Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2685(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0196/2020

Predložena besedila :

B9-0196/2020

Razprave :

PV 17/06/2020 - 21
CRE 17/06/2020 - 21

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0173

Sprejeta besedila
PDF 154kWORD 56k
Petek, 19. junij 2020 - Bruselj Končna izdaja
Protirasistične demonstracije zaradi smrti Georgea Floyda
P9_TA(2020)0173B9-0196/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o protirasističnih demonstracijah zaradi smrti Georgea Floyda (2020/2685(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti drugega in od četrtega do sedmega odstavka preambule, člena 2, drugega pododstavka člena 3(3) in člena 6,

–  ob upoštevanju členov 10 in 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 2, 3, 4, 5 in 21,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(3),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leto 2020, druge raziskave o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji (EU-MIDIS II), ki jo je Agencija Evropske unije za temeljne pravice objavila decembra 2017, raziskav Agencije za temeljne pravice z naslovom „Being black in the EU“ (Biti temnopolt v EU), objavljenih 23. novembra 2018 in 15. novembra 2019, in poročila Agencije za temeljne pravice o izkušnjah z rasno diskriminacijo in rasističnim nasiljem pri ljudeh afriškega porekla v EU,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o rasizmu in sovraštvu do manjšin v svetu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2019 o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla v Evropi(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o pravici do mirnega protestiranja in sorazmerni uporabi sile(6),

–  ob upoštevanju, da je bila junija 2016 oblikovana skupina EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti,

–  ob upoštevanju splošnih političnih priporočil Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti,

–  ob upoštevanju videoposnetka tiskovne konference podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 2. junija 2020 po smrti Georgea Floyda,

–  ob upoštevanju izmenjave mnenj 5. junija 2020 o primeru Georgea Floyda v Pododboru za človekove pravice,

–  ob upoštevanju publikacije Agencije za temeljne pravice z dne 5. decembra 2018 z naslovom „Preventing unlawful profiling today and in the future: a guide“ (Vodnik k preprečevanju nezakonitega profiliranja danes in v prihodnosti),

–  ob upoštevanju Protokola št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o prepovedi diskriminacije,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 19. septembra 2001 o Evropskem kodeksu policijske etike,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in splošnih priporočil odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 28. maja 2020, v kateri je obsodila uboj Georgea Floyda,

–  ob upoštevanju izjave neodvisnih strokovnjakov o posebnih postopkih sveta OZN za človekove pravice z dne 5. junija 2020 o protestih proti sistemskemu rasizmu v Združenih državah,

–  ob upoštevanju durbanske deklaracije in akcijskega programa iz leta 2002 ter njegovega spremljanja in poročila posebnega poročevalca OZN o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti do boja proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti,

–  ob upoštevanju mednarodnega desetletja oseb afriškega porekla,

–  ob upoštevanju ameriške ustave,

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je bil 25. maja 2020 George Floyd, 46-letni neoboroženi Afroameričan, v Minneapolisu v Minnesoti aretiran zaradi domnevne uporabe ponarejenega bankovca in ubit po tem, ko je policist, belec, 8 minut in 46 sekund klečal na njegovem na vratu; ker je George Floyd večkrat ponovil, da ne more dihati;

B.  ker je smrt Georgea Floyda, ki je le zadnja na seznamu primerov uporabe pretirane sile in ubojev s strani policistov, sprožila obsežne demonstracije in proteste proti rasizmu in policijskemu nasilju v vseh ZDA in po vsem svetu;

C.  ker je bil po množičnih protestih policist Derek Chauvin, ki je bil sprva obtožen povzročitve smrti iz malomarnosti, obtožen uboja, za kar je predpisana kazen do 35 let zapora; ker so bili trije drugi policisti, ki so bili vpleteni v aretacijo Georgea Floyda, odpuščeni in se soočajo z obtožbo pomoči pri kaznivem dejanju;

D.  ker z nasiljem in uničevanjem lastnine ni mogoče rešiti problema zakoreninjene diskriminacije in ju je treba ostro obsoditi; ker morajo protestniki zahteve po pravici izraziti na miren način, policija in druge varnostne sile pa se morajo vzdržati uporabe pretirane sile, da se ne bi napete razmere še dodatno zaostrile;

E.  ker se je že pred protesti zaradi smrti Georgea Floyda zvrstilo veliko protestov proti nasilju policije in rasizmu v ZDA; ker v ZDA temnopolti prebivalci in drugi nebelci predstavljajo 40 % zapornikov in le 13 % celotnega prebivalstva; ker je stopnja umrljivosti v policijskem pridržanju v ZDA za temnopolte šestkrat večja kot za belce, za hispanično prebivalstvo(7) pa trikrat večja, prav tako je večja uporaba prekomerne ali smrtonosne sile, ki nesorazmerno prizadene temnopolte;

F.  ker so se med protesti, tudi v Minneapolisu, zgodili posamezni nasilni incidenti;

G.  ker je predsednik Trump napotil nacionalno stražo;

H.  ker sta odziv in podžigajoča retorika predsednika ZDA, vključno z njegovo grožnjo, da bo odposlal ameriško vojsko, če protesti ne bi prenehali, prispevala le k okrepitvi protestov;

I.  ker so bili poročevalec CNN Omar Jimenez in njegovi kolegi aretirani, ko so poročali o protestih v Minneapolisu, kasneje pa so bili izpuščeni po potrditvi, da so novinarji; ker je bilo številnim novinarjem preprečeno, da bi prosto poročali o demonstracijah, kljub temu, da so nosili novinarske izkaznice na vidnem mestu, več desetin pa jih je bilo žrtev napadov policijskih sil, od katerih so nekateri utrpeli hude poškodbe;

J.  ker je EU zavezana spoštovanju svobode izražanja in obveščanja ter svobode zbiranja in združevanja; ker morajo v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije vse omejitve temeljnih pravic in državljanskih svoboščin spoštovati načela zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti;

K.  ker izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnosti in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, za varovanje zdravja ali morale, za varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva, kot določa 10. člen EKČP;

L.  ker Evropska unija v skladu s členom 4(2) Pogodbe o Evropski uniji spoštuje temeljne državne funkcije držav članic, zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti, vzdrževanje javnega reda in varovanje nacionalne varnosti; ker zlasti nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake države članice;

M.  ker je po smrti Georgea Floyda in protestih v ZDA demonstriralo tudi na tisoče ljudi v evropskih mestih in drugih mestih po svetu v podporo protestom v ZDA, proti rasizmu in v podporo gibanju Black Lives Matter (življenja temnopoltih štejejo); ker gibanje Black Lives Matter ni novo;

N.  ker so v nekaterih državah članicah EU protesti okrepili gibanje proti rasizmu, katerega tarča so temnopolti in nebelci, prav tako pa so vodili k spominjanju na kolonialno preteklost Evrope in njene vloge v čezatlantski trgovini s sužnji; ker bi bilo treba te krivice in hudodelstva zoper človečnost priznati na ravni EU in nacionalni ravni ter jih obravnavati na institucionalni ravni in v izobraževalnem sistemu;

O.  ker so nekateri v demokratični mednarodni skupnosti odločno zavrnili pretirano uporabo sile, obsodili vsakršno nasilje in rasizem ter pozvali, naj se vsi tovrstni incidenti obravnavajo hitro, učinkovito in ob popolnem spoštovanju pravne države in človekovih pravic; ker bi morali voditelji institucij EU javno in brez pridržkov obsoditi rasizem in policijsko nasilje, ki sta povzročila smrt Georgea Floyda in drugih;

P.  ker so demokracija, pravna država in temeljne pravice ključna načela zakonodaje EU; ker bi nas morala ta skupna načela in vrednote združevati v boju proti vsem oblikam nepravičnosti, rasizma in diskriminacije;

Q.  ker sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici, zapisani v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, ter bi se morali v celoti spoštovati;

R.  ker člen 21(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

S.  ker moto EU „Združena v raznolikosti“ obsega ne le državljanstvo, ampak tudi vse zgoraj navedene podlage;

T.  ker je rasizem zaskrbljujoče vprašanje po vsem svetu in ker se povsod po svetu še vedno pojavljajo rasistični in ksenofobni pogledi;

U.  ker se strukturni rasizem odraža tudi v socialno-ekonomskih neenakostih in revščini, ti dejavniki pa se medsebojno povezujejo in krepijo; ker je to še posebej vidno na trgu dela, kjer so najbolj prekarni delavci temnopolti, pa tudi pri stanovanjih in izobraževanju; ker morajo biti ukrepi za enakost in boj proti strukturnemu rasizmu usklajeni in se morajo sistematično obravnavati;

V.  ker sta po mnenju Agencije za temeljne pravice rasna diskriminacija in nadlegovanje v Evropski uniji še vedno običajna(8); ker so rasne in etnične manjšine žrtve nadlegovanja, nasilja in sovražnega govora na spletu in zunaj njega; ker se rasne in etnične manjšine v EU soočajo s strukturno diskriminacijo na vseh področjih, vključno s prebivališčem, zdravstvenim varstvom, zaposlovanjem in izobraževanjem;

W.  ker je bilo v raziskavi Agencije za temeljne pravice ugotovljeno, da so rasno opredeljene skupine, ki jih v Evropi najbolj prizadenejo rasizem in diskriminacija na podlagi etničnega ali priseljenskega porekla, Romi ter osebe iz severne in podsaharske Afrike(9); ker raziskava Agencije za temeljne pravice ugotavlja tudi visoko stopnjo diskriminacije in rasizma do muslimanov(10) in judov(11);

X.  ker nekateri mnenjski voditelji in politiki po vsej EU prevzemajo rasistično in ksenofobno držo, s tem pa spodbujajo družbeno ozračje, ki zagotavlja plodna tla za rasizem, diskriminacijo in kazniva dejanja iz sovraštva; ker to ozračje še dodatno spodbujajo populistična in ekstremistična gibanja, ki skušajo razdeliti družbo; ker so ta dejanja v nasprotju s skupnimi evropskimi vrednotami, katerim so se zavezale vse države članice;

Y.  ker je cilj dela policije in organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj braniti varnost ljudi v EU in jih zaščititi pred kriminalom, terorizmom in nezakonitimi dejavnostmi ali dejanji ter izvajati zakone, včasih v težkih okoliščinah; ker policisti pogosto tvegajo svoje življenje, ko varujejo druge;

Z.  ker rasizem, diskriminacija ter prekomerna in smrtonosna uporaba sile s strani policije obstajajo tudi v EU; ker so bili organi kazenskega pregona v številnih državah članicah deležni kritik zaradi uporabe prekomerne sile; ker v primeru, ko se oseba sooči s policijo ali drugimi predstavniki državnih sil, uporaba fizične sile, ki ni bila nujno potrebna zaradi ravnanja te osebe, zmanjšuje človekovo dostojanstvo in načeloma predstavlja kršitev pravice iz člena 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah(12); ker je treba nesorazmerno uporabo sile ostro obsoditi;

AA.  ker so v skladu s poročili Agencije za temeljne pravice temnopolti ljudje in nebelci v EU izpostavljeni rasnemu in diskriminatornemu profiliranju; ker je policija v petih letih pred raziskavo ustavila četrtino vseh oseb afriškega porekla, ki jih je anketirala Agencija za temeljne pravice, in ker je 41 % oseb to kontrolo označilo kot rasno profiliranje(13);

AB.  ker večina (63 %) žrtev rasističnih fizičnih napadov policije incidenta ni prijavila, ker se po njihovem mnenju ne bi nič spremenilo (34 %) ali ker ne zaupajo policiji ali se je bojijo (28 %)(14); ker je treba žrtvam policijskega nasilja zagotoviti zaščito in dostop do pravnega varstva;

AC.  ker je bilo v letnem poročilu o kaznivih dejanjih iz sovraštva, ki ga je pripravil Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR), ugotovljeno, da so temnopolte osebe in nebelci pogosto tarče rasističnega nasilja, v številnih državah pa nista zagotovljeni pravna pomoč in finančna podpora žrtvam, ki okrevajo po nasilnih napadih;

AD.  ker morajo institucije EU sprejeti konkretne ukrepe za odpravo strukturnega rasizma, diskriminacije in premajhne zastopanosti rasnih in etničnih manjšin v svojih strukturah;

AE.  ker je treba okrepiti boj proti rasizmu in diskriminaciji v naših družbah, saj gre za skupno odgovornost; ker mora Evropska unija nujno razmisliti o tem vprašanju in se zavezati, da bo obravnavala strukturni rasizem in diskriminacijo, s katero se soočajo številne manjšine;

1.  izjavlja, da življenja temnopoltih štejejo;

2.  zelo obsoja grozljive okoliščine smrti Georgea Floyda v ZDA, pa tudi podobne smrti drugod po svetu; izraža sožalje njegovim svojcem in prijateljem, pa tudi svojcem in prijateljem drugih žrtev; poziva oblasti, naj ta primer in podobne primere temeljito preiščejo ter odgovorne privedejo pred sodišče;

3.  ostro obsoja vse oblike rasizma, sovraštva in nasilja, pa tudi morebitne fizične in verbalne napade na osebe določene rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja ter državljanstva v javnem in zasebnem življenju; opozarja, da v naši družbi ni prostora za rasizem in diskriminacijo; poziva Komisijo, Evropski svet in Svet, naj ostro in odločno nasprotujejo rasizmu, nasilju in nepravičnosti v Evropi;

4.  poziva vlado in oblasti v Združenih državah Amerike, naj odločno ukrepajo proti strukturnemu rasizmu in neenakosti v državi, ki se kažejo v policijskem nasilju; obsoja policijsko ravnanje zoper miroljubne protestnike in novinarje ter zelo obžaluje grožnje predsednika ZDA, da bo nadnje poslal vojsko;

5.  podpira najnovejše množične proteste proti rasizmu in diskriminaciji, ki so se po smrti Georgea Floyda začeli v prestolnicah in mestih po svetu; poudarja, da protestniki pozivajo, da se je treba zoperstaviti zatiranju in strukturnemu nasilju v Evropi; izraža solidarnost, spoštovanje in podporo miroljubnim protestom ter meni, da mora naša družba izkoreniniti strukturni rasizem in neenakost; želi spomniti, da ima vsak posameznik na podlagi mednarodnih pogodb pravico do miroljubnega protesta; obsoja posamezne nasilne incidente;

6.  obsoja vse oblike belske prevlade, vključno z uporabo sloganov, katerih namen je spodkopati ali odvračati od gibanja Black Lives Matter in zmanjšati njegov pomen;

7.  obsoja plenjenje, požige, vandalizem ter uničenje javne in zasebne lastnine, ki so jo povzročili nekateri nasilni protestniki; obsoja ekstremistične in protidemokratične sile, ki namerno zlorabljajo miroljubne proteste, da bi zaostrili konflikte ter širili nered in anarhijo;

8.  poziva vse voditelje in državljane, naj ne pozabijo na vrednote ter naj bolj spodbujajo človekove pravice, demokracijo, enakost pred zakonom ter svobodne in neodvisne medije; obsoja izjave in dejanja voditeljev, ki lahko ogrozijo te vrednote ter povečajo razkol v naši družbi; želi spomniti, da na teh vrednotah temeljijo EU in ZDA ter naše čezatlantsko sodelovanje; poudarja, kako pomembno je, da v čezatlantskem dialogu zakonodajalcev tesneje medparlamentarno sodelujemo in si na bližnjem ponovnem srečanju izmenjamo mnenja in dobro prakso ter opredelimo pravna sredstva za boj proti strukturnemu rasizmu in za varstvo človekovih pravic;

9.  poziva k tesnejšemu večstranskemu sodelovanju v boju proti rasizmu in diskriminaciji; poziva Komisijo, naj v boju proti rasizmu na mednarodni ravni tesneje sodeluje z mednarodnimi akterji, kot so Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, OZN, Afriška unija in Svet Evrope, pa tudi z drugimi mednarodnimi partnerji; pozdravlja, da je 54 afriških držav zahtevalo, da se 17. junija 2020 v Svetu OZN za človekove pravic nujno razpravlja o rasistično motiviranih kršitvah človekovih pravic, sistemskem rasizmu, policijskem nasilju in nasilju nad miroljubnimi protestniki;

10.  poziva institucije, organe in agencije EU ter države članice, naj vsako nesorazmerno uporabo sile in rasistične težnje organov pregona v EU, ZDA in po svetu ostro javno obsodijo;

11.  meni, da je boj proti rasizmu horizontalno vprašanje in bi ga bilo treba upoštevati na vseh političnih področjih Unije; opozarja, da naj bi imeli vsi državljani kot posamezniki ali v skupini pravico do zaščite pred temi neenakostmi, kar pomeni, da je treba njihove pravice ter njihovo polno in enako uveljavljanje spodbujati s pozitivnimi ukrepi;

12.  želi spomniti, da je 26. marca 2019 sprejel resolucijo o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla, in poziva EU in države članice, naj jo nujno začnejo izvajati;

13.  je zelo zaskrbljen zaradi primerov desničarskega ekstremizma v varnostnih silah, ki so v EU prišli na dan v zadnjih letih(15);

14.  poziva institucije EU in države članice, naj uradno priznajo pretekle krivice in hudodelstva zoper človečnost, storjena nad temnopoltimi, nebelci in Romi; izjavlja, da je suženjstvo hudodelstvo zoper človečnost, in poziva, naj se 2. december razglasi za evropski dan spomina na odpravo trgovine s sužnji; poziva države članice, naj v šolske učne načrte vključijo pouk zgodovine temnopoltih, nebelcev in Romov;

15.  ponavlja, da ima pri odpravljanju predsodkov in stereotipov ter spodbujanju strpnosti, razumevanja in raznolikosti ključno vlogo izobraževanje, ter poudarja, da je izobraževanje tudi nadvse pomembno orodje za končanje strukturne diskriminacije in rasizma v naši družbi;

16.  poziva države članice, naj obsodijo rasistične in afrofobne tradicije, kot je barvanje obraza v črno barvo, in se jim odpovejo;

17.  poziva voditelje EU, naj kmalu organizirajo evropski vrh proti rasizmu za odpravo strukturne diskriminacije v Evropi; poziva Komisijo, naj predlaga celovito strategijo proti rasizmu in diskriminaciji ter okvir EU za nacionalne akcijske načrte proti rasizmu s posebnim delom o boju proti temu pojavu v službah kazenskega pregona, in sicer s presečnim pristopom; poziva Svet, naj oblikuje posebno sestavo Sveta za enakost; poziva institucije EU, naj ustanovijo medinstitucionalno projektno skupino za boj proti rasizmu in diskriminaciji na ravni EU;

18.  poziva države članice, naj na vseh področjih spodbujajo protidiskriminacijske politike in naj v tesnem sodelovanju s civilno družbo in prizadetimi skupnostmi pripravijo nacionalne akcijske načrte proti rasizmu, ki bodo obravnavali izobraževanje, stanovanjska vprašanja, zdravje, zaposlovanje, delo policije, socialne storitve, pravosodni sistem ter politično udeležbo in zastopanost;

19.  poziva, naj vse protidiskriminacijske politike upoštevajo medsektorski pristop in vidik spola za boj proti večplastni diskriminaciji;

20.  poziva države članice, naj okrepijo ukrepe za povečanje raznolikosti policijskih sil in vzpostavijo okvire za dialog in sodelovanje med policijo in skupnostmi;

21.  glasno poziva k boju proti diskriminaciji na kateri koli podlagi v EU in zato poziva Svet, naj nemudoma spet začne pogajanja o horizontalni direktivi o nediskriminaciji, ki jih blokira že vse od leta 2008, ko je Komisija vložila predlog, ter jih zaključi;

22.  obsoja vse primere kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora na spletu in drugje, ki se vsakodnevno dogajajo v EU, in opozarja, da za rasistični in ksenofobni govor ne velja svoboda izražanja;

23.  vztraja, da morajo države članice uveljaviti in ustrezno izvrševati Okvirni sklep Sveta 2008/913/JHA z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, in sicer je treba preiskati vzroke za kazniva dejanja, kot so predsodki zaradi rase oziroma zaradi nacionalne ali etnične pripadnosti, ter zagotoviti, da se rasistična kazniva dejanja iz sovraštva evidentirajo, preiščejo, preganjajo in kaznujejo; poleg tega poziva Komisijo, naj pregleda in po potrebi spremeni okvirno direktivo in njeno izvajanje ter naj ukrepa proti državam članicam, ki je ne izvajajo v celoti;

24.  opozarja države članice, da je treba vzpostaviti neodvisne mehanizme za pritožbe proti policiji, ki bi vodili preiskave v primerih policijskih kršitev in zlorabe; poudarja, da je za demokratično delovanje policije potrebno, da je policija odgovorna za svoja dejanja pred zakonom, javnimi organi in celotno javnostjo, ki ji služi; meni, da je ključna zahteva za odgovornost vzdrževanje učinkovitih in uspešnih instrumentov nadzora;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zbiranje podatkov, razčlenjenih glede na raso in etično poreklo (kot je opredeljeno v direktivi o rasni enakosti), ki se zagotovijo prostovoljno in anonimno; meni, da bi bilo treba podatke o etnični diskriminaciji in kaznivih dejanjih iz sovraštva v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravnimi okviri in zakonodajo EU o varstvu podatkov zbirati le za namene zagotavljanja izvora rasističnega in diskriminatornega govora in dejanj ter boja proti njim;

26.  je seznanjen, da bo Komisija pripravila prvo letno poročilo o pravni državi, katerega področje uporabe je sicer omejeno; ponovno poziva k celovitemu mehanizmu o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah, ki bi moral vključevati spremljanje stanja glede rasizma in diskriminacije v vseh državah članicah EU;

27.  obsoja rasno in etnično profiliranje, ki ga uporabljajo policija in organi kazenskega pregona, ter meni, da morajo policija in sile kazenskega pregona biti zgled na področju boja proti rasizmu in diskriminaciji; poziva EU in države članice, naj razvijejo politike in ukrepe za boj proti diskriminaciji ter končajo vse oblike rasnega ali etičnega profiliranja na področju kazenskega pregona, v okviru ukrepov proti terorizmu in pri nadzoru priseljevanja; še posebej poudarja, da se morajo nove tehnologije, ki jih uporabljajo organi pregona, zasnovati in uporabljati tako, da ne bodo povzročala diskriminacije rasnih in etničnih manjšin; predlaga ukrepe za boljše usposabljanje pripadnikov policije in organov kazenskega pregona o strategijah proti rasizmu in diskriminaciji, pa tudi za preprečevanje in odkrivanje rasnega profiliranja ter ukrepanje proti njemu; poziva države članice, naj primerov policijskega nasilja in zlorab ne pustijo nekaznovanih, temveč naj jih ustrezno preiščejo, sodno preganjajo in kaznujejo;

28.  obsoja uporabo nasilja in nesorazmerne ukrepe državnih organov; poziva pristojne organe, naj v primeru suma ali obtožb o uporabi nesorazmerne sile zagotovijo pregledno, nepristransko, neodvisno in učinkovito preiskavo; opozarja, da morajo organi pregona odgovorno opravljati svoje naloge in ravnati v skladu z ustreznimi pravnimi in operativnimi okviri, zlasti z osnovnimi načeli OZN o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov pregona;

29.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo uporaba sile s strani organov pregona vedno zakonita, sorazmerna, nujna in zadnja možnost ter da bosta pri tem varovana človeško življenje in telesna nedotakljivost; ugotavlja, da je pretirana uporaba sile proti množicam v nasprotju z načelom sorazmernosti;

30.  opozarja na pravico državljanov, da snemajo prizore policijskega nasilja, ki se lahko uporabijo kot dokaz, in da policija ali odgovorni organ ljudem nikoli ne bi smel groziti med snemanjem in da niso dolžni uničiti dokazov ali pristati na odvzem osebnih predmetov, da bi jim preprečili pričanje;

31.  poziva Komisijo, naj ustanovi neodvisno strokovno skupino, ki bo pripravila kodeks policijske etike EU, v katerem bodo določena načela in smernice za cilje, uspešnost, spremljanje in kontrolo policije v demokratičnih družbah, v katerih vlada pravna država, ki bodo policijskim akterjem v pomoč pri vsakodnevnem delu, da bodo ustrezno izvrševali prepoved rasizma, diskriminacije in etičnega profiliranja;

32.  poudarja, da so svobodni mediji temelj vsake demokracije; se zaveda, da imajo novinarji in fotoreporterji pomembno vlogo pri poročanju o nesorazmernem nasilju, ter obsoja vse primere, ko so bili tarča namernih napadov;

33.  poziva ustrezne agencije EU, med drugim Agencijo za temeljne pravice, Agencijo za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in Agencijo za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, naj si v okviru svojega mandata bolj prizadevajo v boju proti rasizmu in diskriminaciji;

34.  poziva k resnim zavezam financiranju v naslednjem večletnem finančnem okviru za boj proti rasizmu in diskriminaciji v EU; obžaluje, da se je predlagani znesek v razdelku za pravosodje, pravice in vrednote v predlogu sprememb Komisije večletnega finančnega okvira znatno znižal; poziva Komisijo, naj se učinkovito odzove na zaskrbljenost, ker se v nekaterih državah članicah prostor za neodvisno civilno družbo vse bolj krči; ponavlja, kako pomembno je zagotoviti dovolj sredstev za podporo dejavnosti civilnodružbenih akterjev, ki se borijo proti rasizmu in diskriminaciji;

35.  poudarja, da subjekti, ki izvajajo diskriminatorne dejavnosti proti rasno opredeljenim skupnostim ali sprejemajo odločitve ali izvajajo ukrepe v ta namen, ne bi smeli biti upravičeni do financiranja iz proračuna Unije;

36.  obsoja, da se ekstremistična in ksenofobna politična gibanja po svetu vse bolj zatekajo k izkrivljanju zgodovinskih, statističnih in znanstvenih dejstev ter uporabljajo simboliko in retoriko, ki odraža elemente totalitarne propagande, tudi rasizma, antisemitizma in sovraštva do manjšin;

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku Evropske unije za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizaciji združenih narodov, predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in njegovi administraciji ter kongresu ZDA.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(2) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.
(3) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0239.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0127.
(7) https://www.ncbi.nih.gov/pmc/articles/PMC5559881/
(8) https://fra.europa.eu/en/news/2019/rising-inequalities-and-harassment-fundamental-rights-protection-falters
(9) https://fra.europa.eu/en/publication/2017/second-european-union-minorities-and-discrimination-survey-main-results/
(10) https://fra.europa.eu/en/publication/2017/second-european-union-minorities-and-discrimination-survey-muslims-selected
(11) https://fra.europa.eu/en/publication/2018/experiences-and-perceptions-antisemitism-second-survey-discrimination-and-hate
(12) Sodba ESČP z dne 17. aprila 2012 v zadevi Rizvanov proti Azerbajdžanu, odstavek 49.
(13) FRA, Druga raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji: „Being black in the EU“ (Biti temnopolt v EU), https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/c046fe4f-388-11e8-9982-01aa75ed71a1/language-en.
(14) FRA, Druga raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji: „Being black in the EU“ (Biti temnopolt v EU), https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/c046fe4f-388-11e8-9982-01aa75ed71a1/language-en
(15) https://www.dw.com/en/germany-over-500-right-wing-extremists-suspected-in-bundeswehr/a-52152558

Zadnja posodobitev: 8. september 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov