Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 24. oktober 2019 - StrasbourgKončna izdaja
Položaj oseb LGBTI v Ugandi
 Egipt
 Predlog novega indonezijskega kazenskega zakonika
 Finančna pomoč državam članicam za kritje velikega finančnega bremena zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora ***I
 Uporaba kromovega trioksida
 Posledice stečaja skupine Thomas Cook
 Stanje glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic – javno poročanje po posameznih državah
 Turške vojaške operacije v severovzhodni Siriji in njihove posledice
 Začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo

Položaj oseb LGBTI v Ugandi
PDF 131kWORD 45k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2019 o položaju oseb LGBTI v Ugandi (2019/2879(RSP))
P9_TA(2019)0042RC-B9-0134/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ugandi,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti, zlasti tiste z dne 4. februarja 2014 o časovnem načrtu EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete(1) in tiste z dne 14. februarja 2019 o prihodnosti seznama ukrepov za osebe LGBTI (2019–2024)(2),

–  ob upoštevanju skupne izjave visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini ter generalnega sekretarja Sveta Evrope z dne 9. oktobra 2019 ob evropskem in svetovnem dnevu proti smrtni kazni;

–  ob upoštevanju izjave, ki jo je visoka predstavnica Federica Mogherini v imenu EU podala 17. maja 2019, ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji;

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2018 (razdelek o Ugandi), ki ga je Evropski svet sprejel 13. maja 2019,

–  ob upoštevanju členov 2, 3(5), 21, 24, 29 in 31 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 10 in 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki Evropsko unijo in njene države članice v njihovih odnosih s preostalim svetom zavezujejo k spoštovanju in spodbujanju splošnih človekovih pravic ter varovanju posameznikov, pa tudi sprejetju omejevalnih ukrepov v primeru hudih kršitev človekovih pravic;

–  ob upoštevanju mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic, med drugim tistih, ki so zapisane v splošni deklaraciji o človekovih pravicah ter v evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju priročnika Sveta EU za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (priročnik za osebe LGBTI),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic oseb LGBTI,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju in drugem krutem, nečloveškem in ponižujočem ravnanju in kaznovanju ter o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju najnovejšega splošnega rednega pregleda Sveta OZN za človekove pravice o Ugandi,

–  ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, še posebej njenega člena 21, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega pogodbenica je tudi Uganda, in sicer od leta 1995,

–  ob upoštevanju večstrankarskega pisma o preganjanju skupnosti LGBTI v Ugandi, ki ga je 15. oktobra 2019 podpisalo 70 poslancev Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o začetku posvetovanja za začasno izključitev Ugande in Nigerije iz sporazuma iz Cotonouja zaradi nedavne zakonodaje, ki kriminalizira homoseksualnost(3),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu AKP-EU (sporazum iz Cotonouja) in zlasti njegovega člena 8(4) o prepovedi diskriminacije,

–  ob upoštevanju načel iz Džogdžakarte (načela in obveznosti držav glede uporabe mednarodnega prava s področja človekovih pravic v zvezi s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto, spolnim izrazom in spolnimi značilnostmi), sprejetih novembra 2006, in 10 dopolnilnih načel (plus 10), sprejetih 10. novembra 2017,

–  ob upoštevanju ustave Republike Ugande,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je bila Uganda v zadnjih tednih priča porastu izjemno homofobne retorike s strani oblasti, zlasti Simona Lokode, ugandskega ministra za etiko in integriteto, ki je 10. oktobra 2019 napovedal, da namerava znova uvesti zakon proti homoseksualnosti, ki bo predvideval smrtno kazen za tiste, ki izkazujejo „hude oblike homoseksualnosti“; ker predlagani novi zakon podpirajo tudi nekateri ugandski poslanci;

B.  ker je vladni uradni govorec Ofwono Opondo 12. oktobra zatrdil, da vlada ne namerava sprejeti novega zakona o dejavnostih oseb LGBTI, saj obstoječe določbe v kazenskem zakoniku povsem zadostujejo; ker je to potrdil tudi višji tiskovni predstavnik predsednika Musevenija;

C.  ker obstoječe določbe kazenskega zakonika kršijo človekove pravice in inkriminirajo homoseksualnost; ker so spolni odnosi med istospolnimi partnerji v skladu s 145. in 146. členom kazenskega zakonika še vedno nezakoniti in je zanje predvidena zaporna kazen, ki je lahko celo dosmrtna; ker ta zakonik med drugim inkriminira „spolno občevanje v nasprotju z naravnim redom“, diskriminacijo oseb LGBTI pa omogočajo tudi številni drugi zakoni, ki jim postavljajo ovire pri zaposlovanju, iskanju stanovanja, socialni varnosti, izobraževanju in zdravstvenem varstvu;

D.  ker je bil na pobudo predsednika Musevenija zakon proti homoseksualnosti, ki je prepovedoval promocijo homoseksualnosti in predpisoval smrtno kazen za homoseksualne odnose, uveden že leta 2014, vendar ga je nato razveljavilo ugandsko ustavno sodišče; ker je širša mednarodna skupnost predlagani zakon ostro obsodila, številni donatorji, med drugim države članice EU, Združene države in Svetovna banka, pa so ustavili razvojno pomoč Ugandi;

E.  ker ta dogodek žal opozarja na nevzdržne razmere za osebe LGBTI v Ugandi, kjer je homofobija močno razširjena; ker organizacije za človekove pravice redno poročajo o družbeni diskriminaciji, kaznivih dejanjih iz sovraštva in kampanjah proti homoseksualnosti, vključno z nadlegovanjem, pretepanjem, izsiljevanjem, deložacijami, samovoljnimi aretacijami in pridržanjem ter uboji;

F.  ker se je po podatkih organizacij za človekove pravice število napadov na osebe LGBTI v Ugandi skokovito povečalo; ker je Sexual Minorities Uganda, združenje organizacij LGBTI, poročalo, da so bili letos ubiti trije geji in Brian Wasswa, transspolni aktivist LGBTI, ki je bil 4. oktobra 2019 napaden na svojem domu;

G.  ker ugandska ustava prepoveduje diskriminacijo iz najrazličnejših razlogov, med katerimi pa ni spolne usmerjenosti;

H.  ker je cilj skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije razvijati in utrjevati demokracijo, načela pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker razvojna pomoč EU za Ugando v nacionalnem okvirnem programu za obdobje 2014–2020 znaša 578 milijonov EUR; ker je eden njenih ključnih ciljev spodbujanje in ohranjanje dobrega upravljanja ter spoštovanje človekovih pravic;

I.  ker morajo upravičenci Evropskega razvojnega sklada izpolnjevati stroge pogoje v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, pravno državo, svobodo veroizpovedi in varstvom manjšin;

J.  ker sta Uganda in Evropska unija maja 2019 v skladu s členom 8 sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja v političnem dialogu znova potrdili tesno medsebojno partnerstvo;

K.  ker bi morala EU v okviru mednarodnega sodelovanja podpirati prizadevanja držav AKP, da bi razvile bolj naklonjen pravni in politični okvir ter opustile kaznovalne zakone, politike, prakso, stigmatiziranje in diskriminacijo, ki spodkopavajo človekove pravice;

L.  ker so spolni odnosi med istospolnimi partnerji kaznivi v 32 od skupaj 54 afriških držav in ker je za homoseksualnost v Mavretaniji, Sudanu, severni Nigeriji in Somaliji zagrožena smrtna kazen;

1.  je globoko zaskrbljen, ker se je zakon proti homoseksualnosti znova pojavil v ugandski politični razpravi; močno obsoja retoriko Simona Lokode, ki podžiga homofobijo in sovraštvo, in znova izraža odločno nasprotovanje vsem oblikam diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, pa tudi netenju sovraštva in nasilja zoper osebe LGBTI;

2.  je seznanjen z izjavo uradnega govorca predsednika Musevenija, ki je povsem zanikal, da namerava vlada predlagati nov zakon, in poziva ugandsko vlado, naj to izjavo upošteva;

3.  poudarja, da diskriminacija oseb LGBTI spodkopava najosnovnejša načela človekovih pravic, zapisana v splošni deklaraciji o človekovih pravicah; znova poudarja, da spolna usmerjenost in spolna identiteta sodita v okvir posameznikove pravice do zasebnosti, ki jo zagotavljajo mednarodno pravo in državne ustave;

4.  odločno zavrača uporabo smrtne kazni, ne glede na okoliščine, in s tem tudi zakonodajo, ki bi predpisovala smrtno kazen za homoseksualnost; poziva EU in njene države članice, naj skušajo ugandsko vlado pripraviti k odločnejši zavezi, da bo znova preučila svoje stališče do smrtne kazni;

5.  obžaluje, da ugandska zakonodaja še vedno zelo diskriminira osebe LGBTI, in poziva ugandske oblasti, naj revidirajo vse zakone, ki inkriminirajo homoseksualnost in aktiviste LGBTI, zlasti 145. in 146. člen kazenskega zakonika;

6.  ugandsko vlado opominja na njene obveznosti iz mednarodnega prava in sporazuma iz Cotonouja, ki zahteva spoštovanje univerzalnih človekovih pravic;

7.  je zelo zaskrbljen zaradi splošnega poslabšanja človekovih pravic oseb LGBTI v Ugandi, med drugim vse pogostejših kršitev socialnih pravic, svobode izražanja, enakosti spolov in pravice do stanovanja; obsoja nedavni uboj Briana Wasswe in obžaluje skrb zbujajoče število žrtev, ki so bile tarča napadov zaradi spolne usmerjenosti, tudi s strani državnih varnostnih sil; poziva ugandske oblasti, naj temeljito in nepristransko raziščejo vse primere nasilja in napade zoper osebe LGBTI ter storilce sodno preganjajo;

8.  poziva ugandsko vlado, naj izboljša pravno varstvo za žrtve kršitev človekovih pravic v policiji, poskrbi, da bodo policisti izpolnili svojo dolžnost in varovali pravice vseh ljudi, tudi članov skupnosti LGBTI, ter zagotovi, da bodo lahko vsi zagovorniki človekovih pravic in nevladne organizacije, ki zastopajo skupnost LGBTI v Ugandi, v vseh okoliščinah izvajali svoje zakonite dejavnosti, vključno s pravico do združevanja, brez strahu pred maščevanjem in brez omejitev;

9.  znova opozarja na obveznost spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo ima Uganda na podlagi sporazuma iz Cotonouja in mednarodnega prava;

10.  poziva delegacijo EU v Ugandi, naj še naprej tesno spremlja položaj oseb LGBTI ter dejavno podpira organizacije civilne družbe, zagovornike človekovih pravic in osebe LGBTI na terenu; poudarja, kako pomembno je ozaveščanje in razumevanje položaja oseb LGBTI in njihovih družin;

11.  poziva EU, naj v odnosih z ugandskimi oblastmi učinkovito in v celoti izkoristi politični dialog, predviden v členu 8 sporazuma iz Cotonouja, pa tudi priročnik za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic oseb LGBTI ter priloženih smernic, da bi prispevala k dekriminalizaciji homoseksualnosti, zmanjšanju nasilja in diskriminacije ter zaščiti zagovornikov človekovih pravic oseb LGBTI;

12.  znova poziva Komisijo in Svet, naj v morebitnem prihodnjem sporazumu, ki bo nadomestil sporazum iz Cotonouja, omenita nediskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti;

13.  poziva EU, naj izboljša obrambo in spodbujanje človekovih pravic v Ugandi, zlasti s ciljno usmerjeno podporo za organizacije civilne družbe in polnim izvajanjem smernic EU o zagovornikih človekovih pravic;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ugandskemu predsedniku, ugandskemu parlamentu ter Afriški uniji in njenim institucijam.

(1) UL C 93, 24.3.2017, str. 21.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0129.
(3) UL C 378, 9.11.2017, str. 253.


Egipt
PDF 135kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2019 o Egiptu (2019/2880(RSP))
P9_TA(2019)0043RC-B9-0138/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, zlasti tiste z dne 17. julija 2014 o svobodi izražanja in zbiranja v Egiptu(1), z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Egiptu(2), z dne 10. marca 2016 o Egiptu, zlasti primeru Giulia Regenija(3), z dne 8. februarja 2018 o usmrtitvah v Egiptu(4) in z dne 13. decembra 2018 o Egiptu, zlasti položaju zagovornikov človekovih pravic(5),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o Egiptu, sprejetih avgusta 2013 in februarja 2014,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2001, ki je začel veljati leta 2004 in je bil konsolidiran z akcijskim načrtom iz leta 2007; ob upoštevanju prednostnih nalog partnerstva med EU in Egiptom za obdobje 2017–2020, uradno sprejetih 25. julija 2017, skupne izjave s srečanja Pridružitvenega sveta EU-Egipt iz leta 2017 in skupne izjave s šestega srečanja pododbora EU in Egipta za politične zadeve, človekove pravice in demokracijo, ki je bilo junija 2019,

–  ob upoštevanju izjave EU pod točko 4 na seji Sveta OZN za človekove pravice 19. septembra 2019, v kateri je omenjen Egipt,

–  ob upoštevanju novega strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice, s katerim bi varstvo človekovih pravic in nadzor nad njimi postavili v središče vseh politik EU,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju, svobodi izražanja in o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in Konvencije o otrokovih pravicah, ki jih je ratificiral Egipt,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet o protestih v Egiptu z dne 27. septembra 2019,

–  ob upoštevanju egiptovske ustave, zlasti členov 52 (o prepovedi vseh oblik in vrst mučenja), 73 (o svobodi zbiranja) in 93 (o zavezujočem značaju mednarodnega prava s področja človekovih pravic),

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Egipt ratificiral 20. marca 1984,

–  ob upoštevanju Arabske listine o človekovih pravicah, katere podpisnik je Egipt,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2473 (2019), sprejete junija 2019, o obnovitvi ukrepov za izvajanje embarga na orožje proti Libiji,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker naj bi egiptovske oblasti v zadnjih tednih kot odziv na mirne demonstracije, ki so se začele 20. septembra 2019, samovoljno aretirale več kot 4300 ljudi (od tega jih je skoraj 3000 še vedno v priporu), med njimi je po poročanjih organizacije Amnesty International in fundacije Beladi vsaj 114 žensk in vsaj 111 mladoletnikov; ker so policijske in varnostne službe domnevno uporabljale prekomerno silo, da bi razgnale protestnike;

B.  ker so protivladne demonstracije potekale proti varčevalnim ukrepom, vsesplošni korupciji vlade in sistematični represiji ter se je z njimi zahteval odstop egiptovskega predsednika Abdela Fataha Al Sisija;

C.  ker nedavni ukrepi egiptovskih oblasti ogrožajo temeljne svoboščine izražanja, združevanja in zbiranja, ki so zapisane v egiptovski ustavi in mednarodni zakonodaji o človekovih pravicah; ker je to del širšega zatiranja civilne družbe in temeljnih pravic v Egiptu, zlasti svobode izražanja na spletu in zunaj njega, svobode združevanja in zbiranja, političnega pluralizma in načela pravne države;

D.  ker egiptovske oblasti še naprej zatirajo miroljubne demokratične opozicijske stranke v Egiptu, kar je v nasprotju s pravico do sodelovanja v javnih zadevah in s svobodo izražanja, in so od septembra 2019 v primeru koalicije Upanje samovoljno pridržale na desetine državljanov in aretirale na desetine drugih članov miroljubnih političnih strank;

E.  ker so bili odvetniki s področja človekovih pravic, novinarji, aktivisti in pripadniki opozicije zaprti zaradi hudih obtožb, tudi kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom; ker mirnim disidentom, prodemokratičnim aktivistom in zagovornikom človekovih pravic grozi, da bodo označeni kot teroristi; ker so te aretacija po navadi povezane z njihovim miroljubnim in legitimnim delom na področju varstva človekovih pravic;

F.  ker prisilno izginotje zagovornikov človekovih pravic postaja sistematična praksa egiptovskih oblasti, potem pa se jih večina nenadoma ponovno pojavi v rokah državnega tožilstva, kot so na primer Ala Abdel Fatah, Asma Dabes, Esra Abdel Fatah, Eman Al Helv, Mohamed Ibrahim, Abdelrahman Tarek, Ezat Ghoneim, Hajtham Mohamadin in Ibrahim Metvali Hedžazi; ker se drugi, vključno z Ibrahimom Ez El Dinom, še vedno niso ponovno pojavili;

G.  ker se preventivno pridržanje in previdnostni ukrepi prekomerno uporabljajo, da se zagovornikom človekovih pravic in njihovim odvetnikom, kot so Mahienur El Masri, Mohamed El Baker, Esra Abdel Fatah in Mohamed Ramadan, prepreči izvajanje legitimnih človekovih pravic v Egiptu;

H.  ker so egiptovske oblasti ovirale napredek pri preiskovanju in razkrivanju resnice v zvezi z ugrabitvijo, mučenjem in umorom italijanskega raziskovalnega asistenta Giulia Regenija; ker je italijanski parlament prekinil diplomatske odnose z egiptovskim parlamentom in pozval parlamente držav članic, naj iz solidarnosti sledijo njegovemu zgledu;

I.  ker so Novinarji brez meja zabeležili, da je v Egiptu zaradi svojega dela priprtih vsaj 31 medijskih delavcev na podlagi politično motiviranega pregona in več kršitev pravnega postopka; ker je bilo šest izmed teh novinarjev aretiranih v zvezi z nedavnimi protesti; ker so tarče tudi tuji medijski delavci, saj je bilo več mednarodnih medijskih poročevalcev izgnanih ali jim je bil prepovedan vstop v Egipt; ker so mednarodne organizacije dokumentirale blokiranje spletišč z novicami in blokiranje oziroma omejitev dostopa do spletnih aplikacij za pošiljanje sporočil, zlasti v zadnjih tednih;

J.  ker je egiptovski zakon o nevladnih organizacijah iz leta 2019 sicer odpravil zaporne kazni in ne predvideva več agencije varnostne narave, ki je bila pred tem pristojna za odobritev tujega financiranja in nadzor nad njim, pa kljub temu pa obstaja nevarnost, da bo znatno omejil civilno družbo, prispeval k strogim omejitvam pravice do svobode združevanja in močno omejil dejavnosti domačih in tujih nevladnih organizacij;

K.  ker se zagovornice človekovih pravic v Egiptu še naprej soočajo z različnimi oblikami vladnega nadlegovanja, zlasti z obrekovalnimi kampanjami in sodnim pregonom; ker se aktivisti, ki zagovarjajo pravice oseb LGBTQI in žensk, soočajo z nenehno represijo, tudi pod pretvezo, da gre za „ohranjanje javne morale“;

L.  ker se v Egiptu prek sodstva nadaljujejo hude kršitve pravice do življenja, saj je številnim izreklo in izvedlo visoko število smrtnih kazni – celo otrokom, in to v vojaškem in množičnem sojenju, v katerem ni bilo minimalnih jamstev za pošteno sojenje; ker so kazenska in vojaška sodišča od leta 2014 izdala več kot 3000 smrtnih kazni, 50 osebam pa grozi neposredna usmrtitev;

M.  ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) izjavil, da je na sodiščih več nerešenih zadev v zvezi s posamezniki, obsojenimi na podlagi dokazov, ki so bili domnevno pridobljeni z mučenjem, in jim grozi smrtna kazen; ker vlada vtis, da te obsodbe neposredno kršijo tako egiptovsko kot mednarodno pravo in postopke;

N.  ker egiptovske varnostne sile še vedno niso prevzele odgovornosti za hude kršitve človekovih pravic in ker ni ustrezne preiskave domnevnih primerov korupcije zoper vojsko;

O.  ker so egiptovske varnostne sile med protesti na trgu Raba leta 2013 ubile vsaj 900 ljudi; ker so bile med sojenjem o tem razkrite številne nepravilnosti, visoka komisarka OZN za človekove pravice pa ga je opisala kot grobo sodno zmoto; ker nobenemu odgovornemu za pokol še niso sodili;

P.  ker postopek splošnega rednega pregleda v Egiptu pred Svetom OZN za človekove pravice, ki se začne novembra 2019, mednarodni skupnosti ponuja edinstveno priložnost, da preuči stanje na področju človekovih pravic v Egiptu in oblikuje priporočila za izboljšave;

Q.  ker so številni zagovorniki človekovih pravic žrtve represivnih ukrepov, pri čemer gre tudi za povračilne ukrepe zaradi sodelovanja pri splošnem rednem pregledu v Egiptu leta 2014; ker so desetim zagovornikom človekovih pravic in sedmim nevladnim organizacijam, ki so bili imenovani v zadevi št. 173/2011 („zadeva v zvezi s tujim financiranjem“), zamrznili sredstva; ker prepoved potovanja še vedno zadeva vsaj 31 zagovornikov in osebje neodvisnih egiptovskih nevladnih organizacij za človekove pravice, ki sodelujejo v zadevi št. 173/2011, čeprav je bilo 43 zaposlenih v tujih organizacijah civilne družbe, ki so bili obsojeni leta 2013 v isti zadevi, oproščenih;

R.  ker je Egipt od revolucije leta 2011 doživel več težkih obdobij in ga mednarodna skupnost podpira pri spopadanju z različnimi izzivi; ker so varnostne razmere v Egiptu nestabilne, saj je na Sinajskem polotoku in v večjih mestih po državi visoko tveganje terorističnih napadov različnih islamističnih organizacij, čeprav vlada uporablja agresivne in včasih brutalne taktike za boj proti njim; ker so teroristični napadi vzeli življenje številnim nedolžnim civilistom, tudi Koptom; ker so se vojaške operacije na severu Sinaja stopnjevale vse od konca leta 2013, vlada pa je izvedla množična rušenja in prisilne izselitve na desettisoče prebivalcev in hkrati preprečila neodvisno poročanje, tako da je skoraj popolnoma blokirala medije in omejila gibanje na Sinaju in z njega;

S.  ker EU in njene države članice od zatiranja v Egiptu, ki je potekalo septembra oziroma oktobra 2019, še niso podale nobenega uradnega, močnega in enotnega javnega odziva; ker prednostne naloge partnerstva med EU in Egiptom, ki so bile sprejete junija 2017, v novem obdobju 2017–2020 vodi skupna zavezanost univerzalnim vrednotam demokracije, načelu pravne države in spoštovanju človekovih pravic, in je nov okvir za politično ukrepanje in okrepljeno sodelovanje, tudi na področju varnosti, reforme pravosodja in boja proti terorizmu, na podlagi spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker evropska prizadevanja za pritegnitev Egipta k obravnavanju najhujših vidikov kršenja človekovih pravic niso prinesla vidnih rezultatov;

T.  ker je Egipt pomemben partner Evropske unije in njenih držav članic na številnih področjih, vključno s trgovino, varnostjo in medosebnimi stiki; ker je Svet za zunanje zadeve 21. avgusta 2013 naročil visoki predstavnici, naj pregleda pomoč Evropske unije Egiptu; ker se je Svet za zunanje zadeve odločil, da je treba sodelovanje EU z Egiptom prilagajati glede na razvoj razmer v državi; ker sta EU in Egipt junija 2017 sprejela prednostne naloge partnerstva, s katerimi naj bi okrepila sodelovanje na številnih področjih, vključno z bojem proti terorizmu, a ob spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

U.  ker je v sklepih Sveta EU za zunanje zadeve z dne 21. avgusta 2013 navedeno, da so se države članice dogovorile tudi, da bodo začasno preklicale dovoljenja za izvoz vse opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, v Egipt in ponovno preučile izvozna dovoljenja za opremo, zajeto v Skupnem stališču 2008/944/SZVP, preučile pa bodo tudi pomoč, ki jo Egiptu namenjajo na področju varnosti; ker podjetja s sedežem v več državah članicah EU v Egipt še naprej izvažajo tehnologijo za nadzor in drugo varnostno opremo, ki omogoča vdore v računalniške sisteme in uporabo zlonamerne programske opreme ter druge oblike napadov na zagovornike človekovih pravic in aktiviste civilne družbe, fizično in na spletu; ker je vse to privedlo do zatiranja svobode izražanja na spletu;

1.  ostro obsoja najnovejše zatiranje in nenehno omejevanje temeljnih pravic v Egiptu, zlasti svobodo izražanja na spletu in drugje, svobodo združevanja in zbiranja, politično pluralnost in načelo pravne države; obsoja pretirano uporabo sile nad protestniki in opozarja Egipt, da bi moral biti odziv varnostnih sil v skladu z mednarodnimi normami in standardi ter lastno ustavo;

2.  poziva, naj se nemudoma končajo vsa nasilna dejanja državnih organov, varnostnih sil in služb in drugih skupin v Egiptu, in sicer ščuvanje k nasilju, sovražni govor, nadlegovanje, ustrahovanje, prisilna izginotja in cenzura zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov, demonstrantov, novinarjev, blogerjev, sindikalistov, študentov, otrok, zagovornikov pravic žensk, oseb LGBTI, organizacij civilne družbe in manjšin; poziva k verodostojni in pregledni preiskavi vseh kršitev človekovih pravic, storilci pa naj zanje tudi odgovarjajo; poudarja, da je samo s spoštovanjem človekovih pravic mogoče zagotoviti dolgoročno stabilnost in varnost Egipta;

3.  poziva egiptovske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse zagovornike človekovih pravic, ki so pridržani ali obsojeni zgolj zaradi opravljanja legitimnega in miroljubnega dela na področju človekovih pravic, med katerimi so Eman Al Helv, Mohamed Ibrahim, Mohamed Ramadan, Abdelrahman Tarek, Ezat Ghoneim, Hajtham Mohamadin, Ala Abdel Fatah, Ibrahim Metvali Hedžazi, Mahienur El Masri, Mohamed El Baker in Esra Abdel Fatah, ter naj takoj razkrijejo, kje je Ibrahim Ez El Din; poziva tudi k izpustitvi zagovornikov človekovih pravic, akademikov in drugih, ki so priprti zaradi zadeve „Koalicija Upanje“, med katerimi so Zjad El Elami, Hasan Barbari in Rami Šat, pa tudi članov stranke Kruh in svoboda, stranke Al Dostur in Egiptovske socialdemokratske stranke, ki so jih pred kratkim pridržali brez verodostojnih razlogov za kazenske obtožbe; poziva Egipt, naj razkrije, kje se nahajajo, ter jim, dokler so še vedno zaprti, omogoči dostop do družine in odvetnika po lastni izbiri ter jim zagotovi ustrezno zdravstveno oskrbo, v zvezi s trditvami o slabem ravnanju in mučenju pa naj izvede verodostojno preiskavo;

4.  poudarja, da je pomembno zagotavljati enakost vseh Egipčanov, ne glede na vero ali prepričanje; poziva Egipt, naj pregleda svoje zakone o bogokletstvu, da bi zagotovili varstvo verskih manjšin; pozdravlja izjave, ki pozivajo k obnovi islamskega diskurza, da bi se zoperstavili ekstremizmu in radikalizaciji; poziva egiptovske oblasti, vključno z vojaškimi in varnostnimi silami, naj spoštujejo pravice kristjanov, jih zaščitijo pred nasiljem in diskriminacijo ter zagotovijo pregon tistih, ki so odgovorni za takšna dejanja;

5.  podpira težnje večine Egipčanov, ki želijo sooblikovati svobodno, stabilno, cvetočo, vključujočo in demokratično državo, v kateri bodo spoštovane nacionalne in mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ponovno poudarja, da je treba zagotoviti pravico do mirnega izražanja mnenja in kritike;

6.  poziva egiptovske oblasti, naj prenehajo blokirati spletne strani lokalnih in mednarodnih tiskovnih organizacij ter organizacij za človekove pravice in izpustijo vse medijske delavce, ki so zaprti zaradi svojega novinarskega dela;

7.  je močno zaskrbljen zaradi kaznovanja oseb, ki sodelujejo ali želijo sodelovati z mednarodnimi organizacijami s področja človekovih pravic ali organi Združenih narodov za človekove pravice; poziva egiptovske oblasti, naj zaključijo zadevo št. 173/2011 (zadeva v zvezi s tujim financiranjem), odpravijo vse prepovedi potovanja za vsaj 31 zagovornikov človekovih pravic in članov osebja nevladnih organizacij za človekove pravice v tej zadevi, pa tudi vse druge samovoljno uvedene prepovedi potovanja, in naj egiptovskim zagovornikom človekovih pravic s sedežem v Egiptu omogočijo potovati, da bodo lahko osebno sodelovali pri splošnem rednem pregledu Egipta, ki se bo začel 13. novembra 2019;

8.  poziva k razveljavitvi nedavno sprejetega zakona o nevladnih organizacijah in njegovi nadomestitvi z novim zakonodajnim okvirom, ki bo pripravljen ob resničnem posvetovanju z organizacijami civilne družbe, ki bo v skladu z egiptovsko ustavo in mednarodnimi standardi;

9.  obžaluje, ker ni verodostojne preiskave in odgovornosti za ugrabitev, mučenje in umor italijanskega raziskovalnega asistenta Giulia Regenija leta 2016; ponovno poziva egiptovske oblasti, naj pojasnijo okoliščine smrti Giulia Regenija in Erica Langa, ter odgovorne privedejo pred sodišče ob polnem sodelovanju z organi držav članic, ki jih ta primera zadevata;

10.  zahteva, da oblasti spremenijo, sprejmejo in učinkovito izvajajo zakonodajo za odpravo vseh oblik diskriminacije in kriminalizirajo vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti, vključno s spremembo zakona o osebnem statusu in uvedbo zakonskih določb, ki bodo prepovedovale nasilje na podlagi spola, pa tudi spolno nadlegovanje, napade in posilstva; nadalje poziva oblasti, naj dejansko izvajajo nacionalno strategijo za boj proti nasilju nad ženskami v partnerstvu skupaj z neodvisnimi organizacijami civilne družbe, ki imajo priznano strokovno znanje na tem področju;

11.  izraža zaskrbljenost, ker se je uporaba smrtne kazni v Egiptu močno povečala, odkar je predsednik Sisi prišel na oblast; poziva egiptovske oblasti, naj razglasijo moratorij za usmrtitve, da bi odpravili smrtno kazen, in ponovno poziva Egipt, naj podpiše in ratificira drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega namen je odprava smrtne kazni;

12.  izreka iskreno sožalje družinam žrtev terorizma; izraža solidarnost z Egipčani in ponovno poudarja, da je tudi sam zavezan boju proti širjenju skrajnih ideologij in terorističnih skupin; poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo, da bodo svoje vojaške operacije, ki potekajo na Sinaju, izvedle v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, naj temeljito preiščejo vse zlorabe in naj nemudoma odprejo severni Sinaj neodvisnim organizacijam za pomoč ter neodvisnim opazovalcem in novinarjem;

13.  obžaluje, da ni uradnega odziva visoke predstavnice ali držav članic na zadnji val aretacij; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj se enotno in odločno odzovejo na zatiranje in kršitve človekovih pravic; pričakuje, da bo Evropska služba za zunanje delovanje prednostno obravnavala položaj zagovornikov človekovih pravic v Egiptu in Parlamentu poročala o sodelovanju s Kairom na tem področju, tudi o posameznih primerih iz te resolucije; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj uporabijo vsa orodja, ki jih imajo na voljo, vključno z dvostranskimi in večstranskimi orodji, trgovinskimi pogajanji, evropsko sosedsko politiko, pomočjo in po potrebi ciljno usmerjenimi omejevalnimi ukrepi, da bi ustavili zatiranje v tej državi in v Egiptu zagotovili konkreten napredek v zvezi s človekovimi pravicami;

14.  poziva k temeljitemu in celovitemu pregledu svojih odnosov z Egiptom; meni, da razmere na področju človekovih pravic v Egiptu zahtevajo temeljit pregled dejavnosti proračunske podpore Komisije, ki bi morala biti omejena predvsem na podporo civilni družbi;

15.  odločno poziva k spoštovanju zavez iz prednostnih nalog partnerstva med EU in Egiptom za obdobje 2017–2020 ter poziva k njihovemu polnemu in ustreznemu izvajanju; poziva EU, naj za pogajanja o novih prednostnih nalogah partnerstva oblikuje jasna merila, ki bodo nadaljnje sodelovanje z Egiptom pogojevala z napredkom pri reformi demokratičnih institucij, pravne države in človekovih pravic, ter naj v vse pogovore z egiptovskimi oblastmi vključi vprašanja človekovih pravic; ponavlja, da ukrepi za obvladovanje migracij ali boj proti terorizmu ne bi smeli spodnašati človekovih pravic;

16.  ponovno poziva države članice EU, naj ukrepajo na podlagi sklepov, sprejetih 21. avgusta 2013, v katerih so v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/CFSP naznanili začasen preklic izvoznih dovoljenj za vso opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, in obsoja vztrajno nespoštovanje teh zavez s strani držav članic EU; zato jih poziva, naj ustavijo izvoz tehnologije za nadzor in druge varnostne opreme v Egipt, ki bi lahko omogočila napade na zagovornike človekovih pravic in aktiviste civilne družbe, tudi na družbene medije, ter tudi druge oblike notranje represije; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poroča o stanju vojaškega in varnostnega sodelovanja držav članic EU z Egiptom; poziva EU, naj začne izvajati popoln nadzor nad izvozom v Egipt, zlasti ko gre za blago, ki bi ga bilo mogoče uporabljati za zatiranje, mučenje ali izvrševanje smrtne kazni;

17.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo pri vsakem dogovoru o migracijah med EU in Egiptom dosledno spoštovani mednarodni standardi na področju človekovih pravic, temeljne pravice migrantov in beguncev, ter da bo zagotovljena ustrezna raven preglednosti in odgovornosti;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, egiptovski vladi in parlamentu ter Afriški komisiji za človekove pravice in pravice ljudstev.

(1) UL C 224, 21.6.2016, str. 5.
(2) UL C 300, 18.8.2016, str. 34.
(3) UL C 50, 9.2.2018, str. 42.
(4) UL C 463, 21.12.2018, str. 35.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0526.


Predlog novega indonezijskega kazenskega zakonika
PDF 125kWORD 45k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2019 o predlogu novega indonezijskega kazenskega zakonika (2019/2881(RSP))
P9_TA(2019)0044RC-B9-0145/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Indoneziji,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Indonezijo, ki je začel veljati 1. maja 2014,

–  ob upoštevanju sedmega dialoga med EU in Indonezijo o človekovih pravicah z dne 1. februarja 2018,

–  ob upoštevanju osmega kroga pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indonezijo, ki so potekala junija 2019,

–  ob upoštevanju osnutka kazenskega zakonika, predstavljenega 15. septembra 2019,

–  ob upoštevanju načel iz Yogyakarte,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Indonezija ratificirala leta 2006,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1987,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je Indonezija po številu prebivalcev četrta največja država na svetu, stabilna demokracija v svoji regiji, največja pretežno muslimanska država in raznolika družba z več kot 265 milijoni državljanov različnih verskih, narodnostnih, jezikovnih in kulturnih skupnosti;

B.  ker namerava indonezijska vlada s predlogom novega kazenskega zakonika nadomestiti sedanjega; ker je bil osnutek novega kazenskega zakonika dokončno pripravljen 15. septembra 2019;

C.  ker osnutek vsebuje člene, ki kršijo pravice žensk, verskih manjšin, oseb LGBTI, pa tudi svobodo govora in združevanja;

D.  ker je septembra več tisoč ljudi, tudi študentov, po vsej Indoneziji protestiralo proti osnutku kazenskega zakonika ter nasprotovalo njegovemu sprejetju;

E.  ker je po množičnih protestih indonezijski predsednik parlamentu 20. septembra 2019 odredil, naj sprejetje zakonika odloži; ker je odločitev o sprejetju zdaj v rokah indonezijskega predstavniškega doma;

F.  ker člen 2 osnutka kazenskega zakonika, ki se nanaša na „žive zakone“, velja za ohlapnega, saj ne navaja kaznivih dejanj, zato bi bilo mogoče na podlagi tega uzakoniti na stotine obstoječih in diskriminatornih lokalnih zakonov šeriatskega prava;

G.  ker novi kazenski zakonik za zunajzakonske spolne odnose predvideva do enoletno zaporno kazen; ker ta določba posledično kriminalizira vse istospolne odnose; ker bo ta člen omogočil kazenski pregon vseh oseb, dejavnih v spolni industriji;

H.  ker predlog kazenskega zakonika določa, da je mogoče neporočene osebe, ki prebivajo skupaj, obsoditi na šestmesečno zaporno kazen;

I.  ker indonezijske oblasti uradno ne priznavajo istospolnih zvez, zato še posebej ciljajo na te osebe; ker se Indonezija sooča z doslej največjim izbruhom nasilnih in diskriminatornih napadov, pa tudi s številnimi primeri nadlegovanja in povečanjem števila sovražnih izjav, katerih tarča so osebe LGBTI;

J.  ker določbe v osnutku kazenskega zakonika še zaostrujejo sedanji zakon o bogokletstvu; ker je bilo po tem zakonu od njegovega sprejetja leta 1965 obsojenih več kot 150 oseb, večina pripadnikov verskih manjšin; ker zakon o bogokletstvu ogroža verske manjšine, saj se v Indoneziji povečuje nestrpnost zoper nje;

K.  ker osnutek kazenskega zakonika omejuje posredovanje informacij o kontracepciji in poenostavitev dostopa do kontracepcije za mlajše od 18 let; ker omejeni dostop do kontracepcije posebej vpliva na obrobne skupine, ki že tako ali tako nosijo največje breme epidemije HIV v Indoneziji;

L.  ker predlog kazenskega zakonika določa, da je mogoče žensko, ki prekine nosečnost, obsoditi na do štiriletno zaporno kazen; ker lahko vsakogar, ki pomaga nosečnici pri prekinitvi nosečnosti, doleti do petletna zaporna kazen;

M.  ker je Indonezija septembra sprejela sporen zakon, s katerim je oslabila komisijo za preprečevanje korupcije, ki je od svoje ustanovitve leta 2002 poskrbela za uspešen sodni pregon več sto politikov; ker se določbe veljavnega kazenskega zakonika, zakona o elektronskem poslovanju in podatkih ter protiteroristične zakonodaje že uporabljajo za samovoljno omejevanje dela zagovornikov človekovih pravic;

N.  ker so se zagovorniki človekovih pravic znašli na udaru predvsem zaradi opozarjanja na kršitve človekovih pravic, zlasti v zvezi s protesti v Zahodni Papui; ker je od začetka protestov življenje izgubilo vsaj 40 ljudi, vsaj 8000 avtohtonih prebivalcev Papue in drugih Indonezijcev pa je bilo razseljenih s svojih domov v Zahodni Papui; ker je bil novinarjem in neodvisnim organom OZN večkrat zavrnjen dostop do te regije;

O.  ker je okrožno sodišče v Wameni 2. maja 2019 obsodilo državljana EU, Poljaka Jakuba Fabiana Skrzypskega, na petletno zaporno kazen zaradi domnevnega sodelovanja v papuanskem separatističnem gibanju;

P.  ker je bilo v letih 2015–2018 več kot 40 oseb obsojenih na smrt, več kot 300 zapornikov pa v Indoneziji čaka na izvršitev smrtne kazni; ker je smrtna kazen kruta, nečloveška in ponižujoča ter v nasprotju s pravico do življenja;

1.  pozdravlja dejstvo, da odnosi med EU in Indonezijo temeljijo na skupnih vrednotah demokracije in dobrega upravljanja, spoštovanju človekovih pravic ter spodbujanju miru, stabilnosti in gospodarskega napredka;

2.  je močno zaskrbljen, ker osnutek spremenjenega indonezijskega kazenskega zakonika vsebuje določbe, ki omogočajo diskriminacijo na podlagi spola, veroizpovedi in spolne usmerjenosti, pa tudi diskriminacijo manjšin;

3.  pozdravlja, da je predsednik Widodo odložil njegovo sprejetje; poziva indonezijski parlament, naj predlagani kazenski zakonik korenito spremeni, ga uskladi z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic ter iz njega črta vse diskriminatorne določbe;

4.  poziva indonezijske oblasti, naj razveljavijo vse pravne določbe, ki omejujejo temeljne svoboščine in pravice, svoje zakone pa uskladijo z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in mednarodnimi zavezami Indonezije;

5.  poziva indonezijske oblasti, naj zaščitijo pravice oseb LGBTI, kazensko preganjajo vsakršen pregon teh oseb in s spremembo kazenskega zakonika dekriminalizirajo homoseksualnost; poziva indonezijske uradnike, naj se vzdržijo hujskaških izjav o osebah LGBTI, s katerimi bi jih le še bolj ožigosali; poziva indonezijske oblasti, naj spodbujajo politični dialog z osrednjimi deležniki v civilni družbi, da bi spodbujali in varovali splošno uveljavljanje človekovih pravic;

6.  poziva k reviziji določb zakona o bogokletstvu, saj ogrožajo verske manjšine in ateiste; podpira priporočila OZN za razveljavitev členov 156 in 156(a) kazenskega zakonika, zakona o preprečevanju zlorab in razžalitvi vere, zakona o elektronskem poslovanju in podatkih, za spremembo protiteroristične zakonodaje in za opustitev obtožb in pregona oseb, obtoženih bogokletstva;

7.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da osnutek kazenskega zakonika omejuje prosto razširjanje izjemno pomembnih informacij o spolnem zdravju; spodbuja dostop žensk in deklet do necenzuriranih informacij o kontracepciji in načrtovanju družine;

8.  potrjuje, da je dostop do zdravja, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem, človekova pravica; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti primerne in cenovno dostopne storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s spolno vzgojo in posredovanjem informacij, načrtovanjem družine, kontracepcijskimi metodami, pa tudi zakonitimi in varnimi načini za prekinitev nosečnosti; ugotavlja, da so te storitve pomembne, saj rešujejo življenja žensk, zmanjšujejo smrtnost dojenčkov in otrok ter preprečujejo spolno prenosljive bolezni, tudi HIV/aids;

9.  znova poziva oblasti, naj vzpostavijo moratorij za vse usmrtitve in odpravijo smrtno kazen; ugotavlja, da je Indonezija sprejela to priporočilo med zadnjim ciklusom splošnega rednega pregleda leta 2017; poziva EU in francosko vlado, naj storita vse, kar je v njuni moči, da Olivier Jover ne bo obsojen na smrt;

10.  poziva, naj se položaj človekovih pravic v Indoneziji nenehno in natančno spremlja, zlasti z rednim poročanjem delegacije Evropske unije v Indoneziji in Bruneju; poziva delegacijo Evropske unije v Indoneziji in Bruneju ter države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zagotovile nujno zaščito in podporo ogroženim ljudem;

11.  obžaluje, da je bila sprejeta nova protikorupcijska zakonodaja, po kateri bo komisijo za preprečevanje korupcije postala vladna agencija in ne več neodvisni organ, in poziva k spremembi te zakonodaje;

12.  obžaluje izbruh nasilja v Zahodni Papui; poziva indonezijske oblasti, naj izvedejo neodvisno preiskavo nedavnih protestov v Zahodni Papui; poziva k samoobvladovanju, ko gre za napotitve varnostnih sil v to regijo; poziva indonezijsko vlado, naj razmere v Zahodni Papui rešuje s političnim dialogom; poziva oblasti, naj uradnikom OZN, nevladnim organizacijam in novinarjem omogočijo neoviran dostop do Zahodne Papue;

13.  izraža zaskrbljenost zaradi primera poljskega državljana Jakuba Fabiana Skrzypskega, ki je politični zapornik v Indoneziji; je zaradi nedavnega razvoja dogodkov v Papui zaskrbljen, da bi utegnile biti, če bo ostal zaprt v Wameni, ogrožene ne samo njegove človekove pravice, temveč tudi njegovo življenje; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj primer Skrzypskega obravnava v prihodnjih dialogih z Indonezijo, od indonezijskih oblasti pa zahteva, naj dovolijo, da se ga premesti na Poljsko;

14.  poziva Indonezijo, naj izda stalno povabilo predstavnikom vseh posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice, ki bi moralo zajemati neoviran dostop do vseh območij;

15.  poziva indonezijsko vlado, naj izpolni vse svoje obveznosti ter spoštuje, varuje in izvršuje pravice in svoboščine iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

16.  poudarja, kako pomembno je v sporazum o prosti trgovini med EU in Indonezijo, o katerem ravno potekajo pogajanja, vključiti zavezujoče in izvršljive določbe o spoštovanju človekovih pravic;

17.  pozdravlja, da EU in Indonezija nadaljujeta vsakoletni dialog o človekovih pravicah, in se veseli prihodnjega dialoga, ki bo novembra;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Indonezije, generalnemu sekretarju Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), medvladni komisiji združenja ASEAN za človekove pravice in Svetu OZN za človekove pravice.


Finančna pomoč državam članicam za kritje velikega finančnega bremena zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora ***I
PDF 155kWORD 46k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 24. oktobra 2019, o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002, da se zagotovi finančna pomoč državam članicam za kritje velikega finančnega bremena zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora (COM(2019)0399 – C9-0111/2019 – 2019/0183(COD))(1)
P9_TA(2019)0045A9-0020/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Za ublažitev gospodarskih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora in za izkazovanje solidarnosti do najbolj prizadetih držav članic v takih izjemnih okoliščinah bi bilo treba Uredbo (ES) št. 2012/2002 spremeniti, da bi se podprli s tem povezani javni dohodki.
(4)  Za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora in za izkazovanje solidarnosti do najbolj prizadetih držav članic v takih izjemnih okoliščinah bi bilo treba Uredbo (ES) št. 2012/2002 spremeniti, da bi se podprli s tem povezani javni dohodki.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Ker gre za izjemno uporabo sklada, bi morala biti njegova pomoč za ublažitev velikega finančnega bremena za države članice, ki nastane kot neposredna posledica izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora, ciljno usmerjena in časovno omejena, da bi se ohranili prvotni razlogi za ustanovitev sklada in njegova sposobnost odzivanja na naravne nesreče.
(5)  Ker gre za izjemno uporabo sklada, bi morala biti njegova pomoč za ublažitev velikega finančnega bremena za države članice, ki je nastalo oziroma nastane pri pripravah na izstop ali kot posledica izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora, ciljno usmerjena in časovno omejena, da bi se ohranili prvotni razlogi za ustanovitev sklada in njegova sposobnost odzivanja na naravne nesreče.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Da bi se zagotovila razpoložljivost sklada za naravne nesreče, kar je tudi njegov prvotni namen, bi bilo treba določiti zgornjo proračunsko mejo za podporo v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora.
(8)  Ker je treba zagotoviti ustrezen proračun za ohranitev razpoložljivosti Solidarnostnega sklada Evropske unije za naravne nesreče, je treba državam članicam in regijam dati na voljo druga dodatna sredstva, na primer prek ESPG ali drugih ad hoc finančnih instrumentov, da se jim pomaga omejiti učinek morebitnega izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Za pomoč iz sklada za ublažitev velikega finančnega bremena za države članice zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora bi morala veljati enaka pravila za izvajanje, spremljanje, poročanje, nadzor in revizijo kot za vsa druga posredovanja sklada. Poleg tega je glede na širok obseg javnih odhodkov, ki so lahko upravičeni do podpore, pomembno zagotoviti, da se spoštujejo druge določbe prava EU, zlasti pravila o državni pomoči.
(9)  Za pomoč iz sklada za ublažitev velikega finančnega bremena za države članice, ki nastane ali bi lahko nastalo zaradi priprav na izstop ali kot posledica izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora, bi morala veljati enaka pravila za izvajanje, spremljanje, poročanje, nadzor in revizijo kot za vsa druga posredovanja sklada. Poleg tega je glede na širok obseg javnih odhodkov, ki so lahko upravičeni do podpore, pomembno zagotoviti, da se spoštujejo druge določbe prava EU, zlasti pravila o državni pomoči.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (ES) št. 2012/2002
Člen 3 a – odstavek 2
(2)  Razpoložljive odobritve za ta cilj so omejene na polovico najvišjega razpoložljivega zneska za posredovanje sklada za leti 2019 in 2020.
(2)  Razpoložljive odobritve za ta cilj so omejene na 30 % najvišjega razpoložljivega zneska za posredovanje sklada za leti 2019 in 2020.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (ES) št. 2012/2002
Člen 3 a – odstavek 3
(3)  Taka pomoč krije del dodatnih javnih odhodkov, ki nastanejo neposredno zaradi izstopa brez dogovora ter izključno med datumom izstopa brez dogovora in 31. decembrom 2020 (v nadaljnjem besedilu: finančno breme).
(3)  Taka pomoč krije del dodatnih javnih odhodkov, nastalih izključno med 1. januarjem 2019 in 31. decembrom 2020 zaradi priprav na izstop brez dogovora ali kot posledica izstopa brez dogovora (v nadaljnjem besedilu: finančno breme).
Sprememba 7
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (ES) št. 2012/2002
Člen 3 a – odstavek 4
(4)  Država članica lahko zaprosi za pomoč na podlagi tega člena, če njeno ocenjeno finančno breme presega 1 500 000 000 EUR v cenah iz leta 2011 ali 0,3 % njenega BND.
(4)  Država članica lahko zaprosi za pomoč na podlagi tega člena, če njeno ocenjeno finančno breme presega 750 000 000 EUR v cenah iz leta 2011 ali 0,15 % njenega BND.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (ES) št. 2012/2002
Člen 3 b – odstavek 1
(1)  Člen 3b Pomoč iz člena 3a krije le finančno breme države članice v primerjavi s položajem, v katerem bi bil dosežen dogovor med Unijo in Združenim kraljestvom. Taka pomoč se lahko na primer uporabi za zagotavljanje podpore podjetjem, ki jih je prizadel izstop brez dogovora, vključno s podporo za ukrepe državne pomoči za navedena podjetja in s tem povezanim posredovanjem, za ukrepe za ohranitev obstoječih stopenj zaposlenosti ter za zagotovitev delovanja mejnih, carinskih, sanitarnih in fitosanitarnih kontrol, vključno z dodatnim osebjem in infrastrukturo.
(1)  Člen 3b Pomoč iz člena 3a krije le finančno breme države članice v primerjavi s položajem, v katerem bi bil dosežen dogovor med Unijo in Združenim kraljestvom. Taka pomoč se lahko na primer uporabi za zagotavljanje podpore podjetjem in delavcem, ki jih je prizadel izstop brez dogovora, vključno s podporo za ukrepe državne pomoči za navedena podjetja in s tem povezanim posredovanjem, za ukrepe za ohranitev obstoječih stopenj zaposlenosti ter za zagotovitev delovanja mejnih, carinskih, sanitarnih in fitosanitarnih kontrol, vključno z dodatnim osebjem in infrastrukturo.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (ES) št. 2012/2002
Člen 3 b – odstavek 6 a (novo)
(6a)   Odhodki, upravičeni do financiranja v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se ne financirajo v okviru te uredbe.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Uredba (ES) št. 2012/2002
Člen 4 a – odstavek 1
(1)  Pristojni nacionalni organi države članice lahko Komisiji najpozneje do 30. aprila 2020 predložijo vlogo za finančni prispevek iz sklada v skladu s členom 3a. Vloga vsebuje najmanj vse pomembne informacije o finančnem bremenu navedene države članice. V njej so opisani javni ukrepi, sprejeti kot odziv na izstop brez dogovora, in njihovi neto stroški do 31. decembra 2020 ter razlogi, zakaj se jim ni bilo mogoče izogniti z ukrepi za pripravljenost. Vloga vsebuje tudi utemeljitev neposrednih posledic izstopa brez dogovora.
(1)  Pristojni nacionalni organi države članice lahko Komisiji najpozneje do 30. junija 2020 predložijo vlogo za finančni prispevek iz sklada v skladu s členom 3a. Vloga vsebuje najmanj vse pomembne informacije o finančnem bremenu navedene države članice. V njej so opisani javni ukrepi, sprejeti kot priprava ali odziv na izstop brez dogovora, in njihovi neto stroški do 31. decembra 2020. Vloga vsebuje tudi utemeljitev neposrednih posledic izstopa brez dogovora.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Uredba (ES) št. 2012/2002
Člen 4 a – odstavek 2
(2)  Komisija pripravi navodila za uspešen dostop do sklada in njegovo uporabo. Navodila vsebujejo podrobne informacije o pripravi vloge in informacije, ki jih je treba predložiti Komisiji, vključno z dokazi, ki jih je treba predložiti v zvezi s finančnim bremenom. Navodila se objavijo na spletnih mestih zadevnih generalnih direktoratov Komisije, Komisija pa zagotovi, da so države članice z njimi seznanjene.
(2)  Komisija do 31. decembra 2019 pripravi navodila za uspešen dostop do sklada in njegovo uporabo. Navodila vsebujejo podrobne informacije o pripravi vloge in informacije, ki jih je treba predložiti Komisiji, vključno z dokazi, ki jih je treba predložiti v zvezi s finančnim bremenom. Navodila se objavijo na spletnih mestih zadevnih generalnih direktoratov Komisije, Komisija pa zagotovi, da so države članice z njimi seznanjene.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Uredba (ES) št. 2012/2002
Člen 4 a – odstavek 3
(3)  Po 30. aprilu 2020 Komisija na podlagi informacij iz odstavkov 1 in 2 za vse prejete vloge oceni, ali so v vsakem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo sklada, in določi zneske morebitnih finančnih prispevkov iz sklada v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
(3)  Po 30. juniju 2020 Komisija na podlagi informacij iz odstavkov 1 in 2 za vse prejete vloge oceni, ali so v vsakem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo sklada, in določi zneske morebitnih finančnih prispevkov iz sklada v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Uredba (ES) št. 2012/2002
Člen 4 a – odstavek 4
(4)  Pomoč iz sklada se dodeli državam članicam, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, pri čemer se upoštevajo mejne vrednosti iz člena 3a(4), in sicer do 5 % finančnega bremena in v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Če se izkaže, da razpoložljivi proračun ne zadostuje, se stopnja pomoči sorazmerno zniža.
(4)  Pomoč iz sklada se dodeli državam članicam, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, pri čemer se upoštevajo mejne vrednosti iz člena 3a(4), in sicer do 10 % finančnega bremena in v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Če se izkaže, da razpoložljivi proračun ne zadostuje, se stopnja pomoči sorazmerno zniža.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Uredba (ES) št. 2012/2002
Člen 4 a – odstavek 6
(6)  Evropski parlament in Svet čim prej po predložitvi predloga Komisije sprejmeta odločitev o uporabi sredstev sklada. Komisija na eni strani ter Evropski parlament in Svet na drugi strani si prizadevajo čim bolj skrajšati čas, potreben za uporabo sredstev sklada.
(6)  Evropski parlament in Svet čim prej po predložitvi predloga Komisije sprejmeta odločitev o uporabi sredstev sklada. Komisija na eni strani ter Evropski parlament in Svet na drugi strani si prizadevajo čim bolj skrajšati čas, potreben za uporabo sredstev sklada, in se obvezujejo, da bodo v najkrajšem možnem času predlagali namenski instrument za soočanje s takšnimi izjemnimi okoliščinami.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0020/2019).


Uporaba kromovega trioksida
PDF 142kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o delni avtorizaciji za uporabo kromovega trioksida v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (Cromomed S.A. in drugi) (D063690/01 – 2019/2844(RSP))
P9_TA(2019)0046B9-0151/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o delni avtorizaciji za uporabo kromovega trioksida v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (Cromomed S.A. in drugi) (D063690/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba REACH) in zlasti njenega člena 64(8),

–  ob upoštevanju mnenj, ki sta ju v skladu s tretjim pododstavkom pripravila odbora Evropske agencije za kemikalije(2), in sicer Odbor za oceno tveganja (RAC) in Odbor za socialno-ekonomsko analizo (SEAC),

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3),

–  ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019 v zadevi T-837/16(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je bil kromov trioksid leta 2010 zaradi razvrstitve kot rakotvorna (skupina 1A) in mutagena snov (skupina 1B) v okviru uredbe REACH uvrščen na seznam kandidatnih snovi, ki so vzrok za veliko zaskrbljenost(5);

B.  ker je bil kromov trioksid leta 2013 zaradi te razvrstitve, pa tudi ker se je takrat na veliko uporabljal v Uniji ter so mu bili delavci precej izpostavljeni(6), vključen v Prilogo XIV k uredbi REACH(7);

C.  ker so Cromomed S.A. in štiri druge družbe (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji) skupaj vložili vlogo za avtorizacijo v skladu s členom 62 uredbe REACH za uporabo kromovega trioksida pri funkcionalnem kromiranju za vrsto uporab, med drugim pri splošnem inženirstvu in proizvodnji jekla(8);

D.  ker je Komisija decembra 2016 prejela mnenji odborov RAC in SEAC; ker je bil osnutek izvedbenega sklepa Komisije odboru REACH predložen šele konec avgusta 2019;

E.  ker je osnovi cilj uredbe REACH, glede na njeno uvodno izjavo 16, kot jo razlaga Sodišče Evropske unije(9), zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja;

F.  ker naj bi bila na podlagi člena 55 in uvodne izjave 12 uredbe REACH avtorizacija v glavnem namenjena temu, da bi snovi, ki so vzrok za veliko zaskrbljenost, nadomestili z drugimi varnejšimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami;

G.  ker je odbor RAC potrdil, da ni mogoče določiti mejne vrednosti kromovega trioksida, pod katero ta snov nima rakotvornega učinka; ker se zato uvršča med snovi brez praga, tj. snov, za katero ni mogoče določiti „varne stopnje izpostavljenosti“;

H.  ker za snovi brez praga v skladu z uredbo REACH samodejno velja, da tveganje ni „ustrezno nadzorovano“ v smislu člena 60(2) navedene uredbe, kar pomeni da se avtorizacija lahko dodeli samo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 60(4);

I.  ker je v členu 60(4) uredbe REACH določeno, da se avtorizacija lahko dodeli samo, če vlagatelj za vse uporabe, ki so zajete v vlogi, med drugim dokaže, da niso na voljo ustrezne alternativne snovi ali tehnologije; ker mora Komisija v skladu s členom 60(5) navedene uredbe pri preučevanju, ali so na voljo ustrezne alternative, upoštevati vse ustrezne vidike, tudi to, ali so alternative za vlagatelja tehnično in ekonomsko izvedljive;

J.  ker analiza alternativ, ki so jo predložili vlagatelji, temelji na delu Konzorcija za avtorizacijo kromovega trioksida (CTAC)(10); ker so bile negotovosti pri oceni, ki jo je opravil ta konzorcij, glavni razlog, zakaj je Parlament nasprotoval zadevnemu osnutku izvedbenega sklepa Komisije(11);

K.  ker analiza alternativ, ki so jo predložili vlagatelji, temelji na predpostavki, da je tehnično izvedljiva alternativa lahko samo podobna snov(12), tj. posamezna snov ali tehnologija, s katero je mogoče nadomestiti snov, ki je vzrok za veliko zaskrbljenost, v vseh različnih sektorjih in pri različnih vrstah uporabe(13);

L.  ker ta pristop – pri vlogi za avtorizacijo, ki zajema zelo različne sektorje in uporabe z zelo različnimi zahtevami glede učinkovitosti(14) – onemogoča, da bi našli eno alternativo, ki bi ustrezala vsem zahtevam, kar je odbor SEAC jasno priznal(15);

M.  ker bi s takim pristopom po nepotrebnem izključili alternative, ki so na voljo v nekaterih sektorjih ali pri nekaterih uporabah, vlagatelji pa bi bili nezakonito oproščeni obveznosti, da za uporabe, ki so zajete v vlogi, dokažejo, da ni alternativ; ker je ta pristop v nasprotju s ciljem nadomestitve iz člena 55 uredbe REACH in ne spodbuja inovacij;

N.  ker je odbor SEAC zatrdil, da analiza razpoložljivosti tehnično ustreznih alternativ, ki so jo predložili vlagatelji, ni dovolj natančna in nima jasnega poudarka(16); ker je ta odbor navedel tudi, da vlagatelji niso uspeli prepričljivo dokazati, da alternative kromiranju niso na voljo, in da je tudi sam seznanjen z morebitnimi alternativami, ki bi lahko bile tehnično izvedljive za nekatere vrste uporabe iz vloge(17); ker je prav tako potrdil, da bi potreboval več informacij, da bi lahko odločil o ekonomski izvedljivosti alternativ(18);

O.  ker to dokazuje, da vlagatelji – v nasprotju z zahtevami iz uredbe REACH – niso zadostili dokaznemu bremenu, kar je potrdilo tudi Splošno sodišče(19);

P.  ker pa je odbor SEAC po tem predpostavljal, da alternative, ki so tehnično izvedljive, verjetno niso tudi ekonomsko izvedljive(20) (poudarek dodan); ker kot prvo ni naloga tega odbora, da pomanjkljivosti v vlogi zapolni s svojimi predpostavkami, kot drugo pa izraz „verjetno niso“ kaže na negotovosti;

Q.  ker mnenje odbora SEAC, da alternative tehnično in ekonomsko niso izvedljive, ni v skladu z njegovimi ugotovitvami in glede na pomanjkljivosti vloge ni upravičeno;

R.  ker je Splošno sodišče pojasnilo, da „je edino Komisija pristojna za preveritev, ali so pogoji iz [člena 60(4) uredbe REACH] izpolnjeni“(21), da ni vezana na mnenja odborov SEAC in RAC, če razlogovanje v njih ni popolno, dosledno in upoštevno(22);

S.  ker Komisija s tem, ko je v osnutku izvedbenega sklepa(23) potrdila neskladno mnenje odbora SEAC, ni izpolnila svojih dolžnosti, ki jih je določilo Splošno sodišče;

T.  ker je v uvodni izjavi 8 osnutka izvedbenega sklepa Komisije izrecno navedeno, da odbor SEAC ni mogel izključiti morebitne negotovosti, kar zadeva tehnično izvedljivost alternativ za nekatere konkretne vrste uporabe, ki so zajete v vlogi;

U.  ker je Splošno sodišče ugotovilo, da je treba, kadar še vedno obstajajo negotovosti, čeprav različni akterji, vključeni v postopek avtorizacije, predložijo elemente, v zvezi s pogojem nerazpoložljivosti alternativ skleniti, da vlagatelj ni zadostil dokaznemu bremenu in da se avtorizacija zato ne dodeli(24);

V.  ker je osnutek izvedbenega sklepa Komisije – glede na negotovost iz uvodne izjave 8 – v nasprotju s sodbo Splošnega sodišča;

W.  ker skuša Komisija svojo odločitev utemeljiti s trditvijo, da pogoji, ki po njenih navedbah omejujejo dovoljeno področje uporabe(25), odpravljajo pomanjkljivosti v zvezi z analizo alternativ v vlogi;

X.  ker je sprejetje pogojev zakonito in primerno, če ti pogoji dejansko omejijo obseg avtorizacije, tako da se navedejo posebne uporabe, za katere je Komisija v času dodelitve avtorizacije menila, da zanje ne obstajajo ustrezne alternative;

Y.  ker pa Komisija v tem primeru ni opredelila obsega avtorizacije(26), kar pomeni, da ni sprejela končne odločitve o tem, za katere uporabe na dan sprejetja odločitve niso obstajale ustrezne alternative; ker je Komisija s tem, ko je sprejela te pogoje, storila prav nasprotno, in sicer je svojo izključno pristojnost, da za vsak primer posebej poda končno oceno in odloči o obsegu avtorizacije, prenesla na vlagatelje;

Z.  ker je Splošno sodišče menilo, da je ta pristop nezakonit(27);

AA.  ker mora vlagatelj po mnenju Splošnega sodišča, če je na podlagi informaciji mogoče ugotoviti razpoložljivost ustreznih alternativ na splošno, vendar te alternative niso tehnično ali ekonomsko izvedljive za vlagatelja, za zakonito pridobitev avtorizacije predložiti načrt nadomestitve(28);

AB.  ker vlagatelji v skladu z mnenjem odbora SEAC informacij o alternativah – čeprav so bile te na voljo pred sprejetjem tega mnenja(29) – niso podrobneje preučili, niti niso predložili podrobnejših načrtov za nadaljnje ukrepe na podlagi napredka na področju raziskav in razvoja(30);

AC.  ker je Komisija predlagala, da se avtorizacija dodeli, saj alternative, ki so na voljo, za vlagatelje na splošno niso tehnično ali ekonomsko izvedljive, čeprav po navedbah odbora SEAC niso predložili dovolj informacij o ekonomski izvedljivosti, pa tudi načrta nadomestitve ne, kar je v nasprotju s členom 62(4)(f) uredbe REACH;

AD.  ker se v skladu s členom 60(7) uredbe REACH avtorizacija dodeli samo, če je bila vloga predložena v skladu z zahtevami iz člena 62 omenjene uredbe;

AE.  ker je osnutek izvedbenega sklepa Komisije v nasprotju s sodbo Splošnega sodišča ter členom 60(4) in (7) uredbe REACH;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1907/2006;

2.  poziva Komisijo, naj osnutek svojega izvedbenega sklepa umakne in predloži nov osnutek sklepa o avtorizaciji samo za uporabe, ki so posebej opredeljene in za katere niso na voljo ustrezne alternative;

3.  poziva Komisijo, naj v zvezi s to vlogo in drugimi vlogami s podobno vsebino hitro odloči, pri tem pa v celoti upošteva uredbo REACH;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(2) Konsolidirano besedilo mnenj Odbora za oceno tveganja (RAC) in Odbora za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) z dne 9. decembra 2016 o vlogi za avtorizacijo za uporabo kromovega trioksida: funkcionalno kromiranje, ECHA/RAC/SEAC: mnenje št. AFA-O-0000006522-78-02/F. https://echa.europa.eu/documents/10162/50002b75-2f4c-5010-81de-bcc01a8174fc
(3) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(4) Sodba Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019, Švedska proti Komisiji, T-837/16, ECLI:EU:T:2019:144. http://curia.europa.eu/juris/document/document_print.jsf?docid=211428&text=&dir=&doclang=SL&part=1&occ=first&mode=lst&pageIndex=0&cid=1573675
(5) https://echa.europa.eu/documents/10162/6b11ec66-9d90-400a-a61a-90de9a0fd8b1
(6) https://echa.europa.eu/documents/10162/13640/3rd_a_xiv_recommendation_20dec2011_en.pdf
(7) Uredba Komisije (EU) št. 348/2013 z dne 17. aprila 2013 o spremembi Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij („REACH“) (UL L 108, 18.4.2013, str. 1).
(8) Informacije o vlogi so na voljo na: https://echa.europa.eu/applications-for-authorisation-previous-consultations/-/substance-rev/12473/term
(9) Sodba Sodišča z dne 7. julija 2009, S.P.C.M. SA in drugi proti ministru za okolje, prehrano in podeželje, C-558/07, ECLI:EU:C:2009:430, točka 45.
(10) Mnenje odbora SEAC, str. 30.
(11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o avtorizaciji za nekatere uporabe kromovega trioksida v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (Lanxess Deutschland GmbH in drugi) (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0317).
(12) Mnenje odbora SEAC, str. 32, tabela 13.
(13) Glej analizo alternativ za funkcionalno kromiranje, ki so jo predložili vlagatelji in je na voljo na: https://echa.europa.eu/documents/10162/ece8b65e-aec0-4da8-bf68-4962158a4952, str. 13 in 14: Za nadomestitev kromovega trioksida se preizkuša več alternativ. Težko je najti takšno, ki bi izpolnjevala zahteve za vse različne vrste proizvodov in za različne vrste uporabe v posameznih primerih in bi bila hkrati tudi tehnično in ekonomsko izvedljiva. Trenutno za posamezne uporabe obstajajo številne alternative. Nekatere od njih sicer izpolnjujejo zahteve za funkcionalno kromiranje, vendar nobena nima vseh bistvenih lastnosti vodne raztopine kromovega trioksida pri funkcionalnem kromiranju.
(14) Vsak sektor (npr. jeklarska industrija, splošni inženiring) ima svoje tehnične zahteve: glej mnenje odbora SEAC, str. 34, v katerem so z rumeno barvo označene alternative, pri katerih parametri/ocenjevalna merila izpolnjujejo zahteve za nekatere, a ne za vse uporabe/sektorje.
(15) Mnenje odbora SEAC, str. 36: Vlagatelji dejansko menijo, da so alternative obetavne samo, če izpolnjujejo zahteve vseh navedenih industrijskih sektorjev (čeprav so prihodki vlagateljev v teh sektorjih zelo omejeni), zaradi česar je nemogoče najti eno alternativo, ki bi izpolnjevala vse zahteve (poudarek dodan).
(16) Mnenje odbora SEAC, str. 35 in 36: Po mnenju odbora SEAC so vlagatelji predložili splošno oceno tehnične in ekonomske izvedljivosti alternativ za različne industrijske sektorje, ne da bi pri tem dovolj podrobno preučili, ali je mogoče kromov trioksid za uporabo, ki je zajeta v vlogi, nadomestiti. … Odbor SEAC se strinja z ugotovitvijo vlagateljev, da analizirane alternative ne zagotavljajo nekaterih ključnih funkcionalnosti. Hkrati pa odbor poudarja, da analiza alternativ ni bila dovolj temeljita in ni bila jasno osredotočena na to, kako vlagatelji kromov trioksid dejansko uporabljajo. Vlagatelji so nekatere alternative prepoznali kot obetavne in zatrdili, da jih jeklarska industrija preučuje. Niso pa predložili dodatnih pregledov alternativ, ki so bile označene kot obetavne, niti načrtov za raziskave in razvoj v zvezi s tem. Zato odbor SEAC izraža pomisleke glede ustreznosti analize za področje uporabe te vloge. (poudarek dodan)
(17) Mnenje odbora SEAC, str. 50: Vlagateljem ni uspelo prepričljivo utemeljiti trditve, da (v njihovih poslovnih sektorjih) ni na voljo alternativ kromiranju in da ne bodo na voljo v običajnem obdobju pregleda. Odbor SEAC je seznanjen z obstojem alternativnih premaznih tehnik, ki bi za določene dele za dva od petih vlagateljev že lahko bile ali postale tehnično izvedljive.
(18) Mnenje odbora SEAC, str. 37, glej zlasti sklep dela 7.2: Da pa bi odbor SEAC lahko ugotovil, ali je ta alternativa ekonomsko izvedljiva, bi potreboval več informacij o deležu delov, ki se lahko premažejo s tehnično izvedljivo alternativo.
(19) Točka 79 sodbe v zadevi T-837/16.
(20) Mnenje odbora SEAC, odgovor na vprašanje 7.2, str. 36.
(21) Točka 64 sodbe v zadevi T-837/16.
(22) Točki 66 in 68 sodbe v zadevi T-837/16.
(23) Točka 8 osnutka izvedbenega sklepa Komisije.
(24) Točka 79 sodbe v zadevi T-837/16.
(25) Člen 1 osnutka izvedbenega sklepa Komisije: „Dovoljena uporaba“ pomeni uporabo pri funkcionalnem kromiranju, pri kateri je za predvideno uporabo potrebna katera koli od naslednjih ključnih funkcionalnosti ali lastnosti: odpornost proti obrabi, trdota, debelina plasti, odpornost proti koroziji, torni koeficient in učinek na morfologijo površine. Da ne bi bilo dvoma, je v njem tudi določeno, da se avtorizacija za uporabo kromovega trioksida ne dodeli za funkcionalno kromiranje, če nobena od ključnih funkcionalnosti iz prvega pododstavka ni potrebna.
(26) To pomeni, da prepušča vlagateljem, da odločijo, in izvršilnim organom, da po dodelitvi avtorizacije presodijo, ali je katera od navedenih funkcionalnosti „potrebna“ za njihovo uporabo.
(27) Točka 83 sodbe v zadevi T-837/16; glej točko 97. „Dejstvo, da se navede, da je uporaba svinčevih kromatov iz te zadeve omejena zgolj na primere, v katerih so delovne karakteristike pripravkov iz snovi, ki v vsebujejo te kromate, resnično potrebne, je namreč enako navedbi, da se mora uporabnik nižje v verigi vsakič, ko ugotovi alternativo, odreči uporabi svinčevih kromatov iz te zadeve. Taka navedba pa je pomemben pokazatelj tega, da Komisija ob sprejetju izpodbijanega sklepa sama ni menila, da je bila izvedena preučitev izpolnitve pogoja glede nerazpoložljivosti alternativ.“ glej tudi točki 86 in 98.
(28) Točka 76 sodbe v zadevi T-837/16; v skladu s točko (f) člena 62(4) in točko (c) člena 60(4) uredbe REACH.
(29) Mnenje odbora SEAC, str. 37: Odbor SEAC je na javnem posvetu o drugih uporabah kromovega trioksida izvedel, da obstajajo alternative premazne tehnike, ki bi se lahko za nekatere posebne dele uporabljale kot izvedljive alternative.
(30) Mnenje odbora SEAC, str. 37: Vlagatelji sicer navajajo, da so nekatere alternative obetavne in da jih jeklarska industrija trenutno preučuje, vendar jih podrobneje ne preučijo, niti niso predložili podrobnejših načrtov za nadaljnje ukrepe na podlagi razvoja na tem področju.


Posledice stečaja skupine Thomas Cook
PDF 135kWORD 45k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2019 o negativnih posledicah stečaja skupine Thomas Cook za turizem EU (2019/2854(RSP))
P9_TA(2019)0047RC-B9-0118/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 6(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 195 PDEU,

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 21. oktobra 2019 o učinkih stečaja skupine Thomas Cook,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2007 z naslovom Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem (COM(2007)0621),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010)0352),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti(3), zlasti člena 8 o veljavnosti operativne licence in člena 9 o začasni ustavitvi in preklicu operativne licence,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. oktobra 2015 o novih izzivih in strategijah za spodbujanje turizma v Evropi(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2012 o delovanju in uporabi veljavnih pravic letalskih potnikov(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2009 o odškodninah za potnike v primeru stečaja letalske družbe(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. marca 2013 z naslovom Varstvo potnikov v primeru insolventnosti letalskega prevoznika (COM(2013)0129), v katerem je Komisija določila ukrepe za izboljšanje varstva potnikov v primeru insolventnosti letalskega prevoznika, vključno z boljšim izvrševanjem Uredbe (ES) št. 261/2004,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (uredba o ESPG)(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2014 z naslovom Evropska strategija za večjo rast in delovna mesta v obalnem in pomorskem turizmu (COM(2014)0086),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na prvi obravnavi 5. februarja 2014, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage(8),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. marca 2019 z naslovom Letalska strategija za Evropo: ohranjanje in spodbujanje visokih socialnih standardov (COM(2019)0120);

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 z naslovom Večletni finančni okvir 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2019 o konkurenčnosti turistične panoge kot gonila trajnostne rasti, ustvarjanja delovnih mest in socialne kohezije v EU v prihodnjem desetletju,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker ima propad britanske družbe Thomas Cook, drugega največjega organizatorja potovanj na svetu in enega izmed najstarejših, močno negativen učinek na gospodarstvo, notranji trg EU, zaposlovanje, zaupanje potrošnikov in prosto gibanje oseb v EU in zunaj nje;

B.  ker je zaradi likvidacije skupine Thomas Cook ogroženih 22 000 delovnih mest po vsem svetu, od tega 9 000 v Združenem kraljestvu, 2 500 v Španiji in več kot 1 000 v Grčiji; ker je kljub temu, da je usoda teh delovnih mest za zdaj še negotova, zelo verjetno, da bo to znatno posredno vplivalo na turistično industrijo in prometni sektor, pa tudi na celotno gospodarstvo EU;

C.  ker je stečaj skupine Thomas Cook povzročilo več dejavnikov, med njimi tudi ta, da družba ni spremenila svojega poslovnega modela in ni postala dovolj inovativna, da bi lahko konkurirala v digitalnem gospodarstvu; ker so bili britanski organi že dodobra seznanjeni s finančnim položajem skupine Thomas Cook;

D.  ker je prenehanje poslovanja družbe Thomas Cook, ki je upravljala hotele, letovišča in letalske družbe v 16 državah in imela 19 milijonov strank letno, zahtevalo izjemno obsežne operacije, da bi več kot 600 000 počitnikovalcem na različnih koncih sveta pomagali priti domov;

E.  ker je samo letos več letalskih prevoznikov objavilo, da so insolventni, kar je imelo resne posledice za podjetja, turizem in potrošnike; ker je organ za civilno letalstvo Združenega kraljestva aprila 2019 skupini Thomas Cook podelil še eno dvanajstmesečno operativno licenco;

F.  ker so številne države članice napovedale ciljno usmerjene ukrepe v podporo svojemu turističnemu sektorju, da bi ublažile negativne posledice propada skupine Thomas Cook; ker ni bil aktiviran še noben podporni mehanizem EU;

G.  ker turizem predstavlja približno 4 % BDP Evropske unije in zaposluje okrog 12,3 milijona delavcev ter zagotavlja vsaj 5 % vseh delovnih mest (več kot 27 milijonov delavcev in skoraj 12 % vseh delovnih mest, če upoštevamo še povezave z drugimi sektorji); ker je Evropa prva turistična destinacija na svetu, njen tržni delež v letu 2018 pa je bil 50,8 %; ker turizem neposredno in posredno ustvarja 10,3 % celotnega BDP EU-28, kar naj bi se do leta 2027 povečalo na 11,2 % BDP;

H.  ker v turistični panogi najdemo zelo raznorodne storitve in poklice, kjer je mobilnost ključna, in ker je zaradi osebne naravnanosti storitev v tej panogi potrebnih zelo veliko zaposlenih; ker turizem daje močan zagon tudi mnogim drugim gospodarskim panogam; ker v tej panogi prevladujejo mala in srednja podjetja ter samozaposleni, v regijah, ki so od turizma močno odvisne, pa ta dejavnost prinaša delovna mesta in blaginjo; ker je turistična panoga posebej izpostavljena tveganjem tako naravnega kot človeškega izvora, ki jih ni mogoče predvideti;

I.  ker ima EU od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe tudi pristojnost, da podpira ali dopolnjuje ukrepe držav članic na področju turizma; ker pa v proračunu EU turizem nima posebne proračunske vrstice, kot je zahteval Parlament v svoji resoluciji z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, v kateri se je zavzel, da bi se uvedla posebna sredstva za trajnostni turizem;

J.  ker je povpraševanje turistične industrije po okrepljenem usklajevanju na ravni EU in jasni turistični politiki EU z ustrezno proračunsko podporo veliko;

K.  ker je turizem osrednja gospodarska in zaposlitvena panoga v EU in bi se morali njegov pomen in potrebe ustrezno odražati tudi med prednostnimi nalogami nove Komisije, predvsem v okviru podpiranja „gospodarstva za ljudi“;

L.  ker so zaradi prenehanja dejavnosti družbe Thomas Cook turistična panoga, zaposlovanje in lokalne skupnosti utrpele obsežno gospodarsko škodo, nekatera območja držav članic EU pa so izgubila letalsko povezljivost; ker bodo za to potrebni ustrezni ukrepi, da bi okrepili konkurenčnost panoge in zagotovili, da bo Evropa ostala prva svetovna turistična destinacija, saj to spodbuja rast in trajnostni razvoj njenih mest in regij;

M.  ker imajo potniki pravico, da se jim storitve zagotovijo v predvidenem času, zlasti ker so znesek za vozovnico plačali že pred datumom potovanja; ker je treba potnikom zagotoviti razumljive, natančne, pravočasne in vsem dostopne informacije; ker številnim potrošnikom ni bilo jasno, kakšne so njihove pravice do odškodnine in katere dele njihovih rezervacij je krilo zavarovanje;

N.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in prestrukturiranju(11) pozval Komisijo, naj po posvetovanju s socialnimi partnerji pripravi predlog zakonodajnega akta o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja;

1.  je zelo zaskrbljen, ker je 600 000 ljudi obtičalo daleč od doma, od katerih jih je veliko ostalo brez drugih možnosti za povratno potovanje, kar se je izkazalo za izjemno pravno negotovost za panogo, pomenilo pa je tudi znatno pomanjkanje varstva potrošnikov; je prav tako zaskrbljen, ker je na tisoče zaposlenih po vsej Evropi izgubilo svoje službe, več tisoč lokalnih dobaviteljev in hčerinskih – večinoma malih in srednjih – podjetij se je zaradi propada družbe Thomas Cook znašlo v resnih finančnih težavah, poleg tega pa to škoduje lokalnim gospodarstvom in skupnostim ter podobi in slovesu Evrope kot glavne turistične destinacije v svetu;

2.  poudarja, da je bila skupina Thomas Cook dejavna na različnih področjih, kot so nastanitve, prevoz in dejavnosti za prosti čas, ter je vplivala na več različnih vrst potrošnikov in podjetij, kar pomeni, da njen propad sodi v okvir različnih zakonov EU in držav članic;

3.  poziva pristojne organe v prizadetih državah članicah, naj zagotovijo, da bodo plače, ki so bile zaslužene, v celoti izplačane delavcem skupine Thomas Cook, ki so postali presežni;

4.  državam članicam izraža priznanje za takojšnjo izvedbo načrtov izrednih ukrepov, s katerimi so učinkovito poskrbele za vrnitev prizadetih potnikov domov, na znanje pa jemlje tudi druge ukrepe, katerih namen je omejiti posledice stečaja družbe Thomas Cook za zaposlene v turizmu; poziva Komisijo, naj oceni, kako učinkoviti so veljavni zakoni EU in ustrezni zakoni v državah članicah za to veliko operacijo reševanja, ter preuči, kako bi lahko hitro in učinkovito v podobnih razmerah sodelovala tudi v prihodnosti;

5.  poziva pristojne organe, naj ocenijo vzroke za stečaj skupine Thomas Cook, upoštevajoč, da je bila britanskim organom negativna sprememba finančnega položaja družbe že znana, da bi ugotovili, ali bi bilo mogoče sprejeti preventivne ukrepe, s katerimi bi se lahko izognili nenadnemu propadu skupine; meni, da bi to moralo pripomoči k predvidevanju prihodnjih kriz in k sprejetju politik za zmanjšanje tveganj v panogi, ki je tako pomembna za EU;

6.  poudarja, da bi morali glede na to, da je od začetka leta 2017 šlo v stečaj 32 letalskih prevoznikov, nacionalni nadzorni organi bolje spremljati finančno stanje teh prevoznikov, da bi preprečili, da bi bili zaradi neuspešnega poslovanja prizadeti evropski potniki; opozarja, da se trenutno izvaja ocena učinka Uredbe (ES) št. 1008/2008, med drugim tudi sklopa o obveznostih, ki jih morajo letalski prevozniki izpolnjevati za pridobitev operativne licence; poziva Komisijo, naj razmisli o reviziji te uredbe, da bi imeli pristojni organi večja pooblastila in bi lahko bolje spremljali in nadzorovali finančno stanje letalskih prevoznikov ter se odzvali, če bi bilo stanje kritično;

7.  poziva Komisijo, naj poišče finančne instrumente EU, s katerimi bi lahko ublažili škodo, ki jo je utrpela ta panoga, pa tudi okrepili njeno konkurenčnost in zagotovili visoko raven varstva potrošnikov, zagotovi pa naj tudi hiter in učinkovit dostop do teh instrumentov; ugotavlja, da kriza, ki je nastala zaradi stečaja skupine Thomas Cook, ni osamljen dogodek in se lahko v prihodnosti morda ponovi; zato poziva Komisijo, naj oceni izvedljivost sprejetja posebnih dejavnosti in/ali ukrepov za preprečevanje tovrstnih situacij v prihodnosti, da bi še bolj spodbudili varstvo potrošnikov in pravice potnikov;

8.  poziva Komisijo, naj turizem vključi v prednostna področja svoje strategije, resor za promet pa preimenuje v resor za promet in turizem;

9.  opozarja na možnosti, ki so v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) na voljo delavcem, ki so postali tehnološki presežek zaradi velikih strukturnih sprememb; poziva države članice, ki jih je prizadel stečaj družbe Thomas Cook, naj v celoti izkoristijo možnosti tega sklada, zlasti v zvezi s kolektivnimi vlogami malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj te vloge obravnava čim prej v roku, določenem v uredbi o ESPG, in zagotovi potrebno podporo državam članicam, če zaprosijo zanjo;

10.  poudarja, da so bile turistične storitve v turističnih regijah, zlasti v hotelih, na podlagi številnih rezervacij, prejetih še pred propadom skupine Thomasa Cook, načrtovane že za naslednjo turistično sezono, zato priznava, da je potrebna podpora držav članic pri spopadanju z negativnim učinkom, ki ga je to imelo za številna podjetja; poleg tega spodbuja države članice in lokalne ter regionalne organe, naj izkoristijo sredstva iz Evropskega socialnega sklada in drugih nacionalnih, regionalnih in lokalnih instrumentov ter instrumentov EU; poziva Komisijo in države članice, naj redno pripravljajo posebne javne razpise za turistično panogo, ki se bodo opirali na prednostne naloge posameznih skladov;

11.  ponovno poudarja pomen, ki ga ima vzpostavitev strategije EU za trajnostni turizem z usklajenimi in konkretnimi ukrepi, na primer mehanizem za krizno upravljanje in mehanizmi za učinkovito sodelovanje v turistični panogi; poziva Komisijo, naj v svoj naslednji predlog proračuna vključi posebno proračunsko vrstico za turistično panogo, kot je Parlament zahteval za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027;

12.  poziva države članice in Komisijo, naj zgolj kot zadnje sredstvo razmislijo o ukrepih državne pomoči, s katerimi bi lahko ublažili negativne gospodarske posledice za podjetja, mesta, regije in destinacije, poleg hudih posledic za zaposlovanje;

13.  poziva Komisijo, naj razmisli o zakonodaji o varstvu delavcev v primeru insolventnosti v zvezi z vračanjem domov, med drugim tudi o ustanovitvi posebnega sklada v ta namen;

14.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti dobro delujoč notranji trg za prevozne storitve, ohraniti visoko raven varstva potrošnikov in zaposlenih ter poskrbeti za večjo konkurenčnost podjetij v turistični panogi;

15.  meni, da mora evropska turistična panoga veliko bolje izkoristiti odlične priložnosti, ki jih ponujajo digitalne tehnologije in digitalni enotni trg: poziva Komisijo, naj s tem v zvezi ponudi potrebno podporo za pomoč podjetjem EU pri prehodu na digitalno gospodarstvo in nove poslovne modele z ustreznim financiranjem in usposabljanjem ter s spodbujanjem digitalnega podjetniškega duha;

16.  poudarja, kako pomemben je stalen socialni dialog na vseh ravneh, ki mora temeljiti na vzajemnem zaupanju in delitvi odgovornosti, saj je to eden od najboljših načinov za iskanje sporazumnih rešitev in skupnih pristopov pri predvidevanju, preprečevanju in upravljanju postopkov prestrukturiranja; poziva države članice, naj se pri oblikovanju vseh ustreznih ukrepov posvetujejo s socialnimi partnerji; poziva Komisijo, naj na podlagi ukrepov nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, pa tudi ukrepov malih in srednjih podjetij v tej panogi, ugotovi primere najboljše prakse, da bi oblikovali skupno strategijo EU za turistično panogo; ponovno poziva Komisijo, naj po posvetovanju z ustreznimi socialnimi partnerji predloži predlog pravnega akta o pravici delavcev do obveščenosti in posvetovanja ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja, in sicer na podlagi podrobnih priporočil iz resolucije Parlamenta z dne 15. januarja 2013 o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(12);

17.  poziva Komisijo in Svet, naj ocenita in sprejmeta vse potrebne ukrepe, s katerimi bomo zaščitili interese EU ter se v prihodnje izognili podobnim razmeram, pri sklepanju prihodnjih sporazumov o letalskih storitvah pa naj upoštevata pridobljene izkušnje;

18.  poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje vse pomembne nove informacije o stečaju družbe Thomas Cook; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo pomembno vedeti, ali so organi, pristojni za izdajo licenc, ocenili finančno stanje družbe Thomas Cook, ali so bile ugotovljene kakršne koli finančne težave in ali bi se lahko sprejeli ukrepi, s katerimi bi preprečili, da je na tisoče potnikov obtičalo daleč od doma;

19.  poziva Komisijo, naj razmisli o nadaljnjih ukrepih, da bi v primeru stečaja družbe ohranili visoko raven varstva potrošnikov in zaposlenih; poziva Svet, naj čim prej sprejme stališče o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o uveljavljanju pravic letalskih potnikov in omejitvah odgovornosti letalskih prevoznikov in naj potrdi tudi stališče Parlamenta iz februarja 2014; obžaluje, da Svetu glede tega v zadnjih petih letih ni uspelo doseči soglasja;

20.  ponovno poudarja, da je treba v spremembo Uredbe (ES) št. 261/2004 o uveljavljanju pravic letalskih potnikov in odgovornosti letalskih prevoznikov vključiti obvezne mehanizme za ohranjanje sedanje ravni varstva potnikov v primeru insolventnosti ali stečaja, in sicer tudi tako, da bodo morali letalski prevozniki vzpostaviti jamstvene sklade ali skleniti zavarovalne pogodbe ter tako potnikom zagotoviti pomoč, povračilo, nadomestilo in spremembo poti; poudarja, da bi morali biti potniki, ki so rezervirali eno samo storitev, na primer en sam let, deležni enakega varstva kot potniki, ki so rezervirali potovalni paket, zlasti ker potrošniki vedno pogosteje rezervirajo lete brez dodatnih storitev; zato poziva k harmonizaciji najvišjih standardov na področju pravic potrošnikov v prometnem, nastanitvenem in turističnem sektorju;

21.  Komisijo tudi poziva, naj razmisli o poenostavitvi izmenjave primerov najboljše prakse med državami članicami v zvezi s tem, kako najbolje ravnati v primeru zaprtja družb, in jih tako spodbudi k temu, da bi preučile primere v pravnih določbah ter, če je to izvedljivo, poskusile organizirati iskanje kupca, da bi lahko družbe še naprej delovale, tudi če bi prvotni lastniki sklenili opustiti poslovanje;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 46, 17.2.2004, str. 1.
(2) UL L 304, 22.11.2011, str. 64.
(3) UL L 293, 31.10.2008, str. 3.
(4) UL C 355, 20.10.2017, str. 71.
(5) UL C 257 E, 6.9.2013, str. 1.
(6) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 42.
(7) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(8) UL C 93, 24.3.2017, str. 336.
(9) UL L 326, 11.12.2015, str. 1.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0005.
(12) UL C 440, 30.12.2015, str. 23.


Stanje glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic – javno poročanje po posameznih državah
PDF 124kWORD 43k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2019 o stanju glede predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki (2016/0107(COD)), poznanega kot javno poročanje po posameznih državah (2019/2882(RSP))
P9_TA(2019)0048B9-0117/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic (COM(2016)0198) glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki, ki ga je Evropska komisija predstavila 12. aprila 2016, poznanega kot javno poročanje po posameznih državah,

–  ob upoštevanju sprememb, ki jih je sprejel 4. julija 2017, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki(2),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in (3) ter člena 50(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0146/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, izdanega januarja 2017,

–  ob upoštevanju svojega vprašanja za ustni odgovor za Svet z dne 6. februarja 2018(3),

–  ob upoštevanju predstavitev kandidatov za izvršnega podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa(4) in Margrethe Vestager(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES, poznane kot četrta direktiva o kapitalskih zahtevah (CRD IV)(6),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je člen 50(1) PDEU pravna podlaga predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki, poznanega kot javno poročanje po posameznih državah;

B.  ker je Evropski parlament svoj mandat sprejel že 4. julija 2017, da se bodo lahko poročevalci udeležili medinstitucionalnih pogajanj oziroma trialoga na podlagi skupnega poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za pravne zadeve;

C.  ker tehnično dovršeno sporazumno besedilo še ni doseglo ravni odbora COREPER, in to kljub 18 sestankom delovnih skupin Sveta in atašejev v času prejšnjih predsedstev Sveta; ker se Svet zato še ni udeležil tristranskih pogajanj;

D.  ker je Parlament 27. marca 2019 svoje stališče sprejel v prvi obravnavi, in sicer pred koncem prejšnjega zakonodajnega obdobja;

E.  ker je člen 89 direktive CRD IV, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela že leta 2013, uvedel obveznost za države članice, da od kreditnih institucij in naložbenih podjetij zahtevajo, da letno razkrijejo informacije, kot so narava in geografska lokacija dejavnosti, promet, število zaposlenih, dobiček ali izguba pred obdavčitvijo, davek na dobiček ali izgubo ter prejete javne subvencije, in sicer za poslovno leto na konsolidirani podlagi, pri čimer se informacije razvrstijo po državah članicah in tretjih državah, v katerih imajo institucije ustanovljene osebe;

1.  nujno poziva države članice, naj odpravijo blokado v Svetu in zaključijo prvo obravnavo predloga o javnem poročanju po posameznih državah ter začnejo medinstitucionalna pogajanja s Parlamentom, da bi čim prej dokončali zakonodajni proces in spoštovali načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji;

2.  nujno poziva finsko predsedstvo, naj ponovno začne delo v zvezi s predlogom o javnem poročanju po posameznih državah na podlagi prve obravnave v Parlamentu in mu nameni prednost, da bi omogočilo obravnavo predloga v okviru odbora COREPER;

3.  pozdravlja, da je prihodnja Komisija ponovno izrazila vso svojo podporo za sprejetje predloga o javnem poročanju po posameznih državah;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0284.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0309.
(3) O-000015/2018 (B8-0013/2018).
(4) Dobesedni zapis predstavitve je na voljo na naslovu https://www.europarl.europa.eu/resources/library/media/20191008RES63730/20191008RES63730.pdf.
(5) Dobesedni zapis predstavitve je na voljo na naslovu https://www.europarl.europa.eu/resources/library/media/20191009RES63801/20191009RES63801.pdf.
(6) UL L 176, 27.6.2013, str. 338.


Turške vojaške operacije v severovzhodni Siriji in njihove posledice
PDF 138kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2019 o turških vojaških operacijah v severovzhodni Siriji in njihovih posledicah (2019/2886(RSP))
P9_TA(2019)0049RC-B9-0123/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. oktobra 2019 o Turčiji,

–  ob upoštevanju sklepov seje Sveta za zunanje zadeve o Siriji z dne 14. oktobra 2019,

–  ob upoštevanju ustreznih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zlasti izjave z dne 9. oktobra 2019 o najnovejšem dogajanju v severovzhodni Siriji ter njenih pripomb 14. oktobra 2019 ob prihodu na sejo Sveta za zunanje zadeve in na tiskovni konferenci po njej,

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Siriji in resolucije z dne 14. marca 2019 o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic(1),

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednikov odborov za zunanje zadeve Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, Evropskega parlamenta in predstavniškega doma Združenih držav Amerike z dne 18. oktobra 2019,

–  ob upoštevanju skupne turške in ameriške izjave o severovzhodni Siriji z dne 17. oktobra 2019,

–  ob upoštevanju izjav o Siriji, ki jih je 11. in 15. oktobra 2019 dal tiskovni predstavnik visoke komisarke OZN za človekove pravice Rupert Colville;

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Nata z dne 14. oktobra 2019,

–  ob upoštevanju sporočila Arabske lige z dne 12. oktobra 2019 o turških vojaških operacijah v severovzhodni Siriji,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 14. marca 2017 o elementih strategije EU za Sirijo (JOIN(2017)0011) in sklepov Sveta z dne 3. aprila 2017 o strategiji EU za Sirijo,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov in vseh konvencij OZN, katerih pogodbenici sta Turčija in Sirija,

–  ob upoštevanju ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN, zlasti resolucije št. 2254(2015) z dne 18. decembra 2015 in ženevskega sporočila iz leta 2012,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 71/248 z dne 21. decembra 2016 o mednarodnem, nepristranskem in neodvisnem mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta in ustanovnih listin Meddržavnega sodišča ter precedensa z ustanovitvijo mednarodnih sodišč, kot so Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodno kazensko sodišče za Ruando in Posebno sodišče za Libanon,

–  ob upoštevanju memoranduma o vzpostavitvi območij za umiritev razmer v Sirski arabski republiki, ki so ga 6. maja 2017 podpisali Iran, Rusija in Turčija,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju pogodbe zveze Nato,

–  ob upoštevanju Konvencije o prepovedi kemičnega orožja iz leta 1993,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIL/Daiš, sprejetih 16. marca 2015,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 13. marca 2019 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2018(2), v kateri je priporočila, da Komisija in Svet v skladu s pogajalskim okvirom uradno prekineta vsa pristopna pogajanja s Turčijo,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je po odločitvi predsednika ZDA Donalda Trumpa, da umakne ameriške čete iz severovzhodne Sirije, Turčija 9. oktobra 2019 začela vojaško invazijo na območja pod nadzorom sirskih demokratičnih sil (operacija Mirna pomlad), s čimer je kršila mednarodno pravo; ker je to povzročilo številne žrtve med civilisti in vojaki na obeh straneh meje, po podatkih virov Združenih narodov pa je razseljenih najmanj 300 000 ljudi, med njimi 70 000 otrok; ker varnostni svet OZN kljub enotnosti EU še ni sprejel ukrepov v zvezi s krizo;

B.  ker so Združene države Amerike in Turčija 18. oktobra 2019 objavile takojšnje petdnevno premirje v obmejni regiji Sirije; ker je ta dogovor začasen, saj Turčija ni pristala na umik svojih sil iz severovzhodne Sirije; ker stanje izvajanja premirja še vedno ni jasno; ker sta se 22. oktobra 2019 sestala predsednika Erdogan in Putin;

C.  ker je Svet obsodil turško operacijo in se zavezal, da bo sprejel prve ukrepe v zvezi s prodajo orožja Turčiji; ker so številne države članice EU že formalno začasno ustavile prodajo orožja Turčiji v skladu z določbami skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(3);

D.  ker je Svet glede na razmere v Siriji uvedel vrsto omejevalnih ukrepov, ki so usmerjeni na posameznike, odgovorne za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, ter z njimi povezane posameznike in subjekte; ker so Združene države Amerike kot odgovor na vojaško ofenzivo Turčije v severni Siriji uvedle sankcije zoper turška ministrstva in visoke vladne uradnike;

E.  ker ta enostranska turška vojaška operacija nima pravne podlage in le še zaostruje osemletni konflikt v Siriji; ker posledice operacije hudo škodijo prizadevanjem svetovne koalicije za boj proti Daišu, kjer imajo sirske demokratične sile še vedno pomembno vlogo v boju proti še vedno dejavnim borcem Isisa;

F.  ker je uradno stališče EU, da ostaja zavezana enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti sirske države; ker je mogoče te cilje zagotavljati le z resnično politično tranzicijo v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2254 in ženevskim sporočilom iz leta 2012, o katerih so se sirske strani pogajale v okviru ženevskega procesa pod vodstvom OZN; ker sta vlada Sirske arabske republike in sirska pogajalska komisija pod okriljem Združenih narodov dosegli dogovor o vzpostavitvi verodostojnega, uravnoteženega in vključujočega ustavnega odbora, ki bi moral olajšati politično rešitev sirske vojne in ki se sedaj zaradi enostranske turške vojaške operacije morda ne bo mogel sestati;

G.  ker obstajajo posebna poročila o pobojih, ustrahovanju, slabem ravnanju, ugrabitvah, plenjenju in zasedbi hiš civilistov, kar izvajajo oborožene skupine s turško podporo, ravno tako pa naj bi člani teh skupin civiliste, obtožene, da so se pridružili posebnim kurdskim skupinam, nasilno odpeljali z njihovih domov ali jih prijeli kontrolnih točkah; ker po navedbah Združenih narodov obstajajo poročila o usmrtitvah po hitrem postopku, ki jih izvajajo pripadniki oborožene skupine Ahrar Al Šarkija, ki je povezana s Turčijo; ker naj bi borci skupine Ahrar Al Šarkija mučili in ubili znano kurdsko političarko Hevrin Khalaf;

H.  ker so po umiku ameriških vojaških sil 14. oktobra 2019 čete Bašarja Al Asada prvič po sedmih letih vstopile v nekatera mesta v severovzhodni Siriji, potem ko so kurdske sile pristale na dogovor, sklenjen z ruskim posredovanjem, da bi zaustavili turški napad; ker podrobnosti dogovora med Damaskom in Kurdi niso znane; ker po še nepreverjenih navedbah ruske sile nadzorujejo fronto med položaji turške in sirske vojske, da bi ti ostali ločeni;

I.  ker vojaške sile, ki jih podpira Turčija, domnevno uporabljajo naboje z belim fosforjem; ker fotografije in videoposnetki iz bolnišnic v krajih Tal Tamr in Al Hasakah kažejo otroke s hudimi kemičnimi opeklinami; ker je Turčija te obtožbe zanikala; ker so sirske demokratične sile pozvale mednarodne organizacije, naj pošljejo strokovnjake in zadevo raziščejo; ker so inšpektorji OZN za kemično orožje sporočili, da so začeli zbirati informacije na podlagi teh obtožb;

J.  ker so med kršitvami, ki so jih med konfliktom v Siriji zagrešili Asadov režim in njegovi zavezniki ter Isis/Daiš in druge teroristične skupine, tudi napadi s kemičnim orožjem, napadi na civiliste, zunajsodni poboji, mučenje in slabo ravnanje, prisilna izginotja, množične in samovoljne aretacije, kolektivno kaznovanje, napadi na zdravstveno osebje ter odrekanje hrane, vode in zdravstvene pomoči; ker so ta dejanja vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid in še niso kaznovana;

K.  ker naj bi na stotine domnevnih pripadnikov Daiša, med njimi nekaj državljanov EU, zaradi turške ofenzive z družinami pobegnilo iz zapora sirskih demokratičnih sil; ker je treba preprečiti, da bi se ponovno začeli bojevati in širiti strah, to pa mora biti prednostna naloga za zagotavljanje varnosti v regiji in EU; ker sirske demokratične sile trdijo, da imajo priprtih približno 10.000 borcev Islamske države; ker je velika večina tisočev evropskih otrok, rojenih borcem Islamske države, ta čas nastanjena v treh različnih taboriščih v severovzhodni Siriji, in sicer v taboriščih Al Hol, Roj in Ajn Isa, ki so bila pod velikim udarom turške ofenzive;

L.  ker vzpostavitev varnih območij v Siriji vzbuja resne pomisleke glede varnosti ljudi, razseljenih zaradi konflikta, in tistih, ki bi jih lahko premestili iz Turčije; ker prisilno razseljevanje prebivalstva, tudi z namenom demografskih sprememb, pomeni očitno kršitev mednarodnega humanitarnega prava, je hudodelstvo zoper človečnost in lahko povzroči demografske in etnične spremembe; ker varna območja v okviru vojaških spopadov pogosto postanejo „vojna območja“ za civiliste;

M.  ker zanesljiva poročila iz različnih pokrajin navajajo, da turške oblasti od julija 2019 samovoljno pridržujejo in prisilno vračajo Sirce v severno Sirijo, s čimer kršijo mednarodno obveznost Turčije, da nikogar ne vrne v kraj, kjer bi dejansko tvegal preganjanje, mučenje ali drugo grdo ravnanje, ali kjer bi bilo ogroženo njegovo življenje;

N.  ker so turške oblasti od začetka vojaškega posredovanja z uporabo turških protiterorističnih zakonov silovito zatrle vse, ki so to vojaško operacijo kritizirali; ker so turške oblasti začele preiskovati več kot 500 profilov družbenih omrežij na podlagi obtožbe, da se tam širi „teroristična propaganda“; ker je bilo po navedbah turškega ministra za notranje zadeve zaradi objav v družbenih medijih pridržanih že 121 oseb, ki so izrazili svoje dvome v operacijo; ker je bilo od začetka operacije aretiranih 150 članov Ljudske demokratične stranke;

O.  ker je večina mednarodnih humanitarnih organizacij morala prekiniti delovanje in zaradi varnosti umakniti mednarodno osebje; ker tudi oviranje varnega, nemotenega in neprekinjenega zagotavljanja humanitarne pomoči, evakuacije in zdravstvene oskrbe predstavlja kršitev mednarodnega humanitarnega prava in številnih resolucij varnostnega sveta OZN; ker Organizacija združenih narodov in njeni partnerji še naprej zagotavljajo humanitarne potrebščine za več deset tisoč ljudi, razseljenih zaradi nasilja;

P.  ker je odgovornost mednarodne skupnosti in posameznih držav zagotoviti, da bodo odgovorni za kršitve mednarodno priznanih človekovih pravic in humanitarnega prava, storjene med sirskim konfliktom, odgovarjali za svoja dejanja, tudi z uporabo načela univerzalne pristojnosti ter nacionalnega prava; ker je to mogoče narediti pred obstoječimi nacionalnimi in mednarodnimi sodišči ali pred ad hoc mednarodnimi kazenskimi sodišči, ki jih je treba še ustanoviti;

Q.  ker je carinska unija med Turčijo in EU začela veljati leta 1995 in je od tedaj ostala nespremenjena; ker se je zato vrednost dvostranske trgovine povečala za več kot štirikrat; ker je bila Turčija v letu 2018 še vedno peta največja trgovinska partnerica EU, Evropska unija pa je daleč najpomembnejša trgovinska partnerica Turčije in njen glavni vir tujih neposrednih naložb; ker je EU leta 2018 zaradi zaskrbljujočega političnega dogajanja v Turčiji prekinila pobudo za posodobitev carinske unije;

R.  ker je Turčija še vedno ključna partnerica EU, članica zveze Nato in pomemben akter v sirski krizi in regiji; ker člen 1 Pogodbe Nato določa, da se pogodbenice zavežejo, da bodo vse mednarodne spore, v katerih bodo vpleteni, reševale mirno in na način, da ne bodo ogroženi mednarodni mir in varnost ter pravičnost, ter da v svojih mednarodnih odnosih ne bodo uporabljale groženj ali sile na način, ki ni v skladu z nameni Združenih narodov;

1.  ostro obsoja enostransko turško vojaško posredovanje v severovzhodni Siriji, ki predstavlja hudo kršitev mednarodnega prava, ogroža stabilnost in varnost celotne regije, povzroča nadaljnje trpljenje prebivalstva, ki ga je vojna že prizadela, povzroča masovno preseljevanje civilistov, bi lahko prispevalo k ponovnemu vzponu Daiša, ki še vedno ogroža varnost Sirije, Turčije, širše regije, EU in sveta, in ovira dostop do humanitarne pomoči;

2.  poziva Turčijo, naj nemudoma in dokončno konča vojaško operacijo v severovzhodni Siriji ter umakne vse svoje sile s sirskega ozemlja; poudarja, da vojaško posredovanje ne bo odpravilo temeljnih varnostnih pomislekov države; zahteva popolno spoštovanje humanitarnega prava, vključno z zaščito civilistov, in da se lokalnim in mednarodnim humanitarnim organizacijam omogoči neoviran dostop;

3.  izraža solidarnost s kurdskim ljudstvom in vsemi drugimi prebivalci te regije; poudarja pomemben prispevek sirskih demokratičnih sil, zlasti žensk, kot zaveznika v boju proti Daišu in za ponovno potrditev pomena svobode in državljanskih pravic pri razvoju družbenega, političnega in kulturnega življenja regije z večinskim kurdskim prebivalstvom v Siriji;

4.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj stališče EU predstavi turškim oblastem ter oblikuje podlago za trden in celovit odziv EU na to krizo; poziva jo, naj začne dialog s turškimi oblastmi, da bi zagotovili hitro umiritev razmer in našli trajnostno rešitev krize; poudarja, da bi morala EU v sodelovanju z mednarodnimi partnerji preučiti vse razpoložljive možnosti v okviru OZN;

5.  je seznanjen z dogovorom med ZDA in Turčijo s 17. oktobra 2019 o začasni prekinitvi ognja; vendar je zaskrbljen, da določbe iz tega sporazuma upravičujejo turško zasedbo „varnega območja“ v severovzhodni Siriji; poleg tega izraža globoko zaskrbljenost, da sporazum ne zahteva le izselitev skupin lokalnega prebivalstva, kot so Kurdi, jazidi in Asirci, ter turkmenskih, armenskih, arabskih in drugih manjšin, temveč tudi njihovo preselitev na območja z arabsko večino, kar bi ustvarilo nove napetosti in grožnje za varnost civilnega prebivalstva;

6.  vztraja, da bi morali doseči globalno politično rešitev za sirski konflikt, ki bo temeljila na priznanju enotnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti sirske države, ob polnem spoštovanju pravic vseh etničnih in verskih skupnosti sirske družbe in v okviru resolucije varnostnega sveta OZN št. 2254 in ženevskega sporočila iz leta 2012, o katerem so se sirske strani pogajale v okviru ženevskega procesa pod vodstvom OZN in so podlaga za resnično politično tranzicijo;

7.  v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev ustavnega odbora in prizadevanja posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Sirijo Geirja O. Pedersena, s čimer naj bi zagotovili verodostojno, uravnoteženo in vključujočo podlago za politični proces med Sirci brez zunanjega vmešavanja; poziva, naj bodo vsi zadevni akterji iz severovzhodne Sirije popolnoma vključeni v ta proces; poudarja, da trajnostna vojaška rešitev konflikta ni mogoča, in poziva vse strani, naj popolnoma spoštujejo resolucije varnostnega svet OZN, v katerih se zahteva takojšnje prenehanje spopadov, končanje vseh obleganj, poln in neoviran humanitarni dostop po vsej državi ter zaščita humanitarnih delavcev, ki naj jo zagotovijo vse strani; poziva države članice, naj varnostni svet OZN ponovno pozovejo k sprejetju resolucije, ki bo Svetu omogočila usmerjeno ukrepanje s končnim ciljem, da se v severni Siriji vzpostavi varno območje pod okriljem OZN v korist tamkajšnjih prebivalcev;

8.  ponovno opozarja na resnost posledic, ki bi jih za regijo in Evropsko unijo imelo nadaljnje zaostrovanje in destabilizacija, skupaj z večjim varnostnim tveganjem, humanitarno krizo in migracijskimi tokovi; poziva Komisijo, naj Unijo v vseh pogledih pripravi, da se bo čim bolje odzvala na morebitne nove razmere ter naj Evropski parlament obvešča o posledicah nadaljnjega zaostrovanja in destabilizacije v regiji;

9.  obžaluje, da se Svet za zunanje zadeve 14. oktobra 2019 ni mogel dogovoriti o embargu za izvoz orožja v Turčijo na ravni EU; kljub temu pozdravlja odločitev različnih držav članic EU, da ustavijo izdajanje dovoljenj za izvoz orožja v Turčijo, vendar jih poziva, naj zagotovijo, da bo zaustavitev veljala tudi za že dovoljene prenose in za neizvedene prenose; poudarja zlasti, da morajo vse države članice natančno izvajati pravila iz Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP o izvozu orožja, vključno z doslednim izvajanjem četrtega merila o regionalni stabilnosti; odločno poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj, dokler se nadaljuje turška vojaška operacija in prisotnost v Siriji, glede na resne obtožbe o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava sproži pobudo za uvedbo celovitega vseevropskega embarga na orožje za Turčijo, vključno s tehnološkim blagom z dvojno rabo;

10.  poziva Svet, naj uvede vrsto usmerjenih sankcij in prepovedi izdajanja vizumov za turške uradnike, odgovorne za kršitve človekovih pravic med sedanjim vojaškim posredovanjem, skupaj s podobnim predlogom za turške uradnike, odgovorne za notranje zatiranje temeljnih pravic; poziva vse države članice, naj zagotovijo celovito spoštovanje Sklepa Sveta 2013/255/SZVP(4) o omejevalnih ukrepih proti Siriji, zlasti kar zadeva zamrznitev premoženja posameznikov, navedenih v sklepu, in omejitve sprejema za osebe, ki so imele koristi od režima v Siriji ali ga podpirajo;

11.  odločno zavrača načrte Turčije za vzpostavitev tako imenovanega varnega območja vzdolž meje v severovzhodni Siriji; poudarja, da bi vsakršna prisilna preselitev sirskih beguncev ali notranje razseljenih oseb na to območje pomenila hudo kršitev običajnega mednarodnega begunskega prava, mednarodnega humanitarnega prava in načela nevračanja; opozarja, da mora biti vsaka vrnitev beguncev varna, prostovoljna in dostojanstvena ter da sedanje razmere absolutno preprečujejo takšne premike; vztraja, da se na ta območja ne dostavi nobena stabilizacijska ali razvojna pomoč EU; poudarja, da imajo etnične in verske skupine v Siriji pravico, da še naprej dostojno in varno živijo v svoji zgodovinski in tradicionalni domovini ali se tja vrnejo;

12.  poziva Svet, naj razmisli o sprejetju ustreznih in ciljno usmerjenih gospodarskih ukrepov proti Turčiji, ki ne smejo vplivati na civilno družbo ali ljudi, ki jih je gospodarska kriza države že hudo prizadela, razmere sirskih beguncev ali nadaljnje sodelovanje turških študentov v evropskih programih izmenjave, kot je Erasmus+; poziva Svet, naj razmisli o začasni ukinitvi trgovinskih preferencialov v okviru sporazuma o kmetijskih proizvodih in, v skrajnem primeru, začasni prekinitvi carinske unije med EU in Turčijo, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje v severovzhodni Siriji;

13.  poudarja, da je Parlament v zadnjih letih proaktiven pri zmanjševanju sredstev za instrument za predpristopno pomoč II zaradi pomislekov o pomanjkljivem spoštovanju človekovih pravic; ugotavlja, da najnovejša dejanja turških oblasti niso v skladu z evropskimi vrednotami; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se sredstva EU ne bodo uporabljala za financiranje tekoče vojaške operacije ali za pomoč pri prisilnem vračanju sirskih beguncev na tako imenovano „varno območje“;

14.  je zelo zaskrbljen zaradi obtožb o uporabi belega fosforja s strani turških sil in/ali njihovih nadomestnih sil proti civilnemu prebivalstvu, kar je prepovedano v skladu z mednarodnim pravom; popolnoma podpira delo Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), ki je začela preiskavo o morebitni uporabi belega fosforja; zahteva, da se odgovorni za te kršitve kaznujejo;

15.  poziva Turčijo, naj zagotovi odgovornost za grozodejstva, ki jih izvajajo njene nadomestne milice, vključno z umorom Hevrin Khalaf in drugimi usmrtitvami po hitrem postopku; poziva EU in države članice, naj podprejo proces dokumentiranja vseh kršitev v severovzhodni Siriji ter naj vztrajajo pri temeljitem in nepristranskem preiskovanju teh kršitev in pregonu storilcev;

16.  je močno zaskrbljen zaradi poročil, da med turško ofenzivo na stotine ujetnikov Isisa, med njimi mnogo tujih borcev, beži iz taborišč v severni Siriji, s čimer se povečuje tveganje za ponoven vzpon Isisa; poziva države članice EU, naj pripravijo krizne načrte v zvezi z varnostnimi grožnjami, ki jih predstavlja morebitna vrnitev tujih borcev Isisa, in naj nadaljujejo pregon teh oseb v skladu z mednarodnimi standardi, za grozodejstva, ki so jih zagrešile; poziva nacionalne obveščevalne agencije in varnostne službe, naj bodo bolj pozorne na morebitno vračanje tujih borcev in njihovih družin;

17.  je zaskrbljen zaradi dramatičnega položaja in usode evropskih otrok, rojenih borcem Islamske države v severni Siriji; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo položaju in potrebam teh otrok ter zagotovijo spoštovanje njihovih osnovnih pravic; poziva države članice, naj bo interes otroka njihovo glavno vodilo pri vseh odločitvah o otrocih;

18.  ponovno izraža svojo podporo prizadevanjem svetovne koalicije proti Daišu, katere članica je Turčija; poudarja, da so koalicija in sirske partnerske sile dosegle precejšen napredek v kampanji za zmago nad Daišem v Siriji, vendar izraža zaskrbljenost, da je ta napredek ogrožen zaradi enostranske vojaške akcije Turčije;

19.  pozdravlja zavezanost EU stalni humanitarni pomoči državam v sosedstvu Sirije, zlasti Jordaniji, Libanonu, Turčiji, Iraku in Egiptu, ki še vedno gostijo več milijonov beguncev; meni, da je nesprejemljivo, da turški predsednik Redžep Tajip Erdogan begunce uporablja kot orožje in sredstvo za izsiljevanje EU; poziva države članice EU, naj pokažejo veliko večjo predanost delitvi odgovornosti, da bi s pomočjo preselitve beguncem, ki bežijo iz sirskih vojnih območij, omogočili, da poiščejo zaščito zunaj neposrednega sosedstva; poudarja, da je treba v celoti spoštovati načelo nevračanja; poziva EU in države članice, naj zagotovijo dodatna sredstva za regionalno vlado Kurdistana v Iraku, da se ji omogoči obvladovanje pritoka beguncev iz Sirije;

20.  priznava, da ima Turčija legitimne varnostne pomisleke, vendar vztraja, da jih je treba obravnavati s političnimi in diplomatskimi sredstvi, ne pa z vojaškimi ukrepi, v skladu z mednarodnim in humanitarnim pravom;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, OZN, Turčiji, članom mednarodne podporne skupine za Sirijo in vsem stranem, udeleženim v konfliktu v Siriji, ter naj zagotovi prevod tega besedila v arabščino in turščino.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0215.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0200.
(3) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.
(4) Sklep Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL L 147, 1.6.2013, str. 14).


Začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo
PDF 130kWORD 45k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2019 o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo (2019/2883(RSP))
P9_TA(2019)0050RC-B9-0156/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2018, s katerimi so bili potrjeni sklepi o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ki jih je 26. junija 2018 sprejel Svet in v katerih je začrtana jasna pot k začetku pristopnih pogajanj junija 2019,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. junija 2019, v katerih je navedeno, da bo Svet najpozneje oktobra 2019 ponovno obravnaval priporočili Komisije za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. in 18. oktobra 2019, da se bo širitvenemu vprašanju ponovno posvetil pred vrhom EU-Zahodni Balkan, ki bo maja 2020 v Zagrebu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2019 o širitveni politiki EU (COM(2019)0260) ter priloženih delovnih dokumentov služb Komisije s poročilom o Albaniji za leto 2019 (SWD(2019)0215) in poročilom o Severni Makedoniji za leto 2019 (SWD(2019)0218),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Albaniji in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, zlasti tistih z dne 15. februarja 2017(1) in 29. novembra 2018(2) o poročilih Komisije o Albaniji za leti 2016 in 2018 ter tistih z dne 14. junija 2017(3) in 29. novembra 2018(4) o poročilih Komisije o nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji/Severni Makedoniji za leti 2016 in 2018,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju, da je Albanija leta 2009 pristopila k zvezi NATO in da bo Severna Makedonija kmalu postala njena 30. članica,

–  ob upoštevanju izjave iz Sofije, podane na vrhu EU-Zahodni Balkan 17. maja 2018, in agende prednostnih nalog iz Sofije, priložene tej izjavi,

–  ob upoštevanju skupnega pisma predsednikov Donalda Tuska, Davida Marie Sassolija in Jean-Clauda Junckerja ter novoizvoljene predsednice Ursule Von der Leyen z dne 3. oktobra 2019 o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. oktobra 2013 z naslovom Širitvena strategija in glavni izzivi za obdobje 2013–2014 (COM(2013)0700),

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju berlinskega procesa, ki se je začel 28. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju končnega sporazuma z dne 17. junija 2018 o rešitvi sporov, opisanih v resolucijah Varnostnega sveta OZN št. 817 (1993) in 845 (1993), odpovedi začasnega sporazuma iz leta 1995 in vzpostavitvi strateškega partnerstva med Grčijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, imenovanega tudi Prespanski sporazum,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se Severni Makedoniji dodeli status države kandidatke za članstvo v EU, ter sklepa Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014, da se Albaniji dodeli status države kandidatke,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami ter zadevnima državama, Albanijo in Severno Makedonijo,

–  ob upoštevanju političnega dogovora (t. i. dogovora iz Pržina), ki so ga 2. junija in 15. julija 2015 v Skopju dosegle štiri največje politične stranke, in sporazuma teh strank o njegovem izvajanju z dne 20. julija in 31. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je Evropski svet v Solunu leta 2003 poudaril, da podpira vključevanje držav Zahodnega Balkana držav v evropske strukture, da je njihovo prihodnje članstvo v Uniji za slednjo zelo pomembno in da bo Balkan postal del enotne Evrope;

B.  ker je EU na vrhu EU-Zahodni Balkan 17. maja 2017 ponovno izrazila nedvoumno podporo možnemu članstvu držav Zahodnega Balkana v EU;

C.  ker je bila možnost članstva v EU glavna spodbuda za reforme v državah Zahodnega Balkana; ker ima proces širitve odločilno vlogo pri stabilizaciji Zahodnega Balkana, ki ga EU obravnava kot regijo strateškega pomena;

D.  ker v Severni Makedoniji in Albaniji za proces pristopa k EU obstajata politično soglasje in splošna javna podpora;

E.  ker so za napredek teh držav na poti pristopa k EU bistvenega pomena regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi;

F.  ker se vsaka država kandidatka ocenjuje individualno glede na lastne dosežke, časovni načrt za pristop in hitrost pogajanj pa se naj bi se določala glede na hitrost in kakovost reform;

G.  ker je Albanija leta 2009 zaprosila za članstvo v EU, leta 2014 pa je dobila status države kandidatke; ker je Komisija leta 2016 priporočila začetek pristopnih pogajanj z Albanijo; ker je Severna Makedonija zaprosila za članstvo leta 2004, leta 2005 pa je postala država kandidatka; ker je Komisija od leta 2009 že večkrat priporočila, naj se začnejo pristopna pogajanja s Severno Makedonijo;

H.  ker Evropski svet po srečanjih junija 2018 in 2019 tako že tretjič ni zmogel doseči pozitivne odločitve o širitvi; ker je Evropski svet sklenil, da se bo vprašanju širitve ponovno posvetil še pred vrhom EU-Zahodni Balkan, ki bo maja 2020 v Zagrebu;

I.  ker je Severna Makedonija še pod prejšnjim imenom avgusta 2017 podpisala tako imenovano pogodbo o prijateljstvu z Bolgarijo, s katero so se končali dvostranski spori in sta se državi zbližali prek partnerstva, usmerjenega k EU, temu pa je sledil Prespanski sporazum z Grčijo;

J.  ker je bil dosežen dober napredek pri pravosodni reformi v Albaniji, katere cilj je povečati neodvisnost, odgovornost, strokovnost in učinkovitost pravosodnih institucij v državi ter izboljšati zaupanje prebivalcev v pravosodne organe; ker so te reforme najcelovitejša prizadevanja na tem področju, tudi v primerjavi s tem, kar bodo morale doseči druge države v tej regiji na svoji poti k članstvu v EU;

K.  ker so bile v Severni Makedoniji v odgovor na preloženo odločitev o začetku pristopnih pogajanj s to državo napovedane predčasne volitve;

1.  je zelo razočaran, ker se Unija zaradi blokade s strani Francije, Danske in Nizozemske ni bila sposobna dogovoriti o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, saj sta si obe državi močno prizadevali, da bi izpolnili zahteve EU za začetek teh pogajanj;

2.  izreka pohvalo Severni Makedoniji za njeno zgodovinsko in zadovoljivo rešitev težavnih, nerešenih dvostranskih vprašanj in spodbujanje dobrih sosedskih odnosov, zlasti prek Prespanskega sporazuma z Grčijo ter Pogodbe o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju z Bolgarijo; poziva Svet naj upošteva pozitivna sporočila teh sporazumov in nasprotne učinke svojega sklepa o politični stabilnosti, regionalnem sodelovanju in mirnem sobivanju ter izreka pohvalo Republiki severni Makedoniji za njen prispevek k miru na Balkanu in za svetel zgled, kako poiskati mirne rešitve dolgotrajnih sporov; poziva k nadaljevanju dialogov Jeana Monneta s skupščino Severne Makedonije kot enega ključnih instrumentov podpore;

3.  pozdravlja, da je Albanija pokazala odločenost, da nadaljuje program reform EU, in je dosegla konkretne in trajne rezultate, pozdravlja pa tudi pravosodne reforme, ki jih je opravila Albanija; v celoti podpira priporočilo Komisije o Albaniji v zvezi s priznavanjem teh spodbudnih prizadevanj za reforme; meni, da bi se trenutna pripravljenost za reforme ohranila in povečala, če bomo hitro začeli postopek pregleda in pristopna pogajanja; meni, da bi začetek pogajanj pomenil pomemben katalizator za izvajanje reform in utrditev demokratičnih institucij ter bi prispeval k povečanju nadzora EU, odgovornosti in polnega spoštovanja pravic manjšin v Albaniji in Severni Makedoniji;

4.  poudarja, da je ta neodločenost strateška napaka in škoduje verodostojnosti EU, saj ji je vključevanje upravičenih držav v pomoč pri ohranjanju njene mednarodne vloge in zaščiti lastnih interesov, napredek na poti k pridružitvi EU pa prispeva tudi k spremembam v državah kandidatkah; ugotavlja še, da je bila širitvena politika EU njen najučinkovitejši zunanjepolitični instrument in da bi njena nadaljnja slabitev lahko vodila k vse bolj nestabilnim razmeram v bližnji soseščini EU;

5.  ugotavlja, da morebitna reforma procesa širitve ne bi smela ovirati tistih držav, ki so že izpolnile zahteve za začetek pogajanj in je seznanjen, da bi bilo treba države kandidatke ocenjevati na podlagi njihovih dosežkov in nepristranskih meril, ne pa na osnovi notranjepolitične situacije posameznih držav članic, in meni, da mora biti urnik za pristopni proces odvisen od hitrosti in kakovosti reform;

6.  želi spomniti na novo soglasje o širitvi, ki ga je decembra 2006 sprejel Evropski svet in nato junija 2016 potrdil v svojih sklepih;

7.  poudarja, da so bile zaradi tega, ker EU ni začela pristopnih pogajanj, v Severni Makedoniji razpisane predčasne volitve, tisti, ki so dali obljube, pa so izgubili verodostojnost; meni, da je to negativno sporočilo za morebitne države kandidatke v zvezi z dobrimi sosedskimi odnosi; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi to lahko drugim tujim akterjem, katerih ravnanje morda ni v skladu z vrednotami in interesi EU, omogočilo navezati tesnejše odnose tako s Severno Makedonijo kot z Albanijo;

8.  pozdravlja sklepe s srečanja voditeljev Severne Makedonije 20. oktobra 2019, ki potrjujejo zavezanost te države evropskemu pristopnemu procesu, in poudarja, da za Severno Makedonijo ni druge možnosti;

9.  poudarja, da je ta odločitev opozorilo za druge države kandidatke in potencialne kandidatke na Zahodnem Balkanu ter odpira vrata drugim vplivom in da bi lahko upočasnila ali celo ustavila izvajanje proevropskih reform v drugih državah pristopa;

10.  opozarja, da imajo mladi v tej regiji visoka pričakovanja glede pristopa k EU, in meni, da bi lahko razmere brez jasne perspektive za prihodnost privedle do izseljevanja iz regije;

11.  obžaluje, da ta odločitev ogroža prizadevanja Evropskega parlamenta v procesu širitve in strategijo za Zahodni Balkan;

12.  obžaluje, da države članice niso bile spodobne doseči soglasne odločitve o začetku pogajanj; poziva jih, naj izkažejo odgovornost do Albanije in Severne Makedonije ter na naslednjem srečanju sprejmejo soglasno pozitivno odločitev o začetku pogajanj, pri tem pa upoštevajo posledice neukrepanja;

13.  meni, da bi morala prihodnja Komisija nemudoma pretresti širitveno politiko in upoštevati posledice nedavne odločitve Sveta, hkrati pa poudarjati prednosti širitve tako za države kandidatke kot za države članice; meni tudi, da bi morala Komisija ponovno oceniti in ustrezno dopolniti svojo strategijo za Zahodni Balkan iz februarja 2018;

14.  poudarja, da lahko vsaka evropska država v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji zaprosi za članstvo v Evropski uniji, pod pogojem, da sprejme københavnska merila in načela demokracije, spoštuje temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter ohranja pravno državo;

15.  poziva Parlament, naj še okrepi dejavnosti v podporo demokraciji (dialogi Jeana Monneta in krepitev zmogljivosti) v regiji, da bosta lahko parlamenta obeh držav opravila svojo nalogo in poganjala demokratične reforme ter uresničila evropske težnje državljanov v tamkajšnji regiji;

16.  poziva Parlament, naj v zvezi s tem in v odgovor na zastoj v Evropskem svetu začne regionalni parlamentarni dialog z vodstvom parlamentov Zahodnega Balkana, da se oblikuje strategija o vlogi parlamentov pri nadaljevanju programa reform EU in izvajanju konkretnih ukrepov v skladu z evropskimi težnjami tamkajšnjih prebivalcev;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU ter vladama in parlamentoma Severne Makedonije in Albanije in vseh drugih držav pristopa.

(1) UL C 252, 18.7.2018, str. 122.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0481.
(3) UL C 331, 18.9.2018, str. 88.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0480.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov