Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnih načel človekovih pravic in temeljnih načel Evropske unije kot skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,

–  ob upoštevanju izjave prvega podpredsednika Komisije Timmermansa in komisarke Jourove pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov 22. avgusta 2019,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2005 o 60. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945(1),

–  ob upoštevanju Resolucije št. 1481 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(2),

–  ob upoštevanju praške deklaracije o evropski vesti in komunizmu, sprejete 3. junija 2008,

–  ob upoštevanju svoje izjave ob razglasitvi 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve stalinizma in nacizma, sprejete 23. septembra 2008(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu(4),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. decembra 2010 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi (COM(2010)0783),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z zasedanja 9. in 10. junija 2011 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi,

–  ob upoštevanju varšavske izjave, sprejete ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov 23. avgusta 2011,

–  ob upoštevanju skupne izjave vladnih predstavnikov držav članic EU z dne 23. avgusta 2018 v počastitev spomina na žrtve komunizma,

–  ob upoštevanju svoje zgodovinske resolucije o razmerah v Estoniji, Latviji in Litvi, ki je bila sprejeta 13. januarja 1983, v odziv na baltski poziv 45 državljanov teh držav,

–  ob upoštevanju resolucij in izjav o zločinih totalitarnih komunističnih režimov, sprejetih v več nacionalnih parlamentih,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker letos obeležujemo 80. obletnico izbruha druge svetovne vojne, ki je povzročila dotlej najhujše trpljenje ljudi in okupacijo držav v Evropi, ki je trajala več desetletij;

B.  ker sta komunistična Sovjetska zveza in nacistična Nemčija pred 80 leti, 23. avgusta 1939, podpisali pakt o nenapadanju, znan kot pakt Molotov-Ribbentrop, in njegove tajne protokole, s čimer sta si dva totalitarna režima razdelila Evropo in ozemlja neodvisnih držav po interesnih območjih in tako utrdila pot za izbruh druge svetovne vojne;

C.  ker je bila neposredna posledica tega pakta in pogodbe o meji in prijateljstvu med nacisti in Sovjetsko zvezo z dne 28. septembra 1939 ta, da je najprej Hitler vdrl na Poljsko, dva tedna za njim pa še Stalin, s čimer sta poteptala poljsko neodvisnost in povzročila neprimerljivo tragedijo za Poljake, 30. novembra 1939 je komunistična Sovjetska unija začela agresivno vojno s Finsko, junija 1940 je okupirala in si priključila dele Romunije (nekaterih ozemelj ni nikdar vrnila) ter si nasilno prisvojila še neodvisne republike Litvo, Latvijo in Estonijo;

D.  ker so nekatere evropske države po porazu nacističnega režima in po koncu druge svetovne vojne doživele povojno obnovo in stopile na pot sprave, druge pa so ostale pod diktaturo (nekatere pod neposredno sovjetsko okupacijo oziroma vplivom) še pol stoletja in so bile še naprej prikrajšane za svobodo, suverenost, dostojanstvo, človekove pravice in družbeno-gospodarski razvoj;

E.  ker so bili zločini nacističnega režima sicer ocenjeni in kaznovani na nürnberških procesih, pa je še vedno nujno treba ozaveščati ter moralno in pravno ocenjevati zločine stalinizma in drugih diktatur;

F.  ker so v nekaterih državah članicah komunistične in nacistične ideologije zakonsko prepovedane;

G.  ker je bilo evropsko povezovanje sprva odgovor na trpljenje, ki sta ga povzročili svetovni vojni in nacistična tiranija, ki je pripeljala do holokavsta, ter na širjenje totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi, bilo pa je tudi način za premostitev globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem in povezovanjem ter za končanje vojne in zagotavljanje demokracije v Evropi; ker za evropske države, ki so trpele pod sovjetsko okupacijo in komunistično diktaturo, širitev EU, ki se je začela leta 2004, pomeni vrnitev v evropsko družino, v katero spadajo;

H.  ker je treba ohraniti spomin na tragično preteklost Evrope, da se počastijo žrtve, obsodijo storilci in položijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu;

I.  ker sta spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov ter priznavanje in zavest o skupni evropski dediščini komunističnih, nacističnih in drugih diktatorskih zločinov osrednjega pomena za enotnost Evrope in njenih ljudi ter za krepitev odpornosti Evrope na sodobne zunanje grožnje;

J.  ker je pred 30 leti 23. avgusta 1989 potekala prireditev Baltska pot, ko je dva milijona Litovcev, Latvijcev in Estoncev obeležilo 50. obletnico pakta Ribbentrop-Molotov in se poklonilo spominu na žrtve totalitarnih režimov, in sicer tako, da so sklenili človeško verigo od Vilne, preko Rige do Talina;

K.  ker so Ruske oblasti kljub dejstvu, da je 24. decembra 1989 kongres ljudskih odposlancev ZSSR obsodil podpis pakta Molotov-Ribbentrop ter drugih sporazumov z nacistično Nemčijo, avgusta 2019 zanikale odgovornost za ta sporazum in njegove posledice ter trenutno zastopajo stališče, da so Poljska, baltske države in Zahod pravi pobudniki druge svetovne vojne;

L.  ker sta spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov ter priznavanje in zavest o skupni evropski dediščini stalinističnih, nacističnih in drugih diktatorskih zločinov osrednjega pomena za enotnost Evrope in njenih ljudi ter za krepitev odpornosti Evrope na sodobne zunanje grožnje;

M.  ker odkrito radikalne, rasistične in ksenofobne skupine ter politične stranke v družbi spodbujajo sovraštvo in nasilje, na primer s spletnim razširjanjem sovražnega govora, ki pogosto vodi v porast nasilja, ksenofobije in nestrpnosti;

1.  opozarja, da v skladu s členom 2 PEU Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; opozarja, da so te vrednote skupne vsem državam članicam;

2.  poudarja, da se je druga svetovna vojna, najhujša vojna v evropski zgodovini, začela kot neposredna posledica zloglasnega sporazuma o nenapadanju med nacističnim in sovjetskim režimom, tako imenovanega pakta Molotov-Ribbentrop z dne 23. avgusta 1939, s katerim sta ta totalitarna režima, katerima je bil skupen cilj osvajanje sveta, Evropo razdelila na dve interesni območji;

3.  želi spomniti, da sta nacistični in komunistični režim zakrivila množične poboje, genocide in deportacije ter povzročila izgubo življenj in svobode v 20. stoletju, kar je brez primere v zgodovini človeštva, ter znova opominja na grozovit zločin holokavsta, ki ga je zagrešil nacistični režim; najostreje obsoja dejanja agresije, hudodelstva zoper človečnost in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zakrivili nacisti, komunisti in drugi totalitarni režimi;

4.  izraža globoko spoštovanje do vseh žrtev teh totalitarnih režimov in poziva vse institucije in akterje EU, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ohranili spomin na grozovita totalitarna hudodelstva zoper človečnost in sistematično ter obsežno kršenje človekovih pravic in jim sodili ter zagotovili, da se tovrstna hudodelstva ne bi več ponovila; poudarja, kako pomembno je ohraniti spomin na preteklost, saj brez njega ni mogoče doseči sprave, in ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje;

5.  poziva vse države članice EU, naj jasno in načelno izrazijo svoje stališče glede zločinov in agresivnih dejanj, ki so jih zagrešili totalitarni komunistični režimi in nacizem;

6.  obsoja vsako izražanje in širjenje totalitarnih ideologij, kot sta nacizem in stalinizem, v EU;

7.  obsoja zgodovinski revizionizem in poveličevanje nacističnih kolaborantov v nekaterih državah članicah EU; je globoko zaskrbljen zaradi vedno večjega sprejemanja radikalnih ideologij ter naraščajočega normaliziranja fašizma, rasizma, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti v Evropski uniji ter ga vznemirjajo poročila iz nekaterih držav članic, da politični voditelji, politične stranke in organi pregona sodelujejo z radikalnimi, rasističnimi in ksenofobnimi gibanji različnih političnih usmeritev; poziva države članice, naj najstrožje obsodijo taka dejanja, saj spodkopavajo vrednote EU, mir, svobodo in demokracijo;

8.  poziva vse države članice, naj obeležujejo 23. avgust kot evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni ter o teh vprašanjih bolj ozaveščajo mlajšo generacijo, tako da v učne načrte in šolske učbenike v vseh šolah v EU vključijo zgodovino in analizo posledic totalitarnih režimov; poziva države članice, naj podprejo dokumentacijo o burni preteklosti v Evropi, na primer s prevodom zapisov z nürnberških procesov v vse jezike EU;

9.  poziva države članice, naj obsodijo in preprečijo vse oblike zanikanja holokavsta, vključno s trivializiranjem in zmanjševanjem pomena nacističnih in kvizlinških zločinov, vključno s preprečevanjem trivializacije v političnem in medijskem sporočanju;

10.  poziva k skupni kulturi spomina, ki bo zavračala zločine fašističnih, stalinističnih in drugih preteklih totalitarnih in avtoritarnih režimov ter tako spodbujala odpornost zoper sodobne grožnje demokraciji, predvsem med mlajšo generacijo; spodbuja države članice, naj prek večinske kulture podpirajo izobraževanje o raznovrstnosti naše družbe, naši skupni zgodovini, vključno z izobraževanjem o grozotah druge svetovne vojne, kot je holokavst, in o dolgoletnem sistematičnem razčlovečenju njegovih žrtev;

11.  poziva tudi, naj se 25. maj (obletnica usmrtitve junaka iz Auschwitza, konjeniškega stotnika Witolda Pileckega) razglasi za mednarodni dan v počastitev junakov boja proti totalitarizmu, s čimer bi izkazali spoštovanje in se poklonili vsem, ki so s svojim bojem proti tiraniji pokazali junaštvo in resnično ljubezen do človeštva, kar bi prihodnjim generacijam tudi služilo kot jasen zgled prave drže, ki jo je treba zavzeti, kadar grozi totalitarno zasužnjenje;

12.  poziva Komisijo, naj dejansko podpre projekte spomina na zgodovinske dogodke v državah članicah ter dejavnosti platforme evropskega spomina in vesti, ustrezna finančna sredstva pa naj nameni tudi programu „Evropa za državljane“ ter tako podpre žalne slovesnosti in ohranjanje spomina na žrtve totalitarizma, kot je določeno v stališču Parlamenta glede programa za pravice in vrednote za obdobje 2021–2027;

13.  izjavlja, da je evropsko povezovanje kot model miru in sprave svobodna izbira narodov Evrope, s katero se zavežejo skupni prihodnosti, in da je Evropska unija posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic in načela pravne države, ne le v Evropski uniji, ampak tudi zunaj nje;

14.  poudarja, da so se vzhodno- in srednjeevropske države z vstopom v EU in zvezo Nato vrnile v evropsko družino svobodnih demokratičnih držav, prav tako pa so s pomočjo EU dosegle uspeh pri izvajanju reform in pri spodbujanju družbeno-ekonomskega razvoja; vendar poudarja, da bi morala ta možnost ostati odprta za druge evropske države, kot je določeno v členu 49 PEU;

15.  trdi, da je Rusija še vedno največja žrtev komunističnega totalitarizma in da bo njen razvoj v demokratično državo oviran, dokler si bodo vlada, politična elita in politična propaganda prizadevale za omilitev teže komunističnih zločinov in bodo poveličevale sovjetski totalitarni režim; zato poziva rusko družbo, naj se sooči s svojo tragično preteklostjo;

16.  je zelo zaskrbljen, ker sedanje rusko vodstvo poskuša izkrivljati zgodovinska dejstva in sovjetski totalitarni režim oprati krivde za njegove zločine, ter meni, da gre za nevarno orožje v informacijski vojni proti demokratični Evropi, s katero jo želi razdeliti, zato poziva Komisijo, naj tem težnjam odločno nasprotuje;

17.  je zaskrbljen, ker se v javnosti in za komercialne namene še vedno uporabljajo simboli totalitarnih režimov, ter opozarja, da je več evropskih držav prepovedalo uporabo tako nacističnih kot komunističnih simbolov;

18.  ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah še ohranjeni spomeniki in obeležja (parki, trgi, ulice itd.), ki poveličujejo totalitarne režime, kar vodi k izkrivljanju zgodovinskih dejstev o posledicah druge svetovne vojne ter k propagiranju totalitarnih političnih sistemov;

19.  obsoja, da se ekstremistične in ksenofobne politične sile v Evropi vse bolj zatekajo k izkrivljanju zgodovinskih dejstev ter uporabljajo simboliko in retoriko, ki odraža vidike totalitarne propagande, tudi rasizma, antisemitizma in sovraštva do spolnih in drugih manjšin;

20.  poziva države članice, naj poskrbijo za spoštovanje določb okvirnega sklepa Sveta, tako da ukrepajo zoper organizacije, ki v javnem prostoru in na spletu širijo sovražni govor in nasilje, ter dejansko prepovejo neofašistične in neonacistične skupine ter vse druge ustanove ali združenja, ki slavijo in poveličujejo nacizem in fašizem ali katerekoli drugo obliko totalitarizma, pri čemer je treba spoštovati nacionalni pravni red in sodno oblast;

21.  poudarja, da bi morala tragična preteklost Evrope še naprej služiti kot moralni in politični navdih za soočanje z izzivi današnjega sveta, vključno z bojem za pravičnejši svet, ustvarjanjem odprtih in strpnih družb ter skupnosti, ki vključujejo etnične, verske in spolne manjšine, ter zagotavljanjem evropskih vrednot za vse;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, ruski dumi in parlamentom držav vzhodnega partnerstva.

(1) UL C 92 E, 20.4.2006, str. 392. (2) UL L 328, 6.12.2008, str. 55. (3) UL C 8 E, 14.1.2010, str. 57. (4) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 25.