Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 14. november 2019 - BruseljKončna izdaja
Zahteva za odvzem imunitete Joséju Manuelu Fernandesu
 Prodaja blaga na daljavo in nekatere domače dobave blaga *
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji – EGF/2019/001 BE/Carrefour – Belgija
 Gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3)
 Gensko spremenjena soja MON 89788 (MON-89788-1)
 Gensko spremenjena koruza MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in podkombinacije MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in NK603 × DAS-40278-9
 Gensko spremenjena koruza Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjena koruza s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21
 Kriminalizacija spolne vzgoje na Poljskem

Zahteva za odvzem imunitete Joséju Manuelu Fernandesu
PDF 122kWORD 43k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o zahtevi za odvzem imunitete Joséju Manuelu Fernandesu (2019/2005(IMM))
P9_TA(2019)0051A9-0023/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Joséju Manuelu Fernandesu, ki jo je dne 26. novembra 2018 posredoval oddelek za kazenske preiskave in pregon v Portu v povezavi s postopkom št. 1406/14.3TDPRT in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 31. januarja 2019,

–  po zagovoru Joséja Manuela Fernandesa v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju 157. člena ustave Portugalske republike,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0023/2019),

A.  ker je oddelek za kazenske preiskave in pregon v Portu zahteval odvzem imunitete Joséju Manuelu Fernandesu, poslancu Evropskega parlamenta, v zvezi z morebitnim sodnim postopkom v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem zlorabe položaja, ki je opredeljeno in se kaznuje v skladu s členom 11 portugalskega zakona št. 34/87 z dne 16. julija, zanj pa je zagrožena kazen dveh do osmih let zapora;

B.  ker se sodni postopek ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je poslanec izrekel ali oddal pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

C.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

D.  ker člen 157(2) in (3) ustave Portugalske republike določa, da:

„2. Člani skupščine republike ne smejo dajati izjav ali biti obtoženi brez dovoljenja skupščine. Pri slednjem skupščina vedno odloči v prid dovoljenja, če obstajajo močan sum storitve naklepnega kaznivega dejanja, ki se kaznuje z zaporno kaznijo do najmanj treh let.

3. Noben član skupščine ne sme biti pridržan, aretiran ali zaprt brez dovoljenja skupščine, razen v primeru naklepnega kaznivega dejanja, ki se kaznuje z zaporno kaznijo iz prejšnjega odstavka, in v primeru, da je bil zaloten in flagrante delicto.“;

E.  ker se José Manuel Fernandes – kot župan mesta Vila Verde in pri izvajanju svojih nalog v tej vlogi ter v dogovoru z drugimi – preiskuje zaradi domnevnih kršitev splošnih predpisov o javnih naročilih, zlasti načel nepristranskosti, nevtralnosti, konkurence in preglednosti, s tem ko je eno družbo postavil v ugodnejši položaj kot njene konkurentke, pri čemer je sodeloval od vsega začetka, že pri predhodni pripravi in zbiranju listin, potrebnih za postopek javnega razpisa; ker je bilo tej družbi javno naročilo oddano 22. decembra 2008;

F.  ker se Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 9(8) Poslovnika v nobenem primeru ne sme izreči niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera;

G.  ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika Evropskega parlamenta parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

H.  ker je José Manuel Fernandes zaprosil za odvzem imunitete; ker se mora Parlament sam odločiti, ali bo imuniteto odvzel ali ne; ker lahko Parlament pri odločanju, ali poslancu odvzeti imuniteto ali ne, razumno upošteva stališče poslanca(2);

I.  ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

J.  ker v tem primeru Parlament ni našel dokaza o tem, da gre za fumus persecutionis, tj. dejstva, ki kažejo, da bi lahko bil namen sodnega postopka škodovati politični dejavnosti poslanca in s tem tudi Evropskemu parlamentu;

1.  sklene, da se Joséju Manuelu Fernandesu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje portugalskim oblastem in Joséju Manuelu Fernandesu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Motte proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.
(2) Sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008, Mote/Parlament, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440, odstavek 28.


Prodaja blaga na daljavo in nekatere domače dobave blaga *
PDF 153kWORD 46k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 glede določb v zvezi s prodajo blaga na daljavo in nekaterimi domačimi dobavami blaga (COM(2018)0819 – C8-0017/2019 – 2018/0415(CNS))
P9_TA(2019)0052A9-0019/2019

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0819),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0017/2019),

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0019/2019),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES3 , kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2017/24554 , določa, da se, kadar davčni zavezanec z uporabo elektronskega vmesnika, kot je trg, platforma, portal ali podobno sredstvo, omogoča prodajo blaga na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav s pošiljkami z notranjo vrednostjo največ 150 EUR ali dobavo blaga v Skupnosti s strani davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Skupnosti, šteje, da je davčni zavezanec, ki omogoča dobavo, prejel in dobavil blago sam. Ker ta določba eno dobavo razdeli na dve dobavi, je treba določiti, kateri od teh dobav je treba pripisati pošiljanje ali prevoz blaga, da se pravilno določi njun kraj dobave.
(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES3, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2017/24554, določa, da se, kadar davčni zavezanec z uporabo elektronskega vmesnika, kot je trg, platforma, portal ali podobno sredstvo, omogoča prodajo blaga na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav s pošiljkami z notranjo vrednostjo največ 150 EUR ali dobavo blaga v Skupnosti s strani davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Skupnosti, šteje, da je davčni zavezanec, ki omogoča dobavo, prejel in dobavil blago sam. Ker ta določba eno dobavo razdeli na dve dobavi, je treba določiti, kateri od teh dobav je treba pripisati pošiljanje ali prevoz blaga, da se pravilno določi njun kraj dobave. Zagotoviti je treba tudi, da obdavčljivi dogodek obeh dobav nastane istočasno.
__________________
___________________
3 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).
3 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).
4 Direktiva Sveta (EU) 2017/2455 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (UL L 348, 29.12.2017, str. 7).
4 Direktiva Sveta (EU) 2017/2455 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (UL L 348, 29.12.2017, str. 7).
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Medtem ko lahko davčni zavezanec, ki z uporabo elektronskega vmesnika omogoča dobavo blaga osebi, ki ni davčni zavezanec v Skupnosti, v skladu z obstoječimi pravili odbije DDV, plačan dobaviteljem, ki nimajo sedeža v Skupnosti, obstaja tveganje, da slednji davčnim organom ne bodo plačali DDV. Da bi se izognili temu tveganju, bi morala biti dobava dobavitelja, ki prodaja blago z uporabo elektronskega vmesnika, oproščena plačila DDV, medtem ko bi navedeni dobavitelj moral imeti pravico do odbitka vstopnega DDV, ki ga je plačal za nakup ali uvoz dobavljenega blaga.
(2)  Medtem ko lahko davčni zavezanec, ki z uporabo elektronskega vmesnika omogoča dobavo blaga osebi, ki ni davčni zavezanec v Skupnosti, v skladu z obstoječimi pravili odbije DDV, plačan dobaviteljem, ki nimajo sedeža v Skupnosti, obstaja tveganje, da slednji davčnim organom ne bodo plačali DDV. Da bi se izognili temu tveganju, bi morala biti dobava dobavitelja, ki prodaja blago z uporabo elektronskega vmesnika, oproščena plačila DDV, medtem ko bi navedeni dobavitelj moral imeti pravico do odbitka vstopnega DDV, ki ga je plačal za nakup ali uvoz dobavljenega blaga. Zato bi moral biti dobavitelj vedno registriran v državi članici, v kateri je pridobil navedeno blago ali v katero je to blago uvozil.
Sprememba 3
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 66 a (novo)
(1a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 66a
Z odstopanjem od členov 63, 64 in 65 obdavčljivi dogodek in obveznost plačila DDV v zvezi z dobavo blaga, ki jo opravi davčni zavezanec, za katerega se šteje, da je prejel in dobavil blago v skladu s členom 14a, in v zvezi z dobavo navedenemu davčnemu zavezancu nastaneta ob sprejetju plačila.“
Sprememba 4
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 272 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
(4a)  v prvem pododstavku člena 272(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
„(b) davčne zavezance, ki ne opravljajo nobene od transakcij iz členov 20, 21, 22, 33, 36, 138 in 141;“
„(b) davčne zavezance, ki ne opravljajo nobene od transakcij iz členov 20, 21, 22, 33, 36, 136a, 138 in 141;“
Sprememba 5
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 7 – točka a
Direktiva 2006/112/ES
Člen 369a – odstavek 1 – točka 3 – točka c
(c)  v primeru dobave blaga, ki jo izvede elektronski vmesnik, ki omogoča takšno dobavo v skladu z odstavkom 2 člena 14a, če se pošiljanje ali prevoz dobavljenega blaga začne in konča v isti državi članici, navedeno državo članico.“;
(c)  v primeru dobave blaga, ki jo opravi davčni zavezanec, ki omogoča takšno dobavo v skladu z odstavkom 2 člena 14a, če se odpošiljanje ali prevoz dobavljenega blaga začne in konča v isti državi članici, navedeno državo članico.“;
Sprememba 6
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b
Direktiva 2006/112/ES
Člen 369a – odstavek 2 a (novo)
(b)  vstavi se naslednji tretji odstavek:
(b)   doda se naslednji odstavek:
„Kadar davčni zavezanec nima sedeža svoje dejavnosti v Skupnosti in nima stalne poslovne enote, je država članica identifikacije tista država članica, iz katere se blago odpošlje ali odpelje. Kadar obstaja več kot ena država članica, iz katere je blago odposlano ali odpeljano, davčni zavezanec navede, katera od teh držav članic je država članica identifikacije. Ta odločitev davčnega zavezanca zavezuje za zadevno koledarsko leto in dve koledarski leti po tem.“;
„Kadar davčni zavezanec nima sedeža svoje dejavnosti v Skupnosti in nima stalne poslovne enote, je država članica identifikacije tista država članica, v kateri se prične odpošiljanje ali prevoz blaga. Kadar obstaja več kot ena država članica, v kateri se prične odpošiljanje ali prevoz blaga, davčni zavezanec navede, katera od teh držav članic je država članica identifikacije. Ta odločitev davčnega zavezanca zavezuje za zadevno koledarsko leto in dve koledarski leti po tem.“
Sprememba 7
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11
Direktiva 2006/112/ES
Člen 369g – odstavek 1 – točka a
(a)  prodaja blaga znotraj Skupnosti in dobava blaga v skladu z odstavkom 2 člena 14a, če se pošiljanje ali prevoz navedenega blaga začne in konča v isti državi članici;
(a)  prodaja blaga znotraj Skupnosti in dobava blaga;
(aa)   dobava blaga v skladu z odstavkom 2 člena 14a, če se odpošiljanje ali prevoz navedenega blaga začne in konča v isti državi članici;
Sprememba 8
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 369g – odstavek 2 a (novo)
(11a)  v členu 369g se doda naslednji odstavek:
„2a. Kadar ima davčni zavezanec, ki opravlja storitve, zajete v tej posebni ureditvi, eno ali več drugih stalnih poslovnih enot poleg poslovne enote v državi članici identifikacije, iz katerih opravlja storitve, obračun DDV vključuje tudi skupno vrednost brez DDV, veljavne stopnje DDV, skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po davčnih stopnjah, in skupni znesek dolgovanega DDV takih opravljenih storitev, in sicer za vsako državo članico, v kateri ima poslovno enoto, ter individualno identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko te poslovne enote, razčlenjeno po državah članicah potrošnje.“
Sprememba 9
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Direktiva 2006/112/ES
Člen 369zb – odstavek 2
„2. Države članice zahtevajo, da se DDV iz odstavka 1 plačuje mesečno. Rok plačila je enak roku plačila uvozne dajatve v podobnih okoliščinah.“.
„2. Države članice zahtevajo, da se DDV iz odstavka 1 plačuje mesečno do roka plačila, ki velja za plačilo uvozne dajatve.“

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji – EGF/2019/001 BE/Carrefour – Belgija
PDF 139kWORD 49k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga, ki jo je podala Belgija – EGF/2019/001 BE/Carrefour) (COM(2019)0442 – C9-0127/2019 – 2019/2114(BUD))
P9_TA(2019)0053A9-0021/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0442 – C9-0127/2019),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2) in zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0021/2019),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela; ker se ta pomoč zagotovi prek finančne podpore delavcem in podjetjem, za katera so delali;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način; ker ta primer vključuje še zlasti ranljivo starostno skupino, v kateri je več kot 81 % delavcev starih med 55 in 64 let;

C.  ker je Belgija vložila vlogo EGF/2019/001 BE/Carrefour za finančni prispevek iz ESPG, potem ko je bilo v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 47 NACE Revizija 2 (Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v referenčnem obdobju med 30. novembrom 2018 in 30. marcem 2019 odpuščenih 751 presežnih delavcev; ker je bilo pred referenčnim obdobjem ali po njem odpuščenih še 268 presežnih delavcev; ker je po navedbah Komisije mogoče ugotoviti jasno vzročno povezavo z dogodkom, ki je povzročil odpuščanja v referenčnem obdobju; ker v zvezi z dejstvi iz vloge, ki jo je vložila Belgija, niso bili uporabljeni drugi skladi ali programi;

D.  ker vloga temelji na merilu za pomoč iz točke (a) člena 4(1) uredbe o ESPG, ki zahteva, da je v referenčnem obdobju štirih mesecev odpuščenih najmanj 500 presežnih delavcev podjetja v državi članici, vključno z delavci, ki so postali presežni pri njegovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, in/ali samozaposlenimi osebami, ki so opustile dejavnost;

E.  ker se je v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) št. 1309/2013 Belgija odločila, da prilagojene storitve, sofinancirane iz ESPG, zagotovi tudi 330 mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET).

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Belgija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 1 632 028 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 2 720 047 EUR, od česar stroški prilagojenih storitev znašajo 2 665 047 EUR, stroški priprav, upravljanja, obveščanja in publicitete, nadzora in poročanja pa 55 000 EUR;

2.  ugotavlja, da so belgijski organi vlogo predložili 20. junija 2019, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Belgija, oceno te vloge dokončala 4. oktobra 2019 in jo še istega dne posredovala Parlamentu;

3.  ugotavlja, da je začela Belgija prilagojene storitve za ciljne upravičence izvajati 1. decembra 2018, zato bo obdobje upravičenosti do finančnega prispevka iz ESPG trajalo od 1. decembra 2018 do 20. junija 2021;

4.  ugotavlja, da so upravni odhodki Belgije za izvajanje ESPG začeli teči 25. januarja 2018 in da so torej odhodki za dejavnosti priprav, upravljanja, obveščanja in publicitete, nadzora in poročanja med 25. januarjem 2018 in 20. decembrom 2021 upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG;

5.  želi spomniti, da bi bilo treba pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti razvoj dogodkov na trgu dela, pri tem pa se osredotočiti predvsem na prehod na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

6.  želi spomniti, da je to 14. vloga Belgije za sredstva iz ESPG in da so se te vloge nanašale na najrazličnejše sektorje: avtomobilski sektor, sektor proizvodnje kovin, tekstilni sektor, sektor strojev in naprav ter sektor stekla, s to vlogo pa je v Belgiji prvič zajet sektor trgovine na drobno; želi spomniti, da je to doslej deseta vloga za sredstva iz ESPG, ki zajema sektor trgovine na drobno;

7.  se zaveda, da se sektor trgovine na drobno sooča z večjimi spremembami zaradi globalizacije (e-trgovina, spletno nakupovanje), zaradi česar prihaja do odpuščanja presežnih delavcev, in da imajo tudi spreminjajoči se vzorci navad potrošnikov in digitalizacija vpliv na trgovino na drobno; poudarja, da se odpuščanja v podjetju Carrefour Belgique SA ne nanašajo neposredno na živilsko industrijo, ampak predvsem na e-trgovino z blagom, kot so knjige in elektronske naprave; ugotavlja, da bi se utegnilo število podobnih primerov v prihodnje zaradi digitalizacije še povečati in da bi bilo treba to upoštevati v razpravah o prihodnjem ESPG v sklopu naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027;

8.  meni, da je globalizacija izziv za Unijo; verjame tudi, da obvladovanje brezposelnosti mladih in druge brezposelnosti vključuje ustvarjanje priložnosti za prekvalifikacijo in strokovno izpopolnjevanje v evropskih podjetjih; pričakuje, da bo podjetje Carrefour Belgique SA v tem procesu vzpostavilo potreben kakovostni socialni dialog s svojimi delavci;

9.  je seznanjen, da se vloga nanaša na skupno 1019 delavcev, ki so postali presežni v podjetju Carrefour Belgique SA in da se odpuščanje presežnih delavcev nanaša na celotno Belgijo; je seznanjen tudi, da bo po pričakovanjih Belgije v ukrepih sodelovalo le 400 od vseh upravičenih prejemnikov (ciljni prejemniki), in sicer delavci, ki so postali presežni v Valoniji, saj ta odpuščanja posebej negativno vplivajo na področje zaposlovanja in s tem na regionalno gospodarstvo Valonije, in sicer zaradi pomanjkanja delovnih mest v regiji, razmeroma visoke stopnje brezposelnosti in posledično pričakovanih težav prezaposlovanja pri presežnih delavcih, zlasti tistih, ki so starejši od 50 let; v zvezi s tem želi spomniti, da je stopnja brezposelnosti v Valoniji z 8,6 % bistveno višja od povprečne stopnje brezposelnosti v Uniji, ki znaša 6,9 %, in je tudi več kot dvakrat višja od stopnje brezposelnosti v Flandriji, ki znaša 3,5 %;

10.  je seznanjen tudi, da Belgija nudi prilagojene storitve, sofinancirane iz ESPG, do 330 mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) in so na dan vložitve vloge mlajši od 25 let, saj se je 240 odpuščanj zgodilo v regijah na ravni NUTS 2 provinc Hainaut in Liège, kjer je po podatkih za leto 2018 stopnja brezposelnosti mladih med 15 in 24 let znašala vsaj 20 %;

11.  je seznanjen, da Belgija načrtuje pet vrst ukrepov za odpuščene delavce, na katere se nanaša ta vloga, in sicer:

   (i) podpora/informiranje in svetovanje/vključevanje,
   (ii) usposabljanje, prekvalifikacija in poklicno usposabljanje,
   (iii) podpora pri ustanavljanju podjetja,
   (iv) prispevek za ustanovitev podjetja,
   (v) nadomestila; poudarja, da se v tem primeru pomen podpore, informiranja in svetovanja ter vključevanja, pa tudi usposabljanja, prekvalifikacije in poklicnega usposabljanja, kaže v številu predvidenih udeležencev (730 za prvi ukrep, 460 za drugega);

12.  poudarja, da se bo mladim, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo, zagotovilo posebno usposabljanje za iskanje zaposlitve in prijavljanje na razpisana delovna mesta ter se jih bolje seznanilo z delovnim pravom, socialnimi pravicami in podporo pri upravnih postopkih: poleg tega poudarja, da bo delavcem in mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ki se vpišejo v vsaj eno leto rednega študija, zagotovljena mesečna pomoč 350 EUR;

13.  pozdravlja, da je Belgija v sodelovanju s socialnimi partnerji, zlasti sindikati, svetovalci za poklicno usposabljanje in socialnimi delavci, pripravila usklajen sveženj prilagojenih storitev, s katerim obravnava različne možnosti prerazporejanja, prilagojene potrebam presežnih delavcev;

14.  poudarja, da so belgijski organi potrdili, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije;

15.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

16.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsedujočim Svetu podpiše ta sklep ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga, ki jo je podala Belgija – EGF/2019/001 BE/Carrefour)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(4), zlasti člena 15(4),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5), zlasti točke 13,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotoviti podporo delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov prenehale opravljati dejavnosti, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)  Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013(6).

(3)  Belgija je 20. junija 2019 predložila vlogo za uporabo sredstev iz ESPG v zvezi s presežnimi delavci v podjetju Carrefour, Belgique SA. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, predloženimi v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)  V skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) št. 1309/2013 je Belgija odločila, da prilagojene storitve, sofinancirane iz ESPG, zagotovi tudi 330 mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET).

(5)  Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 1.632.028 EUR za vlogo, ki jo je vložila Belgija.

(6)  Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2019 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi znesek 1.632.028 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od [datum sprejetja](7).

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(6) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
(7)* Datum vstavi Parlament pred objavo v Uradnem listu.


Gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3)
PDF 173kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D061870/04 – 2019/2856(RSP))
P9_TA(2019)0054B9-0170/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D061870/04),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti člena 11(3) in člena 23(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 30. aprila 2019 in na podlagi katerega mnenje ni bilo sprejeto, ter glasovanja v odboru za pritožbe, ki je potekalo 5. junija 2019, na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo sprejeto,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 6. decembra 2006 in ki je bilo objavljeno 14. decembra 2006(3),

–  ob upoštevanju mnenja v zvezi z obnovitvijo, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 17. oktobra 2018 in ki je bilo objavljeno 14. novembra 2018(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (GSO)(5),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je bilo z Odločbo Komisije 2008/837/ES(6) odobreno dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni („LLCotton25“);

B.  ker je prvotni imetnik dovoljenja Bayer CropScience AG (v nadaljnjem besedilu: vložnik) 2. oktobra 2017 v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri Komisiji vložil vlogo za obnovitev odobritve;

C.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 17. oktobra 2018 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 14. novembra 2018(7);

D.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutkov sklepov upoštevati vse ustrezne določbe zakonodaje Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

E.  ker je bombaž LLCotton25 spremenjen tako, da je odporen proti herbicidom na osnovi glufosinata(8);

F.  ker v Evropi sicer samega olja iz bombaževih semen zaužijemo relativno malo, ga pa lahko vsebuje veliko različnih živilskih izdelkov, med katerimi so prelivi, majoneza, fini pekovski izdelki, čokoladni namazi in čips; ker se bombaž za krmo živali uporablja v glavnem v obliki tropine/moke ali polnomastnih bombaževih semen(9);

G.  ker so države članice agenciji EFSA v trimesečnem posvetovalnem obdobju predložile številne kritične pripombe tako glede prvotne ocene kot glede podaljšanja(10); ker so med temi pripombe, da učinki ostankov glufosinata in njegovih metabolitov niso bili upoštevani, da je vprašljivo, ali se lahko rezultati preskusa toksičnosti štejejo za pravilne, da niti alergenost niti toksičnost nista bili temeljito ocenjeni, da poročila o spremljanju, ki jih je pripravil vložnik, ne zagotavljajo nobenih podatkov, ki bi podprli ugotovitve, da ni bilo škodljivih učinkov za zdravje ali okolje, povezanih z uvozom in uporabo bombaža LLCotton25, in da načrt splošnega nadzora, ki ga je predlagal vložnik, ne izpolnjuje zahtev iz Priloge VII k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11);

H.  ker je agencija EFSA kot odziv na pripombe držav članic večkrat navedla svoje mnenje, da je med vložniki in Komisijo kot odgovorno za obvladovanje tveganja potrebna nadaljnja razprava v zvezi s praktičnim izvajanjem okoljskega spremljanja po dajanju na trg gensko spremenjenih rastlin, namenjenih uvozu in predelavi;

Neocenjevanje ostankov glufosinata na bombažu LLCotton25

I.  ker številne študije kažejo, da je pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporaba teh herbicidov višja, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom(12); ker je treba zato pričakovati, da bodo posevki bombaža LLCotton25 izpostavljeni večjemu in večkratnemu odmerku glufosinata, posledica tega pa bodo večje količine ostankov v pridelku;

J.  ker je bil uvoz bombaža LLCotton25 prvotno odobren leta 2008, veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji pa je potekla 31. julija 2018(13); ker je glufosinat razvrščen kot toksičen za razmnoževanje 1B in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(14);

K.  ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in njihovih metabolitov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru procesa odobritve gensko spremenjenih organizmov; ker je to problematično, saj je lahko način, kako se v gensko spremenjenih rastlinah komplementarni herbicidi razgradijo, ter sestava in s tem toksičnost razgradnih produktov („metaboliti“) posledica same genske spremembe(15);

L.  ker bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta(16), ki je namenjena zagotovitvi visoke ravni varstva potrošnikov, kar zadeva mejne vrednosti ostankov, pazljivo nadzorovati in spremljati ostanke aktivnih substanc, ki niso odobrene za uporabo v Uniji, kot je glufosinat, na uvoženih poljščinah za živila in krmo(17)

M.  ker po drugi strani v okviru zadnjega usklajenega večletnega nadzornega programa Unije (za leta 2020, 2021 in 2022) države članice niso dolžne meriti ostankov glufosinata na nobenem proizvodu, vključno z bombažem(18); ker ni mogoče izključiti, da bodo bombaž LLCotton25 ali iz njega pridobljeni proizvodi za živila in krmo presegli mejne vrednosti za ostanke, ki so bili določeni za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov;

N.  ker je agencija EFSA ugotovila, da je ocenjena izpostavljenost izvajalca varstva rastlin glufosinatu, kadar se ta uporablja za zatiranje plevela pri gensko spremenjeni koruzi, presegla sprejemljivo izpostavljenost izvajalca varstva rastlin, tudi če je ta uporabil osebno zaščitno opremo(19); ker je izpostavljenost izvajalca varstva rastlin še posebej zaskrbljujoča glede na to, da se pri gensko spremenjenih rastlinah, ki so odporne na herbicide, uporabljajo večje količine herbicidov;

O.  ker je posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v svojem nedavnem poročilu ugotovila, da nevarni pesticidi katastrofalno vplivajo na zdravje in so po ocenah krivi za 200 000 smrti zaradi akutne zastrupitve na leto, od tega jih je 99 % v državah v razvoju(20); ker je podcilj 3.9 ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki jih je sprejela Unija, do leta 2030 občutno zmanjšati število smrtnih žrtev in primerov bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaževanja zraka, vode in tal ter onesnaženja(21);

Nedemokratično odločanje

P.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 30. aprila 2019, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker tudi na glasovanju odbora za pritožbe 5. junija 2019 mnenje ni bilo sprejeto;

Q.  ker Komisija priznava, da je dejstvo, da sklepe o odobritvi gensko spremenjenih organizmov še naprej sprejema, ne da bi za to glasovala kvalificirana večina držav članic, kar je resnična izjema za odobritve proizvodov kot celoto, vendar je postalo norma za odločanje pri odobritvah gensko spremenjenih živil in krme, problematično(22); ker je predsednik Komisije to prakso že večkrat obžaloval kot nedemokratično(23);

R.  ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje dajanju na trg gensko spremenjenih organizmov za živila in krmo (33 resolucij) ter gojenju teh organizmov v Uniji (tri resolucije); ker se med državami članicami ni oblikovala kvalificirana večina, ki bi podpirala odobritev katerega koli izmed teh gensko spremenjenih organizmov; ker Komisija sicer priznava demokratične pomanjkljivosti, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej izdaja odobritve za gensko spremenjene organizme;

S.  ker ni potrebna nobena sprememba zakonodaje, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, kadar v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic(24);

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki naj bi v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(25) zagotovil osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom Komisije;

5.  poziva Komisijo, naj medtem preneha izdajati odobritve za gensko spremenjene organizme, kadar države članice v odboru za pritožbe ne podajo mnenja, in sicer tako za gojenje kot za uporabo v živilih in krmi, v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene poljščine, odporne proti herbicidom, dokler ne bodo za vsak primer posebej temeljito preiskana tveganja za zdravje, povezana z ostanki, kar zahteva polno oceno ostankov škropljenja gensko spremenjenih poljščin s komplementarnimi herbicidi, njihovimi metaboliti in morebitnimi kombiniranimi učinki;

7.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali se v Unijo uvaža za uporabo v živilih in krmi;

8.  poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza gensko spremenjenih rastlin, namenjenih za živila ali krmo, ki so odporne proti aktivni snovi herbicida, ki ni odobrena za uporabo v Uniji;

9.  poziva Komisijo, naj obravnava obveznosti Unije v skladu z mednarodnimi sporazumi, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj, kot „ustrezne določbe prava Unije“ in/ali „legitimne dejavnike“ v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 ter jim pripiše težo, ki si jo zaslužijo, prav tako pa naj sporoča, kako so bili upoštevani v postopku odločanja;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Mnenje Znanstvenega odbora o gensko spremenjenih organizmih v zvezi z vlogo (sklic EFSA-GMO-NL-2005-13) za dajanje na trg na glufosinat odpornega gensko spremenjenega bombaža LLCotton25 za uporabo v živilih in krmi ter uvoz in predelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, ki jo je oddala družba Bayer CropScience, Strokovno glasilo agencije EFSA (2006) 429, str. 1–19, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2006.429.
(4) Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjenega bombaža LLCotton25 za obnovitev odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA‐GMO‐RX‐010), Strokovno glasilo agencije EFSA 2018;16(11):5473, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5473.
(5)––– Evropski parlament je v 8. zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov. Poleg tega je v 9. zakonodajnem obdobju sprejel naslednje resolucije:Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0028),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0029),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0030).
(6) Odločba Komisije 2008/837/ES z dne 29. oktobra 2008 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 299, 8.11.2008, str. 36).
(7) Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjenega bombaža LLCotton25 za obnovitev odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA‐GMO‐RX‐010), Strokovno glasilo agencije EFSA 2018;16(11):5473, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5473.
(8) Prvotno mnenje EFSA, str. 1.
(9) Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjenega bombaža GHB614 × LLCotton25 × MON 15985 za uporabo v živilih in krmi v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA‐GMO‐NL‐2011‐94), Strokovno glasilo agencije EFSA 2018;16(4):5213, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5213, str. 17–18.
(10) Pripombe držav članic glede bombaža LLCotton25 so dostopne v registru vprašanj agencije EFSA: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/login?.
(11) Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).
(12) Glej na primer Bonny, S. (2016) „Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact“ (Gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, plevel in herbicidi: pregled in učinek), Environmental Management, januar 2016, 57(1), str. 31–48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738 in Benbrook, C. M., „Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. – the first sixteen years“ (Učinek gensko spremenjih poljščin na pesticide v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe, 28. september 2012, zvezek 24(1), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24.
(13) https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/public/?event=activesubstance.detail&language=SL&selectedID=1436
(14) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(15) To velja za glifosat, kot je navedeno v Pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005), ki ga je opravila EFSA, Strokovno glasilo agencije EFSA 2018;16(5):5263, str. 12, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5263.
(16) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).
(17) Glej uvodno izjavo 8 Uredbe (ES) št. 396/2005.
(18) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/533 z dne 28. marca 2019 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2020, 2021 in 2022 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 88, 29.3.2019, str. 28).
(19) Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glufosinat. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/pdf/10.2903/j.efsa.2005.27r, str. 3.
(20) https://www.ohchr.org/EN/Issues/Environment/ToxicWastes/Pages/Pesticidesrighttofood.aspx
(21) https://www.un.org/sustainabledevelopment/health/
(22) Glej na primer obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga Komisije z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga Komisije z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011.
(23) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(24) Komisija „lahko“ nadaljuje z odobritvijo, če v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011, vendar to ni nujno.
(25) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).


Gensko spremenjena soja MON 89788 (MON-89788-1)
PDF 171kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 89788 (MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D061871/04 – 2019/2857(RSP))
P9_TA(2019)0055B9-0169/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 89788 (MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D061871/04),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti člena 11(3) in člena 23(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 30. aprila 2019 in na podlagi katerega mnenje ni bilo sprejeto, ter glasovanja v odboru za pritožbe, ki je potekalo 5. junija 2019, na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo sprejeto,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 2. julija 2008 in ki je bilo objavljeno 11. julija 2008(3),

–  ob upoštevanju mnenja v zvezi z obnovitvijo, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 17. oktobra 2018 in ki je bilo objavljeno 16. novembra 2018(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (GSO)(5),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane;

A.  ker je bilo z Odločbo Komisije 2008/933/ES(6) odobreno dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (soja MON 89788);

B.  ker je imetnik dovoljenja Monsanto Europe S.A./N.V. v imenu Monsanto Company 20. novembra 2017 v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri Komisiji vložil vlogo za obnovitev odobritve;

C.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 17. oktobra 2018 sprejela pozitivno mnenje(7) v zvezi s podaljšanjem dovoljenja, ki je bilo objavljeno 16. novembra 2018;

D.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri pripravi osnutkov sklepov upoštevati vse ustrezne določbe zakonodaje Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

E.  ker je soja MON 89788 spremenjena tako, da je odporna proti herbicidom na osnovi glifosata; ker je bila soja MON 89788 razvita z namenom odpornosti na glifosat, in sicer tako, da izraža beljakovino CP4 EPSPS(8);

Neocenjevanje ostankov glifosata in metabolitov

F.  ker vrsta študij kaže, da se pri gensko spremenjenih poljščinah, odpornih na herbicide, poveča uporaba teh herbicidov, predvsem zaradi pojava pleveli, ki so odporne na herbicide(9); ker se zato lahko pričakuje, da bodo posevki soje MON 89788 izpostavljeni tako višjim kot večkratnim dozam glifosata, kar bo potencialno privedlo do večje količine ostankov v pridelku;

G.  ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je Evropska agencija za varnost hrane novembra 2015 ocenila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 ocenila, da njegova uvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker pa je za razliko od njiju Mednarodna agencija za raziskave raka, specializirana agencija za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji, leta 2015 glifosat uvrstila med verjetno rakotvorne snovi za ljudi; ker več nedavnih strokovno pregledanih znanstvenih študij potrjuje rakotvoren potencial glifosata(10);

H.  ker je lahko način, kako se v gensko spremenjenih rastlinah komplementarni herbicidi razgradijo, ter sestava in s tem toksičnost razgradnih produktov („metaboliti“) posledica same genske spremembe(11); ker po mnenju EFSA manjkajo toksikološki podatki, potrebni za oceno tveganja za potrošnike v zvezi s številnimi razgradnimi produkti glifosata, ki so pomembni za gensko spremenjene poljščine, odporne na glifosat(12);

Odsotnost mejnih vrednosti ostankov in s tem povezanih kontrol

I.  ker bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta(13), katere namen je zagotoviti visoke ravni varstva potrošnikov, določiti specifične mejne vrednosti ostankov za hrano in krmo, proizvedeno v tretjih državah, kadar zaradi uporabe pesticidov pride do ravni ostankov, ki je različna od tiste, do katere pride v okviru kmetijske prakse v Uniji(14); ker to velja za uvožene gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, in sicer zaradi večje količine herbicidov, ki se uporablja v primerjavi z gensko nespremenjenimi poljščinami;

J.  ker pa iz pregleda obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat, ki ga je leta 2018 opravila EFSA, izhaja, da so bili podatki nezadostni za določitev mejnih vrednosti ostankov in vrednosti ocene tveganja za glifosat v zvezi z več gensko spremenjenimi poljščinami, tudi za sojo z modifikacijo EPSPS(15);

K.  ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in njihovih metabolitov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru procesa odobritve gensko spremenjenih organizmov;

L.  ker so številni pristojni organi držav članic v pripombah na oceno tveganja Evropske agencije za varnost hrane opozorili, da je pomanjkanje analize vplivov ostankov herbicidov na gensko spremenjene poljščine in z njimi povezanih zdravstvenih tveganj skrb vzbujajoče(16);

Druge pripombe

M.  ker so številne države članice izrazile zaskrbljenost glede kakovosti načrta okoljskega spremljanja po dajanju na trg, saj naj med drugim ne bi v celoti dosegal ciljev iz Priloge VII Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(17) ali ustreznih dopolnilnih smernic; države članice so tudi splošno opomnile, da je spremljanje soje MON 89788 neustrezno, da ne zagotavlja zanesljivih podatkov, ki bi podpirali sklep, da uvoz in uporaba soje MON 89788 ne vplivata negativno na zdravje ali okolje, ter da ne zagotavlja ustreznih ugotovitev glede varnosti njene uporabe za prehrano živali in ljudi(18);

N.  ker je agencija EFSA kot odziv na pripombe držav članic večkrat navedla svoje mnenje, da je potrebna nadaljnja razprava med vlagatelji in Komisijo kot odgovorno za obvladovanje tveganja v zvezi s praktičnim izvajanjem okoljskega spremljanja po dajanju trg gensko spremenjenih rastlin, namenjenih uvozu in predelavi;

O.  ker delovna skupina za biotehnologijo francoske Agencije za hrano, okolje ter zdravje in varnost pri delu navaja, da zaradi preveč omejevalnega pregleda literature, ki ga je opravil izvajalec znanstvenih študij, objavljenega od prve odobritve soje MON 89788, ne more priti do zaključka glede varnosti soje MON 89788;

P.  ker je gensko spremenjena soja, ki se prideluje v državah, kot sta Brazilija in Argentina, glavni vzrok za obsežno krčenje gozdov; ker ta vidik, skupaj z obveznostmi Unije v okviru ciljev trajnostnega razvoja OZN, Pariške podnebne pogodbe in drugih mednarodnih ciljev biotske raznovrstnosti, ni bil upoštevan v postopku odobritve;

Nedemokratično odločanje

Q.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 30. aprila 2019, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker tudi na glasovanju odbora za pritožbe 5. junija 2019 mnenje ni bilo sprejeto;

R.  ker Komisija priznava, da je dejstvo, da sklepe o odobritvi gensko spremenjenih organizmov še naprej sprejema, ne da bi za to glasovala kvalificirana večina držav članic, kar je resnična izjema za odobritve proizvodov kot celoto, vendar je postalo norma za odločanje pri odobritvah gensko spremenjenih živil in krme, problematično(19); ker je predsednik Komisije to prakso že večkrat obžaloval kot nedemokratično(20);

S.  ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje dajanju na trg gensko spremenjenih organizmov za živila in krmo (33 resolucij) ter gojenju teh organizmov v Uniji (tri resolucije); ker se med državami članicami ni oblikovala kvalificirana večina, ki bi podpirala odobritev katerega koli izmed teh gensko spremenjenih organizmov; ker Komisija sicer priznava demokratične pomanjkljivosti, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej daje odobritve za gensko spremenjene organizme;

T.  ker ni treba spremeniti zakona, da bi Komisija lahko zavrnila odobritev gensko spremenjenega organizma, kadar se v odboru za pritožbe ne oblikuje kvalificirana večina držav članic v prid odobritvi(21);

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki naj bi v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(22) zagotovil osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom Komisije;

5.  poziva Komisijo, naj medtem preneha izdajati odobritve za gensko spremenjene organizme, kadar države članice v odboru za pritožbe ne podajo mnenja, in sicer tako za gojenje kot za uporabo v živilih in krmi, v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene poljščine, odporne proti herbicidom, dokler ne bodo za vsak primer posebej temeljito preiskana tveganja za zdravje, povezana z ostanki, kar zahteva polno oceno ostankov škropljenja gensko spremenjenih poljščin s komplementarnimi herbicidi, njihovimi metaboliti in morebitnimi kombiniranimi učinki;

7.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali se v Unijo uvaža za živila in krmo;

8.  Ponovno izraža zaskrbljenost, da zaradi močne odvisnosti Unije od uvoza živalske krme v obliki soje povzroča krčenje gozdov v tretjih državah, in želi spomniti, da je mogoče cilje trajnostnega razvoja OZN doseči le, če bodo dobavne verige postale trajnostne in se bodo dosegale sinergije med politikami(23);

9.  poziva Komisijo, naj ne dovoli uvoza gensko spremenjene soje, razen če je mogoče jasno dokazati, da njena pridelava ni neposredno ali posredno prispevala h krčenju gozdov;

10.  poziva Komisijo, naj obravnava obveznosti Unije v skladu z mednarodnimi sporazumi, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj, kot „ustrezne določbe prava Unije“ in/ali „upravičene dejavnike“ v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 ter jim pripiše težo, ki si jo zaslužijo, prav tako pa naj sporoča, kako so bili upoštevani v postopku odločanja;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Mnenje Znanstvenega odbora o gensko spremenjenih organizmih v zvezi z vlogo (sklic EFSA-GMO-NL-2006-36) za dajanje na trg na glufosinat odporno gensko spremenjeno sojo MON89788 za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, ki jo je oddala družba Monsanto, Strokovno glasilo agencije EFSA (2008)758, str. 1–23, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2008.758.
(4) Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene soje MON 89788 za obnovitev odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA‐GMO‐RX‐011), Strokovno glasilo agencije EFSA 2018;16(11):5468, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5468.
(5)––– Evropski parlament je v 8. zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov. Poleg tega je v 9. zakonodajnem obdobju sprejel naslednje resolucije:Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0028),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0029),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0030).
(6) Odločba Komisije 2008/933/ES z dne 4. decembra 2008 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON89788 (MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 333, 11.12.2008, str. 7).
(7) Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene soje MON 89788 za obnovitev odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA‐GMO‐RX‐011), Strokovno glasilo agencije EFSA 2018;16(11):5468, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5468.
(8) Prvotno mnenje EFSA, str. 1.
(9) Glej na primer Bonny, S. (2016) „Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact (Gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, plevel in herbicidi: pregled in učinek), Environmental Management, januar 2016; 57(1), str. 31–48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738 in Benbrook, C. M., Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. – the first sixteen years (Vpliv gensko spremenjenih poljščin na uporabo pesticidov v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe, 28. september 2012, zvezek 24(1), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24.
(10) Glej na primer https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1383574218300887; https://academic.oup.com/ije/advance-article/doi/10.1093/ije/dyz017/5382278, https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0219610 in https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6612199/.
(11) To velja za glifosat, kot je navedeno v Pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005), ki ga je opravila EFSA, Strokovno glasilo agencije EFSA 2018;16(5):5263, str. 12, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5263.
(12) Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat. Strokovno glasilo EFSA 2015;13(11):4302, str. 3 https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4302.
(13) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).
(14) Glej uvodno izjavo 26 Uredbe (ES) št. 396/2005.
(15) Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005, Strokovno glasilo agencije EFSA 2018, 16(5):5263, str. 4. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5263.
(16) Pripombe držav članic glede soje MON 89788 so dostopne v registru vprašanj agencije EFSA: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/login?.
(17) Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).
(18) Pripombe držav članic glede soje MON 89788 so dostopne v registru vprašanj agencije EFSA: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/login?.
(19) Glej na primer obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga Komisije z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga Komisije z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011.
(20) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(21) Komisija „lahko“ nadaljuje z odobritvijo, če v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011, vendar to ni nujno.
(22) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
(23) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o preglednem in odgovornem upravljanju naravnih virov v državah v razvoju: gozdovi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0333), odstavek 67.


Gensko spremenjena koruza MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in podkombinacije MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in NK603 × DAS-40278-9
PDF 181kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja v promet za proizvode, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in podkombinacije MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in NK603 × DAS-40278-9 ali so iz njih sestavljeni ali narejeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D062828/04 – 2019/2859(RSP))
P9_TA(2019)0056B9-0171/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o dajanja v promet za proizvode, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in podkombinacije MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in NK603 × DAS-40278-9 ali so iz njih sestavljeni ali narejeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D062828/04),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti člena 7(3) in člena 19(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 12. julija 2019 in na podlagi katerega mnenje ni bilo sprejeto, ter glasovanja v odboru za pritožbe, ki je potekalo 16. septembra 2019, na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo sprejeto,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (agencija EFSA) sprejela 28. novembra 2018 in je bilo objavljeno 16. januarja 2019(3),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (GSO)(4),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je podružnica Dow AgroSciences Europe (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu družbe Dow AgroSciences LLC 11. januarja 2013 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 („zložena gensko spremenjena koruza“) in njenih podkombinacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker vloga zajema tudi dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo zloženo gensko spremenjeno koruzo ali so iz nje sestavljeni in so razen za hrano in krmo namenjeni tudi za drugačno uporabo, z izjemo gojenja;

B.  ker je bilo sedem podkombinacij zložene gensko spremenjene koruze je odobrenih ali so v procesu odobritve v okviru ločene vloge; ker se na preostale tri podkombinacije (MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 and NK603 × DAS 40278-9) nanaša osnutek izvedbenega sklepa Komisije;

C.  ker zložena gensko spremenjena koruza nastane s križanjem štirih dogodkov gensko spremenjene koruze in povzroča odpornost proti herbicidom, ki vsebujejo glufosinat, glifosat, kvizalofop in 2,4-D, ter proizvaja tri insekticidne beljakovine (beljakovine Bt ali Cry): Cry1A.105, Cry2Ab2 in Cry1F, ki so toksične za nekatere ličinke metuljev(5);

D.  ker je agencija EFSA 28. novembra 2018 o tej odobritvi sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 16. januarja 2019(6);

E.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri pripravi osnutkov sklepov upoštevati vse ustrezne določbe zakonodaje Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

F.  ker vložnik za tri podkombinacije, obravnavane v osnutku izvedbenega sklepa Komisije, agenciji EFSA ni predložil nobenih podatkov(7);

Pripombe držav članic in neodvisna študija

G.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložile številne kritične pripombe(8); ker so med temi kritičnimi pripombami ugotovitve, da so podatki, ki jih je predložil vložnik, nezadostni za zagotovitev ustrezne ocene tveganja, da ocena tveganja, ki jo je opravila EFSA, v sedanji obliki ni zadostna, saj ni bila ustrezno ocenjena splošna varnost in morebitna toksičnost dogodkov zložene gensko spremenjene koruze za ljudi, živali in okolje, da EFSA ni upoštevala nedavnih študij o potencialni toksičnosti toksinov Bt in da ni mogoče oblikovati zaključkov glede zdravstvenih tveganj, povezanih z zloženo gensko spremenjeno koruzo, ne da bi opravili študije kroničnega prehranjevanja, da bi ustrezno ocenili toksičnost za organe in razmnoževanje ter odzive imunskega sistema, ki upoštevajo realistične ravni ostankov komplementarnih herbicidov ter morebitne kombinacijske in kumulativne učinke;

H.  ker je bilo tudi v neodvisni študiji(9) ugotovljeno, da ocena tveganja, ki jo je opravila EFSA, v sedanji obliki ni sprejemljiva, saj ni bila ustrezno ocenjena splošna varnost in morebitna toksičnost dogodkov zložene gensko spremenjene koruze;

I.  ker je bilo v neodvisni študiji ugotovljeno, da bi morala agencija EFSA rezultate primerjalne analize uporabiti kot začetno točko za podrobnejše preiskave, saj so se v analizi pokazale številne pomembne razlike med zloženo gensko spremenjeno koruzo in običajno koruzo, zlasti pri uporabi komplementarnih herbicidov pri zloženi gensko spremenjeni koruzi;

J.  ker je bilo v neodvisni študiji ugotovljeno tudi, da bi morala agencija EFSA glede na te pomembne razlike zahtevati študije kroničnega prehranjevanja in/ali večgeneracijske študije, da bi lahko ustrezno ocenila toksičnost za organe in razmnoževanje ter odzive imunskega sistema, pri tem pa upoštevala visoko raven toksinov Bt in realistične ravni ostankov komplementarnih herbicidov ter morebitne kombinacijske in kumulativne učinke;

Neocenjevanje ostankov herbicidov, metabolitov in učinkov „koktajla“

K.  ker številne študije kažejo na to, da je uporaba „komplementarnih“ herbicidov pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, višja, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom(10); ker je treba zato pričakovati, da bo zložena gensko spremenjena koruza izpostavljena večjemu in večkratnemu odmerku glufosinata, glifosata, kvizalofopa in 2,4-D, posledica tega pa bodo večje količine ostankov v pridelku;

L.  ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je EFSA novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki verjetno povzročajo raka pri ljudeh;

M.  ker po mnenju EFSA manjkajo toksikološki podatki, potrebni za oceno tveganja za potrošnike v zvezi s številnimi razgradnimi produkti glifosata, ki so pomembni za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na glifosat(11);

N.  ker je glufosinat razvrščen kot toksičen za razmnoževanje 1B in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(12); ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018(13);

O.  ker strokovnjak, ki je sodeloval pri razvoju gensko spremenjenih rastlin, v svojem nedavnem članku dvomi o varnosti gensko spremenjenih poljščin, odpornih na 2,4-D, zaradi njegove razgradnje v citotoksične razgradne produkte(14);

P.  ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in njihovih razgradnih produktov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru procesa odobritve gensko spremenjenih organizmov; ker je to problematično, saj je lahko način, kako se v gensko spremenjenih rastlinah komplementarni herbicidi razgradijo, ter sestava in s tem toksičnost razgradnih produktov („metaboliti“) posledica same genske spremembe(15);

Q.  ker so zaradi specifičnih kmetijskih praks pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih na herbicide, prisotni tudi specifični vzorci uporabe herbicidov in s tem izpostavljenosti rastline, pa tudi pojav kombiniranih učinkov med različnimi ostanki herbicidov in njihovimi metaboliti, ki zahtevajo posebno pozornost; ker agencija EFSA teh ni obravnavala;

R.  ker ni mogoče sklepati, da je uživanje zložene gensko spremenjene koruze ali njenih podkombinacij varno za zdravje ljudi in živali;

Odsotnost mejnih vrednosti ostankov in s tem povezanih kontrol

S.  ker bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta(16), ki je namenjena zagotovitvi visoke ravni varstva potrošnikov, določiti specifične mejne vrednosti ostankov za hrano in krmo, proizvedeno v tretjih državah, kadar zaradi uporabe pesticidov pride do ravni ostankov, ki je različna od tiste, do katere pride v okviru kmetijske prakse v Uniji; ker to velja za uvožene gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, in sicer zaradi večje količine herbicidov, ki se uporablja v primerjavi z gensko nespremenjenimi poljščinami;

T.  ker pa iz pregleda obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat, ki ga je leta 2018 opravila EFSA, izhaja, da so bili podatki nezadostni za določitev mejnih vrednosti ostankov in vrednosti ocene tveganja za glifosat v odnosu do gensko spremenjene koruze z modifikacijo EPSPS(17); ker ima zložena gensko spremenjena koruza modifikacijo EPSPS(18);

U.  ker bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 pazljivo nadzorovati in spremljati tudi ostanke aktivnih substanc, ki niso odobrene za uporabo v Uniji, kot je glufosinat, na uvoženih poljščinah za živila in krmo(19);

V.  ker v okviru zadnjega usklajenega večletnega nadzornega programa Unije (za leta 2020, 2021 in 2022) države članice niso dolžne meriti ostankov glufosinata (ali drugih herbicidov) na koruzi (gensko spremenjeni ali ne)(20); ker ni mogoče izključiti, da bodo zložena gensko spremenjena koruza, njene podkombinacije ali iz nje pridobljeni proizvodi za živila in krmo presegli mejne vrednosti za ostanke, ki bi jih bilo treba določiti in spremljati za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov;

Beljakovine Bt

W.  ker številne študije ugotavljajo, da so bili opaženi stranski učinki izpostavljenosti beljakovinam Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter da imajo lahko nekatere beljakovine Bt adjuvantne lastnosti(21), kar pomeni, da lahko okrepijo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik;

X.  ker je en član odbora EFSA za gensko spremenjene organizme med postopkom ocenjevanja druge zložene gensko spremenjene koruze in podkombinacij sprejel manjšinsko mnenje, v katerem je zatrdil, da pri vrstah uporabe, pri katerih se izraža beljakovina Bt, niso bili ugotovljeni neželeni učinki na imunski sistem, vendar jih v toksikoloških študijah, ki jih trenutno priporoča in uporablja agencija EFSA za oceno varnosti gensko spremenjenih rastlin, niti ni mogoče ugotoviti, saj te študije ne vključujejo ustreznih testov v ta namen(22);

Y.  ker nedavna študija kaže, da hitra rast uporabe tretiranja semen z neonikotinoidi v Združenih državah sovpada s povečano zasaditvijo gensko spremenjene koruze Bt(23); ker je Unija prepovedala uporabo na prostem treh neonikotinoidov, vključno s premazi za semena, zaradi njihovega vpliva na medonosne čebele in druge opraševalce(24);

Z.  ker se šteje, da ocenjevanje morebitne interakcije ostankov herbicidov in njihovih metabolitov z beljakovinami Bt ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru ocene tveganja;

Nedemokratično odločanje

AA.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 12. julija 2019, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker tudi na glasovanju odbora za pritožbe 16. septembra 2019 mnenje ni bilo sprejeto;

AB.  ker Komisija priznava, da je dejstvo, da sklepe o odobritvi gensko spremenjenih organizmov še naprej sprejema, ne da bi za to glasovala kvalificirana večina držav članic, kar je resnična izjema za odobritve proizvodov kot celoto, vendar je postalo norma za odločanje pri odobritvah gensko spremenjenih živil in krme, problematično(25); ker je predsednik Komisije to prakso že večkrat obžaloval kot nedemokratično(26);

AC.  ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje dajanju na trg gensko spremenjenih organizmov za živila in krmo (33 resolucij) ter gojenju teh organizmov v Uniji (tri resolucije); ker ni niti enega od teh gensko spremenjenih organizmov odobrila kvalificirana večina držav članic; ker Komisija sicer priznava demokratične pomanjkljivosti, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej daje odobritve za gensko spremenjene organizme;

AD.  ker ni potrebna nobena sprememba zakonodaje, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, kadar v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic(27);

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki naj bi v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(28) zagotovil osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom Komisije;

5.  poziva Komisijo, naj medtem preneha izdajati odobritve za gensko spremenjene organizme, kadar države članice v odboru za pritožbe ne podajo mnenja, in sicer tako za gojenje kot za uporabo v živilih in krmi, v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011;

6.  poziva Komisijo, naj je odobri gensko spremenjenih poljščin, ki so odporne proti herbicidom, dokler ne bodo zdravstvena tveganja, povezana z ostanki, dodobra raziskana v posameznih primerih, kar zahteva celovito oceno ostankov škropljenja gensko spremenjenih poljščin s komplementarnimi herbicidi, njihovih metabolitov in morebitnih kombiniranih učinkov;

7.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali se v Unijo uvaža za živila in krmo;

8.  poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza gensko spremenjenih rastlin, namenjenih za živila ali krmo, ki so odporne proti aktivni snovi herbicida, ki ni odobrena za uporabo v Uniji;

9.  poziva Komisijo, naj ne odobri podkombinacij iz zložb genskih transformacijskih dogodkov, razen če jih je EFSA temeljito ocenila na podlagi popolnih podatkov, ki jih je predložil vložnik;

10.  natančneje meni, da je odobritev sort, za katere ni bilo predloženih nobenih varnostnih podatkov in ki še niso bile preskušene ali celo niti ustvarjene, v nasprotju z načeli splošne živilske zakonodaje, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 178/2002;

11.  poziva agencijo EFSA, naj še naprej razvija in sistematično uporablja metode, ki omogočajo odkrivanje neželenih učinkov zložb genskih transformacijskih dogodkov, na primer v zvezi z adjuvantnimi lastnostmi toksinov Bt;

12.  poziva Komisijo, naj obravnava obveznosti Unije v skladu z mednarodnimi sporazumi, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj, kot „ustrezne določbe prava Unije“ in/ali „legitimne dejavnike“ v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 ter jim pripiše težo, ki si jo zaslužijo, prav tako pa naj sporoča, kako so bile upoštevane v postopku odločanja;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene koruze MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS‐40278‐9 in podkombinacij neodvisno od njihovega izvora za uporabo v živilih in krmi na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA‐GMO‐NL‐2013‐112), Strokovno glasilo EFSA 2019; 17(1):5522, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2019.5522.
(4)––– Evropski parlament je v 8. zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov. Poleg tega je v 9. zakonodajnem obdobju sprejel naslednje resolucije:Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0028),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0029),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0030).
(5) Mnenje EFSA, str. 10, tabela 4. Metulji so red žuželk, ki vključuje dnevne in nočne metulje (vešče).
(6) Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene koruze MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS‐40278‐9 in podkombinacij neodvisno od njihovega izvora za uporabo v živilih in krmi na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA‐GMO‐NL‐2013‐112), Strokovno glasilo EFSA 2019; 17(1):5522, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2019.5522.
(7) Mnenje EFSA, str. 20.
(8) Pripombe držav članic glede zložene gensko spremenjene koruze so dostopne v registru vprašanj agencije EFSA: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/login?
(9) https://www.testbiotech.org/sites/default/files/Testbiotech_Comment_MON%2089034%20x%201507%20x%20NK603%20x%20DAS40278-9.pdf
(10) Glej na primer Bonny, S. (2016) „Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact“ (Gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, plevel in herbicidi: pregled in učinek), Environmental Management, januar 2016, 57(1): 31–48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738 in Benbrook, C.M., „Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. – the first sixteen years“ (Učinek gensko spremenjenih poljščin na pesticide v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe, 28. september 2012, 24(1), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24.
(11) Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat, Strokovno glasilo EFSA 2015; 13(11):4302, str. 3, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4302.
(12) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(13) https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/public/?event=activesubstance.detail&language=SL&selectedID=1436
(14) Lurquin, P.F., „Production of a toxic metabolite in 2, 4-D-resistant GM crop plants“ (Proizvodnja toksičnega metabolita v gensko spremenjenih rastlinah, odpornih na 2,4-D), 3 Biotech, 2016, 6(1): 1–4, https://link.springer.com/article/10.1007/s13205-016-0387-9#CR25.
(15) To velja za glifosat, kot je navedeno v Pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005), ki ga je opravila EFSA, Strokovno glasilo EFSA 2018; 16(5):5263, str. 12, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5263.
(16) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1). Glej uvodno izjavo 26.
(17) Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005, Strokovno glasilo EFSA 2018; 16(5):5263, str. 4. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5263.
(18) Mnenje EFSA, str. 10, tabela 4.
(19) Glej uvodno izjavo 8 Uredbe (ES) št. 396/2005.
(20) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/533 z dne 28. marca 2019 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2020, 2021 in 2022 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 88, 29.3.2019, str. 28).
(21) Za pregled glej Rubio-Infante, N. & Morno-Fierros, L., „An overview of the safety and biological effects of Bacillus thuringiensis Cry toxins in mammals“ (Pregled varnosti in bioloških učinkov toksinov Bacillus thuringiensis Cry na sesalce), Journal of Applied Toxicology, maj 2016, 36(5): str. 630-648. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jat.3252/full
(22) Manjšinsko mnenje J.M. Wal, člana odbora EFSA za gensko spremenjene organizme, za vlogo EFSA-GMO-DE-2010-86 (koruza Bt11 x MIR162 x 1507 x GA21 in tri podkombinacije neodvisno od njihovega izvora), Strokovno glasilo EFSA 2018; 16(7):5309, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5309, str. 34.
(23) Douglas, M. R. in Tooker, J. F., „Large-Scale Deployment of Seed Treatments Has Driven Rapid Increase in Use of Neonicotinoid Insecticides and Preemptive Pest Management in U.S. Field Crops“ (Široka uporaba tretiranih semen povzročila hitro rast uporabe neonikotinoidskih insekticidov in preventivnega zatiranja škodljivcev pri poljščinah v ZDA), Environmental Science & Technology 2015, 49, 8, 5088-5097, datum objave (splet): 20. marec 2015, https://pubs.acs.org/doi/10.1021/es506141g.
(24) https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/approval_active_substances/approval_renewal/neonicotinoids_en
(25) Glej na primer obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga Komisije z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga Komisije z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011.
(26) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(27) Komisija „lahko“ nadaljuje z odobritvijo, če v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011, vendar to ni nujno.
(28) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).


Gensko spremenjena koruza Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjena koruza s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21
PDF 179kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D063846/02 – 2019/2860(RSP))
P9_TA(2019)0057B9-0172/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D063846/02),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) in zlasti členov 7(3) in 19(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 16. septembra 2019 in na podlagi katerega mnenje ni bilo sprejeto, ter glasovanja v odboru za pritožbe, ki je potekalo 11. oktobra 2019, na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo sprejeto,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (agencija EFSA) sprejela 27. februarja 2019 in je bilo objavljeno 5. aprila 2019(3),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (GSO)(4),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je družba Syngenta Crop Protection AG (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) 16. decembra 2011 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 (v nadaljnjem besedilu: zložena gensko spremenjena koruza) in določene podkombinacije, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker vloga zajema tudi dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo zloženo gensko spremenjeno koruzo ali so iz nje sestavljeni in so razen za hrano in krmo namenjeni tudi za drugačno uporabo, z izjemo gojenja;

B.  ker zložena gensko spremenjena koruza nastane s križanjem šestih genskih transformacijskih dogodkov koruze in povzroča odpornost proti herbicidom, ki vsebujejo glufosinat in glifosat, ter proizvaja pet insekticidnih beljakovin (beljakovine Bt ali Cry): Cry1Ab, Vip3Aa20, mCry3A, Cry1F in eCry3.1Ab, ki so toksične za nekatere ličinke metuljev in hroščev(5);

C.  ker je bilo 22 podkombinacij zložene gensko spremenjene koruze že odobrenih; ker se osnutek izvedbenega sklepa Komisije nanaša na preostalih 34 podkombinacij(6);

D.  ker je agencija EFSA 27. februarja 2019 sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 5. aprila 2019(7);

E.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri pripravi osnutkov sklepov upoštevati vse ustrezne določbe zakonodaje Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

Pripombe držav članic in dodatne točke

F.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložile številne kritične pripombe(8); ker so med temi kritičnimi pripombami tudi navedbe, da ni bilo z zloženo gensko spremenjeno koruzo izvedenih niti toksikoloških študij s celimi rastlinami niti posebnih testov glede morebitnih kombinatornih učinkov vseh transgenov v zloženi gensko spremenjeni koruzi, da ostajajo nejasnosti glede učinkov toksinov Cry na sesalce in ljudi, da primerjalna ocena ne vsebuje dokazov glede varnosti, da načrt spremljanja ne zagotavlja zbiranja ustreznih podatkov in ne izpolnjuje zahtev Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9) ter da ni bilo študij glede možnosti interakcije med ostanki herbicidov in njihovimi metaboliti, niti ni bilo izmerjene njihove prisotnosti;

G.  ker je bilo v neodvisni študiji(10) ugotovljeno, da med drugim toksikološka ocena agencije EFSA ni sprejemljiva, ker ni bila dokazana varnost poljščine za uvoz, da ocena ne izpolnjuje zahtev za ocenjevanje tveganj za imunski sistem in da ocena tveganja za okolje ni prepričljiva;

H.  ker je vlagatelj predložil študije le za tri od 34 podkombinacij, ki jih je ocenila agencija EFSA(11); za ostalih 31 podkombinacij vlagatelj ni predložil podatkov;

Neocenjevanje ostankov herbicidov, metabolitov in učinkov „koktajla“

I.  ker številne študije kažejo na to, da je uporaba „komplementarnih“ herbicidov pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, višja, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom(12); ker je treba zato pričakovati, da bo zložena gensko spremenjena koruza izpostavljena večjemu in večkratnemu odmerku glufosinata in glifosata, posledica tega pa so lahko večje količine ostankov v pridelku;

J.  ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je EFSA novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki verjetno povzročajo raka pri ljudeh;

K.  ker po mnenju EFSA manjkajo toksikološki podatki, potrebni za oceno tveganja za potrošnike v zvezi s številnimi razgradnimi produkti glifosata, ki so pomembni za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na glifosat(13);

L.  ker je glufosinat razvrščen kot toksičen za razmnoževanje 1B in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(14); ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018(15);

M.  ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in njihovih razgradnih produktov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru procesa odobritve gensko spremenjenih organizmov; ker je to problematično, saj je lahko način, kako se v gensko spremenjenih rastlinah komplementarni herbicidi razgradijo, ter sestava in s tem toksičnost razgradnih produktov („metaboliti“) posledica same genske spremembe(16);

N.  ker so zaradi specifičnih kmetijskih praks pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih na herbicide, prisotni specifični vzorci uporabe, izpostavljenosti, prisotnosti določenih metabolitov in pojava kombiniranih učinkov, ki zahtevajo posebno pozornost; ker agencija EFSA teh ni obravnavala;

O.  ker zato ni mogoče sklepati, da je uživanje zložene gensko spremenjene koruze ali njenih podkombinacij varno za zdravje ljudi in živali;

Odsotnost mejnih vrednosti ostankov in s tem povezanih kontrol

P.  ker bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta(17), ki je namenjena zagotovitvi visoke ravni varstva potrošnikov, določiti specifične mejne vrednosti ostankov za hrano in krmo, proizvedeno v tretjih državah, kadar zaradi uporabe pesticidov pride do ravni ostankov, ki je različna od tiste, do katere pride v okviru kmetijske prakse v Uniji; ker to velja za uvožene gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, in sicer zaradi večje količine herbicidov, ki se uporablja v primerjavi z gensko nespremenjenimi poljščinami;

Q.  ker pa iz pregleda obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat, ki ga je leta 2018 opravila EFSA, izhaja, da so bili podatki nezadostni za določitev mejnih vrednosti ostankov in vrednosti ocene tveganja za glifosat v odnosu do gensko spremenjene koruze z modifikacijo EPSPS(18); ker ima zložena gensko spremenjena koruza modifikacijo EPSPS(19);

R.  ker bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 pazljivo nadzorovati in spremljati tudi ostanke aktivnih substanc, ki niso odobrene za uporabo v Uniji, kot je glufosinat, na uvoženih poljščinah za živila in krmo(20);

S.  ker v okviru zadnjega usklajenega večletnega nadzornega programa Unije (za leta 2020, 2021 in 2022) države članice niso dolžne meriti ostankov glufosinata (ali glifosata) na koruzi (gensko spremenjeni ali ne)(21); ker ni mogoče izključiti, da bodo zložena gensko spremenjena koruza, njene podkombinacije ali iz nje pridobljeni proizvodi za živila in krmo presegli mejne vrednosti za ostanke, ki bi jih bilo treba določiti in spremljati za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov;

Beljakovine Bt

T.  ker številne študije ugotavljajo, da so bili opaženi stranski učinki izpostavljenosti beljakovinam Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter da imajo lahko nekatere beljakovine Bt adjuvantne lastnosti(22), kar pomeni, da lahko okrepijo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik;

U.  ker je en član odbora EFSA za gensko spremenjene organizme med postopkom ocenjevanja druge zložene gensko spremenjene koruze in podkombinacij sprejel manjšinsko mnenje, v katerem je zatrdil, da pri vrstah uporabe, pri katerih se izražajo beljakovine Bt, niso bili ugotovljeni neželeni učinki na imunski sistem, vendar jih v toksikoloških študijah, ki jih trenutno priporoča in uporablja agencija EFSA za oceno varnosti gensko spremenjenih rastlin, niti ni mogoče ugotoviti, saj te študije ne vključujejo ustreznih testov v ta namen(23);

V.  ker nedavna študija kaže, da hitra rast uporabe tretiranja semen z neonikotinoidi v ZDA sovpada s povečano zasaditvijo gensko spremenjene koruze Bt(24); ker je Unija prepovedala uporabo treh neonikotinoidov na prostem, tudi kot premaz za semena, zaradi njihovega vpliva na medonosne čebele in druge opraševalce(25);

W.  ker se šteje, da ocenjevanje morebitne interakcije ostankov herbicidov in njihovih metabolitov z beljakovinami Bt ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru ocene tveganja;

Nedemokratično odločanje

X.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 16. septembra 2019, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker tudi na glasovanju odbora za pritožbe 11. oktobra 2019 mnenje ni bilo sprejeto;

Y.  ker Komisija priznava, da je problematično dejstvo, da še naprej sprejema sklepe o odobritvi gensko spremenjenih organizmov, ne da bi za to glasovala kvalificirana večina držav članic, kar je resnična izjema za odobritve proizvodov kot celoto, vendar je postalo norma za odločanje pri odobritvah gensko spremenjenih živil in krme(26); ker je predsednik Komisije to prakso že večkrat obžaloval kot nedemokratično(27);

Z.  ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje dajanju na trg gensko spremenjenih organizmov za živila in krmo (33 resolucij) ter gojenju teh organizmov v Uniji (tri resolucije); ker ni niti enega od teh gensko spremenjenih organizmov odobrila kvalificirana večina držav članic; ker Komisija sicer priznava demokratične pomanjkljivosti, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej daje odobritve za gensko spremenjene organizme;

AA.  ker Komisija ne potrebuje nobene spremembe zakonodaje, da bi lahko zavrnila odobritev, če v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic, ki bi podprle odobritev(28);

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki naj bi v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(29) zagotovil osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje delo v zvezi s predlogom Komisije;

5.  poziva Komisijo, naj medtem preneha izdajati odobritve za gensko spremenjene organizme, kadar države članice v odboru za pritožbe ne podajo mnenja, in sicer tako za gojenje kot za uporabo v živilih in krmi, v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011;

6.  poziva Komisijo, naj je odobri gensko spremenjenih poljščin, ki so odporne proti herbicidom, dokler ne bodo zdravstvena tveganja, povezana z ostanki, dodobra raziskana v posameznih primerih, kar zahteva celovito oceno ostankov škropljenja gensko spremenjenih poljščin s komplementarnimi herbicidi, njihovih metabolitov in morebitnih kombiniranih učinkov;

7.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali se v Unijo uvaža za živila in krmo;

8.  poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza gensko spremenjenih rastlin, namenjenih za živila ali krmo, ki so odporne proti aktivni snovi herbicida, ki ni odobrena za uporabo v Uniji;

9.  poziva Komisijo, naj ne odobri podkombinacij iz zložb genskih transformacijskih dogodkov, razen če jih je EFSA temeljito ocenila na podlagi popolnih podatkov, ki jih je predložil vlagatelj;

10.  natančneje meni, da je odobritev sort, za katere ni bilo predloženih nobenih varnostnih podatkov in ki še niso bile preskušene ali celo niti ustvarjene, v nasprotju z načeli splošne živilske zakonodaje, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 178/2002;

11.  poziva Evropsko agencijo za varnost hrane, naj še naprej razvija in sistematično uporablja metode, ki omogočajo odkrivanje neželenih učinkov zložb genskih transformacijskih dogodkov, na primer v zvezi z adjuvantnimi lastnostmi toksinov Bt;

12.  poziva Komisijo, naj obravnava obveznosti Unije v skladu z mednarodnimi sporazumi, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj, kot „ustrezne določbe prava Unije“ in/ali „legitimne dejavnike“ v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 ter jim pripiše težo, ki si jo zaslužijo, prav tako pa naj sporoča, kako so bile upoštevane v postopku odločanja;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Scientific opinion on the Assessment of genetically modified maize Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 and subcombinations, for food and feed uses (Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene koruze Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in podkombinacij za uporabe v živilih in krmi) v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 – vloga EFSA‐GMO‐DE‐2011‐103, Strokovno glasilo EFSA 2019; 17(4):5635, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5635
(4)––– Evropski parlament je v 8. zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov. Poleg tega je v 9. zakonodajnem obdobju sprejel naslednje resolucije:Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0028),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0029),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0030).
(5) Mnenje EFSA, str. 11, tabela 4.
(6) Šest podkombinacij petih dogodkov (Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307, Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × GA21, Bt11 × MIR162 × MIR604 × 5307 × GA21, Bt11 × MIR162 × 1507 × 5307 × GA21, Bt11 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21); 12 podkombinacij štirih dogodkov (Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507, Bt11 × MIR162 × MIR604 × 5307, Bt11 × MIR162 × 1507 × 5307, Bt11 × MIR162 × 5307 × GA21, Bt11 × MIR604 × 1507 × 5307, Bt11 × MIR604 × 5307 × GA21, Bt11 × 1507 × 5307 × GA21, MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307, MIR162 × MIR604 × 1507 × GA21, MIR162 × MIR604 × 5307 × GA21, MIR162 × 1507 × 5307 × GA21 in MIR604 × 1507 × 5307 × GA21); 11 podkombinacij treh dogodkov (Bt11 × MIR162 × 5307, Bt11 × MIR604 × 5307, Bt11 × 1507 × 5307, Bt11 × 5307 × GA21, MIR162 × MIR604 × 1507, MIR162 × MIR604 × 5307, MIR162 × 1507 × 5307, MIR162 × 5307 × GA21, MIR604 × 1507 × 5307, MIR604 × 5307 × GA21 in 1507 × 5307 × GA21); in pet podkombinacij dveh dogodkov (Bt11 × 5307, MIR162 × 5307, MIR604 × 5307, 1507 × 5307 in 5307 × GA21).
(7) Scientific opinion on the Assessment of genetically modified maize Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 and subcombinations, for food and feed uses (Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene koruze Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in podkombinacij za uporabe v živilih in krmi) v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 – vloga EFSA‐GMO‐DE‐2011‐103, Strokovno glasilo EFSA 2019; 17(4):5635, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5635
(8) Pripombe držav članic glede zložene gensko spremenjene koruze so dostopne v registru vprašanj agencije EFSA: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/login?
(9) Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).
(10) https://www.testbiotech.org/content/testbiotech-comment-bt11-mir162-mir604-1507-5307-GA21
(11) Mnenje EFSA, str. 24.
(12) Gl. npr. Bonny, S. (2016) „Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact“ (Gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, plevel in herbicidi: pregled in učinek), Environmental Management, januar 2016, 57(1), str. 31–48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738 in Benbrook, C. M., „Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. – the first sixteen years“ (Učinek gensko spremenjenih poljščin na pesticide v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe, 28. september 2012, zvezek 24(1), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24
(13) Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat, Strokovno glasilo EFSA 2015, 13(11):4302, str. 3, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4302.
(14) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(15) https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/public/?event=activesubstance.detail&language=SL&selectedID=1436
(16) to gotovo velja za glifosat, kot je navedeno v Pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005, ki ga je opravila EFSA, Strokovno glasilo EFSA 2018, 16(5):5263, str. 12, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5263.
(17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1). Glej uvodno izjavo 26.
(18) Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005, Strokovno glasilo agencije EFSA 2018, 16(5):5263, str. 4. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5263
(19) Mnenje EFSA, str. 12.
(20) Glej uvodno izjavo 8 Uredbe (ES) št. 396/2005.
(21) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/533 z dne 28. marca 2019 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2020, 2021 in 2022 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 88, 29.3.2019, str. 28).
(22) Za pregled glej Rubio-Infante, N. & Morno-Fierros, L., „An overview of the safety and biological effects of Bacillus thuringiensis Cry toxins in mammals“ (Pregled varnosti in bioloških učinkov toksinov Bacillus thuringiensis Cry na sesalce), Journal of Applied Toxicology, maj 2016, 36(5): str. 630–648. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jat.3252/full
(23) Manjšinsko mnenje za vlogo EFSA-GMO-DE-2010-86 (koruza Bt11 x3 MIR162 x3 1507 x3 GA21 in tri podkombinacije neodvisno od njihovega izvora), J.M. Wal, član odbora EFSA za gensko spremenjene organizme, Strokovno glasilo EFSA 2018, 16(7):5309, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5309, str. 34.
(24) Douglas, M. R. in Tooker, J. F., „Large-Scale Deployment of Seed Treatments Has Driven Rapid Increase in Use of Neonicotinoid Insecticides and Preemptive Pest Management in U.S. Field Crops“ (Široka uporaba tretiranih semen povzročila hitro rast uporabe neonikotinoidskih insekticidov in preventivnega zatiranja škodljivcev pri poljščinah v ZDA), Environmental Science & Technology 2015, 49, 8, 5088-5097, datum objave (splet): 20. marec 2015, https://pubs.acs.org/doi/10.1021/es506141g
(25) https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/approval_active_substances/approval_renewal/neonicotinoids_en
(26) Glej na primer obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga Komisije z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga Komisije z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011.
(27) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(28) Komisija „lahko“ nadaljuje z odobritvijo, če v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011, vendar to ni nujno.
(29) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).


Kriminalizacija spolne vzgoje na Poljskem
PDF 136kWORD 47k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o kriminalizaciji spolne vzgoje na Poljskem (2019/2891(RSP))
P9_TA(2019)0058B9-0166/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki je bila dana na voljo za podpis 11. maja 2011,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo (Lanzarotska konvencija) z dne 25. oktobra 2007,

–  ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju Konvencije o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995 v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5 (2005), Peking +15 (2010) in Peking +20 (2015),

–  ob upoštevanju mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala leta 1994 v Kairu, in njenega akcijskega programa,

–  ob upoštevanju mednarodnih tehničnih smernic Unesca o spolni vzgoji iz leta 2018,

–  ob upoštevanju operativnih smernic Sklada Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) za celovito spolno vzgojo iz leta 2014,

–  ob upoštevanju standardov za spolno vzgojo v Evropi, ki sta jih razvila Regionalni urad za Evropo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in nemški zvezni center za zdravstveno vzgojo,

–  ob upoštevanju poročila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 4. decembra 2017 o spolnem in reproduktivnem zdravju ter pravicah žensk v Evropi,

–  ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 20. junija 2017 v zadevi Bayev in drugi proti Rusiji,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji(1) in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji(2),

–  ob upoštevanju raziskave o lezbijkah, gejih, biseksualcih in transspolnih osebah v Evropski uniji, ki jo je leta 2019 objavila Agencija za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Poljski, zlasti resolucije z dne 15. novembra 2017 o spoštovanju načela pravne države in demokracije na Poljskem(3),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov z dne 10. julija 2017 o misiji na Poljskem od 22. do 24. maja 2017,

–  ob upoštevanju poročila o misiji Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 3. decembra 2018 po napotitvi ad hoc delegacije na Poljsko o stanju na področju pravne države (od 19. do 21. septembra 2018),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU(4),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je iniciativa „Stop pedofiliji“ 17. julija 2019 poljskemu sejmu predložila državljansko pobudo za zakon o spremembi člena 200b poljskega kazenskega zakonika;

B.  ker je sejm po parlamentarnih volitvah in ponovnem sklicu parlamenta 15. oktobra 2019 razpravljal o osnutku zakona v prvi obravnavi in 16. oktobra 2019 zavrnil predlog o zavrnitvi predloga zakona; ker je pričakovati, da se bo zakonodajna obravnava osnutka zakona po uvodni seji novoizvoljenega sejma 12. novembra 2019 nadaljevala;

C.  ker naj bi bil namen zakona spremeniti veljavno zakonodajo o preprečevanju in kazenskem pregonu pedofilije; ker je enačenje spodbujanja pedofilije z zagotavljanjem celovite spolne vzgoje za mlade skrb zbujajoče, zmotno in škodljivo;

D.  ker osnutek zakona vsebuje določbo, da se vsaka oseba, ki javno spodbuja ali odobrava spolne odnose mladoletnikov, kaznuje z zaporno kaznijo do dveh let;

E.  ker naj bi se novi zakon uporabljal tudi za primere uporabe množičnega obveščanja za spodbujanje ali odobravanje spolnih odnosov ali druge spolne dejavnosti mladoletnikov ter v okviru poklicev, povezanih z izobraževanjem, zdravljenjem ali nego ali skrbništvom mladoletnikov – v teh primerih je zagrožena zaporna kazen do treh let; ker so bili celo podani predlogi za povečanje te kazni na pet let;

F.  ker bi take določbe dejansko kriminalizirale celovito spolno vzgojo mladoletnikom pod pretvezo, da preprečujejo pedofilijo, in bi se med drugim nanašale na učitelje in vzgojitelje, aktiviste, delavce v zdravstvenem varstvu, psihologe, založnike in novinarje ter celo starše ali zakonite skrbnike;

G.  ker ustavno načelo sorazmernosti pomeni, da zakonodajalci nimajo neomejene pristojnosti za določanje pravil kazenskega prava, in ker bi bilo treba kazensko pravo uporabiti le kot ukrep v skrajni sili v skladu z načelom ultima ratio; ker je osnutek zakona v nasprotju s tem načelom;

H.  ker je Poljska ratificirala Istanbulsko konvencijo, Lanzarotsko konvencijo, Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Konvencijo o otrokovih pravicah ter je v skladu z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic dolžna zagotoviti dostop do celovite spolne vzgoje in obveščanja, tudi glede tveganj spolnega izkoriščanja in zlorab, ter izpodbijati spolne stereotipe v družbi;

I.  ker je spolna in zdravstvena vzgoja v takšni ali drugačni obliki v 20 državah članicah že obvezna; ker nekatere države članice, vključno s Poljsko, ne izpolnjujejo standardov za spolno vzgojo v Evropi, ki jih je oblikovala Svetovna zdravstvena organizacija;

J.  ker je celovita spolna vzgoja učni proces z učnim načrtom, ki zajema poučevanje in učenje o kognitivnih, čustvenih, telesnih in družbenih vidikih spolnosti, njen namen pa je otroke in mlade opremiti z znanjem, spretnostmi, stališči in vrednotami, ki jim bodo omogočili zaščito svojega zdravja, dobrega počutja in dostojanstva; ker bi celovita spolna vzgoja otrokom in mladim omogočila razvoj spoštljivih družabnih in spolnih odnosov ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo njihove odločitve na njihovo lastno dobrobit in dobrobit drugih; ker bi poleg tega otrokom in mladim za vse življenje omogočila, da razumejo in zaščitijo svoje pravice;

K.  ker je celovita spolna vzgoja eden od glavnih instrumentov za izpolnitev zavez, danih ob 25. obletnici mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (ICPD25), in sicer da bi dosegli ničelno stopnjo neizpolnjenih potreb po načrtovanju družine, smrti mater, ki jih je mogoče preprečiti, ter nasilja na podlagi spola in praks, ki so škodljive za ženske, dekleta in mlade;

L.  ker je v skladu z Listino o temeljih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice spolno in reproduktivno zdravje žensk sestavni del človekovih pravic, vključno s pravico do življenja in dostojanstva, varovanja pred nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem, pravico do zdravstvenega varstva, zasebnosti in izobraževanja ter prepovedjo diskriminacije, kar se odraža tudi v poljski ustavi;

M.  ker je mogoče osnutek zakona razumeti kot dodaten poskus omejevanja spolnih in reproduktivnih pravic na Poljskem v zadnjih letih; ker je bil poskus nadaljnje omejitve pravice do splava leta 2018 ustavljen zaradi množičnega nasprotovanja poljskih državljanov na pohodih na t. i. črni petek;

N.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice navedlo, da v občutljivih zadevah, na primer med javno razpravo o spolni vzgoji, pri kateri morajo biti mnenja staršev, izobraževalne politike in pravica tretjih oseb do svobode izražanja uravnotežene, organi oblasti nimajo druge izbire, kot da uporabijo merila objektivnosti, pluralizma, znanstvene točnosti in nenazadnje tudi uporabnosti posebne vrste informacij za mlado občinstvo;

O.  ker številni otroci in najstniki intimne odnose najprej spoznavajo prek pornografije, zlasti na spletu, in nasprotujočih si sporočil svojih vrstnikov; ker je v tem okviru spolna vzgoja še toliko pomembnejša, saj zagotavlja orodja, ki jih mladi potrebujejo za varno plovbo po internetu in v družbenih medijih, zlasti da ne postanejo žrtve spletnega navezovanja stikov za spolne namene, da lažje razumejo vsebine, ki si jih ogledujejo, ter da znajo poiskati informacije, ki temeljijo na dejstvih, in jih ločiti od spolnih stereotipov in seksizma;

P.  ker se lahko mladoletniki ob pomanjkljivem znanju soočajo tudi z ovirami pri dostopu do kontracepcije, na primer zaradi omejevalne zakonodaje in politik v zvezi z zagotavljanjem kontracepcijskih sredstev; ker so lahko najstniki, četudi imajo dostop do kontracepcijskih sredstev, odvrnjeni od njihove uporabe zaradi stigmatizacije, povezane z zunajzakonsko spolnostjo in/ali uporabo kontracepcije, strahu pred stranskimi učinki ali pomanjkljivega znanja o pravilni uporabi kontracepcijskih sredstev; ker poljska zakonodaja glede starostne meje za privolitev v spolni odnos določa, da so najstniki, starejši od 15 let, pravno sposobni za privolitev v spolna dejanja; ker za pridobitev recepta za kontracepcijska sredstva še vedno potrebujejo soglasje skrbnika;

Q.  ker je spolno nasilje močno razširjeno, zlasti med mladoletniki, in bi ga bilo treba odpraviti; ker so najstniške nosečnosti še vedno velik socialni problem in lahko prispevajo k umrljivosti mater in otrok; ker celovita spolna vzgoja pomaga odpraviti stereotipe o spolih in preprečuje nasilje na podlagi spola;

1.  opozarja, da je spolno zdravje temeljnega pomena za splošno zdravje in dobrobit posameznikov, parov in družin, nenazadnje pa tudi za socialni in gospodarski razvoj skupnosti in držav, ter da je dostop do zdravja, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem, človekova pravica;

2.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi skrajno nejasnih, širokih in nesorazmernih določb v osnutku zakona, katerih namen je dejansko inkriminirati spolno vzgojo mladoletnikov, njihovega področja uporabe, ki lahko zajema vse osebe, zlasti pedagoge, usposobljene za spolno vzgojo, vključno z učitelji, zdravstvene delavce, avtorje, založnike, organizacije civilne družbe, novinarje in starše ali zakonite skrbnike, ter zagrožene kazni, in sicer do tri leta zaporne kazni za poučevanje o spolnosti, zdravju in intimnih razmerjih ljudi; je še vedno zaskrbljen, da bo imel ta osnutek zakona negativen učinek na pedagoge in da je ena od glavnih ovir pri spolni vzgoji dejstvo, da pedagogi niso deležni podpore;

3.  znova odločno poudarja, da je dostop do izčrpnih in starosti primernih informacij o spolu in spolnosti ter dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva, vključno s spolno vzgojo, načrtovanjem družine, kontracepcijskimi metodami ter varnim in zakonitim splavom, bistvenega pomena za oblikovanje pozitivnega in spoštljivega pristopa k spolnosti in spolnim odnosom, poleg možnosti varne spolne izkušnje brez prisile, diskriminacije in nasilja; spodbuja vse države članice, naj uvedejo celovito in starosti primerno spolno vzgojo in vzgojo o odnosih za mlade v šolah;

4.  opozarja, da je tako izobraževanje nujen del šolskega učnega načrta za izpolnitev standardov Svetovne zdravstvene organizacije glede izobraževanja in zaščite mladih; zatrjuje, da bi moralo tako izobraževanje vključevati teme, kot so spolna usmerjenost in spolna identiteta, spolno izražanje, odnosi in pozitivna privolitev, ter informacije o negativnih izidih ali pogojih, kot so spolno prenosljive okužbe in HIV, nezaželena nosečnost, spolno nasilje in škodljive prakse, kot sta spletno navezovanje stikov za spolne namene in pohabljanje ženskih spolnih organov;

5.  opozarja, da je izobraževanje, poleg tega, da je samostojna temeljna pravica, osnovni pogoj za uživanje drugih temeljnih pravic in svoboščin, zagotovljenih v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), poljski ustavi in Listini; poudarja, da pomanjkljive informacije in izobrazba o spolu in spolnosti mladih ne varujejo, temveč ogrožajo varnost in dobrobit zlasti mladih, ki so bolj izpostavljeni tveganju, saj so zaradi tega bolj ranljivi in slabše opremljeni za prepoznavanje spolnega izkoriščanja, zlorabe in nasilja, vključno z nasiljem v družini in spletnimi oblikami zlorab, kot so kibernetsko nasilje, spletno nadlegovanje in pornografija iz maščevanja; meni, da celovita spolna vzgoja pripomore tudi k pozitivnim rezultatom na področju enakosti spolov, vključno s preoblikovanjem škodljivih norm glede spola in odnosa do nasilja na podlagi spola, ter tako pomaga preprečevati nasilje intimnih partnerjev in spolno prisilo, prekiniti molk v zvezi s spolnim nasiljem, izkoriščanjem ali zlorabo in mlade spodbuditi, da poiščejo pomoč;

6.  poudarja pomen zdravstvene in spolne vzgoje, zlasti deklet in mladih lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ki najbolj občutijo posledice nepravičnih norm glede spola; poudarja, da mora takšno izobraževanje vključevati poučevanje mladih o odnosih, ki temeljijo na enakosti spolov, privolitvi in medsebojnem spoštovanju kot načinu preprečevanja in boja proti spolnim stereotipom, homofobiji, transfobiji in nasilju na podlagi spola; ugotavlja, da spolna vzgoja ne pomeni zgodnejše spolne dejavnosti;

7.  opozarja, da člen 23 Direktive 2011/93/EU vsebuje poziv državam članicam, tudi Poljski, naj sprejmejo ustrezne ukrepe z ustreznimi organizacijami civilne družbe, s katerimi bi povečali ozaveščenost in zmanjšali tveganje, da otroci postanejo žrtve spolne zlorabe ali izkoriščanja;

8.  priznava pomembno vlogo civilne družbe pri zagotavljanju spolne vzgoje; poziva k ustreznemu financiranju tovrstnih organizacij prek različnih instrumentov financiranja na ravni EU, kot so program za pravice in vrednote v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ter drugi pilotni projekti EU, ki bi lahko vplivali na to področje;

9.  obsoja nedavno dogajanje na Poljskem, katerega namen je razširjanje napačnih informacij, stigmatizacija in prepoved spolne vzgoje, zlasti pa ostro, neprimerno in napačno vsebino utemeljitve v osnutku zakona; poziva poljski parlament, naj ne sprejme predlaganega osnutka zakona ter naj zagotovi, da bodo imeli mladi dostop do celovite spolne vzgoje in da bodo tisti, ki zagotavljajo tovrstno vzgojo in informacije, deležni podpore, da svoje delo opravljajo objektivno in na podlagi dejstev;

10.  poziva Svet, naj to vprašanje in druge domnevne kršitve temeljnih pravic na Poljskem obravnava v okviru svojih tekočih predstavitev razmer na Poljskem v skladu s členom 7(1) PEU;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu, predsedniku, vladi in parlamentu Poljske ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 335, 17.12.2011, str. 1.
(2) UL L 13, 20.1.2004, str. 44.
(3) UL C 356, 4.10.2018, str. 44.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0111.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov