse njim pripadajoče pravice, vključno s pravicami intelektualne lastnine;

(18a)  „izsledki raziskav“ pomenijo rezultate ukrepov, do katerih se lahko zagotovi dostop v obliki znanstvenih publikacij, podatkov ali drugih obdelanih izidov in postopkov, kot so programska oprema, algoritmi, protokoli in elektronske beležnice;

(19)  „pečat odličnosti“ pomeni certificirano oznako, ki kaže, da je predlog, poslan na razpis za zbiranje predlogov, presegel vse mejne vrednosti ocenjevanja, določene v programu dela, vendar ga ni bilo mogoče financirati zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ki so na voljo za ta razpis v programu dela, lahko pa bi ga podprli z drugimi viri Unije ali nacionalnimi viri financiranja;

(19a)  „strateški načrt za raziskave in inovacije“ pomeni izvedbeni akt, ki določa strategijo izvajanja vsebine programa dela za obdobje največ štirih let in je bil sprejet po obsežnem in obveznem postopku posvetovanja z več deležniki. V njem so opredeljene prednostne naloge, ustrezne vrste ukrepov in oblike izvajanja, ki jih je treba uporabiti;

(20)  „program dela“ pomeni dokument, ki ga je sprejela Komisija za izvajanje posebnega programa(24) v skladu z njegovim členom 12, ali enakovredni dokument po vsebini in strukturi, ki ga je sprejel organ financiranja.

(21)  „vračljiv predujem“ pomeni del kombiniranega financiranja iz programa Obzorje Evropa ali EIC, ki ustreza posojilu na podlagi naslova X finančne uredbe, vendar ga neposredno dodeli Unija na nepridobitni osnovi za kritje stroškov dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, in ga mora upravičenec vrniti Uniji v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi;

(22)  „pogodba“ pomeni sporazum, ki ga Komisija ali organ financiranja sklene s pravnim subjektom, ki izvaja ukrep na področju inovacij in tržne uporabe, in je podprt s kombiniranim financiranjem iz programa Obzorje Evropa ali EIC;

(23)  „tajni podatek“ pomeni tajni podatek EU, opredeljen v členu 3 Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444, ter tajni podatek držav članic, tajni podatek tretjih držav, s katerimi je Unija sklenila sporazum o varnosti, in tajni podatek mednarodne organizacije, s katero je Unija sklenila sporazum o varnosti;

(24)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(25)  „kombinirano financiranje iz programa Obzorje Evropa “ pomeni ▌finančno podporo za program, ki podpira dejavnosti na področju inovacij in tržne uporabe, sestavljeno iz posebne kombinacije nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma z naložbo v lastniški kapital ali katero koli drugo povratno obliko podpore;

(25-a)  „kombinirano financiranje iz EIC“ pomeni neposredno finančno podporo v okviru EIC za ukrep na področju inovacij in tržne uporabe, ki je sestavljena iz posebne kombinacije nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma z naložbo v lastniški kapital ali katero koli drugo povratno obliko podpore;

(25a)  „ukrep na področju raziskav in inovacij“ pomeni ukrep, ki je sestavljen zlasti iz dejavnosti, katerih namen je odkrivanje novega znanja in/ali preučevanje izvedljivosti nove ali izboljšane tehnologije, izdelka, procesa, storitve ali rešitve. Vključuje lahko temeljne in uporabne raziskave, tehnološki razvoj in povezovanje, preskušanje, prikaz in preverjanje prototipov manjšega obsega v laboratoriju ali simuliranem okolju;

(25b)  „ukrep na področju inovacij“ pomeni ukrep, ki obsega zlasti dejavnosti, katerih osnovni namen je izdelati načrte in ureditev ali zasnove za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, procese ali storitve, na primer izdelavo prototipov, preskušanje, predstavljanje, poskusno izvajanje, obsežno preverjanje izdelkov in tržno replikacijo;

(25c)  „pionirske raziskave Evropskega raziskovalnega sveta (vključno s potrditvijo koncepta ERC)“ pomenijo raziskovalne ukrepe, ki jih vodi glavni raziskovalec in v okviru ERC izvaja en ali več upravičencev;

(25d)  „ukrep na področju usposabljanja in mobilnosti“ pomeni ukrep, usmerjen v izboljšanje spretnosti, znanja in poklicnih možnosti raziskovalcev na podlagi mobilnosti med državami ter po potrebi med sektorji ali disciplinami;

(25e)  „ukrep sofinanciranja programa“ pomeni ukrep za večletno skupno financiranje programa dejavnosti, ki jih določijo in/ali izvajajo subjekti, ki upravljajo in/ali financirajo programe raziskav in inovacij ter ne spadajo med organe financiranja Unije. Ta program dejavnosti lahko podpira mreženje in usklajevanje, raziskave, inovacije, pilotne ukrepe ter ukrepe na področju inovacij in uvajanja na trgu, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ozaveščanje in komuniciranje, razširjanje in izkoriščanje ali vse oblike ustrezne finančne podpore, kot so nepovratna sredstva, nagrade, javna naročila ter kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa ali kombinacija navedenega. Ukrep sofinanciranja programa lahko izvajajo ti subjekti neposredno ali tretje osebe v njihovem imenu;

(25f)  „ukrep predkomercialnega naročanja“ pomeni ukrep, katerega glavni cilj je, da upravičenci, to so javni organi ali drugi naročniki, izvedejo predkomercialno naročilo;

(25g)  „ukrep javnega naročanja inovativnih rešitev“ pomeni ukrep, katerega glavni cilj je, da upravičenci, to so javni organi ali drugi naročniki, oddajajo skupna ali usklajena javna naročila za inovativne rešitve;

(25h)  „usklajevalni in podporni ukrep“ pomeni ukrep, ki prispeva k ciljem Programa, iz česar so izvzete dejavnosti raziskav in inovacij, razen kadar se opravljajo v okviru sklopa „širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti“ dela „Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, in usklajevanje od spodaj navzgor, ki zaradi krepitve evropskega raziskovalnega prostora omogoča sodelovanje med pravnimi subjekti iz držav članic in pridruženih držav, ne da bi raziskovalne dejavnosti sofinancirala EU;

(25i)  „nagrada za spodbujanje“ pomeni nagrado, ki z določitvijo cilja pred izvedbo dela spodbuja usmerjanje naložb v določeno smer;

(25j)  „nagrada za priznanje“ pomeni nagrado kot priznanje za pretekle dosežke in izjemno delo, potem ko je bilo opravljeno;

(25k)  „ukrepi na področju inovacij in uvajanja na trg“ pomeni ukrepanje, ki vključuje inovacije in druge dejavnosti, potrebne za širjenje inovacij na trgu, tudi za širitev podjetij, in sicer s kombiniranim financiranjem iz programa Obzorje Evropa (kombinacijo financiranja z nepovratnimi sredstvi in zasebnega financiranja);

(25l)  „posredni ukrepi“ pomenijo dejavnosti raziskav in inovacij, za katere Unija zagotavlja finančno podporo in ki jih izvajajo udeleženci;

(25m)  „neposredni ukrepi“ pomenijo dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih izvaja Komisija s svojim Skupnim raziskovalnim središčem;

(27)  „javno naročanje“ pomeni javno naročanje, kot je opredeljeno v členu 2(49) finančne uredbe;

(28)  „subjekt, povezan z upravičencem“ pomeni vsak pravni subjekt, kot je opredeljen v členu 187(1) finančne uredbe;

(30)  „inovacijski ekosistem“ pomeni ekosistem, ki na ravni EU združuje akterje ali subjekte, katerih funkcionalni cilj je omogočanje tehnološkega razvoja in inovacij. Sem spadajo razmerja med materialnimi viri (kot so finančna sredstva, oprema in prostori), institucionalnimi subjekti (kot so visokošolske institucije in podporne službe, raziskovalne in tehnološke organizacije, podjetja, vlagatelji tveganega kapitala in finančni posredniki) ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi subjekti, ki so organi odločanja in organi financiranja.

▌

Člen 3

Cilji Programa

1.  Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, tehnološkega, gospodarskega in družbenega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze Unije ter spodbujanje njene konkurenčnosti v vseh državah članicah, tudi v industriji, uresničevanje strateških prednostnih nalog Unije, prispevek k izpolnjevanju ciljev in politik EU, prispevek k obravnavi svetovnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja na podlagi načel Agende 2030 in Pariškega sporazuma, ter okrepitev evropskega raziskovalnega prostora. Program tako v največji možni meri povečuje dodano vrednost Unije, saj se osredotoča na cilje in dejavnosti, ki jih države članice učinkoviteje kot same uresničujejo s sodelovanjem.

2.  Specifični cilji Programa so:

(a)  razvijanje, spodbujanje in skrb za napredovanje znanstvene odličnosti, podpora ustvarjanju in razširjanju visokokakovostnega novega temeljnega in uporabnega znanja, spretnosti in tehnologij ter rešitev, usposabljanje in mobilnost raziskovalcev, pritegnitev talentov na vseh ravneh in prispevanje k izrabi celotnega potenciala talentov Unije za sodelovanje v ukrepih, podprtih v okviru tega programa;

(b)  ustvarjanje znanja, krepitev vpliva raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik Unije ter podpora pri dostopu do inovativnih rešitev in njihovem uvajanju v evropski industriji, zlasti MSP, in družbi za obravnavanje svetovnih izzivov, med drugim podnebnih sprememb in ciljev trajnostnega razvoja;

(c)  spodbujanje vseh oblik inovacij, omogočanje tehnološkega razvoja, predstavljanja ter prenosa znanja in tehnologije, krepitev uvajanja in izkoriščanje inovativnih rešitev;

(d)   čim boljše doseganje rezultatov Programa za krepitev in večanje učinka in privlačnosti Evropskega raziskovalnega prostora, spodbujanje na odličnosti temelječe udeležbe iz vseh držav članic, tudi tistih z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij, pri programu Obzorje Evropa in boljše povezovanje na področju evropskih raziskav in inovacij.

Člen 4

Struktura Programa

1.  Program je sestavljen iz naslednjih delov, ki prispevajo k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3:

(1)  Steber I „Odlična znanost“, ki ga sestavljajo:

(a)  Evropski raziskovalni svet (ERC);

(b)  ukrepi Marie Skłodowska-Curie (MSCA);

(c)  raziskovalna infrastruktura.

(2)  Steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, ki ga ob upoštevanju, da imajo družbene vede in humanistika pomembno vlogo v vseh sklopih, sestavljajo ▌:

(a)  sklop „Zdravje“;

(b)  sklop „Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba“;

(ba)  sklop „Civilna varnost za družbo“;

(c)   sklop „Digitalno, industrija in vesolje“;

(d)  sklop „Podnebje, energija in mobilnost“;

(f)   sklop „Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje“:

(g)   nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča (JRC).

(3)  Steber III „Inovativna Evropa“, ki ga sestavljajo ▌:

(a)  Evropski svet za inovacije (EIC);

(b)  evropski inovacijski ekosistemi;

(c)  Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 294/2008.

(4)  Del ▌„Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata:

(a)  širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti;

(b)  reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij.

2.  Splošne smernice za dejavnosti so določene v Prilogi I.

Člen 5(25)

Raziskave in razvoj na področju obrambe

1.  Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa iz člena 1(3)(b) in so določene v uredbi o vzpostavitvi evropskega obrambnega sklada, so ▌usmerjene izključno v raziskave in razvoj na področju obrambe, cilj in splošni opis teh dejavnosti pa je:

—  dejavnosti, s katerimi se spodbujajo konkurenčnost, učinkovitost in inovacijska zmogljivost tehnološke in industrijske baze evropske obrambe.

2.  Ta uredba se ne uporablja za posebni program iz člena 1(3)(b) z izjemo tega člena, člena 1 ▌in člena 9(1).

Člen 6(26)

Strateško načrtovanje in izvajanje ter oblike financiranja EU

1.  Ta program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi financiranja iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2.  V okviru Programa se lahko odobri financiranje posrednih ukrepov v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, zlasti z nepovratnimi sredstvi, ki so glavna oblika podpore v okviru Programa. Odobri se lahko tudi financiranje z nagradami, javnimi naročili in finančnimi instrumenti v operacijah mešanega financiranja ter podpora za lastniški kapital v okviru Pospeševalca EIC.

3.  Za posredne ukrepe se uporabljajo pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov iz te uredbe.

4.  Glavne vrste ukrepov, ki se bodo uporabljali po Programu, so navedene in opredeljene v členu 2. ▌Oblike financiranja iz odstavka 2 se uporabljajo prožno za vse cilje Programa, njihova uporaba pa se določa na podlagi potreb in značilnosti posameznih ciljev.

5.  Program podpira tudi neposredne ukrepe, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče. Kadar ti ukrepi prispevajo k pobudam na podlagi člena 185 ali člena 187 PDEU, se ta prispevek ne šteje kot del finančnega prispevka, dodeljenega tem pobudam.

6.  Izvajanje posebnega programa in skupnosti znanja in inovacij EIT podpira pregledno in strateško načrtovanje dejavnosti raziskav in inovacij, kot je določeno v posebnem programu, zlasti za steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, ter pokriva tudi ustrezne dejavnosti v drugih stebrih in v delu Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora.

Komisija poskrbi za zgodnjo vključenost držav članic in obsežna posvetovanja z Evropskim parlamentom, ki jih dopolnjujejo posvetovanja z deležniki in širšo javnostjo.

S strateškim načrtovanjem se zagotovi usklajenost z ustreznimi drugimi programi Unije ter prednostnimi nalogami in obveznostmi EU, povečajo pa se tudi dopolnjevanje in sinergije z nacionalnimi in regionalnimi programi za financiranje razvoja in inovacij, s tem pa krepi evropski raziskovalni prostor. Možna področja nalog in institucionaliziranih evropskih partnerstev se določijo v Prilogi Va.

6a.  Po potrebi se majhnim sodelovalnim konzorcijem zaradi hitrejšega dostopa do sredstev v nekaterih razpisih za zbiranje predlogov, namenjenih izboru ukrepov na področju raziskav in inovacij v okviru delov „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ in „Iskalec Evropskega sveta za inovacije“ okvirnega programa, predlaga postopek hitre poti do raziskav in inovacij.

Za razpis po tem postopku veljajo vse te lastnosti:

–  zbiranje predlogov od spodaj navzgor,

–  krajši čas za dodelitev sredstev, ki ne presega 6 mesecev,

–  podpora se dodeli le majhnim sodelovalnim konzorcijem, ki jih sestavlja največ 6 različnih in neodvisnih primernih pravnih subjektov,

–  najvišji znesek finančne podpore na konzorcij ne presega 2,5 milijona EUR.

V programu dela so opredeljeni razpisi, za katere se uporablja postopek hitre poti do raziskav in inovacij.

7.  Dejavnosti programa Obzorje Evropa se izvajajo ▌prek odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, tudi v okviru nalog in evropskih partnerstev, razen dejavnosti iz člena 39 o nagradah.

▌

Člen 6a

Načela Programa

1.  Dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru posebnega programa iz člena 1(3)(a) in EIT, so osredotočene izključno na uporabo v civilne namene. Prenos proračunskih sredstev med zneskom, dodeljenim za posebni program iz člena 1(3)(a) in EIT, ter zneskom, dodeljenim za posebni program iz člena 1(3)(b), ni dovoljen in nepotrebno podvajanje med obema programoma se preprečuje.

2.  Program Obzorje Evropa zagotavlja multidisciplinarni pristop in po potrebi vključi družboslovje in humanistiko v vse sklope in dejavnosti, ki se razvijajo v okviru Programa, vključno s posebnimi razpisi za teme, povezane s tema področjema.

3.  Skupni deli Programa zagotavljajo ravnovesje med nižjimi in višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti ter tako zajemajo vso vrednostno verigo.

3a.  Program zagotavlja učinkovito spodbujanje in vključevanje sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami in pobudami na podlagi vzajemnih koristi, interesov EU, mednarodnih obveznosti in po potrebi vzajemnosti.

4.  Program pomaga širitvenim državam povečati udeležbo v programu Obzorje Evropa in spodbujati široko geografsko pokritost v skupnih projektih, tudi s širjenjem znanstvene odličnosti, spodbujanjem novih oblik sodelovanja in kroženja možganov ter z izvajanjem člena 20(3) in člena 45(4). Države članice skušajo ta prizadevanja sorazmerno dopolnjevati, tudi s privlačnimi plačami za raziskovalce, podporo Unije ter nacionalnimi in regionalnimi skladi. Posebna pozornost se nameni geografski uravnoteženosti glede na razmere na posameznem področju raziskav in inovacij, v ocenjevalnih odborih in organih, kot so odbori in strokovne skupine, ne da bi spodkopali merila odličnosti.

5.  S Programom se učinkovito spodbujajo enake možnosti za vse ter vključevanje vidika spolov in razsežnosti spolov v vsebino raziskav in inovacij, njegov namen pa je obravnavati vzroke neuravnotežene zastopanosti spolov. Posebna pozornost se nameni čim bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v ocenjevalnih odborih in drugih ustreznih svetovalnih organih, kot so odbori in strokovne skupine.

5a.  Izvajanje programa Obzorje Evropa poteka v sinergiji z drugimi programi Unije za financiranje in je usmerjeno v čim večjo upravno poenostavitev. Neizčrpen seznam sinergij z drugimi programi Unije za financiranje je vključen v Prilogo IV.

5b.  Program prispeva k povečanju javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj v državah članicah, s čimer prispeva k splošnemu vlaganju vsaj 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije v raziskave in razvoj.

6.  Komisija si pri izvajanju programa prizadeva za trajno upravno poenostavljanje in zmanjševanje bremena za vlagatelje in upravičence.

7.  Kot del splošnega cilja Unije o vključevanju podnebnih ukrepov v sektorske politike in sklade EU, ukrepi v okviru Programa po potrebi prispevajo k podnebnim ciljem z vsaj 35 % izdatkov. V vsebino raziskav in inovacij se ustrezno vključijo podnebna vprašanja.

8.  Program spodbuja soustvarjanje in sooblikovanje z vključevanjem državljanov in civilne družbe.

9.  Program pri javnem financiranju raziskovalnih in inovacijskih projektov zagotovi zadostno preglednost in odgovornost ter s tem varuje javni interes.

10.  Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da so v času objave razpisa za zbiranje predlogov vsem morebitnim udeležencem na voljo zadostna navodila in informacije, zlasti vzorci sporazumov o nepovratnih sredstvih, ki se uporabljajo.

Člen 7

Naloge

1.  Naloge se načrtujejo v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, vendar se lahko zanje uporabijo tudi ukrepi, izvedeni v okviru drugih delov Programa, ter dopolnilni ukrepi, izvedeni v okviru drugih programov Unije za financiranje. Naloge omogočajo konkurenčne rešitve, ki imajo vseevropsko dodano vrednost in učinek.

2.  Naloge se opredelijo in izvajajo v skladu z uredbo in posebnim programom, pri čemer se zagotovijo aktivna in zgodnja vključitev držav članic ter obsežne izmenjave z Evropskim parlamentom. Naloge, njihovi cilji, proračun, namen, področje uporabe, kazalniki in mejniki se opredelijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije ali delovnih programih, če je to primerneje. Ocenjevanje predlogov v okviru nalog se opravi v skladu s členom 26.

2a.  V prvih treh letih Programa se največ 10 % letnega proračuna stebra II načrtuje s posebnimi razpisi za izvajanje nalog. V preostalem obdobju njegovega trajanja in samo, če je bil postopek za izbiro in upravljanje nalog pozitivno ocenjen, se lahko ta delež poveča. Komisija sporoči skupni proračunski delež posameznega programa dela, namenjen nalogam.

3.  Naloge:

(a)  s cilji trajnostnega razvoja kot viri za oblikovanje in izvajanje imajo jasno raziskovalno in inovacijsko vsebino ter dodano vrednost EU, prispevajo pa k uresničevanju prednostnih nalog Unije ter obveznostim in ciljem programa Obzorje Evropa, določenim v členu 3;

(aa)  pokrivajo področja skupnega evropskega pomena, so vključujoče, spodbujajo široko vključenost in aktivno udeležbo različnih deležnikov iz javnega in zasebnega sektorja, vključno z državljani in končnimi uporabniki, ter prinašajo rezultate na področju raziskav in inovacij, ki so lahko v korist vsem državam članicam;

(b)  so drzne in navdihujoče, zato imajo velik znanstveni, tehnološki, družbeni, okoljski ali politični pomen in učinek;

(c)  navajajo jasno usmeritev in cilje ter so osredotočene, merljive, časovno omejene in imajo jasen proračunski okvir;

(d)  so izbrane na pregleden način in osredotočene na ambiciozne, na odličnosti temelječe in k učinkom usmerjene, vendar realistične cilje ter raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti;

(da)  imajo potrebno področje uporabe in obseg ter se zanje uporabljajo ustrezni viri in vzvod dodatnih javnih in zasebnih sredstev, ki so potrebna za doseganje rezultatov naloge;

(e)  spodbujajo dejavnosti med disciplinami (tudi družboslovja in humanistike) ter obsegajo dejavnosti z različnih, tudi nižjih ravni tehnološke pripravljenosti;

(f)  so odprte za več pristopov in rešitev od spodaj navzgor, upoštevajo človekove in družbene potrebe in koristi ter priznavajo pomen različnih prispevkov za dosego teh nalog;

(fa)  pregledno izkoriščajo sinergije z drugimi programi Unije ter nacionalnimi in po potrebi regionalnimi inovacijskimi ekosistemi.

4.  Komisija spremlja in oceni vsako nalogo v skladu s členoma 45 in 47 ter Prilogo V k tej uredbi, vključno z napredkom pri uresničevanju kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev, ki zajemajo izvajanje, spremljanje in postopno prenehanje izvajanja nalog. Prve naloge, določene v okviru programa Obzorje Evropa, bodo ocenjene najpozneje leta 2023 in pred sprejetjem kakršne koli odločitve o oblikovanju novih nalog ali o nadaljevanju, prenehanju ali preusmeritvi trenutnih nalog. Rezultati te ocene se objavijo in vključujejo vsaj analizo izbirnega postopka, njihovega upravljanja, proračuna, usmeritve in doseženega napredka.

Člen 7a

Evropski svet za inovacije

1.  Komisija ustanovi Evropski svet za inovacije (v nadaljnjem besedilu: EIC) kot centralno upravljano enotno točko za izvajanje ukrepov iz stebra III „Inovativna Evropa“, ki se nanašajo na EIC. EIC se osredotoča predvsem na prodorne in prelomne inovacije, pri čemer je usmerjen zlasti v tiste, ki ustvarjajo trg, obenem pa podpira vse vrste inovacij, tudi postopne. Deluje v skladu z naslednjimi načeli: jasna dodana vrednost EU, avtonomnost, zmožnost prevzemanja tveganj, učinkovitost, uspešnost, preglednost in odgovornost.

2.  EIC je odprt za vse vrste inovatorjev, od posameznikov do univerz, raziskovalnih organizacij in podjetij (MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ter izjemoma malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo) ter od posameznih upravičencev do multidisciplinarnih konzorcijev. Vsaj 70 % proračuna EIC se nameni za MSP, vključno z zagonskimi podjetji.

3.  Odbor EIC in funkcije upravljanja EIC so opredeljeni v Sklepu (EU) ... [posebni program] in njegovih prilogah.

Člen 8

Evropska partnerstva

1.  Del programa Obzorje Evropa se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih lahko poteka v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)  sodelovanje v partnerstvih, ustanovljenih na podlagi memorandumov o soglasju in/ali pogodbenih dogovorov med Komisijo in partnerji iz člena 2(3), v katerih so navedeni cilji partnerstva, z njim povezane obveznosti vseh udeleženih strani glede finančnih prispevkov partnerjev ali njihovih prispevkov v naravi, ključni kazalniki uspešnosti in vpliva, rezultati, ki jih je treba doseči, in načini poročanja. Vključujejo opredelitev dopolnilnih dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih izvajajo partnerji in ki se izvajajo v okviru Programa (skupaj načrtovana evropska partnerstva);

(b)  udeležba in finančni prispevek za program raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, pri čemer so določeni cilji, ključni kazalniki uspešnosti in učinka ter rezultati, ki jih je treba doseči, in ki izhaja iz obveznosti partnerjev do finančnih prispevkov in/ali prispevkov v naravi ter združitve njihovih ustreznih dejavnosti z uporabo ukrepa sofinanciranja Programa (sofinancirana evropska partnerstva);

(c)  udeležba v programih raziskav in inovacij ter finančni prispevek za te programe, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 PDEU ali organov, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU, kot so skupna podjetja, skupnosti znanja in inovacij EIT v skladu z uredbo o EIT (institucionalizirana evropska partnerstva). Ta partnerstva se izvedejo samo, če ciljev ne bi dosegli z drugimi deli programa Obzorje Evropa, vključno z drugimi oblikami evropskih partnerstev, ali če ti cilji ne bi imeli potrebnega pričakovanega učinka in če so partnerstva upravičena zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje povezanosti. Partnerstva v skladu s členom 185 PDEU ali na podlagi člena 187 PDEU centralno upravljajo vse finančne prispevke, razen v ustrezno utemeljenih primerih. V primeru centralnega finančnega upravljanja se prispevki na projektni ravni sodelujoče države pripravijo na podlagi finančnih sredstev, ki se zahtevajo v predlogih subjektov s sedežem v tej sodelujoči državi, razen če se vse sodelujoče države dogovorijo drugače.

S pravili za ta partnerstva se med drugim določijo cilji, ključni kazalniki uspešnosti in učinka ter rezultati, ki jih je treba doseči, pa tudi s tem povezane obveznosti partnerjev glede finančnih prispevkov in/ali prispevkov v naravi.

2.  Evropska partnerstva:

(a)  se vzpostavijo za obravnavanje evropskih ali globalnih izzivov samo v primerih, ko bo z njimi učinkoviteje doseči cilje programa Obzorje Evropa kot bi jih Unija sama ali v primerjavi z drugimi oblikami podpore okvirnega programa. Tem delom se nameni ustrezen delež proračuna programa Obzorje Evropa. Večji del proračuna v okviru stebra II se dodeli za ukrepe zunaj evropskih partnerstev;

(b)  izhajajo iz načel dodane vrednosti Unije, preglednosti, odprtosti, vpliva v Evropi in za Evropo, močnega učinka finančnega vzvoda na zadostni ravni, dolgoročnih obveznosti vseh udeleženih strani, prožnosti pri izvajanju, skladnosti, usklajenosti in komplementarnosti s pobudami Unije, lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in po potrebi mednarodnimi pobudami ali drugimi partnerstvi in nalogami;

(c)  imajo pristop, ki jasno upošteva življenjski ciklus, so časovno omejena in vključujejo pogoje za postopno odpravljanje financiranja iz Programa.

2a.  Evropska partnerstva v skladu s členom 8(1)(a) in (b) te uredbe se opredelijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije, preden se začnejo izvajati v programih dela.

Določbe in merila za njihov izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno ukinjanje so določena v Prilogi III.

Člen 8a

Pregled področij nalog in partnerstev

Komisija najpozneje leta 2023 na podlagi člena 185 PDEU ali člena 187 PDEU pregleda Prilogo Va v okviru splošnega spremljanja programa, vključno z nalogami in institucionaliziranimi evropskimi partnerstvi, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah.

Člen 9

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje okvirnega programa za obdobje 2021–2027 znašajo 120 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018 za posebni program iz člena 1(3)(a) in dodatno znesek za posebni program iz člena 1(3)(b) v skladu z Uredbo o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada.

2.  Okvirna razdelitev zneska iz prve polovice odstavka 1 je:

(a)  27,42 % za steber I „Odlična in odprta znanost“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(1)  17,64 % za Evropski raziskovalni svet;

(2)  7,23 % za ukrepe Marie Skłodowska-Curie;

(3)  2,55 % za raziskovalno infrastrukturo;

(b)  55,48 % za steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(1)  8,16 % za sklop „Zdravje“;

(2)  2,50 % za sklop „Vključujoča in ustvarjalna družba“;

(2a)  2,00 % za sklop „Varne družbe“;

(3)  15,94 % za sklop „Digitalno, industrija in vesolje“;

(4)  15,84 % za sklop „Podnebje, energija in mobilnost“;

(5)  9,00 % za sklop „Hrana, naravni viri in kmetijstvo“;

(6)  2,04 % za nejedrske neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča (JRC);

(c)  12,71 % za steber III „Inovativna Evropa“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(1)  8,71 % za Evropski svet za inovacije (EIC), vključno z največ 0,53 % za evropske inovacijske ekosisteme;

(2)  4 % za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT).

(d)  4,39 % za del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata naslednji komponenti:

(1)  4,00 % za „razširjanje odličnosti“ in krepitev sodelovanja po vsej Uniji;

(2)  0,39 % za „reformo in širitev evropskega sistema raziskav in inovacij“.

3.  Komisija lahko v odziv na nepredvidene razmere ali nove spremembe in potrebe v okviru letnega proračunskega postopka odstopi od zneskov iz odstavka 2 za največ 10 %, vključno z dodelitvijo prispevkov pridruženih držav.

3c.  45 % proračunskih sredstev sklopa „Vključujoča in ustvarjalna družba“ se nameni podpori za raziskave o kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno s kulturno dediščino Unije, kar vključuje 300 milijonov EUR, ki se namenijo za oblikovanje oblaka za evropsko kulturno dediščino, kot je določeno v Prilogi I k posebnemu programu, in sicer po oceni učinka, ki jo je treba predstaviti Evropskemu parlamentu.

3d.  Vsaj ena milijarda EUR se nameni za kvantne raziskave v sklopu „Digitalno, industrija in vesolje“ v okviru stebra II.

4.  Znesek iz odstavka 1 za posebni program iz člena 1(3)(a) in za EIT lahko krije tudi stroške za pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo, ocenjevanje ter druge dejavnosti in izdatke, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje Programa, vključno z vsemi upravnimi stroški in ocenjevanjem doseganja ciljev. Upravni izdatki za posredne ukrepe ne presegajo 5 % celotnega zneska v okviru Programa. Poleg tega lahko krije tudi izdatke za študije, srečanja strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komuniciranja, če so povezani s cilji Programa, ter stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki so namenjena predvsem obdelavi in izmenjavi informacij, vključno z institucionalnimi orodji informacijske tehnologije ter drugo tehnično in upravno pomočjo, ki je potrebna v povezavi z upravljanjem Programa.

5.  Da bi omogočili upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027, se lahko odhodki za kritje stroškov iz odstavka 4 po potrebi vnesejo v proračun po letu 2027.

6.  Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke več let.

7.  Brez poseganja v finančno uredbo so odhodki za ukrepe na podlagi projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.

▌

▌

Člen 10

Odprta znanost

1.  Program spodbuja odprto znanost kot pristop k znanstvenemu procesu na podlagi sodelovanja in širjenja znanja, zlasti v skladu z naslednjimi elementi:

–  odprt dostop do znanstvenih publikacij iz raziskav, financiranih v okviru Programa;

–  odprt dostop do raziskovalnih podatkov, tudi tistih, ki so podlaga za znanstvene publikacije.

Ti elementi se zagotovijo v skladu s členom 35(3) te uredbe. Skladni so tudi z načelom, da morajo biti odprti, kolikor je mogoče, in zaprti, kolikor je potrebno.

1a.  Načelo vzajemnosti v odprti znanosti se podpira in spodbuja v vseh pridružitvenih sporazumih in sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami, tudi v sporazumih, ki jih sklenejo organi financiranja, odgovorni za posredno upravljanje programa.

2.  Odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načeli, da je podatke možno najti, da so dostopni, interoperabilni in jih je mogoče ponovno uporabiti (FAIR). Pozornost se nameni tudi dolgoročni hrambi podatkov.

3.  Podpirajo in spodbujajo se druge prakse odprte znanosti, tudi v korist MSP.

Člen 11

Dopolnilno, kombinirano in kumulativno financiranje

1.   Izvajanje programa Obzorje Evropa poteka v sinergiji z drugimi programi Unije za financiranje in je usmerjeno v čim večjo upravno poenostavitev. Neizčrpen seznam sinergij z drugimi programi financiranja je vključen v Prilogo IV. Za sofinancirane ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij se uporablja enoten sklop pravil programa Obzorje Evropa.

2.   Za vse dele Programa se podeli pečat odličnosti. Ukrepi, ki jim je bil podeljeno potrdilo o pečatu odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje:

(a)  bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru Programa;

(b)  izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)  jih zaradi proračunskih omejitev ni mogoče financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov;

lahko prejmejo podporo iz nacionalnih ali regionalnih skladov, med drugim tudi Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom [8] Uredbe (EU) XX [o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike], ne da bi bila za to potrebna dodatna vloga in ocenjevanje, če so ti ukrepi skladni s cilji ustreznega programa. Z izjemo pravil o državni pomoči se uporabljajo pravila sklada, ki zagotavlja podporo.

2a.   V skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX [... uredba o skupnih določbah] lahko organ upravljanja prostovoljno zaprosi za prerazporeditev delov svojih dodeljenih sredstev na program Obzorje Evropa. Prerazporejena sredstva se uporabljajo v skladu s pravili programa Obzorje Evropa. Poleg tega Komisija zagotovi, da se ta prerazporejena sredstva v celoti namenijo programom in/ali projektom, ki se bodo izvajali v državi članici ali regiji, iz katere izvirajo.

2b.   Komisija na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja vsa dodeljena sredstva iz tega člena vključi v informacijski sistem o izbranih projektih, da bi omogočila hitro izmenjavo informacij in organom financiranja zagotavljanje finančnih sredstev za izbrane ukrepe.

Za ukrep, za katerega se nameni prispevek iz drugega programa Unije, se lahko nameni prispevek tudi v okviru Programa, če ti prispevki ne pokrivajo istih stroškov.

Člen 12

Tretje države, ki se pridružijo Programu

1.  Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:

(a)  države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami;

(c)  države, za katere velja evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih; in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami;

(d)  tretje države in ozemlja, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

i.  dobre zmogljivosti na področju znanosti, tehnologije in inovacij;

ii.  zavezanost pravilom, ki temeljijo na gospodarstvu s prostim trgom, vključno s pošteno in pravično obravnavo pravic intelektualne lastnine in spoštovanjem človekovih pravic, in ki jih podpirajo demokratične institucije;

iii.  dejavno spodbujanje politik za izboljšanje gospodarskega in družbenega blagostanja državljanov.

Polna ali delna pridružitev tretjih držav iz točke (d) Programu temelji na oceni koristi za Unijo. Zlasti je v skladu s pogoji iz posebnega sporazuma, ki velja za sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

–  zagotavlja uravnoteženo porazdelitev glede prispevkov in koristi tretjih držav, ki sodelujejo v programih Unije;

–   zagotavlja pravico do usklajevanja ukrepa v okviru Programa, pod pogojem, da ukrep koristi Uniji in da so zaščiteni finančni interesi Unije;

–  določa pogoje za sodelovanje v Programu, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne (pod-)programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

–  ne prenaša pooblastil za odločanje o programu na tretjo državo;

–  Uniji jamči pravice do zagotavljanja dobrega finančnega poslovodenja in zaščite njenih finančnih interesov.

2.  Pri določanju področja pridružitve katere koli tretje države Programu se upošteva cilj pospeševanja gospodarske rasti v Uniji preko inovacij in se preprečuje beg možganov iz Unije. V skladu s tem se lahko deli Programa, namenjeni samo enemu upravičencu, zlasti tisti, ki so namenjeni zasebnim subjektom, izključijo iz sporazuma o pridružitvi za določeno državo, razen članic EGP, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk.

3.  V sporazumu o pridružitvi je, kjer je primerno, določeno in podprto vzajemno sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v Uniji v enakovrednih programih pridruženih držav v skladu s pogoji teh programov.

4.  Pogoji pridružitvenega sporazuma, ki določajo stopnjo finančnega prispevka, zagotavljajo, da se vsaki dve leti izvede samodejen popravek ▌neravnovesja v primerjavi z zneskom, ki ga subjekti s sedežem v pridruženi državi prejmejo preko sodelovanja v Programu, pri tem pa se upoštevajo stroški upravljanja, izvrševanja in delovanja Programa.

4a.  Prispevki vseh pridruženih držav se vključijo v ustrezne dele Programa, pri čemer se mora upoštevati razčlenitev proračuna teh delov, kot je določena v členu 9(2). Komisija v okviru letnega proračunskega postopka Svetu in Parlamentu poroča o skupnem proračunu vsakega dela Programa, v katerem navede vse pridružene države, prispevke posameznih držav in njihovo finančno bilanco.

NASLOV II

PRAVILA ZA SODELOVANJE IN RAZŠIRJANJE REZULTATOV

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 13

Organi financiranja in neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča

1.  Organi financiranja lahko odstopajo od pravil iz tega naslova, razen od členov 14, 15 in 16, v upravičenih primerih in samo, če je to določeno v temeljnem aktu o ustanovitvi organa financiranja ali o prenosu nalog izvajanja proračuna nanje ali, za organe financiranja iz člena 62(1)(c)(ii), (iii) ali (v) finančne uredbe, če je to predvideno v sporazumu o prispevku in to zahtevajo njihove posebne operativne potrebe ali narava ukrepov.

2.  Pravila iz tega naslova se ne uporabljajo za neposredne ukrepe, ki jih izvede Skupno raziskovalno središče.

Člen 14

Upravičeni ukrepi in etična načela

1.  Brez poseganja v odstavek 2 ▌tega člena so do financiranja upravičeni le ukrepi za izvajanje ciljev iz člena 3.

Naslednja področja raziskovanja se ne financirajo:

(a)  dejavnosti s ciljem kloniranja človeka za reproduktivne namene;

(b)  dejavnosti za namene spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi takšne spremembe lahko postale dedne(27);

(c)  dejavnosti za namene ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja matičnih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice.

2.  Raziskave človeških matičnih celic odraslih in zarodkov se lahko financirajo, odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevnih vključenih držav članic. Finančna sredstva se ne dodelijo ne znotraj ne zunaj EU za raziskovalne dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah. Dejavnosti se ne dodelijo finančna sredstva v državi članici, v kateri je taka dejavnost prepovedana.

▌

Člen 15

Etika(28)

1.  Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, upoštevajo etična načela ter ustrezno nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije in mednarodno zakonodajo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, skupaj z njenimi dopolnilnimi protokoli.

Posebna pozornost se nameni načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne integritete, pravici do nediskriminacije in potrebi po zagotavljanju varstva okolja in visoke stopnje varovanja zdravja ljudi.

2.  Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, zagotovijo:

(a)  etično samooceno z navedbo in opisom vseh predvidljivih in etičnih vprašanj, povezanih s ciljem, izvajanjem in verjetnim vplivom dejavnosti, ki se bodo financirale, vključno s potrditvijo skladnosti teh dejavnosti z odstavkom 1, in opis, kako bo to zagotovljeno;

(b)  potrditev, da bodo dejavnosti v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja za raziskovalno integriteto, ki ga je objavila Zveza evropskih akademij, in da se ne bodo izvajale dejavnosti, ki so bile izključene iz financiranja;

(c)  v primeru dejavnosti, ki se izvajajo zunaj Unije, potrditev, da bi bile enake dejavnosti dovoljene v državi članici ter

(d)  za dejavnosti, ki uporabljajo matične celice človeških zarodkov, kakor je ustrezno, podrobnosti o izdaji dovoljenj in nadzornih ukrepih, ki jih morajo izvesti pristojni organi zadevnih držav članic, ter podatki o etičnih odobritvah, ki jih je treba pridobiti pred začetkom zadevne dejavnosti.

3.  Predlogi se sistematično pregledajo, da se ugotovijo dejavnosti, pri katerih nastajajo zapletena ali resna etična vprašanja, in se predložijo v etično presojo. To presojo opravi Komisija, če presoja ni prenesena na organ financiranja. Za ukrepe, ki vključujejo uporabo človeških matičnih celic ali človeških zarodkov, je etična presoja obvezna. Etični pregledi in ocene se izvajajo ob podpori strokovnjakov za etiko. Komisija in organi financiranja zagotovijo čim večjo preglednost postopkov v zvezi z etiko brez poseganja v zaupnost vsebine postopka.

4.  Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa dovoljenja ali druge obvezne dokumente od ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko ali drugih organov, kot so organi za varstvo podatkov. Ti dokumenti se hranijo v spisu in se na zahtevo predložijo Komisiji ali organu financiranja.

5.  Če je primerno, etične presoje izvaja Komisija ali organ financiranja. Etične presoje za resna ali zapletena etična vprašanja opravlja Komisija, če jih ni prenesla na organ financiranja.

Etični presoje se izvedejo ob podpori strokovnjakov za etiko.

6.  Ukrepi, ki ne izpolnjujejo etičnih zahtev iz odstavkov 1 do 4, etično torej niso sprejemljivi in se zato zavrnejo ali ▌prekinejo, ko se ugotovi njihova etična nesprejemljivost.

Člen 16

Varnost

1.  Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, morajo biti v skladu z veljavnimi varnostnimi pravili, zlasti tistimi glede zaščite tajnih podatkov pred nepooblaščenim razkritjem, ter upoštevati ustrezno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije. Če se raziskava izvaja zunaj Unije in/ali v njej nastajajo tajni podatki, se poleg skladnosti s temi zahtevami sklene sporazum o varnosti med Unijo in tretjo državo, v kateri se raziskava izvaja.

2.  Predlogi po potrebi obsegajo samooceno varnosti, v kateri so ugotovljena vsa varnostna vprašanja in je navedeno, kako se bodo ta vprašanja reševala, da se upošteva ustrezna nacionalna zakonodaja in zakonodaja Unije.

3.  Po potrebi Komisija ali organ financiranja opravi varnostni pregled za predloge, ob katerih se zastavljajo vprašanja glede varnosti.

4.  Po potrebi morajo biti ukrepi usklajeni s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili.

5.  Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, zagotovijo zaščito pred nepooblaščenim razkritjem tajnih podatkov, ki so bili uporabljeni in/ali so nastali pri ukrepu. Pred začetkom zadevne dejavnosti predložijo dokazila o osebnem varnostnem dovoljenju in/ali varnostnem dovoljenju organizacije, ki ga izda ustrezni nacionalni varnostni organ.

6.  Če v stik s tajnimi podatki pridejo zunanji strokovnjaki, se ustrezno varnostno dovoljenje zahteva pred njihovim imenovanjem.

7.  Komisija ali organ financiranja lahko po potrebi izvede varnostno preverjanje.

Ukrepi, ki ne izpolnjujejo varnostnih predpisov iz tega člena, se lahko zavrnejo ali kadar koli prekinejo.

POGLAVJE II

Nepovratna sredstva

Člen 17

Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva v okviru Programa se dodelijo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.

Člen 18

Subjekti, ki so upravičeni do sodelovanja

1.  V ukrepih v okviru Programa lahko sodeluje vsak pravni subjekt, ne glede na kraj njegovega sedeža, vključno s pravnimi subjekti iz nepridruženih tretjih držav, ali mednarodna organizacija, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe in vsi pogoji, določeni v programu dela ali razpisu.

2.  Subjekti so člani konzorcija, ki vključuje najmanj tri neodvisne pravne subjekte s sedeži v različnih državah članicah ali pridruženi državi, vsaj eden od njih pa ima sedež v državi članici, razen če:

(a)  program dela določa drugače, če je to ustrezno utemeljeno;

3.  Raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) področjih pionirskih raziskav, ukrepe Evropskega sveta za inovacije (EIC), ukrepe s področja usposabljanja in mobilnosti ali ukrepe sofinanciranja programov lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov, od katerih mora imeti vsaj eden sedež v državi članici ali pridruženi državi na podlagi sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 12.

4.  Usklajevalne in podporne ukrepe lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov s sedežem v državi članici, pridruženi državi ali v drugi tretji državi.

5.  Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se lahko s programom dela določi, da se sodelovanje lahko omeji bodisi le na pravne subjekte s sedežem v državi članici bodisi na pravne subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjih državah.

6.  Kadar je primerno in ustrezno utemeljeno, se lahko v programu dela poleg meril iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 skladno z zahtevami posebnih politik ali vrsto in cilji ukrepa opredelijo dodatna merila za upravičenost, ki vključujejo tudi število pravnih subjektov, vrsto in sedež pravnega subjekta.

7.  Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 11, se sodelovanje omeji na en sam pravni subjekt s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje, če ni drugače dogovorjeno z organom upravljanja in določeno v programu dela.

8.  Če je navedeno v programu dela, lahko pri ukrepih sodeluje JRC.

9.  Za JRC, mednarodne evropske raziskovalne organizacije in pravne subjekte, ustanovljene v skladu s pravom Unije, se šteje, da imajo sedež v drugi državi članici in ne v državi članici, v kateri imajo sedež drugi pravni subjekti, ki sodelujejo v ukrepu.

10.  Pri ukrepih Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) na področjih pionirskih raziskav, ukrepih usposabljanja in mobilnosti ter če je določeno v delovnem programu, se za mednarodne organizacije s sedežem v državi članici ali pridruženi državi šteje, da imajo sedež v tej državi članici ali pridruženi državi.

Pri drugih delih programa se za mednarodne organizacije, ki niso mednarodne evropske raziskovalne organizacije, šteje, da imajo sedež v nepridruženi tretji državi.

Člen 19

Subjekti, upravičeni do financiranja

1.   Subjekti so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi iz člena 12.

Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 11(3), so do financiranja iz teh zneskov upravičeni le subjekti s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje.

1b.  Subjekti iz držav z nizkimi ali srednjimi dohodki in izjemoma iz drugih nepridruženih tretjih držav so lahko upravičeni do financiranja, če:

(a)  je tretja država navedena v programu dela ter

(b)  Komisija ali organ financiranja meni, da je njeno sodelovanje ključnega pomena za izvedbo ukrepa.

2.  Subjekti s sedežem v drugi nepridruženi tretji državi bi ▌morali nositi stroške svojega sodelovanja. Unija in te nepridružene tretje države lahko sklenejo sporazum na področju raziskav in razvoja, če menijo, da je to koristno, in lahko se vzpostavi mehanizem sofinanciranja, podoben tistim, ki so bili dogovorjeni v okviru programa Obzorje 2020. Te države za pravne subjekte Unije zagotovijo vzajemen dostop do svojih programov financiranja raziskav, razvoja in inovacij ter vzajemen odprti dostop do znanstvenih rezultatov in podatkov ter poštene in pravične pogoje za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.

▌

▌

3.  Pridruženi subjekti so upravičeni do financiranja v ukrepu, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi ▌.

3a.  Komisija Parlamentu in Svetu poroča o znesku finančnih prispevkov, ki jih je Unija dodelila sodelujočim subjektom v vsaki posamezni nepridruženi tretji državi, in o znesku finančnih prispevkov, ki jih je ista država dodelila subjektom Unije, ki sodelujejo v njenih dejavnostih.

Člen 20

Razpisi za zbiranje predlogov

1.  ▌Vsebina razpisov za zbiranje predlogov za vse ukrepe je zajeta v programu dela.

▌

▌

▌

3.  Če je to potrebno za doseganje ciljev, se lahko v izrednih primerih razpisi omejijo na razvoj dodatnih dejavnosti ali vključevanje dodatnih partnerjev v obstoječe ukrepe. V programu dela je lahko poleg tega predvidena možnost, da se pravni subjekti iz držav članic z manj razvitim področjem raziskav in inovacij pridružijo že izbranim skupnim ukrepom raziskav in razvoja, če se s tem strinja zadevni konzorcij in če pravni subjekti iz zadevnih držav članic v njih še ne sodelujejo.

4.   Razpis za zbiranje predlogov ni potreben za usklajevalne in podporne ukrepe ali ukrepe sofinanciranja programa, ki:

(a)  naj bi jih izvajali JRC ali pravni subjekti, določeni v programu dela, ter

(b)  ne spadajo v področje razpisa za zbiranje predlogov v skladu s členom 195(e) finančne uredbe.

5.   S programom dela se določijo razpisi, v katerih se podeli „pečat odličnosti“. Na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti.

Člen 21

Skupni razpisi

Komisija ali organ financiranja lahko izda skupni razpis za zbiranje predlogov s:

(a)  tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami;

(b)  mednarodnimi organizacijami;

(c)  nepridobitnimi pravnimi subjekti.

V primeru skupnega razpisa prijavitelji izpolnjujejo zahteve iz člena 18 te uredbe in določijo se postopki za izbiranje in ocenjevanje predlogov. Postopki vključujejo uravnoteženo skupino strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stranka.

Člen 22

Predkomercialno naročanje in naročanje inovativnih rešitev

1.  Ukrepi lahko zajemajo ali imajo za glavni cilj predkomercialno naročanje ali javno naročanje inovativnih rešitev, izvedejo pa jih upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU(29), 2014/25/EU(30) in 2009/81/ES(31).

2.  Pri postopkih naročanja:

(a)  se upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja, dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti ter pravila o konkurenci;

(b)  se lahko za predkomercialna naročila, kadar je primerno in brez poseganja v načela iz točke (a), uporabljajo poenostavljeni in/ali pospešeni postopki ter določijo posebni pogoji, na primer, da je kraj izvajanja naročenih dejavnosti omejen na ozemlje držav članic in pridruženih držav;

(c)  se lahko dovoli oddaja več naročil v istem postopku (več virov) ter

(d)  se zagotovi oddaja naročil ponudniku ali ponudnikom, ki ponudijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, in hkrati preprečijo navzkrižje interesov.

3.  Izvajalec, ki ustvarja rezultate v predkomercialnem naročanju, je lastnik vsaj pripadajočih pravic intelektualne lastnine. Javni naročniki imajo vsaj pravice do brezplačnega dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da podelijo ali od sodelujočega izvajalca zahtevajo, da podeli tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov za javnega naročnika pod poštenimi in razumnimi pogoji, brez pravice do podlicence. Če izvajalec v določenem roku po predkomercialnem naročilu, ki je določen v pogodbi, komercialno ne izkoristi rezultatov, lahko javni naročniki, po posvetovanju z izvajalcem o razlogih za neizkoriščanje, od njega zahtevajo, da morebitno lastništvo rezultatov prenese na javne naročnike.

▌

Člen 24

Finančna sposobnost vložnikov

1.  Poleg izjem, navedenih v členu 198(5) finančne uredbe, se finančna sposobnost preverja samo za koordinatorja in le, če zahtevana finančna sredstva Unije za ukrep znašajo 500 000 EUR ali več.

2.  Če pa obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti ali če obstaja večje tveganje zaradi sodelovanja v več tekočih dejavnostih, ki se financirajo iz programov Unije za raziskave in inovacije, Komisija ali organ financiranja preveri tudi finančno sposobnost drugih vložnikov ali koordinatorjev, ki so pod mejno vrednostjo iz odstavka 1.

3.  Kadar za finančno sposobnost strukturno jamči drug pravni subjekt, se preveri finančna sposobnost slednjega.

4.  V primeru šibke finančne sposobnosti lahko Komisija ali organ financiranja vložnikovo sodelovanje pogoji s predložitvijo izjave o solidarni odgovornosti pridruženega subjekta.

5.  Prispevek v mehanizem vzajemnega zavarovanja iz člena 33 se šteje za zadostno jamstvo v skladu s členom 152 finančne uredbe. Od upravičencev se ne sme zahtevati ali jim naložiti nobenega dodatnega jamstva ali poroštva.

Člen 25

Merila za dodelitev in izbiro

1.  Predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev:

(a)  odličnost;

(b)  vpliv;

(c)  kakovost in učinkovitost izvajanja.

2.  Za predloge raziskovalnih ukrepov Evropskega raziskovalnega sveta na področjih pionirskih raziskav se uporablja samo merilo iz točke (a) odstavka 1.

3.  V programu dela se določijo dodatne podrobnosti za uporabo meril za dodelitev iz odstavka 1, vključno z morebitnimi utežmi, mejnimi vrednostmi in, kadar je ustrezno, pravili za obravnavo enako uvrščenih predlogov, pri čemer se upoštevajo cilji razpisa za zbiranje predlogov. Pogoji za obravnavanje enako uvrščenih predlogov lahko med drugim vključujejo naslednja merila: MSP, spol, geografsko raznolikost.

3a.  Komisija in drugi organi za financiranje upoštevajo možnost dvostopenjskega postopka predložitve, kadar je ustrezno, pa se lahko na prvi stopnji ocenjevanja anonimizirani predlogi ocenijo na podlagi enega ali več meril za dodelitev iz odstavka 1.

Člen 26

Ocenjevanje

1.  Predloge oceni odbor za ocenjevanje, ki ga sestavljajo zunanji neodvisni strokovnjaki.

Za dejavnosti EIC, naloge in v utemeljenih primerih, določenih v programu dela, ki ga je sprejela Komisija, je lahko odbor za ocenjevanje sestavljen delno, ali v primeru usklajevanja in podpornih ukrepov, delno ali v celoti iz predstavnikov institucij ali organov Unije, kot je navedeno v členu 150 finančne uredbe.

▌

Postopek ocenjevanja lahko spremljajo neodvisni opazovalci.

2.  Kadar je ustrezno, odbor za ocenjevanje določi vrstni red predlogov, ki so presegli veljavne mejne vrednosti, v skladu z:

(a)   rezultati ocenjevanja;

(b)   njihovim prispevkom k doseganju posebnih ciljev politike, vključno s sestavo skladnega portfelja projektov, in sicer za dejavnosti instrumenta Iskalec EIC, naloge in v drugih utemeljenih primerih, podrobno določenih v programu dela, ki ga je sprejela Komisija.

Za dejavnosti EIC, naloge in v utemeljenih primerih, podrobno določenih v programu dela, ki ga je sprejela Komisija, lahko ocenjevalni odbor predlaga tudi ▌spremembe predloga, če je to potrebno za skladnost pristopa s portfeljem. Spremembe so skladne s pogoji za sodelovanje in spoštujejo načelo enakega obravnave. Programski odbor bo obveščen o takih primerih.

2a.  Postopek ocenjevanja je zasnovan tako, da se preprečujeta nasprotje interesov in pristranskost. Zagotovi se preglednost glede meril za ocenjevanje in glede metode ocenjevanja predlogov.

3.  V skladu s členom 200(7) finančne uredbe vložniki prejmejo povratne informacije v vseh fazah ocenjevanja in po potrebi razloge za zavrnitev.

4.  Pravni subjekti s sedežem v državah članicah z manj razvitim področjem raziskav in inovacij, ki so uspešno sodelovali v komponenti „Širitev sodelovanja in izmenjava odličnosti“, na prošnjo prejmejo potrdilo o tem sodelovanju, ki ga lahko priložijo predlogom k skupnim delom programa, v katerih sodelujejo v vlogi koordinatorja.

Člen 27

Postopek pregleda ocenjevanja, poizvedbe in pritožbe

1.  Če vložnik meni, da veljavni postopek ocenjevanja za njegov predlog ni bil pravilno izveden, lahko zaprosi za pregled ocenjevanja(32).

2.  Pregled ocenjevanja se uporablja le za postopkovne vidike ocenjevanja in ne za oceno utemeljenosti predloga.

2a.  Zahtevek za pregled se nanaša na določen predlog in se vloži v 30 dneh od sporočitve rezultatov ocenjevanja.

Mnenje o postopkovnih vidikih zagotovi odbor za pregled ocenjevanja, v katerem sodeluje in ga tudi vodi osebje Komisije ali ustreznega organa financiranja, ki ni bilo vključeno v ocenjevanje predlogov. Odbor lahko predlaga eno od naslednjega:

(a)  ponovno oceno predloga, ki jo opravijo predvsem ocenjevalci, ki niso sodelovali pri prejšnjem ocenjevanju;

(b)  potrditev prvotnega ocenjevanja.

▌

▌

3.  Ocena pregleda ne odloži postopka izbire predlogov, ki niso predmet pregleda.

3a.  Komisija zagotovi, da se vzpostavi postopek, ki ga udeleženci programa Obzorje Evropa lahko uporabijo za neposredno poizvedovanje ali vlaganje pritožb v zvezi s svojim sodelovanjem v programu. Informacije o tem, kako vložiti poizvedbe ali pritožbe, se objavijo na spletu.

Člen 28

Čas do dodelitve

1.  Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se uporabljajo naslednji roki:

(a)  vse vložnike se o izidu ocenjevanja njihovih vlog obvesti najpozneje v petih mesecih od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov;

(b)  sporazum o nepovratnih sredstvih se podpiše z vložniki najpozneje osem mesecev od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov.

▌

▌

2.  V programu dela ▌se lahko določijo tudi krajši roki.

3.  Poleg izjem iz drugega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se lahko roki iz odstavka 1 podaljšajo za ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta, za ocenjevanje v več korakih, za naloge in kadar se ukrepi predložijo v presojo etičnosti ali varnostno oceno.

Člen 29

Izvrševanje nepovratnih sredstev

1.  Če upravičenec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem ukrepa, morajo te obveznosti izpolniti drugi upravičenci brez dodatnih finančnih sredstev Unije, razen če so izrecno oproščeni te obveznosti. Finančna odgovornost posameznega upravičenca je omejena na njegov lastni dolg, ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na mehanizem vzajemnega zavarovanja.

2.  V sporazumu o nepovratnih sredstvih se lahko določijo mejniki in z njimi povezani obroki predhodnega financiranja. Če mejniki niso doseženi, se lahko ukrep v ustrezno utemeljenih primerih začasno ustavi, spremeni ali prekine.

3.  Ukrep se lahko prekine tudi, če pričakovani rezultati za Unijo niso več pomembni iz znanstvenih ali tehnoloških razlogov ali, v primeru Pospeševalca EIC, tudi gospodarskih razlogov, v primeru EIC in nalog pa tudi na podlagi njihove pomembnosti kot del portfelja ukrepov. Preden se Komisija odloči za prekinitev ukrepa, opravi postopek, v katerega vključi koordinatorja ukrepa in po potrebi zunanje strokovnjake, v skladu s členom 133 finančne uredbe.

Člen 29a

Vzorčni sporazum o nepovratnih sredstvih

1.  Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in v skladu s to uredbo sestavi vzorčne sporazume o nepovratnih sredstvih med Komisijo ali ustreznim organom financiranja in upravičenci. Če je potrebna bistvena sprememba vzorčnega sporazuma o nepovratnih sredstvih, med drugim zaradi dodatne poenostavitve za upravičence, ga Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami ustrezno spremeni.

2.  V sporazumu o nepovratnih sredstvih so določene pravice in obveznosti upravičencev ter Komisije ali ustreznega organa financiranja v skladu s to uredbo. Določene so tudi pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki postanejo upravičenci med izvajanjem ukrepa, ter vloga in naloge koordinatorja konzorcija.

Člen 30

Stopnje financiranja

1.  Za vse dejavnosti, ki se financirajo, se uporablja enotna stopnja financiranja za posamezni ukrep. Najvišja stopnja financiranja za posamezni ukrep se določi v programu dela.

2.  Program lahko povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, razen za:

(a)  ukrepe na področju inovacij: do 70 % skupnih upravičenih stroškov, razen za neprofitne pravne subjekte, katerim lahko Program povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov;

(b)  ukrepe sofinanciranja programa: najmanj 30 % skupnih upravičenih stroškov, v ugotovljenih in ustrezno utemeljenih primerih pa do 70 %.

3.  Stopnje financiranja iz tega člena se uporabljajo tudi za ukrepe, za katere je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, financiranje na enoto ali pavšalni znesek.

Člen 31

Posredni stroški

1.  Posredni upravičeni stroški se določijo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, finančne podpore tretjim osebam ter vseh stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ki vključujejo posredne stroške.

Kjer je primerno, se posredni stroški, vključeni v stroške na enoto ali pavšalne zneske, izračunajo z uporabo pavšalne stopnje iz odstavka 1, razen pri stroških na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev, ki se izračunajo na podlagi dejanskih stroškov v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca.

2.  Vendar se lahko posredni stroški, če je to določeno v programu dela, prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto.

Člen 32

Upravičeni stroški

1.  Poleg meril iz člena 186 finančne uredbe so za upravičence s prejemki na podlagi projekta stroški osebja upravičeni do višine prejemkov, ki bi jih oseba prejela za delo v projektih na področju razvoja in inovacij, financiranih iz nacionalnih programov, vključno s prispevki za socialno varnost in drugimi stroški, povezanimi s prejemki osebja, dodeljenega ukrepu, v skladu z nacionalno zakonodajo ali pogodbo o zaposlitvi.

Prejemki na podlagi projekta pomenijo prejemke, ki so povezani s sodelovanjem osebe v projektih, so del običajne prakse upravičenca glede prejemkov in se izplačujejo dosledno.

2.  Z odstopanjem od člena 190(1) finančne uredbe se stroški sredstev, ki jih zagotovijo tretje osebe v obliki prispevkov v naravi, štejejo za upravičene do višine neposrednih upravičenih stroškov tretje osebe.

3.  Z odstopanjem od člena 192 finančne uredbe se prihodki, ustvarjeni z izkoriščanjem rezultatov, ne obravnavajo kot prihodki ukrepa.

3a.  Upravičenci lahko uporabljajo svoje običajne računovodske prakse za opredelitev in prijavo stroškov, ki nastanejo v zvezi z ukrepom v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstev in v skladu s to uredbo in členom 186 finančne uredbe.

4.  Z odstopanjem od člena 203(4) finančne uredbe je treba ob plačilu preostalega zneska obvezno priložiti potrdilo o računovodskih izkazih, če je znesek, ki je bili prijavljen kot dejanski stroški in stroški na enoto ter izračunan v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva, 325 000 EUR ali več.

Potrdilo o računovodskih izkazih lahko izda pooblaščeni zunanji revizor, v primeru javnih organov pa pristojni in neodvisen javni uslužbenec v skladu s členom 203 (4) finančne uredbe.

4a.  Kadar je ustrezno, za ukrepe usposabljanja in mobilnosti v okviru ukrepov MSCA se pri prispevku EU ustrezno upoštevajo morebitni dodatni stroški upravičenca, povezani z materinskim ali starševskim dopustom, bolniškim dopustom, posebnim dopustom ali spremembo organizacije gostiteljice ali družinskega statusa raziskovalca v času trajanja sporazuma nepovratnih sredstvih.

4b.  Stroški, povezani z odprtim dostopom, vključno z načrti za upravljanje podatkov, so upravičeni do povračila, kot je dodatno določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Člen 33

Mehanizem vzajemnega zavarovanja

1.  S to uredbo se ustanovi mehanizem vzajemnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki nadomesti in nasledi sklad, ustanovljen v skladu s členom 38 Uredbe (EU) št. 1290/2013. Mehanizem krije tveganja, povezana z neizterjavo zneskov, ki jih dolgujejo upravičenci:

(a)  Komisiji v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES,

(b)  Komisiji in organom Unije v okviru programa „Obzorje 2020“,

(c)  Komisiji in organom financiranja v okviru Programa.

Kritje tveganja v zvezi z organi financiranja iz točke (c) prvega pododstavka se lahko opravi preko sistema posrednega kritja, določenega v veljavnem sporazumu, in ob upoštevanju narave organa financiranja.

2.  Mehanizem upravlja Unija, zastopa pa jo Komisija, ki deluje kot pooblaščenka. Komisija določi posebna pravila za delovanje mehanizma.

3.  Upravičenci prispevajo za ukrep 5 % finančnih sredstev Unije. Na podlagi rednih in preglednih ocenjevanj lahko Komisija ta prispevek poveča do 8 % ali zmanjša pod 5 %. Prispevek upravičencev v mehanizem se poravna iz začetnega predhodnega financiranja in vplača v mehanizem v imenu upravičencev ter v nobenem primeru ne presega zneska začetnega predhodnega financiranja.

4.  Prispevek upravičencev se povrne ob plačilu preostalega zneska.

5.  Vsi finančni prihodki, ki jih ustvari mehanizem, se pripišejo mehanizmu. Če prihodki ne zadoščajo, mehanizem ne posreduje, Komisija ali organ financiranja pa vse dolgovane zneske izterja neposredno od upravičencev ali tretjih oseb.

6.  Izterjani zneski so prihodek, ki se v smislu člena 21(5) finančne uredbe pripiše mehanizmu. Po izvršitvi vseh nepovratnih sredstev, katerih tveganje neposredno ali posredno krije mehanizem, Komisija izterja vse neporavnane zneske in jih vključi v proračun Unije na podlagi sklepov zakonodajnega organa.

7.  Mehanizem se lahko razširi na upravičence katerega koli drugega programa Unije z neposrednim upravljanjem. Komisija sprejme načine za sodelovanje upravičencev drugih programov.

Člen 34

Lastništvo in zaščita

1.  Upravičenci so lastniki rezultatov, ki jih ustvarijo. Upravičenci poskrbijo, da se morebitne pravice njihovih zaposlenih ali drugih strank v zvezi z rezultati lahko uresničujejo na način, ki je združljiv z obveznostmi upravičencev v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Rezultati so v skupni lasti dveh ali več upravičencev, če:

(a)  so jih ustvarili skupaj ter

(b)  ni mogoče:

(i)  določiti zadevnega prispevka posameznega upravičenca

ali

(ii)  ločiti rezultatov pri vlogi za zaščito, pridobitvi in ohranjanju zaščite.

Skupni lastniki se pisno dogovorijo o dodelitvi in pogojih uveljavljanja skupnega lastništva. Če v konzorcijskem sporazumu in/ali v sporazumu o skupnem lastništvu ni dogovorjeno drugače, lahko vsak skupni lastnik podeli tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov, ki so v skupni lasti (brez pravice do podeljevanja podlicenc), če druge skupne lastnike o tem vnaprej obvesti ter jim zagotovi pošteno in razumno nadomestilo. Skupni lastniki se lahko pisno dogovorijo, da bodo namesto skupnega lastništva uporabili drugačno ureditev.

2.  Upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, ustrezno zaščitijo svoje rezultate, če je zaščita možna in upravičena, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno z možnostmi za komercialno izkoriščanje in morebitnimi drugimi legitimnimi interesi. Pri odločanju o zaščiti upravičenci upoštevajo tudi legitimne interese drugih upravičencev v ukrepu.

Člen 35

Izkoriščanje in razširjanje rezultatov

1.  Vsak udeleženec, ki je prejel finančna sredstva Unije, stori vse potrebno za izkoriščanje rezultatov, ki so v njegovi lasti, ali poskrbi, da jih izkorišča drug pravni subjekt. Rezultate lahko izkoriščajo neposredno upravičenci ali pa izkoriščanje poteka posredno, predvsem s prenosom rezultatov in podeljevanjem licenc za rezultate v skladu s členom 36.

V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede izkoriščanja.

Če se kljub upravičenčevim prizadevanjem za neposredno ali posredno izkoriščanje svojih rezultatov rezultati ne izkoristijo v obdobju, ki je določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih, upravičenec uporabi ustrezno spletno platformo, ki je navedena v sporazumu o nepovratnih sredstvih, da poišče osebe, ki so zainteresirane za izkoriščanje teh rezultatov. Če je to upravičeno na podlagi zahtevka upravičenca, se ta zahteva lahko opusti.

2.  Upravičenci razširijo svoje rezultate čim prej in v javno razpoložljivem formatu, ob upoštevanju omejitev zaradi zaščite intelektualne lastnine, pravil o varnosti ali legitimnih interesov ▌.

V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede razširjanja rezultatov, pri čemer se zaščitijo gospodarski in znanstveni interesi Unije.

3.  Upravičenci zagotovijo, da za znanstvene publikacije velja prost dostop v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Upravičenci zlasti poskrbijo, da sami ali avtorji ohranijo zadostne pravice intelektualne lastnine, da lahko izpolnijo zahteve glede prostega dostopa.

Prost dostop do raziskovalnih podatkov je splošno pravilo v okviru pogojev, določenih v sporazumu o nepovratnih sredstvih, kar zagotavlja možnost izjem na podlagi načela „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“, ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev, vključno s komercialnim izkoriščanjem, in vseh drugih omejitev, kot so pravila o varstvu podatkov, zasebnost, zaupnosti, poslovne skrivnosti, konkurenčni interesi Unije, varnostni predpisi ali pravice intelektualne lastnine.

V programu dela se lahko določijo dodatne spodbude ali obveznosti za upoštevanje praks odprte znanosti.

4.  Upravičenci upravljajo vse raziskovalne podatke, ustvarjene v okviru ukrepa programa Obzorje Evropa, v skladu z načeli FAIR in pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih, in pripravijo načrt upravljanja podatkov.

V programu dela so lahko, kadar je upravičeno, določene dodatne obveznosti za uporabo evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) za shranjevanje raziskovalnih podatkov in zagotavljanje dostopa do njih.

5.  Upravičenci, ki nameravajo razširjati svoje rezultate, o tem vnaprej obvestijo druge upravičence v ukrepu. Vsak drugi upravičenec lahko temu nasprotuje, če lahko dokaže, da bi nameravano razširjanje rezultatov znatno škodilo njegovim legitimnim interesom v zvezi z rezultati ali obstoječim znanjem. V takšnih primerih se rezultati ne smejo razširjati, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh legitimnih interesov.

6.  Če ni drugače določeno v programu dela, morajo predlogi vključevati načrt za izkoriščanje in razširjanje rezultatov. Če načrtovano izkoriščanje rezultatov vključuje razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali procesa ali ustvarjanje in opravljanje storitve, ta načrt vsebuje strategijo za takšno izkoriščanje. Če načrt predvideva izkoriščanje predvsem v nepridruženih tretjih državah, pravni subjekti razložijo, zakaj je takšno izkoriščanje kljub temu v interesu Unije.

Upravičenci načrt med trajanjem in po koncu ukrepa posodabljajo še naprej v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih.

7.  Upravičenci za potrebe spremljanja in razširjanja rezultatov, ki ju izvaja Komisija ali organ financiranja, zagotovijo vse zahtevane informacije v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem svojih rezultatov v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev se te informacije javno objavijo.

Člen 36

Prenos in podelitev licenc

1.  Upravičenci lahko prenesejo lastništvo svojih rezultatov. Zagotovijo, da njihove obveznosti veljajo tudi za novega lastnika in da mora slednji te obveznosti prenesti naprej pri vsakem naslednjem prenosu lastništva.

2.  Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe, vključno s pridruženimi subjekti, ali če ni izvedljivo v skladu z veljavno zakonodajo, upravičenci, ki nameravajo prenesti lastništvo rezultatov, o tem vnaprej obvestijo vsakega drugega upravičenca, ki ima še vedno pravico dostopa do rezultatov. Obvestilo mora vsebovati dovolj informacij o novem lastniku, da lahko upravičenec oceni posledice prenosa na svoje pravice do dostopa.

Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe, vključno s pridruženimi subjekti, lahko upravičenec nasprotuje prenosu, če lahko dokaže, da bi prenos škodil uveljavljanju njegovih pravic do dostopa. V tem primeru prenos lastništva ni mogoč, dokler zadevni upravičenci ne dosežejo dogovora. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

3.  Upravičenci lahko podelijo licenco za svoje rezultate ali kako drugače podelijo pravico do izkoriščanja rezultatov, tudi izključno, če to ne vpliva na izpolnjevanje njihovih obveznosti. Izključne licence za rezultate se lahko podelijo, če vsi ostali zadevni upravičenci potrdijo, da se odpovedujejo pravicam o dostopu do njih.

4.  Če je to utemeljeno, se v sporazumu o nepovratnih sredstvih določi pravica Komisije ali organa financiranja do nasprotovanja prenosu lastništva rezultatov ali podelitvi izključne licence v zvezi z rezultati, če:

(a)  so upravičenci, ki ustvarjajo rezultate, prejeli finančna sredstva Unije;

(b)  gre za prenos lastništva ali podelitev licence pravnemu subjektu s sedežem v nepridruženi tretji državi ter

(c)  prenos lastništva ali podelitev licence ni v skladu z interesi Unije.

Če velja pravica do ugovora, upravičenec to sporoči vnaprej. Pravica do ugovora v zvezi s prenosi ali podelitvami posebej določenim pravnim subjektom se lahko opusti v pisni obliki, če so vzpostavljeni ukrepi za zaščito interesov Unije.

Člen 37

Pravice do dostopa

1.  Uporabljajo se naslednja načela glede pravic do dostopa:

(a)  zahteva za uveljavljanje pravic dostopa ali vsaka opustitev pravic do dostopa se poda pisno;

(b)  če ni drugače dogovorjeno z dajalcem licence, pravice do dostopa ne zajemajo pravice do dajanja podlicence;

(c)  upravičenci se pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih medsebojno obvestijo o morebitnih omejitvah dostopa do obstoječega znanja;

(d)  če upravičenec ni več vključen v ukrep, to ne vpliva na njegovo obveznost, da dovoli dostop;

(e)  če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti, se upravičenci lahko dogovorijo, da nima več pravice do dostopa.

2.  Upravičenci dovolijo dostop do:

(a)  svojih rezultatov brezplačno drugemu upravičencu v ukrepu, ki potrebuje dostop za izvajanje svojih nalog;

(b)  svojega obstoječega znanja drugemu upravičencu v ukrepu, ki obstoječe znanje potrebuje za izvajanje svojih nalog, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c); dostop se dovoli brezplačno, če se upravičenci pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih niso dogovorili drugače;

(c)  svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja vsakemu drugemu upravičencu v ukrepu, ki dostop potrebuje za izkoriščanje lastnih rezultatov; dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor.

3.  Če se upravičenci ne dogovorijo drugače, dovolijo dostop do svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja tudi pravnemu subjektu, ki:

(a)  ima sedež v državi članici ali pridruženi državi;

(b)  je pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega upravičenca ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot ta upravičenec ali neposredno ali posredno nadzoruje tega upravičenca ter

(c)  potrebuje dostop za izkoriščanje rezultatov tega upravičenca, v skladu z obveznostmi izkoriščanja upravičenca.

Dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor.

4.  Če se upravičenci ne dogovorijo o drugačnem roku, se zahteva za dostop za namene izkoriščanja lahko poda največ eno leto po zaključku ukrepa.

5.  Upravičenci, ki so prejeli sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno institucijam Unije, organom, uradom ali agencijam za razvoj, izvajanje in spremljanje politik ali programov Unije. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.

Takšne pravice dostopa pa ne veljajo za obstoječe znanje upravičencev.

Pri ukrepih v okviru sklopa „Civilna varnost za družbo“ upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno tudi nacionalnim organom držav članic za razvijanje, izvajanje in spremljanje njihovih politik ali programov na tem področju. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo in dovoli z dvostranskim dogovorom, ki opredeljuje posebne pogoje, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za načrtovane namene in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti. Države članice ter institucije, organi, uradi ali agencije Unije o takšnih zahtevah obvestijo vse države članice.

6.  V programu dela so lahko določene dodatne pravice do dostopa, kadar je to ustrezno.

Člen 38

Posebne določbe ▌

Posebna pravila v zvezi z lastništvom, izkoriščanjem in razširjanjem, prenosom in podeljevanjem licenc ter pravicami do dostopa se lahko uporabijo za ukrepe ERC, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ukrepe javnega naročanja inovativnih rešitev, ukrepe sofinanciranja programov ter usklajevalne in podporne ukrepe.

Ta posebna pravila se določijo v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev in ne spreminjajo načel in obveznosti glede prostega dostopa.

▌

Člen 39

Nagrade

1.  Nagrade v okviru programa se podeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom IX finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.

2.  Na natečaju lahko sodelujejo vsi pravni subjekti, ne glede na kraj svojega sedeža, če ni v programu dela ali pravilih natečaja določeno drugače.

3.  Komisija ali organ financiranja lahko organizira, kadar je to ustrezno, nagradne natečaje skupaj z:

(a)  drugimi organi Unije;

(b)  tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami;

(c)  mednarodnimi organizacijami ali

(d)  nepridobitnimi pravnimi subjekti.

4.  Program dela ali pravila natečaja ▌vsebujejo obveznosti v zvezi s komunikacijo in, kadar je ustrezno, izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov, lastništvom ter pravicami dostopa, vključno z določbami o podeljevanju licence.

POGLAVJE IV

Javno naročanje

Člen 40

Javno naročanje

1.  Javna naročila v okviru programa se podeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VII finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.

2.  Javna naročila se lahko dodelijo tudi v obliki predkomercialnega naročanja ali naročanja inovativnih rešitev, ki ga izvede Komisija ali ustrezni organ financiranja v svojem imenu ali skupaj z javnimi organi naročniki iz držav članic in pridruženih držav. V tem primeru se uporabljajo pravila iz člena 22.

POGLAVJE V

Operacije mešanega financiranja in kombinirano financiranje

Člen 41

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu s programom sklada InvestEU in naslovom X finančne uredbe.

Člen 42

Obzorje Evropa in kombinirano financiranje EIC

1.  Za nepovratna sredstva in vračljiv predujem, ki sta sestavina programa Obzorje Evropa ali kombiniranega financiranja, veljajo členi 30–33.

2.  Kombinirano financiranje EIC se izvaja v skladu s členom 43. Podpora v okviru kombiniranega financiranja EIC se dodeli, dokler je mogoče ukrep financirati kot operacijo mešanega financiranja ali operacijo financiranja in naložbe, za katero v celoti velja jamstvo EU v okviru InvestEU. Z odstopanjem od člena 209 finančne uredbe se ob dodelitvi kombiniranega financiranja EIC ne uporabljajo pogoji iz odstavka 2 in zlasti odstavkov (a) in (d).

3.  Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa se lahko dodeli za sofinanciranje programa, kadar skupni program držav članic in pridruženih držav predvideva uvedbo finančnih instrumentov v podporo tretjim osebam. Taki ukrepi se ocenijo in izberejo v skladu s členi 11, 19, 20, 24, 25 in 26. Načini izvajanja kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa so skladni s členom 29, smiselno s členom 43(9) in dodatnimi ter utemeljenimi pogoji, opredeljenimi v programu dela.

4.  Vračila, skupaj z vrnjenimi predujmi, in prihodki od kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa in EIC se štejejo za notranje namenske prihodke v skladu s členom 21(3)(f) in členom 21(4) finančne uredbe.

5.  Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa in EIC se zagotovi na način, ki spodbuja konkurenčnost Unije in ne izkrivlja konkurence na notranjem trgu.

Člen 42a

Iskalec

1.  Iskalec zagotavlja nepovratna sredstva za zelo tvegane vrhunske projekte, ki jih izvajajo konzorciji ali posamezni upravičenci in katerih namen je razvoj prebojnih inovativnih tehnologij in novih tržnih priložnosti. Iskalec podpira najzgodnejše faze znanstvenih, tehnoloških ali visokotehnoloških raziskav in razvoja, vključno s potrditvijo konceptov in prototipov za tehnološko validacijo.

Iskalec se izvaja predvsem z razpisi za zbiranje predlogov od spodaj navzgor z rednimi letnimi presečnimi datumi in zagotavlja tudi konkurenčne izzive za razvoj ključnih strateških ciljev, ki zahtevajo visokotehnološke rešitve in prebojno razmišljanje.

2.  Prehodne dejavnosti Iskalca pomagajo vsem vrstam raziskovalcev in inovatorjev pri razvoju poti komercialnega razvoja v Uniji, kot so predstavitvene dejavnosti in študije izvedljivosti za oceno morebitnih poslovnih modelov, in z namenom pomoči pri ustvarjanju odcepljenih ali zagonskih podjetij.

(a)  začetek in vsebina pozivov za zbiranje predlogov se določita glede na cilje in proračun, ki so določeni v programu dela v zvezi z zadevnim portfeljem ukrepov;

(b)  dodatna nepovratna sredstva za določen znesek, ki ne presega 50 000 EUR, se lahko dodelijo vsakemu predlogu, ki je že z razpisom izbran v okviru instrumenta Iskalec, za izvedbo dopolnilnih dejavnosti, tudi nujnih usklajevalnih in podpornih ukrepov, za krepitev skupnosti upravičencev portfelja, na primer za oceno možnih odcepljenih podjetij, potencialnih inovacij, ki oblikujejo trg, ali za razvoj poslovnega načrta. O takšnih primerih se obvesti programski odbor, ustanovljen na podlagi specifičnega programa.

3.  Za Iskalca EIC veljajo merila za dodelitev, kot so opredeljena v členu 25.

Člen 43

Pospeševalec

1.  Pospeševalec EIC si prizadeva podpirati zlasti inovacije, ki ustvarjajo nove trge. Podpira samo posamezne upravičence in v glavnem zagotavlja kombinirano financiranje. Pod določenimi pogoji lahko zagotavlja tudi podporo samo v obliki nepovratnih sredstev ali samo v obliki lastniškega kapitala.

Pospeševalec EIC predlaga dve vrsti podpore:

–  Podpora v obliki kombiniranega financiranja za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ter, v izjemnih primerih, za mala podjetja s srednjo kapitalizacijo, ki izvajajo prebojne in prelomne inovacije, ki niso zanimive za banke.

–  Podpora izključno v obliki nepovratnih sredstev za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki izvajajo vse vrste inovacij, segajoč od postopnih inovacij do prebojnih in prelomnih, ki naj bi jih nato razširili.

Zagotovi se lahko tudi podpora samo v obliki lastniškega kapitala za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki niso zanimiva za banke in ki so že prejela podporo v obliki nepovratnih sredstev.

Podpora samo v obliki nepovratnih sredstev, ki jo zagotavlja Pospeševalec EIC, se zagotovi le pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:

(a)  projekt vsebuje informacije o zmogljivostih in pripravljenosti prosilca za širitev;

(b)  upravičenec je lahko le zagonsko podjetje ali MSP;

(c)  podpora samo v obliki nepovratnih sredstev v okviru Pospeševalca EIC se lahko upravičencu zagotovi le enkrat med trajanjem programa Obzorje Evropa v znesku največ 2,5 milijona EUR.

1a.  Upravičenec Pospeševalca EIC je pravni subjekt, ki spada med zagonska podjetja, MSP ali v izjemnih primerih mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki se želijo širiti, s sedežem v državi članici ali pridruženi državi. Predlog lahko predloži bodisi upravičenec bodisi ob predhodnem soglasju upravičenca ena ali več fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki nameravajo ustanoviti ali podpreti tega upravičenca. V slednjem primeru bo sporazum o financiranju podpisan samo z upravičencem.

2.  En sam sklep o dodelitvi obsega in zagotavlja vse oblike prispevka Unije, ki se zagotavljajo v okviru kombiniranega financiranja EIC.

3.  Predloge ocenjujejo na podlagi njihove ustreznosti zunanji neodvisni strokovnjaki, izberejo pa se v okviru stalno odprtega javnega razpisa s presečnimi datumi, ki temelji na členih od 24 do 26, ob upoštevanju odstavka 4.

4.  Merila za dodelitev so:

(a)   odličnost;

(b)   vpliv;

(c)   stopnja tveganosti ukrepa, ki bi preprečila naložbe, kakovost in učinkovitost izvajanja, ter potreba po podpori Unije.

5.  Komisija ali organi financiranja, ki izvajajo program Obzorje Evropa (vključno s skupnostmi znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo), lahko s soglasjem zadevnih vložnikov neposredno vložijo za ocenjevanje z zadnjim merilom za dodelitev predlog za ukrep inovacije ali uvedbe na trg, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)   predlog izvira iz katerega koli drugega ukrepa, ki je bil financiran iz programa Obzorje 2020, iz tega programa; ali, pod pogojem, da je bil v okviru prvega delovnega programa Obzorje Evropa izveden pilotni projekt, iz nacionalnih in/ali regionalnih programov, začenši z ugotavljanjem potrebe po takem programu. Podrobne določbe se opredelijo v posebnem programu.

(b)   temelji na prejšnjem pregledu projekta, ki je bil opravljen pred ne več kot dvema letoma in v katerem sta bila ocenjena odličnost in učinek predloga ob upoštevanju pogojev in postopkov, podrobneje navedenih v programu dela.

6.  Pečat odličnosti se lahko podeli pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:

(a)   upravičenec je zagonsko podjetje, MSP ali malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo,

(b)   predlog je bil upravičen in je presegel pragove, ki se uporabljajo za prvi dve merili za dodelitev iz odstavka 4,

(c)   za dejavnosti, ki bi bile upravičene v okviru ukrepa na področju inovacij.

7.  Za predlog, ki je bil pozitivno ocenjen, zunanji neodvisni strokovnjaki predlagajo ustrezno podporo Pospeševalca EIC na podlagi nastalega tveganja ter sredstev in časa, ki so potrebni za uvedbo inovacije na trg.

Komisija lahko zavrne predlog, ki so ga izbrali zunanji neodvisni strokovnjaki, iz utemeljenih razlogov, vključno z neskladnostjo s cilji politik Unije. Programski odbor je obveščen o razlogih za tako zavrnitev.

8.  Nepovratna sredstva ali vračljiv predujem kot sestavini podpore Pospeševalca EIC ne presegajo 70 % skupnih upravičenih stroškov izbranega ukrepa na področju inovacij.

9.  Načini izvedbe lastniškega kapitala in vračljive podpore kot sestavin podpore Pospeševalca EIC se podrobneje določijo v sklepu [posebni program].

10.  S pogodbo za izbrani ukrep se določijo posebni merljivi mejniki ter ustrezno predhodno financiranje in plačila v obrokih za podporo Pospeševalca EIC.

V primeru kombiniranega financiranja EIC se lahko začnejo izvajati dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, in prvi obrok predhodnega financiranja nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma se lahko izplača pred izvedbo drugih sestavin dodeljenega kombiniranega financiranja EIC. Pogoj za izvedbo teh sestavin je, da so doseženi posebni mejniki, določeni v pogodbi.

11.  V skladu s pogodbo se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni ali, če je ustrezno utemeljeno, prekine, če merljivi mejniki niso doseženi. Prekine se lahko tudi, če ni mogoče doseči pričakovane tržne uporabe, zlasti v Uniji.

V izjemnih primerih se Komisija lahko na podlagi nasveta odbora EIC odloči za povečanje podpore Pospeševalca EIC na podlagi pregleda projekta, ki ga opravijo neodvisni zunanji strokovnjaki. Programski odbor se obvesti o takih primerih.

Poglavje VI

Strokovnjaki

Člen 44

Imenovanje neodvisnih zunanjih strokovnjakov

1.  Neodvisni zunanji strokovnjaki se določijo in izberejo na podlagi razpisov za prijave posameznikov in razpisov, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so raziskovalne agencije, raziskovalne institucije, univerze, organizacije za standardizacijo, organizacije civilne družbe ali podjetja, da se vzpostavi podatkovna zbirka kandidatov.

Z odstopanjem od člena 237(3) finančne uredbe lahko Komisija ali ustrezni organ financiranja izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih pregledno izbere katerega koli posameznega strokovnjaka z ustreznimi znanji in spretnostmi, ki ni vključen v podatkovno zbirko, če se z razpisom za prijavo interesa ni zagotovilo ustreznih neodvisnih zunanjih strokovnjakov.

Ti strokovnjaki izjavijo, da so neodvisni in sposobni podpreti cilje programa Obzorje Evropa.

2.  V skladu s členom 237(2) in 237(3) finančne uredbe so neodvisni zunanji strokovnjaki plačani na podlagi standardnih pogojev. Če je to upravičeno in v izjemnih primerih, se lahko dodeli ustrezna raven plačila, ki presega standardne pogoje, ki temeljijo na zadevnih tržnih standardih, zlasti za posebne strokovnjake na visoki ravni.

3.  Dodatno k odstavkoma (2) in (3) členu 38 finančne uredbe se imena neodvisnih zunanjih strokovnjakov, ki ocenjujejo predloge za dodelitev nepovratnih sredstev, če so imenovani kot posamezniki, objavijo, skupaj z njihovim strokovnim področjem, vsaj enkrat letno na internetnem mestu Komisije ali organa financiranja. Takšni podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu s pravili EU o varstvu podatkov.

3a.  Komisija ali ustrezni organ financiranja sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nasprotij interesov v zvezi s sodelovanjem neodvisnih zunanjih strokovnjakov v skladu s členoma 61 in 150(5) finančne uredbe.

Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da strokovnjak, ki se znajde v nasprotju interesov pri zadevi, za katero je zaprošen za mnenje, te zadeve ne ocenjuje ter pri njej ne svetuje ali pomaga.

3-b.  Komisija ali ustrezni organ financiranja pri imenovanju neodvisnih zunanjih strokovnjakov sprejme ustrezne ukrepe, da bi ob upoštevanju razmer na področju ukrepa v skupinah strokovnjakov in ocenjevalnih odborih dosegli uravnoteženo sestavo z vidika spretnosti, izkušenj, znanja, vključno v smislu specializiranega znanja, zlasti na področju družbenih ved in humanistike, geografske raznolikosti in spola, ob upoštevanju razmer na področju ukrepa.

3b.  Kadar je ustrezno, je treba za vsak predlog zagotoviti ustrezno število neodvisnih strokovnjakov, da se zagotovi kakovost ocenjevanja.

3c.  O višini plačila vseh neodvisnih in zunanjih strokovnjakov se obvesti Evropski parlament in Svet. Pokriva se iz stroškov programa.

NASLOV III

SPREMLJANJE, KOMUNICIRANJE, OCENJEVANJE IN NADZOR PROGRAMA

Člen 45

Spremljanje in poročanje

1.  Komisija stalno spremlja upravljanje in izvajanje programa Obzorje Evropa, njegovega posebnega programa in dejavnosti EIT. Da se poveča preglednost, so posodobljeni podatki tudi objavljeni in preprosto dostopni na spletni strani Komisije.

Zlasti podatki o projektih, ki se financirajo v okviru ERC, evropskih partnerstev, misij, EIC in EIT, se vključijo v isto podatkovno zbirko.

To vključuje:

(i)  „časovno opredeljene kazalnike za letno poročanje o napredku Programa pri doseganju ciljev, določenih v členu 3 in v Prilogi V, skupaj s potmi do učinkov;“

(ii)  informacije o ravni vključevanja družbenih in humanističnih ved, razmerju med nižjimi in višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti v skupnih raziskavah, napredku pri širitvi udeležbe držav, geografski sestavi konzorcijev v sodelovalnih projektih, razvoju plač raziskovalcev, uporabi dvostopenjskega postopka predložitve in ocenjevanja, ukrepih za spodbujanje sodelovanja na področju evropskih raziskav in inovacij, uporabi pregleda ocenjevanja in ravni pritožb, ravni vključevanj podnebnih ukrepov in povezanih odhodkih, udeležbi MSP, udeležbi zasebnega sektorja, udeležbi po spolu v financiranjih ukrepih, ocenjevalnih skupinah, odborih in svetovalnih skupinah, pečatih odličnosti, evropskih partnerstvih in stopnji sofinanciranja, dopolnilnem in kumulativnem financiranju iz drugih skladov Unije, raziskovalni infrastrukturi, času do dodelitve sredstev, ravni mednarodnega sodelovanja, sodelovanju državljanov in udeležbi civilne družbe.

(iii)  ravni odhodkov, razčlenjene na ravni projektov, da se omogočijo specifične analize, tudi glede na področje ukrepanja.

(iv)  raven prevelikega števila prijav, zlasti število predlogov na razpis, njihovo povprečno oceno in delež predlogov nad in pod mejnimi vrednostmi kakovosti.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 zvezi s spremembami Priloge V, da dopolni ali spremeni kazalnike poti do učinkov, kadar je to potrebno, ter določi izhodiščne in ciljne vrednosti.

3.  Sistem poročanja o uspešnosti zagotovi, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in rezultatov zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno, pri čemer se ne poveča upravno breme za upravičence. V ta namen se sorazmerne zahteve glede poročanja naložijo prejemnikom sredstev Unije, tudi na ravni raziskovalcev, udeleženih v ukrepe, da bi lahko sledili njihovi poklicni poti in mobilnosti, in (če je ustrezno) državam članicam(33).

3a.  Kvalitativna analiza Komisije in organov financiranja Unije ali nacionalnih organov financiranja v največji možni meri dopolnjuje kvantitativne podatke.

4.  Ukrepi za spodbujanje sodelovanja na področju evropskih raziskav in inovacij se spremljajo in pregledujejo v okviru delovnih programov.

Člen 46

Informiranje, komuniciranje, obveščanje javnosti ter razširjanje in izkoriščanje rezultatov

1.  Prejemniki sredstev Unije navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promociji ukrepov in njihovih rezultatov, tudi za nagrade), z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih, sorazmernih in ciljno usmerjenih informacij več različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Zagotavlja tudi pravočasne in izčrpne informacije državam članicam in upravičencem. Zainteresiranim subjektom se zagotovijo z dokazi podprte storitve povezovanja, ki temeljijo na podatkovni analizi in omrežni afiniteti, da bi se oblikovali konzorciji za skupne projekte, s posebnim poudarkom na prepoznavanju priložnosti za mreženje za pravne osebe iz držav članic z manj razvitim področjem raziskav in inovacij. Na podlagi take analize se lahko organizirajo ciljne prireditve za povezovanje za namen konkretnih razpisov za zbiranje predlogov. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

3.  Komisija vzpostavi tudi strategijo razširjanja in izkoriščanja rezultatov, da bi povečala razpoložljivost in razširjenost rezultatov raziskav in inovacij ter znanja iz Programa in tako pospešila izkoriščanje v smeri uvedbe na trgu ter povečala vpliv Programa. Finančna sredstva za izvajanje Programa prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o prednostnih nalogah politik Unije ter informiranju, komuniciranju, obveščanju javnosti, dejavnosti razširjanja in izkoriščanja, v kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 47

Ocenjevanje programa

1.  Ocenjevanje programa se izvede pravočasno, da bi ga bilo mogoče upoštevati v postopku odločanja o programu, njegovem nasledniku in drugih pobudah, pomembnih za raziskave in inovacije.

2.  Vmesna ocena Programa se opravi s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, izbranih s preglednim postopkom, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Programa, vendar najpozneje štiri leta po začetku njegovega izvajanja. Vsebuje analizo portfelja in oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov in pomeni podlago za prilagoditev izvajanja programa in/ali pregled programa, če je to primerno. Z njo se oceni učinek, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodana evropska vrednost Programa.

3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar najpozneje štiri leta po zaključku obdobja, določenega v členu 1, Komisija zaključi končno oceno Programa. Vsebuje oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov.

4.  Komisija objavi in sporoči rezultate in zaključke ocen skupaj s svojimi pripombami in jih predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 48

Revizije

1.  Nadzorni sistem za Program zagotavlja ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, zlasti za upravičence. Pravila za revizijo so jasna, dosledna in skladna v celotnem programu.

2.  Revizijska strategija za Program temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem programu. Reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. Za ukrepe, ki prejemajo skupno financiranje iz različnih programov Unije, se revizija opravi samo enkrat in zajame vse vključene programe in njihova veljavna pravila.

3.  Poleg tega se lahko Komisija ali organ financiranja opre na preglede kombiniranih sistemov na ravni upravičenca. Ti kombinirani pregledi so neobvezni za nekatere vrste upravičencev, sestavljeni so iz revizije sistemov in procesov in dopolnjeni z revizijo transakcij, ki jo opravi pristojni neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES(34). Kombinirane preglede lahko uporablja Komisija ali organ financiranja za določitev splošnega zagotovila o dobrem finančnem upravljanju odhodkov ter za ponovno preučitev ravni naknadnih revizij in potrdil o računovodskih izkazih.

4.  Komisija ali organ financiranja se v skladu s členom 127 finančne uredbe lahko opre na revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo druge neodvisne in kvalificirane osebe ali subjekti, tudi tisti, ki niso pooblaščeni s strani institucij ali organov Unije.

5.  Revizije se lahko opravijo najpozneje dve leti po plačilu preostalega zneska.

5a.  Komisija objavi smernice za revizijo, da bi zagotovila zanesljivo in enotno uporabo ter razlago revizijskih postopkov in pravil med celotnim trajanjem programa.

Člen 49

Zaščita finančnih interesov Unije

1.  Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni, da na podlagi dokumentov in na kraju samem opravijo revizijo pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe, oziroma da v primeru mednarodnih organizacij opravijo preverjanje v skladu s sporazumi, ki so bili sklenjeni z njimi.

2.  Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravlja upravne preiskave, tudi na kraju samem, in inšpekcije, v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, z namenom odkrivanja morebitne goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese Unije v zvezi s pogodbo, sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih, financiranih v skladu s to uredbo.

3.  Tudi od pristojnih organov tretjih držav in mednarodnih organizacij se lahko zahteva, da sodelujejo z Evropskim javnim tožilstvom (EJT) v skladu s sporazumi o vzajemni pravni pomoči, kadar EJT preiskuje kazniva dejanja s svojega področja pristojnosti v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939.

4.  Brez poseganja v odstavka 1 in 2 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami pogodbe, sporazumi o nepovratnih sredstvih, druge pravne zaveze in sporazumi o vzpostavitvi proračunskega jamstva, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in Urad OLAF, da v skladu s svojimi pristojnostmi opravljajo take revizije ter preglede in inšpekcije na kraju samem. Med njimi so tudi določbe, ki zagotavljajo, da enakovredne pravice podelijo tudi tretje osebe, ki sodelujejo pri izvajanju financiranja Unije ali operaciji financiranja, ki se v celoti ali deloma podpira s proračunskim jamstvom.

Člen 50

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 45(2) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3.  Prenos pooblastila iz člena 45(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 45(2), začne veljati, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

NASLOV IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 51

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1291/2013 in Uredba (EU) št. 1290/2013 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 52

Prehodne določbe

1.  Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje zadevnih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 in Uredbo (EU) št. 1290/2013, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka. Za delovne načrte in ukrepe, predvidene v delovnih načrtih, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 1290/2013 in v okviru ustreznih temeljnih aktov organov financiranja, se še naprej uporabljajo Uredba (EU) št. 1290/2013 in navedeni temeljni akti, dokler niso dokončani.

2.  Iz finančnih sredstev za Program se lahko krijejo tudi stroški tehnične in upravne pomoči, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med tem programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi njegove predhodne Uredbe (EU) št. 1291/2013.

Člen 53

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

SPLOŠNE SMERNICE ZA DEJAVNOSTI

Splošni in posebni cilji iz člena 3 se bodo uresničevali v celotnem programu preko področij ukrepanja in splošnih smernice dejavnosti, opisanih v tej prilogi ter v Prilogi I k posebnemu programu.

(1)  Steber I „Odlična znanost“

Ta steber ▌z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 spodbuja znanstveno odličnost, privablja najbolj nadarjene v Evropo, zagotavlja ustrezno podporo za raziskovalce na začetku poklicne poti in podpira ustvarjanje in širjenje znanstvene odličnosti, visokokakovostnega znanja, metodologij in spretnosti, tehnologij in rešitev za svetovne družbene, okoljske in gospodarske izzive. Prispeval bo tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3.

(a)  Evropski raziskovalni svet: zagotavlja privlačno in prožno financiranje, ki bo na podlagi natečaja na ravni Unije posameznim nadarjenim in ustvarjalnim raziskovalcem, s poudarkom na raziskovalcih na začetku poklicne poti, in njihovim ekipam omogočilo, da raziskujejo najobetavnejše poti na novih področjih znanosti, ne glede na njihovo državljanstvo in državo izvora in izključno na merilu odličnosti.

Področje ukrepanja: pionirska znanost

(b)  Ukrepi Marie Skłodowska-Curie: zagotavljajo raziskovalcem nova znanja in spretnosti z mobilnostjo in izpostavljenostjo prek meja, sektorjev in disciplin, krepijo sisteme usposabljanja in razvoja poklicne poti, pa tudi strukturiranje in izboljšanje institucionalnih in nacionalnih sistemov zaposlovanja, ob upoštevanju Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev; pri tem ukrepi Marie Skłodowska-Curie pomagajo postavljati temelje za odlično evropsko raziskovalno okolje po vsej Evropi, prispevajo k spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb ter reševanju sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov.

Področja ukrepanja: spodbujanje odličnosti s pomočjo mobilnosti raziskovalcev preko meja, sektorjev in disciplin; spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega usposabljanja raziskovalcev; krepitev človeških virov ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru; izboljšanje in olajševanje sinergij; spodbujanje obveščanja javnosti.

(c)  Raziskovalne infrastrukture: opremljanje Evrope s trajnostno raziskovalno infrastrukturo svetovnega formata, ki je prosto dostopna najboljšim raziskovalce iz Evrope in zunaj nje. spodbujanje uporabe obstoječih raziskovalnih infrastruktur, vključno s tistimi, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Pri tem se bodo izboljšale možnosti raziskovalne infrastrukture za podpiranje znanstvenega napredka in inovacij ter omogočanje odprte in odlične znanosti, ki temelji na načelih FAIR, skupaj z dejavnostmi, povezanimi s politiko in mednarodnim sodelovanjem Unije.

Področja ukrepanja: utrjevanje in razvijanje področja evropskih raziskovalnih infrastruktur; odpiranje, vključevanje in medsebojno povezovanje raziskovalnih infrastruktur; inovacijski potencial evropskih raziskovalnih infrastruktur ter dejavnosti za inovacije in usposabljanje; krepitev evropske politike na področju raziskovalnih infrastruktur in mednarodnega sodelovanja

(2)  Steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“

Ta steber ▌z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 podpira ustvarjanje in boljše širjenje visokokakovostnega novega znanja, tehnologij in trajnostnih rešitev, krepi konkurenčnost evropske industrije, krepi vpliv raziskav in inovacij na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, ter podpira uvajanje inovativnih rešitev v industriji, predvsem v MSP in zagonskih podjetjih, ter družbi za reševanje globalnih izzivov. Prispeva tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3.

Družbene vede in humanistika se v celoti vključijo v vse sklope, vključno s posebnimi in namenskimi dejavnostmi.

Za zagotovitev čim večjega vpliva, prožnosti in sinergij so raziskovalne in inovacijske dejavnosti organizirane v šestih sklopih, ki so medsebojno povezani z vseevropskimi raziskovalnimi infrastrukturami in bodo posamezno in skupaj dajali spodbude za interdisciplinarno in medsektorsko, čezmejno in mednarodno sodelovanje, ki bo zajemalo več politik. V tem stebru programa Obzorje Evropa bodo zajete dejavnosti iz širokega spektra tehnološke pripravljenosti, vključno z nižjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti.

Vsak sklop prispeva k doseganju več ciljev trajnostnega razvoja, številne cilje trajnostnega razvoja pa podpira več kot en sklop.

Dejavnosti raziskav in inovacij se izvajajo v sklopih, navedenih v nadaljevanju, in v povezavi med njimi:

(a)  Sklop „Zdravje“: izboljšanje in varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov vseh starosti z ustvarjanjem novega znanja, razvojem inovativnih rešitev in po potrebi vključevanjem vidika spola v preprečevanje, diagnosticiranje, spremljanje in zdravljenje bolezni ter razvojem zdravstvenih tehnologij; zmanjšanje tveganj za zdravje, zaščita prebivalstva ter spodbujanje dobrega zdravja in dobrega počutja, tudi na delovnem mestu; povečanje stroškovne učinkovitosti, pravičnosti in trajnostne naravnanosti sistemov javnega zdravstva; preprečevanje in odpravljanje bolezni, povezanih z revščino; podpiranje in omogočanje sodelovanja bolnikov ter skrbi za lastno zdravje.

Področja ukrepanja: zdravje v celotnem življenjskem obdobju; dejavniki okoljskega in družbenega zdravja; nenalezljive in redke bolezni; nalezljive bolezni, tudi bolezni, povezane z revščino, in zapostavljene bolezni; orodja, tehnologije in digitalne rešitve za zdravje in oskrbo, vključno s personalizirano medicino; sistemi zdravstvenega varstva.

(b)  Sklop „Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba“: krepitev ▌demokratičnih vrednot, med katerimi so pravna država in temeljne pravice, varovanje naše kulturne dediščine, raziskovanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in spodbujanje družbeno-ekonomskih sprememb, ki prispevajo k vključevanju in gospodarski rasti, ▌vključno z upravljanjem migracij in vključevanjem migrantov.

Področja ukrepanja: demokracija in upravljanje; kultura, kulturna dediščina in ustvarjalnost, družbeno-ekonomske spremembe. ▌

(c)   Sklop „Civilna varnost za družbo“: odzivanje na izzive, ki izvirajo iz neprestanih varnostnih groženj, vključno s kibernetsko kriminaliteto ter naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek.

Področja ukrepanja: družbe, odporne proti nesrečam; zaščita in varnost; kibernetska varnost;

(d)   Sklop „Digitalno področje, industrija in vesolje“; krepitev zmogljivosti in zagotavljanje suverenosti Evrope na področju ključnih omogočitvenih tehnologij za digitalizacijo in proizvodnjo ter na področju vesoljske tehnologije vzdolž celotne vrednostne verige za nastanek konkurenčne, digitalne, nizkoogljične in krožne industrije; zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s surovinami; razvoj sodobnih materialov in zagotovitev podlage za napredek in inovacije na področju ▌svetovnih družbenih izzivov.

Področja ukrepanja: proizvodne tehnologije; ključne digitalne tehnologije, tudi kvantne tehnologije; nastajajoče omogočitvene tehnologije; sodobni materiali; umetna inteligenca in robotika; internet naslednje generacije; napredno računalništvo in velepodatki; krožne industrije; nizkoogljične in čiste industrije; vesolje, tudi opazovanje Zemlje;

(e)  Sklop „Podnebje, energija in mobilnost“: boj proti podnebnim spremembam z boljšim razumevanjem njihovih vzrokov, razvoja, tveganj, vplivov in priložnosti ter ustvarjanje podnebju in okolju prijaznejšega, učinkovitejšega in konkurenčnejšega, pametnejšega, varnejšega in odpornejšega energetskega in prometnega sektorja, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, izboljšanje odpornosti Unije na zunanje pretrese in prilagoditev družbenega ravnanja glede na cilje trajnostnega razvoja.

Področja ukrepanja: znanost o podnebju in podnebne rešitve; oskrba z energijo; energetski sistemi in omrežja; stavbe in industrijski objekti v energetskem prehodu; skupnosti in mesta; industrijska konkurenčnost v prometu; čist, varen in dostopen promet in mobilnost; pametna mobilnost; shranjevanje energije.

(f)   sklop „Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje“: varovanje okolja, obnavljanje, trajnostno upravljanje in uporaba naravnih in bioloških virov s kopnega, iz celinskih voda in morja za zaustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti, za obravnavo preskrbe s hrano in varnosti prehrane za vse ter prehod na nizkoogljično, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo ter trajnostno biogospodarstvo.

Področja ukrepanja: opazovanje okolja; biotska raznovrstnost in naravni viri; kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja; morja, oceani in celinske vode; prehranski sistemi; sistemi biotehnoloških inovacij v biogospodarstvu EU; krožni sistemi.

(g)   Nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča: ustvarjanje visokokakovostnih znanstvenih izsledkov za učinkovite in cenovno dostopne dobre javne politike. Za nove pobude in predloge za zakonodajo EU so potrebni pametno zasnovani pregledni, izčrpni in uravnoteženi izsledki, za izvajanje politik pa je potrebno, da se izsledki merijo in spremljajo. Skupno raziskovalno središče bo politikam Unije zagotovilo neodvisne znanstvene izsledke in tehnično podporo skozi celoten ciklus politike. Skupno raziskovalno središče bo svoje raziskave osredotočilo na prednostne naloge politik EU.

Področja ukrepanja: zdravje; kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba; civilna varnost za družbo; digitalno področje, industrija in vesolje; podnebje, energija in mobilnost; hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje; podpora za delovanje notranjega trga in gospodarsko upravljanje Unije; podpora državam članicam pri izvajanju zakonodaje in razvoju strategij pametne specializacije; analitična orodja in metode za oblikovanje politik; upravljanje znanja; prenos znanja in tehnologij; podpora znanosti, namenjena platformam za politike.

(3)  Steber III „Inovativna Evropa“

Ta steber ▌z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 spodbuja vse oblike inovacij, vključno z netehnološkimi inovacijami, zlasti v MSP in zagonskih podjetjih, in sicer z omogočanjem tehnološkega razvoja, prikazom in prenosom znanja, ter krepi uvajanje inovativnih rešitev. Prispeva ▌tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3. EIC se bo izvajal predvsem s pomočjo dveh vrst instrumentov: z Iskalcem (Pathfinder), ki se izvaja predvsem prek skupnih raziskav, in Pospeševalcem (Accelerator).

(a)  Evropski svet za inovacije: je osredotočen predvsem na prodorne in prelomne inovacije, usmerjene zlasti na inovacije, ki ustvarjajo trg, hkrati pa podpira vse vrste inovacij, tudi postopne.

Področja ukrepanja: Iskalec za napredne raziskave (Pathfinder), ki podpira prihodnje in nastajajoče prebojne tehnologije, tehnologije, ki ustvarjajo trg, in/ali visokotehnološke „deep-tech“ tehnologije; Pospeševalec (Accelerator), ki premošča vrzel v financiranju med poznimi fazami raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti in uvajanjem na trg, da se učinkovito uvedejo prodorne inovacije, ki oblikujejo trg, in zagotovi širitev podjetij, kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja; ▌dodatne dejavnosti, kot so nagrade in štipendije ter poslovne storitve z dodano vrednostjo.

(b)  Evropski inovacijski ekosistemi

Področja ukrepanja: dejavnosti bodo vključevale predvsem povezovanje, kadar je ustrezno v sodelovanju z EIT, z ▌nacionalnimi in regionalnimi akterji na področju inovacij ter podporo izvajanju skupnih čezmejnih inovacijskih programov držav članic, regij in pridruženih držav, od izmenjave praks in znanja o urejanju inovacij do izboljšanja mehkih veščin za inovacije do ukrepov na področju raziskav in inovacij, vključno z odprtimi inovacijami ali inovacijami, ki jih usmerjajo uporabniki, da se poveča učinkovitost evropskega inovacijskega sistema. To bi se moralo izvajati v sinergiji med drugim s podporo ESRR za inovacijske ekosisteme in medregionalna partnerstva, povezana s tematiko pametne specializacije.

(c)  Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo

Področja ukrepanja: trajnostni inovacijski ekosistemi po vsej Evropi; inovacije in podjetniška znanja in spretnosti z vidika vseživljenjskega učenja, vključno s povečevanjem zmogljivosti visokošolskih zavodov po vsej Evropi; nove rešitve za trg za obravnavanje svetovnih izzivov; sinergije in dodana vrednost znotraj programa Obzorje Evropa.

(4)  Del „Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“

Ta steber si z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, prizadeva za uresničevanje posebnih ciljev iz člena 3(2) (d). Prispeva tudi k drugim posebnim ciljem programa, kot je opisano v členu 3. Dajal bo podlago za preostanek programa in hkrati podpiral dejavnosti, ki prispevajo k privabljanju talentov, spodbujanju kroženja možganov in preprečevanju bega možganov, k Evropi, ki bo v večji meri temeljila na znanju, bo inovativna in upoštevala enakost spolov, ki bo na čelu svetovne konkurence, spodbujala nadnacionalno sodelovanje ter tako optimizirala nacionalne prednosti in potencial po vsej Evropi v dobro delujočem evropskem raziskovalnem prostoru (ERP), v katerem znanje in visoko usposobljena delovna sila prosto krožita na uravnotežen način, kadar se rezultati raziskav in inovacij razširjajo ter jih obveščeni državljani razumejo ▌in jim zaupajo, ti rezultati pa prinašajo koristi družbi kot celoti, ter v katerem politika EU, zlasti politika na področju raziskav in inovacij, temelji na visokokakovostnih znanstvenih izsledkih.

Prav tako podpira dejavnosti, katerih cilj je izboljšanje kakovosti predlogov pravnih subjektov iz držav članic z manj razvitim področjem raziskav in inovacij, kot so strokovni preliminarni pregledi predlogov in svetovanje, ter spodbujanje dejavnosti nacionalnih kontaktnih točk za podporo mednarodnemu povezovanju, ter dejavnosti, namenjenih podpiranju pravnih oseb iz držav članic z manj razvitim področjem raziskav in inovacij, ki se pridružujejo že izbranim skupnim projektom, v katerih pravni subjekti iz teh držav članic ne sodelujejo.

Področja ukrepanja: širitev sodelovanja in širjenje odličnosti , tudi prek povezovanja, tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, pobud kateder evropskega raziskovalnega prostora, evropskega sodelovanja v znanosti in tehnologiji COST ter dejavnosti za spodbujanje kroženja možganov: reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij, tudi na primer s podpiranjem reforme nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih politik, zagotavljanjem privlačnih poklicnih okolij in podpiranjem enakosti spolov in znanosti za državljane.

PRILOGA Ia

EVROPSKI INŠTITUT ZA INOVACIJE IN TEHNOLOGIJO (EIT)

Navedeno se uporablja pri izvajanju dejavnosti programa EIT:

1.  Utemeljitev

Kot je jasno navedeno v poročilu skupine na visoki ravni o vplivu raziskav in inovacij v EU (Lamyjeva skupina na visoki ravni), je pot naprej izobraziti se za prihodnost in vlagati v ljudi, ki bodo pomenili spremembo. Zlasti se pozivajo evropske visokošolske ustanove, naj spodbujajo podjetništvo, odstranijo meje disciplin in institucionalizirajo močno interdisciplinarno sodelovanje med akademskim svetom in industrijo ▌. Najnovejše raziskave kažejo, da je dostop do nadarjenih ljudi daleč najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na izbiro lokacije pri evropskih ustanoviteljih zagonskih podjetij. Priložnosti za podjetniško izobraževanje in usposabljanje ter razvoj ustvarjalnih veščin imajo ključno vlogo pri kultiviranju bodočih inovatorjev in pri razvoju sposobnosti obstoječih inovatorjev za širitev poslovanja na višje ravni uspešnosti. Dostop do podjetniškega talenta, skupaj z dostopom do strokovnih storitev, kapitala in trgov na ravni EU, ter povezovanje ključnih inovacijskih akterjev okrog skupnega cilja so ključni elementi za spodbujanje inovacijskega ekosistema. Zato je treba usklajevati prizadevanja po vsej EU, da se ustvari kritična masa medsebojno povezanih podjetniških grozdov in ekosistemov po vsej EU.

Danes je EIT največji integrirani ekosistem za inovacije v Evropi, ki združuje partnerje iz poslovnega, raziskovalnega in izobraževalnega sveta ter drugih področij. Še naprej bo podpiral svoje skupnosti znanja in inovacij, ki so obsežna evropska partnerstva za reševanje posebnih svetovnih izzivov in krepijo inovacijske ekosisteme okrog njih. To bo dosegel s spodbujanjem vključevanja izobraževanja, raziskav in inovacij na najvišji ravni, s čimer bo ustvaril okolja, ugodna za inovacije, s spodbujanjem in podpiranjem nove generacije podjetnikov ter s spodbujanjem ustanavljanja inovativnih podjetij v tesni sinergiji in dopolnjevanju z EIC.

Po Evropi so še vedno potrebna prizadevanja za razvoj ekosistemov, kjer lahko raziskovalci, inovatorji, industrijska podjetja in vlade sodelujejo na enostaven način. Inovacijski ekosistemi dejansko še vedno ne delujejo optimalno zaradi različnih razlogov, kot so:

–  interakcijo med inovacijskimi akterji še vedno ovirajo organizacijske, regulativne in kulturne ovire med njimi;

–  prizadevanja za krepitev inovacijskih ekosistemov imajo korist od usklajevanja in jasnega osredotočanja na specifične cilje in učinek.

Za reševanje prihodnjih družbenih izzivov, sprejemanje priložnosti novih tehnologij ter prispevanje k okolju prijazni in trajnostni gospodarski rasti, zaposlovanju, konkurenčnosti in blaginji evropskih državljanov je treba nadalje okrepiti zmogljivost Evrope za inovacije, in sicer s: krepitvijo obstoječih in spodbujanjem ustvarjanja novih okolij, ki bodo ugodna za sodelovanje in inovacije; krepitvijo inovacijskih zmogljivosti v akademskem in raziskovalnem sektorju; podpiranjem nove generacije podjetnikov; spodbujanjem ustanavljanja in razvoja inovativnih podjetij ter krepitvijo prepoznavnosti in priznavanja raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki jih financira EU, zlasti financiranja EIT, v širši javnosti.

Narava in obseg inovacijskih izzivov zahtevata povezovanje in mobiliziranje akterjev in virov v evropskem merilu, s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja. Obstaja potreba po odpravljanju izoliranosti disciplin in elementov v vrednostnih verigah ter spodbujanju vzpostavitve ugodnega okolja za učinkovito izmenjavo znanja in strokovnega znanja ter za razvoj in privabljanje podjetniških talentov. Strateški inovacijski program EIT zagotavlja skladnost z izzivi programa Obzorje Evropa ter dopolnjuje EIC.

2.  Področja ukrepanja

2.1.  Trajnostni inovacijski ekosistemi po vsej Evropi

V skladu z uredbo o EIT in strateškim inovacijskim programom bo imel EIT okrepljeno vlogo na področju krepitve trajnostnih inovacijskih ekosistemov, ki temeljijo na izzivih, po vsej Evropi. EIT zlasti še naprej deluje predvsem prek svojih skupnosti znanja in inovacij, obsežnih evropskih partnerstev, ki obravnavajo specifične družbene izzive. Še naprej si bo prizadeval za krepitev inovacijskih ekosistemov, ki ga obkrožajo, in sicer z njihovim odpiranjem in spodbujanjem povezovanja raziskav, inovacij in izobraževanja. Poleg tega bo EIT okrepil inovacijske ekosisteme po Evropi z razširitvijo svojega Regionalnega inovacijskega programa (EIT RIS). EIT bo sodeloval z inovacijskimi ekosistemi, ki imajo visok inovacijski potencial na podlagi strategije, tematske uskladitve in predvidenega učinka, in sicer v tesni sinergiji s strategijami in platformami pametne specializacije.

–  okrepitev učinkovitosti obstoječih skupnosti znanj in inovacij ter njihovo odprtost za nove partnerje, kar dolgoročno omogoča prehod na samozadostnost, in analiza potrebe po ustanavljanju novih tovrstnih skupnosti za reševanje svetovnih izzivov. Posebna tematska področja bodo opredeljena v strateškem inovacijskem programu ob upoštevanju strateškega načrtovanja;

–  pospeševanje odličnosti regij v državah, ki so opredeljene v strateškem inovacijskem programu v tesnem sodelovanju s strukturnimi skladi in drugimi ustreznimi programi financiranja EU, kadar je to primerno.

2.2.  Inovacije in podjetniška znanja in spretnosti v okviru vseživljenjskega učenja, vključno s povečevanjem zmogljivosti visokošolskih ustanov po vsej Evropi

Izobraževalne dejavnosti EIT bodo okrepljene, da se z namenskim izobraževanjem in usposabljanjem spodbudijo inovacije in podjetništvo. Večja osredotočenost na razvoj človeškega kapitala bo temeljila na razširitvi obstoječih izobraževalnih programov skupnosti znanja in inovacij EIT, da bi še naprej študentom in strokovnjakom zagotavljali visokokakovostne učne načrte, ki temeljijo na inovacijah, ustvarjalnosti in podjetništvu, v skladu z industrijsko strategijo EU in strategijo EU za znanja in spretnosti. To lahko vključuje raziskovalce in inovatorje, ki jih podpirajo drugi deli programa Obzorje Evropa, zlasti ukrepi MSCA. EIT bo podpiral tudi modernizacijo visokošolskih ustanov po Evropi in njihovo vključevanje v inovacijske ekosisteme, in sicer s spodbujanjem in povečevanjem njihovega podjetniškega potenciala in zmogljivosti ter s spodbujanjem, da bolje predvidijo nove zahteve po znanjih in spretnostih.

–  Razvoj inovativnih učnih načrtov, ob upoštevanju prihodnjih potreb družbe in industrije, in medsektorskih programov, ki bodo ponujeni študentom, podjetnikom in strokovnjakom po vsej Evropi in zunaj nje in v katerih se strokovna in panožna znanja kombinirajo z v inovacije usmerjenim in podjetniškim znanjem in spretnostmi, kot so ▌visokotehnološka znanja in spretnosti, povezana z digitalnimi in trajnostnimi ključnimi omogočitvenimi tehnologijami;

–  krepitev in širitev znaka EIT, da bi se izboljšala vidnost in priznavanje EIT izobraževalnih programov na podlagi partnerstev med različnimi visokošolskimi ustanovami, raziskovalnimi središči in podjetji ter hkrati povečala njegova splošna kakovost, in sicer s ponujanjem učnih načrtov, ki vključujejo učenje ob delu, in namenskega podjetniškega izobraževanja ter mednarodne, medorganizacijske in medsektorske mobilnosti;

–  razvoj zmogljivosti za inovacije in podjetništvo v sektorju visokošolskega izobraževanja z nadgrajevanjem in spodbujanjem strokovnega znanja skupnosti EIT pri povezovanju izobraževanja, raziskav in podjetja;

–  krepitev vloge skupnosti nekdanjih diplomantov EIT kot zgled za nove študente in močan instrument za komuniciranje vpliva EIT.

2.3.  Nove rešitve za trg za obravnavanje svetovnih izzivov

EIT bo ob zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov spodbudila, okrepila in nagradila vlogo podjetnikov, inovatorjev, raziskovalcev, učiteljev, študentov in drugih inovacijskih akterjev za sodelovanje v interdisciplinarnih skupinah, da se oblikujejo ideje in preoblikujejo v postopne in prelomne inovacije. Dejavnosti bodo označevale odprte inovacije in čezmejni pristop, s poudarkom na vključevanju dejavnosti iz trikotnika znanja, ki vplivajo na uspeh (npr. promotorji projektov lahko izboljšajo njihov dostop do: posebej usposobljenih diplomantov, vodilnih uporabnikov, zagonskih podjetij z inovativnimi zamislimi, tujih podjetij z ustreznimi dopolnilnimi sredstvi itd.).

–  Podpora za razvoj novih izdelkov, storitev in tržnih priložnosti, v kateri bodo sodelovali akterji iz trikotnika znanja, da bi našli rešitve za svetovne izzive;

–   popolno povezovanje celotne inovacijske vrednostne verige: od študenta do podjetnika, od zamisli do proizvoda, od laboratorija do stranke. To vključuje podporo za zagonska in podjetja v razširitveni fazi;

–  izvajanje storitev na visoki ravni in podpora inovativnim podjetjem, vključno s tehnično pomočjo za izboljšanje izdelkov ali storitev, vsebinskim mentorstvom, podporo za pridobivanje ciljnih strank in zbiranje kapitala, da bi inovacije hitro dosegle trg in se pospeši proces rasti.

2.4.  Sinergije in dodana vrednost programa Obzorje Evropa

EIT bo povečal svoja prizadevanja za izkoriščanje sinergij in komplementarnosti med obstoječimi skupnostmi znanja in inovacij ter z različnimi akterji in pobudami na ravni EU in svetovni ravni, razširil bo obstoječo mrežo sodelujočih organizacij na strateški in operativni ravni, hkrati pa se mora izogniti podvajanju.

–  Tesno sodelovanje z EIC in skladom InvestEU pri racionalizaciji podpore (tj. financiranja in storitev), ki se zagotavlja ▌inovativnim podjetjem v zagonski in fazi širitve, zlasti prek skupnosti znanja in inovacij;

–  načrtovanje in izvajanje dejavnosti EIT za doseganje največjih možnih sinergij in njihovo dopolnjevanje z drugimi deli programa;

–  sodelovanje z državami članicami EU na nacionalni in regionalni ravni z vzpostavljanjem strukturiranega dialoga in usklajevanjem prizadevanj za omogočanje sinergij z nacionalnimi in regionalnimi pobudami, vključno s strategijami pametne specializacije, tudi z izvajanjem „evropskih inovacijskih ekosistemov“, da se opredelijo, izmenjujejo in razširjajo primeri najboljše prakse in spoznanja;

–  posredovanje in razširjanje inovativnih praks in spoznanj po Evropi in onkraj njenih meja, da bi prispevali k inovacijski politiki v Evropi ob usklajevanju z drugimi deli programa Obzorje Evropa;

–  zagotavljanje prispevka k razpravi o inovacijski politiki in prispevka k zasnovi in izvajanju prednostnih nalog politik EU s stalnim sodelovanjem z vsemi ustreznimi službami Evropske komisije, drugimi programi EU in njihovimi deležniki, ter nadaljnje preučevanje priložnosti v pobudah za izvajanje politik;

–  izkoriščanje sinergij z drugimi programi EU, vključno s tistimi, ki podpirajo razvoj človeškega kapitala in inovacij (npr. COST, ESS+, ESRR, Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in COSME Plus/enotni trg, sklad InvestEU);

–  razvoj strateških zavezništev s ključnimi akterji na področju inovacij na ravni EU in na mednarodni ravni, ter podpora skupnostim znanja in inovacij za razvoj sodelovanja in povezav s ključnimi partnerji iz trikotnika znanja iz tretjih držav s ciljem odpiranja novih trgov za rešitve, ki jih podpirajo skupnosti znanja in inovacij, in privabljanja financiranja in nadarjenih ljudi iz tujine. V zvezi z načeli vzajemnosti in obojestranskih koristi je treba spodbujati sodelovanje tretjih držav.

▌

PRILOGA III

PARTNERSTVA

Evropska partnerstva se izbirajo, izvajajo, spremljajo, ocenjujejo, postopoma ukinjajo ali podaljšajo na podlagi naslednjih meril:

1)  Izbor

(a)  prikaz, da je evropsko partnerstvo učinkovitejše pri doseganju zadevnih ciljev Programa prek vključevanja in sodelovanja partnerjev, predvsem pri ustvarjanju jasno vidnih vplivov za EU in njene državljane, zlasti na področju svetovnih izzivov ter ciljev raziskav in inovacij, izboljšanja konkurenčnosti, trajnosti EU in prispevka h krepitvi Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora ter po potrebi mednarodnih zavez;

v primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev, vzpostavljenih v skladu s členom 185 PDEU, je obvezna udeležba držav članic Unije v višini najmanj 40 %;

(b)  skladnost in sinergije evropskega partnerstva na področju raziskav in inovacij EU, v največji možni meri po pravilih programa Obzorje Evropa;

(c)  preglednost in odprtost evropskega partnerstva v zvezi z opredelitvijo prednostnih nalog in ciljev v smislu pričakovanih rezultatov in učinkov ter v zvezi s sodelovanjem partnerjev in deležnikov iz celotne vrednostne verige, iz različnih sektorjev ozadij in disciplin, tudi mednarodnih, kadar je to primerno in ne posega v evropsko konkurenčnost; jasni načini za spodbujanje sodelovanja MSP ter za razširjanje in izkoriščanje rezultatov, zlasti v MSP, tudi prek posredniških organizacij;

(d)  predhodna dokazana dodana vrednost in usmeritev evropskega partnerstva, vključno s skupno strateško vizijo namena evropskega partnerstva. Ta vizija bo zajemala zlasti:

–  opredelitev merljivih pričakovanih konkretnih dosežkov, rezultatov in učinkov v določenih rokih, vključno s ključno gospodarsko in/ali družbeno vrednostjo za Unijo;

–  dokazane pričakovane kvalitativne in pomembne kvantitativne učinke vzvoda, vključno z metodo za merjenje ključnih kazalnikov uspešnosti;

–  pristope za zagotavljanje prilagodljivosti izvajanja in prilagajanja spreminjajočim se potrebam politik, družbe in/ali trga ali znanstvenega napredka, da se izboljša usklajenost politik na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU;

–  izhodno strategijo in ukrepe za postopno ukinitvijo programa;

(e)  Predhodno dokazana dolgoročna zavezanost partnerjev, vključno z najmanjšim možnim deležem javnih in/ali zasebnih naložb;

v primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev, ustanovljenih v skladu s členom 185 ali 187 PDEU, mora biti finančni in/ali stvarni prispevek partnerjev, z izjemo Unije, najmanj 50 % in lahko znaša največ 75 % skupnih proračunskih obveznosti evropskega partnerstva. Za vsako tako institucionalizirano evropsko partnerstvo mora biti delež prispevkov partnerjev, razen Unije, v obliki finančnih prispevkov. Za partnerje, razen Unije in sodelujočih držav, bi morali biti finančni prispevki namenjeni predvsem kritju upravnih stroškov ter dejavnosti usklajevanja in podpore ter drugih nekonkurenčnih dejavnosti.

(ea)  Po dogovoru z regionalnimi organi se Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) sprejme kot delni nacionalni prispevek za sofinanciranje ukrepov, ki vključujejo države članice, v okviru Programa.

2)  Izvajanje:

(a)  sistemski pristop, ki zagotavlja dejavno in zgodnje sodelovanje držav članic in doseganje pričakovanih vplivov evropskega partnerstva s prožnim izvajanjem skupnih ukrepov z visoko evropsko dodano vrednostjo, ki tudi presegajo skupne razpise za raziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na tržno ali regulativno uvedbo ali uvedbo politike;

(b)  ustrezni ukrepi za zagotavljaje stalne odprtosti in preglednosti pobude pri izvajanju, zlasti za določanje prednostnih nalog in sodelovanje pri razpisih za zbiranje predlogov, informacije o delovanju upravljanja, prepoznavnosti Unije, ukrepi za komuniciranje in ozaveščanje javnosti, razširjanje in izkoriščanje rezultatov, vključno z jasnim prostim dostopom / strategijo za uporabnike vzdolž celotne verige vrednosti; ustrezni ukrepi za obveščanje MSP in spodbujanje njihove udeležbe;

(c)  usklajevanje in/ali skupne dejavnosti z drugimi ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami, da se zagotovijo optimalna raven medsebojne povezanosti in učinkovite sinergije, med drugim da se premostijo morebitne ovire pri izvajanju na nacionalni ravni in poveča stroškovna učinkovitost;

(d)  ▌obveznosti ▌za finančne prispevke in/ali prispevke v naravi, v skladu z nacionalnimi določbami v celotnem življenjskem ciklu pobude;

(e)  v primeru institucionaliziranega evropskega partnerstva dostop do rezultatov in drugih podatkov, povezanih z ukrepom, za Evropsko komisijo za namene razvijanja, izvajanja in spremljanja politik ali programov Unije.

3)  Spremljanje:

(a)  sistem spremljanja v skladu z zahtevami iz člena 45 za spremljanje napredka pri doseganju posebnih ciljev politike, konkretnih rezultatov in ključnih kazalnikov uspešnosti, ki omogočajo ocenjevanje dosežkov v obdobju, vplivov in morebitnih potreb po popravnih ukrepih;

(b)  redno namensko poročanje o kvantitativnih in kvalitativnih učinkih finančnega vzvoda, vključno o odobrenih in dejansko zagotovljenih finančnih prispevkih in prispevkih v naravi, prepoznavnosti in položaju v mednarodnem okviru, vplivu na tveganje, povezano z raziskavami in inovacijami, za naložbe zasebnega sektorja;

(c)  podrobne informacije o postopku ocenjevanja in rezultatih vseh razpisov za zbiranje predlogov v okviru partnerstev, ki so na voljo pravočasno in so dostopne v skupni elektronski zbirki podatkov.

4)  Ocena, postopna ukinitev in obnova:

(a)  ocenjevanje vplivov, doseženih na ravni Unije v zvezi z opredeljenimi ciljnimi vrednostmi in ključnimi kazalniki uspešnosti, ki se upošteva pri oceni Programa iz člena 47, vključno z oceno najučinkovitejšega načina izvajanja ukrepov politike za kakršen koli prihodnji ukrep; umestitev morebitne obnove evropskega partnerstva v skupno področje evropskih partnerstev in njegove prednostne naloge politik;

(b)  če se partnerstvo ne obnovi, ustrezni ukrepi za zagotovitev postopnega ukinjanja financiranja okvirnega programa v skladu s ▌pogoji in časovnim načrtom, predhodno dogovorjenimi s pravno zavezanimi partnerji, brez poseganja v morebitno nadaljnje nadnacionalno financiranje iz nacionalnih ali drugih programov Unije in brez poseganja v zasebne naložbe in tekoče projekte.

PRILOGA IV

SINERGIJE Z DRUGIMI PROGRAMI

1.  Sinergije z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (skupna kmetijska politika – SKP), bodo zagotovile, da:

(a)  se raziskovalne in inovacijske potrebe kmetijskega sektorja in podeželskih območij v EU ugotovijo zlasti v okviru evropskega partnerstva za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“(35) in se upoštevajo v procesu načrtovanja strateških raziskav in inovacij in delovnih programih Programa;

(b)  skupna kmetijska politika omogoča najboljšo uporabo rezultatov raziskav in inovacij ter spodbuja obsežno uvajanje inovativnih rešitev, tudi tistih, ki izhajajo iz projektov, financiranih s sredstvi okvirnih programov za raziskave in inovacije, ter evropskega partnerstva za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“ in iz ustreznih skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT);

(c)  EKSRP podpira uvajanje in širjenje znanja in rešitev, ki izvirajo iz rezultatov Programa in omogočajo nastanek bolj dinamičnega kmetijskega sektorja in novih priložnosti za razvoj kmetijskih območij.

2.  Sinergije z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR) bodo zagotovile, da:

(a)  bosta Program in ESPR v veliki meri medsebojno povezana, saj se bodo potrebe po raziskavah in inovacijah EU na tem področju prenašale v okviru procesa strateškega načrtovanja raziskav in inovacij v programu Obzorje Evropa.

(b)  bo ESPR podpiral uvajanje novih tehnologij in inovativnih proizvodov, procesov in storitev, zlasti tistih, ki izhajajo iz Programa na področju morske in pomorske politike; bo podpiral tudi zbiranje podatkov na terenu in obdelavo teh podatkov ter razširjal ustrezne ukrepe, ki se podpirajo v okviru Programa, to pa bo prispevalo k izvajanju skupne ribiške politike, pomorske politike EU ter mednarodnemu upravljanju oceanov in mednarodnim obveznostim.

3.  Sinergije z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) bodo zagotovile, da:

(a)  se bodo uporabljale ureditve za kombinirano financiranje iz ESRR ▌in programa Obzorje Evropa za podporo dejavnostim, ki povezujejo regionalne operativne programe, strategije pametne specializacije in mednarodno odličnost na področju raziskav in inovacij, vključno s skupnimi nadregionalnimi/nadnacionalnimi programi in vseevropskimi raziskovalnimi infrastrukturami, z namenom krepitve evropskega raziskovalnega prostora;

(aa)  sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj se lahko prostovoljno prenašajo v podporo dejavnostim v okviru Programa, zlasti tistim z oznako „pečat odličnosti“;

(b)  se bo ESRR med drugim osredotočal na razvoj in krepitev regionalnih in lokalnih raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov ter industrijskega preoblikovanja, vključno s podporo za uporabo rezultatov ter uvajanje novih tehnologij in inovativnih rešitev iz okvirnih programov za raziskave in inovacije v okviru ESRR;

(ba)  krepili se bodo obstoječi regionalni ekosistemi, mreže platform in regionalne strategije;

4.  Sinergije z Evropskim socialnim skladom+ (ESS+) bodo zagotovile, da:

(a)  bo ESS+ lahko vključeval in širil inovativne izobraževalne programe, ki jih podpira Program, tudi preko nacionalnih ali regionalnih programov, da bi ljudi opremili z znanji, spretnostmi in kompetencami, ki so potrebne za delovna mesta prihodnosti.

(b)  se bodo lahko ureditve za dopolnilno financiranje iz ESS+ prostovoljno uporabljale za podporo dejavnosti Programa, ki spodbujajo razvoj človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, da bi okrepile evropski raziskovalni prostor;

(c)  bo področje „Zdravje“ Evropskega socialnega sklada+ vključevalo inovativne tehnologije ter nove poslovne modele in rešitve, zlasti tiste, ki izhajajo iz Programov, ter tako prispevalo k inovativnim, učinkovitim in trajnostnim zdravstvenim sistemom držav članic in lažjemu dostopu do boljšega in varnejšega zdravstva za evropske državljane.

5.  Sinergije z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) bodo zagotovile, da:

(a)  se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah na področju prometa, energetike in digitalnega sektorja v EU;

(b)  bo IPE podpiral obsežno uvedbo in uporabo inovativnih novih tehnologij in rešitev na področju prometa, energije in digitalnih fizičnih infrastruktur, zlasti tistih, ki izhajajo iz okvirnih programov za raziskave in razvoj.

(c)  bo izmenjava informacij in podatkov med projekti okvirnega programa in projekti IPE poenostavljena, na primer s poudarjanjem tehnologij iz okvirnega programa z visoko stopnjo pripravljenosti za trg, da bi se lahko nadalje uvajale preko IPE.

6.  Sinergije s Programom digitalna Evropa (DEP) bodo zagotovile, da:

(a)  bodo vrsta ukrepov, ki jih je treba podpreti, njihovi pričakovani neposredni učinki in intervencijska logika različni in se bodo dopolnjevali, čeprav se več tematskih področij, ki jih obravnavata Program in DEP, prekriva;

(b)  bodo potrebe po raziskavah in inovacijah, ki so povezane z digitalnimi vidiki, ugotovljene in določene v načrtih strateških raziskav in inovacij Obzorja Evropa; mednje spadajo tudi raziskave in inovacije na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, tehnologij razpršene evidence in kvantnih tehnologij, pri katerih se digitalne tehnologije kombinirajo z drugimi omogočitvenimi tehnologijami in netehnološkimi inovacijami; bo zagotovljena podpora za širitev podjetij, ki uvajajo prodorne inovacije, od katerih bodo številne združevale digitalne in fizične tehnologije; vključitev digitalnih tehnologij v celotni steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“; podpora digitalnim raziskovalnim infrastrukturam;

(c)  se bo DEP osredotočal na krepitev digitalnih zmogljivosti velikega obsega in infrastrukture na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, tehnologij razpršene evidence, kvantnih tehnologij ter naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki so v okviru EU namenjene široki uporabi in uveljavitvi kritičnih obstoječih ali preizkušenih inovativnih digitalnih rešitev po vsej Evropi na področjih javnega interesa (kot so zdravje, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij); DEP se večinoma izvaja z usklajenimi in strateškimi naložbami z državami članicami, zlasti preko skupnih javnih naročil, v digitalne zmogljivosti, ki se bodo souporabljale po vsej Evropi, in v ukrepe na ravni EU, ki podpirajo interoperabilnost in standardizacijo kot del razvoja enotnega digitalnega trga;

(d)  bodo zmogljivosti in infrastrukture DEP na voljo raziskovalni in inovacijski skupnosti, tudi za dejavnosti, ki se podpirajo v Programu, vključno s preizkušanjem, eksperimentiranjem in predstavljanjem v vseh sektorjih in disciplinah.

(e)  bo DEP vse bolj prevzemal in uvajal nove digitalne tehnologije, razvite v Programu;

(f)  se bodo pobude Programa za razvoj izobraževalnih programov za pridobitev znanj, spretnosti in kompetenc, vključno s tistimi, ki se izvajajo v kolokacijskih centrih skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, dopolnjevale z razvojem zmogljivosti na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki jih podpira program Digitalna Evropa;

(g)  bodo močni usklajevalni mehanizmi za strateško načrtovanje in postopki delovanja usklajeni med programoma, njune strukture upravljanja pa bodo vključevale ustrezne službe Komisije ter druge službe, ki jih zadevajo različni deli teh programov.

7.  Sinergije s programom za enotni trg bodo zagotovile, da:

(a)  bo program za enotni trg obravnaval nedelovanje trga, ki vpliva na vsa MSP, in bo spodbujal podjetništvo ter ustanavljanje in rast podjetij. Med programom za enotni trg ▌in ukrepi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter prihodnjega Evropskega sveta za inovacije, ki so namenjeni inovativnim podjetjem, obstaja popolna komplementarnost, tudi na področju podpornih storitev za MSP, zlasti kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja;

(b)  se bo lahko Evropska podjetniška mreža, kot tudi druge podporne strukture za MSP (npr. nacionalne kontaktne točke, agencije za inovacije, vozlišča za digitalne inovacije, strokovni centri, certificirani inkubatorji), uporabljala za izvajanje podpornih storitev v okviru ▌programa Obzorje Evropa, vključno s Svetom za inovacije.

8.  Sinergije s programom LIFE – program za okoljske in podnebne ukrepe, bodo zagotovile, da:

se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah za obravnavo izzivov na področju okolja, podnebja in energije v EU. Program LIFE bo še naprej deloval kot katalizator za izvajanje okoljske, podnebne in ustrezne energetske politike in zakonodaje EU, tudi s sprejetjem in uporabo rezultatov raziskav in inovacij iz Programa, in jih pomagal uvajati na državni in (med-)regionalni ravni, kjer lahko prispeva k obravnavi vprašanj okoljske, podnebne ali energetske učinkovitosti. Program LIFE bo še naprej spodbujal zlasti sinergije v okvirnem programu, tako da bo med ocenjevanjem dodeljeval bonuse predlogom, ki vključujejo uporabo rezultatov iz okvirnega programa. Standardni projekti ukrepov LIFE bodo podpirali razvoj, preizkušanje ali predstavljanje primernih tehnologij ali metodologij za izvajanje okoljske in podnebne politike EU, ki se lahko pozneje uporabijo v velikem obsegu, financirajo pa se iz drugih virov, tudi iz Programa. Tako Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo kot prihodnji Evropski svet za inovacije iz Programa lahko podpreta širitev ali komercializacijo novih prelomnih zamisli, ki lahko nastanejo pri izvajanju projektov programa LIFE.

9.  Sinergije s programom Erasmus+ bodo zagotovile, da:

(a)  se bodo združena sredstva Programa in programa Erasmus uporabljala za podporo dejavnostim, ki so namenjene krepitvi in posodobitvi evropskih visokošolskih ustanov. Program bo dopolnjeval podporo iz programa Erasmus za pobudo o evropskih univerzah, zlasti njene raziskovalne razsežnosti v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih, trajnostnih strategij izobraževanja, raziskav in inovacij omogočili razvoj novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostno naravnanih strategij na področju izobraževanja, raziskav in inovacij na podlagi naddisciplinarnih in medsektorskih pristopov, da bi v praksi uresničili trikotnik znanja in tako spodbudili gospodarsko rast. izobraževalne dejavnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo bi bile lahko povezane s pobudo evropskih univerz in ji služile kot spodbuda.

(b)  bosta Program in program Erasmus spodbujala povezovanje izobraževanja in raziskovanja s spodbujanjem visokošolskih ustanov k oblikovanju in vzpostavljanju skupnih strategij na področju izobraževanja, raziskav in inovacij, k zagotavljanju najnovejših raziskovalnih spoznanj in praks za poučevanje, da bi omogočila pridobivanje izkušenj na področju dejavnega raziskovanja vsem študentom in osebju v visokošolskem izobraževanju, zlasti pa raziskovalcem, ter podprla druge dejavnosti, ki povezujejo visokošolsko izobraževanje, raziskave in inovacije.

10.  Sinergije z Evropskim vesoljskim programom bodo zagotovile, da:

(a)  se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah v nabavnih in prodajnih sektorjih vesoljskega programa v EU; se bodo ukrepi na področju vesoljskih raziskav, ki se bodo izvajali preko programa Obzorje Evropa, izvajali z ozirom na naročanje in upravičenost subjektov v skladu z določbami vesoljskega programa, kjer je primerno;

(b)  se bodo podatki, pridobljeni iz vesolja, in storitve, ki jih Evropski vesoljski program zagotavlja kot javno dobrino, uporabljali v raziskavah in inovacijah za razvoj prodornih rešitev, vključno z okvirnim programom, zlasti za trajnostno hrano in naravne vire, spremljanje podnebja, pametna mesta, avtomatizirana vozila, varnost in obvladovanje nesreč.

(c)  bodo storitve dostopa do podatkov in informacij programa Copernicus prispevale k evropskemu oblaku odprte znanosti in s tem olajšale dostop do podatkov programa Copernicus raziskovalcem in znanstvenikom; raziskovalne infrastrukture, zlasti omrežja za opazovanje na kraju samem, bodo bistveni elementi infrastrukture za opazovanje na kraju samem, ki omogočajo storitve programa Copernicus, same pa tudi izkoriščajo podatke, ki nastajajo pri storitvah programa Copernicus.

11.  Sinergije z Instrumentom za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: zunanji instrument) bodo zagotovile, da bodo raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Programu s sodelovanjem tretjih držav in ciljnimi ukrepi mednarodnega sodelovanja skušale doseči usklajenost in povezavo s programi sočasnih ukrepov za uvajanje na trg in krepitev zmogljivosti v okviru zunanjega instrumenta, in sicer na podlagi skupne opredelitve potreb in področij posegov, ki se na splošno opredelijo v postopku načrtovanja strateških raziskav in inovacij programa Obzorje Evropa.

12.  Sinergije s Skladom za notranjo varnost in instrumentom za upravljanje meja v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja bodo zagotovile, da:

(a)  se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe na področjih varnosti in integriranega upravljanja meja;

(b)  bosta Sklad za notranjo varnost in Sklad za integrirano upravljanje meja podpirala uvajanje inovativnih novih tehnologij in rešitev, zlasti tistih, ki izhajajo iz okvirnih programov za raziskave in inovacije na področju varnostnih raziskav.

13.  Sinergije s skladom InvestEU bodo zagotovile, da:

(a)  bo Program iz lastnega proračuna zagotovil kombinirano financiranje za inovatorje, za katere je značilna visoka stopnja tveganja in za katere trg, kjer to pride v poštev, ne zagotavlja uspešnega in trajnostnega financiranja, obenem pa bo zagotovil primerno usklajevanje v podporo učinkovitemu izvajanju in upravljanju zasebnega financiranja kot dela kombiniranega financiranja preko sredstev in posrednikov, ki jih podpira sklad InvestEU;

(b)  bodo finančni instrumenti za raziskave in inovacije ter MSP združeni v skladu InvestEU, zlasti preko namenskega tematskega okvira za raziskave in inovacije ter preko proizvodov, ki se uvajajo preko okvira za MSP in so usmerjena k inovativnim podjetjem, s čimer bodo prispevali tudi k uresničevanju ciljev Programa. Vzpostavljene bodo močne dopolnjujoče se povezave med skladom InvestEU in programom Obzorje Evropa.

14.  Sinergije s Skladom za inovacije v sistemu trgovanja z emisijami (v nadaljnjem besedilu: inovacijski sklad) bodo zagotovile, da:

(a)  bo inovacijski sklad usmerjen predvsem v inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, vključno z okoljsko varnim zajemanjem in uporabo ogljikovega dioksida, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, ter proizvodi, ki nadomeščajo tiste z visokimi emisijami ogljikovega dioksida, ter v pomoč pri spodbujanju gradnje in obratovanja projektov, ki so namenjeni za okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, ter inovativnim tehnologijam na področju obnovljivih virov energije in shranjevanja energije; vzpostavljen bo ustrezni okvir, ki bo omogočal in spodbujal okolju prijaznejše izdelke s trajnostno dodano vrednostjo za potrošnike/končne uporabnike.

(b)  bo Program financiral razvoj, predstavitev in uvajanje tehnologij, tudi prebojnih rešitev, ki lahko prispevajo k doseganju nizkoogljičnega gospodarstva in uresničevanju ciljev Unije na področju razogljičenja, energije in industrijskega preoblikovanja, zlasti v stebru 2, ter prek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo;

(c)  bo inovacijski sklad lahko, ob upoštevanju svojih meril za izbor in dodelitev, podprl predstavitvene faze upravičenih projektov ▌. Projekti, ki prejemajo podporo iz inovacijskega sklada, so lahko upravičeni do podpore iz okvirnih programov za raziskave in inovacije in obratno. Zaradi dopolnjevanja programa Obzorje Evropa bo lahko inovacijski sklad osredotočen na inovacije, ki so blizu trgu in prispevajo k znatnemu in hitremu zmanjševanju emisij CO2. Med inovacijskim skladom in programom Obzorje Evropa bo vzpostavljena močna dopolnilna povezava.

15.  Sinergije s programom Euratoma za raziskave in usposabljanje bodo zagotovile, da:

(a)  bosta Program in program Euratoma za raziskave in usposabljanje oblikovala celovite ukrepe, ki podpirajo izobraževanje in usposabljanje (vključno z ukrepi Marie Skłodowska-Curie) za ohranjanje in razvijanje ustreznih znanj in spretnosti v Evropi;

(b)  bosta Program in program Euratoma za raziskave in usposabljanje oblikovala skupne ukrepe na področju raziskav, ki se osredotočajo na medsektorske vidike varne in zanesljive uporabe neenergetskih aplikacij ionizirajočega sevanja v sektorjih, kot so medicina, industrija, kmetijstvo, vesolje, podnebne spremembe, varnost in pripravljenost na izredne dogodke ter prispevek jedrske znanosti.

16.  Morebitne sinergije z Evropskim obrambnim skladom bodo prispevale k preprečevanju podvajanja.

16a.  Sinergije s programom Ustvarjalna Evropa bodo podpirale konkurenčnost in inovacije, prispevale h gospodarski in družbeni rasti ter spodbujale učinkovito uporabo javnih sredstev.

16b.  Možno je predvideti sinergije s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa.

PRILOGA V

KLJUČNI KAZALNIKI ZA POT DO UČINKA

V skladu s členom 3 poti do učinkov in z njimi povezani ključni kazalniki poti k učinkom dajejo strukturo spremljanju napredka okvirnega programa (OP) pri doseganju ciljev. Poti do učinkov so časovno pogojene in odražajo tri kategorije učinkov, ki se med seboj dopolnjujejo, kar odraža nelinearni značaj naložb v raziskave in inovacije: znanstveni, družbeni in tehnološki/gospodarski. Za vsako od teh kategorij učinkov se bodo uporabljali približni kazalniki za sledenje napredku, z razlikovanjem med kratkoročnim, srednjeročnim in dolgoročnejšim obdobjem, tudi po izteku programa, z možnostmi razčlenitve, vključno po državah članicah in pridruženih državah. Ti kazalniki se zberejo z uporabo kvantitativnih in kvalitativnih metodologij. Posamezni deli programa bodo prispevali k tem kazalnikom z različnimi stopnjami in različnimi mehanizmi. Če je ustrezno, se za spremljanje posameznih delov programa lahko uporabljajo dodatni kazalniki.

Mikropodatki za ključne kazalnike poti do učinkov se bodo zbirali za vse dele programa in vse mehanizme za izvajanje na centralno upravljan in usklajen način ter na primerni ravni podrobnosti, s čim manjšo obremenitvijo zaradi poročanja za upravičence.

Poleg tega in presegajoč ključne kazalnike poti do učinka se bodo kot del podatkov o izvajanju in upravljanju iz člena 45 zbirali in sporočali podatki v skoraj realnem času o optimiziranem izvajanju programa za krepitev Evropskega raziskovalnega prostora, s čimer se bo spodbujalo udeležbo v programu na podlagi odličnosti iz vseh držav članic, pa tudi spodbujalo sodelovanje v evropskih raziskavah in inovacijah. To bo vključevalo tudi spremljanje sodelovanja, omrežne analitike ter podatkov o predlogih, vlogah, sodelovanju in projektih; prosilci in udeleženci (vključno z vrsto organizacije (kot so organizacije civilne družbe, MSP in zasebni sektor), države (kot je posebna razvrstitev za skupine držav, kot so države članice, pridružene države in tretje države), spolom, vlogo v projektu, znanstveno disciplino/sektorjem, vključno z družbenimi in humanističnimi vedami) ter raven vključevanja podnebnih ukrepov in s tem povezanih odhodkov.

Kazalniki za pot do znanstvenega učinka

Pričakuje se, da bo imel program znanstveni vpliv z ustvarjanjem visoko kakovostnega novega znanja, krepitvijo človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij ter s spodbujanjem širjenja znanja in odprte znanosti. Napredek v smeri tega učinka se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinkov.

Kazalniki za pot do družbenega učinka

Pričakuje se, da bo program imel družbeni učinek z obravnavo prednostnih nalog politike EU in svetovnih izzivov, tudi ciljev trajnostnega razvoja OZN, po načelih Agende 2030 in ciljih Pariškega sporazuma, prek raziskav in inovacij in evropskih partnerstev ter s krepitvijo uvajanja inovacij v družbi, kar nazadnje prispeva k blaginji ljudi. Napredek v smeri tega učinka se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinkov.

Kazalniki poti do tehnološkega/gospodarskega ▌učinka

Pričakuje se, da bo imel program tehnološki/gospodarski učinek zlasti v Uniji z vplivom na ustanavljanje in rast podjetij, zlasti MSP in zagonskih podjetij, neposredno in posredno odpiranje delovnih mest zlasti v Uniji ter s spodbujanjem naložb za raziskave in inovacije. Napredek v smeri tega učinka se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinkov.

Priloga VI, tabela 1

Priloga V – tabela 2

Priloga V – tabela 3

PRILOGA Va

Področja morebitnih nalog in morebitnih institucionaliziranih evropskih partnerstev, ki se ustanovijo na podlagi člena 185 ali 187 PDEU

V skladu s členoma 7 in 8 te uredbe so v tej prilogi določena področja morebitnih nalog in evropskih partnerstev, ki se ustanovijo na podlagi člena 185 ali 187 PDEU.

I.  Možna področja nalog

Področje nalog 1: prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z družbeno preobrazbo

Področje nalog 2: rak

Področje nalog 3: zdravi oceani, morja ter obalne in celinske vode

Področje nalog 4: podnebno nevtralna in pametna mesta

Področje nalog 5: Zdravje tal in živila

Vsaka naloga bo temeljila na načelih iz člena 7(3) te uredbe.

II.  Področja morebitnih institucionaliziranih evropskih partnerstev na podlagi člena 185 ali 187 PDEU

Področje partnerstev 1: hitrejši razvoj in varnejša uporaba inovacij na področju zdravja za evropske bolnike in svetovno zdravje

Področje partnerstev 2: spodbujanje ključnih digitalnih in omogočitvenih tehnologij ter njihove uporabe, med drugim tudi z novimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca, fotonika in kvantne tehnologije

Področje partnerstev 3: vodilna vloga Evrope na področju meroslovja, vključno s celostnim meroslovnim sistemom

Področje partnerstev 4: pospeševanje konkurenčnosti, varnosti in okoljske učinkovitosti zračnega, letalskega in železniškega prometa v EU

Področje partnerstev 5: trajnostne, vključujoče in krožne biološke rešitve

Področje partnerstev 6: tehnologije vodika in tehnologije za trajnostno shranjevanje energije z nižjim okoljskim odtisom in energetsko manj intenzivno proizvodnjo

Področje partnerstev 7: čiste, povezane, kooperativne, avtonomne in avtomatizirane rešitve za prihodnje zahteve po mobilnosti ljudi in blaga

Področje partnerstev 8: inovativna mala in srednja podjetja z intenzivnimi naložbami v raziskave in razvoj

Postopek ocenjevanja potrebe po institucionaliziranem evropskem partnerstvu na enem od zgoraj navedenih področij partnerstev lahko ima za rezultat predlog na podlagi člena 185 ali 187 PDEU, v skladu s pravico Evropske komisije do pobude. V drugačnem primeru je lahko zadevno področje partnerstev tudi del partnerstva, ki temelji na členu 8(1)(a) ali členu 8(1)(b) okvirnega programa, ali pa se izvaja na podlagi razpisa za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje Evropa.

Morebitna področja institucionaliziranih evropskih partnerstev zajemajo široka tematska polja, zato se lahko na podlagi ocenjenih potreb izvajajo v okviru več kot enega partnerstva.

_________________________

(1) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 12. decembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0509). (2) UL C […], […], str. […]. (3) UL C […], […], str. […]. (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019. Besedilo, obarvano s sivo, ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj. (5) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). (6) (7) Po sprejetju končnega besedila te uredbe naj bi bila v seriji C Uradnega lista objavljena naslednja izjava Komisije:„Komisija namerava izvrševati proračun Pospeševalca EIC na način, ki bo malim in srednjim podjetjem, vključno z zagonskimi podjetji, zagotavljal podporo v obliki nepovratnih sredstev, ki bo skladna s podporo iz proračuna instrumenta za MSP v okviru programa Obzorje 2020, v skladu s pogoji iz člena 43(1) in uvodne izjave X uredbe o programu Obzorje Evropa.“ (8) Uredba (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 (UL L 97, 9.4.2008, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1292/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 174). (9) Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta. (10) (11) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (12) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). (13) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1.) (14) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1). (15) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2). (16) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1). (17) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29). (18) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). (19) UL C 205, 19.7.2013, str. 9. (20) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53). (21) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). (22) (23) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006. (24) UL ... (25) Po sprejetju končnega besedila te uredbe naj bi bila v seriji C Uradnega lista objavljena naslednja izjava Komisije:„Komisija je seznanjena s sporazumom, ki sta ga sozakonodajalca dosegla v zvezi z besedilom člena 5. Kolikor razume Komisija, je posebni program za raziskave na področju obrambe iz člena 1(3)(b) omejen le na raziskovalne ukrepe v okviru prihodnjega evropskega obrambnega sklada, medtem ko razvojni ukrepi ne spadajo na področje uporabe te uredbe“. (26) Po sprejetju končnega besedila te uredbe naj bi bila v seriji C Uradnega lista objavljena naslednja izjava Komisije: „Komisija bo na zahtevo izmenjala mnenje s pristojnim odborom v Evropskem parlamentu o: (i) seznamu potencialnih kandidatov za partnerstvo na podlagi členov 185 in 187 PDEU, ki bodo zajeti v (začetne) ocene učinka“; (ii) seznamu začasnih nalog, ki jih bodo opredelili odbori za naloge; (iii) rezultatih strateškega načrta pred uradnim sprejetjem, (iv) predstavila in delila pa bo tudi dokumente, povezane s programi dela.“ (27) Financirajo se lahko raziskave v zvezi z zdravljenjem rakastih obolenj na spolnih žlezah (28) Komisija bo po dokončnem sprejetju zakonodajnega akta podala izjavo o raziskavi izvornih celic človeških zarodkov, tako kot za program Obzorje 2020 (Izjava 2013 / C 373/02). (29) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). (30) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243). (31) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76). (32) Ta postopek bo pojasnjen v dokumentu, objavljenem pred začetkom procesa ocenjevanja. (33) Določbe za spremljanje evropskih partnerstev so navedene v Prilogi III uredbe. (34) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87). (35) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o Evropskem partnerstvu za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“ (COM(2012)0079).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (COM(2018)0436 – C8-0253/2018 – 2018/0225(COD))

P8_TA(2019)0396 A8-0410/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0436),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 173(3) in 182(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0253/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

–  ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0410/2018),

A.  ker je bil glede posebnega programa za izvajanje okvirnega programa Obzorje Evropa dosežen delni politični dogovor; ker ta dogovor temelji na besedilu, ki je v primerjavi s predlogom Komisije precej spremenjeno; ker to vpliva na pravno podlago; ker so si v institucijah glede tega izmenjali mnenje v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(1); ker bi bilo zato treba vprašanje pravne podlage v poznejši fazi postopka za ta dosje prilagoditi;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Sklepa (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 173(3) in 182(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

ob upoštevanju poročila Evropskega parlamenta o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa;

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu s členom 182(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se okvirni program za raziskave in inovacije („Obzorje Evropa“), vzpostavljen z Uredbo FP/RfP (EU) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ...(6), izvaja s posebnimi programi, v katerih so določena podrobna pravila za njihovo izvajanje, opredeljeno njihovo trajanje ter predvidena potrebna sredstva.

(2)  Uredba FP/RfP (EU) št. ... določa splošne in specifične cilje programa Obzorje Evropa, strukturo in splošne smernice dejavnosti, medtem ko bi bilo treba v tem posebnem programu za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: posebni program) opredeliti operativne cilje in dejavnosti, ki so značilni za posamezne dele programe Obzorje Evropa. Določbe o izvajanju, opredeljene v Uredbi FP/RfP (EU) št. ..., vključno s tistimi o etičnih načelih, se v celoti uporabljajo za posebni program.

(3)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje posebnega programa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje programov dela za izvajanje posebnega programa. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(7).

(4)  S Svetom guvernerjev Skupnega raziskovalnega središča (v nadaljnjem besedilu: JRC), ustanovljenim s Sklepom Komisije 96/282/Euratom(8), je bilo opravljeno posvetovanje o znanstveni in tehnološki vsebini posebnega programa glede nejedrskih neposrednih ukrepov JRC.

(5)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta posebni program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 podnebnim ciljem namenjenih najmanj 25 % proračunskih odhodkov Unije ter da bi ta delež na letni ravni čim prej, najkasneje pa do leta 2027, znašal 30 %. Ukrepi iz tega posebnega programa bodo k podnebnim ciljem prispevali vsaj 35 % celotnih finančnih sredstev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem posebnega programa, v okviru ustreznih ocen in postopka pregleda pa ponovno ocenjeni. Pozornost bo namenjena premogovno in ogljično intenzivnim območjem v Uniji, kjer poteka prestrukturiranje.

(6)  Ukrepe posebnega programa bi bilo treba uporabljati za reševanje nedelovanja trga ali suboptimalnih razmer za naložbe, in sicer sorazmerno, ne da bi podvajali ali izrivali zasebno financiranje, in tako, da bo nastajala jasna evropska dodana vrednost.

(7)  Ker bi morale raziskave in inovacije pomembno prispevati k obravnavanju izzivov pri hrani, kmetijstvu, razvoju podeželja in biogospodarstvu ter za izkoriščanje ustreznih raziskovalnih in inovacijskih priložnosti v tesni sinergiji s skupno kmetijsko politiko, bodo ustrezni ukrepi iz posebnega programa podprti v namenskem sklopu „Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje“ v obdobju 2021–2027 ▌.

(8)  Dokončanje enotnega digitalnega trga in vse večje možnosti zbliževanja digitalnih in fizičnih tehnologij zahtevajo pospešitev naložb. Program Obzorje Evropa bo prispeval k tem prizadevanjem z ▌(9) namenskim sklopom, da bi zagotovil, da bo Evropa ohranila vodilno mesto pri digitalnih raziskavah in inovacijah.

(9)  Vrste financiranja in načini izvajanja v skladu s tem sklepom se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje za neskladnost. Pri nepovratnih sredstvih se med drugim preuči uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto.

(10)  Države članice bi morale biti vključene v zgodnje faze opredeljevanja nalog –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta sklep določa posebni program za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: posebni program), kot je določeno v členu 1(3)(a) Uredbe …/…/EU FP/RfP.

Določa operativne cilje posebnega programa, proračuna za obdobje 2021–2027, pravila za izvajanje posebnega programa in dejavnosti, ki se izvedejo v okviru posebnega programa.

Člen 2

Operativni cilji

1.  Posebni program prispeva k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3 Uredbe … FP/RfP.

2.  Operativni cilji posebnega programa so:

(a)   krepiti odlične temeljne in pionirske raziskave; krepiti in razširjati odličnost, vključno s spodbujanjem širše udeležbe po vsej Uniji;

(b)   krepiti povezavo med raziskavami, inovacijami ter po potrebi izobraževanjem in drugimi politikami, vključno z dopolnjevanjem z raziskovalnimi in inovacijskimi politikami in dejavnostmi, ki se izvajajo na nacionalni in regionalni ravni, pa tudi na ravni EU;

(ba)   podpreti izvajanje prednostnih nalog politike Unije, zlasti ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma;

(c)   spodbujati odgovorne raziskave in inovacije, ob upoštevanju previdnostnega načela;

(ca)   krepiti vidik spolov v vseh delih programa;

(cb)   povečati sodelovanje na področju evropskih raziskav in inovacij ter med sektorji in disciplinami, vključno z družboslovnimi in humanističnimi vedami;

(d)   krepiti mednarodno sodelovanje;

(da)   povezovati in razvijati raziskovalne infrastrukture v evropskem raziskovalnem prostoru in zagotavljati nadnacionalni dostop do njih;

(e)   pritegniti nadarjene, usposobiti in zadržati raziskovalce in inovatorje v evropskem raziskovalnem prostoru, tudi z mobilnostjo ▌;

(f)   spodbujati odprto znanost in zagotavljati prepoznavnost v javnosti ter neoviran dostop do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov, vključno z ustreznimi izjemami;

(g)  spodbujati uporabo rezultatov raziskav in inovacij ter aktivno razširjati in izkoriščati rezultate, zlasti za pritegnitev zasebnih naložb in razvoj politik;

▌

▌

(j)   uresničevati ambiciozne cilje prek nalog raziskav in inovacij v določenem časovnem okviru;

(k)   izboljšati odnos med znanostjo in družbo ter njuno medsebojno povezanost, vključno s prepoznavnostjo znanosti v družbi in znanstveno komunikacijo, ter spodbujati vključevanje državljanov in končnih uporabnikov v proces sooblikovanja in soustvarjanja;

▌

(m)  pospešiti industrijsko preobrazbo, vključno z boljšimi znanji in spretnostmi za inovacije;

▌

(o)  spodbujati raziskovalne in inovacijske dejavnosti v MSP, pa tudi ustanavljanje in rast inovativnih podjetij, zlasti zagonskih podjetij, MSP,v izrednih primerih pa podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(p)   izboljšati dostop do tveganega financiranja, tudi prek sinergij z InvestEU, zlasti kadar trg ne zagotavlja zadostnega financiranja.

3.  V okviru ciljev iz odstavka 2 se lahko upoštevajo nove in nepredvidene potrebe, ki se pojavijo v obdobju izvajanja posebnega programa. To lahko v ustrezno utemeljenih primerih vključuje odzive na nove priložnosti, krize in nevarnosti, pa tudi odzive na potrebe, povezane z razvojem novih politik Unije.

Člen 3

Struktura

1.  V skladu s členom 4(1) Uredbe … FP/RfP posebni program sestavljajo naslednji deli:

(1)  steber I „Odlična znanost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:

(a)  Evropski raziskovalni svet (ERC), kot je opisan v oddelku 1 stebra I v Prilogi I;

(b)  ukrepi Marie Skłodowske-Curie, kot so opisani v oddelku 2 stebra I v Prilogi I;

(c)  raziskovalne infrastrukture, kot so opisane v oddelku 3 stebra I v Prilogi I;

(2)  steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:

(a)  sklop „Zdravje“, kot je opisan v oddelku 1 stebra II v Prilogi I;

(b)  sklop „Kultura, ustvarjalnost in vključujoča ▌družba“, kot je opisan v oddelku 2 stebra II v Prilogi I;

(c)  sklop „Civilna varnost za družbo“, kot je opisan v oddelku 3 stebra II v Prilogi I;

(d)   sklop „Digitalno, industrija in vesolje“, kot je opisan v oddelku 4 stebra II v Prilogi I;

(e)   sklop „Podnebje, energija in mobilnost“, kot je opisan v oddelku 5 stebra II v Prilogi I;

(f)   sklop „Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje“, kot je opisan v oddelku 6 stebra II v Prilogi I;

(g)   nejedrski neposredni ukrepi iz Skupnega raziskovalnega središča (JRC), kot so opisani v oddelku 7 stebra II v Prilogi I;

(3)  steber III „Inovativna Evropa“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:

(a)  Evropski svet za inovacije (EIC), kot je opisan v oddelku 1 stebra III v Prilogi I;

(b)  evropski inovacijski ekosistemi, kot so opisani v oddelku 2 stebra III v Prilogi I;

▌

(4)  del „Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata naslednji komponenti:

(a)  širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti, kot sta opisana v oddelku 1 dela „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ v Prilogi I;

(b)  reforma in krepitev evropskega sistema raziskav in inovacij, kot sta opisani v oddelku 2 dela „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ v Prilogi I.

2.  Dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru delov iz odstavka 1, so opisane v Prilogi I.

Člen 4

Proračun

1.  V skladu s členom 9(1) Uredbe … FP/RfP finančna sredstva za izvajanje posebnega programa v obdobju 2021–2027 znašajo 120 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018.

2.  Znesek iz odstavka 1 tega člena se razdeli med komponente iz člena 3(1) tega sklepa v skladu s členom 9(2) Uredbe … FP/RfP. Uporabljajo se ureditve iz člena 9(3) do (8) Uredbe … FP/RfP.

POGLAVJE II

IZVAJANJE IN NAČRTOVANJE PROGRAMOV

Člen 4a

Strateški načrt

1.  V skladu s členom 6(6) [uredbe o okvirnem programu] se za lažje izvajanje posebnega programa pripravi večletni strateški načrt raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki spodbuja tudi doslednost med programi dela ter prednostnimi nalogami, zastavljenimi na ravni EU in nacionalnih ravneh. Rezultat procesa strateškega načrtovanja se določi v večletnem strateškem načrtu in služi za pripravo vsebine programov dela (iz člena 11), ki zajemajo obdobje največ štirih let, hkrati pa se ohrani dovolj prožnosti za hiter odziv na nove in porajajoče se izzive, nepričakovane priložnosti in krize.

2.  Proces strateškega načrtovanja zajema predvsem steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ ter tudi zadevne dejavnosti iz drugih stebrov in del „Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“.

Komisija poskrbi za zgodnjo vključenost držav članic in obsežna posvetovanja z njimi, pa tudi z Evropskim parlamentom, ter za posvetovanja z deležniki in širšo javnostjo. To bo prispevalo k večji vključenosti državljanov in civilne družbe.

Države članice lahko zagotovijo pregled nacionalnih posvetovanj/prispevkov državljanov za strateški načrt in tudi s tem podprejo proces strateškega načrtovanja.

3.  Komisija sprejme strateški program z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4). Strateški načrt je skladen s cilji in dejavnostmi iz Priloge I. Ta izvedbeni akt vsebuje naslednje elemente, ki se nanašajo na zajeto obdobje:

a.  ključne strateške smernice za podporo raziskavam in inovacijam, vključno z opisom pričakovanih učinkov, vprašanji, ki zadevajo različne sklope, in zajetimi področij ukrepanja;

b.  opredelitev evropskih partnerstev v skladu s členom 8(1)(a) in (b) [uredbe o okvirnem programu];

ba.  opredelitev misij v skladu s členom 5 posebnega programa in členom 7 ter Prilogo Va k uredbi o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa.

c.  področja za mednarodno sodelovanje, dejavnosti, ki morajo biti usklajene z raziskavami in inovacijami velikega obsega drugih držav in regij po svetu, ali ukrepe, ki jih je treba izvesti v sodelovanju z organizacijami v tretjih državah;

d.  posebna vprašanja, kot so ravnovesje med raziskavami in inovacijami; vključevanje družboslovnih in humanističnih ved; vlogo ključnih omogočitvenih tehnologij in strateških vrednostnih verig; enakost spolov, vključno z vključevanjem vidika spolov v vsebino raziskav in inovacij (R&I); delovanje v skladu z najvišjimi standardi etike in integritete; prednostne naloge za razširjanje in uporabo.

4.  V strateškem načrtu se upošteva analiza vsaj naslednjih elementov:

a)  političnih, družbeno-ekonomskih in okoljskih dejavnikov, ki so pomembni za prednostne naloge politik EU in držav članic;

b)  prispevka raziskav in inovacij k uresničevanju ciljev politike EU, ob upoštevanju študij, drugih znanstvenih dokazov in relevantnih pobud na ravni EU in nacionalni ravni, vključno z institucionaliziranimi partnerstvi v skladu s členom 8(1)(c) [uredbe o okvirnem programu];

c)  izsledkov, pridobljenih s predvidenimi dejavnostmi, znanstvenih in tehnoloških ter inovacijskih kazalnikov, razvoja na mednarodni ravni, kot je izvajanje ciljev trajnostnega razvoja in poročanje o izvajanju, vključno s spremljanjem izvajanja posebnih ukrepov, da bi dosegli širitev sodelovanja, razširjanje odličnosti in udeležbo MSP;

d)  prednostnih nalog, ki bi se lahko izvajale v sinergiji z drugimi programi EU;

e)  opisa različnih pristopov za posvetovanje z deležniki in udeležbo državljanov pri pripravi programov dela;

f)  dopolnjevanja in sinergij z načrtovanjem skupnosti znanja in inovacij EIT v skladu z Uredbo št. 294/2008/ES.

5.  Proces strateškega načrtovanja dopolnjuje proces strateškega usklajevanja za evropska partnerstva, pri čemer države članice in Komisija sodelujejo kot enakovredni partnerji. Proces strateškega usklajevanja ima vlogo vstopne točke za analizo napovedi, analizo in svetovanje o razvoju portfeljev, morebitni vzpostavitvi, izvajanju, spremljanju in postopnem ukinjanju partnerstev na področju R&I; zanj se uporablja celovit okvir meril, temelječ na Prilogi III uredbe o Obzorju Evropa.

Člen 5

Službena potovanja

1.  Na področjih nalog, opredeljenih v Prilogi Va k uredbi o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa, se lahko vzpostavijo raziskovalne in inovacijske naloge.

2.   Za vsako nalogo se ▌ustanovi odbor za naloge, razen če je mogoče uporabiti obstoječe svetovalne strukture – v tem primeru se odbor programa o tem obvesti vnaprej. Odbor za naloge sestavlja največ 15 neodvisnih oseb na visoki ravni z obsežnim strokovnim znanjem, vključno s strokovnjaki s področja družboslovnih in humanističnih ved, iz vse Evrope in drugod, vključno z zadevnimi predstavniki končnih uporabnikov. Člane odborov za naloge imenuje Komisija po preglednem postopku za imenovanje, ki vključuje javni razpis za prijavo interesa. Z odborom programa se pravočasno opravi posvetovanje o postopku za imenovanje in postopku izbora, vključno z uporabljenimi merili. Člani odbora za naloge so imenovani za največ pet let z možnostjo enkratnega podaljšanja.

3.   Odbor za naloge nima pristojnosti odločanja, vseeno pa Komisiji svetuje o naslednjem:

(a)  opredelitvi in zasnovi ene ali več nalog na zadevnem področju nalog v skladu z določbami in merili iz člena 7 [uredbe o okvirnem programu];

(b)   vsebini programov dela in njihovih spremembah, potrebnih za uresničevanje ciljev nalog, ▌upoštevajoč prispevek deležnikov in po potrebi javnosti;

(c)   značilnostih portfeljev projektov za naloge;

(d)   prilagoditvenih ukrepih ali prekinitvah, če je to primerno, na podlagi ocen izvajanja v skladu z opredeljenimi cilji naloge;

(e)  izbiri neodvisnih strokovnih ocenjevalcev na podlagi določb člena 44 [uredbe o okvirnem programu], napotkih za strokovne ocenjevalce ter merilih za ocenjevanje in njihovi uteži;

(f)   okvirnih pogojev, ki pomagajo izpolniti cilje naloge;

(g)   sporočanju, vključno s sporočanjem učinkovitosti in dosežkov naloge;

(h)  usklajevanju politike med zadevnimi akterji na različnih ravneh, zlasti v zvezi s sinergijami z drugimi politikami Unije;

(i)  ključnih kazalnikih uspešnosti.

Svetovanje odborov za naloge je dostopno širši javnosti.

▌

4.  Za vsako področje nalog odbor programa sodeluje pri pripravi in življenjskem ciklu nalog, ob upoštevanju zadevnih vprašanj iz nacionalnega konteksta in priložnosti za večjo uskladitev z dejavnostmi na nacionalni ravni. Interakcija z odbori za naloge je pravočasna in celovita.

5.  Program dela iz člena 11 za vsako nalogo, opredeljeno v strateškem načrtu, vsebuje informacije o zasnovi, značilnostih portfeljev projektov za naloge in posebnih določbah, ki omogočajo učinkovit pristop s portfelji.

Člen 6

Evropski raziskovalni svet

1.  Komisija ustanovi Evropski raziskovalni svet (v nadaljnjem besedilu: ERC) za izvajanje ukrepov iz stebra I „Odlična znanost“, ki se nanašajo na ERC. ERC nasledi ERC, ki je bil ustanovljen s Sklepom C(2013) 1895(10).

2.  ERC sestavljata neodvisen Znanstveni svet iz člena 7 in namenska izvedbena struktura iz člena 8.

3.  ERC ima predsednika, ki je izbran med vodilnimi znanstveniki z mednarodnim ugledom.

Predsednika imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja, v katerem sodeluje za to ustanovljen neodvisni odbor za iskanje, in sicer za štiriletno obdobje z možnostjo enkratnega podaljšanja. Postopek zaposlovanja in izbranega kandidata odobri Znanstveni svet.

Predsednik predseduje Znanstvenemu svetu, ga vodi in zagotavlja povezanost z namensko izvedbeno strukturo ter ga zastopa v svetu znanosti.

4.  ERC deluje v skladu s svojimi temeljnimi načeli znanstvene odličnosti, odprte znanosti, samostojnosti, učinkovitosti, uspešnosti, preglednosti, odgovornosti in raziskovalne integritete. Zagotavlja nadaljnje izvajanje ukrepov ERC, ki so se izvajali v skladu s Sklepom .../ES.

5.  Dejavnosti ERC podpirajo pionirske raziskave po načelu „od spodaj navzgor“, ki potekajo na vseh področjih in ki jih izvajajo glavni raziskovalci in njihove skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni, vključno z raziskovalci, ki so na začetku svoje poklicne poti.

6.  Komisija zagotavlja samostojnost in integriteto ERC ter pravilno izvajanje nalog, ki so mu zaupane.

Komisija zagotovi, da je izvajanje ukrepov ERC v skladu z načeli iz odstavka 4 tega člena in s splošno strategijo za ERC iz točke (a) člena 7(2), ki jo izdela Znanstveni svet.

Člen 7

Znanstveni svet ERC

1.  Znanstveni svet sestavljajo neodvisni znanstveniki, inženirji in učenjaki obeh spolov iz različnih starostnih skupin, ki imajo največji ugled in ustrezna strokovna znanja, kar zagotavlja raznolikost raziskovalnih področij in geografske zastopanosti, ter delujejo v svojem imenu in neodvisno od zunanjih interesov.

Člane Znanstvenega sveta imenuje Komisija na podlagi neodvisnega in preglednega postopka za imenovanje, ki ga odobri Znanstveni svet in ki vključuje odprto posvetovanje z znanstveno skupnostjo ter poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člani Znanstvenega sveta so imenovani za štiri leta z možnostjo enkratnega podaljšanja na podlagi sistema rotacije, ki zagotavlja neprekinjenost dela Znanstvenega sveta.

2.  Znanstveni svet pripravi:

(a)  splošno strategijo ERC;

(b)  program dela za izvajanje dejavnosti ERC;

(c)  metode in postopke za medsebojni strokovni pregled in ocenjevanje predlogov, na podlagi katerih se izberejo predlogi, ki se financirajo;

(d)  svoje stališče o kateri koli zadevi, ki bi lahko z znanstvenega vidika izboljšala dosežke in učinek ERC ter kakovost izvedenih raziskav;

(e)  kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje nasprotja interesov.

Komisija odstopi od stališč Znanstvenega sveta v skladu s točkami (a), (c), (d) in (e) prvega pododstavka samo, če meni, da določbe tega sklepa niso bile spoštovane. V tem primeru Komisija sprejme ukrepe za ohranitev kontinuitete pri izvajanju posebnega programa in uresničevanju njegovih ciljev ter določi točke, v katerih odstopa od stališč Znanstvenega sveta, in jih ustrezno utemelji.

3.  Znanstveni svet deluje v skladu z mandatom iz oddelka 1 stebra I v Prilogi I.

4.  Znanstveni svet deluje izključno v interesu ▌ERC v skladu z načeli, navedenimi v členu 6. Deluje z integriteto in pošteno ter svoje delo opravlja učinkovito in kar se da pregledno.

Člen 8

Namenska izvedbena struktura ERC

1.  Namenska izvedbena struktura je odgovorna za upravno izvajanje in izvedbo programa v skladu z oddelkom 1.3.2 stebra I v Prilogi I. Znanstvenemu svetu pomaga pri opravljanju vseh njegovih nalog.

2.  Komisija zagotovi, da namenska izvedbena struktura dosledno, učinkovito in s potrebno prožnostjo sledi izključno ciljem in zahtevam ERC.

Člen 9

Evropski svet za inovacije

1.  EIC, ustanovljen v skladu s členom 7a [uredbe o okvirnem programu], vključuje odbor na visoki ravni (v nadaljnjem besedilu: odbor EIC), določen v členu 10.

2.   Komisija zagotavlja, da je izvajanje EIC:

(a)  v skladu z načeli, določenimi v odstavku 1 tega člena, pri čemer se upošteva tudi mnenje odbora EIC o splošni strategiji za EIC iz člena 10(1)(a); in

(b)  ne povzroča izkrivljanja konkurence v nasprotju s skupnim interesom.

3.   Za namen upravljanja kombiniranega financiranja EIC Komisija uporabi neposredno upravljanje ali, kadar to ni mogoče, lahko oblikuje subjekt za posebne namene, ki se upravlja v skladu z veljavnimi pravili glede odgovornosti. Komisija si prizadeva zagotoviti sodelovanje drugih javnih in zasebnih vlagateljev. Kadar to na začetku ni mogoče, bo ustanovljen takšen subjekt za posebne namene, ki bo lahko privabil druge javne ali zasebne vlagatelje za povečanje učinka vzvoda prispevka Unije.

4.   Komisija zagotovi učinkovito dopolnjevanje med EIC, EIT in InvestEU.

Člen 10

Odbor EIC

1.  Odbor EIC svetuje Komisiji glede:

(a)  splošne strategije za komponento EIC iz stebra III „Inovativna Evropa“;

(b)  programa dela za izvajanje ukrepov EIC;

(c)  meril za oceno inovativnosti in profila tveganja predlogov ter ustreznega ravnovesja nepovratnih sredstev, lastniškega in drugih oblik financiranja za Pospeševalec EIC;

(d)  opredelitve strateškega portfelja projektov;

(e)  profila vodij programov.

2.  Odbor EIC lahko na zahtevo na Komisijo naslovi priporočila o:

(a)  kateri koli zadevi, ki lahko z vidika inovacij krepi in spodbuja inovacijske ekosisteme po vsej Evropi, dosežke in učinek ciljev komponente EIC in zmožnost inovativnih podjetij za uvedbo svojih rešitev;

(b)  identifikaciji – v sodelovanju z ustreznim službami Komisije ter po potrebi nacionalnimi in regionalnimi organi in drugimi zadevnimi subjekti, kot je upravni odbor EIT – morebitnih regulativnih ovir, s katerimi se srečujejo podjetniki, zlasti tisti, ki so prejeli pomoč v okviru komponente EIC;

(c)  nastajajočih tehnoloških trendih iz portfelja EIC, da prispeva informacije za načrtovanje v drugih delih posebnega programa;

(d)  identifikaciji posebnih vprašanj, pri katerih je potreben nasvet odbora EIC.

Odbor EIC ravna v interesu uresničevanja ciljev komponente EIC. Deluje z integriteto in pošteno ter svoje delo opravlja učinkovito in pregledno.

Odbor EIC deluje v skladu s svojim mandatom iz oddelka 1 stebra III v Prilogi I.

3.  Odbor EIC sestavlja 15 do 20 neodvisnih oseb na visoki ravni iz različnih delov inovacijskega ekosistema Evrope, vključno s podjetniki, vodilnimi v podjetjih, vlagatelji, strokovnjaki iz javne uprave in raziskovalci, pa tudi strokovnjaki za inovacije iz akademskih krogov. Prispeva k ukrepom obveščanja, pri čemer si člani odbora prizadevajo za povečanje ugleda blagovne znamke EIC.

Člane odbora EIC imenuje Komisija na podlagi odprtega javnega razpisa za zbiranje kandidatov ali prijav interesa ali obojega, kar Komisija meni, da je ustrezneje, ter ob upoštevanju potrebe po uravnoteženosti na področju strokovnega znanja in izkušenj, spola, starosti in geografske porazdelitve.

Imenovani bodo za obdobje dveh let z možnostjo dvakratnega podaljšanja, s tekočim sistemom imenovanj (člane se imenuje vsaki dve leti).

4.  Odbor EIC ima predsednika, ki ga imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja. Predsednik je ugledna javna osebnost, povezana s svetom inovacij in z dobrim poznavanjem področja raziskav in razvoja.

Predsednik je imenovan za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.

Predsednik predseduje odboru EIC, pripravlja zasedanja odbora, dodeljuje naloge članom in lahko ustanavlja posebne podskupine, zlasti za prepoznavanje nastajajočih tehnoloških trendov v portfelju EIC. Zastopa EIC v svetu inovacij, promovira EIC ter deluje kot sogovornik Komisije, prek zadevnih odborov programa pa tudi držav članic. Komisija ▌zagotovi upravno podporo predsedniku za opravljanje njegovih dolžnosti.

5.  Komisija določi kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje navzkrižja interesov in kršitve zaupnosti. Člani odbora EIC ob prevzemu funkcije sprejmejo kodeks ravnanja.

Člen 11

Programi dela

1.  Program se izvaja s programi dela iz odstavka 2 v skladu s členom 110 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) (11). Programi dela določajo pričakovani učinek in se pripravijo na podlagi procesa strateškega načrtovanja, opisanega v Prilogi I k temu sklepu. Komisija redno in od začetnih faz obvešča odbor iz člena 12 o splošnem napredku izvajanja posrednih ukrepov iz posebnega programa, vključno z nalogami, tudi zato, da odbor med procesom strateškega načrtovanja lahko dovolj zgodaj ustrezno prispeva k pripravi programov dela, zlasti k nalogam.

V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije kombiniranega financiranja.

2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme ločene programe dela za izvajanje ukrepov iz naslednjih komponent, kot je določeno v členu 3(1) tega sklepa:

(a)  ERC, pri katerem program dela določi Znanstveni svet na podlagi točke (b) člena 7(2) v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 12(3). Komisija lahko od programa dela, ki ga določi Znanstveni svet, odstopi samo, če meni, da ni v skladu z določbami tega sklepa. V tem primeru Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4). Komisija ta ukrep ustrezno utemelji;

(b)  vseh sklopov v okviru stebra „Globalni izzivi in ▌konkurenčnost evropske industrije“, ukrepi MSCA, raziskovalne infrastrukture, podpora inovacijskim ekosistemom, širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti ter reforma in krepitev evropskega sistema za raziskave in inovacije, v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4);

(c)  EIC, pri katerem se program dela pripravi na podlagi svetovanja odbora EIC na podlagi točke (b) člena 10(1) v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4);

(d)  JRC, pri katerem se v večletnem programu dela upošteva mnenje Sveta guvernerjev JRC iz Sklepa 96/282/Euratom.

3.  Poleg zahteve iz člena 110 finančne uredbe programi dela iz odstavka 2 tega člena po potrebi vsebujejo:

(a)  navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu in nalogi, in okvirni časovni razpored izvajanja;

(b)  za nepovratna sredstva prioritete, merila za izbor in dodelitev sredstev ter sorazmerno utež različnih meril za dodelitev sredstev in najvišjo stopnjo financiranja skupnih upravičenih stroškov;

(c)  znesek, dodeljen kombiniranemu financiranju v skladu s členi 41 do 43 Uredbe … FP/RfP;

(d)  morebitne dodatne obveznosti za upravičence v skladu s členoma 35 in 37 Uredbe … FP/RfP.

4.  Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4) sprejme naslednje ukrepe:

(a)  sklep o odobritvi financiranja posrednih ukrepov, kadar je ocenjeni znesek prispevka Unije v okviru posebnega programa enak ali večji od 2,5 milijona EUR, z izjemo ukrepov v okviru posebnega cilja „Evropski raziskovalni svet (ERC)“; kar zadeva financiranje posrednih ukrepov iz sklopa 2, sklep o odobritvi financiranja posrednih ukrepov, kadar je ocenjeni znesek prispevka Unije v okviru posebnega programa enak ali večji od 1 milijona EUR;

(b)  sklep o odobritvi financiranja ukrepov v zvezi z uporabo človeških zarodkov in človeških izvornih celic ter ukrepov iz sklopa „Civilna varnost za družbo“ iz člena 3(1)(2)(c).

Člen 12

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor(12). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Odbor se sestaja v različnih sestavah, kot je določeno v Prilogi II, glede na zadevo, ki jo obravnava.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

5.  Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.

6.  Kadar odbor v primeru izvedbenih aktov, ki se sprejmejo na podlagi člena 4a(3), ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

7.  Komisija redno obvešča odbor o splošnem napredku pri izvajanju posebnega programa in pravočasno sporoča informacije o vseh ukrepih in elementih, ki so bili predlagani ali se financirajo v okviru programa Obzorje Evropa in njegovih zunanjih delih, kot je določeno v Prilogi III, vključno s podrobnimi informacijami/analizo statističnih podatkov posameznih razpisov za zbiranje predlogov.

POGLAVJE III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Razveljavitev

Sklep 2013/743/EU se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 14

Prehodne določbe

1.  Ta sklep ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov do njihovega zaključka v skladu s Sklepom 2013/743/EU, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

Po potrebi vse preostale naloge odbora, ustanovljenega s Sklepom 2013/743/EU, prevzame odbor iz člena 12 tega sklepa.

2.  Finančna sredstva za posebni program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med posebnim programom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnega programa, ustanovljenega s Sklepom 2013/743/EU.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

STRATEŠKO NAČRTOVANJE IN DEJAVNOSTI PROGRAMA

Pri izvajanju programa se uporablja naslednje.

Strateško načrtovanje

Člen 4a določa, da se za lažje izvajanje posebnega programa pripravi večletni strateški načrt raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. Proces strateškega načrtovanja se osredotoča predvsem na steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, vključno z zadevnimi dejavnostmi iz drugih stebrov in delom „Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, tudi ob tesnem usklajevanju in v sinergiji z načrtovanjem skupnosti znanja in inovacij EIT, ustanovljenih z Uredbo št. 294/2008/ES.

Rezultat procesa strateškega načrtovanja se navede v strateškem načrtu za uresničevanje vsebin programa dela.

▌

▌

Namen procesa strateškega načrtovanja je:

–  celostno izvajanje ciljev programa Obzorje Evropa in osredotočanje na vpliv na program v celoti in skladnost med različnimi stebri;

–   ▌spodbujanje sinergij med programom Obzorje Evropa in drugimi programi Unije, vključno s [kohezijskimi skladi in] programom Euratom, da postane referenčna točka za raziskave in inovacije v vseh z njim povezanih programih v okviru proračuna EU in nefinančnih instrumentov; ▌

–  pomoč pri razvoju in uresničevanju politike EU za zadevna zajeta področja ter dopolnjevanje razvoja in izvajanja politike v državah članicah;

–  zmanjšanje razdrobljenosti prizadevanj ter preprečevanje podvajanja in prekrivanja med možnostmi financiranja;

–  zagotavljanje okvira za povezovanje neposrednih raziskovalnih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča in drugih ukrepov, ki so podprti v okviru programa, vključno z uporabo rezultatov in podatkov za podporo politike;

–  zagotavljanje uravnoteženega in širokega pristopa do raziskav in inovacij na vseh stopnjah razvoja, ki ni omejen zgolj na spodbujanje pionirskih raziskav, razvoj novih proizvodov in storitev, ki temeljijo na znanstvenih in tehnoloških znanjih ter prebojih, ampak vključuje tudi uporabo obstoječih tehnologij v novih aplikacijah, nenehno izboljševanje ter netehnološke in družbene inovacije;

–  zagotavljanje sistemskega, meddisciplinarnega, medsektorskega pristopa do raziskav in inovacij, ki zajema več politik, da se omogoči obravnava izzivov in nastanek novih konkurenčnih podjetij in panog, spodbudijo konkurenčnost in zasebne naložbe ter ohranijo enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu.

▌

▌

DRUGE DEJAVNOSTI V OKVIRU PROGRAMA

V okviru stebrov „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ ter „Inovativna Evropa“ so raziskave in inovacije dopolnjene z dejavnostmi, ki potekajo blizu končnih uporabnikov in trga, kot so predstavitve, pilotni projekti ali dokaz izvedljivosti, pri čemer je seveda treba izključiti dejavnosti komercializacije, ki presegajo fazo raziskav in inovacij. To vključuje podporo dejavnostim na strani povpraševanja, da bi prispevali k pospeševanju uvajanja in širjenja najrazličnejših inovacij. Poudarek je na neobvezujočih razpisih za zbiranje predlogov.

V okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, ki gradi na izkušnjah iz programa Obzorje 2020, so družboslovne in humanistične vede v celoti vključene v vse sklope, vključno s posebnimi in namenskimi dejavnostmi. Podobno so na strateški in povezovalni način vključene tudi dejavnosti, ki zajemajo morske in pomorske raziskave in inovacije, v skladu s celostno pomorsko politiko EU, skupno ribiško politiko in mednarodnimi zavezami.

Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru vodilnih pobud FET o grafenu, projektu o človeških možganih in kvantnih tehnologijah, ki so podprte v okviru programa Obzorje 2020, bodo še naprej financirane v okviru programa Obzorje Evropa z razpisi za zbiranje predlogov, zajetimi v programu dela. Pripravljalni ukrepi, ki so podprti v okviru vodilnih pobud FET programa Obzorje 2020, bodo prispevali k procesu strateškega načrtovanja iz programa Obzorje Evropa ter k delu za uresničevanje nalog, sofinanciranim/sonačrtovanim partnerstvom in rednim razpisom za zbiranje predlogov.

Dialogi na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja z mednarodnimi partnerji EU in politični dialogi z glavnimi svetovnimi regijami pomembno prispevajo k sistematičnemu prepoznavanju priložnosti za sodelovanje, kar skupaj z razlikovanjem po državah/regijah podpira določanje prioritet. Svetovalna struktura v povezavi z ERP bo tudi v prihodnje zaprošena za svetovanje že v zgodnjih fazah.

▌

Razširjanje rezultatov in komuniciranje

Program Obzorje Evropa bo zagotovil namensko podporo za prosti dostop do znanstvenih publikacij, repozitorijev znanja in drugih virov podatkov. Ukrepi razširjanja rezultatov in znanja bodo podprti, tudi s sodelovanjem drugih programov EU, vključno s povezovanjem in pakiranjem rezultatov in podatkov v jezike in oblike za ciljne skupine in mreže za državljane, industrijo, javne uprave, akademske kroge, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik. V ta namen lahko program Obzorje Evropa uporablja napredne tehnologije in orodja umetne inteligence.

Za obveščanje morebitnih prosilcev o programu (npr. nacionalne kontaktne točke) bo na voljo ustrezna podpora.

Komisija bo izvajala tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti, povezane s programom Obzorje Evropa, za promocijo dejstva, da so bili rezultati pridobljeni s finančno podporo EU. Prizadevala si bo povečati tudi ozaveščenost javnosti o pomembnosti raziskav in inovacij ter širšega učinka in pomena raziskav in inovacij, ki jih financira EU, na primer s publikacijami, odnosi z mediji, dogodki, repozitoriji znanja, zbirkami podatkov, večkanalnimi platformami, spletnimi mesti ali ciljno uporabo družbenih medijev. Program Obzorje Evropa bo zagotavljal tudi podporo upravičencem pri poročanju o njihovem delu in njihovem vplivu na širšo družbo.

Izkoriščanje in uvajanje rezultatov na trg

Komisija bo oblikovala celovite ukrepe za izkoriščanje rezultatov programa Obzorje Evropa in razvitega znanja. To bo pospešilo izkoriščanje znanja za vsesplošno uvajanje na trg in povečalo učinek programa.

Komisija bo sistematično ugotavljala in evidentirala rezultate raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti v okviru programa ter te rezultate in razvito znanje prenašala ali razširjala na nediskriminatorni način na industrijo in podjetja vseh velikosti, javne organe, akademske kroge, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik, da bi čim bolj povečala evropsko dodano vrednost programa.

Mednarodno sodelovanje

Večji učinek bo zagotovljen z usklajevanjem ukrepov z drugimi državami in regijami sveta v prizadevanjih za okrepljeno mednarodno sodelovanje ▌. Partnerji z vsega sveta bodo na podlagi vzajemnih koristi povabljeni, da se pridružijo prizadevanjem EU kot sestavni del pobud za podporo ukrepanju EU za trajnost, okrepitev raziskovalne in inovacijske odličnosti ter konkurenčnosti.

Skupno mednarodno ukrepanje bo zagotovilo učinkovito obravnavo svetovnih družbenih izzivov in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, dostop do najbolj nadarjenih ljudi na svetu, strokovnega znanja in virov ter večjo ponudbo in povpraševanje po inovativnih rešitvah.

Delovne metodologije za ocenjevanje

Uporaba visokokakovostnega neodvisnega strokovnega znanja v procesu ocenjevanja podpira vključevanje vseh deležnikov, skupnosti in interesov v program in je predpogoj za ohranjanje odličnosti in ustreznosti financiranih dejavnosti.

Komisija ali organ financiranja bo zagotovil nepristranskost postopka in preprečeval navzkrižje interesov v skladu s členom 61 finančne uredbe. Poskušal bo doseči tudi geografsko raznolikost sestave odborov za ocenjevanje ter strokovnih in svetovalnih skupin.

Izjemoma, če to upravičuje zahteva po imenovanju najboljših razpoložljivih strokovnjakov in/ali omejene velikosti skupine kvalificiranih strokovnjakov, lahko neodvisni strokovnjaki, ki pomagajo odboru za ocenjevanje ali so njegovi člani, ocenjujejo določene predloge, za katere prijavijo potencialni interes. V tem primeru Komisija ali organ financiranja sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi integriteto postopka ocenjevanja. Postopek ocenjevanja se upravlja ustrezno s tem in zajema tudi fazo, ki vključuje sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Odbor za ocenjevanje bo pri določanju predlogov za financiranje upošteval posebne okoliščine.

STEBER I

ODLIČNA ZNANOST

Vsakršen znanstveni, ekonomski, družbeni in kulturni napredek je odvisen od ustrezne ponudbe odličnih raziskovalcev; prizadevanj za preboj pri razumevanju in pridobivanja znanja na vseh ravneh; vrhunskih zmogljivosti, potrebnih za uresničevanje tega cilja, vključno s fizičnimi infrastrukturami in infrastrukturami znanja za raziskave in inovacije, pa tudi sredstvi za javno razširjanje in izmenjavo znanja (odprta znanost), metodologijami ter znanji in spretnostmi.

Dosežki vodilnih inovacij na svetovni ravni so povezani z napredovanjem odprte in odlične znanosti ▌. Spremembe znanstvenih in tehnoloških paradigm so lahko ključni dejavniki za rast produktivnosti, konkurenčnost, bogastvo, trajnostni razvoj in družbeni napredek. Takšne spremembe paradigm so v preteklosti običajno izvirale iz znanstvene baze javnega sektorja, preden so ustvarile podlage za popolnoma nove industrijske dejavnosti in panoge ter celovit družbeni napredek.

Javne naložbe v raziskave, zlasti v univerzah in javnih raziskovalnih institucijah (JRI) ter raziskovalnih zmogljivostih, so pogosto namenjene dolgoročnejšim, bolj tveganim raziskavam in dopolnjujejo dejavnosti zasebnega sektorja. Poleg tega ustvarjajo visoko usposobljene človeške vire, znanja in izkušnje, nove znanstvene instrumente in metodologije ter vzpostavljajo mreže, ki prenašajo najnovejše znanje.

Evropska znanost in raziskovalci v Evropi so bili in bodo tudi v prihodnje vodilni na številnih področjih. Vendar tega položaja ni mogoče šteti za samoumevnega. ▌Tradicionalnemu izzivu, ki so ga predstavljale države, kot so Združene države Amerike, se zdaj pridružujejo gospodarski velikani, kot sta Kitajska in Indija, zlasti iz nedavno industrializiranih predelov sveta in iz vseh držav, kjer vlade priznavajo številne in obsežne donose, ki izhajajo iz naložb v raziskave.

1.  EVROPSKI RAZISKOVALNI SVET (ERC)

1.1  Utemeljitev

Čeprav EU še vedno objavi največ znanstvenih člankov na svetu, ima ▌glede na svojo velikost relativno majhno število centrov odličnosti, izstopajočih na svetovni ravni, ter obsežna področja povprečne in slabe učinkovitosti. V primerjavi z ZDA in zdaj do neke mere tudi s Kitajsko EU ▌sledi „modelu decentralizirane odličnosti“, v katerem so sredstva razpršena na večje število raziskovalcev in raziskovalnih institucij. Če bo Evropa ustvarila privlačne pogoje za najboljše raziskovalce, ▌bo med svetovno konkurenco postala bolj privlačna za nadarjene znanstvenike.

Svetovno raziskovalno prizorišče se dramatično spreminja in postaja vse bolj večpolarno zaradi vse večjega števila držav v gospodarskem vzponu, zlasti Kitajske, ki širijo svojo znanstveno produkcijo. Medtem kot sta EU in ZDA leta 2000 predstavljali skoraj dve tretjini svetovnih odhodkov za raziskave in razvoj, se je ta delež do leta 2013 zmanjšal na manj kot polovico.

Evropski raziskovalni svet podpira najboljše raziskovalce, vključno z nadarjenimi raziskovalci, ki so na začetku svoje poklicne poti, s prožnim dolgoročnim financiranjem za opravljanje prelomnih raziskav zlasti v Evropi, ki prinašajo velike koristi/velika tveganja. Deluje samostojno pod vodstvom neodvisnega Znanstvenega sveta, ki ga sestavljajo znanstveniki, inženirji in akademiki z največjim ugledom ter ustreznimi izkušnjami in raznolikostjo. Evropski raziskovalni svet lahko črpa iz širše skupine nadarjenih ljudi in zamisli kot kateri koli nacionalni program ter krepi odličnost na tak način, da najboljši raziskovalci in najboljše zamisli tekmujejo drug z drugim.

Izkazalo se je, da imajo raziskave na pionirskih področjih, ki jih financira ERC, znaten neposredni vpliv v obliki napredka na pionirskih področjih znanja, s čimer odpirajo pot novim in pogosto nepričakovanim znanstvenim in tehnološkim dosežkom ter novim raziskovalnim področjem. To ustvarja povsem nove zamisli, ki spodbujajo inovacije in podjetniško iznajdljivost ter obravnavajo družbene izzive. ERC ima tudi pomemben strukturni vpliv, saj povečuje kakovost evropskega raziskovalnega sistema, ki presega neposredno financirane raziskovalce in ukrepe. Ukrepi in raziskovalci, ki jih financira ERC, zastavljajo navdihujoč cilj za pionirska raziskovalna področja v Evropi, ki povečujejo njen ugled in privlačnost za najboljše raziskovalce na svetu kot kraj za delo in sodelovanje. Prestiž gostovanja dobitnikov nepovratnih sredstev ERC ustvarja konkurenco med evropskimi univerzami in drugimi raziskovalnimi organizacijami, ki tekmujejo v ponujanju najprivlačnejših pogojev za vrhunske raziskovalce, ter jim lahko posredno pomaga oceniti prednosti in slabosti ter poskrbeti za reforme.

▌ERC financira sorazmerno majhen odstotek vseh evropskih raziskav, vendar z njimi dosega ▌velik znanstveni učinek. Povprečni faktor vpliva na podlagi citatov je za raziskave, ki jih podpira ERC, primerljiv s položajem vrhunskih elitnih raziskovalnih univerz. Učinkovitost raziskav v ERC je izjemno visoka v primerjavi z največjimi svetovnimi vlagatelji v raziskave. ERC financira veliko raziskav na številnih pionirskih raziskovalnih področjih, ki so prejela najvišje število citatov, vključno s področji, ki so v naglem vzponu. Čeprav je financiranje ERC osredotočeno na raziskave na pionirskih področjih, je privedlo do precejšnjega števila patentov.

Tako obstajajo jasni dokazi, da ERC na podlagi svojih razpisov privablja in financira odlične raziskovalce ter da ukrepi ERC proizvajajo številne najpomembnejše in najbolj vplivne rezultate raziskav v svetovnem merilu na novih področjih, ki zagotavljajo preboje in velik napredek. Delo prejemnikov nepovratnih sredstev ERC je tudi zelo interdisciplinarno in ti prejemniki sodelujejo na mednarodni ravni in javno objavljajo svoje rezultate na vseh raziskovalnih področjih, vključno z družboslovnimi vedami, raziskavami, povezanimi z umetnostjo in humanističnimi vedami.

Obstajajo tudi že dokazi o dolgoročnejših učinkih nepovratnih sredstev ERC na poklicne poti, usposabljanje visoko usposobljenih priznanih raziskovalcev in oseb z doktorsko diplomo na povečanje svetovne prepoznavnosti in ugleda evropskih raziskav ter na nacionalne raziskovalne sisteme, kar izhaja iz močnega primerjalnega učinka. Ta učinek je zlasti pomemben v modelu decentralizirane odličnosti EU, saj lahko položaj prejemnika sredstev ERC nadomesti kazalnik kakovosti raziskav in se uporablja kot natančnejši kazalnik od prepoznavnosti na podlagi položaja institucij. To omogoča ambicioznim posameznikom, institucijam, regijam in državam, da prevzamejo pobudo ter izboljšajo raziskovalne profile, pri katerih so še posebno močne.

1.2.  Področja ukrepanja

1.2.1.  Pionirska področja znanosti

Raziskave, ki jih financira ERC, naj bi prinesle napredek na pionirskih področjih znanja, z znanstvenimi publikacijami najvišje kakovosti, da bi dobili raziskovalne rezultate z velikim potencialnim družbenim in ekonomskim vplivom, pri čemer ERC določa jasen in navdihujoč cilj za raziskave na pionirskih področjih v celotni EU in na mednarodni ravni. ERC si bo s ciljem, da EU postane privlačnejše okolje za najboljše znanstvenike na svetu, prizadeval za merljivo povečanje deleža EU v 1 % najpogosteje citiranih objav na svetu in ▌povečanje števila odličnih raziskovalcev, ki jih financira ERC, tudi tistih, ki ne prihajajo iz Evrope.

Sredstva ERC se dodelijo v skladu z naslednjimi uveljavljenimi načeli. Edino merilo, na podlagi katerega se dodeljujejo nepovratna sredstva ERC, je znanstvena odličnost. ERC deluje po načelu „od spodaj navzgor“, brez vnaprej določenih prioritet.

Splošne smernice

–  dolgoročno financiranje za podporo odličnih zamisli raziskovalcev vseh starosti, obeh spolov in vseh narodnosti sveta ter njihovih raziskovalnih skupin pri izvajanju prelomnih raziskav, ki prinašajo velike koristi/velika tveganja;

–   ustrezna pomoč raziskovalcem z odličnimi zamislimi, ki so na začetku svoje poklicne poti, da bi jim v kritični fazi, ko ustanavljajo ali krepijo svojo samostojno raziskovalno skupino ali program, zagotovili ustrezno podporo za prehod v samostojno delo vodij raziskav;

–  novi načini dela v znanstvenem svetu, vključno s pristopom odprte znanosti, pri katerih obstaja možnost za ustvarjanje prelomnih rezultatov, ter spodbujanje potenciala za komercialne in družbene inovacije financiranih raziskav;

–  izmenjava izkušenj in dobrih praks z regionalnimi in nacionalnimi agencijami za financiranje raziskav ter vzpostavljanje povezav z drugimi deli okvirnega programa, zlasti MSCA, za spodbujanje podpore odličnim raziskovalcem;

–  večji pomen pionirskih raziskav v Evropi in prepoznavnosti programov ERC za raziskovalce v Evropi in po svetu.

1.3.  Izvajanje

1.3.1.  Znanstveni svet

Znanstveni svet je porok za kakovost dejavnosti z vidika znanosti in je v celoti odgovoren za odločanje o vrsti raziskav, ki bodo financirane.

V okviru izvajanja okvirnega programa in za izvajanje svojih nalog, ki so opredeljene v členu 7, bo Znanstveni svet:

(1)  glede znanstvene strategije:

–  oblikoval splošno znanstveno strategijo ERC glede na znanstvene možnosti in evropske znanstvene potrebe;

–  oblikoval program dela in razvil sveženj podpornih ukrepov ERC v skladu s svojo znanstveno strategijo;

–  vzpostavil potrebne pobude za mednarodno sodelovanje, vključno z dejavnostmi obveščanja javnosti, da se poveča prepoznavnost ERC za najboljše raziskovalce iz drugih delov sveta, v skladu s svojo znanstveno strategijo;

(2)  glede znanstvenega upravljanja, spremljanja in nadzora kakovosti:

–  zagotovil vrhunski sistem medsebojnih strokovnih pregledov, ki temelji na znanstveni odličnosti in popolnoma pregledni, pošteni in nepristranski obravnavi predlogov, ter v ta namen oblikoval stališča o izvajanju in upravljanju razpisov za zbiranje predlogov, merila za ocenjevanje, postopke medsebojnega strokovnega pregleda, vključno z izbiro strokovnjakov, metode za medsebojno strokovno pregledovanje in ocenjevanje predlogov ter potrebna izvedbena pravila in smernice, na podlagi katerih bodo pod nadzorom Znanstvenega sveta izbrani predlogi, ki bodo financirani;

–  pri ukrepih ERC za raziskave na pionirskih področjih se strokovnjaki imenujejo na podlagi predloga Znanstvenega sveta ERC;

–  zagotovil izvajanje nepovratnih sredstev ERC po enostavnih in preglednih postopkih, ki se osredotočajo na odličnost, spodbujajo iniciativnost ter združujejo prožnost z odgovornostjo, ob nenehnem spremljanju kakovosti dejavnosti in izvajanja;

–  pregledal in ocenil dosežke ERC, kakovost in vpliv raziskav, ki jih financira ERC, ter skladno s tem pripravil priporočila in smernice za popravke ukrepov ali prihodnje ukrepe;

–  pripravil stališča o vseh drugih zadevah, ki vplivajo na dosežke in učinek dejavnosti ERC ter kakovost raziskav, ki se izvajajo;

(3)  glede komuniciranja in razširjanja rezultatov:

–  povečal svetovni ugled in prepoznavnost ERC z izvajanjem dejavnosti komuniciranja in ozaveščanja javnosti, vključno z znanstvenimi konferencami o dejavnostih in dosežkih ERC ter rezultatih projektov, ki jih financira ERC, skupaj z znanstveno skupnostjo, ključnimi deležniki in javnostjo;

–  po potrebi se posvetoval z znanstveniki, inženirji in akademsko skupnostjo, regionalnimi in nacionalnimi agencijami za financiranje raziskav in drugimi deležniki;

–  redno poročal Komisiji o svojih dejavnostih.

Člani Znanstvenega sveta prejmejo za opravljene naloge nadomestilo v obliki honorarja in, kadar je ustrezno, povračilo potnih stroškov in stroškov bivanja.

Predsednik ERC bo v času svojega imenovanja bival v Bruslju in večino svojega delovnega časa(13) posvetil delovanju ERC. Njegova plača bo na ravni plače višjega vodstva Komisije, na voljo mu bo namenska izvedbena struktura, ki mu bo zagotavljala podporo, potrebno za opravljanje njegovih nalog.

Znanstveni svet izmed svojih članov izvoli tri podpredsednike, ki predsedniku pomagajo pri zastopanju in organizaciji dela. Podpredsedniki imajo lahko tudi naziv podpredsednik ERC.

Trem podpredsednikom bo na voljo podpora, da se zagotovi primerna lokalna upravna pomoč na njihovih matičnih inštitutih.

1.3.2.  Namenska izvedbena struktura

Namenska izvedbena struktura bo odgovorna za vse vidike upravnega izvajanja in izvrševanja programa, kot je določeno v programu dela ERC. Izvajala bo zlasti postopke ocenjevanja, medsebojno strokovno pregledovanje in postopke izbora v skladu s strategijo Znanstvenega sveta ter zagotavljala finančno in znanstveno upravljanje nepovratnih sredstev. Namenska izvedbena struktura bo podpirala Znanstveni svet pri izvajanju vseh navedenih nalog, vključno s pripravo znanstvene strategije, spremljanjem poslovanja ter pregledovanjem in ocenjevanjem dosežkov ERC ter njegovih dejavnosti ozaveščanja in komunikacijskih dejavnosti, zagotavljala bo dostop do potrebnih dokumentov in podatkov, ki jih ima, ter Znanstveni svet redno obveščala o svojih dejavnostih.

Za zagotovitev učinkovite povezave z namensko izvedbeno strukturo na področju strategije in operativnih zadev imata vodstvo Znanstvenega sveta in direktor namenske izvedbene strukture redne usklajevalne sestanke.

Upravljanje ERC bo izvajalo v ta namen zaposleno osebje, ki bo po potrebi vključevalo tudi uradnike iz institucij EU, ukvarjalo pa se bo izključno z dejanskimi upravnimi potrebami, da se zagotovita stabilnost in kontinuiteta, ki sta potrebni za učinkovito upravljanje.

1.3.3.  Vloga Komisije

Komisija bo za izpolnjevanje svojih obveznosti iz členov 6, 7 in 8 in v okviru svojih odgovornosti za izvrševanje proračuna:

–  zagotovila neprekinjeno delovanje in obnovo Znanstvenega sveta ter podpirala stalni odbor za imenovanje prihodnjih članov Znanstvenega sveta;

–  zagotovila neprekinjeno delovanje namenske izvedbene strukture ter prenos nalog in pristojnosti nanjo, pri čemer bo upoštevala mnenje Znanstvenega sveta;

–  zagotovila, da bo namenska izvedbena struktura izvajala vse naloge in pristojnosti;

–  imenovala direktorja in člane vodstva namenske izvedbene strukture, pri čemer bo upoštevala mnenje Znanstvenega sveta;

–  zagotovila pravočasni sprejem programa dela, stališč o metodologiji za izvajanje in potrebnih izvedbenih pravil, vključno s pravili ERC za oddajo ter vzorcem sporazuma o nepovratnih sredstvih ERC, pri čemer bo upoštevala stališča Znanstvenega sveta;

–  redno in pravočasno obveščala odbor programa o izvajanju dejavnosti ERC in se z njim posvetovala o tem;

–  kot odgovorna za celotno izvajanje okvirnega programa za raziskave bo spremljala namensko izvedbeno strukturo in ocenjevala uspešnost njenega delovanja.

2.  UKREPI MARIE SKŁODOWSKE-CURIE (MSCA)

2.1.  Utemeljitev

Evropa potrebuje visoko usposobljeno in prožno bazo človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, ki se lahko brez težav prilagodi in najde trajnostne rešitve za zdajšnje in prihodnje izzive, kot so velike demografske spremembe v Evropi. Da bi raziskovalci zagotavljali odličnost, morajo biti mobilni, sodelovati in širiti znanje med državami, sektorji in disciplinami, s pravo kombinacijo znanja in spretnosti za obravnavo družbenih izzivov in podpiranje inovacij.

Evropa je vir znanosti s približno 1,8 milijona raziskovalcev, ki delajo v več tisoč univerzah, raziskovalnih centrih in ▌podjetjih ▌. Vendar se ocenjuje, da bo morala EU do leta 2027 usposobiti in zaposliti najmanj en milijon novih raziskovalcev, da bi uresničila cilje, določene za večje naložbe v raziskave in inovacije. To je še posebej pereč problem v neakademskih krogih (v industriji in podjetjih, vključno z MSP, vladah, organizacijah civilne družbe, kulturnih ustanovah, bolnišnicah itd.), zato je potrebno sodelovanje med različnimi sektorji, da bi pridobili ustrezno usposobljene nove raziskovalce. EU mora okrepiti prizadevanja za privabljanje več mladih žensk in moških na poklicno pot na področju raziskav, storiti več za vključenost in spodbujanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, privabljati raziskovalce iz tretjih držav, ohraniti lastne raziskovalce in evropske raziskovalce, ki delajo drugje, znova vključiti v delo v Evropi. Poleg tega bi bilo treba za obsežnejše razširjanje odličnosti dodatno izboljšati pogoje dela raziskovalcev v celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru (ERP). V zvezi s tem so potrebne tesnejše povezave zlasti z Evropskim izobraževalnim prostorom (EEdA), Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskim socialnim skladom plus (ESS+).

Zaradi sistemske narave teh izzivov in čezmejnih prizadevanj, potrebnih za njihovo reševanje, je te izzive najbolje obravnavati na ravni EU.

Ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA) se osredotočajo na odlične raziskave, ki v celoti temeljijo na načelu „od spodaj navzgor“, so odprte za vsa področja raziskav in inovacij, od temeljnih raziskav do uvedbe na trg in storitev na področju inovacij. To vključuje raziskovalna področja, ki jih zajemata Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Če se pojavijo posebne potrebe in so na voljo dodatni viri financiranja, bi se ukrepi MSCA lahko navezali na nekatere dejavnosti v okviru posebnih izzivov (npr. opredeljene naloge), vrste raziskovalnih in inovacijskih institucij ali geografske lokacije, da bi se odzvali na razvoj zahtev Evrope na področju znanja in spretnosti, raziskovalnega usposabljanja, razvoja poklicnih poti in izmenjave znanja.

Ukrepi MSCA so najpomembnejši instrument na ravni EU za privabljanje raziskovalcev iz tretjih držav v Evropo, s čimer pomembno prispevajo k sodelovanju na svetovni ravni na področju raziskav in inovacij. Dokazi kažejo, da ukrepi MSCA nimajo le pozitivnega učinka na posameznike, organizacije in na ravni sistema, temveč zagotavljajo tudi velik vpliv in prebojne rezultate raziskav ter hkrati pomembno prispevajo k družbenim in strateškim izzivom. Dolgoročne naložbe v ljudi se obrestujejo, kar kažejo številne Nobelove nagrade, ki so jih prejeli nekdanji štipendisti ali nadzorniki ukrepov MSCA.

S svetovno konkurenco na področju raziskav med znanstveniki ter med gostiteljskimi organizacijami iz akademskega in neakademskega sektorja, z ustvarjanjem in izmenjavo visokokakovostnega znanja med državami, sektorji in disciplinami, ukrepi MSCA prispevajo zlasti k ciljem agende„Delovna mesta, rast in naložbe“, globalni strategiji EU in ciljem Združenih narodov za trajnostni razvoj.

Ukrepi MSCA prispevajo k večji učinkovitosti, konkurenčnosti in privlačnosti evropskega raziskovalnega prostora v svetovnem merilu. To se dosega z osredotočanjem na novo generacijo visokokvalificiranih raziskovalcev ter zagotavljanjem podpore mladim nadarjenim iz celotne EU in širše, vključno s spodbujanjem njihovega prehoda na druge sestavne dele programa, kot sta ERC in EIT; s spodbujanjem širjenja in uporabe novega znanja in zamisli v evropskih politikah, gospodarstvu in družbi, med drugim tudi z izboljšanjem znanstvene komunikacije in ukrepov za obveščanje javnosti; s spodbujanjem sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami, in z objavljanjem na podlagi načel odprte znanosti in podatkov FAIR; ter z doseganjem znatnega strukturnega vpliva na ERP, z zavzemanjem za odprt trg dela in postavljanjem standardov za kakovostno usposabljanje, privlačnimi pogoji zaposlovanja ter odprtim in preglednim zaposlovanjem za vse raziskovalce, temelječim na zaslugah, skladno z Evropsko listino za raziskovalce ter kodeksom ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev.

2.2.  Področja ukrepanja

2.2.1.  Spodbujanje odličnosti z mobilnostjo raziskovalcev prek meja, sektorjev in disciplin

EU mora ostati referenčna točka za odlične raziskave in s tem privlačna za najbolj obetavne evropske in neevropske raziskovalce na vseh stopnjah njihove poklicne poti. To se lahko doseže tako, da se raziskovalcem in osebju, povezanemu z raziskavami, omogoči gibanje in sodelovanje med državami, sektorji in disciplinami, s čimer pridobijo visokokakovostno usposabljanje in poklicne priložnosti. To bo olajšalo poklicni prehod med akademskim in drugimi sektorji ter spodbudilo podjetniško dejavnost.

Splošne smernice

–  Mobilnost v Evropi ali zunaj nje za najboljše ali najbolj obetavne raziskovalce ne glede na državljanstvo za izvajanje odličnih raziskav in razvoj njihovih znanj in spretnosti, pa tudi poklicnih poti, ter za širitev njihovih omrežij v akademskem in drugih sektorjih (vključno z raziskovalnimi infrastrukturami).

2.2.2.  Spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega usposabljanja raziskovalcev

EU potrebuje trdno, prožno in ustvarjalno bazo človeških virov, s pravo kombinacijo znanja in spretnosti, ki bodo ustrezale prihodnjim potrebam trga dela, omogočale ustvarjanje inovacij ter prenos znanja in idej v proizvode in storitve v korist gospodarstva in družbe. To se lahko doseže z usposabljanjem raziskovalcev za nadaljnji razvoj njihovih ključnih raziskovalnih kompetenc ter izboljšanje prenosljivih znanj spretnosti, kot so ustvarjalna, odgovorna, do družbe odprta in podjetniška miselnost ter zavedanje o trajnostnem razvoju. To jim bo omogočilo, da soočijo s sedanjimi in prihodnjimi svetovnimi izzivi ter izboljšajo svoje poklicne možnosti in potencial za inovacije.

Splošne smernice

–  Programi usposabljanja, ki raziskovalcem zagotavljajo različna znanja in spretnosti, ki ustrezajo sedanjim in prihodnjim svetovnim izzivom.

2.2.3.  Krepitev človeških virov ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru

Za spodbujanje odličnosti, sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami, ter zagotavljanje pozitivnega strukturnega učinka morajo biti standardi za visokokakovostno usposabljanje in mentorstvo, dobri delovni pogoji in uspešen poklicni razvoj raziskovalcev uvedeni po celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru, kjer je primerno in upravičeno s študijo, z zagotovitvijo podpore – v okviru obstoječih splošnih smernic – raziskovalcem pri vrnitvi v njihovo državo izvora znotraj Unije in v Unijo. To bo prispevalo k posodobitvi ali izboljšanju programov in sistemov usposabljanja za raziskave ter povečalo privlačnosti institucij v svetovnem merilu.

Splošne smernice

–  Programi usposabljanja za spodbujanje odličnosti in širjenje dobrih praks med institucijami, raziskovalnimi infrastrukturami ter raziskovalnimi in inovacijskimi sistemi;

–  med- in naddisciplinarno sodelovanje, razvoj in razširjanje znanja v EU in tretjih državah.

2.2.4.  Izboljšanje in spodbujanje sinergij

Sinergije med raziskovalnimi in inovacijskimi sistemi in programi na ravni EU ter na regionalni in nacionalni ravni je treba nadalje razvijati. To se lahko doseže zlasti s sinergijami ▌, dopolnjevanji z drugimi deli programa Obzorje Evropa, kot je Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), in drugimi programi EU, zlasti Erasmus in ESS +, tudi s pomočjo pečata odličnosti.

Splošne smernice

–  Programi usposabljanja in podobne pobude za razvoj raziskovalne poklicne poti, podprte z dopolnilnimi javnimi ali zasebnimi viri financiranja na regionalni, nacionalni ali evropski ravni.

2.2.5.  Spodbujanje obveščanja javnosti

V vsej EU in izven nje je treba okrepiti prepoznavnost dejavnosti programa in prepoznavnost raziskovalcev v javnosti, da se izboljša globalno poznavanje ukrepov MSCA in zagotovi boljše razumevanje vpliva dela raziskovalcev na vsakdanje življenje državljanov, in spodbudi mlade k odločitvi za poklic raziskovalca. To se lahko doseže z delovanjem v skladu z načelom odprte znanosti, kar lahko privede do boljšega razširjanja, izkoriščanja in večje razširjenosti znanja in praks. K temu bi lahko koristno prispevala tudi ljubiteljska znanost.

Splošne smernice

–  Pobude za obveščanje javnosti za spodbujanje zanimanja za raziskovalne poklice, zlasti med mladimi iz različnih okolij;

–  promocijske dejavnosti za izboljšanje globalnega poznavanja, prepoznavnosti in ozaveščenosti o ukrepih MSCA;

–  širjenje in povezovanje znanja s sodelovanjem med projekti, projekti nacionalnih kontaktnih točk ter druge dejavnosti mreženja, kot so storitve za diplomante.

3.  RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE

3.1.  Utemeljitev

Najsodobnejše raziskovalne infrastrukture zagotavljajo ključne storitve raziskovalnim in inovacijskim skupnostim, imajo pomembno vlogo pri širitvi meja znanja ter zagotavljajo temelje za raziskovalne in inovacijske prispevke za odzivanje na globalne izzive in industrijsko konkurenčnost. Podpiranje raziskovalnih infrastruktur na ravni EU pomaga v številnih primerih omiliti razpršenost nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur in žepov znanstvene odličnosti, s čimer se krepi ERP in izboljšuje ▌kroženje znanja prek izoliranih sistemov. Znanstveni napredek je čedalje bolj odvisen od sodelovanja raziskovalnih infrastruktur in industrije, ki razvijajo potrebne instrumente, temelječe na novih ključnih omogočitvenih tehnologijah in drugih novih tehnologijah.

Splošni cilj je Evropo oskrbeti z vrhunskimi raziskovalnimi infrastrukturami v svetovnem merilu, ki bodo prosto dostopne vsem raziskovalcem v Evropi in zunaj nje, kar bo v celoti izkoristilo njihov potencial za znanstveni napredek in inovacije. Ključni cilji so zmanjšati razdrobljenost raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov, s čimer bi preprečili podvajanje prizadevanj in bolje uskladili zasnovo, razvoj, dostopnost in uporabo raziskovalnih infrastruktur, vključno s tistimi, ki se financirajo iz ESRR. Ključnega pomena je podpreti prosti dostop vseh evropskih raziskovalcev do raziskovalne infrastrukture ter tudi prek evropskega oblaka odprte znanosti (v nadaljnjem besedilu: EOSC) povečati dostop do digitalnih raziskovalnih virov, s čimer bi zlasti spodbujali prakso uporabe odprte znanosti in prosto dostopnih podatkov.

Pomembno je tudi izboljšati dolgoročno vzdržnost raziskovalnih infrastruktur, ki običajno delujejo več desetletij, zato bi morali pripraviti načrte za zagotovitev neprekinjene in stabilne podpore.

EU mora obravnavati tudi hitro povečevanje svetovne tekme za nadarjene ljudi s privabljanjem raziskovalcev iz tretjih držav k delu z vrhunskimi evropskimi raziskovalnimi infrastrukturami. Glavni cilj je tudi povečanje konkurenčnosti in zmogljivosti evropske industrije za inovacije, podpiranje ključnih tehnologij in storitev, pomembnih za raziskovalne infrastrukture in njihove uporabnike, s čimer bi se izboljšali pogoji za zagotavljanje inovativnih rešitev.

Prejšnji okvirni programi so znatno prispevali k uspešnejši in učinkovitejši uporabi nacionalnih raziskovalnih infrastruktur, z Evropskim strateškim forumom za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI) pa so razvili tudi usklajen pristop na strateški podlagi k oblikovanju politik o vseevropskih raziskovalnih infrastrukturah. Ta strateški pristop je prinesel jasne koristi, tudi zmanjšanje podvajanja prizadevanj z učinkovitejšo uporabo virov in standardizacijo procesov in postopkov. Raziskovalna mobilnost ima pomembno vlogo pri lažji uporabi raziskovalnih infrastruktur, zato je treba upoštevati sinergije med nacionalnimi in evropskimi shemami mobilnosti.

Dejavnost, ki jo podpira EU, bo zagotovila dodano vrednost, in sicer z: utrditvijo in optimizacijo obstoječe krajine raziskovalne infrastrukture v Evropi, skupaj s prizadevanji za razvoj novih raziskovalnih infrastruktur, ki bodo imele vseevropski pomen in učinek; zagotavljanjem, da podobne vrste raziskovalnih infrastruktur skupaj obravnavajo strateška vprašanja, ki zadevajo uporabniške skupnosti; vzpostavitvijo evropskega oblaka odprte znanosti kot učinkovitega, nadgradljivega in trajnostnega okolja za raziskave, ki temeljijo na podatkih; medsebojno povezavo med nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi omrežji, ki povečuje in zagotavlja infrastrukturo omrežja visoke zmogljivosti za velike količine podatkov in dostop do digitalnih virov prek meja in področij; spodbujanjem vseevropske pokritosti porazdeljenih raziskovalnih infrastruktur, da se omogoči tudi meddržavna primerjava raziskovalnih podatkov, npr. na področjih družboslovnih in humanističnih ved ter okolja; spodbujanjem interoperabilnosti raziskovalnih infrastruktur; večjim obsegom in krepitvijo prenosa znanja ter usposabljanja visokokvalificiranih človeških virov; spodbujanjem uporabe in po potrebi nadgrajevanjem obstoječih vseevropskih vrhunskih raziskovalnih infrastruktur v okviru programa Obzorje Evropa; premagovanjem ovir, ki najboljšim raziskovalnim skupinam preprečujejo dostop do storitev najboljših raziskovalnih infrastruktur v Evropi; spodbujanjem inovacijskega potenciala raziskovalnih infrastruktur, ki so osredotočene na razvoj tehnologij in skupno ustvarjanje inovacij, pa tudi povečanje uporabe raziskovalnih infrastruktur s strani industrije.

Okrepiti je treba tudi mednarodno razsežnost raziskovalnih infrastruktur EU, ki spodbuja tesnejše sodelovanje z mednarodnimi partnerji ter mednarodno sodelovanje v evropskih raziskovalnih infrastrukturah v medsebojno korist.

Dejavnosti bodo prispevale k uresničevanju različnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), kot so: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 7 – cenovno dostopna in čista energija; cilj SDG 9 – industrijske inovacije in infrastruktura; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.

3.2.  Področja ukrepanja

3.2.1.  Utrjevanje in razvijanje področja evropskih raziskovalnih infrastruktur

Vzpostavitev, delovanje in dolgoročna trajnostna naravnanost raziskovalnih infrastruktur, ki jih je opredelil ESFRI, in drugih vrhunskih raziskovalnih infrastruktur vseevropskega pomena, je bistvena, da si EU zagotovi vodilno vlogo pri pionirskih raziskavah, usposabljanju in dodatnem izobraževanju raziskovalcev, ustvarjanju in uporabi znanja ter konkurenčnosti svoje industrije.

Evropski oblak odprte znanosti bi moral postati učinkovit in celovit distribucijski kanal za storitve raziskovalnih infrastruktur in evropskim raziskovalnim skupnostim zagotoviti naslednjo generacijo podatkovnih storitev za pridobivanje, shranjevanje, obdelavo (npr. analitika, simulacija, vizualizacija storitev) in izmenjavo znanstvenih velepodatkov, skladno z načeli FAIR. Evropski oblak odprte znanosti bi moral raziskovalcem v Evropi zagotoviti dostop do večine podatkov, ki so jih ustvarile in zbrale raziskovalne infrastrukture, ter do visokozmogljivostnega računalništva in virov na eksaravni, vključno s tistimi, ki se uporabljajo v okviru Evropske podatkovne infrastrukture (EDI)(14).

Vseevropska raziskovalna in izobraževalna mreža bo povezala in omogočila oddaljeni dostop do raziskovalnih infrastruktur in raziskovalnih virov, z zagotavljanjem medsebojne povezljivosti med univerzami, raziskovalnimi inštituti ter raziskovalnimi in inovacijskimi skupnostmi na ravni EU, pa tudi mednarodne povezave z drugimi partnerskimi mrežami po vsem svetu.

Splošne smernice

–  Življenjski cikel vseevropskih raziskovalnih infrastruktur z oblikovanjem novih raziskovalnih infrastruktur; njihova pripravljalna in izvedbena faza, zgodnja faza delovanja, ki se dopolnjuje z drugimi viri financiranja, v primeru raziskovalnih infrastruktur s sredstvi iz strukturnih skladov, utrditev in optimizacija ekosistema raziskovalne infrastrukture z racionalizacijo prakse spremljanja mejnikov ESFRI in drugih vseevropskih raziskovalnih infrastruktur ter s spodbujanjem sporazumov o opravljanju storitev, pa tudi razvoj, združitve, vseevropska pokritost ali razgradnja vseevropskih raziskovalnih infrastruktur;

–  Evropski oblak odprte znanosti, vključno z: nadgradljivostjo in trajnostno naravnanostjo kanala za dostop; v sodelovanju z državami članicami in pridruženimi državami učinkovito zvezo evropskih, nacionalnih, regionalnih in institucionalnih virov; njegovim tehničnim razvojem in razvojem njegove politike, da lahko obvladujejo nove raziskovalne potrebe in zahteve (npr. uporaba sklopov občutljivih podatkov, vgrajena zasebnost); interoperabilnost podatkov in skladnost z načeli FAIR (podatke je mogoče najti, so dostopni, interoperabilni in se lahko ponovno uporabijo); ter široka baza uporabnikov;

–  Vseevropska raziskovalna in izobraževalna mreža, ki podpira Evropski oblak za odprto znanost in Evropsko podatkovno infrastrukturo ter omogoča zagotavljanje visokozmogljivostnega računalništva/podatkovnih storitev v okolju, ki temelji na oblaku, in bo sposobna obvladovati izjemno velike podatkovne sklope in računalniške procese.

3.2.2.  Odpiranje, vključevanje in medsebojno povezovanje raziskovalnih infrastruktur

Raziskovalno področje se bo izboljšalo z zagotavljanjem odprtosti ključnih mednarodnih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur za vse evropske raziskovalce ter po potrebi povezovanjem njihovih storitev, da se uskladijo pogoji dostopa, izboljša in razširi zagotavljanje storitev ter spodbudijo skupne strategije razvoja visokotehnoloških komponent in naprednih storitev prek ukrepov na področju inovacij.

Splošne smernice

–  Omrežja, ki združujejo nacionalne in regionalne financerje raziskovalnih infrastruktur za skupno financiranje nadnacionalnega dostopa raziskovalcev;

–  omrežja vseevropskih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur za obravnavanje svetovnih izzivov glede zagotavljanja dostopa raziskovalcem in tudi za uskladitev in izboljšanje storitev raziskovalnih infrastruktur.

3.2.2a  Inovacijski potencial evropskih raziskovalnih infrastruktur ter dejavnosti za inovacije in usposabljanje

Da bo več inovacij tako na ravni samih ▌raziskovalnih infrastruktur kot v industriji, se bo podpiralo sodelovanje na področju raziskav in razvoja z industrijo, da se bodo razvile zmogljivosti Unije in povpraševanje po industrijski ponudbi na visokotehnoloških ▌področjih, kot so znanstveni instrumenti. Spodbujala se bo tudi uporaba raziskovalnih infrastruktur s strani industrije, npr. s testnimi centri ali na znanju temelječimi centri. Zaradi razvoja in izkoriščanja raziskovalnih infrastruktur bodo morali tudi njihovi upravljavci, raziskovalci, inženirji in tehniki pridobiti ustrezne spretnosti. Zato se bodo s finančnimi sredstvi Unije podpirali usposabljanje osebja, ki je pristojno za upravljanje in delovanje raziskovalnih infrastruktur vseevropskega interesa, izmenjava osebja in najboljših praks med ustanovami ter primerna razpoložljivost človeških virov na ključnih področjih, vključno z učnimi načrti za posebne izobraževalne programe. Spodbujala se bo sinergija z ukrepi Marie Skłodowske-Curie.

Splošne smernice

–  Povezana omrežja raziskovalnih infrastruktur za pripravo in izvajanje skupne strategije/načrta za tehnološki razvoj in instrumentarij;

–  usposabljanje osebja, ki je pristojno za upravljanje in delovanje raziskovalnih infrastruktur vseevropskega interesa.

3.2.2b  Krepitev evropske politike na področju raziskovalnih infrastruktur in mednarodnega sodelovanja

Podpora je potrebna, da se oblikovalci politik, organi financiranja ali svetovalne skupine, kot je ESFRI, uskladijo glede razvoja in izvajanja skladne in trajnostne dolgoročne evropske strategije za raziskovalne infrastrukture.

Tudi omogočanje strateškega mednarodnega sodelovanja bo okrepilo položaj evropskih raziskovalnih infrastruktur na mednarodni ravni, da se zagotovijo svetovno mrežno povezovanje, ▌interoperabilnost ter doseg.

Splošne smernice

–  Pregled, spremljanje in ocenjevanje raziskovalnih infrastruktur na ravni EU ter študije politik, ukrepi za obveščanje in usposabljanje, ukrepi za strateško mednarodno sodelovanje raziskovalnih infrastruktur ter posebne dejavnosti ustreznih organov politik in svetovalnih organov.

STEBER II

GLOBALNI IZZIVI IN EVROPSKA INDUSTRIJSKA KONKURENČNOST

▌ Nekateri od številnih izzivov, s katerimi se sooča EU, so tudi svetovni izzivi. Problemi so obsežni in zapleteni, za njihovo obvladovanje so potrebni skupno delovanje, zadostni ter ustrezno usposobljeni in kvalificirani človeški viri, pa tudi ustrezna količina finančnih sredstev ▌in sorazmerna prizadevanja, da se najdejo rešitve. To pa so natančno tista področja, na katerih mora EU sodelovati; pametno, prilagodljivo in združeno v korist in blaginjo vseh naših državljanov.

Večji učinek se lahko zagotovi z usklajevanjem ukrepov z drugimi državami in regijami sveta v okviru mednarodnega sodelovanja▌, kot je navedeno v agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ciljih trajnostnega razvoja in pariškem podnebnem sporazumu. Partnerji z vsega sveta bodo na podlagi vzajemnih koristi povabljeni, da se pridružijo prizadevanjem EU kot sestavnemu delu raziskav in inovacij za trajnostni razvoj.

Raziskave in inovacije so ključni dejavniki trajnostne in vključujoče rasti ter tehnološke in industrijske konkurenčnosti ▌. Pripomogle bodo k iskanju rešitev za današnje in prihodnje probleme, da se čim hitreje obrne negativni in nevaren trend, ki trenutno povezuje gospodarski razvoj▌z rastočo porabo naravnih virov in vse številnejšimi socialnimi izzivi. To bo izzive pretvorilo v nove poslovne priložnosti in hitre koristi za družbo.

EU bo kot uporabnik in generator znanja, tehnologij in industrijskih dejavnosti imela koristi od tega ter bo pokazala, kako lahko delujeta in se razvijata sodobna industrializirana, trajnostna, vključujoča, ustvarjalna, odporna, odprta in demokratična družba in gospodarstvo. Razvijajoči se gospodarsko – okoljski in socialni primeri trajnostnega ▌gospodarstva prihodnosti se bodo spodbudili in okrepili, naj gre za: zdravje in dobro počutje za vse; ali prožne, ustvarjalne in vključujoče ▌družbe; ali družbe, okrepljene zaradi civilne varnosti; ali razpoložljivo čisto energijo in mobilnost; ali digitalizirano gospodarstvo in družbo; ali naddisciplinarno in ustvarjalno industrijo; ali rešitve, povezane z vesoljem, morske ali kopenske rešitve; ali dobro delujoče biogospodarstvo, vključno z rešitvami na področju hrane in prehrane; trajnostno rabo naravnih virov, varstvo ▌okolja, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, saj vse to ustvarja blaginjo v Evropi in nudi bolj kakovostna delovna mesta. Preoblikovanje industrije bo ključno, pa tudi razvoj inovativnih industrijskih vrednostnih verig v EU.

Nove tehnologije vplivajo praktično na vsa področja politik. Vsaka posamezna tehnologija pogosto prinaša kombinacijo številnih družbenih in gospodarskih priložnosti, priložnosti za učinkovitost in kakovost ter izboljšanje upravljanja, posledice za zaposlovanje in izobraževanje, pa tudi možna tveganja za varnost, zasebnost in etiko. Zato je treba v okviru politike na področju tehnologije celostno pretehtati interese ter medsektorsko sodelovati in pripravljati strategije.

Raziskave in inovacije v okviru tega stebra programa Obzorje Evropa so združene v celovite, neizolirane široke sklope dejavnosti. Naložbe so namesto obravnave sektorjev namenjene sistemskim spremembam naše družbe in gospodarstva, skupaj z nosilcem trajnostnega razvoja. Ti cilji bodo doseženi le, če se bodo v sooblikovanje in soustvarjanje raziskav in inovacij vključili vsi akterji, zasebni in javni; ki bodo združili končne uporabnike, znanstvenike, tehnologe, proizvajalce, inovatorje, podjetja, učitelje, snovalce politik, državljane in organizacije civilne družbe. Zato noben ▌sklop ni namenjen le enemu nizu akterjev in se bodo vse dejavnosti v prvi vrsti izvajale s projekti sodelovanja na področju raziskav in inovacij, izbranimi na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov.

Poleg obravnave globalnih izzivov bodo dejavnosti v sklopih tudi razvijale in uporabljale ▌ključne omogočitvene in nastajajoče tehnologije (digitalne ali nedigitalne)kot del skupne strategije za spodbujanje vodilnosti EU na industrijskem in socialnem področju. Po potrebi se bodo za to uporabljali podatki in storitve, ki jih omogoča vesoljska tehnologija EU. Vse ravni tehnološke pripravljenosti do stopnje 8 bodo brez poseganja v konkurenčno pravo Unije zajete v tem stebru programa Obzorje Evropa.

Ukrepi bodo vodili v novo znanje, razvoj tehnoloških in netehnoloških rešitev ter prenos laboratorijskih rešitev na trg, pa tudi v razvoj aplikacij, vključno s pilotskimi linijami in demonstratorji, ter bodo vključevali ukrepe za spodbujanje uporabe na trgu in zavezanosti zasebnega sektorja, z njimi pa bodo povezane tudi spodbude za standardizacijo v Uniji. Za tehnologije je potrebna kritična masa evropskih raziskovalcev in industrije, da se vzpostavijo vodilni svetovni ekosistemi, ki bodo vključujevali najsodobnejše tehnološke infrastrukture, npr. za preskušanje. Sinergije z drugimi deli programa Obzorje Evropa, EIT in drugimi programi bodo čim bolj okrepljene.

Sklopi bodo spodbudili hitro uvajanje izvirnih inovacij v EU z različnimi vrstami vgrajenih dejavnosti, vključno s komuniciranjem, razširjanjem in izkoriščanjem rezultatov, standardizacijo, pa tudi s podporo netehnološkim inovacijam ter inovativnim izvedbenim mehanizmom, s čimer bodo prispevali k ustvarjanju inovacijam prijaznih družbenih, regulativnih in tržnih pogojev, kot so dogovori o inovacijah. Skupine inovativnih rešitev, ki izvirajo iz ukrepov na področju raziskav in inovacij, se bodo določile in ciljno usmerjale k javnim in zasebnim vlagateljem ter v druge ustrezne programe EU in nacionalne ali regionalne programe. V ta namen bodo razvite sinergije s tretjim stebrom programa Obzorje Evropa.

Enakost spolov je ključni dejavnik za doseganje trajnostne gospodarske rasti. Zato je vidik spola pomembno vključiti v vse globalne izzive.

2.  SKLOP „ZDRAVJE“

1.1.  Utemeljitev

V okviru stebra socialnih pravic EU je zapisano, da ima vsakdo pravico do pravočasnega, cenovno dostopnega, varnega in kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva. S tem je poudarjena zaveza EU k ciljem ZN za trajnostni razvoj, v okviru katere se zavzema za splošno zdravstveno varstvo za vse in ne glede na starost do leta 2030, da ne bo nihče zapostavljen in ne bo več smrti, ki jih je mogoče preprečiti.

Zdravo prebivalstvo je bistvenega pomena za stabilno, trajnostno in vključujočo družbo, izboljšanje zdravja pa je ključnega pomena za zmanjševanje revščine, reševanje problema staranja evropske družbe, spodbujanje družbenega napredka in blaginje ter večjo gospodarsko rast. Po podatkih OECD je 10-odstotno izboljšanje pričakovane življenjske dobe povezano ▌s povečanjem gospodarske rasti za 0,3–0,4 % letno. Pričakovana življenjska doba se je v EU, odkar se meri, podaljšala za 12 let zaradi izjemnih izboljšav kakovosti življenja, okolja, izobrazbe, zdravja in oskrbe ljudi. V letu 2015 je skupna pričakovana življenjska doba ob rojstvu znašala 80,6 leta v EU v primerjavi z 71,4 leta v svetovnem merilu. V zadnjih letih se je v EU povečala v povprečju za 3 mesece na leto. Poleg teh izboljšav pa so opazne razlike v pričakovani življenjski dobi glede na družbeni položaj in spol med posebnimi skupinami in različnimi evropskimi državami.

Raziskave in inovacije v zdravstvu so imele pomembno vlogo pri tem dosežku, pa tudi pri izboljšanju produktivnosti in kakovosti v sektorju zdravstvenega varstva in oskrbe. Vendar se EU še naprej sooča z novimi, na novo nastalimi ali vztrajnimi izzivi, ki ogrožajo državljane in javno zdravje, vzdržnost sistemov zdravstvenega in socialnega varstva ter konkurenčnost v dejavnosti zdravstvenega varstva in oskrbe. Glavni izzivi na področju zdravja v EU so: dostopnost in cenovna dostopnost zdravstvenega varstva in oskrbe; pomanjkanje učinkovitega spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni; porast nenalezljivih bolezni; povečano število primerov raka; več primerov duševnih motenj; širjenje antimikrobične odpornosti in pojav epidemij nalezljivih bolezni; večje onesnaževanje okolja; vztrajna neenakost na področju zdravja med državami in znotraj njih, ki nesorazmerno vpliva na ljudi, ki so prikrajšani ali v občutljivih obdobjih življenja; zaznavanje, razumevanje, obvladovanje, preprečevanje in blažitev tveganj za zdravje, vključno z vidiki, povezanimi z revščino, v hitro spreminjajočem se družbenem, mestnem, podeželskem in naravnem okolju; demografske spremembe, vključno z vprašanji, povezanimi s staranjem, povečevanje stroškov v evropskih sistemih zdravstvenega varstva ▌ ter vse večji pritisk na evropski sektor zdravstvenega varstva in oskrbe, da ostane konkurenčen na področju razvoja inovacij in s pomočjo inovacij v zdravstvu v primerjavi z ▌nastajajočimi svetovnimi akterji. Poleg tega se lahko zaradi nezaupanja v cepljenje zmanjša stopnja imunizacije pri nekaterih skupinah prebivalstva.

Ti izzivi v zdravstvu so zapleteni, medsebojno povezani, imajo svetovni značaj ter zahtevajo multidisciplinarno, tehnično in netehnično, medsektorsko in nadnacionalno sodelovanje. Dejavnosti na področju raziskav in inovacij bodo ustvarjale tesne povezave med odkrivanjem, kliničnimi, translacijskimi, epidemiološkimi, etičnimi, okoljskimi in družbeno-ekonomskimi raziskavami ter z regulativnimi vedami. Obravnavale bodo področja neizpolnjenih kliničnih potreb, kot so na primer redke ali težko ozdravljive bolezni (oblike raka, na primer rak pri otrocih in rak na pljučih). Izkoriščale bodo združeno znanje in spretnosti akademskih krogov, strokovnih delavcev, regulativnih organov in industrije ter pospeševale njihovo sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi storitvami, pacienti, oblikovalci politik in državljani, da bi se okrepil učinek javnega financiranja ter zagotovilo uvajanje rezultatov v klinično prakso in sisteme zdravstvenega varstva, pri čemer se bodo upoštevale pristojnosti držav članic za organizacijo in financiranje njihovih zdravstvenih sistemov. V celoti bodo izkoriščene pionirske raziskave na področju genomike in drugih multiomik, poleg tega se bodo postopno uvedli prilagojeni medicinski pristopi, ki so pomembni za obravnavanje različnih nenalezljivih bolezni, ter digitalizacija na področju zdravstva in oskrbe.

Z raziskavami in inovacijami se bo spodbujalo strateško sodelovanje na ravni EU in mednarodni ravni, da bi združili strokovno znanje, zmogljivosti in vire, ki so potrebni za povečanje dosega, hitrosti in ekonomije obsega ▌ter za izkoriščanje sinergij, preprečevanje podvajanja prizadevanj in delitev pričakovanih koristi in vključenih finančnih tveganj. Spodbujajo se sinergije pri zdravstvenih raziskavah in inovacijah v okviru programa Obzorje Evropa, predvsem s sklopom „Zdravje“ v okviru Evropskega socialnega sklada plus.

Digitalne zdravstvene rešitve ustvarjajo mnoge priložnosti za reševanje težav pri storitvah oskrbe in drugih porajajočih se vprašanj v zvezi s staranjem družbe. Izkoristiti bi bilo treba vse priložnosti, ki jih lahko ponudi digitalizacija na področju zdravstva in oskrbe, brez ogrožanja pravice do zasebnosti in varstva podatkov. Razvite so bile digitalne naprave in programska oprema za diagnosticiranje, zdravljenje in lažji samonadzor bolezni, vključno s kroničnimi boleznimi. Digitalne tehnologije se vse pogosteje uporabljajo tudi pri medicinskem usposabljanju in izobraževanju, pacientom ter drugim uporabnikom zdravstvene oskrbe pa omogočajo dostop do zdravstvenih informacij, njihovo izmenjavo in ustvarjanje.

Z dejavnostmi na področju raziskav in inovacij pri tem svetovnem izzivu se bo razvijala baza znanja ter se bodo izkoriščali obstoječe znanje in tehnologije, krepile in ustvarjale raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter razvijale rešitve, ki so potrebne za učinkovitejšo promocijo zdravja ter celovito preprečevanje, diagnosticiranje, spremljanje in zdravljenje bolezni, pa tudi rehabilitacijo ter (dolgoročno in paliativno) oskrbo. Na podlagi rezultatov raziskav bodo oblikovana priporočila za ukrepanje, rezultati pa bodo posredovani tudi ustreznim deležnikom. Izboljšanje rezultatov na področju zdravja se bo odrazilo v boljšem počutju in podaljšanju pričakovane življenjske dobe, zdravem aktivnem življenju in produktivnosti▌, povečanju števila let zdravega življenja ter vzdržnosti zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe. Posebna pozornost bo v skladu s členoma 14 in 15 Uredbe ter Listino EU o temeljnih pravicah namenjena etiki, zaščiti človekovega dostojanstva, vidikom spola in etničnim vidikom ter potrebam prikrajšanih in ranljivih oseb.

Z obravnavo glavnih zdravstvenih izzivov bo podprta zaveza EU agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in zaveze v okviru drugih organizacij OZN in mednarodnih pobud, vključno z globalnimi strategijami in načrti ukrepov Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Obravnava ▌bo prispevala k ciljem in strategijam politik EU, zlasti k stebru socialnih pravic EU, enotnemu digitalnemu trgu EU, direktivi EU o čezmejnem zdravstvenem varstvu ter evropskemu akcijskemu načrtu Eno zdravje za boj proti antimikrobični odpornosti ter k izvajanju ustreznih regulativnih okvirov EU.▌

Dejavnosti bodo neposredno prispevale k naslednjim ciljem trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.

1.2.  Področja ukrepanja

1.2.1.  Zdravje v celotnem življenjskem obdobju

Ljudje v občutljivih obdobjih življenja (perinatalno obdobje, rojstvo, zgodnje otroštvo, otroštvo, puberteta, nosečnost, dozorelost in pozna leta odraslosti), vključno z invalidi ali ljudmi s poškodbami, imajo posebne zdravstvene potrebe, ki jih je treba bolje razumeti in zanje poiskati prilagojene rešitve, pri tem pa upoštevati vidike spola in etične vidike. To bo omogočilo zmanjšanje povezanih neenakosti na področju zdravja in izboljšanje zdravstvenega stanja v korist aktivnega in zdravega staranja v celotnem življenjskem obdobju, k čemur bodo prispevali tudi zdrav začetek življenja in zdrava prehrana, ki zmanjšujejo tveganje za duševne in telesne bolezni pozneje v življenju. Pri preprečevanju in obveščanju bodo upoštevane značilnosti posebnih skupin.

Splošne smernice

–  Razumevanje zgodnje faze razvoja in procesa staranja v celotnem življenjskem obdobju;

–  zdravje pred porodom ter zdravje novorojenčka, matere, očeta, dojenčka in otroka ter vloga staršev, družine in učiteljev;

–  zdravstvene potrebe mladostnikov, vključno z dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje;

–  zdravstvene posledice invalidnosti in poškodb;

–  raziskave v zvezi z ukrepi načrtovanja, izvajanja in spremljanja rehabilitacije v celotnem življenjskem obdobju, zlasti zgodnji individualni programi rehabilitacije za otroke s patologijami, ki povzročajo invalidnost;

–  zdravo staranje, neodvisno in aktivno življenje, vključno z družbenim udejstvovanjem starejših in/ali invalidov;

–  zdravstveno izobraževanje in ▌zdravstvena pismenost, tudi digitalna.

1.2.2.  Okoljski in družbeni zdravstveni dejavniki

Boljše razumevanje dejavnikov zdravja in dejavnikov tveganja, ki jih določajo socialno, kulturno, gospodarsko in fizično okolje v vsakdanjem življenju ljudi in na delovnem mestu, vključno z učinkom digitalizacije, mobilnosti ljudi (kot so migracije in potovanja), onesnaževanja, prehrane, podnebnih sprememb in drugih okoljskih vprašanj na zdravje, bo prispevalo k odkrivanju, preprečevanju in zmanjševanju tveganj in nevarnosti za zdravje; k zmanjšanju smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti kemikalijam in onesnaženju okolja; k podpiranju varnega, okolju prijaznega, zdravega, odpornega in trajnostnega življenjskega in delovnega okolja; k spodbujanju zdravega načina življenja in vzorcev potrošnje; in k razvoju pravične, vključujoče in zanesljive družbe. Podlaga za to bodo tudi kohortne raziskave, biološki monitoring in epidemiološke študije.

Splošne smernice

–  Tehnologije in metodologije za ocenjevanje nevarnosti, izpostavljenosti in vpliva kemikalij, onesnaževal v zaprtih prostorih in na prostem ter drugih obremenilnih dejavnikov, povezanih s podnebnimi spremembami, delovnim mestom, načinom življenja ali okoljem, na zdravje, ter skupnega učinka več obremenilnih dejavnikov;

–  okoljski, zaposlitveni, družbeno-gospodarski, kulturni, genetski in vedenjski dejavniki, ki vplivajo na fizično in duševno zdravje in dobro počutje ljudi ter njihov medsebojni vpliv, s posebnim poudarkom na ranljivih in prikrajšanih ljudeh, ter vprašanja, povezana s starostjo in spolom, kjer je to ustrezno, vključno z vplivom zasnove stavb, proizvodov in storitev na zdravje;

–  ocena tveganja, obvladovanje in komuniciranje, ki jih podpirajo naddisciplinarni pristopi, kjer je to ustrezno, in izboljšana orodja za odločanje na podlagi dokazov, vključno z nadomestnimi preskusi in alternativami za preskuse na živalih;

–  zmogljivosti in infrastrukture za varno zbiranje, izmenjavo, uporabo, ponovno uporabo ter združevanje podatkov o vseh dejavnikih zdravja, vključno z izpostavljenostjo ljudi, in zagotavljanje njihove povezave s podatkovnimi bazami o okoljskih parametrih, življenjskem slogu, zdravstvenem stanju in bolezni na ravni EU in mednarodni ravni;

–  promocija zdravja in primarni preventivni ukrepi, vključno s poklicnimi vidiki.

1.2.3.  Nenalezljive in redke bolezni

Nenalezljive bolezni, vključno z rakom in redkimi boleznimi, pomenijo velik zdravstveni in družbeni izziv ter zahtevajo boljše razumevanje in taksonomijo, pa tudi učinkovitejše pristope ▌, vključno s pristopi personalizirane medicine (imenovane tudi „precizna medicina“), pri preprečevanju, diagnosticiranju, spremljanju, zdravljenju in rehabilitaciji ter razumevanju multimorbidnosti.

Splošne smernice

–  Razumevanje mehanizmov, po katerih se razvijejo nenalezljive bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja;

–  longitudinalne študije prebivalstva, ki bi prispevale k razumevanju parametrov zdravja in bolezni ter pomagale pri stratifikaciji prebivalstva v podporo razvoju preventivne medicine;

–  diagnostična orodja in tehnike za zgodnejšo in natančnejšo diagnozo ter pravočasno zdravljenje, prilagojeno pacientu, s katerim bi omogočili upočasnitev slabšanja in/ali nazadovanje bolezni;

–   preventivni in presejalni programi v skladu s smernicami SZO, OZN in EU, ali ki te smernice presegajo;

–   celostne rešitve za samoopazovanje, promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter obvladovanje kroničnih stanj in multimorbidnosti, vključno z nevrodegenerativni boleznimi ter boleznimi srca in ožilja;

–   zdravljenja ali drugi terapevtski posegi, vključno s farmakološkimi in nefarmakološkimi zdravljenji;

–   paliativna oskrba;

–  področja visoke stopnje neizpolnjenih kliničnih potreb, kot so redke bolezni, vključno z oblikami raka pri otrocih;

–   ocena primerjalne učinkovitosti posegov in rešitev, tudi na podlagi podatkov iz prakse;

–   izvajanje raziskav za nadgradnjo zdravstvenih ukrepov in podpora njihovi uporabi v zdravstvenih politikah in sistemih;

–  razvoj raziskav ter izboljšanje informacij, oskrbe in zdravljenja, vključno s personalizirano medicino, za redke bolezni.

1.2.4.  Nalezljive bolezni, tudi bolezni, povezane z revščino, in zapostavljene bolezni

Zaščita ljudi pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje je velik izziv za javno in globalno zdravje, ki zahteva učinkovito mednarodno sodelovanje na ravni EU in na svetovni ravni. To bo vključevalo razumevanje in preprečevanje, pripravljenost, zgodnje odkrivanje in raziskavo odzivov na izbruhe, zdravljenje nalezljivih bolezni, tudi bolezni, povezanih z revščino, in zapostavljenih bolezni, ter tudi obravnavo antimikrobične odpornosti na podlagi pristopa „Eno zdravje“.

Splošne smernice

–  Razumevanje mehanizmov, povezanih z okužbami;

–  dejavniki za pojav ali ponovni pojav nalezljivih bolezni in njihovega širjenja, vključno s prenosom z živali na ljudi (zoonoza) ali drugih delov okolja (voda, tla, rastline, živila) na ljudi, ter vpliv podnebnih sprememb in evolucije ekosistemov na dinamiko nalezljivih bolezni;

–  napovedovanje, zgodnje in hitro odkrivanje, nadziranje in spremljanje nalezljivih bolezni, ▌okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, in okoljskih dejavnikov;

–  boj zoper antimikrobično odpornost, vključno z epidemiologijo, preprečevanjem, diagnosticiranjem ter razvojem novih antimikrobikov in cepiv;

–  cepiva, vključno s platformnimi tehnologijami za cepiva, diagnosticiranje, zdravljenja in zdravila za nalezljive bolezni, vključno s pridruženimi motnjami in hkratnimi okužbami;

–  reševanje problema nizke precepljenosti, razumevanje nezaupanja v cepljenje in povečevanje zaupanja v cepiva;

–  učinkovita pripravljenost na izredne zdravstvene dogodke, odzivanje ter ukrepi in strategije za okrevanje, ki vključujejo skupnosti, ter njihovo usklajevaje na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU;

–  ovire za izvajanje in uvajanje zdravstvenih ukrepov v klinično prakso in sistem zdravstvenega varstva;

–  čezmejni vidiki nalezljivih bolezni in posebni izzivi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, kot so AIDS, tuberkuloza in tropske bolezni, vključno z malarijo, tudi v povezavi z migracijskimi tokovi in na splošno s povečano mobilnostjo ljudi.

1.2.5.  Orodja, tehnologije in digitalne rešitve za zdravje in oskrbo, vključno s personalizirano medicino

Zdravstvene tehnologije in orodja so bistvenega pomena za javno zdravje in so v veliki meri prispevali k pomembnim dosežkom na področju kakovosti življenja, zdravja in oskrbe ljudi v EU. Zato je ključen strateški izziv oblikovati, razviti, zagotoviti▌, izvesti in oceniti primerna, zanesljiva, varna, uporabniku prijazna in stroškovno učinkovita orodja in tehnologije za zdravje in oskrbo, pri čemer se ustrezno upoštevajo potrebe invalidov in starajoče se družbe. To vključuje ključne omogočitvene tehnologije, od novih biomaterialov do biotehnologije, pa tudi metode posamičnih celic, multiomiko in sistemskomedicinske pristope, umetno inteligenco in druge digitalne tehnologije, ki zagotavljajo pomembne izboljšave obstoječih sistemov, kot tudi spodbujanje konkurenčnega in trajnostnega zdravstvenega sektorja, ki ustvarja visokokakovostna delovna mesta. Evropski zdravstveni sektor je eden od ključnih gospodarskih sektorjev v EU, saj predstavlja 3 % BDP in 1,5 milijona zaposlenih. Čim prej je treba vključiti zadevne deležnike, upoštevana pa bo tudi netehnološka razsežnost, da se zagotovi sprejemljivost novih tehnologij, metodologij in orodij. To vključuje državljane, izvajalce zdravstvene dejavnosti in zdravstvene delavce.

Splošne smernice

–  Orodja in tehnologije za uporabo v celotnem zdravstvenem spektru in za vse ustrezne medicinske indikacije, vključno s funkcionalno okvaro;

–  integrirana orodja, tehnologije, medicinski pripomočki, medicinsko slikanje, biotehnologija, nanomedicina in napredno zdravljenje (vključno s celično in gensko terapijo) ter digitalne rešitve za človekovo zdravje in oskrbo, vključno z umetno inteligenco, mobilnimi rešitvami in zdravstvenimi storitvami na daljavo, pri čemer se po potrebi obravnavajo vidiki stroškovno učinkovite proizvodnje v zgodnji fazi (za optimizacijo faze industrializacije in potenciala inovacije, da postane cenovno dostopen medicinski proizvod);

–  poskusno izvajanje, obsežno uvajanje, optimizacija in javno naročanje inovativnih tehnologij in orodij na področju zdravstva in oskrbe v dejanskih okoliščinah, vključno s kliničnimi poskusi, in izvajanje raziskav, vključno z diagnosticiranjem na podlagi personalizirane medicine;

–  inovativni procesi in storitve za razvoj, proizvodnjo in hitro zagotavljanje orodij in tehnologij za zdravje in oskrbo;

–  varnost, uspešnost, stroškovna učinkovitost, interoperabilnost in kakovost orodij in tehnologij za zdravje in oskrbo ter njihov etični, pravni in družbeni vpliv, vključno z vprašanji družbene sprejemljivosti;

–  regulativne vede in standardi za tehnologije in orodja na področju zdravstva in oskrbe;

–  upravljanje zdravstvenih podatkov, vključno z interoperabilnostjo, integracijo, analitičnimi metodami in metodami za vizualizacijo ter procesi odločanja, ki temelji na umetni inteligenci, podatkovnem rudarjenju, tehnologiji velepodatkov, bioinformatiki in tehnologijah visokozmogljivega računalništva, da se spodbudi personalizirana medicina, vključno s preprečevanjem, in omogoči čim učinkovitejše zdravljenje.

1.2.6.  Sistemi zdravstvenega varstva

Zdravstveni sistemi so glavno sredstvo socialnih sistemov EU, ki v letu 2017 vključujejo 24 milijonov zaposlenih v sektorju zdravstva in socialnega varstva. Glavna prednostna nalog držav članic je zagotoviti zdravstvene sisteme, ki so varni in stabilni, dostopni za vse, povezani, stroškovno učinkoviti, odporni, trajnostni in zanesljivi ter zagotavljajo pravočasne in ustrezne storitve, poleg tega pa zmanjšati neenakosti, tudi s sprostitvijo potenciala inovacij na podlagi podatkov in digitalnih inovacij, za boljše zdravje in na osebo osredotočeno nego na podlagi prosto dostopnih in varnih evropskih podatkovnih infrastruktur. Nove priložnosti, kot so uvedba tehnologij 5G, koncept „digitalnih dvojčkov“ in internet stvari, bodo pospešile digitalno preobrazbo na področju zdravstva in oskrbe.

Splošne smernice

–  Podpora bazi znanja za reforme javnih zdravstvenih sistemov in politik v Evropi in zunaj nje;

–  novi modeli in pristopi za zdravje in oskrbo, vključno s prilagojenimi medicinskimi pristopi, vodstvenimi in organizacijskimi vidiki, ter njihova prenosljivost ali prilagoditev iz ene države/regije v drugo;

–  izboljšati vrednotenje zdravstvene tehnologije;

–  razvoj na področju neenakosti na področju zdravja in učinkovit odziv politike;

–  prihodnja delovna sila v zdravstvu in njene potrebe, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi;

–  izboljšanje pravočasnih, zanesljivih, varnih in zaupanja vrednih informacij o zdravju in uporabe/ponovne uporabe zdravstvenih podatkov, vključno z elektronskimi zdravstvenimi zapisi, pri čemer se ustrezna pozornost nameni varstvu podatkov – vključno z zlorabo osebnih informacij o življenjskem slogu in zdravju –, varnosti, dostopnosti, interoperabilnosti, standardom, primerljivosti in celovitosti;

–  prožnost zdravstvenih sistemov pri odpravljanju posledic kriz in za vključitev prelomnih inovacij;

–  rešitve za krepitev vloge državljanov in bolnikov, samoopazovanje ter sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi delavci za bolj celostne pristope v oskrbi in pristope, usmerjene na uporabnika, ob upoštevanju enakega dostopa;

–  podatki, informacije, znanje in primeri najboljše prakse iz raziskav zdravstvenih sistemov na ravni EU in na svetovni ravni na podlagi obstoječega znanja in podatkovnih zbirk.

2.  SKLOP „KULTURA, USTVARJALNOST IN VKLJUČUJOČA ▌DRUŽBA“

2.1.  Utemeljitev

EU se zavzema za edinstveno kombiniranje gospodarske rasti s cilji trajnostnega razvoja in socialnimi politikami, z visokimi stopnjami socialne vključenosti, skupnimi vrednotami, ki sprejemajo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, enakost spolov in bogastvo raznolikosti. Ta model se stalno razvija in se mora med drugim spoprijemati tudi z izzivi globalizacije in tehnoloških sprememb ter vse večjih neenakosti.▌

EU mora spodbujati model vključujoče in trajnostne rasti ter pri tem izkoristiti ugodnosti tehnološkega napredka, krepiti zaupanje in spodbujati inovacije na področju demokratičnega upravljanja, spodbujati izobraževanje, se boriti proti neenakosti, brezposelnosti, marginalizaciji, diskriminaciji in radikalizaciji, zagotavljati spoštovanje človekovih pravic, spodbujati kulturno raznolikost in evropsko kulturno dediščino ter krepiti vlogo državljanov prek socialnih inovacij. Tudi obvladovanje migracij in vključevanje migrantov bosta še naprej ostali prednostni vprašanji. Vloga raziskav in inovacij na področju družboslovnih in humanističnih ved ter umetnosti in v kulturnem in ustvarjalnem sektorju je za odziv na te izzive in uresničevanje ciljev EU ključnega pomena. V vsa področja ukrepanja iz tega sklopa so vključeni zlasti vidiki družboslovnih in humanističnih ved.

▌

Obsežnost, zapletenost ter medgeneracijski in nadnacionalni značaj izzivov zahtevajo večplastne ukrepe EU. Obravnava takšnih ključnih družbenih, političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanj ▌ samo na nacionalni ravni bi pomenila nevarnost neučinkovite rabe virov, razdrobljenih pristopov in različnih standardov znanja in zmogljivosti.

▌

Dejavnosti s področja raziskav in inovacij v tem svetovnem izzivu bodo na splošno usklajene s prioritetami EU na področju demokratičnih sprememb; delovnih mest, rasti in naložb; pravosodja in temeljnih pravic; migracij; bolj povezane in pravičnejše evropske monetarne unije; enotnega digitalnega trga. Te bodo odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende in prizadevanja za: „socialno Evropo“ in „Unijo, ki ohranja našo kulturno dediščino in spodbuja kulturno raznolikost.“ Podpirala bo tudi evropski steber socialnih pravic, in globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. ▌Izkoriščene bodo sinergije s programom za pravosodje ter programom za pravice in vrednote, ki podpirata dejavnosti na področju dostopa do sodnega varstva, pravic žrtev, enakosti spolov, nediskriminacije, varstva podatkov in promocije evropskega državljanstva, pa tudi s programom Ustvarjalna Evropa, programom za digitalno Evropo, programoma Erasmus in Erasmus+ ter Evropskim socialnim skladom plus.

Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 1 – odprava revščine; cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje; cilj SDG 4 – kakovostno izobraževanje; cilj SDB 5 – enakost spolov; cilj SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 10 – zmanjšanje neenakosti; cilj SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilj SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije.

2.2.  Področja ukrepanja

2.2.1.  Demokracija in upravljanje

Zdi se, da se zaupanje v demokracijo in vzpostavljene politične institucije zmanjšuje. Nekonformistične in populistične stranke ter nativizem, ki je ponovno v vzponu, vse bolj izražajo razočaranje nad politiko. Ti problemi se med drugim zaostrujejo zaradi družbeno-ekonomskih neenakosti, obsežnih migracijskih tokov in varnostnih vprašanj. Odzivanje na sedanje in prihodnje izzive zahteva nov način razmišljanja o tem, kako se morajo demokratične institucije na vseh ravneh prilagoditi v okvirih večje raznolikosti, svetovne gospodarske konkurence, hitrega tehnološkega napredka in digitalizacije, pri čemer so mnenja državljanov o demokratičnih razpravah, praksah in institucijah bistvenega pomena.

Splošne smernice

–  Zgodovina, razvoj in učinkovitost demokracij na različnih ravneh in v različnih oblikah; ▌vloga izobraževanja, kulturne in mladinske politike kot temeljev demokratičnega državljanstva;

–  vloga socialnega kapitala in dostopa do kulture pri krepitvi demokratičnega dialoga in državljanske udeležbe, odprte in zaupljive družbe;

–  inovativni in odgovorni pristopi, ki podpirajo preglednost, dostopnost, odzivnost, odgovornost, zanesljivost, odpornost, učinkovitost in legitimnost demokratičnega upravljanja, ob polnem spoštovanju temeljnih in človekovih pravic ter pravne države;

–  strategije za obravnavo populizma, rasizma, polarizacije, korupcije, ekstremizma, radikalizacije, terorizma ter za vključevanje, ozaveščanje in sodelovanje ▌državljanov;

–  analiza in razvoj družbenega, gospodarskega in političnega vključevanja ter medkulturne dinamike v Evropi in zunaj nje;

–  boljše razumevanje vloge novinarskih standardov in vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki, v hiperpovezani družbi ter razvoj orodij za boj proti dezinformacijam;

–  ▌vloga večkulturnih in tudi duhovnih identitet v povezavi z demokracijo, državljanstvom in političnim udejstvovanjem, pa tudi temeljnih vrednot EU, kot so spoštovanje, strpnost, enakost spolov, sodelovanje in dialog;

–  podpora raziskavam za razumevanje identitete in občutka pripadnosti skupnosti, regiji ali narodu;

–  vpliv tehnološkega in znanstvenega napredka, vključno z velepodatki, spletnimi družbenimi omrežji in umetno inteligenco, na demokracijo, zasebnost in svobodo govora;

–  posvetovalna, ▌participativna in neposredna demokracija in upravljanje ter aktivno in vključujoče državljanstvo, vključno z digitalno razsežnostjo;

–  vpliv gospodarskih in socialnih neenakosti na politično udeležbo in demokratično upravljanje ter preučitev, v kolikšni meri lahko ta vpliv prispeva k odpravi neenakosti in boju proti vsem oblikam diskriminacije, vključno zaradi spola, ter k odpornejši demokraciji;

–  človeška, družbena in politična razsežnost kriminalitete, dogmatizma in radikalizacije v zvezi s tistimi, ki sodelujejo ali bi lahko sodelovali pri takem ravnanju, pa tudi v zvezi s prizadetimi ali potencialno prizadetimi;

–  boj proti dezinformacijam, lažnim novicam in sovražnemu govoru ter njihov vpliv na oblikovanje javne sfere;

–  EU kot mednarodni in regionalni akter pri večstranskem upravljanju, vključno z novimi pristopi k znanstveni diplomaciji;

–  učinkovitost sodnih sistemov in boljši dostop do sodnega varstva na podlagi neodvisnosti sodstva, načel pravosodja in človekovih pravic s pravičnimi, učinkovitimi in preglednimi metodami postopkov v kazenskih in civilnih zadevah.

2.2.2.  Kulturna dediščina

Evropski kulturni in ustvarjalni sektor gradi mostove med umetnostjo, kulturo, duhovnimi prepričanji in izkušnjami ter kulturno dediščino, poslovnim svetom in tehnologijo. Kulturni in ustvarjalni sektor ima tudi ključno vlogo pri ponovni industrializaciji Evrope, spodbuja rast in ima strateški položaj za sprožanje inovativnih učinkov prelivanja na druge industrijske sektorje, kot so turizem, trgovina na drobno, medijske in digitalne tehnologije ter inženirstvo. Kulturna dediščina je sestavni del kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter prežema naša življenja in je pomembna za skupnosti, skupine in družbe, saj krepi občutek pripadnosti. Je most med preteklostjo in prihodnostjo naših družb. Boljše razumevanje naše kulturne dediščine ter njeno dojemanje in tolmačenje so ključnega pomena za izgradnjo vključujoče družbe v Evropi in po vsem svetu. Je tudi gonilna sila evropskega, nacionalnega, regionalnega in lokalnega gospodarstva ter močan vir navdiha za ustvarjalne in kulturne dejavnosti. Zagotavljanje, ohranjanje, varovanje, obnova, tolmačenje in izkoriščanje celotnega potenciala kulturne dediščine so ključni izzivi za sedanje in prihodnje generacije. Kulturna dediščina, materialna in nematerialna, je pomemben prispevek in navdih za umetnost, tradicionalne obrti ter kulturne, ustvarjalne in podjetniške ▌sektorje, ki so gonilna sila za trajnostno gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest in zunanjo trgovino. V tem smislu je treba tako inovacije kot odpornost kulturne dediščine obravnavati v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in zadevnimi deležniki. Lahko je tudi akter kulturne diplomacije in dejavnik pri oblikovanju identitete ter kulturni in socialni koheziji.

Splošne smernice

–  Študije in vede o dediščini, z vrhunskimi tehnologijami in inovativnimi metodologijami, vključno z digitalnimi;

–  dostop do kulturne dediščine in njena souporaba, z inovativnimi vzorci in uporabo ter modeli participativnega upravljanja;

–  raziskave za dostopnost kulturne dediščine z uporabo novih tehnologij, kot so storitve v oblaku, med drugim tudi sodelovalno okolje za evropsko kulturno dediščino, ter spodbujanje in omogočanje prenosa znanja in spretnosti. Pred tem bo opravljena ocena učinka;

–  trajnostni poslovni modeli za okrepitev finančnih temeljev sektorja dediščine;

–  povezovanje kulturne dediščine z nastajajočimi ustvarjalnimi sektorji, vključno z interaktivnimi mediji, in socialnimi inovacijami;

–  prispevek kulturne dediščine k trajnostnemu razvoju z ohranjanjem, varovanjem, razvojem in obnovo kulturne krajine, pri čemer EU deluje kot laboratorij za inovacije in trajnostni kulturni turizem, ki temeljijo na dediščini;

–  varovanje, ohranjanje, krepitev, ▌ obnova in trajnostno upravljanje kulturne dediščine in jezikov, tudi z uporabo tradicionalnih veščin in obrti ali vrhunskih tehnologij, vključno z digitalnimi;

–  vpliv kulturnega spomina, običajev, vedenjskih vzorcev, predstav,▌ prepričanj, ▌vrednot, občutka pripadnosti in identitet. vloga kulture in kulturne dediščine v večkulturnih družbah ter vzorci kulturne vključenosti in izključenosti.

2.2.3.  Družbenoekonomske spremembe

Evropske družbe doživljajo globoke družbeno-ekonomske in kulturne spremembe, zlasti zaradi globalizacije in tehnoloških inovacij. Hkrati se v večini evropskih držav povečuje dohodkovna neenakost(15). Potrebne so politike, usmerjene v prihodnost, za spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, enakosti spolov in blaginje ter odpravo neenakosti, krepitev produktivnosti (vključno z napredkom pri merjenju produktivnosti), odpravo družbeno-prostorskih neenakosti in večanje človeškega kapitala, razumevanje izzivov migracij in integracije ter odziv nanje in za podporo medgeneracijski solidarnosti, medkulturnemu dialogu in socialni mobilnosti. Potrebni so dostopni, vključujoči in visokokakovostni sistemi izobraževanja in usposabljanja za pravičnejšo in uspešnejšo prihodnost.

Splošne smernice

–  Baza znanja za svetovanje o naložbah in politikah, zlasti na področjih izobraževanja in usposabljanja, za znanje in spretnosti z visoko dodano vrednostjo, produktivnost, socialno mobilnost, rast, družbene inovacije in ustvarjanje delovnih mest; vloga izobraževanja in usposabljanja za odpravljanje neenakosti in spodbujanje vključevanja, vključno s preprečevanjem učnega neuspeha;

–  kazalniki socialne vzdržnosti, ki ne temeljijo le na BDP, zlasti novi gospodarski in poslovni modeli ter nove finančne tehnologije;

–  statistična in druga gospodarska orodja za boljše razumevanje rasti in inovacij v razmerah šibke rasti produktivnosti in/ali strukturnih gospodarskih sprememb;

–  novi modeli upravljanja na novih gospodarskih področjih in v novih tržnih institucijah;

–  nove oblike dela, vloga dela, izpopolnjevanje, trendi in spremembe na trgih dela in dohodka v sodobnih družbah ter njihov vpliv na porazdelitev dohodka, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, delovno okolje, nediskriminacijo, vključno z enakostjo spolov, in socialno vključenost;

–  boljše razumevanje družbenih sprememb v Evropi in njihovega učinka;

–  vpliv socialnih, tehnoloških in gospodarskih sprememb na dostop do varnih, zdravih, cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj in hiš;

–  davčni sistemi in sistemi socialnih prejemkov, skupaj s politikami socialne varnosti in socialnih naložb, s ciljem odprave neenakosti na pravičen in trajnosten način ter obravnave ▌učinkov tehnologije, demografije in raznolikosti;

–  vključujoči in trajnostni modeli razvoja in rasti za mestna, polmestna in podeželska okolja;

–  razumevanje mobilnosti ljudi in njenih posledic v smislu družbeno-ekonomskih sprememb, obravnavanih v svetovnem in lokalnem obsegu za boljše upravljanje migracij, spoštovanje razlik, dolgotrajno integracijo migrantov, vključno z begunci, in posledic povezanih ukrepov politike; spoštovanje mednarodnih zavez in človekovih pravic ter zadev s področja razvojne pomoči in sodelovanja; večji, boljši dostop do kakovostne izobrazbe, usposabljanja, trga dela, kulture, podpornih storitev, aktivno in vključujoče državljanstvo, predvsem za ranljive skupine, vključno z migranti;

–  reševanje glavnih izzivov v zvezi z evropskimi modeli za socialno kohezijo, priseljevanje, vključevanje, demografske spremembe, staranje, invalidnost, izobraževanje, revščino in socialno izključenost;

–   napredne strategije in inovativne metode za enakost spolov na vseh družbenih, gospodarskih in kulturnih področjih ter za odpravljanje spolne pristranskosti in nasilja na podlagi spola;

–  sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki bodo spodbujali in čim bolje izkoristili digitalno preobrazbo EU, tudi za obvladovanje tveganj zaradi svetovne povezanosti in tehnoloških inovacij, zlasti nastajajočih spletnih nevarnosti, etičnih pomislekov, družbenoekonomskih neenakosti in korenitih sprememb na trgih;

–  posodobitev sistemov vodenja in upravljanja javnih organov, da bodo sodelovali z državljani in izpolnjevali njihova pričakovanja glede izvajanja storitev, preglednosti, dostopnosti, odprtosti, odgovornost in osredotočenosti na uporabnika.

▌

3.  SKLOP „CIVILNA VARNOST ZA DRUŽBO“

3.1.  Utemeljitev

Evropsko sodelovanje je pomagalo ustvariti obdobje miru, stabilnosti in blaginje na evropski celini, ki mu ni primere. Vendar se mora Evropa odzivati na izzive, ki izvirajo iz neprestanih groženj za varnost naše vse bolj kompleksne in digitalizirane družbe. Teroristični napadi in radikalizacija ter kibernetski napadi in hibridne grožnje vzbujajo pomembne varnostne pomisleke in obremenjujejo družbe. Pozornost je treba nameniti tudi novim varnostnim grožnjam zaradi novih tehnologij v bližnji prihodnosti. Prihodnja varnost in blaginja sta odvisni od izboljšanja naših sposobnosti za zaščito Evrope pred temi grožnjami, ki jih ni mogoče odpraviti zgolj s tehnološkimi sredstvi, pač pa je potrebno znanje o ljudeh, njihovi zgodovini, kulturi in vedenju, upoštevati pa je treba tudi etične vidike glede ravnovesja med varnostjo in svobodo. Poleg tega mora Evropa poskrbeti, da ne bo odvisna od tehnologij, ki so kritične za varnost, in podpreti razvoj prebojnih varnostnih tehnologij.

Evropske državljane, državne institucije, organe EU in gospodarstvo je treba zaščititi pred nenehnimi grožnjami terorizma in organiziranega kriminala, ki vključujejo tudi nezakonito trgovino z orožjem, mamili, ljudmi in kulturnimi dobrinami. Bolje je treba razumeti človeške in družbene razsežnosti kriminalitete in nasilne radikalizacije, da bomo izboljšali javne politike z vidika varnosti. Ključnega pomena je tudi krepitev zaščite in varnosti z boljšim upravljanjem meja, vključno z morskimi in kopenskimi mejami. Z digitalizacijo gospodarstva in družbe se povečuje kibernetska kriminaliteta, z njo povezana tveganja pa postajajo vse bolj raznolika. Evropa mora nadaljevati prizadevanja za izboljšanje kibernetske varnosti, digitalne zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter boj proti širjenju neresničnih in škodljivih informacij, da bi zaščitila demokratično, družbeno in gospodarsko stabilnost. Bolj si je treba prizadevati za omejitev posledic, ki jim imajo za življenje in preživetje skrajni vremenskih pojavi, kot so poplave, nevihte, vročinski valovi ali suše, ki so zaradi podnebnih sprememb vse hujši in povzročajo gozdne požare in degradacijo tal, ter druge naravne nesreče, npr. potresi. Nesreče, bodisi naravne bodisi take, ki jih povzroči človek, lahko ogrozijo pomembne družbene funkcije in kritične infrastrukture, kot so komunikacije, zdravje, hrana, pitna voda, oskrba z energijo, promet, varnost in vlada.

V ta namen je treba izvajati tako tehnične raziskave kot raziskave človeških dejavnikov, s katerimi bi lahko izboljšali prožnost ob naravnih nesrečah; to med drugim po potrebi zajema testiranje aplikacij, usposabljanje ter kibernetsko higieno in izobraževanje. Potrebna bodo dodatna prizadevanja za oceno rezultatov varnostnih raziskav in spodbujanje njihove uporabe.

V okviru tega sklopa bodo potrebne sinergije zlasti z naslednjimi programi: Skladom za notranjo varnost, Skladom za integrirano upravljanje meja in programom za digitalno Evropo, pa tudi boljše sodelovanje medvladnih agencij in organizacij pri raziskavah in inovacijah, tudi z mehanizmi za izmenjavo in posvetovanje, na primer na področju ukrepanja „Zaščita in varnost“.

Raziskave na področju varnosti so del širšega celovitega odziva EU na varnostne grožnje. Prispevajo k procesu razvoja zmogljivosti, saj omogočajo razpoložljivost tehnologij, tehnik in aplikacij v prihodnosti za zapolnjevanje vrzeli v zmogljivostih, ki so jih ugotovili oblikovalci politik in strokovni delavci ter organizacije civilne družbe. Financiranje raziskav prek okvirnega programa EU je že predstavljalo okoli 50 % celotnega javnega financiranja za raziskave na področju varnosti v EU. V celoti se bodo izkoristili razpoložljivi instrumenti, vključno z evropskim vesoljskim program (Galileo, EGNOS, Copernicus, spremljanje razmer v vesolju in vladne satelitske komunikacije). Čeprav bodo raziskave in inovacije v okviru tega programa usmerjene izključno na uporabo v civilne namene, pa si bo treba prizadevati za usklajevanje z obrambnimi raziskavami, ki jih financira EU, da se bo okrepila sinergija, saj se na nekaterih področjih uporablja tehnologija z dvojno rabo. Izogibati se je treba podvajanju financiranja. Čezmejno sodelovanje prispeva k razvoju enotnega evropskega varnostnega trga in izboljšanju uspešnosti industrije ter podpira samostojnost EU. Ustrezna pozornost bo namenjena človeškemu razumevanju in dojemanju varnosti.

Raziskave na področju varnosti so odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende za „varno Evropo“, ki prispeva k vzpostavitvi prave in učinkovite varnostne unije.

Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije.

3.1.1.   Na nesreče odporne družbe

Nesreče lahko izhajajo iz več virov, bodisi naravnih bodisi takih, ki jih povzroči človek, vključno s terorističnimi napadi, vremenskimi in drugimi skrajnimi pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb (vključno z dviganjem morske gladine), gozdnimi požari, vročinskimi valovi, poplavami, sušami, dezertifikacijo, potresi, cunamiji, vulkanskimi pojavi, krizami zaradi vod, vesoljskimi vremenskimi pojavi, industrijskimi in prometnimi nesrečami, dogodki v zvezi s KBRJ in tistimi, ki so posledica kaskadnih učinkov. Cilj je preprečiti in zmanjšati število smrtnih žrtev, škodo za zdravje in okolje, travme ter gospodarsko in materialno škode zaradi nesreč, zagotoviti prehransko varnost, zanesljivo oskrbo z zdravili in zdravstvene storitve ter zanesljivo oskrbo z vodo, pa tudi izboljšati razumevanje in zmanjšati tveganja za nesreče ter pospešiti obnovo po nesrečah. To pomeni, da je treba zajeti celoten spekter kriznega upravljanja: od preprečevanja in usposabljanja do kriznega upravljanja ter upravljanja in zagotavljanja odpornosti po krizah.

Splošne smernice

–  Tehnologije, zmogljivosti in upravljanje za službe, ki se prve odzovejo na izredne razmere, za delovanje v kriznih razmerah, ob in po naravnih nesrečah ter v začetni fazi obnove;

–  zmogljivosti družbe za boljše preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje nevarnosti nesreč, vključno z naravnimi rešitvami, s krepitvijo zmogljivosti napovedovanja, preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na obstoječe in nove nevarnosti ter verižne učinke, za oceno učinka in boljše razumevanje človeškega dejavnika pri strategijah za obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju;

–  učinkovitejša podpora filozofiji boljše obnove iz Sendajskega okvira z boljšim razumevanjem obnove po nesrečah in preučevanjem, kako učinkoviteje oceniti tveganje po nesreči.

–  interoperabilnost opreme in postopkov, da se olajša čezmejno operativno sodelovanje in integriran trg EU.

3.1.2.   Zaščita in varnost

Treba je zaščititi državljane pred varnostnimi grožnjami, ki izhajajo iz kaznivih dejanj vključno s terorističnimi dejavnostmi in hibridnimi grožnjami, ter se odzvati nanje; za zaščito ljudi, javnih prostorov in kritične infrastrukture pred fizičnimi napadi (vključno s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi, jedrskimi in eksplozivnimi – KBRJ-E) in kibernetskimi napadi; za boj proti terorizmu in nasilni radikalizaciji, vključno z razumevanjem in obravnavanjem terorističnih zamisli in prepričanj; za preprečevanje hudih kaznivih dejanj, vključno s kibernetsko kriminaliteto, in organiziranega kriminala (kot sta piratstvo in ponarejanje proizvodov) ter boj proti njim; za podporo žrtvam; za sledenje nezakonitih finančnih tokov; za razvoj novih forenzičnih zmogljivosti; za podporo uporabi podatkov pri kazenskem pregonu za zagotavljanje varstva osebnih podatkov pri dejavnostih kazenskega pregona; za izboljšanje zmogljivosti pri varovanju meja, za podporo upravljanju zračnih, kopenskih in morskih meja EU, pretoka ljudi in blaga ter za razumevanje človeškega dejavnika pri vseh teh varnostnih grožnjah in njihovem preprečevanju in zmanjševanju. Bistvenega pomena je ohraniti prilagodljivost, da se lahko hitro obravnavajo novi in nepredvideni varnostni izzivi, ki se lahko pojavijo.

Splošne smernice

–  Inovativni pristopi in tehnologije za varnostne strokovnjake (kot so policija, gasilci, zdravstvene službe, mejna in obalna straža, carinski uradi), zlasti v smislu digitalne preobrazbe in interoperabilnosti varnostnih sil, upravljavcev infrastrukture, organizacij civilne družbe in upravljavcev odprtih prostorov;

–  analiza pojava čezmejnega kriminala, napredne metode za hitro, zanesljivo in standardizirano izmenjavo in zbiranje podatkov ob spoštovanju zasebnosti ter najboljše prakse;

—  človeška in družbeno-ekonomska razsežnost kriminalitete in nasilne radikalizacije, v zvezi s tistimi, ki sodelujejo ali bi lahko sodelovali pri takem ravnanju, pa tudi v zvezi s prizadetimi ali potencialno prizadetimi, vključno z razumevanjem in obravnavanjem terorističnih zamisli in prepričanj ter kaznivih dejanj na podlagi spola, spolne usmerjenosti ali rasne diskriminacije;

—  analiza varnostnih vidikov novih tehnologij, kot so sekvenciranje DNK, spreminjanje genoma, nanomateriali in funkcionalni materiali, umetna inteligenca, avtonomni sistemi, droni, robotika, kvantno računalništvo, kriptovalute, 3D-tiskanje, nosljive naprave in blokovne verige, pa tudi osveščanje državljanov, javnih organov in industrije, da se prepreči nastanek novih varnostnih groženj in zmanjša obseg obstoječih, tudi groženj zaradi teh novih tehnologij▌;

–  izboljšanje zmogljivosti za predvidevanje in analizo pri oblikovanju politike ter na strateški ravni v zvezi z varnostnimi grožnjami;

–  varovanje kritičnih infrastruktur ter odprtih in javnih prostorov pred fizičnimi, digitalnimi in hibridnimi grožnjami, vključno s posledicami podnebnih sprememb;

–  spremljanje dezinformacij in lažnih novic, ki vplivajo na varnost, in boj proti njim, tudi z razvojem zmogljivosti za odkrivanje virov manipulacij;

–  tehnološki razvoj za uporabo v civilne namene, da bi po potrebi povečali interoperabilnost med civilno zaščito in vojaškimi silami;

–  interoperabilnost opreme in postopkov, da se olajša čezmejno in medvladno sodelovanje ter operativno sodelovanje med agencijami ter razvije integriran trg EU;

–  razvoj orodij in metod za učinkovito in uspešno integrirano upravljanje meja, zlasti za povečanje zmogljivosti odzivanja in izboljšanje zmogljivosti za spremljanje gibanja prek zunanjih meja, da se izboljša zaznavanje tveganja, odzivanje na incidente in preprečevanje kriminala;

–  odkrivanje goljufivih dejavnosti na mejnih prehodih in vzdolž celotne dobavne verige, vključno s prepoznavanjem ponarejenih in drugače manipuliranih dokumentov ter odkrivanjem trgovine z ljudmi in prepovedanim blagom;

–  zagotavljanje varstva osebnih podatkov pri dejavnostih kazenskega pregona, zlasti zaradi hitrega tehnološkega razvoja, vključno z zaupnostjo in celovitostjo informacij ter sledljivostjo in obdelavo vseh transakcij;

–  razvoj tehnik za prepoznavanje ponarejenih proizvodov, okrepitev zaščite originalnih delov in blaga ter kontrole proizvodov med prevozom.

3.1.3.   Kibernetska varnost

Zlonamerne kibernetske dejavnosti ne ogrožajo le naših gospodarstev, temveč tudi samo delovanje naših demokracij, naše svoboščine in vrednote. Kibernetske grožnje so pogosto kriminalne, ki jih spodbuja ustvarjanje dobička, vendar so lahko tudi politične in strateške. Naša prihodnja varnost, svoboda, demokracija in blaginja so odvisne od izboljšanja naših sposobnosti za zaščito EU pred kibernetskimi grožnjami. Digitalna preobrazba zahteva znatno izboljšanje kibernetske varnosti, da se zaščiti veliko število naprav interneta stvari, ki bodo predvidoma priključene na internet, in zagotovi varno delovanje omrežij in informacijskih sistemov, tudi za električna omrežja, oskrbo s pitno vodo in njeno distribucijo, vozila in prometne sisteme, bolnišnice, finance, javne ustanove, tovarne in domove, hkrati pa zagotovita izboljšanje varstva podatkov in svobode državljanov. V interesu Unije je, da razvije in ohrani ključne strateške zmogljivosti kibernetske varnosti za zavarovanje enotnega digitalnega trga ter zlasti za zaščito kritičnih omrežij in informacijskih sistemov ter zagotavljanje ključnih storitev kibernetske varnosti. Unija mora biti sposobna samostojno zavarovati svoja digitalna sredstva in konkurirati na svetovnem trgu kibernetske varnosti.

Splošne smernice

–  Tehnologije v celotni digitalni vrednostni verigi (od varnih komponent in post-kvantne kriptografije do samovzdržujoče programske opreme in mrež);

–  tehnologije, metode, standardi in dobre prakse za obvladovanje ▌groženj kibernetski varnosti, predvidevanje prihodnjih potreb in ohranjanje konkurenčne evropske industrije, vključno z orodji za elektronsko identifikacijo, odkrivanje groženj, kibernetsko higieno ter viri za usposabljanje in izobraževanje;

–  odprto sodelovanje za evropsko strokovno mrežo in strokovni center za kibernetsko varnost.

4.   SKLOP „DIGITALNO, INDUSTRIJA IN VESOLJE“

4.1.   Utemeljitev

Da bi zagotovila konkurenčnost industrije in zmogljivosti za obravnavo svetovnih izzivov v prihodnosti, mora EU povečati svojo tehnološko suverenost ter svoje znanstvene, tehnološke in industrijske zmogljivosti na ključnih področjih, zaradi česar se bodo lahko preoblikovali naše gospodarstvo, delovna mesta in družba.

Industrija EU zagotavlja enega od petih delovnih mest in dve tretjini naložb zasebnega sektorja v raziskave in razvoj ter ustvari 80 % izvoza EU. Novi val inovacij, ki se vključujejo združevanje fizičnih in digitalnih tehnologij, bo spodbudil velike priložnosti za industrijo EU in izboljšanje kakovosti življenja državljanov EU.

Glavno gonilo je digitalizacija. Ker se ta nadaljuje s hitrim tempom v vseh sektorjih, postajajo naložbe v prednostna področja, ki segajo od zanesljive umetne inteligence do interneta naslednje generacije, visokozmogljivostnega računalništva, fotonike, kvantnih tehnologij, robotike ter mikro- in nanoelektronike, ključnega pomena za moč našega gospodarstva in trajnost naše družbe. Naložbe v digitalne tehnologije ter njihova proizvodnja in uporaba ▌zagotavljajo močno spodbudo za gospodarsko rast v EU, ki je samo med letoma 2001 in 2011 zagotovila 30-odstotno povečanje. V tem smislu imajo MSP v EU še vedno nadvse pomembno vlogo, tako za rast kot delovna mesta. Uvajanje digitalnih tehnologij v MSP spodbuja konkurenčnost in vzdržnost.

Ključne omogočitvene tehnologije(16) podpirajo združevanje digitalnega in fizičnega sveta, ki je osrednji del tega novega svetovnega vala inovacij. Naložbe v raziskave, razvoj, predstavitev in uvajanje ključnih omogočitvenih tehnologij ter zagotavljanje varne, trajnostne in cenovno dostopne oskrbe s surovinami in sodobnimi materiali bodo zagotavljali strateško avtonomijo EU in pomagali industriji EU, da znatno zmanjša svoj ogljični in okoljski odtis.

Po potrebi bodo vključene tudi prihodnje in nastajajoče tehnologije.

Vesolje je strateškega pomena; približno 10 % BDP EU je odvisnih od uporabe vesoljskih storitev. EU ima vrhunski vesoljski sektor z močno industrijo proizvodnje satelitov ter dinamični sektor storitev za uporabnike. Vesolje zagotavlja pomembna orodja za spremljanje, komunikacijo, navigacijo in nadzor ter odpira številne poslovne priložnosti, zlasti v kombinaciji z digitalnimi tehnologijami in drugimi viri podatkov. EU mora čim bolj izkoristiti te priložnosti, in sicer s polnim izkoriščanjem potenciala vesoljskih programov Copernicus, EGNOS in Galileo ter zaščito vesoljskih in zemeljskih infrastruktur pred nevarnostmi iz vesolja.

EU ima edinstveno priložnost za vodilni položaj v svetu in povečanje svojega deleža na svetovnih trgih, s prikazom primera, kako se lahko digitalna preobrazba, vodilni položaj na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in vesoljskih tehnologij, prehod na nizkoogljično, krožno gospodarstvo in konkurenčnost medsebojno krepijo na podlagi znanstvene in tehnološke odličnosti.

Da bi uresničili digitalizirano, krožno, nizkoogljično in nizkoemisijsko gospodarstvo, je treba ukrepati na ravni EU zaradi zapletenosti vrednostne verige, sistemskih in večdisciplinarnih značilnosti tehnologij in visokih stroškov njihovega razvoja, ter medsektorsko naravo problemov, ki jih je treba obravnavati. EU mora zagotoviti, da so koristi od naprednih in čistih tehnologij ter digitalizacije lahko na voljo vsem industrijskim akterjem in širši družbi. Samo razvoj tehnologij ne bo zadostoval. Družbeno razumevanje teh tehnologij in razvoja je ključnega pomena za sodelovanje s končnimi uporabniki in spremembo vedenja.

Industrijsko usmerjene infrastrukture, vključno s pilotnimi linijami, bodo pomagale podjetjem EU, zlasti MSP, pri uporabi teh tehnologij in izboljšanju uspešnosti podjetij na področju inovacij, omogočijo pa jih lahko tudi drugi programi EU.

Močna vključenost industrije in civilne družbe je odločilnega pomena za opredeljevanje prioritet ter razvoj programov raziskav in inovacij, povečevanje finančnega vzvoda javnega financiranja z zasebnimi in javnimi naložbami ter zagotavljanje boljše uporabe rezultatov. Družbeno razumevanje in sprejemanje, vključno z upoštevanjem zasnove proizvodov, blaga in storitev, sta ključna elementa za uspeh, pa tudi novi program znanja in spretnosti, ki jih potrebuje industrija, ter standardizacijo.

Povezovanje dejavnosti na področju digitalnih, ključnih omogočitvenih in vesoljskih tehnologij ter trajnostne oskrbe s surovinami bo omogočilo bolj sistemski pristop ter hitrejšo in globljo digitalno preobrazbo in preoblikovanje industrije. Zagotovilo bo, da bodo raziskave in inovacije na teh področjih oskrbovale politike EU za industrijo, digitalizacijo, okolje, energijo in podnebje, krožno gospodarstvo, surovine in sodobne materiale ter vesolje in prispevale k njihovemu izvajanju.

Za dopolnjevanje bo poskrbljeno z dejavnostmi zlasti v okviru programa za digitalno Evropo in vesoljskega programa, pri čemer bo spoštovana razmejitev med programoma in preprečeno ▌prekrivanje.

Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.

4.2.   Področja ukrepanja

4.2.1.   Proizvodne tehnologije

Proizvodnja je ključna gonilna sila za delovna mesta in blaginjo v EU, saj zagotavlja več kot tri četrtine svetovnega izvoza EU in več kot 100 milijonov neposrednih in posrednih delovnih mest. Ključni izziv za proizvodnjo EU je, da ostane konkurenčna na svetovni ravni s pametnejšimi in bolj prilagojenimi proizvodi z visoko dodano vrednostjo, proizvedenimi s precej nižjimi stroški energije in materialnih virov ter z manjšim ogljičnim in okoljskim odtisom. K ustvarjanju dodane vrednosti bodo bistveno pripomogli ustvarjalni in kulturni prispevki ter perspektive družboslovnih in humanističnih ved o odnosu med tehnologijo in ljudmi pri proizvodnji. Preučen bo tudi učinek na delovno življenje in zaposlovanje.

Splošne smernice

–  Prodorne proizvodne tehnologije, kakršne so biotehnološka proizvodnja, aditivna proizvodnja, industrijska, sodelovalna, prilagodljiva in inteligentna robotika, proizvodni sistemi človek-stroj, ki se spodbujajo tudi prek mreže EU za industrijsko usmerjene infrastrukture, ki zagotavljajo storitve za pospešitev tehnološke preobrazbe in sprejetja s strani industrije EU;

–  prodorne inovacije z uporabo različnih omogočitvenih tehnologij v celotni vrednostni verigi. To so na primer: konvergenčne tehnologije, umetna inteligenca, digitalni dvojčki, podatkovna analitika, tehnologija nadzora, senzorska tehnologija, industrijska, sodelovalna in inteligentna robotika, sistemi, usmerjeni v človeka, biotehnološka proizvodnja, napredne baterije ter vodik, vključno z vodikom iz obnovljivih virov, in tehnologije gorivnih celic, napredne plazemske in laserske tehnologije;

–  znanja in spretnosti, delovni prostor in podjetja, v celoti prilagojena novim tehnologijam, v skladu z evropskimi družbenimi vrednotami;

–  prožni in zelo natančni proizvodni obrati s sposobnostjo prepoznavanja, pri katerih ni okvar in ki malo onesnažujejo, proizvedejo malo odpadkov, so trajnostni in podnebno nevtralni ter skladni s pristopom krožnega gospodarstva, ter pametni in energijsko učinkoviti proizvodni sistemi, ki izpolnjujejo potrebe uporabnikov;

–  prodorne inovacije v tehnikah za preiskovanje gradbišč, za popolno avtomatizacijo montaže na kraju samem in montažni sestavni deli.

4.2.2.   Ključne digitalne tehnologije

Za konkurenčno, v državljane usmerjeno in socialno EU bodo ključnega pomena ohranjanje in samostojni razvoj močnih projektivnih in proizvodnih zmogljivosti na področju bistvenih digitalnih tehnologij, kot so mikro- in nanoelektronika, mikrosistemi, fotonika, programska oprema in kibernetsko-fizični sistemi ter njihovo povezovanje, pa tudi sodobni materiali za te aplikacije.

Splošne smernice

–  Mikro- in nanoelektronika, vključno s koncepti načrtovanja in obdelave, komponentami in proizvodno opremo, ki se odzivajo na posebne zahteve digitalne preobrazbe in svetovne izzive v smislu zmogljivosti, funkcionalnosti, porabe energije in materialov ter povezovanja;

–  učinkovite in varne senzorske in aktivacijske tehnologije in njihovo vzajemno povezovanje z računalniškimi enotami kot dejavnik industrije in interneta stvari, vključno z inovativnimi rešitvami na področju prožnih in podobnih materialov za človeku prijazne vzajemno delujoče predmete;

–  tehnologije, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo nanoelektroniko, kot so ▌integrirano kvantno računalništvo, prenos in zaznavanje ter nevromorfne računalniške komponente in spintronika;

–  računalniške arhitekture ter pospeševalniki in nizkomočnostni procesorji za široko območje uporabe, vključno z nevromorfnimi računalniškimi aplikacijami z umetno inteligenco, računalništvom na robu omrežja, digitalizacijo industrije, velepodatki in računalništvom v oblaku, pametna energija ter povezana in avtomatizirana mobilnost;

–  tako zasnovana računalniška strojna oprema, da bo trdno zagotavljala zanesljivo izvedbo, z vgrajenimi ukrepi za varovanje zasebnosti in varnosti za vhodne/izhodne podatke, kvantno računalništvo, pa tudi navodila za obdelavo in ustrezni vmesniki človek-stroj;

–  fotonske tehnologije, ki omogočajo aplikacije s prebojnimi prednostmi v funkcionalnosti, povezovanju in učinkovitosti delovanja;

–  sistemske in kontrolne inženirske tehnologije za podporo prilagodljivim, razvijajočim in popolnoma avtonomnim sistemom za zanesljive aplikacije, ki vzajemno delujejo s fizičnim svetom in ljudmi, vključno s kritičnimi industrijskimi in varnostnimi področji;

–  tehnologije za programsko opremo, ki izboljšujejo kakovost, kibernetsko varnost in zanesljivost programske opreme z izboljšano življenjsko dobo, povečujejo produktivnost razvoja ter uvajajo v programsko opremo in njeno arhitekturo vgrajeno umetno inteligenco in prožnost;

–  tehnologije v vzponu, ki širijo digitalne tehnologije ▌.

4.2.3.  Omogočitvene tehnologije v vzponu

Ključne omogočitvene tehnologije so dokazale, da imajo potencial za spodbujanje inovacij v mnogih sektorjih in med njimi(17). Da bi omogočili razvoj novih omogočitvenih tehnologij in povečali število inovacij, je treba opredeliti preobrazbene raziskovalne teme in jih podpirati od začetne raziskovalne faze do predstavitev v pilotnih aplikacijah. Poleg tega je treba pomagati nastajajočim skupnostim, ki so pogosto interdisciplinarne, doseči kritično maso, da bi lahko sistematično razvijale in izpopolnile obetavne tehnologije. Cilj je, da se omogočitvene tehnologije v vzponu izpopolnijo do te mere, da bi jih lahko vključili v industrijske raziskave in inovacijske načrte.

Splošne smernice

—  Podpreti prihodnje in nastajajoče trende v ključnih omogočitvenih tehnologijah;

—  podpreti nastajajoče skupnosti, pri čemer se od vsega začetka uporablja pristop, usmerjen v ljudi;

—  oceniti disruptiven potencial novih nastajajočih industrijskih tehnologij ter njihov vpliv na ljudi, industrijo, družbo in okolje, pri čemer se ustvarijo povezave z industrijskimi načrti;

—  okrepiti industrijsko bazo za sprejemanje tehnologij in inovacij s potencialom preboja, vključno z razvojem človeških virov in v svetovnem merilu.

4.2.4.   Sodobni materiali

EU ima v svetu vodilni položaj na področju sodobnih materialov in povezanih postopkov, ki predstavljajo 20 % industrijske baze EU in zagotavljajo podlago za skoraj vse vrednostne verige s predelavo surovin. Da bi EU ohranila konkurenčnost in izpolnjevala potrebe državljanov po trajnostnih, varnih in sodobnih materialih, mora investirati v raziskave novih materialov, vključno z biološkimi in inovativnimi gradbenimi materiali, gospodarnimi z viri, ter izboljšati trajnost in možnost recikliranja materialov, zmanjšati ogljični in okoljski odtis ter spodbujati medsektorske industrijske inovacije s podpiranjem novih aplikacij v vseh industrijskih sektorjih. Poleg tega imajo sodobni materiali ogromen vpliv, kar zadeva potrebe državljanov.

Splošne smernice

–  Materiali (vključno s polimeri, biomateriali, nanomateriali, dvodimenzionalnimi, pametnimi in večplastnimi materiali (vključno z lesno celulozo), sestavljenimi materiali, kovinami in zlitinami) ter sodobni materiali (npr. kvantni, odzivni, fotonski in superprevodni materiali), ki so zasnovani z novimi lastnostmi in funkcionalizacijo ter ustrezajo regulativnim zahtevam (pri čemer ne povzročajo večjih okoljskih obremenitev v celotnem življenjskem ciklu, od proizvodnje do uporabe ali konca življenjske dobe);

–  procesi in proizvodnja integriranih materialov na podlagi usmeritve k uporabnikom in etičnega pristopa, vključno s prednormativnimi dejavnostmi in oceno v življenjskem ciklu, nabava in upravljanje surovin, trajnost, ponovna uporaba in možnost recikliranja, varnost, ocena tveganja za zdravje ljudi in okolje ter obvladovanje tveganja;

–  spodbujevalni dejavniki za sodobne materiale, kot so karakterizacija (npr. za zagotavljanje kakovosti), modeliranje in simulacija, poskusno izvajanje in nadaljnji razvoj;

–  inovacijski ekosistem EU za tehnološke infrastrukture(18), ki so med seboj povezane v mrežo in dostopne vsem zadevnim deležnikom, opredeljene in prednostno razvrščene v soglasju z državami članicami, ki zagotavljajo storitve za pospešitev tehnološke preobrazbe in sprejetja s strani industrije EU, zlasti MSP; to bo zajemalo vse ključne tehnologije, ki so potrebne za spodbujanje inovacij na področju materialov;

–  rešitve za kulturno dediščino, oblikovanje, arhitekturo in splošno ustvarjalnost, ki temeljijo na sodobnih materialih in so izrazito usmerjene k uporabniku, da bodo imele dodano vrednost v industrijskih sektorjih in kreativnih industrijah.

4.2.5.   Umetna inteligenca in robotika

Zagotovitev inteligentnosti in povezljivosti vsake naprave je eden od množičnih trendov. Raziskovalci in inovatorji, ki razvijajo umetno inteligenco in ponujajo aplikacije na področju robotike in na drugih področjih, bodo ključni dejavniki prihodnje gospodarske rasti in rasti produktivnosti. Te ključne omogočitvene tehnologije bodo v drugih delih okvirnega programa uporabljali in nadalje razvijali številni sektorji, vključno z zdravstvom, proizvodnjo, ladjedelništvom, gradbeništvom, storitvenim sektorjem in kmetijstvom. Razvoj umetne inteligence mora potekati odprto po vsej EU, zagotoviti je treba varnost, družbeno in okoljsko ustreznost aplikacij, ki temeljijo na umetni inteligenci, upoštevati etične vidike vse od začetka, oceniti tveganja in zmanjšati možnosti za zlorabo in nenamerno diskriminacijo zaradi spola, rase ali invalidnosti. Zagotoviti je treba tudi, da se umetna inteligenca razvija v dobro usklajenem okviru, ki spoštuje vrednote EU, etična načela in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta program bodo dopolnjevale dejavnosti iz programa za digitalno Evropo.

Splošne smernice

–  Omogočitvene tehnologije umetne inteligence, kot so razumljiva in etična umetna inteligenca ter umetna inteligenca, ki jo upravlja človek, nenadzorovano strojno učenje in učinkovitost podatkov ter napredne interakcije človek-stroj in stroj-stroj;

–  varna, pametna, sodelovalna in učinkovita robotika ter kompleksni vgrajeni in avtonomni sistemi;

–  tehnologije umetne inteligence, usmerjene v človeka, za rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci;

–  razvoj in mreženje raziskovalnih kompetenc na področju umetne inteligence po vsej Evropi v okviru odprtega sodelovanja, pri čemer se obenem razvijajo zmogljivosti zaprtega testiranja;

–  uporaba umetne inteligence in robotike za pomoč ljudem, ki jih prizadene invalidnost, in vključevanje marginaliziranih posameznikov;

–  tehnologije za odprte platforme z umetno inteligenco, vključno z algoritmi programske opreme, repozitoriji podatkov, agentnimi sistemi, robotiko in platformami samostojnih sistemov.

4.2.6.   Internet naslednje generacije

Internet je postal ključen dejavnik, ki omogoča digitalno preobrazbo vseh sektorjev našega gospodarstva in družbe. EU mora prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju interneta naslednje generacije proti k človeku usmerjenemu ekosistemu v skladu z našimi družbenimi in etičnimi vrednotami. Naložbe v tehnologije in programsko opremo za internet naslednje generacije bodo izboljšale konkurenčnost industrije EU v svetovnem gospodarstvu. Optimizacija uvedbe na ravni EU bo zahtevala širše sodelovanje vseh deležnikov. Upoštevati bi bilo treba tudi etične norme, ki naj bi urejale internet naslednje generacije.

Splošne smernice

–  Tehnologije in sistemi za zanesljivo in energetsko učinkovito pametno omrežje in infrastrukture za storitve (povezljivost nad 5G, infrastrukture, ki jih opredeljuje programska oprema, internet stvari, sistemi sistemov, infrastrukture oblaka, optična omrežja naslednje generacije, kvantne tehnologije, oblaki s sposobnostjo prepoznavanja in kvantni internet, vključevanje satelitskih komunikacij), ki omogočajo zmogljivosti v realnem času, virtualizacijo in decentralizirano upravljanje (ultrahiter in prožen radio, računalništvo na robu, skupni okviri in znanja), da se zagotovi nadgradljivo, učinkovito in zanesljivo delovanje omrežja, ki ustreza obsežnemu zagotavljanju storitev;

–  aplikacije in storitve interneta naslednje generacije za potrošnike, industrijo in družbo, ki temeljijo na zaupanju, pravičnosti, interoperabilnosti, boljšem nadzoru podatkov s strani uporabnikov, preglednem jezikovnem dostopu, novih večmodalnih konceptih interakcije, vključujočem in močno prilagojenem dostopu do predmetov, informacij in vsebin, vključno s poglobljenimi in zanesljivimi mediji, družbenimi mediji in družbenim mreženjem, pa tudi poslovnimi modeli za transakcije in storitve prek skupne infrastrukture;

–  vmesna programska oprema, vključno s tehnologijo razpršene evidence, kot so blokovne verige, ki delajo v izjemno razpršenih okoljih za lažje kartiranje in prenos podatkov prek hibridnih infrastruktur z lastnim varovanjem podatkov in vključuje umetno inteligenco, podatkovno analitiko, varnost in nadzor internetnih aplikacij in storitev, ki temeljijo na prostem pretoku podatkov in znanja.

4.2.7.  Napredno računalništvo in velepodatki

Visokozmogljivostno računalništvo in velepodatki so postali nepogrešljivi v novem svetovnem podatkovnem gospodarstvu, kjer povečati obseg visoko zmogljivega računalništva pomeni prehiteti konkurenco. Visokozmogljivostno računalništvo in analitiko velepodatkov, ki sta bistvenega pomena za podporo oblikovanju politik, vodilno vlogo na področju znanosti, inovativnosti in konkurenčnosti industrije ter za ohranjanje nacionalne suverenosti, je treba spodbujati po vsej EU, pri tem pa upoštevati etična vprašanja. Te dejavnosti bodo dopolnjevale dejavnosti iz programa za digitalno Evropo.

Splošne smernice

–  Visokozmogljivostno računalništvo (HPC): naslednja generacija ključnih tehnologij in sistemov na eksaravni in posteksaravni (nizkomočnostni mikroprocesorji, programska oprema, integracija sistemov); algoritmi, oznake in aplikacije ter analitična orodja in preskusne naprave; industrijske pilotne preskusne naprave in storitve; podpiranje raziskav in inovacij, po možnosti z udeležbo vseh držav članic, za vrhunsko infrastrukturo HPC v svetovnem merilu, vključno s prvo hibridno računalniško infrastrukturo HPC/Quantum, in za skupne storitve v EU;

–  velepodatki: podatkovna analitika izjemne učinkovitosti; „vgrajena zasebnost“ v analizi osebnih in zaupnih velepodatkov; tehnologije za celovite podatkovne platforme za ponovno uporabo industrijskih, osebnih in prosto dostopnih podatkov; orodja za upravljanje podatkov, interoperabilnost in povezovalna orodja; podatkovne aplikacije za svetovne izzive; metode za podatkovno znanost;

–  zmanjšati ogljični odtis procesov IKT, vključno z ogljičnim odtisom strojne opreme, arhitekture, komunikacijskih protokolov, programske opreme, senzorjev, omrežij, centrov za skladiščenje in podatkovnih centrov in vključno s standardiziranimi ocenami.

4.2.8.  Krožne industrije

Evropa je na čelu svetovnega prehoda na krožno gospodarstvo. Evropska industrija bi morala postati krožna industrija: vrednost virov, materialov in izdelkov bi bilo treba ohraniti veliko dlje kot danes, tudi z odpiranjem novih vrednostnih verig. Sodelovanje državljanov je ključnega pomena.

Primarne surovine bodo še naprej imele pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu in upoštevati je treba njihovo trajnostno pridobivanje, rabo in proizvodnjo. Zagotoviti je treba varne in trajnostne cikle materialov. Poleg tega bi bilo treba za kroženje zasnovati popolnoma nove materiale, vključno z biološkimi materiali, izdelke in postopke. Razvoj krožne industrije bo Evropi zagotavljal več prednosti: privedel bo do varne, trajnostne in cenovno dostopne oskrbe s surovinami, kar bo obvarovalo industrijo pred redkostjo virov in nestanovitnimi cenami. Ustvarjal bo tudi nove poslovne priložnosti in inovativne, z viri gospodarnejše in energijsko učinkovitejše načine proizvodnje. Spodbujale in podpirale se bodo raziskave in razvoj manj nevarnih snovi.

Cilj je razviti cenovno dostopne prodorne inovacije in uporabiti kombinacijo naprednih tehnologij in procesov, da se iz vseh virov izvleče največja vrednost.

Splošne smernice

–  Industrijska simbioza s pretokom virov med proizvodnimi obrati iz raznih sektorjev in mestnih skupnosti; procesi in materiali za prevoz, preoblikovanje, ponovno uporabo in shranjevanje virov na podlagi kombinacije valorizacije stranskih proizvodov, odpadkov, odpadne vode in zajemanja CO2;

–  valorizacija in vseživljenjska ocena materialov in tokov izdelkov z uporabo novih alternativnih surovin, nadzorom virov, spremljanjem in razvrščanjem materialov (vključno s potrjenimi metodami testiranja in orodji za ocenjevanje tveganja za zdravje ljudi in okolje);

–  okoljsko primerno zasnovani proizvodi, storitve in novi poslovni modeli za izboljšano učinkovitost v življenjskem ciklu, trajnost in nadgradljivost, enostavno popravilo, razgradijo, ponovno uporabo in reciklažo;

–  industrija učinkovitega recikliranja, ki čim bolj izkorišča potencial in varnost sekundarnih materialov ter zmanjšuje onesnaževanje (cikel nestrupenih materialov), poslabšanje kakovosti in zmanjšanje količine po obdelavi;

–  odprava snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, ali, če to ni možno, varno ravnanje z njimi v fazah proizvodnje in na koncu življenjske dobe; varni nadomestki ter varne in stroškovno učinkovite proizvodne tehnologije;

–  trajnostna oskrba s surovinami in nadomeščanje surovin, vključno s kritičnimi surovinami, ki zadevajo celotno vrednostno verigo.

4.2.9.  Nizkoogljične in čiste industrije

Industrijski sektorji, vključno z energetsko intenzivnimi panogami, kot je jeklarstvo, prispevajo na milijone delovnih mest in njihova konkurenčnost je ključnega pomena za blaginjo naših družb. Vendar pa so odgovorni za 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov in imajo velik vpliv na okolje (zlasti z onesnaževali zraka, vode in tal).

Prodorne tehnologije za znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževal ter povpraševanja po energiji v EU, pogosto skupaj s tehnologijami za krožne industrije, navedenimi zgoraj, bodo privedle do močnih industrijskih vrednostnih verig, korenitih sprememb proizvodnih zmogljivosti in izboljšanja svetovne konkurenčnosti industrije; hkrati bodo pomembno prispevale k uresničevanju naših ciljev za podnebne ukrepe in kakovost okolja.

Splošne smernice

–  Procesne tehnologije, vključno s tehnologijami ogrevanja in hlajenja, digitalna orodja, avtomatizacija in obsežne predstavitve za zmogljivost ▌postopkov ter učinkovito rabo virov in energije; znatno zmanjšanje ali preprečevanje industrijskih emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, vključno z delci;

–  valorizacija ▌izločanja CO2 iz industrije in drugih sektorjev;

–  tehnologije pretvorbe za trajnostno rabo virov ogljika za učinkovitejšo rabo virov in zmanjšanje emisij, vključno s hibridnimi energetskimi sistemi za industrijo in energetski sektor s potencialom za razogličenje;

–  elektrifikacija in uporaba nekonvencionalnih virov energije v industrijskih obratih ter izmenjava energije in virov med industrijskimi obrati (na primer prek industrijske simbioze);

–  industrijski izdelki, ki med življenjskim ciklom zahtevajo proizvodne procese z nizkimi ali ničnimi emisijami ogljika.

4.2.10.   Vesolje, vključno z opazovanjem Zemlje

Vesoljski sistemi in storitve EU zmanjšujejo stroške, izboljšujejo učinkovitost, ponujajo rešitve za družbene izzive, povečujejo odpornost družbe, pomagajo pri spremljanju podnebnih sprememb in boju proti njim ter spodbujajo konkurenčno in trajnostno gospodarstvo. Za pomoč pri uresničevanju teh koristi in učinkov je bila podpora EU ključnega pomena. Z dejavnostmi na področju raziskav in inovacij bi morali podpreti tudi razvoj vesoljskega programa Unije, ki mora ohraniti vodilno vlogo.

EU bo podpirala sinergije med vesoljskimi tehnologijami in ključnimi omogočitvenimi tehnologijami (▌napredna proizvodnja, internet stvari, velepodatki, fotonika, kvantne tehnologije, robotika in umetna inteligenca); spodbujala uspešen, podjetniški in konkurenčen vesoljski sektor, tako v proizvodnem kot v prodajnem segmentu, vključno z industrijo in MSP; spodbujala uporabo vesoljskih tehnologij, podatkov in storitev v drugih sektorjih ter pomagala zagotoviti tehnološko neodvisnost pri dostopu do vesolja ter strateško, varno in zanesljivo uporabo vesolja; ter spodbujala ukrepe za krepitev zmogljivosti. Dejavnosti bodo na splošno temeljile na načrtih, ob upoštevanju postopka usklajevanja ESA in ustreznih pobud držav članic, in se bodo izvajale z ESA in Agencijo EU za vesoljski program v skladu z uredbo o vzpostavitvi vesoljskega programa Evropske unije. Vendar bodo v okviru dela o vesolju podprti tudi razpisi, ki temeljijo na pristopu „od spodaj navzgor“, da se omogoči razvoj prihodnjih vesoljskih tehnologij.

Nove tehnologije je treba obsežneje uvajati, izkoriščati in jih posodabljati ter nadalje raziskovati in zagotavljati inovacije za premostitev vrzeli v opazovanju Zemlje na kopnem in morju ter v zraku (npr. zdravi oceani in morja, zaščita ekosistemov), pri čemer je treba izkoristiti program Copernicus in druge ustrezne evropske programe kot glavne vire ter usklajevanje v okviru globalnega sistema za opazovanje sistemov zemlje (GEOSS) in njegovega evropskega dela EuroGEOSS.

Splošne smernice

–  Evropski globalni satelitski navigacijski sistemi (Galileo in EGNOS): inovativne aplikacije, uvajanje na svetovni ravni, vključno z mednarodnimi partnerji, rešitve za stroškovno učinkovito in cenovno ugodno izboljšanje zanesljivosti, avtentifikacije, integritete storitev, razvoja bistvenih elementov, kot so sklopi čipov, sprejemniki in antene, vzdržnosti dobavnih verig, nove tehnologije (npr. kvantne tehnologije, optične povezave, koristne vsebine, ki jih je mogoče reprogramirati), v smeri trajnostnega izkoriščanja storitev za vpliv na družbene izzive. Razvoj sistemov naslednje generacije za nove izzive, kot sta varnost ali avtonomna vožnja;

–  Evropski sistem za opazovanje Zemlje (Copernicus): izkoriščanje politike popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov, razvoj inovativnih aplikacij, uvajanje v evropskem in svetovnem merilu, vključno z akterji zunaj področja vesolja in mednarodnimi partnerstvi, raziskave, potrebne za vzdrževanje, izboljšanje in razširitev osnovnih storitev, in raziskave za asimilacijo in izkoriščanje vesoljskih podatkov, zanesljivost in razvoj storitev, vzdržnost dobavnih verig, senzorji, sistemi in koncepti nalog (npr. ploščadna postaja na veliki višini, droni, lahki sateliti); kalibracija in potrjevanje; trajnostno izkoriščanje storitev in vpliva na družbene izzive; tehnike za obdelavo podatkov iz opazovanja Zemlje, vključno z velepodatki, računalniškimi viri in algoritemskimi orodji. Razvoj sistemov naslednje generacije za ▌izzive, kot so podnebne spremembe, polarna območja in varnost; razširitev portfelja izdelkov in storitev programa Copernicus;

–  seznanjenost z razmerami v vesolju: razvoj, ki podpira zanesljive zmogljivosti EU za spremljanje in napovedovanje razmer v vesolju, npr. vesoljskega vremena, vključno z nevarnostmi sevanja, vesoljskih razbitin in predmetov v bližini Zemlje. Razvoj senzorskih tehnologij in novih konceptov storitev, kot so aplikacije in storitve za upravljanje prometa v vesolju, aplikacije in storitve za zaščito kritične infrastrukture v vesolju in na Zemlji;

–  varna satelitska komunikacija za vladne akterje EU: rešitve, ki podpirajo avtonomijo EU, za vladne uporabnike, vključno s povezano uporabniško opremo in arhitekturnimi, tehnološkimi in sistemskimi rešitvami za vesoljsko in zemeljsko infrastrukturo ▌;

–  satelitske komunikacije ▌za državljane in podjetja: vključevanje stroškovno učinkovitih, naprednih satelitskih komunikacij v prizemna omrežja za povezovanje sredstev in ljudi na manj pokritih območjih v okviru povsod pristne povezljivosti na podlagi 5G, internet stvari ter prispevanje k infrastrukturi interneta naslednje generacije. Izboljšanje zemeljskega segmenta in uporabniške opreme, standardizacija in interoperabilnost ter priprava kvantnih ključnih komunikacij prek satelita za zagotovitev vodilne vloge industrije EU;

–  neodvisnost in trajnost v dobavni verigi: povečane ravni tehnološke pripravljenosti na področju satelitov in nosilnih raket; povezani vesoljski in zemeljski segmenti ter proizvodni in preskuševalni objekti ob dopolnjevanju z ESA. Za zagotovitev vodilnega položaja in avtonomije EU na področju tehnologije, stroškovno učinkovito in cenovno ugodno izboljšanje vzdržnosti dobavnih verig, zmanjšanje odvisnosti od kritičnih vesoljskih tehnologij tretjih držav ter izboljšanje znanja o tem, kako lahko vesoljske tehnologije ponudijo rešitve za druge industrijske sektorje in obratno;

–  vesoljski sistemi: storitve validacije in predstavitev v orbiti, vključno s storitvami skupnih voženj za lahke satelite; vesoljski demonstratorji na področjih, kot so hibridni ali pametni sateliti ali pametni sateliti z možnostjo preoblikovanja, servisiranje, proizvodnja in montaža v orbiti, oskrba z energijo iz različnih virov; novi industrijski postopki in proizvodna orodja; zemeljski sistemi; prodorne inovacije in prenos tehnologije na področjih, kot so recikliranje, zeleni prostor, trajnostna in miroljubna uporaba vesoljskih virov, umetna inteligenca, robotika, digitalizacija, stroškovna učinkovitost, miniaturizacija;

–  Dostop do vesolja: inovativne tehnologije za izboljšanje tehnične združljivosti in gospodarske učinkovitosti evropskih vesoljskih izstrelitvenih sistemov za izstrelitev satelitov Unije: cenovno ugodni proizvodni procesi, tehnologije za ponovno uporabo nosilnih raket in koncepti za znižanje stroškov; koncepti za prihodnje zemeljske segmente nosilnih raket in prilagoditve obstoječih zemeljskih infrastruktur (npr. digitalizacija, napredno upravljanje podatkov); inovativne storitve/koncepti vesoljskega prevoza, vključno z izstrelitvenimi sistemi za lahke satelite (npr. mikro nosilne rakete), ob dopolnjevanju z ESA.

–  znanost o vesolju: znanost o vesolju: izkoriščanje znanstvenih podatkov, ki jih posredujejo znanstvene in raziskovalne misije v povezavi z razvojem inovativnih instrumentov v mednarodnem in interdisciplinarnem okolju; prispevek k predhodnim znanstvenim misijam za razvoj vesoljskega programa.

5.   SKLOP „PODNEBJE, ENERGIJA IN MOBILNOST“

5.1.   Utemeljitev

Presečišče raziskav in inovacij na področju podnebja, energije in mobilnosti bo na močno integriran in učinkovit način obravnavalo enega od najpomembnejših svetovnih izzivov za trajnostni razvoj in prihodnost našega okolja, gospodarstva in načina življenja.

Za uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma bo EU morala opraviti prehod na podnebno nevtralna, z viri gospodarna in odporna gospodarstva in družbe. To bo vključevalo temeljite spremembe tehnologije, postopkov, proizvodov in storitev ter tudi načinov obnašanja podjetij in potrošnikov. Energetski trg se bo preoblikoval z medsebojnim delovanjem tehnologije, infrastrukture, trga ter političnih in regulativnih okvirov, vključno z novimi oblikami upravljanja. Da bi povečanje temperature omejili na 1,5 °C, je potreben hiter napredek pri dekarbonizaciji sektorjev energije, prometa, stavb, industrije in kmetijstva. Potrebne so nove spodbude za pospeševanje razvoja naslednje generacije prebojev ter dokazovanje in uporabo stroškovno učinkovitih inovativnih tehnologij in rešitev, ob izkoriščanju priložnosti, ki jih zagotavljajo digitalne tehnologije, biotehnologije in vesoljske tehnologije, pa tudi ključne omogočitvene tehnologije in sodobni materiali. Ta cilj bo dosežen s celostnim pristopom, ki bo zajemal dekarbonizacijo, gospodarno rabo virov, boljšo predelavo, ponovno uporabo in recikliranje, zmanjšanje onesnaženosti zraka, dostop do surovin in krožno gospodarstvo v okviru programa Obzorje Evropa.

Za napredek v teh sektorjih – pa tudi v celotnem spektru industrije EU, vključno z energetsko infrastrukturo, prometom, kmetijstvom in gozdarstvom, turizmom, stavbami, industrijskimi procesi in uporabo izdelkov, ravnanjem z odpadki in recikliranjem (19) – si bo treba nenehno prizadevati za boljše razumevanje mehanizmov in dinamike podnebnih sprememb in s tem povezanih vplivov na celotno gospodarstvo in družbo, ob izkoriščanju sinergij z regionalnimi in nacionalnimi dejavnostmi, drugimi vrstami ukrepov EU in mednarodnim sodelovanjem, tudi v okviru pobude Misija: inovativnost.

V zadnjih desetletjih so bili v znanosti o podnebju doseženi pomembni napredki, zlasti na področju opazovanj, asimilacije podatkov in podnebnega modeliranja. Vendar pa zapletenost podnebnega sistema in potreba po podpori izvajanju Pariškega sporazuma, ciljev trajnostnega razvoja in politik EU zahtevata okrepljena prizadevanja za premostitev preostalih vrzeli v znanju ter dodatno okrepitev prostorske in časovne granularnosti znanosti o podnebju, pri čemer se zagotovi ustrezno sodelovanje z državljani in drugimi deležniki.

EU je vzpostavila celovit okvir politike v okviru strategije za energetsko unijo, z zavezujočimi cilji, zakonodajnimi akti ter dejavnostmi na področju raziskav in inovacij, katerih cilj je doseči vodilni položaj na področju razvoja in uvajanja učinkovitih sistemov za proizvodnjo energije, ki temeljijo na energiji iz obnovljivih in alternativnih virov(20).

Promet, skupaj z vozili, zagotavlja mobilnost ljudi in blaga, ki je potrebna za povezan evropski enotni trg, teritorialno kohezijo ter odprto in vključujočo družbo. Hkrati pa lahko promet zelo ▌vpliva na zdravje ljudi, zastoje, tla, vodo, podnebje, kakovost zraka in hrup, pa tudi na varnost, in povzroči številne prezgodnje smrti in večje družbeno-ekonomske stroške. Povpraševanje po dobrinah in mobilnosti bo še naprej raslo. Kar bo treba torej premostiti z inovacijami, ki bodo pripomogle k čistejšim in učinkovitejšim sistemom mobilnosti in prometnim sistemom, ki morajo biti tudi varni, pametni, tihi, zanesljivi, dostopni, vključujoči in cenovno dostopni ter omogočajo nemotene integrirane storitve od vrat do vrat za vse.

Oba sektorja sta pomembna dejavnika konkurenčnosti in rasti evropskega gospodarstva. Promet je temeljni sektor gospodarstva in za gospodarstvo, saj je EU na vodilnem položaju v svetu na področjih projektiranja in proizvodnje vozil, vlakov, zrakoplovov in plovil. Vključuje zapleteno omrežje približno 1,2 milijona zasebnih in javnih podjetij v EU, ki zaposlujejo približno 10,5 milijona ljudi. Sektor je pomemben tudi za mednarodno trgovino EU: leta 2016 je bilo 17,2 % skupnega izvoza storitev EU povezanih s prometom. Obenem v EU več kot 2 milijona ljudi dela na področju obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, medtem ko je EU druga na svetu po številu patentov s področja inovativnih tehnologij čiste energije.

Problemi, s katerimi se soočata energetski in prometni ▌sektor, tako presegajo zgolj potrebo po zmanjšanju emisij. Na spremembe vedenja uporabnikov in njihovih vzorcev mobilnosti, ▌globalizacijo, povečanje mednarodne konkurence ter starejše, bolj mestno in čedalje bolj raznoliko prebivalstvo se je treba odzvati z učinkovitimi rešitvami. Obenem pa vse obsežnejše prodiranje digitalne in vesoljske tehnologije, avtomatizirana vozila, umetna inteligenca, robotika, novi udeleženci na trgu, prelomni poslovni modeli in potreba po večji odpornosti sistema proti raznovrstnim nevarnostim (vključno s kibernetskimi grožnjami) prinašajo korenite spremembe ter ustvarjajo izzive in priložnosti za konkurenčnost evropskega prometnega in energetskega sektorja.

▌

Zmožnost delovanja mest bo odvisna od tehnologije, življenjske razmere v mestih pa se bodo spreminjale glede na mobilnost, energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, prostorsko načrtovanje in konkurenčnost pri uporabi prostora. Z razvojem se bodo pojavili tudi izzivi glede vzdržnosti sedanjih družbenih modelov in družbenega udejstvovanja, vidikov vključevanja in dostopnosti ter cenovne dostopnosti.

Iskanje novih načinov za pospešitev uvajanja ▌tehnologij, ki temeljijo na obnovljivih virih energije in so energetsko učinkovite (vključno z vmesnimi nosilci, kot sta postopek iz elektrike v plin in vodik), in drugih netehnoloških rešitev za dekarbonizacijo evropskega gospodarstva zahteva tudi vse večje povpraševanje po inovacijah. To se lahko spodbudi s krepitvijo vloge državljanov, okolju prijaznejšim javnim naročanjem ter družbeno-ekonomskimi inovacijami in inovacijami v javnem sektorju ter bo vodilo k pristopom, ki so širši od pristopa k inovacijam, ki temeljijo na tehnologiji. Družbeno-ekonomske raziskave, ki vključujejo med drugim potrebe in vzorce uporabnikov, predvidene dejavnosti, okoljske, regulativne, gospodarske, družbene, kulturne in vedenjske vidike, poslovne primere in modele ter prednormativne raziskave za določanje standardov in uvajanje inovacij na trg, bodo olajšale tudi ukrepe za spodbujanje regulativnih, finančnih in družbenih inovacij, znanj in spretnosti, pa tudi vključevanje in krepitev vloge akterjev na trgu, potrošnikov in državljanov. Boljše usklajevanje, dopolnjevanje in sinergije nacionalnih in evropskih prizadevanj na področju raziskav in inovacij s spodbujanjem izmenjave informacij in sodelovanja med državami, industrijami in raziskovalnimi institucijami EU bo temeljilo na dosežkih na primer v okviru načrta SET in strateške agende za raziskave in inovacije na področju prometa. Zagotovljeno bo dopolnjevanje med tem sklopom in inovacijskim skladom sistema EU za trgovanje z emisijami.

Dejavnosti v okviru tega sklopa prispevajo zlasti k uresničevanju ciljev energetske unije in zavez iz Pariškega sporazuma, pa tudi ciljev enotnega digitalnega trga, agende za delovna mesta, rast in naložbe, h krepitvi EU kot svetovnega akterja, novi strategiji EU na področju industrijske politike, strategiji EU o biogospodarstvu, akcijskemu načrtu za krožno gospodarstvo, pobudi evropskega zavezništva za baterije, pobudi za surovine, varnostni uniji in agendi za mesta, pa tudi k skupni kmetijski politiki EU ter pravnim določbam EU za zmanjšanje hrupa in onesnaževanja zraka.

Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilja SDG 6 – čista voda in sanitarna ureditev; cilja SDG7 – cenovno dostopna in čista energija; cilja SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilja SGD 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilja SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilja SGD 13 – podnebni ukrepi.

5.2.   Področja ukrepanja

5.2.1.   Znanost o podnebju in rešitve

Učinkovito izvajanje Pariškega sporazuma mora temeljiti na znanosti, kar zahteva stalno izpopolnjevanje znanja o sistemu podnebje – zemlja ter razpoložljive možnosti za blažitev in prilagoditev, ki omogočajo sistematično in celovito sliko izzivov in podnebno odgovornih priložnosti za gospodarstvo in družbo EU. Na tej podlagi se bodo razvile znanstveno utemeljene rešitve za stroškovno učinkovit prehod na podnebno nevtralno družbo, odporno proti podnebnim spremembam in gospodarno z viri, pri čemer je treba upoštevati vedenjske, regulativne, družbeno-ekonomske in upravljavske vidike.

Splošne smernice

–  Baza znanja o trenutnem delovanju in prihodnjem razvoju sistema podnebje – zemlja in živega sistema ter s tem povezanih učinkov, tveganj in podnebno odgovornih priložnosti; učinkovitost različnih rešitev za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

–  celoviti načini za podnebno nevtralnost, blažilni ukrepi in politike, ki zajemajo vse sektorje gospodarstva, združljivi z analizami zemeljskega sistema, Pariškim sporazumom in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj;

–  podnebni modeli, napovedi ▌in tehnike za izboljšanje zmogljivosti napovedovanja ter podnebne storitve za podjetja, javne organe in državljane, vključno z medsektorskimi vidiki glede izboljšanja kakovosti zraka;

–  prilagoditev poti in podpornih politik za občutljive ekosisteme, mestna območja, kritične gospodarske sektorje in infrastrukture v EU (lokalne/regionalne/nacionalne), vključno z izboljšanjem orodij za oceno tveganja; vodni krog in prilagajanje podnebnim spremembam, na primer zaradi poplav in pomanjkanja vode.

5.2.2.   Oskrba z energijo

Cilj EU je zagotoviti si vodilni položaj v svetu na področju tehnologij za cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno energijo, izboljšanje konkurenčnosti v svetovnih vrednostnih verigah in položaja na hitro rastočih trgih. Raznolike podnebne, geografske, okoljske in družbeno-ekonomske razmere v EU ter potreba po zagotavljanju odpornosti proti podnebnim spremembam, energetske varnosti in dostopa do surovin narekujejo obsežni portfelj energetskih rešitev, vključno s tistimi, ki niso tehnične narave. Na področju tehnologij za obnovljive vire energije je treba dodatno zmanjšati stroške, izboljšati učinkovitost in vključevanje v energetski sistem, razviti napredne tehnologije, pri čemer je treba izkoristiti tudi napredek v fotoniki, ter preučiti hibridne rešitve (npr. za razsoljevanje). Na področju fosilnih goriv je za uresničevanje podnebnih ciljev ključnega pomena dekarbonizacija porabe fosilnih goriv.

Splošne smernice

–  Tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in ohranjanje energije ter rešitve za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in hlajenje, trajnostna goriva za promet in vmesni nosilci v različnih obsegih in razvojnih fazah, prilagojeni geografskim in družbeno-ekonomskim pogojem in trgom, tako v EU kot na svetovni ravni;

–  prelomne tehnologije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za obstoječe in nove aplikacije ter prodorne rešitve, vključno z njihovim vplivom na okolje, gospodarstvo in družbo;

–  tehnologije in rešitve za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pristopov proizvodnje električne energije, ogrevanja, hlajenja ali biogoriv, ki temeljijo na uporabi fosilnih goriv ter pridobivanju energije iz bioloških materialov in odpadkov, vključno z zajemanjem, uporabo in skladiščenjem ogljika, ter študije družbeno-ekonomske in ekološke izvedljivosti.

5.2.3.   Energetski sistemi in omrežja

Pričakovano povečanje različnih oblik proizvodnje električne energije in prehod na večjo uporabo električne energije za ogrevanje, hlajenje in promet narekujejo potrebo po novih pristopih k upravljanju energetskih omrežij. Poleg dekarbonizacije je cilj zagotoviti cenovno dostopnost energije, energetsko varnost, odpornost proti podnebnim spremembam in stabilnost dobave, ki bodo dosežene z naložbami v inovativne tehnologije za omrežne infrastrukture, bolj prožno priklopljivo proizvodnjo energije, zlasti iz obnovljivih virov, in inovativnimimi sistemi upravljanja, pa tudi z olajševalnimi ukrepi za spodbujanje regulativnih in socialnih inovacij ter znanj in spretnosti, pa tudi za vključevanje in krepitev vloge udeležencev na trgu, potrošnikov in skupnosti. Skladiščenje energije v različnih oblikah bo imelo ključno vlogo pri zagotavljanju storitev za omrežje, izboljšalo in okrepilo pa bo tudi zmogljivosti omrežja in prožnost sistema. Izkoriščanje sinergij med različnimi omrežji (npr. električna omrežja, omrežja za ogrevanje in hlajenje, plinska omrežja, infrastruktura za polnjenje in dovod goriva v prometu, vodik, vključno z vodikovo infrastrukturo, in telekomunikacijska omrežja) in akterji (npr. industrijska območja, omrežni operaterji, podatkovni centri, proizvajalci za lastne potrebe, potrošniki, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov), pa tudi prilagajanje odjema ter razvoj in vključevanje evropskih in mednarodnih standardov bodo ključnega pomena za to, da se omogoči pametno, povezano delovanje ustrezne infrastrukture.

Splošne smernice

–  Tehnologije in orodja za ▌omrežja zaradi vključevanja obnovljivih virov energije, rešitev za skladiščenje in novih obremenitev, kot so električna mobilnost, toplotne črpalke in elektrifikacija industrijskih postopkov;

–  multidisciplinarni pristopi k učinkom, povezanim z regionalno pogojenimi podnebnimi spremembami, na energetsko varnost, vključno s prilagoditvijo obstoječih tehnologij, pa tudi prehod na nove modele oskrbe z energijo;

–  pristopi vseevropskega energetskega omrežja k zanesljivi oskrbi z energijo, prenosu in distribuciji energije;

–  integrirani pristopi za zagotovitev ujemanja med proizvodnjo in porabo energije iz obnovljivih virov na lokalni ravni, tudi na otokih ali v oddaljenih regijah, na podlagi novih storitev in pobud skupnosti;

–  prilagodljivost proizvodnje energije in omrežja, interoperabilnost in sinergije med različnimi viri energije, omrežji, infrastrukturami in akterji, tudi uporaba posebnih tehnologij;

—  tehnologije, storitve in rešitve, ki krepijo dejavno vlogo potrošnika na trgu.

5.2.4.   Stavbe in industrijski objekti v energetskem prehodu

Stavbe in industrijski obrati imajo vse aktivnejšo vlogo pri interakciji z energetskim sistemom. Zato so ključni elementi pri prehodu na ogljično nevtralno družbo, ki temelji na energiji iz obnovljivih virov in večji energijski učinkovitosti.

Stavbe so pomemben dejavnik za kakovost življenja državljanov. Z vključevanjem različnih tehnologij, naprav in sistemov ter povezovanjem različnih vrst rabe energije zgradbe ter njihovi prebivalci in uporabniki predstavljajo zelo velik potencial za blaženje podnebnih sprememb, proizvodnjo, prihranke in skladiščenje energije, prožnost sistema ter izboljšanje učinkovitosti.

Industrijske panoge, zlasti energetsko intenzivne, bi lahko še dodatno izboljšale energetsko učinkovitost, zmanjšale porabo energije in dale prednost vključevanju obnovljivih virov energije. Vloga industrijskih objektov v energetskem sistemu se spreminja, saj je treba emisije zmanjšati na podlagi neposredne ali posredne elektrifikacije, ki je tudi vir materialov za proizvodne postopke (npr. vodik). V industrijskih in proizvodnih kompleksih, v katerih hkrati poteka več različnih postopkov, je mogoče optimizirati izmenjavo tokov energije in drugih virov (surovin) med njimi.

Splošne smernice

–  Izboljšati povezovanje sektorjev: postopki, sistemi in poslovni modeli, ki podpirajo prožnost in učinkovitost pretokov električne energije in toplote med industrijskim obratom ali industrijskimi grozdi ter energetskim in prometnim sistemom;

–  orodja in infrastruktura za nadzor postopkov proizvodnih obratov za optimizacijo pretokov energije in materialov v interakciji z energetskim sistemom;

–  ustrezni postopki, zasnova in materiali, vključno z nizkoemisijskimi in brezemisijskimi industrijskimi postopki;

–  prožnost in učinkovitost pri porabi električne energije, surovin in toplote v industrijskih obratih in energetskem sistemu;

–  izboljšani ali novi postopki, oblika in materiali za učinkovito rabo, proizvodnjo ali shranjevanje energije (vključno z ogrevanjem in hlajenjem) v sektorjih, ki niso zajeti v sklopu „Digitalno, industrija in vesolje“;

–  strategije in nizkoemisijske tehnologije za oživljanje premogovno in ogljično intenzivnih območij v prehodu;

–  pametne stavbe in velika vozliča mobilnosti (pristanišča, letališča, logistični centri) kot aktivni elementi širših energetskih omrežij in inovativnih rešitev za mobilnosti;

–  življenjski cikel stavb, gradnja, delovanje, vključno z ogrevanjem in hlajenjem, in razgradnja, ob upoštevanju krožnega modela, energijske in okoljske učinkovitosti ter kakovosti zaprtih prostorov, za energijsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, dobro počutje in vpliv na zdravje prebivalcev, odpornost proti podnebnim spremembam, ogljični odtis in recikliranje; razvoj in optimizacija novih sodobnih materialov za večjo energijsko, ogljično in okoljsko učinkovitost stavb v celotnem življenjskem ciklu;

–  novi poslovni modeli, pristopi in storitve za financiranje prenove, gradbene spretnosti, vključevanje uporabnikov stavb in drugih udeležencev na trgu, pri čemer se obravnavajo energijska revščina in prednormativne dejavnosti;

–  spremljanje energijske učinkovitosti stavb in nadzorne tehnologije za optimizacijo porabe in proizvodnje energije v stavbah ter njihove interakcije s celotnim energetskim sistemom;

–  orodja in pametna naprave za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb;

–  postopki prenove obstoječih stavb v smeri „stavb s skoraj ničelno porabo energije“ in inovativnih tehnologij, vključno z družbenimi vidiki, kot so večja vloga državljanov ter ozaveščenost in sodelovanje potrošnikov.

5.2.5.   Skupnosti in mesta

Ocenjuje se, da bo leta 2050 več kot 80 % prebivalstva EU živelo na mestnih območjih in porabilo levji delež razpoložljivih virov, vključno z energijo, na področjih, ki so še posebno občutljiva na negativne vplive sprememb vremena, pa se razmere zaradi podnebnih sprememb in naravnih nesreč poslabšujejo že zdaj in se bodo čedalje bolj v prihodnosti. Ključni izziv je znatno povečanje celotne energijske učinkovitosti in gospodarne rabe virov ter odpornosti evropskih skupnosti in mest proti podnebnim spremembam s sistematičnim celostnim pristopom, z usmeritvijo na stavbni fond, energijske sisteme, mobilnost, podnebne spremembe, migracije, pa tudi na kakovost vode, tal in zraka ter odpadke in hrup, pri čemer se upoštevajo evropska kulturna dediščina, trajnostno upravljanje turizma, vidiki družboslovnih in humanističnih ved in umetnosti ter način življenja. Preučiti in izkoristiti bi bilo treba sinergije z mestno politiko in ukrepi, ki se financirajo iz ESRR.

Splošne smernice

–  Energijski sistemi in sistemi mobilnosti v mestih/četrtih v smeri uvedbe ogljično nevtralnih četrti z viškom energije ter mobilnosti in logistike brez emisij do leta 2050 po vsej EU, kar bo okrepilo svetovno konkurenčnost celostnih rešitev EU;

–  sistematično urbanistično načrtovanje, infrastrukturni sistemi in storitve, vključno z vzajemnimi vmesniki in interoperabilnostjo, standardizacijo, naravnimi rešitvami ter uporabo digitalnih tehnologij ter storitev in podatkov, pridobljenih iz vesolja, pri čemer se upoštevajo vplivi predvidenih podnebnih sprememb in odpornost proti podnebnim spremembam ter vpliv na kakovost zraka in vode;

–  kakovost življenja za državljane, varna, prožna, dostopna in cenovno ugodna energija ter večmodalna mobilnost, mestne družbene inovacije in udeležba državljanov, krožne in regenerativne zmogljivosti mest, urbani metabolizem ter zmanjšan okoljski odtis in onesnaževanje;

–  globalna agenda za raziskave mest; razvoj strategij za blažitev, prilagajanje in odpornost, prostorsko načrtovanje in drugi ustrezni postopki načrtovanja.

5.2.6.   Konkurenčnost industrije in prometa

Prehod na čiste tehnologije, povezljivost in avtomatizacijo bo odvisen od pravočasnega načrtovanja in izdelave zrakoplovov, vozil in plovil in razvoja novih naprednih tehnologij in konceptov, vključevanja in pospeševanja uvedbe različnih tehnologij in njihove tržljivosti. Cilji ključnega pomena bodo še naprej povečanje udobja, učinkovitosti, cenovne dostopnosti ob čim večjem zmanjšanju vpliva na okolje in zdravje ljudi v življenjskem ciklu ter na porabo energije. Inovativna, visokozmogljiva prometna infrastruktura je bistvenega pomena za pravilno delovanje vseh načinov prevoza zaradi vse večjega povpraševanja po mobilnosti in hitro spreminjajočih se tehnoloških ureditev. Posebno pozornost je treba nameniti celovitemu pristopu k razvoju infrastrukture in vozil/plovil/zrakoplovov, tudi za zagotovitev visokokakovostnih storitev mobilnosti in čim večje zmanjšanje energetskega, okoljskega, gospodarskega in družbenega vpliva.

Splošne smernice

–  Združevanje fizičnega in digitalnega oblikovanja vozil/plovil/letal, njihov razvoj in predstavitev, proizvodnja, delovanje, standardizacija, certificiranje in predpisi ter povezovanje (vključno s povezovanjem digitalnega projektiranja in digitalne proizvodnje);

–  koncepti in zasnove vozil/plovil/zrakoplovov, vključno z njihovimi nadomestnimi deli, ter posodobitve programske opreme in tehnologije, rešitve v zvezi s programsko opremo; uporaba izboljšanih materialov in konstrukcij, recikliranje/ponovna uporaba materialov; učinkovitost, shranjevanje energije in energijska predelava, elementi varnosti in zanesljivosti ob upoštevanju potreb uporabnikov z manjšim vplivom na podnebje, okolje in zdravje, vključno s hrupom in kakovostjo zraka;

–  tehnologije in podsistemi za vgradnjo v vozila, vključno z avtomatiziranimi funkcijami za vse načine prevoza, ob upoštevanju ustreznih potreb in preučitev infrastrukturnega vmesnika; tehnološke sinergije med različnimi načini prevoza; večmodalni prometni sistemi; sistemi varnosti/sistemi za preprečevanje nesreč in izboljšanje kibernetske varnosti; izkoriščanje napredka na področju informacijskih tehnologij in umetne inteligence; razvoj vmesnika človek-stroj;

–  novi materiali, tehnike in metode gradnje, delovanja in vzdrževanja infrastruktur, zagotovitev zanesljive razpoložljivosti omrežja, intermodalni vmesniki in večmodalna interoperabilnost, varnost delavcev ter pristop na osnovi celotnega življenjskega ciklusa;

–  obravnava vprašanj združevanja fizičnega in digitalnega oblikovanja in razvoja infrastrukture, vzdrževanja infrastrukture, obnove in posodobitve prometne povezanosti, interoperabilnosti in intermodalnosti, odpornosti proti skrajnim vremenskim pojavom, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam.

5.2.7.  Čist, varen in dostopen promet in mobilnost

Da bi EU uresničila svoje cilje glede kakovosti zraka, podnebnih in energijskih ciljev, vključno z doseganjem ničelne stopnje neto emisij do leta 2050, ter zmanjšanja hrupa, bo treba ponovno preučiti celoten sistem mobilnosti, vključno s potrebami in vedenjem uporabnikov, vozili, gorivi, infrastrukturo in novimi rešitvami za mobilnost. Uvesti bo treba tudi alternativne oblike energije z nizkimi emisijami in na trgu uveljaviti brezemisijska vozila/plovila/zrakoplove. Promet poleg ▌učinkov emisij toplogrednih plinov precej prispeva tudi k slabi kakovosti zraka in hrupu v Evropi, kar ima negativne posledice za zdravje državljanov in ekosistemov. Na podlagi napredka, doseženega z elektrifikacijo in uporabo baterij in gorivnih celic za avtomobile, avtobuse in lahka tovorna vozila ob upoštevanju ustreznih standardov, je ključnega pomena pospešiti nizkoemisijske rešitve s področja raziskav in inovacij za druge vrste cestne uporabe (avtobusi za prevoze na daljše razdalje, težka tovorna vozila in tovornjaki) ter druge prometne sektorje, kot so letalstvo, železniški in pomorski promet ter celinska plovba ▌. Namen raziskav varnosti v prometu je zmanjšati število nesreč, smrtnih žrtev in poškodovanih pri vseh načinih prevoza in v celotnem prometnem sistemu z izboljšanjem znanja in ozaveščenosti ter razvojem tehnologij, proizvodov, storitev in rešitev, ki bodo prinesli ravnovesje glede varnosti, učinkovitosti, prijaznosti do uporabnika in podnebnih sprememb.

Splošne smernice

–  Elektrifikacija vseh načinov prevoza▌, vključno z novimi baterijami, gorivnimi celicami in hibridnimi tehnologijami za pogonske in pomožne sisteme za vozila/plovila/zrakoplove, hitrim polnjenjem/oskrbo z gorivom, zbiranjem energije ter uporabniku prijaznimi in lahko dostopnimi vmesniki do ▌infrastrukture za polnjenje/oskrbo z gorivom, zagotovitev interoperabilnosti in nemoteno zagotavljanje storitev; razvoj in uvedba konkurenčnih, varnih, visokozmogljivih in trajnostnih baterij za nizkoemisijska in brezemisijska vozila, ob upoštevanju vseh pogojev pri uporabi in v različnih fazah življenjskega cikla; razvoj in uvedba konkurenčnih, varnih, visokozmogljivih in trajnostnih baterij za nizkoemisijska in brezemisijska vozila;

–  uporaba novih in alternativnih trajnostnih goriv, vključno z naprednimi biogorivi, ter novih, varnih in pametnih vozil/plovil/zrakoplovov za obstoječe in prihodnje vzorce mobilnosti in podporno infrastrukturo z manjšim vplivom na okolje in javno zdravje; nišne komponente in sistemi za okolju prijazne rešitve (npr. napredni sistemi za zbiranje podatkov itn.), tehnologije in uporabnikom prijazne rešitve za interoperabilnost in nemoteno zagotavljanje storitev;

–  varna, dostopna, vključujoča in cenovno dostopna mobilnost, pri čemer se zmanjšuje škodljivi in hkrati povečujejo pozitivni učinki mobilnosti na socialno kohezijo, okolje in zdravje ljudi, vključno s prehodom na načine prevoza, ki manj onesnažujejo okolje, in sheme souporabe; kakovost življenja za državljane, mestne družbene inovacije; interes za zmanjšanje ali odpravo nesreč in poškodb v cestnem prometu.

–  sistemi mobilnosti, odporni proti podnebnim spremembam, vključno z infrastrukturo in logistiko, da se zagotovi boljša povezljivost oseb in blaga na kratke in dolge razdalje;

–  sistemska analiza novih vzorcev mobilnosti in njihovega vpliva na promet in državljane.

5.2.8.  Pametna mobilnost

Pametna mobilnost bo pomagala zagotoviti učinkovitost, varnost in prilagodljivost mobilnosti od vrat do vrat in vseh njenih sestavnih delov, zlasti z uporabo digitalnih tehnologij, napredne satelitske navigacije (EGNOS/Galileo) in umetne inteligence. Nove tehnologije bodo prispevale k optimizaciji uporabe in učinkovitosti prometne infrastrukture in omrežij, izboljšanju večmodalnosti in povezljivosti ter razvoju učinkovitejšega tovornega prometa in logistične dobavne verige, kar bo okrepilo konkurenčnost EU. Nove tehnologije bodo poleg tega prispevale k večji zanesljivosti, optimizaciji upravljanja prometa ter omogočanju inovativnih rešitev in storitev v prometu, kar bo zmanjšalo zastoje in negativne vplive na okolje, zagotovilo boljše mobilnostne in logistične storitve za državljane in podjetja ter izboljšalo dostopnost in socialno vključenost. Povezana in avtomatizirana mobilnost bo skupaj z omogočitveno infrastrukturo izboljšala učinkovitost in varnost vseh načinov prevoza.

Splošne smernice

–  Digitalno upravljanje omrežij in prometa: napredni sistemi za podporo pri odločanju; naslednja generacija upravljanja prometa (vključno z upravljanjem večmodalnih omrežij in prometa); prispevek k nemoteni, večmodalni in medsebojno povezani mobilnosti za potnike in tovor; uporaba in omejitve velepodatkov; uporaba inovativnega satelitskega določanja položaja/navigacije (EGNOS/Galileo);

–  Enotno evropsko nebo: rešitve na krovu in na zemlji za sočasno zvišanje stopenj avtomatizacije, povezljivost, varnost, interoperabilnost, učinkovitost, zmanjšanje emisij in storitve;

–  železniške tehnologije in postopki za visokozmogljiv, tih, interoperabilen in avtomatiziran železniški sistem;

–  pametne rešitve na področju ladijskega prometa za varnejši in učinkovitejši prevoz po vodi;

–  velika vozlišča mobilnosti (npr. železniške postaje, pristanišča, letališča, logistični centri) kot aktivni elementi inovativnih rešitev za mobilnost;

–  vodnoprometne tehnologije in postopki za varne in avtomatizirane prometne sisteme za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja vodni promet;

–  povezani, kooperativni, interoperabilni in avtomatizirani sistemi in storitve mobilnosti, vključno s tehnološkimi rešitvami in netehnološkimi vprašanji, kot so spremembe vedenja uporabnikov in vzorcev mobilnosti.

5.2.9.  Shranjevanje energije

Rešitve za masovno, pametno, koncentrirano in decentralizirano skladiščenje (ki zajema kemično, elektrokemično, električno, mehansko in toplotno skladiščenje ter nove prelomne tehnologije) za energetski sistem bodo povečale učinkovitost, prilagodljivost, tehnološko neodvisnost in zanesljivost oskrbe. Dekarbonizirani promet z nizkimi emisijami bo zahteval naraščajoč delež električnih vozil in/ali vozil na druga alternativna goriva z bolje delujočimi in cenejšimi, lažjimi baterijami z majhnim vplivom na okolje, ki se lahko v veliki meri reciklirajo in ponovno uporabijo, ter lokalno zagotavljanje alternativnih goriv/goriv iz obnovljivih virov, kot je vodik, vključno z vodikom iz obnovljivih virov, in inovativnih rešitev za skladiščenje na kraju samem. Možnosti za trajnostne in stroškovno učinkovite rešitve za skladiščenje energije v velikem obsegu so bistvene za optimizacijo in uravnoteženje energetskih sistemov v vseh sektorjih, od proizvodnje in infrastrukture do uporabe pri končnih uporabnikih. Pozornost je treba nameniti nevarnostim shranjevanja energije in drugim neželenim stranskim učinkom.

Splošne smernice

–  Tehnologije, vključno s tistimi za tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov ter z njimi povezane vrednostne verige, pa tudi prelomne tehnologije, za dnevne do sezonske potrebe po skladiščenju energije, vključno z njihovim vplivom na okolje in podnebje;

–  pametne, trajnostne in trajne baterije in vrednostna veriga EU, vključno z uporabo rešitev sodobnih materialov, zasnovo, energetsko učinkovitimi tehnologijami obsežne proizvodnje baterijskih celic, metodami za ponovno uporabo in recikliranje, pa tudi učinkovito delovanje pri nizkih temperaturah, in potrebami standardizacije;

–  vodik, zlasti vodik z nizkimi emisijami ogljika in vodik iz obnovljivih virov, vključno z gorivnimi celicami, ter vrednostna veriga EU od zasnove do končne uporabe za različne namene.

6.  SKLOP „HRANA, BIOGOSPODARSTVO, NARAVNI VIRI, KMETIJSTVO IN OKOLJE“

6.1.   Utemeljitev

Človekove dejavnosti čedalje bolj obremenjujejo tla, morja in oceane, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in druge naravne vire. Prehranjevanje naraščajočega števila prebivalcev planeta je neposredno odvisno od zdravja naravnih sistemov in virov. Delujoč in bogat ekosistem je dragocen že sam po sebi, obenem pa je sama osnova za vsakršno uporabo virov. Vendar pa skupaj s podnebnimi spremembami naraščajoče povpraševanje človeštva po naravnih virih ustvarja pritiske na okolje, ki znatno presegajo trajnostne ravni, kar vpliva na ekosisteme in njihovo zmogljivost zagotavljanja storitev za blaginjo ljudi. Koncepti krožnega gospodarstva, trajnostnega biogospodarstva(21) in modrega gospodarstva(22) ponujajo priložnost za uravnoteženje okoljskih, socialnih in gospodarskih ciljev ter za postavitev človekovih dejavnosti na pot k zdržnosti.

Za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, zagotavljanje proizvodnje in porabe varne in zdrave hrane, spodbujanje trajnostnih praks v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu, zagotavljanje dostopa do čiste vode, tal in zraka za vse, čiščenje morij, oceanov in celinskih voda, ohranjanje in ponovno vzpostavitev ključnih naravnih sistemov planeta in okolja je treba izkoristiti potencial raziskav in inovacij. Vendar so poti prehoda na trajnost in načini, kako odpraviti trdovratne ovire, slabo razumljeni. Prehod na trajnostno porabo in proizvodnjo ter ponovna vzpostavitev zdravja planeta zahtevajo naložbe v raziskave in tehnologije, nove visokokakovostne produkte in storitve, nove poslovne modele ter družbene, teritorialne in okoljske inovacije. To ustvarja nove priložnosti za trajnostno, odporno, inovativno in odgovorno evropsko biogospodarstvo, ki povečuje učinkovitost virov, produktivnost in konkurenčnost, ustvarja nova in zelena delovna mesta in rast ter izboljšuje socialno vključenost.

Za Evropo je bistvenega pomena, da svoje naravne vire uporablja učinkoviteje in bolj trajnostno.

Dejavnosti bodo vzpostavile bazo znanja in zagotavljale rešitve za: varstvo, trajnostno upravljanje in uporabo naravnih virov s kopnega in iz morja(23) – in okrepile vlogo kopenskih in vodnih sistemov kot ponorov ogljika; zaščito biotske raznovrstnosti, zagotavljanje ekosistemskih storitev ter prehranske in hranilne varnosti z zagotavljanjem varne, zdrave in hranljive prehrane; pospešitev prehoda z linearnega gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih, na z viri gospodarno in odporno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, nizkoogljično krožno gospodarstvo, za podpiranje razvoja trajnostnega biogospodarstva in modrega gospodarstva; ter za razvoj odpornih in dinamičnih podeželskih, gorskih in obalnih in mestnih območij.

Te dejavnosti bodo prispevale k ohranjanju in izboljšanju ▌biotske raznovrstnosti ter zagotovile dolgotrajno ponudbo ekosistemskih storitev, kot so prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev ter sekvestracija ogljika (na kopnem in na morju). Prispevale bodo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih emisij, količine odpadkov in onesnaženja iz primarne proizvodnje (kopenske in vodne), uporabe nevarnih snovi, predelave, potrošnje in drugih človekovih dejavnosti. Spodbudile bodo naložbe, ki podpirajo prehod na krožno gospodarstvo, trajnostno biogospodarstvo in modro gospodarstvo, hkrati pa varovale zdravje in neokrnjenost okolja.

Dejavnosti bodo tudi spodbujale participativne pristope v raziskavah in inovacijah, vključno s sodelovanjem več akterjev ter razvojem sistemov znanja in inovacij na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Družbene inovacije z vključevanjem državljanov in zaupanje v inovacije bo ključnega pomena za spodbujanje novih vzorcev upravljanja, proizvodnje, potrošnje ter znanja in spretnosti.

Ker so ti izzivi zapleteni, medsebojno povezani in imajo globalni značaj, bodo dejavnosti temeljile na sistemskem pristopu, sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi partnerji, drugih virih financiranja ter pobudah drugih politik. To bo vključevalo izkoriščanje virov okoljskih velepodatkov, ki temelji na potrebah uporabnikov, kot so tisti iz programov Copernicus, EGNOS/Galileo, INSPIRE, EOSC, GEOSS, CEOS, EMODnet.

Raziskovalne in inovacijske dejavnosti iz tega sklopa bodo zlasti prispevale k izvajanju ciljev: okoljskega akcijskega programa, skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike, živilske zakonodaje, pomorske politike, akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo, strategije EU za biogospodarstvo, strategije za biotsko raznovrstnost, okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, evropske dolgoročne vizije za ogljično nevtralnost do leta 2050(24), politike EU za Arktiko ter pravnih določb EU za zmanjšanje onesnaževanja zraka. Stalni odbor za raziskave v kmetijstvu (SCAR) bo poleg običajnega zunanjega svetovanja zaprošen tudi za specifična posvetovanja.

Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilja SDG 2 – odprava lakote; cilja SDG 3 – zdravje in dobro počutje; cilja SDG 6 – čista voda in sanitarna ureditev; cilja SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast; cilja SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilja SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilja SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilja SDG 13 – podnebni ukrepi; cilja SDG 14 – življenje v vodi; cilja SDG 15 – življenje na kopnem.

6.2.   Področja ukrepanja

6.2.1.   Sistemi za opazovanje okolja

Zmogljivost za opazovanje okolja(25), kamor med drugim spada tudi opazovanje iz vesolja, opazovanje na kraju samem (zrak, morje, kopno) in opazovanje državljanov, podpira raziskave in inovacije▌ za trajnostno rabo in spremljanje hrane in naravnih virov, biološko spremljanje in spremljanje stanja okolja. Boljše prostorsko in časovno zajetje ter razmiki vzorčenja po znižani ceni, pa tudi dostop do velepodatkov in vključevanje podatkov iz različnih virov zagotavljajo nove načine za spremljanje, razumevanje in napovedovanje zemeljskega sistema. Za razvoj metod in tehnologij, s katerimi bi izboljšali kakovost podatkov ter olajšali dostop do njih in njihovo uporabo, so potrebne raziskave in inovacije.

Splošne smernice

–  Sistemski pristopi do okoljskih podatkov in informacij, vključno s prostodostopnimi podatki, za sisteme kompleksnega modeliranja in napovedovanja, poslovne priložnosti pri izkoriščanju in vrednotenju obstoječih in novih podatkov;

–  nadaljnji razvoj portfelja izdelkov in storitev za opazovanje okolja;

–  stanje biotske raznovrstnosti, zaščita ekosistemov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, prehranska varnost, kmetijstvo in gozdarstvo, raba zemljišč in sprememba rabe zemljišč, mestni in primestni razvoj, upravljanje naravnih virov, izkoriščanje in ohranjanje virov v morjih in oceanih, pomorska varnost, dolgoročni okoljski trendi, spremembe sezonske variabilnosti, spremembe zunanjega zraka in ozračja ter druga ustrezna področja;

–  uporabniško naravnane aplikacije, ki se bodo zagotavljale prek pobude EuroGEOSS, vključno z nadgradnjo, da se prispeva k ohranjanju in upravljanju evropskih naravnih virov (vključno z raziskovanjem surovin) ter ekosistemskih storitev in z njimi povezanih vrednostnih verig;;

–  izvajanje globalnega sistema sistemov za opazovanje Zemlje v okviru pobude GEO (Skupina za opazovanje Zemlje).

6.2.2.   Biotska raznovrstnost in naravni viri

Da bomo lahko premostili družbene izzive, izboljšali trajnost in do leta 2050 izpolnili cilj EU „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ iz sedmega okoljskega akcijskega programa EU, moramo bolje razumeti biotsko raznovrstnost in ekosisteme ter raznolike storitve, ki jih ti zagotavljajo (v kontekstu boja proti podnebnim spremembam in blažitve njihovih posledic), jih ohranjati in upravljati ter se zavedati „meja“ zmogljivosti planeta, poleg tega moramo poiskati rešitve za izkoriščanje moči in kompleksnosti narave. V celotni vrednostni verigi je treba upoštevati možne vplive na začetku dobavne verige. Mednarodno sodelovanje in prispevek k mednarodnim prizadevanjem in pobudam, kot je Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), so bistvenega pomena za uresničevanje ciljev na tem področju. Na vseh ravneh, od lokalne do svetovne, je treba bolje razumeti upravljanje prehoda na trajnost v gospodarskem, socialnem in naravnem sistemu.

Splošne smernice

–  Stanje in vrednost biotske raznovrstnosti, kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemov, naravnega kapitala ter ekosistemskih storitev, vključno s kmetijskimi ekosistemi in mikrobiomom;

–  celoviti in sistemski pristopi v družbenookoljskem okviru za povezave med biotsko raznovrstnostjo, ekosistemi in ekosistemskimi storitvami ter njihovimi vzročnimi povezavami s sprožilci sprememb v različnih obsegih in gospodarskih dejavnostih, vključno s socialno-ekonomskimi vidiki in z upravljanjem postopkov prehoda na trajnost;

–  modeliranje trendov in integriranih scenarijev za biotsko raznovrstnost, ekosistemske storitve in kakovostno življenje v različnih obsegih in časovnih vidikih; potencialni prispevek biotopov in ekosistemov kot ponorov ogljika v okviru različnih scenarijev podnebnih sprememb; možna nasprotja interesov pri izkoriščanju naravnih virov in storitev;

–  ekotoksikologija spojin in novih onesnaževal, njihovo medsebojno delovanje, vključno s kombiniranimi učinki, in njihovo obnašanje v okolju ter spremenjene biokemijske zanke v okviru podnebnih sprememb in sanacija degradiranih območij;

–  vključevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v okvire sprejemanja odločitev in računovodske sisteme vlad in podjetij ter količinsko določanje ekoloških, gospodarskih in družbenih koristi;

–  prilagodljive in večnamenske rešitve, ki temeljijo na naravi, za obravnavo izzivov v mestnih in primestnih območjih ter podeželskih, obalnih in gorskih območjih, povezanih s podnebnimi spremembami, naravnimi nesrečami, izgubo biotske raznovrstnosti, degradacijo ekosistemov, onesnaževanjem, socialno kohezijo ter zdravjem in dobrim počutjem državljanov;

–  pristopi živih laboratorijev več akterjev s sodelovanjem organov, deležnikov, podjetij in civilne družbe pri sooblikovanju in soustvarjanju sistemskih rešitev za ohranjanje, obnavljanje in trajnostno rabo naravnega kapitala ter upravljanje prehoda na trajnost in trajnostne možnosti upravljanja v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni zanki v različnih okoljskih, gospodarskih in socialnih razmerah.

6.2.3.   Kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja

Prilagodljivo in trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo zagotavljata gospodarske, okoljske in družbene koristi ter sta predpogoj za neprekinjeno prehransko varnost. Prispevata tudi k dinamičnim vrednostnim verigam, upravljanju zemlje in naravnih virov ter zagotavljata celo vrsto pomembnih javnih dobrin, vključno s sekvestracijo ogljika, ohranjanjem biotske raznovrstnosti, opraševanjem in javnim zdravjem. Za spodbujanje več funkcij kmetijskih in gozdnih (eko)sistemov so potrebni celostni in lokalni pristopi, ob upoštevanju spreminjajočega se okvira za primarno proizvodnjo, zlasti v povezavi s podnebnimi spremembami in okoljem, razpoložljivostjo sredstev, demografijo in vzorci potrošnje. Zagotoviti je treba kakovost in varnost kmetijskih proizvodov, da bodo potrošniki bolj zaupali vanje. Prav tako je treba zagotoviti zdravje rastlin ter dobrobit in zdravje živali. Obravnavati je treba tudi prostorske, družbeno-ekonomske in kulturne razsežnosti kmetijskih in gozdarskih dejavnosti ter mobilizacijo potenciala podeželskih in obalnih območij.

Splošne smernice

–  Metode, tehnologije in orodja za trajnostno, prilagodljivo in produktivno kmetijstvo in gozdarstvo, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam;

–  trajnostno upravljanje in učinkovita raba naravnih virov (npr. tal, vode, hranil in biotske raznovrstnosti, vključno z genetskimi viri) v kmetijstvu in gozdarstvu; alternative za neobnovljive vire in sprejetje načel krožnega gospodarstva, vključno s ponovno uporabo in recikliranjem odpadkov in stranskih proizvodov;

–  vpliv dejavnosti v primarnem sektorju na podnebje in okolje; potencial kmetijstva in gozdarstva kot ponora ogljika in za omejevanje emisij toplogrednih plinov, vključno z negativnimi pristopi k emisijam; povečanje prilagodljivosti primarne proizvodnje podnebnim spremembam;

–  celostni pristopi k boju proti škodljivim organizmom in boleznim rastlin; obvladovanje nalezljivih bolezni živali in zoonoz ter dobrobit živali; preventivne strategije, kontrola in diagnosticiranje ter alternative za uporabo spornih pesticidov, antibiotikov in drugih snovi, tudi zaradi boja zoper odpornost proti njim;

–  antimikrobična odpornost in grožnje zaradi bioloških in agrokemičnih nevarnosti, vključno s pesticidi, ter kemična onesnaževala, ob obravnavanju povezav med rastlinami, živalmi, ekosistemi in javnim zdravjem iz perspektiv Eno zdravje in Svetovno zdravje;

–  uporaba in zagotavljanje ekosistemskih storitev v kmetijskih in gozdarskih sistemih z uporabo ekoloških pristopov in testiranja rešitev na podlagi narave od kmetije do krajine za okolju prijazno kmetijstvo; podpora ekološkemu kmetovanju;

–  kmetijski in gozdarski sistemi od kmetije do krajine; uporaba in zagotavljanje ekosistemskih storitev v primarni proizvodnji, na primer prek agroekologije ali prek krepitve vloge gozdov pri preprečevanju poplav in erozije tal;

–  inovacije v kmetijstvu na vmesnikih med kmetijstvom, akvakulturo in gozdarstvom ter na mestnih in primestnih območjih;

–  nove metode, tehnologije in orodja za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in trajnostno rabo gozdne biomase;

–  podpora proizvodnji rastlinskih beljakovin v EU za hrano, krmila in okoljske storitve;

–  trajnostna raba zemljišč, razvoj podeželja in teritorialne povezave; izkoriščanje družbenih, kulturnih, gospodarskih in okoljskih prednosti podeželskih območij za nove storitve, poslovne modele, vrednostne verige in javne dobrine;

–  digitalne inovacije v kmetijstvu, gozdarstvu ter v vrednostnih verigah in na podeželskih območjih z uporabo podatkov, razvojem infrastruktur, tehnologij (kot so umetna inteligenca, robotika, precizno kmetovanje in daljinsko zaznavanje) in modelov upravljanja;

–  znanje na področju kmetijstva in gozdarstva ter inovacijski sistemi in njihova medsebojna povezanost na različnih ravneh; svetovanje, krepitev znanja in spretnosti, participativni pristopi ter izmenjava informacij;