Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2776(RPS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0149/2019

Predložena besedila :

B9-0149/2019

Razprave :

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0041

Sprejeta besedila
PDF 142kWORD 48k
Sreda, 23. oktober 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Nasprotovanje izvedbenemu aktu: učinek fitofarmacevtskih sredstev na medonosne čebele
P9_TA(2019)0041B9-0149/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2019 o osnutku uredbe Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 546/2011 glede ocene učinka fitofarmacevtskih sredstev na medonosne čebele (D045385/06 – 2019/2776(RPS))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 546/2011 glede ocene učinka fitofarmacevtskih sredstev na medonosne čebele (D045385/06),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(1), zlasti členov 4 in 78(1)(c) ter točke 3.8.3 v Prilogi II;

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 546/2011 z dne 10. junija 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih načel za ocenjevanje in registracijo fitofarmacevtskih sredstev(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 283/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(3) in Uredbe Komisije (EU) št. 284/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(4),

–  ob upoštevanju smernic Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele (Apis mellifera, Bombus spp. in samotarske čebele), ki so bile sprejete 27. junija 2013 in nazadnje posodobljene 4. julija 2014(5) (v nadaljnjem besedilu: smernice agencije EFSA iz leta 2013),

–  ob upoštevanju člena 5a(3)(b) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov(7),

–  ob upoštevanju člena 112(2), (3) in (4)(c) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker naj bi po navedbah Komisije izrazito upadli prisotnost in raznolikost vseh vrst evropskih divjih žuželk opraševalk, vključno z divjimi čebelami, trepetavkami ter dnevnimi in nočnimi metulji; Številne vrste opraševalcev so izumrle ali jim grozi izumrtje(8);

B.  ker je iz znanstvenega poročila agencije EFSA z dne 29. februarja 2016 o toksičnosti pesticidov razvidno, da so dolgoročno precej bolj toksični, kot se predvideva na osnovi kratkoročnih testov(9);

C.  ker je na podlagi člena 1(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 namen te uredbe zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja ter izboljšati delovanje notranjega trga z uskladitvijo predpisov o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, hkrati pa izboljšati kmetijsko proizvodnjo;

D.  ker je v členu 4(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 določeno, da se aktivna snov odobri v skladu s Prilogo II, če se lahko glede na sedanja znanstvena in tehnična spoznanja predvideva, da bodo ob upoštevanju meril za odobritev, določenih v točkah 2 in 3 navedene priloge, fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov, izpolnila pogoje iz odstavkov 2 in 3;

E.  ker v skladu s točko (e) člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 fitofarmacevtsko sredstvo ne sme imeti nesprejemljivega vpliva na okolje, ob upoštevanju nekaterih dejavnikov, če so na voljo znanstvene metode za ocenjevanje tega vpliva, zlasti vpliv na neciljne vrste, tudi na njihovo vedenje;

F.  ker se na podlagi druge alineje točke 3.8.3 Priloge II Uredbe (ES) št. 1107/2009 aktivna snov, varovalo ali sinergist odobri samo v primeru, če je po ustrezni oceni tveganja na podlagi smernic za testiranje, sprejetih v Skupnosti ali na mednarodni ravni, ugotovljeno, da uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo to aktivno snov, varovalo ali sinergist, nima nesprejemljivih akutnih ali kroničnih učinkov na preživetje in razvoj družin, ob upoštevanju učinkov na ličinke medonosnih čebel in vedenje teh čebel;

G.  ker je Uredba (ES) št. 1107/2009 z uvedbo izrecne zahteve v zvezi s kroničnimi učinki uporabe aktivne snovi, varovala ali sinergista na preživetje in razvoj družin torej presegla staro Direktivo Sveta 91/414/EGS(10);

H.  ker so se leta 2013 zahtevani podatki o aktivnih snoveh in fitofarmacevtskih sredstvih določili na novo in vključujejo tudi študije o kroničnih učinkih teh snovi ali sredstev na čebele ter na razvoj medonosnih čebel in druge faze njihovega življenjskega cikla(11);

I.  ker je agencija EFSA leta 2013 posodobila metodologijo ocene tveganja in se po novem med drugim upoštevajo tudi kronični učinki na čebele ter škodljivi učinki na čmrlje in samotarske čebele;

J.  ker je agencija posodobljeno metodologijo uporabila pri oceni potrditvenih podatkov v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 485/2013(12) za tri neonikotinoide, na podlagi česar se je uporaba teh snovi leta 2018 skoraj popolnoma prepovedala(13);

K.  ker Stalni odbor, ustanovljen v skladu s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (v nadaljnjem besedilu stalni odbor), še vedno ni uradno potrdil smernic o čebelah, ki jih je agencija sprejela leta 2013;

L.  ker Komisija meni, da se lahko na te smernice zanaša le pri odločanju v okviru ad hoc pregledov odobritve v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 1107/2009, ne pa tudi pri standardnem odločanju o vlogah za odobritev ali podaljšanje, če države članice teh smernic ne potrdijo;

M.  ker si je Komisija prizadevala za uveljavitev teh smernic, da bi se lahko uporabljale tudi pri standardnem odločanju o odobritvi aktivnih snovi ali njenem podaljšanju in ponovni registraciji fitofarmacevtskih sredstev;

N.  ker bi lahko smernice deloma uveljavili tako, da bi spremenili enotna načela iz Uredbe (EU) št. 546/2011;

O.  ker pa Komisija tega ni storila, saj je 16 držav članic leta 2018 nasprotovalo uveljavitvi smernic, če se podrobno ne pregledajo(14), zlasti deli, ki se nanašajo na metodologijo ocenjevanja kroničnega tveganja;

P.  ker je treba v skladu s členom 78(1)(c) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pri spreminjanju Uredbe (EU) št. 546/2011 upoštevati aktualna znanstvena in tehnična spoznanja;

Q.  ker Komisija v uvodni izjavi 2 osnutka uredbe navaja, da je treba omenjena enotna načela za ocenjevanje in registracijo fitofarmacevtskih sredstev spremeniti glede na najnovejši razvoj znanstvenega in tehničnega znanja;

R.  ker se z osnutkom uredbe Komisije uvajajo le spremembe iz smernic, ki se nanašajo na akutno toksičnost za medonosne čebele, nista pa omenjeni kronična toksičnost za medonosne čebele in toksičnost za čmrlje in samotarske čebele;

S.  ker se v osnutku uredbe Komisije v nasprotju z uvodno izjavo 2 iz tega osnutka in zahtevo iz člena 78(1)(c) Uredbe (ES) št. 1107/2009 torej ne upoštevajo najnovejša znanstvena in tehnična dognanja, kar pomeni, da ni izpolnjena zahteva iz člena 4(1) te uredbe, da se aktivna snov odobri glede na sedanja znanstvena in tehnična spoznanja, poleg tega to ni v skladu z namenom uredbe iz člena 1(3), tj. zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja;

T.  ker agencija meni, da je treba preučiti akutno in kronično toksičnost ter toksičnost za ličinke, če želimo ustrezno oceniti tveganje za čebele(15);

U.  ker je nadvse pomembno, da se ocenita kronična toksičnost in toksičnost za ličinke, da se lahko obravnavajo tveganja sistemskih fitofarmacevtskih sredstev nove generacije, pri katerih prihaja do dolgotrajne kronične izpostavljenosti namesto kratkotrajne akutne izpostavljenosti;

V.  ker bi se s spremembami, ki jih v osnutku predlaga Komisija, izboljšalo le testiranje akutne toksičnosti(16), s tem pa se na podlagi ocene učinka, opravljene v sektorju pesticidov, ne bi spremenila raven zaščite(17);

W.  ker uvedba sprememb, ki jih predlaga agencija EFSA, le v zvezi z akutno toksičnostjo v osnutku uredbe Komisije ni dovolj, prav tako pa to ni ustrezno ali skladno z merili za odobritev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009;

X.  ker morajo vložniki v skladu z Uredbo (EU) št. 283/2013 in Uredbo (EU) št. 284/2013 predložiti ustrezne podatke o kronični toksičnosti;

Y.  ker se Komisija in države članice pri presojanju o odobritvi snovi oziroma registraciji sredstev soočajo s težavami pri upoštevanju njihovih kroničnih učinkov na čebele, saj v Uredbi (EU) št. 546/2011 ni določb v zvezi s kronično toksičnostjo;

Z.  ker to onemogoča ustrezno uporabo meril za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in Priloge II k njej, kar zadeva čebele, kar je v nasprotju z namenom te uredbe, tj. zagotoviti visoko raven zaščite zdravja živali in okolja;

AA.  ker je nesprejemljivo, da države članice nasprotujejo polni uveljavitvi smernic agencije EFSA iz leta 2013 o čebelah in tako ovirajo ustrezno uporabo meril za odobritev, povezanih s čebelami;

AB.  ker je to nasprotovanje še toliko bolj nesprejemljivo, če upoštevamo, da so na voljo smernice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za testiranje kronične toksičnosti za medonosne čebele in učinkov na ličinke teh čebel (smernice OECD za testiranje št. 245 in 239) ter za testiranje akutne toksičnosti za čmrlje (smernice OECD za testiranje št. 246 in 247);

AC.  ker Komisija stalnemu odboru niti ni predložila osnutka, ki bi ustrezal smernicam agencije EFSA iz leta 2013; ker se je tako izognila obveznosti iz člena 5a(4) Sklepa 1999/468/ES, v skladu s katero bi morala predložiti predlog Svetu, nato pa bi lahko ukrep sprejela, če mu Svet ne bi nasprotoval s kvalificirano večino;

AD.  ker Komisija na žalost ni uporabila svojih pooblastil na podlagi člena 5a(2) Sklepa 1999/468/ES, tako da je lahko 16 držav članic, čeprav niso tvorile kvalificirane večine, uspešno preprečilo ustrezno uporabo meril za odobritev, ki se nanašajo na čebele;

AE.  ker je Evropski parlament v resoluciji z dne 16. januarja 2019 menil, da je treba izboljšati Uredbo (ES) št. 1107/2009 in njeno izvajanje, da bo dosegla svoj namen, in izrecno pozval Komisijo in države članice, naj nemudoma sprejmejo posodobljene smernice, ki jih uporablja agencija EFSA;

1.  nasprotuje sprejetju osnutka uredbe Komisije;

2.  meni, da osnutek uredbe Komisije ni združljiv s ciljem in vsebino Uredbe (ES) št. 1107/2009;

3.  poziva Komisijo, naj osnutek uredbe umakne in stalnemu odboru nemudoma predloži novega;

4.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo novi osnutek temeljil na najnovejših znanstvenih in tehničnih dognanjih, in naj torej predlaga spremembo enotnih načel ne le v zvezi z akutno toksičnostjo za medonosne čebele, kot v sedanjem osnutku, temveč tudi v zvezi s kronično toksičnostjo za medonosne čebele in toksičnostjo za njihove ličinke ter akutno toksičnostjo za čmrlje, zlasti ob upoštevanju, da so na voljo smernice OECD za testiranje vseh teh dejavnikov;

5.  poziva Komisijo, naj po potrebi uporabi vsa pooblastila, ki jih ima na podlagi Sklepa 1999/468/ES, ter Evropskemu parlamentu in Svetu v pregled predloži ustrezen predlog;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) UL L 155, 11.6.2011, str. 127.
(3) UL L 93, 3.4.2013, str. 1.
(4) UL L 93, 3.4.2013, str. 85.
(5) EFSA Guidance Document on the risk assessment of plant protection products on bees (Apis mellifera, Bombus spp. and solitary bees), EFSA Journal 2013;11(7):3295, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/3295
(6) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0023.
(8) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 1. junija 2018 o pobudi EU za opraševalce (COM(2018)0395).
(9) EFSA External Scientific Report on chronic oral lethal and sub-lethal toxicities of different binary mixtures of pesticides and contaminants in bees (Apis mellifera, Osmia bicornis and Bombus terrestris), DOI: 10.2903/sp.efsa.2016.EN-1076, https://www.efsa.europa.eu/en/supporting/pub/en-1076.
(10) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).
(11) Uredba (EU) št. 283/2013 in Uredba (EU) št. 284/2013.
(12) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 485/2013 z dne 24. maja 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za registracijo aktivnih snovi klotianidin, tiametoksam in imidakloprid ter prepovedi uporabe in prodaje semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo navedene aktivne snovi (UL L 139, 25.5.2013, str. 12).
(13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/783 z dne 29. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi imidakloprid (UL L 132, 30.5.2018, str. 31), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/784 z dne 29. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi klotianidin (UL L 132, 30.5.2018, str. 35) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/785 z dne 29. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi tiametoksam (UL L 132, 30.5.2018, str. 40).
(14) Glej zbirno poročilo Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo s seje 23. in 24. oktobra 2018: https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/plant/docs/sc_phyto_20181023_ppl_sum.pdf
(15) Glej smernice EFSA iz leta 2013 o čebelah, str. 14.
(16) Tehnično poročilo EFSA z dne 18. decembra 2015 o izidu strokovnega sestanka o pesticidih, na katerem so obravnavali pogosta splošna vprašanja o ekotoksikologiji, DOI: 10.2903/sp.efsa.2015.EN-924, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/sp.efsa.2015.EN-924, str. 44.
(17) ‘Possibly there will be no overall significant changes in the risk assessment outcome for acute risk assessment for foliar applied products, i.e. the overall protection level is similar’(Po možnosti rezultat ocene akutnega tveganja v primeru sredstev, ki se uporabljajo za tretiranje listov, ne bo bistveno drugačen): Miles in drugi, 2018, ‘Improving pesticide regulation by use of impact analyses: A case study for bees’, str. 87–88, https://www.researchgate.net/publication/326711149_Improving_pesticide_regulation_by_use_of_impact_analyses_A_case_study_for_bees.

Zadnja posodobitev: 30. april 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov