Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucij z dne 18. decembra 2008(1), 26. novembra 2009(2), 16. februarja 2017(3), 31. maja 2018(4) in 14. marca 2019(5),

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko iz leta 2012,

–  ob upoštevanju državnega strateškega dokumenta EU in večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2020 za Nikaragvo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Nikaragvi, zlasti sklepov z dne 14. oktobra 2019 o vzpostavitvi okvira za ciljno usmerjene sankcije,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, podanih v imenu EU, o razmerah v Nikaragvi, zlasti izjave z dne 20. novembra 2019,

–  ob upoštevanju izjave, ki jo je 19. novembra 2019 podal Rupert Colville, tiskovni predstavnik visoke komisarke OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju poročila komisije Organizacije ameriških držav na visoki ravni z dne 19. novembra 2019 o Nikaragvi,

–  ob upoštevanju glasil v okviru posebnega mehanizma spremljanja za Nikaragvo (MESENI), ki ga je vzpostavila Medameriška komisija za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz junija 2004,

–  ob upoštevanju nikaragovske ustave,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker so zagovorniki človekovih pravic in drugi kritiki ravnanja nikaragovske vlade na področju človekovih pravic vse pogosteje tarča groženj s smrtjo, ustrahovanja, spletnih obrekovalnih kampanj, nadlegovanja, nadzora, napadov in sodnih pregonov; ker so mednarodne organizacije za človekove pravice poročale, da je bilo zaradi sedanje krize več kot 80 000 ljudi primoranih zapustiti Nikaragvo, represija v državi pa je še močnejša;

B.  ker je po zadnjih podatkih mehanizma MESENI umrlo 328 ljudi, več sto je bilo ranjenih, več kot 150 političnih zapornikov je bilo samovoljno pridržanih zgolj zaradi uveljavljanja svojih pravic, 144 študentov pa je bilo izključenih z univerz zaradi sodelovanja na demonstracijah za demokracijo, večjo svobodo in spoštovanje človekovih pravic; ker je urad visokega komisarja OZN za človekove pravice poročal, da je moralo več kot 100 novinarjev in medijskih delavcev zapustiti državo; ker nikaragovska vlada blokira uvoz časopisnega papirja, zaradi česar so številni časopisi prenehali izhajati, med njimi tudi znameniti „Nuevo Diario“;

C.  ker so neodvisnost sodstva, politična pluralnost in svoboda zbiranja in izražanja temeljne pravice in nosilni steber demokracije in pravne države;

D.  ker je 14. novembra 2019 osem svojcev zaprtih političnih nasprotnikov skupaj z drugimi začelo gladovno stavkati v cerkvi San Miguel v Masaya, da bi pozvali k izpustitvi 130 oseb, ki so jih domnevno pridržali na protestih; ker je policija obkolila cerkev in prekinila vodovodno in električno napeljavo; ker policija nikomur ni dovolila vstopiti v cerkev in je tako preprečila dostavo humanitarne in zdravstvene pomoči;

E.  ker je bila isto noč pridržana skupina vsaj 13 pripadnikov opozicije, potem ko so obkoljenim dostavili nekaj vode, med njimi tudi nikaragovska in belgijska zagovornica človekovih pravic Amaya Eva Coppens, ki je bila zaradi protestov osem mesecev v priporu in je bila 11. junija 2019 skupaj z več kot 100 drugimi političnimi zaporniki izpuščena na podlagi zakona o amnestiji; ker ta zakon ni združljiv z mednarodnimi standardi in ohranja nekaznovanost, saj izključuje preiskavo domnevnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storili protestniki;

F.  ker je nikaragovsko državno tožilstvo to skupino neupravičeno obtožilo več kaznivih dejanj, vključno z ugrabitvijo, nezakonitim posedovanjem strelnega orožja in terorizmom, kar pomeni očitno kršitev zagotavljanja dolžnega pravnega postopanja in kratenje njihove pravice do poštenega sojenja; ker tudi razmere v nikaragovskih zaporih ne izpolnjujejo mednarodnih standardov; ker so člani nikaragovske opozicije jasno poročali o mučenju in spolnem nasilju v zaporu;

G.  ker po podatkih MESENI nikaragovska vlada z zastraševanjem in nadzorom še zaostruje preganjanje družin žrtev demokratične, institucionalne in politične krize, da bi tako preprečila zasebne in javne dejavnosti v spomin na njihove bližnje in iskanje pravice;

H.  ker naj bi po podatkih sveta OZN za človekove pravice nikaragovska vlada izvajala povračilne ukrepe proti tistim, ki opozarjajo na stanje človekovih pravic v Nikaragvi in ki se obračajo na uradnike in mehanizme OZN in drugih mednarodnih organizacij;

I.  ker je nikaragovska vlada iz države izgnala mednarodni organizaciji, na primer Medameriško komisijo za človekove pravice in regionalni urad visokega komisarja OZN za človekove pravice za Srednjo Ameriko, ki sta pozivali k spoštovanju človekovih pravic v državi ter se zavzemali za mirno reševanje konflikta in nacionalno spravo; ker bi vrnitev obeh organizacij pomenila jamstvo, da bo vlada izpolnila dogovore z opozicijo, o katerih se pogajanja; ker se je zatiranje organizacij civilne družbe še okrepilo, saj so jim odvzeli pravni status, in to v državi, ki ima šibko institucionalno strukturo, kar pomeni, da so žrtve zatiranja dvojno kaznovane;

J.  ker je bil visokim uradnikom iz nekaterih držav članic EU večkrat preprečen vstop v Nikaragvo; ker je nikaragovska vlada komisiji Organizacije ameriških držav na visoki ravni za Nikaragvo, ki se je zavzemala za volilno reformo, preprečila vstop v državo; ker je volilna reforma bistvena za ustrezno vzpostavitev demokratičnih institucij v Nikaragvi;

K.  ker nikaragovska vlada ne kaže zanimanja, da bi nadaljevala verodostojni in vključujoč dialog z državljansko koalicijo in bi se držala vseh dogovorov iz marca 2019; ker so februarja 2019 znova stekla pogajanja med vlado in državljansko koalicijo; ker je bil 27. marca 2019 dosežen dogovor o izpustitvi oseb, ki jim je bila odvzeta prostost zaradi protestov leta 2018; ker je bil 29. marca 2019 dosežen še dogovor o okrepitvi pravic in jamstev za državljane; ker je državljanska koalicija 20. maja 2019 zapustila pogajalsko mizo, češ da se dogovora ne izpolnjujeta dovolj; ker je vlada 11. junija 2019 izpustila 492 oseb, ki so jih pridržali zaradi protestov iz leta 2018; ker pogajanja kljub poskusom oživitve ostajajo na mrtvi točki;

L.  ker komisija Organizacije ameriških držav na visoki ravni za Nikaragvo meni, da ukrepi, ki jih je od aprila 2018 nikaragovska vlada sprejela ali jih dovoljuje, niso v skladu s pravicami in jamstvi, ki jih zagotavlja nikaragovska ustava iz leta 1987, kar pomeni, da spreminjajo ustavno ureditev, kar resno ogroža demokratični red v Nikaragvi, kot je določen v členu 20 medameriške demokratične listine;

M.  ker morajo biti razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanje politike EU, tudi pridružitvenega sporazuma med EU in državami Srednje Amerike iz leta 2012; ker ta sporazum vključuje klavzulo o demokraciji, ki je celo njegov bistveni element; ker bi bilo treba glede na sedanje razmere uporabiti klavzulo o demokraciji in začasno prekiniti izvajanje sporazuma za Nikaragvo;

1.  izraža solidarnost z nikaragovskim prebivalstvom in obsoja vse represivne ukrepe nikaragovske vlade, zlasti povzročene smrti, vsesplošno represijo in omejevanje svobode izražanja, zbiranja in demonstracij, prepoved nevladnih organizacij in civilne družbe, izgon mednarodnih organizacij iz države, zapiranje medijev in napade nanje, omejevanje pravice do obveščenosti ter izključitev študentov z univerz;

2.  poziva nikaragovsko vlado, naj preneha s trajno represijo oporečnikov in stalnim vzorcem samovoljnih aretacij, mučenja in spolnega nasilja ter naj ne kriminalizira, preganja in napada zagovornikov človekovih pravic, političnih nasprotnikov, družin žrtev in drugih nasprotnikov ter nemudoma razpusti paravojaške sile, ki delujejo v državi; poziva k takojšnji, nepristranski, pregledni in temeljiti preiskavi nasilja;

3.  poziva k takojšnji izpustitvi vseh samovoljno pridržanih, tudi Amaye Eve Coppens, k opustitvi vseh obtožb proti njim ter k spoštovanju temeljnih pravnih jamstev; poziva, naj odgovorni za kršitve človekovih pravic in ogrožanje demokracije ter pravne države, odgovarjajo za svoja dejanja; poudarja, da morajo nikaragovske oblasti poskrbeti za varnost ter fizično in psihično dobrobit vseh, ki so bili pridržani, ter jim zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo;

4.  poziva k neodvisnemu pregledu obsodb in kazenskih sankcij, da bi se sodstvo, vključno z imenovanji, reformiralo v skladu z mednarodnimi standardi, kot so temeljna načela o neodvisnosti sodstva in smernice o vlogi tožilcev;

5.  poziva k reviziji zakona o pomilostitvi in zakona o celoviti oskrbi žrtev, da bi žrtvam zagotovili pravico do resnice, sodnega varstva in ustrezne odškodnine;

6.  vztraja, naj se medijskim hišam vrne zaplenjeno premoženje in obnovijo začasno odpovedane licence, ter poudarja, da jim je treba omogočiti opravljanje dela brez ovir ali povračilnih ukrepov;

7.  pozdravlja odločitev Sveta, da bo sprejel okvir za ciljno usmerjene omejevalne ukrepe za odgovorne za kršitve človekovih pravic, zlorabe in zatiranje civilne družbe ter demokratične opozicije v Nikaragvi; poziva države članice, naj se hitro dogovorijo o posebnem seznamu posameznikov in subjektov, ki jih je treba sankcionirati, vključno s predsednikom in podpredsednico;

8.  obsoja nepripravljenost nikaragovske vlade, da bi ponovno začela pomemben notranji dialog; poziva oblasti, naj ponovno vzpostavijo dialog z državljansko koalicijo, da bi našli demokratično, trajnostno in miroljubno rešitev ter bi se lahko v celoti izvedli dogovori iz marca 2019; poudarja, da je treba zagotoviti politične in državljanske svoboščine za vse Nikaragovce, vrnitev oseb v izgnanstvu, vrnitev mednarodnih organizacij in sodelovanje z njimi, povrnitev pravnega statusa organizacijam s področja človekovih pravic ter uvedbo verodostojnega volilnega postopka z reformirano vrhovno volilno komisijo, da bi se lahko takoj izvedle pravične in pregledne volitve ob navzočnosti mednarodnih opazovalcev;

9.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika in delegacijo EU v Nikaragvi, naj pozorno spremljata razvoj razmer v državi ter še najprej obravnavata težave zapornikov, študentov, protestnikov, družin žrtev in novinarjev v zvezi s človekovimi pravicami, ki so nastale zaradi razmer v državi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da njena pomoč pri sodelovanju povečuje podporo civilni družbi, zlasti zagovornikom človekovih pravic, in da nikakor ne prispeva k sedanjim represivnim politikam nikaragovskih oblasti;

10.  opozarja, da mora Nikaragva glede na pridružitveni sporazum med EU in državami Srednje Amerike spoštovati in utrditi načela pravne države, demokracije in človekovih pravic, in zahteva, da se glede na sedanje okoliščine uveljavi demokratična klavzula pridružitvenega sporazuma;

11.  poziva delegacijo EU in države članice z diplomatskimi misijami na terenu, naj v celoti izvajajo smernice EU o zagovornikih človekovih pravic in zagotovijo vso ustrezno podporo pridržanim zagovornikom človekovih pravic, vključno z obiski v zaporih in spremljanjem sojenj;

12.  poziva, naj se v Nikaragvo čim prej napoti delegacija Parlamenta, da bi lahko nadaljevali spremljanje razmer v državi, in poziva nikaragovske oblasti, naj omogočijo neoviran vstop v državo, pa tudi dostop do vseh sogovornikov in prostorov;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

(1) UL C 45 E, 23.2.2010, str. 89. (2) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 74. (3) UL C 252, 18.7.2018, str. 189. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0238. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0219.