Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2616(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0143/2020

Razprave :

PV 16/04/2020 - 17
CRE 16/04/2020 - 17

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0054

Sprejeta besedila
PDF 203kWORD 60k
Petek, 17. april 2020 - Bruselj Končna izdaja
Usklajeno ukrepanje EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami
P9_TA(2020)0054RC-B9-0143/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (2020/2616(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker člena 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) vključujeta solidarnost kot temeljno vrednoto Unije, ker člen 3 Pogodbe o Evropski uniji določa, da je cilj Unije krepitev njenih vrednot, in sicer spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami, pa tudi krepitev blaginje njenih narodov;

B.  ker je Parlament dne 15. januarja 2020 sprejel resolucijo o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP))(1);

C.  ker je širjenje COVID-19 po svetu in v Evropi na žalost že zahtevalo življenja več tisoč ljudi v Evropi in po svetu, povzročilo nepopravljivo škodo in več kot milijardo ljudi prisililo, da so izolirani doma;

D.  ker je zagotavljanje zdravstvenega varstva predvsem v nacionalni pristojnosti, za javno zdravje pa so pristojne tako države članice kot Unija;

E.  ker je odziv EU na pandemijo COVID-19 doslej zaznamovalo pomanjkanje usklajevanja med državami članicami v zvezi z javnozdravstvenimi ukrepi, vključno z omejitvami gibanja ljudi znotraj in prek meja ter začasnim mirovanjem drugih pravic in zakonov; ker se je naše gospodarstvo zaustavilo, posledice tega pretresa za evropske državljane, podjetja, delavce in samozaposlene pa bodo hude;

F.  ker so sistemi zdravstvenega varstva v času pandemije izpostavljeni velikim pritiskom pri zagotavljanju ustrezne oskrbe vseh pacientov;

G.  ker bi morale vlade pri sprejemanju ukrepov vedno spoštovati temeljne pravice vsakega posameznika; ker bi morali biti ti ukrepi potrebni, sorazmerni in začasni;

H.  ker solidarnost med državami članicami ni možnost, temveč obveznost iz Pogodbe in del naših evropskih vrednot;

I.  ker je Komisija že sprejela prve ukrepe, vključno s svežnjem ukrepov, o katerem je Parlament glasoval na plenarnem zasedanju 26. marca 2020;

J.  ker Evropskemu svetu doslej ni uspelo doseči soglasja o gospodarskih ukrepih, potrebnih za reševanje krize;

K.  ker mora biti Parlament kot sozakonodajalec, veja proračunskega organa in edina institucija, ki je neposredno izvoljena na splošnih volitvah, vključen kot sestavni in bistveni del v vse razprave o odzivu EU na to krizo in o poznejšem okrevanju;

L.  ker je to trenutek resnice za Unijo, ki bo določil njeno prihodnost, in se lahko ta iz te krize reši le, če so države članice in evropske institucije enotne v solidarnosti in odgovornosti, prav tako pa je bolj kot kadar koli prej potreben odločen in enoten glas Evropskega parlamenta;

Enoten in odločen odziv na skupno krizo

1.  globoko obžaluje vse smrtne žrtve in človeško tragedijo, ki jo pandemija povzroča Evropejcem in njihovim družinam ter vsem državljanom sveta, ter izraža sožalje vsem, ki so izgubili svojce; iskreno sočustvuje z vsemi, ki jih je virus prizadel in se borijo za svoja življenja, prav tako pa z njihovimi družinami in prijatelji;

2.  spoštuje in občuduje vse, ki se v prvih bojnih vrstah borijo zoper pandemijo in neumorno delajo, na primer zdravnike in medicinske sestre, zelo hvaležen pa je tudi vsem neimenovanim junakom, ki opravljajo bistvene naloge, kot so tisti, ki delajo v prodaji in distribuciji hrane, v izobraževanju, kmetijstvu in prevozu, v službah za nujno pomoč, civilni družbi, prostovoljcem ter službam za čiščenje in zbiranje odpadkov, da vzdržujejo javno življenje in storitve ter omogočajo dostop do osnovnih dobrin; poudarja, da je 70 % svetovne zdravstvene in socialne delovne sile žensk, ki pogosto prejmejo le minimalno plačo in delajo v negotovih delovnih razmerah, ter poziva k izravnavi plač in delovnih pogojev v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske, kot so oskrba, zdravje in trgovina na drobno, ter odpravi razlik v plačilu in pokojninah med spoloma in segregaciji na trgu dela; meni, da je dolžnost EU in njenih držav članic, da zagotovijo največjo možno podporo tem ključnim delavcem in priznajo požrtvovalnost, ki jo izkazujejo vsak dan; poziva države članice, naj vsem delavcem v prvih bojnih vrstah te epidemije, predvsem najbolj obremenjenim zdravstvenim delavcem, zagotovijo varne razmere za delo, in sicer z izvajanjem ustreznih in usklajenih ukrepov na nacionalni ravni, vključno z zagotavljanjem zadostnih količin osebne zaščitne opreme; poziva Komisijo, naj nadzira izvajanje teh ukrepov;

3.  izraža solidarnost z državami članicami, ki jih je virus najhuje prizadel, in tudi z vsemi drugimi državami, ki se borijo s posledicami pandemije; izraža iskreno solidarnost z vsemi, ki so izgubili službo in ki jim je pandemija ohromila poklicno življenje; poudarja, da je treba nastopiti združeno kot skupnost in zagotoviti, da nobena država članica ne ostane sama v boju s tem virusom in njegovimi posledicami;

4.  je zaskrbljen zaradi morebitnih posledic krize, tudi osamitve, na dobrobit ljudi po svetu, zlasti najbolj ranljivih skupin in oseb v ranljivem položaju, vključno s starejšimi, osebami, ki že imajo zdravstvene težave, prebivalstvom na območjih, ki so jih prizadeli spori, in območjih, izpostavljenim naravnim nesrečam, ter migranti in tistimi, ki so izpostavljeni nasilju v družini, kar so zlasti ženske in otroci;

5.  je zaskrbljen, ker države članice sprva niso zmogle ukrepati skupaj in zahteva, naj se vsi ukrepi držav članic ravnajo po temeljnem načelu Unije glede solidarnosti in lojalnega sodelovanja; meni, da nam kriza COVID-19 dokazuje predvsem, kako pomembno je skupno evropsko delovanje; poudarja, da imajo Unija in njene države članice skupna sredstva za boj proti pandemiji in njenim posledicam, a samo, če sodelujejo v duhu enotnosti; priznava, da se države članice, ki so na začetku pandemije ukrepale vsaka zase, zdaj zavedajo, da lahko to krizo uspešno premagajo samo s sodelovanjem, zaupanjem in solidarnostjo;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo skupaj, se soočijo z izzivom in poskrbijo, da bo Unija iz krize izšla močnejša; poudarja, da bo Parlament z drugimi institucijami EU sodeloval pri reševanju življenj, ohranjanju delovnih mest in podjetij ter bo spodbujal obnovo gospodarstva in družbeno okrevanje, obenem pa jih bo pripravljen pozvati, naj prevzamejo odgovornost za svoje ravnanje;

Evropska solidarnost in ukrepanje v zdravstvu

7.  pozdravlja evropsko solidarnost, ki so jo pri svojih ukrepih že pokazale države članice, ko sprejemajo bolnike iz drugih držav članic, dostavljajo zdravstveno opremo, vključno prek javnih naročil, ki jih vodi EU, in zagotavljanja zalog, ter si pomagajo pri vračanju državljanov v domovino; poudarja, da morajo meje v EU ostati odprte za pretok osebne zaščitne opreme, hrane, zdravil, medicinskih naprav, krvnih produktov in organov, pa tudi za dobavne verige na enotnem trgu; poudarja, da je treba olajšati mobilizacijo zdravstvenih delavcev, in poziva k napotitvi evropske zdravstvene enote za zagotavljanje medicinske pomoči; poudarja tudi, da je treba olajšati prevoz bolnikov iz prenapolnjenih bolnišnic v posameznih državah članicah tja, kjer imajo še vedno zmogljivosti;

8.  poziva, da je treba znatno povečati pristojnosti, proračun in osebje Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter Evropske agencije za zdravila (EMA, zato da bosta lahko usklajevala zdravstveno odzivanje v času krize; predlaga, da bi morala skupina strokovnjakov za COVID-19 postati stalna neodvisna strokovna skupina za izbruhe virusa in bi morala sodelovati z Evropskim centrom za preprečevanje in nadzor bolezni pri oblikovanju standardov, izdajanju priporočil in razvijanju protokolov, ki bi jih Komisija in države članice uporabljale v primeru krize;

9.  poziva k oblikovanju evropskega mehanizma za odziv na področju zdravja za boljšo skupno in usklajeno pripravo in odzivanje na vse vrste zdravstvenih ali sanitarnih kriznih razmer na ravni EU, da bi obvarovali zdravje naših državljanov; meni, da bi moral ta mehanizem delovati kot vozlišče za informacije in kot skupina za odzivanje v izrednih razmerah, ki lahko zagotovi osnovne potrebščine, medicinsko opremo in zdravstveno osebje regijam, ki se soočajo z nenadnim povečanjem okužb;

10.  poziva Komisijo, naj okrepi vse sestavine kriznega upravljanja in odzivanja na nesreče ter naj še bolj okrepi instrumente, kot je RescEU, da zagotovi resnično skupno, usklajeno in učinkovito odzivanje na ravni EU; meni, da bi bilo treba okrepiti evropsko obvladovanje tveganj nesreč, pripravljenost nanje in preprečevanje teh tveganj, poleg tega pa poskrbeti za skupno opremo ter zaloge materiala in zdravil, da jih bo mogoče hitro uporabiti za obvarovanje življenj in da bo državljanom EU omogočeno preživetje; meni, da bi bilo treba okrepiti mehanizem civilne zaščite EU, da bi olajšali skupno vračanje državljanov EU v domovino;

11.  pozdravlja pobudo Komisije za usmerjanje sredstev iz raziskovalnega programa EU v boj proti virusu z zagotavljanjem, da so zdravljenja, cepiva in diagnostika na voljo, dostopni in cenovno ugodni povsod v svetu; poziva, naj se vzpostavi dodatno financiranje za sklad za raziskave in inovacije v zvezi s COVID-19, da se okrepijo prizadevanja za financiranje hitrih raziskav o cepivu in/ali zdravljenju; meni, da je treba evropskim raziskovalcem, inovativnim malim in srednjim podjetjem in industriji zagotoviti vso potrebno podporo pri iskanju zdravila; poziva države članice, naj občutno povečajo podporo za programe raziskav, razvoja in inovacij, usmerjene v razumevanje te bolezni, pospešitev diagnosticiranja in testiranja ter razvoj cepiva; poziva bolnišnice in raziskovalce, naj izmenjujejo podatke z Evropsko agencijo za zdravila in sodelujejo pri obsežnih evropskih kliničnih testiranjih; poudarja, da je treba podpreti ukrepe, naklonjene odprti znanosti, da bi pospešili izmenjavo podatkov in rezultatov raziskav v znanstveni skupnosti v Evropi in širše; vztraja, da morajo vse raziskave, ki se financirajo z javnimi sredstvi, ostati javne;

12.  izraža zaskrbljenost glede tega, ali države članice namenijo zadostno pozornost posledicam pandemije za duševno zdravje, in poziva, naj se na ravni EU organizira kampanja za duševno zdravje, ki bo državljanom svetovala, kako naj v teh okoliščinah varujejo duševno dobro počutje, in jih obveščala, kje po potrebi poiskati nasvet;

13.  poziva EU in države članice, naj pri ukrepih, ki jih sprejmejo, spoštujejo pravice invalidov v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti enakemu dostopu do zdravstvenega varstva in zagotavljanju, da se storitve oskrbe in podpore v skupnostih, ki jih invalidi potrebujejo vsak dan, financirajo ter da je zanje na voljo dovolj opreme in osebja; poudarja tudi, da bi morale biti javne informacije v zvezi s pandemijo COVID-19 dostopne kar najširšemu krogu invalidov in da bi morali biti invalidi vključeni v vse ukrepe za zaščito dohodka;

14.  poziva Komisijo, naj še naprej razvija svoje zmogljivosti za storitve v oblaku, pri tem pa naj deluje v skladu z direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah(2) in splošno uredbo o varstvu podatkov(3), da bi si subjekti, ki se ukvarjajo z razvojem zdravljenja in/ali cepiv, lažje izmenjevali raziskovalne in zdravstvene podatke na ravni EU;

15.  poudarja ključni pomen politik, ki zagotavljajo zanesljivo in kakovostno preskrbo s hrano iz kmetijstva, ribištva in živilskih dejavnosti med neposredno zdravstveno krizo in po njej, ter da je treba te sektorje podpirati in zaščititi njihovo neprekinjeno proizvodnjo in neoviran prevoz po enotnem trgu;

16.  opozarja na načelo „eno zdravje“, ki odraža dejstvo, da je zdravje ljudi, živali in okolja tesno prepleteno in da se lahko bolezni prenašajo z ljudi na živali in obratno; poudarja, da je treba v skladu s tem načelom pristopiti k pandemijam in zdravstvenim krizam tako v humani medicini kot v veterini; zato poudarja, da je treba bolezni obravnavati tako z vidika ljudi kot z vidika živali, pri tem pa zlasti upoštevati prehransko verigo in okolje, ki je lahko še en vir odpornih mikroorganizmov; poudarja, kako pomembno vlogo ima Komisija pri usklajevanju in podpiranju pristopa „eno zdravje“ na področju zdravja ljudi, živali in okolja v EU;

17.  poziva, naj se za obdobje po koncu omejitev gibanja sprejme usklajen pristop na ravni EU, da se prepreči, da bi virus ponovno izbruhnil; poziva države članice, naj skupaj razvijejo merila za odpravo karantene in drugih nujnih ukrepov, in sicer na podlagi ohranjanja človeškega življenja; poziva Komisijo, naj pripravi učinkovito izhodno strategijo, ki vključuje obsežno testiranje in osebno zaščitno opremo za čim večje število državljanov; spodbuja države članice, naj razvijejo bolj sistematično testiranje na okužbo in izpostavljenost virusu ter si izmenjujejo primere dobre prakse;

Evropske rešitve za odpravljanje gospodarskih in socialnih posledic

18.  pozdravlja ukrepe, ki so bili doslej sprejeti na ravni EU v obliki fiskalnih ukrepov in podpore likvidnosti;

19.  poziva Evropsko komisijo, naj v sklopu večletnega finančnega okvira predlaga obsežen sveženj ukrepov za oživitev in obnovo, da bi po krizi podprli evropsko gospodarstvo z naložbami, in sicer še v večji meri, kot že zdaj omogočajo evropski mehanizem za stabilnost, Evropska investicijska banka in Evropska centralna banka; meni, da bi moral biti ta sveženj na voljo toliko časa, kot bodo trajale gospodarske motnje zaradi te krize; potrebne naložbe naj bi se financirale iz povečanega večletnega finančnega okvira, že obstoječih skladov in finančnih instrumentov EU ter iz obveznic za obnovo, zagotovljenih v proračunu EU; sveženj ne bi smel zahtevati vzajemnega prevzemanja aktualnega dolga, pač pa bi moral biti usmerjen v prihodnje naložbe;

20.  poudarja, da bi morala biti zeleni dogovor in digitalna preobrazba v jedru svežnja za oživitev in obnovo, da bomo ponovno zagnali gospodarstvo, povečali njegovo odpornost in ustvarili delovna mesta, obenem pa pripomogli k ekološkemu prehodu in socialnemu razvoju, vključno s strateško avtonomijo naše celine, ter k uveljavitvi industrijske strategije, s katero se bodo ohranili osrednji industrijski sektorji EU; poudarja, da morajo biti naši odzivi usklajeni s ciljem EU o podnebni nevtralnosti;

21.  podpira Komisijo pri oblikovanju nove industrijske strategije EU, da bo industrija bolj konkurenčna in odporna, ko se bo soočala s svetovnimi pretresi; podpira ponovno vključevanje dobavnih verig v EU in povečanje proizvodnje ključnih proizvodov v EU, kot so zdravila, farmacevtske sestavine, medicinski pripomočki, oprema in materiali;

22.  zato vztraja pri sprejetju ambicioznega večletnega finančnega okvira, ki bo imel več proračunskih sredstev glede na cilje Unije, predvideni vpliv te krize na gospodarstva v EU in glede na pričakovanja državljanov, kar zadeva evropsko dodano vrednost, ki bo tudi prožnejši in bo omogočal enostavnejše načine za uporabo teh sredstev pri odzivanju na krizo ter bo vključeval potrebno prožnost; poleg tega poziva k spremembi predloga Komisije o reformi sistema za vire lastnih sredstev, da bi pridobili dovolj fiskalnega manevrskega prostora in zagotovili večjo predvidljivost, zmogljivosti za ukrepanje in manjšo izpostavljenost tveganjem v posameznih državah; poudarja, da v proračunu EU potrebujemo nove vire lastnih sredstev, če želimo zagotoviti sveženj za okrevanje in obnovo;

23.  poziva države članice, naj se hitro dogovorijo o novem predlogu večletnega finančnega okvira kot instrumentu solidarnosti in kohezije; poziva Komisijo, naj v primeru, da se države ne bodo uspele dogovoriti, predlaga načrt ob nepredvidljivih dogodkih, s katerim se bo financiranje sedanjih programov podaljšalo po 31. decembru 2020;

24.  meni, da bi bilo treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva in neporabljena finančna sredstva v sedanjem proračunu EU, vključno s presežnimi sredstvi in neporabljenimi rezervami ter skladom za prilagoditev globalizaciji, da bi hitro finančno pomagali najbolj prizadetim regijam in podjetjem ter omogočili največjo možno prožnost pri porabi sredstev, hkrati pa še naprej spoštovali načelo dobrega finančnega poslovodenja in zagotovili, da bodo sredstva dosegla tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo; zato pozdravlja najnovejši predlog Komisije o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči;

25.  priznava, da je treba hitro in na nebirokratski način mobilizirati dodatna sredstva za pomoč državam članicam pri učinkovitem boju proti COVID-19 in njegovih posledicah, vendar poudarja, da bo treba takoj po koncu krize preučiti porabo teh sredstev in naložiti izvršljive sankcije v primeru morebitne zlorabe; zato meni, da mora okrepljeni večletni finančni okvir zajemati ustrezna sredstva za Evropsko javno tožilstvo, da bo lahko pridobilo zaupanje državljanov, se borilo proti goljufijam, zasegalo premoženje in tako srednjeročno doseglo proračunsko nevtralnost; poziva, naj se njegov proračun financira iz razdelka 7 (evropska javna uprava) na podoben način kot Evropski nadzornik za varstvo podatkov, Evropska služba za zunanje delovanje ali Evropski varuh človekovih pravic, da bi okrepili njegovo neodvisnost;

26.  poziva države članice euroobmočja, naj aktivirajo 410 milijard EUR iz evropskega mehanizma za stabilnost s posebno kreditno linijo; želi opomniti, da za to krizo ni kriva nobena država članica in da je naš osrednji skupni cilj boj proti posledicam pandemije; poudarja, da bi bilo treba kratkoročno z evropskim mehanizmom za stabilnost državam, ki potrebujejo posojilo za zadostitev kratkoročnih potreb po financiranju, da se bodo lahko spopadle z neposrednimi posledicami COVID-19, takoj ponuditi kreditne linije z dolgoročno zapadlostjo, konkurenčnimi cenami in pogoji odplačevanja, povezanimi z okrevanjem gospodarstva držav članic;

27.  poziva države članice, naj se hitro dogovorijo za kapitalsko injekcijo Evropski investicijski banki, da bo lahko s precejšnjimi zmogljivostmi hitro prispevala k zmanjševanju gospodarskih posledic COVID-19, tudi z oblikovanjem nove kreditne linije EIB za zagotavljanje stalne likvidnosti za mala in srednja podjetja;

28.  predlaga ustanovitev solidarnostnega sklada EU COVID-19 v višini vsaj 50 milijard EUR, od tega največ 20 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev poleg zgornjih mej večletnega finančnega okvira in do 30 milijard EUR v obliki posojil, jamčeno s proračunom EU (oboje izplačano v prvih dveh letih naslednjega večletnega finančnega okvira ali, če dogovor o večletnem finančnem okviru ne bi bil pravočasno dosežen, razporejeno v času trajanja izrednih razmer), da bi podprli finančna prizadevanja zdravstvenih sektorjev vseh držav članic med sedanjo krizo, pa tudi naložbe v sektor zdravstvenega varstva v obdobju po krizi, da bi postali sistemi zdravstvenega varstva odpornejši in se osredotočali na tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo;

29.  vztraja, da mora bančni sektor v tej krizi prevzeti proaktivno vlogo ter podjetjem in državljanom, ki imajo zaradi COVID-19 finančne težave, začasno znižati zneske odplačila dolgov ali hipotekarnih kreditov oziroma začasno zadržati njihovo odplačevanje, karseda prožno obravnavati slaba posojila, začasno zadržati izplačila dividend in znižati pogosto previsoke obrestne mere za prekoračitev stanja na tekočem računu; poudarja, da morajo zato nadzorniki pokazati visoko stopnjo prožnosti;

30.  poudarja, da je treba resnično storiti več za mala in srednja podjetja ter jim pomagati ohraniti delovna mesta in likvidnost; poziva evropske organe za bonitetno ocenjevanje in nadzor ter države članice, naj preučijo, kako bi lahko malim in srednjim podjetjem olajšali breme; poziva k oblikovanju evropske horizontalne strategije za ohranitev malih in srednjih podjetij, s katero bi jih podprli, jim zmanjšali nesorazmerne upravne postopke, znižali stroške dostopanja do finančnih sredstev in spodbudili naložbe v strateške vrednostne verige;

31.  meni, da mora EU izkoristiti priložnost in predlagati akcijski načrt za zdravstveno avtonomijo na strateških področjih, na primer pri aktivnih farmacevtskih sestavinah, ki so pomembne za izdelavo zdravil, in tako postati manj odvisna od tretjih držav, obenem pa ne sme ogroziti koristi, ki jih odprtim gospodarstvom prinaša mednarodna trgovina; poudarja, da bi moral ta akcijski načrt prispevati k proizvodnji, shranjevanju in usklajevanju proizvodnje kritičnih zdravil in farmacevtskih izdelkov in opreme v Uniji, zlasti razkužil za roke, ventilatorjev in mask; poleg tega poudarja, da bi moral ta akcijski načrt združevati in usklajevati digitalne proizvodne zmogljivosti, kot je tiskanje 3D, ki lahko pomagajo pri nadomestitvi potrebne opreme;

32.  poudarja, da pandemija ne vpliva le na zdravstvo, temveč prinaša hude posledice tudi za delavce, zaposlene, samozaposlene ter mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica naše družbe; meni, da mora Komisija skupaj z državami članicami storiti vse, da se ohrani čim več delovnih mest in zagotovi okrevanje, ki bo temeljilo na navzgor usmerjeni konvergenci, socialnem dialogu in izboljšanju socialnih pravic ter delovnih pogojev z namenskimi ukrepi za tiste s prekarnimi oblikami zaposlitve;

33.  poudarja, da so posledice COVID-19 še posebej močno prizadele kulturne in ustvarjalne sektorje v državah članicah, saj so se zaprli kinematografi, gledališča in koncertne dvorane, ki so nenadoma ostali tudi brez prihodka od prodaje vstopnic; poudarja, da v teh sektorjih deluje precej samostojnih in samozaposlenih delavcev, ki so bili v škripcih že pred izbruhom virusa, posledice pa so še posebej hude za ustvarjalce, ki so nepričakovano ostali brez dohodkov, zdaj pa iz socialnih sistemov prejemajo le majhno podporo ali pa morajo shajati povsem brez nje;

34.  vztraja, da morajo institucije EU in države članice poskrbeti, da je javna finančna pomoč, zagotovljena podjetjem za boj proti ekonomskim učinkom te pandemije, pogojena s tem, da se finančna sredstva porabijo v korist zaposlenih in da podjetja, dokler prejmejo to podporo, ne izplačujejo nagrad upravi, se izogibajo utajevanju davkov, ne izplačujejo dividend ali ponujajo odkupa delnic;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj na prvo mesto postavijo ukrepe za obvladovanje krize in pomoč najranljivejšim državljanom, ženskam in otrokom, ki so izpostavljeni nasilju v družini, starejšim, invalidom, etničnim manjšinam in prebivalcem najbolj oddaljenih in izoliranih območij, tudi čezmorskim državam in ozemljem, in sicer z namenskim izrednim podpornim skladom za zdravstveni sistem in panoge, ki jih je izbruh COVID-19najhuje prizadel, pa tudi za pomoč ljudem, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, saj so ti ljudje najbolj izpostavljeni okužbi s COVID-19, prav tako najhuje občutijo gospodarske učinke pandemije; poziva k sprejetju ukrepov za zaščito najemnikov pred prisilno izselitvijo med krizo in vzpostavitvijo zatočišč za tiste, ki jih potrebujejo; poziva k celoviti strategiji proti revščini z evropskim jamstvom za otroke; poziva EU in države članice, naj pri vsem ukrepanju upoštevajo tudi razčlembo po spolih, da bodo preprečile še večje neenakosti med spoloma, in naj poskrbijo, da bodo službe za pomoč žrtvam nasilja še naprej delovale, in naj v boju proti nasilju v družini in nasilju na podlagi spola ter za zaščito žensk in otrok pred njima okrepijo linije za pomoč žrtvam, zasilna zatočišča za žrtve, spletne storitve za pravno pomoč in prijavo; želi opomniti, da morajo biti ustrezni ukrepi v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, ki zagotavlja enak in nediskriminatoren dostop do socialnih in zdravstvenih storitev, pri sprejemanju ukrepov, ki zadevajo invalide, pa je treba sprejeti tudi posebne ukrepe za njihovo zaščito, ki temeljijo na posvetovanju in sodelovanju invalidov prek njihovih zastopniških družinskih članov ali organizacij;

36.  vztraja, da bi morale države članice posebno pozornost nameniti enakemu dostopu do zdravstvenega varstva, zlasti nediskriminaciji pri dostopu do zdravljenja in nujne oskrbe, zagotavljanju pravic oseb, ki živijo v nastanitvenih ustanovah in so bolj izpostavljene tveganju okužbe, zlasti starejših in invalidov, pa tudi zagotavljanju, da so za storitve oskrbe in podporne storitve v skupnosti, ki jih te osebe potrebujejo dnevno, zagotovljena ustrezna finančna sredstva, oprema in osebje; vztraja tudi, da bi bilo treba pri ukrepih za osamitev upoštevati potrebe invalidov, da bi morale biti javne informacije v zvezi s pandemijo COVID-19 dostopne kar najširšemu krogu invalidov in da bi morale biti invalidi vključeni v vse ukrepe za zavarovanje izpada dohodka;

37.  meni, da morajo države članice sprejeti ukrepe, s katerimi bodo delavce v Evropi, vključno s samozaposlenimi, zaščitile pred izgubo dohodka in zagotovile, da bodo najbolj prizadeta podjetja, zlasti mala in srednja, deležna potrebne podpore in jim bo omogočena finančna likvidnost; glede tega pozdravlja novi predlog Komisije o evropskem instrumentu za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah ter poziva, naj se hitro začne izvajati in naj se vzpostavi stalni evropski sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti; poziva države članice, naj bolj uskladijo socialno in fiskalno zakonodajo, da preprečijo posledice nujnih ukrepov v sistemih socialne varnosti in davčnih sistemih za čezmejne delavce in delovne migrante;

38.  poudarja, da so brezdomci in drugi ljudje, ki so v negotovem stanovanjskem položaju, še posebej izpostavljeni tveganju okužbe s COVID-19 in se pogosto ne morejo izogibati stikom ali upoštevati drugih zaščitnih ukrepov; poziva EU in države članice, naj izvajajo ciljno usmerjene ukrepe za zaščito brezdomcev ter zagotovijo finančno pomoč nevladnim organizacijam in lokalnim organom, ki nudijo nujno pomoč v prvih bojnih vrstah, da bi začasno zaustavili prisilne izselitve ter podprli najemnike in plačnike hipotekarnih posojil;

39.  poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo socialni dialog in kolektivna pogajanja pri odzivu na krizo zaradi COVID-19, prav tako pa naj zagotovijo, da bodo socialni partnerji v celoti vključeni v oblikovanje in izvajanje sprejetih ukrepov; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za ohranitev delovnih mest, delovnih pogojev in plač, vključno z ukrepi za krajši delovni čas, ureditvami za nadomestilo dohodka in podobnimi ukrepi;

40.  meni, da je izredno pomembno ohraniti notranje meje EU odprte za blago; želi spomniti, da je enotni trg vir naše kolektivne blaginje in tudi eno od osrednjih orodij za takojšnje nepretrgano spoprijemanje z izbruhom COVID-19; se odločno pridružuje pozivu Komisije državam članicam, naj čezmejnim delavcem dovolijo prečkanje meje, zlasti v panogah, v katerih je prosto gibanje v EU odločilnega pomena; ob tem poziva k vzpostavitvi zelenega koridorja na kopenskih mejnih prehodih za cestni in železniški promet, pa tudi na pomorskih in celinskih plovnih poteh ter v letalskem prometu;

41.  se strinja z ukrepi za podporo agroživilskega sektorja v EU in sposobnosti preživetja kmetij med krizo, in sicer z likvidnostno podporo prek pravočasnih (pred)plačil neposrednih in sekundarnih izplačil v okviru drugega stebra, prilagodljivostjo pri upravljanju programov pomoči in vlaganju zahtevkov, spremljanjem trga in kriznim upravljanjem (zasebno skladiščenje, promocijski ukrepi in izredni ukrepi, ki bi Komisiji omogočili, da predlaga dodatne tržne ukrepe in časovno omejena odstopanja od konkurenčnega prava);

42.  meni, da sta prometni in turistični sektor hudo prizadeta, ter poziva k ukrepanju, da se zagotovijo zdravje, varnost in delovni pogoji delavcev v prometu in da bodo lahko prevozna podjetja preživela to krizo; predlaga, naj se za turistični sektor na ravni EU razvijejo mehanizmi preventive in upravljanja, da se zaščitijo delavci, pomaga podjetjem in zagotovi varnost potnikov;

43.  poziva EU in države članice, naj zagotovijo podporo kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, saj imajo pomembno vlogo za naše gospodarstvo in naše družbeno življenje, sedanja kriza pa jih je hudo prizadela; poudarja, da je ta kriza pokazala, da naši izobraževalni sistemi niso tako odporni, kot bi morali biti, zato meni, da je potrebno, da se tako spletna kot nespletna izobraževalna infrastruktura bistveno nadgradi, učiteljem in učencem pa se zagotovita znanje in oprema, ki sta potrebna za primere šolanja na domu; v zvezi s tem pozdravlja pobudo Komisije za revizijo in posodobitev akcijskega načrta za digitalno izobraževanje; kljub temu meni, da je to nezadostno, ter poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo usklajen naložbeni načrt, da bi izboljšali naše izobraževalne sisteme;

44.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo pravilno izvajale njene razlagalne smernice za predpise EU o pravicah potnikov glede na razvoj dogodkov med COVID-19, ki jih je objavila 18. marca 2020;

45.  poziva Komisijo, naj usklajuje ukrepe držav članic proti spletne goljufe in kibernetske kriminalce, ki izkoriščajo strah pri ljudeh ali prodajajo precenjen ali ponarejen medicinski material;

Zaščita demokracije, pravne države in temeljnih pravic

46.  poudarja, da je treba še vedno ravnati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načeli pravne države, kar pomeni, da morajo oblasti v okviru nujnih ukrepov zagotoviti, da bo vsak posameznik še vedno užival enake pravice in varstvo; poudarja, da morajo biti vsi ukrepi na nacionalni ravni in/ali ravni EU skladni z načelom pravne države, strogo sorazmerni s potrebami v danih razmerah, jasno vezani na sedanjo zdravstveno krizo in časovno omejeni ter jih je treba redno pregledovati; meni, da so odločitve madžarske vlade, s katerimi je za nedoločen čas podaljšala izredne razmer in si podelila pooblastila za vladanje z odloki ter oslabila parlamentarni nadzor nad kriznimi razmerami, ter ukrepi poljske vlade, ki je nasprotju s sodbo ustavnega sodišča in predpisi spremenila volilni zakonik in sredi pandemije razpisala predsedniške volitve, kar lahko ogrozi življenje poljskih državljanov in je v nasprotju konceptom svobodnih, pravičnih, neposrednih in tajnih volitev, kot je določen v poljski ustavi, povsem nezdružljive z evropskimi vrednotami;

47.  zato poziva Komisijo, naj nujno oceni, ali so izredni ukrepi skladni z ustanovnima pogodbama, ter naj proti tej resni in trajni kršitev uporabi vsa razpoložljiva orodja in sankcije na ravni EU, ter pri tem znova poudarja, da je nujno potreben mehanizem EU na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic; poziva Svet, naj na svoj dnevni red znova uvrsti razprave in postopke, povezane s postopkom iz člena 7;

48.  poziva države članice, naj v času pandemije COVID-19 dejansko zagotovijo varen in pravočasen dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter potrebnih zdravstvenih storitev za vse ženske in dekleta, zlasti varen dostop do kontracepcije, vključno z nujno kontracepcijo, in do nege ob prekinitvi nosečnosti; odločno zavrača vse poskuse nazadovanja na področju pravic spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter pravic oseb LGBTI ter v zvezi s tem obsoja poskuse, da bi dodatno kriminalizirali prekinitev nosečnosti, stigmatizirali okužene s HIV in ogrozili dostop mladih do spolne vzgoje na Poljskem, pa tudi napad na pravice transspolnih in interseksualnih oseb na Madžarskem;

49.  poziva države članice, naj pri omejevanju potovanj ali uvedbi in podaljšanju nadzora na notranjih mejah sprejmejo le potrebne, usklajene in sorazmerne ukrepe, po skrbni oceni njihove učinkovitosti pri obravnavanju vprašanj javnega zdravja in na podlagi veljavnih pravnih določb, torej zakonika o schengenskih mejah in direktive o prostem gibanju, ter ob popolnem spoštovanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poudarja, da morajo mejne kontrole in omejitve gibanja ostati sorazmerne in veljati le izjemoma in da bi bilo treba vse pravice do svobodnega gibanja spet obnoviti, takoj ko bo mogoče; vztraja, da se čezmejno potovanje delavcev v prvi bojni črti v ključnih sektorjih boja proti COVID-19, zlasti zdravstvenih delavcev in oskrbovalcev starejših ljudi, pa tudi tistih, ki delajo v živilskem sektorju, kot so sezonski delavci na kmetijah, ne sme omejiti; poudarja, da je treba kot del strategije za izhod iz krize ponovno vzpostaviti v celoti delujoče schengensko območje prostega gibanja brez nadzora notranjih meja;

50.  poziva k popolnemu spoštovanju ženevske konvencije in evropskega azilnega prava; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za sprejem novih prosilcev za azil pod ustreznimi sanitarnimi pogoji in s primerno zdravstveno oskrbo, zato izraža globoko zaskrbljenost zaradi položaja beguncev in prosilcev za azil, ki prihajajo na grške otoke ali so v žariščnih točkah in centrih za pridržanje in nimajo dostopa do ustreznega zdravstvenega varstva in so še posebej ogroženi; meni, da je treba poiskati ustrezne rešitve, vključno s preventivno evakuacijo in preselitvijo rizičnih skupin, da bi zagotovili ustrezne materialne pogoje in omejevanje socialnih stikov in tako preprečili okužbe; poudarja pomembni prispevek številnih migrantov in potomcev migrantov, ki se trudijo zagotoviti ustrezno delovanje številnih ključnih sektorjev po vsej EU ter zlasti sektorjev zdravstva in nege;

51.  je seznanjen s tem, da namerava Komisija ponudnike telekomunikacijskih storitev pozvati k posredovanju anonimiziranih in zbirnih podatkov, s čimer naj bi omejili širjenje COVID-19, seznanjen pa je tudi z že uveljavljenimi nacionalnimi programi sledenja ter uvajanjem aplikacij, ki oblastem pomagajo spremljati gibanje, stike in zdravstvene podatke;

52.  je seznanjen s pojavom aplikacij za sledenje stikov na mobilnih napravah, s katerimi bi ljudi opozorili, da so bili blizu okužene osebe, ter priporočilom Komisije za razvoj skupnega pristopa EU za uporabo takih aplikacij; poudarja, da uporaba aplikacij, ki so jih razvili nacionalni organi in organi EU, ne sme biti obvezna in da se pridobljeni podatki ne smejo hraniti v centraliziranih podatkovnih zbirkah, ki so izpostavljene morebitnemu tveganju zlorabe in izgube zaupanja ter lahko ogrozijo uporabo v vsej Uniji; zahteva, da se vsa hramba podatkov decentralizira, zagotovi popolna preglednost poslovnih interesov razvijalcev teh aplikacij (ki niso v EU) in da se predložijo jasne napovedi o tem, kako bo uporaba aplikacij za sledenje stikov, ki jih uporablja del prebivalstva, skupaj s posebnimi drugimi ukrepi, bistveno zmanjšala število okuženih; zahteva, da Komisija in države članice zagotovijo popolno preglednost delovanja aplikacij za sledenje stikov, tako da bodo lahko uporabniki preverili osnovni protokol za varnost in zasebnost ter izvorno kodo in tako sami ugotovili, ali aplikacija deluje tako, kot trdijo uradni organi; priporoča, da se določijo samoderogacijske klavzule in da se v celoti upoštevajo načela vgrajenega varstva podatkov in najmanjšega obsega podatkov;

53.  poziva Komisijo in države članice, naj objavijo podrobnosti o teh programih in omogočijo javni nadzor in popoln nadzor organov za varstvo podatkov; ugotavlja, da se lahko podatki o lokaciji mobilnih naprav obdelujejo samo v skladu z direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah in splošno uredbo o varstvu podatkov; poudarja, da morajo nacionalni organi in organi EU popolnoma spoštovati zakonodajo o varstvu podatkov in zasebnosti ter nadzor nacionalnih organov za varstvo podatkov;

54.  poudarja, da so eden od večjih problemov v javnem zdravstvu dezinformacije o COVID-19; poziva EU, naj vzpostavi evropski vir informacij v vseh uradnih jezikih in tako državljanom zagotovi dostop do točnih in preverjenih informacij; meni, da bi moral podatke držav članic koordinirati in usklajevati Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter tako pomagati izboljšati njihovo kakovost in primerljivost; poziva ponudnike družbenih medijev, naj proaktivno sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje dezinformacij in sovražnega govora v zvezi s COVID-19;

55.  poudarja, da je finančni položaj medijev, zlasti novičarskih, po vsej EU še posebej težak in se še poslabšuje, saj so se prihodki iz oglaševanja nenadno zmanjšali oz. jih sploh ni, to pa lahko vodi v propad novičarskih medijev v vseh državah članicah; opozarja na še posebej težaven položaj lokalnih in regionalnih novičarskih medijev, pa tudi tistih, ki delujejo na majhnih trgih; poudarja, da so svobodni, neodvisni in ustrezno financirani mediji bistvenega pomena za delujočo demokracijo in dobro obveščenost državljanov v tej krizi;

Zunanje delovanje, mednarodna solidarnost in sodelovanje

56.  poziva k hitri posodobitvi globalne strategije EU na podlagi globalnih posledic krize; posebej opozarja na tako imenovano „koronadiplomacijo“; ponavlja, da mora biti EU pripravljena strateško komunicirati, se boriti proti zunanjim dezinformacijam ter se stalno prilagajati spreminjajočim se geopolitičnim razmeram, ne da bi se pri tem odrekla svojim temeljnim vrednotam; poziva Komisijo in Svet, naj v svetu in v Evropi delujeta strateško, da bosta zagnala ambicije geopolitične Unije;

57.  meni, da izredni ukrepi, s katerimi so se tretje države odzvale na krizo zaradi COVID-19, ne smejo kršiti človekovih pravic ali mednarodnega prava, da morajo biti omejeni na zgolj nujno potrebne in sorazmerne ukrepe ter da jih je treba redno pregledovati in časovno omejiti; obsoja cenzuro, aretacije in ustrahovanje novinarjev, predstavnikov opozicije, zdravstvenih delavcev in drugih posameznikov, ki kritizirajo vlade in njihovo krizno upravljanje; poziva EU, naj podpre svetovno kampanjo za izpustitev političnih zapornikov in pridržanih zagovornikov človekovih pravic in zapornikov z nizkim tveganjem;

58.  poudarja, da mora EU na splošno postati bolj odporna na krize ter prosta odvečnih političnih in gospodarskih vplivov, zlasti iz Kitajske in Rusije, in mora biti pripravljena na strateško komuniciranje, boj proti zunanjim dezinformacijam, lažnim novicam in kibernetskim napadom ter na nepretrgano prilagajanje spremenljivim geopolitičnim razmeram; zato poziva Komisijo, naj se zoperstavi agresivnim ruskim in kitajskim propagandnim prizadevanjem, ki izkoriščajo pandemijo COVID-19, da bi spodkopali EU in privedli do nezaupanja med lokalnim prebivalstvom do EU; meni, da je ključnega pomena učinkovito obveščanje o finančni, tehnični in zdravstveni podpori EU;

59.  vztraja, da se uporaba izvoznih dovoljenj pod nobenim pogojem ne sme spremeniti v dejansko prepoved izvoza; poudarja, da je pomembno ohraniti dostop do redkih medicinskih izdelkov za države v razvoju; poudarja, da mora biti izvoz osebne zaščitne opreme namenjen tistim, ki jo najbolj potrebujejo, in ne tistim, ki si lahko privoščijo plačati najvišjo ceno; meni, da bi bilo treba v ta namen s Svetovno trgovinsko organizacijo in Svetovno zdravstveno organizacijo vzpostaviti svetovni katalog nujnih medicinskih izdelkov, da bi preprečili špekulacije glede cen in olajšali trgovanje z njimi; močno spodbuja vse države, naj se pridružijo sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o odpravi carin na farmacevtske izdelke (Zero for Zero) in razširijo področje uporabe na vse farmacevtske izdelke in zdravila, da bi zagotovili čezmejno trgovino po vsem svetu; poziva članice Svetovne trgovinske organizacije, naj to temo prednostno uvrstijo na dnevni red naslednjega ministrskega srečanja STO; je globoko zaskrbljen zaradi opozorila, ki so ga skupaj izdale Svetovna trgovinska organizacija, Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, da bi lahko restriktivni trgovinski ukrepi na svetovni ravni privedli do pomanjkanja hrane po svetu; poziva k ukrepanju, da bi zmanjšali motnje v prehranskih verigah in preprečili povečanje neustrezne prehranske varnosti in nestanovitnosti cen; poziva vse države članice, naj z vsemi razpoložljivimi orodji zagotovijo, da bodo vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za ocenjevanje potencialnih naložb in nakupov kritične infrastrukture in strateških industrijskih zmogljivosti v EU, ter naj po potrebi sprejmejo blažilne ali preprečevalne ukrepe; poziva Komisijo, naj pospeši pogajanja Svetovne trgovinske organizacije o elektronskem trgovanju, da bi zagotovila pravila za vse obsežnejše spletno trgovanje, zlasti z blagom;

60.  želi poudariti, da pandemija ne pozna ne meja ne ideologij ter da sta za njeno premagovanje potrebna sodelovanje in solidarnost vse mednarodne skupnosti in okrepljena vloga sistema OZN, zlasti Svetovne zdravstvene organizacije; ocenjuje kot bistveno, da EU povpraša Kitajsko za popolne informacije o pandemiji, o njenem natančnem nastanku in dejanskih smrtnih žrtvah; poudarja pomen sodelovanja in podpore državam Zahodnega Balkana, najbližjim sosedam v vzhodni in južni soseščini ter našim partnericam in državam v razvoju, zlasti v Afriki in Južni Ameriki; izraža globoko solidarnost z Združenim kraljestvom, našo sosednjo državo, ki je trenutno zelo močno prizadeta zaradi pandemije, in ponuja vse ukrepe sodelovanja v boju proti pandemiji in njenim posledicam;

61.  poziva k večji podpori EU za Zahodni Balkan (npr. z njihovo vključitvijo v Solidarnostni sklad EU in izvzetjem iz začasnega sistema izvoznega dovoljenja za izvoz zaščitne opreme) ter za večjo prepoznavnost te podpore, da bi izkazali solidarnost EU s temi državami in narodi; poziva, naj se posebna pozornost nameni manjšinam z majhnim dostopom do zdravstvenih storitev, kot so Romi;

62.  pozdravlja pobude generalnega sekretarja OZN za večstranski pristop h krizi zaradi COVID-19 in njenim globalnim posledicam in poziva k mednarodno usklajenem pristopu; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj politično in finančno podprejo pobude OZN za usklajevanje prizadevanj na mednarodni ravni, zlasti v okviru „globalnega načrta za humanitarno odzivanje“ in „sklada za odziv na COVID-19 in obnovo“;

63.  priznava pomen globalno usklajenega odgovora na hude gospodarske posledice krize zaradi COVID-19, kot so tiste, ki jih je poudarila Konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD), ter poziva Komisijo, Svet in države članice, naj razvijejo celovit pristop in sprejmejo pobude za pomoč državam v razvoju pri odpravljanju sanitarnih in gospodarskih posledic pandemije;

64.  pozdravlja sveženj EU za globalni odziv na COVID-19 in 20 milijard EUR, ki je bilo dodeljenih za boj proti pandemiji v partnerskih tretjih državah;

65.  poudarja, da je odločitev upravnega odbora MDS, da 25 najrevnejšim in najranljivejšim državam članicam zagotovi takojšen odlog odplačevanja dolga, prvi jasen pozitiven primer konkretne in hitre solidarnosti, in poziva mednarodne donatorje, naj sprejmejo podobne ukrepe;

Po krizi bo Unija močnejša in bo lahko za državljane učinkoviteje ukrepala

66.  želi opozoriti, da za sedanje krizne razmere nihče ni kriv in da zaradi njih nihče ne bi smel na kogarkoli kazati s prstom; se bo po vseh močeh zavzemal, da bodo Unija in njeni državljani po tej krizi močnejši, in poziva institucije EU in države članice, naj takoj izkoristijo vse ustrezne določbe iz primarnih pogodb in ukrepajo v solidarnosti;

67.  predlaga, da bi ta strategija vključevala predlog večjih pooblastil za Unijo, da bi lahko ukrepala v primeru čezmejne nevarnosti za zdravje z novimi in okrepljenimi instrumenti, ki bi zagotavljali, da bi lahko Unija v prihodnosti ukrepala takoj in usklajevala odzivanje na evropski ravni ter usmerjala potrebne vire tja, kjer so najbolj potrebni, bodisi gmotne (npr. maske, respiratorji in zdravila) bodisi finančne, ter omogočala zbiranje kakovostnih in standardiziranih podatkov;

68.  meni, da je skrbno ravnanje podjetij na področju človekovih pravic in varstva okolja nujen pogoj za preprečevanje in blažitev učinkov prihodnjih kriz ter zagotavljanje trajnostnih vrednostnih verig;

69.  meni, da nam pandemija razkriva omejitve glede zmogljivosti Unije za odločno odzivanje ter glede izvršilnih in proračunskih pristojnosti Komisije; meni, da je treba Unijo glede na to korenito reformirati; meni, da je to nujno, ker je treba dokončno vzpostaviti ekonomsko in monetarno unijo, uporabiti splošno premostitveno klavzulo, s čimer bi olajšali odločanje v vseh zadevah, ki bi lahko pomagale reševati problematiko, ki jo odpirajo aktualne zdravstvene razmere;

70.  poziva države članice, naj pozabijo na medsebojne razlike in v tem trenutku solidarno ukrepajo v skupno dobro; poziva jih, naj nemudoma uporabijo izrecne določbe iz primarnih pogodb in ustrezno ukrepajo;

71.  poziva Komisijo, naj ponotranji odgovornost, ki ji jo dajeta primarni pogodbi, in začne dajati odločne pobude;

72.  poudarja, da mora Unija globoko razmisliti o tem, kako naj postane učinkovitejša in bolj demokratična, kajti kriza nam kaže, da je to neodložljivo; meni, da je ustrezno mesto za to načrtovana konferenca o prihodnosti Evrope; zato zagovarja, da jo je treba čim prej sklicati in da mora pripraviti jasne predloge za temeljito reformo Unije ter k temu pritegniti tudi državljane, tako da bo Unija postala učinkovitejša, enotnejša, bolj demokratična, suverena in odporna;

o
o   o

73.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsednici Komisije, predsedniku Evropskega sveta in aktualnemu predsedstvu Sveta.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
(2) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(3) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

Zadnja posodobitev: 12. maj 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov