Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenih členov od 101 do 109,

–  ob upoštevanju pravil, smernic, resolucij, javnih posvetov, sporočil in dokumentov Komisije na področju konkurence,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. julija 2019 o politiki konkurence za leto 2018 (COM(2019)0339) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije z istega dne,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. januarja 2019 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(1),

–  ob upoštevanju poslanice novoizvoljene predsednice Komisije Ursule von der Leyen za Margrethe Vestager z dne 10. septembra 2019,

–  ob upoštevanju pisnih in ustnih odgovorov kandidatke za komisarko Margrethe Vestager na predstavitvi v Evropskem parlamentu 8. oktobra 2019,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije – obvestila Komisije o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči(2),

—  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev(4),

–  ob upoštevanju osnutka mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. decembra 2019 o poročilu Komisije z dne 15. julija 2019 o politiki konkurence za leto 2018,

—  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2019 o poročilu Komisije z dne 15. julija 2019 o politiki konkurence za leto 2018,

—  ob upoštevanju poročila z dne 4. aprila 2019 o politiki konkurence za digitalno dobo, ki so ga leta 2019 pripravili strokovnjaki na visoki ravni iz Komisije,

—  ob upoštevanju predhodnega mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) z dne 26. marca 2014 z naslovom Privacy and competitiveness in the age of big data: The interplay between data protection, competition law and consumer protection in the Digital Economy (Zasebnost in konkurenčnost v dobi velikih podatkov povezava med varstvom podatkov, konkurenčnim pravom in varstvom potrošnikov v digitalnem gospodarstvu) in mnenja št. 8/2016 ENVP z dne 23. septembra 2016 z naslovom Coherent enforcement of fundamental rights in the age of big data (Dosledno zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic v dobi velepodatkov),

—  ob upoštevanju izjave Evropskega odbora za varstvo podatkov z dne 29. avgusta 2018 o vplivu ekonomske koncentracije na varstvo podatkov,

—  ob upoštevanju pisma, ki so ga 4. februarja 2020 ministri za gospodarstvo in finančne zadeve Francije, Nemčije, Italije in Poljske poslali komisarki Margrethe Vestager, ter skupnega prispevka Avstrije, Češke, Estonije, Finske, Latvije, Litve, Luksemburga, Malte, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije in Švedske kot priprava na bližnje zasedanje Evropskega sveta, ki bo potekalo marca 2020,

—  ob upoštevanju predloga Francije, Nemčije in Poljske z dne 4. julija 2019 o posodobitvi evropske politike konkurence,

—  ob upoštevanju poročila Evropske potrošniške organizacije iz leta 2019 z naslovom The Role of Competition Policy in Protecting Consumers’ Well-being in the Digital Era (Vloga politike konkurence pri zaščiti dobrobiti potrošnikov v digitalni dobi),

—  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 7. januarja 2019 o podaljšanju sedmih sklopov pravil o državni pomoči EU (pobuda za posodobitev področja državnih pomoči v obdobju 2014–2020) do konca leta 2020 in o izvedbi ocen,

—  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. marca in 27. maja 2019,

—  ob upoštevanju izjave 18 držav članic na šestem ministrskem srečanju Prijatelji industrije 18. decembra 2018,

—  ob upoštevanju poročila strateškega foruma za pomembne projekte skupnega evropskega interesa z naslovom Strengthening strategic value chains for a future-ready EU industry (Krepitev strateških vrednostnih verig za industrijo EU, pripravljeno za prihodnost),

—  ob upoštevanju ravno potekajočega pregleda smernic za horizontalno sodelovanje,

—  ob upoštevanju javnega posveta o horizontalnih uredbah o skupinskih izjemah,

—  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. junija 2019 z naslovom Za prilagojen evropski pravni okvir za podjetja socialne ekonomije,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0022/2020),

A.  ker mora biti učinkovito izvrševanje politike o konkurenci v korist vseh državljanov EU, predvsem tistih, ki so v slabšem potrošniškem položaju, hkrati pa mora spodbujati inovacije in pravično konkurenco med podjetji na enotnem trgu, zlasti z zagotavljanjem, da imajo mala in srednja podjetja možnost pravičnega konkuriranja;

B.  ker je treba politiko konkurence prilagoditi digitalnim, okoljskim, geopolitičnim, industrijskim in družbenim izzivom ter obenem upoštevati prednostne naloge iz evropskega zelenega dogovora in cilje iz Pariškega sporazuma, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje v vseh sektorjih kot temelj socialnega tržnega gospodarstva EU, upoštevati pa je treba tudi podjetja socialnega gospodarstva;

C.  ker globalno sodelovanje na področju uveljavljanja konkurence prispeva k preprečevanju nedoslednosti pri korektivnih ukrepih in rezultatih izvršilnih ukrepov, podjetjem pa pomaga zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti;

D.  ker je lahko politika konkurence na hitro razvijajočih se digitalnih trgih v nekaterih primerih pretirano počasna, zato se lahko izkaže za neučinkovito pri odpravljanju sistemskega nedelovanja trga in pri ponovni vzpostavitvi konkurence; ker sta lahko dopolnilna predhodna ureditev in spremljanje koristna pri zagotavljanju učinkovitejšega nadzora;

E.  ker bi morali biti tudi evropski organi, pristojni za konkurenco, pozorni, da bi preprečili izvrševanje v prevelikem obsegu na digitalnih trgih, ki so previdni glede izvrševanja v premajhnem obsegu;

F.  ker je glavni cilj politike konkurence EU preprečiti izkrivljanje konkurence, da bi ohranili celovitost notranjega trga in zaščitili potrošnike;

G.  ker se je z nedavnimi škandali v zvezi z razkritjem podatkov, preiskavami in dokazi pokazalo, kako platforme osebne podatke zbirajo, uporabljajo in prodajajo tretjim osebam in kako dominantni tehnološki akterji in platforme na spletu sistematično sledijo potrošnikom;

Vloga politike konkurence na globaliziranih trgih

1.  poudarja, da je za zagotovitev učinkovitega izvajanja načel konkurenčnega prava v globaliziranem svetu bistveno mednarodno sodelovanje; poziva Komisijo, naj dodatno okrepi vpliv politike konkurence EU v svetu, zlasti z nadaljevanjem ustreznega dialoga in krepitvijo sodelovanja z ZDA, Kitajsko, Japonsko in drugimi tretjimi državami, po možnosti s sporazumi o sodelovanju druge generacije, ki omogočajo učinkovitejšo izmenjavo informacij med organi, pristojnimi za konkurenco; podpira dejavno sodelovanje Komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, v Mednarodni mreži za konkurenco; spodbuja Komisijo, naj si nenehno prizadeva za vključitev pravil konkurence (ki zajemajo tudi državno pomoč) v sporazume EU o prosti trgovini in v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), da bi zagotovili vzajemno spoštovanje poštene konkurence; z obžalovanjem ugotavlja, da je na Komisijo negativno vplivala mrtva točka, do katere je prišlo v mehanizmu STO za reševanje sporov;

2.  poziva Komisijo, naj oblikuje orodja za olajšanje boljšega spremljanja neposrednih tujih naložb v vseh državah članicah, zagotovi hitro izvajanje mehanizma pregleda neposrednih tujih naložb in predlaga instrument za okrepitev sedanjega mehanizma, hkrati pa naj zagotovi, da bo Evropska unija še naprej odprta in privlačna za neposredne tuje naložbe; opozarja Komisijo, da so podjetja v tretjih državah upravičena do ugodnejše obravnave na domačem trgu, zaradi česar lahko pride do izkrivljanja konkurence pri naložbah v enotni trg;

3.  poziva Komisijo, naj zagotovi vzajemnost s tretjimi državami na področju javnih naročil, državnih pomoči in pri naložbeni politiki, pri čemer je treba upoštevati tudi socialni in okoljski damping; opozarja, da je treba odpreti trge javnih naročil v tretjih državah, do katerih dostop še ni zagotovljen; poziva Komisijo, naj si prizadeva za pristop ključnih tretjih držav, kot je Kitajska, k sporazumu STO o javnih naročilih s sprejemljivo začetno ponudbo; poudarja, da se je treba pri vseh instrumentih za izboljšanje mednarodnega odprtja trga, kot je instrument EU za mednarodno javno naročanje, ki bodo oblikovani do leta 2021, izogniti dodatni birokraciji in dodatnemu izkrivljanju trga, saj to negativno vpliva na podjetja v EU;

4.  poziva Komisijo, naj zagotovi pošteno konkurenco med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom po izstopu slednjega iz EU, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in preprečili damping;

5.  popolnoma podpira izvajanje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, kot je evropsko zavezništvo za baterije; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja pomembne projekte skupnega evropskega interesa na področju prelomnih tehnologij, ter naj poenostavi ustrezne določbe in omili zahteve, da bi se lahko upoštevali tudi manjši raziskovalni projekti v industrijskem sektorju;

6.   opozarja, da mora Komisija nadzor nad državno pomočjo izvajati v enaki meri za gospodarske subjekte iz EU in tiste iz tretjih držav, da bi preprečili nesorazmerje s tujimi konkurenti, večjo pozornost pa mora nameniti državnim podjetjem s sedežem v tretjih državah, ki prejemajo državno pomoč v obliki, ki je za subjekte EU v skladu s pravili o enotnem trgu EU prepovedana; poziva Komisijo, naj pregleda nedavni predlog nizozemske vlade in preuči možnost vključitve novega stebra v zakonodajo EU o konkurenci, s čimer bi imela zagotovljeno ustrezno podlago za preiskave v primerih suma izkrivljanja konkurence s strani podjetja zaradi državnih subvencij ali pretiranega dobička na podlagi prevladujočega položaja na trgu (npr. z uvedbo nadzora državne pomoči za podjetja iz tretjih držav v pravilih EU o javnih naročilih);

7.  ponovno poziva Komisijo, naj preuči, ali obstaja tveganje, da bo program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja povzročil izkrivljanje konkurence, zlasti med malimi in srednjimi podjetji ter multinacionalnimi družbami;

8.  poziva Komisijo, naj sprejme pristop, ki bo bolj naklonjen močni industrijski politiki, da bi zagotovili in ohranili visoko konkurenčnost na svetovnih trgih; poudarja, da bi morale Komisija in države članice spodbujati in podpirati projekte strateškega interesa EU ter odpraviti ovire in prepreke, da bi lahko inovativni voditelji iz EU v posebnih prednostnih sektorjih za EU dosegli preboj, hkrati pa spoštovati neodvisno uporabo pravil konkurence, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje; vendar meni, da ta pristop ne bi smel škodovati malim in srednjim podjetjem ter interesom potrošnikov in da bi se moral osredotočiti na prehod na bolj trajnostno gospodarstvo, konkurenčno podatkovno industrijo EU in digitalno infrastrukturo, kot je razvoj tehnologije 5G;

9.   poziva Komisijo, naj izkoristi priložnost za revizijo smernic o sporazumih o horizontalnem sodelovanju, da bi ustvarila prožnejši okvir in okrepila pravno varnost za podjetja; poziva Komisijo, naj dobitnike projektov sodelovanja določenega obsega obvešča hitreje in učinkoviteje in jim dovoli, da na podlagi pospešenega prostovoljnega postopka obveščanja postavljajo nova vprašanja;

10.  pozdravlja zavezo Komisije iz njenega obvestila z dne 9. decembra 1997(5), da bo pregledovala svojo opredelitev ustreznega trga, da bi upoštevala bolj dolgoročno vizijo, ki bo zajemala svetovno razsežnost, digitalizacijo in potencialno prihodnjo konkurenco; poziva Komisijo, naj se pri raziskavah v zvezi z novimi vrstami trgov še naprej opira na trdna ekonomska in pravna načela ter upošteva načela sorazmernosti in dolžno postopanje;

11.  poudarja, da so za Evropo in njena podjetja, zlasti mala in srednja, pa tudi za evropske delavce in potrošnike, pomembni enaki mednarodni konkurenčni pogoji v večstranskem trgovinskem sistemu, ki temelji na pravilih; meni, da to pomaga spodbujati trajnostni gospodarski razvoj, saj zagotavlja stabilno in predvidljivo okolje, krepi konkurenčnost in vzajemnost tretjih državah ohranja že obstoječa delovna mesta in ustvarja nova ter zagotavlja visoke delovne in okoljevarstvene standarde, saj je vse več delovnih mest odvisnih od teh verig; ob tem želi poudariti, da je v globalnih vrednostnih verigah pomembna večja preglednost, trajnost in odgovornost podjetij, ter poziva EU, naj med drugim razmisli o zakonskem okviru za obvezno potrebno skrbnost v teh verigah, kar je nujno potrebno, da vse našteto res dosežemo;

12.  poziva Komisijo, naj glede na aktualne razprave uskladi pravila EU o konkurenci, industrijsko politiko in mednarodno trgovino, ob vsem tem pa sta potrebna tudi trajnost in spoštovanje okolja; izrecno poudarja, da je treba financirati raziskave, ki so osnova za inovacije in razvoj v evropskih podjetjih in poglavitni element za okrepitev trgovine in konkurenčnosti;

13.  poudarja, da imajo mala in srednja podjetja pomembno vlogo v mednarodni trgovini, saj izdelajo približno 30 % blaga, ki se iz EU izvozi v druge države(6); meni, da je daleč najpomembnejši trg za mala in srednja podjetja še vedno naš notranji trg; želi opozoriti, da bi morali trgovinska politika in politika konkurence prispevati h gospodarski pestrosti in k trgovinskemu okolju, ki bo prijazno malim in srednjim podjetjem, obenem pa bi morali posodobiti opredelitev malih in srednjih podjetij, predvsem z dodatnimi kvalitativnimi merili;

14.  popolnoma podpira prizadevanja Komisije v okviru aktualne reforme STO in njenega pritožbenega organa, da bi posodobili večstranska pravila o subvencijah ali sektorskih pobudah, s čimer bi omogočili ustrezno obravnavanje subvencij na mednarodni ravni, predvsem v zvezi z industrijskimi subvencijami, podjetji v državni lasti in prisilnimi prenosi tehnologije, poziva jo tudi, naj se bojuje proti netržnim politikam in praksam tretjih držav; poziva Komisijo, naj v ta proces v celoti vključi Parlament in države članice;

15.  poudarja, da je dejansko izvrševanje določb trgovinskih sporazumov o trajnostnem razvoju pomembno za zagotovitev poštene konkurence in okoljevarstvenih in socialnih standardov; glede tega pozitivno gleda na uvedbo okoljevarstvenih in družbenih meril pri reformi protisubvencijskih in protidampinških ukrepov; meni, da bi lahko v sedanji reformi Svetovne trgovinske organizacije razmislili o tem, da bi v njene predpise vključili natančne, argumentirane temeljne standarde Mednarodne organizacije dela (ILO) in tako prispevali k enakim konkurenčnim pogojem;

16.  ob tem pozdravlja ravno potekajoča večstranska pogajanja v okviru STO o e-trgovini in poziva k izčrpno in ambiciozno zastavljenemu naboru pravil, s katerimi bi odpravljali ovire za digitalno trgovino, zagotovili, da si bodo podjetja enakovredno konkurirala na svetovni ravni, ter povečali zaupanje potrošnikov v spletno okolje, ne da bi ogrožali evropske standarde s področja varstva podatkov; poudarja, da bi morala EU v teh mednarodnih pogajanjih prevzeti vodilno vlogo, pri podrobnem posvetovanju pa bi morali sodelovati Evropski parlament, države članice in tudi civilna družba;

17.  meni, da bi moral biti dostop do notranjega trga EU pogojen s skladnostjo s sanitarnimi, fitosanitarnimi in okoljskimi standardi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da s trgovinsko politiko in politiko konkurence EU ne bo ogroženo spoštovanje socialnih in okoljskih standardov EU ali razvoj višjih standardov;

18.  poziva Komisijo, naj ustrezno analizira in preuči trge javnih naročil v tretjih državah, s katerimi že ima prostotrgovinske sporazume ali se o njih še pogaja, zato da bi evropskim podjetjem izpogajala najboljše pogoje za dostop na trg;

19.  poziva Komisijo, naj usklajuje potrebne ukrepe udeleženih generalnih direktoratov – za trgovino in konkurenco – in poskrbi, da bo v pravilih konkurence in pri njihovem izvajanju zajamčena poštena konkurenca za evropska podjetja na trgih tretjih držav in narobe;

20.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni temu, kako bi opredelitev mednarodnih standardov vplivala na pošteno konkurenco; vztraja, da bi morala EU okrepiti svoj večstranski pristop k opredeljevanju standardov, zlasti v okviru Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Mednarodne komisije za elektrotehniko (IEC); svari pred nacionaliziranimi pristopi k opredeljevanju standardov, zlasti glede na kitajsko pobudo En pas, ena pot in druge pobude za večjo povezanost; poziva Komisijo, naj glede na to imenuje koordinatorja na visoki ravni za politiko standardizacije;

21.  poudarja, da je tako na večstranski kot na dvostranski pomembno vključiti vidik spolov, pri čemer bi vključili poglavja o enakosti spolov v trgovinske sporazume in zasnovali ukrepe, pri katerih bo upoštevana različnost spolov (na primer z zagotovitvijo, da bo tako v predhodni kot naknadni oceni učinka upoštevan vpliv trgovinske politike in sporazumov EU na enakost spolov), zato da bi spodbudili konkurenco in podprli vključujočo gospodarsko rast;

Prilagajanje konkurence digitalni dobi

22.  poziva Komisijo, naj pregleda pravila o združitvah in prevzemih ter okrepi protimonopolno ukrepanje, pri čemer je treba upoštevati učinke tržne in omrežne moči, povezane z osebnimi in finančnimi podatki; še zlasti jo poziva, naj pri izdajanju smernic za uporabo člena 102 PDEU potrdi, da je nadzor podatkov, potrebnih za oblikovanje in opravljanje storitev, približek obstoja tržne moči; poziva jo tudi, naj upošteva izkušnje z združitvijo podjetij Facebook in WhatsApp ter ustrezno prilagodi svoja merila; zato predlaga, naj se za vsako združitev na trgu teh podatkov na trgu poda predhodna neuradna izjava;

23.  poziva Komisijo, naj pregleda pojem „zlorabe prevladujočega položaja“ in doktrine „bistvene zmogljivosti“ za zagotovitev, da ustrezajo svojemu namenu v digitalni dobi; predlaga obsežnejšo analizo tržne moči v povezavi z učinkom konglomeratov in nadzornikov, da bi preprečevali zlorabe prevladujočega položaja velikih akterjev in pomanjkanje interoperabilnosti; poziva Komisijo, naj izvede posvetovanje z deležniki, da upoštevali razvoj digitalnega gospodarstva, tudi njegovo večstranskost;

24.  poziva Komisijo, naj razmisli o pregledu pragov za revizijo združitve, da bi vključila dejavnike, kot sta število prizadetih potrošnikov in vrednost povezanih transakcij v okviru potekajoče ocene uredbe o združitvah(7);

25.  poziva Komisijo, naj v okviru pravkar potekajoče ocene uredbe o združitvah preuči višje ravni koncentracije zaradi horizontalnega lastništva velikih družb za upravljanje in razmisli o izdajanju ustreznih smernic o uporabi členov 101 in 102 PDEU;

26.  ugotavlja, da lahko na več specifičnih trgih finančnih podatkov (npr. trgovanje z lastniškimi instrumenti, bonitetne ocene in merila) oligopolna koncentracija privede do zlorabe prevladujočega položaja s strani dobaviteljev z vlagatelji in potrošniki finančnih podatkov; poziva Komisijo, naj odločno ukrepa proti takim zlorabam prevladujočih položajev, ki ogrožajo nemoteno delovanje finančnih trgov in so v nasprotju z interesi trajnostnega razvoja;

27.  poudarja, da se veliko zagonskih podjetij ustanovi z namenom prodaje večjemu podjetju, vendar lahko prodaja zagonskih podjetij dominantnim akterjem, vključno z velikimi tehnološkimi podjetji in platformami, omejuje inovativnost in ogroža suverenost; poziva Komisijo in nacionalne organe, pristojne za konkurenco, naj preučijo prakse takšnih prodaj in njihove učinke na konkurenco, zlasti v zvezi s „ubijalskimi prevzemi“, kot je navedeno v strokovnem poročilu na visoki ravni z dne 4. aprila 2019 z naslovom Competition policy for the digital era (Politika konkurence za digitalno dobo); Komisijo pa poziva, naj izvede študijo o obrnjenem dokaznem bremenu v skladu z zakonom o digitalizaciji nemškega zakona o konkurenci (GWB-Digitalisierungsgesetz), ki je bil objavljen oktobra 2019;

28.  poziva Komisijo, naj oceni, kako bi bilo mogoče uvesti bolj zahtevne sisteme dostopa do podatkov, vključno z interoperabilnostjo sistemov podatkov, zlasti ko je z dostopom do podatkov omogočen dostop do sekundarnih trgov za dopolnilne storitve ali kadar so podatki omejeni na dominantna podjetja;

29.  poudarja, da nekateri subjekti z dvojnim statusom platforme in ponudnika ta položaj zlorabljajo, tako da konkurentom nalagajo nepravične pogoje ne glede na to, ali so dejavni na spletu ali drugje; poziva Komisijo, naj preuči problem prednostnega obravnavanja lastne platforme ter proti tem subjektom izvede potrebne zakonodajne ukrepe in uporabi ustrezne instrumente; poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe predhodnih regulativnih obveznosti, kjer konkurenčno pravo ne zadostuje za zagotovitev dostopnosti na teh trgih, s čimer bi preprečili omejevanje dostopa za konkurente in zagotovili, da se z monopolizacijo prihodnjih inovacij ne bo onemogočala odprava ozkih grl;

30.  je seznanjen, da Komisija preučuje možnost uvedbe ciljno usmerjene predhodne ureditve o specifičnih sistemskih vprašanjih, ki se lahko pojavijo na digitalnih trgih; zato Komisijo poziva, naj uvede centraliziran sistem predhodnega spremljanja trga (ob upoštevanju rezultatov ocene učinka), da bi organom EU in držav članic, pristojnim za konkurenco, in regulativnim organom zagotovila potrebna sredstva za anonimno zbiranje podatkov, da bi lahko bolje pravočasno odkrivali pomanjkljivosti trga ter po potrebi uvedli ciljno usmerjeno ureditev, ko prakse postanejo sistemske;

31.  zato Komisijo poziva, naj opredeli ključne digitalne akterje in oblikuje sklop kazalnikov, na podlagi katerih se bo opredelila njihova sistemskost; poudarja, da bi lahko uvedli naslednje kazalnike: zlorabe praks nekaterih velikih omrežij, nadzor obsežne količine neponovljivih podatkov, neizogibne razmere na večplastnem trgu ali zmožnost akterjev, da sami opredelijo tržna pravila;

32.  Komisijo opozarja na primere, ko so tuja monopolna podjetja prevzela upravljavce digitalnih zdravstvenih, finančnih in izobraževalnih podatkov, in na tveganja za varstvo zasebnosti, ki bistveno presegajo že tako škodljive učinke teh prevzemov; poziva Komisijo, naj to upošteva v okviru prihodnje evropske strategije za podatke in preuči navzkrižno uporabo podatkov, kadar se podatki iz ene storitve uporabijo za razširitev storitvene ponudbe platform;

33.  pozdravlja evropsko strategijo za podatke, ki jo je Komisija predstavila 19. februarja 2020 in katere namen je izboljšati uporabo podatkov na način, ki bo koristil potrošnikom in podjetjem; podpira, da namerava Komisija sprejeti zakonodajo o uporabi podatkov in dostopu do njih; poudarja, kako pomembno je varovati osebne podatke potrošnikov in način, kako se izmenjujejo, da bi povečali varnost in zaupanje potrošnikov; poudarja, da je treba potrošnikom zagotoviti, da bodo njihovi podatki varni, in da mora zato biti sodelovanje na vseh področjih varnosti podatkov prednostna naloga; poudarja, da bi morala biti tudi klavzula o neprodaji osebnih podatkov tretjim osebam brez privolitve zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ključni element strategije;

34.  poudarja, da imajo posredniške platforme sicer pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopa potrošnikov do spletnih storitev, vendar nekatere svoj privilegirani položaj zlorabljajo, saj prevzemajo tudi nadzorno vlogo, tudi v zaprtih ekosistemih in spletnih tržnicah; poziva Komisijo, naj tem nadzornikom v svoji politiki konkurence nameni izrecno pozornost in čim prej zaključi preiskave, ki so v teku;

35.  poziva Komisijo, naj poveča svobodo izbire za potrošnike, okrepi vlogo mreže evropskih potrošniških centrov (ECC-Net) in izvede študijo o tem, ali je potreben organ EU za varstvo potrošnikov; dodaja, da cilj politike konkurence ni le zagotavljanje poštenih cen za potrošnike, temveč tudi zagotavljanje kakovosti, raznolikosti in inovacij;

36.  poudarja, da je evropski plačilni sistem v interesu Evropske unije; poziva Komisijo, naj podpira pobude, ki izpolnjujejo ta cilj, in prizna, da je njihov uspeh odvisen od inovativnosti sistema za potrošnike in podjetja ter vzdržnosti njegovega gospodarskega modela;

Učinkovitost instrumentov politike konkurence

37.  poudarja, da lahko denarna kazen vpliva na ugled podjetja, kateremu je naložena; vendar opozarja, da tudi visoke denarne kazni pogosto nimajo odvračilnega učinka in jih je konec koncev mogoče prenesti na potrošnike; poziva Komisijo, naj uporabi alternativne ravnalne in po potrebi strukturne korektivne ukrepe, da bi v celoti zagotovila učinkovitost politike konkurence EU; poudarja, da bi morala biti zahteva za prenehanje v prihodnjih korektivnih ukrepih bolj predpisovalna;

38.  želi spomniti, da lahko prihaja do zlorab tržne moči tudi, kadar so izdelki ali storitve brezplačni; meni, da se zasebni podatki v številnih primerih posredujejo tretjim osebam v tržne ali komercialne namene brez ustrezne privolitve potrošnika, saj se pogosto ni ponujenih alternativ k delitvi podatkov; meni, da v digitalnemu gospodarstvu koncentracija podatkov v majhnem številu podjetij vodi v nedelovanje trga, pretirano črpanje rent in blokiranje novih udeležencev na trgu;

39.  želi spomniti, da je trg spletnega iskanja še posebej pomemben za zagotavljanje konkurenčnih pogojev na enotnem digitalnem trgu; z obžalovanjem ugotavlja, da je spletni iskalnik, ki ima v večini držav članic več kot 92-odstotni tržni delež na trgu spletnega iskanja, postal vratar interneta; poziva naj se prispevki vseh deležnikov, ki zajemajo zadnjih devet let protimonopolnih pravil, uporabijo za nujno oceno, ali predlagani korektivni ukrepi dejansko dolgoročno koristijo potrošnikom, uporabnikom interneta in spletnim podjetjem; poziva Komisijo, naj premisli o predlogu za izločitev iskalnikov iz paketov z drugimi komercialnimi storitvami, kot je opisano v resoluciji Parlamenta z dne 27. novembra 2014 o podpiranju pravic potrošnikov na digitalnem enotnem trgu(8), s čimer bi končala sedanje stanje in omogočila potencialno dolgoročno uresničevanje lojalne in učinkovite konkurence na evropskem digitalnem trgu;

40.  opozarja na počasen napredek pri protimonopolnih preiskavah, kot je zadeva Google Shopping, v primerjavi s hitro spreminjajočimi se digitalnimi trgi; opozarja, da imajo takšne razmere škodljive posledice in da za nekatere akterje začetek dolgotrajnih in dragih postopkov pomeni finančno in strukturno tveganje; poudarja, da je treba spoštovati dolžno pravno postopanje, vendar poziva Komisijo, naj uporabi skrajšane protimonopolne postopke in poišče nove pobude, kot je program prizanesljivosti, da bi podjetja pripravila do sodelovanja, ko gre za odkrivanje kartelov po EU;

41.  poudarja, da je treba redno preučiti možnost uporabe začasnih ukrepov, da bi preprečili prakso, ki bi lahko močno škodila konkurenci; poziva Komisijo, naj ublaži merila v zvezi s temi ukrepi, pri tem pa spoštuje načelo pravne države, da bi preprečila morebitno nepopravljivo škodo; poziva Komisijo, naj revidira sporočilo o korektivnih ukrepih(9) in pri tem upošteva razvoj digitalnega sektorja v zadnjih letih;

42.  pozdravlja nenehna prizadevanja Komisije, da bi obravnavala zlorabe s strani velikih platform; poziva Komisijo, naj znova preuči primere, ko so bili ponujeni korektivni ukrepi očitno neučinkoviti pri ponovni vzpostavitvi konkurence na trgu, kot je zadeva Google Shopping; poudarja, da nimamo na voljo ciljnih in učinkovitih popravnih ukrepov, ki bi jih predhodno preizkusili skupaj s prizadetim podjetjem, zato bo morda potrebna popolna strukturna ločitev splošnih in specializiranih storitev iskanja, vključno z lokalnim iskanjem; poudarja, da bi lahko ravnalni strukturni ukrepi, za razliko od strukturnih, ponudili časovno učinkovito rešitev in zmanjšali možnost, da se med daljšimi razpravami o odsvojitvi konkurenti izrinejo s trga;

43.  opozarja, da mora Komisija nameniti dovolj sredstev, da bo lahko učinkovito izvrševala pravila EU o konkurenci; ugotavlja, da je treba zagotoviti specifična strokovna znanja, zlasti o vse pomembnejših vprašanjih, kot sta prevladujoči položaj spletnih platform ali umetna inteligenca;

44.  poziva Komisijo, naj s smernicami razloži, kaj pomeni „bistveno oviranje učinkovite konkurence“, kot je določeno v uredbi o združitvah, da v primeru združitev ne bo obravnavala samo cen, proizvodnje in inovacij, temveč bo tudi upoštevala socialne in okoljske stroške takšnih transakcij glede na načela PDEU, pri tem pa naj bo zlasti pozorna na varstvo okolja;

45.  poziva Komisijo, naj preuči novo storitev tekočega računa, ki jo bodo nekatera največja svetovna tehnološka podjetja v prihodnjih letih ponudila potrošnikom; poziva Komisijo, naj bo posebej pozorna na njihov vstop na ta nov digitalni finančni trg, na ogromne količine podatkov, ki jih bodo zbirala od svojih potrošnikov, ter kako bodo te podatke potencialno uporabljala;

Pravila konkurence, ki podpirajo evropski zeleni dogovor

46.  pozdravlja sporočilo Komisije o evropskem zelenem dogovoru in v njem določene cilje, kako do leta 2050 stroškovno učinkovito preiti na podnebno nevtralnost in postopoma opustiti fosilna goriva; podpira napovedan pregled smernic EU o državni pomoči do leta 2021, da jih uskladili s temi cilji;

47.  podpira Komisijo pri njenem pregledu smernic o državni pomoči v vseh zadevnih sektorjih, kot je promet, tudi letalski in pomorski, ta pregled pa naj ga izvaja v skladu z evropskim zelenim dogovorom, ob tem uporabi načelo pravičnega prehoda in prizna dopolnilno vlogo vlad držav članic pri podpori naložbam v razogljičenje in čisto energijo, obenem pa naj zagotovi enake konkurenčne pogoje in prepreči izkrivljanje trga; poziva Komisijo, naj v okviru direktive o obdavčitvi energije(10) preuči, ali veljavne davčne oprostitve ustvarjajo nepoštene konkurenčne pogoje med sektorji; poziva Komisijo, naj preveri, ali oprostitev davka na kerozin ne izkrivlja konkurence v korist letalskega sektorja;

48.  poziva Komisijo, naj pri skorajšnjem pregledu smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo v skladu s podnebnimi zavezami EU poskrbi za večjo prožnost pomoči za obnovljivo energijo, ki jo ustvarijo državljani;

49.  poudarja, da mora Komisija preprečiti kakršnekoli morebitne negativne stranske učinke, kadar večja podjetja javno pomoč, odobreno za ozelenitev njihovih poslovnih modelov, uporabljajo v druge namene, kot je krepitev prevladujočega položaja v zadevnem sektorju;

50.  poziva Komisijo, naj zagotovi dodatne smernice in omogočitveni okvir za nadaljnje naložbe v energijsko učinkovitost in obnovo stavb, pa tudi za nadomestitev starih zmogljivosti z novimi, hibridne projekte in shranjevanje energije;

51.  v zvezi s tem poudarja, da bo evropski zeleni dogovor uspešen, če bodo evropski proizvajalci trajnostnih proizvodov in storitev uvideli njegove prednosti in se ne bodo soočali z nepošteno konkurenco podjetij iz tretjih držav;

52.  ugotavlja, da mora evropski zeleni dogovor zagotoviti doslednost med politikami s področja kmetijstva, podnebnih ukrepov, okolja in trgovine;

Sektorske politike

53.  poziva Komisijo, naj bolj sistematično opravlja preiskave v sektorjih, ki so v digitalni dobi bistveni za vsakodnevno življenje državljanov, kot so zdravstvo, mobilnost, spletno oglaševanje, energija, turizem, vključno s spremljanjem cenovnih kapic za spletne platforme za nastanitev, kultura, finančne in plačilne storitve ter mediji, pri tem pa naj ohrani visoke standarde EU;

54.  poziva Komisijo, naj upošteva, da prisotnost nacionalnih monopolov in oligopolov kaže na potencialne pomanjkljivosti na enotnem trgu ali ovire za pošteno konkurenco;

55.  prosi Komisijo, naj opravi predhodno študijo koncentracije lastništva medijev v Evropi, tudi ob upoštevanju dejstva, da multinacionalne družbe odkupujejo evropske ponudnike medijev;

56.  ponovno poudarja, da se davčna ureditev včasih uporablja za posredno zagotavljanje državne pomoči, kar na notranjem trgu ustvarja neenake konkurenčne pogoje; poziva Komisijo, naj posodobi obstoječe smernice o državni pomoči, da bi državam članicam preprečila podeljevanje državne pomoči v obliki davčne ugodnosti; obžaluje zlorabe davčnih stališč in pozdravlja nedavni sodbi Splošnega sodišča, ki potrjujeta, da preučitev davčnega stališča, ki ga opravi Komisija na podlagi pravil o državni pomoči, ne pomeni davčne harmonizacije; ugotavlja, da se sklepi Komisije pogosto izpodbijajo pred sodiščem, zato jih je treba temeljito pripraviti; vztraja, da mora Komisija imeti dostop do informacij, ki si jih izmenjujejo davčni organi držav članic, da bi lahko bolje zaznavala kršitve pravil o konkurenci; poziva k sprejetju predloga o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) in javnem poročanju po posameznih državah;

57.  poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se državam članicam za kršitev pravil o državni pomoči naloži državna kazen;

58.  poziva Komisijo, naj hitro preuči neskladja med pravili o državni pomoči na področju likvidacije in ureditvijo reševanja iz direktive o sanaciji in reševanju bank(11), ter naj skladno s tem pregleda svoje sporočilo o bančništvu z dne 30. julija 2013(12), tudi ob upoštevanju nedavnih primerov in potrebe po zaščiti potrošnikov;

59.  poziva Komisijo, naj podrobno preuči primere v bančnem sektorju, ki bi lahko vplivali na konkurenco, v nekaterih državah članicah, kjer se potrošniki trenutno soočajo z visokimi obrestnimi merami(13) in kjer ni preglednosti pri posojilih, do česar potencialno prihaja zaradi koncentracije lastništva v bančnem sektorju, kar bi lahko privedlo do zavajajočih praks pri prodajanju hipotekarnih posojil;

60.  poziva Komisijo, naj enkrat letno oceni, ali so zahteve za uporabo člena 107(3)(b) PDEU v finančnem sektorju še vedno izpolnjene;

61.  poziva jo tudi, naj temeljito preuči tako rekoč monopolni položaj „velikih štirih“ računovodskih podjetij, ki opravljajo revizije največjih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, na primer, ali so revizijske storitve ločene od storitev svetovanja, ter naj se vzpostavi obvezna „skupna revizija“, da bi podjetjem, ki ne sodijo med te štiri, omogočili razvoj zmogljivosti za revizijo največjih družb;

62.  poziva Komisijo, naj zagotovi lojalno konkurenco in večjo preglednost pri komercialnih praksah spletnih platform, tudi pri supermarketih in hipermarketih, s čimer bi proizvajalcem v EU omogočili poštene pogoje in cene za njihove proizvode; poziva Komisijo, naj nadaljuje poglobljeno analizo obsega in učinka nakupovalnih združenj, ki se nanašajo tako na strategije določanja cen kot na strategije, ki niso povezane s cenami, na gospodarsko delovanje verige preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi in naj pri tem upošteva zlasti učinke na male dobavitelje in kmete; obžaluje, da prodaja z izgubo ni na seznamu praks, ki so prepovedane na ravni EU; poudarja, da morata strategija od vil do vilic in pravo konkurence EU priznati pomemben prispevek primarnih proizvajalcev pri oskrbi z visokokakovostno hrano in zagotavljanju javnih dobrin družbi;

63.  poziva k jasnejši, prožnejši in bolj predvidljivi uporabi pravil o konkurenci v zvezi s proizvajalci in organizacijami proizvajalcev, da bi povečali pravno varnost; zato poziva Komisijo, naj oceni izvajanje uredbe o enotni skupni ureditvi trgov (SUT)(14) in pojasni njene določbe, zlasti v zvezi z izjemami k pravilom konkurence, odobrenimi za nekatere sporazume in prakse združenj kmetov; spodbuja k ustanovitvi več organizacij proizvajalcev, saj si kmetje tako lahko okrepijo položaj in se učinkovito pogajajo o cenah ter izravnajo neravnovesja moči v živilski verigi;

64.  poziva Komisijo, naj iz pravil o državni pomoči izvzame davčne določbe, izrecno sprejete za kmetijski sektor, ki so jih države članice uvedle kot spodbudo kmetom za prostovoljno previdnostno varčevanje, da se bodo lažje spopadali z vse večjimi podnebnimi in zdravstvenimi tveganji ter gospodarskimi krizami; pozdravlja zaključek pregleda uredbe de minimis(15), kar bo kmetom pomagalo pri spopadanju s podnebnimi izzivi, obenem pa preprečilo izkrivljanje trga; poudarja, da so jasne smernice posebej potrebne za kmetijski sektor, saj mora izpolnjevati zahteve glede okolja in trajnosti; pozdravlja, da se ravno preverja ustreznost svežnja za posodobitev področja državne pomoči iz leta 2012 ter revidira uredba o skupinskih izjemah v kmetijstvu(16);

65.  poziva Komisijo, naj oceni izvajanje in razjasni področje uporabe člena 209 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov v zvezi z odstopanji od pravil konkurence za nekatere sporazume in prakse združenih kmetov, da bi jim zagotovila večjo jasnost in pravno varnost pri uporabi tega člena, Komisiji pa omogočila večjo prožnost pri izvajanju člena 209;

66.  se zaveda, da imajo medpanožne organizacije pomembno vlogo v verigi, saj imajo vlogo platforme za dialog, raziskave in razvoj, dobro prakso in preglednost trga;

67.  poziva, naj se okrepi vloga medpanožnih organizacij, da se v živilski verigi vzpostavijo bolj uravnoteženi odnosi, in podpira razširitev klavzule o porazdelitvi vrednosti na vse gospodarske subjekte, ne le na prvega kupca, kar bi bilo skladno z osnutkom poročila o novi skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov v okviru prihodnje reforme skupne kmetijske politike, ki ga je aprila 2019 sprejel Odbor Parlamenta za kmetijstvo;

68.  poziva, da bi v členu 210 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov omogočili izrecno in samodejno odstopanje od člena 101 PDEU na podlagi načel nujnosti in sorazmernosti, zato da bi kmetijske medpanožne organizacije lahko izpolnjevale svoje naloge iz uredbe, kar bi prispevalo k doseganju ciljev iz člena 39 PDEU;

69.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo začele hitro izvajati določbe člena 222 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov neravnovesja, da bi obravnavali resno izkrivljanje trga;

70.  odobrava, da so se ukrepi za upravljanje ponudbe kakovostnih sirov in pršuta, ki so jih zahtevale organizacije proizvajalcev, medpanožne organizacije in skupine izvajalcev dejavnosti, izkazali za uspešne; poziva, naj se razširi področje uporabe določb uredbe o enotni skupni ureditvi trgov, ki dovoljujejo uvedbo pravil o nadzoru ponudbe, tako da bi zajele vse proizvode z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo, s čimer bi bolje uravnovesili ponudbo in povpraševanje;

71.  poziva Komisijo, naj se vse ustrezne deležnike pritegne k dialogu o delovanju verige preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi ter naj prilagodi politiko konkurence EU v skladu z najnovejšim razvojem trgovinskega okolja;

72.  pozdravlja, da je bila 17. aprila 2019 sprejeta Direktiva (EU) 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi(17), kar je pomemben prvi korak v smeri poštenega razmerja med gospodarskimi subjekti in za reševanje problema neenakomerno razporejene pogajalske moči v živilski verigi; poziva države članice, naj direktivo nemudoma prenesejo v svojo zakonodajo, Komisijo pa, naj pozorno spremlja napredek pri tem in naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami; spodbuja države članice, naj prepovedo še nadaljnje nepoštene prakse in uvedejo visoke standarde;

73.  želi spomniti, da je prišlo do znatnega horizontalnega in vertikalnega prestrukturiranja, ki je privedlo do nadaljnje konsolidacije že tako koncentriranega sektorja semen, agrokemije, gnojil, živalske genetike in kmetijskih strojev ter predelave in maloprodaje; poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju združitev v teh sektorjih upošteva tudi druge učinke, ne samo vpliv na potrošniške cene; poudarja, da je treba zaščititi interese kmetov in državljanov EU ter okolje, a da je treba tudi na ravni kmetij celovito in celostno ovrednotiti vpliv združitev in prevzemov med kmetijskimi dobavitelji, vključno s proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev;

74.  ocenjuje za bistveno, da Komisija še naprej podrobno spremlja trg EU za pesticide, semena in sortne lastnosti ter spremlja vpliv digitalizacije na kmetijski sektor;

75.  poziva Komisijo, naj oblikuje stalno informacijsko platformo na ravni EU o instrumentih za obvladovanje tveganja, da bi kmetom pomagala pri spoprijemanju z negotovimi podnebnimi razmerami, nestanovitnim trgom in drugimi tveganji, kjer si bodo lahko deležniki izmenjevali dobro prakso, kot je navedeno v njenem sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva iz novembra 2017;

76.  poudarja, da velike razlike pri neposrednih plačilih zavirajo trajnostne pobude kmetov za okolje in boj proti podnebnim spremembam ter izkrivljajo konkurenco v EU; želi spomniti na zavezo Evropskega sveta 7. in 8. februarja 2013, da bodo bo leta 2020 plačila v vsej EU harmonizirana;

77.  opozarja na vse pogostejša protestna sporočila in ugotavlja, da so zaskrbljeni zaradi kumulativnega učinka prostotrgovinskih sporazumov na kmetijsko-živilski sektor EU; se sprašuje, ali sporazumi o prosti trgovini postavljajo agroživilske proizvajalce EU v slabši konkurenčni položaj zaradi razlik v socialnih, zdravstvenih in okoljskih standardih ter standardih s področja dela in dobrobiti živali; zato poziva Komisijo, naj karseda hitro objavi najnovejše poročilo o kumulativnem učinku sedanjih in prihodnjih trgovinskih sporazumov ter naj se za kmetijske proizvode uporabljata načeli vzajemnosti in skladnosti, pri prihodnjih in sedanjih trgovinskih pogajanjih pa naj se uporabita tudi za zaščito ranljivih sektorjev, zato da bodo res izvedeni vsi potrebni inšpekcijski pregledi;

78.  pozdravlja predlagano uredbo o programu za enotni trg, natančneje o ukrepih v živilski verigi, ki naj bi jih predlagani program podprl, na primer o veterinarskih in fitosanitarnih ukrepih za reševanje kriz v zvezi z zdravjem živali in rastlin; poziva Svet in Parlament, naj hitro zaključita pogajanja in sprejmeta uredbo;

79.  poudarja, da je treba pravočasno odločiti o obeh predlogih Komisije o prehodnih predpisih, da ne bi povzročali zamud in zapletov, ki bi lahko privedli do nestabilnosti na trgu;

80.  meni, da je bistveno, da se v okviru generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo ohranijo vse pristojnosti v zvezi z izvajanjem členov 209 in 210 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov in v zvezi z državno pomočjo za spodbujanje razvoja kmetijstva in gozdarstva ter podeželja, s čimer se zagotavlja strokovno znanje, ki je zaradi posebne narave teh področij potrebno za obravnavanje in usklajevanje, in tudi popolna skladnost s cilji in pomočjo, predvideno v skupni kmetijski politiki;

81.  poziva Komisijo, naj bo pri uporabi pravil o državni pomoči še naprej posebej pozorna na zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, zlasti ko gre za izolirane, oddaljene ali obrobne regije ter otoke v Uniji; ugotavlja, da prihaja do določenih težav pri uporabi pravil iz svežnja Almunia za nekatere storitve splošnega gospodarskega pomena, kot je poštni sektor, za katerega je naloge javne službe v skladu z zakonodajo EU mogoče določiti in organizirati na nacionalni ravni;

82.  opozarja, da je potreben časovni načrt za bolje usmerjeno državno pomoč, zlasti za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, med drugim oskrbe z energijo, prometa in telekomunikacij;

83.  znova poziva, naj se premogovniška območja opredelijo kot območja, ki prejemajo pomoč, tako da bo mogoče pravila EU o pomoči prilagoditi in sprejeti ukrepe zaradi nujnih strukturnih sprememb, dokler se ne bodo podjetja, ki delujejo na teh območjih, jasno zavezala, da bodo sprejela konkretne ukrepe, s katerimi bodo dosegla ogljično nevtralnost in izpolnila podnebne cilje EU; opozarja, da dejavnosti, ki so tradicionalno del družbene odgovornosti podjetij, ne smejo biti deležne privilegirane obravnave v okviru državne pomoči;

84.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svoj ciljno usmerjen pregled uredbe o splošnih skupinskih izjemah(18) vključila razširitev tega sistema na projekte evropskega teritorialnega sodelovanja (oziroma Interreg);

85.  je zaskrbljen zaradi asimetrične obravnave operacij, ki jih financira EU, odvisno od tega, ali jih EU podpira s sredstvi kohezijske politike ali pa z drugimi skladi oziroma programi EU, kot so Obzorje 2020/Obzorje Evropa ali EFSI2.0/InvestEU, kot je to predlagala Komisija v svojem pregledu uredbe o splošnih skupinskih izjemah; meni, da bi bilo treba ohraniti enake konkurenčne pogoje za projekte, ki so si med seboj sicer podobni, vendar imajo različne vire financiranja, saj bi to dalo prednost nekaterim programom financiranja in izrinilo nekatere druge;

Večje upoštevanje državljanov prek Evropskega parlamenta

86.  poziva, naj se na področju politike konkurence brez spremembe primarnih pogodb uporablja redni zakonodajni postopek, po zgledu direktive o odškodninskih tožbah(19) in direktive o Evropski mreži za konkurenco plus (ECN+);

87.  poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o izvajanju in spremljanju sporazumov o sodelovanju na področju konkurence in o pregledu neposrednih tujih naložb; poziva Komisijo, naj ohrani visoke standarde preglednosti;

88.  poudarja, da želi imeti pomembnejšo vlogo pri določanju in oblikovanju splošnega okvira za politiko konkurence; ugotavlja, da bi moral biti Parlament bolj vključen v dejavnosti delovnih skupin in skupin strokovnjakov, kot je Mednarodna mreža za konkurenco, in sicer kot opazovalec, da bi bolje razumel zadeve in bil na tekočem z najnovejšim razvojem dogodkov, s tem pa bi bil bolj pripravljen v svoji vlogi kot sozakonodajalec; poziva Komisijo, naj zlasti vključi Parlament v oblikovanje instrumentov mehkega prava, kot so obvestila in smernice;

89.  poziva Komisijo, naj organizira večsektorske in medinstitucionalne forume, v katerih bodo sodelovali industrija, nacionalni regulatorji, vključno z organi za varstvo podatkov, skupine potrošnikov in drugi ustrezni deležniki, da bi politiko konkurence povezala z drugimi področji delovanja;

90.  poudarja, da je treba v veljavni obrazec za pritožbo v zvezi s primeri državne pomoči vnesti veliko podrobnosti o tem, kdaj je bila državna pomoč dodeljena, teh informacij pa navadni državljani ne morejo poznati; zato poziva Komisijo, naj poenostavi obrazec za pritožbo, da bi lahko tudi navadni državljani vlagali pritožbe;

91.  z obžalovanjem ugotavlja, da Komisija med preiskavo vloženih pritožb posreduje premalo informacij; poziva Komisijo, naj pritožniku pošlje potrdilo o prejetju pritožbe in obvestilo o začetku preiskave, vključno s podatki o tem, kako dolgo bo predvidoma trajala;

92.  opozarja, da je pomembno usklajevanje z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, in poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje oceno stanja v zvezi z izvajanjem direktive o Evropski mreži za konkurenco+; želi spomniti, da je Komisija v prilogi k direktivi o Evropski mreži za konkurenco+ opredelila začasne ukrepe kot ključno orodje, s katerim bi organi, pristojni za konkurenco, zagotavljali, da konkurenca ni prizadeta, medtem ko poteka preiskava; želi spomniti, da je treba oceniti, ali obstajajo načini za poenostavitev sprejemanja začasnih ukrepov v okviru Evropske mreže za konkurenco v dveh letih po datumu prenosa direktive, da bi se lahko organi, pristojni za konkurenco, učinkoviteje spopadali z razvojem dogodkov na hitro razvijajočih se trgih;

93.  opozarja, da je politična neodvisnost organov, pristojnih za konkurenco, izjemnega pomena, da bi zagotovili neodvisnost in verodostojnost politike konkurence; priznava, da je za preprečevanje izkrivljanja konkurence potreben javni nadzor lobiranja v vseh institucijah EU; zato znova poziva k okrepljenemu registru EU za preglednost; vztraja pri rednejši izmenjavi s Komisijo v skladu z medinstitucionalnim sporazumom s Parlamentom; poziva izvršno podpredsednico, pristojno za konkurenco, naj bo v tesnem stiku z odborom ECON in njegovo delovno skupino za konkurenco, ki je ustrezen prostor za vzpostavitev rednejšega dialoga;

94.  želi spomniti na zaveze izvršne podpredsednice Evropske komisije v zvezi z Evropo, pripravljeno na digitalno dobo, ki jih je dala na svoji predstavitvi ob potrditvi 8. oktobra 2019, da bo strogo ločevala portfelja digitalne politike in konkurence;

Odzivi politike konkurence na COVID-19

95.  pozdravlja, da se je Komisija hitro odzvala in sprejela začasen okvir za državno pomoč in dva predloga sprememb, zadovoljen pa je tudi s pogoji za pomoč podjetjem, ki jih je prizadela kriza; podpira Komisijo in države članice pri uporabi popolne prilagodljivosti iz začasnega okvira za državno pomoč med pandemijo COVID-19;

96.  podpira, da se začasni okvir za državno pomoč v obdobju okrevanja uporablja, dokler bo potrebno; poziva Komisijo, naj pravočasno oceni, ali bi bilo treba začasni okvir po potrebi podaljšati tudi po letu 2020;

97.  pozdravlja pogoje iz drugega predloga spremembe k začasnemu okviru za dokapitalizacijo pomoči podjetjem, zlasti v zvezi s prepovedjo izplačila dividend, ponovnega odkupa delnic in razdeljevanja bonusov za banke in druga podjetja, pa tudi zaščitne ukrepe proti plenilskim dejavnostim drugih podjetij EU proti podjetjem, ki so prejela državno pomoč;

98.  pozdravlja dejstvo, da državna pomoč, dodeljena bankam v sklopu začasnega okvira za državno pomoč, zagotavlja financiranje gospodarstva in prispeva k ohranjanju finančne stabilnosti, obenem pa deluje znotraj trdnega veljavnega zakonodajnega okvira, ki ga določajo direktiva o sanaciji in reševanju bank in pravila za reševanje;

99.  poudarja, da lahko pride zaradi večjih razlik med ravnmi državne pomoči, ki jo dodelijo države članice, do izkrivljanja trga in neenakih konkurenčnih pogojev; je seznanjen z instrumentom za podporo solventnosti, ki je del novega načrta EU za okrevanje in s katerim se obravnava tveganja, ki jih te razlike pomenijo za celovitost enotnega trga;

100.  pozdravlja izredna finančna sredstva in državno pomoč za podporo podjetjem in delavcem pri premagovanju gospodarskih posledic pandemije; poziva Komisijo, naj določi skupne minimalne standarde, da bi opredelila zahteve, po katerih morajo podjetja, ki prejmejo državno pomoč, delovati v skladu z merili ESG in davčno preglednostjo, da bi se izognili različnim nacionalnim merilom, ki bi še povečala razlike, in dokazati, da prejeto javno podporo uporabijo za uskladitev delovanja s podnebnimi in okoljskimi cilji EU ter Pariškim sporazumom; opozarja, da bi bilo treba pomoč odobriti le za kritje izgub, do katerih je prišlo zaradi pandemije COVID-19; poudarja, da bi bilo treba državno pomoč dodeliti le podjetjem, ki se soočajo z neposrednimi posledicami pandemije COVID-19, ne pa tudi tistim, ki so bila v slabem finančnem položaju že pred krizo; poziva, naj se podjetjem s sedežem v davčnih oazah prepove dostop do državne pomoči ali svežnjev finančne podpore, če se ne zavežejo, da bodo spremenila svojo prakso;

101.  pozdravlja sporočilo Komisije o začasnem okviru za ocenjevanje protimonopolnega vprašanja, povezanega s poslovnim sodelovanjem v odziv na izbruh COVID-19; poudarja, da je Komisija objavila prvo priporočilno pismo po letu 2003; poudarja, da je ta kriza pokazala, kako potrebni so nagli in učinkoviti odgovori v hitro spreminjajočem se okolju, in spominja na koristi sodelovanja na področju protimonopolne zakonodaje in zagotavljanja pravne varnosti podjetjem pri sklepanju poslovnega sodelovanja v ključnih strateških sektorjih;

102.  v zvezi s posledicami pandemije poudarja, da je treba povečati ekonomsko odpornost ključnih evropskih sektorjev, s čimer bi z raziskavami in inovacijami spodbudili gospodarsko okrevanje; poziva Komisijo, naj pri posodobitvi sporočila o opredelitvi trga iz leta 1997 sprejme bolj dinamičen pristop, merila za inovacije pa postavi v središče ustrezne tržne analize pri nadzoru nad združitvami v Evropi; poziva Komisijo, naj v okviru pregleda ustreznosti oceni, ali bi bilo mogoče ubrati pristop, ki bi bil bolj naklonjen sporazumom o sodelovanju ter raziskavam in razvoju;

103.  poudarja, da so postala podjetja zaradi pandemije občutljiva na tuje prevzeme; ugotavlja, da je kriza zaradi pandemije COVID-19 razkrila, da so dobavne verige EU pomanjkljive, da EU na področjih, kot so medicinski proizvodi ali živila, nima strateške suverenosti in da je treba zaščititi ključna podjetja in sredstva EU pred sovražnimi prevzemi velikih prevladujočih akterjev;

104.  poudarja, da je treba nujno okrepiti prizadevanja EU za odločno preprečevanje nepoštene konkurence in sovražnega pristopa tujih podjetij v državni lasti ali podjetij, povezanih z vlado, do ranljivih evropskih podjetij, ki se trudijo preživeti v težkih gospodarskih razmerah zaradi pandemije COVID-19, saj je namen takega ravnanja nadzor ključnimi evropskimi tehnologijami, infrastrukturo in strokovnim znanjem; zato poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga začasno prepoved tujih prevzemov evropskih podjetij s strani tujih podjetij v državni lasti ali podjetij, povezanih z vlado;

105.  pozdravlja pobude na platformah družbenih medijev za boj proti lažnim novicam in za razširjanje uradnih informacij Svetovne zdravstvene organizacije v zvezi s COVID-19; svari pa, da so imele te platforme že pred krizo več kot pomembno tržno moč; podpira poziv Komisije, naj se še pred pripravo predhodnega predloga za regulativni okvir izvede študija o platformah, ki imajo pomembno filtrirno vlogo za medmrežje, pod pogojem, da to ne bo povzročalo dodatnih zamud; poziva Komisijo, naj prepove mikrousmerjeno oglaševanje na platformah in uporabnikom zagotovi večjo preglednost; podpira, da pri razvoju aplikacij za sledenje stikom sodelujejo tudi poglavitni neevropski akterji na trgu operacijskih sistemov za pametne telefone; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se z zbiranjem podatkov ne bo še bolj utrdila tržna moč teh nekaj prevladujočih akterjev;

106.  poudarja, da kriza zaradi COVID-19 pomeni ogroža preživetje izredno velikega števila podjetij po vsej EU in je skokovito povečala stopnjo brezposelnosti; poziva Komisijo, naj oceni, ali je koncept zaščite propadajočih podjetij, ki se zdaj uporablja, res primeren za to krizo; je prepričan, da lahko politika konkurence in industrijska politika pomagata pri vzdržnem vzpostavljanju evropske suverenosti; pozdravlja strategijo za industrijsko politiko, ki jo je zasnovala Komisija;

107.  je seznanjen z učinkovitim in uspešnim delom Komisije med krizo zaradi COVID-19; poudarja, da je bilo treba zaradi izrednih razmer ogromno kadrovskih virov preusmeriti na nadzor nad državno pomočjo; prosi za več informacij o stanju in razvoju na področju kadrovskih virov v njenem generalnem direktoratu za konkurenco;

108.  poziva Komisijo, naj bolje obvešča Parlament o svojem sprotnem delu, zlasti o reviziji opredelitve upoštevnega trga in reviziji smernic o državni pomoči; poziva Komisijo, naj mu posreduje podrobno oceno z opisano porazdelitvijo skupnega zneska državne pomoči, ki je bila odobrena v začasnem okviru za državno pomoč, in sicer po državah članicah, sektorjih in vrsti odobrene pomoči (nepovratna sredstva, jamstva itd.), ter z morebitnimi dodatnimi pogoji, ki so jih uporabljale države članice; meni, da bi široko zastavljena in podrobno opisana ocena poslancem Evropskega parlamenta dala pregled nad sprejetimi gospodarskimi ukrepi na nacionalni ravni, pa tudi natančne podatke o vrsti pomoči, kategorijah upravičencev in metodah odobritve, če so bile uporabljene; poudarja, da bi bilo treba pravočasno posodobiti pregled državnih pomoči, ki vsebuje več preglednih in grafičnih podatkov o državni pomoči in njenem vplivu na notranji trg;

109.  poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu po krizi posreduje sporočilo o učinkih pandemije COVID-19 na konkurenco na trgu in izvrševanju konkurenčnega prava, o povezanosti enotnega trga in prihodnosti politike konkurence;

110.  poziva Komisijo, naj določi, da morajo banke, ki prejemajo državno pomoč, v celoti ohraniti majhne bančne posle/potrošniške bančne storitve, in zagotovi, da banke ne bodo uporabile krize COVID-19 kot izgovor za trajno zmanjšanje teh storitev;

o
o   o

111.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom in nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0062. (2) UL C 247, 23.7.2019, str. 1. (3) UL L 11, 14.1.2019, str. 3. (4) UL L 186, 11.7.2019, str. 57. (5) UL C 372, 9.12.1997, str.5. (6) https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/International_trade_in_goods_by_enterprise_size (7) UL L 24, 29.1.2004, str. 1. (8) UL C 289, 9.8.2016, str. 65. (9) UL C 267, 22.10.2008, str. 1. (10) UL L 283, 31.10.2003, str.51. (11) UL L 173, 12.6.2014, str. 190. (12) UL C 216, 30.7.2013, str. 1. (13) https://data.worldbank.org/indicator/FR.INR.LNDP?locations=RO&most_recent_value_desc=false (14) UL L 347, 20.12.2013, str. 671. (15) UL L 352, 24.12.2013, str.1. (16) UL C 213, 8.9.2009, str. 9. (17) UL L 111, 25.4.2019, str. 59. (18) UL L 187, 26.6.2014, str. 1. (19) UL L 349, 5.12.2014, str. 1.