Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2056(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0021/2020

Predložena besedila :

A9-0021/2020

Razprave :

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0084

Sprejeta besedila
PDF 324kWORD 112k
Četrtek, 14. maj 2020 - Bruselj Začasna izdaja
Razrešnica 2018: Splošni proračun EU – Evropski parlament
P9_TA-PROV(2020)0084A9-0021/2020
Odločitev
 Resolucija

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. maja 2020 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek I – Evropski parlament (2019/2056(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2018 (COM(2019)0316 – C9-0051/2019)(2),

–  ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2018, oddelek I – Evropski parlament(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2018,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2018 z odgovori institucij(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2018 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6) in zlasti členov 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(7) in zlasti členov 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 10. decembra 2018 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta in zlasti člena 34,

–  ob upoštevanju člena 100, člena 104(3) in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0021/2020),

A.  ker je predsednik 27. junija 2019 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2018;

B.  ker je generalni sekretar kot glavni odredbodajalec na podlagi prenosa 25. junija 2019 dal razumno zagotovilo, da so bila sredstva iz proračuna Parlamenta porabljena v predvidene namene in skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja ter da vzpostavljeni kontrolni postopki nudijo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

C.  ker je Računsko sodišče po reviziji navedlo, da pri posebni oceni upravnih in drugih odhodkov za leto 2018 ni odkrilo hujših pomanjkljivosti v letnih poročilih o dejavnostih institucij in organov, ki jih je pregledalo, kot zahteva Uredba (EU, Euratom) 2018/1046;

D.  ker člen 262(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 zahteva, da vse institucije Unije ustrezno ukrepajo, da bi upoštevale ugotovitve, priložene sklepu Parlamenta o razrešnici;

1.  podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 57, 28.2.2017.
(2) UL C 327, 30.9.2019, str. 1.
(3) UL C 340, 8.10.2019, str. 1.
(4) UL C 340, 8.10.2019, str. 1.
(5) UL C 340, 8.10.2019, str. 9.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.


2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2020 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek I – Evropski parlament(2019/2056(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek I – Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 100, člena 104(3) in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0021/2020),

A.  ker je računovodja Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: Parlament) v potrditvi končnega zaključnega računa dal razumno zagotovilo, da računovodski izkazi v vseh pomembnih vidikih predstavljajo pošteno sliko finančnega stanja, rezultatov poslovanja in denarnih tokov Parlamenta;

B.  ker je bilo v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslanih 126 vprašanj in ker je parlamentarni Odbor za proračunski nadzor prejel pisne odgovore in javno razpravljal o njih v navzočnosti podpredsednika, odgovornega za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja;

C.  ker je mogoče vedno izboljšati kakovost, učinkovitost in uspešnost pri upravljanju javnih financ, nadzor pa je potreben, da lahko državljani Unije zahtevajo odgovornost političnega vodstva in uprave Parlamenta;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje Parlamenta

1.  ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2018 znašal 1.950.687.373 EUR oziroma 18,9 % razdelka V večletnega finančnega okvira(1), predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2018, kar je 2,2-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2017 (1.909.590.000 EUR);

2.  je seznanjen, da so skupni prihodki, vknjiženi do 31. decembra 2018, znašali 193.998.910 EUR (leta 2017 je bil ta znesek 206.991.865 EUR), vključno s 30.783.590 EUR namenskih prejemkov (v primerjavi s 50.052.674 EUR v letu 2017);

3.  poudarja, da so 67,6 % vseh obveznosti predstavljala štiri poglavja: poglavje 10 (Člani institucije), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč), kar kaže, da je večina odhodkov Parlamenta zelo togih;

4.  je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2018:

(a)  Razpoložljiva sredstva (v EUR)

sredstva za leto 2018:

1 950 687 373

nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2017:

2 564 000

samodejni prenosi iz proračunskega leta 2017:

289 785 291

sredstva iz namenskih prejemkov v letu 2018:

30 783 590

sredstva iz namenskih prejemkov, prenesenih iz leta 2017:

47 369 977

Skupaj:

2 318 626 231

(b)  Poraba sredstev v proračunskem letu 2018 (v EUR)

obveznosti:

2 283 150 877

izvršena plačila:

1 933 089 380

sredstva, samodejno prenesena v naslednje proračunsko leto, vključno z namenskimi prejemki:

348 106 015

sredstva, nesamodejno prenesena v naslednje proračunsko leto:

---

stornirana sredstva:

39 994 836

(c)  Proračunski prihodki (v EUR)

prejeti v letu 2018:

193 998 910

(d)  Skupna bilanca stanja na dan 31. decembra 2018 (v EUR)

1 671 682 153

5.  poudarja, da so bile obveznosti prevzete za 99,2 % odobrenih sredstev v proračunu Parlamenta v skupni višini 1.934.477.627 EUR, delež storniranih sredstev pa je znašal 0,8 %; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila dosežena zelo visoka stopnja izvrševanja proračuna, tako kot že v prejšnjih letih; ugotavlja, da so skupna plačila znašala 1.636.858.018 EUR in da je bila stopnja njihovega izvrševanja 84,6 %;

6.  poudarja, da so bila razveljavljena odobrena sredstva za leto 2018, ki so znašala 16.209.746 EUR, povezana predvsem z osebnimi prejemki in drugimi pravicami, pa tudi z odhodki za nepremičnine;

7.  je seznanjen, da je bilo v proračunskem letu 2018 v skladu s členoma 31 in 49 finančne uredbe odobrenih enajst prerazporeditev, ki so skupaj znašale 53.533.500 EUR oziroma 2,7 % končnih odobrenih sredstev; ugotavlja, da se je večina prerazporejenih sredstev nanašala na nepremičninsko politiko Parlamenta, namenjene pa so bile zlasti letnemu financiranju gradbenega projekta Konrad Adenauer;

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2018 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

8.  želi spomniti, da Računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Računsko sodišče) za vse institucije Unije opravi posebno oceno upravnih in drugih odhodkov, ki jih obravnava kot eno samo skupino politik; poudarja, da med upravne in z njimi povezane odhodke sodijo odhodki za človeške vire (plače, dodatki in pokojnine), ki predstavljajo 60 %, ter odhodki za nepremičnine, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo;

9.  je seznanjen, da revizije na splošno kažejo, da za odhodke za upravo ni značilna visoka stopnja napake; ugotavlja, da na podlagi 13 količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira ni presegla praga pomembnosti;

10.  je seznanjen s posebno ugotovitvijo iz poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Parlamenta za proračunsko leto 2018 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča); ugotavlja, da so morale institucije vključno s Parlamentom zaradi terorističnih napadov v zadnjih letih zelo hitro izboljšati zaščito ljudi in prostorov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče v postopkih, ki sta jih organizirala Parlament in Komisija, odkrilo slabosti; ugotavlja, da se je Parlament, ki je želel naročiti specifična gradbena dela, povezana z varnostjo, zatekel k obstoječim okvirnim pogodbam, ki pa so bile zasnovane tako, da je lahko na podlagi ene same ponudbe izvajalca naročil bistvena dela, povezana z varnostjo, ki niso bila vključena v prvotno specifikacijo cen; ugotavlja, da je Parlament to metodo uporabil v dveh od štirih postopkov, ki jih je preučilo Sodišče;

11.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Parlament v odgovoru na kontradiktorni postopek s Sodiščem priznal, da glede na posebne okoliščine (časovni pritisk in posebna tržna struktura) konkurenca morda ni bila optimalna; z zadovoljstvom ugotavlja, da nove okvirne pogodbe, ki so bile v tem sektorju sklenjene s petimi pogodbenimi izvajalci, izhajajo iz ponovnega javnega razpisa, da bi zagotovili ustrezno cenovno konkurenco;

Letno poročilo notranjega revizorja

12.  ugotavlja, da je notranji revizor na seji pristojnega odbora 18. novembra 2019 predstavil svoje letno poročilo ter opisal revizije za izjavo o zanesljivosti in svetovalne naloge, ki jih je opravil in o katerih je poročal in ki so se v letu 2018 nanašale na naslednje teme:

   vzdrževanje, obnovo in uporabo stavb (generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko) (GD INLO);
   začetni pregled varnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij institucije;
   individualne pravice iz kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev;
   trgovino za zaposlene v Luxembourgu (GD INLO);
   spremljanje nedokončanih ukrepov iz poročil o notranji reviziji – fazi 1 in 2 v letu 2018;
   uvedbo notranjega zagotavljanja kakovosti v generalnem direktoratu za varnost in zaščito (GD SAFE);
   neodvisno svetovanje o projektu „Od prenosnika do hibrida“ v generalnem direktoratu za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC);
   vidike sistema za poročanje v generalnem direktoratu za zunanje politike Unije (GD EXPO);
   spremljanje izpadov informacijske tehnologije in izboljšave za njeno neprekinjeno delovanje;
   oddajo javnih naročil in izvajanje pogodb o gostinskih storitvah (GD INLO) – poročilo še ni bilo pripravljeno, razprava o prvih ugotovitvah z vodstvom;

13.  pozdravlja in podpira ukrepe, o katerih se je notranji revizor dogovoril z odgovornimi generalnimi direktorati na osnovi izjav o zanesljivosti in priporočil, ki jih je dal po svetovanju;

dogovorjeni ukrepi:

   kar zadeva revizijo vzdrževanja, obnove in uporabe stavb (GD INLO): izboljšave strateškega okvira in dejavnosti za vzdrževanje stavb Parlamenta s sprejetjem celovite politike ter strukturiranega, skladnega večletnega načrta; povečanje zaupanja, da so gradbeni procesi in dejavnosti Parlamenta smotrni in stroškovno učinkoviti; podpiranje odločanja o vzdrževalnih delih na osnovi zanesljivih informacij in analiz;
   kar zadeva revizijo informacijskih sistemov, začetni pregled varnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij institucije, krepitev upravljanja varnosti informacijskih sistemov (to vključuje politike, standarde in smernice), zlasti sprejetje institucionalne informacijske varnostne politike; izboljšanje identifikacije, zaščita in spremljanje opreme IT (strojne in programske opreme ter omrežnih virov); boljše zaznavanje incidentov na področju kibernetske varnosti in odzivanje nanje ter boljše zmogljivosti za obnovo;
   kar zadeva revizijo individualnih pravic zaposlenih: izboljšave kontrolnega okolja na tem področju in reševanje posebnih vprašanj v zvezi z družinskimi dodatki;
   kar zadeva revizijo trgovine za zaposlene v Luxembourgu: izvedba zahtevanih ukrepov za boljše kontrolno okolje in dejavnosti ter ustreznost notranjega upravljanja; zagotavljanje skladnosti poslovanja trgovine, tudi računa izločenih sredstev, s finančno uredbo, računovodskimi načeli in davčno zakonodajo;

priporočila:

   uresničitev šestih priporočil za izboljšanje sistema poročanja v GD EXPO in boljše načrtovanje sodelovanja med delegacijami, odbori in drugimi zainteresiranimi stranmi;
   uresničitev šestih priporočil o uvedbi notranjega zagotavljanja kakovosti v GD SAFE, ki zajema predvsem oblikovanje politike kakovosti;
   izboljšanje poslovnega scenarija pilotnega projekta „Od prenosnika do hibrida“; nadomestitev več obstoječih naprav s hibridom; izboljšanje finančnega poslovodenja projektov za potrjevanje konceptov in pilotnih projektov pred uvedbo novih orodij;
   kar zadeva ukrepe po izpadih informacijske tehnologije in izboljšave za njeno neprekinjeno delovanje: uvedba dodatne zaščite za infrastrukturo IKT; preizkušanje načrta za obnovo po nesreči; seznam ključnih informacijskih sistemov in odvisne opreme ter izboljšave načrtov za hrambo infrastrukture IKT Parlamenta zunaj njegovih prostorov;

14.  je seznanjen, da je bilo v procesu nadaljnjih ukrepov leta 2018 dokončanih 28 od 76 nezaključenih ukrepov in da se je profil tveganja ukrepov, katerih izvedba zamuja, v letu 2018 še naprej postopoma izboljševal; še zlasti ugotavlja, da se je število nedokončanih ukrepov za odpravo pomembnih tveganj zmanjšalo z 22 na 7 in da v najvišji, („kritični“) kategoriji tveganja ni bilo nedokončanih ukrepov; ugotavlja, da je poleg teh potrjenih ukrepov obstajalo še 117 nezaključenih ukrepov, tudi tistih, ki še niso prišli na vrsto za izvedbo, od tega 47 ukrepov za odpravo pomembnih tveganj; pričakuje, da bodo ti ukrepi dokončani v dogovorjenih rokih;

15.  zlasti pozdravlja možnost, da lahko generalni direktorati notranjega revizorja prosijo za nasvet, in priporoča, da jo po potrebi izkoristijo prav vsi;

16.  ugotavlja, da sta bili reviziji, ena o skupinah obiskovalcev in druga o nadomestilu za parlamentarno pomoč, na programu v letu 2019 in da bo poročilo o njiju pripravljeno v začetku leta 2020; poziva notranjega revizorja, naj Odbor Parlamenta za proračunski nadzor obvesti o rezultatih obeh, takoj ko bodo na voljo;

17.   močno obžaluje, da poročilo notranjega revizorja ni javno; vztraja, da bi se moralo to poročilo vsako leto objaviti, poslancem pa poslati istočasno kot predsedniku in generalnemu sekretarju Parlamenta; obžaluje, da je bilo za poročilo za leto 2018 januarja 2020 sprejeta odločitev, da ga lahko poslanci pregledajo le na zahtevo in ob uporabi postopka z varno sobo za branje; je prepričan, da se z omejevanjem dostopa do tega dokumenta, ki se nanaša na uporabo javnih sredstev, žal daje vtis, da se nekaj prikriva;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2018

18.  je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2017, ki jih je Odbor Parlamenta za proračunski nadzor prejel 17. septembra 2019, s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2017 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila;

19.  obžaluje dejstvo, da v odgovor na nekatera priporočila Parlamenta iz resolucije o razrešnici za leto 2017 ni bil sprejet noben ukrep in da v dokumentu o nadaljnjem ukrepanju na osnovi razrešnice ni nobenega pojasnila v zvezi s tem; poudarja, kako pomembno je, da v Odboru za proračunski nadzor pogosteje potekajo razprave z generalnim sekretarjem o vprašanjih v zvezi s proračunom Parlamenta in njegovim izvrševanjem;

Razrešnica Parlamentu za leto 2018

20.  je seznanjen z izmenjavo mnenj med podpredsednikom, pristojnim za proračun, generalnim sekretarjem in Odborom Parlamenta za proračunski nadzor v navzočnosti notranjega revizorja, ki je v okviru postopka podelitve razrešnice Parlamentu za leto 2018, potekala 18. novembra 2019;

21.  znova poziva predsedstvo, naj poskrbi za nadaljnjo obravnavo vseh sklepov o podelitvi razrešnice, kakor izhaja iz člena 25 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku ter členov 6 in 166 finančne uredbe; poziva generalnega sekretarja, naj predsedstvu posreduje to resolucijo, ki izpostavlja vse zahteve za ukrepanje ali odločitve predsedstva; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi akcijski načrt in časovnico, ki bosta predsedstvu omogočila nadaljnje ukrepanje in/ali odgovore na priporočila, ki mu jih je v resolucijah o podelitvah razrešnic posredoval Parlament, in bosta vključevala rezultate dokumenta o letnem nadaljnjem ukrepanju; poziva generalnega sekretarja, naj odboroma Parlamenta za proračun in proračunski nadzor pravočasno poroča o vseh projektih, ki jih predloži predsedstvu in pomembno vplivajo na proračun; ponavlja, da mora predsedstvo proaktivno bistveno izboljšati preglednost postopka sprejemanja odločitev;

22.  obžaluje, da je notranja preiskava leta 2018 opredelila štiri primere na področju nadomestila za parlamentarno pomoč, ki so omogočili izterjavo 146.814 EUR (leta 2017 je bilo odkritih 47 primerov in izterjanih 903.741 EUR) in da je po šestih preiskavah prišlo do izterjave nadomestila za potne stroške in dnevnice poslancev v višini 173.546 EUR (leta 2017 68.589,05 EUR);

23.  poudarja, da se je obseg zakonodajnih dejavnosti v letu 2018 močno povečal, saj se je približeval konec zakonodajnega obdobja 2014–2019;

24.  ugotavlja, da sta v letu 2018 dva začasna odbora, Posebni odbor o terorizmu (TERR) in Posebni odbor za postopek Unije za registracijo pesticidov (PEST), uspešno zaključila svoje delo, Posebni odbor o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) pa bil ustanovljen;

25.  poudarja, da se je uspešno začela komunikacijska kampanja za evropske volitve v letu 2019; spominja, da je na evropskih volitvah leta 2019 sodelovalo več državljanov, čeprav je bila volilna udeležba v nekaterih državah prenizka; meni, da bi morala takšna kampanja potekati stalno in se osredotočati predvsem na te države;

26.  se strinja z ukrepi institucije za večjo varnost, zlasti varnost oseb in poslopij, pa tudi kibernetsko varnost in varnost komunikacij;

27.  obžaluje, da pobuda za opazovalnico za umetno inteligenco še vedno obstaja v obliki delovne skupine, čeprav je parlamentarni Odbor Parlamenta za proračun zahtevani proračun za njeno ustanovitev zavrnil; je zelo zaskrbljen zaradi očitnega nespoštovanja demokratične odločitve poslancev, kar ustvarja obžalovanja vreden precedens; priporoča, naj ta delovna skupina takoj preneha delovati, dokler se proračunski organ ne bo odločil, da ji nameni proračunska sredstva;

28.  se zaveda pomena nepremičninske politike, zlasti gradnje stavbe Martens in obnove stavbe Montoyer 63 v Bruslju, ki sta bili končani v letu 2018, ter gradnje stavbe Konrad Adenauer v Luxembourgu, ki naj bi bila dokončana do junija 2023; je seznanjen, da je Odbor Parlamenta za proračun leta 2018 za vnaprejšnje financiranje tega projekta odobril prenos neporabljenih sredstev ob koncu leta v višini 29 milijonov EUR, kar je po ocenah omogočilo prihranek pri obrestih v znesku 4,7 milijona EUR; je zaskrbljen zaradi zamude pri gradnji stavbe Konrad Adenauer v Luxembourgu, ki naj bi se predala v uporabo leta 2018, vendar predvidoma ne bo končana pred letom 2023;

29.  podpira uporabo sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ki je upravljavski instrument Evropske unije za zasebne in javne organizacije, namenjen ocenjevanju in izboljševanju okoljske uspešnosti v skladu z Uredbo št. 1221/2009(2); podpira ukrepe, sprejete za zmanjšanje ogljičnega odtisa Parlamenta;

30.  poziva upravo, naj opozarja na kodeks ravnanja za poslance, ki določa, da morajo slednji delovati izključno v splošnem interesu ter svoje delo opravljati nepristransko, z integriteto, pregledno, marljivo, pošteno, odgovorno in spoštljivo do ugleda Parlamenta; opozarja, da kodeks ravnanja opredeljuje nasprotje interesov in načine, kako naj poslanci ravnajo v zvezi z njim, pa tudi pravila, ki urejajo poklicne dejavnosti nekdanjih poslancev;

31.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo med letoma 2012 in 2018 najmanj 24 kršitev kodeksa ravnanja, za katere niso bile izrečene kazni; poudarja, da bodo poslanci kodeks ravnanja spoštovali še manj, če kršitve ne bodo ustrezno sankcionirane; poziva predsednika, naj domnevne kršitve kodeksa podrobno oceni in po potrebi poslancem, ki so ga kršili, izreče primerne kazni;

32.  je seznanjen s pravilnikom o prevozu poslancev v krajih dela Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: pravilnik); meni, da so določbe v zvezi s pogoji, ki predsedniku, generalnemu sekretarju, njegovemu namestniku in predsednikom političnih skupin omogočajo trajno uporabo službenih avtomobilov, v pravilniku preohlapne; poziva predsedstvo, naj pregleda pravilnik in uvede strožje pogoje za uporabo teh vozil;

33.  meni, da je zaščita žvižgačev sestavni del demokracije in je bistvenega pomena pri preprečevanju in odvračanju od nezakonitih dejavnosti in nepravilnosti; spominja, da se lahko na primer akreditirani parlamentarni pomočniki zaradi svoje pogodbe o zaposlitvi znajdejo v ranljivem položaju; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je generalni sekretar priznal, da pravila o prijavljanju nepravilnosti sicer za akreditirane parlamentarne pomočnike veljajo, vendar Parlament ne more zagotoviti varstva njihove zaposlitve, saj je ta odvisna od posameznega poslanca; poziva generalnega sekretarja, naj ta dejavnik upošteva, kadar nepravilnosti prijavijo akreditirani parlamentarni pomočniki, in naj jim nudi enako pogodbeno zaščito, kot jo Parlament zagotavlja akreditiranim pomočnikom, ki so žrtve nadlegovanja;

34.  poudarja, da veljavna pravila o prekinitvi pogodb za akreditirane parlamentarne pomočnike ne zagotavljajo možnosti prekinitve na podlagi „vzajemnega soglasja“, kar bi bil način, s katerim bi bilo mogoče priznati posebne odnose med poslanci in pomočniki, kadar obe strani potrdita, da ni več vzajemnega zaupanja in bi skupna rešitev koristila obema, ne da bi spodkopali socialnih pravic akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; poziva generalnega sekretarja, naj poišče rešitev za to, da se lahko plače akreditiranih parlamentarnih pomočnikov izplačujejo izključno na belgijske bančne račune, kar je v nasprotju z zamislijo o enotni monetarni in plačilni uniji;

35.   ponovno izraža zaskrbljenost zaradi domnevne prakse poslancev, ki naj bi od akreditiranih parlamentarnih pomočnikov zahtevali, da službeno potujejo, zlasti v Strasbourg, brez potnega naloga ter brez povrnjenih stroškov službenega potovanja ali celo potnih stroškov; meni, da takšna praksa dopušča zlorabe: če so akreditirani parlamentarni pomočniki na službeni poti brez potnega naloga, morajo stroške poravnati iz svojega žepa, povrhu tega pa niso kriti z zavarovanjem na delovnem mestu; znova poziva generalnega sekretarja, naj te navedbe razišče in o tem poroča do konca leta;

36.  ponovno poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj ponovno preučita možnost, da akreditirani parlamentarni pomočniki pod nekaterimi pogoji, ki jih je potrebno določiti spremljajo poslance v uradnih delegacijah in misijah Parlamenta, kot je to zahtevalo že več poslancev; poziva generalnega sekretarja, naj preuči proračunske posledice ter organizacijo in logistične vidike teh misij;

37.  poziva Parlament, naj svoja interna pravila v kadrovskih predpisih povsem uskladi z nedavno sprejeto Direktivo (EU) 2019/1937(3) o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, vključno z vzpostavitvijo varnih kanalov za poročanje; poziva ga še, naj žvižgačem zagotovi enako raven zaščite kot žrtvam nadlegovanja; zahteva, naj generalni sekretar uvede obvezno usposabljanje za vodstvene kadre, da bodo parlamentarne uslužbence ozaveščali o zaščiti žvižgačev in njihovi dolžnosti iz kadrovskih predpisov, da prijavijo nezakonite dejavnosti in nepravilnosti;

38.  ugotavlja, da bo imela odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, precejšnje posledice za več služb Parlamenta, zlasti odbore, raziskovalne oddelke in skupne službe;

39.  pozdravlja sklep predsedstva z dne 2. maja 2018 o uslužbencih z državljanstvom Združenega kraljestva, namreč da noben uradnik ne bo odpuščen zato, ker je državljan te države; je seznanjen, da je bila do prvotno predvidenega datuma izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije za pogodbene in začasne uslužbence z britanskim državljanstvom opravljena ocena za vsak primer posebej in da nobena od pogodb ni bila prekinjena; je seznanjen, da bodo politične skupine za svoje uslužbence izvedle ločeno oceno za vsak primer posebej;

40.  je seznanjen, da je Parlament v letu 2018 zaradi cilja, da se število zaposlenih zmanjša za 5 %, iz upravnega kadrovskega načrta uspešno izbrisal 60 delovnih mest; meni, da je pomembno zagotoviti delovanje Parlamenta na visoki ravni, tako kratkoročno kot dolgoročno, obenem pa zagotoviti odgovorno proračunsko poslovodenje in ustvarjati prihranke, kjer so ti mogoči; meni, da bi lahko predvideli dodatne prihranke; močno verjame, da je bistvenega pomena izvesti komunikacijsko strategijo, namenjeno Svetu, državam članicam in evropskim državljanom, s katero bi se odzvali na razširjeno nepravično kritiko javne uprave Evropske unije, ki traja že leta;

41.  je zaskrbljen zaradi števila uslužbencev, ki so na dolgotrajnem bolniškem dopustu, in skokovitega povečanja števila primerov izgorelosti, in se boji, da bi utegnila biti v nekaterih primerih to posledica izčrpanosti in neuravnoteženega poklicnega in zasebnega življenja; je še posebej zaskrbljen zaradi pomanjkanja osebja, obenem pa meni, da je težko upravičiti povečanje števila višjih vodstvenih položajev, kar povzroča neuravnoteženo strukturo z velikim številom uslužbencev na vodstvenih položajih; poziva upravo, naj v zvezi s prizadetimi uslužbenci ukrepa proaktivno, naj pozorno oceni delovne obremenitve in skrbi za uravnoteženo porazdeljevanje nalog; zahteva, da se do 30. junija 2020 pripravi poročilo o ukrepih v zvezi z dolgotrajnimi bolniškimi dopusti in izgorelostjo;

42.  glede na vse večja pričakovanja česa so zaposleni sposobni, vztraja, da je treba voditi reden in konstruktiven dialog z odborom uslužbencev in sindikati, v primeru političnih skupin pa z njihovimi predstavniki uslužbencev; računa, da se bo ta konstruktivni dialog s temi organi nadaljeval, zlasti v zvezi s kadrovsko politiko in z delovnimi pogoji, kot so mobilnost, delovno okolje in gibljiv delovni čas;

43.   meni, da je v zvezi s tem nujno, da se prisluhne predstavnikom zaposlenih, kadar predsedstvo razpravlja o splošnih zadevah, ki vplivajo na kadrovsko politiko; poziva generalnega sekretarja, naj sprejme ustrezne ukrepe, da bi se začela ta potreba izvajati;

44.   poudarja, da je treba v celoti spoštovati in se držati črke in duha kadrovskih predpisov, če želimo ohranjati izvrstno in neodvisno ter lojalno in motivirano javno službo Evropske unije; v zvezi s tem poziva tudi, naj se konča praksa nameščanja ljudi na položaje, saj utegne to škoditi postopkom ter verodostojnosti institucije in zlasti celotne Unije;

45.   opozarja na ugotovitve in priporočila Evropskega varuha človekovih pravic v združenih zadevah 488/2018/KR in 514/2018/K kot tudi resolucijo Parlamenta z dne 18. aprila 2018, zlasti o tem, da naj v komisijah za izbor višjega vodstva Parlamenta sodelujejo uradniki iz vrst predstavniških organov osebja, in poziva generalnega sekretarja, naj dodatno izboljša postopke za imenovanje visokih uradnikov ter poveča preglednost in enakopravnost; nadalje poziva k večji doslednosti pri zunanjih objavah višjih vodstvenih položajev in skrbnosti pri objavi teh mest, ko se sprostijo; poziva upravo Parlamenta, naj vsako leto poroča o imenovanjih uradnikov na najvišje položaje;

46.   močno obžaluje, da imajo pogodbeni uslužbenci slabše poklicne možnosti; poziva generalnega sekretarja, naj oceni tveganja v zvezi z zaposlovanjem čedalje več pogodbenih uslužbencev, vključno s tveganjem za oblikovanje dvotirne kadrovske strukture v Parlamentu; vztraja, da bi moralo stalno osebje zasedati glavna delovna mesta in opravljati pomembne naloge;

47.  je prepričan, da je privlačnost Parlamenta kot delodajalca ključna sestavina uspeha; opozarja na težave pri zaposlovanju ljudi iz nekaterih držav; poziva generalnega sekretarja, naj vztraja pri potrebi po dejanski geografski uravnoteženosti v smislu sorazmerne zastopanosti vseh držav članic na vseh ravneh, tudi na najvišjih vodstvenih; je seznanjen z zelo pozitivnimi koraki za vzpostavitev uravnotežene zastopanosti spolov; poziva k nujnim ukrepom za boljšo uravnoteženost spolov na vseh ravneh, tudi med generalnimi direktorji;

48.   obžaluje, da so države, ki so se Uniji pridružile po letu 2004, še zmeraj premalo zastopane, zlasti na višjih delovnih mestih, pri čemer je težava v tem, da se sicer zaposluje državljane iz novih držav članic, vendar uslužbenci iz starih članic napredujejo, to pa povzroča vse večji razkorak med starimi in novimi državami članicami; poziva, naj se to stanje spremeni;

49.   poudarja, da je bilo na podlagi notranjih natečajev med letoma 2014 in 2019 v najvišjem plačilnem razredu AD9 zaposlenih 30 ljudi, od tega 16 iz dveh velikih starih držav članic, kar pomeni, da je bilo v celotnem zakonodajnem ciklu imenovano precejšnje število uslužbencev iz teh držav članic, zato poziva generalnega sekretarja, naj pojasni razloge za ta nesorazmeren rezultat;

50.   obžaluje težave pri zaposlovanju uslužbencev v nižjih razredih v Luxembourgu, zlasti v kategoriji asistentov/tajnikov; poudarja, da je treba, če želimo rešiti ta strukturni problem, uvesti korekcijski koeficient, ki bi upošteval višje življenjske stroške v tem kraju dela, in začeti zaposlovati v višjih razredih; poziva k reformiranju zaposlovanja na osnovi natečajev Evropskega urada za izbiro osebja (EPSO), da bodo potrebe institucij bolje upoštevane, med drugim s skrajšanjem postopkov zaposlovanja;

51.  opominja, da člen 11 poslovnika poročevalcem, poročevalcem v senci in predsednikom odborov po novem nalaga obveznost, da v svojih poročilih objavljajo informacije o sestankih s predstavniki interesnih skupin; z zadovoljstvom ugotavlja, da je z novim zakonodajnim sklicem na spletišču Parlamenta na voljo potrebna infrastruktura, da lahko poslanci objavljajo načrtovana srečanja z zainteresiranimi predstavniki; poziva sekretariat, naj razširja podrobne informacije in organizira usposabljanja, da bi poslancem omogočil, da v celoti spoštujejo to obveznost; obžaluje, da sedanja infrastruktura ne vključuje postopka, s katerim bi lahko poslanci in akreditirani parlamentarni pomočniki posredovali predloge in povratne informacije za izboljšanje na podlagi uporabniških izkušenj; poziva parlamentarne službe, naj pripravijo letni vprašalnik in rezultate vključijo v poročilo o uporabi orodja; pozdravlja dejstvo, da je generalni sekretar tem službam naročil, naj to orodje povežejo z registrom za preglednost in zakonodajnim observatorijem, in spodbuja vsa prizadevanja za nadaljnje izboljšave tega orodja, vključno z možnostjo obdelave podatkov o srečanjih s predstavniki interesnih skupin, ki jih poslanci objavljajo na spletišču Parlamenta, v strojno berljivi obliki, z možnostjo povezave srečanja s članstvom v delegaciji, z navedbo, da je srečanje potekalo na ravni uslužbencev, z možnostjo povezave med vnosi na spletišču Parlamenta in osebnimi spletišči poslancev ter s prevodom te infrastrukture v vse uradne jezike Unije; Parlament še poziva, naj poslance izčrpneje obvešča o obveznosti poročevalcev, poročevalcev v senci in predsednikov odborov, da objavijo informacije o teh srečanjih;

52.   pozdravlja pozitiven korak k večji preglednosti in možnost, da lahko vsi poslanci, ki to želijo, objavijo te informacije prek infrastrukture na spletišču Parlamenta, tudi če niso v vlogi poročevalca, poročevalca v senci ali predsednika odbora; meni, da večja preglednost pomaga evropskim državljanom, da bolje razumejo delo svojih poslancev; zato obžaluje, da je infrastruktura za prijavo sej na voljo le v angleščini in ne v vseh uradnih jezikih Unije;

53.  poziva Parlament, naj poleg skupnega poročila Parlamenta in Komisije o dejavnostih registra za preglednost pripravi letno poročilo s podrobnim pregledom predstavnikov interesnih skupin in drugih organizacij, ki so imeli dostop do prostorov Parlamenta;

54.   priznava dejstvo, da je priprava javnih podatkov v odprti, strojno berljivi obliki, ki je zlahka dostopna in se lahko znova uporabi, odlična priložnost za preglednost v odnosu z javnostjo in inovacije; pozdravlja aktualne pobude, da se v tej obliki pripravijo in vanjo pretvorijo tisti podatki, ki so v interesu javnosti; poudarja, da je za takšne pobude potreben bolj uporabniku prijazen, sistematičen in usklajen pristop v skladu z dobro opredeljeno politiko Parlamenta v zvezi z odprtimi podatki;

55.   se zaveda dodane vrednosti, ki bi jo lahko Parlamentu prinesla uporaba brezplačne in odprtokodne programske opreme; poudarja predvsem njeno vlogo pri povečevanju preglednosti in preprečevanju učinka vezave na prodajalca; priznava tudi njen potencial za izboljšavo varnosti, saj omogoča odkrivanje in odpravljanje pomanjkljivosti; močno priporoča, naj se vsa programska oprema, ki bi bila razvita za institucijo, da javnosti na voljo v okviru brezplačne in odprtokodne programske licence;

56.   ugotavlja, da bi morali biti izidi poimenskega glasovanja na plenarnem zasedanju na voljo v odprti, strojno berljivi obliki in dobro vidni na spletišču Parlamenta; zato poziva Parlament, naj na spletni strani z zapisniki plenarnih zasedanj poleg različice, ki ne omogoča strojnega branja, objavlja tudi strojno berljivo različico izidov poimenskega glasovanja;

57.   ugotavlja, da so 1. januarja 2017 začela veljati revidirana pravila o plačevanju finančnih prispevkov sponzoriranim skupinam obiskovalcev; poziva generalnega sekretarja, naj nemudoma predloži oceno teh pravil; meni, da sedanji sistem ne upošteva nihajočih stroškov namestitve in prevoza ter ne drži koraka z inflacijo, zato odločno poziva, naj se čim prej pregleda sistem za izračunavanje finančnega prispevka za skupine obiskovalcev, da bi se med drugim izognili temu, da bi imeli poslanci od sistema morebitne materialne koristi; poziva predsedstvo, naj posploši sistem povračil na podlagi predložitve računov za skupine obiskovalcev; znova poziva, da se možnost imenovanja akreditiranega parlamentarnega pomočnika, kot vodje, umakne;

Okolju prijazen Parlament in ogljična nevtralnost do leta 2030

58.  pozdravlja pozitiven prispevek Parlamenta k trajnostnemu razvoju, tako v njegovi politični vlogi kot vlogi v zakonodajnih postopkih; poudarja, da mora biti Parlament zgled za druge in da mora prispevati k trajnostnemu razvoju s svojim načinom delovanja;

59.  izraža pohvalo Parlamentu za zelena javna naročila; ugotavlja, da je njegov cilj ta, da poveča vrednostno ponderirani odstotek pogodb za nekatere prednostne proizvode, ki so označene kot „zelene“, „zelo zelene“ ali „zelene po naravi“; ugotavlja, da je bilo v letu 2018 44,9 % pogodb glede na vrednost prednostnih proizvodov uvrščenih med „zelene“, „zelo zelene“ ali „zelene po naravi“; poudarja, da se „zelenost“ pogodb Parlamenta, če se v izračunu upoštevajo vse pogodbe, označene kot „zelene po naravi“, ne glede na kategorijo proizvodov, v letu 2018 poveča na 55,8 %, kar je blizu vmesnega cilja v višini 60 %; poudarja, da je treba zeleno javno naročanje še naprej razvijati in določiti ambiciozne srednjeročne cilje za „ozelenitev“ naročil;

60.  pozdravlja sprejetje ocene o okoljskem upravljanju in okoljske izjave za leto 2018 ter izvajanje akcijskega načrta za leto 2018 in njegovo redno spremljanje;

61.  podpira cilj Parlamenta, da svoje emisije ogljika čim bolj zmanjša; znova izraža zaskrbljenost, da se 78 % službenih potovanj osebja Parlamenta opravi zaradi geografske razpršenosti Parlamenta in da se pri tem v okolje sprosti med 11.000 in 19.000 ton emisij CO2;

62.   meni, da mora Parlament po razglasitvi podnebne krize biti za zgled in se zavezati, da bo do leta 2030 dosegel ničelni ogljični odtis; zahteva, naj Parlament razvije strategijo, s katero bo do leta 2030 dosegel ogljično nevtralnost, in jo predstavi organu za podelitev razrešnice; naroča delovni skupini predsedstva za EMAS, naj spremeni ključne kazalnike uspešnosti in sedanji načrt za zmanjšanje CO2, da bi do leta 2030 dosegli ogljično nevtralnost; prav tako poziva, naj se čim prej pripravi poročilo in obračun izravnave emisij CO2;

63.   poudarja, da približno 67 % ogljičnega odtisa Parlamenta povzroči prevoz oseb; opozarja, da je predsedstvo s sklepom z dne 15. maja 2017 odobrilo predlog o zagotovitvi učinkovitega in izjemno kakovostnega načina prevoza za poslance, ki bi s postopnim nadomeščanjem voznega parka Parlamenta z električnimi vozili, pri čemer bi bil vozni park do leta 2024 sestavljen iz izključno električnih vozil, čim bolj zmanjšal vpliv na okolje, obenem pa spodbujal zelene načine prevoza z ničelnimi emisijami v mestnem okolju; pozdravlja različne ukrepe in instrumente, ki jih je v zvezi s tem uvedel GD INLO; pričakuje, da bo predsedstvo pripravilo sistem povračila potnih stroškov, ki bo pri ceni potovanja upošteval stroške izravnave izpusta CO2 ter spodbujal uporabo okolju prijaznega prevoza;

64.  podpira cilj Parlamenta, ki je izravnanje emisij, ki jih ni mogoče preprečiti; predlaga skupno izravnavo teh emisij z drugimi institucijami in organi Unije;

65.   poudarja, da mora Parlament spoštovati svoje zaveze v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam, zato mora sprejeti ustrezne ukrepe in v vseh svojih stavbah zagotoviti parkirišča za kolesa, kjer bodo kolesa zaščitena pred krajo, vandalizmom in elementi, in bodo na voljo vsem uslužbencem ter bi moral ponujati vsaj podobne možnosti, kot so sedaj na voljo na parkiriščih za avtomobile uslužbencev; ugotavlja, da bi v zvezi s tem veljalo razmisliti tudi o sistemu, pri katerem se uporablja identifikacija z vinjeto;

66.   pozdravlja prizadevanja Parlamenta, da bi povečal število sestankov, pri katerih se ne uporablja papirja; poziva, naj se vsem poslancem, uslužbencem in akreditiranim parlamentarnim pomočnikom ponudi več usposabljanj v zvezi z elektronskimi pripomočki, ki so bili razviti za zmanjšanje števila natisnjenih strani in izboljšanje komunikacijskih kampanj;

67.  poziva Parlament, naj izboljša komunikacijo s poslanci in jih obvesti o možnosti uporabe neposredne železniške povezave med Parlamentom in bruseljskim letališčem, ki traja 20 minut in je za poslance brezplačna, prav tako pa naj uporabi svoj vpliv in se zavzema zato, da bodo vlaki vozili v rednih in krajših intervalih, da bo ta možnost čim bolj privlačna;

68.  želi pohvaliti osebje za pogosto uporabo čarterskih vlakov v Strasbourg; poziva višje vodstvo, naj za službena potovanja v Strasbourg ne uporablja službenih vozil;

69.  pozdravlja 100-odstotno izravnavo emisij CO2, ki jih ustvari Parlament, vključno z emisijami letalskih potovanj poslancev med matičnimi državami ter Brusljem in Strasbourgom, z dobropisi za ogljik na letni ravni; opominja, da je bila pogodba o izravnavi emisij Parlamenta v letu 2017 v skupnem znesku 184.095,80 EUR podpisana 19. julija 2018;

70.  je zaskrbljen, ker zaradi nestanovitnosti cen CO2 na trgu emisij ni mogoče predvideti točnega zneska, potrebnega za izravnavo celotne količine emisij ogljika; opozarja, da znesek v proračunski vrstici 2390 (trenutno je to 249.000 EUR) morda ne bo zadostoval za izravnavo vseh emisij v prihodnjih letih;

71.  pozdravlja sklepa kvestorjev in predsedstva iz aprila in junija 2018, da se zmanjša količina plastičnih odpadkov in ravnanje z odpadki; poziva Parlament, naj hitro sprejme nadaljnje ambiciozne ukrepe za Parlament brez plastike;

72.  pozdravlja pozitivni rezultat zunanje revizije, opravljene maja in junija 2018, ki je potrdila, da je sistem Parlamenta za okoljsko ravnanje v dobrem stanju in zrel;

Geografska razpršitev Parlamenta – enotni sedež

73.  poudarja, da se je Unija odločila, da jo v več državah članicah zastopajo institucije in agencije, to pa zagotavlja močno povezavo z državljani in skrbi za prepoznavnost dodane vrednosti Unije („Evropska prepoznavnost”), upošteva pa tudi odgovorno gospodarjenje z javnimi sredstvi;

74.  ugotavlja, da so letni stroški za 12 službenih potovanj poslancev Parlamenta v Strasbourg znašali 21.266.689 EUR; ugotavlja še, da so ti stroški za uslužbence Parlamenta znašali 3.631.082 EUR, za akreditirane parlamentarne pomočnike pa 2.097.250 EUR;

75.  ugotavlja, da so stroški čarterskega vlaka Thalys v letu 2018 znašali 3.741.900 EUR (v primerjavi s 3.668.532 EUR v letu 2017);

76.  poudarja, da premikanje službenih vozil Parlamenta, v katerih ni nikogar razen voznika, v Strasbourg in nazaj dodatno prispeva k finančnim in okoljskim posledicam 12 letnih službenih potovanj v Strasbourg; pozdravlja dejstvo, da imajo akreditirani parlamentarni pomočniki možnost, da se pridružijo potovanju v Strasbourg in nazaj, a obžaluje, da se ta možnost ne uporablja v polnem obsegu; poziva Parlament, naj vsem uslužbencem Parlamenta in političnih skupin omogoči, da za potovanje v Strasbourg uporabijo tudi to možnost, prav tako pa naj izboljša komunikacijo glede tega;

77.  meni, da so dodatni izdatki, ki nastajajo zaradi neenotnega sedeža, v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja in načelom proračunske discipline; opozarja, da velika večina poslancev Parlamenta podpira enotni sedež, da bi zagotovili učinkovito porabo denarja davkoplačevalcev Unije, to podporo pa so izrazili tudi v več resolucijah; ugotavlja, da je Računsko sodišče ocenilo, da bi lahko s selitvijo iz Strasbourga v Bruselj letno prihranili 114 milijonov EUR, prav tako pa dosegli enkratni prihranek v višini 616 milijonov EUR, če bi stavbe v Strasbourgu uspešno prodali, oziroma ustvarili enkratne stroške v višini 40 milijonov EUR, če to ne bi uspelo; ugotavlja, da je mogoče enotni sedež uvesti samo s soglasno spremembo ustanovne pogodbe; poziva Svet, naj se seznani s stališčem Parlamenta ter prevzame odgovornost in ustrezno ukrepa; poudarja, da bi bila uporaba službenih vozil Parlamenta v Strasbourg učinkovitejša, če bi se z njimi lahko prevažali poslanci, akreditirani parlamentarni pomočniki in uslužbenci s potnimi nalogi; meni, da bi morali, preden se v primeru polnih čarterskih vlakov med Brusljem in Strasbourgom organizirajo čarterski avtobusi, zapolniti vsaj uradna vozila Parlamenta;

78.  poudarja dejstvo, da se je Unija kot podpisnica Pariškega sporazuma v sklopu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja zavezala, da bo globalno povečanje povprečne temperature ohranila precej pod 2 °C glede na predindustrijsko raven, in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da 12 potovanj na leto v Strasbourg po nepotrebnem povečuje emisije ogljika, ki jih proizvaja Parlament;

Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM)

79.  ugotavlja, da je imel v letu 2018 generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM) 805 zaposlenih; poziva GD COMM, naj v prihodnjih letih uporabi večji odstotek proračuna Parlamenta kot 6,1 %, kar je porabil leta 2018;

80.  pozdravlja dejstvo, da je bil proračun GD COMM v letu 2018 izvršen v celoti, saj je to dokaz, da si je ta generalni direktorat zelo prizadeval, da bi porabil vsa razpoložljiva sredstva in dosegel čim večje število državljanov, kar je bilo v predvolilnem letu še posebej pomembno; z zadovoljstvom ugotavlja, da je ta generalni direktorat v letu 2018 dejavno prispeval k razvoju in oblikovanju strategije za kampanjo o evropskih volitvah;

81.  ugotavlja, da je bil od leta 2017 glavni kazalnik GD COMM število ur, ko je bila Parlamentu v komunikacijskih kanalih namenjena pozornost; z zadovoljstvom ugotavlja, da GD COMM poleg tega razvija metodologijo za merjenje gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti svojih dejavnosti v vseh komunikacijskih kanalih; odobrava, da je pozornost namenjena prepoznavnosti Parlamenta;

82.  poziva GD COMM, naj v prihodnjih ciklih podelitve razrešnice obvesti organ za podelitev razrešnice o ciljih, zastavljenih v posameznem letu, da bo lahko ta ocenil učinkovitost dejavnosti generalnega direktorata;

83.  poziva GD COMM, naj še naprej izboljšuje javno spletišče Parlamenta, zlasti optimizira iskalnike, in povečuje njegovo prepoznavnost; poziva ga tudi, naj bo spletno mesto preprosto za brskanje in lahko dostopno z vseh naprav (npr. pametnih telefonov, tablic in namiznih računalnikov), pri čemer naj posebno pozornost nameni poenostavljeni različici spletnega mesta za mobilne naprave;

84.  ugotavlja, da so bili v letu 2018 uresničeni številni projekti na področju medijev, navzočnost Parlamenta pa je bila še nadalje utrjena z uvedbo aplikacije Webstreaming 3.0, s katero so se povečale zmogljivosti za spletne prenose;

85.  prav tako priznava, da je Parlament občutno izboljšal uporabo družbenih medijev, in še naprej spodbuja uporabo brezplačnih odprtokodnih platform za družbena omrežja, ki imajo lastnega gostitelja in posebno pozornost namenjajo varstvu podatkov uporabnikov; se zaveda tudi prizadevanj v zvezi z ozaveščanjem o ukrepih Unije in spodbuja Parlament, naj okrepi svoje dejavnosti na družbenih medijih, da bi državljane Unije obveščal o rezultatih svojega dela; ugotavlja tudi, da je bil vložen velik trud v celovito strategijo za obiskovalce in v program ambasadorskih šol s posebnim poudarkom na mladih;

86.  ugotavlja, da je bilo v letu 2018 v državah članicah organiziranih 285 seminarjev za medije, ki se jih je udeležilo več kot 3629 novinarjev; pozdravlja tudi dejstvo, da je bilo 1905 novinarjev povabljenih na plenarna zasedanja, 1191 pa na centralno organizirane seminarje za medije; izreka pohvalo GD COMM za uporabo vseh obstoječih medijskih kanalov za obveščanje o delu in dosežkih Parlamenta; poziva ga, naj posveti ustrezno pozornost družbenim medijem ter njihovemu izjemnemu in naraščajočemu potencialu, da dosežejo državljane;

87.  podpira dejavnosti Parlamentariuma, ki je 11. julija 2018 sprejel dvomilijontega obiskovalca in uspešne pilotne projekte „Doživi Evropo“ v Berlinu, Ljubljani, Strasbourgu in Helsinkih; je hvaležen oddelku za obiske in seminarje, ki je v letu 2018 sprejel rekordno število obiskovalcev;

88.  spominja, da je bilo leto 2018 prvo polno leto delovanja Hiše evropske zgodovine; ugotavlja, da jo je obiskalo že 164.158 ljudi; pozdravlja sporazum o sofinanciranju s Komisijo, ki bo vsako leto prispevala h tekočim stroškom delovanja; je še vedno zelo zaskrbljen zaradi poročil o delovnih pogojih v Hiši evropske zgodovine pod prejšnjim pogodbenim izvajalcem in odločno poziva generalnega sekretarja, naj obvešča Odbor Parlamenta za proračunski nadzor o tem, kakšni so pogoji za zaposlene v Hiši evropske zgodovine, odkar je posle prevzel novi pogodbeni izvajalec; prav tako poziva generalnega sekretarja, naj objavi podatke o skupnih stroških pogodbenega izvajalca in znesku, ki se porabijo za plače uslužbencev Hiše evropske zgodovine;

Pisarne Evropskega parlamenta za stike

89.  spominja na reformo pisarn Evropskega parlamenta za stike v državah članicah, po kateri nova izjava o poslanstvu omenja stike z državljani in mediji prek okrepljenih tiskovnih služb, deležnikov in multiplikatorjev, da bi dosegli državljane;

90.  je seznanjen z različnimi postavkami odhodkov v letu 2018, ki so razčlenjene takole:

Odhodkovna postavka

Odhodki v letu 2018

Stroški zaposlenih

22.814.372 EUR

Stroški nepremičnin

11.170.082 EUR

Stroški varovanja

1.843.339 EUR

Stroški komuniciranja

11.639.088 EUR

Skupaj

45.886.152 EUR

91.  vztraja, da je učinkovito komuniciranje v državah članicah nujno, mora pa biti stroškovno učinkovito; poziva vse strani, ki sprejemajo odločitve, naj si prizadevajo za dodano vrednost, zlasti v zvezi s tekočimi stroški;

92.  poziva Parlament in države članice, naj okrepijo sodelovanje z ustreznimi pisarnami Evropskega parlamenta za stike; poziva pisarne za stike, naj povečajo prepoznavnost s prireditvami in s povečanjem dejavnosti na družbenih medijih dosežejo državljane; poziva pisarne Evropskega parlamenta za stike, naj okrepijo sodelovanje in komuniciranje s posameznimi evropskimi institucijami, da bi racionalizirali delovanje teh pisarn;

93.   ugotavlja, da je pisarna Evropskega parlamenta za stike v Atenah leta 2018 porabila 38.400 EUR za najem parkirnih mest; meni, da so ti stroški nesorazmerno visoki, saj je v tej pisarni trenutno le šest zaposlenih; poziva Parlament, naj preuči razloge za tako visoke stroške in po potrebi sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bi popravil stanje;

94.  ugotavlja, da je 30. januarja 2019 predsedstvo sklenilo ohraniti pisarno Parlamenta v Londonu, lokalni urad v Edinburgu pa bo ostal odprt vsaj do konca leta 2020; ugotavlja, da bo odločitev o usodi edinburškega urada po letu 2020 sprejeta pozneje;

95.  se je z zaskrbljenostjo seznanil z odločitvijo predsedstva z dne 11. februarja 2019 o parlamentarni podpori za misijo EU pri združenju ASEAN v Džakarti, delegacijo EU pri Afriški uniji v Adis Abebi in delegacijo EU pri OZN v New Yorku; meni, da bi moral parlamentarni Odbor Parlamenta za proračunski nadzor glede na specifično naravo te parlamentarne podpore vsako leto v postopku podelitve razrešnice prejeti podrobne informacije o virih in izložkih; poziva generalnega sekretarja, naj pred koncem leta 2020 in pred vsako predvideno razširitvijo v druge svetovne regije opravi analizo stroškov in koristi te parlamentarne podpore;

Generalni direktorat za kadrovske zadeve (GD PERS)

96.  ugotavlja, da je imel v letu 2018 generalni direktorat za kadrovske zadeve (GD PERS) 456 zaposlenih in da je upravljal 47,5 % skupnega proračuna Parlamenta;

97.  pozdravlja, da so bile naloge v zvezi z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki iz generalnega direktorata za finance (GD FINS) prenesene v GD PERS in da je bil za organizacijo tega prenosa potreben precejšen trud;

98.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila ustanovljena služba za akreditirane parlamentarne pomočnike, ki bo skrbela za celoten postopek zaposlovanja, pa tudi spremembe in prenehanje pogodb in upravno podporo za te pomočnike; meni, da bi bilo treba povečati zmogljivost sprejemne pisarne za odziv na potrebe akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; pozdravlja uvedbo poenostavljenega in hitrejšega postopka za zaposlovanje akreditiranih pomočnikov in napredek pri upravljanju dosjejev brez papirja; poziva, naj se pred začetkom novega mandata okrepijo upravne ekipe Parlamenta, pristojne za zaposlovanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, in sicer za obdobje, ki traja od celovitega predhodnega usposabljanja pa vse do konca visoke delovne obremenitve;

99.   znova poziva upravo, naj v novem parlamentarnem obdobju čim prej poskrbi za tečaje in publikacije za nove akreditirane parlamentarne pomočnike, tudi o praktičnih in administrativnih zadevah (potni nalogi, zdravniški pregled, akreditacija, parkirne nalepke, skupine obiskovalcev, razstave itd.), da bi preprečila sistemske napake, ki ovirajo potek administrativnih postopkov za nove pomočnike;

100.   znova zahteva, naj akreditirani parlamentarni pomočniki za službena potovanja za udeležbo na delnih zasedanjih v Strasbourgu prejemajo enake dnevnice kot statutarno osebje;

101.  izraža podporo upravi Parlamenta pri obvladovanju posledic morebitnega izstopa Združenega kraljestva iz Unije, zlasti za kadrovske vire in proračun;

102.  ugotavlja, da je bil glavni kazalnik GD PERS v letu 2018 rok izvedbe; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili cilji in metode zbiranja podatkov izpopolnjeni, ocena rezultatov pa je bila v splošnem pozitivna;

103.  ugotavlja, da je Parlament decembra 2018 zaposloval 9883 dejavnih uslužbencev, kar je vključevalo stalne, začasne in pogodbene uslužbence ter akreditirane parlamentarne pomočnike (v primerjavi z 9682 v letu 2017);

104.  opozarja na posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2019: Izvajanje svežnja kadrovskih reform iz leta 2014 na Komisiji: veliki prihranki, vendar ne brez posledic za uslužbence; je zaskrbljen nad ugotovitvami Računskega sodišča v zvezi z drugimi institucijami, tudi Parlamentom, zato pozdravlja pripravljenost Komisije; da bo sprejela priporočila Računskega sodišča; podpira stališče, ki ga je v zvezi s tem izrazil Odbor Parlamenta za proračunski nadzor(4); poudarja, kako pomembno je, da Unija v primerjavi z zasebnim sektorjem v državi stalnega prebivališča omogoča konkurenčne plače, in je zaskrbljen, da bi utegnili manj ugodni zaposlitveni pogoji zmanjšati privlačnost Unije kot delodajalca, zlasti kadar prihaja do težav pri pritegnitvi zadostnega števila uslužbencev iz več držav članic; opozarja na resne posledice, ki jih lahko ima morebitno zmanjšanje proračuna v upravi ali kakršno koli zmanjšanje števila zaposlenih, za prihodnost evropske javne službe in izvajanja politik Unije; izraža tudi veliko zaskrbljenost zaradi vse večjega deleža pogodbenih uslužbencev, kar je posledica kadrovske reforme leta 2014, zaradi katere so pogoji zaposlovanja v institucijah Unije vse bolj negotovi in se vzpostavlja vzporedno nizkocenovno osebje EU; poziva institucije Unije, naj celovito ocenijo vpliv morebitnih prihodnjih sprememb kadrovskih predpisov na kadrovsko upravljanje in dobro počutje zaposlenih;

105.  opozarja na dejstvo, da je spodbujanje enakih možnosti ena ključnih komponent politike upravljanja človeških virov Parlamenta; ugotavlja, da se načrt za enakost spolov še naprej izvaja s konkretnimi ukrepi: cilj je, da naj bi bilo konec leta 2019 na položaju vodij oddelkov 40 % žensk, na direktorskih položajih 35 % in med generalnimi direktorji 30 %; obžaluje pa, da načrt za enakost spolov še ni bil do konca uresničen, zlasti kar zadeva doseganje cilja 40-odstotne zastopanosti žensk na srednjih in višjih vodstvenih položajih do leta 2020; poziva, naj se obvezno oblikujejo ambicioznejši cilji, ki jih je treba uresničiti v kratkem časovnem okviru;

106.  prav tako predlaga, naj se večji poudarek nameni enakim možnostim za vse, na primer s povečanjem števila invalidov, zaposlenih v upravi Parlamenta; ugotavlja, da predsedstvo že ima skupino na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost, in poziva, naj izvede študijo, kateri ukrepi, tudi zakonodajni, ki so bili učinkoviti, so bili sprejeti v državah članicah in na mednarodni ravni, da bi povečali udeležbo invalidov na delovnem mestu; poziva skupino na visoki ravni, naj predsedstvu po izvedbi študije in analizi rezultatov posreduje konkretne predloge; poziva, naj se obvezno oblikujejo ambicioznejši cilji, tudi taki, ki odražajo potrebo po geografski uravnoteženosti, ki jih je treba uresničiti v kratkem časovnem okviru;

107.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je skupina na visoki ravni za enakost in raznolikost generalnemu direktoratu za kadrovske zadeve leta 2018 naložila izdelavo poročila z načrtom, ki bi vseboval seznam ukrepov za odpravo diskriminacije na podlagi etničnega izvora, invalidnosti, spolne usmerjenosti in spolne identitete v sekretariatu Parlamenta; ugotavlja, da je predsedstvo poročilo sprejelo aprila 2019 in da se že izvaja; poziva skupino na visoki ravni, naj tudi v prihodnje krepi in izboljšuje tovrstne ukrepe in pobude, s katerimi bi podprla vključujoče delovno okolje v Parlamentu;

108.  obžaluje dejstvo, da ne obstaja sistem, kjer bi lahko poslanke na materinskem dopustu začasno nadomestili namestniki; meni, da je to povsem v nasprotju s temeljnimi vrednotami Unije, saj se tako pošilja sporočilo, da lahko izvolitev kandidatke pomeni, da bo funkcija zastopanja za nekaj časa prekinjena; meni, da je dejstvo, da ne obstaja sistem, kjer bi lahko poslance na starševskem dopustu in poslance na dolgoročnem bolniškem dopustu nadomestili namestniki, nerešena težava, saj dejstvo, da v ne smejo dajati pooblastil za glasovanje v njihovem imenu, ustvarja začasno neuravnoteženo zastopanost državljanov Unije; poziva Svet, naj spremeni člen 6 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami(5), da bi to težavo odpravil;

109.  obžaluje, da se v letih 2017 in 2018 število generalnih direktoric ni povečalo – še vedno sta samo dve –, kar je precej manj od zastavljenega cilja; z zadovoljstvom ugotavlja, da je delež direktoric do konca leta 2018 dosegel 34 % in v letu 2019 37 %, delež žensk na položaju vodij oddelkov pa se je do izteka leta 2018 povečal na 38 % in do izteka leta 2019 na 39 %; se zaveda, da je potreben postopen pristop, vendar poudarja, da bo stanje zadovoljivo šele, ko bo ravnotežje spolov na vodstvenih položajih ustrezalo ravnotežju spolov med ustreznimi kandidati za te položaje;

110.  ugotavlja, da nekatere države nimajo svojega državljana na položaju direktorja ali generalnega direktorja in da je od širitev leta 2004, 2007 in 2013 sicer preteklo že nekaj let, a se ni ustrezno povečala zastopanost novih držav članic na vodstveni ravni, kjer smo še vedno priča prekomerni zastopanosti nekaterih držav; priporoča, naj se ta težava odpravi; opozarja, kako pomembno je, da zaposlovanje poteka na podlagi kompetenc, pri čemer se upošteva geografsko ravnovesje med uslužbenci Parlamenta; v zvezi s tem poziva Parlament, naj zagotovi, da bo zaposlovanje in napredovanje uslužbencev na vseh ravneh, vključno z direktorji in generalnimi direktorji, potekalo brez diskriminacije na podlagi državljanstva in zagotovi, da bo zaposlitev v Parlamentu enako privlačna za državljane vseh narodnosti;

111.  je seznanjen z rešitvijo, predlagano za akreditirane parlamentarne pomočnike, ki so bili brez prekinitve zaposleni v dveh zaporednih parlamentarnih mandatih, vendar sta jim manjkala dva meseca, da bi dopolnili deset let delovne dobe in bi bili upravičeni do pokojnine iz pokojninskega sklada institucij Unije; kritizira dejstvo, da je bila rešitev predložena prepozno, čeprav je v prejšnjem parlamentarnem obdobju redno opozarjal na to težavo; kritizira tudi, da se je našla samo ena rešitev in da se je v celoti zanašala na pripravljenost poslancev, ki so bili seznanjeni z razmerami in so želeli izkazali solidarnost s svojimi akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki v teh razmerah; prav tako kritizira dejstvo, da uprava o tem ni obvestila poslancev, ki so bili izvoljeni za novo parlamentarno obdobje, zamolčala pa jim je tudi dejstvo, da bi lahko v tem primeru sklenili pogodbe za manj kot šest mesecev, zaradi česar je imelo precej akreditiranih parlamentarnih pomočnikov težave pri iskanju poslanca, ki bi jih bil pripravljen zaposliti brez krajše prekinitve, pri čemer nekateri akreditirani parlamentarni pomočniki niso bili uspešni (po podatkih uprave je to veljalo za vsaj tri od 170 zadevnih akreditiranih parlamentarnih pomočnikov);

112.  pozdravlja razširitev in racionalizacijo možnosti za delo na daljavo v generalnem sekretariatu Parlamenta, vendar poziva, naj se razširi možnost dela na daljavo s točno določenim urnikom, kakor je uveljavljeno v Komisiji in drugih institucijah; podpira izvedbo ankete o izkušnjah pri delu na daljavo in poziva, naj se rezultati ocene posredujejo poslancem in vsem parlamentarnim službam;

113.   ponovno poziva k pogostejši uporabi videokonferenc in drugih tehnologij, da bi varovali okolje in prihranili sredstva ter zlasti zmanjšali število službenih poti osebja med tremi kraji dela, da bi lahko opravljali svoje dolžnosti ;

114.  priznava politiko ničelne tolerance do nadlegovanja na vseh ravneh v Parlamentu, vključno s poslanci, uslužbenci in akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, in sprejete ukrepe zoper nadlegovanje na delovnem mestu, še zlasti posodobljeni načrt za uvedbo preventivnih ukrepov in ukrepov zgodnje podpore v primerih sporov in nadlegovanja med poslanci in akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, praktikanti in drugimi zaposlenimi, ki ga je predsedstvo sprejelo 12. marca 2018, zunanjo revizijo interne prakse in postopkov Parlamenta, vzpostavitev mreže zaupnih svetovalcev in uvedbo funkcije mediatorja ter organizacijo javnih predstavitev s strokovnjaki za nadlegovanje na delovnem mestu; ugotavlja, da naj bi bili rezultati notranje revizije nared v začetku novembra 2018, in zahteva, da se mu posredujejo , takoj ko bodo na voljo; poziva k obrazložitvi te zamude; pozdravlja dejstvo, da so nekatere skupine svoje poslance odločno spodbudile k udeležbi na usposabljanjih o dostojanstvu in spoštovanju na delovnem mestu, da bi bili za zgled, in poziva k tečajem za poslance in uslužbence; pričakuje popolno in pregledno izvajanje časovnega načrta; je seznanjen, da je svetovalni odbor o nadlegovanju na delovnem mestu in njegovem preprečevanju med letoma 2014 in 2017 vsako leto prejel okoli dvajset pritožb o psihičnem ali spolnem nadlegovanju na delu in sedem leta 2018, kar pa seveda ni zanemarljivo, saj je že vsak tovrstni primer preveč;

115.  poziva, naj se v celoti izvajajo ukrepi, ki jih je Parlament priporočil v svoji resoluciji z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabi v Evropski uniji, in sicer naj se izvede obvezno usposabljanje za preprečevanje nadlegovanja za vse osebje in poslance, obstoječa odbora pa preoblikujeta v en sam neodvisen odbor; zahteva, da se sodni in zdravstveni stroški žrtev nadlegovanja krijejo v skladu s členom 24 kadrovskih predpisov;

116.  pozdravlja dejstvo, da za prve tri kategorije zaposlenih, ki so prednostno dobile mesto v vrtcu Parlamenta in zasebnih bruseljskih vrtcih, s katerimi ima Parlament pogodbo (tj. starši samohranilci, ki so uslužbenci ali poslanci Parlamenta; oba starša delata v Parlamentu s polnim delovnim časom; oba starša delata v Parlamentu, eden s polnim in drugi vsaj s polovičnim delovnim časom), ni bilo čakalne liste; ugotavlja, da je bilo v letu 2018 ponujenih 197 mest, 116 mest pa so uslužbenci sprejeli; z zadovoljstvom ugotavlja, da bo vrtec Wayenberg razširjen in bo lahko sprejel 320 otrok (trenutno je 230 mest);

117.  ugotavlja, da je 1. februarja 2020 za vrtce in jasli Parlamenta začel skrbeti novi ponudnik storitev, podjetje Esedra; je seznanjen z zaskrbljenostjo zaradi omejenih informacij, ki jih je o spremembah, ki jih bo prinesla nova pogodba, posredovala ustrezna služba Parlamenta (GD PERS), preden je bil izbran novi ponudnik storitev; poudarja, da mora Parlament pri ocenjevanju ponudbe na javnem razpisu dobrobit otrok v jaslih, kot tudi delovne pogoje uslužbencev ponudnika storitev, vselej postaviti na sam vrh seznama meril;

118.  poudarja, kako pomembna so jasna pravila v zvezi z vrtci in jaslimi; poziva odbor Parlamenta za upravljanje vrtcev in jasli, naj sprejme ustrezne določbe, s katerimi bodo njegova pravila jasna in pregledna ter dovolj obširna, da bodo zajemala morebitne nenavadne in posebne razmere, kot so individualne družinske razmere ali otroke s posebnimi potrebami; predlaga, naj se na spletnih mestih redno posodabljajo informacije o vrtcih in jaslih, vključno s prispevki in aktualno zmogljivostjo; prav tako priporoča, naj se spremeni člen 4 pravil, ki pod nadzorom Evropskega parlamenta urejajo delovanje vrtcev in jasli, da bodo jasno določila največji prispevek, s čimer bi zagotovili zadostno preglednost in preprečili morebitna neskladja;

119.  opozarja, da morajo vsi ponudniki storitev v celoti spoštovati belgijsko pravo in zagotoviti, da podizvajalec upošteva politiko Parlamenta glede spoštovanja in dostojanstva na delovnem mestu; poziva pristojne službe Parlamenta, naj omogočijo nemoten prehod in poskrbijo, da morebitne spremembe v načinu delovanja vrtcev in jasli, ki jih bo uvedlo novo vodstvo, ne bodo povzročile poslabšanja kakovosti storitev in delovnih pogojev glede na prejšnjega ponudnika storitev;

120.  ugotavlja, da so uslužbenci GD PERS preobremenjeni in da zato ne morejo takoj spremeniti plač akreditiranih pomočnikov, ko poslanci to zahtevajo in, ko je sprememba upravičena z dodatnimi nalogami pomočnikov;

Generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko (GD INLO)

121.  ugotavlja, da je imel v letu 2018 generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko (GD INLO) 607 zaposlenih in da je upravljal 12,6 % skupnega proračuna Parlamenta;

122.  ugotavlja, da so prevzete obveznosti znašale 239.547.603 EUR, kar je 11 % manj kot v letu 2017 (265.839.576 EUR);

123.  poudarja, da je treba v zvezi z nepremičninsko politiko Parlamenta v čim večji meri spoštovati načelo stroškovne učinkovitosti, tako glede stroškov za obstoječe stavbe kot stroškov za nove projekte; poudarja, da se mora Parlament osredotočati predvsem na učinkovito finančno poslovodenje, z namenom dokončanja del z najnižjimi možnimi stroški;

124.  je seznanjen z novo srednje- in dolgoročno nepremičninsko strategijo, ki jo je predsedstvo sprejelo aprila 2018; ugotavlja, da se ta strategija osredotoča na ukrepe, s katerimi bo zadoščeno potrebam po letu 2019 in ki zajemajo obnovo stavb, ki ostaja eden od glavnih izzivov; spominja, da se je Parlament osredotočil na nakup nepremičnin in da ima zdaj v lasti že 80 % stavb, ki jih uporablja;

125.  je seznanjen, da je bila v Bruslju dokončana stavba Martens, stavba Montoyer 63 pa je bila prenovljena;

126.  ugotavlja, da bo prva faza največjega gradbenega projekta Parlamenta – razširitve stavbe Konrad Adenauer v Luxembourgu – kmalu končana, in sicer gre za vzhodno krilo, ki predstavlja približno 70 % celotnega gradbenega projekta; spominja, da so uslužbenci Parlamenta v Luxembourgu trenutno nameščeni v štirih stavbah; se zaveda, da bodo v stavbi Konrad Adenauer vse službe na istem mestu, kar bo omogočilo prihranke pri energiji, vodi, varovanju in upravljanju poslopja; z zaskrbljenostjo poudarja, da so bili nekateri gradbeni stroški zaradi zamud višji, kot je bilo prvotno predvideno, vendar je Parlament lahko pokril dodatne finančne potrebe zaradi občutno nižjih finančnih stroškov posojil; v tej fazi ugotavlja, da so skupni stroški projekta Adenauer za 32,5 milijona EUR nižji od odobrenega proračuna, ki ne upošteva stroškov upravljanja projekta, finančnih stroškov, organov za certificiranje itd.; obžaluje, da je zaradi zamud pri gradnji prišlo do povišanja stroškov, in ugotavlja, da so bile transakcije z gradbenimi podjetji (povezane z zamudami pri projektu) nujne za preprečitev dodatnih zamud in stroškov (med 5 % in 15 % zneska pogodbe);

127.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila, kot v prejšnjih letih, odobrena nova prerazporeditev neizkoriščenih sredstev v znesku 29 milijonov EUR za predhodno financiranje gradbenega projekta Konrad Adenauer; poudarja, da je zbiranje neporabljenih sredstev ob koncu leta ohlapno sledenje načelu specifikacije in da je očitno v nasprotju z načelom točnosti proračuna; se ne strinja z običajno prakso prerazporejanja neizkoriščenih sredstev ob koncu leta za tekoče nepremičninske projekte; poziva k boljšemu upravljanju proračuna, da bi se takšna prerazporejanja zmanjšala na najnižjo možno raven ter da bi se izboljšali jasnost in preglednost ustreznih proračunskih vrstic;

128.  želi pohvaliti izboljšanje delovnega okolja poslancev v Bruslju (1 osebna pisarna + 2 pisarni za uslužbence) in Strasbourgu (1 osebna pisarna + 1 pisarna za uslužbence); še naprej podpira izboljšanje delovnih pogojev za poslance v skladu z odstavkom 147 spodaj;

129.  podpira prizadevanja GD INLO, da bi s strukturnimi in organizacijskimi izboljšavami okrepil varnostne ukrepe, vključno z varovanjem vseh fizičnih lokacij; vztraja, da je treba varnostne ukrepe uravnotežiti z odprtostjo za državljane;

130.  z obžalovanjem ugotavlja, da so nekateri ključni ponudniki storitev pred kratkim sklenili, da ne bodo podaljšali dolgoročnih pogodb s Parlamentom (banke in trgovine z živili), zato poziva službo, naj preuči razloge za zmanjšanje števila storitev, ki so na voljo v Parlamentu;

131.  je seznanjen, da so se leta 2018 začela razširitvena dela v jaslih Wayenberg; je pa zaskrbljen zaradi nevarnega dostopa do objektov med gradbenimi deli in predlaga, da bi morala GD INLO in GD SAFE v prihodnje med gradbenimi deli nameniti več pozornosti varnosti uporabnikov;

132.  je seznanjen s številnimi nepremičninami Parlamenta, in sicer:

Stavbe v Bruslju

Stavbe v Luxembourgu

Stavbe v Strasbourgu

13 v lasti

1 v lasti

5 v lasti

7 najetih

6 najetih

1 najeto parkirišče

671.285 m2

176.283 m2

344.283 m2

Pisarne EP za stike in lokalni uradi

 

Skupaj

37

v lasti

12

najetih

25

površina

28.383 m2

133.  je seznanjen, da je predsedstvo generalnemu sekretarju naročilo, naj GD INLO dovoli razpisati arhitekturni natečaj za obnovo stavbe Paul-Henri Spaak z dvema možnostma: prenovo in ponovno gradnjo; poziva, da bo morala stavba v skladu s Pogodbama ustrezati dejavnostim Parlamenta v naslednjih desetletjih; opominja, da je bil arhitekturni natečaj razpisan zato, da bi dobili konkretne arhitekturne predloge, in da morajo dokončno odločitev o projektu sprejeti politični in proračunski organi; poudarja, da bi bilo treba takšno odločitev sprejeti po objavi ocene varnosti stavbe in da bi moral generalni sekretar pred sprejetjem odločitve pripraviti proračun načrta;

134.  ugotavlja, da je predsedstvo odobrilo projekt „Doživi Evropo“ v več pisarnah za stike in da bo izpeljan v prihodnjih letih;

135.  podpira internalizacijo uradne šoferske službe in ugotavlja, da je bilo zadovoljstvo z njo v letu 2018 zelo veliko (99,9 %); meni, da naj službena vozila ne bi potovala prazna in da bi morali dovoliti, da se v njih na poti iz Bruslja v Strasbourg in nazaj peljejo poslanci, akreditirani parlamentarni pomočniki in uslužbenci s potnimi nalogi; je seznanjen z novim pravilom, ki od voznikov zahteva, da lahko na vstopnem mestu čakajo največ pet minut, in razume potrebo po njem, vendar je zaskrbljen, da je to obdobje prekratko; je seznanjen, da morajo poslanci na letališču dolgo čakati, preden se avtomobili odpeljejo proti Parlamentu, in zato predlaga, naj se poišče učinkovitejši način za obvladovanje teh zamud;

136.  je zelo zaskrbljen zaradi delovnih pogojev uslužbencev dveh zunanjih koncesionarjev, ki ju je Parlament najel za storitve čiščenja in restavracij, in močno priporoča, naj GD INLO organizira neodvisno raziskavo o tem, kako so zaposleni zadovoljni z njihovimi delovnimi pogoji, da bi zagotovili uveljavljanje načel spoštovanja in dostojanstva na delovnem mestu; poziva k oceni politike javnih naročil Parlamenta, da bi se izboljšali pregledni in predvidljivi delovni pogoji pri vseh storitvah, oddanih zunanjim izvajalcem; poziva Parlament, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih tega ocenjevanja; priznava, da Parlament spoštuje ustrezno zakonodajo;

137.  je zaskrbljen, ker ustrezne službe še vedno niso uspele rešiti težave s toplovodnim sistemom v Parlamentu, in poziva pristojni odbor, naj v prihodnje posreduje informacije o ukrepih za boj proti legionelli v Parlamentu;

138.  pozdravlja bolj raznoliko ponudbo hrane v samopostrežni restavraciji Parlamenta; je vseeno zaskrbljen, da ponudba hrane kljub javnemu razpisu pri oceni razmerja med stroški in koristmi ni zadovoljiva; poziva, naj se znova ocenijo kakovost in cena morebitnih ponudnikov storitev na trgu; poziva, naj se sprejmejo potrebne spremembe v zvezi z neuravnoteženim razmerjem med kakovostjo in ceno, o katerem pričajo rezultati raziskave; izraža resno zaskrbljenost zaradi cene in kakovosti hrane in pijače;

139.  izraža solidarnost z delavci skupine COMPASS, ki se soočajo z zmanjševanjem števila delovnih mest in čedalje slabšimi delovnimi pogoji; je zaskrbljen, ker se zunanje podjetje za pripravo in dostavo hrane vse pogosteje zateka k začasnim in pogodbenim uslužbencem, to pa pušča posledice na kakovosti storitev, pa tudi na dodatkih in delovnih pogojih stalnih uslužbencev;

140.  pozdravlja ustanovitev oddelka za predhodne kontrole in usklajevanje javnih naročil v letu 2017, ki naj bi povečal centralno vlogo oddelka za predhodno preverjanje in ponujal podporo za enotno izvajanje in spremljanje postopkov javnega naročanja v GD INLO;

141.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila leta 2018 v okviru politike zasnove, ki ustreza vsem, in vzpostavitve mreže GD INLO za dostopnost opravljena revizija dostopnosti stavb za invalide;

142.  odobrava vlogo GD INLO v okoljski politiki Parlamenta, zlasti njegovo namero, da bi bile stavbe bolj energetsko učinkovite in da se zmanjša poraba vode;

Generalni direktorat za logistiko in tolmačenje za konference (GD LINC)

143.  ugotavlja, da je imel v letu 2018 generalni direktorat za logistiko in tolmačenje za konference (GD LINC) 534 zaposlenih in da je upravljal 3,1 % skupnega proračuna Parlamenta;

144.  vztraja pri izvajanju kodeksa o večjezičnosti, da se bo lahko vsak poslanec izražal v svojem jeziku; poudarja, da naj bi se podrobnejši jezikovni profili, uvedeni pri reviziji kodeksa o večjezičnosti, uporabljali samo v izrednih okoliščinah; meni, da niso namenjeni omejevanju jezikovnih storitev, temveč bolje usmerjenim storitvam za poslance v primeru tržnih ali logističnih omejitev;

145.  odobrava preobrazbo generalnega direktorata v letu 2018, s čimer naj bi se povečale zmogljivosti Parlamenta za organizacijo konferenc, in zaključek postopka za opredelitev novih delovnih pogojev tolmačev;

146.  je seznanjen s strategijo za posodobitev upravljanja konferenc, v glavnem osredotočeno na izboljšanje in prilagoditev storitev v Parlamentu na podlagi potreb uporabnikov, ter z razvojem enotnega vmesnika za organizatorje;

147.  se z zadovoljstvom seznanja z dogovorom o delovnih pogojih tolmačev 8. septembra 2018; spodbuja skupno skupino za spremljanje, v kateri so predstavniki uprave in tolmačev, naj nadaljuje z zagotavljanjem foruma za plodno sodelovanje, da bo mogoče gladko reševati morebitne nove probleme;

148.  ugotavlja, da se je povprečen skupni čas, ki so ga tolmači tedensko porabili za tolmačenje v tolmaški kabini, podaljšal z 11 ur in 54 minut v letu 2014 na 13 ur in 47 minut v letu 2018, med drugim zaradi večjega obsega parlamentarnih dejavnosti;

149.  opozarja na velike razlike v stroških prevajanja iz določenih jezikov in poziva pristojno službo, naj preuči razloge zanje;

Generalni direktorat za prevajanje (GD TRAD)

150.  ugotavlja, da je imel v letu 2018 generalni direktorat za prevajanje (GD TRAD) 1145 zaposlenih in da je upravljal 0,9 % skupnega proračuna Parlamenta;

151.  se zaveda, da se je storilnost v GD TRAD v letu 2018 povečala za 10 % v primerjavi z letom poprej, razlog za to pa je ciklična narava povpraševanja po prevodih, tesno povezana s parlamentarnimi dejavnostmi; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je razmerje med interno proizvodnjo prevodov in zmogljivostjo doseglo 119,4 % (primerjalna vrednost: 100 %) in da je delež zunanjega prevajanja znašal 32,8 % (31,4 % v letu 2017); poziva GD TRAD, naj razmisli o povečanju obsega zunanjega prevajanja, pri čemer naj upošteva primerjalno vrednost 100 % in se osredotoča na to, da bodo prevodi kakovostni in brezhibni; poziva GD TRAD, naj si še naprej prizadeva za obsežnejše preverjanje zunanjih prevodov glede skladnosti in kakovosti;

152.  je seznanjen s postopnim prehodom na e-prevajanje, saj je strojno prevajanje na voljo za vse jezikovne kombinacije; vztraja, da so prevajalci kljub temu nenadomestljivi in da prinašajo dodano vrednost;

153.  ugotavlja, da so bile v letu 2018 uvedene nove naloge za prevajalce, s čimer se je prevajanje preobrazilo v medkulturno jezikovno posredovanje, na primer z ustanovitvijo službe za avdioprogram, v kateri nekaj prevajalcev vsak dan prevaja kratke novice v 24 jezikov in poddaje v 6 jezikov; ugotavlja, da je GD TRAD najel učitelja za govor, ki je usposobil skoraj 180 zaposlenih; je zaskrbljen, ker uslužbenci GD TRAD niso bili soočeni samo z izjemno veliko delovno obremenitvijo ob izteku zakonodajnega obdobja, temveč tudi z negotovostjo zaradi novih in neznanih nalog; poziva najvišje vodstvo in uslužbence v GD TRAD, naj nadaljujejo razpravo o vplivu cikličnih delovnih obremenitev na dobro počutje zaposlenih; predlaga ustanovitev skupne skupine za spremljanje, v kateri bodo predstavniki uprave in prevajalcev, po zgledu skupine, ki že obstaja v GD LINC;

Generalni direktorat za finance (GD FINS)

154.  ugotavlja, da je imel v letu 2018 generalni direktorat za finance (GD FINS) 222 zaposlenih in da je upravljal 20,8 % skupnega proračuna Parlamenta;

155.  se zaveda, da se je regulativni okvir GD FINS od začetka veljavnosti statuta poslancev v letu 2009 zelo spremenil; ugotavlja tudi, da je začela 2. avgusta 2018 veljati nova finančna uredba in da je bilo treba zato spremeniti interna pravila za izvrševanje proračuna Parlamenta, kar je vplivalo na delo GD FINS;

156.  je zaskrbljen zaradi omejenih kadrovskih virov in njihove mobilnosti, kar pomeni, da je treba dati prednost osrednjim storitvam za poslance in Parlament, to pa prinaša probleme z obsegom preverjanja, roki, hitrostjo izplačevanja in uravnoteženostjo odhodkov; je zaskrbljen zaradi tega trenda in njegovega negativnega učinka, zlasti ker se razmere na delovnem mestu poslabšujejo in ker so dolgotrajni bolniški dopusti vse pogostejši, kar je bilo opaziti zlasti med tem letom;

157.  je močno zaskrbljen zaradi zastarelosti aplikacij IT v generalnem direktoratu in tveganja, da informacijska tehnologija preneha delovati, saj sta oba problema precej kritična; poziva GD FINS in GD ITEC, naj še bolj konstruktivno sodelujeta in sprejmeta ustrezne blažilne ukrepe, kot je gladka uvedba novega sistema za finančno poslovodenje in računovodstvo;

158.  odobrava precejšnja prizadevanja za potekajočo digitalizacijo finančnih procesov, kot so digitalni podpisi poslancev, da bi izboljšali storitve za stranke, upravno učinkovitost in obseg preverjanja, na primer z uvedbo spletnih zahtevkov za povračilo zdravstvenih stroškov poslancev in avtomatizacijo centralnega registra navzočnosti, da bi pospešili izplačilo pravic ter dopolnili funkcije e-portala kot enotne točke za upravljanje finančnih in socialnih pravic poslancev; obžaluje, da prihaja pri vnašanju in preverjanju podatkov do zamude zaradi nedoslednosti, zlasti kadar se podatki o potnih stroških poslancev v sistem vnesejo dvakrat, pri čemer jih najprej vnesejo poslanci sami, zatem pa še uprava;

159.  ugotavlja, da je nova potovalna agencija Parlamenta, izbrana na javnem razpisu, začela obratovati 1. januarja 2019; je seznanjen z omejeno uporabo klicnega centra za potovanja, ki je na voljo ob koncu tedna, vendar ne zajema vseh podjetij, s katerimi potovalna agencija sodeluje; obžaluje dejstvo, da so imeli poslanci težave pri uporabi klicnega centra za potovanja med delovnim časom in zunaj njega; obžaluje omejen delovni čas agencije, zlasti da je zaprta ob petkih popoldne, razen pred zasedanjem v Strasbourgu, zaradi česar je zmožnost učinkovitega delovanja uslužbencev poslancev zelo omejena; poziva, naj se ta težava nemudoma odpravi; vztraja pri obvezni uporabi preprostega in uporabniku prijaznega mehanizma za pritožbe, ki bi omogočil hitro reševanje problemov; obžaluje slab odzivni čas agencije na zahteve za nakup vozovnic; meni, da je povsem nesprejemljivo, da vozovnice, ki jih predlaga agencija, niso vedno najcenejša možnost (pogosto so dražje od spletnih cen) in da prihaja do precejšnjih zamud pri povračilu potnih stroškov poslancev; poziva GD FINS, naj opravi anketo o zadovoljstvu s storitvami potovalne agencije, rezultate predstavi najpozneje do 30. junija 2020, uporabnike pa seznani z organizacijo in pristojnostmi GD FINS in potovalne agencije Parlamenta; poziva novo potovalno agencijo, naj razmisli o rezultatih ankete o zadovoljstvo in uvede ustrezne izboljšave;

Nadomestilo splošnih stroškov

160.  pozdravlja ukrepe za večjo preglednost in finančno odgovornost, ki jih je sprejelo predsedstvo;

161.  opominja, da je ločen bančni račun, kamor se nakazuje nadomestilo splošnih stroškov, obvezen; poziva Parlament, naj redno obvešča organ za podelitev razrešnice o tem, koliko poslancev spoštuje to obveznost;

162.  opozarja, da je predsedstvo na seji 2. julija 2018 sprejelo nov seznam s primeri najpogostejših stroškov, ki jih je dovoljeno kriti s splošnim nadomestilom stroškov; ugotavlja, da lahko tisti poslanci, ki to želijo, stroške prostovoljne revizije za preverjanje uporabe splošnega nadomestila stroškov krijejo s tem nadomestilom; ugotavlja, da lahko poslanci evidentirajo porabo splošnega nadomestila stroškov in te informacije objavijo na svoji osebni spletni strani; poziva Parlament, naj redno obvešča organ za podelitev razrešnice o tem, koliko poslancev spoštuje to priporočilo;

163.  priznava izboljšave v zadnjih letih pri učinkovitem in preglednem preverjanju in nadzoru povračil odhodkov, kot so povračila potnih stroškov za poslance in nadomestila za pomočnike poslancev, za katere je treba predložiti dokumentacijo o nastalih stroških; poziva k strogemu obravnavanju primerov, v katerih je bila odkrita kršitev; poziva predsedstvo, naj potegne zaključke iz preteklih goljufij in v primerih goljufij izda stroge kazenske ukrepe; odločno poziva poslance, naj nadomestilo splošnih stroškov uporabljajo izključno za namene, določene v izvedbenih ukrepih v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta; poziva predsedstvo, naj nadaljuje ocenjevanje smernic, kot je predvideno v zadnjem sklepu predsedstva; v interesu državljanov in ugleda Parlamenta ter njegovih poslancev želi doseči ustrezno ravnovesje med svobodo mandata in bojem proti zlorabam in goljufijam; meni, da je redno ocenjevanje ustreznih določb vsakih pet let na sredini parlamentarnega obdobja ustrezno;

164.  opozarja na člen 62(1) in 62(2) sklepa predsedstva z dne 19. maja in 9. julija 2008, kot je bil spremenjen (nazadnje 1. julija 2019), o izvedbenih ukrepih za statut poslancev Evropskega parlamenta, ki navaja, da so „zneski, ki se izplačajo“, vključno z nadomestilom splošnih stroškov, „izključno namenjeni financiranju dejavnosti, vezanih na izvrševanje mandata poslancev, in se ne smejo uporabiti za kritje osebnih stroškov ali kot subvencija oziroma darila v politične namene“, „poslanci pa neporabljena sredstva vrnejo Parlamentu, razen če so izplačana v obliki pavšalnih plačil“; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj poskrbita, da se bodo te določbe v celoti izvajale in spoštovale, organ za podelitev razrešnice pa naj redno obveščata o tem, koliko poslancev je vrnilo neuporabljena sredstva;

165.  opozarja, da je ad-hoc delovna skupina za določitev in objavo pravil v zvezi z uporabo nadomestila splošnih stroškov v prejšnjem zakonodajnem obdobju priporočila, naj predsedstvo nadaljuje razpravo o nadomestilu splošnih stroškov in oblikuje dogovor, ki bo od poslancev zahteval, naj hranijo račune, ki zadevajo nadomestilo splošnih stroškov, pristanejo na to, da neodvisni revizor vsako leto pregleda računovodske izkaze, in na objavo mnenja revizorja ter da ob koncu svojega mandata vrnejo neporabljen del nadomestila splošnih stroškov;

166.  nadalje opozarja, da je plenarno zasedanje sprejelo naslednje dodatne spremembe glede nadomestila splošnih stroškov, poleg tistih, ki jih je že objavila ad-hoc delovna skupina, s katerimi zahteva: naj služba za notranjo revizijo Parlamenta pregleda vzorec 5 % porabe nadomestila splošnih stroškov, končne rezultate in ugotovitve tega pregleda pa naj se vključi v letno poročilo o notranji reviziji, ki ga objavi Parlament, poslanci pa naj vsako leto objavilo pregled svojih izdatkov, razčlenjenih po kategorijah (stroški za komunikacije, najemnina pisarne, pisarniški material itd.);

167.  poziva predsedstvo, naj čim prej izvrši demokratično voljo, izraženo na plenarnem zasedanju, glede nadomestila splošnih stroškov;

168.   pozdravlja dejstvo, da je predsedstvo v prejšnjem zakonodajnem obdobju vzpostavilo potrebno infrastrukturo na spletnem mestu Parlamenta za tiste poslance, ki želijo z objavo prostovoljne revizije ali potrdila o odhodkih potrditi, da uporabljajo nadomestilo splošnih stroškov v skladu z veljavnimi pravili statuta poslancev in izvedbenimi ukrepi; poziva Parlament, naj izboljša komunikacijo s poslanci o tej možnosti in načinih njenega prenosa v prakso;

Prostovoljni pokojninski sklad

169.  je seznanjen, da je ocenjeni aktuarski primanjkljaj prostovoljnega pokojninskega sklada konec leta 2018 znašal 286,1 milijona EUR; nadalje ugotavlja, da so ob koncu leta 2018 neto premoženje, ki se upošteva, in aktuarske obveznosti znašali 112,3 milijona EUR oziroma 398,4 milijona EUR;

170.  opozarja, da so predvidene prihodnje obveznosti razpršene prek več desetletij, a opaža, da je skupni znesek, izplačan iz prostovoljnega pokojninskega sklada, v letu 2018 znašal 17,8 milijona EUR;

171.  poudarja, da to zbuja skrb, da se utegne sklad izčrpati, in da Parlament jamči, da bodo pokojnine izplačane, če in ko ta sklad ne bo mogel več izpolnjevati svojih obveznosti;

172.  v celoti podpira rezultate seje z dne 10. decembra 2018, na kateri je predsedstvo sklenilo spremeniti pravila o pokojninskem skladu s povečanjem upokojitvene starosti s 63 na 65 let in uvedbo 5-odstotne dajatve na pokojninske prispevke prihodnjih upokojencev, da bi izboljšalo vzdržnost sklada; meni, da je ta odločitev predsedstva pozitiven korak; vseeno ugotavlja, bo bodo prihodnje obveznosti Parlamenta zelo velike; želi spomniti, da člen 27(2) statuta poslancev Evropskega parlamenta določa, da „[p]oslanci ohranijo pridobljene pravice v polnem obsegu“;

173.  poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj preučita vse možne rešitve, v skladu z določbami statuta poslancev, zlasti njegovega člena 27(1) in (2), da bi poiskala pravično rešitev za težavo, obenem pa obveznosti Parlamenta ohranila na čim nižji ravni, saj gre za denar davkoplačevalcev; poziva ju, naj organ za podelitev razrešnice obvestita o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

Generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC)

174.  ugotavlja, da je imel v letu 2018 generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC) 484 zaposlenih in da je upravljal 6,4 % skupnega proračuna Parlamenta;

175.  ugotavlja, da je bil glavni kazalnik GD ITEC v letu 2018 odzivnost na zahteve uporabnikov in partnerjev na vseh področjih dejavnosti na pravočasen in učinkovit način; vztraja, da bi moral GD ITEC še naprej vlagati v zagotavljanje sodobnega, učinkovitega in uporabniku naklonjenega vmesnika IT brez motenj;

176.  podpira tekoči razvoj aplikacij za e-Parlament, razširitev inovacijskih dejavnosti na področju IT in povečanje zmogljivosti Parlamenta za kibernetsko varnost; pozdravlja odločitev, da se podvojijo sredstva skupine za odzivanje na računalniške grožnje za evropske institucije, organe in agencije (CERT-EU); izreka pohvalo za povečanje zmogljivosti institucij Unije, da se optimalno zaščitijo pred kibernetskimi napadi;

177.  priznava, da ima GD ITEC težave pri zaposlovanju visokokvalificiranih strokovnjakov s specifičnimi profili, znanjem in izkušnjami; poziva Parlament, naj poskrbi, da bo ta zahteva ustrezno posredovana Evropskemu uradu za izbor osebja, da se bo mogoče bolje odzvati na posebne potrebe institucij Unije;

178.  vztraja, da bi si moral GD ITEC po izpadu IT oktobra 2017 bolj prizadevati za neprekinjeno delovanje in odpornost infrastrukture IKT v Parlamentu; poziva, da se prizadevanja in zmogljivosti za zanesljivo infrastrukturo IKT v Parlamentu še povečajo; poziva k nadaljnjemu delu in napredku na področju neprekinjenega poslovanja, obvladovanja tveganj in incidentov ter zmogljivosti za obnovitev; poudarja, da internetno omrežje v Parlamentu deluje pomanjkljivo;

179.  opozarja na vse večje tveganje glede podatkov in zasebnosti; z zaskrbljenostjo opozarja na nedavna poročila o tem, da se pri prijavi v brezžično omrežje Parlamenta shranjujejo in obdelujejo podatki uporabnikov; močno dvomi, da je treba podatke hraniti tudi do šest mesecev(6); poziva Parlament, naj oblikuje politiko in strategijo za informacijsko varnost; poudarja, da je tesno sodelovanje med GD ITEC in GD SAFE izjemnega pomena; generalna direktorata spodbuja, naj načrtujeta srednje- in dolgoročne skupne dejavnosti;

Generalni direktorat za varnost in zaščito (GD SAFE)

180.  ugotavlja, da je imel v letu 2018 generalni direktorat za varnost in zaščito (GD SAFE) 756 zaposlenih in da je upravljal 1,5 % skupnega proračuna Parlamenta;

181.  je zaskrbljen zaradi rezultatov nedavne ankete med zaposlenimi v GD SAFE in upa, da se bo kmalu našla rešitev, ki bo upoštevala pomisleke uslužbencev;

182.  spominja, da je odprtost za javnost zaščitni znak Parlamenta in da je treba ohraniti primerno ravnotežje s potrebno stopnjo varnosti;

183.  pozdravlja glavne z varnostjo povezane odločitve predsedstva v 8. parlamentarnem mandatu, zlasti (a) ukrepe glede odnosov z nacionalnimi organi držav gostiteljic in z drugimi institucijami, predvsem ukrepe za zavarovanje evropske četrti v Bruslju, varnostne preglede uslužbencev zunanjih ponudnikov storitev, ocene ogroženosti in spremembe opozorilnih stopenj, (b) ukrepe za izboljšave poslopij Parlamenta in (c) interne ukrepe; opominja, da te odločitve pomenijo naložbe v infrastrukturo;

184.  pozdravlja sporazum o vzajemni opustitvi varnostnih pregledov, ki ga je Parlament v letu 2018 sklenil s Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje, Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij; obžaluje pa, da tak sporazum še ni bil sklenjen s Svetom, in upa, da bo kmalu najdena rešitev za to;

185.  odobrava zamenjavo izkaznic za vstop poslancev in njihovih zaposlenih; pričakuje, da bodo kmalu zamenjane tudi izkaznice uslužbencev Parlamenta;

186.  izreka pohvalo za dobro sodelovanje med GD SAFE in GD INLO pri povečanju varnosti vseh poslopij Parlamenta, in sicer na vhodih, vključno s parkirišči, kot je zahtevalo predsedstvo;

187.  je seznanjen z ustanovitvijo oddelka za varovanje, zlasti z osebnim varovanjem predsednika Parlamenta, in izboljšanjem varnosti na strateških lokacijah Parlamenta;

188.  podpira, da bo sistem opozarjanja s sporočili SMS na voljo vsem uporabnikom službenih telefonov in da se bo v prihodnje uporabljal za vse poslance in uslužbence;

Pravna služba

189.  odobrava strategijo pravne službe, po kateri naj bi bili pravniki pogosteje na voljo parlamentarnim odborom; poziva, da je treba povečati število zaposlenih, udeleženih v parlamentarnih dejavnostih;

190.  z zadovoljstvom ugotavlja, da pravna služba spoštuje uravnoteženost glede na spol na ravni administratorjev, vodij oddelkov in direktorjev;

191.  poudarja, da je pravna služba v 8. parlamentarnem obdobju zmagala v 95 % zadev, ki so bile predložene Sodišču Evropske unije; je prepričan, da pravna služba igra pomembno vlogo pri varovanju finančnih interesov Parlamenta in državljanov Unije, tako da s postopki pred sodiščem izterjuje javni denar;

192.  je zaskrbljen zaradi težav pri zaposlovanju kvalificiranih posameznikov iz nekaterih držav na določenih delovnih mestih, saj mora služba pokriti vse pravne sisteme in vse jezike držav članic;

Letno poročilo o dodeljenih naročilih

193.  opominja, da stara in nova finančna uredba(7) in pravila za izvajanje Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(8) določajo, katere podatke o podelitvi javnih naročil morajo institucije posredovati proračunskemu organu in javnosti; ugotavlja, da je treba v skladu s finančno uredbo objaviti vsa javna naročila, ki presegajo vrednost 15.000 EUR, kar je prag, ko postane konkurenčni razpisni postopek obvezen;

194.  ugotavlja, da je bilo v letu 2018 od skupaj 251 javnih naročil 94 naročil v vrednosti 569,5 milijona EUR oddanih v odprtem ali omejenem postopku, 155 naročil v skupni vrednosti 35,9 milijona EUR pa v postopku s pogajanji; ugotavlja, da se je skupno število naročil, dodeljenih v postopku s pogajanji, zmanjšalo tako v smislu deleža skupne vrednosti dodeljenih naročil, in sicer z 12 % v letu 2017 na 6 % v letu 2018, kot v smislu dejanske vrednosti, s 70,5 milijona EUR v letu 2017 na 35,86 milijona EUR v letu 2018;

195.  je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo javnih naročil glede na vrsto v letih 2018 in 2017, vključno z gradbenimi deli:

Vrsta naročila

2018

2017

Število

Delež

Število

Delež

Storitve

Material

Dela

Zgradbe

199

37

12

3

79%

15%

5%

1%

177

36

11

0

79%

16%

5%

0%

Skupaj

251

100%

224

100 %

Vrsta naročila

2018

2017

Vrednost (EUR)

Delež

Vrednost (EUR)

Delež

Storitve

256.374.627

42%

446.313.270

76%

Material

210.526.209

35%

133.863.942

23%

Dela

133.431.628

22%

6.892.972

1%

Zgradbe

5.039.824

1%

0

0%

Skupaj

605.372.288

100%

587.070.184

100%

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2018, str. 6)

196.  je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo javnih naročil glede na uporabljeni postopek v letih 2018 in 2017, v številu in vrednosti:

Vrsta postopka

2018

2017

Število

Delež

Število

Delež

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

Konkurenčni postopek

Izredni postopek

89

5

155

1

1

35,46 %

1,99 %

61,75 %

0,40 %

0,40 %

78

1

145

-

-

35 %

1 %

64 %

-

-

Skupaj

251

100 %

224

100 %

Vrsta postopka

2018

2017

Vrednost (EUR)

Delež

Vrednost (EUR)

Delež

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

Konkurenčni postopek

Izredni postopek

486.039.380

83.433.046

35.859.040

24.221

16.600

80

14

6

-

-

488.368.460

28 200 000 70 501 724

-

-

83 %

5 %

12 %

-

-

Skupaj

605.372.288

100 %

587.070.184

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2018, str. 8)

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

197.  ugotavlja, da so bila v letu 2018 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole(9):

Skupina

2018

2017

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Evropska ljudska stranka (EPP)

18.282

6.690

20.820

113,88

4.152

17.790

8.150

19.330

108,66

6.610

Napredno zavezništvo socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D)

15.792

5.863

16.888

106,94

4.767

15.610

5.469

15.268

97,81

5.812

Evropski konservativci in reformisti (ECR)

6.182

2.962

7.200

116,47

1.944

6.200

2.810

6.051

97,60

2.959

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE)

5.823

1.824

6.033

103,61

1.614

5.711

1.694

5.596

97,99

1.809

Zeleni/Evropska svobodna zveza (Greens/EFA)

4.478

1.579

4.669

104,27

1.388

4.333

1.826

4.583

105,77

1.578

Evropska združena levica/Zelena nordijska levica (GUE/NGL)

4.443

1.257

4.590

103,31

1.110

4.421

1.407

4.571

103,39

1.257

Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD)

3.829

1.828

2.725

71,17

1.915

3.654

1.917

3.523

96,41

1.827

Evropa narodov in svobode (ENF)

3.238

1.094

3.612

111,55

720

2.719

846

2.474

90,99

1.091

Samostojni poslanci

1.153

314

537

46,57

442

929

257

494

53,18

318

Skupaj

63.220

23.412

67.073

106,09

18.052

61.365

24.377

61.889

100,85

23.258

198.  pozdravlja dejstvo, da je neodvisni zunanji revizor za politične skupine za proračunsko leto 2018 izdal samo mnenja brez pridržkov;

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

199.  ugotavlja, da je bil leta 2016 ustanovljen organ za evropske politične stranke in fundacije, ki ocenjuje vloge za registracijo, registrira nove stranke in fundacije Unije, spremlja njihovo financiranje in sprejema sankcije v primeru nespoštovanja obveznosti; je seznanjen, da je postal povsem operativen v letu 2017;

200.  ugotavlja, da so se Komisija, Svet in Parlament dogovorili, da bodo v proračunu za leto 2019 strankam in fundacijam namenili dodatne finančne in človeške vire;

201.  poudarja, da mora v skladu s členom 6(10) Uredbe (EU, Euratom) št. 114l/2014(10) direktor APPF, Parlamentu, Svetu in Komisiji vsako leto predložiti poročilo o dejavnostih organa; ugotavlja, da je bilo poročilo 21. novembra 2019 poslano predsedniku in generalnemu sekretarju Parlamenta; obžaluje dejstvo, da je bilo poročilo za leto 2018 Odboru Parlamenta za proračunski nadzor predloženo šele januarja 2020; izraža zaskrbljenost zaradi odločitve, da se poročilo obravnava kot zaupno, potem ko je APPF podal hitro zahtevo, naj se vpogled vanj omogoči le omejenemu krogu oseb pod posebnimi pogoji; meni, da se z omejevanjem dostopa do tega dokumenta, ki se nanaša na uporabo javnih sredstev, žal daje vtis, da se nekaj prikriva; vztraja, da bi se moralo to poročilo vsako leto objaviti, poslancem pa poslati istočasno kot predsedniku in generalnemu sekretarju Parlamenta;

202.  poziva Odbor Parlamenta za proračunski nadzor, naj direktorja organa za evropske politične stranke in fundacije povabi na vsakoletno zaslišanje za razrešnico Parlamentu, kakor je v navadi tudi za druge vodje agencij in institucij;

203.  poudarja, kako pomembno je, da APPF javno poroča o svojih dejavnostih, saj gre za element odgovornosti, ki je bistven za nenehno vzpostavljanje zaupanja in podajanje zagotovil, pa tudi za ocenjevanje, ali ima APPF dovolj osebja, virov in kompetenc, da lahko političnim strankam in ustanovam učinkovito preprečuje zlorabo sredstev;

204.  ugotavlja, da so bila v letu 2018 odobrena sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole:

Stranka

Kratica

Lastna sredstva

Končni prispevek EP - prvi del

Prihodki skupaj (11)

Prispevek EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

EPP

1.427.466  

7.356.802  

11.340.157  

85 %

64.271  

Stranka evropskih socialistov

PES

1.153.831  

6.309.079  

7.462.911  

85 %

—  

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

ALDE

759.642  

2.674.543  

3.935.648  

85 %

157.524  

Evropska stranka zelenih

EGP

544.072  

2.244.342  

2.961.972  

85 %

–  26.538

Stranka evropske levice

EL

301.456  

1.513.876  

1.875.332  

85 %

–  6.798

Evropska demokratska stranka

PDE

125.374  

532.075  

754.587  

85 %

18.913  

Evropska svobodna zveza

EFA

156.351  

628.696  

910.047  

85 %

32.110  

Zavezništvo evropskih konservativcev in reformistov

ACRE

–  286.814

1.253.918  

1.245.829  

71 %

–  729.991

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

125.110  

624.532  

749.641  

85 %

5.995  

Gibanje za Evropo narodov in svobode

MENL

211.768  

1.045.592  

1.257.360  

85 %

–  28.579

SKUPAJ

 

4.518.257

24.183.454

32.493.485

 

-513.092

205.  ugotavlja, da so bila v letu 2018 odobrena sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole:

Fundacija

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva

Končna nepovratna sredstva EP

Prihodki skupaj

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih stroškov (največ 85 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo) ali izguba

Center za evropske študije Wilfried Martens

WMCES

EPP

1.097.171  

5.816.345  

6.913.516  

85 %

31.397

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

PES

1.050.548  

4.895.825  

5.946.373  

85 %

-

Evropski liberalni forum

ELF

ALDE

292.141  

1.650.538  

1.942.680  

85 %

-

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

185.182  

1.038.822  

1.224.004  

85 %

1.368

Transform Europe

TE

EL

244.655  

1.193.712  

1.438.367  

85 %

16.375

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

45.755  

255.000  

300.755  

85 %

-

Fundacija Coppieters

CF

EFA

115.193  

388.702  

503.895  

85 %

38.617

Nova smer – fundacija za evropske reforme

ND

ACRE

279.636  

1.215.011  

1.494.647  

85 %

–  156.378

Sallux

SALLUX

ECPM

77.416  

418.444  

495.860  

85 %

2.159

Gibanje za Evropo narodov in svobode

FENL

MENL

53.600  

329.251  

382.851  

85 %

–  4.503

SKUPAJ

 

 

3.441.296  

17.201.651  

20.642.947  

 

-70.965

(1) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
(2) Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).
(3) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).
(4) Delovni dokument o izvajanju svežnja kadrovskih reform iz leta 2014 na Komisiji: veliki prihranki, vendar ne brez posledic za uslužbence.
(5) Akt o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976 („Akt o volitvah“) (UL L 278, 8.10.1976, str. 5).
(6) https://euobserver.com/institutional/146270
(7) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2003, (EU) št. 223/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(8) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).
(9) Vsi zneski so v tisoč EUR.
(10) Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L 317, 4.11.2014, str. 1).
(11) Skupni prihodki vključujejo prenos iz prejšnjega leta v skladu s členom 125(6) finančne uredbe (različica, ki je veljala v zadevnem proračunskem letu).

Zadnja posodobitev: 18. maj 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov