Evropski parlament,

–  ob upoštevanju 64. zasedanja Komisije OZN za položaj žensk in njegove prednostne teme, ki bo pregled in ocena izvajanja pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje,

–  ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje za krepitev vloge žensk, sprejetih v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj Organizacije združenih narodov Peking +5, Peking +10, Peking +15 in Peking +20 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti 9. junija 2000, 11. marca 2005, 2. marca 2010 ter 9. marca 2015,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015, ter ciljev trajnostnega razvoja, zlasti ciljev št. 3 in št. 5,

–  ob upoštevanju pariškega sporazuma z dne 12. decembra 2015,

–  ob upoštevanju poročila iz leta 2019 Evropskega inštituta za enakost spolov z naslovom „Peking +25: peti pregled uresničevanja Pekinških izhodišč za ukrepanje v državah članicah EU“,

–  ob upoštevanju resolucije Ekonomske komisije za Evropo ECE/AC.28/2019/3 (regionalno zasedanje za pregled Pekinga +25),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov 2016–2020 (GAP II), ki ga je Svet sprejel 26. oktobra 2015, in letnega poročila o izvajanju tega načrta v letu 2018, ki sta ga Komisija in visoka predstavnica objavili 11. septembra 2019,

–  ob upoštevanju pobude EU in OZN, imenovane Spotlight, za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o ženskah, miru in varnosti z 10. decembra 2018,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z 9. in 10. decembra 2019 o gospodarstvih EU z zagotovljeno enakostjo spolov: pot naprej,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva s 6. decembra 2018 o enakosti spolov, mladih in digitalizaciji

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o krepitvi ekonomskega položaja žensk v zasebnem in javnem sektorju v EU(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2019 o enakosti spolov in davčnih politikah v EU(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola(4),

–  ob upoštevanju člena 157(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju vprašanja Svetu o prednostnih nalogah za 64. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk (O-000006/2020 – B9-0005/2020),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo EU, ki je zapisano v Pogodbi o Evropski uniji in v Listini o temeljnih pravicah, zato je vključevanje načela enakosti spolov pomembno orodje za integracijo tega načela v vse politike, ukrepe in delovanje EU, tudi v njeni zunanji razsežnosti;

B.  ker pravice žensk in enakost spolov niso le temeljne človekove pravice, ki bi jih morale enakopravno zagovarjati ženske in moški, ampak tudi osnovni pogoji za spodbujanje družbenega in gospodarskega razvoja ter zmanjšanje revščine in neizogibni temelji za miren, uspešen in trajnosten svet;

C.  čeprav so bila pekinška izhodišča za ukrepanje oblikovana pred 25 leti, so številni izzivi, opredeljeni leta 1995, še vedno aktualni (med drugim razlike v plačah in pokojninah med spoloma, nizka stopnja zaposlenosti žensk, premajhna zastopanost pri odločanju, neenaka razporeditev neplačanega dela in nasilje na podlagi spola); ker se bodo na zasedanju komisije OZN osredotočali na pregled in oceno izvajanja pekinške deklaracije in pekinških izhodišč za ukrepanje, izid 23. posebnega zasedanja Generalne skupščine ter popolno uresničitev agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

D.  ker je namen petega cilja trajnostnega razvoja doseči enakost spolov in okrepiti vlogo žensk in deklet po vsem svetu; ker je peti cilj trajnostnega razvoja samostojen cilj, kar pomeni, da ga je treba vključiti v vse dele agende za leto 2030 za uresničevanje vseh ciljev trajnostnega razvoja; ker povečanje vloge žensk pomeni, da se jim zagotovijo potrebna orodja, da postanejo ekonomsko neodvisne, so enako zastopane v družbi, imajo enako vlogo na vseh življenjskih področjih in pridobijo večji vpliv v javnem življenju ter imajo nadzor nad vsemi odločitvami, ki vplivajo na njihovo življenje;

E.  ker so „koalicije za ukrepanje“ globalna, inovativna partnerstva z več deležniki, ki bodo k ukrepanju spodbudila vlade, civilno družbo, mednarodne organizacije in zasebni sektor; ker so področja koalicij za ukrepanje za generacijsko enakost nasilje na podlagi spola, ekonomska pravičnost in pravice, telesna avtonomija ter spolno in reproduktivno zdravje in pravice, feministični ukrepi za podnebno pravičnost, tehnologija in inovacije za enakost spolov, feministična gibanja in vodilna vloga feminizma, pri čemer gre za področja, ki so bila izbrana z mednarodnimi feminističnimi skupinami, organizacijami aktivistov na lokalni ravni, vladami ter ostalimi partnerji na podlagi načel človekovih pravic in postopka posvetovanja, ki temelji na podatkih; ker koalicije za ukrepanje odražajo enega od ciljev Foruma za generacijsko enakost, ki je doseganje konkretnih rezultatov na področju enakosti spolov v desetletju OZN za ukrepanje (2020–2030), da bi uresničili cilje trajnostnega razvoja; ker bodo vse koalicije za ukrepanje začele izvajati ciljno usmerjene konkretne, ambiciozne in takojšnje ukrepe v obdobju 2020–2025, da bi občutno vplivale na enakost spolov in človekove pravice deklet ter žensk;

F.  ker je EU svetovna mednarodna sila, saj je največja svetovna darovalka razvojne pomoči in skupaj z državami članicami zagotavlja več kot polovico uradne razvojne pomoči na svetovni ravni in je glavna podpornica Agende 2030 ter zavezana njenemu izvajanju ; ker se z evropskim soglasjem o razvoju enakost spolov in človekove pravice žensk in deklet ter krepitev njihove vloge in njihovega varstva prištevajo med osrednja načela in prednostne naloge na vseh področij zunanjega delovanja EU;

G.  ker je po vsem svetu opaziti organiziran in zaskrbljujoč negativen odziv na pravice žensk in LGBTIQ+; ker je ta odpor viden tudi v državah članicah, kjer gibanja proti enakopravnosti spolov poskušajo omejiti spolno in reproduktivno zdravje in pravice, prepovedati spolno vzgojo in študije o enakosti spolov ter spodbujati kampanje blatenja Istanbulske konvencije; ker je treba to nazadovanje na področju pravic žensk in enakosti spolov enačiti z napadi na demokracijo;

H.  ker so se razlike v plačah in pokojninah med spoloma v EU od leta 2013 zmanjšale, vendar so še vedno visoke (približno 16 % oziroma 37 %); ker vrzel pri zaposlenosti moških in žensk še vedno znaša 11,5 odstotnih točk; ker je za ženske še vedno skoraj štirikrat bolj verjetno kot za moške, da bodo zaposlene s krajšim delovnim časom, kar se od leta 2013 praktično ni spremenilo;

I.  ker so ženske v Evropi in po svetu še vedno bolj kakor moški odgovorne za skrb za otroke in starejše sorodnike; ker se na primer ocenjuje, da ženske v EU v povprečju opravijo približno 13 ur neplačanega dela na teden več kot moški; ker kljub določenemu napredku barcelonski cilji za zagotavljanje formalnega otroškega varstva v nekaterih državah članicah še niso popolnoma doseženi, skoraj tretjina gospodinjstev v EU pa si otroško varstvo še vedno težko privošči; ker obstajajo precejšnje vrzeli v razpoložljivosti formalnih storitev dolgotrajne oskrbe za starejše in invalide, pa tudi velike razlike zneskih, ki se v državah članicah porabijo za te storitve;

J.  ker medtem ko se je delež žensk v vlogah odločanja od leta 2013 večinoma povečal, je bil napredek običajno počasen in nedosleden; ker se stopnja premajhne zastopanosti žensk med sektorji in državami članicami razlikuje; ker je stopnja zastopanosti žensk še vedno nizka (približno 20 % ali manj) na številnih gospodarskih in poslovnih odločujočih položajih, v športu, v diplomatskem sektorju in na Sodišču Evropske unije;

K.  ker revščina ali socialna izključenost ogrožata skoraj tretjino samskih žensk in moških, pri čemer je velika večina samohranilcev žensk (87 %); ker revščina in socialna izključenost ogrožata približno polovico ljudi z migrantskim ozadjem iz tretjih držav in skoraj tretjino invalidk; ker so prihodki štirih od petih pripadnikov romske skupnosti nižji od praga revščine v državi, kjer prebivajo, in ker je manj kot petina romskih žensk (starih najmanj 16 let) zaposlena;

L.  ker se v skladu z Istanbulsko konvencijo nasilje nad ženskami razume kot kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije žensk; ker je nasilje na podlagi spola še vedno resničnost za milijone žensk in deklet; ker je skoraj polovica žensk v EU doživela spolno nadlegovanje, vsaka tretja pa fizično in/ali spolno nasilje; ker ženske in deklice predstavljajo dve tretjini vseh žrtev trgovine z ljudmi; ker izpostavljenost nekaterih skupin žensk presečni diskriminaciji in njenim večplastnim oblikam dodatno povečuje njihovo izpostavljenost različnim oblikam nasilja na podlagi spola; ker boj proti diskriminaciji v zakonih in praksi ter boj proti diskriminatornim pristopom in normam na področjih, kot so poroke otrok in druge običajne prakse, krepi pravice žensk in spodbuja povečanje njihove vloge; ker je odrekanje spolnega in reproduktivnega zdravja in storitev za varovanje pravic oblika nasilja nad ženskami;

M.  ker je pojav kibernetskega nasilja (vključno s spletnim sovražnim govorom, zalezovanjem, nasilništvom ali nadlegovanjem in širjenjem spolno eksplicitnih podob brez soglasja ženske) vedno bolj zaskrbljujoč, saj lahko tako nasilje utiša ženske in jih odvrne od tega, da bi prevzele pomembno vlogo v javnem življenju; ker ženske v javnih funkcijah, kot so političarke, novinarke in tiste, ki se borijo za pravice žensk in manjšin, vse pogosteje postajajo žrtve seksističnega kibernetskega nadlegovanja; ker so ženske žrtve nadlegovanja na podlagi spola in ustrahovanja na delovnem mestu, kar je prišlo na dan in je bilo potrjeno z nedavnim svetovnim gibanjem # MeToo;

N.  ker se dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic po svetu močno razlikuje, tudi znotraj držav članic in med njimi; ker sta onemogočanje dostopa ali le omejen dostop še posebej škodljiva za tiste v najbolj ranljivem položaju; ker mora vsaka država, ki je bila leta 2019 analizirana v okviru pobude Contraception Atlas, storiti več za izboljšanje dostopa do informacij in oskrbe s kontracepcijo, da bi ljudje lahko odločali o svojem reproduktivnem življenju;

O.  ker so ženske nosilke pozitivnih sprememb in prispevajo k preprečevanju in reševanju konfliktov, graditvi miru, mirovnim pogajanjem in obnovi po oboroženih konfliktih;

P.  ker je enakost spolov pogoj za trajnostni razvoj in učinkovito obvladovanje podnebnih izzivov, da bi dosegli pravičen prehod, pri katerem nihče ne bo zapostavljen; ker morajo vsi podnebni ukrepi vključevati vidik spola in presečni vidik; ker morajo imeti ženske v okviru podnebnih sprememb močnejšo vlogo kot vodje, strokovnjakinje in spodbujevalke sprememb;

Q.  ker je krepitev gospodarske vloge žensk bistvenega pomena za trajnostni razvoj in gospodarsko rast; poudarja pomen podpiranja ženskega podjetništva, vloge žensk v trgovinskih politikah in sporazumih ter vključevanja žensk na nova gospodarska področja, kot so IKT, naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, digitalni sektor, umetna inteligenca in zeleno gospodarstvo, kot vzvodov za trajnostno rast in finančno neodvisnost žensk;

1.  naslavlja naslednja priporočila na Svet:

Splošne ugotovitve

a.  naj ponovno potrdi svojo neomajno zavezanost pekinškim izhodiščem za ukrepanje in naknadnim konferencam za pregled ter vrsti ukrepov za enakost spolov, ki so v njih začrtani; naj ponovi, da prizadevanja za doseganje pravic žensk in enakosti spolov zahtevajo usklajen in večsektorski pristop, ki bo vključeval vse deležnike in se bo spopadel z vztrajnimi večplastnimi oblikami diskriminacije, prevladujočimi stereotipi o spolih in neenakostjo spolov;

EU kot globalni akter

g.  naj zagotovi doslednost in dopolnjevanje med vsemi obstoječimi zunanjimi instrumenti in politikami EU, kar zadeva vključevanje načela enakosti spolov, vključno z novim soglasjem o razvoju, svežnjem virov EU za vključevanje načela enakosti spolov v razvojno sodelovanje in akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo;

Povečanje gospodarske in politične vloge žensk

p.  naj poveča prizadevanja za večjo vključenost žensk na trg dela in poveča podporo za žensko podjetništvo, saj so ženske ključni dejavnik dolgoročne vključujoče gospodarske rasti, boja proti neenakosti in spodbujanja finančne neodvisnosti žensk; naj sprejme ukrepe za bo proti brezposelnosti žensk, zlasti dolgotrajne;

Izkoreninjenje nasilja na podlagi spola in zagotavljanje temeljnih pravic žensk

x.  naj obsodi vse oblike nasilja na podlagi spola in dejstvo, da so ženske in dekleta še vedno izpostavljene psihičnemu, fizičnemu, spolnemu in ekonomskemu nasilju, vključno z nasiljem v družini, spolnim nadlegovanjem, kibernetskim nasiljem, zalezovanjem, posilstvom, zgodnjimi in prisilnimi zakonskimi zvezami, pohabljanjem ženskih spolovil, kaznivimi dejanji, storjenimi iz tako imenovane časti, prisilnim splavom, prisilno sterilizacijo, spolnim izkoriščanjem in trgovino z ljudmi ter drugimi oblikami nasilja, ki grobo kršijo človekove pravice in dostojanstvo; naj upošteva resno zaskrbljenost Parlamenta zaradi pojava feminicida, ki je najbolj skrajna oblika nasilja nad ženskami;

Enakost spolov in vključujoče politike in institucije

ad.  naj sistematično vključuje načelo enakosti spolov kot ključno strategijo za enakost spolov v praksi; naj prizna, da je treba načelo enakosti spolov vključevati v vsa politična področja in da je opravljanje ocen učinka na enakost spolov posebej pomembno;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in v vednost Komisiji.

(1) UL C 162, 10.5.2019, str. 9. (2) UL C 346, 27.9.2018, str. 6. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0014. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0080. (5) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.