Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. oktobra 2019 o Turčiji,

–  ob upoštevanju sklepov seje Sveta za zunanje zadeve o Siriji z dne 14. oktobra 2019,

–  ob upoštevanju ustreznih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zlasti izjave z dne 9. oktobra 2019 o najnovejšem dogajanju v severovzhodni Siriji ter njenih pripomb 14. oktobra 2019 ob prihodu na sejo Sveta za zunanje zadeve in na tiskovni konferenci po njej,

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Siriji in resolucije z dne 14. marca 2019 o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic(1),

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednikov odborov za zunanje zadeve Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, Evropskega parlamenta in predstavniškega doma Združenih držav Amerike z dne 18. oktobra 2019,

–  ob upoštevanju skupne turške in ameriške izjave o severovzhodni Siriji z dne 17. oktobra 2019,

–  ob upoštevanju izjav o Siriji, ki jih je 11. in 15. oktobra 2019 dal tiskovni predstavnik visoke komisarke OZN za človekove pravice Rupert Colville;

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Nata z dne 14. oktobra 2019,

–  ob upoštevanju sporočila Arabske lige z dne 12. oktobra 2019 o turških vojaških operacijah v severovzhodni Siriji,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 14. marca 2017 o elementih strategije EU za Sirijo (JOIN(2017)0011) in sklepov Sveta z dne 3. aprila 2017 o strategiji EU za Sirijo,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov in vseh konvencij OZN, katerih pogodbenici sta Turčija in Sirija,

–  ob upoštevanju ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN, zlasti resolucije št. 2254(2015) z dne 18. decembra 2015 in ženevskega sporočila iz leta 2012,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 71/248 z dne 21. decembra 2016 o mednarodnem, nepristranskem in neodvisnem mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta in ustanovnih listin Meddržavnega sodišča ter precedensa z ustanovitvijo mednarodnih sodišč, kot so Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodno kazensko sodišče za Ruando in Posebno sodišče za Libanon,

–  ob upoštevanju memoranduma o vzpostavitvi območij za umiritev razmer v Sirski arabski republiki, ki so ga 6. maja 2017 podpisali Iran, Rusija in Turčija,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju pogodbe zveze Nato,

–  ob upoštevanju Konvencije o prepovedi kemičnega orožja iz leta 1993,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIL/Daiš, sprejetih 16. marca 2015,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 13. marca 2019 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2018(2), v kateri je priporočila, da Komisija in Svet v skladu s pogajalskim okvirom uradno prekineta vsa pristopna pogajanja s Turčijo,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je po odločitvi predsednika ZDA Donalda Trumpa, da umakne ameriške čete iz severovzhodne Sirije, Turčija 9. oktobra 2019 začela vojaško invazijo na območja pod nadzorom sirskih demokratičnih sil (operacija Mirna pomlad), s čimer je kršila mednarodno pravo; ker je to povzročilo številne žrtve med civilisti in vojaki na obeh straneh meje, po podatkih virov Združenih narodov pa je razseljenih najmanj 300 000 ljudi, med njimi 70 000 otrok; ker varnostni svet OZN kljub enotnosti EU še ni sprejel ukrepov v zvezi s krizo;

B.  ker so Združene države Amerike in Turčija 18. oktobra 2019 objavile takojšnje petdnevno premirje v obmejni regiji Sirije; ker je ta dogovor začasen, saj Turčija ni pristala na umik svojih sil iz severovzhodne Sirije; ker stanje izvajanja premirja še vedno ni jasno; ker sta se 22. oktobra 2019 sestala predsednika Erdogan in Putin;

C.  ker je Svet obsodil turško operacijo in se zavezal, da bo sprejel prve ukrepe v zvezi s prodajo orožja Turčiji; ker so številne države članice EU že formalno začasno ustavile prodajo orožja Turčiji v skladu z določbami skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(3);

D.  ker je Svet glede na razmere v Siriji uvedel vrsto omejevalnih ukrepov, ki so usmerjeni na posameznike, odgovorne za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, ter z njimi povezane posameznike in subjekte; ker so Združene države Amerike kot odgovor na vojaško ofenzivo Turčije v severni Siriji uvedle sankcije zoper turška ministrstva in visoke vladne uradnike;

E.  ker ta enostranska turška vojaška operacija nima pravne podlage in le še zaostruje osemletni konflikt v Siriji; ker posledice operacije hudo škodijo prizadevanjem svetovne koalicije za boj proti Daišu, kjer imajo sirske demokratične sile še vedno pomembno vlogo v boju proti še vedno dejavnim borcem Isisa;

F.  ker je uradno stališče EU, da ostaja zavezana enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti sirske države; ker je mogoče te cilje zagotavljati le z resnično politično tranzicijo v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2254 in ženevskim sporočilom iz leta 2012, o katerih so se sirske strani pogajale v okviru ženevskega procesa pod vodstvom OZN; ker sta vlada Sirske arabske republike in sirska pogajalska komisija pod okriljem Združenih narodov dosegli dogovor o vzpostavitvi verodostojnega, uravnoteženega in vključujočega ustavnega odbora, ki bi moral olajšati politično rešitev sirske vojne in ki se sedaj zaradi enostranske turške vojaške operacije morda ne bo mogel sestati;

G.  ker obstajajo posebna poročila o pobojih, ustrahovanju, slabem ravnanju, ugrabitvah, plenjenju in zasedbi hiš civilistov, kar izvajajo oborožene skupine s turško podporo, ravno tako pa naj bi člani teh skupin civiliste, obtožene, da so se pridružili posebnim kurdskim skupinam, nasilno odpeljali z njihovih domov ali jih prijeli kontrolnih točkah; ker po navedbah Združenih narodov obstajajo poročila o usmrtitvah po hitrem postopku, ki jih izvajajo pripadniki oborožene skupine Ahrar Al Šarkija, ki je povezana s Turčijo; ker naj bi borci skupine Ahrar Al Šarkija mučili in ubili znano kurdsko političarko Hevrin Khalaf;

H.  ker so po umiku ameriških vojaških sil 14. oktobra 2019 čete Bašarja Al Asada prvič po sedmih letih vstopile v nekatera mesta v severovzhodni Siriji, potem ko so kurdske sile pristale na dogovor, sklenjen z ruskim posredovanjem, da bi zaustavili turški napad; ker podrobnosti dogovora med Damaskom in Kurdi niso znane; ker po še nepreverjenih navedbah ruske sile nadzorujejo fronto med položaji turške in sirske vojske, da bi ti ostali ločeni;

I.  ker vojaške sile, ki jih podpira Turčija, domnevno uporabljajo naboje z belim fosforjem; ker fotografije in videoposnetki iz bolnišnic v krajih Tal Tamr in Al Hasakah kažejo otroke s hudimi kemičnimi opeklinami; ker je Turčija te obtožbe zanikala; ker so sirske demokratične sile pozvale mednarodne organizacije, naj pošljejo strokovnjake in zadevo raziščejo; ker so inšpektorji OZN za kemično orožje sporočili, da so začeli zbirati informacije na podlagi teh obtožb;

J.  ker so med kršitvami, ki so jih med konfliktom v Siriji zagrešili Asadov režim in njegovi zavezniki ter Isis/Daiš in druge teroristične skupine, tudi napadi s kemičnim orožjem, napadi na civiliste, zunajsodni poboji, mučenje in slabo ravnanje, prisilna izginotja, množične in samovoljne aretacije, kolektivno kaznovanje, napadi na zdravstveno osebje ter odrekanje hrane, vode in zdravstvene pomoči; ker so ta dejanja vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid in še niso kaznovana;

K.  ker naj bi na stotine domnevnih pripadnikov Daiša, med njimi nekaj državljanov EU, zaradi turške ofenzive z družinami pobegnilo iz zapora sirskih demokratičnih sil; ker je treba preprečiti, da bi se ponovno začeli bojevati in širiti strah, to pa mora biti prednostna naloga za zagotavljanje varnosti v regiji in EU; ker sirske demokratične sile trdijo, da imajo priprtih približno 10.000 borcev Islamske države; ker je velika večina tisočev evropskih otrok, rojenih borcem Islamske države, ta čas nastanjena v treh različnih taboriščih v severovzhodni Siriji, in sicer v taboriščih Al Hol, Roj in Ajn Isa, ki so bila pod velikim udarom turške ofenzive;

L.  ker vzpostavitev varnih območij v Siriji vzbuja resne pomisleke glede varnosti ljudi, razseljenih zaradi konflikta, in tistih, ki bi jih lahko premestili iz Turčije; ker prisilno razseljevanje prebivalstva, tudi z namenom demografskih sprememb, pomeni očitno kršitev mednarodnega humanitarnega prava, je hudodelstvo zoper človečnost in lahko povzroči demografske in etnične spremembe; ker varna območja v okviru vojaških spopadov pogosto postanejo „vojna območja“ za civiliste;

M.  ker zanesljiva poročila iz različnih pokrajin navajajo, da turške oblasti od julija 2019 samovoljno pridržujejo in prisilno vračajo Sirce v severno Sirijo, s čimer kršijo mednarodno obveznost Turčije, da nikogar ne vrne v kraj, kjer bi dejansko tvegal preganjanje, mučenje ali drugo grdo ravnanje, ali kjer bi bilo ogroženo njegovo življenje;

N.  ker so turške oblasti od začetka vojaškega posredovanja z uporabo turških protiterorističnih zakonov silovito zatrle vse, ki so to vojaško operacijo kritizirali; ker so turške oblasti začele preiskovati več kot 500 profilov družbenih omrežij na podlagi obtožbe, da se tam širi „teroristična propaganda“; ker je bilo po navedbah turškega ministra za notranje zadeve zaradi objav v družbenih medijih pridržanih že 121 oseb, ki so izrazili svoje dvome v operacijo; ker je bilo od začetka operacije aretiranih 150 članov Ljudske demokratične stranke;

O.  ker je večina mednarodnih humanitarnih organizacij morala prekiniti delovanje in zaradi varnosti umakniti mednarodno osebje; ker tudi oviranje varnega, nemotenega in neprekinjenega zagotavljanja humanitarne pomoči, evakuacije in zdravstvene oskrbe predstavlja kršitev mednarodnega humanitarnega prava in številnih resolucij varnostnega sveta OZN; ker Organizacija združenih narodov in njeni partnerji še naprej zagotavljajo humanitarne potrebščine za več deset tisoč ljudi, razseljenih zaradi nasilja;

P.  ker je odgovornost mednarodne skupnosti in posameznih držav zagotoviti, da bodo odgovorni za kršitve mednarodno priznanih človekovih pravic in humanitarnega prava, storjene med sirskim konfliktom, odgovarjali za svoja dejanja, tudi z uporabo načela univerzalne pristojnosti ter nacionalnega prava; ker je to mogoče narediti pred obstoječimi nacionalnimi in mednarodnimi sodišči ali pred ad hoc mednarodnimi kazenskimi sodišči, ki jih je treba še ustanoviti;

Q.  ker je carinska unija med Turčijo in EU začela veljati leta 1995 in je od tedaj ostala nespremenjena; ker se je zato vrednost dvostranske trgovine povečala za več kot štirikrat; ker je bila Turčija v letu 2018 še vedno peta največja trgovinska partnerica EU, Evropska unija pa je daleč najpomembnejša trgovinska partnerica Turčije in njen glavni vir tujih neposrednih naložb; ker je EU leta 2018 zaradi zaskrbljujočega političnega dogajanja v Turčiji prekinila pobudo za posodobitev carinske unije;

R.  ker je Turčija še vedno ključna partnerica EU, članica zveze Nato in pomemben akter v sirski krizi in regiji; ker člen 1 Pogodbe Nato določa, da se pogodbenice zavežejo, da bodo vse mednarodne spore, v katerih bodo vpleteni, reševale mirno in na način, da ne bodo ogroženi mednarodni mir in varnost ter pravičnost, ter da v svojih mednarodnih odnosih ne bodo uporabljale groženj ali sile na način, ki ni v skladu z nameni Združenih narodov;

1.  ostro obsoja enostransko turško vojaško posredovanje v severovzhodni Siriji, ki predstavlja hudo kršitev mednarodnega prava, ogroža stabilnost in varnost celotne regije, povzroča nadaljnje trpljenje prebivalstva, ki ga je vojna že prizadela, povzroča masovno preseljevanje civilistov, bi lahko prispevalo k ponovnemu vzponu Daiša, ki še vedno ogroža varnost Sirije, Turčije, širše regije, EU in sveta, in ovira dostop do humanitarne pomoči;

2.  poziva Turčijo, naj nemudoma in dokončno konča vojaško operacijo v severovzhodni Siriji ter umakne vse svoje sile s sirskega ozemlja; poudarja, da vojaško posredovanje ne bo odpravilo temeljnih varnostnih pomislekov države; zahteva popolno spoštovanje humanitarnega prava, vključno z zaščito civilistov, in da se lokalnim in mednarodnim humanitarnim organizacijam omogoči neoviran dostop;

3.  izraža solidarnost s kurdskim ljudstvom in vsemi drugimi prebivalci te regije; poudarja pomemben prispevek sirskih demokratičnih sil, zlasti žensk, kot zaveznika v boju proti Daišu in za ponovno potrditev pomena svobode in državljanskih pravic pri razvoju družbenega, političnega in kulturnega življenja regije z večinskim kurdskim prebivalstvom v Siriji;

4.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj stališče EU predstavi turškim oblastem ter oblikuje podlago za trden in celovit odziv EU na to krizo; poziva jo, naj začne dialog s turškimi oblastmi, da bi zagotovili hitro umiritev razmer in našli trajnostno rešitev krize; poudarja, da bi morala EU v sodelovanju z mednarodnimi partnerji preučiti vse razpoložljive možnosti v okviru OZN;

5.  je seznanjen z dogovorom med ZDA in Turčijo s 17. oktobra 2019 o začasni prekinitvi ognja; vendar je zaskrbljen, da določbe iz tega sporazuma upravičujejo turško zasedbo „varnega območja“ v severovzhodni Siriji; poleg tega izraža globoko zaskrbljenost, da sporazum ne zahteva le izselitev skupin lokalnega prebivalstva, kot so Kurdi, jazidi in Asirci, ter turkmenskih, armenskih, arabskih in drugih manjšin, temveč tudi njihovo preselitev na območja z arabsko večino, kar bi ustvarilo nove napetosti in grožnje za varnost civilnega prebivalstva;

6.  vztraja, da bi morali doseči globalno politično rešitev za sirski konflikt, ki bo temeljila na priznanju enotnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti sirske države, ob polnem spoštovanju pravic vseh etničnih in verskih skupnosti sirske družbe in v okviru resolucije varnostnega sveta OZN št. 2254 in ženevskega sporočila iz leta 2012, o katerem so se sirske strani pogajale v okviru ženevskega procesa pod vodstvom OZN in so podlaga za resnično politično tranzicijo;

7.  v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev ustavnega odbora in prizadevanja posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Sirijo Geirja O. Pedersena, s čimer naj bi zagotovili verodostojno, uravnoteženo in vključujočo podlago za politični proces med Sirci brez zunanjega vmešavanja; poziva, naj bodo vsi zadevni akterji iz severovzhodne Sirije popolnoma vključeni v ta proces; poudarja, da trajnostna vojaška rešitev konflikta ni mogoča, in poziva vse strani, naj popolnoma spoštujejo resolucije varnostnega svet OZN, v katerih se zahteva takojšnje prenehanje spopadov, končanje vseh obleganj, poln in neoviran humanitarni dostop po vsej državi ter zaščita humanitarnih delavcev, ki naj jo zagotovijo vse strani; poziva države članice, naj varnostni svet OZN ponovno pozovejo k sprejetju resolucije, ki bo Svetu omogočila usmerjeno ukrepanje s končnim ciljem, da se v severni Siriji vzpostavi varno območje pod okriljem OZN v korist tamkajšnjih prebivalcev;

8.  ponovno opozarja na resnost posledic, ki bi jih za regijo in Evropsko unijo imelo nadaljnje zaostrovanje in destabilizacija, skupaj z večjim varnostnim tveganjem, humanitarno krizo in migracijskimi tokovi; poziva Komisijo, naj Unijo v vseh pogledih pripravi, da se bo čim bolje odzvala na morebitne nove razmere ter naj Evropski parlament obvešča o posledicah nadaljnjega zaostrovanja in destabilizacije v regiji;

9.  obžaluje, da se Svet za zunanje zadeve 14. oktobra 2019 ni mogel dogovoriti o embargu za izvoz orožja v Turčijo na ravni EU; kljub temu pozdravlja odločitev različnih držav članic EU, da ustavijo izdajanje dovoljenj za izvoz orožja v Turčijo, vendar jih poziva, naj zagotovijo, da bo zaustavitev veljala tudi za že dovoljene prenose in za neizvedene prenose; poudarja zlasti, da morajo vse države članice natančno izvajati pravila iz Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP o izvozu orožja, vključno z doslednim izvajanjem četrtega merila o regionalni stabilnosti; odločno poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj, dokler se nadaljuje turška vojaška operacija in prisotnost v Siriji, glede na resne obtožbe o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava sproži pobudo za uvedbo celovitega vseevropskega embarga na orožje za Turčijo, vključno s tehnološkim blagom z dvojno rabo;

10.  poziva Svet, naj uvede vrsto usmerjenih sankcij in prepovedi izdajanja vizumov za turške uradnike, odgovorne za kršitve človekovih pravic med sedanjim vojaškim posredovanjem, skupaj s podobnim predlogom za turške uradnike, odgovorne za notranje zatiranje temeljnih pravic; poziva vse države članice, naj zagotovijo celovito spoštovanje Sklepa Sveta 2013/255/SZVP(4) o omejevalnih ukrepih proti Siriji, zlasti kar zadeva zamrznitev premoženja posameznikov, navedenih v sklepu, in omejitve sprejema za osebe, ki so imele koristi od režima v Siriji ali ga podpirajo;

11.  odločno zavrača načrte Turčije za vzpostavitev tako imenovanega varnega območja vzdolž meje v severovzhodni Siriji; poudarja, da bi vsakršna prisilna preselitev sirskih beguncev ali notranje razseljenih oseb na to območje pomenila hudo kršitev običajnega mednarodnega begunskega prava, mednarodnega humanitarnega prava in načela nevračanja; opozarja, da mora biti vsaka vrnitev beguncev varna, prostovoljna in dostojanstvena ter da sedanje razmere absolutno preprečujejo takšne premike; vztraja, da se na ta območja ne dostavi nobena stabilizacijska ali razvojna pomoč EU; poudarja, da imajo etnične in verske skupine v Siriji pravico, da še naprej dostojno in varno živijo v svoji zgodovinski in tradicionalni domovini ali se tja vrnejo;

12.  poziva Svet, naj razmisli o sprejetju ustreznih in ciljno usmerjenih gospodarskih ukrepov proti Turčiji, ki ne smejo vplivati na civilno družbo ali ljudi, ki jih je gospodarska kriza države že hudo prizadela, razmere sirskih beguncev ali nadaljnje sodelovanje turških študentov v evropskih programih izmenjave, kot je Erasmus+; poziva Svet, naj razmisli o začasni ukinitvi trgovinskih preferencialov v okviru sporazuma o kmetijskih proizvodih in, v skrajnem primeru, začasni prekinitvi carinske unije med EU in Turčijo, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje v severovzhodni Siriji;

13.  poudarja, da je Parlament v zadnjih letih proaktiven pri zmanjševanju sredstev za instrument za predpristopno pomoč II zaradi pomislekov o pomanjkljivem spoštovanju človekovih pravic; ugotavlja, da najnovejša dejanja turških oblasti niso v skladu z evropskimi vrednotami; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se sredstva EU ne bodo uporabljala za financiranje tekoče vojaške operacije ali za pomoč pri prisilnem vračanju sirskih beguncev na tako imenovano „varno območje“;

14.  je zelo zaskrbljen zaradi obtožb o uporabi belega fosforja s strani turških sil in/ali njihovih nadomestnih sil proti civilnemu prebivalstvu, kar je prepovedano v skladu z mednarodnim pravom; popolnoma podpira delo Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), ki je začela preiskavo o morebitni uporabi belega fosforja; zahteva, da se odgovorni za te kršitve kaznujejo;

15.  poziva Turčijo, naj zagotovi odgovornost za grozodejstva, ki jih izvajajo njene nadomestne milice, vključno z umorom Hevrin Khalaf in drugimi usmrtitvami po hitrem postopku; poziva EU in države članice, naj podprejo proces dokumentiranja vseh kršitev v severovzhodni Siriji ter naj vztrajajo pri temeljitem in nepristranskem preiskovanju teh kršitev in pregonu storilcev;

16.  je močno zaskrbljen zaradi poročil, da med turško ofenzivo na stotine ujetnikov Isisa, med njimi mnogo tujih borcev, beži iz taborišč v severni Siriji, s čimer se povečuje tveganje za ponoven vzpon Isisa; poziva države članice EU, naj pripravijo krizne načrte v zvezi z varnostnimi grožnjami, ki jih predstavlja morebitna vrnitev tujih borcev Isisa, in naj nadaljujejo pregon teh oseb v skladu z mednarodnimi standardi, za grozodejstva, ki so jih zagrešile; poziva nacionalne obveščevalne agencije in varnostne službe, naj bodo bolj pozorne na morebitno vračanje tujih borcev in njihovih družin;

17.  je zaskrbljen zaradi dramatičnega položaja in usode evropskih otrok, rojenih borcem Islamske države v severni Siriji; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo položaju in potrebam teh otrok ter zagotovijo spoštovanje njihovih osnovnih pravic; poziva države članice, naj bo interes otroka njihovo glavno vodilo pri vseh odločitvah o otrocih;

18.  ponovno izraža svojo podporo prizadevanjem svetovne koalicije proti Daišu, katere članica je Turčija; poudarja, da so koalicija in sirske partnerske sile dosegle precejšen napredek v kampanji za zmago nad Daišem v Siriji, vendar izraža zaskrbljenost, da je ta napredek ogrožen zaradi enostranske vojaške akcije Turčije;

19.  pozdravlja zavezanost EU stalni humanitarni pomoči državam v sosedstvu Sirije, zlasti Jordaniji, Libanonu, Turčiji, Iraku in Egiptu, ki še vedno gostijo več milijonov beguncev; meni, da je nesprejemljivo, da turški predsednik Redžep Tajip Erdogan begunce uporablja kot orožje in sredstvo za izsiljevanje EU; poziva države članice EU, naj pokažejo veliko večjo predanost delitvi odgovornosti, da bi s pomočjo preselitve beguncem, ki bežijo iz sirskih vojnih območij, omogočili, da poiščejo zaščito zunaj neposrednega sosedstva; poudarja, da je treba v celoti spoštovati načelo nevračanja; poziva EU in države članice, naj zagotovijo dodatna sredstva za regionalno vlado Kurdistana v Iraku, da se ji omogoči obvladovanje pritoka beguncev iz Sirije;

20.  priznava, da ima Turčija legitimne varnostne pomisleke, vendar vztraja, da jih je treba obravnavati s političnimi in diplomatskimi sredstvi, ne pa z vojaškimi ukrepi, v skladu z mednarodnim in humanitarnim pravom;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, OZN, Turčiji, članom mednarodne podporne skupine za Sirijo in vsem stranem, udeleženim v konfliktu v Siriji, ter naj zagotovi prevod tega besedila v arabščino in turščino.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0215. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0200. (3) UL L 335, 13.12.2008, str. 99. (4) Sklep Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL L 147, 1.6.2013, str. 14).