Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2649(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0166/2020

Razprave :

PV 17/06/2020 - 30
CRE 17/06/2020 - 30

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0169

Sprejeta besedila
PDF 182kWORD 54k
Petek, 19. junij 2020 - Bruselj Začasna izdaja
Turizem in promet v letu 2020 in pozneje
P9_TA-PROV(2020)0169RC-B9-0166/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o prometu in turizmu v letu 2020 in pozneje (2020/2649(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je turizem horizontalna gospodarska dejavnost, ki ima večplasten vpliv na gospodarsko rast, zaposlovanje ter socialni in trajnostni razvoj;

B.  ker turistični sektor zaposluje 22,6 milijona ljudi, kar je 11,2 % vseh zaposlitev v EU, je v letu 2019 prispeval 9,5 % v BDP EU, pomaga spodbujati uravnoteženo regionalno strukturo in pozitivno vpliva na regionalni razvoj; ugotavlja, da je v EU ogroženih najmanj 6,4 milijona delovnih mest;

C.  ker ima turizem, zlasti prekomerni, kot vse druge človekove dejavnosti, vpliv na podnebne spremembe, pa tudi okoljski in ekonomski vpliv, kot so večja onesnaženost, izguba biotske raznovrstnosti, prometni zastoji, stroški vzdrževanja infrastrukture ter vedno višje cene; ker pa je sektor zavezan pospeševanju napredka pri razvoju trajnostnega turizma in zagotavljanju, da bo prispeval k evropskim in mednarodnim podnebnim ciljem prek pobud, namenjenih zmanjšanju emisij;

D.  ker turizem zajema kompleksno vrednostno verigo številnih deležnikov, ki so neposredno povezani z dejavnostmi potniškega prometa;

E.  ker je pandemija COVID-19 izmed vseh glavnih gospodarskih sektorjev najbolj negativno vplivala na prometni, kulturni in turistični sektor, v katerih je obsežna brezposelnost prizadela zlasti sezonske delavce in tiste v ranljivem položaju;

F.  ker je zdravstvena kriza zlasti močno prizadela kulturne objekte in prizorišča, festivale in muzeje, saj 40 % turistov svojo destinacijo izbere glede na kulturno ponudbo;

G.  ker je Komisija s sprejetjem sporočila o turizmu in prometu v letu 2020 in pozneje (COM(2020)0550) ter svežnja o turizmu in prometu 13. maja 2020 storila prvi korak, da bi našemu dragocenemu turističnemu in prometnemu sektorju pomagala pri okrevanju po pandemiji COVID-19;

H.  ker je minilo že deset let odkar je Komisija junija 2010 sprejela sporočilo z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010)0352), v katerem sta določena strategija in akcijski načrt za turizem EU;

I.  ker so bile z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 na EU prenesene podporne pristojnosti, ki so usmerjene v usklajevanje in dopolnjevanje dejavnosti držav članic na tem področju(1);

Načrti za okrevanje evropskega turizma in prometa po pandemiji COVID-19

1.  meni, da prometni in turistični sektor za preživetje in konkurenčnost nujno potrebujeta tako hitro, kratkoročno podporo kot dolgoročno podporo, obenem pa je treba izvajati ukrepe, ki bodo turiste spodbujali k temu, da bodo znova potovali v Evropo in znotraj nje, da bi čim bolj zmanjšali dodatne izgube v tem sektorju ter zagotovili njegovo dolgoročno trajnost; poudarja, da je trenutna kriza tudi zgodovinska priložnost, da bi posodobili turizem v EU, ga naredili bolj trajnostnega in dostopnejšega za invalide ter ga začeli obravnavati kot industrijski ekosistem z naložbenimi cilji, človeškim kapitalom, potrebami po tehnoloških inovacijah in kazalniki učinkovitosti, pa tudi kot velik sektor, ki bi lahko prispeval k uresničitvi ciljev glede podnebne nevtralnosti do leta 2050;

2.  poudarja, da je trenutna kriza, v kateri se številna prevozna podjetja trudijo preživeti, izjemnega pomena za nadaljnje naložbe v trajnostno prometno infrastrukturo na ravni EU; poudarja tudi, da bi se morali načrti za okrevanje prometa, skupaj s podporo, namenjeno reševanju obstoječih sektorjev prometa, osredotočati na inovativne priložnosti za rast;

3.  pozdravlja sporočilo z naslovom COVID-19: Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah, ki ga je Komisija sprejela kot del svežnja, ter predlog za postopen in usklajen pristop, namenjen ponovni vzpostavitvi neomejenega prostega gibanja oseb; poziva, naj se na ravni EU vzpostavi mehanizem za opredelitev dovolj nizke stopnje prenosa in naj se po vsej EU zagotovi enotna uporaba te stopnje; poziva Komisijo, naj podpre „ponovni zagon“ turizma, pri čemer priporoča, naj se poudari trajnostni turizem in naj verodostojno certificirana podjetja in destinacije prevzamejo vodilno vlogo pri oblikovanju okolju prijaznega, družbeno odgovornega in gospodarsko smotrnega potovanja ter turizma; pozdravlja pobudo Komisije za nemoten pretok blaga, zlasti živil in medicinskih pripomočkov, po vsej EU ter vse pobude za popolno delovanje notranjega trga EU brez neupravičenih pregledov in zamud;

4.  ponovno poudarja pomen načela nediskriminacije pri postopnem odpravljanju domačih in čezmejnih omejitev in vzajemnega priznavanja ukrepov, sprejetih na ravni EU, ter poudarja, da se je treba izogniti sporazumom med državami članicami (t. i. turistični koridorji), saj bi imeli dodatne posledice za gospodarstvo držav članic, ki jih je kriza v javnem zdravju bolj prizadela, in predvsem za njihov turizem; je zaskrbljen, ker je več držav članic nedavno uvedlo enostranske ukrepe, ki bi lahko ne samo škodili delovanju enotnega trga in negativno vplivali na življenja več milijonov državljanov EU, temveč tudi dodatno prizadeli turizem in omajali zaupanje vanj; zato poziva Komisijo, naj prepreči izvajanje vseh diskriminatornih in neepidemioloških ukrepov v državah članicah, saj ti škodijo celovitosti schengenskega območja in ovirajo hitro okrevanje evropske prometne in turistične industrije;

5.  poudarja, da je treba turistična območja v EU podpirati in promovirati, med drugim s privlačnimi ponudbami za obiskovalce, če to dovoljujejo epidemiološke in socialno-zdravstvene razmere na posameznih območjih; meni, da morajo podjetja in njihove stranke nujno in v celoti spoštovati in izvajati vse zdravstvene, higienske in sanitarne zahteve, kot so ukrepi za omejevanje socialnih stikov, da bi zagotovili varne pogoje za obiskovalce; poziva k vzpostavitvi enotnih meril za ocenjevanje po vsej EU, da bi izpostavili območja, v katera in iz katerih lahko turisti varno potujejo; se strinja, da je treba uveljaviti in vzdrževati najvišjo raven varnosti in zaščite, za kar bi bilo mogoče uporabiti interoperabilne digitalne tehnologije (na primer namensko spletno mesto Komisije z informacijami ali vozlišča za digitalne inovacije), da bi zagotovili pomoč potovalni in turistični industriji ter samim turistom, ob tem pa spoštovali pravice posameznikov do zasebnosti in varstva podatkov; poudarja, da bi morali razviti sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi turiste učinkovito opozarjal na morebitne nevarnosti za zdravje v kraju, v katerega potujejo, da bi se takoj in učinkovito izvedli protokoli za karanteno in evakuacijo;

6.  priznava, da so mednarodni potniki pomembni za naš turistični sektor; zato poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, ali bi bilo mogoče odpraviti omejitve za nenujna potovanja na zunanjih mejah EU, ne da bi pri tem ogrozili javno zdravje in varnost, hkrati pa naj upoštevajo epidemiološke razmere v vsaki posamezni tretji državi in si prizadevajo za vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov proti COVID-19, zlasti v letalskem prometu, in sicer v skladu s standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) in skupnim dokumentom Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) z naslovom Smernice za varnost zdravja v letalstvu v zvezi s COVID-19: operativne smernice za upravljanje potnikov v zračnem prometu in letalskega osebja v zvezi s pandemijo COVID-19 za varen ponovni zagon zračnega prevoza v Evropi, ter poziva k njihovemu hitremu izvajanju;

7.  poudarja, da so čezmejni in sezonski delavci pomembni za zagotavljanje storitev v sektorju turizma, saj so ključni element prizadevanj za gospodarsko okrevanje, ter poziva k ukrepom, usmerjenim v spodbujanje njihove mobilnosti in varstvo njihovih pravic, med drugim tudi k boljšemu izvajanju veljavne zakonodaje;

8.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom COVID-19: Smernice za postopno ponovno vzpostavitev prevoznih storitev in povezljivosti ter smernice z okvirnimi načeli in skupnim naborom orodij, ki bodo z usklajenimi, nediskriminacijskimi in sorazmernimi ukrepi prispevale k ponovni vzpostaviti prevoznih storitev vseh vrst po vsej EU;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj se dogovorijo o začasnih, sorazmernih in nediskriminatornih ukrepih, ki bodo temeljili na znanstvenih dokazih, da bi olajšale varen tranzit in gibanje med državami na podlagi zanesljive ocene tveganj in v skladu z mednarodnimi standardi organov, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ali Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC); poudarja, da je za ponovno vzpostavitev potovanj po EU in mednarodnih potovanj pomembno zagotoviti vzajemno priznavanje ukrepov, dogovorjenih na ravni EU; poudarja tudi, da izvajanje omejitvenih ukrepov in njihovo sproščanje nikakor ne smeta privesti do znižanja visokih ravni standardov EU za varnost in zaščito v prometu;

10.  poudarja, da so presejalni pregledi učinkovito sredstvo za zmanjšanje širjenja virusa in krepitev zaupanja v primerih, ko spoštovanje varnostne razdalje ni mogoče, če so na voljo hitre, zanesljive in cenovno dostopne presejalne metode; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ECDC in državami članicami redno ocenjuje obstoj testov, ki izpolnjujejo te pogoje, in naj po možnosti izvaja usklajena javna naročila, da bi zagotovila najboljše možne pogoje in cene; poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vse razpoložljive možnosti financiranja, da bi državljanom zagotovili brezplačno testiranje;

11.  poudarja, da bi bilo treba odpraviti omejitve potovanj in mejne kontrole za regije, območja in države članice, katerih epidemiološke razmere se izboljšujejo in so si dovolj podobne, potem ko se bodo določila skupna merila za oceno teh razmer; poudarja, da je izboljšanje epidemioloških razmer ključnega pomena za obnovitev varnih potovanj in prevoza ter za oživitev turističnih storitev; prav tako poziva Komisijo, naj z državami članicami usklajeno preuči izvedljivost in dodano vrednost ukrepov za presejalne preglede, kot so diagnostični testi (npr. serološki testi ali odvzemi brisov) in preverjanje temperature potnikov, ki potujejo iz prometnih vozlišč; poziva, naj se za različne načine prevoza določijo standardi in podrobni protokoli za skupne higienske ukrepe; meni, da bi morali vsi prevozniki usklajeno uporabljati enotne ukrepe, da bi zagotovili predvidljivost in jasnost; meni, da bi morali biti tehnični operativni protokoli predpogoj za varno potovanje;

12.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom COVID-19: Smernice EU za postopno ponovno vzpostavitev turističnih storitev ter zdravstvene protokole v gostinskih in nastanitvenih obratih ter poziva države članice, naj jih posredujejo pristojnim organom na regionalni in lokalni ravni; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj finančno podprejo izvajanje teh ukrepov na področju potovanj in turizma v popolnem sodelovanju s turističnim in potovalnim sektorjem ter v skladu z ambicijami evropskega zelenega dogovora in digitalizacije;

13.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z javnimi organi držav članic, deležniki v turizmu in mednarodnimi organizacijami uvede pečat EU za certificiranje varnosti ter jasne in učinkovite zdravstvene protokole, s katerimi bi zagotovili, da bodo turistične in potovalne ustanove in ponudniki izpolnjevali najvišje higienske in varnostne standarde, da bi tako spodbudili izvajanje specifičnih ukrepov na podlagi smernic EU, okrepili zaupanje in varnost potnikov, ki obiščejo države članice EU, ter omogočili okrevanje sektorja;

14.  poziva Komisijo, naj ob ohranjanju visoke ravni varstva potrošnikov predlaga skupna pravila EU o pogojih uporabe bonov, izdanih zaradi pandemije COVID-19, ki naj bodo vedno odvisna od tega, ali jih potrošniki prostovoljno sprejmejo, in ne smejo vplivati na obveznost podjetij, da svojim potnikom izplačajo nadomestilo v roku, ki ga določa pravo EU, s čimer bi povečali prožnost in torej privlačnost in izvedljivost bonov ter preprečili še eno nedosledno izvajanje, zaradi katerega bi bili potrošniki različno obravnavani in ki bi povzročilo izkrivljanje konkurence na trgu prevoznih in turističnih storitev; poleg tega jo poziva, naj uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da bi zagotovila pravilno izvrševanje in enotno uporabo prava EU, ter naj spodbuja uporabo harmoniziranih pravil glede prostovoljnih bonov;

15.  poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi na podlagi izkušenj s pandemijo COVID-19 in podobnimi shemami držav članic uvedla shemo evropskega potovalnega jamstva za podjetja, da bi se zagotovila finančna likvidnost in s tem zajamčilo vračilo denarja potnikom, pa tudi stroški repatriacije skupaj s pravičnim nadomestilom za morebitno škodo, do katere bi prišlo v primeru stečaja; poleg tega meni, da bi morali potnike spodbujati, da si uredijo potovalno zavarovanje;

16.  poziva Komisijo, naj začne posebno komunikacijsko kampanjo EU o potovanjih in turizmu, tudi prek informacijske aplikacije, ki bo dostopna po vsej EU, namenjeno spodbujanju potovanj znotraj EU, povrnitvi zaupanja državljanov v potovanja in turizem med pandemijo COVID-19, izobraževanju turistov o sprejetih zdravstvenih in varnostnih ukrepih ter utrjevanju trajnostnih in kohezijskih vrednot s turistično blagovno znamko EU; poziva, naj ima pri razvoju trajnostnega, odgovornega in dostopnega turizma osrednjo vlogo pojem varne in pametne destinacije;

17.  poziva, naj se na ravni EU vzpostavi mehanizem za določanje praga, temelječega na znanstvenih dokazih ter zanesljivih in enotnih podatkih, za varnost in zaščito pri odpravi ali uvedbi omejitev potovanj ter naj se določi ustrezna raven spremljanja in pripravi akcijski načrt za primer negativnega razvoja dogodkov na epidemiološkem področju; v zvezi s tem poudarja, da je potreben konkretnejši in podrobnejši akcijski načrt za spremljanje in ocenjevanje predlagane strategije za postopen izhod iz pandemije COVID-19;

18.  poziva Komisijo, javne organe držav članic in deležnike, naj sodelujejo ter čim prej vzpostavijo jasne smernice in akcijske načrte pripravljenosti za morebiten drugi val pandemije, v katerih bodo obravnavani ukrepi za preprečevanje in nadzor okužb na področju potovanj in turizma, saj iz napovedi izhaja, da bi lahko razširjeni omejitveni ukrepi vodili k 16-odstotnemu zmanjšanju BDP v tem letu;

19.  pozdravlja program SURE, ki državam članicam pomaga kriti stroške nacionalnih shem dela za krajši delovni čas in podobne ukrepe, ki podjetjem omogočajo ohranjanje delovnih mest v turističnem sektorju; poudarja tudi pomen vlaganja v prekvalifikacijo, usposabljanje za digitalne spretnosti ter pobude za podpiranje delovnih mest, kar bo preprečilo nadaljnje izgube delovnih mest in družbene neenakosti zaradi pandemije;

Povečana solidarnost in usklajevanje v sektorju turizma EU

20.  poudarja pomen premika v smeri resnično evropske turistične politike, ki bo bistveno prispevala h krepitvi konkurenčnosti Unije v tem sektorju, spodbujala sodelovanje med državami članicami in regijami ter ustvarila možnosti za nadaljnje naložbe in inovacije v tem sektorju; želi spomniti, kako pomembno je preprečiti pretirano urejanje na enotnem trgu za turistične storitve, da se bodo odpravila in preprečila regulativna nasprotja in podvajanja, in sicer z boljšim usklajevanjem politik in zakonodaje, ki vplivajo na turistični sektor;

21.  pozdravlja predlog Komisije glede organizacije evropskega turističnega vrha z institucijami EU, turističnim sektorjem, regijami, mesti in deležniki, da bi skupaj razmislili o evropskem turizmu v prihodnosti, ter podpira razvoj časovnega načrta za trajnosten, inovativen in odporen evropski turistični ekosistem do leta 2050 (evropska agenda za turizem 2050); zato poziva Komisijo, naj na podlagi izida tega dialoga sprejme novo strategijo in akcijski načrt za turizem EU v letu 2021, da bo Evropa s turistično blagovno znamko EU še naprej vodilna destinacija; poudarja, da mora ta dolgoročna strategija vključevati načrt za digitalizacijo sektorja in sheme za ponovno oživitev turističnih območij; poudarja, da mora strategija podpirati zeleni prehod sektorja s prilagoditvijo procesov ter obnovo infrastrukture in objektov; poudarja, da bi morala Komisija tesno spremljati njeno pravilno izvajanje;

22.  pozdravlja pobudo Komisije, ki zagotavlja prožnost pri uporabi pravil o državni pomoči; vseeno vztraja, da so potrebni izvedljivi projekti, standardi konkurenčnosti ter socialni in ekološki standardi, pa tudi jasne in sektorjem prilagojene smernice za prometni in turistični sektor, ki bodo omogočale učinkovito usklajevanje med vsemi državami članicami, in da je treba zagotoviti, da se nacionalne sheme odškodnin uporabljajo pravično, pravočasno in sorazmerno ter da se uvedejo za omejeno obdobje z namenom spopadanja z izgubami, ki so posledica pandemije COVID-19, ne da bi neupravičeno izkrivljale konkurenco;

23.  poudarja pomen okrepljenega sodelovanja med organi EU, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter vsemi ustreznimi deležniki, da se obravnavajo medsektorska vprašanja, povezana s turizmom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo EU za turizem, ki bo vključevala konkretnejši in podrobnejši akcijski načrt s kratko-, srednje- in dolgoročnimi cilji, vključno s cilji OZN glede trajnostnega razvoja, ter državam članicam predlagala, naj določijo jasne, strateške in v rezultate usmerjene cilje; vztraja, naj se ustrezna strategija za trajnostni turizem sprejme v sodelovanju s Parlamentom in državami članicami, kar vključuje ukrepe, ki jih morajo uporabljati in upoštevati vse države članice, panoge in turisti;

24.  poudarja, da je predlog načrta za okrevanje EU, ki ga je Komisija predložila 27. maja 2020 ter ki vključuje okrepljen dolgoročni proračun EU (večletni finančni okvir 2021–2027) in nov instrument za okrevanje v višini 750 milijard EUR, ki bi moral biti pogojen z izvajanjem strukturnih reform ter spoštovanjem ekoloških in socialnih standardov, dobra osnova za nadaljnja pogajanja; pozdravlja, da je bil turizem opredeljen kot ena od gospodarskih dejavnosti, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela; je seznanjen, da je v novem instrumentu za okrevanje Next Generation EU poudarjeno, da bi se promet v turizmu v drugem četrtletju leta 2020 lahko zmanjšal za več kot 70 %, medtem ko so osnovne potrebe po naložbah v turizmu, ki znašajo 161 milijard EUR, največje izmed različnih ekosistemov; poziva Komisijo, naj v svežnju ukrepov za oživitev gospodarstva ustrezno upošteva turistični sektor in objavi smernice, da bi zagotovila hiter dostop do financiranja v okviru sedanjih in prihodnjih programov, ki ga ne bi ovirala nesorazmerna upravna bremena; v zvezi s tem poudarja pomen naložb v tem sektorju v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki bo omogočil razvoj strategije za trajnosten, prožen in konkurenčen turistični sektor v vsej EU; meni, da mora načrt EU za oživitev gospodarstva vključevati možnost zagotovitve dodatne finančne podpore za turistični sektor na podlagi deleža, ki ga potovalni in turistični sektor prispevata k BDP države članice;

25.  obžaluje, da v naslednjem večletnem finančnem okviru (2021–2027) ni posebne proračunske vrstice za trajnostni turizem in da trenutno ni konkretnega in namenskega finančnega instrumenta, ki bi kratkoročno prispeval k okrevanju tega sektorja; poudarja, da bi bilo treba razmislili o posebni obravnavi in posebnih ukrepih za najbolj oddaljene in otoške regije;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj nujno podprejo podjetja in delavce, vključno s samozaposlenimi delavci, v prometnem, kulturnem in turističnem sektorju, zlasti mala in srednja podjetja (MSP) in vključno z velikimi in družinskimi podjetji, da bi upravljali njihovo likvidnost, jim pomagali ohraniti delovna mesta ter zmanjšali nepotrebna upravna bremena; prav tako poziva k razvoju evropskega okvira za delavce po celotni vrednostni verigi sektorja turizma, in sicer v tesnem dialogu s socialnimi partnerji ter ob vključitvi vseh vrst delavcev;

27.  poziva k revidirani evropski strategiji za MSP, ki bi upoštevala vpliv COVID-19 nanje in v kateri bi se predlagale konkretne pobude za okrevanje z načrtom za podpiranje teh podjetij z zmanjšanjem birokracije, zmanjšanjem stroškov dostopa do financiranja in spodbujanjem naložb v strateške vrednostne verige v skladu z evropsko industrijsko politiko, ki temelji na ekosistemih, zelenem dogovoru in digitalnem prehodu; ponovno opozarja, da se je treba prilagoditi novim zdravstvenim in varnostnim ukrepom ter zagotoviti znatne naložbe za varnost potrošnikov, omejevanje socialnih stikov in druge previdnostne ukrepe; poudarja pomen oblikovanja mrež in grozdov po vsej EU, ki bi lahko vodili v usklajevanje dobre prakse, strategij in sinergij v sektorju MSP;

28.  poudarja, da se na tisoče podjetij, zlasti MSP, spopada s težavami pri preživetju, saj so mnoga na robu plačilne sposobnosti; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo razvoj dogodkov in ocenijo možnost okrepljene nujne podpore v zvezi z že napovedanimi instrumenti, tako da sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev stečaja podjetij;

Za turistični sektor EU, ki bo pripravljen na prihodnost

29.  poudarja, da je turistični sektor močno odvisen od prometnega sektorja in da bi zato z izboljšanjem dostopnosti, trajnosti in povezljivosti vseh načinov prevoza ob ohranjanju najvišje ravni varnosti v vseh prometnih sektorjih (cestni, železniški, letalski, pomorski promet in promet po celinskih plovnih poteh) pomembno vplivali na krepitev turističnega sektorja EU; v zvezi s tem poudarja, da bo leto 2021 evropsko leto železnic in da je treba zmanjšati emisije iz prometa, zato bi morala Komisija spodbujati vse trajnostne alternativne načine potovanja;

30.  poudarja potrebo po spodbujanju trajnostnih načinov potovanja, na primer s povečanjem podpore za turistično kolesarsko infrastrukturo in nočne vlake; poudarja gospodarske in okoljske koristi, ki jih trajnostni načini prevoza, kot je kolesarjenje, lahko prinesejo za turizem, in poziva Komisijo, naj spodbuja kolesarsko infrastrukturo in vlaga vanjo, da bi spodbudila takšen turizem;

31.  poudarja, da vse države članice potrebujejo omrežje razvite, sodobne, varne in trajnostne infrastrukture, da bi olajšali potovanja po celotni EU in izboljšali dostopnost obrobnih držav članic za turizem znotraj Evrope in mednarodni turizem; zato poziva Komisijo, naj podpre ponovno uvedbo manjkajočih čezmejnih povezav, preveri primernost obstoječega infrastrukturnega omrežja in predlaga takojšnje dodatne ukrepe na najmanj razvitih območjih in oddaljenih območjih, ki imajo pogosto najmanj razvita omrežja in potrebujejo posebno pozornost; je seznanjen, da obmejne regije v EU sestavljajo 40 % njenega ozemlja in tretjino njenega prebivalstva; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo države članice pripravile ustrezne načrte za dokončanje jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030 in celovitih omrežij do leta 2050, pri čemer mora navesti urnike in razpoložljiva proračunska sredstva, ter naj se posebej osredotoči na čezmejne odseke, zlasti v državah članicah, ki na teh področjih ne napredujejo; poudarja, da to vključuje prepotreben projekt enotno evropsko nebo, ki bi, kljub temu da je na ravni EU že več let obstal, evropskemu letalstvu nemudoma prinesel varnost, učinkovitost in trajnost;

32.  poziva Komisijo, naj preuči izvedljivost in potencialne koristi mehanizma kriznega upravljanja za turistični sektor EU, ne le za ustrezno in hitro odzivanje na sedanjo pandemijo COVID-19, temveč tudi za pripravo na prihodnje izzive podobne vrste in obsega; poudarja, da je pomembno vključiti rešitve za financiranje za kratkoročno pomanjkanje finančnih sredstev ter zagotoviti srednjeročne in dolgoročne okvire in strategije; poziva Komisijo, naj objavi smernice na podlagi dobre prakse v turističnem sektorju v primeru velikih kriz, kot je sedanja pandemija, ter naj spodbudi razvoj in usklajevanje ustreznih spletnih platform, na katerih si lahko deležniki izmenjujejo dobro prakso in informacije;

33.  poziva Komisijo, naj predlaga nov evropski program vključujočega turizma, ki bo izhajal iz modela pobude Calypso ter ranljivim družbenim skupinam omogočil uporabo nacionalnih turističnih bonov v pridruženih ustanovah v drugih državah članicah, ki prav tako ponujajo program socialnega turizma svojim državljanom; ugotavlja, da so se tovrstni programi v številnih državah članicah zelo dobro obnesli, in meni, da bi bilo zelo pozitivno, če bi bili interoperabilni na ravni EU;

34.  poudarja pomen skupnega pristopa EU k varovanju konkurenčnosti sektorja z izboljšanjem njegove strategije za komuniciranje z državljani; poudarja tudi usklajevalno vlogo EU za turistični sektor, ki bi jo bilo treba izboljšati z ukrepi za dodano vrednost na ravni EU in dodatnim spodbujanjem izmenjave dobre prakse med državami članicami; poziva k zmanjšanju neupravičenega upravnega in davčnega bremena, podpori za ustanavljanje podjetij ter spodbujanju čezmejne prodaje in storitev;

35.  poudarja pomen mednarodnega sodelovanja v potovalnem in turističnem sektorju ter spodbuja institucije EU, naj še naprej omogočajo dialog in sodelovanje s Svetovno turistično organizacijo (UNWTO);

36.  meni, da bi nastop novih tehnologij in nadaljnja digitalizacija znatno povečala privlačnost potovalnega in turističnega sektorja ter da bi z uporabnikom prijaznimi platformami in novimi poslovnimi modeli okrepili rast, konkurenčnost in blaginjo v sektorju; zato meni, da sta redno usposabljanje in prekvalifikacija obstoječe delovne sile v tem sektorju izjemno pomembna ter da se je treba posebej osredotočiti na digitalne spretnosti in inovativne tehnologije;

37.  poziva Komisijo, naj oceni možnost vzpostavitve spletnega postopka za pridobitev vizuma kot sredstva za privabljanje večjega števila mednarodnih turistov v Evropo, pri čemer naj ohrani močno varovanje evropskih meja; ugotavlja, da je pandemija COVID-19 pokazala, da je treba sprejeti inovacije in na novo zasnovati ponudbo storitev, tudi tistih, ki omogočajo tesnejše stike med ljudmi; zato poziva Komisijo, naj preuči možnosti dostopa do e-vizumov na daljavo, ki bo cenovno ugoden in časovno učinkovit ter bo omogočal dostop do turističnih destinacij v Evropi, za dobronamerne državljane tretjih držav, ki potrebujejo vizume, njihovi biometrični podatki pa se bodo v vsakem primeru zbirali, ko bo začel v celoti delovati vstopno-izstopni sistem;

38.  opozarja na pomen spodbujanja trajnostnega turizma, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest, varstvu in obnovi naravnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter k rasti in konkurenčnosti, in sicer z opiranjem na nove poslovne modele; poziva Komisijo, naj olajša dostop do financiranja EU za deležnike v turizmu, zlasti za male ponudnike namestitev v vseh tržnih segmentih, ki morajo biti deležni posebne pozornosti in podpore; potrjuje, da bi moralo takšno financiranje podpirati prehod na trajnostne, inovativne, odporne in visokokakovostne turistične proizvode in storitve ter dodatno prispevati k trajnosti, potovanjem zunaj sezone in geografski razpršenosti turističnih tokov; meni, da je treba zagotoviti podporo in usklajevanje na ravni Unije, da bi izboljšali upravljanje turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, med drugim z uvedbo potrdil za trajnostni turizem; poudarja pomen spodbujanja prehoda s prekomernega turizma na druge oblike kulturnega in trajnostnega turizma, ki spoštujejo naše okolje in našo kulturno dediščino;

39.  poudarja pomen turizma za nekatere države in geografska območja EU, kjer so storitve, povezane s turizmom, pogosto pomemben dejavnik pri zagotavljanju zaposlitev in so eden od glavnih virov dohodka za lokalno prebivalstvo; poziva Komisijo, naj pri obnovitvi prostega gibanja in prometnih povezav med najbolj oddaljenimi regijami in otoki ter celinsko EU pripravi prilagojene ukrepe; poudarja, da so za te regije izjemno pomembne posebne povezave ter dodatna finančna in upravna podpora; poudarja pomembnost osredotočanja na obalna in morska območja v strategiji in pobudah EU za turizem, vključno s priložnostmi za financiranje ter promocijskimi in komunikacijskimi orodji, ter okrepitve delovanja zadevnih trgov z oblikovanjem prilagojenih politik v sodelovanju z deležniki in organi z destinacij; opozarja na pomen podpiranja družinskih podjetij, ki razvijajo lokalne ali regionalne trge ter spodbujajo lokalni turizem, saj zajemajo pomemben delež delovnih mest v evropskem zasebnem sektorju in so naravni inkubatorji podjetniške kulture;

40.  želi spomniti, da kulturni turizem sestavlja 40 % vsega evropskega turizma in da 68 % Evropejcev meni, da prisotnost kulturne dediščine, ki vključuje kulturne poti, med njimi Jakobovo pot („Camino de Santiago“), ki bo leta 2021 praznovala jubilej oziroma Jakobovo leto, vpliva na njihovo izbiro počitniške destinacije(2); zato poziva Komisijo, naj predlaga, da države članice v naslednjem delovnem načrtu za področje kulture določijo jasne strateške in operativne cilje, ki naj bodo usmerjeni v rezultate, ter izboljšajo sedanji strateški okvir za kulturo; poudarja, da bi bilo treba naložbe v kulturne znamenitosti šteti in obravnavati kot vir za izboljšanje konkurenčnosti in rasti na lokalni ravni, ne da bi pozabili na njihovo lastno vrednost v okviru kulturne dediščine, ki jo je treba zaščititi, zlasti pred podnebnimi spremembami in prekomernim turizmom; poziva Komisijo, naj okrepi finančno vzdržnost kulturnih znamenitosti, ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ter spodbudi razvoj shem financiranja, ki bodo temeljile na zasebnem kapitalu; poziva tudi k povečanju proračuna za program DiscoverEU, ki bi lahko bistveno spodbudil mladinski turizem; poudarja posebne potrebe kulturnih ustanov, ki prejemajo javno pomoč v tem obdobju okrevanja, saj morajo zagotoviti varnost obiskovalcev in ohranjati svoj ekonomski model; poziva Komisijo, naj poišče alternativne mehanizme za podporo kulturnih delavcev, ki so močno odvisni od delovanja turizma;

41.  poudarja koristi podeželskega in kmečkega ekoturizma ter poziva Komisijo, naj še bolj spodbuja in podpira pobude, s katerimi bi ustvarili dodatne vire dohodka za podeželska območja in zaposlitvene možnosti, preprečili odseljevanje in povečali socialne koristi; poudarja vlogo, ki jo ima lahko Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), zlasti program LEADER, pri podpiranju lokalnih in podeželskih turističnih pobud, ter poziva k ustreznemu financiranju tega programa v programskem obdobju 2021–2027; meni, da je treba okrepiti kmečki turizem na podeželskih območjih, da bi se diverzificirali viri prihodkov kmetov, zlasti malih kmetij, ter da bi tako preprečili opuščanje zemljišč in odseljevanje ter podprli podeželsko gospodarstvo; v zvezi s tem poudarja, da je treba rezervirati posebna sredstva za kmečki turizem, ki ima bistveno vlogo pri diverzifikaciji prihodkov kmetov in razvoju podeželskih območij;

42.  poudarja pomen zdravstvenega turizma, ki zajema zdravstveni turizem, turizem za dobro počutje in zdraviliški turizem; poziva Komisijo, naj po potrebi spodbuja evropsko zdravstveno preventivo, balneologijo, trajnostni in gorski zdravstveni turizem; poudarja potrebo po dodatnih naložbah v izboljšanje infrastrukture za trajnostni turizem ter pomen večje prepoznavnosti evropskih zdravilišč in središč za turizem za dobro počutje; poziva Komisijo, naj poskrbi za nadaljnje znanstveno podprte možnosti financiranja, saj lahko zdravstveni turizem s preventivnimi ukrepi in manjšo porabo zdravil prispeva k zmanjšanju zdravstvenih stroškov ter dodatno izboljša trajnost in kakovost dela;

43.  poudarja pomen dostopnosti potovalnih in turističnih storitev za starajoče se prebivalstvo, pa tudi za invalide in osebe s funkcionalnimi omejitvami; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno spodbujajo potekajoči razvoj standarda Mednarodne organizacije za standardizacijo za dostopne turistične storitve in zagotovijo, da se bo po sprejetju začel hitro in pravilno izvajati ter da bodo ponudniki storitev spoštovali ustrezne že uveljavljene standarde glede dostopnosti ali tiste, ki so v procesu uveljavitve; prav tako poziva Komisijo, naj si prizadeva za olajšanje morebitne širše uporabe in priznavanja invalidske izkaznice EU;

44.  poudarja, da ima šport pomembno vlogo v turizmu, in opozarja na pomen športnih dogodkov in dejavnosti pri zagotavljanju privlačnosti evropskih regij za turiste; opozarja na priložnosti, ki izhajajo iz potovanj športnikov in gledalcev športnih dogodkov, ki lahko privabijo turiste tudi na najbolj oddaljena območja; poudarja pomen evropske gastronomije, gastronomskih poti in sektorja gostinstva za turizem in za celotno gospodarstvo; poudarja, da je treba ta področja zato vključiti v splošno strategijo za turizem;

o
o   o

45.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsednici Komisije, predsedniku Evropskega sveta in aktualnemu predsedstvu Sveta.

(1) Člen 195(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
(2) Posebna raziskava Eurobarometer št. 466 – Kulturna dediščina, 12/2017.

Zadnja posodobitev: 22. junij 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov