Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. decembra 2019 o 30. obletnici romunske revolucije decembra 1989 (2019/2989(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnih načel človekovih pravic in temeljnih načel Evropske unije kot skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela 10. decembra 1948,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. septembra 2019 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope(1),
– ob upoštevanju resolucij in izjav o zločinih totalitarnih komunističnih režimov, sprejetih v več nacionalnih parlamentih,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker v letu 2019 obeležujemo 30. obletnico romunske revolucije, ki jo je sprožil upor v Temišvaru, ki se je kasneje razširil na vse dele države in dosegel vrhunec v revoluciji proti totalitarizmu v Bukarešti, kar je povzročilo padec komunističnega režima in uvedbo demokracije; ker je ta revolucija pomenila prehod romunskega naroda v svobodo in pravno državo, žal pa je pri tem umrlo 1142 ljudi, 3138 je bilo težko ranjenih, več kot 760 posameznikov pa je bilo nezakonito pridržanih in mučenih;
B. ker je bila romunska revolucija decembra 1989 najbolj nasilna med vsemi upori, ki so povzročili padec komunizma v državah za železno zaveso;
C. ker sta romunska revolucija decembra 1989 in žrtev romunskih državljanov, ki so se pogumno zoperstavili kroglam, državi odprli pot do zveze NATO, Evropske unije in demokratičnega sveta, iz katerega je bila po koncu druge svetovne vojne iztrgana proti volji romunskega naroda;
D. ker je uporaba sile nad romunskim narodom decembra 1989 boleče in do dna pretresla celotno romunsko družbo, odkritje dejanskih storilcev teh kaznivih dejanj pa je še vedno boleče nerešeno vprašanje za žrtve, njihove družine in vse romunske državljane;
E. ker nobeno dejanje vojaške agresije proti lastnemu narodu ne bi smelo ostati nekaznovano;
F. ker je Evropsko sodišče za človekove pravice (v zadevah Združenje 21. december 1989 in drugi proti Romuniji, Acatrinei in drugi proti Romuniji, Șandru in drugi proti Romuniji) priznalo, da so se med revolucijo zgodile hude kršitve temeljnih pravic – kot so kršitve pravice do življenja, prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja –, zagrešile pa so jih sile diktatorskega komunističnega režima, ki so streljale na miroljubne protestnike in odvzele svobodo številnim protestnikom proti Ceauşescujevemu zatiranju; ker žrtve in njihovi dediči še po vseh teh letih niso izvedeli resnice o dejanskih okoliščinah teh tragičnih dogodkov;
G. ker v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic; ker so te vrednote skupne vsem državam članicam;
H. ker romunska država po nepotrebnem zavlačuje proces, da bi pojasnili in javno objavili resnico, kar pa je bistvenega pomena, da bi žrtvam in njihovim dedičem priznali pravico do pravične odškodnine in povračila; ker nacionalni organi ne ravnajo s potrebno skrbnostjo, ki jo določajo mednarodne norme na področju človekovih pravic;
1. se spominja žrtev revolucije decembra 1989 ter njim in njihovim družinam izraža priznanje, saj so žrtvovali svoje življenje za padec totalitarne diktature v Romuniji;
2. priznava, da je žrtev miroljubnih protestnikov decembra 1989 utrla pot prehodu Romunije v demokracijo in pravno državo, k vzpostavitvi tržnega gospodarstva ter kasnejšemu vključevanju v severnoatlantsko zavezništvo in Evropsko unijo;
3. poziva romunsko državo, naj si bolj prizadeva za odkritje resnice o dogodkih med revolucijo, kar je glede na pravico romunskega naroda, da 30 let po revoluciji decembra 1989 spozna resnico, nujno potrebno za državo, romunski narod, Evropo in Evropsko unijo;
4. poziva institucije Evropske unije in države članice skupaj z Romunijo, naj storijo vse v svoji moči, da ohranijo spomin na zločine komunističnih režimov, ter poskrbijo, da se ti ne bodo nikoli več ponovili;
5. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom vseh držav članic.